(ZJutragje lxdai\Je.) 16. številka. V Trstu, v torek dne 6. febrtivarja 1894. Tečaj XIX. mEDINOVP« iihaj> po trikrat na tad..n » hitih ii-danjih ik torkih, 6atrtkih in aoboUkh. Zjutrtnj« i/i« nje ii- baja S. uri zjalraj, TeJeriio |>a eh 7. uri ive*«. — Obojno ladanje titan« : M JedtB meae« . t. —.KO, imn Avstrijo f. 1.4« « »ri inn , . . 'J.sn , . h poi i»t» ... s,— ; . i - M IH leto ... It,— . , . Na naročbs brvi k-rilo ž «n« narotsios u rs jemlje eilr. Pesamtčre iterilke •• dobivajo ▼ pr»-iajalnloah tobaka v Tvrtu po a n»4., V GfiM po a Hi. Sebetno Teiarna iUaaje v IrUu a nt.. v GorUi « ni. EDINOST GUmUo slovenskega, politldnetfa društva za Primorsko. Oglasi se račun" p-> tarifu t petitu; za na*|.i». * J»>hntimi frksmi *a plačuje )>ront tr, kolikor MiSiiga »valnih »ruti«, Pn«'una nKTTii-tn <■•• in j i vuoznh vnle, cln-mafi oblini itd ** riiunajo po pogodbi. V«i ii .pi-i ii.'»j g., pošiljajo urodnittru : ulic« t'*««™ i St. 1,1. Vfik > pi r nof ran kovanu su ne *pr. j "majo. R.ikupisi ne ne »rajajo. Naročnino, reklamacijo in oglato »prejema upravniitvo ulica Cattorma 13. Odprte reklamacije so proste poitnino, „ T »dlntitl Jt moj ! ' Deželni zbor tržaški. V. seja dne 3. januvarja 1894. Predseduje deželni glavar dr. Pitteri, vladni zastopnik: bar. Conrad. Poslancev je baje vsled predpustne d6be 1« 29. — Po odobrenju zapisnika IV. seje predloži poro&evalec Donpieri obračun žolako-deželne zaklade za leto 1893. Nominalni dohodki v pretočenem letu bi morali biti 69.000 gld.; a kar se je iztirjalo, uporabilo se je v nakup potrebščin v osnovnih Šolah, v odplačo obrokov tržrtški hranilnici („Cassa di Risparmio Tricstina"), dalje za novo solo v Reni in za druge enake lepe stvari. Zatem prečita isti poročevalec zakonski načrt o vrejenju podrobnih na-redeb, po katerih bi se udeleževala tržaška občina neodvisnih doklad na opojne pijače. Tržaška občina se opira v tem svojem zahtevanju na Najvišji odlok z dne 23. junija 1891,, kateri jej dovo-Ijuje tako udeležitev, in vsled tega Želi občina samo zakonskim potom urediti to zadevo. No, isti zakonski načrt je bil res vsprejet brez razprave. — Zatem se preide k razpravi o načrtu lovskega zakona, katerega je predložilo c. kr. na-mestništvo po nalogu poljedelskega mi-nisterstva. Ta zakonski načrt je jako obširen, a vlada je opozorila dež. zbor v posebnem spisu, da se je v načrtu že sama obzirala kolikor možno na želje delegatov vseh treh dež. zborov Primorske, gospodarskega sveta za Istro, nadalje gospodarskih društev in onih po-samičnikov, kateri so zastopali lovska prava. Zategadel priporoča vlada, da naj bi se bistveno ne spremenile točke zakonskega načrta, ako ne bi bila bad skrajna potreba, kajti tako bode možno izdati prilično soglasen lovski zakon za Primorje, Istro in Goriško. — Deželni odbor je res dal proučevati isti zakouski načrt, predlaga ga pa bistveno nespremenjenega ; spremenile so se le nekatere neznatne točke z ozirom na jako nerag-ssžni lovski okraj v pokrajini tržaški. Vsled tega, ker je deželni odbor, kakor omenjeno, predložil deželnemu zboru vladni načrt v njega bistveni vsebini, tudi razprava o tem načrtu ni bila ni-kakšne važnosti. K § 6 se je n. pr. dodala določba, PODLISTEK. (i) Veseloigra v jodnom dejanji. Oiebe: Joža Prelaznik, toalomeški trgovec, Tonica, njegova hči, Grm, ituovit posestnik kmetovalec 1 njen Lajtenant Gabor-Gabrovič, J snubec, Plavež, tega prijatelj, tudi velikopoieatnilr, Gospa Sodulja, Toničina prijateljica, Rogin, častnik, Motka, služkinja pri Prelainiku. Godi eo t malem mestici na Slovenskem, doba današnja. Prizorišče. Soba v alogu malomentne elegance. V aredi uhod, od aunaj, na deani od zuuaj, n* desni od bliinje aobe. Na levi misa z vizitkami in nekaterimi lepo vezanimi knjigami. Ob ateni pred mizo naslonjača in okoli mizo r toli a preprogo. Zadej na ateni veliko zrcalo. PRVI PRIZOR. Grm in Plave i. Grm (prisluška pri uhodu na desni) St —■ tiho ! Plavož. Je-li notri f Grm. Nekaj ae mi dozdeva... H! Plavež. Kaj ii dela? Grm. Vrag te vzemi, pravim, molč 1 da naj se občinsko lovsko ozemlje razteza do onih mej, katere so določene v lovskem zakonskem načrtu izza leta 1874. Te razprave sta se vdeležila med ostalimi poslanci večine tudi naša poslanca gg. G ori up in Nabergoj. Ista dva poslanca sta tudi nadalje posegla večkrat v razpravo, a ogiasil sc je tudi vladni poverjenik. Vlada bila je namreč določila v svojem načrtu, da se smejo izdavati lovske licence tudi takim osebam, katere služijo pri drugih gospodarjih in sicer da bi dobile licence, ne da bi dotični delodajalec kaj znal o tem. Deželni zbor pa je brisal to omejitev. Takti je spremenil tudi še nekatere druge določbe, n. pr. § 38. Vlada je predložila s tem paragrafom to-le določbo: „Ne sme se loviti, ubijati ali preganjati s psi divjačine po poljih in vinogradih brez izrečnega dovoljenja lastnika, predno niso spravljeni poslednji pridelki. Posl. Mauroner je predlagal, da se briše zadnji stavek te določbe, ker misli, pa je tak lov sploh kršenje lastniske pravice, Ta predlog je bil vsprejet. -- Ob 9. uri zvečer pretrga deželni glavar dr. Pitteri razpravo, bas ko so prišli do § 45. Interpelacija poalanca M a u d i č a in tovarišev, stavljena na o. kr. vlado v aeji deželnega zbora istrskega, dne 29. januvarj« 1893. Po predpisu § 6 deželnega zakona z dne 16. junija 1875 volijo ae ceztni odbori zn dobo testih let. Ceatiti odbor za ■•dni okrajni pazinaki je bil izvoljen dne 16, junija 1887, doba njega delovanju je torej žo davno minula. Ker pa do danes novi oeatui 'odbor za omenjeni sodni okraj uiti izvoljen ni, niti ae ni atorilo ničesar, da bi ae ta volitev vršila •koro ; kor ima po predpisu g 3 navedenega zakona o. k. politična oblast odrediti novo volitev ; ker v tem obziru ne treba nikakega preddelovanja, niti so kake zapreke s katere koli strani, kajti v cestne odbore volijo samo občinski svetovalci dotičnoga sodnega okraja, stavljaju podpisani sledeče vpratjnjo na visoko c. kr. vlado : Plavež. Vprašam te, kaj dela P Grm. Vrag vedi... pst... tiho! Zdi se mi, da nekaj turni... Plavež. Ahi, njeno krilo ... (od znotraj ae čuje tihotno brenkanje na gitdro) Plavež. Io pozablja, da sva tukaj midva! Hol Grm (gre od vrat). Kaj nama je iz tega sklepati, prijatelj P Plavež. Kaj P Da naju vodi za nos oba! Grm. Ho, mene ne, da veš! Plavež. Ha, ha! Baš tebe ! Ali mari jaz snubim pri Prolazniku P Ali hočem mari j a/ postati ženin te krasotico P Sevoda tudi jaz, ker te spremljam, moram vzeti kos srarno-tiče n h avojo ramen — lepo breme! Grm, A to bilo nezaslitano ! Plavež. Ne jadi se in veruj : delt lici ne ugaja najina družba. Grm. Ne ugaja, pravit P Plavež. Tako saj sodim jaz. — Ti pa kakor hočet. Grm. Dh bi bila to istina, menit, da bi ae niti ne povrnila P Plavož. Litina, ti rečem! Da zauuoreŠ biti tako kratkoviden ! Ali mari nisi opazil P Grm. Opazil P Ćeda P Plavež. Čosa P Ho, ho I Ti Bi zares kratkoviden! Ali nisi opazil, kako aeje redlaP Ali je pri volji visoka c. kr. vlada nn-veoti razloge, zaradi katerih ni to izvoljen novi cestni odbor za sodni okraj pazinaki, kojemu je potekla (J letna doba dolovanja že pred ieitimi mnscoi. V Poreču, dne 29. januvarja 1894. M. Mandič, Siavoj Jenko, Vjek. Spinčič, D, SerSič, dr. Laginja, Fr. Flego. Politiške vesti. V deželnem zboru kranjskem pritoževal se je posl. Hribar, da se v deželnem odboru te dežele preveč nemikutari. Ker je poročevalec dr. Papež na to lo ,po-jatnjeval", a ne ovrgel Hribarjeve trditve, moramo že misliti, da jo bilo očitanje tega poslanca opravičeno. To je pač žalostna ilustracija sedanjih razmer na Kranjskem, da prva avtonomna oblast v deželi ne vrti svoje dolžnosti v narodnem pogledu ; a tudi žalostno spričevalo je to za one gospode, ki sede v deželnem odboru po nalogu in volji n&rodne večine dež. zbora, — V isti seji se je pritoževal posl. L a v r e n 6 i č, da se je ▼ 14 letih, odkar zastopa on vipavoki okraj, le malo zgodilo za uravnavo vodil nn Vipavskem. Deželni zbor dalmatinski. V seji dne 3. t. m. je poslanec B< rčič v podaljtem govoru dokazal spletke druitva „Lega Nazin-nale*. Srb dr. Baljak ga jo pobijal, prianavii nkr mirjoni, ker je vojnA uprava kaznovala vojaškega duhovnika S k a o o I u a, ker ni hotel po cerkvenem obredu pokopati vojaškega zdravnika d.ra W a g n o r j a, padsoga v dvoboju. Kazen obstoji v tom, da so imenovanega duhovnika prestavili v Bosno. Valed tega dogodka pi£e konservativno glasilo „Vatcrlnnd* Kako je odgovarjala na tretjo betodico in tedaj te le z .da" ali anoa P Kako so je igrala z robcem, kako zdihovala in zrla na duri, kot bi pričakovala nekoga, ki jo roti neprijetne najine navzočnosti in konečno kako jo ostala in s mrzlim poklonom od&la tako le : (oponašajo) „oprostita, gospoda, takoj bodem zopet tu t' EP! Grm. OdSla in so no več vrnila P Plavež. Tako je! Grm. Ali povej mi, prijatelj, kaj jo Ii na nama takega, da bi ae morala sramovati najine navzočnosti taka mostna goapica P Plavož (se vrže v prai). Kaj P Na nama P Al onda sva so bat korenjaka za pet mostnih gospodičev ! Samo poglej ao v zrcalo 1 Grm. MoniA, da P Hej! — (si vite brku). Plavež. Gotovo I A tudi jaz! — (si popravlja lase). Grm. Kaj P Olavež. Kako P Grm. A tako! (Oba hočeta hkrati pred zrcalo, a nastane komična situvacija). Plavež. Du I In mursikaka mestna goapica hi so z nama ponaBnla, ali — Grm. Ali P Plavež. Ali bodo nekaj drugega : tako le mulomestue gospice — menim ono, ki jih jako ostro proti vojni upravi, zahtevajoč, da konservativni poslanci to zadevo spravijo pred državno zbernico, kajti nezaslitano je, da so duhovnik kaznuje za to, ker je storil It* svojo dolžnost, postopajoč natančno po cerkvenih predpisih. Tudi ta alučaj kaže velikanski prepad, zevajoč v nazorih koaliranih strank. Kuk >r ni mogočo družiti ognjn z vodo, tako se nam zdi naravnost — oprostite, ali je tako — neumno, tlačiti v jeden in isti vladni sistem konservativce in liberalce. Kolikor ao spominjamo, je uprav „Vaterland" v potu svojega obraza blatil vse ono — aoaebno Čehe —, kateri niso hoteli pasti na trebuh pred koalicijo ; a mi ne dvomimo, da doživi konservativno glasilo dunajsko to mnogo britkih skušenj so avojo najnovejšo — „ljubeznijo". Kajti gotovo je, da glede duhovnika Skaculna, liberalci, .koalirani" s konservativci, v polnem obsegu odobre to, kar obsojajo konservativci Kakor so vidi toraj, stoji tu najnovejte liberalno-konservativno prijateljstvo na jako trhlonih nogah ; to pa zato, ker nemški liberalci nimajo navade spravljati v žep — svoja židovako-liberalna, krščanskemu duhu dijametralno naaprotna načela. Za sploino in neposredno volilno pravo. Matorusko društvo „Rada ruska" jo odposlalo na državni zbor 431 peticij z 24.591 podpisi za občo in neposredno volilno pravo. „Svoboda" na Ogrskem. Madjaraka vlada je zatrla dno 4. t. m. v Hermanovem romunski list „Tribuna" valed prodloga državnega pravdnittva. Nekaj o revoluciji v Italiji. Knkor se čuje od poluslužbenih italijanskih krogov v Rimu, bil jo upor v Siciliji in v drugih po-krajinah le neka predigra splošni revoluciji, katera bi morala pričeti v točno doloeenem času po natanko določenem načrtu po vaej Italiji. Ustaja v Siciliji in v Massi (Jairari pa je pričela prerano, reklo bi se : ko načrt to ni bil dozorel, in vsled tega ostala je ta ustuja le ustaja, ne pa splošua revolucija. Čuje ao tudi, da je bila dogovorjena splošna revolucija ne samo z domaČimi, ampak tudi z inozemskimi auarhiati. Italijanska policija pa je izvedeta o teh dogovorih — kdo zna ua kakšen način — od inozemakih oblaatij, posebno pa je doznala potem, ko je prijela vodjo anarhistov Meilino, Se podrobnejše spletko. Začasno ju torej mogli« italijanska vlada preprečiti splošno revolucijo, ako pa je s preprečenjem tudi tudovoljila nemirno du- je ubvcin neka sapica takozvane kulture — ai jako rade domišljujejo Bog vedi kaj in pri tem pozabljajo, da so juko „milegosko*, katerim bi moralo steo veselja poskakovati, ako ae jim pokloni kakov veleposestnik — v irhastih hlačah! Grm. IIo, to menim tudi jaz ! Mari nismo že občevali z gospicami ljubljanskimi mi P In ono ao, da se pravi, gospodične, petično, bo-lolične ! — Ti, ali pa morda ne tiči tu nokaj drugega P Plavež. Kaj mislit P Grm. Da bi morda — hm... Plavež. Ljubila drugega P Kako P Grm. Bas to aum mislil! Plavež. Tako-le kakega kavalirčka, meniš? Grm. Morda. Ne biva-li tu v mestu gar-nizija vojakov — lovcov P Plavož, Vraga ! Grm. Da so take malomeatno goapice blazne na vse, kar nosi vojaško suknjo — ni Ii to kaj starega P I P Plavež, Ha ! utegneš imeti prav — ali — ali čemu naju vodi za uos atnri nje očo, in naju vahi v svojo hišo P Grm. Glej, sedaj pa ai ti kralkoviden! S ari o taki ljubezni avojo hčere nič no ve, ker ae godi za njegovim hrbtom... Plavež. Sap'.rmont l (Daljo priV) novo in jih i a d a i i 1 D, o tom nas pouči bodočnost. — Ministerski predsednik je odpotoval dne 4. t. m. v Napulj. — Govori se, d* bode isti obodpitju komore zahteval „pol-noinoć* v to svrho, da more izvr&iti svoje gospodarske preosnove. Rimski politiški krogi trdijo tudi, da je mininloretvo vsprejolo njegov finančni program, kateri pa ne — iz dobro umevnih vzrokov — ne objavi prej, kakor neposredno pred priče tkom zborovanja komoro. Vojna Izjemna aodišča v Italiji. Rimska „Italie* [lise, da « > poslednje prestrme oh-sodbe, katere je izreklo izjemno vojno ao-diare, napravile v komori jako neugoden vtis. Vsled tega ac je bati Hgitacije tudi izven levičarsko stranke, da ae ne »tališča konstitucijo nezakonitim proglasi izjemno stanje •ploh. Nemško-ruska trgovinska pogodba je baje že podpiaana. Ta pogodba pride prod državni ibor nemiki sredi meseca februvarja in jo gotovo, da provzroči viharne razprave. Vaillant. Anarhisti so zborovali te dni v Londonu in sklenili grozno maščevati Vail* lantovo smrt, ako bi se ros izvršila smrtna obsodba na njem. — Predsednik francosko republike Carnot je podpisal v nedeljo, (4. t. m.) smrtno obsodbo. Obsojenega anarhista obglavijo v kratkem. Predsednik ministerstva angleškega g. OladstoDO je trn v peti vsem sovražnikom pravice. Zlasti naši židovsko-liberalni listi ga črte iz dna svoje duše. In zakaj to? Zgolj zato, ker je Oladston povsodi prijatelj — tlačenim. In Oladstone je v HTojem pra-vicoljubji železno dosleden, no le doma na Angleškem, ampak povsodi. Kot zagovornik tlačenih jo Gladston velik prijatelj 8lovanom. To jo velik greh, katerega mu ne morejo odpustiti zatiralci; radi tega njegovega greha bruhajo nanj vso svojo ponejo joto. Mečejo mu polena pod nogo, kjer le morejo, Ker mu v parlamentu niso mogli do živega, pa razfiirjajo o njem razno izmiAljeno vesti, da bi mu izpodkopali ugled prod svetom. Sedaj so n. pr. razširili vest, da je Gladstorie fizično tako obnemogel, da misli odstopiti. Na ta način hočejo oživljati pogum njegovih nasprotnikov. K sreči ima tudi ta vost ta nc-dostatek, da ni resnična. Ustaja V Braziliji. I« Rio do Janeiro poročajo, da so dne 4. t. m. uporniki potolkli vladino vojsko pri Curitibi. Vladni pristani so izgubili ukolo 200 mož. Različne vesti. Veliki ples „Slavjanske čitaonico* po- kazal se jo letos kot rendei-vous slovanske inteligencije triafike. Udeležba je bila velika ; elegancija toalet pa uprav sijajna, da moremo reči, da j« bilo letos v Trstu le malo plesov, kateri bi bili nadkrilili veliki ples čitaonice T tem poglodu. Sijajna točka plesnoga vsporoda bil je češki narodni ples aResoda", kateri ae je plesal v Trstu prvikrat iu jo uprav očaral vse občinstvo. Gospodu Vrbku moramo bili hvaležni na velikem trudu, ki je bil potreben za iivcžbannjo v tom lopem narodnom plesu. Maskarada „Trža&kega Sokola* iapala je sijajno, tako sodijo soglasno vsi oni, ki so se je udoležili, Ob&irnejAo spregovorimo v večernem izdanju. Trfaiki „Corso". Marsikdo so čudi, da starodavna laska šega prodpustnega »Corso* v Trstu propada od lota do leta. Kaj jo temu vzrok P Samo gmotno stanje tržaških razmer sploh, o kuterom se toliko javka, gotovo ne, kajti gospoda izvestno ne gleda na par do-aetakov več ali manj, katero potrudi o pustni dobi. Isto no moromo trditi o nižjih slojovib ljudstva, kajti baš nižjo in najnižjo slojeve (diši se po vsem mostu razgrajati — pijane. Tembolj obžalujemo, da ao jo ta ,šega" uko reuinila baš mod nižje ljudstvo, katero misli, da .Corso" mora biti in ako ga tudi ni, da mora pošten „Triestin* vsaj zadnje dni pu*ta rogoviliti, ognjusno našemljen in poleg toga še pijan, po mestu. To je res žalostno, a — pomagati mi no moremo dotičnim, kateri obžalujejo poznojo svoj krvavo zasluženi denar, ki uo ga pognuli skozi grlo in so jokajo za vrednostnimi predmeti, katero so odnesli brezbrižno — v zastavljuvnioo. Da so resnične naš« trditve, dokazni jo včerajšnji l0orso.* Hi I je pod vso kritiko. Zijul ogromno število, goapAde nič, a namesto nje anogo pijanih, ognjusmh „naikar*. — Kdor ae hoče le o predpustu zabavati po vsej sili, zabavaj se dostojno — a ii« pijančuj! To je nai dober nasvet, kateri more koristiti mnogim, mnogim. C. in kr. eskadra v Trstu, pod po vel j- svom kontreadmirala nadvojvode Karola Štefana, je priplula v Trst minolo soboto ob 4. uri popoludne. Eskadra se je zasidrala v zalivu miljakem in oatane tu najbrže do četrtka. Za družbo sv. Cirila In Motoda ao darovali gg. Ivan Slavec, nadžupan in poaestnik v Dolini 2 kroni; Josip Maver st. hit., 38. posestnik in občinaki svetovalec ; Josip Kraljić 62, posestnik, trgovec in občinski svetovalec; Matija Sanci n 104, posestnik in srenjski načelnik; Andrej B o i o g 1 a vt užitninski u-radnik ; Miroslav A n ž I o v a r, učitelj ; Ivan Maver 14 posestnik in cerkveni ključar, Josip Slavec 50, posoatnik in Josip Žerjal 66, posestnik, vsi v Bol-junci, vsak po 1 krono. Ukupuo torej 10 kron. Za družbo sv. Cirila In Motoda. Pandur jo dno 15. t. m. oskubil v gostilni (Pri črnem orlu* v Kopru saostalo družbo krokarjev za 11 kron. Ta svota naj se razdeli moj možko in žensko podružnico v Trstu. „Barkovljansko „Arlmatejsko* pogrebno društvo* ima svoj lotoinji redni občni abor v nedeljo dnć U. t. m. ▼ prostorih krčme »Obrtnijskega društva" t Barkovljab. Zborovanje prične točno ob 1. uri pp. Zbok velike važnosti tega zbora vabi k obilni udeleibi. Odbor. Plosnl venčok. Veselični odsek „Delal, podp. društva" priredi danes avečer v dvorani Mnllvjovi (Via Torrente it. 6) plesni venček, na katerega vabi slavoo tržaško in okolićansko občinstvo. Začetek ob 8. uri. Ustopniua 30 nč. za možke in 80 ta ženake. Poročilo o delovanju In stanju podpiral-no zaloge slovenskih vssuCiilftČnlkov v Bradcl zs akademično Isto I892|93. Is tega poročila posmemamo, da se je v minolem letu raidelilo podpor, kakor ie nikoli poprej, in še glavuioi dodalo 550 gld. t gotovni in 50 gld. v pismu denarne vrednosti. Dočim so je bilo razdelilo v akademičnetn letu 1891192 med slovenske vseučiliščniko 1070 gld., snaisla je avota istemu namenu v preteklem akade-mičnem letu J147 gld. Čistih dohodkov ■ obrestmi vred jo bilo 1490 gld. 97 kr., • od prejšnjega leta je bilo preostalo v gotovini 892 gld. 65 kr., torej skupaj 2883 gld. 52 kr. Trošhi so znaiali 1782 gld. 48 kr. in gotovine je ostalo 601 gld. 4 kr., koja svota je na rauun prihodnjega akademičnega leta v hranilnici na obresti shranjena. V hranilnici je tudi svota 1100 gld., katera je bila po odborovih sklepih v smislu drnštvenih pravil leta 1889/90, 1890/91, 1891/92 in 1892/93 dodana glavnica v gotovini. — Odbor je sboroval osemkrat in je reiil 137 prošenj; odbitih jih jo bilo 10, drugim 127im pa ao jo dovolila svota 1147 gld. Najmanjša jednokratna podpora jo bila 5, največja pa 15 gld. Podpiranih jo bilo 24 slovenskih vseučiliičuikov : 6 pravnikov, 11 inedioincev in 7 modroslovoev. Po deželah jih je bilo 15 s Štajerskega (dobili so 771 gld.) 5 s Kranjskega (dobili so 257 gld.) in 4 a Primorskega (dobili ao 117 gld.). Koroškega Slovenca, ki bi bil prosil podpore, to loto ni bilo nobonega. Za podružnico družbe sv. Cirila In Metoda v Sežani ao jo nabralo v Dutovljah na Blaževo 2 gld. 50 kr. Vabilo na maskarado .Goriškega So-kola* v Gorici dno 6. februvarja 1894. v društvenih prostorih pri „Zlati zvezdi** Začetek ob 7. uri zvečer. — Na maskarado naj so blagovoli priti maskirano ali kostumirano, vsak drugi — izvzeiuši gardedame in člane v društveni opravi — plača globo 20 kr, — Vstopnina za člano „Goriškega Sokola* je 50 l r. za osebo, za uočlane 1 gld. Otroci so izključeni. Neudje, ki želo udeležiti se maskarado, morajo dobiti šo posebno vstopniao od odbora. Udje, ki žele vpeljati razun svoje rodbino šo kako osebo, morejo dobiti vstopnico od odbora. Odbor. PoŽar Po noči od nedeljo na ponedeljek nantal jo ogenj v prvom uadatropju uiestne bolnico in sicer baš v onom delu, v katorom je bolniška kapelica s sakristijo. Neka bol- niška postrelniea je opasila gonti dim, ki ae je valil iz poklin vrat aakriatije po hodniku in po stopnicah. To je naznanila bolniškim uradnikom in zdravnikom, kateri so naglo pozvali gasilce. Ko ao prihiteli isti, bil je dim ie tako gA it, da so komaj našli arediičo požarja. Ogenj je bil zares nastal v aakriatip menda vsled tega, ker jo nekdo vrgel tlečo amotko v pljuvalnik. Pogorela je vaa cerkvena oprava, močno pa ao eikodovane slike v kapelici, kakor tudi kupola nad kapelico in deloma je zgorel p6i t sakristiji. Vse škodo je kakih 4 do 5 tisoč gld. Gasilci so opravljali svoj posel tako mirno in tiho, da bolniki menda niti niso opaiili, da je požar v poslopju. — Poslopje je savarovano pri društvu „Assicuiazioni Generali". — Skoraj ob istem času morali so drugi gasilci gaait ogenj, ki jo nastal v Morpurgovi palači T ulici Ss. Martiri hst. 13. Pogorelo je nekoliko pohištva vslod tega, ker je bila poč preveč razbeljena. Škode je okolo 500 gld. Policijsko. V soboto popoludne zsprli so trgovca Josipa M., družbenika tvrdke K. & M., ker je baje oaleparil razne trgovce, ki prodajajo italijanska vina. — V nedeljo zjutraj ao prijeli policijski agentje nekega Ernesta Bruknerja, natakarja iz Ogrska, starega 21 let. Bruknerja iiče okrajno sodišče v Rovinju zaradi hudodelstva teškega telesnega poikodovanja. — Istega đnć so prijeli na železniški postaji Kletnega Ljudevita Frieda ii Češke, kateri je pobegnil is Ta* borja, ker je zapravil svojemu gospodarju Henriku Mandlu nekaj denarja. — Poleg teh so saprli več ponočnih .pevcev" in drugih pijancev. Saj je .pust*. Poskus samomora. V soboto predpoludne skočil je nek čedno in dostojno oblečen človek ▼ morje rai obrežje (rito). Neki pilot akočil je sa njim in ga srečno isvlekel na suho. Nepoznani samomorilec se je tudi po* škodoval na glavi. Odvedli so ga t bolnico. Kolodar. Danes (6): Pust; Doroteja (Dora) d. m. — Jutri (7): f (Pepelnica); Romuuld, op. — Mlaj. — Solnca iaide ob 7. uri 22 min., zatoni ob 5. uri 7 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri ijutraj 6 5 stop,, ob 2 pop. 11 stop. Najnovejše vesti. fisllgrad 5. Pri včersjinjem sijajnem obedu nazdravil je kralj Aleksander mini-steratvu, izjavljajoč, da je državna potreba zahtevala kriao, Kralj je oporekal energično govoricam, o vnanjih ali Čiato osebnih vplivih gledć krize. Zahvalil se jo ministrom, da so prevzeli nalogo, napraviti spravo med vlado in politiikimi strastmi, ter vstanoviti mir zakonitosti. Pariz 5. Vaillanta so obglavili danes ob 7>/4 uri zjutraj. V zadnjem trenotku je vsklik-nil: „Smrt meščanom! Živela anarhija!* Pariz 5. Ljudstvo je pričakovalo več nočij zaporedoma pred ječo ,La Roquette*, da prisostvuje obglavljenju Vaillanta. Poslednji dan se je ce)6 govorilo, da ao isvrii odbaodba io le po pustu. Ker je bilo določeno obglavljanje na danalnji dan, je pravosodno ministeratvo obvestilo celo krvnika Doiblerja šo lo par ur pred določenim čaaom. Tudi vojaki in atražarji ao dobili tako rekoč zadnji čas nalog, da pridejo na lioe mesta. S t Ako tajnostjo hotelo se je saprečiti slučajne naklepe anarhistov. — Vaillant ni maral duhovne tolažbe; s prva je odklonil duhovnika ironično, pozneje pa jako energično. Korakal je na guilotino jako pogumno in samozavestno. — Časnikarjem je bil dovoljen pristop, da so mogli videti obglavljenje od blizo. Trgovinski braojavl. Budimpešta. Pšenica za spomlad 7 88-7-29, u jesen 7 55 -7'56 Koruza stara —.-----, nova 4-75 ——• za maj; za juni 4-76 —•- Oves it ■pomlad ti 69 670. Pftotiloa nova od 77 kil. f. 7'BO—7 :15, od 78 kil. f. 7 40-7 15, od 79 kil. (. 7 50—7 55, od «0 kil. T 7 55-7 «5, od 81 kil. for, 7-05--7 70, Iti 5'tJO B'80; oves novi 6-7'> —7*20. .lsčmen 6-G5 — 925; proso 4*80~1-«0. Uredne penudbo plenice, nekoliko boljšo vprašanju; trg stalen. Prodalo ho jo 34.000 mot. st. Po drugih vratih žita mulo povpraianja. Cone noRpre-menjeno. Vreme lopo. Nevr-Tork. Moka 2-10. Budimeoita. Špirit. 10 25—'fl-fjO. VratJslava ćpirlt 50- po 48-70 - 70" po 29 20. Havro. Kuva Santo* good averugo 103' — , za juni 99-60. Hamburg. Santos good avorago za fubruvar f. 82*25, maj HO 50, september 77'50, ; trg miren. Mejaka boi Državni dolg t papirju . . „V srebru Av»triJ»kfc rtinu ¥ zlatu ■ 4 » kron»h Kreditno alteije . . . , Londoa 10 Lst. , . . . Napoleoni...... 100 mark ...... loO italj. lir..... februvarja 4siim predvferanj. 97-80 97-66 190-45 97-40 957 75 125.90 9 94 «1-47' 4145 9795 977» 19045 97-30 - 115.80 9 98 ftl-46 48 so GOSTILNA ALLA „VIFTORIA". Slavnemu obAinstvu in naznanja, da bode gostilne nAUa VlttoPl«H (v ulici Sorgeate, uhod ie ullee Ton eute) odprta v nedeljo, ponedeljek in torek do 8. ure popolunofti. SVOJI K SVOJIMI Alni« VflftO trgovec „Bsrrisra vscohls* k niuia V 0901 8 prlporoSa ie slavnemu »k- Ainstvu svojim različnim blagom jestvin, moko, kav*, riia. sira, salame itd., vse najbolje vrsti in po saer-nih conah. Narobe objvljajo ae hitro ia sofidao kakor sa mesto tako na deielo. 3_20 Gostilna „Al T«l«tfpafo", Piaiza Dogana it. 9 toči ietrsko vino po 28 nvl. belo po 32 nv£. V družine po 86 nvi. od lednega litra vilj'j. Izborna kuhinja. Sprejemajo ae naroČita na obede in veSerje po imernih cenah. Podpisani se nadeja torej, da ga bodo goatje obi-"---" " Udani skavali v velikom itevtlu. 26-a V. Coraclch. LA FIL1ALB delta BANCA UNION TRIESTE s1 occupa di tutte le operazioni di fianca e Cambio • Valute. a) Accotta »eruamonti in conto corrente ah-buonnndo 1* interessa annuo per banconote 3 0 „ con preavviso di 5 jriorni ■%7s » , 12 , S1/, n a 4 mesi flsso per Napoleoni 2 % con preavnso di 20 giornl 3'/. • e . , 40 n » . ««■' ® ■ n « * • n Sullo lattere di versainento attuilmente in rircolaziono il imovo tasso d' interesne entrerA in vigore ul 22. corr., rispettivamente 89. corr. a s«'comla del rispetivo preavviso. b) In banco glro abbuonando il t'/4'/0 inte-resse annuo šino a qualunque somma; preleva-zioni sino a flor. 2O.000 — aviita verso chfcque; importi maggiori preavviao avanti la Borsa. «•) Conteggia por tutti i vorsamnnti fattl in qualHia»i ora d1 ufHcio ta valuta drl med mimo giorno. Asnume pei proprt correatlsti P incasso dei conti di piana, di cainbiali per Trietst, Vienna, Budaptst td altri prineipali cittd ; ritane ia loro anHcgni prr ipieite piazze, ed aecorda loro la facottA di domieiliare effetti presno la «u a en asa franco d' ogni apesa per eaai. d) 8'inearlca dairaequiato e della vendtta di effetti publici, valute e divine nonehi del inceuto d' amet/ni, cainbiali e coupotut, verno tnodica prov• tigione. d) Procnra la bolatnra dt ralorl Estea con la massima sollecitudine ed a coadtalorl modleisnime. e) Vende le lettere di pegno 4'/,"/* e gazioni comunali 4%, con 6% pi premio della anca Gommeroiale Ungherese di Pest. Le lot-tere di pegno 4% della Danca Ipotecaria Ungherese, nonchb lo Obbligazioni comunali 4'/,% della stossa bansa. La Lettere di Pegno 4'/,7, esenti da imposta della Hanca Proviuciale Ipotecaria della Croazia e Slavonia in Zaagbria. La Filiale della Banea Union accotta in custodia verno uua tenulssima tassa i-ffotti di qu>kUtasi apucie, procura P incasso del coupons alla soadenza e la veriflca dei titoki sor-teggiati. Trieste, 17 ottobre 1893. 1 19 Assicnrazioni generali. v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To druitvo jo rastegnolo svoje delovanje na vso vejo zavarovanja posebno par na zavarovanje proti poiaril — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga iu zavurovanje na življenje. Druitvona glavnica in reserva dne 81. decembra 1898. f 49,162 470-81 Premije za pot or jat i v naslednjih lotih f. 85,791 181 60 Glavnica 7a zavarovanje ii-venja do 3l. docembra 1892 f, 141,876.488-70 Plaćana povračila: a) v letu 1892 f. 8.851- 456-69 b) od začotka drufttva do 31. decembra 1898 f. 253.099.877-58 Letni računi, izkaz dosodaj plačanih od-ftkodvanj. tarifo in pogoje za zavorovanja in sploh vsa nataiijfneja pojasnila ho dobe v Trstu v uradu drultva: Via dolla Stazione ftt. 888/1 v laHtnoj hiii. 12—12 Lastnik politično društvo .Edinost". — Izdavatelj in odgovorni urednik: Maks Cotič. — Tiska Tiskarna Dolenc t Trstu. Prodajalnica se proda. V Hrozovici, ono uro od postaji Horpeljo Kozina, so proda iz prostih rok, zavoljo bololinosti lastnika, dobro obiskovana prodajalnica, odina pole^ farno cerkvo. Već po»o lastnik : Fi\ K v tiho.