78. številka.
t
V Trstu, v sredo 28. septembra 1892.
< teftaj XVII>
„E D I H O S T"
uha/a dvakrat na teden, vsako Brede in loboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
t» T«e leto gl. 6.— ; izven A vat. 9.— gl. i« polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 , ■a ćetrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamični* številk* se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tritn po 6 nov..
v O-orloi in v AJiovJčlnl po • nov. Na naroobe brej priložene naročnine ee apravniitvo ne otira.
EDINOST
OglMi in oiOMllU «e rakune po 8 nov ▼ riuica v petitu ; za naslore * debelini 6rkami se plačuje proitor, kolikor bi ga
obsegio navadnih vrstic. Foalana, javne zahvale, otmrtnlce Itd. •e račune po pogodbi.
Vsi dopisi se poAiljajo uredništvu Piazia Caserma fit. 2. Vsako pismo mora biti frankovaiio ker nefra okovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, roklnm arije in inserate prejema upravniitvo P lazza Caserma it. S Odprte reklamacije - o proste pofttnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V »dloo.t ]• uif
Proračun dežele istrske za leto 1893.
Govor posl. S p i a £ i ć a v III. seji deželnega zbora dne 14. septembra 1892.
(Dalje.)
To pravim kot prijatelj vere in cerkve in njenih predstojnikov. Ne govorim rad, tu, javno; a sili me v to dolžnost do vere in do naroda. Mera prekipuje. Listi, kojim ni bilo nikdar do vere, povzdigujejo tega škofa do neba ; nazivljajo ga „i 1 1 u m i-nato e liberale". Naš narod začelje zgubljati — in temu se ni čuditi — zaupanje tudi v naslednike apostolske; on ne vidi v njih — na čemer so kriva njihova dela in njihovo postopanje — druzega, nego Italijane. Vi ste te dni v svojih listih ob javili jeden slučaj. Jas poinam ie druge. Vi se srdite na tem, a pozabljate, kaj so vse storili vaši privrženoi v sadnjih deset-letjih našim škofom, našim duhovnom in kaj počenjajo ob vsaki priliki. Vi kličete radi tega proti narodu žandarme in okrajne glavarje, državno pravdniitvo in namest-ništvo — a vse to vam ne pomaga čisto nič. Popraviti morete le s tem, ako po pravite svoje postopanje, vi in On.
V ustavnih državah so zakonodajne oblasti, koje bi morale bdeti ter storiti potrebno, da se ne godi krivica nikomur. Pri nas bi moral paziti tudi deželni zbor in njegov izvršujoči organ, deželni odbor, kot avtonomna oblast; postopati bi moral pravično z vsemi deželani ne samo v svojem lastnem delokrogu, ampak zavzimati ■e tudi, da tudi druge oblasti, nahajajoče se v deželi ter gospodujoče jej, postopajo pravično in zakonito proti vsem deželanom.
Promotrimo postopanje našega deželnega zbora in deželnega odbora po rubrikah proračuna.
Deželni zbor po svoji večini noče niti poznati jezika našega n&roda, niti njegovih potreb, in njegovega razvoja, njegovega napredka; pač pa išče načine,
PODLISTEK. Onšgov Oni.
(I k popotne torbice Onćga Onćgovega.)
(Dalje.)
Po končanem obedu, ko se je namočil jezik našemu Onšmu v sladkem vincu, vname se jako živahen pogovor. Govorili so najprej o cerkvenih potrebah, potem o letini, o ljudstvu itd. Ker je imet danes Onf glavno besedo, dovolš naj mi Čitatelji, da jim povem, kaj so se vse razgovarjalt.
„Onf", reče župnik, „pozabil som že skorom, kaj ne je izgodilo tvojemu strijcu, povej mi znova".
Oni zvrne kozarec, a ne na tla, kakor župnik kopuna, ampak v usta, obriše se z roko, pokima z glavo, nategne ustnici in začno :
„Vidite g. župnik, o ranjkih ni lepo slabo govoriti. A ker je bila hudobija mojega strijca vneboupijoča, mi Bog ne bodo zameril, ako rečom, da je bil moj pokojni atrije velik potepuh, d&, razbojnik je bil. Sklenil jo, oropati poŠto. Skrije se v grmovje. Ko zasliši, da se bliža voz, pripravi ae, da bi ubil se sekiro „postiljona". Ne
kako in kje bi ga mogel oškodovati osobito v narodnostnem zmiBlu. Uničil je že ponovno volitve naših zastopnikov, in celo takih, ki so bili izvoljeni jednoglasno, in jedna taka volitev še do danes ni potrjena. Zbor zametuje tudi najpravičnejše predloge naše stranke, ali jih ne pripušča v razpravo, niti ne da beležiti, kar govorimo mi. Že v dveh zasedanjih ni izvolil nikogar izmej nas v odseke, ter s tem zaprečuje, da se ne moremo mi, ki smo zastopniki večine prebivalstva te dežele, izjaviti, kako se upravlja dežela, osobito: kako, kam in zakaj se troši krvavo zasluženi denar našega naroda.
Deželni zbor in deželni odbor po svojih veČinah hočeta, da ae votirajo proračuni kar na vrat na nos, in predno nam je podal poročilo o svojem dosedanjem delovanju, kajti poročilo od včeraj ne moremo vzeti v pretres. Gospod deželni glavar in predsednik zbora ne pozna hrvat-akega jezika, ne dopušča stvarnih popravkov, zbok česar se dogajajo prizori, ka-koršen je bil včerajšnji; ne zaustavlja nezakonitih sklepov, ne daje v razpravo hrvatski stavljenih predlogov; v obče je nesposoben za svojo službo. Deželni odbor noče od oeBtnih odborov niti vsprejemati hrvatskih dopisov, ampak zahteva od njih italijanske prevode ter jih kaznuje, ako mu ne ustrežejo. Na hrvatske dopise občinskih glavarstev noče odgovarjati hrvatski, čeprav je razsodilo državno sodišče, da a tem krii zakon. Tem načinom gazi državne temeljne zakone, in s tem, — me sto da bi kazal nižjim avtonomnim oblastim, občinam, kako se morajo spoštovati zakoni, kako se morajo vršiti — jih še uči se svojim vzgledom, kako se smejo glaziti in kako ne treba, ozirati se nanje. Seveda, z deželnim in našim denarjem vzdržuje celo četo uradnikov, koje namešča tudi brez razpisa natečaja, od kojih ne zahteva poznanja jezika večine prebivalstva v deželi, kojim daje poleg mastnih plač še nagrado na nagrado, pod
sluteč nič slabega, zaspal je bil ubogi po-stiljon na potu. Stiijc skoči k njemu, potegne ga z voza, preseka mu glavo in oropa poŠto. A pravica je izvedela za razbojnika. Moj Bog ! ako bi vedeli g. župnik, kaj se ni vse govorilo, kako hudo bode kaznovan, a storili mu niso nič drugega, nego — odrezali so mu samo — glavo".
*
* *
„Povej mi tudi, kako je bilo na Furlanskem P" vpraša nadalje župnik izgovor-nega Onćga.
Onćgov Onf zvrne zopet kozarec, obriše si usta, pogleda okrog sebe, ako ga vsi poslušajo in ko se prepriča, da so uprli vsi oči vanj, začne :
„PrejŠnega g. župnika imel sem zelo rad in tudi ljudem je bilo zel6 hudo, ko se je poslovil od nas. Pravijo, da so ga poslali v Furlanijo, ker je bil napisal v list „Sočo* sledeče besedo: „Vi Furlani pa ostanite pri vaših „c i n c a r e 1 a h* in pustite nas Slovence pri miru*. Ker ho se Furlani grozno jezili nad izrazom „cinca-rele", mirovali niso toliko časa, dokler niso izvedeli, kedo je pisal o njih na tak način. Zatožili so ga in za kazen je bil
poro Da podporo — celo za ženitve —; koji pa, razun jednega, ne znajo ali nočejo znati jezika večine prebivalstva; koje je videti povsodi, kjer se kakor si bodi dela proti naSemn narodu; koji potujejo na stroške dežele na razne strani, da ob iz-vestnih prilikah narodu obečajo kar si bodi, ga nagovarjajo kakor si bodi, ga varajo vsakako.
On deli stipendije, Beveda iz deželnega zaklada; a teh ne dobiva naš dijak, — posebno če se uči na kakem hrvatskem zavodu, — pod pretvezo, da se ne uči v deželi, v koji nimamo ni hrvatskega ni slovenskega zavoda — daje jih samo italijanskim dijakom, a daje jih tudi takim mladeničem, ki se uče izven pokrajine, celo v kraljevini italijanski.
Do letos je dajal našim dijakom vsaj včasih kako podporo, letos pa je prikrati! tudi to in s tem pokazal brezprimerno pristranost in zagrešil nečuveno krivico, koje bi se moral sramovati tudi človek, stoječ na najnižji stopinji izobražbe in uljudnosti; to tem bolj, ker je prezrl tudi najsiromaš-nejše hrvatsko in slovenske mladeniče in deklice, a podprl italijanske, mnogo imo-vitejši od prvih.
Podpore daje na zavodih, kjer se po učuje italijanski in kjer so nadeja, da se italijanski mladiči okrepe v italijanskem Čut-stvu, a hrvatski da se poitalijančijo po mogočnosti, da postanejo izdajice rodu svojega. Podpore daje tudi semenišču, ki ni drugo nego oporišče, na kojem naj se ne le vzgajajo italijanski mladeniči, ampak kjer naj se raznarodujejo hrvatski in slo venski.
On vidi in ve, da je v deželi mnogo okrajev, celih občin in tiBuče in tisuče naroda, koji plačujejo že dvajset in več let za šole in učitelje, a nimajo ni šole ni učitelja, koji zaostajajo povsem v neznanju ; on vidi in ve, da so drugi tisučf in tisuči, katerih deca se silijo neposredno ali posredno hoditi v šole, v kojih se poučujejo v jeziku, jim neznanim, v kojih
premeščen ubogi gospod med Lahe. Hudo mi je bilo pri srcu, ker ga nisem mogel videti. Ko že niBem mogel več prestajati, ukažem svoji stari, naj naredi prav lepo, veliko štruco masla in se napravim na pot k njemu. Spominjam se še sedaj, kako mi je tožil, da se mu slabo godi.
„Glej", rekel mi je, „dragi moj Onf, jutri imam „ofer", a ne prinesejo mi dru gega, nego par „patakonov* in nekoliko „pomaranč".
Smilil se mi je ubogi gospod. Iz usmiljenja navadil sem ga, kako naj „pridiga" v cerkvi, da mu pojdejo ljudje bolj k „ofru* in v resnici — moj nauk je pomagal.
V Furlaniji imajo navado, da je najprej „pridiga", potem „ofer* in po „ofru" maša. Na dan „ofra* bilo je vse polno ljudij, a, kadar je pričel „ofer", drlo se je vse iz oerkve ; le kaka stara ženica, ki je vedela, da bode morala v kratkem umreti, usmilila se je ubogega reveža. A ta dan, ko sem bil jaz tam, bilo je drugače, ker navadil sem ga bil, kako naj pridiga". Ko prido namreč na prižnico, začne vzvišeno :
„Kedor darujo mali dar namestniku božjemu, zapisano ima potem v nebesih
se uničuje čuvstvo domoljubja, jedno najsvetejših čutstev, kar jih imamo sploh j v kojih se torej podivljajo, mesto da bi se plemeniti ;
on vidi in ve, da je mnogo občin sezidalo šolska poslopja na ukaz šolskih oblasti, ki so grozile, da jim je sicer sezidajo same na občinske stroške, a da ne dobe učiteljev ;
on vidi in ve, da se ponovno odklanjajo prošnje povsem usposobljenih in velevrednih učiteljev;
on vidi in ve, da se kaznuje učitelj samo zato, ker je podpisal zakonit poziv do volilcev, ter da se mu niti ne dopušča vložiti utok proti odmerjeni kazni, a da ■e drugemu nič ne zgodi, čeprav je ob-dolžen, da je kupoval glasove in da se ga je tožilo javno tudi v nravstvenem obziru;
on vidi in ve to in drugo, kar je bilo navedeno včeraj ;
on vidi in ve, ali vsaj bi moral videti in vedeti, kako se pošteni ljudje pohujšujejo na postopanju c. kr. šols. oblasti;
on vidi in ve, vse to, a ne stori ničesar proti temu, ne opozarja jih na zakone, na pravičnost, na nravnost; pač pa jih še podpira v vsem tem počenjanju in postopanju ; dovoljuje jim on in dovoljuje jim dežeini zbor zahtevane novce;
deželni odbor postavlja vsako leto v proračun do 100.000 gld. za cesto in umetne zgradbe, ali te svote porabijo ae večinoma, vj najboljem slučaju, v povečanje deželnih kapitalov ; pri tem pa se puščajo celi okraji brez kakorŠne si bodi ceste, pušča se, da prebivalci teh okrajev trpinčijo sebe, živino in vozove, ako hočejo kaj odvesti ali dovesti.
V proračun postavlja tudi svoto za vodne zgradbe in za dobavo vode, ali vender pušča vode neurejene, da preplavljajo livade in poljti, da prouzročajo mrzlico in druge bolezni; pušča cele vasi brez zdrave pitne vode ter dela vso mogoče
dobro delo, ki mu pomaga, da mu sv. Peter ložje odpre nebeška vrata.
In kako krasna so nebesa! Tam je velika gora — polente in okoli in okoli je neizmerno morje „t o č a". Znano je, da Furlanom zelo ugaja „polenta s točom". To je tudi pomagalo, ker ljudje so se kar drli k „ofru*. *
* •
„To ni mogoče* ! zakliče jeden ključarjev nad Ončgom, ki je tako lepo pripovedoval, kakor bi se bilo v resnici vse to izgodilo,
„Tudi to ni bilo mogočo", razjezi se Onf nad njim, „ko si Ti pod ognjiščem kričal : v svoji hiši sem jaz gospodar" !
„Kaj, kaj PB nasmejo bo radovedno župnik. .
„ Ko j vam hočem povedati* nasmehne se Onf in zvrne kozarec. „Bilo je pred nekojimi leti. Ranjki gospod župnik me je poslal k temu nevernemu ključarju".
„Molči in nikar ne pravi", prosi ga ves v zadregi ključar.
„Saj ne lažem" odvrne mu Onf. „Še nikdar se nisem legal in se tudi ne bom in resnico so sme govoriti", pravi Onf. Prosim te nikar me ne moti, da se čisto nič ne nalažom. Bilo jo toraj tistega dne,
težkoće, ako prosijo občine za podporo, da bi si sezidale vodnjake.
Oa potroši lepo svoto preko 21.000 gld. za poljeđeljske svrhe in za narodno gospodarstvo ; ali od tega ima le majhno ali nikako korist hrvatski in slovenski na-rod t deželi, ki je večinoma poljedeljsk in v čemer bi se mu moralo, ako nikjer drugje, pomagati najizdatnejše. Obotavlja ■e aH v obče ne daje podpor onim, ki šele kaj storiti. Dotični uradniki ne poznajo jezika narodovega. Dotični zavodi in svčti so samo za Italijane, da se po mogočnosti Siri italijanstvo mej hrvatskim in slovenskim narodom. — (Konec prih.)
Različne vesti.
Politiike vesti. Francoska je praznovala te dni stoletnico prve republike. Kakor vse kaže, utrdila se je v Franciji republičanska vladna oblika tako, da jej je osiguran obstanek. To pa tem bolj, ker jo priporoča tudi prosvetljeni Lev XIII. in z njim ogromna večina duhovščine. Nasprotuje jej le mala peščica roajalistov, kojim je na čelu grof Parižki. Nedavno ■o priredili roajalisti v Montaubau banket, pri katerem je grof Haunaville, zastopajoč grofa Parižkega, izjavil, da se rojalisti pokore papežu le v verskih in nravstvenih zadevah, a nasprotovati hoče jo spoštljivo njega (papeža) u k a a u , da naj biae odpovedali nadi do zopetnega ustanovljenja monarhije. Kaj poreko govorniki a I. kat. shoda o tem postopanju roajalistov, ki so bili vsikdar trdna zaslomba rimski stolici in veri katoliški? ! Ti se v politiški zadevi nočejo pokoriti niti sv. Očetu samemu.
V deželnem zboru češkem predložili so Mladočehi načrt adrese do cesarja, odrekajoče ustavi pravno podlago, zahtevajoče zopetno uvedenje državnega prava, zatožujoče Nemce in se pritožujoče do vlade, odklanjajoče spravo ter zahtevajočo samoupravo in samostojno sakonodajstvo za Češko. Staročehi pa so predložili postavni načrt, tičoč se jezikovne ravnopravnosti pri javnih uradih na Oeskem.
Ponižno vprašanje Nasprotstvo mej obema strankama slovenskima poostruje se od dneva do dneva. Na I. katoliškem shoda proglasila je jedna stranka nekatera načela, kojim se najodločneje upira jdruga stranka. Jedna stranka zahteva, da se narod brezpogojno pokori svojim cerkvenim pastirjem tndi v politiskih* zadevah ; druga stranka odklanja odločno to zahtevo. V tem prepiru dovoljeno nam bodi nastopno ponižno vprašanje:
ko me je poslal ranjki g. župnik k temu cerkvenemu ključarju. Že od daleč zasli-iim ropot in krik njegove čene. Hotel sem se vrniti, a ker mi je vsak ukaz g. duhovnikov svet, stopim v hišo. A kaj zagledam tu P Ta ključar je tičal pod ognjiščem in po njem je udrihala s palioo njegova žena. Na ves glas se zakrohotam: »Ključar, kaj pa delaš pod ognjiščem P" In veste g. župnik, kaj mi odgovori on P Ves v jezi zakriči :
„V svoji hiši sem jaz gospodar, delam lehko kar hočem in grem tudi, kamor hočem*. •
• •
Vsi se namuznejo ubogemu ključarju, Še celo g. župnik, ki ga radovedno vpraša: „No, zakaj te je pa tepla žena P" .Za nič" odvrne ključar. Onf me je navadil, da moram reči vsako pot, ko se mi kolče: „Ljubica, Bog ti daj dobro, kjer Bi!" In tako se je izgodilo tisti dan. Za-kolče se mi in jaz pa vzdihnem prav milo: „Ljubica! Bog ti daj dobro, kjer si !* To pa je slišala moja žena in me je nabri-sala za mojo nezvestobo. Sicer pa to ni
nič v primeri se svinjo v konoplju. *
• * (Dalje prih.)
Se-li moramo v politiškihza-d e v a h pokoriti tudi takim škofom, ki ne le simpatizujejo s elementi, protivnimi našemu narodu, naši dinastiji, naši cerkvi, naši duhovščini in vrhnemu poglavarju te cerkve ; ampak, ki v novejšem času še posebno naglašajo prijateljstvo svoje do teh elementovP!
Deželni zbor tržaški ima jutri ob 7. uri zvečer javno sejo. Na dnevnem redu je tudi postavni načrt, tičoč se osnove zemljiške knjige za občino tržaško.
Odbor za priredbo slovesnega banketa na Čast Luku SvetCU razpošilja naslednje vabilo: Minuli so dnevi slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. Ža-libog, da se je katoliški shod postavil na neko skrajno stališče, katero naB ne more dovesti do toliko zaželjene sprave. Ravno nasprotno, še poostril je razglasje mej slovenskima strankama. Z obžalovanjem moramo konstatovati, da jc katoliški shod in njegov pripravljalni odbor proti uzorni naši družbi sv. Cirila in Metoda in v zvezi ž njo proti našemu starosti narodnemu poslancu gosp. Luki Svetcu postopal na način, kteri je moral užaliti njega in vsa-cega rodoljuba. Ljubljanski rodoljubi so torej sklenili prirediti njemu na čast v nedeljo dne 9. oktobra 1892. ob polu 2. uri popoludne v prostorih Btarega strelišča v Ljubljani slovesen banket, s katerim hočemo izjaviti, da Be popolnoma slažemo s svojim v borbi za narodne koristi osivelim prvakom in vernim nositeljem neskaljenega sporočila dr. Blemeisovega na svoj narod, — da visoko cenimo našo vzvišeno, za naš narodni obstanek toliko potrebno in zaslužno družbo sv. Cirila in Metoda, — in da smo nasproti skrajnostim, izjavljenim na katoliškem shodu, složen in jedin narod, kateri ne glede na stan in nebistvene dosedanje razlike v mišljenji odslej hoče hoditi jedno pot in s združenimi močmi dosezati skupni naš smoter. Vabimo torej odlične rodoljube iz vseh pokrajin, da se ne strašijo truda in troškov in se udeleže te predbežne izjave združene na odne stranke. Prosimo, da se blagovole rodoljubi mej seboj dogovoriti o udeležbi ter ter da se najdalje do 5. oktobra 1892. naznani število udeležencev. V Ljubljani dne 16. septembra 1892. Pristarlja se, da se vabila niso mogla doposlati vsakemu posameznemu ter se prosi, da se neglede na to, ali je kdo vabilo prejel ali ne, javi sam ali v družbi z drugimi za udeležbo. Opozarja se tudi ie na to, da bode dne 9. oktobra zvečer v novem deželnem gledališči slovenska predstava.
Slovansko vpraianje in „Cittadino". Tržaški listi se navadno bojć slovanskega vprašanja, liki hudič sv. križa. Kadar govore o Slovanih, govore ti kakor Turki o krščanski veri ter merijo slovanstvo v obče po ozki meri krajnega tržaškega sovraštva proti zatiranim Slovencem. Ako čitamo v „Mattinu" kak Bpis o Slovencih v obče, zdi ae nam, da čitamo kako parodijo o srednjeafričanskih divjih narodih. Nekdaj je očka „Cittadino11 veljal kot glasilo tržaških konservativcev in čestokrat se je v njem čitala marsikatera sodba o Slo« vanih, katera, čeprav ni bila natančna in Slovanom prijazna, vendar ni bila toli polna onega smradnega strankarskega duha kakor sodbe in menenja druzih listov. Sčasoma je ta list, ali stranka, ki ga izdaje, jela skakati z levice na desnico ter prebračati politiike kozolce. V tem, ko je „Cittadino" danes simpatizoval s Slovani obrekoval jih je jutri ter jih črnil. Tu smo gledali zajca, skritega za grmom. „Cittadino* je plesal in pisal kakor mu je velela tedanja protislo-vanska vlada. Z odstopom Depretisa prelevil je kmalu tudi „Cittadino* svojo barvo ter iz politiškega pustolovoa postal največji nestrpnež. Pridružil se je odločno „Piccolu" in „Indipendenteju" ter začel tirati velikolaško politiko. To svojo smer je obdržal do današnjega dne ter velja danes kot pristni lahonski list z veliko-laškimi nazori. Pri vsej svoji srditosti proti
Slovanom vendar ta list nikakor ne presega menenja in sodbe sedanjega „Mattino*, ki je po priliki zavzel njegovo mesto, ter navzlic vse svoje zagrizenosti prinaša sem ter tja nekatere dopise z Dunaja, kateri še precej pravično pojasnujejo dunajsko vlado in njeno razmerje do Slovenev v notranjih deželah. Kadar pa ta list seže po domačih razmerah, tedaj je konec treznemu mišljenju in po vzgledu druzih tržaških časopisov udriha po nas Slovencih kar s cepcem. Minole dni je prinesel vrsto člankov o slovanskem gibanju, kjer še precej trezno premotruje razmere Čehov, Slovakov, Hrvatov ter opravičuje njih težnje po združenju, dočim, dotikajoč se domačih, primorskih dežel, grdo napada nas Slovence; trdeč, da mi nimamo tu pravice do obstanka, smeši našega poslanca g. N a -bergoja, kateri edini se na odličnem mestu protivi prisilnemu poitalijančevanju tukajšnjih dežel. „Cittadinovih" idej in mislij o tukajšnjih razmerah ne bodemo tu ponavljali niti zavračali, kajti vsa so le kukavičja jajca. A v Solo k „Cittadinu" glede naših razmer in pravic tuđi ne gremo. Tem manj mu po verujemo, kajti iz objavljenja teh člankov je bilo razvideti, da tukajšnjim Lahom ni do resnice in treznega proučevanja, pač pa do tlačitve in surovosti. V dokaz temu bodi, da so se nekateri listi celo nad tem jezili, da „Cittadino" sploh objavlja članke o Slovanih ; to priča o velikanski duševni slepoti in neizrečeni zagrizenosti tržaških neodre-Šenoer. A pride čas, ko se bodo morali tudi na nas ozirati, čeprav bi nas hoteli sedaj potaji ti.
Iz spodnje okolice se nam piše : Novi otroški vrt „Družbe sv. Cirila in Metoda" na Greti se je odprl v nedeljo dne 25. t. m. v navzočnosti lepega števila otročičev in občinstva; častno je bila zastopana tudi Tržaška ženska poddružnica sv. Cirila in Metoda. Obširneje poročilo o tem od-pretju prinesemo v prih. št. našega lista. Omenjati je vredno, da se je vrnlio strastni nasprotni agitaciji vendar upisalo lepo število otročičev, in da število še narašča.
Hvala onim, kateri so pripomogli s priporočevanjem vrta, ali na druge načine, da Be je oglasilo primerno število otrok ! Vsled nasprotne agitacije bilo je upisanih še malo dni pred odpretjem jako malo število otrok, a potem se je obrnilo, hvala Bogu, koj na bolje. Plakati, s katerimi se je naznanjalo odpretje vrta, — trgali so se ras zidov po nesramnih rokah. Re-negatstvo je dospelo na Greti že do vrhunca; mnogokako hišo bi morali imenovati pravo janičarsko gnezdo! Veliko število otrok, kraških in Kranjskih starišev, preklinja ob poti v italijanščini ter žlobudra v Tržaškem narečju, med tem ko ne znajo stariši izpregovoriti pravilne ital. besede !
Rodoljubom, kateri so prigovarjali materam, naj upiŠejo otročiče v naš vrt, odgovarjalo se je, da dobč v italijanskem otr. vrtu dvakrat na leto obleko ter jesti brezplačno — ali pa, da se otroci tam nauče vsaj italijanskega jezika 1 — No, posledice so gori navedena slika Gre-tarskih otrok. — Upati je, da se kmalu pokaže razlika mej otrooi enega in dru-zega vrta, in upati je posebno, da se vsled odpretja otroškega vrta „Družbe sv. Cirila in Metoda" i razmere na Greti nekoliko predrugačijo 1
Zemljiška knjiga v Istri. Naš „Mattino" pokazal nam je zopet, kako si tolmačijo ustavo in temeljne zakone naše oni krogi, ki podpirajo ta list. Zahtevajoč za zemljiško knjigo v Istri izključljivo itali-jansk značaj, (italianitk del noBtro libro tavolare) obsoja okrožnico deželnega bo-diŠča z dne 5. julija 1875., določujočo da bo sme uknjiževati tudi v druzih jezikih, ne pa samo v italijanskem ; češ, da nastane „babilonski turn", ako zadobe tudi drugi jeziki svojo pravico. „II Mattino", se boji „zmešnjave11. Mi se je ne bojimo, ali če že hoče jednotnosti po vsej sili: potem pa ima jezik večine prebivalstva v prvi vrsti pravico do gospodstva.
j Toda mi obsojamo to stališče, ker smo za jednakopravnost. Kako ,11 Mattino* falsifikuje resnico, bodi v dokaz njega trditev, „da vsi vedo, da je večina v Istri italijanska*. Toraj niti podatki ljudskega štetja mu niso veljavni, koji čin so izvršili po večini Italijani sami. Tako daleč ni posegel niti najradikalnejši italijanski list, kakor je to storil slavni „Mattino". „II Mattino" se jezi na oba slovenska odvetnika tržaška, ker ulagata slovenske prošnje za uknjiženja v zemljiško knjigo. Imenuje ju zaničljivo „due legulei* „famosi portabandieri' tiste stranke, „ki dela toliko sitnosti vladi in večini Istre*. S tem identifikuje vlado z Italijani. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je to napisal po ukazu svojih rednikov P Sta-li vlada in italijanska stranka res jedno in isioP Če ni res, treba da vladni organi postavijo na laž drzneža; Če pa je res, potem pa pomilujem o. A zapomniti si hočemo to.
Iz Škednja se uam piše: Bližajo se volitve v mestni in deželni zbnr tržaški. Kakor vsakokrat se tudi sdaj pripravljajo naši nasprotniki, da posežejo odločno v volilni boj. Letos se pripravl jajo še posebno.
Ker so se pri zadnjih volitvah prepričali, koliko je vplivalo slovensko pevsko društvo „Velesila", sklenili so, da si tudi oni osnujejo svoje pevsko društvo.
Oče tej ideji je nek čudak, rodom — iz Ajdovščine. Ko so je ta mož naveličal cerkvenega petja, prosil je za vspre-jem v „Velesilo"; a tudi tu se jo naveličal v malo mesecih, ter prestopil je zopet k cerkvenemu zboru. Ko seje pa „Velesila" poravnala z veleč, g, župnikom ter sama prevzela cerkveno petje, hotel je zopet pristopiti k temu društvu. Odbor ga pa ni hotel vsprejeti drugače, nego da plača, kar dolžuje društvu. Ne da bi bil rekel črno ali belo, šel je. Jezen pa je bil silno in v svoji jezi se je izmislil z drugimi njegovimi „bratci", ustanoviti italijansko društvo, ki naj bi klubovalo „Velesili". Dobili so res učitelja in vaje so se pričele. Vsa komedija je pa trajala komaj par mesecev in društvo je jelo hirati. Peščioa tukajšnje gospdde od avite eolture, to videča, priskočila je društvu na pomoč; a vzlic tej pomoči zbrali bo v društva ukupno — 5 izobraženih mož. „Velesila* je bila vesela, da se je iznebila tacih „pevcev", a italijanska gospoda je sama pritekla k njim.
Tako so torej osnovali pevsko društvo, kojemu so menda dali naslov „Club corale Servolano-Triestino". Predsedoval mu pa bode neki tukajšnji gostilničar, kojega so Slovenci postavili na noge. Za tem se nekateri drugi lahončjfi; mej temi je celo jeden, ki je privandral iz Italije tu sem. Seveda, znauega Piberiča tudi ne manjka. A vse to nas ne plaši: uverjeni smo, da bode ves njih trud sastonj. Vsaj imamo svojo krepko „Velesilo" iu naši sosedje pri sv. Mariji Magdaleni imamo svojo „Slavo". Tema dvema društvoma priporočamo, da družita vse domače ljudstvo okolo aebe, aa si širita krog prijateljev. Ljudstvo pa naj se ne da slepiti od nikogar, ampak drži naj ae trdno svoje svete domovinske stvari. In če pride kdo ob volitvah ponujat denar, zagrozite se mu : „P o b e r i se izpred oči, skušnjavec;ti živiš od nas, ne mi od tebe!"
Zato se moramo tesno združiti Ške-denjoi io Magdalenčani, da pojdemo skupno v volilni boj in pod skupno zastavo.
Tako bodemo zmagali: ne z majhno, ampak ogromno večino !
P o h a j a č.
Družba sv. Cirila in Metoda je prejela veliko zbirko večinoma trdno vezanih knjig od gospe vdova dež. poslanoa, Elize R o b i č e v e. Čast. prvomestnica Kranjske ženske podružnice, gosp. županja L e o p . Šavnikova, je poslala ob podružnični vstanovitvi do sedaj najobilneji edenkratni donesek, 293 gld. 10 kr. Presenetila nas
to ni: na trdi skali stojeći slovenski Kranj čuva namreč v sebi skalnatih ženskih značajev. — Prva Ljubljanska moška podružnica pošilja 120 gld. 30 kr. in ,s 1 o v e n s k i klub* pa koroško katoliško politično društvo" v Celovci 100 gld., češ, ker uprav naša družba najbolj potrebuje podpore radi vedno množečih se svojih zavodov. Naklonili so družbi nadalje : Ženska [Š e n t-jakobsko-Trnovska podružnica ko j ob svoji ustanovitvi 60 gld., ženska in moška podružnioav Kamniku 58 gld. 50 kr. kot dohodek veselice z dne 4. sept.; č. g. J. K e r i i č , župnik v Jesenicah, mesto običajnih formalnosti 3() gld. povodom izleta Ljubljanskega Sokola na Jesenice; č. g. Fr. Le k še, kapelan v Vojniku, 26 gld. kot podružnični prvo-mestnik ; za družbo naudušeni Viteslav pod Krvavcem (Cerklje na Gorenjskem) 15 gld. ; g. F r. S i 1 v e s t e r iz Vipave 12 gld.; č. g. Fr. Krek, kapelan v Cerkljah, 10 gld., nabranih ob rojstvenem dnevu presvetlega cesarja v večji družbi ; gosp. pravnik Regally 7 gld. 31 kr.; nabranih v veseli družbi slovenskih učiteljev na Dunaji; g. A. V i r a n t 6 gld., nabranih mej Dolenj. Sokolom pri izletu v Družinsko Vas ; g. Ivan Globočnik tajnik „Slovenskega bralnega društva* v Kranji, 6 gld., katere so zložili Kranjski rodoljubi ob priliki sklepa kegljanja za dobitke na korist bralnemu društvu; g. Karolina Lapa j ne iz Idrije 5 gld.; „Stari Slovenec" 2 gld. in abitu rijfct F r d. Gomilšek 1 gld., ki ao ga zložili dijaki na primiciji č. bratov Vav-potičev v Ortnoži. — Ginjenim srcem se Vam zahvaljujemo, častite Slovenke in dragi Slovenoi, na Vaši dejanski radodar-nosti napram naši družbi. — Sveta brata Ciril in Metod Vam bodeta zato pripo-ročnika; višnji Bog pa bodi Vaš večni plačnik.
Vodstvo družbo sv. Cirila in Motoda.
Iz Oprtlja nam piše rodoljub: Kakor je že znano, zmagali so bili pri občinskih volitvah Šarenjaki, na kak način, to mi ni treba praviti. Pravično in pošteno gotovo ne, ker tega Ani ne poznajo. Ko bi se bile volitve pravično vršile, Taljanom zmaga ni mogoča. Toda njim je drago vsako sredstvo, če je še tako sramotno, da obdrže k m o ta v svojih pesteh. Že so se zelo veselili, kres so žgali in streljali od veselja. Pili pa so morda na medvedovo kožo. Ko so baje mislili že na volitev župana, pa kaj se jim zgodi P — Naša stranka uložila je protest, kteri se opira na taka kričeča fakta, da, če je le Že kak zakon veljaven, bodo volitve razveljavljene. To pa Taljane tako grize, da ao postali vsi besni in da svoje divje sovraštvo do Slovanov ob vsaki priliki pokažejo. Marsikateri izmed častitih bralcev je morda mislil, da se je ta Oprteljska gospoda vendar že enkrat malo poboljšala in da jih je že sram pred svetom svoje surovosti, ker se že nekaj časa ni čulo od njih. Toda motil bi se. Preveč bi imel opraviti, ko bi hotel objavljati vse njihove zlobnosti proti nam. Za danes naj zadošča nastopni dogodek, o kojem sem obvestil dne 17. t. m. visoko c. kr. namestništvo v Trstu : „Mnogo sem že slišal in čital o surovosti in divjaštvu po istrskih mestih, a zdelo se mi je skoraj nemogoče, da bi bilo v mestih toliko manj naobrazbe nego pri kmetu; ali žalibog, motil sem se.
Dne 13. t. m. šel sem bil po opravilih na c. kr. poštni urad. Bil sem prvikrat v Oprtlju (Portole) in ne poznam nobenega človeka tam, kakor tudi oni mene ne. Pa kaj jim je dalo povod, da so me tako divjaško odslovili f Morda sem jim zabav-ljal, ali jih nisem pozdravljal P Ne to, ne ■no. Pozdravljal sem jih, toda slovensko. Zaradi tega so se zbirali oprteljski mest-jani od vseh „voglov;« da so se pa bolj prepričali, da nisem Tatjan, poslali so dva na poštni urad poslušat, kako govorim. Go voril sem seveda slovensko, ker ita-Ijansko ne znam, in to je bilo dosti. Ko
sem se vrnil iz urada proti domu, prihrumela je velika množica za hrbtom, ki je žvižgala, tulila in me psovala z raznimi psovkami ; ker pa, kakor zgoraj rečeno, ne razumem italjansko, zapomnil sem si edino le besede : „porco Croat o", kar pravijo da jo običajno v teh mestih. Tako so me spremili blizo četrt ure daleč. Ako se tako ponašajo mestjani, kateri se prištevajo k naobraženim, kako naj se ponaša kmet P Zares žalostne so te razmere.
Topolovac, 17. septembra 1892.
„M. K.*
Beseda okoličanskim starišem. Prihodnjo soboto dne 2. oktobra odpro se tudi vrata „slovenskih* šol v okolici ter začne se novo šolsko leto. Šole v tržaški okolici so bile predmet mnogim člankom v našem listu radi njih nedostatnosti in pomanjkljivosti.Nestevilnokrati smo v našem listu opozarjali vlado in slovenske stariše na pomanjkljive te šole ter osobito zadnjič smo priporočali, da svoje otroke vpisujejo v slovenske razrede teh šol. Kakor znano obstoji v tržaški okolici 11 ljudskih šol, vzdrževanih po mestnem magistratu in sicer: v Križu, na Prošeku, v Barkovljah, v Rojanu, na Opčinah, v Trebčah, v Bazovici, pri sv. Ivanu in v Skednju. O kakovosti teh šol smo že večkrat govorili. V zgornji okolici, hvala požrtvovalnim učiteljskim močem, so te šole še precej dobre, a v spodnji okolici so nastavljeni poleg pristnih Lahov tudi učitelji-Slovenci, kojim za narod (le malo je Častnih izjem) ni ničesar mari in koji narodnost še ovirajo. Razun tega so na vseh spodnje-oko-ličanskih šolah ustanovljene laške vspo-rednice, kamor se slovenska mladina vabi in tira in kjer se raznaroduje ter postaja narodno mrtva. Dočiin se otroci po zgornji okolici v trorazrcdnici v« a j dobro nauče brati in pisati, se v "spodnji niti temu ne priuče v četerorazrednici, kajti poduk v spodnjeokoličanskih iolah je tako uravnan, da se otrooi v prvih dveh razredih še nekoliko nauče na podlagi svoje materinščine, dočim v tretjem in četrtem razredu še ono malo priučenega pozabijo, kajti od tretjega razreda počenši se jim pouk jame deliti v tujem laškem jeziku ter se jim šiloma celo krščanski nauk vcepijo v laščini, koje otrooi samoumevno ne razumejo. Ako pripomnimo, da se v zadnjem razredu jame poučevati celo nemščina na podlagi laščine — ima lehko vsakdo pravo sliko babilonskega pouka na teh šolah. Skušnja kaže, da otroci, ki ao dovršili četiri-razreduico v spodnji okolioi, niso godni za nikak daljni poduk ter se morajo posvetiti kace mu obrtu ali rokodelstvu, pri tem pa komaj za silo vedo pisati in brati, kajti, kakor smo že opomnili v zadnjih dveh razredih so pozabili to, kar so se v prvih dveh naučili. Iz tega je pač razvidno, koliko moralne škode prihaja okoličanom od ljudskega iolstva, ki je poleg njega nesposobnosti jako drago, kajti za denar, ki ga okoličan plačuje za te dole, napravil bi si lahko sam mnogo boljše in koristnejše učilnice. Razun tega je v spodnji okolici nastavljenih nekoliko učiteljev, kojih namen glavni je — iti magistratu na roko v poitalijan-čevanju okolice. Ti organi posredno ali neposredno prepričujejo domače ljudstvo, da vpiše svoje otroke v laške razrede mesto v slovenske. Zadnjič amo objavili enak slučaj, kako je neki italijanizator prepričeval istrskega kmeta, a zaman. Kar je storil zavedni, čeprav neuki kmer, stori uaj vsak okoličan ter naj dobro zavrne vsacega, ki mu svetuje narobe. Nedostaten in pomanjkljiv je sicer pouk na okoličan-skih šolah, vendar naj okoličani pridno vpisujejo v slov. razrede svoje otroke, laški razredi pa naj ostanejo prazni. S tem, da ne upišete svojih otrok v nepotrebne laške razrede, pokažete najbolj, da teh razredov v okolici ne potrebujete; s tem zatreate iste najložje sami, kajti v pomanjkanju učencev, prisiljen bode magistrat jih zapreti. Sedaj, v začetku leta, je odločilen čas. Okoličanski stariši I pomislite, da s tem, da vaši otroci zahajajo v
laški razred, Škodite narodnosti naši in otrokom samim, ker ti v laskih razredih nazadujejo, ker jim manjka znanja učnega jezika. Ne poslušajte kričačev! Vi sami plačujete šole z davki in šole morajo ustrezati vašim željam in potrebam ! Torej pošljite svoje otroke v slovenske razrede ter ogibajte se laških ! „Moj otrok se mora priučiti svojemu jeziku" — to bodi vam geslo !
Veselico z igro, petjem in tambu-ranjeni priredi v nedeljo dne 16. oktobra t. 1. „Tržaško podporno in bralno društvo* v dvorani „Bralnega društva" pri sv. Ivanu. Zajedno se naznanja, da bode isto drušvo imelo v soboto dne 14. januvarja 1893. v redutni dvorani gledališča „Polit. Rosseti* svoj letni veliki ples, kar se naj blagovoli uvaževati.
Vabilo k občn. zboru podružnice sv. Cirila in Metoda v Podgradu dne 6. okt. t. 1. ob 2. uri popoludne. Vspored . 1. Poročilo podružničnega načelništva po §. 12. družb, pravil. 2. Volitev bodočega odbora. 3. Prejemanje uplačil od letnikov in podpornikov. 4. Morebitni predlogi. Med zborovanjem vsprejemajo se tudi novi člani. K obilni udeležbt vabi najuljudneje
ODBOR.
Voliiski shod. Ker se bliža občni zbor „Slov. pevskega društva", vabijo se častiti člani, priti k posvetovanju, ki bode v prostorih „Del. podp. društva" v soboto dne 1. oktobra ob 8 Vi uri zvečer.
Ivan Umek.
Laika vina se menda v Trsta ne vdo-mačijo, kakor se niso vdomačila prejšnja leta, ko je bil njih uvoz oeloma prost carine ; dobro italijansko vino se tu ne more točiti pod 40—48 kr. liter, a za to ceno se lahko dobe mnogo boljša istrska in tukajšnja vina. Po 28—36 kr. se sedaj po nekaterih beznicah prodaje neka brozga pod imenom italijanskega vina. A to ni pitno ter vrže vsakega moža ob tla, ako ga ispije en liter. Prepričanje je tu, da bode klavzula sicer jako škodila kmetu, ki bode prisiljen svoj pridelek prodajati pa nižji ceni, a zajedno bode Škodovala tudi konsumento, ker bo pil vino, koje ne prija njegovemu okusu.
Iz Šmarij se nam piše: Z ozirom na vest v poslednji številki „Edinosti" poživljamo vinske trgovoe, da se zaupljivo obrnejo do gospodarja Petra Klunana Montitoži h. št. 29. Ta mož je zanesljiv narodnjak in velik prijatelj naroda slo« venskega. Posestnik Peter Klun se bavi že 20 let s vinogradstvom in je izvrsten kmet. Do njega torej treba, da se obraete ne pa do druzih, ki se vedno kažejo nasprotnike naše narodnosti.
Poverjeniki vojalkih knjig na slovenskem jeziku, katere so jim bile razposlane pred tremi leti, naprošeni so, da bi poslali obračune na dotično mesto v G r a d e o.
Kolera v Hamburgu ponehuje. Tudi iz Galicije, kjer se je primerilo nekoliko slučajev, ni čuti več vznemirljivih vesti. Nadejati se torej smemo, da nas ne obišče ta strašni gost.
„Kratek sestavek poduka in pravil o koleri" (Dalje).
14. Splošno razkužilo je 5%tna kar-bolna raztopina (1 del karbola na 18 delih vode). Za razkuženje očedkov je tudi 20%tno vapneno mleko (belež, 1 del ne-gašenega vapna in 4 deli vode) rabljiva. Sublimatova raztopina (1 na tisoč, t. j. 1 del sublimata na 1000 delov vode, ali 1 gram sublimata na 1 liter vode) se sme le na zdravniški ukaz rabiti. LiBolna raztopina (l%tna —- 1 del na 99 delov vode) in klorovo-vapnena raztopina (2%tna = 2 dela na 98 delov vode) ste dobri kot voda za pranje poda, lesenih posod in tudi rok. Stene se morajo razkužiti s pobele-njem. Vse perilo mora ležati v svrho razkuženja dvanajst ur v karbolni raztopini. Na to se mora skuhati. Vsebina slam-njakov, žimnic iz morske trave se mora sežgati. Če je na razpolaganje razkuže-valna priprava, se lahko ne samo perilo,
ampak tudi posteljna roba, posebno iim-niče is žime, odeje, podzglavja prav primerno sć soparom ratknžijo. Vendar se smejo rabiti le pregledane razkuževitlne priprave pod vodstvom zvedenca. Sicer je tudi suho rszgrejenje, kurenje in močno prezračenje en cel teden dopolnilno sredstvo razkužbe.
15.	Mrliče je zaviti v rjuhe, ki so napojene s karbolno raztopino, in po natančnem mrtvaškem ogledu prec prenesti v mrtvašnico.
Pogreb naj bo priprost in brez svečanosti ; mrliči se nimajo sprati. V smrtno hišo naj ne stopijo udeležitelji.
16.	Da se vspešno ustavi razširjanje kolere in se jo brzn zatrč, je potrebno, da vsakdo ta pravila na tanko spolnuje, da prebivalstvo javne organe in zdravnike radovoljno in z razumnostjo podpira.
Najvažnejša dolžnost je, vsak slučaj kolerine ali kolere, da, bljuvanja sploh koj naznaniti, kar so prav strogo dolžni vsi gospodarji, sosebno lastniki prenočevališč, vsi zdravniki, zdravstvene osebe, dušni skrbniki.
Dunajski kolssarjl napravili so vs-trpno dirko z Dunaja v Trst. Prvi je pri-dirjal Sobotka v 28 urah 45 sekund, drugi Wokurka v 28. urah 20 min., oba Čeha. Sedmi je prišel v 29. urah in 24 min. V Trstu so jih lepo sprejeli z neko impro-vizovano godbo ter jih na to odpeljali v gostilno.
Tombola bila je minolo nedeljo na dvorišči velike vojašnice. Prvo tombolo je dobil nek krojač, cinkvino pa neka Šivilja. Nereda ni bilo.
Ogenj je nastal v sredo popoludne v Siugerjevi trgovini manufakturnoga blaga. (Via della Barriera vecchia št. 19). Skoda je baje precejšna. Gospoda Singerja ni bilo v Trstu, a vrnil se je zvečer. Padel je v omedlevico izvedši nesrečo.
Mrtvoud je zadel 58letnega dimnikarja Ant. Zanfretta in sicer v gostilni „Pilaen*. Prenesli so ga na njegov dom, kjer je umrl.
Znorel je mladenič T. H. Znani Tre-ves ga je z navadno pretvezo odpeljal v bolnico.
„Slovanski Svet" ima v 18. št. naslednjo vsebino: 1. Narodnost in parlament. 2. Dijakom. 3. Liturgija rimske cerkve. 4. Koppeciiojiflenri.. (V ruskem izvirniku in ruskem prevodu s cirilico in latinioo). 5, Caofieiin^. (Slovencu. Srbska pesem.) 5. Knez Meščerskij pa njegov dnevnik „Graž-danin". 7. "VVolfov sloveusko-nemški slovar. 8. Ruske drobtinice. 9. Dopis a Koroškega. 10. Ogled po slovanskem svetu. 11. Književnost.
Opozarjamo slovensko občinstvo na oglas odpretja prodajalnice jestvin „Ro-janskega posojilnega in konsumnega društva" v ulici Belvedere št. 3.
Na znanje. Udom „Detalskega podp. društva", kateri so plačali Še le do 35. tedna, se naznanja, da so že zastali za 4 tedne, ker ae od 25. sept. do 1. okt. šteje 39. teden.
75.000 gld. je glavni dobitek 50 novčne loterije. Žrebanje 15. oktobra.
Zali vala.
Slovenski šoli družbe sv, Cirila in Metoda pri sv. Jnkobu v Trstu, daroval je g. J, Kikol 40 knjig večinoma družbe sv. Mohora. Srčna hvala! Gotovo ima marsikdo, za mladino in učiteijstvo primernih knjig, ki bi se tu marljivo čitale. Prosimo, naj bi dobil g. J. Mikol mnogo posnemovalcev !
Trst, dne 28. aeptembra 1892.
Vodstvo družbene šole.
Javna zahvala.
Vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki so Hpremili mojo pokojno snprogo
Margareto Zlobec, roj. Šelko
k večnemu počitku, izrekam tem potem svojo najiskrenejšo zahvalo.
Zahvala bodi tudi postrežnicam, ki so bile toli vestue v postrežbi. V Trstu, dne 26. septembra.
Anton Zlobec,
žalujoči soprog.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojunskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, pri-
poroča ne najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo ae vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
Prodajaliiica in zaloga jestviu
rRojarnkn^ii posojilnega in knnsurnnega društva", vpisane zadrug« z omejenim porošivom v ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim bla-
fom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča upovalcem v Trstu in iz dežele.	3--104
Anriroi Volan čevljar t ulici ,Caserma. nilUl CJ nalall, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. Najelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba.	Cl.
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente ln Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.	Cl.
Ifornl Pnlia žganjarija in tobakarna v IVCll UI U Ulj d, ulici Via Arcata, nasproti hiše Cacia, prodaja domaČe žganje vsake vrste in siropove > pijače, „pasarete" in sifone.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno t ceno. Cl,
ov-ski
Vekoslav Moder, pe„kv
mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav, občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah.	01.
Martin Krže,
Piazza S. Oiovanni, al. 1. »j trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Antnn Pnr^lroi na voglu ulice Ghega milUlI lUtRdJ, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje ; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vae navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Afiifin I o m no naslednik Jakob Hoče-MII1UII Ldlll|l|}, varja, Via Ba i riera v e c c h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, tino moravško maslo itd.	Cl.
Ivan KannhAl nasproti TsUke vojal
IVall IVallUUUI, nles, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na defcelo v množinah od S kil. naprej po najnižji ceni.
Ivan 11 malt črevljarski mojster, Via Ro-■ w»ll »IIIICUj magna št. 6. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa t njega stroko a ada-joča dela. ~ Solidno delo, - hitra postrežba — nizke cene.
Cfie+ilno Qtnt«i44 staroznana pod ime-UUSIIIVId „OlUKd , nom „Belladonna«, poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, iatotako je kuhinia izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Tiskarna „Dolenc"
della Caaerma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imamo na pTodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana f>5 s poštnino vred.	Cl.
B. Modic in Grebene, 'stilova!,'
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Mlekarna Frana Gržine £.2;
na Notranjskem (Via Campanille v biši Jakoba Brunnerja št. o (Piazza Ponterosso), Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (trišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda
l^vrnTiožin^jTa^mar^
Ivan Pralnn prip°™*» "oj1 trgovin ivan rreiuy , vu dei b«sco st. 2
(uhod na trgu staro mitnice, Piazza Rarriera Tecchia) in v ulici Molln a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrsto domače in vnanje pridelke. C.
lalrnh Isitl07 l*petar via Stadion št. 10
Jdl%UU JdllBl na d TOrij4n priporoča
se slavnemu občinstvu za vsakovrstna tapetarska dela, kakor zof>, madrace, naslanjače itd. Zagotovi točno in hitro postrežbo po jako nizki ceni.
Riunione Adriatica di Sicnrta
24-13	v Tratu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica In reserva društva dne 31. decembra 1890.
Gravnica društva	gld. 4,000.000 —
Pvemijna reserva zavarovanja
na življenje	„ 10,754.306 91
Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,612.910-22
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„ 83.594.10
Reserva zavarovanja proti toči „ 200.000-— Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 163.786-21 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca £B) , 137.573-85 Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ 250.000' —
Občna reserva dobičkov	„ 1,127.605-98
Urad ravnateljstva : Via Valdlrlvo, br. 9 (v lastnej hiši)
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine 24-18	franko!
Prečastiti duhovščini
se vljudno podpisani priporočam za napravo crkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: Mon-
fttranc, kelihov, ciborije, svetilnlc, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Na željo pošljem ilustrovane canika
franko.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gfirz).
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnina franko !
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-25 TRST	12 -12
Corso, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije ild. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.	<
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt.
TRŽAŠKA HRANILNICA
8prsjsml]s denarne vloge v bankovcih od oO noč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razuti praznikov, in to od 9—12 Mre opoludne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure dop. Obresti na knjižice.... . . ^ . . 3°/0 Plačoji vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, zneske preko 100 do 1000 eld mora se odpovedati 3 dni, zneske preko 1000 gld. pa 5 dulj prej Eakomptnjs menjlce domicllirane na tržaS-
kem trgu po ... . ... 3'/,% Poiojnje na državne papirje avstro-ogrske do 1000 gld. po . * . . . . . . . 6BI0
Kavarni ,Commercio' in Je-
ftpcpn' v ulici nCasermak, glavni shaja-UC90U lišči tržaških Slovenoov vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton £ o r 1 i . kavarnar.	Cl. |
Anton Godnig, ffij*ss.«^
poroča svojo veliko zalogo kave, olja, rlža, sladkorja in raznih domačih pridelkov. — Cene so neverjetno nižEci požtrcžba je vestna in nagla. 20—24
Josip Kocjančič, Sfe^-
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in aznovrstninii domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Pivarna Lavrenčič
Leitenburg priporočuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najnižji ceni 28 kr. liter, v stanovanje postavljen ; munje naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo, častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja tur dobru istrska kapljica.	7 = 25
vigje zneske od 1000 do 5000 gld. v Večje svote po .,.,,... Daj« denar proti vknjiženju na posestva
"	"	doi

v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST. 23. Aprile 1892.
18-24
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (poleg obok ov Ciiiozza nsjosrodnija lega v Trstu.)
Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolurioči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih centih. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti »lav-nogc občinstva.	ponižni
104=8	r. Favero.
•msm^imjmsmm/mmsm ■ ■ »v
Drogerija |
Artnro Fazzini y Trsta
Ulica Stadion 22 - Telefon 519,
Velika izbGr mineralnih vodft, zmletih oljnatih barv najfinejih vrsti; rudeče, rumene, zelene, višnjeve in črne po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najfineje po 40 novč kilo. Razun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kvvizde (Korneuburger Viehnilhrpulvor) za živino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 24—50
FILMALKA
e. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Tratu.
Novci za	vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonlh na
4-dnevni odkaz 21/,0/«	30-dnevni odkaz 2»/„
8-	w	3 V%	3-mesečni „ 2'L0!,,
d0- - 3% I «' » .
Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri ie nahajajo v okrogu pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17 in 21. odnosno 12. jnnija.
Okrožni oddel.
V	vredn, papirjih 2'/,% na vsako svoto.
V	napoleonlh brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pe£to, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, A rad, Bielits, Gablons, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljana, Line, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Solnograd, — brez troškova.
Kupnja in prodaja
vrednostij, divii, kakor tudi vnovčenje kuponov 24—18 pri odbitku l°/oo pfovizije.
Predujmi.
Sprejemajo se vsakovrstna u p 1 a č i 1 a pod
ugodnimi pogoji. Na Jam&evns listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, slat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem cursu.
Trst, 13. maja IH92.	18 -24
najboljše je s čajem iz taržentrož (milefiori).
kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, heirtoroidalne b"leeni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 5(1 kr., s pošto 5 kr. več. Ćuvati se je ponarejenja zdravila.
Pobiva se v odlikovani lekarni «9—100
PRAXMARER „ Ai dne Mori« Trst, veliki trg.
Poštno pošiljatve izvršujejo se noutegoma.
Grlena bol kašalj, hreputavica. promuklost nazebl, zadavica, rora. zapala ustljuh Itd.
mogu se u kratko vrieme izlieeiti rabljenjera NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDIN1) šte Jih gotovi Prendinl, lu&bar i Ijekarnar h Trat«
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnc nočih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah. koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prondini) te gledati, da bude na omotu kutijice (skatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto najednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prondini"'.
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendlnijevoj ljekarni u Trotu
[Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih Ijekarnah svieta.	51-52
ooooooooooi oooooooooo
LEKARNA
A. KELLER
ex Rondolini,
utemeljena v letu 1769.
TRST,
"Via Riborso bi* 13.
Razprodaje Bledeče posebnosti: Glasovite in prave flaštre iz Brešije, železo-Malessi. Navadno ribje olje; isto olje z jodom in železom. Eliksir Corca, okrep-Ijači in prebavljsjoči. Eliksir fhina proti mrz ici. Anatarinsko rodo za uata. Obče
Eoznano vodo katrauia in vbrizgavanja atrama. Zmos proti tajnim boleznim. Ekstrakt Tamarinda z Antilov, Vino s Chino okrepljajoče želodec kakor Maršala. Prašek za zobe, bel in rožnat. Ciperski prašek bel in rudeč itd. itd. Qlavna zaloga rogatske kislice kneza Esterhazyja. NB. Pogodbe za tukaj&nje dežele so vspre-jemajo po ugajajoči pogodbi ali po povzetju.	12—27
2—27 O
OOOOO
C
C0000006660I666Ć60
Avgust Brunner
TRST Via Conti številka 6 a.
Tovarna strojev in železolivnica
Avgusta Brunnor-ja
prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: 8TROJE, PREŠE, 8E-
8ALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI. večja in manja POPRAVLJANJA.
Die Maschinea-Fabrik und Eisengiesserei von
August Brunner
fibernimint alle einschlS-gigen Arbeiten als; MASCHINEN, PUESSEN, P UM PEN,
GITTER, SaULEN, Rv HREN, grossere und kloinero REPAllATUREN.
Telefon fitv. 291.
18-24
JU
CARLO FIHELLI
i m^jnarodni agent in špediter
Trst, Via Arsenal št. 2.
24-32
J Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem
in delalcem po nizkih cenah in na vse kraje
T
s
5
I I b
1
Velika 50 novčna loterija.
Glavni dobitek
ooo
ol
1
ari
Cfinnlra nn KH Vv nrinnrnpa 1 Giuseppe Bolaffio, Alessandro Levi, Enrico Schiffmann, lan. Neumann, DlCtlLC UV M. piipUlUld. Marco Nigris, Mandel & Co., Daniele Levi & Comp., II Mercurio.
Lastnik pol. drufttvo ^Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu.