PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiska] v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Nevarni predlogi guvernerja Carlija Vsi se danes Zavedajo, da je gospodarski položaj v Italiji dejansko dramatičen. To občutijo na svoji koži delovni ljudje, ki jim naraščajoča draginja in inflacija odjedata kupno moč plače. Življenjska raven delovnih ljudi se niža iz dneva v dan. Lira, ki je še do pred nekaj leti bila med več ali manj trdnimi zahodnimi valutami, je danes zelo nizko zdrsnila. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bila «Banca d’Italia» prisiljena podpreti njeno vrednost s 3.160 milijoni dolarjev. V zadnjih dveh letih je Italija najela v tujini za 10.500 milijonov dolarjev posojil. Ta posojila bo morala vrniti poprečno v desetih letih. Samo za o-bresti plačuje letno 450 milijard lir. Temu vzporedno naraščata zunanjetrgovinski primanjkljaj in primanjkljaj plačilne bilance, ki je dosegel že zelo kritično mejo. Če bo šlo skozi vse leto naprej, kot je šlo v letošnjih prvih mesecih, predvidevajo, da bo plačilna bilanca ob koncu leta izkazala najmanj 8.000 milijard lir primanjkljaja, kar je za italijansko gospodarstvo nevzdržno. O teh vprašanjih in o škodljivih posledicah, ki jih ima na italijansko gospodarstvo svetovna gospodarska kriza, zlasti pa še podražitev nafte in surovin, je govoril, kot smo pisali včeraj, guverner «Banca d’Itailia» Guido Carli na letni skupščini državnega denarnega Zavoda. Njegov govor in nasveti, ki jih je dal vladi, proizvajalcem, in sindikatom so vzbudili v vseh političnih in gospodarskih krogih različna mnenja. Carli je v bistvu predlagal vladi, naj privije davčni vijak na osebne dohodke najširših delovnih množic, če hoče izboljšati svojo plačilno bilanco. Po njegovem mnenju se povišanje dohodkov v najkrajšem času doseže samo z večjo davčno obremenitvijo dohodkov od dela in z večjo obdavčitvijo blaga široke potrošnje. Guverner «Banca d’Italia» meni, da si ni mogoče danes zamisliti, da bi lahko zmanjšali primanjkljaj plačilne bilance in našli denarna sredstva za ponovni vzpon italijanskega gospodarstva, ne da bi zmanjšali notranjo porabo, se pravi, kupno moč delavskih plač. Samo na ta način, meni Carli, se bo zmanjšal uvoz blaga široke potrošnje, ki hudo bremeni trgo-vinski primanjkljaj, obenem pa se bo povečal izvoz domačih proizvodov. Vzporedno s tem Carli zagovarja svojo dosedanjo politiko stroge omejitve kreditov, ne glede na škodljive posledice, ki jih takšna kreditna politika lahko povzroči na proizvajalnem področju. Gospodarski položaj, ki ga je obrazložil guverner «Banca d’Italia» in predlogi, ki jih je dal za ozdravitev gospodarstva, so najbolj viden dokaz zgrešene dolgoletne gospodarske politike in potrdilo, da je tradicionalni kapitalistični razvojni sistem v polni krizi in ni več v stanju obvladati nasprotja, ki se v njem porajajo zaradi neusklajenega in nenačrtnega gospodarstva. To je tudi potrdilo, da so minili časi, ko je celotni kapitalistični razvoj slonel samo na grobem izkoriščanju delovne sile, na špekulativnem kapitalu in na tradicionalni potrošniški družbi, ki proizvaja samo za «prodajo». Na ugotovitev guvernerja «Banca d’Italia» in na njegovo prepričanje, da «Italia živi nad razpoložljivimi sredstvi», sindikalne organizacije odgovarjajo, da bi morali vlada in pristojni organi odločno in takoj posredovati proti nedovoljenemu izvozu kapitalov v tujino, proti špekulacijskemu uvozu blaga, proti anarhiji, ki vlada na notranjem trgu z živili, proti parazitskim rentam, ki se redijo v notranjosti in ob robu velikih javnih ustanov zdravstva, gradbene dejavnosti in okrog vse socialne potrošr-nje. Popolnoma negativno oceno so dali tudi socialisti z izjavo načelnike gospodarske sekcije osrednjega vodstva stranke Giannotte. Socialistični voditelj je bil zelo jasen in je dejal, da če bi sprejeli guvernerjeve predloge, bi to hudo vplivalo na delavske dohodke in na zaposlitev, povzročilo bi gospodarsko recesijo in s tem neocenljivo škodo vsem delovnim ljudem. Komunistični ekonomist Peggio je dejal, da če bo Carlijeva politika sprejeta, bo prisilila delavske množice in srednji sloj, da se bodo postavili v bran svojih koristi. Razumljivo je, da sedanji gospodarski položaj zahteva žrtve, ki pa jih ne smejo prenašati samo delavci. Žrtve morajo biti sorazmerno razdeljene med celotno narodno skupnostjo in morajo služiti predvsem za to, da pride do preureditve italijanske gospodarske strukture, do novega razvojnega sistema, ki bo omogočil bolj pravično razdelitev narodnega dohodka. SLAVKO ŠTOKA Odnosi m«d sindikati in vlado se vedno bolj zaostrujejo. Tudi tretji sestanek, na katerem so o-bravnavali vprašanje železniškega, avtobusnega in pomorskega prometa ni prinesel nobenega zadovoljivega rezultata. Zato so sindikalne organizacije prometnih uslužbencev sklenile, da proglasijo za 7. junija poldnevno splošno stavko uslužbencev vseh prometnih vej. V sredo pa bodo stavkali časnikarji in tiskarji dnevnikov, tako da v četrtek ne bo izšel noben dnevni časnik. Časnikarji in tiskarji zahtevajo u-krepe za zaščito svobode tiska in za pomoč dnevnikom. Tako krvoločni atentatorji, ki so postavili peklenski stroj v Brescii, kot milanski fašisti, ki so se spopadli s karabinjerji v bližini Rietija, so sodelovali pri i-stem fašističnem terorističnem načrtu, katerega cilj je bil strmoglavljenje demokratične ureditve v Italiji. Preiskave so se zato razširile na vso državo v iskanju ne samo izvajalcev, ampak tudi «koordinatorjev» in predvsem pobudnikov tega načrta. V tem okviru je vzbudilo veliko zanimanje nenadno zaslišanje zelo znanega milanskega odvetnika Adama Degli Occhija, ki so ga karabinjerji pospremili v Brescio. V okviru sporazuma o razmiku čet na Golanu sta se včeraj v Ženevi začeli sestajati sirska in Izraelska vojaška komisija, ki se morata dogovoriti o natančnem postopku za umik čet in določiti razmejitvene črte. Včeraj sta se tudi vrnili v domovino prvi skupini vojnih ujetnikov. ZAOSTRITEV SPORA MED SINDIKATI IN VLADO Sedmega junija stavkajo vsi prometni uslužbenci V sredo pa bodo stavkali časnikarji in tiskarji, tako da v četrtek ne bo izšel noben dnevnik RIM, 1. — Sindikalne organizacije so popolnoma negativno ocenile izid pogovorov, ki so jih imele včeraj z vlado o vprašanjih prometa. Na sestanku so sindikati zahtevali, da mora vlada sprejeti hitre ukrepe za začetek u-resničevanja večletnega načrta za razvoj železniškega omrežja, za povišanje števila železniških u-službencev, za čimprejšnji nakup 3.0 tisoč novih avtobusov za izboljšanje mestnega in medmestnega javnega prometa, za okrepitev ladjevja pomorskih družb z državno udeležbo, za preureditev pristanišč itd. Na sestanku sindikati niso dobili zadovoljivih odgovorov. Zato so danes sklenili, da bodo uslužbenci vseh prometnih vej stavkali štiri ure 7. junija. Stavka bo zajel., železničarje, u-službence avtobusnih prog, pomorščake, pristaniščnike, uslužbence letalskih družb in avtomobilskega tovornega prometa. Podrobnosti o stavki bodo sporočili v ponedeljek. Zaradi tega sklepa odpadejo stavke, ki so jih ločeno napovedali železničarji in uslužbenci mestnih avtobusnih in tramvajskih podjetij. Sindikalna federacija je sporočila, da je bila ta enotna poldnevna splošna stavka napovedana kot začetek boja, ki ga vodijo prometni uslužbenci za preureditev in izboljšanje vsega prometnega sistema v državi. Obenem pa je stavka tudi odgovor na nezadovoljivo stališče vlade o teh vprašanjih. Vsedržavna časnikarska zveza in federacija tiskarskih delavcev CGIL, CISL in UIL sporočata, da bo prihodnji teden prva odločna sindikalna akcija v podporo e-notne platforme, ki je bila predložena vladi za zagotovitev svobode tiska in obstoja dnevnega časopisja. Stavka bo v sredo, 5. junija, tako da v četrtek, 6. junija ne bo izšel noben dnevnik v Italiji. V četrtek. 6. junija bosta obe sindikalni organizaciji priredili v Rimu, Milanu in Turinu shode pod geslom «Svobodni tisk, svobodna dežela». Visok primanjkljaj v zunanji trgovini RIM, 1. — Po podatkih osrednjega statističnega zavoda so v Italijo v mesecu februarju uvozili za 2045 milijard 500 milijonov lir vrednosti blaga, izvozih pa 1331 milijard lir blaga. Iz tega izhaja, da je zunanjetrgovinski primanjkljaj v februarju znašal 714 milijard 100 milijonov Ur, medtem ko je v istem mesecu lanskega leta znašal komaj 268 milijard 700 mi-Ujonov lir. V primerjavi s februarjem leta 1973, se je uvoz po- večal za 78,5 odstotka, izvoz pa 51,8 odstotka. To visoko povišanje vrednosti uvoza in izvoza gre več na račun podražitve uvoženega in izvoženega blaga, kot pa na ko-Učino. V prvih dveh mesecih letos je bilo v ItaUjo uvoženega blaga za 3679 milijard 400 mibjonov lir, izvoženega pa za 2475 milijard 300 mibjonov lir. Primanjkljaj v prvih dveh mesecih je torej znašal 1204 milijarde 100 mibjonov. Proglas Leoneja ob prazniku republiko RIM, 1. — Za jutrišnji praznik republike je predsednik Leone objavil proglas naslovljen na vojsko, v katerem poziva vse prebivalstvo na enotnost v sedanjem resnem položaju, zlasti pa še ob sedanjih kriminalnih dogodkih, ki jih je izvršila teroristična manj- šina z namenom, da bi zrušila državne institucije. Predsednik pravi, da se mora ta demokratična enotnost utrditi in spremeniti v odločno voljo boja proti nasilju in provokacijam. Sedma žrtev fašističnega atentata v Brescii BRESCIA, 1. — število žrtev fašističnega atentata v Brescii je naraslo na sedem. Danes zvečer je namreč umrl v bolnišnici 25-let-ni profesor Luigi Pinto, ki so ga drobci bombe hudo ranib v trebuh Mož je bil že od torka v oddelku za oživljanje brescianske bolnišnice, kjer so si zdravniki prizadevali da bi mu rešib življenje. Danes zvečer pa se je njegovo stanje poslabšalo, nekaj po 21. uri pa je izdihnil. DANES PRI KOROŠCIH ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM PARTIZANOM IpMiipiliiil Pri Korošcih bo danes popoldne spominska svečanost. Z odkritjem spomenika bo ljudstvo počastilo spomin sedemindvajsetih žrtev, ki so jih slovenske vasi Miljskih hribov, Korošci, Griža in Fernedi, darovale v narodnoosvobodilni borbi iiiiuiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiHiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiJiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREISKAVA O «ČRNI MREŽI> DOBIVA VEDNO VEČJI OBSEG Atentat v Brescii samo člen v verigi široko razpredene fašistične zarote Zasliševanje treh milanskih fašistov, ki so se «vežbali» blizu Rietija - Karabinjerji pripeljali v Brescio voditelja tako imenovane «tihe večine» odv. Degli Occhija Osumljen tudi tajnik misovske mladinske organizacije v Gorici Rosairio Spina BRESCIA, 1. — Preiskava o zločinskem atentatu med protifašistično demonstracijo v Brescii ter o spopadu med fašisti in karabinjerji blizu Rietija, v katerem je bil ubit znani milanski desničarski skrajnež Giancarlo Esposti, zadobiva čedalje širši obseg: novi elementi, ki prihajajo vsak dan na površje, vedno bolj zgovorno pričajo o obstoju široko prepredene fašistične zarote, katere namen je bil ustvariti pogoje za strmoglavljenje demokratičnega reda. Teroristična akcija bi se morala začeti samo dva dni pred referendumom o razporoki, torej 10. maja, vendar pa načrt ni bil izveden iz razlogov, ki jih preiskovalci skušajo sedaj ugotoviti. Za sedaj kaže, da je glavni vzrok, da je bil načrt odložen, aretacija Carla Fumagallija, domnevnega voditelja tako imenovanega «MAR» (Movimento di a-zione rivoluzionaria), ki ga je policija čisto po naključju zasačila, ko se je peljal v avtu, v katerem je imel pravi arzenal orožja, Fumagalli, ki so ga aretirali nekaj dni pred atentatom v Brescii, je bil prav gotovo eden glavnih «koordinatorjev» terorističnega načrta, v katerega pa so bile po vsej verjetnosti vple- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiimiiiiiimiiHiiiiiimiimmiimiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Rekonstrukcija bitke v Drvarju Predsednik Tito čestita generalpolkovniku Franju Hrljeviču, ki je vodil rekonstrukcijo bitke v Drvarju (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito je danes s soprogo v spremstvu predsednika skupščine SFRJ Kira Gligorova, predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijedi-ča, armadnega generala Nikole Ljubičiča in drugih visokih funkcionarjev Bosne in Hercegovine prispel v Drvar, kjer si je ogledal rekonstrukcijo nemškega napada na Drvar 25. maja 1945 in znano drvarsko bitko, v kateri so partizanske enote skupno s pre- bivalci Drvarja preprečile Hitlerjevim silam, da zajamejo Tita in vrhovni štab. V rekonstrukciji bitke je sodelovalo 5.500 mladincev in mladink, pripadnikov teritorialnih enot in splošne ljudske obrambe iz 29 občin Bosne in Hercegovine, padalske in kopenske enote JLA, gojenci vojaške šole iz Sarajeva ter člani aeroklubov iz vse Jugoslavije. Rekonstrukcijo drvarske bitke je ob navzočnosti predsednika Tita ter zastopnikov republik in pokrajin opazovalo tudi okrog 1.800 bor- cev, ki so 1945. leta sodelovali v drvarski bitki, in več kot 10.000 prebivalcev iz Drvarja, okolice in raznih krajev Jugoslavije. Današnja «bitka», ki je bila izvedena pod vodstvom republiškega štaba splošne ljudske obrambe Bosne in Hercegovine, je pokazala veliko pripravljenost enot splošne ljudske obrambe. Predsednika Tita je prebivalstvo zahodne Bosne na vsej poti od Bi baca do Drvarja in v samem Drvarju navdušeno pozdravilo. B. B. tene številne «visoke» osebnosti iz raznih krajev Italije. Kaže tudi, da so pri izvedbi zarote sodelovale številne polvojaške fašistične skupine, od «Avanguardia nazionale» do «Ordine nero», od zloglasnih SAM do «Potere nero», pa do padovanske «Vetrov-nice» in mladinskih organizacij MSI. Določeno vlogo so v tem načrtu imeli tudi mladi milanski fašistični skrajneži, ki se zbirajo na Trgu San BabOa in jih zato imenujejo «sanbabilini». Od številnih novih elementov, ki so prišli na dan v zadnjih urah, zasluži posebno pozornost nenadno zasbšanje milanskega odvetnika Adama Degh Occhija, zelo znanega voditelja tako imenovane «tihe večine», bivšega demokrščanskega kandidata na upravnih volitvah v Milanu in poraženega kandidata MSI na zadnjih parlamentarnih volitvah. Odvetnika so pripeljali danes popoldne v Brescio z avtom karabinjerjev. Preiskovalci so ga zaslišali kot «važno pričo», po treh urah razgovora pa so ga izpustili in pospremili nazaj v Milan. Za sedaj ni znano, kaj je odvetnik povedal preiskovalcem. Prav tako ni še znano, kako je potekalo zasbšanje treh fašistov, ki so bili z Giancarlom Esposti-jem na «vežbanju» v bližini Rietija. Gre za Milančane Alessandra Da-nielettija, Alessandra DTntina in Salvatoreja Viventa; slednji, kot smo na kratko poročali včeraj, je bil aretiran preteklo noč v Milanu in nato odveden v Rieti na razpolago preiskovalcem, šele danes je bilo moč izvedeti podatke o njegovi aretaciji. Agenti političnega oddelka milanske kvesture so bili prepričani, da se je fant skril v stanovanju neke 38-letne ženske, Silvane Bertero Senigo, v Ul. Costa v Milanu. Agenti so potrkali na vrata stanovanja, odprla jim je Senigova, ki pa jih je takoj opozorila, da jih ne bo pustila noter, če nimajo pooblastila sodne oblasti. Agenti so zato zastražili vse poslopje in se postavili v stik s sodstvom da bi jim dal pooblastilo. Tedaj pa so opazili mladeniča, ki je skočil z balkona stanovanja v neko drugo stanovanje. Poklicali so okrepitve in nato preiskali vsa bližnja poslopja, dokler niso naleteli na prestrašenega moškega, ki jim je dejal, da je neznani tat vdrl v njegovo stanovanje. In res so v majhni sobi tega sta- novanja našli Viverita, ki se je skušal skrivati. Nemudoma so ga aretirali in ga nato pospremili v Rieti. Viverito je lastnik motorja, ki so ga karabinjerji našli skupaj z nekim «landroverjem» na kraju, kjer je prišlo do oboroženega spopada s fašistično tolpo. Pozneje, so milanski agenti aretirali tudi Senigovo V Milanu so včeraj aretirah tudi tri «sanbabiline», za katere sumijo, da so vpleteni v atentat v Brescii, kot dokazuje dejstvo, da so jih kmalu po aretaciji pospremili v to mesto. Doslej pa jih še niso zasbšab, verjetno kar čakajo, da bi se brescianski preiskovalci vmib iz Rietija. Aretiranci so 34-letni Alfredo Gorla, 23-letni Cesare Ferri in 19-letni Claudio Cip-pelletti. Prvi je eden od voditeljev milanske «Avanguardia nazionale», drugi pa je bil povezan s skupino «La fenice», kateri sta pripadala tudi Nico Azzi in Giancarlo Rogno- ni, ki sta pripravila neuspeb a-tentat na vlak 7. aprila lani na progi Turin — Rim. Iz Bergama pa je prišla danes vest, da je milanski neofašist Kim Borromeo, ki je bil protagonist številnih terorističnih podvigov v Brescii in ki je sedaj zaprt v zaporu v Bergamu, skušal zbežati iz zapora skupaj z dvema zločincema, s katerim je bil skupaj v celici. Stražniki so med današnjim jutranjim pregledom ugotovili, da so Borromeo in njegova pajdaša odžagali rešetko na oknu celice in pripravili z rjuhami dolgo vrv, s katero so se nameravali spustiti iz celice. Bor-romea so zvečer premestili v zapor v Brescio, kjer ga bodo v prihodnjih dneh zaslišali v zvezi z atentatom na Trgu della Loggia. In končno naj še zabeležimo, da se je preiskava o brescianskem a-tentatu za krajši čas razširila tudi na našo deželo, in sicer na Go- rico. Funkcionarji kvesture v Ca-tanii so namreč ugotovili, da je «i-dentikit» enega od moških, ki so ju videli na kraju atentata tik pred eksplozijo, zelo podoben znanemu fašistu iz Catanie Rosariu Spini, ki se je pred časom preselil v Gorico, Iger je sedaj pokrajinski tajnik mladinske organizacije MSI Fronte della gioventù. Spina, ki je v Gorici dobro znan, saj je bil v središču vseh fašističnih provokacij zadnjih mesecev v tem mestu. je bil leta 1970 obsojen na dve leti in pol zapora zaradi atentata na univerzo v Catanii, vendar ga je pozneje prizivno sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Na zanimanje našega goriškega uredništva pa je načelnik kabineta go-riške kvesture Oreste Davini pojasnil, da policija že več časa nadzoruje fašističnega skrajneža, ki so ga videh v središču Gorice prav na dan atentata v Brescii. OB NAVZOČNOST! VEČ KOT 20.000 LJUDI V Trbovljah proslavili 50. obletnico velikega spopada med Orjuno in rudarji Stane Dolanc o fašistični nevarnosti in o pomenu kongresa ZKJ (Od našega dopisnika) TRBOVLJE. 1. — V Trbovljah, rudarskem središču Slovenije, je bila danes osrednja spominska proslava ob 50-letnici velikega spopada med rudarji in tedanjo fašistično organizacijo Orjuna (Organizacija jugoslovanskih nacionalistov). Ta spopad, ki je terjal več žrtev med rudarji, je pomenil odločilen spopad s fašističnimi silami v stari Jugoslaviji, ki se prav spričo poraza, ki so ga doživele v Trbovljah in tudi v drugih krajih Jugoslavije, niso mogle več dvigniti na površje. Velikemu zboru — kljub slabemu vremenu se je slavnosti u-deležilo nad 20 tisoč ljudi — je govoril tajnik izvršnega komiteja predsedništva ZKJ Stane Dolanc. Poleg še živih udeležencev spopada z Orjuno in številnih delavcev so se proslave udeležili tudi mnogi predstavniki Slovenije in razne delegacije iz vse Jugoslavije. Med drugimi so bili Edvard Kardelj, Sergej Kraigher, France Popit, Miha Marinko, dalje bivši španski borci, družbeno politični delavci in predstavniki iz Zagreba, kjer so se pred 50 leti prav tako delavci spopa- dli z Orjuno. Navzoča je bila tudi delegacija španske partije, ki je sodelovala na 10. kongresu ZKJ, in pa delegacija francoskega mesta Sallaumines, ki je pobrateno s Trbovljami. Stane Dolanc je v govoru orisal zgodovino boja trboveljskih in vseh jugoslovanskih delavcev v stari Jugoslaviji in zlasti poudaril, kako je pojav Orjune pomenil veliko nevarnost za delavski razred. Odtod tudi ogorčenost boja jugoslovanskih delavcev proti poskusom, da se fašizem utrdi na oblasti. Dogodki v Italiji in pozneje v Nemčiji, je dejal Dolanc, so najbolj očitno razgalili politično vsebino in namene takratne buržoazije in fašističnega gibanja. Prav v Trbovljah, ki jih je buržoazija razglašala za rdečo trdnjavo, je skušala Orjuna zadati odločilen udarec razrednemu delavskemu gibanju. Komunistična partija je pravočasno razkrinkala naklepe Orjune ter tako o-krepila protifašistično zavest delavstva. Fašizem, Iti se je utrdil v Italiji, Nemčiji, Španiji, Avrtriji, Romuniji, Bolgariji in še mnogokje. je povzročil človeštvu, zlasti pa evropskim narodom, nepopisno gorje. Padli so milijoni na frontah v boju proti naklepom fašizma, da si podredi narode sveta. Vendar, je nadaljeval Dolanc, tudi po vojni srečujemo fašistične poskuse strahovanja. Almiran-te poziva na boj proti demokratičnim silam z istimi sredstvi, kot je to svoj čas delal Mussolini, grozijo slovenski narodnostni skupnosti z nasiljem in uničenjem. Toda, grožnje nekega Al miranteja niso namenjene samo neki narodni manjšini, pač pa vsem demokratičnim silam, kar se je tudi pokazalo v zadnjih dneh v Italiji. Na koncu je Stane Dolanc obširno govoril o sklepih in pomenu pravkar končanega 10. kongresa ZKJ. Po kulturnem sporedu so s proslave poslali pozdravno pismo predsedniku Titu, s sporočilom, da so njegovo vnovično izvolitev za voditelja države in partije pozdravili vsi narodi in narodnosti Jugoslavije in vsi delovni ljudje. Na koncu slovesnosti je France Popit odkril spomenik, ki ponazarja protifašistični odpor trboveljskih rudarjev. DRAGO KOŠMRLJ VOLITVE ZA DEŽELNO SOLSKO KOMISIJO Uveljavitev kandidatov Sindikata slovenske šole Pritožba sindikata zaradi napačnega tolmačenja člena 9 zakona Belci-Škerk Odbor Sindikata slovenske šole je na svoji zadnji seji razpravljal o volitvah v deželno komisijo za slovensko šolo in o delegiranih zakonih o zbornih organih ter o pravnem in gospodarskem položaju šolskega osebja. Tajnik sindikata prof. Franc Škerlj je sporočil, da neuradni podatki izida volitev v deželno komisijo za slovensko šolo dokazujejo, da je slovensko šolsko osebje pravilno ocenilo pomen teh volitev. Tako bodo na Goriškem in na Tržaškem izvoljeni v komisiji kandidati, ki jih je predlagal sindikat, kateremu je članstvo izreklo svoje popolno zaupanje. Še bolj je razveseljivo dejstvo, je poudaril tajnik sindikata, da niso uspele razne spletke nekaterih zagrizenih meše-tarjev, ki so skušali vključiti v svoj voz celo člane sindikata. Po razpravi o poslovnem pravilniku in o pristojnosti komisije so odborniki soglasno odobrili stališče sindikata in poverili tajništvu nalogo, da po uradni potrditvi izvoljenih v komisijo skliče sestanek izvoljenih in imenovanih članov, da bi zavzeli enotno stališče o vprašanjih, ki bodo prišla na dnevni red že na prvem sestanku deželne komisije. Odbor je razpravljal tudi o odobrenih delegiranih zakonih ter o pravnem in gospodarskem položaju šolskega osebja. Tajnik je še sporočil, da se je sindikat pritožil na prosvetno ministrstvo zaradi napačnega tolmačenja člena 9 zakona Belci - škerk o volitvah v deželno šolsko komisijo in zahteval avtentično razlago predpisov. Na prihodnjih volitvah naj bi vse šolsko osebje volilo vse predstavnike v komisijo; svoje posebno zastopstvo v komisiji pa bi morali imeti tudi goriški šolniki. Ob zaključku je odbor razpravljal še o poučevanju tujih jezikov na slovenskih šolah ter zavzel svoje stališče. izvenparlamentamih skupinah, temveč tudi v organizirani skrajni desnici. Občinski svet zahteva, da pristojne oblasti sprejmejo vse ukrepe proti obnavljanju fašizma, ki stremi samo za tem, da prevrže demokratični družbeni red. Nov pravilnik za walkie-talkie Uprava pošt je sporočila, da je stopil v veljavo odlok o uporabi prenosnih radijskih sprejemnikov in oddajnikov (walkie - talkie). Za male oddajnike, katerih moč ne presega pet vatov, ni treba posebnega dovoljenja, pač pa je treba plačati davek 15.000 lir letno (letos samo 7.500 lir) in prijaviti na kolkovanem papirju vrsto aparata in ime lastnika. Prošnjo je treba oddati najpozneje do 30. septembra, kajti pozneje bodo vsi oddajniki morah imeti posebno dovoljenje, za katerega je potrebna overovitev ministrstva. Včeraj v Križu seminar za prosvetne delavce V dvorani prosvetnega doma «Albert Sirk*, v Križu se je včeraj začel delovni seminar za prosvetne delavce, ki ga je priredilo prosvetno društvo «Vesna». Seminar, ki so se ga udeležih skoraj izključno mladi odborniki raznih prosvetnih društev na Tržaškem (udeležba bi sicer lahko bila številnejša), je odprl tajnik kriškega društva Boris Košuta, ki je med prisotnimi posebej pozdravil predstavnike predsedstva Slovenske prosvetne zveze ter predsednika kulturne komisije pri SKGZ Miroslava Košuto. Daljši referat je nato imel Drago Pahor, ki je izčrpno razčlenil razne faze razvoja ljudske kulture na Primorskem od prvih začetkov do današnjih dni ter posebej opisal vlogo, ki jo kulturno - prosvetno delovanje ima za narodno ohranitev. Po krajši razpravi je spregovoril član predsedstva SPZ Edvin Švab, ki je nazorno analiziral razne možne načine pri organiziranju dejavnosti po prosvetnih društvih. Seminar v Križu se bo nadaljeval danes dopoldne z razpravo ter posegom člana izvršnega odbora ZSŠDI Radivoja Pečarja. # V parku za Istrsko ulico, bo danes v okviru festivala komunističnega glasila «Unità» ob 10.30 konferenca — debata «Mestna četrt primerna za človeka». Govorila bosta Jole Burlo in Costantino Giorgetti. Ob 18. uri bo javni shod, na katerem bo govoril Antonino Cuffaro. Sledil bo zabavni spored. OB PRVI OBLETNICI CELODNEVNEGA POUKA PRISRČNA SVEČANOST V NOVI PROSEŠKI ŠOLI Govori ravnatelja Mamola, dijakinje Košute, skrbnika Fidenzija in odbornice Bennijeve V novi proseški šoli «Fran Levstik» so včeraj svečano proslavili zaključek prvega leta poskusnega celodnevnega pouka s svečanostjo, katere so se poleg dijakov, številnih staršev in požrtvovalnega profesorskega zbora udeležili tudi predstavniki oblasti, med katerimi smo opazili: šolskega skrbnika Fidenzija, odbornico za šolstvo tržaške občine Bennijevo, jugoslovanskega konzula Tepavca, šolskega svetovalca Sivca, škofovega vikarja msgr. Škerla, tajnika sindikata slovenske šole Škerlja, deželnega svetovalca Štoko, ravnateljico italijanskega zavoda na Proseku Saraceni-jevo, številne ravnatelje slovenskih srednjih šol in druge. Ravnatelj slovenske nižje srednje šole Mamolo je v uvodnem pozdra- Našemu delovnemu tovarišu Vojku Colji je žena Slavica povila krepkega sinčka BORUTA Srečnima staršema čestitamo, malemu Borutu pa želimo obilo zdravja in sreče v življenju. I1III1IIIIII.............................................................................................................................milnim............. OD 18. DO 30. JUNIJA Repentabrski svet obsodi! zločinsko fašistično nasilje Repentabrski občinski svet se je sinoči sestal na izredni seji, na kateri je sprejel resolucijo, v kateri obsoja obnavljanje fašističnega zločinstva, ki vzbuja posebno med slovenskim narodom žalostne spomine, saj je najhuje občutil nasilje zloglasnih fašističnih tolp. V resoluciji se nadalje zahteva takojšnja ugotovitev krivcev, tako izvajalcev kot mandantov, in njihovo strogo ka znovanje. Repentabrski občinski svet ponovno poudarja svojo voljo in odločnost za boj proti naraščanju fa- Na sejemskem razstavišču pri Montebelu 1.194 podjetij iz Italije in tujine Najavljeno večje odposlanstvo iz Afrike - Spored specializiranih prireditev šističnih zločinov v prepričanju da se ne smejo iskati krivci samo v Na 26. mednarodnem velesejmu, ki bo v Trstu v času od 18. do 30. junija, bo nastopilo 1.194 razstavljavcev, od tega 463 iz tujine, in sicer kot predstavniki 28 evropskih in izvenevropskih dežel. Poleg Jugoslavije in Avstrije bodo na prireditvi uradno sodelovale Zahodne Nemčija, Brazilija (Institute Brasi-leiro do Cafè), Portugalska (Fundo de Fomento e Propaganda do Cafè), Gana in dežele pridružene Evropski gospodarski skupnosti (EA-MA), med temi Burundi, Ljudska republika Kongo, Gabon in Somalija. V zvezi s sodelovanjem afriških dežel iz skupine EAMA bo italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino tudi letos poskrbelo za obisk večjega odposlanstva gospodarstvenikov iz teh dežel, ki se bodo udeležili zlasti mednarodnih posvetovanj o kavi in lesu. V odposlanstvu bodo predstavniki omenjenih dežele EAMA, poleg tega pa tudi zastopniki Kameruna, Slonokoščene obale in Zaira. Glavna teža letošnjega velesejma bo na potrošnem blagu. Razstava investijskega blaga bo nekoliko DRUGI DAN VINSKE RAZSTAVE V ZGONIKU OCENJEVALNA KOMISIJA IZBRALA NAJBOLJŠA VINA Nastop šolskih otrok, odbojkarski turnir in ples Zaradi deževnega vremena, ki je včeraj nagajalo do zgodnjih popoldanskih ur je bila zgoniška občinska uprava že na tem, da prenese 10. jubilejno vinsko razstavo v Zgoniku na poznejši datum. Proti večeru pa je posijalo toliko pričakovano sonce in program je stekel po začrtanem tiru. Odbojkarski turnir so odigrali v telovadnici v Nabrežini, šolska mladina pa je v osnovnošolskih prostorih pripravila prijetno prireditev z recitacijami, igricami, petjem in glasbenimi točkami. Zvečer, ko je za prijetno vzdušje poskrbel ansambel Ottavia Braj-ka iz Izole, pa se je na zgoniškem razstavišču kar gnetlo obiskovalcev, ki so pridno praznili kozarčke s pristno domačo kapljico. Medtem je ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali enološki izvedenci razglasila najboljša vina, ki prejmejo nagrade. Za belo vino je prvo nagrado dobil Miro Žigon, Zgonik 36, drugo mesto Janko Rebula, Salež 30, tretje mesto pa Just Škrlj, Salež 44. Za kraško črnino pa so si takole razdelili nagrade: prvo mesto Mario Milič, Salež 42, drugo mesto Stano Milič, Zgonik 34, in tretje mesto Ivan Milič, Zgonik 4. Vinska razstava se nadaljuje še danes po najavljenem sporedu. Zjutraj bosta na vrsti mednarodni ženski namiznoteniški turnir, članski balinarski turnir in otroški slikarski ex tempore. Popoldne bo ob 17. uri na vrsti koncert godbe na pihala s Proseka in nagrajevanje. Ob 20. uri bo tradicionalna tombola z bogatimi dobitki, nakar se bodo lahko obiskovalci razstave do polnoči zavrteli ob zvokih ansambla Supergrupa. na časopis, tretjič pa na pošto, kjer so res našli pismo v nabiralniku. manjša od lanske, saj bodo na tem področju manjkala številna velika podjetja, ki bodo nastopila v okviru specializirane razstave z naslovom «Tecnomar 74», na sporedu na sejmišču od 8. do 13. septembra letos. V ospredju pa bodo zlasti izdelki in proizvodi za prehrano, obrtništvo in opremo stanovanj, uradov, javnih lokalov in podobno. V nizu specializiranih prireditev velja omeniti mednarodno razstavo lesa, razstavo prehrambnih izdelkov, razstavo notranje opreme in zgodovinsko razstavo z naslovom «Trst, podoba mesta v luči njegovih velesejmov». V okviru slednjega prikaza bo v ospredju zlasti načrt za premestitev sejmišča na barkovljansko obalo. Kar zadeva strokovna srečanja in druge spremne prireditve, naj omenimo, da se bodo od 19. do 21. junija zvrstili mednarodni dnevi o lesu, 22. junija bo mednarodni dan o kavi, 21. junija bo na sporedu dan afriških dežel pridruženih Evropski gospodarski skupnosti, 24. junija bo študijsko srečanje o gospodarskih stikih s Kitajsko, 28. junija pa bosta na sporedu dan jedrske energije in dan prehrane. Po soglasnem sklepu skupščine Edinstven odgovor gostov «Gozzija» na povišanje tarif Gostje občinskega zatočišča v Ul. Gaspare Gozzi so na skupščini soglasno sklenili, da se bodo uprli povišku tarife za prenočevanje. Povišek od 250 na 300 lir je enostransko sklenila občinska «podporna» u-stanova ECA, medtem ko pokrajinska uprava, ki prenaša večji del finančnega bremena (80 odst.), se s tem sklepom ne strinja. Zato so sklenili, da ne samo ne bodo sprejeli poviška, pač da iz protesta sploh ne bodo več plačali nočnine, dokler se ne bo splošno stanje v zatočišču — predvsem higienske razmere in socialno skrbstvo — izboljšalo. V «Gozziju» je sploh v zadnjih časih zelo živahno: pripravili so fotografsko razstavo o tem «getu», v katerem vladajo nečloveške razmere. S pomočjo študentov liceja «Galilei» in «Oberdan» ter skupnosti rajona Videmske ceste bodo slike razstavili v prostorih liceja «Ga lilei», potem pa še v drugih krajih. Sinoči so poleg skupščine v «Gozziju» tudi vrteli film in imeli za baven večer. Kljub temu, da je v zatočišču bilo vse mirno, so na kraj prihitele tri policijske izvidnice. O resnosti pobud v zatočišču pa priča, poleg odgovornega vedenja gostov, tudi skorajšnja uradna ustanovitev domske skupnosti. • Uslužbenci podjetja Italcementi ter industrijskega pristanišča bodo jutri stavkali za štiriindvajset ur. To odločitev so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL sprejele iz protesta, ker na pogajanjih z delodajalci ni prišlo do pričakovanega sporazuma. vu podčrtal uspešnost enoletnega poskusa, ki temelji na določilih italijanske ustave o pravici do šolanja, nato pa je orisal naloge šole pri vzgoji mladine. Podčrtal je, da je treba v mladini vzgojiti narodno zavednost in zavest o državljanskih dolžnostih in pravicah skupaj z znanjem in delovnimi navadami. Za njim je spregovorila učenka Regarda Košuta, ki je orisala delo in življenje v šoli, v kateri so bili učenci praktično ves dan od jutra do večera. Nato pa je šolski skrbnik Fidenzi podčrtal velik pomen eksperimentalne šole, do katere je prišlo po vzorcu in na prvo pobudo zgoniške občine. Šolski skrbnik je izrecno pohvalil ravnatelja Mamola za njegovo požrtvovalno delo in za številne pobude. Odbornica Bennijeva pa je ugotovila važnost slovenske šole, ki je osnova za izmenjavo kulturnih bogastev med Slovenci in Italijani, kar je tudi osnova mirnega sožitja obeh narodov. Bennijeva je nato dejala, da so v tržaški občini tri poskusne šole s celodnevnim poukom in ena od teh je slovenska. Poskušali so urediti tako šolo tudi pri Banih, kar pa ni uspelo. Učenci šole so nato nastopili najprej s pevskim zborom, ki je zapel več pesmi. Dijaki in dijakinje drugega in tretjega razreda so zelo občuteno podali zborovsko pesem «Prišel je pevec slovenske dežele», dijaki in dijakinje obeh prvih razredov pa so se izkazali z zborovsko recitacijo o «Naši hiši, ki je blizu obale». Ubrano so zapeli dve pesmi tudi pevci zbora Prosek - Konto vel. V prostorih šole sta dve zanimivi razstavi vredni ogleda: ročnih del, slik in drugih izdelkov gojencev šole, ter umetnin znanega slikarja Roberta Hlavatyja. PRI FERNETIČIH Vrsta prizivov proti gradnji postajališča V okviru delovanje Konzorcija za zaščito interesov lastnikov nepremičnin in gospodarskih operaterjev od Femetičev, je tržaški odvetnik dr. Josip Šnerk te dni vložil na deželno upravno sodišče tri prizive. V bistvu gre za zahtevo treh prizadetih lastnikov — lastnice kam-pinga «Excelsior», lastnika hotela in lastnika stavbe s poslovnimi prostori in stanovanji, ki jih uresničevanje tovornega postajališča resno ogroža po ekonomski plati — naj sodišče razveljavi gradbeno dovoljenje za drugo fazo del, ki ga je izdala repentabrska občina 1. aprila letos. V prizivih so podrobno navedeni razlogi, zaradi katerih naj bi bilo omenjeno dovoljenje neveljavno. Nove službe INAM Jutri bodo začele delovati v središ ču Inam za mestni center v Ul. Nor dio 15 naslednje zdravstvene službe kardiologija, kirurgija, dermatologija nevrologija, okulistika, zobozdravniš tvo, ginekologija, urologija in otorino laringoiatrija. Za vse ostale zdrav niške službe pa bodo še vedno delo vali centri v Ul. Farneto 3. • Organizacija Enalc bo v letošnjem juliju priredila vrsto tečajev za hotelsko osebje moškega spola. Tečaj bo obsegal štiri specializacije, in sicer za kuharje, natakarje, tajnike in vratarje. Stanovanje, hrana, učbeniki in drugi učni pripomočki bodo brezplačni, predavanja in praktične vaje pa bodo v hotelu Enalc pod Na-'! brežino. Organizacija bo priredila v novembru še druge tovrstne tečaje, tako za moško kakor tudi za žensko hotelsko osebje, in sicer v Gradežu, Lignanu in Piani d'Arta. Podrobnejše informacije daje deželno ravnateljstvo Enalc, Trst — Ulica Rossini 4, telefon štev. 61810. • Jutri, 3. junija, priredi rajonska konzulata za Valmauro — Naselje S. Sergio antifašistično manifestacijo, na kateri bo univerzitetni prof. Teodoro Sala govoril o «Odporu danes». Manifestacija bo ob 20.30 na sedežu, Stara istrska cesta 43. J,,,,,,,,,........................................................ uradnik Luciano Ceraico in bolničarka Rosanna Zuzich, naravoslovec SPORED SVEČANOSTI OB ODKRITJU SPOMENIKA PRI KOROŠCIH DANES, nedelja, 2. JUNIJA, ob 10. uri začetek svečanosti ob 16. uri nastop godbe iz Pri-dvora ob 17. uri nastop šolskega pevskega zbora iz Zindisa - ob 18. uri odkritje spomenika z govori senatorja G. Pajette, poslanca A. škerka in župana Milla ob 19. uri koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora JUTRI, ponedeljek, 3. JUNIJA ob 17. uri nastop krajevnih folklornih skupin. Ponovne grožnje Ordine nero in SAM «Poplava» anonimnih grozilnih pisem se nadaljuje. Fašisti so ga to-krat naslovili na uredništvo tržaškega italijanskega dnevnika in pod siglo SAM (Mussolinijeve akcijske škva-dre) grozijo z «maščevalnimi atentati». Podpis je običajni «Ordine Nero». pod katerim je kljukasti križ. Pismo so odkrili na pošti, potem ko je neznanec dvakrat telefoniral Danes, NEDEJUA, 2. junija BINKOŠTI, PROGLASITEV REPUBLIKE Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.47 Dolžina dneva 15.29 — Luna vzide ob 18.37 in zatone ob 3.25. Jutri, PONEDELJEK, 3. junija PAVLA Vreme včeraj: najvišja temperatura 20,1 stopinje, najnižja 15,5, ob 19. uri 20 stopinj, zračni tlak 1017,8 mb, rahlo narašča, veter 9 km na uro severovzhodnik, vlaga 62-odstotna, dežja je padlo 44,4 mm, nebo 8 desetink pooblačeno. morje mirno, temperatura moria 20,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1. junija 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 83-letna Antonia Stradi vd. Perini, 45-letni Aldo Godina, 66-letna Rosalia Arco vd. Savastano, 70-letni Giovanni Dudine, 68-letna Teresa Berdon vd. Bottali, 75-letni Fabio Grisetti, 75-letni Guido Bo-schin, 74-letna Lucia Carboncich vd. Deste, 61-letni Federico Zuppello. OKLICI: premikač Luciano Battagliarmi in trg. pomočnica Rosanna Fiasconara, karabinjer Michele Tri-marco in gospodinja Vera Lukač, pristaniški delavec Bruno Donaggio in trg. pomočnica Serena Ruggetti, univ. študent Sergio Sergi in študentka Patrizia Barone, delavec Ro- Včeraj-danes BIRME 1974 Presenetljivo velika Izbira UR in ZLATNINE — ZLATO 18/750%o — Velika Izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urama in zlatarna L A URENTI Trsi - Trieste, Largo Santorio 4 berto Velini in trg. pomočnica Graziella Biloslavo, Alberto Novic in dr. Eliana Frontah, uradnik Antonio Perini in uradnica Loredana Holzinger, finančni stražnik Pasqualino Ramaglia in trg. pomočnica Annamaria Pockar, profesor dr. Giovanni Giofrè in učiteljica Gianna Furlani, uradnik Alfredo Indelicato in gospodinja Ernesta Zadnik, frizer Giorgio Delben in trg. pomočnica Emanuela Levi, mesar Bruno Manzani in gospodinja Loredana Ossidi, študent Roberto Gabrielli in delavka Anna Maria Veggian, bolničar Alberto Pistan in frizerka Patrizia Marion, šolski sluga Adriano Bogneri in uradnica Claudia Davia, delavec Francesco Piano in delavka Marina Fragiacomo, delavec Dante Trento in gospodinja A-nica Stanič, gradbenik Claudio Cra-mer in učiteljica Maria Kaučič, uradnik Fabio Apollonio in uradnica Rossella lugovaz, uradnik Roberto Prelli in uradnica Silvana Verdi-chizzi, finančnik Giovanni Barone in učiteljica Franca Babich, mehanik Gianfranco Beni in gospodinja Anna Maria Rosea, študent Vittorio Cardi in trg. pomočnica Sonia Godina, ribogojec dr. Pierpaolo Sla-vich in uradnica Edda Benvenuti, trgovec Sabino Giannella in frizerka Vlasta Maria Koren, knjigovodja Giampaolo Purelli in knjigovodkinja Paola Tedesco, trgovski agent Giorgio Poschek in uradnica Maria Giuliana Casa, obrtnik Bruno Bassane-se in gospodinja Vlatka Btiffel, šofer Furio Ciani in frizerka Astrid Gleria, špediter Gualtiero Scarpa in gospodinja Loredana Reja, mehanik Giancarlo Tulliach in trg. pomočnica Mirella Ravasini, pristan. delavec Diego Pulsator in trg. pomočnica Graziella Paoletti, ple-tilec Claudio Brigante in pletilja Liliana Sbrugnera, uradnik Roberto Ciani in gospodinja Lucia Zorzenon, pek Dorino Viezzoli in trg. pomočnica Ondina Pretto, pleskar Valerio Moro in gospodinja Nives Morocutti, finančni stražnik Paolo Mecca in pletilja Maria Assunta Rinaldi, znanstvenik Claudio Morganti in u-radnica Marie Claude Nochet, cevar Roberto Rodriguez in delavka Liviana Alberti, zdravnik dr. Fabio Toneatti in uradnica Giuliana Degrassi, uradnik Bruno Steffè in trg. pomočnica Piersilvana Kraus, trg. pomočnik Giorgio Bettoso in uradnica Flora Obizzi, delavec Giordano Bevilacqua in delavka Laura Ma-ranzana, uradnik Lucio Cozzolino in uradnica Laura Ladic, uradnik Josip Antonič in delavka Marina Vrše, r/SMAf7/HZA\ VS£ OAUS£f' ----- Vf TRST -UI Manini 5/ Paolo Palazzi in naravoslovec Claudia Cerrina Feroni, Salvatore Truo-iolo in Natalina Scibella, industr. izvedenec Dario Roberti in uradnica Loredana Biasiol, svetovalec Giuseppe Lipari in trgovka Liliana Mez-zini, zastopnik Ubaldo Laghi in trgovka Maria Antonietta Ferretti, uradnik Luciano Lokar in pletilja Barbara Capotorto, železničar Luciano Kerin in trg. pomočnica Lucia Karis, delavec Marino Roberti in uradnica Bruna De Savio. LOTERIJA BARI 41 53 52 29 27 CAGLIARI 48 49 42 21 58 FIRENCE 26 56 61 8 85 GENOVA 35 69 22 66 53 MILAN 24 81 59 74 12 NEAPELJ 22 87 26 55 89 PALERMO 27 42 74 75 52 RIM 4 82 56 67 90 TURIN 37 39 38 34 59 BENETKE 64 75 42 4 71 ENALOTTO XXI XII 1 1 X 2 2 2 KVOTE: 2 točk _ 5.222.000; 11 točk — 267.000; 10 točk — 18.400 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina . Patuna, Tr g sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giot- ti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 2t0121); Sesljan (tel. 209-1971; Zavije (tel. 213-137); Milje (tel. 271 124). PRED SODIŠČEM V BENETKAH Sodni postopek proti odvetnikoma Pred sodiščem v Benetkah se je začel postopek proti odv. Jožetu Škerku in dr. Alojzu Tulu zaradi obrekovanja tržaškega preiskovalnega sodnika dr. Sergia Serba. Postopek proti odvetnikoma so uvedli v zvezi s procesom o razlaščanju v dolinski občini za naftovod SIOT. Slovenska odvetnika sta takrat zavrnila preiskovalnega sodnika Serba, češ da ni nepristranski. Dr. Serbo je sicer nemudoma opustil preiskavo in jo predal svojemu kolegu dr. D’Amatu, a je istočasno tud' tožil oba zaradi žaljivih vzrokov zavrnitve. Dan«s volitve v novinarsko zbornico Časnikarji in publicisti bodo danes, 2. junija, obnavljali deželni svet novinarske zbornice Furlanije -Julijske krajine. Volitve bodo v drugem sklicanju v dveh ločenih volilnih sedežih. Tržaški in goriški časnikarji bodo volili na sedežu v Trstu, videmski pa v Vidmu. Sedeži bodo odprti od 10. do 18. ure. Jutri konferenca o združeni Evropi V glavni dvorani trgovinske zbornice bo jutri popoldne ob 17.30 osma konferenca v okviru študijskega seminarja o integraciji v Evropi, ki ga prireja deželna uprava v sodelovanju z uradom za Italijo pri Komisiji evropskih skupnosti. Na konferenci, ki jo bo vodil deželni odbornik za stike z EGS Cocianni, bo član ravnateljstva za industrijsko politiko pri omenjeni komisiji dr. E. Previdi razvil temo: «Industrijska in tehnološka pohtika EGS». STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Glasbeno- baletni popoldan Nastopajo gojenci Glasbene matice iz Trsta in baletke škedenjskega doma. Danes, 2. junija 1974 ob 17. uri Ponovitev v torek, 4. t.m. ob 17.00 Koordinacija in koreografija: SELMA MICHELUZZI PD PROSEK - KONTOVEL Podružnica Glasbene matice na Proseku Danes, 2. junija, ob 18.30 v prosvetni dvorani na Proseku NASTOP GOJENCEV GLASBENE SOLE Vljudno vabljeni! Vstop prost! MLADINSKI KROŽEK TRST Ulica Ginnastica 72 prireja v torek, 4. junija, ob 20. uri v svojih prostorih diskusijo o izbiri nadaljnjega študija oziroma takojšnji zaposlitvi. Vabljeni vsi letošnji maturantje, dijaki četrtih razredov, starši in profesorji. SPD Tabor — Opčine Prosvetni dom Sobota. 8. junija, ob 20.30 Nedelja, 9. junija, ob 17.00 Zaključni nastop gojenk baletnega tečaja. Vodja tečaja učiteljica Anica Cah Vabljeni! Izleti Smučarski klub Devin organizira 13. junija ob priliki smučarskega tekmovanja v veleslalomu v ekipah av tobusni izlet na Kanin nad Bovcem. Vpisovanje sprejemata trgovina Re bula, Sesljan, tel. 209494 in klobučar na «Corso» — Corzo Italia 24, Trst SPDT priredi v nedeljo. 9. junija mladinski Izlet na Višarje in Lovca Potovanje z vlakom. Odhod ob 6,15 Zbirališče ob 5.45 v glavni veži že lezniške postaje. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - TRST, 1904-1974 PROSLAVLJA 70. OBLETNICO USTANOVITVE s sledečim sporedom: Danes, 2. junija 1974, s sodelovanjem PD «Tabor» PLANINSKI MITING na vrtu Prosvetnega doma na Opčinah Ob 9.00 ORIENTACIJSKI POHOD za otroke do 12. leta za mladince od 12. do 18. leta za odrasle od 18. leta dalje Vsi udeleženci pohoda dobijo paštašuto Od 17.00 do 18.00 Igra Tržaški narodni ansambel Ob 18.00 NAGRAJEVANJE zmagovalcev orientacijskega pohoda in natečajev Od 18.30 do 19.30 šaljive tekme Od 19.30 dalje prosta zabava s plesom - igra orkester KRAS Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom V primeru slabega vremena se bo program odvijal v dvorani Prosvetnega doma. Vabljeni! Kino Ariston — I.N.C. 15.00—22.00 «Paper moon» (Luna di carta). Barvni film. Igra Talum O’Neal. Nazionale 15.30 «Il sergente Rompi-glioni». Barvni zabavni film, v katerem igra Franco Franchi. Excelsior 10.00—11.30 matineja «La allegra brigata di Tom e Jerry». Barvna risanka. Excelsior 15.30 «Il caso Thomas Crown». Barvni film. Igrata Steve McQueen in Faye Dunawaye. Grattacielo 15.00 «Solaris». Barvni film režiserja Andreja Tarkovskija. Igrajo Natalia Bondarciuk, Donatas Banionis, itd. Fenice 15.30 «La leggenda dell'arciere di fuoco». Barvni film, v katerem igrata Burt Lancaster in Virginia Mayo. Eden 15.00—22.00 «Il portiere di notte». Barvni film. Igrajo Dirk Bo-garde, Charlotte Rampling, Philippe Leroy in Gabriele Terzetti. Prepovedano mladim pod 18. letom. Ritz 15.00 «Di tresette . ce n’è uno solo, tutti gli altri son nessuno». Barvni film. Igra George Hilton Aurora 15.30 «Giordano Bruno». Barvni film, v katerem igra glavno vlogo Gian Maria Volontà. Capito! 15.30 «La governante». Barrai film. Igra T. Ferro. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 15.30 «Il girotondo dell’amore». Barvni zabavni film. Igrata Romy Schneider in Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 15.00 «11 viaggio». Barvni film, v katerem igrata Sophia Loren in Richard Burton. Filodrammatico J5.00 «Novelle licenziose di vergini vogliose». Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.00 «Baciamo le numi*. Barvni film, v katerem igrata Arthur Kennedy in Agostina Belli. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 15.15 «Amarcord». Barvni film Federica Fellinija. Igrata Magali Noel in Ciccio Ingrassia. Vittorio Veneto 15.15 «Scorpio». Barvni film, v katerem igrata Alain Delon in Burt Lancaster. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 15.00 «Gli eroi». Barvni film. Igrata Rod Steiner in Rossana Schiaffino. Astra 15.30 «Capitan Apache». Barvni film. Igrata Lee Van Cleef in Ca-rol Baker. Radio 14.30 «Sulle ali dell'arcobaleno». Barvni film, v katerem igrata Fred Astaire in Petula Clark. Kino Iris . Prosek 16.00 «Qu-fu, dalla Sicilia col terrore». Barrai zabavni film. Igra Franco Franchi. Vinogradniki iz Boršta in Zabrežca in PD Slovenec priredijo v Borštu danes in jutri 4. praznik vina Danes, ob 17. uri bo koncert godbe na pihala iz Kočevja. Nastop moškega pevskega zbora «Tabor» z Opčin m Tržaške folklorne skupine. Ples z orkestrom «The Lords». Jutri: od 18. ure dalje ples brezplačno z orkestrom The Lords Vse tri dni bodo točili pristna domača vina in delovali dobro založeni kioski. PD «VALENTIN VODNIK» PODRUŽNICA GLASBENE MATICE V DOLINI V sredo, 5. junija 1974 ob 20.30 v dvorani «Valentin Vodnik» v Dolini NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE Vljudno vabljeni! Vstop prost! Šolske vesti Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom «Fran Levstik» na Proseku sporoča, da je od 1. do 8. junija odprta šolska razstava ter izredna slikarska razstava dr. Roberta Hlavatyja. Osnovna šola na Proseku vabi starše in prijatelje šolske mladine na razstavo risb in ročnih del, ki bo danes, 2. junija, od 8. do 12. in od 17. do 21. ure v šolskih prostorih. Danes, 2. junija bo na rojanski osnovni šoli razstava ročnih del in risb od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Vljudno vabljeni! Prosveta V Društvu slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti 3, I. nadstropje bodo jutri, 3. junija 1974, ob 20.15 drugič predvajali slovenski celovečerni film «Cvetje v jeseni». BANICA Dl CREDITO Dl TRIESTE., TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 'Hsr-UL P FILZ1 10 r»i 30-1O1. 3B-045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV 31. maja 1974 Ameriikl dolar Funt iterling Švicarski frank Francoski frank Nemfka marka Avstrijski iiling Dinar: debeli drobni 647,— 1550,— 217,— 134,— 255,— 35,30 42,— 42,— MENJALNICA vseh tujih valut SOŽALJE Ob izgubi dragega očeta Izreka Klub zamejskih študentov v Ljubljani svoje najgloblje sožalje Borisu Gombaču. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo drago mamo, taščo in nono Lucio Carboncich vd. Deste Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so sočustvovali z nami. Žalujoče družine DESTE, COSSUT-TA in VASCOTTO Sv. Križ, 2. junija 1974 Sporočamo žalostno vest, da je po hudi in težki bolezni preminil KAMIL0 SEDMAK Pogreb bo v Mariboru v ponedeljek, 3. julija. Žena Darina, sinovi, bratje, svaki, svakinje, in drugo sorodstvo Maribor, Koper, Ljubljana, Sv. Križ, Buenos Aires, 2. junija 1974 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so v tako velikem številu spremili na zadnji poti našega dragega moža in očeta FRANCA (RADA) GOMBAČA žena Marija, sinova, hči in drugo sorodstvo Trst, 2. junija 1974 Pnmoršfci^SevHifc 3 2. Junija 1974 Skupina najmlajših baletk V Kulturnem domu bo danes in v torek ob 17. uri glasbeno - baletni popoldan, na katerem bo nastopilo 12 mladih gojencev Glasbene matica in 25 plesalk škedenjskega doma. Glasbeni spored predvideva skladbe za klavir, violino, klarinet in harmoniko. Baletni spored pa bo vseboval prikaz baletne ure, pet plesov po narodnih motivih in balet iz prvega dejanja baleta Lea Delibesa «Coppella». Za koordinacijo in koreografijo je poskrbela Selma Micheluzzi. KNJIŽNE NOVOSTI V ZAMEJSTVU • Ivanka Hergold: DIDO zgodovinska proza — izdalo Založništvo tržaškega tiska • J. Renko: PESNIŠKI LIST Izdali ZTT in Lipa • LETOPIS 1972 s štirimi pridigami Petra Podreke. Izdala NŠK v Trstu. • Marija Pirjevec: «SREČKO KOSOVEL: aspetti del suo pensiero e della sua lirica». Monografska študija. Izdalo ZTT. UiaiUa Itnfigalna TRST • Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792 niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii PREJŠNJO NEDELJO V CERKNEM Nastop ansamblov GM in moškega pevskega zbora p. d. «Igo Gruden» Nahrezinci so si ogledali tudi bolnico Franja Preteklo nedeljo so ansambli šole Glasbene matice iz Nabrežine: o-troški pevski zbor «Kraški slavček», dekliški pevski zbor — oba pod vodstvom prof. Sergija Radoviča in harmonikarski ansambel, ki ga vodi pro]. Dorina Kante ter moški pevski zbor PD «Igo Gruden», ki ga vodi prof. Radovič, nastopili s koncertnim sporedom v dvorani osnovne šole — Spomenik NOB v Cerknem. Nastopajoče in občinstvo je v začetku pozdravil Jože Štucin, ravnatelj osnovne šole, ter je izrazil željo naj bi bilo tako srečanje ne le občasno, marveč redno. V imenu Glasbene matice in prosvetnega društva Igo Gruden je pozdravil ravnatelj dr. G. Demšar, ki je dejal, da je za naše zamejske ansamble častno, da se s tem nastopom poklonijo spominu slavnih dni iz časov NOB in to posebno v tem kraju, ki je doprinesel toliko junaštev, a'tudi ogromnih žrtev v junaški Osvobodilni fronti, ter je izročil gostiteljetn album umetniških fotografij Primorske. Vsi nastopajoči, zbor «Kraški POVEZOVANJE STARŠEV OTROK ŠOLE IN VRTCA V UL. D0NAD0NI USPEL NEDELJSKI IZLET V ŠKOCJAN IN MA TA VUN Zabavna tekmovanja za otroke m tudi za starše Bližajoči se konec šolskega leta je nedvomno primerna priložnost tudi za razmišljanje o namenih in pomenu društev staršev po naših šolah. Poznamo vrsto krajev, kjer ta društva že uspešno delujejo, vemo pa tudi za primere, ko se starši očitno ne zavedajo vrednosti obstoja take organizacije. Razmislek o tem je še bolj upravičen, ker bo v bližnji prihodnosti po zakonu v pristojnosti društev staršev cela vrsta odločitev. Med tistimi društvi, ki jim je u-spelo resnično zaživeti s šolo in zbrati okoli sebe prav vse starše, je tudi Društvo staršev šole in vrtca v Ul. Donadoni. Njegova skrb za otroke in šolo, v mejali trenutno veljavnega zakona, je živa skozi vse leto, kakor tudi skrb za starše in njihovo boljše razumevanje svojih otrok, k čemur skuša društvo prispevati z organizacijo predavanj raznih strokovnjakov. Najlepše spričevalo njegovega delovanja in dokaz občutenosti tega pri starših pa je bil nedeljski izlet v škocjanske jame in Mata-vun. Že lanski izlet v Cerkno z ogledom šole - spomenika je pomenil lep uspeh za komaj ustanovljeno društvo, letošnji pa je presegel vsa pričakovanja, saj so se ga u-deležili vsi starši, z redkimi, opravičenimi izjemami, pa tudi vsi u čitelji, razen enega. Za svojo globoko navezanost na šolo so bili udeleženci tudi bogato poplačani, najprej z ogledom čudovitega kraškega podzemlja pod strokovnim vodstvom prof. Pavlovca iz Ljubljane, potem pa z izjemnim sončnim dnem, ki je omogočil vrsto tekmovanj. Seveda tekmovanj med otroki, pa tudi med starši: od tekov po kratki, šolarjem primerni trim stezi, do vlečenja vrvi in teka v vrečah. Za ta del sporeda je skrbel profesor telovadbe Ivan Furlanič. Ni manjkalo ne nagrad ne smeha, pa tudi glasbe in pesmi ne. Uspeh nedeljskega izleta je ne- dvomno velikega pomena za nadaljnje povezovanje staršev otrok šole in vrtca v Ul. Donadoni in nagrada za tiste, ki si prizadevajo za razvoj društvene dejavnosti. Hkrati pa je lahko tudi dokaz, kolikšnega pomena je društvo staršev še posebno za šole v mestu, kjer se ljudje navadno večinoma ne poznajo. M. K. slavček», dekliški zbor, ki je tokrat prvič nastopil javno, mali harmonikarji in še zlasti moški zbor so poželi za svoje kvalitetno izvajanje prisrčno odobravanje navzočega občinstva. Dirigenta sta prejela nageljne, dekliškemu zboru pa je predstavnik PD «Igo Gruden» poklonil poseben šopek. Koncertu je prisostvoval tudi predstavnik ZKPO Slovenije skladatelj in dirigent prof. Peter Lipar. Po ogledu nove šole in kosilu so se Nabrežinci podali na oglej bolnice Franja. Slovenska vojaška partizanska bolnica, v kateri so se med NOB zdravili številni težki ranjenci, je napravila na vse nepozaben vtis. Čudovit majski dan je prispeval k uspelemu gostovanju v Cerknem pa tudi k dobremu razpoloženju, ki ga ni primanjkovalo. RR i /.v>. > n m Še o proslavi SPŽZ v Štjaku Spominska slovesnost, ki je bila prejšnjo soboto v Štjaku na Vipavskem, je imela precejšen odmev v tržaški slovenski javnosti, predvsem pa v ženskem svetu. Letos februarja je namreč preteklo trideset let od prve pokrajinske konference žena v Štjaku, kjer so se sestale aktivistke in borke iz vse Primorske. Slovesnosti ob 30. obletnici so se udeležile številne nekdanje udeleženke konference. Bila je tudi delegacija iz Trsta, v kateri so bile poleg žena, ki smo jih že omenili v nedeljskem članku ,tudi Marija Kodrič in Angela Udovič - Gec, ki smo ju po pomoti izpustili. Slovesnost v Štjaku je tako izpričala veliko in nepogrešljivo vlogo, ki so jo i-mele primorske žene v NOB ter obenem navezanost današnjega demokratičnega in antifašističnega ženskega gibanja do nekdanjih slavnih dogodkov, ki so zgled tudi za današnje delo. V STAROSTI 99 LET Umrla je Ivanka Mravlje vd. Pajer V sredo, 29. maja, je za vedno zatisnila oči Ivanka Mravlje vd. Pajer. čeprav je Hana v svojem življenju prestala dosti hudih, je dočakala častitljivo starost, saj je bila rojena 24. 12. 1875 v Žireh; v Skednju, oziroma v Trstu, pa je preživela 75 let. Spadala je torej med najstarejše Tržačanke in smo bili prepričani, da bo dočakala svojo stoletnico, saj je bila še kar zdrava in čila, ko smo je pred tremi meseci obiskali in nam je pripovedovala zgodbo svojega življenja. Naj počiva v miru. Hčerkam in sorodnikom naše globoko sožalje. A. B. OD 14. DO 16. JUNIJA V DEVINU Zasedanje o učnem sporedu collegea L \\ C v Sesljanu Zasedanja se bo udeležilo kakih 40 kulturnih delavcev in pedagogov is številnih evropskih držav Od 14. do 16. junija bo v devin- še dežele, 14. junija pa jim bodo skem gradu zasedanje, ki se ga bo priredili koncert v gotski cerkvici udeležilo kakih 40 kulturnih delav- v Štivanu. cev in pedagogov iz približno 20 evropskih držav. Ti bodo zastopali krajevna ministrstva za kulturo in šolstvo ter druge inštitucije, prisotni pa bodo predstavniki mednarodnega sveta United World Collegea, ustanove, ki namerava zgraditi mednarodno šolo OZN pri Sesljanu. Prisotni bodo tudi predstavniki UNE SCO, italijanskega zunanjega mini- strstva in dežele Furlanije - Julijske krajine. Zasedanju bodo verjetno prisostvovali izvedenci iz nekaterih vzhodnoevropskih držav, med katerimi so Romunija, Poljska, Madžarska in Jugoslavija, ki jo bo zastopal predstavnik zveznega sekretariata za šolstvo. Zasedanje je tesno povezano z u-stanovitvijo Collegea v Sesljanu. Na njem bodo govorili o pedagoškem programu sesljanske šole. Najprej pa bodo razpravljali o perspektivah, ki jih nudi mednarodnemu zavodu namestitev te šole v Furlaniji - Julijski krajini na družbenem, kulturnem, znanstvenem, rekreativnem in športnem področju. Da bi lahko bolje ocenili pogoje, bodo izvedenci razpolagali z raziskavo, ki jo bo nekaj dni pred začetkom zasedanja opravila skupina 15 bivših dijakov podobnih zavodov iz raznih držav. Ta skupina bo prispela v našo deželo že čez nekaj dni in bo začela z delom deset dni pred začetkom zasedanja. V tem času si bo ogledala tržaško okolico in proučila razne možnosti dela bodočega zavoda. Med temi naj omenimo ekološko zaščito narave in zaščito morja, sodelovanje pri bioloških raziskavah v severnem Jadranu, preprečevanje požarov na Krasu, arheološke raziskave in, na področju socialnega skrbstva sodelovanje s središčem za prizadete «Palutan» in s tržaškim zavodom za slepce «Rittmeyer». Pomembna je tudi druga točka, o kateri bodo razpravljali na zasedanju. Gre za ustanovitev odseka za stalno vzgojo v okviru sesljanskega collegea. Ta predlog je že naletel na odobravanje pri pristojni komisiji EGS, v Zahodni Nemčiji, v Veliki Britaniji in v nekaterih vzhodnoevropskih državah. Končno pa bodo na zasedanju razpravljali o posebnih tečajih, ki jih bodo vključili v delovni spored sesljanske šole. Gre za pouk italijanščine in več slovanskih jezikov ter za vrsto kulturnih in umetniških dejavnosti, ki so značilnost vseh podobnih zavodov. Zasedanje bo potekalo v angleškem in francoskem jeziku, po potrebi pa ga bodo prevajali v italijanščino. Udeleženci si bodo ogledali tudi nekatere znamenitosti na- V PETEK V PADRICAH Pijane begunske pobaline je treba spraviti k pameti O dogodku, ki je razburil vse vaščane «113 — policija v službi državljana» — tako vidimo zapisano v raznih javnih lokalih, v resnici pa se ne dogaja vselej tako. Zgovoren primer se je pripetil predsinočnjim na Padričah. V vasi je begunsko taborišče za tujce. Pravijo, da so begunci pribežali iz držav vzhodne Evrope iz političnih razlogov, v resnici pa so navadni nepridipravi in delomrzneži. S primeri zlikovskih podvigov teh «političnih» beguncev je črna kronika zadnjih let do roba natrpana. Kaj so pristojne oblasti doslej u-krenile? O tem bo mogoče najzgovorneje pričal predsinočnji dogodek v gostilni Grgič na Padričah. Okrog 22. ure je v gostilno prišlo enajst mladeničev iz bližnjega taborišča. Naročih so pijačo, začeli so razgrajati, skakali so po mizi, polivali vino, kričali in motili goste. V odgovor na vabilo gostilničarke, naj se pomirijo, so le odločno napovedali, da pijače ne bodo plačali in tako so tudi storili. Razbili so še šipo na vratih, nakar so svoje neodgovorno početje nadaljevali na ■iiiiiiiiiimziiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitmuijiiiiiiniiiii m iiiimiii mi milili |||l||l||||,|||,,|„, SEMPOLAJ Leopolda in Guido Zidarič sta slavila zlato poroko T- s'SJB Prejšnji teden sta v krogu svojcev slavila zlato poroko Leopolda in Guido Zidarič iz šempolaja. Poročila sta se namreč 24. maja 1924. Od takrat si naša slavljenca že dolgih petdeset let ilelita vse težave in dobrote skupnega življenja. Guido Zidarič se je rodil 11. septembra 1899 v Šempolaju v kmečko-delavski družini. Ljudsko šolo je iiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiimimiiiiiiiimiiimniiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiia NABREŽINA V spomin Stefanu Grudnu jyF' ‘N*’ *: ’M» fr** *«•»»• ' *£" ’■ ... •'v Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA V spomin pok. Ivana Verginelle, Lucije Tretjak, Angele Tence in Marije Tence darujeta Berto in Milka Švab 15.000 lir. Anica in Silvan Mesesnel darujeta 15.000 lir, družina Josip Bogateč (št. 114) 10.000 lir, Renato Buzetti 10.000 lir, Francesco Ma-dorro 10.000 lir, Dominik in Kristina Sedmak 10.000 lir, Antonija Košuta (št. 49) 5.000 lir. V spomin pok. Marice Tence daruje svakinja Marica Krpau 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Anica in Silvan Mesesnel darujeta 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Franca Gombača darujeta družini Rojc in Kalc 20.000 lir. # * * V spomin Fanice Pisk daruje Stanko Lupine 5.000 lir za SPD Tabor. Namesto cvetja na grob Fanice Pisk daruje N.N. 1.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Fanice Pisk por. De Sortoli daruje Anica Gombač 2.500 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje v RESTAVRACIJA — PIZZERIA «MICEL» - Opčine SPOROČA, DA JE VODSTVO RESTAVRACIJE PREVZEL DOMAČIN PAOLO MALALAN Priporočamo se za Vaš cenjeni obisk spomin pok. Ivana in Ivanke Ze-ga 2.500 lir. V počastitev spomina pok. Fanice Pisk darujeta Anica in Silvan Mesesnel 2.000 lir za PD Ivan Cankar in 3.000 lir za ŠZ Bor. V počastitev spomina Franca Gombača darujeta Silva in Livio Valenčič 5.000 lir za Slovensko planinsko društvo Trst. V spomin tovarišice Fanice Pisk daruje Špela 1.000 lir za PD Ivan Cankar. Namesto cvetja na grob Pepeta Glavine darujeta Duilio in Meri 3.000 lir za folklorno skupino Dijaškega doma. V počastitev spomina pok. Josipa Glavine darujeta Marija in Lovrenc žerjul 2.0Ó0 lir za kolesarski klub Adria. V isti namen daruje Leander čok 5.000 lir za kolesarski klub Adria. Namesto cvetja na grob Josipa Glavine darujeta Viktorija čok tisoč lir in Antonija Barovina 1.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Za tovariša in prijatelja Franca Gombača daruje Anton Gombač 10 tisoč lir za PD Lonjer - Katinara in 10.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. V počastitev spomina Fanice Pjsk darujeta Ani in Jurij Kufer-sin 5.000 lir za ŠZ Bor. V počastitev spomina dragega Radota Gombača darujejo družine Rustia in Polduzzi 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 4. obletnici tragične smrti Franca in Mirjama Kuzmiča daruje v njun spomin Jordan Kuzmič 10.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline. V počastitev spomina Franca Gombača daruje sekcija KPI Opčine 20.000 lir za glasilo KPI «Delo». Za ŠD Kontovel darujejo Laura in Nives 2.000 lir ter Mario Matjašič 2.000 lir. V počastitev spomina pok. Franca Gombača daruje družina Hrvatič (Boršt 27) 3.000 lir za šolo «S. Gregorčič» v Dolini. Ivanka Grgič daruje 1.000 lir za doprsni kip P. Trubarja na osnovni šoli v Bazovici. Namesto cvetja na grob Franca Gombača darujeta C.E. in U. Pavlovič 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina dobrega in dragega strica Franca Gombača daruje Lizi Blažina 5.000 lir za Slovensko planinsko društvo Trst. V počastitev spomina Franca Gombača darujeta družini Debelli in Turk 10.000 lir za Slovensko planinsko društvo Trst. Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo: V počastitev spomina ob 30-letnici padlega borca Josipa Racmana iz Boršta žena Milka in otroci 10.000 lir. V počastitev spomina pok. Josipa Glavine Bijanka in Vilko Batič (Lonjer) 2.000 lir. Podporni član V.G. (Bazovica) 10.000 lir, Srečko Ostrouš-ka (Opčine) 10.000 lir, pri izpolnitvi prijavnice Stanislav Prašel (Dolina) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Mi-cheleja Colleriga darujeta Livio in Lucijan Malalan 5.000 lir za ŠD Primorec, 5.000 lir za pevski zbor Primorec in 5.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. Ob 1. obletnici smrti drage mame daruje sin Marčel Crevato 5.000 lir za pevski zbor Primorec iz Trebč. V počastitev spomina Franca Gombača daruje Neva Lavrenčič z družino 5.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Elda Veljak 2.000 lir za Dijaško matico, i V času enega meseca je Nabre žina spremila v nepovratek kar tri znane zavedne vaščane, kot so bili Ivan in Avgust Caharija. sledil jim je naš Štefan Gruden, katerega smo z grenkimi občutki pokopali 21. maja. Pokojnika je počastila na zadnji poti velika množica domačinov in okoličanov, naša godba pa mu je igrala žalostinke v slovo, saj je rajni zapustil tudi dva sinova — muzikanta. Pokojni Štefan se je rodil 10. decembra 1899 v Nabrežini ter je izšel iz znane, patriarhalne družine Tomaža Grudna, ki je podarila našemu rodu kar 15, večinoma že pomrlih otrok. Preživeli so vsi nadarjeni pevci, kot je bil tudi naš Štefan, ki se ni izneveril družinski tradiciji, ker se je demografsko izkazal s svojimi 7 potomci, ki so v skrbni negi pok. žene Delke, dosegli svoje življenjske cilje. Pokojnik je nekaj časa obiskoval srednje šole v Gorici, a je nato po sili razmer bil primoran oprijeti se kamnoseške obrti. Z ženo sta v stari Grudnovi domačiji vodila nad 120 let staro gostilno, ki je pod fašizmom postala zatočišče slovenskih naprednjakov. Spomin mi uhaja na čase, ko so nas Slovence imeli za brezpravne državljane ter smo se kot tihotapci skoraj skrivoma shajali v pokojnikovi gostilni, kjer smo s polglasnim petjem dajali duška svojim ranjenim dušam. Naš Štefan je s svojim iskrivim tenorjem nad-kriljeval v splošni pevski vnemi Tudi nekdanja dramska družina ga je štela med svoje delujoče člane, ki so z raznimi nastopi gojili našo lepo besedo. Vse to njegovo udejstvovanje ni bilo po godu črnim pijavkam, ki so mu nekaj časa zaprle lokal. Žalujoči družini in številnim sorodnikom izražajo vsi, ki so pok. Štefana poznali, svoje iskreno sožalje, kateremu se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. AUTORALLY Pahor Giorgio Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih gum DUNLOP. dokončal v rojstni vasi. Leta 1917, ko je bil star 18 let, so ga poklicali pod orožje. Do konca prve svetovne vojne je bil v Rusiji, točneje v Besarabiji, od koder se je po končani vojni srečno vrnil domov. Po vojni se je zaposlil pri železnici v Nabrežini. Kot skoraj vse naše ljudi, ki so bili zaposleni pri železnici, so fašistične oblasti premestile v notranjost Italije. Taka usoda je doletela tudi našega Zidariča, ki je moral z družino zapustiti domači kraj na prisiljeno novo delovno mesto, v Milan, kjer je o-stal s svojo družino celih petindvajset let. Leta 1924 se je oženil z domačinko Leopoldo Plesničar, ki mu je v zakonu povila tri otroke, ki sta jih, kot zavedna Slovenca, čeprav oddaljena od svojega rojstnega kraja, naučila slovensko besedo, ter jih vzgojila v ljubezni in spoštovanju do materinega jezika. Leta 1950 se je Zidarič s svojo družino končno po tolikih letih spet vrnil v rojstni kraj, kjer uživa zasluženi pokoj. Njegova soproga Leopolda, kot smo omenili, je tudi domačinka. Rodila se je 31. marca 1900 v zavedni slovenski družini Plesničarjev. Izšolala se je v rojstni vasi ter do poroke pomagala in delala na domu. Dolgo let je kot sopran pela v domačem cerkvenem pevskem zboru, in ob priliki še danes rade volje zapoje kakšno našo lepo pesem. Posebno na dan zlate poroke ji ni manjkalo ne glasa ne veselja in tudi njene pete so še kar dobre, kajti ob slavju, ki so ga imeli v domači gostilni Gruden, je mati Leopolda zaplesala kakšen valček in tudi poskočno polko. Slavljenca sta zdrava in čila. še vedno delata: Guido na mali kmetiji, mati Leopolda pa kot pridna in skrbna gospodinja urejuje dom. Odkar sta se vrnila iz Milana leta 1950 sta zvesta čitatelja in naročnika Primorskega dnevnika, čestitkam njunih otrok, sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi željo, da bi preživela še mnogo skupnih, zdravih in srečnih let. M. M. ZAHVALA Toplo se zahvaljujem zdravnikom ter osebju kardiološkega oddelka in kardiološke klinike tržaške bolnišnice za vso skrb in prizadevanja pri zahtevnem kirurškem posegu na srcu. Posebna zahvala vsem, ki so za ta poseg darovali kri. Evgen Kalc vaškem trgu, kjer so s kamenjem grozih domačinom, brcali parkirane avtomobile in rjoveli, da so se domačini v strahu zaklepali v domovih. Kot bi jim vse to ne bilo dovolj, so na cesti ustavljali avtomobile, po njih tolkli in jih pljuvali. Gostilničarka je nemudoma zavrtela številko 113 in povedala, kaj se dogaja. Prijazno so ji odgovorili, da je za to področje pristojen openski komisariat javne varnosti. Gostilničarka je zato poklicala komisariat in tu so ji zagotovili, da bodo takoj poslali na Padriče policijski avto. Razgrajanje po vasi se je nadaljevalo, policije pa od nikoder. Gostilničarka je še trikrat pozvala komisariat in vsakokrat so ji odgovorili, da je policijski avto na poti. Skratka, dejstvo je, da agentov javne varnosti predsinočnjim ni bilo na Padriče. Prišli so šele včeraj zjutraj z opravičilom, da se jim je med potjo pokvaril avtomobil ter z zagotovilom, da so vseh enajst pobalinov zaprli. OPČINE Na Opčinah v teh dneh popravljajo streho prosvetnega doma. Skrb za popravila si je prevzelo prosvetno društvo Tabor z Opčin, ki se zaveda, da je ohranjevanje prostorov bistvenega pomena za kakršno koli prosvetno in drugo delovanje v vasi. Po številnih pismenih protestih na tržaško občino ter na urad za reklamo in tudi po zaslugi odločnega nastopa občinskega svetovalca Wil-helma v občinski komisiji se je občina končno odločila in odstranila tudi zadnjo reklamno desko s pročelja Prosvetnega doma. Mali oglasi TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — Autosalone Trie* ste. AUTOAGENZIA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomo* bil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972, 2000 GT veloce 1972, 1600 super 1971, giulia 1.3 1974, 1300 TI 1970, GT junior 1300 1968, alfa sud 1973-1972; alletta 1972, 1750 berlina 1971, 1750 GT veloce 1971; fiat 128 berlina štiri vrata 1970. 128 rally 1971; 126 1974. 850 special 1970, autobianchi primula 65 C 1969; autobianchi A 112 ele-gant 1974; BMW 1600 1968; NSU TT 1000 1970; innocenti mini minor MK3 1971; renault TL6 1970; kawasaki mach 3/500 1973. OBIŠČITE NAS!!! AUTOAGENZIA CLAUDIO - Ul. Ceppa 8 tel. 29714 — poverjeni zastopnik škoda — Innocenti — Volvo: preprodaja rabljenih avtomobilov. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. IŠČEMO prodajalko blagajničarko z znanjem slovenščine. Telefonirati 68472. PRODAM generalno popravljen motor «Fiat 682N2». Ponudbe na «Adit», p.p. 171, 61001 Ljubljana. IŠČEMO hišno pomočnico v Repen-tabru, dobra plača. Telefonirati 227-110. Prispevajte sa DIJAŠKO MATICO HRANILNICA IN razpisuje natečaj za POSOJILNICA NA OPČINAH Bazoviška 2 1 URADNIKA 1 BANČNEGA NAMEŠČENCA 3. kategorije Pogoji za udeležbo na natečaju za uradniško mesto: 1. Diploma knjigovodje - trgovskega izvedenca 2. Odsluženi vojaški rok 3. Starost do 30 let Pogoji za udeležbo na natečaju za bančnega nameščenca: 1. Diploma nižje srednje šole 2. Odsluženi vojaški rok 3. Starost do 30 let Rok za predložitev prošenj zapade 10. junija 1974. Prošnji je treba priložiti prepis ali fotokopijo diplome. NAVIGAZIONE ALIO ADI1IAIIC0 S.p.A. TRST - Ul. F. Venezian, 2 — Tel. 35-457 — 60-273 Umiki veljavni do 28. septembra 1974 (legalna ura) PROGA ZA ISTRO M/l «E D RA» Odhod: Pon. Torek Sreda Petek Sob. Ned Trst od. 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 Koper pr. 8.35 8.35 8.35 8.35 8.35 8.35 Izola pr. 9.20 9.20 — 9.20 9.20 Piran pr. 9.50 9.50 9.40 9.40 9.50 9.50 Umag pr. 10.35 10.35 10.35 10.35 10.35 Novigrad pr. — — 11.25 Poreč pr. — — — 11.20 Rovinj pr. — — — 12.10 12,15 Pulj pr. — 13.20 — 13.35 — — Povratek: Pulj od. — 15.30 15.30 _ Rovinj od. — — 16.55 16,50 Poreč od. — — 17.50 Novigrad od. — — 15.40 Umag od. 16.30 18.25 16.30 — 16.30 18.25 Piran od. 17.15 19.15 17.15 19.20 17.15 19.15 Izola od. 17.45 19.45 17.45 19.45 Koper od. 18.30 20.25 18.30 20.25 18.30 20.75 Trst pr. 19.05 21.00 19.05 21.00 IPOk 71.00 brez carine M/l «DIONEA» Dnevna proga Odhod: Povratek: Trst od. 13.15 Koper od. 15.45 Milje pr. 13.35 Milje od. 16.25 Koper pr. 14.15 Trst pr. 16.45 PROGE ZA GRLJAN — SESUAN IN GRADEŽ M/l «DIONEA» Odhodi iz Trsta (*): » » Grljana (za Trst): » » SesljanaC) : 8.20 12.30 12.00 M/l «AMBRIABELLA» Odhodi iz Trsta — ob delavnikih — 10.30 — ob praznikih 8.30 Odhodi iz Gradeža — ob delavnikih — 8.00 — ob praznikih 6.00 (*) Ob praznikih v juniju, juliju in iz Trsta ob 10.30 iz Sesljana ob 9.25 in in in in in 17.10 19.30 19.00 17.30 14.30 18.45 avgustu dodatna vožnja «AUTOAGENZIA CLAUDIO» ULICA CEPPA 8 ■ TELEFON 29-714 ZASTOPNIK Shodu ZA TRST IN POKRAJINO TAKOJŠNJA DOBAVA Prihranite na bencinu z novimi ŠKODA 74 100 - 100 L - 110 L COUPÉ R ■ RAZSTAVA NAJNOVEJŠIH MODELOV ORISKI DNEVNIK Protifašistična dejanja! Predstavniki strank demokratičnega loka so se sestali v četrtek ter preučili položaj na goriški protifašistični fronti. Izrekli so se za odločno akcijo, ki naj v vsedržavnem in krajevnem obsegu spremeni protifašistične deklaracije v protifašistična dejanja. Stranke so izdelale e-notno stališče v zvezi z današnjim državnim praznikom ter se dogovorile, da se bodo v ponedeljek ponovno sestale ter na sestanek povabile tudi predstavnike sindikatov in borčevske organizacije ANPI. Kakor se je izvedelo, si demokratične sile prizadevajo ustanoviti mestni protifašistični odbor, ki naj doseže večjo učinkovitost akcije proti fašističnim provokatorjem na Goriškem. V svojem razglasu ob dnevu republike, ki je rezultat odporniškega gibanja, sedem podpisanih strank u-gotavlja, da dogodki na Trgu Fontana, v Brescii in pri Rietiju dokazujejo, kako profesionalni kriminalci in fanatiki hočejo s fašističnimi metodami izruvati demokracijo v italijanski republiki. Z množičnimi manifestacijami je italijansko ljudstvo pokazalo doma in v svetu svojo moralno in politično zrelost. Podpisane stranke pozivajo ljudstvo na praznovanje današnjega dne v duhu protifašizma, mandantov in pokroviteljev nasilja, ki predolgo časa traja in moti državo. Atentat v Brescii in spopad s fašisti pri Rietiju samo še bolj potrjujejo naša večkratna opozorila o obstoju in dejavnosti prevratniških skupin na našem področju, kjer so izvršile celo vrsto dejanj, ki morajo navdajati z zaskrbljenostjo in budnostjo vsakega državljana ter o-pozarjati odgovorne službe na dolžnost, da jih odkrijejo ter kaznujejo. Dejavnost teh sil je naperjena proti interesom naše narodnostne skupnosti in dobrososedskim odnosom ter se manifestira na najrazličnejših ravneh: z diplomatskim zaostrovanjem odnosov, s podtikanjem bombe pri svetogorski postaji, z antentatom na karabinjerje pri Petovljah, s fašističnim podžiganjem narodnostne mržnje ter z atentatom na slovensko šolo v Trstu. Če si prevratniške sile toliko u-pajo, potem je temu krivo oklevanje v preganjanju takšne dejavnosti. Demokratična javnost se sprašuje, kako je mogoče, da prijav proti očitnim provokatorjem sodna oblast ne vzame v poštev. Potrebno bo poiskati soglasje med izvršno in sodno oblastjo, če hočemo preprečiti stalno in nevarno naraščanje števila atentatov na demokratične ustanove, na našo skupnost in na mirno sožitje. Kako ohlapno in neodločno je ravnanje pristojnih oblasti, dokazuje dejstvo, da kljub dokumentiranim prijavam Rosario Spina še vedno nemoteno živi v Gorici in da nemoteno deluje v Tržiču prevratniška celica Ordine Nuovo, ki deluje ob Čerinovem fašističnem listu Sentinella d’Italia. Povezovanje skrajnih desničarskih krogov na mednarodnem področju ter najdbe ogromnih količin orožja pri ljudeh iz teh krogov so zadostno opozorilo pristojnim oblastem, da se resno zamislijo nad posledicami, ki jih provokatorji v službi mednarodne črne mreže lahko povzročijo na našem ožjem in na širšem ob- JA5N0 STALIŠČE SVETOVALCEV PAULINA (SPI) M CHIARIONA (KRI) Slovenska skupnost ne more sama nositi bremena za splošni gospodarski razvoj Paulin: Ne gre za prodaino ceno zemljišča, ampak za obstoj Slovencev ■ Chiarion: Glasovali smo proti regulacijskemu načrtu, kije predvidel sedanjo industrijsko cono Goriški občinski svet je na seji v petek zvečer obsežno razpravljal o industrijski coni. Diskusija je trajala skoraj dve urj (zaključila se je nekaj po 23. uri) ter so v njej sodelovale domala vse politične skupine. Diskusija se je nanašala na predlog občinskega odbora o splošni ureditvi industrijske cone ter je bila njegova odobritev pogoj, da je konzorcij za industrijsko cono lahko izpolnil pogoje za desego deželnega finansiranja. O predlogu so razpravljali svetovalci Fomasir in Del Piero (PLI), Zucalli (PSDI), Cefarin (KD), Pedroni (MSI), Paulin (SDZ) in Chiarion (KPI). Za predlog odbora so glasovali vsi svetovalci leve sredine, liberalci in misovci, proti pa svetovalci SDZ in KPI. Svetovalec Paulin, ki je pred sejo podal ostavko na mesto odbornika in s tem uresničil odločitev SDZ, da preide v opozicijo zaradi razhajanja v stališčih z večino v koaliciji glede avtoporta, je navedel razloge svojega nasprotovanja odboro-vemu predlogu. Dejal je, da Štan-drež, kje se gradijo cestne in industrijske infrastrukture, ne more sprejeti na svoja ramena celotnega bremena v korist razvoja Gorice, ker se z nalaganjem takšnega bremena dela štandrežcem krivica. Obžaloval je, da se z izvajanjem takšne politike zmanjšuje odbelo-valna zemeljska površina in da na takšen način predvsem starejši ljudje, ki se ne morejo preusmeriti v druge proizvodne panoge, izgubljajo možnost zaslužka. Zemlja res ni več tako vabljiva kot je bila nekdaj, vendar bi lahko že pred časom preosnovali kmetijsko proizvodnjo z zaokroženjem obdelovalnih površin ter uvedbo specializiranega kmetijstva. Tudi iz ekoloških razlogov, je dejal svetovalec Paulin, je škodljiva gradnja industrijskih o-bratov v neposredni bližini Štan-dreža. Infrastrukture in industrijski objekti so kot klin med štandrežem in Sovodnjami ter so razbili neprekinjenost in s tem celovitost slovenskega naciolnega ozemlja na Goriškem, kar škoduje našemu razvoju ter predstavlja neposredni napad na življenjske interese naše skupnosti. Svetovalec Damijan Paulin je dejal da ne gre več za vprašanje odkupne cene zemlje, torej za višjo ceno, ampak da gre za vprašanje obstoja slovenske skupnosti. ■ S takšnim stališčem se je Paulin oddaljil od poprejšnjega stališča stranke, večkrat izpričanega v občinskem svetu v Gorici in zadnjikrat poudarjenega s strani odvetnika Sfiligoja na manjšinski konferenci v Gorici, da prihaja do krivic v škodo naše skupnosti predvsem zaradi prenizke prodajne cene zemlje. Svoje nasprotovanje predlogu občinskega odbora je KPI opredelila preko nastopa svetovalca Chiariona. Svetovalec je v uvodu dejal, da je sedanje stališče SDZ demogoško, ker stranka stopa iz odbora in se postavlja na druga stališča od tistih, ki jih je zavzemala 1966 le-taa. Takrat je odbornik odv. Šuligoj (SDZ) glasoval za splošni regulacijski načrt in s tem pristal na lokacijo industrijske cone, in vseh ostalih infrastruktur. KPI ni odobrila splošnega regulacijskega načrta in je že v diskusiji o njem povedala, da nasprotuje lokaciji industrijske cone v ozkem okviru področja proste cone, da ne sprejema opravičila, da zaradi obstojnosti vojaških služnosti ni mogoče širiti industrijske cone na desni breg Soče. Stranka je stala na stališču, da je zemljiška posest tesno povezana z obstojem Slovencev in je že takrat predlagala posege ERSE za kmetijski razvoj na tem področju. KPI je v diskusiji o regulacijskem načrtu kritizirala premajhno razsež gala njeno premestitev na območje Romansa in Krmina. Deželni regulacijski načrt, sprejet kasneje, ki predvideva razstegnitev «proizvodnega otoka» Manzano — Krmin proti Gorici, dokazuje pravilnost stališč KPI izpred osmih let. Stranka priznava, da postaja sedanja industrijska cona premajhna in jo je potrebno razširiti, vendar KPI takšnega predloga ne more odobriti, ker bi s svojim sedanjim stališčem podprla napačne izbire pred osmimi leti. Slovenci v Štandrežu so lahko pripravljeni na žrtvovanje v zvezi z izgradnjo potrebnih infrastruktur kot so ceste in mejni prehod, nikakor pa ne morejo sami nositi bremena v korist razvoja celotnega mestnega gospodarstva, kakor se jim hoče to breme naložiti na ramena z industrijsko cono, z izgradnjo ljudskih hiš po zakonu 167. Odbor gre z izgradnjo industrijske cone lahko dalje, je dejal Chiarion, vendar brez nas. LJUDSKA PRAZNIKA V NAŠIH VASEH V Podgori praznik AJSPI Festival Dela v Jamljah Deževno vreme je precej motilo organizatorje Te dni imajo v dveh slovenskih vaseh na Goriškem, v Jamljah in Podgori, ljudska praznovanja. V Jamljah imajo kot vsako leto praznik komunističnega tiska. Dela in Unità. Praznik se je v tem kraju pričel že prejšni petek in se bo zaključil danes z osrednjo kulturno prireditvijo. V popoldanskih urah bosta nastopila moška pevska zbora «Fantje izpod Grmade» ter «Jezero» iz Doberdoba. Sledilo bo javno zborovanje, na katerem bo govoril deželni svetovalec Dušan Lovriha. Zvečer pa bo na «brjarju» ples ob zvokih ansambla «Igo Radovič». Kot smo že omenili, bodo imeli danes v Podgori osrednjo kulturno prireditev na prazniku «pod topoli», ki ga že več let prireja domača sekcija ANPI. Organizatorji upajo, da bodo z izkupičkom praznika ter ob raznih drugih podporah lahko postavili v vasi spomenik padlim domačinom v narodnoosvobodilni borbi. Danes ob 16. uri bo po vaških ulicah nastopila godba na pihala iz , Anhovega, ki bo nato krenila na | zabaviščni prostor. Prireditelji ima- nost industrijske cone ter predla- NOVOSTI ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE jo v programu, s pričetkom ob 17. uri, žensko nogometno tekmo med ekipama iz Ljubljane ter Rivigna-na. Kulturni spored se bo nadaljeval z nastopom otroške folklorne skupine «Dom» iz Gorice, telovadci ter pevskim zborom iz Nove Gorice. Zvečer pa bo ples z zabavnim orkestrom «The Lords» iz Trsta. V prijetnem topolovem gozdiču so postavili stojnice za srečolov ter s slovenskimi knjigami. Seveda ne bo manjkalo dobrega domačega vina ter domačih klobas, čevapčičev in piščancev. Prireditelji obeh praznikov upajo, da bo danes vreme lepše, saj jih je dež v petek in soboto precej motil. NA SEDEŽU SPD V GORICI Ludvik Zorzut je predstavil svojo pesniško zbirko Z odborniki SPD in prijatelji je pesnik obujal spomine Ob j avl j ena dekre ta o iz va j an ju šolskega zakona Belci - Skerk Ustanovitev okrožnega šolskega urada za osnovne šole Premestitev treh slovenskih šolnikov na skrbništvo močju. OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA NA GORIŠKEM Zrelostne izpite bo polagalo 120 dijakov slovenskih šol Letos prvič veHka matura na slovenski trgovski šoK Šolsko leto se bliža koncu, še dober teden pouka pa se bo za večino dijakov zaključil enoletni študijski trud. Drugi pa se bodo morali potruditi še nekaj tednov, kajti čaka jih mala, oziroma velika matura. To velja predvsem za tretje razrede nižje srednje šole ter za zadnje razrede višje srednje šole, ki bodo pričeli z maturantskimi izpiti v prvi polovici julija. Na slovenski nižji srednji šoli «Ivan Trinko» v Ulici Randaceio obiskuje letos tretje razrede 96 dijakinj in dijakov, porazdeljenih v štiri oddelke. Za te se bo šolsko leto, zaradi male mature, zaključilo komaj konec junija. Na tajništvu šole smo vprašali za urnike teh izpitov. V prvem tednu, in sicer od ponedeljka, 17., do sobote. 22. junija, bodo dijaki imeli pismene izpite po naslednjem vrstnem redu: 17. junija bo pismena naloga iz italijanščine, 18. junija slovenščina, 19. junija nemščina, 20. junija matematika, 21. junija risanje ter 22. junija latinščina. Ustni izpiti pa se bodo zvrstili v drugem tednu, od 24. do 29, junija, po vrstnem redu, ki ga je treba še določiti. Malo maturo bo opravilo tudi 12 dijakov tretjega razreda slovenske trgovske šole v Ulici Vittorio Veneto. Kot na srednji šoli bodo imeli tudi tukaj najprej pismene izpite, ki se bodo pričeli v ponedeljek, 17. junija. Verjetno že v soboto, 22. junija pa bodo pričeli z ustnimi izpiti. V ŠTANDREŽU PRAZNIK ŠPARGLJEV Danes, Z. junija 1974, ob 20. uri nastop pevskih zborov; ob 21. url plesna zabava. Na zabavišču bodo prodajali šparglje, delovali bodo srečolov z bogatimi dobitki ter stojnice z domačo jedačo in pijačo. Letos prvič pa bo v Gorici opravilo veliko maturo pet dijakov zadnjega, to je petega razreda slovenske trgovske šole, začela se bo 2. julija s pismenimi nalogami. Veliko maturo bodo opravili tudi dijaki slovenskega učiteljišča in klasičnega liceja v Ulici Croce-Maturo pa bodo, kot vsako leto, imeli skupno z dijaki iz Trsta v tem mestu. Zrelostne izpite bodo letos opravili trije dijaki učiteljišča ter štirj» klasičnega liceja. Poletni urnik trgovin na Goriškem Zaradi legalne ure, ki je stopila v veljavo v nedeljo, 26. maja, so na Goriškem spremenili urnike odprtja in zaprtja trgovin. Novi urniki bodo veljali do 28. septembra, ko bo v Italiji stopila v veljavo spet sončna ura. Trgovine z oblekami, drogerije, knjigarne, zlatarne, cvetličarne, lekarne, trgovine s fotografskimi pripomočki, trgovine s pohištvom in podobnim bodo odprte od 8.30 do 12.30 ter od 16. do 20. ure. Trgovine z jestvinami bodo odprte od 8. do 13. ure ter od 17. do 19.30. Mesnice bodo odprte po naslednjem urniku: od 7.30 do 13. ure; ob sobotah od 7.30 do 13. ure ter od 15.30 do 19.30. Pekarne in mlekarne bodo odprte od 7. do 12.30 ter od 17.30 do 19.30. Trgovine z železnino, avtomobili in motorji ter hidravličnimi in električnimi nadorhestnimi deli bodo odprte od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 19.30. Brivnice in frizerski saloni bodo odprti od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 19.30. Združenje goriških trgovcev nam je poslalo urnike vseh javnih lokalov: kavarne, bari in restavracije bodo odprti od 6. ure do 1. ure po polnoči; gostilne s kuhinjo od 8. do 1. ure po polnoči; prodajalne nealkoholnih pijač od 6. do 24. ure; osmice od 10. do 22. ure; (javni lokali za družabne igre od 9. Ido 24. ure. Šolsko skrbništvo v Gorici je te dni razposlalo ravnateljem vseh višjih in nižjih srednjih šol, didaktičnim ravnateljem, šolskemu inšpektorju ter Sindikatu slovenske šole okrožnici v zvezi z nadaljnjim izvajanjem zakona Belci-Škerk, ki se nanaša na slovenske šole. Šolski skrbnik dr. Camillo Imbria-ni objavlja dekret o ustanovitvi dveh didaktičnih ravnateljstev in okrožnega šolskega urada v Gorici. Didaktični ravnateljstvi bosta dve, s sedežema v Gorici in v Doberdobu. Njuna pristojnost bo upoštevala sedanjo teritorialno razdelitev šol, tako da spada pod goriško didaktično ravnateljstvo s sedežem v Ul. Croce 31 razredov na območju občin Gorica, Števerjan, Krmin in Dolenje, pod doberdobsko didaktično ravnateljstvo pa 21 razredov na območju občin Sovodnje in Doberdob. Z dekretom, ki ga je podpisal minister za javno vzgojo, bo ta razdelitev pričela veljati 1. oktobra letos. V goriški pokrajini se bo s tem dekretom povečalo število šolskih inšpektorjev od sedanjega enega na dva, število didaktičnih ravnateljev pa od 11 na 13. V teh številkah so vključeni tudi italijanski osnovnošolski funkcionarji. Naj dodamo še to, da bo pristojnost okrožnega šolskega urada veljala nad vsemi slovenskimi šolami v pokrajini Gorica. Sporočilo o izvajanju odloka je šolski skrbnik poslal tudi županom vseh občin, kjer delujejo slovenske šole, ter drugim uradom, ki se jih zadeva tiče. V našem listu smo o uresničevanju tega dekreta pisali v zvezi z odločitvama so-vodenjskega in doberdobskega občinskega sveta o enaki porazdelitvi stroškov za vzdrževanje sedeža v Doberdobu. Posebno vprašanje predstavlja namestitev funkcionarjev in uradnikov, ki bi morala biti izvršena do pričetka novega šolskega leta. Drugo pismo šolskega skrbnika se nanaša na namestitev slovenskih šolnikov pri šolskih skrbni-štvih v Trstu in v Gorici. Šolski skrbnik poziva funkcionarje slovenskih šol vseh stopenj, naj pri profesorjih in učiteljih poizvejo, kdo je pripravljen sprejeti premestitev za dobo enega leta na šolsko skrbništvo. V Gorici pridejo v poštev ravnatelj ali stalni profesor na slovenskih srednjih šolah ter dva stalna učitelja na slovenskih osnovnih šolah. Šolski skrbnik opozarja, da je na šolskem skrbništvu v veljavi normalni delovni čas ter letni enomesečni dopust. Premestitev iz šole na skrbništvo bo trajala eno leto, lahko pa se tudi podaljša. V torek v Števerjanu občinska seja V torek, 4. junija, ob 21. uri se bo sestal občinski svet iz šte-verjana. Na dnevnem redu so ratifikacije sklepov ožjega odbora, pristop h goriškemu zdravstvenemu konzorciju, nov gradbeni pravilnik in obravnava odnosov, ki jih občina ima z občinsko upravo iz Ovara. Sledila bo tajna seja. Sestanek o upravi tržiškega pristanišča Trgovinska zbornica, konzorcij za industrijski razvoj Tržiča ter krajevne in deželne politične sile so si enotne glede vloge pristanišča | Portorosega v deželnem in vsedržav- | nem okviru, vendar se razhajajo v 1 pogledih na upravljanje pristanišč in na njihovo avtonomijo. j Da bi uskladila te stališča, predvsem pa uveljavila demokratično u-pravo pristanišč, je Posoška zveza za avtonomije in krajevno oblast sklicala sestanek, ki bo v Palaz- zetto Veneto v Tržiču, v torek, 4. junija ob 20. uri, na katerega je povabila predstavništva vseh sil, ki se jih to vprašanje tiče ali jih zanima. Za uvod bosta podala kratki poročili predsedstvo Posoške zveze ter konzul tržiške pristaniške družbe Renato Pizzignacco. sredo stavko vseh obratov v Gradišču ter sklicala shod predstavnikov obratov. Sestanek osme socialno gospodarske cone Na sestanku v Tržiču posvetovalnega odbora osme socialno-ekonom-ske cone, ki zaobjema Trst, Tržič in Gorico, (naloga tega odbora je predlagati socialno - gospodarske rešitve v okviru deželnega razvojnega načrta), so zaradi zapadlosti mandata županu inž. Spacciniju izbrali za novega predsednika gori-škega župana De Simoneja. Podpredsednik je tržaški svetovalec odv. Kervin, člani pa so župan iz Devina - Nabrežine dr. Legiša, tržaški svetovalec dr. Zimolo ter svetovalca iz Gorice Zucalli in Chiarion. Na sestanku je inž. Zemetti, koordinator prve študijske komisije, poročal o prostorskem načrtovanju, prevozih in turizmu. Ustanovljen začasni odbor mestne sekcije ANPI Prejšnji teden so se v klubu «Simon Gregorčič» sestali člani mestne borčevske organizacije ANPI. Odgovorni člani glavnega odbora Avgust Lenardič je odprl sejo. Za njim je spregovoril Ladi Dornik, ki je ocenil sedanji resni položaj v državi, posebno s političnega in gospodarskega vidika. Sledila je izvolitev začasnega odbora mestne sekcije, ki bo deloval do prihodnjega občnega zbora. Za predsednika je bil izvoljen Franco Canevali, tajnica je Erika Paulin roj. Kollmann, za blagajnika so izvolili Karla Sošola, v nadzornem odboru pa sta Franc Valentinčič in Karlo Prinčič. Mesto odbornika je sprejel tudi pokrajinski svetovalec KPI Silvano Poletto. V Štandrežu je umrla Valerija lutman vd. Nanut Prejšnji teden je v goriški bolnišnici preminila 74-letna Valerija Lutman vd. Nanut iz Štandreža. Pokojna Valerija je bila v domači vasi precej znana, saj so vsi poznali njeno dolgoletno prosvetno in vsestransko delovanje za slovensko manjšino. Pokojnica je izhajala iz stare štandreške družine, «pri Županovih». V času druge svetovne vojne, in fašističnega divjanja v naših krajih je bila aktivna članica AFŽ; sodelovala je pri številnih dobrodelnih akcijah za nabiranje živeža in drugih predmetov za partizane. Njeno udejstvovanje na prosvetnem polju se je nadaljevalo tudi v povojnih letih, kjer je vedno bila pripravljena pomagati pri vsaki vaški dejavnosti. Ob njeni smrti izražajo vaščani prizadetima sinovoma Stanku in Rudiju iskreno sožalje. V ČETRTEK V SOVODNJAH Šolska akademija v Kulturnem domu V četrtek, 6. junija, bo v sovodenj-skem Kulturnem domu ob 2D-30 zaključna šolska akademija učencev domače osnovne šole. Na sporedu bodo recitacije, petje in razni dramski prizori. Učenci vabijo na ta večer svoje starše ter ljubitelje slovenske mladine. VOZNI RED VLAKOV ODHODI Proti Trstu: 0.33 (L); 5.44 (L*); 6.26 (L); 7.32 (D**); 7.55 (L); 9.09 (D) ; 11.09 (L); 13.27 (D); 14.03 (L); 16.26 (D); 17.11 (L); 18.31 (L); 19.06 (E) ; 19.50 (L); 21.42 (L); 22.55 (D); 23.03 (E***)- Proti Vidmu: 4.32 (L*»); 6.27 (L); 6.55 (D); 7.20 (L); 7.56 (D); 9.35 (D); 11.10 (L); 13.05 (D); 14.01 (L); 14.43 (E****); 15.15 (L); 15.54 (D); 17.58 (L); 19.07 (L*); 20.04 (D); 21.13 (L); 22.23 (D); 23.37 (L). Proti Jugoslaviji: 8.07 (L); 14.19 (L). PRIHODI Iz Trsta: 4.31 (L**); 6.23 (L); 6.53 (D); 7.17 (L); 7.53 (D); 9.34 (D); 11.06 (L); 13.04 (D); 13.59 (L); 14.42 (E****); 15.13 (L)r 15.53 (D); 17.56 (L); 19.03 (L*); 20.02 (D); 21.11 (L); 22.22 (D); 23.36 (L). Iz Vidma: 0.02 (L); 5.41 (L*); 6.24 (L); 7.30 (D*«); 7.52 (L); 9.08 (D); 11.07 (L); 13.25 (D); 13.58 (L); 16.25 (D); 17.09 (L); 18.29 (L); 19.04 (E); 19.48 (L); 21.40 (L); 22.53 (D); 23.01 (E***)- Iz Jugoslavije: 10.33 (L); 17.18 (L). (L) Lokalu! vlak; (D) ,brzovlak; (E) ekspres. (*) Vlak ne vozi ob sobotah in praznikih. (**) Vlak ne vozi ob praznikih. (***) Vlak vozi ob praznikih od 30. junija do 15. septembra. (*•*•) Vlak vozi samo ob delavniku pred praznikom od 28. junija do 14. septembra. uiiiimniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiimiiiimnuunumiiiiiiiiiiiiiiminimiimiiiiiiiiitimiiiiiiiminiiiiiiiinfHi V IDRIJI SO POKOPALI PROF. SLAVICO BOŽIČ V sredo obnovitev pogajanj o sporu v SNIA Na posredovanje dežele, pokrajine, občine in prefekture je minister za delo Bertoldi sklical v sredo, 5. junija v Rimu sestanek, na katerem bodo obnovili pogajanja za rešitev spora v celotnem sektorju SNIA. Pogajanj se bodo udeležili tudi predstavniki obrata v Zdravščini. Delavci v tem obratu se še vedno sestajajo na neprekinjenem zasedanju skupščine ter prejemajo vedno nove izraze solidarnosti s svojo pravično borbo, ki jih jh. pošiljajo razne javne ustanove, tovarniški sveti, meščani, zadruge itd. Pokrajinska sindikalna federacija je proglasila za Včeraj sta se v Gorici poročila NEVENKA BREŠAN in ANGEL PAHOR Obilo sreče na novi življenjski poti jima želijo starši ter brat Niko. Včeraj sta se v Gorici poročila NEVENKA BREŠAN in ANGEL PAHOR Mladinski krožek Gorica želi novoporočencema obilo sreče na novi življenjski poti. Čestitkam se pridružuje tudi Primorski dnevnik. V Idriji so 27. maja letos pokopali Slavico Božičevo, bivšo dolgoletno ravnateljico tamkajšnje gimnazije, slavistko in politično delavko. Nadvse tiho je odšla od nas, kot da ne bi hotela nikogar vznemirjati. Rojena je bila 21. decembra 1910 v Podbrdu, a njen domači kraj je bil pravzaprav Tolmin, saj je družina živela na tolminskem Klancu in je Slavica v Tolminu hodila v osnovno šolo in tu napravila nižjo gimnazijo. V tolminskem okolju takratne zavedne slovenske mladine se je navzela narodnega in revolucionarnega duha; pri njeni materi Kati Lenar-jevi so se namreč radi zbirali tedanji tolminski dijaki. Čez mejo je odšla ilegalno (Slavko Tuta: Črno-belo v planinah, Planinski vestnik 71971) in je v Ljubljani končala višjo gimnazijo in filozofsko fakulteto. Začeto delo v Tolminu _ je nadaljevala v Ljubljani, kjer je bila delavna v raznih primorskih emigrantskih društvih in naprednih študentovskih gibanjih. Štiri leta je morala čakati na zaposlitev, a ko je dobila mesto su-plentke na ženski realni gimnaziji v Ljubljani, so jo po nekaj mesecih, zaradi sodelovanja pri OF, tik pred kapitulacijo Italije zaprli; pozneje so jo Nemci odgnali v koncentracijsko taborišče Ravensbriick. Po vrnitvi v svobodno Ljubljano, je delala kot referentka v raznih komitejih KPS, pri ljudski univerzi, v prosvetnem ministrstvu in drugod, s krajšimi prekinitvami pa je ves čas poučevala na ljubljanskih gimnazijah in bila ravnateljica poljanske (1946-47) in višje gimnazije (1950-52). V januarju in februarju leta 1947 je v Portorožu sodelovala pri organiziranju in vodenju učiteljskih tečajev za potrebe bodočega slovenskega šolstva na Tržaškem in Koprskem ter za organizacijo srednjega šolstva na Koprskem. Leta 1952 je z otrokoma in možem Ladom, upravno-političnim delavcem in publicistom (ki ga je bila kot študentka iz Idrije spoznala v Ljubljani), prišla dokončno na Primorsko. Dvajset leta je kot ravnateljica vodila idrijsko gimnazijo. Čeprav ji je precej časa jemale tudi politično in teoretično delo, saj je bila član in funkcionar številnih občinskih, okrajnih in republiških forumov, je vendar glavno skrb posvečala šoli; vroče je želela, da bi se idrijska gimnazija, ki deluje v prostorih nekoč tako slavne idrijske realke, razvila v sodoben, dobro opremljen učni zavod s čimbolj usposobljenim kadrom. To ji je v največji meri tudi uspelo. Svojim delovnim tovarišem je bila prijazen mentor, predvsem pa vzgled izredne delavnosti in vztrajnosti. Vzgojila je mnogo mladih ljudi, ki so s svojim znanjem in delom že vidni v javnosti, posebno pa ji bodo ostali hvaležni tisti nešteti dijaki, ki jim je po zgledu svoje matere skušala vsestransko pomagati; nre-nekateri so prišli do štipendije v gimnaziji ali pozneje na univerzi prav zaradi njenega osebnega prizadevanja. S svojci iskreno sočustvujemo, pokojni Slavici pa želimo mirnega počitka v idrijski grudi, kateri je posvetila dobrih dvajset let svojega življenja. Tomaž Pavšič Pretekli četrtek zvečer je odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici povabil na svoj sedež znanega planinca - veterana in ljudskega pesnika Ludvika Zorzuta, da bi nam kaj povedal o svoji knjigi «Ptička bregarca», ki je pred kratkim izšla in o bogatih planinskih in drugih izkušnjah iz svojega pestrega življenja. Poleg sedanjih in nekaterih bivših odbornikov SPD so se tega srečanja z ljudskim pesnikom udeležili nekateri starejši pesnikovi prijatelji in ožji sodelavci pri izdaji njegove pesniške zbirke. Jubilanta ja najprej pozdravila predsednica SPD Jožica Smetova, se mu zahvalila, da se je odzval povabilu in prišel zopet med gori-ške planince, ter ga prosila, naj bi jim kaj več povedal o svoji pesniški zbirki in njenem nastanku. Ludvik se je rade volje odzval vabilu in z njemu lastno ter zlasti starejšim Goričanom dobro znano šepavostjo pripovedoval o Fran-cilu Briegarju iz Brd in o nastanku «Ptičke briegarice», ki daje naslov celotni zbirki. Govoril je nato še o drugih značilnih pesmih, ki opevajo njegovo ožjo briško domovino, češnje, maj, pa kukavico, ki šteje leta, pa o lupljenju češpelj itd. Govoril je o svojih srečanjih z rojaki iz Beneške Slovenije, katerim je v zbirki posvečeno posebno poglavje, kjer se zlasti spominja Ivana Trinka in njegovega doma. Pripovedoval je nadalje o svojem odnosu do velikega rojaka Alojza Gradnika, ki mu je bil vzornik. V svojem pripovedovanju ni pozabil niti na Pohorje in štajersko deželo, v kateri je toliko let živel, ko ga je fašizem pregnal iz rodne Primorske in kateri je posvečen del njegovih «Pohorskih pesmi». Zorzut se je ob zaključku spomnil še nekaterih starejših goriških planincev, med katerimi sta bila Nande in Ciklaminček, ki jih sedaj ni več in s katerimi je po zadnji vojni pomagal obnavljati planinstvo v Gorici in na Primorskem. Spomnil se je tudi še živih odbornikov SPD, med njimi zlasti dolgoletnega predsednika Bernarda Bratoša, pa sedanjih odbornikov in predsednice Smetove. Njegovo pripovedovanje je prineslo med prisotne pravo planinsko vzdušje vedrine in dobrega razpoloženja in pritegnilo splošno pozornost. Nato je Zorzut ofvoril «debato», pri kateri je Tomaž Pavšič iz Nove Gorice govoril o pomenu ljudskega pesništva s posebnim oziroma na Zorzùtbvo pesniško delo. Zorzutov prijatelj in star sodelavec prof. Rado Bednarik je slavljenca pozdravil v imenu Kluba starih goriških študentov, katerega aktiven član je tudi naš Ludvik. Bivši urednik «Soče», pri kateri je bil Zorzut stalen sotrudnik, Ivo Marinčič, pa je pesnika naprosil, naj bi dal prisotnim svoj «recept» za svojo mladostno svežino s katero je pričakal 82 let življenja ob taki svežini in ustvarjalni moči. Jubilant je bil mnenja, da so za to potrebno predvsem tri stvari: «čim manj žensk, ljubezen do narave in planinskih lepot in pa ljubezen do pristne briške kapljice.» Po teh njegovih napotkih in smernicah se je družabni pogovor zaključil s splošno željo, da bi se naš jubilant še večkrat oglasil pri svojih planinskih prijateljih v Gorici, ki ga imajo še za starega prijatelja in vodnika. V tem smislu so prejeli tudi njegove darilo, po en izvod njegove pesniške zbirke. I. M. 80 let Jožefa Maraža našega zvestega bralca Stališče PII o prosti coni Na sedežu PLI v Gorici bodo v torek, 4. junija ob 18. uri predstavili zakonski osnutek liberalnih poslancev Malagodija in drugih o spremembah proste cone. Urnik knjižnice v Doberdobu Do 30. septembra bo občinska knjižnica iz Doberdoba odprta po novem umiku; ob sredah od 18. do 20. ure, ob petkih in sobotah od 17. do 20. ure in ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. V pritlični kmečki hiši na gornjem koncu Mihaelove ulice v Štandrežu stanuje upokojeni zidar Jožef Maraž. Možakar, ki je meseca februarja prestopil 80. pomlad, si že deset let sam ureja hišna in gospodinjska opravila, obdeluje vrt in ob prostem času o-bišče hčerko, ki z družino stanuje na drugem koncu vasi. Večji del časa prebije ob čitanju slovenskih knjig in časopisov. Ko je v vasi pokojna Fefka začela raznašati Primorski dnevnik se je tudi Maraž naročil na naš časopis, da je lahko vsa ta leta sledil dogodkom doma in v svetu. Ko mu je bilo komaj 12 let, se je zaposlil kot zidarski vajenec in kot zidar je potem preživljal sebe in družino do upokojitve. Med prvo svetovno vojno se je bojeval na ruski fronti, kjer je v Galiciji bil tudi hudo ranjen. Med navalom ruskega pešpolka je od 230 avstrijskih vojakov, ki so sestavljal' o-brambno linijo, ostalo ž'vih samo 7 vojakov, med njimi tudi Jožef Maraž, kateremu je kozak z mečem presekal rebra. Kljub temu "a je moral ostati še tri leta na fronti. Ker se je izkazal za hrabrega vojaka, so ga zdravili v vojaškem taborišču in ga imenovali za desetarja. Po končani vojni se je leta 1919 oženil z Justino Cotič z Vrha, s katero je vzgojil hčerko in sina, ki sedaj stanuje z družino v Švici. Med NOB je pogostoma odstopil živež in oblačila partizanom, ki so odhajali v hribe, ter nudi! zavetišče aktivistom, ki so delovali na terenu. Maraževo hišo je tudi o-biškaia nemška izvidnica prav ko je bil na podstrešju skrit partizan, ki pa ga na srečo niso našli. Našemu zvestemu čitatelju želimo še obilo srečnih let v zdravju in dobri volji. J- g- Kino Danes dežurne bencinske črpalke Na Goriškem so danes dežurne naslednje bencinske črpalke. Občina Gorica: Total, Trg Municipio; Agip, Ulica Aquileia; Esso, Ulica Brass; Fina ,Korzo Italija; Shell, Ulica Manzano. Občina Tržič: Agip, Ulica Va-lentinis; Total, Drevored San Marco; Shell, Ulica 4. novembra. Občina Romans: BP, Trg padlim. Občina Fara: Chevron, Ulica Go rizia. Občina Koprivno: Total, Ulica Verdi. Občina Gradež: Agip, Ulica Squero; Total, Ulica Slataper. Občina Marian: Gulf, Ulica Manzoni. Občina Škocjan: Esso, Trg svobode. Občina Štarancan: Chevron, glavni trg. Občina Krmin: Esso, Drevored Venezia Giulia. Občina Gradišče: Trg Unità. Občina Foljan: BP, Ulica Terza Armata. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Sant'Antonio, Ulica Romana, tel. 40497. Prosvetno društvo «Franc B. Sedej» iz števerjana ob sodelovanju ansambla «Lojzeta Hledeta» iz števerjana organizira v soboto, 8. in nedeljo, 9. junija, ob 21. uri v števerjanu «med borovci» IV. ZAMEJSKI FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE Nastopilo bo 25 ansamblov iz Slovenije, Koroške, Tržaške in Goriške. ki bodo predvajali dve izvirni skladbi. ' V nedeljo, 9. junija, bo kot gost nastopil ansambel «Mihe Dovžana» s pevko Ivanko Kraševec in kvintetom «Gorjanci». Šolske vesti Izleti Gorica VERDI 15.15—22.00 «H dormiglione». W. Allen. Barvni film. CORSO 15.00—22.00 «I guappi». Franco Nero in Claudia Cardinale. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 15.15—22.00 «La circostanza». Barvni film VITTORIA 15.15—22.00 «Mani sporche sulla città». E. Gould. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CENTRALE 15.15—21.30 «Agente 373 Police connection». R. Duwall. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. rf» sr» V l r st c AZZURRO 16.00-22.00 «Storie scellerate». Barvni film. EXCELSIOR 16.00-22.00 «Permette signora che ami vostra figlia». Barvni film. PRINCIPE 16.00-22.00 «La stangata». Barvni film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 2443 Ravnateljstvo nižje srednje šole šivan Trinko» v Gorici. Ulica Ran-daccio 10, sporoča, da bo v torek, 4. junija, ob 18. uri v šolskih prostorih. roditeljski sestanek samo za tretje razrede. Vabljeni so starši dijakov ali njihovi namestniki. Slovensko planinsko društvo Gorica bo junija izvedlo več izletov. 9. junija bodo goriški planinci priredili vzpon na Poldanovec. Izlet bo veljal za eno prisotnost akcije «planinstvo in šport za vsakogar». V soboto, 15. in nedeljo, 16. junija, bo na Razor planini srečanje članov SPD Gorica ter Planinskega društva Tolmin. V soboto bo na sporedu družabnost; naslednjega dne pa bodo imeli skupni vzpon. Prijave za prenočišče sprejemajo na sedežu društva. 23. junija organizira SPD enodnevni družinski izlet v Sappado, Auron-zo. Lago di Misurina, Gortino, Prelaz Monte Croce in Vittorio Veneto. Za podrobnejše informacije in za vpisovanje se je treba obrniti na sedež Slovenskega planinskega društva v UL Malta 2. IRENA ŽERJAL Stanovitnost Z mehkimi sapicami je božalo mlado jutro. Sončni prah je zaplesal v sobo. Otroci so se igrali na dvorišču. Njihovo vriskanje je očistilo ozračje, o katerem je dolgo razmišljala, kako je okuženo. Popolnoma se je rešila tiste more samo, kadar so sveži vriski in klepeti zveneli skozi okna in vrata. Reševala se je notranje teže in bolečine, ki jo je spremljala leta in leta. Dolga leta garanja, sprenevedanja po nezaslišano mrkih prostorih, hodnikih, čakalnicah, postajah, vlakih. Laže je mislila na vse zasnežene in blatne poti, ki jih je v življenju trmasto prehodila ter z nečloveško trmo vlekla tovor in otroke. Poti, ko so jo prehitevale lepe, poplesujoče neonske luči, jo oslepljale sanjske limuzine, ona pa se je s strahom Umikala na steze, iskala poti domov po bližnj.cah in včasih prikolovratila tja brez čevljev ali celo z enim čevljem v roki. Doma je bilo vedno enako: veliko bogastvo revij, časopisov, kjer je iskala odgovor na svojo prisotnost. Življenju se je treba sramotno in brezkompromisno vdati. Takrat, ko je plaz travm poplesaval z njeno bitnostjo, z otroki, so bila poletja enako prijetna, vroča, zime vedno enako opojno romantične, mladost se je penila, izginevala, izgorevala v iskanju, da, iskanju iz blodenj dogodkov. Bilo je prepozno, da bi se rešila, čeprav je z naporom živela, duša, za katero je vse to prestajala. je bila prodana, ne da bi se zavedala za kakšne smisle in cilje. Če je tisti človek premogel dušo. Pravil je, da mu je življenje tako zagodlo, da nima časa misliti na take stvari. Rekel je, da hoče spoznati svet, ona pa si je na tihem mislila, da bi moral temeljiteje spoznati svoje dolžnosti! Take besede so zvenele silno suhoparno in dolgočasno, zato je raje molčala in dovolila, da gre. Predajala se je svojim otrokom z ihto, prebedela je noči, prepisovala gore papirja, da jih je preživljala; želela je imeti zase vsaj nje, to pa je bilo nenaravno in nemogoče. Ostajala je sama, toga, odurna, nedostopna ženska. Nekega dne je padlo z neba ali prizvončkljalo kot v pravljicah, niti niso potrkali na vrata, ker je bilo poletje in je zračila prostore. Prikotrljal se je smeh, sproščene šale, njenim otrokom podoben glas z vse drugačnim o-zadjem. Molče, zarotniško je nizala kozarce novim gostom, od-zvončkljala tudi ona z najnavad-nejšo šalo, ki se je je v sili spomnila od prijateljice, bila je zapre-paščena nad svojo rogovilasto družabnostjo. Postajala je smešna, ker že dolgo ni znala biti odrasla med odraslimi. Kot v valovanju pa se je ogenj narave prijel tudi njenih okostenelih obrednih kretenj. Kot bi vsa tista leta pripadala veselim druščinam, vendar jo je vznemirjal občutek, da je kot ameriška sonda treščila na lunino neznano površino in jo bodo raziskovali, čemu je podobna v taki magmi svetov. Odločiti se! čas ji ni dopuščal nobene druge izbire. Vesela druščina je odšla, celo kričala je za njimi, naj še kar pridejo. Ženske so se nekam o-malovažujoče nasmihale, ko jih je povabila. Razumela je, da jih ne bo več. Toda samota, ki razje še tako mlado in sončno žensko, je njej nudila nekaj prvinskega in pravljičnega. Začela je opazovati lastovke. In ko je vsak dan vrgla naročje drobtinic na dvorišče in vrt, so se v zapletenem letu zacvrčale, zakričale in v krogu letale nad njeno domačijo. Dozdevalo se ji je, da so zacvrčale vsakikrat, ko je bila na vrtu in dolgčas ji je bilo, ko so v jeseni odletele na jug. Z njimi je sklepala neko e-stetsko pogodbo. In one so se tiste pogodbe takorekoč držale. Bolje kot ljudje, je večkrat pomislila. Vdala se je v svojo usodo. Saj je vedela, tisoč in tisoč učenim ljudem je dana taka tiha sreča, ki ima neki globok filozofski značaj. Marsikdo ji je navrgel, da so to larifari iz prejšnjega stoletja, vračala je svoje pomisleke civiliziranemu življenju, uprla se je i-dealom s sistemi, ki rušijo nebo-jevite osebnosti, z muko je sprejemala ljudi, ki so že od rojstva imeli načrt, da je življenje boj za obstanek. Ni se več trudila, da bi jo ljudje razumeli, bilo je dovolj, da je sama sebe razumela. Preteklost, hoja za žrtvovanim nesebičnim življenjem brezdomcev je bila polna srečnih, vzhičenih trenutkov in pobratimstva, čas jo je izpral, v temnih nezaznavnih potezah. Mislila je, upala, da jo bo novo okolje vsrkalo vase in bo mimogrede pozabila na nekdanje naravnost mitološke prigode. Toda — njen nekdanji svet jo je vsrkal in po svoje mučil. Do iz-treznitve. Vsak dan je ponavlja-Ija nova imena, da bi stara ne o-stala na površju zavesti. Vsak dan je prebirala nove romane, ki bi ji abstrahirali njena nekdanja doživetja. Toda v vsaki, še tako brezvezni, tuji zgodbi, je zaznavala svojo bolečino. Ko bosta otroka odrasla, je premišljala. In leta so bliskovito tekla, ona pa se je starala. Vsaka ženska bi ji lahko bila prijateljica, ljubezen, topla človeška vez bi ji zrahljala togo življenje, toda po prestanem strahu, se je vdala v askezo, potrpežljivost in predvsem samoto, kjer je prežala na svoje dostojanstvo, na podrobnosti spodobnosti in je ostala trdoživa, v usodo vdana soha, simbol ponosa, napolnjena časa življenjskih odpovedi in simbol samote. Prejšnji torek so v Tržaški knjigarni v Ul. »v. Frančiška predstavili novo knjigo Ivanke Hergoldove ter zbirko poezij Jakoba Renka. Na sliki: občinstvo se zavzema za izvirne podpise avtorjev S KNJIŽNIH POLIC HAN SUYIN: POLETJ E BREZ PTIC Za tiste, ki niso na tekočem glede dogajanj na našem knjižnem trgu naj na kratko obnovimo to, kar smo o pisateljici Han Sugin, s pravim imenom Elisabeth Comber, že zapisali, ko smo poročali o njenih knjigah. Pisateljica, hči belgijske matere in kitajskega inženirja, se je rodila na Kitajskem, velik del življenja pa je preživela v Evropi. Tako je vse svoje življenje razpeta med Evropo in Kitajsko, katero pa šteje za svojo pravo domovino. Na Kitajskem je preživela prva leta svojega življenja, tam se je tudi šolala, potem pa je malo pred drugo svetovno vojno odšla v Belgijo študirat. Potem se je spet vrnila na Kitajsko, kateri je posvetila ll■■llllllIlllllllllllllllllIum1■lllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllnlllllllllllllllllllllllll■llll||||||||||||||||||||||||||||||||^r1Illl|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||IlllI||||||||||||ll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||^ MARIBORSKO KULTURNO PISMO Protest slovenskega centra PEN LJUBLJANA — Na rednem občnem zboru slovenskega centra PEN je nadzorni odbor po poročilih predsednice Mire Mihelič in tajnika Bogdana Pogačnika o delu v minulem obdobju podal dosedanjemu odboru razrešnico. Po angažirani razpravi je članstvo z veliko večino izreklo zaupnico kandidatni listi dosedanjega odbora s predsednico Miro Mihelič. Hkrati so sklenili s posebno resolucijo zavzeti se za zakonite pravice slovenskih narodnih manjšin v Avstriji in Italiji. Svoj protest bodo poslali avstrijskemu in italijanskemu centru, kot tudi mednarodnemu sekretariatu in drugim nacionalnim centrom PEN. Navdušeno priznanje mariborskega občinstva igralcem Stalnega slovenskega gledališča Tržaški ansambel se je odlikoval s svojo veliko umetniško močjo - Gostovanje gledališčnikov iz Poljske - Verdijev «Nabucco» pod taktirko Františka Preislerja iz Olomouca - Umetniška razstava Gostovanja inozemskih gledaliških ansamblov v Mariboru so redkejši, zato toliko bolj zaželen pojav. Letos so prišli v goste tudi poljski gledališčniki iz Katovic. Predstavili so se s komedijo Slawomira Mrožeka četvorka, z delom, ki so ga predstavili na letošnjem novogoriškem srečanju malih gledališč. Ne bomo se zaustavljali ob delu, o katerem so že izrekli svoje ocene kritiki skoraj vseh časopisov. Poudarim naj le, da je bil to prvi gledališki o-bisk iz Poljske v Mariboru, kakršnih si vedno želimo. Redkeje se pojavi v slovenski operni hiši za dirigentskim pultom kak tuj dirigent. Tokrat smo pozdravili v mariborski Operi priznanega češkega dirigenta Františka Preislerja iz Olomouca. U-gledni gost je dirigiral Verdijevo opero Nabucco s pronicljivo glasbeno intuicijo, ki je prešla na orkester kot na pevski ansambel na odru. Predstava 'je potekala z velikim poletom. Največje priznanje pa je prejel pri občinstvu gost maestro František Preisler. Predstave sta se udeležila ugledna gosta, generalni konzul Češkoslovaške republike iz Zagreba Karel Klečak s soprogo. Nastop dirigenta Preislerja je bil namreč uvod v prijateljske in delovne stike med ansamblom olomou-ške in mariborske Opere. V vzajemni izmenjavi pričakujemo v prihodnosti še nadaljnje goste dirigente in pevce iz Olomouca, kakor tudi gostovanja mariborskih opernih umetnikov v Češkoslovaški. Tako je dogovorjeno, da bo otvoritveno predstavo prihodnje sezone 1974-75, Smetanovo opero Poljub, dirigiral kot gost František Preisler, kar bo po vsej verjetnosti lep umetniški dogodek, če pomislimo, da bo dirigiral češko operno delo. Kot vsakokratni dragi in dobrodošli gost mariborskega občinstva, se je predstavil ansambel Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Tokrat se je zaustavil v Mariboru v okviru velike turneje po Jugoslaviji. Uprizorili so zanimivo delo Eduarda de Filippa Božič pri Cupiellovih in z njim poželi velik uspeh. Ker je predstava dobro znana tržaškemu občinstvu, o nJej je podrobneje pisal tudi Primorski dnevnik, se tokrat ob uprizoritvi ne bomo zaustavljali. Le to bi poudaril, da je umetniški ansambel, ki so ga sestavljali vsi vidni igralci tržaškega gledališča, v režiji Jožeta Babiča in s protagonistoma Jožkom Lukežem in Zlato Rodoškovo na čelu, dokazal veliko umetniško moč, kar je občinstvo sprejelo s spontanim odobravanjem. Koncert Slovenskega vokalnega okteta, znanega po. vsem svetu, je zaključil letošnjo glavno koncertno sezono. Mislim, da je povsem odveč pisati o homogenem ansamblu odličnih vokalnih umetnikov in o kvalitetah, ki so tudi primorskim ljubiteljem glasbe dobro znane. Tokrat naj bi omenil le še dva koncerta, ki sta poleg večera Slovenskega vokalnega okteta do vrha napolnila veliko unionsko dvorano: recital naše slavne pianistke Dubravke Tomšič in pa Oktet berlinske filharmonije. Odlična pianistka Dubravka Tomšič, ki je že koncertirala skoraj po vsem svetu, je izvedla svoj program s tisto umetniško pronicljivostjo, ki jo uvršča v prvo vrsto klavirskih koncertantov na svetu. Njen nastop v Mariboru je vselej zapažen kulturni dogodek. PREBUJANJE V REZIJSKI DOLINI «Pošljite učitelje, ki poznajo rezijanščino» Zahteve župnijskega lista «AlPombra del Canin> V italijanskem župnijskem listu za župnijo Ravanco v Reziji «All’ombra del Canin» je bilo v prejšnjih letih omenjeno, kako bi bilo prav, da bi domače slovensko narečje rezijanščina bolj prišla do veljave v javnosti. Zadnja dva župnika sta od časa do časa ustno in pismeno v svojem župnijskem listu obzirno, skoraj neopazno menila, kako bi bilo dobro, da bi se otroci v šoli učili vsaj nekoliko svoje rezijansko narečje. V letošnji prvi številki navedenega župnijskega lista pa je ravanski furlanski duhovnik izoblikoval bolj pogumno zahtevo po učenju re-zijanščine. V člančiču «Učitelji in učiteljice» poroča o treh rezijskih dijakih, ki so dosegli učiteljsko diplomo na učiteljišču v Tolmeču in Huminu. Želi jim obilo uspeha, posebno pa bi rad videl, da bi kmalu začeli učiti na osnovnih šolah. Takole pa je postavljeno vprašanje jezika v šolah: «Sedaj uči na osnovnih šolah v Reziji deset ne-rezijskih učiteljev. Menimo, da bi bilo zelo koristno, če bi imeli u-čitelje, ki znajo naš jezik, poznajo, kako mi mislimo in ki bi se celo pripravljali na pouk rezijan-ščine v naših šolah. Mislim, da bi ministrstvo za šolstvo in pa deželni odbor za kulturo rada odobrila takšno ravnanje.» Mi se strinjamo z urednikom rezijskega župniškega lista, ne le, da bi se v dodatnih urah učilo slovensko rezijsko narečje v šolah, ampak tudi da bi šolske višje oblasti skrbele, da bi postavljale na šole v Reziji prvenstveno učitelje, ki so doma iz Rezije in ki znajo svoje rezijsko materino narečje. To ne bi bilo tako težko, saj je precej rezijskih učiteljev, ki so nastavljeni na šolah Izven Rezije, ne samo v videm- ski, temveč tudi v raznih drugih oddaljenih notranjih italijanskih pokrajinah. Prav ima tudi ravanski župnik, da bi imeli na rezijskih šolah prvenstveno domače rezijske učne moči, ki poznajo «mentaliteto» rezijskega prebivalstva, ki je precej drugačna od miselnosti sedanjih učiteljev na rezijskih šolah. Saj so ti italijanski učitelji zrasli in se navzeli seveda miselnosti južnih pokrajin Italije. ki je, po splošnem mišljenju furlanskega in slovenskega prebivalstva, skoraj diametralno drugačna od naše. Vse drugačne u-spehe bi dosegli učitelji doma iz Rezije, kot pa sedanji učitelji iz daljnih krajev, ki tudi nimajo prilike, da bi vsaj malce spoznali miselnost domačega prebivalstva, saj se te nastavljene učne moči, večinoma ženske, pripeljejo nekaj minut pred začetkom pouka v rezijsko vas in po končanem pouku se izgubijo spet v mesto. Če vzamemo podatke od lanskega šolskega leta 1972-73, je učilo lani na petih osnovnih šolskih podružnicah v Reziji 13 učiteljev in verjetno velja to število za letošnje šolsko leto. Potemtakem ima prav rezijski župnik, ki prav dobro pozna miselnost svojih faranov, da ni prav, da kar 10 učiteljev od 13 ne pozna miselnosti domačega prebivalstva in da takšna pomanjkljiva didaktična pripravljenost vpliva negativno na uspehe pri pouku. Nič čudnega, da ni rezijsko prebivalstvo zadovoljno s sedanjo prakso nastavljanja učiteljev. Lansko .šmarnomiso’ je opravil na veliko zadovoljstvo novi videmski nadškof Alfredo Battisti. Znano je njegovo stališče, da priznava enakopravnost jezikov, po načelih zadnjega koncila, ki jih govore v videmski večnarodnostni škofiji Italijani, Slovenci, Nemci in Furlani. A tudi sami furlanski in italijanski rezijski župniki, ki jih je postavljala zadnjih nekaj desetletij videmska kurija, čutijo in se zavedajo, da bi mogli le z znanjem materinega rezijanskega jezi- ka vernikov in učencev duhovniki oznanjati božji nauk, a učitelji u-čiti in naučiti rezijske učence v šolskih predmetih za življenje v demokratični državi. Narodna nošo v Reziji Oktet berlinske filharmonije, ki ga sestavljajo umetniki - virtuozi, je posredoval komorno muziciranje najvišje vrste, kakršnega že dolgo nismo slišali pri instrumentalistih. Najprvo je godalni kvintet izvedel Divertimento v F duru K V 138 W. A. Mozarta z izred-do lahkotnostjo in poezijo. Eno zgodnjih Mozartovih del je predstavilo v svetli luči mladega genija. Izredno mojstrstvo je bilo prikazano v izvedbi Schubertovega okteta v F-duru op. 166. Tu se je komorni ansambel pokazal v vsej svoji prepričljivi umetniški zmogljivosti. Dinamika, čistost, uigranost in še mnogo podobnih impulzov je označevalo berlinski umetniški korpus, ki je navdušujoče vzorna umetniško - glasbena celota. Likovne razstave se vrste z neustavljivo zaporednostjo, kot bi se hotel likovni svet predstaviti ves še pred počitniško mrzlico. Razen posameznih razstav v Rotovškem likovnem salonu, so se v Umetnostni galeriji zvrstile, bo-' disi tematske razstave večjega števila umetnikov hkrati ali nekaterih posameznikov. Umetniška skupina, imenovana Grupa 69, ki je bila skoraj v celoti prenešena iz Ljubljane, se je predstavila s kvalitetnimi dosežki najbolj priznanih slovenskih likovnikov in vzbudila vsesplošno zanimanje. Razstavljenih je bilo nad štirideset slikarskih in sedemnajst kiparskih del. Prenekatera se uvrščajo v sam vrh slovenske likovne umetnosti. Ob svoji petdesetletnici se je s štiridesetimi podobami predstavil mariborski slikar Slavko Kores. Doslej se je predstavljal le na skupinskih razstavah z dvema ali tremi deli. Šele samostojna razstava je dala pravi prerez umetnikovega ustvarjanja, ki se uveljavlja v realističnem svetu krajinarstva kot z nadrealističnimi deli. V njegovem, rekli bi lahko, dvosmernem upodabljanju je vidna sled širokega duhovnega pogleda, ki, ga bo vodila še v nadaljnji svet. V zaporedju zadnjih treh let, se nam je predstavila umetniška trojica slikarjev petdesetletnikov, katerih obletnice so bile prijateljski vzrok vsakokratnega skupnega razstavljanja. V likovnem svetu dobro znana trojica Ivan Šubic, Janez Vidic in Jože Ciuha, kljub različnim likovnim potezam, sooblikuje slikarsko skupino, ki jim je prvenstvena umetniška kvaliteta. Tudi letos so se predstavili kot naši dobri umetniški znanci, katerih dela občudujemo. Znani so nam motivi, ki jih oblikujejo, znana njihova tehnika, vendar je vsakikrat čutiti nekaj novega. In prav to je tisti čar, ki venomer priteguje ljubitelje likovne umetnosti, da se udeležujejo znova njihovih razstav. Ivan Šubic se je morda še najbolj odvrnil od nekdanjega upodabljanja, kar se tiče objekta. 0-pustil je figuraliko in se posvetil čisti ploskovni upodobitvi pokrajine brez človeka. Jože Ciuha se posveča bolj angažirani kritičnosti z novimi razmišljanji, ki jih posreduje v dobro risanih obraznih grimasah opičje človečnosti. Z najglobljo likovno perfekcijo se je približal duhovnemu svetu slikar intimnosti Janec Vidic. Z izbrušeno umetniško potankostjo spreminja navadne vsakdanje predmete v privlačne podobe temno živih barv z neudržljivo poetično nostalgijo. Realni svet se v spominih vrača v nadrealistično fantastiko s čudovito pripovedjo, ki kmečko okolje spreminja v trpko poezijo, kot je na primer očarljiva najnovejša (olje-pleksi) podoba. Prazen dom. Umetnikova ljubezen, petelini, v raznih upodobitvah in živih barvah, ki prijetno presenečajo, so resnično umetniška domena mojstrove moči. Pomlad se nagiba k zatonu in z njo sezona redkejših kulturnih dogajanj, ki jih bo treba ujeti še pred poletjem ... EMIL FRELIH IZ ZGODOVINSKIH VIROV Osemsto let od prve omembe Bovca Dasiravno dokazujejo razne priložnostne arheološke najdbe prazgodovinsko poseljenost bovškega področja, pa se kraj v zgodovinskih srednjeveških virih prvič o-menja leta 1174, prav natanko pred 800 leti. Tega leta je namreč plemeniti Dietrik iz Leosteina (ob Vrbskem jezeru na Koroškem) podelil, na podlagi prošnje na smrt bolnega Majnhalma iz Pregrada na Koroškem in njegove soproge, koroškemu osojskemu samostanu in njegovemu odvetniku (zaščitniku) Hartiviku iz Glinka, prav tako na Koroškem, Šifri kmetije v Bovcu («in loco, qui dicitur Fliz»), Ta daritev je ohranjena v listini iz leta 1174 in, je po ugotovitvah njenega objavitelja. v,..slovenskem regestu dr. Franca Kosa nastala pred 9. marcem istega leta (Gradivo za zgodovino Slovencev, IV. listina 546 in 547). Leta 1174 se kraj še dvakrat omenja in sicer kot «in piago Fliz», torej v nemški obliki ter kot «in Plecio», v latinski izpeljanki. Kasneje se kraj v zvezi z različnimi darovnicami predvsem koroških plemičev večkrat omenja, leta 1192 pa se v papeški listini z dne 24. novembra omenja tudi bovška cerkev Čeravno omenjajo viri Bovec šele leta 1174 pa je naselje zagotovo nastalo prej, če ni morda ohranilo še kontinuiteto iz prazgodovine v antično dobo in zgodnji srednji vek. S tem v zvezi velja omeniti sto let starejšo omembo Bovškega («contratam de Plecio», «agro Piedi») in sicer okoli leta 1086 o čemer govorita listini nastali v 15. oziroma 16. stoletju. Objavitelj listin dr. Franc Kos (o-menjeno delo, III. listina štev. 385) je s historično kritiko odrekel podatku verodostojnost, zato je potreba ostati pri letnici 1174 in ni verjetno, da bi bilo mogoče ob natančnem pregledovanju nahajališč srednjeveških listin najti še kateri dokument, s katerim bi bilo mogoče povečati starost Bovca, pravzaprav njegove prve omembe. Bovec ni med najstarejšimi naselji na Primorskem, vendar je njegova 800-letnica, ki mineva letošnjo pomlad, spomina in omembe vreden jubilej. b. m. tudi svoje knjige. Pred meseci smo dobili prvo njeno knjigo v slovenščini z naslovom Ranjeno drevo. Sledila je knjiga Umrljivi cvet. Obe knjigi sta sestavni del trilogije, ki nosi podnaslov: Kitajska, biografija, zgodovina, avtobiografija. V prvi knjigi je pisateljica prikazala Kitajsko in njeno zgodovino od sredine 19. stoletja pa do prihoda Kuomintanga na oblast. Prikazala pa je tudi svoj rod, predvsem po očetovi kitajski strani in nam tako na e-ni strani dala avtentično podobo Kitajske in obenem podobo svojih prednikov ter njihovega življenja. Seveda je njena pripoved tudi avtobiografija, v kateri prikazuje svoje življenje. Druga knjiga je pomenila nadaljevanje prve knjige. V njej je pisateljica zajela obdobje med obema vojnama in tako prikazala Kitajsko nekako v času od leta 1928 do 1938. Seveda je popisala tudi svoje življenje, kakor ga je doživljala v svoji kitajski domovini. Zdaj smo dobili tretji del trilogije, ki obsega zajetno knjigo skoraj 600 strani z naslovom POLETJE BREZ PTIC. Ta knjiga pa zajema čas pisateljičinega življenja v Evropi, čas od leta 1938 pa do 1956, ko se je vrnila na Kitajsko. Vendar pa je pisateljica vmes tudi preživela čas od 1940 do 1944 na Kitajskem in tam doživljala spopad Kitajske z Japonci, obenem pa tudi kitajsko revolucijo, katere pa ni občutila, ker je z možem Kuomintangovim oficirjem odšla v Evropo, kamor je bil njen mož poslan kot vojni ataše v London. Tako nam torej pisateljica slika vzdušje neposredno pred zadnjo vojno v Belgiji, potem pa svojo pot v Hongkong in na Kitajsko, kjer se je poročila in doživela burne dogodke v zvezi z japonsko okupacijo. To je nadvse zanimiva pripoved saj nam poprečnim Evropejcem razmere na Kitajskem, posebno še med vojno, niti najmanj niso bile znane. Tej njeni pripovedi, ki jo dopolnjuje pripoved o begu v Sečuan in pripoved o tamkajšnjem skromnem življenju je pisateljica dodala prikaz svojih bridkih zakonskih izkušenj s svojim brutalnim možem. zagrizenim sovražnikom komunistov. Sledi prikaz njenega bivanja v Londonu in ponovnega študija medicine, katerega je zaključila neposredno po vojni, ko je po smrti moža na kitajskem bojišču spet ostala sama s pohčer-jenko, Pofem pa se je spet vrnila na Kitajsko. Ni nam znano ali je o tem svojem življenju na Kitajskem po zmagi kitajske revolucije morda tudi že napisala knjigo in ali bomo to delo dobili tudi v slovenščini. Dobili pa smo med tem že njeno biografijo o Maoce-tungu, biografijo, ki sta nam jo prav tako kot kitajsko trilogijo posredovala založba Lipa v Kopru in prevajalec Bogomil Fatur. Knjiga Poletje brez ptic je nedvomno knjiga o težkih preizkušnjah, ki jih je morala prestati avtorica, ko se je malo pred vojno odločila, da zapusti Evropo in materino domovino in se odzove klicu svoje Kitajske, katero je sama štela za svojo pravo domovino. Odpovedala se je študiju medicine in se v domovini posvetila poklicu babice, obenem pa doživljala lastno osebno trpljenje. Sodoživljala pa je tudi bedo svoje Kitajske, ki je bila v boju z okupatorjem, obenem pa so jo pretresali boji med fevdalnim režimom Čangkajška in ljudstvom, vezanim na zmagoviti pohod Mao-cetunga in njegove osvobodilne armade. Tako je lahko nastala pretresljiva podoba Kitajske sredi bojev za osvoboditev in socialno revolucijo, kateri je bila z vsem srcem predana tudi pisateljica. Zato je tudi njen prikaz diplomatskega življenja med vojno v Londonu precej ironičen. Velika vrednost te knjige pa je seveda prikaz vojne in revolucije na Kitajskem, ki jo je za evropske bralce lahko prikazala samo pisateljica evropske izobrazbe in kitajskega rodu, ki je sama doživlja- la vojno na Kitajskem in v Evropi. S knjigo Poletje brez ptic je zaključena trilogija o Kitajski in njenih ljudeh. Pomeni dragoceno pridobitev naše prevodne literature, ne sicer leposlovne, temveč tiste literature, ki govori o malo znanih ljudstvih in njihovih ljudeh v borbi za nacionalno in socialno svobodo. Sl. Ru. NEŽA MAURER: Ogenj do zadnjega diha Pred nami je pesniška zbirka Neže Maurer, zbirka, ki nosi naslov OGENJ DO ZADNJEGA DIHA. To je druga pesniška zbirka pesnice, ki se nam je s svojo prvo zbirko predstavila leta 1969, ko je izšla knjiga njenih pesmi z naslovom Skor-'^ dlani in skorja kruha. Neža 'L afer je predvsem znana kot mladinska pesnica kot avtorica pesmi za najmlajše pa tud: nekoliko odrasle otroke. Kot mladinsko pesnico poznamo Nežo Maurerjevo tudi v Trstu, saj' je objavila vrsto pesmi v Galebu, njene pesmi pa sta nam posredovala tako Radio Trst kot Radio Koper. Medtem ko pesnica pripravlja izdajo mladinske poezije, ki bo izšla pri založbi Borec, pa je pri Obzorjih v Mariboru zdaj izšla njena druga knjiga pesmi. To je zbirka novih pesmi, ki jim je Mitja Mejak na pot zapisal sledeče: «Pesnica je izgubila moža, prezgodaj, nepričakovano. Njuna zveza je bila nekonvencionalna, zato je bila izguba toliko bolj boleča. To je potrebno vedeti preden se človek loti branja teh pesmi. Pričujoča zbirka je izpoved izredne intimne bolečine. Vsa je nastala pod vtisom zgodnje smrti, zato je v svoji resničnosti izjemno pretresljiva. To ni lirika, ki bi si izmišljala čustva, ki bi iskala besede in metaforiko — vsa je življenjsko resnična in v tej pretresljivosti očiščujoča.» Knjiga Neže Maurer Ogenj do zadnjega diha je zbirka pesmi, ki jih je avtorica razdelila na štiri cikle. Ti so brez naslovov, vsakega pa uvaja motto. Vsa njena poezija, zbrana v tej zbirki je razpeta v loku od ljubezni do smrti in preko smrti do življenja. Zato bi lahko rekli, da je prvi ciklus posvečen ljubezni, drugi bolezni, tretji govori o smrti, zadnji pa spet o življenju, v katerem se znajde avtorica po smrti ljubljenega bitja in se spet počasi vrača v življenje. Pesmi so nove, večinoma neobjavljene, razen nekaterih pesmi, ki so nastale od zadnje zbirke pa do danes. Ob u-vodnem pojasnilu književnega kritika Mitje Mejaka in ob prebiranju teh pesmi bralec spoznava, da se je Neža Maurerjeva ob svoji osebni bolečini zatekla v pesniško izpoved. Tej svoji bolečinski izpovedi, ki predstavlja jedro zbirke je dodala dvoje vrst pesmi. Onih ljubezenskih pesmi, ki razodevajo srečo pred usodno smrtjo in onih, ki pomenijo vračanje v življenje. Sredi med njima pa sta bolečina in smrt. In tako se pred bralcem zvrsti 65 pesmi, med katerimi je prva nekak u-vodni prolog v zbirko in ki so razpete na temo življenja, ljubezni in smrti, večne teme vseh vesniških ustvarjalcev. Zato te pesmi tudi ne morejo biti drugega kot lirične meditacije, izpovedi ljubezni, trpljenja in očiščenja, izpovedi o menjavi svetlih in temnih trenutkov osamele žene. Pesmi Neže Maurer so pisane v modernem, prostem verzu, so pa polne notranje ritmike in tudi razpoloženjske ubranosti, ki razodeva pristen pesniški izraz in pretresljivost pesniške izpovedi. Gre torej za pesniško zbirko pristne poezije, kar je porok za trajno vrednost te skromne in drobne knjižice pesmi slovenske pesnice. Sl. Ru. V četrtek zvečer je bila v mali dvorani Kulturnega doma četrta akademija šole Glasbene matice v Trstu. Večer je bil namenjen izključno nastopu harmonikarjev kot solistov in v ansamblih. Na pri» reditvi je nastopilo trinajst harmonikarjev solistov in trije harmonikarski ansambli 2. Junija 1974 Davčna posvetovalnica V tej rubriki seznanja nai davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak čitatelje z novostmi, ki jih uvaja nova davčna reforma. Prav tako odgovarja na vpraianja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in na vprašanja, ki kakarkoli zadevajo davčne obveznosti državljanov. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) In v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovni združenji Slovensko gospodarsko združenje ali Kmečka zveza, obe v Trstu v Ul. Cicerone 8/2. Davek INVIM bo prizadel vsako drugo slovensko družino Že v začetku obravnave o davku na prirastek vrednosti (INVIM) smo povedali, da bo z davščino, ki so jo uvedli 1. 1. 1973 imela prej ali slej opravka vsaka druga slovenska družina v Italiji. In res je, da prejemamo od naših bralcev mnoga vprašanja o novem davku. Nekaterim bomo odgovorili s pismom, druge pa prosimo, da bi sledili nadaljevanju naših pojasnil v tej rubriki. Povzeli bomo prav na kratko, kar smo v prejšnjih sestavkih že navedli. Davek na prirastek vrednosti se pobira na razliko med tako imenovano začetno vrednostjo, ki jo je imela neka nepremičnina ob prejšnjem lastninskem prenosu in končno vrednostjo, ki jo ima ista nepremičnina ob najnovejši lastninski operaciji. Zakon dopušča, da se k začetni vrednosti prištejejo prenosni stroški ob prejšnjem prenosu. Prav tako zakon dopušča, da se od dokončne vrednosti odtegne vrednost morebitnih izboljševalnih del (ograditve, dostopne ceste itd.) ali vrednost dozidav, zidav itd. Poleg tega se lahko zmanjša razlika za največ deset let nazaj (sicer pa od datuma prejšnjega prenosa) za 4 odstotke vsako leto ali frakcijo leta nad 6 mesecev. Omenjeni odstotek lahko uporabimo tudi za zvišanje vrednosti izboljševalnih in drugih del in sicer od datuma, ko so bila izvršena. Ko smo na tak način ugotovili «prirastek vrednosti» lahko izračunamo zadevni davek, upoštevajoč davčne odstotke, ki so v veljavi v občini, kjer se nepremičnina nahaja. Na prirastek do 10 odst. začetne vrednosti znaša davek od 3 do 5 odst.; od 10 do 50 odst. od 5 do 10 odst.; od 50 do 100 odst. od 10 do 15 odst.; od 100 do 150 odst. od 15 do 20 odst.; od 150 do 200 odst. od 20 do 25 odst.; od prirastka nad 200 odst. začetne vrednosti znaša davek od 25 do 30 odstotkov. Kdo je davek na prirastek vrednosti dolžan vplačati? Pri kupoprodajnih pogodbah gre davek v breme prodajalca. Pripominjamo, da je bila dosedanja navada ta, da je vse prenosne stroške prevzel kupec (notar, registrske takse, geometer itd.). Sedaj zakon izrecno določa, da gre davek na pri- rastek vrednosti pri kupoprodajah izključno v breme prodajalca. Vsaki morebitni drugačni tudi pismeni dogovor nima veljave. Znan nam je primer kmeta, ki je prodal gradbenemu podjetju parcelo: čeprav je bilo v preliminarni pogodbi določeno, da bo vse prenosne stroške plačalo podjetje, je pred notarjem preklical dano besedo. Prodajalec mora potemtakem vsaj približno zvedeti za višino davka na prirastek vrednosti, da se bo znal pri zahtevi kupnine primerno ravnati. Pri prenosu lastnine ob dedovanju ali zaradi daritvenih pogodb gre davščina, o kateri govorimo, v breme koristnikov, se pravi v breme obdarovanih in v breme dedičev. Pri kupoprodajnih in daritvenih pogodbah je potrebno prirastek vrednosti prijaviti ob sklenitvi pogodbe in vplačati zadevni davek ob registraciji pogodbe. Prijave mora podpisati prodajalec, odnosno darovalec nepremičnine. Sam notar je dolžan prijavo priložiti kupoprodajni ali daritveni pogodbi in obenem vplačati zadevni davek v breme prodajalca ali obdarovanega. Enak je postopek v primeru dedovanja z oporoko (testamentom), kjer se operacija izvrši pred notarjem. Če je zapustnik umrl brez testamenta, morajo dediči prijaviti in vplačati davek na prirastek vrednosti v roku 6 mesecev po smrti zapustnika. Ta rok velja tudi za prijavo zapuščine v zvezi z zapuščinskim zakonom, o katerem bomo govorili. Prijavo je v vseh primerih potrebno napraviti na posebnih o-brazcih, ki se dobijo pri finančni upravi. Prijavam je treba priložiti morebitno dokumentacijo o izvršenih delih, kolikor so bila o-pravljena po 1. 1. 1973. Ker je sestava prijave precej zapletena, jo opravlja sam notar, seveda na podlagi elementov, ki jih dobi od pogodbenikov, odnosno od koristnikov. Pri dedovanju brez testamenta je vsekakor primerno, da prijavo pripravi izvedenec. Ko so o zakonu razpravljali v parlamentarnih zbornicah (takrat niso še predvidevali današnje stopnje inflacije), je bilo mnogo predlogov za oprostitev davka za razne vrste nepremičnin in za razne kategorije lastništev. Med drugim so že skoraj odobrili predlog, da bi bila družinska stanovanja in družinske stanovanjske zgradbe o-proščene davka v primeru dedovanja. Od vseh predlogov sta obveljali samo dve oprostitveni izjemi in sicer: 1. Davek se ne plačuje ob darovanju (tudi s testamentom) državi, deželi, pokrajini in občini. 2. Davek se ne plačuje na nepremičnine pri prenosih zaradi dedovanja v okviru družine, ki je neposredna obdelovalka zemlje. Zakon določa precej splošno, da je družina neposredna obdelovalka zemlje, če se posveča neposredno in običajno («abitualmente») obdelovanju zemljišč in živinoreji (allevamento e governo del bestiame). Vsekakor mora delovna sila družinskega jedra kriti vsaj eno tretjino celokupnih potreb za obdelovanje zemljišč in za rejo živine. Ženska sila se v tem pogledu izenačuje moški. Sedaj navedene pogoje mora potrditi Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo. Pričakovati je, da bo pri nas, kjer se le redke družine bavijo izključno z obdelovanjem zemlje ali z rejo živine, sedaj omenjena oprostitev naletela na vrsto težav za njeno uveljavitev in bo nastalo potemtakem tudi mnogo davčnih sporov. Gotovo pa bo posledica novega davka še nadaljnja neurejenost lastninskih pravic zlasti v kmečkih okoliših. Kazni in zamude in «nezveste prijave» so zelo občutne, vendar nobeden ne more prisiliti dediče, da sploh prijavijo podedovano nepremičnino. Zlasti obdelovalna zemlja se bo, kot doslej, prenašala iz roda v rod na osnovi ustnih izročil. Odvetnik svetuje V te] rubriki seznanja goriškl odvetnik dr. Peter Sanzin čitatelje našega dnevnika z vsakdanjo problematiko pravnega značaja tako z lastnimi sestavki kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6/11.) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali v pisarni dr. Sanzina v Gorici, Ul. Duca d'Aosta 42. V zadnjih tednih sem bil zainteresiran za nekatere primere, pri katerih se je žena zanimala, kakšne pravice ima do moževe zapuščine. Vprašanje je splošnega značaja, čeprav je zaradi velikega števila možnosti različnih situacij težko dajati občeveljavne odgovore. Uvodoma naj pojasnim, da italijansko pozitivno pravo ne izenačuje žene z ostalimi dediči kar se tiče pridobitve dednih deležev, ter ji raje priznava večje ali manjše pravice uživanja na dele zapuščine. V zakonitem dedovanju (ki nastane kadar umre mož brez testamenta) ima žena določene pravice, ki se razlikujejo glede na Patronat KZ - INAC svetuje V tej rubriki Boris Simoneta seznanja čitatelje Primorskega dnevnika z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat Kmečke zveze INAC, Ul. Cicero ne 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 18. ure. Ob sobotah pa urad sprejema od 8.30 do 12. ure. Izboljšanje zavarovalnih pogojev Kot se je že dalj časa šušljalo v dobro obveščenih krogih, je prejšnji mesec italijanski parlament sprejel zakon, ki prinaša nekatere važne popravke prejšnjih zakonskih določil na področju socialnega zavarovanja, odkupa delovne dobe, oziroma dobe študija in pokojninskih pogojev. Dne 16. aprila 1974 je bil sprejet zakon št. 114, ki ga je Uradni vestnik objavil 2. 5. 1974 št. 113, in vsebuje popravke zakonskega dekreta z 2. marca 1974 št. 30, ki zadeva izboljšanje zavarovalnih pogojev. Minimalna pokojnina Upokojencu je zagotovljena minimalna neposredna pokojnina, tudi če prejema istočasno družinsko pokojnino, ki mu jo izplačuje katera koli druga nadomestna pokojninska ustanova. Uporaba prispevkov za pokojnino pri INPS Upokojenec pri posebnih upravljanjih za neposredne obdelovalce, polgruntarje, kolone, obrtnike in trgovce, ima pravico do pokojnine za podrejene delavce pri sološnem obveznem zavarovanju. Če je pri tem zavarovanju zadoščeno vsem predpisanim pogojem, ne glede na prispevke, ki so bili nakazani v prej omenjenih posebnih upravljanjih. Pri tem se upoštevajo tudi prispevki splošnega obveznega zavarovanja, ki so prišli v poštev za pokojnino v breme enega izmed posebnih upravljanj. Pokojnina posebnega upravljanja za neodvisne delavce je preklicana od datuma, ko INr", začne izplačevati pokojnino za podrejene delavce. Če v trenutku smrti upokojenca pri posebnem upravljanju za neposredne obdelovalce, polgruntarje. kolone, obrtnike in trgovce obstajajo zgoraj navedeni pogoji, imajo njegovi svojci pravico do družinske pokojnine pri splošnem obveznem zavarovanju podrejenih delavcev. Ponovno odprt rok za družinsko pokojnino Odpravljeni so vsi roki o zapadlosti prošenj za družinsko pokoj- nino, kot sta predvidevala člena 24 in 64 zakona s 30. aprila 1969 št. 153. Pokojnine, ki pritičejo svojcem zavarovanca ali upokojenca, so nakazane od prvega dne naslednjega meseca po predložitvi prošnje. Ponovna likvidacija invalidske in starostne pokojnine Zakona s 30. aprila 1969 št. 153 in 11. avgusta 1972 št. 485 sta odobrila upokojencem, ki prejemajo pokojnino pred 1. majem 1968 na podlagi plačanih zavarovalnih prispevkov (forma contributiva), možnost, da zaprosijo za ponovno likvidacijo pokojnine na podlagi prejemkov (forma retributiva), če so še delali po upokojitvi. Po novem zakonu je odprt rok za izbiro do 29. 10. 1974 in ostajajo v veljavi pogoji, ki jih zahtevajo prejšnja zakonska določila, medtem ko je zadrževanje pokojninskih deležev omejeno na razdobje od 1. maja 1968 do 30. aprila 1969. Tistim, ki so zadržali pokojninske deleže tudi za poznejša obdobja (po 30. aprilu 1969), lahko zahtevajo povrnitev odvečnih zadržanih pokojninskih deležev. Odkup delovne dobe 1920-1926 Ponovno so v veljavi, brez zapadlosti, odredbe zakona z dne 1. februarja 1962 št. 35, ki zadevajo možnost odkupa delovne dobe, preden je stopil v veljavo zakonski dekret z dne 29. novembra 1925 št. 2146. Možnost odkupa delovne dobe v razdobju 1920-1926 imajo tudi svojci delavcev, ki so kadarkoli umrli, z istimi kriteriji, ki jih predvideva zakon s 1. februarja 1962 št. 35. Dokumentacijo, ki primerno dokazuje pokojnikovo delovno razmerje in njegovo bivališče v tisti dobi, morajo predložiti svojci z nadomestnimi izjavami notarskega akta. Odkup dobe univerzitetnega študija Odkup dobe univerzitetnega študija se lahko izvede v skladu s Ženine pravice po moževi zapuščini obstoj raznih kategorij dedičev. 1. Če ima zapustnik otroke, gre v njih last celotno premoženje, ženi pa le užitek na del premoženja; v slučaju, da je samo en sin, gre njemu celo premoženje, vdovi pa užitek nad polovico zapuščine; če sta dva ali več otrok, dobijo oni sorazmerno v enakih deležih vso zapuščino, ženi pa pripada užitek nad eno tretjino premoženja. 2. če zapustnik nima otrok, pripade njegovi vdovi polovica premoženja v last, ostala polovica pa gre zapustnikovim staršem, bratom in sestram, oziroma njihovim otrokom. 3. Če ni bratov in sester ter so tudi starši umrli, gre preživeli členom 13 zakona z 12. avgusta 1962 št. 1338. Vendar višina odkupa se skrči na polovico. To pomeni, da, kdor je že odkupil diplomo stoodstotno, ima pravico, da vpraša za vrnitev odvečne vsote. Obveznost delodajalčeve izjave Delodajalec mora izstaviti, na prošnjo delavca ali državnega zavarovalnega zavoda, izjavo na posebnem obrazcu INPS, ki izpričuje delovno dobo, ki je bila podvržena obveznemu zavarovanju, kolikor ni že minilo 10 let. Za izstavljanje pokojnin kmečkim delavcem lahko okrajne komisije za kmečko delovno silo izdajo izjave, ki potrjujejo delovno dejavnost v letih, za katera niso še izdali poimenskih seznamov. Družinske doklade S 1. januarjem 1974 ne sme biti višina družinske doklade upokojencem, ki jo izplačujejo posebna upravljanja neposrednih obdelovalcev, polgruntarjev, kolonov, trgovcev in obrtnikov, nižja od 4.580 lir mesečno. Družinska doklada, ki pritiče neposrednim delavcem, polgruntar-jem in kolonom, se bo s 1. januarjem 1975 povišrla za vsakega o-troka in druge družinske člane v breme na 79.000 lir letno. Povračilo stroškov kmetom za zdravila Kot smo že večkrat napisali v tej naši rubriki, imajo kmetje -neposredni obdelovalci, ki so vpisani v kmečko bolniško blagajno, pravico do povračila stroškov za zdravila. Vendar pogostoma se dogaja, da zainteresiranci prepozno predložijo ustrezne prošnje in tako po nemarnosti izgubijo zneske, ki jim sicer pritičejo. Rok za predložitev teh prošenj zapade nepreklicno 30 dni po datumu na potrdilih. Na prošnji za povrnitev stroškov mora zavarovanec obvezno navesti tudi svojo registrsko številko kmečke blagajne. Ostala navodila s tem v zvezi pa so sledeča; zavarovanec kupi v lekarni zdravilo na podlagi zdravniškega zapisa, na katerem mora biti označeno tudi zavarovančevo ime. Lekarnar izroči potrdilo, na katero pritrdi kartonček z označeno ceno zdravila. To potrdilo je treba skupno z zdravniškim zapisom nasloviti na pokrajinsko kmečko bolniško blagajno. Končno naj še omenimo, da kmečka blagajna ne izplača celotnega zneska, temveč si zadrži pri vsakem zdravilu forfetarni znesek 200 lir. ženi v last 3/4 premoženja, zapustnikovim sorodnikom do četrtega kolena pa pritiče ostala četrtina. 4. če zapustnik nima svojcev do četrtega kolena gre celo premoženje v last preživelega zakonca. Zakonec nima nikake dedne pravice v slučaju, da je bila izrečena sodna ločitev po njegovi krivdi ali po krivdi obeh. Tako na splošno. Kadar ji pritiče užitek, ima žena možnost direktnega uživanja nad pripadajočim deležem moževega premoženja; vendar morejo dediči doseči, da se vdovi prizna odgovarjajoča doživljenjska renta (dohodek), s čimer dosežejo, da žena nima več pravic do zapustnikovega premoženja. Konkretno: če umre mož brez testamenta, oziroma, če drugače ne poskrbi za pravice žene po svoji smrti, se utegne zgoditi, da o-troci «izplačajo» s primerno rento mater ter jo primorajo, da zapusti hišo. Tak primer je sedaj v presoji pred sodiščem. Pred nekaj leti je umrl mož ter pustil hčerko in vdovo. Njegovo premoženje je obsegalo med drugim stanovanje v katerem je živel z družino. Malo kasneje se je hči poročila in v hišo se je priselil tudi njen mož. Rodila sta se dva otroka, tako da je stanovanje postalo pretesno za pet oseb. Tudi odnosi med vdovo in zetom niso bili najboljši, tako da je sčasoma tudi hči prišla do zaključka, da ni več mogoče živeti v skupnem gospodinjstvu; ker je bila hči edini dedič in lastnica stanovanja (materi je kot rečeno pripadala le polovica zapuščine v užitek) je predlagala materi, naj si poišče drugo podobno stanovanje za katerega bi prispevala polovico najemnine. Mati je predlog odbila, saj bi težko mogla tako shajati, ker je živela le ob skromni moževi in svoji pokojnini. Tako je stvar prišla pred sodišče, katero je poklicano, da ugotovi, koliko bi (denarno vzeto) znašal užitek do katerega ima vdova pravico ter nato določi način po katerem bo hči zagotovila materi uživanje ugotovljene vsote: ko bo to izvršeno, bo morala mati iz stanovanja. Ni treba posebej omeniti, da gornji primer socialno in moralno težko opravičuje stališče in odnos hčere do matere, saj pride slednja, prav na stara leta, ko nima več takih možnosti za samovzdrže-vanje, v hudo življenjsko stisko. Prav bi bilo, da ljudje pravočasno mislijo na vse morebitne posledice. ki utegnejo nastati pri preživelih svojcih ter temu dosledno sprejmejo pravočasno vse potrebne iniciative. Prejšnjo nedeljo sem omenjal, kako bi bilo umestno in pravično, da imata tako mož kot žena enake patrimonialne pravice, v jamstvo njune enakopravnosti za karkoli se jima v življenju utegne zgoditi. Danes naj dodam, da je edini gotov način, da ne bo žena po moževi smrti izpostavljena kakim ne-prilikam, da mož pravočasno prepiše na njeno ime del premoženja, ali da ji pogodbeno ali z oporoko prizna doživljenjski užitek nad svojim premoženjem. REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. kratka, 6. Stalin, 11. DRAGO ŠTOKA, 14. na, 16. Graziano, 17. Ro, 18. tre, 20. Ob, 21. PEN, 22. ist, 24. vnet, 26. mrk, 27. iskati, 28. ruleta, 29. tur, 30. padi, 33. Ado, 34. polom, 35. Ra, 36. Škerk, 38. itak, 39. Kerr, 41. Alan, 42. lep, 43. LISJAK, 45. ite, 46. Al, 47. KONTOVEL, 49. iz, 50. kosa, 51. srep. NAVPIČNO: 1. Kant, 2. Ad. 3. trg, 4. Karl, 5. Aga, 6. sta, 7. tona, 8. ako, 9. La, 10. neon, 12. ozon, 13. šibe, 15. Aristotel, 17. rekto rati, 19. Eskulap, 21. predeli, 23. tarok, 24. VIP, 25. tri, 26. MLAKA, 31. arest, 32. Darjo, 34. Pilat, 37. knezi, 39. Kina, 40 ravs, 43. Los, 44. ker, 47. k.o., 48. le. n!7 11.00 12.15 12.55 13.30 16.30 17.30 17.45 18.00 19.10 20.00 20.30 21.35 22.30 14.30 19.15 20.30 21.00 22.00 10.20 11.15 12.20 13.50 17.00 18.30 19.00 19.20 19.25 21.00 21.25 21.40 22.25 22.55 23.20 17.00 20.45 21.15 21.30 23.00 NEDELJA, 2. JUNIJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Maša in V nedeljo ob 12. uri Kmetijska oddaja Risani filmi DNEVNIK Program za mladino «Tovariš B» — film s S. Laurelom in O. Hardyjem DNEVNIK Napoved programa za prihodnje dni IL MANGIANOTE Glasbeno nagradno tekmovanje Italijansko nogometno prvenstvo REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME Vremenska slika DNEVNIK CESARSKI SVETNIK - prvo nadaljevanje Nekega večera leta 1846 je prišlo v Veroni do protestne manifestacije italijanskih rodoljubov proti Antoniu Salvottiju in raznim drugim osebnostim avstrijske vlade. Salvotti je bil leta 1821 veliki inkvizitor v obravnavah proti Pellicu, Con-falonieriju in Maroncelliju. Njegov sin Scipio, ki je prevzet od liberalne miselnosti, se zgraža ob domisli, da je bil njegov oče tako neizprosen in krivičen do ljudi, ki so si želeli svobode ter zato skuša spoznati njegovo preteklost. Paride Zaiotti, tudi on liberalec ter sin neke prijateljice družine Salvotti, pove Scipiu marsikaj o očetovi preteklosti. Tedaj se Scipio zave, da je njegov oče, čeprav je bil vedno zvest habsburški monarhiji, strogo in zavestno opravljal svojo sodnij-sko dolžnost. Leta 1948 pride do izbruha revolucije na Dunaju in kmalu nato se pojavijo njene posledice v Italiji. Čeprav je Antonio Salvotti trdno odločen, da se bo uprl vsakršnemu poskusu pre-vratništva, ukaže sinu naj se ne vtika v politiko ŠPORTNA NEDELJA Kronike, komentarji o glavnih športnih dogodkih DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL Prenos športnega dogodka ŠPORTNI DNEVNIK Kolesarska dirka «Giro d’Italia» DNEVNIK Glasbena prireditev «NON TOCCHIAMO QUEL TASTO» Prireditev vodi Enrico Simonetti Kulturne aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA W. S. Reymont: Kmetje Poljska nadaljevanka Kmetijska oddaja Otroška matineja: BELI KAMEN POROČILA Atletska tekmovanja za Hanžekovičev memorial Mojster jazza Duke Ellington Zanimivosti in novosti POROČILA Nedelja v avgustu Češki film Zgodba filma se odvija ob nekem jezeru na jugu Češkoslovaške in pripoveduje o ljudeh različnih generacij. Ti problemi, ki jih film načenja, so zajeti v več vzporednih, zgodbah ljudi, katerih usode se kakorkoli že prepletajo. Film je posnet po gledališkem delu Františka Hrubina DNEVNIK Zunanjepolitični komentar Zabava vas Relja Bašič Od Homolja do Donave V oddaji iz beograjske serije Karavana si boste to nedeljo o-gledali reportažo z naslovom «Od Homolja do Donave», ki govori o Majdanpeku, enem največjih jugoslovanskih rudnikov bakra in zlata. Majdanpek je rudnik z največjo flotacijo na svetu in je najstarejše rudarsko naselje na Balkanu. Nekoč so vsi svetovni časopisi pisali o Majdanpeku — «zvezdi orienta», kjer da je bilo potrebno zemljo samo malo odgrebsti, in že bi našli zlato. Majdanpek je postal «eldorado», kamor so drveli polee rudarjev tudi pustolovci iz vse Evrope Športni pregled DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Tekmovanje v atletiki za Hanžekovičev memorial «Trepet Zapada», film iz serije «Oddelek F» Pregled tedenskega programa «Jesensko listje», film. V glavnih vlogah: Joan Crawford, Clif Robertson in Vera Miles Koncert z mednarodnega jazz festivala «Ljubljana 73» TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Zabavna glasba; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 15.45 «Umetnost u-miranja», enodejanka; 16.55 Revija solistov; 17.30 Koncert; 18.00 Šport in glasba; 19.00 Jazz; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.10 Sodobna glasba. KOPER 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Zabavni program; 10.30 Dejstva in odmevi; 10.45 Nasveti in glasba; 12.00 Razgovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 15.00 Valček, polka, mazurka; 16.45 Glasbeni koktajl; 17.15 Poskočnice; 18.00 Sosednji kraji in ljudje; 18.35 Glasba po željah; 19.30 Primorski dnevnik; 19.45 Ju-ke box; 20.00 Nedelja na športnih igriščih; 21.00 Prijeten večer ob glasbi; 22.15 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00. 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 11.25 Roditeljski krožek; 12.00 Popularne plošče; 13.20 Plošča za poletje; 14.30 Folk glasba; 15.10 Giro d'Italia; 15.30 Glasbeni oder z Milvo; 17.10 Glasbeno - govorni spored; 18.00 Nedeljski koncert; 19.20 Jazz; 20.20 Pirandello: Il turno: 21.05 Sopranistka Regine Crespin; 22.00 Ponovno na sporedu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 7.40 Pojejo Tony Cucchiara in Hot Luna; 8.40 Lahka glasba; 9.35 Veliki variete; 11.00 šaljiva oddaja; 12.00 Šport; 13.00 Kvizi narobe; 14.30 Lahka glasba; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Vam ugaja klasika?; 16.15 Plošče; 17.30 Glasba in šport; 19.20 Giro d'Italia; 19.55 Operni svet; 22.00 Srečanja z glasbo. Ml. PROGRAM 8.25 Jutranji koncert; 10.00 Koncert za začetek; 11.30 Baletna in odrska glasba; 12.15 Dunajski festival 1974; 14.05 Folklorna glasba; 14.30 Pianist M. Pollini; 15.30 Odrska priredba; 17.20 Komorni koncert iz Koelna; 19.15 Vsakove-černi koncert; 20.45 Poezija v svetu; 21.30 Klub poslušalcev. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 13.00, 14.00, 20.30 Poročila; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.50 Z mikrofonom v Gorenju; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.45 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 11.05 Koncert; 12.20 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.50 Pogovor s poslušalci; 15.05 Humoreska tedna; 15.25 Melodije; 16.10 Nedeljska reportaža; 16.30 Popularne operne melodije; 17.00 Radijska igra: «Kjer žabe letajo»; 18.(K) - 20.00 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Zaplešite z nami: 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz. PONEDELJEK, 3. JUNIJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 10.30 - 11.30 Šola 12.30 Poljudna znanost CIGANI ali ROMI 12.55 Tedenska knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 Teden dni v parlamentu 16.00 - 17.00 šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za otroke 17.45 Program za mladino Slike iz sveta 18.45 Sindikalne aktualnosti 19.15 ITALIJANSKE KRONIKE Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 L’ONOREVOLE ANGELINA Film z Anno Magnani Danes se začenja novi filmski ciklus, ki je posvečen Anni Magnanijevi, ki je umrla 26. septembra lanskega leta. V seriji je pet filmov, ki so najbližji veliki in popularni «Nanna-relli», v spomin njenega prvega umetniškega izražanja. Od teh prvih filmov se predvaja danes «L’onorevole Angelina», ki gre v leto 1947. Drugi filmi, kot «La rosa tatuata», «Nella città l’inferno», «Pelle di serpente» in «L’automobile» pričajo o težkih trenutkih njenega umetniškega življenja. Magnanijeva se je začela udejstvovati na odrih in posebno na filmskih setih že pred vojno, čeprav le kot igralka komične zvrsti. Odlikovala se je posebno s filmom «Roma città aperta». Prav ob tej priložnosti ji je filmska industrija omogočila izražanje vseh njenih dramatskih, ljudskih in izvirnih sposobnosti ter zahtevala od nje v kratkem razdobju nekaj let intenzivno dejavnost. Tedaj se je Magnanijeva identificirala nekako kot igralka z najbolj vidnimi značilnostmi neorealističnega filma. Pozneje jo je domovina pozabila in Anna Magnani je iskala poti v inozemstvu, kjer so pa ji še vedno priznavali njeno veliko umetniško osebnost. Naj med drugim omenimo, da ji je bil podeljen «oskar» za «La rosa tatuata». V filmu «L’onorevole Angelina» se pripovedujejo dogodivščine neke rimske ženske, ki živi s svojo številno družino v bajti, katere lastnik je neki gradbeni špekulant. Ženska doživlja skupaj z drugimi družinami vse probleme revščine in nemir-ja ljudi, ki si ne morejo pomagati. Angelina stopi na čelo ljudi, ki zahtevajo, da se rešijo njihovi problemi stanovanj itd. Po dolgotrajni borbi, ko je že blizu zmage, se zavleče v svoj kotiček ter misli samo na svoje družinske težave 22.30 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 19.15 športni dnevnik Giro d’Italia 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 TV razprave 22.00 Simfonični koncert JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 18.50 Koko, Moko in vrabček Skoko — lutke 19.05 Risanke 19.15 Obzornik 19.30 Moč zime — film iz serije «Na daljnem severu» 20.00 Mladi in kultura 20.30 Kaj hočemo — aktualna oddaja 20.45 Risanka 21.00 DNEVNIK 21.30 Sodobna oprema — nasveti 21.40 Vranešič - Drozg: CELJSKI SODNI PROCES LETA 1924 - Drama 1. junija 1924 je prišlo v Trbovljah, v središču zasavskih revir jev in v žarišču komunističnega delavskega gibanja do oborože . nega spopada med komunisti in med fašističnimi nacionalisti Organizacije jugoslovanskih nacionalistov. V spopadu je izgu bilo življenje na delavski strani šest oseb, med njimi trije borci, in na orjunaški strani trije vodje — ob številnih ra njenih na obeh straneh. Pri požigu je bil poškodovan Rudar ski dom, sedež delavskih organizacij 22.50 Kulturne diagonale 23.20 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 Risanke za otroke 21.15 DNEVNIK 21.30 V gosteh pri orkestru Zabavno - glasbena oddaja 22.20 Kongres ZK Jugoslavije 22.50 Sirski mojstri rokodelci — film iz serije «Umetnost in človek» TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 18.15 Umetnost i- prireditve; 18.30 Glas in orkester; 18.55 Pevec in orkester; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Pesem brez besed. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Zabavna oddaja; 10.10 Šolska oddaja za višjo stopnjo; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po želiah; 14.00 Športni pregled; 15.45 Longplay club; 17.15 Poskočnice; 18.00 Glasbeni mozaik; 18.45 Športni pregled; 19.00 Izložba hitov; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 21.00 Prijeten večer ob glasbi; 22.15 Operni oder; 23.35 Veliki interpreti. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 13.20 Hit parade; 14.07 Odprta linija; 14.40 Radijska priredba «Črne maske»; 15.10 Program za mladino; 16.00 Ugo Foscolo; 17.35 Program za mladino; 19.30 Pianist Julius Katchen; 20.00 Sergio Endrigo in Ted Heath; 21.00 Kulturni tednik; 22.00 Ponovno na sporedu; 22.40 Danes v parlamentu. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj; 8.55 Melodrama; 9.50 Plošča za poletje; 10.35 Na va ši strani; 12.40 Glasbeno - govor ni program; 14.00 Plošče; 15.00 Giro d'Italia; 16.00 Glasbeno - go vorni program; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Anna Bolena - o-pera. III. PROGRAM 8.25 Jutranji koncert; 10.00 Kon cert za začetek; 11.00 Quartetto italiano izvaja Mozarta; 11.4« Stari in novi izvajalci; 13.00 Glasba sko zi čas; 14.30 Medigra: 17.10 Lah ka glasba; 17.25 Enotni razred; 18.20 Jazz; 18.45 Mali planet; 19.15 Večerni koncert: 22.35. Jazz. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 9.16 Glasbena ma tineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Pisana paleta; 10.40 Izberite pesmico; 11.15 Za vsakogar nekaj; 12.20 Z nami do ma in na poti; 13.10 Majhni an sambli; 13.30 Kmetijski nasveti 14.30 Priporočajo vam...; 15.1U A materski zbori pojo; 15.30 Poslu šalci čestitajo: 16.30 Glasbeni in termezzo; 16.40 Matija Bravničar Simfonična antiteza; 17.00 «Vrti Ijak»; 18.10 Koncert po željah poslušalcev; 19.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 19.45 Interna 469; 20.00 Lahko noč. otroci: 20.15 Z ansamblom Ottavia Brajka; 21.00 Ti in opera: Nada Vidmar; 23.00 Poročila, našim rojakom po svetu in pregled sporeda za pri hodnji teden: 23.15 Za ljubitelje jazza: 00.05 Literarni nokturno - B. Bagala: Pesmi; 00.15 Popevke se vrstijo. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 4. DO 8. JUNIJA 1«)74 TOREK, 4. junija 1974 18.50 Peli so jih mati moja: Mlada Zora, otroška oddaja; 19.00 Naši zbori: Žiri; 20.00 Marksizem v teoriji in praksi: 20.20 Mozaik kratkega filma; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.35 Gospodarska gibanja v Sloveniji; 22.25 Ray mont: Kmetje, nadaljevanka. Koprska barvna TV 21.00 Risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 «Pešec», fiim; 23.00 Nigerija, dokumentarna oddaja. SREDA, 5. junija 1974 18.35 Beli kamen — film; 19.05 Obzornik; 19.20 Poročilo o kongre su; 20.00 Kaj je novega? (zabav-no-glasbena oddaja); 20.20 Iščoči svet fotografije; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.40 «Lilith» — film; 23.35 Dnevnik. Koprska barvna TV 21.00 Risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Nogometno srečanje med Jugoslavijo in Anglijo iz Beograda; 23.00 Zabavno glasbena oddaja. ČETRTEK, 6. junija 1974 18.05 Junak mojega otroštva: Prismuknjeni striček; 18.50 Obzornik; 19.05 Otroci in mi; 20.15 Po sledeh napredka; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.40 «Valter brani Sarajevo» — dramska nadaljevanka; 22.25 Četrtkovi razgledi; Vas Arabati v Etiopiji; 22.5o Dnevnik; 23.15 Slovenska popevka 74. Koprska barvna TV 21.00 Risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 «Dva padalca» — film; 23.00 Spust s ukrlatice, dokumentarni film. PETEK, 7. junija 1974 18.35 Veseli tobogan: Kobarid; 19.10 Obzornik; 19.25 Etnomuziko logija: Glasba Latinske Amerike; 19.50 Atletika: Skok v daljino; 20.15 Pet minut za boljši jezik; 20.25 TV kažipot; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Tedenski gospodarski komentar; 21.30 Propagandna reportaža: 21.45 Zakonsko življenje - 2 del filma; 23.40 Dnevnik; 24.00 Slovenska popevka 74. Koprska barvna TV 21.00 Risanke; 21.15 Dnevnik; 21.35 Clochmerle — dramatiziran roman; 22.00 Uvoženo dekle — film; 22.50 Naši zbori, zbor iz Ajdovščine. SOBOTA, 8. junija 1974 17.45 Državno rekometno prven stvo; 19.00 Obzornik; 19.15 Kje iz vira Nil — film; 20.15 Kaj po čenjamo ob nedeljah; 20.45 Risan ka; 21.00 Dnevnik; 21.20 Tedenski notranjepolitični komentar: 21.30 Slovenska popevka 74; 22.45 Can non — serijski film; 23.35 Dnev nik. Koprska barvna TV 20.45 Oče zvezdnik — film; 21.15 Dnevnik; 21.30 Slovenska popev ka, zaključni večer; 22.30 Otrok je izginil — film. IZ NAŠIH KRAJEV 2. junija 1974 KOROŠCI OB DANAŠNJI SVEČANOSTI V MILJSKIH HRIBIH Z odkritjem spomenika bodo počastili spomin sedemindvajsetih padlih v NOB Spomenik so vaščani postavili s prostovoljnimi prispevki in prostovoljnim delom - V duhu enotnosti danes kot včeraj Krog in krog Ljudskega doma pri Korošcih je kot v mravljišču, ki se pripravlja na dolgo zimo. Ljudje se nekam mrzlično premikajo, ta z desko pod pazduho, oni s kovinskimi cevmi; ta s svežo barvo za pleskanje, oni z lepaki, ki jih je treba nalepiti vsepovsod, od domačih Miljskih hribov do skrajnega roba Tržaške na zahodu. Vsakdo ima svojo nalogo. Tudi ženskam, kolikor ne skrbijo za čiščenje in pospravljanje in ne poprimejo tu pa tam tudi za moško delo, je zaupana neka posebna naloga: s pladnji v rokah prihajajo med delavce in postrežejo po želji z dišečo kavo, s finim tropinovcem ali pa kar najraje z odlično domačo kapljico, s katero je to sončno gričevje, ki se dviga naravnost iz morja, tako radodarno. Sedim pred domom s soncem, ki diši po mladih češnjah, in razgledom, ki omamlja in najraje bi se pridružil temu vrvežu v polnem delovnem zagonu. Toda moje delo SEZNAM PADLIH V OSVOBODILNEM BOJU Avguštin Babič Josip čač Angel Kolarič Erminij Kolarič Božidar Kolarič Giordano Corda Karel Krevatin Giordano Ellero Josip Javornik Karl Lamprek Marino Larisch Josip Marsetič Celestina Merkandel por. Scheriani Peter Merkandel Salvino Novel Giordano Pecchiari Angela Samec por. Viola Ivan Sega Liliana Sega Ivan Stefani Libero Stradi Stefano Tremul Antonija Tul por. Čač Anton Tul Giuliano Tul Ivan Viola Mara Zidarič je, da opazujem in poslušam in posredujem našemu bralcu vse, kar sem videl in slišal. In to res ni enostavno, kajti toliko je novih vtisov in spoznanj, če preživiš samo bežno urico med temi ljudmi, da mimogrede pozabiš na pravi namen obiska. Prišel sem zaradi spomenika, ki ga je ljudstvo od Korošcev postavilo z globoko zavestjo in ljubeznijo svojim najboljšim sinovom, ki so darovali svoje življenje za vzvišene ideale, tiste ideale, ki so od vselej navdihovali, oplajali in enotili to ljudstvo. Kot en sam mož so prebivalci Korošcev ter bližnjih zaselkov Griže in Farnedov pristopil k akciji za postavitev spomenika. To mi potrjuje Peter Viola, domačin in občinski svetovalec, ki je bil vselej v prvi vrsti družbenega, političnega, gospodarskega in kulturnega življenja v vasi in s katerim se na dolgo razgovarja-va o pripravah na današnjo slovesnost odkritja in posvetitve spomenika padlim v NOB, ki bo za Korošce največji in najbolj občuten praznik zadnjih desetletij. «Poglej ti stile napis», mi pravi in pokaže na steno Ljudskega doma, «dal ti bo najboljšo sliko naše vasi». Pogledam in se čudim, da nisem tega že prej opazil. Na lepenki, ki so jo bili pritrdili na steno, so z debelimi črkami natisnjeni izidi nedavnega ljudskega glasovanja v miljski občini. Posebej je v rdeče obrobljen izid glasovanja pri Korošcih. 92,87 odstotka prebivalstva je glasovalo proti odpravi zakona o razporoki. Kompaktno je torej vas rekla «NE» poskusom nazadnjaških sil, da bi zasejale pogoje za restavracija klerofašistične družbene u-reditve, kot si je kompaktno drznila še pred petdesetimi leti reči ne fašističnemu trinoštvu in kot je pred trideset in več leti kompaktno prijela za orožje in stopila v NOB. O tem priča danes spomenik, v katerem je vklesanih kar 27 imen. Sedemindvajset življenj je bil visoki davek, ki je štel skupno z otroki, ženskami in starci okrog 400 duš. Neka močna neuničljiva sila druži te ljudi, potomce nekdanjih priseljencev iz Koroške, ki so jih očarali ti sončni obronki na meji med Istro in Krasom. Z odločnostjo, vnemo in pogumom so se Čači, Korošci in Mercandeli (ti priimki še danes prevladujejo v vasi) zagrizli v zemljo, ki jim ni bila nehvaležna, obenem pa postavili trdne temelje takšni vaški skupnosti, ki je ni mogla več razdvojiti nobena sila. Že leta 1919 so v vasi ustanovili socialistični krožek, ki mu niso zlepa mogli do živega niti pogosti vdori razdražene fašistične drhali v vas. Družbeno življenje je bogatila še godba in pevski zbor, ki mu v grlih nikdar ni zamrla slovenska borbena pesem. Veliko ljudi so zato gnali v zapore in konfinacije, a takšno ravnanje je le krepilo enotnost in upornost ljudi, ki so se- po ali se v bližnjem gozdiču, na verni strani Korošcev, kjer domače pravijo v «Kortini» «Tromponu», zbirali z aktivisti s Krasa in se pripravljali na oborožen spopad z okupatorjem in njegovimi kolaboracionisti. «Poglej tistele,» je Viola pokazal na sosednjo mizo, kjer je skupina starjših ljudi kvartala, «med njimi so Felice čač, Ivan čač in Anton Tul. Bili so obsojeni na smrt za svoje aktivistično delo, a jih je kapitulacija Italije rešila najhujšega, čeprav sta jim zapor in mučenje pustila neizbrisne sledove». Kakor ti trije, je še veliko ljudi od Korošcev, Griže in Farnedov, okusilo najgrenkejše trenutke vojne. Sam Viola je prestal ponižanje zapora in taborišča. Odgnali so ga v Terranovo di Pol-lio v Kalabriji, od koder je odšel v Bari ter s 1. Prekomorsko v Jugoslavijo ter se boril v gozdovih Bosne na čelu 5. bataljona 1. Proletarske divizije. V 6. ofenzivi je bil hudo ranjen in je tako šele leta 1946 lahko spet-objel svoje drage, med katerimi, žal, ni bilo več brata in svakinje. Padla sta, poleg številnih vaščanov, v NOB. To je le en primer, toda vsaka hiša v vasi hrani svojo slavno zgodovino. Pripoved slehernega vaščana, ki je doživljal trde čase, bi napolnila roman. Danes bo vse to zaživelo pred spomenikom z bronastnim kipom junaka, ki ranjen in izmučen neustavljivo upira svoje hotenje in pogled naprej, kot je bilo tudi od osvoboditve dalje in je še danes uperjeno hotenje in pogled vasi Korošcev v boljšo bodočnost. E-notnost in globoka družbena zavest je v vseh povojnih letih zgladila pot napredku in vsestranskemu razvoju vasi in čeprav se je vas z isto enotnostjo uprla tudi narodnostni asimilaciji, kar ostaja najmračnejše poglavje vaške zgodovine, se tudi ta problem počasi rešuje. V vas je prišel pred leti slovenski otroški vrtec in slovenska osnovna šola s celodnevno zaposlitvijo, ki šteje v tem šolskem letu že 13 otrok proti 11, ki obiskujejo italijansko šolo. Nekateri mladinci, ki so sicer obiskovali italijansko šolo, pa si danes vztrajno prizadevajo, da bi se naučili materinega jezika. Toda, povrnimo se k spomeniku, ki mu je danes posvečena vsa pozornost ne samo vaščanov, temveč vse napredne in antifašistične tržaške skupnosti. S priprava-rhi si pri Korošcih začeli lansko jesen. V oktobru je bil prvi množični sestanek, na katerem je bilo sklenjeno, da se v januarju letos začne z delom. Mesec dni kasneje je Roberto Bonato, mlad in požrtvovalen domačin, študent arhitekture, predložil podroben načrt za spomenik iz domačega kamna, cementa in brona. Občina je v ta namen prispevala zemljišče v zgornjem koncu trga nad Ljudskim domom, kjer je včasih tekla stara pot iz Èlerjev, nekaj metrov zamljišča pa je dala na razpolago tudi družina Kolarič. Vaška skupnost je dala občim v zameno del zemljišča na nasprotnem koncu trga, da je ta lahko razširila glavno vaško cesto. Januarja so začeli graditi spomenik in čeprav je vse delo slonelo na prostovoljni osnovi, je bilo treba zbrati precejšnjo vsoto denarja za material, kip in vse ostalo, kar je v zvezi tudi z današnjo slovesnostjo. Tudi v tem pogledu se je vas izkazala. Že januarja so samo pri Korošcih zbrali 1.250.000 lir prispevkov. Griža je prispevala 600 tisoč. Farnet 200 tisoč, občinska uprava 550 tisoč, prebivalstvo ostalih krajev občine pa je skupno zbralo še 300 tisoč lir. Vse to še ne bo dovolj, zato pa so si vaščani v teh dneh s še večjo vnemo prizadevali, da bi današnje slavje čim bolje uspelo. D. K. RAZGOVOR Z UČITELJEMA STANKO HROVATIN IN BRUNOM KRALJEM Skupinsko ročno delo na šolah v perspektivi preosnove pouka Med ročna dela moremo prištevati tudi manjša popravila na šoli in dela na vrtu . Skrb za okolje je pomemben dejavnik vzgoje Pogled na Korošce Bliža se konec šolskega leta ter cela vrsta kakovostnih zaključnih prireditev in razstav ročnih del. Kakšna je sploh vloga ročnega dela na naših osnovnih šolah? Do katere mere je ročno delo vzgojno? Se ročno delo izvaja v zadoščenje staršev ali otrok? To so tri vprašanja, ki jih skušamo razviti, celotna zadeva pa sega gotovo globlje v današnjo družbo in ni na koncu tako nedolžna in za človeka spodbudna. O zadevi smo se pogovorili z Stanko Hrovatin z Opčin in Brunom Kraljem iz Trebč, učiteljema z dolgoletno prakso. Izbrali smo enega učitelja nalašč zato, da bi skušali odkriti morebitne posledice izrazito ženskega dela tudi za fante v poznejšem razvoju in pri izbiri poklica. Mimogrede je treba ponoviti sicer že znano dejstvo o veliki številčni premoči žensk med učiteljstvom na osnovnih šolah. Bruno Kralj poučuje v Bazovici. «Menim, da ni škode za fante, tudi če se na osnovni šoli z učiteljico ukvarjajo le s šivanjem ali vezenjem», nam je povedal Bruno Kralj. To bo gotovo držalo tudi zato, ker nadaljnja šolska stopnja, nižja srednja šola, ročnega dela ne ob- sega. Otrok na njej skoraj vse pozabi in v delovnem smislu izbira poklic strokovno povsem nepripravljen in tudi brez prave zavesti za delo. Po mnenju Bruna Kralja je treba na osnovni šoli stremeti po skupinskem delu z majhnimi delovnimi akcijami. Kakšne naj bi bile te akcije? «Te akcije so odvisne od šole in od okolja. Otroci silno radi ročno delajo, kar je povsem razum Ijivo. Računi ali slovnica so zanje veliko bolj abstraktni pojmi kot za odraslega človeka, od ročnega dela pa imajo neposredno zadoščenje, ker vidijo pred seboj nekaj, česar prej ni bilo. Ročno delo mora biti skupinsko. Vključiti se da elementarno žaganje, ki pa ne sme biti preveč vezano na že narisane vzorce, sestavlja se lahko majhne klopi iz delov, ki jih je pripravil mizar. Skupinske akcije so lahko majhna popravila na šoli. Razmajane kljuke na vratih, razbite šipe na oknih, police za šolske predmetne zbirke, skrb za okolje.» Skrb za okolje je seveda zelo pomemben element pri vzgoji otroka. Do katere mere pa se lahko otroka pri njej zaposli? uiiiiimiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiniiiMniiiiiiiiiiiiiiiimmiiiitiimiiiiiiiiiiiiiitinminminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiijiiiiiuiuuiiiiiiiiiinmjiiiiiiiiiiiiin 100 LET ALOJZIJE JERIC IZ LUKOVCA Se vedno rada živim bolj kot kdajkoli prej Alojzija kljub svoji starosti pridno pomaga pri hiši Dober lučaj od ceste Štanjel -Nova Gorica, v Lukovcu, prijazni kraški vasici, pod slikovitim Štanjelom, živi Alojzija Jerič, drobna, mala kmečka ženica, trdna in vitka Kraševka, ki bo te dni slavila svoj stoti rojstni dan. Mama Alojzija, kljub tolikšni starosti, je še vedno pri močeh (zdravniške pomoči sploh ni potrebovala) in dandanes «jutra'» živali, pospravlja v hlevu, speče kruh, pomiva posodo, bere časopise in stare knjige, gleda televizijo in ne nbzadnje igra na orglice. Povemo naj še to, da je brez lèbega očCSčC 'in Ib ód štirinajstega leta starosti, ko ji je priletel v oko lesen predmet. Po makadamski cesti sem pripeljal v vasico Lukovec, ki šteje le enajst hiš. Sosedov pes je naznanil moj prihod. Soseda, priletna ženica, me je takoj napotila k stoletnici. Moram reči, da so v Lukovcu ponosni, ker imajo stoletnico. Mamko Alojzijo sem srečal kar na dvorišču, s polnim vedrom vode v rokah. «Še vedno rada živim, morda še bolj ko kdajkoli,» se je začel najin pogovor. Sedela sva na klopci pred hišo in najino kramljanje se je zasukalo daleč, daleč v preteklost. Z možem, ki je umrl pred šestdesetimi leti, sta imela pet otrok (sina in štiri hčere). Hčere so še žive in mama Alojzija, sedaj živi pri najstarejši hčeri (73 let) Mariji Abram. Imela je vse prej kakor lahko življenje. Vendar ga je vedno jemala z dobro voljo in ga izpolnjevala z delom. Ima še vedno neverjetno dober spomin, saj pomni dogodke pred devetdeset in več leti, tako da nisem in nisem mogel verjeti v njenih sto let. «Ja. težko, težko je bilo. V o-beh vojnah so strašili. V prvi sve- Stoletuica Alojzija še vedno rada pomaga doma Rada igram na orglice tovni vojni smo begunili v Nemčijo, v drugi svetovni vojni pa so nam vse požgali, pokradli, nič ni ostalo. Sedaj na stara leta, «stu jih bu», pa dobro živim. Bila sem tudi v Avstriji, v taborišču. Pretepali so nas», pripoveduje mamka Alojzija. Slišal sem, da veliko delate. «Tku. živino napojim, spečem kruh j’nu pasuodo, ma me ne pistijo več ku tiku. Ma jes bi še dijelala. Tudi pu lujtrah še gri-jem», je po domače povedala mati. Pa tudi na orglice igrate, kajne? «Ja, dej les tiste orgle», — je ukazovalno naročila zetu Radu, saj so se okrog stoletnice zbrali vsi domači, celo vnuki po tretjem kolenu. In res, stoletnica nam je zaigrala neko starodavno otožno pesem, polno miline. Igrala je in igrala, mi vsi, zbrani v krogu pa smo jo pozorno poslušali. Poglej no, stoletnica lahko priredi solo nastop, sem si mislil. Ko je nehala igrati, si je mamka Lojzka zaželela kozarček žlahtna kapljice. Hči ji je takoj ustregla in ji prinesla kozarček terana. Mati je kar, meni nič tebi nič, zvrnila. A, ha, teran, to je pa zdravilo, kajne? «Tudi tu muora bit», mi je smehljaje odvrnila. «Vinu da muč!» Kaj pa prehrana, da ste dočakali tolikšno starost? Ali imate poseben recept? «Kavo in kruh, polento in krompir ter mineštro.» Nato se je najin pogovor ponovno prevesil v devetnajsto stoletje. Tudi v Trst smo hodili. Prodajali smo mleko, maslo, jajca. Hodili smo peš, ker takrat še ni bilo «cupa». y Trstu so me Lahi zaprli štiri dni, ker sem jim prodala slabo mleko. Doma sem ga najprej skuhala, posnela smetano in iz nje napravila maslo, tisto prevrelo mleko pa sem prodajala za prvovrstno mleko. Ta iznajdljivost pa me je pripeljala v tržaške zapore. Takrat so bili drugačni časi kot danes. Sedaj jemo vsi bel kruh. «No, pa še ti Marija povej kaj, ne bom samo jaz pridigala», je šaljivo zaključila mamca Lojzka. Pa še to. Kaj si želite še na stara leta? , «Kar bog da! Najraje bi sedaj jedla potico». ^ Mamca, kot najstarejšemu občanu sežanske občine vam č~ tamo z željo, da bi ostali še naprej pri zdravju in dočakali še večjo starost. Pa na svidenje. VOJKO KRPAN GABROVEC ANTON FURLAN-Č0T0V SE JE VRNIL V DOMAČI KRAJ V Argentini skoraj ni bilo večera da se ne bi spomnil rojstnega kraja Furlan se je izselil v Argentino pred 50 leti in si tam ustvaril novo življenje Od prejšnjega meseca se mudi na obisku v naših krajih Anton Furlan iz Gabrovca, po domače Čotov, ki si je po dolgih petdesetih letih izseljenstva v Argentini zaželel spet videti rojstni kraj, kjer je preživel svoja otroška leta. Ko sem mu segel v roko, mu res ne bi prisodil 78 let, saj je možakar zdrav kot riba, živahen in še «pri sebi», še bolj sem bil presenečen, da mu jezik tako sproščeno teče v slovenščini, saj je kar pol stoletja živel v tujem okolju. Vendar zaveden človek nikoli ne zataji svojega izvora in ljubosumno čuva svoj materin jezik kot najdragocenejši zaklad. Zelo rad in izčrpno je odgovarjal na zastavljena vprašanja. — Kdaj, kako in zakaj ste se odločili, da se izselite? «Daljnega leta 1924, točno pred 50 leti, sem si že ustvaril lastno družino, bival pa sem najprej v Trstu, nato pa v Koludrovci. V naših krajih so bile takrat razmere zelo težke, vladala je revščina, brezposelnost in možnosti zaslužka ni bilo veliko. Zato sem se odločil, da odpotujem čez o-cean v Argentino, kjer se je že nahajal moj bratranec, s trdnim namenom, da si ustvarim boljšo bodočnost. — Ste ob prihodu v Argentino i-meli težave z zaposlitvijo? — «Kot izučen klesar sem se takoj ob prihodu v Buenos Aires zaposlil in gospodar je cenil mojo spretnost pri delu, tako, da mi je že od vsega začetka dajal dobro plačo in mi dodeljeval zaupna dela. Nisem namreč imel težav, ker marljivega delavca cenijo povsod. Po petih letih sem si kupil hišo, kjer živim še danes.» — Življenje v Argentini ste si sam skoval in vsaj na začetku vam gotovo niso «cvetele vrtnice». V kakšnih razmerah pa živijo sedaj vaši potomci? — «Mislim, da sem z ljubeznijo do družine dosegel, da imajo moji otroci in vnuki lepše življenje, kar mi je sedaj na stara leta v veliko veselje in uteho. Sin Mario si je odprl mehanično delavnico tik našega stanovanja v Buenos Airesu in se je poročil z Argentinko danskega izvora. Njegovi otroci se vsi šolajo: Edvard obiskuje medicinsko fakulteto v Cordovi, Rihard in Henrik pa o-biskujeta «English school», ki je dobra zasebna srednja šola. Hči Dorila, ki mu jo je žena rodila v Argentini, je do vstopa v o-snovno šolo govorila le slovensko; španščine, ki je uradni jezik, sploh ni obvladala. Vendar se je španščine kaj kmalu dobro naučila in jo je na zaključni slovesnosti višje srednje šole doletela velika čast, da je bila «aban-derada», to je, da je ona nesla zastavo, kar označuje najboljšega dijaka. Še mlada se je poročila z elektronskim inženirjem slovenskega porekla, saj je bila njegova mati iz Briščikov pri Zgoniku, oče pa z Dolenjske. Sedaj biva v Cordovi in ima dva otroka: 18-letni sin Oskar je z odličnim uspehom dokončal vojaško šolo in študira inženirstvo na univerzi v Cordovi, poleg tega pa obiskuje še glasbeni konservatorij; 14-letna hčerka Susana Violetta pa je velik glasbeni talent in obiskuje konservatorij.» — Kot izhaja iz vašega pripovedovanja, so vaši otroci in vnuki «dobro stoječi», vendar je bilo potrebno veliko truda, ljubezni do družine in vztrajnosti, da ste si ustvarili tak zavidljiv položaj daleč od rojstnega kraja. Ste zelo pogrešali našo Primorsko? — «Odvisno je od šole. Od tega, kje šola stoji. Šola v mestu bo pač morala najti druge rešitve, po vaseh pa se lahko v okviru ročnega dela izvede čiščenje dvorišča, urejevanje vrta, morda celo omejeno vrsto vrtnarstva. Zelo koristno je gojenje lončnic. Na naši šoli smo celo skušali za silo popraviti neki poškodovani zid na dvorišču. Zanimivo je bilo opazovati, kako so le malokateri učenci imeli nekaj smisla za varnost pri delu in tudi nekaj smisla za pravilno postavljanje kamnov. Očitno je, da otroci doma danes zelo malo delajo. Kriva je zgradba današnje družbe, v veliki meri televizija, ki jih privadi na pasivnost. Iznajdljivosti ni opaziti niti pri i-granju. V okvir ročnega dela se lahko vključi tudi ogled starih suhih kraških zidov, ki niso tako grobo nametani kot zgleda, saj odkriva njihovo večstoletno kljubovanje času določeno stopnjo zidarskega znanja. Ročno delo je tudi vzgojno, če otroci popravljajo šolske učne pripomočke kot so na primer zemljevidi.» Seveda je nemogoče, da en sam razred izvede v enem samem šolskem letu vsa ta dela. Po mnenju Bruna Kralja je predvsem važno, da se otroku da določeno odgovornost v družbi. To mu bo koristilo tudi kot bodočemu delavcu na montažnem traku v tovarni ali v delavnici. Tipičnim ženskim delom se znajo tudi fantje odlično prilagajati. Ne samo, da jim ne bo škodilo, če bodo znali sami zašiti gumb; mnogi so večkrat pri šivanju natančnejši od deklic. Stanka Hrovatin poučuje že nekaj let na osnovni šoli na Repen-tabru. Tam ni med učno močjo nobenega učitelja, ki bi ročno delo za fante ustrezno usmerjal. U-čiteljice morajo zato po lastnem znanju primerno zaposliti tudi fante. Žal odpadejo obsežnejše skupinske akcije, čeprav spada v tradicijo repentabrske šole vsakoletno sajenje mladih borov, na katere so otroci čustveno vezani in sledijo rasti drevesc, ki so jih sami zasadili. «Osnovna šola je v Italiji zasnovana na osnovi enciklopedičnega kopičenja znanja iz raznih predmetov. To pomeni, da je treba delati pod pritiskom določenega učnega načrta in šolski predmeti, kot so telovadba in ročno delo, ki nimajo tako ozkega okvira, so v pod -rejeni vlogi, čeprav so prav tako pomembni kot računstvo, prirodopis in drugi. Otroci so poleg tega danes tudi pod pretiranim nadzorstvom staršev, kar nedvomno omejuje njihovo iznajdljivost. Ročno delo v tem trpi, ker se od šole pričakuje, prej kot splošno delovno miselnost, lep izdelek za šolsko razstavo. Tudi nehote se torej posveča več važnosti posameznim izdelkom kot pa skupnim akcijam. Vsekakor ima tudi posamezno delo svoj delež pri navajanju k delu, seveda bolj družinskemu.» Odločilen preobrat v šolskem ročnem delu bi lahko dala šola s celodnevnim poukom, h kateri se bomo kdaj kasneje povrnili. Treba pa je tudi upoštevati razne komplikacije, ki nastajajo pri celodnevnem pouku. Mnogi otroci so danes zaposleni s športom, glasbo, učenjem tujih jezikov, baletom, kar spet omejuje učinkovitost šole. Idealna bi verjetno bila ustanovitev raznih pošolskih krožkov, kjer bi se lahko posamezniki pod bolj strokovnim vodstvom ukvarjali z najbolj priljubljeno stroko in si tudi ustvarili nekaj osnovnih pojmov o bodočem poklicu. S sedanjim ritmom razvoja celodnevnega pouka tvegamo, da bo ob popolni uveljavitvi ta sistem že zastarel. K. B. niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiuaiiiiuiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuniHniHHmuniiiniHniina^ «Ponosno lahko izjavim, da moji družini ni manjkalo ničesar, kljub temu pa sva bila z ženo žalostna ter čutila domotožje. Skoraj ni bilo večera, da se ne bi pogovarjala o najinem rojstnem kraju in o ljudeh. Stalno sva si namreč dopisovala s sorodniki in sva bila obveščena o vseh dogodkih domačega kraja.» — Je bilo v Argentini dosti Slovencev, ki so se kot vi tamkaj priselili? «V Buenos Airesu nas je bilo leta 1924 in leta 1930 kakih 25 tisoč, večinoma Primorcev, in smo si radi pomagali drug drugemu. - • ' • ■■ azpolago Jaz sem npr. dal i eno sobo v mojem stanovanju mladim fantom, ki so komaj prišli v Argentino, dokler si niso lahko najeli kake sobe. Sedaj se je dosti Slovencev vrnilo v rojstni kraj, ostali pa so se privadili na novo klimo in razmere.» Znajo vaši otroci in vnuki slovensko? — «Sin Mario in hčerka Dorila obvladata slovenščino zelo dobro, medtem ko vnuki razumejo slovensko. Oni so pač rojeni v Argentini in je to njihova domovina, zato ni nič čudnega, če ne hrepenijo po teh naših domačih krajih, kot sem vedno hrepenel jaz.» — Ste se Slovenci kaj družili, ste imeli svoje avtonomno organizirano življenje? — «Takoj po priselitvi smo se Slovenci sestajali po gostilnah. S časom smo si z udarniškim delom uredili in pripravili prostore, kjer smo si uredili kulturni sedež, še zmeraj deluje slovensko dramsko društvo «Ljudski oder», prosvetr no društvo «Zarja» in slovensko podporno društvo. Tiskali so tudi več slovenskih časopisov, kot «Mali list», «Nova domovina» in «Lipa», sedaj pa ne izhajajo več. Slovenci imajo tudi vedno dobre pevske zbore, prirejajo festivale po teatrih in nas domačini zelo cenijo zaradi naše delavnosti: nikoli nas ne gledajo grdo!» — Kakšen je bT vaš občutek ob prihodu v domači kraj in kakšnega sprejema ste bil deležen? — «Ni me sram priznati, da sera bil, ko sem po 50 letih izstopil na letališču v Ronkah, tako ganjen in se mi je tako milo storilo pri srcu, da sem jokal kot otrok. Sedaj bivam pri sorodnikih v Križu in Zgoniku. Tu mislim ostati šest mesecev in obiskati vse sorodnike, prijatelje in znance. Vsi so zelo prijazni z mano, imajo me radi in doslej sem odnesel res najboljši vtis. Zelo čudno pa se mi zdi, da ne zna mnogo domačih ljudi ceniti svoje zemlje in jo lahkotno prodajajo. Svojčas smo imeli drugačen odnos do domače grude in smo skušali še večati premoženje.» — Ko bo prišla ura slovesa, vam bo spet bridko pri srcu... — «Skoraj se bojim tistega trenutka, čeprav se bom zelo rad vrnil k svojim dragim. Vendar sem se v svojem srcu že odločil, da sa bom čez nekaj let spet vrnil na obisk na Kras, če mi zdravja ne bo manjkalo. Povsod je namreč lepo, vendar je doma najlepše!» BORIS SIMONETA OPČINE STO LET ANDREJA CREVATA Prvi uslužbenec openskegu trumvuju Na Opčinah živi stoletnik Andrej Crevato. ki se je rodil 2. junija 1874 v Piranu, na Opčinah pa prebiva že 73 let v svoji hiši v Kon-konelski ulici 33. Danes ni samo najstarejši Openc, ampak tudi najstarejši tramvajski uslužbenec, sedaj v pokoju. K openskemu tramvaju je prišel v službo tisti dan, ko se je v Hotelu de la Ville na tržaškem nabrežju sestala komisija za začetek del. Takrat je glavnemu inženirju prinesel prtljago z železniške postaje v hotel in od takrat je ostal na delu pri izgradnji proge Trst — Opčine kot skladiščnik materiala. Po izgradnji tramvajske proge, ga je tramvajsko podjetje poslalo na krajšo specializacijo in za prevzem prvega tramvaja v tovarno v Gradec, to zato, ker je bil zanesljiv delavec in je odlično obvladal nemščino. Po vrnitvi iz Gradca je postal prvi voznik tramvaja in napredoval je pri tramvajski družbi do prvega nadzornika voznega osebja. Posredoval je na ravnateljstvu podjetja, da so delavcem in mlekaricam znižali ceno in vpeljali mesečne izkaznice. Takrat je bil tramvaj za ljudi novost in predrag, za- to so ljudje še vedno pešačili v Trst in nazaj. Tramvaj je več- krat vozil prazen in šele s časom in s težavo so se pozneje uveljavile mesečne izkaznice in povečalo se je število potnikov. Kot stoletnik je še pri zadovoljivem zdravju, še vedno kaj dela na svojem vrtu, vsak dan, ko je lepo vreme, se malo sprehodi, je čil in se živo spominja svojih mladih let, svojih sodelavcev, tehničnega in vodstvenega osebja tramvajskega podjetja, ki ga že davno ni več. Spominja se tudi tiste tramvajske nesreče na škorklji 10. oktobra 1902. ko je tramvaj št. 2 zdrsel in udaril ob vogal hiše. Spominja se tudi oseb, ki so bile ob nesreči v tramvaju, ter kdo je bil voznik in kdo sprevodnik. Od tistega časa tudi izvira zelo znana popevka o openskem tramvaju, ki jo je v zadnjem času Pevski zbor PD «Tabor» poslovenil in jo predvaja na svojem sporedu. Svojemu sovaščanu in prvemu moškemu stoletniku na Opčinah Andreju želijo Openci in še posebno njegovi bivši sodelavci sedaj v pokoju. da bi še dolgo živel zdrav in čil v njihovi sredi in mu kličejo na mnoga leta. ANGEL VREMEC horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zaupajte ljudem, kolikor je potrebno, ne več. Bodite mirni in ne dovolite, da bi kdo vplival na vas. Dosegli boste, kar si želite. Uspeli se boste obvarovati pred spletkami neke ženske. Zdravje vas bo kar dobro služilo. Pazite se le pred vremenskimi spremembami. BIK (od 21. 4. do 20. r ____„, 5.) Splošen potek po- •jjfgT* j slov in dela vam bo j omogočil ugotovitev, kolikšna je inteligenčna sposobnost nekega sodelavca. Ne spreminjajte stvari po nepotrebnem. Priporočljiva pa so nekato-a poslovna potovanja. Bodite previdni pri ocenjevanju novih znancev, zlasti v primeru moških. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nervozni boste .vendar se skušajte obvladovati, da bi ne ustvarjali nepotrebnih zapletljajev. Vsekakor upoštevajte nekatere nasvete zanesljivega prijatelja. Ne bodite čez mero trdoglavi kar zadeva nekatere spremembe. Razčistili boste nekatere dvome čustvenega značaja. Veljaven od 2. do 8. junija 1974 RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nasmehnila se iCflbAA vam bo sreča in boste / zato zelo veseli. Nek- do vam bo dokazal svojo privrženost, kar vas bo izpolnilo z vehko toplino. Zelo vam bo koristilo, če se boste bolj gibali, že v kratkem se bo uspešno uredila neka zadeva, ki vam je pri srcu. /'-"-'v LEV (od 23. 7. do 22. /' \ S.) Obetajoč finančni I j uspeh. Skušajte biti v J bolj drzni in manj o-mahljivi. čaka vas nekaj napornih, vendar plodnih dni. Ugodna rešitev važnega vprašanja po razgovoru z neko žensko. Skrčite svoj delovni dan, saj ste resnično potrebni počitka. Izboljšano zdravje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zapleten položaj, ki se ga boste lotili in rešili z dobro mero poguma in razsodnosti. Po nekem telefonskem pozivu, se bodo vaša upanja obnovila. Izkoristite bolje svoje sposobnosti. Vaša impulzivnost bi vas utegnila privesti v neprijeten položaj. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Podajte se enkrat tudi med poslovne ljudi, marsičesa se boste naučili. Pravilno boste nasiutili težkoče, ki boste nanje naleteli na svoji poti. Otresite se negotov-nosti. Izvlekli se boste iz neprijetne zagate. Previdnost med vožnjo v avtu. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Odločnost vas bo obvarovala pred vsemi neprijetnimi presenečenji življenja. Dober zaključek nekega podviga. Zagotovili si boste dolgo pričakovano zmago. Poenostavite svoje delo s preureditvijo njegove organizacije. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vzemite si tudi s p>omočjo sile to, kar menite, da vam p>ošteno pripada. Bodite do konca nepopustljivi pri izpolnjevanju važne naloge. Usp>elo vam bo nadomestiti izgubljeni čas le, če boste dovolj px>trp>ežljivi. Nekaj dni vas bo mučila nespečnost. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Splošno vzdušje na delovnem mestu bo mimo in u-staljeno. Verjetno boste začasno podredili voljo močnejšega, ne boste izgubili ničesar, pač pa samo pridobili. Ne precenjujte pa svojih moči. Potrpežljivo pripravljajte pogoje za nadaljnje podvige. © VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Neverjetno srečo boste imeli pri igri, ki sicer ni vaša strast. Bodite bolj u-mdrjeni v razkazovanju svojih intimnih čustev, obenem pa se otresite svoje odvečne plahosti, ki vam je samo v na-poto. Prišla bo vest ki jo že dolgo pričakujete. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Strpno čakajte in f ^ j ne zbujajte videza, da niste pripravljeni na obrambo. Če se boste spoprijeli z nekom, ki vam stalno skuša škodovati, naj bo napad premišljen, vendar izpeljan pogumno. Ne bojte se povedati ljubljeni osebi to, kar ji gre. Zanesljivo se udeležite važnega sestanka, o katerem ste bili obveščeni. danes v Ljubljani, danes v Ljubljani, danes v Ljubljani, SVETLI LIKI NASE REVOLUCIJE V spomin na Dora Furianiča borca za delavske pravice drugih napotkov za delo, je dobil tudi nalogo, da vržejo v zrak e-lektrične nosilce visoke napetosti blizu žavelj. Furlaničeva sabotažna skupina je 4. avgusta 1942. leta med 10. in 11. uro ponoči minirala dva nosilca. Istega večera je Stjenka s svojo skupino miniral električne drogove visoke napetosti pri Repentabru na Krasu. Ta partizanska akcija je močno odjeknila v javnosti in razbesnila fašistične pajdaše. Po prihodu Darka Marušiča - Blaža na Pid morsko, kot organizatorja Osvobodilne fronte in partije, je Furiarne od njega dobil nalogo, naj organizira odbore Osvobodilne fronte v slovenski Istri. Nadalje je Fur-lanič sodeloval z Marušičem in drugimi protifašisti pri organiziranju več sestankov Osvobodilne , fronte, kar je pripomoglo k razširitvi in okrepitvi njene organizacije na širšem območju. 30. septembra 1942 je policija aretirala Furlaniča v tržaški ladjedelnici. Na zaslišanju mu niso mogli dokazati njegovega obsežnega protifašističnega delovanja. Zato so ga po petnajstih dneh odpeljali na politično konfinacijo na otok U-stica. Tam se je vključil v politično delovanje ■ in postal član otoškega komiteja komunistične partije Italije. Ob priložnosti prevoza političnih konfinirancev s tega otoka v taborišče Fresinone, je po partijskih navodilih pobegnil, skupaj s tovarišem Darijem Barbatom, ob pomoči tovariša Vu-kadina Nenada, poznejšega namestnika komisarja Tretje prekomorske brigade, čez osem dni so ga ponovno prijeli in odvedli v ječo Maida pri Catanzaru, kjer je ostal do 13. septembra 1943. leta. Nekaj časa je deloval v partijskem komiteju v Catanzaru. Poslali so ga v Bari na konferenco predstavnikov italijanskih protifašističnih strank, na kateri so sklenili, da bodo odstranili s fašizmom kompromitirano italijansko monarhijo. Nato se je javil v partizanskem taborišču v Galini, oziroma v bazi, ki se je nahajala v Bariju. Vstopil je v Tretjo prekomorsko brigado. Dobil je položaj vodnega delegata, nato namestnika četnega komisarja. Udeležil se je vseh njenih težkih in uspešnih bojev vzdolž Dalmacije, Hercegovine in Bosne. V peti prekomorski brigadi je bil komisar prve čete tretjega bataljona in se je udeležil bojev v Liki in Sloveniji, nato je postal komisar samostojne baterije XVIII. slovenske divizije. Iz jugoslovanske ljudske armade je bil demobiliziran na lastno željo 1946 s činom kapetana. Za zasluge v narodnoosvobodilni borbi in graditvi socializma je bil odlikovan s številnimi odlikovanji. Po prihodu na svoj dom je opravljal odgovorne politične funkcije. Bil je član okrajnega komiteja komunistične partije Slovenije za milj-sko področje, nato pa sekretar okrožnega odbora zveze združenj borcev NOV in političnih preganjancev nekdanje cone B. Ob resoluciji informbiroja je bil v svoj-stvu sekretarja okrajnega komiteja komunistične partije Slovenije za miljsko področje dvakrat aretiran od angloameriške policije. Doživel je hude preizkušnje. Upokojen je bil leta 1964 zaradi doseženih predpisanih pogojev za starostno pokojnino. Tudi po upokojitvi je bil aktiven družbeno - politični delavec. Vrsto let je bil predsednik združenja borcev krajevne skupnosti na škofijah, član občinskega odbora ZZBN Koper, član komisije za predvojne komuniste pri obalnem komiteju Zveze komunistov in domicilnega odbora tretje prekomorske brigade. Njegovi ženi, sinu in ostalim članom družine v imenu nekdanjih udeležencev narodnoosvobodilne borbe izrekamo izraze globokega sožalja. Nam vsem, ki smo ga poznali in z njim sodelovali, bo ostal v svetlem in trajnem spominu kot dosleden borec za delavske pravice. Predvojni komunisti in borci NOV iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiil KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 5 B B 6 7 8 9 10 B 11 12 B 14 15 B 16 B 17 18 19 B B 20 ■ B 21 ■ 22 23 m 24 25 B 26 B 27 B B 28 B 29 B 30 31 32 B 33 B 34 B 35 fl 36 37 38 B 39 40 B 41 42 m 43 44 m 45 46 m 47 48 m 49 B 50 B B 51 g Rešitev na 6. strani DRAMA SNG Danes, 2. junija, ob 20. uri: Tom Stoppard: Akrobati. Izven abonmaja (v Operi SNG). Gostuje «Atelje 212» iz Beograda. Vstopnice so v prodaji pri Opemi blagajni. Jutri, ponedeljek, 3. junija, ob 20. uri: Ostrovski: Volkovi in ovce (komedija). Abonma F in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Jutri, ponedeljek, 3. junija, ob 20. uri: Milica Jakovljevič, Mir - Jam: Ranjeni orao ili smeju li devojke dopustiti probu pre braka. Izven a-bonmaja (v Operi SNG). Gostuje «Atelje 212» iz Beograda. Vstopnice so v prodaji pri Opemi blagajni. MALA DRAMA SNG Danes, 2. junija, ob 18. uri: Shakespeare . Aleksičeva: Hamlet u po-drumu. Izven abonmaja. Gostuje «A-telje 212» iz Beograda. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami. Jutri, ponedeljek. 3. junija, ob 18. in 21. uri: Borislav Pekič: Na lu-dom belom kamen (Generali ili sredstvo po oružju . u Edenu, na Isto-ku). Gostuje «Atelje 212» iz Beograda. Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Jutri, ponedeljek, 3. junija, ob 20. uri: 6. von Horvath: Pripovedke iz dunajskega gozda. Abonma ZŠJ 2. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Danes, nedelja, 2. junija, ob 16. uri- Hadžič: Vsi smo ljudje (komedija). Abonma Nedelja - popoldanski in izven. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE GLEJ Ponedeljek, 3. junija, ob 20.30: Recital Tria Lorenz. MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Jutri, ponedeljek, 3. junija, ob 16. uri: Marcel Achard: Hočete igrati z mano, za abonma P in izven. Ob 20. uri: Samuel Beckett: Poslednji trak - 1. repriza za izven. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Lutkovno gledališče obvešča vse ljubitelje lutk, da je razstava «25 let lutkovnega gledališča» podaljšana še do vključno 7. junija 1974. Razstava je odprta v razstavnem salonu Arkade, Tfg revolucije 18 vsak delavnik od 10. do 19. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. KONCERTI Mladinski zbor RTV Ljubljana bo nastopil na rednem letnem koncertu v ponedeljek, 3. junija, ob 20. uri v Filharmoniji. Pod vodstvom Matevža Fabijana bo pel zborovske pesmi jugoslovanskih skladateljev. Vstopnice so na prodaj v Filharmoniji. KINO KINO UNION: amer. barv. CS film - krim. ANDERSONOVI TRAKOVI. Glasba Quincy Jones. Režiser Sidney Lumet. Glavne vloge: San Con-nery, Dyan Cannon, Martin Balsam in drugi. Brez tednika. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO KOMUNA: angl. barv. CS zgodovinski spektakel KRALJICA ZA TISOČ DNI. Režiser Charles Jar-rott. V gl. vlogah: Richard Burton, Genevieve Bujold, Elizabet Taylor in drugi. Brez tednika. Predstave ob 16., 18.30 in 21. uri. Zaradi dolžine filma zvišane cene. Ob 10. uri matineja ruske barv. risanke VRABČEK ABSTINENT -zgodbe s priljubljenimi junaki risanih filmov. Zadnjikrat. POLETNI KINO DOM JLA: angl. barv. vojno . letalski film RDEČI BARON. Režiser Roger Corman. Glavne vloge: John Philip Law, Don Srtoud, Barry Primus in drugi. Tednik št. 21. Predstave ob 20.30. KINO VIČ: franc. barv. VV komedija SEX SHOP. Scenarij in režija Claude Berri. Glavne vloge: Jean-Pierre Merielle. Nathalie Delon, in drugi. Brez tednika. Predstave ob 15.. 17., 19. in 21. uri. Otrokom ne dovolimo ogledati si filma. KINO SLOGA: ital. barvna erotična komedija PREPOVEDANI DEKA-MERON. Režiser Carlo Infascelli. Glavne vloge: Dado Crostarosa, Orchidea de Santis, Carlos de Car-valho in drugi. Tednik št. 22. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Ne dovolimo vstopa otrokom. KINO ŠIŠKA: ital. franc. amer. barv. film VELIKANOVE PUSTOLOVŠČINE. Režiser Maurizio Lucidi. Glavne vloge: Bud Spencer, Jack Palance, Francisco Rabal in drugi. Kratki film. Hrvatski podnaslovi. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO SAVA: ital. barv. W kavbojka TEKSAS JOE. Režija Mario Ca-ianno. Igrajo: Anthony Stephen, Arthur Kent in drugi. Tednik št. 20. Hrvacski podnaslovi. Predstavi ob 18. in 20. uri. Vstopnice prodajamo uro pred začetkom predstav. KINO KRIŽANKE: amer. barv. film BLISKOVITI UPOR, ob 20. uri. Režija Stanley Kramer. Igrajo: Anthony Quinn, Ann Margret, Gary Lockwood, Paul Winfield. Deio sio. vitega režiserja Kramerja in scenarista Segala govori o prepadu, ki v okolju univerzitetnega središča loči starejšo in mlajšo generacijo. Prodaja vstopnic uro pred začetkom. KINO TRIGLAV: romunski barv. CS zgodovinski film iz turških časov HAJDUŠKO MAŠČEVANJE. Režija Dino Cocea. Igrajo: Marcel Bogos, Emanoli Petrut, George Konstantin, Marga Barbu. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO VEVČE: ital. barv. CS kavbojka MALLORY . .. KOT SMRT. Režija Mario Marroni. Igrajo: Robert Wood, Gabriella Giorgelli, Teodoro Corra. Predstava ob 18. uri. Zadnjikrat! KINO ZALOG: angl. barv. fantastični film iz prazgodovine PRED MILIJON LETI. Režija Don Chaffey. Igrajo: Raquel Welch, John Richard-son, Percy Herbert. Samo še danes ob 20. uri. KINO SAVLJE: ital. barv. W film HOMO EROTTCUS, ob 19. uri. KINO SVOBODA, Dolgi most - Ljubljana: Walt Disneyeva barvna risana pravljica TRNULJČICA, ob 17. uri. Starši, pripeljite svoje o-troke! danes ob obali KINO i KOPER: ob 10.00, ameriški, HITRI GONZALES. Ob 16.00 in 18.00, ameriški, NAPAD NA D OMELA. Ob 20.00, ameriški, MOŽ IMENOVAN POLDNE. IZOLA: ob 10.00, ameriški, SAMOTAR Z ZAHODA. Ob 16.00 in 18.00, ameriški, 24 UR LE MANSA. Ob 20.00, BUKANEROSI, PIRAT JUŽNIH MORIJ, italijanski. ŠKOFIJE: ob 17.00 in 20.00, italijanski, PUSTOLOVCA V ZRAKU. PIRAN: ob 10.00 in 16.00, ameriški, MOJSTROVINE WALTA DI-SNEYA. Ob 18.00 in 20.00, danski, ZOBOZDRAVNIK V POSTELJI. PORTOROŽ: ob 20.00, ameriški, SAMOTAR Z ZAHODA. TRGOVINE Piran in Portorož sta ob nedeljah še brez dežurnih trgovin. V Kopru bosta v nedeljo dežurali: Jestvina na Titovem trgu in Nanos v Kidričevi ulici. V Izoli pa bodo dežurali: Trgovina «Jestvina» v Ljubljanski ulici, Mesnica AGRARIA v ulici Prekomorski brigad, ter trgovina s sadjem in zelenjavo Kmetijska zadruga v Smrekarjevi ulici. LEKARNE V nedeljo dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna dežurna zdravniška služba. Tako v zdravstvenem domu v Kopru kot v zdravstvenih ustanovah v Izoli in v Piranu dobite pomoč od 7. ure zjutraj v nedeljo, do 7. ure zjutraj v ponedeljek. PRIREDITVE Prade: ob 20.00, tradicionalna sagra. Igral bo ansambel Platana. Momjan: ob 20.00, Mladinska plesna prireditev. Igral bo ansambel AIVI iz Rovinja. ŠPORT Koper: ob 16.30. Pokalna tekma Koper — Rudar (Trbovlje). Piran: ob 17.00. Prvenstvena tekma primorske nogometne lige Piran — Cesta. ZABAVE Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi zimski plavalni bazeni, kegljišča in drugi športni objekti. Zvečer bodo igrali v vseh večjih lokalih zabavni orkestri, barski pro gram pa si lahko ogledate v barih hotela Triglav v Kopru, v Palacu, Centralu in Metropolu v Portorožu ter pri Treh papigah, v Piranu. danes v Novi Gorici KINO SOČA: DON JUAN JE BILA ŽENSKA, francoski barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA: JUNAKI ČRNEGA SAMOKRESA, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE: LJUBEZEN JE LE BESEDA, nemški barvni film ob 17.00 in 20.00. FRVAČINA: DR. DETEKTIV, ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00. RENČE: AFERA T. KRAUNA, ameriški barvni film ob 20.00. DEŽURNA LEKARNA Danes je v Novi Gorici dežurna Centralna lekarna, tel. 21-456, ki je odprta od 8. do 12. ure. Odprta je tudi ves prosti čas do ponedeljka zjutraj za izdajo zdravil po receptu. Lekarna opravlja dežurno službo tudi za območja Šempetra, Kanala, Dornberka in goriških Brd. Kot smo že na kratko poročali, je pred dnevi v ankaranski bolnišnici preminil tov. Doro Furla-nič iz škofij, predvojni komunist, udeleženec NOB od leta 1941 in zaslužni organizator Prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot. Doro Furlanič se je rodil 1912. leta na škofijah pri Kopru, v delavski družini. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v tržaški ladjedelnici, kjer je prišel v stik s protifašističnim delavskim gibanjem že v zgodnji mladosti. Udeleževal se je raznih stavk in protifašističnih akcij, leta 1929 je preprečil domači mladini na škofijah, da bi se vpisala v fašistično stranko. Zaradi njegovega protifašističnega delovanja so ga koprski fašisti leta 1935 prijeli in ga držali pet dni v ječi. Tedaj je bil že povezan s komunisti. Fašistična policija ga je spet aretirala 1938. leta. Na tržaški kvesturi so ga štiri dni zverinsko mučili do nezavesti. Obsodili so ga na politično konfinacijo na otoku Ventotene. Tam se je povezal s partijsko organizacijo in je ab-solviral partijski marksistični tečaj. V konfinaciji je ostal 16 mesecev, nato je po vrnitvi na svoj dom nadaljeval s političnim delom. Povezan je bil z dobro razpredeno komunistično organizacijo v Miljah in tržaški ladjedelnici. V svoji vasi je organiziral nove somišljenike. Po značaju resen, odkrit in pošten, je užival pri ljudeh ugled in spoštovanje. Čeprav so ga fašistične oblasti zasledovale, je uspel opraviti obsežno protifašistično delo. Preko komunistke Alme Vivode iz Milj je že leta 1940 dobil zvezo z Antonom ši-beljo - Stjenko, ki je bil tedaj zaposlen v ladjedelnici in povezan s partijsko organizacijo Pinka Tomažiča. Po velikih aretacijah pro-tifašistov na Primorskem in zlasti v Trstu leta 1940 je ostala partijska organizacija okrnjena, Doro Furlanič pa ni bil aretiran, ker je spretno prikrival svojo dejavnost in ni prišlo do izdajstva. Tako se je skupina komunistov s tega področja dogovorila za sabotažne akcije že avgusta 1941. leta. Skupino je vodil Stjenka. V njej so bili Alma Vivoda, Doro Furlanič, Bruno Klarič- s Škofij in Bruno Brajnik iz. čampor.. Pred bližajočim se procesom zoper Tomažiča in ostale obtožence so nameravali s sabotažnimi akcijami o-pozoriti fašiste, da je še živa protifašistična organizacija. D. Furlanič je prevzel nalogo, da bo organiziral sabotaž[jp skupino na Škofijah, ki naj bi razstrelila mosr {5H ' RičmSSfjih. Stjenka " ffltf je preskrbel detonatorje in vži-galno vrvico. Skladišče ■ va orožje pa so imeli skrito pri brivcu Francu Pohlenu na škofijah. Izdelali so načrt za akcijo. Toda pred njegovo izvedbo so naročili sabotažni skupini, naj do nadaljnjega počakajo z akcijo. CK komunistične stranke Slovenije je poslal julija 1941. leta na tržaško področje organizatorja osvobodilne fronte Oskarja Kovačiča - Tonija. Preko Stjenke se je povezal tudi s škofijskimi protifašisti in drugimi na dolinskem območju. V decembru 1941. leta je Doro Furlanič prisostvoval sestanku pri Jožetu Jamšku na Plavjah, ki ga je organiziral Kovačič. Ta sestanek je bil dejansko začetek organizacije Osvobodilne fronte v slovenski Istri. Od tedaj dalje je bil Doro Furlanič eden najaktivnejših organizatorjev Osvobodilne fronte na tem področju in tudi med tržaškimi delavci, s katerimi je prišel v stik na delovnem mestu in izven njega. Po aretaciji bratov Kovačičev in drugih tovarišev januarja 1942. leta, je bila organizacija Osvobodilne fronte hudo prizadeta. Do aretacije je prišlo zaradi vrinje-nja nekega policijskega konfiden-ta v organizacijo, vendar Furla-ničevo delovanje ni bilo odkrito, zato je ostal na prostosti. Kovačiča je nadomestil Albin Čotar, ki je bil poslan v Trst zaradi ponovne oživitve partijske organizacije in organizacije Osvobodilne fronte. V začetku poletja 1942. leta se je povezal s Furlaničem. Razen VODORAVNO: 1. Manjša .. . proga, 6. Leninov naslednik, 11. Politik iz «našega kraja», 14. predlog, 16. Italijanski menih in teolog, 17. Grška črka, 18. Dantejevo število, 20. Sibirski veletok, 21. Mednarodno združenje pesnikov, 22. Nemški je, 24. Zagrizen, 26. Mračen, 27. Investigirati, 28. Vrsta hazardne igre, 29. Evropski je zober, 30. So lahko prosti, 33. Moško ime, 34. Katastrofa, 35. Egipčanski bog, 36. Albin, zamejski politik, 38. Tako in tako, 39. Deborah, filmska zvezda, 4L Ime filmskega igralca Ladda, 42. Zal, čeden, 43. Predsednik športnega društva v «našem kraju», 45. Pojdite v latinščini, 46. Ime filmskega igralca Pacina, 47. «Naš kraj», 49. Predlog, 50. Kmetova ... smrtno . .. orodje, 51. Osoren. NAVPIČNO: L Immanuel, nemški filozof, 2. A dato, 3. Mestno središče, 4. Mar-xovo ime, 5. Ime princa Khana, 6. Oblika glagola biti, 7. Merska enota za težo, 8. če, ko, 9. Italijanska nota, 10. Žlahten, inerten plin, 12. Alotropska oblika kisika, 13. Palice, 15. Največji grški filozof, 17. Ravnateljstva, predstojništva, 19. Grški bog zdravilstva, 21. Področja, 23. Igra na karte, 24. Very Impor-tant Person, 25. Liho število, 26. Značilnost «našega kraja», 31. Zapor, 32. Moško ime, 34. Rimski prokurator, ki je obsodil Kristusa na smrt, 37. Pripadniki visokega plemstva, 39. Kitajska, 40. Pretep, 43. Pred Angeles, 44. Skala, 47. Poraz v boksu, 48. členek. (lako) imimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinivniiiniiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii 41. C. GALE V. HERCEG LEKARNE Nočna dežurna zdravniška služba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan in to v naslednjih e-notah Zdravstvenega doma — Ljubljana Bežigrad: Kržičeva c. 10, telefon 310-533. Center: Miklošičeva c. 24, telefon 313-063 Vič - Rudnik: Postojnska c. 24, telefon 61-121. Moste • Polje: Prvomajska 5, telefon 316-155. šiška - Šentvid: Derčeva ulica 5, za občinsko stavbo, telefon 55-221. Medvode: Medvode, telefon 71-215. TONE SVETINA To je bila smer, ki sta jo še isto leto v ugodnem vremenu ponovila v borih desetih urah ... Nad njima se je vlekla gorenjska smer z Ladjo. Na zahodnem delu se je prebijala k vrhu smer Nemcev Prusika in Szalaya, ki sta jo tudi že nekajkrat ponovila. Srednji raz, najbolj navpičen, in nedostopen — ta ga je vlekel nase kot velikanski magnet. Pogledati v poslednjo skrivnost Triglava... V nedotaknjene skale... V navpičnost, kjer fantazija odreveni, kjer iz mnogih previsov diha smrt kot nenehna grožnja, kjer zijajo prepadi kot gobci lačnih zveri.., So trenutki, ko je človek najraje sam, če zna prenašati sam sebe. In pride čas, ko ne moreš biti sam, pa si zato na tihem jezen sam nase in tudi na tistega, ki ga potrebuješ. Miha je gledal od rose oprano nedostopnost in tesnoba v njem je rasila. V sebi ni našel razloga za veliko tveganje. Naj mu pove zdaj, spodaj, ali naj ga prepriča, da še nista dovolj pripravljena? Jožu, ki ni odvrnil oči od stene, pa se je zgoščala energija, ki mora premagati vse te ovire. Imela je razlog in smisel. Ni se povsem zavedal, toda vse močneje je čutil, da je ljubezen strašna sila. Negotova ljubezen... Zdaj, ko sta pod samim vstopam rožljala s klini, se je zavedel, da mu ni toliko za to, da bi prehitel Nemce ali Comicdja, kot za to, da bi zablestel pred njo... še preden se je vreme ustalilo, je hodil sam po gorah in sanjaril o njej, o Karmen, kakršno bi rad imel, ne o takšni, kakršna je bila v resnici... Blodil je po obližju zadnjih gnezd, kjer so v grušču ležale okamenele školjke, koder ne zmanjka planjav snega, koder ga je nanjo spominjala neskončna tišina. Tri ure sta porabila za nekaj raztežajev vrvi, ko so jima zaprli pot velikanski trebušasti previsi. Joža je klel in ihtavo zabijal klin za klinom. Kmalu je sprevidel, da se tu ne bosta prebila ne s pametjo ne z voljo ne s trmo. Na tihem si je želel, da bi Miha rekel: Joža, pamet v roke, vrniva se, nikamor ne prideva. Toda Miha tega ni rekel. Videl je, da se je Joža ujel v lastno past in da mu ne preostane drugo, ko da sam odneha. Pustil je, da se je namučil do skrajnosti in da je obupal. «Ne gre naprej! Nikamor ne gre! Ko bi bila vsaj megla, da bi se vanjo uprl!» je skušal zaviti v šalo svoj neuspeli poskus. Spustil se je na stojišče, kjer ga je Miha varoval, in mu predlagal: «če hočeš, poskusi ti!» «Saj nisem nor! Če ne gre tebi, tudi meni ne bo šlo!» «Potem se vrniva!» je otožno dejal Joža. Brez besed sta se spustila ob vrvi navzdol, tja, od koder sta prišla. Na široki terasi sta sedla in počivala. V Jožu je rastla razdraženost. Potreboval je nekoga, s komer bi se lahko sporekel. Pa kaj, ko se je bilo z Mihom tako težko sporeči... Skušal ga je izzvati : «Če danes ne gre, prideva drugič! Če se pa tebi ne bo dalo, bom našel koga drugega... Sloki bi šel rad in morda tudi Pavla...» Miha se je čutil užaljenega. Ko da bi se morala obrniti zavoljo njega... Vrnil je milo za drago : «Zakaj ga pa še nisi našel, če misliš, da nisem dovolj dober? Nisem se ti ponujal in se ne bom! Vabil si me! Zato si me vabil, ker stebra ne moreš sam preplezati in ker nimaš nikogar, ki bi ga spravil v to norijo...» «Norijo!» se je nakuhal čop. «Tako, kot sem rekel! Mislim, da je ta raz stebra ne-preplezljiv!» Joža ga je pogledal pomilovalno. Z razočaranim glasom je rekel: «Zate, Miha! Zame pa je! To ti povem, da ga bom preplezal! Hudič naj me vzame, če ga ne bom! Tudi stavim, če hočeš!» «Ne stavim, ker nočem biti vzrok tvoje smrti.» «No, kaj staviš? Kaj staviš?» je Joža silil vanj. Zdaj se je Miha razjezil: «Če ne odnehaš, ti zdaj povem: kadar boš ti preplezal ta steber navzgor, se obvežem, da pojdem naravnost navzdol po severni steni Široke peči v Martuljku!» «Velja! Daj, udariva! Toda glej, da ne boš snedel besede! Pravnik si!» Udarila sta in stava je bila potrjena. Vračala sta se po policah v Nemški steber. Jožu ni vso pot šla iz glave Karmen. Rad bi o njej govoril z Mihom. Ko sta spet počivala, mu je povedal, da bo prišla in da bo z njo teden dni. Ko je Joža toliko o njej govoril, je Miha prijelo nekaj izzivalnega, ni se mogel premagati in je rekel: «To žensko kuješ previsoko v zvezde! Škoda časa zanjo! Slišal sem, da se kaj rada navdušuje nad moškimi! Toda ko se kdo vanjo zatrapa, ga pusti!» «Kaj me to briga! Misliš, da sem se jaz zatrapal vanjo?» je ugovarjal Joža. - «Bolj je verjetno, da si se ti vanjo kot pa ona vate,» je porogljivo dejal Miha. «Preveč se z njo ukvarjaš, da bi mogel verjeti obratno! če je ne boš spoznal, se boš še marsikje obrnil...» Jožu se je obraz zmračil, kri mu je bušnila v glavo. «Tudi če nehava jutri,» je usekal, «sem prišel dovolj visoko! Zavoljo nje se nisem še nikjer obrnil in se tudi ne bom! Tudi tam ne, kjer se obrneš ti brez vzroka!» Miha je požrl žalitev. Vstal je in rekel. «Greva naprej! Če si za to, bom jaz vodil!» «Ne! Ni mi za to, pač pa, da bi prišla čimprej iz stene!» Miho je popadel bes. Mar misli, da brez njega ne more nikamor?! Saj se obnaša kot histerična mati proti sinu edincu... Preveč prvenstvenih smeri je preplezal sam in tudi z drugimi, da bi se pustil žaliti. Srepo sta se pogledala. «Jaz znam plezati tudi sam, brez tebe, in tudi brez vsakega drugega! Odvezal se bom, sam grem naprej!» Razvozlal je vrv in jezno vrgel konec ob tla Še pogledal ni Joža, ki je momljal: «Kar odveži se, jaz se bom tudi!» Miha je plezal v steno, Čop pa je sedel, gledal za njim in navijal vrv. Legel je in si položil nahrbtnik pod glavo. Obšla ga je žalost. Prenaglil se je. Rad bi poklical Miha nazaj, pa je vedel, da se trma trmi nikoli ne ukloni. Zaradi nje se je z njim sprl. Morda pa ima Miha prav? Že Sloki ga je opozarjal in tudi Pavla se ga je raje izognila, odkar je plezal z njo, čeprav ni rekla ničesar. Moral bi ugotoviti, kaj išče in zakaj, ali pa, pred čim ali kom beži... Vrag je, če je o-boje... da išče tisto, pred čimer bežiš pa ne veš, kaj te preganja ... Bežal je pred to ljubeznijo in jo iskal. Zato je postal zajedljiv tudi do nekaterih prijateljev. Ženske, ki jih je do sedaj poznal, so ali ukazovale ali sprejemale ukaze. Ta bo takšna, da bi povsod ukazovala... Oblastnih žensk pa ni nikoli prenašal. Vstal je. Visoko v steni je zabobnelo kamenje. Iz nahrbtnika je vzel daljnogled. Pa ne, da je Miha padel... Zaman ga je iskal. Nikjer ga ni bilo. (Nadaljevanje sledi) SPORT SPORT SPORT PLANINSTVO SINOČI V KULTURNEM DOMU LEPA PROSLAVA 70-LETNICE SPOT Fotografska razstava J. Fu rlana - Pozdravi gostov - Originalna zamisel proslave Sinoči je bila v Trstu v Kulturnem domu proslava 70-letnice obstoja Slovenskega planinskega društva Trst. Pred proslavo so odprli razstavo fotografij alpinista Janka Furlana. Ob tej priložnosti je spregovoril nekaj priložnostnih b^sed znani slikar Jože Cesar. Proslava sama je bila zamišljena dokaj originalno. Mlajši člani SPDT so na odru improvizirali sestanek odbora SPD, ki je imel eno samo točko dnevnega reda: proslava 70-letnice. Kot so «odborniki» sestavljali točke za to slovesnost se je nato proslava tudi odvijala. Najprej je spregovorila predsednica dr. Sonja Mašerova, ki je pozdravila goste, predsednika PŽR dr. M. Potočnika, predsednika SKGZ B. Raceta, predstavnike planinskih društev iz Ljubljane (Matica), Kopra, Dirske Bistrice, Nove Gorice, Jesenic, Tolmina, Idrije, Sežane, Gorice, Maribora ter meddruštvenega odbora primorskih SPD. Zatem je orisala kratko zgodovino društva ter je svoj govor zaključila z mislimi o vlogi SPD za našo manjšino. Za njo so prinesli pozdrave (in darila) dr. Potočnik, ter predstavniki PD Gorice, Jesenic in meddruštvenega odbora, na koncu pa je obudil nekaj spominov na preteklost še poslednji tajnik tržaškega SPD Koruza pred njegovo ukinitvijo leta 1927, ki trenutno živi v Mariboru. «Odborniki» (Mezgec, Trampuže-va, Šušteršič, A. Kravosova in Dra-šič) so nato še naprej povezovali posamezne točke proslave, v okviru katere je prišel na oder openski moški pevski zbor pod vodstvom pevovodje S. Grgiča in zapel fri pesmi, Loredana Gec je recitirala narečno zgodbo v verzih, šolski otroci (Križ, Sv. Ivan, Rojan, Donadoni) so v kvizu odgovarjali na različna vprašanja, plesna skupina 6 deklet pod vodstvom S. Micheluzzijeve je zaplesala venček plesov po melodijah narodnih pesmi, Drašič, Šušteršič in Kravosova so odigrali krajši skeč s šaljivo planinsko vsebino, za zaključek pa je nastopil še enkrat openski pevski zbor. Proslava je nedvomno lepo uspela in številni člani, ki so se zbrali na njej, so zadovoljni zapuščali dvorano Kulturnega doma. KOLESARSTVO Petnajsta etapa za Guaiazzinija VALENZA, 1. — Italijan Ercole Gualazzini je zmagal v 15. etapi mednarodne kolesarske dirke «Giro d’Italia». 206 km dolgo progo je prevozil v 5.51’54” s p.h. 35,123 km na uro. V njegovem času so prispeli na cilj še: 2. Zanoni Bruno 3. Simonetti Mauro 4. Rodriguez Martin 5. Biddle Bruce 6. Borgognoni 7. De Vlaeminck, 8. Sercu, 9. Bi-tossi, 10. Basso, 11. Antonini, 12. Rottiers, 13. Foresti, 14. Kuiper, 15. Franconi SKUPNA LESTVICA 5.51’59” 1. Merckx 76.39’33” 2. Baronchelli G. B. 40’08” 3. Gimondi 41’56” 4. Moser 42’04” 5. De Vlaeminck 42’06” 6. Battaglin 48T8” 7. Conti 42’47” 8. Pettersson 43’36” 9. Bitossi 43’44” 10. Uribezubia 44’25” 11. Kuiper 44,48" 12. Riccomi 45’33” 13. Fuente 47’16” 14. Lopez Garrii 47’49” 15. Poggiali 49’07” Odbojkarski turnir za 10. kraški pokal je osvojila šesterka Salonita iz Kanala. Rezultati: Salonit — Libertas 2:0 (15:12, 15:6) Salonit — Kras 2:0 (15:8, 16:141 Libertas — Kras 2:0 (15:6, 17:15) ševič v finalu premagal Mariborčana Savnika s 3:0. ŽENSKE Palatinuš — Jeler 3:0 MOŠKE DVOJICE Karakaševič in Kosanovič — Vecko in Uroš Rak 3:0 V okviru priprav za SP so včeraj odigrali nekaj mednarodnih nogo metnih trening tekem. Nekaj izidov: Troyes — Jugoslavija 1:1 Haiti — Twenthe 3:1 Nizozemska — Kickers Offenbach 2:1 • • • MALMOE, 1. — Bolgarija je prvič osvojila mladinski nogometni pokal UEFA. V finalu je premagala Jugoslavijo z 1:0. V boju za 3. mesto je Škotska premagala Grčijo z 1:0. V 5. kolu mednarodnega košarkarskega tekmovanja za evropski «Pokal narodov» so dosegli te izide: Italija — Jugoslavija 88:72 Grčija — Francija 76:70 Turčija — Zah. Nemčija 82:73 Lestvica: Italija 10; Turčija 6; Grčija, Jugoslavija in Zah. Nemčija 4, Francija 2. RM, 1. — V polfinale moških posameznikov so se na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije uvrstili Smith (ZDA), Nastase (Rom)., Vilas (Arg.) in Borg (Šve.). Danes bo v Zgoniku ženski namiznoteniški turnir za «5. kraški pokal». Nastopilo bo šest ekip iz Jugoslavije in Italije. Začel se bo ob 9. uri v zgoniškem otroškem vrtcu * * * Na 28. državnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki je bilo v Ljubljani od četrtka do danes je Karaka ROKOMET Druga jugoslovanska zvezna ro-kometna liga (moški): Industromontaža — Slovan 24:30 Celje Varteks 18:17 Na Montebellu v Trstu bodo danes ob 15. uri konjske dirke. Za ta derbi, ki bo veljal za «Nagrado predsednika republike», je razpisan denarni dobitek v višini 17.850.000 lir. Med desetimi protagonisti te dirke bo tudi konj Unno, ki ga vidimo na sliki med treningom na Montebellu PRIMORSKI NOGOMETRŠI V SLOVENSKIH LIGAH Usodna poraza Jadrana in Izole Vozila dejansko že prvak ■ Bobra igra Adrie proti Litiji Tekmovanje v slovenskih ligah je pri koncu. Po prosti nedelji zaradi nastopa mlade slovenske reprezentance na «Turnirju prijateljstva» bodo v SNL na sporedu še zadnja tri kola in v ZCNL zadnji dve koli. Moštvom pod vrhom ali na dnu lestvice je tako dana zadnja priložnost, da nadoknadijo zamujeno. V okviru 23. kola slovenske lige je bil v Kopru obalni derbi, ki je privabil na igrišče kakih 2000 ljudi, čeprav je bil zaradi slabih iger Izole v zadnjem času mogoče manj privlačen od prejšnjih spopadov. Tudi v šestem zaporednem derbiju so zmagali domačini in tisti, ki so prognozirali prekinitev tradicije, takorekoč že pravila o zmagi domačega moštva, so spet potegnili krajši konec. Domačin je bil Koper in zmaga je bila torej njegova, edini zadetek v tekmi, ki je bila prej slaba kot dobra, pa je dosegel Kocjančič v 53. minuti po napaki vratarja Izole, prav tako Kocjančiča. Koprčani so si tako že tri tekme pred koncem zagotovili 50% možnih točk (26), kar je že zelo soliden uspeh. Ker pa je peto-uvrščeni Slovan presenetljivo premagal Železničarja v Mariboru in četrtouvrščena Ljubljana remizirala z Rudarjem, je Koper še nadalje na šestem mestu. Dolanom so točke prepotrebne, a so ostali še v eni tekmi brez njih, tako da so se še za en, precej velik korak približali izpadu iz lige. Sedaj jih lahko rešijo izpada le (tri) zmage v zadnjih tekmah, teoretično pa še te ne. Tradicionalno nogometno srečanje med starimi in mladimi Ricmanjci: prihod na igrišče (zgoraj) in izmenjava daril (spodaj) diiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimniiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiK V ORGANIZACIJI ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV LETOS VRSTA TEČAJEV Tudi trenerji se bodo lahko strokovno izpopolnjevali Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bo priredilo tudi letos, v sodelovanju z Zvezo za telesno kulturo Slovenije in Šolskim centrom za telesno vzgojo iz Ljubljane, poletne izpopolnjevalne tečaje v odbojki, košarki, nogometu, namiznem tenisu in kotalkanju. Novost letošnjih tečajev pa bo šolanje trenerjev, ki se bo pričelo v prvi polovici junija. ODBOJKA Izpopolnjevalni tečaj 4)0 tudi letos v taboru VšTjf v Rovinju. Jg; čaj bo razdeljen na dva dela: prvi od 20. do zadnjega julija, drugi pa od prvega do desetega avgusti. Vodja treningov v odbojki bo profesor Viktor Krevsel. KOŠARKA Košarkarji bodo tečaj obiskovali kot doslej v Seči pri Portorožu, v šolskem centru za telesno vzgojo. Tudi tu se bosta treningov udeležili dve skupini v obdobju od 22. julija do 10. avgusta. Tečajniki bodo vadili pod vodstvom profesorja Janeza Drvariča, ki je našim fantom znan že iz prejšnjih let. NOGOMET Na svoj račun so letos prišli tudi nogometaši, ki bodo imeli posebne tečaje od 5. do 14. julija v Murski Soboti. Ta tečaj je namenjen izključno mladim in obetajočim igralcem naših društev. Vsi treningi se bodo odvijali pod vodstvom profesorja Zdenka Verdenika. NAMIZNI TENIS Namiznoteniški tečaj bo letos v Mozirju. Posebni tečaji pa bodo letos organizirani tudi za trenerje in sicer v naslednjih disciplinah: Košarka: 1. del — od 30. junija do 8. julija v Idriji. 2. del — od 23. do 30. junija v Idriji. Namizni tenis: od 3. do 7. julija v Ljubljani. Nogomet: od 15. do 22. junija v Ljubljani. Odbojka: od 22. do 29. junija v Mozirju. Plavanje: od 20. do 27. junija v Seči. Rokomet: od 18. do 26. junija v Seči. Od 1. do 5. julija bo v Ljubljani tečaj za naziv vaditelja plavanja, v Seči pa od 3. do 7. julija poseben tečaj za pridobitev kvalifikacije inštruktorja nogometa. Prijave za sodelovanje na tečajih morajo društva poslati nepreklicno najkasneje do 10. junija na tajništvo Združenja slovenskih športnih društev v Ul. Ceppa 9, v Trstu, kjer bodo prejela tudi vsa potrebna pojasnila. OBVESTILO SPDT priredi v danes, Z. junija, v okviru proslav 70-letnice ustanovitve društva, s sodelovanjem PD Tabor ORIENTACIJSKI POHOD za otroke do 11. leta, za mladince od H. do 18. leta ter za odrasle od 18. leta dalje. Ekipe naj imajo od 3 do 5 članov. Ekipe mladincev in odraslih morajo prinesti s sabo naslednje rekvizite: kompas, kotomer, ravni- lo, specialko (Poggioreale del Carso F 40 A II. S.O.). Priporoča se tudi, naj se pripravijo na računanje koordinat in stopinj. Vpisovanje do 9. ure zjutraj na startu. Vrstni red bo izžreban. Start bo dan ob 9. uri na vrtu Prosvetnega doma na Opčinah. Pri. cditclji odklanjajo vsako odgovornost za morebitne poškodbe, ki bi hh tekmovalci lahko utrpeli med nastopom. Osrednja tekma 20. kola ZCNL je bila v Mirnu, kjer je nastopil stalni zasledovalec Vozil, to je moštvo Litije. V tekmi, ki je bila odigrana v idealnih razmerah (igrišče, vreme) in pred bučnim avditorijem, je Adria prikazala eno svojih najboljših iger v tem prvenstu. Mirenski igralci niso respektirali favoriziranih gostov in so imeli igro skoraj vso tekmo v svojih rokah. O njihovi premoči govori podatek, da Litija v vsej tekmi ni izvedla niti enega kota in je imela vsega kake tri priložnosti. Žal, v vrstah Adrie v nedeljo ni bilo strelca, ki bi ji zagotovil še drugo točko, čeprav je tudi remi zanjo ugoden. Poleg tega pa ji je tudi tekmi nedorasel sodnik razveljavil (verjetno) regularen zadetek, ki ga je v 20. minuti dosegel Fornazarič. Pri strelu Beča je prišla žoga do srednjega branilca Litije, ki jo je slabo oddal do svojega vratarja. Tako je slednji žogo samo odbil do prostega Fornazariča, ki je potem zatresel mrežo. Morda je bil pri strelu Fornazarič v offsidu, vendar sodnik takrat ni piskal, potem pa o offsidu ni bilo več govora, še ene zanimivosti s tekme v Mirnu ne gre prezreti. Čudno je namreč, da je Litija izbrala obrambno taktiko in bila tako že vnaprej na pol zadovoljna s točko, saj bi ji le zmaga dajala kolikor toliko realne možnosti v boju za prvo mesto. Vozila so se oddolžila kranjski Savi za grenek poraz na domačem igrišču v jesenskem delu in so z golom debitanta Forčiča v 83. minuti slavila pomembno zmago. Tako so se tudi zavarovala za primer zmage Litije v Mirnu. Ker pa so Litijani samo remizirali, je prišlo nepričakovano že dve koli pred koncem do odločitve o prvaku. Naskok Vozil se je namreč povečal na štiri točke, tako da lahko zapravijo prvo mesto, če obe zadnji tekmi izgubijo, Litija pa obe tekmi osvoji. Praktično pa to ni več mogoče. V primorskem derbiju v Tolminu so se Tolminci in Sežanci razšli z neodločenim rezultatom. Tolmin je precej časa vodil, od gola Rota v 21. minuti do izenačenja Furlana v 75. minuti. Tolminci so tako zgubili tudi teoretične možnosti za obstanek v ligi, medtem ko si je Tabor, podobno kot Adria, z 19 točkami praktično zagotovil obstanek. Tabor in Adrio namreč lahko še spravi na deseto mesto samo slabša razlika v golih, ki pa je sedaj za oba pozitivna, za deveto Primorje in deseti Jadran pa močno negativna. Primorje je osvojilo pomembno točko v Tržiču in ima dosti več možnosti kot Jadran. Lahko osvoji namreč še vse štiri točke (v Tolminu in doma z Jadranom), Jadran pa (posebno po šestih zaporednih porazih) lahko tudi nobene (s Primorjem in z Litijo doma). V nedeljski visoki poraz Jadrana na domačem igrišču z zadnjeuvrščeno Savo iz Tacna človek težko verjame. Sava je doslej zmagala samo enkrat, pa tudi več kot en gol na tekmo skorajda ni dosegla. Kdo bi si torej mislil, da bo ta ekipa, kot vse kaže. Jadran celo spravila iz lige. Dekančani bi morali za obstanek namreč nujno zmagati v Ajdovščini, kjer pa se Ajdovci verjetno ne bodo dali. B. P. KOŠARKA Turnir prijateljstva Bor — Don Bosco 61:50 (27:24) BOR: Mazzucca 8, Žerjal 10, Vatovec 15, Košuta 15, Bruno Furlan 4, Ražem 14, Parovel 4, Siega, Renato Furlan, Perko. SODNIK: Pistrin. PROSTI METI: 7:22. V tretjem kolu turnirja prijateljstva za kadete, ki ga prireja Servolana, je Bor zanesljivo premagal peterko Don Bosca. Borovci so z agresivno obrambo zmedli nasprotnike, saj so ti zagrešili več napak pri podajah, pri vodenju s «koraki» itd. V obrambi se je predvsem izkazal požrtvovalni Peter Žerjal, ki je nasprotnikom izmaknil več žog, tako da so lahko borovci izvedli nevarne protinapade, ki jih je zaključil razpoloženi Edi Košuta. Za Don Bosco je bil usoden začetek drugega polčasa, ko so si naši košarkarji priigrali prednost 12 točk in so to razliko zanesljivo obdržali vse do konca tekme. S to zmago imajo borovci štiri točke in so trenutno na drugem mestu. V četrtem kolu tega turnirja bodo borovci igrali proti Ricreatoriju v sredo, ob 19. uri, na odprtem igrišču «Prvi maj». b. 1. ATLETIKA SLOVENSKI ATLETI ZA EP tos že proslavil je bil član AD Kladivar iz Celja Peter Svet. Kdor ima dober spomin se ga še spominja kot zmagovalca Borovega mednarodnega krosa v Nabrežini pred mnogimi leti, v kategoriji mladincev. Atlet ima danes 25 let. Rojen je namreč 5. aprila 1949. Svet je začel letošnjo sezono izredno uspešno. Najprej je osvojil državno prvenstvo v krosu, nato ZSŠDI sporoča, da bo v sredo, 5. junija, urad v Ul. Ceppa 9 zaprt. Urad bo redno deloval od četrtka dalje. » ♦ * Društva naj do 10. junija prijavijo udeležence poletnih izpopolnjevalnih tečajev v uradu ZSŠDI. Vsa podrobnejša pojasnila bodo interesenti dobili pri tajništvu Združenja. MLADINSKE IGRE V soboto, 22. junija bo v Trstu občinski del hitrostnega kotalkanja v okviru mladinskih iger. Nastopijo lahko tekmovalci in tekmovalke rojeni v letih od 1964 do 1967. Prijave bodo sprejemali do 20. junija na sedeču CONI, Ul. del Teatro 22-11, vsak dan od 19. do 20. ure. ............................. KOŠARKA Priprave Jugoslavije za SP v Portoriku Žeravica bo kot trener odpotoval v Barcelono Prestol Korice za Petra Sveta V teku na 3.000 m z zaprekami bi se Svet lahko uvrstil v finale Prvi slovenski atlet, ki se je le-1 pa je zmago ponovil še na veliko bolj zahtevnem balkanskem prvenstvu. Obakrat je premagal med drugim tudi Korico. Tudi če je Korica verjetno že odigral svojo vlogo (morda sploh ne 1x> več intenzivno treniral), sta zmagi za Sveta nadvse pomembni. Poleg njiju gre tudi omeniti, da je Celjan lani zaključil sezono z vrsto res dobrih rezultatov: 5000 m je pretekel v 13’52’’8, 10000 m v 28'59”2, najboljši pa je bil na 3000 m steeple, kjer je na polfinalu evropskega pokala v Celju dosegel nov državni rekord 8’34”4. Peter Svet trenira po nasvetih celjskega asa Sima Važiča. Le redkokdaj trenira na tekališču stadiona. Za vadbo si izbere gozdove in travnike. Na evropskem prvenstvu v Rimu bo Svet gotovo tekel 3000 m čez zapreke, kjer lahko upa z dobro mero realnosti na vstop v finale, saj je za letos gotovo predviden na-daljni napredek. Svet je v steeplu pravzaprav nastopil le nekajkrat. Odlične so njegove možnosti tudi na 5000 metrov. Na 3000 m steeple imajo Jugoslovani v zgodovini evropskih prvenstev en sam velik uspeti iz leta 1950, ko je v Bruslju Petar Šegedin s časom 9’7”4 osvojil drugo mesto. Na prvenstvu leta 1962 je finale dosegel Slavko Špan, tudi Celjan, s časom 8’45”, medtem ko je bil Ljubljančan Hafner izločen. V finalu je Špan naletel na slab dan in se je uvrstil komaj na 9. mesto. Na podlagi časa iz predteka, bi lahko pristal kar na 4. mestu. Naslednje jugoslovansko zastopstvo najdemo komaj leta 1971, ko je bil v Helsinkih Milan Tomič izločen že v predteku z 8’53”4. Velikih tekmovalnih uspehov sicer od Sveta ne moremo pričakovati. Gre namreč za klasičnega tekača na čas in ne na zmago. Prav lahko bi se zgodilo, da bi v predteku dosegel boljši čas kot v finalu. k. b. POGOVOR Z NOVOSELOM Jugoslovanska košarkarska reprezentanca se te dni pripravlja v Kranjski gori za bližnje svetovno prvenstvo, ki bo v Portoriku. Priprave so se začele 26. maja, zaključile pa se bodo 7. junija. Trener Novosel je v Kranjski gori zbral to ekipo: Tvrdič, Slavnič, Plečaš, Delibašič, Kičanovič, Ivkovič (zunanji igralci), Dalipagič, Kapičič, Šolman (krila), čosič, Je-lovac, Kneževič, Marovič, Jerkov (centri). Reprezentanti. _ trenirajo dvakrat dnevno. Zjutraj imajo izključno kondicijsko pripravo, popoldne pa vaje z žogo, veliko pa je obrambnih vaj. Fantje delajo ostro, ritem je «peklenski». Novosel je razdelil delo po skupinah (zunanji i- gralci — krila — centri). Kar med treningom nam je Novosel večkrat pojasnil razne vaje: «To so nove ameriške vaje. Mi- slim, da so za Evropo še novost. Obrambi bomo posvetili največjo pozornost.» In še: «Ni važen izbor vaj. važen je ritem dela. Trening mora biti sicer pester. Treba pa je trdo, trdo delati.» Uspešno gostovanje v Južni Ameriki Mirko Novosel: «Po težki turneji v Južni Ameriki smo potrebovali nekaj dni oddiha. Igralci so zato za teden dni ostali doma. Zbrali smo se ponovno 26. maja. Kranjska gora je kot nalašč za delo. Dober zrak, mir, gostoljubnost ljudi: skratka tu imamo vse pogoje, da se temeljito pripravimo za Portoriko.» ...«kjer pa vas čaka težka preizkušnja...» «Zares težka. Kot svetovni in evropski prvaki smo dolžni, da osvojimo čim višje mesto. To seveda zahtevajo od nas domači navijači. Ta velika odgovornost pa večkrat igralcem «odreže» noge. Vloga favorita je pač taka.» «V Portoriku bo konkurenca o-stra?» «Že na dveh turnirjih v Južni liiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifriiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||n|||||l||l|l||||||tl,||ll||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||||||i n-iisisa SPORT NA ZNAMKAH «ni-iina SOVJETSKA ZVEZA (IV.) x-TOKvia» Blok ob rmiAcccp priliki tokijskih olimpijskih iger leta 1964 Tudi v hitrostnem ali umetnostnem drsanju na ledu so Sovjeti dosegli že veliko priznanj, in zaradi tega ima tudi ta šport mesto v športni filateliji. Prva samostojna serija je izšla leta 1959 (2 znamki) ob priliki prvenstva v hitrostnem drsanju v Sverdlovsku. Letos je pa izšla znamka za evropsko žensko prvenstvo. Prikazani sta dve drsalki in stadion v Alma Ati. Mednarodnemu nogometu je posvečena samo ena samostojna serija, ki je izšla leta 1958 ob priliki svetovnega prvenstva na Švedskem. Seriji sestavljata dve znamki. Iste- ga leta sta izšli tudi znamki posvečeni svetovnemu prvenstvu v orodni telovadbi, ki je bilo v Moskvi. Tudi košarki in boksu je bila posvečena po ena samostojna serija. Dve znamki sta izšli leta 1963 ob priliki svetovnega amaterskega prvenstva v boksu, ki je bilo v Moskvi. Kljub temu, da so košarkarji osvojili veliko lovorik, se jih je športna filatelija le malokdaj spomnila. Prva serija je izšla leta 1959 ob priliki sovjetske zmage nad Čilom. Leta 1965 pa je izšel res lep blok za evropsko prvenstvo, ki je bilo na sporedu v Moskvi. Sovjetski atleti igrajo važno vlogo tako na letnih kot na zimskih olimpijskih igrah. Kljub temu pa sovjetska poštna uprava ni posve- _____________il Oomtioid&cfi Letne iu zimske olimpijske igre Icla 1960 v Rimu in Syuaw Valleju Levo: 3. padalski miting (leta 1956 v Moskvi); desno: svetovno nogo- metno prvenstvo 1. 1958 na švedskem tila prevelike pozornosti temu dogodku. Za letne igre je prva serija izšla leta 1957. Na 6 znamkah so prikazani metalka kopja, tek, vaja na drogu, nogomet, dviganje uteži in boks. Leta 1960 je za Rim izšlo 10 znamk. Vse znamke so kvadratne oblike, vendar brez u-metniške vrednosti. Ta Tokio je leta 1964 izšlo šest znamk in blok, leta 1968 pa blok in pet znamk za Mehiko. Za Miinchen je pa končno izšlo 5 znamk in blok. Tudi za zimske igre je izšlo 5 serij, leta 1960 za igre v Squaw Valleyu (5 znamk kvadratne obli- ke, ki prikazujejo glavne panoge). Za Innsbruck sta leta 1964 izšli seriji, ena po pet, druga pa po sedem znamk. Prva je namenjena o-limpijskim igram sploh (te znamke so zelo lepe), druga pa (le prva serija s pretiskom) sovjetskim zmagovalcem. Leta 1967 je izšlo 5 znamk za Grenoble (stilizirane snežinke, olimpijski obroči in tekmo-valci), leta 1972 pa pet znamk in dva bloka za Sapporo. Tudi velikemu atletskemu dvoboju med SZ in ZDA so posvetili eno samo serijo, ki je izšla leta 1965. Na teh znamkah so prikazani atleti med tekmovanjem. Prav tako je bilo le malo pozornosti posvečeno univerziadi, ki je bila leta 1973 na sporedu v Moskvi. Izšel je le en dokaj skromen blok, čeprav je bila to prva športna prireditev na svetovni ravni, ki se je odvijala v Sovjetski zvezi. BaBuicn««SE™: rc-5» V. V*-'* Ameriki smo se lahko prepričali o tem. Huda tekmeca bosta predvsem Portoriko, ki bo igral pred domačo publiko, in Mehika.» «Kaj pa vaš bližnji program? Boste res dopotovali na turnir v Trst?» «O tem turnirju nisem nikdar slišal. Bila je gotovo pomota. Mi smo namreč že pred meseci planirali svoj program. O tem turnirju pa nismo nikdar slišali.» Torej jugoslovanske reprezentance ne bo v Trst, kot so to pisali časopisi. Novosel nadaljuje: «Trenirali bomo namreč do 7. julija, nato bomo, 8. junija, igrali na Reki proti izbrani selekciji amaterjev iz ZDA. Ta selekcija je izredno dobra. To so igralci!» «Odigrali pa boste tudi tekmo v Italiji?» «Bomo! Srečanje bo veljavno za evropski pokal narodov in bo v Ljubljani 12. junija. Z ameriško selekcijo pa bomo odigrali štiri tekme. To se pravi od 8. junija dalje bomo igrali vsak drugi dan po eno tekmo. Nato nas čaka težka turneja v New Yorku. To bo zadnja preizkušnja pred svetovnim prvenstvom.» Žeravica v Barcelono V kratkih pogovorih z igralci smo izvedeli, da je Ranko Žeravica, bivši trener jugoslovanske reprezentance in beograjskega Partizana, že podpisal pogodbo s košar- SLOVENSKEGA ŠPORTA V ITALIJI 1924 - 1974 Danes, 2. junija, v Zgoniku «5. kraški pokal» v namiznem tenisu 2. članski balinarski turnir V soboto, 8. junija, na Proseku Srečanje dijakov slovenskih nižjih srednjih šol v krosu in v igri med dvema ognjema 6Sb V soboto, 15. junija, v Gorici Telovadna akademija Serija v spomin na zmago stih hokejistov L 1964 v karskim društvom Barcelono. Partizan je dal reprezentanci dva ključna igralca Dalipagiča in Ki-čanoviča. «Kaj menite, Dalipagič, o nepričakovanem prestopu Žeravice k Barceloni?» «Kaj lahko jaz menim... je pač tako.» «Kako pa je bilo na turneji po Južni Ameriki?» «Odlično! Igrali smo v redu. saj smo osvojili dve prvi mesti. Kar pa se mene tiče, sem si rahlo poškodoval gleženj. To me tudi moti go sovjet- na teh treningih.» Innsbrucku I S. I. Kratke vesti Iz Nove Gorice V okviru delavskih športnih iger občine Nova Gorica, je letos rekordno število prijavljenih ekip v malem nogometu: kar 40 iz raznih delovnih kolektivov. Te dni se odvijajo zanimive borbe v predtekmo-vanju. O uvrstitvah v polfinale bomo še poročali. Že sedaj pa je ugotovljeno, da delavci hočejo igrati mali nogomet za rekreacijo za daljše obdobje in ne le po 2 zagotovljeni tekmi na leto, če že v predtekmovanju izpadejo. Pristoj ni bi morali misliti na to, da bi jeseni uvedli v dveh skupinah tako tekmovanje po liga sistemu. It # + V počastitev «Dneva mladosti» je bil v Sežani nogometni turnir pionirskih reprezentanc temeljnih nogometnih zvez (TNZ) zahodnega dela NZS. Dosežena so bila sledeča mesta: 1) Koper, 2) Nova Gorica, 3) Ljubljana, 4) Gorenjska (Kranj). # # * Med številnimi športnimi prireditvami za «Dan mladosti» je bilo tudi 2. srečanje mladih delavcev Goriške pod pokroviteljstvom Gostota (Nova Gorica) in v izvedbi aktiva mladih delavcev tega delovnega kolektiva. Predvsem so bile zanimive tekme v malem nogometu z udeležbo 16 mladinskih aktivov. V izenačenih igrah za 3. in 4. mesto je ekipa PPVS premagala mladince Grosista s 6:5 po streljanju sedemetrovk, kajti v regularnem času je bil rezultat 3:3. V finalu za 1. in 2. mesto je ekipa Vozil s težavo premagala domačina Gostol z 2:1. Tak je bil vrstni red: 1) Vozila, 2) Gostol. 3) PPVS, 4) Grosist. Zmagovalec je dobil prehodni pokal, prvi trije diplome in vsi udeleženci pa spominske plakete. V. R. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 2. junija 1974 BALINANJE 2. KRAŠKI POKAL 9.00 v Zgoniku Prireja Kras NAMIZNI TENIS 5. KRAŠKI POKAL 9.00 v Zgoniku Prireja Kras ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 v Trstu, Ul. Della Valle FARI! — Kontovel KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Ferroviario KOLESARSTVO VETERANI 14.30 v Pordenonu Sodeluje tudi Adria AMATERJI 14.30 v Medeji Nastopa Adria MLADINCI 9.00 v S. Daniele del Friuli Tekmuje tudi Adria NARAŠČAJNIKI 9.30 v Ronkah Nastopa tudi Adria Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi* * 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naro^®i° oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I< Stran 10 2. junija 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst EKSPLOZIJA LAHKO VNETLJIVIH KEMIČNIH SNOVI Petdeset mrtvih in ogromna materialna škoda pri eksploziji v kemični tovarni na Angleškem Prebivalstvo bližnjega mesteca Flixborongh se je iz strahu pred strupenimi plini razbežalo iz hiš, ki jih je eksplozija poškodovala LONDON, 1. — Najmanj petdeset ljudi, v glavnem tehnikov in delavcev podjetja «Nypro Ltd.», je zgorelo v ogromnem požaru, ki je do tal uničil tovarno pri kraju Flix-borough, pri Scunthorpeju, 215 km severovzhodno od prestolnice. Malo po 17. uri je v enem izmed oddelkov tovarne nastala močna eksplozija. Lahko vnetljive kemične snovi, iz katerih v tovarni izdelujejo najlon, so se v nekaj trenutkih vnele z visokimi plameni. Delavci in tehniki, ki so bili v bližini so bili na mestu mrtvi, eksplozija je namreč bila izredno močna. Daleč naokoli, v bližnjem trgu Flixborough in vaseh v premeru pet kilometrov, je eksplozija povzročila precejšnjo materialno škodo: popokale so stene stanovanjskih hiš, stekleni drobci so ranili več prebivalcev. Požar, ki je nastal v oddelku, kjer so proizvajali lahko vnetljive snovi, je v nekaj trenutkih zajel vso tovarno. Visoke plamene in gost duš. Ijiv strupen dim so videli daleč naokoli. Dim in strupeni plini so povzročili preplah, da je večina prebivalstva zapustila svoje domove in poiskala zavetja v bolj oddaljenih krajih. H goreči tovarni so prihitele rešilne ambulante in kakih dvajset gasilskih brizgaln, toda ognjenemu stebru se niso mogli približati. Z grozo so vsi reševalci spoznah, da ni pomoči za ljudi, ki so v trenutku eksplozije bili v oddelku. Drugim je sicer uspelo zbežati na prosto. Slednje (teh je več desetin) so odpeljali v bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč proti zadobljenim opeklinam. Brez dvoma gre za najhujšo nesrečo, ki se je pripetila na Angleškem po vojni. Materialne škode pa je za več kot deset milijonov funtov šterlingov, se pravi skoraj 20 milijard lir. Eksplozijo, ki je uničila tovarno, je bilo slišati na razdaljo skoraj 50 kilometrov, steber gostega dima in strupenih plinov pa je bilo videti do morja. Tovarno so zgradili pred enim letom na račun družbe z mešanim, angleško - holandskim kapitalom. Duhovnik obtožen sodelovanja z Licioni PALERMO, 1. — Preiskovalni sodnik Aldo Rizzo, ki vodi preiskavo o tolpi ugrabiteljev, ki ji je načeloval znani mafijec Luciano Liggio, je danes zaslišal v palermskem zaporu duhovnika Agostina Coppole, daljnega sorodnika znanega mafijskega bossa Franka Coppole. Duhovnika so a-retiraii pred nekaj dnevi v vasi Carini. Dolžijo ga, da je sodeloval s tolpo ugrabiteljev. Po zasliševanju je dr. Rizzo izjavil časnikarjem, da duhovnik ni obtožen le sodelovanja pri ugrabitvi inženirja Cassine pač pa tudi sodelovanja s tolpo ki je razpredla svojo mrežo po vsej Italiji. V tej zvezi bo duhovnika v ponedeljek zaslišal pre iskovalni sodnik dr. Turone, ki vodi preiskavo o ugrabitvi Luigija Ros-sija Montelere ter o vrsti drugin in-dustrijcev. V teku preiskave so prišli na sled Liggiu in ga aretirali. PREDSINOČNJIM PRI ZADRU Avtobus v prepad: 4 mrtvi, 7 ranjenih BEOGRAD, 1. — Štirje potniki, dve ženski in dva moška so izgubili življenje preteklo noč blizu Zadra, ko je avtobus koprskega podjetja «Slavnik» s 44 potniki na poti iz Dubrovnika v Trst zgrmel s ceste v prepad. Vsi ponesrečenci so iz okolice Splita. Poleg smrtno ponesrečenih je bil težko poškodovan drugi šofer avtobusa, ki je zadržan v bolnišnici, a laže 6 potnikov. Po izjavah voznika je nesrečo povzročil velik kamen, na katerega je avtobus naletel na cesti. Čistilka obsojena ker je silila otroke k prosjačenju AGRIGENTO, 1. — Tukajšnji pre-tor je obsodil na tri mesece zapora in deset tisoč lir globe Domenico Pecoraro, mater sedmih otrok in čistilko na občini v Favari, ker je prisilila otroke, da so prosjačili. Glavna obremeniln apriča je bila 10-letna hčerka Pecorarove Maria, ki je izjavila: «Mati nas je večkrat poslala na ulico m nas pustila, da smo silib v mimoidoče, naj nam dajo denar. Nikoli me ni poslala v šolo.» Osebje civilne bolnišnice v Agri-gentu je lani neke noči našlo Mario in njenega 6-letnega bratca, ki sta spala na hodniku bolnišnice. Bolničarka, ki ju je našla, je prijavila zadevo policiji, ki je po kratki preiskavi prijavila Pecorarovo sodišču. V začetku marca pa je najstarejši sin Pecorarove Rosario Arnone napadel z nožem mater in trgovca, s katerim je ženska imela ljubav. no razmerje. Po aretaciji je fant, ki je na začasni svobodi, izjavil orožnikom, da je napadel mater in nje. nega ljubimca, ker nista notela pretrgati svojega razmerja. Obtožil ju je. da sta večkrat imela spolne odnose vpričo mladoletnih otrok. RIM, 1. — Turinski kvestor Santino je bil imenovan za generalnega inšpektorja za boj proti terorizmu. Sklep o ustanovitvi generalnega nadzomištva, ki naj bi koordiniralo vse akcije za preprečevanje in odkrivanje terorizma, je sprejela vlada na svoji seji. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimii V OKVIRU SPORAZUMA 0 RAZMIKU ČET SIRIJA IN IZRAEL IZMENJALA PRVI SKUPINI VOJNIH UJETNIKOV V Ženevi se je sestala mešana vojaška komisija, ki pripravlja podroben načrt o razmiku čet - Zgodovinske odločitve pred palestinskim narodnim svetom, ki zaseda v Kairu ŽENEVA, 1. — Danes sta se v palači narodov v Ženevi v skladu z včeraj podpisanim spoiazumom o razmiku čet sestali sirska in izraelska vojaška delegacija, ki morata proučiti vse potankosti umika obeh vojska in točno določiti črte premirja. Srečanju je predsedoval poveljnik mednarodnih sil na Bližnjem vzhodu general Siilasvuo, prisostvovali pa so tudi a-meriški, sovjetski in egiptovski predsednik. Ob koncu sestanka so objavili kratko sporočilo, ki pravi, da sta delegaciji razpravljali o vrsti vprašanj v zvezi z razmikom čet in da se bosta ponovno sestali jutri zjutraj. Nobeden od udeležencev sestanka ni hotel dodati ničesar k temu sporočilu. \ okviru včeraj podpisanega sporazuma sta Sirija in Izrael izmenjala prvi skupini vojnih ujetnikov. Iz Damaska je odpotovalo v domovino 12 ranjenih Izraelcev, iz Tel Aviva ItiiiiiMiiiitMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinin NA «VALPREDOVEM PROCESU» V CATANE ARU Včeraj sta pričala fašista vrinjena v krog anarhistov Meglene izjave Merlino in Serpierija ■ Valpte-dova obramba zahteva čimprejšnjo razsodbo CATANZARO, 1. — Na procesu proti anarhistu Valpredi. ki sta ga rimska sodnika Occorsio in Cudil-lo obtožila za milanski pokol, se je tokrat prvič oglasil tudi Mario Michele Merlino, ki je doslej trmasto molčal in se pri tem posluževal pravice, da kot obtoženec ne odgovarja na postavljena vprašanja. O Merlinovi vlogi pri provokaciji, ki je skupino nedolžnih anarhistov pripeljala najprej v zapor, nato pa pred sodišče v zvezi z atentati leta 1969, se je vedno veliko govorilo. Ni dvomov, da je Merlino fašist, ki se je vrinil med anarhiste s posebnimi nalogami. Razumljivo je, da tega ni hotel nikoli priznati, čeprav ni mogel zanikati svojih prijateljstev. Tako je v svojem pričevanju pred sodniki ponovil svoj «alibi», ki naj bi mu ga nudil nič manj kot sam Stefano delle Chiaie (Caccola), priznani voditelj rimskih škvadristov. Merlino trdi, da je tistega 12. decembra popoldne bil na domu Stefana delle Chiaie, ker sta se tako zmenila. Prijatelj pa ni prišel na sestanek, pač pa — tako trdi Merlino — se je srečal z njegovo žensko. Merlino se je nato izgovarjal, da ni nikoli nikomur pravil o tem, kar se dogaja v anarhističnih krogih, ni pa zanikal, da se je udeležil znanega velikonočnega potovanja v Grčijo, leta 1968. Na tem potovanju, ki so ga organizirali i-talijansici fašisti skupaj z grško obveščevalno službo KYP in kjer je bil oblikovan načrt atentatov ler «maskiranja na levo», je Merlino spoznal drugega fašističnega vrinjenca v anarhistični krožek, Stefana Serpierija («Cobra»), člana nacistične organizacije «Europa oi viltà». Po mnenju branilcev Val-prede je Serpieri bil informator i-talijanske tajne varnostne službe (SID). Na izrecno vprašanje odvetnikov o njegovem tedanjem in sedanjem političnem prepričanju, je Merlino odgovoril, da ne ve, h komu bi se prišteval, če k desnici ali levici. «Morda pa sem bil na konju», se je odrezal. Tudi Serpieri, ki je pričal po Merlinu, ni povedal nič pomembnega. Rekel je samo, da je imel vedno občutek, da so anarhisti skupine «22. marca» nedolžni. Po teh pričevanjih se je oglasil v razpravo Valpredov branilec, komunistični poslanec Alberto Ma-lagugini. Zahteval je, naj sodišče prekine izpraševanje nezanimivih prič. ki nimajo bogve kaj povedati. Vsem je dovolj jasno, trdi Mala-gugini, da so anarhisti popolnoma nedolžni. To je javno mnenje že zdavnaj spoznalo in tudi sodniki bi — po zaporedju prič, ki so se zvrstile pred poroto —ne smeli imeti več dvomov. Malagugini je še dodal, da so to bile «obremenilne» priče in da niso zmogle vreči niti najmanjše sence na skupino obtoženih anarhistov. Zato se obramba Pietra Valprede lahko mirne duše odpove razbremenilnim pričam in prosi sodišče, naj se samo čimprej izreče. Sodni zbor Malaguginijeve zahteve ni sprejel, javni tožilec dr. Lombardi pa je poudaril, da bo treba še določiti koliko prič potrebuje taka razprava. Prihodnje zasedanje «Val «Vidovega procesa» v Catanzaru bo 6. junija. • RIM, 1. — Politični tajnik krščanske demokracije Fanfani se je danes sestal z glavnim tajnikom CISL Stortijem, z novim predsednikom Confindustriie Agnellijem in predsednikom IRI Petril-lijem. Z njimi je razpravljal o gospodarskem položaju. Med pripravami za sejo osrednjega vodstva KD, ki bo v ponedeljek, pa se je Fanfani srečal s strankinima podtajnikoma Marcoro in Ruf-finiiem. pa se je vrnilo v Damask 26 ranjenih Sircev. Ob odhodu ranjencev z letališč v Tel Avivu in Damasku ni bilo nobene slovesnosti. Ranjenci so celo zavrnili pomoč zdravnikov in bolničarjev soviažne vojske in so si sami pomagali na letalo, še en dokaz več, kako velika je nezaupljivost med narodoma kljub podpisanemu sporazumu. Povsem drugačno je bilo vzdušje na obeh letališčih uro pozneje, ko so se vrnih ujeti vojaki. Ranjence so pričakali visoki vladni in vojaški predstavniki, ki so jih pozdravili in se jim zahvalili v imenu države. Nadvse ganljivo pa je bilo srečanje s svojci po tolikih mesecih ločitve in po vseh težavah, ki so jih ranjenci prestali. Orožje molči na Golanskem višavju že drugi dan zaporedoma. Poročili izraelskega in sirskega vojaškega poveljstva poudarjata, da sta obe strani strogo spoštovali premirje, pribijata pa, da sta vojski v pripravnem stanju, v primeru, da bi nasprotnik kršil sporazum. V Kairu pa se je danes začel posvet palestinskega narodnega sveta, ki je začel svoje delo pod predsedstvom predsednika Khaleda Al Fau-loma. Le-ta je v uvodnem govoru podčrtal pomen sestanka in zgodovinskih odločitev, ki jih bo moral sprejeti svet. Konferenca je strogo tajna, tako da niso dovolili niti tajniku arabske lige Riadu, da se je udeleži. Kairski in splošno ves arabski tisk daje posvetu vrhovnega organa palestinske osvobodilne fronte zelo velik poudarek. Komentatorji podčrtujejo, da bodo sklepi teh dni življenjske važnosti za palestinski narod, od katerih bo v veliki meri odvisen razplet pogajanj za miroljubno rešitev bližnjevzhodne krize. Komentatorji navajajo kot glavne štiri točke dnevnega reda sledeča vprašanja: L izdelati stališče, ki ga bo palestinski narod zavzel do poskusa miroljubne rešitve krize na Bližnjem vzhodu; 2. odločiti, če se bo palestinska osvobodilna fronta udeležila konference v Ženevi; 3. razpravljati o ustanovitvi začasne revolucionarne vlade, ki naj uskladi svojo akcijo z akcijami ostalih arabskih držav; 4. odločati o ustanovitvi palestinske države na ozemlju, ki ga bo Izrael zapustil, konkretno v Cisjordaniji in v Fazi. Istočasno s palestinskim narodnim svetom se je začela v Kairu tudi konferenca ministrov za petrolej arabskih držav. Po poluradnih vesteh iz dobro obveščenih krogov kaže, da bodo ministri v prihodnjih dneh ukinili embargo na izvoz nafte v ZDA, v Damasko in v Nizozemsko, vztrajali pa bodo v bojkotu Južne Afrike, Rodezije in Portugalske v pod VESTI IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA Priznanja ZMS mladini primorskim družbeno-političnim delavcem V Kopru bodo v kratkem odprli dispanzer za medicino dela KOPER, 1. — Posebnih priznanj republiške konference Zveze mladine so bili deležni številni primorski mladi družbeno - politični delavci in mentorji. Tako sta prejela priznanji za razvoj taborniške dejavnosti Tonček Juriševič iz Izole in Zmago Barič iz Sežane, za uspešno delo v družbeno - političnih organizacijah Boris Kralj in Nataša Hirš-man iz Kopra ter Franc Čad iz Sežane. Razen tega so prejeli priznanja še Partizanski pevski zbor iz Kopra, Radio Koper ter Andraž Šalamun iz Kopra za svoja slikarska dela. Obalna konferenca Zveze mladine Slovenije v Kopru pa je podelila vrsto priznanj mladim družbeno - političnim delavcem ter mladinskim aktivom krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in šol. POSVETOVANJE O MEDICINI DELA ILIRSKA BISTRICA, 1. - Danes se je končalo dvodnevno posvetovanje sekcije za medicino dela slovenskega zdravniškega društva. O-krog 80 strokovnjakov s tega področja je s številnimi referati ter z izmenjavo izkušenj osvetlilo predvsem problem o tako imenovanih vibracijskih boleznih. Gre za zavarovanje zdravja delavcev na tistih delovnih mestih, ki so podvržena stalnemu tresenju. Pri tem je zelo pomembno, da se z najsodobnejšimi pripomočki kar najbolj zavaruje delavca, v dispanzerjih za medicino dela pa je seveda potrebno odsvetovati zaposlovanje na takih delovnih mestih vsem tistim, ki nimajo za to ustreznih fizičnih in psihičnih pogojev. Na posvetovanju v Ilirski Bistrici so tudi poudarili potrebo po večjem številu dispanzerjev za medicino dela na Primorskem. Doslej sta taka dispanzerja le v Novi Gorici in v Ilirski Bistrici in čeprav ga bo v kratkem dobil tudi Koper, je to še zmeraj odločno premalo. SIMPOZIJ JUGOSLOVANSKIH STENOGRAFOV PORTOROŽ, 1. — V Portoržu se je končal tridnevni simpozij jugoslovanskih stenografov in daktilo-grafov. Obravnavali so predvsem probleme programiranja pouka, stenografije in strojepisja, nadalje poklicna obolenja in beneficirani staž. Na tem prvem tovrstnem simpoziju v Jugoslaviji so prebrali 15 strokovnih referatov. V Portorožu je bil hkrati tudi sestanek predstavnikov 25 držav, članic mednarodne stenodaktilografske poro pravični borbi afriških držav | organizacije. Pogovorili so se o pri-za osvoboditev. j pravah za kongres te organizacije, ki bo prihodnje leto julija v Budimpešti. UDELEŽENCI KMEČKE OHCETI KONČALI OBISK NA SLOVENSKI OBALI PORTOROŽ, 1. — Štirinajst parov, udeležencev tradicionalne Kmečke ohceti v Ljubljani, je preživelo medeni teden ob slovenski obali. Sinoči so se vrnili na svoje domove. Tukajšnji turistični delavci so jim razkazali razne zanimivosti in jih pogostili. Zaključni sprejem z večerjo so jim priredili v hotelu Metropol. Kakor prejšnja leta so bili mladi pari tudi tokrat navdušeni nad prirodnimi lepotami slovenske obale ter nad prijetnim počutjem in gostoljubnostjo. PODELITEV PRIZNANJ UDELEŽENCEM MLADINSKEGA «EX TEMPORE» PIRAN, 1. — V mestni galeriji v Piranu so odprli razstavo najboljših del mednarodnega mladinskega «ex tempore». Te prireditve se je udeležilo prejšnjo soboto in nedeljo o-krog 350 mladih ustvarjalcev iz Jugoslavije in Italije. Žirija je podelila 18 diplom in 31 nagrad. Dunajske rožice Verjetno bo izletnikom «Primorskega dnevnika», ki so namenjeni na dunajsko mednarodno cvetlično razstavo žal, da ne bo med razstavljenimi rožami tndi deklet, ki jih vidimo na sliki. Gre za zmagovalke natečaja «Mis Evrope», ki poteka vzporedno z razstavo. Okoli zmagovalke, Maribel Lorenzo iz Španije so še (od leve proti desni) še holandska, portugalska in finska lepotica .................................... «PA VIA IA PREMISLEK» PRED PRIZNANJEM NEODVISNOSTI h osem dni prekinjena pogajanja med Portugalsko in Gvinejo-Bissau Socialistični zunanji minister Mario Soares se je v Parizu srečal s senegalskim predsednikom Senghorom - Izzivanje skupine FUNG-Stavke v Mozambiku LONDON, 1. — Portugalski zunanji minister Mario Soares je odpotoval iz britanske prestolnice v Lizbono. Na poti se je za pol dneva ustavil v Parizu, kjer se je srečal s francoskim kolegom Sauvenargue-som, s predsednikom senegalske republike Leopoldom Senhorom in predsednikom zunanjepolitične komisije francoske socialistične stranke. Pred tem so v Londonu sporočili, da so bila pogajanja med predstavniki Portugalske in PAIGC o neodvisnosti Gvineje - Bissau in Kapverdskih otokov, prekinjena za en teden. Vest tolmačijo portugalski Odslej se bodo lahko «pepsi-colo». Včeraj so sovjetski državljani v vročih poletnih dneh branili pred pasjo vročino s hladno namreč v Novorosisku odprli polnilnico, ki jo je zgradila «Pepsi Co.». Na sliki: predsednik ameriške družbe Rendali čestita eni od delavk ■lUiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim PRESENETLJIVO RAVNANJE MLADIH KALIFORNIJSKIH ROPARJEV Mili jan dolarjev v zameno za televizijski intervju Fanta, osemnajstlenika, sta že dalj časa brezposelna in sta se odločila za roparski podvig iz obupa RANCHO CORDOVA (Kalifornija), 1. — Nenavaden in presenetljiv rop v banki v majhnem kalifornijskem mestu Rancho Cordova: oborožena fanta sta vdrla v banko, vzela za talce 25 ljudi in zahtevala milijon dolarjev (nad 600 milijonov lir) odkupnine. Ko jima je policija izročila denar, sta nepričakovano sklenila, da se predata, pod pogojem, da jima dovolijo prebrati kratek proglas po televiziji. Dogodki so se odvijali tako hitro in nepričakovano, da dokler ni bilo vsega konec, tudi prisotni niso dobro razumeli za kaj gre. Uradniki so odprli banko za pouoldansko poslovanje. ko sta nepričakovano vdrla oborožena fanta in zahtevala denar. V rokah sta imela lovsko puško in samokres, ki sta ju malo prej ukradla v neki orožarni. Po naključju je prav v tistem trenut- ku stopil v banko policaj v civilni obleki: eden od dveh golobradcev se je obrnil in ustrelil v strop v o-pomin: moški je zbežal in dal a-larm. V nekaj trenutkih so policija in agenti FBI obkolili banko. Spričo kočljivega položaja, v katerega sta zašla, sta mlada roparja spremenila načrt: zahtevala sta od policistov milijon dolarjev odkupnine in avtomobil v zameno za življenje talcev. Da bi pokazala, da se ne šalita, sta postavila pred okno banke neko žensko in ji prislonila puškino cev na grlo. Da ne bi spravila v nevarnost talcev, je policija privolila v izpolnitev zahtev roparjev. Poldrugo uro potem, medtem ko so agenti že zbirali denar, sta ropa rja nepričakovano izpustila osem talcev: zasmilili so se jim, ker je eden od njih bolehal za sladkorno boleznijo. Osvobojeni so pri- znali, da sta roparja ravnala zelo prijazno z njimi in da nista nikomur skrivila niti lasu. Kljub temu se za policijo stanje ni spremenilo, saj sta fanta imela v rokah še 17 talcev. Ko sta čakala na denar, sta fanta zahtevala jedačo in pijačo. Razorožen agent jima je nesel nekaj sendvičev in steklenico piva. Po nekaj urah prizadevnega iskanja je policija zbrala milijon dolarjev. Zajeten sveženj bankovcev so policisti spravili v plastično vrečko in ga postavili pred banko. Medtem se je pred bančnim po slopjem zbrala množica radovednežev in številni časnikarji. Fanta sta med temi prepoznala urednika krajevne televizijske postaje in zahtevala pogovor z njim Čeprav nerad, jima je časnikar uvodil in se odpravil v banko. Po kratkem pogovarjanju je sporočil policiji no- ve zahteve mladih roparjev: pripravljena sta bila vdati se in o-svoboditi talce v zameno za kratek intervju v neposrednem TV prenosu. Policija je sprejela _ predlog in v banko sta šla s časnikarjem še snemalec in tehnik luči. Roparja sta se postavila pred kamero in na kratko pojasnila tisočim televizijskim gledalcem vzrok svojega podviga. «Odločila sva se za rop —- sta poudarila — ker sva brezposelna, nimava denarja in morava večkrat stradati. Zavedava se, da je bil rop brezupno dejanje in do neke mere nama je žal, da sva se spravila v to kašo. Dosegla sva pa, kar sva hotela: govoriti z vami in vam razložiti, kako te lahko sistem stre.» Po kratkem nagovoru sta fanta zaoustila banko, izročila nolicistom orožje in jima mirno sledila v zh por. predstavniki z zmernim optimizmom, češ da ne gre za nastale spore ali nepremostljiva nesoglasja, pač pa za potrebno «pavzo za premislek». Zato tudi napovedujejo, da se bodo pogajanja po 8. juniju naglo za- ■ ključila s podpisom sporazuma, katerega osnovne črte in okvirna vsebina so že znani. V sporazumu naj bi Portugalska priznala neodvisnost Gvineje - Bissau in PAIGC kot edino zakonito vlado te republike. Glede Kapverdskih otokov, ki so za Portugalsko izredno važni iz strateškega vidika pa naj bi bil sklenjen ločen sporazum. Na osnovi tega dogovora, naj bi PAIGC nastopila na Kapverdskih otokih kot politična stranka, usodo otokov pa naj bi odločil prebiscit. Po plebiscitu bi se Portugalska ne uprla združitvi z republiko Gvinejo - Bissau. Razliko med Gvinejo - Bissau in Kapverdskimi otoki je priznal tudi gvinejski pogajalec, major osvobodilne vojske Pedro Pires, ko je dejal, da je stanje v teh ozemljih drugačno. V Gvineji nadzoruje osvobodilna vojska večji del ozemlja, ima svojo vlado, ki jo priznava nad 80 držav sveta. Predstavniki te vlade sedijo v OZN kot opazovalci, medtem ko so polnopravni člani organizacije afriške enotnosti (OAE). Na Kapverdskih otokih pa se osvobodilno gibanje ni razvilo tako, kakor na celini, je priznal major Pires in dodal, da bo tu PAIGC nastopila kot legalna stranka ter prepričevala ljudstvo, naj se odloči za neodvisnost in združitev z ostalim delom Gvineje. Soares se je, po odložitvi pogajanj, sestal s senegalskim predsednikom Senghorom, ki je v tem času opravil pomembno posredovalno delo. Ni izključeno, da hoče tudi portugalski zunanji minister z vsebino in nameni sporazuma seznaniti vlado v Lizboni, v kateri delujejo tudi zmerne sile, ki zagovarjajo tako imenovano «federalistično» rešitev problema afriških kolonij. Ni izključeno tudi, da sé v pogajanja in nastajanje novih neodvisnih državnih tvorb na afriški celini vmešujejo tudi mednarodne imperialistične sile, s katerimi mora Portugalska računati. Tako se je ponovno oglasila doslej neznana organizacija FLING, ki se proglaša za «drugo osvobodilno gibanje Gvineje - Bissau». FLING je iz Dakarja ponovila grožnjo, da bo v Gvineji izbruhnila državljanska vojna, če je ne bodo upoštevali v enaki meri kot PAIGC. Slednjo obtožujejo, da je prejela orožje za osvobodilno vojno od Sovjetske zveze in vzhodnih socialističnih držav. V Gvineji - Bissau pa doslej niso zasledili nikakršne dejavnosti te samozvane «osvobodilne» organizacije. Zapisali smo, da je Soares imel v Parizu več sestankov. S francoskim zunanjim ministrom se je pogovarjal predvsem o odnosih Portugalske z evropskim skupnim tržiščem, v katerega bi se Lizbona rada čim-več vključila. Ni izključeno, da je predmet pogovorov bila tudi razširitev pogajanj na Mozambik in Angolo. V Mozambiku se medtem širi stavkovno gibanje. Štirim tisočem delavcem na sladkorni plantaži v kraju Man-hica so se pridružili še železničarji, v glavnem belopolti delavci. Teh je nad 400 in so s svojo stavko popolnoma onemogočili prevoz blaga v severno smer države. Nadaljuje se tudi dejavnost gverilskih skupin. Škvadristični napad v Neaplju ter atentat na vlak pri Sondriu NEAPELJ, 1. — Skupina oborože: nih fašistov je v neapeljski četrti San Carlo d’Arena napadla 54-let-nega vratarja Amedea di Pietra-Z raketno pištolo so mu ustrelili v obraz in ga hudo ranili v oko. Di Pietra so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali. Policija, kar ne čudi, tava v temi in trdi, da gre «preiskava v DOBRO DELO «Ali nisi napravil še nobenega dobrega dela?» je učitelj vprašal učenca, ki je prišel v šolo brez domače naloge. «Sem šolo brez domače naloge. «Sem, nahujskal na dve stari ženski, da ne bi zgubili avtobusa . . .» ŽENSKA NEČIMRNOST V newyorskih podj /-.ih, pisarnah in prodajalnah dela 16.500 žensk, ki so v resnici do dvajset let starejše, kot so povedale ob nastopu službe. Več sto sedemdesetletnic dela v pisarnah, hotelih in drugih gostiščih. Okoli 5.000 žensk, starih od 50 do 60 let, je ob vstopu v delovno razmerje izjavilo, da jim je 35 do 45 let, druge pa so utajile 5 do 8 let. Ko je prišla laž na dan, jih je le malo zapustilo službo. V večini primerov so jim rekli, naj delajo, dokler se čutijo dorasle nalogi. ČUDEŽNA POCENITEV Kmetijski kombinat v Smederevu bo te dni znižal prodajne cene mesa za dva dinarja pri kilogramu, kmetom pa bodo še naprej plačevali živino kot doslej. Ob sedanjem vsesplošnem zviševanju cen bi bilo nemara prav, če bi smederevski kombinat izdal poslovno skrivnost, kako se mu je posrečil ta čudež. Zaradi morebitnega posnemanja. vseh smereh». Prav zato pa je komunistični senator Pema poslal notranjemu ministru vprašanje, «kdaj bo neapeljska policija aretirala mi-sovca Nina in Ermanna Mainolfi-ja, ki sta skušala umoriti Di Pietra», kakor tudi, ali mu je znano, da sta «napadalca izšla iz sekcij MSI Berta in Falvella». Senator Perna trdi, da o identifikaciji zločincev ni dvoma. Prejšnjo noč, pri Sondriu, za las ni prišlo do železniške katastrofe. Neznani atentatorji so namreč na progo med Milanom in Sondriom, kilometer od postaje Morbegno, položili nekaj tramov. Približno ob 22. uri je v trame trčil vlak, vendar k sreči ni iztiril zaradi nizke hitrosti. Preiskovalci menijo, da bi pri normalni hitrosti vlak gotovo iztiril in se prevrnil po škarpi. Promet na tej progi je zaradi atentata bil prekinjen približno za eno uro. MADRID, 1. — V trčenju med potniškim in tovornim vlakom so tri o-sebe izgubile življenje, 15 pa je bilo rarjenih. Nesreča se je pripetila vie raj ponoči pri vasi Tembleque 85 km južno od Madrida.