PoStnfna plahni I labilol Leto XII., štev. 160 Ljubljana, sreda 1$. Julija I93I Cena 2 Din UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LjuMj«ia, Selen' burgova ul. 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: LjtA-Ijana št 11.842, Praha čislo 78.180. Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, n inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 m 3126. Mmbor: Aleksandrova cest* 13. Telefon št 3440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telef. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Stališče Jugoslavije do londonske konference Brez našega pristanka in sodelovanja se ne more sklepati In odločati o naših življenjskih Interesih Beograd, 14. julija, r. Današnja »Politika« objavlja uvodnik o konferenci strokov* rojakov, ki se sestane jo v petek v Lomdo« pu, da slepajo o tehnični izvedJbi Hoovro* vega načrta o moratoriju. Med drugim pi&e: V pctak 17. t m. se sestane ▼ Londonu kornferenca strokovnjakov, kakor pravijo službena sporočila, da pripravi modalitete za izvrševani] e fraini006ko«aaneriškega spo* razuma. Za rajo je projektirano vabilo peterih predstavnikov glavnih upniških sil m za »opazovalca« Zedirajenih držav. Med njimi bomo videli morda kot »strokovnja« ke« g. Snowdena, ministra financ Velike Britanije ter g. Gibsona, ameriškega am» basadorja v Bruxellesu, odlična državnika, ki se doslej nista nikjer pojavljala kot eksperta, temveč kot prvorazredna diplo* matska zastopnika svojih držav. Vemo, da so jima dodeljeni kot pomočniki pravi 6tro* kovnjaki in da sta se onadva udeleževala samo kot pooblaščenca na mednarodnih diplomatskih konferencah, kakršna Je po našem prepričanju tudi ta, ki se prične v petek v Londonu. Kajti tu ne gre samo za izdelavo tehničnih modalitet za izvedbo predloga g. Hoovra, temveč tudn za stvarno spremembo Yoimigovega načrta ter haaških sporazumov. Posle te vrste pa vsa|j dosedaj niso nikdar izvrševali _ sami strokovnjaki brez predhodnih načelnih od« ločitev diplomatskih zastopnikov zainteresiranih držav. In tako se nam zdi, da se hoče v obliki strok ovn jaške konference iz* vršiti čisto diplomatska, po našem globokem prepričanju ena najusodnejših konfe* Teme, kar smo jih dosedaj imeli Ne more* mo se ubraniti vtisa, da je na gotovi strani želja odkloniti udeležbo malih sil. Zato se stalno naglasa, da je to čista strokov« rajaška konferenca, na kateri ni treba, da so zastopane manjše dišave. Toda Oblika ne menja vsebine. Docela di* ploanatsko konferenco moremo nazvatj tu-' di strokovnijaiŠko, če je to potrebno, samo s tem ne bomo nikakor spremenili njenega zmačaja, njene ogromne važnosti rav* ■no za male države, čijih sorazmerna Tain--teresiranost v reparacijah je daleko važ* ■nejša nego ona velikih držav in o katerih interesih se v nobenem prmeru ne more odločati brez njihove udeležbe. Toda kljub temu so glavne upniške države postopale taiko, kot se zdi njim primemo. Na loto* dorasko »konferenco strokovnjakov« so po« zvale samo 6ebe, od manjših držav pa sa* mo Belgijo. Takšno postopanje mora nedvomno vz» svati upravičeno reakoijo. Niče se ne more spoprigaiznitj s tem, da drugi Oklepa* jo o njegovih interesih in pravicah, če je polnoleten in zmožen, da skrbi sam zase. Prav posebno pa takrat, če gre za pravice, katerih izguba bi povzročila zmedo v bistvenih pogojih obstanka Da gre tudi za naše najbistvenejše inte* rese, o tem ni dvoma. Ali se smatra za veljaven sporazumi dvojice na račun tretjega brez njegovega pristanka? To vprašanje se nam nujno pojavlja, enako pa tudi odgovor nanj. Zaenkrat vemo samo za dve možnosti. Ali Youngov načrt funfcoijonira ali ne. Ce funkcijonira, vemo, kaj imamo prejemati, če: pa ne, zopet vemo, da za čas moratori* ja stopa t veljavo institucija garancijskega fonda, iz katerega moramo prejemati svoj delež. To je edini moratorij, za katerega vemo. Sedaj pa se jaivlja nekaj tretjega, nekad, česar ni ne v Y.ousngovem načrtu, ki je v tem trenutku za nae edino obvezen. Javljajo o francosko-ameriškem sporazu* mu, po katerem izgine za nas tudi ta ga« ranči jaki fond, ki eo ga velikodušno odsto* pili Nemčiji na naš račun. Na n;«govo mesto prihaja no pariških vesteh neki drugi fond 25 milijonov dolarjev. iz katerega naj bi dobile male države oosojilo In kar ie v . vsej tei stvari najvažnejše: vse to se rešuje in se bo reševalo brez udeležbe malih dasiravno vemo. da se to po Youngovem načrtu ne bi smelo v nobenem primeru brez niih izvršiti! Tako nam — vedno neslužbeno — iav-Ijajo. da vsa akciia v bistvu ni sprememba niti kršitev Youngovega načrta, da se dela vse izven njega in da ni razloga za vznemirjenje. Toda dejstva govore drugače Al; ie res čisto tehniško vprašanje tudi plačevanje v blagu? Ali ie bil ta za nas enako važen problem načelno resen, da se sedai v Londonu brez udeležbe malih morejo ugotoviti samo strokovne modalitete izvrševanja te rešitve? Ne! Kršitev naših pravic ie očividna. pravic, ki so nam zajamčene ne samo od držav-dolžnic. nego tudi od upniških sil- Baš v tem trenutku ta kršitev ne prihaja s strani dolžnikov. Iz nemških poročil se iasno vidi. da se bo Nemčiia prihodnje leto tudi sama okoristila z onimi odredbami Youngovega načrta. ki ii dajejo pravico do moratona. To pomeni, da imamo ne samo v repara-cijskem letu 1931-32. temveč tudi v letu 1932-33 računati z izgubo. Z druge strara pa govore francoska poročila o ukrepih, ki jih izvršuje, pariška vlada docela razumljivo, da se zavaruje tudi za to even-tuelnost kakor se ie zavarovala tudi v sporazumu z Zedinjenimi državami. Nam pa..? Kakšne so možnosti, da se zavarujemo za to in orihodnie leto? Ali So to tudi samo tehnična vprašanja, ki nam iih bodo reševali tuji strokovnjaki, ali na so to osnovne činjenice zdrave situacije v državnem življenju o katere usodi smo v prvi vrsti sami poklicani odločati? Odgovori se Žp sami pojavljajo tako lasno. da iih hi treba še posebej podčrtavati. Vendar vemo. da male države kljub svoji pripravljenosti na žrtve ne morejo iti tako daleč, kakor od njih zahtevajo, da bi namreč privedle sebe v obunen položaj, ker bi taka rešitev reparacij skega vprašanja in vojnih dolgov ugajala drugim. Namera g. Hoovra končno niti ni bila ta. da ustvari samo na eni strani olajšanja in da s tem na drugi strani pripravi propast gospodarsko in tudi sicer slabših drugih držav. Zato smatramo, da »Konferenca strokovnjakov« ne more v nobenem primeru privesti do končnih in za nas obveznih sklepov in da se bo moralo koncem koncev, bodisi na širši mednarodni konferenci ali pa na diplomatski način vendarle slišati tudi naše mišljenje in moralo zahtevati tudi naš pristanek, ker so tudi nam zajamčene pravice v jasnih mednarodnih obvezah. Prozorna demonstracija madžarske vlade Brez vsake potrebe je budimpestanska vlada odredila, da se zapro tudi madžarske banke in borze Beograd, 14. julija. M. Kakor javljamo na drugem mestu je sprejela poleg nemške vlade sinoči tudi madžarska vlada senzacionalen sklep, da se zapro vsi denarni zavodi in banke v državi za tri dni, pričen-ši z današnjim dnem. Kako prihaja ta od» ločba madžarske vlade brez vsake stvarne potrebe, se vidi najbolje iz frapantnega dejstva da je baš včeraj ugotovil eden rujbolj kompetentnih finančnih zavodov, to ie reparacijska banka v Baslu, ob pri-, liki pretresa vprašanja madžarske prošnje za dodelitev kredita s strani te institucije — da so madžarske finančne razmere v po volj nem stanju in da se madžarska pro-šnia ne more sprejeti v nujno postopanje. Jasno ie torej, da gre ori odločitvi madžarske vlade glede zatvoritve bančnih zavodov za dobro premišljen političen korak Berlina in Budimpešte. Ta korak ima ta cilj. da bi se doseglo pri velesilah In predvsem pri Franciji brez vsakih političnih garancii najnujnejše in čim obširnejše kritje »za finančno upropaščeno Nemčijo in Madžarsko« preko teh na da bi se dobila pomoč tudi za ostale njune bivše vojne zaveznike. Zato kliče na ves glas ves nemški tisk Evropi in zopet na prvem mestu Franciji. da bo imela mesto konsolidirane Nemčije za svojega soseda v nasprotnem primeru ooasno boljševisko Nemčijo. Manever Mdžarske in Nemčije ie docela iasen. dasiravno se zdi na prvi pogled utemeljen. Glavni cilj tega nastopa ie poleg nujnih kreditov predvsem ta. da prikaže pred Evropo in Ameriko potrebo revizije mednarodnih finančnih obveznosti Madžarske in Nemčije in v prvi vrsti definitivno oprostitev plačevanja reparacij Sestanek španske konstitnante Madrid, 14. julija. AA.. Danes se je sestala točno po treh mesecih proglasitve španske republike k prvi seji narodna ustavodajna skupščina. Za predsednika so izvolili znanega učenjaka socijalista prof. Besteira. Ustavodajna skupščina se je konstituirala na tajni seji že v ponedeljek ponoči. Odobrila je predlog, naj dnevne seje no trajajo nad pet ur. Poslanci bodo prejemali mesečno po tisoč pezet poslanskih dnevnic. Govorili bodo lahko samo po 30 minut Dr. Ender zopet deželni glavar Bregenz, 14. julija, g. Predarlški državni zbor je bivšega zveznega kancel4rja dr. Etaderja izvolil z 22 proti 8 glasovom za deželnega glavarja in s 26 proti 28 za predsednika deželnega zbora, Nadaljnja sprememba v vodstva bolniškega zavarovanja Zagreb, 14. julija, r. Kakor smo že po» ročali, Je bil za komisarja SUZOR-a imenovan tajnik zagrebške zveze mdustrijcev g. Rauer. Novi komisar je med svojimi prvimi ukrepi upokojil generalnega direktorja SUZORa g. dr. Arselina in na to mesto zopet imenoval g. dr. Glaserja, ki je bil; nedavno upokojen. Kakor poročajo zagrebški listi, je ministrstvo za socialno politiko m narOdno zdravje na to spremembo že pristalo. Nesreča francoskih letalcev " okrofr sveta Pariz, 14. julija. AA. Havas poroča iz Šanshaja: Letalca Doret in Le Brfec sta s svojim letalom strmoglavila na t!a pri Nižiem Udimsku 500 km od Irkutska. En letalec je ranjen, drugi pa se je spustil s padobranom. Podrobnosti še. niso znane. VES SVET REŠUJE NEMČIJO S sklepom reparacijske banke je najhujša nevarnost za enkrat odstranjena — Zasilne odredbe nemške vlade — Anglija bo posredovala med Nemčijo in Francijo Berlin, 14. julija d. Katastrofalna finančna kriza, ki je zadela nemško gospodarstvo in ki je grozila z bankrotom državnega in privatnega gospodarstva, je trenutno stacionarna. Dr. Luthru se je posrečilo doseči podajšanje reeskontnega kredita za Državno banko pri banki za mednarodna plačila v Baslu, ki bi ga morala vrniti v četrtek. S tem in z zasilnimi ukrepi, ki jih je tekom včerajšnjega in današnjega dne izdala nemška vlada, je Nemčija nekoliko pridobila na času in tako odgodila katastrofo morda vsaj za nekaj dni. Med tem časom se z vso intenzivnostjo nadaljujejo pogajanja in. posvetovanja za skupno podporno akcijo evropskih velesil in Zedinjenih držav. Od uspeha teh pogajanj je v glavnem odvisen nadaljnji razvoj dogodkov v Nemčiji. Kakršna je situacija sedaj, so vse v po-štev prihajajoče vlade, predvsem Pariz, London in Washington prepričane, da je Nemčiji na vsak način treba pomagati, ker preti sicer nedogledna katastrofa ne samo Nemčiji, marveč vsej Evropi in celokupnemu svetovnemu gospodarstvu. Med Parizom in Londonom se vrši živahna izmenjava misli, vendar pa rezultat teh razgovorov trenutno še ni znan. Kar se tiče Amerike, je Amerika v načelu sicer voljna sodelovati pri tej podporni akciji, toda ameriški merodajni krogi so dali Nemčiji nedvoumno razumeti, da Amerika po Hoovrovem predlogu ne misli več podvze-ti inicijative za kako nadaljnjo akcijo, marveč smatra to za čisto interno evropsko zadevo. Najprej naj se evropske države med seboj sporazumejo in sestavijo primeren načrt za finančno sanacijo Nemčije, šele potem je Amerika pripravljena doprinesti svoj delež. Zaradi francoskega narodnega praznika so pogajanja trenutno nekoliko zastala. Toda nocoj je prispel v Pariz angleški zunanji minister Henderson, ki se je takoj sestal z Briandom in razpravljal z njim o položaju v Nemčiji. Zato je pričakovati, da bo kmalu prišlo do odločitve. V francoskih in angleških finančnih krogih prevladuje mnenje, da je kriza v glavnem samo finančno-tehničnega značaja in da gre le za pomanjkanje denarnih sredstfv zaradi odtegnitve inozemskih kreditov. Bistveno pa je križa seveda posledica naraščajočega nezaupanja inozemstva v Nemčijo. Zaradi tega smatrajo, da mora Nemčija najprej vzpostaviti to zaupanje s tem, da da zahtevane garancije političnega, gospodarskega in finančno-političnega značaja. Šele tedaj bosta Anglija ln Francija d&li potrebne kredite. Kar se tiče višine kreditov, Je situacija Se dokaj nejasna. Gotovo je le toliko, da prolongacija rediskontnega kredita Državni banki še z daleka ne zadostuje za kritje vseh potreb. Po eni sodbi bo morala Nemčija dobiti najmanj 2 in pol milijarde frankov, po drugi pa celo 4 do 5 milijard. Vesti, da so ameriške banke dovolile Nemčiji kredit v višini SOO milijonov dolarjev, se demantirajo, ker čakajo ameriške banke na odločitev Evrope. Nemška vlada je na podlagi zasilnih odredb odredila začasno zaporo vseh borz v Nemčiji do konca tega tedna. Da obenem prepreči naval vlagateljev na banke, kar bi imelo za posledico nelikvidnost večine denarnih zavodov, je vlada obenem uvedla praznovanje v bančnem poslovanju, tako da so banke danes, jutri in v petek zaprte. Vlada si medtem prizadeva, doseči med bankami sporazum, da do sobote zasigu-rajo industrijskim podjetjem potrebne zneske za izplačilo delavskih mezd. To je tem bolj potrebno, ker bi sicer lahko prišlo zaradi neizplačila delavskih mezd do ne-doglednih nemirov, ki bi jih tako levičarski kakor desničarski ekstremni elementi gotovo skušali izkoristiti v svoje politične cilje. Na drugi strani pa upa vlada, da bo medtem dosegla vsaj zagotovilo inozemskih kreditov, kar bi vplivalo na nemško javnost zelo pomirjevalno. Nemški listi objavljajo k zasilnim odredbam vlade kratke komentarje, v katerih zlasti poudarjajo, naj javnost ohrani mirno kri, ker nikakor ne gre za razvrednotenje marke, niti za inflacijo, marveč samo za trenutno pomanjkanje denarnih sredstev, ker so morali največji denarni zavodi v zadnjih dneh vrniti milijarde kratkoročnih inozemskih kreditov. Le ekstremni listi skušajo iz nesreče, ki je zadela Nemčijo, kovati politični kapital in zahtevajo na sni strani takojšnje sklicanje državnega zbora, na drugi strani pa odstop Briiningove vlade in vzpostavitev nacionalne diktature. Vsi trezni krogi se taki zahtevi najodločneje protivijo, ker sumijo, da se skrivajo za tem povsem drugi cilji, ki bi strmoglavili Nemčijo še v večji kaos in nesrečo. Sklep Reparacijske banke London, 14. julija, AA. Upravni svet banke za mednarodna izplačala je zasedal včeraj nepretrgoma 12 ur Seja je končaia okoli polnoči, nakar so objavili komunike, ki pravi, da bo banka z vsemi sredstvi, k' so ji na raznolago, pomagala Nemčiji. Ko* munike se glasi: »Upravni svet je vzel na znanje poročilo dr. Luthra o gospodarskem položaju v Nemčiji in o zadovoljivem staniu njenega gospodarstva in financ kljub sedanji krizi, ki je imela za posledic« odpoved kratko* ročnih inozemskih kreditov. Nemška vla» da je zaprosila razne vlade za finančno pomoč. Upravni svet je mneja, da se mora Nemčiji pomagati in je pripravljen to 'to* riti * z vsemi sredstvi, ki so na razpolago osrednjim bankam. Medtem pooblašča upravni svet predsednika _ reoaracijske banke, da v sporazumu s prizadetimi za* vodi obnovi reeskomptni kredit nemški državni banki.« . To pomemja, da je bil podaljšan neml&i državni banki kred't 100 mili jonov dolar« jev in da bo reparacijska banka sodelovala pri povečanju tega kredita za eno četrtino. Basel. 14. julija. AA. Banka za mednarodna plačila ima trenutno na razpolaga fond 350 milijonov dolarjev, ki bi ga lahko večinoma dala nemški državni banki, da popravi nemški kredit. Vendar to se ne bo tako hitro zgodilo, ker se vrše šele tozadevna pogajanja med raznimi evropskimi prestolnicami. Poročajo pa. da bodo angleške in ameriške banke pomagale nemški državni banki, če bi se mednarodna akciia zaradi političnih sporov ponesrečila. Zanimivo je. da stoji svet banke za mednarodna izplačila na stališču, da je Nemčija že prebrodila najhujše in da bo zaenkrat dovolj, če bo nemška država varovala te-čai nemške marke in oiačila nemške finance Henderson v Parizu London, 14. julija s. Zunanji minister Henderson je davi odpotoval v Pariz. Pred svojim odhodom je izjavil, da nastopa svoje potovanje v izrednih okoliščinah. Včerajšnji sklep banke za mednarodna plačila bo moral imeti za posledico olajšanje položaja v Nemčiji Upa, da bo prišlo do tega. Macdonald in on sam bosta v Berlinu storila vse, kar je v njunih močeh, ne samo da izgradita prijateljske odnošaje med Anglijo in ostalimi evropskimi narod'., temveč predvsem, da pospešita sporazum med Francijo In Nemčijo. Nov angleški apel na Nemčijo London. 14. iul- AA. »Manchester Guardian« zanikuje vest. da se ie angleška vlada pridružila francoski vladi v vprašanju političnih pogojev za finančno pomoč Nemčiji. List nravi, da je angleška vlada sprejel Hoovrov načrt brezpogojno in takoj in da jp edino ona izjavila, da želi. naj stopi predlagani moratorij takoj v veljavo. Obvestila je banko za mednarodna izplačila. da se odreka za ta mesec reparacijam. Res pa ]e. da b! angleška vlada pozdravila ustavitev gradnje nemške križarke. Nemčija bi tako pokazala, da ie za strogo varčevanle. Za razorožitev in za spravo s Francijo. Zunanii minister Henderson bo to stališče angleške vlade ooiasnH nemški vladi, ko pride v petek v Berlin. Valute so bile na borzi mirne brez posebnih izprememb. Nemška marka le trdna pri 21.50 - -rk za funt. V efektih ni bilo prometa, ker so vsi pričakovali nadaljnjih vesti ?? Parira Berlina Rasla. Tudi Amerika stavi politične pogoje Newyork, 14. julija, s. Kakor poroča »Journal otf Comerce«, je vodstvo Federal Reserve banke v Newyorku do jutranjih ur razpravljalo o vprašanju obnove in zvišanja kredita, ki ga je banka dala na razpolago Nemčiji. Do sporazuma ni prišlo. Pred nekoliko tedni se je rezervna banka udeležila s 25 milijoni pri kreditu 100 milijonov dolarjev za nemško državno banko. Nasprotniki obnove ali zvišanja kredita menijo, da so potrebna jamstva Kot glavni pogoj stavijo politično zfoližanje med Francijo in Nemčijo in trajno ureditev nemških financ. Alarm v Budimpešti Budimpešta, 14. julija. A A. MTI poroča: Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta, kateri je prisostvoval guverner Narodne banke Popovics. Finančni minister Wecker-le je poročal o situaciji, ki je nastala v finančnem pogledu za Madžarsko z ozirom na odredbe nemške vlade ra s ozirom na možnost vpliva, ki bi jih mogli imeti ti ukrepi na madžarsko gospodarsko življenje. Vlada je zato sklenila, da ostanejo madžarske borze in banke 14., 15. m 16. julija zaprte. Seja nemške vlade Berlin, 14. julija. AA. Ravnatelj nemške državne banke Luther se je vrnil ob 4. popoldne iz Basla. Takoj nato se Je sestal ministrski svet katerega so se udeležili tudi načelniki nemške državne banke in drugih vodilnih nemških bank. Ministrski svet je razpravljal o odredbah v zaščito industrije in bank, da se prepreči popoln polom nemškega gospodarskega ustroja. Po vesteh, ki jih je prinesel Luther is Bazla, Nemčija ne bo dobila takoj pomoči od inozemskih bank, tako da bo morala najprej poskusiti, da si sama pomaga. Predsednik Hindenbnrg se Jutri vrn« t Berlin. Uradni komunike pravi, da pOfT*' tek predsednika ne pomenja, da se Je položaj poslabšal, ker je bilo že prej sklenjeno, da bo Hindenbnrg končal svoj dopust pred posetom angleških ministrov. Vpliv na češko Praga, 14. julija, h. Dogodki v NemSfi m na Češkoslovaškem, zlasti v Pragi ter n« nemškem obmejnem ozemlju napravili globok vtis. Praška borza in banke so črtal« prenotacije nemške devize m madžarskega pengoja, ker so nemške in madžarske banke ukinile svoje poslovanje in ker je zelo negotovo, kako se bodo dogodki razvijali. KarIovy Vary, 14. juKja. h. V Karlovih Varih in v drugih velikih češkoslovaških kopališčih je že v ponedeljek nastala panika med tamošnjimi gosti iz Nemčije- Tamo-šnje banke niso več sprejemale marke. Občinski svet v Karlovih Varih pa je ukrenil vse potrebno, da se je vsakemu nemškemu gostu izmenjalo 50 mark za češkoslovaške krone. Dogodki v oNemčiji nimaj na Češkoslovaško nobenega vpliva. Češkoslovaško gospodarstvo dela večinoma z domačim kapitalom ter zaradi tega umaknitev tujega kapitala ne povzroča nobenih tež* koč. Odmev poloma „Danat"-banke Dunaj, 14. jnMjja, a. Dunajska banka »Merkur«, Sje večina kapitala pripada, Danmstadter urad National banki, je danes iz previdnosti zaprla svoje blagajn«. Pred-« sodstvo dunajske bonze je zato ustavilo promet z akcijami te banke. Berlin, S4. jnlija. g. Kakor javljajo rt Amsterdama, je Amsterdamska banka zaradi poloma Danat banke utrpela velike izgube. Nizozemska emisijska banka izjavlja, da more držati vsako nizozemsko barako. Tudi iz Rige prihajajo poročila o raznih tež-kočah bank. V dveh največjih bankah v Rigi so vlagatelji trumoma pričeli dvigati svoje vloge. Banki sta morali zapreti svoj« blagajne za nedoločen čas. Litvanska vlada je prevzela jamstvo za vse vloge obeh bank. V Gdanskem je danes banka za trgovino in obrt, ki je podružnica Danat banke, zaprla svoje blagajne. Banke m posojilnice v Gdanskem so danes sklenile v zvezi z dogodki v Nemčiji ustaviti poslovanje do četrtka. Ustavljen denarni promet z inozemstvom Berlin. 14. Julija, s. Poštno ministrstvo objavila, da )e za čas. ko se ne vršijo borzne kurzne notacije, pošti do nadaljnjega nemogoče sprejeti vplačila hi poštna nakazila za inozemstvo. Češkoslovaški Sokol Hndec je proglašen za svetovnega prvaka v telovadbi Naknadna sprememba klasifikacije - Visoko francosko odlikovanje jugoslovenskega Sokola Pariz, 14. julija, č. Predno je predsednik francoske republike Doumer zapustil telo« vadišče, kjer je prisostvoval mednarodnim telovadnim tekmam, je teabno izročil red legije častj jugoslovenskemu Sokolu, članu uprave SKJ in dolgoletnemu mednarodnemu sodirku Josipu Smertniku. Predsednik republike je pri tem čestital vsemu jugoslovanskemu Sokolstvu k uspehom, ki so jih pokazali pri tekmah, in izrazil nad o, da bo Sokol še nadalje tako zvesta Ln močna opora svoje domovne, kakor je bil dosedaj. Želeč jugoslovanskemu Sofcodstvu tudi v bodoče kar najlepšega napredka, je zaključil predsednik Doumer svoje čestit« ke z izjavo, da smatra Sokolstvo za najboljšo vzgojo naroda k d;&ciplini, samo« zavesti in patrotični ljubezni. Vsi prisotni so pozdravili besede pred« sedmi ka republike z navdušenim aplavzom in žVahno aklamirali jugoslovenske sokol* sko vrsto, ko je zapuščala telčvadieče, kjer je bila ves čas nastopa predmet posebne pozornosti. Zlasti so gledalci pazljivo sle« dili vajam, ki sta jih izvajala Štukelj in Primožič, znana v francoski in ostali med* narodni jarvnosti, ki je prisostvovala tek* mam, že iz prejšnjih olimpijad, kjer sta povsod brilgirala. V francoskih gimnastič* nih krogih odkrito priznavajo, da bi bili jugoslovenski Sokoli zaslužili po svojem striktnem in eksaktnem nastopu mnogo boljšo oceno, kakor pa so jo dosegli. Borba pa je bila tokrat izredno ostra tn diferenca v točkah je tako minimalna, da bi bilo napačno soditi sposobnosti jqgoslo» venskih Sokolov po doseženem plasmarau. Pariz, 14. julija d. Sodniški zbor pri mednarodnih tekmah za svetovno prvenstvo v telovadbi je proglasil naslednje rezultate tekem: 1. Savoletnen, Finska, 185 točk 2. Hudec, CSR, 183.626 točk 3. Gajdoš, ČSR, 182.333 točk 4. Lerroujc, Francija, 179.655 točk 5. Neri, Italija, 177.763 točk 6. Hanggi, Švica, 176.916 točk 7. PeHe, Madžarska, 176.715 točk 8. Mietz, Švica, 176.546 točk 9. Primožič, Jugoslavija, 175.88 točk 10. štukelj, Jugoslavija, 175.09 točk 11. Tintjera, 6SR, 173.56 točk 12. Brullmann, Švica, 170.495 točk Proti temu proglasu sta protestirala češkoslovaška sodnika Miiller in Klingel, ki sta najavila formalen protest proti proglasitvi Finca Savoleinena za svetovnega prvaka. Protest sta utemeljevala s tem, da Savoleinen, čeprav je skupno dosegel največ točk, vendar ni izpolnil vseh temeljnih pogojev, ki med drugim zahtevajo, da mora vsak tekmovalec v vsaki izmed 14 tekmovalnih disciplin doseči vsaj 60 odstotkov dosegljivih točk. Tega Savoleinen ni izvršil. > Sodniški zbor je razpravljal o tem češkoslovaškem protestu in razsodil, da ostane vrstni red tekmovalcev sicer neizpremenjen, da se pa z ozirom na utemeljene ugovore čehoslovakov proglasi za svetovnega prvaka v telovadbi, češkoslovaški Sokol Alojz Uiidec. ki je ustregel vaem tekmovalnim pjgojem, Gospodarski polom Nem&}e Ljubljana, 14. julija. Kakor kažejo dogodki zadnjih dni in izredne mere, ki jih je nemška vlada podvzela, da morda le še zaustavi vse-obči gospodarski polom, se je Nemcem igra z ognjem temeljito ponesrečila. V svoji trmoglavosti in histerični zahtevi po odpravi reparacijskih dajatev je vsa nemška javnost toliko časa prepričevala domače .in tuje kapitaliste o ne-minovnem polomu, dokler se ta misel hj prijela in bohotno pognala. Znak za splošen bankrot je dala »Darmstadter und National bank«, ogromni nemški denarni zavod, znan pod kratico »Danatbank«. 2e pred tednom dni so prišli v javnost prvi glasovi o težkočah, v katere je zašla ta vele-banka, ki ima v Nemčiji par sto podružnic in nebroj drugih afilacij. Banka je v ponedeljek ustavila izplačila in vrgla plarnenico požara v nemško denarno gospodarstvo. Dokaz resnice, da Nemčija ne more več plačevati reparacij, se ie Nemcem posrečil le z načrtoma proizvajanim herostratstvom nad svojim lastnim gospodarstvom. Čudna kampanja traja že precej časa in so se je sprva udeleževali dobromisleči ljudje, misleč, da izigravajo samo fiktivno karto, ki ne bo imela drugih posledic, razen odloga ali popusta reparacijskih plačil. Široka nemška in inozemska javnost pa ni za-popala skrite misli, marveč se je zbala za svoje prihranke in naložbe. Nespametna igra bi se bila morda še daia ustaviti, da se niso hitlerjevci in levičarji poprijeli te misli, da bi v splošnem propadu in zmedi prišli na površje. Ti elementi so zanesli katastrofalno agitacijo globoko v ljudske sloje in danes žanjejo Nemci neprijetne posledice umetno povzročenega nezaupanja v so-lidnost nemškega denarstva. - Zavoljo gonje, ki so jo namenoma vprizorili že pred meseci, Nemčija menda res ni bila v stanu, da bi poravnala 1S00 milijonov mark letošnjih reparacijskih anuitet. Vprašanje pa je, zakaj Nemčija ni mogla plačati. Negotovost, ki jo je vzbudila nemška protireparacij-ska politika, je povzročila, da je domači kapital v paniki bežal v inozemstvo, še občutljivejši inozemski finančniki pa so odpovedovali kratkoročna posojila nemški industriji. Po podatkih, ki jih je Henri de Jouvenel navedel v svojem zadnjem govoru pred francoskim senatom, je Nemčija v zadnjih mesecih izgubila sedem milijard mark, kar je skoro polovica one vsote, ki jo je inozemstvo naložilo v nemški industriji od leta 1924. dalje Ta beg domačega kapitala v tujino in odpovedi inozemskih kratkoročnih posojil je v veliki meri zakrivila nemška politika. Od lanskih volitev, ko so h.-tlerjevci postali upoštevanja vredna sila, se je stanje v notranjosti Nemčije tako poostrilo, da je bilo treba samo še diplomatične avanture avstro-nem-ške carinske unije, da je bila vera v varnost naložb popolnoma izpodkppa-na. Širili so se glasovi o vojni, o revo-ruciji in vedno znova zopet o bankrotu, ki so jih znali nezadovoljni desničarski in levičarski življi vešče izrabiti. Splošno nezaupanje v stalnost nemških i o-litičnih in gospodarskih prilik je postalo tako razširjeno, da ga ni mogel razpršiti niti Hoovrov velikopotezni pomožni predlog. Državna vlada je naslovila javnosti pomirjevalni proglas, v katerem priznava, da so pretečo nevarnost povzročile odpovedi inozemskih kratkoročnih posojil, priporoča mirno kri in navaja ukrepe, ki jih je izvršila v stvari »Danatbanke« ter najetja dolgoročnih inozemskih posojil. Desničarski listi so že pokazali svoj pravi namen. Omalovažujejo pomirljivo vladno izjavo in večajo razburjenje, češ da država nima dovolj sredstev za sanacijo »Danat-banke«, čeprav je prevzela jamstvo zanjo. Obenem pa naglašajo potrebo vse-narodne vladne koalicije,, da se tako morda vendarle dokopljejo do vlade. Kakor so rušili nemško gospodarstvo samo iz tega namena, tako jim je tudi v katastrofi edina in prva misel, pope-ti se na odločujoče mesto v državi. Ni dvoma, da bi koncentracija, v kateri bi bili zastopani tudi hitlerjevci, položaj le še poslabšala, mesto da vrne zaupanje inozemstva, in da bi potem tudi mednarodna pomožna akcija, ki jo je danes začela Reparacijska banka v Baslu, najbrž ne mogla biti uspešno izvedena. Saj je že nezaupanje v današnje vodstvo Nemčije dovolj veliko in po in-transigenci, s katero odklanja upravičene francoske in angleške želje, tudi v polni meri utemeljeno. Dan remijev na šahovski oiimpijadi Jugoslovenski šahisti so v 4. in 5. kolu skoro po vrsti remisirali Pri sedanjem stanju je Jugoslavija na petem mestu Praga. 14. julija, h. Danes dopoldne se .}e odizralo četrto kolo šahovske olimpiia-«5c Tekmovanje med Jugoslavlio in Avstrijo ie bilo Dri stanju 1 in ool: 1 in ool orekl-njeno. Dr. Vidmar ie remiziral proti Griin-ieldu. dr. Astaloš oroti Soilmannn. Kostič ca 1:1 (2). Češkoslovaška:Norveška 3 in pohpol Španija ie bila prosta. Stanie po petem kolu ie naslednje: Anzliia 12 in pol (2). Letonska,12 (2). Amerika in Poljska 10 in pol (5). Jugoslavija 10 (3). Madžarska 9 in pol (2). Avstrija 9 (2). Češkoslovaška 8 in pol (5) Nizozemska 8 in pol (3). Nemčija 8 (5). Švica 8 (4) Rumuniia 7 (4). Litva 7 (3) Praga, 14. julija AA. Na damskem turnirju, ki se vrši istočasno s Šahovsko olimpijado ,ima Miss Menšikova dosedaj 2 točki, ge. Wolf Klamat, ki ge borita za Avstrijo, po eno *to<*ko, Nemka Kengl iu švedinja Trest pa sta še brez točke. Zaključek dokaznega postopanja v beograjskem procesu proti teroristom 5re3a, 15. VII. 1031 Pevsko društvo »Obilic4« v Trbovljah Prisrčni sprejemi in pozdravi — »ObHičev« dar revni rudarski ded Trbovlje, 14. julija. Včeraj popoldne je prispelo v Trbovlje akademsko pevsko društvo »Obilic« iz Beograda. Pevce sta pozdravila na kolo« dvoru župan g. V »dušek in predsednik pevskega društva »Zvon«, g. Pleskovič. Za pozdrave se je zahvalil podpredsednik g. Nestorcmč. Drugi pozdrav je bil pred rud« niško restavracijo, kjer so vsa trboveljska društva pričakovala goste, katere je od kolodvora spremljala tudi delavca godba z zastavami. Pri tem sprejemu 90 bili tudi navzočj rudniški uradniki z ravnateljem g. inž. Pauerjem. Pozdravne1 besede je tudi tu izrekel župan g. Vodušek in ko je v 6vo(jem govoru omenil Nj. Vel. kralja, ki se trudi privesti tudi delavni narod v bolj« »o bodočnost, je zbrano občinstvo burno vzklikalo vtladarju in Jugoslavij-i. V svoji zahvali za pozdrave je podpredsednik go« spod Nestorovič poudarjal, da je društvo radostno dirnila iskrenost sprejema. Do« mače pevsko društvo »Zvon« je zapelo himno »Na dan Slovan« delavca godba pa je zaigrala jugosloveosko himno. Raz« vila se je lepa povodca z godbo in kolesarji na čelu proti Sokolskemu domu, kjer je pozdravil goste v iimenu Sokola učitelj go« spod Rudolf Pieskovič. Koncert ob 21. je zopet dokazal, da je »Obilic«, ki je proizvajal same težke sklad» be. eden od najboljših pevskih zborov v državi. Dirigentoma in zbora je občinstvo, ki je popolnoma zasedlo dvorano, prirejalo burne ovacije, od društva »Zvon« pa je prejel zbor lep venec. Ta koncert nam bo ostal v najlepšem spominu in je škoda, da niso biii umetniškega užitka deležni tudi prebivalci sosednih krajev. Med odmorom je nagovoril poslušalce g. Neetcrovid, ki je izjavil, da je »Obilic« v dokaz iskrene ljubezni, ki ga je vodila do tega obiska, imenoval za svoje častne Sa» ne pevsko društvo »Zvrxi«, eokoisko dru« štvo Trbovlje, Kolo Jug oslov enskih sester, trboveljsko občino in rudnik. Svoj govor pa je zaključil takole: »M? sočustvujemo s trpljenjem rudarja, poznamo dobro njego« vo krizo in zato poklanjamo rz svojih skromnih sredstev 2000 Din za najrevnejšo deco.« — Ta plemenita gesta je vse globoko ganila. Po koncertu je bila prisrčna zabava do odhoda go6tov, ki so si s svojo iskrenostjo svojšli srca našega prebivalstva. Velik požar v Čresnjevcih Huda nesreča gornjeradgonskega gasilca — Malo prej je gorelo tudi nekje na avstrijskem ozemlju Gor. Radgona, 14. julija. V oočt od nedelje na. ponedeljek je okrog polnoči nenadno začel zvon pri Sv. Petru pri Gornji Radgoni naznanjati požar, ki je bil videti precej daleč na sosednem avstrijskem ozemlju. V ponede* Ijek ob četrt ena 13. pa je znova bilo plat zvona. Nad vasjo Črešnjevci pri Gornji Radgoni se je dvigal gost val dima, med katerim je švigal tudi velik plamen. Gorelo je gospodarsko poslopje LudovJka Lipica, mizarja in posestnika v Čresnjevcih. Pri Lipiču so mlatili žilo in imeli mla-tilnico postavljeno v bližini gospodarskega poslopja. Motor je bil nameščen v mizarski delavnici, ki se je nahajala pod teto streho. Pri motorju je bilo nekaj v neredu in tako se je vnel ležaj. Ker je bilo v mizarski delavnici mnogo lesnih odpadkov, je začelo hitro goreti in v kratkem času so ognjeni jeziki zajeli celo po6lopje, v katerem je bilo spravljeno mnogo krme in slame od mlačve. V mizarski delavnici je zgorelo skoraj vse mizarsko orodje in moderni stroji, ki jih je imel Lipič name* sčene, so uničeni. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz Orehovcev, Gornje Radgone in avstrijske Radgone, ki jim je po dolgotrajnem naporu uspelo rešiti pred požarom živino in stanovanjsko hišo, dočim je gospodarsko poslopje z lepo urejeno mizarsko delavnico in večino letošnjega pridelka zgorelo do tal. Lipič je bil zavarovan le za malenkostno vsoto. Ko so se po lokaJiziranem požaru gor-njeradgonski gasilci vračali iz Črešnjev-eev, se je pri vožnji pripetila druga neare« ča. Na ovinku pri Žotterjevi trgovini je zavil avtomobil profil Gasilskemu domu. V naglici je šofirajoči gasilec za vozil preveč na rob ceste in avto se je zvmi! ▼ jarek in pokopal pod seboj 24-letnega Antona Fleisingerja, delavca iz Gornje Radgone. Pri nesreči je Fleisinger dobil hude notranje poškodbe. Nalomljenih ima več reber. Poklican je bil takoj reševalni avto iz avstrijske Radgone, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnica Beograd, 14. julija, p. Pred državnim sodiščem za zaščito države je bilo danes zaključeno zaslišanje obtožencev v procesu proti Ljevakovičevi teroristični skupini. Prvi je bil danes zaslišan Peter Nožarič, ki trdi, da ni kriv.. Ko je šel v Lipik, ga je nekoč povabil Jelič in mu rekel, naj pride v njegovo stanovanje na neki razgovor, kaj bi trebalo storiti proti Kovačeviču. Tamkaj je našel Ljevakoviča starejšega, ki ga je vprašal, ali bi hotel izvršiti napad na Kovačeviča. Nožarič pa je odgovoril, da se za to ne čuti sposobnega. Nožarič trdi, da je temu sestanku prisostvoval le iz radovednosti. K dejanju so ga vsi nagovarjali, on pa ni imel za to poguma. ' Po soočenju trdi Jelič, da je dal Noža-riču 100 Din, da pripravi vse stvari za napad. Nožarič pa pravi, da je dobil vsega 20 Din, da se more vrniti domov. Ljevako- vič starejši trdi pri soočenju, da je Ljeva-kovič mlajši dal Nožariču samokres. To zanikata tako Nožarič kakor tudi Ljeva-kovič mlajši. Nadalje je bil zaslišan Franjo Kušakovič, ki pravi, da se čuti krivega ker ni prijavil oblastvom, da je od Rosiča kupil samokres. Prizna, da mu je Rosič dejal, da je treba usmrtiti one Hrvate, ki delajo proti njegovemu prepričanju. Kušakovič priznava, da mu je rekel, pravi pa, da mu je takoj pristavil, naj pusti vso stvar pri miru, ker ta posel ni zanj, sicer pa da ni nič konkretnega govoril o kakem nameravanem umoru. S tem je bilo zasliševanje obtožencev zaključeno. Sledilo je čitanje spisov ter je l bilo danes zaključeno tudi dokazovanje. Jutri bo govoril državni tožilec. ======= s ===== Trgovski provizorij z Avstrijo podaljšan Beograd, 14. julija. AA. Trgovski provizorij z Avstrijo, ki bi potekel 16. t. m., je podaljšan do 20. t. tn. Kakor znano, nam je Avstrija ob koncu marca t. 1. odpovedala za 1. jur lij sedanjo trgovinsko pogodbo in je z nami pričela pogajanja za novo ureditev trgovinsko - političnih odnošajev. Pogajanja pa so se zavlekla in ker ni bilo mogoče doseči sporazuma, je bila veljavnost stare pogodbe z malimi izjemami podaljšana na podlagi posebnega provizorija do 15. t. m. V zadnjih štirinajstih dneh so pogajanja sicer nekoliko napredovala in je v nekaterih točkah prišlo že do načelnega sporazuma, vendar pogodbe ni bilo mogoče pravočasno zaključiti. Da ne pride do brezpogodbenega stanja, je avstrijska vlada odložila uveljavljenje novih povišanih carin zadnje carinske novele do 20. t. m. z izjemo carin na ječmen, slad, govejo živino, svinje in meso, in je tako omogočila, da t Jugoslavijo, kakor tudi s Češkoslovaško, sklene podaljšanje sedanjega provizorija do 20. t. m. Seveda pa še ni sigurno, da bo do tega dne mogoče skleniti novo pogodbo in jo uveljaviti. Polom komnnizma v Rusiji Ruski komunizem se počasi, toda nevzdržno odmika od čisto sociialističmh idealov in prehaja v državni kapitalizem. Ze od vseza začetka so sovjetski orzaniza-torii uvideli, da je nemozoče doseči neko primerno višino proizvodnje in pri tem komunistična načela ohraniti neokrnjena. Lenin sam ie že zašel od prvotne poti in začel uvajati akordno delo ter druze »kapitalistične« pripomočke, od tedaj pa stalno raste težnia da se žrtvuje osnovno načelo popolne enakosti in se na ta način reši produktivnost dela. V to svrho je bilo zadnje mesece izdanih več naredb. ki nanovo urejujejo nozoie dela. Nujnost takih reform je bila pred kratkim tudi predmet znaneza velikeza Stalinoveza zovora. kier-je diktator razpravljal o potrebah »novih metod« in »nove politike«, da bi bila Rusija lahko kos »novim nalozam«. V resnici pa ne zre za nič noveza niti v pol;*:1-; niti v metodah. niti v nalozah sovjetske države, temveč so samo udarile na dan sile. ki so že dalje časa prikrito na delu v ruski zospo-darski orzanizaciji. Smoter vseh teh novih naredb je. pospešiti razvoj ruske industrializacije in odstraniti ovire sedanjeza zastopa. Glavne med temi so težave pri nabavi delavske sile za vsako napornejše delo. zlasti za rudokope. zozdove in železno industrij; dalje neprestano preseljevanje delavcev iz obrata v obrat pri čemer se seveda ne morejo izvežbati strokovne sile. Stalin sedaj izjavlja, da se. mora. odpomoči temu nepravilnemu toku Sela: s pogodbami med kmetskimi kolektivami in industrijskimi organizacijami zlede dobave potrebne delavske sile z dežele: delavcem se mora otež-kočiti. da zapuste obrat, ki so mu biii enkrat dodeljeni: obrati morajo biti podrejeni vodstvu eneza sameza človeka: tudi je treba izdelati načrt o diferenciranih plačah. Sovjetske oblasti so pripravljene 111 zelo daleč v svojem prizadevanju, da povečalo kapaciteto svoje industrije. Novi delavski zakon predvideva delavske knjižice za vse osobie, zaposleno v sovjetski industriji. Knj.išica mora vsebovati točen opis usposobljenosti delavca ter podatke kje je že bil zaposlen, kako mezdo je imel. ali ie bil že kaznovan in podobno. Delavci se lahko upravnim notom premeščajo iz ene tovarne v druzo, vsaka neposlušnost se bo smatrala za kršenie delavske discipline. Stroze naredbe so bile izdane zlede uvedbe akordneza dela v vsej industriji, v kmetijskih kolektlvah in celo na železnicah. Centralni svet strokovnih zvez dela na načrtu noveza mezdneza zakr-- č^t osrednja točka je. da dvižne lasten interes oosamezneza delavca v produkciji. V bodoče bodo nakaznice za živila mezde odvisne od teza. kaj. kako in koliko v«*k delavec napravi. »Trud«, službeni orz3n sovjetskih strokovnih zvez utemelinie to odredbo tako-le: »Kdor najboljše dela. nai tudi najboljše ie.« Ravnatelji tvornic dobe pravico nadzorstva pri razdeljevanju živilskih nakaznic, k? se nrezleduieio vsak mesec tako da uorava lahko takoi kaznu-ie vsako popuščanje v delu. Seveda se te »kapitalistične« izpremem-be ne vrše brez pritožb in trenja. Še vedno je v komunističnih vrstah nrecei ekonomistov. ki se ne morejo ločiti od čisteza komunističnega nauka, da vsak doprinaša k sološnostj oo svojih soosobnosfh in prejema od nje no svoiih potrebah. Stalin da-ne«; prozlaša to pravovernost za odpadni-štvo in pravi, da ie enako plačevanje kva-lificiraneza in nekvalificirane?* dela zlo. k; se ne sme več trpeti. V bodoče se morajo delava' plačevati samo no svoji pridnosti ;n oo svojih sposobnostih. Diktator ie tudi enerzično dokazoval potrebo odzovorneza vodstva v industrijskih podjetjih. Veliki neokretni koncerni ki iih upravljajo upravni sveti, morajo prepustiti mesto manjSim enotnim obratom, podreienim enemu samemu ravnatelju, ki nosi osebno odzovor-nost za vse. kar se zodi v njezovem področju. Sarkastično se te tudi obreznil na navado, ki se ie v Rusiji zelo razpasla, namreč »odčarati težave« z visoko zvenečimi frazami in junaškimi rezoluciiami. Svojo jezo ie iztresel nad netrzovskim vodstvom sovjetskih podjetij, k.ier se prezira kniizovodstvb in dela brez vsakeza načrta rentabilnosti ter u"a samo na dr-žjvno blaza!nc. češ. sai bo k"!a izeube. Najbolj presenetljiva izjava ruskeza samodržca oa je. da tudi poljedelstvo danes v Rusiji ni več aktivno ter da živi od državne pomoči. Z eno besedo: čim dalje traja ruski eksperiment tem mani odzovariajo njegovi uspehi rožnatim vizijam onih. ki so vi-de-i v komunizmu raj delavskeza sloja. Nove izoremembe" bodo morda popravile izzlede petletneza načrta, dvomljivo pa je. dali bodo osrečile ruck: narod. Viceguvernerja Narodne banke Beograd, 14. julija, p. Nj. V«L kralj je podpisal ukaz, s katerim sta postavljena za prvega vLce-guvernei^ja Narečne banke dr. Melko Čingrija, odvetnik iz Dubrovni« ka, za drugega vicesguvemerja pa dr. Mi- Iot^ - D jurovičiir -pOBSočnik finaažaega-di* ' rektorja v Beo^adu. Odlikovanja na srednji tehnični soli Beograd, 14. julja, p. Današnje »Službe« ne Novine« prinašajo ukaz Nj. VeL kralja, s katerim so odlikovani: z redom Belega orla IV. reda Josip Reisner, direktor sred« nje tehnične šole v Ljubljani, z redom Sv. Save IV. reda Viktor Turmšek, z redom Sv. Save V. reda Ivan Tavčar, Ana Šmid in Kari Kunaver, profesorji 6rednje teh« niŠke šofle v Ljubljani. Z zlato kolajno za vestno službovanje je minister trgovine :n industrije odlikoval Ignacija Uršiča, strokovnega učitelja na istem zavodu. Napredovanje v gradbeni službi Beograd, 14. julija, p. Minister za zgradbe je povišal za eno skupino: višjega svetnika K. K obala pri sreskem načelstvu v Ljubljani, Rudolfa Kralja višjega tehničnega pristava istotam, Janka Kukovca, višjega tehničnega pristava pri sreskem načelstvu v Mariboru, Pavla Miklavca, višjega tehničnega pristava pri sreskem načelstvu v Kranju in Ante Ditriha, višjega telmič-nega pristava pri banski upravi v Ljubljani. Francoski narodni praznik v Beogradu Beograd, 14. julija, p. Danes »o t fran« coskem poslaništvu v Beogradu svečama proslavili francoski narodni praznik 14. julija. V odsotnosti poslanika je zastopal poslaništvo op ravnik poslov DubaUle. Pri slovesnosti je bilo navzočih veliko število prijateljev francoskega naroda. Našega zunanjega ministra je zastopal njegov pomočnik Bakotič. Navzočih jo bilo tudi mnogo tukajšnjih diplomatov. Velešani v avdijenci Beograd. 14. julija, p. Že drugi dan ae mudi v Beogradu deputacija meščanstva vseh profesij in konfesij iz Velesa v Južni Srbiji. Dane« opoldne je Nj. VeL kralj sprejel v avdijenai celokupno odposlanstvo Veleea. Deputacija je navdušeno poedra« vila prihod Nj. Vel. kralja, ki ga je pozdravil s primernim nagovorom mestni načelnik Todor Živkovič. Kralj se je z vsakim Velešanom posebej razgovarjal ter se zanimal za razmere njihovega mesta. Žrtve Save pri Zagrebu Zagreb, 14. julija, č. Silna vročina, kj Je dosegla v Zagrebu včeraj in danes s 47 stopinjami kulminacijo, ima za posledico, da išče vse, karkoli si more odtrgati čas, ohla-jenja v valovih Save. Kopališča so nabito polna, tako, da za vse kopalce niti ni prostora in se morajo mnogi kljub oblastni -prepovedi kopati tudi na nedovoljenih mestih. Zaradi tega je razumljivo, da se pri kopanju vsakodnevno dogajajo nesreče, ki žal zahtevajo tudi smrtne žrtve. Včeraj popoldne se je kopel na Savi med drugimi kurjač bolnice usmiljenih sester Peter Polja-čan. Ko ga pozno v noč še ni bilo domov, so začeli za njim poizvedovati. Našli pa so na obali Save samo njegovo obleko, dočim o njem ni nobenega sledu. Brez dvoma je utonil. Pri isKaniu njegovega trupla pa so našli v bližini Jakusevca niže Zagreba drugo moško truplo, ki je moralo po mnenju sodne komisije ležati v vodi že najmanj šest dni. Kdo bi bil utopljenec, dosedaj le ni znano. Prostovoljna smrt novosadskega veletrgovca Novi Sad, 14. julija, č. Veliko senzacijo med vsem prebivalstvom je izzvala vest, da je v pretekli noči izvršil samomor eden najuglednejših novosadskih meščanov, ve« letrgovefc z žitom Friderik Weiss. Werss je bil zelo premožen človek ter je bil še snoči do 10. zvečer v družbi svojih prijateljev v kavarni. Od njih se je mirno poslovil in odšel domov. Zjutraj ob 3. pa ga je našla njegova mati obešenega v predsobi. Bil je že mrtev. Kaj ga je gnalo v smrt, je popolnoma zagonetno. Bil js zelo dobro srtuiran, splošno priljubiien in nikdar ni tožil o kakih težavah. Zato mislijo, da se mu je nenadoma omračil um. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved sa danesi Oblačnost bo polagoma porasla, vendar p« bo še vroče, vetrovno vreme. Računati pa je s poslabšanjem. — Situacija včerajšnjega dne: Severnoevropska depresija se je umaknila proti vzhodu in je popolnoma oslabela. Tudi anticiklona polagoma slabi in se pomika proti vzhodn in jugu. Na njeno mesto prihaja barometerska depresija « Atlantskega oceana, ki zelo naglo napreduje v notranjost kontinenta ter izziva na svoji prednji strani močne južne vetrove in izreden porast temperature. Barometerski pritisk je v splošnem padel za 2 do 4.5 mm. Temperature so mestoma padle, zlasti v Sloveniji, Hrvatski in Južni Dalmaciji, drugod pa so porasle za 1 do' 7 stopinj. Dnnajeka vremenska napoved ea sredo: Temperatura se bo pri južnih vetrovih, zlasti na vzhodnem robu Alp, zopet dvignila. Toplo. Jutri najbrž z nevihtami prihod hladnejšega zapadnega zraka, predvsem * severnih Alpah. Veliki požari v raznih krajih države Sarajevo, 14. julija, fe. Danes popoldne je izbruhnil v sarajevskem predmestju Vrat-niku katastrofalen požar, ki le po zaslugi požitvovalnib gasilcev ni zavzel še večjih dimenzij. Znorelo je osem poslopij in obsto-iala je velika nevarnost, rla se ogenj razširi na vso četrt, ker so hiše večinoma krite z deščicami- Zaradi velike vročine in vladajoče suše se je ogenj silno naglo širil, dočim je na drugi strani primanjkovalo vode. Vse mesto je bilo na nogah in pomagalo pri reševanju. Gasilci so morali okoliške hiše porušiti, da so na ta način zajezili širjenje požara. Le deloma se je posrečilo rešiti pohištvo in blago iz trgovin, vse druzo pa je zgorelo Človeških žrtev ni bilo, govori pa se, da je zgorelo neko dete. česar pa oblasti dosedaj niso piogle ugotoviti. Beograd, 14. julija, p. Iz Kruševca javljajo, da je silen požar upepelil v glavni uli-ri mesta več hiš. Ker je bilo za gašenje slabo pripravljeno, so pomagali gasiti meščani in vojaki, ki jim je po ogromnem napo- ru uspelo omejiti požar. Škoda je silna- Do požara je prišlo zbog nepažnje v kuhinji za pečenje čevapčičev. Varaždin, 14. julija, f. Davi okrog 1. zjutraj je nastal v selu Novakovci požar, ki je v par urah upepelil devet poslopij. Zgorelo je mnogo svinj. Že pred devetimi dnevi se je v istem silu pojavil požar, ki pa je ostal omejen samo na eno gospodarsko poslopje. Zaradi tega sumijo, da gre v obeh primerih za požig zločinske roke. Sarajevo, 14. julija, č. 13 km južno od Sarajeva se je ob progi med postajama Bi-strik ln Pale zaradi isker iz lokomotive užgal gozd. Ogenj se je zaradi vladajoče suše naglo širil in v par minutah je bilo okrog 300 kvadratnih metrov gozda v plamenu. Železniški delavci, ki so bili zaposleni v bližini, so začeli takoj gasiti in po večurnem napornem delu se jim je posrečilo. da so požar lokaliziraii ter teko preprečili večjo katastrofo. Pri včerajšnjem žrebanju državne razredne loterije so biH Izžrebani naslednji večji dobitki: Premija 20.0000 Din srečka št. 92.234 80*000 Piti srečka štev. 99.006 60.000 Din » » 2 655 40.000 Din » » 84 625 30.000 Din » » W86 20.000 Din * * 67.026 10.000 Din "ti*1 stev» 57.421,11.181 7.000 Din * * 24.684, 40.718 3.000 Din štev. 26.351,40.501, 8.583, 70.221 Po 900 Din srečke štev.: 7.105, 9.423, 9 615, 23.573, 31.414, 39.118, 39.65T, 58.213, 63.847, 65.130, 69.040, 77.264, 78.669, 82.862, 91.636, 99.415. Znižane letne cene! Naši kraji In Veličastna proslava francoskega narodnega Cvetje v spomin Napoleona, Ilirije, Vodnika In francoskega neznanega Junaka — Odlikovanje naših gasilcev (spominska svečanost pred Napoleonovim spomenikom. V sredi konzul francoske republike g. Neuville (X) Ljubljana, 14. Julija Ljubljana Je letos proslavila francoski državni praznik na izredno svečan način. Na Valvazorjevem trgu so se ob 10.30 dopoldne zbrali zastopniki civilnih in vojaških oblasti, zastopniki občine in drugih korporacij pred spomenikom Ilirije, kjer ee je vršilo polaganje vencev francoskemu neznanemu vojaku, ki se je boril za Ilirijo. Navzoči so bili med drugimi gg.: ea bana načelnik prosvetnega oddelka dr. Dragotin Lončar, za komandanta dravske divizije polkovnik Ljubomir Novakovič, za mestnega župana obč. svet. Anton Li-kozar z obč. svet. Ivanom Dachsom, za univerzo univ. prof. dr. Rihard Zupančič, «a francoski institut prof. Jaklič, za Zbornico za TOI tajnik dr. Ivan Pless dn za ljubljansko sokolsko župo starosta dr. Pi-penbacher. V večjem številu so bili zbrani člani in funkcionarji JGZ, ln sicer gg.: starosta Josip Turk, I. podstarosta Ven-gust iz Celja, IL podstarosta Musek iz Ptuja in zvezni tajnik Pristovšek ter predsednik kongresnega odbora Rihard En-frelsberger. Pred spomenikom se je zbrala tudi av- tokaravana »Citroen«, med njo vodja karavane Skrjabin, brat ruskega glasbenika in grof šabski, ruski begunec. Najprej je francoski konzul g. Emanuel Neuville v spremstvu tajnika g. prof. Detele položil lep venec na spomenik, za njim avtoka-ravana »Citroen« in nato starosta JGZ g. Josip Turk. Po kratkem molku so se vsi odpeljali pred Vodnikov spomenik, kjer se je izvršila slična svečanost. Ob 11. dopoldne je konzul g. Neuville Izročil francoska odlikovanja z dekreti štirim zaslužnim gasilcem, ki smo jih že gori omenili. Nato je bila na konzulatu recepcija ter je g. konzul sprejemal čestitke. Na recepcijo so prišli gg.: ban dr. Drago Marušič s podbanom dr. Otmarjem Pirkmajerjem, komandant dravske divizije divizijski general Bogoljub Hič s polkovnikom Novakovičem in kapetanom Mi-šičem, škof dr. Gregor Rožman, župan dr. Dinko Puc, celokupni konzularni ztoor in zastopniki raznih korporacij in institucij. Gostom je bila na konzulatu prirejena za-kuska. S francoskimi medaljami odlikovani gasilci. Od leve na desno gg. Engelsberger, Pristovšek, Vengust, starosta JGZ Josip Turk ln Musek. Odlikovan cem na čast je starosta g. Turk priredil v Zvezdi intimen banket. Na desni so venci ob spomenika Ilirije Sezonski drobiž borovškega kota Gradba velikega penzijona — Važen projekt Sokolskega počitniškega doma Kranjska gora, 14. julija. V razvoju letošnjega tukajšnjega tujskega prometa se opaža izrazita tendenca, da si izbirajo letoviščarji posebno okolico Kranjske gore, zlasti Gozd in še celo Srednji vrh, ki je že prenapolnjen, dočim Kranjska gora sama še ni dosegla običajnega števila. Vzrok je pač isti kakor leto« pri vseh naših letoviških krajah in ta vzrok bo mogoče dognati šele po koncu Re;wne. A kljub temu bo Kranjska gora koncem meseca dosegla lansko frekvenco, ker se zanima zanjo inozemski svet, kar se izprevidi iz številnih povpraševanj, ki pr.hajajo dnevno, zlasti iz Nemčije iin Če* šk osi o vaške. Letovišče samo je ostalo na isti višini kakor lani: zastoj v napredku je očividen in povzročila ga je umestna prepoved ban-ske uprave, da se pred uveljavljen jem novega regulacijskega načrta ne sme brez izrecnega dovoljenja ničesar zidati ali prezidavah. Letošnja stavbna sezona je popolnoma mrtva in je prebivalstvo brez pravega zaslužka, osobito ker je kriza v lesni industriji prispela prav do viška. Lesna industrija pa je bila poleg tujskega prometa glavni vir dohodkov v tukajšnjem kraju, kjer je nekdaj cvetoča živinoreja popolnoma in brez pravih vzroikov že pred leti propadla. % Veliki hotel Union se bo predvidoma pr čel graditi šele letošnjo jesen. Zdaj se gradi v tako zvanih Križntkovih Pišencah penzijon v najširšem stilu, ki bo velike važnosti za borovško letovišče. Zakaj poslopje, zgrajeno popolnoma v švicarskem slogu, bo obširno iin opremljeno z vsem komfortom, ki ga more zahtevati višjo svet. Obdajal ga bo razkošen, v celoti skoro že posajeni park. ki bo nudil prijetno in harmonično celoto sredi naravne^ planinske krasote. Zgradba, ki se bliža že svoji dovršitvi, bo popolnoma kolonija zase, ker bo preskrbljena z vsem, kar potrebuje človek za življenje m zabavo. Zvezana bo z železniško postaijo itn vasjo z lastnim avtomobilom, ki bo zgostil promet na vršiški, ali bolje — ruski cesti, ki je letos v prav dobrem stanju, da avtomobili z lahkoto vožnjo do Erjavčeve koče na Vršiču. V sokolskih vrstah je vzbudilo veliko zadovoljstvo dejstvo, da je kupil ljubljan* ski Sokol veMk kompleks sveta v spodnjem koncu vasi tik ob Pisemci. Prostor je naravnost idealen, ker je od jutra do večera oblit s solncem in je daleč od tui-skega vrvenja. Tu nameravajo postavi1® sokolski počitniški dom, ki bo s svojimi gosti veliko pripomogel do tega, da se mrtva družabnost v Kranjski gori prebudi ie se sokolska ideja, ki je, na žalost povedano, zaradi konservativnih nazorov omalovaževana, razširi v korjst prebivalstva tudi pri nas in rodi one sadove, ki jiih nočej roditi druge ideje in ki jih ljudstvo željno pričakuje. Pravočasna rešitev iz jezera Bled, 14. julija. Zadnje čase prežMjamo Blejci pasje dni. Solnce neusmiljeno pripeka in vročina narašča dan za dnem. Vse kaže, da se stanje ne bo še izpremeniio in da nam preti huda suša. Bled je v zadnjih dopoldanskih in prvih popoldanskih urah, kakor da bi liizuimrl. Mnogoštevilni letovi« ščarji se skrivaj pred pekočimi soltnč-nimi žarki in polegajo v senci košatih dreves, mnogi pa se hlade v jezerski vodi. Jezerska kopališča so kakor mravljišča. Posebno v moderno zgrajenem Grajskem kopališču se kar tare zagorelih teles. Pretekli teden se je napotila mlada šivilja Marija Klavižarieva z Bleda s svojimi pri* jateljiteami v Grajsko kopališče, da se tu« di ona nekoliko ohladi in osveži. Naenkrat pa je zašla v pregloboko vodo in zmanjkalo ji je pod nogami tal. Ker mi znala plavati, se je začela potapljati. Nastal je velik krik in prisotni plavalni mojster je tako i skočil v vodo in izvlekel Klavžarje-vo. ki je bila že v nezavesti, iz jezera. Vendar pa se je zopet osvestila, ko so jo drgnili z oetom in spravili vodo is nje. Ko si je zopet opomogla se je lahko sama napotila s prijateljicami proti domu. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jo-sefove* grenčiee. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Jo-sefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. - SI —--- f ljudje Tone Malej f 15. VII. 1930. Ob času, ko so naši Sokoli zopet merili moči v plemeniti tekmi, je minulo leto, kar se je ponesrečil v Luxembourgu eden naših najboljših tekmovalcev, vrhunski telovadec, brat Tone Malej. Mesto veselja nad doseženo zmago je črna vest objela vsa naša čuvstva, naš rod je sklonil glavo ob žrtvi koanaj 23-letnega fanta. Nekje v naših srcih je ko« tiček, ki želi in hoče častnega mesta v krogu narodov, ki hoče zmag. To je volja mladega naroda, z vsakim letom svobode močnejša. Zato so bile naše oči uprte v svet in naša srca z našimi bojevniki, da bi se v ponos rodu vrnili ovenčani v lo» voriikami. Zgodilo se je. — Še v tridnevnem smrtnem boju ranjenega, kot od bohinjskih borov in macesnov vzrastlega telesa, je zaplala v lepoti sokolska duša bojevnika: »Da bi naši bili prvi!« Ob obletnici je vsa sokolska ljubezen v zavesti tragične veličine žrtve zgrnjena nad njegovim grobom kot najbolj žareč cvet med rožami. Rodne gore so njegovi stražarji, plaču matere se druži žalost Sokolstva, ki drhti Ob misli, da za ceno tolike žrtve poveličuje nov vzor ▼ svojih vrstah. Bratu, ki je daroval ftvijenje v borM za čast Sokolstva in slavo domovine, bratu Tonetu Maleju, večna slava! V. I. Sokol U Ljubljana _ Tabor. Žalostni nedeljski dogodki na deželi Dole, 14 julija. Zidaj, ko je povečini košnja pri kraj« in so naši fantje zaslužili nekaj »kovačev«, je ob nedeljah zopet zavladalo po gostil« nah živahnejše življenje. Zadnja nedelja je bila v znamenju fantovskih spopadov, ki so se vrstili skoro štiri ure. Kakor po navadi, je bilo največ prerekanja zaradi deklet Ko so si fantje skočili v lase, so dekleta zbežala in potem so se razvili hudi pretepi. Okoličani so naskočili domačine in kmalu so krepelce nadomestili tudi noži. Prvi ranjenec je bil Zavrlov fant. Z nožem je dobil več poškodb. Njegov nasprotnik, sifti posestnika CentJarja, jq je tudi pošteno skupil. Zafcodli so ga ▼ vrat in izgubil je precej krvi. Manjše poškodbe pa so odnesli skoro "vsi ostali udeleženci spopada. Ra zbežal i »o se na vse strani. Prvemu pretepu je sledil kmalu drugi in sicer t fantovsko skupino, ki je prišla od šenrupertske strani. Eden od teh je izzival domače fante na kor&jžo in ko so ga pretepli, se je umaknil. Divjaških dogodkov ob nedeljah ne bo prej konec, dokler se tudi po najodaije-nejših krajih ne uveljavijo kulturna društva, ki bi našo mladino v prostem času zaposlila in ji nudila srčno vzgojo. Sokolsko društvo- ki ga ustanavljajo v našem okolišu, čaka obilo hvaležnega dela. Ogromen gozdni požar na Jelovici Požar traja že drugI dan In obsega kakHi 50 ha Radovljica, 14. julija Po vsem okraju so se včeraj popoldne razširile alarmantne vesti, da so začeli goreti veliki gozdovi na Jelovici, in sicer v nižjem predelu pri Ribnem in Dancovem in da so v prvi vrsti prizadeti posamezni kmetje in gozdovi turnske graščine, dočim so višje se nahajajoči državni gozdovi in oni verskega zaklada še obvarovani pred gozdnim požarom. Kmetijski oddelek ban-ske uprave v Ljubljani je bil že včeraj o tem požaru obveščen po okrajnem glavarstvu. šef gozdnega odseka inž. šivic je takoj pohitel na Jelovico, da vodi na mestu akcijo, da se čimprej uduši vedno bolj in bolj se razširjajoči požar. Proti večeru so se valili na raznih krajih Jelovice oblaki gostega dima. Požar so opazovali tudi z Bleda. Ponoči se je kmetom posrečilo požar nekoliko omejiti in so že smatrali, da je Jelovica izven vsake nevarnosti. Tak položaj je bil tudi ob zgodnjih jutranjih urah, ko je padla močna rosa. Dopoldanska in popoldanska vročina pa je povzročila, da se je požar zopet razvnel in se začel širiti višje proti državnim šumam, ki se nahajajo na Martinčku. Državni gozdovi obsegajo kompleks kakih 1400 hektarjev in so večinoma na Martinčku, zraven, zlasti pa na planoti Jelovice, pa se nahajajo gozdovi verskega zaklada v obsegu kakih 6000 hektarjev. Tsi ti gozdni kompleksi danes še niso v nevarnosti. V Lescah in ostalih krajih so prav dobro opazovali, kako je včeraj okoli 15.30 začel goreti gozd v spodnjem delu Jelovice ln to na onem mestu, kjer je koncem ju- nija hudo pustošil silovit ciklon, ki je ru-val in lomil smreke na več kvadratnih kilometrov na okrog ter je napravil velikansko škodo. Po tej katastrofi so oblasti pozvale lastnike poškodovanih gozdov, da prično a takojšnjim čiščenjem, ker obstoja nevarnost pred gozdnim škodljivcem lubadar-jem. Začeli so res čistiti in je bilo na delu več delavcev po raznih gozdnih predelih. Zadnje dni je nastopila huda suša, zato je bila pri čiščenju potrebna največja pažnja, kajti najmanjši ogorek je lahko povzročil katastrofo. Kakor pravijo, je požar najbrž nastal na ta način, da je začela tleti po kakem ogorku suha trava in suho listje in je tako nastal požar velikega in nevarnega obsega. Kmetje iz vseh bližnjih vasi so bili včeraj neprestano na delu. Kopali so rove, metali prst na goreče listje. Tudi ponoči so bili vedno na straži in že so bili prepričani, da je požarna nevarnost zaenkrat odstranjena. Toda danes dopoldne je začelo zopet goreti. Nad Jelovico se razvijajo gosti oblaki dima, ki jih je opazovati daleč tja na Bled in proti Jesenicam. Na pomoč jp bilo pozvano tudi vojaštvo, ki pa še ni došlo. Potrebna pa bo vojaška pomoč, če se bo požar s tako silovitostjo, kakor danes, širil še dalje proti vrhu Jelovice. Gozdni požar na Jelovici ima značaj po-talnega požara, ki je lahko zelo nevaren, če se ne ukrenejo vse varnostne* odredbe. Orožniki iz Radovljice in z Bleda pomagajo voditi gasilno akcijo. Požar je doslej objel gozdni kompleks kakih 50 ha. škoda še ni mogoče preceniti. Za vso vas nevaren požar V Legnu je zopet gorelo — Le z veliko težavo so gasilci obranili pred ognjem sosedna poslopja SlovenJeradec. 14. julija. Minilo ie komaj teden dni, odkar smo imeli ogenj v mirni vaseci Legnu. Da je že zopet razburil prebivalce nov požar, ki ie posestniku Antonu Tovšaku. do domače Krakerju. uničil stanovanjsko hišo in vse. kar se ie nahajalo v njej. Požar je nastal okoli Doldneva in ie bila zaradi močnega vetra v kratkem času vsa hiša v plamenu. Na kraj nesreče so prihitela gasilna društva iz Slovenigradca. Starega trga. Pa-meč in Šmartna in so z največjo požrtvo- valnostjo reševala, kar se je dalo rešiti, hi obenem tudi z največjo težavo rešila sosedne hiše in gospodarska poslopja, ker ie zaradi vetra obstajala nevarnost da se ogenj razširi na vse strani. Tovšaku sta razen hiše zgorela tudi vsa obleka in živež. Škoda je precejšnja in le delno pokrita z zavarovalnino. Kako je požar nastal, se ni moglo ugotoviti. Domneva se. da se ie moral vžgati lesen tram v dimniku, nakar se ie ogenj razširil na vse poslopje. Slika s pogorišča v Tržiču ▼ lesnem podjetju dr. Bonn kaže, kako spretno tn premišljeno je bilo organizirano gašenje, kajti v neposredni bližini se nahajajoča električna centrala, koje vrednost se ceni na 5 milijonov Din, je ostala nedotaknjena, ravno tako hlodi pred tovarno. Obstojala je velika nevarnost za tovarno »Peko«, predilnico in mesto samo, ako bt bil veter pihal z nasprotne strani Lastnik trpi Škode približno 2—3 milijone Din. Nacionalna manifestacija naših izseljencev v Nemčiji člani konzulata s soprogami in Sodervich, začetkom julija. Naš? izseljenci v Zajpadni Nemčiji »o v Suderwichu svečano proslavili Vidov dan. Proslave se je udeležilo več sto naših rojakov poleg generalnega konzula g. Mar-koviča, izseljenskega atašeja g. Deželica, vicekanzula g. Zdrvadmoviča lin uradnika izseljenskega komisarijata g. Galliana. Pri tisoč kilometrov, ki ločijo rojake od domovine in pri dolgih letih življenja v tujini naši izseljenci niso pozabili svoje drage domovine, njene slavne tradicije in zelo ginljivo je bilo, kako so starci, mladeniči in tudi otroci počastili spomin ju* naikov. ki so padli za svobodo in državno edinstvo, in kako so izražali svojo vdanost Nj. Vel. kralju. delavski voditelji na proslavi Svečano zborovanje je otvoril z govorom predsednik Jugoslovenskega delar* skega in podpornega društva g. Bolha, potem pa je godba odsvirala narodno himno. Deca jugoslovenskih šolskih tečajev je deklarairala in pela razne naše narodne pesmi, potem je govoril generalni konzul g. Markovič o pomenu Vidovega dne, za njim pa izseljenski ataše g. Deželic. Govorili so tudi predsednik Zveze jugoslo« venskih katoliških društve g. Lindič ter člana Jugoslovenskega izseljenskega od« bora gg. Kondicilj in Ramsak. Oficrjebii del proslave je bil zaklj7učen s petjem na-rodn h h-men in s klici: Živel kralj, živela Jugoslavija! Pozneje se je razvila lepa društvena zabava, na kateri so se prepevale naše narodne pesmi. Elitni Kino Malica Danes premiera ob 4«, in 9.%' uri M on umen talno filmsko veledelo kakršnega LJubljana ie nI videla ne slišala! OCral} fOZZCI Opojna simfonija najslajših melodij in petja, najrazkošnejSa revija baleta in plesa PAUL WHITEMAN Spored: Uvertura — Confčrencier Arnold Korff se predstavi — Kako je postal Paul VVhiteroan kralj jaz-za — Potni kovčeg — Nevestin pajčolan — Klop v parka — Inter-mezzo — Rapsodija v modrem — Tercet — spev ob zori — itd. Pevske točke poje nepozabni pevec RIO RITE JOHN BOLES vaše zdravljenje je uspešnejše ako Vaše srce in živce varuje KAVA HA G Domače vesti * Kraljeva zahvala Davorin Jenkovi narodni šoli v Cerkljah. Davorin Jenkova narodna šola v Cerkljah je prejela na naslov g. šolskeea upravitelja Laoajneta naslednje oriznanie: Maršalatu dvora je čast obvestiti Vas. da je Ni. Vel. krali blagovolil sprejeti poslano spomenico »Od Ilirije do Jugoslavije« in odrediti, da se Vam in šolski mladini v Cerkljah izjavi zahvala. * Prihod »Jutrove« družbe v Pariz. Po brzojavnem obvestilu, ki smo ga prejeli včerai. so člani tretje »Jutrove« ekskurzije v Francijo prispeli v nedeljo zvečer srečno v Pariz. Na kolodvoru jih je sprejel zastopnik naše pariške agenture, ki aranžira Dariški nrogram. in jih je v avtokaru spremil v moderni hotel »Charleston« na Bou-levardu Rochechouart 55. kier bodo udeleženci ekskurzije ložirali za bivanja v Parizu. Potovanje iz Ljubljane v Pariz je poteklo v redu. Udeleženci ekskurzije se nahajajo v najboljšem razpoloženju. Včeraj in predvčerajšnjem so si v avtokarih ogledovali Pariz. * Profesorski Izpit so napravili v poletnem semestru pred stalno izpitno komisijo za profesorske izpite v Ljubljani naslednji gg. suplenti - diplomirani filozofi: dr. Blinc Marta. dr. Hribar Mirko. Hvala Marij. Je-mec Valentin. Martine Peter. Pire s Katarina. Prezelj Josip. dr. Slodnjak Anton, Sterle Vlasta in Stupan Bogomir. * Učiteljski merkantilni tečaj. Banska uprava dravske banovine razglaša: Merkantilni tečaj za strokovno izobrazbo učiteljev na trgovskih gremi.iih in obrtnih nadaljevalnih šolah bo od 3. do 30. avgusta letos. Vsi spodaj našteti gg. učitelji, ki hočejo ta tečaj posečati. morajo prijaviti to še posebej VIII. oddelku kr. banske uprave najkasneje do 30. t. m. z navadno dopis, nico. Tečaj se otvori ob 7. zjutraj 3. avgusta na tehniški srednji šoli v Ljubljani, pritličje, soba 5. V tečaj so sprejeti: Birsa Josip. Ponoviče Dri Litiii; Burja Rihard, Gornja Radgona: Burdian Franc. Šoštanj; Černelč Božo Zagorje ob Savi: Golobic Peter. Jesenice: Gorup Franc. Sv. Florijan; Hrastnik Rado. Gornji Logatec: Hreščak Alojzij. Ljubljana: Hude Drago. Ljubljana: Jurjevič Marija. Celje; Kobentar Anton, Radovljica: Kobilica Rudolf, Bled; Kogej LeoDoldina. Tomišelj; Kokali Fran, Velike Lašče: Kokot Ferdo, Vič; Kokotec Janko. DobreDolje: Lavrič Pavel. Tržič; Leveč Anka. Ljubljana: Lioovec JosiD. Ljubljana; Lunder Dušan. Primskovo; Mahkota Anton. Ljubljana: Volk Stanislav, nrastn Pečnik Ivan. Svibno: Požar Ladislav, Zagorje: Prelog Miloš. Celje: Rejec Franjo. Šoštanj; Seliiškar Anton. Ljubljana; SlaD-šak Jenca. Ljubljana: Serajnik Jožko, Dovje; Šlibar Anton. Zagorje ob Savi; Tratar Marjan. Trebnje; Vavde Milan. Voj. nik; Venigerholc, Središče; Vidmar Miro. Cerklje: Vode Angela. Ljubljana: Završnik Rudolf. Ljubiiana; Zlatič Leon. Sevnica. Pavlic Efrem. Trbovlie - Vode. » Poroki. Litijski pošt. upravitelj g. Kcl-be Cvetko se je poročil z gdč. Faniko God-čevo iz Goliš. — Na Brezjah se poroči danes g. Urankar Pavel, profesor trgovske akademije v Sarajevu, z gdč. Burkeljčevo Pavlo, hčerko trgovca in posestnika iz Lasov v Tuhinju. — Obema paroma čestitke. * Zavarovanje privatnih zdravnikov. Na Dodiagi § 72. zakona o zdravnikih iz leta 1931. ie zveza zdravniških zbornic obvezana. da predpiše s pravilnikom odredbe o obveznem zavarovanju zdravniških članov zbornic za primer nesreče bolezni, onemoglosti. starosti in smrti. Zavarovati se morajo vsi oni zdravniki, ki niso v kaki iavni službi, to ie oni. ki nimajo pravice na osebno ali rodbinsko pokojnino. Da se zberejo potrebni podatki za to zavarovanje, so zdravniške zbornice svojim članom razno-siale tozadevne formularje s prošnjo, da iih čimprei izpolnijo in takoj vrnejo pristojni zbornici. * Nikola Tesla se zanima za Dom Petra . Kočiča. Glavni odbor »Zmijanja*. društva za postavitev spomenika in doma Petra Kočiča v Banja Luki. je od rojaka in znanstvenika N. Tesle prejel iz Amerike pismo. v katerem izraža željo, da se mu pošljejo društvena pravila in informacije o dosedanji akciji društva. Izraža obenem željo, naj bi se v projektirani dom Petra Kočiča sprejemali tudi nadarjeni mladeniči u Like. ki je vedno visoko cenila delovanje Dokojneea Petra Kočiča. Pismo Nikole Tesle bo fotografirano in v celoti objavljeno. »Novi grobovi. V ljubljanski bolnici Je umrla v 21-letu starosti gdč. Viktorija O k r u p o v a. Pogreb pokojnice bo v Četrtek ob 15. — V Tržiču je preminula ga. Vera P 1 e č k o v a. rojena Jakopčeva. Pogreb bo danes. — V Olju Je umrla 53-letna delavka v Westnovl tovarni Julijana Peršetova od Sv. Lovrenca pod Prožl-nom. — Pokojnicam blag spomin, Žalujočim naše sožalje! * Avtobusna linija Beograd - Kotor. Udruženie avtoturistov v Kotoru je sklenilo. da otvori stalno avtobusno direktno zvezo med Kotorom in Beogradom, da bi potniki v poletnem času mogli v enem dnevu prepotovati to zanimivo progo. Prvi avtobus bo odšel iz Beoerada preko Sara-ieva in Dubrovnika 15. t. m. ob 8. zjutraj. Vožnja bo stala 600 Din. do Cetinia na 700 Din._ Vremensko poročilo Meteorološkem zavoda ▼ Uubttanl 14. Julija. Številke za označbo krala pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5. smer in brzina vetra 6. oblačnost 1—10. 7 vrsta Dadavin. padavine v mm. — Temperatura: Prve številke Domenilo caivišio. druge nalnižlo. Liubljana 7. 757.9. 19.6. 57. tiho, 0. —. —. 30.8. 17.7: Maribor 7.. 757.4. 20.5. 68. tiho. 4. —. —. 29.8. 15.4: Zagreb 7., 757.5, 23.8. 40 tiho. 0. —. —. 36.7. 21.1: Beograd 7.. 757.5. 23.7. 43. tiho. 0. —. —. 35.4. 22.3; Sarajevo 7. 759.9. 22.0. 52. tiho. 0.--. 35.2. 15.4: Skoolje 7.. 758.1. 21.8. 63. tiho. 0. —. —. 34.3. 14.5: Kumbor 7.. 758.8. 26.3. 64. tiho. 0. —. —. 34.2. 23.0; SpMt 7.. 758.4. 28.9. 42 E4. 0. —. —. 34.4. 23.6: Rab 7., 759.1. 26.2. 33. SE6. 1. —. —. 34.0. 22.4: Vis 7.. 758.2. 22.4. 80. SE 8. 0. —. —. 33.9. 20.2: Mostar 7.. 759.6. 25.0. 43. S 1. 0, —. —. 37.3. 19.3. Solnce vzhaja ob 4.25. zahaja ob 19.4$. Luna vzhaja ob 2.15. zahaja ob 19.52. * Kongres Federacije roških mženjerjev. Od 18. do 23. t m. se bo v Beogradu vršil kongres Federacije ruskih inženjeriev v inozemsvu. Prijavljenih je nad 20 zanimivih tehniških Dredavanj. Obenem bo odrejena tudi razstava gradbenih načrtov ruskih inzenjerjev. izmed katerih so nekateri DriDOslam iz Amerike. Razstava bo otvorjena 19. julija. * Nova telefonska centrala. Dne 10. t. m-je bila na pošti Dri Sv. Trojici v Slovenskih goricah otvorjena telefonska centrala. * Razid društva. Društvo Doštnih kon-oeDtnih in tehničnih uradnikov v Ljubljani se .ie v smislu skleDa občnega zbora prostovoljno razšlo. * Stari grad na Trsatu se popravlja. Kakor se poroča iz Sušaka. bo sedala lastnica starega gradu, ki je nekdaj bil last hrvatskega velikaša in narodnega mučeni-ka Frankonana. ta historični grad temeljito popravila. Vstop v zanimivi grad zaradi tega do nadaljnjega ni dovoljen. * Vprašanje zavarovanja kmetovalcev. Posledice elementarnih nezgod v naši državi so kmetijske kroge vzpodbudile, aa so izdelali in kolektivno izročili na pristojnem mestu predlog o prašanju zavarovanja kmetovalcev. V smislu predloga naj bi se osnovala družba, ki bi s pomočjo države prevzela nase obvezno zavarovanje vseh kmetovalcev. * I strani povečajo svoje glasilo. Glasilo istrskih emigrantov »Istra«, ki je doslej izhajalo v Zagrebu dvakrat mesečno, bo od 1. septembra letos izhajalo trikrat mesečno v povečanem formatu. Okoli tega glasila se zbirajo istrski emigranti, ki jih vodijo znani predvojni istrski prvaki in narodni borci Spinčič, Trinajstič. Car. Katalinič In drugi ob sodelovanju mlajše inteligence. List naj bi nadomestil tisk. ki so ga v Istri ustavili. , * Vprašanje znižanja davkov prizadetim po toči. Po vesteh iz Beograda je komisija, ki se bavj z vprašanjem škode zaradi elementarnih nezgod, izdelala oredlog. da se vsem oškodovanim kmetovalcem znižajo davki za celo leto. * Italijani se boje konkurence. Glede na akcijo hotelirjev v Jugoslaviji, naj se na našem Jadranu uvede zimska sezona, ie fašistični tisk začel opozariati na škodo, ki jo lahko ta akcija povzroči italijanski rivijeri. »Popolo di Trieste« pripominja k temu. da se je nedavno vršil tudi sestanek zastopnikov turističnih organizacij iz Jugoslavije. Rumunije in Grške in da se je na tem sestanku ustanovila Balkanska turistična zveza, kar da bo še posebno nevarno turističnemu prometu v Italiji. * Organizacija Ruskega Rdečega križa namerava z odobritvijo ministrstva za notranje posle, ter glavne uprave Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v tekočem letu zbirati prispevke za nakup medicinskega in ekonomskega inventarja. Ta akcija se prebivalstvu toplo priporoča. * Usmiljenim srcem. Pred dnevi smo poročali o požaru v Lešah nad Savo pri Litiji. Družina Krehova je prišla ob vse premoženje. rešili so le golo življenje. Brez doma. brez živil in brez obleke so Krehovi: oče. mati in trije sinovi od 6. 9. 16 let. Apeliramo na dobra srca za pomoč nesrečnim pogorelcem. Darila, bodisi v blagu ali novcu se naj pošljejo na Krehov naslov (pošta Sava), sprejemajo pa se tudi v Ljubljani v Marčanovi mesnici na sadnem trgu. v Litiii na županstvu in na Savi v Berdajsovi trgovini * Smrtna nesreča v Zagreba. Na še nedograjenem poslopju Srpske banke v Zagrebu se ie pripetila smrtna nesreča. Delavec Mirko Mrzljak. star 46 let. ki zapušča nepreskrbljeno ženo in otroke. Je iz višine četrtega nadstropja padel na ulico, kjer ie mrtev obležal. Komisija, ki je prišla na kral nesreče, ie ugotovila, da dober del krivde za smrt tega delavca nosi gradbeno podjetje. * Nepremičnine Puitiše Račfča na dražbi. Podružnica Državne hiDOtekarne banke v Skoplju objavlja, da bo 7. septembra letos izročila javni prodaji nepremičnine svojega dolžnika Puniše Račiča. bivšega industrijca v Skoplju. v svrho ookritia dolga v znesku blizu treh milijonov dinarjev. Dražba bo nri občinski unravi v Dečanih. * Ne sme v krčmo. Okrajno sodišče v Gornjem gradu ie s pravomočno sodbo Dreoovedalo Josipu Kranjcu, čevljarskemu pomočniku v Radmirju. zahajati v krčme za dobo enega leta. * Obledele obleke barva v različnih bar-vab in plisira tovarna Jos Reich Iz Ljubljane u— Seja občinske uprave ljubljanske. Prihodnji petek ob 17. se bo v mestni dvorani vršila redna javna seja občinske uprave. Na dnevnem redu bodo med drugim poročila: o kreditu za regulacijo Grada-ščice in odkupu Lukmanove hiše. o zgradbi zavetišča za onemogle, o posojilu 3,500.000 Din za razširjenje plinskega in vodovodnega omrežja, o ureditvi trotoar-jev. o regulaciji pri Figovcu, o prestavitvi in napravi novega čevljarskega mostu, o kanalizaciji občine Vič - Glince. o razstavi mesta Ljubljane, o službeni oragmatiki za mestne uslužbence ljubljanske in o predlogu za prepoved vozil z živinsko vprego v Šelenburgovi ulici. u— 30 čeških akademikov Iz Prage prispe jutri na počitniško kolonijo, ki jo prireja Zveza slušateljev Aleksandrove univerze v Ljubljani v Begunjah na Gorenjskem. Kolonisti prispeio ob 16. preko Koroške na Jesenice. Odbor ZSAU naproša vse dijake in občinstvo z Jesenic in okolice. da se sprejema udeleže v čim večjem številu u— Bdenje v pravoslavni kapelici. Od- slei se bo v pravoslavni kapclici sv. oca Nikole v Ljubljani, vojašnica Vojvode Mišica na Taboru, vsako soboto in na predvečer vsakega praznika ob 7 zvečer služilo »Bdenje«. u— Z ljubljanskega trga. Tržno nadzorstvo Je kupilp 3 kg malin, ki jih Je poslalo na zahtevo državnega centralnega higienskega zavoda v Beograd. Naše maline se bodo tam preiskale v pogledu njih kakovosti. Centralni državni higienski zavod je zahteval vzorce malin lz vseh pokrajin, kjer rastejo Na trgu se Je pojavilo že letošnje kiislo zelje, ki se prodaja po 4 do 5 Din kg. Kislo zelje napravljajo iz glav. ki prihaja io iz Novega Sada. u— Zavitki za kruli. Da se uvede vzorna higiena po javnih lokalih v pogledu kruha. Je tržno nadzorstvo odredilo, da moralo vsi gostilničarji, restavraterji in drugi, ki prodajajo kruh. imeti posebne papirne zavitke. v katerih bodo zavite žemljice, ki-feljci in ostali kruh. u— Nesreče in nezgode. Pri progovni sekciji državnih železnic na glavnem kolodvoru zaposleni 291etni tesar Janez Janša se ie včeraj do naključju vžagal v nogo in so za morali prepeljati v javno bolnico. Pri mestni elektrarni zaposleni delavec Rudolf Prime, stanujoč na Ižanski cesti št 50. jc včeraj dopoldne na vojaškem strelišču, ko je Dosoravlial provizorično električno napeljavo za Sokola IV.. hotel pregledati nabasan revolver, ki se ie sprožil in je strel zadel njegovo desno nogo v členku Odne-lian je bil v bolnico. u— Pila je lug. Žena plakateria Aloma Companv. Katica T., stanujoča na Vidov-danski cesti št 16, je včeraj popoldne pila lu? Takoj so io prepeljali v javno bolnico, kjer so Ji izprali želodec in Je sedaj izven vsake nevarnosti. Vzroka, zakaj je pila luz. ni hotela povedati Pred nekaj tedni je na Galjevci bila njena hčerka do smrti povožena in najbrže tuguie za njo u— Nerodni in kolesarji. Na Marijinem trgu je podrl Anton H. s kolesom na tla državno uradnico Angelo Crnivčevo. stanuj očo v Masarvkovi ulici 19. Crnivčeva se ie pri padcu precej poškodovala na levi roki in tilniku. Nesrečo Je zakrivil kolesar. ki ie navzlic velikemu prometu prehitro vozil, ne vpoštevajoč prometnih predpisov. Stični primeri se ponavljajo vsepovsod na raznih prometnih križiščih in v prometnah ulicah sploh. Tudi neki voznik je včerai dopoldne poškodoval neko žensko pred magistratom, vozeč po levi namesto po desni strani. u— Tihotapstvo v LJubljani. Zadnji čas se je bujno razpaslo tihotapljenje raznega blaga, zlasti živil v Ljubljano. Tihotapci skušajo spraviti čez užitninsko linijo vse mogoče blago, ki ie podvrženo mestni trošarini. Organi dohodarstvenega urada so zadnje dni zasačili nekatere dalmatinske krošnjarie, ki so vtihotapljali v mesto dalmatinsko sirovo šunko ki ie bila poslana iz Solita najDrej v Škof j o Loko in od tam so jo hoteli spraviti v Ljubljano. Krošnjar-jem so zaplenili osem lepih šunk v vrednosti nad 2000 Din. Tihotapci so bili občutno kaznovani. u— Čegavo je kolo? Te dni ponoči ie stražnik izsledil na Figovčevem dvorišču kolo. ki je bilo naslonjeno ob steno, za katerega se ni zanimal nihče. Kolo je stražnik odpeljal na policijo, kjer ga dobi lastnik. Kolo je najbrže bilo kje ukradeno. Je znamke »Pretiosa«. črno pleskano. s to-tarniško številko 570.952. Vredno je okrog 1000 Din. u— Nerodni obiski v stanovanjih. Zaradi hude vročine sDijo sedaj ljudje tudi v ori-tličnih stanovanjih pri odDrtih oknih. Prilike izrabljajo seveda razni zlikovci. ki se Dode okrog cele noči, oazeč na tatinske Driložnosti. Zidar France Berk. stanujoč v Tovarniški ulici 5. je včeraj oonoči trdo SDal, med tem pa ga je obiskal neznanec in mu ukradel par 260 Din vrednih čevljev. Prav tako smolo je doživel tudi delavec France Mažgon. ki stanuje v Vodmat-ski ulici. Kakor Berka. ie tudi Mažgona obiskal tat ponooi in mu ukradel iz zaklenjenega kovčega 400 Din gotovine. u— Tatvine na Špici. V Ljubljanici na Špici sta se kopala med drueimi dijaka Ferdinand Zivič stanujoč na Lepem potu 6, in Otokar Župčič, stanujoč v Švabičevi ulici 1. Predno pa sta se oba po kopanju napravila, je Zivič ugotovil, da mu je nekdo ukradel iz hlačnega žepa srebrno uro z verižico v vrednoksti 600 Din. dočim Župčič sploh ni imel prilike napraviti se. kajti tat mu je odnesel vso obleko v skupni vrednosti okrog 500 Din. u— Vlom v barako. Včeraj ponoči je bil izvršen v barako poleg neke nove stavbe na Dunajski cesti drz»" Storilec, nai-brže kak odpuščen delavec, ki je dobro poznal razmere, je vdrl v omenjeno barako in odnesel na škodo delavca Josipa Gačnika kompletno obleko, perilo in par čevljev v skupni vrednosti nad 700 Din. Takoj uvedena preiskava za enkrat še ni imela nikakega uspeha. Iz Celja e— Sprejem »Obiliča« na celjskem kolodvoru. V ponedeljek 13. t m. ob 15.25 je prispel z osebnim vlakom iz Rogaške Slatine zbor beograjskega akademskega pevskega društva »Obiliča« v Celje. Na peronu je bil zbran oficirski zbor s komandantom polka g. polkovnikom Kostičem, predstavniki oblastev ln društev ter številno občinstvo ln celjska vojaška godba, ki je igrala ob prihodu in odhodu vlaka. V imenu mestne občine Je pozdravil goste župan e dr. Goričan, v imenu Glasbene Matice odvetnik g. dr. Orožen ln v imenu celjskih akademikov g. Stepic. Govornikom se je zahvalil podpredsednik »Obiliča« g. Nestorovlč. Ob zvokih vojaške godbe so nato domačini ln gostje zaplesali kolo. Ob 36. so se gostje odpeljali v Trbovlje, kjer so priredili zvečer koncert Včeraj ob 4. ziutraj so se vrnili v Celje. Sinoči se je vršil v veliki dvorani Celjskega doma velik koncert >Obiličac. e— Tropska vročina v Celju. V zadnjih dneh vlada v Celju neznosna vročina Termometri kažejo opoldne do 54 stopinj C aa solncu, v senci pa do 32 stopinj. V Savinji vsak dan mrgoli kopalcev. Na poljih se pojavila že suša. Blagodejen dež bi bil nujno potreben. e— Tovarna Westen Izpopolnjuje čistilno napravo. V nedeljo smo poročali, da se je vršil 24. junija v tonami Westen v Ga-beriu komisijski ogled zaradi dopolnitve plinske čistilne naprave s ponikovalnicami in da je izvedenec za geologijo takrat izjavil, da bo podal svoje mnenje v treh dneh. V Celju o tem izvedeniškem mnenju doslej še nI ničesar znanega, pač pa je začela tovarna Westen končno vendarle graditi po-nikovalntoe, s katerimi naj bi se preprečilo nadaljnje okuževanje Voglajne z odpadnimi vodami lz Westnove tovarne. V delu sta .dve ponikovaLnfcl, zgradili pa bodo najbrž še tretjo. Posledica je, da se lz Vo- Dentist KODER 1 NE ORDINIRA DO KONEC AVGUSTA AUTO ŽARNICE pri JUG-O-AUTO glajne Se dva dni a« liri več neznosni smrad. Upati je, da bo ostalo pri tem, v splošno zadovoljstvo prebivalstva e— ReSevalni oddelek Prostovoljnega gasilnega društva v Celju opozarja ponovno, da ne prevaža infekcijsko bolnih oseb. Za take bolnike ima celjska bolnica poseben avtomobil e— Zopet napad z nožem. V nedeljo Je napadel Franjo škrat, delavec v kamnolomu v Socki pri Novi Cerkvi, v PintarjevI gostilni 25Ietnega, pri asfaltiranju dobra-ske ceste zaposlenega delavca Franca Bla-zinška z nožem in ga zabodel za levim ušesom. Težko poškodovanega Blazinška so prepeljali v celjsko bolnico. e— Goljufiv hlapec. Mesar Jn gostilničar g. Permozer v Gaberju Je kupil pred dnevi v vojniški okolici vola ln dal posestniku naplačilo. Cez nekaj dni je prišel h g Per-mozerju hlapec A. S., ki je bil nslnžben v Isti vasi, kjer je knpil g. Permozer vola. Hlapec mu je izjavil, da ga Je poslal oni posestnik, od katerega je g. Permozer kupil vola, s prošnjo, da mu g. Permozer izroči ostanek kupnine v znesku 2400 Din. Gosp. Permozer mu je takoj izplačal ta znesek, hlapec pa je neznanokam izginil z denarjem. Iz Maribora a— Svarilo. Kljub tozadevnemu svarilu se še vedno ooazuje. da se obešajo otroci med vožnjo na DrikloDne vozove mestnih traktorjev, s Dosebnim veseljem pa na av-toškropilnike. Pri tem vozilu zaposleno osobje ne more vsakega posameznega slu-čaia opaziti in otrok svariti, zaradi česar se lahko Drioetijo večje nesreče. Starši in vzgojitelji, ki so odgovorni za svoje otroke. se tem Dotom ponovno opozarjajo, da poučijo otroke o nevarnosti obešanja na motorna vozila med vožnjo. Ako to ponovno opozorilo ne bo imelo zaželjenega uspeha, bo mestno načelstvo mariborsko prisiljeno ukreniti ootrebno. da se uvede kazensko postopanje proti staršem, oziroma vzgojiteljem zaradi nezadostnega nadziranja otrok. a— Prvo vipavsko grozdje so prodajali včeraj na stojnici ge. Kosove. Grozdje je bilo no 32 Din kg. a— Veliki novi tvornlškl dimnik tekstilne tovarne Schonsky in drug raste vidoma iz tal. Delo vodi neki češki mojster, ki je zgradil že večje število tovarniških dimnikov v raznih državah. — Z nič manjšo naglico ne raste nova železobetonska palača Dravske hranilnice v Gosposki ulici, ki bo pravi okras Maribora. — Popolni dovršit- vi se bliža tudi palača Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, kjer končujejo poslednja fasadna dela. a— Onemogel je na Merski cesti 161etni delavec Ivan Zavec iz Zgornjega Dupleka. Mladenič se ie vračal domov iz javne bolnice Prepeljali so ga znova z rešilnim avtomobilom v bolnico. a— Ne obešajte se na avtobuse! K notici pod tem naslovom nam poroča mestno avtobusno podjetje.. da se navedeni fant (Ivan Zavec) ni obesil na mestni avtobus. amDak ie padel že poprej z nekega luksuznega avta ter je šoferja mestnega avtobusa 1$ zaprosil, naj. ga prepelje v bolnico. a— Karambol dveh kolesarjev. Ko sta vozila podnarednik 45. polka. Dragoljub Miličevič in čevljar Franc Polič iz Šent Jurija v Slovenskih goricah preko vogala Črtomirove in Studeniške ulice, sta tako nerodno manevrirala, da sta trčila skupaj. Oba sta padla na tla in ostala nepoškodovana. Precej na se ie pokvarilo Poličevo kolo. Po trčenju sta se pričela kolesaria glasno prepirati, dokler nista bila odvedena na policijsko stražnico a— Avtomobil je povozil v bližini Slovenje vasi na Dravskem polju 60-letno po-sestnico Jero Skaza. 2ena se je pripeljala z avtomobilom, ki vozi na cesti Ptuj— Maribor, in izstopila iz njega. Pri tem je hotela prekoračiti cesto in spregledala, da drvi od nasprotne strani osebni avto trgovca Lebeta iz Reke. V tistem hipu jo je že zagrabil avto ter jo treščil preko ceste v jarek, kjer je obležala nezavestna, šofer osebnega avtomobila je ponesrečenko takoj prepeljal v bolnico, kjer pa je kmalu izdihnila. a— Razprava proti 48 mesarjem te Maribora je povzročila mnogo zanimanja med mariborskim občinstvom. Obtoženi mesarji so napolnili skoro tretjino prostora bivše porotne dvorane, kjer se je vršila razprava od 8. zjutraj pa do 12. in od pol 3. popoldne naprej. Obtoženci so obtoženi, da so prodajali mesto z več ko 25 odstotki dobička ter s tem zagrešili prestopek navijanja cen. Sodil je sodnik g. Levstek. Obtožence so zagovarjali gg. odvetniki dr. Miloš Vauknik, dr. Stajnko, dr. Faninger in dr. Reisman. Zasliševanje obtožencev je trajalo skoro ves dan in so podali ob 17. ure šele izvedenci svoje strokovno mnenje. Razprava se še nadaljuje in ni izključeno, da bo sodba proglašena šele jutri. a— Nočni napad Okoli polnoči ie napadel neki neznani mož na Pristanu mladega krošnjarja Mijo Pasiča in mu ugrabili telovnik. kii ga ie nosil nreko leve roke. V telovniku ie bila listnica z manjšo vsoto denarja in nekai osebnih listin. a— Tatvine koles. Iz veže okrožnega sodišča v Marijini ulici je odpeljal neznan tat 1800 Din vredno kolo posestnika Martina Ritoniie iz Metave pri Sv. Petru. — Čevljarskemu mojstru Avgustu Guselju pa ie nekdo sunil izpred gostilne Laufer na Pohorski cesti črno oleskano kolo znamke »Orion«. vredno 1800 Din. a— Vlom v mesnico. Na obhodu po svojem okolišu ie ugotovil stražnik Pušnar, da so vdrli neznani zlikovci v mesnico Rudolfa Drofenika na Pohorski cesti št. 5. Tatovi so odtrgali ključavnico in odprli notranja vrata s ponarejenim ključem. Iz mesnice so odnesli kakih 40 kg suhega mesa in raznih klobas ter za 50 Din kovanega drobiža. Po izvršenem činu so zopet zaprli mesnico in obesih" na železno kljuko odtrgano ključavnico. Za njimi ni nobenih sledov. a— Zobozdravnik dr. Dernjač. Stolna alica ML. zopet ordinira. a— Mestno kopališče bo od 20. t m. zaradi snaženja parnega kotla zaprto za 14 dni. a— Kinopredstave Grajski kino od dane« dalie 100% nemški govoreči in zvočni velefilm »Lažni feldmaršal«. — Union kino od danes dalie 100% nemška govoreča in zvočna filmska opereta »Cikošbaro-nesa«. Is Slovenlgradea sg— Poprave vojaških grobov. Vojaški grobovi na našem pokopališču so se primerno uredili in nasadili s cvetlicami. Isto- časno so se namestili novi enotni bel! leseni križi z napisi. sg— Dramski odsek Sokola vprizori 1. in 2. avgusta ljudsko igro »Revček An-drejček«. sg— Osebna vest. Enomesečni dopust Je nastopil pnmarii z. dr. Vinko Zeleznikar. Za časa njegove odsotnosti ga nadomešča sreski sanitetni referent in okrožni zdravnik g. dr. Makso Pohar. sg— »Zeppelin« nad našim mestom. Ob priliki krožnega Doleta do Avstriji se je pojavil med vrhovi zelenega Pohorja zračni orjak »ZeDDelin« ki ga je občinstvo opazovalo z interesom Posebno dobro so ga videii številni turisti na Urški gori. Iz življenja na dežel? GORNJA RADGONA. K finančnemu oddelku v Ormož je bil premeščen starešina tukajšnjega oddelka finančne kontrole preglednik g Drago Šorindler. vesten sokolski blagajnik. Odhajajočemu sokolskemu delavcu želimo na njegovem novem mestu mnogo sreče! — Pred nekako štirimi leti se ie mudil dr. Eckener v obmejni avstrijski Radgoni. Imel ie tamkaj predavanje o svojih Doletih in je zbiral prispevke. 2e takrat ie obljubil, da obišče s svojim zračnim orjakom tudi obmejno avstrijsko Radgono. kar se .ie uresničilo šele minulo nedeljo. Na obmejnem mostu in gornierad-gonskem griču se je zbrala številna množica. da vidi tega zračnegq orjaka, o katerem ie toliko pisanja do časopisju. »Zeppe-bin« je letel ob 14.55 nad Gornjo Radgono in zavil nad avstrijsko Radgono Droti Ob-rajni. Purkli. Strassu in naprej proti Gradcu. PIul je nrecej nizko, okrog 200 metrov, in počasi, da ga ie bilo lahko opazovati Novice iz Rimskih toplic Rimske toplice, 14. julija. Povodom nedeljskega tabora Krekove mladine pri Sv. Jederti na Breznem sta »e sestala že stara sovražnika, posestnik Ivan Kozo!e iin Jože Kapla. Bilo je to v Stoka vniko vi gostilni. Prepirala sta se že opoldne in je Kozole očital Kapli, da je on preprečil njegovo zaposlitev pri rudniku. Dolgo sta se zbadala in prerekala, končno pa je Kozole popadel težak stol udaril z njim z vso silo Kaplo po glavi. Ta je rentni invalid in se ni mogel braniti. Drugi pa so prepozno posredovali, ker je Kapla že dobil hudo rano na glavi. Zadevo imaijo sedaj v rokah orožniki, ranjenec pa bo moral najbrž v bolnišnico. Železniški vratar in posestniški sin Mi« hael Kajtna, doma z Ogeč pri Rimskih toplicah, se je peljal s kolesom iz Jur-kloštra proti domu. Na ostrem ovinku bi kmalu zadel ob prihajajoči vlak in ko je zavozil naglo v stran, se je zaril v kopTco gramoza ter zadobil precej hude poškodbe po glavi in roki Podobna nesreča pa se je pripetila tudi njegovemu bratu Lojzetu. ki se je vozil s kofesom in sicer iz Zidanega mosta proti Rimskim toplicam. Ko je vozil vštric prve vlakojavnice, je privozil za njim motociklist. Motorno kolo je vrglo biciklista ob betonirano škar« po. Lojze Kajtna je pri padcu poškodoval po obrazu in po rokah ter je r največ« jo težavo nadaljeval pot. Motociklist se je brezobzirno odpeljal naprej. Od silne vročine je vse izsušeno in zato ni čuda, da je včeraj popoldne lokomotiva zanetila požar na tiru med vlakojav-nico št 1, in postajo LaSko. Na preveč segrete in izsušene železniške pragove so •padale iskre in pragovi so začeli goreti. Ravno tako je začel goreti tudi železniški most v Radobliah in so oba ognja udušili delavci tukajšnje železniške postaje. Skoda ni bila velika. Otrok je utonil v vodnjaku Brzslovče, 14. julija. Posestnik Tone Urafcnik iz Braslovč j® imel že celo leto svojega 4-letnega sinka Jožka pri svoji tašči Dežnikarjevi, po domače Matevžakovi na Dobrovljah. V nedeljo pa je posestnik zvedel, da mu je sinček utonil v vodnjaku. Nesreča se jc zgodila takole: Omenjenega dne se je prišel igrat k Matevžakovim 12-letni deček Stanko Korošec, po domače Pivcev, ki se že vse leto prej ni upal k Matevžakovim, ker je ▼ svoji otroški lahkomiselnosti lani enkrat skoro čisto odrezal rep domačemu volu. Dečko je spravljal 4-letnega Jožka seboj v gozd, da bi šla nabirat borovnice. Da ne bi bila otroka sama v gozdu, je sklenila iti z njima Jožkova stara mati Nesreča pa je hotela, da je prišel v tistem trenutku mimo neki mladenič in prosil Ma-tevžakovo za pijačo. Matevžakova je šla z mladeničem v klet in dečkoma naročila, naj jo počakata. Med tem sta se podala otroka k vodnjaku, ki je bil zaprt s težkimi deskami, ker imajo domači sedai vodovod. Stanko je v svoji lahkomiselnosti odrinil z vodnjaka deske in oba dečka sta se splazila na precej visoko zidano ograjo in Sledala v vodo. Nenadoma pa je 4-letni ožko izgubil ravnotežje in padel v poln vodnjak. Stanko je iz bojazni šele nekaj hipov nato šel obvestit staro mater o strašni nesreči. Domači so sicer takoj hiteli k vodnjaku, a na rešitev ni bilo več misliti Nesrečnega otroka so s kavi jem potegnili iz vode že mrtvega. S hudo prizadeto rodbino sočustvuje vse tukajšnje prebivalstvo Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. -- Posamezna številka 2.— Din. > JUTRO« St. 160 do 62.5, 8% Blair 89.75 — 89575, 1% Blair 78.5 _ 79.5, 7% Dri- hipotek, banka 77 do 79.5; bančne vrednote: Praštediona 957.5 do 965, Jugo 77 — 78. Union 158 — 159, Narodna 5350 den., Srpska 190 — 192, Ze-maljska 120 — 121, Ljubljanska kreditna 120 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska. 25 den., Gutmann 107.5 — 110, Slaveks 200 den-, Danica 65 den., Drava 235 — 236, šečerana 220 — 230, Brod vacon 45 bi., Union 55 den.. Vevče 120 — 122, Tsis 46 bl„ Dubrovačka 300 den., Trbovlje 240 do 245. Beograd. Vojna Skoda 380 raklj., 1% Drž. hip. banka 80 bi., 6% begluške 62 bi., Narodna banka 6000 zaklj. GOSPODARSTVO razprava o ukrepih, ki jih je treha storiti, da se ta izvoz zagotovi. 2. Naši kmetijski proizvodi in ukrepi, ki jih je treba storiti za pospešitev izvoza kmetijskih proizvodov. 3. Pregled stanja našega gospodarstva v obrtništvu, industriji in trgovini. 4. Avtomobilizem in avtobusni promet v krajih, kjer ni železnic. 5. Finančna obremenitev v zvezi s predpisi o samoupravnih cestah- Vprašanje obveznega zavarovanja trgovcev, obrtnikov in industrijcev, ki bi moralo priti na dnevni red, je odgodeno, ker so nekatere gospodarske zbornice izrazile v tem pogledu neke rezerve. Prirediteljski odbor kongresa se je popoldne sporazumel z du-brovniško zbornico, da bo to vprašanje predlog proučevanja špecijalne konference zbornic. = Zadruga hotelirjev, gostilničarjev, ka-varnarjev, iskuharjev in žganjetočnikov v Ljubljani bo imela v četrtek 16. t m. ob 15. uri v gostilniških prostorih g. Fr. Kavčiča na Privozu št 4 štirideseti redni občni zbor. Na dnevnem redu je med drugim poročilo o delovanju zadruge z računskim zaključkom za preteklo leto in s proračunom za tekoče leto. volitve načelnika, načelnikove-ga namestnika, osem odbornikov, štirih namestnikov in dveh pregledovalcev računov. Po končanem občnem zboru zadruge se bo na istem mestu vršil ob 16. uri občni zbor bolniške blagajne članov zadruge. Zadruga vabi tem potom še posebej vse člane, da se občnega zbora čim številneje udeležijo. Pri slučajnostih se bo razpravljalo zlasti o pripravah za slavnostno odkritje spomenika Kralju Petru Osvoboditelju (6. do 8. septembra), ko je pričakovati v Ljubljano velike množice tujcev in okoliškega prebivalstva- Zato bo zadruga sklepala o ukrepih, ki so potrebni, tako glede zasigu-ranja prenočišč, kakor tudi glede prebrane. Ljubljansko gostilničarstvo mora te dni biti vzorno na svojem mestu. . == Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Knecbtla Ivana, krznarskega mojstra v Celju, Slomškov trg 1 (poravnalni upravnik dr. Walter Riebl, odvetnik v Celju; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Celju 3. avgusta ob pol 10., oglasit-veni rok do 27. julija). Poravnalno postopanje je uvedeno tudi o imovini Hiharda Mullerja, trgovca v Slov. Bistrici. (poravnalni upravitelj dr. Jos. Lemež, odvetnik v Slov. Bistrici; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Slov. Bistrici 19. avgusta ob 9-, oglasitveni rok do 12. avgusta). — Potrjena je poravnava, sklenjena med dolžnikom Josipom Pollakom, trgovcem v Dolnji Lendavi, in njegovimi upniki, za 40% kvoto terjatev, plačljivo v 4 obrokih = Oddaja zakupa prevoza, izkladanja in nakladanja monopolskega blaga pri tobačni tovarni in skladišču soli v Ljubljani se bo vršila potom direktnih ponudb, ki jih Je vložiti do 18. t. m. pri tobačni tovarni v Ljubljani. (Oglas in pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 200 q bukovega oglja. — Grad-sko poglavarstvo v Tuzli sprejema do 10. avgusta ponudbe glede dobave 650 komadov vodomerov, do 12. avgusta pa glede dobave železnega materijala. — Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 11. avgusta t 11 ponudbe glede dobave 1 tovornega avtomobila, do 12. avgusta pa glede dobave 50 jamskih vozičkov. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 11. avgusta pri Komandi pomorskega arse-nala v Tivtu glede dobave pločevine, železa. železnih zakovic, vijakov, cevi in raznih kovin. Dne 8. avgusta pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave in montaže signalno-varnostne naprave in pri direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede dobave eternita- (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) — Dne 11. avgusta se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave pločevin«, žice, žičnikov, vijakov, zakovic, spajalnega kositra itd. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOT, pogoji pa pri istem oddelku.) Polom druge največje banke ▼ Nemčiji Kakor smo že včeraj poročali je berlinska Dannstadter und Nationalbank ustavila plačila. Da se preprečijo nedogledne posledice popolnega poloma, je bila še isti dan na podlagi čl. 48. nemške ustave izdana zasilna odredba, ki pooblašča vlado, 'Ja prevzame garancijo za obveznosti in da zabičani eksekucije in prisilne odredbe zoper banko kakor tudi zoper vse osebe, ki s svo-jn imovino jamčijo za poslovanje bank« (ker je banka komanditna družba na delnice, so tu mišljeni v prvi vrsti osebno jam-čeči družabniki — komplementarni). Vesti o težkočah Dannstadter Nationalbank (ki se običajno naziva z okrajšavo Danat-Bank), so pričele krožiti že sredi preteklega tedna in so v vseh evropskih finančnih krogih vzbudile ogromno pozornost, kap je razumljivo, če upoštevamo, da je ta hftnka druga največja banka Nemčije m spada med največje denarne zavode v Evropi. Njene obveznosti so znašale ob koncu pret. leta okrog 2650 milijonov mark, kar predstavlja v našem denarju skoro 36 milijard Din. Ta banka je torej po svojih obveznostih skoro trikrat večja nego dunajski-K red i ta ns tal t. Po podatkih generalnega ravnatelja dr. Jak. Goldscbmidta, je Danat banka od po-cetka maja izplačala že za 650 milijonov mark kratkoročnih kreditov in vlog. To je ogromna vsota, če upoštevamo, da je skupni odtok kreditov iz Nemčije v tem času znašal nekaj nad dve milijardi. Goldschmidt odkrito priznava napako, da je banka v toliki rperi vzela inozemske kratkoročne kredite, ker sedaj ni mogoče denarja, ki že več let dela v nemškem gospodarstvu, likvidirati v nekaj tednih. Nemčija se je že pred vojno ponašala s ?etvorico bančnih kolosov, ki so jih kratko imenovali D-banke, ker se naziv firme prt vseb pričenja s črko D; to so: Deutsche Tank, Disoonto-Gesellschaft, Dannstadter und Nationalbank in Dresdner Bank. Prvi dve banki sta se lani fuzijonirali v Deutsche Bank und Disconto-Gesellschaft, ki ie po tej fuziji stopila daleč na prvo mesto m«d nemškimi bankami (njena bilančna vsota je namreč še enkrat večja nego ona Danat-banke). Insolvenca Danat-banke je mnoge, presenetila, ki zadnje tedne niso zasledovali razvoja nemške finančne krize. Banka sama morda ni neposredno zakrivila poloma, uso-depolna pa ie postala za zavod njena velika kratkoročna zadolžitev v inozemstvu. Glede na znatne kreditne potrebe nemškega gospodarstva banki dotok domačih sredstev ni zadostoval, zato je zadnja leta vedno bolj izrabljala kratkoročne inozemske kredite. Ze iz letnega poročila banke za 1. 1329. je razvidno, da ie tedaj od skupne vsote upnikov po tekočem računu odpadlo na inozemske upnike več kakor ena tretjina. Y normalnih razmerah taka zadolžitev v inozemstvu še ne predstavlja nevarnosti, zlasti če je kreditiranje od strani banke nasproti dovolj previdno; ko pa je inozemstvo na mah pričelo odtegovati svoje kratkoročne naložbe v Nemčiji in ko so tudi nemški vlagatelji pričeli preplašeno dvigati vloge, jfi prišlo do neizbežne imobilizacije, še pred kratkim v jedru še kolikor toliko zdrav zavod je moral zapreti svoie blagajne, ker ni imel možnosti, da pri tako velikem obsega odpovedanih kreditov in v naglici sam izterja potrebne zneske od svojih dolžnikov. Kako se bo stvar nadalje razvijala, še ni jasno. Nemška vlada se zaveda velike ne-, varnosti, ki bi nastala, če pride do popolnega poloma, zato je podvzela vse ukrepe, da zavod reši. ZNI2ANE. POLEG TEGA SE OBIČAJNI POPUST pride na cilj v času 1:17.2. Rojetova potisne sigurno v zadnjih 20 m Županovo na tretje mesta Rojetova je rabila 1:23.4, Zu» panova kot tretja pa 1:26.1. 100 m gos-pod je prsno: Grkinid tudi tu« kai sigurno v času 1:27.7 premaga drž. prvaka Frank oviča, k j je rabil 1:32, Viktori« jaš Arčanin se zadovolji s tretjim mestom v 6®su 1:35. 200 m gospodje prosto: Na startu Senja« novič, Wilfan in Viktorijaša Panjkovič ter Mini Oktavij. Po krasnem § ta rtu je Wil» fan v vodstvu, ki ga obdrži do konca. Na prvem obratu je \Vilfan v času 32 6ckund, 6ledi mu Senjanovič z minusom 1 m; pri drugem obratu (100 m) obrne NVilfan v ča* su 1:09, sledi mu na pol m Senjanovič. Do 150 m (NVilfan preplaval v času 1:48) ?e Senjanovič približa na cm. toda pri za d« njem obratu si NVilfan pribori prednost približno 2 m, kj jo v krasnem fini&hu po« veča na 4 m 'n 6e dotakne cilja v času 2:28 (Vaš poročevalec 2:27.4!). Senjanovič kot drugi je rabil 2:30.8, kot 6igurni tretji pa se je plasiral talentirani mladi Viktorija! Panjkovič (2:35) pred svojim klubskim kolegom Minijem (2:40.5). Cas prvih treh boljši od j. rekorda. Štafeto 3 krat 100 m dame (prsno, hrbtno, prosto) je sigurno odnesla Viktorija v poslavi Bier, Wiimmer, Župan pred gosti, ki eo nastopili v postav5 Kaliterna (.Ta« dran), Lampret (Ilirija) in Roje (Jadran). Bierova v prsnem preda štafeto v času 1:36 pred Kal i temno, ki ie rabila 1:45; v hrbtnem VVimmerova poveča naskok na približno 15 m in preplava progo v času 1:30 pred Lampretovo, ki je rabila 1:38. Ko skoči Županova v vodo, je štafeta Vik« torije časovno v prednosti za 17 sekund. Županova, ki plava še slabše, kakor ▼ •prejšnjem solo«tekmovanju (1:30), efektno lovi Rojetova in zmanjša naskok Viktorije na 10 sekund. Rabila je 1.23.9. Vktorija zmaga v času 4:37. gostje pa preplavajo štafeto v času 4:47. Čas Viktorije znatno boljši od j. rekorda. V skolkih s stolpa sta Grilc (KSU) m Kordelic (Ilirija) pokazala dobro izenače« no formo, zaradi česar bo borba za zmago med njima na državnem prvenstvu zelo ogorčena. Prireditev je zaključila borba med seni« orji in juniorji Viktorije v štafeti 4 krat 50 prosto, ki so jo odločili seniorji sigurno v svojo korist v času 2:01.8 pred juniorji, ki eo Tabili 2:05. Čas prve štafete je boljši od jugoslovenskega rekorda. Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. naprej obvezen trening za vse nogometaše. Opozarjajo se igralci, ki še niso predali po eno fotografijo, da jo prinesejo seboj. Službeno iz LNP. Danes, v sredo ob 20. »eja a. o. v prostorih Del. zbornice Tajnik II. SK Ilirija. Plenarni sestanek vseg« članstva plavalne sekcije danes ob 18.30 na kopališču. Udeležba strogo obvezna — Seja načelstva nogometne sekcije bo jutri ob 20.30 v klubski sobi v »Evropi«. — Nogometno old boys moštvo ima odslej trening ob sredah in petkih ob 1S.30. Ljubljanski pla\'atni pod savez. Seja upravnega odbora bo danes ob 18.30 v kavarni Evropi. Zaradi važnosti udeležba vseh odbornikov strogo obvezna. morsko državno prvakinjo Kaliterno, koli« kor z doseženim rezultatom in dobrim sti« lom. Delo z nogami in predročenje rok pred glavo je zelo dobro; pomanjkljiv je poteg z rokama, ki ga Bierova ne izrabi v polni meri. Njena mladost in resnost ter veliki talent so nam porok, da bomo o njej slišali še mnogo lepega. Tretja v damskj družb: je VVimmerova (Viktorija), v športnih krogih popularna pod priimkom »Joiotv«. še izven vode skoro oeli moški v kretnjah, rajsgovoru in nastopu stopnjuje vse te svoje osdbine v »odi. Njen hrbtni stil »Germanija«, t. j. udarec z rokami istočasno in škarje z no« gama niso popolni. Veslanje z rekama pričenja pred zaključkom nožnih škanj, zaradi česar ne izrabi v poln; meri dela neg. Njen rezultat (1:30.6), dosežen z za» jstarelim stilom, ki se tudi v moških plavalnih krogih ocenjuje pri nas kot dober, nam da naelutiti. da H s spremembo stilu, t. j. z uporabo hrbtnega cravvla mogla še znatno izboljšati svoj izborni čas. Kot zadnji in šc nedavno odkriti juni« orski talent Viktorrjaš Grkinid s svojimi krasnimi zmagami v prsnih disciplinah nad državnim prvakom Frankovičem je impaniral s svojo sve/ost ;o in krasnim fi« ni9hem, dočim je treba kritizirati njegov stil. Delo z rokama je dobro, delo nog, zlasti škarje so preoej pomanjkljive, ker ne izrabi v potnj meri celega sunka. Ako spregovorimo o glavnih konkurer« tih gornje petorice, moramo se najprej Ozreti na renomirane goste. Senjanoviča, Rojetovo in Kaliterno iz Splita ter Fran« kovica iz Karlovca. Mislimo, da jc Senjanovič ▼ disciplini 100 m prosto žc prešel svoj višek, dočim .ie na 200 m prosto pokazal brezdvomno napredek ter mno^c taktičnega znanja. Rojetova in Kaliterna nista še v formi. Tu« d? ako bi bili na višku svojih sposobnosti. ne bi Rojetova mogla na 100 m prosto ogrožati zmage Lampretovi, Kaliterna pa tud{ ne Bierovi na 200 m prano. Frankovid je nastopil precej handicapi-ran. kajti preeul jc noč na potovanju in prišel na Sušak šele na dan tekmovanja. Očividno je bilo. da bj spočit nudil veliko večji odpor mlademu Grkiniču. Veliko vprašanje pa je, ako bi sploh mogel tudi tak ogrožati slednjemu zmago! Juni one ka državna prvakinja v prostem stilu, Viiktari jaška Županova je 6edaj iz« ven forme! Tudi 6tilno n: nikakor z®do« voiiila! Omeniti moramo še enega, ki bi ga skoraj prezrli! To je Viktorijah Panjkovič, ki tudi zazmamuie v prostem stilu velik na« predek. Ni bil med glavnimi akterji tega tekmovanja, toda dosegel je rezultat v disciplini 200 metrov prosto, za katerega bi ga lahko zavidali mnogi od zna« nih jugoslovenskih sprir.terijev. Se nekolko besed o samem tekmovanju: 100 m dame hrbtno. Na startu so Wim« merjeva (Viktorija) in Lampretova (Iliri« ja). Takoj po 6tartu prevzame vodstvo VVimmerjeva ter ga obdrži do konca. Do obrata je rabila prva za prvih 50 m 41 se« kund, Lampretova pa 43 sekund. Na cilju VVimmerjeva prva s 1:30.6, Lampretova 1:37.5. Vaš poročevalec je meril VVimmer« jev Tezultat z 1:29.9! čas prve za 6 Bek. boljši od jugoslovanskega rekorda. 100 m gospodje prosto. Na startu VVEI« fan (Primorje), Senjanovič (Jadran), Golob in Matkovič (oba Viktoriija). Takoj po startu ima Senjanovič majhno prednost, toda Wilfan ga po par metrih prehiti in obdrži vodstvo do konca Na obratu ima VVilfan 2 m prednosti, ki ga poveča do 80 m na 4 m, toda od tu do cilja popušča in ga Senjanovič efektno lovi do cilja, ven« dar izide VVilfan kot 6iguren zmagovalec v času 1:04.2 s 1.5 m naskokom prod Senja« novičem (1:05.2). Viktorijaša Golob (1:08.2) in Matkovič (1:11.7) nista niti za trenutek sodelovala v tej lepi borbi. 50 m dame prosto. Rojetova v času 36 sekund sigurno zmaga nad Županovo (38.8) in Franovo (41). Lampretova, ki je tudi tukaj veljala kot siguren favorit, ni bila prijavljena! 200 m gospodje prt-no; Grkinič vodi z minimalnim naskokom prvih 50 m v času 42 sekund pred Frank ovičem; z obratom si Frankovič izvojuje vodstvo, toda Grki« nič ga prehiti in obrne pri 100 m z 1 m naskokom v času 1:31; prj zadnjem obra« tu — pri 150 m — menja Grkinič v času 2:20, tesno zasledovan od Frankoviča; Gr« kinic poviša tempo, preide v spurt in zma« ga nad Frankovičem s 4 m naskokom v času 3:11 (Vaš poročečvalec 3:10.7). Fran kovič je rabil 3:15 6. Viktorijaša Broziče« vič (3:29.2; in Mini Hektor (3:35) sta daleč od zadaj sledila efektno borbo med Gr-kiničem in Frankovičem. Čas Grkiniča boljši od j. rekorda. 200 m dame prsno: Na startu so Kaliterna (Jadran) in Bier ter Letanja (obe Viktonja). Takoj od starta je Bierova v vodstvu in obrne na prvem obratu s 3 m naskokom v času 46.2. 100 m progo prepla* va v času 1:40 in ima že 5 m naskoka pred Kaliterno in Letonjo. ki se menjavata v vodstvu z razliko par cm. Do zadnjega obrata (na 150 m) je Bierova povečala naskok na 10 m. V krasnem finishu si p rib o« ri še nadaljnjih 8 m naskoka in pride na čili v času 3:30.2 pred Kaliterno (3:50.5) in Letonjo (3:52.4). Čas Bierove znatno boljši od j. rekorda. 100 m gospodje hrbtno: Po krasnem star« tu vodi takoj Wilfan pred Marčeto. VVilfan obrne v času 34 s^und z okoli 3 m nasko« ka. Po obratu krepko potegne in v enako« mernem, toda hitrem tempu pride na cilj v času 1:16.5 približno 6 m pred Marčeto, ki je rabil 1:22. Vaš poročevalec je stopal VVilfan a 1:16.1. Čas VViifana u 1.7 «ek. boljši od j. rekorda. 100 m dame prosto: Lampretova taka] od starta vodi pred Rojetovo ta Zupanovo, ki je na startu izgubla približno 3 m Lam« pretova obrne pri 50 m v času 35.2 z na« skokom 3 m pred Rotfetovo. Županova po obratu se bori z Rojetovo za vodstvo, Lampretova pa sigurno zvišuje naskok m LES + Ljubljanska borza (14. t m.). Tcnden-ca za les neizpremenjeno mlačna. Ekseku-tivno je bilo prodano 12 vagonov bukovih drv (cepanic. 1 meter dolgih, z največ 127<> okroglic nad 3 cm premera, blago zaradi neodpoklica utrpelo na kakovosti) po 12 Din za 100 kg, franko vagon Grosuplje ali Šmarje-Sap. «ITO + Ljubljanska borza (14. t m.). Tendenca ra žito stalna. Zaključkov ni bilo. Nudi se koroza zdrava« rešetana, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh pri mlevski voznini po f42.50—145, pri navadni voznini pu 147.50—150. + Novosadska blagovna borza (14. t m.). Tendenca za koruzo čvrsta, sicer neizpre-menjena. Promet: 31 vag. pšenice, 14 vag. koruze in 12 vag. moke. Pšenica : sremska nova, 78/79 kg 171—173. Koruza: baška 99—100; sremska Indjija 102.50 do 105; sremska, Šid 102.50—105. Ječmen: sremski, 64 kg 102.50—105. Otrobi: ba-ški stari 117.50—122. Moka: baška »0- in >00< 280—300; >2< 260—280; >5< 240—260; >6* 220—230; »7< 180—190; >8< 125—135; sremsko-slavonska >Ot in >00< 265—270; 3>2C 245—255; >5< 230—240; >6-; 215—220; >7« 178—180; »S' 125—135. -j- Somborska blagovna borza (14. t m.) Tendenca neizpremeniena. Promet: 94 vagonov. Pšenica: sremska, slavonska, 7'J kg 170—172.50. Koruza: baška 99—101. Ječmen : baški, sremski 97.50—100. Oves: baški. sremski, slavonski 160—165. Otrobi: baški stari 115—120. Moka: baška >00< 260—280; >2« 245—260; 235—250; >6« 225—235; »7< 175—185. Kritična beseda o nacionalnem plavalnem mitingu SK Viktorije na Sušaku Nekoliko besed o velikem plavalnem mi« tingu, ki ga je priredila minulo nedeljo Viktorija na Sušaku. Po dveh letih prvo srečanje najibcltfšiih j oslov enakih junior« skih in seierskih plavačev, doseženi izbor« ni rezultati in krasne zmage juniorskega naraščaja nad seniorskšmi državnimi rc« prezentanti in državnimi rekorderji ter prvo srečanje najboljših slovenskih plavačev, Lampretove in VVjlfana z dosedaj nepremagljivimi in najmočnejšimi jugoslo« venskimi reprezentamti v prostem plava« nju. Rojetovo in Senja.iovičem. Konstatirati je treba prodvsem hvalevredno gesto sušaške Viktorije, da je na tem mitingu zbrala elito jugoslovenskega plavalnega športa v vseh plavalnih panogah. Škoda, da se ni odzval vabilu Du« brovčan Matic, lanski državni prvak na 100 m prosto in Prekuhava, lanska juniorska državna prvakinj« v prsnem plavanju ;n da nista bila vabljena brat in sestra Bulat iz Beograda Treba pa je z druge strani konstatirati, da sama organizacija ki jo zahtevajo tek« movanja take vrete, ni v palni meri uspe« la in nam je precej ostala dolžna zlasti v tehničjem arangementu prireditve same. Sama proga je bila 0.65 m dajjša od 50 m. Velika vročina je tudi znatno vplivala na plavače. ki ne žive v obmorskih krajih. Zaoradi tega moramo dosežene rezultate, ki 60 skoraj vsi boljšj od obstoječih dr« žavnih rekordov, znatno višje preceniti. Uspehi, ki so bili doseženi na tej prireditvi, so jasen dokaz, da je jugoslovenski pla* valni šport že v začetku letošnje sezone znatno napredoval, z druge strani so pa jasna manifestacija napredka mlajše pla« vabie generacije. Prireditev 6ama se. je vršila r vidnem znamenju velikega napredka znanih juni« orskih reprezentantov VViifana (Primorje). Lampretove (Ilirija), Bierove in VVim-merove (Viktorija), katerim se je pridru« žil še dosedaj neznani junior Grkinič. (Viktorija). Seniorski državni prvaki in r oprezen t an» ti Rojetova in Senjanovič (Jadran), Fran« kovic (Gradjanski, Karlovac), Marčeta (Viktorija) in Kaliterna Dolina (Jadran) eo morali po ostri borbi kloniti pred svo« jimi juniorekimi tovariši, akoravno so v večini disciplin postavljali zelo dobre re* zultate. Pri juniorjih je bilo opaziti ne sa« mo raznih hib v stilu, temveč tudi po« manjkanje rutine in taktike. Z odpravo teh je pričakovati od istih še znatno izboljšanje rezultatov. Draško Wilfan ie v polni meri zadovoljil samo v disciplini 200 m prosto, kjer je absolutno dominiral i v stilu i v taktiki nad svojim renomiranim nasprotnikom Senjqanovičem. Na 100 m prosto si je dal od Senjanoviča diktirati hitrejši udarec z rokama, kar ga je toliko utrudilo, da je po 80 m, kjer j« imel okoli 4 m naskoka pred Senjanovičem, začel vidno popuščati in ga je Senjanovič efektno lovil do cilja. Tudi v hrbtnem plavanju je popolnoma zadovoljil samo v drugem delu tekmovalne proge. V prvih 50 m ga je Marčeta zavls« kel stilno za seboj; VVilfan je zapadel v hitrejše delo z rokami, zaradi česar je za* nemairjal delo z nogama; šele po obratu je ugJaidil svO(j stil, začel je z dolgimi ročnimi sunki, kj 60 jih krepko podpirale noge in je dobesedno »odšetal« od Marčete. Lampretova ie veliko napredovala r prostem stilu; delo z rokama je uglajeno; ifolge sunke z rokama krepko podpira delo nog. V hrbtnem plavanju na v stilu poka« zala napredka Vidi se, da je celo sezono uporabila za specializacijo v prostem stilu: oudi nas, da jo je klubska uprava prijavila na 100 m hrbtno in prezrla njeno prijavo na 50 m prosto; v tekmovanju na 100 m prosto je za prviih 50 m rabila osem d«e» tink sekunde manj kakor zmagovalka Ro« jetova na 50 m dame prosto. Majhna 15 letna Sušačanka Bierova n! toliko tznenadila z sigurno zmago nad se« Radio Z glavo v vodo Iz življenja in sveta Oropana madona V župni cerkvi mesteca Castro v Spodnji Italiji imajo madono, imenovano »Pompejska madona«, ki uživa med ta-mošnjim ljudstvom sloves čudodelnice. Romarji ji prinašajo darove in samo nakita se je v teku časa na njej nabralo 3sa dva milijona lir. Te dni je ta nakit nenadoma izginil in z njim don Ciullo — župnik v Castru, policija pa ga doslej zaman išče. Smrt v zaplinjenem vodnjaku V Kopenicflcu pri Berlinu se je primerila težka nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Ing. Konste in njegov brat 6ta vodi* la dela pri čiščenju nekega vodnjaka. Ko je bil vodnjak deloma že izpraznjen, sta 6e podala z delavcem vanj. Na dnu rova pa je zaradi uhajajočih plinorv vsem trem postajo silaibo in so 6e zgrudili na tla. Ljudje zunaj vodnjaka so šele čez čas opaznli, da manjika inžemijer s spremstvom. Poklicali so gasilce, ki 60 potegnili pome« srečence iz rova. Ing. Konste je bil mr« tev, en delavec je umrl med prevozom v bolnišnico, ostali trije pa po v zdravniški oelkrfei. Dva 6e še vedno borita s smrtjo. Najprijetnejši skok, ki si ga moremo privoščiti v sedanji vročini Usoden smrtni skok ameriške artistke 21-letna Ana Ringers si je pri vratolomnem skoku iz višine 22 m v cirkusu zlomila hrbtenico in se bori s smrtjo V dunajskem cirkusu »Central«, kjer razkazujejo akrobati svoje vratolomne drznosti, sta nastopala v zadnjih dneh tudi ameriška artista, specialista v skakanju v veliko globino, Pecejay Ringers in njegova hči Ana. Njima posebnost je bil skok z višine 22 do 36 m v vodni bazen, ki je 2.50 m širok in 1.70 globok. Po programu je odskočila najprej hči, takoj ko je vstala iz bazena, pa ji je sledil oče. navadno iz višine 36 m. Ta skok je bil po vseh krajih, kjer sta artista nastopala, afiširan kot »smrtni skok«. Pri nedeljski večerni predstavi v cirkusu je postal ta skok za 21-letno artistko usoden. Bilo je četrt na 22. uro zvečer, ko so sluge postavili jambore, lestve in bazen ter je občinstvo z napetimi živci pričakovalo, kako se bo zaključil program, ki se je končaval s »smrtnim skokom« očeta in hčere Ringers. V bliskih žarometov se je pojavila dražestna postava 21-letne artistke na skakalni deski ln se z rahlim vzkrikom pognala v globino. Občinstvo je obrnilo oči trenutno k tlom v pričakovanju, da se bo dekle čez dve sekundi skobacalo iz vode. Toda običajno presenečenje je izostalo. Namestu srečnega smehljala na obrazu artistke, je občinstvo zaslišalo s 36 m visoke skakalnice presunljiv moški krik: »DarHng, Darllng!« Bfl je oče, ki je v obupni slutnji poklical nesrečno hčer. Artistka pa se Se vedno nI pojavila na robu bazena, zato je skočil za njo v vodo artist Gregor, ki je spoznal, da je Ana nezavestna. In ker je teža njenega trupla tudi njega vlekla k tlom, je prišel obema na pomoč še artist Moisset Z združenimi močmi sta dvignila dekle lz vode ta položila truplo na nosila. Pristopili so zdravniki ln jeli preiskovati belo, vitko telesce. Ponesrečenka ni odprla oči. Zdravniki so zmajevali z rameni in svetovali očetu, naj odpelje artistko nemudoma na kliniko. Naložili so jo torej na rešilni avto ln zdirjali na Eiselsbergovo kliniko, kjer so zdravniki ugotovili, da je dekle z vzbočenim križem udarilo na vodo To je delovalo na telo kakor padec v njem in izgo« varja njegovo ime v sanjah. Težko stali, šče se obeta v procesu branitelju, ker na« sprotuje Boulterjeva temu, da bi se preČN talo neko Hoferjevo pismo, iz katerega iz« haja, da je imel sadistična nagnjenja. Kljub temu, da bi bilo to pismo obtožen-ki v prilog, noče dovoliti, da bj se obrav* navalo. Vdova po pokojnem Hoferju je boki* m si še ni toliko opomogla, da bi mogla priti k obravnavi. Poverila je z zastopstvom advokata dr. Lardellija, ki pa bo pazil s.i» mo na to. da ne bi v procesu padla kaikšn* žaljiva beseda o j>okoiniku. Mrs. Boulter govori in razume samo fraav coski in angleški, zato bo njeno zasliševanje jalko težavno. V strahu, da ne bi se o ljubljeni žrtvi govorilo kaj nedostoimega. je naročila posebnega 6tenografa, ki M zapisoval od besede do besede natančno vse, kar se bo reklo. Njen zagovornik se tudi boji, da bo zaradi nervoznosti, ki io muči, delala sodnikom neprilike in ovirala potek razprave. Že prvi dan razprave pa so bili vsi lijudje očarani od njene lepote in rasmosti. Zamlada je bila Boulterjeva, ki je rodom Francozinja iz južne Francije itn hči zdravnika, znana pod imenom »"lepa Monetta«. Vzgajali so jo v samosta« nih. kjer je večkrat pokazala svojo eksal« taoijo, trmoglavost in sebičnost. V kak« šnem stanju 6o njeni možgani, priča dej« stvo. da je prosila za krogle, ki so jih po« tegnili Hoferju iz telesa. Hoče jih shraniti kot dragocen epomu. Državni pravdnik zahteva obfodbo zaradi uboga v afektu. Za ta zločin predvi« devajo švicarski zakoni 4 do 8 let ječe. če se pa Mre. Boulter posreči doikaz, da je bila k svojemu ravnanju izzvana, ji sodi. šče lahko prisodi najmanjšo kazen, ki zna« ša 6amo en dan. Največji daljnogled na svetu Kakor poroča ameriška General Electric Company so izvršene vse priprave za zgraditev 50.000 funtov težkega reflektorja za nov kalifornijski teleskop, ki bo imel 200 palcev v premeru, štiri leta so rabili, da so stalili 4000 funtov zmletega kremenca, ki ga bodo uporabili za največje daljnogledno zrcalo na svetu. To je največja množina kremenca, ki so jo kdaj predelali. Treba bo sedaj še kakšna tri leta, preden postavijo daljnogled na kalifornijski vrb, ki še ni določen. Teleskop bo segal 30-krat dalj v globino vesoljnosti nego vsi dosedanji teleskopi in učenjaki vsega sveta z nestrpnostjo čakajo njegovih rezultatov. Karikaturist Forain mrtev V Parizu je umri 801e+ni karikaturist Jean Louis Forain, najpopularnejši sod-ob« ni francoski karikaturist. Njegove risbe, radiranke in litograifije so prikazovale pa« riško življenje v vseh mogočih odtenkih. Karikiral pa je tudi politične dogodke. V pogledu snovi je bil soroden Daumieru, s slikarskimi sredstvi pa je bil zelo skop. Konec vrtanja zob? Postopek, ki bo Izpodrinil vrtalni stroj KnezoškoS Soderblom V Nemčiji je izumil nekdo, ki še noče stopiti v javnost, nov postopek za bolne zobe, ki so potrebni plombe. Trije zdravniki preizkušajo sedaj to metodo, ki je naje sposobna, da popolnoma spodrine vrtalo, s katerim so doslej uvajali plombiranje in ki se ga še najmočnejši mož boji kakor črni križa. Pri novem načinu se bolni zob najprvo pokrije s celuloidno kapico, nato se vbriz-gne določen preparat na bolno mesto skozi platinasto cevko, ki je pritrjena na steklen valj. Po kratkem času more zdravnik s primernim orodjem in brez bolečin od-etrgati bolna mesta, a po 24 urah lahko vloži plombo. Pred tem se namaže jo zdravi deli zoba z neko izolirno maso in nato lahko puste učinkovati neko kislino na bolno mesto. Po novem sistemu se dado izvršiti baje z lahkoto tudi najbolj zamotana zobo-zdravniška dela, metoda je poleg tega hitra in čista. Ker so potrebne še neke malenkostne izpopolnitve, je izumitelj noče predati javnosti, a ker jo na tihem preizkušajo že tri leta in z najboljšim uspehom, ni dvoma, da bo prinesla celo revolucijo v zobo-zdravniško prakso. Trebuh trlčetrtmi li jonske Prage Pražani jedo najrajši meso in popijejo največ piva Kakšne ogromne mase živil poraibi velemesto Fraga. o tem nam pripovedujejo zelo zgovorno statistični podatki, ki so jih zbrale njene oblasti in ki veljajo samo za prejšnji mesec. Fo tej statistiki je videti, da so Pražani predvsem mesojedci, kajti številke kažejo. da je v navedenem mesecu klavnica v Holešorricah zaklala .51.801 glav velike in drobne živine — med temi 350 konj. Na ? rajski mesni trg so pripeljali 20.291 za.« lam i h manjših domačih živali, med temi 10.146 prašičev, in 557.833 kg mesa. To sliko izpopolnjuje ugotovitev, da so na trgu v istem času prodali 161.822 gosi. rac, puranov, golobov, fazanov, jerebic itd., dali e 1213 zajcev in kuncev, 4046 kg d.ruge divjačine, 22.178 kg rib in rakov in vrhu vsega tega še za 177.361 kg perut« nknekega, divjačinskega in ribjega mesa. Praga ie uvozila v juniju tudi 2,984.822 kilogramov sladkorja. 470.323 kg masla, 353.318 kg sira. 10.345.502 jajci, 3.833-307 kilogramov svežega in 17.5.219 kg koaiser« vi ranega sadja, 5,042.268 kg zelenjave pa 290.371 kg stročnic. Nad vse ogromne t?o množine v Pragi konsumirainega piva. Že samo uvoženega je bilo 4,403.108 1, a veliko več so P razami popili domačega piva. Druge uvožene al« koholne pijače 60 v primeru s tem »ma« lenkostne«: 19.763 1 likerjev in esenc, 197.290 1 vina in 35.557 1 sadjevca in 3775 1 špirita — seveda pa so v Pragi sami istočasno pridelali špirita za 85.909 hI. Nedolžne limonade in eodavice so popili 2730 oziroma 5810 hI. Praške velemlekarne so nudile prebi« valstvu 6.101.581 1 mleka, 2.749.226 hI vo. de so poraibili Pražani poleg vseh drugih pijač. Statistika še daleč ni popola im že da« leč ne upošteva vseh potrebščin, Iki jih veliko mesto rabi za svojo prehrano. Če bi nagrmadili vsa v teku enega leta porabljena živila na enem mestu, bi to izdalo do« kaj obsežno pravljično pokrajino z gorami i:z mesa, moke in sadja, a jx> dolinah bi se pretakali veletoki pijač, v praškem pri« meru seveda piva. vrhovni poglavar švedske cerkve, je preminul 12. t. m. v Upsali star 66 let. Zadela ga je kap. študiral je modroslovje in bogoslovje ter deloval dolgo kot mornariški svečenik v francoskih pristaniških mestih. L. 1901. je bil imenovan za profesorja teologije v Upsali, od 1. 1912. do 1914. pa je predaval cerkveno zgodovino v Lipskem, odkoder je bil pozvan na škofovsko stolico v domovino. Soderblom se je že med svetovno vojno izkazal za velikega prijatelja miru. Deloval je za zbližanje vseh evan-geljskih cerkev na svetu. Bil je osemkratni častni doktor raznih univerz in je prejel 1. 1930. Nobelovo nagrado za mir obenem z Američanom Kellogom Nemški poslanik v Parizu Najstarejši ponarejeni biseri Britski muzej bo priredil razstavo egipt-fkih starin, na kateri bodo videti tudi najstarejši nepristni biseri. Našla jih je Brun-tonova odprava v badarijskem ozemlju čisto slučajno. Umrlo je v tem ozemlju neko dekle, pa so jo hoteli svojci navzlic predpisom pokopati v puščavi. Ko so kopali grob, so naleteli na staro egiptsko grobišče, v katerem so bili pokopani ljudje iz ubožnejših slojev. Bruntonova ekspe-dicija je odkopala kakšnih 800 grobov, ki s p gaj o iz najstarejših časov okoli 1. 5500. pred Kr. do dobe 11. dinastije. V grobovih so našli polno lončenih izdelkov in zelo spretno ponarejene bisere. V enem samem grobu jih je bilo n. pr. 20.000 na kupu in delavka, ki jih je v Uondonu nanizavala na nit, je rabila za to več mesecev. Ker so imele zelo tanke luknice, je morala to delo opravljati s posebno iglo. Te male kroglice so zelo spretne imitacije pravih biserov in zlatih kroglic. Napravljene so iz steklene mase, ki je prevlečena z gumiju podobno plastjo. Zlat sijaj so jim dajali tako, da so vložili zlato mrenico med zunanje steklene plasti. Piccard član Častne legije Prof. Piccard. ki je prošli teden predaval v Parizu o svojem poletu v stratosfero, je dobil kriiž častne legije. V sanjah vrgla otroka skozi okno Iz Salzburga poročajo o nenavadnem sha* čaju, ki 9e je primeril v hiši železniškega uradnika Steinmetza iz okolice Halleina. 33 letna uradnikova žena Katarina Stein« metz je v spaniju popadla 6voje 15 mesecev- staro dete in ga vrgla skozi okno, da je priletelo z lobanjo na dvoriščni tlak in je umrlo v bolnišnici na posledicah padca. Mati se je po dogodku mirno vrnila v posteljo in zaspala. Ko se je zjutraj zbudila in so ji povedali, kaj je 6torila, sj je ho« tela iz obupa prerezati vrat. Povedala je, da je ponoči sanjala, da ležijo poleg nje v postelji težki kamni, ki jih mora od« straniti. V domnevi, da prjema za ka« men. je zailučala skozi okno lastnega otro« ka. Proti nesrečni ženski ie uvedeno sod« no postopanje, kako se bo iztekla obravna« va, pa se ne da povedati, kajti zakonodaja ne pozna olajšv za čine, ki jih je kdo iz« vršil v sanjskem stanju. Edinole, če bodo sodniki upoštevali zmedenost čutov, bodo morda izrekli oprostilno razsodbo. Visoka plima v Kaliforniji V južni Kaliforniji so imeli te dni viso* ko plimo, ki je povzročila ogromno gmot« no škodo. Morje je začelo naraščati s takšno naglico, da se mnogi kopalci ni60 mogli rešiti. Mnoge je potegnila voda za seboi. Doslej so našteli 71 smrtnih žrtev, bojijo se pa, da bo njih število še večje. Nov svetovni rekord motornega čolna von Hoesch ima kot posredovalec svoje vlade v Franciji zelo delikatno vlogo, ki jo vrši v zadovoljstvo Berlina Nepretrgan polet iz Pariza v Tokio V nedeljo zjutraj ob 4.43 sta odletela t. letališča Le Bourget francoska letalca Le Brix in Doret. Odšila sta z namenom po« tolči svetovni rekord v poletu brez vmes« nega pristanka. Na aparat so naložili 8100 litrov bencina in 320 litrov olja. Na poletu se bosta Francoza dotaknila naslednjih mest: Bruselj, Kraljevec, Morfcva. Nižnji Novgorod, Jekaterinoburg, čita, Mukden, Soul in Tokio. Letalca upata, da dosežeta cilj v 62 urah. Angleški Kaye Don (v sredini) s svojima sodelavcema Willcocksom (levo) in Gar-nerjem (desno) je zadnje dni izboljšal svetovni rekord na Gardskem jezeru z motorko »Miss England n«. Potolkel je dosedanji lastni svetovni rekord v tej stroki, ki je znašal 166.6 km, z brzino 177.5 km. Vsak dan ena Trije vodilni politiki manifestirajo za mir V soboto se je vršilo v londonskem Alberthallu zborovanje, na katerem so se voditelji največjih angleških strank izjavili proti oboroževanju in za mir. Po shodu so nosile ženske po ulicah tablice z napisom »Pax« (mir). Od leve proti desni: Stanley Baldwin, voditelj konservativcev, Lloyd George, liberalec, ki podpira sedanjo vlado, in Ramsay Mac Donald, vodja labouristične stranke Previdni mol. On: Previdna žena ne bi smela nikoH vprašati svojega moža, kam gre. Ona: Ampak previdni mož vedno ve, kam gre njegova žena. On: Ne, draga, previdni mož sploh nima ien* poslanik Zedinjenih držav v Bruslju, ki ga je washingtonska vlada poverila z zastopstvom na londonski konferenci strokovnjakov, kjer se bo razpravljalo o tehnični plati Hoovrovega moratorija Jaroslav Hašek: Zgodovinske anekdote Končno je bila mlada vdova hranil-nrškega ravnatelja z gospodom Kolo-cem sama. Ostali izletniki iz njune družbe so se razkropili po brezovem gozdiču, gospod Koloč in gospa Ludo-va pa sta sedla na majhno pečino, ki je štrlela nad jaso. Medtem ko je gospa Ludova s solnčnikom brskala po rravi, je gospod Koloc listal po svoji beležnici. Naposled je beležnico zaprl in dejal: »Milostiva, meni so zelo všeč zgodovinske anekdote. Druge anekdote nimajo zame nikake vrednosti in žal mi je le, da vas je gospod Hromadka v vlaku dolgočasil s tako neslanimi šalami. Zgodovinske anekdote pa, narobe, nimajo samo zgodovinske vrednosti, ampak je v njih vselej kako zdravo jedro. Znam, na primer, prekrasno zgodovinsko anekdoto. Francoski državnik Louvois je . Imel tajnika, kateremu je nekoč narekoval sila važno depešo za nekega inozemskega poslanika. Glasila se je nekako takole: »Čudili se boste, da ob tej priliki narekujem odgovor tuji osebi, toda povedati vam moram, da je moj tajnik velikansko tele, ki ne razume niti besedice od tega, kar piše.« To je krasna zgodovinska anekdota, milostiva!« Gospod je z rokami objel kolena to » zanosom gledal v dolino. »Ali je to vse, kar ste mi hoteli povedati, ko ste me vabili semkaj?« je vprašala mlada vdova. Gospod Koloc je zmajal z glavo. »Nak, znam še druge. Nekoč so danskemu kralju Kristijanu IV. predlagali, naj si po tedanjem običaju omisli dvornega norca. In veste, kaj je kralj Kri- stijan IV. odgovoril? »Skoda denarja. Kadar povabim plemstvo na večerjo in ga pustim, da se dodobra napije, imam itak dovolj norcev okoli sebe!« Ali ni to izvrstna anekdota? Toda ta, ki jo vam bom zdajle povedal, ta je naravnost sijajna! Vojaki, ki so spremljali voz Katarine de Medici, so govorili o njej nekoč prav robato in nesramno. Kardinal Lotarinški, ki je sedel poleg nje, jim je zagrozil, da jih bo dal bičati, če ne bodo molčali. Katarina pa je dejala: »Kar pustite jih, naj govorijo. Poznim rodovom hočem pokazati, kako zna žena, kraljica in Italijanka v eni osebi brzdati svojo jezo.« j Gospod Koloc si je veselo mel roke. »Zgodovinske anekdote ljubim nad vse, — je dejal, »pripovedujem pa jih najrajši pod milim nebom, v božji naravi. Tako je vse bolj naravno, kakor pa če razkladaš take reči po zakajenih krčmah. Najrajši pripovedujem svoje zgodovinske anekdote na razvalinah starih gradov. Prvič je tam vse tako strašno tajinstveno, drugič pa vlada povsod naokrog največja tišina. Najbolje t bi bilo seveda, če bi pripovedoval zgo-. dovinske anekdote tam, kjer so nasta-' le, toda za to imam vse premalo prilike. Pomislite, milostiva, kako bi bilo lepo, če bi se midva vozila v gondoli in bi vam jaz pripovedoval anekdote iz zadnjih časov beneške republike. Na primer, tisto, kako je beneški vojskovodja na očitek, da so njegovi vojaki raztrgani in zanemarjeni, odvrnil: »Na sebi imajo obleke, ki so jih odvzeli sovražniku.« Gospa Lndova je vstala in rekla, da mora iti, zakaj družba bi utegnila biti v skrbeh zavoljo nje. »V mojem varstvu ste,« je dejal gospod Koloc s poudarkom, »'bodite pre- pričani, milostiva, da trenutki, ko člo-tvek posluša zgodovinske anekdote..« »Omedlela bom,« je dejala gospa Ludova in sedla v travo. »Omedleli boste,« je dejal gospod Koloc radostno. »Ali veste, kaj je Ludvik XV. dejal pred svojo smrtjo, ko je zdravnik izjavil, da vse vkup ni drugega, ko majhna omedlevica? »Pri kra-Ij.h ni nobena stvar majhna,« je dejal Ludvik XV. in izdihnil. Njega dni je žive! v Parizu markiz de St. Hubert, ki ga je nekoč nekdo z gorjačo oplazil po hrbtu, pa ga zato markiz ni poznal na dvoboj. Ko je nekega dne na kraljevem dvoru nanesel pogovor na ta slučaj, je pripomnil takratni murstsr La-borou: »Tako je pameten, da ga prav nič ne briga, kaj se godi za njegovim hrbtom.« In zdaj, milostiva, vam hočem povedati anekdoto o angleškem kralju Henriku VIII., ki je dal obe svoji ženi obgiaviti in se potem potegoval za sestro danskega kralja...« Gospo Ludovo je pričela tresti mrzlica in na čelo so ji stopile potne kaplje. »Gospod Koloc,« je vzdihnila, »ne, prosim vas, ne ...« Gospod Koloc pa je ves žareč 9d veselja dejal: »Kdaj se vam bo spet nudila prilika slišati izbrane zgodovinske anekdote? Ce nočete slišati anekdote o angleškem kralju Henriku VIII., vam bom povedal sijajno anekdoto o avstrijski cesarici Ani. Malo pred svojo smrtjo, ki jo je dohitela 20. januarja 1666., je nekoč zaspala in ko se je zbudila, je dejala dvorni 'dami de Motleville: »Nočem spati, zakaj zgodi se lahko, da med spanjem umrem, ne da bi o tem kaj vedela!« To je zares čudovita anekdota, milostiva...« »Gospod Koloc,« je dejala gospa Lu- dova Sepetaje, »malo vode bi rada, prinesite mi je kozarec...« Po teh besedah je omedlela. Gospod Koloc je šel torej po vodo. Spotoma je z enim samim pogledom preletel opazke v svoji beležnici, v kateri je imel napisane zgodovinske anekdote. Na stezi k potoku je srečal gospodično Zerovnic, ki je spadala k njegovi družbi. »Gospa Ludova je omedlela,« ji je dejal. »Jaz grem po vodo. Veste, kaj je dejal pilontski škof, ko je nekoč med njegovo pridigo neka dama v cerkvi omedlela? »Najprej dolžnost, potem zabava!« Da, to je izborna zgodovinska anekdota!« Tekla sta vkup k izviru po vodo in spotoma je gospod Koloc pripovedoval: »Mnogo lepih zgodovinskih anekdot jc, gospodična. Tako so. na primer, na nekem balu vprašali saškega volilnega kneza Friderika III. po imenu neke zelo našminkane dame. Odgovoril je: »Nisem poznavalec slikarij.« Na vsem Češkem ni boljšega poznavalca zgodovinskih anekdot od mene, gospodična. Ce vam bom, na primer, pripovedoval anekdoto o španskem infantu Karlu III....« Gospodična Zerovnic je pogledala ognjevite oči gospoda Koloca m namah omedlela. Tedaj se je pojavila gospa Saalova. Iskala je svojega moža, ki se je izgubil nekje v lesu. Gospod Koloc ji je tekel naproti. »Milostiva,« je dejal, »gospodični Zerovnic nisem mogel povedati anekdote o španskem infantu Karlu IIII. prav do kraja. Saj boste tako ljubeznivi in boste napravili to vi namestu mene. Gre namreč za to, kako je moral infantu vselej kdo stote čitati kako knjigo, da je laže spal. Nekoč čitalec ni mogel več izdržati in se je zgrudil. To je izvedela iniantova mati Katarina in ukazala svojemu sinu, naj toliko časa stoje cita biblijo, da bo zaspala. Toda tudi infant ni mogel izdržati in se je zgrudil. Od tedaj je vedel, da mora s podaniki ravnati človeško. To je sijajna zgodovinska anekdota, milostiva. Lahko vam jm povem na stotine, na primer, tisto o arabskem kalifu Omarju...« S temi besedami je prijel gospo Saa« lovo pod roko, oči so se mu zabliska-le, gospa je omahnila in -takisto omedlela. Gospod Koloc je poiskal še gospodično Cedlovo. Ta je omedlela šele po četrti zgodovinski anekdoti, zakaj venomer je upala, da ji bo gospod Koloc vendarle razodel svojo ljubezen. Ko so' se gospodje vrnili iz gozda, so na štirih različnih mestih ležale štiri nezavestne dame, ki so jih ob imenu »Koloc« popadali histerični krči. . Gospod .Koloc pa je med tem stal pred k romarjem »Požganega inlina< ki je ležal iztegnjen na tleh. Tekel je bil namreč v krčmo po konjak in ob tej priliki povedal krčmarju tri zgodovinske anekdote: eno o kralju Frideriku Velikem, eno o carju Petru Velikem in eno o knezu Metternichu. Krčmar, pravi pravcati velikan, je mahoma ko klada telebnil po tleh. Gospod Koloc je zdaj kot človek, nevaren zdravju svoje okolice interniran v nekem zavodu. Njegove zapiske so sežgali, toda to nič ne pomaga, zakaj on zna 4690 izvrstnih zgodovinskih anekdot na pamet. Prevel B. Z. SOKOL Impozanfeti nastop novomeškega Sokola V nedeljo je bila podana na Loki ob Krti bilanca dela našega Sokola, ki ga je rložil čez leto dni v sokolski telovadnici, ročno ob 15. se je zbralo pred Sokolskim domom celokupno Sokolstvo, ki je z godbo in številnimi prapori ic vojaštvom odko-ra.kalo na telovadišče, pozdravljeno od mnogoštevilnega občinstva. Prihitela so tudi bližnja društva kakor: Trebnje, št. Jernej, Mokronog, Toplice in Mirna peč. Lepo je bilo videti gosto strnjene čete in želeti bi bilo, da bi pri vsakem nastopu sodelovala tudi sosednja društva, ker le na ta način se bratje medsebojno bolj spoznavajo, kar je ravno namen in cilj so-kolskih izletov. Javni nastop se je pričel ob 15.30. Kot prvi so nastopili naši najmlajši bratje in sestrice (po številu 16 moš. in 21. žen.) ter izvajali skupinske proste vaje ln vaje z okrašenimi obročki. Za njihovo pridnost so bili obdarovani 7.' obilnim aplavzom publike. S Simboličnimi Va.iami je nastopila deca iz Mokrono-' ga (12). Vaje so lepe, ki so sestava br. dr. škulja iz Mokronoga. S prostimi vajami za zlst v Pragi je nastopil moški naraščaj (48), naš ponos in dika. Njihov nastop je bS v pravem pomenu precizen in odličen, K.te pa tudi občinstvo ni šte-dilo s pohvalo, ki je bila v resnici zaslužena. Za njimi ni nič manj zaostajal ženski naraščaj. Z veliko gracijoznostjo in lahkoto so izvajale (26) splitske vaje. Takoj nato je vnovič nastopil moški naraščaj z vajami s palicami (36). Tudi naše agilno sokolsko društvo iz Toplic je poslalo svoje najmlajše bratce, ki so nastopili z vajami s puškami, kar je nekaj povsem novega za mladino. Takoj za mladimi junaki so prikorakali s krepkim korakom naši člani in izvajali proste vaje novomeškega okrožja, IV. splitsko in I. savezno. Vaje so bile izvajane dobro, samo premalo se je pazilo na kritje. Nastopila je tudi moška in ženska deca z igrami, ki imajo namen, da sokolska deca dobi že v nežni mladosti veselje do telovadbe, ki je prekoristna za telo. Z najtežjimi splitskimi vajami so nastopili člani. Zelo lepo so nastopile naše članice s prostimi vajami s kiji. Tudi te vaje so precej težke in zahtevajo mnogo truda. Orodna telovadba je bila zastopana z vsemi oddelki in posamezni so želi obilo pohvale. Omeniti moramo, da je nastopila na bradli in drugem orodju tudi vrsta iz Trebnjega, ki je pokazala prav lepe uspehe. S prostimi vajami sokolskih čet je nastopila Grmska kmetijska šola, ki jih je prav lepo izvršila ter zaključila s prelepo skupino. Po končanem sporedu je prikorakalo na telovadni prostor celokupno Sokolstvo, katero je pozdravil br. starosta M. Marinček. S krepkim in zvenečim glasom je poudarjal naše sokolsko udejstvo-vanje v državi in. vzpodbujal brate k delu za kralja in domovino. Z državno himno ?e je nato zaključil telovadni nastop. Ves nastop je vodil agilni ih kot mravlja delavni župni načelnik br. Ljudevit Papež, ki ne žali ne truda niti časa, da ne bi svoj prosti čas uporabil v sokolski telovadnici. Enaka zahvala gre tudi br. Fr. Itajcu, učitelju telovadbe br. Danilu Fonu, s. Ivi Murnovi in ostalim vaditeljem, želeti pa je, da igra pri bodočih nastopih boljša godba. Nastop Sokola v Dol. Logaicu Dolenji Logatec, 14. julija. Preteklo nedeljo 12. t. m. je imej Sokol svoj domači nastop in je pokazal številno zbranemu občinstvu uspeh svojega dela. Nastopa so se udeležili skupno z domačim društvom po deputacijah telovadcev in telovadk tudi bližnja bratska društva in sicer Borovnica, Unec-Rakek, Planina, Gorenji Logatec in Ziri, ki so bili zastopani najštevilnejše (26). Kot prva točka je bil nastop devetih gojenk rz Žirov. Za temi je nastopilo po redu 16 moške dece, 20 ženske dece z obročki, 32 moškega naraščaja, 32 članic, vrsta na orodju, 36 članov in ponovno 20 članic. Lepo je bilo videti na. telovadišču pred Sokolskim domom vrste krepkih, mišičastih, zaruj-avelih in od žarkega po* letnega sobica ožganih teles, pregibajočih se v taktu godbe. Nastop je bil iizveden za naše razmere zadovoljivo. Mladina je naša bodočnost, to vemo vsi. Treba jo je > pravilno usmeriti. Lepe uspehe so pokaza- I li telovadci in telovadke tudi pri vajah na orodju, kjer so želi zlasti posamezni člani drugih društev mnogo zasluženega priznanja in živahnega ploskanja za lepe in bravurožne izvedbe vaj. Ugajala je vsem udeležencem nastopa tudi tekma moškega naraščaja kot zadnja točka telovadnega sporeda. Za lepo uspeK društveni telovadni nastop se je zahvaliti vsem pridnim telo« vadcem in telovadkam, ki redno m z veseljem posečajo telovadbo. Prav tako se j« zahvaliti tudi agilnemu in neutrudljive-mu načelniku br. Stanku Kuncu in načel-nici s. Davorinki Deželovi, ki se posvečata svoji nalogi z vso vnemo in z veliko požrtvovalnostjo. Br. Kune je vaditelj m načelnik obenem. Društvo ga bo pogreša« lo, ko bo odšel v kratkem v vojake. Nastopu je prisostvovalo veliko število občinstva. Korporativno je prisostvoval sokolski prireditvi tudi častniški zbor, nadalje predstavniki vseh tukajšnjih obla-stev in državnih uradov s sreskim načelnikom g. dr. Tekavčičem na čelu, načelnik občine in svetnik kr. banske uprave g. Gabrijel Oblak, nače^pik gorenjeloga« ške občine in tamkajšnji* starešina Sokol-skega društva br. Miroslav Puppis. žaštop* niki industrije, trgovstva in obrtništva ter' mnogo drugega odličnega občinstva vseh stanov, dokaz živega zanimanja za Sokolstvo. župna uprava rz Ljubljane je delegirala k nastopu svojega člana br. Rusa, iz Grosuplja, ki je imel po nastopu lep nagovor na zbrano članstvo in sokolsko občinstvo. Ravno tako je pozdravil zbrano občinstvo starosta br. dr. Papež. Na seji ofje uprave Sokolske župe Kranj, se je sklenilo, da je udeležba pri odkritju soomenika br. Antonu Maleju v Bohinjsk' Bistrici za vsa društva gornjega okrožja obvezna, članstvo društev spodnjega okrožja pa naj se udeleži odkritja spomenika pokojnega sokolskega borca po možnosti v čim večjem številu. Bratje in sestre, ki se zavedate, da je brat Malej žrtvoval za sokolsko idejo svoje mlado življenje, udeležite se te žalne svečanosti. Vožnja ▼ Boh Bistrico bo polovična, poslnžite se Izletniškega in dopoldanskega osebnega vlaka. Sokolski javni nastop v Preddvoru nad Kranjem. Idilični Preddvor ln lepe bele vasice, ki leže okrog njega bodo imele v nedeljo dne 19. julija svoj narodni praznik. Ta dan bo imel agilni preddvorsk! Sokol, ki se je osnoval pred 8 meseci svoj prvi domači javni nastop pri katerem bodo sodelovala tudi nekatera bližnja sokolska flrn-štva. Za ta svoj nastop se domače društvo temeljito pripravlja. Vrli telovadci in telovadke vežbajo večer za večerom, da pokažejo sadove svojega dela, vse članstvo pa posveča vso skrb, da bo letno telovadišče, ki' je najlepše na Gorenjskem, lepo urejeno. Postavljajo se mlaji, slavoloki, paviljoni, trlbiyie, mize fn klopi, tako da bo po'eg telovadbe preskrbljeno z vsem lepim, dobrim, koristnim ln prijetnim. — Pohitl-taita dan vsi v Preddvdr, nudi se vam tu prilika za izlete na Zaplato, Storžič in Krvavec. nazaj grede pa na naš sokolski Jav-n' nastop. Pri nastopu tn ljudski veselici sode'u je godba »Sokola I.« iz Ljubljane. Vcžnla po železnici bo polovična, za prevoz s postaje Kranj v Prer*lvor bo za pr:ja\-Hene preskrbljeno. Na razpolago boio avtomobil ln vozovi. Sokol PrevaHe Driredi telovadni nastoo v nedeljo 19. t. m. na letnem telovadišču. Začetek ob 16. ooooldne. Vabljena bratska društva in obč'nstvo. da noseti prireditev v čim večjem številu. Vlakovne in avtobusne zveze so uzodne na vse strani. Biser v ostrigi Kdor obišče Ne-w Tork in da kaj nase, je moralno prisiljen, da vsaj enkrat obeduje pri Delmonicu na Peti aveniji. Vsaka jed, ki jo prineso tam na mizo, je naravnost klasična pesem in moja edina želja je, da bi se te pesmi — sijajno honorirale. V ostalem moram povedati, da ima Delmonico majhen hotel, ki uživa najboljši sloves. Med njegovimi gosti boste vedno našli najodličnejše in najzanimivejše Američane. Na primer^ Rockefellerja, Tunneya in indijanskega poglavarja Kisa. Šef podjetja, ki sprejema goste, je nedavno imel čast, da je vpisal v imenik gostov dve novi imeni; Princeso Fjodorovno Kukurnsko s sobarico in Johna Smitha iz Chicaga. Princesa je za kosilo naročila ostrige- .. Nenadoma pa je vzkliknila od začudenja in začela nekaj skrivati v roki. Rekla je: »Našla sem biser v školjki!« Z bliskovito naglico se je razširila vest po dvorani. Delmonico, ki se je bil že hotel umakniti v stanovanje, si je premislil in nameril korake k mizi, kjer je sedela Fjodorovna Kukurska. Med njima se je bil razvil nastopni pomenek: »Visokost, oprostite, toda dovoljujem si opomniti vas, da so vsi predmeti, ki se najdejo v mojem hotelu, moja last in se morajo izročiti meni.« Princesa (ljubeznivo): »Niti govora o tem! Ostrige sem bila naročila z vsem, kar je v njih... Torej je tudi to, kar se morda najde v njih, moja last.< Delmonico (malce nervozno)1 »Visokost, priznavam, da ste kupili ostrige, ampak z namenom, da jih takoj povži-jete. Običaj, da puščajo gosti na krožniku školjke, je dovedel do tega, da je lastnik školj restavrater.« Princesa (oholo): >Vi menda govorite tako, ker mi zavidate biser. Kaj bi pa bili storili, če bi bila zavila školjko v papir in jo nesla domov? Školjka je vendar naravni oklep ostrige in spada k njej. Tudi, kadar kupim v pekarni kruh, mi ga zavijejo v papir, ki je ta- kisto moj kakor kruh, čeprav ga nisem kupila posebej.< Delmonico (zatopljen v misli): »Ravno ta vaša primera pravi, da imam prav jaz in ne vi. Razume se, da je školjka — prav tako, kakor papir — vaša. Ampak vzemimo, da je v tem oklepu, kakor pravite sami, nekaj posebno dragocenega, nekaj takega, o čemer se ne sanja ne prodajalcu ne kupcu... Prodajalec vam izroča školjko v veri, da je notri samo ostriga in mu jo tudi zaračuna samo toliko, kolikor je vredna ostriga, ne pa biser. Ali se vam zdi prav, da kupec tudi v tem primeru zadrži biser, ki ga je bil našel v školjki? Mislim, da ne Slučaj, ki imamo z njim opraviti, je popolnoma slieen. Ostrige in školjke so plačane... biser pa ni plačan.« Princesa (z vražjo pretkanostjo): »Glejte, nikoli bi si ne bila mislila, da umete moški tako logično argumentirati. Pa kljub temu ste se zdaj sami obsodili. Seveda bi vam jaz morala vrniti bankovec, če bi ga bili pozabali v omotu, ki ste mi ga izročili. V tem primeru bi bil denar prej ko slej vaš. Z ostrigo pa je drugače. Biser je bil že v školjki, ko ste kupili ostrigo. Torej sle tudi vi kupili biser z ostrigo po navadni ceni. Lastnica bisera sem torej z isto pravico jaz kakor vi. Kajti pravi lastnik bisera je — ribič! Predlagam torej, da poiščete tega ribiča, da mu skupno vrneva to, kar je njegovo.« Dilmonico (ogorčen, s tresočim gla-' som): »Visokost, ali ne bi hoteli stopiti z menoj v mojo pisarno? Ni izključeno, da se najde rešitev, ki bi zadovoljila obe stranki, vas in mene.« Princesa (okleva): »Verjemite, da me mučite!...« Tako sta se princesa in restavrater zmenila in vstal od mize. Ko je bila princesa pred Delmonico-vo pisarno, se je ustavila in rekla: »Gospod, kako naj ee vendar sporazumeva, o tej reči, ko nimava ne vi ne jaz pojma, koliko je vreden biser? Ali se vi morda spoznate v biserih?« Delmonicu je šinila v glavo rešilna . misel. Spomnil se je, da pozna v Peti | krepi tn zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VIL □BODEJO^ Trije prijemi in vi morete fotografirati? Tako enostavno je manipuliranje pri Certo CERTOTO KAMERI a ona je vendar tako poceni! Dobiva se v vsaki boljši fototrgovinL Za slascicarje i Fr. Dolinar Ljnhljaiia. Poljanska cesta Najfinejša nougat masa ln mo-delir marcipan kg h 60.— Din nudi tvrdka aveniji draguljarja. Ampak čemu to, ko ima vendar v hotelu Kmitha, po poklicu tudi draguljarja, ki je morda še spretnejši od njegovega znanca, prav gotovo pa cenejši, ker bo ocenjeval iz usluge. Poslal je torej po gospoda Smitha. Ko je prišel, ga je nagovoril: »Oprostite, g. Smith, saj ste že slišali, da je našla princesa Kukurska biser v ostrigi? Ali bi ga hoteli pogledati in povedati, koliko je vreden?« John Smith je namršil obrvi in rekel: »Dragi Delmonico, videl sem že mnogo takšnih biserov. Vreden ni nič. Pustite ga princesi za spomin na vašo restavracijo!« >Jaz sem pa uverjen, da je biser mnogo vreden,« je rekel Delmonico. »Zelo bi vam bil hvaležen, če bi se izvolili potruditi v mojo pisarno.« Smith se je otresal, a Delmonicra se je le posrečilo pridobiti ga, da mu je sledil. Potem je dejal princesi: »Visokost, zavežem se izplačati vam takoj polovico vsote, ki jo označi g. Smith za ceno. Ostali polovici se boste izvolili odreči.« Princesa ni rekla nič, samo prikimala je z glavo. Ko je vzel Smith biser v roko, si ni mogel Česa, da ne bi vzkliknil od začudenja. Po njegovem vedenju sodeč, je moral imeti biser velikansko vrednost. Naposled je zinil: >Deset tisoč dolarjev... Takšnega primerka še nisem videl v vsej svoji praksi!« John Smith je držal biser še vedno v roki, kakor da se ne more ločiti od nje- nr3». ° »Ali bi mi prepustili biser za 10.000 dolarjev?« je vprašal Delmonica. Restavrater pa je mislil1 Ce mi ponuja toliko zanj, koliko mora šele biti vreden. In plačal je princesi lepo vsoto. Zvečer je šel Delmonico k svojemu prijatelju draguljarju, da poizve, koliko je vreden biser v resnici. Prijatelj mu je dejal: »Ta tvoja princesa je nedvomno vtihotapila biser v školjko. Stavim glavo, da ga je kupila v kakšnem bazarju. Priznavam pa rad, da je imitacija zelo uspela.« Delmonicu je bilo, kakor da ga je nekdo polil z vrelo vodo. Nevvvorška policija je pozneje dognala, da je bila dozdevna princesa Fjodorovna Kukurska — služkinja A polonija Krakovljak iz Crnovic, že sedemkrat obsojena zaradi- tatvine in sličnih prestopkov Obenem z njo je iz-srinila tudi njena sobarica in »dragu-liar« Smith iz Chicaga Slednjega so iskali po vseh seznamih, ker pa ie v chica.škem naslovniku štiri tisoč Srai-thovib imenjakov, ga še do danes niso izsledili. PERESA — POLNILNI PERESNIH. Ali ste že naročnik o slovenske llustrovane tedenske revije »Življenje in svet"? SREZKE NADZORNIKE nameščamo proti mesečnemu pavšalu od Din 2.400 in superprovizijL Nadalje poufia-vamo in zaposlujemo v vsakem srezu spretno žensko osebo zaradi nadaljnjega poučevanja v strojnem pletenju kot domači obrti. S prilogo znamke za odgovor pošljemo obširna navodila. Zadruga jugosl. pletača, Osijek. 8219 LUTZ-ooe PEČI po izdatno znižanih cenah stalno na zalogi samo Ing. Onzelj Ljubljana Bel jaška ulica št. 4. LASTNA LIVARNA IN TOVARNA ZA »EMAJL« LUTZOVE PECI za galvanifino ponikla-nje in izdelavo emaj» Branih predmetov kakor: hišne številke, občinske in nradne napise itd. Sprejmejo se zastopniki! Tel. 3252 Lntzove ped 8 Sreda, 15. VIL 1981 (Prvovrstna prava M-fH&m G*«th*t*t KUG. ff f izdelek sloveče tovarne avtomobilov in jp^r-^l ^^ JFw V B Cff W £o/es „Adlerwerkea iz Frankfurta in JJ dobite same pri tvrdtci &OS. (Peteline, £fub1$ana, Qer }e ona edini zastopniG Adler (Prvovrstna icolesa tovoren xa Slovenijo ^ette o0asom t Ženitve, dopisovanja, naznanita ter oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Z>fn- Pristojbina za Šifro 5.— Dm. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati ie pristojbino 2,— Din. Pri> stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492, 3492 thCaslove malih oglasov dobite takoj po izidu tista w podružnicah „ Jutra" v •Mortfceru, v v »Vorem mestu, v Trbovljah in na {Jesenicah, hi sprejemajo tudi naročila na mala oglase in inserate. Skladiščnika absolutno treznega, z zna-njen nemžčme in lepo pisavo, sprejme tovarna. Ponudbo na oglasi oddelek »Jutra« pod »Točen delavec«. 32316-1 Pek. pomočnika mlajšega, ki bi obenem raz-našal tudi pecivo, sprejme takoj Frane Presterl, pekarna, Jesenice 2. 32246-1 Apreter ta damske klobuke, dobro irvežtaam, ki se razume tudi Mi lis tri ran je, dobi mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Anreter«. 32112-1 Trg. učenca ki ima 2 meščanski šoli » veselje do trgovine — sprejmem v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na oglas., oddelek »Jutra« pod »Hrana in stanovanje v Kiši«. 31960-1 Trg. vajenca ▼ manufaktumo trgovino ■prejme takoj A. Boži S, Kranj. 31165-1 Mlajšega brivskega pomočnika 4ohrega delavca sprejme takoj brivniea na Zaloški eesti 27. 32338-1 Kroj. pomočnice in pomočnike fevežbane v damski kon-lakeiji, sprejmem. Naslov T oglasnem oddelku Jutra 82341-1 Iščem strokovnjaka kateri bi postavil keramično »Muffel« peč. Ponudbe ks oglas, oddelek »Jutra« zxvi šifro »Strokovnjak«. 32339-1 2 pek. pomočnika •orejroe takoj pekarna Logar, Virje, p. Medvode. 32344-1 Mizar, pomočnike sprejme Frane Zavodnik mizarstvo — St. Vid nad Ljubljano. 32368-1 Moško pisarn, moč v.š6o perfektno srbohrvaške, slovenje m nemške korespondence, ki je obenem tudi dober organizator, iščem. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1888«. 32367-1 Trg. vajenca poltenih staršev, zdravega In z dobrim šolskim spri--alom sprejme Ant. Sav »6:, trg., Škofja Loka. 32366-1 Učenko aa »trojno pletenje, proti tedems&i plači sprejme Parzer, Trnovski pristan 14 32384-1 Služkinjo ■vajen« kuhe in vseh hišnih del, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32389-1 Vajenca (pikolo) hotelsko sobarico »a večjo restavracijo, s hrano in stanovanjem, ter ra Dalmacijo sprejmem takoj. Martam Lubej, Palače hotel, K as tel Stari, Dalmacija. 3239S-1 2 čevljarska pomočnika speeijaliate, popolnoma vešča izdelovanja planinskih čevljev, išče za takoj športna delavnica in trgovina »Negro«, Zagreb, Dica it. 19. 32395-1 Sedlar, pomočnika starejšega, strokovnjaka za izdelovanje blazinastih in podloženih komatov, sprejme r, vso oskrbo in dobro plačo F. Mara-vič. sedlarska delavnica, Brinje. 32392-1 Mofstra za diamant, vrtalni stroj 1 f t. t m. Ponudbe na Ing. ■K ntmuanjeea, Beograd, Vojvode Milenka 34. 32390-1 Starejšo kuharico s <1. avgustom sprejme fVro^niška postaja Maren-Vrg. S2409-1 Vestnega potnika dobro vpeljanega po dro-gerijah, parfumerijah in galanterijskih trgovinah Ljubljane in okolice iščemo za prodajo garntiranih in nenadkriljivih Solingen brivskih britev proti visoki proviziji. Ponudbe z referencami na oglasni odd. jJutra« pod šifro »Ilfe«. 31812-5 Fiksum in provizijo nudimo potnikom ta obisk privatnih strank ta Ljubljano ta okolico, ter eelo Dravsko banovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum to oro vizija«. * 27662-5 za razpečavanje slika, Zagreb, II: Prodajalce agente, potnike, prodajalk* sprejmem. Vsakodnevni zaslužek 100 Din. Alabastrit, Komenskega ulica štev. 17. 310-3 ivmzrm Trgovski pomočnik mešane stroke, zmožen tudi knjigovodstva, želi pre-m eni ti sedanje mesto na deželL Ponudbe ua oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ^.Marljiv 100«. 32355-2 Strugar. pomočnik dobro izvežban, išče za-poslenje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Leeostrugar v Ljubljani«. 32342-2 Vzgojiteljica i* boljše rodbine, z večletno prakso in perfektnim znanjem nemščine, srbohrv. ter slovenščine, izrežbana v vsakovrstnem šivanju in ročnih delih, želi mesto za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubim otroke«. 32239-2 Trgovski pomočnik želi nameščenja, eventuel-no kot potnik, za kar ima največje veselje. Gre tudi kot inkasant ali skladiščnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vojaščine prost«. 3239-4-2 Mlinar in Žagar samski, vešč tudi popravil, išče primemo mesto. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »St. 1080« 32411-2 Camernlkova šoferska šola LJubljana, Dunajska e. 36 f Jngo - Aato) telefon 2236. Prva oblast, koneesijonirana prospekt IS zastonj — pišite ponj! »1 Najnovejši Mevurs Komversations Leil kon, 12 knjig za 3800 Din proda antikvariat-knjigarna Hinko Sevar, Ljubljana, nasproti šole pri sv. Jakobu. 32379-8 Zastopnike (ce) za posečanje privatnih odjemalcev iščemo. Mesečni zaslužek 6—8000 Din. Ponudbe na »Leda«, zavod lica o2. 242 Kroj. pomočnik mlad, za boljše male kose in nekoliko tudi velike — šče službo. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Vesten«. 32408-2 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna Tribuč na Glincah — telefon 2605. 30596-6 Malinovec in druge soke nudi stalnim strankam z 10 % popustom Brezalkoholna produkcija v Ljubljani, Kolodvorska 3. 218-6 Puhasto perje čisto, čohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din im čisti puh kg po 2o0 Din razpošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIČ, ZAGREB, Uica 82. 22-6 Krasne starine v obliki pohištva ter porcelan proda Soršak, Vransko pri Celju. 32243-6 Pleteno košaro stojalom, za dojenSfca, takoj poceni proda Boitič, Cesta v Rožno dolino 5. 32357-6 Motor s prikolico znamke B. M. W., 750 ccm Šport, v najboljšem stanju po ugodni ceni prodam. — Poizve se v Sokolskem do mu v Gaberju' pri Celju. 3223140 Peugeot 10/34 HP, v brezhibnem stanjn, odprt, štirisedežen, uporaben tudi kot pol tovorni, za 600 kg, za Din 15.000 proda Inf. I. Lorie, Firestone, Ljnbljana, Tavčarjeva nlica 1. 32362-10 Motorno kolo dobro ohranjeno poceni proda Sebenik, Knezova ul. št. 38, Ljnbljana. 32402-10 Hudim Radio-aparat štirieevni — z zvočnikom »Arcofon«, omrežno anodo 220 Volt, kalodno baterijo in napolnflcem ugodno prodam. Dopise na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro -Dober sprejem«. 32329-9 Hišno opremo dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32351-12 Sirota bi dala za svojo 44 dni staro punčko — samo dobri družini. Berginc, Študentska IS. 32291-14 Iščem do 10.000 Din posojila Za obresti dam stanovanje sobe te kuhinje, skoro v centru mesta. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Re» vredno«. 82S81-16 %upinx Vrtne zaklop. stole dobro ohranjene kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32300-7 Lep trgovski lokal na Kralja Petra cesti v Celju odda Vajt. 223-19 Brivski in damski salon tudi na obroke naprodaj t industrijskem krajn. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Bodočnost«. 32361-19 Lokal 150 m*, svetel iu sub, v c e ntm ni es ta ugodno oddam. NasJov pove oglasni oddelek »Jutra«. 82337-19 Redka prilika! Katera gospodična prevzame lokal za mlekarno ali slaščičarno, v najlepšem centru Ljubljane, katerega oddam proti mali odkupnini. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod i>Samo do četrtka dne 16.« 3236449 Vinsko sesalko kompletno, dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na poštni predal 35, Ljubljana 32251-7 Rabljeno blagajno ia knjige, oea 2 m široko in cca 45 cm globoko kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Blagajna«. 32352-7 Kočijo dvovprežno, čr • no pl-eskano, z gumi kolesi, le ▼ najboljšem stanjn kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Elegantna kočija«. 32378-7 Trgovino z mei. blagom, delikateno in vinotoč takoj oddam v Ljubljani. Na ieljo s koncesijo ter stanovanjem 2 sob in kuhinje. Ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Najemnina nizka« 32380-19 Mlekarno slaščičarno in d elikateeo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32385-19 Dva voza srednje težka, dobro ohranjena, za vožnje s parom konj, kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32401-7 Železnih tračnic kompletno žago 10—15 km, po 7 ali 9 kg, po 1 meter dolgih ter z 2 popolnima Jarmenikoma ter odgovarjajočim strojem kupdm. Ponudbe franko vagon železniška postaja na naslov: Pero Gnječ, Sjet-lina kod Sarajeva. 32391-7 Drva bukov« polena — bukovo oglje in Ia apno k«pwjem na vagone. — Ponudbe na naslov: Hugo Freudinger, Sombor. 3163645 fUmvvanja Stanovanje 3 ali 2 velikih sob, kabineta ali predsobe ter pritiklin išče boljša stranka s 1. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »September«. 31942-21 Stavbne parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32133-20 Vogalno parcelo pod Rožnikom ugodno prodam. Elektrika in vodovod tik parcele. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32132-20 1-nadstropno hišo v kateri je gostilna in trgovina, v prometnem kraju, prodam. Bernard Potočnik, trgovina in gostilna, Krnica, pošta Gorje, postaja Bled. 32002-20 Hišo visokopritlično, s 6 stanovanji, dektriko in vrtom prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32345-20 Parcela naprodaj v neposredni bližini nove šole z Zgornji Šiški. Poircve se v mlekarni v Cernetovi ulici 34 — Ljnbljana VIL 32372-20 Otroški voziček špo-rtni, proda Velkavrh v Kolodvorski ulici štev. 11 82371-6 10 krasnih vzorčnih oblik »Tpacca in kromiranega jedilnega pribora s kaseto 300—350 Din v 3 mesečnih obrokih. Posteljne garniture tridelne po 250 Din v 3 obrokih. »Omnia«, Miklošičeva cesta štev. 14. 82405-6 JMvrtu* Motorno kolo dobro ohranjeno kupim — ori roma zamenjam za moko. — Ponudbe z navedbo znamke in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Motor«. 32250-10 Hišo z vrtom in nekaj polja. ▼ lepem ikraju pri glavni cesti prodam za 23.000 Din. Pojasnila dajo Lipovnitz, Limbuš pri Mariboru. 32407-20 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljnbljana, Ilirska ulica 36, vhod iz Vidovdan ske ceste, pri gostilni Mo-ttna. 70 Kroj. delavnico z novim inventarjem prodam ali oddam v najem. Krojačem, ki bi ianpli tudi r zalogi izgotovljene obleke — se nudi mnogo uspeha. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurnost«. 33328-17 Stelja pod Rožnikom naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52134-33 Stanovanje kuhinje in sobe, ali samo sobo s posebnim vhodom poceni oddam tistemu, ki plača za 2 leti naprej. — Event. oddam tudi dosmrtno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »V mestu«. 32382-31 Stanovanje 2 sob, kuhinje, pritiklin to vrta oddam s 1. avgustom Naslov v oglasnem oddelku ijutra«. 32374-21 Krasno stanovanje 3 sob, kopalnice in pritiklin, za Bežigradom po ugodni ceni oddam z avgustom. NasJov v oglas, oddelku »Jutra«. S3377-31 Mirno stanovanje 3 sob, kopalnice, kuhinje in pritiklin, po možnosti v vili iščem s 1. avgustom ■t. 1. Ponudbe z navedbo cene pod »Parohijski stan« na oglasni oddelek »Jutra« 32397-31 Stanovanje 3 oob oddam takoj na Friškovcu 3. Vprašati med 2. in 4. uro. 32406-31 Sobo in kuhinjo Bčeta s il. avgustom zakonca brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hitro«. 32343-21 Stanovanje oddam tistemu, ki ml n* vknjižbo posodi 25—35.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 82334-31 Stanovanje 1—g so-b, kuhinje, kopalnice in pritiklin iščem s 15., event. 1. avgustom. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zakonski par«. S2336-21 Stanovanje S sob in pritiklin, v ledini mesta išče družina 3 oseb za takoj ali s 1. avgustom. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »"Družina 3 oseb«. .83346-21 Stanovanje 2 »ob in kuhinje oddam solidni stranki s 1. septembrom na Poljanski e. št. 6/1. levo. 32370-31 Opremljeno sobo z 2 posteljam* in souporabo kopalnice oddam 8 15. julijem v Zarnikovi' nI. štev. 9, pritličje — levo. »1889-23 Mirno sobo čisto in zračno, blis« gi-kolodvora in Tabora oddam takoj stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 81906-23 Kot sostanovalca sprejmem takoj ali i 15. julijem preprostega gospoda. Brana in stanovanje tedensko 150 Din. — Restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta 3. 81777-23 Zračno sobo s posebnim vhodom, sredi mesta, pri boljši družini išče mirna gospodična. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna in snažna«. 82359-23 Mesečno sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, pri cerkvi sv. Jožefa takoj oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 32360-33 Sobo lepo opremljeno oddam solidnemu gospoda ▼ Tavčarjevi nlici št. SjTV, levo 83373-23 Opremljeno sobico s poseb. vhodom in elektriko oddam blizu Tabora za 250 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32350-23 Veliko prazno sobo solnčno, s parketom oddam boljša samski osebi, event. tudi dvema starejšima osebama.* Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32335-33 Opremljeno sobo lepo in čisto, s posebnim vhodom ter elektriko takoj oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33333-23 2 opremljeni sobi z električno razsvetljavo, tik šišenske io-le oddam 3—4 boljšim gospodičnam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32330-23 Veliko prazno sobo s poseb. vhodom in elektriko oddam eni osebi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32326-23 Blizu Tabora in bolnice oddasa mirno, opremljeno sobo boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 82347-23 Prazno sobo separirano, z vbodom iz stopnjic, r centru mesta iščem za takoj. Ponudbe pod »Parketira.no« na ogl. oddelek »Jutra«. 82340-23 1 ali 2 gospoda sprejmem na hrano in sta^ novanjs od avgust« dalje. Stanovanje r sredini mosta, brana obilna, eena zmerna. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 82333-23 Opremljeno sobo v mestu oddam mirnemu gospodu takoj ali s 1. avgustom. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 83376-23 Lepo sobo z Areni* posteljam* oddam v KriževnSki ulici. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33388-23 Prazno sobo sra8no, ▼ sredini mesta oddam sa pisarno. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 82386-33 Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam solidnemu gospodu v sredini mesta. Naelov t ogl. oddelku •Jatra«. 83383-23 Opremljeno sobo s vso oskrbo, ali s štedil-gospodična s 1. avgustom. Ponudbe z navedbo cen« n* oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Štev. 86(72«. 82400-33 Opremljen kabinet z ali brez hrane oddam v Tavčarjevi ulici štfcv. 4/IJ, desno. 82396-23 Sostanovalca v lepo in zračno sobo sprejme Sefcula, Vidovdanska 1. 83403-23 Modroce preMuje te fiistl prahu n* specialnem stroju samo Rudolf Sever, Marijin trg it. 2. 129-30 Sekanje in prevoz okoli 10.000 kubikov bukovega Jamskega lesa oddamo v parcialen akord« Za natančnejša pojasnila se Je obrniti na Direkcijo ResavskJh rudnikov Nik. B. Joksiča in Sina, Beograd, Jov. Rističa 21. 9294 Aeroplanske delavnice Louis Breguet v Kraljeva potrebujejo prvorazredne Ključavničarje — izdelovalce orodja ki morajo biti prosti vseh obvez v zrakoplovu! industriji. Potnih stroškov ne po vračamo. V ponudbi treba navesti prejšnje službovanje in narodnost. 9209 KUPI SE rabljena blagajna za knjige cca 2 m široka in cca 45 cm globoka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Blagajna«. 9287 Din 4.950.— Najnovejše dvokolo s motorčkom, 114 K. SM dvoko-lesa, šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posa-mezni deli najceneje. Ceniki frankas »TRIBUNA« F. B. L* tovarna dvokoles In otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovfika e. 41 Laneno seme kupim v vsaki množini. Ponudbe n* oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Laneno seme«. 32348-33 »Couch« zoia je najmodernejša sedanje dobe. — Polog elegance v kombiniranih oblikah je tudi zelo praktična in dvostransko uporabljiva. Izdeluje jih po lastnih in danih načrtih naj*olidneje Kobilica Avgust, tapetnik in dekorater, Ljubljana — Dunajska cesta 25 (vbod Dvorakova ul. 8, dvorišče) 32387-30 Pension »Germa« na Osojskem jezeru postaja Stiegl Steindorf — sprejme odrasle in otroke, v svrho konverzacije nemškega jezika. Do 15. leta 5 S, odrasH 6 S. Lepe izletne točke. 33117-38 Jhrpiti Ženitve in poroke posreduje najbolj veetao to diskretno koncesijooi-rani Zavod za sklepanje zakonov »Rezor«, Zagreb, pošta 8. Informacije in prospekte pošilja proti vposla ni poštni znamki s* 10 Din 213-24 Lepo partnerico za krajše avtomobilske izlete v bližnjo okolico Ljubljane, po & uri pop. išče mlad in temperamenten Ljubljančan. Dopise pod šifro »Grem« n« ogl. oddelek »Jutra«. 83353-24 Katera dama M nudila varanemu zakoncu uradniku - dijaku možnost zaposlitve za čas počitnic. — Tajnost častna dolžnost! Dopise pod šifro »Entre nous« na oglasni oddelek »Jutra«. 8235624 Artemida Dvignite pismo v ogrlaraem oddelku »Jutra«. 32358-34 Mladenič 34 let star, v dobri pori-cdji, išče sebi enako družico, z nekaj kapitala. Le resne ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne, pod šifro »Mladost« na oglasni >ddel ek »Jutra«. S2369-24 Uradnica z dežele ▼ 36 letu, « 80.000 Din prihranki, želi r svrho poznejše ženitve znanja z državnim uslužbencem — mirnega značaja, v starosti 28—35 let. Neanomimne dopise s sliko, ki se na zahtevo vrne poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnic* z dežele«. 32896-34 Šenitve Katera gospodična bi posodila mlademu obrtniku 4000 Din, da bi mogel svojo obrt nadaljevati Kasneje bi se tudi poročil ž njo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Obrtnik«. 32349-25 Zaslužijo se pletOnl stroji ▼ sezijl v nekaj tednih sami, prodajo se zaradi preuredbe obrata popolnoma ohranjeni, celo poceni: 8/40 po 850, 8/50 po 1000, 8/60 po 1300, 8-ključni 8/90, ročni jaquard ni 8/80, motorni jaquardn'. 10/120, raschel-stroji, navi-jalni, Sapalni in razni spe-cijalnl šivalni stroji. Volneno predivo »Kamgani« v vseh barvah ma zalogi _ — cena konkurenčna. — Oiril Vajt, Celje. 824-29 Lokomobflo 95—40 Ks, ▼ dobrem stanju kupim. Ponudbe e podrobnim opisom in navedbo zadnjega pregleda oa podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »št. 1079« 33410-10 Tscm, Razpis Krajevni šolski odbor pri Sv. Primožu na Pohorju razpisuje popravilo šolskega poslopja. Ponudbe se naj stavijo n« dan licitacije 19. julija 1931 ob 11. dopoldne. Načrti in proračuni so na vpogled v šoli. Krajevni šolski odbor pri Sv. Primožu na Pohorju, dne 12. julij* 1991. 82854-57 Pristni naravni malinovec dobite pri L0VR0 SEBENIK kuhanje sadnih sokov LJUBLJANA, Knezova ulica 28. 249 Kurja očesa Najboljše sredstv« proti kurjim očesom »Clavta« je mast Dobit« t lekarnah, droge rijah ali naravnost is tvor nioe in glavnega skladišča čuvajte m ponaredb! 261 M. Hrnjak lekarnar — Slsak Priporoča se narav- ni domači 228 malinovec tvrdke »Malina« d. z •. z. Ljubljana VII Medvedova c. št. 4. Ifovottl RoToitl Najnove!« dolinska pa-tetna Železna celo praktična sloiljiT« postelj* • lapeciraoim' madracom — EraCtična za viaka hit«, otele, za putnjuče 0*0-be in nočne službe. Stane Di«' 39«,—. Razpoši* ljaa poitom ia ielezni-con po povzetja* Lesen« •foltosicm patent-n« telo praktična sloi-tjiv« posteia • tapecira-sim madracom. — Stane Km PoRafek patentna, frteiela siozljiva praktična za tonristej vojake ia za ferijaln« kolonije. Stane Dia LltgeitM pralttifat ta Icžani« {a Mdentc. Stane Di« Po teta tmam čisto to-hano perja ki po Dia 48— čisto belo '(osje kg po Dia 138— t«i čisti puh kg po Din 250.—. U BROZOVIČ, ZAGREB me« ez. m. Telefon 2059 5e Premog suha drva Pogačnik, Bohoričev* H. 6 Za orožne vaje Vam nudi najugodneje ani-formske potrebščine, kakor sablje, opasače, epolete, čepice Itd. A. K a s s i g v Ljubljani, 2idovska ul. 7. 223 ^Poceni in dobro kupite ure, zlatnino tal srebrnino pri pvetovno znani tvrdM H.Suttnet Ljubljana, Prešernova ulica 4 Raspofinja se na vse kraja; Bvrope, Amerike, Afrike, Avstralije ln Azije. Velika, zaloga ur znamk, Glas-htltte, X W. C. Schaffhausen Sol vil. Ornega, Longines, Dara, Omiko, Iko, Asa, itd. Lastna protokoli rana tovarna ur ▼ Švici. Zahtevajte veliki Uustrovanl cenik od H. SUTTNEK, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto. jfialinovec pristen, domači izdelek po ceni Din 18.— za kg dobavlja v vsaki množini tvrdka 8406 JULIJ ZUPAN Ljnbljana, Sv. Petra cesta S5. Najlepši roman zadnjega časa: »Dom in svet«. (R. Tagore — VL Levstik). Izdala »Tiskovna zadruga«. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena sestrica dne 14. t. m. v 21. letu starosti po bolezni previdena s tolažili sv. vere v Gospodu zaspala. Pogreb ljubljene hčerke bo v četrtek 16. t m. ob 3. uri popoldne iz deželne bolnice. V Ljnbljani, dne 14. VIL 1931. 9296 žalujoči ostali. 9240 ki so jo poznali javljamo, da Je po dolgem, hudem trpljenju v cvetu mladosti dne 13. t. m. predala svojo dušo Bogu, ki je Vanj verovala, naša ljubljena ženica, hčerka, nečakinja, svakinja, gospa VERA PLEČKO roj. JAKOPEC Prenehalo je biti srce, katerega poznati je bilo dano le nekaterim. Zemske ostanke drage pokojnice za-grebemo 15. t. m. Bodi fl lep spomin! genkovee, Tržič, 18. VIL 1981 žalujoče rodbine: JAKOPEC, PLEČKO, ŠMIT. Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij >Jutra« Adoll Ribnikar, Za Narodno tiskarno, d., d, kot tiskarnarja Franc