Lief *a korieii dela v-ekcga ljudei va. Delav-
m «o opravičeni do veega kar producira|o.
Thie paper la devoted to the interaete of the working claee. Work-are ara entitled to all what they produce.
Eataradai Mooad-elaM matter. Dm. 1,WOT, *i Uta poai offlo. at Obloaco III. und.i tb. Act of CoafNM of Marata ftrd. INT».
Office: 2146 Blue Island Are.
"Delavci vseh dežela, združite se".
PAZITE!
na številko v oklepa|u-ki aa nahaja pola« vašega naslova, prilepila-nega epoda|al<
na ovitku. Ako (132) |a številka . . * 7 teda| vam i prihodnjo številko našega lietafco teče naročnina. Proai. mo ponovite |o takoj.
Stev. (No.) 131.
Chicago, Ill.f 15. marca (March)» 1910.
Leto (VoL) V.
Stnjkarji v Philadalphiji zmagujejo.
Splošni itrajk po vsi Pensyvaniji,
ako kapitalisti kmalu ne pristanejo na sahteve delavcev. — Štrajk štraj-kolomces.
Vse kaže;* da se bo generalni štrajk v Philadelphiji — prvi tak Štrajk v Zed. državah — končal z zmago delavcev. Število štrajkujočih delavcev «e je zadji teden pomnožilo cul 100.000 na' 150.000, a vrste štrajkarjev še naraščajo z vsakim dnevom. Delavski voditelji so popolnoma zadovoljni z dose* danjim vspehom, in pogum jim raste še bolj, ko se štrajku v vedno večjim številu pridružujejo tudi neorganizirani delavci. Resnih dogovorov o miru še ni. Trgovci in drugi manjši kapitalisti v Philadelphiji, kteri trpijo še ogromno škodo vsled štrajka. delajo na vse načine, da bi bil konee velikega boj», a do sedaj še brez vspeha. A-peliralo se je celo na predsednika Tafta, da bi posredoval v prilog miru, toda Taft je izročil to zadevo Neilu, komisarju za delavski oddelek vlade.
4 * American Federation of Labor" za Pennsy Ivani jo je na svojem zborovanju v New Castle zadnje dni sklenHa, da pozove na štrajk vse delavce, organizirane v svojih u*7tjah, ako "Philadelphia Rapid TiSnsit Co." v najkrajšem času ne odobri zahtev štrajkujočih vsluftbencev. Tomu sklepu so se že odzvali organizirani konduktorji in motor m am cestoželezniških druib v Pittsburgu, in so priprav-1 jeni strajkati vsako uro, ako se skoro ne konča philadelphijski boj v prid delavcev
Brutalne policijske orgije v Philadelphiji se nadaljujejo. V četrtek so nameravali štrajkarji zborovati v nekem večjem base - bali parku izven mesta, toda policaji nakonjih so jih uprav po kozaško napadli z dolgimi koli; prizanašali niso ne ženam niti otrokom; uniform ana zverina je celo sunila s kolom v prsa neko ženo z malim otrokom v naročju. Zborovalci so se sprva uprli brutalni sili, in par plasuknježev neusmiljeno pretepli, nakar so se razšli. V sredo so skabje na pouličnih karah streljali v množice ljudi in med drugimi nevarno ranili tudi neko deklico.
Najhujši udarec je pa zadpbila lopovska 4'Rapid Transit Co." v soboto, ko so s pričeli puntati tudi skabje, ki vozijo kare. Kompanija je pribavila iz New Yorka 1800 štrajkolomcev, da prevzamejo mesta štrajkujočih konduktorjev in motormanov, toda odkar opravljajo sramotno službo,ni skabom izplačala še nobene mezde. Ko pa tudi v soboto niso dobili skabje nobene plače, kakor se jim je obljubilo, odšlo jih je večje število na "štrajk", a ostali, bolj lokavi, so pa nadaljevali z dolom in prejeto voznino, kolikor so jo dobili, pobasali v žep, da se tako maščujejo nad "nezvesto" kompanijo. "Philadelphia Rapid Transit Co." ima že dva milijona dolarjev zgu-h*. odkar traja štrajk.
Splošen pregled.
— Vsegasiti ameriški bogatini
so izumili novo burko, da se zabavajo na svojih bakanalih. Ta burka obstoji v tem, da se zvrši vse narobe. Kodar se pleše, se pleše nazaj in nftprcj. Pri pojedinah prineso prvo črno kavo na mizo, nazadje pa juho. Natakarji in sluge nosijo maske od zadej, frak i-majo pa oblečen narobe, zopet na hrbtu.
Ta družabna blaznost dokazuje, da živimo v zadnji dobi potaplja-jočega se kapitalističnega ziste-ma.
e	•
♦ , .
Znamenja kažejo, da živimo res v deželi Maznoati. Se ni dolgo, ko smo poročali, da je neki far-
mer, ki se glede trme prav nič ne loči od evropejakih kmetov, zahteval pri sodišču sodnjisko prepoved, da bi zabranil križat iti zrakoplovcein nad njegovim zemljiščem.
Zdaj pa prihajata brata Wright, katerima so v Franciji dovolili liberalno, da smeta delati posku-šje z letalnim strojem in zahtevata sodnjisko prepoved proti francoskemu zrakoplovcu Paulhanu.
No, daleč plovemo. Brata Wright zahtevata zračni monopol. Take zahteve se žamorejo roditi le v deželi, v kateri spada polovico ljudi v blaznieo.
e	' e
.a
Kaj? — tudi Peary je nalagal javnost glede "odkritja" severnega pola?
Iz Washingtona se poroča z dne 4. marca, da je moroarični odsek v zbornici izjavil, da Peary - evi dokazi ne zadostujejo, da bi bil on kedaj dospel na severni pol. Tozadevne zapiske in dokaze sta predložila rečenemu odseku dva gorka prijatelja Peary - a, Henry Gannett in O. H. Tittmann. Oba sta člana "Narodnega geografič-nega društva" (National Geographical Society.)
e	e	/
*
—	Dandanes imamo dvoje vrst "trampov". Ena vrsta hodi pes ali se pa vozi s tovorni vlaki, druga se pa vozi v kočijah in avtomobil at: Siromašni tramp prosjači za milodare, bogati tramp nam pa prodaja petrolej, ki stane ga-lon komaj 2. centa, po 10—15 centov. Siromašnega trampa preganja policija, farmer mu nastavi puško, če pride prosjačit, imenujejo ga nevarnost za človeško družbo.
Naobratno se pa bogatemu ¡•n vse klanja, inwnujejo" ga Napoleona industrije', človeka, ki ima bister um in dobro pamet.
V resnici je pa bogati "tramp" kriv, da imamo siromašne "trampe". Treba je tisoče siromakov, da vspeva en milijonar.
Ako nočemo "trampov", potem je potrebno, da najprvo odpravimo bogate "trampe", siromašni bodo zginili, ko ne bo bogatih post pačev.
, •	e
a
—	Poleg druzih trustov imamo zdaj tudi trust za kruh. V New Yorku se je ta nov polip ustanovil pod imenom "Shults Bread Company." Vloženi kapital znaša šest milijonov dolarjev. Enajst največjih pekarn v New Yorku, ki porabijo vsaki teden 11,400 sodov moke, se je že pridružilo trustu.
'Tako se družijo kapitalisti. Vsepovsod se ustanovi ja jo trusti, ki nimajo druzega namena kot oropati ljudstvo.
e	e
a
—	Rooseveltova hčerka in njen soprog državno zborski poslanec Longworth sta na čast dvema o-picama iz južne Amerike, priredila banket. Med povabljenimi gosti so bili tudi častivljivi gospodje Kornelij Vanderbilt, Bour-ke, Cockran in drugi.
Južno ameriški opici ste zgubile najbrž vso čast in plemski ponos, da sta zašle v tako družbo.
e	e
*
—	V Olevelandu, Ohio so za krščansko mJadeniško zvezo Y. M. C. A. tekom dvanajstih dni nabe-račili pol milijona dolarjev.
Mi smo prepričani, če bi znanstvena družba nabirala denar za znanstveno raziskavanje ali potovanje v Afriko, Brazilijo, južni ali severni tečaj, nI i če bi dobro-tvorna družba nabirala denar za gradnjo doma za stare in obnemogle delavce, da bi v vsej republiki tekom jednega leti/ ne nabrali omenjene svote.
Neumnost je v tej deželi že dobro razširjena. In ker je neumnost mati sužnosti, je lahko umeti, zakaj kapitalisti globoko posežejo v svoje žepe, kedar je treba podpirati tako društva, ki so središče
duševne teme.
# ♦ #
_ Samoobsebi je umevno, da
je advokatom všeč, ako se ljudje
T
med seboj prepirajo, pretepajo in tožarijo. Tudi sodniki ne morejo želeti, da bi zginili zločini, ker bi morali obesiti svojo obrt na klin, če ne bi imeli hudodelcev. Tudi jetničarji so zadovoljni, ako prihajajo vedno novi kaznenci v ječe. Tudi zdravnikom ne more biti všeč, če bi prenehale bolezni in ne bi imeli bolnikov, s Iz tega sledi logično, da imamo v današnji človeški družbi stanove, ki se ne morejo ogreti za splošen blagor, ne da bi pri tem trpeli gmotno škodo. Marsikteri stan ima še željo, da se družabna zla razširijo, mesto odstranijo.
To pa potrdi zopet, da je nujno potrebno, da se zruši kapitalistična družba in zgradi socialistična. V socialistični družbi zginejo interesi pojedinca, ker bo vse vseh in ker bodo vsi za delo sposobni ljudje zopet delali za vse. Še le v socialistični družbi bo človek res človek, ne pa bitje z živalskimi n.igoni, kot je danes.
e	e
—	Okoli ameriške republike dobimo še najbrž kitajski zid v podobi postavnih paragrafov, ako postane nasvet najvišjega naselni-škega komisarja 0'Keefeja postava. "S
O'Keefe. Kitajec brez dofa na glavi, in s pristnimi starimi kitajskimi nazori v glavi, je predlagal, da se naj* beseda "inozemec" v našel niš k <*m zakonu nadomesti z besedo "nedržavljani". Ta nedolžni nasvet pa pomeni nič druzega kot poostren je našel niškega zakona.
Kdor je imel prvi državljanski papir, je dosedaj vžival nekake ugodnosti če je odpotoval v Evropo in se zopet vrnil v Ameriko.
Ako ta nasvet postane zakon, bo pa drugače. Kdor se bo vrnil iz Evrope s prvim državljanskim papirjem, ga bodo smatrali za ne-državljana, postopali bodo ž njim kot z onim, ki je prvič prišel v Ameriko. Vsled tega se lahko dogodi. da mu ne bodo dovolili stopiti na suho, če ima prvi državljanski papir in magari če ima tudi posestvo v Zdr. državah.
Mi priporočamo in povdarjamo: Vsak slovenski delavec, ko pride v Ameriko, Qaj nemudoma vzame prvi državljanski papir. Ko pa poteče zakonita doba, naj vzame pa drugega.
Kdor ima pa danes že prvi papir dve leti in je pet let v Ameriki, naj vzame nemudoma drugega.
Tako se bo mogoče izogniti ne-prilikani. če O'Keefejev nasvet postane Zakon. In O'Keefejev nasvet bo najbrž sprejet, ker je ve čina v državnem zboru vsaj navidezno sovražna inozemcem.
Ameriški kapitalisti so danes izbirčni. Hočejo le krepke naseljenec, izsesanih, kterim so že enkrat izpili kri in mozeg in ki so šli v staro domovino, da si pokrpajo zdravje, nočejo več!
e	e
a
—	Dve kulturni sliki o blaženi Ameriki, v kateri so vsi ljudje enaki in imajo vsi dosti hrane.
V	Vermontu je našla policija družino, sestoječo iz šestih glav, ki se je preživljala z odpadki skozi tri leta, katere je stari, za delo nesposobni oče nabiral po dvoriščih, češ, da pobira odpadke za prešičjo pičo.
V	Jersey City so pa v hladni shrambi razkrili več ton purma-nov, katere so že 1909 v mesecu jan. hranili, zdaj pa že gnijejo.
Komentar nepotreben 1' ,
e	e
e
—	V "American Magazine" rešuje nek "bister" sourednik draginjo na fin način. Ta bistra glavica priporoča, da se naj pri obe-1 du manj jč in več govori. V dokaz prinaša, da sta on in njegova soproga pred desetimi leti pri zajuterku pojedla vsak dva jajca, danes imata za zajuterk vsak le po eno jajce in se dobro počutita.
Temu modrijanu želimo, da živi še deset let in še več govori. Mor
da se navsezadnje tako izvežba, da bo lahko živel brez hrane.
Bojimo se pa, da ga ne zadene osoda osla, katerega je hotel gospodar Odvaditi jesti in ki je crknil, ko se je izvežbal tako daleč, da bi bil živel brez hrane.
• . •
—	2* leta poročajo kapitalistični časniki o grozodejstvih v Rusiji, Turčiji ali Kongo državi. Razmere v Mehiki so pa grozne, strašne, in vzlie temu ue čit&mo nič v kapitalistiČhih listih. Znani in stari krvolok Diaz, predsednik mehikanske republike po lastni volji in ne po ljudski, vlada krutejše kot kak aziatski samodržec.
Zakaj T
Ameriški kapitalisti so vložili v razna podjetja v Mehiki brezštevilne milijone in pionečka tlaka jim pa nosi velik profit.
Dokler imajo ameriški kapitalisti profit od vloženega denarja, se ne brigajoV če milijoni Mehikancev zdihujejo v pioneČki sužnosti, in če magari Diaz ukaže vsaki dan postreljati sto Mehikancev.* »
Profit je bog kapitalistov, ljudje jim pa še toliko niso vredni kot
pes, ki je bil odlikovan na raz-. . i stavi, j
—	Milijonar Carnegie pravi, da je draginjo zakrivila izbirČnost. "živimo pregosposko", vsi hočejo najjši kos mesa, itd. Tako modruje Carnegiii^ "
Da, da! Delavci morajo rediti preveč ljudi, ki so taki kot Carnegie, ki vzamejo vse najboljše; iz delavcev pa črpajo profit.
Ta izjava Carnegia priča, kako dontfšljavi so kapitalisti. Milijonarji, ki delajo nič in lenuha-rijo, n*} 4n imeli pravieo do najboljše hrane, delavci, ki trdo delajo, naj bi glodali kosti.
Naše mnenje je pa drugo. Milijonarjem kosti, delavcem pa meso.
e	e
e
—	Obdeznana resnica je, da je v Chicagu klavniea za konje. Ali kapitalistični časniki so vedno poročali, da se konjsko meso izvaža v inozemstvo, posebno v Kopen-hagen.
Zdaj pa prihaja državni inšpektor za živila in trdi, da v Chicagi pobijajo konje na debelo, in da meso oddajajo najbrž v nekatere gostilne, v katerih se dobiva prost in gorak prigrizek. Izvažajo pa tudi na deželo, posebno v rudarske okraje.
Kjer prihaja konjsko meso na mizo, živi ljudstvo gotovo v bedi. Nihče vendar ne smatra konjskega mesa za delikateso.
Še lansko leto so se ameriški kapitalistični časnikarji norčevali iz Nemčije in Avstrije. Očitali so, <la delavci v Nemčiji jedo pasje in konjsko meso, v Avstriji pa oslovsko in konjsko.
Zdaj naj pa ta gospoda prime samega sebe za nos. Razkritje državnega inšpektorja dokazuje, da mnogo ameriških delavcev ne živi nič boljše kot njih evropejski tovariši.
e	e
a
—	"Predastiti" gospod župnik, naslednik Krista imenom Wesley Hill, ki sedaj pase ovce v metro-politanskem tempelju v New Yorku, je zelo hud na socialiste. V svoji pridigi je klieal sodnika Linea na pomoč. "Sveti" in "krščanski" mož je dejal, da je treba vsakega obesiti, ki priznava socialistična načela. Če pa nihče noče opravljati rabcljskega posla, jih bo obešal on, če mu dajo privoljenje.
In ta. Človek trdi, da oznanujc krščansko ljubezen.
Priznajmo vero za privlitno stvar, cerkve pa ne moremo priznati
Imeli smo do danes rabuke z rimsko katoliško cerkvijo in duhovniki v starem kraju in tudi tukaj. Ali boj se je ponekod in vsaj deloma vršil načelno. Boj z ameriškimi krščanskimi sektaškimi cerkvami je pa vse kaj druzega. Tu imamo opraviti z izrodki bol-
nih možganov, z ljudmi, ki so zreli za blaznieo, katerih nauki tvorijo nevarnost za napredek in miren razvoj.
Vsepovsod vtikajo svoje nosove. Brigajo se za gostilniško obrt, določiti hočejo ljudem, kaj smejo piti in jesti, kako se zabavati ob nedeljah. Že nedolžna igra z žogo ob nedeljah jih bode v nos.
Z eno besedo: Brigajo se za vse, le za to ne, da bi sami živeli po naukih Krista in bili b svojim življenjem drugim za zgled.
Zategadel ponavljamo še enkrat Vera uaj bo privatna stvar, nikakor pa ne cerkev, ki se hoče vmešavati v posvetne zadeve, ki ji ne gredo nič mar.
e	e
e
— Ha, ha, hal Ruski car igra ulogo zaščitnika političnih zločincev. Pa,ne za špas, marveč za resi
Rahim Kan, vodja tolovajev, ki se je bojeval proti konstitueionel-ni perzijski vladi, požigal, ropal in moril po severni Perziji, je zbežal pred vladnimi četami v Rusijo. Perzijska vlada je zahtevala, da ji Rusija izroči tolovaja, roparja, požigalca in morilca Rahim Kana. Ruska vlada je pa odgovorila, da je Rahim Kan političen begun in da ga po mednarodnem običaju kot takega izročiti ne more.
Kako čudna in previdna so pota ruske vlade! Ruska vlada, ki je zahtevala od ameriške in evropej-skih vladr da ji izroče politične begune, izjavlja nakrat, da ne izroči tolovaja in morilca, ker je političen begun.
Ako bi ne bil predpust že za nami, bi mislil, da je vse to nekakšna predpustna šala. Ker pa živijjio v postu, pa že moramo ver-jeti, da k v
pa velja I«1 za tolovaja in morilea Rahim Kana. Kedar bo ruska vlada hotela prijeti katerega nevarnih ruskih revolucionarcev, takrat ne bo izjavila, da je dotični politični begun, ampak trdila bo, da je navaden zločinec.
—	V Berlinu so socialisti priredili zopet velikansko demonstracijo za splošno in enako volilno pravico. Dmonstracije se je vdeležilo do 100 tisoč socialistov7. Orožniki in policaji so zopet nastopili zversko: zabadali, sekali in streljali so.
Komentar nepotreben. Zver o-stane zver, pa naj se imenuje policaj, orožnik ali tiger.
—	V Chicagi je umrl sodr. Jože Peukert v starosti 57 let. Rodil se je na severnem Češkem. V Avstriji je bil dobro poznat v dobi preganjanja. Ko je nastal razpor med radikalnimi in zmernimi, se je pridružil radikalni struji, za kar je žel tudi plačilo — grdo obrekovanje. Obrekovali so ga na naj-infamnejši način ožji prijatelji že umrlega anarhista Johana Mosta, ne da bi za svoje trditve doprinesli dokaz resnice.
Kar se tiče agitatoričnega dela v Ameriki, moramo izreči, da je Jože Peukert do zadnjega bil a-gitatorieno delaven za strokovno organizacijo, posebno pa za unijo pleskarjev in sobnih slikarjev, katere Član je bil.
Na političnem polju ni agitiral, najbrž je imel zadosti že iz Avstrije. Šteli smo si v dolžnost, da se ga spominjamo ob njegovi smrti, ker je svojedobno, ko je bilo delavsko gibanje ^Avstriji še v povojih, brez jasne»- in začrtanega cilja, imel eno i ivnih, vplivnih in vodilnih vlo&.
Ohdržaval je tudi konference v Ljubljani, Beljaku in Trstu. To je bilo v takozvani Železnikarjevi dobi, predno je sodišče obsodilo sodr. Železuikarja na deset let težke ječe radi veleizdaje.
Jože Peukert, se je rodil kot sin proletarakih starišev in umrl je kot proletarec. Blag mu spomin!
e	e
a
—	Najvišji zvezni sodniki in njih prijatelji so prišli do zaključka, da živimo v dobi neznosne
draginje in v znamenju slabih Časov.
\ sled tega so vložili v kongresu predlogo, da se jim zviša letna plača na 17 tisoč ki pet sto dolarjev, ker ne morejo izhajati z bornimi dvanajst tisoč dolarji na leto.
Dandanes imamo v ameriški republiki delavske družine, ki nimajo tekom dvajset let takih dohodkov, kakeršne dobivajo sodniki tekom enega leta. Ako sodniki tožijo, da ne morejo živeti vsled draginje s svojo plačo, potem je jasno, koliko trpijo delavci vsled draginje.
In kdo se spominja delavcev! Nihče! Neumnost je, če delavci pričakujejo pomoč od kje drugod, ('asi, da bi ljudski odrešeniki prihajali na zemljo, so minoli. Ti živijo le še v pravljicah in bajkah.
Delavci so lahko sami za sebe odrešenik, ako hočejo. Organizirati se morejo: politično in strokovno. Dokler bodo pa pričakovali socializem in boljše čase od kapitalistov, dotlej bodo tlačani in siromaki.
Dlavci, odločite se!
e	e
a
—	Rockefeller in Carnegie sta orodje krščanskega boga. Tako je spisal minoli teden neki angleški kapitalistični list. Med drugim se glasi:
"Ako bi ne imeli bogatinov, bi ne imeli dobrotnikov kot Rocke-fell er. Ako prerešetamo vse dobrote, katere je storil človeštvu, potem zaključimo, da dela Bog svoje čudeže različnim potom, da je On v svoji neskončni modrosti ža ureditev razmer na zemlji vst-varil "bogatina."
Klobuk z glave pred bogom, ki V *sVoJ*	4 tnfldrosti *dekt
take čudeže! Najprvo dovoli, da kapitalisti na fin način oropajo ljudstvo, potem pa skrbi, da tatovi od ukradenih milijard vrnejo le majhen del ljudstvu nazaj.
Stari Grki so imeli poleg boga za tatove in roparje tudi poštene bogove, ki se niso vtikali v posle boga za roparje in tatove. Nekateri sektaški duhovniki in brumni tercijalci, katerim gleda neumnost iz oči, so pa neskončno modrega, usmiljenega in dobrotljivega krščanskega boga ponižali za boga tatov, sleparjev in roparjev.
e	a
a
—	Andrej Carnegie, kralj jekla in železa je nakrat razkril, da ima tri milijone dolarjev v svojem premoženju več, za katere ni vedel do sedaj. .
Kaj takega bi gotovo ne doživel Andrej Carnegie, če bi moral dolar za dolarjem zaslužiti pri težkem delu v plavžu ali rudniku.
e	e
a
Sodr. Vladimir Burcev, član ruske revolucijonarne stranke, kteri je razkrinkal znanega carjevega špijona A zeva. se mudi te dni v Chicagu. Minuli petek večer je govoril v West Site Auditoriumu; veliko dvorana je bila natlačena poslušalcev. V svojem govoru je Burcev risal nezaslišano tiranstvo ruskega earizma "Svet izve'n Rusije" — dejal je — "ima popolnoma napačno mnenje o položaju v ca revi ni; to pa radi tega ker ruski kronani krvolok s svojim satansko premetenim sistemom špi-jonaže zatre vsako vest o vspehih revolucionarjev, ki je na potu čez mejo. Nasprotno pa carjcva vlada širi vesti po vsem inozemstvu, da v Rusiji vlada sedaj najlepši mir in da o kakšni revoluciji ni ne duha ne sluha. V resnici je pa drugače. Sila revolucije narašča z vsaki dnevom; — smodnik je suh in pripravljen, treba je le male iskrice in v Rusiji bo bnknil plamen, kakršnega še ni videl svet. Bodoča revolucija, ki pa ni več dafleč, bo zrušila carja in za vse čase izbrisala iz površja Rusije dinastijo krutih Romanovcev. Upam, da bodo Američani, vsi tisti, ki v resnici ljubijo svobodo, na naši strani v tem velikem boju za osvoboditev zatiranih. Itd.
PROLKTARKC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in Udajatalji J«fMl«v*Mka delavska tiskovna družba v Chkafo. III.
Waro*nina: Za A merico $1.» sa calo leto. 75c h poi lata. Za t v i v. po $2 «a calo lato. >1 sa pol lata.
Ogiti pa dogaaaru Pri »prtm^mM bivališč /t polig not «ga nasnaniti tudi STARI naslov.
PROLETARIAN
Owned and published Eve»y Tuesday by
South Slavic Workmen's Publishing Company Cbkafo, Illinois.
fit, ker je profit kriv, da ohromim ljudska množica živi v revščini, ki je zoper prvi vzrok boleznim. Ker pa kapitalisti uočejo nič o tem slišati in tudi tega ne uče ljudstva, zato se njih dobrohotnost čimdalje bolj odprto prika-zeva kot navadna, gola in brez-stidna liinavsčinu.
Dopisi.
Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki.
Frank Podilpac, Prealdeut;
John Petrlch, Sekretar jr;
Frank Janeftlč, Treaeurer.
iinsscairriON rates: United State» and Canada.. »l.so a year. 7Sc lor half year. Foreign conntriea j 12 a year. $1 (or half year. advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
2146 Blue Island ave. Chicago, 111.
si
Dobrohotni kapitalizem.
Leta in leta so se trudili prohi-bicionisti v zvezi s sektaškim duhovniki in moralisti dvoniljve vr-; ste, a dosegli niso nič.
Nakrat so se jim pridružili tvorničarji in podjetniki in izvo-jevali so zmage v raznih državah.
"Človek ki pije,^ so „ dejali tvorničarji, "ne more biti reden delavec. Sploh trezen človek več producirá kot pijan'*. >
To je bilo kapitalistom vofdilno načelo, da so pritiskali na poslance v svojih strankah, da so v posta votla jnih zborih glasovali za prohibieionistiške zakone.
Pri kapitalistih je odločil torej profit, umazan dobiček, da odrekajo delavcem čašo piva, mejtem ko se oni na svojih banketih pijani ¿empanjea vaJjajo pod mizo, ali pa v avtomobilih vozijo tako sladikoginjeni v jutro domov, da na potu kličejo Urha na pomoč.-
V	New Yorkn eksistira zavarovalna družba, ki je zgradila bolnico za jetične miejiteij*$x>4ie. Kaj ne človekoljubno delo, bo rekel marsikdo!
V	resnici se pa gre za nekaj druzega. Čimdalje živi lastnik police, toliko dalje plačuje družbi zavarovalnino. Ako itnejitelj police umrje, ima družba škodo. V tem »lučaju ima hasek le pogreb-nik. Torej je naravno, da se zavarovalna družba trudi lastnikom polic podaljšati življenje. Gre se pa za profit.
V	južnih državah živi črv zaje-dalec, ki povzroča bolezen. Zve-denci trdijo, da provzroča bolezen - lenobo. Kapitalisti se v zvezi z zdravniki trudijo, da bi prišli tej bolezni v okom.
Zakaj ?
Otrok, ki oboli za črvom, postane len m kapitalisti ne morejo izžeti iz njega dovolj profits. Tudi tukaj odloči profit!
Ali zdaj si pa oglejmo kapitaliste z druge strani in našli jih bomo povsod, da se dren j a jo le za profitom.
r Nočemo tu povdarjati, da moramo za meso plačevati pretirane cene, ker je to že znano skoraj vsakemu čitatelju 4 4 Prole tarca."
Ali mi moramo plačati visoke in pretiram» tutli za prikubo: kot krompir, fižol, zelje, repo itd.
Cenena prikuha je dandanes le koruza in izdelki iz koruzne moke. Baje ceneje kot riž na Japonskem.
Japonci bolehajo za beri - beri, ako vživajo spriden riž. V južnih državah pa imamo mi pelagro, ker t ljudstvo povžije preveč koruze in izdelkov iz koruzne moke.
O tej tuji bolezni, ki je doma v Italiji, danes lahko čitamo dolga poročila v kapitalističnih časnikih. ki provzroča kapitalistom že glavobol.
In dobrohotni kapitalisti priporočajo v kapitalističnih časnikih ljudstvu, nsj se brani z mesom in ubrani take pelaire.
Res, kapitalizem je dobrohoten. V dobi telesne sužtiosti se je su-žnodržcc brigal dejanski za zdravje sužnja, ker je bil suženj sa njega vrednost.
In današnjim kapitalistom bi bile revščina in vse bolezni deveta briga, ako bi se kapitalistom ne ilo za profit.
Ako bi bili kapitalisti res odprti prijatelji ljudske sreče, tedaj bi učili, da je krivica jemati pro-
Kenosha, Wi*. 7. marca 1910.
Cenjen? sodr. urednik!
V	nedeljo, dne ti. marca t. 1. smo imeli ljudski shod v Schlitzo-vi dvorani. Po izvolitvi predsed-ništva je govoril o prvi točki sodr. Jože Zavertnik. V poljudni besedi je razobložil vzroke za današnjo draginjo in kje je iskati pomoč proti nji. l*ri drugi točki dnevnega reda je postavil klerikalizem v pravo luč, ki ovira vsakemu napredku.
Shod je bil še precej dobro o-biskan. Vdeležili so so ga Slovenci, Srbi in Hrvatje. Tudi jugoslovanski socialistični klub vrlo napreduje. Iz te organizacije sta se rodila taniburaški klub in pevski zbor. Klub ima tudi knjižnico. V klubu so združeni Hrvatje, Srbi in Slovenci. Najlej»ši dokaz, da socialisti ne nosijo jugoslovanstvo le na jeziku, marveč ga zvršujejo praktično.
Končno še omenim, da je priporočati vsem socialističnim klubom javne društvene r ali pa ljudske shode. Živa beseda doseže vedno večji vspeh, kot pa krasno pisani članki. Na shode prihajajo tudi taki. ki ne čitajo socialističnega tiska. Že marsikdo ^e postal socialist, ko je na shodu slišal socialistične nauke v lahko umljiveni govoru, dasi ni preje nikdar pogledal socialističnih časnikov, ker je smatral socialiste za neko posebno vrsto bitij.
V	Ameriki do danes preveč agi-tiramo s tiskom in premalo z besedo. Resnica je, da nimamo preveč govornikov.Baje je to tudi vzrok, da se agitaciji z besedo ne posveča toliko pozornosti, kot bi ji bilo treba, tla se je ne smatra za tako važno, kot je v resnici.
JColikor več shodoy bodemo imeli tolikor bolj se bodo množili govorniki v naših vrstah. Društveni m ljudski shodi so najboljša šola za izvežbanje dobrih govornikov.
Še enkrat priporočam: Socialistični klubi sklicujte javne društvene in ljudske shode. In kmalu bodemo zaznamovali velik napredek na vsej črti, stare postojanke bomo utrdili, nove pa pridobili.
S.
Vesel .+ 14.91, Mari Karvanja $14*
91.
DotiČne imajo ie pri sodr. Val. Potisku ostalo svoto:
Johana Pavlin $4.91, Mary Reb-sel 4.91, in Marija Pirh 4.91 ter posebej še za njo nabrano od društva Slofenli Ro*lin Wash. št. 75. svoto $15. Skupaj 19.91. Razdelili: $253.65. Prejeli svoto $253.88.
stranka stoji z ozira na vprašanje alkohola in gibanje "suhih" na sledečem stališču kakor s<f glasi lokalna platforma;
"Nzmernost je prtulukt slabih družabnih razmer; nizkih plaČ, o-durnih stanovanj, poruank&nja javnh zborovališč in predvsem profit a, za kteriin drvi privatno lastništvo sredstev za produkcijo. Rešitev alkoholskega vprašanja je
Valentin Potisek, kot blagajnik. 1 torej umestna le v izboljšanju živ Nadzorniki: Joe Bratkovič, John ljeuskih in delavskih razmer pro
Puček, Toni. Golobic.
Kansas City 7. marca 1910,
Cenjeni urednik "Proletarca!"
Naznanjam, da smo ustanovili hoc. klub pod imenom "Vseslovenski soe. klub" 21. Kaus. in vam ob jednem pošiljam tri nove naročnike "Proletarca."
Mislim, da jih bodem v kratkem še kaj vefe |M»slal.
S socialističnim pozdravom Jt>seph Snoy.
Emporium, Pa.
Cenjeno uredništvo!
Prosim, da priobčite v vaš list ta moj kratki dopis.
Kakor je znano, tla pošilja rdečo brošuro, škofa Bonaventure Sakserjev agent. Ker sem se tudi jaz zanesel na tega možakarja Lois Benedika, sem mu tudi jaz poslal $1. za brošuro. Ker ni bilo ne brt»šure ne odgovora, sera enkrat pisal, in ta mi je odpisal, da moram prt>sit odpuščanja, tla sem zakon prelomil, ker sem poslal dolar v listu. Drugo rajžo sem mu pisal s potrdilo pričami, in je odpisal, da pisma ni dobil. Kam to kaže T Vsak lahko ve, kaki ljudje so to.
Vas pozdravim vse sodruge.
John Omahen. •
La Salle, 111. 9. marca 1910.
Cenjeno uredništvo 4 Proletarca V
Prosim priobčite v list zaklju ček kolektovanja od J. S. soc. kluba štv. 4. La Salle, 111., kteri je pobirail darove za udov« v Cherry,
m.
Poročilo in zaključek Jugoslov. soc. kluba št, 4. La Salle, Ml.
Prejeli poslano; skupno svoto $209.68.
Prejel od sobrata AL Raka, dne 8. feb. t. 1. svoto $29.
Posebej poslano za vdovo Marijo Pirh od društva Slovenec št. 75. Roslin, Wash, poslano svoto $15.
Razdelilo se je tako-le, tla so vsega skupaj prejele sledeče;
Alojzija Lindič $14.91. Johana Pavlin $10.. Marija Rebscl $14.91, Antonia Osek $24.91, (3 otroke v nobenem društvu). Marija Osek $19.91, (nobeno društvo). Marija Gril $14.91, Marta Zaitz $14.91, Maria Retelj $14.91. Ana Bauer $14.91, . Cecilia Ermokora $14.91, Franca Kans $14.91, Maria Rebscl $10, Maria INrh $10. Frančiška
Chisholm, Minn.
Cenjeni naš Proletarec!
Preteklo je že par tednov, kar se ni nič poročalo iz našega kraja. Seveda, ne morem nič kaj posebnega portK*ati. Delavske razmere so take, da jih je izmed sto 99 nezadovoljnih.
Kar se tiče političnih strank — teh imamo dt>sti. Vsak business si ustanovi svojo stranko in gre potem ž njo, kjer bolje nese. f1c pride potem do kakega zborovanja, se nikdar ne sliši kake besede v korist delavca. Vedno upijejo: svoji k svojim, ker jim v resnici ni dnizega mar, kakor delavski denar. Svoji" k svojim se pravi: vse v žep naših biznismenov, potem smo j>a alrajt «ljudje.
j letarijata in v uničenju profitnega j elementa v izdelovanju in prodajanju opojnih pijač."
S tem je povedano vse. Socialisti se torej nikakor ne strinjamo z blaznim fanatizmom prohibiciouis-tov, ki hočejo "reformirati" le jedno zlo, a drugih dosti večjih napak človeške družbe pa še niti ne pogledajo ne. Trgovina z alkohol i čilim i pijačami je produkt kapitalizma, in kt» patle kapitalizem, rešeno bo tudi vprašanje sautoob-sebi.
Po drugih krajih, koder se letos spomlad vrše volitve, je socialistično volilno gibanje tudi v polnem tiru. Najživahnejšo kompani-jo vodijo sotlrugi v Milwaukee, kjer stnlr. Krnil Seidel zopet kandidira za župana. Volilni boj v Milwaukee bo to pot nedvomno hud kakor je bil kdaj poprej. Socialisti upajo na zmago na celi črti.
zadnji teden pri glavni obravnavi oproščen. Njegova tovarišica, ga. In bas Slikaj je delavski polonij Breškovskaja je pa obsojena na iz
tako slab, da bi delavci zelo potre bovali* ljudi, kterim bi bilo mar naše stanje, ne pa naš denar.
Kapitalisti nas dere jo, popi tolažijo, a biznismeni vodijo v politiko. Delavec, kaj moreš potem pričakovati dobrega. Pop pravi: irji brate, tako ti je usojeno. No, če bi bilo to resnično, potem bi bilo tudi krivično. Zakaj mora biti ravno delavcu vse gorje na rami, zakaj se pa kapitalistom godi dobro? Kakšna pa je tista nebeška pravk*a. ki drži vedno z bogatinom. Nebeški vratar Peter je baje tako naklonjen popom, da pusti samo tistega notri, kteri ima šif-karto od kakega božjega agenta ali popa.
Edino socializem je tisti, kteri nas bode rešil. Njegovi nauki so res delavski. On nam pokazuje kapitalista v pravi luči, on pove, kdo dela, kdo pa lenuhari in uživa. Na-š rešenje je samo v medsebojnem združenju na podlagi soeijalizma. N poslušajmo tiste, kteri zastopajo za dober denar nebesa. No pričakujmo milosti od tistih, kteri nas ubijajo in tKlirajo. Napravimo si vse z lastnimi močmi s tem, tla se zavedamo, organizu jemo. širimo res delavske časopise in budimo vse tiste, kteri trpe kot mi. a se ne zavedajo da trpe. Širite liste kot je Proletarec in Rfcdnieka Straža. To st» listi, kteri st» res delavski. vse druge pa pustite.
Soc. pozdrav vsem st>drugoni ' Stanko Božich.
Zapomnite si fakt: delavci lahko žive brez kapitalistov, toda kapitalisti pa ne morejo niti jeden dan biti brez delavcev!
Nekdaj Čajkovski, sivolasi ruski revolucionar, oče ruske revolucije, obtožen "zločinske agitacije" proti carju in kteri in kteri je bil že nad leto dni zaprt v zlogias-trdnjavi Petropavloski, je bil
-t.
gon v Sibirijo. Razume se, da osvoboditev Čajskovskega ni pripisovati ruski "pravici", pač pa mogočnemu protestu proietariata iz vseh detel, ki je grmel carju na uho. da mtwa pravično postopati s starčkom, kteri je osivel v boju za svobodo. -
Sodna obtožba jedenindvajsete-ro klavničarjev, med njimi šest velikih chicaških glav, pt> veloporoti v državi New Jersey, je, kakor pravi Anglež,: "good joke". Sledilo bo nekaj "oficijelnih" argumentov, par advokatov si bo spet nabasalo žepe, vladna blagajna se bo olajšala za več milijonov to-larčkov. stvar se bo vleklo jedno leto ali dve — in končno bo vse zaspalo. Nato bodo pa mesarski kralji zt>i>ct zvišali cene mesu, in ljudstvo jim bo. plačalo vse stroške, ktere iniaja zdaj klavničarji s tožbami. O, grozno pametni so državljani te republike! Da bi vlada z onimi milijoni dolarjev s kterimi "lovi" zločinske klavničarje zgradila svoje lastne klavnice in prodajala ljudem meso po taki ceni, ki bi pokrila samo stroške produkcije, — ne. tega za ves svet ne! Da bi bile klavnice lastnina države — to bi bila veleizdaja! Modro ljudstvo raje plačuje strt>ške za sodno komedijo s klavničarji od strani vlade in obenem pravdne stroške mesarskih kraljev. Tako je prav in patrijotično! Nam socialistom. ki delamo za razlastitev me sarskih kraljev in vseh ostalih kapitalističnih banditov, pa pravijo tla smo zdražbarji in kdo ve, kaj še vse! See!
Dajte dçlavcu krçr je delavčevega — i» kaj bo ostalo kapitalistu?
Pred municipalnimi volitvami.
liokalna socialistična stranka v Chicagu se zopet marljivo pri-pralja na mestne municipalne volitve, ki se vrše dne 5. aprila. Stranka je ptwtavila svoje kandidate za aldermane v vseh war-dali mesta. Volilna kompanija je na celi črti. Glavno sredstyo letošnje kompanije je tisk. Stranka je dala tiskati nad 100.000 raznih brošuric, lifletov in letakov, ki sc bodo tekom dni razdelili po celem mestu od hiše do hiše. Strankina platforma za mesto Chicago se je takisto tiskala v 100.000 iz-tisih, s kterimi bo pokrita vsaka warda in posebej vsaka t vomica.
Pri letošnjih volitvah v (tfiicagn bo igralo največjo vlogo — kar še ni bilo doslej — vprašaje alkohola. Takozvatiim "suhim" se je namreč posrečilo prvič letos v Chicagu spraviti na glasovnico vprašanje: ali naj Chicago postane pro ti gostilniški kraj t In o tem vprašanju bodo glasovali volilei. Naša
.lack Cutlah.v. veekvatni milio-nar in posestnik klavnice v Kan sas City, Mo., je zadnji teden našel pri svoji ženi bankirja J. S. Lillisa. kteri je brat katoliškega škofa v Lea ven wort h u. Cudahy je napadel bankirja, ki mu je raztlr rodbinsko srečo, s kuhinskem nožem in mu prizatjjal več nevarnih ran. Prišla je policija in aretirala milionarja, a bankirja pa odpeljala v bolnico. Škof se je veliko trudil, da bi škandal ne prišel v jav nos t, a ni se mu posrečilo. Povedati moramo, da Lili is, brat precast i-tega škofa, silno sovraži socialiste. Zakaj? I zato, ker bi socialisti -pravi t»n — razdrli rodbinsko srt čo in ustanovili . . . svobodno Ijn bežen!!!
"Sveti oče v Rimu je zadnji teden poslal brzojavnim potoni s v o, "žegen" miliarderju RockefHlcr ju, ko je slišal, tla hoče kralj olja spet dati nekaj i/, ljudstva izsesa ni(i milijonov v neke "dobrodel lic" svrhe in za šolske zavode, v kterih se bodo sinovi bogatinov poučevali» kako izrabljati znanost v privatne koristi in vzdrževati
Kapitalizem. Papež je rekel: "Res e, tla so ameriški iniliouarji - fi-antropi z Rockefellerjeiu vred »rotestantje, toda vseeno jim da-
. eni svoj žegen, kajti bog blagoslavlja vse tiste, ki dobro ( !) de-ajo." Z drugimi besedami bi se to reklo; "Ameriški milionarji z iockefellerjem vred so res protestant je, toda svoj žegen jim dajem vseeno, kajti oni imajo milion« do-arjev, kar nima vsak!" . . . Papež je torej blagoslavljal kapital, kup krvave«a denarja, kterega se tlrži proletarska kri! "Svetemu >čctu" je torej vseeno, naj bo katoličan, protestant, žiti ali kdor-loče, samo da ima mRionol Papež se pač dobro zaveda svojega razreda!. ..... O sveta denarna mošnja!!!
Ne v Lead, So. Dakota! Tam je še vedno štrajk rudarjev.
— Pogosto vidimy slika Krista s trnjevo krono na gTavi. Evange-iji pripovedujejo o njemu, da je bil navaden siromak, proletarec, pravzaprav bosjak, ki ni vedel, kam bi položil svojo t rutino glavo.
Njegov naslednik v Riiuu pa ima takt» krasno obleko, kakeršne nima noben posvetni knez. Njegova obleka je posuta s takt» krasnimi biseri in draguljamr, tla je skoraj nemogoče ceniti jo, Majhna čepica, katero uosi na glavi, je iz najfinejše svile, opanke, katere vsak katoliški kristjan rad poljubi, so pa pretkane po risbah slavnih mojstrov. Na belih rokavicah se pa blišči križec iz pristnih biserov. Posebna čreda, obstoječa iz 50 ovac, pa daje volno za obleko Kristusovega namestnika. Površna obleka je pa iz dragocenih čipk. Takozvana^appa magna", nekakšna kapuca se pa blišči zlata in biserov. Njegovi prstani, katere so mu darovali razni posvetni vladarji ali pa "zvesti služabniki cerkve", so tako krasni, da vsak reprezentira premoženje.
Tako se oblači naslednik Krista, sina tesarjevega.
godom Štrajka delavcev pri tlehem Steel - kompaniji v on nem mestu ustrelil koustab John T. Monghan. Szanibo, kteri zapušča ženo in otroke, je bil v lotelu Majestic in se je obnašal povsem mirno, ko je skoz okno riletela krogija iz "kozaške" puške iu ga zutlela v glavo. Umrl je čez nekoliko ur v bolnici. Na silen irotest štrajkarjev st» sicer uni-'oriuanega morilca aretirali, toda še tisto uro je bil izpuščen proti poroštvu $.">000,-k i ga je postavila Betlehein Steel Co. Avstrijski konzul zdaj zahteva, od zvezine vlade, tla natančno preišče to sramotno afero iu morilca >o zasluženju kaznuje kakor tudi denarno podpre vdovo umorjenega. ;
Škandal in sramoto za washing-tonsko vltfdo, da je treba za de-avee v Zedinjenih državah iskati protekcije pri inozemskm državah! Seveda, prizadeti kapitalisti in washingtonski oblastniki bodo skušali to zadevo po stari navadi ej>o oprati, če se bo le dalo.
Milionar Joseph Fels, posestnik fabrik za milo v Philadelphiji in Londonu na Angleškem, je dejal zadnjo sredo na sestanku vec kapitalistov v Chicagu: " V sedanjih razmerah mi ne moremo obogateti4 brez da ne bi koga oropali. To sem delal in še delam jaz, in tako dela te tudi vi vsi." Dalje je rekel Fels, da "narediti denar" ni nikaker-šna umetnost; toda priti do kupa denarja, ne da bi kdo trpel pri tem, je nekaj tako nenavadnega, redkega in sploh nemogočega. — Čudno: našel se je kapitalist, ki je povedal resnico! V ostalem je pa povedal to, kar smo socialisti že sto in stokrat povedali. Razlo-ek je le ta, da milionar Fels govori — iz lastne skušnje. Pač dobra paprika za kapitaliste! ,
Kaj bi naredili s Kristusom, ako
bi danes prišel v Zedinjene države?
Pred kratkim se je ukradla v predale chicaških kapitalističnih listov kratka, a zanimiva debata dveh duhovnikov, protestantovs-kega in katoliškega. Nek prote-stantovski pastor je rekel v pro-povedi, tla bi Kristusa takoj zaprli v ječo, ako bi tlanes prišel v Zedinjene države in učil nauk, kakršnega je pred 19sto leti. Ta i»a storjeva izjava je šla gorka v ča sopise, nakar se je čez par dni o-glasil nek katoliški duhovnik in dejal, tla Kristusa ne bi zaprli temveč počakali bi ga z avtomobi lom na kolodvoru, ako bi prišel v Chicago, in mestni svet bi mu še "in corpore" (!) nasproti.«
Protestantovski pop je imel to pot popolnoma prav. A mi doda jemo še, tla bi Krista, ako bi se danes predrznil priti v našo slav 110 republiko, ne samo zaprli v
"bullpen" temveč--ustrelil
bi ga na cesti, kakor streljajo pro letace v Pennsy Ivani ji, ali linčali bi ga, in ameriška duhovščina bi bila prva, ki bi Vpila: "Dol ž njim!" — kakor je vpila duhovščina: "Križaj ga!" v njegovem času!
B^ji
d(g
i
Kako se danes deli.
Jedna tmininka vseh prebivalcev v Zedinjenih državah poseduje sedem osmink vsega bogastva.
Jeden odstotek jedne osminke prebivalstva poseduje 99 odstotkov sedem osmink vsega bogastva v republiki.
125.000 oseb skupno poseduje $33.000.000.000.000 (33 bilionov — pilion je milion mUionov —
1,375.000 tiseb poseduje $23.000-000.000 (23 niiliard.) DaJje v Zedinjenih državah: 10,000.000 oseb, ki se z največjimi težkočanii preživljajo. 4,000.000 reveiev. 2,000.000 nestalno! s polovičnim časom vposlenih delavcev.
5,000.000 žen v meztlem dolu. > 10,000.000 za jetiko bolnih lju-dij.
1,000.000 delavcev muje^ih in ubitih pri delu vsako levi.
Tako je v 'obljubljeni deželi,' v kteri se cedi "med in mleko!"
Proslava pariške komune prihodnjo nedeljo, 20. marca, popoldne in zvečer v Narodni dvorani! Bogat program! Deklamacije, petje, govori in dramatična predstava! Razvedrilo za vBakega! Slovenski delavci v Chicagu in okolici, vsi na to veselico!	z
Listu v podporo: L. Lovko, Co-neinaugh. Pa. 50 ct. Hvala.
Soc. klub v Conemaugh, Pa. je daroval $2. — za sodruga in urednika lista The Lantern Freeman Knowlesa, v Deadwoodu, So. Da-kota. Hvala. Denar smo odposlali na svoje mesto.
Kje je? Mike Maci, doma iz Lazov pri Ljubljani. Za njega bi rad poizvedel Frank Brgant, 1h»x 78, Yale, Kas. ______________(3x)
PRAV KAR JE IZŠLA
v založbi Slov. tlel. tiskovne družbe
brošura
•SOCIALISTIČNI KATEKIZEM/
AVSTRIJSKI KONZUL ZAHTE VA ZADGÖÖENJE.
Avstroogrski poslanik baron von Hengervar v Washingtonu zahteva od zverine vlade uradno preiskavo brutalnega umora oger-skega delavca Josepha Szanibota v Betlehemrt, Pa., katerega je pri-
Predelal za slovenske delavce v Ameriki sodr. Ivan Molek.
Ta brošura je izvrstno sredstvo za socialistično propagando in živa potreba za vsakega razsodnega agitatorja, kteri teknitira nove šoti nige. Priporočamo jo zlasti so-cialističnom klubom, da si je naro-če večje število iztisov.
Cena posameznemu iztisu je 10 centov. Kdor pa naroči naenkrat 20 ali več iztisov, jih dobi pa po 5 centov komad.
Naroča se pri upravništvu 'Proletarca" 2146. Blue Island Ave, Chicago City, 111.
#	«	, I )	-	,
Pozor agitatorji 1
Našim zastopnikom in vsem tistim, ki iščejo novih naročnikov za "Proletarca" naznanjamo, da dobi vsakdo, ki pošlje pet novih celoletnih naročnikov, roman po imenu DŽUNOEL zastonj. ..Poiurite se! Džungel je velika povest, v lepo vezani knjigi. Ce hočete imeti drugi teden to pove«t, ki je zajeta iz delavskega življenja in spisana po znanem soc. avtorju U. Sinclair ju, tedaj t>oiljite novih naročnikov in knjiga se vam pošlje zastonj na val dom.
Hočete knjigo Džungel zastonj?
Frank Patrié, naš poto-»topnik, potuje ta teden drfavi Kan tas. Pooblaščen je ti staro in novo naročnino "Proletaroa", prejemati ogla naročila sa knjige in brošure Sodrugom in prijateljem na-lista v Kansasu ga toplo priporočamo.
"Pošteno zasluženi" milioni.
Večkrat sečuje, da je jeden ali drugi bogataš pošteno zaslužil svoj kup zlata. Roekefeller kot deček ni imel áe nič — pravijo —, a pozneje je s pridnostjo in skrb-uostjo prišel do milionanle.
Tako navadno pravijo ljudje, ki nič ne mislijo. In takih nemi-slpčih, je šer 90 odstotkov.
Kaj ae «pravi: pošteno zaslužit T Denar polteno zasluži tisti, kteri ga* prejme za svoje telesno in duševno delo; kteri producirá ali stori nekaj, kar je v splošno dobro ali porabo, torej kdor uporablja Hvojo delavno silo. Vsak delavec, bodiai v tvornici, rudniku, na plauem ali kot klerk v prodajalni, pri pitmlnni mizi, ali kjersi-bodi da je najet in dela sa mezdo, pošteno zasluži denar. Ali pa za-more delavec «bogateti f Ste že slišali, da bi kteri delavec » svojim poštenim zaslužkom poatal veliki bogataš reeimo milionar? Koliko časa bi pa moral Človek delati, da bi pošteno zaslužil mjli-on dolarjev? Kdor ima svoje možgane, naj računa! Recimo, da i-ma , ameriški delavec povprečno $2 na dan; v resnici ni tako, kajti ogromna večina delavcev ima gotovo manj kot $2 in prinjero s temi jih je jako malq> ki dobijo več kot toliko, vendar vzemimo, tla je povprečna' plača l^^o bi se torej delavec hotel s tem zaslužkom, dvema dolarjem na dan, prihraniti jeilen mil ion. moral bi delati — 1368 let! Le pomislite! Toda delati bi moral nepretrgoma vsak dan, v delavnlikih in ob nedeljah — ne bi smel "štapati" niti zboleti in tudi potrošiti bi ne smel niti jednega centa — celih 1368 let bi. moral Živeti ob čisti vodi In zraku, nakar bi še le pošteno zaslužil jeden miilon dolarjev! A to je samo jeden milion! Kdor bi pa hotel pošteno zaslužiti jedno milijardo (tisoč milionov), da bi se lahko meril z Roekefellerjem, moral bi pa ob rečenera zaslužku $2 na dan delati blizo — poldrugi milion let! Recimo, da je Adaiu živel, kakor nam pripoveduje pobožna pravljica, in da je s tistim dnevom, ko ga je bo£ zmesi! iz ilovice. začel delati s $5 dnevne plače in je to plačo dobival ves čas do danes, še bi revež ne zaslužil toliko, kol i kdor ima Roekefeller, Morgan, Hill. Pat teb ali kteri drugi ameriški milionar.
Kdo je torej v stanu, povspeti se do velikega kapitala s poštenim delom svojih rok? Nihče! So delavci, ki se v danih razmerah tekom dolgih let prihranijo par tisoč dolarjev — in to je vse. Več ni mogoče. Toda vpreženi so pa kljub temu. dokler se ne zvrnejo v grob. Nobeu delavec, če ima še tako dobro plačo, kteri ima družina, si ne more toliko" djati na stran", da bi. ko se postara in so izčrpane njegove moči, lahko rekel: Stara leta bom pa preživel ob prihranku. —
Na isti stopinji, kot mezdno delo, stoji tudi mala trgovina in o-brtnija. Mali trgovec in obrtnik sta ravno taka reveža kakor mezdni proletarae: koncem leta. ko napravita bilanco, imata le zgubo in dolg pri velikih kapitalistih, od kterih jemljete blago in surovine. Pridobiti bogastvo, milione v današnjem profitnem sistemu zamo-re le tisti, kdor najemlje druge ljtidi. da proti mezdi jemlje njih produkt; in pa tisti, kdor špekulira s cenami delavskega in far-marskega produkta. Na ta način se "zasluži" milion U\ih v jednem dnevu. Samo majhen primer: Jeden človek ima tvornieo. Zanj dela 1000 delavcev, kterini plača povprečno $2 na dan. Povprečno produkeira dnevno vsak delavec surovine ali dovršenega produkta v vrednosti #10; skupna vrednost < dnevnega proizvoda $10.000. Od - te svote gre i|4000 delavcem kot mezda, ostali stroški produkcije so morda $2000 in ostanek $4000 pobaše laatnik tvomice kot čisti i dob&ek v svoj žep. V jednetn *a-;mem dnevu torej "zasluži" štiri
tisoč dolarjev; v jednem tneaecu $120.000 in v jedneiu letu $1,440.-000. Kapitalistu torej ni treba čakati — 1368 let; dobi milion v jednem samem letu, in teh miliou dolarjev dobi, če vidi kdaj svojo fabriko od znotraj ali ne. -
Seveda, po nazorih človeške družbe je to busineas, "pošteno delo"! Socialisti pa pravimo, da je to sleparija: tatvina, rop je! Človek, ki izrablja delavno silo drugega človeka v kupioenje pri vatnega bogastva, je slepar, tat in ropar, — in družabni sistem, ki vzdržuje tak rop, se mora uničiti!
— k:
■i» »i, a»	i.»
PETER KOT POMOČNIK V SILI.
Skozi leta in leta je Peter opazoval, da prihajajo medle in sestradane duše. ki ponižno prosijo za vstop v nebesa. 1'eter bi rad pomagal na svojo pest, ker so se mu sestradane duše smilile v srce. pa se ni u{>al. dokler je Bog kot ut;skočni vladar vladal v nebesih. Nekega dne je p« Bo^ odločil, da pojde na počitnice, da se malo oddahne od tru<lapolne£a božjega dela. Svojim namestnikom je imenoval starega Petra, zvestega nebeškega vratarja.
Komaj je vlak odpihal z nebeške postaje in odpeljal Roga v krasno opremljenem vozu na oddih v deveto deželo, že je Peter poklical pred see angelja in mu za-povedal, da mora nemudoma na zvezdo, kateri pravijo zemlja in preišče vzroke, zakaj prihajajo v nebesa medle in sestradane duše.
Se predno je Peter odremal svoj popoldanski počitek, je bil že an-gelj nazaj in mu pihljal hlad s penit ima. dokler se ni probudil. Poročal mu je tako le:
Na zemlji sta dva ljudska razreda; lačni in siti, prvih je več, vsi delajo trdo in so mršavi; zadnji pa delajo malo in so debeli, it tem zadnjim pripadajo tudi naši namestniki na zemlji, ki pojedo vse mriaviin.
Ztlaj je pričel drgniti Peter svojo tisoč in devetsto stan» gubo na čelu lu izruval je nekaj srebrnode-belih las iz svoje brade, da bi prišel do oametnega zaklujeka. Na-krat se je pa njegova stara guba zazibala v vesel usmev in zauka-zal je: Vsi nebeški kuharji, sladči-earji in peki morajo skozi osem dni peči kolače, potice in pogače, angelji pa metati to nebeško jed na zemljo.
Milijone ai}geljev je pohitelo na bljižne zvezde, ki so jim služile za peč, cvrli in pekli so. na zemljo so pa deževali kolači, pogače in potice.
Komaj so ljudje na zemlji gledali 24 ur to čudo, so debeli ustanovili trust za potice, kolače in pogače in so po vojakih in policajih dali pobrati nebeško hrano in hraniti jo v skr&mbah. Kdor je hotel ined suhimi jesti pogače, kolače ali potice, jih je moral plačati drago. Ker pa suhi nimajo denarja, so morali zopet delati in stradati.
Peter je od veselja plesal v nebesih, ker se je v njegovih možganih rodila tako srečna misel. Ali, ko so po šestih tednih tednih še vedno prihajale suhe, medle in mršave duše v nebesa, se je zmračilo njegovo čelo. stara puha se je tresla obetajoč nič dobrega in jezno je vprašal trepetajoče duše j "Kam ste djali kolaee, potice in pogače?"
• Iz sredine se je ya oglasil nekdo : "Dobri Peter, usmili see nas! Debeli so jih pobrali, kaj naj sto-riraot" ,
Peter se je prijel za ročaj pri vratih; da ne bi vsled smehu zgubil ravnotežja in poletel v vsemlr. Potem se je pa guba zazibala jezno in zaklieal je:
"Vprašate, kaj naj storite t U-mrite lakote, ker ste tako neumni, da dovolite, da vam ukradejo vse iz pred nosa! V pekel z vami!" i Zaprl je vrata in vsetlel se na star in razpokan prestol, da bi dremal popoldanski počitek. Vsled ' panesrečenega poskusa, so mu angelji smejoč se pihljali hlad, dokler ni trdno zaspal.
Sijajna zmaga cestoželesniških
vslužbencev v Trentonu, N. J.
i St raj kujoči vslužbenei cesto žele/nie» v Trentonu, N. J., so v par dneh popolnoma porazili Tren-ton Ralwsy - kompanijo. Odpravili so se na delo, ko jim je koinpanijs na zahtevo zvišala plača od I814 centa na 23 centov na uro. Kom-
panijo se silno jezi nad mestno vlado, ktera ji ni hotela "posoditi" policajev, da bi ščuvala skabe. V Trentonu je bila namreč mestna administracija, {silicija in vse prebivalstvo na strani štrajkarjev in skabje so ves čas vozili prazne kare po mestu, nakar je naravno kompanija takoj podlegla.
Tako bi moralo biti povsod, pa ne bi bilo treba generalnega štraj-kal
Velika bodočnost.
Preteklosti ne moremo izpreme-11 it i, ampak bodočnost je v naši moči, če skrbite. Sedaj ste na meji preteklostim bodočnosti. Če vasa preteklost ni bila dobra, vam krepka volja zravna pot skozi bodočnost. Če niste dovolj skrbeli za svoje zdravje, če ste bili nezmerni v jedi in pijači, malomarni v iz-pol no vanju z<lr#virtvenih postav, j>ra\ Jobro v«<ate, da so vaša prebavila najprej trpela, in stremiti morate za tem, da jim povrnete popolno* delavnost Uživajte Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vam izpere ustroj, o-eisti kri in okrepi vse orpraue telesne. Očvrsti vam voljo in vas usposobi, brez^ strahu gledati v lice bodočnosti. Trhierjevo ameriško zdravilno grenko vino je zanesljivo družinsko zdravilo pri boleznih želodea, drobja. krvi in živčevja. Jos, Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chieago, 111.
NASI ZASTOPNIKI.
LaSalle, 111.: John Puček. Conemaugh, Pa.: Prank Podboj. St. Louis, Mo.: Vincent Cain kar.
Johnstown, Pa.: Math. Gabre-nja.
Colorado City, Colo.: Drag. Po-gorelec.
Jakob Dolenc, Box 3, Willock, Pa.
Tony Mrak za Hackett, Pa., in
okolico. Joe Pajk za Pennsylvanije.
John Mesojedec, Box 387 Davis, W. Vs. Frank Črne, Cleveland, O.
Rook Springs, Wyo.: Valentin Stalick
Za Chicago in okolico sta naša zastopnika Mike Kulovec in John Jereb.
Anton Sterle, Box 368, Chis-holin, Minn.
Anton Jalovčan, za Hudson, Wyo.
Lorain, O. in okolico: Frank Vevar.
Kenosha, Wis.: Ignac Radovan.
Darr&gh, Pa. in okolico: Ivan Ring.
Hibbing, Minn.: Frank Hitti.
Za Minneeoto: Jernej. Črno go j, Box 477 Eveleth.
Louis Olažar za Sygan in okolico.
Frank Ver^ajs, Vanning, Pa., bo* 135.
Frank Cifrk, za Cleveland in oktflico.
Filip Godina, za Indianapolis,
Zastopnik: Jožef Radelj, box 257, Frontenac, Kans. *
Za severon stran Chicaga: Joe Zavertnik ml. 440 K. Curtfs St.
Anton Mesec, Indianapolis, Ind. za okolico (Severno stran.)
John Gašperin, 22. Stagg St. Brooklyn, N. Y.
Nick Vuksinič, Chisholni, Minn, za ta okraj in okolico.
Lozekar Gasper v Cumberlan-dv. Wyo.
Pongrae Jurse, za E. in W. Mineral. Kans.
Frank Vegel, b. 134, Girard, Kans. in za Franklin, Kans.
KDOR HOČE IMETI
dobro obleko najnovešega kroja, okusno in trpežno delo, naj se o-glasi pri
MIKE KAS?RtJN-U, krojač
na 1842 So. Center ave., Chieago. 111. Isdeluje tudi ženske obleke
po vseh krojih. — Pridite in poglejte 1
Pozor! "Svoji k svojim" Pozor!
■ < * •
Naznanjam «lasem spodaj podpisani zaiel groeerijsko trgovino na 1801 — 22. cooti, cor. Wood Stree. Imel bodem vedno v zalogi samo najboljše blago ter po najnižjih cenah.
Prosim, podpirajte avojga rojaka, kajti jaz Vam bodem vedno polteno postregel.
S« priporočam rojakom v obilen posest Vam udani
Frank Jurjovec,
Phone: Canal 1631.
1801 W. 22nd Street, Chicago.
FRANK UD0VIC,
EKSPRESMAN
1343 W. 18th Street
pri Bine Itland Ave.
CHICAGO, ILLINOIS
Prevaža po*ii&tvo, premog, drva in drugo. Oglasite «e pri niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico.
eee»eeeeeoss»sseseeee»ee»e»»e»ee»eeee»e»e»»»»»»»»ee»t
n, POZOR!
pozor! ::
SLOV. SOC. KLUB ST. 1
-V CHICAGU-
priredi letos veliko elavnost
1 PARIŠKE KOMUNE
Ta slavnost se vrši v nedeljo, dne 20. marca 11. v veliki hali
I NARODNE DVORANE I
1802 So. Center Ave.
Na programu bo igrokaz. slavnosten govor, tamburanje in proeta zabava. Natančneji program se objavi pozneje.
ODBOR.
;»»se»eeeeeeeeeeeeeeeeejeeeee»»steeee»e»e»s»so>os>se»
CE RABITE EXPRESS
kočlfo, seno za živino In sploh reči* ki spadalo v stajno stroko —--se oglasite pri---
W. J. PRENNAN,
La Salle, III.
Blovenoem in Hrvatom priporočam svoje moderni brivnico.
FRA.V^ ZORNJAK,
1837 So. Centre ave., Chicago, 111.
**************** ■ w **
Importa starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1243 W. 18th St. Chieago, 111.
Halo, Johtiy!
Kje si pa bil včeraj? Kaj vet kje, lam kjer je največ zabave. Aliieuevei da je največ zabave v GOSTILNI.
John Košiček,
1807 So. Centre Ave. Chieago, ni.
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th 8t. Chieago. 111
luia voijo zalogo ar, verižic, prst* uov in drugih drago t in. Iz v rtu je tudi vsakovrstna popravila v tej stroki pa
telo oizki eeni.'
ObiUite ga!
Drufttvene regalie, kape, prekoramnlea, bandbra Itd.
za slovenska druitva najbolje preskrbi
Emil Bachitian
? *
1719 So. Centre ave., Chieago, 111.
Slovencem in Hrvatom!
naznanjamo, da iadafajomo rasoonstiM
nhlpk P P° najnovejšem kroja. Uni jako dalo; trpatno in llteo UU1CNC) y jj^ imtano tU(ii mine ,iruga potrefcéèina, k apa.
zalogi
daji v delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte ai naéo ïzJoibo L voera apoitovanjefn
X3ÊT
DOBREGA FOTOGRAFA

Povsod cenijo. Zato pojdite k
kteri Izvrstno iotografufe. Na|bol)še delo.	Cene zmerne.
14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLAČE. TELEFON C AN AL 287.	USTANOVLJENO 18SS.
Izdelujemo
obleke po meri po $20. *22, 125.
Prodajemo %tort ob,ekc po
10, $12, $14, $15.
veliko zalogo modernih klobukov v najraznovrstnih bojah.
Imamo_______
V Talnffi *niamo veliko zalogo srajc, kra-f Liliuyi	hlač, opank, i t. d.
Za mnogobrojna naročila se priporoča I|IT)T M A H/H?IT
PRVA BRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUHI Ivl/ilVUiII,
1724 S. Centre Ave., Chieago, 111.
Zdravljenje v 5 dneh
brez noža in bolečin
(RAZBIRANJE
1132 -1st St.
TELEPHONE 380 R.
Varicocele, Hydrocele
Ozdravim vsaeega, kdo» trpi n« Varieoeeli, Strietnri. Dalja ozdravim nalezljivo zastaranje, ti vine nezmožnosti, roda-nieo hi bolezni tiftoftih se moikih.
Ta prilika je dana tiatim, ki so iadali le velika avofc zdravnikom ne da bi bili oadravljeni in moj name« je, p» kazati vsem, ki so bili zdravljeni od tneatov zdravnika* brezuapetno, da poaedajam la jas edino sredstvo, a kteriss zdravim rspaiaa.
Za novspatno zdravljenj« ni treba plačati—le ta vspstoo Ozdravim pozitivno ftelodečne bolezni, pljučna, na jatrik in ledvicah ne glade kako stara je bolezen.
Tajna molka bolaml zdravim hitro, za stalno in tajno, živftene onemoglosti, slaboot, zguba kreposti, napor, zaatruplenje in aguba vodeč Pljnča, nadnho, Bronchitis, srfne bolecni in pljntne zdravim z mojo najnovejio metoda. ... ženske bolezni v ozadju, bali tok in druge zdravim za stalno. —Eaatrupljsnja in vse druge koine bolezni kakor priUe, tnre, garje, otekline.—Ifoftni tok is druge bolezni. Prettfco in svotuja zaotOnJ.
DE. ZIN8, 41 SO. CTLARK BT., CHICAGO. (Med. Randolph in Lake St.) Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure sveier. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 are pop.
ALOIS V AN A
— izdelovatelj — ,
sodovice, mineralne vode in nz-^ niti neopojnlH pijač.
1837 So. Fisk St. Tel. CanAl 1406
Jako važno vpra*ai|e?
"AÏ1 sem že poslal zaostalo naročnino na "Proletarea"? &s ne! —
ANŽICEK.
(Milan Pu g e 1 j.) (Konec.)
Dolgo, štejeta, nato razdelita, in ko »ta gotova, se pokaže na pragu krčmarica, kakor bi jo poklical. Lepa je, viaoka, močna in ie mlada. Zagorelega obraza je, oči ima velike in črne, laae svetlo - temne, počepane po sredi in na obeh straneh čela lepo izpodkrožene, roke •o do komolcev gole, polne so in okrogle, bujne grudi strepetavajo pod lahno poletno obleko kakor živo »rebro.
Aniieek pogleda in veaplo pozdravi.
"Pozdravljena, Tina!" — pravi. "Kako se pa ima*? Zdrava mo-ras biti, ko si tako lepo oblična in mislil bi, da se ti tudi boljše godi kakor nam, ki smo reveži!"
Krčinariea se ozre v kot in se nasmeje: veselo,"*prostodušno.
"O — Anžiček! Glej ga T — izpregovori. "Kaj bosta pa pila!"
Berač naroči žganja, Anžiček prikima, krčmarica prinese in od-ide.
Solnce se pomika za gore, daljni vrhovi se svetijo v rdeči luči, rahlja sapica pridiha iz doline in šumi ja po listju sliv in breskev, ki rastejo za hišo. Iz krčme vrišči karmonžka, pleano vrvenje se čuje, udarjanje pet ob tla, pijano fantovsko petje udarja na piano, kakor bi iskalo ižhoda.
Berač pije, pljuje po tleh, zdi-kuje in gleda v dolino.
"Sama kazen božja je, da sem te srečal I" — pravi in dr»a z nogo pod mizo. "Če bi te ne bH videl, bi imel nekaj denarja, tako si mi pa vse pobrali"
Anžiček sloni z obema rokama na mizi, enakomerno strmi v kozarec žganja, ki stoji pred njim, in -tudi zdihuje.
"Poglej l" — pravi, kakor bi ne dišal — "ta - le Tina, kakšna žen« aka je! Premisli mutasta zverina, kako vse na svetu pride in mine. Tole imej pred očmi, medved, da me je imela včasih Tina rada!"
Anžiček sloni na mizi, pove do konca in zdihne. Berač gleda v drugo stran, pljune čez mizo in potolče s praznim kozarcem po njej.'
"Kdo ti pa verjame t" — vpraša zaničljivo. "Kakšen pa si? Kakor goveji gobec, ki se dva dni kuha!"
Anžiček ni res tak. Suh je in droben v obraz, pa ne zoprn. Tudi sam ve, kako in kaj, pa se ne prepira.
"Kakšen si pa ti t" — vpraša. Vsaka krtina iina več lica, kakor tvoja glava!"
Oba molčita, solnce zahaja, sapa, ki diha iz doline, postaja močnejša. Tik meje -- daleč spodaj pod hišo in sredi njiv —• stojita fant in dekle in se objemata.
"Če je kaj resnice na tvojih besedah" — prične iznova berač — "pa zdaj dokaži! S kozarcem bom potolkel ob mizo, in takoj bo krčmarica tukaj!"
Berač tolče, krčmarica pride. Anžiček se nasmehne in izpregovori kakor bi se laskal.
"No, Tinca, draga Tinea, ali še kaj veš, kako je bilo pred leti t" "Nič ne vem!" — pravi krčmarica, prinese žganja in odide.
"Vidiš!" — se oglasi berač iA «c smeje. "Vidiš, kako debelo la-ieš!"
"Kaj pa ti veš, jazbec!" — odgovarja Anžiček. "Kaj pa ti poznaš ženske?! Vsaka je taka! O taki minulosti, ki se ji je tako ali tako skvarila. ne mara slifiati nobena! Tako je!" "Posebno o tefoi ne, kozel!" Anžiček grize z zobmi ustnice, s palico udari dvakrat ob tla kozarec prime z roko in ga izprazni do dna, obriše »e krog ust, ojunači se m vstane.
"Kako si rekel?" — vpraša "Aha! Že vemo! Bomo videli!"
"Objemi jo!" — pravi berač in pije. "Če jo objameš, pa ti verjamem
" Solnce je zašlo, zadnji žarki se razgubljajo po jasnem m čistem nebu, mrak prihaja iz zakotij in senčnatih krajev, kakor rledka megla se spušča po okolici in se bolj inbolj gosti, sadno drevje *umi v večerni sapi in se rahljo ziblje. V krčmi kriče- pivci, ropotajo s stoli, žvenkečejo s kozarci in pojejo na ve* glas zdravice. Dvoje deklet pride izza vogla, se smeje, in teče čez dvorišče in po rebri navzol žito.
"Tako je!" izpregovori odločno
Kadar prid«, pa bom stopil k njej m jo objel! Tako, kakor prejšnje čase: oprijel okrog pasa in jo stisnil k sebi t"
Anžičefk zleze izza mize, stoji tik nje in čaka. Berač dvigne šibo, ki leži tik njega na tleh in tolče i njo po mizi. Dolgo ni nikogar. Harmonika se zopet oglasi v hiši, vrvenje in plesanje postaja glasnejše in bolj divje.
Berač tolče vnovič a šibo po mizi, in krčmarica pride. Na pragu obstane, na smeh se drži, pogleda naokrog in stopi do mize. Roko isr tegne, da bi vzela prazne kozarce, pa jo Anžiček nenadoma oprime o-koli pasa, k sebi jo pritisne in jo hoče poljubiti.
"Tinca, ti!" — izpregovori, kakor bi bil ginjen, berač iztegne vrat in izbuli oči, krčmarica obstoji prvi hip kakor omamljena, a nenadoma odtrga Anžička od sebe, z rokama ga tepe po licu, zadaj ga zgrabi za suknjo vatttom, še vedno ga tepe m zmefja, nazadnje ga vrže pod kap in odide.
V	hišo gre, tam pove pivcem, ki pridejo gledat Anžička in se mu smejejo.
"Kaj si pa napravil Anžiček?"
—	vpraša junačen kmet in ga še-geče s palico po vratu.
"Kaj si se zaljubil, Anžiček?"
—	povpraša viaok fant, globoko dol se skloni in ga potegne za uho.
Anžiček se počasi obrača* sede k zidu se stisne in solze mu tečejo po licih.
"Joče!" — pravijo kmetje m vsi se na glas zakr^hočejo. Eden od njih gre, kliče krčiuarico in ji v veži pripoveduje:
"Anžiček se je zagledal vate, Tina!" — pravi. "Pod kapom leži in joče. Pojdi, da ga vidiš!"
"Naj joče!" -»- pravi krčmarica in ne mara k njemu.
Anžiček čnje njene besede in ihti še huje.
V	Kako govori!" — vzklika z jokajočim glasom. "Poslušajte, vi ljudje kristjanski, kako govori!"
Berač,, ki sedi na klopi in pije žganje, otepi je z rokama okrog sebe, kaže s prsti na Anžička, tol Če se po kolenih, jeca in se glasno in čudno smeje.
Anžiček ga sliši, pogleda ga in pokaže nanj s prstom.
"Glejte ga!" govori in glas se mu trese. "Zasmehuje me, ki sem revež, on pa je goljuf! Mu tast se dela, da mu dajejo ljudje denar, pa govori kakor jaz!"
Kmetje se ozro, berač plane s klopi, kakor bi se »plašil, trikrat stopi preko dvorišča, po rebri beži v dolino in utone V mraku. Dva, trije fantje skočijo za njim, pa se vrnejo prazni in z nasmehom na obrazu.
Anžičku tečejo še vedno solze po licih, v tla gleda predse in z rokama objema koleno leve nog^, ki je zdrava in se da upogniti.
Na pragu se prikaže nov star siv kmet, pogleda Anžička spozna ga in stopi k njemu.
"Kaj pa ti je?" — ga vpraša. "Kdo ti je pa kaj napravil?"
Kmetje se nasmejejo in mu razložijo: "Gospodinjo Tino je objel, pa ga je naf^plal"
"Kaj si pa neumen?" — ga vpraša iznova starec.
"Saj nisem!" — pravi Anžiček in ihti. "Saj vem, kaj delam, saj sva se imela rada!''
Neha in pričenja vnovič: "Rad jo imam, rad — pa me tepe!"
"Dober večer, gospodična !'' Postoji zopet, pogleda jk> kravi, ki loži ob desni steni, stopi do listja v kotu, izpusti klobuk in palico ob sebi na tla in leže, kakor bi padel.
Snop luninih žarkov se usiplje skozi zamazano okno, siva krava enakomerno prežvekuje,^ junica leže nazaj m se liže po hrbtu. Anžiček se izteguje vznak in glasno smrči.
Hrizantema in Cimbas.
(Spisal Milan Pugelj.)
Zvezde gorijo, na tisoče se jih sveti po nebu, ščip plava med njimi kakor bogat gospod, ki živi brez skrbi in dolžnosti. Murni po-jo po poljih in njivah, toliko jih je, da se zdi človeku, kakor bi jih bili kmetje nasadili namesto žita. Nekje daleč prepevajo fantje, in njihova pesem, ki plava skozi noč in se v njej širi in raztaka, je prijetna vabljiva in omamna.
Tiho spi vas, mir je razlit vse-naokoli, samo senca se zgane, ki leži preko pota, samo fant, ki stoji v mesečini ob beli koči, na majhnem oknu sloni, bujni mladenki šepeče na rožnato uho svojo zapeljivo govorico.
Polnoči bije ura v zvoniku, od-nekod se približajo koraki, nepravilno odmevajo s ceste, Aniiček se vrača in odpira hlev.
Nalahko odklepa in zaklepa, nekako na sredi obstane, kakor bi pomišljal in gleda v tla.
Junica se nenadoma dvigne, vznemirja se in zamaka. Anžiček sname z glave klobuk, zavihti ga in jo udari ž njim po kolku.
Naravno je: Kadar je Človek mlati, kadar je njegova ntoč v cvetju, tedaj ga prepravlja hrepenenje kakor povodenj dolino. Dviga ga, kakor ptico perot, sili ga dalje, kakor razbojnika kazen, preganja ga vedno in povsod kakor potepuha pravico. 1 Mlad sem bil takrat, sedemnajst let sem imel na plečih, moje sanje o bodočnirati so bile še otročje in naivne.s Glejte, mislil seiu, da se bo čudovito lepo godilo z menoj. Oče, ki je reven, obogati lahko nenadoma; bogat umrje in mi zapusti denar in posestvo. In graj-ščakova hči, tista, ki stanuje nad našo vasjo na vošavskem gradu, ki je lepa kakor angel v oltarju in ki ji sumijo krila kakor breze v vetru, tista me lahko nekoč ogovori in dogodi se čudež: tako se pripeti, kakor se ni nikomur zdelo.
In žele sem bogve kam. Včasih ves teden samo naprej in naprej, nvkam daleč tja v veliko mesto, kjer hodi človek od jutra do mraka in še ne vidi in ne sliši vsega, kar''mami oči in ušesa. Eukrat bi bil rad hodil po takem mestu: recimo po Ljubljani. Pravili so, da so taiu hiše kakor višavska graj Ščina nad našo vasjo, da so tam skoro vsi moški tako napravljeni kakor grajščak. in ženske, ki hodijo po belih in širokih cestah sredi grajščiu in gradov, so tako lepe in tako prikupljive, kakor ta grajska gospodična, ki ji pošume-vajo krila kakor veter v zreli pse niči.
Da! Hotelo se mi je v Ljubljano. Premišljal sem. premier jal tako in tako brez težav se mi je zdela vsa ta dolga pot. V nedeljo po maši bi se izgubil tam za cerkvijo na cesarsko cesto, pospešil bi ko rake, naenkrat bi imel vas daleč za sabo. Tri dni bi ostal, narav nost po cesarski cesti bi hodil in po njej bi se vrnil Še pred četrtim dnem.'
"Kod si hodil?" — bi se čudili domači.
"E, da" — bi rekel. "Ljubljano sem pogledal!"
In smejali bi sej kaj naj store drugega?
Hotelo se mi jc in sem tako storil.
V nedeljo dopoldne sem jo zavil po končanem božjem opravilu na cesarsko cesto, naglo sem jo mahnil dalje, domača vas je utonila za mojim hrbtom kakor žalost v nenadnem veselju. Polja, ki so ležala na levo in desno, njive, seno-žeti in gozdiči so se umikali bolj in bolj, ginili v megleni daljavi in se skrivali za holme in brda, ki so se spenjala ponekod iz ravnine in e spuščala od druge strani zopet vanio.
Novo mesto, o katerem so mi pravili, da je proti Ljubljani tako, kakor krtina proti hribu, je bilo okrog poldne že za menoj. Komaj sem dobro prestopil, ni že sem bil zopet med kmeti, ki so se vračali praznično oblečeni od službe božje in razpravljali o vesteh, ki so jih izvedeli na fari.
Vse popoldne sem prehodil, samo toliko sem se ustavil,, da sem pogasil žejo, ki je sušila grlo, in da sem si kupil kruha iz srebrnja-ka, ki mi ga je podaril ujec Matija takrat, ko se je vrnil iz Amerike.
Mrak me je dohitel v gozdu. Hitreje in hitreje sem šel, boljin-bolj se je mračila široka cesta, ali hoste na desno in levo ni hotelo biti konec. Narobe! Gostejša in gostejša je postajala, zgrinjala se je .na cesto nekako težka in resna kakor strop mogočne stavbe, stala črna in molčeča na obeh straneh kakor strahovi in bila nasičena^ tistim čudnim in plahega pričakovanja polnim mirom, ki plaši |hv potnika, s šumom velega lista, s krikom nočne ptice, s pokom trhle vejice. In poleg tega pridejo še misli, še spomini na tisto, kar je
človek slišal: tega in tega so nabili roparji, i>obrali so mu denar, pretepli so ga, umorili kakor ¡tival. In v poltemi gleda izza črnega debla že trhel in nagnjen triž s štirioglato desko v sredini, tjer je naslikan bradat in razmri-en razbojnik, ki ubija s krepelom debelega kmeta.
Tema se je gostila, komaj so še sledile oči cesti, ki »e je zavijala vanjo-kakor/V črno plahto. Od desne, od leve je pritaval včasi glas, krik nočne živali, pok vejice, šum istja, ki "<* j« zgenilo tuintam v nenadnem dihu nočnega vetra.
Hodil sem in hodil, in glej, zazdelo se mi je, da sedi na levi strani na obcestnem kantonu človek, sedi in se ne gane. Sključen je, menda upira komolce ob kolena in drži glavo v dlaneh, menda ima krepelo prislonjeo h kautonu in Čal^a.
Po pravici povedano: še nikoli me ni bilo tako strah. Po drugi strani ceste sem se namenil mimo, naglo sem šel in noge so se mi tresle kakor starcu, ki ne more več do cerkve.
Prišel sem vštric in sem pozdravil :
Dober večer vam voščim, popotnik! Menda ni meseca nocoj, ali pa spi za oblaki, da je tema, kakor v skovirjevem duplu!" Tudi glas se mi je tresel. Od strani sem videl, kako je dvignil popotnik glavo, kako se je ozrl po meni, kakor bi se prebudil iz sanj.
"Poglej", — je rekel — zamislil sem si bil; nisem opazil, kdaj se je zmračilo in stemnilo."
Že sem bil naprej in se bolj sem pospešil korake.
"Kam bežiš, fant, pred menoj kakor pred razbojnikom? Postoj, da greva skupaj in delava drug drugemu kratek čas!"
Zaklical je za menoj, ki sem skoraj tekel, in nič razbojniškega in hudobnega ni odmevalo iz nje govega glasu.,
'Kam pa hočeš po noči?" — je vprašal. "Kdo ti bo pa verjel, če potrkaš opolnoči na duri in poveš, da si pošten človek? Kdo ti bo odprl vrata in ti dal prenoči ife!"
Ustavil sem se in gledal nazaj vanj, ki je prihajal počasi za menoj, prekladal noge po cesti dalje nerodno kakor dva štora, se ziba s čokatim životom z desne na levo in se opiral na debelo popotno palico.
"Le počakaj fant" je govoril s potoma — "in nič se ne boj. Da! Nič hudega ne doživiš pri meni, ampak dobro ti storim: piti ti dam če si žejen; dobro žganje i-mam v malhi — hvala Bogu! In tudi nasitim te: svinjino imam v torbi na hrbtu pa hlebec kruha!"
Po drevju na desno in levo je pričelo šumeti močneje in močneje, ozračje se je nenadoma ohladilo, od nekod daleč je prihajalo votlo bobnenje, podobno oddaljenemu grmenju.
"'Nevihta se bliža" — je dejal popotnik. "Kaj boš stal ob nalivu sredi ceste in se močil kakor bičje v potoku? — V hosto stopiva in poiščiva votlino, ki bo naju varovala pred ploho!"
Zablisnilo se je.in za trenutek sem videl njegov obraz: ploščat in oglat kakor napet na močne širleče kosti, spodaj porastel z redko in ščetinasto brado, zgoraj zakrit do oči s senco nizkega in okroglega klobuka.
"Kaj misliš, da je vsakdo ropar, ki te sreča po noči sredi gozda? — Ali tisto misliš, da je vsak do razbojnik, kdor je bil radi raz-bojništva zaprt ? — Z menoj se je tako zgodilo, pa nisem razbojnik!' (Dalje prih.)
ROJAKI
v VVaukcflanu!
Če kočete piti dobre pijače in ae zabaviti po domače pojdite k
B. Maltnich-u,
714 Nlarket Street. Waukegan.
Pri njemu je vae najbolje. Kdor ne vtjame, naj se prepiča.
Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki oeni na prodaj
pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted St., Ohicago.
Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
--——-
Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v Vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler"t kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Amerjki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na stekleniei.
Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane.
Šajnek & Hans
1802 S. Centra Ave. Chicago, 111.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, III.
P
R. Trichter'« "P AI N-EXPELLER'
Kaj ti koristijo močne miiie«, če trpii os revmatiimu.
PAIN-EXPELLER
dobro vdr«nJ«ft. 11 takoj oU )•» boleClM la nd»tr»ai njih varrik«. Po tfc in lOo v uih l*k»rn»b
F. A4. lieMir 4 Co., 218 Paarl St.,
NBW YORK
PaiiU B« v trst «no
inainku • »Idrum
Joseph Kratky,
1645 W. 21st Pl., Chicago, m.
Izdelovalec najfinejših ci«ar veake vrste.
Na debelo in drobno.
Sveii kruh in fino peeivo pobite veda« v hrvatsko slovenski pekarni
Cur» i Rad&kovič
1458 So. Centre Ava. Vosi tudi na dom	CHICAGO.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
8ALOON
• modernim kegljitten
Svsle pivo v sodčkih la buteljka* in drage raanovrstae pijaêe tar unijske smodke. Potniki dobe Mao prio-ëitte sa nisko
Postrežba totaa la is borna.
Vsem Sloveoeecn in dragim 81ovaaosi se toplo prtporoée	*
MARTIN POTOKAR,
1626 So. Centre Ave. Chicago
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR ,
j
1237-lst St.. La Salic, 111
Toči vse, gostilni podrejene pijafe Lnee priporoèa rojakom sa obto obisk.
Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko.	Se priporoča
John Mladič
2236 So. Wood St. Chicago
Kadar se brijeta stopite vedno v brimieo I. razreda, to je pri
Louis Polka,
215 W. 18th St., Thalia Hali Bldg.
CHICAGO, ILL.
brez učitelja! Slovensko An-gleSka Slovnica, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. «J. KUBELKA,
5 38 W. US St.. Mew York. N Y.
Pilite po čenik knjig!
KAKO SO NASTALE VERE IN BOGOVI?
Ta interesantna razprava iz pod peresa slavnega Ingersola se dobi v slovenskem prevodn sedaj za samo 15 centov! Pišite na izda jatelja IVAN KAKERJA, 1922 S Laflin St., CHICAGO, ILL.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
NA 113 MILWAUKEE AVE., KENOSHA, WIS
Telefon 1199.
JOS. PREŽEL,
Slovenska Groccrlji, 1932 West 22nd Street,
med Robey in Lincoln ul.
VOZI NA DOM.
Angleščina
Aka hočei dobro naravno vino piti, oglasi se pri
JOS. BERNARD-U
1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal »42	CHICAGO
Pri njemu dobii najbolja kalifornij. , ska in importirana vina.
Leopold Saltlel
ODVBTNIK
v kazenskih in eivilnih zadevat. A a to Phone 6065.
Offiee P ho ne Mate »066
ftesideaee Phone Irvring 4176
URAD: 27 METROPOLITAH BLOOK
Se vero up ogel Baadolph * in Le Salle ollee Stanovanje: 1217 Cherldan Eoad.
HALO! HALO!
JnH
Kam pat — Na svete pivo in čais dobrega vina k
Frank Mladiču
1832 S. Centre Ave.
tam se bomo imeli po domače."
To je pogovor s ceste, ki priča o mojem saloonn.
Frank Mladič,
1832 S. Centre Ave., Chicago.
i
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik sa notranje bolesni in ranocalnik.
Izdravniika preiskava brest čati je le adavila, 1924 -26 Ave. Chicago. Za dne ure. ua i w« po pol. Od 7 do 9 svečer. Isven Chiesil iiveči bolniki naj piftelo slovenski.
LI
\
Vfíl
«r>/
)
SAMI?
Mi Vam oferiramo britev sa 62.00 isdslsae is najboljiega materijala, ki se prodaja sa 64.00. Te nam zagotovi in prinese 100 novih odjsmaleev k tisočem drusih, ktsrim smo prodajali od leta 1876—to je 33 let pod tvrdko Jo«. Kralj. Vrf ti \ so Lznsili, ds so naie britve is najboljiega mata* ► rijala in da jih najbolj sadovole. Vsaka nalU britev je garantirana in mi damo v slučaju, ds ni komn britev po volji, damo popolno zadoičeajs dotičnikv. Nihče ne more oceniti britve preda« je ni rabil. Ker vemo, da eo naie britve dobre, fk J lahko tudi garantiramo. Cena tem britvam J« Is 62.00. Brusimo tudi stare britve, ta kar rsčnnamS 25c. sa Chieago. Za isven metla % plačati 5e več sa pofttaiao.
«JOS. KRAL,
1147 W. 18th Stre«t,
CHICAGO, IUi.
Op. Wm. A. Lurie, 1
IZKUŠEN ZDRAVNIK.	|
Ordinnje: Auda's Drog Store. 631 R. Centre sve., od 11—12 po dnevi. Drugi ursd: 100 8tate ftt., Kootn 210, od 4—5 me popoldne, Itvietnfti
nedelje.
Stanovanji: 2757 W. 22nd Street.	Telephone. Canal 859.