269. številka. Ljubljana, v četrtek 23. novembra. XXVI. leto, 1893. [shaja vsak dan svečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pof ti prejeman za Avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po HO kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za osna ni la plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav nistvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Opravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročniue, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Na razpotji. Naš« stališče nasproti grofu Taafleu in njego-govemu legimu je jasno. Naglašali smo je v teku let mnogokrat z vso odkritosrčnostjo, ocenili pa tudi Se pred nedavnem na odličnem mestu. Po našem mnenji slovenskemu narodu ni potreba prelivati solza vsled padca njegovega, ker je Bedaj vsaj konec političnega licemerstva, kakeršno je pod egido Taaffeovo vedno bolj poganjalo v klasje. Drugače pa je, ako pomislimo, za kakošnih okolnosti] in vsled kakošnih spletek je moral Taaffe odstopiti s političnega pozorišča. Tu moramo naravnost izjaviti, da so simpatije naše na njegovi strani. Ne bojimo se očitanja nedoslednosti ; saj se zgodi večkrat v življenji, da smo vsled igre usode primorani sočustvovati z ljudmi, ki nam nikdar nič dobrega hoteli niso. In grof TastV« je jeden bunt h Navidezno sladak in prijazen, prizadeval nam je na najobčutnejših mestih narodnega našega telesa vedno nove in nove skeleče rane. Ravnanje njegovo nasproti nam moglo bi se primerjali z ui]udnostjo Turka, ki je — po narodni pripovedki — sladko smehljaje se govoreč besede „ne boj se, brate!" z bridkim handžarjem sekal prednikom našim glave. In vender nas jo genila ujegova usoda. Saj ga je zadela, ko je državnemu zboru predložil načrt zakona, kateri se more nazivljuti najliberalnejši, kolikor jih je bilo od časa ustavnosti predloženih državnemu zboru v posvetovanje. — Naj nas pa nikdo krivo ne razume. Niti od dalječ nam ne pade na um, da bi Taafleu pripisovali kake liberalne alure. Nasprotno, prepričani smo, da je dotično zakonsko osnovo hotel porabiti le kot šibo za neposlušne otroke na levici; spraviti jo pa zopet, ko bi bila svojo dolžnost storila ter mu pripomogla do večine za izjemne naredbe v Pragi. Saj nam vse dosedanje delovanje njegovo priča, da prava, plemenita liberalnost ni njegova slaba stran. Nehote* pa morajo o padcu njegovem naše simpatijo biti na njegovi strani zato, ker so ga zakrivili reakcijonarei najhujše vrste; zlasti pa zato, ker nam je s svojo — kakor rečeno: po našem mnenji nikdar resno mišljeno — volilno predlogo pomogel odkriti vse hinavstvo one Btranke, katera se je vedno hlinila prvo prijateljico četrtega stanu. Sedaj pač svet vo soditi, kakšen je liberalizem tistih manchesterskih krogov, ki so stranko svojo nazvali liberalno par fxcellence. Nam Slovanom najnovejši obrat v naši notranji politiki ne more prinesti nič dobrega; slabšega nam brez tega prinesti ne more. V jednem oziru pa nam mora biti po godu; zato namreč, ker smo sedaj spoznali naše mnogoletne zaveznike: konservativce. Ako pomislimo, kako neprimerno smo glede na število, davek in intelekt zastopani ravno slovanski rodovi v državnem zboru; ako dalje premislimo, da bi bila ravno Taaffeova volilna reforma pripomogla nam do številnejšega zastopstva in da bi bil na njeni podlagi sestavljeni parlament gotovo pristop-nejši za odpravo sedaj veljavne volilne geometrije, nego je Bedanji: tedaj bi bili pač smeli pričakovati, da taki volilni rtformi vsaj zavezniki naši nasprotovali ne bodo. Doživeli smo pa celo, da se jej je z vso težo mogočnega svoiega upliva uprl ravno načeluik konservativnega kluba iu ne po krivici smatra se ravno odločni njegov upor za poglavitni uzrok padcu Taafteovemu. llohenvrart, katerega so nam nekateri slovenski poslanci slikali za poosob-Ijeuo politično modrost, pokazal se je s tem činom najhujšega reakcijonarca in nas zdaj šele prav od srca veseli ona zdrava revolucija v naroduoin taboru našem, katera je prouzročila, da Črni ta reakcijo-narec ue zastopa več bele Ljubljane. Hohenwart pa je zakrivil še nekaj druzega, česar nikakor ne smemo prezreti. Ko smo se pred leti že oglašali za to, da bi poslanci naši izstopili iz tako imenovanega konservativnega kluba ter navajali tehtne razloge za to, odgovarjalo se nam je, da se imamo pred vsem izogibati vsega, kar bi levico utegnilo spraviti zopet na krmilo in da ravno Ilohen-wart je mož, ki zamore to, ako ima za sabo številen klub, preprečiti. Sedaj se jo pa zgodilo, da je ravno ta Hobenvvart v znamenji reakcijonarstva pri- pomogel nemški levici na krmilo. Zares, čudne nam igre usode! Istega dne, ko nam je brzojav naznanil telesno smrt slaboglasnega reakcijonarca Bacba, začelo se je vsled Hohenvrartovega priporočila pogajanje za ustanovitev koaličnega ministerstva, katero z ozirom na to, kar se je pred tem vršilo, ne pomeni nič druzega, ko zmago reakcijonarstva. To ministerutvo predstavilo se je danes državnemu zboru. KakoŠen program je razvilo, ni nam v trenotku, ko to pišemo, naznanil še brzojav. Iz ofi-cijoznih listov pa vemo, da bode kardinalna točka tega programa: strogo varovanje statusa quo ante, t. j. da Rf v narodnostnih vprašanjih ne smejo vršiti nikake premembe. Poljaki so konečao s tem prav lahko zadovoljni; vsaj njihova moč in veljava brez tega sloni na krivični podlagi. Isto velja o nemških levičarjih. Konservativci delajo se sicer navidezno nezadovoljne; a tudi njim se ni pritoževati, ker Be je naša državna polovica v preteklih šestuajstih letih vladala vseskozi po konservativnih načelih. Vbb te tri stranke pa imajo zastopnike v novem kabinetu in ker nobena njih nima tiste kreposti, katero imenujemo skromnost, vedele bodo že izkoristiti si ta položaj. Drugače pa je z drugimi državnozborskimi Btrankami in mej temi tudi 8 Slovenci. Mi nimamo zastopnika v kabinetu; pač pa sedita v njem Plener in Wurmbrand. Prvi je voditelj nemške levice; kako pa je le-ta delala z nami, ko je imela še vao moč v svojih rokah, znano jo le predobro. Kaj pa uaj rečemo o grofu Wurmbrandu? Še le v polupre-teklem času vršili so se na slovenskej zemlji — v južnem Štajerji — dogodki, ki nam živo pričajo, kako iz dna Bvoje duše sovraži ta minister slovenski element. — Govoriti glede nas, ki se moramo že leta iu leta breuspešno boriti za najelementarnejše pravice, da se moramo zadoljevati b statusom quo, pomeni ravno toliko, ko da moramo molče gledati, kako nam vsled gnjileža germanizacije in italijani-za:i i• ■ odpada ud za udom od narodnega telesa. Ako ministerstvo do naših državnih poslancev stavi zahtevo, da se zadovolje s statusom quo, tedaj je LISTEK. I d e j a I i s t. (Novoluta. Spisal F. G. 1\) (Dalje.) 111. Tistega večera ni mogel dolgo zaspati naš Etbin. — Pogovor mu je vzbudil neko struno in ta mu je pela v srci glasno, neumorno. Zdelo se mu je, da Čuje Še vedno Minkino ihtenje, da čuti še vedno tisti gorki pogled, ko je zagovarjal ljubav v zakonu. — Vse misli so se vrtile le okoli nje, okoli Miuke. Sedaj se je spomnil na vse one dolge, globoke poglede njene, spomnil se je, kako ga je čeBtokrat vznemirila njena prisotnost, kako ga je že razveselilo šumenje njenih kril, kako se je čutil srečnega, če se je slučajno dotaknila njegove roke. Začel je premišljati, kako bo srečen še le oui, kogar Boproga bo ta Minka. Omikana je po razumu, plemenita in blaga po srcu; dih pokvarjenega sveta še ui oskrunil njene čiste daše. — Ona bo izvrstna gospodinja, skromna v svojih potrebah, saj se za svojo toileto bore malo zmeni, da, ona niti ne ve, kaj jej pri-atoja in kaj jo uazi. Kako priprosta in mila je njena prikazen v primeri z onimi frivolnimi mode-damami brez srca t — „In če bi bil ta srečnež jaz!?a —se je vpra šal dalje. — „Bi li ne bilo možno? — V poldrugem letu končam študije in za tri leta je Minka že mojti, samu moja !" — Misel ta ga je upmv navdušila; nalik omotičnemu je hodil negotovih korakov brzo po sobi gori in doli ter se tiščal z obema rokama za glavo. Potem je sćJel k mizi in jel b svinčnikom računati, v kolikim času bo samostojen in neodvisen . . . „D&, čez tri leta bo že prav gotovo moja!" — je bil zaključek njegovih računov. „Gotovo?I — A če me ne bo ljubila; — če ljubi že druzega??" — Iu zopet je dirjal razburjen po sobi, dokler se ni utrudil. „Ne, ni mogoče!" — si je zatrjeval vedno. „Pa če hb vender-le motim? — Nu, takoj jutri jej povem odkrito, da jo nepopisno ljubim in ona bo izveatno tudi odkritosrčna. —Ona, ali pa nobena!" — In povedal jej je res odkritosrčno. — Gospa Nasička je imela nekje „uro", babica je dremala pri svoji nogovici tam ob oknu, Bogomir je bil pa v gimnaziju, ko se je vrnil Etbia z vseučilišča malo pred poludnem. Od vznemirjenja ni mogel spregovoriti besede. Nemo se je poklonil Miaki, ki je z visoko zavihanimi rokavci valjala v kuhinji testo za juho. Obstal je pred njo, vihal si brke na vse vetrove in zrl na tiste lepe, male roke, ki so bile bele nalik alabastru in rožnate kot pomladni listi vrtnic. Tudi Minka je molčala dolgo, končno pa se je glasno nasmejala. „Gospod Poljak, kaj ste danes tako zamišljen! — Ste li . . . ?■ — Hotela je menda reči „zaljubljen", a je nakrat globoko zardela in hitela tlačiti in gneati testo. Iv lun pa se je po bliskovo sklonil preko mizice in poljubil tisto okroglo nago rokico. Zamolklo je zavrianila Minka in njeno bledo lice je pobledelo še bolj. Etbin pa je govoril dolgo in hitro, saj mu je narekovalo srce, saj ga je tirala ljubav! .....Torej hočete-li biti moja nevesta in za nekaj let — moja soproga, Minka?" „„O moj bog, — Etbin!"" — bilo je pol strahu, pol blaženosti, kar jej je stiskalo srce. „Recite, — reci „di^", Minka, — a reci je le meni," — govoril je straBtno Etbin. Kot brez volje je naslonila svojo kodravo glavico na njegovi prsi; — čutil je, kako trepe&e njeno telo in jo krepko prižel na-se. Dvignil jej je potem okrogli obrazek, oči polne bisernih solz so zrle vanj — in kot v sanjah jo je poljubljal vedno in vedno na sveže rdeče ustnice. „Sedaj Bi moja zaročenka pred Bogom, — da veš, ti moja miljeuka, ti moje vsel" — šepetal je) je na uho. „„Pojdi sedaj, — pusti me samo!"" — pro- vrglo zasmehovanje v obraz vsemu slovenskemu narodu Morebiti tega oe bodo hoteli razumeti Nemci, Poljaki in Italijani; a lahko je norčevati se iz gladnih njim, ki sede ob polnih skledah! — Status quo pa pri sestavi novega mi-nisterstva glede nas Slovencav niti ne pomenja tega, kar besedi poveste. Ni namreč dvojbe, da bosta Plener in Wurmbrand skušala novi kabinet speljati popolnoma v nemški tir. Ker mi ne bodemo imeli zagovornika v kabinetu — vsaj nam niti jeden ministrov ni količkaj naklonjen, da: še celo o platonični ljubezni ne morem; govoriti pri nobenem — nastala bode torej pri vladi glede nas popolna reakcija- Kaj naj torej v takih okolnostih stori slovenska državnozborska delegacija? Po naših mislih nahaja se sedaj — kakor smo že včeraj dokazovali — ravno tako na razpotji, kakor — toda ne: preslaba in premalomočna je, da bi jo primerjali z mitologičnim juuakom, čegar ime nam je prišlo pod pero. Pravo pot odbrati si v danih okolišćinah ni težko; bode li si jo odbrala, to je vprašanje, od katerega je odvisen uspeh naSe politike, odvisna pa tudi čast našega naroda. Našli se bodo gotovo glasovi, ki bodo priporočali, naj slovenski poslanci ostanejo tudi na dalje še v konservativnem klubu pod vodstvom »modrega" Hohenvvarta. Vsaj vlada bode po vsemogočnih ovinkih in s tajnimi sredstvi, katerih ima toliko na raz polaganje, trudila se doseči to. Ni tudi dvojbe, da je kopa slovenskih državnih poslancev, ki ao po svojem prepričanji ali pa po višjem ukazu pred vsem konservativci in potem še le Slovenci, že sedaj naklonjena taki odločbi. Bojimo se le, da bi se njim — „zaradi složnega postopanja", kakor smo že jed nako upravičevaaje culi — ne pridružili tudi odločnejši, zares narodno čuteči poslanci. Nam vsaj ne imponuje — s I o g a v malo m o č u o s t i , jedinost v neodločnosti. Po našem mnenji je za naše državne poslance sedaj jedina in strogo odkazana pot: izstopiti iz Hohenwartovega kluba in združiti se z drugimi slovanskimi frakcijami v veliki slovanski klub, kateri jedini bi bil v stanu preprečiti pogubonosno delovanje koalirancev. Ali ne bode sedaj, ko vidi Hohenwarta v teanej družbi s Plenerjem, vzkliknil celo poslanec Klan: »Heinrich, mir graut vor Dir!?" Politični razgled. HI «>lranJe dežele. V Ljubljani, 23 novembra. Koalicijske stranke. Vse tri koalicijske stranke imele so včeraj klubove seje. V levičarski klub sta prišla Plener in Wurmbrand, da se predstavita kot mmistra. Oba sta v svojih govorih namiga vala, kakšen bo v glavnih potezah vladni program, a bistvenega vender nista ničesar rekla. Vzlic temu se je klub takoj izrekel za koalicijski program. Plener ni slikal položaja, kakor bi bil kdo ve kako ugoden, tolažil |e le svoje sila je ona. — „„ Preveč sreče nakrat, zbrati se moram."' — — In odšel je. — Od tedaj pa so se pričeli dnevi sreče, ki je bila tem slajša, ker sta jo čutila prvič in jo kot ljubosumna skrivala pred vsakim, tudi pred NasiČko. Nevedneža! — Saj je ni otročje skrivnosti, katera bi ušla bistremu očesu matere! — Gospa doktorica pa je molčala. Kot praktično skrbna mati je poprašala na pristojnih mestih po minulem življenji in vedenji Poljakovem. Izvedela ie same vesele novosti: — Poljak je bil pri vseh Bkušnjah odlič-njak, ponašanja pa vseskozi vzglednega, tako da so mu prorokovali povsod lepo karijero. Nasička ni nikomur pravila o svojem poizvedovanji. Na tihem pa se je toliko bolj veselila, da bo dobila v Etbinu tako vrlega zeta. Minka je bila njen zaklad, zato jej je želela največjo srečo. Da pa bo uživala njena dobra hči na strani odločnega in jekleno vztrajnega Poljaka popotno srečo, o tem je bila po vsem svojem občevanji ž njim in po izvedenem uverjena. — — Življenje Nasičkove obitelji se radi omenjenih dogodkov ni prav nič spremenilo. Ostale so iste domače zabavice in navidezno isto nespremenjeno familijarno občevanje. V tem je minulo leto. Bogomir je prinesel ves ponosen z gimnazija prav dobro svedočbo, česar je bil seveda Etbin najbolj vesel. (Dalje prih.) ovčice, naj potrpe vsaj v z a č e t k u , da se nova vlada utrdi, češ, potem jih bomo že odpravili, tiste elemente, ki nam niso po volji. Levičarji so z navdušenjem pritrdili Plenerjn in se zapisali vladi. Poljski iu konservativni klub se Se nista izrekla, nego čakata, kakšna bo vladna izjava. V poljskem klubu pa niso vsi elementi tako zadovoljni, kakor bi se utegnilo misliti. Um je Madeyski končal kratki svoj govor, ustal je dvorni svetnik Podlovvski, predlagal, naj se začne takoj razprava o koalicijskem programu, in zahteval pojasnil glede pogojev, pod katerimi se je sklenila in pikro vprašal, kdo si je prilastil pravico, pogajati se z levičarji in konservativci v imeni poljskega kluba. Ta govor je obudil nepopisno senzacijo. Na predlog nekega drugega poslanca se je razprava o tej delikatni stvari preložila na danes. Dočim nam je korespondenčni bureau poslal dolgo brzojavno poročilo o klubovi seji levičarjev in Poljakov, ni o seji konservativnega kluba niti besedice črhnil. O tej hoji poročajo Dunajski listi sledeče: Pred sejo imeli sta klerikalno -konser vativna frakcija pod predsedstvom posl. R*ppa in lugoslovanska frakcija pod predsedstvom poslanca Suklieja posebna posvetovanja. Na teh posvetovanjih govorilo se je o položaju iu o stališču, na katero 84 je tem frakcijam postaviti napram vladi in napram drugim strankam. Frakciji sta naroČili predsedujočima poglaocema, da se v zini slu storjenih sklepov izjavita v klubu. Na Bejo Hohenw*rtovega kluba prišel je minister grof Falkenbavn. Načelnik grof Hohenwart popisal je zgodovino koalicijskega mimsterstva in povedal, da predloži vlada jutri, v četrtek, svoj program drž zboru. Minister Falkenbavn spregovoril je nekaj splošnih besed, na kar je klub sklenil, da se po razglašenju vladnega programa posvetuje o položaju. K-tkor se čuje, pokazalo se je tako v klerikalno-kouservativn>, kakor v jugoslovanski frakciji veliko nasprotstvo zoper to, da bi ti frakciji še dalje ostali v Hobeuvvartovem klubu. Vzlic temu se sodi, da bodeta pri dalnjib diskusijah imenovani frakciji izjavili, da oBtaneta v klubu. Vnanje države. Kalnokij v Monzi, Minister vuanjih del je na dopustu. Ko je začetkom tega meseca naznanil, da namerava iti na dopust, vpraševali so se ljudje, kaj to neki pomeni. Oficijozi so trdili, da se gre grof Kalnokv zdraviti, a nihče ni tega verjel, ker je splošno znano, kako trdnega zdravia je ta naš minister. Potem se je reklo, da se hoče Kalnokv ogniti vsemu, kar je v zvezi z notranjepolitično krizo, a tudi to razlaganje ni obveljalo, ker je Kalnoky ostal na Duuaji, dokler je trajala kriza in šele odpotoval, ko je bila ustanovitev koaličnega ministerstva zagotovljena. Skrivajoč se za ime „baron Korber* odpotoval je Kalnokv v Lucern iu zaradi mraza, kakor se je ofiei-jozoo javilo, kreni) na jug ter hkrati napovedal italijanskemu kolegi Brinu in naposled kraiiu Um-bertu svoj obisk. Zdaj, ko se je izvedelo, da se Kalno It v tudi na dopustu bavi s politiko in da je le zato potoval čez Švico, da odvrne od sebe javno pozornost, zdaj se več ne prikriva, da je bil njegov obisk pri italijanskem kraiiu že pred nekaterimi tedni napovedan in da ni bil zgol formalen, nego politična akcija največje važnosti. Namen tega ob iska ni znan in to je rodilo obilo fantastičnih kombinacij. Iredentovski listi so celo vedeli povedati, da je prišel Kalnokv v Monzo radi ženitve italijan skega prestolonaslednika z avstrijsko princezinjo in da misli Avstrija prepustiti Italiji Trident. Glede odstopa Tridenta ni vredno resno govoriti, ali tudi kombinacija o ženitvi mogla je nastati samo v kakem damskem salonu, ne pa mej resnimi politiki. Ako je iz ozirov na Vatikan in na razmerje mej ii]im in kvirinalom ter mej njim in drugimi katoliškimi državami bila nemogoča ženitev italijanskega prestolonaslednika, tako je še menj mogoča z avstrijsko princezinjo. Kakor je ta kombinacija izključena, tako tuli diuga, da pride cesar v It m. O tem Se govoriti ni, pač pa je mogoče, da pride tja nadvojvoda Fran Ferdinand d' Ette, kar bi pa ne imelo inkak ga političnega pomena. Iu vender so se v Monzi kakor tu, pred in po obisku vršila važna in dolgotrajna pogajania, in da se je govorilo o razmerah Italije, na to kaže vsa mejnarodna situ-vaciia. Italija se nahaja v jako kritičnem položaju. Doma se ima boriti s politično in fioancijelno krizo, na zunaj pa je nje pozicija zlasti po positivnih nasledkih rusko-francoskih slavnoBtij postala uprav obupna Italija ie silno vznemirjena. Obisk angleškega brodovja v Tarantu jo je le za malo časa umiril Zdaj vidi, da ima v Sredozemskem morju mesto jednega dva nasprotnika, Francijo in Rusija. Iskala je tolažbe in pomoči na Nemškem in na Angleškem, ali niti v B rolmu niti v Londonu se niso hoteli sngaževati za njene interese. Angleška je stara egoistka, pogledi nemških državnikov pa so obrneni na vzhod in na zapad, ne pa na jug, v Libav in ne v Neapolj. Videvši, da v Berolinu in v Londonu ni dobiti pomoči, obrnila se je na Avstrijo, češ, da je rusko brodovje v Sredozemskem morju nevarno tudi avstrijskim interesom. Ta spekulacija ni naredila pričakovanega utiša. Kalnokv je trezen politik in ve*, da naša država ne sme imeti ambicije, postati pomorska velesila ter po italijanskem vzgledu žrtvovati par sto miliionov za brodovje, jedino v ta namen, da zagotovi Italijo pred Francijo. Italija je v sila slabih gospodarskih in političnih razmerah, alt odločilni krogi Dunajski mislijo, da se Avstrija ne sme ne gospodarsko se politično bolj eksponirati, nego se je že. Italija se je sprla s Francijo na svojo škodo in Čuti to sedaj v svojem ispu. V Berolinu jej nečejo pomoči in zato se je obrnila na Avstrijo in to o trenotku, ko je kršila trgovinsko nogodbo, določivši, da je carine plačevati v zlatu. Česa zahteva, ali posojilo, ali pritisk na borzne kroge, nai opomorejo italijanski renti? Kdo to ve? Ali smrten greh bi bil, žrtvovati naše imetje na pol bankerotni državi. Italija si je sama kriva svoie nesreče, naj si sama pomore. Naj ne živi kakor velik gospod, ko ima dohodke skromnega pisača. Še menj nego z denarji pa sme Dunajska vlada pomoči Italijo moralno zoper Rusijo. Kalnokv je zasnoval bolje razmerje mej Avstrijo in Rusijo, ter tega ne sme poteptati zato, ker se Italija boji Avelanovih ladij. Kalnokv se je emancipira! upliva Prusov in zato ne verujemo, da bi se bil dal Italiji na ljubav pognati v nasprotstvo proti Rusiji, pač pa mislimo, da je uspeh njegovega obiska v Monzi povsem negativen. JProgram francoske vlade. V predvčerajšnji seji francoske zbornice razvil je miniBterski predsednik Dupnv vladni program, čegar bistvene točke smo že včeraj mej brzojavi naznaniti. Po čitanji ministerske izjave, ki je končala z apoteozo francoiko-ruske zveze, interpelirala sta dva socijalista vlado, kaka ima biti nje splošna politika. Debata še ni končana, a dvomiti ni, da izreče zbornica vladi popolno zaupanje, vprašanje je le, kolika bode vladna veČina. Zmerni in konservativni listi sodijo vladno izjavo jako ugodno in so zlasti zadovoljni z obljubo, da hoče vlada revoluci-jonarnim socijalistom energično nasprotovati. Radikalni in socijalističui listi napadajo vlado, očitajoč jej, da ima njena izjava samo negativen značaj, da je ton prešeren in izzivajoč Nekateri opozicijonalni listi trde, da zbornica vladi ne izreče zaupanja, kar pa ni prav verjetno. Dopisi. Is Vipave, 22. novembra. [Izv. dop] (V obrambo bralnega društva*.) Pretečeno nedeljo razburjal je kri občanom našim poleg ruj-nega vipavca i v „Slov. Narodu" priobčeni dopis iz Vipave, ki je bil v prvi vrsti naperieu proti novorojenemu našemu bralnemu društvu. Namen dopisnika bil je, pritisniti temu „ne-bodigatraba" pečat najnovejšega klerikalizma, ter sramotiti ga pred slovenskim svetom : akajti — tako utemeljeval je svojo famozno trditev — duhovščina stoječa v taboru Mahničevem pristopila je društvu, ter „Slov. Narod" stavil se je pri prvi odborov! seji na indeks". Neradi se prepiramo, a tu moramo odgovoriti v imenu resnice in pravice. Vipavski kmetje, obrtniki in rokodelci osnovali smo novo bralno drufitvo jedino le v svoj prid. Tu hočemo izključno le iz slovenskega časopisa zajemati za naše življenje važna vprašanja, ter se ua podlagi izključno slovenskih duševnih proizvodov liftati. V to svrbo služijo nam slovenski časniki in v prvi vrsti najvažnejši dnevnik: .Slov. Narod* in .Slovenec". Istina je, da je bil „Slov. Narod" predmet debat«, a to ni še pregreha, pregreha bila bi pa, ako bi so „Slov. Narodu" pot zaprla v naše prostore, — kar se pa ni zgodilo. Toraj, ti strankarski dopisnik, ki nisi hitel iz škodaželjnosti poročati o sklepu prve odborove seje, pač si pa iz „konvenijence" omenil stavljeni predlog, vedi, da so se jednake debate vršile že večkrat i v Vipavski čitalnici, ter zapomni si, da dokler bode izhajal „Slov. Narod", se bode čital i v našem društva, kadar pa ne najdeš na mizi „Slov. Naroda", ne najdeš in „Slovenca" in društva bode — konec. Predbaciva se nam nadalje za našo domovino tisti in toliko škodljivi novodobni klerikalizem. Mi, g. dopisnik, nismo stavili g. duhovnikom povodom njihovega pristopa k našemu društvu vprašanja: zakaj ste izstopili iz čitalnice — zakaj ste pristopili k nam? V uvodu razpravlja nam dopisnik od „sobote" o nepotrebi našega novega društva, ter trdi, da se niso vrata Vipavske čitalnice — izjemši jednega slučaja — nikomur zapirale. •) Rade volje objavimo to obrambo novoustanovljenega bralnega drultva v Vipavi, obžaluj*'-, da je neki dopisnik zlorabil naio zaupnost v to, da je društvo po krivici napadal ter o njo m poročal neresnico. Nas pad tu ne zadeva nikakerSna krivda, kajti vsako uredništvo izpostavljeno je kolikor toliko vestnosti svojih dopisn>kov. Želimo pa, da bi označeni neosnovani napad ne kalil društveno sloge. Dotičnomu g. dopisniku, ki se je itak to pot prvič zglasil, pa so odslej zaprti nali prostori. Uredništvo. Oprostite g. dopisnik — ako ne poznate zgodovine Vipavske čitalnice, ni vam bilo treba pisariti — ako jo pa poznate, pisali ste vedoma neresnico. V interesu mirn in sloge nečemo navajati podrobnoBtij, katere so nas dovedle do ustanovitve novega društva, in ki bi morebiti i V a« g. dopisnik dovedle do spoznanja, da je naSo društvo potrebno. PraŠajte danes domačina poštenjaka, kje se čuti domaČega ? Nikar pa ne misli — dragi čitatelj — da mu o se z našim društvom popolnoma odtegnili čitalnici. Ne. Mi smo pripravljeni podati svojo brat-Bko ro!:o čitalnici ter jo za narodno utvar vsikdar in v vsakem oziru podpirati; to dokazala bo bodočnost. Sicer pa, uapienti Hat t Predsedn ištvo. Domače stvari. x — (Razkol se Širil) — tako vzkliknil bo brez dvojbe „Slovence", ako mu iz pisma kanonika Jonqueta v Boulogou Petrotfrajskemu dvornemu duhovniku JaniŠevu navedemo sledeče značilne besede: „Mi francoski duhovniki želimo si podati roko ru-sktmu duhovništvu: vsaj smo si bratje v Gospodu našemu Jezusu Kristusu. Vsaj izvršujemo jeden ter isti duhovni urad. Vaaj spoznavamo vsi jedno ter i h t o, skoro v vseh točkah jednako vero." In to bi naj ne bil razkol? Ubogi MahniČ in njegovi slušatelji ! Kaj utegnejo še vse doživeti. — (Obsojen agitator.) Trnovski kaplau Alojzij Rudolf je bil včeraj pri okr. sodišču v Ilirski Bistrici obsojen na 10 gld. glob • eveotuvalno 48 ur zapora in to radi žaljenja na časti. Na dau volitve volilnih mož psoval je namreč ta gospodič Trnovskega župana gosp.lv. Urbančiča z „brezvercem1* in „kiivovercem" Ne upamo se trditi, da bo ta milostna kazen blagodejno uplivala na tega vročekrvnega kaplančka, zato bi pa Želeli, da bi »Slovenec" svoje agente in agitatorje poučil, kako se izobraženi l|ud,e navadno obnašajo, četudi vemo, da je to za „Sloveučeve" urednike sila težavna stvar. Najbolje bi še bilo, ko bi Trnovski kaplan namestu zabavljati zoper svojega častitljivega dekana in ga črniti pred farani, naprosil ga, naj mu posodi »Olikanega Slovenca", katerega je njegov dekan spisal. — (Slovensko gledališče.) Danes se poje — kakor smo že naznanili—Ipuvčeva izvirna opera v 3 dejanjih „Teharski plemiči". Ker se pripravljajo zdaj razne nove opere, se ne bode tako hitro ponavljala, na kar opozarjamo prijatelje Ipavčeve glasbene muzj. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista poslali so kot kronski dar: Iz Spljeta 10 kron nastopne rodoljubkinje in rodoljubi: Gospe: Marija Nsmar iu Ivana Habian; gospodje: Anton ČuŠ, Jernej Cer kovnik, Adalbert Kupač, Luka Krolic, Josip Pečenko, Vekoslav Stiasnv, Mirosluv in Touči Zobec, vsak po jedno krono. — Neimenovanec iz Ribnice 2 kroni. Skujiaj 12 kron. — Ž*vile rodoljubne darovnike in darovalci in njih nasledniki! — (Sneg) Danes dopoludne začelo je snežiti in je zapadel sneg že precej izdatno, akopram se iz početka ni ino&el prav prijeti, ker je padel na mokro. Će bode tako naprej snežilo, u teguemo imeti jutri prav pošteno snežno odejo. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 12. do 18 novembra. Novorojencev je bilo 20 (= 3276 °/oo). mrtvorojenca2, umrlih 15 (=24 44 «/oo)i mej njimi so umrli za škrlatico 1, za dušijivim kašljem 1, za jetiko 4. vsled mrtvuuda 1, vsled starostne oslabelosti 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 6. Mej umrlimi je bilo tujcev 4 (=26 6 %), iz zavodov 7 (= 46*6 %). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škrlatico 1, za tifuzom 1. — (Neznanega mrtveca) našli so na polji blizu Studenca, na takozvanom .koncu Jere-tovega dela". Truplo je že močno zgnitu in ni iz-ključeno, da bi mrtvec utegnil biti posestnik iu prevoznik Jožef Juvan, po domače Medičar, ki ga pogrešajo že dlje časa. Na lice mesta je odšla sodna komisija. — (Koncert pevskega društva „Lira" v Kamniku) Piše se nam: Mesto Kamnik je po pravici in resnici na glasu, da ima izvrstno pevsko društvu „Liro". Za najnovejše dobe se je popolnil nje pevski zbor še s ženskim in tamburaškim zborom. — Vil. dan t. m zvečer priredila je „Lira" v čitalnici koncert, v katerem je prvikrat nastopil ženski tamburaški zbor. Izuril in vodil ga je gosp. L. KroDH vetvogel. Mešani pevski in moški ter moški tamburaški zbor uastopal je pod vodstvom g. Fr. S te leta. Koncert uspel je v pevskih točkah tako izborno, da bi se bil smel čuti tudi pred občinstvom velikih mest. V Beodeljevi pesni nNa planine" je razodela .Lira" svojo moško odločnost, s katero se posebno odlikuje. Zanimiv oddelek v sporedu je bil Farkašev „Vienac hrv. nar. popjevaka", kojega so udarjali tamburaši. NedvčJova skladba „Našn zvezda" pela se je krepko, umerjeno pesnikovim in skladateljevim mislim. I'.ti nadil je potem občinstvo ženHki tamburaški zbor v skladbi „Slovensko dekle". BI je krasen venec dvanajstih tamburašic, irnajočih na glavi jugoslovanske čepice. Odlikovale so se s preciznim udarjanjem. Izborno so se izvajali ženski dvospev „Uieta" (gospa Vremšakova in gospodična Medvedova, klavir gosp. učitelj Goru p), Foersterjev mešani zbor „Ave Mariji" in Eiseu-hutova „Ma/.urka". V Maškovi „Pri zibeli* pa so vrle tamburašice navdušile občinstvo. Vse koncertne točke so občinstvo navduševale tako, da se je morala vsaka ponoviti Obžalovati je, da je v ta koncert bilo prišlo tako malo poslušalcev! Bodi nam vzgled Ljubljana, ki tolikanj žrtvuje za svoje gledalŠče in koncerte „Glasbeue Matice". Podpirajmo torej bolj nafte res izborno delujoče društvo „Liro". — (Državna subvencija.) Poljedelsko ministerstvo dovolilo je občini Palovče v Kamniškem okraji za popravo vodovoda v spodnjih Palovčah subvencijo v znesku 200 goldinarjev. — (Zastru p ljenje.) Nedavno umrla sta drug za drugim kajžar Fran Zagorjan in njegova žena Marija v Križuem v.hu v Novomeškem okraji. K t se je sumilo, da sta bila zastruphena, se je Hodno raztelesilo truplo Zagorjina in He je konštato valo zsstrupljenie z aizemkom. Ker je neka od svojeg* moža ločena Marija Korošic iz Hriba malo prej zbolela z znaki zastrupljenja, a zopet ozdravela in je umrlemu Zagorjanu podarila nekaj moke, katero je dobila od svojega moža, bil je Anton Korošič zaprt zarad suma, da je on zastrupil omenjena dva iu so ga odvedli k sodišču v Novo Mesto. — (Sam se je objavil sodišču) v Radgoni viničar Ferdo Pož^gar iz Kraboooša na Štajerskem, ki je nedavno ustrelil kajžarja Jurija H >lca, potem pa pobegnil. Ne ta j i dejanja in pravi celo, da mu ni nič žal, ker je bil umorjeni zaoik^rn človek. — (Poreško-Pulj&ki škof mons. dr. J. Flapp) bil je nedavno v Gorici in odšel v Rim. „Naša Stoga" sodi, da je to potovanje v zvezi z imenovanjem bodočega Krškega škofa. Javna tajna je, da se škof Flapp toplo zavzemlje za škofa „in partibus" mons. Pretisa, ki se je odpovedal ško fovaki stolici v Albaniji. Za njega zavzemtjejo se tudi drugi italijanski prvaki v Istri ter je bil jeden izmej njih letos v Italiji, da priporoči imenovanega gospoda. — (Osebne vesti.) Davkarska pristava Peter Biondi in Josip Bratuš v Trstu sta imenovana kontrolorjema v X čin. razredu; praktikanta Adam S ter p in in E^idij Schreiber pa pristavoma v XI Čin. razredu. — (Zabavni večer v Tržaški čitalnici) je bil zaradi Bkraino neugodnega vremena le srednje obiskan. Vse točke vzporeda so se izvajale prav hvalevredno. Prvikrat je nastopil tudi pevski zbor, ki so ga nedavno osnovali čitaluičarji. Mnogo smeha je vzbujal komični prizor ,Nos gospoda Hodnika", ki so ga prav izborno izvajali gg Bartelj, Mušič, Macak in Grebene, na klavirji pa jih je spremljal g. Vrbka. Po končanem v/poredu se je tudi nekoliko plesalo. — (Odlikovanje hrvatskega umetnika) Nedavno smo javili, da je akademija lepih umetnostij v Parizu (Acadćmie Conteinpor&ine) odlikovala vrlega hrvatskega umetnika O. C-destina Med ovit!« s svetinjo prve vrste za njegovo v Mo nakovu izloženo sliko Ista akademija imenovala ga je zdaj svojim oficirom. — (Razširjenje Reškega pristanišča ) Ogerska vlada, ki je že toliko storila za povzdigo K ke, katera od dne do dne bolj čutno tekmuje z našim Trstom, hoče zopet žitvovati 14 milijonov, da se razširi Reško pristanišče. Zgradili se bodo novi pomoli, nova skladišča in se bode razširilo pristanišče za lesovje in za petrolje. Sploh se bode pospeševalo vse, kar utegne ugajati razvoju tega pristanišča. — (Razpisane siužbe.) Mesta druzega učitelja razpisana so na dvorazrednih liudskih Šolah v Preddvoru, v Kropi, v Srednji vasi lov Begunjah. Profinje je vložiti za prvo do dne 4. za ostale tri do dne G. decembra predpisanim službenim potom pri okr. šolskem svetu v Radovljici. — Na trorazrednei v Semiču je izpraznjeno drugo učiteljsko mesto z letno plačo 500 gld. in tretje učiteljsko ineHto s plačo 450 gld. Za drugo učiteljsko mesto se začasno vzprejmo tudi učiteljice. Prošnje do dne 6. decembra pri okr. šolskem svetu v Črnomlju. — Pri okr. sodišči v Skofjt Liki je izpraznjeno mesto sodnega sluge. Prošnje do due* 18 decembra pri predsedstvu dež. sodišča v Lubljani. Y - ~ - -si" Prvo krono družbi sv. Cirila In Metoda! -k 4 Razne vesti. * (Slovanska liturgija v Ornigori.) Vsled konkordata, ki sta ga po posredovanji škofa Stropsmrvra sklenila vatiban in knez črnogorski I. 1886, uvedla se je v vsei Čruigori za katolike slovanska liturgiia. V to svrho dala je napraviti rimska propaganda po naročilu sv. Očeta slovansk misale in je poslala več iztiHov nadškofu Barskemu monsignoru Milinoviču Dva posebno krasno vezaua iztisa sta namenjena kot darilo sv. Očeta knezu Nikoli in ruskemu carju. Nadškof Miliuovič je izročil oba misala kuezu Nikoli, ki bode izročil sam carju izvod, namenjen za njeua. Tem povodum podelil je pap> ž princu Danilu, sinu kneza Nikole veliki križ Pijevega reda, ki ga je nadškof Miliuovič slovesno izročil princu. Knez Nikola se je zahvalil pismeno svetemu Očetu na tem velikem odlikovanji. * i J u fl i I e j ruskega pisatelja.) Dnu -trij Vasiljevič Grigorovič praznoval je nedavno 50.etuico svojega slovstvenega delovanja |irav slovesno. Slavuost se je vršila v dvoranah carske „družbe za jirospeh umetnostij'*. Slavljenec dobil je Stanislavov rrd I vrste in se mu je povikšala dosedanja penzija. Slavnostnega banketa se je udeležilo več ministrov in dostoiaostvenikov in tudi mnogo pisateljevih tovarišev Grof Tolstoj (»ozdravil je slavlienca s prav prisrčnim pismom, od raznih velikih knezov, kneginj in princezinj pa 80 došle brzojavne čestitke. * (Mlad samomorilec) Na Dunaji ustrelil se je 19 letni sin bogatega turškega vele-tržca Znchirija. Mladenič se je bil zaljubil v tičerko necega Praškega učenjaka. Ko mu ie pa oče skušal prigovarjati, da se tako mlad |>ač še ne bode ženil, začel je mladenič mrziti življenje. V nedeljo zvečer po večerji odšel je v stransko sobo. odkoder se je kmalu potem čul strel. Ko so prestrašeni prihiteli bližnji sorodniki, našli so ga mrtvega. * [Nos odgriznil) je na Dunaji vojak Peter Rainoka svoji liub'ci. Rainoka je bil pobegnil od Hvojega polka. Ko so ga ujeli in peljali k vo|-nemu sodišču, srečni je na ulici svojo ljubico. Iztrgal se je straži iu planil na dekle ter ji odgriznil nos popnimnim, rekši: „Č" te jaz ne morem imeti, naj te tudi drugi nima." Dekle prevedli so težko ranjeno v boln co, besnega ljubimca pa izročili sodišču. * (Smrt pod lokomotivo.) Na grozen način ponesreč I je hlizu Budimpešta na neki postaji rahinec iz Gblb'lo, Markus Fischer. Lokomotiva vlaka ga je zgrabla, vlekla nekaj časa pred Baboj in gs vsega razmesarila. Truplo našli so v stroje-vem pepelnjaku. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 23. novembra. Klub Čeških poslancev moravskih sklenil je v včerajšnji seji soglasno, da je takoj začeti najod očnejšo opozicijo zoper novo ministerstvo. Dunaj 23. novembra. V zdravniških krogih se govori, da skliće naučno ministerstvo v kratkem enketo, da se posvetuje o premembi naučnega reda za mediciuce. Gradec 23. novembra. Obitelj umrlega grofa Hartenaua je definitivno dovolila, da se pokojnikovo truplo na Bolgarsko prepelje. Bolgarska deputacija se mudi v tej zadevi na Dunaji. (Jim se vrne, prepelje se truplo na Bolgarsko. Rim 2 3. novembra. Minister Ratazzi podal ostavko. Rim 23. novembra. Brzojavni uradniki v Genovi, Milanu, Torinu, Firenci in v Benetkah začeli vsi štrajk, vsled Česar je na tisoče brzojavk zastalo. Nekatere trgovce zadele so vsled tega čutne škode in so dotičniki sklenili, tožiti vlado za odškodnino. Zalivala. Vsem onim p. n. vohlcem, ki so dno 21. t. id. oddali eviije glasove meni ter so na ta način vnovič odobrili nazore in težnje nase stranke, kakor sploh vsem onim rodoljubom, ki so pripomogli, da je naša stranka dosegla častno manjšino, se srčno zahvaljujem. Pri zadnji deželnozborski volitvi bila je na sprotna večina 296 glasov, včeraj le 223 glasov; ako se tudi oziramo na to, da je pri zadnji volitvi bilo oddanih 36 glasov za narodnega župana v Žalcu, ki pa takrat ni bil kandidat, bila je v resnici nasprotna večina 260 glasov. Glede na te številke smo torej napredovali sedaj za 37 glasov. Upajmo, da bode naš napredek v prihodnjič še lepši 1 Delajmo vztrajno vsak v svojem krogu ter se ravnajmo v istini po nauku: „Svoji k svojim !H. Dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Oelji. Listnica uredništva. Gosp. J. F. v K.: »Njegovo sredstvo" smo po pomoti napisali im rovsS nekemu dlUganil sotrtiriniku. Sicer pa m uas list. Hret zamere! 1'oslano morda o priliki. Da sto nam zdravi! TUJCI : '.'"U novembra. Pri IHmIIcI: Goldsteitier, Sehtvar«, Stranskv, Gey- ringer, Rother ■ Dunaja, — Bursis ia Celja. — Tury is Trsta. lllasstiig iz Domžal. — Berner iz Gradca. Pri Nlonu: Vetter z Dunaju. — Waugo iz Celovca. — Kren iz Trsta. — Schnpert iz Berolimi. — Trojan, Barger, Ilalm, Lvder i/ Gradcu. — Brass iz Gorice. — Hribar iz C«dja. — Pl. Maraano iz Pulja. — Polan iz Litije. — iloline iz Novega Mesta. — Pl. Mnlhorg i/. Trebnja. — Sctilager iz Solnograda. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. > o a 'm 7. zjutraj 2. popol. 9,zvećer 742 f> mm. 12° C '..■!<»■;> mm. 2»>" C 786*7 **. l 6* C si. vzh. si. svz. sl. vzh. obl. obl. obl. 1 50 mm dežja. ZDvLxa.aJs3sa. borza dne 23 novembra t I. Skopni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebrn .... Avstrijska zlat* renta....... Avstrijska kronska renta 40/0..... Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/0..... Avstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London v ista. . , ,....... Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 20 mark............ 20 frankov . . . ,....... Italijnnski bankovci........ C. kr. cekini........... Dre" 22. novembra t I. 4a/0 državne srečke iz 1. 1854 po 2R0 gld. Državne srećke iz 1. 1864 po 100 irld.. . Dunava reg. sreAke f>°/0 po 100 gld. Zemlj. obA. avstr. i'/iV« zla^' Um, listi Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. Tramway-d»n^t. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj........ 97 gld. 20 kr. 96 95 a* 117 • 80 n 96 15 » 115 * 75 n 93 n 90 H 996 — n 339 n 75 H 125 ■ 30 m 61 ■ 65 12 * 32 v 9 n 97»/, n 43 n 05 5 ■ 97 m 144 gld. 50 kr. 198 t 50 ■ 12S n 50 n n 75 M 24 25 22 a 50 n 153 ■ 80 n i'62 n — n 1 n 31 Srednja temperatura 18", za lis0 pod norrualom. Marija Novak roj. Roter dafe v svoiem in v imenu svojih otrok Antona, Josipa, Petra, Frana. Ivana, Matije, Mihaela, Marije Ane in Ivane žalostno ves*, da je nje ljubljeni soprog oziroma oče, gospod IKEihael Novak župan in posestnik na Dohrovi danes zjutraj ob 5. uri, po dolgi bolezni, v 56. letu bvojo dobe, prejemši sv. zakramente za umirajoče, preminil. Pogreb bode v soboto due 25. t. m. ob 7. uri dopidudne. Svetu zadušilo maše brale ae bodo v raznih cerkvah. Drajjt rajnik bodi priporočen v blag spomin in molitev. (1172) Dobrova, dne 23. novembra 1893. CJr. glavno ravnateljstvo avstr. đrž. leleiaic. Izrod iz voznega reda veljavnega od X. ©IctoTarev 1393. NMtofmo omenjani prihajata! in odhajalnf Aaai nanađetil io * mr+ilnj+rfnipnkcjn rasu, Srednjearropaki čaa ja k rajnemu omu t l.j ubijani a* S minuti naprej. Odhod is LJubljane !><,lud»»<■ oaebni Tlak t Triu/., Pontabel, Beljak, OeloTeo, Prancenafeate, Iijubno, Dunaj. Ob 4. uri 90 min. /•»>/)>olu-. Soluogradn, lachla, (}nttinda:ia, Linoa, Steyra, Parila, Oeneve, Ouriha, Kregnian, Zella iiajeaeru, Lend-Oaateina, i no. inoHt.i, lijubnega, Celovca, Poutabla, Trblaa. Ob 4. uri G.t min. j>t>polwltw o«ebui vlak ■ Dunaja, lijutinega, Beljaka, Celovca, friiii/oiiafi-Blc, I'nutultla, Trbiža. Ob V. uri '47 min. rervVr oiebni vlak a Dunaja, Ljubnoga, Beljaka, Celovca, Pontablu, Trbiia. Ob a. url tnin. „ 12. ,, OO „ „ e. „ io ,. Odhod iz LJubljano (juž. kol.). tfulmf v Kočevje. «/•"'■«K°J1« — Več pove upravmStvo „Sloveusko^a Naroda". (1173—1) Stenski koledar za leto 1894 izflel ie v prekrasni obliki v , Narodni TIskarni" in se po 25 kr. komad dobiva tudi v knjigotrinioi A. Zagorjan-ovfl. Richterjeve sidro-omarice s kamenčki za so hIct ko prej nedoseženo ter ho najprl-ljubljciiojše božično darilo otroaom, ki so čea tri lota stari. Tudi so oenejfta, nejr«« vsako dnu:o darilo, kajti one trpijo mnogo let in j h je moči celo po daljšem ćaau popolni ti in povečati. 1'ribtne sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic itd. repretentufejo Jedino igro, ki Je v vseh deželah žela nepristransko pohvalo, in katero \8ak, ki |o poMlp, it pieptičanja dalje priporoča, Kilor n gld. in vise iu so v zalogi t,- vseh fjra.«s^žlh- ti-g-oTri3n.eth. se Igračam.!. Novo! Kiclitcrjeve srrpljivestne igra: Jajce Kolumbovo, Strelovod, tell-tolj v Jezi, preganjaleo muh ali trm, Pythagoras itd. Novi zvezki Hodržujejo tuili ve.eianimivo jedačo *n dvojne Igre. Cena igri 85 kr. 1'natno samo m sidrom! (1145—4) JF. Ad, Richter & Cic, I. avstro ogerska e. iu kr. jiriv. tovarna sidro-ouaarie s katnenčki za grajeni o biSic. ■ »■unij, I , Niheliingetiganse 4, Kii(IolMtta«ll, > «< r i ■■. »►«• r-, OM.-n. i:«>i(«-t-»litin. IcukIiiii EG C, Šifw-Vork. ^_:_._._r Častitemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem sd preselil v GrradivSee jstev. t-i kj'er bodem izdeloval vsake vrsle metel j po nizki ceni. Priporočujoč se za cenjena naročila s spoštovanjem Plelick & Brida (1131—4) izdelovatelj metolj. Gostilna „Pri avstrijskem cesarji", Od jutri 17. novembra naprej vsak jpot^lc in ©X©d.O različne sveže morske ribe. Priporočam čast. p. 11. občinstvu in gostom najboljšega črnega istrijanca, kakor tudi sladkega prosekarja in Izvrstno bržanko ter hrvatska in dolenjska vina. Steinfeldsko marčno pivo, priznano dobra kuhinja, poštene cene. Zakurjeno kegljišče je p. n. gostom na razpolaganje. Za obilni obisk se priporoča s spoštovanj'em (1153—2) W« TOSti, restavrater. Pre d zad nj i teden! Velika Inomostska 50-krajc. loterija. Glavni dobitek 50-000 goldinarjev __ (931- po SO kr. priporoča J". O. M-£C2"£2Ek v Ljubljani. izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi. Lastniua in tisk .Narodne Tiskarno". A5/2B