^^REDNIŠTVO GLASILA »V AGISU«-IZHAJA TEDENSKO — UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
16	31. marec 1986
Leto izdaje: II
V soboto 22. marca je bil zaključen XI. Kongres slovenskih sindikatov. Lahko rečemo9 da so delegati dokaj kritično ocenili obdobje m<2d X. in XI. Kongresom slovenskih sindikatov. Veliko stvari ni teklo tako kot bi želeli in kot bi moralo, in to v zelo pomembnih sferah našega življenja in dela. Kongres je prinesel nove smernice m sklepe, ki bodo premaknili voz napredka. Nesporno pa je res, da smernice in sklepi sami po sebi ne bodo stvari obrnili na bolje. Smernice in sklepi se morajo uresničevati. To pa bodo poslej naloge sindikata v temeljnih okoljih. V teh okoljih si bomo v sindikatu in z njim vsi zaposleni morali prizadevati za kakovostnejše življenje in boljše delovne razmere. Med delegati XI. Kongresa,-je bil tudi naš sodelavec (o tem smo že poročali) Marko Potočnik, predsednik konference sindikdata DO. S svojo razpravo je poskušal prispevati svoj delež k hitrejšemu napredku inventivne dejavnosti v naši družbi. V tem je namreč ključ našega napredka, seveda, če bomo znali dovolj na široko odpreti vrata, če že ne drugemu, pa vsaj spoznanju, da je naša skupna prihodnost v tehnološkem napredku, ki Pu bo žal lahko spričo gospodarskih težav le kapljal v OZD. Pa vendar.
" Marko, kako bi lahko na kratko ocenil XI. Kongres ZSS
"Smatram, da je bil Konres dobro pripravljen in, da so prišli dele-Sati na Kongres pripravljeni in "podkovani" s problematiko s svojih sredin, čeprav bi lahko ocenil, da so se posamezniki preveč zagrizli v svoje ozke probleme in jih niso bili pripravljeni primerjati s stanjem v Sloveniji. Samo delo na Kongresu je bilo strnjeno, tako ^hogi niso uspeli osebno podati svojih stališč, ampak so jih podali v pisni obliki."
Kateri sklepi Konresa so po tvoje tisti, ki zaslužijo posebno pozornost?
"Težko je reči oziroma našteti najpomembnejše sklepe. Konres ni uspel, oziroma mu niti ni bil cilj strniti problematiko v nekaj suhoparnih sklepov, katere bi naj v 00S pozneje izpeljali. V prvi vrsti je Kongres posvetil največ pozornosti boljšemu delu s povdar-kum na inventivni dejavnosti. Mislim pa, da so tudi pomembna prizadevanja za uveljavitev vloge delavcev kot upravijalcev in dobrih gospodarjev. Po mojem mnenju smo v naši DO ravno na tem področju Zelo šibki. Na tem področju znamo razpravljati samo o nizkih osebnih dohodkih> kako pa bomo ustvarili pogoje za ustrezen dohodek, da k°nio imeli primeren osebni dohodek, to pa naj rešujejo drugi. In Kdo so ti drugi v naši družbi? Mislim, da smo za večjo produktivnost i^dgovorni vsi zaposleni."___________________■_________________________
°P0Z0RIL0 !
PAZPIS ZA LETOVANJE NA 3. STRANI
-• Kongres je za nami, sedaj nas čaka delo. čaka nas uresničevanje kongresnih usmeritev in sklepov. Marko, katerih nalog se bo najprej lotil sindikat v naši DO?
,:Kje bo potrebno začeti z uresničevanjem konresnih sklepov po mojem sploh ni vprašanje. Začeti je treba v 00S, ker so le tu lahko vidni rezultati. Poglej, v naši republiki imamo 80 % amortizirano strojno opremo. S takšno tehnologijo pa je več kot očitno, da se ne da poceni proizvajati. Iz tega sledi, da je naša prva naloga posodobiti tehnologijo. Če pa pogledamo zaključne račune OZD, med temu tudi naše DO, nam postane takoj jasno, da bistvenih korakov naprej nismo v stanju narediti. Inflacijo, ki je res največje breme, pa poskušamo skriti v dvigu OD, če pa hočemo dvigniti OD, moramo dvigniti cene, kupci naših izdelkov dvignejo ceno svojim izdelkom in tako gre. v nedogled. Prav tu pa je meja inflacije, na katero imamo tudi mi vpliv. Seveda nam Koigpes ne prepoveduje dvigovanja cen, ampak govori, da moramo kar hajtesneje povezati možnosti za pridobivanje' dohodka s postavljenimi družbenoekonomskimi razvojnimi cilji.
- In kakšni so družbeno razvojni cilji?
Osnovni cilj je vnesti več lastnega znanja v svoje delo oziroma izdelek. Mi nikakor ne moremo zagovarjati neprimerne kadrovske politike, ki ne strmi za spreminjanje sedanjih razmer. Ne morem trditi, da tega pri nas ne poskušamo, lahko pa trdim, da doslej nismo uspeli narediti bistvenih premikov. Lahko bi naštel še veliko pomembnih stvari, ki so bile na Kongresu ocenjene kot nujne, vendar mislim, da je za nas najpomemembnej še, da v svoje delo vtkemo čim več samozavesti in naše sile usmerimo v ustvarjanje dohodka. Ob vsem tem pa se moramo še posebej zavzemati za aktivno odločanje delavcev. "
In kaj reči ob koncu. Vsak sklep in vsaka smernica je lahko še tako dobra, sama po sebi še ne pomeni nove kvalitete. Treba jih je uresni čiti. Zato pa smo mi na vrsti.
_________________________________________PL
DAN INOVATORJEV OBČINE PTUJ
Pred 8. leti ali točneje 30. marca 1978 je bilo prvo posvetovanje, ki je bilo organizirano v naši delovni organizaciji z naslovom "ČLOVEK, ZNANJE IN PRODUKTIVNOST" in ravno na tem posvetovanju je bil imenovan 3 0- marec za dan inovatorjev občine Ptuj. Letošnje že
9.	posvetovanje ob dnevu inovatorjev je bilo v četek, dne 28. marca v domu Franca Krambergerja. Po uvedonem pozdravu in prikazanih do-f" sežkih na področju inventivnega delovanja v občini Ptuj je bilo strokovno predavanje z naslovom "KROŽKI ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE" Glede na to, da v naši DO že dalj .časa dokaj uspešno delujejo krožki za izboljšanje proizvodnje (KIP) je bila za to posvetovanje izbrana tema o delovanju KIP krožkov. Predavanje sta izvajala naša sodelavca tov. Marjan Leber, vodja SŠD in Dušan Žnidarič, referent za MID, ki sta zelo nazorno prikazala delovanje krožkov v naši DO. Pri tem je potrebno povedati, da je AGIS. prva in do sedaj še edina delovna organizacija v občini Ptuj, ki ima organizirane krožke za izboljšanje proizvodnje. Po prikazu delovanja krožko je bila podelitev nagrad in priznanj najuspešnejšim inovatorjem v občini, ki jih vsakoletno podeljuje Raziskovalna skupnost občine Ptuj. Tudi letos imamo med dobitniki nagrad in priznanj inovatorje iz naše DO, katere vam v nadaljevanju predstavljam:
Prvo nagrado in priznanje je sprejel naš prvo ustanovljeni krožek ZAČETNIK iz TOZD Velika oprema, ki je pričel delovati 25„ marca 1985. V njem uspešno delujejo Anton Arbeiter, kot vodja krožka in člani Anton Meško, Franc Trbuc, Milan Arnuš, Franc Debeljak, Edvard Belca ter Peter Bela. Krožek si je izbral za reševanje problem pocenitve proizvodnje na obstoječih hidravljičnih sedežih za tovorna vozila in v lanskem letu z izboljšavo ter konstrukcijsko spremembo ustvaril gospodarsko korist v višini 2,1 milj. dinarjev.
Tretjo nagrado in priznanje je dobil Adolf Horvat iz TOZD Avtooprema. Avtor je v lanskem letu spremenil material in tehnologijo izdelave vložkov za vilice TOMOS, s čemer je dosegel gospodarsko korist v višini 833 tisoč dinarjev.
Priznanje pa je sprejel tudi Tonček Cestnik iz TOZD Orodjarna za konstrukcijsko in tehnološko spremembo izdelave orodja za stiskanje ročice 441109719, s katero je dosegel za TOZD Avtooprema gospodarsko korist 817 tisoč dinarjev.
Prejemnikom nagrad in priznanj iskreno čestitamo in želimo še veliko uspehov pri ustvarjalnem delu, kar bo v korist vsem zaposlenim.
D.Ž.
RAZPIS KAPACITET ZA LETOVANJE
-------------------------—--------------------------------------------t—
Odbor za družbeni standard in komisije za šport in rekreacijo razpisujejo razpoložljive kapacitete za letovanje v počitniških prikolicah v sezoni 1986.
TOZD PM TOZD VO TOZD TAP
TOZD SER TOZD KO TOZD VZM Združene
4	prikolice	v	Vrsaru
2	prikolici	v	Rabcu,	avtokamp	Oliva
2 prikolici v Filip Jakovu, avtokamp Bardin,
1	prikolica v Rabcu, avtokamp Oliva, 1 v Pakoštanah, avtokamp Kožarica
2	prikolici	v	Rabcu,	avtokamp	Oliva
2	prikolici	v	Vrsaru,	avtokamp Fontana
1	prikolica	v	Rabcu
5	prikolic v Filip Jakovu, 2 prikolici v Pakoštanah,
2	prikolici v okolici Poreča.
Za posojanje je na razpolago še enn braco prikolica in dva šotora.
Izmene so od 15.6,-25.6. ; od 25.6.-5.7.; od 5.7.-15.7.; za prikolico braco in šotore pa po dogovoru.
Prispevek delavca za 10 dnevno bivanje v prikolici je 10.000 din.
Interesenti se prijavijo v kadrovski službi, kjer so na voljo prijavnice. Delavci TOZD, ki imajo prikolice, dobijo obrazce pri tajnici TOZD, kateri tudi oddajo izpolnjene prijave.
Komisije za šport in rekreacijo bodo obravnavale prijave v TOZD, nezasedene kapacitete TOZD in kapacitete iz združenih sredstev pa odbor za družbeni standard.
ROK PRIJAVE JE 15. APRIL 1986
PREDLOG PORABE SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE
V tej številki objavljamo predlog porabe sredstev sklada skupne, ki je bil potrjen na 11. redni seji dne 27.3.1986 in je naslednji;
1.	JUBILEJNE NAGRADE
™	za	10	let	delovne	dobe	18.000	din
~	za	20	let	delovne	dobe	27.000	din
“	za	30	let	delovne	dobe	36.000	din
2.	NAGRADE	OB ODHODU V	POKOJ
-	za do 30 let delovne dobe 125.000 din
-	za nad 30 let delovne dobe 150.000 din
3.	POGOSTITEV UPOKOJENCEV IN OBDARITEV S PO 3.500 DIN
-	180 upokojencev + pogostitev
4.	KOLEKTIVNO ZAVAROVANJE
-	minimalna premija v letu 1986 je 189 din
5.	ORGANIZIRAN LETNI ODDIH
zajema regresiranje stroškov kampiranja in zimovanja vseh prikolic, tudi tistih, s katerimi razpolagajo TOZD, vzdrževalna dela in stroški postavitve in pospravila vseh prikolic
Prispevek na delavca za 10 dni koriščenja prikolice znaša 10.000 din.
Nabava 2 kamp prikolic, 2 predprostorov in 2 hladilnikov ter potrebnega drobnega inventarja.
6.	KULTURNA DEJAVNOST
zajeita kritje stroškov proslav, zakup ene gledališke predstave in stroške tomburaške sekcije
7.	ŠPORTNO REKREATIVNA DEJAVNOST
zajema kritje stroškov vseh internih in eksternih tekmovanj, prijavnine in najemnine za športne objekte v zimskem času ter nakup 1 mize za tenis
8.	SOCIALNE POMOČI
tistim delavcem, ki so zašli v hudo stistko in niso deležni ustrezne pomoči širše družbene skupnosti (elementarne nesreče, bolezen). V tem je zajeto tudi kritje stroškov pogrebov v skladu s pravilnikom o kritju pogrebnih stroškov (sredstva se prensejo na sindikat)
9.	DOTACIJE
-	društvu prijateljev mladine za novoletno obdaritev
predšolskih otrok	300.000	din
-	aktivu delovnih invalidov 40.000 din
-	aktivu krvodajalcev	35.000	din
10.	PARTICIPACIJA
-- za zdravstvene in zobozdravstvene storitve v obratni ambulanti
11.	ZDRAVSTVENI PREVENTIVNI ODDIH
katerega bi se udeležilo 25 delavcev, ki delajo v zdravju škodljivem okolju
12.	ŠTUDIJ OB DELU
13.	REGRES ZA LETNI ODDIH --PREDLOG RAZDELITVE:
do 7,5 razredov od 8 - 12 razredov od 12,5 - 15 razredov od 15,5 - 18,5 razredov od 19 - 21,5 razredov od 22 - 24,5 razredov nad 24,5 razredov
za gotovinsko izplačilo
10.000 din
9.000	din
8.000	din
7.000	din
6.000	din
5.000	din
4.000	din.