PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, ČETRTEK, 17. OKTOBRA 1968 . LETO X., ŠTEVILKA 285 . CENA 50 PAR »DELO« IZHAJA OD l.MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO PRVA IZDAJA r'i " Tv? a VČERAJŠNJE SEJE SKUPNE KOMISIJE VSEH ZBOROV SKUPŠČINE ZA USTAVNA VPRAŠANJA. Zamisli o spremembi ustave Seja skupne komisije vseh zborov republiške skupščine za ustavna vprašanja — Predloge za spremembo ustave bodo dali novembra v javno razpravo Foto: Švabič LJUBLJANA. 16. okt. — Na današnji seji skupne komisije vseh zborov republiške skupščine za ustavna vprašanja so razpravljali o predlogu poročila o dosedanjem delu komisije ter dali pobudo za obravnavo nekaterih vprašanj ter sprejeli predloge za spremembo nekaterih določb republiške ustave. Sejo je vodil predsednik Sergej Kraigher, uvodno poročilo pa je prebral dr. Jože Brilej. Na podlagi današnje razprave bodo zlasti nekatere obrazložitve k posameznim predlogom za snremembo ustave še dopolnili številna vprašanja, ki so Jih preučevale podkomisije, zahtevajo nadaljnje preučevanje. Taka so naprimer vprašanja družbenoekonomskega sistema, vloga in položaj občine itd. Komisija pa predlaga. da bi že zdaj spremenili tista določila ustave, ki so nujna za doslednejše uresničevanje ustavnih načel. Za razvoj samoupravljanja v delovnih organizacijah je treba le-tem omogočiti, da v skladu z zakonom samostojneje določajo svojo notranjo organizacijo, organe upravljanja ter njihovo delovno področje in odgovornost. Temeljna samoupravna načela pa morajo biti za vse delovne organizacije enaka, s čimer pa ni rečeno. da morajo biti organi- zacija in oblike samoupravljanja pri vseh vrstah delovnih organizacij enake. Pri tistih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, morajo biti pravice ustanovitelja, oziroma družbeno-političnih skupnosti, učinkovitejše. Komisija .je podprla predlog, naj bi ustavo spremenili v tem smi- Ljubičšč na seji sveta za narodno obrambo Izrael ni pripravljen sodelovati U Tant ne more imenovati odposlanca na zasedenem ozemlju NEW YORK, 1«. okt. (AFP, AP, MENA). Generalni sekretar OZN U Tant je obvestil varnostni svet, da zaradi stališča izraelske vlade ne more imenovati posebega predstavnika za arabska zasedena ozemlja. U Tant je povedal, da so samo vlade Jordanije, Sirije in ZAR pripravljene sodelovati. V OZN se je izraelski zunanji minister Aba Eban sinoči sešel s posebnim predstavnikom generalnega sekretar;?. Gunnarjem Jarringom. in se z njim pogovarjal o krizi na Srednjem vzhodu. LJUBLJANA, 16- okt. — Danes je bila seja sveta za narodno obrambo SR Slovenije, ki jo je vodil predsednik Stane Kavčič. Seje se je udeležil tudi državni sekretar za narodno obrambo generalpolkovnik Nikola Ljubičič. Zvezna skupščina bo danes razpravljala o resoluciji BEOGRAD, 16. okt. Za četrtek, 17. oktobra, sta sklicani seji zveznega in gospodarskega zbora zvezane skupščine. na katerih bodo razpravljali o uresničevanju srednjeročnega družbenega načrta in predlogu resolucije o ekonomski politiki in ukrepih za nadaljnje uresničenje načrta v naslednjih dveh letih. Pričakujejo, da bo dal uvodno obrazložitev predsednik ZIS Mika Spiljak, po skupni seji pa bosta zvezni in gospodarski zbor razpravljala na ločenih sejah. Poleg diskusije o ukrepih za izvajanje načrta do leta 1970 bodo na seji gospodarskega zbora razpravljali tudi o informaciji Narodne banke Jugoslavije o izvajanju kre-ditrio-monetame politike v letošnjem letu. slu. da bo tudi v zavodih možno uvesti prisilno upravo. Glede na predlog za spremembo zvezne ustave, da bi v njej črtali 125. člen, bo treba dopolniti tudi republiško ustavo v tem smislu, da se z zakonom določajo viri in vrste dohodkov družbeno-političnih skupnosti. Občine in republika v okviru zakona samostojno določajo sredstva za pokrivanje družbenih potreb in samostojno razpolagajo z njimi. Dosedanje razprave o komunalnem sistemu so pokazale, da bo treba to problematiko še nadalje preučevati. Republiški in organizacijsko-politični zbor pa že pripravljata dokument, v katerem bosta zavzela stališča in dala predloge za uresničitev načela, da je občina temeljna družbeno-politična skupnost, v kateri se zagotavljajo materialni in drugi pogoji za delo ljudi, za zadovoljevanje potreb občanov, usklajujejo posamezni in skupni interesi ter uresničuje čimbolj neposredno družbeno samoupravljanje. Ne glede na to pa je prevladalo mnenje, da bi že zdaj črtali iz ustave določbe, ki neposredno in nepotrebno podrobno urejajo organizacijo občinske samouprave. Pomembne spremembe so predlagane glede strukture skupščine, delovnega področja njenih zborov in volilnega sistema. Izhodišče predlogov je v tem, da mora sestava skupščine kar najbolj izražati celotno samoupravno družbeno strukturo, iz katere izhaja. V dosedanjem delu republiške skupščine se je močno kazala pomanjkljivost, da občine v razpravah v Italijanski odmevi na Titov govor Zlasti poudarjajo pripravljenost Jugoslavije, da brani neodvisnost Kosigin v Pragi - Podpis sporazuma o četah SZ Seja predsedstva CK KPČ — Madžarski premier Fock o »drugačnem mnenju«« bratskih partij o akciji v ČSSR PRAGA, 16. okt. (Tanjug, AP, CTK, TASS). Danes zgodaj popoldne je v Prago prispel predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin. Vodi sovjetsko delegacijo, ki je prišla podpisat sovjetsko-češkoslovaški sporazum o razporeditvi sovjetskih enot v Češkoslovaški. Zvedelo se je, da bodo sporazum podpisali že danes popoldne. Nadaljevanje na 2. strani »Nesmiselno je govoriti o pomoči, dokler je vojna" Tako je severnovietnamski predstavnik na pogovorih v Parizu odgovoril Harrimanu OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA PARIZ, 16. okt. — (po telefonu) »Nič ni novega,« mi je odgovoril Nguyen Than Lee, predstavnik delegacije DR Vietnama, ko je prišel na tiskovno konferenco po današnji 26. plenarni seji vietnamske in ameriške delegacije. OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA RIM, 16. okt. — (Po telefonu). Govor predsednika Tita v Hrastniku z odločnimi, jasnimi in stvarnimi stališči, ki so izražena v njem, je dosegel v Italiji velik odmev. Ves tisk, radio in televizija poročajo o Titovih besedah, da je Jugoslavija pripravljena. z vsemi silami braniti svojo neodvisnost, lista, kot sta torinska »Stampa« in socialisični »Avanti« pa sta Titov govor, ki ga povezujeta z izvajanji Marka Nikeziča v Združenih narodih, z govorom generala Rukavine in z zadnjimi diplomatskimi dogodki, obeležila kot najvažnejši politični dogodek dneva. »Stampa« posveča Jugoslaviji m položaju na Balkanu takorekoč celo prvo stran. Iz Titovega govora podčrtuje misel, da hoče Jugoslavija o-stati neodvisna in da želi v miru ter na osnovi enakopravnosti sodelovati z vsemi narodi, iz izvajanj generala Rukavine pa navaja odlomek, ki govori o tem, da sta za jugoslovansko ozemlje zara- Ceškoslovaški premier Ol-dfich Cemik se je danes vrnil v Prago iz Moskve, kjer je vodil češkoslovaško delegacijo na pogajanjih s sovjetskimi voditelji. Na vnukov-skem letališču so se od delegacije poslovili premier Kosigin in drugi sovjetski voditelji. Radio Praga poroča, da je imelo predsedstvo CK KPČ včeraj v Pragi sejo, ki ji je predsedoval Dubček. Razpravljalo je o pripravah na plenarno sejo CK in zavzelo stališče glede osnutka »resolucije o glavnih nalogah partije v sedanjem obdobju«, ki jo bodo predložili plenumu CK. člani predsedstva so v razpravi ocenili pojanuarski razvoj v državi in razpravljali o nadaljnjem delu partije. Predsedstvo je sklenilo, v skladu z načelom o sodelovanju višjih organov partije pri ustvarjanju in uresničevanju politike, povabiti na prihodnji plenum CK člane predsedstev pokrajinskih komitejev KPC in KP Slovaške. Nadalje je predsedstvo CK KPC obravnavalo smernice in naloge v ideološkem delu in je sprejelo okvirni program ob 51-letnici oktobrske socialistične revolucije in 25-letni-ci sklenitve sporazuma o prijateljstva), medsebojni pomoči in sodelovanju med CSSR in Sovjetsko zvezo. Na koncu je predsedstvo obravnavalo še poročilo o poteku in rezultatih nedavnega sestanka delovne skupine in pripravljalne komisije za mednarodno posvetovanje komunističnih in delavskih partij v Budimpešti. Pomočnik ministra za kulturo in informacije Bohus Knoupek je odpotoval v Moskvo na pogovore o izpolnitvi kulturnega sporazuma med CSSR in Sovjetsko zvezo za letos. V Moskvi se je mudila te dni delegacija češkoslovaške zveze antifašističnih borcev, ki se je pogovarjala s funkcionarji komiteja sovjetskih vojnih veteranov. Kakor poroča Tanjug iz Budimpešte, je predsednik madžarske vlade Jeno Fock danes i-zjavil, da se bodo Iz Nič pogajanj na račun Evrope Katzenbach pojasnil politiko ZDA do Evrope in Sovjetske zveze WASHINGTON, 16. oktobra (Tanjug). ZDA so danes sporočile atlantskim zaveznikom, da so jim pogodbene obveznosti do Zahodne Evrope »poglavitna skrb« in da se ne mislijo pogajati s Sovjetsko-zvezo na račun Zahodne Evrope. To je danes naglasil ameriški podsekretar za zunanje zadeve Nicholas Katzenbach v svojem govoru na skupščini zahodnoevropske unije. Njegovemu govoru posvečajo posebno pozornost, ker vsebuje prvo širše pojasnilo o ameriški politiki do Evrope in Sovjetske zveze po zasedbi Češkoslovaške. Češkoslovaške v kratkem u-maknile vse vojaške enote štirih socialističnih držav, ki so sodelovale v intervenciji 21. avgusta, kakor tudi večina sovjetskih enot. Predsednik madžarske vlade ni prišel na dan z natančnejšimi podatki o tem, kolikšne sovjetske sile bodo še ostale v Češkoslovaški. To je premier Fock izjavil danes v madžarskem parlamentu, ko je pedal ekspoze vlade o notranjih problemih in zunanjepolitičnem položaju. O vojaški intervenciji petih držav varšavskega pakta v Češkoslovaški je rekel, da je šlo za nujno pomoč češkoslovaški, ki jo je narekovalo načelo proletarskega in-ternacionaiizma. Pri tem je ugotovil, da so nekatere »bratske partije« kakor tudi voditelji Jugoslavije in Romunije »najmileje rečeno« izrazili »drugačno mnenje« o akciji petih socialističnih držav v Češkoslovaški. • Nadaljevanje na zadnji strani Pred to sejo so se menda v zrvezi z včerajšnjim ponovnim odhodom posebnega svetovalca vietnamske delegacije Le Duc Thoja prek Moskve v Hanoi in morda tudi v zvezi s predvolilno kampanjo v ZDA raznesle govorice, da bo ameriška delegacija na današnji seji privolila v brezpogojno ustav tev bombardiranja v Vietnamu. Toda vodja vietnamske delegacije je izjavil, da 26. seja povsem spominja na prejšnjo sejo. Šef ameriške delegacije Harriman, ki je danes prvi imel besedo, je bral skoraj eno uro dolgo poročilo, v katerem je znova govoril o načriih ameriške pomoči za obnovo področja delte Mekong po vojni. Vietnamski predstavnik je menil, da je nesmiselno govoriti o pomoči z rižem, dokler še padajo zažigaine in druge bombe. BOGDAN POGAČNIK 2100 žrtev poplav v Indiji NEW DELHI, 16. okt. (Reuter). V velikih povodnjih, ki so doletele severno Indijo pred desetimi dnevi, je izgubilo življenje okrog 2100 ljudi. To so sinoči uradno sporočili v New Delhiju. V indijskih državah Zahodni Bengaliji in Biharu kakor tudi še v nekaterih krajih, ki so jih opustošile povodnji, so našteli 1715 človeških žrtev, 79 pa jih pogrešajo. Na ulicah Džalpaigurija so našli 979 trupel. Reševalci še vedno pb vseh močeh pomagajo prizadetemu prebivalstvu. • • Nadaljevanje na zadnji strani Nikezičeva srečanja v New Yorku NEW YORK, 16. oktober (Tanjug). Vodja jugoslovanske delegacije na zasedanju generalne skupščine, državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezič, je včeraj dopoldne obiskal predsednico indijske vlade Indiro Gandhi. Včeraj se je sešel tudi z etiopskim zunanjim ministrom Jifro Ketemom. Danes se bo Marko Nikezič ponovno sestal z zunanjim ministrom ZAR Mahmu-dom Riadom. Zvečer bo odpotoval iz New Yorka. Na poti domov se bo za kratko ustavil v Parizu. Priprave za polet na Luno »Apollo 7«« opravil že skoraj pol poti v »najlepšem redu« — Datum za izstrelitev ladje proti Luni 21. december CAPE KENNEDY, 1. okt. (AP). Trije ameriški vesoljci — Schirra, Eisele in Curaningharn — so do danes preleteli že skoraj polovico začrtane poti v svoji vesoljski ladji »Apollo 7«. Drevi bodo imeli za seboj 130 ur poleta in 3,200-000 kilometrov. Čeprav so še vedno prehlajeni, so dobre volje in danes pričakujejo po ameriški televiziji novo »veselo prireditev«, ki bo trajala 10 minut. Zaloge aspirinov in pilul, ki jih imajo s seboj vesoljci, pa so jim že precej pošle, ker so zdi arniki priporočili Schir-ri, naj jih jemlje zoper prehlad Zato so v vesoljski ladji zdaj racionalizirali zdravila. Popadka mora namreč imeti dovolj pilul za okrepitev organizma v trenutku, ko se bo vračala v atmosfero. Tedaj bo moral vsak vesoljec vzeti vsaj po eno pilulo, da bo kos naporom pri odločilnem in težavnem ma- Američan četrtič zapored zmagovaiec v metu diska Al Oerter junak, kakršnih je malo v olimpijski zgodovini — Odlični atletski izidi MEXICO, 16. okt. — Vsaka olimpijska predstava postavlja v ospredje nekaj junakov, tak, kakršen pa je 32-letni ameriški metalec diska Al Oerter, pa vendarle ostaja izjemna osebnost. V Mexicu se je 192 cm visokemu in 106 kg težkemu atletu namreč posrečil- zares edinstven podvig: četrtič zapored je v svoji disciplini — metu diska — osvojil olimpijsko zlato. Ali se sploh lahko dovolj zavemo, kaj to pomeni? Biti štirikrat v razmaku 12 let R>i TOPLJENI M-V ANI L MELILOTHUS CERULLEA Od 14. do 28. oktobra vsak dan razen nedelje vse o XIX. letnih olimpijskih igrah. Osem strani najnovejših rezultatov, poročil, komentarjev, reportaž, fotografij in NAGRADNI RAZPIS ZA BRALCE VSAK DAN POSEBNA IZDAJA Univerza pred preizkušnjo Univerzitetno leto se začenja v znamenju živahne politizacije univerze, ki je to pomlad dokončno utrdila družbeno pomembnost univerze nasploh in študentov še posebej. Politika družbeno funcionalizacije, racionalizacije in demistifi-kacije odnosov se popolnoma ujema s študentskimi zahtevami po odpravi okostenelih sistemov, po večji učinkovitosti institucij, upoštevanju mladih strokovnjakov — in ne nazadnje z zahtevo po demokratični diferenciaciji na vseh področjih. Med institucijami, ki so jim študentje očitali togost in neučinkovitost, je bila na prvem mestu univerza. Unverza, ki se je toliko časa zavzemala, da bi ji družba priznala ustrezen ugled in moč, stoji zdaj pred še težjim vprašanjem: kako preurediti svoj sistem, da bo ustrezno usmeril pritisk spontanih mladih sil — in da bo zagotavljal učinkovito promocijo v družbi, ki postaja funkcionalna in demokratična. Ko proces družbene modernizacije spet prehaja v odločilno obdobje — ko doživljamo tudi močne zaviralne težnje — je modernizacija univerze še toliko bolj potrebna, čeprav seveda ne bo lahka. Univerza, že tako in tako obremenjena z jalovim tradicionalizmom, izmaličena v neuspešni reformi, je primeren prostor za oporišče arhaičnih zaviralnih sil. Ko narašča pritisk mladih strokovnjakov in ko se ta pritisk še stopnjuje v splošnem družbenem gibanju v sodobno učinkovitost, je posebej vabljiva skušnjava, da se univerza še bolj zapre in da v svoji spet priznani osrednji nacionalni vlogi postane žrtev zaviralnih sil. Zato sta toliko pomembnejši in dragocenejši vztrajnost kritičnih študentov in odločenost naprednih univerzitenih komunistov, da bodo povzeli in poglobili spomladanske zahteve. 2e nekaj časa je očitno, da je demokratična diferenciacija in dosledna funkcionalizacija najuspešnejša pot v sodobno družbo. Zdaj je treba dokazati, da je funkcionalni pluralizem bistvena razsežnost sodobne univerze. £‘e posebej univerze, ki ima, kakor slovenska, privilegirano funkcijo v nacionalnem družbenem dogajanju. Družbenopolitična uresničitev slovenskega naroda, ki jo doživljamo, korenito demisti-ficira tudi tisto, kar smo imenovali »poslanstvo nacionalne univerze«: kot ena izmed funkcij konkretnega družbenega dogajanja je univerza danes razbremenjena tradicionalnih nacionalističnih predsodkov, zato pa dobiva vse drugačne naloge. Ob prizadevanju, da jim postane kos, se mora univerza neizbežno opreti na revolucionarne študente in vitalne strokovne moči, ki jih je doslej — po navadi okorelih institucij — vse premalo upoštevala. RASTKO MOČNIK Nadaljevanje s prve strani Zamisli o spremembi ustave skupščini in pri določanju njene politike niso prišle dovolj do veljave. Prav tako pa se tudi ni dovolj uveljavil vpliv republiške skupščine na delo občinskih skupščin pri izvajanju republiške politike. Da bi odpravili to pomanjkljivost, predlagajo, da bi poleg republiškega zbora kot zbora odposlancev občanov republike Slovenije, gospodarskega, prosvetno-kul-tumega in socialnozdravstve-nega zbora kot zborov odposlancev delovnih ljudi v delovnih skupnostih s teh področij ustanovili še poseben zbor, ki naj ga sestavljajo odposlanci občin kot predstavniki v komuni integriranega interesa občanov — to je zbor komun ali zbor občin ali zbor občinskih skupnosti. S tem pa bi odpadla potreba po nadaljnjem ob-st oju organizacij sko-politične-ga zbora. Z uvedbo zbora občin. ah kakor bi se že imenoval. dokončnega predloga glede imena še niso sprejeli. ; bi v skupščinskem sistemu tudi v celoti zagotovili načelo dvodomnosti. Zadeve, o kateri je doslej sklepal republiški zbor samostojno, bi prešle v enakopravno pristcj- ; nost republiškega zbora in zbora občin, prav tako pa tudi tiste, o katerih sta doslej enakopravno sklepala republiški in orgamzacijsko-po-litični zbor. Ctlede števila poslancev ie bilo predlagano, naj bi se republiški zbor od sedanjih 120 zmanjšal na 75, pri čemer je treba upoštevati tudi vse možne posledice takega zmanjšanja, zbori delovnih skupnosti bi šteli po 75 članov, zbor občin pa toliko oo-slancev, kolikor je občin. Druga varianta pa je. da bi republiški zbor št?' kor doslej 120 članov. Izhodišče za predlog o povečanju števila poslancev v zborih delovnih skupnosti je v tem. da bi bila petina članov zbora voljena glede na število zaposlenih, sicer pa bi bil iz vsake občine po eden. Poslance republiškega zbora bi volili neposredno. odpravili pa hi sedanjo kombinacijo posrednih volitev v občinskih skupščinah z neposrednimi volitvami. Za zbor občin .ie predlagano. naj bi imel poslanec tega zbora po enega ali več namestnikov, od katerih vedno le eden zastopa občino v zboru. Tako bi omogočili občinam, da bi v republiško skupščino pošiljale res kvalificirane odposlance za posamezna vprašanja. Poslance zborov delovnih skuonosti bi volile občinske skupščine. Pri tem gre za dvoje. Prvič gre za politični problem, ker slabo razvita območja v teh zborih ne bi bila zastopana, drugič pa za tehnično vprašanje. ker h: bilo treba oblikovati posebne volilne enote za vsak zbor posebej, česar pa do pomladanskih volitev ne b; zmogli. Zato se predlaga . naj bi občine s sorazmerno več zaposlenih na določenem področju volile po več poslancev. Načela, ki naj bi veljala za volitve v republiško in zvezno skupščino, bi morala veljati tudi za občinsko skupščino. V republiški in zvezni skupščini namreč ne bo več org? nizacijsko-političneva zbora, v katerega so volili delovni ljudje, zaposleni v državnih organih, družbeno- političnih organizacijah in društvih Ti so volili tudi odbornike v občinski zbor delovnih skr on , sti in bo treba to uskladili. Predlagane so še nekatere druge spremembe v skladu s predlaganimi spremembami zvezne ustave. Volitve ne bi bile več vsako drugo leto. ampak bi na vsaka štiri leta volili celotno skupščino, določbe o rotaciji bi dopolnili tako. da nihče ne bi mogel biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana iste skupščine. Ostala pa bi določba. da nihče ne bi mogel biti dvakrat zapored izvoljen za funkcionarja skupščine. Iz upravičenih razlogov pa bi po izrednem postopku izvolili za predsednika ali člana izvršnega sveta poslanca, ki je eno mandatno dobo že opravljal to funkcijo. Naslednji predlog je v tem, naj bi določbe zvezne ustave o pravicah in dolžnostih človeka in občana postale sestavni de! tudi republiške ustave. Predlagana .ie razširitev ustavne določbe. po kateri imajo pripadniki italijanske in madžarske narodnosti pravico do rabe nji- hovega jezika, m sicer tako, da način uresničevanja te pravice določata zakon in statut občine. To pa je treba določiti tudi v splošnih aktih delovnih in drugih organizacij. Predlagana je tudi dopolnitev ustave z določbo o pravicah in dolžnostih na področju narodne obrambe v republiki, organizacijo sodstva pa naj predpiše zakon. V razpravi so člani komisije načeli celo vrsto problemov. Glede zbora komun je bil npr. izražen pomislek k obrazložitvi, ki utemeljuje potrebo po takem zboru. Morda je glede strukture republiške skupščine še najjasnejša misel Vladimirja Krivica, ki je dejal, da se morata v njej oblikovati in izaziti dva poglavitna interesa: interes združenega dela, pri čemer niti ni tako pomembno, koliko je zborov, in drugi interes občana. Organizacijsko vprašanje pa je, kako to urediti. V zvezni skupščini pa bi se morala izraziti interes združenega dela in nacionalni interes. Pri odločitvah pa je treba izhajati od realnega političnega položaja ter iz političn” oportunitete tudi odstopiti cd »čistih« rešitev. V daljši razpravi okrog tega zbora so se odločili predvsem. da ie treba obrazložitev tega predloga jasneje oblikovati. Ob njem pa je bilo sproženo tudi opozorilo, da tisti delovni ljudje, ki so bili doslej zastopani v organiza-cijsko-političnem zboru, zdaj v katerem izmed zborov ne bodo zastopani. Predvsem je treba to obrazložiti in ne le reči, da z oblikovanjem zbora občin, ali kakor bi se že imenoval, odpade potreba po takem zboru. V razpravi so poudarili, da je položaj delovnega človeka v teh organih in organizacijah vendarle drugačen kot pa v gospodarskih organizacijah ali v tistih, katerih interesi so izraženi v drugih zborih delovnih skupnosti. Ker pa je predvidena ukinitev organizaeijsko-poli-tičnega zbora, .je bil sprožen predlog, naj bi za te delovne ljudi katerih interesi so bili izraženi v tern zboru, oblikovali morda nov manjši zbor. Nekateri d? so bili mnenja, da bi to uredili z namestniki. ki jih predvideva predlog za poslance zbora občin, da bi bili prek njih izraženi v skupščini tudi ti interesi. Sicer pa je bil prav glede namestnikov izražen pomislek. ali je to sploh pametna rešitev in zakaj naj bi prav za zbor občin uvedli to no-j v ost. Več govornikov pa je ! podprlo predlog za uvedbo | namestnikov, ker naj bi ob-! činska skupščina posiala v ta | zbor svojega delegata v pra-| vem pomenu besede. Na ugo-j var, da bi se s tem zmanj-J šala odgovornost poslanca, so | odgovorili, da je pri poslancu 1 celo manjša, ker tako ne mo-; re odgovarjati za vse zadeve, | o katerih se v skupščini skle-I pa. in je prav ta zbor prime-| ren. da napravimo korak na* : prej v delegatskem sistemu. | Pr: tem pa sn posebej pou-. darili, da. je važno, kako se samoupravljanje uveljavlja v j bazi in kako samoupravni ' organi omogočajo poslancu Načrti za integracijo petrokemije Pripravljajo jih v Zagrebu, Beogradu in Bosanskem Brodu V zadnjem času se je pojavila vrsta integracijskih predlogov z namenom razviti petrokemijo. Med njimi je najpomembnejši načrt za združitev zagrebških podjetij Industrije nafte fINA) in Organsko kemične industrije (OKI) ter Splitskega »Jugovinila«. Delavski svet 1 splitskega podjetja je podprl predlog, da se kot. predhodna oblika integracije osnuje konzorcij, ki bi pripravil združitev omenjenih treh podjetij zt razvoj naftno-kemičnega kombinata. V okviru konzorcija bi najprej preučili temeljne smernice za razvoj petrokemične pro- izvodnje. Podobne načrte imajo v Beogradu. Tam se je kemična industrija že integrirala z ustanovitvijo združenega podjetja »Ha-mind«, ki že dve leti pripravlja načrte za razvoj petrokemičnega kombinata skupaj s Kemično industrijo Pančevo, znanim podjetjem za proizvodnjo dušičnih gnojil. Zdaj sta se tem načrtom pridružili še Udružena banka v Beogradu in Komercialna banka v Pančevu. Podjet ji sta s sodelovanjem obeh bank ustanovili skupni poslovni odbor, ki bo organizacijsko pripravil gradnjo objektov za petrokemično proizvodnjo. Kaže, da je v tej kombinaciji ostala odprta vloga nove rafinerije nafte v Pančevu, ki pripada novosadskemu podjetju »Nafta-gas«. Tretja skupina, ki se ukvarja z načrti za razvoj petrokemije, pa se zbira okrog rekonstruirane in znatno povečane rafinerije v Bosanskem Brodu, ki naj bi se ji pridružila poleg kemične industrije v Gorazdu tudi druga podjetja v Bosni in Hercegovini. Nedopustne razlike v standardu med posameznimi kategorijami Sklepi predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije BEOGRAD, 16. okt. (Tanjug). Predsedstvo sveta ZSJ je sinoči zahtevalo, naj bi z večjimi dohodki v delovnih organizacijah, z ukrepi gospodarske politike in z instrumenti gospodarskega sistema zagotovili, večji življenjski standard. -(raziti njihov i povezati s najustrezneje interes ter splošnim. Glede na predlog za drugačen postopek pri spremembi ustave, ki je v dosledni uveljavi vi načela dvodomnosti, so nekateri člani komisije sprožili misel, ali je umestno, da se takoj razpiše rele-rendum, če se republiški zbor in zbor občin ne moreta zediniti n spornem vprašanju. Razmisliti bi kazalo tudi o možnosti, da se tako vprašanje za določen čas odloži. Ce h:.- zbor občin sestavljen iz delegatov, bo najbrž treba reči, da član izvršnega sveta ne bo mogel biti član zbora občin. Naslednje še odprto vprašanje je, ali naj bi iz ustave »izpustili« direktorja delovne ovgutrizacije, o čemer že teče javna razprava. Obstajajo namreč tehtni razlogi, da tega vendarle ne bi storil:, bo pa še druga vprašanja, na katera so opozorili na današnji seji in ki jih bo treba do prihodnje seje še podrobneje opredeliti ali pa besedilo ustrezno dopolniti. Dogovorili so se, da bo prihodnja seja čimprej mogoče, nekatere zadeve so take narave, da jih bo treba skladno urejati tudi z ustavno komisijo zvezne skupščine. V začetku novembra pa naj bi šel predlog komisije že v javno razpravo. VLADO JARC MESTNI SVET LJUBLJANA Odbor za urbanizem in SKUPECiMA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Svet za komunalo in urbanizem Po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št 16-67) in <19. členu statuta mesta Ljubljane (Glasnik št. 38-64) iavno rasrrsnteta €• predloge zazidalnih načrtov za območje zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah: MM2/1. MM2/2, M >14, MP11. >11*1 2. >11*2 in >11*3. Razgrnitev bo od 17. oktobra do 17. novembra 1968. in sicer: — v avli Magistrata, Mestni trg 1 — ob delavnikih od 8. do 19. ure. ob nedeljah od 8. do 12. ure — ter v skupščinski dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1 — ob delavnikih . od 8. do 16. ure. 9659 Konec prejšnjega tedna so v organih upravljanja in organizacije ZK v tovarni Jugovimi pri Splitu ostro protestirali proti ravnanju Jugoslovanske investicijske ban-j ke, ki je v nasprotju z obi-- čajnim postopkom, ne da bi obvestila druge interesente, : poslala Exporln: in importni banki (EXIM) v \Vashingto-nu zahtevek za financiranje gradnje petrokemičnih objektov, ki jih nameravata graditi Kemična industrija Pančevo in Združeno podjetje »He-mind« v Beogradu. Enako kakor druga velika kemična industrija ie podjetje Jugovinil resen reflektant za razvoj petrokemije. V pan-; čevskem projektu je med drugim predvidena gradnja obratov za letno proizvodnjo 40.000 ton poiivinilklorida, ; splitsko podjetje, ki proizvaja 20.000 ton poiivinilklorida, pa zvišuje zdaj svojo zmogljivost na 100.000 ton, in to po novem postopku na temelju bencina. Ne glede na to, da je obrat v Pančevu s 40.000 tonami pod optimalno zmogljivostjo, ki bi zagotavljala konkurenčnost, je že splitska zmogljivost 100.000 ton tolikšna, da znatno presega sedanje in bodoče potrebe Jugoslavije ter je v znatnem delu namenjena izvozu. V Jugovinilu protestirajo proti temu, da skuša Jugoslovanska investicijska banka posredovati inozemsko posojilo za pančevski projekt, ne da bi se prej posvetovala z največjim proizvajalcem polt-vinilklorida v Jugoslaviji, ne da bi vprašala za mnenje svet bazne kemične industrije pri Zvezni gospodarski zbormci in ne da bi preučila komparativne prednosti ene ali druge lokacije. Splitski poslanec v gospodarskem zboru zvezne skupščine Nikola šimetin meni. da je posiopek Jugoslovanske investicijske banke docela v nasprotju s postopkom, ki bi moral veljati v primerih, ko gre za projekte, pomembne za vse jugoslovansko gospodarstvo. V zagrebški kemični industriji pa poudarjajo, da ignorira Jugoslovanska investicijska banka pri tem tudi študijo inštituta pri Industr-i-, ji nafte (INA) v Zagrebu, ki i je zdaj v razpravi v zainteresirani kemični industriji kot strokovna podlaga za samoupravni dogovor celotne kemične industrije, ki naj prepreči morebitno dupliranje kapacitet in zagotovi optimalni razvoj petrokemije v Jugoslaviji. Podpredsednik zvezne j skupščine dr. Miioš Zanko pa je ob tem sporu izjavil, da bi bila primerna in potrebna konkretna razprava ne le v gospodarskem ampak tudi v zveznem zboru zvezne skupščine, in sicer o postopku za dogovarjanje, kadar gre za velike investicije, za reševanje sporov in za usklajevanje interesov, pri čemer bi moral sodelovati zlasti tudi mehanizem svetov za posamezne panoge pri Zvezni gospodarski zbornic. -S Z objektiviziranjem pogojev za pridobivanje dohodkov, z davčno politiko in z drugimi ukrepi skupnosti in delovnih organizacij — pravijo sklepi, ki jih je predsedstvo sveta sprejelo pozno sinoči —- je treba odstraniti družbeno nedopustne razlike v življenjskem standardu med posameznimi sociamimi kategorijami. Uveljaviti je treba tudi ukrepe solidarnosti, ki naj Ratifikacija sporazumov je nujna Nemški sindikati obsojajo dejavnost naše politične emigracije BEOGRAD, 16. okt. (Tanjug). Zveza sindikatov Jugoslavije pripisuje velik pomen zadnjim sporazumom vlad Jugoslavije in ZRN, ki urejajo nekatera vprašanja naših delavcev v Zahodni Nemčiji, tako so danes sporočili na tiskovni konferenci v odboru sveta ZSJ za vprašanja naših delavcev v tujini. Predsednik odbora Mihailo Lekovič je posebej opozoril na dejstvo, da bodo z uresr.i-čejem teh sporazumov naši delavci izenačeni z nemškimi delavci in delavci iz drugih dežel. Novinarje je seznanil tudi z rezultati pogovorov med predstavniki ZSJ in zveze nemških sindikatov, ki so potekali v Beogradu od 5. do 10. oktobra. Predstavniki sindikatov o-beh dežel sodijo, da je treba meddržavne sporazume čimprej ratificirati, da bi tako naši delavci začeli izkoriščati pravice, ki izhajajo iz sporazumov. Delegacija nemških sindikatov je v Beogradu obvestila predstavnike ZSJ, da odločno obsoja deiavnost jugoslovan- | ske politične emigracije in ! da bodo nemški sindikati u- j porabili vse svoje sile za za- j virarje take dejavnosti. Zve- . zo sindkatov Jugos’avije so I ' povabili, naj pošlje svoje predstavnike na kongres zve-.ze nem.šk'h sindikatov, nrav tako na bo nemška sindikalna delegacija kmalu ponovno obiskala Jugoslavijo. Dr. Vilfan bo predaval v goriškem slovenskem klubu TRST. 16. okt. — V petek zvečer se bo začela letošnja sezona slovenskega kluba Simon Gregorčič v Gorici. Na prvem večeru bo sodeloval predsednik republiškega zbora skupščine SR Slovenije in primorski rojak dr. Joža Vilfan, ki bo govoril o taborih na Slovenskem in o njihovem pomenu za slovensko narodnostno idejo. I. G. zagotovijo človeku obstoj, sindikati pa se bodo posebej prizadevali, da bodo sredstva delovnih organizacij iz sklada skupne potrošnje, namenjena za varstvo otrok, zdravstveno preventivo in izobraževanje, oproščena davčnih obveznosti. V nekaterih sklepih o izobraževanju zahtevajo sindikati, da je treba ustaviti večanje števila visokošolskih ustanov in da je treba izboljšati racionalizacijo šolske mreže. Izobrazba mladine in od-rasiih mora biti enakopravna. Zato se morajo sindikalne organizacije odločno upreti praksi in zahtevam, naj delavci iz osebnega dohodka plačujejo stroške svojega osnovnega izobraževanja in pridobivanja startnih kvalifikacij za prvo delovno razmerje. Vse ljudi je treba pritegniti k uvajanju progresivne stopnje prispevkov na osebne dohodke za izobraževanje — pravi ta dokument. Sindikati tudi zahtevajo, da je treba še vnaprej obdržati sklad za kreditiranje hitrejšega razvoja nezadostno razvitih področij; vendar pa je treba pred ukinitvijo obresti na poslovni sklad zagotoviti druge stalne in stabilne vire sredstev, ki se mora nji-" hovo izkoriščanje prilagoditi Sandri predaval o sodelovanju EGS z Jugoslavijo BEOGRAD. 16. okt. (Tanjug). Podpredsednik EGS Lio-nello Levi Sandri, ki je na obisku v naši deželi, je danes v institutu za mednarodno politiko in gospodarstvo predaval o odnosu EGS s tretjimi deželami Drugi del svojega predavanja je podpredsednik Sandri posvetil aktualnim vprašanjem sodelovanja EGS z Jugoslavijo in pri tam opozoril na pomen sedanjih pogajanj v Bruslju. V Vojvodini 10.000 novih članov ZK NOVI SAD, 18. okt, (Tanjug) — V Zvezo komunistov v Vojvodini so od 30. junija do konca septembra letos sprejeli nad 10.000 novih članov. Tako se je število članov ZK v tej pokrajini povzpelo na 122 tisoč članov. Po informacijah pokrajinskega komiteja ZK je pretežna večina novih članov mladih ljudi, ki so v zadnjih mesecih pokazali veliko družbenopolitično aktivnost. Med novimi člani so pripadniki vseh narodov in narodnosti, ki žive v AP Vojvodini. Od skupnega števila novih članov v ZK je 41 9 odst. delavcev, 36.2 odst. dijakov in študentov in samo 13 odst. uslužbencev, se vedno je nizko število novih članov kmetijskih delavcev v ZK, in sicer samo 3,3 odst. celotnemu sistemu samoupravljanja. Ta sklad mora postati samoupravna institucija, ki naj zajame tudi dodatna domača in tuja sredstva. Sprejemanje sklepov je spremljala sicer dokaj nenavadna procedura. Sklepe naj bi sprejel svet in članom sveta so dali vnaprej pripravljeni predlog sklepov. Na seji sveta pred dvema dnevoma pa so izrekli k temu predlogu sklepov precej ostrih pripomb. Med drugim so č,ani sveta dejali, da ni potrebno, da vsebujejo stališča sindikata o srednjeročnem načrtu že znane ocene, temveč naj bi vsebovala samo predloge za določene ukrepe in zahteve za rešitev problemov in da bi zato morali biti sklep: veliko krajši. Očitno je, da je določena ekstenzivnost dela prisotna tudi v nekaterih sindikalnih forumih. Po vsem tern sodeč čutijo to tudi sami forumi. vendar kaže, da ni ustreznih ukrepov in prijemov, da bi njihovo delo postalo bolj dinamično. Po vsej verjetnosti je zaradi tega prišlo na sinočnjo sejo od 31 članov predsedstva samo 16 članov. do konca pa jih je ostalo samo 11. Prekinitev dela v obratu železarne Manj denarja v kuvertah je razburilo delavce jeseniške žičarne JESENICE, 16. okt. — V torek so v Železarni Jesenice tako kot vsakega 15. v mesecu dobili osebne dohodke. Septembrski dohodek je bil manjši od dohodka v avgustu, ker je bila realizacija za 9 odstokov nižja. Manj denarja v kuvertah pa je razburilo delavce v žičarni tako, da na popoldanski izmeni v torek niso niti hoteli začeti z delom. Onemogočili pa so delo tudi nočni izmeni. Ta je šele ob dveh ponoči začela z delom. Današnja dopoldanska izmena 63 delavcev prav tako ni hotela začeti delati, iz solidarnosti pa se jim je pridružilo še 53 delavcev hladne valjarne, šele ob pol desetih dopoldne je bil nato sklenjen sporazum in v omenjenih obratih so začeli z delom. V zvezi s tem nam je direktor železarne, inž. Peter Kunc dejal: »To so naši interni problemi pri delitvi osebnih dohodkov' med posameznimi delovnimi enotami ob spreminjanju tehnologije v ostalih delovnih enotah glede na uvajanje novo zgrajenih obratov. V avgustu sn več prodan kot smo proizvedli in zato imeli manjšo omejitev planiranih osebn " dohodkov kot v septembru, ko smo imeli slabšo prodajo. V povprečju so bili os«- V predlogu os „rezerv Odbor republiškega zbora za prosveto in kulturo o predlogu za financiranje šolstva LJUBLJANA, 16. okt. — Odbor za prosveto in kulturo republiškega zbora je danes obravnaval predlog za financiranje vzgoje in izobraževanja v 19S9. letu, ki ga je sestavila republiška izobraževalna skupnost. Odbor je podprl predlog. Ugotovil je, da v predlaganem izračunu, po katerem naj bi prihodnje leto zbrali za šolstvo tretjino več kot. letos, ni skritih rezerv, kot bi radi nekateri prikazali, ampak je celo premajhna vsota za osebnim dohodkom predvidena sredstva. V zvezi s pripravo izraču- | skupščina sama ustanovila na šolstvu potrebnih sred- i skupino, ki bi štev v prihodnjem letu bi po j predlog za način, kako denar mnenju odbora ne smeli spre- ! zbirati in kako financirati os-minjati sedanjega sistema fi- : novno šolstvo, nansiranja, četudi je problem Vzeli so na znanje besede predstavnika izvršnega sveta, enakomerne obremenitve ot>-, čin in pravične intervencije republiške izobraževalne skupnosti pr: financiranju - osnovnega šolstva spet stopil : v ospredje kot nerešen. Ce ne bo šlo drugače, naj bi ki je dejal, da izvršni svet vztraja pri lani sprejetih stališčih skupščine glede osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Za materialne izdatke pa ne bo mogoče zbrati toliko denarja, kot na podlag: meril predvideva predlog republiške izobraževalne skupnosti; izvršni svet meni, da je realno računati na desetino večja sredstva za materialne izdatke kot letos. Od-povrnilo poletje. Lepi dnevi I ')or ie menil, da je tak za-bodo najbrž nadomestilo za ostanek sredstev za maie-deževni avgust, ko so turisti ! r:‘l-ne izdatke mogoče spreje-zapuščali plaže in kampe ter* ^ kvečjemu izjemoma, to je ■ dohodki v septembru v žele- ■ zarn: za 13 odstotkov manjši j kot. v avgustu. V obratih : hladne valjarne in žičarne so [ J bili osebni dohodki manjši i za 14,5 odstoka, v nekaterih ‘ j obratih pa še celo za več. ' j Uprava podjetja, samouprav- j j ni organi in predstavniki : j družbenopolitičnih organiza- ) ; cij iščejo vzroke za nespora- i j z um in predloge za ureditev j i stanja«. i Poleg le izjave smo dobili 1 na vpogled tudi primerjavo j osebnih dohodkov v hladni j valjarni in žičarni v avgustu in septembru, med katerimi je že prvi podatek zanimiv, da je namreč do 600 Ndin osebnih dohodkov imelo avgusta 25 delavcev, v septembru pa 42. Dejstvo je. da so nekatere notranje razlike le pripravila j prevelike. Res pa je, da je to v marsičem odvisno tudi od izpoljnevanja norm. Ko to poročamo, poteka sestanek med upravo podjetja, samoupravnimi organi že,e-zarne in predstavniki prizadetih delavcev. M. L. Pisma bratcev Ob težavah v naši živinoreji Morda tole moje pismo ne sodi v rubriko Pisma bralcev, kjer naj bi bili v glavnem problemski prispevki — tako sem mislil do 12. oktobra letos. Ta dan pa sem v Ljubljanskem dnevniku prebral članek »Propadanje živinoreje«, ki je pravzaprav poročilo s seje upravnega odbora gospodarske zbornice Slovenije; svet za kmetijstvo, živilsko industrijo in zadružništvo je pred člane upravnega odbora razgrnil svoj SOS slovenske živinoreje (»V živinoreji nam letos grozi pet milijard starih din izgube, skoraj tri četrtine stojišč za živino je prašnih, živinoreja je iz raznih vzrokov ušla izven reformnih okvirov, gre za precejšnje nacionalno bogastvo in tudi za položaj našega kmeta« itd./. Ko sem prebral članek, ki odkrito govori o težavah najbolj tradicionalne slovenske gospodarske veje. sem se vprašal: Kaj pa delajo. kaj so storili, da bi bilo drugače? Topografija Slovenije je približno takšna kot švicarska, avstrijska. severnoitalijanska. Kako je tam z živinorejo, kako tam gospodarijo z živino in z mlečnimi proizvod%? Kakšen razmah je tam doživela mlečna industrija? Glejte, že dolga leta imam posebno dieto, v glavnem uživam mleko in mlečno — sirarske proizvode Taborišče Gonars (sedem mesecev J in dve leti v partizanih so opravili svoje, hudo boleham že od osvoboditve sem na želodcu. Zato zelo dobro poznam jugoslovanske mlečne proizvode. Priznati moram, da se je v zadnjih petih letih naša mlekarska industrija nekoliko modernizirala (mleko v vrečkah, v prahu, jogurt, siri). Tu pa je obstala. Neki bralec je celo pisal o siru. ki ga prodajajo v trikotnikih, v okroglih škatlicah, trdil je. da ie to »armirani sir«, tolikanj je namreč trd in neužiten. Tudi jaz se njegovemu mnenju pridružujem. Vsa Jugoslavija proizvaja sire z bolj ali manj tipiziranim okusom in obliko. Pred dnevi pa mi je prijatelj. Primorec, sotrpin iz vojne, posla' deset škatlic italijanskega sira. imenovanega »Milkana: ORO«. To je bilo zame odkritje! Gre za osem trikotnikov, težkih 225 gra mov. izdelani pa so iz sira. ki so mu dodali maslo, mleko v prahu, smetano itd. Sir je mehak, izredno okusen, prijeten, lahek. Pa sem se vprašal: Zakaj ne bi tudi kaka naša tovarna izdelovala takega sira'' Tista tovarna, ki bo začela izdelovati tak sir. bo na mah osvojila tržišče vse Jugoslavije! To je pa že nekaj. Dosti licenc smo že pokupili pri sosedih, za potrebne in včasih tudi nepotrebne reči, mar zatorej ne bi kupili tudi licence pri firmi Van Der Bergh, Milano (vsaj tako je zapisano na dnu škatlice)? Za tak sir bi bili hvaležni otroci, starši, bolehni starčki in predvsem taki. kakršen sem jaz — želodčni bolniki. Pa tudi slovenski kmetje in živinorejci. Vem. da samo novi izdelki naših mlekarn še ne bi rešili vseh problemov naše živinoreje, omilili pa bi prav gotovo marsikatero težavo. FRANJO VRHOVSEK. Ljubljana. Celovška ISO Zahvala za »akcijo 68« V imenu iniciativnega odbora društva prizadetih za cerebralno in otroško paralizo naj se najprej v imenu vseh naših invalidov toplo zahvalim organizatorjem letošnje »akcije 6S«; Nedeljski dnevnik je pretekli ponedeljek spet priredja nas izlet. Organizatorja so podprla številna podjetja in glavni odbor Rdečega križa Slovenije. V avtobusih smo se odpeljali v Ankaran, kjer so nas v hotelu Adrija zelo lepo sprejeli in nam postregli. Tako smo se spet enkrat počutili zelo lepo in se razvedrili ob prijetni glasbi ansambla Lojzeta Slaka, razpoloženje pa sta še povečala humorista Marjan Roblek in Vanč. Vseh tovarišev iz Ljubljanskega dnevnika, ki so nas spremljali, imenoma skoraj ne morem našteti, vsem naj velja naša iskrena zahvala: ko da voznik lahko potnike kontrolira, izstopajo pa zadaj- Na to spremembo opozarjajo potnike napisi v avtobusu. In sedaj sem pri posebnosti, zaradi katere sem se lotil pisanja. Na tablah sem namreč bral: »Prosimo, izstopajte na zadnja imata « Takale slovenščina mi je povsem nova, kajti ne spominjam se, da bi kdaj izstopil »na zadnja vrata«. Nisem strokovnjak, da bi lahko dal tehtnejše paipombe. toda v šoli smo se učili, da pri-sežemo »na svojo čast« — »na vrata« pa menda ne izstopamo. Ze tako je naša slovenščina večkrat revica, zato se potrudimo, da bo vsaj na javnih mestih kolikor toliko pravilna. ZVONKO ŽAGAR. Koper, III. letnik gimnazije Odgovori na vprašanja Štetje v posebno dobo A. P. — Ali je pravilno, da vam niso priznali časa, ko ste pred vojno opravljali samostojno trgovsko dejavnost. samo iz razloga, ker je bila tvrdka, Icatere lastnik ste bili, registrirana kot javna trgovska družba. Odgovor: Po stališču, ki ga je zavzelo vrhovno sodišče Jugoslavije, je treba v osebno dobo po 154. členu in 156. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju priznati tudi čas o-pravljanja samostojne trgovinske dejavnosti oziroma trgovsko proizvajalne, dejavnosti pred 15. avgustom leta 1945 tudi tistim, ki so to topla zahvala pa tudi števil- dejavnost, opravljali osebno nun podjetjem iz vse Slovenije. ki so pripomogla, da je tudi letos »akcija 58« tako lepo uspela. MILENA ZURBI, Ljubljana. Matjanova 7 »Na zadnja vrata« Ker se je vreme bolj kislo držalo, sem se peljal domov z avtobusom. Ob tej priložnosti sem si ogledal tudi novi način plačevanja voznine, ki ga je uvedlo podjetje »Slavnik« Koper v avtobusih mestnega prometa. Zadeva je preprosta: v poseben zabojček pri prednjih vratih spusti potnik denar. Seveda vstopajo sedaj potniki skozi prednja vrata, ta- koj solastniki oziroma kot člani prej priznanih in registriranih trgovskih družb — seveda pa le, če so izpolnjeni drugi pogoji, to je, da je bilo opravljanje te samostojne dejavnosti za zavarovanca edini ali glavni poklic, da je bil v času od 15. maja 1945 do 31. decembra 1964 v delovnem razmerju s polnim delovnim časom najmanj 5 let in da skupna delavnica oziroma podjetje kot celota ni imelo v posameznem letu zaposlenih več kot 5 oseb. Kupon za pravno posvetovalnico „DELA" KOMPAS IZJEMNA PRILIKA — DVOJNO DOŽIVETJE: SAMO ZA 350 DIN KOMPAS Ljubljana prireja 4-dnevne avtobusne izlete v PRAGO in na DUNAJ Prvo potovanje 7. novembra; prijave sprejema KOMPAS v Ljubljani. V Črnogorskem primorju še 6000 gostov TITOGRAD. 16. okt. (Tanjug). V Črnogorskem pri- | morju se zdi, kot da bi se se predčasno vračali domov. 2e približno 20 dni v Primorju sije sonce in plaže so pome kopalcev. Temperatura vode in zraka se giblje od 24 do 26 stopinj; temperature so torej višje kot pred brim mesecem. samo za eno leto, za naprej pa bo ta sredstva vsekakor treba upoštevati kot stvaren element pedagoške cene. Odbor je govoril tudi o uresničevanju družbenega pia-do* : na razvoja Slovenije v ob-j dobju 1966—1979, in sicer KOMPAS VAS VABI, DA Sl V LJUBLJANI, NA MAGISTRATU, OGLEDATE RAZSTAVO TURISTIČNIH ZANIMIVOSTI ČEŠKOSLOVAŠKE. Ali bo konec liberalizacije zaradi deviznega varčevanja? Komite IS za zunanjo trgovino o spremembah deviznega računa LJUBLJANA, 16. okt. — Zadnje predloge za spremembo deviznega in zunanjetrgovinskega režima je sicer najbrž inspirirala potreba po deviznem varčevanju, gredo pa skoraj v celoti mimo stališč in sklepov, ki jih je o tem sprejela republiška skupščina 17. julija letos. To je bila temeljna ugotovitev današnje seje komiteja IS za zunanjetrgovinsko dejavnost, ko so obravnavali gradiva zveznih organov o bližnjih ukrepih na tem področju. Druga ugotovitev, ki so jo člani komiteja odločno poudarili, pa zadeva sam način Na kratko | Po nepopolnih podatkih go- i predvsem o problemih razvo . stinsko-turističnih podjetij se 'a s-ovenije z vidika izobra ! te dni mudi v Črnogorskem zevanja. Pokazal je na neka primorju več kot 6000 gostov. Tretjina je tujcev, med katerimi je največ Nemcev, Italijanov in Cehov. V hotelih budvanske občine jih je 1600, na hercegovski rivieri približno tisoč, v Ulcinju približno 500, v Baru in Sutomoru 200 itd. | tere stvari, ki naj bi jih pri-j pravljajoči se predlog repub-! 1 iških ukrepov za izvajanje plana vsekakor moral obravnava*.. Gre za vprašanja kadrovske strukture v našem gospodarstvu in za to. kako i odpravljati te težave čimbolj I uspešno. J. S. NOVO ASFALTNO CESTO OD SARAJEVA DO REKE DRINE bedo zgradili po dolini Prače, kakor so se odločili strokovnjaki republiškega sklada za ceste. Tako so rešili veliko dilemo v akciji »1850 km cest v BiH«. PRVI ZBOR ZNANOSTI V NASI DEŽELI, ki so zanj dali spodbudo naši ugledni znanstveniki, zbrani v jugoslovanskem društvu za širjenje znanstvenih izsledkov »Nikola Tesla«, bo 14. in 15. novembra v veliki dvorani Kolarčeve univerze v Beogradu. NOVOSADSKI »NAPTAGAS« bo proizrvedel letos okoli 20.000 ton tekočega plina, medtem ko bo nova rafinerija nafte v Pančevu že naslednje leto dobavila kupcem okoli 70.003 ton tega goriva. RUŠILEC ZDA »ROBERT A. OWENS« je izplul iz dubrovniškega pristanišča. Posadka rušilca je bila štiri dni na neuradnem obisku v Dubrovniku. BEOGRAJSKO MESTNO FODJETJE ZA SNAGO bo zaposlilo 30 pripravnikov, pretežno z višjo in srednješolsko izobrazbo. Novost pri sprejemanju novih uslužbencev je sklep, da bodo kandidate s spiska občinskega zaveda za zaposlovanje izbrali občinski forumi Zveze mladine, ZK in SZDL, da bi ne bilo pri zaposlovanju pro-tekcije. PODRAŽITEV TOKA ZA GOSPODINJSTVO predlaga srbska gospodarska zbornica. Januarja 1969. leta naj bi se električni tok podražil približno 10 par za kilovatno uro. Zbornica sodi. da so se v zadnjem času dohodki velikega števila gospodinjstev zboljšali, torej bi bila podražitev toka upravičena, masti ker ga gospodinjstva ne plačujejo po ekonomski ceni. m postopek uveljavljanja sprememb v zunanjetrgovinskem poslovanju podjetij. Roki, v katerih dobivajo pristojni republiški organi in strokovni forumi osnutke in predloge bodočih predpisov v »razpravo«, so taki, da po-j vsem onemogočajo pripravo ; ustreznih pripomb, s čimer praktično izključujejo sleher-j no možnost za resno in kon-: struktivno konsultacijo z gospodarstvom. Predlagani ukrepi imajo predvsem te tri značilnosti: i nadaljnje zmanjševanje stop-; nje liberalizacije — s spre-. minjanjem veljavnih katego-| rij blagovnega uvoznega reži-| ma v bolj restriktivne; potem | širjenje institucije obveznega dogovarjanja na področju zu-! nanje trgovine — toda v ta-i kih oblikah, ki lahko omogo-: čajo pretirano ali neupravičeno zaščito nizko produktivne proizvodnje; in tretjič, množitev raznih oblik kompenzacijskih in vezanih poslov. Spet se ponavlja praksa, so menili člani komiteja, da se z dodatnimi predpisi ru-I šijo načela že uzakonjene de-| vizne reforme, katere osnov-j ni ekon omskopol it ioni cilj je — prestrukturiranje proizvodnje v taki smeri, da se bo olajšala izvozna ekspanzija tistih podjetij, katerih proizvodni stroški se približujejo svetovni ravni. Komite za zunanje trgovinske odnose je na tej seji nadalje ugotovil, da nam sedaj — ker nam ni bilo mogoče sodelovati pri kreiranju novih predpisov — ne ostane drugega, kot da počakamo na njihovo uveljavitev v uradnih listih in da jih potem znova temeljiteje proučimo in opozorimo na učinke, ki jih bodo imeli na poslovanje gospodarstva. Na koncu je komite obravnaval še izvleček iz analize Zavoda SRS za planiranje o izvrševanju srednjeročnega plana, ki govori o vključevanju gospodarstva v mednarodno menjavo. V razpravi je bilo na račun tega gradita slišati očitek, češ da v analizi vzrokov, ki so v zadnjem času pripeljali do stagnacije izvoza, preveč poudarja zunanje faktorje, kot so recesija v nekaterih državah, povečanje uvoznih dajatev EGS itd., premalo pa omenja bi-j stvenejše. to je notranje raz-i loge, ki tičijo na primer v neustreznem zunanjetrgovinskem instrumentariju ipd. IGOR RAVNIKAR OGLAŠUJTE V DELU Litostroj in politična intervencija V reševanje težav in zapletenih problemov Litostroja so pred tremi dnevi posegle zunanje politične sile iz vodstev ljubljanskih političnih organizacij. Predsednik mestnega sindikalnega sveta je predlagal, da odstopi večji del vodstvene garniture podjetja. Komentarji in odmevi na to potezo so bili tako različni in nasprotujoči, da je prav. če tudi sami zastavimo vprašanje: je ta zunanja politična intervencija res posegla v samoupravne pravice kolektiva; ali pa morda ni tako, ampak je šlo ne samo za pravico, ampak tudi za dolžnost širše družbene skupnosti. da kolektivu pomaga iz težav? Obljuba dela dolg in zalo je prav. da spomnim, da je isti funkcionar, ki je predlagal odstop vodilnih tovarišev v Litostroju, pred štirimi meseci po Utostrojskem štrajku na demonstrativnem zborovanju pred občinsko skupščino j takole obljubil: sindikati in druge ljubljanske politične organizacije vam bomo pomagali. da boste lahko po samoupravni poti razrešili težave. Predsednik mestnega sindikalnega sveta je hotel zdaj poravnati svoj dolg, ko j je pred tremi dnevi dejal, da politične organizacije v Ljub. liani, predstavniki občine in tudi nekateri najodgovornejši tovariši v republiki ocenjujejo. da je odstop lito-strojskega generalnega direktorja. tehničnega direktorja, direktorja kadrovske službe m sekretarja podjetja nujen ukrep za uspešno reševanje litostrojskih problemov. Prepričan sem. da je šlo v ‘ ■m primeru za novo kvali- to vplivanja družbene skup. nositi na samoupravo v neki delovni skupnosti. V čem je ‘a nova kvaliteta? Menim, da bi bila intervencija vredna sr obsodbe, če bi se v poli-ličnih forumih kabinetsko dogovorili za metodo političnega vpliva, potem pa bi s po-’ ‘ičnim pritiskom v nekem ožjem krogu zagotovili izvedbo svoje ideje. Storili pa so drugače. Politični funkcionar si je upal z vso osebno odgovornostjo nastopiti pred naišlršim forumom — pred litostrojskim kolektivom. Menim. da je šlo v tem primeru za najširšo, demokratično in iavno konfrontacijo stališč in interesov širše družbene skupnosti s samoupravnimi stališči litrostrojskega kolektiva. Ta je bil torej poklican, da oceni prepričljivost in utemeljenost omenjenih sta-lišč. Za! tega v naši samoupravni praksi še nismo navajeni. Bržkone pa širša družbena skupnost ne sme stati ob strani, če p nekem kolektivu ne poslujejo tako. kot bi lahko in če st v kolektivu brez zunanje pomoči ne mo-rejo zagotoviti dobrega vod-siva. Takšna zunanja intervencija. ki ne krni samouprave in ki na koncu zagotavlja ter terja tudi samoupravno odločitev, bi mora’a prav gotovo postati sestavni del našega samoupravnega sistema. In naposled, ce hočemo v našem družbenem življenju resnično zaostriti osebno odgovornost, potem fo bomo najlažje teko, da bodo morali družbeni in politični funkcionarji demokratično in v najširšem krogu preverjati širša družbena stališča, ki jih zastopajo. Vprašanje pa je seveda, če je bilo najbolj taktično, da je nekdo s prstom pokazal na funkcionarje podjetja, ki ve ustrezajo. Zmota je namreč v takšnem primeru kaj nevarna in neprijetna. Kaže. det je šlo za takšno zmoto glede litostrojskega generalnega direktorja. Konkretno in tudi poimensko — ne zgolj načelno obravnavanje je sicer tisto, česar si vsi želimo, vendar pa je konkretno akcijo najbrž bolje prepustiti delovni skupnosti. Ze zato. da ne bi na kom brez potrebe ostala senca. Ob takšni zunanji družbeni intervenciji, pa se je seveda treba zavedati tudi posebne nevarnosti. Tega, da ne bi prišlo v primeru, ko nekdo od zunaj vpliva na kadrovske kombinacije, do nevarne zmote. Kaj hitro bi si namreč nekateri lahko dovolili misel, da tisti, ki se zavzema za zamenjavo vodstva prevzema tudi velik del odgovornosti, da bo novo vodstvo ustreznejše od starega. Vendar — če samoupravni organi dokončno odločajo o takšni zu-naji pobudi, potem se seveda tudi ne morejo znebiti odgovornosti za svojo lastno odločitev! FRANCE .IKRAH SBI INVESTICIJSKI BIROJI TRBOVLJE ENGINEERING -er' ■ .(!> NOSILEC »ZLATE KOŠUTE« — Na mednarodnem sejmu mode v Beogradu je dobila tovarna obutve Peko iz Tržiča »Zlato košuto« za razstavljeni moški čevelj »Tamar«. Čevelj je modeliral Vili Špehar. Na sliki vidite Vilija Špeharja in nagrajeni model. Foto: S. Busič Kaj je i integracijo železarn Združevanje železarn v SRS je v teku — Najvažnejšo etapo integracije pa bomo dosegli takrat, ko bomo pogodbeno razdelili proizvodni program in sprejeli enoten razvojni načrt Celotna slovenska javnost, predvsem pa gospodarski krogi z zanimanjem spremljajo, kakšen bo izhod zasnovane integracije slovenskega jeklarstva, to je združevanja železarn Jesenic, Raven in Štor. Veliko je bilo o integraciji pri nas že izrečenega in napisanega, vrsta je resolucij in tudi zadnje smernice predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ združevanje obravnavajo kot sredstvo uspešnega izpolnjevanja gospodarske reforme, a kljub temu se ta proces krepitve in širjenja poslovnosti skromno razvija. Kaže, da vzori koristnosti integracije na zahodu niso zadostni, ker vsak ve, da tam deluje nezadržni zakon ekonomike, v katerem gospodarsko močnejši podreja slabotnejšega. Pri nas je ta problem znatno bolj zapleten. Mi v samoupravnem sistemu z integracijo ne združujemo le sredstve, temveč predvsem ijudi. in utemeljitev gospodarsko še tako dobro zasnovane združitve za tiste, ki imajo največ vpliva, ni tako važna kot odgovor na vprašanje, kakšen bo v združenem podjetju njihov osebni položaj. V tem in v odporu proti zožitvi suverenosti je velik razlog, da integracija kljub ekonomski logiki slabo napreduje (in da smo v glavnem priča le združevanjem, ki so rezultat zunanjih pritiskov, zato so tudi slabo in brez volje pripravljena) in da se tudi po uspelo izvedenem referendumu posluje po starem. Primer za to je ladjedelništvo. Cesto ob vprašanju »kdaj se boste integrirali« slišimo tudi pripombe, da bi bila škoda, če zasnovana rajonska združitev slovenskih železarn ne bi uspela. Mnenje obstaja — če še pri železarnah, ki so najbolj zbližane, ne bo šlo, potem Slovenci pri integracijskih procesih lahko dvignemo roke. Iz tega bi sledilo, da imamo v železarnah zaposleni širšo odgovornost, kot samo reševanje jeklarske proizvodnje; bili naj bi primer uspešne, dobro izvedene in koristne integracije, ki naj bi tudi druge spodbudil k združenemu, kvalitetnejšemu reševanju poslovnosti, cas je zato, da naši javnosti posredujemo vesti, iz katerih naj/ bi spoznala, do kam smo v integracijskem procesu črne metalurgije na Slovenskem prišli. Ze v začetku naj povem, da tisti, ki v tem prispevku pričakuje informacijo o času izvedbe predvidenega referenduma, ne bo zadovoljen. Preveč je razširjena misel, da je referendum alfa in omega integracijskih posegov. Referendum sme biti le še svečani sklepni del uspešno zaključenega procesa koncentracije sredstev za delo. intelektualne in delovne sposobnosti. Tega se v železarnah dobro i zavedamo, zato nočemo s prehitevanjem odlagati reševanja sestavin, ki predstavljajo del celote integracijskega procesa. Združevanje železarn .SRS je torej v teku, v vsaki svoji fazi pa pomeni doseganje določene integracijske ravni. Eno od najvažnejših etap bomo dosegli ta- Mnenje in kritika Prehudo zapostavljena Lipica Na daleč znana kobilarna lahko pomembno vpliva na razvoj kraškega turizma — V Lipici bi lahko trajala turistična sezona 7 do 8 mesecev — Vse večje zanimanje za jahalni šport krat, ko bomo pogodbeno razdelili proizvodni program in sprejeii enoten razvojni načrt. Do sedaj smo izdelali študijo zasnove integracije, ki zajema tehnični, ekonomski in organizacijski del združevanja v enotno delovno organizacijo celotnega slovenskega jeklarstva. Poleg grobe delitve proizvodnega programa je v izdelavi detajlni načrt spreciali-zacije proizvodnje po kvalitetah, oblikah in dimenzijah. Izdelali smo integralni razvojni program, ki po letih do 1975 prikazuje dinamiko rasti proizvodnje, gibanje dohodka, akumulativnosti posameznih železarn in celotne delovne organizacije. V izdelavi je osnutek statuta, ki bo zajel obliko skupnega podjetja, mesto in vlogo posameznih tovarn, medsebojne odnose, mehanizem kreditiranja in financiranja, delitveni sistem in druge potrebne reguiative. Pri izdelavi vse te potrebne dokumentacije, zlasti pri najtežjem problemu — specializaciji proizvodnje in izdelavi integralnega razvojnega programa, smo naleteli na težko prehodne ovire, ki izvirajo iz dosedanjega ločenega, medsebojno nepovezanega razvoja posameznih železarn. Najtežji problem je pristanek posameznih tovarn na opustitev proizvodnje, ki jo koncentracija zahteva. Tu moramo doseči sporazum, in če bi to bilo potrebno, bomo angažirali tudi inozemske .eksperte. Kot do sedaj kaže, se bomo sporazumeli sami. Na nivoju strokovnih služb smo se že, sedaj so na vrsti samoupravljavci. Integralni razvojni program predvideva: učinkovitejše in gospodarsko smotrnejše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti; boljše obvladanje tehnološkega postopka; višje izplene in boljšo kvaliteto proizvodnje ob nižjih poslovnih stroških; višjo stopnjo predelave izdeikov. Za dosego teh smotrov na podlagi podrobno obdelanega načrta specializacije proizvodnje, ki je sestavni del integralnega programa, predvideva: nadaljevanje in novo dinamiko gradnje objektov po že odobrenih investicijskih kreditih; dodatna investicijska vlaganja, namenjena za izpopolnitev, medsebojno uskladitev in modernizacijo osnovnih in predelovalnih obj ratov; skladno z rastjo proizvodnje dodatno trajna obratna sredstva. Ob predvideni dinamiki dokončevanja in dopolnjevanja investicij, ki so v teku, bo blagovna proizvodnja leta 1969 znašala 500.000 t, leta 1974 pa 759.500 t ali 51 odst. Razširjen seznam blaga za posebno dajatev pri uvozu Da bi dcsegli večjo stabilnost cen na domačem trgu kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov, smo letos po sistemu prelevmanov u-vedli posebno dajatev pri uvozu teh proizvodov v višini razlike med normalno domačo ceno in najugodnejšo uvozno ceno skupaj s carino. Zvezni izvršni svet je v aprilu določil 210 vrst blaga, za katero lahko zvezni zavod za cene na predlog gospodarskih organizacij in zvezne gospodarske zbornice predpiše tako posebno dajatev oziroma jo spreminja glede na tržne razmere. Zdaj je zvezni izvršni svet z odlokom dopolnil ta seznam za 20 nadaljnjih vrst blaga, in sicer za naslednje: ekstrakti od mesa, sveže ali zmrznjene ribe, mandeljni, sveže ali suhe smokve, marmelade od sliv ali drugega sadja, zamrznjene višnje, začasno konzervirano sadje, zelje in ohrovt, olive (sveže zamrznjene ah v salamuri), zmrznjen grah in stročji fižol, hmelj, kisle kumarice, kisle paprike, konzervirane vrtnine (razen v kisu). pripravljene juhe (suhe in v tekočem stanju). več. Pri tem je vštet medsebojni blagovni promet, ki bo leta 1974 znašal že 162.000 t. Zbir realizacije železarn bo 1974. leta znašal 1.726 milijonov Ndin, čista realizacija združenega podjetja pa 1.535 milijonov Ndin. Od predvidene celotne jugoslovanske potrošnje surovega jekla leta 1974 bo prispevek slovenskih železarn s predvideno proizvodnjo 870.000 t znašal 15,5 odst., kar dokazuje, da ambicije ’ integralnega programa niso pretirane. Iz razvojnega programa se vidi, da bo tudi integrirano jeklarstvo do leta 1971 akumuliralo premaio sredstev za pokrivanje svojih obveznosti. Leta 1972 se bo prvič pojavil presežek, ki se bo v nasled-.njih letih stopnjeval, že leta 1973 pa naj bi ta dosegel tak obseg, ki bo omogočil dodatno razširjeno reprodukcijo slovenskega jeklarstva. Iz tega sledi, da položaj sioven-skih železarn ni brezperspektiven in tako slab, da se ob integriteti proizvodnje ne bi | mogel izboljšati do akumu-■ liranosti te poslovne dejavno-: sti. i Leta od 1968 do 1971 bodo, | kot je iz zbirnega pregleda j integralnega razvojnega pro-j grama razvidno, za železarne j Jesenice, Ravne in štore kri-| tična. Podjetja v tem obdob-! ju iz lastnih sredstev amortizacije in dohodka tudi ob skrbno pripravljenih internih načrtih in skupnem sanacijskem načrtu ne bodo mogia pokrivati nastalih obveznosti. Rešitev tega problema je možna: z zmanjšanjem družbenih dajatev, s podaljševanjem odplačilnih rokov investicijskih kreditov JIB, z odo. britvijo premostitvenih kreditov. Rešitev s premostitvenimi krediti za železarne ni najbolj ugodna, saj dodatno povečuje stroške naložb, zato je spremenljiva le s krediti, daijšimi od treh let, s tem da se vračanje le-teh prične po letu 1972. (Konec jutri) GREGOR KLANČNIK Kobilarna Lipica, ki jo imenujejo oazo našega Krasa, je za naš turizem eden od najzanimivejših objektov. Toda ta kapital, katerega ima Lipica zaradi svoje znamenitosti po svetu, smo do sedaj znali mnogo premalo izkoristiti. Nasprotno, Lipica se je morala dolgo boriti za svoj obstoj zaradi kratkovidnih, enostranskih pogledov nanjo, ker so nekateri videli v njej le pasiven konjerejski objekt. Niso pa razumeli, da je za turizem nadvse privlačen objekt, posebno v času, ko je po svetu vedno večje zanimanje za konjski šport in se zato vedno bolj širi tudi konjeniški turizem. Zaradi tega je občinska skupščina Sežana na iniciativo marljivega predsednika Kraške turistične zveze generala Rudija Kodriča organizirala akcijski odbor za razvoj Lipice. Akcijski odbor se je sestal 5. X. v Sežani in je povabil na ia sestanek večje število strokovnjakov in predstavnikov zainteresiranih institucij. Za ta sestanek je pripravil Vekoslav Sršen iz Turistične zveze Slovenije teze za izdelavo projekta razvoja Lipice. Osnovna misel na razpravi ie bila nasiednja: Na osnovi podatkov je ugotovljeno, da je turistično gospodarstvo v naši republiki najslabše razvito v kraški turistični regiji. Čeravno so že danes v tem okolišu prisotni močni turistični tokovi, je eksploatacija teh tokov' za turistično gospodarstvo šibka. Značilno je, da je realizirala kraška turistična regija 4 odst. vseh prenočitev v Sloveniji (po podatkih iz 1967 li, a še od tega je odpadlo 45 odst. na mesto Postojno. Res je, da se nekoii-ko intenzivneje izkorišča ma- [ loobmejni in izletniški turi-! zem preko trgovine in go-! stinstva zlasti na obmejnih i področjih te regije, t. j. v okolici Sežane. Pri preučevanju možnosti nadaljnjega gospodarskega razvoja kraškega turističnega območja i.n še posebno na teritoriju ob-: čine Sežane je možno ugo-| toviti, da bi bil turizem ena | izmed najvažnejših dejavnosti gospodarskega udejstvovanja. I Zaradi svojih prirodnih I kvalitet, prometne lege. zlasti I pa zaradi- kobilarne Lipice z i veliko tradicijo in renomejem i doma in v svetu, ima Lipica i vse pogoje, da postane poleg Postojne osrednje žarišče in nosiiec turističnega prometa na Krasu. Ves dosedanji razvoj kobilarne Lipice kaže, da se je razen zaradi prvotne naloge vzreje plemenskih konj ob- držalo samo še kot kulturnozgodovinski objekt in da, je vegetirala z dotacijami. Ko pa se je delno orientirala na turizem, je s tem izboljšala svoj ekonomski položaj, predvsem pa je spremenila strukturo svojih dohodkov. Iz realizacije dohodkov in iz drugih podatkov je razvidno, da je možen razvoj Lipice v ekonomsko samostojno in aktivno gospodarsko enoto pod pogojem, da sistematično in j intenzivneje usmeri svoje go-I spodarstvo v giavnem v turi-! stično smer. Za uspešnejši i razvoj v tej smeri pa je po-i trebno ob kobilarni razviti širši kompleks turistične po-| nudbe. Zaradi specifičnih j lastnosti konjeniškega turiz-| raa bi imela Lipica kot svoj-; stveno turistično žarišče določene prednosti pred drugi-j mi turističnimi kraji. Turi-' stična sezona bi lahko trajala j 7—8 mesecev, kar je pred-‘ nost pri vlaganju investicij v primerjavi z drugimi turističnimi . kraji, kjer je sezona znatno krajša. To pomeni, da bi se morala kobilama orientirati v turistično smer, pri čemer seveda ne bi smeli zanemariti ostalih funkcij kobi.ame, ki bi jih morala še nadalje opravljati in razvijati, t. j. vzreje plemenskih, treniranih in dresiranih športnih konj za lastne potrebe in za prodajo. Da je možen razvoj Lipice, se vidi po tem, da so že sedaj rezervirane vse sobe (20 postelj) za vse prihodnje leto in da je glavna korespondenca uprave v odgovorih inozemcem, da ni več sob na razpolago. Po skromni oceni bi morali imeti za zdaj vsaj še 60 postelj. Toliko bi lahko pridobili z adaptacijo gradu ali z zgraditvijo novega hotela ali motela. Ce ne bi bilo predrago, kar po dosedanjem predračunu ne kaže, bi po mnenju odbora bilo najbolje adaptirati grad, ker bi tako j ostala Lipica bolj celota. Poieg tujskih sob so tudi restavracijske kapacitete premajhne in bi se moral zato i dosedanji gostinski objekt po-| večati. V Lipici primanjku-I je marsikaj, kar zahtevajo j danes posebno zahtevni tu-j risti. Premalo je nuditi samo j gostinske usluge in jahanje, j Ob večerih ali ob slabem vre i menu nimajo turisti kaj početi. Rabili bi vsaj kakšno urejeno klubsko sobo, zaradi bližine Trsta pa tudi bar. Zgraditi bi morali tudi več športnih objektov: tenis igrišče, mini golf, gotovo pa tudi plavalni bazen. Sama kobilama pa bi morala povečati svojo dejavnost tako. da bi prirejali stalne jahalne nastope, za kar bi pa morali dvigniti nivo domačih jahačev. Organizirali bi lahko tudi stalno šolo. nekako višjo jahalno šolo, za kar je inte- res v inozemstvu. Uvesti bi i morali tudi stalne krajše ali i večdnevne izlete na konjih, ! kot imajo to organizirano v j drugih državah. Lipica je zanimiva tudi za- 1 to, ker je 'na njenem področ- i ju, posejanem z mnogimi j hrasti, 25 podzemeljskih jam, od katerih so 3 dostopne. To so jama Vilenica, lipiška jama in jama Dimnica. A tudi te niso ne reklamirane ne urejene ne poznane. Toda za-i nimivosti Lipice bi morali ; obogatiti v povezavi z vsemi I faktorji, ki jih nudi Kras. To je v prvi vrsti Škocjanska jama, ki je bila s strani zavoda »Postojnska jama« zapostavljena, čeravno je, kot mnogi trdijo, celo bolj čudovita od Postojnske jame. Za zdaj je se težje dostopna, toda tudi ta dostop bi se lahko uredil z liftom. Poleg teh so v neposredni bližini še druge znamenitosti, npr. di-: vaška jama, Rakova dolina, ! vas Lokve s svojo kapelo iz | 13. stoletja in najstarejšim j žitnim silosom v Sloveniji, j V sami Sežani je bogat botanični vrt, katerega bo tež-j ko našei turist, ker nima niti i napisa. So pa na Krasu še ! druge zanimivosti. Lipica bi j bila primerna tudi za ureditev muzeja konjereje in konjskega športa - naše republike v sklopu kmetijskega oddelka tehničnega muzeja Slovenije. Dr. MILAN DOLENC Pomanjkljiva zaščitna vloga Sindikatom delavcev družbenih dejavnosti se zaščitna vloga kar ponuja —Težave s stanovanji Ali je potrebna, kakšna je in kakšna naj bo zaščitna vloga sindikatov v družbenih dejavnostih. Koga in pred kom je treba zaščititi? Vprašanja, čisto po nepotrebnem obarvana z nekako zadrego, so še kako umestna, kajti življenje izpričuje, da so problemi tu, čeprav ne tako akutni kot v nekaterih gospodarskih panogah. Tudi v družbenih službah so ljudje izpostavljeni raznim vplivom in okoliščinam, egoističnim interesom, samovolji ter ignoriranju pravic s strani kateregakoli organa ali posameznika. Zaščitne vloge sindikata nikakor ne pojmujemo tako. da bi čakaii na nepravilnosti, nato pa bi sindikat nastopil v vlogi razsodnika, nasprotno, izkaže naj se pri preprečevanju nepravilnosti v stremljenjih za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer delavcev. Nekaj temeljnih vprašanj, ki navidezno nimajo zaščitne vloge, a posredno ali neposredno posegajo v področje zaščite, je republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije že organizirano razčlenil, zlasti vrednotenje dela družbenih dejavnosti, sistemska vprašanja samoupravljanja, delovni čas in druga; obravnavanje nekaterih področij zaščite pa ima v programu za naslednje obdobje. Pri tem je izredne vrednosti in pomena, da so se sindikati streznili, da so se pripravljeni spopasti in soočiti z vsemi, tudi z doslej zapostavljenimi problemi zaščite članov. Vrsto zadev bi bild možno urediti brez investicij, če bi bilo več razumevanja in humanosti v medsebojnih odnosih. Družbeno utemeljene zahteve po ustrezni strokovni usposobljenosti so čedalje večje tudi v družbenih službah. V šolstvu denimo, struktura izobrazbe ni slaba, gre pa za nekatere nove zahteve, za prilagajanje in dopolnjevanje izobraževanja, in podobno je tudi v službi družbenega knjigovodstva. V višjih razredih osnovnih šol imamo v Sloveniji 1208 učiteljev brez ustrezne strokovne izobrazbe ter 264 absol- ventov pedagoških akademij brez diplome. V srednjih šolah pa od 2598 učiteljev nima ustrezne formalne izobrazbe 559 učiteljev. Sindikalne organizacije gotovo ne morejo biti brezbrižne do dopolnilnega in permanentnega izobraževanja delavcev in so jim dolžne nuditi vsakršno pomoč, med drugim učbenike, po potrebi plačan študijski dopust in ustrezno razporeditev na delu. Sindikati se zavzemajo, da bi bilo slednje delovno mesto analizirano tudi z vidika hi-giensko-tehnične zaščite ter da v nobenem notranjem aktu delovnih organizacij o zaščiti na delu in ob bolezni ne bi izhajali iz predpostavke, da bi s pretirano ekonomi-ziranimi in zato nesocialnimi kriteriji ustvarjali delovno-dis-ciplinski pritisk na delavce, z namenom, da bi spravili v red nekaj morebitnih simu-lantov. Za take izjemne primere so tudi posebne možnosti, velika večina ljudi v družbenih službah pa je poštenih in prihajajo na delo celo takrat., ko so že bolni. O tem nam j. iča nizek stalež, ki znaša v letošnjem prvem tromesečju za območje skup- nosti socialnega zavarovanja Ljubljane le še 3,52 odstotkov, kar pomeni, da smo že na tisti kritični meji, ko se nam to utegne maščevati v prihodnje z velikim številom kroničnih bolnikov in invalidov. Do tega je pripeljala zaostritev meril za nadomestila. V zvezi z nadomestili osebnega dohodka v primeru bolezni je vrsta deformacij, ob katerih se velja zamisliti. Odpravo pomankljivosti bo tem lažje izboriti, ker nekatere lahko označimo kot kršitev predpisov, saj so v bistvu nezakonitosti. Sestavni del življenjskega standarda in pomemben element za krepitev in ohranitev duševnih in telesnih sposobnosti človeka sta oddih in rekreacija. Za dopuste delavcev je treba nameniti vsaj sredstva v višini bivšega K-15, to je 1,5% od bruto osebnih dohodkov. V nobenem primeru teh sredstev ne bi smeli uporabljati za financiranje redne dejavnosti, četudi se institucija znajde v finančni stiski. Sindikalne organizacije . so dolžne odločno poseči na | to področje in ne dopuščati, j da bi se denar izgubljal. Pri vseh sindikalnih organizaci- jah, od republiškega in občinskih odborov, do podružnic, bi kazalo ustanoviti posebna telesa za oddih in rekreacijo, ki bi se kontinuirano in strokovno ukvarjala z vprašanji rekreacije. Sredstva, ki z njimi razpolagajo posamezne družbene dejavnosti, ne zadoščajo za reševanje vseh stanovanjskih problemov, razen tega pa bistveno slabi učinkovitost vlaganja zbranih sredstev tudi velika razdrobljenost, saj se sredstva za stanovanjsko gradnjo zbirajo v več kot 1500 skladih skupne porabe. MARIJA ROBEK KAVA ZALOZBA MLADINSKA KNJIGA TEMELJNA KNJIGA, ODLOČILNA ZA NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI DALMATINOVA BIBLIJA l '.>.T vgf',. km smŠmmm prihaja na knjižni trg v svoji prvotni mogočni obliki. Tekst s številnimi lesorezi, reproduciranimi v razmerju 1:1, to je v formatu 23 x 36.5 cm. bo izšel v faksimilirani izdaji v seriji MONOMENTA LITTERA-RUM SLOVENICARUM. Izdaja, ki predstavlja enega največjih založniških podvigov po vojni, bo obsegala nad 1500 strani in bo razkošno opremljena. Kot je bila prva, bo tudi ta tiskana v Nemčiji, v specializirani tiskarni za faksmilirane izdaje v Heppen-cheimu pri Frankfurtu. Tiskana bo na posebnem »chamois« papirju in luksuzno vezana v pravo usnje v barvi pergamenta. Zaradi zahtevnosti dela in zapletenega tehničnega postopka ho naklada nizka. Od skupnih 700 izvodov jih bo slovenskemu knjižnemu trgu na voljo 450. DALMATINOVA BIBLIJA, narejena v slugu starih renesančnih knjig, je prav gotovo edinstvena izdaja na našem knjižnem trgu. Obsežna knjiga bo stala 750,00 din. Plača se lahko v 12 obrokih po 62,50 din. Zaradi omejene naklade svetujemo vsem, ki si te izdaje žele, da si jo zagotovijo v prednaročilu. Naročila sprejemajo vse knjigarne, poverjeniki in zastopniki založbe in Oddelek za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3 NAROČILNICA Podpisani! a) ........... točen naslov nepreklicno naročam DALMATINOVO BIBLIJO Znesek 750,00 din bom plačal(a) — naenkrat — v 12 rednih mesečnih obrokih po 62,50 din — po prejemu računa na tekoči račun založbe Mladinska knjiga 501-1-30/1. Neustrezno črtajte! Datuir Podpis: Ki H er a* Ti & 5 IWF f jS' A' i ewm & ^ mesto v nacionalnem življenju, potem ko jo bodo na pogorišču starih partijskih struktur obnovili in očistili maloštevilnih negativnih elementov«. Pozornost, vzbuja predvsem okoliščina, da se v tej zvezi poudarja predvsem vloga delavskega rezreda. rdeča garda ki v določenem obdobju kulturne revolucije ni pokazala zadostnega razumevanja za konstruktivno delovanje, no te ostala na stranskem tiru. Obdobje notranje konsolidacije. ki bo brž d a končano z IX. kongresom K P Kitajske. na katerem naj bi bila obnovitev partije sankcionirana kot končni dosežek kulturne revolucije se časovno pokriva z naraščajočim zanimanjem Kitajske za zunanji svet. za katerega je danes zna . - . jajoča labilnost na vseh zemljepisnih širinah. Ta zunanja komponenta po vsej verjetnosti ni brez slehernega vpliva na notranji razplet v 700-mili-jonski deželi, katere notranje energije je dobri dve leti skoraj v celoti absorbirala kulturna revolucija M. ŠUŠTAR i pogajanj v Bruslju ■T Uit- ' »Zakaj vedno ta Charles-Ton, general, ali ne bi mogli zaigrati enkrat tudi angleški valček?« ____________________________________________________________________ »Vorwarts«, Bonn EGS je potisnila Jugoslavijo na kritično točko trgovinskega deficita, s tem pa zasekala v lastne gospodarske interese — Od načel v stvarnost navijanje starih idej Italija sodelovala pri projektiranju jedrskega minskega polja v obrambo pred morebitnim sovjetskim napadom V Bruslju, kjer potekajo pogajanja med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, rešujejo vprašanja, ki so zelo pomembna za potek jugoslovanskega vklap-ljanja v mednarodne gospodarske tokove, važna pa tudi za celotne odnose EGS z »zunanjimi« državami. V trenutku, ko tam šele načenjajo posamezna specifična vprašanja, se seveda ni mogoče spuščati v nikakršne napovedi o izidu, velja pa si ogledati širše ozadje prvega stika med Jugoslavijo in EGS na tako reprezentativni ravni. OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA ■ RIM — Po sestanku obrambnih ministrov dežel atlantskega pakta v Bonnu, se je v Italiji znova razvnela j polemika o politik; vojaških blokov in o vprašanjih miru v Evropi. Povod je dala izjava italijanskega obrambnega ministra Guija, ki je povedal, da je Italija v okviru komisije za jedrsko načrtovanje NATO aktivno sodelovala pri projektiranju jedrskega minskega poiia. ki naj bi zahodno Evropo varovalo pred morebitnim sovjetskim napadom. Komunistični tisk je napade) vladno politiko, češ da je predlog o položitvi jedrskih min vzdolž meja socialističnih držav, ki naj bi ga bila izdelala Italija v dogovoru z ZDA in »skupaj z grškimi polkovniki« nezaslišana in nevarna provokacija, ki vodi samo v stopnjevanje napetosti in hladne vojne. Dej-- ,vo, da predlog izvira še iz časov pred 21. avgustom, oziroma. da pomen obnavljanje starih idej, je komunistom Izpuščeni ministri v Permu u LIMA. — Vrhovno perujsko - vdišče ie ukaza n, da takoj izpuste tri nekdanje mi-i nistre. ki so jih zaprli po vo-1 ia=kem udaru, v katerem so j strmoglavili vlado predsednika Beiaunde Terrvja. Vrhovno sodišče ie tudi ■ ukazalo, da prenehajo pre-: '-kavo o pogodbi, ki jo je ‘ Belaundova vlada podpisala y. mednarodno petrolejsko družbo (I. P. C.). pozdružni-i i ameriškega S nndard Oil iz Nsw Yer=eyja. Kmalu po prevzemu cbla-: sti je vojaška vlada Juana : Bclesea Alvaraga razveljavila pogodbo z mednarodno pe-( iroiejsk« družbo. prevzela 1 nadzorstvo nad naftnimi po-1 Iji. ki jih izkorišča ta družba, I ‘er razlastila rafinerijo v Ta-I lari. ! samo dokaz več, da se itali-' janska vlada zapleta v neod-1 govorno igro. ki ogroža mir v Evropi. Drug motiv, ki ga KPI izrablja v kampanji za izstop Italije iz atlantskega pakta je odložitev podpisa sporazuma o prepovedi širje-' nja jedrskega orožja, ki ga italijanska vlada, po izjavah zunanjega ministra, veže na umik sovjetskih čet iz češkoslovaške. O tem vprašanju se I napoveduje nova parlamentar-j na razprava, pri čemer je vi-| deti, da niti republikanci, ni-! ti socialisti ne delijo vladne-j ga stališča. Odgovor na komunistične napade ie vsebovan v tezi. da bi prav jedrske mine z naboji omejene moči in vklju-, čene v takoimenovano strategijo prožnega odgovora, pred-i stavkale idealno obrambno j sredstvo, ker bi preprečevale : snlošno jedrsko katastrofo. Tisti, ki odgovarjajo komuni-i stom tudi precizirajo, da ne gre za »jedrsko zaveso« med zahodnimi in vzhodnimi ev-| ropskimi državami, temveč za ! minsko zaporo ob meji »sov-j jetskeg.a imperija«, ki poteka skozi razdelieno Nemčijo. Te : in druge vojaške ukrepe pa ] po mnenju teh komentatorjev seveda opravičuje in nuj-I no narekuje naraščajoči sov-'■ ietsk; pritisk, k: se ne kaže I samo v na ibolj izpostavljeni i centralni Evropi, temveč na 1 vsej črti od Finske preko Bal-1 Kana do afriških obal. Nekateri italijanski listi ustvarja- jo na ta način precej »gc-st.o atmosfero«, čeprav nikomur ni povsem jasno, kam in do kod naj bi vodila politika., ki izvira iz občutka ogroženosti. Vozel evropskega problema j tudi za italijanske komenta-■ torje sle.ikoprej tiči v Nemči-| ji. Nemčija s težnjo po zdru-! žifvi in predvsem Nemčija s ! svojim potencialom ter novo-j dobnim gospodarskim »Drang i nach Osten« se jim z ene | strani kaže kot eden izmed glavnih vzrokov za sedanje nestrpno in grobo sovjetsko vedenje. z druge strani pa se j jim prikazuje kot nemajhen j problem tudi z vidika lastnih ! interesov. Italijanska politična 1 filozofija išče izhod v tako-| imenovani politični in vojaški integraciji evropskih držav, ki naj bi olajr.ala izključno pezo ter implicitno nevarnost sicer nepogrešljivega ameriškega atomskega dežnika, obenem na tudi pripomogla, da Nemčija, ki bi bila v nasprotnem orimeru »izolirana in prepuščena sama sebi« v svojih političnih in obrambnih naporih ne bi zašia predaleč. »Zagrenjena« ter znova in huje kod kdaj (čeprav z di rektno ameriško pomočjo) oborožena Nemčija niti v Italiji ne bi bTa popularna predvsem pa bi gospodarsko, politično in vojaško prepotentna Zvezna republika pomenila komaj prebavljivega par tnerja v takoimenovani evropski skupnosti. V ta položaj in ta »filozofski okvir« se je drska nizka zapora prilega kot močna demonstracija »elastične obrambe pred sovjetskimi tanki« fs katero bi morda l-ahko odpadle ideje o jedrskih oborožitvi bundesvve-hra) pa tudi kot eksplozivni mehanizem, k; zidu med Nemili jama ne bi spodkopal, temveč bi ga utegnil poglobiti do neprehodnih globin. TIT VIDMAR | Evropska gospodarska skupnost kot celota je naš največji tuji gospodarski partner. V dežele EGS gre povprečno 25 do 30 odstotkov našega celotnega letnega izvoza; od tam prihaja 38 odstotkov našega uvoza. Tudi članice EGS, zlasti Italija, ZR Nemčija in Francija, so med posamičnimi državami blizu vrha v seznamu partnerjev, s katerimi poslujemo. Ze spričo tega bi lahko rekli, da je prej nenormalno kakor normalno da prihaja do teh pogajanj tako pozno. Prve pobude za pogajanja z EGS kot celoto so visele v zraku že leta 1964. Do prvih stikov med strokovnjaki je prišlo leta 1965. Toda potreben je bil še dolg proces o-bojestranskega dozorevanja stališč, ki je potekal na strani EGS počasneje kakor pa na naši. Ministrski svet EGS .ie šele v lanskem marcu načelno odobril pogajanja z Jugoslavijo, a tudi potem je prišlo do nesrečne vezave med britansko prošnjo za vstop v EGS in »jugoslovanskim primerom«, ki je nekaterim članicam skupnosti prišel prav napol kot vzrok in napol kot povod za to, da so nekolikanj zavlačevale start v direktno razpravo. Medtem so se stvarni, gospodarski problemi kopičili in zaostrovali. Naša gospo- darska reforma je leta 1965 občutno sprostila uvoz. To se je v trgovinski bilanci EGS—Jugoslavija poznalo takole. V letu 1952 je znašal deficit naše trgovinske menjave 52 milijonov dolarjev. Leta 1962, deset let pozneje, je znašal enajst milijonov več, torej 63 milijonov. Do bistvenega preskoka in poslabšanja za nas pa je prišlo v letih 1966-67. Kako zelo so se škarje razprle, kaže pri-mankljaj, ki je poskočil z 72 kar na 286 milijonov dolarjev. Naš uvoz iz EGS se je v tem obdobju vzpel od 410 na 662 milijonov dolarjev ali kar za 61 odstotkov, naš izvoz tja pa se je povečal s 338 na 376 milijonov ali samo za II odstotkov. »Samo«: če bi gledali izvozni rezultat izolirano, to ni slaba številka, a če ga primerjamo s silovitim u-voznim skokom, je zelo resen. Tako smo leta 1967 z izvozom v EGS krili samo 56 odstotkov našega uvoza od tam. Res je sicer, da prihaja z območja EGS tudi več kot polovica našega neblagovnega priliva deviz; a če bi po drugi plati izrazito neugodnemu odnosu med uvozom in izvozom prišteli še zapadle kreditne in posojilne obveznosti, bi ugotovili, da le-te zmanjšujejo naše izvozne dohodke, ki nastajajo v zvezah z EGS, še za nadaljnih 25 od- lil; ti S A. in aafit SOM BINS mm mmimm stotkov. Tako v letu' 1967; v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa je zunanjetrgovinski primanjkljaj Jugoslavije z EGS že dosegel približno 217 milijonov dolarjev. Primerjava med trgovinskimi tokovi v lanskem in letošnjem prvem polletju pove, da je bil naš izvoz v EGS za približno desetino manjši, u-voz pa stagnira nekako na lanski ravni. Trgovinski primanjkljaj je. po vsem videzu dosegel tisto mejo, ki jo Jugoslavija komaj še prenese (in še to samo za nekaj časa); stagnacija pri uvozu iz EGS pa kaže, da so se stvari zresnile tudi za EGS, saj si ta gospodarska skupnost gotovo ne želi, da bi njen izvoz v Jugoslavijo obtičal na mestu ali se začel celo zmanjševati. To je pač logično, razen t^ega pa pravijo to tudi pooblaščeni uradni zastopniki same skupnosti in vladni predstavniki njenih članic. Kje tiči jedro tako izrazito disharmoničnega razvoja? Na industrijskem sektorju gotovo ne; kar zadeva naš izvoz v EGS, je njegov industrijski sektor razmeroma ugodno napredoval. Pač pa je treba vzroke iskati predvsem na kmetijskem sektorju, kjer se posamezne razvojne linije trgovine združujejo v izredno neugodno podobo. V vsem našem izvozu, namenjenem v EGS, je bilo v zadnjih nekaj letih od 40 do 50 odstotkov kmetijskih pridelkov. Od tega je mesa in žive govedi v povprečju nekaj več kot 40 odstotkov. Ta izvozni sektor pa se je zlasti v zadnjih dveh letih znašel pod silovitimi u-darci diskriminacijskih davščin ali prelevmajev, ki jih pobira EGS. Prelevma je davščina. ki jo EGS pobira pri domačem uvozniku tako, da z njo izenačuje ceno uvoznega kmetijskega pridelka s ceno, kakršna se oblikuje v domači proizvodnji znotraj EGS Kolikšne so te obremenitve. pove že naslednja ilustracija. V lanskem in letošnjem letu je bilo treba na 1000 dolarjev vrednosti mesa, ki ga je Jugoslavija izvozila v EGS, plačati povprečno okrog 200 dolarjev carine in še okrog 600 dolarjev prelevma-ja. Seveda bi bilo v tem trenutku povsem nerealno pričakovati, da bi mogli na sedanjih pogajanjih ali v bližnji prihodnosti kakorkoli podreti aparaturo prelevmajev. Gre bolj za to, da skušamo doseči, da bi jih EGS sama nekoliko ublažila in stabilizirala na neki za silo sprejemljivi ravni. To je bolj verjetno, ker kaže, da so v sami EGS začeli resno razmišljati o dolgoročni rentabilnosti svoje kmetijske zaščite. Za nas je v tem trenutku važnejše nekaj drugega. Pre-levmaji za skoraj vse vrste mesa in žive govedi so bili v letošnjem juliju za več kot dvakrat višji kakor leto dni prej. Zato je jugoslovanski izvoz mesa v EGS samo v letošnjih prvih osmih mesecih upadel za 20 tisoč ton ali približno za 20 milijonov dolarjev. Naša proizvodnja govedi in govejega mesa je na primer skoraj v celoti usklade-na s potrebami italijanskega trga, ki je naš največji zunanji odjemalec. Zato sleherno povišanje prelevmajev hudo udari po tem delu naše gospodarske dejavnosti, širi pa se potem tudi na druge. V nekem smislu, čeprav v manjši meri, so podobne tudi okoliščine pri izvozu nekaterih drugih kmetijskih pridelkov (koruza, tobak, vino). Pri vseh teh vrstah blaga skušamo doseči ne tega, da bi EGS obravnavala Jugoslavijo kot nekakšen »izjemen primer« in ji odobrila kake posebne ugodnosti, pač pa to, da bi nas uvrstila na tista mesta v svojih seznamih trgovinskih partnerjev, ki nam po količini in kvaliteti dobav pri posameznih vrstah blaga pritičejo — po njihovih lastnih pravilih. In da bi potem seveda ustrezno obravnavala svoj uvoz iz Jugoslavije. Snov sednjih bruseljskih pogajanj je torej po eni plati zelo realna, po drugi pa zelo zapletena. Zato ni mogoče pričakovati, da bo delegacija, ki jo vodi Toma Granfil, prinesla s sedeža EGS v žepu vse rešitve za vsa vprašanja. Najbolj pomembno je to, da vsa razprava o gospodarskih odnosih Jugoslavija—EGS ob vzponu na to reprezentativno raven hkrati preskoči tudi od načelnih izjav o »obojestranski pripravljenosti« in tako naprej k načenjanju konkretnih vprašanj. Rešive bodo seveda najbrž nastajale šele v razgovorih, ki bodo posvečeni posameznim problemom. To pa bo zaradi stvari same najbrž daljši proces, ki ne bo nikoli povsem dokončan. Okviren gospodarski interes za to obstaja na obeh straneh. Italijanski zunanjetrgovinski minister Carlo Rossi. zahodnonemški gospodarski minister prof. Karl Schiller, francoski minister za industrijo Andre Betancourt in nizozemski gospodarski minister Leon de Block so ob nedavnih obiskih v Jugoslaviji neposredno ali posredno, toda vsi po vrsti dejali, da jugoslovanska stališča in zahteve vsebujejo realno jedro, da so za nadaljnji razvoj gospodarskih zvez v načelu in posebej zainteresirane tudi EGS in njene članice. Francoski predstavnik v izvršni komisiji EGS Edmond Nes-sler je razen tega predvčerajšnjim izjavil, da je Francija »pripravljena sprejeti vse oblike sodelovanja med EGS in zunanjimi partnerji«. To so ugodna znamenja. Vsaj na površju. Kako daleč bo to seglo v vsebinsko globino, pa bodo pokazali šele prvi rezultati iz Bruslja. DUŠAN DOLINAR Zamenjava strokovnjakov še ni končana Po marčnih dogodkih odšlo z varšavske univerze že 99 znanstvenikov VARŠAVA, oktobra. Voditelj oddelka za znanost in prosveto pri CK PZDP Andr-zej Werblan je 16. oktobra izjavil, da je poljska humanistika dosegla velike uspehe, vendar pa sedaj posveča partija pozornost pomanjkljivostim in slabostim. Kot je dejal, se te predvsem kažejo v »globoko zakoreninjenem vplivu revizionizma ter drugih buržoaznih oblik, pa tudi v tem, da izkazujejo čast nečemu, kar bi lahko imenovali občesvet.ovno akademsko koeksistenco«. Sestanka so se udeležili tudi najvišji partijski voditelji Wladislav Gomulka, Juzef Cyrankiewicz, Boleslaw Jas-ezuk, Zenon Kliszko, Marian Spihalsky in več znanstvenih delavcev. Taka udeležba kaže, da ima partija razmere, ki so se v znanstveni sredini pokazale med študentskimi demonstracijami, do katerih je prišlo marca in pozneje, še vedno za resne. Po podatkih, ki so jih omenjali na sestanku, so po marčevskih dogodkih z varšavske univerze odstavili, ali pa so odšli sami, 99 znanstvenih delavcev ter predavateljev, vendar pa se proces zamenjave strokovnjakov še ni končal, Werblan je nato govoril o tem, da je potrebna nadaljnja »dosledna ter frontalna ofenziva proti revizionizmu v družbenih znanostih«. V razpravi pa so kritizirali sedanji sistem znanosti, ki ga upravljajo država ter posamezna ministrstva, težnjo, da bi s centralnim načrtovanjem ter obveznim prekomernim poročanjem o delu na široko zajeli znanstven -raziskovalne probleme, pa tudi delo odbora za znanost in tehniko pri vladi, ki preveč posega v pristojnost posameznih znan-stveno-raziskovalnib ustanov. TANJUG V ZDA 201 milijon prebivalcev WASHINGTON. — ZDA SO imele 1. septembra 291.565.000 prebivalcev. Pri zadnjem popisu prebivalstva, ki je bil leta 1960, pa je bilo v ZDA 180,007.000 prebivalcev. iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiniRinHiHMi ---------------------------- ŠEMPAS 20.10.1968 V OB 14. ori ZDA, FRIBORITE SI ZLATO KOLAJNO. NEHAJTE | JCMBAkDIRATI! piše na transparentu, ki ga je ‘ mamica obesila štiriletnemu Ceriju Evansu okrog vratu, ko je z drugimi materami in otroki šla demonstrirat pred ameriško veleposlaništvo v Londonu proti obsodbi slovečega c-troškega zdravnika dr. Benjamina Spocka. Dr. Spocka so v ZDA obsodili na dve leti zapora, ker je spodbujal ameriške fante, naj se ne odzivajo pozivom, da bi služili vojsko v Vietnamu. Teletoto: UPI MTodrag Marc vi c: Dvanajst let po XX. kongresu KP SZ (3) enakopravno Ze dobra tri leta so brezuspešni vsi poskusi, da svetovanja, ki bi služilo hegemonistični politiki KP Mr.rinarodno delavsko gibanje je dobilo močno spodbudo na XX. kongresu KP SZ. Na tem zgodovinskem forumu sovjetskih komunistov so skušali premostiti dolgotrajen razcep v tem gibanju, ki je nastal med komunisti in socialisti, tako, da so predlagali skupno podlago boja. za mir. M:haii Suslov, tedanji in sedanji član p< : biroja KP SZ, je to formulira! takole: »Lahko upamo, da bo ideja enotnosti vse bolj prodrla v ravne organizacije delavskega razreda ter da bo rodila praktične uspehe. V: v.dar pa se o ne bo zgodilo stihijsko in v marsičem bo odvisno od nas komuni s: o v, cd naše aktivnosti v tej smeri.« Minilo ni nri:i leto. ko so se začele mnege kv.nvni-partije, ki jih je vodila ter inspirirala KP SZ, zbirat: na posebnih posvetovanj v ter se s tem vrač3ti v modificirano obliko starega krmim črnskega zbiranja k c m 11 n; : v or:« enega centra ter ene uenc.-aI-ne linije. S tern so praktpno tudi postopoma opusUle navezovanje širckih siikov ter razvijanje enc:n ; . cel ornega delavskega t?r napredne c gib " di glede neb /.-mi živ! i en j sko p/ . m • v ■ i. - -v; šam. pri čem7 r je v /ni XX. ko r? gres. Ven d ur pa kljub temu trži k :io-sfci ugodno vplivala na odnose k mizni«! o v ter >00 •d*-.v. zim ti v nekaterih r h evr >ih Izv V. / : d.r- ž"v k. pa tud: v v /ikro zvezah pro-ti ko::-evr" mr i par -lam ter družben;m lam. N:' mani ' bi! odmev, na Ira: r • ■ v- " la na XX kem Trt u k- •- osebnosti« % kon jur.: ' nor*: . ribanju v svetu. Povzročila je očitno iežnjo, da vzpostavijo enakopravne odnese med po-somernimi part: a mi ter pripravijo la s me programe boja za socializem glede na specifične razmere, v katerih deluje v-aka nacionalna partija. Ck-ner dni sekretar KP Italije Palmiro Togliari je v enem od svojih znnrrh intervjujev izjavil takoj po tem. ko <0 na Zahodu objavili re-. ut' Krušoeva, ki ga je imel r.a • » ni seji XX. kongresa XP SZ in ki ga je posvetil ; v. d.icam »kuha osebnosti«. >B r ne lf želja je lai ■7 dv pot po v T}-’ i-k o oee za D:: not sv 1 e" ' i na itvi ter izhajajoč iz dejstva, da je obema stranema tuja kakršnakoli težnja, vshirvati svoje m >’ len le pri določanju peti in cbb^ sociali stičnega razvoja — da mora zgoraj omenjeno sodelovanje teme1 i i na n o n -'ni r^ostnvoP no sti in en: /epravrosti, na bi prišlo do po-Sovjetske zveze j prijateljski kritiki ter na to-I variški menjavi mnenj o I spornih vprašanjih med na-j Šima partijama.« Da ne bi vse ostalo le pri načelu, so navedli tudi te elemente sodelovanja: vsestransko spoznavanje oblik in metod socialistične izgradnje, svobodna in tovariška menjava izkušenj in mnej o razvoju socialistične prakse ter napredovanju socialistične misli, izmenjava pogledov o miru, zbliževanju narodov ter napredku človeštva. Ponovna razcepitev Tako se je svetu odprla perspektiva popolnega razumevanja za svojske razmere socialističnega razvoja v sve-j tu ter za samostojno dejavnost partij. Kmalu pa se je pokazalo, da se v bistvu niso odrekli starih pojmovanj o vodilni vlogi KP SZ ter njeni pravici, da razsoja o nadaljnjem razvoju ter uresničevanju marksizma-lenini-zma. Tako «e 'e r ukazalo že novembra lem 1957. Na proslavi jub'lejne 40-lelnice oktobrske revolucije . so se leta 1957 zbrali pred-| sfavniki 64 !-.':nuri‘=*v,‘:h in del-vskih m -ML Med n"mi ! ‘c bila tudi delsmctja ZKJ I Ti-l-c-žjJa r, -veti n G na katerem so obravnavali I boj za mir na svetu ter vpra-j sanja, povezana z združeva-! njem vseh naprednih sil za j odpor v vojni nevarnosti. Te j partije so podpisale tudi skupni manifest, miru. naslovljen na vse napredne ljudi v svetu. Na drugem posvetovanju dvanajstih partij socialističnih držav, ki je bilo prav tako tedaj v Moskvi, ni bilo predstavnikov ZKJ. Razlog za njihovo odsotnost je posta.) jasen, potem ko je prišla na svetlo deklaracija s tega zborovanja. V njej so oživili teze o »monolitnosti in tesni enotnosti socialističnih držav«, s katerimi so zamenjali načela o enakopravnem sodelovanju med njimi. Poudarili so vodilno vlogo KP SZ. oživili etikete »revizionizma«, »oportunizma« in podobno, čeprav niso nikogar neposredno omenili. V pismu, ki so ga poslali organizacijam ter članom zveze komunistov, je GI< ZKJ označil to deklaracijo kot dokument, »ki vodi k izolaciji delavskega gibanja v socialističnih državah«. Prav tako je bilo rečeno, da je treba pod revizionizmom razumeti indirektno obsodbo stališč in prakse ZKJ. medtem ko resnične revizije mar-k sitima-leni ni zrna, ki so jo opravili Stalin in drugi dogmatiki, ne kritizirajo. Novi napadi na ZKJ Nadaljnji razplet 'dogodkov je pokazal, koliko je bila ta ocena pravilna. Novembra leta 1960 je bilo novo moskovsko posvetovanje, na katerem se je zbralo 81 partij; tu so realizirali popoln kom-ccot m 'nohtnega komunističnega ‘rbanjn st~rega fina, | uj ssc" ta i' -b"")! ta- I bor. kritizirali '-1" •, t gr prek o s >C'0lng de- mokracije, čeprav so formalno in vzporedno s tem obdržali nekatere formulacije in pozive k sodelovanju iz resolucije XX. kongresa KP SZ. Najbolj značilno oddaljevanje od načel, ki so jih razglasili, se ie pokazalo v tej izjavi v napadih na ZKJ. Naša partija je »izdala marksi-zem-leninizem ter ga proglasila za zastarelega,« njena politika »t-koduje enotnosti vseh miroljubnih sil in držav« in je »usmerjena v izpodkopavanje socialističnega tabora«, je bilo rečeno v tej listini. Pozneje, po razpletu dogod-| kov, so te obtožbe, tako kot ' one iz leta 1948, razglasili kot napačne. Vodstvo KP SZ pa je nenehno poudarjalo kontinuiteto starih posvetovanj ter pripravljalo novo, na katerem je poudarilo, da se ni odreklo niti njegovemu obeležju niti težnjam, da vsili mednarodnemu delavskemu gibanju to obliko monolitne enotnosti ter javno obsodi prakso in stališče drugih partij. In seveda zopet je bil cilj napadov zoper program in prakso ZKJ. Tako so bila upanja, ki jih je vzbudil XX. kongres glede spremembe pogledov KP SZ na komunistično gibanje v svetu, le kratkotrajna. Stara pojmovanja pr. niso več našla tako ugodnih tal, kot je bilo to pred nekaj leti. V komunističnem gibanju so se okrepile sile in odpor proti tak: politiki, o čemer priča tudi nedavno zasedanje priprav- i ljalnega komiteja za novo po- j svetovanje v Fiudimpsšti, na j katerem so posv°tovanje po- i novno odložili. To pa potr-iuie tudi dejstvo, da so že debra tri Ipta brezu ---nesni vsi poskusi, da bi prišlo do p •sv?to*-»p‘a starega tipa ki i bi -ti--/ m ••••<:ternoni«tični po- I lit‘ki KP SZ. IZREDi\IO UGODEN NAKUP! SARDINE V JEDILNEM OLJU 100 g DOZA 1,30 din SARDINE V JEDILNEM OLJU 125 g DOZA 1,50 din JETRNA PAŠTETA 100 g DOZA 1,15 din KOKOŠJA PAŠTETA 135 g DOZA 1,30 din MESNI ZAJTRK 200 g DOZA 2,20 din VAFEL KOCKE 200 g KOM. 1,55 din VAFEL KOCKE 500 g KOM. 3,90 din Vam nudijo do 31, X, 1963 v vseh svojih poslovalnicah trgovska podjetja »DELIKATESA« — Ljubljana »Kočna« - Kamnik »Loka« - Škofja Loka »Napredek« — Domžale »Prvi junij« i- Trbovlje »Škocjan« - Rakek »Tabor« - Grosuplje »Trgopromet« - Kočevje »Vrhnika« - Vrhnika Bran DELO -k stran 5 Novice ZAGREB: jugoslovansko-italijanski medicinski dnevi — Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti bo organizirala 20. in 21. oktobra na Hvaru znanstveni zbor pod naslovom »Jugoslovansko-italijanski medicinski dnevi«. Zbor naj bi podal analizo aktualnih znanstveno medicinskih problemov in prikazal najnovejše rezultate jugoslovanske m italijanske medicinske vede, predvsem na področju praktične medicine in zdravstvenega izobraževanja. KRANJ: francoski večeri — Delavska univerza je tudi za novo sezono pripravila pester program francoskih večerov, na katerih se bodo zvrstila zanimiva predavanja, filmske predstave in razgovori. Začeli bodo drevi, ko bodo v dvorani mestne hiše po uvodnem govoru direktorja francoskega kulturnega centra v Ljubljani Charlesa Lombarda prikazali barvne posnetke stenskih tapiserij. Ob koncu pa bodo zavrteli še kratka filma o Femandu Le-geru in Georgu Braqueju. MARIBOR: novejša slovenska arhitektura — V četrtek, 17. oktobra ob 18. uri bodo v umetnostni galeriji v Mariboru odprli razstavo novejše slovenske arhitekture, ki sta jo pripravila umetnostna galerija Maribor in Društvo arhitektov Maribor. Razstavili bodo 65 del s področja novejše slovenske arhitekture. Razstava bo odprta do 27. oktobra. GRAZ: koncert slovenskih glasbenikov — Minuli teden so imeli v Grazu koncert harfistka Pavla Uršič-Pet-rič, tenorist Mitja Gregorač in pianist Pavel Sivic. Predstavili so se s sklabami Hiindla, Scarlattija, Caldara. Pergolesija, Toumierja, Duparca, Petriča, Brittna, Salzeda in Kreka. Poslušalci so slovenske glasbenike pozdravili z velikimi simpatijami. LJUBLJANA: predavanje v Društvu za Združene narode — Danes ob 18. uri bo v Društvu za Združene narode v Ljubljani, Cankarjeva 1. predaval profesor dr. Ljubo Bavcon, prodekan pravne fakultete o »OZN in preprečevanju kriminalitete«. Profesor Bavcon je sodeloval na drugi seji konsultativne skupine OZN za preprečevanje kriminala in postopek z delikventi. LJUBLJANA: predavanje dr. Sandrija. Prof dr. Levi Sandri, podpredsednik komisije EGS, bo imel danes ob 17. uri'na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani predavanje o temi »Migracijski procesi in zaposlovanje v Evropi (EGS)«. Dr. Sandri je bil profesor na pravni fakulteti rimske univerze, sodeloval je na pripravljalni konferenci za Marshallov načrt 1947 v Parizu, od 19S7 pa je podpredsednik komisije EGS in je tudi član centralnega komiteja in nacionalne direkcije združene stranke PSI—PSDI. LJUBLJANA: prikaz ikebane — Japonska ambasada iz Beograda in klub »BARVA IN OBLIKA« iz Ljubljane, vabita na prikaz IKEBANE, japonske umetnosti urejanja cvetja. Prikazali jo bodo gospoda Shozo Oda in Motoharu Nishi. oba mojstra OHARA šole, in gospodična Hiroko Sugaya — v soboto, dne 19. oktobra 1968 ob 17. uri v dvorani Fakultete za elektrotehniko, Ljubljana, Tržaška 25. LJUBLJANA: umetniški večer Miška Kranjca — Skupni umetniški večeri Društva slovenskih pisateljev in Druš-tva glasbenih umetnikov pomenijo za Ljubljano novo obliko kulturnih prireditev. Obe društvi sta sicer že vrsto let nepogrešljivi člen kulturne dejavnosti v Ljubljani, raznih mestih Slovenije in in inozemstvu, posebno v sosednjih državah. Društvo glasbenih umetnikov je organiziralo lanskoletni Modri abonma. Društvo pisateljev pa svojčas izredno dobro obiskane večere s slovenskimi pesniki v Drami. Glasba, tokrat družena z umetniško besedo, pomeni nedvomno mikavnost za širok krog poslušalcev, obenem pa bo recital vsakokrat tudi osebni portret književnika in glasbenega poustvarjalca. V ponedeljek, 21. t. m. bo prvi umetniški večer predstavil pisatelja MIŠKA KRANJCA ob njegovi 60 letnici in sopranistko OLGO JEZ. Intimno okolje Viteške dvorane v Križankah bo komorni okvir večera še bolj poudarilo, sama prireditev pa bi bila prav gotovo privlačna še za druge kraje Slovenije, saj so takšna srečanja predvsem za mladino izredno zanimiva in koristna. LJUBLJANA: nastop znanega »Universitv of Illinois Jazz Band« — Najbolj znan univerzitetni jazz orkester v ZDA prične ta teden, 18. oktobra zvečer ob 20. uri z nastopom v ljubljanski športni dvorani Tivoli, svojo 15-dnev-no turnejo po Jugoslaviji. University of Illinois Jazz Band je prvi študentski jazz orkester, ki je v enem letu zmagal na dveh najpomembnejših univerzitetnih jazz festivalih p JI Pomoč znanosti Urednik Tiskovnega sklada Borisa Kraigherja dr. D. Vezjak o namenu institucije Pred dnevi so v Mariboru osnovali odbor Tiskovnega sklada Borisa Kraigherja. Ustanovitelj sklada je mariborska občinska skupščina, njegovi člani pa so razen nje še svet združenja mariborskih visokošolskih zavodov in založba OBZORJA. Za predsednika odbora so izvolili dr. Danila Vezjaka, profesorja na šoli v Mariboru. Z njim smo se pogovarjali o namenu sklada, »Kaj vas je pravzaprav pri-vedno na misel, da se v Mariboru ustanovi tiskovni sklad »Borisa Kraigherja?« »Razvoj znanosti v Sloveniji v zadnjem času napreduje zelo naglo. Razvija se nam tudi nov rod znanstvenikov. Imamo zato tudi številna nova znanstvena dela. nimamo pa na drugi strani dovolj možnosti za objavljanje teh del. ki bi nedvomno lahko koristila nadaljnjemu razvoju znanstvene misli na Slovenskem.« »Kakšen je torej namen sklada?« »Njegov osnovni namen je pospeševati knjižno izdajanje znanstvenih in strokovnih del ter visokošolskih učbenikov, skratka del. ki imajo splošno družbeni ali znanstveno raziskovalni pomen. Sklad namerava omogočiti publicistič- I I Gledališče „Ptiči brez j ate ROKSANDIČEVA PREMIERA V CELJU — Sandi Krosi kot Rapo in Jože Pristov kot Momo v celjski postavitvi Roksandičeve drame »Ptiči brez gnezda«. Foto: V. Berk l\ovo mesto i v Združenih državah Amerike. Prejel je visoka priznanja na letošnjih meduniverzitemih festivalih v Notre Dame in V;'Janova. Jugoslovanska turneja tega ansambla, ki šteje 28 članov, je del evropske turneje, v katero štejejo še nastopi v Romuniji, Avstriji, Irski, Finski, švedski, Norveški in Islandu. Gostovanje je pod pokroviteljstvom S'ate Deparrmenia. Po svojem nastopu v Ljubljani bodo šmdentje imeli koncerte še v Zagrebu, 19. in 20. ter v Kar. lovcu 21. oktobra, 23. pa nadaljujejo svojo pot v Beograd. Novomeški Zavod za kulturno dejavnost si že nekaj let prizadeva, da bi rekonstruiral dom kulture tako, da bi poslala njihova stavba resnični kulturni center Novega mesta. Dolenjska metropola se ob koncu šestdesetih let tega stoletja pri vsej svoji bogati kulturni tradiciji in deležu, ki ga je prispevala v zakladnico sloveske kulture, ne more pohvaliti, da ima urejene prostore, ki bi bili namenjeni kulturi. Zavod za kulturno dejavnost je pred lotom dni obnovil dvorano, ki je namenjena za filmske predstave, gledališče, akademije, konference in občne zbore itd. Obnovitvena dela so stala precej, vendar pa je Zavod' za kulturno dejavnost kljub temu menil, da je zamisel o obnovitvi doma kulture dobra. Stavba, v kateri so še tičali izstrelki iz 2. svetovne vojne, je zahtevala veliko dopolnitev in popravil. Ko je bila dvorana obnovljena, so v Zavodu za kulturno dejavnost menili, da bi z novo pridobljenimi prostori v svoji stavbi ( v njih stanujejo stranke) dobilo mesto vendarle svoj mladinski klub, prostor, ki bi bil sicer namenjen kulturi, vendar kulturi za mlade. V teh prostorih bi Zavod za kulturno dejavnost ] skupaj z občinskih svetom zveze kulturno prosvetnih or- DR. DANILO VEZJAK no znanstvena prizadevanja mariborskih visokošolskih zavodov in drugih znanstvenih zavodov izven Maribora, ki se vključujejo v splošno slovensko kulturno znanstveno dejavnost .« »Dejavnost se, torej, ne omejuje samo na Maribor?« »Ne. Čeprav program še ni j dokončen, želim povedati, da j bodo imeli razen profesorjev ! na mariborskih visokošolskih zavodih možnost objavljanja ! svojih del tudi drugi, če bo njihovo delo kvalitetno. V Mariboru imamo razen visokošolskih zavodov tudi tekstilni inštitut, zatem Ekonomski center, inštitute z znanstveno osnovo v TAM, Zlatorogu, To-1 vami dušika in še kje. Pri-j padniki teh inštitutov — po-j leg njih pa tudi še drugi izven območja naše regije — bodo lahko kandidirali za objavo prek našega tiskovnega sklada.« »Kakšen bo postopek za sprejetje rokopisa?« »Na osnovi programa bomo objavili javni razpis, na podlagi katerega bodo interesenti lahko poslali svoja dela, ki ga bo ocenila posebna tričlanska komisija upravnega odbora in ga zatem predlagala upravnemu odboru sklada. Upravni odbor tudi delo dokončno sprejme ali odvrne. Delu mora biti priložena tudi recenzija strokovnjaka. Politika recenzij bo rigorozna « »Kako bo sklad posloval, finančno in administrativno?« »Ustanovitelj sklada, občinska skupščina Maribor, svet združenja mariborskih visokošolskih zavodov in založba OBZORJA, bodo prispevali i osnovna sredstva v sklad. Kot . j člani se bodo lahko s svojim | nJ*m pro.esionainin pa tudi ! deležem priključile tudi dru- i amateiskih lmlturmh skupin 5 ge delovne organizacije. Sklad j - vedno slabša, m sicer ne 1 le na področju mariborske celotni regiji, ki jo obsega severo- ganizacij Slovenije po celjskem zgledu uredil kino dvoranico za »dijaški abonma«, v kateri bi si lahko mladi pod vodstvom pedagoških in drugih kulturnih delavcev ogledali vrsto filmov na ozkem traku ter o njih debatirali. Uredili bi tudi čitalnico, v kateri bi bile na voljo revije, televizor itd. V Zavodu za kulturno dejavnost menijo, da bo do uresničitve te zamisli moralo priti v kratkem, saj je tovrstna vzgoja mladim nujno potrebna. Zamisli Zavoda za kulturno dejavnost podpirajo predvsem prosvetni delavci, seveda pa tudi Zveza mladine. Novomeški dom kulture je v neposredni bližini Dolenjskega muzeja in Dolenjske galerije ter pomeni z bližnjo študijsko knjižnico Mirana Jarca člen v tako imenovani »kulturni četrti« Novega mesta. Ce Novemu mestu od kulturnih ustanov v tem času le kaj pripada, potem mu prav gotovo poleg novega paviljona za arheologijo tudi tak dom kulture, ki bo že na zunaj kazal, da gre za stavbo, v kateri se ljudje spoznavajo z umetnostjo, pa naj bo to filmska, glasbena ali besedna Bogata kulturna tradicija Novega mesta zahteva to. še bolj kot ta pa to zahteva naš čas. PETER BREŠČAK najti Pogovor o amaterski dejavnosti v mariborski občini Na razširjeni plenarni seji sveta kulturno prosvetnih organizacij mariborske občine niso sprejeli mnogo sklepov — deloma tudi zato, ker svet ni bil sklepčen. Zato je bila seja pravzaprav posvet o amaterizmu, o tem, kakšna je danes njegova vloga in pomen. Splošna kulturna podoba je — kljub izjemnim uspehom in individualnim prizadeva- ! bo posloval po ustreznih za- i konitih predpisih ter na os- j v novi svojega pravilnika. Vse 1 S1-11’ Kl 9 TRIJE OBRAZI SNEŽANE NIKŠIČ ■ REVIJA STOP VAM MUDI -KONCERT BELIH VRAN ■ JUNAKI OLIMPIJADE K SAGA O FORSYTIH - Vlil. EPIZODA m HOROSKOP. KRIŽANKA. TV NAPOVED IN ŠE MARSIKAJ ZANIMIVEGA DOBITE V TV REVIJI &S? m k! lij p poslovanje sklada bo javno. Vse administrativno poslovanje pa bo vodilo Združenje mariborskih visokošolskih zavodov.« »Kako so sprejeli sklep o ustanovitvi sklada znanstveni delavci v Mariboru?« »Mislim, da je ustanovitev sklada prvi tak primer, kako je mogoče rešiti problem objavljanja znanstvenih in strokovnih del. Kolikor vem. so ta primer znanstveni delavci mariborskega področja zelo pozdravili, verujem pa. da ga odobravajo tudi znanstveni delavci v Sloveniji sploh.« FRANC SRIMPF Popravek V prispevku Zdenka Grčarja o opernem programu v no-\ vi sezoni je tiskarski škrat bistveno spremenil njegovo i misel, ki se glasi, da msd letošnjim repertoarjem novih , del pogreša slovcmske opere. vzhodna Slovenija. To je bila ena izmed osnovnih ugotovitev posveta. Potem ko so udeleženci seje soglašali, da je ta ugotovitev točna, so se spraševali, zakaj je prišlo do tega. Izkazalo se je, da gre najbrž za dva temeljna vzroka, katerih posledica so vsi drugi: šola ne daje kulturne vzgoje in drugič — zaprtost profesionalnih kulturnih ustanov. Ko so govorili o prvem vzroku, so menili, da si vzgojitelji in učitelji osnovnih šol prizadevajo kolikor morejo in kolikor jim dopušča predmetnik. Skoraj povsem pa odpovedujejo v kulturni vzgoji mladega človeka srednje in poklicne šole, najbolj pa višje in visoke šole. Značilna in hkrati precej presenetljiva je bila izjava nekega inženirja iz Tovarne avtomobilov in mptorjev. ki je dejal, da ne more nihče zahtevati od njega, da bi bil ne vem kako dovz-Ten za kulturo. ko pa tega ni prinesel s seboj iz šole. V šolah ni posluha za kulturno delo — taka je bila splošna ocena na seji. Seveda je vprašanje, če so tega minusa krivi samo prosvetni delavci in vzgojitelji. Njihova glavna in nelahka naloga je predvsem predelati zelo obširno učno snov. Le-ta je prenatrpana, zato bi jo bilo treba korigirati, sicer bodo šole še naprej dajale samo tehnokrate. Drugi vzrok je, kakor so ugotovili na seji, vedno večja zaprtost poklicnih ustanov, posebno Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Včasih so hodili gledališčniki kot režiserji med amaterske skupine, jim svetovali in pomagali. Danes vsega tega ni več. Prepad med amaterizmom in profesionalizmom je vedno večji. Gledališče meni, da si bo z mena.ger.st.vom pridobilo nove obiskovalce, za amaterizem, ki bi lahko »na terenu« vzgajal nove obiskovalce, pa se teater ne zmeni. Amaterstvo tudi nima več nobenega i niti posvetovalnega) vpliva na gledališki, predvsem dramski repertoar. Med profesionalno in amatersko kul' uro ni več nobenih vezi, zato izgublja kultura svojo socialno bazo. Glede na tak položaj je bila izjava predsednika nekega društva češ da so sedanje razmere zgolj prehodne in da se bo tudi to cbmilo na bolje, zares izredno optimistična. Sklepov, kakor smo že povedali, na tej seji niso sprejeli. Pokazalo pa se je predvsem, da denar ni glavni in osnovni vzrok vseh težav. Vzroki so drugie, največ v iiudeh. ki morajo sami spoznati nujnost po potrebnosti kulturnega delovanja. FRANC SRIMPF Ni mogoče dvomiti, da je uvrstitev Roksandičevih »Ptičev brez jate«, domače dramske igre z aktualistično družbeno problematiko, v repertoar celjskega gledališča kot druge letošnje premiere izraz zavestne usmerjenosti, zavestno poudarjenega tona gledališke politike. Dvoje domačih del na začetku sezone, del, od katerih je vsako po svoje aktualno in družbeno angažirano, ne more skriti težnje gledališkega vodstva, da povzdigne celjski oder v zaresni, tvorni gledališki faktor, ki je v središču dogajanja v domači dramatiki in hkrati — po mnenju gledališkega vodstva — v optimalni meri zvesto ogledalo današnjih moralnih, družbenih in individualnih dilem, krčev, padcev in vzponov človeka. Težko bi bilo, domnevam, najti koga, ki bi bil iz načelnih razlogov skeptičen do takšne usmerjenosti. Stvar razumne presoje in praktične ocene vodstva gledališča je, da je takšna odločitev tudi v skladu s težnjami občinstva. Po močeh, s kakršnimi lahko razpolaga kritik, bi takšno repertoarno gesto samo vneto podprl. Očitno pa je seveda. da lahko dvignejo gledališče na vrh izrazite prisotnosti v slovenskem kulturnem dogajanju le resnični umetniški dosežki, naj gre za odrske stvaritve ali pa za dramska dela kot taka. Ce tega ni, če je oboje šibko v tem ustvarjalnem prostoru, potem je to le bližanje, le smer k cilju, ne pa doseganje. Sodba o uspenu mora čakati vsaj do konca sezone. Vsekakor sta slovenska in jugoslovanska dramatika v zadnjem obdobju intenzivneje iskali nova pota v izraznih sredstvih in oblikah, prav tako pa širili problemska in tematska področja njunega interesa. To iskanje je dalo več pomembnih umetniških dosežkov, kakršen je na primer Strnišev »Samorog«. Vendar so ta razvoj, diapa-zon umetniških intencij in oblikovalna sposobnost — če lahko tako zapišem brez analitične študije — daleč šibkejši in tematsko ožji od mlajše sorodnice gledališča — filmske umetnosti. Tu ni analogne rasti dogajanju, ki ga filmski publicisti označujejo z novim valom jugoslovanskega filma. Tu ni pro- stor, da bi šire in tehtneje razglabljali o vzrokih in krivdi, prav pa je, da vsaj bežno skiciramo ta pojav. Nič zato, da je celo vprašljivo, ali je mogoče povsem trdno postaviti to primerjavo, saj gre vendarle za dokajšnjo različnost medijev in izraznih sredstev. Pomembno je pri vsem tem zlasti eno vprašanje: dolgoročno, sistematično ustvarjanje pogojev za rast domače dramatike. Ni dvoma, da je to prvenstvena naloga gledališč samih ter njihovega ustvarjalnega. delovnega sožitja z avtorji. Upam, da se bodo iz obljub, ki jih je v podobnem smislu o tem dajal ravnatelj Drame Bojan Štih pred kratkim na TV, rodila tudi dejanja in kvalitetno novi, spodbudni odnosi med gledališči in avtorji. »Ptiči brez jate« niso nikakršen novum, bodisi da gre za dramaturško tehniko bodisi za idejni, problemski svet, ki ga avtor Roksandič posreduje angažirano, zavzeto v obliki aktualke, retrospektivne panorame transformiranja revolucionarne družbe v birokratsko-potrošniško. Roksandiča muči vprašanje individualne in družbene etike, revolucionarnega etosa, rojenega in potrjenega v narodnoosvobodilnem boju in izgubljenega v birokratski »evoluciji«. Prva verzija te dramske panorame je nastala leta 1953 in do prve uprizoritve leta 1968 pretrpela več sprememb in variant. S časom in variantami se je očitno kristalizirala tudi osnovna ideja, v dokončni redakciji se je kritiki birokratizma pridružila v imenu človeka kot osnovne dragocenosti življenja tudi povsem aktualizirana poanta zoper potrošniško družbo, zoper družbo, kjer je denar alfa in omega. Snov naravnost kliče po umetniškem in dramskem oblikovanju. Roksandičev pristop k njej — prav tu imam v mislih vse pomembne dosežke sodobne jugoslovanske dramatike in filma — pa kaže nerazumljivo šibkost v izvirnem motiviranju dejanja, v zornih kotih na problemske komplekse in oelo v tisti poetičnosti, ki jo navsezadnje — naj bo takšna ali drugačna — mora imeti tudi sleherno dramsko delo. V svoji čmobeli tehniki je postala ta zgodba ganljivo preprosta in mestoma skrajno naivna. Po vnaprej določeni sociološko-politični shemi, kalupu spremljamo eno glavnih oseb narodnega heroja Moma stopničko za stopničko v njegovem »razvoju«. Moma je v tem posplošenem orisu, v tej neosebnosti kvečjemu tip, ki je v bistvu degradiran na dramaturško kaj nezanimivo funkcijo. Ta figura je s svojim cenenim maloburžoaznim apetitom, s svojim parvenij-stvom tako klavrna, da izgubi temeljno dramaturško možnost: takšna namreč, ne more biti ali postati nosilka družbenega pojava, ki ga ŠEMPAS 20.10.1968 v OB 14. PRI Seja konference založnikov šolskih knjig V torek popoldne je bila v Ljubljani redna letna skupščina stalne konference založnikov šolskih knjig SFRJ-Zbrali so se vsi člani konference. Poslušali so poročilo o enoletnem delu ter znova ugotovili velik obseg ter izreden pomen tovrstne založniške dejavnosti, ter sodelovanje med izdajatelji učbenikov. Na konferenci so izvolili novo predsedstvo. Po dogovoru so letos prišli na vrsto izdajatelji šolskih knjig v Sloveniji, to je predstavniki Državne založbe Slovenije in Mladinske knjige. Za predsednika so izvolili Ivana Potrča; taj nik je postal Venceslav Wink-ler, predsednika komisije za usklajanje učbenikov pa Bogomil Gerlanc. Obenem je v spodnjih prostorih Moderne galerije v Ljubljani odprta tudi 5. jugoslovanska razstava šolskih knjig. Udeleženci konference so jo označili za eno izmed doslej najboljših tovrstnih razstav pri nas. J. S. označujemo z birokratizmom. Tak človek ni v središču pojava, temveč le na obrobju, je človeška in družbena periferija. Resničnega dramskega konflikta med njim in Ra-pom, protagonistom ideje o dosledni zvestobi revoluciji, tako sploh biti ne more. Vsaj ne v svetu umetniške resničnosti, ki ji ne more biti dovolj golo posnemanje dogodkov, pojavov ali oseb iz vsakdanjosti. Ob tem zveni do kraja preprosto, ko se iz prizora v prizor avtor trudi, da bi še dalje znižal — brez kakršnekoli notranje motiviranosti, transformacije osebe — raven »črnih« oseb in še posebej Moma, ki je nekdaj predstavljal vzor, zdaj pa ga je »evolucija« deformirala tako daleč, da se proda za študentko, za plavalni bazen. Tako upodobljen Momo ni več predstavnik sistema (ki podobna dejanja celo vključuje), pač pa le moralno deformiran individuum. Nisem prepričan, da je režiser Franci Križaj dovolj trdno, zavestno spoznal to šibkost. Križaj se je s pogumom in zvesto po avtorjevih povsem določnih navodilih lotil postavitve tega dela in iz njega ustvaril dokaj trdno odrsko celoto, ob kateri se bo zganil predvsem emocionalno reagirajoči gledalec. V drugem delu pa mu je še posebej dramski fabulističnl karakter prerasel ironični, karikirani, farsovski element, ki zanj težko verjamem, da je rezultat zavestne Križa-jeve zasnove. Prej je posledica igralčeve nature (Dolinar je v vlogi načelnika vendarle pretiraval v karikaturi, medtem ko je Marjanca Kro-šlova oba svoja nastopa živo okarakterizirala, dasi je tudi tu vprašljiva doza karikira-nosti), predvsem pa avtorjevega hotenja oziroma oblikovalne nemoči in moči. Nehvaležno vlogo Moma je oblikoval Jože Pristov, pri čemer ne on ne režiser nista pokazala večjih ambicij, da bi iz te šablonizirane, črno-bele birokratske malomeščanske luščine vendarle iztisnila kaj več žlahtnejšega soka. Zanimivejšo, predvsem pa igralsko hvaležnejšo osebo Rapa je oblikoval Sandi Krošl. To je edini lik v drami, ki ima navzlic čmobele-mu slikanju vsaj nekaj dramskega karakterja, ki ima človeško vsebino in idejo ter že tak lahko pozitivno odmeva v avditoriju. Krošl ga je upodobil v igralskem stilu mnogih svojih dobrih vlog, dejal bi celo, da preveč krčevito, s prevelikim živčnim naporom. Notranje intenzivno dogajanje dostikrat hitreje in močneje preleti rampo, če je pridušeno. Razumem režiserja, ki je v takšnem stopnjevanju akcentov iskal nadomestilo za dejanje, vendar se mi ne zdi modro preveliko obremenjevanje predstave s tem pa tudi ne koristno za igralce. Marija Goršičeva je epizodno mater oblikovala s predstavo, kakršna je običajno v takšni funkciji: skoraj vsiljivo skrbna, žrtvujoča se za sina, zadržana. Janez Ber-mež je karierista Martina oblikoval prav tako kot tip z rahlimi primesmi karikature. Scena je delo Avgusta Lavrenčiča, kostumi pa Vide Zupan-Bekčičeve. In na koncu še to: epilog bi režiser kaj lahko mimo črtal, dasi to avtorju ne bi bilo povolji. Poanta epiloga, ki »upokoji« tudi Rapovo revolucionarnost, ni namreč dosledna osebi kot taki in povrh tega je tudi pomanjkljivo motivirana. I MARJAN JAVORNIK Dolg, prisrčen aplavz Drug uspešen nastop Slovenske filharmonije v CSSR OD NAŠEGA POROČEVALCA LIBEREC, 16. okt. — Slovenska filharmonija je doživela še večji uspeh na svojem drugem koncertu sinoči v Libercu, kjer so poslušalci do zadnjega sedeža napolnili mestno gledališče S. X. Salda. Podobno kot v Novy Boru sta požela v tem severno češkem mestu, ki ima okrog 70.000 prebivalcev, največje priznanje dirigent Bogo Leskovic in solist, vionilinist Igor Ozim. Tukajšnji časnik »Naprej* je včeraj, pred koncertom, med drugim napisal, da »ne dvomimo, da bo prebivalstvo Llberca izkoristilo to priložnost, da bi izkazalo svoje simpatije jugoslovanskim umetnikom.« V neposredni soseščini tega vabila je bil napisan Ciceronov rek. da lahko obstaja prijateljstvo le med dobrimi ljudmi. Po sinočnjem koncertu v gledališču Saldy je bita vsa dvorana na nogah in se z dolgimi prisrčnimi aplavzi in vzkliki »bravo« zahvaljevala dirigentu, solistu in orkestru za zelo lep nastop, s katerim je Slovenska filharmonija pravzaprav začela tukajšnjo koncertno sezono. MARJAN KUNEJ Jesenice v novi sezoni Domača gledališka dela imajo v načrtu tri- D.>e sta že znani, in sicer drama Alojza Remca »Magda«, ki so jo predvideli že za lansko sezono, in Vojnovičev »Ekvinokcij«. Tretje delo bodo skušali izbrati med slovenskimi no-vostmi na natečaju za izvirno slovensko dramsko besedilo, ki ga je v začetku leta razpisal odbor za gledališko dejavnost pri republiški zvezi kultumo-prosvetnih organizacij . Med tujimi deli so v okvirnem repertoarju za novo sezono kar tri angleška. Tu je najprej Rattiganova psihološka drama »Globoko sinje morje«, potem sodobno Os-bomovo delo »Ozri se v gnevu« ter dramatiziran kriminalni roman A. Christi »Deset zamorčkov«. Dvoje tuiih del je iz italijanske dramatike. To sta komediji »Prebrisana vdova« C. Gcldon ja in Camolettijev »Boeing-boe-ing«. šesto delo pa je igra slovitega nemškega dramatika B. Brechta »Dobri človek iz Sečuana«. Razen teh devetih del okvirnega repertoarja, od katerih jih bodo uprizorili pet ali šest, so jeseniški gledališčniki v svoj letošnji program uvrstili še mladinsko delo J. Spyrijeve »Hajdi«, ki jo bodo pripravili za novoletno jelko, ter eno od treh operet (Lebar: »Vesela vdova«, Kalman: »Ha- vajske rože«, Tšjardovičev: »Splitski akvarel«)- To podobo okvirnega repertoarja za novo sezono bodo dopolnila gostovanja poklicnih gledališč iz Ljubljane in Trsta. Koliko jih bo in kakšna bodo, za sedaj še ne vedo. To bo odvisno od denaTja, ki ga bodo imeli v ta namen na razpolago. Razen tega bodo v začetku sezone ponovili komedijo J. Kerrove »Mary-Mary« in Kozakovo »Punčko«. L. S. KONCERT ZBORA RTV BEOGRAD — RTV Beograd bo v petek, 18. oktobra s svojim zborom in instrumentalnim ansamblom vrnila lanski obisk simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v Beogradu. Beograjčani bodo našim poslušalcem predstavili tri dela, s katerimi so gostovali na dubrovniškem festivalu in s katerimi bodo kmalu odšli v ZR Nemčijo. V prvem delu sporeda bodo izvedli Orffovo scensko igro »Catulli Carmina« zazbor, sopran, tenor, dva klavirja in tolkala. Drugi del prinaša dve novosti za Ljubljano — Brittnove »Obredne pesmi« za ženski zbor in harfo ter Čajkovskega »Liturgijo Janeza Zlatoustega«. Kot solisti bodo nastopili sopranistki Sonja Hočevarjeva in Verica Popov, altistka Aleksandra Ivanovič, tenorist Dušan Cvejič, harfist Josip Fikelj ter pianistki Zorica Dimitrijevič in Olivera Durdevič. — Zbor RTV Beograd je bi! ustanovljen leta 1954 in šteje 60 pevcev. Pod vodstvom sedanjega dirigenta in umetniškega vodje Borivoja Simiča se je razvil v odlično poustvarjalno telo. Sodeloval je na festivalu v Dubrovniku in na bienalu sodobne glasbe v Zagrebu, gostoval pa je v vseh socialističnih državah ter v Franciji, Angliji, Nemčiji, Avstriji in Švici. S tem gostovanjem začenja RTV Ljubljana letošnjo sezono svojih javnih koncertov. V nekaj vrstah MORAVSKE TOPLICE Kopanje tudi pozimi — Zdravilnost termalne vode v Moravcih pri Murski Soboti je spodbudila kolektiv gostinskega podjetja Zvezda, da se je odločil urediti v tem kraju sodobno kopališče. Skladno z ureditvenim načrtom so že letos začeli z graditvijo bazena, ki bo imel površino nad 600 kvadratnih metrov. Kopalci se bodo lahko kopali v njem poleti in pozimi. Tu bo tudi nova restavracija. Otvoritev sezone v novem bazenu napovedujejo za konec marca prihodnjega leta. KOPER Kmetijski stroji — Koprska Agraria je odprla konsignacijsko skladišče, v katerem prodajajo kmetijske stroje znanih italijanskih tovarn Tonutti in Laval Marcon. Kmetje lahko kupijo stroje za devize in za dinarje, zadružni kooperanti pa dobijo za nabavo kmetijskih strojev tudi ugodm kredit. ZAGORJE OB SAVI Sodelovanje z Aleksincem —- Pred kratkim se je vrnila delegacija predstavnikov skupščine in družbeno političnih organizacij, ki se je skupaj z mladinskim pevskim zborom Vesna udeležila prireditev ob 24-letnici osvoboditve Alek-sinca v Srbiji. Stiki med Aleksincem in Zagorjem trajajo že dalj časa. MARIBOR Predavanje — V torek ob 12.30 bo dom JLA priredil zanimivo predavanje o radioaktivnih izotopih in njihovem pomenu v znanosti in tehniki. Predaval bo inž. Cedomir Teofilovski, znanstveni sodelavec jedrskega inštituta iz Vince. Zimski delovni čas — Včeraj so na upravi javne varnosti v Mariboru prešli na zimski delovni čas. Odslej delajo od 8,30—12,30 in od 13,30—17.30. V petek delajo do 17. ure, v soboto pa ne uradujejo. SLOVENJ GRADEC Prometni znaki — Krajevna skupnost v Slovenjem Gradcu, ki sodi med najbolj prizadevne v občini; se je odločila, da bo uredila nove prometne znake v mestu in bližnji okolici. Tako bo prepovedano parkiranje po vsej dolžini Gosposvetske ceste in parkiranje tovornih avtomobilov na Glavnem trgu. Prepovedan bo tudi promet z avtobusi po Partizanski in Gosposvetski cesti. Parkirni prostor za tovorna in druga motorna vozila bo ob Pohorski cesti za stavbo občine. GORNJA RADGONA Vodovodno omrežje — Dela pri vodovodu za Radgono in Slatino Radence so končana in vse kaže, da bodo vodovodno omrežje izročili svojemu namenu v teh dneh. Letos bodo napeljali v Radgoni in Radencih okoli 40 odstotkov krajevnega vodovodnega omrežja. Ostalo nameravajo urediti prihodnje leto. V soboto bo ,,napad“ na Kranj Prva celovita vaja civilne zaščite pri letalskem »napadu« na mesto V Kranju se že več dni pripravljajo na praktično vajo civilne zaščite v primeru letalskega napada s klasičnimi bombami in atomsko bombo. To bo prvi prikaz vseljudske obrambe v Sloveniji, zato bo kranjska vaja primer drugim mestom, ki bodo podobne akcije organizirala kasneje. Sodoben hotel v Lovrencu na Pahorju Gostinsko podjetje »Haloški biser« iz Ptuja bo prenovilo zastareli hote! »Jelen« Pred dnevi je gostinsko podjetje Haloški biser iz Ptuja kupilo hotel Jelen v Lovrencu. ki je bil doslej v lasti kmetijske zadruge. Podjetje bo v hotel vložilo okrog 4 milijone Ndin, da bi ga modernizirali in usposobili za stacionarni turizem. Predvidevajo prenovitev vseh prostorov, zlasti še sob, ki bodo opremljene z vsemi sanitarnimi napravami. Hotel Jelen je bil doslej največje gostišče v kraju, vendar je zaradi svoje neurejenosti in opreme že močno zastarel. Ker so investicije v turizmu, v most na Dravi, ceste, žičnice za smučarje in druge atraktivne objekte že močno napredovale. je začelo nesodobno gostinstvo predstavljati največjo oviro za raz- Zakaj tako? Pot prek parka Zgornji del Trubarjeve ulice v Mariboru ob parku je bil dalj časa zaprt, ker so kopali vodovod po Vinarski ulici in čez park. Zdaj so cevi položene, kanali zakriti in vse bi lahko bilo po starem. Tudi tista pot, ki so jo po sili razmer speljali kar čez zeleni del parka, bi morala spet postati del parka, kakor je bila pred kopanjem jarkov. Toda žal ni tako. Avtomobilisti in drugi vozniki vztrajno vozijo po poti skozi park. četudi imajo Trubarjevo ulico (asfaltirano) pov-sem prosto za vožnjo. Stara navada, železna srajca, sc menda izgovarjajo. Park pa bo s tem. če bo mesto pustilo uporabljati pot skozi park, precej izgubil -— kakor že nekaj časa izgublja, saj silijo zgradbe že prav na njegov rob. Vsekakor je škoda za la del zelenega pasu, ki ga bo Maribor potreboval vedno bolj, kajti urbanizacija mesta s svojim prometom se razvija iz dneva v dan. FRANC SKRIMPF roj turizma v tem visoko ležečem pohorskem trgu. go- \ Obljubljene iavne sfinsko podjetje Haloški bi- 1 ser bo s predvideno integracijo z gostinskim podjetjem Tabor pridobilo tudi pension in restavracijo Pohorje ob Radoljni. Tukaj nameravajo povečati število turističnih sob in urediti okolje pensi-ona. Oba hotela sta v neposredni bližini turističnega simsko-športnega centra na Kunienu. kjer se bo že letos ob dograditvi prve pol kilo-metro dolge žičnice začela živahnejša zimskošportna sezona. Predvidevajo, da bodo moderno urejeni gostišči preimenovali, in sicer hotel Jelen. v Kumcn, pension Pohorje pa v Hotel Radoljna. Novi lastnik je za prenovitve že naročil načrte pri mariborskem gradbenem podjetju Tchnogradnje. Lovrenčani so teh ukrepov zelo veseli, saj zdaj praktično niso imeli sodobnega lokala, kjer bi lahko dostojno sprejemali turiste in kjer bi lahko tudi sami razvijali družabno življenje. D. V. govorilnice se m Celje premore, razen na pošti, samo še tri javne govorilnice; ena stoji pred kolodvorom, druga blizu gostišča Ojstrica in tretja ob Čopovi ulici na Otoku. Vzdolž več kot 2 kilometra dolge Mariborske ceste, kjer živi na obeh straneh blizu 6000 prebivalcev, pa PTT še do danes ni postavilo obljubljene javne telefonske govorilnice. ŠEMPAS 20.10,1968 OB 14. URI Republiški sekretariat za narodno obrambo, ki je pobudnik te vaje, je izbral Kranj zato, ker po svojem sestavu najbolj ustreza in ker bo v tem primeru lahko dal najbolj celovit prikaz. V Kranju so se te naloge, kot je v torek povedal predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar, lotili zelo resno. Ta zavzetost pa ne velja le za občinsko vodstvo, marveč opažajo, da so se ljudje na vseh področjih zelo prizadevno lotili priprav. Zato pričakujejo, da bo vaja uspela in, kar je še zlasti potrebno, da bodo občani dobili občutek pomembnosti splošne civilne zaščite in se zavedli resnosti deleža nalog, ki jih ima pri tem vsak posameznik. V akciji pri »obrambi« in »reševanju« bo udeleženih o-kbli 1300 ljudi iz različnih enot od civilne zaščite v krajevni skupnosti in delovnih organizacijah do zdravstvene službe in vojaških enot. Vsestranski pomen novega vodovoda Pridobitev za gospodinjstva in gospodarstvo radgonske občine GORNJA RADGONA, 16. okt. — V Podgradu pri Gornji Radgoni so dopoldne v prisotnosti številnih uglednih gostov in graditeljev odprli nov vodovod, ki bo oskrboval z zdravo pitno vodo gospodinjstva in podjetja od Apač do Radgone in Radenc. Zlasti za Radence pomeni ta pridobitev giavni pogoj za nadaljnji razvoj zdravilišča in za večjo proizvodnjo slatine. Direktor zdravilišča Radenska Slatina Bogo Verdev je dejal, da je radenski kolektiv zavestno prevzel levji de- j lež te velike naložbe, ker so zaradi pomanjkljive preskrbe z vodo imeii čedalje več te- I žav s pranjem steklenic; z novimi proizvodnimi zmogljivostmi v Boračevi in z bližnjo ureditvijo novega hotela ter kopališča v Radencih pa bi se te težave še povečale. Sicer pa je bil doslej ves predel radgonske občine od Apač do Radenc brez zdrave pitne vode, saj so se gospodinjstva in podjetja oskrbovala iz individualnih vodnjakov na poplavnem področju z neprimerno vodo, ki je vsebovala preveč ogljikove kisline. Vodja investicijske skupine inž. Franc Jalšovec je ocenil sodobno urejeno zajetje v Podgradu, ki so ga uredili po temeljnih hidroloških in laboratorijskih raziskavah za vir sanitarno neoporečne vode. zajetje z zmogljivostjo 50 litrov vode v sekundi pa bo zadovoljilo poleg radgonskega gospodarstva tudi potrebe vaških gospodinjstev. Naj navedemo, da bodo oskrbovali poleg Apač, Radgone in Radenc s pitno vodo tudi gospodinjstva vmesnih krajev Sratov-ci, Crešnjevci, Kobiljščak, Mele, Boračevo in Kapeljski vrh. Doslej je veljala naložba za ureditev 9 km glavnega voda blizu 600 milijonov SD, z zgraditvijo dotalne vodovodne mreže pa bo ta investicija znašala okoli 1 milijardo SD. Razen tega bodo zavarovali sedanje zajetje v Podgradu, ki leži delno na poplavnem področju z 8 km dolgim zaščitnim nasipom vzdolž Mure. B. BOROVIČ Skratka, sodelovale bodo vse službe, ki bi prišle v poštev v primeru pravega, bombnega napada, pri katerem, se je treba najprej z orožjem braniti, nato pa reševati ljudi in premoženje. V tej vaji bodo posebej prikazali delovanje občinskega štaba za narodno obrambo ter enote civilne zaščite v krajevni skupnosti Vodovodni stolp in v tovarni »Sava«. Teritorialna protiletalska enota pa bo »branila« industrijski bazen ob Savi. Osrednji del prikaza delovanja civilne zaščite bo na gradbišču novega naselja Vodovodni stolp. Tam bodo opoldne »bombardirali« stanovanjski del mesta. Pred tem pa bodo letala »napadla« to- varno »Sava« in letališče na Brniku. Občinski štab za obrambo, ki bo vodil vso akcijo, se bo že zjutraj preselil v poslopje osnovne šole v 5 km oddaljenih Predosljah. Tam bo delovala tudi redakcija lokalnega lista »Glas«, ki bo ta dan izdala posebno številko s poročili o »napadu«. V naselju Vodovodni stolp bodo prikazali reševanje »ranjencev« iz stolpnice in izpod »ruševin«. Zanje bodo postavili dve sanitetni postaji, pri reševanju pa bodo sodelovali tudi helikopterji. Gasilci bodo gasili goreče poslopje, vodovodni inštalaterji bodo popravili počeno cev, električarji podrt električni drog, komunalci poškodovan kanal, delavci cestnega podjetja pa bodo zakrpali razrito cesto. Sodelovala bo še vojaška enota, ki bo razkužila ljudi, ki bodo prišli v stik z »atomskim prahom«. Kot že omenjeno bo sobotna akcija v Kranju zgledna za druge, zato si jo bodo ogledali predstavniki iz vseh slovenskih občin, iz republiških organov Slovenije in iz drugih republik ter zastopniki JLA. O vaji bodo posneli poučen film, ki ga bodo prikazovali po vsej Jugoslaviji. V soboto dopoldne pa bodo v poslopju občinske skupščine odprli razstavo, na kateri bodo prikazali vse predmete potrebne za organe civilne zaščite. Pripravil jo bo republiški sekretariat za narodno obrambo v sodelovanju z občinsko skupščino Kranj. V praktični vaji bo torej sodeloval vsak dvajseti Kranjčan. Za drugih devetnajst bo sobota sicer običajen dan, saj bo življenje v mestu potekalo normalno. Vendar pa bo sama vaja pritegnila pozornost mnogih meščanov, da si jo bodo ogledali. Pa tudi poleti letal nad mestom, eksplozije »bomb« in zavijanje siren bodo dali svoje zunanje obeležje akciji. LADO STRU2NIK Potrjena smrtna kazen za Jeliča Zavrnjena pritožba pripadnika ustaške teroristične skupine iz Nemčije, ki je podtaknil razstrelivo na beograjski postaji BEOGRAD, 16. okt. (Tanjug) — Jugoslovansko vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo obtoženega Ivana Jeliča ter njegovega branilca kot neutemeljeno ter je potrdilo sklep okrožnega sodišča v Beogradu ter vrhovnega sodišča Srbije o smrtni kazni. Tako je razsodilo vrhovno jugoslovansko sodišče po javni seji, ki so se je udeležili tudi obtoženi Ivan Jelič, njegov odvetnik ter predstavnik zveznega javnega tožilstva. Kot je znano, je obtoženi Ivan Jelič prišel kot pripadnik ustaške teroristične skupine. ki deluje v Zahodni Nemčiji, dvakrat v Jugoslavijo, in sicer 28. aprila ter 23. maja; na beograjski železniški postaji je podtakni! razstrelivo, zaradi česar je nastala v drugem primeru v garderobi in na peronu eksplozija, v kateri je bilo ranjenih 14 ljudi, povzročila pa je tudi precejšnjo materialno škodo. Jugoslovansko vrhovno sodišče je zavrnilo obrambo obtoženega ter se je strinjalo Dva mrtva - krivec pobegnil V Sloveniji tri smrtne žrtve v 23 nesrečah LJUBLJANA, 16. okt. — Včeraj se je na cestah Slovenije zgodilo 23 nesreč, ki so zahtevale tri mrtve, 15 huje ranjenih in 14 laže. škoda na vo-zilih znaša 73.200 dinarjev. PREDDVERJE ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE NA RAVNAH. Foto: F. Kamnik Uspešen odkup živine Kmet dobi 5,50 do 5,75 din za kilogram žive teže, pri višji klavnosti še več V kmetijski zadrugi Dravsko polje v Lovrencu menijo, da bodo letos odkupili več pitanih goved kot lani. Tudi telet bodo odkupili več. Manj pa bo pitanih prašičev, ki po mnenju kmetov imajo najmanj ugodno ceno. Priprave na teden bratstva Ptuj je pokrovitelj prireditev hrvaških in slovenskih obmejnih občin V Ptuju se že pripravljajo na teden bratstva in prijateljstva, ki ga vsako leto pripravijo štiri obmejne slovenske in hrvatske občine; Ptuj, Ormož, Varaždin in Čakovec. Letos se jim bosta pridružili v sodelovanju še nadaljnji dve: Koprivnica in Slovenska Bistrica. Prireditve tega' tedna bodo posvečene predvsem dvema praznikoma: 1900-letnici Ptuja in 50 obletnici ustanovitve zveze sindikatov Jugoslavije. Prireditelj je Ptuj, pokrovitelj prireditev pa je ptujska občinska skupščina in njen predsednik Franjo Rebernak. Spored prireditev, ki bodo sicer šele 23. do 30. aprila prihodnje leto, je že določen. Ker pa je zelo obsežen, so se začeli nanj pripravljati že sedaj. Slavnostna seja medobčinskega odbora bo v Kidričevem, prisostvovalo ji bo okoli 450 gostov, po 30 iz vsake občine in od drugod. Na seji bodo govorili zlasti o 1900-letnici Ptuja, o medobčinskem sodelovanju, katerega pobudnik je občinski sindikalni svet v Ptuju ki so se mu priključi’! sindikalni sveti drugih petih občin. Med tednom bo kulturni spored v Ptuju, Kidričevem in v Majšperku, ki ga bodo izvajale skupine iz sosednjih občin. Istočasno bodo slovenske kulturne skupine gostovale v hrvaških občinah. V Ptuju bodo pripravili tri razstave: ptujskih umetnikov Oeltjena, Mežana, Lugariča in Šibile. To razstavo bodo zatem prenesli v Varaždin in v Koprivnico. Na fotoama-terski razstavi bodo prikazali predvsem Ptuj. Tudi to razstavo bodo nato prestavili v druge občine. Poleg teh dveh bo še razstava dela sindikata pred vojno, po vojni, še posebej pa bodo na njej prikazali uspehe medobčin- 1 skujejo skega sodelovanja, katerega pobudnik so bili prav sindikati. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi posebno številko časnika, v ka.terem bodo predstavili vse občine iz gospodarskega, družbenopolitičnega in kulturnega vidika. Tudi gradivo za ta časnik že zbirajo, glavni urednik je tajnik občinske skupščine Ptuj Ivo Rau. Razen drugih priprav na osmi teden bratstva in prijateljstva med obmejnimi slovenskimi in hrvaškimi občinami, so med. prvimi pričeli s tekmovanji športniki. Zdaj tekmujejo športniki v enajstih panogah v okviru občin, najboljši pa bodo zatem sodelovali na sklepnem tekmovanju. Sodelovanje med petimi občinami pa ni omejeno samo na teden bratstva, ki ga pripravijo vsako leto. Takrat je res višek, vendar obstajajo živahni stiki tudi sicer med letom. Tako se udeležujejo odborniki občinskih skupščin sej drugih skupščin, obi-se predstavniki delovnih kolektivov in izmenjavajo izkušnje, kulturni ansambli izmenjavajo gostovanja. Pred kratkim so obiskali ptujski gostinski delavci tovarišfe v Varaždinu, delavci iz storitvenih dejavnosti iz Koprivnice pa so obiskali Ptuj. FRANCE ŠRIMPF Kmetje na območju zadruge ne bodo spitali več goved kot lani. Verjetno tudi ne manj. Zadruga jih bo odkupila več. ker je s ^konkurenco izločila kupce, ki so prejšnja leta prihajali od drugod. Ali ker zaradi manjšega povpraševanja letos ne prihajajo tako kot prej. Verjetno pa vpliva na večji odkup zadruge oboje. Odkupne cene živine namreč kažejo, da so kmetje na območju te zadruge lahko bolj zadovoljni kot v nekaterih sosednjih krajih. Boljša mlada goveda, ki jih spitajo kmetje, zadruga v Lovrencu na Dravskem polju izvaža. Seveda le preko izvoznih podjetij. Vzlic temu pa plača kmetom za kilogram žive teže 5,50, za živino, ki gre v Anglijo, pa celo 5,75 din. Rejci najboljših goved dobijo celo več, kar pa je nekoliko zabrisano z zapletenim računom, da ne bi bili kršeni predpisi. Taki računi sicer ne škodujejo nikomur — ne govedorejcem, ne družbi — gre le za to, da zadruga ne sme odkupovati ali ob- SLOVENSKA BISTRICA Novo cesto gradijo Kljub težavam, ki nastajajo zaradi pomanjkanja denarja za komunalna dela, bodo v Slovenski Bistrici letos dobili še en pomemben objekt. To je nova cesta iz Bistrice proti Črešnjevcu, v dolžini 4 km, ki jo prav te dni asfaltirajo. Sredstva za to novo asfaltno cesto so prispevali iz lokalnih virov in predvsem cestnega sklada. Nova asfaltna cesta z urejenimi robniki bo stala okrog 1 milijon 296 tisoč N din. D. V. računavati mesa, temveč le živo živino. Odkupna cena goved je namreč odvisna od izvozne cene — in seveda odstotka mesa v živi teži — zadruga pr. dobi le šest.odstotno maržo. Zadruga v Lovrencu že dve leti odkupuje od kmetov živino po klavnosti. V začetku nekateri kmetje niso bili zadovoljni s takim odkupom. Zdaj se je večina že privadila. Vsaka žival dobi ob prevzemu od rejca številko in račun klavnice — koljejo jih celo v Novi Gorici, ker zadruga nima lastne klavnice — je narejen za vsako žival posebej. Mesarji ne poznajo rejcev, da bi zlonamerno kateremu škodovali. Zadruga pa pošlje v klavnico po enega kmeta, ki ga izbero izmed sebe prodajalci živine. To je navadno tak, ki ima največ pripomb k taki prodaji. Tako se je večina kmetov že prepričala, da pri prodaji po klavnosti ni nobenih špekulacij. Zadruga plača višji odstotek klavnosti — več mesa v živi teži — tako, da v rač'tnu ustrezno zveča težo žive živali. Za kilogram pa plača enako ceno kot rejcem, katerih goveda so dala le 55 odstotkov mesa. Tako dobijo rejci ustrezno plačano kakovost svojih živali, zadoščeno pa je tudi predpisom, ki v sedanjih razmerah na trgu ne ustrezajo več. Zelje kmetov na Dravskem polju, kakšne na.j bi bile odkupne cene živine, niso pretirane. Pri pitanih mladih govedih bi bili v sedanjih razmerah zadovoljni s 6 dinarji za kilogram žive teže. To ni veliko manj, kot dobijo zdaj za pitano živino. Pri prašičih bi se zadovoljili s 5,50 din za kilogram. Razlika med sedanjo odkupno in zaželeno ceno ie nekoliko več- ja kot pri govedih — za kilogram dobijo 4,80 do 5,00 din — zato so pitanje prašičev precej omejili v primerjavi s prejšnjimi leti. Čeprav na Dravskem polju niso velike kmetije, spita kmet na območju lovrenške zadruge povprečno letno eno govedo in dva prašiča za prodajo. Pred leti pa so kmetje spitali čelo dvakrat toliko prašičev. JOŽE PETEK OGLAŠUJTE V DELU Sinoči se je zgodila huda nesreča na Trojanah, v bližini hiše št. 1, v kateri sta izgubila življenje zakonca 44-letni Franc Prašnikar, zo-botehnik in njegova žena, 42-letna Božena Prašnikar, oba doma iz Škofje Loke. Zakonca sta se s fičkom kranjske registracije peljala iz Celja proti Ljubljani. Nasproti je pripeljal neznan tovornjak s prikolico ter se zaletel vanju. Trčenje je bilo tako silovito, da se je osebni avto prevrnil v jarek. Med obračanjem je padla iz vozila Božena Prašnikar in ob- Razkrinkani tihotapci rubljev Tri Skopjance so odkrili tik pred odhodom v Sovjetsko zvezo SKOPJE, 16. okt. (Tanjug). Organi mestne uprave javne varnosti so preprečili trem Skopljancem — Vanu in Trondu Samarenčevu ter Le-nu Stavrevu — da bi v Sovjetsko zvezo pretihotapili 28 tisoč rubljev (okoli 386.000 N dinarjev). Sovjetski denar so kupovali na Dunaju od sovjetskih državljanov, k nam pa so ga spravljali s pomočjo grških državljanov. Tihotapce so odkrili tik pred odhodom v Sovjetsko zvezo. Denar so spretno skrili v kovčke z dvojnimi pokrovi. Ce bi jim načrti uspeli, bi pri vsakem rublju zaslužili po 10 novih dinarjev, kar skupaj znaša približno 80.000 N dinarjev. Pri njih so našli tudi večje količine industrijskega blaga, uvoženega iz Italije, ki so ga nameravali preprodati v Sovjetski zvezi. Pri tihotapljenju so sodelovali še štirje drugi Skopljanci, ki se bodo prav tako kmalu morali zagovarjati pred sodiščem. Povozil pešca in pobegnil MOSTAR, 16. okt. (Tanjug). — Pri vasi Knežpolje v bližini Mostara se je snoči zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje Tomislav Zelenika, rojen 1. 1931, oče štirih mladoletnih otrok, medtem ko je 70-letni Ivan Kopi.aš hudo ranjen in so ga prepeljali na kirurški oddelek mostarske* bolnišnice. Do nesreče je prišlo, ko se je kamion znamke »MAN«, ki ga je vozil njegov lastnik Zvonko Mandič, z vso hitrostjo zaletel v pešca Zeleniko in Kopilaša, ki sta hodila po robu ceste. Po nesreči je voznik Mandič pobegnil. Preiskava je v teku. ležala mrtva. Tudi voznik Franc Prašnikar je poškodbam takoj podlegel. Za pobeglim tovornjakom prometni organi še niso našli sledi, gotovo pa je, da je zelene barve. A. L. Posebno obvestilo Včeraj 15. oktobra okoli 21.45 se je na cesti Ljubljana — Celje pod trojanskim klancem zgodila huda prometna nesreča, pri kateri sta izgubila življenji voznik osebnega avtomobila fait—zastava 750 Franc Prašnikar in njegova žena Božena. Voznik Prašnikar, ki je vozil proti Ljubljani, je pri srečanju trčil z neznanim tovornim avtomobilom. Voznik tovornjaka se p otrčenju ni ustavil, temveč je pobegnil in odpeljal v smeri proti Celju. Pobegli voznik je vozil tovorni avtomobil zelene barve. Od tovornjaka, ki je imel lahko tudi priklopnik, je pri trčenju odpadlo rdeče okroglo steklo zadnje pozicijske luči in od-bojnno trikotno steklo. Obstoja domneva, da so na levi strani tovornega avtomobila pri nesreči nastale še kake druge poškodbe. Prosimo vse. ki so bili v kritičnem času, oziroma vozili na cesti Ljubljana — Celje in ki lahko dajo kakšne podatke o pobeglem vozniku in avtomobilu ali kakršnekoli druge podatke o tej nesreči, ki bi organom javne varnosti koristili pri iskanju pobeglega voznika, da to sporočijo najbližji postaji milice ali upravi javne varnosti Ljubljana. Prešernova 18. telefonska številka 92. Posebno prosimo voznika osebnega avtomobila fiat 1300, svetle barve, ki je po nesreči okoli 22. ure vozil od Trojan proti Celju za nekim tovornjakom. da se zaradi informacij o tej nesreči zglasi ali sporoči svoj naslov najbližji postaji milice. Voznik avtomobila fiat, 1300 nesreče verjetno sploh ni videl, ker je poškodovani osebni Avtomobil ob nesreči zaneslo pod cesto. Iz pisarne Uprave javne varnosti v Ljubljani Obsojen zaradi utaje davka SKOPJE, 16. okt. (Tanjug) — Zaradi utaje davka več kot 10.000 N din je danes okrožno sodišče v Skopju obsodilo na dve leti strogega zapora Strahila Ičitrajkova, direktorja podjetja »Zname«. Nekdanjega vodjo računovodstva tega podjetja Zdravka Fiaanova, ki je izdal netočno potrdilo o osebnih dohodkih svojega direktorja, so obsodili na leto dni strogega zapora. Sojenje je s prekinitvami trajalo skoraj mesec dni. Obtoženi Ičitrajkov se je spretno branil. Krivdo za potvorbo je zvalil na šefa računovodstva. Fidanov pa je na sodišču priznal, kako je direktor zahteval, naj prikaže manjše dohodke od resničnih. Da bi opravičil svoje nedovoljene postopke, je Ičitrajkov na začetku preiskave zahteval, naj mu sodi drug sodnik in ne Bogosav Niko-dijevič, ki mu je baje postavil tendenciozno vprašanje o njegovi preteklosti. Toda predsednik okrožnega sodišča je njegovo zahtevo zavrnil kot neutemeljeno. z ugotovitvami prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča. Vrhovno sodišče je upoštevalo zagrizenost in brezobzirnost obtoženca ter hude posledice njegovega dejanja ter ugotovilo, da v tem primeru obstajajo zakonski razlogi, da obtoženemu Jeliču odmerijo najhujšo kazen. Cestni odsek med Idrijo in Godovičem bodo zavarovali IDRIJA, 16. okt. — Posebna komisija sestavljena iz predstavnikov cestnega sklada SRS, občinske skupščine in milice si je danes ogledala cestni odsek med Idrijo in Godovičem. Ta cesta je republiškega značaja in je kljub številnim ovinkom in ozkemu cestišču pomanjkljivo opremljena. Mnogi vozniki, ki ne poznajo dovolj te ceste, so doživeli manjše ali večje nesreče. Avgusta je neki nemški osebni avtomobil zdrknil s ceste, pred dnevi pa se je na isti način pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom. Na tem cestnem odseku bi nujno morala biti vsaj na najbolj nevarnih mestih odbojna ograja, ki pa je zdaj ni. Komisija, ki je ta del ceste pregledala danes, bo predlagala nekaj načinov zavarovanja. A. P. Namesto v ■ ■■ v živali, v ljudi Kdo je odgovoren 2a nesreče v pomurskih loviščih? MURSKA SOBOTA, 16. okt. Lovna sezona, ki je v Pomurju sedaj na višku, prinaša tudi letos nevšečnosti z lažjimi in hujšimi obstreli gonjačev, lovcev in drugih občanov. Samo prejšnji teden so italijanski lovci laže ali huje poškodovali s streli iz lovskih pušk šest gonjačev in drugih ljudi, ki so se mudili v bližini lovišč. Huje sta bila ranjena tudi dva italijanska lovca, ki so ju poškodovali njuni lovski tovariši. Ker je teh poškodb v po1 murskih loviščih vse več se prebiva,ci Pomurja in tudi organi javne varnosti vprašujejo, kdo je odgovoren za varnost ljudi v loviščih. Vsekakor bi morale za večjo var. nost udeležencev lovskih pohodov in kmetov ria polju skrbeti tudi lovske družine ki so organizatorji lova. Po leg tega, da bi odgovorni domači lovci in funkcionarji lovskih organizacij bili dolž ni poučiti goste iz Italije ne previdnost, bi kazalo po mnenju uprave javne varnost; uvesti v lovskih družinah tudi tako nadzorno službo, ki bi zagotovila varnost ljudi. Niso namreč redki primeri, da tuji lovci obstreljujejo polje, kjer so ljudje na delu, večkrat pa uprizarjajo lov tudi v bližini naselij in javnih cest ter poti. B. BOROVIC Nesreča kolesarja MURSKA SOBOTA. 16. okt. Davi se je na cesti II. reda v Crenšovcih zgodila huda prometna nesreča. Voznik tovornega avtomobila avstrijske registracije 25-.letni Giinther Markgrabner iz Sirlinga v Avstriji je pri srečavanju trčil v kolesarja 35-letnega Ivana Oršiša iz Podturna. Or-šiš, ki je bil vinjen, je zadel v levo zadnje kolo prikolice. Vrglo ga je po cesti, kjer je obležal hudo poškodovan po glavi in telesu. Zdravi se v soboški bolnišnici. B. B. Našli ukradeni avto PTUJ. 16. okt. — V Varaždinu so našli osebni avto škoda, last Sonje Ivanovič iz Ptuja. Gregor, čičev drevored 7. Lastnici so avto pred dnevi ukradli. M. K. o r /vcdiIi — 1 MOTIV IZ RAKIČANA V PREKMURJU. Foto: B. Borovifi Vrtimo globus DJAKARTA — Zaradi drsenja zemlje na ver mestih v osrednjem delu Jave je bilo skupno 21 smrtnih žrtev. Po nekajdnevnem deževju je zemeljski plaz zasul vež his v planinski vas; Keoasen in zajezil režico, ki je p:plavila nekaj obvodnih vasi. PERTH —- V zahodni Avstraliji so včeraj ponovno | čutili potresne sunke, in sicer v dveh krajih, ki sta ka kih 130 km zahodno cd Pertha. Človeških žrtev ni bilo. LONDON — Po mnenju britanskega biologa dr. Moora. člana državne komisije za proučevanje insekticidov, bi bilo treba prašek DDT umakniti iz vsakdanje rabe, ker je škodljiv za razne oblike življenja. Sledove DDT so našli med drugim v ptičjih jajcih in v človeškem organizmu. Moore pravi, da je ta kemična snov ubijala netopirje, zaradi tega pa so se zelo razmnožili razni škodljivci. TIRANA — Albanski arheologi, ki raziskujejo sledove predzgodovinske kulture v okrožju Korga, so odkrili risbo na skali v jami nedaleč od kraja Treni. Naslikan je lovski prizor s konji. To je doslej edina najdba te vrste v Albaniji. Zločini v nočnem Parizu Streii tudi podnevi, več kriminala med mladino PARIZ — Pred štirimi leti se je lahko človek v nočnih urah skorajda brez skrbi sprehodil tudi po najtemnejših ulicah Pariza, zdaj stori najbolje, če se zadržuje na svetlih trgih in bulvarjih. Včasih žvižgajo krogle tudi že v opoldanskem odmoru, kakor na primer pred dnevi, ko je pet gangsterjev komaj sto metrov od Slavoloka zmage prerešetalo dva tekmeca v kupčiji z mamili. Glede tega Francozi zadnje čase primerjajo | Pariz s pristaniškim Marseillom. V policijski zapisnik za- kožo, se s sunkovito iz- jeti dogodki ene same pariške noči: inženirja so roparji napadli doma; oropali so avtomobilista in dva trgovca; napadli so šest žensk, ki živijo same vsaka v svojem stanovanju. pobili nočega čuvaja in z grožnjami štirim pešcem izpraznili listnice. V to niso všteti pretepi in drugi obračuni med člani narodnostno zelo pestrega podzemlja ob trgu tegnjeno nogo ubrani napadalca z nožem, ki potem obleži med črepinjami in razbitim gostinskim pohištvom. Pariška policijska uprava napoveduje, da bo leto 19G8 prišlo v arhive in kronike kot leto banditov. V obdobju 1966-67 se je število vlomov v izložbena okna in avtomobilskih tatvin zvišalo za deset, število napadov na ženske brez spremstva in iames McConnaughey 57. nadaljevanje ■llltlllt! IIIIIIH'!!!1! lili lliini i! 1 lil! i UD t' IlilllllHli l usposablja- 1 la za vlom in jih navajala h | krak. Dajala sta jim orodje ; za vlamljanje v parkirane avtomobile in kijukce za hišna vrata. Za plen enega dne sta jim dajala po 500 lir. HAMBURG — Kako bomo živeli leta 1985? Odgovor vsebuje letos najdražja knjiga »Rapport 85« (cena 1214 mark), ki jo je izda-l Wickertov inštitut v Tubingenu, eden izmed redkih evropskih socioloških zavodov s fu-turološkim oddelkom. Skupina znanstvenikov pod vodstvom prof. Wagenfuehra je skušala dognati z računi in raziskavami, kako bo v njihovi deželi in v Evropi čez 10 ali 20 let. Bržkone edini kupci te knjige so vodilni ljudje v raznih industrijskih panogah, ki snuje; > dolgoročne načrte. Wickertov inštitut je v tem primeru delal za gospodarstvo in ne za široko občinstvo. n ju. Tehnološki napredek je tako nagel, da so mogoče le približne napovedi: že leta 1975 bodo sestavljali polovico industrijske proizvodnje predmet;, ki jih zdaj sploh še ni. Bo leta 1985 se bo svetov skrbi za oddih vale in jih hkrati osvetljevale. Ljudje bodo gledali tridimenzionalne televizijske oddaje, pili mleko v kockah, katerih vsaka bo spremenila v mleko po tri litre vode. Zimska obleka bo imela neke vrste centralno gretje. Po zaslugi novih materialov bo na proizvodnja elektron- : mogoče grad'nebotičnike. Francozi so skova vadno novo besedo, nik »lururible«. v katerem so združili svoja izraza za »prihodnost« in »možno«. Mož- SOFIJA — V bolgarskem glavnem mesiu se je končal mednarodni knjižni sejem. Direktor Stavrev je podelil tujim založbam nagrade za najbolje opremljene prev .de bolgarskih piscev. Kakor poroča BTA, je knjižni sejem obiskalo okoli 50.000 ljudi. Marši cigaret Podatki o kadilcih v ZDA NEW YORK — Ethel, vdova po pokojnem senator ;u Robertu Kennedjrju, je morali zaradi hudih bolečin na univerzitetno kliniko v Geor-ge.oivnu. Vdova pričakuje konec novembra enajstega otroka. Zdravniki so izjavili po pregledu, da se ni bati prezgodnjega poroda. nena | nih prihodnosti pa je mno-pridev- ; go in vse se razlikujejo med ! seboj. Tubinški futurologi govorijo o ni znano gre za zmes bolj ali manj posrečenega ugibanja, spornih podobnosti in napovedi na podlagi statistike. Po tej knjigi sodeč bo pri- j hodnost postregla s kopico ! | presenečenj. Profesor Wagen- , LOS ANGELES — Spre- j fuehr in sodelavci so večji op- | membe na ameriškem tr- ; timisti kakor podobni napo- i gu s tobačnimi izdelki: v | vedovalci prihodnost! onstran obdobju 1954-67 je nehalo j Atlantika. Pravijo, da prihaja kaditi vsaj 21 milijonov | doba brezdelja v klasičnem ljudi, med njimi jih je tri ! pomenu besede. Leta 1985 bo milijone, ki so pustili ci- I delal človek v industrijsko garete v minulih dveh le- j razvitih evropskih deželah po-t-Pi. Tudi začetnikov, ki se i tri dni, se pravi, da se mu uvrščajo med kadilce, je , obeta dolg tedenski oddih, zdaj manj kol nekoč. Poprečna življenjska doba skih računalnikov' povečala vsaj 13-kratno, mize vodilnih ljudi v podjetjih, ustanovah in uradih bodo podobne majhnim elektronskim centralam z diktafoni, mikrofilmskimi arhivi, televizijskimi zasloni in z zvezami za neke vrste »uporab- pogovor s sodelavci, s ti«, v resnici pa , lz ws bodo izginile peci, radiatorji in svetilke. V stene bodo vdelane posebne naprave, ki bodo prostore ogre- tudi petkrat vi”je od sedanjih najvišjih stavb po svetu. Seveda se vsiljuje vprašanje. kako da so tubinški profesorji tako trdni v svojih napovedih. Niso prepričani, da bo tako, govorijo samo o možnostih glede na sedanjo razvojno stopnjo, zato v njihovi knjigi mrgoli besedic »če« in »toda«,, se pravi, če ne bo vojn, naravnih katastrof ipd. odstotkov. Predlanskim je bilo šest, lani že dvajset roparskih napadov z orožjem na cesti; I lani so prijeli 5500 nedo-| letnih kriminalcev, pred-| lanskim 4000. j Nekatere izmed teh ža-; lostnih rekordov so sto-: rilci kaznivih dejanj pre-j kosili že v prvih osmih I mesecih letošnjega leta, 'ko se je zvrstilo 32 cest-j nih roparskih napadov z revolverjem ali z brzostrelko. Razmeroma največ jih je bilo v predmestjih oziroma v obrobnih naseljih, kjer živijo premožnejši ljudje v lastnih družinskih hišah in je manj policijskih enot. Čeprav šteje veliki Pariz po pripojitvi nekaterih naselij s skupno 850.000 ljudmi že 8,5 milijona prebivalcev, se ni število policistov prav nič povečalo. Cam- Ne bi bilo prav. Toda lahko jo je spravil za tisti dan, ko bi bila potrebna, medtem pa bi od nje imel nekaj duševnega miru- Ko se je vrnil, ga je Cam radovedno pogledala in spregovorila: »Hal. povej mi kaj o Mary. Ali lahko? Ali je še zmerom preveč boleče?« O Marj'. . . Pomislil je, da bo težko, začel jo je opisovati tako, kakor so jo videli drugi. Potem je naravno in brez čustev izpopolnil oris z osebnimi nadrobnostmi, ki so ji dajale tisti posebni čar. Vsega ni bilo tako lahko povedati- Nekaj nepozvanih spominov ga je zaustavilo sredi stavka. Nekaj kalejdoskopskih predstav je bilo preveč bolečih, da bi se pomudil pri njih. Kljub temu je začutil nenavadno olajšanje, ko je govoril o njej. Prvič po njeni smrti je to storil, morda zato — in to ga je rahlo pretreslo — ker je Cam postala ne samo njegova najbližja prijateljica, ampak tudi edina živa duša, ki ji je lahko odprl samotni hodnik srca. n Ni končal, ker bi bil povedal vse, kar je bilo povedati. Kratko in malo je nehal govoriti. Nekaj trenutkov je vladala tiši- »Da. Skoraj vse življenje. Težko si je misliti — kaj drugačnega.« »Zelo rada imaš Timmvja, ali ne?« Počasi je odkimala in se nasmehnila. »Pri Timmyju je nekaj nenavadnega. Dosti otrok sem srečala in sem jih zmeraj imela rada. Toda Timmj' je drugačen. Ne morem si misliti, da bi bila lahko kakemu otroku bližja — niti svojemu lastnemu. Jaz . . .« Videti je bila resnično zbegana. »Ne razumem popolnoma, kako se je moglo zgoditi v kratkem času.« »Čudovit otrok je,« je zamišljeno dejal. »Ce res tako čutiš do njega, imam načrt, ki mu utegne rešiti življenje, če me ujamejo.« »Kakšnega?« »Zdaj ti ga ne morem povedati. Počakaj, da pride pravi trenutek, če bo prišel. Pogledala mu je v oči, da bi v njih našla namig ali odkritje. »Ce lahko storim,« je rekla, »lahko računaš name. Naj bo kar koli. Upam, da se tega zavedaš.« »Zdaj vem,« je dejal z glasom, ki je nenadoma ohripel. Potem sta se pogovarjala pritajeno, nežno — o neposredni preteklosti: o tem, kaj sta nenavadnega doživela, o strahovih, ki na- Naposled se je ozrl na Cam. Njene so se pokaza.i kot. neumestni, o ponovnem oči so bile vlažne in strmela je v kozarec. »Gotovo je bila čudovita ženska,« je rekla. »Toda ker tako čutiš o njej, kako je mogel kdo pomisliti, da si jo ubil! To je norost!« Skomignil je z rameni in potem dejal, kakor da je odveč to govoriti: »Celo bister policist, sodnik, porota ne morejo vedeti . . .« »Hal,« je rekla. »Ali imaš občutek, da nani ni preostalo dosti časa, da se bo nekaj zgodilo, tako ali tako?« »Zelo močan občutek.« »Tudi jaz. Strah — me je.« Oba sta molčtfla in potem je Cam nadaljevala s tako ihto v glasu, da ga je presenetilo: »Ce te ujamejo, se bom borila zate. Nastopila bom kot priča o tvojem značaju. Prepriča-.a — prepričala jih bom, da tega nisi mogel storiti!« Njena zvestoba ga je ganila, majhnega se je čutil ob njej. Hkrati je začutil mo- Ičan nagib, da bi ji zdaj razložil svojo misel. Temu se je uprl. V njenem sedanjem čustvenem stanju ne bi bilo prav. Lahko 1 pa brez pridržka preizkusi tla, če so plo-8 dna. »Ali imaš občutek, da sva v teh nekaj L _ barvanju las v hotelu v nedeljo, o nepomembnih in razmeroma prijetnih trenutkih, ki so lajšali boj napeto dogajanje. S pogovorom sta si spletla navidezno vsakdanjost in varnost in Pryor se je nerad poslovil od tega zavetja. Vstal je. »Najmanj si želim, da bi te moral zapustiti,« je dejal, »toda ker ne vem, kaj bo prinesel jutrišnji dan . . .« Pokimala je in takoj vstala. »Spanja si potreben.« Za hip je obstal z roko na k.juki in možgane so mu polnile misli, ki jih ni mogel izreči. Ustavila, se je kak poldrugi meter od njega in ga gledala. Potem ni mogel več tega prenašati in je brez besede odšel skozi vrata. 18 Cam je ustavila avto tik za ovinkom. S tega mesta ni več videla luči motela in to je pomenilo, da tudi od ondod ne morejo videti luči avtomobila, če je kdo opazoval njun odhod. »Srečno,« je rekla. Njeno vedenje je bilo živčno in rezko, kakršno je bilo prejšnjo g noč. Tudi on je bil živčen, toda bil je v g skrbeh zaradi nje. a w?s?zj5 c.snm ssv* Rak kmalu pod kontrolo? manj not S temi podatki TUBINGEN — Večina za-hodnonemških zakoncev .-i želi po dva otroka, po podatkih \Vickertovega inštituta je takega mnenja 54 odstotkov anketiranih parov. Približno vsaka četrta družina (27 od stoikov* si želi tri otroke, šest odstotkov anketirancev po štiri, okoli pet- odstotkov družin pa po pet ali več otrok. Sedem odstotkov anketirancev je bilo mnenja, da zadošča en otrok. RIO DE JANEIRO — An-dres Lopes, pismonoša iz bra/i iškega kraja Tašunhe, se je znašel v preiskovalnem zaporu. Dve leti je izročil naslovnikom vsak dan le po trideset poštnih pošiljk, ki jih je sproti izžrebal, druga pisma pa je odvrgel. Na vprašanje, zakaj je to počel, je odgovoril: »Zaradi lenobe prav gotovo ne. Veste, zelo se navdušujem za športne in druge stave, pa sem hote: tudi v svoj dolgočasni poklic vnesti vsaj nekaj razburljivega. je postregel na tiskovni konte- ; renči dr. Horn, predstojnik enega izmed oddelkov : na zavodu za narodno zdravje. Horn je bil član : odbora, ki .ie leta 1964 sestavil in objavil vznemir- ! lj-ivo poročilo. V njem je J bilo rečeno med drugim, j da je med kadilci mnogo več smrtnih žrtev raka na pljučih kakor med neka- ! dilci. Na podlagi tega poročila je ameriško zdru- j ženje za preprečevanje in | zdravljenje raka sprožilo kampanjo proti kajenju, . ki je dala — vsaj tako j kažejo podatki — zelo i ugodne rezultate. Dr. Horn je povedal da j se bo podaljšala na 90 prvih 30 let bo človek študira!. nato 30 let delal, potem j pa ga čaka izdatna pokojni- i na. Kot poklice oziroma stro- 1 kt- prihodnosti označuje knjiga elektroniko in kemijo. (Samo v prihodnjih desetih letih naj b; se število ljudi ! v teh strokah zvišalo za 10(1 j oziroma za 61 odstotkov.) Sto- 1 pnja izobrazbe bo leta 1986 mnogo višja od sedanje. Raziskovale; iz tVickertovega inštituta zatrjujejo, da bo poprečna izobrazba enaka vsaj sedanj, srednji šoli z matu- j ro. Na svetu bo pet milijo- j nov znanstvenikov, torej dva- j inpoikrat več. kot jih ja zdaj. Veljavo bo imel. kdor si bo znal pametno razdeliti Znanstveniki povsod v boju proti hudi bolezni tVASHINGTCN — Ameriški inštitut za rakaste bolezni napoveduje, da bo čez pet let mogoča kemična kontrola nad rakom na pljučih, dojkah, ledvicah, debelem črevesu in prostati. Zastopnikom washingtonskega tiska je izjavil dr. Zubrod. izvedenec za kemoterapijo oba j- pri tem zavodu, da je mogoče že zdaj z medikame-nti ■ , pozdraviti »dobesedno vsakega otroka«, obolelega za levkemijo. Kakor .ie izjavil Zubrod, je nova metoda zasnovana na točnem poznavanju ce lične rast.i v zločestih bu- kih, predvsem v starostni skupini 20-—55 let, je poročal kobenhavenski raziskovalec Clemmesen na ■ lah, proti katerim je mo- j letošnjem berlinskem kon-goče uporabiti razne me- j gresu o raku, ki se je dikamente bodisi posamič- t končal pred dnevi in se no. bodisi v kombinaciji. ] ga je udeležilo kakih 300 Teorija temelji predvsem f znanstvenikov iz osmih ; na spoznavanju, da se ce- i držav. V predavanju je :-e je v minulih desetih letih znižalo število mladih kadilcev za deset, kadilk pa za pet odstotkov. Zdaj kadi v ZDA 40 od stotkov fantov in 35 odstotkov deklet. čas. O ženskah pravici tubinški znanstveniki, da bodo snet odkrile gospcdinj-i ske radosti, zlasti še. ker . bo gcmodmja leta 1935 j opravljala vse 7. vzvodi in sti-‘ —- popolnoma avtomati- prosti I i« kali lice rakastih čirov delijo i hitreje kakor zdrave. To-| rej je mogoče uporabiti ! medikamente, ki napadajo naglo nastajajoče celice, medtem ko prizanašajo j tistim, ki se množijo nor- | malno. Iz tega razloga pa j skoraj za vse oblike raka i m mogoče po isti metodi j zelo težko ugotoviti po- j rakastih i vzročitelja. Samo pri raku | Clemmesen prvič javno omenil to »vznemiri jvo dejstvo, ki je statistično dokazano, vendar še ni znanstvene razlage zanj«. Kasneje je dejal v pogovoru s poročevalci, da je 1 1 I i i i I R NOVi ŠIBENISKI HOTELI IN PLAŽE - SODOBNI ZA LETOVANJE SOLARIS' 1 | obravnavati vseh I čirov, ker je celična del-i-| tev v nekaterih zločestih i bulah enaka kakor pri : normalnih celicah. O izrazitem naraščanju i primerov raka v modni- Za / I uQ*jsQ TORONTO — Med hokejski tekmo v Torontu, k; jo •e gledalo okoli 9000 ljudi, je igralec Bill Brown tako močno zamahnil po ploščici, da ie sfrčala med gledalce in zadela prav Browno\'o tašč i v obraz. Kirurg je moral vstavit: osem šivov. LONDON — Eileen Carter, 62-ietna Londončanka,, je v britanski prestolnici ustano- j vila »šolo za izvrstne tašče«, i Na- zelo obiskanih večernih ; predavanjih govori izkušena I Eileen o »pozitivnem odnosu Ui če do nove družine«. Razni listi objavljajo od nedavnega poročne oglase, ki se «!3sijo na primer takole: Absolventka šole za tašče išče simpatičnega moža za svojo ljubko hčer z izrednim čutom za d m.« NEW VORK Candv Barr. burska plesalka :n slači ca. je pos.taia honorarna predavateljica na dveh ameriških visokih .šo!ah. Kakor je zapi sano v učnem programu, bo Candy Barr posredovala študentom »vaje v pr-ktičn; f; lozofiji«. TRAVEMi NOE V Nemčiji umre z» rakom nad 1500 ctrck na r: i. ;e L-Hvi; br i-tmscluveiški prim-mij Oehme Po r govih p datkih so zločeste bule kot vzrok smrti med otroki v svetovnem me rilu na drugem mestu, za prometnimi nesrečami. »Mama. a!i bi lah! n telefonirala iro rešilni ros?« »Kuga imaš rajši, mamico, mene ali tisto staro vazo. ki je bila na mizici?« na pljučih »smo imeli srečo. ker je naraščanje tako primerov bolezni kakor porabe cigaret lahko identificirati«, je Clemmesen omenil izjemo. Medicinska znanost je zabeležila napredek tudi j pri iskanju povzročitelja raka na mehurju. »Na Danskem smo ugotovili,« j je dejal Clemmesen, »da imajo pri tem določeno ; vlogo tobak in tudi neka- I tera tovarniška dela.« Nasprotno pa so povzročite- i lji, zaradi katerih pogosto ; nastajajo rakaste tvorbe, i na primer rak na želodcu, j zelo splošni in jih je zato : težko identificirati. Tudi j na vprašanje, zakaj je ve- | čina rakastih bolezni po- : gostejša v mestih kakor I na deželi, še ni splošno I veljavnega pojasnila. »Brž- | kone deluje cela vrsta raz- i ličnih faktorjev,« je dejal I Clemmesen, »vendar ne j verjamem, da so nečiste primesi v zraku pri tem bistvenega pomena.« Drvni kombinat Novi Sad proda ali da v najem POSLOVNE PROSTORE v ožjem središču Novega Sada, Železniška 82 v skupni površini 458 Itv. m. Poslovni prostori obsegajo: ai enonadstropno poslopje v skupni površini kv m. — pod poslopjem je velika klet b) skledi-'-e v površini 104 lev. m. o garažo v površini 34 kv. in. 320 Prostori so primerni za predstavništvo, prodajalno, servisno delavnico in drugo. agencije, 9714 Obiščite najmodernejši in najelegant-nejši brivsko-frizerski salon v hotelu UNION Cene nespremenjene. I I i 9 I i R i I I Na čudoviti plaži hotela »Solaris«. To .je vse turistično mesto! Tako meni človek, ki s kopnega ali morja prvič zagleda nizka, toda čudovita in skladno razporejena bela poslopja, obkrožena z borovim gozdičkom, ki se lesketajo na ravni in sončni obali, pet kilometrov južno od Šibenika. »Solaris« je moderen objekt in ima veliko perspektivo. Pred več kot tri mesece so odprli vrata svojim gostom in jih tako navdušili. To sta dva med seboj ločena, toda po velikosti in arhitektonski rešitvi enaka hotela Prvi se imenuje »Jure«, drugi pa »Niko«. Ime sta dobila po imenih dveh znanih srednjeveških mojstrov — kiparjih Jurja Dalmatinca in njegovega naslednika pri gradnji čudovite šibeniške katedrale Nikole Florentinca. Geografska lega »Solarisa« je izredno ugodna. Lepa asfaltirana cesta ga veže z magistralo in matičnim mestom. Skupina skalnatih otokov med temi Zlarin in Krapanj hkrati s slikovitim šibeniškim zalivom deluje kot naravni jez. To je impresivna panorama tega sodobnega turističnega dela, ki že sedaj zasluži epitet »dragulj na obali srednjega Jadrana«. HOTELSKA PLAŽA POVRŠINE 900 kv. m. »Solaris« je namenjen predvsem za komercialni turi zem. Temu je prilagojena tudi njegova notranjost, ki nudi gostu vse možnosti za bivanje, rekreacijo im letovanje. Oba bolela »Jure« in »Niko« imata kapaciteto 105» postelj v luksuzno opremljenih sobah. Vsaka soba ima balkon, toplo in hladno vodo, \VC, tuš, telefon, vgrajene omare — torej ves komforl. Tri četrtine sob ima pogled na morsko peščino in otoke pred Šibenikom. Razen tega imajo gostje na razpolago moderno opremljene družbene prostore, intimni aperitiv bar in prostorno evropsko urejeno restavracijo s teraso. Pred hotelom je plaža, ki ima površino 900 kv. m. Tu so: snaek bar, tuši, posebno urejena mesta za sončenje, okrogli bazen s peskom za otroke itd. Plitko in peščeno morsko dno pa je primerno tudi za slabše plavalce. Zelo zanimiv za turiste je še en podatek. V neposredni bližini »Solarisa« so majhna morska jezera z zdravilnim blatom. 2e v srednjem veku so v teh jezerih (posebno Velika in Mala Solina) zdravili ljudje različne revmatične in podobne bolezni. Tudi sedaj prihajajo v letni sezoni ljudje, ki namažejo bolne dele telesa z blatom in se sončijo na soncu. ŠTEVILNE UGOONOSTi ZUNAJ HOTELOV Razen navedenih penzionskih in izvenpenzionskih ugodnosti bo lahko gost »Solarisa« spoznal izredne naravne lepote in zgodovinske znamenitosti Šibenika ter njegove okolice. Znano je, da ima Šibenik številne zgodovinske spomenike specifične srednjeveške kulture z izrednimi arhitektonskimi detajli, ki so jih ustvarile roke znanih domačih mojstrov tistega časa. Tu je čudovita šibeniška katedrala in kneževa palača, tu je staro mestno obzidje, stolpi in trdnjave, na primer Šubiče-vac, trdnjava Sv. Ivana in podobno. IVIalokatero mesto na jadranski obali ima tako privlačno in naravno okolico kot Šibenik. Izleti na Slapove Krke, Roški slap, Visovac, slikoviti otoček s starini frančiškanskim samostanom pa so posebno doživetje za vsakega turista. V bližini Šibenika so tudi Kornati, največja skupina jadranskih otokov, ki s svojo naravno lepoto privlačijo turiste tudi iz še tako oddaljenih držav. Ljubitelju ribolova ne bo žal, če si bo izbral ta kraj za letovanje. Z ribolovom se bo lahko ukvarjal sam ali pa pridružil starim, izkušenim ribičem iz sosednje vasi Zablača. Prometne zveze s Šibenikom so zelo ugodne in številne. Na relaciji od mesta do »Solarisa« vozi vsako uro mestni avtobus. Cene za penzion so popularne, mladi poročni pari pa imajo poseben popust. Skratka, »Solaris« je sodoben turistični objekt, ki nudi svojim gostom oh vsakem času idealne možnosti za letovanje in raznovrstne rekreacije. i i i i l 1 I I ČETRTIČ ZLAT. Al Oerter sprejema najžlahtnejšo kolajno tudi v Mexicu. Telefoto: UPI ODLOČITEV V FINIŠU. Doubell in Kiprugut na cilju teka na 800 m. Telefoto: UPI register kolajn Točke Z S B 4 5 6 1. ZDA 57 4 2 2 2 3 3 2. SZ 31 1 1 3 1 2 1 3. Poljska 4. Japonska 28 1 — 3 1 3 1 15 1 — 1 1 1 — 5. Madžarska 15 1 1 — 1 — 1 6. V. Britanija 15 1 1 1 — — — 7. Iran 12 1 I — — — 1 9. ZRN 12 — 1 — 2 — 1 10. Avstralija 11 1 — — 1 — 2 11. Kenija 11 1 1 — — — — 12. Romunija 11 1 1 13. Mehika 10 — 1 — 1 1 — 14. CSSR 6 — — 1 — 1 — 15. Nizozemska H 1 — — — —- — 16. Etiopija 5 — 1 —j — — — 17. Jamajka 5 — 1 — — — — 18. Švedska 5 — 1 — — — — 19. Avstrija 20. Italija 23. Tunizija 22. Danska 23. Kuba 24. J. Koreja 25. Francija 26. Jugoslavija 27. Norveška 38. Portoriko Olimpijsko •V -v. C- XIX. LETNE IGRE 5. DAN ME X ICO Ekipa kolesarjev - 16. V ekipni vožnji na kronometer prvi Nizozemci najboljši MEXICO, 15. okt. — Kolesarska reprezentanca Nizozemske je osvojila zlato kolajno v ekipni vožnji na kronometer. Proga je bila dolga 102 kilometra, zmagovalci pa Niz svetovnih rekordov Hemery 48,1 na 400 m z ovirami, Tyus 11,0 na 100 m za ženske MEXICO, 15. oktobra. Atletski spored so nadaljevali z vrsto razburljivih bojev. Presenečenje za vse je bil dež, navzlic temu pa sta bila dosežena celo dva svetovna rekorda: v teku na 400 m z ovirami je Anglež He-mery dosegel čas 48,1 ter tako za 1 sekundo popravil dosedanji uradni svetovni rekord Američana Cawleya, za 7 desetink pa tudi še nepriznano znamko Američana Vanderstocka z ameriških kvalifikacij. Američanka Tyus ni bila samo prva v teku na 100 m, ampak je postavila s časom 11,0 tudi svetovni rekord. In ne nazadnje Avstralec Doubell je osvojil zlato kolajno v teku na 800 m, potem ko je v sijajnem finišu še ujel in prehitel največ časa vodečega Kenijca Kipruguta. O četrti zaporedni zmagi ameriškega metalca diska Ala Oerterja pišemo na drugem mestu. 1:44,3 in 1:44,5! Sloviti Peter Sneli je dobil zaideš dostojnega naslednika na spisku olimpijskih zmagovalcev v teku na 800 m: Ralph Doubell, izredno inteligenten in eleganten atlet iz Avstralije, ki je v strahovitem finišu, ko sta se z Wilso-nom Kiprugutom borila za vsak centimeter, dokazal svojo izredno fizično moč, je z izenačenim svetovnim rekordom 1:44,3 skorajda simbolično opozoril, da je v vsakem atletskem elementu dorasel svojemu slavnejšemu predhodniku. Njegov najboljši čas 1:47,2 sicer pred olimpijskimi dogodki v Mexicu ni opozarjal na njegove fantastične sposobnosti, toda v vsakem olimpijskem teku je izboljševal svoj osebni rekord in z 1:46,2 v nedeljo, 1:45,7 v ponedeljek in 1:44,3 v velikem finalu ustvaril zares edinstveno serijo. Obenem je tudi zanimivo, da je bil Ralph Doubell samo kratek čas na aklimatizaciji in vendar je imel v finišu več moči kot atleti, ki so trenirali na domačih planotah. Wilson Kiprugut je začel tek silovito in večkrat tudi menjaval hitrost da bi se otresel zasledoval, cev. vendar je po vmesnem sprintu 430 metrov pred ciljem napravil kratek predali v svojem uragan-skem tempu, kar st.a izkoristila Fromm (NDR) m Ralph Doubell in se povsem približala kenijskemu favoritu, medtem ko je Salsi (Ke. ni ja), ki je dolgo spremljal v koraku svojega rojaka, povsem zaostal. Novi. olimpijski zmagovalec Raiph Doubell je odbil tudi ponovni napad Kipruguta in v sprintu slavil zasluženo zmagoslavje. Njegov izenačeni svetovni rekord 1:44,3 je bilo pravzaprav drugo presenečenje teka na 800 m, ker so bili strokovnjaki prepričani, da velika nadmorska višina ne bo dovoljevala pomembnejših rezultatov na srednjih progah. Rezultati: 1. Doubell (Avs) 3:14,3 (izenačen svetovni in nov olimpijski rekord), 2. Kiprugut (Ken) 1:44,5, 3. Ferrell (ZDA) 1:45,4, 4. iki dan Američan četrtič zaporedoma zmagal v metu diska MEXICO, 15. Okt. — Al Oerter je štirikratni olimpijski prvak v metu diska! Atletska senzacija, kakršne ni pričakoval nihče, posebno ker je Jay Silvester prav v olimpijski sezoni 1968 dosegel nov fantastičen svetovni rekord — 68,40 m. Strokovnjaki pa so opozarjali, da bo vse vendarle odvisno od zbranosti ameriškega favorita, ker je Al Oerter s svojo legendarno borbenostjo in pripravljenostjo v odločilnem trenutku nevaren nasprotnik, čeprav je njegov osebni rekord »samo« 63,22 m. Kakšno presenečenje je bilo na olimpijskem stadionu, ko sta po drugi seriji prevzela vodstvo Miide in Losch (NDR) z rezultatom 63,08 m odnosno 62,12 m. medtem ko sta Oerter in Silvester (ZDA) z metoma 61,78 m odnosno 61,10 m začasno zavzemala tretje in četrto mesto pred Danekom (CSSR), ki je zalučal disk 60,62 m. Al Oerter pa je ponovno dokazal svojo izredno koncentracijo za velika tekmovanja! V tretji seriji je dolgo stal v krogu predno je zalučal disk 64,78 m daleč, kar je nov olimpijski rekord, senzacionalna številka v statistiki Oerterjevega vzpona, od Melbourna 1956 ( 56,35 m), Rima 1960 ( 59,18 mi in Tokia 1964 (61,00 m) do Mexi-ca 1963 ( 64,78 m)! V atletski kroniki še niso zabeležili takšnega primera . . . V tretji seriji se je izkazal tudi Danek (CSSR), ki se je z metom 62,92 m povzpel na tretje mesto in tudi osvojil bronasto kolajno, medtem ko je Jay Silvester dvakrat prestopil, vendar svetovni rekacder niti takrat ni zalučal diska čez mejo 61 m. Kolajne so bile praktično že razdeljene, toda Oerter je nadaljeval s svojimi presenetljivimi podvigi. Z nada.jnjima rezultatoma 64,74 m in 64,04 metrov v četrtem in šestem metu je potrdil, da njegov rezultat 64.78 m v olimpijski areni ni slučajen, čeprav je res, da je letos dosegel »samo« 62,74 m, preden je odpotoval v Mexico, kjer je uresničil svojo življenjsko željo. ki je za mnoge predstavljala pravo utopijo. Al Orter, rojen 19. septem država New York, visok 192 Losch (NDR) 62,12, 5. Silve- cm, težak 106 kg, je potoval v Tokio kot študent univerze Kansas, toda bivši svetovni rekorder, ki je v japonski olimpijski areni sreča, tudi novega svetovnega rekorderja Daneka (CSSR), ni pričakoval zlate kolajne, posebno ker si je med treningom poškodoval rebrni hrustanec in šest dni pred olimpijskim finalom ni treniral. Z ledenimi oblogami je Al Oerter preprečeva. poslabšanje svojega zdravstvenega stanja, toda ameriški zdravniki so svetovali: odpovejte udeležbo! Vztrajal je in ni poslušal nasvetov, da bi šest tednov počival, nasprotno: odšel je na kvalifikacije in z metom 60,54 metrov opozoril, da ni za staro šaro. Zanimivo je, da skorajda ni bilo Olimpijskih iger ali mednarodnih tekem z udeležbo svetovne elite, kjer Al Oerter ne bi presenetil. Njegova zmaga v Melbournu 1956 je bila senzacija, ker sta bila izrazita favorita Fortune Gordien in Adolfo Con-solini, prav tako pa nihče ni pričakoval, da bo ponovi', podvig v Rimu 1960, ko je v predzadnjem metu prekosil Rinka Babko. Tokijska zgodba je bila posebno dramatična. Danek je s 59. 73 m v prvi seriji postavil nov olimpijski rekord m vodil vse do predzadnjega meta, ko je Oerter še vedno zaostajal za dober meter na četrtem mestu. »Uporabil sem počasno vrtenje in poizkušal napeti svoje mišice tako. da bi disk zamčal tem više. Obrat je bil bliskovit in disk je poletel točno 61,00!« Al Orter je postal tako ponovno olimpijski prvak, podoben podvig pa je izvedel tudi v deželi Aztekov. Vsekakor je zanimivo, da je Al Oerter osvojil z.ate olimpijske kolajne na štirih kontinentih! V štiriletnem obdobju med Tokiom 1904 in Mexicom 1968 je treniral v New York Athle-tic Clubu, toda večkrat je razmišljal o tem. da bi zapustil atletske arene, vendar je le vztrajal in z 32 .eti osvojil svojo vsekakor najdragocenejšo kolajno. Rezultati: 1. Oerter (ZDA) 65.78. 2. Miide (NDR) 63,08, ster (ZDA) 61,78, 6. Carlsen (ZDA) 59, 46, 7. Piatkotvski (Poljska) 59,40, 8. Bruch (Šve) 58,96, 9. Neu (ZRN) 58.66, 10. Schaumburg (NDR) 58,62. 11. Tegla (Mad) 58,36, 12. Taitt (N. Zel) 57,68. Adams (ZRN) 1:45.8, 5. Plachv (CSSR) 1:45,9. 6. Fromm (NDR) 1:46.2, 7. Saisi (Ken) 1:47,5, S. Cayenne (Tri) 1:54,3. 400 m ovire: tek brez konkurence doslej Drugo veliko atletsko presenečenje je tretji dan olimpijskega programa priredil angleški specialist za 400 m ovire David Hemery, ki je s svojim senzacionalnim svetovnim rekordom 48,1 popravil za celo sekundo najboljšo znamko svoejga predhodnika Williama Cawleya. S svojo zmago je opravičil pričakovanja britanske javnosti, ki je skorajda malikovala izredne možnosti Lynna Daviesa in Lillian Board, toda obenem zagotavljala, da ime David Hemery v svojem atletskem slogu takšno kombinacijo fi-zčine moči in sprinterske te-linike, kakršno nima niti olimpijski favorit Ron Whit-ney (ZDA). David Hemery je imel zares fantastičen start in v elegantnem slogu preskakoval ovire, obenem pa je z več moči za zaključni finiš, ko so najhitrejši stekli v ciljno ravnino, samo še povečal svojo prednost- Seveda takrat še nihče ni pričakoval, da bosta ameriška atletska zvezdnika Vanderstock in Whitney ostala brez kolajne, toda v mrt-vem teku za drugo mesto sta se izkazala Henninge in pa Shervvood, tako da je bilo evropsko zmagoslavje popolno. Rezultati: 1. Hemery (VB) 48,1 (svetovni, evropski in olimpijski rekord), 2. Hen-ning (ZRN) 49,0, 3. Shervvood (VB) 49,0, 4. Vanderstock (ZDA) 49,0, 5. Skomarohov (SZ) 49.1, 6. Whitney (ZDA) 49,2, 7. Schubert (ZRN) 49,2, 8. Frinolli (Ita) 50,1. Zanimivo je, da so ZDA doživele prvi poraz v »svoji« disciplini 400 m ovire po olimpijskih igrah v Los Angelesu 1932! Mnogi so verjeli, da bo Ron Whitney sedmi zaporedni ameriški prvak, zato je končna razvrstitev še toliko večje presenečenje. Tyus — 11,0 na 100 m! Takšnega sprinta zares še ni bilo v zgodovini ženske atletike! Wyomia Tyus, 23-letna atletinja z univerze Tennessee, je prva osvojila zlato kolajno v teku na 100 m dvakrat zapored. Njen svetovni rekord 11,0 na stezi iz taTtana, ki je bila zaradi dežja najtežji nasprotnik Tyusove, je vsekakor izreden dosežek, vendar je v novinarskih krogih v Mexicu prevladovalo prepričanje, da bi v ugodnejših vremenskih pogojih in z večjo konkurenco tekla tudi 10,9 ali 10,8! Hitrost vetra je bila 1,2 metra — v hrbet, kar je dovoljeno. Dva starta nisa uspela, ker sta pobegnili Američanki Barbara Ferrell in Margaret Bailes, medtem ko je v tretje Wyomia Tyus krenila iz startnega bloka kot vihar in vendar je 30 metrov tekla v skorajda ravni liniji s svojima prijateljicama iz olimpijske reprezentance ZDA. Irena Szewinska-Kirszenstein, ki je veljala pred Gentile — 17,10 m! MEXICO, 16. oktobra — Italijanski tekmovalec v troskoku Giusseppe Gentile je v kvalifikacijah za vstop v finale v drugem skoku dosegel nov svetovni rekord — 17,10 metra. Dosedanji svetovni rekord si je lastil Poljak Josef Schmidt, ki je 5. avgusta 1960 skočil 17,03 metra. Schmidtov je bil tudi olimpijski rekord (16,85m), ki ga je dosegel leta 1964 v Tokiu. spored tekmovanj Četrtek, 17. oktobra Šesti dan ATLETIKA 10.00 200 m, ženske, predteki (Lubejeva); disk, ženske, kvalifikacije. 10.30 daljina, moški, kvalifikacije. 11.00 800 m, ženske, predteki (Nikoličeva). 14.20 50 km hoja, start. . 15.00 110 m ovire, moški, polfinale; troskok, moški, finale, višina, ženske, finale (Hrepevnikova); kladivo, moški, finale. 15.20 400 m, moški, četrtfinale. 16.00 200 m. ženske, poifina1^. 16.20 80 m ovire, ženske, predieki (Lubejeva). 17.00 110 m ovire, moški, linale. 17.20 110 m ovire, moški, finale. 17.20 5.000 m. moški, finale. 18.00 400 m, moški, polfinale. 18.30 50 km hoja, cilj. BOKS 14.30 oziroma 10.00 predtekmovanje (Vujin, Veselinovič). KOLESARSTVO 10.00 4.000 m, zasledovalna vožnja, posamično, kvalifikacije. 14.00 1.000 m na čas; 4.000 m, zasledovalna vožnja, posamično, četrtfinale . SABLJANJE 9.00 sablja, moški, posamično, predtekmovanje 19.00 sablja, moški, posamično, finale. NOGOMET 15.30 Francija — Kolumbija. Mehika — Gvineja, Madžarska — Izrael, Gana — Salvador (zadnje kolo predtekmovanja v skupinah A in C). HOKEJ NA TRA\ I 10.30, 12.30 oziroma 14.00 ZRN — NDR. Mehika — Belgija, Indija — Španija, Nova Zelandija — Japonska, Argentina — Pakistan, Avstralija — Malezija, Francija — V. Britanija, Kenija — Nizozemska. DVIGANJE LTEŽ1 10.00 lahkotežka kategorija, skupina A. finala 16.00 lahkotežka kategorija, skupina B. finale. ROKOBORBA 10.00 oziroma 17.00 prosti slog, predtekmovanje (Dimovski, Sutev). PLAVANJE 10.00 4 x 100 m. mešano, ženske, predtekmovanje (Jugoslavija); 4 krat 100 m, crawl, moški, predtekmovanje; »koki v vodo. deska, ženske, predtekmovanje. 17.00 4 x 100 m. mešano, ženske, finale; 4 x 100 m. crawi, moški, finale, skok: v vodo, deska, ženske, predtekmovanje. olimpijskim finalom za najnevarnejšo nasprotnico olimpijske zmagovalke iz Tokia, je tokrat močno zaostala in šele z izrednim finišem je nadoknadila zamujeno v boju za bronasto kolajno, ki pa so ji jo priznali šele po temeljitem študiju ciljnega posnetka. Wyomia Tyus je odločila tek na polovici proge, ko je s silovitim tempom dosegla meter ali dva prednosti, kar je zadostovalo za prepričljivo zmago. Rezultati: 1. Tyus (ZDA) 11.0 (nov svetovni in olimpijski rekord), 2. Ferrell (ZDA) 11,1, 3. Szewinska-Kirszcnstein (Pol) 11,1, 4. Boyle (Avs) 11,1, 5. Bailes (ZDA) 11.4, 5. Burge (Avs) 11,4, 6. Ceng či (For) 11,5, 6. Cobian (Kub) 11,6. Milek in Todosijevič na treningu — 216 cm! MEXICO, 15. okt. — Nekaj dni pred pričetkom uradnega tekmovanja v skoku v višino, sta naša tekmovalca Todosijevič in Milek razveselila vse naše športnike v Mehiki, ker sta preskočila višino 216 cm. Jugoslovanski rekord v skoku v višino je 213 cm, vendar današnji uspeh Todosijeviča in Mi-leka seveda ne bo priznan za nov državni rekord, ker sta ta rezultat dosegla na treningu. Oba naša skakalca sta višino 216 cm preskočila v prvem poskusu. Fočičeva 14., Lubejeva 19. MEXICO, 16. okt. — Po pr. vih treh disciplinah peteroboja je med 30 tekmovalkami vrstni red prvih desetih tak: 1. Prokop (Avt) 3.061, 2. Tihomirova (SZ) 3.000, 3. Pee-ters (V. Br.) 2.965, 4. Becker (ZRN) 2.937, 5. Winslow (ZDA) 2.918, 6. Toth (Mdž) a bra 1936 v Astorii, zvezna 3. Danek (CSSR) 62,92, 4, MODERNI PETEROBOJ 11.00 kros. VESLANJE 9.00 polfinale v vseh kategorijah. JADRANJE 12.00 četrta regata v ODBOJKA 10.00 ženske: SZ — Peru. ZDA -NDR — Mehika, Poljska zija — SZ. ( -seh kategorijah (Grego in Nikolič). Koreja; moški: CSSR — Japonska, - Belgija, ZDA — Brazilija, Tuni- VATERPOLO 10.00 oziroma 15.30 NDR SZ, Kuba — SZ. 16.00 Jugoslavija — Mehika. Italija, Japcnska — Nizozemska, ZRN — 2.896, 7. Sofiana (SZ) 2.894, 8. Melclruin (Kan) 2.860, 9. Bornholdt (ZRN) 2.858, 10. Ackermans (Niz) 2.855. Naši zastopnici Djurdja Fo-čic in Marjana Lubej se za zdaj še kar dobro držita. Fo-čiceva je na 14. mestu in ima 2.833 točk. Dosegla je tele rezultate: 80 m ovire 11,1, krogla 11,80, višir.a 162. Lubejeva je trenutno 19., zbrala pa je 2.736 točk. 80 m ovire je pretekla v 10,9, kroglo je sunila 10,38, v višino pa je skočila 159 cm kar je njen osebni rekord. so jo prevozili v 2:07,49,6 ure. Drugo mesto so zasedli kolesarji Švedske (štirje bratje KOLESARSTVO Pettersson) — lanski svetovni prvaki, tretje pa Italijani. Jugoslovani so se uvrstili na 16. mesto, torej na čelo druge polovice od skupno 30 ekip, kolikor jih je sodelovalo na dirki. Naša ekipa je imela na tej dirki precej smole. Kuvelja je že po 25 km odstopil, Škerlja pa je pred koncem zagrabil fcrč. Če še dodamo, da je Valenčič vozil poškodovan, je uvrstitev Jugoslovanov v danih razmerah zadovoljiva- Tekma je bila zelo zanimiva. Po polovici proge so imeli Švedi sekundo naskoka Vrstni red: 1. Nizozemska (Den Hartog, Krekels, Pij-nen, Zotemelk) 2:07,49,06 minut, 2. švedska (Gosta, Erik, Tomas, Sture, Pettersson) 2:09,26,60 minut, 3. Italija (Bramucci, Marcelli, Simo-netti, Vianelli) 2:10,18,74, 4. Danska 2:12,41,41 5. Mehika 2:14,08,44, 6. Norveška 2:14, 32,85, 7- Poljska 2:14,40,98, 8. Argentina 2:15,34,24 , 9. ZRN 2:15,37,25, 10. SZ 2:15,39,58 . .. 16. Jugoslavija 2:18,52,20. HOKEJ NA TRAVI Le domačini brez točk MEXICO, 15. okt. — Na hokejskem turnirju so danes igrali le v skupini A. Indijci zaradi poraza v prvem kolu zdaj stresajo jezo na vsakega, ki jim pride pod roko. Njihova žrtev so bili tokrat domačini, ki so doživeli pravo katastrofo. Rezultat 3. kola: ZRN : Japon- pred Nizozemci. V drugi po- ska 2:0 (0:0), N. Zelandija : NDR lovici pa so Nizozemci vozili izvrstno in za dve minuti premagali Švede. Italijanska ekipa je bila vseskozi na tretjem mestu. 1:1 (0:0), Indija : Mehika 8:0 (2:0), Španija : Belgija 2:0 (2:0). VRSTNI RED PO 3. KOLU: N. Zelandija 5 (5:2), Indija 4 (11:3), ZRN 4 (5:2). Španija 4 (3:1), Japonska 3 (2:3), Belgija 2 (4:4), NDR 2 (2:6), Mehika 0 (1:12). Parlov pokazal največ Uspešen start naših boksarjev v »Areni Mexico« MEXICO, 16. oktobra — Po nastopu naših boksarjev Pajkoviča in Parlova je bilo v jugoslovanskem taboru zadovoljstvo popolno. Naša tekmovalca sta zabeležila na startu pomembni zmagi, še bolj razveseljivo pa je, da sodniki sploh niso razmišljali pri ocenah. Oba sta dobila vse možne glasove in torej o njuni zmagi sploh ni bilo dvoma. V peresni kategoriji se je Pajkovič pomeril s Fortori-čanom Remom. Naš olimpijec je dal Reinu v pravem pomenu besede lekcijo boksa, ki si jo bo ta nedvomno zapomnil. Ta razen izredne moči ni pokazal ničesar, Pajkovič pa je s hitrimi nasprotnimi napadi že v prvih dveh rundah nabral toliko točk, da se je v zadnji lahko spuščal v »clinche« in se tako izognil večjim naporom in redkim nevarnim udarcem nasprotnika. Na koncu so sodniki takole objavili svoje ocene: 60:56, 60:58, 60:57, 60:5*7, 60:56. Pravi užitek za boksarske sladokusce pa je bil nastop • • #, JADRANJE V drugi regati naša 17. MEXICO. 15. okt. Jugoslovanska jadralca Grego m Nikolič sta se v drugi regali v razredu »leteči Holandec« uvrs.la na 17. mesto med 30 tekmovalci. V prvi regati sta bila jugoslovanska jadralca 21., ker pa je sodniška žirija naknadno diskvalificirala dvojico tekmovalcev, sta se premaknila za dve mesti na bolje.' V Acapulcu je med drugo regato pihal močan in spremenljiv veter, ki je tekmovalce močno oviral. V drugi regati je zmagala ekipa Velike Britanije pred Norveško in ZRN. Grego in Nikolič sa v skupnem plasmaju sedaj ne 17. mestu. TV program J RT 15.10 Posnetek atletskih tekmovanj (do 16.20). 16.30 Olimpijski filmski pregled (do 18.00). AVSTRIJSKA TV 14.00 Poročila iz Mexica. 18.30 Olimpijski kalejdoskop. 22.50 Neposreden prenos iz Mexi- ca. ITALIJANSKA TV 22.15 Neposreden prenos iz Mexica (do 23.30). KOŠARKA Proti Senegalu z rezervami MENICO, 15. okt. — Jugoslovanski košarkarji so v tekmi s Senc. galom zlahka pospravili še eno zmago — 81:65 (44:32). Senegalci pač niso bili resen nasprotnik in je trener Ranko Zeravica lahko zaposlil predvsem igralce, ki na sicer večji del tekem presedijo na klopi. Prvič je tokrat zaigral tudi Nikola Plečaš, ki ge precej časa pre-ležal v postelji z vneto nogo. Ra. petan Daneu skoraj ni stopil na igrišče, kajti glavne igralce Zera-vica varuje za 'jutrišnji nastop pro. ti ZDA. Kljub temu je jugoslovanska peterka, v kakršnikoli postavi je že igrala, delovala kot dobro utečen stroj. Nihče se ni trudil za veliko razliko, ki pravzaprav nič ne pomeni. Koše za Jugoslavijo so dosegli: Zorga 19, Korač 20. Rajkovič 18, Cvetkovič 7, Cosič 3, šolman 10, Plečaš 7. Tekmo sta sodila Bunanc (Maroko) in Stojčev (Bolg). SKUPINA A Italija : Portoriko 68:65 (30:33) ZDA : Filipini 96:75 (48:26) Španija : Panama 88:82 (37:45) Mate Parlova v srednji kategoriji, Njegov nasprotnik Ma-rokanec Ahidous nikakor ni slab boksar, toda proti Par-lovu je bil videti začetnik. Naš boksar je takoj silovito začel in Ahidous se je le težko umikal njegovim napadom. □ BOKS Parlov ga je preganjal po ringu in ko ga je prvič dobro zadel, je bil Marokanec že na tleh. V nadaljevanju se je to ponovilo še enkrat in Ahidous je bil že tik pred knock outom. Pred koncem boja je bil že povsem grogi-ran, rešil pa ga je zvonec ob koncu tretje runde. Sodniške ocene v korist Parlova $o bile več ko pre-prič ljive: 60:56, 60:53, 60:56, 60:55, 60:55. Med vsemi boksarji srednje kategorije, med katerimi je bil tudi evropski prvak Kiseljkov (SZ), je Mate Parlov zapustil najboljši vtis. V drugem kolu čaka oba naša zastopnika precej težko delo. Pajkovič mora v ring proti Tunizijcu Manaji, Parlova pa čaka Američan Joh-nes. ODBOJKA Drugi rezultati 1. kola — peresna kategorija: Robinson (ZDA) — Cheshire (VB) 2:0 (t. k. o v 2. r.), Sun Kirn (KOR) — Okamolo (JAP) 2:0, Mihajlov (BOL) — Va-Ruzicka (ZRN) 2:0, Pelegrino (FIL) — Seifu (ETI) 2:0 (k. o.v2. r.), das (POL) 2:0, Stroirrme (NOR)— Manai (TUN) — Kalai (ZAR) 2:0, Tatar (TUR) — Martin (SPA) 2:0; srednja kategorija: Jones (ZDA) — O.uinones (PER) 2:0. Kiseljov (SZ) — Abang (KAM) 2:0, Van Ispelen (NIZ) — Villugron (CIL) 2:0 (t. k. o. v 3. r.). MODERNI PETEROBOJ Švedi ogrožajo Madžare V tretji disciplini modernega peteroboja so se tekmovalci merili v streljanju s pištolo. Po 195 krogov so nastreljali Avstralec McMikin, Švicar Tschui in Italijan Moressi. Vodstvo v skupni uvrstitvi je še vedno obdržal Madžar Mona z 2924 t-očkami. Med ekipami je najboljša Madžarska 8784 točk. Toda Sved Ferm z 2919 točkami in ekipa Švedske z 8689 točkami nevarno ogrožata vodilno pozicijo Madžarov v obeh konkurencah. Do konca tekmovanja sta na sporedu še tekmi v plavanju In krosu, ki bosta 16. in 17. t. m. I David HEMERY (Velika Britanija), rojen 18. 7. 1944, visok 185 i centimetrov, študira v ZDA in je v letošnji sezoni osvojil ameriško študentsko prvenstvo. Na EP 1966 se je uvrstil v polfinale teka na 110 m ovire, visok plavolasec pa je bil zmagovalec na igrah britanskega imperija v Kingstonu leta 1966 na 400 m ovire. Njegov najboljši čas na 110 m ovire je 13,9, na 400 m ovire pa je bil pred igrami 49.6, v olimpijskem finalu pa se je stopnjeval do znamke novega svetovnega rekorda 48.1. Gerhard HENNIGE (ZRN), rojen 23. 9. 1940, študent telesne vzgoje, član ASV Koln. Z atletiko se je začel ukvarjati z 19 leti. Na EP 1966 sodeloval, a brez uspeha, na dvoboju Evropa : Amerika 1967 v Montrealu četrti. Razvoj rezultata: 1965 — 53.9, 1966 — 50.6, 1967 — 50 2, 1968 — 50.0, v olimpijskem finalu 49.0. John SHERV/OOD (Velika Britanija), rojen 4. 6. 1945, študent, polfinalist na EP 1966, drugi na dvoboju Evropa : Amerika 1967, četrti na IBI 1966. Razvoj rezultata: 1965 — 51.2, 1966 — 50.6, 1967 — 50.2, 1968 — 49.0. Lothar MILDE (NDR), rojen 13. 11. 1934. inženir v Halleju, 195 centimetrov, 100 kg. Dvakrat tretji na evropskih prvenstvih, in sicer 1962 in 1966. Na OI 1964 izločen, v Rimu 1960 dvanajsti. Razvoj rezultata: 1964 — 56 51, 1965 — 54.92 (poškodovan), 1966 — 59.39, 1967 — 60.28, 1968 — 63.32, v olimpijskem finalu 63.08. Ludvik DANEK (CSSR). rojen 6. 1. 1937, prej kovač, zdaj tehnik v Brnu. Dolgo časa svetovni rekorder, letos slabši v formi. — Drugi na OJ 1964. peti na EP 1966, prvi na dvoboju Evropa : Amerika 67. Najboljši rezultat: 66.07 v letu 1966. Raloh DOUBELL (Avstralija), star 23 let, visok ISO cm, 65 kg, je z izenačitvijo svetovnega rekor. da Snella 1:44,3 ter prvim mestom dosegel uspeh, s kakršnim še sam ni mogel računati, saj je imel pred igrami najboljši rezultat 1:47,2, sicer pa je napredoval takole: 1965 — 1:48.3, 1966 — 1:46,2, 1967 — 1:46,7, 1968 — 1:47,2. Wilson KIPRUGUT (Kenija), star 30 let, tretji na OI 1964. drugi na IBI 1966. Znan kot tekač, ki zmeraj prevzame vodstvo. Finišu Novozelandca Snella ni bil kos v Tokiu, v Mexicu pa mu je odvzel zlato Avstralec Doubell. Razvoj rezultata: 1964 — 1:45.9, 1965 — 1:47.4, 1966 — 1:46.5, 1967 — 1:45.2, 1968 — 1:45.7. Tom FARRELL (ZDA), rojen 18. 1. 1944. študent, 173 cm, 66 kg, na OI 1964 — 5. na 800 m Razvoj rezultata: 1964 — 1:46.6'. 1965 — 1:48.0. 1966 — 1:45.9, 1967 — 1:47.2. 1968 (pred igrami) 1:46.5. Barbara FERRELL (ZDA), stara 21 let, doslej najboljšo sezono ja imela lani, ko je zmagala na pan-ameriških igrah v Winnipegu in izenačila svetovni rekord s časom ll.l. Irena KIRSZENSTEIN-SZEWIN-SKA (Poljska), roj. 24 . 5. 1946, študentka sociologije v Varšavi, 175 cm, 66 kg. Na EP 1966 — 1. v skoku v daljavo in teku na 200 metrov, na OI 1964 — 2. v skoku v daljavo in teku na 200 m ter članica zmagovalne štafete 4 x 100 metrov. Raelene BOYLE (Avstralija), stara 16 let, ena najbolj perspektivnih avstralskih atletinj, ki je prišla v Mexico z razmeroma skromnim osebnim rekordom 11.5. 1. ZDA 3 3 0 270:157 6 2. Jugoslavija 3 3 0 273:222 6 3. Italija 3 3 0 253:218 6 4. Španija 3 2 1 242:242 4 5. Portoriko 3 1 2 206:187 2 6. Panama 3 0 3 254:278 0 7. Flipini 3 0 3 220:295 0 8. Senegal 3 0 3 127:246 0 SKUPINA B Poljska : Kuba 78:75 (36:41) SZ : J. Koreja 89:58 (44:34) Brazilija : Mehika 60:53 1. SZ 3. Bolgarija ^2. Brazilija 4. Mehika 5. Poljska 6. Kuba 7. J. Koreja 8. Maroko NOGOMET 3 3 0 303:159 6 3 2 1 206:195 4 3 3 0 233:164 6 3 2 1 204:197 4 3 2 1 205:233 4 3 0 3 211:224 0 3 0 3 187:241 0 3 0 3 162:298 0 Odslej več počitka MEXICO. 16. okt. — Po prvih napornih dnevih bodo imele zdaj odbojkarice več časa za počitek. Vsak dan sta namreč na sporedu le po dve tekmi, tako da ekipe igrajo samo vsak drugi dan. V zad- i njih srečanjih sta Japonska in « CSSR zabeležili lahki zmagi. I Rezultata: Japonska — Peru 3:0, CSSR — Mehika 3:0. •Vrstni red: Japonska 6 (9:0), SZ 4 (6:1), CSSR 4 (7:4), Peru 4 (6:5), Poljska 2 (3:5), J. Koreja 0 (2:6), Mehika 0 (2:9), ZDA 0 (0:6). Porazi favoritov MEXICO, 16. okt. — Moški odbojkarski turnir se je začel povsem drugače kot so računali strokovnjaki. Po napovedih je bila glavni favorit turnirja ekipa NDR, ki je tudi na prvo mesto s CSSR prišla precej samozavestno. Pa kaj, ko so čehoslovaški odbojkarji izvrstno zaigrali v za Nemce najbolj nepravem času in jih po dramatičnem boju premagali 3:2. Japonci seveda s Poljaki niso imeli dosti dela, Bolgari so na hitro opravili z domačini, Belgijci pa so premagali Brazilce. Za zaključek prvega kola so Američani dobili proti sovjetski ekipi, tako da bo olimpijski turnir verjetno vse do konca izredno zanimiv, saj je kandidatov za kolajne precej več, kot jih je bilo na papirju. Rezultati prvega kola: CSSR — NDR 3:2 (12, —15, —14. 11, 9), Japonska — Poljska 3:0 (9, 11, 10), Belgija — Brazilija 3:1 (7, 14. —9, 6), Bolgarija — Mehika 3:0 VATERPOLO SKUPINA A ZRN : Španija 5:3 (3:0, 1:1, 0:1, 1:1) Kuba : Brazilija 9:2 (2:0, 3:1, 1:0, 3:1) Vrstni red: SZ 2 (11:4), ZDA 2 (10:5), ZRN 2 (5:3), Kuba 2 (13:13), Španija 0 (3:5), Brazilija 0 (7:19), Madžarska (brez tekme) SKUPINA B NDR : Mehika 12:4 (3:0, 2:0, 3:2, 4:2) Japonska : Grčija 8:7 rn ui (9, 4, 6), ZDA —10, 10. 6). SZ 3:2 (—11, 10, radio Mehika SKUPINA A Francija : 4:1 (3:1) Gvineja : Koiumbija VESLANJE Brez osmerca NDR I PROGRAM Oiunpijskt' vesi: zanimivosti in brzojavke v vseh poročilih m radijskih dnevnikih Posebne olimnijske oddaje ob 6 15.. m 22 uri II PROGRAM: Olimpijske vesti ob 14., 15.45., 21. in 24. uri. MEXICO, 15. okt. — Na jeeeru Xochimilco je danes 62 posadk iz 29 držav poskušalo srečo v repe-sažih. Naj večje presenečenje je nedvomno slab start osmerca NDR, ki se ni uvrstil v finale. 3 ■ 2 f 1 ’ 01 Za kolajne se bodo tako borili “ , cclni CSSR, ZDA. SZ, Avstralije. Vrstni red po 2. kolu: ZRN. in N. Zelandije. Francija 4 (7:2), Gvineja 2 Pri četvercih brez krmarja bodo (4-5) Mphika o i9-4» k-n v finalu tekmovali ZDA, Švica, ’ Itali'a- ZBN- NDR in Madžarska, lumblja u (2.4). medtem ko je čoln SZ izpadel. SKUPINA C V drugih disciplinah so tekmo- i 0 * , vali za uvrstitev v polfinale. V Izrael : oaivador l repes žih so uspeli še Švica in 3,4 (0,4) | Brazilija v double sooullu, Dan- ■I | ska. Kuba. SZ, Nizozemska, Svi- Mar!7arQlfA • Hono va in Argentina v dvojcu s krmar- !Vldv!Zar5Ka . l^ana jem. NDR, Italija, Madžarska, O-p Švica. ZRN in Poljska v dvojcu ... - »•-.AJ »brez« *er Argentina. Francija in Vrstni red po 2. kolu Iz- ! Xubn raei 4 (8:4). Madžarska 3 I (6:2), Gana 1 (5:7), Salva- i f!S*° kolajno sovjetski veslač dor 0 (17) Viktor Meljmkov, le s težavo pre Italija : ZAR 10:1 Vrstni red: Italija 4 (19:3), Jugoslavija S (13:2), NDR 2 (12:4), Nizozemska 2 (9:5), Japonska 2 (10:16), Grčija 0 (12:17), Mehika 0 (4:12), ZAR 0 (3:23). Jugoslavija : NDR 4:4 DVIGANJE UTEŽI Poljakoma zlato in bron MEXICO — V dviganju uteži je v lahko kategoriji zmagal Baszanowski (Pol) pred Irancem Jalayerjem in rojakom Zielinskim. Zmagovalee je v troboju dvignil 437,5 kg. Rezultati — lahka kategorija: 1. Bazanovski (Pol) 437,5 (135, 135, 167,5), 2. J. Jalayer (Iran) 422,5 (125, 132,5, 165), 3. Zielinski (Pol) 420 (135, 125, 160), 4. Nobuyuki Hatta (Jap) 417,5, 5. Schinheewon (J. Kor) 415, 6- Bagosc (Mad) 412,5, 7. KimuTa (Jap) 405,0, 8. Tilev (Bol) 397,5, 9. Hekel (CSSR) 390, 10. Florov (Bol) 385. ODE NAGRADNI KUPON ŠT. 4 četvercu »z« led skif isti se je favorit za bil v polfinale. i mv NAŠ NAGRADNI RAZPIS V sodelovanju z »INDUSTRIJO MOTORNIH VOZIL« NOVO MESTO smo pripravili za naše redne bralce m naročnike, kot tudi za bralce posebnih izdaj Olimpijskega Dela, nagradni razpis z naslednjimi nagradami: 1. nagrada — CAMPING PRIKOLICA ADRIA 305. ki jo daje Industrija motornih vozil Novo mesto; i.—11. nagrada — 10 KOLES »PONY«, ki jih daje uredništvo Dela V rednih številkah Dela in v posebnih izdajali ODE bomo objavili 10 nagradnih kuponov, oštevilčenih od 1 do 10 Shranjujte jih in po končanih olimpijskih igrah pošljite ves komplet kuponov 1 ali več kompletov) na uredništvo Dela, Ljubljana, Tomšičeva 3 Vse bralce posebnih izdaj Olimpijskega Dela pa opozarjamo da smo zanje pripravili še posebno presenečenje Zato ne zamudite zadnje posebne izdaje, ki bo v prodaji v ponedeljek, 28. oktobra zjutraj. NOVOST ■ tf tfv V El^tičen motor N Bogata oprema , ;,‘7 Udobna vožnja Pet sedežev **ws- a ^w3s£«P*; ■ * AUDI 60L DM ostali stroski Cena vodila 2 2 vrati 5.500,— 13.897.10 Gena vodila s 4 vratr 5.750.- 14.463.20 Audi 60 L je zadnja izpopolnitev Audi-pro-arama za letošnje leto. s 1496 ccm. 65 PS pri 5COO o min. poraba poriva 3.7 100 km običajnega bencina, pospešek 0-100 km pri 16,2 sek. Posebnosti te izvedbe so še- dva ležalna sedeža: armaturna plošča, prevlečena z leseno folijo: dvokrožni zavorni sistem: spredaj in zadaj preproge; ura in vec manjšin izpopolnitev. Vse informacije in preizkušnja pri ^T0TO(S(DS2EfiIIiajEil LJUBLJANA. TRDINOVA 4 in pri predstavništvih Autocommercc: Beograd. Kataniceva 18: Zagreb, Varšavska 4; Sarajevo. Kralja Tomislava 1; Novi Sad; Bul. M. Tita 9; Skopje, Orce Nikolova 29; P jeka: Bačkog 28; Split. Ulica prvoboraca 101; Koper, Verdijeva 2. Podzastopstvo: Ferrcmoto, Maribor, Partizanska 3-5. m ' f I SREČANJE S TEBOJ PREKMURJE Jesen v Prekmurju je čudovita, denar za ceste in šole pa zbirajo Prekmurci s samoprispevki TVOJ GLAS. TVOJ GLAS. OPATIJA 68 Dober glas seže v deveto vas. Ste slišali opatijskega? NAGRADNI RAZPIS - S TOVARIŠEM NA JESENSKE POČITNICE V BOVEC V IMENU BELEGA KRiZA - 2. NADALJEVANJE TEST - SRAJCE Preden boste kupovali poglejte katerih nakup Vam zelo priporočamo, katerih manj in katerih ne SAMI NE MORETE OBVESTITI VSEH LJUDI! IVER DNEVA Združenje prosi za posojilo Združenje drugoligašev (vzhodna skupina) deluje komaj dva meseca, pa je že zašlo v hude tnančne "škripce. Na zadnjem sestanku niso imeli denarja, da bi članom sekretariata in članom tekmovalne komisije plačali potne stroške. Ob ustanovitvi je združenje sodilo, da se bo lahko preživljalo z dogovorjenimi prispevki klubov. Ta vsota je vsekakor premajhna, razen tega pa nekateri klubi niso niti poravnali vseh obveznosti. Zaradi te zadrege je združenje zagrozilo klubom s suspenzom, oe ne bodo poravnali dolga. obenem pa zaprosilo pri njih. naj vplačajo 500 Ndin pavšala, kot obratni kapital za opravljanje dejavnosti. PO DOMAČIH KRAJIH Premije — še nerešen problem Nesoglasje med vodstvom *NK Maribor in nogometaši pred razpletom MARIBOR, 16. oktobra — Kaže, da je spor med igralci in vodstvom NK Maribor pred razpletom. Nogometaši vijoličastih, ki po povratku s prvenstvenega srečanja v Sarajevu niso hoteli več trenirati in ki se preteklo nedeljo tudi niso javili na zbornem mestu pred odhodom na tekmo z Olimpijo, so se v torek popoldne ponovno zbrali na rednem treningu v Ljudskem vrtu. Manjkal je edinole kapetan moštva Prosen, ki se ta čas kot gost beograjske Crvene zvezde mudi v CSSR in se bo pridružil svojemu moštvu šele v Novem Sadu. SLOVENJ GRADEC — V ned e-Ijo 20. t. m. se bodo v tradicionalnem srečanju pomerili športniki Dravograda in Slovenj Gradca ter St. Paula in Lawamiida iz Avstrije. Tekmovali bodo v nogometu, šahu. streljanju, kegljanju in nekaterih drugih športih. Lansko leto so na podobnem tekmovanju zmagali Dravograjčani. RADLJE OB DRAVI — ObZTK je pripravila v občinskem merilu številna tekmovanja. Tako bo Konec meseca končano prvenstvo v malem nogometu za člane in pionirje iz SsD. prvenstvo v odbojki in košarki ter namiznem tenisu. Zaradi premaiega števila vaditeljev in trenerjev bo ObZTK Radlje ob Dravi organizirala tečaj za vaditelje osnovne telesne vzgoje. I. PRAPROTNIK NOVI TRAVNIK — Tukaj se je začel mednarodni ženski košarkarski turnir na katerem sodelujejo razen sarajevske Mlade Bosne še italijanski ekipi Recoar in Standa ter švedska ekipa Ruter in dansko moštvo Vi rum. Rezultati: Mlada Bosna: Ruter 93:32 ( 47:23), Standa: Virum 61:43 • 31:IR), Recoar:Virum 37:28 (14:14), Standa:Ruter 46:24 ( 24:13). Pionirski festival v košarki Doslej se ie za Pionirski festival v košarki prijavilo 52 šoiskih vrst pionirjev in 30 vrst pionirk Iz vse. Slovenije. Prireditelj tekmovanja Košarkarske zveze Slovenije je sklenil, d« podaljša rok prijav do *<). novembra 1968, da bi lahko sodelovale tudi tiste šole. ki niso bile pravočasno obveščene. Določeni so bili centri, ki bodo izvedli področna tekmovanja do 10. aprila 1969. Ti so: Žiri, Žalec, Trbovlje, Murska Sobota, Maribor, Ljubljana, Nova Gorica. Postojna, Škofja Loka. Jesenice in Kočevje. Ti centri bodo pomagali pri organizaciji medrazrednih tekmovanj po šolah, na katerih se bodo lahko izkazali kandidati za šolsko reprezentanco. Kot je bilo že objavljeno. lahko sodelujejo pionirji in pionirke, rojeni leta 1954 in kasneje. KZS V torek zvečer je bil v klubskih prostorih mariborskega prvoligaša na sporedu drugi sestanek igralcev s člani upravnega odbora na čelu s predsednikom dr. Srečkom Korenom. Razpravljali so o novem pravilniku, o mesečnih dohodkih in še drugih aktualnih problemih, spričo katerih je prišlo v zadnjem času do nezadovoljstva med mariborskimi nogometaši. Dogovorili so se o ukinitvi ocenjevanja igralcev po vsaki tekmi in o odpravi fonda. v katerega se je stekalo 30 odstotkov od mesečne plače vsakega igralca. Zanimiva diskusija se je razvila pri vprašanju mesečnih dohodkov. Igralci so predlagali enotne premije. in sicer 200.000 starih dinarjev za zmago doma ali na tujem, 130.000 za neodločen rezultat v gosteh in 100.000 za eno točko v Ljudskem vrtu. Vodstvo kluba pa želi višino premij v bedeče povezati z uvrstitvijo na prvenstveni razpredelnici — za 1. in 2. mesto bi veljala premija za zmago 200.000 si arih dinarjev, za 3. in 4. mesto 180.000. za 5. ali 6. mesto 170.000 in tako naprej, pri čemer bi bila najnižja premija 140.000 starih dinarjev. Predstavniki kluba .so menili. da v nobenem primeru ne morejo prevzeti nase odgovornosti za izplačilo višjih mesečnih dohodkov. Tako je npr. predsednik kluba dr. Srečko Koren dejal, da bi znašali povprečni mesečni dohodki igralcev — v primeru seveda, če bi osvojili 50 odstotkov prvoligaških točk — blizu 450.000 starih dinarjev, kar bi bilo v primerjavi z možnostmi in ambicijami vijoličastih slej kot prej tudi realna vsota. Ker si igralci in vodstvo kluba pri tem vprašanju niso bili pov- sem enotni, so sklenili, da bo poseben svet igralcev skupaj z vodstvom kluba izdelal nov osnutek pravilnika o mesečnih dohodkih, ki mora biti v veljavi do konca tega meseca. Svet igralcev se bo s člani upravnega odbora odslej tudi redno sestajal na posebnih sestankih enkrat mesečno oz. po potrebi. O kaznih v zvezi s tem, da so igra’ci odpovedali poslušnost in niso hoteli nastopiti v Ljubljani, bo upravni odbor razpravljal prihodnji ponedeljek. P. KANCLER Mariborska podzveza Rezultati tekem mariborske nogometne podzveze: člani: Pohorje : Peca 1:2, Železničar B : Mejnik 1:1, Mežica : Slivnica 2:2. Vodi Železničar B z 11 točkami; sledijo Peca in Mežica s 7. Pohorje, Korotan, Mernik s 5, Slivnica s tremi točkami itd. Mladina: A uminij : Branik 1:1, Drava : Slivnica 2:3. Maribor : Železničar 1:2. Po rešitvi | SOL —- MOŠKI , | ATLETIKA miHittillimimililllHIIIlliiliHlllfliilHHilUililllililllltllllllilltiHlitlimiilitIH! ŠEMPAS 20.10.1968 OB 14. URI Srednješolsko prvenstvo v Novi Gorici NOVA GORICA. 16. okt. — Danes je bilo področno srednješolsko atletsko prvenstvo, ki so se ga u-deležili atleti srednješolci iz občin Ajdovščine, Nove Gorice in Tolmina. Udeležba je bila več kot zadovoljiva, saj je startalo več kot 250 mladih atletov, med katerimi so nekateri dosegli zelo dobre rezultate. V moški konkurenci je tako pohvaliti Mlakarja v teku na 300 m, Cerčeta v teku na 100 m in Zego v metu krogle, med dekleti je bila najboljša Klinkonova, ki je skočila v višino 143 cm. V ekipni konkurenci so bili med dijaki najboljši Novogoričani, med dekleti pa tekmovalke iz tolminske gimnazije. Rezult ati — moški — 100 m: Cerče (gim. N. G.) 11,5, Cimerman (g. Ajd.) 11.6; 300 m: Mlakar (g. N. G.) 37,4, Nemec (g. N. G.) 38,7; 1000 m: Lutman (EGSC) 2:50.6, Maurič (g. N. G.) 2:51,0; 4 x 100 m: Gimnazija N. G. 45,4, EGšC 47,7: daljina: Komec (g. N. G.) 599. Grapulin (g. N. G.) 583; vi- šina: Koritnik (g. N. G.) 170, Sovre (g. N. G.) 165; krogla. Zega (g. Tol.) 15,35, Gruden (EGSC) 14,53; dekleta:- 100 m: Manfreda Ig. Tol.) 13,7, Maraš (g. N. G.) 13,9; 600 m: Gašperšič (g. Tol.) 1:48,2, Kovač (g. Tol.) 1:48.8; 4 x 100 m: gim. N. Gorica 55,0, gim. Tolmin 55,2; daljina: Veli- šček (g. Tol.) 488, Hribernič (g. N. G.) 482; višina: Klinkon (g. Tol.) 143, Paulin (g. N. G.) 135; krogla: Kramar (g. Tol.) 921, Rejc (g. N. G.) 913. A. FRANKO Sava : Kamnik 1:3 (15:10, 9:15, 7:15, 7:15) LJUBLJANA — Igrišče pri tovarni »ELMA« na Črnučah, gledalcev 20. sodnik M .Logar iz Ljubljane. (Zaostala tekma predzadnjega kola). SAVA: Meserko. Kumer I, Kumer II, Miklavc, Arh, Kovač, Jak- šič. KAMNIK: Škorjanc, Podjed, Vidic, Zule. Debeljak, Koncilja, Straj-her, Podobnik. Crnučani so ponovili enako medlo igro kot proti »Ljubljani« in spet izgubili točke na domačem igrišču. J. S. pritožbe Maribora proti Braniku in Aluminija proti Kovinarju, sta bili ti dve tekmi verificirani 3:0 v korist Maribora ozir. Aluminija. Vodi Maribor s 8 točkami; sledijo Železničar s 7, Drava. Mura, Slivnica s 6, Aluminij s 5 točkami itd lnterliga: Železničar : Kapfen- berg 1:2. Pionirji: Kovinar A : Maribor A 0:16, Branik : Sever 0:2, Kovinar B : Maribor B 2:2, Aluminij : Pohorje 6:2, Mežica : Peca B 6:2, Korotan A : Svoboda 1:1, Fužinar B : Peca A 3:0, Korotan P- : Fužinar A 0:2. V mariborski skupini je pionirsko prvenstvo končano. Tekma Sever : Rače bo 3 .novembra. J. RAJBENSU Prvenstvo NPL LJUBLJANA — V 6 kolu pod-zveznega prvenstva za člane so bili doseženi tile rezultati: Domžale : Usnjar 2:0, Borovnica : Ihan 1:1, Enotnost : Medvode 0:4, Elan : Dob 1:0 (Dob se je pritožil), Induplati : Mirna 4:2, Odred : B. Krajina. Vodijo Domžale z 10 točkami, sledijo B. Krajina, Elan 9, Usnjar 8, Medvode, Induplati 6, Mirna, Dob 5, Borovnica 4, Ihan 3, Rakek 2 in Enotnost. Podzvezna mladinska liga — IV kolo: Slovan : Rudar 3:1, Olimpija : Ljubljana 3:0, p. f. Hrastnik : Rog 3:2, Ilirija : Svoboda 0:1 pritožba Ilirija), Slovan : Litija 4:1 Vodi Slovan z 11 točkami pred Olimpijo in Rudarjem 10, Hrastnikom 6 itd. Podzvezna mladinska liga — skupina B: Olimpija : Rudar 3:1, Kamnik : Domžale (pritožba Kamnika). Vrstni red: Olimpija 6, Zagorje 4, Kamnik in Domžale 2 itd. Podzvezna pionirska liga — skupina A: Ilirija : Slovan 5:0, Svoboda : Slavi ja 4:1, Kamnik : Olimpija 1:3. Vrstni red: Olimpija 8, Ilirija in Svoboda 6, Ljubljana 5 itd. Pionirska liga — skupina B: Ljubljaa : Medvode 1:0. L. Spetič Spartak : 1:0 (0:0) TRNAVA. 16. okt. Na prvi ti-nalni tekmi za srednjeevropski pokal so nogometaši Spar taka premagali C. zvezdo 1:0 (0:0). Edihi gol je dal S vec v 48. min. Pri C. zvezdi sta kot gosta igrala Prosen (Maribor) in Bukal (Zel.). Povratna tekma bo 23. t. m. C.zvezda | TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR |. Pozornost tudi slabotnim Vsem tistim, ki so odgovorni za šolsko telesno vzgojo, učiteljem, upraviteljem in pedagoškim svetovalcem bi delali krivico, če jim ne bi priznali progresivnih stremljenj in delno tudi lepih uspehov. Znani so primeri, ko so ponekod učenci sami pod vodstvom svojih učiteljev in ob podpori družbe uredili igrišča za košarko in rokomet; marsikje so postavili na trati pri šoli telovadni drog, gred in plezala ter uredili prostor za skakanje, da se lahko vadijo tudi med šolskimi odmori. V ži-reh so si pri šoli uredili tudi drsališče, v Kranju in Ravnah na Koroškem so uvedli redne ure plavanja. Vse to so nedvomno vidna znamenja skrbi za učinkovito telesno vzgojo šolske mladine — znamenja napredka na tem torišču. Posebej naj omenimo še »šolo v naravi«, to je smučarske in plavalne tečaje, po katerih slovijo predvsem nekatere osnovne šole ljubljanskih občin. Morda ni več daleč čas, ko bodo lahko na tej ali oni šoli ugotovili, da so dokončno odpravili plavalno nepismenost. Marsikje pa ni pravega napredka. Marsikje poteka pouk telesne vzgoje še po starem, lahko bi rekli avstro-ogrskem for- malističnem načinu poveljevanja in čakanja v vrstah. Tudi se še dogaja, zlasti v nižjih razredih osnovnih šol, da koristijo ure telesne vzgoje za kaj drugega, za druge predmete. Pa še to: niso redke šole, ki nimajo na trati, kjer otroci telovadijo, niti lesenega droga niti doma izdelanega koša za košarko ali n. pr. hloda, ki bi služil za preskakovanje, za vaje v ravnotežju in podobno. V težnji po odpravljanju takih in podobnih slabosti v šolski telesni vzgoji ter v boju za novo in boljše pripravljata Zveza pedagogov telesne kulture Jugoslavije ■in Združenje zdravnikov športne medicine Jugoslavije kongres, na katerem se bodo temeljito pomenili o uveljavljanju kar najbolj učinkovite telesne vzgoje in športa. Osrednji temi kongresa, ki bo od 12. do 14. decembra v Opatiji, in na katerem bodo sodelovali strokovnjaki iz vseh republik, bosta »Telesna vzgoja in šport v luči'izobraževalnega procesa« in »Oprošča-nje učencev od pouka telesne vzgoje.« Nekateri izvedenci predlagajo, da bi odpravili sedanji numerični način ocenjevanja, ki je bil za del učencev odbijajoč. Bil je namreč tak, da je odbijal prav tiste, ki so telesne vzgoje najbolj potrebni. Predlagajo, da bi v prihodnje uvedli predvsem registriranje sprememb, v telesnem razvoju šolske mladine. Novost pomeni tudi zahteva, da naj ne bo nihče povsem oproščen telesne vzgoje. Za tiste, ki so slabotni, naj bi uvedli posebne ure. V tezah za kongres so tudi nove pobude za sestavljanje učnih programov. V prihodnje naj bi jih sestavljali učitelji sami ob sodelovanju prosvetnega svetovalca in zdravnika. Takšni programi bi v večji me-ri upoštevali potrebe učencev, njihove interese in krajevne razmere. D. V. Brez tekmovalcev SRS Končano hitrostno avtomobilsko prvenstvo SFRJ LJUBLJANA, 16. okt. Zvezna športna komisija pri AMZJ je letos razpisala štiri hitrostne avtomobilske dirke in tri rally preizkušnje za prvenstvo Jugoslavije. Medtem, ko je avtomobilsko hitrostno prvenstvo že končano, pa bo v soboto in nedeljo še zadnja rallv preizkušnja — »1000 km Beograda« . \ Na hitrostnem prvenstvu so naslove državnih prvakov osvojili: GRUPA 1. — avtomobili do 1150 ccm Branislav Boškovič NSU 110 AMK Beograd; do 1300 ccm: Darko Vlahovič NSU 110 SC, AMK Beograd; nad 1300 ccm: Bogdan Damjanovič Ford Cortina GT, A AMK Beograd. GRUPA 5 — avtomobili do 850 ccm: Srdan Jankovič Zastava 850 AAMK Beograd; do 1000 ccm: Joviča Palikovič NSU TTS, AMD Zagreb; nad 1000 ccm: Goran Strok Austin Cooper S, AMK Beograd. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Beograda in Zagreba, ki so osvojili vsa prva mesta. Zanimivo je, da se dirk za državno prvenstvo ni udeležil noben tekmovalec iz Slovenije. Kje so vzroki? Verjetno predvsem v tem, ker so bile vse štiri dirke v Srbiji in torej za slovenske tekmovalce le nekoliko predaleč. Prav gotovo je v Sloveniji nekaj tekmovalcev, ki bi radi tekmovali. Ni dolgo tega, ko so bili prav slovenski tekmovalci med najboljšimi v Jugoslaviji. Upoštevati pa moramo, da so bila takrat tudi številna avtomobilska tekmovanja v okviru avto-moto dirk (Kamnik, Maribor, Nova Gorica) v Sloveniji. Letos pa ni bilo pri nas, z izjemo nekaterih manjših rallyjev, nobene avtomobilske prireditve. Odgovorni športni delavci pri AMZS bi morali malo razmisliti o tem in v prihodnjem letu pripraviti vsaj eno dirko za državno prvenstvo v Sloveniji. Zanjo bi bilo prav gotovo veliko zanimanje med slovenskimi tekmovalci, z veseljem pa bi prišli tudi vsi ostali najboljši jugoslovanski dirkači. Malo boljše je s tekmovalci, ki so se specializirali za rally tekmovanja, čeprav lahko tudi te preštejemo na prste,. To so: Aleš Mrzel iz Ljubljane, Rajko Krašna iz Kopra in Pavle Berginc iz Kobarida, katerim je avtomobilski šport le toliko pri srcu, da vztrajajo. Vprašanje je, kako bo prihodnje leto? DARKO KLARIČ Prizadevanje ni brez odziva Dve leti jutranje oddaji radia »Telesna vzgoja — šport — rekreacija« UTRINKI ROMUNSKI SODNIKI — Vodstvo NK Dinamo iz Zagreba je zahtevalo pri pristojnem forumu, da prvenstveno tekmo Dinamo — Beograd v Beogradu sodijo tuji sodniki. Odločili so se za romunsko trojico. STROGE KAZNI — Odgovorni funkcionarji argentinske enajsterice Estudiantes so ob prihodu v Manchester izjavili, da je argentinska zveza zagrozila vsem igralcem z najstrožjimi kaznimi za kakršnekoli nerede v Angliji. Vsakdo, ki bi se spozabil med tekmo ali po ni©j, ga čaka eno do tri leta prepovedi igranja nogometa. STENGEL SE UMIKA IZ RINGA — Zahodnonemški boksar pol-težke kategorije Lothar Stengel, ki je pred kratkim izgubil naslov za svetovnega prvaka, izjavlja, da se bo dokončno umaknil iz ringa. Za ta korak se je odločil zaradi družinskih vzrokov. PLANINE IN LJUDJE r DANES JE V ZVITOREPCU OBJAVLJEN ZADNJI KUPON ZA PONY KOLO! NE POZABITE! LJUBLJANA — Danes mineva točno dve Jeti, odkar je na sporedu ljubljanskega radia vsako jutro oddaja 7. naslovom »Telesna vzgoja — šport — rekreacija«. Privškov športni aviso je sleherni dan, z izjemo nedelj in praznikov, uvod v oddajo, namenjeno najširšemu krogu poslušalcev. Ob delovnem jubileju oddaje smo se pogovarjali z urednikom športne redakcije radia Ljubljana Stanetom Urekom. DELO: Kako je pravzaprav in jim ponudili velik avdito- sebne oddaje kot prapravo na smučanje, pred vsakoletnim pohodom ob žici programiramo načrtno treniranje itd. nastala oddaja? Urek: Priznati moram, da ideja ni prišla iz vrst športnega uredništva. Nastala je po zamisli skupine, ki je pripravljala nov blok jutranjih oddaj od petih do osmih. Zamišljena je bila bistveno drugače kot jutranja športna oddaja izpred petnajstih let, »Jutranja telovadba.« Oddaja je namenjena starim in mladim. Njen cilj je na nevsiljiv in radijsko primeren način učiti; dalje — vzpodbujati k telcjsni aktivnosti in posegati tudi na mejna področja. DELO: Kdo pripravlja oddajo? TO STORI ZA VAS OGLAS V »DELU« PROF. DRAGO ULAGA Urek: Po vsebinski plati leži največ odgovornosti na profesorju Dragu Ulagi. Po radijski in oblikovni plati skrbim za oddajo sam, redaktor pa je študentka VŠTK in znana košarkarica Olimpije Nada Šiftar. Pritegnili smo širok krog strokovnjakov rij — skoraj pol milijona naših naročnikov. Oddaja je kmalu prerasla na začetku zadane naloge in se razvila v samostojno oddajo take vrste, ki ji v mednarodni radijski praksi skoraj ni primere- Ko so naši predstavniki poročali o njej na treh velikih mednarodnih sestankih, kot o posebni obliki našega dela na področju obveščanja, so oddaje vzbudile med strokovnjaki z vsega sveta veliko zanimanje. DELO: Kakšna je razlika med običajnimi radijskimi športnimi oddajami in oddajo o kateri govorimo? Urek: Ugotovitev, da imajo športne prireditve veliko gledalcev, da pa je malo takih, ki bi aktivno sodelovali, je splosno znana. Običajne oddaje so namenjene poročanju <• večjih in manjših športnih dogodkih, o delu in življenje športnikov in organizacij. Jutranja oddaja »TV — S — R« je namenjena preusmeritvi pozornosti naših poslušalcev na ustrezne navade vsakega od nas. Ljudje sicer vedo, da bi morali del prostega časa odmeriti športu in igri, toda ustreznih navad ni. DELO: Kakšno tematiko o-bravnavate v oddajah? Urek: Ob ponedeljkih teme o športnem režimu življenja, ob torkih so na programu konkretni napotki za gimnastične vaje v sobi povezani z jutranjo telesno nego, ob sredah telesna vzgoja in šport v šolah, ob četrt kih so teme namenjene športnemu treniranju, ob petkih govorimo o-bičajno o poklicnem delu in končno ob sobotah o športni rekreaciji za konec tedna. Na vso moč se trudimo, da bi bile teme vselej aktualne, prilagojene letnim časom. Pred kopalno sezono n. pr. posredujemo sestavke o plavanju, pred zimo programiramo po STANE UREK DELO: Kakšen je odmev med poslušalci? Urek: Naši stiki s poslušalci nam povedo, da so vsakodnevne oddaje »TV — S — R« našle oziv, da so se na nek način obnesle, da jih poslušalci spremljajo z razumevanjem. Zdi se nam, da so začeli o stvareh, o katerih govorimo, razmišljati. In to je veliko. Nekateri nam pišejo. Odgovarjamo jim prek oddaj ali v pismih. Oddelek za stik s poslušalci res še ni napravil natančne obdelave poslušanosti in odziva na oddajo. Po pismih in po odzivih, ki so nam dostopni, sodimo, da ima oddaja precejšen odmev in da služi svojemu namenu: humanističnemu pojmovanju telesne vzgoje, športa in športne rekreacije. DELO: Koliko oddaj ste doslej napravili? Urek: Seveda jih je, čeprav dveletnico- Bila je na sporedu vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih; pripravili smo jih torej nekaj več kot 600. DELO: Pa je toliko gradi- va, toliko tem, toliko možnosti? Urek: Seveda jih je, č.eprav določene stvari načrtno ponavljamo, da dobijo večjo veljavo. Na primer propagiranje pešačenja. O tem imamo gotovo vsak teden en prispevek. Včasih naprosimo različne avtorje, da nam določen problem obdelajo iz svojega zornega kota. Profesorji, zdravniki, učitelji, trenerji in športniki: Joža Trdinova, Jože Šturm, Jože Ažman, Miha Potočnik, Mitja Prešern, Jože Beslič, Andrej Ulaga, Janez Teme, Cene Praprotnik, Silvo Kristan. Milutin Pavlovič, Marijan Jeločnik, Ivo Bajec, Pavle Šegula, Marko Rožman, Miro Cerar, Cveto Pavčič, Metka, Pocajt, Mici Havlina, dr. Ljubica Vučetič, Zoran Na-prudnik. dr. Alojzij šef, Ljubo Jovan in drugi so naši sodelavci. DELO: Kakšne načrte imate, ko stopate v tretje leto? Urek: S prof. Ulagom že kake pol leta čutiva, da mora oddaja napraviti nov korak naprej. V mislih imava, ne vem če se bom prav izrazil, vstop poslušalcev v oddajo. Drugače rečeno. Tudi poslušalec naj dobi besedo, in to, tako da ga bomo slišali. E. K. Milan Merčun: »Nikoličeva v neposrednem prenosu!« LJUBLJANA, 16. — Generalni direktor RTV Ljubljana Migov oru pojasnil, da so jugo-lan Merčun je v kratkem raz-slovanske televizijske postaje skupno določile program neposrednih in magnetoskopskih prenosov iz Mexica, vendar je bila sedemurna časovna razlika najtežji problem, ker so številni prenosi preko satelita šele po polnoči ali v zgodnjih jutranjih urah: »Seveda pa lahko zagotovim, da bomo v posredovanju programa iz Mexi-ca elastični in tako bomo neposredno prenašali atletski finale 800 m ženske, če bo v njem tekla Vera Nikolič in če bo tudi neposreden satelitski prenos, čeprav v soboto zvečer neposreden atletski program ni na sporedu.« A. P. Pokal Jelovice Preteklo nedeljo je MO PD Radovljica pripravil tradicionalno orientacijsko tekmovanje za »Pokal Jelovice«. Na startu pri Koči na Zgoški ravni se je zbralo 16 ekip planincev in tabornikov iz Radovljice, Kranja, Laškega in Ljubljane. Tekmovali so v pionirski, mladinski in članski konkurenci. Med pionirji je zmagala ekipa PD Radovljica II 373 točk), med mladinci PD Radovljica I (693 točk) in med člani ekipa PD Radovljica (732 točk). PD Radovljica pa ne zasluži le pohvalo za odlično pripravljenost ekip, pač pa tudi za več kot zgledno organizacijo tekmovanja. Zvezno orientacijsko tekmovanje V soboto in nedeljo so se na planini Jelovici nad Titogradom pomerile članske ekipe iz vse Jugoslavije v planinskem orientacijskem tekmovanju. Tekmovanja ki ima značaj državnega prvenstva se je udeležilo 17 ekip iz vseh republik, med njimi tudi 3 iz Slovenije. Ker so bile druge ekipe fizično izredno močne in imajo za seboj tudi že mnogo podobnih tekmovanj, se naši tekmovalci niso mogli zadovoljivo plasirati. Ekipa PD Ruše je zavzela 12. mesto, ekipi PD Celje I in II. pa 14 in 15. mesto. Zmagala je ekipa PD Zagreb Matica pod vodstvom ing. Zlatka Smerketa. Srečanje treh dežel V soboto in nedeljo bo v Beljaku zopet srečanje »Treh dežel«, planincev Furlanije, Koroške in Slovenije. Srečanje se bo začelo v hiši očeta dr. Juliusa Ku-j^ja, nadaljevalo pa se bo s sprejemom na deželni vladi in delovnim sestankom. V nedeljo si bodo ogledali Comptonovo razstavo in napravili izlet v Kock in na Kaiserburg. PZS bo zastopalo 15 najvidnejših planinskih delavcev na čelu z dr. Potočnikom, srečanja pa se bo udeležil tudi dr. Marijan Brecelj. predsednik PZJ, ki je bil vabljen še posebej. Kot eden glav- nih problemov delovnega sestanka se bo verjetno zopet postavilo vprašanje reprocitete članskih ugodnosti, o čemer pa je naše sta« lišče znano. S Triglava v Jajce Planinska štafeta ob 25-letnid AVNOJ, ki je 15. septembra krenila s Triglava proti Jajcu po dveh smereh, dobro napreduje. Mladi planinci PD Sežana so primorsko štafetno palico 13. t. m. predali planincem iz Postojne. Gorenjsko-štajerska štafetna palica pa bo v nedeljo prispela na Tojzlov vrhi Ob tej priliki ji bodo člani PD Kozjak Maribor pripravili svečan sprejem, istočasno pa bo tudi piknik za vse udeležence akcije »75 mariborčanov na Triglav«. Srečanje na Bohorju V nedeljo so se na Bohorju zopet srečali mladi planinci iz Nova Gorice, Senovega in Brestanice. Lepo vreme in odlična organizacija sta pripomogla, da se bo preko 80 pionirjev in mladincev še dolgo spominjalo tega dne, ki jim je kar prehitro minil v pečenju kostanja, ražnjičev in prijateljskem kramljanju. Varstvo narave V Vipavi bodo 19. in 20. oktober posvetili varstvu narave. V sodelovanju s komisijo za varstvo narave PZS in bližnjimi društvi bodo pripravili več predavanj in tudi izlet v botanični vrt pod strokovnim vodstvom. Predavanja bodo posebej za gimnazijo in višje razrede osemletke, dalje za udeležence seminarja o varstvu narave iz PD Sežana, Ajdovščina, Nova Gorica in Vipava, ter za člane lovske družine Vipava. Osnovna planinska šola V četrtek 10. t. m. so v Mariboru otvorili letošnjo osnovno planinsko šolo PD Kozjak, v katero se je vpisalo 24 mladih planincev. Uvodno predavanje je otvoril predsednik društva Lojze Petelinšek, nato pa je predaval o naših gorah Franček Vogelnik. Predavanja planinske šole bodo enkrat tedensko, trajala pa bo predvidoma do srede decembra. NADA ŠIFTAR MIRKO RUPEL Valvasorjevo berilo Druga, izpopolnjena izdaja - reprezentativna oblika in oprema - veliki format 17x24 cm - barvni ščitni ovitek - 140 podob Knjiga stane v prednaročilu samo 120 din, plačate pa jo lahko v 4 rednih mesečnih obrokih po 30 din. Knjigo lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih in poverjenikih ali pa pri oddelku za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga. Ljubljana, Titova 3 s priloženo naročilnico. m NAROČILNICA D-1 Podpisani(a) nepreklicno naročam VALVASORJEVO BERILO po naročniški ceni 120 din. Znesek 120 din bom plačalCa) — naenkrat — v 4 zaporednih mesečnih obrokih po 30 din po prejemu računa na tekoči račun Mladinske knjige 501-1-30/1. Ime in priimek .................................. Poklic: ......................................... Natančen naslov: ................................ Zaposlenca) pri: ................................ Datum: .................. Podpis: ............. g,**’ «4* **? K, a*, 5if^ - i^^3SSS~153S^i3E^TT^^r^'23ESESi^r^ ssstiefskeeh CET Gledališče DRAMA Četrtek. 17. okt.. ob 15.30: Peter Weiss: ZASLEDOVANJE IN USMRTITEV JEANA PAULA MARATA. Abonma Dijaiki 6 popoldanski. Ob 19.30: Peter Weiss: ZASLE- DOVANJE IN TJ SMRT ITEV JEANA PAULA MARATA. Abonma Dijaški 7 večerni Petek. 18. okt., ob 19.30: Peter Weiss: ZASLEDOVANJE IN USMRTITEV JEANA PAULA MATI ATT A . Abonma Dijaški 8 večerni. Po nadvse uspešnem pošlo vanju v Rimu bo dramski ansambel prvikrat ponovil V. eissovo i%o sledovanje in usmrtitev Jeana i*a ul:« Marata« izven abonmaja v soboto, 19. oktobra ob 19.3U, na kar posebej opozarjani o. V torek, 22. in v sred««. 23. oktobra bo v Drami SNU gostoval burinnpeštanski dramski ansambel gledališča »MGSZINHAZki b*» ljubljanskemu občinstvu predstavil domačega klasika Ferenca Molnarja komedijo »CAKDIST« in sodobno komedijo Murrava ScnispaJa »LBEZN«, znano i/. uprizoritve MGL pred dobrima dvema letoma, 'led madžarskimi umetniki je vec nosilcev najvišjih nagrad na področju gledališkega ustvarjanja. Obiskovalcem bo olajšano spremi*, a -nje predstavo s poslušanjem simultanega slovenskega prevoda. Za gledalce — abonente Drame SNU velja 30-od.stotni popust na.siceršnje cene. če bodo pri nakupu vstopnic predložili abonentsko izkaznico. Enak pripust velja /a študentske univerze, ki se bodo izkazali t indeksom. Vstopnic«* so t prodaji vse dni razen nedelje od 1').::() do 12. ure in od 18. ure do začetka večernih predstav (tel. 20-712 ali 21-402). Vpisovanje v študentski abonma ZšJ je na Upravi Slovenskega narodnega gledališča. Cankarjeva 11-I. danes, v četrtek od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure. jutri, i petek, pa samo še dopoldne cd 9. do 13. ure. RTV L jubljana SPORED ZA ČETRTEK 4.3(1—8.00 DOBRO JUTRO! zače-*ek oddaje In piva jutranja poročala — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Poročila 5.30 Vremenska napoved — Svetujemo vam fi.00 Jutranja kronika, vremenska napoved in napotki za turiste 6.30 Informativna oddaia H..50 Danes 7-a vas 7.00 Poročila 7.25 Telesna vzgoja 7.45 Informativna oddaja 8.00 Poročila 8.08 Operna matineja z našimi pevci 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo »ponovitev* 9.23 IZ ZAKLADNICE PESNE GLAS BE 10.00 Danes dc « 'dne: povedali ste nam, vremen-.-.; podatki ;n .stanje voda 10.15 12.00 Pri va~ doma — vmes ob 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za tu je goste 12.00 Poročila Na današnji dan 12.10 Odlomki iz Gotovčeve opere »Ero z onega sveta« 12 20 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru 13.00 Poročila 13.15 Obvestila :n zabavna glasba 13.30 Priporočam vam . . . 14.00 Poročila 14.03 »MLA DINA POJE« • Posnetki .. republiške revije mladinskih zborov v Zagorju* 14.25 Operetne meiodile. 14.45 »MEHURČKI« 13.00 Poroči-a 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Majhen recital vioiista Pavla Ska barja 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Poročila 17.05 Četrtkov simfoničn. koncert 18.00 Poročila — Aktualnosti doma in v svetu 18.15 Iz oktobra 1968 OPEKA IN BALET SNG Četrtek. 17. okt., ob 11. uri: Foerster: GORENJSKI SLAVČEK — Zaključena predstava za OS Prežihov Voranc, Jesenice — (Razprodano). Po;ek, 13. okt., ob 15. uri: Smetana: PRODANA NEVESTA. Zaključena predstava za Gimnazijo Trbov! je. t Razprodano >. Sobota. 19 .okt., ob 19.30: Foerster-GORENJSKI SLAVČEK. Izven abonmaja. Vstopnice so se v prodaji. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Crirlck. 17. okt., zap- • > (v Ljub-1 jani». Ob 19.30: N. Simon: ZARES ČUDEN PAR. ‘Komedija). Ped Ko-'rktivi I Predstava v Kranju. Ob 20 ur-: T Partljič: RIBE NA PLITVINI. Gostovanje v '.lo-dvori-ih. »Vvtopnice v prodaji od 19. ure da'jd*. Petek, 18. ckr.. ob 20. uri: T. Partljič: RIBE NA PLITVINI. Gostovanje v Tržiču. (Vstopnice v prodaji od 19. ure dalje«. Ob J H vri: N. Simon: ZARES ČUDEN PAR. »Komedija». Red Biješ1;: II. Predstava v Kranju. Ob 19.30: N. Simon: ZARES ČUDEN PAR. (Komedija). Red Kolektivi II. Predstava v Kranju. 'i ladi v no ui j:n ali šci: . LJUBLJANA Četrtek, 17. okt., ob 20. uri: Tom Jones: ČUDOVITI ZANESENJAKI. Premiera. , Pionirski PR 1 ■: šEK N D' O GLEDALIŠČE KRANJ Četrtek. 17. oktobra, ob 19.30: Neji Simon: ZARES ČUDEN PAR. Abonma za red KOLEKTIVI I. Predprodaja vstopnic v Prešernovem gledališču Kranj. Komedija za razvedrilo. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko. SLOVENSKO LJUDSKO < iLEDALISCE CKLJE Četrtek, 17. oktobra, ob 19 uri: Machiavelli: MANDRAGOLA. — Predpremiera. III. mladinski večerni abonma in izven. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR četrtek. 17. oktobra, ob 15.30: Suhodolčan SREČNA HI.SA DOBER DAN —- za šoio L. Pliberška. Ob 19.30: Cehov: TRI SESTRE. Predpremiera za RED MODRI. Koncerti • IfeSljdOiK ® ^ »tresa ZKJ 1 ODDELEK ZA ! UMSKO VZGOJO Klub ljubiteljev iilma 17. okt . ob 19.30: film Boštjana j Hladnika EROTIKON po j projekcij: pogovor z avtorjem — j v mali dvorani kina -Union«. i Cembalisika Marina Horak bo nastopila na koncertu, ki ga priredi Akademija za gia-bo dar.es ob 20.15 v dvorani Gor-poska o III. Na novem čembalu znamke Wiu-mayer b:> izvajala dela Bacha in Scarlattija. K 7BOB RT\ BEOGRAD bo pod vodstvom Borivoja Simiča gostoval v petek. 18. oktobra ob 20.15 v Filharmoniji. Na sporedu bo Orifova scenska :gra Catulii Car-m:r»a. Brittnov, ' redne pesmi za žen.-.ki zbo:- s ir I > ter Čajkovskega Li vargi ja J:-; ::a Zl?.tous;ega. Med solist’ so sopranistka Sonja Hočevar jeva. tenorist Dušan CvejT in harfist Jo.-ip Pikelj. Vstopnic-dobi.c v Filharmoniji. K Razstava NARODNA GALERIJA Danes ob 3 8. uri bo vodila po razstavi 'Umetno-; 17. stoletja na Slovenskem« Anica Cevc. O aa—fas naših rtudiov 18.45 NASI ZNANSTVENIKI PRED MIKROFONOM: Prof. dr Srečko Brodar 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestilo 19.15 Minute s pevko Marijano Deržaj 19.25 Pet minul za EP ip.30 \'ečerni radijski dnevnik 29.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 LITERARNI VEČER Italijanska ljubezenska lirika 21.40 Glasbeni nokturno 22.40 Poročila 22.15 Komorno glasbeni večer 23.00 Poročila 23.05 LITERARNI NOKTURNO 23.13 Nočni vrtiljak zabavnih melodij 24.00 Poročila in konec oddaje TELEVIZIJA 8.35 TV V SOLI: Prijatelji in sovražniki v gozdu Basni — Realizem v literaturi (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 1 i .00 ANGLESCINA ( Beograd) 14.-15 POROČILA ( Beograd • 14.50 ŠAHOVSKI KOMENTAR VELEMOJSTRA ČIRIČA (Beograd) 13 10 ATLETIKA POSNETEK Z OLIMP! ADE < Beograd » 16.20 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 10.30 OLIMPIJSKI FILMSKI PRE-G LED ‘ Skon je) 18X?i PO SLOVENIJI (Ljubljana) 815 PROPAGANDNA MEDIGRA ' Ljubljana) 15.20 NARODNA GLASBA i.Beograd » 14 4.i S A MORA STNIKA reporta- ža (Ljubljana« 19.05 C PISKA ZABAVNO GLASBE- i NA ODDAJA i Beograd> 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 SAGA O FORSVTIH — serijski film (Ljubljana) 21.25 MED BENETKAMI. GORI CO. KASSLOM IN GRADCEM — oddaja iz cik a Kulturne diagonale (Ljubljana) 22.25 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 18.00 KRONIKA (Zagreb) 13.20 NARODNA GLASBA (Beograd • 18.45 REPORTAŽA — Titograd — ( Beograd« 19.05 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Beograd« I 19.45 TV PROSPEKT 'Zagreb) I 20.00 TV DNEVNIK (Zagrebi 20.30 PROPAGANDNA ODDAJA — • (Zagreb» 20.35 AKTUALNI RAZGOVORI — ' Beograd) 21.35 Aleksander Obrenovtč: NOVO ŽIVLJENJE - TV igra (Beo- ! grad> i 22.35 V 'JERAJ, DANES, JUTRI (Zagreb) Druge oddaje na kanalu 9 10.20 PROPAGANDNA ODDAJA — I 18.C0 TV NOVICE (Beograd) 19.45 PROPAGANDNA ODDAJA — ! (Beograd > 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 PROPAGANDNA ODDAJA -(Beograd) 22.35 TV DNEVNIK (Beograd) Kino KINO SPORED ZA ČETRTEK FILMSKI> GLEDALIŠČE KRIŽANKE: ob 17 in 20. ur: japon. b:-.v CS film KWAIDAN - STR AS N FJ ZGODBE. Režiser Masakl Koba jaši; Igrajo: Koški K:-:. Tacu.ja Nakadaj. Ren*aro Mi kun; Režiser je mojstrske, po % -:a- re japonske legend* o *.;C-n.;ii samurajev in revnih kme-t *v. -*• so prepletene s svojevrstnim m stieizmom, poznano japonsko i; nčnostjo. pa tud* s fanatičnostjo. Leta 65 je dobi! Oskarja kot najboljši neangieški fi m leta. KINOTEKA, Miklošičeva c. 28: ob 16. 18 in 20. ur: amer. lilm SENCE PRETEKLOST I. Rez:; n: Irving PicJiel. Glav. v’ Claude’ te Colbert. Orson Veliš. George Brent. Luci 1 le Wats;v. Natalie W< Prodaja vstopnic od 13.30 dalje. KINO UNION; amer. barv. film MOZ, KI NI ZNAL LJUBITI. Brez predi Trna Predstave ob 15.13, 18 in 20.43. Cene vstopnic zvišane. Ob 19. uri matineja amer. barv. CS filma PREGON BREZ USMILJENJA. KINO SLOGA: premiera grške glasb komedije STRTAKI. Tednik FN -V*. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. ur:. KINO VIC; amer. barv. CS U rn PREGON E REZ USMILJENJA. Brez tvtri-filma. Predstave ob 16. 18.i5 ,»i 20.?*,). KINO SISKA: franc. barv. fhn OBRAČUN NA OBALI. Predstave ob Ib. 18.15 in 20.30. PRODAJA VSTOPNIC! v vseh k-nema; ografih od 13.30 dali«-. KINO SAVA: amer. barv. film Z ZAVEZANIMI OČMI. ob 10, 15, 17 in 10.30. CS film S UT, 17 MOST N \ ; in 20. uri. * KINO TRIGLAV: ital. barv. V V western RINGO IN NJEGOVA ZLATA PIŠTOLA, ob 16. 18 in 20. uri. Igrata: Marc Dammon m Valleria Fa-brizzi. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. M NO VEVČE: ital. barv. dokumen. CS film NOČI ORIENTA, ob 20. uri rro-daja vstopnic od 19. ure dalje. Zadnjikrat! KINO \ Kil NIK A: itai film ZAPELJIVKE, ob 17. uri. Jugosl.-nem. barv ob 20. url. KINO DOMŽALE: angl barv. C S 1 REKI KVAJ. ob KINO RADOMLJE: po; j. barv. CS fi tn !VALEWSKA IN NAPOLEON, ob 19. uri, 80 NO 31 KNfiEš; franc. barv. CS film CRNJ TULIPAN. ob 19. uri. KINO DUPLICA. KAMNIK: it a1 -franc. barv. fiim GLAVA DRUŽINE, ob 18. ur:. KINO !? \IH); !.J1( ital. barv. vres teni film REVOLVER As GLAV. ob 20. uri. K!NO SORA. ŠKOI JA LOK\: amer barv. CS film JUGOZAHODNO OD SONOE7-:. ob 20. uri. KINO CENTER. KRAN.1; ang!, barv CS me?, t DVAKRAT ŽIVIMO, o’ 20. uri. K J NO srORZJf:. KRANJ; amer. barv. kom. SEKS IM MOSTOJNA DEKLIC A, ob 16 m M), ur*. SAMO 38 in 18 Ivi NO KKVAVMC: slovenski film PETA ZASEDA, ob 19. uri. KINO DOM. KAMNIK: 15 dni iz kraja v kraj z dobro voljo, nastopajo Ivica Sorfezi, Lado Kos. Franc Koren m AJ.E-GRO, zagrebški zabavni orkesi :r Ob 29.15. KINO RADIO. JESENICE: amer. film PO VSEMU SREČA, ob 17 in 19. uri. KINO PLAV/. JESENICE: amer. barv. film MAR V POP-PINS, ob 17.30 in 20. uri. KINO DOVJE: angl. barv. film TRAPER. KINO KRANJSKA GORA: Špan. barv. film NEUSTRAŠNI MAŠČEVALEC. KINO KRKA. NOVO MESTO: švedski film PERSONA. ob 17 in 19. uri. KINO SVOBODA. KRŠKO: češki CS barv. film DAMA NA KOLESIH, ob 19.30. KINO DELAVSKI DOM. TRBOV- 1 UJE: nem barv. CS barv. film LETE- i čl ČUDEŽ, ob 18. uri. M N O SVOBODA H. TRBOVLJE: franc, zabav. CS film TEMPO Dl ! ROMA, ob 17. uri. ! Amer. barv. westem NEVADA ( SMIT. ob 19. uri. KINO KOCASKV SLATINA: zahodnonemški fiim SEDMA ZK-TE V, ob 17 in 20. uri. KINO SOC.A. NO\ A GORICA: angl barv. film POGREB V BERLINU. c ib 18 in 20.13. MM) SVOBODA, ŠEMPETER: zahodnonemški film ČAKALNICA SMRTI, ob 20.15. MARIBOR KINO UNION; c»b 15.30, 17.43 In 20. ur: franc. C S komodi j a ZENA DVEH MOZ. V glavni vlog;: Fernandel :n Rourvil. KINO PARTIZAN: ob 13.20. 17.43 *.n 20. uri nem. k:im. film SMRTONOSNI ŽARKI JAR MABUSEA. Kratki film: Mesto na Limu. MNO I. DARNIK: ob 15.30. 17.45 ?n 20. uri angl. barv CS film ALFIE. KINO POBREŽJE: ob 16.30 in 19. uri franc. :tai. barv. CS zgod. film CESARSKA VENERA. PREDNO VKUJTUCITE TELEVIZOR Jbfjfi f:rJll PREBERITE TV REVIJO stop Mali o PRODAM stanovanjsko hišo s 5 prostori pr: Umagu. Informacije na na lov: Miloš Josip Murine — Umag. 9667-7 TAKOJ vseljivo hišo v Bači pr: Modreju št. 23 prodani po ugodni ceni. Ogled vsak dan. Informacije: Jožef Sluga. Alekse Bo-jevica 7. Hrasrrica pr: Sarajevu. 9668-7 SOLIDEN fant. išče sobo. ?»re rud*, za sostanovalca. Ponudb*- d > Poštertost«. 23766-6 SOBO išče mlada mirna us. ka po možnosti v Centru ali r Viču. Ponudbe pod »Neka . t plačila«. 25761 - \BNOL\ E.NT kemije iš^*e ogrevano sobo. Grem rud: za sostanovalca. Ponudbe pod »Nujno«. 23765-6 S Tl DFATKA III. letnika kemije išče ogrevano sobo v Ljubljani. Ponudbe pod oznako »Mariborčanka« v ogl. odd. 2201-6 2201-6 IIMLške maslenke za ozimnico, kg 1 din, drobnejše 60 par prodaja v?ak dan Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 2200-4 ŠTUDENTKA išče primerno, nekajurno zaposlitev v popoldanskem času. Ponudbe pod »Zanesljiva«. 25811-2 šTl DENTKA zadnjega letnika nujno potrebuje ogrevano sobo, lahko rudi kot sostanovalka. Ponudbe pod »Romanistka«. 23810-6 ML VDA zakonca nujno potrebujeta -obo, stanovanje ali garsonjero (lahko neopremljeno) z možnostjo kuhanja in pranja. Plačala tudi nekaj vnaprej. Ponudbe pod »Lahko okolica Ljubljane«. 25801-6 ISCEM neopremljeno prazno sobo. Ponudbe pod »Zelo nujno«. 25803-6 GOSPODINJSKO pomočnico staro 20 - 25 let išče slovenska družina v Švici. Ponudbe pod »Ljubiteljica otrok«. Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti preko pristojnega zavoda za zaposlovanje. 25833-1 MiflM) dekle potrebuje sobo. Ponudbe pod »Takoj«. 23831-6 MIREN študent, z lastno posteljnino išče sobo. najraje v okolici kina »Vič«. Ponudbe pod »Tik pred diplomo«. 25827-6 Ol'KE (liJKNO robo s posebnim vhodom. išče uslužbenka zaposlena v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj vseljivo«. 2576U-6 ZATEKLA se je psica — volčjak, dobite jo na Povšetovi 45. 25756-8 F ()Š I E N O gospodki; s ko pomočnico sprejmemo takoj. Istenič, Verov-škova 35 — Siska. 25733-1 GARAŽO prodam po ugodni ceni. Kunc. P ov še tov a 91. 25751-3 SOBO išče uslužbenka v šiški, na 5riču ali v Šentvidu. Ponudbe pod »Mirna«. 25719-6 MIREN in pošten fant išče sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Solidno«. 25748-6 gospodinjska pomočnica, začetnica išče službo pri dobri družini Ponudbe pod »Poštena«. 23717-2 OPREMLJENO sobo iščeta dva fanta. Ponudbe pod »Vič, Center, Šiška«. 23746-6 MLA.ls.A uslužbenka nujno potrebuje ogrevano 'sobo s posebnim vhodom v središču mesta. Cenjene ponudbe pošljite pod oznako »Nujno« . 25743-6 ZIDARSKA dela opravljam solidno in hitro. Cenjene ponudbe pod »Solidno«. 25743-8 FIAT 750 kupim lakoj. Opisne ponudbe pod »Letnik 64—65«. 23742-3 OPREMI JENO -obo. s posebnim vhodom oddam. Ponudbe pod »Ljubljana Center«. 23785-6 Srl l DENTKA nujno išče ogrevano, opremljeno ali neopremljeno sobo v Ljubljani — najraje blizu filozofska fakultete. Milica Toni-še. Čatež ob Savi 58, Brežice. 23733-6 ŠTUDENTKA išče sobo posebnim vhodom, najraje za Bežigradom ali v središču mesta. Cenjene ponudbe pod »Celjanka«. 25731-6 Obvestila Stalna, konferenca založnikov šolskih knjig SFR Jugoslavije prireja od 15. do 20 oktobra 1933 v Ljubljani 5 JUGOSIOVA VSKG* RAZSTAVO SOLSKTK KNJIG. Razstava je v spodnjih prostorih Mo derne galerije in je odprta od 10. ure do 18. utc. Vstop prost O COLLOSAI, lr! :n u^pt šiv. odstranjuje kurja in debelo kožo. --Prodajat;? NA MA« in »SUPERMARKET«. Ljubljana, ter parfumerije v Celju in M;:riboru. —O Republiški prometni inšpektorat Si?S obvešča, da bo cesta Kozina : Ob:*)v -- Rupa 13. 10. 1963 za : prta do 20. ure zaradi nujnih del na cesti. Obvoz bo Rupa - Postojna — Kozina in obratno. PIVO TOPOM dve študentk: z Reke. drugi letnik kemije, iščeta opremljeno sobo v mestu ali v bližnji okolici fakultete. Ponudbe pod »Mirni«. 25770-6 šKODO 1000 MB ugodno prodam tudi za ček za blago. Zadnik, Ljubljana. Tavčarjeva 311. telefon 310-336. 25532-3 SOBO ogrevano v bližini medicinske fakultete, lahko predplačilo. :ščs: Dušan Banko, GomilsKo, Savinjska dolina. 219U-6 NA^LI smo volno v polivinilasti vreči. Lastnik jo dobi pri Viktorju Kozlevčarju, Poljanski na-sip 48. Ljubljana. 257K7-X i'.i()I)AM nedograjeno hišo, primerno za vsako cbrt. Ponudbe pod »Nujno«. 25792-7 PRODAM posestva 5,5 ha, z vinogradom. hiša, gosp. poslopje, vseljivo takoi. Ogled 21). t. m. °d 8.-16. ure. Soben ja vas 35, pri O&teških Toplicah. 25774-7 ZAKONCA iščeta skromno sobico, lahko je podstrešna ai: kletna. Plačam po dogovoru. Ponudbe pod »November«. 25777-6 AVTI) NSU prinz 110. letnik 67. ugodno prodam, prevoženih 10.500 lem. Ogled dopoldne na Zastava servisu Vič, Tržaška c. 133. Marko Rode. , 25780-8 KVALIFICIRANO natakarico sprejme gostilna 2ibert. Trata 9. Ljubljana 25565-1 SIRI zim lakiram parket z inozemskimi in domačimi laki. Te! ? 310-103. 25616-8 PECI in gorilce na olje generalno popravlja strojno ključavničarstvo v Ljubljani. Zaloška 56. B.M\v 1690 — odlično ohranjen! letnik 1967, 25.000 km. prodam Ggled vsak dan od 14,—18. ure. Ljubljana, Skrabčeva 23. r* t« • , 25692-3 donnn N Ietmk 1965* prevoženih 42.000 km poceni prodam. Prodam ugodno tudi nov nemški pletilm stroj, dvojni, tevimatic. Trzin 34, p. Mengeš. PRODA M oljno peč »preporod« m hladilnik »EKA«. 30 I. Ogled dnev-no od 17 ure dalje, Streliška 24 I, desno. 25784-4 OPREMLJENO sobo išče dekle v Ljubljani ali bližnji okolici Enkrat tedensko tudi pomaga C°-njene ponudbe pošljite pod »J november«. 25500-6 A\ IGLICArja. vestnega sprelmem ta»coj. Menart, Ljubljana, Puglje-va 17. 25786-1 RESNO, pošteno gospodinjsko pomočnico, išče starejša gospa P >■ nudbe podružnici »Delo« Celje »Za stalno«. .220-1-1 NEMŠKO ovčarko, osem mesecev staro prodam. Ponudbe podružnici »Delo« Celje pod »Ovčar-ka« 2203-4 TRŽAČAN vzame v Ljubljani v najem prazno garsonjero. Ponudbe pod »Takoj«. 25802-6 . L X XXII t L mm* čTOcs Jtf* g. /3T AdLvEGEMmagis&ad T estimoni VM.Quodii non dixerinc iuxta verbum hoc: non erit cis matuciru lux. snBtsgfESs wm MU Založniško dejan je. kakršnega pri nas še ni bilo FAKSIMILE DALMATINOVE BIBLIJE P 7JET) G V V 0 X my $eti.naIhifhibkofti naletim Svsjti, f! ■>:„ Hii^i-.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii-i niiiinitijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiii' - - - rsmmmmmmMmmmmmmmmmMmmmMHmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm ............................... V" 'V DRAGOTINE IZ NASE KULTURNE DEDIŠČINE mm Mu 'li.iiiiiiniiiiiniiiiiKiiiiiiiitniiaiiiiiiiininRiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiieiiiiiiiiiiiiiiiieiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim j»WBIWWIillllir»<»liirtiPr,,j«WIW..i.«.' IIIIIMIWI>illllHIIIIIWillllllllHWllllllW'lillllllli:illillllJllilHlllllllllillillll»lllll«WI. -saMMHNMMMIMNMBNIHMMHNMMMMHHMnNMMMMNHMMMIMIMNMMMHNRMi Nova tfo'poIn»„ obogatena .1 V kratkem na našem knjižnem trgu (Nadaljevanje s prejšnje strani) Čeprav Valvasor založniškega programa ni mogel izpolniti, je v enajstih letih obstanka založbe izdal šest topografskih ali historično-topografskih in troje umetnostnih bakrorezno opremljenih del, ki so: Passionis icones (Pasijonska knjižica), Topographia Ducatus Carninliae modemae (Topogralija sodobne vojvodine Kranjske), Topographia arcium Lambergianarum (Topografija lamberških gradov), vsa 1. 1679, Ovidii Metamorphoseos Icones (Ovidove Metamorfoze) 1. 1680, Topographia Archi-ducatus Carinthiae modemae (Topografija sodobne nadvojvodine Koroške) Topographia Carinthiae Salisbur gensis ( Topografija salzburške Koroške), oboje 1681, Theat-rum mortis humanae tripartitum (Prizorišče človeške smrri v treh delih) 1. 1682, Topographia Archiducatus Carinthiae an-tiquae et modemae completa (Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške) v Niirnbergu 1. 1688 in Die Ehre dess Hertzogthums Crain (Slava Vojvodine Kranjske) v Niirnbergu 1. 1689. V rokopisu je pripravil Valvasor še dve prirodoslovni razpravi. Lumen naturae (Luč naravei v šestih zvezkih, Flos phy-sico-mathematicus (Fizikalno-matematični cvet > v treh zvezkih, umetnostno delo Satirični Ovid in heraldični album Opus insi-gnium armorumciue (Knjiga grbov). Zraven tega se je ukvarjal se tehničnimi problemi in z izumi. Napravil je načrt za predor pod Ljubeljem, ki je bil narejen šele v našem času, izumil nov način odlivanja kovinskih predmetov, zlasti pa ie intenzivno raziskoval nenavadne pojave na Cerkniškem jezeru in z razpravo o teh posta) 1. 1687 čian Roval Soc;ety (Kraljevske družbe) v Londonu. V Slavi je z vseh vidikov opisa! svojo domovino. Delo, ki daje vsestransko podobo precejšnjega dela Slovenije v 17. stoletju in kakršnega ne premore zlepa katera dežela v tem času, vsebuje množico zemljepisnih, zgodovinskih, narodopisnih, kultumo-zgodovinskih in drugih podatkov in poleg zemljevidov še številne upodobitve gradov, mest. trgov in samostanov, podobe noš. prikaze ljudskega življenja in dela ter zgodovinske slike. Podatki so obdelani včasih kritično, včasih nekritično, vendar kljub pomanjkljivostim delo že naznanja moderne raziskovalne metode, predvsem pa .ie sestavljeno z veliko vnemo in ljubeznijo do domače zemlje. V Slavi so našli tudi slovenski preroditelji v začetku 11). stoletja marsikaj koristnega mmm SOV.-- -aiBlfa , ' ggžr' .v?; % psor tir. Mirko Rupe! je privedli pr-zdajo Valvasorjevega berila, ki je leta v izpopolnjeni obliki izšlo pri Mia-vi knjigi. v podporo svojih teženj, iz nje so zajemali mnogi slovenski pesniki in pisatelji in še danes ne more mimo nje nihče, ki mu ]e mar naša preteklost ali ki raziskuje katerokoli področje starejše slovenske zgodovine. Stroški nadvse obsežne znanstvene in publicistične dejavnosti, ki jih je Valvasor nosil sani. so presegli njegova gmotna sredstva in ga gospodarsko uničili. S svojo delavnostjo, sposobnostjo in z žrtvami pa je ustvaril izredno pomembna dela. s katerimi ni le prikazal Kranjske zunanjemu svetu, ampak je koristil tudi slovenskemu narodu, potem ko se je ta oblikoval v zavestno narodno skupnost. Zato si je zagotovil eno najodličnejših mest v naši kulturni zgodovini. I *r\ a izdaja \ al% asorjes ega berila Dr. Mirko Rupel ]e pripravljal Valvasorjevo berilo že pred zadnjo vojno. Leta 1936 je pri Akademski založbi v Ljubljani izšel prvi zvezek; izid drugega zvezka pa je preprečila vojna. Ob štiristoletnici prve slovenske knjige (1951) je pri Mladinski knjigi v Ljubljani izšlo Valvasorjevo berilo pregledano in izpopolnjeno v enem sa- "" /H'. m- ' •St ■ ^ ' i ■\ c, o. 1 1 Profesor Branko Heisp. urednik druge izdaje ( alvasi., je\ega .terila mem zvezku. Ta prva izdaja celotnega Valvasorjevega berila obsega uvodno študijo prireditelja > Janezu Vajkardu Valvasorju, izbor iz Slave vojvodine Kranjske, nekaj odlomkov iz drugih Valvasorjevih del in opombe. Izbor je M Rupel pripravil glede na avtorja in bralca, zato je v berilo sprejel »predvsem odstavke, značilne za Valvasorja, in tiste, ki utegnejo zanimati današnjega bralca, poglabljajočega se z ljubeznijo v našo preteklost.« Vodila ga je želja, naj nam ‘tisto, kar je v Valvasorju našega, »postane bolj dostopno, kakor je v nemškem, prenatrpanem in marsikje težko umljivem izvirniku«. Valvasorjeva besedila je prireditelj prevedel natanko po izvirniku in. če je med tekstom kaj izpustil, je to zaznamoval s tremi pikami. Ohranil je Valvasorjeve naslove, podnaslove pri posameznih poglavjih Slave, ki podrobno naštevajo vsebino, pa je izpustil, saj se podnaslovi z majhnimi tekstnimi razločki ponavljajo kot marginalije. Prireditelj je ohranil prav tako Valvasorjeve ali Franc.iscijeve opombe pod črto. M. Rupel je izdajo iz leta 1951 tudi uredil, grafično pa jo je opremil z značilnim, njemu lastnim izrazom E. Justin. >ruga izdaja Pričujoča, druga izdaja celotnega Valva-sor.ievega berila se po izboru in jezikovni obliki prevedenih Valvasorjevih besedil od prejšnje izdaje ne razlikuje, snov pa .je razdeljena nekoliko drugače kakor v prejšnji. Obsega tri, z vmesnim listom ločene razdelke: za naslovnim listom je izbor iz Siuve vojvodine Kranjske, sledijo odlomki iz drugih Valvasorjevih umetnostnih in topografskih del. vsa razlagajoča besedila (spremne besede in opombe) pa so na koncu. Naši izdaji .je dodana študija akademika dr. Fr, Steleta o Valvasorjevem grafičnem delu (z 19 ilustracijami), ki naj še bolj osvetli to področje Valvasorjevega delovanja, študija je priključena še posebej zato, ker je število podob v novi izdaji skoraj podvojeno, tako da pride ta važna zvrst Valvasorjevega ustvarjanja še bolj do veljave. Prejšnjim 71 podobam je dodanih še 50 novih in sicer načeloma povsod tam, kjer so tudi v izvirniku. Novo v naši izdaji je, da so tu prvič zbrane in objavljene naslovne strani vseh del. ki jih je Valvasor izdal Vse podobe so posnete po originalnih bakrorezih, večji del iz Knjižnice Narodnega muzeja v Ljubljani Opombe k novim podobam .te napisal sedanji urednik. Nekaj sprememb ter novih pojasnil k spremni besedi in opombam pa je terjal čas, ki je minil od prejšnje izdaje Zunanja oblika naše izdaje je priroč-nejša od prejšnje, notranja grafična oprema pa dognano enostavna. Tako naj Valvasor neposredno, le s svojimi besedami in slikami, v mojstrskem prevodu Mirka Rupla spet spregovori bralcu. BRANKO REISP L/ v \1,V V/.ORJE\ EC \ BERIL Rudnik Bohinj Vse. kar leži v Bohinju, se imenuje Bohinj. V tem predelu so na štirih krajih plavi: in fužine. Najprej Stara Fužina. . . Tu topijo tudi železo in delajo z volkovi, ki iz njih pridelujejo vsake vrste izdelke in železnino, kakor žeblje in podobno . . . Nekoliko niže je druga fužina, kjer kujejo in obdelujejo različno železnino. Zlasti je zaposlenih tu mnogo žičarjev, ki delajo prav debelo, ra tudi najtanjšo žico in takšno, ki je prikladna za inštrumente, citre in harfe. Za izdelavo srednje vrste ti c imajo tu lej) in čuden način. Na viseči stol mora sesti človek, ki ga trdno sveže io in pritrdijo, nato spuste zunaj vodo na kolo. Vouu požene moža hitro in bliskovito daleč naprej in spet daleč nazaj. 1 rokah drži železne klešče in vsakokrat, kadar ga vrže naprej, mora zagrabiti, kadar ya sune nazaj, pa potegniti žico in tako vedno nadaljevati, če pa bi zgrešil ali zamudil in ne bi zagrabil žice s kleščami. bi mu gibanje dalo tak sunek, da bi mil pljuča, jetra in srce zdrobilo ali mečkalo. Je prav čuden pogled, zlasti za tujca Ta obrat je last gospoda Locaiel-lija .. . Pol ure niže najdeš rudnik in fužine, ki se splošno imenujejo Bohinj ali Bohinj ob Bistrici. . . 4'ud na hoja no zasneženih jr or ah i i Kadar zapade v zimskih časih v visokem planinskem svetu debel sneg in pota tako zamete, da ne moreš nikamor, ker se vse. udira pa človek globoko ugreza: tedaj vzamejo ljudje majhne procke pletene iz tankega šibja, nekatere j)ač tudi iz mol-voza. ter si jih privežejo na noge. Tako hodijo varno po snegu in se jim ni bati. da bi popustil: bodi sneg še tako mehak in nlad. le široke procke te drže. da ne ugrezneš To je znamenita iznajdba. če pa je sneg za mrzel in trd. si privežejo železne dereze, ki jim pravijo kram veži; ti imajo po šest ostrih konic. L'porabljajo jih tudi poleti, kadar morajo na strme skalnate planine, zakaj brez njih marsikje ni mogoče dalje. Poleg tega poznajo kmetje ponekod na Kranjskem, zlasti pri /Turjaku in tam okoli, neki redek izum. kakršnega nisem videl se nikoli v nobeni deželi, namreč, da se spuščajo pozimi, ko leži sneg. po visokem hribovju z neverjetno nauiico v dolino. V to namen vzamejo po dve leseni deščici, četrt palca debeli, pol čevlja široki in približno pet čevljev dolgi. Spredaj sta deščici ukrivljeni in navzgor zavihu jeni. Na sredi ie usnjat jermen, da se vtikajo noge vanj; na vsako nogo se pritrjuje po ena taka deščica. K temu ima krnel še čvrsto gorjačo v rokc.ii: to si nastavi pod pazduho pa se drži močno nazaj, da mu je za oporo in krmilo, in tako se driča, lahko bi zapisal tud: s m ul-a ali leti po najbolj str- mem pobočju. Zakaj vtem ko stoji na deščicah in se prav trdno, da. z vso močjo naslanja na gorjačo, jo reže tako urno navzdol, da presega skoraj vsako domišljijo in v hitrosti nič ne zaostaja za tistimi, ki se no Holandskem z drsalkami vozijo po ledu. Vsak trenutek se utegne izogniti vsemu, kar mu je na poti. bodi že drevo ali skala, bodi kaj drugega takega. Noben hrib mu ni prestrm, nobeden z drevjem tako gosto porasel, da se ne bi mogel na ta način drkati po njem. Zakaj kjerkoli mu stoji kaka ovira na poti. povsod je kos svoj smuk po kačje kljukati in vijugati. Ce pa je pot povsem prosta, nezarasla in brez opotike, se drevi lejjo naravnost, in sicer venomer tako stoje in navzad oprt ob gorjačo: te se drži možak s tolikšno silo in močjo, tako čvrsto in trdo. ko da bi ne imel nobenega uda in nobenega sklepa. V KNJIGI Ji: 140 PODOB. 01) TEGA 12 PRILOG vv'oc! iv■»- tNi it' » -, ..A '1 Cv./ 'i/ . ' // »Tit Mii;i; m -r • / — ^ t-H 61 d jj MII i. .. i:-—il ni BOHINJ ! piiiii i Si1 »iti ■« v:’WV X ' r'ri JL-UL • • ,... * T ^ * M' *ng V? ' ^ . -HN « ' ' / .te v' v'-. ..- V-*- ' '■: ' - •• f. •. \ “ ‘ S \ ■ ‘ Ah ,v r-V Z -,s,d - Z J _ 0 1 i r ,. 1 pa- - - ':- m 'At- AW" l /h-. ' \ . ' ' a \ ! uiff\ ; ni ' im ■ ‘p, M J i ® \ I i 1 i •ii M.mg* . j -f~\ i ■ 4 4- V'v - A £ m fi |y, f -y‘.\ M \ tVJ --1 ■_:c i At - -i. . ' VT4. t—' .M v : DOLENJCI O B ER. LAVB ACH ..^l/.arv ICt ■ ^ -..... f ■ V'i-4 "‘ It : • V-jT-.V. - '• - .>Vw:^™as . " " * —. -t... • -ii* > M Ž ® ili it i k s r„-> 1 * * • ' •• i' VI„KS» (-• .irts s t??‘th |ti i ,. ,'P 1! M ».n i-Mi 1! 3 * as;j * CLi*^'hi«i ■ _• >-^ •. ja ■Ji; VRHNIKA Si‘ge in napade na Dolenjsk.e«*i Ogledati si hočemo tu šege m navade ljudi na Dolenjskem. Dolenji Kranjci, navadno Dolenjci, imenovani, prebivajo v drugem delu dežele in govore kranjski, vendar skoraj v vsakem kraju drugače. Na njihovih stavbah ni ne krasote ne zanikrne m površne nemarnosti, zakaj hiše niso iz kamna, temveč iz tc.sa in s slamo krite, toda čedne, ponekod nahajamo zidane kleti in tudi nekaj, čeprav le malo, hiš iz leamna. Njihova obleka 'tri jo kaže balrotisk) ni v vseh krajih enaka. Ponekod nosijo klobuke, ki so precej visoki in zgoraj ož.ii kakor spodaj, v sredi pa prav malo ožji. Drugod si pokrivajo glavo z velikimi kosmatimi kapami, zlasti pozimi. Nosijo kratke suknje ali kazalce, redko čevlje, povečini škornje. V nekaterih krajih imajo suknje na ramah koničast ovratnik, drugod štirioglatega, spet drugod okroglega . . . Ponekod prišijejo na srajce velike, visoke in debele ovratnike, ki jim obdajajo vrat. Okoli života nosijo vsi za ped širok pas iz črnega usnja. V lasni modi so nekateri podobni Gorenjcem. nekateri pa si strižejo lase do ušes tako. da predstavlja ostanek okroglo polovico prerezane melone ali kapico in poloblo. Ponekod si puščajo spredaj nad celom velik šop las. do štiri prste dolg. vse ostalo pa dado gladko ostriči. Med njihovimi in gorenjskimi bradami ni razločka. — V rokah nosijo majhne in, tanke palice. Zenska obleka ustreza gorenjski, le da ne nosijo predpasnikov in da si večinoma natikajo črne škornje, ponekod hodijo v čisto zgubančenih škornjih. Ponekod imajo ženske navado, kadar se pozdravljajo, da se križem objemajo, tako da se oprimejo preko ram in ledij, kakor bi se hotele metati. O ostalih navadah in opravilih smo že poročali v kratki topografiji. Kako Dolenjci od sv. Miklavža do svečnice v sprevodu pojo in voščenico naredi, t o hočem prihraniti obenem z bakrorezom do opisa verstva. Vrhnika Tu je trg. :•) se po kranjsko imenuje Vrhnika, po lat.. ■( - •. . .. ucilill. J cz: nu Notni,.,.:’: zn. p.i suhem tri milje od glavnega mesta Ljubljane, po vodi pa štiri. Skozi ta kraj teče reka Ljubljanica, ki so ji Rimljani dejali Nauportus; tudi njen izrn je nedaleč od tud. Navadno po-potujejo rajši po vodi, ker je bolj prikladno in u'.z/ono. Tako gre tudi vse ti rco blcr. k> ra pošiljajo iz Italije :/] v Italijo, r velikih in majhnih ladjah od tod do Ljubljane ali iz Ljubljane do tu. Trg je prav velik in pozidan s številnimi hišami. V njem se mudi veliko irgovcev, izposojevalcev kenj. tovornikov in vsake vrste takega ljudstva, ki živi od ceste Merianova Topografija čisto po pravici trdi. da spravljajo vipavsko in drv go dobro vino, prav tako tudi italijansko, blago tukaj na ladje ter ga vozijo dol v Ljubljano; dalje da se tu začenja v smeri proti Italiji pusto gorovje in divjina, imenovana splošno Hrušica, ce hočejo preko tega groznega gorovja, vzamejo za jahanje tovorniške konje, zakaj nemškim konjem lcamnitna tla niso po volji in jih ne prenesejo, temveč postanejo kmalu šepavi; zategadelj tu niso porabni. saj na konju, ki ni vajen trde poti, človek ni varen življenja . . . Spomina je vredno, da je tu leta 1574. gospod Sebald Barbo premišljeno, vendar n nagli jezi zabodel svojega sina. kaplana Barba. Iz tega se da spoznati, kakšna divja zver ie jeza. kakšne žalostne posledice ima. če je ne brzdamo. Ira fv.ror irrevis est. pravijo — jeza ie kratka po-besnelost Ce pa takemu kratkemu besnenju ne nataknemo verig, povzroči dolgo kesanje. Leta 1606. sta dva turška martoloza. ki sta bila po hrvaško opravi lena in sta umela vsakovrstne jezike, napadla na Vrhniki v župnišču, potem ko sta se najedla in napila, duhovnika, ga zvezala in odvedla. Vpitje ugrabljenega j)a je kmalu privabilo nekai zasledovalcev. Ti so resda •■ešili duhovnika, niso pa mogli ujeti ugrabnikov. ker sta v kraju, ki mu pravijo Ravnik, zlezla v gozd ter ušla. Leta 1632. je ogenj uničil ta trg. Leta 1670. se mu ni bolje godilo, temveč je skoraj ves bil upepeljen. .MED VSEMI DELI PA UTEGNE PO MOJEM MNENJI NOSI LI KRONO PRIČI JOČE KRASNO IN ČASTNO DELO. KI JE YAL\ VSOR \ NJEM SLAVE VREDNO VOJVODINO KR ANJSKO. SVOJO DR \GO DOMOVINO, OPIS \L.‘ ERAZEM FRANCISI,I ANTON SLODNJAK: SLOVENSKO SLOVSTVO Naša napisana in natisnjena leposlovna beseda od njenih začetkov do današnjih dni -v eni sami knjigi V kratkem bo pri založbi Mladinska knjiga izšla knjiga SLOVENSKO SLOVSTVO. Napisal jo je akademik, univ. prof. dr. Anton Slodnjak. To bo naša prva povojna slovstvena zgodovina, ki bo v eni sami knjigi in v pregledni obliki spregovorila o naši napisani in natisnjeni leposlovni besedi v celoti, od njenih začetkov do današnjih dni. Iz nove slovenske slovstvene zgodovine je vseskozi čutiti, da jo je napisal globok poznavalec slovenske knjige, naj je sodba napisana za preteklo ali za sodobno slovensko knjigo. Iz nje je čutiti široko razgledano in prizadeto osebnost slovstvenega delavca, ki mu je slovenska knjiga zmeraj prva stvar. ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA bo edinstvena tudi po tem, ker bo prvikrat ovrednotila slovensko knjigo, ki je izšla v zamejstvu. Svojo ceno bo knjigi dalo tudi skrbno izbrano ilustrativno gradivo. Tako bo knjiga izpolnila vrzel, ki jo že dolgo čutijo bralci slovenske knjige in slovenske šole. Povedati je treba, da novo delo našega uglednega slovstvenega zgodovinarja m obnovljen »pregled« slovenskega slovstva iz leta 1934, ampak povsem nanovo napisano delo, zaradi katerega je avtor znova prebral in ocenil vse poglavitne dosežke slovenske književne ustvarjalnosti. Objavljamo odlomek iz te knjige, ki piše o pisatelju Mišku Kranjcu. Za Miška Kranjca so pomenili boji za narodno osvoboditev in družbeno preureditev veliko preizkušnjo talenta oziroma umetniškega ustvarjanja. Z liričnim simbolizmom, s kakršnim je pripovedoval zadnje predvojno veliko delo: Povest o dobrih ljudeh (1S40), ni mogel stvarno in prepričljivo prikazovati težkih in usodnih dogodkov vojnih let. Obe knjigi s partizanskimi motivi, zbirka črtic in povesti: Tihožitja in pejsaži (1946) in roman Pesem gora (1946) sta se mu kljub lepim, globoko pretresljivim odstavkom in prizorom na splošno vendarle izvrgli v neprepričljivo patetičnost in senzacionalnost. Ta umetniški neuspeh je popravil v romanu Fara Sv. Ivana (1947) s prodorno analizo slovenjegoriških polizobražen-cev ter domačih in pritepenih političnih špekulantov tik pred izbruhom druge svetovne vojie. Toda to ga je v prihodnjem velikem osnutku v trilogiji: Povest o oblasti (Pisarna, 1950; Pod zvezdo 1951; Zemlja se z nami premika, 1956) — zlasti v obeh prvih delih — zaneslo v pravcato leposlovno monografijo o političnih in socialnih razmerah v Prekmuriu pred vojno in po njej. S podobno, skoraj znanstveno strogostjo je razčlenjeval posledice militi, 'tih pretresov in osebn/i pomanjkljivosti med mestnimi partijskimi člani v romanu: Zgubljena vera (1954) in v dveh povestih knjige: Nekoč bo lepše (Nekoč bo iepše. Življenje ima dve strani, 1954), ki ju je spisal v letih 1950—1953. Toda ustvarjalna vrnitev v domači svet mu je že 1953 omogočila izdajo »povesti o ljudeh«, ki jih ie naslovil: Imel sem jih rad. Tu je na temelju mladostnih spominov očrtal in naslikal prisrčno galerijo prekmurskih otrok, žena in mož. Skladno s to vrnitviio k zemlii je v samostojnem tretjem delu trilogije lahko dokaj prepričljivo upodobil sicer malo verjetno vrnuev partijskega funkcionarja h kmečkemu delu češ »zemlja je narja h kmečkemu delu, češ »zemlja je starejša od Partije«. V tem je bil najbrž tudi vzrok enega Kranjčevih največjih umetniških uspehov: Čarnega nasmeha (1956). knjige čudovitih lirično-epslcih »zapiskov vaškega učitelja M. Klemena« o prekmurskih otrocih in živalih, z nepozabno podobo male »Francozkinje«.ki je živ izraz prekmurske stvarnosti in eden najlepših simbolov, kar jih vsebuje naše slovstvo. A pripovednik je že obrnil pogled na drugo pokrajino in druge ljudi. V knjigah: Macesni nad dolino, težki zgodbi iz partizanskih časov (1957), ter v »pravljici iz naše stvarnosti za majhne in velike«: Mesec je doma na Bladovici (1956), ki je sicer zelo osebna umetnina, porojena iz avtorjeve bolečine ob petdesetletnici, je Kranjec poskušal doumeti in poustvariti človeka in pokrajino v škofjeloškem hribovju za narodnoosvobodilnega boja in v prvem povojnem desetletju. A še v najnovejši knjigi, v »zbirki novel«: Ukradena ljubezen (1965) prikazuje sodobno ginevonje m premikanje prebivalstva s tistega hribovitega sveta v ravnino in mesta: »Dolina, fabrike požirajo vse.« Z nenavadnim umevanjem preproste. zlasti doraščajoče dekliške duševnosti je upodobil več ženskih značajev, ki pa so morebiti bolj sorodni njegovim prekmurskim »junakinjam«, kakor 'bi dopuščal stvarni, realistični slog. A tudi nekatere moške osebe ie izoblikoval v žive prepričljive like. Ta redka sposobnost za dojemanje in upodabljanje otrok in mladoletnikov ter prekmurske pokrajine ie Kranjcu orno gočila da je v atobiografskem spisu Mladost v močvirju (1962) orisal člane domače družine, samega sebe. sosesko in domačo ravninsko vas v nepozabno izrazitih in živih obrisih, tako da čutiš duh ljudi in kraja. Tudi v pustolovsko in politično razgibani zgodbi iz življenja mest nih otrok in njihovih odraslih zaveznikov in nasprotnikov: Vrabci na dvorišču (1962) je ob očitnih, dasi redkih spodbudah dickensovih in tioainovskih otroških podob mnogo resničneje in mikavneje pripovedoval o mladih junakih kakor o odraslih ljudeh. Glede na to je Kranjec mnogo tvegal, ko je začel pisati tetralogijo Za svetlimi obzorij, da bi ustvaril prozno epopejo slovenskega narodnoosvobodilnega boja od poletja 1943 do osvoboditve. Kljub temu je že 1960 izdal prvi roman: Nad hi-šo se več ne kadi, ki je v svojih štirih delih obsegal precej preko 1000 strani. V njem je- z raznih križajočih se aspektov pripovedoval o zlomu italijanske zasedbe. o bojih med raznimi domačimi skupinami. jesenski nemški ofenzivi ter ponovnem razmahu partizanstva. Ze 1963 je objavil drugi roman tetra, logije: Bele so vse poti (1500 strani). Kot pripovedno jedro je ohranil partizansko skupinico, ki se je izoblikovala med dogajanjem prvega romana, ter jo vključil v opis legendarnega pohoda 14. divizije na štajersko v začetku l. 1944. V tem primeru je v glavnem uporabljal pripovedni način medsebojnega osvetljevanja igre in nasprotne igre, se pravi, da je zdaj od poglavja do poglavja razkrival dogajanje s stališča partizanskega in nemškega vodstva. Med tem je kakor v prvem romanu prikazoval moralne probleme članov »pripovednega jedra«, posebno pa je razvil tragični problem »raztrgancev«, navideznih partizanov, a v resnici sovražnikovih domačih pomagačev. Medtem ko se mu je v prvem romanu dogajanje skladno z zgodovinsko resnico trgalo v posamezne velike epizode ter ga je najbolj vznemirjalo oblikovanje, spajanje in ločevanje posameznih domačih sovražnih formacij, je v drugem romanu osredotočil pretežni del dogajanja na zanosno zagrizeni poskus 14. divizije, da zaneti upor na štajerskem oziroma da se vsaj obdrži na tem ozemlju. V obeh dovršenih delih tetralogije je Kranjec izpričal dobro poznavanje dogajanja in prizadevanje za kolikor mogoče objektivno presojo poglavitnega ali obče-narodnega konflikta ter premnogih osebnih simpatij, strasti, sporov in nesporazumov. ki združujejo in razdvajajo nehi-storične junake njegovega dela, pa tudi nadpovprečno zmožnost za leposlovno oblikovanje neposrednega, stvarnega in od domišljijskega oblikovanja nedotaknjenega življenja. Predmet sam. namen, ozir na to, da je partizanščina ne samo zmagala. temveč postala osnova w svetovni nazor nove družbe in države, ter nenehno grozeča možnost kontrole in graje vodnikov in bojevnikov so mu narekovali bolj ali manj kronikalno gradnjo ali strukturo pripovedovanja. Kljub temu se je umel posebno n prvem delu izogniti premočrtnemu nizanju dogodkov s tem, da je poglavitnemu partizanskemu pripovednemu toku postavil nasproti živahno razgibane zgodbe drugih skupin ter dovolj prepričljivo utemeljeval navzočnost članov posameznih družin v različnih taborih. Nezmogl jive preglavice pa mu je povzročalo vprašanje živega partizanskega oziroma sploh bo- Akademik univ. prof. dr. Anton Slodnjak jevnišlcega in političnega jezika, ker takega skupnega govora pač ni bilo, označevanje vsake posamezne osebe z njenim individualnim načinom izražanja pa bi bilo pretežko in najbrž tudi umetniško ne posebno uspešno. Vendar je Kranjec poskusi! na nekih mestih s precejšnjim uspehom tudi to rešifev. Nič lažje ni bilo opisovanje in označevanje zgodovinskih — živečih in neživečih oseb. Tej temeljni nalogi historičnega pripovednika je mogel biti Kranjec tem manj kos, ker se je skoraj povsem odrekel dušeslovne-mu in svetovnonazorskemu razčlenjevanju političnih in voiaških voditeljev. A tudi duhovnemu življenju bojevnikov in bojevnic, »raztrgancev« in »raztrgank«. Nemcev, kmetov, kmetic, laikov in duhovnikov ni posvečal tiste stvariteljske pažje. da bi mu vedno živeli kot ljudje, j)a najsi bi bili še tako pokvarjeni. * « V povojnih delih iz sodobnega življenja ie Kranjec upodabljal prekmurske ravnince prav tako sočutno kakor v mladostnih spisih Ker pa ga je življenje povezalo s škofjeloškimi hribovci, je po-svctil tudi njim srce in domišljijo. V obeh primerih je ustva-il več črtic in no. vel. ki se morejo meriti z njegovimi najboljšimi deli. V obeh velikih zgodovin, skih načrtih pa ie hotel biti glasnik socialnega gibania. ki bi naj privedlo njegove rojake do lažjega in lepšega življenja. INK IX NASH HltNi: »EDISCINE r|r- nr—-i.-s,i:-,,,"i;,',:...ii,,. ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 1„„|..............nr ...........................................................................HiiiiiiiimiiiuiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiUiiiiiHiiiiliflitiiHiiiHiiiHiiHiiuiHiuuuuuiniHuiuiutuiiuuuiuuimiiiuuiiuitiU; Četrtak, 17. oktobra 1968 DELO + stran 13 DELOVNE ORGANIZACIJE V SR SLOV SČEJO DELAVCE Objava št. 3i Osnovne informacije o objavljenih prostih delovnih mestih so dale komunalnim zavodom za zaposlovanje delovne organizacije in bodo objavljene vsak četrtek. Objavljena delovna mesta so prosta praviloma do naslednje objave Delavci, ki se želijo zaposliti na enem od objavljenih prostih delovnih mest, lahko vložijo svojo ponudbo neposredno pri delovni organizaciji, ki ima prosto delovno mesto. LEGENDA: Mesto Komunalnih zavodov: večji tisk. manjši tisk izpostave 1. Kvalijikaciia. P — priučeni delavci /nekvalificirani polkvalihciram in PS _ pomožni uslužbenci) poklicna šola lkvalificirani. visokokvalijicira.nl tn Si _ delavci z nižjo strokovno šotoJ delavci s srednjo šolo vs — delavci z višjo šolo Vis — delavci z visoko šolo Spec — delnici specialisti (z dokončano lil stopnic aka- 11. Stanovanje St/ni demskega študija) stanovanja ni St/s — stanovanje samsko St/a — stanovanje družinsko St/skup — stanovanje kot skupna nastanitev 111 Praksa: Pr/b — za delovno mesto ni potrebna predhodna praksa Pr/l—x — delovne mesto zahteva oa l—J tet delovne prakse LJUBLJANA Tobačna tovarna Lj. Tržaška 2 »Kip« — keramika in pečarstvo Ljubljana, Opekarska 13 »Stol«, Kamnik Industrijsko montažno podjetje, Trata 18 Tovarna »Elma«. Črnuče Skupščina občine Kamnik ekonomski tehnik pripravnik Ss St-ni Pr-0 »Žito«, Ljubljana »mart inska 154 1 kemijski tehnik (vojašč. prost) Ss St-ni Pr-0 Anžič Milan, Sostro 65 1 elektrovarilec Pš St-ni Pr-0 Mizarstvo Kašelj Zg. Kašelj 16a 2 mizarja — splošna Pš St-ni Pr-0 ekonomski tehnik knjigovodja skladiščnik Ss St-ni Pr-2 pečarja — oblikovalca mizarje pohištvene Pš St-ni Pr-0 (vojašč. prosti) splošnih ključavn. Pš St-ni Pr 0 (vojašč. prosti) ekonomski tehnik — Pš St-ni Pr 0 fakturist kuharica za menzo Ss St-ni Pr-3 Ivančna gorica orodjar — str. ključ. — finomehanik v tehn. Pš St-ni Pr-0 stud. oddelku dipl. ekonomist analitske smeri VK St-ni Pr 3 (vojašč. prost) ekonomist — davč. inšpektor — voja- Vis St-ni Pr-0 ščine prost Vš-Vis ekonomist — ref. za odmero dohodka St-ni Pr-0 (vojaščine prost) dipl. pravnik — Vš St-ni Pr-0 pripravnik Vis St-ni Pr 0 ekonomist — refer. za obram. šole z znanjem slovenskega Klinične bolnice Ljubljana »Sora«. Medvode »Iskra«, orodjarna. Ljubljana, Stegne 3 jezika (vojašč. prost) Vš St-ni Pr-0 7 medicinskih sester Ss St-ni Pr-0 2 medicinski sestri III vrste za interno kliniko Vš St-ni Pr-0 1 otroška negovalka Ss St-ni Pr-0 1 otroška sestra Ss St-ni Pr-0 1 zdravnik — specializant za travmatolog. Vis St-ni Pr-0 1 električar Pš St-ni Pr-0 2 strojna mizarja Pš St-ni Pr-0 2 strojna mizarja VK St-ni Pr-0 2 delavca v mizami PK St-ni Pr-0 18 rezkalcev Pš St-ni Pr 0 10 strugarjev Pš St-ni Pr 0 3 skobi ar Pš St-ni Pr-0 14 brusilcev Pš St-ni Pr-0 4 vrtalce Pš St-ni Pr-0 2 lalilca Pš St-ni Pr-0 1 obratni električar Pš St-ni Pr-0 1 strojni inženir Vš St-ni Pr-0 1 ekonomski tehnik finančni knjigovodja Ss St-ni Pr-5 5 inženirjev — konstruk toriev — str. fakul. I. stopnja Vš St-ni Pr-0 NOVA GORICA Tovarna poljedeljskega orodja — Batuje 1 več stro jni teinu k nepriuč. delavcev Ss Np St-ni St-ni Pr-n Pr-0 MURSKA SOBOTA Občinsko sodišče M. Sobota I. »Mura« M. Sobota 1 15 strojepiska — administrativna šola krojačev — šivilje do 35 let popol Sr . š. St-ni St-ni Pr-0 Pr-0 KRANJ Podjetje za PTT promet Kranj 2 inženirja II. stopnje — elektro fakultete Vs St-ni Pr-zaž 1 inženir II. st. elektro fak. — pripravnik Vs St-ni Pr-0 Tovarna »Almira« Radovljica 1 kurir — imeti mora šoferski izpit za A in B kategorijo St-ni Pr-0 NOVO MESTO Kmetijska zadruga Črnomelj 3 avtomehanike Pš St-ni Pr-1 Mladinska knjiga Novo mesto 1 predm učitelj knjižničarstva (prodaja knjig) Viš ■St ni Pr 0 Hotel »Bela krajina« Metlika 3 natakarice Pš St-s Pr-0 1 kurjač z izpitom P St-s Pr-2 KOPER Hotel »Triglav«, Koper 1 vododni inštalater vzdrževanje vod. naprav in instalacij Pš St-ni Pr-5 Zavod za pogozdovanje m melioracijo Krasa-Sežana 1 gozdarski tehnik — delovodja Sš St-ni Pr 1 MARIBOR Elektrokovina Maribor 10 dipl. stroj. ing. — pripravnikov Vis St-ni Pr-0 Gradis Maribor 10 tesarjev Pš St-s Pr-2 Klepovod Maribor več VK kleparjev Pš St-ni Pr-5 več kleparjev Pš St-ni Pr-5 1 monterja centr. kur j. — mojstra Pš St-ni Pr-2—3 6 vajencev konč. za kleparje oseml. Metalna Maribor več dipl. gradb. ing. — pripravnikov Vis St-ni Pr-0 več gradb. ing. — pripravnikov Vš St-ni Pr-0 več dipl stroj. ing. — pripravnikov Vis St-ni Pr-0 več —stroj. ing. — pripravnikov Vš St-ni Pr-0 2 kurjača za parne kotle Pš St-ni Pr-2 Svila Maribor 1 dipl. kemijsk. ing. ali dipl. tekstil. ing. — tehnologa Vis St-ni Pr-2—4 Lesno industrijsko in trgovsko podjetje »Les« Ptuj 1 lesno-industrij. tehnika Sš St-ni Pr-0 Mesokombinat »Perutnina« Ptuj 1 dipl. veterinarja — pripravnika Vis St-ni Pr-0 1 dipl. ekonomista — ekonomsko analit. smeri — pripravn. Vis St-ni Pr-0 1 dipl. ekonomista finančne smeri — pripravnika Vis St-ni Pr-0 Strojne delavnice Ptuj več avtomehanikov Pš St-ni Pr-zaž. Tovarna glinice in alum. »Boris Kidrič«. Kidričevo 1 dipl. ing. metal. Vis St-ni Pr-10 Tovarna volnenih izdelkov Majšperk 1 dipl. tekstil, ing. - pripravnika Vis St-ni Pr-0 Trg. podj. »Panonija« Ptuj 1 dipl. ekonomista ali ekonomista — Vis ali pripravnika Vš St-ni Pr-0 Kmetij, kombinat KZ Slovenska Bistrica 4 mesarje Pš St-ni Pr-0 UMRLA JE NASA MAMA {A MEJAČ ROJ. KI Al N POKOPALI SMO JO V SREDO, 16. OKTOBRA 1968, V RODBINSKO GROBNICO NA ZALAH ŽALUJOČI : MOŽ DR. LEOPOLD, SIN JOŽE, HČERKA NATAŠA IN DRUGO SORODSTVO VEL. LAŠČE, 16. OKTOBRA 1968 SPOROČAMO, DA JE NENADOMA TRAGIČNO UMRL NAŠ SODELAVEC IANC PRAŠNIKA ZOBOTEHNIK IZ ŠKOFJE LOKE DELOVNI KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA KRANJ KRANJ, 16. OKTOBRA 1968 Z ŽALOSTJO SPOROČAMO, DA JE UMRL TOVARIŠ VIKTOR KRAINER NOSILEC PARTIZANSKE SPOMENICE 1941 IN DRUGIH VISOKIH ODLIKOVANJ POGREB POKOJNIKA BO V ČETRTEK, 17. OKTOBRA 1968, OB 17.15 NA ZALAH ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV OBČINE LJUBLJANA—ŠIŠKA ZDRUŽENJE BORCEV NOV MILAN MAJCEN — HINKO SMREKAR SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE TRAGIČNO PREMINIL MAKS RAZBORŠEK DIREKTOR »TAPETNIŠTVO DEKORACIJA« POGREB BO V PETEK, 18. OKTOBRA 1968, GB 16. URI IZPRED POKOPALIŠČA NA VICU DO POGREBA LEŽI NA ZALAPI V ANDREJEVI MRLIŠKI VEJ DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA »TAPETNIŠTVO DEKORACIJA« LJUBLJANA, 15. OKTOBRA 1968 CELJE železarna štore več livarjev-kaluparjev Pš St-s Pr-zaž. Klima Celje 1 strojni tehnik — operativec indust. montaž — odslužen vojaški rok Sš St-ni Pr-zaž. Libela Celje več kovinostrugarjev Pš St-ni Pr-zaž. več rezkalcev Pš St-ni Pr-zaž. 2Mravstveni dom Celje 1 dipl. pravnik — upravne smeri Vis St-ni Pr-2 Skupščina občine Laško 1 dipl. social, del. dipl. gradb. ing. — Viš St-ni Pr-0—3 1 gradb. in urban. inšpektor Vis St-ni Pr-5 1 gradbeni ing. — referent za gradb. in komun, zadeve Vis St-ni Pr-3 Konus — Slov. Konjice 2 dipl. ekonomista Vis St-je Pr-zaž. Občinsko sodišče 1 kurjač ogrevalnih Slov. Konjice naprav za dol. čas Kv St-ni Pr-zaž. Obrtni center »Zarja« Žalec 3 mizarje Pš St-ni Pr-0 Stanovanjsko gospodarstvo Žalec 2 zidarja Pr St-ni Pr-zaž. 1 vodovodni inšt. Pš St-ni Pr-0 Kmetijski kombinat Žalec 1 pravnik s I. stop. fakultete — odsluž. vojaški rok Viš St-ni Pr-0 Keramična industrija Liboje 2 kurjača parnih kotlov Kv St-ni Pr-0 Trg. proiz. podjetje Merks — Celje, sektor maloprodaje Šentjur 2 natakarice Kv St-je Pr-0 II. osnovna šola Slovenske Konjice 1 učitelj za razr. pouk — za dol. čas Sš St-ni Pr-0 Tovarna AERO, Celje 1 trg. potnika za podr. BiH — lastno prevozno sredstvo, odslužen vojaški rok Sš St-je Pr-5 šolski center za blagovni promet, Celje 1 dipl. ekonomist, Vis St-ni Pr-0 »Cevomontaža«, Žalec 1 referent priprave dela — strojni teh. Viš St-ni Pr-3 V 81. letu starosti je dotrpela draga mama Kramer jeva bivša gostilničarka v Dobovi Pogreb bo v petek, 18. oktobra 1968 ob 15. uri na domače pokopališče. Žalujoči: hčerka Rezika, sinova Stane in Tonče z ženama, vnučka Karmen in Stanci ter drugo sorodstvo Dobova, 16. oktobra 1968 Umrla je naša draga žena, mama in stara mama Angela Petrič roj. GODNOV Pogreb pokojnice bo v petek, dne 18. oktobra 1968, ob 16. uri izmrliške vežice na pokopališču v Tržiču Žalujoči: mož Jože, liči Marija, sin Ernest z ženo, vnukinja Vesna in drugo sorodstvo Tržič, Ljubljana, dne 16. oktobra 1968 Tiho, kot je živela, je odšla od nas naša ljubljena sestrična in teta Emilija Lieske Od drage pokojnice se bomo poslovili v četrtek, dne 17. 10. 1968, ob 15. uri na Zalah v Kamniku. žalujoči: Adele Bernik, Pavla Martin. Olga Kocmut, nečakinje in nečaki Ljubljana, dne 16. oktobra 1968 Sporočamo žalostno vest, da je v 83. letu starosti umrla naša draga mama, stara mama, sestra in teta Frančiška Cene roj. BRICELJ babica v pokoju — članica ZB Pogreb drage pokojnice bo danes, v četrtek, 17.10. 1968, ob 15.15 iz Krištofove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: sin Ceferin, hčerka Anica, Vinko, Ivo ter drugo sorodstvo Dobrunje, Ljubljana, 14. oktobra 1968 V neizmerni žalosti sporočamo, da sta v prometni nesreči izgubila življenji naša predraga, srčno ljubljena Franc Prašnikar zobotehnik in Božena Prašnikar roj. TANCIK Pogreb dragih pokojnikov bo v petek, dne 18. oktobra 1968, ob 15.15 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah v Ljubljani. žalujoči: hčerka Arijama, oče Franc in mama Ana Prašnikar, mama Antonija Tancik, sestri Tonči in Vida z družinama in drugo sorodstvo Škofja Loka, Ljubljana, Zagreb, 15. oktobra 1968 POPRAVEK / Pri osmrtnici za pokojno Ando Grabrijan objavljeni 16. oktobra 1968 v »Delu«, ,ie po pomoti med žalujočimi izostalo: sestra Mura. VELIKA NOVOST GORILNIKE NA KURILNO OLJE lahko vgradite enostavno v katerikoli štedilnik ali peč namesto ogrevanja na trdo gorivo. Gorilniki od 7.000 kal. lir 13.000 i rezervoarjem 10 litrov Gorilniki od 10.000 Kal. lir 15.000 z rezervoarjem 10 litrov RIAVEZ — RADIO, Via Crispi 17 GORICA KZ ČRNOMELJ bo dne 21. 10. 1968, ob 13. uri na javni dražbi prodala dve gradbeni parceli pri svojem skladišču. Vsa pojasnila se dobijo v upravi. 9715 Ugodno prodamo RAZNI INVENTAR Vse informacije dobite v Počitniški skupnosti Ljubljana, Moste — Proletarska 1, tel. 315-945. 9716 SEDAJ JE CAS, da mislite na ekonomično ogrevanje. — Kupite si kompletno avtomatično peč AURETTA OLMAR s kroženjem toplega zraka in termostatom z regulatorjem. Peč je močna in elegantna. RIAVEZ -RADIO Via Crispi 17 GORICA Šolstvo DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI zaradi začetka učnega procesa vpisuje posameznike v šole in tečaje samo še do 25. t. m , skupinske prijave delovnih organizacij pa sprejema do 1. novembra. Vpišete se še lahko: — v TEHNIŠKO SOLO, strojne, elektriške, lesnoidustrijske in kemijske stroke — v EKONOMSKO SOLO — v DVOLETNO ADMINISTRATIVNO SOLO — v POKLICNO SOLO kovinarske in elektro stroke — v OSNOVNO SOLO za odrasle (5.—8. razred) in v naslednje tečaje: — v začetni tečaj knjigovodstva in analitične evidence v tečaj finančnega knjigovodstva — v tečaj tehniškega risar.ja — v jezikovne tečaje slovenščine. nemščine in italijanščine — v tečaj za skladiščnike — v tečaj za varnost pri delu — v tečaj za preddelavce in kontrolorje v kovinski stroki — po dogovoru organizira za potrebe podjetij izpopolnjevalne tečaje Podrobnejša pojasnila daje Dopisna delavska univerza, Ljubljana. Parmova 311. telefon 316-043, 312-141 od 6.30—18. ure. ob sobotah od 3.-12 ure. Za pismena pojasnila priložite za odgovor znamko v vrednosti 2 Ndin. ^ * 14. stran ir DELO ica ¥ uzn i erkniea ob svojem orožniku • r ' '‘- fp-r-' |'f f *?. «/ > mm f: *«•••■ lG M L.VT.>' hrSgm.m*r‘ 1 m mm.$m 4 1 •:• . . . .■. : :.:.... , v' r ?vf Vsem gospodarskim, zadružnim organizacijam in občanom čestitamo za občinski praznik 13. oktober 1968. SKl'l*M'tX.% OBČICE in druge družbeno-politične organizacije CERKNICA DELAVSKA UNIVERZA CERKNICA KRAJEVNA SKUPNOST STARI TRG LEKARNA MIKLOŠIČ LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. s svojimi lekarniškimi postajami STARI TRG Loška dolina, GROSUPLJE. IVANČNA GORICA, čestitajo vsem občanom za občinski praznik CERKNICA. Vsem občanom in delovnim kolektivom čestitamo za občinski praznik občine CERKNICA. NOTRANJSKI ZDRAVSTVEN! DOM VRHNIKA ZDRAVSTVENI OKOUŠ: CERKNICA r- - / Cenjenim gostom in strankam čestitamo za občinski praznik občine CERKNICA in se še vnaprej priporočamo. KOTEL RAKOV ŠKOCJAN DOM NA SLIVNICI GOSTILNA JURKO FISTENIČ Stari trg GOSTILNA FRANC MLAKAR Lož PEKARNA GORJUP, Cerknica RTV ELEKTR. SERVIS, SREČKO ROT, CERKNICA 4, telefon 7S046 FOTOGRAF, JOŽE ŽNIDARŠIČ, Cerknica BRIVNICA - ČESALNICA, SIMIČAK, Cerknica KROJAŠTVG »MODA«, A. OBLAK, Cerknica RADIO IV ELEKTRO DELAVNICA, TONE ZIDAR, Cerknica MEHANIČNA DELAVNICA, TINE BOMBAČ, Rakek •Sij*•JF-.-isSL«?5«" 'VCr"W- ' -- " f J , ‘r** NERJAVEČI POMIVALNIKI so iz nerjavečega jekla. Pri vrstah STANDARD je jeklu dodano 18 odst. kroma, pri vrstah LUXUS pa poleg 18 odst. kroma še 3 odst. niklja. So polirani na v;soki lesk. Zaradi upoštevanja zahtev kupcev in našega sodobnega načina izdelave je uporaba naših nerjavečih pomivalnikov možna v vseh za to namenjenih prostorih. Kakovost izdelave ustreza vsem vašim zahtevam. Moderna oblika daje vaši kuhinji prijetno dopolnitev, čistite jih izredno preprosto. Praktično so neuničljivi. Po posebnem dogovoru so možne spremembe oblike plošče, dolžine razporeda korit ter kombinacije z električnim ali plinskim štedilnikom, izdelujemo leve in desne. Se priporočamo in čestitamo ter želimo vsem cenjenim strankam, delovnim ljudem in občanom prijetno praznovanje občinskega praznika občine CERKNICA. KOVINOPLASTIK 7*5? ".A Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo za občinski praznik občine Cerknica. Gozd no gospodarstvo, Posloma Gozdni obral? CERKNICA Gozdni obral: SNEŽNIK Eff,KJKTRO ŽAfGN IVOVA VAS pri RAKEKU IZDELUJE STROKOVNO IZOLACIJSKE IN ARMIRANE PLOŠČE. Kolektiv se priporoča in čestita ter želi prijetno praznovanje občinskega praznika občine CERKNICA vsem poslovnim prijateljem, cenjenim strankam in občanom. p. STARI TRG m JELKA LESNA INDUSTRIJA BEGUNJE PRI CERKNICI izdeluje: OPREMO ZA TRGOVI- NE, GOSTINSKE LOKALE IN VSE VRSTE ŽAGANEGA LESA. VSA DELA OPRAVIMO SOLIDNO IN STROKOVNO. Za naročila se priporočamo in čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom za občinski praznik občine CERKNICA. SBasaraasm Ban&SR*J333SB*HSl KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE CERKNICA gradi: javne vodovode, ceste, kanalizacije ter hišne vodovodne instalacije. Se priporočamo in čestitamo vsem občanom za občinski praznik občine CERKNICA. r I gaber! |Stari trg LESNA INDUSTRIJA STARI TRG. Izdeluje: kakovostno kuhinjsko pohištvo, klasične kuhinje, sodobne kuhinje in jedilnice. Se priporočamo in čestitamo cenjenim strankam, poslovnim pri-jateljem in občanom za občinski praznik občine Cerknica. I I mm;......... Bife na avtobusni postaji — Cerknica DELOVNI KOLEKTIV SAP - LJUBLJANA B5FE NA AVTOBUSNI POSTAJI CERKNICA želi vsem cenjenim gostom, potnikom in občanom prijetno praznovanje občinskega praznika občine CERKNICA, ter hkrati seli mnogo delovnih uspehov. TRGOVSKO GOSTINSKO PODJETJE Škocjan RAKEK, TRG PADLIH BORCEV 2-a s svojimi prodajalnami in gostinskimi obrati NUDI POTROŠNIKOM IN GOSTOM. VSF. VRSTE ŽIVIL. TEKSTILA. KOM EKCIJE. GRADBENI, ELEKTRO MATERI AL TER RAZNE TEHNIČNE PREDMETE IN GOSTINSKE STORITVE. OBIŠČITE HOTEL »RAKOV ŠKOCJAN« IN »DOM NA SLIVNICI«, KJER VAM NUDIMO SOLIDNO POSTREŽBO. Cenjenim odjemalcem, gostom, poslovnim prijateljem, občanom in delovnim ljudem cesti tarno in želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine CERKNICA. 14 31ETIJSK A ZAH HITG A CEUKIVICA s svojimi poslovnimi enotami: KMETIJSKIMI OBRATI, ODKUPI, TRGOVINAMI, MESNICAMI, MLINOM, PEKARNO in BIFEJEM. Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in občanom čestitamo in želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine CERKNICA. KOVINSKO PODJETJE »OVINOSERVIS pri ibikcku Izdelujemo jeklene konstrukcije, strojne naprave, stroje in orodje. Izdelujemo tudi transporterje in transportne vozičke za lesno industrijo, razpršilne šobe za lepila. Po naročilu opravljamo mehansko obdelavo na stružnicah, rezkalnih in skobeljnih strojih in stiskalnicah do 35 ton pritiska. Se'priporočamo in želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Cerknica, vsem poslovnim prijateljem in občanom. „i&ruUCŠče - Cerknico i se odvija najmočneje na visokih gradnjah, razen tega pa še na nizkih gradnjah pro-( aji vse vis giadhenitj materialov v lastno organizirani trgovini in gospodarjenju s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini prek Enote za stanovanjsko gospodarstv o. Poslovna dejavnost se odvija najmočneje na 4' .>s Matični poslovni okoliš .je območje občin Cerknica in Logatec, s tem pa še ni rečeno rta se poslovna aktivnost odvija le na teh dveh območjih. Dokaz za to so v letošnjem letu opravljena dela v Postojni Umagu in Prezidu. Hl> mor'u P°mcmbno- saj si podjetje na ta način premešča nhHOe „ m ima v svojem poslovnem programu jasno izraženo tendenco, s tako angažiranja v obmorskih krajih nadaljevati in še bolj utrditi svojr pozicije K 7™n,^,0 tudt zahteve investitorjev, ki so z objekti in deli opravije.d.ni v Umagu zadovoljni m si želijo se poslovnega sodelovan.ja z »Gradiščem«. Primerjava okvirnih podatkov rasti ekonomske moči podjetja daje naslednjo podobo; Geto 1965 J 966 1967 1968 Cel. dohodek 442 milj. 560 milj. 748 milj. 1 miljarda Dohodek za .sklade 28 milj. 53 milj. 55 milj. 80 milj. za posicni 125 124 112 190 nodwtti4Petje^ trom,esetia kažejo, da bo plan za letos presežen. S tem pa izkušeni usDbhlien ^ sre" Cerknica! S° PritlrUŽU* k ČESTITKAM vsem delovnim ljudem ob praznik« obč * Cerknica ob svojem prazniku w»rt wi»*m-naflfvmi>aaa»»»»»■■■■■••»»»■■■■ib«b «KMmn-ww-wm-w: mir-rt m k: uvaj a i modernizacij o ; | proizvodnih postopkov | aNtas« tv*« m •»« i?a*«ffi*aK3iaiisn»*ai»T’««ia»o»«»«a»«n!PWB«B»w aoaaaaaaaaaaananaaRaaoavff«•»■»r mas«»nvanBaa«fiB■ ■■»-«■ ■ « i Malo je pri nas v lesni Industriji podjetij, ki bi se v dvajsetih letih delovanja razvila do tolike mere kot Industrija pohištva Brest Cerknica. Temelj temu podjetju je nekdanja razdrobljena žagarska proizvodnja, ki je zaposlovala 300 delavcev. Delovni kolektiv Bresta šteje danes 1500 članov, saj je podjetje vsestransko napredovalo v cilju cimvečje finalizacije obdelave lesa. Ne samo za lesno industrijo pri nas. velikega pomena je za Notranjsko. ki sicer nima pomembne industrije razen Kovinoplastike v Ložu. Specializacija v Brestu je privedla proizvodnjo do izdelave kosovnega furniranega . in masovnega sedežnega pohištva in je podjetje danes največji jugoslovanski izvoznik pohištva. To je nov dokaz za visoko kakovost izdelkov. Se pred leti je namreč Brest izvažal izdelke s posredovanjem raznih inozemskih trgovcev, vendar je v zadnjem času sklenil kooperacijske odnose z i nožem skimi pro iz vaj ale i, predvsem z ameriškimi, ki z Brestovimi izdelki dopolnjujejo svoj asortiman. Tako sodelovanje zahteva kakovost, ki smo jo že omeniii in zunanje tržišče zanjo postavlja stroge kriterije, poleg tega pa skrajno spoštovanje dobavnih rokov. Za Brest je tako sodelovanje pomembno tudi zaradi tega. ker tako izdeluje za zunanji trg izdelke v velikih serijah — in to Brestu uspeva. Njegovi strokovnjaki so na tekočem z vsemi dosežki na tem področju v svetu, proizvodnja gre v korak s časom pri osvajanju vse bolj zahtevne tehnologije. Značilno je. da se Brest vse bolj posveča proizvodnji večjega pohištva (garniture delovnih sob, jedel-nic > in je dosegel zadevno specializacijo znotraj slovenske lesne industrije, ki je na domačem trgu poznana kot visoko kakovostna. Brest bo še v prihodnje proizvajal v tej smeri. Na obstoječem asort-imanu dnevnih sob bo opravil razne izboljšave ter pripravil za trg še nove kreacije teh izdelkov. Domači trg priznava Brestu vodilnost njegovih izdelkov, ob povečanju kapacitet pa bo Brest lahko še bolje zalagal domače tržišče. Toda že sedaj so našemu potrošniku v trgovinah s pohištvom na voljo številni izdelki Bresta in lahko računamo, da bo tudi v prihodnje pri nas preneki potrošnik izbral stilno pohištvo, ki diha posebno domačnost in je v svetu kar prava moda. Brest ie pripravil več različnih dnevnih sob i s fotelji, zofami, vitrinami i bogato tapeciranih. Zato ni naključje, da je Brest med našimi redkimi podjet ji, ki so se vključila v gospodarsko reformo z nezmanjšanimi rezultati. Brest bo letos re-. aliziral skoraj 90 milijonov dinarjev svojih izdelkov. Skoraj polovico celotno realizacije je namenjeno v izvoz na konvertibilni trg, 80 odst. tega pošljejo v Ameriko. Pa tudi v prihodnje predvidevajo v Brestu dobro sodelovanje z zunanjimi poslovnimi prijatelji, saj so si le-ti zagotovili tudi v prihodnjem letu — že do danes — izdelkov za 3 milijone dolarjev! To je redek primer v tej stroki, namreč sklepanje pogodb na tako dolge roke in v taki vrednost-i. Lahko posredujemo še eno zanimivost ob tej priložnosti: Brest ni samo proizvajalec pohištva za Ameriko, ampak je ob ustreznem tehnološkem razvoju poslov začel tudi z dobavami stiskalnic, nekaterih strojnih pripomočkov v Ameriko. Da bi kar najbolje ustregli željam in potrebam tržišča, uvajajo letos v Brestu modernizacijo proizvodnih postopkov, hi bo potekala .še tudi v prihodnjem letu. Celotna investicija bo znašala nad 20 milijonov N dinarjev. Uspešnost programa na-daljnega razvoja podjetja zagotavlja tudi sodelovanje zunanjih kreditorjev. KOMPLETNA BRESTOVA DNEVNA SOBA S KOMBINIRANO OMARO IZ PROGRAMA L969. Brest je namreč z uspehom zaključil kreditne aranžmaje z Mednarodno banko za obnovo in razvoj č AVashingtonu in s Kreditno banko in hranilnico v Ljubljani s pogojem, da bo del sredstev, potrebnih za modernizacijo, prispeval tudi Brest sam. S to modernizacijo bo zagotovljeno povečanje proizvodnje za eno tretjino, povečanje izvoza za 10 odst., povečanje dohodkov na zaposlenega za 45 odst., hkrati pa bodo povečani skladi za 100 odstotkov. Taki koncepti razvoja so bili možni le ob nenehnem razvoju samoupravljanja, ki je pripeljalo do tega, da vsaka od šestih tehnološko zaokroženih delovnih enot, samostojno ustvarja in deli svoj dohodek. Brest je ugotovil, da je možno s tako koncepcijo ekonomskih odnosov znotraj podjetja maksimalno zainteresirati naj širši krog proizvajalcev, za doseganje optimalnih ekonomskih rezultatov in naložb. Z razvojem podjetja je b-ila tesno povezana tudi kadrovska politika. Veliko skrb za vzgojo kadrov nam lahko pove samo podatek, da. je bilo na pri: mer v zadnjih treh letih porabljenih za namene izobraževanja nad 1,4 milijona N dinarjev. V Cerknici ima Brest organizirano tudi lastno tehnično šolo lesne smeri. Vzporedno z nadaljnim razvojem podjetja je izdelal Brest tudi program izo- braževanja delavcev na novih delovnih mestih, ki jih zahteva modernizacija. To je le nekaj ugotovitev o podjetju Brest, ki pa dovolj nazorno kažejo, da ima Brest že danes močan vpliv na industrializacijo tega predela Notranjske, kar daje nov utrip razvitosti temu do nedavno dokaj gospodarsko nerazvitemu območju. m 1 j ■osat ■S* BRIZELA bn&tc tStfSnSi c ’-škornjih 9 UDOBNI © TRAJNI S NEPREMOČLJIVI 9 MEHKI IN PROŽN* © IZREDNO PRAKTIČNI & ODPORNI ZOPER KISLINE KADAR KUPUJETE ŠKORNJE, PAZITE NA IME: ........................... Po 2. odstavku 112. 61. temeljnega zakona RAZPISNA KOMISIJA DS PREDILNICE VOLNE NAKLO razpisuje prosto delovno mesto direktorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. da imajo srednjo tehniško šolo in tri leta prakse v gospodarstvu, 2. da imajo visoko kvalifikacijo in pet let prakse V tekstilni stroki. 3. da je kvalificiran delavec in sedem let prakse v tekstilni stroki. Pismeno prijave sprejema razpisna komisija v 15 dneh po objavi v časopisu. Prijavi obvezno priložite potrdila o strokovnosti in potrdilo o nekaznovanju. 9676 Upravni odbor »ŠAMPIONKE« RENČE razpisuje prosto delovno mesto vedje komercialnega sektorja POGOJI: — visoka strokovna izobrazba z najmanj 3-letno prakso v gospodarstvu: — višja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso in od tega vsaj dve leti prakse v gospodarstvu; — srednja strokovna izobrazba z najmanj 10-letno prakso in od tega vsaj 4 leta na vodilnih mestih v gospodarstvu; — osebni dohodki po tarifnem pravilniku podjetja. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjega službovanja in dokazilih o strokovnosti, v 15 dneh po objavi upravnemu odboru »ŠAMPIONKE« Renče. 9707 BRIZELA O B R T N C) P O I) J E T J E »STROJNO MIZARSTVO« Šentvid pri Stični prodaja naslednja osnovna sredstva: - kombiniran poravnalno-debeiinski skobeljni stroj »ZU C KER IVI AN N« šir. 600 mm z napravo za vrtanje - tračno žago »RLAU« 0 koles 700 mm - tračni brusilni stroj domače izdelave - več različnih rabljenih elektromotorjev JAVNA PRODAJA bo na sedežu podjetja v šentvi-du pri Stični, dne 26. oktobra, ob 10. url za družbeni in ob 13. uri za zasebni sektor. 9674 llllllllllllliniliiilllUlllllllllllilllllllllttlllliUlliniltlliltHIItHIillllilllllltlillillilltUiiiilHiltllillllitKIlHillHlIllliillllllHtllililllilUHHIlIHIUUIIlUilUIHlIUilUli Komisija za razpis PZ »RAČUNSKI CENTER« Škofja Loka razpisuje prosti delovni mest i 1. ORGANIZATORJA PROGRAMERJA 2. PROGRAMERJA poslovne smeri Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev predpisanih v zakonu še naslednje pogoje: — da ima organizator programer višjo šolo in 3 leta uspešne prakse s področja organizacije v gospodarskih organizacijah ali visoko šolo, brez : prakse; — da ima programer srednjo strokovno izobrazbo, — da so kandidati odsiužili vojaški rok. Stanovanja ni. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov združenja. ) Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje, če bodo uspešno opravili ustrezen IBM test. Ponudbe s kratkim življenjepisom, s podatki o pogojih pošljite do 22. oktobra 1968 na PZ »RAČUNSKI CENTER« Škofja Loka. 9680 Po 78. členu temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugdi organov upravljanja v delovnih organizacijah in v skladu z odločbami 73. člena statuta podjetja » T E H N O • U N I O N « komisija za delovna razmerja razpis u j e prosto delovno mesto POMOČNIKA DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnje vati še posebne pogoje, in sicer: l. visoka strokovna izobrazba z najmanj petletno prakso na odgovornih delovnih mestih v zunanjetrgovinski stroki s tem, da ima prednost zastopniška dejavnost: '2. srednja strokovna izobrazba z desetletno prakso na odgovornih delovnih mesrih v zunanjetrgovinski stroki s tem. da ima prednost zastopniška dejavnost 3. zunanjetrgovinska registracija. 4. znanje 1—2 svetovnih jezikov. Ponudbe z dokazili o strokovnosti s kratkim življenjepisom pošljite na naslov komisije za delovna razmerja podjetja »TEHNO-UNION«, Ljubljana, Vošnjakova 5 v zaprti ovojnici z oznako »Komisiji za delovna razmerja«. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 9660 V DVORANI TIVOLI bo v petek, 18. oktobra 1933, ob 20. uri KONCERT VELIKEGA JAZZ ORKESTRA UNIVERZE V ILLINOISU, enega najboljših v Ameriki UNIVERSUTV OF ILLINOIS JAZZ BAND Vstopnice po 16.—, 12.— in 8.- - din so v predprodaji pri Generalturistu, Kompasu in Turistično infor macijskem biroju. CERNIK NA LETALIŠČU V PRAGI — Češkoslovaški predsednik vlade Oldrich SEJA MADŽARSKEGA PARLAMENTA — Včeraj je bila v Budimpešti redna Cermk (na sliki v sredini( se je včeraj vrnil iz Moskve, kjer je vodil češkoslo- seja madžarskega parlamenta, na kateri je govoril tudi predsednik vlade Jeno vaško delegacijo na pogovorih o umiku čet varšavske peterice s češkoslovaškega Fock. Med drugim je ponovno poudaril, da je bila intervencija varšavske ozemlja, oziroma o stacioniranju sovjetskih čet. na meji z ZRN. Sporazum so peterice v OSSR »bratska pomoč«. Na sliki: Janos Kadar (desno) in član polit-podpisali v Pragi, kamor je včeraj prispel Kosigin. Telefoto: UPI biroja Bela Biszku med pogovorom v parlamentu. Telefoto: MTI NESREČA V KAISERSLAUTERNU — Eksp resni vlak na progi Frankfurt—Pariz je včeraj zjutraj iztiril blizu zahodnonemškega mesta Kaiserslautern. Pri tem je en potnik izgubil življenje, 20 pa jih je bilo ranjenih. Lokomotiva z osmimi vagoni se je prevrnila v 5 metrov globok jarek ob progi. Do nesreče je prišlo, ker so bili tiri demontirani. Menijo, da gre za sabotažo. Telefoto: UPI Nadaljevanje s prve strani Italijanski odmevi na Titov govor di njegove strateške važnosti skrajno zainteresirana oba vojaška bloka, kakor tudi tiste odstavke, v katerih Rukavina razčlenjuje koncepte vseljudske obrambe. Razen tega objavlja »Srampa« uvodnik, v katerem je govor o Jugoslaviji kot o eni izmed držav, ki so najbolj izpostavljene sovjetskemu pritisku in hkra ti kot o deželi, preko katere vodijo poti na Jadransko morje ter v Padsko ravnino. Nadalje poroča o pogovoru predsednika Johnsona z a-meriškim veleposlanikom v Beogradu Elbrickom ter o jutrišnjem prihodu podsekretarja Katzenbacha v Jugoslavijo. Stampin informator iz \Vashingtona se z bojaznijo sprašuje o usodi Albanije, pri čemer še dodaja, da je ameriška politika v tem času delno paralizirana zaradi bližnjih predsedniških volitev. »Avanti.iu« je poleg odstavkov iz Titovega in Nikeziče-vega govora posebej padel v oči tisti del izvajanj generala Rukavino, v katerem je reč-eno, da bi sleherna neodločnost Jugoslovanov glede nacionalne obrambe lahko pomenila spodbudo za ta ali oni blok in za naklepe, ki bi merili bodisi na zasedbo, bodisi na razdelitev jugoslovanskega ozemlja. V zvezi s tem se zdi manifestacija .jugoslovanskega stališča »Avantiju« pomembna tudi zato. ker v naprej preprečuje sleherno špekulativno tolmačenje novic o jugoslovansko-ameriš-kih diplomatskih kontaktih. »Avanti« navaja besede, ki jih je imel Johnson za Jugoslavijo v pogovoru z veleposlanikom Elbrickom in jih tolmači kot »indirektno svarilo Sovjetski zvezi«, svoj komentar pa končuje rekoč: »Sicer pa je Tito s svojim govorom jasno potrdil, da hoče Jugoslavija ohraniti neodvisnost, in nevtralnost med blokoma, ki si stojita nasproti.« Med drugimi listi prinaša tudi današnja »Unita« kratko poročilo o govoru predsednika Tita. dopolnjuje pa ga s povzetkom televizijskega govora K:ra Hadživasileva. v katerem je član IK ZKJ podčrtal, da so češkoslovaški dogodki zadali hud udarec socialističnim naprednim silam, da pa perspektive socializma zaradi tega niso omračene. TIT VJDMAR • • Nič pogajanj na račun Evrope Katzenbach je dejal, da tudi Zahod »kljub oboroženi akciji v Češkoslovaški ne sme odnehati v iskanju poti, da bi odvrnil nevarnost vojnega spopada s Sovjetsko zvezo«. Poudaril je: »Pogovore s Sovjetsko zvezo moramo nadaljevati vse dokler traja nevarnost atomskega uničenja, vse dokler moramo računati z realno možnostjo drage in jalove tekme v raketnem oboroževanju in dokler je nevarnost zapleta med velesilami na Srednjem vzhodu.« Dodal je, da je nauk iz češkoslovaških dogodkov očiten, češ: »Vzdrževati moramo takšne obrambne sile, ki bodo Moskvi dale sklepati, da noben politični cilj ne bi bil vreden tveganja, da se vname oborožen spopad z Zahodom« • •• Priprave za polet na Luno kilometrov. Računajo, da bo ta vesoljska ladja »Apoilo 8«, ki ji bo poveljeval letalski polkovnik Frank Borman, »obvisela« nad Luno približno okrog božiča. Vesoljsko ladjo »Apoilo 8« so že montirali na močno raketo »Saturn« na eni izmed ploščadi v Cape Kenne-dvju. Po prvotnem načrtu naj bi tudi ta vesoljska ladja letela samo okrog Zemlje. Toda ker se je dosedanji polet »Apolla 7« odlično obnesel, razmišljajo strokovnjaki o tem, da bi »Apoilo 8« letel že okrog Lune. To bi bil prvi bistveni korak v nadaljnjem prodiranju v vesolje, tako da bi človek utegnil morda že drugo leto stopiti na Lunina tla. Težava pa je v tem. da posadka »Apolla 8« še ni dovolj izurjena za polet okrog Lune. Strokovnjaki pravijo, da se bo ta posadka, v kateri so Borman. Lovell in Anders, zdaj pospešeno izurila in se pripravila za tak polet. Celoten načrt utegne pasti v vodo samo, če bi v drugi polovici sedanjega poleta okrog Zemlje nastale kakšne nepredvidene težave. Toda za zdaj je vse v redu. Kar zadeva počutje treh vesoljcev, kaže. da jim prehlad ni več nadležen, razen Schirri, ki pa mu tudi že gre na bolje. Nocoj so vesoljci že tretjič prikazali ameriškim TV gledalcem »veselo prireditev« iz 15-ton.ske vesoljske ladje, ki jo sestavlja približno dva milijona funkcionalnih delov. Gledalci so lahko videli vse tri vesoljce, kako vodijo ladjo in si pripravljajo svoje obroke hrane. Gospodarstvo bo dobilo v dveh letih 1,800.000 din Zvezni skupščinski odbori so razpravljali o nadaljnjem uresničevanju srednjeročnega plana OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 16. okt. V odborih zvezne skupščine pred jutrišnjimi plenarnimi sejami zveznega in gospodarskega zbora so največ razpravljali o osnovah resolucije o nadaljnjem uresničevanju srednjeročnega načrta. Na dnevnem redu nekaterih odborov je bil tudi načrt, resolucije o položaju občin in o nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov. Biafrski protinapad UMUAHIA. 16. okt (Reuter, AP>. Biafrske čete so krenile v protinapad na odsekih fronte pri Onitshi. Abagani in Owerriju. To je danes sporočil glavni štab biafrskth o-boroženih enct. V srditih spopadih je padlo več kot 650 vojakov nigerijske zvezne vlade, od teh nad 300 v bojih, ki so se včeraj razdivjali v o-lcolici Oiverrija. Biafrskih izgub sporočilo ne omenja, zatrjuje pa, da je bila protiofenziva na Onitsho in Aba-gano uspešna. Nigerijske zvezne enote so izgubile več vo-j jaških vozil, je rečeno v tem | sporočilu, njihove enote pa i so »v popolnem razsulu«. ZDA: ni možnosti za vrh velesil WASHINGTON, 16. okt. (APi. Ameriški funkcionarji pravijo, da ni nobenih možnosti za sklicanje mednarodne konference »na vrhu«, dokler je na krmilu sedanja ameriška administracija. Ameriški funkcionarji so priznali, da je državni sekretar Dean Rusk prejel od U Tanta pismo s predlogom, naj bi se sestali zunanji ministri štirih velesil. Za zdaj U Tantovega predloga niso uradno komentirali. Vendar pa dajejo visoki ameriški funkcionarji jasno vedeti, da pa njihovem sovjetska zasedba Ceškoslo-ške onemogoča sedanji administraciji ZDA, da bi napravila kakšne korake za uresničitev tega predloga. Po vesteh iz Londona je Britanija »pogojno podorla« U Ta.ntov predlog o konferenci tujih velesil. Čombeja ne bodo izročili I j ŽENEVA 16. okt. (Reuter), i Visoki komisar OZN za be-j gunee princ Aga Kan je da-i nes izjavil, da mu je alžirska | vlada zagotovila, da bivšega i katanškega secesionista Moi-j za Combeja ne bo izročila i Kongu (Kinshasi). Aretacije v Indoneziji D JAK A RT A, 16. okt. (AP). Vojska je aretirala pet Indonezijcev, ki so končali študij na univerzah v • Pekingu in Moskvi, češ da so nameravali obuditi prepovedano komunistično partijo v Indoneziji. ! Poveljnik severne Djakarte i podpolkovnik Gunavan je iz-j ia.vil. da gre za tri inženirje I in dva ekonomista. Zvezni prispevek iz osebnih dohodkov se bo zmanjšal od sedanjih 4.7 na 3 odst. in do konca let-a bo vzpostavljen odnos udeležbe pri delitvi družbene proizvodnje v razmerju 70:30 v korist gospodarstva. Tako je danes izjavil predstavnik zveznega zavoda za gospodarsko načrtovanje Vladimir Pejovski na seji odbora zveznega zbora za organizacij skopolitična vprašanja, na kateri so raz- pravljali uresničevanju družbenega narčta do leta 1970. Poslanci tega odbora so danes posvetili veliko pozornosti predlaganim osnovam resolucije o ekonomski politiki, četudi so izrekali pripombe, da predlagano besedilo resolucije ni zadosti določno. Makso Bače, ki je vodil sejo, je dejal, da je storjen velik korak, ko so na začetku reforme kmetijstvu zagotovili boljše pogoje. Zdaj pa je treba resno opozoriti, da so se nasprotja močno zaostrila na škodo kmetijstva. To, kar je izjavil Bače, predvsem odraža večino misli, ki so jih izrekli poslanci tega odbora danes, ko so razpravljali o poslabšanju položaja v kmetijstvu. Na vprašanje poslancev, kaj bi bilo treba storiti za uskladitev gospodarskih motenj v več gospodarskih vejah in kako se bo gospodarstvo razbremenilo, je predstavnik zveznega zavoda za gospodarsko načrtovanje Vladimir Pejovski dejal, da se bo gospodarstvu v naslednjih dveh letih povrnila ena milijarda 800 milijonov N din, ker se bo zmanjšal zvezni prispevek iz osebnih dohodkov za 1,7 odst., ker ne bo več prispevka za izgradnjo Skopja in ker bo prejemalo del sredstev od davka na promet. Ena izmed pomembnih pripomb, ki so jo izrekli poslanci tega odbora k predlogu resolucije, je, da pripisujejo vse preveč pomena bančnemu mehanizmu, kot nekaki »čarobni palici«, ki naj reši številne probleme. Odbor zveznega zbora za komunalna vprašanja je v osnovi podprl načrt resolucije o položaju občine in nadaljnjem razvoju samoupravljanja v njej. Več poslancev je opozorilo na potrebo, da naj resolucija kaj več pove o krajevnih in interesnih skupnostih, kajti to so v samoupravni družbi institucije, po katerih državljani najbolj neposredno vplivajo na delo občinske skupščine. Krajevne skupnosti morajo pravzaprav postati osnova skupščinskega življenja v posameznih krajih. Zelo resne pripombe so izrekli k načrtu resolucije tudi na skupni seji odborov gospodarskega zbora za samoupravljanje in družbeno ekonomske odnose. Poslancu Norbertu Vebru ni všeč. ker so avtorji načrta »preveč poudarili pomen občin v razvoju proizvodnih sil«. Vebrovi pripombi se je pridružil tudi poslanec Strižak in poudaril, da je treba preprečiti vmešavanje v gospodarske zadeve, kajti proizvajalcem je vseeno, za kak etatizem gre — zvezni, republiški ali občinski. Tudi poslanec Ubiparip je vztrajal pri preprečevanju vpliva občinskih faktorjev na gospodarstvo ker tak vpliv pogosto preprečuje integraci- jo na osnovi gospodarskih interesov. Nikola Kotle, ki je vodil sejo, je izrazil bojazen, da resolucija ne bo dosti prispevala k uresničevanju ustavne koncepcije o občmi, vsaj ne toliko, kolikor pričakujemo. Člane obeh odborov so med sejo obvestili, da bj besedilo predloga ' resolucije pripravljeno do novembra ter predloženo zveznemu m organiza-cijskopolitičnemu zboru. ZDRAVKO ILIČ Kongres nevrologov in psihiatrov SPLIT. 16. okt. (Tanjug). Nad 420 zdravnikov iz raše države in tujine se je zbralo .na tretjem kongresu nevrologov in psih-atrov Jugoslavije, ki so ga danes svečano odprli v Splitu. Udeležence kongresa je poleg drugih pozdravil tudi predet ? mik in predsednik svetovne federacije nevrologov prof. dr. Mac Donald Crichley iz ZDA. V ekviru kongresa so v kleteh Dioklecijanove palače odprli zelo uspelo razstavo likovnih del duševnih bolnikov iz vseh psihiatričnih usta- -nov v Jugoslaviji. Več kot 60 razstavljenih eksponatov je zbuddo veliko zanima-je likovnih umetnikov in obiskovalcev. Ureditev bloka na Škofijah tudi z italijanske strani TRST, 16. okt. (Od našega stalnega dopisnika). Po informacijah, ki .jih objavljajo današnji tržaški časopisi, se bodo naposled začela gradbena dela za razširitev mednarodnega prehoda pri Škofijah tudi na italijanski strani. Gradbena dela na jugoslovanski strani, to je preusmeritev in razširitev cestišča in predvsem ureditev sodobnih vstopnih in izstopnih stez, so namreč do polovice že opravljena, medtem ko je na italijanski strani še vse po starem in je ta del prehoda ozko grlo najbolj prometnega mejnega prehoda med Italijo in Jugoslavijo. Tudi na italijanski strani bodo zgradili levo od sedanjih objektov šest stez za vstop v Italijo in na trasi sedanjega cestišča šest stez za odhod iz Italije. Gradbeno podjetje, i-i je zmagalo na natečaju, je že prevzelo gradbišče in se bodo dela začela v bližnji prihodnosti, končana pa bodo predvidoma še letos. Najprej bodo preurejali desno stran, ki je namenjena odhodom iz Italije in kjer je sedanje cestišče, kasneje pa bodo začeli še dela pri preureditvi vstopnih cestišč, ker gre tu za kmetijske površine. V zvezi s preureditvenimi deli svetujejo italijanskim potnikom (kar velja priporočiti tudi našim državljanom), da b: v tem obdobju rajši uporabljali mejne prehode pri Plavi jah in Soboti. I. G. Tanjugov popravek BEOGRAD, 16. okt. — V prvih izdajah jugoslovanskih listov je bila objavljena vest »Tanjug demantira ADN«. Gre za ameriško agencijo AP (Associated Press) in ne za vzhodnonemško ADN (Allge-meiner deutscher Nachrich-tendienst). „Pravilen je le demokratični centralizem" Ulbricht je označil samoupravljanje kot imperialistično kategorijo BERLIN, 16. okt. (Tanjug). Predsednik državnega sveta NDR in prvi sekretar CK enotne socialistične partije Nemčije Walter Ulbricht je ostro kritiziral sistem samoupravljanja v podjetjih in komunah. češ da spada to v imperialistično in buržoazno kategorijo. Edino pravima pot v razvoju socializma je po njegovem v demokratičnem centralizmu, zasnovanem na centralističnem planiranju in upravljanju vseh družbenih dejavnosti v gospodarstvu in organih oblasti. Ta svoja stališča je Ulbricht razvil v obširnem govoru v Potsdamu, kjer je govoril na proslavi 20-ietnice ustanovitve nemške akademije za politične in pravne vede. Ulbrichtov govor je danes objavil vodilni vzhodnoberlinski list »Neues Deut-schland«. To Ulbricht ovo izvajanje ima značaj programskega manifesta o razvoju socialističnega družbenega sistema v NDR. V njem so namreč vsebovani elementi tega razvoja, ki zanikajo še do nedavnega veljavno prakso v gospodarstvu, v kateri naj dobivajo gospodarske organizacije, pa tudi komune večjo samostojnost. Pozornost zbuja. da Ulbricht v svojem govoru sploh ni omenjal te delne .samostojnosti podjetij, niti sistema tako imenovanih proizvodnih komitejev pri industrijskih podjetjih in proizvodnih svetov v združenjih podjetij, ki so jih bili kot družbeno-nadzorstvene organe vzpostavili z zakonom kot obliko večjega sodelovanja proizvajalcev pri poslovanju podjetij. Lani, ko so sprejeli ta zakon, so pojasnjevali, da se z ustanovitvijo teh svetov razširja socialistična demokracija. Vejnovič pri predsedniku Fordove fondacije NEW YORK, 16. okt. (Tanjug). Predsednik jugoslovanske zvezne komisije za kulturne odnose s tujino dr. Dušan Vejnovič, ki je pred dvema dnevoma prispel v New York, je včeraj obiskal predsednika Fordove fondacije Georga Bundyja. Izmenjala sta mnenja o dosedanjem sodelovanju Jugoslavije s to fondacijo in o načrtih bodočega sodelovanja. Dr. Vejnovič je povabil predsednika Fordove fondacije, naj obišče Jugoslavijo. George Bundy je z zadovoljstvom sprejel povabilo. Dr. Dušan Vejnovič se je pogovarjal tudi s predsednikom Rockefellerjeve fondacije Harrarjem. Zatišje na bojiščih v Vietnamu SAIGON, 16. okt. (AP, AFP, Reuter). Ameriški veleposlanik v Saigonu Elsworth Bunker se je davi pogovarjal z voditelji saigonskega režima. Menijo, da je bil govor o o-pusiitvi bombardiran j a Severnega Vietnama. Bela hiša pa je danes demantirala vesti o takih namerah ZDA. Topničarji ameriške mornarice so davi »pomotoma« obstreljevali neko južnovietnam-sko vas jugozahodno od ameriškega oporišča Da Nanga Po prvih vesteh je bilo ubitih deset ljudi. Na vietnamskih bojiščih Je zdaj v glavnem zatišje. Ugrabitev sina pomembne priče? V Dallasu izginil 14-letni sin bivšega šerifovega namestnika DALLAS, 16. okt. (AFP, Reuter). Sin ene izmed glavnih prič v preiskavi o umoru predsednika Johna Kennedy-ja, ki jo vodi tožilec New Orleansa Jim Garrison, je v ponedeljek izginil in se boje, da so ga ugrabili. To je 14-letm Roger Craig, sin bivšega šerifovega namestnika v Dallasu. Ta je takoj po Ken-nedyjevem umoru obvestil svoje nadrejene, da je videl nekoga, ki je stekel iz skladišča šolskih knjig za Texas in planil v avtomobil, v katerem ga je za volanom že čakal voznik. Craig je potem izjavil, da je v Leeju Osvaldu prepoznal tega človeka. Craig je pustil službo šerifovega namestnika v Dallasu, ker lokalne oblasti niso hotele uvesti preiskave na osnovi njegove izpovedbe. Tožilec Garrison ima Crai-ga za eno svojih glavnih prič. Bivši šerifov namestnik namreč že od vsega začetka prepričljivo trdi, da je bil predsednik Kennedy žrtev zarote. Odtlej so v ZDA že veliko ljudi, bolj ali manj neposredno povezanih s to afero, našli mrtve, dostikrat v skrivnostnih okoliščinah. »Jugoslovanske zahteve do EGS so upravičene« RIM. 16. okt. (Tanjug) — Ugledni milanski dnevnik »U Girrno« se danes zavzema za to, da bi sprejeli zahteve, ki jih Jugoslavija postavlja skupnemu trgu. List sodi, da so te zahteve »več ko upravičena«. Jugoslovanski deficit v trgovini z državami EGS pojasnjuje z velikimi carinskimi ovirami te skupnosti, ki onemogočajo enakopravno gospodarsko sodelovanje. Tudi letos ostaja trgovina neuravnovešena, ugotavlja »U Giorno« in končuje, da protekcionistični duh v EGS ne bo preprečil, da zavzamejo pozitivno stališče do jugoslovanskih zahtev. Vrnitev naših parlamentarcev KOBENHAVN, 16. okt. (Tanjug). Jugoslovanska parlamentarna delegacija je danes končala sedemdnevni obisk v Danski, kjer se je mudila na povabilo danskega parlamenta. Delegacijo zvezne skupščine je vodil predsednik odbora za zunanje zadeve in mednarodne odnose Veljko Miču-novič. Kongres KPI Januarja RIM, 16. okt, (Tanjug) — Davi se je v Rimu začel pod predsedstvom Luigija Longa plenum CK KP Italije, na katerem obravnavajo priprave na 12. partijski kongres, napovedan za januarja prihodnjega leta. O teh pripravah je referiral član CK Alessandro Natta. Izvoljen predsednik konference UNESCO PARIZ 16 okt. — Plenarna skupščina generalne konference UNESCO je za predsednika svojega sedanjega 15. zasedanja izvolila šefa kamerunske delegacije Williama Etekyja-Mbcmua, bivšega ministra za kulturo Kameruna in sed;njega podpredsednika izvršilnega komiteja UNESCO. B. P. !z včerajšnje zadnje i Prvi odmevi na pobudo U Tanta NEW YORK. 15. okt. (AFP). Predstavnik OZN je nocoj sporočil, da je generalni sekretar ZN U Tant v pismu, ki ga je poslal 7. oktobra ministrom za zunanje zadeve ZDA, Francije, Velike Britanije in ZSSR predlagal sestanek teh štirih sil m izrazil pripravljenost pripraviti dnevni red sestanka. - Med vprašanji, ki jih je predlagal za sestanek štirih velesil, je v zvezi z iskanjem poti, da bi OZN stvarno postale uspešen instrument v borbi za mir in napredek v svetu. Predstavnik OZN je dejal, da je pobuda U Tanta naletela v Franciji, Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi že na »prve odmeve, ki niso negativni«, medtem ko ZDA še niso objavile svojega stališča. VVilson o pogovorih s Smithom LONDON, 15. okt. (Reuter). Britanski premier Harold Wilson je izjavil danes v parlamentu, da v pogovorih britanske vlade z rodezijsko vlado lana Smitha Velika Britanija »ne bo kapitulirala niti zaloputnila vrata«. Wilson je prav tako dejal, da je v pogovoru s Smithom zahteval, naj britanske predloge sprejmejo kot ceiOto. Obvestil je tudi spodnji dom o »žolčnih izmenjavah mnenj«, ki so potrdile, da so med obema stranema globoka nesoglasja. V Sa!isburyju zavrnili Wi!sono-ve predloge SALISBURY, 15. okt. (Reuter). Predsednik vladajoče stranke v Južni Rodeziji Rolph Nilsson je danes zavrnil pogoje, ki jih je v Gibraltarju postavil lanu Smithu britanski premier Wilson. Nilsson je dejal, da bo strankino vodstvo prav tako podprlo sklep premiera Smitha, da ne sprejme Wilsonovih pogojev. ZDA pretrgale diplomatske odnose s Panamo tVASPIINGTON, 15. oktobra (AFP). Predstavnik ameriške- ' ga zunanjega ministrstva je ; izjavil, da so ZDA pretrgale diplomatske in gospodarske odnose s Panamo. Houston: umri tretji operiranec s tujim srcem HOUSTON, 15. okt. (AP) j Davi je v Houstonu umrl Louis Fierro, četrti pacient, ki so mu kirurgi v bolnišnici »Saint Luke« presadili tuje srce. Operirali so ga 21. maja, v bolnišnico pa so ga spet sprejeli 11. oktobra, ker je njegov organizem začel odklanjati tujka. V bolniški postelji leži z enakimi težavami tudi Eve-rett Thomas, prvi pacient, ki so mu v tej bolnišnici presadili srce drugega človeka. Predstavnik bolnišnice je izjavil, da so v skrbeh zanj. Reuter poroča iz Capetow-na, da so tretjega človeka, ki so mu v Južni Afriki presadili tuje srce — 52-letnega jo-hanesburškega rudarja Pe-trusa Smitha — danes odpustili iz bolnišnice Groote Schuur, 38 dni po uspeli operaciji. V Buenos Airesu so danes drugič v Argentini presadil) srce. Poročajo, da je petin-poluma operacija uspela. Telegrami OBISK — TUNIS. Minister za javna dela Tunizije Ntl-redin je včeraj odpotoval na uradni obisk v Jugoslavijo. SODBA — MADRID. Madridsko sodišče je obsodilo na dve leti zapora študentki madridske univerze, ki so ju obtožili ilegalne propagande. KOMISIJA — VARŠAVA. Tu zaseda komisija SEV za transport. Zasedanja se udeležujejo delegacije iz Bolgarije, Madžarske, (zDR. Mongolije, Poljske, Romunije, SZ in CSSR, kot. opazovalka pa tudi delegacija Jugoslavije. PROSLAVA ISLAMSKIH VERNIKOV — AL2IR. Na proslavi tisočletnice džamije Sidi Neruan v pristanišču Anabi v vzhodni Alžiriji vodi delegacijo jugoslovanskih muslimanov poglavar islamske jugoslovanske skupnosti reis-ul-ulema Sulejman Kemura. KOLAR NA GRADIŠČANSKEM — DUNAJ. Predsednik skupščine mesta Zagreba Josip Kolar je prispel v Eisen-stadt.. V naslednjih dneh bo imel več srečanj s predsednikom Kerryjem in drugimi funkcionarji deželne vlade za Gradiščansko kakor tudi s predstavniki gradiščanskih Hrvatov. MILIJARDA DOLARJEV — RIM. Italijanski parlament je sprejel dekret o modernizaciji gospodarstva in program, po katerem bodo vložili nekaj nad milijardo dolarjev za modernizacijo železnic, za pomoč nerazvitim delom Italije ter za tehnološke in industrijske raziskave. IZJAVA — LUSAICA. Zambijski predsednik Kenneth Kaunda je izjavil, da Zambija odklanja Wilsonove predloge o ureditvi rodezijske krize. SOLIDARNOST — MOSKVA. CK KP Portugalske se je solidariziral z akcijo petih držav varšavskega pakta v CSSR. SIMPOZIJ O GENOCIDU — HAVANA. Tu se je začel drugi simpozij o genocidu ZDA v Vietnamu. Na simpoziju sodelujejo predstavniki DR Vietnama, južnovietnamske FNO in Kube. TURNEJA — KAIRO. Direktor za informacije in uradni predstavnik vlade ZAR Hasan el Zavat je odpotoval na turnejo v deset afriških držav z osebnimi Naserjevimi poslanicami voditeljem teh držav. ZAVRNJENA POMILOSTITEV — SINGAPUR. Predsednik republike Singapura in predsednik vlade sta zavrnila prošnji za pomilostitev dveh Indonezijcev, obsojenih na smrt zaradi diverzije. VOJAŠKA DELEGACIJA — ALŽIR. Na desetdnevni uradni obisk v Alžirijo je prispela vojaška delegacija Sovjetske zveze. Pa še to: ŠKOTSKA TRADICIJA — Na letališču na Brniku pravijo, da so najboljši kupci v njihovi trgovini v brezcarinski coni Škoti. Kadar se jih pripelje ali odpelje polno letalo, morajo biti v prodajalni kar po tri dekleta, ki so jim komaj kos, saj vsak potroši povprečno po 5 dolarjev. Kako pa je potem s tradicionalno škotsko varčnostjo, mar ne drži več? Brez skrbi! Tradicija se na Brniku ni postavila na glavo. Na letališču namreč vsem potnikom razdelijo prospekte s cenami: cigarete, pijače, parfumi so za polovico cenejši kot na škotskem . .. so Vreme 16. oktobra 1968 ob 13. uri delno oblačno oblačno ***. * * sneg * nevihte — ■— r Titograd Dubrovr- Skopje Marib • 23 / Ljubljana ^ § _ £3 z°9 K?PX«eka \ Sarajevo — - megla -------meje vremenj^ih področij T emperatu ra 07 13 Ljubljana 12 16 Planica 9 12 Brnik 10 15 Maribor 11 16 Slovenj Gradec 10 14 Celje 11 15 Novo mesto 12 15 Koper 15 20 Kredarica — — Reka 16 19 Pulj 16 20 Split 13 23 Dubrovnik 16 22 Zagreb 12 17 Beograd 13 18 Sarajevo 13 20 Titograd 14 24 Skopje 9 24 Celovec 10 13 Gradec 11 14 Dunaj 7 11 Milano 12 14 Genova 18 17 Mlinchen 9 10 Ztirich 6 13 Benetke 14 18 Prognoza VREMENSKA SLIKA: Prek zahodne in srednje Evrope se širi greben visokega zračnega pritiska. Od zahoda doteka nad naše kraje hladen zrak, ki povzroča nestalno vreme. NAPOVED ZA ČETRTEK: SLOVENIJA: Pretežno oblačno, predvsem ponoči vmes manjše padavine. Najnižje nočne temperature med 7 in 10. v Primorju 13, najvišje dnevne okoli 15; v Primorju 20. na Primorskem prehodna burja. JUGOSLAVIJA: Spremenljivo oblačno, v severnih krajih vmes manjše krajevne padavine. B. stran — II. •*- DELO V nekaj vrstah MORAVSKE TOPLICE Kopanje tudi pozimi — Zdravilnost termalne vode v Moravcih pri Murski Soboti je spodbudila kolektiv gostinskega podjetja Zvezda, da se je odločil urediti v tem kraju sodobno kopališče. Skladno z ureditvenim načrtom so že letos začeli z graditvijo bazena, ki bo imel površino nad 600 kvadratnih metrov. Kopalci se bodo lahko kopali v njem poleti in pozimi. Tu bo tudi nova restavracija. Otvoritev sezone v novem bazenu napovedujejo za konec marca prihodnjega leta. PTUJ Teden bratstva in prijateljstva — Tukaj se že pripravljajo na teden bratstva in prijateljstva, ki ga vsako leto pripravijo obmejne hrvatske in slovenske občine: Ptuj, Ormož, Varaždin in Čakovec. Letos se bodo tej prireditvi pridružili še občini Slovenska Bistrica in Koprivnica. KOPER Kmetijski stroji — Koprska Agraria je odprla konsignacijsko skladišče, v katerem prodajajo kmetijske stroje znanih italijanskih tovarn Tonutti in Laval Marcon. Kmetje lahko kupijo stroje za devize in za dinarje, zadružni kooperanti pa dobijo za nabavo kmetijskih strojev tudi ugoden kredit. ZAGORJE OB SAVI Sodelovanje z Aleksincem — Pred kratkim se je vrnila delegacija predstavnikov skupščine in družbeno političnih organizacij, ki se je skupaj z mladinskim pevskim zborom Vesna udeležila prireditev ob 24-letnici osvoboditve Alek-sinca v Srbiji. Stiki med Aleksincem in Zagorjem trajajo že dalj časa. MULJAVA Izreden obisk — Odkar je Jurčičev dom urejen v muzej, je obiskovalcev toliko, da se bo njihovo število vsak čas približalo 18.000. To je v primerjavi s prejšnjimi leti trikrat več. Med obiskovalci je veliko šolarjev in izletnikov, izseljencev in tudi tujih turistov. K še večjemu obisku je pripomogla v zadnjem času tudi asfaltirana cesta do Muljave, pa tudi dobro postavljene napisne table, ki kažejo, kje je Jurčičev muzej. V soboto bo „napad“ na Kranj Prva celovita vaja civilne zaščite pri letalskem »napadu« na mesto V Kranju se že več dni pripravljajo na praktično vajo civilne zaščite v primeru letalskega napada s klasičnimi bombami in atomsko bombo. To bo prvi prikaz vseljudske obrambe v Sloveniji, zato bo kranjska vaja primer drugim mestom, ki bodo podobne akcije organizirala kasneje. Republiški sekretariat za narodno obrambo, ki je pobudnik te vaje, je izbral Kranj zato, ker po svojem sestavu najbolj ustreza in ker bo v tem primeru lahko dal najbolj celovit prikaz. V Kranju so se te naloge, kot je v torek povedal predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar, lotili zelo resno. Ta zavzetost pa ne velja le za občinsko vodstvo, marveč opažajo, da so' se ljudje na vseh področjih zelo prizadevno lotili priprav. Zato pričakujejo, da bo vaja uspela in, kar je še zlasti potrebno, da bodo občani dobili občutek pomembnosti splošne civilne zaščite in se zavedli resnosti deleža nalog, ki jih ima pri tem vsak posameznik. V akciji pri »obrambi« in Obljubljene javne govorilnice še ni Celje premore, razen na pošti, samo še tri javne govorilnice; ena stoji pred kolodvorom, druga blizu gostišča Ojstrica in tretja ob Čopovi ulici na Otoku. Vzdolž več kot 2 kilometra dolge Mariborske ceste, kjer živi na obeh straneh blizu 6000 prebivalcev, pa PTT še do danes ni postavilo obljubljene javne telefonske govorilnice. Parkirišče na vrtu »Evrope« Na letnem pokritem vrtu hotela »Evropa« bodo v prihodnje lahko izven sezone parkirali osebne avtomobile tisti gostje, ki bivajo v hotelu. Tu bo prostora vsaj za 10 osebnih avtomobilov, seveda pa bodo poprej morali razširiti vhod na pokrit vrt. Osebni avtomobili gostov bodo na ta način zavarovani pred morebitnimi poškodbami, ki na javnem prostoru okrog hotela niso tako redke. Mala anketa Za svojega otroka - vse V celjski občini so pred kratkim spremenili način za.računavanja vzgojnine. Sestavili so posebno lestvico, po kateri plačujejo starši z visokimi osebnimi dohodki za varstvo svojih otrok večje zneske, kot družine s skromnejšim standardom. Pričakovali smo, da bo ukrep vzbudil precej nejevolje, kajti cene vzgojnin so bile doslej resnično minimalne — največ 30 novih dinarjev mesečno. Nova lestvica pa določa, da bodo na primer v družinah, kjer zaslužijo več kot 1000 novih dinarjev na družinskega člana, plačevali ekonomsko ceno — 156 novih dinarjev. Ker so v večini vrtcev starše že seznanili z novim računom, smo obiskali nekaj upravnic in vodij varstvenih ustanov v celjski občini, ter jih vprašali, kako so starši komentirali podražitev in če je spremenjeni način plačevanja vplival na število otrok v varstveno-vzgoj-nih ustanovah. Božica Pavlič, varstvena ustanova štore: »Z veseljem lahko ugotovim, da so starši naših otrok podražitev v glavnem razumeli. Le nekatere je zanimalo, zakaj podobnega ukrepa niso sprejeli tudi v nekaterih sosednjih občinah. Sicer pa večine podražitev ni hudo prizadela. Osebni dohodki naših staršev niso tako visoki kot na primer v središču Celja, število otrok Pa zaradi podražitve ni prav nič upadlo.« Prof. Ana Cetkovič, varstveno-vzgojna ustanova Anice čeme-jeve na Otoku: »Mislim, da se precejšnjemu številu staršev ukrep po krivici ni zdel logičen. Nekateri so menili, da z njim delamo med otroki precejšnje ra-zlike. Moje mnenje je drugačno. Krivičen je bil tisti ukrep, ki je od staršev z nizkimi dohodki terjal prav toliko denarja kot od dobro situiranih.« Vilma Štucin, varstveno-vzgoj-na ustanova Tončke Čečeve v Gaberju: »V vseh naših ustanovah smo imeli roditeljske sestanite, na katerih smo staršem razložil, novi način obračunavanja vzgojnine. Večina staršev ni imela nobenih pripomb, saj njih podražitev tudi ni zadela. Odpovedi zaradi spremenjene cene ni bilo, le nekateri starši so ta ukrep težko razumeli.« Pavla Kučer, vzgojno-varstvena ustanova »Zarja« na Dolgem polju: »Le trije starši, k; bi morali plačati ekonomsko ceno, so se odločili, da uredijo varstvo za svoje otroke kako drugače. Drugi v ustanovi vztrajajo Zanimivo je tudi, da niso bili celo proti predlogu, da plačajo določeno ceno tudi za tiste dni, ko otrok iz različnih razlogov ni v vrtcu.« Darinka Krivec, vzgojno-varstvena ustanova Vojnik: »Spremenjeni način obračunavanja vzgojnine večine staršev naših otrok sploh ni zadel. Osebni dohodki tukajšnjega prebivalstva so namreč tako nizki, da bo večina tudi poslej plačevala za vzgojnino samo tri, do največ štiri stare tisočake. Iz vrtca so vzeli samo enega fantka, ki pa že hodi v šolo.« Iz vsega povedanega je torej možno razbrati, da je večina staršev sprejela najnovejšo podražitev, če so reagirali, so bili to v glavnem ljudje, ki jih je sprememba cene občutneje prizadela. Toda kljub temu so se v večini primerov le odločili, da bodo otroke v ustanovo pošiljali tudi v prihodnje. To dejstvo in pa podatek, da v celjske vrtce hodi že precej takih otrok, ki bi jih mogli varovati tudi doma, povesta, da počasi le spoznavamo velik vzgojni pomen življenja v varstve-no-vzgojni ustanovi. IVICA BURNIK % , •9 Sodoben hotel v Lovrencu na Pohorju Gostinsko podjetje »Haloški biser« iz Ptuja bo prenovilo zastareli hotel »Jelen« Pred dnevi je gostinsko podjetje Haloški biser iz Ptuja kupilo hotel Jelen v Lovrencu, ki je bil doslej v lasti kmetijske zadruge. Podjetje bo v hotel vložilo okrog 4 milijone Ndin, da bi ga modernizirali in usposobili za stacionarni turizem. Predvidevajo prenovitev vseh prostorov, zlasti še sob. ki bodo opremljene z vsemi sanitarnimi napravami. Hotel Jelen je bil doslej največje gostišče v kraju, vendar je zaradi svoje neurejenosti in opreme že močno zastarel. Ker so investicije v turizmu, v most na Dravi, ceste. žičnice za smučarje in druge atraktivne objekte že močno napredovale, je začelo nesodobno gostinstvo predstavljati največjo oviro za razvoj turizma v tem visoko ležečem pohorskem trgu. Gostinsko podjetje Haloški biser bo s predvideno integracijo z gostinskim podjetjem Tabor pridobilo tudi pension in restavracijo Pohorje ob Radoljni. Tukaj nameravajo povečati število turističnih sob in urediti okolje pensi-ona. Oba hotela sta v neposredni bližini turističnega, zimsko-športnega centra na Kumenu. kjer se bo že letos ob dograditvi prve pol kilometra dolge žičnice začela živahnejša zimskošportna sezona. Predvidevajo, da bodo moderno urejeni gostišči preimenovali. in sicer hotel Jelen v Kumen. pension Pohorje pa v Hote! Radoljna. Novi lastnik je za prenovitve že naročil načrte, pri mariborskem gradbenem podjetju Tchnogradnje. Lovrenčani so teh ukrepov zelo veseli, saj zdaj praktično niso imeli sodobnega lokala, kjer bi lahko dostojno sprejemali turiste >n kjer bi lahko tudi sami razvijali družabno življenje. D. V. »reševanju« bo udeleženih o-koli 1301) ljudi iz različnih enot od civilne zaščite v krajevni skupnosti in delovnih organizacijah do zdravstvene službe in vojaških enot. Skratka, sodelovale bodo vse službe, ki bi prišle v poštev v primeru pravega bombnega napada, pri katerem, se je treba najprej z orožjem braniti, nato pa reševati ljudi in premoženje. V tej vaji bodo posebej prikazali delovanje občinskega štaba za narodno obrambo ter enote civilne zaščite v krajevni skupnosti Vodovodni stolp in v tovarni »Sava«. Teritorialna protiletalska enota pa bo »branila« industrijski bazen ob Savi. Osrednji del prikaza delovanja civilne zaščite bo na gradbišču novega naselja Vo- dovodni stolp. Tam bodo opoldne »bombardirali« stanovanjski del mesta. Pred tem pa bodo letala »napadla« tovarno »Sava« in letališče na Brniku. Občinski štab za obrambo, ki bo vodil vso akcijo, se bo že zjutraj preselil v poslopje osnovne šole v 5 km oddaljenih Predosljah. Tam bo delovala tudi redakcija lokalnega lista »Glas«, ki bo ta dan izdala posebno številko s poročili o »napadu«. V naselju Vodovodni stolp bodo prikazali reševanje »ranjencev« iz stolpnice in izpod »ruševin«. Zanje bodo postavili dve sanitetni postaji, pri reševanju pa bodo sodelovali tudi helikopterji. Gasilci bodo gasili goreče poslopje, vodovodni inštalaterji bodo popravili počeno cev, električarji podrt električni drog, komunalci poškodovan kanal, delavci cestnega podjetja pa bodo zakrpali razrito cesto. Sodelovala bo še vojaška enota, ki bo razkužila ljudi, ki bodo prišli v stik z »atomskim prahom«. Kot že omenjeno bo sobot- na akcija v Kranju zgledna za druge, zato si jo bodo ogledali predstavniki iz vseh slovenskih občin, iz republiških organov Slovenije in iz drugih republik ter zastopniki JLA. O vaji bodo posneli poučen film, ki ga bodo prikazovali po vsej Jugoslaviji. V soboto dopoldne pa bodo v poslopju občinske skupšči ne odprli razstavo, na kateri bodo prikazali vse predmete potrebne za organe civilne zaščite. Pripravil jo bo republiški sekretariat za narodno obrambo v sodelovanju z občinsko skupščino Kranj. V praktični vaji bo torej sodeloval vsak dvajseti Kranjčan. Za drugih devetnajst bo sobota sicer običajen dan, saj bo življenje v mestu potekalo normalno. Vendar pa bo sama vaja pritegnila pozornost mnogih meščanov, da si jo bodo ogledali. Pa tudi poleti letal nad mestom, eksplozije »bomb« in zavijanje siren bodo dali svoje zunanje obeležje akciji. LADO STRUŽNIK Uspešen odkup živine Kmet dobi 5,50 do 5,75 din za kilogram žive teže, pri višji klavnosti še več V kmetijski zadrugi Dravsko polje v Lovrencu menijo, da bodo letos odkupili več pitanih goved kot lani. Tudi telet bodo odkupili več. Manj pa bo pitanih prašičev, ki po mnenju kmetov imajo najmanj ugodno ceno. Kmetje na območju zadruge ne bodo spitali več goved kot lan:. Verjetno tudi ne manj. Zadruga jih bo odkupila več. ker je s konkurenco izločila kupce, ki so prejšnja leta prihajali od drugod. Ali ker zaradi manjšega povpraševanja letos ne prihajajo tako kot prej. Verjetno pa vpliva na večji odkup zadruge oboje. Odkupne cene živine namreč kažejo, da so kmetje na območju te zadruge lahko bolj zadovoljni kot v nekaterih sosednjih krajih. Boljša mlada goveda, ki jih spitajo kmetje, zadruga v Lovrencu na Dravskem polju izvaža Seveda le preko izvoznih podjetij. Vzlic temu pa plača kmetom za kilogram žive teže 5,50. za živino, ki gre v Anglijo, pa celo 5,75 din. Rejci najboljših goved dobijo celo več. kar pa je nekoliko zabrisano z zapletenim računom, da ne bi bili kršeni predpisi. Taki računi sicer ne škodujejo nikomur — ne govedorejcem, ne družbi — gre le za to, da zadruga ne sme odkupovati ali obračunavati mesa. temveč le I živo živino. Odkupna cena go-[ ved je namreč odvisna od iz-| vozne cene — in seveda odstotka mesa v živi teži — zadruga pa dobi le šestodstotno maržo. Zadruga v Lovrencu že dve leti odkupuje cd kmetov živino po klavnosti. V začetku nekateri kmetje niso bili zadovoljni s takim odkupom. Zdaj se je večina že privadila. Vsaka žival dobi ob prevzemu od rejca številko in račun klavnice — koljejo jih celo v Novi Gorici, ker zadruga nima lastne klavnice — je narejen za vsako žival posebej. Mesarji ne poznajo rejcev, da bi zlonamerno kateremu škodovali. Zadruga -pa pošlje v klavnico po enega kmeta, ki ga izbero izmed sebe prodajalci živine. To je navadno tak. ki ima največ pripomb k taki prodaji. Tako se je večina kmetov že pre-! pričala, da pri prodaji po j klavnosti ni nobenih špeku-I lacij. Zadruga plača višji od-j stotek klavnosti — več me-j sa v živi teži — tako. da v i računu ustrezno zveča težo ; žive živali. Za kilogram pa i plača enako ceno kot rejcem, ■ katerih goveda so dala le ! 55 odstotkov mesa. Tako do-! bij o rejci ustrezno plačano | kakovost svojih živali, zado-! ščeno pa je tudi predpisom, i ki v sedanjih razmerah na trgu ne ustrezajo več. Zelje kmetov na Dravskem polju, kakšne naj bi bile odkupne cene živine, niso pretirane. Pri pitanih mladih govedih bi bili v sedanjih razmerah zadovoljni s 6 dinarji za kilogram žive teže. To ni veliko manj, kot dobijo zdaj za pitano živino. Pri prašičih bi se zadovoljili s 5.50 din za kilogram. Razlika med sedanjo odkupno in zaželeno ceno je nekoliko večja kot pri govedih — za kilo- gram dobijo 4.80 do 5,00 din — zato so pitanje prašičev precej omejili v primerjavi s prejšnjimi leti. Čeprav na Dravskem polju niso velike kmetije, spita kmet na območju lovrenške zadruge povprečno letno eno govedo in dva prašiča za prodajo. Pred leti pa so kmetje spitali celo dvakrat toliko prašičev. JOŽE PETEK Na Vranskem aktiv mladih zadružnikov Kmetijski kombinat v Žalcu se je odločil, da letošnje leto obnovi aktive mladih zadružnikov, ki so pred leti zelo uspešno delovali potem pa iz neznanega vzroka zamrli. Po obratih so se dogovorili, da bi to dejavnost čim-prej obnovili. Tudi na Vranskem so se o tem pogovarjali na dveh sestankih in naleteli na odziv pri mladih kmetijcih. V tem kraju namreč velja dejstvo, da mladina ne kaže pravega zanimanja za delo. Kaže pa, da bodo mladi zadružniki svojo nalogo bolje opravili. Na že omenjenih sestankih so se dogovarjali o delu, ki naj bi ga opravili, o izbiri vodstva in ustanovnem zboru, ki bo 20. oktobra. Prav tako je bilo govora, da bi pripravili kuharski tečaj za mlada dekleta. Bilo je še več koristnih predlogov, ki jih bo treba upoštevati. Mladi kmetijci si želijo udejstvovanja, potrebno je samo to delo dobro organizirati. F. IZLAKAR Danes v Celju: KINO: Union: »Dolgotrajni dvoboj«, ameriški barvni film. FiJm predvajajo v .sklopu revije predpremiemili filmov. Metropol: »Bombe in Clyde«, ameriški barvni film. Dom: »Nenavadna zgodba F.ddieja Chapmana«, franc.-angi barv. film. GLEDALIŠČ*.: Ob 19. uri predpremiera: Machiavelli — Mandragola za III. mladinski večerni abonma in izven. MLADINSKI KLl B: Odprt je od 11.30 do 14.30 in od 17. do 21 ure. KNJIŽNICE: Studijska je odprta ves dan, torej od 7.30 do 19. ure. mestna od 7. do 13, prav tako tudi pionirska. Ul ZIJA: Sta odprta dopoldne. GLASBA; r.vropa, Celcia — barski spored . KADIO CELJE: Poleg rednih oddai še pos b-na oddaja — promeliis akcija ter oddaja pesmi za naše poslušalce. LEKARNA; Dežurna jc nova lekarna, Tomšičev trg 11. L! B OVNI SALON: Razstava kiparskih del Dragico Cudež-Lapajne. NARODNI DOM: Urbanistični načrt mesta Celja. SKI PsCINA OBČINE CELJE: Seja sveta za urbanizem, gradbeno, komunalne in stanovanjske zadeve. del avska un i v i; rz a : Ob 9. uri v narodnem domu razgovor o problemih honorarnega dela in dela upokojencev. Predava Aleksander Krašovec, pomočnic direktorja komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Celje. Ob 19.30 uri v‘narodnem domu predavanje z naslovom »Boroa za severno mejo 1918— 1919«, predava Mirko Roš ob 50-letnici bojev za severno mejo. IZLETNIK: Sprejemajo prijave za izlete: 19. 10. v Trst. 24. 10. v Maria Zeli, 1. 11. v Gradec, novembrske praznike v Heilligenblut in Gortino ter rezervacije za silvestrovanje. CELJSKI TEDNIK: Izšla je nova številka. Dobite ga v vseh trafikah, kioskih m prodajalcih časopisov. iz vsebine: Je Alojz Jakolin kradel kot sraka?; Prvi likof na Gol teh; Mala anketa — Beseda o športu; Drugo pismo iz olimpijske vasi; Naši nagrajenci. - s?-::* .-■* Pogledal in pobegnil Preiskovalci rekonstruirali torkovo nesrečo na Trojanah LJUBLJANA, 16. okt. — Včerajšnjo nesrečo, ki se je premerila na Trojanah, so začeli organi javne varnosti takoj raziskovati. O poteku nesreče in preiskavi sta danes pripovedovala novinarjem inšpektor Janez Perčič in vodja sektorja za promet DJV Ljubljana Zdravko Petrič. Osebni avtomobil fičko KR 109-35 je vozil iz Celja proti Trojanam. Približno sto metrov pod Trojanami je trčil z doslej neznanim tovornjakom s prikolico. Pri trčenju sta izgubila življenje voznik ficka Franc Prašnikar in njegova žena Božena, voznik tovornjaka pa je po nesreči pobegnil. Fička je odneslo v jarek in ga zato ni bilo mogoče videti s ceste. Zato so bili miličniki o nesreči pozno obveščeni. Patrulja milice je prišla na kraj nesreče šele 40 minut po dogodku, preiskovalni sodnik, zdravnik in člani komisije pa so prišli na kraj nesreče šele okrog polnoči. Zaradi hude teme so potrebovali dve ure, da so dobili vse potrebne podatke. Ugotovili so, da sta bila oba ponesrečenca zaradi hudih poškodb takoj mrtva. Od tovornjaka so našli samo odpadlo pozicijsko lučko, s kromiranim obročkom in gumijasto podlogo s trikotnikom, ki je sestavni del večjega trikotnika (sestavljen iz štirih trikotnikov). Na razbitini fička so našli zelene ali morda sivo-zelene odtiske laka s tovorjaka. Priči nesreče sta bila mati in sin bližnje hiše, ki sta slišala močan pok. Na ceste sta videla tovornjak, šla sta vsak po svoji strani ceste in opazila v jarku razbitino fička. V istem času se je vrnil tudi voznik, ki je prav tako slišal pek. Ta voznik je kasneje tudi obvestil policijo, še neki občan je videl dogodek na cesti, šofer tovornjaka je ne- kaj časa hodil okoli vozila, potem pa je sedel v kabino m odpeljal. Na tovornjaku se gotovo poznajo znaki nesreče, kajti trčenje je bilo zelo hudo. Ostanki fička imajo na strehi Obsojen zaradi utaje davka SKOPJE, 16. okt. (Tanjug) — Zaradi utaje davka več kot 10.000 N din je danes okrožno sodišče v Skopju obsodilo na dve leti strogega zapora Strahila Ičitrajkova, direktorja podjetja »Znatne«. Nekdanjega vodjo računovodstva tega podjetja Zdravka Fidanova, ki je izdal netočno potrdilo o osebnih dohodkih svojega direktorja, so obsodili na leto dni strogega zapora. Sojenje je s prekinitvami trajalo skoraj mesec dni. Obtoženi Ičitrajkov se je spretno branil. Krivdo za potvorbo je zvali: na šefa računovodstva. Fidanov pa je na sodišču priznal, kako je direktor zahteval, naj prikaže manjše dohodke od resničnih. Da bi opravičil svoje nedovoljene postopke, je Ičitrajkov na začetku preiskave zahteval, naj mu sodi drug sodnik in ne Bogosav Niko-dijevič, ki mu je baje postavil tendenciozno vprašanje o njegovi preteklosti. Toda predsednik okrožnega sodišča je njegovo zahtevo zavrnil kot neutemeljeno. poškodbe, ki so jih odtisnil« gume tovornjaka. Letos so pobegnili že štirje šoferji po nesrečah s smrtnim izidom. Včeraj — četrti pobeg — je hkrati prvi, ki ga še niso raziskali. ALEKSANDER LUOU Posebno obvestilo Včeraj 15. oktobra okoli 21.45 se je na cesti Ljubljana — Celje pod trojanskim klancem zgodila huda prometna nesreča. pri kateri sta izgubila življenji voznik osebnega avtomobila fiat—zastava 750 Franc Prašnikar in njegova žena Božena. Voznik Prašnikar, ki je vozil proti Ljubljani, je pri srečanju trčil z neznanim tovornim avtomobilom. Voznik tovornjaka se po trčenju ni ustavil, temveč je pobegnil in odpeljal v smeri proti Celju. Pobegli voznik je vozil tovorni avtomobil zelene barve. Od tovornjaka, ki je imel lahko tudi priklopnik, je pri trčenju odpadlo rdeče okroglo steklo zadnje pozicijske luči in odbojno trikotno steklo. Obstaja domneva, da so na levi strani tovornega avtomobila pri nesreči nastale še kake druge poškodbe. Prosimo vse. ki so bili v kritičnem času, oziroma vozili na cest: Ljubljana — Celje in ki lahko dajo kakšne podatke o pobeglem vozniku in avtomobilu ali kakršnekoli druge podatke o tej nesreči, ki bi organom javne varnosti koristili pri iskanju pobeglega voznika, da to sporočijo najbližji postaji milice ali upravi javne varnosti Ljubljana. Prešernova 18. telefonska številka 92. Posebno prosimo voznika osebnega avtomobila fiat 1300, svetle barve, ki je po nesreči okoli 22. ure vozil od Trojan proti Celju za nekim tovornjakom. da se zaradi informacij o tej nesreči zglasi ali sporoči svoj naslov naj bližji postaji milice. Voznik avtomobila fiat. 1300 nesreče verjetno sploh ni videl, ker je poškodovani osebni avt-omobil ob nesreči zaneslo pod cesto. Iz pisarne Uprave javne varnosti v Ljubljani Potrjena smrtna kazen za Jeliča Zavrnjena pritožba pripadnika ustaške teroristične skupine iz Nemčije, ki je podtaknil razstrelivo na beograjski postaji BEOGRAD, 16. okt. (Tanjug) — Jugoslovansko vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo obtoženega Ivana Jeliča ter njegovega branilca kot neutemeljeno ter je potrdilo sklep okrožnega sodišča v Beogradu ter vrhovnega sodišča Srbije o smrtni kazni. Tako je razsodilo vrhovno jugoslovansko sodišče po javni seji, ki so se je udeležili tudi obtoženi Ivan Jelič, njegov odvetnik ter predstavnik zveznega javnega tožilstva. »Pošteni« sodnik za prekrške TITOVO UZICE, 16. okt. (Tanjug) — Občinski jami tožilec v Titovem Užicu Osto.ja Markovič je izdal nalog za preiskavo in preiskovalni zapor za Milana Filipoviča, sodnika za prekrške občinske skupščine Titovo Užice. Omenjeni sednik za prekrške je obtožen ponarejanja in uničevanjem uradnih listin. Filipovič je kot sednik za prekrške sprejemal od občanov, ki so bili obsojeni na denarne kazni, denar in si del pridržal sam. V novo zimo brez čakalnic? Lokalni avtobusni promet v območju nekaj kilometrov okrog Celja se je že močno razvil. Avtobusi prepeljejo dnevno na tisoče ljudi, ki ob lepem vremenu pač nimajo težav s čakanjem na vozila lokalnega prometa. Toda bliža se slabo jesensko vreme in zima, ko bodo potniki spet ostali na nezavarovanih avtobusnih postajališčih pa bodisi, da gre tu za smer Vojnik, ali Store. Ostrožno in druge. Avtobusno podjetje, ali kdorkoli že pristojnih, kljub opozorilom in kritiki na zborih volivcev, ni glede tega doslej ničesar storilo. Vsaj tam, kjer je to možno, bi lahko do zime uredili primerna zavetja za čakajoče potnika. k. SLOVENSKA BISTRICA Novo cesto gradijo Kljub težavam, ki nastajajo zaradi pomanjkanja denarja za komunalna dela, bodo v Slovenski Bistrici letos dobili še en pomemben objekt. To je nova cesta iz Bistrice proti Črešnjevcu, v dolžini 4 km, ki jo prav te dni asfaltirajo. Sredstva za to novo asfaltno cesto so prispevali iz lokalnih virov in oredvsem cestnega sklada. Nova asfaltna cesta z urejenimi robniki bo stala okrog 1 milijon 296 tisoč N din. D. V. KMALU BO VSE NARED. — Medtem, ko je sam podvoz pod železnico v smeri proti Teharjem že gotov, .urejujejo delavci v teh dneh križišče pred pošto, ki bo, ko bo dokončno urejeno, prvo semaforsko križišče v Celju. Sedanji obvoz, po Gubčevi ulici, povzroča voznikom nemalo preglavic, saj pride včasih do komičnih zapletov na nekaterih ozkih ovinkih. Tolažba je v tem, da bo tudi tega kmalu konec. FOTO: BERNARD STRMČNIK SEMPAS 20.10.1968 V OB 14. URI Kot je znano, je obtoženi Ivan Jelič prišel kot pripadnik ustaške teroristične skupine, ki deluje v Zahodni Nemčiji, dvakrat v Jugoslavijo, in sicer 28. aprila ter 23. maja; na beograjski železniški postaji je podtaknil razstrelivo, zaradi česar je nastala v drugem primeru v Cestni odsek med Idrijo in Godovičem bodo zavarovali IDRIJA, 16. okt. — Posebna komisija sestavljena iz predstavnikov cestnega sklada SRS, občinske skupščine in milice si je danes ogledala cestn: odsek med Idrijo in Godovičem. Ta cesta je republiškega značaja in je kljub številnim ovinkom in ozkemu cestišču pomanjkljivo opremljena. Mnogi vozniki, ki ne poznajo dovolj te ceste, so doživeli manjše ali večje nesreče. Avgusta je neki nemški osebni avtomobil zdrknil s ceste, pred dnevi pa se je na isti način pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom. Na tem cestnem odseku bi nujno morala biti vsaj na najbolj nevarnih mestih odbojna ograja, ki pa je zdaj ni. Komisija, ki je ta del ceste pregledala danes, bo predlagala nekaj načinov zavarovanja. A. P. Razkrinkani tihotapci rubljev Tri Skopjance so odkrili tik pred odhodom v Sovjetsko zvezo SKOPJE, 16. okt. (Tanjug). Organi mestne uprave javne varnosti so preprečili trem Skopljancem — Vanu in Trondu Samarenčevu ter Le-nu StavTevu — da bi v Sovjetsko zvezo pretihotapili 28 tisoč rubljev (okoli 386.000 N dinarjev). Sovjetski denar so kupovali na Dunaju cd sovjetskih državljanov, k nam pa so ga spravljali s pomočjo grških državljanov. Tihotapce so odkrili tik pred odhodom v Sovjetsko zvezo. Denar so spretno skrili v kovčke z dvojnimi pokrovi. Ce bi jim načrti uspeli, bi pri vsakem rublju zaslužili po 10 novih dinarjev, kar skupaj znaša približno 80.000 N dinarjev. Pri njih so našli tudi večje količine industrijskega blaga, uvoženega iz Italije, ki so ga nameravali preprodati v Sovjetski zvezi. Pri tihotapljenju so sodelovali še štirje drugi Skopljanci, ki se bodo prav tako kmalu morali zagovarjati pred sodiščem. garderobi in na peronu eksplozija, v kateri je bilo ranjenih 14 ljudi, povzročila pa je tudi precejšnjo materialno škodo. Jugoslovansko vrhovno sodišče je zavrnilo obrambo' obtoženega ter se je strinjalo z ugotovitvami prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča. Vrhovno sodišče je upoštevalo zagrizenost in brezobzirnost obtoženca ter hude posledice njegovega dejanja ter ugotovilo, da v tem primeru obstajajo zakonski razlogi, da obtoženemu Jeliču odmerijo najhujšo kazen. Namesto v živali, v ljudi Kdo je odgovoren za nesreče v pomurskih loviščih? MURSKA SOBOTA, 16. okt. Lovna sezona, ki je v Pomurju sedaj na višku, prinaša tudi letos nevšečnosti z lažjimi in hujšimi obstreli gonjačev, lovcev in drugih občanov. Samo prejšnji teden so italijanski lovci laže ali huje poškodovali s streli iz lovskih pušk šest gonjačev in drugih ijudi, ki so se mudili v bližini lovišč. Huje sta bila ranjena tudi dva italijanska lovca, ki so ju poškodovali njuni lovski tovariši. Ker je teh poškodb v po* murskih loviščih vse več se prebivalci Pomurja in tudi organi javne varnosti vprašujejo, kdo je odgovoren za varnost ljudi v loviščih. Vsekakor bi morale za večjo varnost udeležencev lovskih pohodov in kmetov na polju, skrbeti t.udi lovske družine, ki so organizatorji lova. Poleg tega. da bi odgovorni do-mači lovci in funkcionarji lovskih organizacij bili dolžni poučiti goste iz Italije na previdnost, bi kazalo po mnenju uprave javne varnosti uvesti v lovskih družinah tudi tako nadzorno službo, ki bi zagotovila varnost ljudi. Niso namreč redki primeri, da tuji lovci obstreljujejo polje, kjer so ljudje na delu, večkrat pa uprizarjajo lov tudi v bližini naselij in javnih cest ter poti. B. BOROVIC Povozil pešca in pobegnil MOSTAR, 16. okt. (Tanjug). — Pri vasi Knežpolje v bližini Mostara se je snoči zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje Tomislav Zelenika, rojen 1. 1931, oče ,. štirih mladoletnih otrok, medtem ko je 70-letni Ivan Kopnaš hudo ranjen in so ga prepeljali na kirurški oddelek mostarske bolnišnice. Do nesreče je prišlo, ko se je kamion znamke »MAN«, ki ga je vozil njegov lastnik Zvonko Mandič, z vso hitrostjo zaletel v pešca Zeleniko in Kopilaša, ki sta hodila po robu ceste. Po nesreči je voznik Mandič pobegnil. Preiskava je v teku. ¥ nekaj vrstah RIBNICA Motorna vozila — Skoraj na vsakega sedmega prebivalca v ribniški občini pride eno motorno vozilo. Osebnih avtomobilov je nekaj manj kot 400, tovornjakov pa 85. Vseh motornih vozil v občini je bilo konec junija 1542, kar je za ribniško občino lepo število. GLOBOKO Dvorana — Krajevna skupnost, domače prosvetno društvo in šola dobro sodelujejo. Sklenili so. da bodo neizrabljeno dvorano uredili za telovadnico, v zimskem času pa želijo imeti vsakih 14 dni spet redne filmske predstave. CERKLJE OB KRKI Gramoznica — Krajevna skupnost je od gozdnega gospodarstva kupilo parcelo, na kateri so odkrili gramoznico. Do nje so speljali novo pot in z gramozom nasuli večino krajevnih poti. MULJAVA Izreden obisk — Odkar je Jurčičev dom urejen v muzej, je obiskovalcev toliko, da se bo njihovo število vsak čas približalo 18.000. To je v primerjavi s prejšnjimi leti trikrat več. Med obiskovalci je veliko šolarjev in izletnikov, izseljencev in tudi tujih turistov. K še večjemu obisku je pripomogla v zadnjem času tudi asfaltirana cesta do Muljave, pa tudi dobro postavljene napisne table, ki kažejo, kje je Jurčičev muzej. MORAVSKE TOPLICE Kopanje tudi pozimi — Zdravilnost termalne vode v Moravcih pri Murski Soboti je spodbudila kolektiv gostinskega podjetja Zvezda, da se je odločil urediti v tem kraju sodobno kopališče. Skladno z ureditvenim načrtom so že letos začeli z graditvijo bazena, ki bo imel površino nad 600 kvadratnih metrov. Kopalci se bodo lahko kopali v njem poleti in pozimi. Tu bo tudi nova restavracija. Otvoritev sezone v novem bazenu napovedujejo za konec marca prihodnjega leta. PTUJ Teden bratstva in prijateljstva — Tukaj se že pripravljajo na teden bratstva in prijateljstva, ki ga vsako leto pripravijo obmejne hrvatske in slovenske občine: Ptuj, Ormož, Varaždin in Čakovec. Letos se bodo tej prireditvi pridružili še občini Slovenska Bistrica in Koprivnica. LOVRENC NA POHORJU Nov hotel — Pred dnevi je podjetje »Haloški biser« iz Ptuja kupilo stari hotel Jelen v Lovrencu, ki ga nameravajo prenoviti, da bo privlačnejši za turiste. Prenovili bodo vse prostore, še zlasti sobe, ki bodo kar najbolj sodobno opremljene. 2ALEC Dom upokojencev — Društvo upokojencev v Žalcu je odobrilo stanovanjskemu podjetju kredit v višini 65 milijonov starih dinarjev, s katerim to podjetje gradi sodoben dom za upokojence. S tem pa še ne bodo zadostili vsem stanovanjskim potrebam svojih članov, zato se že zdaj pripravljajo na gradnjo stanovanjskega bloka, ki ga bodo začeli graditi prihodnje leto. KOPER Kmetijski stroji — Koprska Agraria je odprla konsignacijsko skladišče, v katerem prodajajo kmetijske stroje znanih italijanskih tovarn Tonutti in Laval Marcon. Kmetje lahko kupijo stroje za devize in za dinarje, zadružni kooperanti pa dobijo za nabavo kmetijskih strojev tudi ugoden kredit. ZAGORJE OB SAVI Sodelovanje z Aleksincem — Pred kratkim se je vrnila delegacija predstavnikov skupščine in družbeno političnih organizacij, ki se je skupaj z mladinskim pevskim zborom Vesna udeležila prireditev ob 24-letnici osvoboditve Alek-sinca v Srbiji. Stiki med Aleksincem in Zagorjem trajajo že dalj časa. Priprave na prihodnjo turistično sezono v metliški občini S prospektom »Kolpa vabi« so v metliški občini začeli s turistično propagando za prihodnjo sezono. Gotovo ni nepomembno, da bo še letos asfaltirana cesta od Črnomlja do Vinice, obkolpski kraji pa bodo tako imeli dvojno povezavo: preko Gorjancev z avtomobilsko cesto, po drugi strani pa še z morjem s cesto Zagreb— Reka. Cd tega tudi pričakujejo večji turistični promet v prihodnjih letih. Razumljivo pa je. da se turistični delež metliške občine ne bo mogel povečiti sam od sebe; zato občinska skupščina že razmišlja o ne-katerih ukrepih, ki bi privabili turiste in izletnike v ta del Bele krajine. Do prihodnje sezone naj bi uredili kamping na metliškem kopališču ob Kolpi, skušali bodo v sodelovanju z novomeško IMV ustreči tudi tistim gostem. ki bi želeli prenočevati v vikend prikolicah tega novomeškega podjetja. Bojijo pa se, da ne bo šlo vse po načrtih, ker bodo prihodnje leto obnavljali tudi most čez Kolpo, ki je v neposredni bližini, Sicer pa bo turistom na veljo še kopališče v Podzemlju, kjer je zdaj samo restavracija, želijo pa urediti še nekaj, prenočišč. Pri uresničevanju teh načrtov bo bržkone imelo odločilno besedo tudi hotelsko gostinsko podjetje. Tudi na Ve- selici nad Metliko želijo povečati prostore vsaj še za 100 sedežev, na občinski skupščini pa pravijo, da bo treba v prihodnje razmišljati še o nekaterih drugih stvareh. Tako je za zabavo in rekreacijo gostov premalo možnosti. Prav bi prišlo avtomatizirano kegljišče in igrišče za mi-nigolf. Kajpak si obetajo večji izletniški turizem tudi od nekaterih turističnih prireditev, nastop folklornih skupin Igraj kolce, pa jesenske vinske trgatve sta samo dve možnosti, ki bi v prihodnje lahko vnesli več živahnosti v obkolpski turizem, v katerega zadeje čase vse več vlagajo in cd katerega lahko tudi upravičeno pričakujejo boljše rezultate. Vsem pa je razumljivo, da uspehov ni mogoče doseči čez noč, ampak s trdim in potrpežljivim delom. J. S. napad" na Kranj Prva celovita vaja civilne zaščite pri letalskem »napadu« na mesto V Kranju se že več dni pripravljajo na praktično vajo civilne zaščite v primeru letalskega napada s klasičnimi bombami in atomsko bombo. To bo prvi prikaz vseljudske obrambe v Sloveniji, zato bo kranjska vaja primer drugim mestom, ki bodo podobne akcije organizirala kasneje. Republiški sekretariat za narodno obrambo, ki je pobudnik te vaje, je izbral Kranj zato, ker po svojem sestavu najbolj ustreza in ker bo v tem primeru lahko dal najbolj celovit prikaz. V" Kranju so se te naloge, kot je v torek povedal predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar, lotili zelo resno. Ta zavzetost pa ne velja le za občinsko vodstvo, marveč opažajo, da so se ljudje na vseh prrdročjih zelo prizadevno lotih priprav. Zato pričakujejo, da bo vaja uspela in. deleža nalog, ki jih ima pri tem vsak posameznik. V akciji pri »obramb:« in »reševanju« bo udeleženih o-koli 1300 ljudi iz različnih enot od civilne zaščite v krajevni skupnosti in delovnih organizacijah do zdravstvene službe in vojaških enot. Skratka, sodelovale bodo vse službe, ki bi prišle v poštev v primeru pravega bombnega r.apada, pri katerem, se je treba najprej z orodjem braniti, nato-pa reševati ljudi in premoženje. V tej vaji bodo posebej prikazali delo- kar je še zlasti potrebno, ds j vanje občinskega štaba za bodo občani dobili občutek ! narodno obrambo ter enote pomembnosti splošne civilne zaščite in se zavedli resnosti :a marensKo im V trebanjski občini pripravljajo program graditve in prenovitve šoi V prihodnjih dneh bodo polož-ili ploščo na temelje nove osnovne šole na Mirni v trebanjski občini. šolo gradi grosupeljsko spošno gradbeno podjetje, investitor pa je trebanjska občinska skupščina, ki je tudi zagotovila več kot 2 milijona dinarjev kredita. Dober milijon bodo zbrali prebivalci občine s samoprispevkom. Z graditvijo nove osnovne šole na Mirni bodo uredili najbolj pereč šolski problem v občini. Stara šola, zgrajena pred 70 leti, je bila namreč že pretesna in tudi večizmen-ski pouk ni veliko pomagal. Nova šola, ki jo bodo, kakor upajo, odprli za .začetek prihodnjega šolskega leta, bo imela 8 učilnic, pionirsko sobo in knjižnico, ki bosta zaenkrat še preurejeni v učilnice- Razen tega bodo že v prvi fazi dokončali šolsko kuhinjo in upravne civilne z.aščite v krajevni skupnosti Vodovodni stolp in v tovarni »Sava«. Teritorialna protiletalska enota pa bo »branila« industrijski bazen ob Savi. Osrednji del prikaza delovanja civilne zaščite bo na gradbišču novega naselja Vodovodni stolp. Tam bodo opoldne »bombardirali« stanovanjski del mesta. Pred tem pa bodo letala »napadla« to- varno »Sava« in letališče na Brniku. Občinski štab za obrambo, ki bo vodil vso akcijo, se bo že zjutraj preselil v poslopje osnovne šole v 5 km oddaljenih Predosljah. Tam bo delovala tudi redakcija lokalnega lista »Glas«, ki bo ta dan izdala posebno številko s poročili o »napadu«. V naselju Vodovodni stolp bodo prikazali reševanje »ranjencev« iz stolpnice in izpod »ruševin«. Zanje bodo postavili dve sanitetni postaji, pri reševanju pa bodo sodelovali tudi helikopterji. Gasilci bodo gasili goreče poslopje, vodovodni inštalaterji bodo popravili počeno cev, električarji podrt električni drog, komunalci poškodovan kanal, delavci cestnega podjetja pa bodo zakrpali razrito cesto. Sodelovala bo še vojaška enota, ki bo razkužila ljudi, ki bodo prišli v stik z »atomskim prahom«. Kot že omenjeno bo sobotna akcija v Kranju zgledna za druge, zato si jo bodo ogledali predstavniki iz vseh slovenskih občin, iz republiških organov Slovenije in iz drugih republik ter zastopniki JLA O vaji bodo posneli poučen film, ki ga bodo prikazovali po vsej Jugoslaviji. V soboto dopoldne pa bodo v poslopju občinske skupšči- ne odprli razstavo, na kateri bodo prikazali vse predmete potrebne za organe civilne zaščite. Pripravil jo bo republiški sekretariat za narodno obrambo v sodelovanju z občinsko skupščino Kranj. V praktični vaji bo torej sodeloval vsak dvajseti Kranjčan. Za drugih devetnajst bo sobota sicer običajen dan, saj bo življenje v mestu potekalo normalno. Vendar pa bo sama vaja pritegnila pozornost mnogih meščanov, da si jo bodo ogledali. Pa tudi poleti letal nad mestom, eksplozije »bomb« in zavijanje siren bodo dali svoje zunanje obeležje akciji. LADO STRU2NIK 'blDfc ŠEMPAS 20101968 . OB 14. URI j i Cigani so občani Predlogi za ureditev »ciganskega vprašanja« v občini Krško Na dveh letošnjih sejah občinske skupščine Krško so posebej obravnavali problem Ciganov v občini. O istem problemu so razpravljali tudi že prejšnja leta in izvolili posebno komisijo, ki naj skuša najti način, kako bi uredili zadevo z nastanitvijo in zaposlitvijo za delo sposobnih Ciganov. Gre za majhno število občanov ciganskega rodu, vsega 19 družin z okoli 90 družinskimi člani, ki s svojimi podedovanimi navadami in še bolj razvadami ter načinom življenja, povzročajo hude probleme v krajih, kjer se zadržujejo, pa tudi v širši okolici. Se tako fizično in umsko sposobni zelo red-| kekdaj vzdrže delj časa v i delovnem razmerju. Vda-! jajo se potepanju, berače-I nju, pogosto kradejo, ni-i so redki tudi nasilni na-m upravne i st°?j lr». Odkrite grožnje prostore. V naslednji fazi j P°akrepljene celo z oioz- bodo zgradili še šest učil- ! Icm', Tuc*] ce najdejo za-n;c 1 poslitev, ne vzdrze dolgo ! med dr-ugimi delavci, ali »Prav zdaj pripravljamo j pa jih le-ti izločijo. Ne-program graditve šolskih j stalnost bivanja je pogla- objektov v občini,« pravi predsednik občinske skupščine Ciril Pevec, »kajti razmere v šolstvu naše občine so žalostne. Več šol je v izredno slabem staju; omeniti moram zlasti podružnično šolo Jelše-vec, veliko na boljšem pa niso niti v Mokronogu in vitni vzrok, da njihovi otroci sploh ali zelo neredno obiskujejo šole. S svojim načinom življenja povzročajo revolt pri ljudeh, ki so njihovi »sosedje«. Zlasti so prizadete nekatere obrobne vasi na Krškem polju. Od tam prihaja tudi največ Velikem Gabru, široko za- i predlogov za ureditev te- snovana akcija se začenja z graditvijo na Mirni, v naslednjih letih pa bodo kajpak morale priti na vrsto tudi druge šole. V Mokronogu na primer imamo podprte hodnike, da se ne vdro. Kako naj bo v takih prostorih zagotovljena kvaliteta pouka? Sicer pa je razumljivo, da bo v programu, ki ga bomo naredili, nakazano kako odpraviti te težave. Seveda bo treba zagotoviti tudi denar in zato že razmišljamo o refrendu-mu za podaljšanje samoprispevka. Upam, da bodo občani z razumevanjem podprli našo željo za izboljšanje učnih pogojev. ga problema, pogosto tudi takih predlogov, ki so v nasprotju s humanostjo in demokracijo. Družbeno politične organizacije in občinska skupščina pa zavzemajo stališče, da je treba tudi to malo skupino občanov obravnavati kot ostale ljudi in jim tudi pomagati iz njihove zaostalosti ter podedovanih razvad. Kot je na seji obeh zborov občinske skupščine Krško 11. oktobra dejal podpredsednik skupščine SR Slovenije dr. Jože Brilej, je napačno pričakovati, da bomo pri nas izdali posebne zakone in predpise za Cigane. Imamo predpise in zakone, ki jih je treba uveljaviti pri vseh občanih enako. Tega pa dose-daj ni bilo. V obširni razpravi na tej seji, na kateri je posebna komisija poročala o svojem dosedanjem delu za načrtno urejanje ciganskega vprašanja in tudi dala svoje predloge, so po nekaj ostrih besedah nekaterih odbornikov iz najbolj prizadetega območja, le prišli do skupnih stališč. Komisija je med svojim delom predvidevala prostor, kjer naj bi postopno uredili stalno biva- lišče za vse te družine, ki se sedaj potikajo iz kraja v kraj in večinoma stanujejo pod šotori. Vendar, ko je komisija imenovala ta kraj, ki je glede na prometne in druge pogoje najbolj primeren, je nastal odpor pri ljudeh v sosedni vasi. Odpor je tak, da zasebnik celo noče prodati zemljišča za to naselje. Ker je skupno urejeno naselje prvi pogoj za ureditev problema, so na seji sprejeli sklep, da v kolikor zasebnik noče zemljišča prodati niti zamenjati, uvedejo razlastitveni postopek. V skupnem urejenem naselju bodo lažje izvedljivi napori, da se ta skupinica občanov postopno vključuje v redno življenje. Zahtevali bodo od njih, da redno pošiljajo otroke v šolo, hkrati pa organizirali razne oblike javnih del, pri katerih bodo zaposlili za delo sposobne Cigane. Več odbornikov je celo predlagalo, da bi bili pripravljeni zagovarjati uvedbo krajevnega prispevka za ureditev ciganskega problema, predvsem za šolanje njihovih otrok, za zdravstveno zavarovanje in za zaposlitev za delo sposobnih. PETER ROMANIC ša v občinski blagajni V Ribnici so zaznamovali zastoj v dotoku dohodkov Do konca septembra je v ribniško občinsko blagajno nakapalo 1,918.859 dinarjev dohodkov, kar predstavlja 82,35 odstotkov devetmesečnega plana, v vsem letu pa predvidevajo 3,106.500 dinarjev dohodka. Načelnik oddelka za finance Ludvik Lavrič je povedal, da je največji primanjkljaj v dohodkih v proračunu iz pri- Sicer pa bo o problemih I sPevk,3 iz osebnega dohodka v šolstvu razpravljala tudi občinska skupščina na svoji naslednji seji.« J. S. iz kmetijskih dejavnosti zlasti pa pri teh dveh dejavnostih pri zdravstvenem zavarovanju. Devetmesečni plan proračunskih dohodkov je bil izpolnjen pri prispevkih od osebnih dohodkov zapo- (40,18 odstotka devetmeseč- j slenih 96.42 odstotno, iz oseb- nega plana), iz prispevka od obrtnih dejavnosti, ki se plačujejo pav-šalno (49,04 odstotka) ter še iz nekaterih virov. KAMNOLOM KRAJEVNE SKUPNOSTI VIMOLJ — Poljanska dolina ob Kolpi, katere središče je Predgrad, je dvakrat razdeljena. Enkrat med občini Kočevje in Črnomelj, vendar dokaj nesrečno, saj morajo občani iz Predgrada v Kočevje preko črnomaljske občine. Z vasjo Zagozdec se črnomaljska občina ostro zajeda v kočevsko. Drugič je Poljanska dolina razdeljena med dve krajevni skupnosti — Predgrad in Vimolj, spodnji in gornji del. Krajevna skupnost Vimolj je najmanjša v občini, ima pa dokaj urejeno financiranje dejavnosti, s čimer se ne morejo pohvaliti niti številne druge, večje krajevne skupnosti. Cb cesti v Cepljah imajo iasten peskokop, ki skupnosti prinaša skromne, vendar za njihove potrebe zadostne vsote denarja. Prav toliko ga je, da ob skromni občinski podpori lahko urejajo najnujnejše krajevne potrebe, predvsem komunalne. Na sliki: delo v peskokopu Vimoij pri Cepljah v Poljanski dolini. Foto: F. Grivec Na Bizeljskem so še kar zadovoljni s pridelkom Kmetijska zadruga Bizeljsko ima trenutno okrog 60 hektarov sodobno urejenih vinogradov. 45 ha je na Bizeljskem. drugih 15 pa v Pi-šecah- Gla-ne sorte so žametna črnina, frankinja, nto-škatni silvanec in plaveč. Letošnja trgatev na Bizeljskem bo zaradi nestabilnega vremena in neenotnega zorenja trajala kar šest tednov in pridelek bo povprečen, količina nekoliko pod pričakovanji. vendar upajo, da bodo imeli okoli 18 vagonov mošta. Lanskih zaleg nimajo več in prepričano so, da bodo lahko prodali tudi letošnji kvalitetni pridelek. KZ Bizeljsko je v zadnjih dveh letih močno modernizirala predelavo grozdja. Tako so kupili sodobne stroje: transporter, mlin, stiskalnico, črpalke in novo centrifugo. Dnevna kapaciteta je 200 do 250 hektolitrov. Trenutno so vsi ti stroji še v stari šupi, zato resno razmišljajo o sodobni kleti, ki naj bi jo zgradili na Bizeljskem. V. P. nega dohedka od obrtnih dejavnosti je bil prispevek celo presežen za 7,73 odstotka itd. Od davka od prometa na drobno se je v občinski blagajni do konca septembra nabralo že 695 357 dinarjev (146,68 odstotka devetmesečnega plana), to pa predvsem zaradi spremenjenih stopenj v obdavčevanju gostinstva. V prihodnje bodo morali del prispevkov od ostalega prometnega davka preusmeriti na ta račun, ker je tu plan previsok in so ga v tem času dosegli le z 22,40 odstotka. Devetmesečni plan proračunskih dohodkov so pri prispevkih dosegli z 81,70 odstotka, pri davkih s 73,80 odstotka., t3ksah 82,91 odstotka. dohodki organov in drugi dohodki s 33,98 odstotka itd. V okviru dohodkov so se v tem času gibali tudi izdatki. Zlasti je treba poudariti, da niso zmanjšali sredstev za socialno skrbstvo ter še za nekatere druge dejavnosti. Kulturna in prosvetna dejavnost bi do konca septembra morala dobiti 143.250 din, namenila pa so ji le 54.206,80 dinarjev. Skoraj z 92 odstotki je bil izpolnjen le plan štipendij. Socialno skrbstva bi po planu moralo dobiti v tem času 324.825 dinarjev, izpolnjen pa je bil z 86,89 odstotka (282.265,56 dinarjev). Devetmesečni plan :zd tkev z.a zdravstveno varstvo je bil izpolnjen s 57.26 odstotka (57.510.05 dinarjev), pri ko- Pogledal in pobegnil Preiskovalci rekonstruirali torkovo nesrečo na Trojanah LJUBLJANA, 16- okt. — Včerajšnjo nesrečo, ki se je premerila na Trojanah, so začeli organi javne varnosti takoj raziskovati. O poteku nesreče in preiskavi sta danes pripovedovala novinarjem inšpektor Janez Perčič in vodja sektorja za promet UJV Ljubljana Zdravko Petrič. . Osebni avtomobil fičko KR 109-35 je vozil iz Celja proti Trojanam. Približno sto metrov pod Trojanami je trčil z doslej neznanim tovornjakom s prikolico. Pri trčenju sta izgubila življenje voz-nik fička Prane Prašnikar in njegova žena Božena, voznik tovornjaka pa je po nesreči pobegnil. Fička je odneslo v jarek in ga zato ni bilo mogoče videti s ceste. Zato so bili miličniki o nesreči pozno obveščeni. Patrulja milice je prišla na kraj nesreče šele 40 minut po dogodku, preiskovalni sodnik, zdravnik in člani komisije pa so prišli na kraj nesreče šele okrog polnoči. Zaradi hude teme so potrebovali dve ure, da so dobili vse potrebne podatke. Ugotovili so, da sta bila oba ponesrečenca zaradi hudih poškodb takoj mrtva. Od tovornjaka so našli samo odpadlo pozicijsko lučko, s kromiranim obročkom in gumijasto podlogo s trikotnikom, ki je sestavni del večjega trikotnika (sestavljen iz štirih trikotnikov). Na razbitini fička so našli zelene ali morda sivo-zelene odtiske laka s tovorjaka. Priči nesreče sta bila mati in sin bližnje hiše, ki sta slišala močan pok. Na ceste sta videla tovornjak. Sla sta vsak po svoji strani ceste in opazila v jarku razbitino fička. V istem času se je vrnil tudi voznik, ki je prav tako slišal pok. Ta veznik je kasneje tudi obvestil policijo. Se neki občan je videl dogodek na cesti, šofer tovornjaka je ne- kaj časa hodil okoli vozila, potem pa je sedel v kabino in odpeljal. Na tovornjaku se gotovo poznajo znaki nesreče, kajti trčenje je bilo zelo hudo. Ostanki fička imajo na strehi Obsojen zaradi utaje davka SKOPJE, 16. okt. (Tanjug) — Zaradi utaje davka več kot 10.000 N din je danes okrožno sodišče v Skopju obsodilo na dve leti strogega zapora Strahiia Ičitrajkova, direktorja podjetja »Zname«. Nekdanjega vodjo računovodstva tega podjetja Zdravka Fidanova, ki je ;zdal netočno potrdilo o osebnih dohodkih svojega direktorja, so obsodili na leto drn strogega zapora. Sojenje je s prekinitvami trajalo skoraj mesec dni. Obtožen: Ičitrajkov se je spretno branil. Krivdo za potvorbo je zvali! na šefa računovodstva. Fidanov pa je na sodišču priznal, kako je direktor zahteval, naj prikaže manjše dohodke od resničnih. Da bi opravičil svoje nedovoljene postopke, je Ičitrajkov na začetku preiskave zahteval, naj mu sodi drug sodnik in ne Bogosav Niko-dijevič, ki mu je baje postavil tendenciozno vprašanje o njegovi preteklosti. Toda predsednik okrožnega sodišča je njegovo zahtevo zavrnil kot neutemeljeno. poškodbe, ki so jih odtisnile gume tovornjaka. Letos so pobegnili že štirje šoferji po nesrečah s smrtnim izidom. Včeraj — četrti pobeg — je hkrati prvi, ki ga še niso raziskali. ALEKSANDER LUCU Posebno obvestilo Včeraj 15. oktobra okoli 21.45 se je na cesti Ljubljana — Celje pod trojanskim klancem zgodila huda prometna nesreča, pri kateri sta izgubila življenji voznik osebnega avtomobila fiat—zastava 750 Franc Prašnikar in njegova žena Božena Voznik Prašnikar, ki je vozil proti Ljubljani, je pri srečanju trčil 7. neznanim tovornim avtomobilom. Voznik tovornjaka se po trčenju ni ustavil, temveč je pobegnil in odpeljal v smeri proti Celju. Pobegli voznik je vozil tovorni avtomobil zelene barve. Od tovornjaka, ki je imel lahko tudi priklopnik, je pri trčenju odpadlo rdeče okroglo steklo zadnje pozicijske luči in odbojno trikotno steklo. Obstaja domneva, da so na levi strani tovornega avtomobila pri nesreči nastale še kake druge poškodbe. Prosimo vse, ki so bili v kritičnem času, oziroma vozili na cesti Ljubljana — Celje in ki lahko dajo kakšne podatke o pobeglem vozniku in avtomobilu ali kakršnekoli druge podatke o tej nesreči, ki bi organom javne varnosti koristili pri iskanju pobeglega voznika, da to sporočijo najbližj: postaji milice ali upravi javne varnosti Ljubljana, Prešernova 18, telefonska številka 92. Posebno prosimo voznika osebnega avtomobila fiat 1300, svetle barve, ki je po nesreči okoli 22. ure vozil od Trojan proti Celju za nekim tovornjakom, da se zaradi informacij o tej nesreči zglasi ali sporoči svoj naslov najbližji postaji milice. Voznik avtomobila fiat 1300 nesreče verjetno sploh ni videl, ker je poškodovani osebni avtomobil ob nesreči zaneslo pod cesto. Iz pisarne Uprave javne varnosti v Ljubljani Potrjena smrtna kazen za Jeliča Zavrnjena pritožba pripadnika ustaške teroristične skupine iz Nemčije, ki je podtaknil razstrelivo na beograjski postaji BEOGRAD, 16. okt. (Tanjug) — Jugoslovansko vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo obtoženega Ivana Jeliča ter njegovega branilca kot neutemeljeno ter je potrdilo sklep okrožnega sodišča v Beogradu ter vrhovnega sodišča Srbije o smrtni kazni. Tako je razsodilo vrhovno jugoslovansko sodišče po javni seji, ki so se je udeležili tudi obtoženi Ivan Jelič, njegov odvetnik ter predstavnik zveznega .javnega tožilstva. »Pošteni« sodnik za prekrške TITOVO U2ICE, 16. okt. (Tanjug) — Občinski javni tožilec v Titovem Užicu Ostoja Markovič je izdal nalog za preiskavo in preiskovalni zapor za Milana Filipoviča, sodnika za prekrške občinske skupščine Titovo Užice. Omenjeni sodnik za prekrške je obtožen ponarejanja in uničevanjem uradnih listin. Filipovič je kot sodnik za prekrške sprejemal od občanov, ki so bili obsojeni na denarne kazni, denar in si del pridržal sam. Kot je znano, je obtoženi Ivan Jelič prišel kot pripadnik ustaške teroristične skupine, ki deluje v Zahodni Nemčiji, dvakrat v Jugoslavijo, in sicer 28. aprila ter 23. maja; na beograjski železniški postaji je podtaknil razstrelivo, zaradi česar je nastala v drugem primeru v munalni dejavnosti pa s 97,68 odstotka (ulična razsvetljava 62.03 odstotka, vzdrževanje cest 4. reda 133.33 odstotka!). Za delo državnih organov so v tem obdobju namenili 1,031.422,50 dinarjev, porabljenih pa je bilo 966.598,33 din ali 93,71 odstotka, za krajevne skuprosti pa so porabili le 30,19 odstotka predvidenega denarja. Kakor je povedal Ludvik Lavrič, se kompenzira trenutni primanjkljaj v občinski blagajni z nerazporejenimi proračunskim: sredstvi ter s sredstvi lastnega rezervnega | sklada, ki se oblikuje po \ stopnji 2 odstotka. V nasled- I njih mesech bo davčna oziroma izterjevalna služba pospešila dejavnost in poskrbela za izdatnejši in spodbud-nejši dotok denarja v suho občinsko blagajno. Proračun bo verjetno izpolnjen tako kot l?ni, se pravi z okrog 97 odstotki. F. G NOVO MESTO Novi prostori za odvzem krvi Novomeška bolnišnica je imela doslej transfuzijsko postajo v kleti ginekološko porodniškega oddelka v Novem mestu. Ti prostori ne ustrezajo vzporedno s potrebami po krvi. Transfuzijsko postajo bodo sedaj premestili v novo stavbo v Kandiji, hkrati pa tudi povečali število strokovnih ljudi za delo na postaji. V nekaj letih se je potrošnja krvi po-večala za sto odstotkov. V novih prostorih bo bolj poskrbljeno za krvodajalce, ki čakajo na odvzem in delo bo lahko potekalo hitreje. (r) Krško: obrtniki zaostajajo s plačilom davkov V devetih mesecih je prišlo v občinski proračun komaj dobrih 62 odst. predvidenih letnih dohodkov, kar pomeni, da so zavezanci v zaostanku s plačili za več kot 12 odstotkov. Med večjimi zavezanci so na zadnjem mestu obrtniki, ki so do tega časa poravnali komaj 33 odstotkov svojih obveznosti, za njimi pa so zavezanci plačila dohodka iz kmetijstva, ki so poravnali v devetih mesecih nekaj manj kot 46 odstotkov letnih obveznosti. Tudi proračunski dohodki od osebnega dohodka iz delovnega razmerja ne pritekajo po planu, kar daje slutiti, da so morda planirali preveliko povečanje osebnih dohodkov. Isto velja za prometni davek na malo prodajo. V občinskih službah zatrjujejo, da je davčna nedisciplina dokaj razširjen pojav v njihovi občini že cd nekdaj, skupščina občine pa je sklenila okrepiti kontrolo v delovnih organizacijah glede rednega odvajanja družbenih prispevkov in hkrati pod-vzeti odločnejše ukrene za izterjavo zapadlih obveznosti. Lani so najslabše izterjali davščine na območju krajevnega urada Kostanjevica na Krki. (r) Cestni odsek med Idrijo in Godovičem bodo zavarovali IDRIJA, 16. okt. — Posebna komisija sestavljena iz predstavnikov cestnega sklada SRS, občinske skupščine in milice si je danes ogledala cestni odsek med Idrijo in Godovičem. Ta cesta je republiškega značaja in je kljub številnim ovinkom in ozkemu cestišču pomanjkljivo opremljena. Mnogi vozniki, ki ne poznajo dovolj te ceste, so doživeli manjše ali večje nesreče. Avgusta je neki nemški osebni avtomobil zdrknil s ceste, pred dnevi pa se je na isti način pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom. Na tem cestnem odseku bi nujno morala biti vsaj na najbolj nevarnih mestih odbojna ograja, ki pa je zdaj ni. Komisija, ki je ta del ceste pregledala danes, bo pred lagala nekaj načinov zavarovanja A P. tihotapci rubljev Tri Skopjance so odkrili tik pred odhodom v Sovjetsko zvezo SKOPJE, 16. okt. (Tanjug). Organi mestne uprave javne varnosti so preprečili trem Skopljancem — Vanu in Trendu Samarenčevu ter Le-nu Stavrevu — da bi v Sovjetsko zvezo pretihotapili 28 tisoč rubljev (okoli 386.1100 N dinarjev) Sovjetski denar so kupovali na Dunaju od sovjetskih državljanov, k nam pa so ga spravljali s pomočjo grških državljanov. Tihotapce so odkrili tik pred ocLho dom v Sovjetsko zvezo Denar so spretno skrili v kovčke z dvojnimi pokrovi. Ce bi jim načrti uspeli, bi pri vsakem rublju zaslužili po 10 novih dinarjev, kar skupaj znaša približno 80.000 N dinarjev. Pri njih so našli tudi večje količine industrijskega biaga, uvoženega iz Italije, ki so ga nameravali preprodati v Sovjetski zvezi Pri tihotapljenju so sodelovali še štirje drugi Skopljanci, ki se bodo prav tako kmalu morali zagovarjati pred sodiščem. garderobi in na peronu eksplozija, v kateri je bilo ranjenih 14 ljudi, povzročila pa je tudi precejšnjo materialno škodo. Jugoslovansko vrhovno sodišče je zavrnilo obrambo obtoženega ter se je strinjalo z ugotovitvami prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča. Vrhovno sodišče je upoštevalo zagrizenost in brezobzirnost obtoženca ter hude posledice njegovega dejanja ter ugotovilo, da v tem primeru obstajajo zakonski razlogi, da obtoženemu Jeliču odmerijo najhujšo kazen. v živali, ¥ Kdo je odgovoren za nesreče v pomurskih loviščih? MURSKA SOBOTA, 16. okt. Lovna sezona, ki je v Pomurju sedaj na višku, prinaša tudi letos nevšečnosti z lažjimi in hujšimi obstreli gonjačev, lovcev in drugih občanov. Samo prejšnji teden so italijanski lovci laže ali huje poškodovali s streli iz lovskih pušk šest gonjačev in drugih ijudi, ki so se mudili v bližini lovišč. Huje sta bila ranjena tudi dva italijanska lovca, ki so ju poškodovali njuni lovski tovariši. Ker je teh poškodb v po> murskih loviščih vse več se prebivalci Pomurja in tudi organi javne varnosti vprašujejo. kdo je odgovoren za varnost ljudi v loviščih. Vsekakor bi morale za večjo varnost udeležencev lovskih pohodov in kmetov na polju, skrbeti tudi lovske družine, ki so organizatorji lova. Poleg tega, da bi odgovorni domači lovci in funkcionarji lovskih organizacij bili dolžni poučiti goste iz Italije na previdnost, bi kazalo po mnenju uprave javne varnosti uvesti v lovskih družinah tudi tako nadzorno službo, ki bi zagotovila varnost ljudi. Niso namreč redki primeri, da tuji lovci obstreljujejo -polje, kjer so ljudje na delu, večkrat pa uprizarjajo lov tudi v biižim naselij in javnih cest ter poti. B BOROVIC Povozil pešca in pobegnil MOSTAR. 16. okt. (Tanjug). — Pri vasi Knežpolje v bližini Mostara se je snoč: zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje Tomislav Zelenika, rojen 1. 1931, oče štirih mladoletnih otrok, medtem ko je 70-letni Ivan Kopi,aš hudo ranjen in so ga prepeljali na kirurški oddelek mostarske bolnišnice. Do nesreče je prišlo, ko se je kamion znamke »MAN«, ki ga je vozil njegov lastnik Zvonko Mandič, z vso hitrostjo zaletel v pešca Zeleniko in Kopilaša, ki sta hodila po robu ceste. Po nesreči je voznik Mandič pobegnil. Preiskava je v teku. s ^ nekaj POSTOJNA Razprava o strukturi ZK — Na zadnji seji medobčinskega sveta ZKS Postojna, ki deluje za občine Ilirska Bistrica, Cerknica, Sežana in Postojna, so razpravljali o strukturi ZK v teh občinah ter o sprejemanju mladih v Zvezo komunistov. Na sejo so povabili tudi predsednike občinskih komitejev Zveze mladine. O strukturi ZK v štirih občinah ter s tem v zvezi o vlogi mladih v tej organizaciji, so komunisti razpravljali na podlagi analize, ki jo je izdelal študent sociologije Vojko Antončič. SEŽANA Specializacija trgovin — Trgovsko podjetje »Preskrba« iz Sežane, ki ima svoje poslovalnice po vsem Krasu, je po zgraditvi velike samopostrežne trgovine v Sežani, sklenilo ostale specializirati. Tako je doslej odprlo v Sežani trgovino s pohištvom ter trgovski lokal, kjer prodajajo posodo, keramične in steklene izdelke. IZOLA Taborniki — Izolski taborniki so nedavno imeli svoj občni zbor. na katerem so pregledali svoje dosedanje delo. Tako so taborniki partizanskega odreda Jadranskih stražarjev sodelovali na vseh akcijah ZTS, udeležili so se pohoda ob žici okupirane Ljubljane, organizirali so letni tabor. 25 izolskih tabornikov je bilo dvajset dni na obisku na Poljskem. priredili pa so tudi številne izlete po Slovenji in drugih republikah: bili so tudi v Benetkah. Taborniki si željo, da bi bili stiki z osnovno šolo tesnejši, prav tako pa tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. MULJAVA Izreden obisk — Odkar je Jurčičev dom urejen v muzej, je obiskovalcev toliko, da se bo njihovo število vsak čas približalo 18.000. To je v primerjavi s prejšnjimi leti trikrat. več. Med obiskovalci je veliko šolarjev in izletnikov, izseljencev in tudi tujih turistov. K še večjemu obisku je pripomogla v zadnjem času tudi asfaltirana cesta do Muljave, pa tudi dobro postavljene napisne table, ki kažejo, kje je Jurčičev muzej. MORAVSKE TOPLICE Kopanje tudi pozimi — Zdravilnost termalne vode v Moravcih pri Murski Soboti je spodbudila kolektiv gostinskega podjetja Zvezda, da se je odločil urediti v tem kraju sodobno kopališče. Skladno z ureditvenim načrtom so že letos začeli z graditvijo bazena, ki bo imel površino nad 600 kvadratnih metrov. Kopalci se bodo lahko kopali v njem poleti in pozimi. Tu bo tudi nova restavracija. Otvoritev sezone v novem bazenu napovedujejo za konec marca prihodnjega leta. PTUJ Teden bratstva tu prijateljstva — Tukaj se že pripravljajo na teden bratstva in prijateljstva, ki ga vsako leto pripravijo obmejne hrvatske in slovenske občine: Ptuj, Ormož, Varaždin in Čakovec. Letos se bodo tej prireditvi pridružili še občini Slovenska Bistrica in Koprivnica. LOVRENC NA POHORJU Nov hotel — Pred dnevi je podjetje »Haloški biser« iz Ptuja kupilo stari hotel Jelen v Lovrencu, ki ga nameravajo prenoviti, da bo privlačnejši za turiste. Prenovili bodo vse prostore, še zlasti sobe, ki bodo kar najbolj sodobno opremljene. 2ALEC Dom upokojencev — Društvo upokojencev v Žalcu je odobrilo stanovanjskemu podjetju kredit v višini 65 milijonov starih dinarjev, s katerim to podjetje gradi sodoben dom za upokojence. S tem pa še ne bodo zadostili vsem stanovanjskim potrebam svojih članov, zato se že zdaj pripravljajo na gradnjo stanovanjskega bloka, ki ga bodo začeli graditi prihodnje leto. ZAGORJE OB SAVI Sodelovanje z Aleksincem — Fred kratkim se je vrnila delegacija predstavnikov skupščine in družbeno političnih organizacij, ki se je skupaj z mladinskim pevskim zborom Vesna udeležila prireditev ob 24-letnici osvoboditve Alek-sinca v Srbiji. Stiki med Aleksincem in Zagorjem trajajo že dalj časa. V soboto bo „napad“ na Kranj Prva celovita vaja civilne zaščite pri letalskem »napadu« na mesto V Kranju se že več dni pripravljajo na praktično vajo civilne zaščite v primeru letalskega napada s klasičnimi bombami in atomsko bombo. To bo prvi prikaz vseljudske obrambe v Sloveniji, zato bo kranjska vaja primer drugim mestom, ki bodo podobne akcije organizirala kasneje. Republiški sekretariat za narodno obrambo, ki je pobudnik te vaje, je izbral Kranj zato, ker po svojem sestavu najbolj ustreza in ker bo v tem primeru lahko dal najbolj celovit prikaz. V Kranju so se te naloge, kot je v torek povedal predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar, lotili zelo resno. Ta zavzetost pa ne velja le za občinsko vodstvo, marveč opažajo, da so se ljudje na vseh področjih zelo prizadevno lotili priprav. Zato pričakujejo, da bo vaja uspela in, kar je še zlasti potrebno, d? bodo občani dobili občutek pomembnosti splošne civilne zaščite in se zavedli resnosti deleža nalog, ki jih ima pri tem vs.ak posameznik. V akciji pri »obrambi« in »reševanju« bo udeleženih o- koli 1300 ljudi iz različnih enot od civilne zaščite v krajevni skupnosti in delovnih organizacijah do zdravstvene službe in vojaških enot. Skratka, sodelovale bodo vse službe, ki bi prišle v poštev v primeru pravega bombnega napada, pri katerem, se je treba najprej z orožjem braniti, nato pa reševati ljudi in premoženje. V tej vaji bodo posebej prikazali delovanje občinskega štaba za narodno obrambo ter enote civilne z.aščite v krajevni skupnosti Vodovodni stolp in v tovarni »Sava«. Teritorialna protiletalska enota pa bo »branila« industrijski bazen ob Savi. Osrednji del prikaza delovanja civilne z.aščite bo na gradbišču novega naselja Vodovodni stolp. Tam bodo opoldne »bombardirali« stanovanjski del mesta. Pred tem pa bodo letala »napadla« tovarno »Sava« in letališče na Brniku. Občinski štab za obrambo, ki bo vodil vso akcijo, se bo že zjutraj preselil v poslopje osnovne šole v 5 km oddaljenih Predosljah. Tam bo delovala tudi redakcija lokalnega lista »Glas«, ki bo ta dan izdala posebno številko s poročili o »napadu«. V naselju Vodovodni stolp bodo prikazali reševanje »ranjencev« iz stolpnice in izpod »ruševin«. Zanje bodo postavili dve sanitetni postaji, pri reševanju pa bodo sodelovali tudi helikopterji. Gasilci bodo gasili goreče poslopje, vodovodni inštalaterji bodo popravili počeno cev, električarji podrt električni drog, komunalci poškodovan kanal, delavci cestnega podjetja pa bodo zakrpali razrito cesto. Sodelovala bo še vojaška enota, ki bo razkužila ljudi, ki bodo prišli v stik z »atomskim prahom«. Kot že omenjeno bo sobotna akcija v Kranju zgledna za druge, zato si jo bodo ogledali predstavniki iz vseh slovenskih občin, iz republiških organov Slovenije in iz drugih republik ter zastopniki JLA. O vaji bodo posneli poučen film, ki ga bodo prikazovali po vsej Jugoslaviji. V soboto dopoldne pa bodo v poslopju občinske skupščine odprli razstavo, na kateri bodo prikazali vse predmete potrebne za organe civilne zaščite. Pripravil jo bo republiški sekretariat za narodno obrambo v sodelovanju z občinsko skupščino Kranj. V praktični vaji bo torej sodeloval vsak dvajseti Kranjčan. Za drugih devetnajst bo sobota sicer običajen dan, saj bo življenje v mestu potekalo normalno. Vendar pa bo sama vaja pritegnila pozornost mnogih meščanov, da si jo bodo ogleda-| li. Pa tudi poleti letal nad I mestom, eksplozije »bomb« in zavijanje siren bodo dali svoje zunanje obeležje akciji. LADO STRUŽNIK Posvet primorskih predstavnikov kinematografije SEŽANA, 16. okt. — Tu so se dopoldne sestali na posvet predstavniki kinematografije iz Sežane, Postojne, Kopra, Ilirske Bistrice, Ajdovščine, Nove Gorice in Tolmina. Razpravljali so o filmskem prispevku ter o slovenskih podnaslovih. Znano je, da so manjša kinematografska podjetja prizadeta pr; plačevanju filmskega prispevka v primerjavi z večjimi podjetji. Prisotni so odločno nastopili proti povečanju tega prispevka. Sklenili so da kinematografi, ki imajo letno realizacijo do 50.000 ND ne bi plačevali prispevka, do 100.000 dinarjev naj bi znašal prispevek 10"», nad tem zneskom pa naj bi plačevali 20 "n. Prav tako naj bi ukinili občinski prometni davek na kino vstopnice, ki ga je večina občinskih skupščin že odobrila, S tem bi ustvarili enake pogoje za vse kinematografe v Sloveniji. Navzoči so poudarili, da bodo poslali skupno pismo vsem distribucijskim podjetjem z zahtevo, da bi ta podjetja tiskala plakate tudi v slovenskem jeziku, kot že to delata Vesna film iz Ljubljane in kinematografi iz Zagreba. Na posvetu so razpravljali med drugim tudi o potujočih kinematografih. Na Primorskem so potujoči kinematografi samo v Kopru, Novi Gorici in Sežani. Hvalevredno je to, da edino sežanska občinska skupščina daje dotacijo za potujoče kinematografe, druga podjetja pa krijejo izgubo iz dohodkov močnejših obratov. V. K. Upokojenci iz Posočja potujejo KOBARID, oktobra. —- Kobariški upokojenci so potovali na dvodnevni izlet po Koroški in štajerski. Potovali so tja do Gosposvetskega polja in Visoke Ostrovice ter do Ptuja. Izleta se je udeležilo 35 članov društva upokojencev iz Kobarida in okolice. Podjetje Avtopromet iz Gorice je organiziralo ta 600 kilometrov dolgi izlet za upokojence po posebej znižani ceni — 100 dinarjev za vse usluge v dveh dneh (prevoz, hrana, prenočišče in stroški skupnega potnega lista!). V začetku septembra je isto podjetje priredilo enodnevni izlet za upokojence iz Bovca. Potovali so po skoraj 500 km dolgi poti na Koroško in do Dolomitov. Cena izleta je bila 70 dinarjev. D. K. Kaj bo s sežansko bolnišnico? Pred dvanajsto uro so se spomnili na kolektiv, ki zahteva odločno besedo o usodi njihovega zavoda - Na Primorskem ni podobnega zdravstvenega zavoda SE2ANA, 16. okt. — Vse do pred tednom dni smo slišali, da bodo o usodi našega zavoda sklepali strokovni organi, zdaj pa smo bili iznenada obveščeni, da mora o tem sklepati kolektiv — so navajali na današnjem sestanku sindikalnega članstva sežanske bolnišnice. Na tem sestanku so zahtevali, da je treba brez odlašanja storiti vse, da bo še pred koncem leta jasno, kako naj zavod razvija svojo dejavnost in kaj bo z njegovo usodo in usodo kolektiva. Sežanska bolnišnica je že | nu Komarju, ki je ves čas več kot leto dni v negotovosti. Navzlic temu, da posluje v izjemnih okoliščinah, je doslej poslovala brez izgub, imeli pa so tudi najnižji oskrbni dan med tovrstnimi zavodi pri nas. Ker je čedalje mamj tuberkuloznih bolnikov in se spreminja tudi na- zatrjeval, da bo poskrbel, da bo bolnišnica ostala kot zdravstvena ustanova, že julija pa je odšel na drugo dolžnost v Ljubljani in prepustil reševanje težavnega po-| ložaja kolektivu. Nekajkrat | so zahtevali na sestanku, da ; bi prišel mednje in obvestil čin zdravljenja, se je bolniš- j zaposlene, - ---- nica v letih doslej počasi j dem, vend kako bo z zavo-vendar ga na sestanke ni preusmerjala tudi na zdravljenje pljučnih bolezni in na nadaljevalno zdravljenje notranjih bolezni, za katere ni več potrebno bivanje v specializiranih oddelkih. Na današnjem sestanku so člani kolektiva izražali ogorčenje, ker do pred tednom dni niso bili obveščeni o položaju zavoda. Zl3sti so zamerili direktorju dr. Marja- bilo. Člani kolktiva so tudi na-j vajali, da mu zamerijo, ker ! je sicer podal ostavko na ! svoj položaj, pa vendar je | uspel, da so mu dodelili sta-| novanje. ki 'ga je bolnišnica l kupila v Ljubljani. V bolniš-I nici so imeli ves čas nizke j osebne dohodke, pod pov-i prečjem osebnih dohodkov v drugih zdravstvenih zavodih ter so tudi s tem prispevali, da je -zavod mogel zbrati denar za nakup stanovanja. V teh težavnih dneh, ko je na kocki zavodov obstoj, se člani kolektiva bolj kot doslej zavedajo, da so imeli malo besede pri samoupravljanju, da je šlo mimo kolektiva in samoupravnih organov marsikaj, kar bi morali obravnavati. Danes so dopolnili akcijski program, s katerim bodo seznanili pristojne organe. Med drugim so sklenili povabiti ravnatelja dr. Marjana Komarja, naj na sestanku kolektiv obvesti, kako je z nadaljnjo perspektivo zaveda. Kolektiv je tudi navajal, da zameri sežanski občinski skupščini, ker doslej ni obravnavala zadeve. Predlagali so ji, naj po potrebi skliče izredno sejo, na kateri naj bi tudi skupščina zavzela svoje stališče glede zavoda. To je tembolj potrebno, ker je v njem 'zaposlenih okoli 90 ljudi, ki se v primeru ukinitve zavoda na sežanskem področju ne bi mogli nikjer zaposliti. Razen tega je se- žanska bolnišnica tudi poseben problem zdravstvenega obravnavanja tega področja. Sklenili so predlagati republiškim Organom, naj čim-prej sprejmejo stališče do akcijskega programa, ki ga je izdelala delovna skupnost. Sklenili so tudi, da se bodo dogovorili z zdravstvenimi domovi glede pošiljanja bolnikov v to bolnišnico. Po akcijskem programu predlagajo namreč, da bi bolnišnica delovala najprej za nadaljevalno zdravljenje tistih bolnikov, za katere ni več potrebno bivanje v specialističnih oddelkih. Zdravljenje v takem zavodu je za skupnost cenejše. R3zen tega na Primorskem ni podobnega zdravstvenega zavoda, ki bi lahko 'dopolnjeval zdravstveno varstvo v takem smislu. Kolektiv sežanske bolnišnice se bo te dni bržčas še večkrat sestal. Prav gotovo pa bo o položaju zavoda, ki je med najiepše urejenimi v Sloveniji, že v bližnji prihodnosti sk epala tudi občinska skupščina. GUSTAV GUZEJ Zapostavljena planinska dejavnost Planinskemu društvu v Bovcu manjka naraščaj šn denar BCVEC, oktobra. — Planinsko društvo v Bovcu, ki šteje okrog 240 članov v mestu in okolici, ima na svojem društvenem področju — med Jalovcem in Polovnikom ter med Kaninom in Krnom — naj lepše vrhove in doline v naših Alpah. In vendar je prav to društvo dokaj šibko in ne zmore vseh nalog, ki se kar same od sebe postavljajo predenj. Društvo ima v lasti štiri planinske postojanke: koče na Predelu, na Mangartskem sedlu, v Logu (»Zlatorog«) in pod Kaninom (»Peter Skalar«). Prve tri koče so oddali v zakup zasebnikom, slednjo pa so oskrbovali ob nedeljah in sobotah. Ker niso dobili nikegar, ki bi bil v keči celo poletje, je ob koncu tedna odhajal tja kar predsednik bovškega društva Branko Godina (letos je bil zgoraj dva-intridpsetkrat!). / Koča pod Kaninom je poseben problem za društvo, saj je njeno vzdrževanje zelo drago in oskrba dokaj težavna- Nekajkrat so planincem priskočili na pomoč tudi vojaki, pomagali so od koče znositi drva in potrebno opremo. Koča stoji v nadmorski višini 1811 m. lahko sprejme hkrati okrog 100 lju- di (20 postelj, ostalo pa skupno ležišče), letos pa je imela skeraj 400 obiskovalcev. Ker koča nima stalnega oskrbnika lahko planinci, ki odhajajo tja, dobijo ključ v Bovcu. So pa zaradi tega nastale mnoge težave. Nekateri planinci so bili dokaj nevestni in so na primer pokurili lestev, ki služi za popravljanje strehe ah trgali les z zunanje obloge koče; nekateri niso hoteli plačati po 200 starih din za plin, češ da niso nič‘kuhali itd. Obrabo posode sploh niso zaračunavali. Kaže, da je med planinci nekaj takih, ki sploh niso planinci! Planinsko društvo je nedvomno pomemben činitelj v kraju, kjer se tujski promet tako lepo — čeprav malce prepočasi — razvija, saj je f NOVA OSNOVNA SOLA V SPODNJI IDRIJI, v katero da nima telovadnice, ker je zanjo zmanjkalo denarja. bodo hodili tudi otroci iz bolj oddaljenih vasi. Skoda, Foto: J. Jeram izletništvo na bližnje in oddaljene vrhove velikega pomena in pogost cilj dopustnikov v tem kraju. Prav zato je čudno, da društvo ne uživa večje podpore v svojem domačem kraju. Društvo ima razmeroma malo naraščaja, ki bi bil gonilna sila in pobudnik prepotrebnih množičnih akcij. Pa tudi starejši člani ne sodelujejo več tako, kakor bi lahko. Društvo je tudi močno zadolženo zaradi koče na Mangartu, ki jo je postavilo pred leti. Domača podjetja ne pomagajo, občinska skupščina pa Je do društva bolj mačehovska, kakor bi se to spodobilo. Res, da so oči vseh usmerjene v »svetlo bodočnost« kaninskih žičnic, toda pred njimi in cb njih bo potrebno, koristno in nujno tudi močno planinsko društvo — tako kot. vzgojna kakor tudi kot dejavna organizacija. Zato je ne sodi podcenjevati in jo celo ovirati pri delu. Ni čudno, da so planinske poti na Bovškem v glavnem dokaj slabo markirane, razpotja najpogosteje niso označena, mnogi pomembni vrhovi so brez žigov in vpisnih knjig, o kočah na prepotrebnih lokacijah (na primer Krnsko jezero) pa lahko samo sanjarijo. DRAGO KRALJ Pogledal in pobegnil Preiskovalci rekonstruirali torkovo nesrečo na Trojanah LJUBLJANA, 16. okt. — Včerajšnjo nesrečo, ki se je premerila na Trojanah, so začeli organi javne varnosti takoj raziskovati. O poteku nesreče in preiskavi sta danes pripovedovala novinarjem inšpektor Janez Perčič in vodja sektorja za promet UJV Ljubljana Zdravko Petrič. Osebni avtomobil fičko KR 109-35 je vozil iz Celja proti Trojanam. Približno sto metrov pod Trojanami je trčil z doslej neznanim tovornjakom s prikolico. Pri trčenju sta izgubila življenje voznik fička Franc Prašnikar in njegova žena Božena, voznik tovornjaka pa je po nesreči pobegnil. Fička je odneslo v jarek in ga zato ni bilo mogoče videti s ceste. Zato so bili miličniki o nesreči pozno obveščeni. Patrulja milice je prišla na kraj nesreče šele 40 minut po dogodku, preiskovalni sodnik, zdravnik in člani komisije pa so prišli na kraj nesreče šele okrog polnoči. Zaradi hude teme so potrebovali dve ure, da so dobili vse potrebne podatke. Ugotovili so, da sta bila oba ponesrečenca zaradi hudih poškodb takoj mrtva. Od tovornjaka so našli samo odpadlo pozicijsko lučko, s kromiranim obročkom in gumijasto podlogo s trikotnikom, ki je sestavni del večjega trikotnika (sestavljen iz štirih trikotnikov). Na razbitini fička so našli zelene ali morda sivo-zelene odtiske laka s tovorjaka. Priči nesreče sta bila mati in sin bližnje hiše, ki sta slišala močan pok. Na ceste sta videla tovornjak. Šla sta vsak IX) svoji strani cestg in opazila v jarku razbitino fička. V istem času se je vrnil tudi voznik, ki je prav tako slišal pok. Ta voznik je kasneje tudi obvestil policijo, še neki občan je videi dogodek na cesti, šofer tovornjaka je ne- kaj časa hodil okoli vozila, potem pa je sedel v kabino m odpeljal. Na tovornjaku se gotovo poznajo znaki nesreče, kajti trčenje je bilo zelo hudo. Ostanki fička imajo na strehi Obsojen zaradi utaje davka SKOPJE, 16. okt. (Tanjug) — Zaradi utaje davka več kot 10.000 N din je danes okrožno sodišče v Skopju obsodilo na dve leti strogega zapora Strahiia Ičitrajkova, direktorja podjetja »Zname«. Nekdanjega vodjo računovodstva tega podjetja Zdravka Fidanova, ki je izdal netočno potrdilo o osebnih dohodkih svojega direktorja, so obsodili na leto dni strogega zapora. Sojenje je s prekinitvami trajalo skoraj mesec dni. Obtoženi Ičitrajkov se je spretno branil. Krivdo za potvorbo je zvalil na šefa računovodstva. Fidanov pa je na sodišču priznal, kako je direktor zahteval, naj prikaže manjše dohodke od resničnih. Da bi opravičil svoje nedovoljene postopke, je Ičitrajkov na začetku preiskave zahteval, naj mu sodi drug sodnik in ne Bogosav Niko-dijevič, ki mu je baje postavil tendenciozno vprašanje o njegovi preteklosti. Toda predsednik okrožnega sodišča je njegovo zahtevo zavrnil kot neutemeljeno. poškodbe, ki so jih odtisnila gume tovornjaka. Letos so pobegnili že štirje šoferji po nesrečah s smrtnim izidom. Včeraj — četrti pobeg — je hkrati prvi, ki ga še niso raziskali. ALEKSANDER LUCU Posebno obvestilo Včeraj 15. oktobra okoli 21.45 se je na cesti Ljubljana — Celje pod trojanskim klancem zgodila huda prometna nesreča, pri kateri sta izgubila življenji voznik osebnega avtomobila fiat—zastava 750 Franc Prašnikar in njegova žena Božena. Voznik Prašnikar, ki Je vozil proti Ljubljani, je pri srečanju trčil 7. neznanim lovornim avtomobilom. Voznik tovornjaka se po trčenju ni ustavil, temveč je pobegnil in odpeljal v smeri proti Celju. Pobegli voznik je vozil tovorni avtomobil zelene barve. Od tovornjaka, ki je imel lahko tudi priklopnik, je pri trčenju odpadlo rdeče okroglo steklo zadnje pozicijske luči in odbojno trikotno steklo. Obstaja domneva, da so na levi strani tovornega avtomobila pri nesreči nastale še kake druge poškodbe. Prosimo vse, ki so bili v kritičnem času, oziroma vozili na cesti Ljubljana — Celje in ki lahko dajo kakšne podatke o pobeglem vozniku in avtomobilu ali kakršnekoli druge podatke o tej nesreči, ki bi organom javne varnosti koristili pri iskanju pobeglega voznika, da to sporočijo najbližji postaji milice ali upravi javne varnosti Ljubljana. Prešernova 18, telefonska številka 92. Posebno prosimo voznika osebnega avtomobila fiat 1300, svetle barve, ki je po nesreči okoli 22. ure vozil od Trojan proti Celju za nekim tovornjakom, da se zaradi informacij o tej nesreči zglasi ali sporoči svoj naslov najbližji postaji milice. Voznik avtomobila fiat 1300 nesreče verjetno sploh ni videl, ker je poškodovani osebni avtomobil ob nesreči zaneslo pod cesto. Iz pisarne Uprave javne varnosti v Ljubljani Potrjena smrtna kazen za Jeliča Zavrnjena pritožba pripadnika ustaške teroristične skupine iz Nemčije, ki je podtaknil razstrelivo na beograjski postaji BEOGRAD, 16. okt. (Tanjug) — Jugoslovansko vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo obtoženega Ivana Jeliča ter njegovega branilca kot neutemeljeno ter je potrdilo sklep okrožnega sodišča v Beogradu ter vrhovnega sodišča Srbije o smrtni kazni. Tako je razsodilo vrhovno jugoslovansko sodišče po javni seji, ki so se je udeležili tudi obtoženi Ivan Jelič, njegov odvetnik ter predstavnik zveznega javnega tožilstva. »Pošteni« sodnik za prekrške TITOVO UŽICE, 16. okt. (Tanjug) — Občinski javni tožilec v Titovem Užicu Ostoja Markovič je izdal nalog za preiskavo in preiskovalni zapor za Milana Filipoviča, sodnika za prekrške občinske skupščine Titovo Užice. Omenjeni sodnik za prekrške je obtožen ponarejanja in uničevanjem uradnih listin. Filipovič je kot sodnik za prekrške sprejemal od občanov, ki so bili obsojeni na denarne kazni, denar in si del pridržal sam. Kot je znano, je obtoženi Ivan Jelič prišel kot pripadnik ustaške teroristične skupine, ki deluje v Zahodni Nemčiji, dvakrat v Jugoslavijo, in sicer 28. aprila ter 23. maja; na beograjski železniški postaji je podtaknil razstrelivo, zaradi česar je nastala v drugem primeru v Spomin se za spominom vrsti Idrija: Številni spomeniki padlim borcem - Zanemarjeno grobišče na Vojskem V idrijski občini je 35 spomenikov padlim in drugim žrtvam v NOB. Na raznih zgodovinskih krajih in v spomin na pomembne dogodke iz NOB ter v spomin padlim, je vzidanih 45 spominskih plošč. Urejenih je 5 samostojnih partizanskih grobišč; partizanska grobišča pa so posebej urejena še na vseh pokopališčih v občini. Razen tega pa so še spominski objekti: partizanska bolnišnica »Franja«, tiskarna »Slovenija« in »Vojkova koča«. Komisija za varstvo spomenikov pri občinskem odboru ZZB v Idriji je na zadnji seji razpravljala o teh V Spodnji Idriji nova šola V Spodnji Idriji so zgradili prvo večjo šolo v idrijski občini. Z njeno dograditvijo je odpadel tudi prvi večji problem v šolstvu. Priprave za giadnjo so se vlekle več let, vse do lani. Po načrtih bi morala imeti šola tudi telovadnico, ki pa je izpadla iz gradnje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Osnovno šolo v Sp. Idriji obiskuje 260 otrok. Učilnice pa so razmeščene v treh stavbah, kajti šola v Sp. Idriji je bila zgrajena leta 1912 samo za Sp. Idrijo in bližnjo okolico. Sedaj pa to osnovno šolo obiskujejo otroci tudi iz oddaljenejših vasi: Otaleža, Lazca, Pluženj, Jazen in cele kanomeljske doline, od koder se vozijo z avtobusi. V novi šoli se bo začel pouk še pred novim letom. J. J. spomenikih, ki niso povsod dobro vzdrževani; le nekatere krajevne skupnosti v občini vzorno skrbijo za spomenike na njihovih področjih. Komisija je sklenila, da bo z denarjem, s katerim razpolaga občinski odbor ZB najprej popravila vse manjše okvare pri teh spomenikih, t. j. barvanje črk, kovinskih delov itd. Večje preureditve pa so potrebne na partizanskem grobišču na Vojšici, kjer je pokopanih 305 partizanov. To, najpomembnejše grobišče naglo razpada; kamniti bloki so v glavnem vsi razpokani zaradi ostrega podnebja. To grobišče zahteva temeljito preureditev v najkrajšem času. Občinski odbor ZB in občinska skupščina v Idriji bosta morala najti finančna sredstva za ureditev grobi- OGLAŠUJTE V DELU šča. Do tu pa je potrebno urediti še nekaj sto metrov ceste, da bo mogoč dovoz z motornimi vozili Večjega popravila sta potrebna tudi spomenika na Hudem polju in na Poreznu. Več spomenikov je postavljenih zunaj prometnih poti, zato je komisija predlagala, da bi napravili kapižote z oznakami do teh spominskih obeležij. Za vzdrževanje bolnišnice »Franje« in tiskarne »Slovenija« pa skrbi idrijski muzej. Ta pa bo moral poskrbeti za obnovo panojev ob cestah, ki opozarjajo na ta objekta ter postavitev novih kažipotov. Prav sedaj pa preurejajo partizansko bolnišnico »Franjo«, za kar je dodelil republiški odbor ZZB 5,000.000 S din. Občinski odbor ZB pa namerava v prihodnosti postaviti še nekaj zgodovinskih obeležij. J. JERAN ŠEMPAS 20.10.1968 OB 14. URI j Cestni odsek med Idrijo in Godovičem bodo zavarovali IDRIJA, 16. okt. — Posebna komisija sestavljena iz predstavnikov cestnega sklada SRS, občinske skupščine in milice si je danes ogledala cestni odsek med Idrijo in Godovičem. Ta cesta je republiškega značaja in je kljub številnim ovinkom in ozkemu cestišču pomanjkljivo opremljena. Mnogi vozniki, ki ne poznajo dovolj te ceste, so doživeli manjše ali večje nesreče. Avgusta je ne In nemški osebni avtomobil zdrknil s ceste, pred dnevi pa se je na isti način pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom. Na tem cestnem odseku bi nujno morala biti vsaj na najbolj nevarnih mestih odbojna ograja, ki pa je zdaj ni. Komisija, ki je ta del ceste pregledala danes, bo predlagala nekaj načinov zavarovanja. A. P. Razkrinkani tihotapci rubljev Tri Skopjance so odkrili tik pred odhodom v Sovjetsko zvezo SKOPJE, 16. okt. (Tanjug). Organi mestne uprave javne varnosti so preprečili trem Skopljancem — Vanu in Trondu Samarenčevu ter Le-nu Stavrevu — da bi v Sovjetsko zvezo pretihotapili 28 tisoč rubljev (okoli 386.000 N dinarjev) Sovjetski denar so kupovali na Dunaju od sovjetskih državljanov, k nam pa so ga spravljali s pomočjo grških državljanov. Tihotapce so odkrili tik pred odhodom v Sovjetsko zvezo- Denar so spretno skrili v kovčke z dvojnimi pokrovi, ce bi jim načrti uspeli, bi pri vsakem rublju zaslužili po 10 novih dinarjev, kar skupaj znaša približno 80.000 N dinarjev. Pri njih so našli tudi večje količine industrijskega blaga, uvoženega iz Italije, ki so ga nameravali preprodati v Sovjetski zvezi. Pri tihotapljenju so sodelovali še štirje drugi Skopljanci, ki se bodo prav tako kmalu morali zagovarjati pred sodiščem. garderobi in na peronu eksplozija, v kateri je bilo ranjenih 14 ljudi, povzročila pa je tudi precejšnjo materialno škodo. Jugoslovansko vrhovno sodišče je zavrnilo obrambo obtoženega ter se je strinjalo z ugotovitvami prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča. Vrhovno sodišče je upoštevalo zagrizenost in brezobzirnost obtoženca ter hude posledice njegovega dejanja ter ugotovilo, da v tem primeru obstajajo zakonski razlogi, da obtoženemu Jeliču odmerijo najhujšo kazen. Namesto v živali, v ljudi Kdo je odgovoren za nesreče v pomurskih loviščih? MURSKA SOBOTA, 16. okt. Lovna sezona, ki je v Pomurju sedaj na višku, prinaša tudi letos nevšečnosti z lažjimi in hujšimi obstreli gonjačev, lovcev in drugih občanov. Samo prejšnji teden so italijanski lovci laže ali huje poškodovali s streli iz lovskih pušk šest gonjačev in drugih ijudi, ki so se mudili v bližini lovišč. Huje sta bila ranjena tudi dva italijanska lovca, ki so ju poškodovali njuni lovski tovariši. Ker je teh poškodb v po-> murskih loviščih vse več se prebivaiCi Pomurja in tudi organi javne varnosti vprašujejo, kdo je odgovoren za varnost ljudi v loviščih. Vsekakor bi morale za večjo varnost udeležencev lovskih pohodov in kmetov na polju, skrbeti tudi lovske družine, ki so organizatorji lova. Poleg tega, da bi odgovorni domači lovci in funkcionarji lovskih organizacij bili dolžni poučiti goste iz Italije na previdnost, bi kazalo po mnenju uprave javne varnosti uvesti v lovskih družinah tudi tako nadzorno službo, ki bi zagotovila varnost ljudi. Niso namreč redki primeri, da tuji lovci obstreljujejo polje, kjer so ljudje na delu, večkrat pa uprizarjajo lov tudi v bližini naselij in javnih cest ter poti. B BOROVIC Povozil pešca in pobegnil MOSTAR, 16. okt. (Tanjug). — Pri vasi Knežpolje v bližini Mostara se je snoči zgodila huda prometna nesreča,. v kateri je izgubil življenje Tomislav Zelenika, rojen 1. 1931, oče štirih mladoletnih otrok, medtem ko je 70-letni Ivan Kophaš hudo ranjen in so ga prepeljali na kirurški oddelek mostarske bolnišnice. Do nesreče je prišlo, ko se je kamion znamke »MAN«, ki ga je vozil njegov lastnik Zvonko Mandič, z vso hitrostjo zaletel v pešca Zeleniko in Kopilaša, ki sta hodila po robu ceste. Po nesreči je voznik Mandič pobegnil. Preiskava je v teku. V nekaj TRBOVLJE Predčasna upokojitev rudarjev — Pred nedavnim so vsi slovenski premogovniki predložili nekaterim republiškim inštitucijam opis problematike premogovništva na Slovenskem. Ena izmed točk se nanaša tudi na sprejetje republiškega zakona o predčasni upokojitvi rudarjev. Glede na to. da so v nekaterih drugih republikah osnutke takega zakona že pripravili, so se slovenski premogovniki dogovorili, da bodo pripravili osnutek zakona o predčasnem upokojevanju rudarjev in ga predlagali v preučitev in sprejetje republiškim organom. Izvoz — V Strojni tovarni so letos v devetih mesecih izvozili za 1,300.000 dolarjev. HRASTNIK Pripravniki — V steklarni bodo letos sprejeli na delo v plansko-analitski. komercialni, gospodarsko-računsk: in tehnični sektor 8 pripravnikov. Zdravljenje — V zdraviliščih Slatina Radenci, Dobrna, Cateške Toplice. Rogaška Slatina ter v Bohinju in Portorožu je bilo na preventivnem zdravljenju 88 članov kolektiva steklarne. Podjetje je za to prispevalo 29.920 din. Prispevek — Centralni delavski svet steklarne je odobril prispevek v višini 800 DM ginekološkemu oddelku trboveljske bolnišnice za nakup posebne naprave za ginekološke preglede. ŠKOFJA LOKA Kmalu premiera operete — škofjeloški kulturni delavci se marljivo pripravljajo na premiero operete »Planinska roža«. Do začetka prihodnjega meseca jim ni ostalo več dosti časa, zato so začela vaditi tudi dekleta, ki bodo popestrila predstavo z baletnim vložkom. Sredi pospešenih vaj pa je tudi orkester glasbene šole, ki bo kmalu začel vaditi skupaj s pevci v dvorani Loškega gledališča. Gostovanje — Popevkarska gostovanja so se dotaknila tudi škofje Loke. V soboto, 19. t. m. bo prepeval v prostorih kina »Sore« Ivica šerfezi s svojimi sodelavci. Precej drage vstopnice — 10 Ndin obetajo zanimivo in kvalitetno prireditev. Na obisku pri zamejskih Slovencih — 50 dijakov in profesorjev škofjeloške gimnazije je bilo v začetku oktobra na tridnevni ekskurziji po slovenski Koroški. Reziji, Benečiji in Goriški. Na svoji poti so si ogledali številne kraje. Glavni namen obiska je bil pogovoriti se s tistimi, ki še govorijo slovensko, o njihovem življenju. MULJAVA Izreden obisk — Odkar je Jurčičev dom urejen v muzej, je obiskovalcev toliko, da se bo njihovo število vsak čas približalo 18.000. To je v primerjavi s prejšnjimi leti trikrat več. Med obiskovalci je veliko šolarjev' in izletnikov, izseljencev in tudi tujih turistov'. K še večjemu obisku je pripomogla v zadnjem času tudi asfaltirana cesta do Muljave, pa tudi dobro postavljene napisne table, ki kažejo, kje je Jurčičev muzej. MORAVSKE TOPLICE Kopanje tudi pozimi — Zdravilnost termalne vode v Moravcih pr. Murski Soboti je spodbudila kolektiv gostinskega podjetja Zvezda, da se je odločil urediti v tem kraju sodobno kopališče. Skladno z ureditvenim načrtom so že letos začeli z graditvijo bazena, ki bo imel površino nad 600 kvadratnih metrov. Kopalci se bodo lahko kopali v njem poleti in pozimi. Tu bo tudi nova restavracija. Otvoritev sezone v novem bazenu napovedujejo za konec marca prihodnjega leta. PTUJ Teden bratstva in prijateljstva — Tukaj se že pripravljajo na teden bratstva in prijateljstva, ki ga vsako leto pripravijo obmejne hrvatske in slovenske občine: Ptuj, Ormož. Varaždin in Čakovec. Letos se bodo tej prireditvi pridružili še občini Slovenska Bistrica in Koprivnica. LOVRENC NA POHORJU Nov hotel — Pred dnevi je podjetje »Haloški biser« iz Ptuja kupilo stari hotel Jelen v Lovrencu, ki ga nameravajo prenoviti, da bo privlačnejši za turiste. Prenovili bodo vse prostore, še zlasti sobe, ki bodo kar najbolj sodobno opremljene. 2ALEC Dom upokojencev — Društvo upokojencev v Žalcu je odobrilo stanovanjskemu podjetju kredit v višini 65 milijonov starih dinarjev, s katerim to podjetje gradi sodoben dom za upokojence. S tem pa še ne bodo zadostili vsem stanovanjskim potrebam svojih članov, zato se že zdaj pripravljajo na gradnjo stanovanjskega bloka, ki ga bodo začeli graditi prihodnje leto. KOPER Kmetijski stroji — Koprska Agraria je odprla konsignacijsko skladišče, v katerem prodajajo kmetijske stroje znanih italijanskih tovarn Tonutti in Laval Marcon. Kmetje lahko kupijo stroje za devize in za dinarje, zadružni kooperanti pa dobijo za nabavo kmetijskih strojev tudi ugoden kredit. NOV POGLED NA JESENICE. Foto: E. šelhaus 010 o „napad“ na Kranj Prva ceiovita vaja civilne zaščite pri letalskem »napadu« na mesto V Kranju se že več dni pripravljajo na praktično vajo civilne zaščite v primeru letalskega napada s klasičnimi bombami in atomsko bombo. To bo prvi prikaz vseljudske obrambe v Sloveniji, zato bo kranjska vaja primer drugim mestom, ki bodo podobne akcije organizirala kasneje. Republiški sekretariat za narodno obrambo, ki je pobudnik te vaje, je izbral Kranj zato, ker po svojem sestavu najbolj ustreza in ker bo v tem primeru lahko dal najbolj celovit prikaz. V Kranju so se te naloge, kot je v torek povedal predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar, lotili zelo resno. Ta zavzetost pa ne velja le za občinsko vodstvo, marveč opažajo, da so se ljudje na vseh področjih zelo prizadevno lotili priprav. Zato pričakujejo, da bo vaja uspela in, kar je še zlasti potrebno, ds bodo občani dobili občutek pomembnosti splošne civilne zaščite in se zavedli resnosti deleža nalog, ki jih ima pri tem vs.ak posameznik. V akciji pri »obrambi« in »reševanju« bo udeleženih o- koli 1300 ljudi iz različnih enot od civilne zaščite v krajevni skupnosti in delovnih organizacijah do zdravstvene službe in vojaških enot. Skratka, sodelovale bodo vse službe, ki bi prišle v poštev v primeru pravega bombnega napada, pri katerem, se je treba najprej z orožjem braniti, nato pa reševati ljudi in premoženje. V tej vaji bodo posebej prikazali delovanje občinskega štaba za narodno obrambo ter enote civilne z.aščite v krajevni skupnosti Vodovodni stolp in v tovarni »Sava«. Teritorialna protiletalska enota pa bo »branila« industrijski bazen ob Savi. Osrednji del prikaza delovanja civilne z.aščite bo na gradbišču novega naselja Vodovodni stolp. Tam bodo opoldne »bombardirali« stanovanjski del mesta. Pred tem pa bodo letala »napadla« tovarno »Sava« in letališče na Brniku. Občinski štab za obrambo, ki bo vodil vso akcijo, se bo že zjutraj preselil v poslopje osnovne šole v 5 km oddaljenih Predosljah. Tam bo delovala tudi redakcija lokalnega lista »Glas«, ki bo ta dan izdala posebno številko s poročili o »napadu«. V naselju Vodovodni stolp bodo prikazali reševanje »ranjencev« iz stolpnice in izpod »ruševin«. Zanje bodo postavili dve sanitetni postaji, pri reševanju pa bodo sodelovali tudi helikopterji. Gasilci bodo gasili goreče poslopje, vodovodni inštalaterji bodo popravili počeno cev, električarji podrt električni drog, komunalci poškodovan kanal, delavci cestnega podjetja pa bodo zakrpali razrito cesto. Sodelovala bo še vojaška enota, ki bo razkužila ljudi, ki bodo prišli v stik z »atomskim prahom«. Kot že omenjeno bo sobotna akcija v Kranju zgledna za druge, zato si jo bodo ogledali predstavniki iz vseh slovenskih občin, iz republiških organov Slovenije in iz drugih republik ter zastopniki JLA O vaji bodo posneli poučen film, ki ga bodo prikazovali po vsej Jugoslaviji. V soboto dopoldne pa bodo v poslopju občinske skupščine odprli razstavo, na kateri bodo prikazali vse predmete potrebne za organe civilne zaščite. Pripravil jo bo republiški sekretariat za narodno obrambo v sodelovanju z občinsko skupščino Kranj. V praktični vaji bo torej sodeloval vsak dvajseti Kranjčan. Za drugih devetnajst bo sobota sicer običajen dan, saj bo življenje v mestu potekalo normalno. Vendar pa bo sama vaja pritegnila pozornost mnogih meščanov, da si jo bodo ogledali. Pa tudi poleti letal nad mestom, eksplozije »bomb« in zavijanje siren bodo dali svoje zunanje obeležje akciji. LADO STRU2NIK rastniku še niso zadovoljni Še veliko je mladih Hrastničanov, ki bi jih lahko sprejeli v ZK V hrastniških krajevnih organizacijah in aktivih ZK so v zadnjem času sprejeli v članstvo 23 novih komunistov. Kljub razmeroma ugodni strukturi članstva — mladih komunistov do 25 leta starosti je več kot sto, žensk 162 in tudi neposredni proizvajalci so kar dobro zastopani, pa v Hrastniku s tem še niso zadovoljni. Zato je sekretariat občinske konference ZK znova pozval komuniste v krajevnih organizacijah in stalnih aktivih ZK ter druga vodstva družbenopolitičnih- organizacij in društev, da vključeva- ukrepi v davčne upravi Samostojnejša davčna služba lahko postane tudi dvorezen nož DCM2ALE — Dosedanji rezultati kontrole izvajanja zakona o vodenju poslovnih knjig ter plačevanja prispevkov in davkov so v Domžalah dokaj porazni. Ob obisku 67 gostilničarjev so inšpektorji ugotovili, da vseh pregledanih 41 knjig ni vodenih, drugič pa so na primer obiskali 14 zasebnih gostilničarjev, ki so vsi pomanjkljivo vodili knjige. Na tekočem z vodenjem knjig je v občini le 30 zasebnih gostilničarjev. To je med drugim eden od vzrokov, zaradi katerih v Domžalah menijo, da bo treba nujno povečati število administrativnih moči v davčni upravi, verjetno pa tud: povečati število rubežev. Zanimivo je, da so najboljši plačniki davčnih obveznosti v domžalski občini kmetje in gostinci, najslabši pa obrtniki, ki so od 7-mesečne realizacije vplačali le 19 odstotkov svojih obveznosti. Prav zato bo treba izdelati nov sistem dela izterjevaine službe ter jo kadrovsko okrepiti. Podobne ukrepe bodo morali uveljaviti tudi v orga- nizaciji boljše davčne kontrole in pri zatiranju šušmar-stva, ki že resno ogroža nekatere dobre obrtnike. Najodgovornejša naloga, ki ob reorganizaciji davčne službe čaka domžalsko davčno upravo, je pravilna odmera prispevkov in davkov. Strokovno bolj utemeljena sestava odločb bo nedvomno imela za posledico manj pritožb, manj strank in zato več časa referentov za njihovo glavno delo. Večja samostojnost občinske davčne uprave, ki jo predvideva novi zakon o reorganizaciji davčne službe, kaj lahko postane dvorezen nož, če kadri v bodoči davčni upravi ne bodo dosledno in odgovorno opravljali vseh nalog, ki jih bodo sprejeli odborniki verjetno že na eni prihodnjih sej domžalske občinske skupščine. Med drugim nameravajo v Domžalah tudi zvišati osebne dohodke davčnih uslužbencev, saj so v povprečju za 100 dinarjev nižji od plač na podobnih mestih v sosednjih občinah. B. ČONTALA nju novih, sposobnih ljudi posvetijo več pozornosti in aktivnosti. Ponekod o tem do slej še niso dovolj zavzeto razmišljali, čeprav je v posameznih organizacijah ali društvih najbrž več aktivnih in sposobnih članov. Ko so npr. v steklarni samo malo podrobneje obravnavali možnosti za sprejem v ZK, so ugotovili, da najmanj 50 zaposlenih izpolnjuje pogoje za vključitev v članstvo ZK. Na rudniku Hrastnik pa so evidentirali 20 zaposlenih. Bržkone bi s temeljitejšimi analizami tudi drugje, v podjetjih, organizacijah ali društvih prišli do domala enakih ugotovitev kot v steklarni ali v rudniku. Pri tem pa ne gre za neko kampanjsko akcijo, saj so mnogi proizvajalci mladi, člani teh ali onih organizacij in društev s svojim delom že doslej dokaza- li, da bi lahko postali komunisti. Tudi komite revirske konference ZK se je nedavno obrnil na organizacije in aktive ZK s pobudo, da naj bi komunisti povsod pospešili aktivnot pri vključevanju novih ljudi v Zvezo komunistov. P. B. Trbovlje: ocena dela odbornikov in poslancev TRBOVLJE, 16. Okt. — Predstavniki občinskih konferenc SZDL iz domžalske, litijske, zagorske, hrastniške in trboveljske občine so na današnjem področnem posvetovanju obravnavali priprave na spomladanske skupščinske volitve, pokojninsko zavarovanje ter programe občinskih organizacij SZDL. Na posvetu so poudarili, da je treba čimprej izdelati oceno dela odbornikov in poslancev. Le tako bi lahko izdelali objektivna merila za izbiro novih odbornikov in poslancev. Proračunski dohodki enaki planiranim Premalo denarja priteka predvsem od davkov in taks Skupne dohodke občinskega proračuna in temeljne izobraževalne skupnosti Kamnik so od januarja do septembra dosegli letos v višini 11,4 milijone Ndin, kar predstavlja 74,9 odstotka izpolnitve plana letošnjih dohodkov. V proračunu se je zbralo toliko denarja, kolikor so ga predvidevali. Ker so dohodki temeljne izobraževalne skupnosti bolj vezani na prispevke iz osebnega Zasavje se odpira turizmu Lepše, bolj urejene ceste omogočajo uresničitev turističnih načrtov TRBOVLJE, 16 okt. — Turizem ima v zasavskih občinah lepo prihodnost. Zdaj ko zboljšujejo cestno povezavo med občinami in drugimi področji, so dobri obeti, da se bo Zasavje odprlo domačim in tujim turistom. Doslej so bile prav cesie resna ovira za razmah turizma. V Zasavju so se že lotili priprav za izdelavo programa razvoja turizma, ki bo sestavni del dolgoročnejšega programa razvoja revirjev. Na današnjem posvetu v Investicijskih birojih Trbovlje, ki so se ga udeležili predstavniki štirih zasavskih občin in tržiške občine ter Investicijskih birojev, so predvsem govorili o predlogih, ki bodo služili pri izdelavi programa. Predstavniki tržiške občine so seznanili udeležence s svojim delom, izkušnjami in rezultati pri programiranju in razvoju turizma na njihovem območju. čeprav so posebnosti v krajini in oblikovanju okolja, pa bodo lahko Zasavčani s pridom uporabili nekatere izkuš-Tržičanov. Na posvetu so poudarili, da bodo morali Zasavčani uskladiti urbanistični in turistični program ter vključiti v turistični raz- voj dejavnike, tudi krajevne skupnosti in predvsem občane. V Zasavju imajo dobre možnosti tudi za zgraditev posameznih turističnih centrov, tako na primer pri Bogenšperku pri Litiji, v Medijskih toplicah na Izlakah, na Partizanskem vrhu proti čem-šeniku-Opozorili so na pomen kulturnega oblikovanja neposrednega okolja, oziroma na ohranitev mnogih kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Prav temu so v Zasavju doslej posvetili še vse premalo skrbi, pa tudi denarja. PAVLE BURKELJC dohodka in prometni davek, beležijo celo presežek dohodka. V planu dohodkov so predvideli povečanje mase izplačanih osebnih dohodkov za 8,5 odstotka, vendar osebni dohodki, kljub optimistični napovedi, naraščajo še hitreje. Povečala se je tudi zaposlenost. 2e sedaj je dotok sredstev iz prispevka osebnih dohodkov večji kot je predvideval plan. Tudi dotok sredstev iz naslova prispevka od obrtnih dejavnosti je ugodnejši kot prej, čeprav še vedno zaostaja za planom za 8 odstotkov. Gotovo je na povečanje dotoka sredstev vplivala ponovna uvedba registracije računov zasebnih obrtni- kov in pa dosledna izterjava odseka za dohodke pri občinski skupščini. Dotok sredstev iz naslova davka od prometa blaga je tudi presegel pričakovanja, čeprav je bil tu še v avgustu večji izpad. Lahko pa pričakujemo še večji presežek dohodkov od davka na promet, ■saj imajo tigovine prav v zadnjem tromesečju največji promet. Večji izpadi so še pri ostalih davkih in taksah TOMA2 JANČAR Stolp na Planini popravljen Planinsko društvo na Vrhniki je popravilo razgledni stolp na Planini. Aprila je vanj udarila strela in razcefrala enega od opornikov. Čeprav so trije oporniki še vedno nosili, težo hrastove konstrukcije, je bilo treba vendar postaviti nov opornik še pred zimo. Dela je vodil mojster Alojz Jurjevič, ki je leta 1955 stolp tudi zgradil. Pomagali so mu člani planinskega društva. Izletniki se sedaj lahko spet brez strahu povzpnejo na vrh, kjer jih čaka lep razgled. Pogled seže do Triglava, Ljubljane in Kamniških planin, Krima, Snežnika in Nanosa. Koča pri stolpu je odprta vsako nedeljo. B. G. Vsa podjetja se ne zavedajo težav Občinska skupščina Tržič razpravljala o gospodarstvu TR2IC, 16. okt. — Oba zbora skupščine Tržiške občine sta sinoči med drugim razpravljala tudi o gospodarstvu v letošnjem prvem polletju. Pri tem so odborniki s precejšnjo zaskrbljenostjo ugotovili. da položaj tržiškega gospodarstva letos ni preveč •rožnat. To se odraža predvsem na ostanku dohodka, ki je kar za 41,5 odstotka nižji kot je bil lani v tem času, čeprav se je proizvodnja povečala za 13.5 odstotka. Nelikvidnost gospodarstva se je kljub klirinški poravnavi dolgov ali pa prav zaradi tega še povečala. Tako predstavljajo terjatve do kupcev konec prvega polletja tretjino skupne vrednosti proizvodnje in storitev, kar zelo hromi obračanje denarnih sredstev. Na manjši delež dohodka pa največ vpliva povečanje amortizacije. Tudi osebni dohodki so precej zaostali, saj so kar za 140 novih dinarjev nižji od republiškega povprečja. Razprava je pokazala, da se odborniki v polni meri zavedajo resnosti položaja. To dokazujejo tudi sprejeti sklepi. Skupščina in občinski sindikalni svet bosta pripravila podrobnejše analize raznih integracijskih možnosti in organizirala širša posvetovanja v kolektivih, na katerih bodo le-te podrobneje seznanili s položajem. Ob vsej zaskrbljenosti odbornikov se je nehote vsiljevala misel, da se nekatera podjetja ne zavedajo svojih težav, saj so kljub manjšemu dohodku zviševala osebne dohodke. Možnosti za integracijo so predvsem v gostinstvu. pa tudi pri nekaterih manjših sorodnih podjetjih uslužnostnih dejavnosti. Dogovorili so se, da bosta o tem predhodno razpravljala na .skupni seji še zbor delovnih skupnosti in plenum občinskega sindikalnega sveta. STEFAN BREZAVŠČEK Pogledal in pobegnil Preiskovalci rekonstruirali torkovo nesrečo na Trojanah LJUBLJANA, 16. okt. — Včerajšnjo nesrečo, ki se je premerila na Trojanah, so začeli organi javne varnosti takoj raziskovati. O poteku nesreče in preiskavi sta danes pripovedovala novinarjem inšpektor Janez Perčič in vodja sektorja za promet UJV Ljubljana Zdravko Petrič. Osebni avtomobil fičko KR 109-35 je vozil iz Celja proti Trojanam. Približno sto metrov pod Trojanami je t.rčil z doslej neznanim tovornjakom s prikolico! Pri trčenju sta izgubila življenje voznik fička Franc Prašnikar in njegova žena Božena, voznik tovornjaka pa je po nesreči pobegnil. Fička je odneslo v jarek in ga zato ni bilo mogoče videti s ceste. Zato so bili miličniki o nesreči pozno obveščeni. Patrulja milice je prišla na kraj nesreče šele 40 minut po dogodku, preiskovalni sodnik, zdravnik in člani komisije pa so prišli na kraj nesreče šele okrog polnoči. Zaradi hude teme so potrebovali dve ure, da so dobili vse potrebne podatke. Ugotovili so, da sta bila oba ponesrečenca zaradi hudih poškodb takoj mrtva. Od tovornjaka so našli samo odpadlo pozicijsko lučko, s kromiranim obročkom in gumijasto podlogo s trikotnikom, ki je sestavni del večjega trikotnika (sestavljen iz štirih trikotnikov). Na razbitini fička so našli zelene ali morda sivo-zelene odtiske laka s tovorjaka. Priči nesreče sta bila mati in sin bližnje hiše, ki sta slišala močan pok. Na ceste sta videla tovornjak, šla sta vsak po svoji strani ceste in opazila v jarku razbitino fička. V istem času se je vrnil tudi voznik, ki je prav tako slišal pok. Ta voznik je kasneje tudi obvestil policijo, še neki občan je videl dogodek na cesti, šofer tovornjaka je ne- kaj časa hodil okoli vozila, potem pa je sedel v kabino m odpeljal. Na tovornjaku se gotovo poznajo znaki nesreče, kajti trčenje je bilo zelo hudo. Ostanki fička imajo na strehi Obsojen zaradi utaje davka SKOPJE, 16. okt. (Tanjug) — Zaradi utaje davka več kot 10.000 N din je danes okrožno sodišče v Skopju obsodilo na dve leti strogega zapora Strahiia Ičitrajkova, direktorja podjetja »Zname«. Nekdanjega vodjo računovodstva tega podjetja Zdravka Fidanova, ki je :zdal netočno potrdilo o osebnih dohodkih svojega direktorja, so obsodili na leto dm strogega zapora. Sojenje je s prekinitvami trajalo skoraj mesec dni. Obtoženi Ičitrajkov se je spretno branil. Krivdo za potvorbo je zvabi na šefa računovodstva. Fidanov pa je na sodišču priznal, kako je direktor zahteval, naj prikaže manjše dohodke od resničnih. Da bi opravičil svoje nedovoljene postopke, je Ičitrajkov na začetku preiskave zahteval, naj mu sodi drug sodnik in ne Bogosav Niko-dijevič, ki mu je baje postavil tendenciozno vprašanje o njegovi preteklosti. Toda predsednik okrožnega sodišča je njegovo zahtevo zavrnil kot neutemeljeno. poškodbe, ki so jih odtisnil« gume tovornjaka. Letos so pobegnili že štirje šoferji po nesrečah s smrtnim izidom. Včeraj — četrti pobeg — je hkrati prvi, ki ga še niso raziskali. ALEKSANDER LUCU Posebno obvestilo Včeraj 15. oktobra okoli 21.45 se je na cesti Ljubljana — Celje pod trojanskim klancem zgodila huda prometna nesreča, pri kateri sta izgubila življenji voznik osebnega avtomobila fiat—zastava 750 Franc Prašnikar in njegova žena Božena Voznik Prašnikar, ki je vozil proti Ljubljani, je pri srečanju trčil z neznanim tovornim avtomobilom. Voznik tovornjaka se po trčenju ni ustavil, temveč je pobegnil in odpeljal v smer: proti Celju. Pobegli voznik je vozil tovorni avtomobil zelene barve. Od tovornjaka, ki je imel lahko tudi priklopnik, je pri trčenju odpadlo rdeče okroglo steklo zadnje pozicijske luči in odbojno trikotno steklo. Obstaja domneva, da so na levi strani tovornega avtomobila pri nesreč: nastale še kake druge poškodbe. Prosimo vse, ki so bili v kritičnem času, oziroma vozili na cesti Ljubljana — Celje in ki lahko dajo kakšne podatke o pobeglem vozniku in avtomobilu ali kakršnekoli druge podatke o tej nesreči, ki bi organom javne varnosti koristili pri iskanju pobeglega voznika, da to sporočijo najbližji postaji milice ali upravi javne varnosti Ljubljana, Prešernova 18. telefonska številka 92. Posebno prosimo voznika osebnega avtomobila fiat 1300, svetle barve, ki je po nesreči okoli 22. ure vozil od Trojan proti Celju za nekim tovornjakom, da se zaradi informacij o tej nesreči zglasi ali sporoči svoj naslov najbliiji postaji milice. Voznik avtomobila fiat 1300 nesreče verjetno sploh ni videl, ker je poškodovani osebni avtomobil ob nesreči zaneslo pod cesto. Iz pisarne Uprave jame varnosti v Ljubljani Potrjena smrtna kazen za Jeliča Zavrnjena pritožba pripadnika ustaške teroristične skupine iz Nemčije, ki je podtaknil razstrelivo na beograjski postaji BEOGRAD, 16. okt. (Tanjug) — Jugoslovansko vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo obtoženega Ivana Jeliča ter njegovega branilca kot neutemeljeno ter je potrdilo sklep okrožnega sodišča v Beogradu ter vrhovnega sodiščja Srbije o smrtni kazni. Tako je razsodilo vrhovno jugoslovansko sodišče po javni seji, ki so se je udeležili tudi obtoženi Ivan Jelič, njegov odvetnik ter predstavnik zveznega javnega tožilstva. »Pošteni« sodnik za prekrške TITOVO U2ICE, 16. okt. (Tanjug) — Občinski javni tožilec v Titovem Užicu Ostoja Markovič je izdal nalog za preiskavo in preiskovalni zapor za Milana Filipoviča, sodnika za prekrške občinske skupščine Titovo Užice. Omenjeni sodnik za prekrške je obtožen ponarejanja in uničevanjem uradnih listin. Filipovič je kot sodnik za prekrške sprejemal od občanov, ki so bili obsojeni na denarne kazni, denar in si del pridržal sam. Kot je znano, je obtoženi Ivan Jelič prišel kot pripadnik ustaške teroristične skupine, ki deluje v Zahodni Nemčiji, dvakrat v Jugoslavijo, in sicer 28. aprila ter 23. maja; na beograjski železniški postaji je podtaknil razstrelivo, zaradi česar je nastala v drugem primeru v ŠEMPAS 20.10.1968 V OB 14. URI drugo Cerkniško jezero -leto nared? Struktura jezerskega dna je podražila projekt ojezeritve CERKNICA, 16. okt. — Oje-zeritev Cerkniškega jezera, za katero so denar prispevali sklad Borisa Kidriča, Vodni sklad, Savske elektrarne in skupščina občine Cerknica, napreduje po načrtih in na cerkniškem turističnem zavodu računajo, da bodo vsa dela končana že prihodnje leto. Vse pa ie ne gre po sreči, niti ne po načrtih, kakršne so izdelali v začetku zamisli o ojezeritvi znamenitega presihajočega Cerkniškega jezera. Stroški so se od predvidenih 750.000 dinarjev povečali skoraj za enako vsoto — na več kot 1,300.000 dinarjev. 2e po začetku del so namreč strokovnjaki ugotovili, da je sestava jezerskega dna drugačna, kakor pa so upali v prvotnem projektu, temeljito spoznati obširno področje jezerskega dna pa je skorajda nemogoče. Zato obstaja možnost, da bi dela celo za določen čas ustavili, kolikor investitorjem ne bo uspelo zagotoviti manjkajočega denarja. Zaenkrat pa projekt ojezeritve napreduje po načrtih. Gradbena dela opravlja GP »Gradišče« iz Cerknice, pomagajo pa mu strokovnjaki za podzemne rove GP »Primorje« iz Ajdovščine. Po načrtih naj bi jezero še naprej ostalo značilen kraški fenomen, vendar naj bi tudi v najbolj sušnih mesecih ne presahnilo popolnoma. B. C. Cestni odsek med Idrijo in Godovičem bodo zavarovali IDRIJA, 16. okt. —- Posebna komisija sestavljena iz predstavnikov cestnega sklada SRS, občinske skupščine in milice si je danes ogledala cestni odsek med Idrijo in Godovičem. Ta cesta je republiškega značaja in je kljub številnim ovinkom in ozkemu cestišču pomanjkljivo opremljena. Mnogi vozniki, ki ne poznajo dovolj te ceste, so doživeli manjše ali večje nesreče. Avgusta je neki nemški osebni avtomobil zdrknil s ceste, pred dnevi pa se je na isti način pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom. Na tem cestnem odseku bi nujno morala biti vsaj. na najbolj nevarnih mestih odbojna ograja, ki pa je zdaj ni. Komisija, ki je ta del ceste pregledala danes, bo pred lagala nekaj načinov zavarovanja. A. P. Razkrinkani tihotapci rubljev Tri Skopjance so odkrili tik pred odhodom v Sovjetsko zvezo SKOPJE, 16. okt. (Tanjug) Organi mestne uprave javne varnosti so preprečili trem Skopljancem — Vanu in Trondu Samarenčevu ter Le-nu Stavrevu —- da bi v Sovjetsko zvezo pretihotapili 28 tisoč rubljev (okoli 386.000 N dinarjev) Sovjetski denar so kupovali na Dunaju od sovjetskih državljanov, k nam pa so ga spravljali s pomočjo grških državljanov. Tihotapce so odkrili tik pred odhodom v Sovjetsko zvezo Denar so spretno skrili v kovčke z dvojnimi pokrovi. Ce bi jim načrti uspeli, bi pri vsakem rublju zaslužili po 10 novih dinarjev, kar skupaj znaša približno 80.000 N dinarjev. Pri njih so našli tudi večje količine industrijskega blaga, uvoženega iz Italije, ki so ga nameravali preprodati v Sovjetski zvezi Pri tihotapljenju so sodelovali še štirje drugi Skopljanci, ki se bodo prav tako kmalu morali zagovarjati pred sodiščem. garderobi in na peronu eksplozija, v kateri je bilo ranjenih 14 ljudi, povzročila pa je tudi precejšnjo materialno škodo. Jugoslovansko vrhovno sodišče je zavrnilo obrambo obtoženega ter se je strinjalo z ugotovitvami prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča. Vrhovno sodišče je upoštevalo zagrizenost in brezobzirnost obtoženca ter hude posledice njegovega dejanja ter ugotovilo, da v tem primeru obstajajo zakonski razlogi, da obtoženemu Jeliču odmerijo najhujšo kazen. v zivau, v ljudi Kdo je odgovoren za nesreče v pomurskih loviščih? MURSKA SOBOTA, 16. okt. Lovna sezona, ki je v Pomurju sedaj na višku, prinaša tudi letos nevšečnosti z lažjimi in hujšimi obstreli gonjačev, lovcev in drugih občanov. Samo prejšnji teden so italijanski lovci laže ali huje poškodovali s streli iz lovskih pušk šest gonjačev in drugih ijudi, ki so se mudili v bližini lovišč. Huje sta bila ranjena tudi dva italijanska lovca, ki so ju poškodovali njuni lovski tovariši. Ker je teh poškodb v poj murskih loviščih vse več se prebivaiCi Pomurja in tudi organi javne varnosti vprašujejo, kdo je odgovoren za varnost ljudi v loviščih. Vsekakor bi morale za večjo varnost udeležencev lovskih pohodov in kmetov na polju, skrbeti tudi lovske družine, ki so organizatorji lova. Poleg tega, da bi odgovorni domači lovci in funkcionarji lovskih organizacij bili dolžni poučiti goste iz Italije na previdnost, bi kazalo po mnenju uprave javne varnosti uvesti v lovskih družinah tudi tako nadzorno službo, ki bi zagotovila varnost ljudi. Niso namreč redki primeri, da tuji lovci obstreljujejo polje, kjer so ljudje na delu, večkrat pa uprizarjajo lov tudi v bližini naselij in javnih cest ter poti. B. BOROVIC Povozil pešca in pobegnil MOSTAR, 16. okt. (Tanjug). — Pri vasi Knežpolje v bližini Mostara se je snoči zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje Tomislav Zelenika, rojen 1. 1931, oče štirih mladoletnih otrok, medtem ko je 70-letni Ivan Kopi,aš hudo ranjen in so ga prepeljali na kirurški oddelek mostarske bolnišnice. Do nesreče je prišlo, ko se je kamion znamke »MAN«, ki ga je vozil njegov lastnik Zvonko Mandič, z vso hitrostjo zaletel v pešca Zeleniko in Kopilaša,. ki sta hodila po robu ceste. Po nesreči je voznik Mandič pobegnil. Preiskava je v teku. IVER DNEVA AUDI 60L Cena vozila z 2 vrati Cena vozila s 4 vrati BOS DM ostali stroški 5.500.- 13.897,10 5.750.- 14.463.20 Audi 60 L je zadnja izpopolnitev Audi-pro-prair-.t /a letošnjo leto, s 1496 ccm, 65 PS •• •i ' 000 o min. poraba goriva 8.7 100 km obii . • :«> bencina, pospesek 0-100 km pri 16,2 sek. Posebnosti tc izvedbe so še: dva ležalna sedeža; armaturna plošča, prevlečena z leseno folijo; dvokrožni zavorni sistem: spre-d«ij in zadaj preprogo; ura in več manjših izpopolnitev. Vse informacije in preizkušnja pri LJUBLJANA. TRDINOVA 4 in pri predstavništvih Autocommdrce: Bco-orad. Kataničeva 18: Zagreb, Varšavska 4 Sarajevo. Kralja Tomislava 1: Novi Sad Bul. M. Tita 9; Skopje, Orce Nikolova 29 F.'jeka: Račkog 2S; Split, Ulica prvoboraca 101; Koper, Verdijeva 2. Podzastopstvo: Ferromoto, Maribor, Partizanska 3-5. / SREČANJE S TEBOJ PREKMURJE Jesen v Prekmurju je čudovita, denar za ceste in šole pa zbirajo Prekmurci s samoprispevki TVOJ GLAS, TVOJ GLAS, OPATIJA 68 Dober glas seže v deveto vas. Ste slišali opatijskega? NAGRADNI RAZPiS - S TOVARIŠEM NA JESENSKE POČITNICE V BOVEC V IMENU BELEGA KRIŽA - 2. NADALJEVANJE TEST - SRAJCE Preden boste kupovali poglejte katerih nakup Vam zelo priporočamo, katerih manj in katerih ne HIPCA T DANES JE V ZVITOREPCU OBJAVLJEN ZADNJI KUPON ZA PONY KOLO! NE POZABITE! SAMI NE MORETE 08VESTIT! VSEH LJUDI! Združenje prosi za posojiio Združenje drugoligašev i vzho. dna skupina) deluje komaj dva meseca, pa je že zašlo v hude fnančne škripce. Na zadnjem sestanku niso imel; denarja, da bi članom sekretariata in članom tekmovalne komisije plačali potne stroške. Ob ustanovitvi je združenje sodilo, da se bo lahko preživljalo z dogovorjenimi prispevki klubov. Ta vsota je vsekakor premajhna, razen tega pa nekateri klubi niso niti poravnali vseh obveznosti. Zaradi te zadrege je združenje zagrozilo klubom s suspen-zom, če ne bodo poravnali dolga. obenem pa zaprosilo pri njih. naj vplačajo 500 Ndin pavšala, kot obratni kapital za opravi j an je dej avnosti. r SOL — MOŠKI Sava : Kamnik 1:3 C15:10, 9:15, 7:15, 7:15) LJUBLJANA — Igrišče pri tovarni »ELMA« na Črnučah, gledalcev 20, sodnik M .Logar iz Ljubljane. (Zaostala tekma predzadnjega ko-la>. SAVA: Meserko, Kumer I, Kumer II, Miklavc, Arh, Kovač, Jaic-šič. KAMNIK: Škorjanc. Podjed, Vidic. Zule. Debeljak, Koncilja, Straj-her. Podobnik. Cmučani so ponovili enako medlo igro kot proti »Ljubljani« in spet izgubili točke na domačem igrišču. J- S. Klavrna igra v Bruslju Kvalifikacijska nogometna tekm a SP — Belgija : SFRJ 3:0 (1:0) BRUSELJ — Stadio Anderlechta, gledalcev okrog 50 tisoč, sodnik Kmjavek, pomožna Spota! in šmeikal (vsi CSSR). STRELCI: 1:0 — Devriendt (37), 2:0 — Devriendt, 3:0 — Polleunis (84). BELGIJA: Trappeniers, Helfens, Thiessen, Peeters. De-walque, Polleunis, Semmeling, Van Mour, Devriendt, Van Himst, Puis. JUGOSLAVIJA: čurkovič, Cvek, Jeftič, Trivič, Holzer, Pavlovič, Petkovič, Osim, Zambata (Boškovič), Ačimovič (Rora), Džajič. Druga kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo se je končala za Jugoslavijo zelo klavrno. Belgijci so bili boljši nasprotnik in zmagali zasluženo. LESTVICA 1. Belgija 3 3 0 0 11: 2 6 2. Jugoslavija 3. Finska 4. Španija 2 10 1 3 0 0 3 9: 4 4 3:17 0 Sicer pa je bilo to srečanje v znamenju precejšnjih grobosti tako, da sta morali enajsterici od 37. minute da- lje nadaljevati boj samo z desetimi igralci. Zaradi medsebojnega obračunavanja sta bila namreč izključena Trivič in Heylens. Samo nekaj minut pozneje pa je po isti poti odšel še Džajič, potem ko je nasprotnega igralca dobesedno podrl na tla s k. o. V našem moštvu je bila edina svetla točka vratar čurkovič, ki je z zanesljivimi posegi največ zaslužen, da niso bili naši reprezentanti poraženi še huje. SKL — MOŠKI FO DOMAČIH KRAJIH | SLOVENJ GRADEC — V nedeljo 20. t. m. se bodo v tradicionalnem srečanja pomerili športniki Dravograda in Slovenj Gradca ter St. Paula in Lawamiida iz Avstrije. Tekmovali bodo v nogometu, šahu. streljanju, kegljanju in nekaterih drugih športih. Lansko leto so na podobnem tekmovanju zmagali Dravograjčani. RADLJE OB DRAVI — ObZTK je pripravila v občinskem merilu številna tekmovanja. Tako bo konec meseca končano prvenstvo v malem nogometu za člane in pionirje iz ŠSD. prvenstvo v odbojki in košarki ter namiznem tenisu. Zaradi premalega števila vaditeljev in trenerjev bo ObZTK Radlje ob Dravi organizirala tečaj za vaditelje osnovne telesne vzgoje. I. PRAPROTNIK NOVI TRAVNIK — Tukaj se je začel mednarodni ženski košarkarski turnir na katerem sodelujejo razen sarajevske Mlade Bosne še italijanski ekipi Recoar in Standa ter švedska ekipa Ruter in dansko moštvo Virum. Rezultati: Mlada Bosna: Ruter 93:32 < 47:23), Standa:Virum 81:48 (31:18). Recoar:Virum 37:28 (14:14), Standa.Ruter 46:24 ( 24:13). Pionirski festival v košarki Doslej se je za Pionirski festival v košarki prijavilo 52 šolskih vrst pionirjev in 30 vrst pionirk iz vse Slovenije. Prireditelj tekmovanja Košarkarske zveze Slovenije je sklenil, da podaljša rok prijav do j 10. novembra 1968, da bi lahko sodelovale tudi tiste šole, ki niso bile pravočasno obveščene. Določeni so bili centri, ki bodo izvedli področna tekmovanja do 10. aprila 1969. Ti so: 2iri, Žalec, Trbovlje, Murska Sobota. Maribor, Ljubljana, Nova Gorica. Postojna, Škofja Loka. Jesenice in Kočevje. Ti centri bodo pomagali pri orga-r.izaciji medrazreanih tekmovanj po šolah, na katerih se bodo lahko izkazali kandidati za šolsko re- prezentanco. Kot je bilo že objavljeno. lahko sodelujejo pionirji i in pionirke, rojeni leta 1954 in ka- [ sne je. KZS Celje : Olimpija 73:99 (35:60) CELJE — Igrišče na Skalni kleli, gledalcev nekaj desetin, sodnik Brumen < Domžale ). CELJE — Leskovšek 2. Zupan-čič 24, Sagadin I 2. Sagadin II 6, Zorko 6. Cetin 10, Petrovič 4, Tomažič 19. OLIMPIJA — Jeiovac 7. Verbič 10, Večerin 2. Božič 20, Polanec 32, Hočevar 18. Osterc 10. Igralci Olimpije, ki sodelujejo v SKL izven konkurence, so bili pred odmorom znatno boljši nasprotnik. Domačini, ki so v I. polčasu preveč menjavali ekipo, so v nadaljevanju presenetili z dobro igro.^_ ^ Zmaga in poraz TUZLA. 16. okt. — Danes so se začele kvalifikacije za vstop v II. ZKL — zahod, na katerih nastopajo Kroj in Maribor, Jedinstvo (Ogulin), Lokomotiva (Mostar), Kariovac 67 in domača Sloboda. Čudno je vedenje domačih odbornikov, ki so izjavili, da bosta sla v II. ligo Sloboda in najboljše moštvo. Slovenska zastopnika sta začeia razlčno. Kroj je premagal Jedin. stvo, Mariborčani pa so izgubili z domačini. Igralce iz SRS zlasti motijo žoge znamke »Tiger«, s katerimi so se tokrat prvič srečali. Kroj : Jedinstvo 67:45 (32:30) Čeprav so škofjeločani nastopili brez najboljšega strelca Logondra, so v finišu zlahka zmagali. Jutri verjetno pride tudi Logon-der. tako, da bo Kroj vendarle popoln. Sloboda : Maribor 75:68 (36:33) Ze naprej se je vedlo, kdo bo zmagovalec! Gostje so se borili kolikor so se mogli in na trenutke pokazali, kako se igra košarka. To. da tik pred koncem, ko so imeli domačini le točko naskoka, sta se »izkazala« sodnika in tekma je bila odločena. Za Maribor so koše dosegli: Sa-gai 3. Požar 13, Vahen 2. Krope 24, Inkret 3, Weldt 5, Lovše 12, Jagodnik 6. Jutri igrajo: Maribor : Lokomotiva, Kroj : Kariovac 67 in Slobo. da : Jedinstvo. J. KROPE Premije še nerešen problem MARIBOR. 16. okt. — Kaže, da je spor med delavci in vodstvom Maribora pred razpletom. Pretekli torek so se nogometaši spet zbrali pri rednem treningu. Zvečer pa je bil že drugi sestanek 7. igralci, na katerem so razpravljali o novem pravilniku in o mesečnih dohodkih. Dogovorili so se o ukinitvi ocenjevanja igralcev po vsaki tekmfi in o odpravi fonda. Kar zadeav mesečne dohodke so igralci predlagali enotne premije. in sicer 200.00 Sdin za zmago doma ali na tujem, 100.000 Sdin pa za remi. Vodstvo kluba pa želi višino premij povezati z uvrstitvijo na lestvici. Zato funkcionarji menijo, da ne morejo prevzeti obveznosti za izplačilo višjih dohodkov. Zato so sklenili, da bo poseben svet igralcev z vodstvom izdelal nov osnutek pravilnika. Glede neposlušnosti v zvezi z odhodom v Ljubljano pa bo UO razpravljal prihodnji ponedeljek. P. K. Jugoslavija bo naslednjo kvalifikacijsko tekmo (šesta skupina) igrala s Španijo, in sicer 27. t. m. v Beogradu. Spartak : C. zvezda 1:0 (0:0) TRNAVA, 16. okt,. Na prvi fi-rialni tekmi za srednjeevropski pokal so nogometaši Spartaka premagali C. zvezdo 1:0 (0:0). Edini gol je dal švec v 48. min. Pii C. zvezdi sta kot gosta igrala Presen (Maribor) in Bukal (Zel.). Povratna tekma bo 23. t. m. MANCHESTER — Na povratni nogometni tekmi za neuradno klubsko svetovno prvenstvo sta Manchester U. in argentinska enajsterica Estudiantes igrali neodločeno 1:1 (0:1). Prvak je Estudiantes, ker je na prvi tekmi zmagal 1:0. Prvenstvo NPL LJUBLJANA — V 6 kolu pod-zveznega prvenstva za člane so bili doseženi tile rezultati: Domžale : Usnjar 2:0, Borovnica : Ihan 1:1, Enotnost - Medvode 0:4, Elan : Dob 1:0 (Dob se je pritožil), Induplati : Mirna 4:2, Od- red : B. Krajina. Vodijo Domžale z 10 točkami, sledijo B. Krajina, Elan 9, Usnjar 8. Medvode, Induplati 6, Mirna, Dob 5, Borovnica 4, Ihan 3, Rakek 2 in Enotnost. Podzvezna mladinska liga — IV kolo: Slovan : -Rudar 3:1, Olimpija : Ljubljana 3:0, p. f. Hrastnik : Rog 3:2, Ilirija : Svoboda 0:1 pritožba Ilirija), Slovan : Litija 4:1. Vodi Slovan z 11 točkami pred Olimpijo in Rudarjem 10, Hrastnikom 6 itd. Podzvezna mladinska liga — skupina B: Olimpija : Rudar 3:1, Kamnik : Domžale (pritožba Kamnika). Vrstni red: Olimpija 6, Zagorje 4, Kamnik in Domžale 2 itd. Podzvezna pionirska liga — sku- | pina A: Ilirija : Slovan 5:0, Svo- | boda : Slavija 4:1, Kamnik : • Olimpija 1:3. Vrstni red: Olimpija 8, Ilirija in Svoboda 6, Ljubljana 5 itd. Pionirska liga — skupina B: Ljubljaa : Medvode 1:0. L. Spetič TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR~|. Pozornost tudi slabotnim Vsem. tistim, ki so odgovorni za šolsko telesno vzgojo, učiteljem, upraviteljem in pedagoškim svetovalcem bi delali krivico, če jim ne bi priznali progresivnih stremljenj in delno tudi lepih uspehov. Znani so primeri, ko so ponekod učenci sami pod vodstvom svojih učiteljev in ob podpori družbe uredili igrišča za košarko in rokomet; marsikje so postavili na trati pri šoli telovadni drog, gred in plezala ter uredili prostor za skakanje, da se lahko vadijo tudi med šolskimi odmori. V Ži-reh so si pri šoli uredili tudi drsališče, v Kranju in Ravnah na Koroškem so uvedli redne ure plavanja. Vse to so nedvomno vidna znamenja skrbi za učinkovito telesno vzgojo šolske mladine — znamenja napredka na tem torišču. Posebej naj omenimo še »šolo v naravi«, to je smučarske in plavalne tečaje, po katerih slovijo predvsem nekatere osnovne šole ljubljanskih občin. Morda ni več daleč čas, ko bodo lahko na tej ali oni šoli ugotovili, da so dokončno odpravili plavalno nepismenost. Marsikje pa ni pravega napredka. Marsikje poteka pouk telesne vzgoje še po starem, lahko bi rekli avstro-ogrskem for- malističnem načinu poveljevanja in čakanja v vrstah, Tudi se še dogaja, zlasti v nižjih razredih osnovnih šol, da koristijo ure telesne vzgoje za kaj drugega, za druge predmete Pa še to: niso redke šole, ki nimajo na trati, kjer otroci telovadijo, niti lesenega dioga niti doma izdelanega koša za košarko ali n. pr, hloda, ki bi služil za preskakovanje, za vaje v ravnotežju in podobno. V težnji po odpravljanju takih in podobnih slabosti v šolstci telesni vzgoji ter v boju za novo in boljše pripravljata Zveza pedagogov telesne kulture Jugoslavije in Združenje zdravnikov športne medicine Jugoslavije kongres, na katerem se bodo temeljito pomenili o uveljavljanju kar najbolj učinkovite telesne vzgoje in športa. Osrednji temi kongresa, ki bo od 12. do 14. decembra v Opatiji, in na katerem bodo sodelovali strokovnjaki iz vseh republik, bosta »Telesna vzgoja in šport v luči izobraževalnega procesa« in »Oprošča-nje učencev od pouka telesne vzgoje.« Nekateri izvedenci predlagajo, da bi odpravili sedanji numerični način ocenjevanja. ki je bil za del učencev odbijajoč. Bil je namreč tak, da je odbijal prav tiste, ki so telesne vzgoje najbolj potrebni. Predlagajo, da bi v prihodnje uvedli predvsem registriranje sprememb v telesnem razvoju šolske mladine. Novost pomeni tudi zahteva, da naj ne bo nihče povsem oproščen telesne vzgoje. Za tiste, ki so slabotni, naj bi uvedli posebne ure. V tezah za kongres so tudi nove pobude za sestavljanje učnih programov. V prihodnje naj bi jih sestavljali učitelji sami ob sodelovanju prosvetnega svetovalca in zdravnika. Takšni programi bi v večji meri upoštevali potrebe učencev, njihove interese in krajevne razmere. D. U. Brez tekmovalcev SRS Končano hitrostno avtomobilsko prvenstvo SFRJ LJUBLJANA, 16. okt. Zvezna športna komisija pri AMZJ je letos razpisala štiri hitrostne avtomobilske dirke in tri rally preizkušnje za prvenstvo Jugoslavije. Medtem, ko je avtomobilsko hitrostno prvenstvo že končano, pa bo v soboto in nedeljo še zadnja rallv preizkušnja — »1000 km Beograda« . Na hitrostnem prvenstvu so naslove državnih prvakov osvojili: GRUPA 1. — avtomobili do 1150 ccm Branislav Boškovič NSU 110 AMK Beograd; do 1300 ccm: Darko Vlahovič NSU 110 SC, AMK Beograd; nad 1300 ccm: Bogdan Damjanovič Ford Cortina GT, AAMK Beograd. GRUPA 5 — avtomobili do 850 ccm: Srdan Jankovič Zastava 850 AAMK Beograd; do 1000 ccm: Joviča Palikovič NSU TTS, AMD Zagreb; nad 1000 ccm: Goran Strok Austin Cooper S, AMK Beograd. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Beograda in Zagreba, ki so osvojili vsa prva mesta. Zanimivo je. da se dirk za državno prvenstvo ni udeležil noben tekmovalec iz Slovenije. Kje so vzroki? Verjetno predvsem v tem. ker so bile vse štiri dirke v Srbiji in torej za slovenske tekmovalce le nekoliko predaleč. Prav gotovo je v Sloveniji nekaj tekmovalcev, ki bi radi tekmovali. Ni dolgo tega, ko so bili prav’ slovenski tekmovalci med najboljšimi v Jugoslaviji. Upoštevati pa moramo, da so bila takrat tudi številna avtomobilska tekmovanja v okviru avto-moto dirk (Kamnik. Maribor, Nova Gorica) v Sloveniji. Letos pa ni bilo pri nas. z izjemo nekaterih manjših rallyjev, nobene avtomobilske prireditve. Odgovorni športni delavci pri AMZS bi morali malo razmisliti o tem in v prihodnjem letu pripraviti vsaj eno dirko za državno prvenstvo v Sloveniji. Zanjo bi bilo prav gotovo veliko zanimanje med slovenskimi tekmovalci, z veseljem pa bi prišli tudi vsi ostali najboljši jugoslovanski dirkači. Malo boljše je s tekmovalci, ki so se specializirali za rally tekmovanja. čeprav lahko tudi te preštejemo na prste,. To so: Aleš Mrzel iz Ljubljane, Rajko Krašna iz Kopra in Pavle Berginc iz Kobarida. katerim je avtomobilski šport le toliko pri srcu, da vztrajajo. Vprašanje je. kako bo prihodnje leto? DARKO KLARIČ Prizadevanje ni brez odziva Dve leti jutranje oddaji radia »Telesna vzgoja — šport — rekreacija« UTRINKI ROMUNSKI SODNIKI — Vodstvo NK Dinamo iz Zagreba je zahtevalo pri pristojnem forumu, da prvenstveno tekmo Dinamo — Beograd v Beogradu sodijo tuji sodniki. Odločili so se za romunsko trojico. STROGE KAZNI — Odgovorni funkcionarji argentinske enajsterice Estudiantes so ob prihodu v Manchester izjavili, da je argentinska zveza zagrozila vsem igralcem z najstrožjimi kaznimi za kakršnekoli nerede v Angliji. Vsakdo, ki bi se spozabil med tekmo ali po niej, ga čaka eno do tri leta prepovedi igranja nogometa. STENGEL SE UMIKA IZ RINGA — Zahodnonemški boksar pol-težke kategorije Lothar Stengel, ki je pred kratkim izgubil naslov za svetovnega prvaka, izjavlja, da se bo dokončno umaknil iz ringa. Za ta korak se je odločil zaradi družinskih vzrokov. PLANINE IN LJUDJE LJUBLJANA — Danes mineva točno dve leti, odkar je na sporedu ljubljanskega radia vsako jutro oddaja z naslovom »Telesna vzgoja — šport — rekreacija«. Privškov športni aviso je sleherni dan, z izjemo nedelj in praznikov, uvod v oddajo, namenjeno najširšemu krogu poslušalcev. Ob delovnem jubileju oddaje smo se pogovarjali z urednikom športne redakcije radia Ljubljana Stanetom Urekom. DELO: Kako je pravzaprav , in jim ponudili velik avdito- sebne oddaje kot prapravo na smučanje, pred vsakoletnim pohodom ob žici programiramo načrtno treniranje itd. nastala oddaja? Urek: Priznati moram, da ideja ni prišla iz vrst športnega uredništva. Nastala je po zamisli skupine, ki je pripravljala nov blok jutranjih oddaj od petih do osmih. Zamišljena je bila bistveno drugače kot jutranja športna oddaja izpred petnajstih let, »Jutranja telovadba.« Oddaja je namenjena starim in mladim. Njen cilj jc na nevsiljiv in radijsko primeren način učiti: dalje — vzpodbujati k telejsni aktivnosti in posegati tudi na mejna področja. DELO: Kdo pripravlja oddajo? TO STORI ZA VAS OGLAS V »DELU« PROF. DRAGO ULAGA Urek: Po vsebinski plati leži največ odgovornosti na profesorju Dragu Ulagi. Po radijski in oblikovni plati skrbim za oddajo sam, redaktor pa je študentka VšTK in znana košarkarica Olimpije Nada Šiftar. Pritegnili smo širok krog strokovnjakov rij — skoraj pol milijona naših naročnikov. Oddaja je kmalu prerasla na začetku zadane naloge in se razvila v samostojno oddajo take vrste, ki ji v mednarodni radijski praksi skoraj ni primere- Ko so naši predstavniki poročali o njej na treh velikih mednarodnih sestankih, kot o posebni obliki našega dela na področju obveščanja, so oddaje vzbudile med strokovnjaki z vsega sveta veliko zanimanje. DELO: Kakšna je razlika med običajnimi radijskimi športnimi oddajami in oddajo o kateri govorimo? Urek: Ugotovitev, da imajo športne prireditve veliko gledalcev,' da pa je malo takih, I ki bi aktivno sodelovali, je splošno znana. Običajne oddaje so namenjene poročanju o večjih in manjših športnih dogodkih, o delu in življenje športnikov in organizacij. Jutranja oddaja »TV — S — R« je namenjena preusmeritvi pozornosti naših poslušalcev na ustrezne navade vsakega od nas. Ljudje sicer vedo, da bi morali del prostega časa odmeriti športu in igri, toda ustreznih navad ni. DELO: Kakšno tematiko o-bravnavate v oddajah? Urek: Ob ponedeljkih teme o športnem režimu življenja, ob torkih so na programu konkretni napotki za gimnastične vaje v sobi povezani z jutranjo telesno nego, ob sredah telesna vzgoja in šport v šolah, ob četrtkih so teme namenjene športnemu treniranju, ob petkih govorimo o-bičajno o poklicnem delu in končno ob sobotah o športni rekreaciji za konec tedna. Na vso moč se trudimo, da bi bile teme vselej aktualne, prilagojene letnim časom. Pred kopalno sezono n. pr. posredujemo sestavke o plavanju, pred zimo programiramo po- STANE UREK DELO: Kakšen je odmev med poslušalci? Urek: Naši stiki s poslušalci nam povedo, da so vsakodnevne oddaje »TV — š — R« našle oziv, da so se na nek način obnesle, da jih poslušalci spremljajo z razumevanjem. Zdi se nam, da so začeli o stvareh, o katerih govorimo, razmišljati. In to je veliko. Nekateri nam pišejo. Odgovarjamo jim prek oddaj ali v pismih. Oddelek za stik s poslušalci res še ni napravil natančne obdelave poslušanosti m odziva na oddajo. Po pismih in po odzivih, ki so nam dostopni, sodimo, da ima oddaja precejšen odmev in da služi svojemu namenu: humanističnemu pojmovanju telesne vzgoje, športa in športne rekreacije. DELO: Koliko oddaj ste doslej napravili? Urek: Seveda jih je, čeprav dveletnico- Bila je na sporedu vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih; pripravili smo jih torej nekaj več kot 600. DELO: Pa je toliko gradi- va. toliko tem, toliko možnosti? Urek: Seveda jih je, č.eprav določene stvari načrtno ponavljamo, da dobijo večjo veljavo. Na primer propagiranje pešačenja. O tem imamo gotovo vsak teden en prispevek. Včasih naprosimo različne avtorje, da nam določen problem obdelajo iz svojega zornega keta. Profesorji, zdravniki, učitelji, trenerji in športniki: Joža Trdinova, Jože Šturm, Jože Ažman, Miha Potočnik, Mitja Prešern, Jože Beslič, Andrej Ulaga, Janez Tome, Cene Praprotnik, Silvo Kristan, Milutin Pavlovič, Marijan Jeločnik, Ivo Bajec, Pa-,vle Šegula, Marko Rožman, Miro Cerar, Cveto Pavčič, Metka, Pocajt, Mici Havlina, dr. Ljubica Vučetič, Zoran Na-prudnik, dr. Alojzij Šef, Ljubo Jovan in drugi so naši sodelavci. DELO: Kakšne načrte imate, ko stopate v tretje leto? Urek: S prof. Ulagom že kake pol leta čutiva, da mora oddaja napraviti nov korak naprej. V mislih imava, ne vem če se bom prav izrazil, vstop poslušalcev v oddajo. Drugače rečeno. Tudi poslušalec naj dobi besedo, in to, tako da ga bomo slišali. E. K. Milan Merčun: »Nikoličeva v neposrednem prenosu!« LJUBLJANA. 16. — Generalni direktor RTV Ljubljana Mi-govoru pojasnil, da so jugo-lan Merčun je v kratkem raz-slovanske televizijske postaje skupno določile program neposrednih in magnet oskopskih prenosov iz Mexica, vendar je bila sedemurna časovna razlika najtežji problem, ker so številni prenosi preko satelita šele po polnoči ali v zgodnjih jutranjih urah: »Seveda pa lahko zagotovim, da bomo v posredovanju programa iz Mexi-ca elastični in tako bomo neposredno prenašali atletski finale 800 m ženske, če bo v njem tekla Vera Nikolič in če bo tudi neposreden satelitski prenos, čeprav v soboto zvečer neposreden atletski program ni na sporedu.« A. P. Pokal Jelovice Preteklo nedeljo je MO PD Radovljica pripravil tradicionalno orientacijsko tekmovanje za »Pokal Jelovice«. Na startu pri Koči na Zgoški ravni se je zbralo 16 ekip planincev in tabornikov iz Radovljice, - Kranja, Laškega in Ljubljane. Tekmovali so v pionirski, mladinski in članski konkurenci. Med pionirji je zmagala ekipa PD Radovljica II 373 točk), med mladinci PD Radovljica I (693 točk) in med člani ekipa PD Radovljica (732 točk). PD Radovljica pa ne zasluži le pohvalo za odlično pripravljenost ekip, pač pa tudi za več kot zgledno organizacijo tekmovanja. Zvezno orientacijsko tekmovanje V soboto in nedeljo so se na planini Jelovici nad Titogradom . pomerile članske ekipe iz vse Jugoslavije v planinskem orientacijskem tekmovanju. Tekmovanja ki ima značaj državnega prvenstva se je udeležilo 17 ekip iz vseh republik, med njimi tudi 3 iz Slovenije. Ker so bile druge ekipe fizično izredno močne in imajo za seboj tudi že mnogo podobnih tekmovanj, se naši tekmovalci niso mogli zadovoljivo plasirati. Ekipa PD Ruše je zavzela 12. mesto, ekipi PD Celje I in II. pa 14 in 15. mesto. Zmagala je ekipa PD Zagreb Matica pod vodstvom ing. Zlatka Smerketa. Srečanje treh dežel V soboto in nedeljo bo v Beljaku zopet srečanje »Treh dežel«, planincev Furlanije, Koroške in Slovenije. Srečanje sc bo začelo v hiši očeta dr. Juliusa Ku-gyja, nadaljevalo pa se bo s sprejemom na deželni vladi in delovnim sestankom. V nedeljo si bodo ogledali Comptonovo razstavo in napravili izlet v Kock in na Kaiserburg. PZS bo zastopalo 15 najvidnejših planinskih delavcev na čelu z dr. Potočnikom, srečanja pa se bo udeležil tudi dr. Marijan Brecelj, predsednik PZJ, ki je bil vabljen še posebej. Kot eden glav- nih problemov delovnega sestanka se bo verjetno zopet postavilo vprašanje reprocitete članskih ugodnosti, o čemer pa je naše stališče znano. S Triglava v Jajce Planinska štafeta ob 25-letnici AVNOJ, ki je 15. septembra krenila s Triglava proti Jajcu po dveh smereh, dobro napreduje. Mladi planinci PD Sežana so primorsko štafetno palico 13. t. m. predali planincem iz Postojne. Gorenjsko-štajerska štafetna palica pa bo v nedeljo prispela na Tojzlov vrh. Ob tej priliki ji bodo člani PD Kozjak Maribor pripravili svečan sprejem, istočasno pa bo tudi piknik za vse udeležence akcije »75 mariborčanov na Triglav« Srečanje na Bohorju V nedeljo so se na Bohorju zopet srečali mladi planinci iz Nove Gorice, Senovega in Brestanice. Lepo vreme in odlična organizacija sta pripomogla, da se bo preko 80 pionirjev in mladincev še dolgo spominjalo tega dne, ki jim je kar prehitro minil v pečenju kostanja, ražnjičev in prijateljskem kramljanju. Varstvo narave V Vipavi bodo 19. in 20. oktober posvetili varstvu narave. V sodelovanju s komisijo za varstvo narave PZS in bližnjimi društvi bodo pripravili več predavanj in tudi izlet v botanični vrt pod strokovnim vodstvom. Predavanja bodo posebej za gimnazijo in višje razrede osemletke, dalje za udeležence seminarja o varstvu narave iz PD Sežana, Ajdovščina, Nova Gorica in Vipava, ter za člane lovske družine Vipava. Osnovna planinska šola V četrtek 10. t. m. so v Mariboru otvorili letošnjo osnovno planinsko šolo PD Kozjak, v katero se je vpisalo 24 mladih planincev. Uvodno predavanje je otvoril predsednik društva Lojze Petelinšek, nato pa je predaval o naših gorah Franček Vogelnik. Predavanja planinske šole bodo enkrat tedensko, trajala pa bo predvidoma do srede decembra. NADA ŠIFTAR MIRKO RUPEL Valvasorjevo berilo Druga, izpopolnjena izdaja - reprezentativna oblika in oprema - veliki format 17x24 cm - barvni ščitni ovitek - 140 podob Knjiga stane v prednaročilu samo 120 din, plačate pa jo lahko v 4 rednih mesečnih obrokih po 30 din. Knjigo lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih in poverjenikih ali pa pri oddelku za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3 s priloženo naročilnico. NAROČILNICA D-1 Podpisani(a) nepreklicno naročam VALVASORJEVO BERILO po naročniški ceni 120 din. Znesek 120 din bom plačal(a) — naenkrat — v 4 zaporednih mesečnih obrokih po 30 din po prejemu računa na tekoči račun Mladinske knjige 501-1-30/1. Ime in priimek .................................. Poklic: .......................................... Natančen naslov: ................................ Zaposlen(a) pri: ................................ Datum: ...........„..... Podpis: ............... \ 6. stran — VI. DELO LJUBLJANSKA IZDAJA -__________________ V nekaj vrstah LJUBLJANA Izlet upokojencev — Društvo upokojencev občine Ljub-ljana-Bežigrad, bo priredilo 28. oktobra enodnevni izlet v Goriška Brda, vračali pa se bodo prek Idrije in Tolmina. Cena potovanja je 23 dinarjev. Popotniki v Ljubljani — Na Ljubljanskih ulicah vidimo vsak dan večje skupine dolgolascev, ki so zelo različnih narodnosti — Angleži, Irci, Skoti, Nemci. Oblečeni so v kaj različna oblačila, od starih vojaških uniform, pa do juta-stih vreč. Najraje se zadržujejo na ploščadi pred Figovcem in v bližini železniške postaje. Železniška postaja — Na starem delu železniške postaje so začeli delavci menjati stare železniške tire, ki so bili že precej izrabljeni. Zaradi popravil je promet otežkočen. Razglasni pano JLA — Reklamni pano pred domom JLA. pred avtobusno postajo so vojaki napolnili z noro kolekcijo slik, ki prikazujejo izlet starešin JLA na Triglav. Pommes frittes Ocvrt krompir, ki ga Ljubljančani zelo radi kupujejo, so začeli prodajati tudi v kiosku na Fi-govčevem- vrtu. Navadna porcija stane 1 dinar, posebnost pa je pommes frittes z majonezo, ki stane 1,6 dinarja. Cevi za toplovod polagajo — Poleg stolnice, tam kjer ponavadi prodajajo cvetje, so razkopali tlak, položili cevi za toplovod. Na upravi trgov upajo, da bodo dela v nekaj dneh končana. Bliža se dan mrtvih in bodo potrebovali prostor za dodatne stojnice za cvetje. M. S. Jazzovski koncert — Nocoj ob 20. uri bo v hali Tivoli nadvse zanimiva prireditev, ki bo nedvomno enkratno doživetje zlasti za ljubitelje jazz glasbe. Nastopil bo namreč jazzovski orkester »Jazz — Band« iz lllinoiske univerze. Za koncert prodajajo vstopnice že nekaj dni in prav po rezervaciji le-teh lahko trdimo, da je ljubljanskemu občinstvu jazz-glasba še vedno pri srcu. Kolektivni duh - pogoj obrambe Mestna konferenca SZDL Ljubljana razpravljala o vseljudski obrambi LJUBLJANA, 16. oktobra — Mestna konferenca SZDL je na nocojšnji seji spet razpravljala o pripravah na vseljudsko obrambo. Člani mestne konference ter številni gostje — predstavniki zveze borcev iz Ljubljane ter drugih mestnih družbeno-političnih organizacij — so obravnavali vseljudsko obrambo z raznih vidikov. Predsednik mestnega sveta inž. Miha Košak, je kot predsednik odbora za narodno obrambo pri mestnem svetu spregovoril o splošnih obrambnih konceptih na področju Ljubljane. Dejal je, da mora vsakdo čutiti obveznost, da se mora upreti napadalcu, ne da bi čakal ukazov — bodisi v enotah za oborožen boj, enotah civilne zaščite ali pa v naporih na svojem delovnem mestu. Jugoslovanska ljudska armada ostane jedro v oborože- nem spopadu, okoli nje pa bi se oblikoval odpor povso-di. Oddelki za narodno obrambo že sedaj aktivno delajo pri čimboljši usposobitvi informativne in zdravstvene službe, pri urjenju občanov in pri izvajanju zaščitnih ukrepov po delovnih organizacijah. Organizacija narodne obrambe na ljubljanskem področju je dobro vpeljana in se še nenehno usposablja, je povedal Rudi Lampret, načelnik uprave za narodno obrambo. Na pobudo republiškega odbora za narodno obrambo nameravajo tudi uvesti v zadnjih dveh razredih osemletke kot poseben predmet »Osnove samozaščite in civilne zaščite«. Clan mestne konference Niko Toš je poudaril, kako zelo je zanemarjen pri nas čut za kolektivnost, predvsem pri mladih. Pri pripravah za vseljudski odpor tega ne smemo pozabiti. Kolektivni duh je potrebno razvijati na vseh področjih, še posebno pa s športom. Ob koncu tega zanimivega pogovora je predsednik mestne konference SZDL Janez Zemljarič poudaril vlogo SZDL in njeno naslanjanje na. bogate izkušnje iz NOB, ko je bila Osvobodilna fronta voditelj oborožene vstaje. Koordinacijski odbor za vprašanja vseljudskega odpora pri mestni konferenci je v svojem dosedanjem delu pripravil pester program narodne obrambe, še posebno so se dotaknili pomena Rdečega križa, ljudske tehnike, delavskih univerz, usmerjanja mladine v vojaške akademije, vloge tiska, žena, študentov, pripravili pa so tudi veliko posvetovanje, na katerem so se prisotni družbeno politični delavci iz Ljubljane obvezali, da na svojem področju pripravijo predavanja o vseljudskem odporu. TIT DOBERŠEK aauniii m* V soboto bo „napad“ na Kranj Prva celovita vaja civilne zaščite pri letalskem »napadu« na mesto V Kranju se že več dni pripravljajo na praktično vajo civilne zaščite v primeru letalskega napada s klasičnimi bombami in atomsko bombo. To bo prvi prikaz vseljudske obrambe v Sloveniji, zato bo kranjska vaja primer drugim mestom, ki bodo podobne akcije organizirala kasneje. V HOTELU UNION TUDI FRIZERSKI SALON — Popoldne je predsednik delavskega sveta hotela Union, v starih recepcijskih prostorih odprl najmodernejši brivsko-frizerski salon v Ljubljani. Načrte za lokal sta izdelala ing. Ivan Bešter in ing. Marjan Amailetti. Lokala so začeli urejati šele julija. Dela je opravilo G-P »Tehnika«, sredstva pa je prispeval hotel Union iz lastnega sklada. Preureditev in oprema prostorov je stala približno 200.000 dinarjev. Zenski del salona je opremljen z devetimi sedeži za urejanje pričesk, moški del pa ima štiri sedeže za britje in striženje. Novi lokal ima še poseben prostor za barvanje in umivanje glav. R. Dremelj Republiški sekretariat za narodno obrambo, ki je pobudnik te vaje, je izbral Kranj zato, ker po svojem sest.avu najbolj ustreza in ker bo v tem primeru lahki] dal najbolj celovit prikaz. V Kranju so se te naloge, kot je v torek povedal predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar, lotili zelo resno. Ta zavzetost pa ne velja le za občinsko vodstvo, marveč opažajo, da so se ljudje na vseh področjih zelo prizadevno lotili priprav. Zato pričakujejo, da bo vaja uspela in, kar je še zlasti potrebno, da bodo občani dobili občutek pomembnosti splošne civilne zaščite in se zavedli resnosti deleža nalog, ki jih ima pri tem vsak posameznik. V akciji pri »obrambi« in »reševanju« bo udeleženih o-koli 1300 ljudi iz različnih enot od civilne zaščite v krajevni skupnosti in delovnih organizacijah do zdravstve- ne službe in vojaških enot. Skratka, sodelovale bodo vse službe, ki bi prišle v poštev v primeru pravega bombnega napada, pri katerem, se je treba najprej z orožjem braniti, nato pa reševati ljudi in premoženje. V tej vaji bodo posebej prikazali delovanje občinskega štaba za narodno obrambo ter enote civilne z.aščite v krajevni skupnosti Vodovodni stolp in v tovarni »Sava«. Teritorialna protiletalska enota pa bo »branila« industrijski bazen ob Savi. Osrednji del prikaza delovanja civilne z.aščite bo na gradbišču novega naselja Vodovodni stolp. Tam bodo opoldne »bombardirali« stanovanjski del mesta. Pred tem pa bodo letala »napadla« tovarno »Sava« in letališče na Brniku. Občinski štab za obrambo, ki bo vodil vso akcijo, se bo že zjutraj preselil v poslopje osnovne šole v 5 km oddaljenih Predosljah. Tam bo delovala tudi redakcija lokalnega lista »Glas«, ki bo ta dan izdala posebno številko s poročili o »napadu«. V naselju Vodovodni stolp bodo prikazali reševanje »ranjencev« iz stolpnice in izpod »ruševin«. Zanje bodo postavili dve sanitetni postaji, pri reševanju pa bodo sodelovali tudi helikopterji. Gasilci bodo gasili goreče poslopje, vodovodni inštalaterji bodo popravili počeno cev, električarji podrt električni drog, komunalci poškodovan kanal, delavci cestnega podjetja pa bodo zakrpali razrito cesto. Sodelovala bo še Sprejem mladih delavcev Iskre v ZK LJUBLJANA, 16. okt. — Jutri dopoldne bo v obratu tovarne »Iskra« v Pržanu slovesen sprejem mladih proizvajalcev v Zvezo komunistov. V ZK bodo sprejeli še sedemnajst novih članov. Spreje mbo v prostorih podjetja. Mladim komunistom bo govoril sekretar osnovne organizacije v podjetju. R. D. vojaška enota, ki bo razkužila ljudi, ki bodo prišli v stik z »atomskim prahom«. Kot že omenjeno bo sobot-na akcija v Kranju zgledna za druge, zato si jo bodo ogledali predstavniki iz vseh slovenskih občin, iz republiških organov Slovenije in iz drugih republik ter zastopni ki JLA O vaji bodo posneli poučen film, ki ga bodo prikazovali po vsej Jugoslaviji. V soboto dopoldne pa bodo v poslopju občinske skupščine odprli razstavo, na kateri bodo prikazali vse predmete potrebne za organe civilne zaščite. Pripravil jo bo republiški sekretariat za narodno obrambo v sodelovanju z občinsko skupščino Kranj. V praktični vaji bo torej sodeloval vsak dvajseti Kranjčan. Za drugih devetnajst bo sobota sicer običajen dan, saj bo življenje v mestu potekalo normalno. Ven dar pa bo sama vaja pritegnila pozornost mnogih me ščanov, da si jo bodo ogleda li. Pa tudi poleti letal nad mestom, eksplozije »bomb« in zavijanje siren bodo dali svoje zunanje obeležje akciji. LADO STRU2NIK Pogledal in pobegnil Preiskovalci rekonstruirali torkovo nesrečo na Trojanah LJUBLJANA, 16. okt. — Včerajšnjo nesrečo, ki se je premerila na Trojanah, so začeli organi javne varnosti takoj raziskovati. O poteku nesreče in preiskavi sta danes pripovedovala novinarjem inšpektor Janez Perčič in vodja sektorja za promet UJV Ljubljana Zdravko Petrič. Osebni avtomobil fičko KR 109-35 je vozil iz Celja proti Trojanam. Približno sto metrov pod' Trojanami je trčil doslej neznanim tovornjakom s prikolico. Pri trčenju sta izgubila življenje voznik ficka Franc Prašnikar in njegova žena Božena, voznik tovornjaka pa je po nesreči pobegnil. Fička je odneslo v jarek in ga zato ni bilo mogoče videti s ceste. Zato so bili miličniki o nesreči pozno obveščeni. Patrulja milice je prišla na kraj nesreče šele 40 minut po dogodku, preiskovalni sodnik, zdravnik in člani komisije pa so prišli na kraj nesreče šele okrog polnoči. Zaradi hude teme so potrebovali dve ure, da so dobili vse potrebne podatke. Ugotovili so, da sta bila oba ponesrečenca zaradi hudih poškodb takoj mrtva. Od tovornjaka so našli samo odpadlo pozicijsko lučko, * s kromiranim obročkom in gumijasto podlogo s trikotnikom, ki je sestavni del večjega trikotnika (sestavljen iz štirih trikotnikov). Na razbitini fička so našli zelene ali morda sivo-zelene odtiske laka s tovorjaka. Priči nesreče sta bila mati in sin bližnje hiše, ki sta slišala močan pok. Na ceste sta videla tovornjak, šla sta vsak po svoji strani ceste in opazila v jarku razbitino fička. V istem času se je vrnil tudi voznik, ki je prav tako slišal pok. Ta voznik je kasneje tudi obvestil policijo, še ne- ki občan je videl dogodek na cesti, šofer tovornjaka je nekaj časa hodil okoli vozila, potem pa je sedel v kabino m odpeljal. Na tovornjaku se gotovo poznajo znaki nesreče, kajti trčenje je bilo zelo hudo. Ostanki fička imajo na strehi poškodbe, ki so jih odtisnile gume tovornjaka. Letos so pobegnili že štirje šoferji po nesrečah s smrtnim izidom. Včeraj — četrti pobeg — je hkrati prvi, ki ga še niso raziskali. ALEKSANDER LUCU Posebno obvestilo Včeraj 15. oktobra okoli 21.45 se je na cesti Ljubljana — Celje pod trojanskim klancem zgodila huda prometna nesreča. pri kateri sta izgubila življenji voznik osebnega avtomobila fiat—zastava 750 Franc Prašnikar in njegova žena Božena Voznik Prašnikar, ki je vozil proti Ljubljani, je pri srečanju trčil 7. neznanim tovornim avtomobilom. Voznik tovornjaka se po trčenju ni ustavil, tem. več je pobegnil in odpeijal v smeri proti Celju. Pobegli voznik je vozil tovorni avtomobil zelene barve. Od tovornjaka, ki je imel lahko tudi priklopnik, je pri trčenju odpadlo rdeče okroglo steklo zadnje pozicijske luči m odbojno trikotno steklo. Obstaja domneva, da so na levi strani tovornega avtomobila pri nesreči nastale še kake druge poškodbe. Prosimo vse, ki so bili v kri* tičnem času, oziroma vozili na cesti Ljubljana — Celje in ki lahko dajo kakšne podatke o pobeglem vozniku in avtomobilu ali kakršnekoli druge podatka o tej nesreči, ki bi organom javne varnosti koristili pri iskanju pobeglega voznika, da to sporočijo najbližji postaji milice ali upravi javne varnosti Ljubljana, Prešernova 18, telefonska številka 92. Posebno prosimo voznika osebnega avtomobila fiat 1300, svetle barve, ki je po nesreči okoli 22 ure vozil od Trojan proti Celju za nekim tovornjakom, da se zaradi informacij o tej nesreči zglasi ali sporoči svoj naslov najbližji postaji milice. Voznik avtomobila fiat 1300 nesreče verjetno sploh ni videl, ker je poškodovani osebni avtomobil ob nesreči zaneslo pod cesto. Iz pisarne Uprave javne varnosti v Ljubljani Potrjena smrtna kazen za Jeliča Zavrnjena pritožba pripadnika ustaške teroristične skupine iz Nemčije, ki je podtaknil razstrelivo na beograjski postaji BEOGRAD, 16. okt. (Tanjug) — Jugoslovansko vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo obtoženega Ivana Jeliča ter njegovega branilca kot neutemeljeno ter je potrdilo sklep okrožnega sodišča v Beogradu ter vrhovnega sodišča Srbije o smrtni kazni. Tako je razsodilo vrhovno jugoslovansko sodišče po javni seji, ki so se je udeležili tudi obtoženi Ivan Jelič, njegov odvetnik ter predstavnik zveznega javnega tožilstva. Kot je znano, je obtoženi Ivan Jelič prišel kot pripadnik ustaške teroristične skupine, ki deluje v Zahodni Nemčiji, dvakrat v Jugoslavijo, in sicer 28. aprila ter 23. Občanov barometer Malo upov za zasebno gradnjo Posvet predstavnikov občine Šiška in lastnikov gradbenih parcel v Kosezah se je končal brez odločitve — Dokončno sodbo — znova urbanisti Žreb je odločil Peter Marter, košarkar ljubljanske Olimpije, je seveda izbral olimpijske igre kot dogodek, ki je v zadnjem tednu posebno pritegnil njegovo pozornost: »Zares sem razočaran, ker so kratki filmi s košarkarskih tekem samo v olimpijskem pregledu, obenem pa JRT očitno nima posluha za aktualnost, ker je zares neopravičljivo, da ne bo prenašala vse atletske in plavalne dogodke neposredno!« V kratkem dia.ogu o olimpijskem programu in košarkarski reprezentanci Jugoslavije je Peter Marter potrdil ze večkrat zapisano misel, da je žreb pravzaprav odločil vse finaliste v okviru košarkarskega turnirja: »ZDA, SZ, Jugoslavija in Brazilija so tudi sicer svetovne velesile, toda tokrat smo prišli v zares lahko skupino, tako da bo odločala o nasi uvrstitvi med štiri najboljše reprezentance samo tekma z Italijo! ZDA bodo ponovno olimpijski prvak, medtem ko bo Jugoslavija v borbi za bronasto kolajno premagala Brazilijo, kar bo doslej največji uspeh v zgodovini jugoslovanske košarke. Olimpijski turnirji so namreč najtežja preizkušnja.« »Kaj bi najprej »zgradili«, če bi odločali o nadaljnjih gradnjah na področju Ljubljane?« »Rekreacijski center z zimskim bazenom kot njegovim središčem je osnovna urbanistična zamisel v vsakem modernem mestu, obenem pa je v Ljubljani tud; kritično z dijaškimi domovi za srednje šole. Obe gradnji sta zares nujni.« »Ali bomo letos ponovno gledali Olimpijo v starem košarkarskem sijaju?« »Nikoli se še nismo tako resno pripravljali in prepričan sem, da bo tudi naša. najmlajša generacija pod vodstvom izkušenega Daneva doživela zmagoslavje v zvezni ligi in mednarodno afirmacijo.« »Kakšno vprašanje bi zastavili javnemu delavcu?« »Kdo je odgovoren, da so neposredni prenosi iz Mehike pravzaprav izjema v televizijskem programu, čeprav ostale evropske televizije prenašajo skorajda vse dogodke neposredno? Mislim, da bi na takšno vprašanje lahko najbolj kenkretno odgovoril generalni direktor RTV Ljubljana!« XXX Generalni direktor HTV Ljubljana Milan Mcrčun nam je s televizijskim programom v roki pojasnil, rta so vse jugoslovanske televizijske postaje sestavile skupen program neposrednih in posrednih prenosov iz Mehike: »Časovna razlika je seveda najveeji problem, ker sprejemamo večino programa po polnoči ali v zgodnjih jutranjih urah. Seveda bi bili mnogo višj* tudi finančni stroški, če bi vsak program dajali dvakrat. Ljubljanska TV je sestavni del jugoslovanske TV mreže in način posredovanja oddaj ,ie skupni dogovor. usklajen z Evrovizijo. Seveda pa lahko zagotovim, da bomo v posredovanju programa iz Mehike »elastični« in borno neposredno prenašali finale 800 m ženske, če bo v njem tekla Vera Nikolič in če bo neposreden televizijski prenos preko satelita.« A. P. LJUBLJANA, 16. okt. — Viharna razprava v prostorih šišenske občinske skupščine o prihodnosti individualne stanovanjske graditve na območju Kosez, ki so se je razen 26 zasebnih lastnikov gradbenih parcel udeležili še predsednik občinske skupščine šiška Danilo Sbrizaj in predstavniki občinskega sveta za urbanizem ter sklada za komunalno urejanje zemljišč, ni prinesla nobene dokončne odločitve. Morda je lastnikom gradbenih parcel na območju med Vodnikovo. Koseško in Podutiško cesto le dala malce upanja, da končna beseda ne bo šla tako zelo v njihovo škodo. Kje je zdaj ta kamen spotike, ki je povzročil toliko hrupa? šestindvajset zasebnikov je pred časom kupilo gradbene parcele v Kosezah na prostoru med Vodnikovo, Koseško in Podutiško cesto za zelo drag denar (4.500 do 5.000 starih dinarjev za kvadratni meter). Občina je v splošnem in načelno privolila v zasebno gradnjo na omenjenem območju. Natančno pa se ni opredelila, saj tedaj še ni bilo zazidalnega načrta. Poznejša načrtovalna dela urbanistov pa so pokazala, da so se zasebne gradbene parcele kot so dejali danes predstavniki občinske strani, »vsedle« takorekoč v sredino koseškega kompleksa in da so s tem postavile na glavo sistematično graditev celotne soseske. Na koncu koncev se je svet za urbanizem odločil, da na tem območju ne bo dovolil nove zasebne graditve. Vsi predlogi za ureditev Kosez so namreč terjali, naj bi na tem območju dali prednost blokovski graditvi, in sicer zavoljo cenejših kemualnih naprav, zavoljo cd sile ugodnega terena in zaradi gostote naseljenosti. Lastniki parcel bi se morali umakniti čez Podutiško cesto na precej slabše in močvir-nejše zemljišče. Po teh predlogih so sestavili zazidalni načrt. Lastniki parcel se s tako rešitvijo niso strinjali. Poudarjali so, da so se lotili povsem zakonitega postopka, a so zdaj prikrajšani. Po drugi strani pa so tisti, ki so zidali na črno še preden so pristojni organi izdali dokoč-no prepoved črih gradenj. prišli odlično skozi. Sedanji za-i zidalni načrt je namreč zajel \ 50 črnih gradenj, odpadle so le štiri. Predlagali in zahtevali so. naj bi na omenjenem območju zidali desetnadstropne bloke namesto štirinadstropnih. S tem bi pridobili na prostoru in zasebnim graditeljem ne bi bilo treba čez Podutiško cesto na občutno stojijo in ki jih je zajel zazidalni načrt, dodelili zemljišč-no vrsto za lastno graditev. Ostro so zahtevali spremembo zazidalnega načrta. Dokončne odločitve danes ni bilo. Slišali smo le nekatere kompromisne predloge občinskih organov, šestindvajsetim lastnikom bi dali pri zamenjavi prednost pri izbiri drugih parcel. Do letošnjega 15. decembra bodo namreč sestavili parcelacijski načrt, ki bo zajemal 1000 novih parcel. Med njimi bo lahko prva izbirala skupina lastni slabše zemljišče. Po drugem i jcov, obenem pa bi lastnikom predlogu, ki so ga danes sprožili prihodnji graditelji, pa naj bi jim ob hišah, ki že Paprik še dovolj Na trgu maroni in kaki iz Primorske LJUBLJANA, 16. okt. — Čeprav je praktično že konec ribiške sezone, so danes dobili v obeh ribarnicah kar precejšnjo pošiljko svežih morskih rib. »Delamaris« in »Školjka« sta skupno dobila okoli 2,400 kilogramov rib — sardone, sardele in velike šnjure so prodajali po 5 dinarjev kilogram in lepe skuše po 7 dinarjev kilogram. Razen teh rib so imeli- še 14 vrst zmrznjenih morskih rib, med njimi tudi filete osličev po 11 dinarjev kilogram, ki so jih uvozili iz Poljske. Od nemških filetov se razlikujejo, ker niso stisnjeni. S sladkovodnimi ribami pa danes v ribarnici niso mogli postreči. Na trgu je bilo danes veliko kostanja — maronov, ki so ga vse od kraja prodajali po 4 dinarje kilogram, medtem ko je bil navaden kostanj največ po 2 dinarja. Prvič so se na sadnem trgu pojavili tudi kaki iz Primorske, ki so jih prodajali po 2.5 din kilogram. Primorci so prinesli na trg tudi precej smokev, ki so bile povečini po 2,5 dinarja kilogram. Lepega grozdja je še veliko, največ po 3 dinarje kilogram, pa tudi ceneje so ga prodajali predvsem kmetje iz Srbije. Jabolka pa niso prav nič ške, banane so bile po 6.10 din kilogram. Na trgu je še precej paprik. večinoma po kilogram za poldrug dinar, malancan po isti ceni in čebule, ki jo na veliko prodajajo -makedonski kmetje po 2 dinarja kilogram, medtem, ko je pri domačih za pdi dinarja dražja. Česen je še Vedno drag, na stojnicah tu in tam celo že po ’2.10 din kilogram. Jajc so imeli na prodaj precej tudi zasebni prodajalci, ki so jih prodajali večinoma po 0.8 din, pa tudi po 1 dinar. Danes Na lahek način do zaslužka Marsikdo se je razveselil novih avtomatov za cigarete, ki jih je pred nedavnim postavilo ljubljansko podjetje »Tobak«. V nočnih urah, ko so trafike in gostilne že zaprte so avtomati kot naročeni. Vendar je bilo veselje kratko. Prej so kadilci ostajali brez cigaret, sedaj pa še brez cigaret in brez denarja. Zakaj? čedalje’ več ljudi se pritožuje, da vržejo denar v avtomat, ki pa ne izroči cigaret, pa tudi na gumb, na katerem piše, da v primeru, če avtomat ne izroči cigaret, le-ta denar vrne, zaman pritiskajo. Tako kadilci zaman stoje pred avtomatom. Marsikdo pravi, naj »Tobak«, če že pobira denar z avtomati, tudi za njih skrbi, da bodo brezhibno delovali. J. J. _ . ,. . Cenejša jajca so imela Popečem. Res lepa so tudi po I Perutnina ln Koka. 2.80 din. Po približno enakih cenah so prodajali tudi hru- [ ,r. K. Vojaki in mladina načrtujejo LJUBLJANA, 16. okt. V vojaškem klubu »4. julij« so se zbrali predstavniki ljubljanskega vojaškega garnizona in predstavniki brigadirjev, mladinskih komitejev in nekaterih ljubljanskih srednješolskih ter tovarniških aktivov ZMS. Pogovarjali so se o mladinskih delovnih akcijah, ki jih pripravljajo, o pripravah za mladinske konference in o pripravah za skupne proslave, ki jih bodo priredili ob dnevu republike in ob dnevu JLA. M. S. morda nudili tudi določene materialne olajšave. Prihodnji teden se bodo se-šli štirje zastopniki lastnikov parcel s predstavniki mestnega sveta, sklada za urejanje zemljišč in 15 strokovnih organizacij, ki so sodelovale pri izdelavi zazidalnega načrta za Koseze in Draveljsko gmajno. Skupne predloge bodo posredovali urbanistom v dokončni premislek. PRIMOŽ ŽAGAR Ena največjih ladij v Bakru REKA, 16. okt. (Tanjug). V pristanišče za pretovarjanje razsutega tovora v Bakru je zvečer priplula ena največjih ladij v Evropi in hkrati največja ladja, ki je kdajkoli plula v vodah Jadranskega morja — »Sig Silver«, z več kot 100.000 tonami nosilnosti. Ta velikan je last Londonske družbe »Silver Lines« in je poln železove rude, ki jo avstrijska železarna VOEST v Linzu uvaža iz Brazilije. Ladja je dolga 245 m, toliko, kot ie dolga operiativna ob: / >. Tovor bodo izkrcali v šestih dneh. IIIIHIllllllililiiUllllilll]|tllHllil!ltlltiliIII!lltilillllliiillllil(li;i!iliillllUllltiIllit SEMPAS 20101968 OB 14. URI ll!l|[!llllll!illllll!lllillll!l|]|||||||||llll||l|l||!ttt]|||||||[|||||ini|||||l|||||||||||||||||l Mala an Izkupiček za izlet Predvsem mladi ljudje, tisti, ki še hodijo v šolo, kakor oni, ki nimajo še redne zaposlitve, marsikdaj spoznajo pravo vrednost denarja. Vendar, kljub temu se večkrat dogaja, da tudi starejši občani, ki so brez zaposlitve, nočejo poprijeti za »umazano« delo, za posel, za katerega menijo, da je zanje »prenizek«. Toda, ali niso vsi poklici enakovredni, le če jih opravljamo tako kot je treba? Žal, nekateri trdijo, da niso, toda mi smo se prepričali drugače. Te dni, ko so v Mehiki 19. olimpijske igre, je na ulicah Ljubljane izredno veliko prodajalcev »Olimpijskega Dela«. JOŽE ŽAGAR je drugače dijak papirske tehnične šole, doma pa jo iz Brežic. Te dni se je spremenil v prodajalca »ODE«, sam pa pravi, da je s takšnim »pokli. cem« prav zadovoljen, pa tudi ljudje so prijazni. »Vsak dan prodam več izvodov »ODE«, tako da sem z izkupičkom zelo zadovoljen. Raznašanje posebnih izdaj me pri pouku ne ovira; denar, ki ga bom dobil za svoje zanimivo delo, pa bom porabil za šolski izlet.« PETER KLEV2E je bil ves zadihan, saj si je res prizadeval prodati čim več izvodov. »Od vsakega časopisa dobim 10 par, in to je zame, ki dnevno prodam od 70 do 100 časopisov kar lep zaslužek. Eh, denar se porabi«, je rekel absolvent osemletke, ki še zadnje leto obiskuje šolo »Kette-Murn«. »Kupil si bom obleko, pa še bo kaj ostalo za šolo. ALES LAJOVIC je maturant II. gimnazije. Povedal je, da se mu zdi kolporterstvo nadvse zabavno, športniki — aktivni in takšni, ki le prebirajo novice — pa so vsi prijazni ljudje. »Največ izvodov prodam v odmorih po šolah sicer pa prodajajo tudi drugi dijaki iz mojega razreda. Tako bomo zbrali denar za maturantski izlet. Nisem mislil, da bom prodal toliko posebnih izdaj. Nedvomno pa bo prodaja šele zacvetela.« NEŽIKA ZORKO je doma iz Brežic, v Ljubljani pa obiskuje gostinsko šolo. .»Sploh mi ni nerodno, ker prodajam časopise kar na cesti. Denar rabim in treba si je pomagati. Vsako delo mora biti cenjeno! Danes sem predala že sto izvodov, popoldne pa jih bom verjetno še enkrat toliko. Kupci so navdušeni ne le nad doslednim in hitrim obveščanjem temveč še bolj nad barvnimi fotografijami., tako kupujejo »ODE« tudi gospodinje.« JOŽE MIKLAVČIČ, študent iz Tolmina nam je dejal: »Sila zabavna je takšna prodaja, pravi konjiček je! Denar rabim za študij in boljše zaposlitve ne bi mogel dobiti. Vsak dan je več trgovine, rekordno prodajo pa pričakujem že v naslednjih dneh. ko bo tekla naša Vera Nikolič za zlato kolajno. Končno je pa ona naš največji up ter naše gore list, zato ne bo nič čudnega če bom tisti dan prodal tudi več sto izvodov, čeprav jih sedaj le 80 na dan.« Tekst: DUŠAN VRTOVEC Foto: EDI SELHAUS maja; na beograjski železniški postaji je podtaknil razstrelivo, zaradi česar je nastala v drugem primeru v garderobi in na peronu eksplozija, v kateri je bilo ranjenih 14 ljudi, povzročila pa je tudi precejšnjo materialno škodo. Jugoslovansko vrhovno sodišče je zavrnilo obrambo obtoženega ter se je strinjalo z ugotovitvami prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča. Vrhovno sodišče je upoštevalo zagrizenost in brezobzirnost obtoženca ter hude posledice njegovega dejanja ter ugotovilo, da v tem primeru obstajajo zakonski razlogi, da obtoženemu Jeliču odmerijo najhu.jšo kazen. Visoko se je zavaroval ... Gradbeni inšpektor ul-cinjske občine je zavaroval svoje življenje za 150 tisoč dinarjev, ker mu divji graditelji grozijo s smrtjo. Tako hoče preskrbeti vsaj svojo družino, če bi se že grožnje uresničile — spričo tega, da mu občinske oblasti, vzlic ponovnim prošnjam nočejo pomagati in ga zaščititi. V Ulcinju cvete divja grad-ja (v kratkem času so sezidali več kot 170 »divjih« stanovanjskih poslopij), ker občina v 20 letih še ni izdelala urbanističnega načrta, niti za ožje mestno področje. V. H. Obsojen zaradi utaje davka SKOPJE, 16. okt. (Tanjug) — Zaradi utaje davka več kot 10.000 N din je danes okrožno sodišče v Skopju obsodilo na dve leti strogega zapora Strahiia Ičitrajkova, direktorja podjetja »Znatne«. Nekdanjega vodjo računovodstva tega podjetja Zdravka Fidanova, ki je :zdal netočno potrdilo o osebnih dohodkih svojega direktorja, so obsodili na leto dni strogega zapora. Cestni odsek med Idrijo in Godovičem bodo zavarovali IDRtJA, 16. okt. — Posebna komisija sestavljena iz predstavnikov cestnega sklada SRS, občinske skupščine in milice si je danes ogledala cestn: odsek med Idrijo in Godovičem. Ta cesta je republiškega značaja in je kljub številnim ovinkom in ozkemu cestišču pomanjkljivo opremljena Mnogi vozniki, ki ne poznajo dovolj te ceste, so doživeli manjše ali večje nesreče. Avgusta je neki nemški osebni avtomobil zdrknil s ceste, pred dnevi pa se je na isti način pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom Na tem cestnem odseku bi nujno morala biti vsaj na najbolj nevarnih mestih odbojna ograja, ki pa je zdaj ni. Komisija, ki je ta del ceste pregledala danes, bo predlagala nekaj načinov zavarovanja A. P. Šoferjeva smola LJUBLJANA, 16. okt. — Davi se je zgodila na dvoriftču »Astre« nenavadna nesreča. Pod tovornjakom TAM 4500 se je vdrla plošča na odprtini za vodo tako, da je desno zadnje kolo ostalo v odprtini. Na tovoru ni bilo nobene škode, kajti naložen je bil papir, manjša škodi pa je na podvozju tovornjaka. Tovor so morali iztovoriti in počakati na dvigalo, da je potegnilo avto iz pasti. A. L. Četrtek, 17. oktobra 10158 ŠPORT DELO ir stran 9 Zadnje vesti iz Mehike dah boljši, so sodniki pripisali žmago nasprotniku. ATLETIKA Lubojeva -601 cm MENICO, 16. okt. — V predzadnji disciplini peteroboja za ženske — v skoku v daljino je Marjana Lubej skoči,a 601 cm. Fočičeva pa 590 cm. Po štirih disciplinah vodi Avstrijka Prokop s 4043 točkami. Fočičeva je štirinajsta s 3799 točkami, Lubejeva pa 20. s 3727 točkami. Nov olimpijski rekord v metu kladiva V finale tekmovanja v metu kladiva, ki ho na sporedu jutri zvečer, se .ie uvrsti In lit urlelov, ki so presedli kvalifikacijsko normo 66 metrov. Kladivo je najdlje zalučal svetovni rekorder Gyula Zsivotzki (MD2) — 72,60 m. kar je obenem nov ski rekord. Dosedanji olimpijskih iger je bil metalec Klim z 69.74 m ‘ kio). Svetovni rekord Zsivctzkega ie 73.74 metra. Veliko presenečenje je neuspeh tekmovalca ZRN U\ve Bayerja. nosilca bronaste kolajne i7 Tokia, ki se ni uvrstil v zaključni del Med finalisti prav tako ni olimpijskega zmagovalca Mellbourna. Amer:-kanca Hamlda Connoliyja, kateremu je bil to že četrti nastop na olimpijskih igrah. Finalisti so: Zsivotzki 60.116. Klim «SZ* 68.62, Eckschmied (MD2>. 68.60. Baumunn (NDR) 68,24. Theimer (NDR) 68.12. Payne i VBR» 68.06. Fahsl (ZRN) 67.90, Sugawara (JAP) 67.76. Kondrašov C SZ) 67.56. Burke (ZDA) 67.36, Ishidn i.TAP) 67,16, Sčupljakov (SZ» 66,56. JADRANJE Skandinavci v ospredju ACAPULCO, 16. oktobra. — V današnji drugi jadralni regati so imeli največ uspeha tekmovalci Skandinavije, ki so zmagali kar v treh od petih kategorij. Zmagali so v razredu »Zvezda«, »Zmaj« in »5.5«. Tekmovalci so imeli t drug: regati ugodno vreme, razvrstili pa so se takole: — »Zvezda«: 1. Lun-de ‘Nori. 2. Cavallo (Ita), 3. Norih »ZDA*. l. Bernet (švi), 5. Albrechtson (šve) itd; »Zmaj): — 1. Brich , 2. Borowski (NDR), 3. Briand (Fra), 4. Cuneo (Ita), 5. Oldendorff (ZRN), itd; »5.5«: 1. Sundelin ‘šve>, 2. Aisher • VB). 3. Harmstorf (ZRN), 4. So-Iomnos (Avs). 5. Noverraz (Svi), itd; »la*tcči Holandec«: 1. Patti- son (VB*. 2. Lofteroz (Norv). 3. Libor «ZRN», 4. Cheret (Fra), 5. Avs) itd; »Finn — Ding* Jenyns (Avs), 2. Farmer 3. Raduschl (Avs), 4. • Braz), 5. Alentin (SZ) SKL — MOŠKI Rvves i3 ZL1. Brucu i' VATERPOLO SKUPINA A Madžarska : ZRN 6:4 ZDA : Španija 10:7 ZDA 2 2 n n 20:12 4 ?Z 1 I 0 0 11: 4 2 Madžarska 1 1 o 0 6: 4 2 Kuba 2 1 0 l 13:13 2 ZRN 2 1 0 l 9: 9 2 Španija 2 0 0 2 1015 0 Brazilija 2 0 n •> 7:19 0 MODERNI PETEROBOJ Šved Ferm na čelu MENICO. 16. okt. Četrta riisri plina modernega peteroboja je prinesla velik preobrat. Madžar Mon .. ki je imel po prvih treh disciplinah prepričljivo prednost, je danes plaval zelo slabo in zdrknil na peto mesto. s ved Ferm. k; je bil do te discipline drugi, je tokrat dosegel drugi najboljši rezultat in se pred zadnjo disciplino povzpel na prvo mesto s 3994 točkami. Rezultati najboljše trojice v plavanju: 1. Kutschke ‘NDR) 1126 točk, 2. Ferm (Sve) 1075, 3. Led njev (SZ) 1012. Med posamezniki vodi v skupni uvrstitvi Ferm 3994, slede pa mu Balozo (Mdž) 3929, Gueguen ‘Fra) 3906. Led njev (SZ) 3903, Mona (Mdž) 3867, Uničenko (SZ) 3846. Med ekipami vodi v skuoni uvrstitvi švedska 11.669 točk pred Madžarsko 11.665 in SZ 11.482. Jutri bo na sporedu zadnja disciplina — kros. BOKS Poraz Miloša Jugoslovanski boksar v težki kategor: MiiOš, je izpadel iz nadaljnjega tekmovanja, potem ko je izgubil dvoboj l Bolgarom Pandovom. Kljub temu. da je bi! jugoslovaski predstavnik v prvih dveh run- SABLJANJE Osem najboljših s floretom MENICO, 16. okt. — Po drugem kolu neposrednih izločilnih bojev v floretu za moške je v konkurenci ostalo samo še osem najboljših. Na splošno presenečenje so izpadli tudi Poljaki Woyda, Pa-rulski in Lisewski. V finalu bodo nastopili naslednji sabljači: Sveš-nikov. Stankovič :n Potijatin (vsi SZ), francoska trojica Noel. Reve-nu in Magnan, Italijan Raggionei in Romun Drimba. Celje : CMimpMa 73:99 (35:60) CELJE — Igrišče na Skalni kle ti. gledalcev nekaj desetin, sodnik Brumen (Domžale). CELJE — Leskovšek 2. Zupančič 24, Sagadin I 2. Sagadin II 6, , Zorko 6. Cetin 10, Petrovič 4, Tomažič 19. OLIMPIJA — Jelovac 7. Verbič 10, Večer in 2. Božič 20, Polanec 32, Hočevar 18, Osterc 10. Igralci Olimpije, ki sodelujejo v SKL izven konkurence, so bili pred odmorom znatno boljši nasprotnik. Domačini, ki so v I. polčasu pre. več menjavali ekipo, so v nadaljevanju presenetili z dobro igro. K. J. Zmaga in poraz TUZLA. 16. oki. — Danes so se začele kvalifikacije za vstop v II. ZKL — zahod, na katerih nastopajo Kroj in Maribor, Jedinstvo (Ogulin >. Lokomotiva (Mostar), Kurlovac 67 in domača Sloboda. Oudno je vedenje domačih odbornikov. ki so izjavili, da bosta šla v II. ligo Sloboda in najboljše moštvo. Slovenska zastopnika sta začela razlčno. Kroj je premagal Jedin. srvo, Mariborčani pa so izgubili z domačini. Igralce iz SRS zlasti motijo žoge znamke »Tiger«, s katerimi so se tokrat prvič srečali. Kroj : Jedinstvo 67:45 (32:30) čeprav so Skofjeločani nastopili brez najboljšega strelca Logoridra. so v finišu zlahka zmagali. Jutri verjetno pride tudi Logou-der, tako, da bo Kroj vendarle popoln. Sloboda : Maribor 75:63 (36:33) Ze naprej se je vedlo, kdo bo zmagovalec! Gostje so se borili kolikor so se mogli in na trenutke pokazali, kako se igra košarka. To. da tik pred koncem, ko so imeli j domačini le točko naskoka, sta sc J »izkazala« sodnika in tekma je bila odločena. Jutri igrajo: Maribor : Lokomotiva, Kroj : Karlovac 67 in Slobo. da : Jedinstvo. J. KROPE Pionirski festival v košarki Doslej se je za Pionirski festival v košarki prijavilo 52 šolskih vrst pionirjev in 30 vrst pionirk iz vse Slovenije. Prireditelj tekmovanja Košarkarske zveze Slovenije ie sklenil, da podaljša rok prijav do 10. novembra 1958. da bi lahko sodelovale tudi tiste šole. ki niso bile pravočasno obveščene. Določeni so bili centri, ki bodo izvedli področna tekmovanja do 30. aprila 1969. Ti so: Žiri, Žalec, Trbovlje, Murska Sobota. Maribor, Ljubljana, Nova Gorica. Postojna, Škofja Loka. Jesenice in Kočevje, j Ti centri bodo pomagali pri organizaciji medrazrednih tekmovanj po šolah, na katerih se bodo lahko izkazali kandidati za šolsko reprezentanco. Kot je bilo že objavljeno, lahko sodelujejo pionirji j in pionirke, rojeni leta 1954 in ka-i sne je. KZS avrna igra v BrusEp Kvalifikacijska nogometna tekma SP - Belgija : SFRJ 3:0 (1:0) BRUSELJ — Stadio Anderlechta, gledalcev okrog 50 [ tisoč, sodnik Kmjavek, pomožna špotal in Smeikal | (vsi CSSR). ! STRELCI: 1:0 — Devriendt (37), 2:0 — Devriendt, 3:0 I — Polleunis (81). BELGIJA: Trappeniers, Hellens, Thiessen, Peeters. De-walque, Polleunis, Semmeling, Van Mour, Devriendt, Van Himst, Puis. JUGOSLAVIJA: čurkovič, Cvek, Jeftič, Trivič, Holzer, Pavlovič, Pefkovič, Osim, Zambata (Boškovič), Ačimovič (Rora), Džajič. Druga kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo se jp končala za Jugoslavijo zelo klavrno. Belgijci so bili boljši nasprotnik in zmagah zasluženo. r SOL MOŠKI Sava : Kamnik 1:3 ; (15:10, 9:15, 7:15, 7:15) j 4 SREČANJE 3 TEBOJ PREKMURJE Jesen v Prekmurju je čudovita, denar za ceste in šole pa zbirajo Prekmurci s samoprispevki TVOJ GLAS, TVOJ C-LAS, OPATIJA 68 Dober glas seže v deveto vas. Ste slišali opatijskega? NAC-PADMI RAZPIS - S TOVARIŠEM NA JESENSKE POČITNICE V BOVEC V IMENU BELEGA KRIŽA - 2. NADALJEVANJE TEST - SRAJCE Preden boste kupovali poglejte katerih nakup Vam zelo priporočamo, katerih manj in katerih ne i LJUBLJANA — Igrišče pri tovarni »ELMA« na Črnučah, gledalcev 20, sodnik M .Logar iz Ljubljane. (Zaostala tekma predzadnjega kola). SAKA Meserko, Kumer I, Kumer II, Mi-klavc, Arh, Kovač, Jak- šič. KAMNIK: Škorjanc, Podjed. Vidic, Zule. Debeljak, Koncilja, straj-her. Podobnik Cmučani so ponovili enako me-aio igro kot proti »Ljubljani« in ! spet. izgubili točke na domačem igrišču. J. S LESTVICA 1. Belgija 3 3 0 0 11: 2 6 2. Jugoslavija 2 10 1 9: 4 4 3. Finska 3 0 0 3 3:17 0 4. Španija ----------------------- Sicer pa je bilo to srečanje v znamenju precejšnjih grobosti tako, da sta morali enajsterici od 37. minute da- Vicenza : Olimpija 1:1 (1:1) VICENCA, 16. okt. po telefonu). Nocoj sta se v prijateljski nogo-metni tekmi ljubljanska Olimpija in ligaška enajsterica Vicenze razšli neodločeno 1:1 (1:1). Tekmo si jc ogledalo okoli 5000 gledalcev, ki z igro niso bili posebno zadovoljni. Treba je namreč povedati, cla je Olimpija pripravila za to tekmo tako taktiko, kot jo bo uporabila v nedeljskem prvenstvenem srečanju. Prvi gol je dosegla Vicenza, strelec je bil Fontana v 35. minuti. Olimpija je izenačila v 44. minuti z zadetkom Jovanoviča, uporabno žogo pa mu je podal Ameršek. Olimpija je prikazala v drugem polčasu precej boljšo igro in bi zaslužila zmago. — Sodnik je bil močno naklonjen domačinom, kar se je izkazalo predvsem v trenutku, ko so domači igralci zrušili Zagorca v kazenskem prostoru, vendar sodnik ni dosodil enajstmetrovke. Da je bila premoč Olimpije resnična, kaže tudi razmerje v kotih — 9:4 v korist Olimpije. Vodstvo ljubljanskega ligaša je z igro. ki so jo prikazali nogometaši v Vicenci, popolnoma zadovoljno. Se posebej velja omeniti novo pridobitev črno bele enajsterice Jukiča, ki je prikazal zelo dobro igro v sredini igrišča. Olimpija je nastopila v naslednji postavi: Žabjek, Djorlev, Joviče- vič. Rogič. Kapidžič. šoškič. Jovanovič. ' —ršek. Zagorc. Lazo-vič. JtiSu »voda. V drv. 'času so igrali tudi Zupančič. . olič. Goleč in Oblak. Svoboda : Ferendorf 0:3 (0:0) LJUBLJANA. 16. okt. — Ig niče Svobode na Viču. vreme oblačno, teren težak za igro. gledalcev 100, Sodnik So.nar (Ljubljana) — dober. STRELCI: 0:1 — Schaffer (59.), 0:2 — Schaffer (65.), 0:3 — Anton (85.). SVOBODA: Smrdu (Novak) Ugrenovič, Komljenovac (Galoši), Hacler, Velkavrh. Kumse* Štajner (Blažič). Pungračič, Osterc, Verbič. Verdenik. Odsotnost nekaterih standardnih igralcev se je poznala v igri. Zato ie vodstvo preizkusilo nekaj mladih moči in jim dalo priložnost, da pokažejo, kaj znajo. Gostje iz Avstrije so bili zlasti v drugem delu boljši nasprotnik. T. ZIDAN Ije nadaljevati boj samo z desetimi igralci. Zaradi medsebojnega obračunavanja sta bila namreč izključena Trivič in Heylens. Samo nekaj minut pozneje pa je po isti poti odšel še Džajič, potem ko je nasprotnega igralca dobesedno podrl na tla s k. o. V našem moštvu je bila edina svetla točka vratar čurkovič, ki je z zanesljivimi posegi največ zaslužen, da niso bili naši reprezentanti poraženi še huje. Premije še'nerešen problem MARIBOR, 16. okt. — Kaže. da ie spor med delavci in vodstvom Maribora pred razpletom. Pretekli torek so se nogometaši spet zbrali pri rednem treningu. Zvečer pa je bil že drugi sestanek z igralci, na katerem so raz-pravljali o novem pravilniku in o mesečnih dohodkih. Dogovorili so se o ukinitvi ocenjevanja igralcev po vsaki tekmfi in o odpravi fonda. Kar zadeav mesečne dohodke so igralci predlagali enotne premije, in sicer 200.00 Sdin za zmago doma ali na tujem, 100.000 Sdin pa za remi. Vodstvo kluba pa želi višino premij povezati z uvrstitvijo I na lestvici. Zato funkcionarji menijo. da ne morejo prevzeti obvez- j nosti za izplačilo višjih dohodkov. Zato so sklenili, da bo poseben svet igralcev z vodstvom izdelal nov osnutek pravilnika. Glede neposlušnosti v zvezi z odhodom v Ljubljano pa bo UO razpravljal prihodnji ponedeljek. P. K. Jugoslavija bo naslednjo kvalifikacijsko tekmo (šesta skupina) igrala s Španijo, in sicer 27. t. m. v Beogradu. Spartak : C. zvezda 1:0 (0:0) TRNAVA, 16. okt. Na prvi fi. nalni tekmi za srednjeevropski pokal so nogometaši Spartaka premagali C. zvezdo 1:0 (0:0). Edini gol je dal Svec v 48. min. Pii C. zvezdi sta kot gosta igrala Prosen (Maribor) in Bukal (Zel.). Povratna tekma bo 23. t. m. Manchester U : Estudiantes 1:1 (0:1) MANCHESTER, 16. cktobra. — Na povratni nogometni tekmi za naslov svetovnih klubskih prvakov sta Manchester U. in argentinska enajsterica Estudiantes igrala ne-diantes, ki je na prvi tekmi zrna-cdlcčeno 1:1 (1:0). Prvak je Estu-gal 1:0. Pred približno 63.000 gledalci je sodil Zečevič iz Beograda. Strelca sta bila Veron v 5. min. za goste ter Morgan v 89. min. za domače. Prvenstvo N PL LJUBLJANA — V 6 kolu pod-zveznega prvenstva za člane so bili doseženi tile rezultati: Domžale : Usnjar 2:0, Borovnica : Ihan 1:1, Enotnost : Medvode 0:4, Elan : Dob 1:0 (Dob se je pritožil), Induplati : Mirna 4:2, Odred : B. Krajina. Podzvczna mladinska liga — IV kolo: Slovan : Rudar 3:1, Olimpija : Ljubljana 3:0, p. f. Hrastnik : Rog 3:2, Ilirija : Svoboda 0:1 pritožba Ilirija), Slovan : Litija 4:1 Vodi Slovan z 11 točkami pred Olimpijo in Rudarjem 10, Hrastnikom 6 itd. Podzvezna mladinska liga — skupina B: Olimpija : Rudar 3:1, Kamnik : Domžale (pritožba Kamnika). Vrstni red: Olimpija 6, Zagorje 4, Kamnik in Domžale 2 itd. I Podzvezna pionirska liga — sku- | pina A: Ilirija : Slovan 5:0, Svoboda : Slavija 4:1, Kamnik : Olimpija 1:3. Vrstni red: Olimpija 8, Ilirija in Svoboda 6. Ljubljana 5 itd. Pionirska liga — skupina B: Ljubi j aa : Medvode 1:0. L. Spetič TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR Pozornost tudi slabotnim Vsem Ustim, ki so odgovorni za Šolsko telesno vzgojo, učiteljem, upraviteljem in pedagoškim svetovalcem bi delali krivico, če jim ne bi priznali progresivnih stremljenj in delno tudi lepih uspehov. Znani so primeri, ko so ponekod učenci sami pod vodstvom svojih učiteljev in ob podpori družbe uredili igrišča za košarko in rokomet; marsikje so postavili na trati pri šoli telovadni drog, gred in plezala ter uredili prostor za skakanje, da se lahko vadijo tudi med šolskimi odmori. V Zi-reh so si pri šoli uredili tudi drsališče, v Kranju in Ravnah na Koroškem so uvedli redne ure plavanja. Vse to so nedvomno vidna znamenja skrbi za učinkovito telesno vzgojo šolske mladine — znamenja napredka na tem torišču. Posebej naj omenimo še »šolo v naravi«, to je smučarske in plavalne tečaje, po katerih slovijo predvsem nekatere osnovne šole ljubljanskih občin. Morda ni več daleč čas, ko bodo lahko na tej ali oni šoli ugotovili, da so dokončno odpravili plavalno nepismenost. Marsikje pa ni pravega napredka. Marsikje poteka pouk telesne vzgoje še po starem, lahko bi rekli avstro-ogrskem for- malističnem načinu poveljevanja in čakanja v vrstah. Tudi se še dogaja, zlasti v nižjih razredih osnovnih šol, da’ koristijo ure telesne vzgoje za kaj drugega, za druge predmete Pa še to: niso redke šole, ki nimajo na trati, kjer otroci telovadijo, niti lesenega droga niti doma izdelanega koša za košarko ali n. pr. hloda, ki bi služil za preskakovanje, za vaje v ravnotežju in podobno. V težnji po odpravljanju takih in podobnih slabosti v šolski telesni vzgoji ter v boju za novo in boljše pripravljata Zveza pedagogov telesne kulture Jugoslavije in Združenje zdravnikov športne medicine Jugoslavije kongres, na. katerem se bodo temeljito pomenili o uveljavljanju kar naj. bolj učinkovite telesne vzgoje in športa. Osrednji temi kongresa, ki bo od 12. do 14. decembra v Opatiji, in na katerem bodo sodelovali strokovnjaki iz vseh republik, bosta »Telesna vzgoja in šport v luči izobraževalnega procesa« in »Oprošča-nje učencev od pouka telesne vzgoje.« Nekateri izvedenci predlagajo, da bi odpravili sedanji numerični način ocenjevanja, ki je bil za del učencev odbijajoč. Bil je namreč tak, da je odbijal prav tiste, ki so telesne vzgoje najbolj potrebni. Predlagajo, da bi v prihodnje uvedli predvsem registriranje sprememb, v telesnem razvoju šolske mladine. Novost pomeni tudi zahteva, da naj ne bo nihče povsem oproščen telesne vzgoje. Za tiste, ki so slabotni, naj bi uvedli posebne ure. V tezah za kongres so tudi nove pobude ~a sestavljanje učnih programov. V prihodnje naj bi jih sestavljali učitelji sami ob sodelovanju prosvetnega svetovalca in zdravnika. Takšni programi bi v večji meri upoštevali potrebe učencev, njihove interese in krajevne razmere. D. U. Brez tekmovalcev SRS Končano hitrostno avtomobilsko prvenstvo SFRJ LJUBLJANA, 16 okt Zvezna športna komisija pri AMZJ je letos razpisala štiri hitrostne avtomobilske dirke in tri rally preizkušnje za prvenstvo Jugoslavije. Medtem, ko je avtomobilsko hitrostno prvenstvo že končano, pa bo v soboto in nedeljo še zadnja rallv preizkušnja — »1000 km Beograda« . Na hitrostnem prvenstvu so naslove državnih prvakov osvojili: GRUPA 1. — avtomobili do 1150 ccm Branislav Boškovič NSU 110 AMK Beograd; do 1300 ccm: Darko Vlahovič NSU 110 SC, AMK Beograd; nad 1300 ccm: Bogdan Damjanovič Ford Cortina GT, AAMK Beograd. GRUPA 5 — avtomobili do 850 ccm: Srdan Jankovič Zastava 850 AAMK Beograd; do 1000 ccm: Joviča Palikovič NSU TTS, AMD Zagreb; nad 1000 ccm: Goran Strok Austin Cooper S, AMK Beograd. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Beograda in Zagreba, ki so osvojili vsa prva mesta. Zanimivo je, da se dirk za državno prvenstvo ni udeležil noben tekmovalec iz Slovenije. Kje so vzroki? Verjetno predvsem v tem, ker so bile vse štiri dirke v Srbiji in torej za slovenske tekmovalce le nekoliko predaleč. Prav gotovo je v Sloveniji nekaj tekmovalcev, ki bi radi tekmovali. Ni dolgo tega, ko so bili prav slovenski tekmovalci med najboljšimi v Jugoslaviji. Upoštevati pa moramo, da so bila takrat tudi številna avtomobilska tekmovanja v okviru avto-moto dirk (Kamnik, Maribor, Nova Gorica) v Sloveniji. Letos pa ni bilo pri nas, z izjemo nekaterih manjših rallyjev, nobene avtomobilske prireditve. Odgovorni športni delavci pri AMZS bi morali malo razmisliti o tem in v prihodnjem letu pripraviti vsaj eno dirko za državno prvenstvo v Sloveniji. Zanjo bi bilo prav gotovo veliko zanimanje med slovenskimi tekmovalci, z veseljem pa bi prišli tudi vsi ostali najboljši jugoslovanski dirkači. Malo boljše je s tekmovalci, ki so se specializirali za rally tekmovanja, čeprav lahko tudi te preštejemo na prste,. To so: Aleš Mrzel iz Ljubljane, Rajko Krašna iz Kopra in Pavle Berginc iz Kobarida, katerim je avtomobilski šport le toliko pri srcu, da vztrajajo. Vprašanje je. kako bo prihodnje leto? DARKO KLARIČ Prizadevanje ni brez odziva Dve leti jutranje oddaji radia »Telesna vzgoja — šport — rekreacija« 70 DANES JE V ZVITOREPCU OBJAVLJEN Z A D N J 3 KUPON ZA PONY KOLO! NE POZABITE! LJUBLJANA — Danes mineva točno dve leti, odkar je na sporedu ljubljanskega radia vsako jutro oddaja z naslovom »Telesna vzgoja — šport — rekreacija«. Privškov športni aviso je sleherni dan, z izjemo nedelj in praznikov, uvod v oddajo, namenjeno najširšemu krogu poslušalcev. Ob delovnem jubileju oddaje smo se pogovarjali z urednikom športne redakcije radia Ljubljana Stanetom Urekom. sebne cddaje kot prapravo na smučanje, pred vsakoletnim pohodom ob žici programiramo načrtno treniranje itd. DELO: Kako je pravzaprav nastala oddaja? Krek: Priznati moram, da ideja ni prišla iz vrst športnega uredništva. Nastala je po zamisli skupine, ki je pripravljala nov blok jutranjih oddaj od petih do osmih. Zamišljena je bila bistveno drugače kot jutranja športna oddaja izpred petnajstih let, »Jutranja telovadba.« Oddaja je namenjena starim in mladim. Njen cilj je na nevsiljiv in radijsko primeren način učiti; dalje — vzpodbujati k telejsm aktivnosti in posegati tudi na mejna področja. DELO: Kdo pripravlja oddajo? 0. PROF. DRAGO ULAGA Urek: Po vsebinski plati leži največ odgovornosti na profesorju Dragu Ulagi. Po radijski! in oblikovni plati skrbim za oddajo sam, redaktor pa je študentka VSTK in znana košarkarica Olimpije Nada Šiftar. Pritegnili smo širok krog strokovnjakov in jim ponudili velik avditorij — skoraj pol milijona naših naročnikov. Oddaja je kmalu prerasla na začetku zadane naloge in se razvila v samostojno oddajo take vrste, ki ji v mednarodni radijski praksi skoraj ni primere- Ko so naši predstavniki poročali o njej na treh velikih mednarodnih sestankih, kot o posebni obliki našega dela na področju obveščanja, so oddaje vzbudile med strokovnjaki z vsega sveta veliko zanimanje. 1 DELO: Kakšna je razlika med običajnimi radijskimi šjjortnimi oddajami in oddajo o kateri govorimo? Urek: Ugotovitev, da imajo športne prireditve veliko gledalcev, da pa je malo takih, ki bi aktivno sodelovali, je splošno znana. Običajne oddaje so namenjene poročanju o večjih in manjših športnih dogodkih, o delu in življenje športnikov in organizacij. Jutranja oddaja »TV — Š — R« je namenjena preusmeritvi pozornosti naših poslušalcev na ustrezne navade vsakega od nas. Ljudje sicer vedo, da bi morali del prostega časa odmeriti športu in igri, toda ustreznih navad ni. DELO: Kakšno tematiko o-bravnavate v oddajah? Urek: Ob ponedeljkih teme o športnem režimu življenja, ob torkih so na programu konkretni napotki za gimnastične vaje v sobi povezani z jutranjo telesno nego, ob sredah telesna vzgoja in šport v šolah, ob četrtkih so teme namenjene športnemu treniranju, ob petkih govorimo o-bičajno o poklicnem delu in končno ob sobotah o športni rekreaciji za konec tedna. Na vso moč se trudimo, da bi bile teme vselej aktualne, prilagojene letnim časom. Pred kopalno sezono n. pr. posredujemo sestavke o plavanju, pred zimo programiramo po- STANE UREK DELO: Kakšen je odmev med poslušalci? Urek: Naši stiki s poslušalci nam povedo, da so vsakodnevne oddaje »TV — S — R« našle oziv, da so se na nek način obnesle, da jih poslušalci spremljajo z razumevanjem. Zdi se nam, da so začeli o stvareh, o katerih govorimo, razmišljati. In to je veliko. Nekateri nam pišejo. Odgovarjamo jim prek oddaj ali v pismih. Oddelek za stik s poslušalci res še ni napravil natančne obdelave poslušanosti in odziva na oddajo. Po pismih in po odzivih, ki so nam dostopni, sodimo, da ima oddaja precejšen odmev in da služi svojemu namenu: humanističnemu pojmovanju telesne vzgoje, športa in športne rekreacije. DELO: Koliko odda) ste doslej napravili? Urek: Seveda jih je, čeprav dveletnico. Bila je na sporedu vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih: pripravili smo jih torej nekaj več kot 600. DELO: Pa je toliko gradi- va. toliko tem, toliko možnosti? Urek: Seveda jih je, č.eprav določene stvari načrtno ponavljamo, da dobijo večjo veljavo. Na primer propagiranje pešačenja. O tem imamo gotovo vsak teden en prispevek. Včasih naprosimo različne avtorje, da nam določen problem obdelajo iz svojega zornega kota. Profesorji, zdravniki, učitelji, trenerji in športniki: Joža Trdinova, Jože Sturm, Jože Ažman, Miha Potočnik, Mitja Prešern, Jože Beslič, Andrej Ulaga, Janez Tome, Cene Praprotnik, Silvo Kristan, Milutin Pavlovič, Marijan Jeločnik, Ivo Bajec, Pavle Šegula, Marko Rožman, Miro Cerar, Cveto Pavčič, Metka, Pocajt, Mici Havlina, dr. Ljubica Vučetič, Zoran Na-prudnik, dr. Alojzij Sef, Ljubo Jovan in drugi so naši sodelavci. DELO: Kakšne načrte imate, ko stopate v tretje leto? Urek: S prof. Ulagom že kake pol leta čutiva, da mora oddaja napraviti nov korak naprej. V mislih imava, ne vem če se bom prav izrazil, vstop poslušalcev v oddajo. Drugače rečeno. Tudi poslušalec naj dobi besedo, in to, tako da ga bomo slišali. E. K. UTRINKI NADA ŠIFTAR ROMUNSKI SODNIKI — Vodstvo NK Dinamo iz Zagreba je zahtevalo pri pristojnem forumu, da prvenstveno tekmo Dinamo — Beograd v Beogradu sodijo tuji sodniki. Odločili so se za romunsko trojico. STROGE KAZNI — Odgovorni funkcionarji argentinske enajsterice Estudiantes so ob prihodu v Manchester izjavili, da je argentinska zveza zagrozila vsem igralcem z najstrožjimi kaznimi z^ kakršnekoli nerede v Angliji Vsakdo, ki bi se spozabil med tekmo ali po niej, ga čaka eno do tri leta prepovedi igranja nogometa. STENGEL SE UMIKA IZ RINGA — Zahodnonemški boksar pol-ležke kategorije Lothar Stengel, ki je pred kratkim izgubil naslov za svetovnega prvaka, izjavlja, da se bo dokončno umaknil iz ringa. Za ta korak se je odločil zaradi družinskih vzrokov. PLANINE IN LJUDJE Milan Merčun: »Nikoličeva v neposrednem prenosu!« LJUBLJANA, 16. — Generalni direktor RTV Ljubljana Mi-govoru pojasnil, da so jugo-lan Merčun je v kratkem raz-slovanske televizijske postaje skupno določile program neposrednih in magnetoskopskih prenosov iz Mexica, vendar je bila sedemurna časovna razlika najtežji problem, ker so številni prenosi preko satelita šele po polnoči ali v zgodnjih jutranjih urah: »Seveda pa lahko zagotovim, da bomo v posredovanju programa iz Mexi-ca elastični in tako bomo neposredno prenašali atletski finale 800 m ženske, če bo v njem tekla Vera Nikolič in če bo tudi neposreden satelitski prenos, čeprav v soboto zvečer neposreden atletski program ni na sporedu.« A. P. Pokal Jelovice Preteklo nedeljo je MO PD Radovljica pripravil tradicionalno orientacijsko tekmovanje za »Po kal Jelovice«. Na startu pri Koči na Zgoški ravni se je zbralo 16 ekip planincev in tabornikov iz | Radovljice, Kranja, Laškega in : Ljubljane. Tekmovali so v pionirski, mladinski in članski konkurenci. Med pionirji je zmagala ekipa PD Radovljica II 373 točk), med mladinci PD Radovljica I (693 točk) in med člani ekipa PD Radovljica (732 točk). PD Radovljica pa ne zasluži le pohvalo za odlično pripravljenost ekip, pač pa tudi za več kot zgledno organizacijo tekmovanja. Zvezno orientacijsko tekmovanje V soboto in nedeljo so se na planini Jelovici nad Titogradom pomerile članske ekipe iz vse Jugoslavije v planinskem orientacijskem tekmovanju. Tekmovanja ki ima značaj državnega prvenstva se je udeležilo 17 ekip iz vseh republik, med njimi tudi 3 iz Slovenije. Ker so bile druge ekipe fizično izredno močne in imajo za seboj tudi že mnogo podobnih tekmovanj, se naši tekmovalci niso mogli zadovoljivo plasirati. Ekipa PD Ruše je zavzela 12. mesto. ekipi PD Celje I in II. pa 14 in 15. mesto Zmagala je ekipa PD Zagreb Matica pod vodstvom ing. Zlatka Smerketa. Srečanje treh dežel V soboto in nedeljo bo v Beljaku zopet srečanje »Treh dežel«, planincev Furlanije, Koroške in Slovenije. Srečanje se bo začelo v hiši očeta dr. Juliusa Ku-gyja, nadaljevalo pa se bo s sprejemom na deželni vladi in delovnim sestankom. V nedeljo si bodo ogledali Comptonovo razstavo in napravili izlet v Kock in na Kaiserburg. _ PZS bo zastopalo 15 najvidnejših planinskih delavcev na čelu z dr. Potočnikom, srečanja pa se bo udeležil tudi dr. Marijan Brecelj. predsednik PZJ, ki je bil vabljen še posebej. S Triglava v Jajce Planinska štafeta ob 25-letnici AVNOJ, ki je 15. septembra krenila s Triglava proti Jajcu po dveh smereh, dobro napreduje. Mladi planinci PD Sežana so primorsko štafetno palico 13. t. m. predali planincem iz Postojne. Gorenjsko-štajerska štafetna palica pa bo v nedeljo prispela na Tojzlov vrh. Ob tej priliki ji bodo člani PD Kozjak Maribor pripravili svečan sprejem, istočasno pa bo tudi piknik za vse udeležence akcije »75 mariborčanov na Triglav« Srečanje na Bohorju V nedeljo so se na Bohorju zopet srečali mladi planinci iz Nova Gorice, Senovega in Brestanice. Lepo vreme in odlična organizacija sta pripomogla, da se bo preko 80 pionirjev in mladincev ša dolgo spominjalo tega dne, ki jim je kar prehitro minil v pečenju kostanja, ražnjičev in prijateljskem kramljanju. IVER DNEVA Združenje prosi za posojilo Združenje drugoligašev (vzho. dna skupina) deluje komaj dva meseca, pa je že zašlo v hude fnančne škripce. Na zadnjem sestanku niso imeli denarja, da bi članom sekretariata in članom tekmovalne komisije plačali potne stroške. Ob ustanovitvi je združenje sodilo, da se bo lahko preživljalo z dogovorjenimi prispevki klubov. Ta vsota je vsekakor premajhna, razen tega pa nekateri klubi niso niti poravnali vseh obveznosti. Zaradi te zadrege je združenje zagrozilo klubom s suspenzom, če ne bodo poravnali dolga, obenem pa zaprosilo pri njih. naj vplačajo 500 Ndin pavšala, kot obratni kapital za opravljanje dejavnosti. MIRKO RUPEL Valvasorjevo berilo Druga, izpopolnjena izdaja - reprezentativna oblika in oprema - veliki format 17x24 cm - barvni ščitni ovitek - 140 podob Knjiga stane v prednaročilu samo 120 din. plačate pa jo lahko v 4 rednih mesečnih obrokih po 30 din. Knjigo lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih in poverjenikih ali pa pri oddelku za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3 s priloženo naročilnico. V NAROČILNICA D-1 Podpisani(a) nepreklicno naročam VALVASORJEVO BERILO po naročniški ceni 120 din. Znesek 120 din bom plačal(a) — naenkrat — v 4 zaporednih mesečnih obrokih po 30 din po prejemu računa na tekoči račun Mladinske kniige 501-1-30/1. J e Ime in priimek-... Poklic: ............ Natančen naslov: Zaposlenca) pri: .... Datum: .............. Podpis: STISK RCKE, CETE CSTANEJO — Sovjetski premier Kosigin in češkoslovaški premier Cernik sta včeraj podpisala sporazum o razporeditvi sovjetskih čet na češkoslovaškem. Kakih 50.(100 vojakov ho ostalo v državi dlje, kot so pričakovali. Na siiki med Kosiginom in čemikom predsednik skupščine Smrkovsky in slovaški voditelj Husak. Telefoto: CTK SEJA MADŽARSKEGA PARLAMENTA — Včeraj je bila v Budimpešti redna seja madžarskega parlamenta, na kateri je govoril tudi predsednik vlade Jeno Fock. Med drugim je ponovno poudaril, da je bila intervencija varšavske peterice v CSSR »bratska pomoč«. Na sliki: Janos Kadar (desno) in član politbiroja Bela Biszku med pogovorom v parlamentu. Telefoto: MTI NESREČA V KAISERSLAUTERNU — Eksp resni vlak na progi Frankfurt—Pariz je včeraj zjutraj iztiril blizu zahodnonemškega mesta Kaiserslautern. Pri tem je en potnik izgubil življenje, 20 pa jih je bilo ranjenih. Lo komotiva z osmimi vagoni se je prevrnila ▼ = metrov globok jarek ob progi. Do nesreče je prišlo, ker so bili tiri demontirani. Meni- jo, da gre za sabotažo. Telefoto: UPI Nadaljevanje s prve strani Kosigin v Moskvi — Podpis sporazuma o četah SZ jim jih bo izpraznila češkoslovaška vojska. Kakor pravijo. se njihova poveljstva ne bodo vmešavala v notranje zadeve dežele. To je bilo sicer rečeno tudi v češkoslova-ško-sovjetskem sporočilu z dne 26. avgusta, vendar je bilo odtlej veliko primerov neposrednega vmešavanja. Zato so menda odpoklicali več sovjetskih poveljnikov z njihovih položajev v češkoslovaški. To so povedali — kakor pravijo poučeni krogi — češkoslovaški delegaciji na pogovorih v Moskvi 3. in 4. oktobra Med zadnjimi vestmi je posebej zanimiva novica, da sovjetske enote ne bodo razporejene prav na zahodni meji Češkoslovaške, na meji z Zahodno Nemčijo, ampak v severni češki in severni Moravski, kar pomeni vzhodno od Labe in Vltave. Druga omembe vredna stvar je, da se zdaj več ne govori o tem, da bodo tuje čete samo prezimile v ČSSR. Kaže, da so bile to samo iluzije. Njihovega bivanja ne povezujejo več s popolno politično in drugo normalizacijo življenja v deželi. Zdaj računajo. da bodo tuje čete ostale tukaj zelo dolgo, kako dolgo. ne more nihče vedeti. Za to, kako dolgo bodo ostale, jemljejo zdaj kot merilo obnovitev popolnega zaupanja drugih sil varšavskega pakta v češkoslovaško vojsko, v njeno popolno borbeno in moralno-politično sposobnost, da izpolnjuje naloge in obveznosti, izvirajoče iz članstva v tem paktu, šele potem, kakor pravijo, bi utegnili navezati nova pogajanja o umiku vseh sovjetskih enot. Toda tako kot je tudi pojem same normalizacije življenja v ČSSR zelo raztegljiv in ga razlagajo na različne načine — kar kaže tudi sedanji dialog med Prago in Moskvo — tako bo gotovo tudi ocena o tem, kdaj bo češkoslovaška vojska sposobna izpolniti svoje obveznosti do varšavskega pakta, odvisna bolj od subjektivnih pojmovanj drugih članic tega pakta kot pa od konkretnih dokazov, s katerimi bi češkoslovaška izpričala to sposobnost. CTK poroča, da je predsednik Ludvik Svoboda danes sprejel sovjetskega premiera Kosigina, zi manj ega ministra Gromika in obrambnega ministra Grečka ter prvega namestnika sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecova. — Tega srečanja takoj pb prihodu sovjetske delegacije v Prago so se udeležili Aleksander Dubček, Joset Smrkov-sky, Oldrich čemik, Gustav Husak in druge češkoslovaške osebnosti. Pnd sekretar CK KPČ Aleksander Dubček ter predsednik republike Ludvik Svoboda in predsednik ljudske skupščine Josef Smrkovsky so prejeli diplome častnih članov »Matice Slovenske«. To so prvi častni člani te najvažnejše kulturne ustanove v Slovaški po njeni obnovitvi 27. junija letos. • • Italijanski odmevi na Titov govor skrajno zainteresirana oba vojaška bloka, kakor tudi tiste odstavke, v katerih Rukavina razčlenjuje koncepte vseljudske obrambe. Razen tega objavlja »Stampa« uvodnik, v katerem je govor o Jugoslaviji kot o eni izmed držav, ki so najbolj izpostavljene sovjetskemu pritisku in hkrati kot o deželi, preko katere vodijo poti na Jadransko morje ter v Padsko ravnino. Nadalje poroča o pogovoru predsednika Johnsona z a-meriškim veleposlanikom v Beogradu Elbrickom ter o jutrišnjem prihodu podsekretarja Katzenbacha v Jugoslavijo. Stampin informa- tor iz Washingt.ona se z bojaznijo sprašuje o usodi Albanije, pri čemer še dodaja, da je ameriška politika v tem času delno paralizirana zaradi bližnjih predsedniških volitev. »Avantiju« je poleg odstavkov iz Titovega in Nikeziče-vega govora posebej padel v oči tisti del izvajanj generala Rukavine, v katerem je rečeno, da bi sleherna neodločnost Jugoslovanov glede nacionalne obrambe lahko pomenila. spodbudo za ta ali oni blok in za naklepe, ki bi merili bodisi na zasedbo, bodisi na razdelitev jugoslovanskega ozemlja. V zvezi s tem se zdi manifestacija jugoslovanskega stališča »Avantiju« pomembna tudi zato, ker v naprej preprečuje sleherno špekulativno tolmačenje novic o jugoslovansko-ameriš-kih diplomatskih kontaktih. »Avanti« navaja besede, ki jih je imel Johnson za Jugoslavijo v pogovoru z veleposlanikom Elbrickom in jih tolmači kot »indirektno svarilo Sovjetski zvezi«, svoj komentar pa končuje rekoč: »Sicer pa ie Tito s svojim govorom jasno potrdil, da hoče Jugoslavija ohraniti neodvisnost in nevtralnost med blokoma, ki si stojita nasproti.« Med drugimi listi prinaša tudi današnja »Unita« kratko poročilo o govoru predsednika Tita, dopolnjuje pa ga s povzetkom televizijskega govora Kira Hadživasileva, v katerem je član IK ZKJ podčrtal, da so češkoslovaški dogodki zadali hud udarec socialističnim naprednim silam, da pa perspektive socializma zaradi tega niso omračene. TIT VIDMAR ae« Nič pogajanj na račun Evrope di Zahod »kljub oboroženi akciji v češkoslovaški ne sme odnehati v iskanju pot.i, da bi odvrnil nevarnost vojnega spopada s Sovjetsko zvezo«. Poudaril je: »Pogovore s Sovjetsko zvezo moramo nadaljevati vse dokler traja nevarnost atomskega uničenja, vse dokler moramo računati z realno možnostjo drage in jalove tekme v raketnem oboroževanju in dokler je nevarnost zapleta med velesilami na Srednjem vzhodu.« Dodal je, da je nauk iz češkoslovaških dogodkov očiten, češ: »Vzdrževati mora- mo takšne obrambne sile, ki bodo Moskvi dale sklepati, da noben politični cilj ne bi bil vreden tveganja, da se vname oborožen spopad z Zahodom.« • ••• Priprave za polet na Luno vem naj bi vesoljska ladja samo enkrat obkrožila Luno, po drugem pa bi letela okrog Lune 24 ur in jo v tem času obkrožila desetkrat. Približni datum, ko naj bi izstrelili to ladjo proti Luni, je določen za 21. december. Da bi vesoljska ladja priletela v Lunino orbito, bo potrebovala tri dni in pol. V tem času naj bi preletela 400 tisoč kilometrov. Računajo, da bo ta vesoljska ladja »Apollo 8«, ki ji bo poveljeval letalski polkovnik Frank Borman. »obvisela« nad Luno približno okrog božiča. Vesoljsko ladjo »Apollo 8« so že montirali na močno raketo »Saturn« na eni izmed ploščadi v Cape Kenne-' dyju. Po prvotnem načrtu naj bi tudi ta vesoljska lad-ja letela samo okrog Zemlje. Toda ker se je dosedanji polet. »Apolla 7« odlično obnesel, razmišljajo strokovnjaki o tem. da bi »Apollo 8« letel že okroE Lune. To bi bil prvi bistveni korak v nadaljnjem nrodiraniu v vesolje, tako da bi človek utegnil morda že drugo leto stopiti na Lunina tla. Težava pa je v tem. da posadka »Apolla 8« še ni dovolj izurjena za polet okrog Lu- ne. Strokovnjaki pravijo, da se bo ta posadka, v kateri so Borman, Lovell in Anders, zdaj pospešeno izurila in se pripravila za tak polet. Celoten načrt utegne pasti v vodo samo, če bi v drugi polovici sedanjega poleta okrog Zemlje nastale kakšne nepredvidene težave. Toda za zdaj je vse v redu. Kar zadeva počutje treh vesoljcev, kaže, da jim prehlad ni več nadležen, razen Schirri, ki pa mu tudi že gre na bolje. Nocoj so vesoljci že tretjič prikazali amer škim TV gledalcem »veselo prireditev« iz 15-tonske vesoljske ladje, ki jo sestaVja približno dva milijona funkcionalnih delov. Gledalci so lahko videli vse tri vesoljce, kako vodijo ladjo in si pripravljajo svoje obroke hrane. Obisk tunizijskega ministra BEOGRAD. 16. okt. (Ta- j n.jug). Danes popoldne je ; prispel v Beograd tunizijski minister za javna dela Ahmed Nuredin, ki se bo kot gost zveznega izvršnega sveta mudil na prijateljskem obisku v naši državi teden dni. Obiskal bo tudi Ljubljano, kjer se bo kot župan tunizijskega mesta Soussa sestal s predstavniki mestne skupščine. Eiafrski protinapad UMUAHIA, 16. okt- (Reuter, AP). Biafrske čete so krenile v protinapad na odsekih fronte pri Onitshi, Abagani in Owerriju. To je danes sporočil glavni štab biafrskih o-boroženih enot. V srditih spopadih je padlo več kot 650 vojakov nigerijske zvezne vlade, od teh nad 300 v bojih, ki so se včeraj razdivjali v o-kolici Owerrija. Biafrskih izgub sporočilo ne omenja, zatrjuje pa, da je bila protiofenziva na Onitsho in Aba-gano uspešna. Nigerijske zvezne enote so izgubile več vojaških vozil, »je rečeno v tem sporočilu, njihove enote pa so »v popolnem razsulu«. ZDA: ni možnosti za vrh velesil WASHINGTON. 16. okt. (AP). Ameriški funkcionarji pravijo, da ni nobenih možnosti za sklicanje mednarodne konference »na vrhu«, dokler je na krmilu sedanja ameriška administracija. Ameriški funkcionarji so priznali, da je državni sekretar Dean Rusk prejel od U Tanta pismo s predlogom, naj bi se sestali zunanji ministri štirih velesil. Za zdaj U Tantovega predloga niso uradno komentirali. Vendar pa dajejo visoki ameriški funkcionarji jasno vedeti, da po njihovem sovjetska zasedba Ceškoslo-ške onemogoča sedanji administraciji ZDA, da bi napravila kakšne korake za uresničitev tega predloga. Po vesteh iz Londona je Britanija »pogojno podprla« U Tantov prediog o konferen-ci tujih velesil. Čombeja ne bodo izročili ŽENEVA 16. okt. (Reuter). Visoki komisar OZN za begunce princ Aga Kan je danes izjavil, da mu je alžirska vlada zagotovila, da bivšega katanškega secesionista Moi-za Corr.beja ne bo izročila Kongu (Kinshasi). Aretacije v Indoneziji DJAKARTA, 16. okt. (AP). Vojska je aretirala pet Indonezijcev. ki so končali študij na univerzah v Pekingu in Moskvi, češ da so nameravali obuditi prepovedano komunistično partijo v Indoneziji. Poveljnik severne Djakarte podpolkovnik Gunavan je izjavil. da gre za tri inženirje in dva ekonomista. „Pravilen je le demokratični centralizem" Ulbricht je označil samoupravljanje kot imperialistično kategorijo BERLIN, 16. okt. (Tanjug). Predsednik državnega sveta NDR in prvi sekretar CK enotne socialistične partije Nemčije Walter Ulbricht je ostro kritiziral sistem samoupravljanja v podjetjih in ko-munah. češ da spada to v imperialistično in buržoazno kategorijo. Edino pravima pot v razvoju socializma je po njegovem v demokratičnem centralizmu. zasnovanem na centralističnem planiranju in upravljanju vseh družbenih dejavnosti v gospodarstvu in organih oblasti. Ta svoja stališča je Ui-bricht razvil v obširnem govoru v Potsdamu, kjer je govoril na proslavi 20-letnice ustanovitve nemške akademije za politične in pravne vede. Ulbricht ov govor je danes objavil vodilni vzhodnoberlinski list »Neues Deut-schland«. To Ulbrichtovo izvajanje ima značaj programskega manifesta o razvoju socialističnega družbenega sistema v NDR. V njem so namreč vsebovani elementi tega razvoja, ki zanikajo še do nedavnega veljavno prakso v gospodarstvu, v kateri naj dobivajo gospodarske organizacije, pa tudi komune večjo samostojnost. Pozornost zbuja, da Ulbricht v svojem govoru sploh m omenjal te delne samostojnosti podjetij, niti sistema tako imenovanih proizvodnih komitejev pri industrijskih podjetjih in proizvodnih svetov v združenjih podjetij, ki so jih bili kot družbeno-nadzorstvene organe vzpostavili z zakonom kot obliko večjega sodelovanja proizvajalcev pri poslovanju podjetij. Lani, ko so sprejeli ra zakon, so pojasnjevali, da se z ustanovitvijo teh svetov razširja socialistična demokracija. Vejnovič pri predsedniku Fordove fondacije NEW YORK, 16. okt. (Tanjug). Predsednik jugoslovanske zvez#e komisije za kulturne odnose s tujino dr. Dušan Vejnovič, k: je pred dvema dnevoma prispel v New York, je včeraj obiskal predsednika Fordove fondacije Georga Bundyja Izmenjala sta mnenja o dosedanjem sodelovanju Jugoslavije s to fondacijo in o načrtih bodočega sodelovania. Dr. Vejnovič je povabil predsednika Fordove fondacije, naj obišče Jugoslavijo. George Bundy je z zadovoljstvom sprejel povabilo. Dr. Dušan Vejnovič se je pogovarjal tudi s predsednikom Rockefellerjeve fondacije Harrarjem. Zatišje na bojiščih v Vietnamu SAIGON, 16. okt. (AP, AFP, Reuter). Ameriški veleposlanik v Saigonu Elsvvorth Bunker se je davi pogovarjal z voditelji saigonskega režima. Menijo, da je bil govor o o-pustitvi bombardiranja Severnega Vietnama. Bela hiša pa je danes demantirala vesti o takih namerah ZDA. Topničarji ameriške mornarice so davi »pomotoma« od-streljevali neko južnovietnam-sko vas jugozahodno od ameriškega oporišča Da Nanga Po prvih vesteh je bilo ubitih deset ljudi. Na vietnamskih bojiščih je zdaj v glavnem zatišje. Ureditev bloka na Škofijah tudi z italijanske strani TRST, 16. okt. (Od našega stalnega dopisnika). Po informacijah, ki jih objavljajo današnji tržaški časopisi, se bodo naposled začela gradbena dela za razširitev mednarodnega prehoda pri škofijah tudi na italijanski strani. Gradbena dela na jugoslovanski strani, to je preusmeritev in razširitev cestišča in predvsem ureditev sodobnih vstopnih in izstopnih stez, so namreč do polovice že opravljena, medtem ko je na italijanski strani še vse po starem in je ta del prehoda ozko grlo najbolj prometnega mejnega prehoda med Italijo in Jugoslavijo. Tudi na italijanski strani bodo zgradili levo od sedanjih objektov šest stez za vstop v Italijo in na trasi sedanjega cestišča šest stez za odhod iz Italije. Gradbeno j podjetje, ki je zmagalo na ( natečaju, je že prevzelo gradbišče in se bodo dela začela v bližnji prihodnosti, končana pa bodo predvidoma še letos. Najprej bodo preurejali desno stran, ki ie namenjena odhodom iz Italije in kjer je sedanje cestišče, kasneje pa bodo začeli še dela pri preureditvi vstopnih cest.-šč, ker gre tu za kmetijske površine. v zvezi s preureditvenimi deli svetujejo italijanskim potnikom (kar velja priporočiti tudi našim državljanom), da b v tem obdobju rajši uporabljali mejne prehode pri Plavijah in Soboti. I. G. »Jugoslovanske zahteve do EGS so upravičene« RIM, 16. okt (Tanjug) — Ugledni milanski dnevnik »II Giorno« se danes zavzema za to, da bi sprejeli zahteve, ki jih Jugoslavija postavlja skupnemu trgu. List sodi, da so te zahteve »več ko upravičene«. Jugoslovanski deficit v trgovini z državami EGS pojasnjuje z velikimi carinskimi ovirami te skupnosti, ki onemogočajo enakopravno ' gospodarsko sodelovanje. Tudi letos ostaja trgovina neuravnovešena, ugotavlja »U Giorno« in končuje, da protekcionistični duh v EGS ne bo preprečil, da zavzamejo pozitivno stališče do jugoslovanskih zahtev. Vrnitev naših parlamentarcev KOBENHAVN, 16. okt. (Tanjug). Jugoslovanska . parlamentarna delegacija je danes končala sedemdnevni obisk v Danski, kjer se je mudila na povabilo danskega parlamenta. Delegacijo zvezne skupščine je vodil predsednik odbora za zunanje zadeve in mednarodne odnose Veljko Miču-novič. Kongres KPI januarja RIM, 16. okt. (Tanjug) — Davi se je v Rimu začel pod predsedstvom Luigija Longa plenum CK KP Italije, na katerem obravnavajo priprave na 12. partijski kongres, napovedan za januarja prihodnjega leta. O teh pripravah je referiral član CK Alessandro Natta. Izvoljen predsednik konference UNESCO PARIZ 16 okt. — Plenarna skupščina generalne konference UNESCO je za pred-sednika svojega sedanjega 15 zasedanja izvolila šefa kamerunske delegacije Williatna Etekyj a-Mbomua, bivšega ministra za kulturo Kameruna in sedanjega podpredsednika izvršilnega komiteja UNESCO. B. P. Zadnje vesti »Ni nasprotja med nacionalnimi in internacionalnimi nalogami« BUKAREŠTA, 16. okt. (Tanjug). Vodja romunske partije in države Ceause-scu je danes popoldne govoril na zborovanju v Iasi-ju, industrijskem središču na severovzhodu države. V svojem govoru je pojasnil glavne cilje notranje in zunanje politike svoje dežele in poudaril pomembnost načel neodvisnosti, suverenosti, nevmešavanja, na ka terih sloni ta politika. Ceausescu je posebej govoril o tem, da ne more biti protislovja med socialnimi in internacionalnimi nalogami, med suverenostjo in neodvisnostjo na eni in socialističnim intsr-nacionalizmom na drugi strani. Nasprotno, v tem vidi tesno dialektično poveza vo in nujnost, da se na tej podlagi oboje usklajuje. Opozoril je na to, da imperializem zanikuje pravico do suverenosti in enakopravnosti sodelovanja, ■in podčrtal, da je popolna enakopravnost nujen pogoj za popoln progres slehernega naroda. Ceausescu je posebej opozoril tudi na razvijanje sodelovanja z vsemi sosednjimi socialističnimi državam, pr čemer je o-menil tudi Jugoslavijo, in z vsemi drugimi socialističnimi deželami, partijami in vladami. Poudaril je tudi, da je njegova dežela pripravljena izpolniti obveznost)':, izvirajoče iz varšavskega sporazuma, če bi prišlo do imperialističnega napada. Johnson le telefoniral trem kandidatom WASHINGTON, 16. okt. (UPI) Predsednik Johnson je danes obvestil trojico kandidatov za ameriškega predsednika — Humphreya, Nixona in Wallacea — da ni v položaju nobene spremembe, ki bi dajala osnovo popolno ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama. O tem jih je obvestil vse hkrati po telefonu iz Bele hiše. Kongres nevrologov in psihiatrov SPLIT, 16. okt. (Tanjug). Nad 420 zdravnikov iz naše države in tujine se je zbralo na tretjem kongresu nevrologov in psihiatrov Jugoslavije, ki so ga danes svečano odprli v Splitu. Udeležence kongresa je poleg drugih pozdravil tudi predstavnik in predsednik svetovne federacije nevrologov prof. dr. Mac Donald Crichley iz ZDA. V ckviru kongresa so v kleteh Dioklecijanove palače odprli zelo uspelo razstavo likovnih del duševnih bolnikov iz vseh psihiatričnih ustanov v Jugoslaviji. Več kot 60 razstavljenih eksponatov je zbudilo veliko zanimanje likovnih umetnikov in obiskovalcev. ♦ Tanjugov popravek BEOGRAD. 16. okt. — V prvih izdajah jugoslovanskih listov je bila objavljena vest »Tanjug demantira ADN«. Gre za ameriško agencijo AP (Associated Press) in ne za vzhodnonemško ADN (AUge-meiner deutscher Nachrich-tendienst). Jugoslovanski sindikati na sindikalni konferenci EGS? RIM, 16. okt. (Tanjug). Po italijanskih poročilih so belgijski in še nekateri sindikati na sestanku v Bruslju zavzeli stališče, da je treba na morebitno sindikalno konferenco držav EGS, ki bi razpravljala o posledicah koncentracije kapitala za položaj delavskega razreda, povabiti’ tudi sindikate Velike Britanije, skandinavskih držav, Jugoslavije in sindikalni komunistični centrali Italije in Francije. To stališče so zavzeli na sestanku v Bruslju, kjer se je sešlo sedem generalnih sekretarjev organizacij, ki pripadajo krščansko-deino-kratskemu sindikatu CISL (iz Italije se udeležuje sestanka tudi socialnodemokratski UIL). Na sest3nku razpravljajo o možnosti, da bi sklicali sindikalno konferenco držav EGS. Neposreden povod za tako konferenco so dala predvsem pogajanja o integraciji med italijanskim »F.atom« in francoskim »Citroenom« oziroma problemi delavskega razreda spričo povečane koncentracije kapitala. Italijanski krščansko-demo-kratski predstavniki kakor tudi francoski sindikati »For-ce Ouvriere« menijo, da konference ne bi bilo treba razširjati zunaj držav EGS, dozdevno zaradi tega, ker bi to oslabilo pozicije sindikatov na pogajanjih z delodajalci. Kiesinger: »nočem preurejati Evrope« BONN, 16. okt. (DPA) — Kancler Kiesinger se je danes zavzel za to, naj bi Bonn in njegovi zavezniki znova preučili politiko do Vzhodne Evrope. Zavrnil je sovjetske obtožbe, da si Zahodna Nemčija prizadeva »preurediti« Evropo. »Nimamo namena vplivati na odnose v socialističnem taboru — ne na notranje odnose niti na odnose z drugimi državami, ne v ideološkem, ne v političnem, ne v vojaškem, ne v gospodarskem pogledu.« je dejal Kiesinger v parlamentu. Nadalje je rekel, da Zahodna Nemčija potrebuje razumevanje vseh, tudi Sovjetske zveze, v svojih prizadevanjih za ponovno združitev Nemčije. Izrazil je obžalovanje, da v Gromikovem govoru v OZN in v nedavnih pogovorih za-hodncnemškega zuanjega ministra Willyja Brandta z Gro-mikom ni bilo spodbudnih rezultatov. Kancler je poudaril, da se je z okupacijo Češkoslovaške spremenil vojaški položaj v Evropi; če bi se sovjetske čete umaknile iz te dežele, potem bi postali odveč novi ukrepi in nova preučevanja, ki naj bi se jih lotili zahodni zavezniki. Telegrami Spet uvoz živine v Grčijo ATENE, 16. okt. (Tanjug). — 2e štirje vagoni z živino čakajo na postaji v Djevdje-liji, ker jih grške oblasti ne pustijo čez mejo, dozdevno zaradi nevarne živinske okužbe v Jugoslaviji. Vendar pa bodo grške oblasti vseeno dovolile uvoz vagonov z živo živino v Jugoslavijo. Minister za kmetijstvo je obvestil ju-gcslovanskega predstavnika, da bo v prihodnje dovoljen uvoz živine iz Jugoslavije samo proti potrdilu veterinarskih oblasti, da je bila živina cepljena, čeprav to ni predvideno v veljavni veteri-narski konvenciji med državama. HUSEINOVA VRNITEV — KATMANDU. Predsednik indijske republike dr. Zakir Husein je po petdnevnem uradnem obisku v Nepalu odpotoval iz Katmanduja v New Deihi. SODBA — MADRID. Madridsko sodišče je obsodilo na dve leti zapora študentki madridske univerze, ki so ju obtožili ilegalne propagande. KOMISIJA — VARŠAVA. Tu zaseda komisija SEV za transport. Zasedanja se udeležujejo delegacije iz Bolgarije, Madžarske, IrDR, Mongolije, Poljske, Romunije, SZ in ČSSR, kot opazovalka pa tudi delegacija Jugoslavije. PROSLAVA ISLAMSKIH VERNIKOV — AL2IR. Na proslavi tisočletnice džamije Sidi Neruan v pristanišču Anabi v vzhodni Alžiriji vodi delegacijo jugoslovanskih muslimanov poglavar islamske jugoslovanske skupnosti reis-ul-ulema Sulejman Kemura. KOLAR NA GRADIŠČANSKEM — DUNAJ. Predsednik skupščine mesta Zagreba Josip Kolar je prispel v Eisen-stadt. V naslednjih dneh bo imel več srečanj s predsednikom Kerryjem in drugimi funkcionarji deželne vlade za Gradiščansko kakor tudi s predstavniki gradiščanskih Hrvatov. MILIJARDA DOLARJEV — RIM. Italijanski parlament je sprejel dekret o modernizaciji gospodarstva in program, po katerem bodo vložili nekaj nad milijardo dolarjev za modernizacijo železnic, za pomoč nerazvitim delom Italije ter za tehnološke in industrijske raziskave. IZJAVA — LUSAKA. Zambijski predsednik Kenneth Kaunda je izjavil, da Zambija odklanja Wilsonove predloge o ureditvi rodezijske krize. SOLIDARNOST — MOSKVA. CK KP Portugalske se je solidariziral z akcijo petih držav varšavskega pakta v CSSR. SIMPOZIJ O GENOCIDU — HAVANA. Tu se je začel drugi simpozij o genocidu ZDA v Vietnamu. Na simpoziju sodelujejo predstavniki DR Vietnama, južnovietnamske FNO in Kube. TURNEJA — KAIRO. Direktor za informacije in uradni predstavnik vlade ZAR Hasan el Zavat je odpotoval na turnejo v deset afriških držav z osebnimi Naserjevimi poslanicami voditeljem teh držav. ZAVRNJENA POMILOSTITEV — SINGAPUR. Predsednik republike Singapura in predsednik vlade sta zavrnila prošnji za pomilostitev dveh Indonezijcev, obsojenih na smrt zaradi diverzije. VOJAŠKA DELEGACIJA — AL2IR. Na desetdnevni uradni obisk v Alžirijo je prispela vojaška delegacija Sovjetske zveze. Pa še to; ŠKOTSKA TRADICIJA — Na letališču na Brniku pravijo, da so najboljši kupci v njihovi trgovini v brezcarinski coni Škoti. Kadar se jih pripelje ali odpelje polno letalo, morajo biti v prodajalni kar po tri dekleta, ki so jim komaj kos, saj vsak potroši povprečno po 5 dolarjev. Kako pa je potem s tradicionalno škotsko varčnostjo, mar ne drži več? Brez skrbi! Tradicija se na Brniku ni postavila na glavo. Na letališču namreč vsem potnikom razdelijo prospekte s cenami: cigarete, pijače, parfumi so za polovico cenejši kot na škotskem . .. so Vreme 16. oktobra 1968 ob 13. uri Marib 83 / Ljubljana ^ f ZagMb «?/ ž~5 ' & delno oblačno <3 »blatno *** sneg * CmiL nevihte — —- megla y//// Titograd Dubrovr \ Sarajevo — —— meje vremenskih področij Temperatu ra 07 13 Ljubljana 12 16 Planica 9 12 Brnik 10 15 Maribor 11 16 Slovenj Gradec 10 14 Celje 11 15 Novo mesto 12 15 Koper 15 20 Kredarica — Reka 16 19 Pulj 16 20 Split 13 23 Dubrovnik 16 22 Zagreb 12 17 Beograd 13 18 Sarajevo 13 20 Titograd 14 24 Skopje 9 24 Celovec 10 13 Gradec 11 14 Dunaj 7 11 Milano 12 14 Genova 18 17 Miinchen 9 10 Ziirich 6 13 Benetke 14 18 Prognoza VRE!\U£NSKA SLIKA: F*rek zahodne in srednje Ev rope se širi greben visokega zračnega pritiska. Od zahoda doteka nad naše kraje hladen zrak. ki povzroča nestalno vreme. NAPOVED ZA ČETRTEK: SLOVENIJA: Pretežno oblačno, predvsem ponoči vmes manjše padavine. Najnižje nočne temperature med 7 in 10. v Primorju 13, najvišje dnevne okoli 15; v Primorju 20. na Primorskem orehodna burja JUGOSLAVIJA: Spremenljivo oblačno, v severnih krajih vmes manjše krajevne padavine.