;>¦ fnitalna pličina»getwwi-XII. lejtnik. 4. numera. Vu Imčni prSkmurske evang. šinjorije reditet i vSdavnlk t TLISAR JANOŠ, Murska Sobota. Rokopisi se morejo v Puconce poSilati. Čekračuna št. 13,586; hnč »Duševni Hst" Puconci. Cejna na cejSo leto 20 Din., v zvdnstvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. :.-•.:¦'¦ *¦:''.) • Naprejplačilo gorivzeme vsaki evang. diihovnik i vučitel. Shuze našep Gospon Kristušs. Pisao: H&ri L!p6t ev. dfihovnik. Cvetna nedela je svetek obladnosti. Dnes moremo svetiti obladnost našega gospon Jezuš Kris.tuša, obladnost krstšan-skoga vadliivanja i krstšanske jakosti. Ali to svetek držanje naj nebode lažlivo, nego naj bode v diihi ino istini. Či odkritosrčni šččmo biti, te odgovor moremo dati na to pitanje: ka je razlike med vezdašnjov i med prvov cvetnov nedčlov? Ali jeste napreidenje v krstšanskoj jakosti i lu-bžznosti? Lepa, krasna je bila td prva cvetna nedčla, puna z zeltšnimi palmami, z roža-mi, z hožannov, z vesčlimi ludmf, i v sre-dini vsega toga lepoga pa z v Jeružalem idočim kralom Mira. Njegovi vučenicke so veseli i blajženi. Trf leta so vandrali, stra-dali, tri leta so prenašali trplenje, prega-njanje, i zda se pa oglasi Odkupitel, nji-hov Gospod: Gori mo šli v Jeružalem. Vučenicke se radujejo, prišla je vora, nji-hov najsveteši sen se spuni, v lepi Jeru-zžlem bodo šli, gde Davidov sin prevze-me od svoji očdkov erbani kralevski sto-Iec i nastavi blajženo Meššiašovo kralev-stvo. Obraz se njim sveti od velike ra-dosti, ar zda tiidi njim lepši dnevi zasija-io. Več sto let staro ponizno čakanje, sv^to viipanje išče pot z njihovi viist v e« rečaj: Hožanna Sini Davidovomi, bla-goslovleni, ki je prišao vu imeni Gospod-novom! R6že, cvetje, palme kaplejo pred Messiaša nogč, glasi se liidstva topeo po-zdrdv, nagiasi se na OHveckoj gori i na Golgotovom bregi: Hožanna, hožanna! Cela ta slika je puna sunčne toploče, puna nedužnoga cvetja i istinske liibez-nosti. Ali donok je ne tak. Ar sam Meš-šiaš omurno sedi med veselov vnožinov i joče. Pred sebom vidi t€ veliki varaš, nje-gove bele crkvi, palače i tiho joče. Zaka j6če ? On, ki je niti na križnom drevi ne joko, nego je ešče troštao tč jokajoče je-ružalemske ženske, zaka joče zda, gda se vsaki smeje, gda je vsaki brez mere blaj-ženi. Zato ar je vido tisti varaš, šteri se Jeružalem imenuje. Jorusalajim: mira varaš. Po totn imžni Kristuši vse na pamet pri-de. Pred sebom vidi rdečo krv prorokov, grehe farizeušov, beloga varaša vso hiido-bo, križ na Golgoti, šteroga tesdrje tešejo. /oče za mir, joče za svoje ludstvo, štero je ne šteio z čistim srcom njegovo posta-noti, Njega naslediivati i poslflšati. Joče, ar on že napre vidi, kakši hiidi dnčvipri-dejo na tč Jeružalem. Vidi že napre, kak postane z velike cerkvi eden ruš. Takša je bila prva cvetna nedela. Kakša pa je vezdašnja ? Dnes ne samo eden mali veseli šereg nego 600 milijonov diiš računajoče krst-šanstvo speva Hožanno Mira krale, svo-jemi Zveličiteli. V mali vesnicaj, i v veli-ki varašaj, v mali molitvarnicaj, v prdstni cerkvš i v veliki katedralaj po celom svšti skoron v 500 različni jezikaj spevajo cvet-ne nedele krasno pesem. Tudi zda kaple- ^T .ttt&I.-r. iTr ;:.,-;!, _,.>.( . • .'/1. '¦,¦!- -1^1, .(,1. > K f. 4 :i \ .1 l-i; Nesectie ^ersGce n@viwe* Y->-**» * ^ -^* 1933. mdrclus 20. Stržn 38. DOSEVNI LIST mdrcius 20. jo rdžice, pdlme i cvetje pred nogč Jezu-ša, ki je tiidi dnes Mira kral. Ali on, ko-ga dnes na cvetno nedelo svetirno, tadi dnes z glčrijov okinčani stoji obri ,,mira svčta," ttidi dnes se ne smejč, nego j6če. J6če, kak te na prvo cvetno nedelo. J6če za ltidstvo, joče za nesrečen človečanski ndrod, šteri se samo z vfistami približšva k Bčgi i izgovarja svoj: Bog moj, Bog moj, ali v njegovom žitki pa nega vere, nega Itibezni, nega pravičnosti. V dosti mestaj štuki, piikše popčvajo svojo žalostno pesem, vmčrajoči bratje preklinja-jo svoje brate, V drflgi mestaj dela bodo-či siromdcke, nevolni liidjč milo prosijo skdrico črnoga krfiha. Ta edna država drii-go državo mantra z gospodarskov bojnov i z tem v siromaštvo i nezadovolnost že-ne vnožino liidstva. Svet je pun gršha, pun je farizeuške la~ži, pun mantrništva, trplenja, stradanja, i med tem se pa čiije pesem, oblddnost himnus: Hožanna mira krale. Mira kral pa nemore drflgo činiti, kak da toči svoje britke skuze. J6če za mir, j6če za lubčzen, štero dnes brez dtiš-nevčsti živoči \M\& preganjajo, dr mir in liibezen dnesden nemajo domovine. Bar da bi z Kristušovi skuz edna-edna tudi spšdnola v tdkša srca, štera boj, neprija-teljstvo sejajo med različnoga jezika, nd- rodnosti i vadlttvanja ndrode. Zato naj dnes na cvetao ned^lo z močnim glasom pove 600 miljonov krstšanski dfiš etomi poganskomi, lažlivomi sveti, našega Gos-pon Kristuša zapoved : Bojdi pravica, boj-di lflbčzen, bojdi mir! Bar da bi že ed-n6k vsaki krstšenik pržvi, istinski krstše-nik postano, nš samo z rečdmi, nego tiidi z svojim dčlom, naj bi tak edn6k prišla na ete siromaški, nesrečen i grššni sv6t td vesčla cvetna nedčla, gda bi se spuni-la Kristušova jakost i oblddnost nad vsd-kim človekom! Držimo tni svoje svžtke v duhi i istini, vsi ludje, siromaški i bogati, delevci i veliki, zmožni voditelje nžrodov i držav, živmo po boži zapčvedaj, te se mira Meššiaš nebode več joko. Na cvetno ned^lo naj bode našesve-tek držanje edna skuznata molitev, naše-ga pokoročinččega srca v nebo odhajajo-če ponizno zdflha"vanje: Oča naš ! Pridi k nam kralevstvo Tvoje! Passion (trplžnje). Poslovenčo i predelao: SILVANUS. Predršgi Jezui! ka si Ti pregrčšo? Ka te je takši grozen sod dosegno; Kakii je te dug? V kakše razbojniilvo * ' Si Ti zapadno? ,,Vsaki človek je sam svoje sre-če kovač." (V evang. Ženskoga druStva v-postnom zvečarki goriprečtela gž Kukelova.) Tak nam prgvi edna dobro znana ndrodna priiična reč, ka je praj vsaki svoje sreče, ali nesreče spravitel. I uprav vu tom kratkom go-vori velika pravica jeste, štero je z nikšim tno druvanjetn nemogSče podreti. — Vu vsikoga človeka žitki se naprš dajo hipi, prilike, štcre se ponOjajo i štere satno popadnoti trbe i og-vušajo natn našega živlenja sreče podlago, po-leg itere po spatnetnom živlčnji, po čednom nje nflcanti, zagvušno zadobiti rramo svojo srečo. Samo to je glavno, jeli nezakockamo sreče po-nfijanja prilike ? Jeli jo spoznatno gda i vu kak-šem taU se natn ponfija ? Jeli si poieg nje \ii lamo no»tri svoje živlžnje, — odpravlamo svoje posle i ztiššamo opravice svoje ? Lfidjč z-tazločne strdni cenijo i ščejo do-segnoli dcbro bodočnost. Nikžki, nalmre ti vtraglivi, bi brezi trudavnoga dela, po čfidnoj poti šteli i misiili to zsdobiti. Ti oblosfihni, ne-mertHMvi živlenci, bi vu lebkoškom dobrom jeli, pili, ružnoj botlivosti, vu mžrni svetski dob-rot vživanji i veseji radi plavali. Pa drflgi z silnim dianjein, ropanjem, hamišijov, z-jalnost-jov, z nadfihtov gizdostjov, zvišžvanjens namS-nijo dosčgnoti svojo srečo. — Li satno eden mžli «• -•{>*'¦>.- marciuš 20. DUŠEVNI LIST Stran 41. popravo, lea je pregrešo v svojem živlenji! A!i že prekesno bcde. Te si zmisli, kak nžčiše, bo-ie pobožoo. smilenosti, liibčzncsti punc bi bilo njegovo živlenje, či bi vcJrvo v goristanenji, v vokivOčnom žitki! Istlna, ka nemrenso vorvanje vvfikivečnom žitki tsk pos?edočiti, kak pa 16, ka je dvakrat dva štiri. Ali ravno tak i€ nevorvani nemre po-svedočiti, ka nega ednoga novoga, vokivečnoga živienje prek groba. Mi vorjemo, ka jeste, on verje, ka nega. Vorvanje je edno i vorsanje je drugo. All štero vorvanje je več vredno. Tisto, ki čicnOka od praha, blata ete zenjlč,. od grehs, gnusnost« etoga živlenja proti nčbi zdigne, na liibčznosf, srnilenost, na tržznost i člstočo živ-lenja vči i da dobro srce i mčrno dfišno vest — ali je pa aiogoče ono vSrvanje več vredsio, štero človoka edndkcga drži k črvi, zvirinara, k travi, kak da bi brezi dfiše buo ! prešo bi na-Yokes satno prdh \ blato bl posfano po stnrti, kak drfiga stvorjenja?! Či je ta zadnja večvred-na, te živjnios kak zvirina i roi, te naj, ki lada, vniarjs} te slabeše, ar \i liib^zen do bližnjega, smilenost, dobrotivnost, krotkost, poitenje, vse to so prdzne reči za nas, kak so i prazne, zob-stonske reči pred tigrišom, ali pred vukom. Štero včrvanje je več vredno? Ono, štero te z človeka za Božega sina včini. aii pa ono, štero te z človoka za živžzen ?čini ? Štero včrvanje je tvoje ? Kak poslfihšaš viizernski g!žs ? Z radostjov, ali z bojaznostjov? Pašči se, dokeč fe ne kesno, tak živeti, ka boš ga z radostjov lehko posluhšo ! Ne boj ne-vorvani, nego prerozmi fiizerasko nazveščžvanje: Kristuš je gorlstano z groba, živč i kraliije na voke! I kak po ziroi z rožlcami pun pomlad pride, tak nasiane ednok novo živleaje v grobaj na Reč Gospodnovo, štera de se čiila, kak alarmske trombote glas i te z angeiskim šere-goffi, v popolncj cliki svojoj pride velki Krao živlenja, Jezul sodit žive I mrtee. /UVENTUS. Na grobaj se gene zemla. Na grobaj s. gene zemia, : Diiša, ti nej biia večna ? Preživeti njč prah? Popovj^, c?ejt, ženč drevje, Krnica srdce nepokfije, Neoktniči ga mržk ! Vi iabične, verne duše, s;i -¦-¦' Dokonca se bojfijeie, ' Diigi, teški je vaš boj! Mr V blagoslovi odhdjate, , ^: V-blagoslovi poči^ate, ¦,-.-¦'¦' Spite sladtek sen svoj; '-* < Svejtite, kak svekie zvezde, Navdiišeni apoštolje, Vi martirje srdčni. :¦"" Te drfigi rnladenec, v obilnosti penez bo-d6či, je iiidi oblosuao živo. Pltvini je na porob spadno. Vu hudom tuvarišt?! se je vrtio^ hotHvi, gniisni žitek je pelao. Prazniivao je, cele noči vu oštarijgj, kavdrnaj med kartanjem trošo tš, gde se je slepdrmi, ki so ga norili njevkao, b/o, tak da je k-koncovi bole k-nžmoj stvdri, kak k-člo-vek! bio spodoben. Kak tfihinca so ga po šupi odegnaii domo vu rodjenja mesto, gde se je od hiže do hiže, kak kodiš hrano, dokeč je njego-va pokvarjena diiša ne vo odišla žnjega nevol= ooga i od ludi zavrženoga, mantre punoga tela. Od vse zavrženi je na občine stroiki, v cote za~ grnjeni pohrdnjeni. .¦•..-•• ¦ Te trelji raladenec, kak je ostavo svojiva pajdAsa, je zda že sam dale potuvao, pobožen bogabojdči žitek je živo. Med tiihinci bodoči je hitro, ksk hasnoviti, dober človek spoznan. Dobroga srdca, ponizen čiovek je bio, ki je vsakomi gotov bio sifižiti. Vsigdar je rano stano i šo z-dotni svoje posle spunjšyat i kesno domo pridoč je z aiolitvov šo na počinek. Delaven, skrben, dober človek bodoči je uprav blaženi postao i gori najšao svojo srečo, Vu poštenom, treznom živlenji je Iepo starost zadobo. K kon-covi ga je doma želnost obsela, domo vu rod-jenja niesto je želo pridti. Z-teškim tdlotn je ostavo svoje verne prijžteie, med šterimi je živo, z-žalostjov je vzdo od nji slobod i oni od njega tiidi. Ednok se je samo domo postavo, gde so ga že samo njegovi ništerni vrstnici, kej račun je že maii bio, spoznaii i spcitnnali se žnjega, ka je on te eden z-oni tre mladencov, ki so pred večimi desetinami šli po sveti srečo iskat i z-šteri sta se že dvd, kak kodiša pritepla dotno* Kak prčtnočen človek si je edno hižo kfi-po, fatnilie je ne meo, kak stari junak je živo i celoj v^si vu vekšem meašem tali, naitnre siro- Stran 42. DUŠEVNI LIST marciuš 20. Vaš prah po vetrl raznešen, Duš vaii goreči plamčn Je n-i] pogašeni. Vi, ki za vse slobodščlno Trpite za domovino I vmerjčte za njo ; Vi, kiin piramise zdigno, Ndrod spomenek zahvalno, — Dika, ččst vatn naj bo ; Vi, fcak velki svetli slebri, V-kmici svetiie, kak tormi Tira potihajOčira, Z-vami pride nLbg k-zensli I prinese posvet svekli Vu kinici blodečitn. Med vsžmi li najprednjejšij Jedlnorodjen sin Boži Pozdravlaš den ete, Odkoga dnes svčta mesta OblLdnosti pesem speva: Kristuš z groba ide. Oh hodfe, hodte vsi napre, Vere mfič naj bode pri vse, Ki vu njem verjejo, Razvždn se dvojnost, žalost, Na žitek ptide mrtelncst, Grobi se gor' odprejo. -. SANTHA KAROLY. makom na pomoč bio. Z-malim se je zadovolo, ali tčm več je trošo na zmdgsnje siromakov, na podpžranje dobri nastav: 161, sirotinščice i na cerkevne cile, Vsi so ga pošfuvali, za veikcga ritara i grsiajnskoga kuratora odebrali, štero pozvanje je do smrti verno spunjšvao. Vopremi-nočega |e cela občina z-žaluvanjeni sprevodila na vekivečen počlnek. Cšlo svojo veliko vred-nost je na dobre, railosti cile poročo. Svoj sprč-vod je kak najprostešega zravnao včiniti. Pre-povedao sl je grobni spSmenek pozdlgnoti. Vu žitki je svetske rnarne dike i precimbe nS iskao, t€tn tnžnje je vu smrtt ne držao takše za pot-rebno. LSpi, nesprhiivi spomenki so glžsili i včinili imž njegovo za nepozableno: one nasfa-ve, štere je tak obilno obdaruvao. Spčmenek njegov vu zahvdini srdcžj prebivšlcov od poko-Jenja do pokolenja gori stoji i stao bode. Zda pa poštfivsai čtitelje, vsaki z-vas si osodf, med onimi tremi mladenci, ki so zado-bili, ka so želeli, šteri je naišao z-istinom gori svojo srečo i šteri si jo je na dobro znao obrnoti? Te prvi, te driigi, ali pa te tržtji i ka za ndvuČ-nosti je mogOče za sžbe vzeti z tč pripovesti? FpesbitBP vu tuudrištva žitki. 2 vsega toga, ka smo do etlga mao napre džli, se vidl, ka cžrkevni naprehodčči poz.žnja deio ne slihši samo med gyiiSeša dvcrane Itiri sienč, nego verno svedostva djanje ma bfdti na cdrkevnoga žitka prestrannom poti i vu familiji iiidi, Z cšloga zitka njegovoga svedostva djanja pa shaja i 16, ka se evang. presbifer vu tiiva-rišfvi razločne stšve i dela iudi tadi nesmi spo-zdbiti z svoje maiere cerkvi dušncst, Vere i daš* ne?esti reči nesmi zasriičati, od Kristula sve-dostva djStija nesmi zarniiditi, i?aimre viakšem hfpi, gda našo evang. vero, svčio m. cerkev ne-varnost dosegfije i na reči zdlgnenje ga ednžko gori pozavajo. Takiega hipa je mučanje želko, kak zatajenje vere. Što vu cerkevnoj česti ne zvonešnjo kinč-nost, nego pozvanja dfižnost spunjavanje vidi, on vu očivesnom žitki, vu tUvžrištvi, v medseb-nom žlvlenjš, za druge vere prijžteSov s<žve volo nemre zatajiti io, od šteroga je, kak verebratov zaviipnostl lastnik pred gtuajnov obliibo djao doli. Vera je ne satao posebno dugovanje. — Ona je z ednlai nžjf ontošneše občinsko dugovžnje, BOna naj vsigddrna vdgi stoji pred namil* — Nž stno zSto z prisegov, z-posvetlenov ver-nostjov oblubili cžrkevni poslov spunjžvanje, ka bi se med tdzločne stžve tiivariitvom spozabili i včodkapčili z činenj ml\, aii pa, kak — tak ni tople, — ni tnrzle vere zastopniki bojdimo, za štero nžs v-prvoj vrsti z nasprotncga tdbora bodoči zavržejo i osodijo . . . Vardevajmo sa-m\ scbe . . . Jeli Lutherov karafcter, te s?Sre, krepke cerkevae zavedncsti lastnost eosimo na sebi, ali pa ne ? Jeli svedočijo od toga vu žitki našem od naši pravic neodstoplenje tak vu guči, kak vu činenji našem ? Jeli se naše svedostva djanje za zadosta stalno, krepko, na navkupdr-žžnje zadostno nžide pri verebrataj vu vezdaš-njem, z gševtanjem napunjenom sveti, gda i\ ralačni ne samo materišlne, nego i morilne vrednosti z-nepremišlenov nespametnostjov i lehkaiijov vu tritvo pfistšajo ? . . . Eto pot na-menirao tdlno napre prinašati vsa ona, štera se kak sramotna znamenja, kaže]o i stojijo na naii dfli nezmerno bolezen. Nesmimo pa pozžbiti, ka vse, štera se od Jutardnske nestalnosti" od vugibkosti, od ni mrzle, ni tople verevrčlosti i od k-t^m prispodobni, ali z šale, ali z špotarje-nja gučijo, — se vsa trdno protivijo z-Luthera marciuš 20. DUŠEVNI LIST Stran 43. dfihooi i zevsem, štera so toga velikoga refor-maiora lastnesti bila i ?u njegovora karakteri, kak raoč, batrivnost, sfalnost, negenjencst, od Boga bojsznosti z-nikše feie zmožnosti bojaz-nostjov nepogcjno, speztianja pravic se držčči, od nje ae odstopiti, ednako, odkritOj vso dvoj-nost %6 zapreto govorenje, vu verskom dugo-vanji poieg diišnevesti ?o držanje, tak vu reči, kak vu djanjl v-vkfipgiasnom smožnom svedostvi stojijo pred namL — Ne je zadosta na tč samo kazati, ka poprek, kak možtvo, karakter, osob-nost ioienfijemo i koga različujerno to se more poleg nsogoCnosti vu iiisarištvl, vu žltki kazati. Brezi toga §e na evang. zavednost, na prveše ¦ pelde zezavati je nika več ne, kak pfistni guč, prazna dika, z šterim zaraan kričimo vu n6be zrak. — Z-samo gladkoga i okrogloga kamna je nemogčče zidatj, ravno tak brezi evang. last-nost bodočim žltkom Kristusovoga kralestva, krslšanske sv. matere c^rkvi nepostavimo gori, ni n\6 prišestnosti neogviišamo. — Brezi znot-rešnje navdiilevnosti, z-pomenkanim karakterora si nemoremo z-poštenjom vfivzčti svojega fala z ciinpranja evaog. sv. matsrč cerkvi. Vu vezdašnjem plaCnom hipi, po svetovne bojne i krvi preJSvanja žalostnora fdčrjanji gle-66ii med razločni vadliivanj na naše sv^te ma-terž cerkvi teškoče, je naša prva dužnost potr-ditl naši vernikov evang. cerkevno zavednost i vere?relost. Brezi \č vu očivesnom živlenji nem-rerao gori zdignoti z krepkov viipaznostjov evan-gelio.Tja zastavo. Slobodno se zezasarao na pre-minoča vremena, cd šteri dike historija svedoči, tnamo pozvanje, zštcroga spunenjera lehko sve-dočimo, kak velki klnč jeste vu naše svčte ma-tere cčrkvi na države goridržanja moU tudi. Kak smo krepki stebri bili vu prvešoj domovini, tak tiidl vu vezdašnjoj z svedostva djdnjem ma mo posvedočiti, ka je vu protestantizmusi velika mbi pri konsolidacšji držaye. Z-vkup drždnjem, : z-zevčenostjov, domovine liibčznostjov, vu vžr-; stveni dugovanjaj bodočnosti je naša evang, cLr-I kev nikak ne pozadnjeia od ti ovi drfigi. Svetovne historije vezdašnji vard^vanja hi-pov zahtevanja nas vse na verno svedostva if djanje pozavajo. — Prezbiterje, cžrkevni napre-hodčči bojdite vsi verni vu svedostva djanji. Vu vezdašnjetn vrememi je ččst, slflžba gorialdu-vanje samoga sebč. Domovine podkapajoči moč «e li tak potere, či se dotnovine te najbogše moči združijo, na dela prestor stopijo i z med- sebnov močjov odvrnejo hiidobo J dajo prek najdragše klnče prišestnotni pokoienji. Velika dela ne samo čakajmo, nego ttidi delajcno i nji prišestjč napre pripiavlajtao. Vu tiivarišivi, vu žitki. vu domovini, vu c^rkevni čpravicaj se naj kažejo naprehodžči poz niti je ne dano ime drfigo pod nčbov med liidmi, vu kom se je nžtn potrebno zveličati." (Apošt, Dj. 4, 12) Nega med natni svčtoga, popolnoga ni ed-noga, vsi smo grešnici. Najvčkši grešnik je pa, ki od sčbe verje i drži, ka ]e žnjega vfivflenJ vrag, to je to greh i ka je on že sveti, i Bož! dfih ga je obseo, prottorni naš žltek nepretrgnjena pckora mo-ra bidti. Nepodajmo se zato nlkšemi pozavanji k-sektašnjemi vkflp prihajanjl. — Zapelivcš so oni! — Nezbivanje sejajoči vrag je biidi, nadf-gava i vodi. —• Či bar stokrat pogrozijo yu vo-do svoje naslednike, donok si nezaperejo doli s?oji grehov vu močvari, znova je gori prine-sejo z-sebom, zružnijo sarai sebe, zgrdijo i sra-moto prinašajo na svoje ofžke, ki so i tned teškim pregžnjanjem, kak (r a pečinas verni os-tali k-Kristušovomi evangeliomi. Mamo mt svoje Bože hiže, štere so nam očaci dali pozdignoti, — poštfijrno tb nastave. T€ poiščimo gori i prihžjajmo vu nj^ i ne vu krnice vremeni, po skrivni po^aj razbojnikov ja-me. — Matno diihovne paslere, ki kak na svo-je pozvanje raodro v5 vučeni znanci, vučenjaki, bole razmijo biblinske pravice raziagati, kak neščlarivani, vu neznanosti živoči sektaški agi-išiorje. Nepozabimo gosp. Krlstuia opominajoči reči, ka nastdnejo krivi prorocje, ki do davali znatnenja na zapela^anje i pravili: eti je Kris-(uš, tatn je Kristuš i mreže bodo raetali vo na lovlenie ti blodeči lehkovercov. (Mark 13, 21-23 ) Nsša dlihovna mila mati: Evangeličanska svžta mati c^rkev z-kuznatimi očamžprosi, opo-raina vse nas : lfibl.čni moji slnovje, drage moje čeri, neverno rne neodvržte I Ar nenlha Bog bre-zi kaštige onoga, ki njegovo štrto zapoved prelomi. Ogviišani evangeličanski krstšenik neniha Ja svojega spravišča, nezvodijo ga nikše pisane, oblejane, po razločni jezikaj zuneče reči. (Z-bačkajski »Magveto" časoplsa.) ,,Ovo dgnec boži." ¦ BIdite i prineste z-sebora žgneca, zarežte ga na pascho i vzemte edno prgiičo ižopa, na-močte ga v njegovo krv i namažte prag i ob& petnika z onov krvjov." (II. Mozeš 12. v. 21 22) T6 je bilo ei-ie za si&re cdrske Rusije, Eden soldak je pripovedavao sledčče : Eden rus, ki je liidi vu bojno ruklvati mogo, je nej najšo mera od vnogoga dugž, žteroga je napravo. Na-telko se je zadiižo, ka je več m^o dugd kak vrednosti. Velka šutna penez je biI6 to i da je nikak ne mogo plačati, je že v caglost spadno. Ednok je vse vkuper zračuno, kelko je bio du- • žen i na paper, na šferom je te dug vkiipzraču-no, odspodi pod iumov je napiso: sŠto bode to vse pldčo?* Te pap6r je na stoli pozabo i je 16 opraviat svoje zapovedi. Rusoski cLr, ki je rdvno vu onom vremeni skrivno pregieddvao r^d i čistočo po kasšrnaj, pdde vu eto hižo i vidi te pap^r na stoli, ga vzerae i čl6« Gda je ravno vu dobroj v6H blo, vzeme pero i napiše pod to pitanje: nNikolaj." Ne je bio t6 eden ffiden odgovor na to dreselno pitanje ? Gda je te vojak aazaj prišo i vido, ka se je zgodilo, je ne šteo svojim očžm vervati. BŠto bode 16 vse plžčo?" je bilo to cdglo pltanje. BNikolaj" bio je ves^li odgovor. Tak zadobimo rni tudi na naše cagio pitanje: »Što poravna moje vnoge grehe?" nebeski odgovor: ,,Jezuš.a On napiže s?oje Imč podšu-motf našega duga On zmore to, žr On je ag-nec Boži, ki je naše grehe na sebe vzeo: i zda. je samo od loga odvisno za vsakšega pojedino-ga naj njegovi grehi po yeri, vu Jezuši i njego-voj krvi se doiizbriiejo. Dragi čtftel, kak stojiš ti vu etom pogleds? Si že vzeo ono krv, po šteroj se vsega tvcjga dugd lehko rešiš ? Oh tl bi lehko z tvoje BibH-je že voprečto, kelko zmore Jezuia krv. Čti samo Pavel apoštola k Ž'dovom poslani Ust! Gledaj, kak vu Siarom Zakoni krv pascha svžtka nadomesti za tčbe vu Novom Zžkoni krv Jezuša. Vu onom vremeni je MozeŠ pravo izrselcom : »Zarežte ga na pascho i vzemie edno prgiščo ižopa, namočte ga v krv i namažte žnjov prag i oba petnika." Za židove je to preveč važno bilo, ka §o si dveri z krvjov narnazali. T6 je za celo farailijo šlo. Egipčani so ne znali, ka to znamenuje i so se špotarili. I ddnok, kak čiidno se je skžzala moč krvi. Vu hižaj egipčanov, gde se je ta krv ne najšla, je smrt držala svojo ne-smšleno žčtvo. Židovom je pa tž krv prinesla: 1.) Oslobodjžnje z robstva. 2) Žitek tam, gde je pomor i smrt hodila. 3) Moč za pot vu Kanažn. Vu totu trojem vidimo to lildi, ka nam Je-zuša krs? prlnes^. Zaistino, da natn oslobod]6nje mdrciuš 20. DUSEVNI LIST Stran 45. od greha robstva, žitek vekivečen, i tnoč vu vandranji proti nebeskomi Kanadni. ••:'¦¦ Čtitel, ti se lahko odslobodiš od robstva i voze greha. Lehko si sloboden. Vzemi samo Je-zuša krv za sebe. Tvoj agnec je za tebe vmorje-ni! Ravno zato je mro Zveličitel, naj vu v njega danom viipanji i veri od greha lehko slobod vzemeš. »Krv Kristuša Jezuša nas očisti od vsak-šega greha." (I. Jžn, 1. v 7.) I z tem je žitek za tebe, vekivečen žitek i moč na vandranja poti vu nebeski Kanaan. Oh kakše bldjženstvo, kakša dika se odpre za one, ki z celim srcom i dtihotn verjejo vu Jezuša krvi! ........ SILVANUS Hugoslav skQ evang. občinsho cerhBU. Obisk našega pušpeka v Berlini. Najvišji tanač naše orsačke cčrkvi je skon-čao pred ednitn letom, ka naj se ndjde prijatel-sko vklipdelanje na cčrkevnom i teologičnom presiori med našov cčrkvov i med evangeličan-skov cerkvov v Nemčiji. — Poleg toga skon-čanja so bili naš orsački piišpek Dr. Popp od 18—22. februara v Berlini, gde so z drždvnim pOšpekom Nemčije, Mlillerom fakši prrdtelski zavezek sklenoli. — Ob toj priliki so se spomi-nali držžvni piiipek Miilier na stare zveze, šterc jesto zdavni hipov med jugoslovanskimi evan-geličdni i med tnaterno zemlo reformšc je, za-hvaljujoči z toplimi rečatni Njeg. Vel. krali Aleksandri za pomoč, štero je skazao evangeli-čanskoj cerkvi v Jugoslaviji. — Po tom vkDp delanji bode na vse strani sploh gvfišno skaznu vala naša jugoslovanska evangeličanska cerkev krepko moralno i materižlno naprepomaganje. — Drižvni pfišpek so nastavili pri nemSkoj evangeličanskoj cčrkvi cerkveni urad za zviineš-nja dugovdnja, šteroga cio bode, da goridrži voske zveze nemške evangeličanske cdrkve zev-semi evangeliCani vu zvonešnji orsagaj. Za vodjo toga urada imenovžni so Dr. Heckel Theodor piišpek, ki so v 40 leti svoje starosti i z leženja edne bajorske duhovniške familije. Naš pušpek so ob toj priliki cbiskali nc satno drž&vnoga piišpeka, nego predvsem tQdi jugosldvskoga poslanika v Berlini, ministra Bo-lugdžiča. Nadale so obiskali netnškoga zvone-šnjega tninistra Baruna v. Neurath-a i ministra Dr. Stiew<-*. Nazšdnje so sprejčti bili od držžv-noga kanclera Hitler Adolfa. Ob toj priliki so naš pOšpek eden dugii artlkului tiidi napisali, šteroga so prinesle ber-iinske cerkevne novine. Vu tom artikuluii z globokimi tžgmi spozna?ajo našo orsačko cčr-kev. Naglašajo tisto veliko prcrazumenje, štero je naša cžrkev od samoga vladara, Nj. Vel. kraJS skoznfivala. Vem 1930. leta vodžni Protestantski zakon, kak protestantom džni krdlevski dar ma-mo gledati. — Prevcč lepo se spomenčjo vu svojem artiku'uši od vernosti prektnurski evan-geličanov, ki so od Lutherovoga hipa nevklek-njeni ostanoli vu svojoj veri. Pripoznanje i toga jžvlenje pred licom svetovnoga protestantizma nas napuni z radostjov i smo za 46 dostojno lehko zahvžlni našemi neobtrfidjenomi, agiJnomi piišpeki. Med potiivanjetn so tneli Or. Popp ptišpek razpravlanja tiidi z vodstvom Gustav Adolf-DrOštva v Leipzfgi i to predvsem z Dr. Geiss-ierotn i Dr. Kubitzom, kakda bi se naj podpčrala naša diaspordlna cerkev cd toga najvekšega evang. cžrkevnoga pomožnoga drfiitva sveta. Po svojem domopovrnčnji z Nemčije so šli naš pfiipek v Beograd, naj tamošn;im tnero-dajnini tnestam naznanenje ddjo od svojega zdržavanja v Nemčiji. Sprejžti so bili od zvii-nešnjega ministra Jevtiča, od prosvetnoga mi-nistra Šutnenkoviča i od zastopnika pržvden-skoga (kultus) ministra, sektionšefa Petroviča. Njihovo naznanenje se je povsud dobrovolno na znanje vzelo. r, Dr. Popp pUšpek vu audijenci i pri Nj. Vel. krali. V pžtek, marca 2-ga vetčr, ob p6 iestoj vori so sprejčti bili od Nj. Vel. kraia naš or-sački piišpek Dr. Popp Filip vu gradi Dedinje. Naš piišpek so naznanjali Njegovomi Veličan-stvi od delanja i stave naše orsačke cerkvi v Jugosižviji i nadale od svojega zdržavanja v Nemčijf. Potom so Dr. Popp piišpek prčkdali Njegovomi Veličanstvi krali edno vu ledri pri-prdvleno, z pozlačenirai obrezkmi osnajženo zbirko naši cerkevni zškonov, pa tiidi eden rav-notak zvezani eksemplar knige, štero je napisao Dr. jur. Hercog Henrlk obri ustava naše orsačke c^rkvi, vo jo je pa dao Leipzigski jurističai fakultet. Obedve knigi sta bile z poroCnimi reč-mi preskrblenlvi. — Nj. Vel. krdl je kdzao živo interesiranje za delovanje c^rkvi naše i se je JU* beznivo pogovžrjao z pUšpekom. Strdn 46. DUSEVN! LIST mdrciuš 20. Railoftii mali glasi. Radosti glas. ,,P/ide vfira, vu šteroj vsi, ki so vu grobaj, čuli bodo glžs njegov. I vo bodo ili, ki so dobra činili, na žitka gori sta-nenje, ki so pa huda činHi, na sodbe gori stž-nenje." (Jaa. 5, 28-29.) DSševnoga Lista vsem čtitelom, vkiipde-lajotim ino širitelora vesfele i biažene vfizemske s?&ke žel6 — Redltelstvo. ^ , , . Evg. gm&na v Sarajevoji je dobila za dir od Gustav Adolfa DrOitva v Leipzigi edem zvon 620 kg zmčče. Evaag. Žensko DrfiStvo v Zagrebi je v pretečenom leti ttidi blagoslovleno delovanje spunjavalo. Srmake je podperalo z oblekov i hraiiov; držanje diakonisse je zagvUšavalo i njo vu delanji podperalo. Na materinski dčn i na Božič je lžpi dsvetek držalo. Notrijemanja je melo 16.000 D, vodavanja 20.000 D; letna čla-aariaa je 50 Din. Puconska fara je marc. 15 ga mela svoj letni rčden obračunski i proračunski gjOleš, od šteroga v priiestnoj numeri damo prestrano poročilo. ZagrebSka svang. gmajna na I. nedelo po viizmi, apr. 8 ga bode svetila 50 letni ju biieum posvetšea|a cerkvi svoje. '^ ¦ ; Postna predavanja. V Puconskoj cerkvi od postne prve nedele do Velkoge petka vsaki hip zvdn predge postno predavanje rrdjo dii-hovnik od ete tčme: Ženske poslave z trplenja hištorije Jezušove. Nemčija. Nepobožnost vedno bole pomen-kava i takie versko gibanje i nazajvračanje k Kristuii se da skoznlivati na vse strani, ka je evangeličanskoga človeka srcč puno ves61oga čakanja. Proti tomi je slabo rožje laž, ogriza-yanje i sl€pa rabuka, štero prinašajo svetovni listi ultraraontanisrausa (pšpinstva) i marksismusa. Sekte (ločinke) v Severnoj Ameriki. V Severnoj Ameriki, celo v Illinois državi dosta s«kt jeste. VaOge vsepoprek niti 1000 nasledni-kov nemajo. Ali liidjž so dnesden nemirovni i skačejo esi-td. Pazmo zato tiidi mi na med na-rai drkajoče brate, ki dostakržt z falinčnirai raozgimi i fantizijarai pob&rajo zblodjene ovči-ce z črčde Gosppdnove. 400 letna je aemlka blblia. Letos bode 400 oblžtnlca toga, ka je Dr. Luther Marton na neraiki jezik doHobrnjeno celo biblijo v6dao. Francuško. Ta roaia francoska evangeli-čanska c^rkev vedno več znamenj dava svoje vere vernosti i žitka voli. Rochrich, pariški ev. dfihovnik je nč divno doliobrno na francuski jezik Augsburgsko VerevadlUvanje i Šmalkalden-ske vereartikuluše. Španija. Madridska evangeličanska cerkev je zda svetiia 25 letni jubilcum posvetšenja cčrkvi svoje. Angllja. Angleški Prptestantski Istine Za-vezek po celoj Angliji filmsko predavanje drž od biblije, od reformacije i od žitka Luther Martona. Atnerika. Pred etim ništerni let se je opa-zo v New Yorki eden Cosimo Dell' Osso \mt~ na grozni lamp talijanski komuništa. Oblasti so dosta nevol mele žnjim. Sledi se je po čudnoj p6ti povrno, zvršo je theologijo i zda je v Ntw Yorki edne talijanske evangeličanske cdrkvi bla-goslovlenoga deia dfihovnik. Indija. Zadnja nutnera evangeličanskoga lista v Indiji konštatera, ka v Indiji 6,297,000 krstienikov jeste i se njihov račiin vesčlo po-vekidva. Biblija burskim slepim. NOvoga vOdanja biblia se pripravla za Afriko. Po burskom jeziki za sJSpe se pripravla nova biblia. K zgotovlenji njčnomi je devet let potrebno, z 38 zv6zkovbo-de stala. Vu saskoj orsačkoj cčrkvi (Neračlja) vsi cerkveni slsžbenici poleg cajnovešega skončanja satno do 65 let starosti svoje smcjo službe nositi. Naldga z darilom mladlni. Vd. gospa Van Lean-ova v Ameriki je na spomin moža svojega za napremoganja volo prerazmetoga da-hi med mladinov i mednarodne prijatelske raz-mere edno fundacijo položila. Poleg clla tčfun-dacije se tnora naloga razpisati, itere tema je: »Kristuš l svht preprlmajčče prljdttlske vkOpeprl-kapčenosti." Nalogo lehko napravi takia v Europi prebivajoča mladina (pojbje i dekle), šte-ra se je raed 1914. apr. 30. i 1920 maj. 1. na-rodila. Naloga, itera je štampano ešče nindri ne bila včdana, 1000-2000 reči mora zdrlavati — i do 1934 apr. 30 ga se more poslati na ete adres: Okonomischer Rat fur Praktisches Christentum Weltbund fflr > Freundschaftsarbeit Der Kirchen ¦v,- hy:--.-.. Jugendkomlssion ^ 2. rue de Montchoisy, Oenf. mdrciuš 20. DOŠEVNI LIST Strdn 47. Rokopis tnora tneti zebrenko, imi se pa z toč-nim adresom navkflp v zapreto kuverto mora djžsli, na štero se tfldi ista zebrenka ira napisati. Dari: I 300 dol., II. 200 dol., III. 100 dol., IV. 50 dol; 25 darov a 10 dol., 41 darov a 5 do-terov, 100 diplotn; skiipno tak 170 najemov. Ime gffinajoči 1934 septembra, ob priJiki gjule-ša narodne zveze objavijo. Od nashaja vsaki bo-de obveščen, tisti tfldi, šteri so ne ddbili naje-ma. Naloga se po ŠteromšteS jeziki lehko piie. Samovolnl dari na goridržžnje D&ševno-ga Lista: Cipott JanoŠ Polana hšt. 26. i Pžitek Jožef Polana, Kiihar Matjaš (Lukač) Puconci, Vrečič Viktor Vaneča 5 - 5 D, Oček Karol Mari-bor, Banfi Jožef kur. Moščanci 10 10, Kisilak M hal Brezovci 2 Din. — Radi bi nadaljavali! Srdčna hvala! PoSta. Emri Maria Baltimore. Pismo i peneze zahvdlno prijdli. Vse je vredi. Z lfibezni vitn pozdravom ! Turobni gl&si. Odselili so se zadnji mL-sec z Puconske fare vu večnost: Brgles Ša -rolta v Lemerjf, stara lOlet; Sukič Štefan v Pre-danovci, star 28 let; vd. Benko Kata, roj. Šiplič v Sebeborci, stara 77 let; — v Bethlehemi je naglo mrd Šiplič Lajoš Vanečki rojak, star 42 leti; vu Franciji je z silnov stnrtjov mrla vd. Idič Ana, roj. Katona na Gorici, stara 42 leti. — Naj inajo sladtek grobski sčn i blaženo goristanenje! — N« Dijački dom dari: Z-Sobotc Ktnet-ska posojilnica 300 din, Nemec Janoš veletrgo-vtc 20 din, z Radgonje Lucu Aleksander 20 din. Obal Štefanova Nemšavci, Kuzma Lajoš Ska-kovci 10—10 din. — Jako lepahvdia za dobro-volne dare. Pcsebno pa hvalimo Kmetskoj po-sojilnici, štera se je i letos ne spozjbilaz naie-ga z teškočami se bojOvajočega zavoda i tak lepi dar nam dar&vala ! Turobni giasl z Oor. Slavečke fare. Ostavili so zadnji mesec te naš zeraelski dol: Potočnjek Marrja, roj. Kisilak iz Dol. Slaveč, vu 51 let starosti, Gomboc Stefan \z Večeslavci, vu 76 Iet starosti i Melin Matjaš iz Gor. Lendave vu 83 leti starosti. Naj spijo slatko njihov s6n vu brfltivi { Ti nazajosfanjeni naj si počtn^jo vu Božem sv. ravnanjif Do pavidenja! Zlato zdavanje v Gor. Slavečki fari. Febr. 11 ga je bilO vu našoj cerkvi zlato zdi-vanje. 55 let vkiipnoga fatuilijskoga živlenja sta svetila Škodnik Gjuri, 83 Kt star i nj. tOvarišica Kržnos Treza, 73 Išt stara, z Gor. Slaveč. j^ja to priliko je bila naša cčrkev do zadnjega ko- tička zasedena. T6 se pa zgodilo t&di zavolo toga, ar je vu istoj vori tnela zdivanje gornjega para vnukica Škodnik Gizela z Hajdinjak Lajošotn, sabolom iz Dol. Slaveč. — Naš bivši cerkveni glavni skrbnik Škodnik jaaoš, sabo Iz Gor. Sla-več, ki je odlikovan od Nj. Vel. kralja z redoai Sv. Save 5. stopnje je todi sia slavlencov. Sta-romi pari želetno: ,Na dosta Iet!" Mladomi paii pa želemo zadovolnost i liibdzen vu novom stanl! Gornje Slaveča. Na Gustav Adolf potpor-nico je v 1934 leti vkiipeprišlo vu naioj fari po občina}: Sotina 100 D, Gor. Slaveča 79 50 D., Dol. Slaveča 4150 O., Kuzraa Matjaševci 67 D, Nuskova 52 D., Sv. Jurij-Rogaševci 78 50 D., Gor. Lendava 33 D., Večeslavci- Pertoča 27-50 D, Serdlca 26 D., Vidonci 16 D., dar šolske dece 141 75 D,, offert. na Trekralovo 4125 D. Vse-vkflper je daruvala naša fara na G. A. drflštvo v 1934 leti 706 Din. Hvala daritelom za tnilo-dare. Bdg naj njim stofarti nazaj plača te zno-jom lica spršvlene dšre! Oari na D. Lendavsko evang. c&rlcev. V Slavečkoj gmajni: Ves Nuskova. Ropoia Ju-rij, Ropoša AIojz, Kisiiak Ana, Benko Vilma, Benko Ema, Kršnjec Štefan, Frumen Franc, Kra-njec Terezija, Kraus Franc, Makovcc Franc, R6-cek Franc, Horvat Karol, Veber Terezija, RogaC Marija 10-10 Din; Kraus Franc 8 D; Šarkany Jožef, Kuzmič Lipot, Vagoer Albert, Horvit J4-noš, Felkar Štefan, Kočar Jozefa, Marič Matija, Marič August, Rogač Mihal, Horvat Janoš.Hor-všt Terezija, Kraus Karol, Šarkany Franc 5 5 Din; Rogač Štefan, Krenos Franc 4-4 Din. — Vsevkuper 216 Din. Pob6ra5: Frumen Matija. Ves Serdtca. Fartek Franc 50 Din; Skledar Mikioi, Kozic Franc, Bertalanič Ivan 10-10 D; Skledar Justina, Štefanič Marija 8—8 Din; Hor-vat Franc, Skledar Franc, Skledar Ludvik, Skle-dar Marija, Pozvek Johana, Pozvek Ema, Poz-v6g Jullja, Pozveg Franc, KOzmitš Franc 5—5 Din; Železen Mihal 6 Din. Vsevkuper 147 Oin. Poberač Kuztniti Franc ikrbnik. Ves Rogalevcl. Žohar Alojz, Kfizmič Franc, Makovec Ivan 10—10 Din ; Kiizmič Janez, Kfiz-tnič Marija, Žohar Ana, Horvat Franc, Krpič Franc, Šajt, Janez. Rojsar Jožef, 5-5 D; Hor-vat Franciška, Žohir Jožef 4-4 Din; Horvat Rozina, Šajt Emilija 3-3 Din. Vsevktlper 79 Din. Poberač: Žoh&r Aiojz skrbnik. Ves Kuzma, Matja&evcl. Curman Mikloi, Huber Franc, Jud Janez, Fartck JanezlO-lOD; Stran 48. DOŠEVNI LIST._ .._..' marciuš 20. Klement Marija 8 D; Čurman Franc, FartekMi hal, Lsmg Karcl, Kisilak Šandor, Čurman Karel Čurman Janez, Krp č Štefan, Žohlr Jinoš, Far-(ek Franc 5 5 Diii; Huber Joztfi, Fartek Franc, Jud Franc 4-4 Din ; Kranjec Franc, Zrim Franc, Fartek August, Fartek Franc, F^rtek Jcžtf 3 3 Din ; Kisiiak Alojz Žohar J ^žef, Kiizmič Jožef, Knaus Franc, ŽohSr Viljem, Žohdr Herman, Jud Ruza, Žohdr Jožef, Farlek Štefan 2—2 Div; Ro-poia Andraš 2-50 Din. Vsevkiiper 138 50 Din, Pobčržč: Čurman Franc skrbnik. Vis Gornja Lendava. Brgles Ludvik trg 20 D; H>rvat Šttfan mlinar 10 D; Kisilak Marija 6 D; Melin Josip, Železen Janez, Hjjdinjšk Ge za, Fartek Marija, Zrim Matija 3-3 D; Kisilžk Štefan, Pičm Janez, Vagner Janez, P6rš Mhal, Kisilak Miha! 2 2 Din; Kisilak Leopold 125 D; Kisilžk Jozefa 1 Din. VsevkOper 63 25 Din. PoberSč Kisilžk Mihal skrbnik. Tak je v O. Slavečkoj gtnajni, štera je ne davno postaviJa gori z velkov aldovnostjov svojo lepo novo cerkev, vsevktiper 1.81375 Din prišlo vkflper. Z toga se vidi, ka v toj gmajni verevrSli i na žldovnost gotovoga, dobrcga srca evangeličanci živdjo. Oospodin Bog je naj z obema rokama blagosovi i tak oblona ič dobročinitele naše. Šk. Slovenska proteštantska -:oh i^h »** kniževnost. : ' :-> Dalmatin Jurija : »Predgovor k bibliji," z 1584 leta, v zdajšnjo pismeno slovenščino pre-piso: Chraska Anton. Kniga mi 84 strani, na-punjena z kiatkimi i gedrnimi ržvukmi. Porača se lehko za verevučiteJe, kak dobra pomočna kni-ga, pa ttidi za konvertite. Vsebina ete knige nas vči: 1.) od Bogd, 2) od svorjenja etoga sveta, 3.) od človeka i od prirodnoga gteha, 4) od človeka slobodne vole, 5.) od Božega srda i kaštfge za volo gržha, 6.) od postšve, 7) od evangeluma, 8.) od prcdganja, 9) od vere, 10. od dobri del, 11.) od pokore, 12) od sv. sve-stva, 13.) od krščanske cerkvi, 14) od križa i trplenja krščanske c^rkvi, 15) od molenja, 16) . ,od prdvde, 17. od Gospodna, 18. od sodnoga dneva. Z te kn:g jeste ešče edno par eksempla rov, štera samo 4 Din&re košta. Ki bi si šteo tč knige naročiti, naj pošle 4 Dinare v šlempli-naj vu naročnotn pistni naprej. Čisti dobič^k se obrne za misioneranje med Slovenci. Tč knige se lehko maročijo pri: Korošec Vekoslavi, evang misionar Moste pri Ljubljani, Prešernova u!ica 26/1. - ; Od lastivne matere H, M ¦'¦- ' pokvarjeni. ^ Vu ednoj mžloj hižici edna dovica sedi. Oči so njej od joča že ves erdeče, i vu rokaj edno pismo moždži od žaiosti. Oh kelkokrdt njej je že z'8go, keJkokraž jo je že zapelo, — ali odpiist;la bi njemi ešče zda tudi, vern je edini sin nj^ni. Vse je Idž bila, njegova lflfaezen, poštenje, požaiiivanje, vsakia reč njegova. I vu britkosti si je tak prsmišlavala: ,Oh zakaj mo-rem ravno jaz takšega skazlivca, takšfga lažliv-ca za sina meti ?" . . . Pa je on edno dobro dete bio, ponizen, pobožen, bogajfiči. Ali ednok sta se na železnici peiala. »Kelko je slar le njaH?" jo pita le kon-dukter, gda je k&rte pregledasao. ,Pčt let." BNe mama, ščst", etl€ on zmes i jo čiiduvajoč po-glčdne. Mati njemi je donok Šest pogač spekla na njegov rojstni d^a i šdst sveČ vužgala. Ona bi dOiiok mogla znati, kelko je star. Te kon dukter je odišo i mati je jako čemerna biia na njega za »lagojega falota" ga je zvala i bi do crž gvošno bit mogo bidti od nje, ali bit je za-to doaok ne bio. Od tc_ga časa so se njerai očt odprle. Na pamet je vzeo, ka je mati lagala i on je za njov delo. Ednok — oh kak so njemi te l?ca gor^Ia, — dvakrat, vedno na gostej. Tak je postano za človeka, ki je lago i noro, zape-lavo i kradno. , , Kak se je to zgodilo ? Pokvarjeni je bio od lastivne materč !dži. Preniišiavanja. Ksj ti fo poroaga, č't se obri Boga ti z modrijov štiikati znžš, či ti pri tom fali poniz-nost, brezi štere nemreš pred Bogonn prij^-ten bidti. či ti drugoga odkrito grešiti vidiš, tak se za toga volo ne drži za bogšega, ar neveš kak dugo ost&neš vu poštenje. * Či je tvoje nakanenje bar dobro, ali ti je za Bažo volo dčnok gori daš, naj po ednom drugora Činiš, si veče zadobo, kak pa či bi za svojov laslnov glavov šo. Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI« odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.