Posamezna številka Din 1*—
Poštnina plačaaa i gotovini.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30 —.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO IN UPRAVKIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STE V. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži numfa za odgovor.
Kafun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Pred odločitvijo.
Skrinjice so postavljene, volilni boj je dobojevan in jutri odloči jugoslo-vensfco ljudstvo z volilnimi kroglicami svojo usodo.
Nobenega dvoma ni za naprednja- > ka, kako mu je voliti. V treh besedah i je povedano vse:
Napredno in opozicionalno!
Na deželi listo bratskega sporazuma ali kmetijce, v Ljubljani pa edinole Narodno zajednico.
Tako bo uspeh napredne in nacio- i nalne misli osiguran, tako je zmaga j pravice in svobode zajamčena!
Kakor pa je za vse naprednjake na deželi jasno, da imajo izbirati samo med dvema listama in kakor vsi vedo, da ni njihov glas izgubljen, če volijo eno ali drugo listo, tako pa je pod upi Ivom mladinskega tiska nekaj naprednjakov v zadregi, če povdarijo dovolj jasno svoje opozicionalno sta- ! lišče, ko volijo Narodno Zajednico.
In zato naj nam bo dovoljenih par pripomb.	j
Narodna Zajednica je v svojem bi- j stvu to, kar je bila Jugoslovanska Za- j jednica. Samo da je danes stokrat bolj j potrebna kakor leta 1922. in da ima j zato neprimerno več izgledov ko tedaj. Zakaj danes stopa Narodna Za- I jednica v boj, ko gre za zmago parlamentarnega načela ali pa za triumf ; absolutizma. Narodna Zajednica sto- j pa danes v boj, ko gre za obstoj državljanske svoboščine in za zmago velike misli bratskega sporazuma.
In ker je Narodna Zajednica nosi- ; teljfca teh vzvišenih idej, zato so se njene vrste pomnožile in zato je. nje- > *# zmaga izven dvoma, samo če store »▼ojo dolžnost vsi, ki so volili .Tugo-stovensko Zajednico.
Na pol pota obstane, kdor tega ne •»tori. Zakaj leta 1922 se je boj šele PriČel, letos pa mora biti dobojevan I
Pa še nekaj! Volilci Jugoslovenske , Zajednice so na jasen način izjavili, da bodi poslanec Ljubljane — dr. Ravnihar. Ta volja volilcev pa je bila podlo izigrana in pisano pogodbo je mladinska stranka prelomila. Toda volja volilcev mora biti spoštovana, besedolomstvo mora biti obsojeno in zato ni moralna dolžnost samo volilcev Jugoslovenske Zajednice, temveč v*eh poštenjakov, da volijo dr. Ravniharja in da pribore poštenju zadoščenje.
Ne bojte se naprednjaki, da bi zmagal g. Mohorič. Njegova kandidatura je brezupna, ker že leta 1922 je imela Jug. Zajednica 1000 glasov ve* ko mladini. In tedaj ni Ljubljana vedela niti za polovico mladinskih grehov, katere danes pozna že vsak otrok. Ne dajte se begati od mladinskih baharij. četrtkov shod je bil navaden bluff, ki pa je priredila stranka, ki ima toliko fondov, da more denar razmetavati. Na shod komandiram volivci niso argument.
V	nedeljo bo Sel boj edino med dr. liarniharjem in dr. KoroScem. To
mora imeti vsak naprednjak pred očmi.
Izključeno je, da bi mogel naprednjak voUti dr. Korošca, neodpustno je, če bi ostal doma. Vsak naprednjak mora glasovati in glasovati mora za Narodno Zajednice!
Ljubljanski mandat je last naprednjakov in od nikogar drugega. In sicer od poštenih in svobodoljubnih naprednjakov!
To bi morala tudi SLS upoštevati,
če je hotela, da njena parola o slovenski fronti drži. Zato ne dela prav niti somišljenik SLS, če pomaga rušiti slovensko fronto s tem, da jemlje naprednjakom to, kar je bilo vedno njihovo.
Še enkrat! Ljubljanski mandat pripada naprednjakom in jim mora vedno ostati.
In ostal jim bo, če vsi naprednjaki store svojo dolžnost!
Še enkrat: Boj gre le med dr. Ravniharjem in dr. Korošcem.
Dr. Ravnihar je napreden in opo-zicionalen kandidat, dr. Korošec samo opozicionalen. Zato ni za naprednjaka nobene izbire.
Naj trdijo mladini o sijajnih šansah g. Mohoriča, naj delajo reklamo s svojim lažnjivim nacionalnim blokom«, resnega volilca ne bodo nikdar premotili.
Ali je mar šla Ljubljana v zadnjih dveh letih na desno? Ali poznate mar prave Ljubljančane, ki odobravajo nasilje? Ne, Ljubljana je bila
opozicionalna že leta 1922 in danes je to tembolj. Ljubljanska samoupravna zveza je za to najboljši dokaz.
Kdo pa je danes mladin v Ljubljani? Razven generalov samo tisti, ki je od vlade ali mladinskih denarnih zavodov odvisen, ki mora biti mladin. Pa še ta ne v svojem srcu, temveč samo na zunaj. In 8. februarja se bodo vsi ti ljudje maščevali, da so morali prikrivati svoje mišljenje in volili bodo proti mladinsko, kakor leta 1922.
Ali ste mar pozabili, kako so mladini še ob 4. uri popoldne izdali letak, da je njihova zmaga zasigurana in tri ure pozneje je bilo pri »Jutru« črno na belem nabito, da so imeli 1000 glasov manj ko Zajednica! To prevdari-te in mladinsko givorjenje ste pravilno ocenili.
Volitve so tajno in nihče ne ve, kam padf^kroglica. Mladini bi seveda radi tajnost odpravili in hoteli, da bi .s pendreki ukazovali, kam morajo padati kroglice. Toda volitve so tajne in na stotino mladinskih pristašev* se bo oddahnilo, ko bo spustilo svojo kroglico v peto skrinjico, v skrinjico Narodne Zajednice.
Tajnost volitev, to je smrt nasilnikov in zato v nedeljo vsi kroglico v peto skrinjico, ker boj gre edino med dr. Ravniharjem in dr. Korošcem.
Naprednjaki volijo napredno tri opozicionalno in zato v
peto skrinjico.
Vsa Ljubljana ujedinjena proti mladinom.
(Glej 2. stran!)
Zadnje volilne priprave vlade.
VOJSKA V PRIPRAVLJENOSTI. - TELEFON BO LISTOM LE DELOMA
NA RAZPOLAGO.
BENEŠKA KONFERENCA ODLOŽENA.
Beograd, 7. februarja. Italijanska vlada jo včeraj službeno pristala, da spi konferenca v Benetkah odloži do IS. t. m. radi volitev.
PO OHASKin DOGODKIH Beograd, 7. februarja. Avstrijski odpravnik poslov je posetil včeraj dr. Ninčiča in izjavil v imenu avstrijsko vlado obžalovanje za dogodke v Gradcu. Pripomnil je, da je avstrijska vlada odrodila najstrožjo preiskavo.
Beograd, 7. februarja. Na sinočnji ministrski konferenci so razpravljali o vprašanju namestitve vojske v vseh j volilnih okrožjih radi »očuvanja mira j in reda«. Konferenci je prisostvoval j tudi vojni minister. Definitivni sklep konference ni znan, gotovo pa je, da se bo na vseh voliščih izvajal teror. Kakor doznava vaš dopisnik, je v pro-šli noči bilo odposlanih več polkov drinske in ostalih divizij. Vlada pripominja, da so to varnostne odredbe, da bi se s tem onemogočil vsak nered v državi. Vojska bo postavljena v bližini volišč in bo pripravljena za slučaj potrebe. Iz merodajnega mesta doznavamo, da je vojska odposlana tudi v najmanjša sela. Vladni krogi izjavljajo, da je rokiranje vojske izvršeno kot odgovor na pretnje, ki niso izključevale možnost spopadov med
volilci. Neki član vlade je izjavil, da je vojska res odposlana, vendar pa
ona ne bo vplivala na volitve, marveč bo čuvala državo vsake nevarnosti. Vojska bo mirna in dovolj oddaljena od volišč. Glede volitev je minister še pripomnil, da bodo mirne v celi drža-
vi	in radi tega naknadni ukrepi tudi še niso izključeni. Na konferenci so dalje govorili o politični situaciji. Po naredbi poštnega ministra bosta vladi stali na razpolago dve telefonski progi, Da pa ne bo prišla vlada v konflikt s tiskom, bodo nekaterim novinarjem le za kratek čas dovoljeni pogovori, ki pa jih pošta vsak čas lahko prekine. Notranji minister je poročal o sklepu sodnega stola v Zagrebu in ugotovil, da bi bilo skrajno nevarno, ako bi vlada na dan volitev izpustila dr. Mačeka na svobodo.
Davidovifevofpismo^kralju.
Beograd, 7. februarja. Vsled volilnih priprav vlade, zlasti odpošiljanja vojske na Hrvatsko, je poslal Davido-vič kralju obširno pismo, v katerem ga opozarja na nevarne posledice, ki bi jih ukrepi vlade mogli povzročiti.
VPLIV DAVIDOVICEVEGA PISMA.
Beograd, 7. februarja. Včeraj je poslal g. Davidovič preko ministra dvora Jankoviča pismo kralju. Minister dvora se je takoj nato napotil k Pašiču in se z njim dalje časa razgo-varjal ter mu sporočil, da ga Njegovo Veličanstvo kralj želi danes sprejeti
v	avdjjenco.
Sinoči je bi tv avdijenci vojni minister Trifunovič. Avdijenco spravljajo v zvezo z Davidovičevim pismom.
VELIK VTIS DAVIDOVICEVEGA PISMA,
Beograd, 7. februarja. -Za Davidovi-
čeVo pismo so v Beogradu doznali šele kasno zvečer. Ta vest je izzvala v vseh političnih krogih senzacijo, tem bolje pa še, ker se s pismom potrjujejo vesti, da bo poslana vojska na volišča. Nastali so v vseh krogih najrazličnejši komentarji. Vlada si hoče s tem, da uporablja silo, olajšati vest pred volitvami.
Po odloku sodnega stola.
Beograd, 7. februarja. Včerajšnji odlok sodnega stola v Zagrebu Je izzval v vseh beograjskih političnih krogih najživahnejše komentarje. — Opozicija enodušno odobrava sklep sodnega stola. Tako sita bila zopet
enkrat vlada in njena policija desaro-irani. V vladnih krogih je vest o odloku sodnega stola izzvala veliko kon-stemacijo. Vlada dokazuje, da sodišče ni bilo kompetentno, da razpravlja o čisto .»policijski« zadevi,,
MINISTRSKE KONFERENCE BREZ ZA KLJUČKA.
Beograd, 7. februarja. Na sinočnji ministrski konferenci so se bavili z raznimi nujnimi vprašanji. Vsa konferenca je bila le izmena misli, pa ni dovedla do nobenega važnejšega zaključka. Konferenca se ni bavila z vprašanjem, ali bo javnosti dovoljena nporaha telefona, ker jo poštni minister kmalu zapustil konferenco. Pri odh<xiu je poštni minister izjavil, da izjavo Wilderja v tem smislu, da bodo telefonski pogovori popolnoma dostopni javnosti, ne odgovarjajo resnici. Brzojav pa no bo omejen. V ostalem pa bo o poročevalni službi izdal poštni minister danes obširno poročilo.
SIJAJEN SHOD NASTASA PETROVIČA.
Beograd, 7. februarja. Konferenca, ki jo je imel Nastas.Petrovič v Jago-dini, se je pretvorila v veliko, sijajno zborovanje. G. N. Petrovič je na njem obrazložil zgodovino borbe za neodvisnost Hrvatov in Slovencev.
NOVA NASILJA.
Beograd, 7. februarja. Vlada je včeraj prepovedala izhajanje madžarskega dnevnika »Hirlap« v Subotici. Kakor vidimo, so mere, ki jih sedaj pod-vsema notranji minister proti tisku, vedno večje. Evo, zopet nov dokazi
V	Belinskem okraju je vlada aretirala vse čuvarje Skrinjic.
Za bratski!"sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci I
Ljubljančani! Someščani!
Nasilni in koruptni režim, ki ga je uvedla Samostojna demokratska stranka (SDS) v Sloveniji, je pogazil tudi samoupravo naše slovenske presto! ice, bele Ljubljane!
Pri občinskih volitvah v Ljubljani, ki se vrše 18. marea t 1. in za katere je režim zaukazal vložitev kandidatnih list že dne 8. februarja, mora ■asilni in koruptni režim — pastil
Zato so se kot »Ljubljanska samoupravna zveza« združile vse politične stranke razven komunistov na enotno kandidatno listo — proti SDS! Na tej skupni listi so na podlagi medsebojnega sporazuma zastopane: Davidovičeva Jugoslov. Demokr. stranka (JDS),
Narodno - Radikalna stranka (NRS),
Narodno - Socialistična stranka (NSS),
Samostojna Kmetijska stranka (SKS),
Slovenska Ljudska stranka (SLS)
Socialistična Stranka Jugoslavije (SSJ).
V	boj gremo:
Za poštenost — proti korupciji in besedolomstvu!
Za državljansko svobodo — proti nasilju!
Za resnično naprednost — proti reakciji!
Za gospodarsko samostojnost Ljubljane!
Za odpiavo stanovanjske bede in brezposelnosti!
Za samoupravo naše bele Ljubljane!
Vsa poštena Ljubljana se je združila proti stranki nepoštenja — proti SDS!
Že danes, že pred skupščinskimi volitvami, ki se vrše 8. februarja t. 1. so se združile vse gornje stranke v ei.otno, granitno fronto poštenja v boju za pošteno samoupravo naše bele ljubljanske prestolice!
Kakor bomo v občinskih volitvah 18. marca rešili Ljubljano pred brezvestno kliko, ki po krivem nosi naslov Samostojne Demokratske stranke (SDS), ravno tako se že 8. februarja pri skupščinskih volitvah ne sme najti noben pošten Ljubljančan, ki bi glasoval za skrinjico narodne sramote, korupcije in nasilja, za skrinjico SDS!
Kvišku neomadeževan prapor poštene Ljubljane!
^ »LJUBLJANSKA SAMOUPRAVNA ZVEZA«:
Davidovičeva Jugosl. Demokratska stranka,
Narodno - Radikalna stranka,
Narodno - Socijalistična stranka,
Samostojna Kmetijska stranka,
Slovenska Ljudska stranka,
Socijalistična stranka Jugoslavije.
Pozdravljena ujedinjena Ljubljana!
Sredi volivnega boja so mladini na-krat razpisali občinske volitve za mesto Ljubljana in določili, da se morajo kandidatjie liste vložiti najkasneje do dne 8. februarja, torej še predno bodo znani rezultati skupščinskih vo-Utev.
Bilo je takoj jasno, da imajo mladini pri tem svoj poseben namen in da hočejo v kalnem ribariti. Z zadoščenjem moremo danes sporočiti bralcem, da je namen mladinov tako odločno odbit, kakor se ni sanjalo mla-dinom niti v njihovi najslabsj uri. Ti gospodje so mislili, da bo prišlo za občinske volitve do pakta med klerikalci in Ravniharjem in da bodo mogli v zadnji uri vreči med naprednjake šlager: Glejte Ravniharja, ki se veže s klerikalci, ki je Ljubljano prodal klerikalcem in slično, kakor že znajo mladini.
Ta račun je danes prekrižan in nikdar še niso pili mladini tako zelo na medvedovo kožo, ko teda , ko so razpisali sredi volivnega bo a ljubljanske občinske volitve.
Zakaj vsa Ljubljana je odgovorila z enodušnostjo, kakor je šo nismo nikdar doživeli in ki pomeni začetek konca za mladinsko stranko za vse večne čase,
Davidovičeva demokratska stranka, Narodno radikalna, Narodno socialistična, Samostojna kmetijska, Slovenska ljudska in socialistična stranka Jugoslavije, vseh teh šest strank se je združilo, da enkrat za vselej zapo-de iz Ljubljane one, ki so naši pre-stolici nanesli toliko škodo in prizadejali slovenskemu narodu toliko sramote.
Vsa Ljubljana je seda) ujedinjena proti stranki nasilja in korupcije, vsa Ljubljana je njedinjena v bojn wt pravico in svobodo in rnSllc! ljubljanske občinske avtonomije so doigrali v Ljubljani ta vedno.
predni blok. Priznali ste torej več ko ftovolj naprednost teh strank.
1 Ampak razkrinkati je treba tudi drugo vašo laž. Vi, da bi govorili o naprednosti, vi da bi se predstavljali kot naprednjakil Vi, ki rušite parlamentarizem, vi, katerim je zadnji argument nasilje, vi, ki ste proti svobodi znanosti, vi, ki ste veliki samo v aferah in nizkotnih intrigah!
Ne naprednjaki, temveč pravi re-akcionarci na gospodarskem, kulturnem, političnem in socialnem polju ste in zato o naprednosti molčite, da je ne profanirate!
Ljubljanska samoupravna zveza je protest proti nasilju in korupciji! To bodi podčrtano najprej! In v tem je čast in ponos Ljubljane!
ljubljanska samoupravna zveza je
dalje manifestacija za resno gospodarsko delo, za izločitev strankarsko
politike iz komunalnega gospodarstva.
Ljubljanska samoupravna zveza jo končno odločna Izjava za socialno pravičnost in za priboritev pravic« tudi gospodarsko slabejšim slojem.
In Ljubljanska samoupravna zveaa je končuo obračun z mladinsko kliko in odločen korak za ozdravljenje našega javnega življenja. Zato je smrt vas k likar je in zato je vaš bes m priznanje za Ljubljansko samoupravno zvezo!
Dne 8. februarja bo pni obraču«, dne 18. marca pa še temeljitejši!
Tako pravi ujedinjena Ljubljana, tako bo obračunala Ljubljanska samoupravna zveza!
Naprednjaki I
***' Nasilniki oskrunjajo napredno misel! Vsi jv boj za čast napredne misli, ki ne trpi terorja!] M
Vsi na ;voliščeH^Kdor ostane doma, ta ! podpira reakcionarce In teroriste! Državljanska [svoboda mora zmagati!
Govor Ljube Davidov ča.
Na seji izvrševalnega odbora demokratske stranke je poročal o položaju Ljuba Davidovič in med drugim dejal:
♦Ni še gotovo, če bo vlada prepovedala postavitev skrinjic HRSS ali ne. Toda opozicionalni blok je pripravljen na vse eventualnosti.
More se samo to reči, da ne bo nobene abstinence in da bodo vsi opozicionalci šli na volišče in volili.
Solidarnost bloka je vsled najnovejših aogodkov samo okrepljena, vsled česar \ si je tudi blok svest zmage.
Ko sem bil v Zagrebu, je imel Pašič govor, ki je bil prenapolnjen neresnie. Demokratom je očital, da hočejo našo državo razkosati. To je neresnica; nasprotno so demokratski govorniki po-vsodi z največjim povdarkom naglašali,
da hočejo brezpogojno to državo. Demokrati niso niti za federativno državo in niti za amputacije.
Mi priznavamo brezpogojno edinstveno skupnost našega naroda, čegar politična skupnost bo povzročila njegov« kulturno in državno enotnost.
Da so se ostale strani e bloka priznale za državno misel in da so postavile svoj« politiko v službo države, je v največji meri zasluga baš demokratske stranke.«
Tako je govoril v četrtek g. Ljuba Davidovič v Beogradu.
V	Ljubljani pa je par ur kasneje sklenila Orjuna^da morajo vsi Orjunaši glasovati za »nacionalni« blok in proti g. Davidoviču.
Ob bolj nepravem času v resnici Or-juna ni mogla preglasiti sebe kot strankarsko organizacijo.
Volilcem v vednost!
Še pred slabim mesecem dni so pisali mladinski listi, kako da je slovenski narod pokazal s številnostjo vloženih kandidatskih list svojo nezrelost. Tudi to je sedaj ovrženo. Pre-stolica Slovenije je dokazala, da je slovenski narod zrel in na višku svoje politične dolžnosti in da ne pozna cepljenja, da ne pozna razbitosti, kadar gre za najvišja prava državljana - za njegove državljanske svoboščine.
Bela in ponosna je danes naša Ljubljana in manifestacija njene eno-dušnosti za zmago pravice in svobode je konstančnega pomena in za vso čase slaven list v zgodovini Ljubljane.
Obenem pa katastrofalna obsodba mladinske politike. Zato vemo, da se bo mladinsko časopisje kot besno zagnalo v vse, ki so se združili v Ljubljanski samoupravni zvezi«, tej divni manifestaciji bele Ljubljane. Zlasti pa bo veljala njihova jeza naprednjakom ki so omogočili to zvezo.
In ko divji dervišl bodo vpili mladinski časopisi, da je Ljubljana prodana klerikalcem, pa kljub vsemu kriku se bodo tako blamirali kakor vedno.
Zakaj Ljubljana je trezna in se ne da premotiti od obrabljenih fraz iz preteklega stoletja. Ljubljana ve, da je sklenjen sporazum med šestimi strankami, med katerimi je večina odločno napredna.
Kaj boste dejali, da so kmetije! »klerikalci«, kmetijci, ki so v takem boju z SLS, ko nobena druga stranka! Ali pa boste mar dejali, da ao »klerikalci socialisti, ki so v verskem vprašanju tako odločni, kakor mladini nikdar bili ni9o? Ali pa boste govorili, da so »klerikalci« narodni socialisti ali davidovičevci ali pa narodni radikali, katere ste še pri vsakih volitvah vabili, da »tvorijo z vami na-
1. Volitve trajajo v nedeljo 8. februarja neprenehoma od 7. ure zjutraj do (5. ure popoldne.
2. Povejte volilni komisiji glasno svoje ime, priimek, poklic. Dobro je, da si zapomnite tudi številko, pod katero ste unešeni t vol. imenik in katero smo vam pismeno doposlali.
3. Prinesite na volišče s seboj svojo legitimacijo ali kak drug Vaš dokument, ker po zakonu tisti, ki ga nihče od komisije ne pozna, ne sme voliti.
4. Ako ste na volišču v dvomu, katera skrinjica je skrinjica »Narodne Zajednice«, imate pravico vprašati.
5. Krogljico morate vzeti v desno roko. Zaprto roko morate nato v zmislu zakona po vrsti vtikati v vse skrinjice. Krogljico spustite šele v zadnjo (5.) skrinjico!
Ko ste to opravili, pokažite v smislu predpisov komisiji prazno desno loko in odidite z volišča!
Volilec - invalid, ki nima desne roke, imo pravico, da pripelje pooblaščenca, ki zanj glasuje.
G. Pred voliščem in na volišču se ne pustite ustrahovati od nikogar! Volitve so tajne! Ukrenjeno je vse potrebno, da padejo krogljice popolnoma neslišno v skrinjico!
Somišljeniki! Ne dajte sejbegati z lažmi nasprotnikov!
Somišljeniki! V nedeljo 8. februarja je za Vas volilna dolžnost!
Vsi na volišče za »Narodno Zajed nico* — 5. (zadnja) skrinjica!
, IZJAVA.
Z ozirom na dopis v »J ut rut, št. 28. od 3. II. 1925 iz Celja pod naslovom ,Med Pivkovimi dobrovoljci...« izjavljam, da mi je odkrito žal, da se idealizem dobrovoljstva istoveti s po-, jitičnim volilnim mesarjenjem in da se take stvari hoče izrabljati za voli -
ni manever.	.	X1
Zaradi ugotovitve, da je dotični članek v »Jutru« zlobno - lažnjivo prikrojen z namenom varati nepoučeno javnost, izjavljam, da jaz nisem bil nikoli dobrovoljec, ter da sem g. dr. Pivka — (katerega kot osebo Bicer visoko čislam) osebno spoznal, oziroma govoril ž njim prvikrat še le lansko leto ob priliki predavanja v Nar. domu v Celju.
Ker mene vsebina dotičnega članka ne more uveriti, da bi jaz kot iz-dajica« ne smel več ostati pristaš nar. soc. stranke, ter moral vsled tega odložiti kandidaturo in slediti koraku g. Sbineta Vidmarja — ugotavljam, dn kot socialist ne morem postati član samostojno demokratsko stranke, kot naprednjak ne član SLS najmanj pa kot narodnjak no morem prestopiti v intemacijonalo, kamor nas Isto »Jutro« (Glej št. 20) sili. Ostanem torej še naprej naroden socijalist, pa če je to jutrovemu dopisniku prav ali ne-
Celje, dne 4. februarja 1926.
Dragotin Gobec, podžupan-
Mesto Ljubljana — S. (zadnja) skrinjica.
Lista ,Narodne zajednice' je:
Kandidat: Or. VLADIMIR RAVNIHAR, odvetnik v Ljubljani.
Namestnik: RUDOLF JUVAN, uradnik
v Ljubljani.
IJubljansko-novomeško volilno okrožje —
7, skrinjica.
Nosilec liste bloka bratskega sporazuma: IVAN DERŽIČ, zel. uradnik v EJubljani.
OKRAJNI KANDIDATI:	!
Volilni okraj Črnomelj in Novo mas to:
Kandidat: Simon Meršol, inšpektor finančne kontrole v Novem mestu.
Namestnik: Iran Luzar, tesar in posestnik v Kandiji.
Volilni okraj Kočevje:
Kandidat: Josip Ančik, lekarnar v Ribnici.
Namestnik: Viktor Medved, uradnik v pok. v Kočevju.
Volilni okraj Kranj in Kamnik:
Kandidat: Rudolf Jeglič, kamnosek in posestnik v Kranju.
Namestnik: Ivan Bračič, preglednik finančne kontrole v Tržiču.
Marlborsko-celjsko volilno okrožje (zadnja) skrinjica.
14.
Nosilec liste bloka bratskega sporazuma: Dr. BOŽA MARKOVIČ, univerzitetni prof
v Beogradu.
OKRAJNI KANDIDATI:
Volilni okraj Maribor levi in desni breg:
Ivan Roglič, trgovec v Pečovnik,
Kandidat:
Mariboru.
Namestnik: Dr. Adoli profesor v Mariboru,
Volilna okraja Celje - Mozirje:
Kandidat: Dragotin Uobec, podžupan v Celju.
Namestnik: Anton Majerhold, gostilničar in vojni invalid v Št. Janžu ob Savinji.
Volilna okraja Laško - Brežice:
Kandidat: Pavel Dornik, rudar v Trbovljah.
Namestnik: Ivan Novak, rudar v Trbovljah.
Volilna okraja Slovenjgrader - Prevalj©:
Kandidat: Dr. Fran Toplak, nebni zdravnik v Mariboru.
za-
NaSl časopisi so:
»NARODNI DNEVNIK« v Ljubljani. ?N0VA PRAVDA« v Ljubljani.
»NAS DOM« v Gornji Radgoni.
»SLOUODNK NOVINK: v Zagrebu.
Volivna dolžnost
velja v nedeljo, dne 8. februarja. Niti en poštenjak ne »me ostati ta dan doma. Vsi morajo na volišče, ker zmaga poštenosti, resnice in svobode mora biti sijajna. Sedanji mogotci bodo skušali * intrigami opehariti za plod njihove volilne zmag«. To mikano mora v kali zadušiti blesteča veličina zmage in zato v nedeljo vsi na volišče! Z intrigami doli enkrat za vselej. Naj iivi volja naroda!
Za gospodarsko samostojnost Slovenije — proti neenakemu obdavčenju!
Za poštenost — proti korupciji in besedolomstvu! Za resnično naprednost — proti reakciji I Za državljansko svobodo — proti terorju!
Za odpravo stanovanjske bede in brezposelnosti! Za državljansko svobodo — proti terorju!
S
Volilni okraj Krško.
ivandidat: Pran Vodopivec, pek. mojster in posestnik v Krškem.
Namestnik: dr. JFran Kandare, odvetnik v Krškem.
Volilni okraj Logatec:
Kandidat: Anton Šircelj, železniški uradnik v Ljubljani.
Namestnik: Jakob Loštrk, čevljar v Žireh.
Volilni okraj Ljubljana-okolica in Litija:
Kandidat: Pran Rupnik, strojevodja v pok. v Ljubljani.
Namestnik: Fran Umek, strojnik, Toplice - Zagorje.
Volilni okraj Radovljica:
Kandidat: Rudolf Juvan, uradnik v Ljubljani.
Namestnik: Jakob Bratuž, strugar na Blejski Dobravi.
Namestnik: Franjo Selinšek, železniški poduradnik v Mariboru.
Volilna okraja Šmarje - Konjice:
Kandidat: Ivan Veselak, posestnik in železničar v Seržovici.
Namestnik: J^sip Berglez, posestnikov sin v Bobovem.
Volilna okraja Ptuj - Ormož:
Kandidat Anton Blažek, podžupan v Ptuju.
Namestnik: Vinko Šorona, učitelj v v Ptuju.
Ptuju.
Kandidat: Bruno Paninger, trgovec v Mariboru.
Namestnik: Fran Bračun, profesor v Mariboru.
Volilna okraja Murska Sobota -
Dolnja Lendava:
Kandidat: Josip Ribarič, profesor v Mariboru.
Namestnik: Franc TaWny, gostilničar v Biserjanih št. 1.
Profesor dr. Božo Markovič v Krškem.
Dne 3. februarja t. 1. je imel »Blok bratskega sporazuma-?: v Krškem shod, na katerem je govoril pravi jugosloven-ski prvoboritelj, prof. dr. Božo Markovič.
Namestnik kandidata »Bratskega sporazuma« za skupščinske volitve za krški okraj, dr. Kandare, je obrazložil na podlagi dejstev, kako zatira Pašič-Pribičevi-čev režim Slovenijo in mori v ljudstvu ljubezen do Jugoslavije in kako dr. Žerjav v zvezi s Slavensko banko in Trboveljsko premogokopno družbo še posebej škoduje slovenskemu narodu.
Prof. dr. Markovič je s svojim govorom, ki ga je govoril v srbskem jeziku, pa tako razumljivo, da ga je tudi najpri-prostejši zborovalec popolnoma razumel, kar hipnotiziral zborovalce, ki so bili iz-početka videti razdraženi, da so postali koncem njegovega govora vzhičeni, da je v njih zaplamtela živa vera v lepo bodočnost Jugoslavije. Govoril je odkrito, kakor more govoriti junak. Krivda, da Srbi, Hrvati in Slovenci z razmerami v mladi državi niso zadovoljni, zadene vse, ker se doslej nismo medsebojno spoznavali. V Beogradu so gledali na razmere v Sloveniji in na lirvatskeni z očmi Sve-tozara Pribičeviča, ki je bil referent za Slovenijo in Hrvatsko ter so se v vsem ravnali po njegovih predlogih.
Ko je postala močna sumnja, da so razmere v Hrvatski in Sloveniji druge, kakor so se predočevale, je začela šele Davidovičeva stranka opazovati Hrvatsko in Slovenijo s svojimi očmi. Izprevi-dela je, da so se napravile velike napake ter da je treba te napake odstraniti v sporazumu s Hrvati in SlovencL Začela so se pogajanja, ki so privedla že do tega, da je doživela naša država najlepši trenutek po svoji ustanovitvi, ko so se zbrali v skupščini vsi poslanci Srbov, Hrvatov in Slovencev. To ni bilo prav današnjim režimovcem, ker so se zbali za svojo moč v državi. Režimovci pa tudi niso hoteli, da pridejo radi korupcije obtoženi ministri pred sodišče. Začeli so boj proti Davidovičevi vladi, v katerem sta padla Pribičevič in dr. Žerjav v hrbet lastni stranki. Pašiču se je pridružil Pribičevič, ki ima prilično isto koncepcijo v državi, kakor Pašič.
Režimovci so bili v manjšini — ter hočejo dobiti sedaj z novimi volitvami večino v skupščini. Ker sami vedo, da jih narod ne mara, hočejo dobiti večino z nasiljem. Nasilje se ne vrši samo na Hr-vatskem, kjer upajo s svojimi taktikami dobiti primanjkujoče jim mandate in v Sloveniji, marveč še mnogo boljv v Vojvodini in Srbiji sami. Tani preganjajo s fizično silo svoje protivnike in celo one radikale, lu se upirajo koruptivnim elementom v stranki. Treba je, da se izloči iz javnega življenja koruptivne elemente, Pošteni zastopniki Slovencev, Hrvatov in Srbov morajo napraviti sporazum, ker
brez sporazuma ni mogoče graditi države. Graditi se ne more države brez reda in poštenja. Hrvatski poslanci so Davidovičevi vladi pokazali, da jim je za delo, da jim je za red v državi in da se more z njimi napraviti sporazum. Sporazum se mora doseči prej ali slej in na podlagi sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev se bo zgradila srečna in pravična Jugoslavija. —
Vle je vihamo odobravalo mirni in stvarni govor prof. dr. Markoviča, ki si je znal pridobiti v kratkih trenutkih spoštovanje in ljubezen zborovalcev. —
Dr. Dimnik je označil sedanje volitve za drugi plebiscit Slovenije. Prvi je bil ob majniški deklaraciji, ko je šlo za Jugoslavijo. Pri drugem plebiscitu gre za svobodno Jugoslavijo. Za svobodno Jugoslavijo so vsi. Proti je samo SDS, zakrita s krinko narodnega bloka. Iz govora dr. Markoviča so se mogli zborovalci prepričati, da hočejo pošteni Srbi, da smo Slovenci in Hrvati enakopravni z njimi in da nočejo, da bi nosili večja bremena, kakor oni in da bi imeli manjše pravice, kakor oni. Le SDS noče o resnični enakopravnosti Slovencev in Hrvatov s Srbi ne slišati, ne vedeti. Radi tega mora slovenski narod iti preko SDS. Noben pošten Slovenec ne sme voliti te stranke. Vsak naj voli po svojem prepričanju: volilci klerikalnega mišljenja klerikalno, samostojni kmetje samostojno kmetsko, vsi drugi napredni volilci pa listo »Bratskega sporazuma«. Vsak voli-lec pa mora pri odločitvi, kako bo volil, premisliti euo: ne Korošec, ne Radič iu ne oba skupaj ne moreta vreči Pašič-Pribičevičeve vlade. Vreči se jo more edino le s pomočjo Davidoviča. Brez Da-vidoviča ni zmage, brez njega ni mogoče doseči sporazuma, brez njega ni mogoče ustvariti pravične in svobodne Jugoslavije. Zborovalci so zagrmeli: »Živel Dn-vidovič, vsi, vsi vržemo v 7. skrinjico!«
Na shodu sta bila oba kandidata SDS za krški okraj z nekaterimi pristaši. — Pod udarci, ki so jih dobili z govorom prof. dr. Markoviča, so obnemeli. Le kandidatov namestnik g. Šribar je prosil za besedo, katera se mu je drage volje dovolila. Toda povedal je le to, da so si doktorji izmislili zopet novo stranko in da hočejo ž njo ljudi slepiti, ko je že itak dovolj strank. Dr. Dimnik mu je pojasnil, da je Davidovičeva stranka stara demokratska stranka, da so se v Beogradu odcepili od Davidovičeve stranke njegovi generali in da so ti generali ustvarili novo 3tranko, ki se imenuje samostojna demokratska stranka. Ti generali niso povedali po pravici svojim pristašem, zakaj so ustanovili novo. Tem generalom sledijo še ostali pristaši, ki so enake kakovosti, kakor generali in pa oni, ki gredo za njimi, kakor ovca za soljo...
Volilni lokali Narodne Zajednice.
Centralna volilna pisarna: Narodni dom (gostilna).
Za L in n. volišče (Poljane in sredina mesta) pri »Volkarju«, Poljanska cesta 9.
Za HI. in IV. volišče (Št. Jakobski okraj) pri »Lozarju«, Št. Jakobski trg.
Za V. volišče (Trnovo): pri peku »Markiču«, Cerkvena ulica.
Za VI. in VI-ii volišče (Dvorski okraj): pri »Debevcu« na Bregu, Ko-zinova hiša.
Za VII. in VIII. volišče (Dvorski okraj): pri »Panju«, Vegova ulica.
Za IX. in IX-a volišče (Kolizejski okraj); Narodni dom, Tajništvo nar.-soc. stranke, pritličje.
Za X., XI, XII., XIII. in XIV. volišče (Kolodvorski, Št.» Peter, Vod-mat): gostilna »Pua«, Vidovdanska cesta.
» Za XV. volišče (Barje): pri »Putrihu«, Dolenjska cesta.
Za XVI., XVII. in XVIII. volišče (Spod. šiška): pri »Raci«, Celovška cesta.
V gornjih volilnih lokalih »Narodne Zajednice« dobe volilci vse potrebne informacije. Vsako nasilje naj volilci takoj prijavijo tem volilnim lokalom, v katerih poslujejo pododbori »Narodne Zajednice«.
KRAJEVNA ORGANIZACIJA SKS ZA LJUBLJANO
jo izdala na svoje ljubljanske volilce proglas, v katerem jih poživlja, da se vsi brez izjeme udeleže volitev in da glasujejo proti »nacionalnemu« bloku in proti listi dr. Korošca.
BREZ SRAMU.
Pribičevičeva »Riječ« poroča, da je vlada glede skrinjic HRSS že izdala striktna navodila, ki pa se drže tajno. In nato dostavlja »Riječ«: »Vlada je že zavzela stališče, uboga opozicija pa tava jem in tam in ne ve, kaj bo.« — Ker so sedanji mogotci tako absolutistični, da ne more nihče uganiti, kako bodo poga-zili zakon, se norčuje policajdemokratsko glasilo iz opozicije, ki ne ve naprej, kako bo zakon kršen. — Pa če tega opozicija ne ve, ve pa druge stvari, predvsem to, da bodo vsi zakonolomci odgovarjali še pred sodiščem! In tudi to vemo, da za generale zakonolomcev ne bo nobenega pardona. Tedaj bo pa tudi »Riječi« izginila volja za njen brezsramen cinizem, zlasti še, ko bo preskrbljeno, da ne bo več zajemala iz raznih fondov, ki so ukradeni ljudstvu.
Širite .Narod. Dnevnik*.
Svarilo I
Dobili smo točne informacije, da namerava SDS v Ljubljani, takozvani ioiadink, na predvečer skupščinskih volitev in na dan volitev samih, dne S, februarja, z ostudnimi lažmi, ki jih hočejo razširiti s plakati, letaki in po svojih listih — voliice premotiti, da bi ali sploh ne šli volit ali pa da bi volili Žerjavovega kandidata Mohoriča!
Med drugim nameravajo razglasiti, da je dr, Ravnihar v zadnjem tre-uotku — odstopil od svoje kandidature. Hočejo tudi vreči med voliice vest, da je »dr. Ravnihar izdal napredno Ljubljano« in zato: »Vsi na krov za Mohoriča in za »nacionalni blok!«
Svarimo voliice, da se ne dajo begati s takimi 1 uimiv zadnjem trenutku, predno gredo na volišče!
Te metode »mladinov« so nam dokaz, da so prepričani o svojem porazu in zato si hočejo pomagati na nepošten način! Dokaz pa je to tudi, da »Narodna Zajednica« v Ljubljani zmaguje!
Omladina ostane zvesta svojim tradicijami
Ko so se borili evropski narodi za svoje ustavne pravice, je bila vedno in vselej v prvih vrstah borcev — oiuladina.
Ko se je pričelo veliko delo našega narodnega prebujenja, je zopet vršila apostolsko delo narodne prebuje omladina.
In ljudsko prosvetno delo, boj za narodne manjšine, boj za pravice slovenskega naroda, vse to je zopet sijajno izpričevalo naše omladine, da je bila vedno na svojem mestu, da ]e bila povsod za napredek naroda.
In po sarajevskem atentatu, ko je bil nakrat pretrgan razvoj našega naroda! Skoraj vsi so tedaj izgubili orientacijo, le omladina je našla pravo pot in podala za ves narod dokaz, da je naš narod svobodoljuben, da je za ujedinjenje.
Enak dokaz mora podati omladina tudi v sedanjih volitvah, ker zopet gre za svobodo Jugoslavije, zopet gre boj za državljanske svoboščine.
Ne more se ogniti omladina temu boju, ker izneverila bi se svojim tradicijam in poteptala bi svojo čast. Kakor je beograjska omladina vseh strank s svojimi profesorji na čelu nastopila za obrambo svobode vseučilišča, tako odločno mora nastopiti slovenska omladina proti onim, ki hočejo s koruptnim podeljevanjem štipendij vzeti omladini njeno duševno svobodo1
Isti ljudje, ki so v Beogradu s krvjo dijakov oskrunili beograjsko vseučilišče, isti ljudje hočejo s kupovanjem duš oskruniti tradicije slovenskega dijaštva. Eno ko drugo je tako nemoralno, tako podlo, da mora biti proti temu vsa omladina!
Pa ne samo zaradi teh, dejali bi, v prvi vrsti dijaških stvareh.
Kadar je v nevarnosti svoboda tiska, kadar je ogrožena svoboda go-tedaj ve vsak omladinec, kje
rora
^	. kj(
o njegovo mesto. Še nikdar ni bila »mladina za tirane in nasilnike in da-tašuja omladina ne sme pasti tako lizko, da bi se tej najsvetlejši tradi-
ciji omladine izneverila! Obupati bi morali nad narodom, če bi se to zgodilo, ker mladina je bodočnost naroda.
Toda ni te nevarnosti in je nikdar ne bo! V Zagrebu je bilo v nedeljo to jasno dokazano. Ko je udrihala policija s puškinimi kopiti na desno in na levo, ko je hotela s silo odgnati ljudi od Davidoviča, tedaj je zvesto vztrajala okoli Davidoviča omladina in poleg nje stari borec za svobodo — vojvoda Birčanin.
Preteklost je bila tako preko sedanjosti združena z bodočnostjo, vez pa je bila vsem skupna ljubezen do domovino in svobode.
In ta ljubezen bo razdelila v nedeljo jug oslovem siki narod v dve fronti. Na eni strani fronta sedanjih mogot- ■ cev z njihovimi podrepniki in plačanci— na drugi strani ljudstvo s svojo čisto ljubeznijo. Na eni strani tisti, ki ljubijo narod samo pogojno, samo tedaj, če so oni gospodarji, na drugi strani pa oni, ki ljubijo narod brezpogojno, ker ne iščejo slave in ne imetja.
Omladina! Tvoje tradicije ti jasno kažejo, da je tvoja pot z narodom in proti nasilnikom! Tvoj interes ti jasno kaže, da moraš z vso silo stati na strani onih, ki trgajo okove, katere bi mogotci danes hoteli položiti narodu.
Bodočnost naroda je v rokah omladine in zato glejte omladinci, da boste še v poznih letih s ponosom govorili, kako ste se dne 8. februarja borili za svobodo, za idealizem in za bratski sporazum in sicer kljub vsej policiji in kljub koruptnim vabam s štipendijami.
In s pomilovanjem so boste tedaj spominjali onih, ki so iz zaslepljenosti ali nemoralnosti šli v boj za reakcionaren in materialiste ter glasovali v
skrinjico narodne sramote!
Osmi februar mora biti Časten dan za omladino in zato spoštujte svetle dijaške tradicije!
Zloraba sokolstva.
Po Orjuni je prišlo na vrsto sokolstvo.
zadostuje mladlnom, da so ponižali rjuuo iz vsenarodne organizacije na »mostrankarsko, tudi sokolstvu hi hodi naprtiti isto usodno napako.
Že pred mesecem dni jo storil v tem tiru prvi korak dr. Pavel Pestotnik. [ot starosta Sokola I. je govoril na ob-uem zboru društva, da se mora tudi so-olstvo zanimati za politiko in nota bene a dnevno politiko. Ia daljo je dejal dr. 'estotnik, da sta danes saiuo dve fronti n sicer na eni strani nacionalni blok, na rugi pa separatisti in protidržavni ele-lenti. Zato da morajo sokoli celotno biti a »nacionalni blok«.
Dr. Pestotnikovo predavanje je bilo le vod k nadaljnjim napadom mladinov a vsenarodno in absolutno nadstrankar-ko stališče sokolstva. To se je zlasti po-azalo ob priliki manifestacljskega sho-a »nacionalnega« bloka v Ljubljani. — lokoli t dežel® so bili naravnost ko-
mandirani na to strogo mladinsko manifestacijo.
Imamo previsoko mnenje o sokolstvu, da bi se bali, da bi sokolstvo nasedlo temu mladinskemu, vseskozi nečednemu namenu. Toda treba je, da bo ta mladinska namera v kali zadušena in zato mislimo, da bi moralo starešinstvo Sokolskega Saveza samo nastopiti že tedaj, ko se je izvršil vseskozi neutemeljen izstop g. dr. Pestotnika.
Je sicer res, da tvori v sedanji votivni borbi takozvani »nacionalni blok« eno fronto, toda nikakor ne vsled nacionalne ideje, temveč vsled boja za vlado. In sanjo iz tega vzroka se je združila vsa opozicija proti nacionalnemu bloku.
V	Sloveniji stoji v ostrem boju z »nacionalnim blokom« Davidovičeva demokratska stranka. Bila bi predrznost strašne vrste, če bi si kdo upal očitati Davi-doviču, da je nasprotnik nacionalne mlati. Isto velja za dr. Božo Markoviča.
Proti »nacionalnemu bloku« nastopajo dalje naši kmetijci. Na deželi so oni edini, ki propagirajo sokolsko misel med podeželskim ljudstvom. In ali naj citiramo zahvalo Starešinstva Sokolskega Saveza, katero je poslalo po ljubljanskem sokolskem zletu g. Puclju. In kljub temu si upa govoriti g. dr. Pestotnik, da morajo sokoli glasovati celotno za nacionalni blok. In po tem predavanju je darešinstvo molčalo.
. V boju z nacionalnim blokom je dalje dr. Vladimir Ravnihar. Kaj bo tudi temu dolgoletnemu starosti očital dr. Pestotnik, da je separatist in protidržaven element? Vsaj sokoli vendar niso smeli pozabiti, kako se je izvršil prostovoljen odstop dr. Ravniharja in kako sijajno izpričevalo o njegovem vseskozi sokolskem ponašanju mu je bilo dano ob priliki njegovega odstopa z najvišjega sokolskega mesta!
In kljub vsemu temu je govoril dr. Pe-
stotnik, da je vsak nasprotnik »nacionalnega« bloka separatist in protidržaven element!
Gospodje, ne vlačite sokolstva v politiko, če vam je interes sokolstva res pri srcu. Bodite uverjeni, da nemladinski naprednjaki ne bodo trpeli nobene zlorabe sokolstva v strankarske namene in da bodo izvajali strašne konsekvence, če bi se tudi v sokolstvo hotelo zanesti strankarstvo.
Zato naj naredi starešinstvo sokolstva red in naj nastopi vselej, kadar razlaga kdo sokolstvu svoje čisto strankarske ideje. Ne briga nas, če magari vsi člani Sokola I. volijo »nacionalni blok«, toda volijo naj kot posamezniki in ne kot sokoli in zato naj skliče dr. Pestotnik političen shod kot pristaš mladinske stranke, ne pa da kot starosta agitira za svojo stranko!
Nadstrankarstvo sokolstva mora biti ohranjeno!
Trgovci!
Gospod urednik! Ker se ni dosedaj oglasil v vašem cenjenem listu še noben trgovec, bi skoraj izgledalo, kakor da so vsi trgovci za Žerjavovo stranko. Pa temu ni tako! Kar nas je resnih in solidnih trgovcev se le neradi vtikamo v politiko, ker imamo itak dosti skrbi s svojo trgovino. Pa je še drug, bolj* tehten vzrok! Ce bi danes trgovec povedal resnico, ki ni po godu Žerjavovi kliki, takoj bi planili po njem v svojem časopisju in mu skušali tudi drugače škodovati. Vsaj ni nobena tajnost, da ni mladinom nobeno sredstvo zadosti slabo, samo da popolnoma uničijo svojega političnega nasprotnika.
To je vzrok, da trgovci neradi posegamo v politiko. Ne mislite pa, da vsled tega odobravamo Žerjavovo politiko. Nismo še pozabili, kako so Žerjavovi, ljudje hodili po trgovinah ter zaplenjaii blago ter z neverjetnimi sitnostmi delali trgovcem škodo in pota samo zato, da. so oni mogli zakriti svoje verižniške posle z manufakturo, valuto, dolarji, svincem itd. —
Samo par primerov, kako so postopali s trgovcem: Poznam skrajno solidnega trgovca z modnim blagom, ki je prodal par naramnic za 60 kron. Kljub temu, da je moral, plačati za nove iste vrste 80 kron, je bil vseeno obsojen na 500 kron globe, da raznih njegovih potov sploh ne omenjam. Dotični trgovec je vodil svojo trgovino že 20 let in ni bd torej noben verižnik. Vseeno se je postopalo z njim ko z verižnikom. — Drug slučaj. Ugledna tvrdka, ki obstoji že 35 let, je prodala neko Ustnico za 120 kron. Kljub te-
mu, da je morala plačati za novo znatno več, je bila obsojena po verižniškem zakonu. — Nočem navajati imena teh trgovcev, ker jim hočem prihraniti sitnosti, ki bi jih gotovo imeli, če bi navedel njih imena.
Tudi s kandidaturo g. Mohoriča nas ne boste vjeli. Mi vemo, da ne bomo imeli od g. Mohoriča nobenih koristi, ker je g. Mohorič mnogo premalo nenstrašen, da bi nas mogel z uspehom zastopati. Bilo je že dosti konferenc, ko je imel g. Mohorič priliko, dR dokaže, da je neustrašen zagovornik trgovcev, pa žal je nam ostal tega dokaza še do danes dolžan. V odločilnih trenutkih je g. Mohorič še vedno molčal.
Zato ni g. Mohorič naš kandidat, temveč kandidat klike, s katero trgovci nočemo imeti prav nobenega »lika, ker nas je dosedaj še vsak stik z ujo samo drago veljal.
Zato trgovci! Pomnimo dobro na čase in razmere, ki so vladale za časa Žerjavove ere, ko je dnevno prinašal »Uradni list« obsodbe trgovcev. Zato pometimo dne 8. februarja popolnoma s to kliko. Njenim maloštevilnim pristašem pa želimo, da čimprej spregledajo in da 3e pridružijo nam, pravim naprednjakom, ker preje ne bo miru med naprednjaki, dokler ne bo ta koruptna mladinska klika popolnoma na tleh in Slovenija od njenih »mazanih metod za vedno rešena.
Vsi trgovci zato dne 8. februarja na volišče in oddajte svoj glas aa moža poštenjaka, za dr. Vladimirja Ravniharja.
Trgovec.
Demokrati!
Glasom navodil g. Davidoviča velja za vse člane Jugoslovenske demokratske stranke volivna dolžnost.
Zato morajo vsi člani J DS voliti na Kranjskem in Štajerskem listo »Bratskega sporazuma«, v Ljubljani pa listo »Narodne zajedniee«.
(Davidovičeva) Jugoslovenska demokratska stranka.
Načelstvo stranke upokojencev in invalidov.
nam je poslalo pod gornjim naslovom daljši članek, iz katerega posnemamo:
Stranka upokojencev in invalidov je morala opustiti namero samostojnega nastopa pri volitvah. To je privedlo g. Havliffka in g. Boleta do te misli, da naj agitira stranku proti ugodnim koncesijam s svojim listom »Uje-dinjenje? za SDS.
Proti tej misli je nastopila večina strankinega načelstva, zlasti tajnik in odgovorni urednik »Ujedinjenja:, vojni invalid Mežnarjih Ugotovilo se jo, da je SDS pripravljena s stranko upokojencev in invalidov priti v stik, niso pa bili znani njeni pogoji. Zato se je pooblastilo Boleta in Miškota, da konfert-rata z SDS.
S posredovanjem dr. Puca je govoril Bole dne 27. januarju z dr. Žerjavom, s katerim se je pogaja). Drugi dan je dejal Bole, tla je stvar perfektna, toda glede denarnih koncesij, razen kredita za kritje mnloga dolga in agitacijo, ni hotol dati nobenih izjav. Trdil je le, da bo on dlspontral z denarjem. Kljub opetovanim pozivom ni hotel dati Bole nobenih pojasnil, niti položiti računov.
Nnto jo izdal Bole dne 31. januarja »Ujedinjenje c brez seje in brez pristanka odbora na Žerjavove pogoje. V tem izvodu »Ujedinjenja*: je vso polno člankov, ki poživljajo upokojence in invalide, da naj volijo »Narodni blok". Na listu flgurira kot odgovorni urednik Meinarič, čeravno za izdajo Usta ni bil dal svojega dovoljenja.
Dne 31. januarja se je vršila Beja strankinega načelstva. Tudi na tej seji Bole ni hotel dati glede prejetega denarja nikakih podrobnih pojasnil. Vsi odborniki razen Boleta in Havlička so sklenili, da se odvzame Boletu vsaka pravica nastopati v imenu stranke upokojencev in invalidov, da se mu prepoveduje izdajanje »Ujedinjenja« ter da se od njega na lastno pest izdana številka ne priznava.	■>,
Podpisano strankino načelstvo poživlja torej:
1. G. dr. Žerjava, da pove, kako koncesije je ponudil in koliko denarja ie izplačal g. Boletu v svrho ugitnelje za .narodni blok .
2. G. Boleta, da pove, zakaj nučolstvu noče dati nikakih podrobnih pojasnil, dalje, da pove, od koga je dobil dovoljenje za izdajo »Ujedinjenja n v korist Žerjavove listo ln zakaj ni zbrisal na listu Mežuaričevega imena. Pove naj slednjič, kdaj in komu misli dati točne račune.
3. Vse invalide in upokojence v Sloveniji pozivamo, da so volitev sigurno udeleže, da no glasujejo za »nacionalni
blok«.
Ljubljana, dne 4. februarja 1&2&-
Člani načelstva SU18:
Podmornik Franc, Pader Ivan, Deutsehmon Ivan, Perčič Josip, Melnarlč Ivo, 0(pdu Filip, Josth Anton, Simončič Ivan in Horvat Jurij.
Državni nameščenci!
Kdor ne reflektira na odgovor na svoje pravilno kolkovane prošnje, kdor ne reflektira na avanzma in predujem na plačo, kdor odobrava, da »e prepoveujejo zborovanja, na katerih bi drž. nameščenci zahtevali z zakonom zajamčeno razliko med staro in novo plačo, kdor ne mara nobene remuneracije (v drž. proračunu za leto. 1924-25. so sicer krediti aa remuneracije n. pr. pri ministrstvu z,a prosveto Din 120.000, pri ministrstvu za finance Din 1,702.000 in pri ministrstvu saobračaja Din 529.000, uprava drž. monopolov Din 4,000.000 itd., toda vse te remuneracije ostane-'ogradu), kdor je zadovoljen s svojo razvrstitvijo, kdor odobrava, da se porabi 1 odstotni odtegljaj pri drž.
nabavkah za volilne torbe, mesto da , se jih da, kakor je to z zakonom do- i ločeno, nabavljalnim zadrugam drž. j nameščencev, kdor želi še nadalje j ostati miloščinar hišnega gospodarja, j odnosno ostati v kleteh ali v podstre- : snih stanovanjih, kdor odobrava ko- : rupcijo v državni upravi, ki povzroča , splošno draginjo in škodo domovini, : kdor je zadovoljen s položajem mo- j demega sužnja in političnega eunuha (drž. nameščenec nima pasivne vo- ; lilne pravice in ne sme imeti svojega političnega prepričanja), kdor ljubi nasilje, nemire in politični kaos in 1 kdor 9e da še nadalje »farbat« od >Jutra« in »Slov. Naroda« — ta naj , na 8. februarja sigurno in zanesljivo ; voli »Narodni blok«!
Primorci 1
Kot nadležen tujec je bil izgnan »d sedanjih mogotcev begunee-učitelj! Dne 8. februarja morajo pa Primorci nagnati nasilne mogotce!
Dnevne vesti.
Narodni socialisti.
Osmega februarja velja za vse naše il&ne votivna dolžnost. Ne en narodni socialist ne sme ostati doma.
Na Kranjskem mora zato vsak, narodni -.»cialist glasovati za listo »Bratskega sporazuma«, ki je sedma in katere nosilec je brat Ivan Deržič.
Na štajerskem so obvezani vsi narodni -oeialisti, da glasujejo za nosilca liste >Bratskega sporazuma«, <lr. Božo Markoviča, to je 14. (zadnjo) skrinjico.
V Ljubljani pa morajo vsi narodni socialisti glasovati za listo »Narodne za-jednice«, katere nosilec je dr. Vladimir Ravnihar, namestnik pa brat Juvan in ki ima 5. (zadnjo) skrinjico!
Storite vsi svojo dolžnost!
Načelstvo NSS.
______;________<g-
DOSLEDNOST, 0 KJE SI DOMA?
Na shodu »Orjune« je dejal g. inž. Kranjc, da ne morejo voliti Orjunaši liste »Narodne zajednice«, ker da so jih narodni socialisti nekoč napadli. Recimo, da je argument g. Kranjca upravičen.. Toda potem vprašamo: Kako pa to, da morajo voliti Orjunaši »nacionalni« blok, Alt ni v »nacionalnem« bloku tudi g. Lukan? Ali ni v »nacionalnem« bloku tudi še par drugih gospodov, katere je
stvari bodi vendar pribitih. Dr. Žerjav pravi, da bo milijon kmetov glasovalo za »nacionalni blok«. Bodi kon-■statirano, da so leta 1923 dobili radikali samo okoli 450.000 glasov. Po dr. Žerjavu bi dobila torej falitna SDS okoli pol milijona kmetskih glasov. O. minister, ne brijte norcev iz volil-eev! Dr. Žerjavu gre tudi ta slava, da je iznašel modrost, da stanovski boj narod politično razkroji. To kapitalno iznajdbo mora minister brez mandata dr. Žerjav zabeležiti v resnici kot edin svoj triumf iz volilnega boja. Končno bodi še zabeleženo, da gre dr. Žerjav s prezirom preko vseh napadov osebne narave. Da gre tudi preko onih politične narave, je v proglasu temeljito dokazano!
N0BLESA »SLOV. NARODA«.
V	svojem pozivu dr. Ravniharju pravi »Slov. Narod« tudi sledeče: Velikemu politiku so potrebne tudi fine manire, ne pa kanibalski ton vla-čugarskih klevet. — Dobro se je obsodil »Slov. Narod«.
Vse cenjene naročnike nujno prosimo, da nam takoj javijo, če ne prejemajo »Narodnega dnevnika« redno. Le na ta način nam bo mogoče, da odpravimo vse nedostatke in da v kali zatremo vse nakano naših nasprotnikov, ki se ne sramnjejo tudi najbolj nečednih sredstev, samo da bi »Narodni Dnevnik« zatrli. Upamo, da bo po 8. februarju, ko bo zapihal v Jugoslaviji osvežujoč pomladanski veter tudi v javnem življenju dostavljanje »Narodnega Dnevnika« v redu in da ne bodo imeli naši naročniki nobenega vzroka reč za pritožbo.
Prosimo vse cenjene naročnike, da naš težaven položaj uvažujejo in da nam obranijo svojo naklonjenost.
Uprav* »Narodnega Dnevnika«.
IMPERTINENTEN POZIV DR. RAVNIHARJU,
da naj od kandidature odstopi, je priobčil včeraj senilni »Slov. Narod«. Ta dvakrat prodani list pravi, da se naj briga dr. Ravnihar le za rodbino, j advokaturo in društva. Kakor da bi
svoj čas zelo temeljito napa- bilo delo v društvih nečastno in manjvredno! Bodi povedano »Slov. Narodu« in mladinorh tudi sledeče: Pri sedanjih volitvah gre v prvi vrsti za to,
| da se dovrši v naprednih vrstah veliko razčiščevalno delo in da se vendar enkrat že zatre korupcija, ki so jo vnesli v naše javno življenje mladini. To očiščevalno delo mora biti dokončano in zato ne more in ne sme dr. Ravnihar odstopiti, pa tudi če bi hotel. Ves jugoslovenski narod bije v teh volitvah boj za novo življenje, za zmago novih načel in nobenega dvoma ni, da bo v tem boju podlegel tisti, ki ne razume klica nove dobe, ki je do kosti reakcionaren. Da je med onimi, ki tega ne razumejo, tudi »Slovenski Narod«, je le naravno, saj je njegova senilnost že pregovorna.
dala? Alt naj mar ponatisnemo dotične napade »Orjune«? Zato gospodje, bodite
dosledni in ostanite raje pri svojem nadstrankarskem stališču in ustregli ste svoji organizaciji • in postali ste to, kar je nekoč pričakovala od vas napredna javnosti
OPOZICIJA IZZIVA NEREDE
piše »Jutro« in druga trobila mogotcev. Kakor se vidi, bi mogotci silno radi imeli nerede in da bi jih radi na vsak način izzvali. Pa ne bo iz te moke kruha, ker tisti, ki ima večino na-r<xla za seboj ne potrebuje sile in neredov- Večino pa ima za seboj opozicija in pihče drug. Zato se ne bodo dali opozicijonalci premotiti od nobenih izzivanj, temveč bodo na vsako izzivanje, na vsako protipostavnost odgovarjali s še večjim delom za opozi-cionalno kandidate. To je tudi edin primeren odgovor tatu, ki kriči: Primite tatu. V to rubriko je namreč uvrstiti »Jutrove« laži o opoziciji, ki hoče nerode.
Z* vso ljubljansko radikale volja votivna dolžnost in so vsi obvezani glasovi za dr. Vladimirja Ravniharja, čegar dtrinjica j« peta (zadnja).
Mostni odbor NRS, Ljubljana.
MINISTER b,iez MANDATA. DR.
GREGOR ŽERJAV
je izdal volilni progias. Težko, če je bil kedaj napisan od aktivnega ministra proglas, ki je tako prenapolnjen neresnic in obenem idejno tako pra-zen. Franze »Jutra« so skondenzirane v tem proglasu in v tem je vsa vsebina proglasa. Nimamo žal prostora, da bi obširno analizirali proglas ministra po milosti g. Pribičeviča. Toda par
ZNAČILNO!
Komunistični letak o Zaloški cesti je bil tiskan v mladinski »Delniški tiskarni«. Samo to dejstvo govori cele knjige.
»DA JE DR, RAVNIHAR
zopet »presedlal«, pišeio mladinski listi in so celo tako brihtni, da pravijo, da je tisti, ki ie bil za Jugoslovansko Zajednico, sedaj pa za Narodno, presedlal. Gospodje dobivajo v resnici že halucinacije.
— Prihodnja številka »Narodnega Dnevnika« izide v ponedeljek opoldne.
— Vse prijatelje prosimo, da nam telefonično (št. 213) ali brzojavno javijo rezultate volitev. Vse stroške povrnemo.
— Ne bomo pozabili. V sedanjem volilnem boju smo spoznali, da smatrajo celo gotove kulturne institucije za potrebno, da pokažejo svoje nasprotstvo do našega lista. Naj si gospodje, ki so to, milo rečeno, netaktnost -zagrešili, ne domišljajo, da jim bomo mi to oprostili. Ne sicer zato, ker bi bili mi razžaljeni, temveč ker smo mnenja, da možje brez hrbtenice ne spadajo na nobeno odgovorno mesto. Toliko za danes, da ne bo pozneje nepotrebnih izgovorov!
— Ljubljančani! Na čelu vsakega naprednega gibanja je v Sloveniji vedno korakala Ljubljana in zato je bila vedno središče vsega našega nacionalnega življenja. Nevredno . lepe zgodovine Ljubljane bi bilo, če ne bi izvršila svoje naloge, ko gre za boj med poštenostjo in korupcijo, pravico in krivico ter svobodo in nasiljem. Vse to je Ljubljana sama le predobro, spoznala. Ali ni bila že dvakrat poteptana njena avtonomija? Ali ji ni bil ugrabljen denar bolniške blagajne? Ali ni vse, kar je bilo v zadnjem času storjeno v Ljubljani le z njeno lastno silo? In ali ne poznajo Ljubljančani onih, ki so si uzurpirali vlado sami najbolje? V nedeljo mora izpregovoriti bela Ljubljana in izreči porazno obsodbo nad onimi, ki so umazani od raznih afer in ki vladajo v »nacionalnem bloku«, čegar skrinjica nosi značilno ime: skrinjica narodne sramote!
— Noblesa »Jutra«. Glasilo dr. Žerjava je napadlo g. Janušiča, češ da je agitiral v Ljubljanski kreditni banki med sokoli za dr. Ravniharja in da je zato dobil zasluženo brco. Vsa vest »Jutra« je bila od konca do kraja izmišljena, ker g. Janu-šič sploh še nikdar bil ni v novih prostorih Ljublj. kreditne banke. g. Janušič je takoj po objavi »Jutrove« notice gospodom tudi pojasnil in zahteval, da »Jutro« priobči tozadeven popravek. Bilo mu je to tudi obljubljeno in gospodje od »Jutra« so celo izjavili, da so bili oni mi-stifici rani, popravka pa vseeno niso hoteli priobčiti. Jih bo pač sodišče moralo naučiti manir.
— Naknadno k včerajšnji notici o g. Kamonaroviču sporočamo, da je bil g. Kamenarovič izpuščen iz zapora brez kake kavcije in brez vsake obveznosti.
Učftolfl!
Ko je bil Davidovič prosvetni minister, so bile učiteljske plače zvišane. Ko pa je prosvetni minister Prihičevič, pa zaman čakajo, da se jim izplačajo postavno določene razlike v plačah.
Duša»na( ionalnegaThioka pa je v Sloveniji dr. Žerjav, po milosti Pri-hičevičn minister brez mandata.
— Glasilo mladinske inteligence zagovarja »Domovino«, ki je zapisala, da pozna Pucelj kmeta ko uš in da so Pucelj, kmet in uš vsi enaki. Čestitamo mladinski inteligenci na tej »ušivi« kulturi.
— II. Športni karneval se vrši letos v torek, dne 10. februarja v prostorih Narodnega doma. Pestre maske, ki so prijavile udeležbo na karnevalu ga bodo povzdignile na velemestno stopnjo. Začetek ob 8. uri zvečer. Ples do zore! Godba dravske divizije. Dvoran* ho okusno dekorirana in opremljen* v športni raj! V nedeljo, dne 8. februarja ob pol 12. uri dopoldne se pripelje v Ljubljano filmski komik Chaplin in se vozi po vseh ljubljanskih ulicah. Sprejem bo ob pol 12. uri pred glavno pošto. Chaplin se udeleži s spremstvom v torek, 10. februarja Športnega karnevala.
— Pevski zbor Glasbene Matice.
V	pondeljek 9. t. m. ob 8. uri zvečer obvezen sestanek vsega zbora v pevski dvorani. — Odbor.
Vsi v boj, proti nasilju!
Zadnje vesti.
ODPOR JAVNOSTI PROTI NASILJU.
. Sombor, 7. februarja. Tukajšnji politični krogi se zgražajo radi postopanja oblasti in njih organov: četnikov in Smaovcev. Šanse za Marka Trifko-viča so zelo slabe.
DEMOKRATSKI KANDDIDAT ARETIRAN PO OBZNANI.
Beograd, 7. februarja. G. Davidovič je prejel iz Prilepa brzojav, da je bil srezki kandidat, nosilec demokratske liste dr. Boža Damjanovič aretiran na podlagi zakona o zaščiti države.
NOVA VOJNA.
Beograd, 7, februarja. Vznemirjenje radi izgona carigrajskega patriarha postaja vsak dan večje. Ni izključeno, da pride v Grčiji do vojaške diktature in potem naravno — do vojske s Turčijo.
GOSPODE POSTAJA SRAM.
Beograd, 7. februarja. Kakor do-znavamo z merodajne strani, bodo zaprti vsi čuvarji opozicijonalnih skrinjic, ki imajo na vesti kako krivico. Tako motivira vlada svoje poslednje in zadnje mere z ozirom na samo organizacijo volilnih mest. Te mere se bodo porabljale zlasti tam, kjer so interesi vlade zelo ogroženi, n. pr. v južni Srbiji in Vojvodini.
BORZE.
Zagreb. Milan 2.56—2.59, London 294.76 do 8.89, Praga 1.81—1.84, Dunaj 0.086 do do 3.39, Praga 2.81—1.84, Dunaj 0.086 do 0.088, Curih 11.91—12.01.
Curih. Beograd 8.375, Berlin 1.234, Milan 21.52, London 24.80, Newyork 518.20, Pariz 27.92, Praga 15.50, Dunaj 0.0073, Sofija 8.77.
JUGOSLOVANSKI DEMOKRATJE!
Naše vodstvo JDS v Ljubljani nas je zapustilo, izdalo naš program ter se oklenilo Pribičevičevih teroristov, nasilnežev, absolutistov in največjih škodljivcev Jugoslavije. Radi tega moramo kot en mož pogumno nastopiti za naše ideje, za resnično naprednost, za čisto demokracijo in za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Naj živi naš vrhovni šef, poštenjak in patriot Ljuba Davidovič! — Naše glasove oddajmo v Ljubljani za Narodno zajednico, na deželi pa za listo bratskega
V Ljubljani volite vsi v 5. skrinjico.
J tel; L»«do«:	(6.)
Burni doživljaji.
Koman južnega morja.
— Da, znam moliti, — se |e glasil odgovor.
— Dobro, torej sedaj moliti kratek čas, in sicer takoj. Opraviti zelo hitro svojo molitev, potem pa vas jaz ubiti. —
Sheldon je pomeril nanj s puško in čakal. Črnec »e je oziral po svojih tovariših, toda nihče se ni zganil, da bi mu pomogel. Z napetostjo so pričakovali prihodnji prizor ter gledali kot začarani belega moža, ki je imel v rokah smrt in je stal popolnoma osamljen na prostrani verandi. Sheldon je dobil igro in se je tega zavedal. Asta je neodločno prestopal z ene noge na drugo. Pogledal je belca in videl, da se njegovo oko bliska v isti črti z muho na puški.
— Asta, je 'rekel Sheldon, hoteč izkoristiti ugodnost trenotka, — jaz šteti do tri. Potem vas ustrelim — z Bogom -r- vi ste izgubljeni. —
Sheldon je vedel, da ubije črnca, ko našteje do tri. Tudi črnec je vedel to, kajti komaj je rekel ena, že je iztegnil Asta roko ter zgrabil za bič. In Asta je pričel pošteno udrihati, kajti srdil se je na svoje tovariše, ki ga niso bili podpirali in za to si je z udarci lajšal svoj gnjev. Z verande pa ga je vzpodbujal Sheldon, naj krepko pritisne in kmalu sta ječala in kričala oba črnca, ki jima je lila kri po hrbtu. Poduk je bil z rudečo barvo, dobro zapisan v njihovo kožo.
Ko so zadnji možje tolpe in oba javkajoča krivca odšli skozi vrata na dvorišču, se je Sheldon napol nezavesten zgrudil na ležišče.
— Bolan mož sem, je vzdihnil. — Bolan mož.
— Toda nocojšnjo noč lahko mimo spim, — je <!o«tavil pol ure kasneje.
III. poglavje.
Jessie.
Dva dneva sta minila in Sheldon je čutil, da ne sme še bolj oslabeti, ako hoče ostati živ in vrh tega j vršiti svoje štiri dnevne obiske v bolnici. Sleherni dan so mu umirali po štirje bolniki in nanovo jih je vsak dan več obolelo kot ozdravelo. Črncev se je polastil strah. Vsaki izmed njih, ki je zbolel,
! se je po vsej priliki krepko trudil, da bi čimpreje j umrl. Čim so legli, so izgubili pogum ustavljati se | bolezni. Verovali so, da morajo umreti in trudili so se na vso moč, da bi to svojo vero okrepili in j ohranili. Tudi oni, ki so bili zdravi, so bili prepričani, da v par dnevih zgrabi bolezen tudi njih ter jih pokosi. Čeprav so bili o vsem tem trdno ; uverjeni, vendar niso imeli one živčne sile, da bi i napadli tega nebogljenega gospodarja, ki je bil že j j bolj senca kot živo bitje, da bi se polastili tega mo- j i ža z belo kožo in ušli smrti na ribiških čolnih, j Dolgotrajno umiranje jim je bilo ljubše od nepo- i i sredne smrti, ki jim je gotovo grozda, če bi se zo-| perstavili svojemu gospodarju. Tudi so se bili prepričali, da mu ne morejo pričarati smrti — saj so bili to že poskusili. Se celo bolezen, ki je kosila njihove vrste, njega ni mogla uničiti.
Po onem pretepu na obrežju so postali pokor-nejši. Zopet so se divjaki krivili pod železno roko belega moža. Nezadovoljne ali jezne poglede so si | dovoljevali le z odklonjenimi obrazi ali pa, kadar j jim je belokožec kazal hrbet. Nejevoljno mrmranje pa so si prihranili za barake in nočni čas, ko jih ni mogel slišati. Niti beguncev niti ponočnih tatov na verandi ni bilo več.
Tretjega dne po onem pretepu so zjutraj opazili bela jadra Jessie. Bila je osem milj oddaljena in je šele ob dveh popoldne spustila mačka četrt milje od brega, še, ker je bil vetrič tako slab, kot bi pahljal s pahljačo. Pogled na ladijo je dal
Sheldonu novega poguma in dolgočasne ure čakanja ga niso mogle potreti. Izdal je svoje ukaze nadzornikom delavcev ter izvršil običajne obiske v bolnici. Sedaj je bilo že bolje. Neprilike so se bližale koncu. Sedaj je mogel leči, si streči in se zdraviti. Jessie je priplula. Na palubi je bil njegov družabnik, okrepčan in razveseljen po šesttedenskem novačenju na Malaiti. Ta bo sedaj prevzel nadzorstvo in vse bo zopet teklo v najlepšem redu.
Sheldon je ležal na palubnem naslanjaču in opazoval, kako se je čoln Jessie približeval obrežju. Čudil se je, zakaj veslajo samo s tremi vesli in še bolj čudno se mu je zdelo, ko je čoln pristal in je tako dolgo trajalo, predno so izstopili iz njega ljudje. Kmalu pa je razumel. Triie črnci, ki so bili veslali, so izstopili na breg z nosilnicami na ramah. Belokožec, v katerem je Sheldon spoznal kapitana Jessie, je stopal spredaj, odprl vrata, nato pa se je odmaknil in stopil vstran. Sheldon je spoznal, da leži na nosilnici Hughie Dummond in tedaj se mu je zameglilo pred očmi. Začutil je, kako ga je vsega objelo hrepenenje po smrti. To razočaranje je bilo preveliko. Spričo grozne slabosti, ki ga je trla, je občutil, da ne bo mogel več igrati svoje vloge in držati plantaže krepko v svoji pesti. Toda že je zopet planila volja v njem in pomigal je črncem, naj po-lože nosilnico poleg njega na tla. Hughie Dummond, ki ga je bil zadnjič videl cvetočega in zdravega, je bil le še kost in koža. Njegove oči so bile zaprte in globoko vpadle. Izsušene ustnice so se odločile od zob in kosti na licih so skoro rezale skozi kožo. Sheldon je poslal slugo po toplomer in je vprašujoče pogledal kapitana.
—	Mrzlica od pokvarjene vode, — je rekel kapitan. — Takole vam leži v nezavesti že celih šest dni. Na palubi imamo tudi grižo. Kako pa je pri vas?
(Dalj* prih.)
V plombiranih vrečah po 50 kg razpošilja najceneje
la angl, kovaški premog la angleški'koks
la angleSkl premog
trgovina s kurivom
DOM. Čebin, Ljubljana Wolfovn ulica štev. Ml,
Skladiiče: Mefelkova 19.
DOBAVLJA: vse domače premoge, drva oglje najugodneje.
Nt drobno.	Na	veliko.
Včeraj zvečer ob 8. uri je [nenadoma izdihnil v 65. letu starosti svojo blago dušo naš brat, svak, stric in oče, gospod
Ivan Pogačnik
svetnik viilega sodišča. In predstojnik okraj, sodišča v Kranju.
Pogreb se je vršil v petek, dne*6. februarja 1925 Jpopoldne ob 5. uri iz hiše [žalosti št. 6. (Savsko 'predmestje) na tukajšnje pokopališče.
V	Kranju, dn« 5. februarju 1925.
Žalujoči sorodniki.
popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
iiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii * o- *• iiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHliiiiiiiiiii
v Ljubljani, Mestni trg štev. 6
ker Ima že nad
10,000.000-— Din jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in teko« račun obrestuje najugodneje. -.. Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo ln poro#tv«. - - •
—	Za ljubljauske Telile«. Mnogo volil-cev si še danes ni na jasnem, na katerem volišču volijo, dasi stojimo že tik pred \olitvami ia je bilo dovolj časa in prilike, da bi se bili lahko pravofasno o tem prepričali cfciroma poučili. Da se vendar omogoči tudi takim volilcem poizvedeti za svoja volišča oziroma volilne lokale, bo v mestni posvetovalnici v nedelj« ves dan zaposlenega nekaj uradni-štva, ki bo dajalo potrebna tozadevna pojasnila.
LJT BUAN8KA BORZA, itn« 8. februarja.
Vrednote, dri. reutrt za voj. škodo 130; 7% inv. jkjs. iz 1. 1921 65; Celjska pos. 210; Lj. kred. bka 230; Merkant. bka 116; I. hrv. Sted. 805 do 902; Stavbena družba, Ljubljana 280 do 290; Strojne tovarne in livarne 147; Trbov. I>rem. dr. 410: Združene papirnice 100.
Produkti.
Kemeljni, prlčeljeni (po naročilu), fko meja j bigo 650; deske 40 mm in 50 mm, 111. vrsta, j fko meja den 480; bukovi krljl od 25 cm J prom. napr., od 2.50 m doJž napr., brez srca, fko nakl. post kol. 3 vag., den 440, bigo 445, zaklj. 440; borove deske, 50 mm, 4 m dolž., fko avstr, meja bigo 710; bukova drva, 1 m doli., polsuha, fko nakl. post. bigo 20; pše-uiea, domača fko Lj., den. 475, pšenica, bačka, par. Lj., bigo 560; pšenična krmilna moka »8<, papirnate vreče, b/n, fko Lj., bigo 300; otrobi, pšenični, fini, juta-vreče, b/n, fko vag. Lj., bigo 240; koruza, nova, prompt., fko Lj., bigo 270; koruza, nova, dobava febr., fko Postojna, trans., bigo 275; koruza, nova, do- j l>ava marec, fko l ostojna, trans., bigo 290; 1 koruza, nova, dobava april, fko Postojna,, 1 lian.«., bigo 300; koruza, nova, def., umetno -mSena, loco L j., bigo 250; rž, par. Lj., bigo 490; oves, srbski, par. Lj., bigo 330; oves.
bački, rešetali, loto Lj.. bigo 365. fižol, koks, I, štajerski, b/n. fko vag. Postojna, trans., bigo 525; fižol, ribničan, čiščen, b/n, fko dolenjska post., den. 340; krompir, bel. fko do-lenjska post., bigo 155.
Za kratek čas
Ljubezenske bridkosti.
'Moj Tonček ni proti meni več tak kakršen je bil preje .. .<
*A11 si ga morda zasačila z drugo?
>Ne, pač pa on mene z drugim.-*
Upravitea dvoni.
.človeška narava je čudna — čim vel dobiš, temveč hočeš imeti!<
>No, no, povejte mi samo eno: Ali ste dobili ie kdaj dvojčke?*
To in ono.
Ameriška daktiloskopija. V' Nju-jorku je zavladala taka epidemija zločinov, da je vsaka borba proti pobijanju zločinov od strani oblasti popolnoma brezuspešna. Tudi najstrašnejši zločini, kt se dogajajo v Njujorku ostajajo nepojasnjeni, ker znajo ubijalci dobro zakriti | svoj sled. Zdaj se je vrnil iz Buenos j Airesa šef njujorške policije Ln je stavil zelo originalen predlog. V Argentini ji eksistira že dolgo časa zakon, da mera imeti vsak meščan brez razlike spola in starosti legitimacijo s sliko odtiska prstov. Za tako legitimacijo se plača policiji štiri šilinge in niti en alužbodajalee ue sme vzeti v službo osebe, ki nima te legitimacije. Po izvajanjih šefa policije se zgodi v Združenih državah letno okrog
10.000 zločinov in je od 105 milijonov prebivalcev 5 milijonov zločincev, policija pa ima le okrog 500 tisoč prstnih odtiskov. Po novem sistemu bi se mnogo lažje moglo najti zločinca in bi na ta način tudi število zločinov vsled večje nevarnosti za zločinca znatno padlo.
— Koliko se poje v Parizu. Pariški J mestni dohodarstveni urad” daje točne ■ statistične podatke o živežu, ki se uvozi i v Pariz. Glasom teh podatkov se Je porabilo v Parizu v tednu od 12. do 18. ja- | nuarja 1,325.043 kg mesa, ki je bilo uvo- j ženo cd zunaj, 678.941 kg iz pariških j klavnic in 340.997 kg zmrznjenega mesa. j Suhega mesa se je porabilo 198.095 kg, j masla 367.343 kg in jajec 495.683 kg.
— Tragikomedija želoaniee. Z Dunuja ! poročajo, da je bila znana lokalna želez- j nica na Kaklenberg pri Dunaju, sezidana j leta 1873, ki izza vojnih časov ni obrato- i vala, pred kratkim prodana skupaj s celokupnim inventarjem neki železninar-ski iirmi kot staro železo. Predana je bila za 120 milijonov avstrijskih kron. Invalidi ln npokojenri prodani Samostojni Hemokrntsk istranki.
: Že štiri dni spi. >Petit Parisien« poroča is Troyesa o redkem slučaju že štiri dni trajajočega spanja. Neka dama se je začudila te dni, da vzgojiteljice njenih otrok ni bilo ob običajni uri v sobi. Podala se je torej v guveruautino spalnico, kjer je nnšla vzgojiteljico v globokem spanju. Ker se dekle niti opoldne ni prebudilo, je poslala dama po zdravnika, ki je odredil transport v bolnišnico. Vsi dosedanji poskusi zdravnikov, da bi deklico, ki ne kaže sicer nobenih znakov kake bolezni, zbudili iz globokega sna, so ostali brezuspešni. Trdi se, da se slučaj tako dolgotrajnega spanja brez uvidljivegn vzroka doslej še ni primeril.
Izdajatelj: dr. Josip ITacin.
Olavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska liskama »Merkur« v Ljubljani
Najboljši
Šivalni stroj |e edino le
Josip Peteiinc-a
znamka
Gritzner in Adler
za rodbino, obrt In Induslrljo
Ljubljana 5SJE-3S
Pouk * »eien u brei;l»čen. Večletna garancija. Delavnica xti popravilu
Na velike	Teleti	»JU	Ha	male