Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 13. decembra 2018 - Leto XXVIII, št. 50 stran 2 »Pridi, pridi, sveti Miklavž…« »Zlatá vrejdni ste za nas« stran 5 V šauli je rad spise piso stran 6 Gobe brati mi je veseldje stran 8 2 »Pridi, pridi, sveti Miklavž…« Tak so spejvali mlajši iz porabski vrtcov na programi, steroga njim je organizira- ve, so go težko razmeli, kakkoli dobro sta špilala mlada igralca. Dapa zatok Sakalauvski, varaški pa senčarski mlajši gledajo igrico Miškinoga gledališča KU-KUC la Slovenska zveza. Spejvali so, da bi čimprva vidli Miklauša pa zvedli, ka njim je prineso te dober možak. 5. novembra se je Slovenski dom v Varaši napuno z malimi mlajši pa njinimi vzgojiteljicami iz vsej naši vesnic, prišli so malčki iz sakalauvskoga, števanovskoga, gorenjeseničkoga pa varaškoga vrtca. Dapa prva kak bi jim Miklauš razdelijo dare, so od Slovenske zveze dobili za dar gledališko igro Babica zima gre na jug, stero je za- z dugo bejlo kecov, v rokej je pa noso püšpekovo palico. Pomalek je stapo, pozdravlo s pomočjauv vzgojiteljic pa asistentk so uživali v štoriji, stera je pripovejdala o tom, kak je babica zima odišla v toplejše kraje, ka prej njej tö odijo počitnice. Zatok so se gormenili letni časi pa je namesto zime gratala nej dojšlo, zimske radosti (sankanje) so bile na vrsti. Pa se zima ešče itak nej vrnila, vej so pa ešče nej spekli svetešnji bejgli (praznično potico). Pri tom je pujcek najbole pomago, ka je že komik čako, naj ga leko kaušta. Gda so zgotauvili z vsejmi pripravami na svetke, je poštaš Ledenko prineso nauve cajtine, v steraj je pisalo, ka je babica Zima nazaj prišla, tak je pa vse prišlo na pravi čapaš. Če je zima nazaj prišla, te leko pride dober mož, steri ma svoj god 6. decembra. Ka bi sv. Miklauš ležej najšo mlajše, so ga trikrat poklicali, svigdar bole naglas. Pa rejsan se je na vrataj dvorane pokazo stari, dober mož, morale skupine spejvati pa recitirati. Ništrni mlajši so ga gledali z odprejtimi lam- »Pa ešče kolač moramo spečti, ka bi babica zima nazaj prišla…« deco, stera ma je popejvala pesem »Pridi, pridi sveti Miklavž/ sveti Miklavž, sveti Miklavž./ Tukaj smo se zbrali,/da bi te čakali,/ pesmice se učili,/te razveselili./Pridi, pridi, sveti Miklavž.« Sveti Miklauš Vsi mlajši kauli Miklauša Tak je prišo sveti Miklauš špilalo Miškino gledališče KU-KUC. Zgodba je bila tak pripravlena, ka naj bi bila primerna za porabske mlajše, sterim – če smo iskreni – je eške ta prausna zgodbica delala (jezikovne) teža- sprtolejt, steri se je najbole veselijo mladi pujcek, steri se je spravo sončit. Dapa miška, stera se je že pripravlala na božične svetke, je zavolo toga žalostna gratala pa si je želejla, ka bi babica zima nazaj prišla. Dapa svetki prej samo te baudejo, gda de pujcka zeblo v tace pa de ma toplo pri srcej. Samo, ka za tau, naj se zima vrne, trbej napraviti več akcij. Najprva okinčati krispan, potistim vužgati na njem posvejte. Pri tom so miški pomagali mlajši tö, dapa tau je eške pami, ništrnim se je vido straj v očaj, dapa malo vekši so ga radovedno gledali pa čakali, gda njim prejkda vrečke, v steraj so se skrivale sladkarije. Na konci eške skupna slika pa se je dober stari možak posloviu od porabski mlajšov s tejm, ka njim je obečo, kleta pa pride, dapa samo te, če do dobri. Mi tö samo vüpamo, ka do dobri, pa do več znali slovenski, vej se pa eno cejlo leto dosta leko navči. Nej samo pesmic, liki prausno- Zadovolni mlašeči obrazi nji je najprva lepau pozdravo pa pravo, ka je čüjo, ka so dobri bili, zatok so njegvi parklji (krampusz) gnes doma ostali. Vsakšomi deteti je prineso dar (steroga je za nji pripravila Slovenska zveza), dapa najprva so ma Porabje, 13. decembra 2018 ga guča tö. Seveda s pomočjauv odraslih. Marijana Sukič Foto: N. Vajda Nagy in Valerija Perger Prireditev je podprlo Ministrstvo za človeške vire. 3 Murska Sobota: Ta veseli dan kulture v Sloveniji NEDOKONČANA LITERARNA POT MILANA VINCETIČA Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je leta 2000 ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna proglasilo 3. december, pesnikov rojstni datum, za Ta veseli dan kulture, ko doma in na tujem. Prireditve niso pripravili samo zato, da bi ohranjali spomin na pesnika in pisatelja Milana Vincetiča, ampak tudi z namenom na novo premisliti in osvetliti Milana Vincetiča in njegov umetniški opus so predstavili Franci Just, Janez Balažic in Zdenko Huzjan, katerega slike, posvečene pesniku, so popestrile dogodek skoraj vse slovenske kulturne ustanove povabijo na svoje dogodke ljubitelje umetnosti, še posebej pa tiste, ki so redkejši obiskovalci hramov kulture. Odločitev ministrstva je bila odlična, kajti na ta dan se v Sloveniji zvrsti okoli 300 različnih prireditev, na katerih se, tako statistika, zbere vsakokrat čez 30 tisoč obiskovalcev. Letos je bil Ta veseli dan kulture v Sloveniji povezan tudi z zaključkom Evropskega leta kulture. V Ta veseli dan kulture (ime je izpeljano iz Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi) so se vse od začetka uspešno vključile tudi pomurske kulturne ustanove. Osrednje murskosoboške kulturne ustanove so se izkazale tudi letos. Srednja poklicna in tehniška šola in Pokrajinska in študijska knjižnica sta pripravili literarno-likovni večer v spomin pesniku Milanu Vincetiču. V Pomurskem muzeju so odprli razstavo del prvega prekmurskega akademskega slikarja Ludvika Vrečiča z naslovom Slike, v Galeriji, kjer je na ogled pregledna razstava del Franca Mesariča, pa so imeli več strokovnih vodenj, na katerih so predstavili ustvarjalni opus tega slikarja, uveljavljenega njegovo literarno pot. Akademski slikar in profesor Zdenko Huzjan mu je namenil posebno razstavo za to priložnost in se spominjal njunega dolgoletne- voljeno, kar velja tako za poezijo kot za likovno ustvarjanje. Literarni zgodovinar in srednješolski profesor Franci Just pa je tenkočutno predstavil za uvod dva prostora, v katerih še naprej ostajamo z Milanom Vincetičem. »Prvi je prostor osebnega spomina, v njem se družimo z Milanom in dotikamo njegove večnosti vsi, ki smo z njim delili skupne trenutke. Drugi je prostor skupnega kulturnega spomina, oblikujemo in ohranjamo ga vsi Slovenci, ki nas nagovarjajo sporočila in občutki lepega, misli in občutja, ki jih je Milan vtkal v svoje tri romane, osem knjig kratke proze in v svoje pesniške zbirke.« Franci Just je predstavil tudi Vincetičevo pesniško pot, ki se je začela med študijem slavistike v Ljubljani in tam ob nasvetih Petra Božiča, Toneta Pavčka, Cirila Zlobca, Kajetana Koviča, Nika Grafenauerja, Z razstave del akademskega slikarja Franca Mesariča ga sodelovanja od ljubljanskih let naprej. Zdenko Huzjan tudi hrani na razglednice napisanih nekaj Vincetičevih pesmi, ki doslej niso bile objavljene. Umetnostni zgodovinar Janez Balažic je ravno tako več desetletij prijateljeval z Milanom Vincetičem in se spomnil njegovih iskrivih domislic skozi besede, kako ni nič resnično in vse do- samih vrhov slovenske poezije, literarno zorel. »Svojo vajeniško dobo je leta 1979 zaključil s pesniško knjižico Papirnate ladjice, ki jo je sam natipkal, dal fotokopirati, liste obrezati in zvezati med trde platnice, nato pa je sam izdelal še ovitek. Dve leti pozneje pa je izšla njegova prva ta prava pesniška knjiga – Kot slutnja rado- vedno. Ta pesniška zbirka, ki jo je izdala Pomurska založba in sta se v njej ob Milanu predstavila še Feri Lainšček in Valerija Perger, je pomenila generacijski nastop novega pesniškega rodu iz slovenskega panonskega prostora.« Franci Just je spomnil tudi na se Vincetičeva poezija zdi zahtevna in primerna le za razgledanega bralca, kar pa ni nujno, ker je njegova moč prav v večplastnosti in večpomenskosti, »tako da bralcu ni treba nujno poznati literarnega konteksta, na katerega se Milan pri ustvarjanju pesmi nave- Predica slikarja Ludvika Vrečiča na razstavi v Pomurskem muzeju v Murski Soboti; izjemno zanimiva in kakovostna razstava, za katere ogled je potrebno nekaj ur, če se želimo približati umetnikovim delom dejstvo, da je trajalo kar nekaj časa, preden so literarni kritiki in literarna veda doumeli izpovedne in izrazne posebnosti Vincetičeve poezije. »A ker je v svetu besedne umetnosti na koncu koncev vendarle tako, da na literarno-estetskem situ časa ostajajo polna zrna, tudi Milanove samosvoje in izvirne poti v sodobnem slovenskem pesništvu kulturna javnost ni mogla spregledati in jo je potrdila z literarnimi nagradami ter priznanji.« Vincetič je bil večkrat med nominiranci za Jenkovo in Veronikino nagrado, za zbirko Lakmus pa je leta 2005 prejel nagrado Prešernovega sklada in leta 2007 še nagrado čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus. Milan Vincetič je avtor pesniških zbirk Zanna (1983) Arka (1987), Finska (1998), Tajmir (1991), Divan (1993), Tanin (1998), Balta (2001), Lakmus (2003), Raster (2005), Retuše (2007), Vidke (2009), Stajanke (2012), Pristave (2014) in Kalende (2016). Franci Just tudi izpostavi, da Porabje, 13. decembra 2018 zuje, in lahko pesem upomeni sam brez tega konteksta. Lahko pa se enostavno prepusti atmosferi pesmi, ki jo Milan zna sugestivno ustvariti z besedno zvočnostjo, stavčno melodiko in verznim ritmom.« Milan Vincetič je pustil v računalniku pesmi za pesniško zbirko, ki jo je tudi zasnoval in razvrstil v cikle. Sicer pa je Franci Just med zadnjimi pesmimi omenil cikle Kantilene, Komplimenti, Postile, Pastirska luna, Vinjete in Polaroidi, ter napovedal, da bo skupna zbirka pesmi Milana Vincetiča izšla pri mariborski Založbi Litera (2022). Pesmi Milana Vincetiča so na prireditvi recitirali njegovi kolegice in kolegi: Branko Berdnik, Gabrijela Granfol Peurača, Zdenka Holsedl Pertoci, Robert Košar, Darja Pojbič Kovačič, Vito Rožman in Tina Zver. Naklonjenost pesniku in njegovemu delo so izkazali tudi obiskovalke in obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili prireditveni prostor v Pokrajinski in študijski knjižnici. Tekst in fotografije: Ernest Ružič 4 Lendava: Obletnici narodnostnih medijev PREKMURJE Volitve 2. decembra, gda je biu v Sloveniji drügi tau lokalnih volitev, so v Občini Cankova izvolili nauvoga župana. 66,63 % tistih, steri so prišli volit, je dalo svoj glas Daniloji Kacijani, gnešnji župan Drago Vogrinčič pa jih je daubo 33,36 %. Kacijan (on je edini nauvi župan na Goričkom) je penzionist. Napovedo je, ka de funkcijo župana opravlo nepoklicno. Ovak pa ga dosta lüstva pozna po tom, ka je aktiven fotbalski funkcionar, vej pa je predsednik Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota in tüdi podpredsednik Nogometne zveze Slovenije. Nauvoga župana do meli tüdi v Lendavi, gé je Janez Magyar s 54,42 % glasov dojoblado svojoga prautikandidata Dejana Süča (45,58 %). Nauvi lendavski župan je znani po tom, ka ma njegova firma Prekmurec več baut z imenom Hungarikum, v sterih se odava dosta blaga iz Madžarske. Nauvoga župana majo tüdi v Občini Turnišče, gé je Borut Horvat daubo 723 glasov, njegov prautikandidat Stanislav Sobočan pa 527. Staroga nauvoga župana do meli v Občini Tišina, gé je Franc Horvat (68,10%) dojoblado Ivana Horvata (31,90%). Poglednimo ške na desni brejg reke Müre. Najbole na tejsno je šlo v Občini Apače, gé je nauvi župan Andrej Steyer daubo 880 glasov, njegov pautikandidat Zvonko Bevk pa 854. V Občini Gornja Radgona de ške naprej župan Stanislav Rojko, vej pa je daubo 70,85 % glasov, drügi kandidat Dušan Zagorc pa 29,15 %. Tüdi v Ljutomeri de na županskom stauci ške naprej sedela Olga Karba. Dobila je 55,66 %, njeni prautikandidat Dejan Karba pa 44,34 % glasov. V Občini Radenci so za župana izvolili Romana Leljaka (53,01 %). Drügi kandidat, Emil Šmid, je daubo 46,99 % glasov. Silva Eöry MEDIJA, KI SPODBUJATA DVOJEZIČNOST IN NARODNOSTNO IDENTITETO Z gala prireditvijo so v lendavski gledališki in koncertni dvorani proslavili 60-letnico Pomurskega madžarskega radia in 40-letnico TV oddaje Mostovi-Hidak. Po nagovorih pomočnice Matej Žunkovič, RTV center Maribor; József Végi, odgovorni urednik Pomurskega madžarskega radia, Helena Zver, pomočnica generalnega direktorja RTV Slovenija za program v madžarskem jeziku, premier Marjan Šarec in Ferenc Horvát, poslanec madžarske narodnosti v Državnem zboru Republike Slovenije generalnega direktorja RTVS za program v madžarskem jeziku Helene Zver, ki tudi vodi lendavski RTV center (z blizu 50 zaposlenimi), poslanca v madžarskem parlamentu Zoltána Fenyvesija, generalnega direktorja RTVS Igorja Kadunca, ki je zagotovil nadaljnji razvoj radijskega in TV programa v Lendavi, je zbrane nagovoril predsednik vlade Republike Slovenije Marjan Šarec. Slovenski premier je poudaril, da danes praznujemo častitljivi obletnici, ki spodbujata dvojezičnost, informiranost in ohranitev narodne identitete. »Tudi Slovenci smo narod, ki ve, kako je, če si izven svoje domovine. Oba naroda, tako madžarski kot slovenski, se dobro zavedata, da je potrebno poskrbeti za tiste izven meja in da jih matični državi ne smeta pozabiti.« Premier je izpostavil, da je Slovenija vedno bila in vedno bo naklonjena narodnostnim skupnostim, tako madžarski kot italijanski na drugi strani. Nenazadnje imamo v ustavi zapisano, da imata obe narodni skupnosti svoja poslanca. Z obema, je po besedah premiera, sodelovanje zelo dobro, saj se vsi skupaj zavedajo, da je v današnjih časih, ko nekateri skušajo razdvajati, skušajo vnašati prepir in nemir, sodelovanje še toliko bolj pomembno. »Živimo v časih, ko je pomembno vedeti, kam spadaš, ko je pomembno, da smo vsi skupaj odgovorni za sožitje in da smo vsi poklicani, da združujemo različno misleče in spoštujemo drug drugega. Dva medija sta doslej opravila veliko delo,« je dejal predsednik slovenske vlade Marjan Šarec, ki je v nadaljevanju spomnil na oddajo Hidak – Mostovi, ki jo je spremljal kot otrok in je že takrat prinašala informacije, jezik in kulturo z vzhoda po vsej Sloveniji. Za obiskovalce - ljubitelje kulturnega in imetniškega izročila v glasbi, petju, so nastopile izjemne kulturne skupine iz Madžarske in karpatskega bazena. Spremljanje skoraj dveurnega programa z atraktivnimi in nepozabnimi narodnimi nošami je bil izjemen užitek in nepozaben dogodek. Tekst: E. Ružič; foto: STA 125 LET MONOŠTRSKE GIMNAZIJE Monoštrska gimnazija kot najstarejša posvetna gimnazija v Železni županiji je 1. decembra praznovala 125. obletnico svojega delovanja. Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim poudarila: »Monošter kot obmejno vitev državne gimnazije na obmejnem območju Železne županije ima nacionalni in kulturni pomen. Svoje kulturno poslanstvo bo opravljala med večinoma narodnostnim prebivalstvom treh okrajev, güssinškega (51 vasi), murskosoboškega Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss mesto je bil tudi v prejšnjih stoletjih območje, na katerem so sobivale razne narodnosti. V tistem obdobju sta bila nemški in slovenski jezik v premoči v primerjavi z madžarskim. Povečanje števila madžarskega prebivalstva, skrb za madžarski jezik in nacionalno identiteto sta prav tako botrovala pri ustanavljanju gimnazije kot želja po številčnejši, močnejši inteligenci … V dokumentih takratne občine lahko preberemo: …”ustano- (114 vasi) in monoštrskega (80 vasi).« Slovenska zagovornica je izpostavila tudi to, da je v monoštrski ustanovi končal nižjo gimnazijo tudi dr. Avgust Pavel. Tudi sama je bila dijakinja in kasneje profesorica gimnazije, ki so jo leta 1947 poimenovali po pesniku Mihályu Vörösmartyju. V ustanovi je šolanje končalo kakih 5000 dijakov, med njimi tudi znani znanstveniki in umetniki. M. Sukič Foto: F. Bana Listina o prijateljstvu Listino prijateljstva sta podpisala Društvo porabskih slovenskih upokojencev in Kulturno društvo Mala vas. Predsednica Klara Fodor in predsednik Konrad Kostanjevec se veselita nadaljnjega kulturnega sodelovanja. L.R.H. Porabje, 13. decembra 2018 5 »Zlatá vrejdni ste za nas« Drüštvo porabski slovenski penzionistov je 2016. leta na svojom poletnom pikniki na Verici melo večfele programov za izbrati, med tejmi skupno spejvanje domanji lüdski naut pod vodstvom članice Vere Gašpar. Tak smo dobili idejo, ka bi dobro bilau méti svojo pevsko skupino, vej pa naša generacija zna najbole originalne pa največ pesmi iz svoji mlašeči pa mladi lejt. Tau želenje se nam pršikalo spuniti, za spejvanje se nam je podalo 13 žensk pa hvala Baugi, 3 moški tü, največ z Varaša pa Slovenske vesi, drugi pa z vasnic Sakalauvci, Dolejnji Senik pa Gorejnji Senik. Za včiti pevce smo zaprosili našo penzionistko Vero Gašpar, vej pa nejga tašne porabske lüdske naute pa cerkvene pesmi, stere bi ona nej znala. Vera néni je kak oprejta knjiga, kak „pesmarica”. Ona spejva na starom (alt), na tenkom (sopran), zmore vse, ka je z izredno dobrim glasom nadarjena, njeno živlenje je spejvanje. Za zbor vküper držati, vaje vküper spravlati smo zaprosili Marijano Kovač, stera tau od tistoga mau pošteno pa z redno brigov opravla. Prvo priliko za gora staupit smo zbori včasik vüjpali poniditi djeseni 2016. leta na jubilantni razstavi našoga dröjštva v Slovenskom daumi. No, potistim so na rejdko meli vajo, povejmo pred tistim, kak smo šli na prauško, gda so nam pri slovenskoj meši pa med potjauv spejvali cerkvene pesmi. Radi bi bili, če bi na té pevski zbor gdakoli leko računali pri svoji programaj, sledkar pa gda de že emo zavole dobro pripravleni, vekši repertoar, bi se leko pri drügi Porabski ali prejkmurski Slovencaj tü nota pokazali naše stare pesmi. Tau smo tü vedli z njimi vred, ka k tomi ne dojde dar-dar meti probo, liki morajo vküp pridti po dva kedna, ali če je sila, kedensko. Tau je že nej malo časa pa tröjda, priznamo pa vejmo. Aj pevci bola dobijo volo, smo njim letos gora ponidili dvej vekši priliki pri drüštvi, zakoj so se z veseldjom vzeli. Prvi pauv svojga dela so leko poželi 11. septembra na našom programi vküper z ZDUS iz Lublane, na »Srečanji sloven- vöpomore pa de včila zbor, dočas Vera néni ne pride vred pri zdravdji. Ja pa nej, pa so se vcuj vzeli eden k drügomi. Etak so leko gora staupili na advent- Na oblejtnici društva v Slovenskom daumi ski rokodelcov« v Slovenskom daumi, gda so zapopejvali 5 domanji pesmi. Potistim pa so se pevci kumar začnili pripravlati na adventni koncert, je zbor brezi svoje lerence austo, ka je Vera neni pauleg nesreče v špitale prišla na dukši čas. No, kak pa zdaj tadale? Velko pijtanje, koga domanjoga Slovenca leko dobimo, sto pozna nautline, nom koncerti na našom letošnjom zadnjom srečanji »Advent v Porabji«, 25. novembra v Slovenskom daumi. Lepau svetešnjo so se pripravili, s svojimi pesmimi »Angel je prineso«, »Je angel gospodov« pa »Poslan je angel«, so nas odpelali v adventni čas. Gvüšno, ka so meli malo straja, nej njim bilau vseeno pred prejk stau lidi vöstaniti, de V cerkvi v Traušči na adventnom koncerti sto vej sploj pa sto se poda včiti vözraščene lidí pa tau šenki, z dobre vaule? Baug nam pamet presvejto! Na pamet nam je prišla leranca, novinarka Margita Mayer, stera s svojim lejpim, gvüšnim glasom fejs rada spejva, je svoj čas včila glasbo na seničkoj šauli, gnes pa spejva v več zboraj. Baug moj, kak smo radi bili njej, ka nas nej nazaj opautila, liki se vzela, ka nas so pa vsi na tejm bili, kelko vejo, aj tisto najbaugše leko vöprinesejo s sébe. Radi so bili, če nji je stoj pohvalo pa cejno njivo spejvanje. Tau niške ne more čakati pa želeti, ka bi tej pevci, steri kumar par mejsecov majo redno probe, že tak dobro znali popejvati, kak steri spejvajo že več lejt. Če bi tak bilau, te bi več deset lejt starim pevskim skupinam nej trbelo eške gnesden vsakši keden probe meti. Radi so bili za pozvanja male varaške samouprave v Traušči, gde so pod vodstvom mentorice Margite Mayer za keden dni domanje vernike leko podarili s tejmi lejpimi pesmimi, gde sta popejvala eške varaški zbor pa cerkveni zbor mladine tü. Skur mi je na djoj šlau, gda je na konci koncerta svetnik (képviselő) varaške samouprave Haragh László eške posaba tü pohvalo naš zbor, se radüvo, ka so leko meli narodnostni program tü, ka si je on že doudji čas želo. Tau je s tejm tü svedočo, ka je naše pevce že zdaj zagvüšno pozvo na adventni koncert na drügo leto v Traušča, vej pa pri samoupravi (önkormányzat) v Monoštri on má prejk té tau varaša. Potistim so pa domanje ženske pod vodstvom Margite Korpič z gospaudom vred vse skupine trno lepau goraprijale, pogostile na lejpoj domanjoj fari, zakoj se njim zdaj tü lepau zahvalimo. Pevke in pevci našoga zbora si zdaj malo spočinejo, tau so si rejsan že zaslöjžili. Želimo si, ka do drügo leto z nauvo močtjauv pa dobro volauv tak lepau tadale delali za porabsko lüdsko pa cerkveno pevsko kulturo. S tejm trno lejpo peldo kažejo tak mladim kak srejdnjim generacijam. Vüjpam(o) pa trno lepau prosim(o), aj vcuj pridejo mlajši naši penzionisti dočas, ka mamo med seov te ženske, od stere se dosta starinskoga leko navčijo. Ne najdem reči, s sterimi bi se tak lepau pa s toploga srca leko zavalila za vse trüde, porazmenje vsejm pevcom zbora, posaba mentoricama Veri Gašpar pa Margiti Mayer, kak so tau vrejdni. Vüjpam pa, ka tau čütijo, poznajo. V imeni vsej pevcov pa aj ob tej priliki zaželimo mentorici Veri Gašpar, aj ji gospaud Baug vseprvin povrne dobro zdravdje, aj vseprvim leko tadale slüži pevsko poslanstvo z našim zborom. Klara Fodor predsednica Foto: Márta Kovács Porabje, 13. decembra 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Cilj je, aj niške ne zmrzne V Somboteli skrb majo na tiste lidi, steri so brezi dauma ali ovak žmetno življenje majo, sploj pa zdaj v zimi, gda so mrazi. Vsi tisti, steri nejmajo kama titi, steri nejmajo streje više glave, brezi dokumentov dobijo postelo, če prosijo, nikoma nej trbej vanej pod zvejzdami spati. Je že večletna tradicija, ka na začetki decembra župan Tivadar Puskás gorpoišče tiste daume, gde brezdomci živejo. Župan je tapravo, ka zdaj v Somboteli 287 lidi žive, steri so brez svojoga dauma, s tauga je osem taši, steri sploj neškejo v zavetišče idti za brezdomce. Na nje socialni delvaci majo skrb, najbola tašoga reda, gda je že mrzlo. V tisti časaj, gda so fejst krepki mrazi, se tak policaji kak socialni delavci vozijo kaulak po varaši pa pazijo, nej ka bi stoj vanej austo pa zmrzno. Leko povejmo, ka v Somboteli nega taši lidi, steri bi na javnih prostorih (na glavnom trgi) živeli, stere bi policaji na birovijo pelali zavolo nauvoga zakona, ka od letos vala na Vogrskom. Tau je vejn zato, ka v zavetišče za brezdomce vsakšoga nutapistijo, brezi papirov, dokumentov, pa še tak tö, če so pijani. Zavolo tauga, ka tragedija, ka stoj zmrzne, se največkrat z njimi, pijanci zgodi, te da ne čütijo, ka je mrzlo. Zvün tauga vsakšoga prosijo, sto vej za taše lidi, steri vanej spijo pod nebom, tisti aj zovejo občino ali pa zavetišča, gde brezdomci živejo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Slovensko-nemški odnosi so odlični Slovenski zunanji minister Miro Cerar je bil na delovnem obisku pri nemškem kolegu Heiku Maasu v Berlinu. Ministra sta odnose med državama ocenila kot odlične in pozdravila dobro sodelovanje. Cerar se je med drugim zavzel tudi za krepitev naložbenih dejavnosti nemškega gospodarstva v Sloveniji. Odnosi med državama se bodo okrepili še na drugih področjih, saj bo kmalu pripravljen delovni program za neposredno poglobljeno sodelovanje ministrov obeh držav glede različnih strokovnih področij. Osrednja tema pogovorov so bile sicer aktualne teme s področja Evropske unije. Sogovornika sta izmenjala poglede na vprašanja, povezana s prihodnostjo EU, brexitom in spoštovanjem načela vladavine prava ter poudarila zavezanost evropskim vrednotam. Avtocesta od Hamburga do Soluna Dars je odprl slabih šest kilometrov dolg odsek podravske avtoceste med Podlehnikom in mejnim prehodom Gruškovje in tako končal zadnji manjkajoči košček na 2300 kilometrih avtoceste med Hamburgom in Solunom. Za prebivalce ob državni cesti med Ptujem in Gruškovjem so bile prometne razmere dolga leta neznosne, zlasti ob poletnih koncih tedna in pred krajšimi prazničnimi obdobji, ko so se proti Hrvaški valile kolone turistov in zdomcev iz balkanskih držav. Z gradnjo 13 kilometrov dolgega odseka do meje so začeli leta 2016. Prvo fazo nekaj več kot sedem kilometrov dolgega odseka med Draženci in Podlehnikom so odprli že pred dobrim letom. Gradnja bo po doslej zbranih podatkih znašala nekaj več kot 110 milijonov evrov, kar je precej manj od ocenjene naložbene vrednosti, pri čemer je Slovenija za projekt prejela 63,5 milijona evrov kohezijskega denarja. Bojan Peček - novinar TV Slovenija V šauli je rad spise piso Biu je moj prvi šef na Radioni Murska Sobota (gnešni Murski val), pa ga najprva pitam, če je zdaj, ka že duga leta dela na dopisništvi Televizije Slovenije v Soboti, ške furt šef. »Nejsam šef, nej doma pa nej v slüžbi, tü sam novinar. Vsake telko časa morem gučati o Porabji, pa sam te šef, da dem v Porabje,« se špajsa Bojan Peček in cujda, ka so v dopisništvi trgé novinari, pauleg njega ške Cirila Sever in Boštjan Rous, »in tak pomalek ta delamo. Vsakši zranek se zgučimo, ka de steri delo, vej pa mamo tiste glavne šefe v Ljubljani.« Prvi dve leti svojoga žitka je preživo v Böltincaj, po tistom pa se je njihova držina preselila v Lendavo: »Böltinec se niti dosta ne spaumnim, samo fajn napiso, ka drügo nede z mene kak ka mo novinar. In tak je tau v meni ostalo, tüdi te, gda sam v gimnazijo odo Bojan pred radijskim mikrofonom in so me malo kršeli lovili. Brodo sam, ka resan ne vem, ka bi biu pa sam se te spaumno na rejči svoje lerance in več mladih novinarov prišlo nazaj v Prekmurje in smo mi začnili mladinske radijske oddaje delati. Tau so bila tista leta, gda so rabuke bile in se je svet, sploj pa Evropa, začno fejst prminjavati. V toj mladinskoj oddaji smo tüdi mi gučali o tom, kak so mladi čemerni bili na dosta reči, tüdi na tau, ka ne smeš javno vsega povedati, ka bi steu.« Čiglij je Bojan Peček bole brodo, ka de si svoj krüj s pisanjom slüžo, ga je te paut odpelala v drügi medij. Z mlado ekipo je konec osemdesetih let preminaučoga stoletja soboški radio začno spreminjati v pravi radio, na sterom je bilou iz leta v leto več živoga programa. Sploj dobro se je v začetki prijo jutranji program, sledkar, gda je svojo frekvenco daubo MMR (Pomurski madžarski radio) in je šau na svoje, pa se je Ra- so te, če se malo špajsamo, tej festival zavolo toga tüdi ukinili: »Tau je biu en takši znak, ka neka paumnimo in ka znamo dobro delati. Ške baukše je bilou tau, ka smo se radijci iz cejle Slovenije na tom festivali srečüvali in se drüžili.« Sogovornik, steri se je po tistom vküper z držino, ženo Majdo in sinauvoma Mitjo in Jako, iz Murske Sobote preselo v nauvi ram na Goričkom, v Süji vrej, je leta 2000 vöminiu tüdi svojo slüžbo: »Gda sam mali biu, rojeni sam 1961. leta, sam si tak brodo, vaj, kak bi bilou lepau živeti ta do 2000. leta. In gda sam vido, ka sam ške živ, sam si nej brodo, ka bi že mogo mreti, pa sam pravo, ka te bar slüžbo vöminim. Na radioni je malo energija kraj odišla, vej pa je dosta lidi šlo inan delat. Prilika se je pokazala in sam šau sé, gé Pečkova držina (od leve): Bojan, Jaka, Majda in Mitja tau, ka sta me Vlado Kreslin in moj starejši brat Marjan z vozičkom vozila okauli. Kreslinovi so bili naši sausedge. V Lendavi mi je fajn bilou, ka smo vküper živeli lidge različnih narodnosti. Meni je nej biu problem, ka sam se v šauli vogrsko mogo včiti, samo ka sam se nej dosta navčo, vej pa smo se te, gda sam odo v drügi razred, preselili v Mursko Soboto.« Kak je sploj prišlo do toga, ka se je odlaučo, ka de se šaulivo za novinara? Tak pravi: »Gda sam mali biu, sam rad spise piso. Pri slovenskom geziki sam dobre ocene (jegyek) meu, profesorca Valerija Šnurer mi je furt gučala, ka sam tau tak sam se odlaučo, ka mo šau novinarstvo študerat. Pauleg toga san te ške pri soboškon Zavodi za časopisno in radijsko dejavnost štipendijo daubo.« Malo po tistom, ka je po zgotovlenom študiji iz Ljubljane prišo nazaj v Prekmurje, je leta 1988 grato urednik soboškoga radiona: »Te je ške tak bilou, ka so novinari delali tak za novine kak za radio. Vestnik je meu velko tradicijo, radio pa je biu samo tak malo za cuj. Največ programa je meu v nedelo, gda so se čestitke vrtele. Informativnoga programa, steroga bi novinari prpravlali, je bilou te ške malo. Pauleg mene je te ške Bojan Peček s kolegoma iz soboškoga RTV dopisništva (Jože Grgurič in Boris Omahen) na tereni v Devecseri dio Murska Sobota, steri je leta 1993 daubo nauvo ime, Murski val, pomalek razširo na cejli den. »Tak ka so se velke spremembe godile v rosagaj in drüžbi, so se tüdi na našom radioni. Tüdi ka se tiče novinarstva so bili tau najlepši cajti, vej pa je bilou te rejsan dosta pozitivne energije. Tüdi ka se radijske škeri tiče smo se v tisti lejtaj fejst modernizejrali,« ške pove Bojan Peček in cujda, ka je bila radijska ekipa trno dobra, ka se je pokazalo tüdi na festivali lokalnih radijskih postaj Slovenije, na sterih je Murski val furt gvino, tak ka Porabje, 13. decembra 2018 ške gnesden delam, na dopisništvo slovenske nacionalne televizije.« Kak znamo, ne dela samo novinarskih prispevkov iz Pomurja, liki ga dostakrat paut odpela tüdi na Vogrsko, tak v Porabje kak tüdi v Budimpešto ali pa ške inan, tak kak pred leti, gda se je nevola zgodila, tüdi v Devecser. Iz Porabja je nej napravo samo dosta novinarskih prispevkov, liki tüdi eno par dukši oddaj, nazadnje pred približno desetimi leti tisto z naslovom Dolga, dolga pot. Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Bojana Pečka 7 Letošnje zadnje zasedanje občnega zbora DSS 29. novembra je imel letošnje zadnje zasedanje občni zbor Državne slovenske samouprave, le-to je potekalo na sedežu organizacije na Gornejm Seniku. Med točkami dnevnega reda so člani občnega zbora prisluhnili poročilu o celoletnem delu slovenske zagovornice v madžarskem parlamentu Erike Köleš Kiss in ga tudi sprejeli. Slovenska zagovornica je obširno predstavila svojo dejavnost, posamezne naloge in akcije, ki jih je speljala s soglasjem občnega zbora DSS in njenega predsednika, lokalnih slovenskih samouprav oziroma slovenskih inštitucij in civilnih organizacij v interesu ohranjanja in krepitve slovenske identitete ter razvoja slovenske skupnosti. Občni zbor je soglasno sprejel njeno poročilo. F. Sütő Adventna prireditev v Števanovcih Slovenska narodnostna samouprava Števanovci je 1. decembra organizirala adventno prireditev, ki je že tradicionalna. Dvorana kulturnega doma se je napolnila z vaščani. Na začetku srečanja sem kot predsednica slovenske samouprave na kratko povedala, kaj vse smo uresničili v tem letu, katere programe smo imeli in kaj bomo imeli do konca leta. Potem smo si lahko ogledali igro, ki jo je napisal župnik Ferenc Merkli z naslovom Mati. V treh delih smo si ogledali življenje kardinala Mindszen- tyja od rojstva do smrti. Igra je bila zelo zanimiva, ni bilo takšnega gledalca, ki ga ne bi polile solze. Vsak je lahko pomislil na svojo mater. Vsebina je bila primerna za adventno pripravo na praznike. Potem smo začeli plesti in okraševati adventne vence. Ženske so zelo pridno delale. Vence je v nedeljo blagoslovil župnik pri maši. Na koncu smo malo poklepetali, nekaj malega pojedli in spili. Upam, da so se vsi dobro počutili. Agica Holec, predsednica Svetovni dnevi Ivana Cankarja ... DO tudi na Madžarskem MADŽARSKE Od 3. do 9. decembra so se na več kot 50 univerzah po svetu odvijali Svetovni dnevi Ivana Cankarja, in sicer ob stoti obletnici smrti vidnega slovenskega pisatelja. Dogodke so učenci in sodelavci programa Slovenščina na tujih univerzah skupaj s študenti slovenskega jezika priredili v sodelovanju s tujimi univerzami in diplomatsko-konzularnimi predstavništvi Republike Slovenije. Profesorji in študentje slovenske katedre na budimpeštanski Univerzi ELTE so med 3. in 5. decembrom priredili projekcijo letošnjega do- Slovenska lektorica Lea Lehner (desno) interpretira Cankarjevo črtico pred študentkami slovenskega jezika kumentarno-igranega filma »Cankar« režiserja in scenarista Amirja Muratovića ter se s sodelovanjem pisatelja Toneta Partljiča poklonili spominu vélikega pisatelja. Na sombotelski Univerzi ELTE SEK so obletnico Cankarjeve smrti obeležili 7. decembra v dopoldanskih urah. Slovenska lektorica na Oddelku za slovenistiko Lea Lehner je predstavila knjigo »Antologija literature Ivana Cankarja«, ki s prevodi v 21 jezikov predstavlja delo uglednega slovenskega pisatelja, dramatika in pesnika. Je zbirka študentskih prevodov, ki so nastali v študijskem letu 2017/2018 na univerzah po vsem svetu. Od 30 knjig Ivana Cankarja so v prevajalski projekt zajeli približno 30 strani njegovega ustvarjanja. Pri pripravi je sodelovalo 43 univerz, 45 učiteljev, 52 jezikovnih pregledovalcev in 218 prevajalcev. V nekaterih jezikih so objavljena vsa besedila, v drugih pa le tista, ki so ustrezala prevajalskim zmožnostim študentov; prevajanje Cankarjeve književnosti je namreč zelo zahtevno delo zaradi več kot stoletne časovne oddaljenosti besedil od sodobne slovenščine. »Antologija« ima tridelno zasnovo: poglavja v prvem delu strokovno osvetljujejo posamezna področja Cankarjeve literature, drugi del predstavlja zbirka besedil iz pisateljevih del, tretji, najobširnejši del pa je sestavljen iz prevodov besedil v 17 evropskih jezikov in še v ameriško angleščino, argentinsko španščino, japonščino in kitajščino. Madžarske prestavitve so delo Beáte Dancsecs, Dalme Perák in Dorotee Perák z budimpeštanske univerze pod mentorstvom Mladena Pavičića ter Klaudie Földvári-Nagy, Dóre Korán, Judit Őze in Szilvie Szabó s sombotelske univerze pod mentorstvom Ibolye Dončec Merkli. Med besedili najdemo odlomke med drugimi iz Cankarjevih del »Za narodov blagor«, »Kralj na Betajnovi«, »Na klancu« in »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Predstavitev antologije se je v Sombotelu zaključila s spoznavanjem družabne igre o Ivanu Cankarju z imenom »Klanec«, lektorica Lea Lehner pa je prebrala Cankarjevo morda najbolj znano črtico »Skodelica kave«. Ob kozarčkih te vroče črne pijače so se študentje in profesorji sombotelske slavistike dogovorili, da si čez teden dni ogledajo tudi najnovejši celovečerni film o enem največjih slovenskih pisateljev. -dm- Porabje, 13. decembra 2018 CEU se seli na Dunaj Srednjeevropska univerza (CEU) ameriškega milijarderja Györgya Sorosa bo jeseni prihodnje leto svoje v ZDA akreditirane programe iz Budimpešte preselila na Dunaj. Univerza se je za ta korak odločila, ker je madžarska vlada zavrnila podpis dogovora, ki bi CEU zagotavljal nadaljnje delovanje v Budimpešti. V lanskem letu je CEU imela 1.448 študentov iz 117 držav, medtem ko je 723 zaposlenih na fakulteti prihajalo iz več kot 40 držav. Velja za eno najbolj mednarodnih univerz na svetu. Madžarska vlada je marca lani sprejela novi zakon o univerzah, ki zahteva, da morajo na Madžarskem akreditirane tuje univerze svoje študije ponujati tudi v matični državi. CEU je februarja letos odprl svojo šolo na Bard Collegu v zvezni državi New York. Madžarska pravi, da omenjena šola ne zadostuje zahtevam novega zakona, zato ni pripravljena podpisati pogodbe z zvezno državo New York. Vsi poskusi poiskati rešitev, ki bi CEU-ju omogočila, da ostane v Budimpešti, niso uspeli, pravijo predstavniki univerze. Zato je univerza aprila letos z mestom Dunaj podpisala memorandum o ustanovitvi CEU-kampusa, pred kratkim je postalo dokončno, da se bo univerza, ki je med sto najboljšimi na svetu, dejansko selila. Dunaj naj bi študente iz 90 držav sprejel v šolskem letu 2019/20. Vsem dozdajšnjim študentom CEU-ja v Budimpešti pa naj bi omogočili, da študij končajo v madžarski prestolnici Holding za tisk in medije Kakih 500 zasebnih medijev so združili v holding, ki se imenuje Srednjeevropska ustanova za tisk in medije. Ustanova bo usklajevala delo časopisov, revij, spletnih portalov in radijskih ter televizijskih postaj, ki so bili pred tem v lasti provladnih posameznikov. Po mnenju premiera Viktorja Orbána, ki je odlok podpisal prejšnjo sredo, je taka združitev medijev nacionalnega pomena in v javnem interesu. Državna zveza madžarskih novinarjev se bo obrnila na Ustavno sodišče, saj meni, da je s tem preprečil možnost, da bi urad za konkurenčnost in medijski svet preverjala medijsko združitev z vidika vprašanja varovanja konkurence. 8 Gobe brati mi je veseldje Dosta lüstva ranč ne vej, ka je Laci Buček z Varaša, steri nam novine Porabje vönosi, na pulonje tü Slovenec. Po pravici še dja sem tau dugo nej znau, samo potistim, gda je gnauk pripovejdo, ka v leti, gda nej bilau šaule, te je vsigdar pri babici pa pri dejdeki biu v Sakalovci. Ovak Lacina dosta lüstva pozna, zato ka on, kak pravijo, nikdar ne more na riti ostati, vsigdar nika dela. Zaman je že v penziji, še itak nazaj odi delat v fabriko, gda je fraj, te iže farbe, dapa če grbanji rastejo, te ga samo v gauštji leko srečamo. - Laci, kelko lejt nosiš ti novine Porabje v Varaši? »Če dobro vejm, te letos že ausmo leto nosim novine Porabje. Zavolo tauga se z dosta Slovenci najdem, tej so vsi z vesi prišli sé v Varaš živet. Ranč tak kak moja mati, gda se je oženila, te je sé prišla iz Sakalovec. Dja sem dosta odo tavö v Sakalovce k moji babi pa dejdaki, nej bilau tašo leto, ka bi dja nej tam biu. Še gnesden mam tam grünt pa gauško pa spoznance. Dostakrat je tak, ka starejši me spoznajo, dapa dja njé nej, zato ka se spomnijo name, gda sem tak mali bijo, ka sem tam v Sakalovci odo. - Ka si delo cejli den, cejlo leto pri babici pa pri dejdeki? »Pomago sem, ka sem mogo, drva smo kalali, na grünti smo delali, na zabadanje sem odo pa mena se je tau fejst vidlo, bola kak doma v Varaši. Gda sem v šaulo odo, te samo v soboto pa v nedelo, gda pa nej bilau šaule, te pa skur cejlo leto sem v Sakalovci biu. Gda je kakšno bola žmetnejšo delo bilau, te sem še padaše s sebov vzejo iz Varaša, steri so prišli mena pomagat.« - Gde sta mela ram baba pa dejdek? »Včasin paulak pri cerkvi so bili doma, moja baba je v cerkvi pucala, dejdek je pa zvonijo pa djamar bijo. Sprvo- ga sem nej vedo, zaka dejdek v Sakalovce. Kak sem že pra- mrau? zvoni, če dejo grdi oblaki, vo, dja sem sploj rad odo k »Na tau se dobro spomnim, samo sledkar sem zvedo, ka stari starišom, najbaukše je velka vročina je bila, dejdek je s tejm so se branili, aj nede vejn tak tau bilau, gda je baba domau prišo z njive na obed, pa gda je nazaj üšo te kakšnoga lagvoga deža je možgano kap daubo, ali toče. Mena se je fejst tau je tam nin v osemdevidlo v Sakalovci, mena seti lejtaj moglo biti. Te je tam lepše bilau kak je še doma bila bogta, doma. Gda sem dja k moja baba se je bojala, stari starišom üšo, te zato smo mi pa od matesem dja naprvin v štalo re sestra pa njena družiüšo, potistim sem glejve na šli k njej spat. Vsi, ka pogledno pa samo tretja smo bili, v künji na dvej je bila moja baba. Tau je postalaj smo spali, zato zato tak bilau, ka sem ka v iži je dejdek »spau«. dja sploj rad emo živali, Dobro vejm, ka je dejdek krave, svinje, mačke, fejst precizen bijo, vsigkokauši, vse, ka so meli. dar, kak sem na biciklin Zavolo tauga mi je baba vseu, prvin mi je pogleddostakrat vauči metala, no, če je vsakši šrajf pozaka dem najprvin v tegnjeni, nej ka bi mi štalo, zaka nédem prvin kolau vözletejlo.« k njej. Živali še gnesden - Ram ste že odali v Sarad mam, najbola pa Laci Buček ma sveje korenjé v Sakalauvca kalovci? konje, cejli den bi je ta»Odali smo ga, zdaj, če gledo.« - Ka si emo za delo, gda je reteše pekla, tašoga reda je dobro vejm, že tretjoga gazdo zabadanje bilau? že audalič denilo. Mojo babo ma, dapa zdaj že ne gleda tak »Glejv sem vöspuco, koteu pa so v vesi tak zvali, ka »lejpa vö, kak gda sta dejdek pa baba vse, ka je še trbelo, sem prej- ženska«, gvüšno nej zato, ka v njem živela.« šnji den že kreda djau.« bi grda bila. Mena je še tau - Zdaj še odiš tavö v Sakalovce? -Tau si pravo, ka fejst »Odim, dapa zdaj že rad maš živali, kak si samo k žlati pa spozte leko paulak bijo, gda nancom pa malo gauso zabadali? ško če poglednem.« »Dja sem vsigdar klejštje - V Varaši gde je bijo držo, dapa vsigdar je vaš ram? mesar goradjau svinjej »Tam, kak je zdaj glasna nogau, dja sem ranč bena šaula, v ulici Népta nej gledo, zato ka sem köztársaság, še gnesden šanalivo svinjau. Gda mam sranjano tau tasmo s tejm zgotauvili, blo, zdaj sem pa na ulici te sem še emo edno fejst Árpád doma z ženov, pa fontoško delo, dja sem mava dva sina.« noso sausedom, žlati pa - Leko bi pravo, ka ti v spoznancom mesau pa Varaši skur vsakšoga kapüsto, zato ka tau je Slovenca poznaš, zato prvin šega bila, ka enga, ka Porabje novine nodrügoga so ponidili, gda siš. Stero leto si tau nejso zabadali.« - Samo ti si odo vö v Na starom kejpi: baba pa dejdek pri grobi prastarišov malo delo nase vzejo? »Vejn pred osmimi lejves pomagat stari stati sem začno Porabje rišom? »Nej, dosta je odla še moja tü fejst veselo bilau, gda smo nositi, zato ka dja sem rad mati. Vsigdar potistim, ka na bučo odli v Sakalovce, tau med lüstvom, rad sem vanej je z židane fabrike domau sem si dobro zapomno, ka ta- na dobrom lufti, mena je tau prišla, pa ranč tak njena se- šoga reda, aj piti mrzlo baude, mantranje, štrajf, če znautra stra tü. Dja sem emo še enga vsigdar so ga dola v stüdanec v rama moram biti. Vsakši tjeden četrtek šestdeset novin brata, on je nej taši bijo, kak pištjavali v ednoj kanti.« dja, on je bola na rejdke odo - Baba ali dejdek je prvin pod pazdje dejam pa cejlak Porabje, 13. decembra 2018 do Trauštje je delim. Vsepovsedik, gde se stavim, malo pripovejdam z domanjimi, pa če mi kaj ponidijo, te malo kloncnemo tö. Redno moram nositi Porabje, zato ka je fejst čakajo, če malo zamidim, te me že pitajo, gde sem tak dugo odo. Gda je dobro vrejmen, te se z mali mopedom pelam, če je slabšo, te pa z biciklinom. Tak mislim, če bi zdaj več nej trbelo nositi novine, te bi mi fejst falilo, ranč ne vejm, ka bi delo te četrtek. Dja, gda sem mali bijo, sem tö vsigdar üšo pa na pauti sem bijo, pa ranč tak je tau zdaj tö. Dja vsigdar samo večer odim domau. Predpodnevom delam v fabriki, dapa že samo tak, kak penzionist, pa če me lüstvo prosi, te tü pa tam kaj popravim pa napravim. Dja sem nej taši, ka bi leko samo tak sejdo cejli den, dja se neštjem tanjati, zato ka te bola prvin betežen grataš.« - Gde si delo prvin, kak bi v penzijo üšo? »Najprvin kak tišlar v KTSZ-i, gde je sploj dobro bilau, zato ka dobra kolektiva bila. Če je stoj doma svinjau zabado, te so nam Varašancom vsigdar prinesli malo koštavat, malo klobase, špejk pa cvirke. Gda je ta fabrika na nikoj prišla, te nas je par delavcov naredlo en d.o.o., dapa tau so tü na nikoj djali. Potejm sem v gimnazijo odišo za hišnika, od tistec za šoferja k občini, k komunali. Zdaj na slejdnje pred penzijov sem v fabriki Kiswire delo, kama še zdaj odim, gda me zovejo, ka sem že v penziji.« - Vsigdar deš, vsigdar si na pauti, dapa gda grbanji rastejo, te še vrag te ne more doma zdržati, kak koli dosta dela bi emo, nej je tak? »Dja sem sploj rad v naravi, najbola pa v gauški, sploj pa gda grbanji rastejo, mena je gobe brati vekšo veseldje, kak potistim pogesti.« Karči Holec 9 »... na sztári szlovenszki jezik obrnyeno …« - 3. »Vsákomi, kí bode eta šteo ...« Protestantski pisateli so se vseposedik dosta trüdili za tau, ka bi svojoma narodi dali knige, štenjé v njinoj maternoj rejči. Za krepšanje vöre lüstva je sploj hasnilo, če je leko v svojom geziki štelo Sveto pismo. Na osrejdnjom Slo- hali Severi. Tam je v svojoj rejči napiso mali katekizmuš, abecednik pa knigo za štenjé, depa té so nej gorostali, ranč tak kak njegvi dvej knigi v vogrskom geziki tö nej. Gor pa je ostala njegva najbole kusta kniga s toga cajta Küzmičov »Nouvi zakon« je pokazo, ka se leko v prekmurskoj rejči literatura piše venskom je Nauvi zakon po talaj vödavo predgar Primož Trubar, prvo cejlo slovensko Biblijo pa smo dobili leta 1584 od Jurija Dalmatina. Slovenci na Vogrskom so mogli počakati eške skoro dvejstau lejt, ka bi leko cejli Nauvi zakon šteli v svojoj slovenskoj rejči. Veuko delo obračanja »z grcskoga na sztári szlovenszki jezik« je napravo »šurdanski farar« Števan Küzmič, šteri je tak grato glaven pisatel prekmurski lüteranov. Küzmič se je naraudo - kak prva Temlin pa Sever - na Ravenskom, tau pa leta 1723 v Strukovci. Oprvin se je včiu pri svetom Benedikti v Kančovci ino v Radgoni, sledik pa v evangeličanski višiši šaulaj v Soproni, Győri pa Požonji. V Bratislavi je spozno slovaški gezik ino njino cerkveno literaturo, sledik so njegvo delo pomagali ništerni Slovaki tö. Števan Küzmič je leta 1751 prišo v vés Nemescsó blüzi Kőszega, gde je grato škonik v latinskoj šauli, včasik po Mi- »Vöre krsztsánszke krátki návuk csiszte rejcsi bo’ze«, štero so nadruknivali leta 1754 v Halle. Sam dojspiše, ka je delo vküppostavo z edni talov Svetoga pisma pa katekizmuša, v njem pa najdemo eške ništerne molitve ino z nemške rejči dojobrnjene svete pesmi tö. Eške posaba cejnimo Küzmičov »Predgovor« k tajoj knigi, vejpa ga je sam napiso, s svojimi rečami pa v svojom štiluši. Dojspiše, zakoj je vödau tau pisanje, pa zakoj je važno za Slovence med Mürov ino Rabov. Čemeren je na indašnje vönavčene lidi, zakoj so do tistoga mau ranč edne slovenske knige nej nadruknivali. Lüterane v svojoj krajini zové »razegnáne ovčice brezi pastéra« pa piše o cajti, gda Baug pošle na zemlau »Gospodnove rejči poslüšenja glád i žéjo«. Ranč tak kak Sever piše Küzmič o svojom lüstvi: »… med našim Slovenskim národom«, njegvi gezik pa štiluš pa sta že v etoj knigi tak domanjiva pa živiva kak kisnej v Nauvom zakoni. Tau pa tak, ka je biu samo 21 lejt star pa je polonje svojoga žitka zvün svoje rodne krajine preživo. Vönavčeni mladi škonik bi biu sploj hasnoviti za včenjé mladi Slovencov v Nemescsóni pa eške veuki varaši bi ma bili blüzi. Donk je gorprijo pozvanje vörnikov z male vesi Šurd v županiji Somogy, v šterom artikularnom mesti so živeli lüteranski vogrski Slovenci. V tistoj krajini je tistoga ipa slovensko lüstvo bilau v edenajseti vesnicaj, tá so se z držinami spakivali pred dobrimi trestimi lejtami. V etaj lejtaj je Števan Küzmič napravo najvekše delo prekmurske literature, doj je obrno cejli »Nouvi zakon«. Nadruknivali so ga leta 1771 v Halle, sledik pa eške v Požonji, Kőszegi, Beči, leta 1928 pa celau v Belgradi. Znaménje má v vörskom žitki evangeličanov, vejpa so ga dvejstau lejt šteli pa ga eške itak štéjo. Ne smejmo pa pozabiti, ka je grato minta pa pelda za vse tiste, šteri so kisnej pisali v rejči vogrski Slovencov. Veuki kulturni pomen má »Predgovor« k tajoj knigi, pod šteroga se je podpiso »prednjejši farar šopronski« Jožef Torkoš, donk pa brodimo, ka je pri pisanji mogo cujbiti Küzmič tö. Kak liki pri kranjskom Adami Bohoriči, štemo o »slovenskom narodi« kak Slavaj v vsej deželaj, na Kranjskom, Štajerskom pa Vogrskom ranč tak, šteri so si prej vsi žlata. Donk pa prej leko Slovenci med Mürov pa Rabov zveličanje zadobijo samo s štenjá v svojom geziki: »tou pa ni s Truberovoga, ni Dalmatinovoga, ni Frencelovoga, niti znikakšega drügoga obračanja čakati nemorejo. Ár tej naši Vogr- ski slovenov jezik od vsej drügi dosta tühoga i sebi lastivnoga má«. Küzmičov »Nouvi zakon« je kusti 854 strani, zvün dojobrnjenoga Svetoga pisma so v njem misli pred vsakšov biblijskov knigov. Gezik Nauvoga zakona eške gnesnedén štanderajo domanji pa tihinski čednjaki, vejpa v njem najdemo bole čiste pa stare forme kak v osrejdnji slovenski pisanjaj. Küzmič je nüco smekne, naj se vö vjávijo vnougi src premišlávanja.« Gnesnedén brodimo, ka je Števan Küzmič dojobrno Stari zakon tö, o tom v pismi püšpeki Jánosi Szilyni piše katoličanski pisatel Mikloš Küzmič, ne vejmo pa, zakoj je delo preminaulo. Ranč tak ne vejmo, ka se je zgodilo s Küzmičovov pesmaricov, pravijo, ka je popravlo pa prejkspišavo stare slovenske svete pesmi. »Vöre kersztsánske krátki návuk« je venak dojobrnjen z Lutherovoga »Maloga katekizmuša« vogrske litere, doj je spiso svoj ravensko-goričanski guč. Napravo pa je dosta nauvi rejči, vejpa je biu naš gezik že tistoga ipa srmački. Pri svoji uvodaj (bevezető) piše sploj prausno, vse je puno razméni kejpov. Lepau dojspiše biblijske peršone, njini karakter pa vünešnjost, leko povejmo, ka so tau prve prilike prekmurske proze. Števan Küzmič staupi pred nas kak vönavčeni teolog, pisatel ino človek. Preštimo eden tau z Lukačovoga evangelija: »Jožef pa i mati njegova sta se čüdivala nad onim, štera so povejdana od njega. I blagoslovo je je Simeon, i erkao je Márii materi njegovoj: ovo ete je položen na spadnenjé i gori stanenjé vnougim vu Izraeli i na znamejnje, komi bodo prouti gučali. I eto tvojo düšo tüdi meč pre- Porabje, 13. decembra 2018 Števana Küzmiča ne moremo za »dühovnoga očo« prekmurskoga protestantizma meti, vej je pa nauva vöra že dosta prva prišla v krajino med Mürov pa Rabov. Če rejsan je domanjo rejč v cerkvi gordržalo vnaugo dühovnikov pred njim, vörnikom je Sveto pismo v roké Števan Küzmič dau, štero so leko doma ranč tak šteli. Kniga v njinoj rejči jim je pomagala, ka so ostali Slovenci, zatok je špajsno o tom pisati, ka je biu Küzmič »prauti integraciji« vogrski Slovencov z matičnim narodom z ov kraj Müre. Števan Küzmič je v Šurdi delo v žmetnoj situaciji, dosta lidi je prauti njemi bilau. Mrau je 22. decembra 1779 sploj betežen, pokopali so ga na šurdanskom cintori. -dm- 10 Celovec/Potrna OBLETNICA RADIA AGORA: SVEŽ VETER V KOROŠKI IN ŠTAJERSKI ETER Avstrijsko-koroški pa tudi šta- najrazličnejše iniciative.“ vlogo.“ Teodor Domej pa je jerski svobodni radio Agora, Lojze Wieser, predsednik nad- imel na slovesnosti predavaki ga zadnja tri leta (od 25. zornega odbora radia, ki se nje o 500-letni zgodovini sloseptembra 2015) lahko poslu- slovesnosti ni mogel udeležiti, venske narodne skupnosti v šajo tudi v okolici avstrijske je zbranim sporočil: „Dvajset Celovcu. Radgone, kjer živi največ slo- let je kratko obdobje. Toda v Naslednje dni se je zvrstilo vensko govorečih Avstrijcev, je v Celovcu 17. novembra praznoval dvajsetletnico. Radio Agora je začel oddajati 26. oktobra 1998 pod geslom „Svež veter v koroški eter“ in tedaj si nihče ni upal napovedati, koliko časa bo pihal svež veter. Minilo je 20 let in Agora še vedno oddaja z nezmanjšanim žarom: za narodno skupnost, za priseljence, za nemško govoreče na Koroškem in po postavitvi pretvornika “Radgonska deca“, - prenos za Radio Agora, v katerem so sodelovale učenke in na gornjeradgonskem gradu učenci Osnovne šole Gornja Radgona tudi za Slovence na avstrijskem Štajerskem in čez mejo tem času je v naši deželi ci- pet oddaj, v katerih so predvilna družba z nekaterimi stavili življenje slovenske nav severovzhodno Slovenijo. Radio Agora je začel oddaja- političnimi dejavniki doseg- rodne skupnosti v deželnem ti na zasebni frekvenci, kjer la veliko sprememb. Te smo glavnem mestu na področju je tedaj oddajal še Radio dva sooblikovali tudi sodelavci kulture, gospodarstva, pa in slovenski radijski tudi mednarodno uveprogram javne ORF Koljavitev mesta z zgodoroška. Oddajanje so si vinskega vidika. S tem delili po urah in tako je je radio Agora dodal še danes, z razliko, da Rasvoj prispevek na temo dia dva ni več. Program 500-letnice glavnega je večjezičen, z glasbo mesta Celovec. iz vsega sveta. Med druZnanje slovenskega gim oddaja v španščini, jezika in narečja je na angleščini, slovenščini, južnem Štajerskem nemščini, in bosanskozelo različno. So vasi, v -hrvaško-srbščini. Pri katerih ni mogoče najnastajanju programa ti slovensko govorečih sodeluje 88 zunanjih sovaščank in vaščanov, delavcev, ki pripravljajo bodisi da jezika sose66 stalnih oddaj v osmih dov (kot pravijo slovenjezikih. ščini) ne govorijo ali Poslovodkinja Angelika v javnosti ne želijo naHödl poudarja: „Že nestopati, zlasti ne v meAntena oddajnika, ki so ga slavnostno vklopili 25. kaj let lahko poslušate dijih. Še zmeraj nekaj septembra 2015 in ki omogoča poslušanje programa radio Agora tudi na južpodobnega, kot je bilo Radia Agora v okolici avstrijske Radgone in v delu nem Štajerskem, prav med Slovenci v Porabju Prekmurja tako kot za Koroško pa pred štiridesetimi, petnam je dostop do lokalne ra- radia. Naj spomnim le, da desetimi leti. Med Porabskimi dijske ponudbe za slovensko smo zbrali 40 tisoč podpi- Slovenci so se razmere v toligovoreče prebivalstvo ena od sov za dvojezične krajevne ko spremenile, da slovensko glavnih skrbi tudi za področ- table, ki danes na južnem govorijo z obiskovalci iz Prekje onstran Sobote. Vse to je Koroškem v veliki večini že murja in tudi za medije, če mogoče zaradi sodelovanja stojijo. Brez poznavanja vedo govoriti, v vaseh okoli in skupnega nastopa svobod- kultur, tudi manjšinske, ni avstrijske Radgone pa, vsaj pri nih ustvarjalcev in ustvar- mogoče ustvariti sodobne nekaterih prebivalcih, predjalk radijskih oddaj, za to demokratične družbe. Ra- sodki iz preteklosti izginevajo se trudi tudi predsedstvo in dio je tukaj odigral veliko prepočasi. Kljub velikim poli- tičnim spremembam, zelo aktivnemu Kulturnemu društvu Člen 7 in Pavlovi hiši z velikim številom najrazličnejših dogodkov, odprti meji in številni dnevni migraciji iz Slovenije v Avstrijo. Kako ocenjuje in doživlja razmere v okolju, v katerem pretežno dela, sem povprašal tudi Jasmino Godec, novinarko radia Agora in koordinatorko programa za Štajersko. „Radio Agora 105,5 se na južnem Štajerskem s frekvenco na območju obeh Radgon (92,6) uveljavlja v narodnostnem življenju z dnevno enourno oddajo Pozdravljena Štajerska, ki je na sporedu ob trinajstih. V njej so zajeti prispevki, ki se nanašajo na delovanje slovenske manjšine s tega območja, med drugim tudi Lučane/Leutschach (98,4) in Sobota/Soboth (101,9). Gre za različna aktualna poročila, komentarje in reportaže ter nekajkrat na leto tudi s prenosi v živo iz Pavlove hiše. Na ta način želimo krepiti most med slovensko in avstrijsko radijsko publiko. Glede na poslanstvo radia, tako kot na Koroškem tudi na Štajerskem, sledimo tako imenovanemu „prostemu dostopu.“ Gre za osnovni princip vseh svobodnih radiev, v Avstriji jih je 14. Kar pomeni, da vsem zainteresiranim omogoča dostop do radijskega medija, da lahko širijo in izrazijo svoje mnenje. Predvsem tistim, ki se jih drugače presliši na robu družbe. Radio pri tem daje na voljo tehnično opremo in potrebno znanje. Tako z nami med drugim sodelujejo številne osnovne šole: Gornja Radgona, Sladki Vrh, Šentilj, avstrijska Radona/Bad Radkersburg, poklicna šola Halbenrein, gimnazija Borg in drugi, ki s svojimi oddajami opozarjajo nase in na aktualno dogajanje v njihovem ožjem okolju. Sodelovali smo tudi s prebežniki iz Cmureka, ki so mesečno ustvarjali svojo oddajo Platforma dobrodošlice.“ Tekst in foto: Ernest Ružič Z veseljem plešejo Pod vodstvom inštruktorice za »zabavni ples v starejših letih« Rózsi Huszár zainteresirani vsak teden redno plešejo za doseganje boljšega duševnega počutja. Koreografije »zabavnega plesa za starejše« temeljijo na sistemu gibanja pri intenzivni hoji, zato - kot blaga športna dejavnost - izredno pozitivno vplivajo na zdravje. Ples je najpopolnejši način rekreacije, zato zabavni ples za starejše učinkovito upočasnjuje nastanek demence in Alzheimerjeve bolezni. L.R.H. Porabje, 13. decembra 2018 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 14.12.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost: Prepoznavanje obrazov, oddaja o znanosti, 12.30 Zlata dekleta, humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Teš po Teš 6, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.30 Kozmo: Gostja, belgijska otroška nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Rija in Krokodil: Borovnice, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Tolpa s Sivkinega griča, angleško-ameriški film, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Info-kanal PETEK, 14.12.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.05 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 8.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 9.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 10.20 Alpsko smučanje svetovni pokal: alpska kombinacija, smuk (Ž), 11.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 13.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija, slalom (Ž), 14.30 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 15.30 Plavanje - svetovno prvenstvo v kratkih bazenih, 17.25 Rokomet - evropsko prvenstvo (Ž): polfinale, 20.20 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 20.55 Rokomet - evropsko prvenstvo (Ž): polfinale, 23.00 Zvezdana, 23.45 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 0.45 Dobrodelni Vikend paket, 2.05 Videotrak, 3.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija, smuk (Ž), 3.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija, slalom (Ž), 4.25 Zabavni kanal, 5.00 Videotrak SOBOTA, 15.12.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: dr. Alenka Rebula, 11.45 Intervju: Zahar Prilepin, 12.40 NaGlas, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.30 Mame (II.), slovenska nanizanka, 14.55 Ambienti, 15.30 Profil, 16.10 Človeški laboratorij: Tekmovalnost, britanska dokumentarna serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Mestne promenade: Rogatec, dokumentarna serija, 17.50 Kuharija na kubik: Ričet, kuharska oddaja, 18.20 Ozare, 18.25 Reaktivčki: Mizasta gora, Južna Afrika, risanka, 18.35 Mimi in Liza: Nevidna riba, risanka, 18.45 Miriam: Razbita slika, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 21.15 Mame (II.), slovenska nanizanka, 21.45 Poročila, Šport, Vreme, 22.15 Vojna, dansko francoski film, 0.05 Profil, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal SOBOTA, 15.12.2018, II. spored TVS 6.05 10 domačih, 6.30 Na lepše, 7.00 Najboljše jutro, 8.25 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 9.30 Čarokuhinja pri atu: Izrael, 9.55 Judo, 11.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 13.00 Plavanje - svetovno prvenstvo v kratkih bazenih, 14.20 Judo, 14.40 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), 15.25 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (Ž), 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 17.45 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, 18.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 19.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, sprint, 20.05 Nakom, gansko-ameriški film, 21.40 Televizijski klub, 22.35 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 23.35 Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile z gosti, koncert, 1.30 Videotrak, 2.35 Šport, 3.55 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak NEDELJA, 16.12.2018, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.15 Govoreči Tom in prijatelji: Pravi sostanovalec, risanka, 9.30 Kozmo: Volk v Zeezichtu, belgijska otroška nanizanka, 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Slavina, 10.55 Sledi, dokumentarna oddaja TV Maribor, 11.25 Obzorja duha: Vera Ivana Cankarja, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 15.15 Banana, italijanski film, 16.50 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Zmajči zmaj: Povabilo v snegu, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Ku'damm 56, nemška nadaljevanka, 20.55 Z Mišo..., 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Revna Evropa, nemška dokumentarna oddaja, 23.15 30. mednarodni festival Noči v Stari Ljubljani: Šukar, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal NEDELJA, 16.12.2018, II. spored TVS 6.30 Duhovni utrip, 6.45 Slastna kuhinja, 7.00 Mestne promenade: Rogatec, dokumentarna serija, 7.40 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 8.45 Svetovni popotnik: Z okusi okoli sveta, 9.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 11.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 12.20 Judo, 12.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 14.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 16.00 Plavanje - svetovno prvenstvo v kratkih bazenih, 16.45 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), 17.25 Rokomet - evropsko prvenstvo (Ž): finale, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Čudesa Lune, britanska dokumentarna oddaja, 20.55 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (Ž), 21.30 Umor, je napisala (XII.): Skrivnost Gila Junctiona, ameriška nanizanka, 22.25 Ambienti, 22.50 Avtomobilnost, 23.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 0.45 Videotrak, 1.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 3.15 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak PONEDELJEK, 17.12.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Kuharija na kubik: Ričet, kuharska oddaja, 10.45 10 domačih, 11.35 Vem!, kviz, 12.05 NaGlas, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Panoptikum: Umeščenost Cankarja v evropski kontekst, 14.30 S-prehodi, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.40 Osmi dan, 16.15 Z glasbo in s plesom, 16.25 Kozmo: Nepoštena igra, belgijska otroška nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Čist zares: Preživetje v naravi, mladinska dokumentarna serija, 17.55 Novice, 18.00 Makroregije - Alpska: Planina Laz, 18.05 Bacek Jon: Kopel, risanka, 18.10 Princ Ki- Ki- Do: Zima, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Pogovor s predsednikom vlade, 21.00 Pogovor z opozicijo, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Platforma: Fotografija - med romanom in filmom, 23.30 Glasbeni večer, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Info-kanal PONEDELJEK, 17.12.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Reverz, dokumentarni film, 9.55 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 12.10 Dobro jutro, 14.50 Ljudje in zemlja, 16.00 Izzivi – obrt in podjetništvo, informativno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 17.25 Avtomobilnost, 18.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal: paralelni veleslalom (M), 19.25 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 20.50 Zaupaj mi, britanska nadaljevanka, 21.55 Svetovni popotnik: Severovzhodna Anglija, 22.55 Bernard Buffet – predhodnik poparta, francoska dokumentarna oddaja, 23.50 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 0.45 Videotrak, 1.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: paralelni veleslalom (M), 3.10 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak TOREK, 18.12.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Vera Ivana Cankarja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Pogovor s predsednikom vlade, 14.25 Pogovor z opozicijo, 15.20 Kino Fokus, 15.40 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 16.10 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci: Zlati planet, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Sveta gora, nemško-avstrijski dokumentarno-igrani film, 21.25 Vučko, kratki igrani film AGRFT, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci: Doris Mayer, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal TOREK, 18.12.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.25 Slovenski magazin, 9.05 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.00 Dobro jutro, 13.25 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, Porabje, 13. decembra 2018 OD 14. decembra DO 20. decembra 14.30 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 16.00 Čarokuhinja pri atu: Karibi, 16.20 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 17.25 FIFA - svetovno klubsko prvenstvo, polfinale, 19.35 Skrivnostni Kjoto, japonska serija, 20.00 Ponoreli hormoni - moški in ženske v srednjih letih, nemška dokumentarna oddaja, 21.00 Prava ideja, 21.35 Akcent, 22.30 Nadia Comaneci - telovadka in diktator, francosko-romunska dokumentarna oddaja, 23.30 Umor, je napisala,ameriška nanizanka, 0.25 Videotrak, 1.30 FIFA - svetovno klubsko prvenstvo, polfinale, 3.15 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak SREDA, 19.12.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia, 11.00 Vem!, kviz, 11.35 Slastna kuhinja: Črnogorski lignji, 11.50 Platforma: Fotografija - med romanom in filmom, 12.30 Zlata dekleta, ameriška nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Z Mišo..., 14.30 Duhovni utrip: Seminar za pare, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Turbulenca: Biti uspešen, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.10 Trobka in Skok: Neznani plazeči se predmet, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Sveti zrak, izraelski film, 21.25 Nevidna roka Adama Smitha, kratki igrani film, 21.40 50 knjig, ki so nas napisale: Janez Vajkard Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Sveto in svet, 23.55 Turbulenca: Biti uspešen, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal SREDA, 19.12.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.20 Kanape Kanapé, oddaja TV Lendava, 9.05 10 domačih, 9.55 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.00 Dobro jutro, 13.25 Dober dan: Iz mariborskega studia, 14.15 Vikend paket, 15.35 Ambienti, 16.25 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 17.25 FIFA - svetovno klubsko prvenstvo, polfinale, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Športnik leta, 21.30 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 22.30 Phoenix, nemško-poljski film, 0.05 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 0.55 Videotrak, 2.00 FIFA - svetovno klubsko prvenstvo, polfinale, 3.50 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak ČETRTEK, 20.12.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca: Biti uspešen, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Akcent, 14.40 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.05 Težišče - Súlypont, oddaja TV Lendava, 15.55 Prava ideja, 16.30 Kozmo: Ukradeni računalniki, belgijska otroška nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Makroregije - Alpska: Biosferno območje Nockberge, 18.05 Balončkovo: Tekmovanje, risanka, 18.10 Mišo in Robi: Marmelada, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Fabrizio De Andre - svobodni princ, italijanska nadaljevanka, 1.15 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.00 Info-kanal ČETRTEK, 20.12.2018, II. spored TVS 8.10 Na lepše, 8.50 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 9.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 11.00 Dobro jutro, 12.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 14.15 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 15.00 Televizijski klub, 15.50 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.30 Halo TV, 17.20 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 18.40 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 19.30 Firbcologi: O lovljenju smeha, klicu na 112 in belem nasmehu, mozaična oddaja za otroke, 20.00 Naravna čudesa Zemlje (II): Preživeti usodi navkljub, britanska dokumentarna serija, 20.55 Mladost, koprodukcijski film, 23.00 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 23.50 Slovenska jazz scena, 0.40 Videotrak, 1.45 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 2.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 3.05 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak PRIDI, PRIDI, MIKLAVŽ… bej veseli. Miklavž je otrokom rad prisluhnil, jih opozoril, če morda niso bili pridni ter tudi obdaroval. Zapisala: vzgojiteljica asistentka Andreja Serdt Maučec Foto: Izabella Petres Tako so otroci povabili Miklavža v Vrtec Gornji Senik. Miklavž jih je slišal in jih razveselil s svojim prihodom. Na njegov prihod so se otroci dolgo pripravljali z učenjem pesmic in deklamacij. Zato so bili njegovega obiska še pose- TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB USTVARJALI SMO SKUPAJ S STARŠI 27. novembra smo vzgojiteljice v Vrtcu Gornji Senik pripravile popoldansko predbožično delavnico z otroki in njihovimi starši. Delavnica je bila odlična priložnost za naše druženje in skupno ustvarjanje, in veseli nas, da se je je lahko udeležila večina otrok s straši. Izdelali smo veliko lepih prazOtroške roke ustavarjajo ničnih izdelkov. Nekaj čudovitih izdelkov, ki smo jih naredili na tej delavnici, bo razstavljenih na božičnem sejmu v gornjeseniškem parku in jih bo tam tudi mogoče kupiti. Zapisala: Andreja Serdt Maučec