SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jedn mesec 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., la jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (imerate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlelja) v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ullee it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh nlicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 258. V Ljubljani, v soboto 9. novembra 1895. Letnik XXIII, Kmetu v pomoč? V torek je državni zbor v tretjem branju skoraj soglasno sprejel zakon o posojilih za zboljševa-nje zemljišč. Poročevalec gospodarskega odseka, vitez Milevvski, je navajal, da je bilo od leta 1868 do 1892 na dražbi prodanih 222.000 posestev, na katerih je bilo vknjiženega dolga nad 720 milijonov; pri prodajah se je skupilo le 472 milijonov, upniki pa so zgubili do 300 milijonov. Te številke naravnost kričč, da ne pretiramo, ko kličemo v svet: Usmilite se kmeta. V istini so razmere še žalostnejše, kajti v onih 25 letih še v mnogih deželah niso bile vrejene zemljiške knjige in torej statistika ne našteva vseh slučajev, ko je žalostno pel boben smrtno pesem tisočerim obupanim zemljiškim posestnikom. Tako je samo na Kranjskem leta 1893 ekseku-tivnim potom bilo prodanih posestev za 363.127 gld., a nezadostno skupilo je znašalo 175.454 gld. Te številke torej dalje dokazujejo, da vsled dolgov ne trpi le zadolženi kmet, marveč tudi vsi slo-jevi prebivalstva, v obče narodno gospodarstvo. Te številke pa tudi zahtevajo, da morajo pričeti rešilno delo vsi merodajni faktorji, sicer propade tekom kratkih let ves kmetiški stan. To prepričanje so izražali vsi govorniki brez razlike političnih strank, dasi vsi niso bili zadovoljni z zakonom, trdeč, da je vrezan bolj za veleposestnike in da vlada zahteva previsoke obresti od melijoracijskih ali zboljševalnih posojil. Tudi mi trdimo, da ta posojila ne bodo rešila gospodarskega vprašanja, vendar pa upamo, da si bode marsikateri zemljiški posestnik z državnim po- sojilom zboljšal svoja zemljišča in tako tndi svoje gmotno stanje. Načeloma najboljša stran novega zakona je, da prebije dno liberalnega nauka o brezmejni prostosti zadolževanja in da državni dolg ne bode vknjižen na zemljišču, temveč na zemljiški renti, ker bode torej morala država ob slabih letinah čakati na povračilo. Ta načelni razloček med navadnim posojilom in posojilom za določene zboljševalne namene je jasno naglašal poljedelski minister grof Ledebur. Posojila bodo v prvi vrsti namenjena za osuševanje zemljišč ali pa za napeljevanje vode v suhe kraje. Ministerski predsednik je v svojem prvem govoru naglašal, da hoče vlada podpirati slabejše in revnejše dežele, poljedelski minister pa je sedaj dostavil, da mora država v posameznih deželah podpreti revnejše dele poljedelskega prebivalstva, da si morejo olajšati težki boj za obstanek. Veleposestniki so si večinoma že sedaj sami pomagali, toda mali posestniki so bili doslej brez vse podpore in mnogokje tudi brez pouka. Marsikateri bi si bil rad pomagal, z veseljem zboljšal svoje posestvo, a nedostajalo mu je denarja. Novi zakon, pravi minister, bodi nam kažipot za prihod-njost. Posojilo bode dobil posestnik za določen namen, kakor pri Baiffeisenovih posojilnicah, dolg ne bode visel na zemljišču, temveč na dohodku, kar jedino je opravičeno. Kakor umno napeljana voda poživlja travnike, tako naj bi novi zakon poživil potrte duhove z upanjem, da imamo kot poljedelskega ministra moža, ki sam dobro pozna stiske zemljiških posestnikov, a ima tudi trdno voljo, storiti, kar je mogoče, v korist in prospeh kmetijstva. Državni zbor. Na Dunaju, 8. novembra. Današnji seji so prisostvovali razven Welsers-heimba vsi ministri. Poslaniški sedeži so zasedeni in galerija napolnjena s poslušalci. Malo pred pol 11. uro otvori predsednik Chlumecky sejo. Predno se preide na dnevni red, se stavi od posamnih poslancev več predlogov in interpelacij. Poslanec Hauck, Dotz in tovariši stavijo nujni predlog, naj vlada potrebno ukrene, da vele-posestvo ne bode izkoriščalo male posestnike in jih na ta način pogubljalo. Poslanec dr. Steinwender in tovariši vprašajo ministerskega predsednika po vzrokih, vsled katerih dr. Lueger ni bil potrjen za dunajskega župana. Poslanec Hauck, Dotz in tovariši interpelu-jejo ministerskega predsednika glede izjave nižjeav-strijskega namestnika v nekem pogovoru o potrditvi dr. Luegerja, češ, da smatra dunajskega župana svojim okrajnim glavarjem, in da dr. Luegerja ne more priporočati vladi, ker je državni poslanec in mu je s tem dana prilika, govoriti proti vladi, ter vprašajo, kaj na to reče ministerski predsednik. Na to se nadaljuje posvetovanje o poljedelski enketi. Poslanec Steiner izjavi, da je posvetovanje o poljedelski enketi preveč dolgotrajno in da ni potreba izgubljati časa za tako naredbo, ki ima podati k večjemu potrebne informacije dvornim svetnikom in sekcijskim načelnikom. Ako hoče vlada pomagati, se mora pečati z resnejim delom. Vladi, kakor tudi zbornici morajo že zdavna biti znane sedanje žalostne razmere. Toda zbornica ne kaže tolike zmožnosti, da bi ukrenila kaj koristnega, vlada LISTEK. Krvavi dnevi. Iz spominov francoskega ubežnika. — Po E. Malzovu poslovenil K. G. (Konec.) Ko smo se bližali sredini reke, vrgli so divji Jakobinci puške čez rame in padli ko zveri po ženskah. V začetku bilo je res videti, kakor bi jih hoteli raztrgati, trgali so jim pa le obleko s teles. Vse prošnje in solze bile so zastonj. „Cemu vam bode obleka na vašem potovanju", krohotali so se živinski vojaki in kmalu ležala so oblačila zmetana na kupu, kot plen zlodejcev. Uboga žena z dojenčkom, katere sem že omenil, ni bila zvezana, ali 80 jo v naglici prezrli, ali pa so ji hoteli pustiti otroka, kojega zvezana ne bi bila mogla nositi. Beva strgala si je obleko sama z života ter jo vrgla grozovitnikom, potem pa držeč dete v roki, padla na kolena in 8 presunljivim glasom prosila: »Umreti moram možje, tu vzemite mojega otroka in ohranite mu življenje 1" Jeden vojak vzel je res otroka in režeč se rekel: »Mlad volk, ki postane star" — po teh besedah zagnal je otroka daleč proč v reko. Z divjim krikom planila je nesrečna mati za otrokom in zginila v valovih. Kakor bi bilo b tem dano znamenje tudi za ostale, padli so bogokletneži po ženskah in moških ter jih začeli suvati in metati v vodo. Strašno vpitje razlegalo se je po zraku in prevpilo šumeče vrvranje valov. Nekateri so skočili sami raz krov, največ pa so jih pometali. Obupno boreč se s smrtjo skušali so mnogi z zobmi držeč se ladije, vzdržati se nad vodo, s kopiti suvali so jih Jakobinci proč, drugi zopet so se bližali z največjo silo plavajoč z nogami, spremljujočim čolnom, milo proseč usmiljenja. Zaman I ti ljudje niso imeli srca. — In mej to kopico obupajočih, s smrtjo borečih se ljudij streljali so vojaki iz ladije in čolnov, bodisi za kratek čas, bodisi, da bi prikrajšali revam smrtni boj... 11. Ko se je začelo suvanje in stiska, polastil se me je divji pogum. Sunil sem z rokami, vezi so od-jenjale in roke bile so proste. Hotel sem sedaj skočiti raz krov, toda od vseh stranij obkoljen nisem mogel svojega namena izvršiti. Počasi sem se bližal s svojimi sotrpini kraju in zdajci padli smo drug poleg druzega na glavo v vodo. Znal sem dobro plavati in se potapljati, Komaj sem se dotaknil vode, začel sem si z rokami delati prostor, dokler nisem prišel iz strašnega klopčiča. Nato sem plaval s podvojeno močjo proti reki. Ko mi je zmanjkalo sape pognal sem se kvišku ; bil sem kakih dvajset korakov od ladije oddaljen, v isti višini z njo na levi strani. To bila je moja rešitev, ker krvniki so pazili ravno v ntaprotno stran ; po reki navzdol streljali so neprestano, kakor hitro se je kdo na površju prikazal, nihče pa ni mislil, da se bode kaka žrtev skušala v nasprotno stran rešiti. Previdno glavo le malo nad vodo držeč, plaval sem proti levemu bregu. Polagoma je postalo tiho na vodi, vpitje in stok sta jenjala, strelov ni bilo čuti. Obrnil sem se in videl, da se ladija vrača k bregu. Sedaj še le začel sem krepko rezati valove in kmalu dospel na kopno, kjer sem se, trd od mraza, zgrudil skoro nezavesten na tla. Še isto noč tekel sem do Haut Village, kjer me je dobrosrčen kmet sprejel v svojo hišo. Moj zaščitnik me ni izdal, postal je moj dobrotnik. Skrbno mi je stregel, ko sem nevarno zbolel. Dolgo sem ležal. Nihče ni vpraševal po meni. Ko sem ozdravel, obrnil sem se proti meji, katero sem prekoračil dne 28. julija 1794., isti dan, ko je padla prokleta glava Bobespierrova. Cez nekoliko let sem začel pozvedovati po rodbini nekdanjega svojega gospodarja. Nihče se ni rešil. Francois Louvet je šel v Pariš; kaj se je zgodilo z njim, ni vedel nihče. Kuharica in Marija odšli ste smrti, toda zapustili Nan-tes. Po skrbnem poizvedovanji sem zvedel naposled, da služi Marija v Orleansu. Pisal sem ji in vstregla je rada moji prošnji in zapustila Francosko. Postala je moja žena ter mi bila draga zvesta družica v življenji, svoje nekdanje veselosti in živahnosti pa ni zadobila nikdar več. pa tudi ne, ki sicer hoče voditi, v resnici pa se da voditi onim, ki ji trobijo na uho. Posl. T e k 1 y želi, da bi se zbornica jednako pečala s kmetskim, kakor delavskim vprašanjem, ker je prvi stan veliko na slabšem, kakor poslednji. Vlada naj bode prepričana, da s kmetom ob jednem trpi cela država, in vkljub temu se zanj ničesar ne stori. Za borzne barone, ki so zapravili v igrah svoje imetje, je žrtvovala država 1. 1873 80 milijonov, za kmete pa nič. Konečno priporoča govornik naj se vlada vsaj sedaj ozira n* kmetovalce, ker ravno ti so najtrdneji jez za ohranjeBje družabnega reda. Posl. D o t z pripozna sicer dober namen poljedelske enkete, toda nikakor ne upa, da bi ga tudi dosegla. Poljedelcu bi se lahko pomagalo na drug način, ako bi vlada imela resno voljo; toda dosedaj se je kaj malo ozirala na dotične predloge in peticije. Zakaj se pa na borzijance tako rada ozira? Zato, ker so židje. Kmečki stan bi si jedino opomogel s pomočjo zadrug. Toda na tem polju se je dosedaj ravno tako malo storilo, kakor glede zavarovanja. Na to našteva govornik razne naprave, ki bi poljedelcu zdatno koristile, ter pripomni konečno, da je kmečki stan potreben nujne pomoči, ker sicer zbornica kmalu ne bode imela nobenega kmečkega zastopnika v svoji sredini, ker namreč kmetov več ne bo. Posl. K o n i g pojasnuje prikaze in vzroke agrarne krize, ter pravi, da je vlada v tem oziru veliko zakrivila. Dualizem veliko škoduje našemu poljedelstvu, ravno tako trgovinske pogodbe in valuta. Posl. dr. P a 11 a i in tovariši stavijo naslednji nujni predlog: »Vlada se poživlja, da naznani vzroke, ki so jo dovedli do tega, da ni priporočila dr. Luegerja cesarju v potrdilo". Predlog je podpisalo 23 poslancev. Na to spregovori ministerski predsednik grof Badeni: „Na veliko število današnjih interpelacij in na nujni predlog hočem takoj .odgovoriti in s tem dokazati visoki zbornici, da je vlada popolno odgovorna za vsak svoj korak. Glede interpelacije posl. Hauck in tovarišev, ki so me vprašali, je li dobil nižje avstrijski namestnik povelje priporočiti dr. Luegerju, naj odloži državno-zborski mandat, izjavljam najodločneje, da ni niti vlada, niti ces. namestnik stavil jednake zahteve." Posl. Gessmann: »To ni mogoče 1" Posl. princ Liechtenstein: „Dajeto res, lahko vsi prise-žemo." Ministerski predsednik Badeni: »Bavno tako ni res, da bi bila vlada priporočila dr. Luegerja v potrjenje, ko bi odložil svoj mandat. Nasproti pa je res, da je ces. namestnik, ki je veščak v dunajskih občinskih zadevah, dvomil, da bi mogel dr. Lueger opravljati oba posla, in da je dr. Luegerja res vprašal, je li pripravljen odložiti državnozborski mandat v slučaju potrditve. V popolnjenje svojega dokaza, naj še omenim, da se nisem takrat, ko me je obiskal dr. Lueger, dotikal tega vprašanja. (Posl. dr. Lueger: „To je res!) Sedaj hočem odgovoriti na interpelacijo dr. Steinwendra in tovarišev. S to v zvezi je tudi nujni predlog posl. Pattaija in tovarišev. Pred vsem moram povdariti, da n. pr. vlada ni dolžna v takih slučajih, kakor je ta, pojasnjevati svojega stališča. Za ta korak ni vlada nikomur drugemu odgovorna, kakor cesarju samemu. Vender hočem naznaniti vladino stališče. Pri tem se bom prizadeval, da se kolikor možno oziram na osebne momente, ker se gre za člana visoke zbornice. (Dr. Lueger : »Prosim, brez ozira!") Pormelno je vladino postopanje po zakonu popolno utemeljeno, toda tudi iz materijelnih ozirov, ker je vlada morala skrbeti, da ne pride uprava mesta v neprave roke. Vlada je ravnala popolno po svojem lastnem prepričanju in se ni dala vplivati od nobene strani, torej niti od ogerske vlade, niti od kake parlamentarne stranke. Tak napad na vlado je bil popolno neosnovan in se sme smatrati za napad na čast države, katero zastopati smo mi poklicani, ob jednem pa tudi za napad na veljavo in čast zbornice same. Glede na ta pojasnila si v ime vlade usojam prositi visoko zbornico, da odkloni nujnost tega predloga." Posl. P a 11 a i utemeljuje nujnost tega predloga ter poudarja, da je zbornica povsem opravičena zahtevati pojasnil, kar je tudi čisto naravno, ker bi bila sicer iluzorična kontrolna pravica. Iies je'sicer, da ima vladar pravico potrditev odkloniti, toda na drugi strani je potreba varovati občinsko avtonomijo. Govornik noče razmotrivati, so li navedeni railogi merodajni ali ne, vender je vlada dolžna odgovoriti it ustavnih načel. Nikakor ni umestno, da dajejo odgovorni ministri vladarju neodgovorne nasvete.— Govornik izjavlja, da je nepostavno, ako se ne dovoli v potrditev moža, katerega ne more nihče grajati, ki ima v to potrebne zmožnosti in ki je izvoljen i dvotretjinsko večino. Vlada bi bila dolžna, pokazati svojo močno roko takim vplivom, ki so državi škodljivi, mesto da jo je pokazala svojim naj-zvestejšim podložnikom. Govornik izjavlja, da se njegova stranka ne bode dala oplašiti, ampak da bode, svesta si svoje patrijotične dolžnosti, vselej krepko postopala nasproti zagovornikom ptujih koristi. Govornik priporoča nujnost imenovanega predloga ter predlaga imensko glasovanje. Posl. Engel, Ebenhochin Liechtenstein govori za nujni predlog. Poslednji povdarja, da je jedino vpliv Ogerske vzrok, da ni potrjen dr. Lueger, ter izjavi, da bode dr. Lueger z ozirom na njegove lastnosti za dunajskega župana izvoljen pri vsaki volitvi. Naučni minister G a u t s c h izjavlja , da je vsak minister za svoje postopanje navezan na uradno prisego, da se o tem ne sme razpravljati ter da so za sklepe ministerstva odgovorni vsi ministri. Poslanec dr. Lueger izjavlja, da hoče naznaniti pogovor z grofom Kielmanseggom, iz katerega je razvidno, da je zahteval poslednji, da se govornik odpove državnozborskemu mandatu, ako hoče biti potrjen. Govornik ugovarja minister6kemu predsedniku, češ, da je iz osebnih ozirov zaradi njega zamolčal nekaj važnih momentov ter konečno za-kliče: »Poživljam ministerskega predsednika, da povd, karv^ omeni." (Vsled velikega hrupa da predsednik izprazniti galerijo.) Poslanec dr. Beer izjavlja v imenu nemške levice, da njegova stranka popolno objektivno postopa v tem vprašanju (!) ter da bode glasovala proti nujnosti tega predloga. Konečno pripomni, da se bode svojedobno še pečal z izjavo ministerskega predsednika gledč odgovornosti ministrov. Pri imenskem glasovanju se nujnost predloga odkloni s 118 proti 64 glasovom ter se predlog izroči odseku. Prihodnja seja v ponedeljek. Razmere na graškem vseučilišču. Slovanska akad. društva graška so sklenila v svojih sejah, udeležiti se inavguracije magnificence rektorja dr. pl. Graffa v koroni ali takozvanem »žpa-lirju" hkrati z nemškimi dijaki. V ta namen poslala so 28. okt. društva »Triglav", »Hrvatska" in »Srba-dija" svoje zastopnike k magnilicenci izposlovat si dovoljenja. Zahtevali so, da jih povabi k slavnostni inavguraciji, kakor je povabil i nemške dijake. To zahtevo utemeljevali so slovanski dijaki s sledečimi razlogi: a) kot. akad. društva imajo slovanske korpora-cije na graškem vseučilišču jednake in iste pravice, kakor nemška društva. b) ko se je v lanskem letnem tečaju vršila slovesna otvoritev novega vseučiliščnega poslopja v navzočnosti Nj. Veličanstva cesarja, bila so povabljena vsa slovanska akad. društva k slavnosti. Takrat je magnificenca rektor ustregel vsaki naši želji, rektor in nemško dijaštvo priznalo je, da nismo gostje na tukajšnem vseučilišču in Nj. Veličanstvo omenjalo je graško univerzo kot »avstrijsko", ne pa izrečno nemško. A magnif. rektor g. Graff je odgovoril na to, da priznava v principu opravičenost naših želj, a da oziraje se na tradicijo ne more dovoliti, da bi prisostvovali v špalirju slavnosti, češ da bi utegnili nastati neljubi prizori. Ko so mu zastopniki na to izjavili, da s takim odgovorom nikakor ne morejo biti zadovoljni in da bodo zadevo spravili v javnost, je rekel, da ne more pomoči, in je prosil, da se smatra ta prošnja za nestavljeno. Drugi dan, dne 29. okt. zahtevali smo, da nam dovoli rektor občeslovansko dijaško zborovanje na vseučilišču, hoteč protestovati proti izjavi rektorjevi in posvetovati se o nadaljnem postopanju v tej zadevi. A tudi to se uam je odbilo. Lani se je povdarjala jednakopravnost vseh akad. društev ne oziraje se na njih narodnost, ko je bilo treba, da naredi slavnost na Nj. Veličanstvo dober utis, letos pa se sklicuje g. rektor na tradi-I cijo, a jednakopravnost je potisnena v-koti Kdor pa trdi, da je graška UDiverza nemška, ne pozna razmer. V ustanovnem pismu stoji, da je vseučilišče „za obe narodnosti Notranje Avstrije"; razun tega predava ee na filoz. fakulti v slovenskem in laškem jeziku, nekateri izpiti ua jurid. in medic, fakulti vrše se tudi v laščini. Torej se nemški značaj graške univerze nikakor ne more zatrjevati. Vrh tega pa je skoro tretjina vsega dijaštva slovanska. Ker se nam je zgodila krivica, katere nečemo, ne moremo in ne smemo trpeti, sklenili smo, prositi naše poslance, da stavijo v državnem zboru primerno interpelacijo. Politični pregled. V Ljubljani, 9. novembra. Dunajski župan. Antisemitsko glasilo „D. Volksblatt" trdi, da so nemški liberalci in Mažari preprečili potrditev dr. Luegerja. V torek je bil Banffy na Dunaju in ob jednem je nemška levica sklenila, da stopi v opozicijo, če je Lueger potrjen. Kaj se bode sedaj zgodilo, piše imenovani list, tega ne vemo, a gotovo je, da se antiliberalci ne bodo dali vstrašiti. Boja se ne bojimo, ker ga nam vsiljujejo. Načrti naši so gotovi, naj nasprotniki sklenejo, kar jim drago, in upamo, da konečno zmagamo. »Deutsche Zeitung" piše še odločneje rekoč, da so zmagali ogerski liberalci. Kaj je vplivalo na vlado ? Ali smo res sodrga, izvržek človeštva, kakor nas opisujejo lažnjivi židovski časniki ? Cestilci Lu-egerjevi še niso zreli za norišnico, temveč so zvesti nositelji avstrijske državne ideje in družbenega reda. Ako pa vlada verjame lažem židovskega časopisja, potem seveda je zmagala ogerska državna polovica. — Antiliberalni krogi zatrjujejo, da je ces. namestnik Kielmansegg zahteval, naj dr. Lueger odloži državnozborski mandat. Lueger je ta pogoj odklonil. — Člani Hohenwartovega kluba so nekda sklenili, da sedaj ne bodo nasprotovali vladi, pač pa račun zahtevali pri pogodbi z Ogersko. „ Čech" o nepotrjenem Luegerju. Praški dnevnik »Čech" pojasnuje, da je Badeni s tem, ker Luegerja ni priporočil v potrdilo, jako slabo postregel sebi, Židom in Madjarom. Nejevolja proti Židom bode rasla ; nemški liberalci, katerim na ljubo je Badeni to storil, vrnili se bodo pri volitvah osamljeni v zbornico in dogovarjanje glede nagodbe z Madjari bo za vlado jako težavno, ker bo sedaj geslo vseh avstrijskih domoljubov: borba proti Madjarom in v tem boju si bodo roke podali zastopniki raznih avstrijskih narodov. Zvezda grofa Badenija že ugaša, predno je dobro zažarela. Njegova beseda o nemški kulturi je bila neumestna, njegov predlog, da se izvolitev dr. Luegerja ne potrdi, je bil naravnost nesrečen za vlado, ker je s tem zakr-mila popolno v nemško - liberalno, židovsko strugo. Tem besedam nam je nekaj dostaviti. — Kakor je neopravičeno in žalostno, da Lueger ni potrjen, vender moramo reči, da je to za antiliberalno stranko v mnogem oziru koristno. Mnogo je namreč še primesi v tej stranki, ki še niso v nobeni organični zvezi s krščansko - socijalnim prepričanjem, vsi ti gostje stranke se bodo sedaj tesueje oklenili tega gibanja in njegovih načel, v borbi bo vse, kar je gnjilega, odpadlo in iz teh bojev bo izšla očiščena krščansko-socijalna stranka in njej na čelu dr. Lueger, o katerem pa nobena vlada več ne bo mogla reči, da bi bil nesposoben županovati veliki dunajski mestni občini. Deželni »bori. Poučeni krogi zatrjujejo, da vlada ne bode preje sklicala deželnih zborov, dokler ne bode rešen državni proračun. Državni poslanci so večinoma zadovoljni s tem, ker bode vlada v kratkem predložila tudi načrt volilne reforme in bodo deželui zbori imeli priliko, izraziti svoje mnenje. Jako dvomljivo pa je, da bi bil državni proračun rešen pred novim letom. Poljskim ministrom bode baje te dni imenovan sekcijski načelnik dr. Edvard Bittner. Mažarski listi skoraj brez izjeme ugovarjajo, da bi mažarska vlada preprečila potrditev Lue-gerjevo. Katoliški »Magyar Allam" pa trdi, da so ogerski židje odloČili. Lueger ni napadal Mažarov, temveč (Johne in Veigelberge. — Kolik vpliv imajo židje na Ogerskem, kaže »Pesti Naplo", pišoč: »Židje so najstarejša in najčistejša aristokracija. Budimpešta je židovska. Židovski duh in inteligenca sta jo ustvarila. Kar so Mažari napredovali v zadnjih 25 letih, to so židje storili. Zidje vladajo na Ogerskem, židje so iznašli ogersko državno idejo. Zidje so ustvarili ogersko državo." Oblaki na vzhodu. Vedno resnejša so sporočila, ki nam dohajajo iz Turškega. Razvidno je, da Be povsod, kjer mohamedani žive skupaj s kri-stijani, vzbuja nepopisen muzelmanski fanatizem zoper kristijane. Turška vlada sicer sklicuje rezerviste T stalno vojsko, vendar kažejo dogodki, da ni kos Bvoji nalogi. Težav in nevarnostij pa pri tem nima samo Turčija, prizadeti sta v prvi vrsti tudi Ruska in Angleška, v drugi vrsti zaradi Balkana pa tudi Avstrija. V Aziji sta si namreč vedno bližje Rusija in Anglija ter je gotovo, da prej ali poznej pride mej njima do boja, ki bo odločil, kedo da bo go-spodaril po onih neizmernih azijskih prostorih. Zastopniki raznih držav zato tudi vsak za-se postopajo, zastopajoč koristi svojih držav in zato se je bati, da ee bode kmalu razkrhala jedinost poslanikov raznih evropskih držav. Razmere so zelo zamotane in strah je opravičen, da utegne kmalu počiti vojska. Deželnozborske volitve. Na Grosupljem, kakor se nam poroča, so bili v sredo izvoljeni volilni možje, ki so popolnem zanesljivi za kat.-narodno stranko. Iz Trebnjega. Dne 7. t. m. popoludne se je vršila volitev volilnih mož v Trebnjem. Izvoljeni so vsi možje katoliško-narodne stranke, in sicer: Huč Franc, župan v Trebnjem in posestnik v Gorenjih Ponikvah. Nagode Janez, administrator v Trebnjem. Miklič Franc, posestnik v Starem Trgu pri Trebnjem. Planinšek Janez, občinski svetovalec in posestnik na Vrhtrebnjem. Novak Janez, obč. svetovalec na Račjem Selu. Čeh Ignacij, obč. svetovalec in posestnik v Cešnjevku. V Križih pri Tržičn so bili izvoljeni vsi štirje naši volilni možje. — Kot »unicum" sporočam, da so tržiški rovtarji izvolili za volilnega moža znanega nemškega šulvereinovca Riegerja. V Št. Rupertn je zmagala pri prvotnih volitvah nasprotna stranka. Volitev volilnih mož v Št. Jerneju na Dolenjskem. Huda borba je bila pri nas, a pravična reč je zmagala. Izvoljenih je bilo sedem katoliških narodnih mož z večino 21 glasov; osmi je ostal v manjšini troh glasov. To pa je zakrivil naš volilni mož, ki je med volitvijo rekel, da ne bo mogel 21. t. mes. priti volit, ker bo imel ta dan drugi važni opravek. Potem so se naši glasovi cepili. Ali čast zavednim volilcem! Pisma gospoda dr. Slanca, vino, s katerim je napajal naše farane dne 5. t. m., lepaki, katere je neka kriva roka na štirih krajih nalepila in v katerih se je sramotila duhovščina, žganje in cigare, katere so dobivali naši nasprotniki, vse to ni nič pomagalo. Gospod Pfeifer ni padel, ampak je zmagal. Samostojni, neodvisni gospodarji iz naše fare so pokazali, da so verni in pošteni možje in da se v borbi, v kateri se gre za verska načela, ne bojijo tudi gospoda dr. Slanca. Največji nasprotniki g. Pfeiferja so bili St. Jernejci. Častna izjema so bili štiri posestniki in dva rokodelca iz naše vasi. Gospodje učitelji so se volitve zdržali. Volitev se je tako-le vršila. Bilo je tri četrt na osem, ko je bilo v šolskem poslopju že nad 80 volilcev; vsi so bili naši. Ob 8. uri se pripelje v Št. Jernej gospod dr. Slane, ki tukaj še volilne pravice nima. Urno skoči z voza ter vpraša bližnjega trgovca, če je kaj upanja? „Nič, gospod doktor," mu odgovori pred šolo stoječi domači gospod kapelan. Sedaj priskoči k njemu ta olikani gospod ter mu s povzdig-neno roko začne pretiti: „Vi se ne mešajte v volitve. Ne norčujte se z menoj, Vas bom že pritisnil, jaz delam po postavnem potu. Vi ne plačujete nič davka, pojdite se raje pridigo učit." Na to mu odgovori mirno gospod kapelan: »Tudi jaz sem posestnik, in tudi, ko bi ne bil, bi imel kot duhoven volilno pravico." Volitev se je vršila pol ure mirno. Ob tri četrt na deset prihrumd na volišče Slančevi pristaši s cigarami v ustih in veliko jih je bilo pijanih. Gospod Anton Majzelj se je pohvalil, da mu volitev dobro nese. Nemir postane zdaj na volišču in gospod dr. Slane je vpil: »Mi ne slišimo I" — »Mirni bodite in boste slišali," reče okrajni komisar ter se obrne do gospoda Slanca rekoč: »Gospod doktor, Vi nimate tukaj nič opraviti." Volilci se nekoliko pomirijo. Ali pred šolsko sobo se sliši vpitje: »Kaj pa je bilo ?" Gospod dr. Slane je napadel g. oskrbnika iz Pleterj, ki je z nami volil. Očital mu je, da nima volilne pravice ter da ne zna slovenski govoriti. »Če imajo petakarji volilno pravico," odgovori gospod oskrbnik, »imam jo tudi jaz, ki plačujem 32 gld. davka." Ko je zvedela nasprotna stranka, da imamo že 56 glasov večine, začela je strašno agitirati. Sent Jernejci, ki še voliti niso mislili, so bili od napredne kljuke prisiljeni voliti. Najbolj surovo se je obnašal v obče poznani »š n o p s a r* I. iz Sent Jerneja. Koliko je bilo zapeljanih gospodarjev, ki živ4 v miru s svojo duhovščino I Vem, da se že danes kesajo. Ko domačih ni bilo zadosti, so iskali volicev v bližnjih in tudi oddaljenih vaseh. Vsi naši .i n o p -s ar j i" so bili ta dan gospodje ter so zabavljali čez farje. Jeden Sent Jernejec je prišel tako pijan na volišče, da bi se bil kmalu na tla zgrudil. Kdo ga je napojil ? Volil je gosp. Slančeve volilne može. Bila je huda borba — mislil sem, da smo v Nitri na Ogerskem. btarčki, ki nikdar v svojem življenju niso volili, prišli so na volišče.. Kako je dr. Slane govoril volilcem na srce. Evo jeden vzgled. Volilca P. je vprašal: »Kaj pa je g. Pfeifer že naredil?" .Cesto preložil in klanjce pri njej je ponižal", mu odgovori naš volilee. „To je Suklje naredil," je dejal g. doktor ,in pomislite, kako dobro se zdaj prasci prodajajo. Svinje imajo po 6 do mladih, prej tega ni bilo. To je zasluga kmetijske družbe, katere tajnik je g. Pire, katerpga Vam priporočam." Bilo je že 2 ura popoludne in borba je bila še huda. Na jedenkrat vse utihne. Gospod okrajni komisar reče: .Volitev je končana ; izvoljeni so s 75 glasovi gg.: Anton Fetih - Frankeim, Vaelav Vondr&ček, Janez Črne, Janez Frančič, Martin Metelko, Jože Martinčič in Anton Barborič. Jeden naš in 4 nasprotniki so imeli po 54 glasov. Ožja volitev je odločila za Martin Borseta, ki je Slančev pristaš. Gromoviti »Zivio g. Pfeifer", odmeva v šolskem poslopji. Nepopisno veselje je bilo mej našimi volilci, ki so se vsi jako lepo obnašali. Opomnim tudi, da smo videli mej volilci nasprotne stranke može — samostojne posestnik«, — od katerih nismo pričakovali — da se bodo dali pregovoriti. Pisatelj teh vrst a Z r—-s; « C M CA > <"2 š o A ••"JTi « o lav n o 3 klad i ste MATIONHSZt- GltSSVi W 9 ------ luža* proti katarom aopilnih organov, pri nahodu, hri-p&vosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočane, katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom. Ta miloraztapljajoče, osvežujoče iu pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese. e 45 n. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Umrli so: 7. novembra. Ožbolt Toman, prodajalec žrebljev, 76 let, Frančiškanske ulice 6, ostarelost. V hiralnici: 7. novembra. Jakob Sodja, gosta«, 16 let, jetika. V otroški bolnišnici: 8. novembra. Karolina Skopin, sprevodnikova hči, 2 leti, daviea. Meteorologično porodilo. Srednja včerajšna temperatura 13-2°, in za 7-8 nad normalom. Eksekutivne dražbe. Irana Smuka u Lahine posestvo (100 gld.) dne 20. nov. in 20. dec. v Črnomlju. Antona Koželja iz Srednjega Lipoglava zemljišči (150 in 50 gld.), Marije E r a m a r š i č iz Žužemberka polovica zemljišča (495 gld.) in Antona Tekavčiča iz Lažne zemljišča (1737, 60, 50 in 35 gld.) dne 13. decembra 1895 in 10. januvarija 1896 v Žužemberku. Ivana Kralja iz Kapiš posestvo (2957 gld.) dni 21. nov. in 21. dec. v Metliki. Maruše Dol in ar iz Brebovmce zemljišče (2053 gld.) terjatev 750 gld.) dne 12. decembra 1895 in 9. jan. 1896 v Škofji Loki. Franca J e n k o t a iz Ladja posestvo (1861 gld.) dne 20. nov. in 21. dec. v Ljubljani. Jakoba Levsteka z Gore nepremakljivo posestvo (1834 gld. 50 kr.), terjatev 650 gld., dne 22. nov. in 21. dec. v Ribnici. Tomaža Koširja iz Ribičevega Laza nepremakljivo posestvo (769 gld.), terjatev 235 gld., dno 22. nov. in 23. dec. v Radovljici. Franca Jereba iz Leskovca zemljišče (990 gld.) dne 12. decembra 1895 in 9. januvarija 1896 v Škofji Loki. Jožefa Hlebajne ii Dovjega posestvo (1945 gld) terjatev 2250 gld., dne 21. nov. in 21. dec. na Kranjski Gori. Frana P r i m c a iz Velikih Podljuben posestvo (2290 gld.) dne 21. nov. in 20. dec. v Novem Mestu. Antona P r i m iz Zaboršta posestvo (terjatev 500 gld.) dne 21. nov. in 19. dec. v Zatičini. Jožefa P e k 1 j a j iz Podlokovce posestvo (1745 gld.), terjatev 400 gld., dne 16. nov. in 18. dec. v Ljubljani. Martina R u p a r j a iz Zapotnice posestvo (2002 gld. 90 kr.) dni 21. nov. in 19. dec. v Škofji Loki. Jož. Meterca iz Zabreznice zemljišče (terjatev 130 gld.) dne 22. nov. in 23. dec. (preložitev) v Radovljici. IV JProdam Anton Gregorič, posojilnični tajnik in poseBtnik v Ptuji. Kupiti želi vinske sode s sedlom ali brez sedla s 30—40 vedrov vsebine. — Kdo4? pove upravništvo. 648 4-4 PRIPOROČILNA NAZNANILA domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj cenj. naSi naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati. E5 ^ j v v priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega S r r. PetriC *r bl&sa za moške in ženske obleke vzlasti domačega in brnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, cefir, tkanino, vsakovrstno hlače-vlno, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažaste glavne i m. vute. z= v LJubljani, 6 n j t o I c k P Iilirp Izborno' trPežn0 6rno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. " Opi IdloNC Ostanki najraznovrstnejiega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. k te ^ izdelovatelj cerkvenega , orodja in posode -v Ljubljani, Poljanska cesta j št. 8, pol. Alojzijevišča , priporoča se prečastiti duhovščini, eer-' kvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje | monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd. iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. Filip Fajdiga mizar in založnik pohištva v Ljubljani Slonove ulice št. 50 opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo ua izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. lust rovani ceniki so na razpolago. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče ■h - s ca o t w es a) U a C o &» X Fr. Breskvar pr. Sverljuga J J knjlgere* v Ljubljani ♦ ♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ J se priporoča prečast. duhovščini in slav. i + občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. « ♦ Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦ X dela; vse po najnižji ceni. T ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ «EXZZXX 3K ZSZZZ»| M IGNAC ČAMERNIK, kamnosek M U v Ljubljani, Poljske ulice 49 U W priporoča preč. duhovščini zalogo razno- W K vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- |j Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in || stavbena kamnoseška dela po najnižji ceni. " «Exxxzz3«ezzzzs:a" GABRIJEL OZELJ $ tapetar v LJubljani, Tržaška cesta št. 19 $ se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ^ W činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko žk J, spadajočih predmetov, kakor: garnitur, J, ^ divanov, žimnatih in modrocevna peresih U »C itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po )K ^ najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- JK a, ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- j, M tere tudi špalira. Osobito se priporoča za « delo na deželi. ^ 4 Josip Rebek preje Ahčin X ključavničar T v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 T priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim ^ predstojništvom in p.n. občinstvu v vsako-« vrstna Btavbinska kllučarska dela 1 X Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, T ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej ^ še se priporoča v izdelovanje cerkvenih 4 spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in T napeljevanje hišnih telegrafov '»telefonov. ™ Delo trpežno in natančno, cene nizke. Frane Pavšner krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji se priporoča prečast. duhovščini v izde- ] I lovanje vsakovrstne dur duhovniške obleke - in si. občinstvu v naročila na izvrševanje j civilne obleke po poljubnem kroju zago- I tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno postrežbo in kar možno nizko ceno. Q1H5ESH5H5E5E5^HSE5E5E5H5H5!!!3 I Zajamčeno pristne čebelno-voščene j sveče, voščene zvitke in med priporoča j preč. duhovščini in si. občinstvu OROSLAV DOLENEC svečar In lectar, trgovina z medom In voskom i v Ljubljani, Glodališčne ulice St. 10. Dobiva se tudi med v satovji, pitanec I in medenina prav po nizki ceni. Zaloga | in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, ' medenega žganja, lastnega izdelka. Ku- i puje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek j in suho satovje. BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v LJubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c.kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. Anton Belec-a n i d delalnloa kleparskih, ključarskih In kovlno-■ Specijalist tiskarskih del Specijalist • v Št. Vidu nad Ljubljano p ^ za kritje zvonikov in raznih streh; za izde- S g lovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. " 2 Cerkvene svetilnlce so na izbero v raz-J^^MSnU^^itastih in oblikah. •Mamam« Friderik Paner pek v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 5< priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten trikrat na dan svež kruh in razno pecivo. V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri JJčgT* Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež In ukusen kruh, fino namizno in sMšfiičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micijah, svatovščinah, Imendneh In raznih slovesnostih. a rit. TOME€ =3 pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 se priporoča preč. duhovščini in si. ob-š činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del š in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, * križevih potov, podob svetnikov itd. za- j 5 gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo oerkvene posode, svečnikov, lestenoev, svetilnio, kadilnlo itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter prenavlja stare, obruhljene. Delo pošteno iz zanesljivo kovine po nizki ceni. FRANC VELKAVERH sedlar In Jermenar v Ljubljani Sv. Petra cesta ftt. 84 I priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito kmetijskim gospodarjem svojo vzgledno izvršene sedlarske in jermenarske proizvode | in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in poprave ter jo izvrši po prav nizki ceni. l-E3€3-E3-E3€3€3»0£3-E3€3-E3-e3-S Franjo Toman * podobar in pozlatar, Križevniškl trgi, LJubljana t se priporoča preč. duhovščini za izdelo-vanje cerkvenih in sobnih del po nizki 2) O ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- S> J logi ima sv. razpela, okvire (GoMleisten), 2 slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^ ____ Karol Hinterleehner čevljarski mojster v Ljubljani Francovo nabrežje št. 23 . priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu i svojo mnogo let na istem mestu poslujočo T čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. Y U Drag. M atkovi6 U brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg: 5tev. 11 rt se priporoča v najtančnejše izvrševanje I4 vseh v brivsko In vljasuljarsko obrt' _ spadajočih del. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna. ■OOOOOO^OOOOOOB O Lorene Blaznik O 0 v Ljubljani, Stari trg št. 12 Q - priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a hovščini svojo izborno V — zaloga galanterijskega blaga — t po najnižji ceni od 6 kr. ln viSJe. V Zaloga in prodaja smodek in raznega tobaka. Q ■000000*0000000 I JERNEJ ČERMELJ trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu h: svojo bogato zalogo vsega v ]ii I gospodinjstvo spadajočega blaga 1 p? n^jn^žji^ ceni. ^ JBm S Jjek ar na ^ieeo „pri angelu" v Ljubljani, Dunajska eesta »a. jb© ljžih. »»odi kara ©»,%©■*>, Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6. I F^as,© losoas1 t | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 91 * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- i f činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- £ | skarsko obrt spadajoča dela, osobito pri * ® novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * 5 incen6. Prenavljatudiobrabljenepredmete. J IVAN ŠTRUKELJ slikar v Ljubljani - na Dunajski cesti štev. 7 - se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela. Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dokaj nizke. A Mej dobrimi stvarmi najboljša A je kemično čisti zdravilstvenl teifiM ime* Iz planinskih zelišč J. Klauerja v Ljubljani ,pri voglu' pr.Skofijo Ta speoljaliteta prve vrste glede dobrote in vplivanja na prebavne ..organe se dobiva pri izdelovatelju in v ^ vseh boljših špecerijah in v kavarnah. Aleksander Gotzl podobar in pozlatar v Ljubljani 1 Glediške ulice št. 8 opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo \ na svojo izborno urejeno podobarsko In pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa I dela natančno in centi. Obrisi na razpolago. | 1 M H H ;za solidno blago g»1 •a H N i 19 m i, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovi lilši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 91 (12—10) ;a TVrtjillAjo cone g: m Naznanilo in priporočilo. Preč. duhovičini in sl. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da sem po potresu 15. aprila opustil prodajalnico v Gledališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo 336 52—26 najraznovrstnejših klobukov cilindrov, čepic, slamnikov itd. samo na Starem trgu (pod TraaSaJ St. I poleg čevljarskega mosta Priporočam se ob jednem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni. Velespoštovanjem J. SOKLIČ v LJubljani, Stari trg. št. 1. I Želodčne kapljice. i Te kapljice so zel6 pro-spešne (provzročujejo »last do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenosti preobloženem želodolz Jedili in pijačami itd. Bteklenioa z rabilnim navčdom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih 449 61 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju. Ker moram vsled katastrofe izprazniti svoja skladišča v Frančiškanskih ulloah it. 12 in na Sv. Jakoba trgu št. 9 in ne morem vkljub marljivega povpraševanja najti primernega prostora in ker sem moral spraviti blago iz jednega uže izpraznjenega skladišča v tako slabo kolarnieo, da bi se v njej blago pri jesenskem vremenu gotovo poškodovalo, zato sem prisiljen, prodati nekaj svojega blaga _ 5W" pod kupno ceno in vabim p. n. občinstvo, da me počasti z obilnim obiskom, z zagotovilom, da se ne bo nihče kesai, ki bo vporabil to za nakup ugodno priliko, ker ne bode nikdar več tako oen6 kupil. — Z odličnim spoštovanjem M. Pakie, trgovec z lesno robo, košarami, siti in rešeti, žimo in morsko travo t Ljubljani, šolski drevored. 415 12—11 P. n. Prav posebno si usojam opozarjati na garantirano pristno žimo, katero so predli moji delavci in jo nakupujem kot surovino v Bosni, na Ogerskem, Štajerskem in Kranjskem in jo potem dam presti, tedaj gotovo lahko najceneje oddajam; ravno tako tudi na Crin d' Afrique (morsko travo), za katero sem prevzel od Exportation TJslne a vapeur de Crin vegetal d' Afrique v Algiru samorazprodajo za LJubljano in Kranjsko vslod pisma z dne 15. sept. 1894. Kavno tako priporočam svojo veliko zalogo finih košar za trg in potovanje, žičnih tkanin, omrežij in pletenin za vrtne ograje, preprog iz lesa, torblo za šolo in za dom, podnožnio iz slame ln kokosa Itd. P. n. vnanjim naročnikom se pri meni kupljeni predmeti brez daljnih stroškov dostavljajo na kolodvor k dotičnemu vlaku. Št. 1321 S. 645 1-1 Mestno županstvo razpisuje s tem, na podlagi predloga ravnateljstva in upravnega odbora mestne hranilnice službo hranilničnega uradnika. Plača za sedaj se določi na 400 gld. — ter se bode po razmerju rastočega prometa povišala. Varščine v visokosti letne plačo je položiti ali v gotovini ali v takih vrednostnih papirjih, ki so dopuščeni za nalaganja sirotinskih glavnic ali v knjižicah kranjskih hranilnic. Prosilec mora biti vešč knjigovodstva ter slovenščine v besedi in pisavi popolnoma zmožen, Prošnje so, previdene s kolekom 50 kr. vložiti do 30. nov. 1895. Mestno županstvo Novoinesto, dne 18. oktobra 1895. Župan: Perko. Pri podiranju deželne bolnice m* mi prodaj s različna okna in vrata, opeka in strešniki, kamenit tlak, strešno tramovje, ves materij al pri cerkvi in stolpu, altar itd. Vpraša se pri F. Supancicu 640 1-1 TJimslia cesta 10. nrllllrnvfmfl zara(^' njenih zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UU11A.U V dlKh slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. Tinktura za želodec lekarnarja Piccolija v Ljubljani je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje in deluje, da se telo odpre. To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Pioooli v LJubljani proti povzetju. Zaboj po 12 steklenic velja gld. 1-36, po 55 steklenic gld. 5'26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr. 617 50—47 C. kr. priv. zavarovalna družba RIUNIONE A P RI ATI C A Dl SICURTA v Trstu (ustanovljena leta 1838) vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih napravijo ogenj, strela in razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpoka, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, in zavarovanje za življenje v najrazličnejših kombinacijah, kakor: kapitalov in rent, plačilnih še pri življenju ali po smrti zavarovanca, otroških dot itd. Zastopstva c. kr. priv. Kiunione Adriatica di Sicurta sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun 9 družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje .IMERIDIONALE' v Trstu. c. kr. priv. »RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA" na Dunaju v lastni hiši družbe, I., Weihburggasse. 16 12-5 Zastopstva v vseh glavnih mestih in večjih krajih Avstro-Ogerske ■ "v< ■ urar v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejših švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, stenskih in ur s stojalom, budilnikov, zlatnino in srebrnino ua. ua. po zdatno znižani ceni.-« Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje. V ceniku zaznamovane cene znižal sem za 10 °/0- V prav obilno nakupovanje se priporočam najuljudneje. 8W Ceniki se zastonj razpošiljajo. "»O Edina zaloga biciklov in raznih pri-strojev za vozarenje slovite tvrdke lv. Puch v Gradcu.285 33 A. Vidiš krasno uro, katera točno ln zanesljivo kažo? B. Ah, ros presenetljivo! Kje si jo noki kupil ln kolijto velja? A. Pri znanom urnrju Cudnu v l.jubljaui za ros čudovito ceno. 1). Takoj idiva, omislim si tudi jaz podobno uro. m Najbolje priporočena za preBkrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih aienic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezlrk, Stefansplats Nr. 11, Parterre. » w Plinove žarnice!" (Gasgl iihlielit). Usojam ii p. n. odjemalcem uljudno naznaniti, da sem prevzel samoprodajo pllnovih žarnlo spedloljske tvrdke ,,I>o*winger in aodr. v Trata. — Prevzel pa sem ob jednem tudi aamoprodajo pila Izvajaj očlh avetilk ca plinove žarnice. — Ker se pri uporabi teb žarnlo ln avetilk prihrani mnogo plina in so vzlic tej prihranitvi plamena dvakrat bolj iareia nego ona Auerjevih žarnic, pa so tudi mnogo oeneja od Auerjevih, torej jih z lehko vestjo priporočam, ter se nadejam obilih naročil. Velespoštovanjem , _ 649 1-1 ANDR. DRUSKOVIČ, ^ V Ljubljani — Mestni trg štev. 10^ ^^ M M M Ustanovljeno leta, ISTO. Izdelava perila za gospode, gospž in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. o> g m a, o o o Srajoe za gospode, beli chiffon, gladko na prsih, brez ovratniku, brez manget, 27 vrst jedna od gld. 110 do 2 70 Jest n „ 6-25 „ 15'— Srajoe za deike, velikostih, sicer kukor gornje jedna od gld. 1-— do 1-40 Sest „ „ 5-75 „ 7-76 Bvltloe za gospode, 6 Trst jedne 80 kr. do gld. 1-40 lest gld. 4-50 do gld. 7-50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2-20. Dvanajst manšet od gld. 3'30 do 4-60. 12 predlog (Vorhemden) od gld. 3-25 do5'— Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka , J. O. Hamami v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in o. ln kr. mornarioo. atsT Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 o3 Cepljene trte na amerikanskej podlagi najboljših namiznih vinskih vrst prodaja iz neokuženih lastnih nasadov Elmanuel Mayr v Mariboru. 647 3—1 Cenilni listi se pošiljajo brezplačno. J. Hafnerjeva pivarna v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. 47 priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu novo uvedeno okusno in zdravo 395 26 23 gossko marčno pivo, katero razpošilja tudi v sodčkih in steklenicah. Restavracija je priznano izvrstna z veliko dvorano za konoerte, družbe, druitva itd., ter lepim aenčnatlm vrtom. £JT Kegljišče je na razpolago.*£a Vhod tudi v Poljskih ulicah. Jubilejske ustanove. Podpisana zbornica razpisuje za 1. 1895 osem cesar Frančišek-Jožefovih ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnika vojvodine kranjske. Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 20. novembra 1.1. in priloži naj se jim od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj kak obrt samostojno (na svojo roko) izvrSeval, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog. 638 3—2 V Ljubljani, dne 2. novembra 1895. Trgovska in obrtniška zbornica 7a Kranjsko. W : as: Za jesenski in zimski čas. m * Normalne srajoe za gospode in dečke Spodnje srajoe, telovniki, hlače, v poljubni velikosti in razne kakovosti. Obuj ki iz ovčje volne, pleteni. Nogavloe, patentovane, za gospe in otroke. Spalne obleke, otročje. Spodnja krila iz triko, kazana in pletena, v raznih hojah. Triko - telovniki, najboljše kakovosti. Volnene obleke, kamaše, avbloe za otroke. Kravate, žepne roboe, ovratnike, manšete v največji izberi. Ovčjo volno za plesti. Preveze (Eoharps), svilnate in volnene priporoča vse po najnižji ceni velespoštovanjem 615 13—7 Karol Recknagel v Ijubljani, mestni trg št. 24, nasproti rotovžu. :aga v kožuhoviui. g; m in izprašani živinozdravniški pomagač se išče. Kovačija je pri okraini cesti, kjer veliko voznikov prehaja. Ako je isti vešč delati železna drevesa za orati. ima lep zaslužek še posebej. — Pisma pod: „T. L.I5" na upravniStvo „Slovenca". 644 3-2 3 zlate 15 srebrnih kolajn. 12 častnih in prlznalnili diplom. 250 3 Franc Iv. Kwizda. Pazi naj se na varstveno znamko in zahteva lo K wizdov Korneuburski Živinored. prašek. Kvvizdov korneuburški živinoredilni prašek, dijetično sredstvo za konje in ovčad. Z najugodnejšim vspehom rabi se že nad 40 let v vseh večjih hlevih proti pomanjkanju slasti, slabemn prebavljenju, v zboljšanje ukusnejšega in izdatnejšega mleka. Škatlja velja 70 kr., pol škatlje 35 kr. Glavna zaloga Okrožna lekarna Korneuburg pri Dunaju. 331 20—10 11. s S Dobiva se v vseh lekarnah ln droguerljsklh prodajal-nlcah avstro-ogerklsh. Važno za kmetijstvo, tehnike in industrijo, katere niso zvarjene iz tovarne tvrdke Unzerreissbar Prednosti nasproti zvarjeni verigi: 1.) 272 večja gotovost proti prelomu; 2.) prihranitev pri teži; 3.) brezpogojna varnost. Izdelujejo se vsakovrstne verige za na noge in vodilne, adjustovane verige za krave, konje, pse, ojesa itd. itd. močne 18 do 6 5 mm. Edina zaloga za Kranjsko pri m ia-io ERNESTU HAMMERSCHMIDT-u v Ljubljani na Nemškem trgu. X> u n a j 8 k a borza. Dnč 9. novembra. Sknpni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 412 , — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . • • 107 , 50 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . — . — „ Montanska družba avstr. plan.....94 » 25 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 182 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................129 „ 62 n »JT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgu^ j pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „IIEB€U Vfollzeila it. 10 DnnaJ, Mariabilferstraise 74 6 SklC Pojasnila "tžXU v vseh gospodarskih in dnaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostni* papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, "Ke Izdajatelj: Dr. Ivan Janežifi. Odgovorni vrsdnik: Ivan Rakoveo. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.