RBRODm GOSPODAR
GLHSILD ZflDRUŽflE ZVEZE V LJUBUflni.

Člani „Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za elane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-mezne številke 20 vin.
U
:: lelBlon šIbu. 21E. ::
C. kr. poštne hran. $l. 64.846 Kr. carske „	„	15.649

......"A
Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopue petit-vrste, za večkratno inseracijo po dogovoru.
Vsebina:	Okrožnica kranjskim članicam Zadružne zveze v Ljubljani. — Združitev slovenskih zadrug. — Vabila.
Okrožnica
kranjskim članicam Zadružne zveze v Ljubljani.
V slovenski zadružni organizaciji je nastopil dogodek, ki priča, da se tudi v gospodarskem življenju nismo otresli starega greha — nesloge. Ustanovila se je nova zveza pod imenom „Zadružna centrala v Ljubljani“, ki ima namen kranjske zadruge odtrgati od stare Zadružne zveze.
Zgodovina slovenskega zadružništva dokazuje, kako kvarljiva je bila zdravemu napredku njega razcepljenost v različnih zvezah. To zlo se bo sedaj še povečalo. Na tako majhnem, gospodarsko še malo razvitem slovenskem ozemlju bomo imeli kar 5 raznih zadružnih zvez! In to v času, ki najresneje zahteva od nas vseh, da se tesno oklenemo drug drugega in strnemo vse svoje sile!
Razkol, ki nam sedaj grozi, je bil zanešen v naše vrste brez vsakega stvarnega vzroka, pač pa iz nagibov, ki nimajo z zadružništvom nič skupnega.
Javno se je prvikrat pojavilo nesoglasje na zadnjem Zvezinem občnem zboru dne 30. decembra 19IG ob volitvi nadzorstva. S skoraj 400 glasovi večine je bilo tedaj izvoljeno
nadzorstvo, ki nudi po svoji sestavi jamstvo, da se bo dalo voditi od izključno zadružnih koristij in nima nobenih drugih interesov.
Iz izjav govornikov manjšine je bilo že tedaj spoznati, da manjšina ne pripozna majori-tetnega načela, dasi je podlaga vsaki organizaciji, ne samo zadružni, in da se bo delalo na odpad kranjskih zadrug.
Posledica teh volitev je bila, da so izstopili nekateri člani načelstva (med njimi ravnatelj) in odbora.
Nastali razpor je vsa slovenska javnost takoj obsodila, oziroma je želela, da se poravna zlepa („Slovenec“, „Edinost“, „Straža“ itd.).
Nato se je dne IG. januarja 1917 v deželnem dvorcu v Ljubljani vršil nek sestanek zastopnikov več kranjskih zadrug, na katerem je bil izvoljen odbor 5 oseb, ki naj bi se pogajal z Zvezinim predsednikom dr. J. Krekom za dosego sporazuma. V imenu tega odbora je kanonik dr. E. Lampe pisal dr, Kreku troje pisem, konkretne predloge o predmetni zadevi pa obsega le njegov dopis z dne 5. februarja 191 7. Ti predlogi se glase:
1.	„Ravnatelj Traven naj se vrne v Zadružno zvezo.
2.	Odstopi naj odbor in nadzorstvo Zadružne zveze in se na občnem zboru, ki se
- 18 -
naj nemudoma skliče, izvoli sporazumno nov odbor in nadzorstvo.
3.	Gospodarska zveza naj se reformira po trgovskih načelih.
Ako se to ne zvrši, hočejo svojo kranjsko zadružno zvezo“.
Dr. Krek je odgovoril dr. Lampetu na vsako pismo posebej, v stvarna pogajanja pa se zaradi prevelike odgovornosti sam ni mogel spuščati. Zato je sklical na dan 21. februarja 1917 skupno sejo širšega odbora in nadzorstva. Pri tej seji se je zavzelo stališče, pojasnjeno v dopisu, ki ga je Zadružna zveza poslala kanoniku dr. Lampetu. Ta dopis se glasi dobesedno tako-le:
* *
*
„Prečastiti gospod mogr. dr.Evgen Lampe, kanonik in deželni odbornik v Ljubljani.
Dne 21. februarja t. 1. je imel širši odbor Zadružne zveze v Ljubljani skupno sejo z njenim nadzorstvom, da zavzeme stališče napram nesoglasju, ki se je v novejšem času pojavilo v naši zadružni organizaciji.
Pri tem posvetu so se prečitali trije dopisi, katere ste v tej zadevi pisali našemu predsedniku dr. J. Kreku po naročilu nekega sestanka zadružnih zaupnikov iz Kranjske, ki se je vršil dne 16. januarja 1917.
Konkretni predlogi o razrešitvi nastalih nesporazumljenj so obseženi v Vašem dopisu z dne 5. februarja t. 1. Z ozirom na propozicije, obsežene v tem dopisu, je naš odbor sporazumno s nadzorstvom soglasno sklenil sledeče:
Odbor Zadružne zveze v Ljubljani se odločno izjavi proti cepitvi zadružništva po posameznih provincah. Skupno sodelovanje je potrebno osobito sedaj v očigled prevažnim nalogam, ki čakajo za-družmo organizacijo v bližni bodočnosti.
Glede znanih sklepov kranjskega deželnega zbora o zadružništvu si je odbor Zadružne zveze v svesti, da bo Zvezi, če se skliče deželni zbor, lahko dokazati, da
je prevzete obveznosti prav izpolnila. Nasprotno pa je deželni odbor kranjski v nekaterih slučajih zavzel napram zadružni organizaciji neprijazno stališče.
Zadružna zveza smatra za svojo dolžnost, varovati avtonomijo in n e odvis n ost zadružništva napram vsakomur, tudi nasproti deželnemu odboru kranjskemu, v katerem se razmere lahko temeljito izpremene. Ako bi deželni odbor ne priznal tega načelnega stališča, je Zadružna zveza pripravljena stopiti z njim v razgovor glede vseučiliškega zaklada in tozadevne pogodbe.
Z ozirom na razmere zadružništva do zasebnih bank povdarja odbor Zadružne zveze potrebo, da si zadružništvo ohrani vtem pogledu popolno prostost, oziroma če se hoče, da bi pri njih sodelovala tudi zadružna organizacija, se ji mora zagotoviti pri upravi primeren upliv. Vsled tega tudi ni umestno, da bi Zvezini funkcijonarji sodelovali pri upravi takih bančnih zavodov, pri katerih Zveza nima odločilne ingerence. Tudi ne smejo njeni funkcijonarji biti osebno intere-sirani pri privatnih podjetjih, katere financira Zveza.
Iz razlogov in potrebe zadružne discipline povdarja odbor znova, da imajo posamezne zadruge svoj odvišni denar nalagati le pri svoji centrali. Vsako drugačno ravnanje pomenja slabitev gospodarskih sil zadružne organizacije.
Poleg teh principijelnih točk je naš odbor obravnaval Vaše podrobne predloge za odstranitev nastalih diferenc:
Glede zahteve, da naj se bivši ravnatelj Iv. Traven vrne v Zadružno zvezo, se je konstatiralo, daje odložil svoje mesto prostovoljno, brez vsakega pritiska in da je v zadnjih časih nastopal proti zadružni disciplini, katero je preje ravno on tolikokrat nujno priporočal našim članicam. Sploh pa je ravnateljsko mesto že zasedeno.
Dalje se zahteva, da naj odstopi odbor in nadzorstvo Zadružne zveze in naj se nemu-
19 —
doma sklice občni zbor, na katerem naj se sporazumno izvoli nov odbor in novo nadzorstvo.
Naš odbor je v tem oziru izrekel, da je pripravljen delati na to, da se določbe zvo-zinih pravil izpromcne tako, da bi se volitve pod gotovimi pogoji vršile po pro-porčnem sistemu. Če bi se izkazalo kot umestno, bi se moglo tudi zvišati število članov odbora in nadzorstva. Na ta način bi bila tudi eventualni manjšini dana prilika, da pridejo v odbor in nadzorstvo osebe njenega zaupanja. Po tej poti bi se dalo najlažje in najbolj pravično ugoditi zahtevam morebitnih posebnih skupin po zastopstvu v organih Zadružne zveze.
Slednjič se glede Gospodarske zveze zahteva, da naj se reformira po trgovskih načelih. V tem oziru je odbor Zadružne zveze mnenja, da je zunanja oblika Gospodarske zveze dokaj irelevantna, ah je orga-nizovana kot zadruga ali kot družba z omejeno zavezo. Glavna stvar je notranja uredba. Odbor Zadružne zveze je bil in je še mnenja, da je Gospodarska zveza urejena po trgovskih načelih. Za slučaj, da bi bilo to mnenje zmotno, bo odbor hvaležen za morebitne konkretne nasvete njenih bivših predsednikov in odbornikov, ki brezdvomno poznajo njen ustroj in pomanjkljivosti njenega prejšnega poslovanja.
Odbor Zadružne zveze je prepustil načelstvu, da v okviru tu izraženih načel vodi nadalje razgovore z ožjim odborom zadružnih zaupnikov.
Obema pa smatra odbor Z ad r u ž n e zveze kot potrebno pribiti dejstvo, da je bil vložen predlog za vpis nove osrednje zadružne organizacije „Za-d r u ž n e ce n tr ale v L j ub 1 j an iu, še p re d n o so se sploh pričela medseb oj na pogajati j a.
Proseč Vas, da izvolite o tem obvestiti ožji odbor zadružnih zaupnikov beležimo odličnim spoštovanjem.
Ljubljana, dne 2(i. februarja 1917.
* *
*
Iz tega dopisa je razvidno, da je odbor Zadružne zveze zavzel nap ram označeni struji jako spravljivo stališče. Z volitvami po pro-porčnem sistemu bi ji bilo omogoče sodelovati in soodločevati pri vseh Zvezinih organih, če bi ji res bilo za sodelovanje.
Odgovora na ta dopis doslej Zveza še ni prejela.
Ker so se o razvoju te zadeve širile napačne vesti, pošiljamo to poročilo p. n. kranjskim članicam v informacijo, da zamorejo presoditi ves položaj.
Zadružna zveza v Ljubljani,
r. z. z. o. z.
Ljubljana, 8. marca 1917.
Združitev slovenskih zadrug.
„Straža“ v Mariboru je prinesla pred kratkim Članek o reorganizaciji narodnega in gospodarskega dela na Slovenskem. Tam izražene misli so našle velikega odmeva v vseh slovenskih listih, še globlji odmev v vseh slovenskih srcih. Nam, ki od daleč opazujemo ta razmah, se je zazdel ta glas kot glas apostola domovine. Izrazil je misli, ki smo jih dolgo čutili, pa niso mogle vsled raznih ovir na dan. Sele vojna je izčistila ozračje in pripravila tla za nje.
Zadružništvo je porodila misel osamosvojitve slabega človeka iz tuje odvisnosti! Mali kmet in delavec sta bila popolnoma v rokah premožnih oseb, domačih in tujih, ki so ga s posojili in visokimi obrestnimi merami držali tudi v osebni odvisnosti. Takega slabega človeka je hotela zadruga osvoboditi, pomagati mu do gospodarske samostojnosti in z njo do osebne neodvisnosti. Pri nas je dvignila in razširila zadružništvo edino le misel gmotne neodvisnosti ljudstva!
Za tem razvojem jo prišlo politično gibanje, zlasti v si’edini slovenske domovine, übe vodilni politični stranki ste začeli organizirati slovensko zadružništvo s političnega vidika: z a d r u g a s e j e začela smatrati
— 20 —
kot sredstvo v oporo politične stranke; širilo se jih je, da se dobi terena stranki; uvidelo se je, da je zadruga trdna opora stranki; zato se jih je ustanavljalo predvsem tam, kjer se je hotelo izpodriniti nasprotno stranko. Ni se gledalo toliko na krajevne potrebe, ali na življensko možnost zadruge, kolikor na njen politični pomen. Vsak slovenski strankar bo moral odkrito priznati, da je bil pri nas v zadnjem času za snovanje zadrug nagib le politični!
In posledica te bolne struje v slovenskem zadružništvu ni smela izostati: žalibog, da jo mora in morda bo moral čutiti ravno tisti, v čegar prid bi morala edino služiti zadruga, t. j. naš kmet in delavec. Mnoge vasi imajo po dve zadrugi, premnoge nobene. Dve zadrugi v eni vasi z istim načelom in istim programom: ali ni to oči vidno nasprotstvo zadružnemu duhu, zadružnemu s m o t r u ? K temu prihaja še gmotna škoda: prosilcu se da včasih posojilo, da se ga „pridobi“, da postane „naš“ ; ljudje se zavajajo v dolgove, v preobremenitve, ki vodijo na boben. Več takih krajev je na Kranjskem dosti znanih. Boljše je, da molčimo o tem.
V najnovejšem času je ta bolezen v slovenskem zadružništvu še bolj akutna. Infekcija prihaja topot zopet iz Ljubljane, kot bi naše središče res moralo postati kal bolezni za naš narodni razvoj, mesto da bi bilo studenec zdravih idej.
Kot čitamo bolj v tujih nego v domačih listih, je nastal v S. L. S. prelom med dvema strujama, ono, ki se zbira okoli dra. »Šušteršiča, in ono, ki se zbira okoli dra. Kreka. Ta spor sam na sebi nas malo briga; naj.ga stranka uredi sama, kot meni, da je za njo prav. Kar pa nas zanima in kar je važno za splošni slovenski razvoj, to je dejstvo, da se hoče tudi zadružništvo razcepiti po obeh omenjenih strujah. Dr. Šušteršič snuje baje v okviru svojega urada, t. j. deželnega odbora kranjskega, novo zvezo kranjskih zadrug.
Tako pridemo Slovenci do tega, da bomo imeli nič manj nego 4 razne Zveze slovenskih zadrug?!
Pri tem se pa no sme prezreti pojav, da se hoče zadruge, mimo nove politične cepitve, spraviti pod vpliv deželne oblasti. To se motivira baje s tem, da deželni odbor daje zadrugam podpore in si hoče in mora vsled tega ohraniti nadzorstvo nad njimi.
Dasi izgleda stvar na prvi pogled umljiva, vendar silno nasprotuje zadružnemu duhu. Zadruga hoče ravno malega človeka osvoboditi od vsakega tujega vpliva, tudi napram oblasti. Sredstvo v dosego zadružnega smotra je samopomoč, ne pa podpora kake oblasti. Ravno v tem tiči ona tajna zadruge in njena sila, da vzgaja male ljudi in jim pripomore, da se sami povzpnejo do boljega gmotnega stališča, da postanejo neodvisni v vsakem oziru in od vsakogar. Sredstvo pa je v s k u p n e m delu več enako i n t e resi ran ih. Da je to možno, vidimo izglede pri drugih narodih.
Res je sicer, da današnje slovensko zadružništvo še potrebuje podpore in pomoči; to pa je vsled tega, da se izlečijo rane, ki mu jih je prizadela politična špekulacija z zadružništvom. Ko ozdravi od teh ran, ko se ljudstvu zopet vrne pravi duh in smoter zadružništva, t. j. ko bodo v zadrugah delali in vodili le ljudje, ki jim bo edina svrha, prospeh zadruge in z njo malega človeka, takrat bo samo živelo in procvitalo brez podpor raznih deželnih odborov.
V duhu zadružništva posmatrano, je to torej nov udarec slovenskemu zadružništvu, ki se namerava danes v Ljubljani. Ta udarec je še nevarnejši, ker se hoče zadruge spraviti pod težko roko oblasti. Politična stranka je gibljiva, živi, se razvija, se prilagoja času, odpira vrata novemu stremljenju, daja vzmaha novemu delu. Oblast se ne sme menjati, ne sme biti dostopna novim strujam, marveč zadržuje s težko roko vsak razvoj, vsak polet. Postaviti zadružništvo pod oblast, se pravi*
21
pisati detetu na čelo mrtvaški križ . . . Zato je danes bolj nego kdaj doslej dolžnost vseh, ki jim je na srcu blagor slovenskega ljudstva, da preprečijo ta novi poizkus, vpreči zadružništvo v voz politične struje. Da se ta poizkus prepreči, je podano upanje v dveh dejstvih.: vrli Štajerci so že pred par leti izrazili, da bi bili pripravljeni združiti oboje zadruge v eno zvezo ter jih osloboditi vsakega političnega vpliva; tudi „Slovenec“ je kmalu po občnem zboru Z. Z. napisal nekaj, iz česar bi se dala črpati ista misel.
V	Trstu in Istri so bili svoje dni že poizkusi, da bi osnovali zvezo vseh slovenskih oziroma hrvatskih zadrug. Toda, tedaj tla še niso bila ugodna za to. Današnji čas pa je gotovo ustvaril boljše razpoloženje za to misel.
V	zaupanju na to dejstvo pričakujemo zopet od te strani, da poklicani faktorji napravijo odločilen korak od debate k dejstvu ravno v tem odločilnem času. — Pred očmi imamo namreč tesnejšo združitev vseh zadrug po posameznih deželah in tem potom njihovo združitev po vseh slovenskih pokrajinah. Tesnejše združitve po posameznih deželah zahtevajo krajevne posebnosti, ki so dokaj različne n. pr. na Štajerskem od onih na Goriškem, ali Primorskem. Tudi še ni povsod enako vzniknil v vse plasti zadružni duh, razumevanje zadrug. Zato bo to predvsem dolžnost podeželnih skupin, da krajevnim potrebam primerno izenačijo izobrazbo in razširijo zadružništvo po svojem teritoriju.
Slovenske obmejne pokrajine so od nekdaj bolje razumevale narodne potrebe in so v vsej naši zgodovini dajale smeri razvoju in budile osredje. Tudi danes jih čaka ravno v zadružništvu lepa naloga, da se najprej doma strnejo in potem tudi naše osredje potegnejo na edino pravo pot: združitev vsega slovenskega zadružništva v eni zvezi 1 n njegovo osvoboditev vsakega političnega vpliva! Šele, ko bomo imeli eno zvezo, nam bo možno misliti na skupno
denarno centralo, na skupno zadružno šolo, na skupni zadružni list, na izdavanje zadružne poljudne knjižice, na skupno blagovno skladišče, na pomorsko trgovino z našimi poljskimi produkti, na nabavljanje skupnih gospodarskih potrebščin v velikem na proizvajanje umetnih gnojil in njihovo razpečevanje itd. itd.
Vse te najprimitivneje naloge zadružništva nastopijo za nas šele takrat, ko se zdramimo in vržemo od sebe raztrgane in umazane plenice, ki smo jih rabili pri otroški bolezni naših zadrug! Proč z malenkostmi, proč s predsodki o našem bližnjem, ven s pravim krščanskim duhom, ven z možatostjo, ki poda roko dozdevnemu nasprotniku, ko gre za blagor naroda!
Napravimo možki korak od besed in debat k dejanju!
Ne ločitve — združitve zdaj so časi!
*
* *
Gorenji članek je dobesedno povzet po „Edinosti“ št. 5G, dne 17. februarja 1917. Misel, ki jo zastopa člankar, zasluži, da jo prebere in uvažuje vsak slovenski zadrugar.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Hrenovicah,
regislrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne V2. aprila lili 7 ob pol 4. uri popoldne v brnnilnienib prostorih Dnevni r e il:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru,
2 Poročilo načelstva
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev raeun kega zaključka za 1 1916.
5.	Volitev načelstva
6.	Volitev nadzorstva.
7 Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem asu ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem meslu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
— 22 —
Vabilo na redni občni zbor
Mlekarske zadruge na Vrhniki,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil 18. marca 1917. ob 3. uri popoldne v Društvenem domu.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zad. obč. zboru. 12. Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
6. Slučajnosti.
Vabilo na XXIII. redni letni občni zbor
Podgradske posojilnice In hranilnice,
registrovane zadruge z neomejenim poroštvom v Podgradu, ki se bo vršil v četrtek dne 12. aprila 1917 ob drugi uri popoldne v zadružni pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo starešinstva
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računov za leto 1916.
4.	Določitev odškodnin v smislu § 20 zadružnih pravil.
5.	Volitev starešinstva, nadzorstva in razsodstva.
6.	Eventualnosti.
Ako bi ob zgoraj določeno uri določeni občni zbor po § 49 zadr. pravil ne bil sklepčen, se na istem mestu in z istem dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, kateri sine brezpogojno sklepati.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega društva v Lučah,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo 1 aprila 1917 ob 9. uri predpoldne v prostorih kmetijskega društva.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Lučah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo 1. aprila 1917 ob 10. uri predpoldne v prostorih kmetijskega društva.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Okrajne posojilnice v Radečah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 22. aprila 1917 ob 3. uri popoldne v dvorani Narodnega doma v Radečah.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
3.	Volitev načelstva
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Mlekarske zadruge v Sorici,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 9. aprila 1917 ob 3. uri popoldne v zgornji Sorici v Mlekarni št. 22.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1916.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Posojilnice v Marnbergh,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v petek dne 22. marca 1917 v prostorih posojilnice.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Čitanje revizijskega poročila.
6.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti vrši so 12. aprila drug občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu elanov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Zg. Resnici,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 15. aprila 1917 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskegu zaključka za leto 1916.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
— sä ^
Vabilo tlä redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Št. Petru niže Maribora,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 29. aprila 1917 ob 3. uri popoldne v posojilnienih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1910.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil ob navedenem času sklepčen, vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu z istem dnevnim redom ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranil n iicc in posojilnice v Gorjah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dno 9. aprila 1917 ob pol 4. uri popoldne v Društvenem domu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1916.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na VI. redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice pri sv. Tomažu pri Ormožu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 16. aprila 1917 ob 3. uri popoldne v posojilnični pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
4.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol uro kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Kaiffeisenove posojilnice v št. liju pri Velenju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 26. aprila 1917 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev enega člana načelstva.
5.	Slučajnosti.
Vabilo na XIX. redni občni zbor
Kmetijskega društva v Ratečah na Gorenjskem,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 29. aprila 1917 ob pol 11. uri dopoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Volitev razsodišča.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil ob navedenem času sklepčen vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu z istim dnevnim redom ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
ljudske hranilnice in posojilnice v Škofji Loki,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, 22. aprila 1917 ob pol 11. uri dopoldne v zadružnih prostorih.
Dnevni red!
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva,
5.	Slučajnosti.
Ako bi ob navednem času občni zbor ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsakršnem številu zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 19. aprila 1917 ob 4. uri popoldne v zadružni pisarni.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1915 in 1916.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Sklepanje o razdružbi zadruge.
6.	Volitev likvidatorjev.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se dne 29. aprila na istem mestu in po istem sporedu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število članov.
— 24 —
Vabilo na izredni občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri Devici Mariji v Polju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 29. aprila 1917 ob 8. uri dopoldne v hranilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obe. zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916-
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se za pol ure pozneje na istem mestu in in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Tržiču,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 1. aprila 1917 ob 4. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 191G.
5.	Sprememba pravil.
6.	Volitev načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor v navedenem času ne bil sklepčen, vrši se tri tedne pozneje 22. aprila na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Radovljici,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 15. aprila 1917 ob 4. uri popoldne v zadružni pisarni v Radovljici.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1916 in razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Sluč^nosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Posojilnice pri Sv. Lenartu 'r Slov. goricah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 10. aprila 1917 ob 2. uri popoldne v zadružni pisarni.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Revizijsko poročilo.
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 191 G.
5.	Razdelitev čistega dobička.
6.	Volitev načelstva in nadzorstva.
7.	Predlogi in nasveti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem Času ne bil sklepčen, vrši so dne 1. maja 1917 na istem mestu in po istem dnev nem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Krčanjah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 9. aprila 1917 ob 3. uri popoldne v hranilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hran linice in posojilnice na Vnrbcrgn,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 29. aprila 1917 ob 3. uri popoldne v uradni sobi v Vumbahu št. 2.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
. 5. Volitev načelstva.
G. Volitev nadzorstva.
7. Predlogi in nasveti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Dobrni,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 22. aprila 1917 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva,
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure pozneje na istem mestu in po istem sporedu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“.
Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.