Spedlzlone tn ibbomaeate
v vntovfgl
Leto XXUlt) st« 200, JmisriLjubljana, sobota 4* septembra 1943
Cena cent« 80
opumišno liuOI|<uu, fuccinijeva alica 5. Tdelor ta 11-22 «1-23 51-24
Uiscntai HJoelcK i L)uDllana Puccinijeva ulica 5 - leletoo k »1-25 31-26
Podružnica Nove cnesto - Liubljanska cesta 42 Raiuai: a i-iub!lanske pokraiioc pa poicno iekovnero zavodu ta 17.749, za ostale kraje
liaine Nenizif. Conn Con Post. No 11-311K
CZKLJUONU MSIOHSIVO a oelaj« a Ivi
ItaJiie in inozemstva ima Unionr Puhhlieiri Italiana i A. MILANO
Izhaja fiik daa iww ponedeljka Naročnina mah m c t e i n o Lii >1-—,
ca inozemstvo vključno » »Ponedeliskur trom« Lii 36.50
(Jredaiit* o > Ijnbljant, Puconijera olica it. S. — leletoo kew. 51-22. 51-23. 51-24.
Rofcopltl a« oe >n<i|o.
CONCESSIONARLA ESCLUS1VA pet ta pob-
bliciti di prorenienzi italiana »1 estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO.
Sovražnikove operacije proti kalabrijski obali Messinske ožine
35 a n gloameri ških letal sestreljenih
Vrhovno poveljništvo. — Vojno poročilo št. 1196:
To roč je sovražnik, ki je v preteklih dnevih poskušal posamezne izkrcevalne ak-ei e. katere so bile takoj zavrnjene, začel v širšem obsegu operacije proti kalabrijski ohHli Messinske ožine.
Konvoji na morju in ladje, zasidrane v pristaniščih v Catanii in Augusti, so bile učinkovito napadene od nemških letal.
Na Tridenl- Bologno, Bolzano in na oko-
lico Neaplja so oddelki sovražnih letal odvrgli številne bombe in povzročili škodo posebno v Bologni.
Včeraj je anglo-ameriško letalstvo Izgubilo vsega 35 letal: 7 letal so zbili italijanski lovci, 19 nemški lovca, 6 protiletalsko topništvo in 3 protiletalski topovi z motor, nih splavov. Z vojnih akcij zadnjih dni se ni vrnilo 6 naših letal.
General Ambrosio.
Ogromne izgube anglosaškega ladjevja
V avgustu je biio izločenih lz prometa za 1.4 milijona ton la&ij, letos pa doslej že za 8 milijonov ton
Berlin, 2. ?ept. s. Nesporno je. piše vo-jas;i dopisnik DNB. da je Angloameriča-nom uspelo zbrati veliko prevozno in iz-krcevalno mornarico za sredozemsko pod-vzetje. Ta velikanski napor pa je imel za posledico žrtvovanje vseh gmotnih potreb drugih držav, zlasti držav srednje in Juž ne Amerike, ki so pod kontrolo Washing-tona Pretekli mesec je pa vendarle nastala nova znatna vrzel v rezervah anglo-ameriškega brodovja, vrzel katere ni bilo mogoče izpolniti z novimi gradnjami v zadnjih 4 tednih. Potopljenih in poškodovanih je bilo v avgustu 220 ladij s skupno 780.000 tonami in če prištejemo k tem še drugo izgubljeno brodovje, dobimo, da je nasprotnik v avgustu žrtvoval skupno en milijon 402.702 ton trgovinskega brodovja. V primeri s prejšnjim mesecem so izgube sovražne tonaže znatno narasle Od 1 januarja do 31 avgusta 1943 so podmornice in letalstvo potopile 654 ladij z okrog 4
milijoni ton. Ker kaže izkustvo, da pridejo na eno potopljeno ladjo dve ali tri poškodovane ladje, se računa, da je sovražnik v zadnjih 8 mesecih izgubil 8 mi-milijonov ton trgovinskega brodovja Velik del teh ladij je treba smatrati za popolnoma izgubljene.
Upadek v ameriški gradnji novih ladij
San Sebastijan, 2. sept. Iz Washingtona poročajo, da je Donald Nelson, načelnik sveta za vojno proizvodnjo objavil, za mesec julij znatno zmanjšanje izgotovljenih ladij v primeri z mesecem junijem. Od 19 milijonov ton trgovinskih ladij, ki so bile v načrtu, da se dograde do konca julija, jih je bilo samo 10 milijonov dovršenih. V zameno pa je Nelson naznand po-višek v proizvodnji municije in letal. (Ultime notizie.)
Spremembe v hrvatski vladi
Za predsednika vlade je Imenovan dr. Nikola Mamfič, za vojnega ministra general Friderik Navratil
Zagreb. 2. sept. s. Uradno poročilo javlja-da je Poglavnik imenoval bivšega državnega taimka Nikolo Mandiča. advokata iz Sarajeva za predsednika hrvatske vlade. Ta položaj je doslej zavzemal Poglavnik sam.
\Tovi predsednik vlade je bil rojen v Dolu pr Travniku v Bosni 21. januarja 1869 V do-rr-ivini je napravil srednjo šolo-, nakar je obiskoval pravno fakulteto na Dunaju, kjer je p ram oviral leta 1894. ter se nato posvetil sodniškemu poklicu v Sarajevu. Od srcoje m'adosti se je bavil s politiko Leta 1910 je bil zvoljen v bosansko-hercegovsko skupščino. v k3teri je b'l nodpredsednik in nato pred-sednik. Vedno si je prizadeval za tesno sodelovanje med katoliki in muslimani. Leta 1014 bil imenovan za podguvemerja Bo-
sne. Bil je tudi predsednik računskega sodišča za Bosno in Hercegovino.
Zagreb, 2. sept. s. Uradno poročilo javlja, da je Poglavnik imenoval za vojnega ministra letalskega generala Friderika Navratila
Novi vojni minister se je rodil 28. julija 1893 v Sarajevu. Kadetnico je dovišil v Gradcu ter je lete 1912 postal praporščak Leta 1917. si je pridobili pilotsko diplomo in se je udeležil svetovne vojne kot izvidnik na ru6ki fronti. Zmagal je v 10 letalskih spopadih. V prejšnji jugoslovanski kraljevini je bil upokojen, ker je bil politično sumljiv. Leta 1941 ga je Poglavnik imenoval za vojaškega atašeja v Bukarešti. Leta 1943. je postal general Ge neral Navratil ima številna hrvatska in inozemska odlikovanja.
Murni i Rusijo so glavna skrb Anglosasov
Trenja v angleški javnosti glede načel britanske zunanje politike — Povratek k politiki prejšnjih stoletij
Lizbona. 3 septembra Po svojem prhodu ▼ Belo hišo jt Churchill sporočil, da bo ostal v \Vashingtonu več dni. Uradniki Bele hiše so izjavili, da bosta Churchill m Rooseveit nadaljevala z nekaterim vojaškimi razgovori, začetimi v Quebecu. Churchillov prihod ne pomeni začetka novega sestanka, temveč zaključek razgovorov v Kanadi.
Državni tajnik za zunanje zadeve Cordel Hull je izjavil novinarjem, da se strinja s Churchillom, da si je treba vroče želet trojno konferenco zunanjih ministrov Velike Brita nije, Zedinjenih držav in Sovjetske zveze. Pripomnil pa je. da mu trenutno posli ne dopuščajo. da bi se podal v London. Končno je dejal, da še ne ve. kje se bo vršla trojna konferenca v primeru, da se zanjo odločijo
Po veliki pozornosti, s katero se v javnosti zasledujejo razgovori med Edenom in Majskim. je mogoče sklepati, da je trenutno glavno vprašanje zaveznikov vprašanje odnosov z Rusijo To poudarja tudi »Times«. To vprašanje je po mnenju lista najnujnejs problem, k- ga morajo zaveziki čim prej rešiti. (Ultime Notizie.)
Bern. 2. sept. s. Razni krogi v Londonu se vprašujejo, ali je potrebno evropsko ravnovesje, tako javlja neki dopis listu »Gazzette de Lausanne« iz Londona. V tem dopisu se naglaša. da se po štirih letih vojne zopet pojavljajo tendence za povratek k osnovnim zakonom angleške zunanje politike 18. in 19. stoletja, to je k ravnovesju sil. Tudi teorijo o bloku štirih, o bodočih osnovnih točkah mednarodnega reda, revidirajo po izkustvih v zadnjih mesecih z večjo stvarnostjo. Ne odklanjajo v naprej misel konzorcija štirih velesil, toda obenem pričenjajo poudarjati potrebo po ravnovesju med raznimi narodnimi in imperijal-ninii interesi, dočim se je doslej bolj ali manj zavestno preziralo pojmovanje sklad-ja med angleškimi, ameriškimi, ruskimi in kitajskimi interesi, ki naj bi zajamčilo svetovni mir.
S tega vidika, je treba posmatrati zadnji uvodnik lista 'Daily Mail«. Ta članek vzbuja pozornost ker je list doslej, v nasprotju z levičarskimi listi, zavzemal neugodno stališče glede temeljite proučitve vojnih in mirovnih ciljev ter se je omejeval na komentiranje dnevnih dogodkov, članek nastopa za odločno obrambo narodnih interesov Anglije. Skuš^a ugotoviti skupnost tph interesov, med katerimi navaja na prvem mestu narodno čast. Anglija, pravi Dasly Mail m^ra predvsem držati besedo, ki jo je dala pred vojno zavezniškim narodom, če nočp. da bo v Evropi osamljena.. Naprtila si je n pr. dolžnosrt vzpostaviti neodvisnost Poljske in sicer celotne Poljske in ne samo njene polovice. P" tem članku so interesi Anglije isti kakor pred nekaj stoletji. Smoter Anglije v tej vojni. kakor v številnih prejšnjih vojnah, je njena vaarnost m aa-
radi tega namerava odstraniti v Evropi sleherno oblast ene same sile ali ene skupine sil. Ta interes političnega ravnovesja se ne tiče samo zsapada, temveč tudi evropskega vzhoda. So pa tudi Angleži, ki menijo, da se politika evropskega ravnovesja ne more danes več nadaljevati po starih metodah, temveč se mora nadomestiti s politiko kontinentalnega edinstva.
Posveti v Washingtonn
Buenos Aires, 1. sept. s. Ameriški državni podtajnik Hull je izjavil novinarjem, da je sporazumen s Churchillom, da si je zelo želeti konferenco zunanjih ministrov Anglije. Amerike in Rusije. Dodal je. da se zdaj ne more podati v London, in rekel končno, da ne ve, kje bo ta konferenca. če bi se sklenilo, da se vrši
Bern. 2. sept. s. Razgovori, ki so se danes začeli v Washingtonu med Churchillom in Rooseveltom, se bodo tikali nasled-slednjih točk: 1. odnosov do Rusije, 2. političnih vprašanj, ki jih bo postavi! razvoj vojaških operacij, kakor so v načrtu, 3. vojna vprašanja, ki se tičejo zlasti Evrope. Smatrajo, da bo Churchill odgovoril na poslanico papeževo ter da bo ostal v Wa-shingtonu samo dva ali tri dni.
Razočarani Američani
Bnenos Aires, 2. sept. s. Komentarji ameriškega tiska k Churchillovem govoru soglasno naglašajo, da je govor nedoločen. Izražajo veliko razočaranje in pripominjajo, da Churchill po dolgem čakanju in po od god i tv i govora, ki je vzbudilo upanje v kako važno naznanilo, ki naj bi razčistilo težko ozračje po konferenci v Ouebecu, ni povedal nič novega ne z vojaškega in ne s političnega področja. V ponovni zatrditvi glede poizkusov za uresničenje sestanka med angleškim, ruskim in ameriškim zunanjim ministrom, ki naj bi pripravili se-stanev med Churchillom. Rooseveltom in Stalinom, vidijo ameriški politični opazovalci novo potrdilo za svoje prepričanje, da obstojajo med Rusijo in Anglosasi na-sprotstva.
Rooseveltov zaupnik napoveduje še dolgo vojno
Stockholm. 2 sept. s. V »American Ma gazzinu« je vplivni Rooseveltov svetovalec Harrv Hopkins objavil članek, v katerem zatrjuje. da po njegovih račun h ne bo vojne konec pred letom 1945. in to pod pogojem, da zavezniki ne izgubijo sodelovanja z Rusijo, v katerem primeru je treba računati še na petietno vojno Hopkins razčlenjuje sedanjo moc Osj ter pravi, da je mogoče navzlic hudim bombardiranjem vojno prozvodnjo Os* zmanjšati kvečjemu aa M) odstotkov
Ljudstvo odobrava pobudo sv. očeta
Vatikan, 2. sept s. »Osservatore Romano« objavlja: Iz pokrajin in iz inozemstva poročajo, da je novi zgovorni dokaz papeževega dela za mir in pravico med ljudmi, vzbudil povsod, zlasti pa med ljudstvom, ki najbolj trpi zaradi vojne, najbolj vnet pristanek in neizbrisne dokaze splošne hvaležnosti
Papeževe simpatije do italijanskih mest
Rim, 2. sept. s »Osservatore Romano« se spominja vsega, kar je papež storil pred štirimi leti, da bi preprečil izbruh nove vojne. List tudi navaja, kolko je sv. oče storil ▼ korist ljudstva, prizadetega od letalske vojne. Med italijanskimi mesti, ki so bila prizadeta in jim je papež ob vsakem napadu dajal očitne dokaze svoje ljubezn z znatnimi darovi, so razen Rima še Genova. Turin, Milan. Napoli ter mnogo dnigih mest. (Ultime notizie.)
Množica vencev na krsto kralja Borisa
Sofija, 2. sept. s. Zaradi številnih delegacij in ogromne množice, ki prihajajo z vseh področij Bolgarije v Sofijo, da se poklonijo ob krsti kralja Borisa in položijo vence ter cvetlice na katafalk v baziliki sv. Aleksandra Nevskega. je sekcija protokola ministrstva za zunanje zadeve in bogoslovje odredila, da se venci lahko polagajo podnevi in ponoči in da delegacije, ki jih prinašajo ne smejo šteti več ko 5 oseb Dotok množice je bil sinoči neprekinjen do 2. ure. Tedaj so pa pričele pred krsto kralja - Zedinitelja de-filirati čete sofijske garnizije. ki so se zbrale na cestah okrog bazilike. Ob 5. uri so čete odkorakale zopet v vojašnice. Pričeli so že pripravljati ceste okrog bazilike, po katerih bo šel v nedeljo žalni sprevod. Po ulicah so razmestili črne zastave. Od danes zjutraj nosijo vsi Bolgari na obleki žalni trak.
Kraljevska družina ob krsti
Sofija, 2. sept. s. Kraljica Ivana, princ Ciril, princesa Evdoksija in princesa Mafalda so se danes ponoči podali v baziliko sv. Aleksandra Nevskega in se še enkrat poklonili pred krsto kralja Borisa. Kralj Simeon n. in princesa Marija Lujiza sta ob spremstvu kraljice Ivane in princese Mafalde položila na sarkofag gorske cvetlice, katere je pokojni kralj toliko ljobSL
Visoka rumunska odlikovanja italijanskih poveljnikov
Bukarešta, 20. sept. s. Z danes objavljenim dekretom je kralj Mihael na predlog Kondu-katorja, poveljnika rumunskih oboroženih sil, odlikoval z visokim odlikovanjem za vojaSco hrabrost naslednje italijanske generale, ki so poveljevali edinicam na vzhodni fronti: maršala Giovannija Messeja z velikim križem reda rumunske krone z meči in z znakom vo jaške kreposti, divizijskega generala Marazza-n ja Maria iD Pellegrinija Carla s komendo istega reda z meči in znakom vojaške kreposti.
Argentinski letalsko-pomorski ataše v Italiji
Buenos Aires, 3. sept. s. Listi poročajo o imenovanju polkovnika Armanda Raggi-ja za letalsko-pomorskega atašeja v Italiji ki bo v kratkem odpotoval v Rim.
Podaljšanje trgovinskega sporazuma z Madžarsko
Budimpešta, 3. sept. s. Uradno poročajo, da je bdi italijansko-madžarski trgovinski sporazum, ki je zapadel 31. avgusta t. 1. avtomatično podaljšan do 31. decembra 1943.
Turčija trdno vztraja pri nevtralnosti
Bern, 3. sept. s. Ankarski poročevalec lista »Gazzette de Lausanne« obvešča, da v pristojnih krogih turške prestolnice vztrajajo ob političnem pregledu o priliki narodnega praznika in poslednjega govora predsednika vlade tudi ob vstopu v peto leto vojne pri trdnem značaju politike turške nevtralnosti, ki drži državo izven trpljenj in tako uspeva- kakor nikdar doslej, v svojih diplomatskih nalogah. V Ankari smatrajo, da še mnogo nevarnosti ogroža evropske nevtralne narode. Zato ima Tur-čiaj še prav posebno poslanstvo, da namreč brani red na balkanskem področju in da predstavlja koristni del evropskih držav, ki so dobre volje in ki hočejo samo varovati svojo pravico do miru in dela.
Ankara, 2. sept. s. Turška vlada je odgovorila na noto angleške, ameriške in sovjetske vlade glede vprašanja političnih beguncev, čeprav vsebina odgovora ni znana se trdi da odgovor sloni na strogem tolmačenju mednarodnega prava, ki ureja to vprašanje.
Konec političnih počitnic
Carigrad, 2. sept. s. Predsednik republike je zapustil Carigrad, kjer je prebil počitnice. in se je vrnil v Ankaro.
Ankara, 2. sept. s. Velika narodna skupščina bo zaključila počitnice in pričela zopet z delom 6. septembra.
Carigrad, 2 sept. s. Zunanji minister Menemendzoglu bo prihodnji torek pred narodno skupščino in parlamentarno skupno ljudske stranke podal obširno poročilo o mednarodnem položaju
Železniška nesreča v Iraku
Carigrad. 2. sept s. Iz Bagdada poročajo o hudi železniški nesreči, ki se je pripetila na kolodvoru Aheiterni. Vlak iz Bagdada je aa-vozil v vlak na kolodvoni Doslej so iiiilcii d*a mrtva in 23 ranjen'h.
Ponovni sovjetski napadi odbili v trdovratnih bojih
Težke borbe ob Miusu, pri Harkovu, Sevsku in Vjazmi Gigantska materialna bitka pri Orlu
h Hitlerjevega glavnega stana, 3. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na južnem odseku vzhodne fronte so bilj tudi včeraj ponovni napadi sov je to v v prostorih zapadno od Miusa in posebno zapadno od Harkova v trdovratnih in sprememb polnih bojih odbiti. Lastna oklopna vozila so presenetljivo vdrla v sovražne pripravljene postojanke ter uničila 29 topov in več sovražnih oklopnih vozil.
Na srednjem frontnem odseku so v teku nadaljnji težki boji na področju pri Sevsku, južnozapadno in zapadno od Vjazme.
V današnjih jutranjih urah so pristale angleške čete na južnozapadni konici Ka-labrije. Boji z nemškimi in italijanskimi zaščitnicami so v teku.
Oddelki nemških letal so podnevi in ponoči napadali ladijske cilje ob vzhodni obali Sicilije in na morju zapadno od Al-žira. Več sovražnih prevoznih ladij je bilo zadetih z bombami težkega kalibra. Nemški lovci so včeraj pri Neaplju sestrelili 18 sovražnih letal.
Letalstvo in vojna mornarica sta nad obalnim področjem zasedenega zapadnega ozemlja in nad Atlantikom sestrelila 12 letal.
Nekaj Sovražnih letal je ponoči izvedlo motilne polete nad zapadno Nemčijo.
Po več tednov trajajočih težkih bojih
v loku pri Orlu javljajo sedaj po končani načrtni izpraznitvi tega loka naslednje;
Pod poveljstvom maršala von Klugeja m generalnega polkovnika Modela stoječi oddelki vojske, uspešno podprti od letalstva in protiletalskega topništva pod poveljstvom generalnega polkovnika viteza Greima, so v loku pri Orlu izvojevali materialno bitko največjega obsega proti koncentraciji 12 sovjetskih armaid. Tem ni uspelo, da bi prodrle skozi nemško fronto. Ob junaškem odporu naših čet so se vsi sovražni napadi izjalovili.
Izgube sovražnika so zelo visoke. Ujetih je bilo nad 11^000 ujetnikov, uničenih 5114 oklopnih vozil in 854 topov, sestreljenih pa 2119 letal. V tej veliki obrambni bitki so se posebno odlikovale 6. rensko -festfalska. 31. dolnje - saška, 36. pehotna rensko - palatinska, 10. oklopna spodnje -badenska - gornje palatinska, četrta oklopna mensko - badenska, 78. zapadno bavarska napadalna motorizirana divizija.
Finsko vojno poročile
Helsinki, 3. sept. s. Finsko vrhovno poveljstvo poroča: V zadnjih 24 urah so bombniki uspešno zadeli železniške naprave za sovjetskimi vojnimi črtami in so med drugim pognali v zrak neki viadukt s protiletalskimi baterijami, ki so ga ščitile. Na kopnih bojiščih ni nič novega.
Sovjetska ofenziva je dosegla svoj višek
Sovražnik si ni nikjer priboril važnejših uspehov
Berlin, 2. sept. V sedanji fazi vojnih operacij na vzhodni fronti, piše vojaški so-trudnik nekega menakovskega lista, se ne smemo dati motiti po podrobnosti:!. Moramo namesto tega gledati celotno slike položaja ter opustiti vse. kar ima epizodni značaj. Ako na ta način presojamo položaj dobimo naslednje zaključke:
1.	Sovjetoka ofenziva ni dosegla obsega toliko obetanega valjarja, čeprav je nedvomno že prišla do svojega vrhunca.
2.	Tudi to fazo obeležuje izvestna stalnost. Na vsak način se ne more govoriti o premikalni vojni.
3.	Vsaka opasnost obkolitve je odstranjena. Nemcem se je posrečilo tudi v izredno težkih okoliščinah ločiti se od lepri-jatelja ter pustiti strateško praznino, ki je aadostna, da onemogoča sovražniku dosego res važnih uspehov.
4.	Tudi na odseku pri Taganrogu ni prišlo do uničevalne bitke, niti v še tako majhnem obsegu. Glavnina nekaterih odrezanih enot se je lahko rešila deloma po kopnem, deloma po morju.
5.	Središče borbe je in ostane na južnem odseku, če kje, bd Rusi lahko tu dosegli važne uspehe, namreč obkolitev nemških čet, ki operirajo v Doneški kotlini. Ravno zato so Nemci osvojili taktiko elastične obrambe v skladu z zahtevami strateške realnosti.
V splošnem je zaključek ta, da je dovolj razlogov za popolno zaupanje tudi v pogledu manjših dogodkov. Ena stvar pa je vsekakor gotova, to je, da se sovražniku ne bo posrečilo prodreti v glavne utrdbe evropske trdnjave. (Ultime notizie.)
Odlikovanje hrabrih Berfinčanov in Berlinčank
Berlin, 2. sept. s. Minister dr. Gobbels je v svojstvu berlinskega pokrajinskega vodje odlikoval z vojnim zaslužnim križem prvega razreda z meči 58 Berlinča-rvov in Berlinčank raznega poklicnega in socialnega položaja, ki so se izkazali v noči na 24. avgust z junaškim zadržanjem med terorističnim napadom angleškega letalstva. Minister je tolmačil hvaležnost prebivalstva za življenja in premoženje, ki so ga ti hrabri ljudje rešili.
40.000 poletov ene same letalske jate
Berlin, 2. sept. s. Nemška poluradna agencija javlja, da je nemška letalska jata pod poveljstvom podpolkovnika Litzman-na, ki operira na vzhodni fronti, te dni dovršila svoj 40.000 polet.
Zmagovita pomorska bitka pred Dunkerquom
Berlin, 2. sept. s. Preteklo noč je prišlo pred Dunkerquom do spopada med nemškimi pomorskimi silami in skupino angleških motornih torpednih čolnov. Po prvih udarcih si sovražne edinice dolgo niso upale več napasti nemških konvojev na tem področju. Odtegnile so se preciznim strelom nemških topov in pobegnile, zaščitene z umetno meglo.
Orjaški peklenski stroj v gibraltarski smodnišnici
Tanger, 3. sept. s. Na nekem hodniku največje smodnišnice v Gibraltarju so našli ogromno bombo z aparatom za tempiranje. Preiskava je ugotovila, da bi bomba že čez pol ure eksplodirala, če pa bi eksplodirala, bi pognala v zrak smodnišnico in pol gibraltarske trdnjave. Peklenski stroj so odkrili zaradi izdaje nekega delavca, udeleženega pri komplotu, ki je pripravil atentat. Zdi se, da se je zadnji hip ustrašil. nekateri pa tudi mislijo, da je izdal to-varše, ker je pričakoval visoko nagrado. V potrditev te govorice navajajo okoliščino, da so oblasti v trdnjavi dovolile izdajalcu privilegij, da sme neprekinjeno bivati v Gibraltarju, kakor tudi to, da ga sme obiskati njegova družina enkrat na teden, kar je sicer prepovedano vsakemu drugemu. Doslej so aretirali 38 delavcev iz La Linee in Algecirasa, ki so že dolgo delali v trdnjavi, da bi ugotovili krivce.
Eksplozija v
Stockholm, 3. sept. s. Strašna eksplozija se je pripetila v neki tvornici za lušče-nje olja v Karlshammu na švedskem. 20 delavcev je bilo ranjenih, dva pa mrtva. Neznani so vzroki eksplozije.
Varnostni ukrepi na Portugalskem
Lizbona, 3. sept. s. Nocoj je bilo objavljeno oficiczno poročilo iz predsedstva vlade, v katerem se v zvezi z nedavnimi vojaškimi ukrepi na Portugalskem ugotavljajo neke podrobnosti, da bi se preprečila ugibanja in alarmantne govorice v državi in v inozemstvu. Poročilo pravi predvsem, da so poslednje nabave vojnega gradiva v znatnih količinah omogočile ministrstvu vojne in mornarice, da uspešneje kakor doslej poskrbi za vojaško obrambo. Proti koncu septembra in v oktobru bodo že mo. goči skupni manevri za razvrstitev kadrov in izvežbanje čet. Istočasno se bodo izvršile vežbe civilne in vojaške obrambe v vsej državi pod vodstvom portugalske legije in drugih organizmov.
četudi je mogoče predvidevati, pravi dalje vladno sporočilo, da se položaj Pcrtugal. ske glede vojne ne bo spremenil, so sedanje mednarodne prilike in z njimi zvezane nevarnosti tolikšne, da narekujejo narodom večjo resnost in vladam večjo skrb-not pri razvijanju nj'hovih obrambnih priprav, ki bi se mogle pokazati potrebne tako proti zunanjim sovražnikom, kakor proti notranjim činiteljem, ki bi skrivaj Skušali narod razkrojiti. Razen tega se potreba po ojačenju obrambe vsiljuje tudi za to, da bi se povečale garnizije v portugalskih kolonijah spričo približevanja bojišč k tem področjem.
Predvsem pa se čuti potreba- da se izmenjajo oddelki, ki čuvajo portugalska prekomorska ozemlja.
Poročilo naposled ugotavlja, da je treba vojaštee pokrete, kakor ae sedaj
pojavljajo v državi, aa povsem naravne v času, v katerem se vrše, in da se zato nI treba neupravičeno bati, še manj pa se prepuščati neodgovornim lahkomiselno, stim. Portugalska vlada smatra, da nalaga splošni mednarodni položaj, ki je tudi Portugalski vsilil omejitve in ji pripravil večje ali manjše težave, kar največjo resnost portugalskemu narodu, ki ga zafco vlada poz va k poživljenjemu delu, k redu in k duhevni strnjenosti in trdnosti.
Lizbona, 3. sept. s. V okviru uradnih ukrepov, kj se nanašajo na portugalske kolonije, katere so predmet posebno čuječe pozornosti vlade, opozarjajo v tukajšnjih krogih na imenovanje novega guvernerja Angole v osebi ladijskega kapitana Vasca Lopeza Al vesa in imenovanje guvernerja kapverdskega otoka v osebi fregatnega kapitana Joseja de Piguešreda.
Uspešna očiščevalna akcQa v črni gori
Berlin, 2. sept. s. Mednarodni obveščevalni urad poroča, da je bila na črnogorskem področju z odločilnimi uspehi zaključena vrsta očiščevalnih akcij nemških varnostnih čet. ki so delovale v sporazumu z italijanskimi skupinami. Z uspehom, katerega je zagotovilo sodelovanje med okupacijskimi četami in krajevnimi silami, je bilo pacificirano obširno ozemlje. Med operacijami je padlo 650 odmetnkov, 800 jih je pa bilo ujetih. Varnostne čete so ujete tudi dva angleška agitatorja.
Kronika
*	Smrt admirala Ciana. Nenadno je umrl med avtomobilsko vožnjo iz La S^ezae v Livorno admiral Arlur Ciano, bivši nacionalni svetnik.
*	Smrt vitezov železnega križa. Nemški listi poročajo, da se je smrtno ponesiečil nadporočnik Rudolf SchUtze, vodja letala v vrcmensko-opasevalnem oddelku. Schiitze je bil prvi letalec tega oddelka, odlikovan z viteškim križcem železnega križa. — Na vzhodni fronti je padci poročnik Heinrich Hofemeier. ki ga je doletela smrt po 95. let leki zmagi, hofemeier je bil cdl.kovan z viteškim križcem železnega križa.
*	1'Kinjcae inozemske fc!e v Egiptu. Egiptovska vlada je sklenila, aa v bodoče ne bo dovolila šol, ki jih vzdržujejo vei&ka združenja in redovi ali pa dajejo sredstva zanje duige države. V egiptovskih mestih je bilo izredno mnogo italijanskih in francoskih šol, v katere so pošiljale svoje otroke tudi egiptovske družine.
*	V ledeniško razpoko sta padla 32 letni Frar.c Briickner iz Momkovcga in njegova žena Marija. Vzpela sta se na Veliki Ldffler in na povratku se jima je zgod la nesreča. Mcž je potegn 1 pri p-dcu ženo za seboj. Toda žena se je kmaiu rešila iz le. uenega brezna skoraj nepoškodovana, nakar je sama spravila moža nezavestnega iz lazpcke. Nato je dolgo tavala do plan nske koče. ocl koder so tako., hiteli reševalci na pomoč, vendar so našli Brticknerja že mrtvegi.
*	I>v na škorpijone. Iz Turčije poročajo,. da so v an.tolskem mestu Madrinu v teku enega meseca ujeli 14.974 ž^vih škorpijonov. Njihov strup bodo uporab li za izdelovanje različnih serumov.
*	Po 3(> urah rešen letalec. Iz Berlina poročajo, da so na Sredozemskem morju rešili nekega nemškega lovskega letalca ki so ga že 36 ur pogrešali. Ves ta čas seje letalec obdržal m vodi aa svojem malem gumijastem čolnu.
*	Prosta prodaja moke in kruha v Turčiji. Po poročilih turških listov je pričakovati v kratkem proste prodaje moke in kruha. Seveda bodo za moko in kruh določene tudi najvišje prodajne cene.
*	Kanonizacvja blažene Marjete Ogrske. Papež Pij XII. je odobril postopek za kano_ nizacijo Blažene Marjete Ogrske. Blažena Marjeta Ogrska je bila hčerka kralja Bele IV. Kanonizacija ne bo proglašena v tradicionalni obliki v vatikanski baziliki, temveč s posebno papeževo bulo.
*	Smrtno ponesrečen starček. V Triestu je na. uilei padel Tlletni Alojz Spacal. Zlomil si je desno nogo in dobil tudi notranje poškodbe, tako da je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl.
Prodaja mesa na odrezek
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča. aa bodo v soboto 4. septembra t. 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »810« živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani za mesec september 100 gramov govejega mesa.
Delitev se bo pričela ob 7. uri.
★
Rasddlevaaj« krompirja
Prehranjevalni zavod sporoča potrošnikom. da bodo lahko dobili od 4. do 7. t. m. na odrezek 806 navadne septembrsKe živilske nakaznice po 1 kg krompirja in sicer pri naslednjih tvrdkah: Zadruga državnih uslužbencev, Delavska zadruga na Viču. šarabon. Smrkolj in Kmetijska zadruga.
*
u— Nov grob. Za vedno je zapustila svojce soproga tapetniškega mojstra ga. Ivana Klopča ver jeva, po rodu Mokorelova. K večnemu počitku bodo blago pokojnico spremili v soboto ob 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Devetdnevniea se je začela včeraj po vseh ljubljanskih cerkvah in bo trajala do sobote 11. t. m. Verski obredi in molitve bodo ob običajnih večernih urah.
u— 71 lir velja na tramvaju izstopanje pri zadnjih in vstopanje pri sprednjih vratih. Napisi, tramvajski uslužbenci in opozorila v rstih potnike neprestano opozarjajo na strogi predpis, da je vstopanje v tramvajske vozove dovoljeno samo pri zadnjih vratih, izstopanje pa samo pri sprednjih. Kdor se proti temu predpisu pregreši, ga mora sprevodnik legitimirati in naznaniti upravi cestne železnice, ki ga prijavi kr. kvesturi. Na kr kvesturi je sleherni nedisciplinirani potnik kaznovan z najmanj 50 L, poleg tega mora plačati 16 L kolkov in pristojbin, že prej v vozu pa mora vaskdo sprevodniku plačati 5 L globe za napačno vstopanje ali izstopanje. Dosti je bilo že kaznovanih in so svojo nediscipliniranost zato obžalovali. Zato se vsi opozarjajo, da ima tramvajsko uslužbenstvo najstrožje naroČilo, naj vsakega, ki se ne ravna po predpisih, takoj legitimira,
u— Dodatne živilske nakaznice za delavce. Za mesec september bo ljubljanski mestni preskr-bovalni urad začel deliti dodatne živilske nakaznice za težake po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v ponedeljek 6. t. m. številke 1 do 100, v torek št. 101 do 200, v sredo št. 201 do 300, v četrtek št. 301 do 400, v petek št. 401 do 500, v soboto št. 501 do 600, v ponedeljek št. 601 do 700, v torek št. 701 do 800, v sredo št. 801 do 900. v četrtek št. 901 do 1000, v petek št. 1001 do 1100 in v soboto, 18. sept. št. 1101 do -200. — V ta namen posluje urad vsak dan od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure v sobi štev. 3 , X. nadstropja palače Bata.
u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča učence tega zavoda, da se bodo izpiti v jesenskem roku vršili od 13. do 30. septembra Natančni razpored je objavljen na razglasni deski v pritlični avli. — Vpisovanje za šolsko leto 1943-44 pa bo v tem-le redu: Dne 2. oktobra od 8. do 11. ure za učence IX. do VIII. razreda. 4. oktobra od 8. do 11. ure za učence, ki vstopijo v I. razred. 5. oktobra od 8. do 11. ure za učence tujih zavodov ln za zamudnike.
u— Ravnateljstvo šole Glasbene Matice opozarja starše, ki so vDisali svojce na šolo Glasbene Matice, da se vrši v ponedeljek, dne 6. t. m. dodelitev k posameznim učiteljem in takoj nato določitev urnika. Zato naj se zbero vsi vpisani gojenci v ponedeljek popoldne, ln sicer gojenci, ki so vpisani za klavir ob 3. popoldne, gojenci violine ob 4. popoldne, gojenci solopetja in ostalih orkestralnih instrumentov ob pol 5. popoldne. vsi v Hubadovl pevski dvorani. Urnik teoretičnih predmetov, predvsem splošne glasbene teorije in mladinskega petja je nabit v veži poslopja. Pisarna sprelema gojence danes ves dan in v ponedeljek dopoldne. Redni pouk se prične v torek, dne 7. t. m.
Zbirka »DOBRA KNJIGA"
izda vsak mesec en roman. Knjige Izhajajo sredi meseca in so na razpolago v dveh izdajah, v broširani ln vezani. Po znatno znižani ceni dobJ romane DK, kdor se na zbirko naroči. — Naročnina se lahko plačuje mesečno in znaša na mesec, torej za eno knjigo:
a)	za naročnike »Jutra«, »Slovenskega Naroda« in »Domovine« 10 Ur za broširano in 20 lir za vezano izdajo;
b)	za ostale naročnike 11 Ur za broširano In 22 lir za vezano izdajo.
Naročnike sprejema uprava »Jutra« in »Slovenskega Naroda« v LJubljani. Puccinijeva 5
oziroma ravnatelj.^vo za javni red in varnost v r obenem pi.meru re bodo izdali takih dovoljenj. Pravico javnega nabiranja v dobredelne nan^no ima sa.«io »Pomcč« in hrvatski Rdeči ki ž.
Teden Rdečega križa. V dneh od 3. 'Jo 9. cktobra bo v Zagrebu teden Rdečega križa.
Za red na zagrebškem tramvaju je policija vneto na delu. Stražniki ustavljajo vozove električne cestne železnice kar med vožnjo in zapišejo imena potnikov, ki se obešajo po stopnicah. Kazni so stroge in s!cer od 100 do 6000 kun v denarju ter cd 12 ur do 30 dni zapora.
Umrljivost v Zagrebu. Predzadnji teden je umrlo v Zagrebu 69 ljudi. Največ smrt. nih žrtev jc zahteval črevesn'. katar in sicer 13, za jetiko je umrlo 11 oseb. za rakom 8, zaradi bolezni srca 6. zaradi vnetja možganske mrene 4, prav toliko zaradi starostne oslabelosti in zaradi zapeke črev. Manj smrtnih žrtev so zahtevalo druge bolezni.
Poroka Branka Spoljarja, Pred dnevi se je v Zagrebu poročil znani gledališki in filmski umetnik Branko špoljar z gdč. Miro Heinztovo. Pcr;ki so pr sostvovali številni gledališki in filmski umetniki in je bila tudi film&na za zvočni tednk.
Prepoved preobremenjevanja železniških vagonov. S takojšnjo veljavnostjo je bilo tudi na Hrvatskem prepovedano preobre-menjevanje železniških vagonov za 2000 kg.
Pomoč dubr°vniškim ribičem. Kakor cmo že poročali, je bila pred kratkim v Dubrovniku ustanovljena ribarska zadruga. Zdaj poročajo hrvatski listi, da je novoustanovljeni zadrugi ministrstvo za narodno gospodarstvo poslalo veliko ribiško mrežo, imenovano »tunjara«. Mreža tehta 600 kg in 3e lahko z njo vlovi do 5 vagonov rib.
Ureditev Drave pri Varaždinu. V kratkem bo končana regulacija Drave pri Va-raždmu. Obala bo urejena v dolžini 1500 m. Za ta dela je bilo potrošenih nad 3 milijone kun.
Tramvaj in avto sta se zaletela. Na križišču Jurišičeve in Draškovičeve ulice v Zagrebu sta se pred dnevi zaletela poštni tovorni avtomobil in tramvaj K sreči ni prišlo do hujše nesreče, ker sta oba voznika hitro zavrla vozove. Promet se je začel. po nekaj mtmutah spet redno odvijati.
želve izvažajo v Nemčijo, Graski dnevnik objavlja poročilo Hcrsta Eergerja iz Berlina, v katerem opisuje obratovanje v neki tamošnji tvornici za konserviianje rib. Blago dovažajo tudi iz jugovzhodnih dežel. Iz Hrvatske prihaja za predelavo velika kc-ličina želv, Turčija pa pošilja tune.
Iz Srbije
Srbski kmetje in delavci v Ukrajini. Ministrski predsednik Milan Nedič je sprejel skupino srbskih kmetov in delavcev- ki so šli na daljše potovanje po Ukrajini, da se prepričajo o tamošnjih življenjskih pr'li. kah. Odhajajoče je nagovoril s ternile be-
ititifiiiiifiinmtuiHiimniiniitmiiiiitmn nniinniiiiiitm»mttHui»iiniKiijnmiiiiHitiimiMimmiiniminmmi»iTi<irat
ANGELIKA
MEDICIN ALNl ape RITI V LIKER MEDIC1NALNO VINO
SE DOBI V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH
|H)|]|lSI|lifUlfHilitl]ISIIIIltlffIiilUilIlilltHilfUltllitlIlllIliiUilBii1filXlltIftIHIIf* lllll!l!llillllllilll!HlllllllllllilllllW
u— V petek, dne 10. t. m. bo ob 19. url v
mali lilharmonični dvorani nastop gojencev pevske šole prof. Miloia Brišnita. Nastopili bodo trije njegovi gojenci ter peti pesmi ln operne arije. Natančni spored priobčimo jutri, na nastop gojencev pevskega pedagoga opozarjamo. Spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Učite se strojepisja: Novi eno-, dvo-, trimesečni tečaji pričenjajo 2.. 3. in 4. septembra. Desetprstni pouk, najmodernejša strojepisnlca. zmerna šolnina! Dopoldanski, popoldanski ali večerni pouk po želji obiskovalcev Priporočljivo tudi diiakomi-injam)! Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15.
u— V Knjigarni Tiskovne zadruge v LJubljani je pravkar izšla Drnga knjiga o Džungli Ru-dyarda Kiplinga v prevodu Jan Baukarta.
u— V počastitev spomina tovariša in prijatelja g. Franceta Arko darujejo gg. Burger, Jaklič in Racč Domu slepih znesek 142 lir.
u— Zahvala. Društvo Dom in Šola ns III. moški realni gimnaziji v Ljubljani se gospodu profesor i u Arku Cirilu najprlsrčneje zahvali, da je daroval v opomin svojemu blagopokojnemu očetu 100 lir za podporo revnim dijakom. Predsednik.
S SuiMltsfega štajerskega
Novi grob°v'. V Mariboru sta umrla 43-letri upokojeni sodn: cficial Franc Pod-boršek in risarieva hčerka Ana Dovečarje. va Na vzhodni fronti so padli strelec Ludvik Lončar iz Celja, pionirski poddesetnik Franc Macele od Sv. Petra pod Sv. Gorami ter nadstrelec Albert Jeza iz Maribora.
V	drugi polovici avgusta so v Mariboru zabeležili 98 rojstev. Spet imajo dečki večino Rodilo se je namreč 50 fantov in 48 deklic. Umrlo je 54 oseb in s-cer 33 moških in 21 žensk Porok je bilo sklenjenih 31. Zanimivo ie. da so se v drugi polovici avgusta spet rodili trije pari dvojčkov. kar je vesela izjema, k; se redkokdaj ponovi.
V	Vitanju in Valdeku so v nedeljo priredili veselo vaško popoldne. Igrala ie godba iz Slovenjega Gradca. Obenem so nabirali za Rdeči križ. — V Ormcžu Bodo U> soboto in nedeljo imeli praznik krajevne skupine. Mariborski dnevnik prinaša daljši članek o Ormožu
V	Selnici ob Dravi je v nedeljo gostovala amaterska gledališka skupina iz Slovenskih Konjic. Dekleta ordotne delovne službe so pela. plesala in predvajala telovadne vale.
V	Brežicah je s 1. septembrom začoia poslovati podružnica socialne zavarovalnice v Mariboru. Vsi v brežiškem okrožju zaposleni zavarovanci morajo delovno uespo-sobnost priglasiti v teku treh dni. Tam se. tudi sprejemajo želje in pritožbe v pogledu sooialrcgd zavarovanja.
V	Št. Vidu pri Ptuju je bilo od IS. do 28. avgusta taborišče v katerem so se mladeniči vežbsli v metoristiki. Od 30 udeležencev jih je 24 opravilo izpit in so prejeli toferške izkaznice.
Nesreče. 29 letni kipar Ciril Slana s Tez-nega je padel pri Slatini-Radencih s kolesa in se poškodoval na obrazu in na levi rogl. 9 letni Henrik Kotnik iz Frama je padel z ckna 4 metre globoko na betonska tla in se hudo pobil na glavi. 36 letni Franc Paukovič iz št. IIja je padel s kolesa in s: zlomil ključnico.
!l!il!
MARCO P O L O
Z Gsressfskega
V Kranju so zborovali krajevni skupinski vodje iz vsega okrožja ter člani okrožnega štaba. Okrožni vodja Kuss je poročal o nalogah v kranjskem okrožju, posamezni krajevni vodje pa so poročali o svojih krajih. V nedeljo dopoldne je pokrajinski prošvetar dr. Pflegerl predaval o politki velesil v sedanji dobi. Nato se je poslov; 1 okrožni vodja kuss, ki mora odrmti k vojakom. Njegov naslednik je dr. Pflegerl
Novi vodja koroškega tiskovnega urada je dr. Lapper, ki ostane še nadalje KoroSki propagandni vodja.
Rudnik v Mežic1, ki spada med najstarejša koroška industrijska podjetja, praznuje letos 75 letnico. Prirejena je b'la velika svečanost, h kateri se ie pripeljal tudi gauleiter dr. Rainer iz Ceiovca. Mežiški rua-irk ima nekatere zelo stare in zveste rudarje. Trije izmed njih so v službi že 40 let, eden čelo 42 let. več kakor 220 rudar jev pa pripada rudniku nacl 25 do 38 iet. Na svečanosti so bili odlikovani: Urban Šimenc za 42 letno službovanje, Franc Muri, Janez Hercog in Ferd-nand Medi za 40-letno službovanje- ostali, ki so v služtn nad 30 let, pa jo dobili diplome. Iz Mežice sc je dr. Rainer s svojim štabom odpeljal v Črno," kjer si je ogledal delavske hiše in bolnišnico.
Vodja narodnosocialističnega motorozl-ranega zbora Ervin Kraus se je v torek popoldne pripeljal v Breze na Vrbskem jezeru. S seboj ie imel večje spremstvo. Ostal je na Koroškem do 3. septembra m si je ogledal različne športne naprave
Iz Hrvatske
Ob Meštrovičevi 601etjiici so nemški listi priobčili daljše članke o življenju in delu kiparja Ivana Meštroviča.
Regulacija Bekijsko-Imotskcga p°lja. Ze pred 5 leti so se začela dela na regulac ji Imotskega polaj. Dela so potem večkrat zastala, letos 1." avgusta pa so spet začeli delati s polno p3ro. Z izsušitvijo Bekrsko-Imotskega polja. Dela so petem večkrat zemlje, kjer se bo lahko pridelalo okoli 1000 vagonov koruze na leto.
Javne zbirke v dobrodelne namene. Hrvatski listi opozarjajo vsa društva, razne odbore in posameznike, naj nikar ne vlagajo prošenj za kakršnokoli javno ralrra-nje v dobredelne namene, ker ministrstva,
sedami: »Najvažnejše za nas jc, da srbski narod ostane pri življenju in aa ga zlobni ljudje ne zapeljejo na slabo pot. Zbati nevarna je boljševiška propaganda, ki naprej in naprej zatrjuje, da v Rus ji tečeta mei in mleko. Vemo, da je gojilo naše ljudstvo vel ko ljubezen do carske Rusije, toča dandanes nima več simpatij za internacionalno deželo. Zveza sovjetskih republik ni več Rusija. Zato vas pošiljam v pokrajine. k' so jih Nemci osvobod il pred boljševiki. želim, da bi na svoje oči videli, kaj so boljševiki v 25 letih naredili iz nekoč ho-gate in sreč'e dežele. Pošiljam vas v Ukrajino, kjer se boste na l'cu mesta prepričali o namišljenem blagostanju, da potem ne boste več vcrjeii beljševišk m agentom.« Odposlanstvo srbskih delavcev in kmeto-' vodi Stevo Klujič.
Odbor za podpiranje družin ujetnikov. Ministrskemu svetu je bU predložen predlog za ustanovitev centralnega odbora, ki naj b' podpiral rodbino v iijem štvu nah.i-jajoč.h se rednikev.
Dve leti Nedičeve vlade. Dr:e 29. avgusta je m nilo dve leti, odkar je arm<iuni general M.lan Neti'č postal preciaeduik srb-skc vlade. V njegovem kabinetu ?o trije generali in en polkovnik. Za obletnico je srbski tisk posvetil daljše članke oocovn-venemu delu Nedičeve vlade.
RADIO LJUBLJANA
SOBOTA, 4. SEPTEMBRA 19-13 7.30 Operna glasba. — b.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 11.50 Pol ure za vojaka. — 12.20 Piosče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — U.43 Peiaiu in napevi. - U.OO Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. - 13.20 Nove plošče Cetra. — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Operetna glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 17.15 Orkester vodi dirigent PetlimiU). - 17.45 Pisana glasba -18.00 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini. - 19.45 Plošče. -20.00 Posebna oddaja za Sicilijo. — 20.30 Napoved časa — Poročila v Italijanščini. — 20.45 Simfonični koncert vodi dirigent Ferrcro — V odmoru: Pisana glasba - 22.00 Lahka glasba na ploščah. — 22.15 Izbor napevov iz operet -Orkester vodi dirigent Petralia. — 22.45 Orkester Cetra vodi dirigent Barzi-za. — V odmoru: (23.00) Poročila v italijanščini.
Emilio Salgari:
52
Vsi so se vrnili v taborišče ob pečini ln sedli pod visoke pinijevce, ki so ob njih znožju rasle prekrasne rumene koreopside s škrlatnim dnom, pisane anemone in divje vijolice.	«
Nabrali so suhega lesa, zakurili ogenj in spekli ribe, ki sta jih bila Carmaux in črnec prinesla iz crlovega gnezda.
»Upam, da ne mislimo tukaj večno čakati rešilne ladje,« je rekel Carmaux, ko so se najedli. »Kaj menite, kapitan?«
»Tu ni nobene možnosti rešitve,« je odvrnil Ventimiljski. »Vem pa, da čas'h prihajajo v zaliv Poncea de Leona kubanski ribiči, kadar love morske krave. Gledati moramo, da pridemo tja, in tam bomo čakali!«
»Dvomim, da bi ribiči marali vzeti flibustirje s seboj?« je oporekel Carmaux. »Ce nas pa vzamejo, nas bodo predali oblastem
v Havani in Matanzasu!«
»Kdo nas more takoj spoznati, da smo flibustirji? Vsi govorimo dobro španski in se lahko izdamo za španske brodolomce!«
»Kaj pa, če bi si rajši zgradili splav iz naplavljenih deska in se odpravili iskat ,Folgore'?« je nasvetoval Stiller. »Morda je nasedla pri Pinijevih otokih!«
Ventimiljski je žalostno zmajal z glavo.
»Vihar jo je gotovo zanesel na Atlantsko morje! Valovi so jo nemara že pogoltnili!«
Vzdlhnil je. »Moj sovražnik je mrtev!« je nadaljeval. »Toda koliko žrtev me stane njegov pogin! Morganovi in moji ljudje so
vredni tisočkrat toliko kakor življenje tesra izdajalca! ... Ne govorimo več o ladji! Pustite, da se mi prej zaceli rana!«
»Ali je zal'v Poncea de Leona daleč odtod?« je vprašal Carmaux.
»V kakih dvanajstih dneh smo lahko tam!«
»In ni nevarnosti, da bi padli Indijancem v roke?«
»Celo srečal bi jih rad, Čeprav so baje zelo okrutni!« ie rekel kapitan. Si mar pozabil, kaj mi je pravil Flamec Sandorf? Da se je ladja, na kateri je bila Honorata van Gould, ponesrečila ob tej obali!... Videli bomo, al' je govoril Sandorf resnico! Nerad bi zapustil te kraje, preden zadobim gotovost o tem!«
Ventimiljski ni mogel več brzdati svoje razburjenosti. Naglo je vstal, da bi jo skril tovarišem, in hodil ob bregu sem ter tia. dokler se ni nemir v njegovi notranjščini polegel.
»še vedno jo ljubi!« je Carmaux šepnil prijatelju. t>Od tiste usodne noči, ko jo je v čolnu prepustil valovom, je ves izpreme-njen!«
Gusar je znova stopil k njim In kratko ukazal:
»Odpravimo se pri tej priči na pot!«
Mornarji so prijeli za svoje grčave palice. Vzeli so si tudi nekaj preostalih sadov, da bi jim tolažili žejo, če ne bi našli pitne vode, kapitan pa je ta čas pogledal na zlati kompas, "ki ga je na verižici nosil ob strani. Ko je dognal smer, ki jo morajo ubrati, so krenili dalje.
Velik smrekov in jesenov gozd se je širil
Produkcija igralskega
Vzgoja igralskega naraščaja je pri nas na dobri poti. Dve instituciji: Glasbena akademija in šola Glasbene Matice sta ustanovni posebne oddelke za drambko umetnost in dva naša vodilna režiserja. Ciril Debevec na Gl«>bcni akademiji in prof. O. Se9t na šoli Glasbene Mat cc. sta zastavila za vzgojo :gral-skega naraščaja svoje znanje in dolgoletno izkušenost. Ob koncu prejšnje sezone >mo mo gli spoznati na javni produkciji sadove vzgojnega dela v šoli Cir la Debevca. v četrtek pa nam je pokazala svoje gcjencc šola O. Šesta.
Produkcija gojencev dcklamacije na šol: Glasbene Matice jc napolnila Frančiškansko dvorano malone do zadnjega prostora in občinstvo je z očitno pozornostjo 6ledilo dobro izbranemu programu ter ni šted lo s priznanjem. Prvi del sporeda jc cbsegal deklamacije Prešernovih. Golicvih in Cankarjevih pesmi ter prevodov V. Hugoja, H. Heineja in Goetheja. Nastopili so C ril Pfeifer, Ivica Bric. Igor Pelan. Draga Mohorič. Danica Jurca, Magda Rebcmik. Vinke Podgoršek, Marija Zupančič, Vika Gril in Ladko Korošec. Deklamacije so bile v splošnem prav učinkov te, nekatere bolj zaradi vsebne, druge pa zlasti zaradi prikupnega glasu, dobrega, neprisiljenega pr^dnašanja n čustvene toplote nekaterih sodelavcev.
V	drugem delu prireditve smo videli prizor iz drugega dejanja Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflerjanski« z Iv'co Bričevo kot Ja-cinto in Cir lom Pfeiferjcm v vlogi Petra ter prizor iz Zupančičeve »Veronike Desenižke« z Marijo Zupančičevo v vlegi Veronike in Vinka Podgorška v \iogi Bonaventure. Tako so mogli nekateri gojenci pokazati tudi v igri, preiti od besede k igranju in doživljanju; če upoštevamo začetništvo, je treba pr znati, da so sodelujoči obvladovali vse elemente igranja, pokazali nekatere, raven navadnega ama-terstva presegajoče igralske nastavke, vendar v celoti taki odlomki niso mogli dati kaj več kot dobro ilustracijo smotrnega šolskega štu-d ja. To velja tudi za tretji del prireditve, ki je obsegal dva večja odlomka iz Zupančičeve prepesnitve Rostandovega »Cvrana de Ber-geraca«. v katerih sta nastopili kot Roksana Marija Župančič in Vika Gri', kot Cyrano Vladko Korošec in Vinko Podgoršek, kot grof Guiche Podgoršek n Korošec, kot kapucin Fgor Pelan i. dr. Naj bi bil sedanji nastop ser delujočim vzpodbuda k nadaljnjemu študiju, k; bo trajno uspešen seveda samo tam, kjer sc- dani naravni pogji, obstoječi v vrojeni igral-sk' nadarjenosti, v prikupnem, modulacije zmožnem glasu i. t. d
V	splošnem sta produkciji dveh slovenskih igralskih šol pokazali, da si igralsko nadarjeni mladi ljudje lahko pridobe tudi pri nss trdno strokovno zobrazbo. Lahko bi rekli, da se v šoli prof. C. Debevca opaža znanstveno smotrno delo. sistem, ki ima očiten pečat Debev-čeve intelektualno in umetn ško močne osebnosti. šola prof. O. Šesta pa nadaljuje na tra-eFcionalni osnov', v duhu nekakega estetskega eklckticizma. uvažujoč predvsem izkušenost, neposrednost, improvizacijo, pri čemer doseza — pri res nadarjenih gojencih — nesporne uspehe, k" so v čast našemu priznanemu in zaslužnemu režiserju prof. O. Šcstu.
GOSPODARSTVO
-	Iz italijanskega gospodarstva. Znana lesna
industrijska družba Feltrinelli v Milanu bo za leto 1942 pri čistem dobičku 6.2 milijona lir Izplačala 7'« dividende na glavnico v višini 35 milijonov lir.
-	lTkinjenje kartelov v Nemčiji. V zadnjih tednih je bilo v Nemčiji praktično razčiščenje vprašanja nadaljnjega obstoja kartelov. Rezultat tega razčiščenja je sedaj ta. da je bilo od 2200 kartelov ukinjenih okrog 90*^:. tako da bo ostalo le okrog 220 kartelov. Do ukinjenja Je moralo priti v okviru ureditve celotne proizvodnje. Dirigiranje proizvodnje se je v zadnjih letih znatno izpopolnilo in ni bilo več v skladu s splošnimi načeli splošne proizvodnje, da se del proizvodnje še vedno urejuje preko kartelov. Funkcije dosedanjih kartelov prevzamejo gospodarske organizacije, ki bodo tudi bolj upoštevale interes splošnostl in potrošnikov. V glavnem bodo r.adalie obstojali mednarodni karteli. prav tako prodajni .-indikatl. Vendar bodo obstoječi kar-teii v bodoče poslovali kot pomožni organi so-spodarskib organizacij Z ukinjeniem kartelov bodo doseženi tudi znatni prihranki pri zaposlitvi delovnih moči Do«le1 Je bilo v ksrtelnlh orcanlTiacIlih zaposlenih nič mani kakor 12.000 oseb. medtem ko zaposlujejo vse ttosDOdarske or-ganizafii«? v Nemčill skupat 1p "000 do 8000 oseb
Umrla nam je naša ljubljena soproga. mama, stara mama, sestra, Leta, svakinja in tašča, gospa
Ivana Klopčaver
rojena Mokorel soproga tapetniškega mojstra
dne 2. septembra 1943, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb blage pokojn'ce bo v soboto, dne 4. septembra 1943 ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu.
Ljubljana. Leže, Tržič, 2. IX. 1943. ŽALliJOCI SORODNIKI
V septembru oblranro jesensko sadje
Kakor na vrtu, tako se tudi v sadovnjaka opaža nastopanje jeseni. Poletna dela s sadnim drevjem se bližajo h koncu. Rast drevja ponehava kakor rast skoro V9eh drugih, rastlin. Za sadjarja nastopa najprijetnejša doba: večina jabolk bo v tem mesecu godna za obiranje in spravljanje. Letos sicer ne bo zadovoljstvo sadjarjev popolno, ker je povprečna sadna letina dokaj slabša od lanske, vendar bo pridelek, kjer ga ni prizadela toča. še vedno zadovoljiv. Nedvomno bo imelo letos sadje boljšo ceno kakor lani.
Kakor vedno mora sadjar tudi ta mesec skrbno oprezovati za raznimi sadnimi škodljivci. žuželke sc že pripravljajo na prezi-movanje. Iz črvivih sadov, ki leže po tleh pod sadnim drevjem, se plazijo rejene ličinke, ki iščejo primerno zimsko zavetje. Crvivo in gnilo sadje prenaša klice bolemi in škodljivce na zdravo sadje.
Kar ne napravi škode žival, je mnogokrat povzroči človek. Neredko vidimo še dane*, kako domači otroci zbijajo sadje z drevja t dolgimi palicami. Udarjen sad pade na tla. napol razbit, za njim pa leti vsepolno listja, in celih vejic. Drugi zopet se poslužujejo' kamenja. Tudi ti napravijo na sadnem drevju več škode kakor imajo sami koristi. Pogosto škoduje svojemu drevju tudi sadjar sam. Ko gre obirat zrelo sadje, spleza na drevo v okovanih čevljih in lomi veje, rodni les, trga listje in zbija sad, ki se pri padcu obtolče ter je neprimeren za shrambo.
Vse to so napake, ki nastopa organizirano sadjarstvo proti njim že od vsega začetka pokreta. še vedno niso popolnoma iztreb-ljene. V sedanjem času jih je opaziti celo-pogosteje, kar pač moramo pripisati času in razmeram. Ni do'go tega, kar smo videli na ljubljanskem trgu neko kmetico, ki j« pripeljala zvrhano poln voziček obtolčene. ga sadja. Res je bilo kmalu razrodano. ker je danes veliko povpraševanje po sadju in pokupijo meščani vse. kar dobijo. Ob malo večjem dovozu pa bi se taka malomarnost in površnost gotovo maščevala.
če želimo, da nam bo sadje primerno zaleglo in vrglo denar, ki ga je vredno, ga moramo obrati zelo skrbno. Sedaj zoreče srdje lahko spravimo za mnogo daljšo dobo, kakor smo mogli spraviti poletno. Začeti moramo o pravem Cosu Hruške ;r. jabolka, ki jih hočemo spraviti, moramo cbrati preden pco<-lnoma dozore. čcšplje m slive, ki UoJc č!e na pot movajo biti o"a trganju zrele z rapeto kižo. Za kuho so boljše tiste, ki so na drevju čim dalj.
Gnitje -sadja bomo preprečili, če ga bomo spravljali ob lepem, suhem vremenu. Otresli in s prekljo bomo zbili samo sad. ki ga bomo takoj uporabili ali ki ga drugače ne dosežemo. Namizno sadje moramo na vsak način obrati. Zato so potrebne primerne lestve, obirači in razne iiosode. Kdor gre na drevo, naj bo bos ali pa v nogavicah. Sad odtrgamo vedno s peci jem. Sad brez peclja je vedno manj vreden. Najlažje bomo sad utrgali pravilno, če bomo jabolka malo zasukali, hruške pa nagnili navzgor.
Kakor pri trganju moremo paziti na sad_ je tudi kasneje. Ne smemo ga pretresati iz posode v posodo, kakor bi imeli opravka z orehi. Pri takem proslavljanju se sadje poškoduje in je manj vredno, ker se okvare, poznajo. Občutljiva so zlasti nekatera jabolka.
Končno je važno, da zimsko sadje ne trgamo prezgodaj. Zimsko sadje naj bo na drevju čim dalj jc mogoče. Zimsko srdje je običajno godno za spravljanje šele v začetku oktobra.
Kar ne bomo sadja prodali ali ga sprotf porabili doma. ga namenimo nekaj za sadno pijačo, nekaj pa za sušenje. Suho sadje se je že lansko zimo zelo dobro prodajalo, letos bo šlo še hitreje in boljše v denar. Sedaj je čas. da pripravimo shrambe za spravljanje zimskega sadja. Prostore, kjer bomo shranili zimska jabolka pobelimo in zažvepljajmo. Očisltimo vse lesene police, ki jih prezračimo in presušimo na soncu.
Končno mora sadjar sedaj misliti tudi na jesensko saditev mladega sadnega drevja. Zdaj je najprimernejši čas za naročila, posebno še. ker ne vemo, koliko ga bo mogoče letos sploh dobiti. Kdor prej pride, prej melje; ta pregovor bo letos veljal nedvomno tudi za naročila mladega sadnega drevja.
Izšla je
vDOBRA
KNJIGA« za mesec avg;ust: Paul de Kruif.
„B3rci proti smrti"
J poglavjih, ki se čitalo Kakor napet roman. rlS« 3aui de Kruif življenje, delo ln borbo dobrotnikov človeškega rodu ki so žrtvovali vse svoje posobnosti ln sile. včasih tudi svoje zdravje n življenje, v boju proti do takrat neozdravljivim boleznim »Borci proti smrti« so prevedeni ie v skoro vse književne jezike. Slovenski pre-nd te oskrbel znani kirurg in medicinski plsa-tell dr Mirko černtf
pred njimi. Namesto da bi ga presekali, so šli ob njegovem robu. da bi ostali kar moči blizu morja.
Ker je bila obala ravna ln pesek pokrit s halogami, so naglo napredoval:. Tudi marsikaj užitnega so spotoma našli: mnogo lup narjev in zlasti tudi ostrig.
Jate morskih ptičev so kriče frfotale nad peščinami, ne da bi se zmenile za gusarje.
Videl s: ptice plavalke, ki morajo zaradi nesrečne oblike svojega kljuna letati tik nad vodo in potrpežljivo čakati, da jim male ribice same od sebe zaplavajo v odprto žrelo. Potem so bile jate morsk h vranov. velikih kakor kokeši in tako predrznih da so se lotili vsake živali, ki j"m ie prišla naproti. Tudi tropske ptiče so sre-čavali, slamorepce, ker imajo v repu dve dolgi, viseči, slamnim bilkam podobni peresi.
Carmaux je vzdihnil. >Danes se bo težko dokopati do večerje! S temi-le gorjačami vsekako nič ne opravimo!«
Po enourni hoji so prišli brodolomci na obalo, ki jo je prek in prek pokrivala plast halog. Tu se Carmaux ni mogel otresti spomina na morskega vraga.
Ko so šii dalje, jim je jelo pokati pod nogami, kakor da bi se užigali naboji.
jNu, pod temi halogami so menda skrite petarde! Lepa muzika, bogme! Pik!.... Pok! ... Bum!...«
^Potolaži se, Carmaux!« je z nasmeSkom rekel Črni gusar. »Saj so samo mehkužci!«
Bili so mehkužci brez glave, ki jih Je bila plima s plavajočimi halogami vred obilo
naplavila na kopno. Ob razkrajanju se na-p:hujejo in glasno pokajo, če stopaš po njih. Ako se jih dotakneš z rokami, ti povzročajo škeleče opekline.
Zdaj so prišli flibustirji v pa«, nad katerim je letalo mnogo morskih lastovk.
V Carmauxovo vel ko začudenje te ptice niso bežale pred njimi, temveč so se jim celo z glasnim krikom in prhutanjem zaganjale naproti.
Za morske lastovke je namreč značilno, da nikoli ne kažejo strahu. Niti streljanje s puškami jih ne prežene!
Carmaux jih je hotel s svojb gorjačo nekaj pobiti, a vsakikrat je udaril mimo — tolikanj spretne so bile.
»Saj vidiš, da se norčujejo iz tebe!« je smeje se zaklical Stiller.
»Maščeval se bom nad njihovimi gnezdi!«
»Ne trudi se po nepotrebnem, prijatelj,« je rekel Moko. »Le glej, vsa obala je polna jajec!«
Povsod na pesku si videl jamice z dvema ali tremi zelenkastorumenimi, rjavorde-če pikčastimi jajci.
Čeprav so ptiči ogorčeno kričali, so jim jeli flibustirji pleniti gnezda. Sveža jajca so praznili na dušek, stara pa metali v morje. Posebno mnogo jih je zaužil Car-maux, ki si je iz previdnosti napolnil z njimi tudi žepe.
Nato je krenil gusar proti gozdu, kajti obala je zavijala na jug, ovinka okrog: »peščenega polotoka« pa se je hotel ogniti.
«