Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi ul.6/111
SLOVENEC
telefoni nredništva In uprave: 40-01, 404«. 404)3, 40-04, «M)S — Izhaja vaak dan ijntraj razen ponedeljka m dneva po praznika
Čekovni račnn
Ljubljana iievilk« I O.b 50 m 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6.
Prizadevanje Pija XII, za mir
Oh priliki obletnice kronanja papeža Pija XII., ki je bilo 12. marca lanskega leta, se ves svet spominja korakov, nagovorov, okrožnic in diplomatskega prizadevanja sedanjega poglavarja katoliške Cerkve za to, da bi se ohranil in vpostavil mir, pa da bi se, kolikor mogoče, omiljevale vojne grozote. Če bi se vse to delo po vrsti zbralo, bi imeli pravo Belo knjigo, ki Iti pomenila enega najliolj važnih doprinosov k burni zgodovini našega stoletja. Skušajmo zaznamovati vsaj najpomembnejša poglavja iz kronike vsoga dosedanjega delovanja Pija XII. za mirno rešitev evropskih sporov.
Na veliko noč 9. aprila 1939 je sveti oče v svojem govoru v stolnici sv. Petra obžaloval, da j med narodi Evrope ni tistega medsebojnega razumevanja, ki je potrebno za nadaljevanje ])oti človečanskega napredka, da je dana beseda danes izgubila tisti svoj pomen in trdnost, ki je neobhodna podlaga medsebojnega zaupanja, brez katerega ni mogoča ne snovna, ne nravstvena razorožitev,« in je izrazil svojo živo željo po novih razmerah, »ko se bodo upoštevale upravičene koristi vsakega naroda in države, ki se ne bodo branile žrtev za skupni blagor človeške družine, v kateri naj imata nadvlado dobra volja in zgledna zvestoba dani besedi.«
Ko je 2- junija kardinalski zbor čestital papežu za njegov god, je le ta sporočil, katere korake je storil v izredno težkem času za Evropo in kako je opomnil državnike evropskih držav na nevarnost, da bi se mednarodni spori poostrili tako, da bi se končali s krvavim klanjem.
Dne 19. avgusta je papež v Castcl Gan-dolfo, ko so se mu prišli poklonit romarji iz treh beneških provinc, in sicer ob priliki obletnice smrti Pija X., govoril o mirovnem delu tega svetega papeža in dejal: »Od prvega dne našega papeževanja smo poizkusili in storili vse, kar je bilo v naši moči. da odstranimo nevarnost vojne in da sodelujemo pri prizadevanjih za trden mir, ki bi bil naslonjen na pravičnost in bi obvaroval svobodo in čast narodov. Nikakor se nočemo odpovedati vsakemu upanju, da se bo onim, ki se znajo brzdati in so ohranili svojo nepristrnnost, posrečilo. da se izognejo sporu, ki bi gotovo nadkriljeval minulo vojno v strahotnih posledicah gospodarskega uničevanja in opustošenja ter duhovnega propada, še vedno nismo izgubili upanja, da se bodo voditelji narodov v odločilnem trenutku ustrašili prevzeti odgovornost za poziv k orožju.«
Ko so se kljub temu kopičila znamenja, napovedujoča katastrofo, ki je grozila zaradi nemško-poljskega spora, je papež Pij XII. naslovil 24. avgusta radio-poslnnico vsem narodom sveta. Ko je 3t. avgusta, to je 24 ur pred \ korakanjem nemških armad v Poljsko, prišel ros zadnji trenutek, ki je odločil o usodi bodoče Evrope, je sveti oče jjoklicul k sebi jio-slanike Nemčije, Francije, Italije, Poljske in Velike Britanije pri Sveti stolici in jim izročil sledečo brzojavko vsem vladarjem omenjenih držav: »Vatikan, 31. avgusta 1939. Sv. oče noče izgubiti upanja, da bodo tekoča pogajanja prinesla pravično in mirno rešitev, katero ves svet goreče želi in za njo moli. Njegova svetost torej v imenu Boga prosi nemško in poljsko vlado, naj storita vse. da se izogneta kakršnemu koli incidentu in da se vzdržita vsega, kur bi moglo poostriti sedanjo napetost. Vladi Anglije, Francije in Italije pa poživlja papež, da podpreta ta njegov poziv.«
Svet pa ni poslušal glasu pameti in vesti; 1. septembra so nemške čete vkorakale na Poljsko, 3. septembra sta Anglija in Francija Nemčiji napovedali vojno, 15. septembra pa je Rusija na podlagi dogovora z Nemčijo o razdelitvi Poljske zasedla vzhodno Poljsko po hrabrem, a neuspešnem odporu, ko se je istega dne novi belgijski poslanik predstavil svetemu očetu, jc le-ta, obžalujoč, da je prišlo do vojne, izrazil upanje, da bodo vojujoče se države spoštovale mednarodno-pravne določbe in pravila človecanstva in da bodo vsaj prizanašale ne-vojujočemu se prebivalstvu, njegov lastnini in časti ter da bodo človeško ravnale z ujetniki.
Nato je papež razvil živahno delavnost za begunce nesrečnega poljskega naroda. Nasproti novemu litovskemu poslaniku, ki je izročil pa-jiežu dne 18. oktobra svoja poverilna pisma, je opozoril na nevarnost, ki grozi zaradi vojne krščanski kulturi Evrope od brezboštva, ki to vojno hoče izrabiti za svoje namene. Zaradi tega, je rekel papež, je postala skrb za ohranitev kulturne dediščine krščanstva najbolj važno vprašanje za ves omikani svet.
Važen datum je nadalje 27. oktober, ko je izšla prva okrožnica papeža Pija XII., »Summi pontificatus«, v kateri je sv. oče obširno spregovoril o vzrokih vojne in o tistih sredstvih, ki morejo edina vzpostaviti mir in ki so v jirvi vrsti verske in nravstvene prirode. Okrožnica je bila takoj izročena diplomatskemu zboru velesil v Vatikanu. Ko je papež 7. decembra sprejel novega italijanskega poslunika pri Sveti stolici, je obsodil tiste svetovne nazore, ki skušajo razveljaviti prirodno pravo in božje razodetje ter i/.podkopujejo načela pravičnosti in lire/pogojno veljavnih nravstvenih postav, na katerih počiva krščanska družba. Obenem je pohvalil vladarja in voditelja italijanske države, ki sta znala obvarovati Italijo vojnega požara. Dne 24. decembra je imel papež svoj božični nagovor kardinalskemu zboru, v katerem je objavil znanih pet točk, na katerih da inora biti zgrajen bodoči mir: t. pravica vsakega naroda do samostojnega življenja; 2. razorožitev; 3. mednarodne naprave, ki bodo skrbele zu izpolnjevanje pogodb; 4. izpolnitev upravičenih zahtev prikrajšanih narodov in držav; 5. poglobljena zavest odgovornosti pri vladajočih.
Znano je, da to papeževo prizadevanje nikakor ni bilo zaman, ampak da so >e zbrale okoli njega vse sile, ki so ostale izven vojne
Po moskovskem miru
Obrambna zavezniška pogodba med Švedsko, Norveško in Finsko
ilelsiaki, 14. marca. Zunanji minister Tanner je sprejel snoči predstavnike tujega tiska ter naglasil, da se bodo začela takoj pogajanja o sklenitvi nove obrambne pogodbe. Glede tega je že dosežen sporazum s Švedsko in Norveško. Ta pogodba bo vsebovala garncijo mej vseh skandinavskih držav.
Finska bo vložila sedaj vse svoje napore za obnovo države. Sklep o sklenitvi miru 6 Sovjetsko Rusijo je bil sprejet na osnovi politične smeri, ki je izključno zadeva finske vlade, katero je vrhovno poveljništvo finske vojske stalno najvestneje obveščalo o vojaškem položaju. Na vprašanje nekega tujega novinarja, ali je nemška vlada kazala svoje zanimanje v teku vojne za Fineko in da se finsko-6ov-jetski spopad čimpreje konča, je finski zunanji minister odgovoril negativno.
Govor predsednika finske republike
Helsinki, 14. marca. t. Reuter: Predsednik finske republike Kallio je govoril po radiu in izjavil, da mora ves finski narod z zaupanjem zreti v bodočnost. Svoboda finskega naroda in njegove države je ostala nedotaknjena in finska armada je pripravljena, da brani obstoj države.
Nato je dodal, da je sedaj nujno, da sklenejo vse skandinavske države obrambno zvezo. Sosedne države morajo sedaj jasno čutiti, koliko velja zavest skupnosti in to zavest je treba krepiti, ker je bodočnost vseh odvisna od tega.
Švedska bo pogajanja zavlekla
Stockholm, 14. marca. t. Reuter: Tukajšnji mednarodni opazovalci danes največ razpravljajo o tem,
kaj bodo storile Švedska, Norveška in Finska. Vse govori o bližnji sklenitvi obrambne pogodbe med temi tremi državami.
Dosedaj se je najbolj jasno izrazil o tem finski zunanji minister Tanner. V svoji izjavi časnikarjem je poudaril, da veruje v bližnji sklep te pogodbe, i oda njegovi tovariš švedski zunanji minister Giinther v svojem govoru o tem ni bil tako jasen in ni še prav nič napovedal sklenitve take zavezniške pogodbe med tremi skandinavskimi državami.
V	svojem govoru je bil švedski zunanji minister Giinther celo nekoliko rezerviran in se najbrž nalašč ni maral izraziti o vsem tem. To je pa naravno, ker se bo švedska politika morala sedaj le počasi spreminjati.
Pogajanja pod nemškim vodstvom
London, 14. marca. t. Reuter: Po vesteh iz Osla je norveška vlada sprejela v načelu finski predlog, da se naj sklene med tremi skandinavskimi državami zavezniška obrambna pogodba. O tej pogodbi se je namreč govorilo že predno so finski zastopniki odšli na mirovna pogajanja v Moskvo. Ta zavest finskih zastopnikov o bližnji obrambni pogodbi med tremi skandinavskimi državami bi naj bila tudi vplivala r,a potek mirovnih razgovorov v Moskvi.
V	Londonu se pa najbolj vprašujejo, ali bodo vse tri države sklenile pravo zavezn:ško pogodbo in če bodo pogajanja o tem potekala brez vpliva od zunaj. Najbrž bo Nemčija skušala vplivati na potek teh pogajanj. Angleški vladni krogi pričakujejo', da se ta pogajanja ne. bodo razvijala pod nemškim vodstvom, kajti če bi skandinavske države sprejele tako pokroviteljstvo nemške vlade, tedaj bi nehale biti nevtralne in bi naravno prešle popolnoma v nemški politični
okvir. Če bi nemško stališče pri teh pogajanjih zmagalo, tedaj bi zavezniki morali spremeniti svoje stališče do skandinavskih držav.
Švedska vlada v načelu pristala
Stockholm, 14. marca. t. Reuter: Zunanje ministrstvo izjavlja, da je prejelo od tinske .dade predlc>:{ za sklenitev zavezniške obrambne pogodbe Zunanje ministrstvo je odgovorilo finski vladi, da jc švedska vlada pripravljena razpravljali o tem predlogu.
Tudi Norveška pristala
Oslo, 14. marca. AA. DNB: V zvezi z vestmi o sklenitvi obrambne zveze nordijskih držav je norveški zunanji minister Kocht izjavil, da je poslala finska vlada preti dvema dnevoma norveški vladi vprašanje, ali je pripravljena vzeti v pretres možnost za sklenitev obrambno zveze med Norveško, Finsko in Švedsko. Na to vprašanje je norveška vlada pozitivno odgovorila.
Sovjeti že groze
Moskva. 14. marca. t. Reuter: Tukaj izjavljajo, da sovjetska vlada ni proti sklenitvi čiste obrambne zavezniške pogodbe med Švedsko, Norveško in Finsko.
Toda vsak poskus, ki bi hotel to pogodbo usmeriti proti Sovjetski Rusiji, bo za Sovjetsko Rusijo veljal tako. da pogodba ni v skladu s pravkar sklenjeno mirovno pogodbo med Finsko in Sovjetsko Rusijo.
II
in
Finska si je rešila svobodo
ČaSt,f To ugotavlja vet »vet soglasno
Helsinki, 14. marca. Reuter: Finska vjada je izdala proklamacijo finskemu narodu. V proklama-ciji se najprej izraža spoštovanje onim, ki so padli na bojišču. Nato pravi proklamacija:
Vlada je sprejela sklep o ustavitvi sovražnosti in sklenitvi miru zato, ker se zaveda, da bo finski narod na ta način rešen večjih nesreč. S pomočjo naše odlične vojske in našega naroda ter s pomočjo žrtev naše mladine smo ohranili najdragocenejše kar imamo, to je svobodo in našo nacionalno čast.
Zadnje povelje maršala Mannerheima
Helsinki, 14. marca. Reuter: Maršal Mannerheim je počastil včeraj padle finske borce v zadnji dnevni zapovedi, ki je bila snoči prečitana.
Mannerheim ceni finske izgube na 15.000 mož, sovjetske pa na 200.000. Navzlic junaštvu in borbenosti vojske, pravi Mannerheim, je vlada smatrala za primerno skleniti mir.
Naša vojska je bila majhna ter smo bili prisiljeni, pravi Mannerheim graditi obrambne črte in zahtevati pomoč iz inozemstva. Isto tako smo potrebovali strelivo. Po 16 tedenskih srditih borbah stoji finska vojska nasproti sovražniku neporažena in to navzlic temu, da je število sovražnih čet stalno naraščalo. Finski vojaki so morali prenašati ogromne telesne in duševne napore, ker niso imeli časa za oddih.
Maršal Mannerheim se zahvaljuje nato Švedski, Norveški, Angliji in Franciji za pomoč v orožju, strelivu in letalih, brez katerih finske vojne sile gotovo nc bi mogle vzdržati tako dolgo. Toda pomoči v moštvu, na katero je Finska upala, ni nikoli bilo. Samo dva prostovoljska bataljona z liekoliko topništva in letalstva sta prispela pravočasno ter se borila s Finci.
Na koncu svoje naredbe naglaša maršal Mannerheim, da obljubljena pomoč zapadnih velesil ni prispela, ker sta finski sosedi, Švedska in Norveška varovali svojo hišo in nista pustili, da bi šel kdo skozi njo.
Več višjih finskih častnikov odstavljenih
Amsterdam, 14. marca. t. Reuter: List »Telegraf« objavlja vest iz Helsinkov, v kateri pravi, da so včeraj številnim višjim častnikom finske vojske odvzeli poveljniška mesta in jih odpustili iz službe. Ta ukrep je bil v zvezi z odstopom vojnega ministra, ki ni odobril sklepa miru s Sovjetsko Rusijo. Vlada je morala računati, da bodo pristaši vojnega ministra v armadi nastopili proti njej zaradi tega, ker je sklenila tak mir s Sovjetsko Rusijo.
Finsko zastopstvo se je vrnilo iz Moskve
Riga, 14. marca. Člani finske delegacije so prispeli včeraj iz Moskve. Na letališču v Rigi jih je pozdravil finski poslanik Palin. Člani finske delegacije niso izstopili iz letala, temveč so takoj nadaljevali pot.
in želijo pravičnega miru, na čelu jim Amerika, čije predsednik je imenoval svojega stalnega zastopnica pri .>v eti stolici, da stoji papežu v mirovni akciji ua strank
Svinhufvud v Rimu izjavlja
Rim, 14. marca. t. Reuter: Bivši predsednik finske republike Svinhufvud je že drugi dan v Rimu. Danes je sprejel časnikarje in jim izjavil, da njegovo potovanje v Rim ninia nobenega političnega pomena. Prišel je v Italijo čisto zasebno in iz zdravstvenih razlogov.
400.000 Fincev brez strehe
Helsinki, 14. marca. AA. Reuter: Po proračunih strokovnjakov je 400.000 ljudi na Finskem zaradi vojne izgubilo ognjišča.
švedski vojaki se vračajo iz Finske
Stoickholm, 14. marca. AA. Tidningarsnas Te-legrambiro: Poveljstvo švedskega prostovoljskega zbora na Finskem sporoča, da so bili izdani že vsi ukrepi za vrnitev švedskih prostovoljcev iz Finske. Zadnje dni so morali švedski prostovoljci zdržati težki ogenj sovjetskega topništva. Vendar se jim je posrečilo odbiti vse napade sovjetskih čet na desno krilo svojega odseka. Na švedski strani je padlo 12 vojakov, 30 pa jih je bilo. ranjenih. —
Zadnja borba se je bila 10 minut pred ustavitvijo sovražnosti.
Helsinki, 14, marca. AA. DNB: Izve se, da so bili sovjetski pogoji za sklenitev miru predmet razprav na več sejah parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora, ki je dal nato pristanek, da se finska delcgacija v Moskvi pooblasti, da podpise pogodbo za mir. Parlament, ki jc med vojno zasedal izven Helsinkija, bo v kratkem sklican, da bi ratificiral mirovno pogodbo.
250.000 Fincev noče živeti v Sovjetiji
Helsinki, 14. marca. A A. Havas: Preskrbo-valno ministrstvo je izdalo odlok za rekvizicijo vseh tovornih avtomobilov in ostalih prevoznih sredstev za olajšanje izselitve imovine prebivalstva iz tistih krajev, ki pripadajo Rusiji. Trga prebivalstva bo okrog 210.000. Sovjetska Rusija bo dobila mesta Viiborg, ki jo imel 80.000 prebivalcev, Katisainii s 0000 in Sortavala s 5000 j>rr>-bivalci.
Toda 10.000 sovjetskih trupel, ki so sedaj v snegu, bodo naredila ves kraj srvrrno od Ladoškega jezera nezdrav. C i m se bo začel topiti sneg, bo to strahovito pokopališče, ker ne bo rastla viti trava. V Kareliji, ki pri|iada Sovjetski Rusiji, so nahaja več zelo pomembnih industrijskih središč, zlasti pa celulozne tovarne v Vitkarante. Novo meje sekajo železniško progo, ki gre iz Viiborga proti severovzhodu. To progo so Finci žo od dav-naj izkoriščali za prevoz drv. Viiborg jo bila glavna luka za izvoz losa in sploh najbolj pomembno pristanišče za Fince.
Rooseveltova izjava o moskovskem miru:
„Borba za pravice malih narodov se nadaljuje"
Washington, 14. marca. A A. Reuter- Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je izdal danes uradno izjavo glede konca sovjetsko-finske vojne, v kateri je naglasil naravno pravico malih narodov za ohranitev neodvisnosti. Finski narod si jc s svojim brezprimernim junaštvom in odporom napram močnejši oboroženi sili priboril pravico do življenja v trajnem miru in neodvisnosti na ozemlju, ki gu jo junaško branil.
Predsednik Roosevelt je dodal, da se je v očeh ameriške vlade in ameriškega naroda še povečalo spoštovanje in pozornost, ki jo dolguje finskemu narodu. Jasno je, da so se Finci branili proti mnogo močnejšemu sovražniku ter so bili zaradi tega prisiljeni odstopiti dol svojega ozemlja sovražniku ter pristati na materialno oslabitev lastne bodočnosti, obrambe in neodvisnosti.
Washington 14. marca. Havas: Rooseveltova izjava o priliki sklenitve sovjetsko-finskega miru se smatra v političnih krogih kot nov znak nezadovoljstva ameriške vlade zaradi novega dokaza, da sila preganja pravico. Zaviti izrazi v zadnjem stavku Rooseveltove izjave pomenijo, kakor se zdi. da se po njegovem mnenju še naprej vodi borba za pravice malih narodov. 7,a pravico na življenje in neodvisnost in da lahko samo zmaga zaveznikov zagotovi varnost vseh narodov. Isti krogi naglašajo. da je hotel Roosevelt izraziti priznanje junaštvu Finsko tor s tem povedati, da ta mali narod ne more hiti odgovoren ra mir. ki nm odvzema del njegovega ozemlja. Finska je morala popusiti pred silo. Roosevelt je dejal, da oslabitev finskega obrambnega sistema lahko spravi v nevarnost neodvisnost tega naroda. Po-
navljajoč. svojo izjavo z dne 1. decembra jo predsednik Roosevolt želel S|>c0inili ameriško javno mnenje, da moralna obsodba ni mogla napraviti konec politiki sile in zastrahovanju.
Izjava ameriške vlade
Washington. 14. marca. Havas: V zvozi z do-dodki na Finskem je bilo izdano iz Bele hiše tole uradno sporočilo:
V izjavi, ki jc bila dana tisku 1. decptnlira leta 1939., je predsednik Roosevelt med drugim dejal: Žalostno jp, da sc politika sile širi in da sp preziranje pravic nadaljuje. Istočasno jc Roo-spvpU izjavil, da vsi miroljubni narodi šp upajo, da se lahko mednarodni odnošaji zgradp na pravici in redu. Vsi soglasno obsojajo uporabo vojne silp kot sredstva za rpšpvanje mednarodnih spopadov. Predsednik jp istočasno izjavil, da jp vpst o bombardiranju finskpga ozemlja povzročila globok vtis. Na največjo »psrpčo svPta postaja z ozirom na sedanjo uporabo silp varnost in neodvisnost malih narodov vedno bolj ogrožpna. s čimpr se ogroža pravica ljudi uprnrljati lastno usodo.
Washington. 14. marca. Havas: Finski poslanik Prolov jo obiskal včeraj zunanjega ministra Hullg. V obveščenih krogih so smatra, da bo v kratkem objavljena ameriška uradna izjava glede finsko-sovjetskoga sporazuma. Prolov ni dal predstavnikom tiska nobene izjave.
Zemunska vremneska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme. Sem pa tja lahen dež. V severnih krajih se br> tonlnla nekoliko zmanjšala, pač pa bo v južnih krajih enako toplo.
PoMtal gfipMd |
Proračun banovine Hrvatsk®
Hrvatski dnevnik poroča o finančnih zadevah banovine Hrvatske ter med drugim pravi: »Prvi predlog proračuna banovine Hrvatske Študirajo že nekaj mesecev. Izdatki posameznih oddelkov so zmanjšani kolikor je bilo sploh mogoče. Vendar pa le ni bilo mogoče zapustiti načela, da proračun banovine Hrvatske ne sme biti toliko zmanjšan, da l>i s tem oviral gospodarski razvoj Hrvatske. Pri največjem varčevanju bodo izdatki banovine Hrvatske znašali med poldrugo do dveh milijard dinarjev, čeprav bo najbrž nekoliko manjši kot dve milijardi. Kakšni pa bodo dohodki banovine Hrvatske, to je odvisno od finančne pogodbe, vendar prihajajo najprej v poštev neposredni davki, dalje takso, medtem ko bi državni skupnosti ostale carine In dohodki monopolov.«
Smisel srbskega nacionalizma
Belgrajski tednik »Najired« je prinesel članek, kjer govori o smislu srbskega nacionalizma ter med drugim pravi: >20 let je srbski nacionalizem trpel, ker ni imel nove vsebine Smisel srbskega nacionalizma . je smisel širokogrudnosti, strpnosti, zaupanja v svoje sile ter razumevanje ožjih ter sirjih stvarnosti Zato je razumljivo, da jc vloga srbstvn v tem du se odločno in pošteno posiaM na čelo vseh sil, ki gredo zn preureditvijo Jugoslavije v zvezno državo. Srbstvo mora ze zaradi svojega političnega realizma biti pristaš širših in večjih enot, jugoslovanskih in slovanskih. To pa zaradi ustvarjanja tistih vrednot, ki so sila njegovega patriotizma. hrbsKi
--	biti nosilec
Politične konference v Belgradu
Belgrad, 14. marca. m. Danes je bilo v predsedstvu iu podpredsedstvu vlade več sestankov,
ki sta jih imela s posameznimi ministri predsednik vlade Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček. Dr. Maček je imel najprej ualjši pogovor z ministrom dr. Konslantinovičem in pravosodnim
ministrom dr. Markovičeni ter pomočnikom trgovinskega ministra dr. Obradovičeni. Na konferenci so pretresali vsa pereča gospodarska vprašanja banovine Hrvatske. Dr. Maček je potem sprejel več deputacij.
Zvečer je bila v kabinetu predsednika vlade Cvetkoviča konferenca političnega odbora ministrov. Konference sta se med drugim udeležila predsednik vlade Cvetkovič in podpredsednik dr. ' Maček Navzoč je bil tudi gradbeni minister dr. Krek. Konferenca, ko to poročamo, še traja. Po
konferenci tega ministrskega odbora se bo podpredsednik vlade dr. Maček odpeljal v Zagreb in se ne bo vrnil v Belgrad pred velikonočnimi prazniki.
Konferenca JRZ
Belgrad. 14. marca. m. V smislu predsedstva JRZ je bila danes zaradi ureditve vseh strankinih vprašanj v Bosni in Hercegovini konferenca, na kateri so sodelovali vsi od predsedstva stranke določeni strankini funkcionarji. Konferenca je bila dopoldne in popoldne v kabinetu gradbenega ministra dr. Kreka. Poleg ministra dr. Kreka so bili še navzoči minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič, senator lil bivši minister čvrkič in bivši minister dr. Miljuš ter senator Nurija Pozderac.
Gibanje »Srpskega kluba« med Srbi
Volitve v bratovsko skladnico na Jesenicah
Jesenice. 14. marca. Volilo je 2838 volivcev. Volivnih upravičencev je bilo 8740. Volivna udeležba je znašala 76%. Posamezne liste so dobile: ZZD 482. .JSZ 429, NSZ 020. SMRJ 1321. Izid teh volitev kaže. da sta organizaciji ZZD in JSZ v primeri z volitvami obratnih zaupnikov v mesecu lebruarju 1940 v glavnem ohranili svoje pozicije, dočim sta NSZ in SMRJ občutno nazadovali. Volitve v krajevno bratovsko skladnico pa se ne dajo povsem primerjati z volitvami obratnih zaupnikov, ker so pri današnjih volitvah odpadli glasovi mladih delavcev, ki jih imata največ ZZD in NSZ.
Belgrad, 14. marca. m. V današnji številki Srpskega glasa« objavlja dr. Danilo Janjič daljši članek, v katerem se zavzema za čimprejšnjo izdajo vseh političnih zakonov, da bi se tako dala
možnost tudi srbskemu narodu, da se odkrito izjavi o sedanjem sporazumu ter da se izvrši normalizacija vsega našega notranjepolitičnega življenja.
Belgrad, 14. marra. ni. Srbski kulturni klub nadaljuje z ustanavljanjem svojih podružnic po posameznih mestih. Tako je bil danes v Novem Sadu pripravljalni sestanek za ustanovitev Srbskega kulturnega kluba. Na sestanku je bil iz-
voljen začasni odbor. Tega sestanka so se udeležili tudi zastopniki belgrajskega Srbskega kulturnega kluba, med drugimi opolnomočeni minister v pokoju dr. Milan Milojevič, ki je v svojem govoru poudarjal, da Srbski kulturni klub vodi akcijo za enakopravnost Srbov. Novosadčane je vzpodbujal, naj si vzamejo za zgled Subotico, Pctrovgrad (Vel. Bečkerek) in Sombor. Iz vse dosedanje akcije Srbskega kulturnega kluba je vedno bolj razvidna čista politična akcija tega kluba, ki gre zn tem, da se ustanovi pravi srbski politični pokrot.

narod je poklican boriti
zgradbe popolne federativne skupnosti z vsemi kulturnimi in upravnimi posledicami, ki IkhIo i i krajevnih deželnih pnzadevunj m
da
Italija močno utrjuje svoje meje
sledile zahtev«
Kaj skrbi »Delavsko politiko«
To rdeče glasilo se kar nič ne vname, bi vsaj omenilo Topalovičevo okrožnico zoper komunizem. V zadregi sc izgovarja, češ naj jo mi priobčimo, češ ker jo jc »Slovenec« u-prestregel, da nam ni prišla v roke. Mi smo o t c j okrožnici dobili telefonično poročilo ze v soboto večer in smo ga prinesli v nedeljo, kakor tudi drugi listi. -Delavska politika« je videti zelo mulo disciplinirana, kadar I opa-lovič kaj uka/c zoper komunizem. Zato pa jo bolj skrbi, kaj bo s sežiganjem mrličev v Belgradu, ker o tem obširno poroča, medtem ko o komunistih molči kukor bi ne znala še govoriti.
Dr. Kramer pri dr. Mačku
Belgrajska Politika od 14. t. m. poroča: Včeraj dopoldne je podpredsednik vlade g. dr. Vladko Maček sprejel v svojem kabinetu g dr. Alberta Kramerja, generalnega tajnika JNS ter se z njim dalj časa pogovarjal.
Milan Grol in JRZ
Na svoječasno naše -sporočilo iz Belgrada, češ da bi del demokratske stranke bil voljan sodelovati z JRZ v vladi ter da celo g. Milan Grol ni daleč od takih nazorov, prinaša ždaj Trgovinski glasnik odgovor, kjer pravi: »Samo ime Grola kot šefa stranke onemogoča sodelovanje z JRZ.
Palmatinci in njihova zahteve
Kakor poroča belgrajsko Vreme iz Zagreba, je te dni bil v Zagrebu bivši poslanec HSS za splitski okraj g. Paško Kaliterna ter obiskal vodilne može svoje stranke. Nato pa list poroča: »G. Kaliterna je pri tej priložnosti naglasil, da je treba, naj bi večje število dalmatinskih ljudi prišlo na vodilna mesta v banovini Hrvatski in naj bi sc o potrebah Dalmacije nc odločalo, ne da bi bili poprej vprašani za svet zastopniki dalmatinskega prebivalstva. Člani vodstva HSS so rekli, da bodo te želje in potrebe upoštevali.«
Kav list HSS v Splitu
Mladinska organizacija HSS v Splitu je začela izdajati nov list /. naslovom »Pokret hrvatske narodne omladine«, ki ga ureja Čire Ružič.
Rim, 14. marca. AA. Havas: Podtajnik vojnega ministrstva general Sodu je imel v parlamentu govor, v katerem je dejal, da so dogodki zahtevali temeljito reorganizacijo italijanske vojske. Tako številčna moč kadrov kakor število Specializiranih vojakov sta bila zvišana. Da bi jim bil na razpolago stalen mobilen kader je bilo z ozirom na mednarodne razmere poklicanih pod zastavo čez milijon mož. Italija ima danes pod zastavo še drug milijon mladih ljudi, ki so sijajno opremljeni.
Nato je govoril o potrebi ustanovitve dveh podlajništev pri generalnem štabu in predsedništvu vlade. Predložil je, da preide 132 bataljonov milice v sestav redne vojske, dalje je predložil načrt za obrambo države, vojne organizacije Severne Afrike in otokov. Ta načrt' je zahteval zvišanje efektiv tako imenovanih čuvajev meje. Sedanji ev-
Brezmesni dnevi v Romuniji -
Bukarešta, 14. marca. AA. (Havas.) Od sedaj naprej bodo v Romuniji imeli vsak teden dva brezmesna dneva. Kmetijski minister je podal pri tej priliki izjavo, v kateri je zlasti poudaril, da bo treba v dveh mesecih obdelali 10 milijonov hektarjev orne zemlje z namenom, da se dopolnijo rezerva hrane. Kmetje, ki se nahajajo jiod orožjem, bodo dobili dopust '/.a poljska dela. Romunska pravoslavna cerkev, je odobrila, da se lo poletje izjemno dela tudi ob nedeljah ixt- praznikih.
Bombe s stisnjenim zrakom
Washington, 14. marca. AA. (Havas.) Ameriški iznajditelj Lister je dal patentirati svoj novi izum bombe s stisnjenim zrakom. Pred vojaško komisijo senala je podal iznajditelj vsa pojasnila ter razložil sestav' in učinek bombe. Priložil je tudi fotografske posnetke, ki so zelo prepričljivo delovali,, da je vojaška komisija senata sklenila sežgali vse stenografrie, ki so bili pri tem razlaganju napisani To pa iz bojazni, da ne bi mogli pasti v roko kaki tuji sili. Iznaditelj, ki je drugače velik strokovnjak za eksplozive, je izjavil, da ima njegova nova bomba močnejši učinek, kakor pa bombe s stisnjenim zrakom, katere so Nemci uporabljali pri bombardiranju Barcelone v januarju 1937,
ropski spopad je sprejela Italija z raznimi ukrepi, kakor so ojačenje meje na polotoku in Libiji, priprava motorizirane armade reke Po itd. Vse to ima namen omogočiti, da stopi vojska v primeru potrebe takoj z vso svojo silo v akcijo.
Glede obrambe severnih meja je general Sodu dejal, da predstavljajo Alpe odlično obzidje. Sistem naših utrd ni treba smatrati za nekaj umetnega, temveč je samo element, ki dojjolnjuje naravni sistem obrambe. Mi smo že davno začeli graditi na vseh mejah utrdbe, ker sino prepričani, da je prva potreba vsakega naroda nedotakljivost njegovega ozemlja. Naša dolžnost je bila čimbolj okrepiti meje, da bi laže prestali vsako eventual-nost. Vojska bo v vsakem primeru poslušala zapovedi duceja. Parlament je ob tej priliki priredil navdušene ovacije vladi in vojski.
Brezposelnost v USA
Washington, 14. marca. AA. (DNB.) Včeraj je Mla objavljena uradna statistika o stanju brezposelnosti. Po podatkih delavskih organizacij je znašalo število brezposelnih konec januarja 10 milijonov 380.000 napram 9 milij. konec decembra.
Baltska konferenca
Rim, 14. marca. (Reuter.) Rimska radiopo-staja je sporočila včeraj, da potujejo zunanji ministri Litve, Letonske in Estonske danes v Itign, kjer bo skupna konferenca, na kateri bodo razpravljali o mednarodnem položaju v zvezi z moskovskim mirom.
*
Krakov, 14. marca. AA. Zaradi velikih prevozov surovin iz Sovjetske Rusije, zlasti pa petroleja, so začeli graditi novo železniško postajo v Žura-vici pri Pfemyslu.
Britanski poslanik v Zagrebu
Zagreb, 14. marca, b. Jutri zjutraj pride v Zagreb angleški J50slanik na našem dvoru sir Campbell. Najprej bo obiskal dr. Šubašiča, nato pa dr. Mačka in druge hrvatske politike. Prav tako bo obiskal tudi nadškofa dr. Stepinca. V Zagrebu bo ostal 3 dni. V soboto zvečer bo v prostorih »Es-planada« slavnostna večerja v čast britanskega poslanika.
Zagrebške zaplembe
Uradne Narodne novine v Zagrebu poročajo, da je državni tožilec zaplenil brošuro z naslovom »Hrvatska svijest prema delima Antuna i Stjepana Radiča«. Poleg tega jc bil zaplenjen letak, podpisan od Ljotičevega Zbora.
Kaj piše sarajevska »Pravda«
Medtem ko je dr. Kulenovičeva skupina najela izdajati svoj list .Narodna pravda«, ki je napovedal, da sc bo borila za avtonomijo Bosne in Hercegovine, je pa dr. Bohincu v svoji Pravdi« priobčil članek, kjer pravi, da se drži sklepov osrednjega odbora jugoslovanske muslimanske organizacije, ki je izjavil, dn stoji na stališču enakopravnosti vseli treh plemen ter ugotavljal, da se muslimani niso nikdar odtujili niti svoji domovini niti svojemu narodu niti jeziku. »Zato smo zoper vsako ozkosrčnost in strastnost ter zoper nasilnost v vsiljevanju plemenskega imena. Hočemo zbli-žavuti, nc pa ccpiti- Jugoslovanstvo je najpri-kladnejša pot za zbližan je in zedinjenje.c H koncu pa »1'ravda« veli: »Teh sklepov smo se trdno držali in se jih držimo. Ni vzroka, da bi ta pruvec menjali. Ta pot, ki jo hodimo že 20 let. je dobra, edino mogoča in sploh nnj-bol/a. In sicer ne le z našega muslimanskega stališča, temveč tudi s splošnega stališču držu-ve in tiacionulncga stališču.«
Protest zagrebških Judov
Zagrebške Novosti poročajo: »V Zagrebu je bilo protestno zborovanje zagrebških Judov zoper novi zemljiški zakon palestinske vlade, po katerem ie Judom otežkočeno kupovati arabska zemljišča ter se na njih naseljevati.«
Davidovičeva oporoka
V sredo 13. marca so na okrajnem sodišču v Belgradu odprli oporoko rajnega Ljube Davidoviča. Oporoka je kratka, kakor je tudi njogo\'a zapuščina zelo skromna. Svojo hišo. ki je majhna in stara, je zapustil svoj»niu sorodniku dr. Popo-viču, ki pa mora 60.000 din plačati Davidovičevi svakinji Zori Vukosavljevič ter 40.000 din stari Davidovičevi strežnici. V oporoki je So povedano, naj spalnico njegove raine hčere izroče Domu vdov 'v vojni padlih srbskih častnikov. Drugega pa mož ni zapustiL
V težki boli sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naša skrbna in dobra mati, babica, prababica, sestra in tašča, gospa
Marija Demšič
vd. Tischler, roj. Wewer
v četrtek, dne U. marca ob 18, po dolgi in mučni bolezni, v 78. letu starosti za vedno zatisnila svoje trudne oči.
Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 16. marca ob 14.30 iz hiše žalosti v Velenju v rodbinsko grobnico.
.Velenje, Ljubljana, W i c n, dne 14. marca 1940. Žalujoče rodbine:
Tischler, Forstner, Hain, čadež, dr. Krejči, Vidic
Zborovanje celjskih trgovcev
i	I (Glej 4. stran.)
Celje, 14. marca.
O poteku današnjega zborovanja celjskih trgovcev v Narodnem domu v Celju poročamo pod »Gospodarstvom«. V imenu Zbornice za TOI je pozdravil zborovanje zbornični tajnik dr. Pless, v imenu Zveze združenj trgovcev v Ljubljani pa Pustišek. V svojem dolgem in poučnem referatu je dr. Pless govoril o splošnem evropskem položaju, o davčni noveli, o naši zunanji trgovini, o krošnjarstvu, o potrebi novelizacije obrtnega zakona, o uredbi o minimalnih mezdah, o reviziji zakona o delavskem zavarovanju, o zakonu o pobijanju draginje itd. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor za dobo treh let: predsednik veletrgovec Stermecki, podpredsednika Jagodič in Dobovičnik, šest članov uprave Lukas, Mislej, Plauc, Lečnik, Ravnikar, Martinčič, v nadzorstvu pa Kramer, Poženel, Nardin, pet članov špecerijskega odseka: Jagodič, Fazarinc, Golmayer, Šafar, Ravnikar, člani manufakturnega odseka: Stermecki, Šentjurc, Šumer, Mislej. Dobovičnik, častni odborniki: Stermecki, Dobovičnik, Kramer. Pri samostojnih predlogih posameznih članov je prišlo do živahnih debat. Zborovanje je soglasno sprejelo predlog, naj se ukinejo v Celju trije kra-marski sejmi.
švicarski poslanik pri ministru dr. Kreku
Belgrad, 14. marca. m. Novi švicarski poslanik Steiner, ki je pred kratkim izročil Nj. kr. Vis, knezu namestniku Pavlu poverilne listine svoje vlade, s katerimi je imenovan za švicarskega poslanika na našem dvoru, je danes obiskal gradbenega ministra dr, Miha Kreka Ur je z njim imel krajši pogovor.
Celjska deputacija v Belgradu 1
Belgrad, 14. marca. m. V Belgrad so prispeli iz Celja senator Alojzij Mihelčič, celjski župan dr. Voršič ter član mestnega svela Anton Fazarinc in ravnatelj Cernelč. Deputacija celjske občine je bila sprejeta najprej pri gradbenem ministru dr. Kreku in potem pri poštnem ministru dr. Tor-barju, notranjem ministru Mihaldžiču, kmetijskem ministru dr. ČubriloviČu, Deputacija je posredovala pri omenjenih ministrih glede nadaljevanja regulacijskih del na Savinji, glede poštne avtomatske centrale in ostalih zadev celjske občino.
Huda nesreča z motornim kolesom
Maribor, 14. marca. Ko so se vračali nocoj na motornem kolesu z uradne vožnje v Maribor policijski šef Udovič in policijski agent Rozman, je zaneslo motorno kolo v Košakih na kup gramoza. Vozilo se je prevrnilo in oba je vrglo na velik zaboj, ki je stal ob cesti. Udovič je obležal nezavesten, Rozman pa si je zlomil roko. Takoj za njima je privozil po cesti orožniški motor, na katerem sta bila poročnik Mimič in poveljnik obmejnih čet iz Maribora. Oba sla nudila ponesrečencema prvo pomoč. Potem so ju odpeljali v bolnišnico.
»
Srpska Riječ« ustavljena
Zagreb, 14. marca, b. Banska oblast je danes prepovedala izhajanje »Srpske Reči«, ker je bil list v teku enega meseca trikrat zaplenjen, »Hrvatski Dnevnik« objavlja to novico in pravi, da je to popolnoma v redu, da je sedaj po prepovedi fran-kovsega »Hrvatskega Naroda« prepovedana tudi »Srpska Riječ«, ki je v svojem poročanju prekoračila vse dovoljene meje.
Merkurjev odbor razpuščen
Zagreb, 14. marca. b. Danes ob 11 dopoldne je banska oblast razpustila glavni upravni odbor, nadzorni odbor in predsedstvo društva «Merkur« in je postavila v društvu posebnega zaupmika svetnika Antona Jauka, ki je takoj nastopil svojo dolžnost.
Osebne novice
Belgrad, 14. marca. m. strokovno učiteljico 9. pol. skup. je postavljena na državno žensko obrtno šolo v Ljubljani Margareta Pogačar, uradniška pripravnica iste šole.
Belgrad, 14. marca m. Za rednega profesorja glasbene akademije v Ljubljani je postavljen Janko Ravnik, za administrativnega ravnatelja iste akademije pa Adolf Grobming, dosedanji ravnatelj te akademije Karel Mahkota je upokojen,
Belgrad, 14. marca. AA. Z ukazom kr. namestnikov in na predlog prometnega ministra so bili pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani premeščeni za v. kontrolorja 6. skupine na postaji Rakek Ludvik Janežič, dosedaj v Kotoribi, za višje kontrolorje prometno-koinercialnega oddelka 6. skupine Ivan Lavrin, dosedaj na Jesenicah, Rudolf Prešeren, dosedaj v Ljubljani, Anton Majcen, dosedaj v Ljubljani in Maksimilijan Zuranin, dosedaj v Ljubljani. Za višjega kontrolorja 6. skupine na postaji Ljubljana Friderik Sever, dosedaj na Jesenicah. Za v. kontrolorja gradbenega oddelka pa Rajmund Rot.
Belgrajske novice
Belgrad. 14. marca. m. V Peči je bila danes po 20 letih prvič izvršena smrtna obsodba nad dvakratnim morilcem Kažmom Džeinalo.
Belgrad, 14. marca. m. Kakor smo že poročali, bo te dni prispel v Belgrad na otvoritev jugoslo-vansko-romunske trgovinske zbornice romunski minister za zunanjo trgovino Cristu s skupino 40 uglednih romunskih gospodarstvenikov Za Časa svojega bivanja v Belgradu bo romunski minister Cristu tudi obiskal našega trgovinskega ministra dr. Andresa. s katerim bo razpravljal tudi o zboljšanju obstoječih gospodarskih stikov med obema državama. Minister dr. Andres bo vrnil obisk romunskemu ministru 31. marca v Bukarešti.
Belgrad, 14 marca. AA. Finančni minister obvešča, da zaradi izdelovanja proračunskih dvanajstin do nadaljnega ne bo sprejemal nikogar razen službenih osebnosti.
Kdo je kriv žaloigre finskega naroda	G^^&Ar^
Vsi se sprašujejo, koga bodo posledice moskovskega miru najbolj zadele
London, 14. marca. AA. Havas: Finsko vprašanje bo tudi prihodnji torek predmet razprave v spodnjem domu y okviru debate, ki se bo nanašala na celotnost strategičnega in diplomatičnega položaja po šestih mesecih vojne. Dvomijo, da bi bila tajna seja, katere resno ne zahteva niti en član parlamenta. Nikakor se ne sme trditi, da so v parlamentarnih krogih z zadovoljstvom sprejeli sklenitev premirja med Sovjetsko Rusijo in Finsko. V teh krogih smatrajo, da so pogoji težki, nekateri pa celo sprašujejo, ali so zavezniki storili vse, kar je bilo potrebno, da bi vlada v Helsinkiju odbila to »ponudbo«.
Predvčerajšnja Daladierova izjava dokazuje, da Francoski ni bilo treba vzeti na sebe dela odgovornosti. Člani britanskega parlamenta bodo izrazili željo, da tudi Velika Britanija isto stori. Toda so razlogi,-da se misli, da bo v. tem pogledu vlada z močnimi argumenti znala pokazati, da bi zavezniki hitro prišli na pomoč, če slučajno skandinavske države ne bi ostale pri svojem stališču, ki je naletelo v Londonu na hude kritike. Splošno pričakujejo, da v parlamentu vlada ne bo napadena. Večina članov spodnjega doma ne misli, da je vlada odgovorna za pogoje, pod katerimi je bil
sklenjen mir med Moskvo in Helsinkijem in da
vlada ne bo resno ogrožena pri debati, ki se bo razvila prihodnji teden.
Diplomatske in politične kroge pa najbolj skrbijo posledice današnjih dogodkov. Glede Sovjetske Rusije v teh krogih niso posebno vznemirjeni, ker dvomijo, da bi ta država mogla Nemčiji dajati sredstvi za dolgotrajno vojno brez ozira na učinek zavezniške blokade. Vsekakor pa izražajo v gotovih krogih obžalovanje zaradi takega konca vojne na Finskem. Ugotavljajo pa, da je bil hrabri narod, katerega Sovjeti niso mogli potolči z orožjem, prisiljen popustiti pred močnim diplomatskim pritiskom. Sicer pa še ni mogoče podati točne ocene dejstev, ki so pri tej priliki delovala. Poleg tega pa se zde moskovska pogajanja še sedaj zelo ta-jinstvena. V londonskih političnih in diplomatskih krogih so posebno pozorni na razvoj glavnega spopada in na učinek, ki bi ga sedanji dogodki mogli še imeti.
Nesporno pa je, da odločnost Velike Britanije pri teh dogodkih ni bila nič prizadeta. Nasprotno pa je vloga, ki jo je Nemčija igrala pri tem, ponovno pokazala potrebo, da se podčrta odgovornost Nemčije, ko je pomagala zadušiti mali narod.
„Finci so si priborili lavorike večne slave"
London, 14. marca. AA. (Reuter.) Današnji angleški listi prinašajo obširne komentarje o sklenitvi miru med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Vsi listi naglašajo globoke simpatije in občudovanje angleškega naroda napram Fincem. Važno dejstvo je, pravijo listi, da je ostalo jedro finske vojske ohranjeno. Dasi je finska vlada še vedno ostala na oblasti, vendar ves finski narod obža-
Finci so trezen narod
O deželi, o kateri se je sicer bolj redkokdaj bralo, pišejo listi vsega svetu že več mesecev dan za dnem. Malo ali nič pa ni svet vedel o tem, kako se Finci odlikujejo v treznosti. Vse občuduje njih brezpii-merno junaštvo, kuko se morejo toliko mesecev tako uspešno ustavljati 40 krat številnejšemu sovražniku. Ali ni to junaštvo tudi sad treznosti in zdržnosti?
Pa ni bilo na Finskem vedno lako. V severnih deželah, kjer je hud mraz, je veliko vlogo igralo žganje. Vse skandinavske dežele so bile jako alkoholizirane. Pa se je pred več desetletji pričel boj zoper to narodno strast, in danes so te dežele zelo streznene. A med vsemi se v tem najbolj odlikuje Finska. Vodja treznostnega gibanja je bil predvsem zdravnik dr. Helenius. Ta je s svojo ženo potoval kot apostol treznosti celo po drugih deželah.
Dolga desetletja so bili na Finskem Izredno močan boj proti alkoholizmu. Leta 1919 so vpeljali celo popolno proliibicijo. Malo pred izbruhom sedanje vojne, začetkom avgusta preteklega leta, je bil v Helsinkih XXII. mednarodni protialkoholni kongres. Ministrski predsednik Cajander je na tem kongresu imel začetni govor, v katerem je dejal: Zaradi postave o prohibiciji se je močna večina našega ljudstva odvadila pitja opojnih pijač. Vedno bolj učinkovita propaganda za treznost in državne postave so imele ta učinek, da je Finska tista dežela v Evropi, v kateri se v pijanosti izvrši najmanj zločinov.
Predsednik republike ICallio je sam abstinent in je z vso močjo podpiral boj proti alkoholizmu. Na protialkoholnein kongresu se je izjavil: »Od svoje mladosti sem abstinent in želel bi, da bi mogel to reči o čim več mojih rojakov.«
Uspeh dolgoletne protialkoholne vzgoje in postav je ta, da velika večina finskih vojakov ne pije nobenega alkohola. Tudi vojaška oblast jim ga pred bojem ne deli, kakor je to navada po drugih državah. Pa zaradi tega niso nič manj pogumni — če niso še bolj. V prostem času smejo vojaki v gostilno — če hočejo in morejo. Saj na Finskem smejo prodajati alkoholne pijače samo po mestih in izletniških krajih. Finec pije predvsem mleko in kavo. Po deželi menda ni nobenih gostiln, ampak samo kavarne, ki pa morajo biti zaprte ob desetih zvečer...
Kakor vidimo, je v tem oziru na Finskem malo manj kakor paradiž...
In pri nas? ... Kaka razlika med tu in lam! — Kaj naj rečemo na to?! Kaj drugega kakor: Pojdimo za Finsko! Nehajmo samo zdihovati. koliko zla napravlja pri nas alkoholizem! Bodimo možati, opogumimo se ob tem vzoru in skušajmo ga posne-niati — če ga že doseči ne moremo!
Razlika med Finsko in Slovenijo je namreč ta, dn na Finskem ne raste nobena trta, dočim je velik del Slovenije s trto zasajen — s čimer morumo računati. Zato je pri nas to delo brez primere težje kakor na Finskem.
Vzlic temu pa napravimo v tem trez-nostnem tednu skl^p: Pojdimo za junaško Finsko z odločnim in vztrajnim delom za streznenje našega naroda!
Ulje, da je prišlo do tega dogodka. Razen tega obžaluje finski narod, da ni prispela močnejša pomoč od demokratičnih držav, posebno iz Skandinavije.
»Times« pravi, da ostaja sedaj samo še upanje, da bo Finska neovirano lahko nadaljevala delo za demokracijo, ki jc glavno obeležje finskega narodnega življenja. Finci so si priborili lavorike večne slave. Čas bo pokazal, ali ogroža sprememba meje neodvisnost Finske. Finska je ohranila svojo moralno neodvisnost ter ji tega nihče ne more oporekati. Istotako ostane Finska
še paprej predstraža krščanske civilizacije in svobode, kar je najvažnejše ža Evropo iu posebno /.a zapadpe evropske države. Finska je pokazala Stalinu, da se zuh sama 'braniti. Sovjetski Rusiji se je mudilo skleniti mir, kar dokazuje, da Stalin ni bil prepričan, da bo mogel premagati to malo državo. Glede stališča $vedske in Norveške, ki nista hoteli dati dovoljenja za prehqd Čet zapad-nih velesil, ki naj bi prihiteli Finski na pomoč, piše Times: Anglija popolnoma razume težave, ki so silile Švedsko in Norveško sprejeti ta sklep. To stališče jim je vsilil zemljepisni položaj, ker bi se v nasprotnem primeru očividno vmešale tudi druge sile, proti katerim se Švedska in Norveška ne bi mogli braniti. Sklep Anglije in Francije priti Finski z moštvom na pomoč je napravila velik moralen vtis na Finskem in v vseh nevtralnih državah. Sklenitev miru v Moskvi je pokazala, pravi na koncu list, da je Sovjetska Rusija v stvari slaba.
»Daily Herald« se sprašuje, ali gre za novo Monakovo in ali se bo sedaj ponovila zgodovina drugih malih narodov. List prinaša analizo mirovne pogodbe in pravt, da si je Sovjetska Rusija z novimi i ne jam i. okrepila svoj notranji prestiž ter pridobila gotove gospodarske prednosti. Izguba Viborga bo Finsko zelo težko zadela. Upoštevati je treba dejstvo, da se na Karelijski ožini nahajajo važna industrijska podjetja in da je to ozemlje relativno gosto naseljeno. Kar se tiče ostalih delov nove meje Finske ne bo težje prizadeta v gospodarskem življenju. Važnejše so nove meje z vojaškega stališča. Mannerheimova črta je za Finsko izgubljena in obstoja samo možnost, da se zgradi nov obrambni sistem. Toda nova obrambna črta se ne bi mogla več naslanjati na naravno obrambo, ki jo predstavljajo velika jezera. Zdi se torej možno, da bo v bodočnosti Finska demilitarizirana. Kar se tiče nove meje na severu, nima sprememba nobenega posebnega pomena. Večjega pomena pa je gradnja novih železnic, železniških zvez z Murmanskim. Izguba HangOja istotako ne prizadene neposredno Finsko, toda strategični položaj Sovjetov na Baltiku se je s tem zelo ojačal. Nove meje imajo sploh večjo važnost z ozirom na odnošaje Sovjetske Rusije napram Švedski in Norveški, kakor napram Finski.
Francoski tisk:
Srce se nam krči"
Okvestito zobnim tehnikom
O|)oawrjnmo vse zobne tehnike, ki so bili na dan t. oktobra 19Uf>-pri poklicu, da se na osnovi Uredbe od tM». marca 1989 prijavilo najkasneje do konca marca pristojnim mestnim oblastem odnosno (Uikatom. kur bodo sicer izgubili pravico za vstop v donlistlčno šolo. — Društvo zobotehni-kov ia dravsko banovino v Ljubljani.
Italijanski očitki
ff
Pariz, 14 marca. A A. Havas. V jutranjim pariškem tisku se vidi globoko razburjenje, ki je nastalo zaradi zaključene finske drame. Lieli osvetljujejo v svojih kritikah pogoje, s kater:mi se je končala fin-sko-sovjetska vojna. Listi se bavijo tudi s prihodnostjo, kajti iz teh dogodkov, ki so izzvali razburjenje vsega sveta, se lahko izvl?če dober nauk: Ta nauk je pomemben istočasno za vojskujoče 6e države, kakov tudi za nevtralne.
«Petit Pari6ien« pravi, da se srce krči spričo teh dogodkov, s katerimi se potrjuje kapitulacija in za-sužnjenje Finske. Ljudja 60 6e že naučili, da so od dne do dne gledali, kako 6e ponavlja finski čudež in so pričakovali, da 6e bo napadalec spametoval, drugi pa 60 se bali, toda stvarnost se maščuje ponavadi nad utvarami. Naj vsaj dejstva služijo kot nauk. Treba je pripomniti, da grozi največja nevarnost od samega čakanja, od stalnega zamujanja in od stalnega popuščanja pri danih prilikah, misleč, da čas dela svoje. To ni res, pravi list, ker čas ne dela za tiste narode, ki svoje nujne dolžnosti odlašajo za jutri, temveč samo za tiste narode, ki si znajo čas priboriti za zaveznika.
Članek »Journala« je napisan v istem smislu. List pravi, da so zavezniki zamudili pravi čas, ker niso nudili Finski pomoči takoj naslednjega dne po ženevskem sklepu. Treba je hitrih odločit?v, pa naj gre za vojno ali za diplomatske akcije. Ni se treba zadovoljiti samo z obrambo, temveč je treba potrebne inicijative izdati pravočasno.
«Matin« pravi, da si je boljševizem vzel dobre postojanke v Skandinaviji in bo nekega dne ponovno nadaljevali s svojim pohodom, katerega so tokrat vojaki maršala Mannerheima justavili. Zavezniki bi storili ogrommo napako, če bi mislili, da je to vprašanje že zaključeno.
»Figaro* pravi, da je sramota za evropsko civilizacijo, da je država, ki se je dolgo vrsto let uporno borila za obvarovanje zahoda pred boljševizmom, mogla storiti vse, samo da je Finsko izročila Sovjetom in da je spravila boljševizem tik pred vrata Skandinavije. Finska je presenetila ves svet s svojo hrabrostjo. Trimesečni odpor ni pokazal samo hrabrosti Finske, temveč tudi slabo organizacijo rdeče armade. Tako so finske žrtve 6torile uslugo vsem tistim, ki se nameravajo upreti sovjetsksmu prodiranju. Vsi sedaj vedo, kje so sedaj slabosti tega kolosa.
Nemški tisk:
,Na severu so hoteli obnoviti solunsko fronto'
Berlin, 14. marca. AA. DNB: Nemško-diplomat-ska politična korespondenca se bavi s podpisom mirovne pogodbe med Sovjetsko Rusijo in Finsko in poudarja, da je ta mir zagotovil polno neodvisnost Finske, istočasno pa je vrnil Sovjetski Rusiji ozemlje pred Ljeningradom. Korespondenca poudarja, da je za ta mir žal samo tistim, ki so smatrali, da bodo imeli koristi od finsko-sovjetskega spopada. Neposredno po zlomu Poljske sta se zahodni demokraciji trudili na vsak način preprečiti sporazume med Sovjetsko Rusijo in baltiškimi državami. Nato so se demokraci)e s pomočjo svo-
jih »nevtralnih« trudile, da bi preprečile sporazum med Moskvo in Helsinkijem, čeprav je šlo Sovjetski Rusiji samo za tem, da z mirovnimi pogajanji dobi nazaj ozemlje, ki ga je izgubila v svetovni vojni, in katera je zanjo velike strategične važnosti. Nade zahodnih držav, da se bo evropska vojna razširila na sever, so skopnele Mali finski narod je končno spoznal, da so ga tuje sile hotele samo porabiti za svoje namene in da ni šlo nikoli za Finsko, temveč za podaljšanje zahodnega bojišča na sever. Zahodne sile so poskušale narediti novo solunsko fronto na severu, toda brez uspeha. Finski narod je uvidel to nevarnost in preprečil, da bi ga žrtvovali za tuje interese. Sovjetska Rusija pa je pokazala veliko umerjenost.
Rim, 14. marca. Italijanski listi priobčil je jo enako glaseči si oficio/ni komunike, v katerem dolžijo Anglijo usodne napake, da je podcenjevala od|Hirno silo Nemčije in omulova/evala oporo, katero ji nujajo, čeprav iz golili ego-ističnih računov, Sovjeti. Druga napaka demokratskih zaveznic pa je, dn so izdali svoj načrt, dn razkosajo Nemčijo in uničijo njeno edinstvo- lo je Nemce še bolj strnilo okoli Hitlerja, namesto da bi se bil dosegel nasprotni učinek. London in Pariz sta »izgubila smisel politične psihologije« — tuko se konča ta politična beležka, v kateri je tudi rečeno, da bo VVelles. ko se vrne v Rim na pogovor 7. Mussolinijem. »postavil piko na i in pripravil svetu veliko presenečenje.«
P2san;e finskega tiska
Helsinki, 14- marca. A A. lluvas: Vsi jutranji listi označujejo včerajšnji dan kot žalosten dun finske zgodovine in poudarjajo odgovornost, ki so jo prevzeli finski vodilni državniki s podpisom sporazuma s Sovjeti, Osebe, ki so na oblasti, piše Helsinki Danomat, so sprejele sklep zn dobro države in naroda, zato jih ne oprošča obveznosti, da morajo dati drža-vi in ljudstvu potrebna pojasnila.
List Usosuomi očita dosedanjemu zunanjemu ministru Tannerju, da je zmeraj nasprotoval vojaškim kreditom. Social demokruten vprašuje, zakaj Finska ni uradno poslala apela zahodnim velesilam takoj po izjavi švedskega min. predsednika Ransona, v kateri je rekel, tla je nevtralnost švedske nezdružljiva z vojaško intervencijo: Finski politični krogi so prepričani, da l>o f insko-sov jetski mir imel globok odmev v vsej Evropi. Zdi se da je zdaj odstranjena možnost razžiritve svetovne vojne na sever Evrope, katere so se skandinavske države na vsak način hotele izogniti, toda svetovna vojna se nuduljuje.
Odmev na Kitajskem
Čungking, 14 marca AA. Reuter: V uradnih krogih se izogibajo vsaki izjavi glede sklenitve sovjetsko - finskega miru. Kitajski vele-poslunik v Sovjetski Rusiji je pri svojem prihodu v Kunming izjavil, da |m> njegovem mnenju ni možno zbližunje med Sovjetsko Rusijo in Japonsko. On misli, du bo [Hislej Sovjetska Rusija dajala še večjo pomoč Kitajski.
Danski komentarji
Kodanj, 14. marca. AA. Ritzau: V ti*ku skandinavskih držav se je že začelo razpravljanje o krivdi in odgovornosti /a vojno in o bodočem sodelovanju zaradi finsko - sovjetske mirovne pogodbe. Listi poudarjajo važnost načrta za skupno obrambo, odnosno /a skupno obrambno zvezo med švedsko in Finsko. Vsi listi se strinjajo v tem, da bi morala tudi Norveška pristopiti k temu paktu. V vsakem primeru pa je moskovski mir povzročil \ ska"-dinavskih državah nemir in zusk ibljcno.it.
Kako zbegati javno mnen;e
flMirf ki naj razdvoji Nemčijo in Sovjetsko Rusijo

Slovesna proslava samostojne Slovaške
Bratislava, 14. marca. AA. DNB: Prva obletnica samostojne Slovaške je bila danes slovesno ' proslavljena v Bratislavi. V parlamentu so se znrali poleg narodnih poslancev in članov lllinkove garde, nemške narodnostne skupine iz vseh slovaških razumniških in gospodarskih krogov tudi odposlanec vodje nemškega rajha Kepler in general I .ohr. Prebrana je bila poslanica, ki jo je poslal predsednik države I iso.
Dr. liso pravi, dn se je 14. marca 1959 izpolnila davna želja Slovakov. Po svečani seji parlamenta je bila na Trgu svobode parada, po paradi pu je dr Tiso sprejel odposlanca vodje, rajha in člane diplomatskega zbora, ki so mu čestituh državni praznik.
Pariz, 14. marca. t. Havas: Francoski vojaški krogi podčrtavajo veliko nasprotje, ki je nastalo po sklenitvi moskovskega miru med Finsko in Sovjetsko Rusijo v stališču in razmerju sil med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo.
Z moskovskim mirom si je Sovjetska Rusija zagotovila izredne strateške prednosti v Baltiku, in sicer predvsem s tem, da ima sedaj v svojih rokah Hango. Sovjetska Rusija se je tako nevarno okrepila v bližini Nemčije in sovjetsko brodovje bi bilo v veliki premoči, če bi kdaj skandinavske države poklicale Nemčijo na pomoč v borko proti Sovjetski Rusiji. Dokler je bila se Poljska ob Baltiku, premoč Sovjetske Rusije ni bila tako velika, sedaj pa se je ves Baltik, ki ni last nemške države, moral podvreči sovjetskemu nadzorstvu.
Francoski vojaški krogi menijo, da bo v Nemčiji kmalu nastalo nezadovoljstvo zaradi silnega naraščanja sovjetskega vpliva v Finskem zalivu in v Baltiku.
Ko sla Nemčija in Sovjetska Rusija v avgustu
leta 19J59. sklenili pogodbo, je Nemčija poroštvo-vala Sovjetski Rusiji
1.	del Poljske, in
2.	da ji odstopi svoje postojanke v baltskih državah.
Tedaj še nikdo ni mislil na Finsko. Po zaključku vojne s Finsko je položaj Nemčije pri skandinavskih državah isti. kakor ie bil poprej, dočim se je z moskovsko poaodho položaj Sovjel-ske Rusije zelo okrepil. Nemčija bo iz skandinavskih držav še lahko dobivala železo in les, toda v istih količinah kot poprej. V vsem leni je nazadnje Nemčija zopet nekaj izgubila, Stalin je pa zopet nekaj pridobil.
Vse te vesti pa so seveda zelo pretirane. Sestavljene so najbrž samo zato. da bi odvrnile pozornost od finske zadeve v drtmo smer in tako olajšale porazen vtis, ki se širi po raznih državah. Obenem je ta vest najbrž iz liste kuhinje, ki še zmeraj veruje v Stalina in rešuje njegov »ugled«, kjer le more.
Francija je izpolnila vse svoje obveze do Finske
Pariz, 14. marca. t. Havas: Francoski vladni krogi izjavljajo, da je Francija v celoti izpolnila vse svoje obveze do Finske. V decembru se je ifnska vlada obrnila na francosko vlado in zaprosila pošiljko vojnega materiala. Brez oklevanja ji je francoska vlada poslala vse, kar je ielelo. Finska pa je zmerom zahtevala samo vojni material, ker je mislila, da bo pomot v moštvu prejela iz Švedske.
To vojaško pomoč pa je pri Švedski Finska zahtevala prvič v sredini januarja, nalo pa je to svojo prošnjo finska vlada večkrat ponovila pri švedski vladi.
V drugi polovici meseca februarja se je finski poslanik v Parizu llolma obrnil na francosko vlado in izjavil, da poslnja pomoč v vojnem materialu nezadostna in da rabi Finska praro vojaško pomot v prav kratkem tušu. Francoska vlada mu je nalo dne 26. februatja odgovorila, da je armada, ki je bito zaprošena dne 10. februarja, pripravljena na odhod in da bn takoj odplula iz pristanišča, ko bo finska vlada to zahtevala. Toda finska vlada tega nikdar ni zahtevala in Francija je prepričana, da Finska tega ni storila zaradi stališča ostalih dveh skandinavskih držav.
Nemčija bo pošiljala dnevno , v Italijo 1500 vagonov premoga
Berlin, 14. marca. t. Reuter: Uradno je bilo objavljeno, da bo Nemčija dnevno pošiljala v Italijo približno noti vagonov premoga (13.000 ton). Ta številka je bila določena v posebni pogodbi, ki je bila včeraj, v sredo, podpisana v Rimu.
Nemška ladja se je potopila
Kodanj, 14. marca. AA. Nemška ladja »Eschen-heim« se je potopila na poli iz Bremena v Oslo okoli 20 milj od svetilnega stolpa Berghoods. Od 33 mož posadke je bilo rešenih 23. Dva člana po-
sadke sta takoj po rešitvi umrla na zadobljenih ranah. Reševalne akcije so bile zaradi viharja zelo težke.
Sumner Welles v Parizu
Pariz, 14. marca t. Havas: Danes jc Sumner Wellcs obiskal predsednika francoske vlade Dala-dierja in mu izročil osebno spomenico predsednika Zedinjenih držav Roosevelta.
Pariz, 14 marca. AA. Havas: Welles je ob 11.35 prispel na letališče Le Bourget.
Vatikansko mesto. 14. marca. AA. (Havas) Kardinal Oerlier. lyonski nadškof, ki je bival ne-kuiiko dni v Rimu, je oujjuiuvai suuči v Francijo.

Zborovanje celjskih trgovcev
Celje, 14. marca.
V Narodnem domu so se zbrali dane« zvečer celjski trgovci na svojem rednem letnem zborovanju, na svoji skupščini. Predsednik Oremija trgovcev, veletrgovec g. Stermecki Rudolf je pozdravil zastopnika Zbornice za TOI, zastopnika Zveze trgovskih združenj, časnikarje, zastopnike Pomočniškega zbora in zastopnika oblasti. Iz njegovega poročila posnemamo: Sadna letina je bila v preteklem letu zelo obilna in je sadje doseglo še precej ugodne cene na domačem in tujem trgu. Hmelja sicer ni bilo nad normalo. dosegla pa se je še precej ugodna cena, ki je šla od 25.000—60.000 din, Kar moramo zahvaliti dobri politiki naše države. Vse to je še precej dobro vplivalo na razvoj trgovine.
Cene življenjskim potrebščinam so narasle, začelo jc primanjkovati raznega blaga. Izšle so razne uredbe o cenah, ki so zelo stroge in so napovedane najhujše kontrole nad cenami. Postavljeni so bili odbori za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije. V Celju ni bilo nobenega primera, da bi oblast nastopila proti kakemu trgovcu, kar pomeni, da je Celje v trgovskem pogledu reelno.
Predsednik je poudaril, da je to potrebno pri izdajanju uredb dobro premisliti, ali so v korist vsem državljanom v državi, a teh naj bo manj, na drugi pa naj bodo jasne in znosne. Skrbeti je nadalje potrebno, da se po vsej državi tudi izpolnjujejo. Sedanji protidraginjski uredbi manjka glavno, in to jc: katere cene so merodajne, nabavne ali dnevne in kakšen sme biti najvišij dobiček.
Trgovci so pričakovali, da bodo ob zvišanju cen zvišale tudi plače državnim nameščencem. Do sedaj še ni rtikakih znakov, da bi se to izvršilo. Državni nameščenci kakor tudi privatni morajo še dalje izhajati s svojimi bornimi plačami, vse to pn vpliva na trgovino in gospodarstvo. Sedaj je izšla uredba o minimalnih mezdah trgovskim in zasebnim nameščencem. Predsednik je dejal, da so se radi odzvali pozivu te uredbe in zopet zvišali plače, na drugi strani pa je zopet opozoril vse trgovce, ki še tega niso storili, da store to čimprej«.
ludi lani se je združenje borilo za avtomalsko telefonsko centralo v Celju. Nedeljsko časopisje je prineslo vest, da pride sedaj Celje na vrsto. Danes se nahaja v Belgradu zastopstvo celjske mestne občine, ki je v lej zadevi tudi interveniralo, kakor tudi v zadevi pospešitve regulacije Savinje, ker smo sedaj že pred glavno etapo regulacije, kar bo stalo ogromne žrtve.
Ciremij se je /e več let boril za ponovno postavitev carinarnice v Celju, ki je bila I. januarja I. I. uposfavljetia. Izrekel je zahvalo senatorju g. Alojziju Mihelčiču, ki je i. vso vztrajnostjo in trudom pripomogel k tej ustanovitvi.
Združenje je meseca septembra lanskega leta interno proslavilo 20 letnico obstoja. Združenje je v teh letih dobro gospodarilo, saj znaša njegovo premoženje skoro 1 milijon dinarjev, vkljub velikim podporam, ki jih daje na vse strani.
Tajniško poročilo je |XKlal g. Blažon. Združenje ima 201 moških članov in 145 ženskih članic. Nanovo prijavljenih obratov v preteklem letu je bilo 23. v obrtnem registru izbrisanih obratov pa 20. od teh 6 zaradi sinrti. Tajništvo vodi |>osre že nad 30 let obstoječega Trgovskega društva v Celju. ki J* • sVoj^tfo^ffchaftJ "zaradi tega. ker slovenski trgovci pri takratnem gremiju niso imeli nobene zaščite in pravice. Pisarna vodi tudi vse posle Bolniške blagajne ter višjega zavarovanja TBPD v Ljubljani. Ti posli od leta do leta naraščajo, saj srno imeli lani že 970 zavarovancev, leta 1038. 802.
Odbor je dobil razrešnico s pohvalo. Nato je bil sprejet proračun za leto 1940. Primanjkljaj v dohodkih se krije iz članarine, ki naj znaša po 40 din za vsakega člana, družabnika, prokurista in poslovodjo, dalje po 20 din za vsakega kvalificiranega nameščenca, 15 din za vajenca in 10 din za nekvalificirano osobje. medtem ko naj članarina pri dd„ d. z o. z., društvih in zavodih znaša dvojni znesek.
PREDLOGI UPRAVE
Uprava predlaga, da se tudi za šolsko leto 1030,40 ustanove po 3 nagrade za učence Trgovske nadaljevalne šole v Celju, ki bodo izdelali z odličnim ali prav dobrim uspehom. Skupne nagrade znašajo 1050 din.
Skupščina zahteva, da se v Celju brez odlašanja ustanovi avtomatska telefonska centrala, ki je bila že večkrat obljubljena na merodajnih mestih. Telefonske razmere so posebno v zadnjem času z oziram na preobremenitev aparatov od dneva do dneva slabše. V Celju naj se napravi tudi centrala za vsa 4 zdravilišča, ki gravitirajo v Celju.
Uprava sc pooblašča, da se preskrbi z* novo
ustanovljeno carinimo I. reda v Celju, ki je t» vse gospodarstvo tako velevažna, tudi primerne prostore za njeno poslovanje in da v slučaju nujne potrebe v te svrhe da na razpolago ves odvijen kapital, ki z njim razpolaga Združenje trgovcev.
Prav živahna debata je nastala pri slučajnostih. Posebno so se trgovci pritoževali zaradi krošnjar-stva. Krošnjarji preplavljajo naše kraje in škodujejo legalni trgovini. V Celju se dnevno shaja po 100 krošnjarjev, ki nakupujejo blago in trgujejo z najrazličnejšimi predmeti. Okrajna načelstva dajejo dovoljenja za krošnjarjenje kar povprek z manu-fakturo tako, da je naša banovina preplavljena s krošnjarji, ki največkrat prodajajo manufakturo in pletenine no deželi neveščim ljudem, ki blaga ne poznajo. Krošnjarji raznašajo neresnične in alarmantne vesti in razburjajo mirno prebivalstvo. Tem krošnjarjem se je v zadnjem času tudi dokazalo več tatvin, nakupa in razpečavanja sumljivega in ukradenega blaga. Merodajna oblast nj vsako krošnjarjenje s tem blagom ukine in gleda, da v bodoče ne bodo imeli več pravice prodajati manu-fakturnega blaga.
Skrbi ljubljanskega okoliškega trgovstva
Ljubljana, 14. marca. Danes dopoldne je bil v veliki dvorani Trgovskega doma občni zbor Združenja trgovcev za okraj Ljubljana-okolica, katerega je vodil predsednik g. Jernej Logar. Občnemu zboru »ta prisostvovala v imenu zbornice tudi predsednik trgovskega odseka g. Albin Smrkolj in tajnik g. dr. Ivan Pless ter tajnik Zveze trgovskih združenj g. dr. lvko Pustišek.
Iz predsedniškega poročila g. Logarja posnemamo, da so se lani težave okoliškega trgovstva zopet povečale, kar je v zvezi z vojnimi zaplet-Ijaji v Evropi. Vendar je naša država zaradi svoje nevtralnost.ne politike še v srečnem položaju, toda la nevtralnost zahteva tudi gotove žrtve, katere morajo vsi državljani iloprinasati. Obširneje je |>oro<al o davčnih vprašanjih. Pole« figa pa je bilo še vedno aktualno vprašanje krošnjafjitva z manufakturnim blagom, ki je v ljubljanski okolici še posebno razvito. Kr. banska uprava je vtj-dala mnogo strogih navodil svojim podrejenim organom, za kar izreka združenje zahvalo, vendar vsi ti ukrepi niso zajezili krošnjarske nadloge in vztrajati l>o treba še naprej na popolni odpravi krošnjarske nadloge.
lilede minimalnih mezd za. trsrovake pomočnike je mnenja, da so merodajne faktorje pri določitvi minimalne mezde vodili dobri . nameni, toda za podeželskega trgovca je plača 900 din ne-zmoglji va. Potrebno bi bilo za podeželje izbratii drugo rešitev, ki bi bolj ustrezala razmeram, ki so drugačne kot v mestih. Uredbo o pobijanju draginje je naperjena v prvi vrsti proti malemu trgovcu pa bo treba popraviti. Ugotavlja tudi razveseljiv napredek v izboljšanju banovinskih in občinskih cest. Končno pozdravlja vse delo na konsolidaciji države in želi, da bi premostili vse ovire in prišli k trajnemu miru-'in delu za »-napredek trgovskega stanu in naše države.
Izvajanja predsednika g I/ogarja so biile z odobravanjem sprejeta, na kar je zborovalce v imenu Zbornice z-a trgovino, obrt in industrijo pozdravil predsednik g. Smrkolj. Glede davčne reforme upa. da bodo prizadevanja zbornic za omi-Ijenje imela uspeh. Uspeli pa so imela tudi prizadevanja zl>ornic glede uredbe o kontroli cen, ki je bila sprejeta v znosnejši obliki, kot je bila prvotno predlagana.
G. dr. Pustišek je poročal o delu Zveze trgovskih združenj, zlasti pa o delu njenih najvažnejših odsekov, t. j. Osrednjega lesnega odseka in odseka trgovcev s tekočimi gorivi. Ker trgovci niso uspeli s svojo zahtevo, da se jim poveča zaslužek pri prodaji tekočih goriv, so ustavili prodajo tekočih goriv in prodajajo pogonska sredstva sedaj samo komisijonarji kartela, kar ni dobro.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tajnik g. Lojze Šmuc, posnemamo, da so v okraju tri obče strokovne šole, ki jih obiskujejo tudi trgovski učenci: v Št. Vidu, pri D. M. v Polju ter na Vrhniki. Prometne zveze okolice z mestom so zelo živahne, kar čuti tudi okoliška trgovina, saj se je okoliško prebivalstvo precej odtujilo domači trgovini. Okoliški trgovec je postal samo še nekakšen posredovalec pri prodaji najnujnejših življenjskih potrebščin. ' Število članov združenja se je lani zmanjšalo za 10 na 439. Izredno malo za|>osluje okoliško j trgovstvo pomožnega osebja, je komaj 44 trg. so-j trudnikov in 35 učencev. Večina članov dela torej ' brez pomožnega osebja. V lesni široki se opaža
povečanje izvoza v Italijo, ial pa redno trgovina ovira veliko število šušniarjev, kl ie vedno narašča. Občutna je konkurenca zadrug. Važno vprašanje za podeželskega trgovca je tudi preskrba občin z moko in koruzo. Trgovci niso zadovoljni s sedanjim načinom, kako se ponekod oskrbuje prebivalstvo z moko in koruzo v škodo davkoplačevalcev. Tudi vinska trgovina trpi mnogo zaradi šušmarstva. Zlasti je neugodno, da se kroi-njarl tudi ob nedeljah, ko so trgovin« zaprte in bi bilo zlasti treba krošnjarjenje prepovedati. Končno navaja tajniško poročilo še številne druge akcije in delo okoliškega združenja.
Blagajniško poročilo je bilo tudi sprejeto, nakar je bila dana na predlog nadzorstva, katerega je podal g. Jelačin, odboru razrešuica, sprejet pa je bil tudi proračun za leto 1940.
V	debati se je mnogo poudarjala konkurenca zadrug, zlasti pa so zborovalci obširno razpravlajli o preskrbi našega podeželja s koruzo in moko. Ker morejo koruzo in moko v večjih količinah nabavljati samo manj potrebni, smatrajo trgovci, da bi bilo najbolje, Če bi se dale najbolj potrebnim nakaznice, s katerimi bi lahko ku|>ovali tudi manjše količine moke in koruze pri trgovcih, ki so pripravljeni delati z najmanjšim dobičkom.
Izkustveno statistično raziskovanje konjunktur
V	četr'ck opoidn* je imel novi rasebtii docent našega vseučilišča g. dr. Adolf Vogelmk svoje nastopno predavanje. G. docent, ki bo predaval statistiko, si je izbral za nastopno predavanje aktuelno temo o metodah pri raziskovanju gospodarskih konjunktur, zlasti glede njih vzrokov.
Iz predavanja g. dr. Vogelnika posnemamo, da so vprašaja razvoja gosojdarske konjunkture, zlasti pa dob krize v gospodarstvu posebno v zadnjih letih postala izredno važna. Prizadevanja razložiti potek konjunkture in njegove vzroke so s« v veliki meri gibala v smeri načelne obrazložitve konjunktur, toda potrebna je tudi deduktivna pot, da pridemo do pravega spoznanja. V ta namen nam najbolj služi empif rično statistična smer, ki temelji na obrazložitvi konjunktur z vidika statističnih izsledkov, ki temelje na živem življenju, n e pa na rarlagi, ki skuša dati teoretično razlago konjunklunih gibanj. Izkustveno statistična metoda se ne spušča v teoretiziranje o vzrokih konjunktumega gibanja, kar dovaja do nemogočih konjunkturnih teorij, ampak daje besedo dejstvom. Te preiskuje • pomočjo statističnih metod, k: so dosegli že visoko stopnjo profinjenosti. Pri tem seveda ne pozablja ta smer na količinsko analizo, to se pravi, da se ne spušča samo v raziskavo pojavov in gibalnih sil, ampak da skuša tudi meriti oz. spraviti v pametno sorazmerje vplive posameznih čini-tcljev, ki so merodajni za razvoj konjunkture sploh. To se da najbolje doseči z matematično statistiko, ki razstavlja potek gospodarakega življenja v njegove poglavitne sestavine in tako seveda je mogoče preiskati vpliv posameznih činiteljev na ves potek konjunkture. S tem je bil napravljen velik korak naprej in zanimivo je, da se je z izkustvi in izsledki "matematične statistike oplodila tudi teorija o gospodarskih konjunkturah.
Vendar ne sme tudi nova smer preiti v ekstrem, ki je popolnoma nasproten goli teoriji. Brez teoretične podlage so tudi matematično statistične preiskave nemogoče in vodijo v nesmisle, ki lahko zelo škodujejo. Nova smer vpošteva sedaj i teoretične podlage in statističnega izkustva in je taka združitev pravzaprav dveh metod rodila dobre uspehe za* gospodarstvo tudi v praktičnem pogledu, ne samo v znastvenem pogledu.
Prijava inozemskega kapitala. Belgrad, 13. marca. AA. V zvezi z odlokom finančnega ministra št, 59,030-8 od 18. oktobra 1939 se opozarjajo delniške družbe v državi, pri katerih je angažiran tudi kapital tujcev, da so dolžna naknadno poetaviti vse podatke, ki niso bili v njihovih prijavah devizni direkciji Narodne banke pravočasno predloženi. Prav tako je treba, da prijavijo to tudi delniške družbe, ki svoje prijave sploh še ni60 predložile, ker 6e sicer prošnje za prenos dividende in tantijeme tujim lastnikom sploh ne bodo vpoštevale, v kolikor prej od strani zainteresiranega podjetja ni bila pravočasno devizni direkciji dostavljena prijava o tujem lastništvu delniškega kapitala. Delniška podjetja, katerih delnice se glase na donosilca, so dolžne pri prvem izplačilu dividende dobiti točne podatke o lastništvu delnic od predložiteljev kuponov. Zadnji rok za oddajo prijav o delniškem kapitalu tujega porekla je 30. april letos. (Iz deviznega ravnateljstva Narodne banke kr, Jugoslavije.)
Izvoz zaklanih goved r Francijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja izvoznike zaklanih goved v Francijo, da morajo pri vsaki poši-ljatvi brzojavno obvestiti prejemnika kakor tudi zavod o sledečih podatkih: nakladalna postaja, datum odpreme, število vagonov, število komadov, nakladalna teža, kakovost blaga (prva, druga, tretja).
Tečaj marke v turističnem prometu. Za obračun turistične marke je ugotovljen tečaj 14.80 dinarja.
Postopek pri provedbi translernih dinarjev. Devizni odbor je dne 7. «flar«a »kitniI, da s« v »vrho
enotnega postopanja zneski svobodnih deviz, ki jih po obstoječih predpisih izvozniki riealirifajo v «trans-fernih dinarjih«, ne morejo provajati po borzah.
Izvoz konoplje. Devizni odbor pri Narodni banki )e sklenil, da se ustavi izvoz konoplje v klirinške države in tudi v devizne države, Sedaj mora iti izvoz konoplje Mmo za kompenzacije. Za kompenzacijo pa prihajaja v poštev samo naslednji predmeti: juta, jutino predivo, lan in laneno predivo ter ko-nopljino predivo pa iz Francije
Dr. Belin potuje v London. Iz Belgrada poročajo, da je pričakovati v prihodnjem tednu odpoto-vanja viceguvernerja naše Narodne banke g. dr. Ive Belina v London, da uredi nekatera sporna vprašanja v naši zunanji trgovini e Anglijo.
Borze
17 dni v Nemčiji
Dunaj, 25. februarja.
Na Dunaj!
V skoraj pomladnem soncu drvi vlak proti
naši meji. (-'im bolj se bližamo meji. tem manj je
potnikov, ki so namenjeni prestopiti mejo. Ktl-!>pji se praznijo in v Mariboru nas je ostalo le malo. Hitro smo opravili z našimi uradniki, ki se zanimajo predvsem za kavo, čaj. čokolado, predmete. ki jih moramo sami uvažati iz deviznih držav, plačevati z zlatom ali zlatimi devizami in katerih ne izvažamo v klirinške države. Seveda je vsak naš polnik dobro založen tudi z drugimi dobrotami, ki nam jih tako obilno daje naša zemlja. Še nekaj eksportuih cigaret in zbogom domovina!
Kmalu se pojavijo druge uniforme. Tudi tem gre pregled hitro od rok, saj je le malo potnikov in težko je priti danes v Nemčijo, kar je tudi razumljivo, saj je naš nemški sosed v vojni, ka-lere pa ne čuti tako na vzhodu kot na zahodu.
Poleg kontrole policijskih organov, deviznikov in carinikov, dobimo še nekaj: nekaj nakaznic /a prehrano. Zelo nas zanima količina, gledamo živilske nakaznice, katerih nismo vajeni že dvajset let.
Še zadnji pogled na našo pokrajino, pokrilo s snegom in že smo v špilju, čeprav z zamudo. Vlak drvi naprej in se polni z novimi potniki, prihajajo novi obrazi; rndovedno opazujemo druge obleke. Tudi uniforme so med njimi, pa še več jn smučarjev, ki se utrujeno pogovarjajo v kolih vagonov o svojih doživljajih zadnjih dni. Še več potnikov pride v Gradcu, tako da so vsa inesla nsedena. Med tem pa se mrači in sprevodniki l ile zatemnjevati okna. prižigati luči v kupejih iu strogo pazijo na predpise o zatemnitvi. Vlak drvi v gluho noč in lc redke luči na poslajah kažejo, da gre življenje mirno dplje v temi. Drvimo mimo tovarn, mimo večjih krajev in malo-
številne luči nam dajejo slutiti, da se gibljejo še ljudje, delajo naprej, da žive v svojih razsvetljenih na zunaj zatemnjenih stanovanjih.
V Brucku sedemo v jedilni voz, katerega ne smemo zamuditi. Komaj dobimo v njem jirostora. Toda mize so drugačne kot pri nas. Prtov ni na njih, namesto servetov dobimo le papirnate ser-vete in pogled na jedilni list nam že kaže, da so se razmere izpremenile. Mi, ki smo bili vajeni nekdanjih avstrijskih vozov-bufelov, se temu ne čudimo, saj vemo, da se obrat z jedilnimi vozovi ni dosti rentiral v nekdanji Avstriji. Največja novost za nas, ko smo študirali jedilne liste, pa je, da se moramo zanimati ne samo za jedila, za cene, ampak tudi za to, koliko nakaznic je treba oddati za posamezno vrsto jedi. Številni potniki se poslužujejo možnosti, da dobe tako Imenovani »markenfreies Slammgerichtc, za katerega ni treba dajati znamk, nakaznic. Toda drugi zopet vlačijo iz listnic svoje nakaznice in jih oddajajo takoj ob naročilu jedi natakarjem, ki brze po vagonu. Drvimo naprej proti Dunaju in vedno bolj se nas polašča radovednost, kakšen je sedaj Dunaj, katerega še nismo videli v novih razmerah, saj smo ga poznali še kot prestolnico samostojne avstrijske republike.
Dunaj.
Dunaj, južni kolodvori Luči na cestah gore sicer v manjšem številu, )>a ludi njih sij ni usmerjen proti nebu in na široko, ampak bolj v tla, da dajejo čim manj možnosti opazovanja letalom, pa vendar še služijo za ulično razsvetljavo. Toda vse hiše so zatemnjene in niti iz enega okna ne prihaja niti najmanjši sij svetlobe. Zatemnitev je torej samo delna. Nosačev je manj kot običajno, ludi taksije je težko dobiti, ker jih vozi manj kot včasih, saj dobivajo raclonlrane količine bencina. Pozdravljamo se s tovariši in ie smo na poti v hotel Brislol. kjer smo se nastanili za 2 dni. V prijetnem kramljanju posedimo in izmenjamo
prve vtise na poti v Nemčijo. Tudi se moramo že privajati na jezik, da vodimo konverzacijo. Študiramo obilni program, slišimo o izpremembah, kajti odpadla bo pot v Steyr, to veliko središče industrije, po kateri ima štajerska dežela svoje ime. Zato je pa tem obilnejši program na Dunaju.
Dunaj, 26. februarja.
Počasi se zbiramo v hotelski jedilnici in postopno prihaja prijateljski razgovor v tek, saj bomo tovariši za dolgo dobo 16 dni. Pridružijo se nam že Nemci. Najprej seveda: oddajanje nakaznic za zajtrk in zajtrk, ki je pač nemški, kakršnega nismo vedno in povsod vajeni iz naših krajev in razmer.
Dopoldne je bil najprej ogled reprezentativne razstave tvornic: Steyr-Dainiler-Puch. Številni so proizvodi tega podjetja najbolj značilno pa je orožje in moloma vozila. Prijazni vodniki nam tolmačijo zgodovinski razvoj podjetja, grafikoni nas poučujejo o tem, koliko orožja so izdelale te tvornice in kako mnogo so ga dobavile tudi na jug Evrope. Vidimo najrazličnejše tipe pušk: od NVerndl pušk, ki jih je uporabljala stara avstrijska vojska še sredi preteklega stoletja, pa do najmodernejših strojnic. Obujajo se spomini, ko prijemamo v roke mannlicherice in mauserke. Modeli nekdanjih avstrijskih vojaških vozil kažejo velikansko različnost v primeri s sedanjimi vojaškimi vozili. Orožje spada tudi v današnji čas, toda mi smo bolj interesenti za vozila, kajti Steyr izvaža ogromno šlevilo voz na jugovzhod Evrope. Pripovedujejo nam številke, ki kažejo, kakšnega pomena je jugovzhodni del Evrope, posebno pa naša država za firmo, ki se trudi osvojili si naš trg. Da si ne bo treba vsega zapomniti, služIjo pa tudi velike količine tiskovin in knjig, da smo Ukoj vedeli, koliko vsega takega nas še čaka na dolgi poti in že premišljujemo, kako vse spraviti domov brez prevelike obtezilve prtljage.
Dne 14. marca 1940.
Denar
Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 5,306.390 din, na belgrajski pa 4.5 milij. din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 240.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt ,.,»,.. 166.10—169.30
Pariz 100 frankov...... 93.85— 96.15
Newyork 100 dolarjev . , . . 4425.00—4485.— Ženeva 100 frankov . . . » , 995.00—1005.00 Amsterdam 100 goldinarjev . . 2350.00—2388.00 Bruselj 100 bel...... . 750.00— 762.00
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt......i	> 205.20 208.40
Pariz 100 frankov . . , , » .	116.00— 118,30
Newyork 100 dolarjev . , , ,	5480 00—5520.00
Ženeva 100 frankov . . i > i .	1228.18—1238.18
Amsterdam 100 goldinarjev . . »	2902.40—2903.63
Bruselj 100 belg........926.28— 938.28
Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka ....... 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem ,»,.„.. 30.90—31.60
Belgrad — zasebni kliring: Sofija 100 din........... 96—98
Curih. Belgrad 10, Pariz 9.50, London 16.76, Newyork 446. Bruselj 75 55, Milan 22.52, Amsterdam 236.85, Berlin 178.75, Stockholm 106.20, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.125, Sofija 5.50, Budimpešta 79.5, Atene 3.30, Carigrad 3.55, Bukarešta ,V» Helsingfors 7 nom., Buenos Aires 104.75.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 430—432 v Zagrebu 431 denar v Belgradu 431—432
•h: Ljubljana. Državni papirji: 7% invest. posojilo 98—99.50, agrarji 53—54, vojna škoda •ptimptna 430—432, begluške obveznice 77—77.50, dalm. agrarji 71—72, 8% Blerovo posojilo 99 denar, 7% Blerovo posojilo 90 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 1% stab. posojilo 97 50 denar.
Delnice: Narodna banka 7.480 denar, Trboveljska 236—240.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 98 denar, vojna škoda promptna 431 denar, begluške obveznice 77.50 denar, 4% 6everni agrarji 51 denar, 6% šumske obveznice 67 denar, 8% Blerovo posojilo 98 denar, 7% Blerovo posojilo 90.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 95 denar.
Delnice: 7.500 denar brez kupona, Trboveljska 235—240 (240), Sladk. tov. Osijek 180 denar, Iisis 30 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100, agrarji 53—53.50, vojna škoda promptna 431—432, begluške obveznice 77.25—77.75, dalm. agrarji 71.50—72, 4% severni agrarji 51—52, 6% šumske obveznice 69.50—71, 8% Blerovo posojilo 99.50 denar, 7% Blerovo posojilo 91 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 10- denar.
Delnice: Narodna barka 7.520 denar (brez kupona), Priv. agrarna banka 189 denar (drobni komadi).
Zitnl trg
Novi Sad. Oves : bač., srem., slav. 168/70. -Rž: bač. 165/67. — Koruza: bač, ba£. pariteti. Irdjija-Vršac 158/59. — Tendenca: za koruzo čvrsta, za ostalo neizpremenjena, — Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
V	Brežicah, dne 5. marca 1940: Voli I. vrste 6 din, II. 5.50, III 4 din; telice I. 5.50, II. 5, III. 3.50; krave I, 5, II 4, III. 2.50; teleta 1. 6, II. 5; prašiči špeharji 10,- pršutarji 7.50 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I 12, II, 10; svinjina 14; slanina 16; svinjska mast 21; čisti med 18; goveje surove kože 14; telečje surove kože 18; svinjske surove kože 8—10 za 1 kg. — Pšenica 200, ječmen 200, rž 200, oves 200—225, koruza 160, fižol 800, krompir 175, lucema 150, seno 125, slama 40-50, jabolka 1. 600, II. 400, III. 300, pšenična moka 300, koruzna moka 200, ajdova moka 425 din za 100 kg. — Trda drva 100 za kub. meter; jajca 1.50 za komad; mleko 1.50 za liter; surovo maslo 36—40 za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4.50 din za liter, linejše sortirano vino 6—7 din za liter.
V	Ljubljani (mesto), dne 6. marca 1940: Voli I. vrste 6.50—7.50, II. 6—6 50, III. 5.50—6; telice I. 6 do 7, II 5,50, III. 5 din; krave I. 5.50 do 6, II. 4—5, III. 3.50—4; teleta I. 7—9, II, 7—domači prešiči špeharji 10—10.50, pršutarji 9—9.50, sremski špeharji 10-50—11 za kg žive teže. — Goveje mesto I. prednji del 12 din, zadnji del 14; goveje meso II. prednji del 10. zadnii del 12; goveie meso III. vrste prednji del 8, zadnji del 10; svinjina 18—20, slnaina 16—18, svinjska mast 21—22, čisti med 18—22, goveje surove kože 14, telečje surove kože 19, svinjske surove kože 10 din za kg. — Pšenica 2.50—2.55, ječ-min 2.20—2 25, rž 1.95—2.15, oves 2.10—2.30, koruza 1.85—1 95, 'iižol 6—7, krompir 2, seno 0.70—1, slama 0.30 jabolka I. 7—8, II. 5, III. 3—4; hruške suhe I. 8. II. 5, III. 4, pšenična moka 3.75—4, koruzna moka 2.40—2.50, ajdova moka do 6 za kg. — rTda drva 125 din za kub. meter, jajca 1 din za komad, mleko 2 25—2.50 z liter, surovo maslo 28—34 e? kg, čajno maslo 34—40 din. — Navadno mešano vino v gostilnah 10—12 din za liter, finejše sortirano vino 14—18 din m liter.
i
t
Razbojnik Hace v rokah pravice
Razburljiva aretacija v Kranju - Dva policijska stražnika obstreljena - Hace doslej priznal dva umora in številne vlome
Razbojnik Anton Hace je postal zadnje me-eece pravi strah dežele in sovražnik štev. 1 orožnikov in policije. Pri nekaterih srečanjih z orož-ništvom je pokazal tako izredno duhaprisotnost, da so vsi vedeli, <la odloča le par trenutkov o življenju in smrti. Prav zaradi tega so se kmetje na deželi bali Haceta. In prav gotovo bo sedaj marsikje povedal kak kmet, da je govoril s Ha-retom, da si pa vendar ni upal tega povedati, ker Be je bal njegovega maščevanja.
Umesten molk
Dnevno časopisje, ki je pred meseci mnogo poročalo o Hacetovih podvigih in tudi sproti obveščalo javnost, kje so morda zagledali Haceta, je zadnje čase utihnilo. Ta molk ni bil znamenje, da o Hacetu oblasti nimajo nobenega sledu več. Nasprotno, tuintam so oblasti našle sledove, ki so kazali, kje je bil Hace. Hkrati pa so oblasti ugotovile, da je Hace vestno prebiral časopise in vedno iz njih zvedel, kakšna obvestila je orožni-štoo in policija prejela o njem. In kakor hitro je tako iz časopisja zvedel, da so ga zapazili na Štajerskem, jo je hitro mahnil na Kranjsko in obratno. Da bi preprečile oblasti, da bi Hace zvedel, kaj vedo o njem njegovi zasledovalci, je bilo na-prošeno časopisje, da o Hacetu ne obvešča več javnosti. S tem je bil najbolj udarjen Hace, čeprav je tudi trpela nekoliko radovednost bralcev. Kako je bilo to koristno, dokazuje najbolj aretacija Haceta, ki je bila po napeli borbi, v kateri je steklo precej krvi, končno izvršena v Kranju. Hace je bil v zadnjem času večkrat na Štajerskem, parkrat je ušel tudi čez mejo v Nemčijo in prav zadnje dni je bil po lastni izjavi zopet tam •ter je od tam prinesel tudi precej nabojev za enoje orožje.
Nevarna zanika v Kranju
Oblastem je bilo znano, da je Hace na svojem begu iz kraja v kraj večkrat prišel tudi v Kranj, kjer je obiskal vedno svojega znanca Strmoleta. Zaradi tega so naročili v hiši, kjer je Strmele stanoval, naj vsakdo od stanovalcev takoj prijavi policiji, če bi v hiši kdo spraševal po Strnioletu. Strmole je bil njegov največji prijatelj in zaupnik. Bil je ta človek prav tako zloglasen zločinski tip, ki je že po raznih ječah presedel nad 3 leta. Strmole je bil po poklicu zidar, star 31 let, doma iz Malega Gabra okraj Litija. Vedno sta si izmenjavala tudi pisma. Strmole je imel tudi fantke, ki so nosili na domenjena mesta Hacetu pisma.
Hacetova pot v Kranj
Kakor vse kaže, je Hacetu v zadnjem času pofel denar. Sam je priznal, da je svoje lepe obleke večinoma vse prodal. Obdržal je le vse najnujnejše, kar je potrebno vlomilcu in razbojniku pri njejfovem poslu in za njegovo obrambo. Pomanjkanje denarja je tudi nagnalo Haceta, da se je •d4o6it, da bo šel obiskat svojega prijatelja Strmoleta v Kran j. Noč od torka na sredo je Hace pre-•pal v Litiji na nekem kozolcu, ki stoji nad predilnico. V zgodnjem jutru je nato še ukradel iz neke hiše kolo in se z njim odpeljal proti Ljubljani. Ljubljane se je previdno izognil in je vozil okrog mesta po stranskih zunanjih ulicah ter je v Šiški na Jerneje vi cesti stopil tudi v mlekarno. Čeprav je bil lačen, je kupil samo polno zelenko mleka in se nato še v dopoldanskih urah odpeljal s kolesom kar naprej proti Kranju. V Kranju se tudi ni upal prikazati čez dan. Zaradi tega ie potem, ko je prišel v Stražišče, napravil daljši odmor. V hosti pod Šmarjetno goro v bližini treh križev je ležal in počival ter čakal, da je nastala noč. Ponoči jo je mahnil v Kranj, da obišče Strmoleta, za katerega ni vedel, da je zaprt. Poznal pa je stanovanje Strmoletovo. Strmole je stanoval na Stari cesti štev. 16. Kranjska policija, zlasti kranjski detektiv Ivan Šuc je neprestano opozarjal stanovalce te hiše, naj takoj obvestijo policijo, če bi kak neznanec spraševal po Strmoletu.
Obojestransko presenečenje
Okrog 10 ponoči se je res oglasil pri Herva-ti*u Pavlu neznanec in povprašal, kje je zidar_ Strmole in če ni morda zaprt. Povedali so mu, da bo v kratkem prišel domov. Nihče ni mislil, da je neananec, ki je nosil črna očala, prosluli Hace. Hace je ostal v kuhinji pri llervatinovih, v kateri je bila tudi ga. Hervatinova in Hervatin Pavel sam. Medlem je mlad fant prišel na stražnico v Krainju in povedal, da se je pri Hervatinovih oglasil nekdo, ki sprašuje po Strmoletu. Takoj sta otjSla iz stražnice 82 letni stražnik Medle Franc in 2lMetmi stražnik Kremžar Gojmir. Seveda nista mislila, da gresta po Haceta, ampak sta računala, da bosta prijela kakega pajdaša Strmoletovega. Ka sta prišla v hišo na Stari cesti, je prvi stopil
k vratom Medle Franc. Korak za njim in desno od njega pa je stal Kremžar Franc, ki je tudi pripravil svoj službeni samokres za vsak primer. Medle odpre vrata in vidi. kako v sobi že nekdo dviga revolver proti njemu. V tistem trenutku se je seveda obema zasvetilo, koga imata pred seboi. še bolj pa je bil presenečen Hace, ker mu je prvi strel odpovedal. Še preden sta mogla stražnika doumeti, kaj je s strelom, sta se z bliskovito naglico pognala naprej. Občutila sta v hipu sekunde, da je rešitev le v napadu. Medle se ie zaletel z glavo v Hacetov trebuh, Kremžar pa mu je hitro spodnesel noge in že so bili vsi trije na tleh. Medle, ki je izredno močan, je tiščal Haceta ob tla, Kremžar pa je zagrabil Haceta za roko. llace je namreč potegnil že drugi samokres in oba stražnika obstrelil v nogo. Ni bila lahko l>orba in le s težavo se je [»osrečilo Kremžariu. da mu je pritisnil roko, v kateri je držal samokres, ob tla. Medle je medtem tiščal Haceta k tlom in ko mu je Kremžar primaknil Hacetovo roko s samokresom, je hitro parkrat z vso silo udaril Haceta s pendrekom po roki, tako da je izpustil samokres. Vsega skupaj je Hace v tej borbi oddal okrog 10 strelov in ko tudi drugega samokresa, ki so mu ga izbili iz roke. ni mogel več doseči, je šla borba naprej z rokami. Končno sta ga stražnika obvladala in sta se že pripravljala, da ga povežeta. Hace je bil videti popolnoma izmučen in nezavesten, ker jo je dobil s pendrekom po glavi. Komaj sta stražnika nekoliko popustila, že je potegnil Hace tretji samokres in nameril sam nase, vendar ga je Kremžar udaril po roki, tako da je krogla malenkostno odrgnila Hacetu kožo na nogi.
rekel, da je vedno računal, da se bo še lahko, kadar bi padel pravici v roke, sam ustrelil. Hace je tudi predlagal, naj se potem, ko je njegova usoda zapečatena, podasta roke v znamenje, da nista huda drug na drugega. V resnici sta si podala roke in Hace je pripomnil, da pač ni šlo drugače, kakor da je streljal na oba, ker je branil svojo svobodo.
Potem, ko so obvezali vse ranjence, sta bila oba stražnika prepeljana z reševalnim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico, Hace pa odpeljan pod močnim nadzorstvom na policijsko stražnico. Ni bila majhna množica ljudi, ki je spremljala čudni nočni sprevod. Novica se je namreč zelo naglo razvedela |x> mestu, posebno pa podrobnosti o divjem boju, in zato ni nič čudnega, če so Kranjčani, ponosni na svojo policijo, vzklikali med potjo: Živela naša policija!« Tudi med Haceto-vim zasliševanjem ie ostala pred stražnico precejšnja množica. Hacetu so na stražnici pregledali obleko in vse, kar je nosil s seboj. Našli so pri njem cel arzenal. Že v boju je pokazal dva velika samokresa znamke »Ste.ver«, oba kalibra 0.2 mm. To sla samokresa s precej dolgo cevjo in močno probojnostjo. Tretja pištola pa je bila znamke »Union* in je imela kaliber 6.35 mm. V žepih je imel še 35 nabojev za obe »Steyert pištoli in 12 naliojev za manjšo pišlolo. V lepem kožnatem etuiju je imel štiri vitrihe, pri sebi pa je nosil tudi en zavoj za obveze, glavnik, zobno ščetko, dva ključa iz trgovine v Vojniku, še en drug ključ, dva situacijska načrta, razbito ogledalo in robec. Vse to je nosil Hace v aktovki, pri sebi pa je imel okrog 60 din drobiža. Kolo. s katerim se je pripeljal, je bilo ukradeno v litijskem okraju in
Trije Hacetovi posnetki po aretaciji
Nevarno bojliče
Oba ranjena stražnika sta izgubila mnogo krvi in tiščaia Haceta k tlom ter ga hotela zvezali. Ker ni bilo drugega, so jima prinesli vrv od perila. Z njo sla mu najprej povezala noge, nato še roke, na kar sta se oddahnila. Vsa borba je trajala okrog 20 minut. Stopila sta v soIk> okrog četrt na 11, okrog tričetrt na 11 pa sta svoje delo opravila. Pri streljanju je bil obstre-ljen tudi stanovalec Hervatin Pavel. Krogla mu je sinila v vrat ter mu posnela kožo pod ušesom, pod brado in na desnem robu brade. Če bi šla krogla le za dva centimetra višje, bi bil Hervatin na mestu mrtev. Streljanje je seveda razburilo tudi okolico. Takoj je bilo obveščeno o dogodku predstojništvo policije in poveljstvo straže, predstojnik g. Žun in vodja g. Jagodic sta takoj sama prišla na bojišče, poklican pa je bil tudi zdravnik g. dr. Herfort. ki je nudil prvo pomoč ranjencem. Ko so sezuvali stražnikoma škornje, se je iz njih kar vlila kri; močno sta namreč oba krvavela, kri pa je tekla v škornje. Ranjena sta bila nekako v zgornji polovici desnega stegna. Medle Anton pa je dobil še lažjo rano na levi nogi. kjer ga je tudi oprasnila krogla. Hervatinove rane na vratu pa so bile nenevarne. Oba stražnika sla kljub ranam in močni upehanosti ves čas budno pazila na Hacela, dokler ni prišla pomoč.
Kremžar In Hace si podasta roke
Medtem ko so čakali v kuhinji, da bo prišel zdravnik, Hace seveda ni molčal, ampak je na nekatera vprašanja kar radevolje odgovarjal. Razgovarjal se je tudi s stražnikom Krenižarjem in je izjavil, da ni hud na njega. Rekel je: Vidva sla se borila za službo, jaz pa za življenje. Priznal .je nadalje, da je vedel, da bo enkrat prišlo do aretacije. Zato pa je bil vedno pripravljen in vedno skušal prvi streljati in tudi prvi zadeti. Ni mu pa bilo prav, da sta ga ujela živega in je
Ranjena stražnika, ki sta ukrotila Haceta po napeti borbi, Medle Franc (desno) in Kremžar Gojmir (levo) v ljubljanski bolnišnici. Na levi sedi Kremžarjeva mati, ki je prišla obiskat
svojega sina.
ima tudi številko litijskega okraja. Pri zasliševanju je še razmeroma rad odgovarjal. Marsikaj je priznaval, druge zločine, ki so mu jih očitali, pa tajil. Na policiji so ga seveda temeljito uklenili zai roke in noge in ga po končanem prvem hitrem zaslišanju odpeljali z gasilskim avtomobilom in močnim spremstvom v Ljubljano.
V	Ljubljani je bil llace prepeljan v policijske zapore v šentpeterski vojašnici, kjer so ga danes precej časa zasliševali. Kakor čujemo, je bil pri zasliševanju precej prostodušen in je večkrat vzbujal vtis, kakor da mu je sedaj vseeno, ker ve, kakšna usoda ga čaka. V kratkem bo izročen sodišču, kjer bo državni tožilec proti njemu vložil obširno in hudo obtožbo.
Hace priznal dva umora
Snoči so ga prepeljali v sodne zapore
Policijski nadzornik p. Matija Močnik, ki je že poprej vodil vse zadeve proti Hacetu, je včeraj od 10 dopoldne naprej z malim odmorom tja do 16 zasliševal razlx).jnika Toneta Haceta v šentpeterskih policijskih zaporih. Tone Hace je popolnoma flegmatičen in je v splošnem priznal vse zločine, ki jih je bil izvršil od lanskega avgusta naprej. Priznal je v prvi vrsti umor svojega tovariša Avpiča Rudolfa v Spodnjih Gameljnih. Mirno in pretrgano je pripovedoval: »Z Avpičem sva bila dobra kompanjona. V Spodnjih Gomoljih sva se julija ponoči skregala zaradi delitve plena, ki sva ga dobila na Dolenjskem. Avpič je zgrabil v hudem prepiru za revolver. Prehitel sem ga. Bil sem urnejši. Potegnil sem revolver in ga dvakrat ustrelil v glavo.« Nato je opisal, kako ga je zavlekel v kozolec in ga skril v seno.
Prostodušno je dalje priznal umor orožnika Ivana Medena v Spodnji Hudinji. Cinično je navajal kot motiv: »Če ga jaz nc bi, bi pa on mene.« Smatra, da je bil tu v silobranu.
Okoli 18 se je pred justično palačo na Miklošičevi cesti ustavil zeleni policijski avto, ki je zavozil skozi jetniška vrata na dvorišče-Pripeljali so v sodne zapore Haceta. Bil je oblečen samo v spodnje hlače in srajco ter bos, naravno, da močno vklenjen in pod močno policijsko eskorto. llace je iz.jnvil kratko: >Menc najbrž nc bo počakala vrv. Se bom prej sam zadavil.«
V	jetnišnici so ga oblekli v posebno kaznil-ni.ško obleko ter ga vkovali v močne železne okove na nogah in rokah.
Burno življenje Haceta
Kakšna je bila nežna mladost Toneta Haceta? Žalostna. Bil je rojen na mali kmetiji v Podrerkvi, občina Stari trg pri Ložu, pri »mežnarju«, dne 17. aprila 1917. Oče Matevž je čudak in nereden gospodar, star je okoli 75 let. Mati Rozala je bila pri hiši steber, ki je noč in dan garala, da bi vzredila svoje otroke. Umrla je, ko je bil zadnji otrok Tone še v nežni mladosti. Bil je brez prave materinske vzgoje. Trmoglav in nagnjen k prepirom. Povojna leta so ga najprej spravila na pota tihotapstva. Pozneje je odšel z doma in se začel klatiti po Ljubljani. Sprva je iskal pošteno delo, zašel pa je v družbo temnih in zločinskih elementov. Pokvaril se je.
Prva sodna kazen je bila 29. julija 1935 pred ljubljanskim okrajnim sodiščem v Ljubljani. Zaradi pretepa je bil obsojen na 20 dni strogega zapora. Kmalu nato zaradi istega delikta na 10 dni strogega zapora. Se bi se bil lahko poboljšal in krenil na pošteno pot. Delal je pri raznih kmetih v okolici. Prvo večjo kazen zaradi vloinne tat-
vine je dobil aprila 1086. pred ljubljanskim okrožnim sodiščem, H mesece strogega zapora. Diuga večja kazen, 6 mesecev zaradi vlomile tatvine je kmalu nato sledila, ko je prestal prvo milejšo kazen. Nato je bil zaradi vlomile tatvine v letu 11)37. obsojen na •> meseca strogi ga zapora. Zaradi javnega nasilja je bil uprilu 193U. obsojen uu kazen 20 din strogega zapora. Nato Je začel, ko se je seznanil / najslovitejiimi vlomilci in roparji, svojo ro|.art>ko karijero Vrstili so se od maja lani naprej drzni vlomi in ropi. Kaj ima vse Hace na vesti, bo pač točna in zelo obsežna kazenska jireiskava dognala Njemu pripisujejo hude ro|>arske zločine, umore in tatvine. Po vseh podatkih je Hace od maja naprej do letos izvedel mnoge rope in vlome, pri katerih je dobil bogat plen.
Splošen pregled kaže, da je ta čas naropal veliko denarja, okoli 100.000 din. Nasproti svojim ljudem in zaupnikom je bil zelo radodaren. Pripovedujejo mnogi iz ljubljanske okolice, da se je llace včasih ponujal pri boljših kmetijah za hlapca. Imeli pa so ljudje slutnjo, da ne more biti pošten in da je zelo sumljiv. Včasih je celo beračil in je bil zadovoljen, ko so mu dobri ljudje dajali kak grižljaj. Nekemu gospodarju na Jezici se je ponujal za hlapca, da bi tako izvohal premoženjske razmere gospodarjeve. Gospodar je bil previden in je odklonil njegovo ponudbo. Ponudil mu je kruha. Hace je osorno dejal: »Kruha povsod dobim, (linarček prosim.«
Ljubljanska policija je že leta 1937. izgnala Haceta iz Ljubljane za tri leta Odgnali so ga domov, odkoder |>a je kmalu krenil nazaj proti Ljubljani.
Kakor domnevajo, ima Hace na vesti tudi umor posestnika Hribernika Janeza in njegove žene pri Sv. Barbari, okraj škofjeloški. Ta umor je bil izvršen lani 30. julija. Zverinski umor je vzbudil med škofjeloškim prebivalstvom veliko senzacijo. Sprva so domnevali, da je umor izvršil že več let zasledovani Bradeško, ki se je po begu iz mariborske kaznilnice klatil po raznih krajih okoli Polhovega gradca, Vrhnike in Škofje Loke. Tega zločinca varnostne oblasti ne morejo izslediti. Nekateri so mnenja, da je Bradeško odjio-toval čez mejo in vstopil v tujsko legijo.
Zanimivo je vprašanje, katero sodišče bo sodilo Toneta Haceta. Mnenje je, da pride Hace pred ljubljansko sodišče in sicer pred veliki kazenski senat zaradi raznih ropov in umorov. Dejansko je res, da vodi ljubljansko okrožno sodišče vso preiskavo o vseh zlodejstvih, ki jih je Hace izvedel v okolišu ljubljanskega okrožnega sodišča še pojirej, preden je začel ropati po Dolenjskem in Štajerskem. Spisi ljubljanskega okrožnega sodišča tvorijo res glavni temelj, so matični spisi, toda gre tudi za vprašanje, da-li ni potrebno iz procesualno-tehničnih in finančnih ozirov določiti kako drugo sodišče, zlasti Celje, v okolišu katerega je Hace napravil najhujša zločinstva, saj je dognano, da je med drugimi zločinstvi umoril v Spod. Hudinji oiožiiika Medena in še poprej pa prevžitkariro Marijo Pintaričevo v Malih Braslov-čah v Savinjski dolini.
Ali ima llace na vesti umor svojega vlomilskega tovariša Rudolfa Avpiča? Njegovo truplo je bilo lani poleti najdeno v senu nekega posestnika v Spod. Gameljnih. Avpič je bil oblečen samo v spodnje hlače in srajco. Truplo je ležalo skoraj mesec dni zakopano v senu pod kozolcem. Vsi znaki so kazali na to, da je umor izvršil Hace. Pozneje je Haceta izdal tudi nedavno pred malim senatom na 3 lela robije, zaradi raznih vlomov obsojeni J. Sitar. Ta je povedal, da je prav Hace umoril Avpiča.
Obisk pri ranjenih stražnikih v ljubljanski bolnišnici
Novica, da sta stražnika Medle in Kremžar \ ljubljanski bolnišnici, se je hitro razvedela in tudi naš poročevalec je obiskal oba junaka, ki ležita na kirurgičnem oddelku v prvem nadstropju. Tudi če ne bi vprašal, kje ležita, bi vsakdo lahko na prvj pogled spoznal pravi postelji. Cel roj obiskovalcev je stal okrog obeh postelj in tudi Kremžarjeva mati je prihitela iz Št. Vida pogledat, kako gre njenemu sinu. K sreči so v ljubljanski bolnišnici ugotovili, da sta obe rani nenevarni. Rentgenski pregled je pokazal, da niti enemu, niti drugemu ni bila poškodovana kost in da je strel šel gladko skozi mišičevje, ki ga je sicer raztrgal. Ranjena ni tudi nobena večja žila. V bolnišnici so obema napravili potrebne ovoje. Kremžar ima sicer nekoliko vročine. Medle, ki pa je izredno močan, pa nima niti vročine. Na vprašanje, kako je bilo, sta morala odgovorili že neštetokrat in Kremžar mirno priznava, da se nikdar ne bi izteklo tako, če ne bi bila slučajno on in Medle skupaj. Medle je izredno močan, tako da je lahko zadržal Haceta, Kremžar pa ročen in uren, tako da je lahko izpodbijal Hacelu pištolo. Oba priznavata, da sta se popolnoma zavedala, da se borita za življenje, vendar nista imela časa misliti na to, ker jima je Hace dal silno veliko dela. Po njunem pripovedovanju je Hace razvit kakor atlet in izredno žilav. Medle je doma iz Gaberja pri Novem mestu in ima doma še živo mater Nežo, brata Janeza in Lojzeta in sestro Miciko Kremžar pa je doma iz Št. Vida št. 6 in mu je lani umrl oče Ivan. Mati Otilija pa je krepka gospa, ki je kaj navdušeno gledala svojega krepkega sina, ki so ga občudovali številni znanci in prijatelji Kremžar ima še brata Ivana in sestri Otilijo in je služil do nedavnega v Ljubljani, kjer >e bil pri ljubljanski policiji tri leta. Obema korajžnima stražnikoma, kakor tudi policiji, od srca čestitamo in upamo, da vsaj Kremžar in Medle ne bosta ostala brez nagrade in odškodnine z* trpljenje in bolečine. Prav tako pa smo prepričani, da se ho z današnjim dnem oddahnila vsa dežela, saj je konec Hacetovih ro-kovnjaštev in s tem konec strahu pred njim
Ženski oddelek - v zraku
Staro, patriarhalno napravo železniškega oddelka »Za ženske« bodo uvedli tudi v najmodernejše prometno sredstvo sedanjega časa. Človek bi mislil, da se moderna ženska 20. stoletja, ki potuje z letalom, prav dobro počuti v družbi z inoškinr, in cigaretnim dimom Pa ne! Letala samo ženske — to je najnovejše!
Veliku holandska leialsko-|>rometna družba K. L. M. = Komnkliciie Luchtvahrt Vlatsehap-pij — pripravlja novo letalsko progo, ki bo izšla iz Neaplja in bo vodila v Azijo, Polinezijo, Prednjo in Zadnjo Indijo. Holand«ko Indijo iu Avstralijo. Sleherno letalo ima za 12 oseb prostora. a strogo bodo pazili na to. da se bodo vozile samo ženske. Moški »e bodo vozili po že obstoječih progah iz Lvrope v Vzhodno Azijo, od katerih je ena francoska, druga angleška in tretja holundska.
Vojna jc vzrok, da ta letala odletijo iz Neaplja in ne s Ilolandske. Toda |»otujoee ženske Iki že v Parizu sprejel letalski kapitan s svojim osebjem in jili bo z vlakom odvedel v Neapelj, severin v oddelku »saino za ženske«, kakor se spodobL
novice
General Dodič odhaja
Danes zapušča Ljubljano bivši pomočnik poveljnika dravske divizijske oblasti konjeniški bri-gadni general g. Dušan M. Dodič. Slovo je težko zanj in za njegovo gospo soprogo, ki sta v dobrih treh letih bivanja med nami resnično vzljubila Ljubljano in njeno prebivalstvo, težko pa je slovo tudi za mnogoštevilne prijatelje in znance ter za vso našo javnost, ki odhajajočega gospoda generala visoko ceni in spoštuje. Gospod general si je
kakor malokaleri drugi visoki vojaški dostojanstvenik znal pridobiti v Ljubljani s svojim finim nastopom, uglajeno družabnostjo in s svojo visoko srčno kulturo ogromno simpatij v vseh slojih prebivalstva, ki je videlo v njem utelešeno podobo jugoslovanskega častnika visokih, plemenitih vrlin in lastnosti.
General Dušan Dodič se je rodil 16. februarja 1884 v vasi Milutovcu v trsteniškem okraju v sedanji moravski banovini. Po dovršenih šestih razredih gimnazije je stopil v XXXIII. razred nižje šole vojne akademije in postal 1903 konjeniški podporočnik, 1910 kapetan 11. klase, 1915 major, 1924 polkovnik in 17. decembra 1929 brigadni general. Preden je 22. septembra 1936 prišel v Ljubljano za pomočnika poveljnika dravske divizijske oblasti, je bil poveljnik druge konjeniške brigade.
General Dodič je eden najhrabrejših in najsposobnejših častnikov naše vojske, kar je neštetokrat dokazal v vojskah, ki se jih je udeležil v srbski armadi. Odlikoval se je v obeh balkanskih vojskah, zlasti v kumanovski bitki ter v raznih izvidniških akcijah. Prava junaštva pa je pokazal v svetovni vojski. V bojih pri vasi Maovi in Varni leta 1914 je s svojim eskadronom, ki jc imel 164 karabink, napadel 1200 mož broječi oddelek avstrijske vojske in ga po kratkem boju pognal v beg. Sodeloval je skoraj v vseh bitkah svetovne vojske ter se povsod odlikoval Leta 1916 je s svojim eskadrom ujel cel nemški bataljon s kompletno mitraljesko četo. Sodeloval je tudi v predoru solunske fronte in gonil med prvimi sovražnika skozi Srbijo. V mnoga osvobojena mesta je prvi vkorakal s svojim divizijonom. Kot prvi je tudi prekoračil Donavo in izvršil okupacijo vsega južnega Banata.
Za svojo hrabrost in sposobnost je prejel številna odlikovanja, tako zlato medaljo za hrabrost, Belega orla z meči V. reda, dvakrat Belega orla z meči IV. reda, Karadjordjevo zvezdo z meči IV. reda. Belega orla V. reda, sv. Savo IV. in III. reda, Jugoslovansko krono III. in II. reda, Spomenico kralja Petra in vse druge vojne spomenice. Prejel pa je tudi številna inozemska odlikovanja, tako dve angleški (Sv. .lurija in Sv. Mihaela III. reda), remunsko krono III. reda, italijansko, francoski Vojni križ s palmo in panamsko zlato medaljo za hrabrost.
Gospodu generalu in njegovi soprogi želimo v novem bivališču obilo sreče in zdravja, ter jima kličemo: Na skorajšnje svidenje! Naj jima bo ob slovesu v tolažbo, da ju bo Ljubljana ohranila v neskaljeno lepem spominu!
Koledar
Petek, 15. marca: Marija 7 /al. Klemen M. Ilolf.
Sobota, 16. marca: llilarij in Lucija, m.: Hervard.
Novi grobovi
+ Novi grobovi. V Velenju je umrla gospa Marija D e m š i č, vdova Tischler roj. We-vver, vdova trgovca iu posestnika. Pokojna je bila dnina i/ znane Slaparjev c domačije v l.u-kovici pri Domžalah in se je v svoji mladosti poročila s pok. trgovcem g. Tischlerjem. V Velenju in v vsej okolici je bila visoko spoštovana in nadvse priljubljen« zaradi odličnih lastnosti, \edno radodarna ni nikomur odrekla pomoči, kdor sc je v sili k njej zatekel. Poleg 4 hčera zapušča 2 sinova, starejšega Ribarila Tischlor ja. /turnega trgovca v Velenju, in Mihaela I isc hlerjo. pfokuristA Kreditnega zavoda v Ljubljani. Pogreb blago|>okojiio bo v soboto. dne H,- t. m. |Hipol<lne v Velenju. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožaijc!
Osebne novice
— Nevarno je obolel g. prost Karel Cerin i Novem mestu. Gg. »obratom ga priporočamo v molitev.
Premestitve v železniški službi
Premeščeni «o po potrebi službe uradniki VIII. pol. skupine: Cajnko Alfonz, prome ni uradnik postaje Ljubljana, v proinetno-komor-eialni oddelek rav natel jstvu: Guspurič T runči-šek, ofieial. proinetno-koinercialni oddelek, \ računovodstvo ravnateljstva; Poljak Marij«, ofieial postaje Ljubljana, v prometno-komer-cialni oddelek ravnateljstva: Gril Janez, ofieial |x>stujc Ljubljana, v prometno-komeroial-ni oddelek ravnuteljst.va: Gaber Janez, ofieial signalne delavnice v Ljubljani, v gradbeni oddelek ravnateljstva: PiiIihi- Ali«, blug« jnicai ka voznih listkov postaje Ljubljana, v prometno-komercialni oddelek ravnateljstva. Uradniki
IX. polo/.ajne skupino: Sušin Vinko, prpinetnj uradnik postaje Sevnica, na Zidani most; l)ju-fulič Milo. prometni uradnik postaje Velenje, v Sevnico: Pomita Jožef, prometnik postaje Kranj, v Ruteče-Plunieo; Gariu Franc, strojevodja kurilnice Muritair, v strojno postajo Borovnico. Uradniški pripravniki; In/ar Milan. postajo Kamnik, v št. \'id-\ ižmarje; Miler Ivan, postaje Ptuj, v Lesce Bled: Fnzarin l'r., postaje Itn če-1'rum. v Kresnice; Piintar Anton, postaje Ponikva, v Zagorje; Sluga Frane, na službi nadzornik« brzojovu pri ravnateljstvu, k nadzorniku brzojuva v l jubl j«! o; Kopač Josip, signalna delavnica, k nadzorniku brzojuva Zidani most. Zvaničniki I. kategorijo: Dovč Frančišek, skladiščni /vaničiiik občega oddelk« ravnateljstva v prometno-komercialni oddelek ravnateljstva: ( rud Jožef, sprevodnik postaje Ljubljana v promotno-koinoreiulni oddelek ravnateljstva. Zvaničniki II. kategorijo: Zaviršek Anton, zavirat- postaje Jesenice, v Ljubijano-šišk«; Dejuk Jožef, |>o|)isovalec voz prometno komercialnega oddelk« ravnateljstva Ljubljana, v obči oddelek ravnateljstva Ljubljana: Klanjšek Frane, merač postaje Laško, v Celje. Služitelji. Jurinnn Andrej, čuvaj postaje Ljubijana-šišk«, v gradbeni oddelek ravnateljstva. Dnevničarji: Paunovič Milovon. postaje Rn jhenburg, v Savski Marof; Sudja \ndrija, postajo Velenje, v Brežice: Predikaku Franc, postaje Brežice v Sv. Lovrenc ua Dravskem polju; Družinšek Frančišek, postaje No-inenj, nu Jesenice: Jan Anton, postaj« Moškanj-ci, v Mursko Soboto.
Po prošnji uradniki VIII. polo/.ajne skupine: Femc Zdenko, prometni uradnik postaje Rakek, v pronietno-komercialni oddelek ravnateljstvu: I.enger Anton, prometnik postaje št. \ id Vi/.mnr je. v l.jiibljano-šiško: Pečenko Alojzij, prometnik postaje Borovnica, v Ponikvo: Petrič Marija, glavna brzojavk i it j a postaje Ljubljana, v prometno-koinercialni oddelek ravnateljstva. Uradnik IX. skupine: Miklič Fe-dor. prometni uradnik postaje Lesce Bled, v Ljubljano. Uradniki X. polo/.ajne skupino: A indi.š Bruno, pomožni prometnik |x>staje Trebnje n« Dol., na Pragersko: Penko Mihael, pomožni prometnik postaje Bianca, v Trebnje na Dol.: Ilromec Josip, postaja Kresnice, v postajo Zalog. Uradniški pripravniki: Stojanbvif Blagoje, postaje Trbovlje v Velenje; llrobat Frane, postaje Sobota, v Trbovlje; Babnik Frančišek, ivostaje Rateče Planica, na Jesenice: Rebou Maksimilijan, postaje Savski .Vlarof, v Videni Krško; Zvaničnik I. kategorije: Ka-stelio Franc, sprevodnik postaje Celje, v I.jub-lj«no. Zvaničniki II. kategorije: Grud Anton, krolnik postaje Sevnie«. nu Zidani most; Drak-slcr Franc, krolnik posiaje Zidani most. v Sevnico: Vode Frančišek, blokar jiostaje Čukovee. ravnateljstvo Zagreb, na postajo Ljubljana: k«l«n Viktor, čuvaj proge postaje Predole v območju IX. sekcije l.jubl jan«-.šiška. na čuvajnico 2"o v področje II. sekcije Ljubljana; Ver-ščaj 'Toma/, otivni proge postaja Ponikva na Dol. v področje VII. sekcije Novo mesto, v čuvajnico št. 450 v področje IV. sekcije Maribor. Dnevničar: Visnuk llinko. tovarišee .Slov. Ju-vornik, v postajo Ljubljana.
Zaprtost, lenivost črev sta vzrok mnogih bolezni. 1—2 Artin dražeje dr. Wanderja vzete zvečer, omogočajo zjutraj lahko izpraznjenje
2 kom. DUl 1.50, 12 kom. Din 8.—, 60 kom. Din 27.—
K en. S. br. 772-1/34.
Velika povodenj pri L.utomeru
Ljutomer. 14. marca.
V teku današnje noči je voda silno narasla. Ljutomer z okolico je pod vodo, kot že nad 20 let ni bil. Cez Ljutomer do Pristave je nepregledno morje vode, ki narašča že skozi 36 ur. Višek je bil danes ob 13, dokler ni ščavniea dvignila iz struge debelih plošč ledu. Led je zaustavljal vodo ter povzročil še večje katastrofe, kot bi bile sicer. Ljudstvo, zlasti vrli ljutomerski gasilci, so odvajali led iz struge potoka Sčavnice. Ves promet je ustavljen. Mariborski avtobus je komaj srečno privozil v Ljutomer, kjer čaka na odtok vode. Meščanska šola ni imela pouka. Saj tudi ni bilo mogoče. ker je cesta od ščavniškega mosta do meščanske šole vsa poplavljena v višini nad 20 cm. Drevored proti glavnemu kolodvoru je ves v vodi nad 60 cm, ter je votla vsega prekopala. Neka ženska bi kmalu utonila. Voda močno dere. Odnesla ji je velik paket in čevlje. Ko to poročamo, voda počasi upada v Ljutomeru samem, dočiin so nižje ležeči kraji Pristava, Stročja vas, Tren in Razkrižje sedaj še v večji nevarnosti. Voda je povzročila veliko škodo, ki se sedaj še ne da oceniti. Gasilci so si pripravili po prizadevanju okrajnega načelnika velik čoln, s katerim rešujejo najnujnejše.
— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Joselove« grenke vode. zjutraj na tešče pa isto množino Prava »Franz-Josefova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ogl reg S br. 30474/35.
—	G. ban dr. Marko Natlačen je poklonil namesto venca n« grob pokojnega profesorja Gabrijela Majcna 1000 din z« uboge šolske oiroke pri Mariji Snežni.
—	Ban dravske banovino dr. Marko Natlačen v petek, dno 13 t. m. ne lxi sprejemal strank, ker bo uradno odsoten.
—	Tako imenovani JožeTov semenj v postu v Mirni poči, ki se navadni vrši v ponedeljek |m> sv. Jožefu, bo letos že prihodnji poheileljek pred sv. Jožefom in sieer radi tega. ker pade letos ponedeljek |x> sv. Jožefu n« velikinočni ponedeljek ozirom« iih praznik Mar Ozn.ine-nje in bi bilo treba sejem preložiti nn drugi prihodnji ponedeljek, nn kar bi se ta sejem preveč daleč zavlekel. Torej Jožefov semenj v
letošnjem postnem času se vrši v Mirni peči že 18. marca, t. j. prihodnji ponedeljek pred Jožefom, na kar opozarjajo vsi kupci živine in krutnurji.	..• S! i!
— Kje je bila v Pomnrju ugotovljena me-ningitida? I/ Sobote poročujo: Do/.daj je bilo v so boš ko bolnišnico pripeljanih II uirok. ki so zboleli za meniudlido, ki jih skrhno zdra« v i jo / injekcijami. Največ bolnikov je i/ lendavskega okraja i/, okolice Beltince, i/, ljutomerskega okraja pa i/. Razkii/ja in Gornje I .enda ve.
Zimski čari v Matjaževem kraljestvu je na-
ralies
slov zanimivega predavanja o Peci, j<i bo danes ob 14.10. v ljubljanskem radiu.
—	Za velikonoč v Trst in Benetke. Informacije in prijave le do sobote 16. Putnik.
—	Dva napada s koli. Kukor n«in poročujo iz Sobote, sta bita v Stanetincili pri Sv. Juriju ob ščavnici izvršena v dveh sledečih si dneh dva nočna napuda s koli. Viktor Varguzon, 20-letni dninar iz Stanetincev je šel /večer v Za-suile po denar, ki bi ga moral dobiti za prodane kože. V gozdu pri Murščaku so ga s koli napadli trije fantje in mu prizadeli hude |>oškoil-be. d« je bilo njegovo življenje v resni nevarnosti. Posebno nevarne udarce je dobil po glavi. Dninar Franc .šumak iz iste vasi je naslednji iliin delil Vargazovo usodo 'Tudi po njem so planili trije napadalci in gn s koli obdelali. da so ga morali prepeljati v soboško bolnišnico. Kaj je bilo vzrok tem napadom, še niso mogli ugotoviti.
—	Uboj pri Kovorju ponovno pred sodiščem. Pred malim kazenskim senatom je bil 31. januarja letos obsojen samski trgovec Anton Košir iz Ko-vorja pri Kranju zaradi zločina uboja na 2 leti in pol robije, ker je ponoči 27. junija 1938 na Brezjah pri Sv. Neži ustrelil čevljarskega pomočnika Franceta Kokalja. Ta kazenska zadeva je bila prav zamotana. Obtoženi in obsojeni Košir se je zagovarjal s silobranom, češ, da ga je Kokalj nameraval z rovnico napasti in zato je streljal. Proti prvotni sodbi se je Anton Košir po svojem zastopniku, odvetniku dr. Voršiču pritožil na vrhovno sodišče v Ljubljani. To sodišče je ugodilo njegovi reviziji in odredilo ponovno razpravo na sodišču prve stopnje pred malim kazenskim senatom. V sredo, 13. t. m. je bila v sobi št. 134 ponovna razprava, ki jo je vodil s. o. s. g. Ivan Kralj kot senatni predsednik. Pri tej razpravi so bile ponovno zaslišane razne priče. Sodišče se je sedaj postavilo na stališče, da ne gre tu za kak zločin uboja, marveč samo za prekoračenje silo-brana. Anton Košir je bil zaradi prestopka silo-brana obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Državni tožilec je prijavil proti tej sodbi revizijo.
pO dhŽGVi

*	Nemčija in češka kupujeta jugoslovanski tobak, le dni se je mudila v Splitu delegacija strokovnjakov nemškega tobačnega monopola. Pregledala je splitska tobačna skladišč« in nakupila večje količine tobaka za potrebe Nemči je. Iz Splita je nemško zastopstvo od-potovulo v Dubrovnik, kjer l>o prav tako pregledalo ondotna skladišču tobaku in sklenilo nove kupčije. V bližnjih dneh pričakujejo tudi prihod zastopnikov češke tobačne režije, ki IhkIo prav tako nakupili večje množine tobaka /a potrebe češkomoravskegu protektorata.
*	Na pokopališču kradejo žele/.nino. Zaradi velikega povpraševanja po železu so se povsod zelo |N)innožile tatvine stare železnine. Tatovi kradejo vse, kar jim pride železnega |xid roke. V šibeniku so se trije lopovi spravili celo na tamkajšnje pokopališče in pričeli ruvati in lomiti nagrobne križe, ograje in druge železne predmete. Vse to so nosili na velik kup. Toda pri poslu so jih presenetili orožniki, ki so jim prekrižali račune. Fnega so prijeli, ostalima dvema pa se je zaenkrat posrečilo pobegniti. Prijeti tat je priznal, da je tiuli v okolici šibeniku kradel po pokopališčih železne predmete in jih prodajal kot staro železo.
*	Lepi uspehi turistično sezone v Bosni. Kljub temu, da je dotok inozemskih turistov v naše kroje lansko leto zaradi mednarodnih pretresov in še posebno zaradi vojne, ki se je pričela jeseni, precej zastal, izkazujejo posamezni turistični predeli naše države prav zadovoljive uspehe. To nam kaže tudi poročilo o turističnem prometu v drinski banovini, ki je izšlo te dni. l.etu 1939 je obiskalo drinsko banovino vsega skn pa j 55.(»64 turistov, od tega 15.205 tujcev, leta 195« pa je bilo vsega skupaj 57.042 turistov« od tega 14.765 inozemskih. Po približnem računu so znašali dohodki od tujskega prometa lansko leto v drinski banovini okrog 40 milijonov din.
*	Nezgoda naše ladje. Pristaniško poveljstvo v Splitu je prejelo ml italijanskih |x>inoi-skih oblasti sporočilo, tla je jugoslovanski parnik -Soline, last splitskega prevoznika Buliča, n«sedel na plitvini pri Brindisiju. Parnik je plul iz Reke na Malto in je bil natovorjen z madžarskimi voli. Na lice mesta so bili poslani remorker ji, ki bodo poskušali izvleči ladjo s sipine.
*	Katastrofalen požar pri Ogulinii. V ponedeljek ponoči ob II je izbruhnil ogenj v hiši Miho Sulopeka v vosi Salopok pri Ogulinu. Vas je precej gosto pozidana in je tam na majhnem prostoru okrog 150 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, ki so večinoma pokrita s slamo. Ogenj, ki ga je podpihoval močan veter. se je hitro širil proti središču vasi, tako da je bila V kratkem času cela vrsta hiš v plamenih. Mnogi prebivalci so si jedva rešili golo življenje. Preden so prispeli gasilci iz Oguli nu, je |x>gorelo že 19 hiš in 16 gospodarskih poslopij. S požrtvovalnim dolom so gasilci obvarovali uničenja vso vas. 152 prebivalcev je ostalo brez strehe in brez vsega, kajti ogenj se je tako hitro širil, da niso mogli rešiti ničesar i/ gorečih hiš. Ogulinski Rdeči križ je brž organiziral najpotrebnejšo pomoč za uboge po-gorelce.
*	Velika povodenj v Podravini. 1/. Koprivnice na Hrvatskem poročajo, tla je tam zaradi naglega |xirasta temperatura v zadnjih dneh pričel hitro kopneti sneg, zaradi česar je mnogo polj in cest pod vodo. Posebno naglo kopni sneg n« obronkih Bilogore. s katere se spuščajo celi hudourniki vode v dolino. Ondotna banovinska cesto je nn več krajih porušena, skoraj povsod pu je okrog 30cin pod vodo tako ila je ves promet na njej ustavljen. Zaradi naglega tajanja snega so nnrosle tudi roke in notoki ter se ruzlili iz korit. Več vasi jc poplavljenih Tudi predmestja Koprivnice so že doloma pod vodo. ki vdira v kleti in napruv-ljo občutno škodo.
*	Prod osmimi loti storjen zločin odkrit. V Topoli pri Don jem Vukufu \ Bosni so orožniki odkrili strahovit zločin, ki je bil storjen pred osmimi leti. Leta 1952 je nenadoma tuurta
JUubJi^^
Gledališče
Drama: Petek, 15. marca ob 15: Rdeče rože. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Sobota, i6. marca ob 20: Asmodej. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 17. marca ob 15: Žene na Niskavuoriju. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. — Ob 20: Neopravičena tira. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Petek, 15. marca zaprto. — Sobota, 16. marca ob 20. Adriana Lecouvreur. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 17. marca ob 15: Nižava. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
—	Ob 20: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlale Gjungjenčeve.
Radio Ljubljana
Petek, 15. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — II šolsku ura: Velikonočna oddaja (g. M. Zor) — 12 Domači napevi (plošče) — 12.50 Poročita — 15 Napovedi — 15.02 1/. slovenskih logov (Radijski orkester) — Poročilu — 18 Ženska ura: Okrasni vrtovi ga. ing. arh. Kuturinu Graselli) — 18.20 Podoknice (plošče) — 18.40 Francoščina (g. d i'.Stanko Lebeu)
—	19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Samostan Ililcnilar (prof. Toma Burkovič, Belgrad) — 19.40 Objave — 19.50 Alkoholizem iu treznost naroda (g. prof. F. Boje) — 20 Zlx>r škofijske gimnuzije iz, št. Vidu nad Ljubljano
—	20.45 Plošče — 21 I. stilni koncert: Predkla-sična glasba. Izvajajo godala Radijskega or-keslra. Dirigent: D. M. sijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Nekaj za ples (plošče).
Drugi programi
Petek, 15. marca: Belgrad-Zagreb: 20.40 Simf. kon. — Bratislava: 20.20 Zab. gl. — Praga: 20.25 Smetanovi moški zbori. — Sofija: 18 Wagnerjeva opera »Vilkira«. — Beromiinster: 19.10 Weberjeve skladbe. — Budimpešta: 19.25 Cig. ork. — Bukarešta: 19.35 Opera. — Trst-Milan: 17 Klavir. — 22.30 Klavir. — Rim-Bari: 21.10 Simf. okr. — Flo-renca: 21 Pl. gl. — Sottens: Ork. in pevski konc.
Prireditve in zabave
Glasbena produkcija. Danes popoldne bo ob 17.50 v frančiškanski dvorani nastop gojencev prof. gg. Marice Vogelnikove in Vide llri-bar-Jerajeve. Vstop prost.
Učiteljski kandidati - maturantje se bodo poslovili od dijaškega življenja s Cankarjevo dramo »Jakob Riula« v soboto, 16. marca ob 20 zvečer v šolski telovadnici na učiteljišču, Resljeva cesta. Prijatelji učiteljskega naraščaja vljudno vabljeni!
Prosvetno društvo Ljubljnnn-Moste ponovi nn splošno željo igro v 9 slikah s prologom »Deseli brate po Jurčičevem romanu v nedeljo, IT. marca I94<) ob pol 5 popoldne
Frančiškanska prosveta priredi na cvelno nedeljo ob 5. popoldne v frančiškanski dvorani dramo »Luč z gora«. Igra je prirejena po istoimenskem romanu in nam prikazuje sliko iz življenja dunajske mladine. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sliligoj.
Dramatski odsek Zveze slovenskih skavtov ponovi na splošno željo občinstva igro »Žrtev spo-vedne molčečnosti« spisal je igro Spilman režira jo pa Godec Damjan. Ker pri zadnji predstavi nekateri niso dobili vstopnic, prosimo, da si jih zato nabavite v predprodaji pri Sfiligoj, Frančiškanska ulica. Cen? znižane 8, 6, 4, 2 din.
Pianist Lipovšek, ki bo imel svoj koncert v ponedeljek, 18. t. m., bo izvajal Tri sonate, ki jih je napisal stavni italijanski skladatelj .Scarlatti, ki je živel v začetku IS- stoletja. Nadalje so na sporedu llaviln, Beethoven, De-bussv. Chopin ter domači avtorji: Premrl, šivi''. Osterc. in škorjane. Koncert bo v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Predavanja
Francoski institut vabi na francosko predavanje, ki bo v soboto, dne 16. marca ob 20 zvečer v društvenih prostorih v Narodnem domu. I redovni bo g. profesor Jean Dayre, direktor Francoskega instituta v Zagrebu,' o dediščini francoske revolucije. Vabljeni.
Vič. — Prosvetno društvo priredi v petek, dne 15. t. m. -zanimivo predavanje s slikami n Finski. Predaval bo g. primarij dr. Meršol V.
Naše dijaštvo
SKAD »Danica« ima drevi ob S redni članski sestanek. Govori g. ravn. dr. Basaj Jože o temi: »Vrednostni papirji«.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarno: mr. Bakar-čič, .Sv. Jakoba trg 9: mr. Ramor, Miklošičeva cesta štev. 20 iu mr. Murinayer, Sv. Petra cesta št. 78.
ASM
mlada Ana Tinja. Ljudje so mislili, da je umrla naravne smrti. Zdaj po so orožniki dognali, do stu Ano zadavita brat Bogdan in sestra Gospuva. Bogdan je lansko leto napravil samomor, najbrže zuraili tega. ker ga je pekla vest. Zdaj so Orožniki zaprli Gospa vo, ki pa vali vso krivdo na bratu. Oiožniki nadaljujejo s preiskavo.	' "
* Izsuševanje dalmatinskih polj. Tehnični oddelek izpostave banske oblasti v Splitu jc bil te dni obveščen, da je prispel iz Nemčije'v Ljubljano posebni stroj, ki ga bodo uporabljali pri i/suševan j u dalmatinskih polj. Stroj čaka v Ljubljani, ker je vložena prošnja za osvoboditev od carine. Uporabili g« bodo /« prekopavanje korita reke Cetine in za i/su-sitev Smjskega |x>lja. Stroj stane okrog milijon dinarjev.
Dev. Mar. v Polju
Predavanje o državi. V sredo zvečer je n« zborovanju MJRZ predaval o državi bivši narodni poslanec g. Smersu Rudolf iz Ljubljane, lego zanimivega in važnega predavanja šo sc v lepem številu udeležili fantje i/ vse občine. I reda votel j je podrobneje razčlenil pojin države, zgodovino, razne teorije o državi, podrobneje opisal materiali/cm, razmerje med Cerkvijo in države ter je končno govoril o naši državi, kjer je poudaril našo zvestobo do Jugoslavije, pa naj so v njej slubi.oli dobri ca si.
Slovenske Konjice
Občni zbor Dravinjske podružnice SPD v Slov. Konjicah bo v ponedeljek, dne 18. marca 1940 ob 20 v klubovi sobi v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom.
Akcija za
Ko Ljubljančani bero zagrebške iti belgrajske liste, se čudijo, zakaj ljubljanski časniki ne pišejo - akciji za zimsko pomoč, ko so iz drugih mest listin tako pogosta in podrobna poročila. Se-
o« Uil! so« Imrm S l> « link||jnnet/iti rl naiiH i l/nu 4llHl
liste, o
veda so bili zastopniki ijubTjanskih dnevnikov tudi povabljeni k sodelovanju v akcijskem odboru, saj prav naši časnikarji pomagajo vsem dobrodelnim akcijam k tako velikim uspehom, in bi bili lahko prav mnogo pisali. Toda tudi v tem pogledu je Ljubljana pokazala svojo visoko srčno kulturo, ker svoje dobrosrčnosti ne obeša na veliki zvon. Zato akcijski odbor zbira darila brez reklame, na tihem in tudi brez pritiska. Ljubljana naj z velikim uspehom akcije za zimsko pomoč dokaže, da se brez propagande in opominov zaveda svojih dolžnosti do bližnjega. In res iz naših gospodarskih krogov prihajajo na Mestno hranilnico ljubljansko naslovljeni prispevki, nenavadno visoki in pogosti, ker Ljubljančani izkazujejo dobroto po starem geslu, naj levica ne ve za dobra dela desnice. Kadar bo pa zbrana za uresničenje načrtov akcijskega odbora potrebna vsota, bo javnost dobila natančen in podroben obračun vseh prispevkov in izdatkov.
Brez propagande zbrani in na tihem podarjeni prispevki za zimsko pomoč se bližajo že polovici milijona!
Predstavniki raznih korporacij in organizacij, ki so podpisale oklic za zimsko pomoč, so s sodelovanjem podpisanih korporacij in organizacij najprej pretehtali zmogljivost vseh pridobitnih stanov in za zimsko pomoč preračunjeno vsoto razdelili na razne stanove, nato je pa odbor posameznikom razposlal še posebne prošnje za podpore. Mnogo naprošenih je nakazalo Mestni hranilnici ljubljanski na račun zimske pomoči tako visoke prispevke, kakršne je odbor od njih pričakoval, a razni zavodi in velika podjetja ter nekateri najmočnejši gospodarstveniki našega mesta so se doslej odzvali šele s prvimi obroki daril, ki jih predstavništvo- naših gospodarstvenikov od njih sme upravičeno pričakovati.
Nekatere zavode, podjetja in gospodarstvenike so pa obiskovale deputacije, ki so pri večini obiskanih imele prav lep uspeh. Za to neprijetno in zamudno delo sta se posebno žrtvovala odbornika g. Makso Hrovatin in g. mg. pharm. Slavko Hočevar, prav tako pa tudi član mest. sveta in socialnega odbora g. direktor Josip Vončina, ki izgubljajo dopoldne za dopoldnevom s temi obiski, prošnjami in pojasnili, kakršna so večkrat prav potrebna in koristna.
Nekateri naprošeni so namreč celo mislili, da bo v Ljubljani zbrani denar poslan v Belgrad osrednjemu odboru za zimsko pomoč. To pomoto moramo tudi javno popraviti, saj prav ves v Ljubljani zbrani denar ostane ljubljanskemu akcijskemu odboru za zimsko pomoč našim revežem, poleg tega pa ljubljanski akcijski odbor računa še celo na podporo iz Belgrada.
Ožji odbor za zimsko pomoč, ki mu predseduje mestni župan g. dr. Juro Adlešič, podpredsednika sta pa predsednik Društva bančnih zavodov g. dr. Ivan Slokar in predsednik Društva indu-strijcev in veletrgovcev g. Stane Vidmar, blagajniške posle vodi predsednik Združenja trgovcev g. Viktor Meden, a temu jjomagajo tudi kot podpi-sovalci pri dvigih iz čekovnega računa pri Poštni hranilnici trije odborniki, namreč predsednik Krajevne zveze zavarovalnic v Sloveniji g. dr. Josip Dermastia, ki opravlja tudi vsa tajniška opravili, zastopnik Prvega društva hišnih posest, g. Makso Hrovatin in zastopnik trgovcev g. Fran Novak, ta ožji odbor torej je z raznimi uradnimi referenti doslej obdelal imenik ljubljanskih pridobiinikov in sploh vire dohodkov ter pripravil tudi predloge, kako naj se zbrana vsota najbolj koristno in plo-donosno uporabi za pomoč manj premožnim slojem tako, da bo ta pomoč rodila koristne in trajne plodove za vse ljubljansko prebivalstvo. Ta ožji odbor se je obrnil tudi na Zvezo mest kraljevine Jugoslavije, na Centralni odbor za zimsko pomoč in na druga mesta v Belgradu zaradi upoštevanja
1JUBIJ4N4
pomoč v Ljubljani
daril za zimsko pomoč pri predpisovanju davščin, sicer je pa župan g. dr. Adlešič kot predsednik odbora za zimsko pomoč tudi že ponovno osebno in ustno z uspehom posredoval tako v Belgradu kakor v Ljubljani pri raznih oblastvih, a tudi pri največjih podjetjih in zavodih ter posameznikih, da je ljubljanska akcija za zimsko pomoč kot dobrodelna akcija s posebnimi prednostmi podprta od vseh strani.
Ves zbrani denar bo razdeljen po sklepih akcijskega odbora ter za pravilno in pravično razdelitev pač dosti trdno jamčijo osebnosti, ki so oklic podpisale kot predstavniki korporacij in organizacij ter sploh kot zastopniki ljubljanskih pridobitnih krogov in tudi kot predstavniki ljubljanske srčne kulture.
Spet pa moramo poudariti, da se nekateri še vedno ne morejo ali nočejo zavedati sedanjih kritičnih socialnih razmer, ki si upajo že javno ogrožati dandanašnji socialni red. Nepoučenost, lahkomiselnost, zakrknjenost ali štiskaštvo takih se lahko bridko maščuje. Časi so tvegani in v dobi konjunkture so dani vsi pogaji, da se o pravem času zavarujemo pred najhujšim in izognemo usodnim posledicam. Izgovori so torej neutemeljeni in zelo škodljivi! Kakor rečeno, so zmogljivost naprošenih itak pretehtali najbolje poučeni gospodarski strokovnjaki z zastopniki posameznih stanov ter zato korekture navzdol skoraj niso mogoče, pač so pa pri pričakovanih prispevkih večkrat upravičene korekture navzgor.
Pri pregledovanju prispevkov se pa tudi opaža, da zimske pomoči nekateri ne smatrajo za akcijo splošne dobrodelnosti in zato stoje lepo ob strani, češ, saj nam ni treba sodelovati in podpirati reveže. Oklic Nj. kr. Vis. kneginje Olge pa velja prav vsemu prebivalstvu jugoslovanskih mest, naj po svojih močeh priskočijo revežem na pomoč. Vsa dobrodelnost se mora torej koncentrirati tako, da tudi organizirana dobrodelnost pomaga akciji za zimsko pomoč k čim najčastnejšemu uspehu!
Dmbs MprakHtaa ladajlkrat ob 16., 19. in 21. uri
Joan Crauiord in James Stewart KINO UNION tel. 22-21
Karneval na ledu
Zadnja prilika, da si ogledate najrazkošnejši film sezone. Atrakcije in senzacije na ledu!
I Tiskani krepdešin ostanki, lepi vzorci vpo-rabljivi za oblekce, bluze, rute kombiniranje oblek itd. dobite meter 15 din v mali Goričarjevi trgovini za Ljubljanco Sv. Petra nasip 20. Na zalogi tudi razni ostanki štofov in pralnega blaga po nizkih cenah.
Zahtevajte povsod naš list!
— Pri laprtjn, motnji t prebavi, vzemite zjutraj še na prazen ielodee en kozarec naravne >Franz-Josef< grenčice.
Kino Kode/jevo te/. 41-64
Danes ob 8., jutri ob 5. uri (znižane cene) in ob 8. uri predvajamo senzacijonaini velefilm francoskih igralcev Simone Simon in Jean
Gabina ? ? ?
ter Georg Brent v največjem G-Man filmn:
Poslednil raketirjl
»fSfe MARIBOR
Sodba
v prevaljski zadevi
Ljubljana, 14. marca.
Včeraj ob 18.30 prekinjena razprava v pre valjski zadevi pred Vrhovnim kot kasacijskim sodiščem sei je danes ob 9 dopoldne nadaljeva-vala. Sledila sta najprej še govora vrhovnega državnega tožilca dr. Stuheca in branilca dr. Štora, nakar sta dobila še besedo navzoča obtoženca dr. Dušan Senčar in g. Sedej. Ob 12.30 je bila dopoldanska razprava končana, nakar se jc nadaljevala ob 17.
Sodni dvor je ob 17.15 korporativno vstopil v dvorano, ki je bila polna občinstva, zlasti pravnikov. Predsednik dr. Anton Lajovic je kratko izjavil, da je razprava v tej zadevi končana in da se sedaj objavlja sodba, ki sc je glasila kratko:
Vrhovno kot kasacijsko sodišče je v kazenski zadevi proti dr. Dušanu Senčarju in tov. vsled revizije državnega tožilca razsodilo takole: Revizija se zavrne.
Sledila je nato kratka utemeljitev. S to razsodilo je končno likvidirana prevaljska zadeva, ki je močno zanimala celo Štajersko, posebno Mežiško dolino.
Treznostno zborovanje
bo na cvetno nedeljo ob 10.30 v Irančiškanski dvorani.
Govore:
Primarij dr. Val. Meršolj: Alkoholizem m zdravje. — Profesor Etbin Boje: Alkoholizem in treznost naroda. — V imenu mladine govori dij a k.
Vsi, ki čutite jx>trebo, da se naš narod strezni, vljudno vabljeni, da pokažete s svojo udeležbo svojo resno voljo, da pridemo do zaželjenega cilja.
1 Šesta postna pridiga v stolnici. Drevi ob 6.45 bodo v stolnici litanije, nato pa križev pot s petjem. Ob 7.30 bo šesta jx>stna pridiga prevzv. g. knezo-škofa dr. Gregorija Rožmana. Verniki lepo vabljeni!
1 Vsi rezervni oficirji, ki so obiskovali večerni tečaj za pripravo na izpit za rezervnega ka|jetana 11. kl., naj pridejo zanesljivo v j>e-tek, dne 22. marca t. I. zjutraj ob 8.50 mi vo jaško strelišče na Dolenjski cesti. Hkrati se vabijo vsi rezervni oficirji, ki obiskujejo navedeni tečaj, da se drevi ob 20 zvečer z/berejo zanesljivo v prostorih tehnične srednje šole k slovesu od gg. predavateljev.
optika/
tipLopBk LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
1
1 Angleško slikarstvo je tema zanimivemu predavanju, ki ga bode imel pod okriljem Angleškega društva v ponedeljek 18. t. m. ob 18 v beli dvorani hotela Union predavatelj umetnostne zgodovine na univerzah v Oxfordu in Belfastu g. Anthony Ber-tram. Predavanje, ki ga bodo spremljale številne skioptične slike bo tolmačeno v slovenščino in bode pokazalo razvoj angleškega slikarstva od početka preko njegovih slavnih mojstrov do moderne dobe.
1 Smuški izlet na Jezersko. Prijave Putnik.
1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v Sklad Vite Zupančičeve je darovala gdč. Kati Gregorič, zasebnica iz Ljubljane, znesek 1000 din. Plemeniti dobrotnici za ta velikodušni dar naj-prisrčnejša hvala!
1 Teden vzgojnih večerov za starše na Drž. poskusni ljudski šoli za Bežigradom. Drevi bo predaval g. dr. Brecelj ml. o temi: »Dobri in slabi vplivi šp>orta za razvijanje telesa.« Vsi starši bežigrajske mladine vljudno vabljeni. Vstop prost.
1 Literarni večer v Delavski zbornici prirede nocoj v petek 15. t. m. ob 20 pisatelji: Vladimir Bartol, Ljudevit Mrzel, Jože Kranjc, Ladislav Kiauta in Igor Torkar. Recitirali bodo najnovejša svoja dela.
Maribor, 14. marca. Včeraj zvečer je na svojem domu v Mariboru umrl zaslužni slovenski javni delavec, častni občan občine Košaki in oče našega podbana, prof. Gabrijel Majcen, v 82 letu starosti.
Pokojni gospod profesor se je rodil dne 6. julija 1858 pri Mariji Snežni v Slovenskih goricah kot sin tamošnjega nadučitelja. Šolal se je na mariborski gimnaziji in učiteljiščih v Mariboru in Gradcu, nakar je kot mlad učitelj odšel na svoje prvo službeno mesto k Sv. Juriju v Slov. goricah, odtam pa v Slov. Bistrico. L. 1882 je prišel v Maribor, najprej kot učitelj na krčevinsko šolo, nato pa na mariborsko vadnico in končno na učiteljišče za profesorja, kjer je služboval do svoje upokojitve 1. 1908.
S prihodom v Maribor je pričelo njegovo naj-plodovitejše delo. Kot mlad navdušen mož je takoj stopil v vrste narodnih buditeljev in borcev v Mariboru. Njegovo delo pada v najtežje čase bojev za Maribor, kjer je bilo treba orati ledino in ustvariti prve početke podrobne narodne in gospodarske organizacije. V tem svojem delu pokojnik ni poznal oddiha. Neumorno je deloval v šoli, kjer je vzgojil cele generacije narodno zavedne in navdu- i šene mladine, z vsemi silami je sodeloval pri Cital- | niči in končno kot znanstvenik odkrival štajerskim Slovencem zgodovinsko resnico, ki je vedno govorila v prilog našemu narodu. V Čitalnici je bil pokojni gospod profesor duša pevskega zbora, ki ga je vodil dolgo vrsto let. V Čitalnici je imel tudi nebroj predavanj, med drugimi tudi predavanje o Kosovski bitki, kar je v takratnih časih bila nevarna reč in je zaradi tega predavanja imel neprijetnosti s takratno avstrijsko oblastjo. G. Majcen je bil tudi poverjenik Mohorjeve družbe za Maribor, poverjenik Hrvatske in Slovenske Matice in ni ga bilo slovenskega društva, kateremu ne bi posvetil svoje sile. Za slovensko ženstvo, ki takrat ni imelo priliko, da bi se v šoli naučilo slovenščine je vodil posebne jezikovne in literarne tečaje, zbiral je slovenske narodne pesmi, sodeloval je pri Slovenskem gospodarju. Kot vnet zgodovinar je bit član in odbornik Zgodovinskega društva in sodeloval pri, postavljanju temlejev slovenskega muzeja. Preiskal je zgodovino mnogih slovenskih naselij in cela vrsta del priča o njegovem obširnem znanstvenem delu na polju slovenske zgodovine. Zadnje njegovo delo je zgodovina Maribora. Rad je zahajal tudi med ljudstvo in je zanl priredil mnogo predavanj. Znan je bil tudi kot priljubljen predavatelj na Prosvetnih večerih mariborske Prosvetne zveze. Tudi v gospodarskih organizacijah se je pokojnik udejstvoval. Dolgo je sodeloval v Kmetijski podružnici, ob prevratu pa je postavil celega moža v Narodnem svetu, kjer so znali ceniti sposobnosti in brezprimerno delavnost gospoda profesorja. Ne smemo pozabiti tudi njegovega dela v Spodnještajerski ljudski posojilnici, katere blagajnik je bil nad 25 let. Tudi jiorast tega našega denarnega zavoda ie v marsičem zasluga tihega in požrtvovalnega dela našega zasluž-neg pokojnika. Pri vsem njegovem javnem delu ga je vodila globoka katoliška verska zavest, ki je ni nikoli prikrival. Vera mu je bila voditeljica v vsem njegovem življenju, javnem in zasebnem. Zato pa je bilo njegovo življenje in delo blagoslovljeno in je na jesen mogel z mirno vestjo gledati nazaj v svoje življenje.
Markantne osebnosti g. prof. Majcena danes ni več med nami. Nastala je vrzel, ki jo bo težko-izpolniti. Umrl je mož iz junaške zgodovine Maribora in slovenskega Štajerja, ki nosi pečat tudi njegovega dela. Zato ga bo slovenska javnost ohranila v trajnem in najlef>šem spominu.
Slovenski Maribor se bo od velikega narodnega borca poslovil danes, v petek popoldne ob pol 17. uri, ko bo krenil pogreb izpred kapelice na mestnem jiokopališču.	v. ,
Naj v miru počiva! Hudo prizadeti družim naše globoko sožalje!
18. marca 1940 ob 20 vsi na DIJAŠKO TELOVADNO AKADEMIJO V NARODNEM GLEDALIŠČU
Predprodaja vstopnic v knjigarni sv. Cirila na Aleksandrovi cesti st. 6.

K-mtM PoHronieri h Milana, ki bo drevi ob 8 ltoncertiral v veliki filharmočnl dvorani. iVsicffinke so y predprodaji y knjigarni Glasftene Matice na Kongresnem irgu
m APZ. Jutri s popoldanskim brzovlakom se pripelje v Maribor Akademski pevski zbor iz Ljubljane, ki bo ob 20.15 v sokolski dvorani (Union) priredil koncert pesmi iz čitalniške in poznejše dobe do početkov »Novih akordov«. Vstopnice so v prodaji pri »Putniku«. Istotam dobite tudi programne zvezke, še je čas za vstopnice, ne zamudite!
m Mariborski fantovski odseki imajo v soboto 16. marca ob 6. zvečer v Alojzijevi cerkvi duhovno obnovo. Govori g. ravn. Jakob Richter. V nedeljo, dne 17. marca je isto tam ob pol 7 zjutraj skupno sv. obhajilo vsega članstva. Na praznik sv. Jožefa pa bo ob 11 dopoldne v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 skupen sestanek mariborskih in okoliških fantovskih odsekov v proslavo 1. obletnice kronanja sv. očeta Pija XII. Govori g. dr. Trstenjak. Na sporedu so tudi pevske točke, zborna deklamacija in zaobljuba mladcev.
m Sestanek mariborskih stavbincev. Zveza združenih delavcev v Mariboru je sklicala sestanek gradbenih delavcev, na katerem je bila sprejeta resolucija z važnimi zahtevami stavbincev. — Predvsem zahtevajo, da se jim izplača brezposelna podpora sedaj po 15. marcu, ne pa po 15. aprilu, ker so sedaj bolj potrebni pomoči, kakor potem, ko bo stavbna sezona žc V teku ter budu imčli za-
poslitev. ZZD se je odločno zavzela za upravičene zahteve stavbincev ter obstojajo izgledi, da se bo zlasti izplačilo podpore za brezposelnost uredilo.
m Slomškova drnžba, podružnica v Mariboru ima v soboto 16. t. m. ob 16 svoj redni sestanek v mali dvorani Zadružne gospodarske banke. Predava banovinski šolski nadzornik g. F. Bobič o elementarni čitanki. — Člani in prijatelji vljudno vabljeni.
m Razveljavljene licitacije lovili. Banska uprava ni odobrila licitacije za znana lovišča Sv. Janž na Dravskem polju, Slovenja vas, Grajena in Sv. Vid pri Ptuju. Ta lovišča so bila izdražbana nedavno na licitaciji v Ptuju ter so jih izdražili lovski najemniki, ki niso naše narodnosti.
m Pogreb profesorja Gabriela Majcna bo danes ob pol 5 izpred kapelice na mestnem pokopališču.
m Smučarje in planince opozarjamo na radijsko predavanje »Zimski čari v Matjaževem kraljestvu«, ki bo danes ob 14.10. Predavanje se vrši v seriji zimskošportnih propagandnih predavanj, ki jih prireja ljubljanska radijska postaja.
m Prospekt mesta Maribora. V našem včerajšnjem poročilu o novem prospektu Maribora je izostalo priznanje znanemu mariborskemu foto-amaterju Marjanu Pfeiferju, nastavljencu Mariborske tiskarne, ki je največ prispeval z izbranimi svojimi foto-posnetki. Tako je tudi izostalo ime grafika Rudolfa Gorjupa, nastavljenca Mariborske tiskarne, ki je izdeloval nov načrt mesta Maribora in dopotovalno skico, kar mu je odlično uspelo. Popravljamo tudi tiskovno napako s tem, da izide drugi prospekt mesta Maribora predvidoma v jeseni 1941.
m Namesto venca na grob pokojnega prof. Gabriela Majcna sta darovala Ivanka in dr. Franjo Lipold 200 din za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju.
m Za Vincencijevo konferenco frančiškanske župnije v Mariboru je daroval namesto venca na grob svojega prijatelja blagopokojnega profesorja Gabrijela Majcna podžupan Žebot 100 din.
m Propaganda za gojitev malih živali v okolici. Odbor Združenih goiiteljev malih živali v Mariboru je začel s hvalevredno propagandno akcijo v mariborski okolici, kjer bi si lahko prebivalstvo z umno gojitvijo malih živali ustvarilo lep postranski zaslužek. V soboto zvečer ob 7 bo predavanje o kokošjereji, kunejereji itd. v gostilni Zel v Zr-kovcih: v nedeljo 17. marca pa bo isto predavanje ob 10 dopoldne v gostilni Zupan v Devici Mariji v Polju.
Gledališke
Petek, 15. marca zaprto. — Sobota, 16. marca ob 20: »Gejia«, Premiera,
Litija
Blagoslovitev dispanzerja. V nedeljo dne 3. marca ob 11 dopoldne so 6e zbrali v prostorih predilnice v Litiji zastopniki oblasti, dobrodelnih ustanov in društev, da prisostvujejo blagoslovitvi dispanzerja. Predsednik protijetične zveze v Litiji, gospod Gjaja, je v uvodu svojega govora pozdravil zastopnika banske uprave okrajnega načelnika dr. Gregorina, primarija dr. Neubauerja, zastopnika OUZD dr. Bohinca in vse druge zastopnike, med njimi tudi dekana g. Antona Gornika iz Smartna pri Litiji, nakar je očrtal dosedanje delo protijet. zveze. Primarji dr. Neubauer je nato zbranim govoril o razvoju protijetičnih zvez in njihovi važnosti za zdravstvo našega naroda. Izrazil je upanje da ho Slovenija v dveh letih preprežena s temi človekoljubnimi ustanovami, ki 6e bodo borile proti jetiki med našim narodom.
Zastopnik OUZD g. dr. Bohinc je Zvezi obljubil vsestransko podporo, ker je Okrožni urad predvsem zainteresiran, da dispanzerji uspešno delujejo. Rekel je dalje, da so dispanzerji postali božja pota za bolne in zdrave ljudi. Z vedno večjim zaupanjem ee naš narod zateka v te zdravstvene edi-nice. Predsednik Zveze g. ravnatelj Gjaja je nato izročil dispanzer v varstvo kuratorija, ki ga tvorijo župan gospod Hinko Lebinger, predsednik zveze g. Gjaja, župan Rus Ignacij iz Šmartna pri Litiji, dr. Lebinger Franc, kot vodja dispanzerja in ga. Jelni-kar Tončka. Pred blagoslovitvijo je imel domači gospod župnik Vinko Lovšin kratek nagovor, v katerem je zlasti povdaril svetopisemske be«ede: »Zastonj se trudijo zidarji, če Gospod ne zida hiše.« Po blagoslovitvi so si vsi udeleženci ogledali prostore in rontgenski aparat, ki sta ga gledalcem raz-kazala in razložila primarij g. dr. Neubauer in dr. Lebinger. Vsi udeleženci so si bili edini v tem. da je dispanzer v Litiji eden najlepših v Sloveniji. Odboru zveze z gospodom Gjajem na čelu gre za to veliko zdravstveno in socialno pridobitev vse priznanje!
Slovenska Krajina
Mnrtjanci. V nedeljo je bil za našo občino ustanovni občni z.l>or Kmečke zveze. Udeležba jc bila prav zadovoljiva. Z zadovoljstvom ugotavljamo. da se Kmečka zveza lepo razširja v tej občini, kukor tudi v soboškem okraju sploh. Odbor, ki je bil na občnem zboru izvoljen, nam je porok, da se storilo vse. kar je mogoče, da se stanje našega kmeta /l>oljša. V odbor so izvoljeni: Bnjlec Ivan, šolski upravitelj, Novak Jožef, Vogrinoič Jnncz, Ovsenjak Ludvik in fHilcg teh še po cn zastoj)nik iz posameznih vasi občine.
Sobota
Kino Ccnfral. Lastnik kina Central g, Dit-trich jc dosegel, da ie spet dovoljeno obratovanje kina. ki je bil že od septembra zaprt. Bonska uprava mu iz varnostnih ozirov zaradi pomanjkanjkliivih prostorov ni mogla izdati dovoljenja, ki ga je pa lastnik zdaj dobil, ko se je proti odloku pritožil na višjo instanco. Kino je že začel z obratovanjem in zaen-
I...1 n.A>l..n in cnmn ninrl inrclo film O M al Ultut UjU UUUUiuuuw> u«»»- iiiiUVi
KULTURNI OBZORNIK
Cerkveni slikar J. von Fiihrich
Ko sem si letos v župni cerkvi v Predosljah ogledal nove jaslice, kakor jih je po bistroumni zamislil predaškega župnika Ignacija Zupanca izvršil slikarski mojster Bradaška, sem se spomnil na roi-.richa in njegove umetniške jaslice. Prav tedaj, oziroma en uan prej, je minulo 140 let, kar je bil rojen Jože! Fiihrich, tisti slikarski mojster, ki je s svojimi znanimi deli tolikokrat dvignil in ogrel tudi dušo slovenskega ljudstva. Takrat že sem nameraval napisati o njem daljši članek, pa pri mnogem drugem literarno historičnem delu mi je kar zastal in sedaj mi ga je zopet vzbudila kratka be-ležba v »Slovencu« (1. marca t. 1.): 140 letnic« velikega cerkvenega slikarja J. von Fuhricha.
Fuhrichovo ime nas še danes vodi k tisti pristni katoliški umetnosti, ki ji verska prvina ni vnanji okrasek, marveč kakor notranji sestavni del. Fiihrich je bil katoličan in umetnik iz enega kova. Ni še izbrana in preiskana vsa njegova bogata zapuščina, da bi mogli premeriti, kako se je medsebojno prešinjalo katoliško življenje in umetniško ustvarjanje v duši tega izrednega moža.
Fiihrichove prve risbe k Tieckovi »Genovefi« in Goethejevi idili »Herman in Doroteja« so že pokazale, da bo svojo umetnost posvetil verski misli, zlasti pobožni ljudski veri. Ni se bal, da bi bila pri tem ustvarjanju umetnost kakor koli »onečaščena«. Prav to značajno mišljenje in značilno usmerjenje mu je naklonilo štipendijo za triletno bivanje v Rimu. Spomin teh treh let v umetnostnem pogledu tako znamenitih let (1827—1829) je zapustil v treh freskah, ki jih Villa Massimi prišteva med svoje najdražje umetnine. Snov za to slikarsko delo je dal Fiihrichu Tassov epos »Osvobojeni Jeruzalem«. Nov izraz in dokaz, kam je umetnik usmeril svoje delo. Krog vernih umetnikov, »nazarenov«, katerim se je v Rimu pridružil Fiihrich, je videl v tem delu novega mojstrskega preroditelja cerkvene umetnosti. V Fiihrichovih zapiskih se večkrat bero prijateljska imena: Overbeck, Veit, Koch, Schnor, poleg imen njegovih učiteljev in vzornikov, ki sta bila Ginzel in Bergler. Jakob Ginzel je Fuhricha vnel zlasti za upodabljanje božične skrivnosti.
Kako je Fiihrichovo dušo prevzela božična skrivnost, je umetnik sam zapisal v svojih zapiskih »O umetnosti« (1866). »Sveta noč! Čudovito ime. Vsej umetnosti bi rad dal ta nebeški naslov, vso znanost bi povabil, naj si ga pridobi,« V tem duhu je učil in deloval 1841—1872 polnih trideset let kot profesor na dunajski Akademiji. V tem času so tudi nastala njegova, po vsebini in obliki monumental-na dela.
Ciklus fresk cerkev v Alterchenfeldu (1854 do 1861) mu je zagotovil nesmrtno slavo. Manj se mu je v ubranosti barv posrečil sicer umetniško visoko priznani in v cerkveni umetnosti splošno znani: Križev pot v cerkvi sv. Janeza Nepomuka. Naš mojster Plečnik posebno ceni Fuhrichovo »Marijino življenje«, kar je pokazal s tem, da je v »Domu in svetu« 1922 za priloge »Rože« k besedilu priredil ta Fiihrichov roženvenski ciklus. Tudi nemške revije nam iznova podajajo Fiihrichove mojstrovine v okviru samostojnega umetniškega besedila. V tem pogledu se posebno odlikuje nemški zgodovinsko umetnostni kritik in esejist Jožef Bernchard. Bern-chardova beseda skoraj ne zaostaja za Fiihrichovi-mi kompozicijami: »Jakob in Rahela«, »Zgodba izgubljenega sina«, »Marija hiti v gore«, »Kristus gre na Oljsko goro«, da naštejemo le nekaj imenit-nejših. Pa tudi Fiihrich sam je že k danemu besedilu narisal več lepih risb, kakor k Tomaža Kemp-čana Hoji za Kristusom, k svetopisemski knjigi Noema z Ruto, k očenašu in še k drugim knjigam.
Avgust von Worndle, Fiihrichov učenec in zet, je skušal zlasti v upodabljanju božičnih jaslic nadaljevati delo svojega mojstra. Tako je hotel uče-
nec dejansko poudarjati najgloblji pomen svojaga učitelja za cerkveno umetnost, Kar je Avgust von Worndle pokazal v svojih delih, to je njegov sin H. von Vviirndle še |asneje dosegel z objavo in razlago Fiihrichovih Izbranih del (1894). Oba prikazujeta svojega slavnega sorodnika kot umetnika, ki je vselej in povsod pristno katoliško mislil in čutil, pristno katoliško učil in ustvarjal.
Fiihrich je 1875 napisal svojo avtobiografijo, vendar ne v tej, ne v kateri drugi svoji izjavi ni umetnik bolje označil svoje umetnosti kakor v članku »Jaslice, ki niso ne igra, ne teater«, ki ga je priobčil v dunajskem listu »Volksfreund«.
»Raznovrstno po barvi in duhu ter nad vse prijetno je klitje in cvetje na vrtu sv. Cerkve, s katerim ona vsa deviška sama sebi vije slovesni venec cerkvenega leta ter si z njim krasi nevestino čelo. Kdor eno izmed teh cvetic — četudi samo mačeho ali skromno vijolico — s pravim in ponižnim čutom zaradi nje same neguje in varuje, temu vrtnar tega ne bo pozabil, pa tudi z ljubeznijo in hvaležnostjo se ga bodo spominjali tudi oni, ki se bodo naslajali z duhom in bleskom teh cvetic.
Ena izmed najljubeznivejših cvetic klije v zimski pestunji, v medlih sončnih žarkih, planinska roža pod snegom in ledom. To je skrivnost božičnih jaslic, kakor jih je s privoljenjem Svete stolice naredil serafinski Frančišek za tihe in otroške duše in kakor se posihdob postavljajo vsepovsod po cerkvah v zasebno in javno pobožnost. V mnogih krajih se je ta lepa navada v polni svežosti ohranila do danes kljub modrosti osemdesetih in devetdesetih letih preteklega stoletja.
»Visoka oblikovalka človeštva, sveta Cerkev, je vse dvignila k višji prostosti, da bi našla v vsem vzgojni pripomoček. Šole znanosti in umetnosti so bile tako dolgo velike in blagodejne, dokler je ona kot učiteljica sedela v njih. Ustanove, ki jih moremo pri današnjih razmerah komaj v mislih združiti s cerkvenostjo (kakor na primer gledališče), so bile kdaj Cerkvi postrežljiva roka v dosego tega, kar je edino potrebno. Toda te ustanove so se ji izvile iz rok, da bi se kot orožje obrnile proti njej.
»Svetovna zgodovina je bila prisiljena k odpadu, ker so jo tajili in preobrnili, in kako so na-zvali to tajitev in preobrnitev. Rekli so ji — zgodovinska znanost. In upodabljajočo umetnost, ki se je v novejšem času po svojih boljših in mislečih zastopnikih zopet obrnila k svojemu cerkvenemu izvoru, so sramotili in zasmehovali, ko si je kljub zapostavljanju in kljub zemeljski škodi iskala domačih tal. ln da bi mogla umetnost ustvarjati ma-like, ji malikujejo in jo zagovarjajo, kot da bi umetnost imela kakor Bog sama v sebi svoj namen. Tako hočejo vse, kar je bilo nekdaj cerkveno (ali vsaj versko) odtujiti cerkveni (verski) službi in ponižati do svetne službe.
»Celo jaslice so v teku časov izgubile svoj bistveni značaj, prej polne otroškega duha, so sedaj v mnogih primerih kar otročje ... Glavni predmet se je potisnil v ozadje. Z ovenelim cerkvenim duhom se je polagoma izgubil tudi pesniški čar in pomen, ki ga včasih pri jaslicah nikoli in manjkalo. V radost mi je, da morem (ob ocenjenih novih jaslicah Jakoba Ginzela) opozoriti svoje katoliške brate in sestre na to, kar vem iz svoje lastne skušnje, kaj so mi bile ljube jaslice kot otroku — in nikakor se ne bojim povedati — kaj so mi še sedaj, ko sem že v sivih laseh.«
Za mojstra Fuhricha moremo reči: coepit fa-cere et docene; začel je najprej delati in potem učiti. Umrl je 13. marca 1876 na Dunaju. V vrsti cerkvenih slikarskih mojstrov bo Fuhrichovo ime ostalo slavno.
Alojzij Merhar.
f Prof. Emerik Beran
Tiho, skoro neopazno je šla mimo naše javnosti nepričakovana smrt prof. Berana. Tih in skromen je bil v vsem svojem življenju in glasbenem delu, pa vendar pomemben tudi za našo glasbo. Pokojnik je bil rojen 1. 1868. v Brnu; glasbo je študiral na tamošnjem konservatoriju in je bil odličen učenec slavnega skladatelja Leoša Ja-načka, s katerim je tudi poslej vse do njegove smrti vzdrževal tesne stike. Takoj po diplomi je priče! poučevati na brnskem konservatoriju, vse predpisane državne izpite za profesorja glasbe je dovršil na Duna ju. Kot plodovi t skladatelj se je udejstvoval v vseh vrstah glasbe: od samospevov, zborov, maš, komorne glasbe, velike instrumentalne suite do simfonij in opere. Prve simfonične skladbe so bile izvajane jkkI njegovim vodstvom že v Brnu, mnogo njegovih del je bilo izvedenih v povojnem času v Mariboru, kjer se je pokojnik skozi tri desetletja (od 1898—1926) posvečal glasbeni vzgoji slovenskega učiteljskega naraščaja. Z veliko vnemo se je udejstvoval tudi kot repro-duktivni glasbenik, bodisi v zborski, bodisi v komorni" glasbi, kjer se je prizadeval doseči čim po])olne.jšo umetniško višino. Za lo si je pridobil mnogo zaslug tudi z intenzivnim pedagoškim delom kot honorarni profesor za violončelo na drž. konservatoriju v Ljubljani (od 1928—1930). In ko se je umaknil v zasluženi pokoj, je še vedno z mladostno neumornost jo in zanimanjem zasledoval vse kulturne, posebej še glasbene dogodke pri nas. To mladostno svežost duha, njegovo ogromno znanje, plemenitost in poštenost njegovega značaja je moral občudovali vsakdo, ki je poznal pokojnega prof. Berana. Za njegovo neumorno delo, ki ga je nesebično posvetil nam Slovencem, kot mnogi drugi češki glasbeniki, mu moramo biti še posebej hvaležni. Slava njegovemu spominu! W.
• Pred premiero Cileajeve opere »Adriana Lecouvreur«
(K premieri v soboto 16. t. m.)
Francesco Cilea spada v tisto vrsto italijanskih skladateljev, katerih dela so ponesla slavo italijanske opere po vsem kulturnem svetu. Njegovo najboljše delo, »Adriana Lecouvreur«, so izvajali že na vseh največjih svetovnih odrih, povsod z najlepšim uspehom. Z našo ljubljansko uprizoritvijo prihaja ta vseskozi plemenita opera kot prvič v Jugoslaviji tudi na naš odeš, v skrbni glasbeni pripravi kapelnika A. Neffata in v odlični režiji Cirila Debevca.
Francesco Cilea, poznejši ravnatelj neapeljskega glasbenega konservatorija, je že v zgodnji mladosti znal izraziti svoja čustvovanja in misli v spevih in ritmih očarljive svežine. Njegov umetniški obraz se je izoblikoval v študiju klasike in največjih zlasti italijanskih glasbenih duhov, kar daje posebno barvo njegovemu slogu. Njegov razvoj in njegova pot je bila pot tradicije in evolucije. V svoji glasbi je nekako združil čisto bellinijevsko melodijo z verdijevsko dramatično razgibanostjo in s svejim osebnim elementom: mehko, tožno než-
nostjo, ki se pa mahoma lahko sprevrže v vzkrik najbolj pekoče bolečine. Že s svojim prvim opernim delcem, konservatorijsko šolsko nalogo, »Gina«, je ob najzgodnejših začetkih svojega umetniškega udejstvovanja vzbudil pozornost najznamenitejših sodobnih italijanskih glasbenih kritikov: toliko ognja, temperamenta, pesmi in nervov pravega opernega komponista je bilo v njem. Tudi v njegovih nadaljnjih mladostnih delih, v operah »La Tilda« in »L'Arlesiana«, je bolj in bolj prihajala do izraza skladateljeva svojska osebnost, živa melodična barvitost in smisel za tenkočutno ljubavno čustvo.
Tem svojim duhovnim in glasbenim lastnostim kot nalašč primeren libreto je Cilea dobil v A. Co-lanttijevi predelavi znane E. Scribeove in E. Le-gouvejeve drame »Adriana Lecouvreur«. V tem osnutku za lirično opero so bili ohranjeni vsi rekviziti Scibeove romantike: ljubezen in sovraštvo, junaštvo in strahopetnost, samožrtvovanje in prevara, dočim se skozi dejanje nenehno vije gibko izmenjavanje situacij. F. Cilea je temu vsebinskemu jedru ustvaril čudovito ustrezajoč glasben okvir, preko katerega prekipeva bogata skladateljeva melodična iznajdljivost. Njegove melodije sicer niso udarne, pač pa človeka zagrabijo in ga prisilijo, da se poda njihovemu toku in po njih vzbujenim čustvom. V oblikovnem oziru delo kar diha od svežine in intimne lepote, toliko blesteče inspiracije je v njem. Cilea namreč ni pozabil na muziciranje niti v trenutkih, ko je imel pred očmi specielno operne efekte. Njegova prava žilica se zlasti jasno pokaže v četrtem dejanju, ko se v orkestru sprosti vseh odvišnosti ter mu privre iz srca zgolj nadvse čista, enostavna in pristna melodija. Z njo je dal čisto svojski doprinos opernemu ustvarjanju: tako nežnega, vzvišenega it) poetičnega elementa ne zasledimo zlepa v svetovni operni iiteraturi.
Premiera »Adriane Lecouvreur« je bila 1. 1912 v Milanu na Teatro Lirico, in sicer je pel tenorsko partijo sam sloviti Enrico Caruso. Delo je v vzgled-ni pripravi in interpretaciji najboljših italijanskih umetnikov doživelo takoj prodoren uspeh. V dobrem desetletju si je utrlo pot tudi izven meja svoje ožje domovine. Tako se je »Adriana« izvajala samo v letu 1913 nič manj nego na sedemindvajsetih svetovnih gledališčih, od Odese, Varšave, Hamburga in Barcellone do Buenos Airesa in Uruguaya!
V	Italiji ni seveda nič manj priljubljena od Verdijevih, Puccinijevih in del ostalih velikih mojstrov italijanske opere. Uspeh ji je povsod zagotovljen tudi zaradi igralsko efektnih in pevsko hvaležnih glavnih partij, izmed katerih je kajpa najtežja naslovna.
V	naši uprizoritvi jo bo pela naša mlada, še zelo mnogo obetajoča pevka, K Vidalijeva. Saškega grofa Mavricija bo pel Franci, ki je v junaških partijah posebno odličen. Mnogo zahtevne partije imajo še: Janko (Michoumctt, Kogojeva (princesa Buillonska), Zupan (princ Buillonski) in Banovec (abbe de Chazenil).
Nosite »HINKO« klobuke t
Specialni tečaj za vajence elektrotehničnih obrti iz cele dravske banovine. Združenje elektrotehničnih obrti dravske bunovine v Ljubljani je za svoje vajence poslednjih dveh letnikov priredilo 4te:lenski tečaj, ki ga je obiskovalo 50 učencev te stroke in je vsestransko dobro uspel. To je po vrsti že 10. tovrstni tečuj. ki so ga priredili elektrotehniki za svoj naraščaj. — Na sliki vidimo udeležence s predavatelji.
S I* O R T
Nemška reprezentanca proti Madžarski, Jugoslaviji in Italiji
Nemški nogomet stoji pred velikimi nalogami: 7. aprila nastopi nemška reprezentanca v berlinskem olimpijskem stadionu proti Madžarski, teden kasneje igra na Dunaju proti Jugoslaviji in 5. maja je na sporedu tekma z Italijo v Milanu. Za vse te tekme je treba temeljitih priprav, zlasti za tekmo proti Italiji, ki bo najtrši oreh v teh treh srečanjih. Poleg tega pa še nekaj nemških re|>rezentantivnih igralcev ne bo moglo igrati zaradi česar je državni trener nemške nogometne reprezentance dr. Herberger pozval v času od 12. do 17. t. m. 47 raznih igralcev v Berlin, med katerimi je mnogo novih in mladih nogometašev, katere bo zvezni trener preizkusil. V ta namen bodo odigrali v Berlinu tri trening tekme proti berlinskim klubom.
Prvi Maekijev nastop v Ameriki
Svetovni rekorder Taisto Maeki je imel na svoji turneji po Ameriki prvi nastop v San Fran-ciscu, kjer je tekel na tri milje (4827 m) in seveda zmagal s precejšnjim naskokom v času 14:15,3 min. Vendar pa je njegov svetovni rekord za pol minule boljši od sedanjega rezultata. Ob isti priliki je tekel njegov rojak in spremljevalec Nurmi tri četrt milje v ekshibiciji. Kakor znano nastopata Maeki in Nurmi v Ameriki v propagandne namene za svojo domovino Finsko.
Nov plavalni rekord na 4x100 m
V	Newyorku so postavili prejšnjo soboto nov svetovni reliord v prostem plavanju v štafeti štiri krat sto metrov. Doseženi čas se glasi 3:54,4, medlem ko je Jbil prejšnji rekord postavljen v času 3:59.2 min. Vsak plavač je rabil povprečno za svojih 100 m 58,6 sekund.
Grški in italijanski atleti bodo tekmovali
Italijanska lahkoatletska zveza je sklenila, da bo nastopila njena lahkoatletska reprezentanca proti grški ekipi konec junija t. 1. v Atenah. Grki se zelo navdušujejo za to korak italijanske lahke atletike.
Madžari bodo sodelovali v podonavskem pokalu
Madžarski državna zveza za telesno vzgojo je na svoji zadnji seji sklenila, da odobri sodelovanje madžarskim klubom v tako imenovanem malem srednjeevropskem pokalu, zlasti še zato, ker se staro pokalno tekmovanje zaradi težke mednarodne situacije ne bo moglo izvesti v svojem prvotnem obsegu. Na isti seji je ta zveza tudi sprejela vse sklepe zagrebške konference ter konstituiranju podonavskega pokala kakor tudi razloge, zakaj se Budimpešta pridružuje temu pokalu.
Prvenstvo mesta Maribora v rokoborbi
Dne 15. in 16. t. m. bo v Mariboru prvenstvo Maribora v rokoborbi. Nastopila bosta dolgoletna rivala SSK Maraton in Pekovski športni klub, ki sta se za ta nastop temeljito pripravila. Iz obeh klubov so izšli letošnji državni reprezentanti, ka-kakor Ivanič, Verbošt od Maratona ter Fišer in Pirher od PSK. V welter kategoriji se z velikim zanimanjem pričakuje nastop državnega reprezen-tanta Ivaniča od Maratona, ki se je pravkar vrnil iz Carigrada, kjer je zastopal zelo uspešno barve naše države. — V petek, 15. t. m. bodo samo interne predtekme v prostorih SSK Maratona v Miklošičevi ulici, v soboto pa bodo javni finalni nastopi v Zadružni gospodarski banki.
Finska letna bilanca v lahki atletiki
Finci so že konec lanskega leta napravili bilanco uspehov, ki so jih dosegli v letu 1939. S temi uspehi so lahko povsem zadovoljni; to leto je bila namreč največja priprava za olimpijske igre, ki bi se imele vršiti letošnje poletje v Helsinkiju.
V	preteklem letu je bilo postavljenih deset novih svetovnih rekordov. In od teh jih je postavila samo Finska sedem! Maeki je postavil pet rekordov, Tamila se je izkazal na 25 km in končno je zmagala finska štafeta na progi 4X1500 m v novem rekordnem času. Poleg tega so postavili 16 novih državnih rekordov, ki jih v naslednjem navajamo:
1500 m: Hartikka 3:50.
2	milji: Maki 8:53,2 (tudi svetovni rekord).
3	milje: Maki 13:52,4 (tudi svetovni rekord).
5000 m: Maki 14:08,8 (tudi svetovni rekord).
6 milj: Mfiki 28:55,6 (tudi svetovni rekord).
10.000 m: Milki 29:52.6 (tudi svetovni rekord,).
25 km: Tamila 1:21:27 (svetovni rekord).
200m zapreke: Storskrubb 24,8sek.
400 m zapreke: Virta 53.2 sek.
4	X200 m: Viipurin Urheilijat 1:29,7.
4X800 m: Tampeeren Urheilijat 7:49,8.
Skok s palico: Liihdesmacki 4.15 iu.
1 Tioakok: Rajaaaari 15.52 m.
Kladivo: Veirila 58.67 m.
5 km hoja: Hyyti;iinen 24:45,5.
10 km hoja: Ilyytiainen 50:36,8.
Tri stvari so bile zelo začilne za finsko lahko atletiko v preteklem letu:
1.	da je domena Fincev še vedno met kopja in teki na dolge proge;
2.	Ponovna zmaga nad Švedi in sicer A in B reprezentance;
3.	Definitivni prodor več Fincev, ki so v preteklem letu tudi v nefinskih disciplinah uspešno napredovali.
Izredna opora finske lahkoatletske reprezentance je vedno Matti Jaervinen, čudoviti metalec kopja, ki je pri desetih mitingih vrgel kopje povprečno 74,58 m daleč. Ta številka je brez dvoma bajna. Jaervinen je takole zalučal kopje: 76,48 m, 75.68 m, 74.88 m, 74.79 m, 74.65 m. 74.41 m, 74.21 m, 73.89 m, 73.73 m, 73.21 m. Vsak izmed navedenih metrov je rekord zase. Kako izborni so Finci v tej lahkoatletski disciplini, lahko pogledamo še povprečno znamko Nikkanena (72.80 m) in Auto-nena (72.52 m). V metu kopja so Finci brez konkurence.
ZFO
Kropa vas vabi!
V	nedeljo, 17. marca ob pol 3 popoldne bodo v Kropi odsekovne in medklubske skakalne tek-mu v zvezi z blagoslovitvijo in otvoritvijo nove smuške skakalnice. Skakalnica je oddaljena pol ure od postaje Otoče, zgrajena je po načrtih inž. Bloudeka in dopušča skoke do 32 metrov. Obeta se zelo zanimiva borba, saj so obljubili svojo udeležbo naši planiški junaki z državnim prvakom Novšakom na čelu. — Vabimo vse tekmovalce in občinstvo, da se udeleži te zadnje prireditve v letošnji sezoni.
II. okrož. akademija Kamniškega okrožja
V	nedeljo, dne 17. t. m. bo v Mengšu (Društveni doni) priredilo kamniško okrožje ob pol 4 popoldne II. okrožno akademijo z naslednjim sporedom: 1. Proste vaje za leto 1940 — čiani FO-Ihan; 2. proste vaje — naraščaj FO-Homec; 3. telovadno uro, izvajajo člani FO-Komenda; 4. proste vaje za leto 1940 — mladci FO-Dob; 5. Na konju telovadijo člani okrožne vrste; 6. vaje z meči izvajajo člani FO-Vodice; 7. s prostimi vajami za leto 19-10 nastopi naraščaj FO-Groblje. — Po odmoru sledi govor. Nato pa nastopijo člani FO Mengeš v simbolični prosti vaji »Najprej zastava slave?. Nato nastopijo na drogu člani okrožne vrste. Slede proste vaje s prapori za leto 1940, ki jih izvajajo mladci FO Ihan. Tej točki sledi nastop okrožne vrste na bradlji. Potem nastopijo v poljubnih proslih vajah člani in mladci in v simbolični prosti vaji »Orel leti proti goram? člani FO Dob Nakar se z zaključno skupino konča spored. Pri prireditvi sodeluje mengeška godba.
Snežne razmere
Poročilo Tajsko prometnih zvez v tiubliani in
Mariboru, SPD in JZSZ, U. marca 1910.
Pokljuka 1300 m: n. jasuo, 60 cm snega, sren.
Dom na Komni 1520 m: —1, oblačno, 110 om snega, osrenjen.
Dom na Krvavcu 1700 m: —1, oblačno, 80 em snega, osrenjen.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
S K Pla nira — lahkoatletska sekcija. Važen se-stanck vseli lahkoatletov bo drovi ob 18..10 o priliki treninga v stadionski telovadnici. Ker bodo prejeli atleti na tem sestanku važna obvestila, prosim da pridejo pohiošfevllno. — Načelnik.
ST K Moste. Drevi ob 20 sestanek vseh članov pri llnjeu. Radi nedeljskih tekem naj sc sestanka sigurno udeleže vsi aktivni igralci. Kntcregn na sestanek ne bo ali se ne bo opravičil, ne pride v poštev 7.a tekme.
Smučarski, klub tLjublianat — domska sekcija. Sestanek vseh članic je drevi ob 20 zvečer v da,mski sobi kavurue »limona,;.
Izvidniška letala prinašajo dan na dan no va poročila. Nn najhitrejši način pošiljajo rnzne vojaške pisarne ta poročila posameznim bojnim «-'ldelkom potem, ko so jih pregledali.
Vse zavisi tudi od hitrosti.
(
Stalin in vera
Dne 21, decembra 1039 jo bil »vodja naroda« 60 let star. Ub tej priliki je ves sovjetski tisk planil v pravo pravcato norenje hvalisanja in klečeplazništva. Kar več dni zaporedoma so ruski listi pisali o »najgenialnejšem človeku naše dobe«
—	o Stalinu.
Razumljivo je, dn se je tudi »Brezbožnik« oglasil in je pisal članke v svojem znanem proti-verskem sovraštvu. V svoji številki z dne "21. decembra 1939 se obširno bavi, »kako so se izoblikovala brezbožna naziranja tovariša Stalina«. Začenja z opisom Stalinovega rojstnega georgij-skega mesteca Gore, njegove rojstne hiše, na kateri je spominska plošča: »Tukaj se je rodil dne 21 decembru 1879 in prebil svoje detinstvo do leta 18S3 veliki Stalin.« Potem je vstopil v bogoslovje, najprej v domačo duhovsko šolo, potem pa v tifliško semenišče, od koder so ga izključili. Bil je štipendist tiste cerkve, katero je potem tako zlobno preganjal. Ko je bral Darvina, je postal brezbožnik. Njegovo duhovno razpoloženje mu ni dalo, da bi bil kritično prebavil Darvina. Veroval je v »znanslvo«, ki je imel o njem jako malo pojma. Edinemu svojemu tovarišu, Griži Rnz-madve, je nekoč dejal: »On (Bog) ni samo krivičen, njega sploh ni. Nehaj mu prižigati sveče
—	komu jih žgeš? Boga ni.« Psalter, ki ga je 1»i 1 dobil kot nagrado na nižji duhovski šoli, je dal nekemu sošolcu, rekoč: »Vzemi ga, jaz ga nič več ne potrebujem.«
Josip Džugašvili je prešel skozi vse te »faze«. Čeprav cerkveni štipendist, je prenehal peti v cerkvenem zboru, in govoril je, da noče biti duhovnik. Čital je prepovedane spise, vodil je propagando med semeniščniki, večkrat se ni udeleževal molitev, opuščal je slovesne službe božje, javno je zasmehoval duhovništvo, vdajal se jo povsem revolucionarnemu duhu.« Ko so ga spodili iz bogoslovja, je vstopil v mestno marksistično skupino. Džugašvili je ustanovil socialno-demokralski odbor, poglavitno pa je organiziral podtalno delavske organizacije. Tako je postal poklicni revolucionar. Spomin na njegovo delo v Tiflisu je ovekovečen v mnogih spominskih ploščah, ki so jih postavili njegovi sužnji. V policijskih zapiskih iz te dobe je o Stalinu navedeno:' »...druži se z delavci. Vede se jako oprezno in, ko gre po cesti, se ozira za seboj.«
Borba proti veri je bila poglavitna vsebina njegovega revolucionarnega delovanja. »Glede na popuščanje spričo verskih predsodkov, je bil nestrpen,« pove »Brezbožnik«. »Od propagatorjev je zahteval, da v svojih govorih ne smejo pozabiti na vprašanje o veri in cerkvi...« Cerkev je tako sovražil, da ni hotel prisostvovati niti poroki enega svojih tovarišev.
Čez dolgo časa nato, ko je iz Džugasvilija postal že »veliki Stalin«, je o priliki sprejema ameriške delavske delegacije poudarjal svoje nepri-jateljstvo spričo vere. »Stranka,« je dejal, »ne more biti nevtralna glede na vero; stranka se bori proti vsem in vsakršnim verskim predsodkom, zato ker je stranka za znanost, a verski predsodki sc proti znanosti in pouku.«
Ko se je lako izrazil proti ameriški delegaciji, je Stalin želel, da jih prepriča, da »se pro-svetljena sovjetska vlada« bori proti veri edino le zato, ker je prijateljica prosvete. Svojo mržnjo proti veri je poudaril še z besedami': »Ali smo uničili reakcionarno duhovništvo? Da, uničili smo
ga. Nesreča je samo v tem, da ni še povsem likvidirano.« A »likvidirati: ga žele boljševiki že 22 let, pozabivši pri tem, da je to nemogoče. To pa je zdaj tudi njim popolnoma jasno.
Na milijone žrtev jo padlo nu ruski zemlji zavoljo Stalina. Mnogo jih je odšlo v smrt, priznavajoč svojo vero v Boga. Po koncentracijskih taboriščih se še te dni v globini temnili noči razlegajo glasovi molitev, pobožnega petja, s katerimi duhovna Rusija, pahnjena neusmiljeno v prognanstvo, obrača do Boga in potrpežljivo čaka svojega velikega vstajenja.
Rog je tudi z Rusijo iu že se kaže rdeča zaria na tako dolgo zatemnjenem nebu Rusije. Skoraj bo tudi sonce posijalo nanjo v vsej lepoti in raz-košnosti.
O vojakih iz Kanade
Znano je, du so ti kanadski vojaki angleški kanadci in francoski Kanadci. Ni pa znano, da je med njimi jako veliko Indijancev. Kakor
pripovedujejo častniki, so ti pravnuki VVinne-touja izvrstni vojaki, le pomorska vožnja jim je mnlo škodovala. Njihova najlepša čednost je potrpljenje, kakršnega beli človek niti ne ra/.uine ne. Po več ur. po ves dan ti nepremično sedijo, kadijo in zamišljeno gledajo v ogenj in — čakajo. Baje bivajo njih misli pri njihovih prednikih, taboriščnih ognjih iu vojnih pohodih.
Med mnogimi mladimi Kanadčani je tudi nekaj sivolasih. Prisegajo, da so stari 4<i let, to je skrajna starost zr« ekspedicijski vojaški zbor. In čeprav nato častniki doženejo, da to ne more biti res, saj so nekateri že po V) let v službi kanadske armade, bodo vendar še svojo trdili, le zato, da bi jih ne poslali nazaj.
Celiske novice
c + Franc Polajnar. Na Sp. Hudinji št. 26. je umrl 69 letni preddelavec v WestnOvi tovarni Fr. Polajnar po daljši bolezni. Pogreb pokojnika, ki je bil delj časa naročnik »Slovenca« in drugih katoliških listov, bo danes ob 5 t>oj>oldne iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Naj i>očiva v miru, svojcem naše iskreno sožalje!
c Gledališka družina v Celju priredi v nedeljo, 17. marca, ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice krasno igro v 4. dejanjih >Ugasle oči«, prirejena po romanu »Rožni venec«, ki je svoječasno izhajal v »Slovencu« kot podlistek. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi.
Veliko telovadno akademijo priredi na Jožefovo ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice Fantovski odsek s sodelovanjem Dekliškega krožka. Predprodaja vstopnic v prosvetni pisarni, Cankarjeva ulica 4.
c »Mati« na celjskem odru. Dijaki celjske drž. gimnazije bodo vprizorili drevi ob 8 v celjskem mestnem gledališču krasno Meškovo dramo 2-Mati«.
c Zborovanje kovačev v Celju. V hotelu »Pošla« v Celju so zborovali v nedeljo kovači iz celjskega, laškega, šmarskega, konjeniškega in gornjegrajskega okraja. Zborovanje je vodil gosp. Maks Oberžan iz Celja, ki je podal poročilo o splošnem položaju kovaške obrti, ki vedno bolj hira. Prav obširno je predsednik razpravljal o davčnem vprašanju in raznih finančnih uredbah. Dotaknil se je tudi vajeniškega in pomočniškega vprašanja in poudaril, da bodo morali mojstri v bodoče posvetiti več pažnje vzgoji naraščaja. Tajniško itoročilo je podal g. Strojnik. Združenje šteje 175 mojstrov. Obrt je odjavilo 6 mojstrov, novo obrt pa so dobili trije. Združenje je imelo v preteklem letu 10.785 din dohodkov, 12.045 din izdatkov in 2.547 din zadružnega premoženja. Nato je bil sprejet proračun za leto 1940. Predvideva 12.200 din dohodkov in izdatkov, članarina bo znašala za navzoče člane 40 din, za nenavzoče 80 dinarjev. Na zborovanju je bilo sklenjeno, da se pregleda sedanji cenik in -prilagodi novim raz-
t »ewyorikem pristanišču sta spravljeni francoska »Normandie« in angleška »Queen Elizabcth«
meram. Vsi zborovale! so soglasno protestirali proti razpustu Združenja in je bila poslana na merodajna mesta tudi protestna izjava.
c Atletska sekcija SK Celja priredi na Jožefovo ob 3 popoldne na Glaziji cross-country tek za nogometaše na 2.500 m dolgi progi. Prijave sprejema SK Celje. Prijavnine in nagrad ni.
c Prva letošnja nogometna tekma v Celju bo v nedeljo, 17. marca, ob 3 popoldne na Olimpovem igrišču v Gaberjih in sicer med mariborskim SK Železničarjem in SK Olimpom.
c Smrt v gostilni. Včeraj ob 3 popoldne je zadela kap v Kirbiševi gostilni na Krekovi cesti 45 letno služkinjo Marijo Plahutovo iz Stope pri Laškem.
c Beg starcev iz goreče hiše. V Št. Petru na Medvedovem Selu je nastal na večjem posestvu požar, ki se je razširil in zajel tudi hišo zakoncev 61 letne Krumpak Alojzije in njenega 55letnega moža Vinka. Zakonca sta komaj zbežala iz goreče hiše in si rešila življenje. Nekaj trenutkov po begu se je zrušila goreča bajta. Pri izhodu iz goreče hiše sta oba dobila hude opekline po glavi in rokah. Ponesrečenca so odpeljali v celjsko bolnišnico.
c Združenje trgovcev za mesto Celje ponovno opozarja občinstvo, da bodo na praznik 9v. Jožefa trgovine v območju celjske mestne oličine odprte od pol 8 do pol 13, na velikonočno soboto, dne 23. marca, pa samo do 17. ure.
c Zastopstvo celjske mestne občine v Belgradu. Predsednik celjske mestne občine g. dr. Voršič Alojzij se je mudil včeraj z mestnimi svetniki gg. senatorjem Mihelčičem Alojzijem, Faza-rinc Anionom in ravn. černelč Oskarjem v Belgradu zaradi odobritve mestnega proračuna in drugih važnih intervencij pri merodajnih ministrstvih.
c Celjska mestna občina razpisuje dobavo asfaltiranih kanalskih mrež zn cestne otoke, dalje dobavo betonskih revi za podaljšanje mestnega kanala proti Lavi do gostilne Naprudnik.
Skok iz višine
10.000 metrov
Iz Moskve poročajo nemški listi:
Nedavno je sovjetski inž. Solodovnik s centralnega aero- in hidrološkega zavoda v Moskvi skočil s padalom iz višine 10.000 m. Solodovnik poroča zanimive podrobnosti o tem skoku. Za priprave za skok iz stratosfere je bilo treba
Italijanski deček iz zveze »Balila«, ko uči svoje
tovariše.
več tednov. Najprej so bili poskusi v aparatu za zmanjšan zračni tlak, kjer so tudi izračunali brzino padala, ki leti k tlom in je primerno obremenjeno. Potem je bilo treba padalo opremiti s posebnimi skafanderskitni napravami. Nadalje jo bilo treba preskrbeti posebno oblačilo, ki naj bi skakalca vurovalo neznanskega mraza, kakršen je v takih višavah. Ko je letalo čez poldrugo uro prišlo v višino 10.000 m, je bilo 47 stop. mraza. Solodovniku so roke kar otrdele, dasi je imel na njih rokavice iz volne, nato iz usnja in še iz krzna. Pilot je dal znak, naj se pripravi na skok. Solodovnik je vstavil posodo s kisikom, odprl je lino in je dal znak, da je pripravljen. Zažarela je rdeča lučka: znak za skok v 10.000 m globoko brezdno. Skakalec je vtaknil glavo skozi lino in skočil v — nič. »Zdelo se mi je, da je trajalo celo večnost.« poroča Solodovnik, »preden sem se, z glavo nizdol, odločil, da setn potegnil za obroč padala. V resnici pa je bilo le nekaj sekund. Padalo se je navzlic razredčenemu zraku normalno odprlo v štirih sekundah. Neznanski mraz je prodrl skozi moje skafandersko oblačilo. Sleklo v čeladi se je tako orosilo, da sem ga skušal z nosoin očistiti, da bi vsaj lahko pogledal na vlšinomer. Kazal je 9000 m, torej sem bil šele za en kilometer padel. Medtem ko sem dihal kar lahko, pa me je mraz žgal posebno v roke. V višini 60(X) m sem padal skozi debelo plast oblakov, ki so me premetavali sem in tja, ko da bi se gugal nn jamboru kake ladje. Ko je kazal višinomer 4000 m, setn snel čelado, ki sem jo pritrdil na vrv padala. Rezki zračni pritisk me je zbadal ko z tiožetn v obraz. S pomočjo rezervnega padala, ki se mi spočetka ni hotelo odpreti, česar sem se hudo prestrašil, sem se skušal odstraniti od reke. kamor me je gnala burja. To mi je uspelo. Pravljično naglo mi je hitela zemlja nasproti in s poslednjo močjo sem še mogel potegniti kolena k sebi in sem trdo butnil na njivo, kjer sem omamljen obležal. Pristal sem 15 km proč od (istega prostora, odkoder sem bil odletel. Skok oziroma padanje je trajalo 22 min.<
Ali ste že naročili Mohorjeve knjige?
Creusot v Kanadi
Na bregu reke Sv. Lovrenca, ki prav za prav t že ni več reka, ampak je kanalska zveza med j jezerom Ontario in Atlantskim oceanom, prav | blizu Montreala, ki je največje kanadsko mesto, je mestece z imenom Sorel. Zupan tega mesta se imenuje Siinard, je pripadnik francosko govoreče manjšine v Kanadi in je po poklicu lastnik velikega plavža in kovinske tvornice. Zdaj je najbogatejši človek v deželi.
Zupan Simard ima namen, da napravi iz svojega mesteca Sorela, kjer so njegove tvornice, velikansko orožarno, kakršna je za Francijo Creusot in za Nemčijo Essen. Zdaj se v tem mestecu kadi iz več stotin dimnikov, po sto in sto vagonov dovaža uro za uro gradbeni material, surovo železo, orodje, kurivo, 'n uro za uro odvažajo vagoni in avtomobili in parniki tanke, topove in municijo. Sorel je velikanska kanadska orožarna in hkrati velika rezerva moči za zaveznike.
Pred vojno so izdelovali v Sorelu precej avtomobilov, zdaj pa prav tam izdelujejo motorje za letala. Pred vojno so izdelovali v Šorelu v dveh
srednje velikih delavnicah puške, strojnice in topove. Zdaj so v teh tvornicah tri nove delavnice, ki se iz njih noč in dan razlega hrumenje hladiv na paro, in proizvodnja se je postoterila. Pred vojno je bilo po sorelskih cestah mirno, zdaj pa, ko se delavci, preden se izmenjajo in so prišli inženirji in vojaške osebe iz Evrope, da prevzamejo storjeno orožje, je promet /, vozili enak prometu velemest in so ceste, trgi, restavracije in kolodvori neprestano polni ljudi.
Točno pol leta je trajala ta zares po ameriško nagla sprememba mesta. V polovici lela je postal Sorel središče energij prvega reda. V polovici leta je sorelski župan Simard. ki je bil prej le premožen kanadski industrije«, postal kralj kanadske težke industrije in hkrati >naj-višji vojni gospodar« na panogah proizvajanja orožja in municije.
Samo pol leta je zadostovalo, pa se je na zahodu Kanade, ob reki Sv. Lovrenca, spremenilo lice zemlje.
Jtfaofc K*Heeri	w
Berninski kralj
Nekega dne prinese tuj tovornik Cilgiji zavitek.
»Marko Paltram ga pošilja,« pravi in gre. Ona pa odpre z drhtečimi prsti nenavadno pošiljko.
Tedaj se ji potoči izpod trepetajočih rok poročni prstan, ki ga je poklonila Sigismundu, pade z mize in zazvenči na tla.
Cilgija krikne.
V odprtem zavitku leži lepa zlata Sigismundova ura, njegov žepni nož z vrezanimi srebrnimi arabeskami, njegova denarnica z nekaj zlatniki in listnica z bankovci — in na tem počez odbit gamsji rogelj.
Ali je Sigismund mrtev?
Cilgija stoji zbegana pred temi stvarmi. Tedaj zagleda še zapečateno pismo in ga odpre.
Marko Paltram piše s krepkimi pismenkami:
»Visoko spoštovani Cilgiji Premontl — Nekoč ste želeli, da bi se ne vrnil s krivdo obremenjen s hribov, in ste v Puschlavu izkazali nevrednemu čast, da ste z balkona pogledali nanj. Zato sem vašega moža, ki je lovil, ne da bi imel za to pravico, med štirimi očmi posvaril in mu nisem skrivil lasu, čeprav ga sovražim ko smrt. Takrat ni imel puške, naslednjikrat sem ga zalotil z dolgim Nacom pred gamsjimi vilicami na ledeniku Palii. Pred gamsjimi vilicami! Moja lovska dolžnost je bila, da bi oba ustrelil. In puška se je že pritiskala lica, in kri je vrela, saj me poznate! Toda dogodil se je čudež, človek razvpit kot kamogaskar je ukrotil svojo togoto, ukrotil zaradi žene, ki jo spoštuje v samoti pustinje, za katero je še vedno pripravljen, prinesti plamen z vrha Bernine in ki jo prosi ene edine besede: Marko, odpuščam til
Stresel sem neoboroženega, pokazal sem mu z višine ledenika vajin dom, dejal sem mu: Pojdite tja dol in pokleknite pred svojo vrlo ženo! Njej se zahvalite za življenje. In sem ga izpustil. Tedaj se je nesrečnež obrnil: eden od naju mora vendar umreti! Nato sem ga onečastil. Priče polagam v vaše rokel Vrnite mu čast, ako se vam zdi tako prav!«
Pismo se trese preveč v Cilgijih rokah, da bi ga bila mogla popolnoma prebrati. Opoteče se k pisalni mizi, prižge svečo, sežge ga, in četudi v njej vse trepeta, napiše z brzečim peresom Sigismundu pismo. Zapečati nov zavitek in pokliče Tomaža.
»Aii vesie, kje je guspuuai?«
Starec se čehlja po laseh in noče z besedo na dan. Šele ko vidi dušni strah na Cilgijinem obrazu, izpove: »Hlapci in dekle si sušljajo in šepetajo, da je gospodar pozno snoči, ne da bi vstopil, jezdil mimo hiše. In da leži bolan v Tiranu «
»Dobro. Potem mu odnesite to pismo in ta zavitek, prav na tihem. Povejte mu, da ga prisrčno pozdravljam.«
Ko pa stari Tomaž odide, se Cilgija zgrudi.
Nedoumljivo je žensko srce. Gruberju je pisala lepo pismo: »Sigismund! — Vzemi te svoje stvari in se vrni domov. Tudi v tej težki uri ostanem zvesta pred oltarjem dani besedi, sprejela te bom brez očitkov. Rešiva zaradi malega Lovrenca, kar se rešiti da, dolgega Naca pa odpusti še v Tiranu. Daj mu denarja in pred duhovnikom naj priseže, da ga posihmal ne bo več v naše kraje in bo molčal. Tvoja žalostna Cilgija.«
Ponoči se priplazi neki nesrečnež v svoj ponosni dom in zape-ljancc joka na kolenih pred svojo ženo: »Samo malokrat je šele, da sem šel z dolgim Nacom. Cilgija, Cilgija, odpusti mi in me ne zapusti.«
Cilgija ga dvigne in mlada zakonca poskušata graditi novo srečo. Dolgega Naca ni več, pošteni hlapci se veselijo, toda prvi, ki uvidi da ni nobene sreče več, je Gruber. Dobrota njegove žene je, najsi še tako prikriva, brez spoštovanja, njena prijazna beseda obtiči na pol pota. Ne zna se hliniti, na njenih licih se vidijo slabo posušene solze in njen skrivni boj je žerjavica na njegovo glavo. Tudi kar je izčebljal mali Lovrenc, ga ne izpusti: Cilgija je zopet videla Marka Paltrama.
»Ljubi ga, globoko pod kopreno svojega ponosa ga ljubi, in zame ima samo dobroto!« To pekli Gruberja.
Med ljudmi pa raste jeza zaradi vozarja, ki ga je sodišče v Borminu obsodilo na tri leta ječe.
Tedaj dobi oblast nad nesrečnim Sigismundom Gruberjem samo ena misel: Da bi se maščeval njemu, ki ga je onečastil pred ženol »Eden izmed naju mora umreti!«
Dobro vi, kje mora iskati Marka Paltrama. Vedno straži sivi lovec zdaj ob divjih strmih usadih paliijskega ledenika visoko nad Sassal Masonom, tam, kjer jc bil dolgi Nac nastavljal gamsje vilice.
Tam leži skrita tudi puška, ki jo je napravil Marko Paltram po naročilu pokojnega Gruberjevega očeta.
Po dolgih skritih poteh, skozi zapuščene doline, čez puste grebene žene Sigismunda Gruberja v jesenske gore, v samoto ledenika Palii.
t- ...-J- .. J___l_!l
in uauua sv iajjuuiii
12
Pozna jesen je. V dolini Pontresine ječijo limbe v viharju. Veter stresa opažne deske na oknih hiš, iz katerih so se izselili prebivalci v tujino.
Samo malo luči se blešči.
Skozi grozno viharne noči se vleče človek v dolino, kjer najde ograjo, se prime zanjo in stoka, in poleg njega čaka potrpežljivo njegov volčjak.
»Malepart,« hlipa človek, »to pa ni bila šala danes, saj je vendar razloček, človek ni medved!«
Santavo se opoteka dalje: kakor pijan stopi v svojo hišo.
»Markol« Ko ga Pija zagleda, sklene roke nad glavo.
Njen skalnotrdni mož je bled ko smrt in zobje mu šklepetajo od izčrpanosti.
»Tiho, Pija, tihol« ječi in se z zadnjimi močmi tipa dalje ob stenah. »Obstreljen sem, kri mi leče po nogi.«
Več ne pove prestrašeni radovedni Piji. In ona tarna ter pomaga ranjencu, njegov mrki pogled ji zapira usta. In bi mu vendar tudi ona tako rada povedala nekaj, kar prevzema njene misli. Njen brat Orland ji je pisal in ji poslal pisano ruto.
To ji hodi prav tako močno po glavi ko rana njenega moža. Saj pravi sam, da ga je samo posnelo, in je nevarno le zaradi izgube krvi na večurnem potu.
Toda Marko je komaj legel, ko se njegove misli zmedejo in mu bleda lica mrzlično pordečijo. In sredi noči začne govoriti.
»Malepart, primi!« zapove kopajoč se v znoju. Zvesti pes priteče k postelji in ovohava svojega gospodarja. Marko Paltram se prebudi ter poboža kuštravo žival. »Pravo ime nosiš,« stoka temno. Tedaj zapazi ženo pri svoji postelji. »Pija, ne smeš čuti, kaj govorim!«
»Saj nisi ie nič rekel, ko poklical psa,« odvrne ta s tisto ponižnostjo, ki spominja na gladko roparsko žival.
Tedaj obrne svoje žgoče oči. »Pač, pač, toda lump jc ustrelil name od zadajl«
Naslednje dni trepeta v mrzlici, znoj se mu biseri na čelu, neprestano te pogovarja, toda samo redko kako besedo razume prisluškujoča Pija, ki je sicer boljša bolniška strežnica, nego bi se od nekdanje kozje pastirice moglo pričakovati. Kar pa čuie z njegovih ustnic, se ji krade ko groza v njeno slabotno, praznoverno dušo.
»Mati,« hrope vročični Marko, »bolečine tešiti, to ni nič. toda ubijati, mati, ubijati v veliki ledeniški samoti — toda on je streljal prvi in zahrbtno!«
Otroiki kotiček
ZAČARANI GOZD
(451 Ančka jo smola srdoti na felu mizp polog kralja in Rdeče-lioka. fcole sedaj je začutila, kako jp lačna. Kralju jo bilo zelo vsec, da se je s tako vnemo gostila.
(46) Tedaj so so odprla vrata in prikazal so jo Radoznalček z velikanskim pismom. Kralj je pismo pregledal, pritisnil nanje pet velikih počatov in nenadoma rekel: »Privedi mi Poniglavčka, Ra-doznalčekk
Amerika kot tvornica za letala
Letna proizvodnja 10.000 letal
Odkar jo izbruhnila sedanja vojna, kar venomer izprašujejo tvorničarje: Koliko letal in motorjev morete napraviti za nas in kdaj jih bomo mogli dobiti?« Pa ne izprašujejo tako samo zastopniki Francije in Anglije, ko so oddali naročila za več stotin letal, marveč tudi nakupovale: vseh malih držav od Norveške do Irana, ki zdaj hilijo skozi Združene ameriške države. Odgovor na to je, da vsebuje ameriška letalska industrija neomejeno zmožnost proizvajanja.
Kakor angleška industrija, so ameriške letalske in motorne tvorniee polagoma narasle s kupčijo in so se predvsem razvile v prejšnji vojni. Ko so Združene ameriške države leta 1917 vstopile v vojno, je bilo ondi le dvoje ali troje pomembnejših tvornic za letala. Takrat je bilo zaposlenih komaj 5000 delavcev. Razvoj se je pa tjiko naglo večal, da je bilo kmalu v letalskih tvornicah zaposlenih 150.000 ljudi, in ko je bilo podpisano premirje, so na leto proizvajali 21.000 letal.
Po previdni uradni in zasebni cenitvi je imela ameriška letalska industrija 1. januarja proizvajalno zmožnost 10.000 letal in 18.000 motorjev na leto. V decembru bosta te številki narasli na 23.000 letal in 35.000 motorjev.
Letalska proizvodnja za lelo 1938 je bila cenjena na 130 milij. dolarjev, leta 1939 pa 225 milij. dolarjev. Za leti 1940 pa je že tu številka 500 milij. dolarjev. V poslednjih mesecih je proizvodnja jako narasla. V novembru so napravili letal in motorjev za 18 milij. dolarjev, v decembru pa 20 milij.. v januarju za 25 milij. dolarjev.
Po različnih neuradnih poročilih bosla zaveznika do julija 1941 naročila v USA 10.000 letal. Ker pa ni nič znanega, kakšne vrste letala so to, se tudi ne da povedati, kdaj bodo ta letala odposlana. Kak štirimotorni bombnik zahteva več drla kot dvomotorni. Bojna letala in drugi eno-motorniki je moči v krajšem času izdelati.
Pred vojno so zavezniki naročili nekako 1500 letal, od katerih je bila polovica odposlanih. Od septembra je I>i 1 o naročenih 2000 letal. Težnja je zdaj laka. da je treba po več sto letal hkrati naročiti. ker se s tem stroški zmanjšajo. Vsekakor je ameriška letalska industrija taka, da more ugoditi vsakršni potrebi v določenem času.
Kranj
Častna zmaga ZZD Kranj. Kranjska podružnica ZZD se je zelo skrbno pripravila za volitve
letošnjih obratnih zaupnikov. Pokazala je, da so njene vrste vedno bolj močne in da delavstvo prihaja do spoznanja, kje je njegovo mesto. Volitve so se imele izvršiti še v tovarni »Jugočeška< in v -.lugobruna', v ostalih tovarnah pa so volitve že bile in smo o volitvah že poročali. V »Jugočeški« ie volilo 240 volivnih upravičencev. Postavljeni sta bili dve listi in sicer je dobila lista ZZD, ki je nastopila samostojno, 98 glasov in s tem 0 zaupnikov. druga lista Združena lista* (rdeči, plavi in beli) pa skupno 142 glasov in od tega 9 zaupnikov. Volivnih upravičencev je bilo vpisanih 803. Poudariti moramo, da predstavlja organizacija ZZD najmočnejšo skupino v Jugočeški in da se je ta organizacija letos prvič udeležila volitev v tem podjetju. Istega dne so se vršile tudi volitve v tovarni :JugobrunaGlasovalo je skupno 481 volivnih upravičencev. Izid volitev je sledeč: ZZD je dobila 90 glasov in 3 zaupnike, JSZ 2G4 glasov in 10 zaupnikov, NSZ 07 glasov in 3 zaupnike. Volivnih upravičencev je 1110, Od oddanih glasov je bilo 60 neveljavnih. Kakor je razvidno, je bila volivna udeležba v >JugobrunU precej večja kot v r.lugočeškk. Proti lanskemu izidu je ZZD pridobila enega zaupnika več. Rdeči niso mogli postaviti lastne liste.
Mlad korespondent
išče mesto v pisarni ali kot prevajalec jezikov: slovensko, nemško, srbo-hrvatsko, Italijansko, angleško. Ponudbe na upr.
Slovcnca« pod »Italijanščina« št. .161)3.
Službo
iščem v katerikoli ljubljanski tovarni. Plačilo po možnosti, nastop lahko takoj. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiv« St. 3237.
Za krojača
se želim izučiti. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3208.	(v
čitajte »Slovenca«
Kupimo
Moško in žensko kolo
novo ali rabljeno, kupim. Ponudbe na upr. »Slov.< pod »S ceno« št. 3G92.
Predmete vseh vrst
dobro ohranjene, kakor tudi staro železo ln kovine, stalno kupuje tvrdka AKC, Ljubljana, Medvedova c. S, poleg kolodvora Šiška.

Hranilne knjižice
3% obveznice
tn druge vrednostno papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
Za blstrenje vina porabliajte odlično sredstvo
COACOL
Zahtevajte takoj brezplačni prospekt pri Stein Jakobu, Supljak pošta Palic.
Kako pridete najceneje do velikonočne sunke?
fisto enostavno! Doma na podstrešju, dvorišču, vrtu. drvarnici, kleti in drugod leži polno starega železja, pločevine, cunj, steklovine in papirja,
kar najugodneje prodate pri znani tvrdki JUSTIN GUSTINCIC, Maribor. Kneza Koclja 14,
Tezno, vogal Ptujske in Tržaške ceste. Naj letos ne ostane nobena hiša v Mariboru brez velikonočne šunke!
Kauče
otomane, naslonjače dobavlja najcencje »Obnova« F. NOVAK, Glavni trg 1 — in Jurčičeva nlica 6
Sluibodobe
Lovca-strokovnjaka
ki jo dobro vpeljan v vse vrste nizkega lova, rejo fazanov ln uničevanje ro-paric, sprejme lovišče v Sremu. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Lovec« 34G4.	(b
U«
Jedrca in fižol
nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana.
Trodelni valjar
za pločevino 5-0.2 in 4-0.B min in žico 8-1.4 mm ter nekaj blagajn, odpornih proti ognju, poceni naprodaj. Vprašati pod »Likvidacija 1272« na Propagando, Beograd, p. p. 409.
Trgovci!
Orehova Jedrca ln ajdov ter cvetlični med kupite najceneje v Medarnl, Židovska ul. 6, Ljubljana.
Cepljeno trsje
prvorazredno, dinar kom., divjaki, korenjaki, sadno drevje, nudi žilier Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta, Moškanjei. - Zahtevajte seznam.
^Preios^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 PostreZba brezhibna
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
Razglas
7. zrakoplovna baza v Mostarju potrebuje 6 radiomonterjev z vsaj 5 letno prakso v tej stroki.
Sprejemajo se kot dnevničarji z dnevnico po sposobnosti. Dnevnica se suče med 60 in 80 din.
Zainteresiranči naj pošljejo z 10 din kolkovano prošnjo, v kateri naj navedejo svoje delovanje v radiomonterski stroki; po možnosti naj prilože tudi dokumente — potrdilo o dovršeni obrti in podjetja, kjer so bili do sedaj zaposleni.
Po prejemu prošnje bodo dobili poziv za vstop na preskušno delo, zaradi česar je treba navesti v prošnji točen naslov.
Štab 7. zrakoplovne baze v Mostarju, št. 3672,
dne 28. februarja 1940.
ZAHVALA. Ob bridki izgubi naše nejiozabne mame, sestre, tete in svakinje, gospe
Marije Pleša roj. Bohinc
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izraženo sožalje, dalje vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so blago pokojnico v lako velikem številu spremili na njeni poslednji poti.
V Ljubljani, dne 15. marca 1940.
Žalujoči ostali
Umrl je naš gospod
Janko Peče
delovodja občine Košaki
Zavratna bolezen je uničila izvanredno zmožnega našega uradnika v najlepši dobi 40 let. Naj počiva v miru! Košaki, dne 14. marca 1940.
Uprava občine Košaki
Uprava občine Košaki naznatfja žalostno vest, 'da je umrl njen častni občan in dolgoletni član uprave, gospod
Gabrijel Majcen
profesor v pokoju
Velezaslužnega in srčno dobrega tovariša ohranimo v najlepšem spominu. Solze, ki jih je otiral našim revežem, naj bodo priprošnjice pri nebeškem sodniku.
Košaki, dne 14. marca 1940.
Spodnfešfajerska ljudska posojilnica v Mariboru
sporoča žalostno vest, da nas je v sredo za vedno zapustil naš dolgoletni blagajnik, gospod
Gabrijel Majcen
profesor v pokoju
Pogreb nepozabnega, zvestega našega sodelavca bo v petek, dne 15. marca, ob 16.30 izpred kapelice na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Sveta maša zadušnica so bo darovala v soboto ob 8 zjutraj v stolni cerkvi v Mariboru. Naj bo Vsemogočni zglednemu in vestnemu pokojniku obilen plačnik.
Upravni odbor

v-
žteMffl
■ mm -
• ■•'■ • fj&vjit.-
Ž M
Kto-te
-filhf&fc ■'* i?-v^i'
iffiiM®
-.'CA
' S
■ i. .-SV-• -»A

Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Jože Kramaris	Izdajatelj: inž. Jože Sodja	uredniki Viktor Čenči*
| I1UBD4N4
Akcija za zimsko pomoč v Ljubljani
Ko LjubljanCani bero zagrebške in belgraiske liste, se čudijo, zakaj ljubljanski časniki ne pišejo o akciji za zimsko pomoč, ko so iz drugih mest v listin tako pogosta in podrobna poročila. Seveda so bili zastopniki ljubljanskih dnevnikov tudi povabljeni k sodelovanju v akcijskem odboru, saj prav na$i časnikarji pomagajo vsem dobrodelnim akcijam k tako velikim uspehom, in bi bili lahko
Erav mnogo pisali. Toda tudi v tem pogledu je jubljana pokazala svojo visoko srčno kulturo, ker svoje dobrosrčnosti ne obeša na veliki zvon. Zato akcijski odbor zbira darila brez reklame, na tihem in tudi brez pritiska. Ljubljana naj z velikim uspehom akcije za zimsko pomoč dokaže, da se brez propagande in opominov zaveda svojih dolžnosti do bližnjega. In res iz naših gospodarskih krogov prihajajo na Mestno hranilnico ljubljansko naslovljeni prispevki, nenavadno visoki in pogosti, ker Ljubljančani izkazujejo dobroto po starem geslu, naj levica ne ve za dobra dela desnice. Kadar bo pa zbrana za uresničenje načrtov akcijskega odbora potrebna vsota, bo javnost dobila natančen in podroben obračun vseh prispevkov in izdatkov.
Brez propagande zbrani in na tihem podarjeni prispevki za zimsko pomoč se bližajo že polovici milijona!
Predstavniki raznih korporacij in organizacij, ki so podpisale oklic za zimsko pomoč, so s se-delovanjetn podpisanih korporacij in organizacij najprej pretehtali zmogljivost vseh pridobitnih stanov in za zimsko pomoč preračunjeno vsoto razdelili na razne stanove, nato je pa odbor posameznikom razposlal še posebne prošnje za podpore. Mnogo naprošenih je nakazalo Mestni hranilnici ljubljanski na račun zimske pomoči tako visoke prispevke, kakršne je odbor od njih pričakoval, a razni zavodi in velika podjetja ter nekateri najmočnejši gospodarstveniki našega mesta so se doslej odzvali šele s prvimi obroki daril, ki jih predstavništvo naših gospodarstvenikov od njih sme upravičeno pričakovati.
Nekatere zavode, jx>djetja in gospodarstvenike so pa obiskovale deputacije, ki so pri večini obiskanih imele prav lep uspeh. Za to neprijetno in zamudno delo sta se posebno žrtvovala odbornika g. Makso Hrovatin in g. mg. pharm. Slavko Hočevar, prav tako pa tudi član mest. sveta in socialnega odbora g. direktor Josip Vončina, ki izgubljajo dopoldne za dopoldnevom s temi obiski, prošnjami in pojasnili, kakršna so večkrat prav potrebna in koristna.
Nekateri naprošeni so namreč celo mislili, da bo v Ljubljani zbrani denar poslan v Belgrad osrednjemu odboru za zimsko pomoč. To pomoto moramo tudi javno popraviti, saj prav ves v Ljubljani zbrani denar ostane ljubljanskemu akcijskemu odboru za zimsko pomoč našim revežem, poleg tega pa ljubljanski akcijski odbor računa še celo na podporo iz Belgrada.
Ožji odbor za zimsko pomoč, ki mu predseduje mestni župan g. dr. Juro Adlešič, podpredsednika sta pa predsednik Društva bančnih zavodov g. dr. Ivan Slokar in predsednik Društva industrijcev in veletrgovcev g. Stane Vidmar, blagajniške posle vodi predsednik Združenja trgovcev g. Viktor Meden, a temu pomagajo tudi kot podpi-sovalci pri dvigih iz čekovnega računa pri Poštni hranilnici trije odborniki, namreč predsednik Krajevne zveze zavarovalnic v Sloveniji g. dr. Josip Dermastia, ki opravlja tudi vsa tajniška opravila, zastopnik Prvega društva hišnih posest, g. Makso Hrovatin in zastopnik trgovcev g. Fran Novak, ta ožji odbor torej je z raznimi uradnimi referenti doslej obdelal imenik ljubljanskih pridobitnikov in sploh vire dohodkov ter pripravil tudi predloge, kako naj se zbrana vsota najbolj koristno in plo-donosno uporabi za pomoč manj premožnim slojem tako, da bo ta pomoč rodila koristne in trajne plodove za vse ljubljansko prebivalstvo. Ta ožji odbor se je obrnil tudi na Zvezo mest kraljevine Jugoslavije, na Centralni odbor za zimsko pomoč in na druga mesta v Belgradu zaradi upoštevanja
re-im
Sodba
v prevaljski zadevi
Ljubljana, 14. marca. Včeraj ob 18.30 prekinjena razprava v pi valjski zadevi pred Vrhovnim kot kasacijsk sodiščem se je danes ob 9 dopoldne natlaljeva-vala. Sledila sta najprej še govora vrhovnega državnega tožilca dr. Stuheca in branilca dr. Štora, nakar sta dobila še besedo navzoča obtoženca dr. Dušan Senčar in g. Sedej. Ob 12.30 je bila dopoldanska razprava končana, nakar se je nadaljevala ob 17.
Sodni dvor je ob 17.15 korporativno vstopil v dvorano, ki je bila polna občinstva, zlasti pravnikov. Predsednik dr. Anton Lajovic je kratko izjavil, da je razprava v tej zadevi končana in da se sedaj objavlja sodba, ki se je glasila kratko:
Vrhovno kot kasacijsko sodišče je v kazenski zadevi proti dr. Dušanu Senčarju in tov. vsled revizije državnega tožilca razsodilo takole: Revizija se zavrne.	•
Sledila je nato kratka utemeljitev. S to razsodbo je končno likvidirana prevaljska zadeva, ki je močno zanimala celo Štajersko, posebno Mežiško dolino.
daril za zimsko pomoč pri predpisovanju davščin, sicer je pa župan g. dr. Adlešič kot predsednik odbora za zimsko pomoč tudi že ponovno osebno in ustno z uspehom posredoval tako v Belgradu kakor v Ljubljani pri raznih oblastvih, a tudi pri največjih podjetjih in zavodih ter posameznikih, da je ljubljanska akcija za zimsko pomoč kot dobrodelna akcija s posebnimi prednostmi podprta od vseh strani.
Ves zbrani denar bo razdeljen po sklepih akcijskega odbora ter za pravilno in pravično razdelitev pač dosti trdno jamčijo osebnosti, ki so oklic podpisale kot predstavniki korporacij in organizacij ter sploh kot zastopniki ljubljanskih pridobitnih krogov in tudi kot predstavniki ljubljanske srčne kulture.
Spet pa moramo poudariti, da se nekateri še vedno ne morejo ali nočejo zavedati sedanjih kritičnih socialnih razmer, ki si upajo že javno ogrožati dandanašnji socialni red. Nepoučenost, lahkomiselnost, zakrknjenost ali štiskaštvo takih se lahko bridko maščuje. Časi so tvegani in v dobi konjunkture so dani vsi pogaji, da se o pravem času zavarujemo pred najhujšim in izognemo usodnim posledicam. Izgovori so torej neutemeljeni in zelo škodljivi! Kakor rečeno, so zmogljivost naprošenih itak pretehtali najbolje poučeni gospodarski strokovnjaki z zastopniki posameznih stanov ter zato korekture navzdol skoraj niso mogoče, pač so pa pri pričakovanih prispevkih večkrat upravičene korekture navzgor.
Pri pregledovanju prispevkov se pa tudi opaža, da zimske pomoči nekateri ne smatrajo za akcijo splošne dobrodelnosti in zato stoje lepo ob strani, češ, saj nam ni treba sodelovati in podpirati reveže. Oklic Nj. kr. Vis. kneginje Olge pa velja prav vsemu prebivalstvu jugoslovanskih mest, naj po svojih močeh priskočijo revežem na pomoč. Vsa dobrodelnost se mora torej koncentrirati tako, da tudi organizirana dobrodelnost pomaga akciji za zimsko pomoč k čim najčastnejšemu uspehu!
Treznostno zborovanje
bo na cvetno nedeljo ob 10.30 v frančiškanski dvorani.
Govore:
Primarij dr. Val. Meršolj: Alkoholizem in zdravje. — Profesor Etbin Boje: Alkoholizem in treznost naroda. — V imenu mladine govori dij a k.
Vsi, ki čutite potrebo, da se naš narod strezni, vljudno vabljeni, da pokažete s svojo udeležbo svojo resno voljo, da pridemo do zaželjenega cilja.
1 Šesta postna pridiga v stolnici. Drevi ob 6.45 bodo v stolnici litanije, nato pa križev pot s petjem. Ob 7.30 bo šesta postna pridiga prevzv. g. knezo-škofa dr. Gregorija Rožmana. Verniki lepo vabljeni!
i Vsi rezervni oficirji, ki so obiskovali večerni tečaj za pripravo na izpit za rezervnega kapetana II. ki., naj pridejo zanesljivo v petek, dne 22. marca t. 1. .zjutraj ob 8.30 na vo-
f' lško strelišče na Dolen jski cesti. Hkrati se abijo vsi rezervni oficirji, ki obiskujejo navedeni tečaj, da se drevi ob 20 zvečer zberejo zanesljivo v prostorih tehnične srednje šole k slovesu od gg. predavateljev.
opiikcu
LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
]
1 Angleško slikarstvo je tema zanimivemu predavanju, ki ga bode imel pod okriljem Angleškega društva v ponedeljek 18. t. m. ob 18 v beli dvorani hotela Union predavatelj umetnostne zgodovine na univerzah v Oxfordu in Belfastu g. Anthony Ber-tram. Predavanje, ki ga bodo spremljale številne skioptične slike bo tolmačeno v slovenščino in bode pokazalo razvoj angleškega slikarstva od početka preko njegovih slavnih mojstrov do moderne dobe.
1 Smuški izlet na Jezersko. Prijave Putnik.
1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v Sklad Vite Zupančičeve je darovala gdč. Kati Gregorič, zasebnica iz Ljubljane, znesek 1000 din. Plemeniti dobrotnici za ta velikodušni dar najprisrčnejša hvala!
1 Teden vzgojnih večerov za starše na Drž. poskusni ljudski šoli za Bežigradom. Drevi bo predaval g. dr. Brecelj ml. o temi: »Dobri in slabi vplivi športa za razvijanje telesa.« Vsi starši bežigrajske mladine vljudno vabljeni. Vstop prost.
1 Literarni večer v Delavski zbornici prirede nocoj v petek 15. t. m. ob 20 pisatelji: Vladimir Bartol, Ljudevit Mrzel, Jože Kranjc, Ladislav Kiauta in Igor Torkar. Recitirali bodo najnovejša svoja dela.
f
Danes ntprakllcno zadnjikrat ob 16., 19. in 21. uri Joan Craulord in James Stewart KINO UNION tel. 22-21
Karneval na ledu
Zadnja prilika, da si ogledate najrazkošnejši film sezone. Atrakcije in senzacije na ledu!
I
I Tiskani krepdešin ostanki, lepi vzorci vpo-rabljivi za oblekce, bluze, rute kombiniranje oblek itd. dobite meter 15 din v mali Ooričarjevi trgovini za Ljubljanco Sv. Petra nasip 29. Na zalogi tudi razni ostanki štofov in pralnega blaga po nizkih cenah.
Zahtevajte povsod naš list!
— Pri saprtjn, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josel« grenčice.
H Kino Kodeljevo tej. 41-64 mm
Danes ob 8., jutri ob 5. uri (znižane cene) in ob 8. uri predvajamo senzacijonaini veletilm francoskih igralcev Simone Simon in Jean
Gabina ? ? ?
ter Georg Brent v največjem G Man filmu:
Poslednji raketirii
MARIBOR

Maribor, 14. marca.
Včeraj zvečer je na svojem domu v Mariboru umrl zaslužni slovenski javni delavec, častni občan občine Košaki in oče našega podbana, prof. Gabrijel Majcen, v 82 letu starosti.
Pokojni gospod profesor se je rodil dne 6. julija 1858 pri Mariji Snežni v Slovenskih goricah kot sin tamošnjega nadučitelja. Šolal se je na mariborski gimnaziji in učiteljiščih v Mariboru in
Gradcu, nakar je kot mlad učitelj odšel na svoje prvo službeno mesto k Sv. Juriju v Slov. goricah, odtam pa v Slov. Bistrico. L. 1882 je prišel v Ma-
ribor, najprej kot učitelj na krčevinsko šolo, nato pa na mariborsko vadnico in končno na učiteljišče za profesorja, kjer je služboval do svoje ujiokojitve 1. 1908.
S prihodom v Maribor je pričelo njegovo naj-plodovitejše delo. Kot mlad navdušen mož je takoj stopil v vrste narodnih buditeljev in borcev v Mariboru. Njegovo delo pada v najtežje čase bojev za Maribor, kjer je bilo treba orati ledino in ustvariti prve početke podrobne narodne in gospodarske organizacije. V tem svojem delu pokojnik ni poznal oddiha. Neumorno je deloval v šoli, kjer je vzgojil cele generacije narodno zavedne in navdušene mladine, z vsemi silami je sodeloval pri Cital-tiici in končno kot znanstvenik odkrival štajerskim Slovencem zgodovinsko resnico, ki je vedno govorila v prilog našemu narodu. V Čitalnici je bil pokojni gospod profesor duša pevskega zbora, ki ga je vodil dolgo vrsto let. V Čitalnici je imel tudi nebroj predavanj, med drugimi tudi predavanje o Kosovski bitki, kar je v takratnih časih bila nevarna reč in je zaradi tega predavanja imel neprijetnosti s takratno avstrijsko oblastjo. G. Majcen je bil tudi poverjenik Mohorjeve družbe za Maribor, poverjenik Hrvatske in Slovenske Matice ln ni ga bilo slovenskega društva, kateremu ne bi posvetil svoje sile. Za slovensko ženstvo, ki takrat ni imelo priliko, da bi se v šoli naučilo slovenščine je vodil posebne jezikovne in literarne tečaje, zbiral je slovenske narodne pesmi, sodeloval je pri Slovenskem gospodarju. Kot vnet zgodovinar je bil član in odbornik Zgodovinskega društva in sodeloval pri postavljanju temlejev slovenskega muzeja. Preiskal je zgodovino mnogih slovenskih naselij in cela vrsta del priča o njegovem obširnem znanstvenem delu na polju slovenske zgodovine. Zadnje njegovo delo je zgodovina Maribora. Rad je zahajal tudi med ljudstvo in je zanl priredil mnogo predavanj. Znan je bil tudi kot priljubljen predavatelj na Prosvetnih večerih mariborske Prosvetne zveze. Tudi v gospodarskih organizacijah se je pokojnik udejsfvoval. Dolgo je sodeloval v Kmetijski podružnici, ob prevratu pa je postavil celega moža v Narodnem svetu, kjer so znali ceniti sposobnosti in brezprimerno delavnost gospoda profesorja. Ne smemo pozabiti tudi njegovega dela v Spodnještajerski ljudski posojilnici, katere blagajnik je bil nad 25 let. Tudi porast tega našega denarnega zavoda je v marsičem zasluga tihega in požrtvovalnega dela našega zasluž-rieg pokojnika. Pri vsem njegovem javnem delu ga je vodila globoka katoliška verska zavest, ki je ni nikoli prikrival. Vera mu je bila voditeljica v vsem njegovem življenju, javnem in zasebnem. Zato pa je bilo njegovo življenje in delo blago-
slovljeno in je na jesen mogel z mirno vestjo gledati nazaj v svoje življenje.
Markantne osebnosti g. prof. Majcena danes ni več med nami. Nastala je vrzel, ki jo bo težko izpolniti. Umrl je mož iz junaške zgodovine Maribora in slovenskega Stajerja, ki nosi pečat tudi njegovega dela. Zato ga bo slovenska javnost ohranila v trajnem in najlepšem spominu.
Slovenski Maribor se bo od velikega narodnega borca poslovil danes, v petek popoldne ob po? 17. uri, ko bo krenil pogreb izpred kapelice na mestnem pokopališču.
Naj v miru počiva! Hudo prizadeti družini naše globoko sožalje!
18. marca 1940 ob 20 vsi na DIJAŠKO TELOVADNO AKADEMIJO V NARODNEM GLEDALIŠČU
Predprodaja vstopnic v knjigarni sv. Cirila na Aleksandrovi cesti št. 3.
m APZ. Jutri s popoldanskim brzovlakom se pripelje v Maribor Akademski pevski zbor iz Ljubljane, ki bo ob 20.15 v sokolski dvorani (Union) priredil koncert pesmi iz čitalniške in poznejše dobe do početkov »Novih akordov«. Vstopnice so v prodaji pri »Putniku«. Istotam dobite tudi programne zvezke. Še je čas za vstopnice, ne zamudite!
m Mariborski fantovski odseki imajo i soboto 16. marca ob 6. zvečer v Alojzijevi cerkvi duhovno obnovo. Govori g. ravn. Jakob Richter. V nedeljo, dne 17. marca je isto tam ob pol 7 zjutraj skupno sv. obhajilo vsega članstva. Na praznik sv. Jožefa pa bo ob 11 dopoldne v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 skupen sestanek mariborskih in okoliških fantovskih odsekov v proslavo 1. obletnice kronanja sv. očeta Pija XII. Govori g. dr. Trstenjak. Na sporedu so tudi pevske točke, zborna deklamacija in zaobljuba mladcev.
Slovenska Krajina
Mnrtjanci. V nedeljo je bil za našo občino ustanovni občni zl>or Kmečke zveze. Udeležba je ,bila. prav zadovoljiva. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se Kmečka zveza lepo razširja v tej občini, kakor tudi v soboškem okraju sploh. Odbor, ki je bil na občnem zboru izvoljen, nam je porok, da se bo storilo vse, kar je mogoče, da se stanje našega kmeta zboljša. V odbor so izvoljeni: Bajlec Ivan, šolski upravitelj, Novak Jožef, Vogrinčič Janez, Ovsenjak Ludvik in poleg teh še po en zastopnik iz posameznih vasi občine.
Sobota
Kino Central. Lastnik kina Central g, Dit-trich je dosegel, da je spet dovoljeno obratovanje kina. ki je bil že od septembra zaprt. Banska uprava mu iz varnostnih ozirov zaradi pomanjkanjkliivih prostorov ni mogla izdati dovoljenja, ki ga je pa lastnik zdaj dobil, ko se je proti odloku pritožil na višjo instanco. Kino je že začel z obratovanjem in zaenkrat predvaja samo madžarske filme.
Kvartet Poltronieri lz Milana, ki bo drevi ob 8 koncertlral y veliki filharmočni dvorani. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu
Najnovejša poročila
Danes ali jutri — novi veliki dogodki
■ ■
London, 15. marca. t. Reuter: Newyor.ški radio je objavil senzacionalne vesti iz Berlina. Po teh vesteh bi naj bila prejela Nemčija od Sovjetske Rusije obsežna poroštva o bližnjih dogodkih na jugu Evrope. Sovjetska vlada bi naj bila sporočila Nemčiji, da ne bo v nobenem primeru kršila nedotakljivosti romunskega ozemlja, pa naj se zgodi v Evropi karkoli-Med Sovjetsko Rusijo in Romunijo se zelo pospešeno nadaljujejo pogajanja za ne-napadalno pogodbo.
Vse te naprave pa so zelo važne zaradi tega, ker se mudi sedaj v Nemčiji general romunske vojske, ki je že opravil v Nemčiji zelo številne obiske. Vendar pa izjavljajo, da se je pogajal samo o čisto tehničnih zadevali.
V Berlinu izjavljajo, da bodo pogajanja med Romunijo in Sovjetsko Rusijo popolnoma izpremenila položaj v Evropi, in sicer še pred zaključkom tega tedna.
Reuter dodaja k temu, da londonski poučeni krogi ne vedo ničesar povedati o vseh teh načrtih. Prav tako ne ve nikdo pojasniti, na kaj bi se naj nanašali dogodki, ki se morajo sprožiti v teh dveh dneh.
Pred velikimi spremembami v francoski vladi
Pariz, 15. marca. t. Reuter: Na današnji popoldanski tajni seji senata, ki je trajala tri ure, je bila politika francoske vlade zelo prerešetana in kritizirana- Seja se bo jutri nadaljevala, vendar pa se je že danes pokazalo, da se bodo morale v vladi izvršiti večje
izpremembe. Položaj predsednika je zelo omajan in jc prav gotovo, da mu bodo odvzeli eno od treh ministrstev, ki jih ima sedaj. Najbrž bo imenovan novi francoski zunanji minister.
Na seji so največ govorili o miru med Finsko in Sovjetsko Rusijo in o razvoju vojne.
Francoski komunistični poslanci pred vojnim sodiščem
Pariz, 14. marca. t. Havas: Vojaško sodišče bo dne 20. marca začelo ra ^ravo proti 44 komunističnim poslancem. Od teh jih je 9 zbežalo čez mejo in bodo torej sojeni »in contumaciam«. Vsi so obtoženi, da so kršili vladni zakon z dne 29. septembra 1939, ki prepoveduje delovanje komunistični stranki in njenim organizacijam.
Belgija proti komunistom
Bruselj, 14. marca. Policija v Gentu je zaprla znanega komunističnega agitatorja. Pri hišni preiskavi so našli tajno radijsko postajo, s katero je motil domače oddajne postaje in pošiljal )>oročiln neki sosedni držnvi-Belgijska policija ima dokaze, da so tudi belgijski komunisti bili v službi tujih držav.
Sovjetski petrolej za Nemčijo
Bukarešta, 14. marca. V Konstanco je pri-jilulo več sovjetskih Indij s petrolejem, ki je namenjen za Nemčijo. Nemške oblasti so sestavile sedem petrolejskih vlakov, katerih vsak bo mogel sprejeti okrog 1000 ton petroleja. Gre namreč za čisto nove velike vagone, ki sprejmejo 15 do 20 ton petroleja.
ii ii 'l| h m'
KULTURNI OBZORNIK
Cerkveni slikar J. von Fuhrich
Ko sem si letos v župni cerkvi v Predosljah ogledal nove jaslice, kakor jih je po bistroumni zamislil predaškega župnika Ignacija Zupanca izvršil slikarski mojster Bradaška, sem se spomnil na Fuhricha in njegove umetniške jaslice. Prav tedaj, oziroma en dan prej, je minulo 140 let, kar je bil rojen Jožef Fuhrich, tisti slikarski mojster, ki je s svojimi znanimi deli tolikokrat dvignil in ogrel tudi dušo slovenskega ljudstva. Takrat že sem nameraval napisati o njem daljši članek, pa pri mnogem drugem literarno historičnem delu mi je kar zastal ip sedaj mi ga je zopet vzbudila kratka be-ležba v »Slovencu« (1. marca t. I.): 140 letnica velikega cerkvenega slikarja J. von Fuhricha.
Fiihrichovo ime nas še danes vodi k tisti pristni katoliški umetnosti, ki ji verska prvina ni vnanji okrasek, marveč kakor notranji sestavni del. Fuhrich je bil katoličan in umetnik iz enega kova. Ni še izbrana in preiskana vsa njegova bogata zapuščina, da bi mogli premeriti, kako se je medsebojno prešinjalo katoliško življenje in umetniško ustvarjanje v duši tega izrednega moža.
Fiihrichove prve risbe k Tieckovi »Genovefi« in Goethejevi idili »Herman in Doroteja« so že pokazale, da bo svojo umetnost posvetil verski misli, zlasti pobožni ljudski veri. Ni se bal, da' bi bila pri tem ustvarjanju umetnost kakor koli »onečaščena«. Prav to značajno mišljenje in značilno usmerjenje mu je naklonilo štipendijo za triletno bivanje v Rimu. Spomin teh treh let v umetnostnem pogledu tako znamenitih let (1827—1829) je zapustil v treh freskah, ki jih Villa Mašsimi prišteva med svoje najdražje umetnine. Snov za to slikarsko delo je dal Fiihrichu Tassov epos »Osvobojeni Jeruzalem«. Nov izraz in dokaz, kam je umetnik usmeril svoje delo. Krog vernih umetnikov, »nazarenov«, katerim se je v Rimu pridružil Fuhrich, je videl v tem delu novega mojstrskega preroditelja cerkvene umetnosti. V Fiihrichovih zapiskih se večkrat bero prijateljska imena: Overbeck, Veit, Koch, Schnor, poleg imen njegovih učiteljev in vzornikov, ki sta bila Ginzel in Bergler. Jakob Ginzel je Fuhricha vnel zlasti za upodabljanje božične skrivnosti.
Kako je Fiihrichovo dušo prevzela božična skrivnost, je umetnik sam zapisal v svojih zapiskih »O umetnosti« (1866). »Sveta noči Čudovito ime. Vsej umetnosti bi rad dal ta nebeški naslov, vso znanost bi povabil, naj si ga pridobi.« V tem duhu je učil in deloval 1841—1872 polnih trideset let kot profesor na dunajski Akademiji. V tem času so tudi nastala njegova, po vsebini in obliki monumental-na dela.
Ciklus fresk cerkev v Alterchenfeldu (1854 do 1861) mu je zagotovil nesmrtno slavo. Manj se mu je v ubranosti barv posrečil sicer umetniško visoko priznani in v cerkveni umetnosti splošno znani: Križev pot v cerkvi sv. Janeza Nepomuka. Naš mojster Plečnik posebno ceni Fiihrichovo »Marijino življenje«, kar je pokazal s tem, da je v »Domu in svetu« 1922 za priloge »Rože« k besedilu priredil ta Fiihrichov roženvenski ciklus. Tudi nemške revije nam iznova podajajo Fiihrichove mojstrovine v okviru samostojnega umetniškega besedila. V tem pogledu se posebno odlikuje nemški zgodovinsko umetnostni kritik in esejist Jožef Bernchard. Bern-chardova beseda skoraj ne zaostaja za Fiihrichovi-mi kompozicijami: »Jakob in Rahela«, »Zgodba izgubljenega sina«, »Marija hiti v gore«, »Kristus gre na Oljsko goro«, da naštejemo le nekaj imenit-nejših. Pa tudi Fuhrich sam je že k danemu besedilu narisal več lepih risb, kakor k Tomaža Kemp-čana Hoji za Kristusom, k svetopisemski knjigi Noema z Ruto, k očenašu in še k drugim knjigam.
Avgust von Worndle, Fiihrichov učenec in zet, Je skušal zlasti v upodabljanju božičnih jaslic nadaljevati delo svojega mojstra. Tako je hotel uče-
nec dejansko poudarjati najgloblji pomen svojega učitelja za cerkveno umetnost. Kar je Avgust von Worndle pokazal v svojih delih, to je njegov sin H. von Worndle še jasneje dosegel z objavo in razlago Fiihrichovih Izbranih del (1894). Oba prikazujeta svojega slavnega sorodnika kot umetnika, ki je vselej in povsod pristno katoliško mislil in čutil, pristno katoliško učil in ustvarjal.
Fuhrich je 1875 napisal svojo avtobiografijo, vendar ne v tej, ne v kateri drugi svoji izjavi ni umetnik bolje označil svoje umetnosti kakor v članku »Jaslice, ki niso ne igra, ne teater«, ki ga je priobčil v dunajskem listu »Volksfreund«.
»Raznovrstno po barvi in duhu ter nad vse prijetno je klitje in cvetje na vrtu sv. Cerkve, s katerim ona vsa deviška sama sebi vije slovesni venec cerkvenega leta ter si z njim krasi nevestino čelo. Kdor eno izmed teh cvetic — četudi samo mačeho ali skromno vijolico — s pravim in ponižnim čutom zaradi nje same neguje in varuje, temu vrtnar tega ne bo pozabil, pa tudi z ljubeznijo in hvaležnostjo se ga bodo spominjali tudi oni, ki se bodo naslajali z duhom in bleskom teh cvetic.
Ena izmed najljubeznivejših cvetic klije v zimski pestunji, v medlih sončnih žarkih, planinska roža pod snegom in ledom. To je skrivnost božičnih jaslic, kakor jih je s privoljenjem Svete stolice naredil serafinski Frančišek za tihe in otroške duše in kakor se posihdob postavljajo vsepovsod po cerkvah v zasebno in javno pobožnost. V mnogih krajih se je ta lepa navada v polni svežosti ohranila do danes kljub modrosti osemdesetih in devetdesetih letih preteklega stoletja.
»Visoka oblikovalka človeštva, sveta Cerkev, je vse dvignila k višji prostosti, da bi našla v vsem vzgojni pripomoček. Šole znanosti in umetnosti so bile tako dolgo velike in blagodejne, dokler je ona kot učiteljica sedela v njih. Ustanove, ki jih moremo pri današnjih razmerah komaj v mislih združiti s cerkvenostjo (kakor na primer gledališče), so bile kdaj Cerkvi postrežljiva roka v dosego tega, kar je edino potrebno. Toda te ustanove so se ji izvile iz rok, da bi se kot orožje obrnile proti njej.
»Svetovna zgodovina je bila prisiljena k odpadu, ker so jo tajili in preobrnili, in kako so na-zvali to tajitev in preobrnitev. Rekli so ji — zgodovinska znanost. In upodabljajočo umetnčst, ki se je v novejšem času po svojih boljših in mislečih zastopnikih zopet obrnila k svojemu cerkvenemu izvoru, so sramotili in zasmehovali, ko si je kljub zapostavljanju in kljub zemeljski škodi iskala domačih tal. ln da bi mogla umetnost ustvarjati ma-like, ji malikujejo in jo zagovarjajo, kot da bi umet-> nost imela kakor Bog sama v sebi svoj namen. Tako hočejo vse, kar je bilo nekdaj cerkveno (ali vsaj versko) odtujiti cerkveni (verski) službi in ponižati do svetne službe.
»Celo jaslice so v teku časov izgubile svoj bistveni značaj, prej polne otroškega duha, so sedaj v mnogih primerih kar otročje ... Glavni predmet se je potisnil v ozadje. Z ovenelim cerkvenim duhom se je polagoma izgubil tudi pesniški čar in pomen, ki ga včasih pri jaslicah nikoli in manjkalo. V radost mi je, da morem (ob ocenjenih novih jaslicah Jakoba Ginzela) opozoriti svoje katoliške brate in sestre na to, kar vem iz svoje lastne skušnje, kaj so mi bile ljube jaslieje kot otroku — in nikakor se ne bojim povedati —- kaj so mi še sedaj, ko sem že v sivih laseh.«
Za mojstra Fuhricha moremo reči: coepit fa-cere et docene; začel je najprej delati in potem' učiti. Umrl je 13. marca 1876 na Dunaju. V vrsti cerkvenih slikarskih mojstrov bo Fiihrichovo ime ostalo slavno.
Alojzij Merhar.
f Prof. Emerik Beran
1 Tiho, skoro neopazno je šla mimo naše javnosti nepričakovana smrt prof. Berana. Tih in skromen je bil v vsem svojem življenju in glasbenem delu, pa vendar pomemben tudi za našo glasbo. Pokojnik je bil rojen 1. 1868. v Brnu; glasbo je študiral na tainošnjein konservatoriju in je bil odličen učenec slavnega skladatelja Leoša Ja-načka, s katerim je tudi poslej vse do njegove smrti vzdrževal tesne stike. Takoj po diplomi je priče! poučevati na brnskem konservatoriju, vse predpisane državne izpite za profesorja glasbe je dovršil na Dunaju. Kot plodovit skladatelj se je udejstvoval v vseh vrstah glasbe: od samospevov, zborov, maš, komorne glasbe, velike instrumentalne suite do simfonij in opere. Prve simfonične skladbe so bile izvajane pod njegovim vodstvom že v Brnu, mnogo njegovih del je bilo izvedenih v povojnem času v Mariboru, kjer se je pokojnik skozi tri desetletja (od 1898—1926) posvečal glasbeni vzgoji slovenskega učiteljskega naraščaja. Z veliko vnemo se je udejstvoval tudi kot repro-duktivni glasbenik, bodisi v zborski, bodisi v komorni glasbi, kjer se je prizadeval doseči čim popolnejšo umetniško višino. Za to si je pridobil mnogo zaslug tudi z intenzivnim pedagoškim delom kot honorarni profesor za violončelo na drž. konservatoriju v Ljubljani (od 1928—1936). In ko se je umaknil v zasluženi pokoj, je še vedno z mladostno neumornostjo in zanimanjem zasledoval vse kulturne, posebej še glasbene dogodke pri nas. To mladostno svežost duha, njegovo ogromno znanje, plemenitost in poštenost njegovega značaja je moral občudovati vsakdo, ki je poznal pokojnega prof. Berana. Za njegovo neumorno delo, ki ga je nesebično posvetil nam Slovencem, kot mnogi drugI češki glasbeniki, mu moramo biti še posebej hvaležni. Slava njegovemu spominu I VV.
Pred premiero Cileajeve opere »Adriana Lecouvreur«
(K premieri v soboto 16. t. m.)
Franccsco Cilea spada v tisto vrsto italijanskih skladateljev, katerih dela so ponesla slavo italijanske opere po vsem kulturnem svetu. Njegovo najboljše delo, »Adriana Lecouvreur«, so izvajali že na vseh največjih svetovnih odrih, povsod z najlepšim uspehom. Z našo ljubljansko uprizoritvijo prihaja ta vseskozi plemenita opera kot prvič v Jugoslaviji tudi na naš odeš, v skrbni glasbeni pripravi kapelnika A. Neliata in v odlični režiji Cirila Debevca.
Francesco Cilea, poznejši ravnatelj neapeljskega glasbenega konservatorija, je že v zgodnji mladosti znal izraziti svoja čustvovanja in misli v spevih in ritmih očarljive svežine. Njegov umetniški obraz se je izoblikoval v študiju klasike in največjih zlasti italijanskih glasbenih duhov, kar daje posebno barvo njegovemu slogu. Njegov razvoj in njegova pot je bila pot tradicije in evolucije. V svoji glasbi je nekako združil čisto bellinijevsko melodijo z verdijevsko dramatično razgibanostjo in s svojim osebnim elementom: mehko, tožno než-
nostjo, ki se pa mahoma lahko sprevrže v vzkrik najbolj pekoče bolečine. Že s svojim prvim opernim delcem, konservatorijsko šolsko_ nalogo, »Gina«, je ob najzgodnejših začetkih svojega umetniškega udejstvovanja vzbudil pozornost najznamenitejših sodobnih italijanskih glasbenih kritikov: toliko ognja, temperamenta, pesmi in nervov pravega opernega komponista je bilo v njem. Tudi v njegovih nadaljnjih mladostnih delih, v operah »La; Tilda« in »L'Arlesiana«, je bolj in bolj prihajala do izraza skladateljeva svojska osebnost, živa melodična barvitost in smisel za tenkočutno ljubavno čustvo.
Tem svojim duhovnim in glasbenim lastnostim kot nalašč primeren libreto je Cilea dobil v A. Co-lanttijevi predelavi znane E. Scribeove in E. Le-gouvejeve drame »Adriana Lecouvreur«. V tem osnutku za lirično opero so bili ohranjeni vsi rekviziti Scibeove romantike: ljubezen in sovraštvo, junaštvo in strahopetnost, samožrtvovanje in prevara, dočim se skozi dejanje nenehno vije gibko izmenjavanje situacij. F. Cilea je temu vsebinskemu jedru ustvaril čudovito ustrezajoč glasben okvir, preko katerega prekipeva bogata skla-r, dateljeva melodična iznajdljivost. Njegove melodije sicer niso udarne, pač pa človeka zagrabijo in ga prisilijo, da se poda njihovemu toku in po njih vzbujenim čustvom. V oblikovnem oziru delo kar diha od svežine in intimne lepote, toliko blesteče inspiracije je v njem. Cilea namreč ni pozabil na muziciranje niti v trenutkih, ko je imel pred očmi specielno operne efekte. Njegova prava žilica se zlasti jasno pokaže v četrtem dejanju, ko se v orkestru sprosti vseh odvišnosti ter mu privre iz srca zgolj nadvse čista, enostavna in pristna melodija. Z njo je dal čisto svojski doprinos opernemu ustvarjanju: tako nežnega, vzvišenega in poetičnega elementa ne zasledimo zlepa v svetovni operni literaturi.
Premiera »Adriane Lecouvreur« je bila I. 1912 v Milanu na Teatro Lirico, in sicer je pel tenorsko partijo sam sloviti Enrico Caruso. Delo je v vzgled-ni pripravi in interpretaciji najboljših italijanskih umetnikov doživelo takoj prodoren uspeh. V dobrem desetletju si je utrlo pot tudi izven meja svoje ožje domovine. Tako se je »Adriana« izvajala samo v letu 1913 nič manj nego na sedemindvajsetih svetovnih gledališčih, od Odese, Varšave, Hamburga in Barcellone do Buenos Airesa in Uruguaya!
V	Italiji ni seveda nič manj priljubljena od Verdijevih, Puccinijevih in del ostalih velikih mojstrov italijanske opere. Uspeh ji je povsod zagotovljen tudi zaradi igralsko efektnih in pevsko hvaležnih glavnih partij, izmed katerih je kajpa najtežja naslovna.
V	naši uprizoritvi jo bo pela naša mlada, še zelo mnogo obetajoča pevka, K Vidalijeva. Saškega grofa Mavricija bo pel Franci, ki je v junaških partijah posebno odličen. Mnogo zahtevne partije imajo še: Janko (Michoumetj, Kogojeva (princesa Buillonska), Zupan (princ Buillonski) in Banovec (abbe de Chazenil).
Nosite »HINKO« klobuke!
Specialni tečaj za vajence elektrotehničnih obrti iz cele dravske banovine. Združenje elektrotehničnih obrti dravske banovine v Ljubljani je za svoje vajence poslednjih dveh letnikov priredilo 4tedenski tečaj, ki ga je obiskovalo 50 učencev te stroke in je vsestransko dobro uspel. To je po vrsti že 10. tovrstni tečaj, ki so ga priredili elektrotehniki za svoj naraščaj. — J\'a sliki vidimo udeležence s predavatelji.
ŠPORT
Nemška reprezentanca proti Madžarski, Jugoslaviji in Italiji
Nemški nogomet stoji pred velikimi nalogami: 7. aprila nastopi nemška reprezentanca v berlinskem olimpijskem stadionu proti Madžarski, teden kasneje igra na Dunaju proti Jugoslaviji in 5. maja je na sporedu tekma z Italijo v Milanu. Za vse te tekme je treba temeljitih priprav, zlasti za tekmo proti Italiji, ki bo najtrši oreh v teh treh srečanjih. Poleg tega pa še nekaj nemških reprezentantivnih igralcev ne bo moglo igrati zaradi česar je državni trener nemške nogometne reprezentance dr. Herberger pozval v času od 12. do 17. t. m. 47 raznih igralcev v Berlin, med katerimi je mnogo novih in mladih nogometašev, katere bo zvezni trener preizkusil. V ta namen bodo odigrali v Berlinu tri trening tekme proti berlinskim klubom.
Prvi Maekijev nastop v Ameriki
Svetovni rekorder Taisto Maeki je imel na svoji turneji po Ameriki prvi nastop v San Fran-ciscu, kjer je tekel na tri milje (4827 m) in seveda zmagal s precejšnjim naskokom v času 14:15,3 min. Vendar pa je njegov svetovni rekord za pol minute boljši od sedanjega rezultata. Ob isti priliki je tekel njegov rojak in spremljevalec Nurmi tri četrt milje v ekshibiciji. Kakor znano nastopata Maeki in Nurmi v Ameriki v propagandne namene za svojo domovino Finsko.
Nov plavalni rekord na 4x100 m
V	Newyorku so postavili prejšnjo soboto nov svetovni rekord v prostem plavanju v štafeti štiri krat sto metrov. Doseženi čas se glasi 3:54,4, medtem ko je bil prejšnji rekord postavljen v času 3:59,2 min. Vsak plavač je rabil povprečno za svojih 100 m 58,6.sekund.
Grški in italijanski atleti bodo tekmovali
Italijanska lahkoatletska zveza je sklenila, da bo nastopila njena lahkoatletska reprezentanca proti grški ekipi konec junija t. 1. v Atenah; Grki se zelo navdušujejo za to korak italijanske lahke atletike.
Madžari bodo sodelovali v podonavskem pokalu
Madžarski državna zveza za telesno vzgojo je na svoji zadnji seji sklenila, da odobri sodelovanje madžarskim klubom v tako imenovanem malem srednjeevropskem pokalu, zlasti še zato, ker se staro pokalno tekmovanje zaradi težke mednarodne situacije ne bo moglo izvesti v svojem prvotnem obsegu. Na isti seji je ta zveza tudi sprejela vse sklepe zagrebške konference ter konstituiranju podonavskega pokala kakor tudi razloge, zakaj se Budimpešta pridružuje temu pokalu.
Prvenstvo mesta Maribora v rokoborbi
Dne 15. in 16. t. m. bo v Mariboru prvenstvo Maribora v rokoborbi. Nastopila bosta dolgoletna rivala SSK Maraton in Pekovski športni klub, ki sta se za ta nastop temeljito pripravila. Iz obeh klubov so izšli letošnji državni reprezentanti, ka-kakor Ivanič. Verbošt od Maratona ter Fišer in Pirher od PSK V welter kategoriji se z velikim zanimanjem pričakuje nastop državnega reprezen-tanta Ivaniča od Maratona, ki se je pravkar vrnil iz Carigrada, kjer je zastopal zelo uspešno barve naše države. — V petek, 15. t. m. bodo samo interne predtekme v prostorih SSK Maratona v Miklošičevi ulici, v soboto pa bodo javni finalni nastopi v Zadružni gospodarski banki.
Finska letna bilanca v lahki atletiki
Finci so že konec lanskega leta napravili bilanco uspehov, ki so jih dosegli v letu 1939. S temi uspehi so lahko povsem zadovoljni; to leto je bila namreč največja priprava za olimpijske igre, ki bi se imele vršiti letošnje poletje v Hel-sinkiju.
V	preteklem letu je bilo postavljenih deset novih svetovnih rekordov. In od teh jih je postavila samo Finska sedem! Maeki je postavil pet rekordov, Tamila se je izkazal na 25 km in končno je zmagala finska štafeta na progi 4X1500 m v novem rekordnem času. Poleg tega so postavili 16 novih državnih rekordov, ki jih v naslednjem navajamo:
1500 m: Hartikka 3:50.
2	milji: Maki 8:53,2 (tudi svetovni rekord).
3	milje: Milki 13:52,4 (tudi svetovni rekord).
5000 m: Miiki 14:08,8 (tudi svetovni rekord).
6 milj: Maki 28:55,6 (tudi svetovni rekord).
10.000 m: Maki 29:52,6 (tudi svetovni rekord).
25km: Tamila 1:21:27 (svetovni rekord).
200 m zapreke: Storskrubb 24,8sek.
400 m zapreke: Virla 53.2 sek.
4X200 m: Viipurin Urheilijat 1:29,7.
4	X800 m: Tampeeren Urheilijat 7:49,8.
Skok s palico: Lahdesmiicki 4.15m.'
Troskok: fiajasaari 15.52 m.
Kladivo: Veirila 58.67 m.
5km hoja: Hyytiainen 24:45,5.
10 km hoja: Hyytiainen 50:36,8.
Tri stvari so bile zelo začilne za finsko lahko atletiko v preteklem letu:
1.	da je domena Fincev še vedno met kopja in teki na dolge proge;
2.	Ponovna zmaga nad Švedi in sicer A in B reprezentance;
3.	Definitivni prodor več Fincev, ki so v preteklem letu tudi v nefinskih disciplinah uspešno napredovali.
Izredna opora finske lahkoatletske reprezentance je vedno Matti Jaervinen, čudoviti metalec kopja, ki je pri desetih mitingih vrgel kopje povprečno 74,58 m daleč. Ta številka je brez dvoma bajna. Jaervinen je takole zabičal kopje: 76,48 m, 75.68m, 74,88 m. 74.79 m, 74.65 m. 74.41 m, 74.21 m, 73.89 m, 73.73 m, 73.21 m. Vsak izmed navedenih metrov je rekord zase. Kako izborni so Finci v tej lahkoatletski disciplini, lahko pogledamo še povprečno znamko Nikkanena (72.80 m) in Auto-nena (72.52 m). V metu kopja so Finci brez konkurence.
ZFO
Kropa vas vabi!
V	nedeljo, 17. marca ob pol 3 popoldne bodo v Kropi odsekovne in medklubske skakalne tek-mu v zvezi z blagoslovitvijo in otvoritvijo nove smuške skakalnice. Skakalnica je oddaljena pol ure od postaje Otoče, zgrajena je po načrtih inž. Bloudeka in dopušča skoke do 32 metrov. Obeta se zelo zanimiva borba, saj so obljubili svojo udeležbo naši planiški junaki z državnim prvakom Novšakom na čelu. — Vabimo vse tekmovalce in občinstvo, da se udeleži te zadnje prireditve v letošnji sezoni.
II. okrož. akademija Kamniškega okrožja
V	nedeljo, dne 17. t. m. bo v Mengšu (Društveni dom) priredilo kamniško okrožje ob pol 4 popoldne II. okrotno akademijo z naslednjim sporedom: 1. Proste vaje za leto 1940 — člani FO-Ihan; 2. proste vaje — naiaščaj FO-Homec; 3. telovadno uro, izvajajo člani FO-Komenda; 4. proste vaje za leto 1940 — mladci FO-Dob- 5 Na konju telovadijo člani okrožne vrste; 6. vaje z meči izvajajo člani FO-Vodice; 7. s prostimi vajami za leto 1940 nastopi naraščaj FO-Groblje — Po odmoru sledi govor. Nato pa nastopijo člani 10 Mengeš v simbolični prosti vaji »Najprej zastava slave«. Nato nastopijo na drogu člani okrožne vrste. Slede proste vaje s prapori za leto 1940 ki jih izvajajo mladci FO Ihan. Tej točki sledi nastop okrožne vrste na bradlji. Potem nastojlijo v poljubnih prostih vajah člani in mladci in v simbolični prosti vaji »Orel leti proti gora m c člani M) Dob Nakar se z zaključno skupino konča spored. Pn prireditvi sodeluje mengeška godba.
Snežne razmere
• Ljubljani in
juur.ivufH. ai u in J is i, ti. marca 1910
nl'iiulca """»': 0. jasno, 60 cm snega, sren. ga, "srenje,?. K°""H 1520 m: oblačn°. Wem »noga, asrenjen. KrVavcu 1700 m- oblačno, 80 cm sne-
Vesti športnih zvez, klubov in društev
S K Planica — lahkoatletska sekcija Važen nastanek vseh lahkoatletov bo drevi ob 1« M o prilik treninga v sta.lionski telovadnici. Ker bodo prejel atleti, na eni sestanku važna obvestila, prosim da pridejo polnoštevilno. — Načelnik	I m' ua
nri	""V,.0,1'., 2« sestanek vseh članov
pn Bajen Kadi nedeljskih tekom naj se sestanka sigurno udeleže vsi aktivni igralci. Katerega na se
Itevla Tekme. aU S° De b° °1)ravi&il- ™ ™e"v po-
Smučarski klub 'Ljubljana. _ domska sekciia «>bi a£a v u rn e »Emoiia6	20	^
Izvidniška letala prinašajo dan na dan no va poročila. Na najhitrejši način pošiljajo razne vojaške pisarne ta poročila posameznim bojnim oddelkom potem, ko so jih pregledali .Vse zavisi tudi od hitrosti.