VTABORU TVD PARTIZAN NARODNI DOM V PREMANTURI
Počitnice osnovnošolcev v skritem taboru
Večkrat sem že slišala, da je Pre-mantura edinstven kraj za taborje-nje. Vsi, ki so se kdajkoli mudili na skrajnem koncu istrske obale, so jo hvalili. Kljub temu ni naključje, da sem šla tja. V Dogovorih smo že pisali o težavah'društva za športno rekreacijo in telesno vzgojo TVD Partizan Narodni dom, kjer njiho-vi člani med letom vadijo v prete-sni telovadnici. Ob obisku v upra-vi so mi povedali, da za svoje člane ne skrbijo le med letom v Ljublja-ni, ampak imajo v svojem delov-nem programu tudi vsakoletno ta-borjenje v Premanturi pri Puli.
Ko sem se odpravila iz Ljublja-ne na obisk v tabor TVD Partizan Narodni dom v Premanturi, si ni-sem predstavljala, da bom porabi-la kar celo uro, preden mi bo uspe-lo najti tabor. Nikjer ni nobene oznake in imela sem srečo, da sem naletela na domačina, ki mi je po-vedal za tabor.
Najprej sem se morala javiti de žumemu taborniku in mu poveda-ti, kaj želim. Mali je zmignil z ra-meni in rekel: »Greva k fotru!« Odpravila sva se proti obali in šele na pol poti sem si drznila vprašati, če me pelje k očetu. »Kje pa! Fotr je vodja tabora. Od njega boste izvedeli vse, kar boste želeli.« Če je že fotr, sem si predstavljala, da bo to kakšen starejši tovariš, ven-dar me je mali pripeljal k mlajše-mu moškemu, ki je sedel v družbi otrok in se z njimi pogovarjal.
ANDREJ BLEIWEIS je pod-predsednik TVD Partizan Naro-dni dom, letos pa je prevzel vod-stvo tabora. Ko mi je razkazal ta-bor, v katerem je ogromno šotorov in 190 otrok, mi je opisal življenje, ki ga živijo mlajši in starejši člani društva v njihovem taboru.
»V program društva sodi tudi taborjenje, ki ni taborjenje, kakrš-nega imajo dopustniki. Ker so v taboru sami člani društva, je pač normalno, da tudi tukaj ne opusti-mo telesnokulturne dejavnosti. Taborniško življenje je organizira-no po vrstah, ki jih vodijo vodniki.
Tudi vodniki so člani društva in delajo kot vodniki tudi v Ljublja-ni. V vsaki vrsti je sedem do deset otrok približno iste starosti. Vrste so sorazmeroma majhne, zato se vsak vodnik lahko resnično po-sveti vsakemu otroku posebej. Trenutno je v tej izmeni večina osnovnošolskih otrok, le nekaj je tudi starejših članov in članic društva. V naslednji izmeni bodo na taborjenju le mladinci.«
»Kako otroci preživljajo tabor-niške dneve?«
»Dnevi so izredno pestri in iz-polnjeni skoraj do minute. Po ju-tranji vadbi je plavanje. Le mimo-grede naj omenim, da vsi nepla-valci na toborjenju tudi splavajo, za kar poskrbijo vodniki. Dvakrat na dan je ura in pol namenjena svobodnim telesnokulturnim ak-tivnostim, ki se vklapljajo v temo-vanje, ki ga imenujemo mala olim-piada, poteka ves čas taborjenja, vsi tekmujejo v 15 športnih in dru-gih aktivnostih. Za tekmovanje $o sestavljene posebne vrste, v kateri so otroci različne starosti.
Še to: del dneva je namenjen tudi delu. Tabor še ni urejen, spro-ti ga urejamo in dopolnjujemo v vsaki izmeni.
Ker so na taborjenju tudi neka-teri perspektivni telovadci, vadijo vsak popoldan, medtem ko gredo ostali otroci na izlet, ali se vadijo v taborniških veščinah.«
»Kako otroci preživljajo veče-re?«
»Prejšnja leta smo imeli razne prireditve ob tabornem ognju. Ker je nevarnost požarov vsako leto večja, so večeri ob tabornem ognju prepovedani, zato imamo večere ob taborni luči. Mimo teh večerov imamo tudi plesne vaje, ki so izredno priljubljene.«
»Kaj je dolžnost vodje tabora na taborjenju?«
»Glavna dolžnost in naloga ta-borovodje je, da taborjenje poteka od priprav v Ljubljani po načrtu. Ker so vodniki večinoma mladi, je potrebno tudi ugotavljati, kako opravljajo svojo dolžnost. Redno imamo tudi sestanke z vodniki,
treba je skrbeti za čistočo, ureje-nost tabora, ocenjevanje šotorov itd. Dela pač ne zmanjka.« »Katere pa so naloge vodnikov?« »Naloga vodnika je, da je 24 ur z vrsto. Vodniki vstajajo pred otroci in ves dan preživijo z vrsto.«
»K mizi, kjer sva se pogovarjala z vodjem tabora, sta prisedla tudi dva od vodnikov, ki sta povedala svoje vtise s taborjenja.
MARJANA BEVCje bila že prej večkrat v kolonijah, zato se ji ni bilo težko vživeti vtaborniško živ-ljenje in obveznosti, ki jih ima do skupine.
»S skupino nimam nobenih te-žav. Imam osem otrok, kar je zelo ugodno, saj lahko vsakemu posve-tim veliko časa. Samo delo sicer zahteva veliko prizadevanja, po-sebno mlajši so zahtevnejši, saj jim moraš včasih nadomeščati mamico, ki jo pogrešajo. Otroci se radi udeležujejo vseh organizira-nih telesnokulturnih aktivnosti, ob prostem času pa se radi igrajo.«
MARJAN RABIČ ima v svoji skupini starejše pionirje, ki so naj-bolj navdušeni nad žogo, ob za-bavnih večerih ob taborni luči pa njegova skupina vodi vse priredi-tve.
»Nimam nobenih težav, čeprav so vsi izredno živahni. Dobro se razumemo, mislim, da znam pri-sluhniti njihovim željam. Razen enega so vsi že večkrat taborili, zato že poznajo način življenja v taboru.«
TVD Partizan Narodni dom de-la v Ljubljani v skoraj nemogočih pogojih. Več kot utesnjeni so, zato niti ne morejo sprejeti vseh, ki bi želeli pri njih vaditi. V njihovem taboru v Premanturi ni čutiti utes-njenosti. Otroci uživajo ne le v plavanju, ukvarjanju s telesno kulturo, športom in taborniškimi veščinami. Tudi v delu v urejanju tabora najdejo svoj užitek. Mimo tega skoraj ni tabomika, ki ne bi znal postaviti šotora ali se znajti v gozdu le s kompasom. Njihovo življenje tako ni le zabava, ampak življenjska šola.
Mimi Vončina