Štev 122
TRST, torek 3 maja iBIO.
Tečaj XXXY
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
nrtfl sb nedeljah In praznikih ib »onafetJMti * 0. FigamlČne SUv. m pr»daiajo »o S nv*. (6 atot.) v raogA lobakarnak ▼ Tri*« i« •■•H«.	KaaagB, St. Peš«,
Postojai, Sežaai, Nakrežtai, »v. Laagi, ToIbuo*, Ajdov-f ini, Doraberja itd.	iš**. p« 5 av6. (Iti biot.).
OQLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETR« v 3Šxok»i>ti 1 kolone. CENE: Trf«viaatt m	egi&uš po S si.
*rortaice, zahvale, peeiaeioe.	deaaraih zavodov po
20 St. mm Za osim t Uimstm lutta da & mt 26 K. vsaka, t*daijna t:i» K 2. Maii Ofiaai po 4 «tot. beoeaa, naj-pa 40 stet. O^laoo apraf-saaa laaerataai oddelek spravo ^Edinosti". — Plačuje ta iaklialee lo »pravi „Bdinosfci*. . .. t ■ — Pla?l)1v« ta aielljive * Trstu.
Glasilo političnega društva „Rdinost" za Primorsko.
V tOmosti jš moč/
tm celo leto 24 K, pol let« 12 K, 3 mesece 6 K ; na na-
ročbe brez dopoelane naročnine, se uprava ae ozira. Saretnisa na nvAolJako Izdanje >rEX>nTOBTZ" atana: sa
o«lo loto Kron 5*3C, a* pel lat« Kron J IO. Vsi dapitri saj ne pobijajo aa uredništvo lista. Nefranko-
vaaa pisma m m sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročaine, oglase La reklamacije je pošiljati na opravo lista.
UREDNIŠTVO: uttoa Giorgio Galnttl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN fiODIN A. Lastnik konzorcij Usta „Edinost*4. - Natisnila Tiskarna „Edinoet" ▼piaaaa zadrega z omejenim poroštvom t Trstu, ulica
1 ■■ -i---— Giorgio Galatti štev. 18. —	=
Poitno-hr*niInl?nl ratua It «41652. TELEFON It 11-57.
TTir'T MITTT ' lIT^l'
narodna delavska organiz. s Trsta
vabi na
ki se bo obdržal
v sredo, dne 4r. maja
ob S, uri zvečer
* voliti dvorani „Narodu, doma".
Dnevni red s
Volitev v okrajno bolniško blagajno in stališče N. D. O.
Z ozirom na važnost dnevnega reda, je upati, da se naše slovensko delavstvo polno-številno udeleži.
ODBOR
„Nfir. delav. organlz."
8RZ0JRUNE UE5TI.
Grof Aehrenthal špekulira na Novi pazar.
DUNAJ 2. — „Neues Wiener Journal-javlja iz Pešte: V političnih krogih zatrjujejo. da je minister grof Aehrenthal započel s Turčijo pogajanja glede pridobitve sandžaka Novi pazar. List pripominja: Kakor zveni ta vest neverjetno, vendar je treba konstatirati, da niso bili vojaški krogi čisto nič zadovoljni ~ tem, da je grof Aehrenthal sandžak vrnil Turčiji. Ni torej izključeno, da bo iz strategičnih ozirov zopet potreba, da naša država znova zasede to ozemlje.
Belgijska princesinja na Dunaju.
DUNAJ 2. Cesar je danes ob 1. po-poludne obiskal v hotelu rImperial* belgijsko princesinjo Klementino, ki je dospela sem s svojo sestro grofico Štefanijo Lonjrajr. Cesar je ostal pri princesinji četrt ure.
Bjornsonov pogreb.
KRlSTIJANIJA 2. Včeraj se je vršil BjOrn-sonov pogreb. Vreme je bilo krasno. Po pristanišču in ulicah, po katerih bi imel iti sprevod, je mrgolelo na tisoče ljudstva. Kralj, ministri, poslanci, mestni svet, mnogo dijakov in dijakinj se je podalo v pristanišče čakati vojno ladijo „Norge", na kateri je bilo mrtvo truplo. Na stotine ladij s zastavo na pol droga se je podalo ladiji nasproti, da bi jo spremljali. „Norgi" na čelu je bilo 12 ladij. Cim jo je bilo videti, je artilerija vstrelila v pozdrav, istodobno so začeli zvoniti zvonovi vseh cerkva.
Kralj je izrekel vsem članom rodbine svoje sožalje; istotako tudi ministerski predsednik.
Mrtvaška krsta, zavita v narodno zastavo, je bila prepeljana na suho v nekem
čolnu.
Na to se je razvil mrtvaški sprevod. Za krsto je sledil najprvo kralj, potem ministri, oblastij, dijaki itd. Računa se, da se e udeležilo sprevoda okoli 50.000 oseb.
C. in kr. vojna mornarica.
DUNAJ 2. Vojna ladija „Szigetvar" je 30. aprila priplula v Rod, včeraj je odšla v Lindro, Budrum, Tigani. Dne 5. maja dospe v Vathi. Na ladiji vse zdravo.
Vojna ladija „Panter" je priplula v Hankan (Jang-tse-Kiang), kjer ostane pet dni. Na ladiji vse zdravo.
PODLISTEK.
iurkica Agićeva.
Povest.
Mrvatski spisal K«. Šar.dor-Gja'ski. - Predel Fr. Orel
Jurkica se je popela na majajoče se stopnice, ki so vodile v notranje prostor«-Na hodniku je potrkala takoj na prva vrata-te odzadnje tuje hiše razlegal se je silni •tročji krik. Jurkica je vstopila v ozko, mračno sobo. Stene niso bile že davno pobeljene, po vseh kotih se je razprostirala velika pajčevina, zaduŠljiv, težek zrak je ležal po prostoru; razširjal se je tisti posebni vonj, ki vdarja v nos po kraljevskih bi občinskih uradih in ki ga povzročajo dolgoletni prah in starinski akti. Za dolgo, zelenim suknom prevlečeno mizo, sedel je ■ajhen, debel gospod. Crna, debela glava,
samo nekoliko izrastla iz širokega, krepkega vrata, potisnjenega med velika, nekoliko vpognjena pleča. Obraz mu je bil nenavadno rujave polti, a topi, nepravilni nos in velike, otrpnjene oči dajale so obrazu izraz afri-kanskega tipa. Črni roki, zaraščeni z gosto dlako, bili sta trdi in brez prav razvitih mišic. Ta znak, ki ga poseduje kavkaško pleme, utrjeval je v človeku vtis, da ima posla z Afrikancem. A vendar je v celoti odsevala z njega dobrohotnost in kazal je dobro dušo. Nespretno, težko, skoraj medvedje njegovo gibanje ga je prikazovalo še blažjega. Tako je čutila Jurkica o prvem hipa ia bilo jej je povsem lahko.
—	Imam-li čast govoriti z gospodom voditeljem ?
—	Ne, — ne. Nisem več jaz. Voditelj je sedaj gospod Stepanović. Jaz sem učitelj Gregor Haramija. Do prošlega leta bil sem voditelj jaz, a — sedaj potrebujejo oblasti mlajših moči, — Stepanović je mlajši. Pa,
—	verujte mi, meai je udobneje. Resnično,
—	na — kaj bi to — ? A, oprostite, — vi
Zdravje Švedskega kralja.
MONAKOVO 2. Semkaj je dospel švedski kralj, da se podvrže dvetedenskemu lečenju. Kralj je zelo shujšan, bled in bole-hen. Kralj izgleda bolj bolan nego ob njegovem odhodu iz Riviere. Lečil ga bo prof. Schweninger.
Paulhanov vsprejem v Parizu.
PARIZ 1. Paulhan je sinoči dospel sem-' kaj. Na kolodvoru ga je pričakovala velika množica ljudstva in mu priredila navdušene ovacije. Ob nepopisnem veselju množice so Paulhana spremili do kočije, ki se je ob neprestanih aklamacijah pomikala po ulicah (V mesto.
Žrebanje.
DUNAJ 2. Na današnjem žrebanju 1860. j državnih sreček je glavni dobitek 600.000 K I zadela ser. 19.758 št. 3, 100.000 K ser. 15906 št. 15, 50.000 K ser. 7995 št. 16, 20.000 K ser. 4953 št. 8, 20.000 ser. 6064 št. 18.
SRBIJA.
BELIGRAD 2. Uradni list je priobčil kraljev ukaz, s katerim je prestolonaslednik Aleksander povišan za nadporočnika.
BELIGRAD 2. Dolgoletni ravnatelj c. kr. priv. dunavske paroplovne družbe, Vasa Krstić, ki je bil v srbskih krogih splošno priljubljen, je sinoči umrl v 62 letu starosti.
Razburjenje v Srbiji.
BELIGRAD 2. Vesti iz Pešte in Dunaja, da namerava Avstro-Ogrska znova okupirati sandžak Novi pazar, so v srbski javnosti provzročile kolosalno razburjenje.
Parlamentarne volitve na Španskem.
MADRID 2. Med proglašenimi poslanci, izvoljenimi brez protikandidatov je 69 liberalcev, 34 konservativcev, 3 republikanci, 3 karlisti, 2 neouvisna, en nacionalistični republikanec in en nacijonalistični liberalec.
Roosevelt na Danskem.
AMSTERDAM 2. Roosevelt je sinoči odpotoval z rodbino v Kodanj.
Panamski kanal.
WASHlNGTON 1. Specijalno poročilo predsednika Tafta kongresu zagovarja načrt, da se dovrši utrdbe ob panamskem kanalu do roka otvoritve paroplovbe v kanalu, to je do 1. januarija 1915.
Požar.
BUDIMPEŠTA 2. Ob zori je nastal v Brestovem parnem mlinu požar. Silni vihar je zelo oviral gašenje, vendar se je posrečilo omejiti požar. Parni mlin, velike zaloge moke in žita so zgorele. Škode je 200.000 K.
VEILE 1. (J^tland). v minoli noči J'e pogorela neka bližnja pristava; pri tem sta zgoreli tudi dve osebi. Ena oseba je bila težko ranjena. _____
Ustaja v Albavrj.
SOLUN 2. Torgut Šefket paša je včeraj prodiral dalje ob obeh straneh Klanca Ka-čanik. Pri tem je prišlo na dveh točkah do spopadov z ustaši, katerih je bilo znatno število. Streljanje je trajalo do noči. Uporniki se umikajo čim dalje bolj v gorovje in v gozd. V okolici Kronoljeva ob cesti v Prizren je še 8000 Arnavtov, proti katerim prodirajo čete. V Albaniji dežuje.
SKOPLJE 2. V soboto zvečer je bil zopet vspostavljen promet poštnih vlakov med Skopi jem in Mitrovico. Sefket Torgut paša je s svojimi četami zasedel klanec ka-canik. Turki so v bojih izgubiii le malo mož. Dva vojaka sta se usmrtila, ker nista hotela streljati na lastne sovernike.
SOLUN 2. Arnauti, ki so bežali proti Preskovem in Kumanovi. so bili tamkaj po-
^TU
zvani od ulemov, prvakov in uradnikov, da polože orožje. Poslušali so ta nasvet, ker so se prepričali o brezkoristnosti nadaljnega odpora ter so se ob živio-klicih na sultana vrnili v svoje vasi. Vojaštvo povsod vzpostavlja pretrgane brzojavne proge. Ćete preganjajo Arnaute, ki so zbežali >a vse strani. O^enj strojnih pušk in gorskih topov je prisilil Albance, da so se umaknili s svojih pozicij ob velikih izgubah.
Dunaj 2. Danes se je vršil shod delegatov centralne zveze avstrijskih industrijalcev. Glavni predmet posvetovanja je bila reorganizacija železniške uprave. Enoglasno je bila vsprejeta rezolucija ki pravi, da je nevspeh uprave državnih železnic resna nevarnost za narodno gospodarstvo, in da je treba temu naglo odpomoči.
Luzern 2. Danes je bil obglavljen roparski morilec Muff.
Dunaj 2. Danes je umrl gledališki igralec Artur Raeder.
Biaritz 2. Ruski minister za unanje stvari Izvolski je odpotoval v Pariz.
Hofdchter.
Kadar čujemo o kakem velikem zločinu, osobito zločinu, naperjenem proti človeškemu življenju, je prvi občutek, ki nas obhaja, srd in gnev proti provzročitelju zločina. Hitro pa se začenjamo izpraševati: zakaj in Čemu? Iščemo povoda in razlogov, ki se dovedli do zločina in po treznem in mirnem presojevanju vseh okolnosti prihajamo navadno do tega, da umevamo povode in razloge, ki so privedli do zločina. In če tudi ne opravičujemo zločinca, ga navadno porailu-jemo.
Naučili smo se, da vidimo skoro v vsakem hudodelcu žrtev razmer, v katerih je vzrastel, žrtev prirojenih slabih nagonov, katerim ni možno zapovedovati; žrtev vzgoje in okolice, ki ženeta človeka z nepremag-Ijvo silo v pogubo. Nebrzdana prirojena strast, beda, pomanjkanje: to so one gonilne sile, ki provzročajo večino hudodelstev.
In kakor rečeno, mi vidimo v takih, ljudeh le pomilovanja vredne nesrečneže.
Ali pri nadporočniku Hofricterju bi mogli težko najti razlogov, ki naj bi opravičevali njegov grozni zločin.
Na podlagi lastne izpovedbe je tudi nadporočniku Hofrichterju njegova nebrzdana j častihlepnost narekovala tista strašna infer-nalno zlobna pisma, a ipak ne moremo mi po svojih navadnih pojmih umeti častihleo-nosti, ki gre tako daleč, da je človek pripravljen zavratnim načinom umoriti lastne tovariše, da bi se dokopal preko njihovih mrtvih trupel do svojega cilja.
Hofrichter je sploh tip zločinca, ki bi; mu težko našli primere v zgodovini. Živel j je v dobrih razmerah, imel je ljubečo soprogo, j živel je navidezno srečno ; a kljubu temu je ; tekal po stranpotih, varal je svojo soprogo; in zavajal druge ženske. Sedaj pa trdi v opravičevanje svojega zločina, da ga je storil iz ljubezni do svoje soproge 1 Iz ljubezni do one soproge, katero je varal na vseh koncih in krajih!
Tej tako neizmerno nesrečni ženi da je hotel preskrbeti brezskrbno življenje ! Ali ni imela itak že zagotovljeno, Četudi ne sijajno, pa gotovo brezskrbno bodočnost ? I Da-si ni bil pridodeljen generalnemu štabu, je ipak imel še vedno odprto neko gotovo karijero. Ali Hofrichter se je kapriciral, da mora priti ravno v generalni štab. In če ni drugače, bi se moralo to zgoditi preko trupel lastnih tovarišev. Kaj takega nam je težko umeti. Zamoremo umeti zločinca, ki je storil svoj zločin, prisiljen v to od bede; umevamo zločin, ki ga je naredil človek v hipnem
ste gotovo naša novo imenovana kole-ginja ?
—	Da, sem.
—	Drago mi je. Vsi smo se čudili. Natečaja ni bilo, — ničesar se ni znalo, pa naenkrat dopis, da ste imenovani vi. Lepo — lepo. Služba vam ne bo težavna. Stepanović je omenil, da bi se vam odkazal prvi razred. Pa vsejedno je. Takoj danes po »Pridi sv. Dua* bo seja.
—	Slišala sem, da službuje kakor učiteljica tukaj tudi neka gospica Stipičeva ? — je vprašala jurkica po kratkem premoru.
—	Kaj, vi ne znate tega? — Čudno se mi dozdeva. Saj ravno vi nastopate mesto Stipičeve.
—	Torej je ni tukaj ? — je vprašala Jurkico razočarano. Tako se je veselila, da bo službovala skupno s hčerko očetovega prijatelja in koliko bolj bi jej bila služba ugodna. — Pa kaj j« ž njo ? — je vprašala dalje.
—	Eh, žalostna stvar. Odpovedala se je službi, — morala je to storiti, ker očeta
izbruhu strasti, a težko, da, nemožno nam je umeti zločin, ki ga je narekovalo edino-Ie častihlepje.
In ne moremo in ne moremo pojmovati, kako je možno, da bi se pojavilo v normalnem človeku |toliko zlobe in moralne pokvarjenosti, toliko brezčutnosti, ki se hoče s takim brezprimernim cinizmom dokopati preko mrtvih trupel do svojega cilja. Nismo navajeni gledati v svojih soljudeh angeljev, vendar pa vidimo tudi v zločincu
—	človeka, ki ima tudi človeška čustva. Pri Hofrichterju pa bi iskali zastonj teh čutstev. Kar je na njem človeškega, je vse le narejeno, umetno; po svoji notranjosti pa on ni človek s kakim blagim čutstvom. Zato pa moramo priti do konečnega zaključka, da je Hofrichter — čeprav sodni zdravniki še niso našli na njem nikakih znakov otem-nelosti duha — vendar-le bolan na duhu. Zdrav in normauo razvit človek ne bi mogel storiti nikdar kaj takega, kar je storil Hofrichter. Toliko je naše spoštovanje pred
—	človekom !
A kdo ve, da na to bolestno razpoloženje ni kolikortoliko uplivala tudi vojaška vzgoja, ki gre za tem, da vzbuja v gojencih izredno hrepenenje po časti, ki pa ljudi, katerim ni dano, da bi s sredstvi svojega intelekta dosezali cilje, po katerih hrepene, lahko zavaja na krive poti.
Kdo ve, da ni morda Hofrichter v svoji bolni duši prišel do konečnega zaključka: „Če v vojni življenje ne velja več nego življenje muhe, zakaj naj bi v miru veljalo več ?" I
Seveda pa nam ne prihaja niti od daleč na misel, da bi radi Hofrichterjevega zločina hoteli obdolževati ves častniški stan.
Morda bi se bila Hofrichterjeva zločinska narav razvila v kakem drugem stanu istotako, ali možno je, da je vojaška vzgoja neugodno vplivala na njegovo bolno psiho.
Da pa slučaj Hofrichter meče senco na ▼so avstrijsko armado in posebno njen častniški zbor, tega se ne more tajiti. — Gori smo izrekli svoje uverjenje, da Hofrichter ne more biti duševno normalen.
Če bi ga pa znanost načinom, ki bo izključal vsaki dvom, vendar spoznala zdravim. potem mora do zadnjih konsekvenc odgovarjati za svoj zločin.
Poskus zastrupljanja po Hofrichterjevem uzoru.
Iz ljubljanskih listov posnemljemo v tej zadevi sledeče :
Prebivalstvo ob cesti Trst - Ljubljana preko Postojno pozor na rdeči avtomobil.
Domneva se, da se je najbrže 3. aprila zgodaj zjutraj po državni cesti iz Trsta v Ljubljano preko Postojne pripeljal v Ljubljano rdeč tržaški avtomobil s 4. sedeži (3. aprila je bila prva nedelja v letošnjem aprilu, pred praznikom Marijinega Oznane-nja). Avtomobil je imel kot znamenje črko K. Rdeči omenjeni tržaški avtomobil se je vrnil po isti poti najbrže proti Trstu iz Ljubljane okolo 10. do 11. ure dopoldne. Verjetno je, da se je ustavil rdeči avtomobil izven Ljubljane in da avtomobil sam ni prišel do Ljubljane. Ravno tisti avtomobil je vozil iz Trsta v Ljubljano in nazaj najbrže kakor 3. t. m. tudi 19. aprila (torek) ravno ob istem času. Vsi, ki se spominjajo, da so 3. ali 19. ali pa kak drug dan meseca aprila videli voziti kak rdeč avtomobil na državni cesti Trst-Ljubljana, naj to naznanijo preiskovalnemu sodniku dr. vitezu pl. Graselliju. Gre se v tem slučaju zgolj za to, da se dožene, če se je vozil rdeči
so jej premestili tja v Liko, — a oče, vdovec se šesterimi malimi otročičil Mislil sem, da znate vse to.
—	Ničesar nisem znata in morem vam reči, da mi je silno žal. Pa uprav jaz prihajam na njeno mesto, ona sirota je morala postati nesrečna, da sem jaz vspela do tega. Pa čemu vendar so ga premestili?
—	Pst! — pst l pustite to, Stepanović prihaja, slišim ga. Kasneje vam povem.
Kakor hitro je Haramija te besede izgovoril, so se vrata z ropotom na Široko odprla in vstopila je oseba srednje postave, precej obilnega života. Obraz mu je bH širok, rudeč in pred kratkim obrit. Kratke brčiće so mu bile skrbno namazane. Vsto-pivši v sobo se je najprej močno in dobro izkašljal ter se izpljuval sredi sobe. Obleka mu je bila svečana, črna suknja, črne hlače, bel ovratnik, na glavi cilinder, katerega ni snel niti, ko je opazil Jurkico. Tedaj še-le se Je postavil in pokazal, kedo je. Na dekličin poklon toliko da je pokimal z glavo.
—	To je aaša nova koleginja, gospica
9t*»a H.
*
> EDINOST« it. 111
T Tr«tu, <LM 3. mj* 1119
avtomobil v tem Času po državni cesti Ljubljana-Postojna-Trst, ne za to, kdo in koliko oseb se je vozilo v rdečem avtomobilu.
Osobito gostilničarje ob državni cesti Trst-Postojna-Ljubljana opozarjamo na rdeči avtomobil in sicer zato, ker je mogoče, da se je ustavil pri kaki gostilni!
Gospa Hamerlitz pilul ni sprejela
s pošte.
Ker se splošno govori, kakor da bi gospa Hamerlitz imela v rokah one pilule in da jih je že hotela vzeti, konŠtatujemo vnovič, da je gospa dobila samo pismo, podpisano z imenom dr. Levičnika, v katerem se jo obvešča, da se ji pošilja ono „zdravilo". Pošiljatev sama je ležala že na poŠti, a gospa jo je vrnila na prigovarjanje svojega moža ter ob enem pisala dr. Levičniku pismo, v katerem se mu zahvaljuje za njegovo ljubeznivost in ga obenem obvešča, da njegove pošiljatve ni sprejela, marveč jo je vrnila. Dr. Levičnik, ki o nobeni pošiljatvi ni ničesar vedel, je stvar ovadil državnemu pravdništvu in na to ovadbo je sodišče zaplenilo na pošti zavoj s pilulami, ki je bil med tem časom že vrnjen v Ljubljano.
Tako je bila stvar vse drugo je netočno !
Kakor se poroča iz Logatca, se tam v zadnjem času ne govori o ničemer drugem, kakor o aferi s strupenimi pilulami.
Naravno je, da se med ljudmi širijo najrazličnejše kombinacije. Teh kombinacij seveda ne moremo zabeležiti, ker bi s tem morda vplivali na tok preiskave. Da bi afera na gospo Hamerlitzovo posebno vplivala, ni opaziti, splošno pa se opaža, da je njen mož v zadnjem času zelo pobit in zlovoljen. Temu pa se ni čuditi, ker je mož znan kot jako senzitivna narava, mož, ki se mnogo bavi — s spiritizmom.
Aretovanci.
V nedeljo smo poročali, da je sodnija dala aretirati tri osebe, ki so na sumu, da so v zvezi z afero v Logatcu. Kakor smo poizvedeli, je bil včeraj iz zapora izpuščen eden izmed teh aretirancev, ker se je izkazalo, da ni nobenega vzroka ga držati v zaporu. Ostala dva še nadalje ostaneta v preiskovalnem zaporu. Osumljenca že dva dni neprestano zaslišuje g. preiskovalni sodnik dr. Mirko vitez Grasselli. V koliko je imelo to zasliŠavanje vspeha, ne vemo. Iz Trsta bilo je brzojavno pozvanih več prič v Ljubljano._
Posledice eeiitrallaiičiiega blro-kratičn^gA vladnega zistema
v Avstriji, ki je bil uveden, da bi zamogla priti do veljave vnanja germanizacija države, se kažejo v nastopnih številkah: Leta 1828 so šteli v avstrijskih kronovinah 15-5 milijonov prebivalcev in 43.331 javnih uradnikov in uslužbencev; na 360 prebivalcev je prišel torej po en uradnik ali uslužbenec. Leta 1900 so našteli 26,150.000 prebivalcev in 334.974 javnih uradnikov in uslužbencev (nevštevši državnih železnic), tako, da je prišel en uradnik ali uslužbenec že na 78 prebivalcev. Prebivalstvo se je torej v tej dobi pomnožilo za 69 odstotkov, število uradnikov in uslužbencev (brez železnic) pa za 673 odstotkov. V dobi od leta 1890 do 1910 se je prebivalstvo pomnožilo za 9 odstotkov, uradniki in uslužbenci pa za 27 odstotkov. V omenjenih desetih letih je penzijski proračun od 34 7 milijonov nara-stel na 57 7 milijonov kron, a danes iznaša isti 91*6 milij. kron.
Seja prometne komisije.
Lesna trgovina. — Dela v novi luki. — Zakon o izseljevanju.
Včeraj se je vršila tu pod predsedstvom namestnika princa Hohenloha in v prisotnosti sekcijskega načelnika dr. Riedla in ministerijalnega svetnika dr. Krenna seja tržaške prometne komisije.
Sekcijski šef dr. Riedl je naznanil, da bodo na pomolu Sanita do konca tega leta položeni tiri in dovršeni hangarji. Na to bo pomol izročen prometu, kar bo največje važnosti posebno za vinsko trgovino, ki bo prenešena na ta pomol. Dalje je naznanil sekcijski načelnik dr. Riedl, kaj se misli
ukreniti v interesu trgovine z lesom, ki je ena najvažnejših panog avstrijske trgovine. Skladišče za les pod Skednjem bo pred-vidjeno v kratkem s tirom in napravljene bodo ceste. Prostor bo povečan. Glede spopolnjenja v novem Fran Josipovem pristanišču je izjavil dr. Riedl, da se napravi v kratkem 2 hangerja na obrežju VI. in eno skladišče na obrežju VII. Ta dela bodo izgotovljena najkasneje tekom dveh let. Potrebno je, da se odpre trgovini en del nove luk« in s tem razbremeni staro luko ter napravi prostor posebno za trgovino z južnim sadjem.
Generalni agent južne železnice dr. Brey je povdarjal potrebo novega zakona za izseljevanje, na kar je dr. Riedl odgovoril, da se že dela na tozadevni predlogi.
Dnevna novice.
Veliko japonsko posojilo. V zadnjih dne je pariška tvrdka Rotschild prevzela veliko japonsko posojilo. Izdano bo A odstot. japonsko posojilo v znesku 450 mil. frankov. Posojilo notira v Parizu 98 odstot. To je po vojni prvo inozemsko veliko posojilo, ki je je Japonska sklenila na evropskem trgu, dočim je dosedaj denarne potrebščine pokrivala izključno z notranjimi posojili.
Slavnost 1. majnika. Na Dunaju so socijalni demokratje priredili 71 shodov. Sprevoda v Prater se je udeležilo do 30 tisoč oseb. Češki socijalisti so priredili 461 shodov, ravnotako so priredili veliko Število shodov tudi narodni socijalisti. V Brnu, kjer vlada spor med centralisti in avtono-misti, sta obe struji praznovali 1. maj vsaka za-se.
Slovenski zdravniki priredijo 26. in 27. tega meseca skupen izlet v Zagreb.
Dr. Schreiner bivši nemški mini-»ter-rojak, se stalno naseli v Pragi.
Pogajanja med Khuenom in narodnostmi na Ogrskem, so se, kakor poročajo madjarski listi, ponesrečila. Glavni vzrok, nesporazumljenja je grof Tisza, ki ima glavno besedo v vladni stranki in je znan kakor hud nasprotnik splošne volilne pravice. On je tudi pritiskal na grofa Khuena, da je stavil narodnostim pogoje, ki so bili že vnaprej nesprejemljivi, namreč, da naj vlada določi okraje, v katerih naj postavijo narodnosti kandidate! Da celo imena kandidatov naj bi določila vlada. Naravno, da so zastopniki nemadjarskih narodnosti z indignacijo odbili take poniževalne pogoje. Vendar ni še izključeno, da se pogajanja zopet začno, kar pa bo odvisno od Khuenovega stališča tik pred volitvami.
Narodnosti razvijajo volilno agitacijo zelo živahno.
/. :o ne pride do kakega sporazumljenja s Kh-enom, postavijo narodnosti kandidate tudi t-m, kjer so v manjšini in bodo tako odloč ali med raznimi kandidati.
1 an Trnski, starina hrvatskih pesnikov in književnikov je praznoval predvčerajšnjim svoj 91. rojstni dan. Trnski je edini od kola Ilircev ki so Še na življenju.
Domače vesti.
iz finančne službe. Davčna oficijala Ivan Susteršič in Alojzij O s I e a t sta imenovana davčnima upraviteljema. — Davčna asistenta Avgust C e j a n in Josip R a n z a t o sta pa imenovana oficijaloma. — Podoficijal I. razreda Matej M a u r o v i ć je bil imenovan davčnim asistentom.
Imenovanje v šolski službi. Suplent na bogoslovnem semenišču v Gorici Alojzij Fogar je imenovan pravim veroučiteljem na goriški državni gimnaziji.
Izzivalka. Pišejo nam: Neka gospa, stanujoča v II nadstropju v hiši Bognolo na takozvani Scalisanti, se je predrznila dne 1. tek. m. ob 6.30 vuri zvečer nadlegovati tri mimoidoče osebe — enega gospoda in dve gospici — ki so se v slovenskem jeziku med seboj pogovarjali, s sledečimi provo-katoričnimi besedami: „Čara signorina, non La stia mai piu ripetere quella parola , zakaj* perche questa e la piu bruta lingua del mondo*. (Gospića, ne spregovorite nikdar več tiste besede „zakaj", ker ta jezik je naj-grši na vsem svetu).
Gospića, kateri je bil ta nagovor name-
— mu je rekel Haramija. Stepanovič se ni ne ozrl nanj, a tudi ne odzdravil, ko se mu je Jurkica poklonila vnovič.
— Doznal sem, da ste dospeli. Prenočili ste v gostilni? Potovali ste s pristavom Smiljanićem. Že zjutraj so pripovedovali ljudje. Jaz doznajam takoj vse.
Jurkica ga ni umela, odvrnila mu ni ■ičesar, ampak ga vprašala, da-li bo mogla priseči še danes?	(Pride št).
Niko Ninić :
Albanija in Albanci.
Iz mojih balkanskih spominov.
^■■ns
To sta dva principa, ki se absolutno ne dajata združiti. Ker pa Balkanci, špecijelno pa še Albanci, niso prijatelji parlaraentiranja, je prišlo do upora že lansko leto, ki se je ponovil letos s še večjo silo.
Severna Albanija je tvorila do bitke na
Kosovem polju (1389) srbska pokrajina. Južna Albanija pa je spadala po priliki 100 let pod Bolgarijo.
Po bitki na Kosovem polju so se Albanci še dolgo upirali turškemu gospodstvu. Tu je posebno poznan albanski narodni junak Skanderbeg, ki je opetovano premagal Turke in vladal kakor samostojen albanski knez. Pozneje se je Turkom šele po po dolgih bojih posrečilo, da so si podvrgli deželo. A tudi potem še turško gospodstvo ni segalo preko mestnih zidov. In tako je ostalo do danes. Kadar so turške oblasti hotele uvesti kake novotarije, ki naj bi Arnavte spominjale, da so sultanovi podložniki, so se vsakikrat vzdignili in vsakikrat je zaključila ustaja s tem, da so jim bile na novo potrjene njihove predpra-vice. Med te predpravice spada pred vsem ta, da so Arnavti še danes svobodni vojaščine in vseh davkov. Na ozemlje nekaterih arnavtskih plemen sploh ne sme stopiti turški uradnik.
Ta plemena sploh ne pripoznavajo nad
njen, se je ozrla in odgovorila ironično: „An-cora piu bruta che la dalmata non b vero?" na kar je izzivalka odgovorila : si si piu bruta che la dalmata". Na to se je oglasil spremljevalec gospice in rekel: .ma non cosi bruta corae la calabrese". (Pa vendar ne tako grd kakor kalabrežki).
Drugega pogovora med njimi pisec ni mogel več umeti, ker se je vršil oddaljeno od njega.
Omeniti mi je še, daje izzivalka rojena in vzgojena v Miljah; bila je nekaj let služkinja pri svojem soprogu, katerega je kakor udovca poročila pred malo časom in se je ž njim in njegovo družino preselila pred par tedni iz mesta na Scalosanto v omenjeno hišo, kamor je zanesla svojo goriomenjeno avitakulturo. — Vprašam sedaj: kdo ix-ziva ?
Nova telefonska govorilna razmerja.
Z 1. dnem majnika t. 1. so uvedena sledeča govorilna razmerja: Trst-Solnograd, Trst-Linec, Trst-HellmonsOdt, Trst-Schwanenstadt, Trst-Steyr, Trst-Wels.
Govorilna pristojbina znaša 3 K od navadnih triminutnih pogovorov, trojno od nujnih.
Tudi Pagninijeva „Camera di La-voro je praznovala 1. majnik. Shodu v gledališču „Minerva* je predsedoval neki Italjanissimus, ki nosi lepo slovensko ime Podgornik. Slavnostni govornik je bil neki Scocchi (reči Skok). — Med udeleženci smo opazili ljudi, ki so vse prej nego delavci.
Na sokolski družinski večer, ki bo v
soboto dne 7. maja, ima pristop vsak prijatelj Sokola. — Kakor smo že sporočili, se ▼prizori ta večer noviteto živalsko dramo „Chanteclair* poleg tega pa nastopi tudi neki slavni čarovnik iz Pariza. Na tem zadnjem družinskem večeru bodo sodelovali tudi tržaški kvartet, društveni pevski zbor in vojaška godba 97 pešp.
Zlet III. okraja Primorske Sokolske žude v Bilje dne 5. maja. V obširnem parku pod košatimi smrekami se bo vršil zlet. V senci krasnih platan nastopijo sokolske vrste skoro vseh društev, spadajočih v Primorsko sokolsko župo, Večina njih postavi svojo vrsto za orodno telovadbo. Prvič nastopi ta dan mnogo društev, med temi tudi Sokol v Biljah. Ljudskošolski naraščaj biljenskega in Mirenskega »Sokola* bo proizvajal proste vaje s praporci.
Kdor pozna razvoj Sokolstva na Primorskem posebno v tem času zlasti, pa III. okraja, ki obsega po večini nova društva in odseke, bo vedel, kolikega pomena je tak let. javno pokažejo društva, v koliko so napredovala, pred forum javnosti stopijo vrste s svojo izvežbanostjo in disciplino.
Naj bo naš zlet začetek javnih nastopov tega leta, po svoji velikosti vreden krasnega razvoja naše ideje, priprava na veliki župni zlet v Gorici in na slavnostne dni slovenskega Sokolstva v Celju. — Na zdar!
#
* *
Vspored zleta III. okraja v Bilje: 1. Sprejem društev o pol treh popoludne; 2. Proste vaje članov ; 3. Proste vaje naraščaja; 4. Orodna telovadba: 5. Skupine. Po telovadbi svobodna zabava s plesom. Med vsporedom bo delovala Šaljiva pošta. Začetek telovadbe o pol Štirih popoludne.
Neveseli pojavi med okoličansko mladino. Prejeli smo:
Naša mladina napreduje v omiki in narodni zavednosti. Temu se ne da oporekati. Ali še je žalostnih pojavov in peg med njo vzlic dejstvu, da se naobraženi in zavedni mladeniči in možje trudijo za povzdigo narodne samozavesti in ljudske naobrazbe z ustanavljanjem ljudskih knjižnic in snovanjem pevsidh, bralnih in sokolskih društev, ter prirejanjem predavanja, poštenih zabav in javnih telovadeb.
Vendar je še lep del mladine, ki ostaja narodno zaspana in ki celo nekako mrzi in zasmehuje njih, ki se trudijo za nje napredek in povzdigo kulturnega nivo-a vsega naroda.
V ilustracijo naj služi sledeči slučaj:
Predminolo nedeljo, po predstavi sveto-jakobške Čitalnice v Narodnem domu* pri Sv. Ivanu se je vršil tudi ples. Na ta ples je došlo tudi nekaj take nezavedne mladine
— tako narodno spečih neolikancev. Ko m po drugih navadnih plesih začeli plesafi Četvorko, jeli so ti neolikanci razgrajati i« skakati med plesalci tako, da se je mogla komaj dovršiti prvo figuro. Po začetka druge so pa razgrajali Še huje, da ni bil« možno nadaljevati s plesom. Na prošnja plesovodje in drugih, naj že vendar enkrat nehajo, so pričeli kričati, češ, naj godba svira le take plese, ki jih oni znajo plesati. Vedli so se prav po divjaški: kričali, skakali in ropotali so, kakor besni. Eden tek »junakov* je bil celo tako predrzen, da je n a neko gospico pljunil.
Še le na intervencijo redarjev je nehal« to divjanje. Ali divjaki so menili, da še niso dovolj divjali. O polunoči, pred odhodom, nas je prišel nekdo na našo sreč* obvestit, naj se ne vračamo posamično v mesto, ker da nas ti junaki čakajo z namenom, da nas napadejo dejanski. Odšli sma torej skupno in tudi par stražarjev je Šlo z nami proti mestu. „Junakom* (bila jih je sedmorica) sta zlezla srce in korajža v hlače, da se niso upali nas napasti in tak« je stvar prošla brez hudega.
Komentarja ne pišemo daljnega in izrekamo le iskreno obžalovanje radi takih pojavov med mladino.	Ilirski.
K nedeljski majnikovi slavnostL —
Včerajšnjo notico o sprevodu N. D. O. moramo še zabeležiti, da se je isti na povratku pomikal po Belvederju mimo stanovanja predsednika d.ra Josipa Mandića. Sprevod se je zaustavil in odšla je deputacija poklonit se predsedniku z iskreno želj«, da bi skoro popolnoma okreval od težke bolezni. Dr. Mandič se je iskreno zahvaUI na tem dokazu ljubavi in udanosti.
Izgubljeno. Na slavnosli N. D. O. sa Opčinah izgubila je neka gospica srebrn« uro in sicer od postaje do slavnostnega prostora. Pošten najditelj naj jo prinese v uredništvo „Edinosti* proti mali nagradi.
Odbor združene slovanske mladine za prireditev velikega CM. plesa b« imel svoje zaključno sejo v petek dne 6. t. m. ob 9. uri zvečer v prostorih restavracije „Balkan". Radi važnih toček, naprošeni s« vsi gg. odborniki in pregledovalci računov, da se udeleže te seje polnoštevilno.
Tržaška maia kronika.
Samomor. Včeraj zjutraj se je v hip« malenholični nervoznosti s kroglo iz revolverja ustrelila v prsi gospica Ana Pulitzer hči vit. Geze Pulitzerja, solastnika špedicij -skega podjetja „Adriatica". Bila je takoj mrtva. Vzrok samomoru baje nesrečna ljubezen.
Poskus samomora. Evgen Mukič, star 21 let delavec v tovarni čokolate Leger, stan. na Šalita di Gretta štev. 10, je včeraj popoludne v samomorilno svrho izpil v tovarni dozo karbolne kisline. — Rešilna postaja ga je dala prepeljati v bolnišnico.
Prišla pod avtomobil. Marija Mignut stara 71 let iz Vrdele štev. 270, je včeraj zjutraj v ulici Fabio Severo prišla pod avtomobil podjetja Faccanoni. Mignutovi je bila zlomljena leva noga. Z avtomobilom, ki j« je povozil, so potem nesrečnico prepeljal v bolnišnico.
Nagla smrt. Mariji Comoli, 73-letni zasebnici, stan. v ulici Farneto št. 22, je včeraj ob 4 uri popoludne nenadno prišfcs slabo in je kmalu nato izdihnila.
Ranjen v pretepu. Karlo Pugliese, star 43 let, težak, je sinoči v pretepu dobi veliko rano pri levem očesu. Bržkone izgubi to oko. Spravili so ga v bolnišnico.
Nenadoma zblazneli so: Pija Scaba, stara 26 let, stan. Barriera vecchia Št. 34;. Lucija Počič, stara 32 let iz Umaga; Antoi Pokaj, star 24 let, težak in Eva Wagner,
USTREDNl BANKA ČESKYCB
CDADITCI FU PODRUŽNICA v TBSTV
orUnl 11L tU u plaiza del poiteboho i -
fLOuE ia KNJIŽICE 41///« PREM J j /E VLOGE 4 v/. 7ADIJE u KAVCIJE --- MENJALNICA .:
seboj nobenega gospodarja. Moglo bi se reči, da vsako pleme tvori za-se posebno republiko. Vsakemu plemenu načeluje svobodno izvoljen bajraktar (zastavonoša), ki zapoveduje v slučaju vojne. Poleg tega je tu Bulukbaši, ki občuje z valijem in opravlja službo sodnika. Zakonov ne poznajo drugih, nego one, ki se podedujejo po ustnem izročilu od roda do roda. Prepire odloča navadno krvna osveta, ki je dosedaj tudi med katoliškimi Arnavti ni bilo možno iztrebiti. Ako je bil kdo umorjen, so obvezani vsi njegovi sorodniki, da se maščujejo nad morilcem samim, ali pa nad njegovimi sorod/- ki. Ko je osveta dovršena, pada zopet na ono drugo rodbino dolžnost, da se osveti. Tako se ponavlja ta krvna osveta od roda do roda in vodi konečno dostikrat do vničenja celih rodbin. Sploh umira v Albaniji le ma! del ljudi naravne smrti. Večina njih pada kakor žrtev krvne osvete.
Ravno krvna osveta dokazuje, da ljudstvo v Albaniji tiči Se v popolnem barbarstvu r edina sled kulture,, ki jo Je aajti
med Albanci, so — moderne puške! Dru-gače pa je šla moderna kultura mimo Ar-navtov brez vsake sledi. Na tem se imajo seveda v prvi vrsti zahvaliti svoji bojevito-sti in nebrzdani ljubezni do svobode. V tej svoji ljubezni so videli in še vidijo v vsakem tujcu, ki se prikazuje v njihovih hribik, sovražnika svoje svobode in samostalnost. O tem bi mogli zapeti svojo pesmico fraa-cozki inženirji, ki so lanjsko leto merli donavsko-jadransko železnico. Ta železnica bi imela iti preko Albanije, čemur pa se Albanci odločno upirajo. Zato so se moral inženirji lanjsko leto parkrat vrniti nazaj, ker so jih Arnavti zapodili.
Vendar, kdor bi hotel iz tega izvajati, da so Arnavti v obče slabi ljudje, bi ji« delal krivico. Kdo jim bo jemal za zlo, ak» z največjo ljubosumnostjo čuvajo svojo svobodo iH samostalnost? Oni se čutijo ▼ svojih hribih popolnoma srečne. Za to srečo njim ni potreba ne šol, ne cest, ne železnic I ' Čemu ajim kulture, čemu napredka ? 11
(ZvrSetek pride.)
T Trstu due t mm)* 1910
»EDINOOT« It. 1U
Stran IH
stara 32 let, stan. v ulici Fornace. Vse štiri , je Treves spravil v opazovalnico mestne j bolnišnice.
Zločin ali nagla smrt? Včeraj popo-' ludne »o našli 82-letno Karolino Gentile,: stan. v ulici Zovnzoni št. 4 mrtvo v ajeni sobi. Ker je imela rano provzročeno zrezil-mim orodjem na glavi in jej je tekla kri iz nosa, je oblastnija ukazala prenesti njeno truplo v mrtvašnico pri sv. Juštu, kjer jo danes raztelesijo.
Rop. Ana Bajt, lastnica tobakarne v ulici Acquedotto št. 52, se je sinoči ob 9. uri in pol pripravljala, da zapre tobakarno. Y tem hipu sta vstopila notri dva človeka. Eden jo je zgrabil za vrat, jo vrgel na tla ter jej z ruto zamašil usta, da ni mogla kričati, drugi je pa mej tem ugrabil iz predala 200 kron, ves dnevni skupiček. Roparja sta na to ubežala.
Aretiran je bil sinoči v krčmi „AHe tre porte" Ilija Drnčič, doma iz ogulinske okolice, ker je z zaznamovanimi kartami goljufal svoja dva rojaka Gregorja Tonifro in Ivana Milutin. Prvega je opeharil za 1 K druzega pa za 20 K in za srebrno uro. Pri Drnčiču so našli tudi ponarejene („reklamne") bankovce, s katerimi je slepil svoje soigralce.
Koledar in vreme. — Danes: Najdenje sv. Križa. — Jutri: Florijan muč.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 15- Cels. — Vreme včeraj: oblačno, veter.
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Burja. Hladni vetrovi.
Tržaška gledališča.
POL1TEAMA ROSSETTI. — Sinoči je bila prva predstava italijanske trupe Gra-matica in sicer Dumajeva „Razporoka41. — Danes zvečer uprizore Bataillovo „Gola ženska-.	_
Društven« vesti.
Trg. izobraževalno druStvo. Danes
zvečer ob 9. uri odborova seja.
članom „Trsta* se naznanja, da je danes pevska vaja ; pred vajo je glede sestave novega odbora sestanek za gospodične po vaji pa sestanek za gospode. — Želeti je polnoŠtevilne udeležbe. Pevska vaja je danes 3. uri t. m. ne v petek kakor je bilo naznanjeno.
Kolesarsko društvo „Balkan" priredi dne 8. t. m. dirko junjorjev. Proga: Opčina—Sežana in nazaj, 14 km. maksimalni čas 30 m.
Odhod izpred gostilne Fabčič, obrat v Sežani pri kolodvorski cesti.
Pravico do dirke imajo vsi člani in oddelki društva, ki nimajo še nagrade.
Gg. dirkače, ki mislijo pridružiti se tej dirki, se opozarja, da je čas za vpisovanje do 4. t. m. do 7. ure zvečer v ul. Stadion št. 19, I. nadstr. Vloga 3 K.
Odbor.
Poziv. Oni, ki še niso poravnali računa za vposlane vstopnice in oni, ki imajo še izročiti bloke o plesu „Šentjakobške mladine", so naprošeni, da store to čimprej radi sklepa računov.
Vabim tem potom vse one člane in članica podružnice sv. C. in M. pri sv. Jakobu, ki imajo bloke za udnino, da mi radi sklepa računov in revizije iste izroče.
Blagajničar.
Nar. del. organizacija.
V«i oni tovariši, ki so izvoljeni v volilni odbor za predstoječe volitve v okrajno bolniško blagajno, so uljudno vabljeni, da se vdeleže danes ob 8. uri zvečer odborove seje, ki se bo obdržala v prostorih N. D. O.
Danes zvečer ob 8. uri zvečer izredna odborova seja N. D. O. Ker je jako važna seja, so tov. odborniki uljudno vabljeni, da se iste polnoštevilno vdeleže.
Vesti iz Goriftke.
V Kanalu pri Gorici bo na prazni* Vneb ohoda gledališka predstava tržaških igralcev pod vodstvom gospe Danilove. Vprizorijo „Samsko domačijo", igro v 3 dejanjih.
Prijatelji gledališke umetnosti naj torej ne zamude te prilike, ki se jim nudi s to izvanredno predstavo. Po predstavi bo prosta zabava in ples.
Vdeleže se te veselice lahko tudi vsi okoličani, ker vlak se vrača iz Kanala ravno pravi čas nazaj. — Začetek ob 8 uri. — Več jutri.
Kobjeglava: Bralno pevsko društvo „Kraški Slavček" v Kobjeglavi priredi na Binkoštni ponedeljek 16. maja javno tombolo in ples. Začetek tombole ob 5 uri pop. Dobitka: a) činkovina 100 K b) tombola 200 K. Srečke se razprodajajo po 40 stot. komad. Čisti dobiček je namenjen v prid tukajšnji šolski mladini. Ples pred tombolo od 3 ure, po tomboli do 11 ure zvečer. — Svirala bo Sokolska godba iz Prvačine.
Pregledovanje bikov. Dopuščevalna komisija za goriško okolico bo pregledovala injicencirala bike sledeče dni v krajih:
9.	m a j a t. 1. ob 8. uri v Oseljenu pod vasjo; ob 9. uri zjutraj v Šempasu pred Šolo; ob 11. uri pri Rebku za občino Kam-nje; ob 12. uri na Cesti za Križ; ob 3. uri v Lokavcu, ob <5. uri na Dolu.
10.	maja 1910: ob 8. uri zjutraj v Vel. Žabljah; ob 9 in pol v Šmai^ah; ob 11. uri v Rihenberku; ob 12. v Dorenbergu; ob 1 in pol v Prvačini; ob 2. popol. na Volčjidragi; ob 3. v Renčah, ob 4 in pol v Biljah; ob 6. v Vrtojbi; ob 6 in pol v St. Petru.
13. maja 1910: ob 8. uri zjut. v Pevmi; ob 9. v St. Florjanu; ob 10. v Koj-skem; ob 12. v Smartnem; ob 1. pop. na Dobrovem; ob 2. v Medani; ob 3 in pol v Vipolžah: ob 5. v Podgori
20.	maja 1910: ob 8. uri zjutraj v Solkanu; ob 11. na Trnovem, ob 2. popol. na Lokvah; ob 4 in pol v Cepovanu; ob 6 in pol. v Lokovcu.
21.	maja 1910 12. uri v Gornji Tribuši.
24.	m aja 1910: ob 9. uri v Grgarju ; ob 10.30 uri v Batah; ob 12. na Banjšcah; ob 3 in pol popi. v Kalu; ob 0. v Levpi; ob 7. v Avčah.
25.	maja 1910: ob 8. uri zjut. v Ro-činju; ob 9 in pol v Kanalu; ob 10 in pol v Desklah; ob 11 in pol v Plaveh.
Jubilej naše družbe. Iz Lokev na Krasu smo prejeli:
Petindvajsetletni jubilej „Družbe sv. Cir. in Metoda v Ljubljani" bi moral vsakega slovensko-narodno čutečega sinu našega naroda vzbuditi iz letargije. Slavenstvo naj bi proslavilo srebrni jubilej dične naše družbe tako, kakor še nikdar nobenega, da bi pokazalo s tem, kaj mu je „družba". V znamenju bratske ljubezni oklenimo se z vsem srcem narodno obrambenega dela. Ni hvaležna naloga stopati s krožnikom v roki pred ljudstvo in vedno trkati ter prositi z večnim daj, daj, dajl Stopimo letos v jubilejnem letu pred ljudstvo! Nudimo mu mi pouka in razvedrila, in ljudstvo bo rado-voljno darovalo nevede za dično našo družbo. V proslavo petindvajsetletnice priredi „Družba" slavnostno zborovanje z veliko ljudsko veselico v Ljubljani, a mali od glavnega sedeža oddaljeni kraji naj bi se na podoben način vdeležili slavlja naše „ljubljenke*.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Lokev na Krasu in okolico je imela ta teden sejo, v kateri smo sklenili, da proslavimo petindvasetletnico dne 19. junija 1.1. na kar se opozarja že sedaj vsa bližnja društva. Kakor hitro iztaknem kakšno novost, takoj Vam jo obesim na „ta veliki zvon".	_____
Druge slovenske deiele.
Slana je napravila minolo nedeljo po več krajih Dolenjske precejšnjo Škodo.
Slovenci za poplavljence v Srbiji. V Ljubljani se je pod predsedstvom župana Ivana Hribarja osnoval odbor, ki bo nabiral doneske za poplavljence v Srbiji.
Volitev župana v Št. Uju, na skrajni narodni meji, se je vršila minolo soboto. | Ker imajo Nemci in Slovenci vsak polovico obč. odbornikov, je moral odločiti žreb in je to pot odločil za Slovenca Thalerja.
DAROVL
— Zavodu sv. Nikolaja so od 1. oktobra 1909 do 1. maja 1910 poslali sledeči i. g. dobrotniki in dobrotnice, slav. županstva in korporacije te darove :
Neimenovan dobrotnik v Ljubljani 200 K; Občina stolnega mesta Ljubljane 100 K; Vinko Majdič Kranj, Posojilnica Ribnica, Južno-štajerska posojilnica Celje, Posojilca Celje, Županstvo Stari trg pri Ložu, po 50 K; Županstvo mesta Kranj, Kmetska posojilnica Vrhnika, po 30 K; od razprodanih razglednic g.e Ponikvar, Hranilnica Višnja gora, Občina ŠkoQa Loka, Občina Sodrašica, Občina Kanal, Vidovec Janez, kanonik Celovec, Županstvo Jesenice, Ana Dobida, po 20 K; Županstvo Sežana, Mašera J., vikar v St. Mauru, g,a Zabredova po dr. Pertotovih, dr. Poček Ljubljana, Župančič prof. Ljubljana, Sajevic prošt Ljubljana, Verga I. vikar Ga-brovica, Okrajna posojilnica Krško, Oblak S. St. Lorenc, Petek Andrej, žup. sv. Križ pri Litiji, Reich A. ravnatelj Ljubljana, Zorko F. kapelan Ljubljana, Županstvo Črni Vrh, Kalan J. urednik „Bogoljuba", Ljubljana,
PellKl Kinematograf
TRST - ulica Belvedere Tg - TRST
T
3 MOSTI! - P"« 3., 4. in 5. maja 1910 - 3 NOVOSTI!
Razun lepega programa »m bo predstavljal kinematografski rekord
Razstava v Kopru
in navzočnost vseh odličnih gostov.
mm
Prajekcl|a d Fe-a 200 metrov
Mnenje g. dra. H. T. Takvorian v Sofiji.

Q. J. SERRAVALLO
Trst.
Vsled večkratne uporabe Vašega SERRA VALLO VEGA KINA-VINA 2 železom sem se prepričal, da je ono dragocen pripomoček proti sledečim boleznim: kloroanemiji, živčni šibkosti in oslabljenja vsled malarične mrzlice. Vrhu tega deluje izvrstno kot provzročitelj teka v različnih nezmožnostih zauživanja hrane.
SOFIJA. 22. novembra 1908.
Dr. TAKVORIAN.
prodajmm mmm i
JOSIP OPPENHEIM
f arar la tzdalavatelj iuoa*r|«v j
tat, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vrsun)
BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih In kovlnastlh ur.
Stenske are s modernim zvonilo m,
PRSTANI, UHANI, VERIŽICE I«. M Maral* —muh.
Popmljanje se urrSi po dot cenafc in z garancijo
Oglate treba iisJevtlatl na Inseratai tddelek „EtinMtl"
1
Pijanost
Ptskuftsja • P »udre- Zeteoto-n se dopoitje zastonj.
Vagoenj« do opojnih ptja£ umori *e ca radno uničiti, fluinjl pijano*ti m »edaj lahko ie#ijo proti »*oji lastni volji.
i. JanaJet m Je L~ ntSko lilf pra-Sek Paudra Zenanto t me-f/ noran; Jcmlj« /i m lahko, ter Je pripraren a* Tmako starost in apc!, tir pomela ▼ Jedi in pi->41, n« da bi dotičolk m t* ▼•dal.
____Ejd Poirdra Za-
■anto j« zajđiiić. u kol i.eSBotiiii-'u sredstvo. Oni, ki imajo pijanca bodisi * drui;ni ali t krogu anancoT, naj ne ■»-mudfe aahterati br-spla£ne poekuAnj« a Poudra Zanentonr Iatl w pofllja|T pismu. - dopisovanje ▼ uemSkem jeaikn.
POUDRE ZENENTO Co.
76, Wardoar Straat, London 271 Poitnina aa piama stotin k, aa dopisnico 10 atotlok-

Osi oni Doinlkl
ki ainajo alaatl do jedi, oal ki trpi na alakl prebavi, zapiranja, žfaravlol, nabiranja prekmernlh ki-•11» \ icloden. (U oboi« ■n kron, oadravijo, ako pij«je
zvrstre želodčne :spijice lekarne Cirila in Meto v Pazinu
t Itn-Jf <Jo bo pet laki &JT M a veži WU
v steklenic K 2.60 ,12 . „ 4.80
7 SEM ONIM,
njo, elabeetl 'n bladfel, pri porote se lilasti
Olj o od polenovke
pripravljeno z železom.
lato tako dobro sestavljeno da ga umore piti tadl najt*. birCIJiTi bolnik. — Cena steklenici Kron >•— Posebno priporočljivo aa male otroke, blfde, slabokrvna. — Vsa nav^ dena adravlla dobijo ae aamo v lekarni
I(ISTKA> ter se podljej po postnem povzetju ali H pa proti prodflaAila. — Me vodilo ia n porabe B IS* Je priloženo aakl ateklenlol K |
Ista lekarna priporoča avoje leke kakor : i vedska kapijloe po K 1 la 2, mario proti kostobolju K !. Železaato KI»a-vlno K 1 60 itd.
so- Cirila In Metoda v Pazina |
(I8TEA ter se podljej pa proti prodf laAilu- — M* Je priloženo aakl ateklenlol
ANTON REPENSEK
knjigovez v Trstu, via CeollU 9
priporoča Klavnemu občinstvo
svojo moderno urejeno delavnico,
v kateri »e izvršujejo vhh v to stroko spadajoča dola točno In po zmernih cenah,
- -	SVOJI K SVOJIM 1 ---
I POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEbANTNO
tC PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE IT ALI A
TRST - V A MALCANTON - T«?ST
rsU," kinematograf „jfiflria"
Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih.
Vsaki torek in petek nov program
TSTOPNIKi: 1. isto 30 »ta.. HTKi ii w|jB 20 ril. II nato 20 Tii, (troti ii r liti 10 r.

Na prodaj je
v Ljafcljasi pri Sv. Krtttsfa, prav tik Dosajske cest® v Llshftrtovl ulici, 10 minut od glarae pošta in pet miont od jušnoga kolodvora oddaljeno
I posestvo Ii Mstredni banka českych sporitelen
•	■■	(OSREDNJA BANKA ČEŠKIH HRANILNIC)
Podružnica v Trstu, Piazza del Ponterosso št. 3
Jplačan delnBkl kapital: R 15.000.000. Qlo$e: k 115.000.000
Vloge na knjižice TtŽ:™** JfrVIo Vloge v tekočem minira: po dogovora ponoJMnetfUi posolili
_ Bančne transakcije vsake vrste
v obsegu okroglo 40 000 m8, pripravno aa stavbiMa, oairoma zaradi bližine kolodvora za skladišča, to- \ varne, delavnic« itd.
Posestvo obstoji iz dveh velikih parcel; na eni ae nahaja pritlična, popolnoma dobro obranjena hiia a hlevom in pod vojnim kozolcem. Parceli ata razdeljeni na 30 stavbiič ia ae prodaste ali celi ali; pa ▼ oddelkih Posredovalci so izključeni. Več se,
izve v gostilni „Mikuževi" v Kolodvor-, ski ulici Štev. 3 V Ljubljani. Piamena vpra- j fianja naj ae poSiljajo na naalov: Ivan MikUŽ, deželni računski revident v Ljubljani.
Stran IV.
EDINOST« St. 122
V Trstu. S mai« i9'0
©hčina Zagorje Notranjsko, Lucija Stokel, Marija dr. Pre'nerjeva Trst, Alojzija Štoka Trst.	(Zvršetek pride.)
—	Slov. akad. fer. društvu „Balkan" je daroval g. J. Kranjec v Ljubnem 10 K. — Srčna mu hvala 1
—	Dijaškemu podp. društvu v Trstu je daroval v počeščenje spomina pok. »relata, kanonika itd. P. Flegota g. dvorni svetnik M. Temovec 20 K.
Gospodarstvo.
Mestna hranilnica v Kamniku. — V
mesecu aprilu 1919. je 198 strank vložilo K 60.857 91, 176 strank vzdignilo K 71.719 55, 12 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil K 14.350-—. Stanje hranilnih vlog K 1,930 963-99, stanje hipotečnih posojil K 1,455.052 62. Denarni promet za mesec april 1910. K 310.576-17.
C. kr. oustr. drž jne železnice
Poletni vozni red 1010 za vlake v področju c. kr. državno železniškega ravnateljstva v Trstu.
Proga Kanfanar-Rovinj.
Na ti progi odhaja vlak štev. 443 za 2 minuti kasneje, in za 10 minut prej pa se odpeljeta vlaka št. 447 in 448 in za 30 minut ▼lak št. 449. Te premenbe so posledica pre-memb na progi Divača-Pulj.
Proga Trbiž-Ljubljana.
Vlak št. 1711 (prej 1713) je radi nove zveze Ljubljana j. k. na južno-železniški vlak št. 78 na Reko za 21 minut prej vstavljen.
Vlaki št. 1712 (prej 1714), 1713 (prej 1711), 1715 in 1716 so le malenkostno precenjeni.
Vlak št. 1718 odhaja na progi Ljubljana Jesenice radi zboljšanja zveze v Ljubljani j. k. na južno-železniški vlak št. 76 za 12 minut kasneje, na progi Jesenice-Trbiž pa radi pridržanja vlaka št. 25, ki prihaja »d 1. maja t. I. kasneje na Jesenice, za 25 minut kasneje.
Vlak št. 1719, katerega se je moralo na progi Trbiž-Jesenice iz Trbiža za 4 minute zapozniti, odhaja istotako radi zveze na vlak Št. 25 iz Jesenic za 18 minut kasneje, kar ima tudi 7 minut poznejšo lego vlaka št. 1720 za posledico.
Vlaka št. 1720 in 1721 vozita le na progi Ljubljana j. k.-Jesenice.
Vlak št. 1722 vozi kakor lanska poletje na progi Ljubljana j. k.-Je«er.ice od 29. maja t. I. ob nedeljah in praznikah, od 1. julija t. 1. vsak dan, na progi Jesenice-Trbiž od 29. maja le ob nedeljah in praznikih.
Vlak št. 1723 je le nekoliko zakasnen (6 minut), vlak št. 1724 se je moralo radi obdržane zveze iz Reke (avstr. Rivijera) na vlak št. 708 za 24 minut prej vstaviti in pospešiti.
Vlak št. 1727, ki vozi kakor lansko poletje od 29. maja t. 1. ob nedeljah in praznikih, se je moralo radi poznejšega prihoda vlaka št. 915 na Trbiž za 25 minut zaka-saiti.
Proga Ljubljana d. k.-Kamnik.
Na ti progi so na željo interesentov ▼laki št. 2157 za 25 minut, štev. 2158 za 35 niinut in št. 2156 za 10 minut kasneje sestavljeni.
Vlaka št. 2158 in 2159 vozita le ob nedeljah in praznikih.
Proga Kranj-Trbiž.
Ker je vlak št. 1724 bolj zgoden, se je ■oralo vlak štev. 2555 tudi 14 minut prej vstaviti.
Vlak št. 2557 je 2 minuti zakasnen, vlak št. 2559 pa za 5 minut zgodnejši.
Dolenjske železnice in proga Trebnje-St. Jan ž.
Na teh progah ni nikakih prememb.
Proga Gorica j. k. Ajdovščina.
Lege vlakov ostanejo bistveno iste kakor sedaj in so le prometni časi vsled prememb na progi Jesenice-Trst malenkostno spremenjeni. Vlaka št. 1157 in 1158 vozita zopet ob nedeljah in praznikih.
Proga Trst-Poreč.
Želji interesentov po zvezi vlaka štev. §56 na vlak Št. 2 v Trstu c. k. d. ž. in bolj zgodnjem prihodu vlaka Št. 957 v Poreč se je ustreglo in sta ta vlaka za 24 ozir. 35 m. prej stavljena.
Vsled teh primikov so nastale tudi druge premenbe, zlasti pri vlakih št. 958, 959 in 960.
Nova sta vlaka št. 911 in 912, ki vo-aita ob nedeljah in praznikih, na progi Trst c. kr. državna žel. Izola.
(Zvršetek).
S - s \ ■■■■■■ 1	1AL1 OGLflJISH!	
	MALI OGLASI ae raeaaajo po 4 »tot. b«oedo. Mastno ttikaM bo-Mde m računajo ankrat v«č. Najmanja pristojbina stana 40 rto-t:nk_ Plača M takoj Int. oddelku.	
Prodajalna jestvin ££
po Biski ceai. Naalo» pri IoMraioMi odeolk* Edi-aoati.__741
Prodajaln ca 3^5Er45C^
■t. Jakoba — M proda po naverojatni oeai. Vproiot Molia? a top to it- 7» — 3iberna-	T 44
mefeUraaa m odda ▼ ali«) Belvodere S, A. mM 14.	44*
Soba
1711ri An ,n skušen strojnik za tiskar-
IfcUrjtJIl n0f vešč slovenščine v govor j in pisavi, ne pod 26 le* star, se sprejme takoj k dvostavnemu In eno stavnemu stroju za brzotisk. Plača po tarifu. Pot udbe pod USTRAJEN" <5t. 737) na Inser odd. Edinosti".	737
^AŠKl SLOVANI
i Ki
po r*zu»h opravilih, me:taiSe z: ir&iišče
in po*"bno oko ičani ki prih jsjo ▼ mesto imaio najlepše in najpri-
▼ dobroD' zn.sni	—
Mlad podočnik ."„t1^:
a^ai-ne v*ri», zniožan slovenskega, s^balc <a in aem-fikfgs jerfka ier n koli^> italijanščine, ifcč« »It ž-»o. Na t' p- ?a k> tatoj Ponudbe n* Inseratai oide'eV Edinosti pod St 742.	742
Lepa prilika za „peke"!
notna opravljeno pekari j o po pro-;a ali da ▼ »»jem pod ugodnimi pogoji feik^i v Lene*h na Gorenjskem Pekarna brez konkurence H'i»a i« no*a, krita z «>pe«o in ima vodovod Podrobnosti pri lastniku J. Pretnarju, trgovca na B ed u	665
Gostilna.
Na prodaj t ▼JSS^lBUk ui^ciS
}fo«to upravitelja gostiln1?, ki raorn bui nien, se odda. Šarajmo o* le odlofaa o*>ba, ki ja že samostojno vodila go«til b čorako obrt. aH p« i*u<v:en natakar Žea* mera biti pridra in vešča kuharica. Kavcija 600 K — Po-r.u be na odbor zadružn? gostilne N. D. O., Trat, Via Lavatoio St. 1	731
V rt ! p m se	zemljišče a 1000 kvadrst
II ''JCllI nih ne^nj-v z hišo io vodnjakom, vse na '.upeni prostoru pri sv. Ivanu. Oglasi i pri g. Josipu Vato^ou p. d. Bomba, av. Ivan štev. 1110
641
Polagatelje
Ft nm*.
perketov spremna« v trajno delo 1 vsn PntBcdttč Reka (Kavamv)
Q jnliDncio * trgovsko iz< brsabo De.iorcčf.n. OlUVCIlCl/ |eh pri»% piti h kakema alovan-akt-mn podjetju kot aodr< g na «-eželi ali v ne«tu z glavs'co 10000 K. katera ae 'udi *vi6a. Po&adeeje pt-ala i pod *»fro „BODOČNOST" aa laser oddelek E in sti.	T14
POSTELJNA MOKROTA
Popolno zdravljenje z»j»mčr<no. Br»eplaina qj%v« dila. Naznacit* je ataroat in spoL Mnogo rali valnih p tem na razpolago. — Zdravniško .	rmn—z—	prir>oroč*>no.	'
:: živimi ttniverso ::
ti sa uaha a aa trgu pre-J Na<*odn dum ns* It. r, up av nasproti res aviacije „Balkan". V kavarni so poleg izvrstne kare na ra polaro vsakovrstni lirerji n razni -lovenski, nemški in laiki ćasDiki in vs- boljše ilustrov. revije. Za o i'sn obisk ae pripor č\ FRANJO BOJC.
BSaHHEBESKKZS*"'
DANIELE Pilim
T&9? -	i&aqnedotto 94
TCLHPOf 3 Al
gssenega
živega apna g
Tovarna eesfcmteith	ju
o^Jja »s peči	jg
»isAr - Trst - uiics Le > štev. 2
ajavr«eG?.u sL-člas ^
m4
vojo mizarnic«. i?i
idolrijo vs-ik^vcsftio, tn -U	„,
TTAJTTVBJŽE »OHTŠ ^VO
Vosnjm z avtomobili
Trst - Barkovlje - Miramar
TTBt, Pla-ot-i Ca^serma 3, (Hotel Europa) tel. 23. ^vtomobllsva vožnja ob delavnikih (ob lepem vremenu). Popoldne odpotuje od zadnje tramwajske postaje v Barkovljah vsakih 20 minut enkrat avtomobil s prostori za 7 oseb. Cena 60 «tot. za vsako osebo. Ob nedeljah In praznikih se vozi ves dan od 7. ure ure zjutraj vsakih 10 minut. — Ob delavnikih posebne vožnje iz Trsta v Miramar. Prvi odhod ob 8. uri zjutraj s trga Caserma. — Za pol- in celodnevne izlete v okolico, Bizovico, Lipico (konjarna), Villo-vicentino (starodaven park), Oglej (staro rimsko mesto z interesantnim domom in c. k. muzejem), Škocjansko jamo itd. kakor tudi za vožnjo po mestu so na razpolago avtomobili pod ugodnimi cenami.
INSTITUT „SSHITAS"
VELBUftG P. 34».
BAVARSKO.
U najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles ::i
in šivalnih strojev rabljenih po zelo j nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12;
i
V. Osv&ldella,
#b n'del j* h i a praaaiklb sdprt« de 4. pepe'ad.
UMETNI ZOBJE
(Ploss-vfcirart^e zobo*?
Izdiranja obov ferez vsake bolečine
Pr. ]. Cfrtaak |! V, Tuscligr
: metirinik :: j; Ji-Mcssij. ahm tclsiis
•• TRST -
4eH *>	S t 1 3, II, a.
v««
. m '/«■-

Na obroke ! leliks izbere iT Na obroke !
izgotovljen. oblek za gospoda m manuf b
po jako zmernih cenah
JAKOB DUBiNSKY, Trst Barriera 34, ii
PREDZADNJI TEDEN.;	PREDZADNJI TEDEN.
Loterija na korist društva „Varstvo dojenčkov
Žrebanje nepreklicno dne 12. maja i9lO.
Giar&i&i dobitek 60*000 wteđnom%i
7j73 dobitkov.	SREČKA STANE i KRONO
Prvi teije glavci dobitki v vrednosti K 60*000, K 50CO? X 2000 •• is dačujejo na zahtevo ro od bitka davka v denarju Vai drugi dobitki obstoječi ig efektov ae u* »plačujejo v denar u Srečko ae dobiio v tobačnih tnfikah. kolekturah z« iot^tjo, »onjalnicaJh, kakor tudi pri
LOTBB^JSKI UPBAVT, DUN^-T.	š*ev. 5
"v,
Ker sem prisiljen v kratkem	se preseliti
prodajalo »e l»o tso blago, kak« r b&tist, perkal, oksford, zefiir, platno, panama, sukno, obleke, Seriji itd. itd.
po čudežno nizkih cenah. HBSSB
: ulica Nuova š^ev.
Trgovina posamezr j partij
Sigmund Vamos
EN OBISK ZADOSTUJE, DA SE PRE-
PRIČATE O TEJ ! UGODNI PRILIKI!
NOVO P06BEBN0 PODJETJE H 8tAi9,"tfru|
T z	»premo za vsako
I vrste! pegrttb	ir! prodajal
niča mrtvačkih predmetov in v*a Ikovrfctaik vence* iz -jraetriik cvetlic Ipsrie, porcelnan — V^lka zaloga
voščenih sveč
Prvis}8 u ofttete m ^utoa
sa je prsseKfo na Corsa 49 (Piaz2a 6a!daoi) Tel. 1405]
rlo smm
prodajaJni*a drobnarij in ^rsč TRSI - Corso cs4 - TRS ~ Salaafcrije Is ^aja, potoe torbe
Oiratsici, MM ii palice.
: jPotrebaj*© z lari&oiazce.
aar Popolne plinske ^ upeljave
po vseh atanovanjih izvr uje avtori^ov. instalacijska delavnica
& Slniflcls & L iisdsli
Trst, Via Rossetti 5, Telefon 133, ril. I?.
avija
■i
5
a
ml immv biinka ? ?mi
Rezer. fondi K 44,437.03601. Izplačane odškodnine in kapitalije K 98,323.486-35.
Po velikoati druga rzu-j^nma zavarovalnica uaSe države z v?«rikozi slov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življe« j a po najraimovratnejih kombi-not: j ah poti tako ugodnimi pogoji, k j; kor noK aa druga zavarovalnica.
ZU^ti jo ugodno zavarovanje na doživetje in amrt z manjšajočim? se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škoda cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši »loves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podporo v narodn« in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
9. CE9MAR, hI. Cosenmi IZ, 1-
m

mmpi
H

j« ti»*I, • kiMrta pravi dAnl In odlićnl ktalk mIIm industrij«, g. dr. E. DKITB — B«rolin, d« Iv« valik«
rm« večjo nc^o Milo ali Hilo ii sod3.
d* ki m lotili
JCwksiV fczld prašek
Jo toraj najbolj »o, kor m mw» raki ki m pran}« p--
rtU. varaj« paril« kar a« najbolj da miaiitf, J« roCBNl lo «aj«
lUiccca bdotd in je jMj^Uosa brez lika.
Zavfok lr* Mi •tura g&T sam S« vi a.
»•kira «o f »gOTlaok z dr^gorljami, kal« al j al al h kla-!«■ lo aallsaa.
Na debelo I«. Kimlos
DumaJ, I. Kdlkerbaatst Z.