194? 0 noia-vit S'11 knji**' KPR1' rstajo-,Seno 1 u zdr»' lova«11 iS» * ki fi1* , isttf ;st# pril» sil«. age n SP'! kaz, it"«1! h d tl« si(’v t. j. na liniji že izve-r**tUu; sfi ' strateško oporišče - jugoslovanskem klinu, v eidrn proti Sovjetski zvezi in ir g, V* ljudske demokracije in ''tlišč a*° pa tudi prepotrebno iz-*'■ 6 hjihovih «kaznilnih» divi- soti silam demokracije in mi- in * IP& "lil i^Sostavij! in Italiji, v 1 ie’ da to oporišče mora bi-v “ ad zelo zvestih ljudi: cona j A°*ab neposredno prizadetih, i n?lo - američanov, cona B ijjj, r”kah njihovih najboljših V' titofašistov. # t» Pie» Pisalo «Delo» in to je po- te M iti’ 4. 4 i' ah: ,J M gr». 20 to: ’« tir„ ,nekem svojem dolgem član-stavnik titofašizma v Trstu, ^abiA . live,. 1® jasno povedal: nočemo 'iitj. eria’ ker ga hočejo komu-,C|rjj Smo mešetarjenja od vz-.Pr hočemo onemogočiti Sov-'ilj rZv®zi, da bi ponovno posta-ki edina more danes hi normalizacijo razmer na |l % f 11 lučaju, če S‘rebov«ii vec ,. jr| v Trstu — marveč tuqi J \0(J®ravljeni na revizijo mirovne ki|[|: ®' ker sporazum predvideva wSev Gorice k Jugoslaviji. 'SS titolašistična linija gleue k m vPrašanja dopušča torej W „ oiPosti 11 sm0 # % da ‘V 30, " V .»r in nam potrjuje to zatrjevali in zatrjujemo, 30 titolašistični oblastniki K "‘«tuj, ',1'e lutke imperializma, ki » s,i iKCai° interese ljudstva milo- 7,4 1,loe .^av tako ^ Sbhik a8h*n^i-onu >•; *k '4 V «' 1 /*a. n.1? asanIa je torej na, f Sga *Č i° je orisal in ni V 1, i I s V«1'- fri i •'!> 'U. % 'četi, 1 °dPr= v, al‘stičnih ki edina more danes odpravo nevarnega legla okrepi-in na- pozicij in miru, demokracije ViV.v svetu. Sif. i® babic potrdil, da je a diktatura pripravljena na S» u"111’ naj bi mu bila pod-Š °80Vor Tito - Togliatti, ki je !,|t Pl.61'P01 noma drugega pomena SS 'remi leti in ki ne samo H S’ da so pripravljeni prepu-bi Fst Italiji — predvidevajoč, \ 4 dogovor stopil v veljavo imperialisti ne Strateškega o-da quo»? 2e večkrat smo rekli: cona ti Jugoslaviji, cona A upravno pod Italijo in zasedena po angio - ameriških vojaških edinicah. To pa še ni vse. Babič je dejal, naj bo podlaga za rešitev sporazum Tito-To-gliatti, kar pomeni, da so pripravljeni na popolno prepustitev mesta Italiji, ko ne bi več služilo imperialistom. Vsekakor pa si danes moramo biti na jasnem, da se bodo imperialisti in vsi njihovi hlapci, v prvi vrsti Litovci, borili za «status quo». Nemogoče je, da bi Tito zahteval imenovanje guvernerja, ki bi pomenil umik angio - ameriških okupatorskih čet, t. j. izgubo najboljše garancije v slučaju splošnega revolucionarnega pojava v Jugoslaviji, kar se bo prej ali slej zgodilo. Zaradi tega noče imenovanja guvernerja in zaradi tega bo vztrajal na stališču, ki ga je izpovedal Babič. Prišlo bo do tega, da bo zagovarjal to stališče tudi v slučaju, ko ga ne bo mogel več prikrivati z demagogijo. Ze iz razloga, da so vse politične skupine tega ozemlja, razen Komunistične partije proti imenovanju guvernerja, moramo razmišljati in biti prepričani, da bi to imenovanje pomenilo nekaj slabega za imperialiste in njihove hlapce in nekaj dobrega za nas, za demokratični pokret, za Enotno socialistično fronto, ki jo vodi Sovjetska zveza, in za mir. Zato je potrebno tolči naše sovražnike prav na tem polju, jih razkrinkati pred ljudmi, jim sneti krinko, ki so si jo nadeli, ustvariti na tej podlagi enotno fronto, ki naj zajema vse miroljubne, svobodoljubne in poštene prebivalce STO. V vprašanju guvernerja se danes morejo združiti vsi, neglede na narodnostno, politično ali versko pripadnost, ker imamo vsi interes, da se tako stanje konča in to čimprej, ker predstavlja Trst, takšen kakršen je danes, grožnjo za mir v svetu ter vžigalno vrvico balkanske smodišnice, v katero so titofašisti pretvorili Jugoslavijo. V tej borbi nas bo podprla velika Sovjetska zveza, ki je v 32. letih svojega obstoja dokazala, da je vedno zasledovala in zasleduje interese miru, demokracije in napredka v svetil. SISKOVIC KAREL - MITKO 32. OBLETNICA VELIKE OKTOBRSKE REVOLUCIJE ŽIVELA SOVJETSKA ZVEZA prvoboriteljica za mir in svobodo ! 7. novembra proslavljamo Oktobrsko revolucijo. zes 32 let obstaja prva socialistična dežela. Dežela, ki Je bila med najbolj zaostalimi, je danes postala predstraža kulture. Vodila jo je Boljševiška partija Lenina in Stalina. Ne intrige, ne intervencije in niti ne zverinski nacistični napad niso zaustavili njenega mogočnega napredovanja; prav tako ne bodo uspele nove zarote imperialistov in njihovih glavnih agentov, titofašistov. Letos proslavljamo veliko obletnico v znaku novih zmag: že obstoječim ljudskim demokracijam sta se pridružili prostrana Kitajska ljudska republika s svojimi 475 milijoni prebivalcev in Nemška demokratična republika. Dejstvo, da se more izgraditi družbo brez izkoriščanja m kriz, vedno bolj krepi sile miru v svetu, ki so že danes številnejše in močnejše od sil vojne. Slovanski in italijanski meščani STO! Tudi na našem ozemlju opazujemo posledice politike podpihovanja sovraštva med narodi in vojne: dopuščajo nedelovanje industrij, ukinjajo ostanke demokratičnih svoboščin, pretvarjajo naše ozemlje v strateško oporišče in nam hočejo pripraviti še hujše posledice. Proslavljajoč Oktobrsko revolucijo in z njo rojstvo prve Socialistične dežele, moramo obljubiti, da se bomo borili proti izkoriščanju našega mesta kot napadalnega oporišča proti Z'.SR in ljudskim demokracijam. Sovjetska zveza je najboljša garancija miru in to je vedno dokazala v svoji zunanji politiki. Razvoj socializma potrebuje predvsem dobo miru. Z odločnostjo proglasimo svojo ljubezen, svoje zaupanje in svoje prijateljstvo z ZSSR. Borimo se proti vsem njenim sovražnikom. Borimo se proti titolašistični kli- svojo borbo proti titovski fašistični ki, odkritemu sovražniku ZSSRTn vladi. Jutri - nedelja - 6, novembra bo v MIHAH PROSLAVA VELIKE OKTOBRSKE REVOLUCIJE Govorili bodo tovariši: poslanec in glavni urednik torinske .Unità" LEOPOLDO GASPARINI lov. ADO SLAVEC Predsedoval bo miljski župan lov. GIORDANO PACCO Na sporedu je pester kulturni program in razne športne tekme. PREVOZNA SREDSTVA: Iz Trsta bodo vozili parniki (trg Unità) ob 12,10 in 14,30. Iz Sv. Andeja (Scalo legnami ob 13,15 in 15,35. Iz Milj v Trst (trg Unità) ob 19,45 in 22,30. Iz Sv. Ane bodo vozili avtobusi. hlapcu imperializma. Izrekajmo svojo solidarnost z vsemi silami, ki se bore za mir in prav posebno pa z italijanskimi ljudskimi silami, ki se bore proti De Gasperijevemu klerikalnemu režimu ter z jugoslovanskimi revolucionarnimi silami, ki poostrujejo Bodimo vedno ob strani Sovjetske zveze za mir, demokracijo in svobodo. Živelo bratstvo med narodi! Živela Sovjetska zveza! Naj živita Vsezvezna komunistična partija (boljševikov) in njen veliki vodja, tovariš Stalin. KOMUNISTIČNA PARTIJA STO VILFANOVA JE MATI “Corriere di Trieste„ Kakor smo že zadnič omenili, je Kraigher «določil» linijo za Slovence, linijo za indipendentiste in tudi linijo za Italijane. To linijo za prebivalce italijanske narodnosti, naj bi sprovajal v Trstu «Corriere di Trieste», ki naj bi bil pobarvan v napredni plašč nekega dozdevnega nennijevega socializma in ki bi moral ponesti titovsko miselnost med italijanskimi množicami. «Corriere di Trieste» se je ustanovil pred odhodom jugoslovanskih edinic iz Trsta, ko je prenehal izhajati «Nostro Avvenire». «Gospodarji» tega novega lista so bili L Cergoly (sedanji glavni urednik lista), Alberto Paulin, Stanislav Rubini in nekateri drugi. V začetku so bili «gospodarji» samo po i- Z ZASEDANJA PARTIZANOV MIRU V RIMU Svetovne sile miru naraščajo iz dneva v dan Pozdrav j ugoslo vanskim partizanom miru - Razgovor z delegatom tržaškega odbora - V tronto miru moramo pritegniti vse ljudi brez razlike prepričanja V splošni resoluciji Svetovnega odbora kongresa partizanov miru smo označili politiko Titove vlade in njenih agentov kot sovražno miru. Izjavljamo, da je sedanja jugoslovanska vlada postala sredstvo v rokah imperialistov, ki hočejo vojno in prav zaradi tega vzroka smo prekinili stike z odborom iz Beograda, ki ga vodita Mindarcvič in Vidmar in ki nudi svojo aktivno pomoč vojnohujškaški politiki Titove vlade. Naš sklep ni na noben način u-perjen proti jugoslovanskim narodom. Prepričani smo, da je velika večina jugoslovanskih narodov proti vojni in proti vojnohujškaški politiki Tita. ‘Zaradi zaprek, ki jih delajo vojni hujskači, pošiljamo partizanom Redna seja tržaškega občinskega sveta Zopel so pokazali svojo mržnjo do narodnih in demokratičnih pravic Odločno stališče naših svetovalcev za enakopravnost slovenskega naroda - Titovec podprl fašistko De Vecchi - Tov. Malalan postavil vprašanje razsvetljave po vaseh nehiiiosti topovskih tovar-kot delajo vse , -«ni. -..sivim vdinjane vlade a držav.Za njih ne obstaja 'Nšja 16 sp*°šne dobrobiti, za njih vprašanje kako bi Nt[ j Zrhagoslavni socialistični Uit * Sovjetski zvezi. V^tična linija ^Prašanja glede trža-nadvse no-verjeti, «•r Nje Ctv°ma> da mu 11 i*Vof Ve izJave so nesumljive- Ntov*? pravi Babič — in to bi Ìl)1,Ti«n«k,P°lrlUi')° V še drugi ZUn"~*,°*la vlada in predvsem Dl>apjl minister, grof Sforza, času večkrat iz-vuu Se bo vprašanje Trsta »e rt„.Sporazumu s Titovo vlado j. c k j.. "“-utiiu a imtvu viauw j A (j av tako kakor Babič pote-A (|t, ne bi prišlo do mešetar-'v Dn yzeorai- Značilno je, da fi% „ l6,aec Bartole v nekem ,* ist^om prizadeval «pomirl-'Ntr,;. ,e «brate» naj ne preveč S in, naj bodo «potrpež- V(\ (jA'^lno je predvsem dej-t)( rjg mipejriaiisti nočejo gu ja lo s? večkrat povedali, I, '1 so riievci nočejo guverner-iAoje Prav tako večkrat poveda-^•van.nt'pie o tem «iluzornem» li ''•'av A’ Sporerci in Stoccovci 0a en a,° hfigajo, da bi agitira-tM.Shju 1 drugi način proti ime-Hj1 sVoj0Uyerneria in da bi izka-V *r®šit dva*ežnost zaradi seda- Sj6>l tržaškega vprašanja. , edini o «nepotrebni» gu-er hočejo nadaljevanje C st>-ale^tanla’ to ie’ da bi Trst “U §e 'ko opcrišče v obsednem IjNa Ve*’ v voojnem stanju. S J* ti f.dfkaj bi hotel pripomni-hC^one ali celo iz Beo-V J* v . . ovanemu izvajanju Ba-l% Odgovor «Dela», se vleče skozi in TVJUdmi ^l3el: kako opravičiti ^ «v iti ’ ,ker Jih je članek raz-v živo, spremem- VA, » * Ohžnji ali daljni bo-\T‘tjg * eda, da so prišla naša iti?1* vSrtZg°daj in da smo jim O? je, ® načrte. 'Oplašiš« Se zdi nemogoče, da L ,>o q,1 za obstoječe stanje, ^•tji, Za Priključitev Trsta ° a kaj pomeni «status Preteklo soboto se je začelo redno zasedanje tržaškega občinskega sveta. Po čitanju zapisnika je spregovoril v slovenščini titofasist ue-Kleva, kateremu pa so šovinistični vzkliki demokristjanov, saiagatov-cev, republikancev iti mi.sino v preprečili nadaljevanje govori. V zapisniku prve občinske seje je bilo namreč zabeiezeno, da se je Dekleva izražal v «nerazumljivem jeziku». Ta izpad šovinizma napram našemu jeziku je bil tako očividen, da ga je skušal celo sam Bartoli nekako prikriti in pristal na to, da se zapisnik popravi. 'Sledila je debata glede overov-Ijenja mandata svetovalki Idi De Vecchi, pripadnici MSI, ki nima na podlagi votivnega zakona pogojev za izvolitev v občinski svet. Občinski tajnik je kot dokaze prečital številne članke, povzete iz tržaškega fašističnega časopisja, iz teh dokazov, ki jih je predložila edino komunistična skupina izhaja neizpodbitno zvesta pripadnost in sodelovanje De Vecchiejeve v republikanski fašistični stranki. Zaradi tega je tudi komunistični svetovalec tov. inž. Braun predlagal naj se takoj preide na glasovanje, ker bi bili kateri koli eventuelni dokumenti ljubljanskega fašističnega sodišča brezpredmetni Ta izjava pa je oči-vidno razburila Babičevega svetovalca, ki se je postavil v obrambo fašističnega sodišča v Ljubljani. Ne samo to. Titolašistični svetovalec je predlagal naj se preloži glasovanje o mandatu fašistke De Vecchi ter naj občinski svet uradno zaprosi sodišče v Ljubljani za izstavitev kake listine, iz katere bi se točno razvide! njen položaj. Po mnenju Dekleve je bilo to potreb no, ker bodo tako vsi občinski svetovalci lahko z «mirno-vestjo» nak nadno glasovali. Sličen predlog pa je že postavljal «indipendentisti) Gianpiccoli. V svojem zagovoru se je De Vecchijeva sklicevala na jugoslovanske oblasti, ki so jo poslale leta 1947 domov in to brez vsake obtožnice in sodbe. Na podlagi tajnega glasovanja 48 glasov za izključitev proti 6 nasprotnim) je bila Devecchijeva končno izključena iz občinskega sveta in je tudi takoj zapustila dvorano. Tov. Juraga je hotel naknadno predložiti in objasniti resplvcijo ko- munističnih svetovalcev, v kateri zahtevajo spoštovanje narodnih pravic Slovencev in pravico slovenskim svetovalcem do uporabe materinega jezika v občinskem svetu. Resolucija ostro protestira proti ukrepu št .183 VU, s katerim se očitno zapostavljajo narodnostne pravice Slovencev. Tov. Juraga je obenem zahteval, da se resolucija vpiše na dnevni red. Pri čitanju te resolucije pa je šovinistična večina demokristjanov in drugih podrejenih, zagnala krik in vik in pogostoma prekinjala tov. Jurago. Zupan Bartoli pa mu je končno odvzel besedo. Istotako je postopal napram tov. Košuti in Radichi), ki sta s. konkretnimi dejstvi podprla resolucijo tov Jurage. Po ostri debati je bila resolucija stavljena na glasovanje, kjer jo je de-mokristjanska večina obdiia z običajnimi 33 glasovi. Tov. dr. Zbogar-Brocchi je predlagal, da se vprašanje podpore upokojencem postavi na 3. točko dnevnega reda. Zupan Bartoli ,pa je ne oziraje se na ta predlog, od svoje strani enostavno predlagal sprejem že sestavljenega dnevnega reda v katerem je vprašanje upokojencev šele na 14. vrstnem redu. Predno je občinski svet prešel na glasovanje posameznih sklepov občinskega odbora, je tov. Pogassi predložil resolucijo komunistične skupine v kateri se razkrinkuje nedemokratični postopek občinskega odbora, ki je zavzel na svojo roko številne in važne sklepe ne da bi se sploh posvetoval z občinskim svetom. Tehtna izvajanja tov. Po-gassija so podprli tudi drugi svetovalci opozicije. Demokristjanska večina je kot običajno odbila resolucijo s 33 proti 22 glasovom, čeprav ne bi smeli imeti glasovalne pravice člani občinskega odbora. Naknadno so bili odobreni 3 sklepi občinskega odbora. Glede uvedbe nove takse na klavno živino, ki jo mora plačevati Zadruga občini, je interveniral tov. Gombač, ki je iznesel upravičene obtožbe prizadetih zaradi previsoke odmere takse. Ze potek prve občinske seje in šovinistični izpadi proti zahtevam komunistov o uvedbi slovenščine kot enkopravnega jezika v občinskem svetu - nam jasno dokazujejo, da so vsa besedičenja župana o spoštovanju naših pravic in demokracij, le prazne iraze, ki skrivajo zakranjeno mržnjo demokristjanov in drugih podrejenih strank do Slovencev. Oočinski odbor skuša postaviti svetovalce opozicije in posebno se komuniste pred izvršena dejstva in si zagotoviti s svojo večino, monopol nad občinsko upravo. Toda že na prvi seji so naleteli na odločen odpor komunističnih svetovalcev, ki so z neizpodbitnimi dejstvi razkrinkali vso politiko demokri-stjanske monopolizacije občine. Značilno je tudi stališče, ki so ga zavzeli tltovci in njim sorodni «belč-ki». S svojim predlogom je Dekleva pomagal fašistki De Vecchi, ki se je istotako krepko opirala na fašistične ljubljanske oblasti. Primorski previdno molči o predlogu, ki ga je postavil titovec Dekleva v pogledu lašistke Ide De Vecchi. Primorski je namenoma zamolčal da so dokaze o fašističnem delovanju De Vecchi-jeve dali komunisti. Titovcem ni do tega, da bi razkrinkali stare fašiste; nasprotno: poslužujejo se celo «argumentov» iz fašističnega glasila «La fiamma», da bi skušali klevetati naše svetovalce. Tudi zastopnik «belčkov» se je pokazal v pravi luči «doslednega» borca za pravice Slovencev. Za njega ni bilo važno, kdaj bodo obravnavali vprašanje narodnostne enakopravnosti. Dr. Agneletto se je popolnoma strinjal, da se to obravnava tudi v zadnji točki dnevnega reda al celo v točki «razno». V ponedeljek se je nadaljevala seja občinskega sveta. Seja je potekla v redu. Najprej so izvolili komisijo za pregled votivnih seznamov. V to komisijo sta bita izvoljena tudi dva komunistična svetovalca, tov. Pogassi kot stalni član in tov. Ferlan kot namestnik. Nato so sprejeti več od občinskega odbora odrejenih odločb. Določili so tudi, da se bo na prihodnji seji, ki bo jutri pregledali vprašanje pravilnika. Tov. Malalan, komunistični svetovalec je diskutiral na 21. točki o razsvetljavi mesta in ugotovil, da posvečajo premalo pažnje okoliškim vasem in predmestju. Postavil je vprašanje takojšnjih ukrepov glede razsvetljave onih okrajev, ki so, kljub vsem intervencijam prebivalstva, še vedno brez električne napeljave. Na koncu je tov. Zbogar-Brocchi ponovno postavil vprašanje obravnavanja nujnega vprašanja upokojencev, kar je večina na prvi seji odbila. Zaradi odločnega stališča komunističnih svetovalcev, so sprejeli sklep, da bodo na jutrišnjem zasedanju obravnavali to zelo važno vprašanje, ki se tiče desettiso-čev revnih ljudi. Občinski svet bo nadaljeval svoje zasedanje danes popoldne. miru Jugoslavije svo.e bratske po-zurave. Rezervirali smo v Svetovnem odboru part.zanov miru mesta resničnim predstavnikom jugosiovansae-ga ljudstva, pravim partizanom svoboue narodov in miru v svetu. SVETOVNI ODBOR KONGRESA PARTIZANOV MIHU Po vrnitvi iz Kima, kjer je obenem s tovarišema mg. Braunom in Blažino zastopal tržaški odbor partizanov miru, smo naprosili tov. Bidovca, naj nam pove svoje vtise z zasedanja svetovnega odbora partizanov miru. — V teku vsega zasedanja sem mogel spoznati, da so vsi ti borci za mir, katerih večina so znanstveniki in umetniki — med njimi mnogi svetovriega slove .a silno preprosti :n prijazni, brez vsake sence domišljavosti ali prevzetnosti. Med vsemi je vladala prisrčnost, kakršno vidimo le med najbolj iskrenimi prijatelji. Kako to, da se delegacija titovcev iz Jugoslevije ni javila na zborovanje? — Prav dobro so se zavedali, da nimajo mesta med partizani miru, ki bi jim to ob morebitnem prihodu tudi jasno in odločno povedali. Ze pred začetkom zborovanja je predsednik Joliot Curie dal novinarjem nedvoume izjave, da Litovci danes predstavljajo nevarne vojne hujskače in sovražnike demokracije, ki bi skušali zasejati razdor tudi v vrstah partizanov miru, kakor ga skušajo na vseh drugih poljih borbe proti imperializmu. Zato predstavniki titovcev ne morejo ostati v vrstah partizanov miru. Tudi na zborovanju samem so vsi govorniki najostreje napadali Titovo kliko, ki spada med najhujše sovražnike miru v svetu». Kakšne uspehe so dosegli parti- zani miru od kongresa v Parizu? — Iz poročil delegatov je jasno | miru med velesilami razvidno, da so v vseh deželah do- Združenih naodov». segli zelo velike uspehe. Da o SZ in ljudskih demokracijah, kjer jih vlade in vse organizacije podpirajo in se aktivno bore za ohranitev miru, spioh ne govorimo, se je ]?o-kret partizanov miru silovito razmahnil med najširše sloje prebivalstva. Danes cuti ne le delavec in Kmet, temveč tudi pridobitnik in drugi sloji, da se bije borba za življenje, katero si zagotove edino le s trajnim mirom. Novi milijoni in milijoni neprestano pristopajo v armado miru. in to je obenem tudi najmočnejše sredstvo za ohranitev miru: kajti kljub vsem atomskim bombam so končno vendar le ljudje, ki odločijo zmago, ze danes je ogromna večina človeštva v čorbi za mir Toda treba je pridobiti zanj tudi one, ki iz političnih uti -v«reziogov stoje ob strani. Proti združenemu človeštvu tudi peščica vojnih hujskačev in dobičkarjev ne bo mogla sprožiti novega svetovnega klanja. — Prav v zadnjih šestih mesecih po pariškem kongresu so se sile miru v svetu zelo ojačile. Proglašeni sta bili dve novi ljudski, demokratični republiki: Kitajska in Nemčija. Razkrinkana in izločena je bila titovska imperialistična a-gentura vojnih hujskačev. Sovjetska zveza pridobiva vedno več simpatij in pristašev za svojo miroljubno politiko. Tudi konec ameriškega monopola nad atomsko bombo predstavlja hud udarec vsem netilcem vojne, ki so se doslej zanašali nanjo». Kakšne so naloge v bližnji bodočnosti? -- O tem najbolje govori zaključna resolucija. Najvažnejša med vsemi je pritegniti vse ljudi v pokret partizanov miru, ki naj se v svoji deželi v okviru nacionalne organizacije bore za ohranitev miru, za razorožitev in prepoved atomske bombe, za podpis pogodbe v okviru SLEPARJE ZADELA ZASLUŽENA KAZEN Titovski agenti izključeni iz SHPZ Razsodišče SHPZ pod predsedstvom Blažiča Rudija in ob sodelovanju tajnice Husu Vere in člana Kodriča Dušana je na razpravi 1. in 3. novembre 1949. obravnavalo zadevo o prestopkih doli navedenih članov bivšega vodstva IjjigZ in to na podlagi obtožnice, ki jo je predložil proti njim glavni odbor SHPZ. Na razpravi je razsodišče na podlagi številnih in nepobitnih dopri-nešenih dokazov spoznalo vse obtožence za krive v vseh točkah obtožnice ter zato obsoja: Pahorj aDraga, Turka Danila-Jo-ca, prof. Budala Andreja, Majnik Marijo, Prešla Miroslava, Cok Tončko, Marjona Siksta, prof. Mišurca Riharda, prof. Ravbarja Mira, dr. Hlavatyja Roberta in Mavra Danila, ki sò bili člani glavnega odbora, dalje prof. Jelinčiča Zorka bivšega predsednika nadzornega odbora ter dr. Rapotca Vinka in dr. Deklevo Joža kot bivša člana razsodišča na trajno izključitev iz vseh forumov SHPZ s prepovedjo sodelovanja v kateri koli organizaciji ali ustanovi, včlanjeni v SHPZ. *" Utemeljitev V teku razprave je bilo ma podlagi predloženih dokumentov in dokazil ter pričevanja sedanjega tajnika glavnega odbora tov. Staneta Bidovca nedvomno dokazano: 1-) da so vsi navedeni obtoženci zasludujoč politične cilje titofašizma na STO izdali načela napredne j ljudske prosvete ter s svojim delo- vanjem škodovali ugledu in razvoju SHPZ ter včlanjenih organizacij Ki so jih zlorabili ali skušali zlorabiti v politične špekulacije titovske agenture v Trstu 2. ) da so ponovno kršili pravila SHPZ ter sklepe rednega občnega zbora SHPZ od 23. maja 1948 in plenuma prosvetnih društev od 12. septembra 1948. 3. ) da je prvih dvanajst obtožencev z grožnjami in sleparijami sabotiralo delo prosvetnih društev in ustanov, katerim so preprečevali delovanje med ljudstvom. Dokazano je bilo z dokumenti v teku razprave, da so z grožnjami odpustitve iz službe in podobnim preprečili številnim pevovodjem, režiserjem ter drugim prosvetnim delavcem in aktivistom sodelovanja v PD ter na kulturnih prireditvah in manifestacijah. Pošljali so PD iz cone A na gostovanja s političnimi cilji v Jugoslavijo in tako odtegovali PD od prepotrebnega delovanja na STO. 4. ) da so s sleparijami in drugimi protipravnimi sredstvi ovirali priprave in skušali preprečiti izredni občni zbor SHPZ. S prevaro in nasiljem so prosvetnim društvom Iz cone B in včlanjenim ustanovam preprečili prihod na izredni občni zbor. Iz predloženih dokumentov je jasno razvidno, da so v nasprotju s pravili SHPZ izdali vsaj 21 «odločb o izključitvi» prosvetnih društev -članov SHPZ. Prvih 15 je izdalo bivše razsodišče, stestavljeno le iz dveh od petih izvoljenih razsodni kov, in to šele po objavi izrednega občnega zbora, a so bile lažno da' tirane na mesen maj. ti kasnejših odločb pa je v nasprotju s pravili izdal bivši glavni odbor. 5.) da se kljub izvolitvi novega vodstva na izrednem občnem zboru z dne 9. 10. 49 Se vedno izdajajo za vodstvo SHPZ ter kriminalno zlorabljajo Ime, pečate, arhiv in drugo imovino SHPZ za nadaljnje razdiralno delo na prosvetnem polju. Iz člankov in objav v titofašistič-nem časopisju, kakor tudi iz dopisov obtožencev izhaja, da še vedno izdajajo v imenu glavnega odbora in drugih forumov SHPZ dopise in pozive prosvetnim društvom ter da so celo sklicali takozvan občni zbor, na katerega vabijo delegate neobstoječih društev in krožkov. Obenem so zakrivili jpo zakonu kaznivo dejanje utaje in zadr- Razsodišče zato smatra, da je sodba v celoti utemeljena. Kar se tiče vprašanj imovine Zveze in drugih dejanj, s katerimi je bivše vodstvo prekršilo zakone in oškodovalo SHPZ, pa je stvar glavnega odbora, da zaščiti interese SHPZ po zakoniti poti. Obsojeni imajo pravico vložiti proti tej razsodbi na občni zbor SHPZ priziv, ki jpa nima odložne moči. Trst, 3. novembra 1949. Razsodišče SHPZ menu in so bili dejansko plačani iz Ljubljane in so dobivali denar za sklad lista od Vilfanove Marije, ki je «rodila» časopis in je bila njegova pobudnica. Toda Vilfano-fa se je preveč zanesla in nekaj mesecev nato so se vsi trije vpisali kot resnični gospodarji časopisa. Prve mesece je časopis zaslužil in so se «gospodarji» zelo dobro gostili s plačami in z razdeljevanjem dobičkov. Toda kmalu potem so se začeli prerivati. Paulin se je kregal s Cergolyjem in Rubinijem. Paulin je zato odločil, da ne bo več ostal pri časopisu. Zaradi tega so se v Ljubljani prestrašili in neki Imro — ki ga marsikdo v Trstu pozna — je slical sestanek, na katerega je prišel Regent. Vilfanova se je namreč pred svojim odhodom zmenila z «gospodarji» lista. da vsak ki bo odšel, bo moral prodati» svoje delnice ljubljanskim titofošističnim mogotcem. Prišlo je do sporazuma in Paulin je odšel. Izplačali so mu, kakor zgleda, 700 ali 750 tisoč lir v takratni vrednosti, t. j. leta 1945. Ko pa je Paulin udšel, sta se začela kavsati Rubini in Cergoly. Na koncu 1946 ko je list postal pasiven, je tudi Rubini popihal in «prodal» svoj tretji del delnic predstavnikom Ljubljane. Predstavniki KPS so poiskati novega slamnatega moža iti so ga našli v osebi nekega Ville, ki je v začetku dobival denar od Uršiču, ki ga je po svoji strani dobival o kapljah in skoro ne veš, kje tiči protisovjeti-zem in kje tiči napredna krinka. Vsakemu poštenemu demokratu se danes gabi čitati list, ki vneto in dosledno objavlja vsako titofašisti-čno izjavo in obrekuje Sovjetsko deželo, kot deželo brez svobode, brez pravic, itd. prav tako kakor vsi najhujši reakcionarni in desničarski listi. Jasno pa je, da so naši ljudje razumeli, kaj pomen j a ta list in kakšno nevarnost predstavlja. Zato ga odklanjajo, kakor odklanjajo «Primorski dnevnik», «Trieste Sera» in vse reakcionarne liste. Na vsak način pa bo morda prišel dan, ko bomo mogli povedati še marsikaj drugega in odkriti reči, za katere se bodo našim ljudem dvignili lasje kvišku. Stran 2 DELO 5. novembra 1^ 5. fttfc'ìllo delavcev in ursdot- kovl v illionih ) | GRAFIČNI PRIKAZ NAPREDKA V SOVJETSKI ZVE Iprodukaija pst role-)U (v mili Jerah teni TFefihc-st in4iiS!>. " prciSvodnJe (v mi- v socializem in pravo demokracijo Zadonela je topovska salva’Aurore, znak'za napadana Zimski dvorec Smolni, glavni stan revolucije Napad revolucionarnih delovnih množic na Zimski dvorec Lenin proglasi’sovj etsko oblast] SOVJETSKA ZVEZA NA POTI IZ SOCIALIZMA V KOMUNIZEM Velika Oktobrska socialistična revolucija v Rusiji je bila okru nana s silnimi zgodovinskimi zmagami. Značilnost teh zmag je, da je ZSSR že izgradila socialistično družbo in da je socializem dosegel take zmage, da je sovjetska država stopila v novo stopnjo svojega razvoja: ena dovr.šuje izgradnjo socializma in prehaja postopoma od socializmu h komunizmu. Čeprav je sovjetska država pravkar izšla iz silno trde vojne proti nemškemu nacizmu in njegovim pajdašem, je vendar dosegla velike uspehe v razvoju svojih proizvodnih sil To je omogočilo Sovjetski zvezi, da napreduje resno na poti komunizma. Gospodarski uspehi ZSSR po vojni dokazujejo neizbrisno in pred vsem svetom silne prednosti socializma v primeri s kapitalizmom. Najstarejše kapitalistične dežele, kot so Anglija, Francija in v poslednjem letu tudi Združene države Amerike ne samo ne morejo stopili iz gospodarskega razsula, nego so nasprotno padle v novo uničujočo gospodarsko krizo. Višina proizvodnje v kapitalističnih deželah stalno pada, a brezposelnost narašča v nedogled in je dosegla samo v Ameriki ti milijonov popolnoma brezposeln.h in 12 milijonov deino brezposelnih. Tudi v Jugoslaviji, ki jo ,e izdajstvo Titove skupine odcepilo od tabora socializma, vidimo danes težke posledice v vedno bolj bednem življenju in izkoriščanju delovnih množic. Istočasno pa napreduje Sovjetska zveza neomajno in v pospešenem tempu. Svota industrijske proizvodnje je presegla za preko 40 odst. predvojno višino. Navdušenje, ki ga je vlila Btilj-ieviška partija širokim ljudskim množicam za izvršitev petletnega načrta pred rokom, žanje svoje u-spehe. Petletni načrt bo dokončan koncem tega leta, namesto šele julija 1930. Grafični prikaz uspehov poslednjega petletnega načrta, kot tudi vsega dosedanjega razvoja v ZSSR vidimo na slikah spodaj. Tudi sovjetsko poljedelstvo je doseglo v petletnem načrtu velike uspehe. Poljedelstvo je zaradi poslednje vojne utrpelo v Sovjetski zvezi po-sebno težke izgube. Vendar pa je celokupna poljedelska proizvodnja prekosila predvojno za približno 20 odst. Tovariš Stalin je postavil teoretične temelje izgradnje popolnoma komunistične družbe v eni sami deželi in sicer v ZSSR, ker ima pred pogoje, bodisi v prirodnih bogastvih, kot tudi iz gospodarskih, političnih in zemeljepisnih vidikov. Tovariš Stalin je nakazal, da morajo proizvodne sile dežele doseči tako višino, da bo letna proizvod nja znašala 50 milijonov ton železa, ] tiO milijonov ton jekla, 500 milijonov ton premoga, 60 milijonov ton petroleja in odgovarjajoče zvišanje ostalih panog gosjxidarstva. Tako zvišanje gospodarske moči ZSSR bo pomenilo, da so rešena vsa gospodarska vprašanja za prehod v komunistično družbo. Kdor hoče videti razdaljo, ki še loči.Sovjetsko zv» zo od komunistične družbe, si naj pogleda spodnje diagrame, ki nam povedo višino proizvodnje ob koncu prve petletke (ki se.končuje letos). Socializem in komunizem predstavljata eno samo gospodarsko in socialno obliko. Med njimi ni načelnih razlik, kot med socializmom in kapitalizmom. Razlika med socializmom in komunizmom je samo v višini gospodarske zmogljivosti in zrelosti družbe. V komunistični družbi dosežejo | ja vedno bolj zavora razvoju proizvodne sile tako silo in popol- tehničnemu napredku. nost, obstaja tako obilje raznih dobrin in potrošnih potrebščin, da bo imela družba vse možnosti izvesti in uporabiti načelo: od vsakega po njegovih sposobnosti, vsakemu po njegovih potrebah. To pomeni, da bo v komunističnem družbenem redu lahko vsak državljan popolnoma zadovoljil vse svoje potrebe kulturno razvitega človeka. Kapitalizem je prispel do silne proizvodne moči in do zelo visoke tehnike da s tem je prišel tudi na stopnjo svojega razkroja in posta- Samii komunizem podre vse prepreke, vse ovire na poti nadaljnjega razvoja proizvodnje, znanosti, tehnike, kulture in odpre razvoju neomejene možnosti. Vse pridobitve človeškega duha in genija, vse dobrote pridobljene v tisočletnem razvoju znanosti, tehnike in kulture so v Sovjetski zvezi in bodo v komunistični družbi izključno v službi ljudstva. Prehod iz socializma v komunizem se bo izvršil postopoma, ne v smislu, da se bo brzina razvoja zmanjšala, nego v tem smislu, da bo šlo za evolucijo brez revolucionarnih preobratov in brez socialnih spopadov. Danes, ko postajajo pred vsem svetom tudi kapitalističnim, ki je v krizi, jasne prednosti socialističnega sistema postaja vedno bolj jasna tudi misel, da vodijo vse poti v socializem in komunizem. Vedno bolj se zavedajo široke delovne množice v kapitalističnih deželah, da je edini izhod iz kapitalističnega razsula, pot po kateri je stopila z oktoorsko revolucijo Sovjetska zveza. SOVJETSKA ZVEZA SILNA TRDNJAVA MIRI svobode in bratstva med narodi Pred 32. leti se je odigral največji dogodek tega stoletja, dogodek, ki je spremenil tok zgodovine in ki predstavlja začetek novega sveta in poloma starega družbenega reda. ki temelji na izkoriščanju in zatiranju velike večine ljudi. Pred 32. leti so odjeknili streli «Aurore» in so iznanjali svetu, da je ruski proletariat v zavezništvu z ruskimi mu žiki prevzel v svoje silne roke usodo domovine in da je zrušil kapitalistični režim. Oi takrat se je mnogo spremenilo v svetu. Iz razvalin stare carske Rusije, kjer so ječali v suženjstvu delavci, kmetje in vse narod- nosti in kjer je vladala manjšina okorelih izkoriščevalcev in sovražnikov ljudstva, je zrasla mogočna država, kjer v svobodi in blagostanju živijo njeni milijoni in milijoni srečnih ljudi. Iz zaostale dežele je sovjetsko ljudstvo zgradilo pod vodstvom slavne Buljševiške partije, prekaljene v stoterih bojih mogočno industrializirano in moderno državo, ki je s svojo tehniko prekosila vse najbolj industrializirane države Evrope in je danes postala resen in nepremagljiv tekmec ZDA. Iz zaostalega ljudstva je zraslo pod modrim vodstvom tovariša Stalina najbolj napredno ljudstvo na svetu, ki je danes vzor vsem narodom in h kateremu se s hrepenejem in zaupanjem obračajo pogledi vseh Zasužnjenih ljudi. 2e takoj po izvršitvi velike Oktobrske revolucije se je izkazalo, da manjšina, ki je zgubila trg za svoje profite po «krivdi» ruskega ljudstva in njegovega organiziranega predstražnega oddelka pod vodstvom tov. Stalina, se ne bo vdano umaknila in da bo poskusila vse da bi ponovno zrušila oblast večine in vzpostavila svojo krvavo diktaturo nad srečnimi in svobodnimi ljudmi. tako težka in katerih se je morala S° Sledila ta, V naiciui 31; jc mn* ---- ..p ska zveza boriti proti notranl ^ zunanjim sovražnikom, Pr°*' jSl( ostalim državam, ki so jo s , izolirati od ljudskih množic, bi vzbudila občudovanja in _ lije. Intervencija, leta sabotaž. rov in atentatov so prekah* jetsko ljudstvo in njegove 'J Ije. Vse je prešlo. In že Pre vjei-svetovno vojno je postala y ska zveza svetilnik svobode, $<(. kracije in miru za vse nato j ta kljub nasprotnemu priza®6 y njenih sovražnikov, ki so; 0 sovražniki ljudstva. Prišla je druga svetovna v“^11ii« Sovjetska zveza je z naoS^y udarcem zrušila sovražnika y. človeštva in njegovega a®*5 v(jl* iašizem. Iz te vojne je izšl® ^ ljudskih demokracij, so izS L f gočni in nepremagljivi Uu^s j|ji«s kreti, je izšla nova, neprem3 socialistična velesila, Kitajsk3: Vse to je izšlo iz onih sk t davnih dni, ko so odjeknil6 « Aurore» na zimski dvorec ^ so iz vsaice bedne in lačne jjj koče, iz črne tovarne vsake od dima in t,rvVf navalili trpip6?,. do kosti izmozgani ruski danes je Sovjetska Pred končnim porazom so se čele buržoazne vlade zatekle v «Zimski dvorec». Skupno z viado kapitalistov in njihovih hlapcev sooai-demokratov Kerenskega so organizirali tam poslednji odpor proti zmagovitim delavskim množicam Petrograda, sedanjega Leningrada. Z njihovim porazom je bil uničen poslednji oboroženi odpor nazadnjaških sil v Petrogradu. Ker je začasna vlada odklonila ultimat -vojaškega revolucionarnega komiteja je bilo treba začeti z odločnimi vojaškimi operacijami proti Zimskemu dvorcu. Rok je že zdavnaj potekel. Centralnemu komiteju boljševiške partije so poročali o poteku boja za Zimski dvorec. Lenin je napisal listek in ga poslal tovarišema Pudvojskemu in Cudnovskemu z zahtevo naj pospešita naskok na Zimski dvorec. V okrajne štabe Rdeče garde s< poslali nalog, naj nemudno pošljejo še nove oddelke. Po tovarnah so dali znamenja, naj se prijavijo pod orožje, in so zbirali nove rdeče gardiste. Delavci viborškega okraja so v eni skupini za drugo odhajali proti podjetju «Vulkan»: tam na tovarniškem dvorišču, ki ga je ločila od nabrežja višoka železna ograja, so bili nagrmadeni kupi čisto novih podolgovatih zabojev s puškami, ki so jih pravkar pripeljali iz sestroreške tovarne, orožja. Z vseh strani, od Otite, iz moskovskega okraja, z Vasiljevskega otoka, iz narvskega in nevskega okraja so hitele k Zimskemu dvorcu bojevite rciečegardistične edinice. Z velikansko vihrajočo zastavo, na kateri je bila napisana ponosna beseda Revolucija, so se izkrcali v Novi Derevni ir; v strnjenih Vrstah odkorakali proti Zimskemu dvorcu. Z vedno večjo nestrpnostjo jih je navdajala goreča želja, da se že začne odločilni hoj in da z en-m udarcem stro odpor maloštevilne, toda dobro utrjene peščice branilcev buržoazne Začasne vlade. otT devetih zvečer so iz Petropuvlr.vskr trdnjave oddali dogovorjeni prazni topovski strel. Enak strel je oddala takoj nato križarka «Aurora». Grmenju topov se ie pridružilo vedno gostejše streljanje iz pušk in strojnic z obeh strani. Na poskuse oddelkov Rdeče garde in mornarjev, da bi prodrli na trg, so junkerji odgovarjali z ognjem iz pušk in st-ojnic. Trg je bil prazen; nikakega kritja ni bilo mogoče najti na njem. Zato se je bilo težko približati palači, ki so jo obdajale barikade. Ministri so se sprehajali gor in dol po Feldma.-š.ilski dvorani in si izmenjavali zaskrbljene misli. Nenadno se je od zgoraj razlegel krik «Pazi!» V trenutku so se razbežali na vse strani. Mornar z ročno granato se je sklonil čez galerijo. Cez nekaj sekund je zagr- ZAVZETJE ZIMSKEGA DVORCA Odlomki iz knjige "Velika proletarska revolucija" mela eksplozija. Paljčinski je s skupino junkeriev idhitel na gale-rijti, kjer so pograbili mornarja in ga zmagoslavno odvlekli dol. Ročna granata je ranila samo (nega junkerjn, toda t da se je mornar pojavil v zgornjem nadstopju palače, je pospešilo razkroj med junkerji 2. oranienbumske šole, da niso več marali ostati v palači in le zaradi močnega streljanja niso mogli oditi iz Zimskega dvorca. Proti deseti uri zvečer stotnija petrograjskega ženskega udarnega bataljona ni več vzdržala ognja oblegovalcev 'n se vdala. Skupno z udarnicami so Zimski dvorec zapustili večji del tudi junkerji praporščakovske šole severne fronte in posamezne skupine drugih šol. Ogenj je z obeh strani začasno potihnil. Okrog enajstih zvečer se je streljanje spet začelo. Trdovratnost Začasne vlade je vojaški revolucionarni komite prisilila, da je dal Zimski dvorec obstreljevati iz topov Petropavlovske trdnjave, kamor so medtem po Sverdlovljem nalogu prišli mornarji. Mornarji so si ogledali topove in ugotovili, da so popolnoma uporabni za boj. Ko so prejeli povelje, naj streljajo, so hitro začeli streljali na palačo. Najlažje je bilo prodretii v palačo preko področja kjer se je nahajala vojaška bolnica. Ranjeni vojaki so pomagali mornarjem in rdečini gardistom, ki so se vtihotapili do njih. Mornarji, rdeči gardisti in vojaki so se naglo razkropili po vseh nadstropjih. Posamezni rdeči gardisti — «rdeči agitatorji», kakor jih je v svojih spominih imenoval vrhovni komisar Stankevič — so izrabili splošni nered, ki je vladal v palači, se pomešali med junkerje in povzročali zbeganost med branilci vlade. Vendar se je junkerjem posrečilo, da so nekaj rdečih gardistov razorožili. Palačo so naskokovali v glavnem z obeh kril, od Milijonske ulice in Aleksandrovega parka. Na čelu drugih edinic petrograj-ske garnizije so se borili Pavlovski in Keksholmski polk in 2. posadka baltskih mornarjev; v prvih vrstah z njimi so bili mornarji kronšladskega mešanega oddelka. Vse pa so navduševali s svojim vzgledom rdeči gardisti. Žarometi vojnih ladij so rezali gesto temo in razsvetljevali palačo, ki je bila videti rdeča, kakor da je oblita s krvjo. Iz razsvetljenih sob so skozi okna padali na irg močni prameni svetlobe. Junkerji so začeli postopoma ugašati luči po sobah. Pokanje pušk, regljanje strojnic, treskanje topovskih izstrelkov se je zlivalo v neprenehno grmenje. Proti eni uri zjutraj je ogenj z barikad začel ponehavali. Med naskakovale! je od moža do moža šlo povelje: ustaviti ogenj in čakati na en puškin strel, ki bo znamenje za naskok. V palači so 'še medtem borile skupine rdečih gardistov, ki so prej vdrle vanjo. Se je bilo slišati posamezne strele, ponekod je se zaregljala strojnica. Vendar sovražnik ni imel več moči, da bi vzdržal pritisk obkrožajočih ljudskih množic. Kmalu je zadonel strel iz puške, znamenje za naskok, in hudournik ljudi je prodrl vrata in dohode ter vdrl v poslopje. Utihnilo je treskanje in grmenje petropavlovskih topov. En sam zmagovit krik «hura» je pretrgal ozračje in zaglušil suho nepretrgano prasketanje pušk in strojnic. Rdeči gardisti, mornarji, vojaki so skakali čez barikade, si spotikali, padali, se spet pobirali in kot hudournik vdirali skozi vhode in vežo proti stopnicam palače. Okrog dveh zjutraj so Zimski dvorec, zadnjo trdnjavo buržoazne Začasne vlade, zavzeli. Zivioklici, topot tisočev nog in rožljanje orožja so zmotili tišino carskih soban. Poldrugo stoletje se je veličastna, velikanska zgradba mogočno dvigala kot nezavzetna trdnjava, kot simbol neomajnosti plemiško-veleposestniške in buržoazne oblasti. Zdaj so oddelki petrograjskih delavcev, vojakov in mornarjev kot pravi gospodarji prišli v poslopje, kamor prej ni bilo dostopa zanje. kot kdaj koli veliki in nep16 vi stevilnik miru svobode iu^V kracije za vse demokrate.; izkoriščane, za vse revne U M Kakor je bila od svojega 'L ka, je tudi danes na prvi b°J ÉÈÈÉ, o.jp hlapcev in prav posebno P3; cev, ki jo skušajo obrek<’v očrniti med ljudmi. y; Pod njenim vodstvom s? k^1 bije velika bitka za mir, bR*3' y obenem bitka za svobodo vsc y veštva, ker vojna ne prina®3 v obrambi miru na svetu P1'1 spletkam imperialistov in t|ii novih žrtev in razvalin, tudi novo -suženjstvo in nov6 ne dnhp lripr vladata na®1 dobe, kjer vladata teror. - ySy Zato je danes, pogoj za vl poštenega in miroljubnega y njegova ljubezen do Sovjet® ze, do te nepremagljive ; blagostanja in boljših dm- -ei- danes sovražnik ■ e# sovražnik na je Kdor je ske zveze je svobode in blagostanja, Jc "-njK miru. Kdor je danes sovi'aZ likih pridobitev Oktobrske y cije, ki jih ----- predstavlja sovjetska državna tvorba 1,1 magljivi blok ljudskih tienn1pč,il1 s Kitajsko, je zaveznik lizma in njegovih vojnih ®P yi ‘ azan v)e' „ prot'sy protikomunistične®^ ji To so pred vsem dokaz I šisti, ki so se v svojem skem in izkazali kot vredni, či Hitlerjevih in MussolinL6 yj!-'1’ f padalnih avantur in ki Vre za'dcf danes ne samo nevarnost z tyl kracijo in svobodo, rriai'v6 predvsem nevarnost za 1 borjen mir med narodi- Zato je danes naloga • ^ bodoljubnega iti miroljubn,,v0 ^ «seč3 )i' veštva, ki tvori neprema cino, da se strne okrog zveze Tržaški Slovenci se niči velike Oktobrke rev1'1 y °b ui n,c. * - , VC V znamenju K> jo obhajamo zmag neizmerno ljubezen d° ' zveze, svoje nerazrušlj>vi’ jst'v p. ■vi Boljševiška partija, nal lnjlt naPr6f živi Oktobrska revolucija n Sovjetska zveza, naj bljeni vodja tov. Stalin! vseh J V €ILA IN IIDCM *Sovjetski zvezi in pri nas Det srn° v začetku šolskega leta. jgF.JtdVeč, če napišemo nekaj be-l&:° vzgoji naših otrok ter o polili' .tesneSa sodelovanja med druidu' 'n šolo. potrebno se je pomeli Nnosti roditeljskih sestan-;1( ln roditeljskih svetov, ki bi se Wf i vpeD»U v VSilki šoli in v tjjj., * bi inorali lesno sodelovati ji)* ii in učitelji, ne glede na svo-(jjj ‘lično pripadnost ali prepri-W .'ludi ne bo odveč, če si v 4 0zh'u postavimo za vzgled tes-t keiovanje ter organizacijo ro-svetov m roditeljskih se-Uv v bovjetski zvezi, uotovo tó.. ie pri nas doseči zaenkrat kot v Sovjetski zvezi ue-fj,Vtl ° nerhogoce, vendar se lahko vitlJarn" Po načinu lesnega soaeio-'itnd n‘ey šolo m družino, ki je illei Upei]an- Poglavitna naloga ro-ev m učiteljev v Sovjetski ‘e ta, da vzgoje izobražene, te in z ljubeznijo do conio vibe, e®°jene elane človeške aruz-l),eitle 1 VzS0ji, ki ima za cilj tako leilevn‘ta nd<-ela imajo poieg root-»zltoni Poglavitno nalogo učitelji, ^tene ovi«1' iid vi«1* iuS»1' ja11 iioP® Ul»6, SO'" odi“- < oVF , s«f va»)e ,e/ vse(’ vri" f cif ira,, s«lv< i" u m m $ 4 a p i d tli»! iti’ 4 u V P 4 -OlTla '8 vzd Sulu sPi°h- Tona šola, po-«ij ®°le. ki jo nudi otrokom, nu-iiobr.e°Po, lahko rečemo strokovno '»Mo 2b°’ tudi roditeljem, katero nera Cotrebujejo na tein oeiikat-in l^v3znem polju. Prav “iosti na tem polju so velike let4h'°“ voditeljski sestanki, na ka-saiij ‘’e Poleg obravnavanja vpra-tfv, v Se ta;eio posameznih ucen-naii “nJ so čestokrat nasieonji: Heoa navajati o-uroke k c8it ut>-"iti3anjU»; invaso uoipo uv-X,, v‘i otrucin, ua uuuu imen *livu disloco». «z,akaj ae skuu-X "‘Otepanje otrok, «ivano si <4j ‘u ZaUpall, C otrok», «1VUKO U“»nu ua noci) otroci zadu-‘; ,‘i za te.eolie m u use v ne >“» ‘ta. i» javimo razmotrimo važnost ten predavanj, nani le ^'“Ohionost '»ti, Ul VuZunieti, kako so potre ona atija tudi našim roaue-je primerov, ko so 'itili, Pveuav “sr,j ^°“kd . osposobm pravimo vzgajati X 0‘Vdke. tviesto, da Dl jm prahi, „P°uctu KHKo mj so morua zaftre-neuopustno ah škodljivo V, Jltl pretepajo, naženejo iz ti '•Ojal Prt otrocih se poroue "a kdksue so posieuice take- X, n<'njd? Pri o V jI1(UlUrmjenost, neubogljivost m Xgu 5l,Le urpge štabe posieuice. pnmerov starsi sami V‘to ,lz X*‘aba lagune X°rJai uobnh, nepokvarjenih ciane človeške uruzoe. 56 zgoditi, da bi se kdo da je pri nas kuj tàke- gov otrok. Tako se je doseglo, da nilo predvsem na roditeljskih se- e. q|| _v Sovjetski zvezi nemogo- So tu razmere popolnoma thCjn* ll6ll da so roditelji preoDre- 10»e' ie * dni»': 4 i "k 4 nP» etK- 4 sl A 8» > g» (f gy Vr ■ 4 z H Z nn: .> in) »i fi f ivi da bi ne mogli niti H. j^Sa Posvetiti vzgoji svojih ot-\ Z|,sle‘° je slučajev, ko se zen-I d Stl 1)0 vaseh, ves dan poti-Sle ( tuJih hišah, ne da bi kaj šsj, y '“roči pa se potepajo po ‘X, ,ruzina se šeie zvečer zbere lš 11 Priue z oela oče-gospodar. V ‘‘ogovorijo marsikaj, vzgojo Xtc j 80 čestokrat popolnoma »‘Xfo ^a*1*co bi našteval raznih *\t( ,V toliko, da bi z njimi na-‘t . “jtgo, toda tu m prostora ‘'•■iia e treba držati najnujnejših t n'*V’ Vendar pa bi rau ume r'*t keKa»’ kal' Pnae čestokrat , .Nilo do izraza. Mnogokrat Vrtelje slišati in to s strani ž da sta šola in učitelji po-:S Zato. toda prvi vzgojitelji >til,uj Da le roditelji. Učitelji le ,'Jttii a, 0’ kot strokovno usposo-' v „‘efnenti tisto delo, ki so ga «IJi edsoiski dobi započeli rodi- l V St, 5 'udu ^S*t‘ zvezi so ta nedosta-d ^‘teijkif Jev Odpravili prav potom Va*, lh sestankov oziroma pre-Pa niso ta predavanja Da DrVll*čttSUhoparna ter da so bolj eX,; tudi za roditelje same, ij. tltr,e P<> ®0lah ob talcih prilikah IYl.ln literarne nastope, raz-\ ,‘e°čn-h del in stenskih časo-jee|j tje, f^ttobo. Tako je vsak ro-6!i,v> šolnako zainteresiran in pri-o . raduvoljno, da se pre-etn’ kako napreduje nje- so čestokrat prav roditelji tisti, ki dajejo pozitivne nasvete učiteljem za bodoče delo v šoli. Ob zaključku tromesečij, kakor tudi ob zaključku šolskega leta pa skliče šolski ravnatelj nekak občni zbor vseh roditeljev otrok posameznih šol. Na teh občnih zborih poda podrobno pomočilo o vsakem posameznem učencu. Tudi pred i/.iiti je sestanek vseh staršev, na k- terem se jim podrobno obrazloži, kaki je treba otrokom pomagati za časa priprave na izpite, kakor tudi za časa izpitov. Po vseh večjih krajih Sovjetske zveze obstojajo po osnovnih šolah dvorane, ki so trajno na razpolago Staršem za njih zborovanja in strokovna predavanja. Čestokrat predavajo staršem ne samo učitelji, marveč tudi dobri specializiram zdravniki i za otroške bolezni, kakor tudi za duševne bolezni. V mnogih krajih so organizirali vzgojne tečaje za roditelje. Tako je n. pr.: v šoli št. 12ii v Moskvi ustanovljen tečaj za proučevanje novih pedagoških publikacij (vzgojesiovmh revij); v šoli št. 110 v okraju Kras-naja Prešnja pa je ustanovljen tečaj za proučevanje del velikih sovjetskih pedagogov. Na Akademiji pedagoških ved Sovjetske Socialistične Kuske Re-pubiiKe so prosvetne m smdikame organizacije ustanovne posebne strokovne tečaje na katerih predavajo o vzgoji otrok. Na te tečaje je prost dostop vsakomur? V decembru 1U46 je pričel delovati osreonji Institut za pedagoške Konterence. Ta institut organizira Konterence in predavanja, na Katerih se obravnava celotna zgodovina pedagogike,, o solski tugijeni, o pedagoški psihologiji (dusesiovju), o načinu privzgajanja pedagoške discipline m o vzgoji v družini. Na teh konlerencah predavajo veliki sovjetski znanstveniki in strokovnjaki. Prosvetni odseki sovjetskih oblasti prirejajo komerence na katerih se izmenjavajo izkušnje s pedagoškega polja urugih oblasti, isa tem polju se posebno odlikuje pokrajina m mesto Gorki ob Volgi, k,er so one ze ustanovljene ljuuske univerze za roditelje .e leta Itižti. po zaunji vojni pa so bile siicne univerze ustanovljene po vseh aezeiah oovjetske zveze. Osreunja Akademija pedagoških ved bovjetske Socialisti, ne Ruske Republike izdaja s pomočjo učiteljev m rooiteljev revijo «Družina in šola». Na isti Akademiji je bila tudi organizirana sekcija za znanstvena preučevanja vprašanj, ki se tičejo vzgoje v uru-žini. Ta sekcija izoaja sporazumno s prosvetnim ministrstvom periodične knjige o vzgoji za roditelje ter pripravlja znansveno monogralijo o sodelovanju šole in družine v vzgoji otrok. Iz vsega tega.je lahko razvidno, da je v Sovjetski zvezi velika povezava med družino in šolo. Razumljivo je tudi, da starši otrok nudijo poklicnim učiteljem, kakor tudi pedagoškim institutom veliko pomoč pri delu in pri študiju. Tak način tesnega sodelovanja med roditelji in učitelji, med družino in šolo je možen le v deželah Sovjetske zveze. Ni pa s tem rejeno, da bi se na tem polju ne mogio tudi v naših krajih ničesar storiti. Brez dvoma, bi se lahko zboljšalo tako razmerje, ki vlada pri nas danes med šolo in družino. Tu nimajo starši nobenega stika s šolo; učitelji, ki pa čestokrat niso poklicni in neusposobljeni pedagogi delajo kot se jim zljubi ter se ravnajo le, koliko se morajo, po višjih že itak površnih in za današnjio dobo neprimernih navodilih. Premnogokrat je med učitelji in roditelji — in to radi politične pripadnosti — prevelik prepad, ki jih popolnoma loči. Posledice takega nesodelovanja pa vidimo pri otrocih ,ki se ne marajo učiti. Učitelji premnogokrat zagrešijo v tem, da zasovražijo poedine učence in jim to z več ali manj odkritimi ukrepi dovolj jasno dokažejo. Starši, mesto da bi se z učitelji posvetovali, začno v svoji užaljenosti razširjati slabe vesti o učitelju; kar v učenih ustvarja le potuho in jim tako nekako pripomorejo, da še bolj zabredejo na zgrešeno pot. In vendar bi se vse te nepravilnosti prav lahko odstra- stankili ,kjer bi morali biti poleg razpravljanja lokalnih šolskih vprašanj tudi prava predavanja vzgojne vsebine, namenjena staršem. Seveda je v prvi vrsti potrebno, da bi sc teh roditeljskih sestankov udeležili poleg roditeljev tudi učitelji! Cc hočemo doseči na vzgojnem polju pri naših otrocih dobre uspehe, je nujno potrebno, da jemljemo za vzgled način lesnega sodelovanja med družino in šolo ki je v Sovjetski zvezi. M. K. Eden izmed številnih mladinskih domov v Moskvi :: Ib, -z v::; < z V> ' ' . • i: '-V' ’> J. ■.<->.S;;:!.*:.', : ; . A ^ ‘ - • . . : . r; ''''i L'v : “T7 lil- - ; v v j A»-1 vi I 1 , * . j :l i ri lili IM „1 * i i i i " V'"" ' TURSKI NAVALI na slovensko ozemlje Pomenimo se to pot kratko o onem poglavju slovenske zgodovine, ko je naš kmet-tlačan živel v stalni pripravljenosti, da zamenja svoj domači krov s taborom, svoje vsakdanje opravilo pa s trdo obrambo domače zemlje. Tlaki, desetini, izmozgavanju po grajski gospodi, večnim spopadom med raznimi mogočniki. zaradi katerih je trpel predvsem krnel iti še nešteto drugim nadlogam se je koncem 13. stoletja pridružilo novo gorje — roparski napadi Turkov. Turki so mongolskega izvora. Iz Srednje Azije so prodrli na maloazijski polotok, prešli Dardanele, zavzeli leta 1354 Galipolj na balkanski obali Dardanel in v nada- STARODAVNI KONTOVEL Nekaj besed o ženitovanjskih šegah - božični čok - fantovske »'gostije,, in "cuprnije,, ijnih stoletjih nevzdržno zasužnjevali tedanje balkanske države drugo za drugo: leta 1382 je padla Sofija, 1S89 so na Kosovem polju uničili srbsko-bolgarsko vojsko, 1389 je sultan Bajazit uničil pri Ni-kopolju križarsko vojsko, poslano proti Turkom od evropskih vladarjev, 1453 pade Carigrad, 1456 Atene, 1459 postane Srbija turška provinca, 1463 zavzamejo Turki Bosno, 1479 Hercegovino, 1521 Beograd, 1526 uničijo Turki pri Mohaču če-ško-ogrsko vojsko, 1529 so prvič pred Dunajem, 1541 postane Ogrska turška provinca . . . Turške ladje so ustrahovale obalo Italije in Španije; v 16. stol. so Turki zavzeli malone vso Severno Afriko in zagospodovali na Sredozemskem morju. Z naravnost vrtoglavo naglico je strašna turška sila zavzela Balkan in Sredozemlje, vdrla v Srednjo Evropo in jo grozila vso preplaviti. Vrhunec moči je «Osmansko cesarstvo dosegla pod sultanem Sulejmanom If. «Veličastnim» (1520 -1566). Te velike in nagle uspehe turške sile pripisuje «spodobna» šola, ki Na strmem griču nad Miramar-sko cesto se dviga, dasi skromen, vendar ponosen, prastari Konto vel. Ze na videz kaže, da je ta vas mnogo starejša od drugih vasi v okolici Trsta. Na mestu sedanje zgolj ribiške vasi, je bilo •naselje že v predzgodovinski dobi. Pozneje je stal nad sedanjo vasjo grad Makov-lje. Brez dvoma so bile stare kon-tovelske hiše, priča marsikateremu žalostnemu, a tudi veselemu dogodku. V tej vasi živi Stoka Tine, po domače Pakcev, ki bo ravno te dni praznoval svoj 90. rojstni dan. Marsikaj je doživel v teku svojega dolgega življenja. Ob priliki, ko sem ga obiskal, sem ga med drugim vprašal naslednje Motiv s Kontovela «Očka, ali se morda spominjate še kaj o hudih časih, ko je bila leta 1886 v teh krajih huda kolera». «Seveda se spominjam» ,je odvrnil. «Bilo je res hudo. Ljudje so hodili v procesije, da bi sprosili milost, a kolera je le žela . . . Samo na Kontovelu je tedaj pobrala okrog 80 ljudi .Ljudje so se bali, da bo konec sveta. Vse je bilo prestrašeno. Nihče ni maral iti k bolnikom. Celo svojci so se jih izogibali, Jaz pa se nisem dosti bal. Zdrav sem bil in močan ... in vidite, še sem tu. Mnogi so pili neko pijačo, ki so jo kupovali v mestu in so ji pravili «krepati». Ta pijača je bila nekako slična konjaku ali rumu. pravili so da pomaga ob koleri, a v resnici ni nič pomagala, ker vsi tisti, ki so jo pili so umrli. Jaz pa je nisem niti pokusil». Kaj vse ve povedati naš slavljenec! Skoda je le, da tu ni dovolj prostora, pa bi mogel več opisati. In kako je še čil in krepak. Se vedno okopova trte v vinogradu. Dejal je šaljivo: «Moram malo poskrbeti, da bon imel na stara leta kozarček dobrega vina . . .» In še to sc je nekako pobahal: «Veste, jaz sem najstarejši v teh krajih. Od Barkovelj pa do Križa ni nobenega, ki bi bil starejši od mene». Prepričan sem, da se naši bralci popolnoma strinjajo s tem, da častitljivemu starčku Tinetu Stoka na tem mestu čestitam k njegovem 90. rojstnem dnevu želeč mu, da bi popil še mnogo kozarcev dobrega vi na «na svoja stara leta». Sedaj pa se malo seznanimo tudi z drugimi zanimivostmi Kontovela. Kot po drugih vaseh, tako so bile tudi na Kontovelu svojčas zanimive ženitovanjske šege. Ko so prišli svatje,, in ženin seveda, po nevesto na dom, so zapeli naslednjo pesmico: «Preč ko v hišo pridejo, preč po njej povprašajo: Kam je šla hči vaša, > ki mora biti naša Oddajte jo! Ko pa je bil čas, da se nevesta poslovi od svojih domačih zo zapeli to-le pesmico: «Zdaj se bomo odpravljali in slovo jemali od četa, matere, od le svoje žlahte vse». Ko so pripeljali nevesto do ženinovega doma, po poroki namreč, ji niso zaprli vrat, pač pa ni smela prestopiti hišnega praga toliko časa, dokler jo ni sprejela ženinova mati. Ko pa je ta prišla na vrata je vprašala nevesto naslednje: «Po kaj si prišla k naši hiši?» Nevesta je tedaj odgovorila: «Prišla sem po mir božji in žegen božji». Za tem je tašča vrgla čez nevestino glavo koš be'ega kruha: navadno so bile to škedenjske bige. Tega tenutka je kaj nestrpno pričakovala vaška mladež. Sicer je povsem razumljivo, ker takrat je le redko kateri navadni deželan poznal bel kruh. Na ohcetih so čestokrat peli tudi naslednjo pesmico: «Naši nevesti Židan trak, stari babi štrik za vrat, našo nevesto v kamberco, staro babo v štalico . . .» Nekoč so za božični večer v vsaki, tudi najrevnejši hiši pripravili obilno večerjo. Ker so v vasi številni ribiči, ni manjkalo predvsem raznovrstnih rib, ki so jih pripravili na različne načine. Pripravili so «riži s kaparocelni, bižate, pašare in mušelne. poleg tega pa še f anele» Razumljivo je, da ni manjkalo niti vina, ker so se ribe za sveti večer res kopale v olju . . Ker je bila večerja zelo obilna, je navadno marsikaj od nje ostalo. Ostanke so skrbne in verne gospodinje spravile. Dale so jih na velik božični čok, ki je bil tisti večer na slehernem ognjišču. Dejale so, da mora biti nekaj tudi za «božiča». Čestokrat stf po noči vse ostanke snedle mačke; tedaj pa so bile gospodinje prepričane, da jih je snedel «božič». domov ter na skrivaj vzeli, eden moko, drugi mast, tretji olje, četrti pa celo drva. Ko pa so bili «fancli» gotovi je bilo preskbljeno tudi vino. To vam so bile gostije! Najedli so se tako, da je bilo veselje. Pozno po noči, pa so jih nesli še na okna najlepših «samic» (t. j. deklet); včasih so jih obesili kar na kljuko od vrat, da so se jih še one razveselile zjutraj, čim so vstale. Tudi na domu mrličev so dajali vino. Ko 30 se ga že dovolj napili se je čestokrat za hip pozabilo na žalost. Ej, «prosečan» da človeku korajžo . . . Ko so se naveličali prepevati svete pesmi so prišle na vrsto tudi posvetne in včasih celo «klanfarske». Zgodilo se je celo nekoč, da je v neki hiši umrla nevesta. Razumljivo je. da ja bila velika žalost, a tildi to je «prosečan» preganjal. Cez nekaj dni je dejala tašča, da je bilo zelo lepo pri njih. ko so varvali to mlado . . . Seveda v take «cuprnije» danes nihče več ne verjame. Doba časa je marsikaj spremenile in spremenila je tudi stare navade in nekdanje «cuprnije». MILIVOJ DOLANC FILM LEGENDA SIBIRSKE ZEMLJE 90 letni Tine Stoka Živela sta tudi dva vinska bratca, ki sta komaj čakala primerne prilike, da sta se ga napila brezplačno. Ne vem, kako je njiju nekdo na^ potil, da je umrl stari Lukač. Hite' la sta tedaj v neko hišo ter vprašata gospodinjo naj jima da malo soli, da bosta bolj žejna in da bosta dalje vzdržala; nato pa sta šla k Lukačevim. Kar obstala sta na vratih, ko sta videla, da je stari še živ. Kako je njima moralo biti hudo! Vrnila sta se nazaj v hišo, kjer sta se bila najedla soli ter prosila bi jima dali vsaj malo vode, da si da si utešita pekočo žejo . . . Nekoč so se Kontovelčani in PrO' sečanj vedno pretepali. Cim so se pojavili kontovelski fantje na Proseku, že je bil «biks»; seveda niso v tem popolnoma nič zaostajali Kontovelčani Prosecane pa je hujskal proti Kontovelčanom celo sam proseški župnik Martelanc. Danes se kaj takega ne dogaja več. Kot povsod, tako so tudi na Kon -, . ,, _____,-ir, \ tovelu zdravili razne bolezni kar Kontovelčanom so svojčas zelo ^ ^ najpripmstejšimi sredstvi. Razne otekline na telesu ugajali «fancli». Večkrat so si jih ludi fantje privoščili. Zbrali so se nu posvet in se dogovorili, kje jih bodo cvrli in kaj bo kateri prispeval. Takrat namreč ni bilo trgovin vsepovsod toliko kot jih je danes in seveda je bilo tudi denarja zelo po malem. In tako so šli so preganjali ta način da so jih česali z glavnikom in medtem izgovarjali naslednje besedilo: «Nikdar večji, nikdar daljši, zmeraj večji, zmeraj krajši, vnič si prišel, vnič hodi!» V kinu od Morju predvajajo te dni sovjetski mm «Legenda sibirske zemije», ki je bn nagrajen s ùtaunovo nagrado. Odigrava „e v strelskih jarkih na bujnem polju blizu eresiava, se-uaiijegii vvrodava. Na položajih se naliaja sibirska caotica, Katere poročnik je mlad Sibirec, umetmk-pia-mst. Vo,na gre proti koncu. Meo lijaki, ki dremljejo v prostorni Kieu zaigra na giasovir mladi poročnik; toda se preaen dokonča morajo teci na posieunji juriš. Za kratkim uvodom nas dejanje prenese v sibirsko mesto kjer se vrši koncert pevke Nataše ki zanje velik uspeh, v koncertno dvorane vstopi tudi mladi poročnik Vlaoi mir. Ne more vec nastopati kot kon-certist. Bn zadnjem napadu je bn namreč težko ranjen V rokor taktr,-da je ne more vec uporabljati. Ko posluša koncert pianista Borisa, njegovega bivšega tovariša, se seie resno zave, da mu je zaprta pot do lega za kar je študiral leta in leto in kar mu je bil življenski cilj. Bri srcu mu postane težko in zbeži iz dvorane! Svojemu bivšemu prote-sorju je razkril svojo težko bol. Naposled "zbeži iz domačega mesta in se napoti po Sibiriji. Vendar pa Vladimir ne more pustiti poti, ki jo je začel. Glazba je njegovo življenje. V stikih s sibirskim ljudstvom, se nabira v njem bogastvo spoznanj in ljubezni do lastnega ljudstva in zemlje, ki se v njem tzprefninja v veliko pesem o Sibirski zerhlji. «Legenda' o sibirski zemlji» se odlikuje po' glazbenem bogastvu in krasnih narodnih motivih. Kot vsak velik sovjetski film, tako tudi ta temelji na tistem življenjskem optimizmu, ki je značilnost sovjetske umetnosti. Tfo nam padè posebno v tem tednu v oči, ko predvajajo* v Rossetijevem gledališču film. «11 mulino del Po», ki je nasprotno, ki je nasprotno, prežet z globokim življenjskim pe.-,emizmom. Medtem, ko je film Latuade izraz družbe, ki črno ter ne more videti niti za sebe propada in jo zato pred njo vse črno ter ne more videti niti sebe niti za svojo upmetnost izhoda in rešitve, je sovjetski film «Legenda sibirske zemlje» izraz družbe, ljudstva in umetnosti, ki imajo odprto bodočnost. V filmu dobimo najboljši izraz te nove družbe v tisti živ-lienski radosti in veselju, ki prevzame tudi gledalca tako, da stopi v življenje bolj veselo in z novimi upanji in nudami. M. njimi navadno varni. Tem grozo-viteje so se pa znašali nad nezaščitenim kmetom; požgane vasi so kazale sled turških tolp. njihove poti so bile pokrite s trupli poklanih ljudi. Prepuščeni docela sami sebi, so morali kmetje poseči po samopomoči: na določenih visokih mestih (griči, hribi itd) so bile stalno pripravljene velike grmade lesa. ki so jih posebni opazovalci zažigali, ko se je turska tolpa pojavila v deželi: pogosta krajevna imena «Grmada», «na Grmadi» nam še danes pričajo, kje se je tedaj zasvetil ogenj. Cim je kmet ugledal gorečo grmado, je znosil svoj borni pridelek v skrite kraje, zgnal živino v odročne gozdove in hribe, sam se pa zatekel v posebne utrjene kraje, v tabore; kje so ti stali, nam ni težko uganiti, saj ne manjka krajev tega imena. Na vzvišenih, čim nedostopnejših krajih so si zgradili okoli cerkvice trden zid; otroci, starci in ženske so se zatekli ob prihodu Turkov v cerkev, medtem ko so možje in mladeniči ostali na obzidju, valili na naskakujoče Tur-i ke težke skale, zlivali nanje vrelo pazi, da se ne škodi «ugledu» gotovih krogov, veliki premoči tedanje turške vojaške sile; dalje nauku islama, da pride turški vojščak v tem višja nebesa, čim več je- v življenju poklal «džaurov» (nevernikovi; dalje podivjanosti turških «roparjev» itd itd. Resnica je pa drugačna: 1) Iz prvotnih nomadskih pastirjev so se Turki razvili v močno fevdalno državo, ki je v kritje naraščajočih potreb fevdalne gospode potrebovala vedno novih ielovnih moči in vedno novih ma-lerielnih bogastev; to stanje je sililo Turke v stalne roparske pohote in v stalno razširjanje svojega državnega ozemlja. 2) Prodiranje n širjenje turške oblasti so omo-•očali in često naravnost podpirali •talni razdori med evropskimi «kronanimi glavami», v kar naj nam luži en sam primer: Francoski kralj Franc I., ki je nosil kakor njegovi predniki in na-iledniki zveneči naslov «najbolj "crščansRega vladarja», 1e sklenil s ;ultanom Sulejmanom II. zvezo proti Habsburžanu cesarju Karlu V. n dovolil Turkom celo uporabo rancoskega pristanišča Toulon, i tkrščansko» francosko brodovje je e v prijateljski zvezi z «nevernim» urškim brodovjerrr zagnalo prot, .vojemu istotako «krščanskemu» nasprotniku . . . Toda ozrimo se na težave in nadloge, ki so jih morali prestajati zaradi takih razmer naši pradedje. Z zmago pri Nikopolju so si Turki odprli na stežaj vrata po Balkanu in obmejnih deželah. Se istega leta (1396' so pridrle turške čete preko Slavonije prvikrat na slo- Razvaline vipavskega gradu •odo in se pač branili kakor se mogli in vedeli. Mnogokrat so si rešili borno življenje, a pogosto so omagali in tedaj je sledilo za vse v taboru strašno gorje in kakor nam mnoge narodne povesti in pesmi pripovedujejo o junaški rešitvi kmeta in njegove družine v taboru, tako nam nešteto povesti in pesmi pripoveduje o strahotah v od Turkov zavzetem taboru. Toda že so v bogatem osmanskem cesarstvu kalile klice propada. Prvotna preprostost pri Turkih je izginila; izkoriščanje kmetov je naraščalo; turški velikaši so med seboj tekmovali, kdo se bo bolj odlival v razkošju; sam sultanov dvor je imel do 15000 služabnikov; sultani so se obdajali s posebno gardo «janičarjev» (iz turškega «jeni čeri» — nova četa), vzgojenih iz ugrab-| nenih krščanskih otrok; janičarji so tekom časa prišli do tolikega vpliva in moči, da so celo sultani padli v njihovo odvisnost; glavno moč turške vojske so tvorili fevdalci, ki so tekom časa poslali dedni gospodarji svojih posestev in se začeli izmikati vojaški službi; končno so zemljepisna odkritja tudi storila svoje. Leta 1571 je združeno španeško-beneško brodovje napadlo pri Lepantu turško brodovje in ga uničilo; ta poraz turške sile je bil začetek propada turške slave in moči. Od koncem 17. stoletja je začela Turčija po vrsti izgubljati svoje posesti in tudi našim krajem je bila nehala turška nevarnost. Doba turških navalov v naše kraje ie zapustila v našem narodu nešteto spominov. Razem že omenite dobe, navedemo še neko važno ftgl s, f 'tl- | i Bitka pri Beogradu vensko ozemlje in npustošile Ptuj i nih narodoilDpripovedk in pesmi iz in okolico. Od tedaj Vk; 21H O V “Ranč SAMORASTNIKI Vsej Qe e i svinjarije bom moral zapustiti taro. Kaj takega ni X KNiic) ! ®reostane drugega, ko da se vzameta». ‘t gnu ar in nikoli». Karničnik se je dvignil in ves mrzel stal \,s Vnikom. , ^s*bi!» triil()gltivost ne koristi nič. Ta dva niti hudič ne spravi 's 0»h reS*a v kak° drugo kajžo. Toda iz tega ni bilo nič; kadar ihet zanUHe‘ Pri njej, je bil za to, kadar pa je bil na Karnicah, je t|,0(j| pl oblasti starega Karničnika, oblasti neupogljivih Karnic ir, ia Ožuaf' ’ ‘ Karničnik pa je šel še dlje. Izposloval je pri srenji, t»6'6 n- ®iu prepovedala ženitev z Meto. Tisti čas so srenje še C>c Vleo 'Letenje dovoljevati ali prepovedovati ženitve. Ubogi ljudje se 'zeti, da ne bi zarod padel na breme sosesk. Ožbeja je vedno bolj grizlo in za uteho se je vedno bolj vdajal 13, |tjvtt8°rna je postal eden najboli razvpitih pijancev in sicer Otte Ondine, šem podeželju; 17 rad posluša; 20 Z narodno Pe: po Sloveniji; 21 Radijski od«2 Maeterlinck: «Slepci» 1 dr® j. simbolična slika; 22.15 Lahka ba. Ponedeljek: 13 Iz denega sveta; 18.30 Glasba 1 ““ .jo narodov; 19 Gospodinjska ura jj: Športna kronika; 21.10 R. S,ra opera «Kavalir z rožo». . Torek: 13.30 Iz ameriških ^ K ■češkega,-* gleških revij; 18 Nekaj Vivi 20 vih skladb; 19 Filmski trak; - pe(. kalni koncert tenorista Dušan® j tota; 21 Vzori mladini — Ziv 1/ in delo Rudolfa DieseJa; 21-3° hoven: Simfonija št. 1 v D a 22.30 Večerni koncert. |l Sreda: 13 Glasba po željan^: Mamica pripoveduje; 19.15 ■“ ^ in plesi raznih narodov; 20 I2 r