ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 6/2008 CENA EUR 4,60 9 ,, ,3 ,8 43, ,09 9771318437109 ^anr oiand 163 Let inovacij. Ta je najnovejša: MAN RoLand je postal manroland. Za doseganje napredka moramo biti pripravljeni na spremembe. Tega načela se držimo že več kot 160 let - že od začetka smo s svojimi inovacijami in revolucionarnimi tiskarskimi rešitvami razvijali trg bolj kot katero koli drugo podjetje. Tudi naše najmanjše predrugačenje je namenjeno velikemu cilju: zadovoljstvu naših kupcev in partnerjev. Naše rešitve so vedno v vašo korist. Naš slogan ostaja isti: WE ARE PRINT®. manroland, d. o. o., Tolstojeva 9/a, 1000 Ljubljana, Slovenja telefon + 386 1 565 92 35, internet: www.manroland.si manroland Ekonomija in ekologija se dopolnjujeta. Okolju prijazen tisk pomaga zniževati stroške in na tržišču ustvarja pozitiven vtis. Vaši kupci bodo vse bolj zainteresirani sodelovati z zeleno tiskarno. Delajmo skupaj in razvijajmo prilagojene rešitve: "Misli ekonomično, tiskaj ekološko". www.heidelberg.com MICHAEL HUBER GmbH München SVETOVANJE IN SERVIS MEŠALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV SEDEŽ V LJUBLJANI TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMŠKE KAKOVOSTI Huber, Hostmann & Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) PANTONE® osnovne nianse HKS® osnovne nianse ROTO heat in cold set barve SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) ECO barve LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) pomožna sredstva FLEKSObarve na vodni in organski osnovi CAS ZA MUZEJ Muzej v Bistri res ni tako velik kot tehnični muzej v Münchnu, ima pa zgledno urejen oddelek tiskarstva. Vse čestitke kustosinji Martini Orehovec. Petsto let slovenske tiskarske zgodovine je predstavljeno sodobno. Lahko vam polepša dan. Generacija stavcev, tiskarjev, knjigovezov, ki je svojo pot začela na Pokopališki in odhaja v pokoj, je imela srečo. V 40 letih delovne dobe je doživela razvojni skok tehnologije, kot ga prej v 500 letih ni bilo. Začeli smo s svincem, nadalje- vali s fotostavkom in končali v vesolju oziroma neskončnosti. Danes vsi, ki de- lajo z računalnikom, »znajo« staviti, oblikovati in tudi tiskati. Nostalgija je na robu Barja popolna. Stari grad, mlini, lokomotive, peči za kruh, petnajst Josipovih limuzin. Čas, ki nam ga je uspelo pospraviti v muzej, ni zapravljen. Tudi tiskarstvo je opravilo veliko poslanstvo. Razmnožena črka, beseda, stavek, članek, stran so danes samoumevno orodje. Vse večkrat pa zlorabljeno v originalnem poslan- stvu. Vloga tiska v kulturi, izobraževanju pa tudi v politiki se zmanjšuje. Večji del osta- ja tisku vloga pri embalaži in promociji. Vse teže je poslanstvo preliti v uspešno gospodarjenje. Rezultati lanskega leta so zaskrbljujoči za vse slovenske tiskar- ne. Kako nizka je produktivnost, kažejo primerjave s tiskarno Leykam. Skoraj 5000 zaposlenih bo, zaradi povečanega zadolževanja slovenskih tiskarn, v pri- hodnjih letih imelo veliko težav z ohranjanjem delovnih mest. Ali je to res posle- dica hrepenenja po premoženju in manj po tiskarni (podjetju), bo pokazal čas. V prejšnjem uvodniku sem napovedal zanimiv posvet. Uporaben v vseh tiskar- nah. Interdisciplinarna znanja s področja vodenja in razvoja. Ni bilo zanimanja, le dvanajst prijavljenih. Kljub temu je bil posvet zanimiv in upam, da tudi kori- sten. Nadaljevali bomo v muzeju. Sošolec France Cerarjetam demonstrator ročnega stavljenja. Občudujem nje- gov odnos do črke. V Grafičarju smo že objavili njegovo pesem. V muzeju to lahko vidite, vonjate in občutite. Sveža tiskarska barva ima svoj vonj, kot vem, ni strupena, nas pa je zastrupila. Čeprav stavci, tiskarji in knjigovezi nismo pisatelji, pesniki, slikarji, skratka ume- tniki, nam je črna umetnost v ponos in slavo. Ivo Oman TORAY polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, torefleks) in Dantex razvijalni stroji • mešanje iz barvnih koncentratov • maksimalna pigmentacija barv • odlična kakovost • barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv • kratki roki izdelave Zastopa in prodaja PERLA, d. o. o. Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin telefon 01 563 74 26 faks 01 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net 4 B Katera stniktiira?Kakšna belina?Kolikšna teža HirJii'ivr strakftir, gnmuiiiirfn,OflteiiLm i><>«imwiiih papirjev so če iako minimalne. da razliko opazijo le sepro/i sionald! K«il vo'lilni ili-iriliulfi-papirja in papirju dopolnilnih ]>i/>izvöjJov za gralimi in pisarniški trgzagotavljamo celovito ponudbo najboljši Si--..^•/iixjr - j''*'-- Zc'ir-' wzflz-Vw 1 '■'Y papirja in papi iju dopolnilnih | noi/vodov /a g raliön i in pisarniški trg zagota\ ljamo celovito ßöitudbo najin iljših i iti svi'Kivnui ziiinuk papiiji v. Ukrali sq odlikujemo po izvrstni storitvi, napijani na kožu vsaki posamični stranki. VEC BARVNE GLOBINE V GRAFIČNI PRIPRAVI Večja barvna globina Sodobne digitalne kamere in fotoaparati omogočajo zajema- nje slik z barvno globino več kot 10 ali 12 bitov po kanalu. Visoka barvna kakovost tovrstnih dato- tek pa se izgubi v okolju grafične priprave, saj programi za prelom podpirajo le slike z osembitno barvno globino. Še posebno pri prenosu slik za različne izhodne medije, od tiska časopisov, revij in podobnega, kot tudi za prikaz na zaslonu bi bilo želeno upoda- bljanje slik s čim večjo barvno globino. Velika barvna globina je pomemben dejavnik za ohranja- nje kakovosti slike, še posebno če so shranjene v barvnih prostorih, ki so neodvisni od naprave, kot sta CIELab in sRGB. Ker sta ta dva barvna prostora kar velika, se lahko slike z velikim barvnim ob- segom shranijo brez izgube kako- vosti. Po drugi strani, osembitna barvna globina dovoljuje samo 256 tonov po kanalu, kar privede do vidnih preskokov oziroma na- pak, ki se pojavijo še posebno ob uporabi velikega barvega prosto- ra CIELAB. Tudi če slike shra- nimo v barvnem prostoru sRGB, so napake v temnih tonih za- znavne. Šestnajstbitni slikovni formati Programska oprema HELIOS UB+ omogoča popolno podporo barvnim prostorom s 16-bitno barvno globino za formate, kot so TIFF, JPEG 2000, PSD, PDF in PNG. Za shranjevanje je zato na voljo več kot 65.000 barv na kanal. Kakovost omogoča obde- lavo digitalnih podob, z osnov- nim retuširanjem in optimizaci- jo, medtem ko ohranja najvišjo možno kakovost za različne izho- dne tiskovine in upodobitve. Ve- čja barvna globina zahteva večjo spominsko kapaciteto, vendar se cena te hitro znižuje. Uporaba 16-bitne barvne globine v barv- nem prostoru sRGB ali CIELAB omogoča večjo kakovost in izko- riščenost oziroma uporabnost di- gitalnega medija z zmanjšanjem stroškov in prihrankom časa. Šestnajstbitni formati in barvni prostori Z uporabo barvnega upravlja- nja ICC4, ki je integriran v stre- žnik HELIOS IS UB+ , se lahko slikovni podatki samodejno pre- tvorijo v 16-bitni CIELab ali sR- GB, medtem ko se shranijo na dokumentov strežnik. Slikovni strežnik (Image Server) lahko opravi tudi pretvorbo iz RGB v CMYK in podpira profile ICC4 ter slike s 16 biti na kanal. Sli- kovni strežnik pomaga celo pri uporabi osembitnih slik. Integri- rana možnost prilagajanja črne točke (BPC - Black Point Com- pensation) optimalno uporabi razpoložljivih 256 korakov po kanalu in ohrani podrobnosti v sencah (temnih tonih) za dosega- nje bolj kakovostnega barvnega ujemanja. HELIOS IS UB+ podpira vezne profile (Device Link) za barvno ujemanje 16-bi- tnih slik CMYK z izhodnimi ti- skarskimi standardi, medtem ko ohranja kompenzacijo črne toč- ke. Ta tehnologija prinaša dodatne prednosti, saj se lahko poraba ti- skarske barve pri tisku naklade zmanjša, kar zmanjšuje stroške in vplive na okolje. Prelom s šestnajstbitnimi podatki Quark XPress, vključno z razli- čico 7, in Adobe InDesign prera- čunata uvožene 16-bitne slike v osembitne. Programska oprema HELIOS IS UB+ dovoljuje vna- šanje 16-bitnih slik v te ali ka- kšne druge programe za prelom prek zamenjave slik OPI (Open Prepress Interface). V takšnem primeru strežnik preračuna osembitno nizkoločljivo kopijo (low-res), ki je uporabljena pri prelomu strani. Med izhodom oblikovanih in postavljenih dokumentov prek tiskalniškega strežnika 16-bitni visokoločljivi (hi-res) originali zamenjujejo nizkoločljive kopije po kanalu. Če gre dokument na FORMATI ZA SHRANJEVANJE 16-BITNIH SLIK GRAY- CIELAB RGB CMYK SCALE TIFF 16 bitov 16 bitov 16 bitov 16 bitov na kanal na kanal na kanal na kanal JPEG 2000 16 bitov 16 bitov 16 bitov 16 bitov na kanal na kanal na kanal na kanal PSD 16 bitov 16 bitov 16 bitov 16 bitov na kanal na kanal na kanal na kanal PNG 16 bitov 16 bitov 16 bitov 16 bitov na kanal na kanal na kanal na kanal PDF 16 bitov 16 bitov 16 bitov 16 bitov na kanal na kanal na kanal na kanal od od od od PDF 1.5 PDF 1.5 PDF 1.5 PDF 1.5 dalje dalje dalje dalje II- II If II II PROGRAMSKA ■oprema KNJIGOVESTVO TISKARSKE BARVEN DODELAVA IN ■embalaža TISKANJE TEKSTILA Grafitalia in Converflex '09 na isti lokaciji z IPACK-IMA in PLAST. II TISKANJE Ü ] ■a H j ELEKTRONSKO ZALOŽNIŠTVO "Ji ■ I TISKANJE EMBALAŽE m II , PAPIR, KARTON IN HIGIENSKI PAPIRJI Äl II DIGITALNO TISKANJE «i II POLNJENJE ml II HiELIyOJORMWIII ^■BnROlf^BI H --^^m II GRAFITALIA CONVERFLEX a unique event Grafitalia in Converflex '09. Tehnologija, ki daje kakovost vašemu poslovanju. Strokovne razstave niso vse enake. Zlasti ne leta 2009. Na Grafitaliji in Converfleksu '09 bo zbranih največ najnaprednejših tehnologij v Evropi, ki bodo povečale konkurenčnost in donosnost vašega dela. Našli boste številne ponudnike, pester kakovostni izbor, inovačije, integracije in lahko se boste pogovorili s poznavalci. Z eno samo vstopnico boste lahko obiskali tudi vodilno razstavo na področju sinergije za izdelavo in procesiranje embalaže IPACK-IMA. GRAFITALIA Graphic Arts, Print Media and Communication CONVERFLE Package Printing and Converting Fieramilano, Rho - Milano - Italija 24.28. marca 2009 odprto od 10.00 do 18.00 Vstop na vzhodnem, južnem in zahodnem vhodu Prihranite si čas in se predregistrirajte na spletu www.grafitalia.biz ali www.converflex.biz Organizira CENTREXPO SpA - corso Sempione 4 - 20154 Milano - Italy tel. +39 023191091 - fax +39 02341677 _ ^ e-mail centrexpo@centrexpo.it - www.centrexpo.it ^^ CENTREXPO Promocija ACIMGA - ARGI - ASSOGRAFICI fiemmiui izhodno enoto PostScript ali CtP, strežnik samodejno zmanj- ša barvno globino na osembitno glede na značilnosti PostScripta. Delo s strežnikom OPI ne prina- ša nobenih dodatnih stroškov za usposabljanje ali podporo, saj postopek ostaja enak kot prej. Barvno upravljanje HELIOS UB+ ICC4 podpira pripravo barvnega ujemanja dokumentov za poskusni odtis. Nujne barvne pretvorbe vnešenih slik so opra- vljene pri osnovni 16-bitni barv- ni globini, preden so reproduci- rane na osem bitov po kanalu. Enako se zgodi z zamenjanimi originali, če je tiskalnik konfigu- riran na avtomatsko barvno pre- tvorbo iz RGB v CMYK z upora- bo barvnih profilov ICC4. OPI in barvno upravljanje za tisk se dopolnjujeta, zato uporabnik ne potrebuje nobenega posebnega znanja. InDesign lahko ovira za- menjavo slik na OPI za izhod PostScript, če slike vsebujejo prosojnosti ali če so prekrite s prosojnimi objekti. HELIOS UN+ ponuja tudi 16-bitno alter- nativo: izvirni PDF na OPI delu- je brez PostScripta. Namesto te- ga se dokument neposredno izvozi kot dokument v formatu PDF. Informacije, pomembne za zamenjavo slik na OPI, se ohranijo. PDF 1.5 in poznejše verzije dovoljujejo shranjevanje 16-bitnih barvnih slik v tem for- matu. Tako se visokokakovostni barvni podatki ohranijo v doku- mentu PDF, ki obenem omogo- ča tudi kreacijo digitalnih moj- strovin najvišje kakovosti. HELIOS je edini ponudnik programske opreme, ki ponuja barvno upravljanje 16-bitnih po- datkov z barvnimi profili ICC4, s prilagajanjem črne točke ali brez (BPC). Podjetja za pripravo in tisk, ki prevzemajo uporabo 16-bitnih slik, bodo zaradi bolj- ših barvnih upodobitev postala zelo tržno konkurenčna. Prevedla in priredila Jure SEVŠEK in Žiga HITI Srednja šola za oblikovanje Maribor VIR Oliver Schröder Drupa Technology Drupa report daily, 2. junij 2008 nno sufl-5ftrver:tow Primer General Interface Macintosh Windows OPI ICC 1 -------- Color Management Sei u o Check ICC Profiles for PitluriS Default Printer Profile: Default Proof Profile: Preserve faster Colors: var/ ICC- Profites / Pn mer/ ECI Offssi^2.. -i-l ("Browse,. I None ( Browse,. ) var/ ICC- Profi Its / Pri nter/ DevictUnk / „. { Browse.. ) M White Hl Cray M Black Mcmy 13 whue Wl Cray M Black M cmy Sf PostScript 3/DeuiceN Output ICC interns Source Pri Automatic Tl Automatic KH Automatic M Automatic wl □ PDF Trans [latency Proof Revt.l } ( t« ) Barvno upravljanje profilov ICC. VMESNIK ARGYLL CMS V grafičnih procesih se srečuje- mo z zajemanjem, obdelavo in upodabljanjem barv. Pri delu z različnimi napravami (zaslon, optični čitalec - skener, digitalna kamera, tiskalnik ipd.) bi bilo idealno, če bi vse naprave repro- ducirale enake barve. V realnosti pa pri reprodukciji prihaja do barvnih razlik. Da bi se tej težavi čim bolj izognili, uporabljamo barvno upravljanje. Pri tem pro- cesu skušamo zagotoviti čim bolj enako barvno reprodukcijo in nadzorovano ter pregledno pre- slikovati barve (t. i. barvna pre- tvorba ali barvna transformacija) iz enega barvnega sistema v dru- gega in se tako približati origina- lu. Z barvnim profilom naprave skušamo čim bolje opisati barve na tej napravi, kar nam je izhodi- šče za barvno preslikavo. Ta se vedno dogaja med profiloma dveh naprav, in ker neposredna preslikava barv ni možna, je po- treben standardiziran vmesni člen, tj. vezni barvni prostor (Profile Connection Space - PCS). Barvni profil torej nosi in- formacije o barvni preslikavi v smeri naprava-PCS in obratno, PCS-naprava. Informacije so lahko v obliki tabel, v tem prime- ru imamo opravka z LUT (Look Up Table) barvnimi profili ali profili v obliki matrike govorimo o matričnih profilih. Barvne profile dobimo skupaj z napravo ob nakupu. Proizvajalci jih izdelajo na podlagi povpreč- nega upodabljanja njihove na- prave, zato so »povprečno« zado- voljivi. To pa v profesionalne na- mene ni dovolj. V tem primeru moramo poseči po barvnih profi- lih »po meri«. Taki profili so iz- delani izključno za eno napravo, pod natančno določenimi pogo- ji. Če se kateri koli pogoj spre- meni, moramo izdelati nov barv- ni profil. Pri izdelavi barvnega profila za zaslon ali tiskalnik potrebujemo merilno napravo, ki je lahko ko- lorimeter ali spektrofotometer. Slednjega pri izdelavi barvnega profila za skener ali digitalno ka- mero ne potrebujemo, zahteva pa se izdelava profilov za ti dve napravi s standardizirano testno tablico. Brezpogojno potrebuje- mo tudi programsko opremo za izdelavo barvnega profila, ki ga uporabljamo pri nadaljnjem de- lu. Na voljo je precej programov, v delu pa sta predstavljena dva, ki sta namenjena različnim ciljnim skupinam uporabnikov. ProfileMaker 5, podjetje X-Ri- te (nekdanji GretagMacbeth), skuša zadovoljiti uporabnika, ki je vešč preprostih računalniških znanj. Prek grafičnega uporabni- škega vmesnika prijazno in pre- prosto ponuja uporabniku mo- žnosti za izdelavo barvnega profi- la. Temu primerna je tudi cena, zato ProfileMaker 5 spada v višji cenovni razred. Na drugi strani imamo na voljo brezplačni program Argyll CMS. Njegova šibka točka je, da nima grafičnega uporabniškega vme- snika. Zato je uporabnik prisi- ljen ravnati s programom prek ukaznovrstičnega vmesnika (Co- mmand Line Interface - CLI), znanega tudi kot konzola. Sle- dnje odvrne ogromno uporabni- kov in cena tukaj ne pretehta. Po svoji zmogljivosti in kakovosti se Argyll CMS lahko primerja s ProfileMakerjem 5. Da bi program Argyll CMS približali čim širšemu krogu uporabnikov, smo zanj izdelali grafični uporabniški vmesnik. Poskrbeli smo, da je praktičen, torej ponuja podporo pri izdelavi barvnega profila za zaslon, tiskal- nik, optični čitalec in digitalno kamero. Seveda mora biti ravna- nje z grafičnim uporabniškim vmesnikom razumljivo in prija- zno, kar prek gumbkov, izbirnih seznamov in vnosnih polj zago- tovo je. Veliko pozornosti smo namenili tudi vsebini. Vsebinsko strukturiran vmesnik omogoča hitro in zanesljivo manevriranje po možnostih, ki jih ponuja. V grobem se vsebina deli glede na FIVE SOLUTIONS KOMORI b- sv - . m r m \ PET MOŽNOSTI I POSEBNA DODANA VREDNOST IV PRILAGODLJIV VEČBARVNI TISK I POSEBNA II VISOKA PRODUKTIVNOST V ENEM PREHODU III MENJAVA NA ZAHTEVO V OHRANJEVANJE OKOLJA P PRI ^OMO/p^ 9, (oto) I 'Vo/in-AO^ PROSYSTEM PRINT ICOIVIORI industrijska cesta 1k • SI-1290 Grosuplje • Tel.: +386 (0) 1 78 11200 • Fax: +386 (0) 1 78 11 220 • E-mail: info@prosystem-print.si • http://www.prosystem-print.si naprave, za katere pokriva mo- žnosti izdelave barvnega profila, nadalje pa še po korakih izdelave in vsebinsko zaokroženih celo- tah. Grafični uporabniški vme- snik vseskozi preverja uporabni- ka in mu onemogoča vnose, ki lahko kvarno vplivajo na potek izdelave barvnega profila. Na drugi strani grafični uporabniški vmesnik zna prilagoditi dodatne nastavitve glede na predhodne izbire. Vmesnik je v celoti izde- lan v dveh jezikih: označevalni jezik HTML in skriptni jezik Ja- vaScript. Grafični uporabniški vmesnik (glej sliko) se odpre v brskalniku in je podprt na vseh najnovejših brskalnikih. Deluje na vseh operacijskih sistemih, prav tako na internetu. Vsebina je v celoti v angleškem jeziku, da uporabe vmesnika ne omejuje- mo na določeno jezikovno sku- pino, ampak ga skušamo pribli- žati čim širšemu krogu uporab- nikov. Je brezplačen dostopen na spletnem mestu http:llx3.ntf.uni-li.si/~goicl Argyll %20CMS. Po objavi na spletu si je grafični uporabniški vmesnik preneslo že nekaj uporabnikov programa Ar- gyll CMS z vsega sveta. Njihovi odzivi so pozitivni. Žal nam zara- di uporabe JavaScripta, ki je za- radi varnosti precej omejen, ni uspelo omogočiti samodejne in- terakcije s konzolo, tako da je uporabnik prisiljen skopirati ustrezno ukazno vrstico, jo ročno prilepiti v konzolo in pognati ukaz. V ta namen bi bilo v priho- dnosti smiselno poseči po ka- kšnem močnejšem programskem jeziku, kot je Java. Gorazd KRUMPAK Srednja medijska in grafična šola Ljubljana PIKSEL FONTI Slika 1. Primerjava med fonti Bitmap in TrueType. 1 UVOD Svet tipografije se nenehno spreminja in v zadnjih desetletjih smo priča večjemu tehnološke- mu napredku tudi na tem podro- čju. Od kaligrafije, prek svinče- nih blokov, fotolitografije in le- traseta smo prišli v dobo Post Scripta in OpenTypa. Videz ti- skane besede se je dramatično spremenil in razširil v digitalni svet. Pojavlja se nešteto načinov, pri katerih sodobni oblikovalci upo- rabljajo pisave iz preteklosti in jih prilagajajo potrebam sedanjo- sti. Pojavili sta se tudi svoboda in fleksibilnost tipografije z množi- co doslej nepričakovanih mo- žnosti, globalizacija pa je povzro- čila mešanje kultur in svetovno izmenjavo idej, pri čemer hkrati ključno vlogo še vedno igra no- stalgija. 2 DVE OSNOVNI OBLIKI Font je računalniški zapis, ki vsebuje vse informacije za pozici- oniranje in prikaz vseh črkovnih in nečrkovnih znakov ene različi- ce pisave in tudi določene veliko- sti. Celotno zbirko znakov enega fonta imenujemo nabor znakov (character set). Digitalne naprave (računalniki, monitorji, tiskalniki) ustvarjajo sliko s pomočjo pik (dots). To je za tovrstne naprave najenostav- nejši način prikazovanja črk. Ko se oblikuje določen font, morajo vsako črko posebej sestaviti iz posameznih pik in te podatke shranijo v zapis fonta. Temu pra- vimo prilagajanje krivulj ali angl. hinting. Naloga naprav je, da te podatke razumejo in črke prika- žejo na zaslonu, papirju itn. Ko so to tehnologijo razvijali, je en bit predstavljal eno piko. Lahko si izbiral med DA ali NE, prika- zati ali ne prikazati pike. Slike, oblikovane iz bitov, so dobile ime bitne slike (bitmaps). Font, ki je uporabljal to tehnologijo, pa so poimenovali bitni font (bitmappedfont). Za prikaz ene same pisave istih velikosti na računalniškem zaslo- nu, na iztisu laserskega tiskalnika itn. bi potrebovali na stotine bi- tnih fontov. Rešitev je shranjeva- nje opisa nabora vseh znakov v obliki vektorskih slik. Vektorski fonti shranjujejo po- datke o črkah v obliki matema- tičnih opisov krivulj in premic. Te elemente imenujemo vektorji (vector) in tako oblikovane fonte imenujemo vektorski fonti (vector font). Čeprav uporabljamo za prikaz pisav večinoma vektorske fonte (tako na računalniških zaslonih kot na tiskanih medijih), so bitni fonti še vedno pogosto upora- bljeni za prikaz pisav na zaslonih. Razlog je velikost oziroma majh- nost črk, ki se uporabljajo na ra- znih zaslonih. Če so črke zelo majhne, so sestavljene iz majhne- ga števila pikslov (pixel). Boljšo berljivost dosežemo takrat, ko te črke oblikuje človek sam in ne računalnik na podlagi izračunov vektorskega zapisa. Bitne fonte je smiselno uporabiti predvsem na manjših zaslonih (npr. dlančnik, mobilni telefon), saj so ti bolj či- tljivi (1). Vsebina posameznega fonta je odvisna od njegovega formata. Beseda format ima dva pomena. Format fonta se lahko nanaša na operacijski sistem, v katerem se bo font uporabljal. Zato imamo lahko fonte z isto vsebino (iste značilnosti določene pisave), am- pak z različnim zapisom datote- ke. Zapis je odvisen od tega, ali se bo font uporabljal na sistemu Microsoft Windows oziroma na sistemu Mac OS. Večina tovr- stnih fontov je bila tako ustvarje- na, da so bili kompatibilni samo z enim operacijskim sistemom. Z leti so se razvili naprednejši for- mati, ki dokazujejo, da se tudi na področju tipografije računalni- štvo in informatika hitro razvija- ta. Danes so trije vodilni formati fontov, PostScript, TrueType in OpenType (1). 2.1 PostScript Fonti PostScript so napisani v programskem jeziku, imenova- nem PostScript. Če jih želimo uporabljati za prikaz na zaslonih 1.000.000.000 DA BI ZADOVOLJILI POTREBE SVETOVNE TISKARSKE INDUSTRIJE, SMO V LANSKEM LETU PROIZVEDLI MILIJARDO KG BARV IN PIGMENTOV. Samo številka, ampak za njo stoji Sun Chemical - največji svetovni proizvajalec tiskarskih barv, pigmentov, barvil in lakov. Toda mi ne ostajamo pri tem. Z neutrudnimi raziskavami, razvojem in inovacijami ter tesnimi odnosi z nasimi kupci, Sun Chemical zagotavlja kakovostne proizvode in storitve najsirsemu krogu tiskarjev. Neglede na aplikacijo smo ponosni ponuditi prave resitve v pravem času. WWW.SUNEUROPE.COM SunChemicaT Sun Chemical - Hartmann d.o.o. • Brnciceva ulica 31 • Tel: 01 563 37 02 • Fax: 01 563 37 03 • Mail: info@sunchemical.si Flexo CtP ki postavlja nove standarde kvalitete Flexo CTP PlateRite FX1524 je namenjen osvetljevanju plošč (klišejev) za tisk na velikoformatnih tiskarskih strojih za fleksibilno in kartonsko emabalažo. Omogoča izdelavo tudi manjših plošč namenjenih flexo in knjigotiskarskim strojem. Sistem laserskega osvetljevanja in njegova kvaliteta je enaka kot v ostalih produktih PlateRite CTPjev. PlateRite FX1524 omogoča najvišjo možno kvaliteto tiska ob superiorni reprodukciji najbolj finega rastra tako v svetlih kot tudi temnih tonih. PlateRite FX1524 z lahkoto in zanesljivo uporablja različne tipe, velikosti in debeline flexo kot tudi knjigotisk plošč, s tem omogoča večjo efektivnost v proizvodnji kot tudi enakomernejšo kvaliteto osvetljevanja. Nova oblika rastra za flexo tisk Screenov edinstveni na novo razvit raster je optimiziran za reprodukcijo svetlih tonov tako na plošči kot tudi v tisku (substrat in barva). Minimalna tonska vrednost ima z uporabo novega rastra večji premer s pomočjo kotnih podpiral pa je konstantnost odtisa enakomernejša. Najbolj razvidno je to v prehodnih rastrih v svetlih tonih, kjer je do sedaj bila reprodukcija takorekoč nemogoča (1% rasterska tonska vrednost pri 175 lpi na substratu). Generira konstantne pravilne oblike rastra na plošči tako v svetlih kot temnih tonih. Creatii in Pr e in Print PlateRite FX1524 CTP za knjigotisk in flexotisk Generalni zastopnik podjetja Screen za Slovenijo, C^l .A Hrvaško, Srbijo, Makedonijo, Bosno in Hercegovino Tel. 02 330 14 00 WWW.mca.Si email: info@mca.si 175 lpi 1% 175 lpi 2% oziroma za tisk, mora naša opre- ma podpirati ta jezik. Profesio- nalni tiskalniki z visoko ločljivo- stjo imajo že vgrajeno strojno opremo za prepoznavanje jezika PostScript. To je poseben raču- nalnik, ki pretvarja podatke PostScript v podatke za tisk. Za naprave z nižjo ločljivostjo, kot so računalniški monitorji in na- mizni tiskalniki, je značilno, da imajo vgrajen vmesnik, ki prepo- zna jezik PostScript. Podobno kot vmesnik deluje tudi posebna sistemska programska oprema, imenovana Adobe Type Mana- ger (ATM). Fonti PostScript ve- činoma vsebujejo tudi nabor bi- tnih fontov, ki jih uporabljamo predvsem za prikaz pisave na monitorju oziroma za prikaz v si- stemih, ki ne podpirajo jezika PostScript. Fonti PostScript se razlikujejo eden od drugega po številu zna- kov, ki jih vsebujejo. Najbolj znan format teh fontov je Type 1. Če v založništvu, oblikovanju in tiskarstvu govorimo o fontu PostScript, je to avtomatsko mi- šljeno kot različica fonta Type 1. Ti so standard v založniški indu- striji, poleg tega so med vsemi formati še vedno zelo priljublje- ni. Razlog je v napravah, kot so osvetljevalniki plošč, tiskalniki z visoko ločljivostjo ipd., ki upora- bljajo oziroma temeljijo na teh- nologiji PostScript. Posledično zato naprave delujejo bolje, če ti- skajo oziroma osvetljujejo dato- teke, oblikovane s fonti Post- Script. Predvsem tehnologija ra- striranja pri digitalnem tisku in osvetljevanju s tehnologijo Post- Script RIP (Raster Image Proces- sor) deluje bolje, če obdeluje da- toteke, ki vsebujejo le fonte Post- Script. Zaradi nekompatibilnosti določenih fontov z različnimi operacijskimi sistemi in pro- gramskimi okolji je prihajalo do pogostih težav (1). 2.2 Fonti TrueType V poznih osemdesetih se je na trgu pojavil nov standardni for- mat PostScript. Prvič v zgodovi- ni sta se vodilni podjetji Apple Computer in Microsoft združili, predvsem iz tehničnih in komer- cialnih razlogov, ter ustvarili nov format, imenovan TrueType. TrueType je deloval na obeh operacijskih sistemih in ni bil pod okriljem Adoba. Namen no- vega formata je bil predvsem kompatibilnost z vsemi naprava- mi PostScript, vendar so se na tem področju znova in znova po- javljali problemi. Zaradi tega je format TrueType v profesional- nem založništvu bolj kot stan- dardni postal format izbire. Pro- blem so vedno bolj izpostavljali in ga poskušali rešiti. Tehnologi- ja se je na tem področju hitro ra- zvijala in TrueType je postal izredno priljubljen na operacij- skem sistemu Windows PC. K razvoju je pripomoglo tudi novo komercialno sodelovanje med Adobe in Microsoft. To je prive- dlo do boljšega delovanja forma- ta TrueType na napravah Post- Script (2). Z uvedbo TrueType so se iz- boljšale tudi možnosti uporabe tehnologije za prikazovanje fon- tov na zaslonih. To je tehnologi- ja prilagajanja krivulj bitni mreži zaslona, ki jo v angleščini imenu- jemo hinting. V industriji fontov je sicer obstajala že pred uvedbo TrueType, vendar je predhodni zapisi fontov niso povsem podpi- rali. Razvoj prilagajanja krivulj je olajšala zamenjavo že obstoječih fontov z novimi TrueType. Vi- soka fleksibilnost na področju tehnologije prilagajanja krivulj je formatu TrueType omogočila izredno dober in priznan način oblikovanja znakov in črk za pri- kaz na zaslonu. Tudi Microsoft je sodeloval pri razvoju tehnolo- gije prilaganja krivulj in na tem področju poskušal najti najpri- mernejši način prikazovanja fon- tov na zaslonu. Tako je Micro- soft pridobil licenco za zapis fon- tov TrueType. Microsoft je prvič vključil Tru- eType v sistem Windows 3.1 aprila 1992. Kmalu zatem je objavil izboljšavo oziroma poso- dobitev TrueTypovega RIP-a. Tako je izboljšal njegovo delova- nje in odstranil nekaj hroščev, pri tem pa je ohranil kompatibil- nost s starejšo različico. Novi TrueType RIP so vključili v Windows NT 3.1 in od tedaj so TrueTypovemu RIP-u dodali le nekaj manjših izboljšav in spre- memb ter ga prelevili v različico 1.6, ki je bila vključena v Win- dows 95 in NT 3.51. Nove do- dane možnosti so zajemale pred- vsem olepšavo predogleda pisav, glajenje robov pri bitnih črkah na zaslonu [tehnično rečeno je to 256-bitna rasterizacija črk (upo- dabljanje črk s pomočjo različnih sivin)]. Microsoftov razvojni proces in izboljšave tega zapisa vključujejo specifikacije True- Type Open. Ta deluje v delov- nih okoljih tako Microsofta kot Appla, vključuje pa tudi možno- sti za večjezikovne nabore zna- kov in mikrotipografski nadzor nad besedilom. Najnovejša različica formata TrueType Open je nastala v so- delovanju z Adobovim siste- mom. Namen tega sodelovanja je bil ustvariti zapis fontov, ki vsebuje podatke TrueType in PostScript. 2.3 OpenType OpenType je hibriden format, ki je nastal na podlagi sodelova- nja med Adobom in Microsof- tom. Njegova najboljša lastnost je, da združuje prednosti obeh formatov, TrueType in Type 1. Fonti OpenType so zato uporab- ni tako na operacijskem sistemu Mac OS kot na operacijskem si- stemu Microsoft Windows. Če bi hoteli na grobo predstaviti font OpenType bi lahko rekli, da je to TrueType z žepkom za po- datke PostScript. Teoretično lahko format OpenType vsebuje tako podatke PostScript kot TrueType ali kar oboje hkrati. To omogoča transparentno kombiniranje vseh dobrih la- stnosti PostScripta in TrueTypa. Operacijski sistem bo tako lahko iz fonta izbral le tiste podatke, ki jih potrebuje za neovirano delo- vanje fonta. Težava, s katero se večkrat srečujemo pri fontih OpenType in TrueType, je nji- hova neprosojnost, saj ne more- mo videti, kaj ti fonti pravzaprav vsebujejo, razen če ni to kje do- kumentirano. TrueType, še bolj pa fonti OpenType, lahko vse- bujejo od 256 pa vse do 65.000 znakov. PostScript pa vsebuje le omejen standardni nabor zna- kov, standardnih lastnosti in >< v kožuStku hudobnega fanta stopidjs mizar in klite 0619672345 . V kožuščku hudobnega fanla stopiclja mizar in kliče 0619872345 V kožuščku hudobnega fanta stopiclja mizar in kliče 0619Č V kožuščku hudobnega fanta stopicija miza V kožuščku hudobnega fanta stopic V kožuščku hudobnega fanta Slika 2. Primer pisave TrueType. HP Designjet L65500 - latex tehnologija is J ft * »Sfcjr^vv * v.- V^?^' - * -. " T/SKAJ-TE NA oWl/ P^/JAZeN NAON. Za več informacij o HP tiskalnikih širokega formata in materialih za digitalni tisk proizvajalcev Avery, Alcan, MehlerTexnologies, GBC. se obrnite na Fortuna digital d.o.o., e-mail: andrej.bivec@fortuna-digital.com, GSM: 031 404 507 Q fortuna digital % A «^s G0C DIGITALIZACIJA FONTOV zmožnosti uporabe pisave. Pri fomatih OpenType in TrueType pa lahko v enako označenih fon- tih najdemo različno število zna- kov, različne funkcije in posodo- bitve (1). Fonte Open Type lahko name- stimo ob vseh drugih formatih (TrueType, PostScript) in bodo delovali nemoteno ter brez na- pak. Fonti, zapisani v formatu OpenType, uporabljajo samo eno datoteko za zapis pisave, v kateri so združeni podatki o kri- vuljah, metriki in bitnih pisavah. Tako je ta zapis pisave lažje upo- rabljati in ga upravljati (2). 3 DOBRE IN SLABE PISAVE NA ZASLONU Žal je število pisav, med kateri- mi lahko izbiramo, še vedno omejeno na sklop najpogosteje uporabljenih oziroma najpogo- steje nameščenih na uporabni- kov operacijski sistem, posledič- no brskalnik. Izmed teh moramo izbrati tiste, ki bodo naredile naj- manj škode. Times, še vedno najbolj prilju- bljena možnost (čeprav bi jo lah- ko mirno izločili iz sistema), je odlična pisava za tiskovine, npr. časopis, medtem ko je prava noč- na mora za branje na zaslonu. Njena prvotna različica je bila ra- zvita tako, da je združevala čim več črk na stran, pri tem pa še ve- dno obdržala normalno čitlji- vost. Zato ima natisnjena različi- ca te pisave nizek srednji črkovni pas, ob tem pa je precej ozka in z majhnimi serifi. Majhni ascen- derji in descenderji naredijo pisa- vo zelo ekonomično, saj reduci- rajo potrebo po združevanju črk in s tem omogočajo stavljenje več vrstic na stran. Največja težava pri uporabi bit- map različice pisave Times, torej tiste, ki jo vidimo na zaslonu, je, da ne prikazuje tanjših linij. Pi- ksel je piksel, najmanjša možna enota, zato ne obstaja nekaj, kot je pol piksla. Tako prvotno dro- ben serif postane debel kot dre- vesno deblo in dodaja veliko ne- potrebnega vizualnega šuma, še posebno pri majhnem in ozkem fontu, kot je Times. Večina pisav za zaslon ni bila nikoli razvita za- to, da bi bila čitljiva, ampak zara- di potrebe po usklajevanju nati- snjene pisave s tisto v programih za prelom (3). Dodatna slabost je, da so vse pi- save na zaslonu v brskalnikih, ki imajo podporo CSS (Cascading Style Sheets), prikazane skoraj brez združevanja. Če bi obliko- valec izbral pisavo z višjim sre- dnjim črkovnim pasom za tisk strani, bi ob tem moral uporabiti dodatno zapolnilo linij, da bi bralčevemu očesu omogočil eno- stavno in predvsem hitro iskanje novih vrstic. Tega ni mogoče do- seči na spletu brez uporabe CSS, a je nujno potrebno pri uporabi večine starejših fontov. Da bi lahko font Times naredili čitljiv brez uporabe CSS, bi morali zmanjšati širino stolpca na opti- malnih 50-55 znakov, kar pa je skoraj nemogoče, če želimo kompatibilnost med različnimi brskalniki (3). Na srečo se to spreminja. Vse več fontov je optimiziranih za branje na zaslonu in njihova uporaba je iz dneva v dan širša. V nekaterih primerih so povezani z drugimi izdelki ali pa celo brez- plačni za prenos, kot npr. Micro- soft Fontpack (4). Nekatere od fontov bi lahko imenovali tudi kot »serifne brez serifov«. Pri teh fontih serifi niso posledica zgodovinskih ostan- kov, ampak so omejeni na funk- cionalnost posamezne črke. Uporabljeni so zgolj za pomoč pri razlikovanju črk, ki bi sicer lahko bile enostavno zamenljive. Za primer lahko vzamemo mi- nuskule j, i, l in primerjamo Hel- vetico z Verdano - obe na opera- cijskem sistemu Mac. Pri Helve- tici so te tri črke težko zamenlji- ve, a ob tem tudi izredno težko čitljive. Dodatno čitljivost po- slabša še presledek ob črkah, ki je premajhen. Na drugi strani Ver- dana omogoča čitljivost še pri ve- likosti pisave osem enot, kar je pri veliko drugih fontih že prava nočna mora (3). 4 PIKSEL FONTI 4.1 Nakratko Če smo kadar koli v Adobe Flashu poskušali zmanjšati veli- kost fonta, smo bili zelo razoča- rani, saj v program že vključeno glajenje robov (anti-aliasing) na- redi pisavo neostro, kakor bi gle- dali slabo posneto fotografijo. Težava se pojavlja zaradi uporabe fontov, ki so bili ustvarjeni za tisk in niso optimizirani za pri- kaz na zaslonu. Fonti za tisk so prilagojeni delu z napravami, ki izvažajo produkte visokih ločlji- vosti, in ne za zaslone, ki so pra- viloma nižjih ločljivosti. Na drugi strani bodo fonti, ki so oblikovani za optimalen pri- kaz na zaslonu, na papirju videti ekstra krepko in nazobčano. Gre za dva različna medija in kljub temu, da lahko najdemo kom- promis, so najboljši fonti za za- slon, ki jih želimo uporabljati pri majhnih velikostih, ustvarjeni piksel po piksel. To je razlog, za- kaj se tovrstni fonti imenujejo piksel fonti (pixelfonts), (5). 4.2 Oblikovanje piksel fontov Vedno več posameznikov se odloča, da bi poskusili z obliko- vanjem lastnega piksel fonta. Proces ni tako zahteven, da bi bi- lo treba napisati celotno knjigo, in ga je mogoče razložiti v razme- roma kratkem obsegu (6). 4.2.1 Oblikovanje Oblikovanje piksel fonta je dvostopenjski proces - oblikova- nje in produkcija. Oblikovanje je mogoče narediti na koščku gra- fičnega papirja ali pa z orodjem za risanje v našem priljubljenem programu za risanje. Uporabimo lahko tudi orodja v naravi, ki so razdeljena v mrežo, s pomočjo katere ustvarjamo piksel fonte. Bistvo je, da so črke sestavljene iz majhnih kvadratov, ki so poljub- no oblikovani v celoto. Orodje za risanje (svinčnik) v vašem programu za risanje nariše en piksel. Tega je mogoče videti le s težavo, zato uporaba orodja za povečanje olajša zadevo. V programu, kot je Photoshop, nam je omogočen pogled na dva načina, zato enega ohranimo pri velikosti 100 %, tako da sproti vidimo končni izdelek, drugega pa povečamo, zato da bo naše de- lo enostavnejše. Najprej potrebujemo osnovno črkovno črto, na katero se bodo naslonile vse črke, ki jih bomo ustvarili. Ustvarimo tudi drugo plast (layer 2), ki nam omogoča poravnavo na osnovne linije (5). Pri njihovi najmanjši velikosti so piksel fonti videti bolj ali manj Slika 3. Dodatna delno transparentna plast pomaga pri poravnavi na osnovne linije. TIPOGRAFSKO OBLIKOVANJE enako. Kmalu ugotovimo, da je potrebnih vsaj pet pikslov po vi- šini, da lahko narišemo črko »e« ali »s«, in to je tudi naše izhodi- šče. Zatem je le še vprašanje bri- sanja in dodajanja posameznih pikslov, da ustvarimo tisto, kar smo si zadali. Zelo verjetno bo- mo hoteli oblikovati ves črkovni nabor majuskul od A do Z, mi- nuskul od a do z in nabora številk od 0 do 9 ter seveda pogosto uporabljenih znakov za ločila. Če oblikujemo pisavo, ki bo uporabljena še v kakšnem dru- gem okolju kot le angleškem, po- tem bomo ustvarili tudi črkovne znake, ki so značilni za izbrane jezike (npr. v slovenščini so to č, š in ž). Nekaj izkušenj bo hitro poka- zalo, da je najboljši način za obli- kovanje piksel fontov, da ostaja- mo zvesti osnovni obliki kvadra- ta. Okrogline in krivulje ne delu- jejo dobro pri pikslih. Druga za- deva, ki se ji je dobro izogniti pri oblikovanju piksel fontov, pa je, da ne uporabljamo diagonal, ki niso pod kotom 45°, saj ta po- vzroča, da se posamezni koti pi- kslov vizualno združujejo in s tem ustvarjajo ravno linijo. Če uporabimo kateri koli drugi kot diagonale, potem so te linije na- zobčane in niso videti pravilno. Ko izdelamo celoten nabor znakov, potem lahko začnemo razmišljati o ustvarjanju pisave, ki jo bomo lahko uporabljali s pomočjo tipkovnice (6). 4.2.2 Produkcija Da bomo font, ki smo ga ustva- rili, lahko uporabljali s pomočjo tipkovnice, potrebujemo pro- gram za urejanje fontov. Žal dandanes ni prav velike izbire na tem področju. Dva najpogosteje uporabljena in najlažje dostopna programa sta Fontographer in FontLab, ki pa sta zadnjih nekaj Slika 4. V Fontographerju se piksli riše- jo z orodjem za risanje. Nobeno drugo orodje ni potrebno. let oba izdana pod okriljem iste- ga podjetja - FontLab ltd. Fontographer Fontographer je zelo dober, a star program, ki ga je Macrome- dia prevzela od prvotnih razvijal- cev programske opreme Altsys in z njim ni naredila ravno veliko. Zadnja posodobitev tega progra- maje bila narejena leta 1996 inje tako danes že uradno »mrtva«. Še vedno je na voljo za operacijska sistema Mac in Windows po nič kaj prijazni ceni, ki se začne pri 300 evrih, ampak ni pa različice za novejše verzije operacijskih si- stemov. Dobra stran Fontographerja je, da je razmeroma enostaven za uporabo, še posebno za začetni- ke. Primarno je bil ustvarjen za izdelavo fontov za tiskanje, am- pak bo tudi izdelavo piksel fon- tov uspešno prestal - le z malo več napora (7). FontLab FontLab je mnogo bolj zahte- ven program za urejanje fontov, pogosteje posodobljen in zmo- žnejši kot Fontographer. Njegov velik minus je cena, ki je med 500 in 750 evri ter bo marsikoga odvrnila od njegove uporabe, ra- zen če ima zelo resne namene. FontLab je na voljo za najnovejše različice operacijskih sistemov Mac in Windows, kljub temu pa zahteva kar nekaj časa, preden ga Slika 5. BitFonter daje FontLabu doda- tne možnosti pri oblikovanju piksel fon- tov, vendar za svojo ceno. osvojimo. Ima kar zajetno število programov oziroma dodatkov, ki omogočajo, da nadgradimo nje- govo funkcionalnost, in eden od teh je tudi urejevalnik piksel fon- tov, imenovan BitFonter. Pred nakupom si je mogoče s spleta prenesti demo različico progra- ma in se tako seznaniti s progra- mom oziroma preveriti, ali ustre- za našim potrebam. (7) 4.2.3 Risanje Obstaja kar nekaj oblik oziro- ma formatov fonta, ki se upora- bljajo danes, ampak dve najpo- gostejši in že omenjeni sta Adobe Type 1 PostScript in TrueType. Fonti Type 1 so v splošnem upo- rabljeni za tisk in povezovanje DTP-programov, kot so že ne- koliko pozabljeni Quark XPress in Adobe InDesign. V principu so fonti TrueType sposobni večje kakovosti kot drugi fonti PostScript, saj imajo več vzorčnih točk. V resnici je kakovost »cut« boljša za fonte PostScript zaradi sposobnosti oblikovalcev fontov oziroma ti- pografov. Za piksel fonte je Tru- eType samoumevna izbira. Kateri koli program se odloči- mo, da bomo uporabili, je izdela- va piksel fonta samo prenos di- zajna, ki smo ga naredili na pa- pirju, v ustrezno obliko kvadra- tov, sestavljenih iz pikslov, ki jih imamo na voljo v programu za urejanje fontov. S številom teh kvadratov ustvarjamo linije, ki so med seboj povezane, preden pričnemo, pa si moramo narisati mrežo črtnih linij. Število pikslov od vrha najvišje črke pa do dna najnižje predsta- vlja tako imenovano piksel viši- no (pixel height) našega fonta. Vedno lahko tem pikslom doda- mo še nekaj dodatnih pikslov za razmik med vrsticami, tako nad kot pod črko. Risanje vodorav- nih in navpičnih linij za vsak pi- ksel nam kasneje olajša delo. Te linije so dobrodošle še posebno takrat, ko delamo znak za odsto- tek, ki ga nato z vklopom funkci- je »snap to guide« avtomatsko pri- klenemo na izdelane linije in s tem ustvarimo perfektno razpo- reditev pikslov. Vsakemu črkovnemu znaku moramo dodati nekaj praznega prostora tako na levi kot na desni strani. Ta prostor se imenuje presledek ob črki (sidebearing) in je odvisen od velikosti in sloga fonta - vendar mora biti vedno neka natančna vrednost pikslov, da ne pride do kerninga. Najbo- lje je začeti s praznino enega pi- ksla na levi in desni strani, saj ta- ko že na začetku preprečimo ker- ning. Dejstvo je, da le izkušnje prinesejo občutek za dodajanje prostora na levi in desni strani, rezultat, ki ga ustvarimo, pa mo- ramo vseskozi testirati (6). 4.2.4 Generiranje Ko pridemo do shranjevanja iz- delanega fonta, imamo na voljo številne možnosti. Najprej se opredelimo, ali uporabljamo Mac ali PC računalnik. Fonti so različni med Mac OS in Win- dows, tako v formatu fonta ka- kor v zaporedju črkovnih zna- kov. Znaki z vrednostjo ASCII med 32 in 127 so skupni obema platformama, ampak znaki od KODIRANJE FONTOV 128 naprej imajo drugačen ko- dirni proces in drugačno zapo- redje znakov, razlika pa se poja- vlja tudi glede na jezik, za katere- ga je font pripravljen. Najpogostejši kodirni proces, ki se uporablja pri računalnikih Macintosh, je »MacRoman«, pri Windowsih pa standardni kodir- ni proces uporablja steze za zna- ke od 128 do 255. Pri tem ima nekaj stez rezerviranih za tako imenovane nadzorne (control) znake. Novejši fonti Unicode imajo steze za tisoče znakov, tako da lahko vanje vključimo tako znake kakor tudi simbole za ra- zlične jezike. Ko izberemo pri- merni kodirni proces oziroma si- stem, lahko generiramo oziroma ustvarimo font datoteko (6). 4.2.5 Testiranje Izdelano font datoteko name- stimo na računalnik po standar- dnem postopku in jo preizkusi- mo. To naredimo tako, da kopi- ramo nekoliko večjo količino te- ksta v svoj program za oblikova- nje. Izberemo tekst in pisavo, ki smo jo izdelali, ji dali ime ter jo shranili. Poskrbeti moramo, da je ločljivost dokumenta 72 pi- kslov/palec in nastavimo velikost pisave na isto velikost, kot je šte- vilo pikslov po vertikali, ki smo jih uporabili pri linijski mreži, ko smo font izdelovali. Poskrbimo, da je funkcija anti-aliasing izklo- pljena in da operacija ne vključu- je raztegovanja ali kerninga (5). Če je vse tako, kot smo želeli, potem vidimo ostro in čitljivo pisavo oziroma tekst. Sedaj mo- ramo pogledati oblike posame- znih črkovnih znakov, presledek med njimi ter si zapisati vse mo- rebitne popravke, ki jih najde- mo. Ko ta postopek zaključimo, font povsem odstranimo iz naše- ga računalnika. Vrnemo se v pro- gram za urejanje fonta, popravi- mo napake, font ponovno gene- riramo in na novo namestimo v sistem. Postopek bomo najverje- tneje ponovili večkrat, dokler ne bomo povsem zadovoljni z vide- nim na zaslonu. Bistvo dobrega fonta je v po- drobnostih, za kar pa moramo imeti dobro oko, in če smo eni ti- stih, ki imajo to srečo, potem je lahko oblikovanje oziroma izde- lava piksel fontov velik užitek. Vsekakor pa ni smiselno priča- kovati ob tem velikega zaslužka, vsaj ne na kratek rok. 5 ZAKLJUČEK Kljub razmeroma zgodnjemu razvoju piksel fontov so se ti do- bro ohranili, hkrati pa tudi utrdi- li med skupino pomembnejših pisav. Zagotovo so veljali za pr- vo, če ne že skoraj edino rešitev, ko so se pojavili monitorji in kmalu zatem še druge naprave, ki kot svoje glavno komunikacijsko sredstvo uporabljajo zaslon. To- vrstnih naprav ni malo, zagotovo pa imamo vsaj eno od njih skoraj vsi vsakodnevno ob sebi. Ob prihodu mobilnih telefo- nov se je uporaba piksel fontov zdela povsem logična in samou- mevna rešitev, prikaz tekstovnih (in drugih) sporočil na majhnih zaslonih naprav pa je v tistem ča- su obnorel slehernega Zemljana. Pisanje tekstovnih sporočil SMS ter navigacija po uporabniškem vmesniku mobilne naprave sta bila povsem enostavna, pregle- dna in čitljiva. Razlog se skriva v piksel fontih, uporabljenih v teh napravah, čeprav se nismo nikoli na glas vprašali, kako se je črkov- ni nabor znakov znašel tam no- tri. Danes piksel fonti bojujejo hud boj z vsemi drugimi vrstami fon- tov, saj so vedno boljši monitorji ter zasloni mobilnih naprav omogočili razcvet številnih tipo- grafskih možnosti. Nekoč le ne- kaj pikslov široki ter visoki zaslo- ni danes izpodrivajo naprave, ki premorejo zavidljivo širino in vi- šino točk, ki s svojo barvno pale- to dodatno poskrbijo, da upo- rabnik ob prvi uporabi le nemo obstoji pred njimi. Danes lahko na trgu najdemo mobilne napra- ve z visoko ločljivostjo zaslona, kar omogoča uporabo številnih aplikacij, posledično pa širok na- bor pisav. Podobno je na zaslo- nih računalnikov, kjer se piksel fonti danes pojavljajo skoraj iz- ključno le na bolje oblikovanih spletnih straneh, ki želijo vsebi- no predstaviti pregledno in vizu- alno zanimivo. To jim omogoča- jo sodobne tehnologije oziroma napredna programska oprema, ki je še tako netalentiranega po- sameznika postavila pred dej- stvo, da lahko le z malo truda po- stane dober vizualni oblikovalec. Tovrstne rešitve napovedujejo uporabi piksel fontov hude čase, vendar se privrženci te še kako zanimive pisave ne predajo tako hitro. Dan za dnem ustvarjajo nove različice piksel fontov, ki jih počasi, a vztrajno porivajo v ospredje drugih še ne odkritih možnosti. Ena takšnih je zagoto- vo uporaba piksel fontov v pro- gramu Adobe Flash, kjer se pi- ksel fonti uporabljajo kot zani- mivi in zelo potrebni dodatki ra- znih animacij ter spletnih strani. Danes je namreč velik izziv prila- goditi vsebino spletnih strani šte- vilnim različnim spletnim br- skalnikom in še številnejšim ra- čunalniškim zaslonom. Za zdaj so piksel fonti edina prava reši- tev. Blaž RAT Univerza v Ljubljani LITERATURA IN VIRI 1. Felici, J. The Complete Manual of Typography A Guide to setting perfect Type California, Peachpit Press, 2003 2. Microsoft typography - A brief history of TrueType [dostopno na daljavo]. [citirano 17. 3. 2008] 3. Typography - Web Page Design for Designers [dostopno na daljavo]. Obnovljeno december 2007 [citirano 15. 3. 2008] Fontpack [dostopno na daljavo]. Obnovljeno december 2007 [citirano 15. 3. 2008] 5. Best Flash Animation Site - Pixel Fonts Explained [dostopno na daljavo]. [citirano 17. 3. 2008]. 6. Pixel font design [dostopno na daljavo]. [citirano 24. 3. 2008]. 7. FontLab Typographic Tools - font editors and converters [dostopno na daljavo]. [citirano 22. 4. 2008] 8. Adobe - Fonts [dostopno na daljavo]. Obnovljeno januar 2008 [citirano 13. 3. 2008]. 9. FontLab Typographic Tools - font editors and converters [dostopno na daljavo]. [citirano 22. 4. 2008]. Pri nobeni drugi umetnosti ni potrebne toliko ljubezni, tolikšne poglobitve in poni- žnosti, če hočemo, da je po- polna, kakor pri ustvarjanju s črkami. Ta umetnost namreč ne žari sama po sebi. Bleščati mora nevidna duhovnost. Čudežne besede poetov in modrijanov ožive in posredu- jejo vsakemu, ki le hoče, nji- hovega duha, pravljičnega bleska, resnicoljubnosti in moči. Christian Heinrich Kleukens OOBE ,A,0es/GN CS2 RISANJE IN UREJANJE OBJEKTOV InDesign nam ponuja veliko možnosti za risanje in ureja- nje objektov. Na paleti z orodji je kar 15 funkcij (od 27), namenjenih risanju in urejanju. Tokrat bodo opisani: - orodja za risanje, - orodja in načini urejanja in objektov, - način izdelave slogov za objekte. Orodja za risanje Orodja za risanje lahko raz- delimo v dve skupini; orodja za risanje osnovnih oblik in orodja za prostoročno ri- sanje. Ne glede na vrsto orodja, ki ga uporabimo za risanje, lah- ko vsak narisan objekt spre- menimo v krivulje in ga doda- tno urejamo. Risanje osnovnih oblik Na paleti z orodji lahko za risanje osnovnih oblik izberemo: - orodje za risanje pravo- kotnika (Rectangle Tool); v tem sklopu najdemo še orodji za risanje elipse in šestkotnika; -orodje za pravokotnike (Rectangle Frame Tool); - orodje za risanje ravnih linij (Line Tool). Kadar z orodjem Rectangle Frame Tool rišemo okvir, ta ne bo imel barve in obrisa, na sredini pa bo prekrižan. Takšne okvirje ponavadi upo- rabljamo za vnos grafične- ga elementa, ko pa rišemo z orodjem Rectangle Tool, bo obris debeline 1 pt, okvir pa prazen. Poleg te značilnosti imata orodji veliko skupnih lastnosti, zato ju ponavadi uporabljamo kontinuirano. Načini risanja Da bi narisali objekt, izbe- remo želeno obliko. S kazal- cem se postavimo na mesto, kjer želimo postaviti objekt, kliknemo in pridržimo gumb ter povlečemo z miško. Kadar potrebujemo objekt z vnaprej določeno velikostjo, si poma- gamo s pogovornim oknom Rectangle, ki se pokaže na zaslonu, ko izberemo orodje v paleti, in kliknemo na delovno površino ali v izrisan objekt. Pogovorno okno se spremi- nja glede na izbrani objekt na paleti. Širino in višino objekta lahko urejamo tudi v paleti Control. Na paleti z orodji je tudi orod- je za risanje ravnih linij. Če držimo tipko SHIFT, se bodo linije risale pod koti 0,45 in 90 stopinj. Z uporabo nekaterih funkcij s tipkovnice bo risanje še bolj preprosto: -če med risanjem pridrži- mo tipki Alt + Shift, rišemo objekt iz središča; - če med risanjem pridržimo tipko Shift, bomo narisali objek z osnovnimi proporci (kvadrat, krog); - če med risanjem šestkotni- ka na tipkovnici pridržimo smerno tipko t, mu doda- mo novo oglišče, s priti- skom na smerno tipko J, pa oglišče odvzamemo; - če med risanjem šestkotni- ka na tipkovnici pridržimo smerno tipko —», poveču- jemo vrednost v polju Star Insert (s povečevanjem bodo kraki narisane zvez- de daljši in tanjši), s priti- skom na smerno tipko <— pa zmanjšujemo vrednost v polju Star Inset. Risanje prostoročnih oblik Kadar moramo objekt na- risati prostoročno, to pona- vadi storimo s peresom ali svinčnikom. Risanje s peresom Pero je orodje, ki omogo- ča risanje Bezierovih krivulj (vektorske krivulje, ki so se- stavljene iz matematično opi- sanih krivulj). V tem sklopu Nadaljevanje na strani 20 Orodje za risanje osnovnih < oblik Rectangle Frame Tool ^ \ ^ a Orodje za risanje ravnih linij Orodje za risanje osnovnih oblik Rectangle Tool Risanje osnovnih oblik. Kaj nam prinaša InDesign CS4? § ADOBE INDESIGN CS4 Adobe je 23. septembra letos predstavil novo različico profesionalne programske opreme za medijsko produkcijo Creative Suite, ki je na voljo v šestih različnih pake- tih. Adobe Creative Suite 4 Design editi- ons (standard in premium), Creative Suite 4 Web editions (standard in premium), Creative Suite 4 Production Premium in Creative Suite 4 Master Collection, ki so sestavljeni iz 13 ločenih izdelkov in 14 teh- nologij (npr. rešitev za izdelavo DVD-jev Encore). Vključeni so izdelki Photoshop, In Design, Illustrator, Flash, Fireworks, Dre- amweaver, After Effects in Premiere Pro. V desetih letih, od prve različice In Design 1.0, je to že šesta, imenovana In Design CS4. Programska oprema Adobe® In- Design® CS4 briše meje med spletnim in običajnim založništvom. Kakovost In- Designa CS4 je v popolni povezljivosti z drugimi programskimi orodji iz Adobove družine. Katere so najpomembnejše novosti, ki nam jih prinaša najnovejša različica? Videz programskega okna v različici CS4 nima velikih sprememb glede na različico CS3 (v primerjavi s CS2 pa so zelo velike). Dodane novosti pripomorejo predvsem k lažjemu delu pri izdelavi dokumentov za različne medije. Članek povzema novosti, ki jih pri vsak- danjem delu najpogosteje uporabljamo, in tiste, ki jih v svojih predstavitvah pou- darja Adobe. Docked Documents (povezani doku- menti); funkcija, s katero združujemo v pogovornem oknu odprte dokumente. Funkcija je uporabna, kadar delamo z več odprtimi dokumenti v istem času. Odprti dokumenti so nanizani pod paleto Con- trol, prikazani so z zavihki. Application Bar; dodana nova vrstica je pod vrstico z meniji ali ob njej. Na vr- stici so dodani kontrolni gumbi, ki omo- gočajo preklop med različnimi delovnimi prostori, na njej so iskalnik Adobe Bridge, povečava dokumenta, prikaz različnih po- gledov dokumentov na zaslonu (N-up). Različni pogledi (N-up) je nov način prikazovanja dokumentov, ki omogoča pregledovanje več dokumentov v enem samem programskem oknu, kjer lahko s funkcijo povleci in spusti vsebine eno- stavno in z večjo natančnostjo prenašamo med dokumenti. Live Preflight, Preflight je funkcija, s katero iščemo napake v dokumentu. V prejšnjih verzijah InDesigna je bila funkci- ja skrita v meniju File; ko smo želeli pre- gledati napake, smo morali odpreti pogo- vorno okno. Novost v Indesignu CS4 je funkcija Live Preflight, ki nas že med de- lom sproti opozarja na morebitne težave, kot so: nizka ločljivost grafičnih elemen- tov, neprimerne barve, težave s pisavami, barvni profili... Paleto Preflight v CS4 najdemo med paletami (Window->Output->PrefIight). Ko paleti potrdimo funkcijo ON, se v spo- dnjem delu pogovornega okna pojavi ze- len krog (ki sporoča, da v dokumentu ni napak) ali rdeč krog (ki sporoča, da je v dokumentu našel napake ter koliko). Tudi parametre za iskanje napak nastavimo (določimo) na paleti. Smart Guides (pametna vodila); omo- gočajo natančno delo z različnimi pred- meti. To so začasna vodila, ki omogoča- jo preprosto poravnavo, spreminjanje, transformiranje predmetov glede na lego obstoječih predmetov v dokumentu. Uporabniki programa Adobe Illustrator funkcijo že poznajo. Smart Cursors (pametni kazalec); ka- dar premikamo, povečujemo, rišemo, se nam na zaslonu ob kazalcu pojavijo infor- macije, kot so; podatki o položaju objekta na oseh X in Y (ko objekt premikamo), ši- rina (W) in višina (H) okvirja (objekta), ki ga rišemo. Rotate Spread View; v podmeniju pa- lete Pages je dodana nova funkcija, s kate- ro lahko strani vrtimo za 90° ali 180°. Rotacija je primerna samo za predogled, znotraj enega dokumenta še vedno ni mo- žno ustvariti (uporabljati) pokončnih in le- žečih formatov strani. Conditional Text (pogojno besedilo); funkcije z nove palete nam omogočajo, da imamo v enem dokumentu več različic be- sedila, ki jih je mogoče vklopiti ali izklopiti. Izdelamo en dokument za različne uporab- nike, skrijemo lahko odstavke, določene dele besedila, izdelamo lahko večjezične publikacije, prodajne kataloge za različne uporabnike s cenami v evrih ali dolarjih ... : Opposite: Shirt by Apparel, =*—J Panli by Label Fashion, $175 Shoes by Footwear. il6Q Hj^E Opposite: Shirt by Apparel, £43 Pants by Label Fashion, £89 Shoes by Footwear. £81 Paleta Links/Links Panel; paleto so v novi različici posodobili, na njej se poleg imena datoteke pojavi tudi slika elementa, ki smo ga vnesli v dokument V spodnjem delu je dodana tudi paleta Link Info, na ka- teri je spisek podatkov o datoteki. Spisek si izdelamo z novo funkcijo Links Panel, ki je v podmeniju palete Links. Izvoz SWF-datotek; delovno okolje Adobe Flash CS4 Professional ni več nuj- no potrebno za ustvarjanje dinamičnih vsebin. InDesignovo datoteko lahko iz- vozimo v SWF-datoteko, jo predvajamo v Adobe Flash Playerju, vključno s prehodi med stranmi, interaktivnimi gumbi in hi- perpovezavami. Prehodi med stranmi; v novi različici je omogočena izdelava prehodov med stran- mi, kot so curl, wipe, dissolve, fade in dru- gi, na posameznih straneh ali v celotnem dokumentu in jih prenesemo v datoteko SWF ali PDF. Pogovorno okno za prehod med stranmi najdemo v meniju palete Pages. Uporabi- P»g« Tf«nsibom hm Äh WOvt Pig«Tum (SVW only) j to Al Spridi [___qt I am* I mo lahko predogled prehoda, preden ga dokončno vnesemo v dokument, in eks- perimentiramo s hitrostmi in smermi za boljši nadzor nad načrtovanjem. Hiperpovezave; orodje za ustvarjanje hiperpovezav, ki ga je bilo v prejšnjih verzi- jah težko uporabljati, so posodobili. Sedaj lahko ustvarimo hiperpovezavo preprosto tako, da izberemo del besedila ali objekt in v polje Hiperpovezava vpišemo URL (ali ga izberemo iz seznama predhodno upo- rabljenih naslovov), ne da bi se prebijali skozi številna pogovorna okna. Izvoz datotek XFL; funkcija omogoča izvažanje InDesignovega dokumenta v XFL-format. Takšen dokument lahko od- premo v Adobe Flash CS4 Professional in dodamo video, animacije in napredne interaktivnosti. Tako odslej pri ustvarjanju novega dokumenta lahko izbiramo po- gosto uporabljene dimenzije strani, npr. 640x480, 1024x768 itn. Te dimenzije so namesto s piksli označene s točkami, saj InDesign za zdaj še ne podpira sistema merjenja v piksli h. IM EQS Fl Iva Molek Srednja medijska in grafiäia šola Ljubljana VIRI www.adobe.com november 2008 www.indesignmagazin.com november 2008 www.indesignsecrets.com november 2008 Nadaljevanje s strani 17 ■ ^ Pen Tool P Add Anchor Point Tool 0 .^T Delete Anchor Point Toot • f\ Convert Direction Point Tool -1- Shift+C Risanje prostoročnih oblik s peresom. Risanje prostoročnih oblik s svinčnikom. najdemo orodje za risanje, orodji za dodajanje in brisa- nje vozlov ter orodje za pre- tvarjanje vozlov. Rišemo lah- ko zaprte ali odprte krivulje. Odprta ima začetno in končno krajišče, pri zaprti krivulji pa sta obe združeni v isti točki. Ko v paleti z orodji izbere- mo pero, se oblika kazalca spremeni, prikaže se oznaka (pero s plusom), kar pome- ni, da bomo narisali krivuljo. Kliknemo na mesto, kjer bo začetek krivulje [prvi vozel), s kazalcem se pomaknemo in znova kliknemo, kjer dodamo drugi vozel (tako rišemo rav- no črto). Tako nadaljujemo risanje, ko končamo risanje odprte črte, v paleti kliknemo na pero. Kadar želimo črto zapreti, združimo začetno in končno krajišče. Oblika ka- zalca se spremeni, namesto oznake x se poleg peresa pojavi o, kar pomeni, da smo krivuljo zaprli. Ukrivljene črte rišemo ta- ko, da na mestu, kjer želimo imeti prvo točko, kliknemo in pridržimo levi gumb miške, na zaslonu se pojavi prvi vo- zel. Nato zapeljemo kazalec v smeri krivulje, med vleče- njem premikamo kontrolno točko stran od vozla, s priti- skom na miškin gumb dolo- čimo lego vozla, medtem ko z vlečenjem miške določimo lego kontrolne točke. Ko rišemo krivuljo, lah- ko njeno obliko in lastnosti vozlov na njej tudi poljubno spreminjamo. Pri tem si po- magamo z orodji, s katerimi dodajamo, brišemo in spre- minjamo vozle: - orodje za neposredno ozna- čevanje; če z njim označi- mo in zagrabimo posame- zni vozel ali krivuljo, lahko premikamo in spreminja- mo narisano krivuljo; - orodje za dodajanje vozlov; omogoča preprosto doda- janje vozlov na krivuljo, do- damo ga tako, da na krivu- lji kliknemo na mestu, kjer želimo dodati nov vozel; - orodje za brisanje vozlov; omogoča brisanje obstoje- čih vozlov, izberemo orodje, nato pa na krivulji označimo vozel, ki ga želimo izbrisati. Program samodejno spo- ji vozla, ki sta postavljena pred izbrisanim vozlom in za njim; - orodje za pretvarjanje voz- lov; omogoča pretvarjanje med različnimi vrstami vozlov (gladki ali ostri), z orodjem izberemo ostri vo- zel, kliknemo nanj in pre- tvori se v gladkega. Risanje s svinčnikom Svinčnikje orodje, ki omogo- ča prostoročno risanje, z njim lahko rišemo odprte in zaprte krivulje. V sklopu s svinčnikom sta še orodje za glajenje ostrih robov in radirka. S svinčnikom rišemo tako, da kliknemo, pridržimo le- vi gumb miške in vlečemo, program samodejno dodaja vozle na narisano krivuljo. Lastnosti svinčnika določa- mo v pogovornem oknu Pen- cil Tool Preferences, do njega pridemo z dvojnim klikom na svinčnik. Z orodjem za glajenje robov zgladimo prostoročno nari- sane krivulje (ne samo tiste, ki so narisane s svinčnikom), ki niso takšne, kot bi si želeli, pri tem se oblika ne spremeni prav. Krivuljo z orodjem za ozna- čevanje označimo, izberemo orodje za glajenje krivulj, kli- knemo in povlečemo ob delu, ki ga želimo zgladiti. Radirko uporabljamo za brisanje posameznih delov krivulj. Krivuljo označimo, izberemo radirko ter povle- čemo po delu, ki ga želimo izbrisati. Na paleti z orodji so tudi škarje. To je orodje, s kate- rim prekinemo krivuljo, z mi- ško izberemo del objekta in program samodejno razdvoji objekt, krivuljo. Urejanje objektov Narisane objekte ponavadi še dodatno urejamo: transfor- miramo, spreminjamo obliko, združujemo, barvamo, doda- jamo različne oblike obrisov, dodajamo sence, prosojnost, mehčamo robove. Pri ureja- nju si pomagamo s številnimi orodji in paletami. Barvo polnila ali obrisa objekta določamo s pomo- čjo palete Swatches. Objekt označimo in mu spremenimo barvo polnila ali obrisa. Hi- trejše pa je, če iz palete barvo potegnemo prav na objekt. Če se bo spremenila barva obrisa, se ob kazalcu prikaže poševna črta, kadar pa barva- mo polnilo, se poleg kazalca na zaslonu pojavi majhen črn kvadrat. Med transformacije objek- tov prištevamo premikanje, vrtenje, skaliranje, zrcaljenje zvračanje ter deformacije. Objekte lahko transformira- mo tako, da uporabimo orodja iz menija Object, palete Con- trol, palete Transform, pri- ročnih menijev. Narisanim objektom s po- močjo pogovornega okna Corner Effect spreminjamo oblike oziroma spreminja- mo kote narisanim objek- tom. Funkcijo uporabljamo, Effect: I Rounded 3 I S»: p tum cxkM F? preview Pogovorno okno Corner Effect. kadar želimo narisanemu pravokotniku zaokrogliti rob. Pogovormo okno najdemo v meniju Object—»Corner Ef- fect. V spustnem seznamu iz- beremo obliko ter v polje Size vnesemo vrednost, s katero program zaokroži oglišča na objektu. Paleta Stroke Objektom določamo obliko obrisa s paleto Stroke. Med obliko obrisa prištevamo de- belino, obliko, zaključke, obli- ke oglišč... Paleto poiščemo v meniju Window—»Stroke ali na tip- kovnici pritisnemo F10. Na paleti najdemo funkcije: Weight; v spustem seznamu so vrednosti (vrednost lah- ko tudi vpišemo), s katerimi določamo debelino obrisa, kadar vpišemo vrednost 0, dobimo objekt brez obrisa. Cap; izbiramo vrsto zaključ- ka; na voljo imamo tri mo- žnosti: ostro zaključitev (Butt Cap], zaobljeno zaključitev s podaljškom (Round Cap) in ostro zaključitev s podalj- škom (Projecting Cap). Miter Limit; s funkcijo dolo- čimo spojitveno mejo, pri ka- teri se ostri kot okrog te točke zgladi, polje je aktivno samo, kadar smo uporabili funkcijo Miter Join. Join; s funkcijami določamo videz oglišč. Align Stroke; s funkcijami določamo poravnavo obrisa; privzeta je funkcija, s katero poravnamo obris na sredi- no krivulje (Align Stroke To Center), izberemo pa lahko tudi funkciji, s katerima po- ravnamo obris navznoter ali navzven. Type; v spustnem seznamu izbiramo vrsto obrisa. Start/End; izberemo obliko začetne in končne točke. Gap Colour; kadar izberemo pikčasto, črtkano vrsto obri- sa, lahko s pomočjo funkcije Gap Color izberemo vrsto barve vmesnega polja. V meniju palete Stroke je tu- di funkcija za izdelavo slogov obrisa Stroke Styles. V pogo- vornem oknu izberemo vrsto obrisa in funkcijo New, odpre se novo pogovorno okno, s katerim izdelamo obliko obri- sa, ki nam ustreza. Paleta Align Paleto uporabljamo za po- ra vn a vo i n ra z p o reja nj e o bj e k- tov, nekatere funkcije na pa- leti Align pa najdemo tudi na desnem robu palete Control. Paleta Align je v delovnem prostoru; če ni prikazana, jo poiščemo v meniju Window —►Object&Layout Align ali na tipkovnici pritisnemo kombi- nacijo tipk Shift + F7. Na paleti so funkcije: Align Options; ki jih uporabi- mo pri poravnavi, Distribute Options za razporejanje ter Distribute Spacing, s pomočjo katerih določamo razmik med objekti. Align Options; poravnava objektov v navpični smeri, vzdolž levih robov, poravnava v navpični smeri, vzdolž sre- dišč, poravnava v navpični smeri, vzdolž desnih robov, poravnava v vodoravni sme- ri, vzdolžno zgornjih robov, poravnava v vodoravni sme- ri, vzdolž središč, poravnava objektov v vodoravni smeri, vzdolž spodnjih robov. Distribute Options; za raz- porejanje objektov je na voljo šest načinov: navpično, tako da je razmik med njihovimi zgornjimi robovi enakome- ren; navpično, tako da je raz- mik med njihovimi središči enakomeren; navpično, tako da je razmik med njihovimi spodnjimi robovi enakome- ren; razporeditev objektov vodoravno, tako da je razmik med njihovimi levimi robovi enakomeren... Vrednost razmika določamo v oknu Use spacing. Paleta Pathfinder Paleto uporabljamo za spa- janje, izdelavo presekov, ob- rezovanje med dvema ali več izdelanimi predmeti. Funk- cije, ki so na paleti, so tudi v meniju Object Pathfinder. V spodnjem delu palete pa so funkcije za spreminjanje obli- ke okvirjev. Na paleti je šest funkcij: Add; s funkcijo izdelamo spoj dveh ali več označenih objek- tov, ki se med seboj prekriva- jo, nov objekt nastane s spa- Oblike obrisa. Poravnava objektov z orodji Align Poravnava in razporejanje objektov s paleto Align. m 21 janjem, postavi se v ospredje in dobi barvo označenega objekta, ki je bil med označe- nimi najbolj v ospredju. Substract; od označenih objektov dobimo enega, vsi nad njim se izbrišejo. Intersect; s funkcijo izdela- mo presek dveh označenih objektov, ki se med seboj pre- krivata, skupna površina se ohrani, vse drugo se izbriše. Exclude Overlap; s funkcijo izdelamo objekt, ki ima la- stnosti obrisa dveh izbranih objektov. Funkcija ima ravno nasproten učinek od funkcije Intersect. Minus Back; s funkcijo izre- žemo objekt, ki je v ozadju. Izbrana sta lahko samo dva objekta (objekta se morata prekrivati). Paleta Pathfinder. Prosojnost Objektom določamo prosoj- nost s funkcijami na paleti Taransparency. Paleta je v meniju Window (CS3 in CS4 na paleti Control). V spustnem seznamu na paleti izberemo način meša- nja transparentnih objektov. V polju Opacity pa določimo neprosojnost. Na dnu palete sta še dve funkciji, Isolate Blending Knockout Grupa in Isolate Blending Knockout Group. Sence S pomočjo pogovornega okna Drop Shadow v InDesi- gnu lahko objektom dodaja- mo najrazličnejše sence. V spustnem seznamu Mode izberemo način mešanja bar- ve sence z ozadjem. V polju Opacity pa določimo nepro- sojnost. V polja X Offset/Y Offset/vpišemo odmik sence od objekta v vodoravni in nav- pični smeri. V spustnem se- znamu izberemo barvo sen- ce, izbiramo med različnimi barvnimi modeli ali barvami s palete Swatches. V polje Blur vpišemo jakost zameglitve sence. Senca objekta. Glajenje robov S pomočjo pogovornega okna Feather gladimo robove naj- različnejšim objektom, tudi besedilu. Pogovorno okno je v meniju Object, v polje Feather Width vpišemo širino mehča- nja robov, v spustnem sezna- mu izberemo obliko kotov, v polju Noise pa šum. Glajeni robovi. Objektni slogi Pod pojmom slog razumemo skupino lastnosti, ki določajo obliko objektov. Sloge lahko uporabljamo na enem ali več označenih objektih. Z uporabo slogov bo delo hitrejše in bolj natančno. Za izdelavo slogov besedila uporabljamo paleto Object Style. Paleta je v delovnem pro- storu, če ni prikazana, jo po- iščemo v meniju Window ali Paleta Object Style. na tipkovnici pritisnemo tipki Ctrl + F11. Na paleti je pri- kazan seznam s slogi, ki so v paleti razporejeni po abe- cednem redu. Meni palete je zelo obsežen in vsebuje zelo veliko koristnih funkcij. Slog izdelamo z funkcijo New Object Style, ki jo najdemo v meniju palete, ali na dnu pa- lete izberemo gumb za izde- lavo novega sloga. Ko izbe- remo funkcijo, se na zaslonu pojavi pogovorno okno New Object Style. Na vrhu pogovornega okna je polje Style Name, v katero vpišemo ime novega sloga. S pomočjo nastavitev, ki so nam na voljo, na levem delu pogovornega okna določimo lastnosti objekta; teh lastno- sti je zelo veliko. Ko objektu določimo slog, ga poimenujemo, določimo vse značilnosti, pritisnemo tipko OK, slog se pojavi v paleti. Iva Molek Srednja medijska in grafična šola Ljubljana VIRI Kvern, 0. M., Blatner, D. Stvarni svet: ADOBEINDESIGN CS Mikro knjiga, Beograd 2005 Šuler A. ADOBE ILUSTRATOR 9.0 Flamingo Založba 2000 Wood, B. ADOBEINDESIGN CS Kompjuter biblioteka, NADALJEVANJE IZ ST. 4/2008, STR. 27 Digitalni tisk po ISO 12647-7: CANON ImagePRESS C1 V prejšnjih številkah Grafičarja (2, 3 in 4/2008) sem razmeroma natančno opisal certificiranje in zahteve standarda ISO 12647-7 ter uporabniški paket za preizku- šanje in optimiziranje digitalne- ga preizkusnega tiska skupaj s tehnološkim oziroma delovnim procesom Altona Test Suite 1.2 - Online Version. Obenem sem vas seznanil tudi z najpomemb- nejšimi značilnostmi digitalnega tiskarskega stroja Canon image- PRESS C1, s katerim bom sedaj skušal ponazoriti certificiranje po navedenem standardu. S tem v zvezi naj takoj omenim, daje to proizvodni stroj, ki prvotno ni namenjen za izdelavo preizku- snih odstisov, zato ne moremo pričakovati, da bo izpolnjeval prav vse zahteve standarda ISO 12647-7. RASTRIRANJE Zadrege so se pojavile že pri uvodnih normativnih poglavjih, in sicer 4.1.2, 4.1.3 in 4.1.4, ki predpisujejo gostoto in sukanje rastra ter obliko rastrskih pik. V pogovornem oknu gonilnika imagePRESS C1 lahko nastavi- mo vse tri parametre, žal pa so natisnjeni rezultati slabi: 7 odtisi so zrnati oziroma je viden izrazit slikovni šum, 7 prisoten je moare, 7 prelivi so neenakomerni in stopnjasti, 7 slabo je upodabljanje podrob- nosti (npr. struktura tkanine). Navedeno velja za kvadratne in eliptične rastrske pike pri gostoti Preglednica 1: DOSEŽENA ODSTOPANJA ZA RASTER SCR2 ODSTOPANJA ISO 12647-7 ŽELENO CANON Glossy Card Ofsetni papir mat 170 g/m2 CANON standardni papir Papir AE*ab <=3,0 3,7 1,9 6,4 Procesne barve CMYK+RGB AE*ab AH*ab <=5,0 <=2,5 5,6 2,1 4,4 2,8 8.4 4.5 Vsa polja medijskega klina maksimum AE*ab AE*ab <=6,0 <= 3,0 5,7 2,6 4,7 2,6 10,5 4,8 Siva polja CMY povprečno AH*ab <=1,5 1,1 1,4 2,6 Vsa polja ISO 12642-2 povprečje AE*ab 95 % populacije AE*ab <= 4,0 <= 6,0 3,1 2,9 2,7 2,5 - HORIZONTALNI PROFIL Sx (L*, a*, b*) maksimum AE*ab (Mx: N) < 0,5 < 2,0 0,9 b*(Y) 1,8(Y) 1,1 b*(Y) 1,8 (Y) 0,6 L*(K) 2,6 (Y) Ugra/Fogra-Medienkeil-CMYK-EPS V3.0 Proof User: Digital Information Ltd. Copyright Fogra 2008 Liz.: 1EU070508Res.: 300DPI Adobe PostScript Parser Slika 19. Novi medijski klin Ugra/Fogra-Medienkeil-CMYK-EPSV3.0 Proof. Namesto dosedanjih 46 barvnih polj jih ima 72, ker so mu dodali dvanajst 10- in 20-odstotnih rastrskih polj, pet tribarvnih polj CMY brez sivega ravnovesja, tri polja, kjer se obe- nem s črno tiskajo posamične osnovne barve, in šest polj z najtemnejšimi barvami, tako da svetlost L* ni večja od 35. S tem popolnoma ustreza standardu ISO 12647-7. rastra 80 in 60 L/cm, drugih gle- de na te rezultate nismo preizku- šali. Ker pri frekvenčnem rastri- ranju standard dopušča uporabo neperiodičnih rastrskih struktur, smo nadaljevali s frekvenčnim rastrom ED (ErrorDiffusion), ki ga ponuja pogovorno okno go- nilnika, in generičnim linijskim rastrom SCR2 ločljivosti 268 lpi, s katerim stroj normalno obratu- je. Napake so izginile ali pa so se bistveno zmanjšale. TISKOVNI MATERIAL Izbrali smo tri papirje: A standardni umeritveni in ka- libracijski papir, kot ga predpisu- je Canon, tj. nepremazani papir Neusiedler 110 g/m2 za digitalni laserski tisk; B proizvodni, mat premazani ofsetni papir 170 g/m2; C Canonov sijajno premazani karton Glossy Card Sheet. Da bi izdelali ustrezne barvne profile, smo na vsakega najprej 23 2 3 4 5 PREIZKUŠANJE GRAFIČNIH PROCESOV Preglednica 2: DOSEŽENA ODSTOPANJA ZA RASTER ED (Error Diffusion) CANON Ofsetni papir CANON ODSTOPANJA IS012647-7 ŽELENO Glossy Card mat 170 g/m2 standardni papir natisnili preizkusno formo Alto- na Measure (slika 5, Grafičar 3/2008, str. 20), ki smo ji dodali najnovejšo verzijo medijskega klina Ugra/Fogra-Medienkeil- CMYK-EPS V3.0 Proof; slika 19. Kot rečeno, smo tiskali s fre- kvenčnim in linijskim rastrom, pred vsako menjavo rastrske strukture pa smo morali stroj ka- librirati*, natančneje umerjati oziroma korektno nastaviti po predpisih proizvajalca. Umerja- nje se pri določeni rastrski struk- turi vedno izvaja s standardnim umeritvenim papirjem A in po- tem velja za tisk katerega koli drugega papirja, obsega pa t. i. avtogradacijo, linearizacijo in korekcijo horizontalnega profila obarvanja (shading correction). Preizkusno formo smo natisnili tako, da so bili v delovnem pro- cesu izključeni vsi barvni profili, razen umeritvenega izhodnega profila stroja (Canonplain). *V meroslovju umerjanje obse- ga ničlanje ali nastavljanje spo- dnje točke merilnega obsega, ka- libracijo ali nastavljanje zgornje točke merilnega obsega in linea- rizacijo ali nastavljanje točk zno- traj merilnega obsega. Namesto o umerjanju sedaj večinoma vsi govorijo o kalibraciji, kar je vse- binsko napačno. To velja tudi za kalibracijo monitorjev, ki obsega mnogo več kot zgolj nastavljanje zgornje (bele) točke. BARVNI PROFILI Barvno tablico ISO 12642-2 (ECI 2002) sem meril tako, kot predvideva standard ISO/DIS 13655, s svetlobo D50, vidnim poljem dve stopinji, merilno ge- ometrijo 45/0, brez polarizacij- skega filtra in na beli merilni po- dlagi, kot jo predpisuje isti stan- dard. Na podlagi teh meritev sem za izdelavo barvnih profilov Papir AE*ab <= 3,0 3,8 2,0 6,5 Procesne barve CMYK+RGB AE*ab <= 5,0 6,0 2,8 5,4 AH*ab <= 2,5 2,9 1,9 4,3 Vsa polja medijskega klina maksimum AE*ab <= 6,0 6,6 4,4 6,5 AE*ab <= 3,0 3,1 2,4 3,3 Siva polja CMY povprečno AH*ab <=1,5 1,5 1,1 1,7 Vsa polja ISO 12642-2 povprečje AE*ab <= 4,0 - - - 95 % populacije AE*ab <= 6,0 - - - HORIZONTALNI PROFIL Sx (L*, a*, b*) < 0,5 0,7 b*(M) 1,0 b*(Y) 0,5 a*(K) maksimum AE*ab (Mx: N) < 2,0 1,4 (M) 1,7 (Y) 2,6 (K) ICC uporabil ProfileMaker 5.04 z naslednjimi nastavitvami: 7 velikost profila: Large, 7 upodobitveni model: Perceptual, Paper-coloured Gray in Neutral Gray, 7 preslikave barvnih prostorov: LOGO Classic, 7 barvni izvlečki: nevtralizirani, GCR3, Black 0-100, Black Width 75, vsota rastrskih površin CMYK-max = 260 % (!). SIMULIRANO TISKANJE Da bi z digitalnim tiskarskim strojem Canon imagePRESS C1 simulirali ofsetni tisk, smo izde- lane profile uporabili kot izho- dne, kot vhodne oziroma simula- cijske pa standardne barvne pro- file ISO Coated v2 (ECI) za tisk na papir Canon Glossy Card (C), ISO Coated v2 300 % (ECI) za tiskanje mat premaza- nega ofsetnega papirja (B) in ISO Uncoated za tisk na standar- dni umeritveni papir (A). V vseh primerih je bil vključen relativni kolorimetrični upodobitveni model brez simulacije barve pa- pirja. Na vsak papir smo z linij- sko in frekvenčno rastrsko struk- turo natisnili preizkusni formi Altona Measure in Altona Visual z medijskim klinom Ugra-Fogra. Najprej sem potem v enakih raz- merah kot prej izmeril s Spectro- linom in Spectroscanom, na dru- gi sem iskal zgolj procesne napa- ke, ker niti referenčnih odtisov za primerjavo v verziji Altona Test Suite 1.2 Online Version niti ustreznih razmer za opazova- nje ni na voljo. Želene in doseže- ne vrednosti so tabelirane v pre- glednicah 1 in 2. ANALIZA IN VREDNOTENJE Ker razmere v naši redakciji ne dopuščajo preizkušanja in oce- njevanja vseh meril, kot jih pred- videva standard (sijaj, opazoval- ne razmere ISO 3664/P1, povr- šinska trdnost, mikroklima ipd.), sem se omejil na najpomembnej- še, tj. dosežen horizontalni profil obarvanja ter barvna odstopanja v medijskem klinu in barvni ta- blici ISO 12642-2. Tabelirane meritve izkazujejo: 7 za simuliranje proizvodnega ofsetnega tiska po standardih ISO 12647 je primeren samo mat premazan ofsetni papir (B), le pogojno tudi sijajno premaza- ni (C), medtem ko je umeritveni papir povsem neprimeren za si- muliranje proizvodnega tiska na belih naravnih papirjih (to ne you can' Canon *S Canonom lahko V današnjem konkurenčnem okolju vam Canon pomaga z visoko kakovostjo in hitrostjo na ravni lito tiska na širokem naboru medijev. Toda zavedamo se, da vsi, ki želite ostati korak pred konkurenco, potrebujete več kot le strojno opremo. Ne glede na to, ali izvajate integracijo digitalnega tiska ali pa želite razširiti svojo ponudbo, vam nudimo širok nabor programske opreme, izobraževanj in podpornih storitev. Te lahko prilagodimo vašemu podjetju in poskrbimo za rast vašega poslovanja. Za novo definicijo digitalnega tiska pokličite na 01 530 87 20 ali pišite na info@canon.si. RAST: Potegnite največ iz digitalnega tiska/Izkoristite vse prednosti digitalnega tiska pomeni, da ne bi mogli simulira- ti proizvodnih odtisov v kakšnih drugih razmerah); 7 procesne barve CMYK-RGB so na papirjih B in C v okviru ali na meji tolerančnega območja, na papirju A bistveno odstopajo; 7 enako velja za vsa polja me- dijskega klina, s tem da pri fre- kvenčnem rastriranju razlike med papirjema B in C na eni ter A na drugi strani niso tako zelo izrazite; 7 sivo ravnovesje CMY je pri li- nijskem in frekvenčnem rastrira- nju na papirjih B in C v toleran- cah, na papirju A jih predvsem pri linijskem rastriranju močno presega; 7 ker so izkazani rezultati na standardnem papirju A, pri vseh treh pa s frekvenčnim rastira- njem slabši kot z linijskim, sem barvno tablico ISO 12642-2 (ECI 2002) izmeril samo na pa- pirjih B in C z linijskim rastira- njem. Če so druge meritve zveči- ne na meji, so ti rezultati globoko znotraj dopustnega tolerančnega območja. V zvezi s horizontalnim profi- lom ugotovim, da so rezultati ra- hlo nad ali pod dovoljenim od- stopanjem, vendar nikoli več kot pri eni procesni barvi, večinoma rumeni. Odstopa predvsem stan- dardna deviacija Sx. Pri vrednotenju preizkusne for- me Altona Visual sem opazil eno izrazito procesno napako, in sicer v zvezi s pokrivanjem barvnih izvlečkov (overprinting). V prese- ku krogov elementa št. 28 (Gra- fičar 4/2008, str. 24) se namreč niso pojavile sekundarne barve subtraktivnega mešanja. Vpra- šljiva je interpretacija definicije za pokrivanje. SKLEP Informativni dodatek standar- da ISO 12647-7, aneks D, nava- ja štiri ocene za vizualno skla- dnost preizkusnega in referenč- nega proizvodnega odtisa: 7 primerna (passed), 7 komaj primerna (passed by a small margin), 7 skoraj neprimerna (failed by a small margin), 7 neprimerna l Če uporabim to lestvico za iz- kazane meroslovne in vizualne rezultate v našem poizkusu certi- ficiranja digitalnega tiska s stro- jem Canon imagePRESS C1, lahko trdim, daje v danih razme- rah komaj primeren (passed by a small margin) za simuliranje ozi- roma izdelavo barvno obvezujo- čih (pogodbenih) preizkusnih odtisov. V danih razmerah po drugi strani pomeni, da stroj in tehnološki proces vsekakor lahko tako prilagodimo, da bi doseže- no izboljšali in v celoti izpolnili zahteve standarda. V mislih imam še zlasti optimiranje (editi- ranje) barvnih profilov, preizku- šanje z barvnimi profili na podla- gi nevtralnega ravnovesja (Neutral Gray - vzorce smo sicer natisnili tudi s temi profili, a je zmanjkalo časa za vrednotenje), uporabo primernejših tiskovnih materialov, simuliranje njihove barve in vsekakor optimiziranje tehnološkega procesa, pri čemer pogovorno okno Canon Expert Color Settings ponuja številne možnosti. Po drugi strani je standard ISO 12647-7 (publiciran 6. decem- bra 2007!) trenutno že v reviziji. Šestindvajsetega avgusta 2008 bi moralo biti končano glasovanje o predlogu ISO/CD 12647-7, ki je nastal na pobudo in s sponzor- stvom industrije, ki želi imeti de- finirane barvne reference ne le za grafično pripravo (PrePress), pač pa tudi za grafično oblikovanje (Design Process). Revizija stan- darda zato ob pojmu obvezujoč preizkusni natis (Proof, Digital Proof Print, Contract Proof) uvaja nov pojem, in sicer veljaven pre- izkusni natis (Validation Print). Ker je usmerjen v standardizacijo kreativnega digitalnega in ne v si- muliranje analognega proizvo- dnega tiska, bodo nanj vezane drugačne (ohlapnejše?) toleran- ce. Marko KUMAR Štirinajst let, uTa osemdeset številk Grafičarja igre in tretja izdaja Tehnologije -mm grafičnih procesov ^Mn naj bo dovolj. i «Ml ■. ».'i'' „■t.JLTV -r >i riäf rsvokonfii - -h . i'. * r \ l i ! \ «LI ■ X - - ■i- h , . ' . Ob slovesu I : h V ■Ji™ s ______m : r1 v « < t »vesu in novem letu '^HB§W ■ ? I^PW^f®® želim vsem, | M s T- r ' ' Rf^ ;j Jft ili tako ali drugače ^P^mT^J^^J ^ ^ ^ ' H /i l i m f ^ n /1 /V A /1 li i /) i vi J a. mu i^MI —"V*~' ' _ Ift Vi K \ i ki ste bili tako ali drugače povezani z Grafičarjem, » - obilo zdravja v telesu, - miru v duši in ljubezni v srcu. Srečno! /v . odgovo/ni urednik ■■ ^ 1995/2008 »ISO CERTIFICIRAN POSKUSNI ODTIS« EXGS ISO CERTIFICIRAN POSKUSNI ODTIS ISO CERTIFICIRAN TISK ISO CERTIFIKACIJA MONITORJA ORIS ISO CERTIFICIRAN PAPIR ZA POSKUSNE ODTISE (TT ■ 1 ORIS I GO BEYOND| Merkur s svojo celovito ponudbo in logističnim servisom predstavlja zanesljivega partnerja tiskarski industriji. V svojem prodajnem programu ponuja premazne, brezlesne in samokopirne papirje domačih in tujih proizvajalcev, reciklažne brezlesne in premazne papirje, samolepilne papirje, embalažne kartone, ovojne in natron papirje, kuverte in vrečke za dotisk, enostransko premazne etiketne papirje ter grafične preparate, barve in plošče. Novosti v naši ponudbi! Etiketni papirji - Label Paper with IQ Etiketa lahko pripomore k uspehu izdelka, če se za pravi proizvod izbere prava vrsta papirja, se ga kakovostno potiska n oplemeniti. Glede na uporabo papirje delimo v 4 skupine: mokromočni in lugoodporni etiketni papirji, mokromočni etiketni papirji, nemokromočni etiketni papirji in papirji neodporni proti lužinam, metalizirani etiketni papirji. Papir za gibko embalažo Ponujamo širok izbor papirjev za gibko embalažo: PackPro 5.0 FLEXO, PackPro 5.2 FLEXO, PackPro 6.0 FORTE, PackPro 6.1 FORTE, PackPro 7.0 ROTOGRAVURE, PackPro 7.5 ROTOGRAVURE. Papir za gibko embalažo PackPro 4 HCI Opačen naravni papir je primeren za uporabo v farmaciji. Odlikuje ga zelo dober tek papirja pri tisku in dobra sposobnost zgibanja pri predelavi. Majhno raztezanje v prečni smeri zagotavlja identifikacijo s črtno kodo. Gramatura: 50 - 60. Poleg širokega izbora etiketnih papirjev in papirjev za gibko embalažo vam nudimo skupaj s proizvajalcem tudi brezplačno svetovanje za izbiro pravega papirja. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo TISKANA ORGANSKA ELEKTRONIKA UVOD V zadnjih štiridesetih letih so bili silicijevi, germanijevi in galij- arzenidni polprevodniki, izola- torji (silcijevi oksidi in nitridi) in kovine, kot so aluminij in baker, glavni gradniki v industriji pol- prevodnikov [1]. Vsi ti materiali so neorganskega izvora. V zadnjem času je bilo vloženo veliko energije v razvoj organskih materialov, ki bi jih lahko upora- bili v elektronskih sistemih, t. i. organski elektroniki [2]. Pred- vsem gre za izkoriščanje zanimi- vih lastnosti organskih materia- lov (polimerov) in hibridov (or- gansko-anorganskih kompozi- tov), kot so gibkost, plastičnost, cenenost in sorazmerna enostav- nost tehnologije, za pripravo drugačnih in cenejših produktov elektronske industrije. Ime organska elektronika izvira iz dejstva, da v teh sistemih pre- vladujejo organski materiali. Ra- zlični polimeri in majhne izho- diščne molekule za njihovo tvor- bo (monomeri in oligomeri) so na osnovi ogljika, ki je tudi osnovni gradnik živih celic. V nasprotju z organsko elektroniko temelji konvencionalna elektro- nika na neorganskih materialih. Polprevodni in prevodni poli- meri so nenasičeni organski kompleksi, v katerih je mogoč prenos naboja. To lastnost imajo monomeri in oligomeri s konju- giranimi vezmi, kjer se menjava- jo enojne in dvojne (ali trojne) vezi. Kadar so take makromole- kule med seboj povezane, dobi- mo polimer in po njegovih veri- gah je možen prenos naboja. Za dovolj veliko prevodnost je treba take polimere dopirati, kar se zgodi v njihovem nepolimerizi- ranem stanju. Visokoprevodne organske poli- mere so leta 1976 odkrili Alan J. Heeger, Alan G. MacDiarmid in Hideki Shirakawa. Leta 2000 so prejeli tudi Nobelovo nagrado za kemijo, in sicer prav za razvoj oksidiranega poliacetilena, dopi- ranega z jodom. Kmalu nato je sledil razcvet v razvoju novih po- limerov in kaže, da nekateri iz- med njih v posebnih razmerah lahko dosežejo celo lastnosti su- perprevodnikov. Profesor Alan J. Heeger je v svojem govoru ob podelitvi Nobelove nagrade pre- vodne polimere imenoval »četrta generacija polimernih materia- lov« [3]. Poliacetilen (PA) je ena od oblik biološkega pigmenta mela- nina. V verigi PA se menjavata enojna in dvojna vez, kar je naje- nostavnejši potrebni pogoj za elektroprevodnost. Veliko pre- vodnih polimerov ima verigo iz benzenovih obročev; vsak od njih je 6-atomni cikel enojnih in dvojnih vezi. Med najpogosteje raziskovanimi je polianilin (PA- NI), med najbolj priljubljenimi za uporabo pa sta poliparafenilen vinilen (PPV) in polietilen dioxi- tiofen (PEDOT). Področje pol- prevodnih in prevodnih polime- rov se zelo hitro razvija in ponuja obilo priložnosti za temeljne in aplikativne raziskave na interdi- sciplinarnem področju, kjer se prepletata kemija in fizika. Mehanizem prevodnosti ome- njenih materialov vključuje reso- nančno stabilizacijo in delokali- zacijo elektronov vzdolž celotne polimerne verige, obstoj mobil- nostne reže (pomeni področja, kjer je mobilnost nemogoča), možnost tuneliranja (pomeni prehod nosilca naboja skozi po- tencialno oviro) in fononsko- gnane preskoke (pomeni pre- skok naboja iz ene potencialne jame v drugo - čez oviro) [3], [4]. Te lastnosti se kontrolirajo z dopiranjem in nadzorovanim nanašanjem plasti, v nekaterih primerih tudi v monomolekular- nem sloju. Različni načini dopi- ranja vodijo v različne aplikacije. Kemijsko in elektrokemijsko do- piranje daje strukture s stalno prevodnostjo, ki jo snov obdrži, vse dokler naboji niso kemijsko odstranjeni ali kompenzirani. Taki materiali so uporabni za transparentne elektrode, antista- tične prevleke, prevodna vlakna, elektrokemijske baterije, pame- tna okna, elektronski papir in podobno. Dopiranje je lahko po- vzročeno tudi s svetlobo. Taka snov je prevodna, vse dokler se naboj ne sprosti, kar je zanimivo za fotonapetostne celice. Dopira- nje polimera je možno tudi s po- močjo zunanje električne nape- tosti, kar se lahko uporablja v svetlečih se diodah (LED) in tranzistorjih. Prevodni polimeri so lažji, fle- ksibilnejši in cenejši kot neor- ganski prevodniki. Te ugodne la- stnosti jim odpirajo veliko novih možnosti alternativne uporabe [5], [6], [7], [8]. Omogočajo oblikovanje novih aplikacij, ki so bile do sedaj pri konvencionalni uporabi bakra ali silicija nemo- goče. Od prevodnih polimerov se pričakuje, da bodo igrali po- membno vlogo v razvoju raču- nalnikov na bazi polimerov (na ravni molekul in atomov). So- dobne raziskave kažejo, da je upravljanje posameznih makro- molekul možno, kar lahko že v bližnji prihodnosti vodi do delu- jočih nanostruktur. Na splošno imajo organski pre- vodni polimeri večjo upornost in je zato njihova električna prevo- dnost manjša od prevodnosti ko- vin. Trenutno se take raziskave izvajajo na različnih možnostih dopiranja organskih polprevo- dnikov, kot je poliacetilen (eno- stavni melamin) z majhnim dele- žem prevodnih kovin, ki bi povi- šale prevodnost. Posebna pozor- nost je namenjena tudi raziska- vam, kako povečati urejenost prevodnih polimerov. Kot kaže, je to ena od ključnih lastnosti po- limerov, zaradi katere so lastnosti prevodnih polimerov še vedno precej drugačne od lastnosti ko- vin [9]. Kakor koli že, za veliko aplika- cij bodo neorganski prevodniki še lep čas nezamenljivi. ORGANIZACIJE NA PODROČJU TISKANE ORGANSKE ELEKTRONIKE Vizija OE-A združenja (Orga- nic Electronic Association) je zgraditi most med znanostjo, tehnologijo in aplikacijami na področju razvoja novih tehnolo- gij pri izdelavi organske elektro- nike. OE-A vzpostavlja unikatno platformo za nacionalno in in- ternacionalno sodelovanje med proizvajalci in raziskovalnimi in- stitucijami na področju organske elektronike. Ustanovljena je bila leta 2004 in v kratkem času je vzpostavila sodelovanje več kot 80 članov, od Avstrije, Belgije, Finske, Francije, Nemčije, Izraela, Nizo- zemske, Švedske, Švice, Tajske, Anglije in Združenih držav Ame- rike. Članice prihajajo iz različnih področij, kot so: ß dobavitelji materialov in komponent, ß dobavitelji opreme in orodij, ß proizvodni in sistemski povezovalci, ß sistemski povezovalci in distributerji, ß končni uporabniki, ß raziskovalne institucije. Organska elektronika je trenu- tno še v zgodnji fazi razvoja, a se tehnologiji pripisuje velik poten- cial in zelo dobra tržna napoved [10]. PRILOŽNOSTI RAZVOJA ORGANSKE ELEKTRONIKE Tiskana elektronika je izraz, ki pomeni razmeroma novo tehno- logijo, ki določa tiskanje elektro- nike na običajne tiskovne mate- riale, kot so papir, plastika, te- kstil, z uporabo običajnih tehno- logij tiska, kot so sitotisk, flekso- tisk, globoki tisk in ofsetni tisk. Namesto običajnih tiskarskih barv se uporabljajo barve z ustre- znimi električnimi lastnostmi (prevodniki, polprevodniki, die- lektriki). Kombinacija posebnih vrst niz- kocenovnih polimernih materia- lov in uporaba tehnologij tiska visoke hitrosti omogočajo pro- dukcijo tanke, lahke, fleksibilne elektronike z nizkimi proizvo- dnimi stroški. To so npr. integri- rana vezja, senzorji, displeji, spo- minske naprave, baterije. Aplikacije, kot so RFID-znač- ke, samostojne diagnostične na- prave, gibke senzorične celice, gibki displeji ali enostavne igre, so le nekaj primerov možne upo- rabe. Izdelki, kot so enostavne igre in elektronske knjige, so vstopile na trg že v letu 2006. Naprave, kot so mobilni telefoni z »rolo« di- spleji, fleksibilne sončne celice ali radiofrekvenčne značke pri- hajajo na trg letos (2008), [5], [6]. Materiali Organska elektronika je zasno- vana na električno aktivnih ma- terialih, ki so lahko uporabljeni kot prevodniki, polprevodniki, dielektriki, luminiscenti, elek- trokromatični ali elektroforetič- ni materiali. Izbrani morajo biti pazljivo zaradi samih razmer ti- ska in kompatibilnosti s predho- dno tiskanimi plastmi, kar vse močno vpliva na končno delova- nje naprave. Slika 1 spodaj prikazuje kemij- sko strukturo organskega prevo- dnika (PEDOT:PSS, polimerna mešanica dveh ionomerov: poli- etilen dioksi tiofena s polistiren sulfonatom), ki se večinoma uporablja za tisk elektrod. Če je K dri za 21 stoletje Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo Katedra za informacijsko in grafično tehnologijo, Snežniška 5, Ljubljana. www.ntf.uni-lj.si/sng TISKANA ORGANSKA ELEKTRONIKA potrebna velika prevodnost, se še vedno uporabljajo neorganski materiali, kot so srebro in druge visokoprevodne kovine. Organski polprevodniki so za uporabo v različnih vrstah aktiv- nih naprav in veliko izmed njih je že zrelih za tisk [12]. Večina organskih polprevodni- kov danes je p-tipa (pentacene, polythiophene), a na trg počasi prihajajo tudi polprevodniki n- tipa, ki odpirajo vrata predvsem možnosti izdelave vezij CMOS. Mobilnost nosilca naboja v or- ganskih polprevodnikih je veliko manjša kot pri kristalnem silici- ju, a nekateri izmed novorazvitih materialov že dosegajo vrednosti, ki so primerlji s podatki za amorfni silicij (a-Si). V nasle- dnjih letih se pričakuje še nove izboljšave, ki bodo omogočale doseganje prevodnosti, kot jih dosega polikristalni silicij (poly- Si), slika 2. To bo mogoče doseči z uporabo novih materialov, kot so izboljšane majhne molekule in polimeri ali neorganski nanoma- teriali, ogljikove nanocevke ali hibridni materiali. Neorganski polprevodniki in polprevodniki, ki izhajajo iz majhnih organskih molekul, ka- žejo naraščajočo možnost upora- be tudi zato, ker njihovo nanaša- nje ni vezano na visoke tempera- ture in vakuum. Ti materiali se lahko nanašajo v obliki raztopine oziroma disperzije in so tako kompatibilni z masovnimi teh- nologijami tiska. Ena od glavnih prednosti or- ganske elektronike je, da se lahko kot nosilni materiali uporabljajo fleksibilni, prožni in poceni ma- teriali. Polimerni filmi, kot je po- liester, se danes že uporabljajo, a v prihodnosti se bodo aplikacije razširile tudi na uporabo običaj- nih tiskovnih materialov, kot sta papir in karton, ter na materiale, kot sta steklo in nerjaveče jeklo. Seveda bo potrebna za večino od naštetih materialov predhodna površinska obdelava. Tehnike tiska Za tisk organske elektronike se predvideva uporaba konvencio- nalnih tehnologij tiska (globoki tisk, ofsetni tisk ter sitotisk in fle- ksotisk) s tiskovno geometrijo okroglo-okroglo. Ločljivost (la- teralna) tiska naj bi obsegala ob- močja od 20 do 100 pm, odvisno od procesa tiska, vrste tiskovnega materiala in lastnosti prevodnega črnila. V splošnem naj bi se uporablja- li različni procesi za optimizira- nje posamezne stopnje pri gra- dnji večplastnih elektronskih na- prav, kot so laserska ablacija, ra- zlične vrste »litografije« in po- dobno. |i[cmi/V>] M 1W a b i I » Ul Slika 3. OFET (organic field - effect transistor) konfiguracija in povezava. Debelina vsake od plasti je tipično pod 1 mikrometer. Slika 4. Organska fotonapetostna celica. Debelina vsake plasti je tipično pod 1 mi- krometer. kto Slika 2. Plan razvoja mobilnosti nosilcev naboja v polprevodnikih za organske elektronske aplikacije. Naprave Organski materiali omogočajo kombiniranje številnih aktivnih komponent, kot so tranzistorji, senzorji, spominske enote, foto- napetostne celice, displeji ali ba- terije. Primeri za pasivne naprave so prevodne strukture, antene, uporniki, kondenzatorji ali tulja- ve in diode. Tranzistorji so ključne kompo- nente večine elektronskih na- prav, kot so RFID ali O-TFT (Organic Thin Film Transistors) za displeje, in so gradniki večine elektronskih vezij. Slika 3 prika- zuje tipičen O-TFT. Naprava se- stoji iz štirih plasti: elektrode vrat, izolatorja, izvorne/ponorne elektrode in polprevodnika. Električni tok teče med izvorno in ponorno elektrodo glede na napetost na elektrodi vrat. Za optimizirano delovanje tranzistorja mora biti dolžina ka- nala čim krajša in mobilnost or- ganskega polprevodnika čim bolj visoka. Primer organske naprave večje površine je fotonapetostna celica, slika 4. Celica je sestavlje- na iz štirih plasti; dveh elektrod (ene trasparentne), prenosnega sloja in fotonapetostne plasti, kjer se svetloba pretvori v elek- trični tok - prenos naboja. TEHNOLOGIJE ZA IZDELAVO OE Tehnologije, ki se uporabljajo za proizvodnjo organske elektro- nike, obsegajo procesiranje v ve- likih količinah, mokro jedkanje in uporabo tehnologij masovne- ga tiska. Klasifikacije tehnologij lahko razporedimo v naslednje razrede: ORGANSKA ELEKTRONIKA Tehnologija nanašanja na Si rezine Procesiranje v velikih količi- nah. Visoka resolucija se lahko doseže z vakuumskim nanaša- njem in/ali nanašanjem na vrteče se podlage, katerim sledi optična litografija in jedkanje. Proizvo- dni stroški so zelo visoki. Hibridne tehnologije Med hibridne tehnologije se uvrščajo optična »litografija«, si- totisk ali tehnologija tiskanih ve- zij PCB (printed circuit board), ki uporabljajo fleksibilne, prožne materiale (npr. polimerni filmi ali papir). Nanašanje materialov poteka na vrteče se podlage, s str- galom ali z vakuumskim nanaša- njem na večje površine. Kapljični tisk in lasersko zapisovanje oz. vzorčenje lahko tudi uvrščamo med hibridne tehnologije priho- dnosti. Stroški proizvodnje pri uporabi hibridnih tehnologij so nižji od tehnologije nanašanja na Si rezine. Tiskana elektronika v enem prehodu Pomeni nepretrgano, avtomat- sko masovno proizvodnjo organ- ske elektronike z uporabo kon- vencionalnih tehnologij, ki omo- gočajo visoke hitrosti tiska (fle- ksotisk, globoki tisk, ofsetni tisk, sitotisk), uporabo fleksibil- nih substratov in najnižje proi- zvodne stroške. APLIKACIJE Organska elektronika je plat- formska tehnologija, ki je zasno- vana na organskih prevodnih in polprevodnih materialih. Odpi- ra nove možnosti uporabe in iz- delkov, kot so: Slika 5. Mikroskopski posnetek organskega tranzistorja (organic field emmision transistor OFET), narejenega z ink-jet tehnolo- gijo, a) pogled z vrha, b) prerez [12]; (polimer substarte >> polimetna podlaga). ß organske fotonapetostne celice (OPV) za mobilno in stacionarno uporabo, ß organske spominske enote za potrošniške izdelke, ß tiskani RFID, uporaben za zaščito in logistiko, ß fleksibilne baterije za polnje- Slika 6. Interaktivne elektronske papir- Slika 7. "Rolo" elektroforetični displeji za .•i ne kartice. e-knjige in mobilne telefone. nje mobilnih naprav, es organske TFT-podloge za displeje, ß organski senzorji kot samo- stojne naprave. Naštete aplikacije že vključuje- jo veliko organskih naprav, ki se lahko z medsebojnim povezova- njem združijo v različne »pame- tne« objekte. Prvi izdelki organske elektroni- ke so prišli na trg v letih 2005/06. To so npr. pasivne ID- kartice (slika 6), ki so lahko ma- sovno tiskane na papirju in so uporabljene za kartice in igre. Papirnate kartice vsebujejo ti- skan podatkovni spomin, ki je proizveden iz elektronsko aktiv- nega polimera. Podatki so lahko berljivi z novorazvitim čitalcem, ki deluje v bližnjem polju. Fle- ksibilne, prožne litijeve polimer- ne baterije, proizvedene z masov- Slika 8. RFID značka za zaščito tržne znamke. nimi tehnologijami tiska, so na trgu že nekaj let. Lahko se upora- bljajo za »pametne« kartice ali druge mobilne potrošniške izdel- ke. Tiskani kontaktni senzorji in prvi tiskani polprevodni fotode- tektorji za industrijsko, medicin- sko in zaščitno uporabo so tudi že na trgu. Dodatni produkti, kot so pro- žni displeji z organsko TFT-po- dlogo (npr. za mobilne telefone), slika 7, tiskana RFID-značka, sli- ka 8, organske fotonapetostne Slika 9. Tiskan spomin (organic memo- ry devices). celice in organske spominske enote, so že ali bodo poskusno na trgu predvidoma letos. Pričaku- je se, da bo v naslednjih dveh do petih letih omogočena masovna proizvodnja omenjenih naprav. Tadeja MUCK Marica STAREŠINIČ Univerza v Ljubljani Marta KLANJŠEK GUNDE Kemijski inštitut SE NADALJUJE NADALJEVANJE IZ ŠT. 5/2008, STR. 31 SINTETIČNI PAPIR Te so: ß pri recikliranju z zažiganjem ne moremo vedno uspešno raz- krojiti (do konca upepeliti) poli- merne mešanice. Izgorevanje lahko povzroči emisijo škodljivih plinov; ß v primerjavi z običajnim ima sintetični papir z velikim de- ležem polimerov lastnosti, ki so podobne plastičnim materialom. Papir se slabše zgiba in guba, slabša je tudi kakovost tiska, te- žave so tudi pri nadaljnjem obde- lovanju; ß glede na velik delež polime- rov v sintetičnem papirju je cena izdelave razmeroma višja od cene naravnega papirja. Preglednica 1 (glej številko 5/2008, str. 30) prikazuje pri- merjavo med tradicionalnim in sintetičnim papirjem, izdelanim iz velikega deleža polimera. 4. UPORABA SINTETIČ- NEGA PAPIRJA Sintetični papir se uporablja za različne namene, posebno pa tam, kjer je potrebna dolgotrajna obstojnost. Pri zunanji uporabi, kjer je papir izpostavljen različ- nim vplivom, kot so vročina, dež, UV-sevanje ipd., se papirju zmanjša njegova obstojnost. Sin- tetični papir, namenjen zunanji uporabi, mora imeti naslednje pomembne lastnosti: vodoodpornost, togost, obstoj- nost pri daljši izpostavi na sonč- no svetlobo in kemično odpor- nost. Ker so poliolefini občutljivi na razgradnjo pri UV-sevanju, je za ohranitev mehanskih lastnosti treba polimer dodatno UV-sta- bilizirati (9). Najpogostejša uporaba sinte- tičnega papirja, okrog 80 odstot- kov, je v industriji embalaže: eti- kete, ki se uporabljajo predvsem v kozmetiki, za vrhunska vina in žgane pijače, zdravila itn. (10). Sintetične nalepke zelo dobro ščitijo na njih natisnjene podatke pred zunanjimi vplivi. Namenje- ne so uporabi v zahtevnejših raz- merah, kot so: povečana umaza- nija, prah, vlažnost, UV-svetlo- ba, voda, kemikalije, čistilna sredstva, maziva, olja, mraz, vro- čina ter povsod tam, kjer sta zah- tevani visoka kakovost izpisa in trajnost oz. obstojnost. Posebne sintetične nalepke, ki so dosto- pne na trgu, so: Z-Supreme, 8000T Blood Bag, PolyPro 3000T in 4000T, Z-Ultimate 3000T White, Z-Xtreme 4000T High Tack ter Z-Xtreme 4000T (11). Nadaljnja uporaba sintetičnega papirja je za geološke in pomor- ske karte, za tehniško dokumen- tacijo, štartne številke na tekmo- vanjih, za posterje in zastave, oglase velikih formatov, nosilne vrečke, brošure, ID-dokumente, trajne dokumente (vozniška in prometna dovoljenja), oznake za prtljago, vstopnice, visokokako- vostne kataloge itn. Nekateri imajo tudi izredno dobro obstoj- nost barv in so zaradi odlične vremenske odpornosti primerni za izdelavo zemljevidov, načrtov mest in pešpoti, ki jih uporablja- mo na prostem. 5 TISK SINTETIČNEGA PAPIRJA Večina sintetičnega papirja se lahko brez težav tiska v vseh kla- sičnih postopkih tiska. Za neka- tere vrste je treba uporabiti hitro sušeče se in alkalne tiskarske bar- ve (12). Plastični substrati so večinoma neprepustni za tiskarske barve. Tiskarska barva ostane na njiho- vi površini ter se ne absorbira v notranjost. Tako nekateri pla- stični substrati vsebujejo vpojno polnilo, ki jim omogoča, da ab- sorbirajo barvo, ter polimerno vezivo, ki veže polnilo na površi- Slika 2. UV-odtis na vlaknatem sintetičnem papirju zgoraj in na sintetičnem papir- nem filmu spodaj. TIPkP VI PAP VIDEM KRŠKO d.d. • ČASOPISNI PAPIR • GRAFIČNI PAPIRJI • EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI f« Tovarniška 18,8270 Krško, SLOVENIJA Tel.: +386(0)7 48 11 100 Fax:+386(0)7 49 21 115,4922077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si LASTNOSTI PAPIRJA no. Vpojno polnilo je lahko kal- cijev karbonat, klej, titanov dio- ksid itn. (10). Sintetični papir se razlikuje od običajnega tudi v postopku suše- nja tiskarskih barv, saj praviloma ne absorbira tiskarske barve. Čas sušenja tiskarske barve na sinte- tičnem papirju je od 4 do 24 ur, odvisno od samega substrata oz. vrste sintetičnega papirja in po- kritosti tiskarske barve. Nekateri sintetični papirji so zato prema- zani na površini in tako pripo- morejo k hitrejšemu sušenju ti- skarskih barv. Poleg tega sinte- tični papir absorbira zelo malo vode in vlage (7). Tiskarske bar- ve na osnovi vode praviloma niso primerne za sintetične papirne filme. Tiskarski stroji, pri katerih se v tisku uporabljajo visoke tem- perature, tudi niso primerni za tisk na sintetične papirje (npr. la- serski tisk) (13). Lahko pa jih ti- skamo v tehniki ofsetnega, glo- bokega in fleksotiska. Čedalje bolj pa se uporabljajo tudi UV- barve (14). Slika 2 prikazuje UV- odtis na vlaknatem sintetičnem papirju in sintetičnem papirnem filmu, narejenem na UV-digital- nem tiskarskem stroju Arizona 250GT OCE v podjetju Altos. 6 ZAKLJUČEK V svetu pridobivajo kar 90 od- stotkov vlaknin za papir iz različ- nih vrst lesa iglavcev (smreka, jel- ka, bor) in listavcev (bukev, bre- za, topol). Poraba vlaken vse od leta 1950 strmo narašča in bo po nekaterih napovedih do leta 2020 narasla na 75 milijonov ton. Sodobna znanost in tehno- logija ponujata veliko možnosti izbire in rešitve te težave. Ena iz- med teh je sintetični papir. S pri- hodom novih izdelovalcev je vse- kakor pričakovati nadaljnji ra- zvoj sintetičnega papirja. Trenu- tno se ga uporablja izključno za specialne namene, saj je cena pre- visoka, da bi se ga množično uporabljalo za splošno rabo. Za- radi določenih superiornih la- stnosti, kot so zelo dobre mehan- ske lastnosti, vodoodpornost, to- gost, dimenzijska stabilnost in trajnost, pa se pričakuje narašča- nje uporabe sintetičnega papirja tudi širše. Mirica DEBELJAK Diana GREGOR SVETEC Univerza v Ljubljani LITERATURA 1. Turner, S. The book of fine paper London: Thames and Hudson, 1998, str. 137 2. Černec, F. Relacije med morfologijo in mehanskimi la- stnostmi sintetičnih papirjev Ljubljana, 1981, str. 2-3 3. Synthetic Paper , [citirano 25.12. 2007] 4. Paszkowska, K., Podsiadlo, H., Ambroziewicz, A. Influence of the fibre composition of paper containig synthetic fibres on printing pro- perties Paper Technology, vol. 46, št. 1,2005, str. 21 5. Optical document security Edited by Van Renesse, R.L. 3rd edition, Boston, London : Artech House, 2005, str. 89. 6. Encyclopedic dictionary of polymers Edited by Woodall, J. G. 2nd edition, New York : Springer, 2007, str. 947 7. Lenz, S. Fantastic plastic American Printer, vol. 122, št. 3, marec 2005, str. 38, 40, 42. 8. Rock Mineral Rich Paper , [citirano 10. 1. 2008] 9. UV stabilization of synthetic paper United States Patent US2003/0203231A1,2003 10. Synthetic paper label United States Patent US2005/0238901A1,2005 11. Sintetične nalepke [citirano 25. 2. 2008] 12. Specialpapiere - widerstandsfähig und alterungsbeständig Deutcher Drucker, vol. 34, št. 23-24,1998, str. 16-17 13. Beyond Pulp In-Plant Graphic, April 01,1999 14. Synthetic Paper Is It for You? In-Plant Graphic, April 01, 2005 V SPOMIN prof. dr. Maks Tušak (1947-2008) Globoko pretreseni smo se soočili s kru- to resnico, daje naše vrste Društva kolori- stov Slovenije (DKS) nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš vzornik, iz- jemen strokovnjak (psihologija barve), pri- jatelj, predvsem pa velik človek - Maks Tušak. V naše društvo se je vključil na začetku naše poti, saj brez psihologije barve, ki je ena osnovnih znanosti o barvi (fizika, ke- mija, fiziologija, psihologija), ni mogoče proučevati in razvijati teorije oz. znanosti o barvi. Ker so ga odlikovale ustvarjalnost, predanost, zagnanost, preciznost, pošte- nost, smo mu zaupali veliko nalog: bil je član UO društva, vodja sekcije za psiholo- gijo barve, kasneje, ko smo sekcijo zdru- žili, je postal namestnik v sekciji znanost o barvi. Vodil je komisijo za študijsko in razi- skovalno dejavnost in bil član izvršnega odbora svetovne organizacije AIC (Asso- ciation Internationale de la Couleur). Med pomembnimi nalogami, ki jih je vodil v okviru komisije za študijsko in raziskoval- no dejavnost, je bila koordinacija izdaje knjig Interdisciplinarnost barve, 1. del - v znanosti: nauk o barvi in sistematika, mer- jenje in vrednotenje barve, upodabljanje barve; in Interdisciplinarnost barve, 2. del - v aplikaciji: barva in arhitektura, barva in grafika, barva in oblikovanje, barva in pre- mazi, barva in tekstilstvo, barva in ume- tnost, barva in zdravstvo. Bil je tudi vsakokratni referent na doma- čih in mednarodnih posvetovanjih, ki jih je društvo organiziralo kot celota ali po sek- cijah. Predvsem je treba izpostaviti njego- ve prispevke na mednarodnih posvetova- njih Barva in barvna metrika (sedem kon- ferenc). Kot dober poznavalec dela aka- demika prof. dr. Antona Trstenjaka je objavil oz. predstavil tudi poglede na Tr- stenjakove prispevke o barvi (npr. Psiho- diagnostika in psihologija barv pri Antonu Trstenjaku, zbornik SAZU ob 100. oble- tnici rojstva). Zanimivi so njegovi prispevki na naših razstavah in prispevek za izdela- vo filma o barvi. Za požrtvovalno in zahtevno delo mu je društvo leta 2002 podelilo priznanje. Ta jedrnati prispevek pa ne more opisati oz. zajeti bogastva njegovega ustvarjanja, ampak je le bežen pogled na izjemen opus njegovega dela. Za njim ostaja mnogo zapisanega, še več povedanega, ostajajo spomini na prijateljska druženja in njegov izjemen smisel za sočloveka, prija- telja, na njegovo skromnost, v bistvu pa na velikana naših vrst. Slava JELER Društvo koloristov Slovenije GRAFIČAR REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 6/2008 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Peter Puhan Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Gregor Franken Iva Molek Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Matic Štefan Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.graficar.si Grafična podoba Ivo Sekne> Naslovnica: oblikovanje Bojana Hren fotografija Marko Kumar Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Letna naročnina je 22,00 EUR. Posamezne številke po ceni 4,60 EUR dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtor- skih delih, objavljenih v Grafičarju, so družba Delo, d. d., ali avtorji, ki imajo z njo sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali nji- hovih delov v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z družbo Delo, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in jezik v oglasih in prispevkih, ki so jih pripravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami v objavlje- nih prispevkih. Kodak Razlikujte se z dokazanimi in uveljavljenimi rešitvami na področju priprave tiska. Kodak-ove CTP rešitve brez razvijanja zmanjšujejo stroške in vpliv na okolje ter povečujejo produktivnost. Kodak Thermal Direct plošče brez razvijanja so ekološka rešitev, ki dokazano deluje. Po svetu deluje že več 1000 tovrstnih sistemov med njimi tudi v Sloveniji. Thermal Direct plošče ponujajo konkurenčne in operativne prednosti v termalni CTP tehnologiji brez razvijalnih in sušilnih enot. Nova tehnologija je primerna tako za manjša, kot srednja podjetja, ki želijo zmanjšati operativne stroške, dvigniti kvaliteto in povečati svojo produktivnost. Naši poslovni partnerji in njihovi proizvodni programi: ATECE (FIBERWEB) cevne navleke in krpe za čiščenje ATLANTIC ZEISER grafični števci in oprema za številčenje BLECHER folije za barvnike tiskarskih strojev BÖTTCHER vse vrste tiskarskih valjev DAY INTERNATIONAL (VARN PRODUCTS COMPANY) ofsetne gume, poliester podloge in pomožna sredstva za tisk DERPROSA folije za hladno in toplo plastificiranje DIAURES samolepilne folije in papirji ECRM CTP oprema EFI programska oprema za upravljanje in vodenje tiskarn FALK naprave za predpripravo vode za grafično industrijo FLINT GROUP (ANI PRINTING INKS, K+E, XSYS) barve za tisk na pole FOTECO emulzije in kemikalije za sitotisk FRITHJOF TUTZSCHKE cevne navleke in podložni kartoni GUARRO CASAS knjigoveški prevlečni materiali IBF ofsetne plošče, grafični filmi, kemikalije KAMI pomožna sredstva za reprodukcijo KIMOTO vsi materiali za izdelavo montaž KODAK GCG ofsetne plošče, grafični filmi, kemikalije, CTP oprema in materiali za analogni in digitalni poizkusni odtis KOMRAC avtomatski vlažilni sistemi NORBERT WIETSCHER drobni grafični pripomočki RAVAN potrošnji in nadomestni deli BLUE PRINT (Super Blue) mrežice za tisk brez madežev PRÖLL barve za sitotisk SERICOL sitotiskarske barve, flexo barve za tisk etiket TETENAL kemični proizvodi za grafično industrijo Grafik d.o.o., Letališka cesta 32, 1000 Ljubljana, T: tajništvo 01 548 32 00, prodaja 01 548 32 24, F: tajništvo 01 548 32 10 E: grafik@grafik.si, www.grafik.si People & Print Visokosijajni tiskarski izdelki KBA hibridna tehnologija omogoča izdelavo visokosijajnih tiskovin: natisnjena embalaža je na videz taka, kot bi jo kasirali s folijo. Naročnike prevzame super kakovost. Tiskarski izdelki sijejo, saj KBA hibridna tehnologija omogoča v primerjavi z dvojnim lakiranjem boljšo, hitrejšo in gospodarnejšo proizvodnjo. Želite več informacij? Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0, E-pošta: office@carmine.at, www.kba-print.com Koenig & Bauer AG %