Leto lV.f étev. 47 V LfutriTanr, necTelTa dne 25. februarja 1923 rostnna paTsaiTTnrna. Posamezna ftav. stan« 1 oni |ž>i»|» Ob 4 žlutral. Stane mesečno tU-— Din ta inozemstvo 2>— v Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošiče*» cesta st 16/1-Teieion it. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlitve: Liubijina, Prešernov» «L 4t 64 Telet ti. 86. Podružnice: Maribor. Barvarska alies it. L TeL it. '¿2. Celie. Aleksandr cesta Račun pn poétn. čekov, aavoon «ter. 11 .»42. Ljubljana, 24. februarja. V današnjem listu smo sporočili javnosti žalostne informacije. Vesti, ki smo jih prejeli tekom dneva. žal. le potrjujejo prvotna (»oročila in jih še uso-denolno spolnjujejo. Sporazum z Avstrijo je bil j »odpisan na koži jugoslovanskih državljanov in gospod Seipl se je nocoj z veselimi komplimenti in s polnimi žepi od peljal na Dunaj. .. Nad 100 milijonov predvojnih, torej si a t i h kron, znašajo terjatve jugoslovanskih državljanov, skoraj izključno Slovencev, v Avstriji. Le deloma je to denar velikega kapitala. Med upniki so v velikem številu naše hranilnice in zadruge. torej zavodi, kjer se stekajo prihranki predvsem malega človeka. Pred več nego letom dni so Avstrijci ponujali poravnavo v relaciji 100 : 50. Takrat smo tako poravnavo odbili, ker smo bili prepričani, da bi zadela naše zadružništvo usodepolna škoda. Sedaj je slavna radikalsska vlada gladko pristala. da se izvrši likvidacija naših terjatev tako da avstrijski dolžniki plačajo za vsakih 100 kron zlatega dolga toliko avstrijskega papirja, kolikor dar.es odgovarja 8 našim papirnatim dinarjem in to per saldo 1. novembra 1918! To te pravi, da naši upniki ne dobijo skoraj niti obresti od svojega denarja za dobo od 1018. do danes! To se dalje prav i, da pridejo mnoge naše zadruge v naravnost opasno krizo, ker bodo dobile za svoje terjatve mnogokrat manj. nego morajo one plačati svojim upnikom - vlagateljem! Ali naj i»e otvori konkurz našega zadružništva? Po mirovni pogodbi nam priteče likvidacija terjatev v relaciji od 1. novembra 1918. Vlada ra je brezvestno lahkomiselno kapitulirala pred dunajsko okretnostjo. Kar so gospodje pri zelenih mizah napravili, to se mora podreti. Kakor en mož se mora dvkniiti vse, kar ima smisla za naše narodnogospodarske interese proti tej konvenciji, ki je pravi atentat na našs-ga malega človeka. Pa vprašanje likvidacije predvojnih terjatev hi edind. ki sc je rešilo na ne-guven način. Zadela nas je tudi še druga gospodarska škoda, ki je d v o j rt a nacijonalna s r am o t a. Naša država s i- obvezuje, da bo plačala škodo, povzročeno i>o naši vojski na avstrijskem Koroškem, toda naši vladi ni uspelo dušeči, da plača Avstrija od avstrijsko - nemških tolp našim državljanom povzročeno škodo! Na to. go-sjvodje ministri, ki imajo sedaj oči vidno vse drujre skrbi, nego se brigati za interese državi ianov svojo države, očivid-bo niso mislili! Senžennetiska pogodba nam ni apro-birala lik vi laeij-ke pravice nnfiram avstrijski imovini. Iz tega izvira za nas dolžnost i»ovračiIa, o tem ni dvoma. Bila je dolžnost vlade, da način toga povračila kolikor mocroče ublaži. Gre tu predvsem za likvidirano lastnino raznih raznarodovalnih društev: za schnl-vereinske šole. za siidmarkovske liiše. za alpenvereitv^ke koče. Pri prejšnjih pogajanjih je bil z naše strani stavljen predlog, da ao-dom Grossu in \Vastianu, ali i« se bodo morale zanje plačevati milijonske odškodnine. Zgodi se tiam lahko, da bo nekega dne ¡rosp. Hribar z orožniki dal iztirati naše učitelje in našo deco iz učilnic, ki so bile nekdaj ¡Krtujčcvalno mučilnice! Culi smo besedo, da je to. kar so v Beograda (»odpisali g<:. Pašič, Ninčič in Markovič prava kapitulacij-ska p o ri prihodnjih volitvah je nastopna: Pri zadnjih («ugajanjih z radikalci, ki so se vršila v Beogradu, so stavili Nemci zahtvco, da radikalci njihovim pogojjm ki jih je «Jutro» že objavilo, ugode do 16. marca. Oni ne zati[iajo dosti radikal ccm. zato hočejo imeti jamstva, da se njihovim zahtevam resnično ugodi. V znak tega nezaupanja so Nemci postavili svoje lastne kandidatne liste. Ako radikalci ne ugode njihovim zahtevam, POGOJEV ŠE PRED VOLITVAMI. izdajo Nemci parolo, naj glasujejo vsi Nemci kompaktno za nemškega kandidata. ako j »a jim ugode. bodo glasovali za radikalce. V tej situaciji so gotovi radikalski politiki te dni osobito pritiskali. da naj bo vlada v po-rajanjih r Avstrijci, zlasti v zadevi vrnitve likvi. diranih nemško - naeijonalnih zavodom popustljiva. Radikali neprestano vaoijci Nemce. Danes =o [»oklt.-ali iz Ljubljane, voditelja radikalcev drja. Ažmana is ministra Zupan i ca. Položaj v Poruhrfu FRANCOSKE VESTI O POPUŠČANJU NEMŠKEGA ODPORA, NEMŠKE VESTI O BREZPOGOJNEM VZTRAJANJU. Pariz, 24. februarja. 1. Odpor Ncmccv v zasedenem ozemlju ie od dne do dne slabotnejši. Vse s! želi konca nevzdržnega stanja večnih rcpresallj in krvavih 'n-cidcntov in Stlnncsov predlog glede sporazuma s Francijo dobiva z vsakim dnem več pristašev. Francoski listi objavljajo vesti, po katerih se «Orgcsch» v Nemčiji živahno organizira in pripravlja «oborožen protest» proti okupaciji. Baje Je imel kancelar Cu-no z generalom Seektom že par zaupnih sej, na katerih sta razpravljala o oboro-ženju In organiziranju »Orgcscha«. Medtem so nemški rudarji po vsem zasedenem ozemlju natrosili letake: «Umreti od lakote, samo ne kloniti!» Včeraj so v Bochumu francoske čete zasedle sodišče. Ker je francoski vojak pri tem sunil neko Nemko s puškinim kopitom, so se Nemci vrgli nad vojake, ki so oddali salvo, ki Je enega Nemcs usmrtila, več pa ranila. Danes so Francozi na ttovo zasedi* mesto VVanne, kjer so okupirali kolodvor. NEMČIJA ODKLANJA- POGAJANJA. Berlin, 24. februarja, j. Pred mnogimi inozemskim» novinarji je danes tiskovni šef državne vlade Heimbrot izjavil, da pričakuje Nemčija zmago pravice, da bo s tem omogočeno, da se vsaj deloma popravi to, kar se jo zakrivilo nasilnim potom. V sedanjem trenutku ne more biti govora o kakih pogajanjih. Sedaj se raz-pravl a o predlogu, naj se imenuje mednarodna komisija, ki naj bi proučila razmere v Nemčiji. Pri tem pa so pozabili povabiti tudi zastopnika Nemčije v to komisijo, ki s tem izgubi vsak pomen. Finančni minister * o aktualnih vprašanih ZNIŽANJE IZVOZNE CARINE ZA ZAKLANE SVINJE IN HRASTOVE PRAGE. — OMEJITEV PROSTEGA UVOZA INDUSTRIJSKIH POTREBŠČIN. — STANJE DOLARSKEGA POSOJILA. Beograd, 24. februarja, r. Finančni minister je sprejel danes novinarje in Sm izjavil sledeče: Ker je klavuiška industrija izjavila, da zaradi velike izvozne tarife ne more izvažati, se je finančno ministrstvo odločilo, da se zmanjša izvozna tarifa za zaklans svinje; flnančno-ekonom ski komite ministrov je določil postavko 8.5 Din za kg zaklane svinje. Na ta način bo omogočen izvoz tudi seljakom samim in bo preprečeno, da bi klavniška industrija monopolizirala izvoz. Ker je izvoz hrastovih pragov pri postavki 33.30 odst. nemogoč. je bilo sklo-njieno. da dajo izvozničarji vsak četrti prag državi «in natura» kot izvozno ca^ rino, kar znači postavko 25 odst. Število krajev za prodajo reparacijske živine se bo pomnožilo tako, da se bo moglo s prodajo okoristiti čim največ krajev države. Glede odredbe Generalne «'i.-ekcije carin št. 61.602 (carine prost uvoz industrijskih in obrtniških potrebščin, o čemer smo pred kratkim prinesli članek — op. Uredj. je dejal finančni minister, da je 1 dotično odredbo moral spremeniti, ker je bila le izredna olajšava za našo radi vojne porušeno industrijo. Hi ,>a, da se moramo vrniti na predvojno stan.ie. Ker se je razen tega ugotovilo, da se je uvozilo na podlagi gornje odredbe tudi blago, ki ni bilo neobhodno potrebno za dvig naše industrije, je finančno ministrstvo sklenilo, da se odslej svol»odm uvoz blaga za industrijske potrebe dovoli le po predhodnem rešen ju Generalne direkcije carin. Finančni minister je dalje izjavil: Kar se tiče Bleerovega posojila, je bil kupon za 1. maj plačan že naprej in odposlan Bleerovi skupini. Kupon znaša 600.000 dolarjev. Bleerovo posojilo je v Ameriki strašno padlo; dočim je znaša! emisijski tečaj 95, znaša sedaj samo 58 odst. Padec je povzročilo predvsem razširjenje vesti, o razvcljavljenjti pogodbe, ki pa so bile popolnoma izmišljene. Prvi obrok je Blcerova skupina že plačala, za drugi obrok v znesku 10 000.000 dolarjev pa ji je dovoljen odlog do 1. maja. interesov onega dela nato .a, ki živi na silno eksponiranom in zato dvojno občutljivem scverozapadu dižave. Pred nekaj dnevi smo čitali v članku enega izmed naših politikov domnevo. da radikalsko - nemške volilne kupčije ne bodo ostale brez vpliva na podajanja srosp. Seipla v Beogradu. Citali smo takrat sodbo, da jo ta domneva parpleksna. Ko |W danes glodamo na rezultate beograjskih pogajanj, se nam kar vsiljuje, da omenjena domneva ni brez jtodlage . . . V Beogradu za časa usodepolmh razgovorov ni liilo nobene avtoritativne osebe, ki bi bila gospode Ninčiče in Markoviče ot>ozarja!a na dalekosežnost vprašanj, ki sta tako lahkega srca in na brzo roko reševali. Gospod Hribar se vozi vsakih 14 dni v Beograd referi-rat, kako napredujejo njegove intnge v prid radikalski stvari, ko se je šlo za vitalna vnra&mia državljanov, med katerimi mu je (» usodepolni zmoti izročena politična uprava, je mirno ostal doma. Skoraj smo pozabili, da Imamo v kabinetu tudi «slovcnačkog radikala», ki Je slovesno proglaša za «zastopnika Slovenije». Tudi njega ni bilo. Hodil Je te dni po naših krajih ter agitiral za radikalsko partijo. Pravijo, da so ga danes poklicali v Beograd na referat — kako stojijo šanse glede nemških ghsov! Ce se je gospod minster trgovine odpeljal iz Beograda v trenutku, ko je prispela avstrijska delegacija sklepat trgovinsko pogodbo, zakaj bi minister za Slovenijo ne prišel v Beograd v trenutku, ko Jc podpisana in zapečatena ena najžalostnejših pogodb za Slovenijo? Oospod 2upanič In gospod Hribar sta v prvi vrsti odgovorna za račun, ki je pisan na našo kožo. Obračun pa se bo pisal na r.juno! Sussk dohTmo v torek Beograd. 24. februarja, p. Naša in italijanska vlada sta se sporazumeli da se izvrši evakuacija Sušaka v torek dne 27. februarja. Zjutraj vkoraka na Sušak naša vojslia. ki bo svečano sprejeta. V to svr-ho se je sestavil poseben odbor. Priprave za oogreb Grga Tuš&ana Zagret», 24. februarja. Pogreb dr. Grge Tuškana ee vrši v pondeljek z državnega kolodvora, kamor prispe pokojnikovo truplo iz Siska ob pol 10. Sprevoda se udeležijo med drugim minister n. r. Sve-tozar Pribičevič, predsednik narodne skupščine dr. Edo Lukinič, zasio|«tvo zagrebške krajevne organizacije D? itd. Kakor javlja.o iz Siska, je imenoval pokojni dr. Grga Tuškan svojega dolgoletnega političnega tovariša iti prijatcl.a dr. Lukiniča za izvršilca svoje o¡»oroke. Tudi v Sisku pripravljajo pokojniku lep sprevod do kolodvora. Dva ieps shoda v Mariboru Pridobitni sloji in uradništvo za demokratsko stranko. Maribcr, 24. februarja. 1. Nocoj je bi! v dvorani pri Oroviču velik volilni shod pridobitnih slojev. Shod je otvori! in vodil knjigovez Valitar, ki je pozdravil navzočega kandidata ključavničarja Ivana Rebeka iz Celja, ki je v boju za prospeh obrtnikov že osivel. Navzoči so mu priredili burne ovacije. Nato je v enournem govoru razvil kandidat svoj program, ki je očitoval redko poznavanje zamotanih gospodarskih prilik. 2el je splošno odobravanje. Za Rebckom je govoril mariborski prvoboritelj za interese obrtnikov Fran Novak, ki ie kritično predelal programe drugih strank In njih delo v zbornici in je končno ugotovil, da Je izmed vseh strank za obrtnike največ storila demokratska stranka v parlamentu. Posebno ogorčenje je vzbudila Novakova konstatacija, da so hoteli radikali preko ljubljanske pokrajinske vlade obrtnike kupiti zase s tem, da so jim obljubljali podporo za obrtno razstavo le v primeru, če glasujejo za nje. Predsednik Vah-tar Je nato naghsil potrebo po enotni fronti pridobitnih slojev, nakar sta govorih Se g. Kejžar in dr. Scrncc, ki sti žigosala razdiralno- delo «Stražarjev», ter zastopnik mariborskih trgovcev Ivan Soštarič. Nato se Je sijajno uspelo zborovanje po triurnem razpravljanju zaključilo s klicem: Dne 18. marca vsi za Rebeka! V Narodnem domu Jc bil Istočasno uradniški volilni shod, ki Jc bil Izvrstno obiskan po pristaših vseh strank, nameščencih vseh javnih kategorij, posebno dosti je bilo nižjega uradnlštva. Zborovanje ie otvoril nadupravitelj Meglič, ki je predlagal za predsednika zborovanja finančnega svetnika Avgusta Sedlarja. Ta ie bil soglasno izvoljen za predsednika in je v svojem govoru povdari! potrebo enotne ironte državnega uradr.i-štva v teli težkih časih. Burno pozdrav-j ¡jen je nato nastopil kandidat profcsc: Ivan Mravljuk, ki je obsodil razpust narodne skupščine, s čemer ie bilo najhuje zadeto ravno državno uradništvo v svojem boju za obstoj. Razmere silijo uradništvo, da se ujedini v stranki demokratov, katera je pod poslancem Reisnerjem gotovo Izmed vseh strank največ naredila za uradništvo v parlamentu. Za njim je govoril še prof. dr. Pivko, ki je toplo priporočal kandidata, katerega Iz mladih let pozna kot ncseblčmga in poštenega moža. Celo govorniki nedemokratskih strank so pritrjevali Izvajanjem prof. Mravljaka, nakar so končno vsi zboro-valci obljubili, da bodo glasovali le za listo Mravljaka. Solunsko ©rljtssnflie Prijateljski protest uaše vlade. Beograd, 24. februarja, r. Po poročilih iz Aten je generalni tajnik grškega zunanjega ministrstva poset-.I našega atenskega poslanika Balugdžiča in mu ! ustmeno sporočil glavne točke grškega ■ protipredloga glede slobodne Jugoslovan-! ske cone v solunskem pristanišču. Posla-: nik Balugdžlč je p red-¡čil generalnerar ! tajn ku in zunanjemu ministru vznemirjenje v naši javnosti, ker grška vlada rešitev tc tako važne zadeve zavlačuje in še vedno ni predložila svojih prot!-prediogov. Grški zunanji minister Ale-ksadris Je na ta protest, ki pa je bil izvršen v popolnoma prijateljskem tone, odgovoril, da bo grška komisija že prihodnji teden Izdelala grški načrt, ki se odpošlje potem takoj v Beograd. Konferenca o JalrJ železnici Delegacije pri kralju. Beograd, 24. februarja, p. Kakor poročajo iz Rima, je italijanski ministrski predsednik Mussoiini sprejel danes vse delegate, ki se udeiecujejo konference glede ureditve vprašanja južne železnics Mussoiini je v svojem govoru nanašal; da 6e bodo dela konference, kako- v;e kaže. ptivoljno zaključila. V imenu jugoslovanske delegacije jo govoril JeVgat Avramovič, pomočnik ministra za promet Sorba zs mir v Angori Carigrad, 24. februarja. L Možnost, da se mir podpiše, še ni velika. Izmet- in K«; ' mal paša si želita miru, toda ekstremisti j v atigorski narodni skupščini so za vo> i no in nočejo ničesar slišati o popuščanju. Seje skupščine so tajne in se morda | še par dni ne bodo končale. Vendar pa se doznava, da sta Izmet in Kotnal odločno zahtevala od ekstiemistov, naj pr;. znajo koristi, ki jih načrt mirovne po-| godbe donaSa TuičijL nAvtonomila Slovenije" iTarsikomu jo to geslo megleno pred Ofcmi. a sam ne ve, kaj hodi s to avtonomijo. Vsekako si misli, da bo potem dobro na svetu. SLS gre to pot v volilni boj pod geslom «avtonomije», zato bo tudi za nas vse podučno, da od nje danes izvemo, kaj je to. SLS je izdala volilno brošuro «Sodite po delih!» Pisana je skrajno dolgočasno. Laži so tako debele, da se jih da kar prijeti. SLS je ž njimi padla pod orijentalski nivo. Tako se n. pr. mimo servira laž, da se je ob glasovanju za znano Blerovo posojilo podkupovalo poslance. Zanima nas program avtono mije Slovenije. Tu pravi SLS: Slovenija bodi del skupne države, h kateri pa spadajo tudi Bolgari. Ti bodo debelo gledali, ko čitajo to modrost g. Korošca. «Skupna» država naj ima skupno državljanstvo, zunanje zastopstvo, skurv ne pogodbe z inozemstvom, deloma (!) bodi skupna tudi obramba, skupen bodi denar in najvažnejša prometna sredstva. Za te naloge bodi skupen državni davek, skupne zadeve pa bi urejeval parlament z dvema zbornicama. Vse drugo bo «avtonomno». Avtonomno Slovenijo bo vodila vlada, voljena od slovenskega parlamenta (z dvema zbornicama). Ta vlada bi bila odgovorna le temu parlamentu. Med druirim bi bilo avtonomno: razmerje cerkve do države, cerkvene pravice in dolžnosti, vzgoja mladine in šolstvo v obče (!), organizacija politične in finančne uprave ter sodstva, organizaei ja stanovskih zbornic, socijalizacija, nadzorstvo tovarn, produkcije in kon suma. «Ljudstvo» (t j. duhovščina) bi volilo tudi okrajne glavarje in terno-predloga. le ta pregled nam kaže, da gre za federalizem. Ne le ljudsko in sreJnj šolstvo bo pod klerikalno knuto, tudi univerza. Politična in finančna uprava bi bila drugačna v raznih državah «drŽave» tako '.udi sodstvo. Kdor ima posle na Hrvaškem ali v Srbiji, bo moral postopati tam po drugih zakonih nego doma. Tudi carine bodo menda «avtonomne». vsekako lahko udarijo Srbi in Hrvati izvozno carino na žito za Slovence. Slovenec bo zna! «slovenske» postave, zato službe na Hrvatskem in Srliskem ne bo dobil. Tovarne v Sloveniji bodo sorijallzirane, na Hrvaškem pa nc, naravno, da pojde vsa industrija tjakaj. Ker bo slovenski parlament tudi urejeval razmere med cerkvijo in državo, bomo imeli tu znano Tavčarjevo papeževo provinco LI. Uprava cerkvenega imetja, davki za cerkev, dohodki duhovnikov, ki «gladujejo», se bodo pokrili iz slovenskih davkov. In-direktnih davkov ne bo, pravi SLS čisto resno, tor ej bo vse plačal posestnik zemlje (kmet!), obrtnik, industrija, če je bo še kaj. To modrost so ukazali širiti klerikalni politiki kakor je Korošec, med ljudstvo. Treba biti res pogumen, da se take (naj se odpusti izrazu) oslarije, prodajajo kot program. Prizor za bogove je, kako se je službeni program SLS stisnil okoli vepubli-ke. Ta stvar je kočljiva, ker klerikalci so v Beogradu za kralja, nosijo ordene sv. Save in zatrjujejo vdanost, zdaj pa v tej knjižici izjavljajo, da kralj ne sme imeti plače. Nato pa se odreže program tako - le: «S tem je za slovensko samostojno — avtonomno deželo rešeno tudi vprašanje republike. Slovenskemu ljudstvu ne gre toliko (oh, oh!) za to, kdo bo vladal v Beogradu, nam mora iti za to, kdo bo vladal na Slovenskem!» — Kralj Aleksander je torej rešen, gosp. Gosar ga je sprejel za Beograd, da bi mogel klerikalizem vladati vsaj ubogim Slovencem. Naši gospodarski in kulturni kron, ki ep v čisto zgrešenem pojmovanju .auja-li o neki avtonomiji, imajo seda; točno sliko, kaj se jim v tem slučaju'«bora: gospodarski min Slovenije in kriva palica na ljubljanski univerzi! Politične Mei '-f Vrstni red volilnih skrinjic v Ljubljani ie uradno potrjen tako - le: Prva skrinjica klerikalna, druga NSS. tretja komunistična, četrta naprednega bloka (Reisner) in peta dr. Šnsteršičeva. R .izven teh list sta bili v Ljubljani vloženi še listi g. Bernota in radikalccv. Ker ni bilo nt njih dovolj veljavnih podpisov, jih je sodišče zavrnilo. 4- Vrstni red volilnih skrinjic na Kranjskem izven Ljubljane. Prva skrinjica je klerikalna, druga SKS, tretja dr. Susteršičeva. četrta NSS. peta demokratska (dr. Žerjav) šesta komunistična sodma radikalna in osma Berno-tova. Vrstni red je seda i uradno potrjen. Novačanova in Radičeva lista, dasi vloženi, nista bili potrjeni, ker so predlogu manjkala predpisana potrdila okrožnega sodišča v Novem mestu, iz čegar okrožja so bili predlagatelji. -f V Mariboru bo 10 kandidatnih list. Mariborsko okrožno sodišče je končno potrdilo listo oficijelne socijalistične stranke z nosilcem Korenom iz Celja. Sj>orni trije podpisniki liste so namreč glasom poročila celjskega sodišča vpi sani v volilni imenik. Tako bomo imeli Mariboru 10 kandidatnih list. 4 Klerikalci posnemajo radikalce v podkupovanju. Sinočnji «Tabor» rvrina-ša poročilo iz Šmarja pri Jelšah: V sredo je prišel k meni neki klerikalec, ki ga na osebno ne poznam. Naeovarial j me je, naj odstopim o3 vaSe Narodne ' kmečke obrtne zveze in naj pristopim h klerikalni Kmečki zvezi. Ponujal mi je 5000 Din nagrade in za agitacijo še posebne dijete. Ko je denarnico izvlekel iz žepa, sem opazil na kuverti napis Franc Žeb . . . Drugo je bilo zakrito in nisem mogel videti. — Naletel je na pravega. Ostro sem ga zavrnil: «Mislite, gospod, da sem izdajalec take vrste, kakor ste pri Kmečki zvezi? Sem že 14 let pri napredni stranki in Kmečka zveza nima toliko denarja, da bi mogla mene pregovoriti, naj izstopim od poštene napredne k vaši umazani hinavski klerikalni stranki. Sram vas bodi. da si iz svoje pogube hočete pomagati s podkupovanjem!» Pokazal som mu vrata in smeh me je posilil za odhajajočim. — Anton M a 1 g a j, kandidat demokrat. stranke v šmarskem okrožju. 4- Kam plovemo? Pod tem naslovom prinaša «Ljudski Dnevnik» iz duhovniških krogov naslednji dopis: «Predsednik «Katoliškega tiskovnega društva» je duhovnik — celo cerkveni dostojanstvenik. Odbor Katoliškega tiskovnega društva tvorijo sami duhovniki. Pokrovitelj društva pa je sam škof. Načelnik SLS. ki hoče imeti monopol nad krščanstvom v celoti torej tutli za krščansko moralo — duhovnik. Tajnik te stranke: duhovnik. Glavni urednik strankinega glasila «Slovenca» — duhovnik. Urednik 'iudskega lista «Domoljuba» — duhovnik. Pa vendar prinaša «Slovenec», prinaša «Domoljub» neresnice, ki se mu dokažejo kot laži ... Kdo je kriv, Če se širi klic — farji lažejo in da se duhovnikom čim dalje manj veruje?» 4- Izkvarjena morala. Gospodom pri «Slovencu» ni všeč stališče, ki smo ga zavzeli v očigled uničevalnim perseku-cijam mladine radi dogodkov v Mariboru. Ne čudimo se temu: Duhovščina je kasta za sebe, ki nima z narodom potrebnega človeškega čuta. Vsak pameten oče v6, da je treba mladino za mladostne skoke poučiti, a kdor ni zver, ve tudi, da se mladina še za tak greh ne sme takoj j>obiti s kolom. Lo gosjio-da, ki prisega na katoliško moralo in se trka na prsi radi svoje krščanske etike, ne jozna ljubezni do bližnjega in zato je čisto naravno, ako tirja «Slovenec» za nacijonalno mladino v Mariboru uničenje za vse življenje. Zopet se je ¡»kazalo, da ni nobena morala bolj izkvarjena kakor klerikalna. 4- Dr. Grasellijeva metoda pridobivanja pristašev. Včerajšnja vest «Jutranjih Novosti», da sta finančni svetnik dr. Sedlar in dr. Štefanovič izstopila iz demokratske stranke, je popolnoma izmišljena. Dr. Sedlar je še vedno član načelstva demokratske stranke ter je sinoči celo predsedoval demokratskemu sestanku uradnikov v Narodnem domu kjer je poročal demokratski kandidat prof. Mravljak. Ravnotako ni izstopil iz demokratske stranke dr. Štefanovič. ker nikdar ni bil pristaš demokratske stranke ter je vsakemu v Mariboru znano, da je napisal v [>oletju celo brošuro «Naša domačija», kjer propagira idejo stanovskih strank. Prejšnji teden je tudi objavil v Orjuni podoben članek. 4- Kako se opravičujejo! Predsednik demokratske stranke g. Ljuba Davidove je ostro prijel radikalsko vlado, po sebno notranjega ministra, radi preganjanja uradnikov, ki ne pripadajo radikalni stranki. Vlada sedaj odgovarja v svojem neoficijelnem organu, v «Balkanu», ki dokazuje, da vlada odpušča uradnike samo — radi redukcije, ki je zelo potrebna, saj je Kumanudi sam rekel, da se nahaja v državni službi okoli 200.000 uslužbencev in da je to naravnost ruin države. Radikalci hočejo varčevati in zato odpuščajo nepotrebne uradnike, srosp. Ljuba Davidovič je pa čis'.o navaden ilejnagog! Lepa reduke ji ko se odpuščajo uradniki s popolno kvalifikacijo, na njihova mesta pa pr" hajajo radikalski agitatorji brez vsakih kvalifikacij! 4- Optimizem Pašičevih radlkalcev je res velik. Vsa javnost ve. da bo napravil g. Stojan Protič Pašičevim radi kaleem velikansko škodo, samo Paši cevi radikalci tega nočejo uvideti, ali pa vsaj javno priznati. Pravijo, da dobi Protičeva stranka največ štiri mandate in sicer po en mandat v okrožju bečke-reškem, sremskem, novosadskem in moravs.kem. -f Stipo Radiča je obiskal neki londonski novinar. Radič, ki si je siguren sto mandatov, je temu londonskemu gospodu glede vprašanja o sporazumni ureditvi naše države dal sledeča raz-jasnjenja: 1.) Ako Pašič dobi večino sporazuma ne bo. 2.) Prvi predpogoj sporazuma je priznanje hrvatskega sabora v Zagrebu. 3.) Za Bosno in Hercegovino priznanje in spoštovanje narod ne uprave in samostalnosti. Londonski gost je ha je na to zatrdil Radiču: «Ves London je za vašo politiko.» — Ker Pašič resnično ne bo dobil večine, a istotako ne Radič sto mandatov, bodo dragi Londončani po 18. marcu že morali izpremenifi svoj' nazore. 4- Džemijet. Kakor poroča beograj ski «Balkan», sodišča niso potrdila kandidatskih list južnosrbskih muslimanov. Tako hočejo radikalci pridobiti vesoljni džemijet za svoje volilne skrinjice; če ne drugače, pa s senco bajonetov. 4- Madžarska propaganda! Madžari nadaljujejo svojo propagando v pariškem časopisju. Iz farizejskih člankov, polnih krokodilovih solz in tožb nad «težko usodo», štrli prikrita ost proti državam Male antante. «Journa!» prinaša anketne članke o «madžarskem vprašanju». Potom tah člankov, očivid- ao Insplriranffi in drago p!aXa.r£a od madžarskih politikov, prihajajo pred francosko javnostjo do besede madžarske veličino a la zunanji minister Da-ruvdry, grof Albert Apponvi. eksp.-e-mier Friedrich in drugi s svojimi fa-moznimi protestnimi izjavami proti tria-nonski mirovni pogodbi in agresivnosti madžarskih sosedov . . . Kakor se vidi, znajo Madžari spretno kupovati francosko prijateljstvo. Maloantantne države naj dokažejo, da z&ajo križati tudi gro-fovsko račune! 4- Katoliki, vkup! Kakor poročajo hrvatoki listi, se je v Velikem Bečkere-ku osnovala nova «Katoliška stranka», ki je tudi predložila sodišču svojo kandidatno listo. Ta korak je med veliko-bečkereškimi katoliki ki so tam v večini, |>ovzročil veliko zmedo. Je namreč tamkaj več katoliško pobarvanih strank — in vse so edino-zveličavne! -f Muslimani in srbsko - hrvatski spor. Sarajevski «Iršad», glasilo Ma-glajličeve muslimanske skupino, piše: «Mi kot iskreni in dosledni Jugoslovani ne dajemo Zagrebu nobene prednosti pred Beogradom in Hrvati nam niso nič bližji od Srlov. Ena kri, en narod, ena usoda! Obžalujemo, da je prišlo do srbsko - hrvatskega sjiora in (»odpirali bomo vse, kar bi brez škode za muslimane privedlo do izgladitve tega s|>ora.» Po svetu — Morilec dr. Rašina. «Bohemia» poroča, da ie atentator Soupal popolnoma mirno in brez vsakega znaka kesa sprejel od preiskovalnega sodnika dr. Kaplana poročilo, da je dr. Rašin umrl. Ob tej priliki je ponovno izjavil, da se ne more kesati svojega dciania. «Ali nc čutite sočutja napram dr. Rašinu vsaj iz človeškega stališča» je vprašal končno preiskovalni sodnik. «Kot človek,» jc izjavil morilec, «morda»; in pri tem Je ravnodušno zamahnil z roko. Tudi «Tribuna» poroča, da Je Soupal vest o dr. Rašinovi smrti vzel mirno na znanje. Isti list tudi poroča, da atentatorja ne bo sodilo praško porotno sodišče, temveč v smislu zakona o zaščiti države, ki ima povratno moč — državno sodišče. Atentator Je obtožen umora člana vlade in za to hudodelstvo predpisuje zakon — dosmrtno težko ječo. — Revizija ustave v Rumunijl. Ru-munski parlament, ki je te dni sklepal o ustanovitvi centrale za kontrolo prometa z devizami, Je bil nato odgoden do 2. marca t. L Ob zopetni otvoritvi parlamenta bo zbornici predložen osnutek nove ustave. Debata o predlogu prične dne 6. marca. — Poskus zbližanja Vatikana ln Italije. Uradni organ Vatikana «Osser-vatore Romano» prinaša članek, v katerem povdarja, da utegne priti do izmirje-nja med državo in cerkvijo, ako fašistov-ska vlada izpolni svoje obljube in uvede verski pouk v šole in ako ne bo ovirala izvrševanja verskih dolžnosti. — Nemško-poljski incidcnt. Poljsko časopisje poroča, da so Nemci te dni na progi Berlin-Köln ustavili poljske diplo-matične kurirje in jih prisilili, da so zapustili vlak. Diplomatičnc listine, ki so jih imeli pri sebi, so jim bile odvzete. Poljska vlada bo storila energične diplomatičnc korake pri nemški vladi radi tega kršenja mednarodnih običajev. — Agitacija madžarskega fašizma. «Pester Lloyd» poroča, da je vodite!) madžarskih iašlstov Friedrich te dni od-potqval v Rim in Angoro. V Rimu se bo pogajal z Mussolinijcrn in ostalimi vodilnimi politiki, nato pa se napoti v Angoro, kjer želi imeti v narodni skupščini govor, v katerem sporoči Turkom pozdrav madžarskega naroda. Dva člana angorske vlade bosta spremljala Friodri-cha na cclcm potovanju iz Budimpešte preko Rima v Angoro. — 73. element. Nedavno smo poročali, da je danski profesor za fiziko in ka-mijo Niels Bohr odkril 72. element, katerega Je imenoval «hafnium». Kmalu potem se ie javil neki dr. Scct s trditvijo, da je isti element odkril že prej sam. Sedaj Je dr. Scot proučil materija! o Bobrovem 72. elementu ter izjavil, da nima njegova iznajdba z elementom št 72 nobene zveze. Scotov element Je torej po številu 73. ter sc bo imenoval «oberoni-um». ' — Sovjetske številke. Moskovska «Pravda» objavlja, zanimive podatke Iz življenja ruske komunistične stranke. Stranka Je imela leta 1922: 410.430 rednih članov, 117.924 takozvanih članskih kandidatov ter 289.839 članov komunistične mladinske sekcije. Skupaj Je torej štela stranka 818.193 oseb. In teh niti sto tisoč ljudi vlada ogromni rttski narod! — Fuzija liberalnih strenk v Angll-II. Iz Londona poročajo, da se pogajanja v svrho združitve onih liberalcev, ki iih .rodi Asquith, in med onimi, ki Jim na-čcljuje Lloyd George, ugodno nadaljujejo. Pri zadnjih državno-zborskih volitvah Je dobila vsaka skupina 59 mandatov. Od 118 članov obeh strank jih je 70 sprejelo sledečo resolucijo: «Podpisani parlamentarni članf liberalne stranke Izjavimo, da se le izvršila fuzija obeh liberalnih strank na principih liberalizma. ker to zahteva splošni interes. Povdarlamo, da zahtevajo vsi pristaši liberalizma, da pride do enotnega nastopa vseh pristašev liberalne stranke v par lamentu in na deželi. Edino na tej podlagi je uspeh in zmaga liberalizma zajamčena.» Prosvsfa Ljubljanska drama. Nedelja, 25.: ob 3. popoldne: «Zivi mrtvec». Izv. Ob 8. zvečer: «Za pravdo in srce». Izv. Ponedeljek, 26.: «Vojiček». A. Torek, 27.: Zaprto. Sreda, 28.: «Idijot». C. Četrtek, L: «Za pravdo in srce». D. Petek, 2.: «Madame Sans Gene». B. Sobota, 3.: «Vojiček». Delavska predstava po znižanih cenah. Izv. Nedelja. 4. ob 3.: «Za pravdo In srcc». Izv. Ob 20.: «Ugrabljene Sabinke». Izv. Ponedeljek, 5.: «Idijot». B. Liubllanska opera. Nedelja, 25:. «Prodana nevesta». Gostovanje gospe Ade Poljakove. Izv. Torek, 27.: «Madame Butterfly». Gostovanje gospe Ade Poljakove. D. Sreda, 28.: «Gorenjski slavček». V prid Udruženju gledaliških igralcev. Izv. Četrtek, L: «Vrag In Katra». E. Petek, 2.: «Rigoletto». C. Sobota, 3.: «Nižava». B. Nedelja, 4.: «Tosca». Izv. Ponedeljek, 5.: Zaprto. Šentjakobski oder v LJubljani. Nedelja, 25.: «Charlevcva teta». Marijonctno gledališče v Ljubljani (Mestni dom). Nedelja, 25. ob 15. in 18. url: «Trojčki lz Damaska» In «Tri želje». Mariborsko gledališče. Nedelja, 25.: ob 15.: «Jalnuševčant». Izv. Znižane cene. Ob pol 20.: «Pri treh mladenkah». Izv. Torek. 27.: «Pri treh mladenkah». B. Mestno gledališče v Ptuju. Nedelja, 25.: «Sedemnajstletni». Gostuic-Jo člani celjskega mestnega gledališča. Začetek ob 18. uri. • Gostovanje gospe Ade Poljakove na Ijubljarski operi. Gospa Ada Pcljakova svetovnoznamemta umetnica in operna pevka, gostuje v tem tednu Se dvakrat ua slovenskem odru in sicer: v nedeljo dne 23. februarja v «Prodani nevesti» kot Marinka (izven) in v torek dne 27. februarja v naslovni vlogi opere «Madame Butterfly» za red D. Gospa Poljakova je na ft udirala v zadnjem času vlogo Marinke v srbohrvaščini in jo pela v beograd ski operi z Izrednim uspehom. Stbska kri tika priznava, da ni pela te vloge s tolikim uspehom še nobena pevka. «Gorenjski slavček». V sredo dne 28. februarja se uprizori na ljubljanski operi v korist «Udružcnja gledaliških igralccv» priljubljena izvirna opera «Gorenjski slavček». Ker je za to opero Se vedno veliko zanimanje, se opozarja občinstvo, da si preskrbi vstopnico pravočasno. Naročila sprejema pisarna Udr. gled. i.trral-ccv vsaki dan od pol treh do štirih, v dramskem gledališču, pritličje. * Iz pisarne šentjakobskega gledališkega odra v Ljubljani. Danes v nedeljo 25. februarja se uprizori Charleveva teta, ena najbolj zabavnih veseloiger in polna komičnih prizorov. Sodelujejo najboljši igralci. — Koncert Sowilski-Kramer. Spored koncerta, katerega priredita v petek dno 2. marca 1023 operna pevca g. Marcel So-wilski in ga. Hilda Kramer, obsega sledeče točke-. 1.) Mascagni: Arija Santuzzo iz opere «CavaHerLa Rustieana», poje ga. Hilda Kramer. 2.) Adamič: Molitev št. 2 in Pesem slepcev, b) Lajovic: Svetla noč, c) Mich!: Da jo ljubim, samospevi, po e g. Marcel Powîlski. 3.) Wagner: Arija Elizabete iZ' opere «Tannhäuser», poje ga. Hilda Kramer. 4.) a) Schubert: Kralj duhov, b) Strauss: Tajni poz.iv. samospeva, po.'o g. Sowilski Marcel. 5.) a) Schumann: Posvetitev, b) Noč vsako v sanjah, c) Ne srdim to. samospevi, poje g. Marcel Sowilski. 6.) Halevv: Arija iz opere «Zidov-ka», pojo ga. Hilda Kramer. 7.) Wagner: Povest o Grabi iz opere «Lohengrin», pojo g. Marcel Sowilski. 8.) Veidi: Dvospev Radamesa in Amneris iz opere «Aida», poeta ga. Hilda Kramer in g Marcel Sowilski. — Na klavirju spremlja g. Lovro MatačijS. Sedeži po 20. 15, 12, 10 in 8 Din. stojišča S in 2 Din so v predprodaji v Matični knjigami na Kogresnem trgu nakar občinstvo opozarjamo. Klavirski koncert V pnndeljek dne marca 1923 ob 8. uri zvečer priredi v Filharmor.ični dvorani profesorica kon-servatorija in pianistinja gdč. Marija Svajgarjeva samostojen klavirski koncert z zelo bogatim sporedom. Glasbolju-bivo občinstvo že danes opozaratr.o na ta koncert. Vstopnice bodo v predproda-'i v Matični knjigarni. Natančen spored priobčimo prihodnje dni. Betctto v Zagrebu. 22. t m. jo v dvoraivi Glasbenega zavoda v Zagrebu koncertiral ljubi ;anski operni pevec Julij Betetto, ki je pel s sprerr.ljevanjem klavirja (Dana Gelia-Ktibier) pesmi šker-jsnea, Straussa^ Brahmsa ter Weingart-neria, dalje arijo iz Korngoldove opere «Mrtvo mesto». Zagrebško časopisje soglasno hvali njegove odlične umetn'ôke kvalitete in njegov lirični glas. muzikal-no predavanje in lepo fraziranje. G. Betetto je dosegel v Zagrebu popoln uspeh, h kateremu mu prisrčno čestitamo. Jubilej Viktorja Parme. Mariborsko gledališče proslavi v soboto dne 3. marca lOletnico skladateljskega delovanja r.ase-odličnega in priljubljenega komponista g. Viktorja Parme. Kot slavnostno predstavo bodT igrali Pannovo opero «Urh. grof celjski», zasejano z najboljšimi močmi mariborskega odra. Dirigiral :o bo jubilant sam. Coran Doyle: Zgoibe Napoleonovega huzarja. Prevel V. Mihajlovič. Ljub- F«d. Bamberg. Gas^orijec Etlenne Go- rard, ki jo služil v Napoleonovi armadi in se s svojimi junaštvi povzpel od bazarja do polkovnika, pripoveduje t pa- jriški kavarni zgodbe iz svojih mladih let. Čudovite, često neverjetne romantično avatire. pravcato vojaiko «latinščino». Po Rusiji, Italiji, Nemčiji, Španiji, Portugalski, Angliji, celo na otoku Sv. Helene se gode tc dogodivščine, ki govore o sijaju, grozi in divjosti velike dobe, o možeh, poveljnikih in državnikih ter vladarjih, ki se je nekdaj tresla zemlja ob njih korakih. Da je ta knjiga silno napeta in nabito polna samih razburljivih in senzačnih dogodkov, je pri avtorju A. Conanu Dovleu razumljivo. Zato ne dvomimo, da najde lepi in gladki prevod mnogo navdušenih čitateljev. Sokoisivo Sokolsko društvo Ljubljana n. priredi v nedeljo dne 4. marca 1923 v Narodnem domu — akademijo. Sokol «Vič». V pondeljek dne 26. februarja cb g. uri zvečer je v dvorani našega doma predavanje «O sokolstvu». Predava brat Ambrožič. Po sklepu zadnje odborove seje Je udeležba za vse člane obvezna. Novo sokolsko društvo se snuje v Gornjem Logatcu. Pripravljalni odbor, ki mu načeljuje notar Tavzes. Je piiono na delu in namerava postaviti svoj lastni dom, ki nai bi bil torišče vsega prosvetnega dela v Gor. Logatcu. V nedeljo, dne 25. februarja t. 1. priredi pripravljalni odbor proslavo obletnice narodnega osvobojenja. Na vsporedu Je slavnostni govor, deklamacije, petje in dramatičen prizor Knez Scmbcrijski. Proslava se vrši v Gasilskem domu. Spori Razšfriažte aaJUraO**!w 1923. Založila Iz. vi kJminarr Smnška tekma za prvenstvo Jugoslavije. Za naš smučarski svet je danes važen dan. Danes se vrši v Rakeku tekma, ki bo odločila, kdo bo letos nosil ponosn! naslov prvaka Jugoslavije. Naš smučarski sport se sicer še ni razvil v oni meri. kakor v drugih državah, vendar pa moramo biti z dosedanjimi uspehi zadovoljni. Naši mladi smučarji niso bili pri mednarodnih tekmah na Češkoslovaškem ravno zadnji. Priznati se iim mora, da so z ozirom na neugodne razmere dosegli prav časten uspeh. Danes pa bodo naši smučarji tekmovali za prvenstvo države. Kolikor smo izvedeli se Je priglasilo do 11. zvečer 45 tekmovalcev, oz. tekmovalk. Zalibog nam točna lista priglašenih ni r.a razpolago. Pri damsk tekmi, ki se vrši na progi 4 km, se bc razvil ljut boj med gdč. Koslerjevo, Mileno Bloudkovo in Natalijo Sepctavčevo Zadnji dve bosta vsekakor storili vse da obdržita svoji lani doseženi mesti. — Lani je bilo priglašenih sicer več tekmovalcev kot letos, vendar pa to ne pomeni z ozirom na letošnje slabe vremenske razmere nobenega nazadovanja. Upamo le, da sedanje vreme, ki ni ravno najboljše za ugodno smuko, nc bo ustrašilo nikogar, da bi odstopi! od tekme. Vsem pa idiino najboljšega uspeha! Smuk! • Službene objave LLP. Razdelitev ko-lanj za leto 1922 se vrši 13. marca. — Dne 11. marca 1923 se vrši Cross-cou-niry za prvenstvo Slovenije za leto 1923. — 21. maja bo propagandna štakta skozi Ljubljano, 2S. Junija «Akademsko prvenstvo» za pokal Športne zveze. — Pr-venstvo Slovenije za leto 1923. se vrši 4 in 5. avgusta, prvenstvo Jugoslavije p: 25. in 26. avgusta 1923. — Tajnik II. Klub kolesarjev in motociklistov «Ilirija» v Ljubljani. Sestanek celokupnega članstva kluba se vrši v soboto dne 3 marca t. L ob 8. uri zvečer v malem salonu restavracije pri «Slonu». Odborova seja se vrši v sredo dne 7. marca t. I. v k'ubovi sobi restavracije «Pri št 6» na Dunajski cesti. — Podpredsednik. Praška Spuria bo o Veliki noči igra-!a v Pragi z kodanjskim društvom Bold-kluben, ki jo je lani porazilo z 9 : 0 Boldklubcn je zahteval za to tekmo se vtralnega sodnika. Prvenstvo Lvrope v Id:rem drsanja V Hamaru na Norveškem so se nedavno vršile tekme v hitrem drsanju za prvenstvo Evrope. Udeležili so se tekmovalci iz Finske, Norveške, Švedske in Rusije. Rezultati so nastopni: Na 500 m: l.Thun-berg (Finska) 44.1; 2 Larseu (Norveška) -14.6; 3. Wallenius (Finska) in Olsen (Norveška) 45. — Na 1500 m: 1. Thunbers (Finska) 2:20.7; 2. Harald Ström (Norveška) 2:24; 3. Melnikov (Rusija) 2:24.4. — Na 5000 m: 1. Harald Ström (.Norveška) 8:42.6; 2. Olsen (Norveška) 8:44^; 3. Paulsen (Norveška) 8:55.4. - Na 70.000 m: 1. Olsen (Norveška) Harald Ström (N.) 18:00.5; 3. Paulscr (N.) 8:55.4. Prvak Evrope je postal torej Harald Ström (Norveška) z mestno številko 10.5: 2. Thunbers (Finska) 15; 3. Larsen (Norveška) lo; 4. Melnikov (Ru- Madžarska nogometna zveza Je dala. kakor poroča «Sport-Tagblatt» svojim društvom principielno dovoljenje, da smejo igrati tekme proti vodilnima kluboma Zagreba. Gradjanskemu in Hašku. Ta sklep ie bil baie povzročen z ozirom na tozadevno vprašanje iz Zagreba. krancoslu rekordi v hitrem drsanja. Pri tekmah v Chamonixu v Pranciji Je Ouaglia postavil nova francoska rekorda v hitrem drsanju na 1500 in 5000 m, in sicer z 2:40. oanosno 9:25. Stara rekorda sta bila 2:43 in 9:33. Isti drsač Je ra 50 m rabil 51.2 sek. mače ves * Jugoslovansko - češkoslovaška liga v Ljubljani. Danes priredi Jugoslovansko - češkoslovaška liga v Ljubljani ob 11. do]>oldne v univerzitetni^ dvorani predavanje o pisatelju in novinarju Josipu Iiolečku. Govori dr. Ivan L a lu — Vstop prost. * Tržaško državno pravdništvo zahteva dr. YVT.Îana. Tržaško državno pravdništvo je predložilo italijanski zbornici prošnjo za izročitev poslanca dr. Wilfana in jo utemeljuje sledeče: «Zveza sodnih uradnikov v Julijski Krajini je po svojem predsedniku ovadila poslanca clr. Wilfana češ da se je 23. decembra 1922 v civilno - sodnem uradu, potem ko je sodnik zahteval, naj neko v slovenskem jeziku sestavljeno vlogo prestavi v italijanščino, izrazil pred več osebami: «To je botentotska justica.» * Nov slovenski tednik v Trstu. V Trstu je pričel izhajati «Mali List», tednik za novice in pouk, ki bo strogo informativen in nadstrankarski ter bo posveča! posebno r^žnjo gosjio'ar^kim razmeram našega ljudstva v Primorju. Li;t je organ Sčekove struje in ga izdaja inž. Rustja. Politično društvo «Edinost» ni z «Malim Listom» v no.oeni zvezi in tu ti rj bilo ob\ eščeno o nameri izdajateljev novega lista. * Nova trgovska ladja. Iz Kotora fv !tjo, da je [Kirobrodars'-,'» diiištvo «Roka» kupilo v Nemčiji njv parole k1, kateremu so dali ime «Voj-odir.a». Te dni je odpotovalo v Nemčijo potrebno strokovno osobje,da prevzame novi pa-robrofl. * Češko - slovaško poslaništvo v Beogradu dobi svojo lastno palačo, ki bo zidana v ulici kralja Aleksandra in bo pravi kras prestolnice. V palači ne bo samo poslaništvo, temveč tudi stanovanja za poslanika in vse nameščence poslaništva. * Slovenski klub v Beogradu. Beograjski Slovenci so ustanovili v «Triglavu» svoi klub s knjižnico in čitalnico. V klubu bodo prirejali predavanja iz slovenske zgodovine in književnosti, pa tudi koncerte, na katerih se bodo izvajale slovenske kompozicije. Klub si je nadel nalogo, da nu h Beograjčanom priliko, da se seznanijo s Slovenci in njihovimi kulturnimi prilikami. zavežejo, da ne bodo v slaJaJn ognja ali eksplozije v skladiščih zahtevali od vojnih obiastev nikake odškodnine za povzročeno škodo. * U druženja upokojenih oficirjev. Iz Beograda nam poročajo, da nameravajo bivši aktivni oficirji kraljevine SHS ustanoviti udruženje v svrho vzajemne podpore. Udruženje bo poslovalo na strogo ekonomski podlagi Ustanovni občni zbor se vrši danes v Beogradu. * Mariborska preiskava. Okrožno sodi-Se v Mariboru je v zadevi napada na Cirilovo tiskarno "razrešilo preiskovalnega sodnika Emila Kramerja in sicer baje na njegovo lastno prošnjo, ker je sošolec in-ženj. Vedernjaka, Z nadaljnjo preiskavo je poverjen sodni svetnik dr. Pichler. Are tiranci so še vedno v preiskovalnem zaporu. * ŽeleznlčarsU! shod v Mariboru. Da-nes v nedeljo dne 25. februarja se vrši ob 11. uri v veliki Gotzovi dvorani javen železničarski shod z dnevnim redom: Podržavljeni južne železnice. * Preobrat v zidarski stroki Kakor po -očajo zagrebški listi, je profesorPeroš v Zagrebu iznašel nov način zidanja, po katerem je mogoče postaviti hišo z dvema stanovanjima po tri sobe tekom enega tedna za 20.000 Din. Profesor Pero? je že prosil za patent svojega sistema «Br-zograd». Če se sistem obnese, potem je ne?taj upanja, da v doglednem času odpravimo stanovanjsko mizerijo. * Povišanje potniškega tarifa na brzo-vlakib. S 1. ap:ilom se bodo potniške ce ne za I. razred brzovlakov povišale za 25 odst. * Nova šola za gluhonemo deco. Doslej so gluhonemo deco iz Bosne in Hercegovine pošiljali v zavod za gluhonemo v Zagrebu. Ministrstvo za socialno politiko je sedaj ustreglo prošnji sarajevske zar ščite dece, da 6e v Reljevu ustanovi zavod za gluhonemo deco. Pokrajinska uprava za Bosno in Hercegovino je glede ustanovitve zavoda žo okrenila vse potrebno ter v ta namen imenovala dve kvalificirani učiteljici. * Volkovi v Dalmaciji Splitski «Jugo-slavenski naiod» poroča, da so se v okolici Grizdavca v Dalmaciji pojavile cele črede volkov, ki so uničili že mnogo drobnice. * Požrtvovalnost dveh orožnikov. Poročal nam: Dne 59. januarja je v čakal- zfvlja vse tiste, ki so bili cd onega psa obgrizenl da to javijo mestnemu fizikatu * Zlobna roka zanetila požar. V vasi Plužnje. občina Cerkno na Goriškem, je ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV V LJUBLJANI. Sokol na Viču. Na občnem zboru So- kolskega društva na Viča, ki se je vršil stopiti «Orlima», kakor nf bïïo vzroka; da bi se bili morali izogniti prireditve član! «Sokola». . Jesenice, 22. februaria 1923. Ozvald * Zamenjava kronskih bankovcev v n;cj na kolodvoru v Rajhenburgu neznan Dalmaciji. Ker Italijani v kratkem iz- storiloc ukrade! košaro pletenin, last tr-praznijo tretjo cono v Dalmaciji, kjer | ?0vca Antona Kočuvana iz Celja. O-60 v prometu še vedno krone, &e bodo : rožnika Rudolf Zabukovgc in Martin te krone sedaj zamenjale za dinarje. V ¡Medvešek sta tatu izsledila v gostilni to svrho je sestavljena posebna ki.niH ja, ki je svoje delo končala in sklenila, da ne bo zamenjavala bankovcev visoki!". serij, kor to je gotovo vtihotanljen denar in tudi ne bankovcev, ki imajo žig kake sosednje države. Dežel i sa je nahajala dolgo pod italijansko okupacijo in zato je potrebna skrajna previdnost. * Vojvodinski vohuni. Vojvodina je menda polna madžarskih vohunov, ker sledijo vohunske afere druga drugi. Pri [obškodovani trgovec vsaj nekoliko krit. vohunstvu ne sodelujejo samo Madžari, |pečnik je zelo nevaren tat, četudi se vrši vohunska služba samo in j * Po,or pre:, ponarejenimi 1000 lirskl-izključno na račun in v korist Madžir- jmj bankovci. V Celju ie bil zaplenjen po-ske. Sedaj so odkrili v nemški vasi nare;en tisočlirski bankovec, vsled česar Torži novo vohunsko gnezdo. Voditelj madžarske špijonaže v tem okraju je bil neki Sclilarp, ki je aretiran, z njim šo nekaj njegovih tovarišev. — Vas orža .je znana iz leta 1020., ko so se nemški kmetje uprli in zahtevali združitev z Madžarsko. Upor je udušilo naše orožništvo, pri čemur je bilo več nemških kmetov mrtvili in ranjenih. * Agitacija komitačev v Makedoniji. V strumniškem okraju, v bližini vasi Ilamzali je naletela močnejša orožniška patrulja na bolgarsko komitaško četo in jo pognala v hribovje, preko katerega so komitaši ušli na Bolgarsko. Po krvavih sledovih in r>o tem, da so pustili na ni3stu spojada irnoio municije in razno opremo, se da sklepati, da je bilo več komitašev težko ranjenih. Ravno ta komitaška če^a je imela že pred kakimi desetimi dnevi, pri isti vasi, kratek boj in je bila tudi takrat pognana v beg! Sploh je naloga teh kornit-skih čet v prvi vTsti. da izvaja na prebivalstvo pritisk, da glasuje za ono stranko, ki jo bo priporočila organizacija «makedonstvujuščih». Škandal je. da so taki vpadi še vedno mogoči, ko bi se vendar lahko preprečili, a radikal -ci na vladi nimajo časa skrbeti za mir na meji, ker kdo bi se pa brigal za volitve? * Umri je v Dolenjcih pri Adlešičih Ifiko Drag oš, posestnik in bivši župan in dfželni poslanec, z njim je legel v grob eden onih starih Belokranjeev, ki so se zvesto držali starih tradicij in tudi po svoji vnanjosti pokazali, da so pravi Belokranjei. Pokojni je imel Številno družino. Obvladal je več jezikov in je bil zaradi svojega zdravega humorja priljubljen. Naj počiva v miru! * Vojaške vesti Za rezervne podporočnike so imenovani naredniki dijaki: Anton Podveršnik, Fran Ravnik, Alojzij Mandelj, Rudolf Hofer, Josip Šušteršič, Fran Venta, Fran Mencej, Josip Kristan. Andrej Miško. Peter Bravčar, Rihard Burja, Fran Mervar, Rudolf Završnik in Iran Hofner. * Varstveno ozemlje vojnih municijsklh ildadisč. Ministrstvo vojno in mornarice je s sklepom z dne 20. januarja 1023 odredilo, da je v bližini vojnih inunicijskih skladišč v razdalji do 7.j0 metrov vsaka Bova zgradba zabranjena, v razdalja od 750 do 1000 metrov pa dopustna le pod pogojem, ako so skladišča od vseh strani obdana z, napisom in se lastniki zsrradb te dni neznan zločinec zažgal hišo posest |,jne 14. januarja 1923, je predsednik kul- Dr. M. Obrsnel, Matija Sušnih, R. Ozvald nika Ivana Grudna. Hiša je pogorela sko jturno-prosvetnega oddeljenja br. Lojze F. Čop, Anton Buli, Iv. Sega. L. Pibro- vcc, Ema Pibrovcc, Int. Zclcnko. Sodnim raj do tal, vendar se ja gasilnemu dru- < Merčun podal izčrpno poročilo o prosvet- t štvu, ki je takoj prihitelo na pomoč, po- : ne!n delu imenovanega društva. Iz poro- j srečilo, ogenj omejiti in preprečiti ie več 'jiia posnemamo, da je viški Sokol skrbel za svoje članstvo in občinstvo ne samo j na telovadnem polju, ampak tudi v kul- Tomažič na Vidmu v osebi Matevža Pcč-nika. Svojo požrtvovalnost sta pokazala s tem, da sta tatu, ki jima je ob eni ponoči ušel skozi okno navedene gostilne., klub temi in smrtni nevarnosti zasledovala nad pol ure po gosto zarašenem sav skem obrežju in ga končno zasačila v nekem grmovju z nabitim samokresom v roki. Tatu sta aretirala in izročila sodišču. Pri nadapnjem iskanju sta našla tudi precej ukradenega blaga, s čemer je jo nesrečo. * Razne nezgode. Antonu Šmidtn monterju v pivovarni Union v Ljubljani, je eksplodirala bencinova svetiljka in je dobil pri tej priliki močne opekline po životu in rokah. — Delavka Ivana Doli-nar si je pri padcu po stopnicah zlomila desno roko v rami. 6 Neznani uzmoviči so vlomili koncem preteklega tedna v hišico celjskega tr-Tovea Ureha v Liscah in mu odnesli za 7500 Din raznega blaga. Tatvina je osumljena neka organizirana tatinska, družba ki je izvršila v celjski okolici v zadnjem času že celo vrsto tatvin in vlomov. * Dragocen beneški kolje ukraden. Neznan U7.movič je dne 23. februarja ukradel bančni uradnici Ani Divjak, stanujoči na Bregu št. 20 v Ljubljani, iz stanovanja dragocen beneški kolje z velikimi rdečimi in belimi kamni, prstan z diamantom in srebrno toaletno gledalce na srebrni verižici. Ukradene dragocenosti so bile vredne 50 do 00 tisoč kron. * Hvaležni mož. Martin Simončič, rudar v Trbovljah, je velik pri «telj alkohola, ki pa ima zanj vedno zelo nerodne posledice, ker prinaša v hišo prepir. Ce gre danes skozi gilo, mora seveda družina trpeti pomanjkanje. V petek je prišel Simončič zopet enkrat močno vinjen domov. Med prepirom so je hote! dejanj-ski lotiti svoje žene, ki pa je v stiski pograbila kuhinjski nož. Mož se je noža sicer nekoliko ustrašil, a v trmi vendar ni hotel odnehati In tako se je zgodila nesreča. Ko se je približal ženi, da bi jo udaril, mu je ona v silobranu porinila nož med rebra. Energični nastop žene je imel na. Simončiča čudovit vpliv. Možakar se je namreč takoj streznil in se povrhu še zahvalil svoji boljši polovici, da mu je spustila nekoliko preveč vroče krvi * Tr! vozne plahte, najbrž nkradene začetkom julija 1921. nekje v Ljubljani ali okolici, se nahaajo pri okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer si jih more lastnik ogledati v sobi št. 55. * Samomor mladega Rtrsa. V pritličju neka še nedozidane zgradbe ministrstva za socialno politiko se je v Beogradu v sredo zvečer ustrelil mladi ruski begunec Viktor Litvinanko, ki je bil nastavljen pri zgradbi kot čuvaj. Iz pisem, ki jih je zapustil, je razvidno, da sta ga pognala v smrt beda in obup. Litvinanko e bil star komaj 20 let. 2e ves čas je bil potrt in otožen in jo neprestano sanjaril o svojem domu v daljnji Rusi.'>L 4 Brezvesten uradnik. V Skopi ju so iz- tumem oziru. V preteklem letu je priredilo kulturno prosvetno oddelenje več predstav in predavanj, in sicer: 1.) Vele-ja, drama v S dej. 2.) Snegulčica in škrat je, mladinska igra. 3.) Španska muha, burka. 4.) Javno predavanje br. dr. Iv. Laha: Jirasek, s skioptičnimi slikami. 5.) Javno predavanje br. dr. Iv. Laha: Ma- Mareziganskl proces pred trža- I škim porotnim sodiščem, ki traja že 14 dni se bliža zaključku. V petek je predsednik prečita! vprašanja za porotnike, ki jih je okoli 100. Predlogi braniteljev, naj bi se stavila tudi vprašanja glede olajševalnih ckolnosti po avstrijskem zakonu, so bili odklonjeni. Nato sta govorila oba zastopnika civilnih strank, vče- sarvk in njegovo delovanje v ¡nozem- raj pa ¿,¿avn¡ pravdnik, ki je zahteva! stvu med svetovno vojno, s skioptičnimi slikami. 6.) Deseti brat. narodna igra v 5 dej. 7.) Noč na Hmeljniku, zgodovinska igra v 3 dej. 8.) Charlejeva tetka, burka v 3 dej. 9.) Trhli dom, drama v 8 dej. 10.) Don Pietro Caruso in Maska satana, obe igri je vodil g. Emil Kralj, član kr. nar. gledališča v Ljubljani. 11.) Pogumni Tonček, pravljica v 5 dej. 12.) Protckci-ja, komedija v 5 dej. Poleg lastnih predstav so gostovali tudi drugi diletantski odri, kakor «Preporod», «št. Jakobski -'led. oder» in «Svoboda» Vič-Glince». obstoja upravičena sumnja, da jih je še več v prometu. * Hotelski sejem v Pragi. Kakor nam poročajo, se v Pragi vrši v dneh 7.. 8. in 9. marca hotelski sejem, na katerem bodo razstavljeni vsi najnovejši tehniški izumi iz hotelske obrti. Na sejmu samem bo postavljenih 10 vzornih kuhinj. Dalje se bo pokazovalo manipulacije z šampanjskim vinom, pečenje j-neev na ražnju po raznih narodnih običajih, osobito ju goslovanskem, po zbol šanih metodah. Zveza hotelirjov republike Češkoslovaške s sede/em v Pragi vabi potom Osred nje organizacije vse gostilničarstvo Slo. venije na obisk tega strokovnega sejma. Obiskalo so bo pri tej priložnosti tudi svetovno znane Plzenske in Budjeviške pivovarne in eventualno poselilo tudi Karlove Vare. Če bi se kdo ceimovitej-ših želel udeležiti tega izleta, so bratje Čehi pripravljeni posredovati, da bo to dosegel z zelo malimi stroški. Iz Beograda se je javilo že večja število tovarišev. Priglase in nadaljnja informacije daje g. Slachta, restavrater v Mariboru in v Ljubljani, Narodni dom. * Pošta okradena za 259.000 Din. V če trtek popoldne so neznani zločinci okradli poštni urad v Rumi. Ko je odhajal beograjski vlak, so tatovi vdrli v poštne prostore ter odnesli pet zavojev bankovcev. V zavojih je bilo 250.000 Din. * Slarši, pazita na otroke. V petek zve čer je natakarica Josipina Rovan, stanujoča v baraki na Kodeljevem. posadila svojega 8 mesecev starega otroka na stol poleg male peči Orašperčka), na kateri se je nahaala vrela voda, pripravljena za večerjo. Ko se je mati za trenutek odstranila, je otrok hipoma potegnil lonec s kropom, ki se je idil nanj in ga smrt-no-nevarno opekel po vsem životu. Mati je nesrečnega otroka prinesla sicer takoj v bolnico, a je le malo upanja, da bi revček okreval. * Obitelj Ostrožnlk v Zidanem mostu nam poroča da notica, zadevajoča aretacijo Alojzija Ostrožnik. ne zadeva nobenega člana, niti sorodnika njena obitelj. * Opozarjr.mo na današnji oglas nanovo ustanovljene tovarne kanditov «Mana», Ljubljana, Gradišče 17 in Rimska cesta 6. * Stekel pes v Mariboru. Mariborski mestni magistrat razglaša, da so ja pri sekciji psa. ki je bil dne 21. februarja v Mariboru ustreljen zaradi grizlja vosti, uradno ugotovila steklina. Magistrat po- RADIKALSKE PERSEKUCIJE V MARIBORU. Gospod Pfciier popravlja, v resnici pa priznava. Z ozirom na Članek pod naslovom «Radikalske persckucije v Mariboru» v Vašem listu št. 43 z dne 21. iebruarja t. 1. Vas r.a podlagi § 19. tiskovnega zakona naprošam, na sprejmete v Vašem listu v isti obliki in na istem mestu sledeči popravek: Ni res, da sem dal gospodinjo inž. Alberta Vedernjaka poklicati in ni res da sem ji javil, da sem dobil iz Beograda brzojavko s katero naj bi bil inž. Veder-njak odpuščen iz službe, res pa je, da sem šel sam k omenjeni ženi ter ji izročil proti potrdilu iz usmiljenja 400 K ker mi je bilo sporočeno po njej, da je v skrajni bedi in res je, da sem ji povedal, da bo suspendiran inž. Vedernjak po službenih predpisih od službe. Ni res nadalje, da sem rekel, da mora inž. Vedernjak takoj iskati drugod stanovanja, res pa je, da sem ženi rekel, da mora ona iz Kuhinje, ki je sestaven del prostorov okrožnega agrarnega urada in rabi urad ta prostor zase. Ni res, da sem to ženo nagovarja! naj bi pregovorila inž. Vedernjaka, da prizna krivdo in zlasti to, da prizna, da je on vodil ves napad na Cirilovo tiskarno, ter da bo dobil 3—4 mesece zapora, da ga pa potem morda kralj pomilosti, res pa je da sem obupani ženi povedal, da je gla-ročlli sodišču Melhiora Drljeviča, knjigo- j SCin časopisnih vesti zadeva napada na vodjo, tajnika in vršilca dolžnosti blagaj- | Cirilovo tiskarno že izdana in da je oni, nika Saveza agrarne zajednice. Tožen je svetuje še sedaj Vedernjaku zaniknnjc zaradi ponevorenja 130.000 Din na ško- ! krivde, lum? in da bo zanj olajšalna oko-do Saveza. Policijska preiskava v njego- ¡jščiiia, če nemudoma prizna rcsrico. vem stanovanju jo dognala, da ima ta | ¡vjj slednjič res, da bi jaz kedaj Vedcr-skromni uradnik okoli 20 parov novih j njaka vabil v radikalno stranko, da bi oblek in celih 50 parov novih čevlev, nje postal glavni tajnik s 400 K dnevne plače govo perilo pa je napravljeno iz najfi- ¡n ¿a je t0 Vedernjak odklonil, res pa je, nejšega tkiva. Pri prvem zaslišanju je Drljevič priznal izvršeno poneverbo in prosil, da počakajo do prvega, ko bo denar vrnil Ko pa je bil Drljevič drugič zaslišan, jo svojo prvo izpoved kratko-malo preklical! Na policijskem komisari-atu v Skoplju se govori, da bodo se nove arctacije v Savezu dopolnile družbo trojice, ki se že nahaa v zaporu. * Tihotapci s svilo. V Novem Sadu je odredil preiskovalni sodnik okrožnega sodišča aretacijo šped. Kalcfa in Israela 'oba Žida, seveda), ker sta vtihotapila za neko veliko tvrdko veliko količino svile ln oškodovala državo za 45.000 Din. Razen tega je vložena tožba tudi proti odvetniku dr. Kalmanu Kamarassu in špediterju Natanu Hazanu zaradi falzificira-nja uradnih spisov, s čemur sta z namenom oškodovala državo. * Čevlji domačih tovern Peter Kc-zina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št. 1. * r. Zagreb: Borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Ženeva 1970, London zaključek 491, Pariz denar 630, blago 635, Berlin zaključek 0.46. Praga denar 310 — 310.25, Dunaj zaključek 0.1475, Newyork, ček, denar 103.50, blago 104, Trst blago 502.50, ček blago 499, Budimpešta blago 3.45. Curih: Berlin 0.0235. Newyork 331*.',, London 25.06, Pariz 32.15, Milan 25.62. Praga 15.75, Budimpešta 0.18, Bukarešta 2.65, Beograd 5.10, Sofija 3.10, Varšava 0.0115, Dunaj 0.00747/s, avstr. krone 0.0075. Novbsadska blagovna b"rzo: Pšenica baška, povpraševanje, 450, ječmen ponudba 315, povpraševanje 312.50, ove^ ponudba 290, koruza 10 vagonov po 267.50, fižol beli baški 1 vagon 412.50. moka «0» baška 1 vagon, 650, «2» en vagon 625, «6» en vagon 587, moka srerr: ska «C» en vagon 650, pekmez srbijanski cn vagon 590. Tendenca neizpremenjena. Odgùvorni urednik F r. Brozo vit. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra«. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. 15 Original Schapircgraph THE EEX C j * Ljubljane ¥remerisiiO itnhijsns. 21 febril-rjs 1923 poročilo I,tulili*na 30B m n-'d mnrie& Kraj opazovanja Ljuliijaua . Ljutiijaua . Ljubljana . /.agre!» . . Beoerad . unaj . . fraga . . inoaust. , ob Zra' ni tiak i. ¡4. ■¿X. 7 7. 7. 7. 7. 7fi5-3 7bi t 754-7 •:5o O 761-9 7.S56 7.V1-3 755 6 Zracua temperatura rs 4-t -'•O 1-0 —2*0 -30 -50 Veter jug. »za. brez»etra se», zapad jug. rsh. «• brezTetM Oblačno 0-10 oblačuo dež megls oblai'uo megla jasno !'ai!a»iue i mm 1 4-2 1-0 IU i V Ljubljani Darometer neatao.. temper, višja. Solnce vzbaja ob 6*4?, zahîja ob 17*39 V preteklem tednu se nam Je vreme temeljito poslabšalo, česar je kakor običajno kriva neizogibna depresija, ki ie odgovorna za vsakokratno slabo vreme. Še koncem prejšnjega tedna se je pri-podila velika depresija od Islandije nad Anglijo, kjer je obtičala. Poslala pa je nekako predstražo, to je manjšo, zelo podolgovato depresijo preko Francije in gornje Italije do naše Adrije. Ravno preteklo nedeljo popoldne se je uveljavila ta sekundarna depresija pri nas povzročiv-ši nenadoma kudo burjo, ki je tekom par dni pošteno shladila ozračje, razprostrla nad zemljo plast oblakov in na jutro v ponedeljek začela sipati gost, droban sneg na nas. Ta depresija se je v pondeljek pomaknila naerej proti vzhodu preko osrednje Jugoslavije in širila snežni metež vedno bolj proti vzhodu. Položaj pa je ostal tudi v sledečih dnevih neugoden. Glavna depresija se j. držala ves čas nad Veliko Britanijo, al: točneje med Anglijo in Islandijo, od nje pa je do Adrije segala proga nizkega tlaka. Mi smo ss nahajali ves čas na vzho-f ni ali jugovzhodni strani tega dolgega depresijskega predela, jugozapadna strti-Ja gospoduje ves teden visoko v najvišjih oblakih, ob zemlji pa ni prevladala niti enkrat. Za odstranitev na novo padlega snega bi nam prav prišla topla ju-gozapadna struja, ki gospoduje ves čas v zapadni Evropi, dočim vlada nad srednjo Evropo hladnejša vzhodna ali jugovzhodna smer. Situacija kaže povsod znaka konservativnosti. GUHEffE PETE IN QMMEHE POTPLATE cen«]« tn Era|it!]a so kaksr usnan«! Hajbolje varstvo preti vlagi i mraza I ! Dvonadstropna hiša ~ i pred 10 leti zidana, v 8p. Šiški, na prometni točki, s dobro vpeljano gostilno in kletmi ter trgovskimi lokali, z velikim »rtom in stavbeno parcelo, se uradi lelitve proda. Kupcu 2 sobi in kuhinja po dogovoru aa razpolago. Nesaiiilao prostor je pripraven za veako industrijo. Ponudbe pod «Selitev* na Anoneni zavod Drago Betteljak A drug, Ljubljana, Sodna ulica 6. M Vljudno naznanim, da do preselitve v novi lokal, v Se-Jenburgovo ul. 1, sprejemam vsa naročila za čevlje po sieri in popravila vsake vrste, akoravno čevlji niso kupljeni ali izdelani pri meni, v provizoričnih prostorih na Poljanskem nasipu 40, II. nadstr. (stara cukrarna), kjer se nahajam z delavnico in zalogo čevljev. FRANC SZANTNER specialist ca ortopedlčna In anato« mltna obuvala In trgovec a čevlji LJUBLJANA Več parcel pripravnih za zgradbo ril, hiš in industrijskih objektov, ležečih v srediai in na periferiji Ljubljane se proda. Naslov pove An. zsr. Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5, gstf Išče se posojilo 1,000.000 Din proti dobrim obrestim na hipoteko, na lepo posestvo in tr-1 gorsko podjetje eventueluo kot tihi1 družabnik. 1'ouudbo na upravo Jutra pod J. A. tn ■ PENSION VILA SOFIJA ~ —r Najkrasnej&l otok Adrlie, vila v neposrednji blUlnl borcv-vega gozda. — Najlepši izleti po morju In po suhem. — Direkten pogled na morje Iz sob z balkonom. — Priznano izvrstna kuhinla. — Zmerne cene. 226 Natančna pojasnila daje restavracija Juinl kolodvor Zagreb. Bremen - New York Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parnlkl. N'eprekos-IJIvl po udobnosti, čistosti In po Izbornl oskrbi. Hitro in varne ladjo. ' Si „Ooorge Washington" „America" „President Roosevelt" „President Hardlno" Zahtevajte podiobna pojasnila In brodar. list St. 285. mestni tesarski mojster 139 lijubljaisa, Linhartoma ulica št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi celo gozdne parcole. Posor! Posor I Pravi »Golser^EeviJIt ievljl za smužl ter lovski (evljl vieh vrst so izdelujejo v mani solidni čevljarski delavnid ta finfon in Jož. Orajsr LJubljana, TorJaSbi trg (Breg) 1. IstoUra m izdelujejo tndl m vrste drvglh obuval, od asjpreprotiejia do mjflutji« izdelav«. Cen* solidna I Postrežba točna I hg¥0 uitano¥iieni tovarni kanditov Cenjene gg. trgovce vljudno obveščamo, da smo ustanovili v Ljubljani, Gradišče št. 17 in Rimska cesta št. 6, tovarno kanditov pod imenom d. z o. z. Zagotavljamo cenjene odjcmalce najsolidnejše postrežbo, ter se priporočamo za cenjena naročila z velespoštovanjem „MANA" tovarna kanditov in mlecje dišav m soli družba z o. z. v Ljubljani . «J Ljubljanska gradbena družba Ljubljana, Rimska cesta št. 13 ^^^^ na novo ustanovljena se priporoča p. n. oblastim, uradom, korporacijam in občinstvu za projektiranje in izvršitev zgradb vseh vrst. Brzojavni naslov: LJUBA, Ljubljana. SM Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, PaJala Bsogradske z adjuge ansage ß' ■ I upa;; Najstarejša §psäli?is?:a tvrdka v Stsveniji fž & M ff! m . R. RA I Ljubljana I 1 a iiMsu pisarsa Jesenise Fodjrij» u prevažanj* blag i juine teiezuice. Drzovozoi in tuvorui oat.in,Iai j» promet la Avstrijo id » Avstrijo. Zacarinjruje. i'odjetje ta prettž&aje pohištva, h Sk!».ltšie • po»ebnimi aapriiini kabinami a» pohištva Braojsvi: fl&nzlag.r. laternrb&o telefon AO. n lassoeosc: iT-?ta a ¡ti aa IVAN ZAKOTNIK Dunajska cesta it. i6 Telefon it. 379 mestni tesarski mojster Telefon st. 373 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; «tropi, razna tla, stopnico, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ža^a. a Tovarna furnirja. 1 Ë? m „The London Directory" Londonski Adresar, se izdaja vsako leto ter vzdržuje razredne oddelke za angleške in tujinske trgovske, industrijske in obrtne naslove. Te vsposobaje trgovce, da neposredno obsujejo s tovarnarjem in trgovcem T Londona, v provincijalnih mestih in industrijskih središčih Anglije in kontinentalne Evrope. Imena, naslovi in druge podrobnosti so razvrščeni pod več ko dva tisoč poglavju Navedeni so izvozni trgovci s seznamom blaga, ki ga Izvalajo, In krajev, ki jih preskrbujejo z blagom. Parobrodne črte so uvrščene pod pristaniška, ki jih obiskujejo, In tako je naveden tudi približni čas odhajanja in debajanji ladij. Za trgovce, !a hočejo svoje zveze razširiti, ali trgovce, ki iščejo zastopstva se tiskajo oglas?, visoki dva in po' centimetra in 18 cm dolgi, za en funt 10 šiiir.gov ter se u vrste pod naslovom, kamor pripadajo. Večji oglasi veljajo od dveh do šestnajst funtov sterlingov. Izvod londonskega adressrja velja, po pošti posle«?, dva funta šteriinga, ki naj se z naročilom pošljeta TKE LONDON DIRECTORY CO. LTD. 25, Abchurch Lane, London, £. C. 4. England. i— Podjetj« ««tonov IJ eno letm 1814. — Pojasnila daje in naročila sprejema ALOMA COMPANY, anončna in reklamna dražba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 2. 142 : Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL in REZERVE Din 175CO COO - Izvršiije vse bančne posle najtesneje in najkalantseje. Erzojavis Trgovska Telefoni« 139, 146, 458 EKSPOZITURE: § — m —^vnrar.tmti-.f aerr? Konjice a-Dravogprad Ljabljjrra (m-rjolilca v Kc!t»!,~mki cilci) TrUoga „Jutru" St. £7, dne 25. februarja 1923. Politični odmevi» Théophile Delcassé Poročali smo že, da je 22. t. m. umrl na francoski Rivieri Théophile Delcassé. Zdi se. da je poseben znak nove dobe tudi ta, da kar po vrsti umirajo vsi mar-kantni predstavniki stare dobe. Tudi Delcassé je med njimi. Političnemu zgodovinarju se ob njegovi smrti zopet odpre razgled v nedavne čase, ko se je iz nejasne megle svctovnopolitičnega dogajanja naposled izobličila veličastna zgradba Velike antante. Z Angleške strani je njen nstvaritelj Edvard Vil., s francoske Delcassé, z ruske Izvolski. Brez Velike antante ne bi imeli danes ne Male antante, ne Jugoslavije. Vzroka torej dovolj, da sc spominjamo ob njegovi smrti tudi Jugoslovani velikega francoskega državnika in njegovega dela. Delcassčja sem videl leta 1919., ko sem se slučajno mudil v Parizu. Obiska! je angleško poslaništvo. V velikem vestibu-!u so mi ga pokazali; če se ne motim, je baš prebolel tečjo bolezen. Majhen, širo-kopleč, skoro nekoliko grbast, enostavno Srno oblečen. Gosti, nazaj počesani sne-znobeli lasje. Ostro izoblikovana senca, gladko belo čelo, v sredi globoka navpična zareza, ki se izsruMja med košate snežnobele obrvi. Krepki sivi brki. Oko svetlo, živahno, ostro. Rojen je bil leta 1852. Po absolviranem pravu je postal, kakor skoraj vsi Francozi, o katerih govori svet, novinar. Bil je sotrudnik lista «Republique française», potem leta 1889. prvič poslanec, 1891. državni podtajnik v kolonialnem ministrstvu, 1892. sam minister za kolonije. Leta 1894. pride do proslulega velikega irancosko-angleškega spora radi Konga. Francija prepreči angleški projekt želez-fiice iz Kaira na Kap. Spor traja dalje ln se leta 1898. tako zaostri, da bi bila skoraj izbruhnila francosko-angleška vojna radi sudanske province Fašoda, ki so jo istočasno zasedle franesoke in angleške čete, in ostalih airiških kolonij. V tem je prišla burska vojna, v Franciji pa sloviti Dreyfusov proces. Oba dogodka sta pokazala na mnoge slabe strani v politiki obeh držav. In ruski car je predložil 1898. mednarodno mirovno konferenco. Delcassé jc začel razmišljati, kako bi bilo, da se vse te tri velike države sporazumejo. To bi bil blok sv etovne nadvlade, ki bi spremenil stari «koncem velesil» ter postavil Francijo zopet v ospredje. In Delcassé potuje v Petrograd. Njegovo potovanje je uspešno in približa Rusijo še bolj Franciji, obenem pa tudi Angliji. V kratkem prične v doslej hladnem javnem mnenju zapada prevladovati medsebojno prijateljstvo. Francozi in Angleži postanejo tudi po ljudskem prepričanju, prijatelji. To premembo, ki sta jo pričela EJvard VII. in Delcassé, so energično izvedli njuni glavni sotrudniki Ri-bot, Cambon, Chamberlain, in — velika obsežna smotreno izvedena novinarska organizacija. Politika je začrtala javnemu mnenju smer in cilj. Delcassé je eden glavnih mož tega dela, že v tej dobi med prvaki svetovnih politikov, diplomatov in novinarjev. Leta 1903. povodom obiska kralja Edvarda v Parizu, spregovorita Chamberlain In Delcassé prvič besedo «ET Entente cordiale». Leta 1904. najdemo Delcasséja zopet v kabinetu. To pot je zunanji minister. Kot tak je eden med početniki kulturnega bo-•a. On je, ki je odpoklical francoskega poslanika iz Vatikana. Istega leta izbruhne francosko-nemški spor za Maroko. Naslednjega leta, ko je napetost najvišja, pride Delcassé v konflikt z ostalim kabinetom, ki proti njegovi volji sklene udeležbo na znani algesiraški konferenci. Delcassé demislonira. Edvard obišče leta 1906. zopet Pariz in demonstrativno povabi Delcassčja k sebi. Naslednje leto pomenja popolno zmago Dclcassčjove anglofllske politike ln prinese državniku popolno zadoščenje za padec lz leta 1905. Proti nemškemu In avstrijskemu oboroževaniu se prične oboro-ževanje Francije In Anglije. 1907. stopi Delcassž kot strokovnjak za obkrožanje Nemčije zopet v vlado pod Poincarejem in prevzame mornariški resort. Isti resort zavzema zopet 191!. in 1912., 1913. pa postane veleposlanik v Petrogradu. Ves ta čas dela na izpopolnitvi antante, na njeni vojaški pripravljenosti. Obenem ie najagilnejši umstveni propagator francoske ideje v inozemstvu. Leta 1914., po izbruhu vojne, je Delcassč član Vivianijevega koncentracijskega kabineta in vodi do leta 1915. zunanje ministrstvo v naihuiši dobi ruskih in srbskih porazov. Radi naspro- 'tovanja soTuriki efcspedTcij! rxrWe v konflikt z Briandom in leta 1915. od-stopL Z njim pade ves kabinet Viviani, kateremu sledi Briand, ki ostane na krmilu vse do lanskega padca ob času konference v Cannesu. Dalcassč po 1. 1915. ni več stopil v (»olitično ospredje. Ob njegovi smrti ne štejemo toliko, kolikrat je bil minister, kteri stranki je pri[«adal itd. Zavedamo se, da je ž njim umrl stvaritelj Antante. eden najmar-kantnejših mož dobe. ki smo jo doživeli, oblikovalec usode sveta in svoje domovine. Hvaležni smo mu za njepro-v0 delo tudi mi. saj je s svojo politiko [KJsrcuno ustvarjal tudi našo mlado Ju goslavijo. Ob njegovi krsti spoštljivo gledamo na njegovo veliko življensko delo, čigar sodediči smo. Delcasse ,'-e eden onih velikih narodnih politikov, ki so tako redki, tako obsovražent. pa vendar tako veliki, da jih mora spoštovati ne le prijatelj, ampak tudi nasprotnik. Socialna Invalidi ia država Važnost sedanjih volitev za Invalide. Eno najtežjih povojnih vprašanj je invalidsko. Ne more se reči, da bi naša država ne bila pokazala vsaj dobre volje, da se resno loti tega problema, kajti sorazmerno ogromni so zneski, katere je do sedaj v tej smeri potrošila. Ravno tako je pa gotovo, da ti zneski niso dosegli svojega cilja. Obseg invalidskega vprašanja je razviden iz števila vojnih žrtev (invalidi, vdove in sirote), ki jih štejemo 760.000 duš našega naroda. Cd teh je okrog 100.000 vojnih in civilnih invalidov, 21.000 žena polnih in težkih invalidov. 110.000 dece invalidov, 200.000 vdov, 252 tisoč njihovih otrok, 47.000 siročadi brez očeta in matere, 28.000 siromašnih roditeljev umrlih invalidov. Zato je invalidska vprašanje eno največjih sccijalnih vprašanj našega naroda. Doslej so veljali razni predvojni invalidski zakoni, ki so se dopolnjevali z na-redbami, zlasti kar se tiče dokiad. Pereča potreba je torej bila, da se Narodni skupščini podnese načrt enotnega «Zakona o državni zaščiti in pomoči invalidov družin pokojnih vojnikov in civilnih vojnih žrtev». Sestava tega zakona je zadela na ogromne težkoče vsled pomanjkljivosti naše neenotne uprave. Tisti takozvani av-tonomisti, ki se trudijo, kako bi še dalje zadržali staro stanje in prava in se boje izenačenja, kruto grešijo na interesih ljudstva, ki vsled neenakosti uprave trpi mnogo dalje nego bi bilo potreba. Končno so bili zbrani najvažnejši statistični po-datki o narodnosti, o starosti invalidov, po fronti, kjer so bili Invalidi poškodovani, koliko je ožcnjenili, koliko je otrok, koliko jih je ene in druge starosti, koliko jih živi v zadrugah, kakšno ]e njihovo premoženjsko stanje, koliko jih ima hiše, koliko jih poseduje zemljo in v kakšni izmeri, za koliko so invalidi hipotekarno zadolženi, koliko invalidov plačuje davek, koliko invalidov je nepismenih, koliko se jih bavi s poljedelstvom, šumarstvom, rudarstvom ln drugimi poklici. Vsi ti podatki so bili potrebni, če se je hotelo izdelati resen zakonski načrt, ki bi se prilagodil potrebam invalidov. Po dolgotrajnih silno težavnih konferencah. kjer je bilo treba ¡zgladiti tisoč nasprotnih interesov, premostiti neznanje, neumevanje socijalnih nalog države na eni strani in njene finančne sposobnosti na drugi strani, je bil končno na jesen preteklega leta izdelan ddinltiven načrt invalidskega zakona. Minister za socijalno politiko dr. Žerjav je, čim se je po težki bolezni mogel dvigniti s postelje, meseca julija in avgusta završil vse priprave. Mesec september je bil posvečen pogajanjem z invalidskimi organizacijami, mesec oktober tehničnemu izpiljenju zakona, mesec november pa pogajanjem z vsemi drugimi ministrstvi. V najtežjih parlamentarnih razmerah in ko je že nervoznost bližajoče se krize ovirala delo, se je končno tedanjemu ministru za socijalno politiko dr. Žerjavu, posrečilo, v forslrani sel! ministrskega sveta spraviti načrt invalidskega zakona pod streho. Noč in dan se je nato delalo na motivaciji in obrazloženju zakona. Dne 30. novembra 1922. je kralj podpisal ukaz, s katerim je bil minister za socijalno politiko pooblaščen, da podnese Narodni skupščini na reševanje «Zakon o državno] pomoči invalida, porodica umrlih vojnika ! gradjanskih ratnih žrtava.» Minister dr. Žerjav je naravnost iz dvora odnese! zakonski načrt predsedniku skupščine, katera je v naslednji svoji sej! sklenila voliti poseben odsek, da se čimprej pregleda zakon in o njem sklepa. Splošno se je pričakovalo, da bo invalidski zakrn sprejet v roku 10 dni. Ta hip pa je radi-kalska stranka Izzvala krizo. Smatrala je, da je prišel ugoden trenutek, da razžene Narodno skupščino in pride sama do nvv. či. Napram temu je Demokratska stranka izjavila, da se ne umika odločitvi naroda pri volitvah, da pa smatra, da je dolžnost Narodne skupščine, da reši vsaj tiste zakone. ki so že popolnoma pripravljeni in katere odlagati bi bila prava sramota. Tu Je Demokratska stranka predvsem navajala invalidski zakon, službeno pragmati-ko uradnikov, poduradnlkov in slug, zakon o agrarni reformi ln o kinetskem zavarovanju zoper točo. Demokratska stranka je izjavila, da uvidi težkoče na-daljne zveze z radikalci, da pa Je mogoče, da se ti zakoni v roku dveh, treh mesecev sprejmejo, nato pa naj se gre v volitve. Vse opozicijske stranke predvsem klerikalci in komunisti so hujskali, naj se razpusti Narodna skupščina, ker so se bali, da bi trpeče ljudstvo s sprejetjem nameravanih zakonov bilo kolikor (oliko uza-dovoljcno in bi potem bilo kričanje proti državi mnogo težje, kar bi seveda pomenilo, da bi bili izgledi za te stranke pri volitvah slabejši. Radikalci pa so računali, da pridejo v slučaju razpusta skupščine sami na vlado in da bodo mogli z raznimi vladnimi pritiski trpeče in gladno ljudstvo tako uplašiti, da pojde za nje na volišče. Ia razlog je pri njih odločil in zato so izjavili, da se mora skupščina razpustiti. Tako se je zgodilo, da je prvi jugnslo-venski invalidski zakon, s katerim bi se bili izenačili v invalidninah in drugih prejemkih vsi Invalidi in vojne žrtve od Triglava do Vardara, obležal na mizi Narodne skupščine, katera bi se ne bila smela razbiti, dokler ni storila svoje dolžnost! napram vojnim žrtvam. Načrt invalidskega zakona pa ne prinaša samo izenačenja penzij, ki jih imajo dobiti invalidi. On točno oriše in zajam-čuje vse druge vrste pomoči, na katere ftnafo pravico invalid?, vdove te sfrete. Med temi Je najvažnejša takozvana «Is-plata», ki omogočuje, da se namesto Invalidnine Izplača Invalidom enkrat za vselej gotov znesek, če Je dano Jamstvo, da se ta kapital uporab! kot stalen vir dohodkov in tako na novo ustvarjene ali utrjene eksistence invalida. Se pred razpustom Narodne skupščine Je finančni minister dr. Kuirtanudi izjavil, da bo invalidski zakon četudi bi bil kasneje sprejet, veljaven kar se tiče penzij od 1. januarja 1923. Toliko bolj je obžalovati, da radikalska stranka in celokupna raJi-čcvsko-klerikalna opozicija ni imela potrpljenja, da se ta prepotrcbnl zakon spravi pod streho. Toliko bolj pa je treba sedaj gledati, da bo invalidski zakon prišel v novo Narodno skupščino in čimprej v razpravo. JDS. je prinesla Invalidski zakon v staro skupščino in na velikem zboru zaupnikov, ki se je vršil preteklo nedeljo v Ljubljani, je njen predsednik dr. Žerjav izjavil, da bodo demokratski poslanci smatrali za prvo svojo dolžnost, da nemudoma spravijo na dnevni red tudi invalidsko vprašanie in da nadaljujejo delo tam, kjer jim je bilo proti njihovi volji prekinjeno. Zdravstveno propadanje nemškega naroda Nemčija pridno sestavlja in objavlja statistike, ki nam kažejo, kako je tutli nemški narod v zdravstvenem oziru postal žrtev svetovne vojne. Nedavno je v avli beilinske univerze predaval zdravstveni svetnik dr. Krohne o zdravstvenem položaju v Nemčiji ter pri tem podal nekaj takih poročil, ki se nam zde vredna in dovolj tehtna, da jih ponatisnemo. Gospodarska blokada Nemčije med vono je vzela nemškemu narodu nad 800 tisoč življenj. l'rav toliko ljudi je obolelo na različnih epidemijah, ki se morajo smatrati za posledico slabih prehrambenih in drugih razmer. Po sklepu svetovne vojne se je ssveda zdravstveno 6tanje l.emškega naroda izboljšalo. Izgledalo je. da postane sčasoma zopet normalno. Toda leto 1922. pomenja v zdravstvenem oziru za r.emški narod zopet leto nesreče. Med vojno je blokada onemogočala nabavljanje življen-skih potrebščin v dovoljni meri. lani pa je postalo nabavljanje živil deloma nemogoče vsled pomanjkanja denarja. Ljudje trpijo pomanjkanja na najna-vadne.iih prehrambenih sredstvih. Nimajo v zadostni meri maščobe, mleka, jajc, kruha in celo krompirja. Ceno za mast, maslo in olje so se dvignile do neverjetne višine. Štiričlanska družina potrebuje pri skromnem življenju v sedanjih razmerah samo za zabelo na leto nad po! m m Jona aarfc. Otf kod saj tofflt» 4M na.rja vzamejo srednji sloji? Cisto naravno, da §e iz takih slučajev mora iz-cimiti gladovna jetika. Tudi skorbut W je vslod nezadostne hrane silno raiiiriL V najžalostncjšem položaju se nahaja naraščaj nemškega naroda. Deca se ne more prehranjevati z mlekom. Okoli 00% otrok mora stalno trpeti delno pomanjkanje. Otroci, rojeni t vojnih letih 1910. in 1017« so posebno podvrteni dispoziciji za jetiko. Na tisoče in tisoče otrok se vsled tega ni moglo razviti, kar se zlasti opata pri doraščenih. Otroci ostajajo majhni. Slučaji sušice so &e vsled vojne znatno pomnožili. Leu 1918. je v Nemčiji umrlo vsled jetike 55.000 oseb. t j. dvakrat toliko, kakor v predvojnih letih. Vsled pomanjkanja [iremoga umirajo ljudje zaradi prehladov, pljučnic itd. Pomanjkanje pepla. vsled česar se mora preoblačenje krčiti in negovanje telesa zanemarjati, zmanjšuje fizično odiKjrnost ljudi proti bolezni Kojne bolezni so jako razširjene. Ljudstvo je torej bolno. A tudi zdravniki se nc nahajajo v položaju, da bi se mogli uspešno boriti proti vsem tem omejevalcem m pokončevalcem ljudskega zdravja. Zdravniki lekarnarji ter sploh vsi, ki se pečajo e higijeno ic zdravstvom, žive v jako bednih razmerah. Mnogo zdravnikov je opustilo poklic ter se posvetilo drugemu zvanju-V Poruhrju dela več zdravnikov čez dan v rudnikih, po noči pa služijo kot nar takarji v restavracijah in kavarnah. Mnogo zdravnikov, ki so celo življenje delovali v prospeh ljudskega zdravja. :e umrlo od lakote. — Lekarnarji se na-hajajo v težavnih razmerah vsled pomanjkanja denarja, ki jim onemogoča pravočasno nabavi'an je zdravil. Tudi ostaja ljudstvo v lekarnah na dolgu. Izkušeni starejši farmacevti se vsled zahteve po zvišanju plače odpuščajo iz služb in nadomeščajo z mlajšimi manj vrednimi močmi, ki služijo za vsako ceno. Farmacevtski in medicinski naraščaj vsled pomanjkanja instiumentov in drugih potrebščin ne more študirati kakor bi bilo treba, da se mojstrsko izobrazi v svoji stroki Pred vojno so bile nemške bolnice in sanatoriji v vzornem redu. Povojne raz* mere so tudi na tem polju pokazale -svoje strašne vplive. Mnogo bolnic se moralo zapreti Od leta 1918. pa do nes se je moralo zapreti za javnost 12 % javnih bolnišnic, 15% zavodov za negovanje dojenčkov ter 15% zavodov za druge zdravstvene namene. Seveda s tem še ni vse končano, kajti vladajoči položaj zahteva z vsakim dnem novih žrtev od nemškega naroda. Pičle vladne podpore v tem oziru ne morejo pomagati mnogo, uio?emci pa postajajo bolj «skopi» nago so bili v zadnjih letih. sveta Skrivnost „Doline kraljev" I kim uvodnim govorom gospoda .Carterja " : in koj nato so začeli odmevati udare V tako imenovani «Dolini kraijev» bli- j kladiv, ki so padali po dletih in zagozdak. i zu Luksorja v gornjem Eg:ptu. ki se nahaja približno tam. kjer je.bila nckJij staroslavna prestolnica Tc-be, se je pro>Io nedeljo izvršil čin, ki se ie z napeto pozornostjo pričakoval v krogi!', cgiptologov In celega kulturnega sveta, lord Carnarvon je svečano odprl drugi oddelek v grobnici velikega faraona Tutankhamena, katero je bil, kakor smo svojeaobno poročali. odprl meseca novembra lanskega leta. Zanimanje za ta senzadjonalni dogodek je bilo velikansko in privabilo seveda veliko množico radovednih turistov. Pri izrednem dogodku je bila navzoča tudi belgijska kraljica s svojim sinom prestolonaslednikom Leopoldom, zastopniki egiptovske vkde, angleški vrhovni komisar general Alicnby, več egiptokgov in drugih učenjakov, med njimi dr. Alan Gardiner, ki velja za- najboljšega sodobnega poznavalca staroegiptovskega jezika. Svečano opravilo se je pričelo s krat- Po d ve um cm delu je bil prebit zid, k} je nad 3000 let čuval bajne skrivnosti. V tem bogato okrašenem oddelku faraonove grobnice stoji mogočna skrinja iz cedrpi vine, v kateri se nahaja kraljev sarkofag. Skrinja je štiri metre visoka, pet metrov dolga In štiri metre široka. Stranice so obložene z modro majoliko m pozlačenimi podobami. Krasno ovršje venča umetniško delo. V skrinji stoji druga, nekoliko manjša skrinja, ki je zaprta s pečatom kraljevega mrtvaškega doma. Pokrita je z dragocenim pregrinjalom, pritrjenim z zlatimi žeblji. Iz papirosa kralja Ramzs-sa IV. je razvidno, da obsega skrinja veC manjših skrfhj, zadnja pa krije mumije kralja Tutankbamena Ob obeh straneh katafalka so postavljeni kipi in razni bo-gočastni emblemi. Na tleh stoje umetniško Izdelane vaze iz alabastra, dragulji so posejani po tleh. Stene so pokrite £ slikarijami in dobro ohranjenimi hierogii- JOZA BEKŠ: Ob grobu na Visokem Kako nas, lover, vabil si, lovil v presladkih Jel omamljivo nastavo; ko zadnjič sveti Volbcnk ¡e zazvonil, Te vjetega ¡e našel V črnem prtu Od daleč sem Te gledal in častil, občudoval sem Tvojo levjo glavo in tilnik, ki nikdar se ni uklonil nikomur — samo zvanju neme smrti. Od svežih leh spomladi zapuhtl vonj tople zemlje — več Te ne omam!; klic Tvojih ptic od Blegaša dobrave zaman po svojem gospodarja vpije. Sladko po hoji se navzgor zaspi med ljubljenimi rodnimi gorami, ne vzdrami bratov Te prepir z nižave, rte lovcev rog, ki okrog Tebe bije. Bolest svatuje, Emil Leon... Ah, pokril je sneg jesensko pestro cvetje, zamišljeno postaja plaha srna prisluškuje krog Tvojega zdaj doma. Tam v Zali. ob Poljanščid. v gorah pomlad se pretopila bo v poletje, poljanski kmet. Ločan. z njim tuga črna, na mrtvega gospoda dom poroma. In nas vse druge, kar nas žeja muči po krepkem Tvojih besedi napoju, naj zbere božja pot ob večni luči siiaja Tvojega po težkem boiul Naš Zajec To nesrečno «Jutro»! Odkar izhaja, se mi kali zakonska sreča že v zgodnjih urah. Še napol v spanju planeva vsak dan z ženo kvišku, ko vstopi Micka in [>cloži na omarico jabolko spora. Kdo bo prvi čital «Jutro»? Kadar je priloga, že še gre. Odrinem jo ženi da jo (»otolažim za nekaj časa. Drugjče nimam miru in prisiljen sem napraviti koni|opušil, leži «Jutro» kmalu nato razmetano ob vznožju. Ne dolgo. Kmalu plane nanj naša Micka, ki si, reže iz njega roman in (»ogleda, kaj je novega po svetu, [>oi>oldne ga vidim zopet v ženinih rokah, zvečer ga prebira teta. Potem |>a pride nenogil»eti konec: raztrgajo siromaka, zavijajo vanj vse mogoče stvari in kurijo ž njim v peči... Tak0 kruto in grdo kot jaz. ravna z «Jutrom» v>ak dan na tisoče in tisoče njegovih najboljših (»rijatcljov. To je usoda časopisa sploh ... Velikokrat sem že premišljeval, kako nehvaležen je (»oklic časnikarja. V par trenotkih je izrečena kritika nad uspehom njegovega vsakdanjega velikega truda, v par minutah je konec njegove dnevne slave. In vendar ni na svetu nič lepšega kot biti žurnnlist. Kos papiria. ki oznanja njegove misli in ideje, je sicer hitro minljiva materija. duh njegov pa ostaja v narodu in vstvarja kot velesila vsak dan novo življenje. Mi časnikarji smo bolj obzirni kot bralci novin. Visoko cenimo in s[toštn-jemo vse one številne sile. ki omogočajo, da list izide in da točno izide. Zato se danes z veseljem spominjamo jubileja našega skromnega, a (>o delu tem bolj dragocenega sotrudnika. Proti polnoči se začne v uredništvu najživahnejše vrvenje. Telefoni pojejo na tri strani Prva stran lista, ki prinaša zadnje vesti, najvažnejše od vseh delov sveta, je v nastajanju. Ta čas se navadno zastavi (»ero tudi za uvodnik, v katerem je zavzeti stališče napram najnovejšim dogodkom. Ob pol eni (»o-trka sluga Franc na vrata uvodničarja: «Gos|>od Zajec prosi za uvodnik.» Tedaj za i iluje kri krepkejše v glavo, pero se obrne urneje. «Tu imate f»rv i list.» In Zajec je preskrbljen za i»ar minut z rokopisom. Franc je kmalu zopet in zopet na vratih, dokler nc zmuza uvodničarju zadnjega stavka uvodnika izj»od peresa. Naš gos|>od Zajec je «Jutrov» prvi strojni stavec, katerega poseben ponos je uvodnik. On je takorekoč naš strojni uvodničar. Uvodnik jc običajno pisan z roko. navadno v naglici, s pisavo da Rog (»omagaj. Avtor sam l»i ga morcla čez nrkaj ča-sa težko prebral. Toda nič bati! Gospod Zajce je mojster v čitanju manuskriptov in iz njegovih rok pride i vsak uvodnik z redko iziemo brez po- greške.. Tisočkrat smo mu zahvalni, da baš on na najopaznejšem mestu in v najbolj kritičnem času tako častno rešuje čast uvodničarja. Včeraj je slavil 401etnico trdega, a vzornega dela. 24. februarja 1883 je vstopil kot učenec v Narodno tiskarno v Ljubljani, ki je bila takrat nameščena poleg nemškega gledališča, sedaj Filhannoničnega društva. Po štiriletni učni dobi je bil oproščen s sijajno plačo tedenskih 7 gld Takrat je bil predsednik Narodne tiskarne dr. Zarnik. Zanimivo je življenje skromnega delavca, ki ga nam slika sam jubilant g. Vinko Zajec takole: Po oproščenju sem od zaslužka borih 7 gld moral plačevati svojim staršem 5 gld na teden za hrano in stan, 45 krajcarjev je bil tedanji tedenski prispevek za organizacijo, poleg tega sem pa 15 tednov moral plačevati tedanji 0|wc>stiliii pris[»evek tipkarskemu društvu (»o 1 gl«l. torej mi je ostalo od mo_ iega tedenskega zaslužka borih 53 krajcarjev za tobak, obleko in razvedrilo. V gledališče sem se večkrat gra tis in franko primaza!, za cirkus ali menažerijo smo si pa pomagali s tem, da smo nosili le(»ake. Mnogo nas je bilo konkurentov, toda Zajček je bi! vedno med zmagovalci. Po nekoliko tednih je bil tedanji faktor Armič (umrl potem kot korektor v sedanji Delniški tiskarni) suspendiran in prišel je takrat brezposelni Dragotln Hribar, sedaj vele-industrijalee in predsednik Kranjske «Sparkasse» za faktorja. Z niim sem prišel — kako bi rekel — radi Vrhnike v konflikt in moral sem iti s trebuhom za kruhom. Dobil sem mesio v tedanji Bambergovi tiskarni. Vsled pomanjkanja dela sem si i>ozneje preskrbe! mesto v Milicevi (današnji c Zvezni O tiskarni. Od tu sem šel k vojakom, kjer sem odslužil svoja leta. Pred odhodom od vojaščine mp je vabila zopet Narodna tiskarna, kater« se je takrat nahajala na Kongresnem trgu poleg sedanje realke (v Peklu). Tu sem služboval i>oiem več let. dokler se nisem osmodil s sedanjo boljšo polovico, s ka: tero živim v zajčjem zakonu celih 28 let. Po (»oroki sem šel v Katoliško tiskarno, kjer sem služboval pet let. Tu so mc prisilili, da sem vložil prošnjo na c. kr. namestništvo v Trrtu za podelitev koncesije za tiskarsko obrt na otoku Krku. čujte in strmite: za premi-lostivega škofa drja. Antona Mahnica. Najino sodelovanje pa ni trajalo dol to. Zajček ni hotel biti klerikalec in loči!: smo se. Klerikalci so si obdržali mojc konccsijo, jaz pa svoje prepričanje. Nikdar mi niso dali nobene odškodnin«, izvrševali pa so koncesijo od 1. 18.% do laške okutočijo. Fašisti so «mojo? tiskarno razbili. Mahnica pa internirali in umrl je kot žrtev iredentistov. Zato mu vse odpuščam. Za mene so pričela leta preseljevanja iz tiskarne v tiskarno. Bil sem v Kam-niku. v Kranju, pa zopet v Ljubljani Takrat si jc Narodna tiskarna cmislP.a prve linoty[>e in Zajec je sedel za stroj ter mu ostal zvest do danes. Glavno ie, da se barvi obutve iti krila nc j še danes na kipih in slikah. In prav tako iepeta. Rujavi čevlji ne sodijo k temno i so se obiačile Rimljanke. Bile so krasne, modremu krilu, nego črni. A tudi beli■ zdrave, a toalete jih niso stale niti toliko, čevlji ne spadajo k mesni boji nogavic, i kolikor stane danes — ena sama noga-pač pa k bosim nogam. i vical ,1 rni Med ja^OSiOVSrnslnTjl i®*0"- «Srpski kniiževni glasnik» ima ie J ** - [primerom lepe tradicije, drži se že dol- igo po koncu; okoli njega so se zbirali revijami Masa revijalna književnost je dokaj ! in ss še zbirajo najboljši srbski pesniki bogata. V Jugoslaviji izhaja leno število {in pisatelji. Ze pred vojno so sodelovali revij, ki pa kljub vsej dobri včlji svojih 'Pri njem nekateri hrvatski pesniki, med izdajateljev in urednikov ne uspevajo ¡njimi Domjanič. Naror, potem Ivo in tako kot bi bilo želeti. Vzroki so raz- ¡Lujo Vojnovič i. dr. Danes je «Srpt.ki lični, predvsem or.ki krog čitateljev in j književni glasnik» v spretnih uredniških potem — kot je svocas konstatiral ¡rokah in prinaša pestro gradivo od pivo. Ženski jezik Angleški zdravnik dr. John Abernety je zdravil nekoč neko damo, ki je nikdar ni mogel pripraviti do molčanja, ampak mu je pri vseh važnih nasvetih in vprašanjih neprestano posegala v besedo. Lepega dne pa jo nenavadno vljudno nagovori: «Dobro, pokažite sedaj svoj jezik». Dama je ubogala. — «Izborno, sedaj pa ga držite toliko časa zunaj, da se izgovorim najprej jaz.» Ravnotako si je pomagal stari dr. Hcim v Berlinu pri neki ženski, ki je neprestano tožila, ne da bi ji sploh kaj manjkalo. Srečala ga ie na cesti in ga ustavila. Zdravnik jo vpraša: «No, kako je kaj z vami?» Ona takoj: «Oh, gospod doktor, zelo sem boina» In že je hotela na dolgo in široko razlagati svoje bolezni. Toda dr. Hcim jo je takoj prekinil z besedami: «Nagnite glavo in jezik ven — še bolj — še bolj!» Nato je bilo nenadoma tiho. in ko ie dama končno svojo globoko navzdol pripognjeno glavo zopet zravnala in po-glodala krog sebe, io je oblila kurja polt po vsem životu. Vsa preplašena je opazila, da ie ar. Hcim že davno odšel svoja pota !n da je v veselje in smeh vseh staia sama z iztegnjenim jezikom na javni cesti. Zdravnikova zvijača pa jc imela dobro posledico. Nadležna babnica ga namreč ni nikdar več ustavila na cesti, ko pa jo je nekoč dr. Heim pozdravil in hotel tudi nagovoriti, ga je takoj prekinila z besedami: «Vse v redu, gospod doktor!» Bese aH v nogavicah Dunajski listi poročajo, da bo najnovejša ženska moda poleti prinesla — bose ali v rožnate nogavice oblečene ženske. Nogavice postajajo namreč tako drage, da Je res najbolj pametno hoditi poleti brez njih. Na letoviščih ie ta moda itak že nekaj sezon uvedena, in nihče ne trdi, da je grda. Ako ima ženska lepe noge, jih lahko pokaže. Zato tudi nova «rožnata» nogavica ni nič drugega, nego skrivanje grde gole noge. Nova nogavica mora imeti namreč čisto barvo goiih nog, tako da se niti ne razločuje od polti. Tudi plesalke nastopajo že dolgo bose, ako imajo le lepo, čisto, enakomerno polt na mečih in stegnili. Balcteze so že davno bolj praktične, kakor modne dame. Trikoji izginjajo z baletnih odrov, dasi so najno- P. Popovič — prenaglo menjavanje naših družabnih vrst. Mi nimamo starih, tradicionalnih revij, ki že same na sebi tvorijo posebno poglavje v literarni zgodovini. Jugoslovanske revije imajo to lastnost, da se prenaglo izzive in izginejo. Najstarejša revija pri nas je — kolikor mi je znano — naš «Ljubljanski Zvon». Vse druge so se pojavile v poznejši dobi. večina jih je ugasnila s strujo ali s programom, ki so ga zastopale, oziroma celo s spremenjenimi dispozicijami njihovega urednika. Zato imajo naše revije premalo vpliva na javno življenje; čuje se zgolj glas čas. nikov, ki so pisani za od danes do jutri, ne sliši pa se glasu revij, ki so pri drugih narodih nekak registrntor in desti-lator aktuelnosti. Jugoslovanske revije so v splošnem premalo aktuelne: napaka je tudi to, da je delo premalo deljeno in da ni med njimi skoraj nikake kooperacije. Toliko se govori in piše o skupnosti, o edinstvu — našim revijam pa se skoraj ne pozna, da izhaja'o na enem ozemlju in pod istimi vplivi. V tem oziru je treba priznati, da se slovenske revije najbolj pečajo s skupnimi ali enotnimi problemi in da posvečajo dokaj pozornosti srbskim in hrvatskim pojavom. Za-to so pa posamezne hrvatske in srbske revije veliko bolj zaprte. «Srbski književni glasnik» in «Misao», sicer dobro urejevani beograjski reviji, prinašata elo malo o življenju, ki se osredotočuje okoli Zagreba in Ljubljane; tudi zagreb- Kakor se Cim datfe bolj opuščalo roka- ¡tn martjfva «Taaa pevfca. O. novae Jt j sto pn oomarcn nn>ermKm, hm smo tn in pesmi ml.idih pesnikov: Bastka Petroviča, Sibo Miličiča, Tina Ujevi-ča, Dušana Vasiljeva L dr. Izhaja 5. loto. V zadnji knjigi lanskega leta je izšla prav posebno zanimiva razprava o najnovejši ruski poeziji izpod peiesa slovitega ruskega estetika prof. Anjičkovn. V" Zagrebu izhaja več znanih revij. Omenjamo posebej «Novo Evropo», «Savremenik» in «Jugoslov. Njivo». «Nova Evropa» jo v resnici vzorno urejena revija. Izhaja trikrat mesečno z neobičajno točnostjo. Njena posebnost je to. da posveti vsako številko kakemu aktuclnemu problemu in prinese o njem več razprav izpod peresa najbolših poznavalcev problema. Tako je prinesla 650 dinarjev. odítvem inž. Kavčiča otvorila v Ljub- V Madžarski je živahno povpraševanje ,jrni la t0 pntret,no pisarno in začela t po žitu pri vedno manjših ponudbah, i predpripravami. Pšenica se je tržila zadnje dni po 15.200 ' == D3i,odkl državnih železnic. V prvi do 13.300 mK. Koruza po 7900 do 8100 po!ovic; preteklega leta so znašali do- hodki državnih železnic 708.360.899 Din. madžarskih kron. Cene naraščajo pred. vsem zaradi padanja madžarske krone. Izvoz otežkočen. Tudi za domači račun malo prometa. V Nemčiji cene žitu niso sledile zbolj. dočim so bili po proračunu določeni ca 625 milijonov. — Popravljanje vagonov v domačih tvornliab. Tvorniea za popravljanje vagonov v Smedorevn je v prošlem letu popravila za račun države okoli 500 pot lo nazadovale, se ravnajo skoro le po lokalnih potrebah. niških in tovornih vagonov. = Podružnica Slovenske bar.ke na Pn-naju. Avstrijska vlada je dovolila Sla- židovskam vprašanju, Številko o jugoslovanski muziki itd. Prva letošnja številka je bila posvečena problemu cerkve in državo, ena zadnjih številk gospodarskim urednik uredniki Kostrenčič in v zadnjem času dr. L. Pita- i stanjo posevkov. V Ze:?injer.ih državah j pn.a podružnica jugoilovajiske tenkr mic (za slovenske zadeve). Prispevki iz- se namreč razvoj ozimnih setev preso.a t)a [»„jiajiL Na ameriških tržiščih so cene žitu, venski banki, da premesti svojo podnti ________zlasti pšenici, narasle, ker Evropa zelo nico ¡z Velikovca na Dunaj. Sla venska im/razmeram v Sloveniji itd. Glavni povprašuje po blagu in tedaj mnogo » u- ian;;a prevzame celo agendo bančr-ednik «Nove Evrope» }e dr. M. Curčln, puje. Ni izključno, da povzroča vedno i[vr(]^0 jj r. Aloxander, Dunaj I.. edniki so tudi dr. L. Popovič. dr. M. j večje povpraševanje po žitn sedanje Un stjner8tragse g^ kl- likvidira. To - ho Vojna je tudi nas tipografe hudo zadela. Vsled j>omanjkanja osobja srno bili še bolj priklenjeni na stroje in omare, v prostem času pa smo hodili na kmete in mnogo nahrbtnikov sem znosil «aprovizaeije» domov — dokler me ni zadela nesreča, da sem si zlomil nogo. Težko rem vzdržal v postelji. Napo-SHa je velika doba in kar prsti so me srbeli, ko nisem mogel na svojem stroju sodelovati za probujo našega naroda. Nogo okovano še v mavec sem po bergljah prikrevsal v tiskarno ter sedel za stroj. Še sedaj se mi dobro zdi, s kakšnim veseljem me je pozdravil tedanji šef «Slov. Naroda» gos p. dr. Kra-mer. To so bili lepi časi. ko sem stavil njegove, dr. Žerjavove in Hajšmanove članke, polne revolucionarnega jugoslovanskega duha in vendar tako prirejene. da jim niti najzvitejši [»lidiski duh dr. Skubla ni bil kos. Uredniki in stavci smo bili takrat kakor neka posebna zarotniška dražba. Rad se spominom tistih dni in morda nikdar več ne bodo moji prsti s tako vnemo rož-Ijali po linotypovi klaviaturi, kakor takrat, če je prinesel dr. Kramer tik pred zaključkom lista še manuskript: «Gospod Zajec. evo. ta le stvar mora še danes v list. predno dobi Skubl in-strakcije z Dunaja. Jutri nam jo prav gotovo konfiseira!» Hajd, pa dajmo! Hvaležno se spominjam pokojnega g. dr. Tavčarja, ki j. na predlo? aažega glavnega urednika nam stavcem omogočil, da smo dobivali v teh težkih časih masti in makaronov po krščanskih cer-ili. Pozneje eo se razmere pre-£dl izDcememle Sedaj sedim pri strojih Delniške tiskarne ter tipkam «Jutro». Ostal sem. kakor vidite, zvest svojemu napolu časnikarskemu poklicu in z največjo slastjo razvozljavam manuskrijite svojih starih člankarjev iz vojne dobe. Kramarjevi že še gredo, Žerjavovi so pa od vraga! Priznati moram, da sem včasih hud, če je čisto in bistro napisano «uradnega», pa bi moralo biti «narodnega» in če stoji «motor», pa bi imelo biti «r.otar». Pravi križ imam s «špičasto» pisavo gospoda Tiibr.ikarja, g. Hajšmana pa sedaj redko vidim ... Gospodje mi vračajo (>oklon z zagotovilom. da se mnogo manj jezijo na mene. nego jaz na nje. Hvala leja! Opetovano sem bil že na potu, da pustim Guttenbergovo umetnost. Pokojni blagi moj dobrotnik prof. Le^ec me je v mlajših letih silil, da grom študirat in mi je obljubil svojo pomoč in podporo. Zelo me je n"alo... Pridržati so me hoteli tudi pri vojakih ter me vabili v vojaške pisarne kot računskega podčastnika. Zlasti šolanji podpolkovnik g. Andreika me ie hotel imeti v svojo pisarno. Toda Zajček si je vse to premislil in ostal je zvest svoji črni nmet.iosti... In tako poteka 40. leto. odkar sem prvič zagledal regale. Koliko lenih misli, krasnih besed je šlo. da tako rečem skozi moje roke: koliKo ostrih polemik, jiek^čili kritik, ljutih obramb sem spravil v novinske kolone! Morda Si «mein pohvaliti, da sem v teh 40 letih bil samo 3 dni bre: službe In skupno le približno 3 tedne bolan. Se bo Zajce stavil «Jutro»! hsjajo deloma v latinici, deloma v cirilici «Savremerik» ie bil svojčas vodilna literarna revija na Hrvatskem, ime! je najboljše sotrudnike in spretnega urednika. Razni vzroki so večkrat oma:nIi njegov obstoj, pa je ir.prerninjal obliko in smer ter delal tudi dolge pavze. Zadnji letnik je izšel v 4 zvezkih v obliki almanaha in je izh.val dve leti. Z letošnjim letom se je vrn'l na staro pot. Urejevanje je prevzel Milan Bogovič. V dosedanjih dveh številkah je «Savremenik» pokazal, da bo zopet postal vodilna liter::rno-umetniška revija na Hrvatskem. Okoli «Savremenika» so se začeli zbirati najboljši pisatelji in pesniki novejših in najnovejših struj. «Jugoslov. Njiva» je aktuelna in pestra revija. V zadnjem času je uvedla tudi leposlovje, dočim je poprej prinašala politične. sociološke, kulturne in gospodarske razprave; z leposlovnimi prispevki se je tedaj le izpopolnila. V «Jugoslov. Njivi» sodelujejo odlični publicisti demokratske smeri; prinaša resne in znanstveno zasnovane komentarje k važnejšim dogodkom v naši državi in izven nje. «Kritika», literarno-umetniška revija, je s koncem prošlega leta prenehala izhajati. N.rmlajši so začeli izdajati mesečnik «Ozon». Poleg teh izhaja seveda lepo število drugih literarnih, umetniških, znanstvenih in strokovnih revij. Za prvo orientacijo v jugoslov. revijalni književnosti pa bi dobro rabile navedene revije, ki »o hkratu najbolj solidne in reprezentativ-no-vodilne. Če bi se med temi revijami dosegla nekaka kooperacija, ki bi obstojala v tem, da bi se vsaka od njih poleg običajnega revijalnega gradiva specializiral» na izvestno panogo, bi bil storjen znaten korak naprej. Posebno pozornost bi trebalo posvetiti kratkim, a zanesljivim informacijam o domačem in tujem literarnem, umetniškem in splošno-knl-turnem življenju. B. Gostovanje ge. Veesl-Pola. ?noči so ponovili Verdijevega «P.igoletta». Kot Gilda je nastopila ga. Vesel-Pola iz Zagreba, umetnica kolorature in hkratu izvrstna igralka. Zopet je žela med dejanji in po dejanjih navdušeno ovaciie. ki so se ponavljale in stopnjevale od dejanja do dejanja. Prejela je tudi priznalno darilo. G. Balaban je nastopil prvič v nv precej slabo. Istotako javljajo iz Argentini je, da je koruzna rastlina nekoliko zaostala. Huda zima v Kanadi je v teni oziru brez pomena, ker prideluje dežela izključno le jaro žito. Cene kažejo tendenco naraščanja tudi na zapadr.ih evropskih trgih, kjer je po-vprašanje precejšnje, toda promet no zavzema ravno velikega obsega. Omeniti je, da je na holandskem trgu narasla cena pšenici tekom štirih tednov za cel holandski goldinar (= okoli 40 dinarjev). Delnice osiješke sladkorne tvorr.icc ki stalno narašča o, se po vesteh z Dunaja mnogo kupuejo na račun Madžar ske splošne kreditne banke v Budic pešti. Delnice so na Dunaju prekoračil tečaj 2 in pol milijona avstrijskih kron. = Osnovanje novega brodarskega sindikata. V prometnem ministrstvu je iz-delan predlog o osnovanju novega bro darekega sindikata, v katerem bi bi": država. Srpski brodarski sindikat in lastniki ladij, katere bi država pozvak. Podoba je, da bodo na svetovnih trgih Država' bi' ¡meia 51% vseh delnic cene nadalje naraščale. svojih rokah. Družbene delnice bi sr-rnogio lombardirati pri Narodni barJii io Upravi fondov. = Anketa za nreditev delovnega časa. NARODNA BANKA S TIS. Stanje 15. februarja 1923. Aktiva (v milijonih dinarjev; v okle-j V ponedeljek, dne 26. t. m. se vrši v pajib spremembe napram stanju S. t m.): 'Beogradu pri ministrstvu za socialno po-kovinska podloga 345.8 (4.6), posojila litiko anketa, ki bo razpravljala o ure-15560 (+ 8.6), državni dolg 4511J5 iditvi delovnega «asa. Anketa je nadaljf-(— 13), vrednost državnih domen 2138.3,1 vanje že 15. januara začete ankete, ^ saldo raznih računov 393 (- 43.2). Sku- je obravnavala isti promet. V ponedeljek paj 8591.5 miliicna dinarjev. definitivm tekst prav.lmka za Pasiva: glavnica 18A rezervni fond 4.9. bankovci v obtoku 5287.2 (— 114.4), razne obveznosti 1142.4 (— 24.0), terjatev države za založene domene 2135.3. Skupaj 8591.5 milijona dinarjev. HMELJ. Češkoslovaški trg. Iz Zatca poročajo: Cene hmelju so nazadovale na 520 do 600 Kč za 50 kg. Prvovrstno blago je doseglo tudi 630 Kč. trgovskih in obrtnih podjetjih. Predkon-ferenca se vrši že danes popoldne v Beogradu v prostorih borze. Pri konferenci bo zastopal l ubljansko trgovsko in obrtno zbornico dr. Ples. = VI Ji Ta nje potnih listov za posetnike II. zagrebškega sejma. Odsek za promet tujcev v ministrstvu trgovine in industrije javlja, da je ministrstvo za zunanje zadeve dovolilo, da se pristojbina zu vidiranje potnih Tstov posetnikom n. zagrebškega vzorčnega sejma zniža, in sicer tako, da se plača pri naših konzul tih v inozemstvu za vizum samo 10 dinarjev v srebru. Razen tega so doirr TRŽNA POROČILA. Zagrebški trg (23 t. m.). Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja noti-rajo: pšen"ca 450—455. koruza žolta nova ¡konzulati nalog, da gredo obiskovalcei: začasno suha 225—250, umetno sušena sejma v vsakem oziru na roko. 300-:-305, rž 350—355, Ječmen za pivevar- , = Kriza peljske tekstilne ir.dustrije * ne 350—370. za krmo 312.50—315, oves , Lodzu zavzema vedno opasnejše oblU.- -290—295, fižol beli 400—405, moka «0» Pomanjkanje gotovine je toliko, da t™--650—700. «2» 665—675, «6» 640—650. za j ničarjn pri plačanju v gotovini dovolju-krmo 225—230, otrobi drobni 190—200/ debeli 200—210. Tcndenca nespremenjena, poslovanje fivahneiše. = Nrdrlmnje trgovine z devizam! in valutami Iz Beograda poročijo: V fi- o 10% popust. Delavci sc stalno odpuščajo. = Padanie madžarske krone. Madžarsko iasopis^e poroča, da je zadnji znatni padec madžarske krone na curiški borzi "»"temeljen. Od izvozne akcije, ki ie na. nančnem ministrstvu se je ugotovilo, da I javljena in k! prične v kratkem, si obe- tajo'mad.iarski gospodarski krogi ponev no" bol 'še ocenjevanje madžarske valute. = Milijardi« ir.solvenca dunajska je bilo koncem prošlega leta 561 primer, v katerih trgovci izvozniki ns samo. da niso ponndili eno tretjine ek«portnih deviz Narodni banki, nego tudi niso pro- bančne firme. Z Dunaja poročajo: Be dajali ostalih dveh tretjin na borzi. Fi- * ' ' nančne uprave imrro nalog, da izsledijo na in komisijska firma Ilans Remhard: :o prišla v plačilne težkoče. Kakor se domneva, znaša pasiva mnogo milijard. Prizadetih je več dunajskih denarnih zavodov, med drugimi Ailgemeine Depc- slovni vlogi: njegovo izrazito petje in za vsako posnmerno primero in postopajo naš okus celo preizrazito igro sta pu- ¡po pravilniku o valutah in devizah, bliko potegnila za seboj. Izvrsten v igri ! «= Dohodki taks. V mesecu iaminrju petju in maski je bil g. Zathey kot Spa- si» rnaiali dohodki taks v celi državi sitenbank. rafaeile. Zafhov je zanimiv umetnik v 30,480.000 dinarev in 70 par. V mesecu = Obtok bankovcev v Avstriji se j-j vsaki vlo-i Zadovoljevala je gdč. SH1I- iantiarm leta 1922. pa so rnaSali H do- no izkazu s 15. febr. povečal za. vsov> gojeva, dasi nekam šaUonska m brez- hodki samo 29.-177.487.80 dinarja. V prvi .4..000,159.008 ta 4.0;7n9Sc>19iWoa avstr.j "emperamentoa Nasrdalgav a uporabna polovici proračunskega Leta 1922723. sitih kron. Dopisi j Obfave ST. VID PRI LJUBLJANI. Čud« so skrbi klerikalcev za šolo in izobrazbo * Kolo jugoslovanskih sester v LJubljani vabi svoje članice, da se zanesljivo naroda. Pri nas so imeii dolgo v rokan ; udeleže žalne seie, ki bo danes, ob treh tudi šolo. Duša šentviške klerikalne vla- | popoldne v društveni sobi. de je bil prosluli dekan Zabret in se zato desetletja ni storilo za šolo nič drugega, kakor samo pazilo, da so se otroci vzgajali v klerikalnem dnhu. Šolsko poslopje se je zanemarilo do skrajnosti, učila so se baje pogubila, centralna kurjava je bila zapuščena in skoro nspo-rabna. Dokler je bil Zabret sam predsednik krajnega šolskega sveta, se je .vedno udeleževal sej, da ne bi bila izda-ina kaka protiklerikalna ali protiverska odredba. Odkar pa je krajni šolski svet prešel v napredne roke, se dekan Zabret kot zastopnik cerkve ne boji več, da bi se sklenilo kaj na škodo cerkve In se zato sej tudi več ne udeležuje. Tudi mi verujemo, da je nepotrebno, da bi cerkveni očetje pazili na šolo, kajti šola je last naroda, ne pa klerikalnih priganja-čev. Prav tako naj se zgodi tudi z občino. BREŽICE. Prošlo nedeljo se je peljal prenapolnjen voz navdušenih brežiških nemčurjev s kolodvora v mesto. Ustavili so se pred gostilno Bogovič in tamkaj klicali: «Orjunci, Junci, kje ste, da vas nabijemol Mi se vas ne bojimo!» Omenjena družba je bila pristno ncmčur-skega kova: Costa ml., sin trgovca; Pai-daseh Eduard, sin brivca, Klobučar ml., sin kleparja v Brežicah in drugi. Te cvetke nai vzamejo na znanje, da se je «Orjuna» že ustanovila tudi v Brcžicih, tako da je njih želji ustreženo, za njo bo v Brcžicah prav hvaležno polje. Vsem zavednim Slovencem pa polagamo na srce, da si omenjena imena dobro zapomnijo! ŠOŠTANJ. Tudi naši nemškutarli so priredili svoj ples, ki je vzbudil veliko razburjenje med šoštanjskim prebivalstvom. Plesalce je stražilo kar 11 orožnikov, vse stroške (dekoracije, godbo itd.) je plačala tovarna usnja Wosc!magg In sinovi, ki je za vsak slučaj mobilizirala vse svoje delavce, vendar pa do konflikta ni prišlo. Plesa so se, žalibog, udeležili tudi nekateri Slovenci. V zahvalo pa je uradništvo \Vosclmaggove tovarne z okrožnico prepovedalo vsem Nemccm udeležbo na sokolskem plesu, a Je bila dvorana — na veliko žalost naših pcmčurjev — kljub temu nabito polna. LJUBNO V SAVINSKI DOLINI. Evo Vam nekaj iz našega gorskega trga, da se ne bo mislilo, da spimo zimsko spanje. Tudi pri nas se deluje na prosvetnem in izobraževalnem polju. Duša vsemu delovanju je naš splošno priljubljeni učitelj g. Milko Rainer. V razmeroma kratkem času, kar se nahaja pri nas, je naredil šoli krasen oder, katerega pa še vedno izpopolnjuje z njemu lastno sposobnostjo in delavnostjo, čeprav je že sedaj dika nele tukajšnji šoli, temveč cc-lernu kraju. Priredil je že par otroških lr. par iger z odraslimi, ki so uspele ja-ko dobro. Posebno otroške prireditve so ijudstvo kar zadivile. V kratkem poda še igro «Kraljestvo palčkov», za kar vlada že sedaj največje zanimanje. Ustanovil je in vodi močan pevski zbor tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva. A tudi tukaj se najdejo ljudje, ki v svoji brezobzirni nevoščljivosti in zaslepljenosti hočejo razdreti to, kar je on zgradil. Zato pa Vam botli g. Rainer, v zadoščenje to, da gledamo vsi — in ni nas malo — ki nam je vzgoja in napredek mladine nad strankarsko strastjo, na Vaše nesebično, edino vzgoji in prosveti, v šoli in izven šele, namenjeno delo z naj-gorkejšimi simpatijami. Želimo le in upamo, da Vas bomo mogli v kratkem času pozdraviti kot voditelja tukajšnje šole. BOGOJINA PRI MURSKI SOBOTI. Naš kanter Koczuvan se nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da je definitivno suspendiran od šolske službe. Znane so njegove in njegovega sina afere, radi katerih je prišel v konflikte z našimi oblastmi. Svojemu sinu, ki študira v Budimpešti, je nosil preko meje pisma, v katerih je nesramno blatil našo državo, njene predstavnike, oblasti in javne nameščence. Obmejni organi so ga nekoč na taki poti ustavili, preiskali in odkrili njegovo zločinsko delovanje. Vendar pa je bil deležen milosti šolske oblasti in so ga premestili nekam na Štajersko, da bi se naučil slovenskega jejika. Toda Koczuvan se je zanašal na zopetno madžarsko invazijo in se zato ni hotel pokoriti odredbi naših šolskih oblasti, na-kar je bil končno suspendiran. Vendar pa napenja vse sile, da bi bil zopet sprejet v šolsko službo, čeprav se mu ne zdi vredno, da bi se naučil našega jezika. Na zadnji seji krajnega šolskega sveta, pri katerem sicer nima ničesar več opraviti, je pri pretresanju prošenj kom-petentov za tukajšnja učiteljska mesta skušal vplivati na može, naj bi ga predlagali za zopetni sprejem v šolsko službo. Naletel pa je na tako energični odpor domačinov, da mora sam uvideti, da je najbolje, ako zgine tja, kamor vleče srce njega in njegovo družino. Tamkaj bo lahko nemoteno sviral Rakoczyjevo koračnico. erssB ggsggggsgggga t KŠU3DS1A« t ' f i a m1w u j! * V spomin pokojnemu dr. Ivanu Tav-, trak mww _——— carju. V počaščenje spomina blogopokoj-nega dr. Ivana Tavčarja je krajevna organizacija JDS v Ložu darovala vsoto 100 Din za reveže občine Lož. Vsoto je izročila županstvu v Ložu. — Namesto venca na grob dr. Ivana Tavčarja je v počaščenje njegovega spomina podaril Alojzij Vodnik Narodni galeriji znesek 500 dinarjev. * Akademiki montanistl. slušatelji IV. letnika iz Ljubljane, se zahvaljujejo za naklonjenost in sodelovanje cenjenemu damskemu komiteju, predvsem obema po kroviteljicama g. dr. Rajhovi in g. Hauf-fovi ter vsem obiskovalcem moralno in gmotno lepo uspelega zabavnega večera, ki se je vršil 20. februarja v Kočevju. * Dramatični odsek Sokola Moste vpri-zori danes 25. t. ni. ob pol 8. zvečer v društveni dvorani na Selu veseloigro . .Nebesa na zemlji». K številni udeležbi! Sp. tolika, &aV?KG7a CfiSU 224.' vabi odsek. Gospodična, vešča slovenske in nemške korespondence in strojepisja, samo stojna pisarniška moč z večletno prakso, želi vstopiti v kako tvrdko takoj ali pozneje. Ponudbe pod «Samostojna moč» na upravo «Jutra». •tends ¿a S3 beoed! Ol*. 3'—, Tlakih «adal!ii!lti 6 besedi 1 Din. — Tr-o«M eolul, dosltsnnl«, M-pre-r.iir ne do 20 betedl J Din., vsaVI?! nadaHnlih 6 besedi 2 Din. — Plača se nap'e). «Lahko tudi v s=s t na mkah. i Na vprašan'« a« ed-ovara I«, «ko I« vpraian!« prl'e^ena znamka rs odgovor, n r . Kleparska 294 Trgovtka pomočnica, marljiva in ve.-tna, unčena v peceriski stroki, iiče mesta če mogoča v kaki večji trgovini v Liubljani. Vešča tudi knjigovodstva. Cenjeni- ponnd be pod «Marliiva» na upravo «Jutru». 63r in gaianierijs: a dela Iža« ter vodovodne instalacijo izvr-! Tečjadamska konfekcijska tr-šuje točno in po zelo zmernih cenah gorina v Ljubljani. l'on dbe Alojzij Gorile, Ljubljana ' poJ šifro «Lepa postava». Tehnično naobražan gospod is more najti postranski zaslužek pri npravi Ljubljanskega velesrjma ra stavbeno nadzorstvo »ejtnskih zgradb Pismene ponudbe z cvcut. osebnim obiskom je piediti uradu ljubljanskega velesejma na razstavišču ol> Gosposvet-sk I Cesti. 666 * Otvoritev nove kavarne v Ljubljanit V prostorih novozgrajene palače Ljubljanske kreditne banke, nasproti glavne pošte otvori g. riala kavarno, opremljeno z vsem modernim komfortom. G. Fia-Ia, ki je mnogo let zelo uspešno vodil kavarno v Unionu, toplo priporočamo vsem Ljubljančanom, kakor tudi poset-nikom z dežele, g. kavarnarju pa želimo najlepših uspehov. * «Organizacija natakarjev, hot., kav. in gost. uslužbencev v Ljubljani* sklicuje za dne 26. t. m. (pondeljek) izvanred-ni občni zbor, ki se vrši v gost. pri «Panju», Vegova ulica ob 1. uri ponoči. Radi važnosti zbora je udeležba vseh članov dolžnost Odbor. * Nova bolnica za ženske bolezni. Odbor Slovenskega ženskega društva v Ljubljani vabi svoje člane na skupni ogled nove bolnice za žensko bolezni v sredo 28. t. m. ob petih popoldne. Pri tej priliki predava prof. dr. Zalokar o temi: «Klinično in izvenklinično porodništvo». * Šola za bolniške strežnice v Beogradu se je preselila v moderno novo zgrajeno poslopje. Na novo se sprejemajo gojenke s srednješolsko izobrazbo v starosti od IS do 30 let. Pouk traja 2 in pol leta z brezplačno oskrbo v internatu. Po dovršenem izpitu je gojenka sprejeta v državno službo s plačo ljudsko-šolske učiteljice in s pravico do pokojnine. Kamlidatinje, ki imajo veselje za ta poklic, naj se zglase 26., 27. in 28. februarja dopoldne med 9. in 11. uro v pisarni Kola jugoslovanskih sester v Ljubljani, Šoiski drevored 2/Ii. IIP iííiUS Graöbono goäjctjo bífl f Se fir PS! Trgovcem la zadrngam iitidirn suhe slive primi po kg Trgovski pomočnik izvežban manufakturist in špecerist želi prememu svojo dosedanjo službo. 1'onuilbe jo poslati pod «Veg t en» na upravo «Jutra», Celje, cm LllUl f IWJL 31 652 FÍO umvj iiy n 24-— postaja. Naslov pore uprava «Jutra». 65j Stanovanja, 686 obstoječe iz dveh. event. treh sob, kuhinje in priti linami se iš e za takoj. Ponudba prosim po.l «Takoj 685» na uprave «Jutra». Sobo, meblirano ali uemeblira.no, išče pospod. Plača vnaprej. Ponudbe upravi «Jutia» pod «Ta' oj». 643 K. franko D:i membua i star ?o rabljen stroj ple- i- % Ljubljana, Bohoričeva ul. 20. g i 98 priporoča sa vsa v to jjf 3 sirclso spadajoča dela. § »z íes es ee* 723 es bs5 c*3 ee 3jb ki' Ka novo otvcr.jena trgovina J?.e*GS:n£t. ulica» šfc» S (nasproti m-ssiao kopalji) se priporoča za nakup speoert' stega bla^a in moko po najnižji ceni. Dvakrat tedensko namočena pole-hovS&sl, pristno gorenjsko čajno maslo. Zo&torlsttnja, izurjena strojepiska in steno-crjficja za slo.-eu^i in nem iki jezik ter vešča vseh drugih pisarniških del, z dobtim it iiiičevalom, z nadenuletiio prakso, išče službo. Cenjene pcuuulia na uprato «Jirra» pod «Vestnost». 6,)3 Urarskl pomočnik, dober delavec, se sptejme takoj pri 11. Marša, mar u v Ljutomeru, l'la-a po dogo-j vora. 1J rani in stanovauje v hiši 617 Kovaškega pomočnika len e svitenev. PonuJlie na naslov Nadine Markov, Celje. Miklavžev hrib 27. Zasebniki, upokojenci! Kdor bi zumeujal modem.') stanovanje najmanj treh sob v Ljubljani, tudi na periferiji mesta, mu dam biezplačuo ; popolnoma, moderno stanovanje v ljubljanski okolici alt pa nagrado Ponudbe pod «Brezplačno stanovanje» r.a upr vo «Juira». 66; Vreča, rabljene, doiiro ohranjene, kupi Jo-!. Baho ec, Ljubljana, Sv Jakoba ti g /. 6 Kiavlrjo 612 A /¡k1K1||||2 ssbSB IlS kakor jopice, zimsko perIIo: uogavice. rokavice v veliki izberi pri lv i. Mm ml H. £g55 lajabijaca, SSectoi trjr ž te v. l& feHS za gozdno on dje, popolnoma -i zmi'žnegaza sekire, plankai e, j cam iine itd., spr. jmu takoj Anton IVtkov-e';, Logatec. — istotam je Ba,»iou j se neitsj; predvojno patent r.:c.h aparatov za sodavicarje, za is tE-inje slabil» kioglie iz po- ka Učnih stekleuie. Din 4U"—. Koiuail fi!5 ma & % & s íf¿ i y s m 8'š i i m s f m g m s t u M \ i m $ i g : t s x P \ ' ■ g?.1 ž»» -—^-Ui-.wA — *—'L rafcvjgtaL ..ja--«-. od i!« e!o iS. itjarca. 1823. obišče vsakdo, ki želi novih trgovskih zvez. Ugodnosti za peseiniks: e popusta pri vidiranju potnih listov, 33per.usta osebnih in brzovlakih češkoslovaških železnic pri potovanju v Prago in nazaj. Legitimacije za ceno a Din 20"— se dobivajo pri češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani, Breg št. 8 in oficijelnem zastopstvu, tvrciki ALOMA COMPANY, i?r«žba z o. s. f 11" t j na i pri Pozor, letni indastrljel in dražbi! Inteligenten 30 let star, ne-oženjen mladenič, seilaj pošlo vo.lja v čie ir^ovice z lesom 11 apnom, želi plemeniti službo kot prejemaioc, na-kivovalee in., najra e ca ucž>-li, govori in pi«c slo venski), nem ko, ;taliir.n*ko ter de.oma hrvatsko N atopi lahko teltoni 15 čin -! ;c:ijo p>-«duost. Pismene po-nj jl.-o s na eJbo zahtev, študij I in dos'.'oiinj'-ga siuibo auja |e I uaslonti I.iuliljana, poštni j predal 63. 6ol Otročji voziček d"bro ohranjen, škaf ra pranja iu miza za kubin o se proda. Selo, 60. 6« Iilšcl pcseatnlkl, poior! ilibO (vilo) v i.iublj -iii s pre-itim stanovanjem najmanj 3 >oh, tudi ¿e ne do^otovi^em kupim takoj ali p» zameman .« popolnoma mud-Tao uro eno hišo pol uro od Ljubljane proti doplačilu. 1'ouudbo p03 «Posestni k« na uprav • «Jutra». Proda so Ljubljana Kongresni trg 3. Beograd Sremska ul. 9 S7S Iikuiea brusač in dva izvežbana žjgsrja za samico na Štiri rezila, zm žna tudi popravil, se sprejmejo na večjo žago ua Gorenjskem PonnJbo naj -tavijo samo eei ženjeni na upravo «Jutra» pod «Žaga». 622 Sprejme se pet do šest sodarskih pomočnikov, bodisi = oženjenlh aii samcev, proti zeio dobri plači« JOŽEF TiSLAR. soiiar, Sp, Šiška, Celovška sesta 71. 2Iiad lesni postajat mojster (Platz-neister) in iesni prn-vzem;lec (lluhil eruehmer) želi premeniti služi«) takoj ali pozneje. Blagovoljne ponudbe na npravo «Jutra» pol «Soosuben». 636 posestvo c.bs gospodarskih glo II oralov uuv in travnikov, pol ora a vinograda, oralov gozda ter pašnika. 1'ouu'iiie naj se puf.liejo Va-L-utinn Mik lave, po^cat inu v at. Paviu oh Prebuluu — Gorica. 607 Eiouaiisiropna biša skoro nava v Jeukovi ulici »ječe t« hiše, e „a„:-,„l-jj. \prjsa t pri 6¡:-[«islopij, okM-j karju L, rber Maribor, Vi-trin.-.ka cüca. Pro Jam pet vrgotiov bukovih, dobro po^stiliiii samo kiauih drv po ceni kron 110 za ICO kg, j franko vagou St. J oe* na ; Dolenjskem. Dobava takoj, : i rauc Knez. pošta Tržišče j ua Doleujskem. 670 i 6T4 ; s petimi stanovanji za trg > ' vinu ali obrt pripraven loka!, vit, Studeiici pri Marlboro Cin Metod .va ul 4, te take; pr da. lastnik Dr gonn Le-dinelc, 8v. Lovrenc ua Dravskem polju. Cena 125 (JOuDin. Trgovski posiočuik, 30 let star, se sprejme v tr-I iroviuo s me:anim blagi.m pri j Albinu Pečarju, Imeuu, pošta Po.i četrtek. 63J DARUJTE ZA CIRIL-METODOVO DRUŽBO. dr. Kari Triller in dr. Dragotin Treo naznanjata, da preselita združeno odvetniško pisarno s 1. marcem 1.1, v zgradbo Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Dunajska cesta žt. 1a, i- : VUa pri Mariboru, nekaj krasnega, z malim gozdom ob Pohorju; gostilna, na deželi, tri orale (><'«. stva ; pesouiva od 3 do 150 oralov med temi tudi manjše in večje graiičiue ; hiša v Mariboru, z prostim sto lovanjem ; žaga in m in, preša za rije, brez koukureiice, bogst kraj lesa ; trgeveka hlSa, vila, go- j stilua. — Prodaja pisarna Nemška atsuosraflja I «Zagorski» 672 »e poučuje v popoldanskih j Maribor, Barvarska ulica 3 nrab. Učna doba 2 meseca, i Ugodno za one, ki si ieiiio I zboijšati 6vo e dobodke. Pri- i jate na poštni predal št. 68, j Ljubljana. 677 ! Klin 673 najnovejše konstrukcije, z valjarji in svilenimi rešeti, ta domačo uporabo prodsiri Več pove Frauc Kovač, Zgoša pnšia Begunje pri l^6cah. Skoraj nova hlža in zrav?n dva ujivi aa ^ rk-niki pri farni cerkvi, pripravna za kakega obrtnika, >e pod ngo^nimi pogo,i predr. Kupec ima takoj stanovanje. Zgladiti se te pri Edvarda Pislerju, Vrhuina. 64S Eaodrcžlcska hiša, iična, z vrtom, v predmestja v Ljubljani, se proia. Dopisi na Franjo Trupe, Steft-ns''-nova ulica bt. 6 v Maribora. II. na d str. 298 Sva trg. pomočnika mešane stroke za ve etrgo vin > na deželo se sprejmi ta. I vino, v uaiem aa daljio dol«». ' » f it i: f f 2 19.000 kron nagrada dobi, kdor mi preskrbi dobro vpehano gostiluo kje na žo lezni-ki postaji, kier lii Icl krai, piiaicren za lesno irgi Ponudbe pod «Agilen» ua upravo «Jutra». 671 Ponudite pod «Nagrada tild» na upravo «Jutra». íi'filiiili'ifiM Brlveo (lassloar), Koštomaj, Celje, Prešernova ulica 19, priporoča kite in lasulje za dame, gosnode ter gledališča Kupi tudi brivnicu ali lokale. 623 Oglasi v „Jutru" imajo dober uspeli! ^awMBiawaasa^ ÜMBBBMBBBa „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman «I, razumel boš že pozneje brate. Kaznujem ju s kaznijo, ki je za oba mnogo hujša, kakor prva namera vana... Da ju ubijem? To bi bila previsoka čast za takšno golazen..» .Drugega Trencavel ni rekel. Le to sliši, da se tudi tukaj nalaliko odpira okno, in kmalu nato zagleda Rascas-sa, ki že sedi na svojem konju in su va z ostrogami ter dirja v največjem diru proti svojim vratom v Parizu. V istem času dirja Corignan proti svojim vratom in se zadovoljno reži: a!je prifcnoIrmfV Prodam v srnini riesíj 239 stavbeno parcelo okoli 800 m9 á Din 120 — Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. Vsaüovrsi'o opefcü ouai pj fcja&orenčniii ceoob Križevska opekarna A. LUfâlR & DRUG Pisarna: Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 9 Zahtevajte cenilce! 8 Stanovanje «¡sbsioječe iz dveh do treh sob, kuhinjo in pritiklinami, v sredini mesta, ffii išče. 1'osredovalci nagrado. Ponudbe £od „Takoj proti dobri nagradi" na upravo „Jutra". 295 Najstarejša slovenska sftiioioitirsisiiia '¡m Eri^ljjünsjáa cesfs IG Ii prlpersîj. Msg (scia, cens imm. L**»» ^^^^ P. n. občinstvu ■^^¡j^^000^^ ter znancem, prijateljem in gostom z dežele vljudno naznanjava, da otvoriva 28. februarja opoldne v novi palači Ljubljanske kreditne banke nasproti glavne pošte prvovrstno li opremljeno z vsem komfortom. Sklicuje se na najino dolgoletno prakso, upava ccnjene s solidno in skrbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti, ter se za naklonjenost priporočava '^l/ts,.. JAN IN KATI F1ALA. goste pred 12 leti zidano enonadstropna vilo z vrtom, lepim stanovanjem, ki bi se dobilo potom izmenjave Patke- tirane sobe in električna luč. Ponudbe pod „M-rni dom" na An. zavod DltAGO BESELJAK, I^ubljana. Sodna ulica 5. 2t!9 Zastopstva za Beoi Slb0 "KOHL ** t S dni pozneje, liar se bo " prevzema agentura in komisijska trgovina M. VRHOVEC, Beograd Zeleni Vcnac tir. ti. 129 iNaproclaj je* Is ■ kot stavbišče za hiše, i skladišča ali tovarno v Ljubljani blizu kolodvora ! Ponudbe ua upravo Jutra pod J. A. V v [Q7oljna javna dražba 2St) Ljubljana, Nunska ulica. 3, pritličje nedelja 25. februarja ob 2. url: E egantna gospodska soba, salon, jedilnica, usnjeni klubski fotelji, preproge, zavese, steklo, pleteni stoli, srebrnina, nova jedilna garnitura za 12 oseb, siike, elektr. svetiijke itd. Brezkonkurenčno, v vsej Jugoslaviji dobro vpeljano INDUSTRIJSKO PODJETJE v Sloveniji, dr. z o. z, z rednimi naročili, išče menično in hipotečno posojilo iz privatnih rok do zneska Le kapitalistom Slovencem, ki želijo svoj kapital sigurno to plodonosneja naložiti kakor v denarnih zavodih, se nudi ugodna prilika. — Cenjene ponudbe z navedbo razpoložljivega kapitala in pogoji naj se blagovolijo poslati pod „Industrijo" na upravo „Jutra'4. 397 dobavlja trgovsko društvo ZAGREB Bogoviéeva ulica 3. Br so javi: Gradivo Telefon 555 2:» Hwaarwfa'Saflffü Mmmwi Bukova, borova In brezova, prodaja na drobno in debelo v vsaki množini, na dom postavljena Drago Sčekič, Maribor, Rajčeva tii.7 Telefon štev. 355 296 MB—aWBtfl 217 Lokomotive, tračnice in ostala potrebščina za industrijske že.esnice. „SINTA" d. Z O. C. LJUBLJANA Vlkloši&eva cesta itev. U. K'a.J'sreo.fi. dlo.^srls: 29 kater« nlaoate, Vam nastanejo, ako oe gledate na to, Mer nakupujete, izgnliito "'enar in imate pôles 'e?a večkrat èe sitnosti Toi-ktisite et.krst z ilustriranim kauliigom tvnike H. Savtner (Imetnik Henri ČIatr6) V LJnbiJanl it. 6. i'a Vaui svetuje retničuu dobre ure, specijalne «uanike »ihO« u lastne tvornico t Švici, kakor tudi druge čoiira žopue ure, capestue ure, svi-tiln ; in »teuske ure, verižice, prstana, zapestnice, uhane, n&mizuo orodje, krstna io birtciska darila in v su druge zlatnino m «reliruino. l'a t d; poralme predmete, kakor n. pr. èkarje, uože, britvfi, Uscslrižne io liri?i-ka «troje, tteklorezec, tloie ia tobak, evalčice i" smodke, oažig£t°e i" denarnico kupit« dobro in ceuo pri tvrdki: H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št 6. ■Xs« VI. mednar vzorčni veleseiem v k i ! » | Ugodnosti za posctnlke: | 75 % popusta pri vldirsnfu polnih listov; L 33 % popusta pri osebnih vlakih In brzo. lakih čsk železnic pri potovanju v Prago in nazaj. Legitimacije in informacijoî 1 Češkoslovaški konzulat v LJubljani na Cre^n št. S; Aloma Company v Ljubljani na Kongresnem irc št. 3. Ï i ! i Vi