Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaCan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za" jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja. Z* celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 br. Naročnino in oznanila (i n i e r a t e) vsprejema npravnlStvo in ekspedlelja t ,,Katol. TIskarni'1 Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlšklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telef6n - štev. 74. Žsitev. 26, V Ljubljani, v sredo 1. februvarija 1899. Letnik XXVII, Držami zbor. Dunaj, 31. jan. Goste množice radovednega občinstva so danes pred sejo oblegale vhod v zbornico. Raznesla se je bila namreč govorica, da bode danes zadnja seja, in sicer z burnimi prizori, katere hoče izzvati poslanec Wolf zaradi zadnjega pretepa na galeriji. Občinstva je bilo na galerijah na stotine; vse je pričakovalo nenavadnega konca. Elektrike je bilo v istini mnogo v zaduhlih prostorih, toda predsednik dr. pl. Fuchs je zaprečil vihar, raz-gnal temne oblake z največjo svojo prizaneslji-vostjo. Omenil je le kratko začetkom seje, ki se je pričela malo pred 12. uro, da je predsedstvo zaradi zadnjih dogodkov na prvi galeriji izvršilo preiskavo ter časnikarju gospodu Penižku izreklo grajo, ker je ploskal med govorom dr. Kramara. Ob jednem pa je predsednik izrazil globoko obžalovanje, da so se poslanci vtikali v stvar, ki spada jedino le v predsednikov delokrog. Pa graja je bila tako rahla, da poslanec Wolf, ki je poleg predsednika vsako besedo lovil na ušesa, ni imel povoda odgovarjati, česar so pričakovali na galerijah. Nadaljna seja se je skončala sicer živahno, a vendar še redno, ako smemo sploh govoriti o redu v zbornici. Do V>2.ure so zapisnikarji praznim klopem čitali razne interpelacije in predloge, na to se je o neki peticiji vršilo običajno glasovanje po imenih. Po tem glasovanju je do četrte ure trajala živahna debata o dnevnem redu prihodnje seje. Razni govorniki so očiiali jeden drugemu, da z obstrukcijo napeljujejo vodo na mlin vladi, ki baje nestrpno čaka trenotka, da prične vladati s § 14. Dr. Gross prvi predlaga, naj pride na dnevni red kot prva točka nujni predlog, da se iz ustave odstrani § 14., češ, da je stara ustavoverna stranka vsprejela ta paragraf v ustavo le za vlade, ki store svojo dolžnost, a ne za grofa Badenija in Thuna. Dobro ga je zavrnil dr. Kramar, češ, da Cehi niso siccr prijatelji absolutizma, a da se naj Nemci zahvalijo starim ustavo-vercem za ta paragraf, ki je bil že 1. 1868 uporabljen proti Cehom. Obstrukcija naj si trka ob prsi, ako preneha parlamentarno delo, ker noče pravične sprave in tako jemlje parlamentu ugled in veljavo. Proti Cehom vzdigne zopet kopje so-cijalni demokrat D a s z y n s k i, ki v daljšem govoru podpira predlog Grossov ter očita češkim poslancem, da si žele § 14., ker jim ne bode treba glasovati za nagodbo z Ogersko. Fosl. Prado se je iz starega ustavoverca prelevil v demokrata ter prorokoval ves razjarjen propad sedanjega zistema, katerega vzdržujejo po njegovi teoriji le fevdalci in višja hierarhija. Mož je gotovo v svojem ognju za nemški narod pozabil, kdo jo ustvaril sedanjo državno ustavo, ter se z nemškimi grabljami tolkel po zobeh. Nemci so se že stokrat kosali, da so § 14. vsprejeli v ustavo! Poslanec Schonorer pa hodi vedno svojo pot. Tudi danes se je uprl predlogu dr. Grossa, češ, da prva zahteva nemškega prebivalstva je in ostane, da vlada prekliče jezikovni naredbi. Zatfo zahteva, da bode jutri seja in na dnevnem redu kot prva točka njegova zatožba ministerstva. Poslanec dr. Okunievvskl pa je hotel pokazati svojim volivcem, da je še v zbornici. Utemeljeval je namreč vprašanje na ministerskega predsednika, kedaj se hoče usmiliti zatiranih Ru-sinov. Mi gotovo želimo in privoščimo rusinskemu narodu vse najboljše, toda dvomimo, da bode gospod dr. Okuniewski dosegel svoj namen v zvezi z obstrukcijo. Mej temi goyori je bilo po starem običaju mnogo umestnih in neumestnih vzklikov, vika in krika. Konečno izjavi predsednik, da ne dopusti glasovanja o Grossovem, no o Schunercrjevem predlogu, temveč napove prihodnjo sejo za danes zvečer ob 7. uri; na dnevnem redu pa bodi le načrt zakona o uravnavi plač državnim slugam, kakor ga je vrnila gospodska zbornica in danes zopet sklenil proračunski odsek. Ako bode levica, kakor so čuje, sedaj glasovala za neizpremenjen načrt, utegne biti večerna seja kratka. Toda dneva ne smemo hvaliti pred večerom. Parlamentu ure potekajo, vodo usihajo in v petek morda že so ustavi mlin, ki je dve leti drobil le pleve . . . Shod \ Konjicah- (Izvirni dopis.) V nedeljo, dno 29. jan. t. 1. je »Katol. polit, društvo« v Konjicah obhajalo 2S. obletnico svojega obstanka. K temu zboru je bilo povabilo tudi svojega državnega poslanca g. Fr. Robiča. Ta je prišel in je svojim volilcem poročal o delovanji ali o nedelo vanj i (kakor se jo g. poslanec izrazil) državnega zbora. Razložil jim je razne vrsto obstrukcij v drž. zboru, ki vse stanejo mnogo denarja, a ne koristijo ne nam, no našim nasprotnikom. Pojasnil jim je, kako da so liberalni Nemci strmoglavili predlanskim grofa Badenija, lani Gautscha, letos bi pa radi grofa Thuna. Gospod poslanec je potem obširneje navajal tehtnih razlogov, zavoljo katerih naši poslanci doslej še niso izstopili iz večine poslancev državnega zbora ter vladi šo niso pokazali hrbta. Volilci so poučljivo poročilo pazljivo poslušali in so konečno po dr. Ivanu Rudollu njemu LISTE Laž življenja in resnica življenja. Spisal I. Joergensen. (Dalje.) In tukaj je bilo, dragi prijatelj, da se je v meni uprl d a r v i n i s t. Resnica mora po svoji naravi voditi do sreče, laž pa do nesreče in pogube. To je temeljen nauk biologije, na katerem so ne da nič ovreči. Pravo pojmovanje sveta je pogoj, da človek prav ravna, nasproti pa slabo dela, kedor življenja prav no pojmuje. Dejstvo pa je, da ako je sploh kak rod bil toli pogumen, da je živci po svojem prepričanju, je gotovo ta najmlajši rod, k kateremu pripadamo mi. Vcepili so nam individualizem, duševno in nravno suverenost našega bitja in mi smo so prav kakor nam je srce poželelo posluževali teh kraljevih pravic. Zatrli smo vse predsodke, odvrgli vse tožeče vezi, razdrobili smo vso verige in uvedli popolno svobodo. Mi nismo bili lizuni avtoritete, no obskurantje, in sploh nič tega, kar je slabo — vendar nam jc tako huda predla vkljub naše svobodomiselnosti. Slutili smo tu in tam, da nas istinitost — o kateri smo mislili, da jo čislamo n ljubimo nad vso — postavlja na laž in zato smo se vedno bolj umikali preveč istiniti luči dneva, preveč zakonito vrejenemu vsakdanjemu življenju in na lahkih krilih svojih muh pluli smo kakor fantastična karavana pc nočnih pustinjah, kjer je za postopače in sleparje celega sveta prostora dovolj . . . Kajti vso to je popolno drugače, kakor se o tem navadno govori. Ko smo postali prostomisleci — ko smo se trudili postati prostomisleci (ne pozabi namreč, da smo to hoteli) — tedaj smo dejali samemu sebi: Resnice iščemo. Mi so odrekamo krščanstvu, zato ker ni resnično. In ko smo se shajali z vrstniki in somišljeniki, ponavljali smo si besede: Mi iščemo resnico — in ako nam je bilo treba kaj trpeti zaradi naših novih nazorov rado-vali smo se temu, ker smo trpeli za resnico. Toda ni mogoče, da bi mogla resnica koga onesrečiti. Seveda mi niso v mislih zunanje nezgode, jaz govorim o notranji nesreči. Tu pa odločno povdarjam in pri tem imam na svoji strani vso biologijo: Bitje, ki živi v soglasju z resnico, se mora naravno srečno čutiti. Sreča namreč je ravno v soglasji kakega bitja s svojo okolico — tukaj torej mej človekom in istinitostjo. V takem slučaju jo gotovo, da kjer vlada v srcu nesreča, ondi vlada v možganih zmota. Prijatelj, tukaj mi ti ugovarjaš! Ti se braniš, da bi se vjel v ta preklicani silogizem. Ti trdiš, da je mogoče, resnico pošteno iskati, resnico najti in vsled resnice v srcu notranje nesrečen biti . . . Vendar to ni bil nikakor namen, ki so se ti nauki okrog 1. 1870 oznanjali po deželi. Tedaj so ni govorilo le o luči, kar da neki ti nauki do-nesejo — bila je tudi sreča. Spomni so J. P. Jacobsonovih navdušenih besed v »Niels Lyhne« o tem, kako se bo sedaj ljubezen, ki se je dosedaj brez koristi dvigala proti nebu, plodonosno širila čez zemljo. Ateizem je na Danskem zelo napredoval izza dnij »Niels Lyhncs« — ali pa tudi opazuješ, da se jc ljubezen bolj oživila v srcih ljudij? Tega nc boš trdil, no pa vsaj tudi ni več »ljubezen do bližnjega«, katero sedaj označujejo vodeči duhovi. Dobro jc bilo s tem pričeti, da se odvzame moč staremu naziranju o svetu in o življenju. »Vsekako hočemo ohraniti lepo krepost človeške ljubezni, jo vglobiti in požlahtniti«, tako so tedaj zatrjevali — »le dogmatičen nakit smo hoteli odstraniti, ker je nedostojen mislečih in prosvetljenih ljudij. Hoteli smo odstraniti lupino, da se tem lepšo pokaže jedro.« In odstranili so lupino. Od tedaj pa je nekako znamenje olikanosti in našim slovenskim poslancem izrekli popolno zaupanje, prepuSčtlje jim na vse strani »proste roke«, da storijo, kar za ugled mile domovine in na korist slovenskega naroda spoznajo kot najpri-pravnejša. Gospodu poslancu Robiču, ki je ud štajerskega dež. odbora, se je izročila tudi še posebna prošnja, da naj bi vis. deželni odbor že pri prvem zasedanji stavil predlogov, kako odvzeti Konjiškemu okraju ogromnih stroškov, katere mu nalaga ozkotirna železnica Poljčane-Konjice, ki si ne zasluži, kolikor potrebuje na leto, tako, da morata obresti od kapitala v tej želcznici založenega, plačevati dežela in tukajšnji okraj. To pa ni mala reč! Žo dlje časa se okraju obeča, da bode južna železnica prevzela na svoje rame del stroškov, katere prizadevlje ta železnica tukajšnemu okraju. Da bi se obljube vresničile še poprej, predno se naš okraj v dolgovih potopi! Pristopilo je temu zaslužnemu društvu več novih udov, potem se je pa društveni odbor obnovil. Po predlogu g. podžupana Pozeba oziroma posojilničnega tajnika g. Rozmana, se je stari društveni odbor soglasno potrdil še za to leto. Samo dveh sprememb je bilo treba. Na mesto odišlih čč. gg. kapelanov Konjiških sta se v odbor izvolila soglasno njuna gg. naslednika, ki sta tudi v društvenem odboru prevzela službe, kateri so od začetka sem opravljali njihovi predniki v kaplanski službi. Po daljšem razgovoru o dnevnih vprašanjih, se je ta občni zbor in volilni shod sklenil s trikratnim živahnim »živio«-klicem na našega svetega Očeta Leona XIII. in na svetlega cesarja Franca Jožefa I. Ivonjičan. Politični pregled. V Ljubljani, 1. februvarija. Ogerska kriza bo baje kmalu rešena. Ko-lonian Szellu se je posrečilo, kakor piše »Information« sprijazniti volkove in jagnjeta. Za trdno se pričakuje, da se zadevni dogovori dovrše še ta teden. Banffy seveda mora odstopiti, ker pa čas zato še ni določen, vladni listi še vedno taje, vendar se že splošno govori o nasledniku Banffv-jevem. Največ upanja ima Koloman Szell, toda govori se, da ima on raje svoje dosedanje varno in dobro plačano mesto, nego pa manj varno mi-nistersko predsedstvo. Kot kandidata za ministersko predsedstvo se imenujeta tudi finančni minister Lukacs, ki pa je jednako v razporu z levico, kakor Banffy in pa Darany. Skoraj gotovo pa prevzame dedščino Banffv-jcvo baron Fejervary, ki ima nekako na vse strani najbolj vtrjeno stališče. Vladni krogi so pa Banffy-ju še vedno zelo hvaležni, da je tako dobro vršil svojo nalogo in ker drugega več ni mogel, da je vsaj tako drago pri svobodomiselnih ljudeh, da se nekako prezirljivo ozirajo na angleške moraliste z njih a 11 r u i z-mom. Sedaj imajo popolno druge nravnostne idejale, kakor jih podaja ethika Millova in Ben-tharnsova. Čudovito hitro so zapustili ideje »o kar moč veliki sreči za kolikor mogoče veliko število« — in povsod srečujemo pretkane egoiste, blazi-rane dekadente, brezozirne boheme, in nravnost zaničujoče ljudi-velikane. Jaz, samoslaven, avtonomen jaz, to je postala najvišja instan-cija in jedino merilo za delovanje in življenje. Tako je prišlo, da so ono resnico, v katere imenu so napadali krščanstvo ter je izgnali iz mnogih src, v dobi dvajsetih let prevrgli ravno v nasprotje tega, kar je bilo prvotno. Toda kaj je na tem, da se resnica spozna, da sc vsakih dvajset let prelevi liki kameleon? Ali hote gospodje oznanjevalci nove »resnice« to resno trditi ? Mogoče je, da smo ti in jaz in morda tudi drugi tedaj res mislili, da je resnica, katere iščemo. Gotovo pa je, da jo nismo našli — kajti imeli smo tedaj v kratki dobi nekaterih let najmanj pet do šest raznih prepričanj. Oglejmo si samo literarno polje! Najprej smo bili strogi realisti, potem se je prikazal naturalizem, potem nova romantika in oznanjevanje radosti življenja, potem smo postali dekadentje, artisti ter smo se konečno izgubili v neki megli, katero smo imenovali symbolizem . . . (Dalje slčdi.) prodal svojo kožo. To vse se lepo sliši, toda kaj pa, ako so se ti ogerski volkovi in ta mažarska jagnjeta sprijaznila na račun naše državne polovice ? Skoro si mi ne vemo razlagati drugače tega za vlado povoljnega izida ogerske politično krize. V Bolgariji je zavladala včeraj vzlasti po Sofiji velika žalost. Kneginja Lujiza, ljudomila gospa, je umrla, kmalu ko jo porodila hčerko, ki bo nosila ime Nadezda. Po Sofiji vise po hišah v znamenje žalosti črne zastave in ženske kar očitno jokajo. Knez je ves potrt. Pokojna bolgarska kneginja ni imela uprav z rožicami postlano, odkar se je iz solnčne Italije preselila na Balkan. Katoliško vzgojena je imela veliko britkostij, ko so ji prvorojenca pohriščanili, kakor ic zahtevala Rusija v plačilo za svojo naklonjenost nasproti Bolgariji. Vidi se pa, da od tedaj usoda Kobur-žana vedno bolj proganja, stališče njegovo je uprav zadnji čas zelo težavno. Političnega pomena nenadna smrt bolgarske kneginje nima nobenega, mogoče pa je, da vendar oblaži sedanjo krizo, da se nastala nasprotja mej knezom in mej ministri tem ložje poravnajo ali da se vsaj drugi hitreje najdejo, ki bi bili voljni prevzeti vlado v sedanjem jako kočljivem položaju. Razmere na Balkanu. Na 3. dan letoš« njega marca sklicuje osrednji macedonski odbor shod Macedoncev v Genevo. Načelnik temu odboru, Ivan Kapčev, je objavil kot povabilo na ta shod oklic na branitelje pravičnosti, miru in človekoljubja. Tudi mi smo dobili odtis tega v francoščini pisanega poziva. Lasje se človeku ježijo, ko čita o grozovitostih, s katerimi Turki more macedonske kristijane. Ta shod ima namen svetu naznaniti krivice, ki se gode Macedoncem, in svetu pojasniti zahteve Macedoncev. Imeti hočejo zase svojo pokrajino z glavnim mestom Solunom z okraji Solun, Bitoli, Adrianopel in Skopje, po vzgledu Krete zahtevajo svojega general guvernerja za dobo petih let, seveda Macedonca, ki vlada pokrajino s pomočjo devet svetovalcev, iz voljenih od naroda. V tem pozivu odbor pravi: Rojaki! Zadnji čas je, da se dvignemo proti turškemu nasilstvu, ki ne zasluži imena napredku prijazne države, ki vzdržuje svojo moč s kršenjem pravice in človeške vesti, ki je kakor zaneteno ognjišče, ki neprenehoma stavi v nevarnost evropski mir in ki je vir vsega hudega za mnogo narodov in to koncem 19. veka. Vi, ki vživate svo. bodo, pomagajte, da resnica in pravica zmagata tudi v Macedoniji. Ponudite svojo roko v pomoč stiskanim, ki proklinjajo svoje življenje, ki so šibi pčftl težo najgroznejših nezgod. Prijatelji svobode, mi se nadejamo, da bo obračala Evropa svojo pozornost na usodo Macedoncev ter storila vse potrebno, da se ne ponavljajo več grozovitosti, kakor so bile one v Bataku, Vinici in v Armeniji. — Ta poziv je imel svoj vpliv, to kaže živahno delovanje ruske in avstrijske diplomacije v Sofiji, to kaže padec sedanjega ministerstva Stoilovega v Bolgariji. Rusija in Avstrija sta zadovoljni, ako ostane na Balkanu vse, kakor je in tako sedaj tudi ukazujeta po svojih diplomatskih zastopnikih raznim balkanskim državicam. Za Bolgarijo je vsled gibanja mej Macedonci stvar zelo nevarna. Nobena vlada, ki bi se ustavljala ljudskemu toku za Macedonijo, se ne bo mogla vzdržati, ker jo bo odpihnila s površja nevolja ljudstva, vlada prijazna temu gibanju jo zopet nemogoča, ker tega ne dopustita Rusija in Avstrija. Konečno bo seveda zmagala Rusija s svojo .mogočno besedo. Ona, to je res, lahko čaka, toda razmere na Balkanu so po našem mnenju tako dozorele, da bodo konečno tudi evropski še tako zviti diplomaciji zrasle čez glavo. Krivice, katere se gode Macedoncem in Armencem, so vnebokričeče in Turčija zasluži, da pride maščevalec, ki reši trpeče kristijane iz mo-hamedanskega sramotnega suženjstva. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 26. januvarija. (Konec.) Podžupan dr. Bleivveis izjavlja, da se ni mogoče ozirati na izvajanja predgovornika, ker on ni z ničemur podprl svojih protidokazov. Govornik je popolno prepričan, da je naprava tržnice potrebna, in uvideva tudi nje praktično stran z zdravstvenega, kakor tudi s tržno-policijskega stališča, ker je strogo nadzorovanje mogoče le v tržnici. Tudi škodljivemu prekupovanju bi se s tem prišlo v okom in bi bilo zelo ugodno za prebivalstvo, ker bi ne bilo treba romati po celem mestu pri nakupovanju vsakdanjih potrebščin. Vse premalo pa se zdi govorniku vprašanje glede prostora, velikosti in notranje oprave tržnice. — Dokler so ne ve, kje naj se zgradi in kakošna naj bo tržnica, tako dolgo ni mogoče sklepati o tej napravi. Govornik predlaga, naj se vprašanje za sedaj odloži. Odb. Predovič ugovarja odsekovemu nasvetu radi tega, ker meni, da se naprava ne bo rentirala. ker ljudje ne bodo refiektovali nanjo in bodo rajše ostali na svojih dosedanjih, večkrat cencjih prostorih. Odb. dr. Tavčar govori proti predlogu naj-preje zaradi tega, ker bo potem, ako se odkloni, treba najeti le 800.000 gld. posojila, kar bo na nasprotnike bolje vplivalo, kakor pa svota jednega milijona. Dalje se pa naprava tudi njemu ne zdi nujno potrebna, ker se brez njega lahko potrpi še nekaj let. Kar je pa glavno, je to, da še nimamo primernega prostora. Gotovo je, da se mora tržnica graditi kje ob Ljubljanici in se bode morda, kjer se sedaj prodaja sv. nauk, prodajale svoj čas zelnate glave, toda struga Ljubljanice še ni regulirana in se sploh ne ve, kako bo uravnan svet ob Ljubljanici. Dokler torej močvirsko vprašanje ni rešeno in tek Ljubljanice ni uravnan, tako dolgo se govornik ne more ogrevati za to napravo. Odb. Pavlin odgovarja mej drugim pred-govorniku, da se tu ni treba plašiti pred svoto 200.000 gld. in naj se torej, če že sploh mora biti dolg, najame toliko posojila, da ga bode dovolj. Odb. Kozak odgovarja odb. Predoviču ter izjavlja, da bodo mesarji z velikim veseljem pozdravili tržnico, ker komaj čakajo, da ostavijo sedanja nesnažna, vsem vremenskim nezgodam izpostavljena mesta, s čimur bo vstreženo prodajalcem in kupovalcem. Za odsekov nasvet sta konečno še govorila odb. dr. H u d n i k in P 1 a n t a n , proti pa Z a -b u k o v e c in dr. K r i s p e r. Po vsprejetem predlogu na konec razprave se vsprejme predlog odb. Pavlina, naj se o stavljenih predlogih vrši poimensko glasovanje. Pri konečnem glasovanju je bil odsekov predlog vsprejet s 15 proti 13 glasovom, toda, ker ni dobil predpisane dvetretjinske večine, ni obveljal in se jo torej postavka 200.000 gld. črtala iz predloga. Ostale tri postavke so bile vsprejete brez debate. S tem je torej sklenjeno, da se najame 800.000 gld. 4'/s obrestnega posojila ter se magistratu naroči, naj temu sklepu izposiujc postavno odobrenje. Blaž Potočnik in njegova doba. (V 100 letni spomin njegovega rojstva spisal J. Benkovič.) (Dalje.) I. Preteklost naša nas uči, da se vsaka velika ideja, ki svet osreči ali okuži, pririne tudi med naš slovenski narod; a doslej je navadno prica-pljala še le kakih 20 do 30 let pozneje nego drugod, in Slovenci smo se je oklenili kot sveže no-vine, ko je med drugimi narodi že zastarela, ko so jo že opustili in zavrgli kot neprimerno ali celo kvarno. To je menda tudi glavni razlog, zakaj tujci naših narodnih teženj in zahtev ne umejo, dovolj nc upoštevajo in se nam celo po-smehujejo. Prepočasi mislimo, prepočasi živimo in delamo, in da gre le še bolj počasi narodni voz naprej, zato se gredoč prepiramo in drug drugega oviramo. Tak pojav v našem narodu opazujemo zlasti v začetku tega stoletja. Znano je pač dovolj, kak duh se je vrinil v katoliško cerkev tekom 18. stoletja, kakim idejam so se klanjale svetne vlade. Tudi v Avstriji jo našel galikanizem in janzeni-zem plodna tla, in se tu strnil v joželinizem, ki je obrodil za cerkev in državo sentjave, grenke sadove. Duševno mrzli janzenizem in servilni jo-žefinizem v cerkvenih, brezobzirni absolutizem in centralizem pa v vladnih krogih: to je straho-valo duhove in sicer pod bleščečo krinko — svobode in prosvete. Pri nas na Slovenskem se je širil ta strupeni duh koncem 18. stoletja korenine pa je pognal in grenek sad obrodil še lc v prvi polovici tekočega veka. Zatrosila ga je, kakor drugod tako tudi pri nas, — vlada; najkrepkejša in najzvestejša opora pa mu je bil svobodomiselni ljubljanski škof Karol Herberstein s svojimi svetnimi oprodami, kakoršne mu je poslala cesarska vlada. Znamenita sta v tem »naprednem« delu grof Janez Edling, organizator slovenskega šolstva, in baron Žiga Gusič, nekaj časa načelnik oživljene »Modrine delavnih« (»Academia Operosorum«). Da Slovence oprostita duševnega jarma, ki ga naklada katoliška cerkev, sta v to svrho celo »narodnjaka« postala. Edling je za »napredek« katoliške cerkve imel toliko skrb, da je 1. 1779 spisal kot svetni državni uradnik »Izvleček tega velikega katekizma z vprasajnami in odgovorami«, katerega je škof odobril. Razven tega je objavil še par knjig v porabo učiteljem po navodilu vlade. Slovenski zavedni narodni duhovniki so se navdušeno oklenili te nove krasne ideje o »svobodi in prosveti«, upajoč, da slovenskemu narodu čim preje zazori boljša bodočnost. Pohlin, P. D. Dev, Japelj in dr. so.pristopdi kot delavni člani k oživljeni »Modrini delavnih«. Njih pesmi iz te dobe, deloma tudi prvi Vodnikovi poskusi, so jasni izraz njih upanja in veselja. Pridružilo se jim je par res narodno mislečih lajikov, n. pr. Kumerdaj in Linhart. A komaj jo bilo društvo osnovano, se je že razbilo, dejansko 1. 1782, formalno pa 1. 1787. Tako različni duhovi niso mogli složno delati. Zloglasni pastirski list škofa Herbersteina ddo. 27. nov. 1781 je zadel na odločen odpor pri vseh dobromislečih duhovnikih in tudi pri ljudstvu. Priča temu sta zlasti dva javna odgovora, ki v prikritih besedah pobijata škofove »framasonske« nazore*). Duhovniki so takoj spoznali, da so speljani na led. Umaknili so se nazaj in pretrgali zvezo z Edlingem, Kumerdajem in drugimi lajiki, ki so se klanjali novemu proticerkvenemu duhu, ki je bil naroden le toliko, da je služil kot vada nerazsodnim možem, a skoro brez UBpeha. ca kakim navdušenjem so se lotili možje poslovenjenja svetega pisma, a s kolikimi težavami je Japelj spravil na svetlo že tretji zvezek 1. 1791. Sam toži bridko, da so se mu delale ovire od take strani, od koder bi tega najmanj pričakoval. To dejstvo samo dovolj priča, da so nekatere merodajne osebe pri tem slovstvenem podjetju imele stranske, ne prav lepe namene ; a ko so uvideli, da Japelj ni mož, ki bi služil njih spletkam, hoteli so vso veleza-služno in potrebno stvar uničiti, češ: bolje nič, nego tako. In ako bi pomožna škofa Mikolič in baron Raigersfeld, bivši jezuit, njemu ne pristopila na pomoč, bilo bi res vse podjetje pokopano, najbrže za mnogo let. Po smrti škola Herbersteina (•{* 1787) bi se bilo morda obrnilo na bolje in kvarni »svobodomiselni duh bi se razkadil iznad kranjske dežele. Pa duhovniki, ki so si ohranili pristno katoliško in narodno zavest, so se umaknili, Pohlin in Za-kotnik sta se celo iz domovine poslovila, »svobodomiselni«, cerkvi nezvesti vladni kimovci pa ostali in vstrajno delali naprej. Vlada in škol Bri-gido sta jih krepko podpirala, ali bolje, vso to destruktivno akcijo vodila. Prvi korak, katerega je storil Brigido v svoji cerkveni vladi na Kranjskem, je bil ta, da je hotel frančiškane pregnati, prav po vzoru svojega prednika. A pri meščanih je zadel na tak odpor, da ga je takoj minulo vse veselje, še nadalje v tem pogledu vladi usluge delati. Krenil je bolj zanesljivo pot, da doseže svoj cilj. Dosedanji duhovniki so bili vzgojeni v staro dobni šoli in so zato največ prav dobro paralizo-vali zatrošeni kvarni vpliv, zlasti pa sekularizovani menihi, katerih je bilo po zatoru samostanov skoro četrtina vse duhovščine. A do cela drugačnega duha so prinesli seboj oni mladeniči, ki so se vrnili iz graskega „generalseminarja" v ljubljansko škofijo. Značilno je, da /nanega, pozneje toli veljavnega Jurija Dolinarja, niti niso hoteli v Gradcu sprejeti v semenišče, najbrže sluteč, da iz njega *) Jedna teh dveh okrožnic citira zbadljivo besede apo-kalipse (3. 14—16.): „Angelo La . . . censis ecclesiae scribe: Haec dicit Amen, testis fidelis et verus, qui est principium creaturae Dei: Scio opera tua, rjuia necjue frigidur es, netjue calidus; utinam frigidus esses aut calidus, sed quia tepi-dus es, et nec frigidus nec calidus, incipiam te evtmere ex ore meo". — Primeri o teh razmerah životopis oapljev v »Dom in Svetu« 1. 1894. — Kar pa Diinitz o tej (obi pripoveduje, je vse namenoma potvorjeno in tako zasukano, da se bije po katoliški cerkvi in slavi prostomišljaštvo. kot gojenca razjezuitov, se ne bo moglo kaj „do-brega" razviti. Leta 1791 pa se je ustanovilo v Ljubljani škofijsko semenišče. V njem se je vzgajalo v pristnem jožefinskem duhu. Ni čuda! Škof Brigido in semeniški vodja kanonik Pinhak sta bila framasona ; najbrže pa nista bila edina. Kot profesor morale je bil pozvan navlašč iz Belgije dr. Iliinle, ki se je neposredno pri prvem viru napil janzenizma, da ga je tem krepkeje vcepljal svojim poslušalcem. Tako se je delalo, učilo in vzgajalo v protikatoliškem in protinarodnem duhu dokaj let. !&ato tudi narodni vpliv Vodnikov v šoli nikakor ni bil tolik, kakor se navadno ceni; in v javnosti ni prodrl niti s „Pratiko" niti z „Novi-cami1', čeprav je oboje sam pisal. Naročnikov ni bilo, pač pa čez mero kritikov, ki so se trudili le v to, da list čim preje pokopljejo in Vodniku vzamejo veselje do slovstvenega dela.*) Vlada je slovenščino le toliko gojila, kolikor je upala imeti koristi od tega v svojo svrho. Kar se je več storilo v tem pogledu, to so bile zasebne zaslugo posameznih mož, zlasti barona Zoisa, Vodnika, Ravnikarja i dr. A ti niso delali v smislu vlade, temveč mimo njenih intencij, da, celo zoper nje. (Dalje sledi.) *) Primeri »V. Vodnika izbrani spisi", str. 185-188. Dnevne novice. V Ljubljani, 1. februvarija. (Državni zbor — preložen.) Sinočna seja je vlado prepričala, da levica neče rešiti nobenega predloga, niti predloge o uravnavi plač državnih slug v smislu sklepa gosposke zbornice, zato je grof Thun danes kar pismeno naznanil zbornicama, da je zasedanje preloženo. Bomo videli, kaj nam prinese doba vlade slovečega § 14.! (Naučni minister in zahteve Slovencev.) Na včerajšna izvajanja »Narodova« jednostavno še enkrat konštatujemo, da je »Slovenec« dobil poročilo o nameravanih spremembah glede pripravnice v Celovcu od svojega teleloničnega poročevalca, neposlanca in da so vsi napadi »Narodovi« na naše poslance neosnovani. Konstatujem še enkrat svojo misel, da si je dovolil naučni minister s slovenskimi poslanci prav navadno predpustno šalo in da odgovor na to naj ne bo prepir mej našimi poslanci in mej listi, marveč naj slovenski poslanci iz tega izvajajo svoje posledice. (Surov napad.) Nedavno smo reagovali na so botni napad »Naroda« na naše državne poslance v toliko, da smo dokazali »Narodove« laži. To ostane neovržna resnica, akoravno »Narod« včeraj to taji. A mi na »Narodove« izjave damo ravno toliko, kakor na one njegovega dunajskega žicla! Toda pustimo to. Gre se danes za nekaj druzega. »Narod« je v sobotni številki trdil, da je naučni minister grof Bylandt nedavno baje izjavil, da s katoliško narodnimi poslanci ne bode več občeval. Da bi se m i n i s t e r o odlični skupini, od katere je odvisno, če večina jutri še obstoji ali ne, tako izrazil, je samo ob sebi popolnoma neverjetno. Ali katoliško-narodni poslanci se nikakor ne smejo s tem zadovoljiti. Obrniti se morajo neposredno do naučnega ministra in ga kratko vprašati, ali je kaj tacega izjavil ali ne. Prepričani smo, da bode minister odločno zanikal, da bi bil kaj tacega govoril — potem je »Narod« in njegov informator neposredno na laž postavljen. V neverjetnem slučaju pa, da bi se odgovor ministra vendar drugače glasil — bodejo katoliško-narodni poslanci vedeli, kaj imajo storiti. Tako postopanje zahteva od katoliško-narodnih poslancev njihova čast in politična previdnost. (»Narod« in petijot.) Znano je, kako pridno zasleduje »Narod« petijot v — konsumnih društvih. Mi pa konštatujemo, da se v konsumnih društvih razmeroma le neznaten del v Kranjsko uvoženega petijota iztoči in to povsodi z izrecno označbo kot poluvino, tako da ni nihče prevaran. Večinoma pa se petijot kot pristno vino iztoči po — gostilnah. To je goljufija. To pa praktikujejo skoraj izključno taki gostilničarji, k i so vneti pristaši »Narodove« klike. Nedavno je bila v Ljubljani cela vrsta tacih »petijotarjev« obsojena. O tem seveda »Narod« — previdno molči. To je zanimivo zlasti za vinogradnike, katere »Narod« hoče v najnovejšem času zvabiti v svoje kolo. (»Narod« in njegovi poslanci.) »Slov. Narod« v dolgovezni notici očita »Slovencu«, da brezpa-metno sam sebe bije po zobeh, češ, jedenkrat trdi, da so izmed državnih poslancev samo trije v zvezi z »Narodom«, drugikrat pa pravi, da še ti ne marajo zveze ž njim. Ker se zdi, da jo »SI. Nar.« od silne jeze pamet opešala, mu nekoliko pomagajmo ! Morda bo razumel, če pravimo, da se še ti trije zvezo z »Narodom« pred svetom sramujejo, kakor svedoči dr. Ferjančičev v »Slovencu« omenjeni protest »Vaterlandovemu« uredništvu proti »Narodovemu« članku »Klerikalni izbruh« (Mesto venca na grob pokojnega prrlata dr. A. Čebašek-a) je podaril gospod J. Brence, župnik v Preski, za Jeranovo dijaško mizo 5 gld. (Musica sacra.) V četrtek 2. februvarija je pontifikalna maša v stolni cerkvi ob 10. uri: Instrumentalno mašo je zložil Fr. Schopf, graduale in tractus A. Foerster, offertorium P. Griesbacher. — V Trnovem v Ljubljani se poje na Svečnico maša: Pulchra es Maria, zložil P. A. Hribar, graduale Ant. Foerster, offertorium J. Brosig. — V cerkvi sv. Jakoba dne 2. februvarija maša V. Ho-rakova, graduale Focrsterjev, offertorij M. Bro-sigov. (Občni zbor »Slovenske krščansk - socijalne zveze«) bode jutri ob 1/il0. uri dopoludne v veliki dvorani »Katoliškega doma«, na kar opozarjamo vse prijatelje, tega za izobrazbo slovenskega delavstva neumorno delujočega društva. (Občni zbor »Muzejskega društva«) bode v petek dne 17. februvarja zvečer ob šestih v bralni sobi Rudolfinuma v Ljubljani. (Iz Dobrepolji, 31. jan. Občina Podgora je odposlala na državni zbor peticiji za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. — Kmetijska zadruga je na zelo priročnem kraju kupila obširno stav-bišče za skladišča in mlekarnico. Zadruga ima že nad 300 članov. — Pretečeni mesec je odprla zadružno skladišče v Kompoljah. — Izvoz različnih pridelkov se zelo množi. (Izžrebani porotniki.) 30. januvarija t. 1. so bili izžrebani pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani za porotno sodišče, ki se prične 6. marca t. 1. nastopni gg. porotniki: Bruss Karol, zasebni blagajnik v Ljubljani; Cerar Anton, oštir in posestnik v Gradcu pri Litiji ; Druškovič Andrej, oštir in posestnik v Ljubljani; Ditrich Anton, trgovec v Postojni; Goričnik Fran, trgovec v Ljubljani ; Graselli Peter, ravnatelj užit. davka in posestnik v Ljubljani; Gogala Jože, posestnik v Novi vasi - Radoljca ; Gerbec Janez, posestnik in oštir v Studencu pri Igu ; Hudo vernik Anton, posestnik v Bled-u; Iludovernik Vincenc, oštir in hranilnični tajnik v Radovljici; Iloman Oto, trgovec in posestnik v Radoljici; Klun Štefan, oštir in posestnik v Ljubljani ; Kordik Janez, trgovec in posestnik v Ljubljani; Krapš Anton, kavarnar v Ljubljani; Kune Matija, krojač in posestnik v Ljubljani; Kravanja Anton, trgovec v Cerknici; Lavrenčič Jože, užit. davka blagajnik v Ljubljani; Lenče Jože, gostilničar in posestnik v Ljubljani; baron Lazarini Henrik, veleposestnik v Smledniku ; Mayr Rudolf, slamnikar v Spodnjih Domžalah ; Pirnat Janez, posestnik in pek v Ljubljani; Prosenc Jože, zastopnik zavarovalnice v Ljubljani; Putrih Anton, krčmar in posestnik v Ljubljani; Polak Ferdo, trgovec v Kranju; Ravnikar Anton, krojač in posestnik v Ljubljani; Recknagel Karol, trgovec in posestnik v Ljubljani; Schiiffer Albert, posestnik in trgovec v L|ubljani ; Schmitt Ferdo, posestnik in trgovec v Ljubljani; Stedry Guido, posestnik v Ljubljani; Stare Janez, posestnik v Spod. Senici; Toman Feliks, kamnosek in pos. v Liubljani; Velkovrh J., tovar. in pos. v Ljubljani; Velkavrh Pavel, mokar in posestnik v Ljubljani; Vidmar Jožef, dežnikar in posestnik v Ljubljani; Weinberger Pavi, posestnik v Zagorju ; Wolfling Oto, posestnik in trgovec v Želečah. Namestni porotniki: Ermacora Karol, posestnik, Lukesch Henrik, hranilnični kontrolor, Maček Josip, branjevec, Merala Fran, barvar, Sever Fran, mesar in posestnik, Stražišar Melhior, posestnik, Verho-vec Janez, dimnikar in posestnik, Widmayer Al. zavarov. akviziter, Žužek Karol, pek in posestnik, vsi v Ljubljani. (S Krasa) 27. januv. [Izv. dop.) Neobhodna potreba deželnega šolskega zaloga na Goriškem. — Gorostasna nevednost. — I. Kako neobhodno potrebna je naprava deželnega šolskega zaloga in nič manj tudi opravičena, nam spričuje poleg drugega J»okrožnica vsem šolskim vodstvom sežanskega okraja« z dne 19. dec. 1898, št. 2180, katero je izdal c. kr. okrajni šolski svet v Sežani. Naj jo podam doslovno cenjenim čitateljem »Slovenca«, da uvidijo, kako neznosno je postalo breme šolskih naklad: »Vsled sklepa pomožnega c. kr. okrajnega šolskega sklepa z dne 17. nov. t. 1. in potrditve visocega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 30. novembra t. 1. št. 1297 G. S. določila se je šolska naklada za 1. 1899 na zemljiški, hišnorazredni in hišnonajemni davek po 12 0% in na splošni pridobninski in rentni davek pa po 160%. — Šolska vodstva so v smislu tu-uradne okrožnice z dne 21. septembra 1898, št. 1742 naznanila najpotrebnejša dela, katera bi so imela v 1. 1899 pri tamošnjih šolskih poslopjih zvršiti. Po teh sporočilih bi stale poprave šolskih poslopij 3114 gld. 80 kr., za opravo šol potrebovalo bi se 480 gld. 44 kr., za učne pripomočke 198 gld. 38 kr., za šolske vrte 955 gld. 83 kr. in za potrebne šolske vodnjake pa 1851 gl. 9 kr. Te zneske je ožji c. kr. okrajni šolski svet v svoji seji dne 10. novembra t. 1. sklenil predlagati v odobrenje pomožnemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. Ta je pa v svoji seji dne 17. novembra t. 1. te zneske reduciral in sklenil vspre-jeti v proračun za 1. 1899 sledeče zneske : za popravo šolskih poslopij le 1030 gld., za šolsko opravo 400 gld., za učne pripomočke 200 gl., za šolske vrte komaj 400 gld., za učne pripomočke 200 gld., za šolske vrte komaj 400 gld. in za šolske vodnjake komaj 500 gld. Iz tega je razvidno, da c. kr. okrajni šolski svet ne bode mogel vseh od šolskih vodstev kot nujna dela nazna-čenih v letu 1899 zvršiti, ker mu bode nedostajalo potrebnega denarja ne le za izvršitev teh nujnih del, ampak tudi rednih mesečnih izdatkov okrajnega šolskega zaloga ne bode se moglo v prvih mesecih pokriti, ker se ne vplača toliko doklad. Vabim torej šolska vodstva, da šele v teku pomladi v letu 1899 vprašajo z ozirom na svoja poročda dovoljenja, da se smejo nekatera najnujnejša dela izvršiti. Opozarjam že naprej, da se bodo le najnujnejša dela, katera so tudi preliminirana, zvršila. Ko bode preliminirani znesek potrošen za dovoljene izdatke, tedaj se ne bo moglo ni česa več dovoliti. Ob priložnosti nadzorovanja naj šolsko vodstvo odslej gospoda nadzornika opozori na nujne potrebe in poprave pri tamošnjem šolskem poslopju, kakor tudi na potrebna učila. — S tem so dotične vloge za zdaj rešene.« C. kr. okr. šolski svet Sežana, 19. dec. 1898. Predsednik: Dr. Laharnar s r. — Tako se glasi ta nevesela okrožnica, iz katere je razvidno kot beli dan, da so postale šolske naklade za ubogo ljudstvo neznosne, in da je na vsaki način treba deželnega šolskega zaloga. Pa tudi pravična je ta zahteva. Mar ne živi vsa dežela mesta Gorice in ostale trge na Goriškem ? Mesta bogatijo, vaščani na deželi pa božajo radi slabih letin in neznosnih šolskih bremen in raznih davščin. In kako so mnogi laški goriški trgovci obogateli ravno od slovenskih okoličanov in Brijcev, to je tudi znano. Ob času dozorelega sadja, zlasti češ-pelj posojujejo oni svoj iz kmečkih žuljev nabrani denar zopet kmetom na velike oderuške obresti, da si tisti nakupijo češpelj v veliki množini, katere potem olupijo in z žvepljanjem lepo posušijo, Tako posušene češplje so navadno, ker gredo v inozemstvo, zelo drage, a goriški trgovci medse-boj dogovorjeni jih kupujejo po poljubni ceni, tako da so radi tega mnogi kmetje obubožali, goriški, vsem poznani trgovci so pa vsled tega odiranja Slovencev zelo obogateli. Gorje mu, kdor se tem goriškim laško židovskim pijavkam vsede na limanice! Slovenski Brijci bi znali o tem marsikaj povedati Koliko denarja slovenskega je že šlo za razne laške potrebščine in nepotrebščine t Pa deželni zalog je ne le pravičen, ampak tudi potreben ; zakaj naj bi bila Goriška od tega šolskega zaloga izvzeta, ko ga imajo že vse ostale krajine v Avstriji. Tudi ima laški oddelek, t. j. Furlanija in tržiški okraj veliko število raznih bogatašev in latifundijev ter vsakoterih prednostij, in če imajo Lahi le količkaj smisla za celokupne koristi dežele in vsega cesarstva, bi so ne mogli temu pravičnemu in za nje nikakor pretežavnemu davku vpirati. Vlada, ki ima v rokah škarje in platno, lahko to dožene, kajti iz gorenje okrožnice je razvidno, da smo z neznosnimi davki pri koncu in da o kmečkem blagostanju ni niti iz daleka govora in ga še dolgo ne bode! — II. Z okrožnico dne 4. januvarija t. 1. št. 2350 je pa naznanilo vis. c. kr. namestništvo v Trstu posre-doma c. kr. okr. šol. sveta Sežana, vsem šolskim vodstvom tega okraja, da od dne 1. marca 1898 k osemtedenski vojaški izučbi 395 poklicanih nadomestnih reservnikov iz Tržaške, Goriške in Istre je bilo le 284 veščih pisanja in branja. Od pozvanih 395 ni vedelo imena Nj. Veličanstva cesarja 31, Nj. Veličanstva cesarice pa 182 (!) 314 ni znalo, kdo je bil nadvojvoda Albreht, 376 kdo je bil feldmaršal Radetzky in 176 ni vedelo, h kateri državi pripada Istra« (!) itd. Truda vredno bi torej bilo preiskovati bolj globokeje vzroke te gorostasne nevednosti, pri kateri narodnosti in zakaj li odrasli mladeniči takšnih sploh znanih reči ne vedo, da se v prihodnje odstranijo. — C. kr. okr. šolski svet meni, da je temu krivo to, da so pri ponavljalno-nadaljevalnem poduku veliko premalo v vsakdanji šoli vzeto tvarino ponavlja. Zato naj učitelji, kolikorkrat nanese prilika, omenjajo zgodovinsko poznane, za našo državo zaslužne junake, vojskovodje in državnike. — Vabi se torej šolska vodstva, da pri zgodovinskem in zemljepisnem pouku natančno postopajo in dobro nauče gori omenjeno, da ne pozabijo otroci tako hitro. C. kr. šolski nadzornik bode se pri inšpekciji osebno o tem prepričal.« — Tako se konča ista pomenljiva okrožnica. Mar ni iskati še drugih vzrokov tej gorostasni sramotni nevednosti ? ! O tem naj govore še tudi žalostne obstoječe šolske razmere na Primorskem, zlasti pa v Istri, kjer nad 15.000 hrvaških in slovenskih otrok nobene šole nima, ali pa le polaščevalne, kar pa je še slabše, kakor nobenih ne imeti! Uboga primorska raja v teh neznosnih odnošajih si ne more sama pomagati, dokler se ne premeni vladni sistem v rumeni palači v Trstu I — III Spomenik barona A. Cehovina v Branici, postavljen temu junaku z izredno slavnostjo dne 14. avgusta 1898, kaj im-pozantno izgleda. Nasadili so v četverokotu okolu kipa lepe zelene nasade lorberja (laurus reetus) zeleno cvetočo travo in ob kotih lepe vrtnice. Vspomladi bodo še vsadili pred vhodom k spomeniku dve lepi cedrovi drevesi, kar bo posebno krasno videti. Potem se bo spomenik foto-grafoval in vspomladi se ima še jedna mala slavnost napraviti, ker menijo gg. častniki topničarski goriške posadke si spomenik ogledati. Tudi je narejen notarski zapisnik v slovenskem jeziku glede podaritve dotičnega zemljišča tukajšnji cerkveni občini kot varuhinji spomenika. Ta darit-vena listina, ki bode v kratkem potrjena od vis. c. kr. namestništva v Trstu in od preč. nadško-fijstva, se z lepimi in za Primorje v teh okoliščinah pomenljivimi besedami končuje tako-le: »Za slučaj pa — kar Bog obvaruj, — da bi se spomenik na kakovi si bodi način uničil, zgraditi se ima na prostoru spomenika kapelica, posvečena sv. Barbari kot svetnici in zaščitnici topničarjev !« — Tudi slovenski napis na spomeniku je lepo videti; obrnjen je proti navadni poti in proti hiši, kar pa gosp. vnuku junaka in ogledovalcein spomenika, ki dohajajo od tod k ogledu, še bolj prija. Dosti nepotrebnega in lažnjivega se je o tem pisalo in govorilo in to ravno od takih ljudi, ki niso za postavljanje in stroške spomenika večinoma ničesar storili. Sram jih bilo! — Naj bi grajali rajše oni spomenik v Logu pri Vipavi, kjer ima mažarski huzar • junak kip iz priprostega kamna in le z mažarskim pa nemškim napisom, in to pri javni cesti poleg božjepotne cerkve in to je — na Kranjskem ! * * * (Avstrijsko učiteljstvo.) V najhujši liberalni dobi si je ustanovilo avstrijsko učiteljstvo zvezo »Deutsch-osterreichischer Lehrerbund«. Liberalci so bili ustanovitelji te zveze, a sedaj so izpodri-njeni in njihovo dedščino so si razdelili nemški nacijonalci in socijalni demokratje. Vodstvo osrednjega odbora je sedaj v Schonererijanskih rokah, a društvo za društvom odpada k socijalno • demo kratični zvezi. Narodnost jim ni združujoči element, ampak jedino le sovraštvo proti »klerika-lizmu«. To se zdi pa izobraženejšim in treznej-šim med učitelji vendar preveč poniževalno za stan, ki naj bi bil vzgojevatelj ljudstva, in ustanovili so »katoliško učiteljsko zvezo za Avstrijo«. Na Nižjeavstrijskem ji pripadajo tri društva, med katerimi zlasti društvo učiteljic na Dunaju zelo plodonosno deluje in ima krepko podružnico v Gorici. Na Dunaju je sedaj okoli 800 organizovanih katoliških učiteljev (naprotnikov do 1600). Na Tirolskem je sedem osmin vseh učiteljev v katoliških društvih. Vedno bolj se širi zveza po Gorenjem Avstrijskem, Češkem in Solnogra-škem. Politične razmere učiteijstva v Avstriji so sedaj sledeče: V katoliških društvih organizovanih učiteljev je nekaj čez 3500, nasprotnikov kakih 10.000. A moč katoliškega učiteljstva je intenzivneja, ker so v nazorih trdneji in jedini, med tem ko so »svobodomiselni« učitelji socijalni demokratje, liberalci, nacijonalci itd. Vsekako se lahko reče, da tudi med učiteljstvom krščanska misel prodira, kjer so neodvisni od liberalnih strank. (Leta 1900 — sveto leto) Rimski katoliški listi poročajo, da je sv. oče Leon XIII. sklenil proglasiti 1. 1900 za sveto leto. Znano je namreč, da papeži proglase navadno vsako 25. leto za sveto leto, o izrednih prilikah pa še tudi kako drugo leto. Zadnje navadno sveto leto je bilo še pod Pijem IX. 1. 1875; 1. 1878 pa je Leon XIII. o svojem nastopu proglasil izredno sv. leto. (Novice i« Amerike.) Amerikanski škofje Ire-land, Cotter in Mac Golrick so se podali na ladi-jah na pot v Evropo. Potujejo namreč v Rim, kjer bodo imeli amerikanski škofje na poziv papežev zborovanje, na katerem se bodo razpravljale za katoličane v Ameriki važne stvari. — V La Salle 111. je 6. januvarija vlak povozil 261etnega Slovenca Mihaela Hribernika. — V Calumet Micb. je na Dollar Bay umrl 5. januvarija Janez Gešl, doma v črnomaljskem okraju na Belokranjskem. Društva. (Slovensko katoliško del. pevsko društvo »Zvon«) sklicuje redni letni občni zbor na dan 19. februvarija, dopoludne ob 9. uri v društvenih prostorih Pred škofijo št. 14, I. nadstropje. — Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev odbora. 6 Razni predlogi. — K polnoštevilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. (Tamburaški klub »Zvezda«) imel je v ned-ljo, dne 29. januvarija t. 1. ob ur' P0' poludne v gostilni »Pri novem svetu« svoj redni občni zbor, pri katerem so bili v odbor izvoljeni sledeči gg člani : Anton Gutnik, predsednikom; Fran Kuštrin, tajnikom; Anton Kocjan, blagajnikom ; Ivan Šuber, arhivarjem ter Fran Gregorčič, preglednikom računov. Pri občnem zboru se je konstatovalo, da je bil klub v preteklem letu jako marljiv, da je priredil veliko nastopov in izletov samostojno in z drugimi društvi skupno. (Viško-glinška čitalnica) priredi dne 5. frbruv. t. 1 predpustno veselico v gostilni g. J. Trauna na Glincah. Vspored obsega petje, eno dejanje iz igre »Revček Andrejček«, komičen prizor s petjem »Anže in Jerica na ofeetni rajži« in ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za nečlane 20. kr., za člane 10 kr. Društvo si je napravilo nov gledališki oder, ki se ta večer prvikrat uporabi. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca januvarija leta 1899 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 1161 strank 430.461 gld. 67 kr., 803 stranke pa vzdignile 229.268 gld. 1 kr. (Splošna delavskabolniška in podporna blag a j na v Tržiču) priredila je 29. t. m. veselico s srečolovom v korist onemoglim udom. Da se je ta veselica dostojno zvršiti zamogla, prihiteli so na pomoč vneti dobrotniki z obilnimi darovi v denarjih in z efektnimi darili za srečo-lov. Za vse te dobrotne darove se vodBtvo društva tukaj javno najiskreneje zahvaljuje z željo, da ostanejo blaga srca omenjenemu blagodejnemu društvu še nadalje naklonjena. — Karol Ruech, predsednik. — Ivan Pogačnik, blagajnik. — Fran Dečman, tajnik. (Slov. bralno društvo v Tržiču) priredi predpustno veselico dne 4. lebr. t. 1. v prostorih g. A. Perneta I. nadstropje. »Naša straža." K »Naši straži« so pristopili: Kot ustanovniki: Franc Kadunc, župnik v Krašnji, 10 K. Matija Kolar, župnik pri Devici Mariji » Polji, 10 K , Gregor Jakelj, župnik pri Sv. Jakobu ob Savi, 10 K. Kfot letniki: J. Pešec, župnik na Robu, 2 K., -A- Brgant, veleposestnik v Št. Jurju, 2 K., I r. Traven, kaplan v St. Jurju, 2 K., J.Potočnik, župnik na Breznici, 2 K., M. Bogulin, župnik v pok. v Smarjeti, 2 Iv., Fr. Juvan, kapelan v Gor. Logatcu, 4 K., Janez Kobal, posestnik v Gorenjem Logatcu, 2 K., Rus Josip, trgovec v Gor. Logatcu, 1 K, Ivan Krnc, nadučitelj v Gorenjem Logatcu, 1 K., K. Puppis, trgovec v Gor. Logatcu, 1 K., J. Lenassi, župan v Gor. Logatcu, 1 K., Fr. Gostiša, pos. v Gor. Logatcu, 1 K., J. Rihar, posestnik v Gor. Logatcu, 1 K., M. Moljk, mizar v Gor. Logatcu, 1 K., J. Železnik, c. kr. sodni kanclist v Gor. Logatcu, 1 Iv., K. Pehani, davčni kontrolor v Gor. Logatcu, 1 K., J. Koče-var, davčni praktikant v Gor. Logatcu, 1 K, J. Urbančič, davčni praktikant v Gor. Logatcu, 1 K., Fr. Verbič, davčni praktikant v Gorenjem Logatcu, 1 Iv., J. Mušič, davčni oficijal v Gor. Logatcu, 1 K., J. Ferlič, c. kr. davkar v Gor. Logatcu, 1 K., dr. J. Rupnik, davčni nadzornik v Gor. Logatcu, 1 K., A. Pin, učitelj v Dol. Logatcu, 1 Iv., J. Hočevar, mlinar v Cerkovi vasi, 1 Iv., L. Sve-tličič, žendarmerijski stražmojster v (Jerkovi vasi, 1 K, M. Vrabec, posestnik v Ivalcih, 1 Iv., J. Marinka, posestnik v Ivalcih, 1 K., Fr. Tomažin, po sestnik v Gorenji vasi, 1 Iv., J. Iiladnik, posestnik na Brodu, 1 Iv., J. Ivogej, posestnik v Gor. vasi, 1 K., Valent. Leskovec, posestnik v Cerkovi vasi, 1 K., M. Škrjanec, kaplan \ Zagorju, 1 Iv., F. Lužar, učitelj v Izlakih, 1 Iv, A. Klobučič, župan v Ržišču, 1 K., J. Prašnikar, posestnik v Izlakih, 1 K., J. Ravnikar, posestnik v Ržišču, 1 K., A. Groblar, posestnik v Zabreznici, 1 Iv., A. Jakun, posestnik v Šemniku, 1 K., M. Prašnikar, posestnik v Šemniku, 1 K., Matevž Jereb, župnik v Št. Janžu, 2 Iv., Ivan Prijatelj, trgovec v Št. Janžu, 2 K., dr. R. Pipuš, odvetnik v Mariboru, 4 Iv. Darovali so: »L—« v Ljubljani 20 Iv., v gostilni pri »Zorcu« v Kranji: Karol Florian 2 K., F. Hlebš 1 K., J. Ivummer 1 K., Fr. B—k 1 Iv., Fr. Kovač, posestnik v Čemšeniku, 60 vin. Družbi sv. Cirila in Metoda vLjub-ljani so poslali: č. gosp. Ivan Brence, župnik v Preski, 6 gld. — G. dr. Fr. Papež, odvetnik in dež. poslanec v Ljubljani, 5 gld. — G. Stanonik, posestnik v Horjulu, 1 gld. — Slavno upravništvo »Slov. Lista« v Ljubljani, 1 gold. — Podružnica v Radovljici po g. blagajniku Fiirsagerju, 32 gld. 30 kr. udnine in 50 gld. kot prvi del pokrovitelj nine. — C. g. Matej Mežnarič, kapelan v Trbovljah, 13 gld. kot zbirko jubilejnih darov. — Č. g. Matija Eferl, kapelan pri Sv. Rupertu nad Laškim, 1 gld. — Gospa Matilda Sebenikar na Rakeku, 5 gld. — Slavna Gornjesavinjska posojilnica v Mozirju, 25 gld. — Iz Krašnje čč. gg. župnika Fran Kadunec in Valentin Bernik po 3 gld. jubilejnega daru. — C. gosp. Vil. Venedig, župnik v Ormožu, 2 gld. 48 kr. kot darilo Mo-horjanov. — G. dr. Dragotin Treo, odvetnik v Postojni, 10 gld. namesto venca na krsto pokojnega Ernesta Širca. — Ženska podružnica v Ajdovščini, 60 gld. — C. g. Ivan Sakser, župnik v Ilotederšici, 2 gld. — G. Andrej Jurtela v Sta\v-ropolu, 3 gld. 32 kr. — »Vandrovčki« pri veselem večeru v Mariboru nabrali 6 gld. 10 kr. — Mohorjani v Logatcu po č. g. Jos. Lavriču, 1 gld. 60 kr. — Iskrena hvala vsem darovalcem. Živeli nasledniki! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Telefonska m brzojavna poročila. Dunaj, 1. februvarja. Ministerski predsednik je z dopisom z današnjega dne sporočil predsedstvo m a o b e h državnih zbornic, da je po cesarjevem naročilu zasedanje državnega zbora preloženo. Dunaj, 1. februvarija. Grof Thun je bil danes ob devetih pri cesarju, od katerega je dobil nalog naznaniti poslancem, da je državni zbor odložen. Ob jednajstih je Thun izvršil to naročilo na predsedstvi zbornic. Mej poslanci je vzbudila ta novica splošno presenečenje, ker so jo še la za v petek pričakovali. — Odseki, kateri so bili za danes sklicani, niso več zborovali. Dunaj, 1. febr. Listi govoreč o odložitvi državnozborskega zasedanja pravijo, da se je parlamentarizem pokazal tudi v zadnjem zasedanju popolno brez vsake moči. Niti do tega ni mogel državni zbor, da bi bili v zbornici kedaj sploh prišli do točk, ki so bilo določene za dnevni red. Dunaj, 1. februvarija. (Večerna seja državnega zbora.) Sinoči je bila pri večerni seji na dnevnem redu razprava o sklepu gosposke zbornice glede zakona o uravnavi plač državnih služabnikov, in sicer da naj stopi v veljavo z dnem, ko se zakon razglasi. Govorilo je več govornikov z desnice in levice, v razpravo je posegel tudi finančni minister. Konečno je bil vsprejet predlog manjšine s 150 proti J 49 glasovom, da naj zakon stopi v veljavo s 1. januvarijem t. 1. Levičarji so bili zelo veseli tega izida, ker so z njim zopet vladi ponagajali. Dunaj, 1. februvarija. Vzrok, daje vlada že danes preložila zborovanje, je sinočno glasovanje glede vredbe plač državnih slug. Vlada je bila nevoljua, da je na desnici manjkalo toliko poslancev. Samp Poljakov je bilo odsotnih 25. Vlada je bila mnenja, da tudi za kako drugo glasovanje nima sedaj zanesljive večine. Dunaj, 1. februvarija. V krogu jugoslovanskih poslancev splošno vlada mnenje, da naučni minister ni resno nameraval zbolj-šati neznosnih razmer na celovški pripravnici. Razlog, da se je stvar prezgodaj izročila javnosti, je prazen, ker je bilo to objavljeno v taki obliki, da se nad to novico niti nemško-nacijonalni listi niso nič spodti-kali. Ako bi minister tega vzroka ne bil porabil, poiskal bi si bil v svoji ljubezni in skrbi za Slovence gotovo druzega. Dunaj, 1. februvarija. Izvrševalni odbor desnice se je danes zbral v posvet, katerega se je vdeležil tudi minister grof Thun. Izvrševalni odbor desnice se je proglasil stalnim, tako da se vsak hip, za vsak slučaj lahko skliče parlamentarna komisija desnice na Dunaj. Danes popoludne ima izvrševalni odbor desnice še jedno sejo, h kateri grof Thun zopet pride. Dunaj, 1. februvarija. Parlamentarna komisija desnice ima jutri svoje posvetovanje. Dunaj, 1. februvarija. Vlada sedaj poskusi še jedenkrat sporazumljenje mej Cehi in Nemci. Nadeja se, da se ji to najprej posreči v moravskem deželnem zboru ter da bo tak sporazum tudi ugodno vplival na Češko. Dunaj, 1. februvarija. V raznih krogih se govori, da se ministerstvo preosnuje v ministerstvo desnice. Te govorice so najbrže le prazne želje. Dunaj, 1. februvarija. Večerni listi dunajski danes poročajo, da misli finančni minister zboljšanje plač državnih slug za jedno leto začasno urediti. Dunaj, 1. februvarija. Levičarskih strank voditelji so se danes skupno posvetovali in najbrže izdado skupen proglas na svoje volilce. Sofija, 1. februvarija. V novem rnini-sterstvu so štirje Radoslavovci in štirje, ki ne pripadajo nobeni stranki. Predsednik je Grekov, ki je prevzel tudi ministerstvo zunanjih stvarij. Radoslavov je za notranje stvari in Paprikov za vojno. Listnica uredništva. G. M. P. v A.: Nam se zdi stvar preveč lokalna. Najbolje je ob taki priliki takoj obrniti se na kompetentno oblast. SJmffli kg« 29. januvarija. Ivan Zoran, livarja sin, 16 mesecev, Ra-deckega cesta 22, jetika. 30. januvarija. Marija Schrnid, zasebnica, 52 let, Marije Terezije cesta 9, jetika. V bolnišnici: 28. januvarija. Katarina čadež, gostija, 76 let, ostarelost. 29. januvarija. Marija Saležnik, dekla, 60 let, šen. — Ana Jerman, delavka, 65 let, metrocarcinoma. Meteorokgično poročilo. Višina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. s « Q Čas opa- 1'jvsnja barometra v nun. Temperatura po Cotaiju Vetrovi Nob* •i !3 s 45 ^ * * - Si U zvečer 725 9 12 si. jvzh. dež l 7. zjutraj 2. popol. 721 4 718 6 06 23 sr. zali. si. jug oblačno dez 3-2 Tržne cene v Ljubljani dne 1. februvarija. «1 >r. -MHH gX kr. Pšenica, m. st. . . 10 50 špeh povojen, ker. . _ 68 Rež, „ . . . 8 50 Surovo maslo, _ 85 Ječmen, „ . . , 7 6(1 Jajce, jedno . _ 2J Oves, „ . . . 6 50 Mleko, liter . _ 8 Ajda, „ . . . 8 50 Goveje meso, kgr. _ 64 Proso, „ . . , 8 50 Telečje „ 60 Koruza, „ . , ■ 5 80 Svinjsko n n • — 58 Krompir, „ . . , 2 80 Koštrunovo „ _ 40 Leča, bktl. . . . 12 _ Piščanec . . ! _ 60' Grah, „ . , . 10 — _ 18, Fižol, m. stot . . , 10 _ Seno, m. stot . t 1 96. Maslo, kgr. . . — 96 Slama, „ „ . # 1 78; JKast, n . • Speh svež, „ . . — 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 50 66 „ mehka, 4 n 4 80 Vsebina 3. zvezka 1899: Ivan Macun. (Spisal Boiidar Flegerič. — Konec.) — Deteljica. (Novela. — Spisal Fr. S. Finžgar. — Dalje.) — Na izprehodu III. Voznik. (Zložil Ant. Hribar.) — Vrt, vrt! (Povest. — Spisal I. Štrukelj.) — Z Adrije. 1. Volosko. 2 Opatija. 3. Reka. 4. Sušak. 5. Trsat. 6. Lošinj. (Zložil Anton Medved.) — Socijalm pomenki. (Piše dr. Ivan Ev. Krek. — Dalje.) — Črtice s potovanja v Afriko. (Piše Egon Moše. — Dalje.l — Književnost: Slovenska književnost. Hrvaška književnost. Ruska književnost. Druge knjige. — Razne stvari: Naše slike. Glasba. Kdo je za kulturo ? — Na platnicah: Pogovori. »Dom in Svet»-u. V imenu znanstva. Oznanilo. — Slike: Galileo Galilei. — Ozdravel. (Slikal F. E. llosenthal.) — Darovanje v templu. (Slikal Rafael.) llocca di Papa. (K spisu: »V albanskih gorah«.) — Samostan Camaldoli. (K spisu: »V albanskih gorah«.) Vozni red avstrijskih državnih železnic, veljaven o. uri 15 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto Ob 7. uri .5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reilling v Steyer, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko. Ob 11. ari 50 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Selzthal, Dunaj. Ob 12. uri 55 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 4. uri 2 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reilling v Steyr, Line, Budejcvice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob (i. uri 30 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob 5. uri 40 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra. Gmundena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Ouriha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob S. uri 10 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 17 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budcjevic. Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genovo, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella oh jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 57 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob S. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Oh O. uri (i min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Franuovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoludne „ „ „ 6. „ 50 „ zvečer „ „ Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob (i. uri 50 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ OS „ dopoludne „ „ „ O. „ 10 „ zvečer „ „ mobljevana soba odda se takoj v Florijanskih ulicah št. 3. II. nadstr. | Teodor Slabarga, srebrar v Gorici, ulica Morelli 12, priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. _ Staro blago popravi, pozlati in posrebri v S Ognju po najnižji ceni. Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti W cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, ^ da jim je pripravljen napravljati blago, katero se fTS zp^čuje na obroke. Prečast. p. n. naročevalec si Vjtf obroke sam lahko določi. 386 62—36 W Pošilja vsako blago poštnine prosto. W ža reooorareogooasKKKH 20.000 cepljenk najboljših vrst, čisto sortiranih, in sicer: italijanski rizling. kraljevina, portuglzeo, črnina itd., ter (85 2-2) 30.000 podlag riparije portalis in rupestrls — dobro ukoreninjenih, in 100.000 ključev istih vrst — proda ter pošilja cenike na zahtevanje takoj oskrbništvo grajščine Raka pri Krškem. IVAN KORDIK, Ljubljana, vh Prešernove ulice št. 10—14, priporoča svojo veliko zalogo ■Kr H' Ki.' JM M jedilnega orodja ■aH ■H za neveste in gostilničarje fi^HjH kakor tudi fll dobitkov za BIH H11 52 8-4 tombolo Hjl in druge igre. ■■■■■ Mzke cene. Svarilo! Gosp. Albin Jos. Megušar, rojen v Tržiču na Gorenjskem, ima od mene legalizirano pooblastilo, katero s tem prekličem in kot neveljavno objavim. Imenovani toraj ni opravičen, za mojo tvrdko sprejemati naročila ali denar. Ako bi to storil, je izročiti gosposki. V Pragi, dne 1. januvarija 1899. Earol Filip Pollak, 59 4--3 tovarna za esence. dvorni založnik Nj. svetosti papeža LeonaXIII. lekarnar „pri angelu" vLjubljani, Dunajska cesta. Železnato vino. Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v Zeleznatem vinu lekarnarja Pioooll-Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke. Cena polliterski steklenici 1 gld. HjT Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. 827 11 Vabilo na OBČINI ZBOR kmetijskega društva v Dobrunjah, kateri se vrši v nedeljo. 19. svečana 1899, ob 3. uri popoldne v prostorih društvene prodajalnice. V s p o r e d : 1. Pozdrav načelnika. 2. Puročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. O.lobritev računov za leto 1898 5. Razni nasveti in dogovor o razdelitvi čistega dobička. K obilni udeležbi vabi 90 i-i JJveds tajništvo. Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se ko- [Tj mad po 15 kr., IG rti komadov vkup I gld. v U Katol. Tiskarni $ v Ljubljani. S €3-fT-£3€3-£3-£3-£3-« Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vis. c. kr. mlni-sterstva za uk in bogočastje pripuščenl mali, srednji in veliki v slovenskem jeziku, kateri je v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od tekočega šolskega leta nadalje, se dobiva mali po lii kr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr. v prodajalnici katol. tiskovnega društva v Ljubljani (H. Ničman) Kopitarjeve ulice. Razprodajalci dobe primeren popust. Ženini in neveste! ne zamudite prilike, ko si omislite potrebne stvari za raba pri skupnem hiševanju, obiščite in oglejte si veliko zalogo 14 10 — 8 namizne oprave iz kina- in pravega srebra. poročnih in drugih prstanov, uhanov, okraskov, stenskih ln žepnih ur in verlžio zlatih, srebrnih in nikelnastlh, vse po najnižjih cenah. Vabim na mnogobrojni obisk vse slav. občinstvo ter pošiljam ilustrovane cenike po pošti zastonj. v TJV rs ,urar in tryovec z JT I. KJ ULLitMl, biciklji in šivalnimi stroji v Ljubljani nasproti rotovžu. " T" w - » if. jr - » » ^ , 1 k:- : -^f-^.n.- Pozor! iinejsa namizna vina iz c. kr. dvornih kletij na Dunaji in najboljši konjak iz c. kr. dvorne distilerije Pfau in dr. na Reki so dobiti v koiulitoriji v Ljubljani 911 n"10 na Kongresnem trgu (Zvezda) št. 8. mm i> u n u, j s k a £> o i- k a. Dnč 1. februvarlja. Sknpni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 55 kr. 101 » 25 > 119 » 90 » 102 » 20 » 119 > 90 » 97 » 95 > 936 » - > 360 » 10 > 120 > 45 > 58 » 97' /f» 11 » 78 » » 44 » 45 » 5 » 68 » Dne 31. Januvarija. 4°/0 državne srečke 1. 1851. 250 gld. . . 174 gld. — kr. 5°/0 državne srečke 1. 1860, 1(10 gld. . . — » — » Državne srečke 1. 1864, 100 gld. .... 194 » 50 » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » -10 > Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139 » - » Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 130 » 75 » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 » 65 > Posojilo goriškega mesta.......112 » — » 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 » 25 > Zastavna pisma av. osr.zem,-kred.banke 4°/0 98 » 80 » Prijoritetne obveznice državne železnice . . 222 » 20 > » > južne železnice 3°/0 . 180 » 10 » » » južne železnice 5% . 126 » — > » » dolenjskih železnic 4°/0 99 » 50 » Kreditne srečke, 100 gld.......198 gld 75 kr. 4°/0 srečke dtinav parobr. družbe, 100 gld. l^O > — » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 > — » Rudolfove srečke, 10 gld.......2U » 25 » Salmove srečke, 40 gld........85 » — » St. Gendis srečke, 40 gld.......84 » — » Waldsteinove srečke, 20 gld......60 » — » Ljubljanske srečke.........24 » 25 » Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 155 > 50 ► Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3495 » — » Akcije tržaškega L!oyda 500 gld. . 437 » — > Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 71 » 80 > Splošna avstrijska stavbinska družba . . 115 » — » Montanska družba avstr. plan..........226 » 95 > Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 181 » — » Papirnih rubljev 100 ................127 » 25 » SiJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba aa* as