251. številka.
Ljubljana, petek 31. oktobra.
Vi. leto, 1873.
SL01EH
Izhaja vsak dan, :«vzeinfii ponedeljka in dnnve po pravnikih, ter velja po pošti projeuum, za avstrn-ngcrakc de^ole m oelo lO goUL* »>ol leta 8 eoM, sa 60M leta 4 g;M, — Z« LJubljano brer. pošiljanji tj* do« s-, celo ' rta 13 Jfold., so to .. teta 3 goM. 30 k.-., 7» t.. »»«.-.«• i .M,id. 10 kr. 7.a pošiljanj« na dom -jo raouna 10 kraje, za meso?, 30 kr. t.i ootrt Jota. — 2* tujn dfljieffl M oeld let 20 aold., -s* po] leta 10 (jold. - Za goapode učitelje u* ljudskih aotah in za dijake velja znižana oona ls oioer; 2a LJubljano aa ietrt i<><,a 2 sold. 50 kr,. po pošti prejemati za. Setrt lom 3 frolčL — 2a oznanila oe pladnje od detirf-stepne pedt-vrata 6 ki. to ae oznanilo •nkret '.ioka, 5 . <■ vakrat *n 4 kr. do bo tri- a : voč-krat tiska. Vsakokrat no plaća štompolj za 30 kr Dopisi naj ne izvole ftankitari. — Rokopisi »a ue vračajo — Uredniltvu J« v Ljubij.vu na eolovSki oeoti v Tavčarjevi hiši „Eh>wi Evropa-. Opravnifltvo, na katero oaj «*o blagovolijo polivati naroentne, reklamaotie, osnanfla t. J, kdruinjat rattvna redi, je v „Narodni tiskaralM v Tavčarjevi hi|P.
Francosko.
Že od maja meseca sem se reakcija napenja na Francoskem usmrtiti republiko in namestu boginje svobode in najvišje suverenosti narodove, iz pozabljenega kota izvleči trhlega uda propale burbonske rodovi-ne Henrika V., ter ga za tirana posaditi na kraljevski prestol. In vsi sovražniki narodov in njih svobode, temu početju rokople-skajo, vriskajo kadar se vaga reakcije njim na korist vzdiguje, ljutijo se, kadar pada. Republikanci mirno pričakujejo glavnega navala, pripravljeni brauiti pridobitve 19. veka s krvjo in življenjem, in prepričani, da ako bi so tudi s povrnitvijo IJurbonccv kazalec na časovni uri skoro za stotino let nazaj pomaknil, ne more to novo stanje dolgo trajati. Francoski narod, ki je za svojo svobodo enega kralja pod meč poslal, dva največja cesarja in več kraljev v eksil, — ta narod bode otresel tudi jarem grofa (Jhani-borda, ako se reakcijouarcem res posreči naložiti ga. Dozdaj pa nij de naložen, in pogumno pa taktno držanje republikanske levice daje upanje, da tudi ne bode.
Poleg reakcijonarjev in jezuitov so, kakor se zdi, za ponovljenje starega kraljestva tudi neki politiki, katerim je namen prva stvar, sredstva pa vsa dobra. Ker jo katoličanstvo protestantovskemu nemštvu protivno, za to le-ti Francozje iščejo staro monarhijo zopet vzpostaviti, in ker se vsi hotć maščevati nad Nemci, porabiti hočejo i katoliško „vero" za svoj namen. Zatorej vidimo, kako se grof Cbambord ali „ Henrik V.w, hlini in daje izpovedavati, da ima naravnost od boga pravico, narodu na tilnik vsesti se in ga vladati.   Kakor se „vera" drugod dostikrat za
sebične namene zlorabi, tako so tu. — Ako bi se postavili i mi na stališče te gole sebičnosti in maščevalnosti, pa ako bi dalje verovati mogli, da je monarbija najmogočnejši sovražnik Nemčije (ki je gotovo tudi najhujši sovražnica nas Slovanov), potem bi morali tudi mi simpatizirati za monarhijo, kakor naši klerikalci simpatizirajo ue iz narodno politike, nego iz klerikalizma, rimljan-stva, in zato, ker posnemajo slepo reakcijo-uarje drugih narodov.
Ali mi menimo, da se mora blag namen, kakor jo boljša svobodna bodočnost narodova, tudi dosezati le s pripomočki, kise strinjajo z moralo, z vsem prepričanjem. Mi menimo, da so vsako hinavstvo in vsaka nepoštenost v misli — hudo maščuje nad onim, kateri se teh sredstev poslužuje. Francozje so imeli simpatije vsega izobraženega Bveta. Celo njih rojeni protivuiki Nemci, vsaj boljši duhovi med njimi, so jim morali priznati, da so oni b li predboritelji za svobodo. Ako zdaj Francozi vso svojo najlepšo in najsijajnejŠo preteklost zataje in se vržejo reakciji v naročju, izginilo bodo te simpatije. Kes je, da ima ultramontanstvo še veliko moč, ali protivniki njegovi rasto tudi od dneva do dneva in med omikanci, ki so naravni voditelji vseh narodov, nema ultramontanstvo skoro nikacih privržencev po srcu in umu. Kolikor jih je, so le taki, ki iz sebičnosti, stanovske zagrizenosti in iz koristolovja za nje delajo. Za to se jim liberalni narodnjaki vseh narodov ne bodo pridružili.
In sc ena velika odločilnost je tu, ki nas mora, da želimo burbonstvu in monarhični restavraciji propast, in republiki slavo in obstanek.   To je od nas tolikrat poudarjena
pravica saraodoločbe inteligentnih narodov. Mi nemamo vere v to, da bi po „božji milosti" imel kdo pravico narode kot svoje hlapce smatrati in samovoljno z njimi gospodariti. Bog to pravico nij nikdar nikomur dal , narava se temu protivi. Narodi naj zoro, in zreli naj bodo sami svoji gospodarji. Velikaši in mogotci tu boga in „vcro" za svoje zaveznike reklamujcjo, a nij jim mar ni bog ne vera, temuč obadva brezbožno uprežejo, da bi za ujili osobni blagor pri neumni , vraže-verni množici delala. Kakor mi Slovenci zahtevamo naravno pravice, in pravice človečanstva, pa zametamo krivice, katere nam je „po božji milosti" nadela iu natovorila neugodna zgodovina, tako moramo i drugim narodom isto želeti.
In da francoski narod hoče republiko, to je dokazano. Francoska vlada, ki lilap-Čujo zdaj monarhistom, neče razpisati novih volitev, katerih je treba, ker vo, da bi njene reakcijonarne težnje narod z volitvijo republikancev zavrnil. Ona niti ne misli na to, da bi zdanjo, v vojnem strahu zbrano narodno skupščino razpustila, ker ve , da bi nova, iz naroda izšla, nikdar ne pritrdila poskusom, katere klerikalci nameravajo. Za to so drži zdanje večine, zato fanatično dere naprej in ceh') nemogoče nij, da za nekaj časa namen doseže. Gotovo pa njen vspeh ne bo na korist svobodo in Človečanstva. A da bode tu poskus, na katerega možnost pred malo leti nij Živ krst veroval, le kratko časa trajal, o tem nam zgodovina najboljše pričo dajo.
Politični razgled.
Motri«.iiJe aciclf.
V TJubljani 30. oktobra. .F##"/##.»• r"«'i-.r/»> svet se peča s posvetovanjem o konfesijonalnih predlogih, kateri
Materijalizem v prirodoslovji.
Uandencs se tolikokrat in skoro od vseh strani na vse mogoče načine očita prirodo-slovju materijalizem in atheizem. O tej zli napačnosti, ki se s temi različno umlji-vimi besedami v osumljcuje prirodoslovne vedo počenja, bodo morebiti sledeče besede marsikateremu poštenemu iu mislečemu bralcu v poduk iu v porazom. — Z besedo „materijalizem" se dve Čisto različni reči izrazujeti, ki prav za prav druga z drugo nič opraviti nemati, namreč prirodoslovni in moralni materijalizem. Prirodoslovni materijalizem, ki se tudi lebko „monizam" imenuje, ne trdi prav za prav di uzega ničesar, nego da se vse na svetu naravno, po prirodnih zakonih godi; da ime vsak učin svoj u/.rokin vsak uzrok svoj učinek. On stavi taki nad vse nam znane prikazni uzročni zakon (Causalgcsetz), ali zakon po-
trebne vzajemnosti med uzrokom in učinkom. On zametnje tedaj odločno „čudeže" in vse čeznaravne dogodjaje, kakor smo jih misliti uavajeui. Ta znanstveni materijalizem je na celem velikem polji auorganično ali neživeče prirode v fiziki iu kemiji, mineralogiji iu geologiji uže tako priznan, da nobeden omikan človek več nad njegovim edinim pravom ne dvomi. Drugače je ]>a šo pri organičui ali živeči prirodi, kjer so njegova veljava od marsikatere strani pobija, a mu ničesar diu-zega, kakor žalostno metafizično pošast živne moči, ali celo dogme prispodablja.
Ako pa prirodoslovci dokazati morejo, da je cela poznata prirodu le ena, da isti večni, stalni, veliki zakoni v življenji živali in rastlin, kakor pri rasti kristalov in gonilnih moči vodnega sopulia delajo, morajo tudi na vsem polji zoologije iu botaniko, povsod istim pravom monistiČuo ali mehanično stališče obdržati, nuj so ono kot „materijalizem" sumniči ali ne.   V tem smislu je vse strogo
prirodoslovje in njemu na čelu uzročni zakon, povsem „materijalistično".
Čisto kaj dražega, nego ta prirodoslovni, je moralni ali etični materijalizem, ki s prvimi ničesar opraviti nema. Ta „pravi" materijalizem ne išče v svojem praktičnem življenji nobenega druzega cilja, nego najbolj izbrano in rafinirano slad no s t. On se valja v žalostni blodnji, da moro lo materi-jeluo uživanje človeku pravo zadovoljnost dati, in ker te zadovoljuosti v nobenem načinu sladuosti najti ne more, opušča se tedaj medle od ene do druge. Hcsna resnica, da prava vrednost življenja ne obstaja v materijalnom uživanji, temveč v uaravstvenera vestnem obnašanji, in da pravo srečo ne napravi vnanjo posvetno blago, nego samo čednostno življenje, je onemu materijalizmu neznano. Zatorej ga tudi nij najti pri takih prirodoslovcih in filozofih, katerih največje iu najboljšo uživanje je duševno natoro-užitje in katerih najvišji cilj jo spoznanje
80 bodo poslanski zbornici baje precej predložili. Državni proračun še nij gotov , zato bode državni zbor za zdaj privolil samo davke za 1. kvartal 1*74. Decembra meseca zborujejo deželni zbori, januarja pride zopet državni zbor skupaj, meseca aprila pa delegacije.
V tlri€wV9»e»n *ftor« bode, kolikor se že zdaj po uspehu volitve da soditi, sedelo 22* u.stavo vernih poslancev , če se tem prištejejo tudi mladonemci, in 12f> federali-stov. Po volilnem redu za državni zbor se boljši resultat nij dal pričakovati.
MTstmvmverMa ,,N. fr. Pr." bi rada vodo od državnega polja odpeljala , zato se trudi d-.kazati, kako prihodnji državni zbor čaka Ramo en važen nalog: državi pomagati iz gospodarske krize. Kakor da bi gospodje nemški hegemoni, ki so na krmilu, ne bili sami sozakrivili te krize.
1mi>sp<nlskf* mbottttca ima tudi 4. novembra ob 11. nri dopoldne svojo prvo sejo.
t*i*1vn/fw:» .cfvi j.••/.i veliki posestniki ho z večino 50 glasov ustavoverno zmagali. Cesar in njegovi rodovnjaki nijso volili.
S tttf i vski veliki posestniki so volili v velikem posestvu ustavoverec: C a morija, Kellersperga, Hackelberga in Paura, z okolo X0 glasovi. „Konservativci" so imeli po 48 in 47. Prišlo nij bilo 30 vo-lilcev volit.
Na CešhetH ho volitve v velikem posestvu ustavoverno izpalc; državopravni ve-likoposestniki se niti volitve nijso udeležili.
V hmntskvin saboru se je postava o ravnopravnosti zidov objavila. Denes, 30 oktobra, ima sabor zadnjo sejo.
VnJ«* države.
Fš*fwtiroški  r o a j a 1 i s t i delujejo na vso moč, da bi si v teh malih dncli še malo glasov  pridobili. Vsako sredstvo jim je dobro, in nobeno preslabo, da bi nestanovitne in neodločne parlamentove duše sebi pridobili.   Laž in prevara, žuganje in zapeljava nje, obljubovanje in plačevanje mora za restavracijo potrebne glasove pridobivati. Pa vendar jim je uspeli negotov. Chambordovec Villemerant, kakor „Figaro" pripoveduje, je pisal   eks-kraljiei  Evgeniji  prav ginljiv, v kleČeplazarskem tonu pisan list, v katerem jo molitvari, naj svoje pripadnike v parlamentu priduši, naj za monarhijo glasujo, ker se svojimi tridesetimi glasovi lehko odločijo. Ti pobožni in „pošteni" rimljaki ponujajo vsakemu republikancu,  da ne bi glasoval, 100.000, tistemu pa, ki bi za monarhijo glasoval, 250.O00 frankov.   Pa gotovo bodo do zadnjega momenta te tarife se zelo povišali. Bog ve, ali tudi s cerkvenimi denarji agitu-jejo, kakor pri nas, kali V  — Republikanci so tudi zelo pridni, in s tem so svoje
centrum je zdaj brez ugovora voditelj republikanske stranke tje do skrajne levice. — Vlada boja hoče z najrobatejšimi silnimi pripomočki javno mnenje oplašiti. „Avenir national" se več ne sme, kakor danica „Union" škodoželjno pripoveduje, na ulici prodajati, ker se je v njem večkrat zares ne pobožna želja „a bas Chambord", na tla Cbambordom , ponavljala. — Deputaciie iz provinc so 28. t. m. prišle v Versailles. Mao-Mahon jih nij hotel sprejeti. Ena deputacija je omenila, da nij porok za red, ako se monarhija proklamujc; prezident ie dal odgovoriti, da vlada za to nema nijene skrbi, in da je ona porok, da se bo red vzdržal.
Od ti 11 zftitutrt/t prič se je zvedelo, da je maršal Bazaine G. avgusta divizijskim generalom zapovedal, naj generala Frossarda podpirajo. Niti Bazaine niti Frossard nijsta zato odgovorna, da se to povelje nij izvršilo.
ttttftjft»iski finaneminister je predložil finančni komisiji izkaz, v katerem se vidi, da bo deficit leta 1S74 znašal 100,1)00.000 frankov. Deficit leta 1873 je bil 143 milijonov, kar kaže, da se bo prihodnji za 33 milijonov zmanjšal, kateri se je s tem skrčil, da bodo izdaje za 17 milijonov manjši, prejemi pa za 10 milijonov večji , nego letos.
t*vitski cesar je, kakor smo ob svojem Satu. poročali, odgovoril možato na papeževo pismo.   Zdaj covori vse nemško novinarstvo o tem listu in  čestita nemškemu cesarju, da jo  državno pravo,  kakor je ra-zumljajo katoliški in evangelični vladarji Že tri stoletja, branil proti  papeževemu samo Bilju in da skrbi, da se nasproti konfesijo-nelni enostranosti in črtenju drugovercev sploš na verska svoboda in verski mir zavaruje. — „Pravda",  poljsk list,  ki v Londonu izhaja,   govori   o   nadškofu Lcdochovskem tako-le:   „ Katoliška hierarhija na Poljskem je zgubila vso politično razumnost, m jej še njena   čast  nij  nič  mari.   Prej je interese poljske cerkve v nevarnost spravljala, da bi papeževo  moč povečala, a zdaj hoče v taisti namen interese poljskega naroda izdati Dekrete pruskih uradov je poljska hierarhija, tudi Če so bili deželnim interesom škodljivi, ne le podložno, nego i pohlepno izpolnila In tisti, ki je največjo pohlepnost v tej za devi  kazal, je  nadškof gneski grof llalka Ledochovvski.   Nij ga pruskega uradnika, ki bi se bil tako goreče trudil, poljsko narod nostzatreti, kakor ta poljski nadškof."
SVfks o tisk i kralj je 20. okt. zjutraj umrl. — Zbornice so dobile oznanilo, da je kralj Albert vlado nastopil, prisegel ustavo varovati, in da je dozdanje ministerstvo obdržal.
Itifjfc.ikif kraljica  Viktorija  ide v Peterbtirg, da bo navzočna pri poroki edin-
prejšnje pregrehe že večji del popravili. Levi I burskega vojvoda z veliko kneginjo Marij
10.
Dopisi.
Od Velikih littft* 29. okt. [Izv. dop.]   Imeli bodemo torej  že 7. novembra volitev novega deželnega poslanca, ker je dozdanji poslanec, g. Luka Svetec, odpovedal Da si ravno so nas vedne volitve utrudile, vendar bomo tudi zdaj vse moči napeli, da izvolimo poštenega narodnjaka. In že se možje med soboj pogovarjajo, koga bi volili. Več volilcev se je zedinilo,  da bi volilo posestnika in neodvisnega narodnjaka, gospoda Primoža Pakiža, iz Podgore pri Sodra-žici.   On je mož, na katerega se moremo zanesti in upamo, da bode gotovo tudi zmagal, ako nam ne bodo oni zdrage in needi-nosti delali, ki so se na nas hudovali, da nij-smo dali glase nezmožnemu grofu Barbi, nego Petru Kozlerju, za katerega  je tudi gospod Primož Paltiž glasoval.   Upamo, da se g. Pakiž ne bo branil slovenski  kandidat biti. Deželni zbori  zdaj, ko  so  direktno volitve kljubu vsem  našim  protestom resnica postale, nemajo več take važnosti v veliki politiki kot prej.   Torej  bode treba,  da več gospodarjev  in izvedenih  kmetov v deželni zbor spravimo.   Kdeu najboljših je g. Primož Pakiž.   Za to, volilci, zedinimo se vsi in volimo  ga.   Zedinjenja je tem bolj živo treba, ker bodo nemški Kočcvarji morda zoper nas, in mi zmagamo le, ako vse žile napnemo in zložimo vse svoje moči.
Iz ProMkkn 28. okt. [Izv. dop.] Zadnja „Soča" prinaša in tudi ,.S1. Narod" omenja v dopisu iz Trsta slavo okolični duhovščini v zadevi volitve 10. okt. — Jaz se tudi strinjam s „SoČinim" in „Narodovim" dopisnikom in kličem srčen: na zdar! vsem tistim duhovnikom, ki so iz principa n a-r o dno s ti pripomogli k zmagi našega narodnega kandidata ; opomniti pa moram, da k takim se ne prištevajo duhovniki iz Križa, Prošeka in Koutovela, kateri, ne samo, da se nijso volitve udeležili, nego prvi far je še ljudstvu govoril, naj bi g. Nabergoja no volilo.
Mnogo pametnejšega se jo skazal Sveto-kriški župan (capovilla), kateri je ljudem važnost volitev s takim uspehom razkladal, da od 127 volilcev jih je 110 v Trst romalo in za g. Nabergoja glasovalo, kljubu vsemu popovskomu pritiskanju.
prirodnih zakonov. Ta materijalizem (etični) moramo le v dvoranah in palačah cerkvenih knezov in pri vseh onih hinavcih iskati, ki pod vnanjo masko in krinko pobožnega bo-gočastja, le hierarhično samosilje in tiranstvo in materijalno izsesavanje svojih sodržavljanov žele. Nebrigajoči se za neizrečeno plemenitost  tako imenovane  „surove tvorine" (materije)', in za iz nje izvirajoče veličastne prikazni , nečutljivi za neizcrpljivc prirodne lepote, kakor tudi brez spoznanja njenih zakonov, imenujejo oni celo prirodoslovje brez-versko in iz nja izvirajočo omiko zaznamujejo kot pregrešni materijalizem, med tem ko oni v strašnih podobah baš materijalizmu služijo. Ne samo vsa zgodovina papežev z brezkončno vrsto grozovitih zločinov, nego tudi ostudna zgodovino ortodoksnih šeg pri raznih vero-izpoznanjih nam dajejo zato mnogo dokazov.
In ako bi tudi prirodoslovci zares materijalno koristjo in za užitjem hodili, bi-li mogli česar koristnejšega in pri pravnejšega
storiti, nego svoja najnotranjša prepričanj a častno izreči, in svoje socijalno stanje njim darovati, ker oni že tako prej vedo, da imajo navadnim predsodkom nasproti le materijalno kvar in osobne napade za to pričakovati. Zatorej bi moral vsak olikanec skrbeti, da se enkrat vendar neha, materija listično filozofijo s tako zvijačo sumničiti.
Tudi nij ta izraz „materijalističen" tukaj na svojem mestu, ker ravno tako bi se mogla filozofija konsekventno „spiritualistična" imenovati , ker prirodoslovcu nij mogoče misliti si tvorine brez duha, kakor tudi duha brez tvorine nc.   Zatorej  ima Avgust Schleicher prav ,  ki pravi: „Mišljenje novejšega Časa meri očitno na „monizem" ali edinost. Dua-lizem je, mislimo si ga kot nasprotnost med duhom in prirodo ,  med  snovom in obliko, med bistvom in prikaznijo, ali imenujmo ga kakor že koli, v prirodoslovnom smislu de-našnjega dne popolno premagan. V tem smislu nij nobene tvorine brez duha,  kakor tudi
duha brez tvorine no. Ali prav za prav nij dnha no tvorine v navadnem pomenu, temveč le eno je, kar je oboje ob enem. To na opazovanje opirajoče se mnenje „materijalizma" dolžiti, je isto tako narobe, kakor da bi hoteli ono „spiritualizmom" imenovati."
Nič drugači kakor z „materijalizmom", je z atheizmom, kateri si tolikokrat teoriji naravnega razvoja (entvvickelungsthcorie) oponaša, in katerega posebno en stan kot uzrok za očitno vojsko proti njej porablja. Teorija naravnega razvoja pa deli tako očitanje z vsemi velikimi zmagami in iznajdbami Človeškega razuma in prav dobro pristavi k temu angleški geolog Lycll: S tem (očitanjem) se bode ravno tako godilo, kakor zmirom, kadar je kaka nova , nepričakovana resnica najdena: ljudje pravijo iz kraja: „To nij res!" potem: „To je proti veri", in nazadnje: „To je že bilo davnaj znano!"
IKdor hoče razmere med vero in priro-(do8lovjcm in posebno med „zgodovino stvar-
Sramota je te za kriškega duhovna, kateri se vendar Slovenca kaže, da je zoper Nabergoja delal in to le zato, ker je g. Nabergoj liberalen, saj druzega uzroka si misliti ne morem. Da se pa proseški in kontovelski bosta zdržala volitve, smo vedeli, ker nemata srca za narod, ne za ljudstvo, in gotovo je : ako bi bilo šlo za voliti Italijana ali Nemca, bila bi obadva se v Trst drdrala, ker je pa šlo za rodoljubnega, zna-čajncga domačina, ljubečega Slovenca, sta pa izrekla svoj: non possumus, in za to uzroka ne ve noben najti, ako nij ta, ker je Nabergoj vseskozi odkritosrčen in ker ljudem oči odpira, se ve da, včasih tudi na farške torbe škodo \ pa to mora biti, ker to zahteva Že njegov poklic, da skrbi namreč za vsestranski napredek in blagostanje ljudstva brez obzira na posameznike: to pa jim je trn v očeh. — Misliti si morete, kako se smejemo, če v klerikalnih slovenskih listih beremo, kako Nabergoja oni za sebe reklamirajo, ki so ga prej v „Glasu", „Novicah" itd. zasmehovali!
Iz l*ol|u pod Ljubljano 21). oktobra. [Izv. dop.I Vse meje presega počasnost poštarja in župana našega v Zalogu, in sleherni mora sklepati nesposobnost njegovo za tak posel, ako zve, da pismo iz Zaloga do Polja potrebuje celih 49 dni (reci devet in štirideset dni). Je-li to poštar? Neko pismo je bilo oddano v Ljubljani 3. kimovca, v Zalog je došlo 4. kimovca in v Polje ga je adresat dobil še le 23. vinotoka. Jeli pošta v 10. veku V Naj slavna poštna direkcija postavlja spo sobne uradnike in poštarje, da se ne zgodijo take nerodnosti, da bi piBmo toliko časa zastalo, ali na zadnje se še celo zgubilo. Ako se kaka važna reč tako pozno zve, ali še celo ne, kdo je potem kriv škode, katera so zamore pripetiti skozi tako zanemarjeno ura-dovanje? —
Naš kaplan dobi tudi gotovo še kaki red za njegove zasluge , ker tako strastno agitira proti „Slov. Narodu" ter z blatom ometuje list, ki se sme imenovati prvi slovenski ; priporoča pa Rrcnclja 11. kot edino pravega in ga ponuja kmetom kakor krašo-vec je8ih. Naj bi bo duhovni gospod raji brigal za svoj posel in širil mej ljudstvom omiko, katere gotovo bolj potrebuje nego nazadnjaškega lista. —
jenja (schoepfungsgeschichte") prav presoditi, se mora zmirom spomniti, da se verska mnenja med brezbrojnimi vrstami in plemeni ljudi, med narodi in pokolenjem tako daleč razločujejo, kolikor je le mogoče. Vsaka skupina ljudi, manjša in večja, ima svoje bo-gočastje. Vsaka trdi, da je le njeno bogo-častje pravo, in vsaka trdi to z enakim Človeškim pravom. Vsaka imenuje druge vere „krivo" in ima njene privržence za krivo-verco ali neverce. Med bolj omikanimi človeškimi plemeni, posebno med Mougolci in Sredozemci in med zadnjimi zopet {»osebno pri Semitih in Indogermanih gre, kakor naravno, razlika verskih mišljenj šc veliko dalje. Primerno razlikam drugih mišljenj, ima tukaj vsak samostalni Človek, vsaka izvirna osoba, svojo vero. Gotovo tedaj nij predrzno, ako tudi prirodoslovci pravo imeti hočejo, si svoje mnenje naslikati in napraviti. Primerno njihovemu napredovanju v spoznanji prirode in njihovemu ueomahljivemu
Iz Itlltlilll-Pc-š«* 28.  okt. [Izv. dop.j   Kakor sploh po celej Evropi, začela se je tudi pri nas rimskokatoliška popadija na   politično   pozorišče   rivati   in  sicer v prvo  vrsto porivati.   Do   sedaj nijsmo imeli    pri   nas   klerikalno - politične stranke, od "seh mal| pa naj bo ona tudi pri nas ro-govilila.   V našem političnem koncertu je že itak toliko disonancij, da jih več že skor biti ne more,  in zdaj   bodo še klerikalci svoje lamentacije začeli! — Vsak se še spominja Deakovega govora, držanega preteklo spomlad o erkvenem vprašanji.   V tem svo jem govoru povdaril jo Deak potrebo, da se imajo   v erkvenem vprašanji reforme izvesti.   Rcseda „reforme" dregnila jo globoko v gnjezdo rimsko katoliških „pastirjev". Druga veroizpovedanja:  pravoslavni  helvetci, avgs-buržani, kalvini,  in židje, katerih nij malo pri nas, računajo se vkup   na 6 milijonov, pozdravili so Deakove „reforme" z navdušenjem.   Kakor na višjo komando, vrgla se je na enkrat iz škofovskih  „rezidencij" parola v ljudstvo: „volk" tihotapi v obliki „re-form" okolo črede, vera je v nevarnosti. Ta parola skuhala se je nedavno v Ostrogonu kjer so naši   pušpeki   (škofje)  veliki tabor imeli.   Križanska vojska sklenila se je proti Deaku, proti njegovej stranki in proti vladi zavoljo izrečene potrebe cerkvenih retorm. Mi so bodemo papeževe črne vojske lahko obranili.   Naši zavezniki so vsa ostala ve-roizpovedanja in vsa svobodoljubna in na-prcdovalna Evropa.   Politična akcija, v katero dcii3s onemogli Rim svoje duhovenstvo po celej  Evropi  goni, bo duhovenstvu več škodila, nego koristila.   Ecclesia militans je iznajdba domiuikanov in jezuvitov srednjega veka, ter se nikakor ne strinja z blagovešče-njem. Duh kriščevo vere je ljubezen in trpljenje. — Nij še dolgo, kar je rimsko duhovenstvo s svojimi črnimi zastavami na pesek javnega življenja stopilo, ter se v boj proti izobraže nosti, napredku  proti znanosti  spustilo, in glejte, kako jo javno mnenje njih zastavo v prah povaljalo!   „E pur si niuove" ali po slovenski :  „napredek ne da se obvstaviti." — Ali  — lokavi so vendar ti klerikalci. Pri nas izbrali so si   na j ugodne ji  Čas za svojo akcijo. Deakova stranka razvaljuje se. Ne vspeh njenega dosedanjega vladanja jo razjeda. Javno mnenje je obupalo na sposobnosti vladanja, ter jej začelo hrbet obračati. Le-
prepričanju o resnici teorije naravnega razvoja more njihova vera le vera uma biti, ki so strinja z onimi empirično spoznanimi resnicami. Vsa priroda je za prirodoslovca oživljena, t. j. božjega duha in zakonov navzeta. Oni ne poznajo nobene tvorine brez tega božjega duha, nobenega duha brez tvorine. Kdor tedaj o tvoriui brez duha in o surovi tvorini govori, on kaže s tem le pomanjkanje duha in surovost svojega mnenja o tvorini.
Ako nasprotniki tako enojno mueuje i prirodi kot „pantheističuo" zametu jejo in nasproti sami svoje, šo zdaj vladajoče mnenje o bogu, kot edino pravi „monotheizem" hvalijo, tedaj je lahko dokazati, da je ta tako imenovani mouothei/.eni v resnici doalistiSnl amphitheizem. Ker po njihovem mnenji moramo si uajmauj dve cisto različni prirodni polji misliti, eno anorganično, neživečo prirodo, pri kateri utrjeni zakoni večnega mora nj a (uotuendigkeit) vladajo, in eno orga-
vičarska opozicija razpada na isti način. Njeni privrženci slute, da po padu Deakove vlade, ne bo levica na krmilo prišla, in to jih razen goni. Levica bi vzpela samo onda, čo bi se mogel „ausgleich" 1807 razdreti. Prvi njeni naskoki na ta mednarodni pakt so jej pa pokazali, da se to denes še ne da izvesti. Konservativec Sennvev je edina zvezda na našem političnem obnebji, ki ima pri-hodnjost za sebe. Naši klerikalci vprli bo svoje oči v njega. Pa jako dvojbeno je, da li jih bo kot svoje zaveznike sprejel. Naš konservatizem in rimski klerikalizem sta dva kolobarja, katera se nikjer ne dotikata. Drugod konservatizem in klerikalizem drug: drugega krijeta, kar pa pri nas nij. Politične vode so denes pri nas precej kalne, in kaj vabljive za klerikalne ribiče, ki tako radi v kalne vode svojo mreže nastavljajo. V koliko je naša klerikalna stranka v našem državnem zboru zastopana, to se še no ve, ker so v njem do sedaj še nij pojavila. Pred«toječe zasedanje, v katerem bo brez dvojhe s kakšno god interpelacijo v javnost stopila, bo pokazalo njeno brojno moč. Lonyayevci, ki se vsakemu proti Deaku vdinjajo, bodo tudi za klerikalce dragocen materijal v našem državnem zboru.
Domače stvari.
— (Volitev v velikem posestvu na Kranjskem.) Od 115 vpisanih volilcev, prišlo jih je osobno volit 33 volilcev. 30 jih je bilo po pooblastnikih zastopanih. Izvoljeni so: Grof Hijacint, T hum a 00, Oton baron Apfaltrern z 50 glasovi. Tri glase je dobil pl. Langer, en glas Svegcl. Narodna in fevdalno klerikalna stranka nij volila. Kot po-Ramezncž izmed narodne stranke je le gosp. prost Pogačar glas oddal in volil Apfal-trerna in Svcgla. — Torej vse kranjsko-švab-sko aristokratstvo in privilegirano deželno tablarstvo nema boljših moči in mora voliti dejansko že dokazano politično nulo Thurna!!
— (Kaj jo b rez taktno). Klunov ga-ribaldicigudigovec in Jaranov domovinobom-bež v svoji zadnji štovilki pripoveduje, da „breztaktuo" je to, da je celjski duhoven in opat Wrct.cchko v pričo volilne komisijo na svoj volilni list zapisal, da voli za poslanca mladonemca, prosijana in liberalca dra Foreggcrja.   Vrana vrani oči j ne iz-
niČno, živečo, pri kateri trmasto ovojevoljstvo osobnega stvaritelja zapoveduje. Pri prvi se godi vse po primorano učinjavajočem uzroku (causae efficientes), pri drugi pa poleg tega šc po piimeruo učinjavajočem uzroku (causae finales); tam je le učinek vsled uzro-kov, tukaj pa tudi brez uzrokov. Ako torej prirodoslovci to dualisttčno mnenje o prirodi in ž njim v ozki zvezi stoječe amfithcistično mnenje o bogu zametujejo, in raji edinost cele prirode in v njej povsod delajočega božjega duha spoznavajo, izgube Bicer hipotezo osobnega stvaritelja, zadobijo pa zato nedvomljivo vzvišenejše in popolnišc mnenje euega celi svet obsezajočega in navdajajo-čega duha. Po njihovem notraujcm prepričanji more le to mnenje (konsekventno izpeljano!) še obstoječe nasprotje med reali-zmom in idealizmom materijalizmom in spi-ritnalizmom razdreti in odpraviti in v vzvišenem mnenji v monizmu se stopiti.
Davorin Selski.
kljuje in far farju brade ne izpuli. I.rez-taktuo V   nič več!   Ha ha !
— (Ultramontansko sleparstvo.) GfftškJ klerikalni „Volksblatt" pravi, da je kancelist Pozernič iz Šmarja ua Štajerskem za to ua naglonia umrl, ker je liberalca volil in hoče tu nprst božji videti". Zakaj Dali popjo nijso videli prsta božjega tudi km je bil ua pr. lažnjivi kaplan Kluu pred sod-nijo obsojen, ko je Ulaga si bil nogo zlomil, ko je drug duhoven naglo umrl potem, ko jc nekaj duij poprej hinavsko agitira!! Ali ni j ,,prwt božji" za vse, tudi za vas, farizeji V Ko tako bogu sudbo izpeljavate in j" sebi pripisujete, kažete lo hudobnost in spačenost svojih src!
— (Vžitnina na Kranjskem). Po oklicu finančne direkcije v Ljubljani se daje vžitnina ua Kranjskem v zajem. Za celo deželo, izvzemši Ljubljano, znata 328.0<>O gld., najvišji znesek 83.000 gld. daje ljubljanska okolica, najnižji .'».200 gold. pa Kranjska gora.
— (Nov most) se bo pri sv. Jakobu čez Savo delal.
— (Volkovi na Koroškem.) Iz Ziljske dolino so nam piše: V Ziljsko dolino že nekaj tednov sem zahajajo gosti, ki nam nijso posebno priljubljeni j na več krajih se kažejo namreč volkovi, ki so živini zelo nevarni in so tu pa tam že veliko ovac in koz pobrali.
— (Naznanilo.) Pod vodstvom gospoda kapelnika Santelna se bodo vršilo pevske skuSnjc, pevska in godbena šola v čitalnični, pevski sobi v sledečem redu: Potje moškega zbora vsak torek in petek zvečer ob 8. uri, pevske skušnje dramatičnega zbora vsako sredo in saboto ob 7. uri zvečer, pevska šola za gospodo vsak pondeljek in četrtek zvečer ob 8. uri, pevska šola za gospodične vsak pondeljek in petek ob 6. uri zvečer, pevska šola za začetnike vsako sredo zvečer ob G. uri, igranje na goslih vsak pondeljek, četrtek in petek zvečer ob 7. uri, igranje na trobilih instrumentih vsako sredo in saboto ob 8« uri zvečer, igranje na glasovira vsak torek in saboto zvečer ob G. uri. Učenci za petje in godbo se sprejemajo v gori navedenih urab.
Razne vesti.
* (Tabaka) in cigar se je v Cislejta-niji prodalo prvo polovico leta 1873 za 29 milijonov in 97.077 gold. Torej za 1885.660 gold. več nego lani. — Dosti smo denarja v dimu zapravili!
* (V Strasburgu) bode Piusija naredila velikausko tat/riko za orožje in kanone.
* (Natančen račun.) wVsi laije ua glavi so ti sešteti", beremo v svetem pismu, a kaj nam to pomaga, če pa ne vemo, koliko da jih ima Človek na glavi. To je moral še le učen Anglež zračuniti, in je našel, da ima tisti, ki ima rumene lase, največ las, 140.4OO, tak, ki ima nijavc lase jih pa ima 100.400, tisti, ki ima trne pa 102.000. Ker je teža vseh barv las skoraj enaka, je razvidno, da morajo bloudini naj tanj So imeti.
*'(Nesrečna g i z d a 1 i u k a). Neku dekle je zvedelo, da se mora človek, ako hoče lepo gladko kožo dobiti, s petrolejem umivati. Bea je to že večkrat poskusila, in si je glavo, vrat in prsa s bom nesrečnim sredstvom nmila.   Bnkrat pa jc morala svo-
jemu gospodu se svečo svetiti, pa pride z njo preblizu las. Naenkrat jc ubogo dekle stalo z gorečo glavo, vratom in prsi pred 1'hupuenim gospodarjem. Komaj so ji pogasili ogenj, in zdaj jc vsa opečena v bolnišnici.
*(llud zaspane) Francoska pisatelja Dumas in Soumet sta bila skupaj v gledišči, ko se je igrala neka Smunetova igra. Duma* zairled* nekega sfaiikavcga gospoda, ki jo v loži zraven dremal, pa reče Soiimetu : „(r 1 ej prijatelj, kak efekt dela Muze ga vidiš ti *tega le starca, kako spi, kakor polh po zimi". Ubogi Soumet požič ta peli novec drogi večer gresta z Dumasom spet v gledišče; igrala se jc Dumasova igra. Ves vesel zagleda Soumet, da tik orkestra nek debel kupec smrči. Lahno dregne svojega prijatelja, rekoč: piijatelj Dumas, kak efekt ima ima pa dete tvoje muze; ali ga vidiš onega le, ki tain-le pri orkestru smrči". Hladno krvno odgovori Dumas: ,,K, 80 motiš, Soumet, to je še tvoj včerajšnji zaspane. Tvoja igra ;a jc tako omamila, da se še zdaj no more zdramiti."
Narodno-gospodarske stvari.
Novu iznajdba.
V velikem obrtnijskem poslopji dunajske razstave nahaja se v omari št. 021 avstrijskega oddelka preja, ki je svili tako podob ua, da se od tiste ne da razločiti. — Ta preja je iz lana in je tako pripravljena, da človek misli svilo pred soboj imeti. — Gospodu J. U. Hainisch-u, ki ima predivuo fa-briko blizu ttcliottvvien pod Scniering-i-m, se je posrečilo, takovšno tvarino iznajti, s katero iz laneucga vlakna (laneno vlakno so nitke v otrtem lanu) rastlinski slez odpravi. Laneno vlakno dobi potem lesk, je gibko in se da barvati kakor svila. — Samo po sebi se razume, da je tkanina iz tako pripravljene preje podobna tkanini iz prave svile tako, da strokovnjaki drugo od druge razločiti ne morejo. — Vrh tega je ta nadomestna svila (Surrogat-Seide) 50% ceneje, nego prava. To je lepa Iznajdba in tem važnejša, ako so še pomisli, da je nadomestna svila močnejša in stanovitni'jša od prave svile, (iotovo bodo v kratkem fabrike nastale, kjer se bo ta nova svila delala, in lan bode v trgovini nepričakovano ceno dobil. Kmetovalci! do-zdaj ste lep dobiček iz lana vlekli, od sili mai bode še koristnejša ta rastlina za Vas. Pridno sejajte lan, ki je svile vreden postal.
K.
— Cesar je dovolil posojilo (50.000 gl., da se more zidati .,poljedeljska učilnica" v lstriji, kakor ga jc prosil istranski deželni zbor.
l*0*i!UI10.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
t? ErOfttfiOfttf.
Vsem trpečim sdravje po Izvrstni Revalesciere tln Barrv, katera brez porabe loka In brez stroškov sledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na p\|učah, jotrah, žlezah, na slisnici, v duš-ojjiku, v mehurji, In na leuvioab, tuborkolo, sušicu, naduho, kašelj, ncprchavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo,'vodenico, mrzlico, vrtOgla vico, naval krvi, Šumenje V ušesih, medlloo in hlje-\ anje tudi ob času nosecosti, soalno silo, otožnost,
sušenje, levmatizeni, protin, Medico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lokom /.operstavljala se :
Spričevalo št. 78.028.
Waldeg na Štajerskem, aprila 1872.
Hvala Vašoj Revalesciere, katero Bera jaz, 50 let star mož, skozi 2 leti neprestano užival, sem od mojega LOletnega trpHenja: otrpnost na rokah in nogah, skor popolnem ozdravel In opravljam, kakor v najboljših časih, svoje posle. Za to niciii izkazano
veliko dobroto Vam izrekam B tem srčno zalivalo.
Ur. S i g m o.
Spričevalo št. 9.J.26S. Trapani v Siciliji, 13. aprila 1870. Moja žena,   žrtva strasnih,   nervoznih bolečin, s hudo oteklino na celem životu,   s  srčnim bitjem, nespečnostjo in vranlčnico V najhujši stopinji, jo bila
od idravmkov sa Izgubljeno smatrana, kar sem se odločil pribežati k Dn Barry-evi neprocenjcui Revalesciere. To Izvrstno sredstvo je na začudenje mojih prijateljev , v kratkem času one strašno bolečim; ozdravilo in mojo ženo tako okrepčalo, da se je, da-siravno 1'.) let stara, plesov udeležiti mogla To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Vam
srčno zahvalim.
Atanaslo 11 a r b e r a.
Teenejši kot uieso, prihrani Revalesciere pri odraŠčenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plehastih puSicah po pol funta l gold. 50 kr., t funt 2 gold. T>0 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 94 funtov 36 gold.,
— Revalesciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas l gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barry d u Barry & Comp. na I>n-iiHJi, ^VnllllHvliguNHe št. 8, v Ljubi juni Ed. .Mahr, v Gruilvl bratje O b e r a n z m ey r, v Ihn-bruku Diechtl & Frank, v Celov«! P. Hirn-bacher, v l.omi Ludvig Mttller, v Mnriltoru F. Kole t ni k & M. Morič, v llerauu J. B. S točk ha u B en, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vsu kraju po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Vabilo na naročbo.
Vse gg. dosedanje naročnike, katerim je naročnina potekla konec oktobra, in druge narodnjake vabimo na novo naročbo našega prvega slovenskega dnevnika, „Sl0V. Narod".
Prijatelje našega narodnega dela, prijatelje svobode in slovenstva pa se posebno prosimo, naj nas list širijo s tem, da nam vsak vsaj enega n o v t* g a naročnika pridobi. To je nam in naši stvari tembolj treba, ker se od znane strani s fanatizmom proti našemu listu agitira, kjer se le more.
„Slov. Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom :
Za mesec november    .   .     1 gld. tO kr.
S pošiljanjem po pošti velja: Za mesec november        .     1 gld. -tO kr.
■JJjH^^' < M> cnom zopet [nosimo, da oni gospodje, ki so nam še kaj na dolgu, precej poravnajo.
Tujci.
27. oktobra. Pri EI«»ft»ntn t Čeinie z gospo iz Kraljevice.
— Uoaolig iz Gorice. — Kučič z gospo iz Kranja.
— Kancer iz ('anoda. — Prus iz Štajerskega. — Simon iz Maribora. — Polak iz Dunaja,— Kberlo I Verono. — Čmnič iz Comende St. Peter. — Oster-tag iz Sežano. — Stare iz Gradca. — Hosenz\veig iz Verono.  —  llolasok iz Maribora, — Br. Taufror
iz ViŠniegore, - - Grof Barbo la Krolscnbaha. —
— Grof Pacu iz Ponoviča. — Grof Lichtonborg iz 1'rapree.
Pri !*I-\Hf \ z UrbančiČ iz Preddvora. — Jombard s hčerjo iz Klingenfelsa. — Stimpfl iz Nensteina. — Dornlk iz Krškega. —Sohaffer Woin-bUohol. — pl. Langor iz Pnganic. — Smolo iz Dolenjskega. — pi. Vestenek i/. Mirne. — pl. Fiohtenau iz Dolenjskega. — Grof Auersperg iz Dunaja. — Kvis iz Gradca. — liosenburg iz Dunaja. — pl. Sa-Vlnšok iz Metliko.
Pri /.i.....ivu :   Mac iz Trsta.  — Semen iz
Zagreba. — Plohi iz (o.rice. — Kolh« iz Javornika.
Dunajska borza .'JO. oktobra
(Izvirna t«logranč-,o poročilo.)
Bttotai drž. dolg v bankovi tb     68 gld. 30 kr. Saotni dri. dolsr v srebru   .      72 \ 10 1960 d Ljpoaujuo  ....    100   . —
. ■ v'i",c .-Iv >-;"■< i>H'.ik'j 925 —
Krmilit'.!« akc.ljr .... London ......
Tfanol.......
C. k. rtokir.* .... Hrabro.......
210
i 12
80 10
8    . —
Izdajatelj in za OredniŠtvo odgovoren: Ivan SeincL.
Lastnina in tisk „Narodno tiskarne".