az. strni*. I IftUM I Ml. R. MR*I Mi. UIK.MO. ^^B ^^1 ^^P ^1 ^^fl ^L S ^^V ^L^b ^L ^L H ^EIh ^m ft ^^v ^^M M za Avftzo-Ognftft: . m NtmOjo: nlo leto ikapij B*pi* • K *£— I ceio !«U eipfej • . . . K 30-— im tami • # • • • 2*0 f cdo Us atpraf . • • . K tt.— Vprsiaaj«fli gM« In—ritoT m utj prfkttf x* cdgovor dopisnici aR tnasika, tprcrnlrtra fe»— pol leta „ . . • . . K*— I pol leta m % \»*£'» ■ *\*T* tetrt leta * .^ •*. . 6-- I &trt Itta . •$•?•«• • ?g na mescc . **ki «c • • 2— ■ fl* mesec * ;*•*•*»; • *W Dopisi naj te frankirajo. Rokopisi at M vračajiv OreftnUtroi balio?« ulica *t 5 {v prftllčjn lcvoj toldfftn t^ S4. ie urodno poročilo. Duna.1, 13. novembra, (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO ĐOJISCE. 'A'rmadna fronta general-obersta nadvoi. Karla. V pokrajini pri Orsovi, ob cesti Čez Sztirduk in jugo - vzhodno od preJaza V6rostorony je sovražnik za-man naskakoval naše čete. Sevcro-zapadno od Campolimga so vrgli av-stro - ogrrski ln nemški oddclki Ro-mune iz žilavo branjenega kraja Candenti. Na obeh straneh Soosme-zoja smo zavrnili več rornunskih na-padov. V odseku T6Igyes so zavzele avstro - ogrske in nemske čete goro Bitca Arsurilor (severno od Holla). Napadi moćnih ruskih si!, vrženih jugo - vzhodno od T6Igye«a in pri Beiborju proti nasira koionam, so se ziomin. Armadna fronta general-feldmaršitla princa Le-opolda Bavarskegi Nobenih posefcnlh đogodkov. ITALIJANSKO JN JUOOVZHODNO BOJIŠCE. Nlčesar poniembnega. .''iamestnik načelnika general w:ga Štaba pl. H 6 f e r, fml. DOGODKI NA MORJU. V aoči od 12. na 13. oktober so obložili naši hidropiani tovamiske naprave v Ponte Latjoscuru in želez-riske naprave p>ri Raveni z bomba-mu Učinek j|e bi! uničujoc. V prvem kraju smo zadeli dve rafineriji, to-varno in železnUkl most ter smo opazili več požarov\ V Raveni smo zadeh* v pol no kolodvor. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila. Brodovno poveljnižtvo. Berolin, 13. novembra. (Kor. ur.) NVolffov urad poroča: Veliki gla\ni stan:' ZAPADNO BOJIŠCE. Fronta gfm. prestolona-slednika Ruprehta Bavar. Med Ancro in Soramo od časa do časa mo&nl artiljerijski boji. Naš ogenj ie razpršil sovra/no pefcoto v prodpolii! naših pozjcij južno cd VariciJCOuria ter učinkoval proti zbiranjem v aneJeških jarkih zapadno od fiaucourta L* Abbaveja. V Sailly - Saillisiu držimo vzhodni rob. Na obeh straneh vaši so Franeo-zi popoldnc napadli z močnimi si!«-mi; zavrnili smo iih. Fronta nemškega prest o-lonaslednika. Sevemo od reke Dofler (Z^or-nja Alzacija) po artiljerijski prepravi izvršen franccski sunck se i$ popol-noma poncsrečil. VZHODNO BOJIŠCE. Fronta gfra. princa Leopol- da B a v a r s k e g a. Med mcriem n Karpati nobcnfh bistvenih d-jgodkov. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Karla. V gorovi?! Gyergyo so nemški in avstro - ogrski bataijoni vzeli sro-ro Bitca Arsurllor. Ta:n, na višinah vzhodno od Etelborja in na vzhodnem brecru Putne so pos^usili Rusi v več-kratnih napad«h zarnan nam odvzeti zavzete pokrajine. Tuđi na gorah na of:eh straneh prelaza Oitos smo zavrniH sovražns šunke. Severo - zapadno od Canipo-lunga so naše ćete zavzele Candesti. Jugo - vzhodno od pre'aza V6-rostorony in od ce?te ^ez Szurduk ter severno cd Oršove n;so !n?e!e ro-niun5ke čete eri irr^čmh orotinanidih nobenega U5ne^a. Pole?; ftrvaviM ?z-frub «o utrpel? zopet nad !000 vjenh, BALKANSKO BOJlSCE. Armadna skupina glm. v. Mackensena. Ob Donavi proti !eve«n k**i?u naše noziclie v severni Dobrtid?J ti-oaloče sovražn-3 odde?ke s?ro ore-podili. Črnovodo «o z !ev?:ra bre«?a Donave sem brezuspešno obstrelje-valL iMAKEDONSKO BOJIŠCE. V ravnini Dri BitoMu inočen artiljerijski ogenj. Proti izgisb polnim 5o-vra/n!m napadom pri Lazcu in Kena-liju ter severo - vzhodno od Broda ob Crni so Nemci in Bolgari do zadnje obdržali svoje pozic*!e. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. ■ *a^ ^r *zW W B %0 m m «6 ^M^ a ^^0 3 9 2iL?a OfOti TiSflJ Švicarski listi prinašajo milanska r-oročila o deveti italijanski ofenzivi, katera je zahtevala, kakor mo-rajo Italiiani sami priznati, većje izgube inostva-in materijala, kakor ka-terakoii prejSnja ofenziva. Rezultat skrajno skrbno pripravljenih napa-dov. o katerih se je razglabalo po Italiji, da morajo na vsak način pro-vzročiti zavze:ie Trsta, učinkuje strahovito: vse je potrto. Rimski in milanski listi priuovedujejo, da devete ofenzive, na katero se je stavilo toliko nad, so se udeležili deli čet skoro iz v>eh italijanskih g&rnizij, zlasti pa elitni, zbori italijanske ar-made. Že iz tesa je razvidno, da je hotel Cadorna s to bitko doseći na vsak način usnehe, ki bi mu če že ne koiićno cdprli pa vsaj zasigurali pot prot^ Trstu, tako da bi niogel priča-kovati zavzetje tržaškega mesta z vso gotovostjo na v prihodnji ofenzivi, a!: švicarski listi pravijo v svojih koinentapih. da so avstrijske Ce-le s svojim .po^umom zabranile in strmoglavile vse italijanske namene. fNevtralni listi poudarjajo, da so imeli Italijani posebno pri Kostanjevici ocrromne izgube, Tarn je Strahovito deloval avstrijski bobnajoči ogenj proti italljanskemu. Na veliki površini so pokale strojne puške v stoti-nah na ItaJijane. samo na tem pro-V.toru so izsrubili Italijani 1500 mož. V vseh teh poročflih se priznava velika tocr.ost avstrijskega topovskega ojrnja. Gotovo je, da novi italiianski netTsnehi iiC!nKu?e]o grozno pri raz-soclnih Ijudeh v Jtalfll. ki vedo. kaj je v Cađornovih roročlih resnica in kaj haika. ali široka ljudska masa misli, da so doseženi nn Krasu veli-kanski uspehi in da Cadorna in d' Aosta vkorakata v par dneh v Trst. Italijansko časenisje naznanja sedaj dan na dan. dn se ofenziva proti Trstu pooštri in da nastopi ta pooštrena ofenziva v najkra.išem času. ITALMANSKO UPADNO POPOĆfLO. \Z. novembra. Na trentinski fronti se poroea o nenavadnem gibanju sovražnih čet in voz v odseku med dolinama Brenta in Terragnolo. V zoni doline Astico in visoke plarto- te Asiago artiljerijski dvoboj in praske med majhnimi osebno zabavo. Zdravniški poklič ga je namreč res veseli!: bi! je zdravn?k z dv.so in s te^esem, do kor.ca dolgih prstov izvrsten zdravnik in oster opazovalec. ki je dostikrat vide! da-leč čez ratologične in psibol^gične meje. Bil je mo? tište drzne, krepke vrste, ki ne prijemajo nobene stvari 7 frlace - rokavicami in dr?al se je starega pregovora i Ce natakpcš mački rokavice, ne bo nobene misi vjela. On jih je pa že vjel brez šte-viia in i^'h je hoie! se loviti, tR stari lisjak dobrega, finesa plemena. Bil je tište vrste mož. ki mi najbolj uga-jajo in sicer mislim (sai vendar sebe poznam!) da ravno 7ir?ć\ ti stih last-nosti, ki so drugim ljuđem na njem najmanj ugajale. Ta briskantni čudak - zdravnik je namreč većini ljudi skrajno slabo ugajal. dokler so naroreč bili ti Ijudie zdravi; če pa so oboleli, so se mu najgloblje klanjali ravno tišti, ki so ga najmanj marali. kakor so se divjaki klanjali Robinsonovi puški, ki jih je moela ubit!, zdravnik pa jih je mogel resiti. Da ni bilo tega zatroanji, bi doktor Torty pač ne bil v malem, bpgatem, ma?enkostnem aristekratičnern mestu nikoli ne bil toliko zasluzi, da ro mu obresti nesle na leto dvajsett^oč frankov. Po na^tieoju in preprtčanjta bi ga bili prav v prvih palacah naj-raje pahnili pred vrata. Tekom mojega triđesetletnega prebivanja v V., m; je rekel doktor Tortv poro^ljivo — so imeli samo ?7orati med sv. oljem iv med menoj in kraj vse robožnosf: le ■ mene raje klicali, kakor zadnjo popotnico. Kakor se vidi iz navedenega, ni doktor Tortv štedil svojega jezika. Njegovi dovtipi so bili vnebovpijoči. Pošten učenec Cabanisov je bil, kakor njegov stari tovariš Chaussier, iz strašne sole ab^olutnih matenjnli-stov in je nastopal s tištim predrz-nim, vse zaničujoj-m cinizmom, s ka-terim je stari Dubois tika! vojvodinje in dvorne dame ter ^'h imenoval ku-mfee. kakor branjevke na trgu. Tortv je bil že sedemdeset let star, a širokopleč, krepak in kosčen, kakor njegovo rme. Kar nič ni bil s svojim sardor:ičnim obrazom, s svo-jimi vse prcdirajfočimi. neoboroženi-mi očmi, s kratkimi, le nekoliko osi-velimi lasmi in oMečen nnvadno v rjavo ali crno obleka* podjben korektnim pariškim zdravnikom. ki mv šijo beie ovratnike, kakor da so jih napravili vl rnrtvašk'ft prtav svojih pacijentov. Tgr+v fe bil ves dru^a-čen. Ncsil j? rok ivice iz »e!enie ko^e in čevlje z c^e:^!*mi podnlpfi, kf so vsled njegovih trdnih kprakov moč- no škripali; podoben je bil bolj po-gumnemu jezdecu, kakor zdravniku. Ni čuda. Mnogo iz tistih trideset !et svoje prakse v V., je preživel na konju, na katerem je jezdil po dostikrat nemogočih potih. To se mu je poznalo tuđi se zdaj, po načinu, kako se je pripcgibal in kak čvrsto se je držal život moćnih nog, ki so bile podobne nogam starega postiljona. Torty je bil človek, ki se je odtrgal od vseh socijalnih zakonov, a ker je bil ne-usmiljen opazovalec, je postal sovražnik in zaničevalec ljudi. A znal se je ubraniti vsakega blata. Ni bil mizantrop in nikoli ni bil moralično ogorčen, nikoli se ni niti razjezil. Ne! Zaničeval je ljudi s tako ravnoduš-nostjo. s kakršno je'njuha! tobak in morda mu je to zaničevanje pro-vzročalo ravno toliko veselja, kakor njuhanfe. Tak je bil doktor Tortv, s kate-rim sem se kprehaial po vrtu tujih rastlin. Bilo je jesensko vreme, a se tako toplo in jasno, da je zadržavalo odhod tastavtc. S cerkve Notre - Dame !e zvonilo poldne in zdelo se Je, da šume resni zvok! čez reko nad naše glave, tako čist je bil namreč zrak. Ovenelo Ilstje Je svetlikalo v iesenskem solneu. ki naju ie prijetno rrelc. k^ sva stala pred kfetko prekrasne crne panterice, ki je nasled- njo zimo umrla za jetiko, kakor mlado dekle. Okrog naju se je gnetlo na-? vadno občinstvo, ki obiskuje ta vrt, bili so preprosti ljudje, vojaki in pe-stunje, ki radi postajajo pred tujimf živalmi in se zabavajo s tem, da me-* čejo živalim orehove in kostanjevo lupine. Panterica, ki sva jo gledala, je bila tistega posebnega plemena, ki živi samo na otoku Java, ki se zdi človeku, kakor da je sain velika, ne-ukrečena žival, ki človeka fascinira in mu potem zasadi zob© v meso. Kdor ni bil sam na Javi Jn ni doživd moćnih in uničujočih utisov ondotne-ga življenja^ ta si ne more napraviti * podobe o divji življenjski sili te ob-enem vse cčamjoče ei vse zastrup-Ijajoče dežele. Len,o izte^njena na elegantnih šapah, držeč glavo po-konci, z nepremičnimi sraaragdnimi očmi, je bila ta panterica krasen vzorec strašnih proizvodov njene domovine. Ni ena bela lisica ni mo tila blesteče crnine njene baržunasfe dlake in kdor je obrnil pogled od tć krasne živaH, ki je gledala s pravim kraljevskim zaničevanjeni ua ljudi pred kletko, ta Je prizna!, đa: je ta žival dosti lepša m veHčastnejsa ođ tisoč in tisoč ljudi. Za človeka Je bilo uprav poniževalno. kako &l fe panterica preziravala. iuan 2. .SLOVEMKi NAlCOLr.tefe 14. MVCfltea 191*. 2T& ste*. moeti na ruskcn wraeu aijtesar v cć izprofRtrfvti. P# dn(tan dtau e«-ys«ma botaa (kinnpst awr»i ©srei-njli velesfl na vaitodfci fr#mi zopct značaj narašfcajoše ofcmRve, oeprev nam skuša enteata afe Swwni, ok Soči m sa Hmcedoaski kanti zvczatf roke ter je naatoipila I^MnMMfa kit naš »ovi s**raiirik ne tejlšču. Ar-raade Are ic vrfcfci -ovratnika na vz-Jiodiieai Serirno#rra^fe*n, kjer je bM prodri #o crte Roatanraseekelv (?\ za 80 km narai rn stoji ctenes s svoj* ostjo na romanskih tleti v dctniah Transe m Usaie. Date proti scvero se priključuje arr*a«fca Kcjveac, W fe v kojih 5. i« fc. t. «l im* rz^ratei Ruso« nJBK>\*e fc»c*ioefce v tfjl-gy«*ef!! #<&cfcu. Ruska ras*reme-nifria podfatja zatktiii đni ružio od Dorna W2*re so se ustavite pri Bl-stnociofi. Ob Narajovki so se uspeh! z dac 5. in 6. t. r*L iapep^taib i« aopol zm£mf> m&9Gšr>ve&k: rferawti sm ili tijS proti petkratnenu! p;nKJR3pa4a. V prestani Vvrte*wr Wofajaki. za-hodno od Lacka. je nerrrs!:a bojna crta ravfcoteko trdiia kakor prej, zadnj] £vstrijski uspehi vzhodno od Klrlitebe in pri Jedu]u 6. novembra so še v svežem spominu. V poročflu o vojaškem položaju opozana »Tcmps«, da se &daj ne godi nič zantmivega ne na Pc-IJskem, ne v Voliniji. ne v Gaficiji. Zdi se, da se hoće ruska annada. le držati na gvojem mestu, boi pa popolnoma pre-nesti na Romunsko. VzdolŽ celera obrežja Donave razvijajo čete centralnih držav veliko artiljerijsko de-lovan}e. Tuđi javliajo poskus preho-da č>z relio. Ni pa misliti, da bi Mackensen poskustl resen prehocl, dokler ni prenrečil v srverm Po-brudži vssko nevamost. PoUaki t Rusiji. Rusija vlada je zaprosila vlade zavezTKŠkih držav, da naj postavi pad kontrolo pripadnike po!5ske2ra naroda in da naj ne daje Poljakom dovotjenja za potovanje v inozemstvo. Pri podpredsedniku poljskega centratoiega korriteja v Petrogradu Grafcskem se izvršili hišno pretska-vo, ker ga ćofže sporazuma z inozemstvo«. Zapjenili so mu obsežno korespondenco. Rusko posoilio v AmerHd. V Ameriki so W!a končana pokajanja »a nekrko rusko posoiHo 50 milnonov đoisrjev z dolghn rokom 5 let po 51/2tr\ ce«a še ni doJočena. »Angle^a zae*ava« v Petrograd-j. Na shodu družbe . Angte^ka zastave« 11. t. m. v Petrogradu je predse«h#k dame Rodziar&o rekel. da se ne srne sklenfti mlrt diokler se ne bo dosegla papetaa 2maga. Po vojski se mora sldenrti te sna zveza međ Rusijo in An^iiro. Angle2;i vele-poslanik DuchanaH je relse!, da se bo boj naćal?eva!.. đokfer ne bo zmagal sporazum. BOLGARSKO URADNO POROČ«LO. IZ. novembra. Makedonska fronta; Zapadno ždeznioe Bko% - rionna živaMen artiljenisld ogefli. Vzhodno te lmiie in v toku Črae ]e fcraial luidi boj ves dam in de-loma v noč ne 12. aovoMri^er. Vs4 so-v»a«ni napadi so bfc ziorai^em. Pač pa se je nasr>rotitrkii ix>f*rečflo. da se je vzdržsd na vifcavak, ki st> med na-smi TJOžtoiiami stvefovzhodno vaši PoAojc naprei powKtti«tene. Na tromi ob MogtenfcH s4«fc o^tnj antiktftje in mm. Zajedno Vaj^iarja avai«) arti-ljertM*o streijafile. Vzhodno Vardar-ja in sa vz»ot*a F^elo&oe - ctonnc mk. Na kosti ob ^tr«rni $**<&&& topov rn boi nalrtil!. Na obregjti Cgaiskega mom rak. Prdfiecsk« uradao DOf#člk>. K. novembra. Orijent-ska fronta- V fohu Cr»e so Srbi zavrnflf Oilde4e4i 3c%6ro«v ter so ^inafortto prodirat. dfrvvi del 9cre Galte fe pgpotnmuLL v r^fcerv* rokah, eitafco teadf v%s Pf?*Dc, loEtore ao se po sfta|»etti jtfn'^i potosf^t. Vsi boJ-g^^ki prrjfiaapođi s^ se poMerečlti s težktei ^'»■\i—ii. BMi proti v*ho-du so SrK nadage rK^redovaiL MMou, fž. »ovanfcr&^Ofar. nr.) Nov« poroflfc, hi J0i )t 4aliB »Conri-ere čr&z Sera^ ji A|«, poniBuicfrj incšcksit pri J»wrt hot^gftftk iteHR sorrainega gibfB^ja v l^ira, ^te»r provzročUeije ic f?*all teko v km-Ijerem kakor v TuiUtkiaoVci Ufci m. Cesta Prevela - Jmšmei Wm •*j!ljj vota^ko zastraafana* BolearsM krali • odra. ^Pes*er Uaytf« o4^ATii« ra^ro- vor tfrrTnnnh^n iiniiwrf1iii Wie- ie Wit0Mi ^pMffil p mwtnmH mtom, je #cfol \m4: JWfer?tTj>iM»ftL wMtr*? Kg4b| in hfc? Pvkvilte ni mte, H rasre nmpcfrriti mir! Krali se ie na !• atomi k prestaftanasMiflcu ta* }e reket: AK ?MS Ti prtM« afc. m^ glav« in ie mđBovmrik Luč, mir, kac-zi miru ivMoi* vectat e ^iliuii, Res je. Je *e|đl VViegaad, kralj pa ga }c prekinti: Tothi tolvrat g:a je swt pri-6akoval z zapade. Oči Evrope so bile ofcrvicne v Anerihi, da bi tom vstal kiez miru, Todb svet }e razočaran. CKral] aludira hi na tafcl ame-r&aesldh \tjtttev. Op. ur.) Kdo si ne želi mini, tteka koiaj in kje vstane m»ž, ki \k mmi pokaza! pert. Kralj je koacčn« bla\il patriroti-zem ia samozotatcN-^mje botgarske armade ter navajLai ste\ffkc, iz kate-rlh je amcrfkaRsici časnikar raivld^l, da ie postavil mali bolgarski nar*d rela^rvno na^'eč v#j»štva na boji-šče. Iziave bolgarekega generalisima Žckova. SofUa. 13. no%embra. »4Jtro« ob-javlja razgovor z generalisiniom Že-kovom, ki je med drugim izjavil: Mir ždimo tuđi mi, toda mir, ki bo resni-C-en. Ali priđe rnir čez leto dni, ali čez f) mesecev, priše! bo sele, kadar poreče sovrafnik: Dovolj! Jasno je, da moramo s snmozatojevanjem na-daljevati vojno, da pospešimo mir. Le tako borno dosegli svoj cilj ter diktirali sovraŽTiikom svojo voljo. Solunskomu gribanju ne pripisujemo no-bene važnosti, ker^ se ga oficijelna Grska ne uddežuja. Zdi se mi. da tuđi ententa od upornikov ne priča-!:uje mnogo. Proklamacija poljske neodvisnosti je sijalen političen čin centralnih držav. Položaj na raznih fror.tah je za nas povsodi izvrsten. Sovražno ofenziva ob 5omrni ni imela niti votešKih, niti političnih rezul-tatov. Nemir, ki se pojavlja zadnje dni pri voditeljih entente, i*7>\ira od tod, ker spoznavajo, da ne morejo več obrnfti položaja sebi v prilog. Na vzhodri fronti je položaj sijajen. Rusi so vse stori!i, da bi izvojevali odlo-ešen uspeh, toda zaman. Pred spo-mladio ne morejo Rusi ničesar veli-kega podvzeti. Ka? se bo takrat zgodilo, Bog v^. Vsekakor *ddn]e čas za nas in ne za sovražnike. Dokazali bonio, da sovražnf^ zaman na-dciŠuje vojno. NEMŠKE VOJNE LADJE PRED THEttSO. Berolhi, 13. novembra. (Kor. ur.) \Vo1hov urad poroča: Pred Themso je bll dne 12. novembra od naših flancfrrskih podmorskih vojnih sil ustaviien nizozemski parnik »Bata-via 6* z vecjimi inf^činamj konter->ande ter priperten v pristanišiče. NPMCI PRED BALTSKIM PORTOM. Berclin, 13. novembra. (Kor. u.) \Vol3ov urad poroča: V noći od 10. na 11. november so simile uemske torpedovke na izvicUii vožnji v finski zaliv pri Baltsketn Portu ter obotretievale pristaniške naprave te-^a r«*4rega oporisča iz mcjtine raz- MemSki podrrnrski 5o5ni v Mehlkan-skem zalivu. New York, 4. novembra. (Kor, uradj Brezžićni brzotav zastopnika VVolffoveg'a u rada. Brzojavka »N. Y. Times« iz Mehike pravi, da so en-i.tntne <3ržave posvarfle in opozorile niali»kaTi3ko vlado, da bodo najbrže noskosili nemski podmorski Čolni narasti petrdeiske ladje v Atehikan-skem zalivu. ItatHane^a oklopna krt žarka »Citta di Catanla« pošVodovana. Švicarska brzojavna aftatura r>ojpo6a iz Atea: dasnfn poročil gr-r\đk tetoT )e imda itaiiianska oftlor>-»a križerka »Cftta di Catania«. ko je rrifjkia v Pirei, hci z nekim nem-cktm podrnorskkn čoteom Srečala sl» se na visini Syre. kjer je Ubirala i tavanska voina iacta čoine z mrtvi-mi a«f:h5&'Jmi rnormar}i. V tem tre-hh#oi se k prMIšal fMmški podtor-cki 6ofc tor }iito\M\ torpedo profl podnontemn čohin. LaxQa ie bila spredsf zsdeta in moemo poScodova-na, Pd8rodl» s« H pa ft vendar kftrt s*rr#nwiu pcxhnt)r^tef:a čolna dospe-tivPtel. Pmtopttnt ladie. LnaJB«, 12. muvutšbrtL (Kor. u.) >Lloyd< poroča: Potopjfsni so MU ttUe mr*w&k\ parnici s ^knpa) 6000 JbomšotL. Ik ■nuMhrn OCor. bJ Lfcrd - s&umkm* iortla: Danski pm-nft »Profe« (21« ta) le MIO. t m. polounen. Od posadke ansleSItesa narnika >Bocota# ie bilo rešeafti 17 oodL AiqMkl pnft »Etflof Fbrfir« nonuiic m vsrai. Bulji. V3. n#viiifci. »Lakajai- 8HflpVTc pOT#9a.t >wWW^pPOW« ja^^ Ha. 4a *e zablev»B A«dta hi Ftm« oija v st^P aackil jifcfin aBiw«|e-mu rnhiMni iar^oai aoti, da grtba vlada odstraniiz Atenptsla-nike centralnih držav. Ententa zasedta arzenal v LarisL Lusaoo, 13. novembra. Iz Aten por#č^o: ČetvvrozveBne čete so za-setie ararenal grSke armade v Larisl. Anjde^kl nacrti na Balkanu. »Az tsU hoće vedeii, da ie će-tverozvezu sklenila usta»oviti iz no-vo^r&ke Makedonije, jiržne Albanije In Epira posebno republike pod Veti-jseiosovim predsedništvoin. Protektorat nad novo državo bi prevrela Norveško-nemški spor. Beroiin, 13. novembra, (Kor. ur.) Glasom poročila »LokaTanzeigerja«, je baje norveška nota sastavljena v prijaznem duhu, je pa pozitivno ne-zadovoljiva. Zdi se pa. da so ustmena pojasnite norveškega poslanika taka, da sporazum z Norveško ni rzklju-Čen. Stvar Norveške bo, da odloči, ali žeii sporazum, ker bo edino od nadaljnih pojasni 1, ki i ih bo dala norveška vlada, odvisno. ali se bodo v bodoče nemško-norveške razmere razvile zadovolji vo alt ne. Zaton e dvll) wM v M§. Bercrlin, 13. novembra. (Kor, ur.) Listi naznanjajo skoraj-šno predložitev civilnega službenega zakona, Doslei ta vest še ni potrjena. Beroiin, 13. novembra. (Kor. ur.) Kakor se zatrjujc, se bo nemški državni zbor v S. do 14. dneh scstaL da se pasvetuje o preeflo^i, ki dolo-ča dolžnost za delo v javni službi za vse, ki ni majo te dolžnosti že na podlagi brambnega zakona. »Berliner Zeitung am Mittas« izve. da gre za to, d a se osvo-bode dela vse sile v državi, k i p r i h a i a j o v poštev za čisto vojaške svrhe in da se nadomeste z drngimi. Natanc-no besedilo predlože se ni znano. Beroiin, 13. novembra. (Kor. ur.) Listi pozdravljalo soglasno temeljno rnisel nameravanega zakona o civilni službeni dotznosti ter naflasa^o dolžnost vsake^a posareznega, da d#la v teh tržkih časih za domovino. Glasom poročil Hstov je izvedba civilne službene dolžnosti naj važne jša naloga pred kratkim ustanovi jenega vojnega ura-d a, ki bo moral odslej pritegnki v svo^e obmečje vse vojno gospodstvo in vso vojno .industrija v svoj delo-krog. Šefu vojnega u rada ie v k> svrho podreien pole?: vaiaskega šefa štaba tuđi tehnfCni šef, za katerega je doJočefi ravnate!] tovarne Orttson v Devinu (Msgdebunru) Kurt Sorjre. Tema obema šefoma so podrejeni različni odd'elki. Vse tehnične stvari bodo v rokih tehnikov, ki bodo vzeti iz industrije. Šef vo>nega urada gencrallajt-nant Grorrer je te dni razmotrivajoč način, kako si misli izpolnitev teh veiikanskih nafog, izvajal: Nem-čijo je primerjati veliki trgovski firmi, ki mora v boju za svoj obstoj zbra-ti zadnjo svojo moč i.i! postaviti v delo zadijega m o ž a. Niti te nove organizacije bt>cfo torej š!e v v9e pano«re pridobit-nega življenja tja v zadnji kot države. Povsod se bodo ustvarita nova zastopstva novela vojnetra urada. Primeriie osebe bodo potovale od kraja do kraja, da bodo isjonačfle m-dustrfjalne đelavne razmere. Za pn-merjanje m . prilajroditev de4srnni motod se hodo torej prttcc^^e do-c«nttrre tflfcnfČHfh vfsokfh s*ol, za nad-zoT3tTe«o ta pisanti^ko ste/Hjo v po-sameznfh indnlrtMi pa shršateDI teh vteokfc sol, tetertm se bo shtžbeni Sob 9tel kot učni čas. ffa ta »ačni fn s piHenltrDo iMuiLev iz Tseh dm-fih DtlcMfltiiih pavoc. iMi^fri se do-sicIr muMPsiiulfu vse ilotawT»e stte fluefeiru, TurSka vojna. TURSKO UHADNO POROClLO. 13. novembra. Kavkaska fronta. Pratke nam v prilog. V)e0 som nekaj sovražnrkov. Z ostaliM froDt nobemia pomembnega do-fodtaL IKizm jNlitUEK vesti škft »TaccspoBtr: PravSCiio je bRo^da m šsl ual^pff krovoPviRi drteve gpo-t*w* saatooprava, še boli pa je bilo mahheln« potrebno, da postanemo ayativanske parlamentarne ve-tiktt. Nemci so se čntili deprimira»e in ponizan c\ da sosovražne jim vlade klrca*e nad nje ostale na-rofc, da ]\h drže k tlom ter jim od-v^amejjo njihovo staro pozicijo v državi. Svetovna zgotfovina je deio-vala za nemsko - nacijcnalni program. Ako se izk>Č!io vsi polisi in nsiKlci poslaflici iz parlamenta, ozi-roma ako se reducira njihovo število tateo, da \ih ostane le manjša delegacija, pertem brxlo imeli nemški po-slajci većino v vseh zadevah uprave, justice in nauka, kajti najmanj ti triie retorti bodo spadali v avtono-mfo Oalicije, ki torej glede njih ne bo mogla soodiočevati v državnem zboru. Brez rrapuha in ne da bi hoteli seveda zatirati druge narode, bodo Nemci napravili v avstrijlski državi red. Nemški državni jezik bo v boci oči nem?ki Avstriji (Deutschoster-reich) seveda dofcil pristojno mesto. Pa tuđi država bo imela dobiček. Ako vladu ne bo več v nedostoi-n i cdvisnosti od garških poslancev, kakor dosedaj, potem bo lah-ko zavzemala napram notranjim g a-1 i s k i m zadevam mnogo objektiv-nejse stališče. Dunajska centralna oblast si bo pridržala nadzorovalno pravico ir» bo mogla niđi v Galiciji bo!j krepko uveljavljati državne Interese. Nenaravno je ^ilo, da je bila kulturno in gospodarsko za ozetn-ljem nemških dcžel zaostala severo-vzhodna provinca merodajna za vod-sK'o države. Stara Avstriia in Galicija bodo šle v bodoče roko v roki ter bo-deta svoje interese spravili v hanneničen sklad. Tako graski b'st. Tnteresantno je pač, da deli »T.« Av-strijo v »Galicii'o« in pa »nemske kronovine - in da poleg nemških fn-teresov pripušča »tuđi dobiček države«. — Včeraj smo poročali, da ROtovi dunajski kršćansko - socijalni kro^i nikakor nišo zadnvolini z izlo-črtrijo Galicrle, ker se bcje. da bo trpe! Drmaj ofrromno škodo. Zanimi-vo je. da skuša glavno kršČansko-socijalno glasilo »Reich?po$t« one krščatislco - socijalne prvake (Weis-kirehnerja, prmea Lichtenstetna itd.). k! so glasovali za nemsko - na-cijonahio re^ucijo. desavuira-ti. »R.« izjava namrec, đa resoln-clia sploh ni sratla!a na skax>no zbo-rovanje nemških naelionaleev, ker ie bilo to zhorovanje sklicano le, da razT>rivlia o pereč^i gospodarskih vpraSanfih in đa tnđi ni Ma nfkdaT pretložena kršćansko - socijalni strarki v odcbrrtev. = Izp^ed najvtšlega domobrsn-skega sodišča. Dne 12. t. m. se ie začela pred naivišjim domobranskim sodišcein na Dunaju javna rasprava o ničnostni pritožbi dr. Karla Kramara, dr. Rašina, Vincencija Cer-venke in Josipa Zamazala, ki so bili 3. juniia od domobranskega sadišča zaradi hu-dedeistva veleizdajstva po § 58 c in hudodelstva proti vojni sili države po § 327 vojaškega kazen-skega zakona, slednjeimenovana dva zaradi hudodelstva vohunstva v voj-nem času po § 321 vojaškega kazen-ske.^a zakona obsojen! na smrt. Ob-ravnavi predseduje prezident najviš-jega domobranskega sodišča pod-■tarŠal pl. Krevsa, zagovornik prvih treh obtožencev je poslanec dr. Franc Korner, zagovornik Zamazala je dr. (X Lewit. Po otvoritvi obrav-nave je poročevalec polkovnik - av-đitor Kutsehera pojasnil. da izvira kompetenca domobranskega sodišča za civilne osebe iz cesarske naredbe ter je potem naređel razsodbo m njeno utemefievanie. = Po*rteia obsodba. Kor. urad ja\4ia z D«naja: NarW^e domobransko sodišče ie v seii 2S. oktobra za-vrnilo ničnostiio pritozbo (priziv) državnih poslancev Choca, Bnri-vala, Vojne i« Netolickega proti sodb: domobrai^kera dhrizij-skera sodišča, ki je obsodHo imenovale rad atočfcm po § 61. kaz. zak. (sokriTda \neMxia|e) ta »cer Choca na § let, Biftvala na 5, Vojno m Ne-IcAckeea pa na 1 Mo težke, pooštrene Ječe. Sođbe fe torei pravejmočna. = Mir bo sleta*« §ele leta Iflf. a0 1*».? Ofasfk) franeoftke ar-mode »La Fnmce MIRtalrec pi§e: Dooedaf m nobeve^a izgleda, da bi se toj* kmtfu koačaU. Vofaške oblasti se prfprarljajo za leto 1917. tu !918. Smatra« Je, da bo priSo do mini Sele kta 1919. ali pa 1920. = V*k totodek na obsarfe li DaHBa poročalo: Nekateri »evtralnl ■Ml MBuraVaJo* da Je n otoorj« vcfft dogodek — toda ne rojni — ki bi tnocel nir jako pospešiti. NemikS Inpgl —ttrmjo, da ta — MfgavaBja •g=|9rM in ĆcBacoroi. Iz 2eneye\ porofcior^^Crnoeorški minlstrsifl pred^ednik Radević ie na inicijativo franoosJre vlade pozval čniogorske-ga kralja Nikoiaja, da naj se v prilog srbekemu prestolonasledniku Aleksandru odpove prestolu. Kralj Nikita je po posvetovanju z rtalijanskim kraljem ta predlog odklcmil ter išče novega ministrskega predsednika. Bivše šefa črnogorskega kabineta, . Mijusković in Gregović. ki se naha-jata v Ženevi, pa nočeta prevzeti po-nudenega jirna portfelja. Razmerje n^d srbsko in crnogorsko dinastijo se je vsled Radevićevcga koraka še poslabšaio. = Pavel Desdhanel p Nemčilj. In, nemški filozofiji. Predsednik franco-ske zbornice Pavel Deschancl ie imel na letni skuDŠičini akadem. govor, 1q je karakterističen za mišljenje vodil-nih franeoskih krogov. Goethejeva in SchHlerjeva Nemčija — je rekel De-schanel — je že davno propadla, pruski duh je zavladal nad njo in ž njim tadi temeljna njega tendenca: osvo-jevalni nagon. Fichtejeva in Hegelo-va filozofija je skušala dati temu nagonu, ki gioboko korenini v instinktu rase, motivacijo in upravičenje. Ta filozofija proglasa državo za nekai absolutnega ter zahteva napram njej brezpogcjno pokorščino. Netnški intelektualci so zato post opali popo!no-ma konsekventno, da sta duh nemških armad in duh nerrtške znanosti eno in isto. Za nas Franccze, pravi Deschanei, ie obramba mej glavna stvar. Dokler stoje »ovražne čete le neka] dni hoda od Pariza, tako doigo ne bo miru. Ali se borno tokrat bolje učili iz zgodovine kakor v prejšnjih časih? Ako 05taneta Avstrija in Nem-čjia nerazkosani, bodeta, akoravno o-labljeni, tvorile se veđno blok 100 milijonov ljudi, ki bi pomenjal stalno opasnost za mir Evrope. ^Journal des Dćbats«. ki objavlja Deschan^lov govor, pristavila, da je franeoski narod od nekdaj čutil v sebi največfo mržnjo proti vsemu, kar je nem?H<:o, kakor je goiil vedr».o naivecie simpatije za vse. kar je slovansko. Navzlic tamu si Francozi glede svoje politike nfiprzrm Nemčifi se vedno nišo popol-noir-a edini. Složni so sicer v tem,t2a se mora pruski militarizem uničiti, nekateri pa menijo, da bi moglo priti do srrorazuma z južnimi Nemci, kakor da bi bili ti mani remšld, Vot njihovi severni ro?aki. Baš HeJ. d. D.« pocidana. cki se v postot>an|tt r>roft Nemeem pri ureditvi nove Evrope ne bo srne! vpoštevati niti na-rodn.ostni rrinc'm, ker hi bilo to v oči-viđno škodo altirancev! = Wi1so*iova zmaga. Haag, 12. novembra. (Kor. urad.) Glasom porocila »United Press« je đobil Wil-son 8.563.750 glasov, Hughes pa 8,161.754 fflasov. Izid glasovanja v NewhaTRpshiru in v Minnesoti ie Še dvomliiv. Dasi republikanci še neče-?o prrznati, da je Wilson izvoljen, se vendar splošno sodi. da uradno štet-i je ne premeni usreha volitve. = An2eriskf Nemcl In Hnghes. .Prvotne vesti, da je Hughes izvoljeli, so pozdravili anieriški Nemci z ra-dostio *n zadoščenjem, Newyorški nernški dnevnik »Herold« \e pisal: Ime Hushe? pomenja za ameriške Nenice ćeli svet. Pregnana je mora, ki jih je tlačila dve leti, konec je ža-Ijenj, nepravičnosti in riranstva. Ne trdimo, da bi si bili mogli Nemci sami izvoditi predsednika, toda bili smo dovolj močni, da smo preprečili \V?!sonovo izvolitev. Mi nemški Amerikanci ne zahtevamo, da bi se đelala politika plemen, toda om se nas zatira, če se nas prešanja in ras grde mozjre v javnih službah samo radite-cra. ker smo Nemci. potem zavre naša nemska kri, Dlane furor teuto-nicus in zadaja prave nemške udarce. — Vest, da je Huehes izvoljen, se je izkazala sicer za neresnično, tođa nemški glasovi so dokaz, da se bo moral tuđi Wilson ozirati na mnenje ameriških državljanov nemske narodnosti. Odlikovsmie. Deželnosodni svet-nik in predstojnik okrajne sodnije v Puljn g. Spiridijon P e r u č i ć je odlikovan z oficirskim križem Fran Jo-sipovega reda z vojno dekoracijo v priznanje odličnega službovanja v vonii. Prebivalcem žtfpacstva DesLle v soški dolini v znanje! Ker, je bila izvršena evakuacija občtne že pred onim letom, nima več pomena, da bi žwpanstvo nadalje uradovalo. Stranke naj se zato obračajo v važnih za-derah na slavno c. kr. okraino p!a-varstvp v Gorici, poslujoče sedai v Ajdovščini. To se naznania občinar-jem vsl^d odloka glavarstva 7 dne 19. oktobra 1916 St 11.753. Župan: VaUriiaii lvaaftlfc 261. Stev. .dLOvflttig mamult. iK 11. sovtaot* a»i* Stran 3. Darovi za gorttk* btenam. Poslani nam oovi izkaz darov za gori-ške begunce vsebmje darove, (Moma že objavijeue. z raznih strani, kjer bijeio dobra arca za Hesrečae begunce. Darov Je v denarfc nad 3100 K, potem je bilo darovame tud! precej obleke. Posredovainica za «o-riške begunce se vseni cfcrovalce« naitopijeje zahvaljuje. Kdor »ore, naj potnaga goriškim. izgnancem! »Smotra Dojjnatiaska«, uradai list dalmatinske vlade, izhaia s-daj v novi obliki. Naslov lista je hrvatski v večjih ia itaJijanski v inanjših čr-kah. To pereca tuđi »Grazer Ta£-blatt«, katererau pa m všec, ker dalmatinski uradni list ne izhaja tuđi v nemškem jeziku. »Grazer Tagblatt« naznanja javnosti z razprtirni črka-mi, da izhaja »Smotra Dalmatinska« — »mit Ausschluss der deutschen Sprache-.-. Begsiici z Gradišća v Borov m-cL V Borovnici se oakajajo / Giadi«* Šča te-le berlinske družine: Lud. Kršcvan. Josip Krševan. Ivan Krševan, Josipina Krševan. Ferdinand Vovfc Brigida Vovk. Karoi Vovk, Fran Zora. Matna Kome!, Josrp Zorž, Frančiška 2orž. Marila Gorjan, Ju-lijan Cerne. Tukajšnfi Ijudje so dobri in z nami prijazni posebno %. župan vstreže vsnki želji, kar je v njegovi moči. Na slovesen način smo rudi tukajšnji Gradiškovci obhajali god sv. Božiđara s peto maso in zahvalno pesniijo. Zavod sv. Hieroninia v Rimu samo za dalmatinske Itaiiiane/Irre-đentistl hočefo da se semenišče in fcaspie sv. Hieronima v Rimu prizna za izkijučno !ast dalmatinskih Italija-nov. Že leta 1891. so hoteli doseći od vlade tak ođlck. Vatikan je takrat protestiral in ugotovljeno je bilo, da je zavod last vseh Dalmaiincev. IrredentistiČno društvo v Rimu »Pro Dalmazia« zahteva sedaj, naj »talijanska, vladi brez ozfra na pravni položaj izroči zavod Dalmatincem italijanske narodnosti in ga zapre za Slovane. Vlada bi tako izzvala nov spor z Vatikanom. Nezgoda na raorju. Pri Biogradu med Pašmanom in svetilmkom v Dalmacij! se je ponesrečila neVa lać-ia. udarila fe ob kraj in se razbila. Luid?e so so kome1 rešift, nekaj je ranjenih. ZJutraj j'.m *e došla rremoč. da se iih je spravilo na varno. Kđo ye ka?? Kdor bi vedel. k;e se nahaja Anton Rebulica, že^eznišicf usluzbenec rra Volčiidragi. naj Tzvc!! sporociti na naslov: Anton Melink, Dovje št. 8. na Gorenjskem. Dnevno vesti. — Cesarjevo zdravje. Korespon-ra ue more nihće odgovoriti. — Bož'čfia darUa za vojake na bofriem Poliu 1916. C. kr. deielni so!-ski svet je odrediL da se da tuđi Ie-tos tlčencem priliko, da posljeio našim junakom na bojnem polju božična durila, ki nai obstoje. ktkor lan-sko leto, iz teh-le predmetov: 1. ši-vaina oprava, pntrjena — kakor lan-sko leto — r?a 0 X 12 cm veliki krpici obstojeca iz dveh vdejanih šl-vank, iz dveh betičic in dveh igel-\'arovnnk. nekaj srednievelikih rum-bov in nekaj črnega sukanca; 2 en 'Svinčnik; 3. vo;ra dopisnica z na-slovcm učenca - darovalca; 4. en barvast (ne bel) ?e^ni robec. Letoš-ni'm božičnim darilom učencev bo prkJejal tiikajsnji vojnocskrbovalni urad več različnih praktičnih dariL, zato naj bodo vsi zavitki enako veliki in 5icer 9 X 12 cm. Vfnkemu 73-vojeku ?e srre priložiti tuđi razglednica ali voina dopisnica, na kateri pošiljajo učer»d vojakom božične pozdrave in jim voščilo srečne in vesele praznike. Zavojček naj se poveže z lepim trakom in okinča s stnrekovo vefleo. — Prodaia blaga Iz boaikaževf-ne. Temeljem razpisa c. kr. tixovin-skegci mir»istrstva z dne 2. novembra 1916. st. 22.779 IV. je za ča* od 2. novembra 1^16 do 2. februar ja 1917 do-voljena decailna prodaja nadaljnih 20% zalocr bombažastega blaga in nen*Ir:h predmetov, ki spada pod § 1 zapornega ukaza z dne 31. avgusta 1016. V naveden em razdobju je tore] dovoljeno prodajati na dr^bno stran-!:am. ki tako b!ago rabijo. 2ftrc zalog beljene^a in mercerizirane?a blasra, izvzemši ono blago, ki ga zadenejo ukazi trgovinske^a ministrstva, ti-čoči se prisilnih ponudb, nadalje 20% zalog pisanih tkajiin, 20% zalog bar-vanega in tiskanega blaga ter 20% zalog rnolkega perisa. Ta določila ne veljajo za beljeno hi mercerizirano blago, ki spada pod prisilno ponudbo. Zategadd je razpečavanje takega blac:a na drobno dovoljsno le v toliko, v kolikor je c. kr. trgovinsko mi-ristrstvo za to izdalo posebna dovođenja, oziroma }ih se izda. Konfekcijskim obratom in občekoristnim šival-nicam se č?Xz dovoljuje, da sm?jo v času od 2. novembra 1916 do 2. fe-bruarja 1917 podelati 20% svoj'h žalo^ bombažastih podlog in drugih pridodatkov pod pokojem, da zaloge ^akega blaga prijavijo po stanju z dne 2. novembra 1916 tekom osmih dni organizacii! »Kriegsverband der r3anmwollmdustrie« na Dima ju. Iz nredmetnega ukaza izhaja, da je do-vedjeno konfekcijskim obratom m občekoristnim šivalnicam podelaii le 20% bombažastih podlog in dodat-kcv, ne pa tuđi drugih zaiog bomba-žastega blag?^ ki je pod zaporo. V celoti je tore^ za razdobje rcl 2. no-vetnbra 1916 do 2. februarja 1917 na prosto dano: 1. za prodajo na drobno 30% zalog, izvzemši bombaževino, ki }e podvržena prisilnim ponjdbam ter 2. za konfekcijo 25^ zalog bla?:a pod zaporo, izvzemši blago, ki ie nodvrženo prisilni pomiđbi. ter 45% P(xflog in pridodntkov. — Deoarne premije. Deželni sol-ski svet je rodeJM po profesorju Fra-nn Metelku ustanovljene dennrne premije za ljudske učitelje v znesku po 60 kron 41 vin. nadučitelju Emilu Tomšiču v Ribni?i, Ivanu Pir-n a t u v Mokronosru. Viktorju M i -h e 1 i č u v Vevčah. Robertu Z i e g-1 e r j u na Studencu in Ludoviku K o ž e I j u t St. Petm prj Nbvem mestu. Nađnčitelj Ivan Jezeršek v Sv. Križu, učitelj Ivan Arnšikv Mostah in naručitelj Josip Zlrov-n i k v Goriah so debili za leto 1916 razpisane de?iarnc premije iz prtrno-ženja biv^e?:a rrtnarskega društva po 72 K 16 vm. — Uspeh sloveaskega lerafea ▼ Zasreb«. Biv§i člao sfovenskeca rte* dališča sr. Skrbinšek \t nastopil v petek v kralj, hrvatskem »emall-skem kazalištu kat fost Ifra! !e ▼ »Tajfunu« vlogo knjižavnika Char-!esa Renarda - Befnskega, v kateri se je publiki izređno đot»adel. Kritlki ra hvatiio kot izređno intcUjcntnefa hiralca, ki se nahaja v nailepiem razvoju ter torlo nfiroroCajo, da angažira gledaHška upraTa tefa umetnite, k! Ima vse sposobnosti, da postane Unbljenec zagrebike ps-blUrc ropstva obta|a latri, dne li* botmu-* bra ▼ ug|w kroc« irojc rodbine rpokoteni sodni sluga %. Fnm Za-jec JnbUant |» ođlkčma vzgoHl dva sina, immmd katerik ie eden stavbni svetnik pri deželnem odbor« kranj-skent, sedaj c. kr. nađporočnik, rebival-stva postaja tu, kakor tuđi v okolici vedno težavnejša, V mestu primanj-kuje z^)pet moke in kruha, kolikor ga je dobiti, je podoben onemu od lani aprila, rrrato in junija. Lani je bilo de-lo aprovizacijjke^a odbora mnogo brljše, kakor tetos v istem času. Aprovizacijski odbor je poskrbel po-!eg navadne dobre moke tuđi dobro beio moko, obojo v tolikšni množini, da Je zaloga vzdržala malone do le-tos septembra. Od takrat je letos le tezko dobiti bele moke. Če se je dobi,' potem je to mogoče le v manjsi mori. S s!adkorfem je ista. Tu so pošle zaloge skoro popoinoma. mnogo tuđi radi tega. ker ie prišlo sladkor-ja dosti v Gradec in druge kraje. Se-dai je prepovedano, prodajati slad-kor komu drugemu, kakor mestnemu fn prebivalstvu okoliških občm. Trgovci pravijo. da dospo že v krat-k?m večje naloge, s kojimi bode potem lažie izhalati. Junija je bfio desti ^ladkorja dobiti, zlasti tafcega za vku-havanje sadja, kristalnega, zdrobljen epa, kakor ga sedaj dobimo v matijSih koscih. Tega sladkorja so si takrat nabavile posamezne stranke v toliki rrmožini samo za vkuhavanje, da bi sicer ž njim izliajale lahko me-cece m mesece. Znan je slučaj, ko si je e^ia sama stranka vkuhala 900 ste-klenic sadja Kdo ji je dal toliko sladkorja? Olja in masti pričenja priman jkovati za najnujneso potrebo. Ka i pomaga, če se je v zadnjem tre-norku v tem oziru nekaj zgodilo; prišlo je prepozno. Tu in tam ima kak tr^ovec špeh — po 14 K kilo-crram. Ce ga scvres, dobiš komaj par žlic masti in s tem beli. Lani se je kupovalo zaloge po ćeli deželi. Le-tes ne. Me?;to. da bi bila mestna ob-čina poskrbela izdatne zaloge z več-jrm denarjem, je sezidala mestni kinematograf za 40.000 K. fižola in drugih potrebščin pa nLSedaj je ustanovljen urad za preskrbo prebivaj-stva z živili. Vodi ga c. kr. komisar dr. Fr. Lajnšič. Upati je, da spravi t to miserijo red in odnomore doseda-njim težavam dnevnega preživljania. Saj se je r^okazal že v marsikak^nem ^tucaju dobrega in razsodnega ve-ščaka. Dorrk Weixl«r)cve prvi nastop v Kfno Idealu. Danes torek 14. do če-trtka 16. t. m. nastopi prvikrat r tej sezoni splofino priljubljena ometnica Dorrit Wefx!«r v trod<šanski vaetlo-irri »mida in fluida« ali »Praiica prvorojiiatvac. Polet te^a nordijska drama v I deiantih »Ifra s kMtoritU ml kookaarf« s švedskih mdokopov; Olaf Bfttedier ia Alma fflnding t glavnih rloeah. Sascfca - MesstroT todeiu rojne aktualnosti. Za mladino naprfmerrio. — Petek 17. i m. CIr. kaika kri Drama t 5 deiaajlh. Silna amerikanska drku§ka privlačnost Soboto 18. t. m. Henny Porten v igrokaza: Usođs Gtbrflalt StarL v 4 deian]ih. Torek 21. novembra: Ce-trta amerikanska silna senueOa: Jfnmv Valentine !?! (Ugan)ka kri-mtnalistlke). Detektivski kitminalni roman v 5 dejanfth z Robartei Wacw vfa^sHi v dawl vlocL MmI - Dml |*0PM V pavM^Vi piPBl VpiVBI umiainu PredvCeraliniin so \ prt]eli aeko ženo v mM takajšnjega poIiclMkcca ravnateQstva porodne boli; povila je zdravc^a dečka. Prvo pomoć so dali žeai stražniki, potem so Jo z novorojenčkom vred odpelia-K v deŽalao bofaiŠnico. Pos viomllec. V Tmovski ulici je bilo nkradenega nekaj govejega mesa. O tatu ni bilo nobenega sledu. Neko noč nato pa so slišali šum in ropot Ko pogledajo skozi okno, so videfi velikega psa, ki se je tn/il z zobmi, da bi odpri vrata koiarnice. Ko je začutil ljudi, je pobegnil. IzcubH so je siv lovski pes z znamko št. 726. SliŠi na itne »Faf«. Kdor ga najde. Maj ga odda Beetho-venova ulica št 15. pritličje. desno. Aprovisacija. -r Besanie mlekar!c. Nekateri Ijudje begajo mlekarice. češ. da bo-do po ustanovit vi nove preskrboval-nice aa mleko morale nositi vse mle-ko »na magistrata. Kakor izvemo s podučene strani, te ta trditev povsem izmišljena. Mlekarice bodo smele seveda ttidi po ustanovitvi nove preskrbovalnice oddajati mleko po hišah in le one, ki bi mleko iz ka-knmihkoii neupravičenih razlogov svojim odjernalcem odnovedale, bo-do prisiljene *e oddajati mestni aprovizaciji. ki bo seveda v bodoče posebno oštro nastapala tuđi proti tištim brezvestnim ženskam. ki uga-njajo goljufifo s tetu, da mesajo mie-ko z vodo. Pametne in poštene mlekarice se nove preskrbovainice za mleko nimajo batf in bf>do v lastnem interesu nosile mleko kakor dosećaj po hišah. + Urad sa tvdsko prehrano. Iz-šla Je cesarska naredba, ki zaukazu-je ustairovitev po©«bn«ra\ijo tezave % živili ali vsaj zmanjšajo. kolikor bo to spk>h mogoče. Predvsem bo novi urad delal, da dobi na razpolaganje vsa živila. kaT jih je dobiti, ter da bo preskrbel za njih pravično in ena-komerno razdelitev. Zlasti zatrjuje komentar, da bo novi nrad posvecal posebno pozornost prehrani siromašnih kromov in se trudil, doseći, da se znižajo cene živil. NainovRfša poroč^a. RUSKI MINONOSEC >IMPEKA-TRJCA MARIJA« POTOPLJEN. Kodanj, 13. novembra. (Koresp. urad.) Sem dospeli ruski listi v^sebu-jejo to - le poročilo ruskega admiral-skega štaba: Dne 20. oktobra ob 7. zjutraj je rzbruhnil na minonoscu »Imneratrica Marija« požar, ki je provzročfl eksplozijo. Požar je fzbruhnil v skladišnu za ofje ter }e posere! kliub požrt-vovalnenTU delu častnikov in mošt\^a na mtmfcijski oddelek. La(?1a se *e potopila: 4 častnfki fn -145 rrtož ie utonilo. 64 mož }e umrlo vsled opek-lin. Ladja le^i v plitvi vodi na prista-jališču pri SebastoDoIu. Upati je, da bo mogoče ladjo dvieniti. »Iroperatrf^a Marifa«. Minonosca »Imperatrice Marije^ ne najdemo nikjer v seznamu reskih ladij, pač pa dreadnou^ht tecra imena iz leta 1913. z 22.969 tonami hi 26.500 konjskmti silami, oborožen z 12 topovi kalibra 30*5 cm in 20 topovi kalibra 20 cm ter posadko okrog 1000'mof, dočim obsegajo ruski crnomorski mimmoac! do 5000 toti ter nekako 300 mož posedke. Strvito mol, kf so ntonH\, bi s tom ne bilo v nasprotju, satno ime daje domro-Tati, da gre 3a draednoaaitt, o kate-rem smo slfšafi pred par dnevi, da je sadel ob mino. »De«tBcl*B«d« prtpravljena za liiro€a te Londona, da so dobile »Timat« iz New Ycrka brzoftvko. da fe nem§ka podmorska Iadta »Dttitochlatid« pri* plavljena na povratek. »Proridmce JournaJ« poroča, da obstoja toror ie 9 ihtmiot po 40 im nlklla. 10 varo-noT sororefa. gimtja t*r 3 vhokjt KroMa n i ▼p^o*a Tanaurio. Priatopafto kot Mani k nMfttan krliaMl Bazne sti-^rl. * Zopet papir. Papirnice hočejo zapet zvišati cene papirju za časopise. 2e rdaj so cene velikanske in dobički tovamarjev ogromni, pa še jim ni dovoij. Z ozirom na ta lahko se reće roparski naklep iz»delo\ralcev papirja, je biio dne 12. t. m. na Dunaju zborovanje zastopnikov av-strijskih časopisov, ki so izjavili, daje vsako podraženje papirja nedo-pustno in nesprejemljivo ter podali vladi več predlogov, kako naj prepreci vedno draženje papirja ** Časopise. * Stanovaaia na Osrskeai, Cj^--ska vlada je s posebno naredbo za ves čas vojne znatno omejiLa pravico hišnih fifospodarjev glede odpovedi stanovanj in zvlšanja najemnine. * VolLOvi v Bosni in Hercegovi-ni. Iz Sarajeva porocajo: Po plani-nah v okolici se ie še predno je na-stopila prava zima pojavilo veliko število volkov, ki tvorijo veliko ne-varnost za ljudi in živino. * Surovo maslo v zeiinatik ela-vah. Tržni nadzornik v Linču, Ivan Dali, je dne 4. t. m, zapIenH na tamošnjem trgu jerbas zeljnatih glav. Pro-dajalec je zeljnate tfiave izdolbel in napolnil s surovim maslom, da bi isto lahko prosto prodajai. *lMoUavodarlio za literaturo je_ dobil franeoski 13isaieJJ RJiiialiri^Crt-^ land. Ta je rojen leta 1S66. Spisal je več drano, monografije o Beethove-nu, o Mihelangeln in o Levu Tol-stem, potem pa več romanov s skupnim naslovom Jean Christophe. * PovođenJ v Kalij!. Iz San Re-ma poročajo. da ]e vsled nalivov vsa pokrajina Taccia pod vodo. škoda se ceni na 2 milijona lir. Okoli Be-netk, ob reki Amo in na li^urijski Ri-vieri je povodeni napravila veliko škodo. Mesta in dežela imajo Škodo več milijonov lir. * PosoSlnfca v Kraljevem Gradcu na Češkani ja prišla pred dobrim poi-drugim letom v konkurz in se je iskazalo primanjkljaja 18 milijonov kron. Zdaj so zaprli bivšega pod-Dredsednika te poso]!lnice, župana r Kralievem Gradcu dr. Frana Ulricha m bivšega prokurista te posojilnioe V. Libanškejra. * So vodstvo. V Budimpešti t* bila obsojena nafprei na dve leti teŽ-ke ječe zasebnica Oeza Hauser, k( se je bavila s sovodstvom. Zvabljala je v svoje sijajno opremljeno 'stanovanje zlasti radolžene uradniške so-proge, a tud! mlada dekleta. Zdaj so te] ženski zvišali kazen na tri ia pol leta težke ječe. * Klerikaini časnlškl trust v Ita-HS. V Rimd se je ustanovila velika katoliŠka založba, ki prevzame vse najvažnejše klerikalne liste v Rimu, Bolonji, Milanu* Turinu, Palermi Ib Piši. Naglaša se patdjotizem družbe in njena zvestoba do papeža. pri tem pa protiklerikalno časopisjepoudarja, da so v upravnem svetu trusta naj-intransigenthej?i klerikalni posland, * Povožene đelavke. Blizu po-staje Wi!!helTnshagen na V2hodni že-leznici na Pruskem se je zgodila strašna nesreča. Na pro^i je deialo 22 delavk. Ko se jo pripeljaJ vojaški vlak, so se delavke umaknile na drugi tir in pozdravljaje vojake pov$em pozabile, da prihaja tuđi po drugem tiru takozvani balkanski vlak. Ta je ženske podrl in skoro vse razdrobiL 19 žensk je bilo t&koj mrtvih, druge so težko ranjene. * Vofiia poro&a mIli}onar|«Tega siria. Predno je 241etni Ivan Weigl, sin dunajskega milijonarja, nastopfl vojaŠko službo, se je potoci! s svojo, sedem !et od nje'^a starejšo ljubico Lidijo \Vymetal Pred porokx> je btt pa VVefcrlov oče 7-aprosil sodiSče, naj n;u podaJis^a očetovsko oblast nad sinom, češ, da Se ta bil že v blaznici. in soćišče je to dovolilo. Z ozirom na to je oče pri sođišču zahteval, nai proglasi sinovo poroko za nevelj^v-no. Pri K>dni obravnari se je dogna-k>, da je mladi VVeigl imel ob istem času kakor s svojo Žsno, tuđi raz-merje z njeno sestro in da §o se dali vsi trije nagi fotografirati. * Propsdir k&Rdidot za prezl-đ«stako ffesto Z^ružsnih držzv je za svojo izvolit^v agitiral tako, da so kar stn?ieli. Tekom 12 tednov }e l>raT>otoval 4S.C00 kflometrov ta rmd 5000 govorov s kakimf dva mi-URmami be^edami. Njegova soproga se je ttdeležila vs«h njegovih volilnlji shodov, je rarno toliko Uudem stis-. nila roko, kakor njen mož hi ravno toliko otrok pofjubila kakor n:en mcž. Povprek is tnref kandidat Ha^hes prevozit 550 kflometrov na dan, torej j« bil vsaj 10 ur na dan na ialezmd m mu je ostalo za rovore na dan 14 *r. V teh 14 urah j« imel vsak dan okrosrlo 57 fovorov. S^ve-da te ste! vsak rnvor le 400 besed Stori! j« torci ntdčloveško mnoro, storil toliko, kakor ni se nihče ia svatu itodl sa svojo kandidaturo, a )t vaodax oropađeL Stan 4. ttibOtDMO NKKUtT*. 4ne rt. aefCnHMb 1916. 202. StCV. ♦ Vojm ▼ BukereM. Mulo je tako veselih tu bogatih mcst, kakar Bukarešta. Te se pravi: Veselje Je bilo v Đtrkarešti doma pred vefno, eđaj pa j« peticija vse zadušila. Zapr-la je skoro vse kavarne, ćelo one, kjer je pri vsaki drugi mizi seciela kaka ekscelenca, in zapria vsa žaba-viŠča, Zgodilo se je to, ker so v Bu-karešti ćelo v mirnih časih radi raz-li a sali vsakovrstne vznetnirljive go-Vorice, zdaj med vojno bi pa to pri Jako razvitem temperamentu Romu-nov postalo lahko še nevarno. Tuđi kinematografi so zaprti in sploh so-glasajo vsa poročiia v tem, da je vojna živlienjske razmere v Bukarešti bolj premeni!a, kakor kjerkoli drug-Je. Bukareske dame, ki Ijubijo luk-bus, ne morejo nič več dobiti: vse je razprodano, vsak dovoz je izključen. Parfumov ni več dobiti in tuđi mnogo lekarn je že zaprlo -prodajalne, ker Jim je zmanjkalo blaga. V mirnih časih so bili meso. ribe in kuretnina in moka tako poceni. da še berači nišo marali črnega kruha, zdaj pa fedo ćelo v »Grand - Motelu« koruzo. Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskame«. Iproti ^ahcd • ^ feUciaeičprssčBaijivI Paska40v:n. ■--. HalnsofineiS 22- velsfiea na toliSIa. Zaradi vofa&cice se rroda hlia z vrlom v najiepSem trgu na Dolenjskem. obstoječa iz Stirih sob Hsša stane okrog 7C00 kron. Kupci naj se zgiase tekom 12 dni 3690 P^rudbe na ujravn. »Slov. Naroda« pod „bića % vrtom 2650". Prodajalko sprejme takoj tvrtfhft tevr*) • ViDW| lvH^WB| a>HQGwSaiaj* Le v manufakturni tttoki dobro izurjene gospodične naj vpoStejo svoje cenj. ponudbe. Prednost imaj« pa take, katere so se izučile ; v trg. x me5. blagom in lahko takoj vstopijo. Spreim« *• u tafcftfta. aaatop «l»* : trgovski pomoćnik : meSanc stroke v večjo trgovino z mešinim b'agom na de*e!i Ifttotmm M Sprftfmt tildi mmX**m^**^ poštenih starčev z • lIEBiBcE prinr.erno šolsko iz-^^^■®^*^ otrazbo. Ponudbe na upravnisivo »Slov Naroda pod „Tftk9f**a mmmtmp 3«4S". 3648 == Hama daj —• „Sida medu4 ki je najcenejša in naj-to!jSa jed \5aki dan do-poidan in popoldan BI koićek kruha. Za \£ako družino zdrav2, te'ra in naicenejSa hrnna — zla^ti v sedaniem Č3?u. t *»- ▼o ćek stan« 35 wim. Pi- postile t-\)*\\\'A i ajmanj 12 zavojčkov za 4 kron?. Ra r o*i I jamica Jcsfp Berdajs, Ljcbliana 3, Zelfarska nlica % Velika W febera rofavic in raznovrstnih parfemov O. rE}Y. Narodi«. Zamahe nove in stare. k«pi fttkl auiOtiBO tvrdka ML|nbl|uska lainttrila probk^Tlh samaškoT JCLAČIlf St Km Ljubljana. 2925 3ščem 30 zidarjev za stavbo tovarne v Teslicu, Br»sna Potrjeni v voiaSko službo >p za dobo stavbe oprostć Plača je 1 K do 1 20 K na uro, po^zmožnosti tud» več Pri^lasiti se le v sredo in "etttek ves dan v gostimfi pri Trancel^nm", TrlaAUa čest* *t SSt Livblfasa. 36QQ Vdovec ?ff/ pedvradmk poze~intk* ali vdovo od 30 do 38 /si. mirnega tjube^njtvega jnzčaja. %i ima aute- en do otrok. 3695 Cenierc por.udbc j 5^t^o. ki rs na jahtevo vme na ucrav ,,S*OV Acrcda' pod .Ijpanie 3695". Jafnc*;-? ya:2mČcna. • ST; 'iiiir^l Viirn r'a^am, ak«- moj uni-BK^-dtfHfP--'« čevalec korenin Ria balcam ne odo^3^'i v 3 dneb brez holeCin Vnših knrjfh oces, bradaTic, otot*ščance¥. Cena loi čku z jamstvenim pismon 1.50 fI, 3 lonCki K 4*—, fi lončkov Ti 0 50. Na stotine zahvalnih r»isem in priznanj. Kemeny. — Kokice (Ksssa) I Postfach 12 24, OgrskO. .'^663 KAREL KUMflR pogačarfev trg, Ijubliana. i Priporočam »lav. občinstvu tu in i na deželi svojo zalogo čebule, Ćesna in limon pa nainifji dnevni ceni. BS!F~ "a razpolago je «e£ tisoč kii JABO U K. ; VUIltU sarodniKe v Amerlki! ! Kdor hoče stopiti s svojimi sorotiniki v Americi y doti'^o radi denarnih pod per in D'sem, naj napiše kratko pismo v nem^kem jeziku, tičoče se sa^no rodbinskih razmer, ki ne sme obsegati nič polit'Čne^a ali kar vojno zadeva. Naslov svojih soro;'nikov naj napiše na kuverto, v drugo kuverto nai vtakne svoje pismo in nanjo oapi?e natančen naslov in ime odpo?iljatclja ter v-e leuo odpo^lje na sledečo adreso* H®ltry C> ZarOf baakir per Adresse Dres-đener Bank, Berlin, W. 8. 3381 Pri pumantKaniu mleka' M tij ušaka UD je najbol} zdrata in tndf mjecnejša ^ hrana za dojenčke. S BlailTiiliiB s« s 1 ah koto odpomore po • oanjkanja m!-ha in sbdTorjn, pri njegov; aporatv se namreć pr-.hnnita (Ive tretjlni mleka in ena tretišna »la-Jkor^a — Od mnogih pr tn.ini ttl tamo sppffe v SradC« i Ljubi »vale 1 Hofem Ti spo roćiti, da daiemo Blsinemu maleni a Slftdln isladm taji in da te isborno razvija, vsleg česar »e Sladin lahko najtopleje priporoća Dobi tc pri lekarnarju TtWŠM&tjf* ▼ l|l>-tt«a4 arai— r««arvt«. GUvn- «alo«e Ha Dnn«|n v J okama h Tnrkotij: Schonbniflier^trtJM lOff, J«sff-^tldterstrauc 25, Rađftzkjrpftti 4; » 0n«cn: Sack-5tras« 4. ^1-1 ■ fHffttCH RHHi tM kako aaleflt. Vzamem tuđi kako trgovino y naretn. Zmofen tuđi za Živino. Naslov: I^^^m B^B^^a^afta« ■_- Aa^a^asfl ^# au atf4 laMtel. 3676 SSL«« pionin© ki J« lo dobro oltr«Mi|on. 3696 Villom TomOi asistent futno žo-losBlooi Zafor]a ob Savi. SpretR iiiili? h ileiki se sprejmejo takoj« 3675 Kje, pove upravn. »Slo?. Naroda«. r*ji»*JSZit*i z več^etno prakso v (iDSDOuIClld <^vetniSki pisaml in wi#kviii%ii%i ,esni trgovjnjj ve§ča slov. In nemšk- jezika strojepisja in nemfke stenografije, teli pfomeniti alnibo. Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „V. ML 19/atlS". 3612 Trdo u$nje - rnoraJk-podplati iz cirki 7 mm debelegi tidnega rodplata hićravljično« prešane^a v kompakten poln, cei kos Kompletni dvonJati za gospode par 580 K, za dame 5 30 K- Poskusna pošiljatev naj-manj 6 parov kr.morkoli po povzetju. Kompletni dvoplati v enem kosu v kavčukastih plo-5čah za gospode, dame in otroke, tuđi podpetnike iz kavčuka kg a 14*80 K najmanj 2—41/« ker. U njate ?ama?e 2a gospode pa 19 5J K. 3700 ===== Treu$SE, Gradec, Neutorgasse 41. == Drphnif !pq ■ kn^fsnipu Ipq U!uliUw igo i ilUdioSKJGf lud v debllh ' v polenih in debllh kupim irsalKO lfagonsko množino po najvišji dnevni ceni J. Poga&ilk, Llabljana, Mar. Torezije cetta 13. 3aan Sričar v —•%• Setenbargooa a lica šfee. 3. ®»— Zaloga i%gotovljenih oblek %(t 2935 ;; gospode in dečke. :: ^ ^3 a£^m mhrC C (iastnica Jadvigs Sare) L{nbl|aBa, Selenbnrgova ulica Stev. 5. ^~° PER1L0 Cene zsnerne. Solidno delo. 5p«cielni cdd^lcl^ ze neue^tine epreme. gerile zo gc^ped« pe meri. ^ i V krvi leži nale zdravie. Ćloveški organizem se da primerjati stroju. Ako se strci ne osnaži žlindre, ali Ce ni vedno namazan, pa zastane. I Žlindra so v tem slučaju ne-; predelani produkti, ki jih je treba izločiti po črevesu in s sečo. Poživljanje krvi pa zamorejo provzročiti le taka strupa prosta sredstvn, ki učinijo v prijetni in po-polnoma neškodljivi obliki oresnavljanje, povzdignejo obtok krvi ift na ta način na iz slabega meSanja krvi iz- virajoče pojave kot so zaga-tenje, omotica, naval krvi v glavo, hemoroia.. pfOtin, dražijivost, kožna no-saaga, odebelenie in nemirni živci, ugodno vplivajo. — Nadim vsakomur pri- I !o2nost, da se popolaoma xaston| sam prepriča, kako je to možno. Zahte- | vajte moj najnovejši spis „MoiiseltenUebe^. Pišite takoj na: Ekspedicijo Opern-Apothefee, Budimpoštm VI, ođđ. 450. Modni salon = £ifia"a- = Marija Sohi ——_—^ Ztoovshn ulica st 8 Ul * —r odprto skladišče nasproti Uev. 7 _ odprto sklauiišce nasprott stev. 7 priporoča cenjenim đamam in go*picam šeojo bogato izbero nnjokusneje nakitenih klobukov9 vedno novih dunajsJdh inoddov, prastuk obtik prvovrstnih tovar* m najmodernejšega nakita. Velika izbera v velour klobukih. Žalni klobuki vedno t> zalogl ——— Zmumja maroSUa obratom pošte. —————————* Vriznuno najniije cene! Popravila po želji