PoStnfna plačana ▼ gotovlnL Leto LXXTV., ŠL $ ]amsar]a Cena Din 1.— LOVENSKI II r Izhaja vsak dan popoldne tzvzemAi nedelje In praznik«. — hmm mri đo so peti t vrat a Din 2, do ioo vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrst * Din X. večji InaeratJ petlt rrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« Tel J a mesečno v Jugoslaviji Din 14-—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se os vračajo. LJUBLJANA« Rnafljeva alicm it. S Telefon; 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-2« Podružnico: MARIBOR, Grajski trjr *t_ T - NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St 28 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1. telefon št 65« podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg tt, — Poštna hranilnica v Ljubljani a t, 10 35L usija in nemška akcija na Balkanu Komunike uradne sovjetske agencije Tass V Moskvi izjavljajo, da prihajajo nemške čete v Bolgarijo brez vednosti in brez pristanka ruske vlade in da so Bolgarija nikoli ni obrnila v tem vprašanju na Sovjetsko zvezo MOSKVA, 13. Jan. AA. V Moskvi je bilo objavljeno tole uradno poročilo Tassas Inozemski tisk se sklicuje na nekatere kroge v Bolgariji, ko objavlja poročila, da je del nemsKih čet že prišel v Bolgarijo in da se prihod teb nemških čet v Bolgarijo nadaljuje z vednostjo in soglasnostjo Sovjetske zveze« Frav tako poročajo iste novice, da je bolgarska vlada za prehod nemških čet skozi Bolgarijo dobila pritrdilni odgovor sovjetske vlade. Tass je pooblaščena izjaviti: 1. če so nemšHe čete resnično v Bolgariji, ali pa če se je pomikanje njihovih čet v Bolgarijo dejansko začelo, tedaj se je vse ta zgodilo in se dogaja brez vednosti in brez pristanha Sovjetske zveze, her z nemške strani nikdar ni bula Sovjetski zvezi postavljena vprašanje bivanja a2l premikanja nemških čet v Bolgariji. Z. Poudariti je treba, da se bolgarska vlada nikdar nt obrnula na Sovjetsko zveza v vprašanju prehoda nemških čet v Bolgarija in zato tudi od sovjetske vlade nikdar nI mogla dobiti kakšnega tahega odgovora* Bolgarija na razpotju Minister Gaferovslđ o ciljih bolgarske zunanje politike Vloga bolgarske vojske v sedanjem položaju Sofija, 13. j ari. e. Notranji minister Ga-brovski je na včerajšnjem velikem shodu v Piovdivu označil naslednje cilje bolga-ske zunanje politike: 1. Ohranitev edina t va in neodvisnosti bolgarske države; Z. ohranitev življenjskih pravic bolgarskega naroda in 3. preprečenje vstopa Bolgarije v vojno. Da bi izvedla te tri cilje svoje zunanje politike .mora Bolgarija ohraniti dobre odnosa je z vsemi velesilami in s svojimi sosedami. Najvažnejše sredstvo zunanje politike v sedanjih čas?h pa je potrebna pažnja narodni obrambi. V podobnem duhu so govorili tudi finančni minister Božilov v Burgasu. prometni minister Goranov v Lomu in trgovinski minister Zagorjanov. Zakaj je govoril Filov Sofija, 13. jan. e. (Europa Press). Govor ministrskega predsednika Filova v Ruščuku je imel namen, da na eni strani poLkiari nadaljevanje dosedanje zunanje politike bolgarske vlade, na drugi strani pa. da pripravi bolgarski narod na vse dogodke, ki bi se lahko dogodili. Hkrati je hotel predsednik obračunati s kritiki bivših političnih strank in je poudaril velike uspehe, ki jih je dosegel izven strankarski režim od leta 1934 dalje. Med te uspehe spada dosega ravnotežja v državnem proračunu. Vojaške potrebe so bile izpopolnjene brez prevelikega angažiranja aktivnega proračuna. Davki so se sicer zvišali, toda ta zvišanja so bila razdeljena. Kljub izgubi velikega števila zunanjih trgov, se je bolgarski izvoz povečal. Narod in vojska sta danes z majhnimi izjemami preskrbljena z vsem. kar je potrebno za življenje. Iz Bolgarije se izvaža vse tisto blago, ki ni potrebno državi in vojski V zadnjih dveh letih je bolgarska vlada storila vse, da spravi vojsko v stanje, v katerem je bila poprej. Iz lastnih sredstev so bile nabavljene uniforme in orožje. Vojska je mnogo boljše preskrbljena kakor je bila med balkansko in svetovno vojno. Prav tako je zagotovljena tudi preskrba rodbin vojaških obveznikov. Predsednik Filov je izjavil o bolgarski vojski* Ni danes dovolj pravičnost, temveč je poleg tega potrebna tudi podpora vojaške sile. Bolgarija se ni strašila nobenih žrtev, samo da bi mogla uporabiti svojo vojsko kot činitelja v zunanji politiki. Pisanje bolgarskega tiska Sofija. 13. jan. AA. (Štefani). Bolgarski tisk ostro napada Anglijo in jo dolži, da je šla v vojno zaradi tega, da bi ohranila angleško nadoblast v svetu. »Slovo« našteva države, ki so postale žrtve angleškega prijateljstva in dodaja, da se Bolgarija lahko dobro spominja zahrbtnega in neusmiljenega egoizma Anglije. »Zora« podčrtava važnost sodelovanja Sovjetske unije z državami osi. »U*ro« piše o novi poti, po kateri gresta Nemčija in Italija, ko hočeta obnoviti Evropo. Pri tem dodaja, da Bolgarija nima namena oddaljiti se od svoje politike prijateljstva z državama osi in s Sovjetsko zvezo. Uradni italijanski glas o bolgarski politiki Rim, 13. jsn. i. Stališče Bolgarije zbuja tudi v Italiji vedno večje zanimanje in v zvezi s frem uradno gasilo italijanskega zunanjega ministrstva »Relazioni Interna-zionali«. podrobne opisuje evolucijo bolgarske zunanje politike od začetka sedanje vojne do danes*. Med drugim navaja Ust: Dejansko se je ta po'itvka dosledno razvijala kakor pod vlado Kjo&eivanova od 16. februarja 1939 dalje, ko je bila sestavljena vlada dr Filova. Prvi konkretni rezultat re politike je bifla teritorialna revizija v korist Bolgarije na podlagi rumun-sico-bolgarskega sporazumi v Kraiovi. Poprej je imel Filov sestanek z Ribbentro-pom. Prijateljstvo, ki ga Bolgarija goji do velike slovanske države, od katere jo sedaj deti samo koridor v severni Dobrudži, je bilo na ta način spravljeno v sklad z orientacijo bolgarske politike nasproti Rimu in Berlinu. K nem u so pripomogli odnosa ii osi z Moskvo. To je tudi potrdil nedavni obisk Molotov« v Berlinu. Tako je lahko Sofija orientacijo svoje politike do držav osi vzporedno povezala s prijateljsko orientacijo nasproti Rusiji, s katero jo veže krvno bratstvo. Ko je izbruhnila vojna med Italijo m Grčijo, je Bolgarija jasno zavzeta svoje stališče, poudarjajoč *voje miroljubne namene do vseh balkanskih sosedov. Seveda je morala pri tem računati na zadržanje Turčije, ki je ostala *ie nadalje v stikih z Anglijo in kazala simpatije do Grčije. Politika Bolgarije do Jugoslavije je ostila čvrsto vezana ns pakt o večnem prijateljstvu. List nato podrobna opisuje vse faze diplomatske aktivnosti v zadnjih dveh mesecih, sestanke raznih polrtiikov in diplomatov in na koncu poudarja, da ie zunanji minister Popov nedavno zopet naglasil da ostane bolgarsk* politika nespremenjena m da ss ni zgodilo ničesar, kar bi lahko vplivalo, da bi Bolgarija spremenila svoje dosedanje zadržanje. V sredo se sestane sobranje Sofija, 13. jan. a. Po božičnih počitnicah se sobranje spet sestane 15. januarja in bo nadaljevalo razpravo o načrtu državnega proračuna za leto 1941-42. Proračunska cazprava mora biti končana najkasneje do 27. januarja. Ameriško in angleško mnenje o nemških namerah VVashington. 13. jan. s. (Ass. Press). Ame riški general Strong. ki se je pred meseci mudil kot član ameriškega vojaške misije v Angliji, je izrazil včeraj mnenje, da bo morala Nemčija v kratkem poseči k odločilnim vojaškim operaciijam, ker bo sicer prčelo nemški vojski primanjkovati bencina. London, 13. jan. a. (Reuter). Podtajnik angleškega ministrstva za prehrano je izrazil včeraj v nekem govoru, da je pričakovati v kratkem odločilne nemške vojaške akcije, ker Nemčija zaradi vedno večje ameriške pomoči Angliji in zaradi angleške blokade ne more več dolgo čakati Nemci bodo zato po mnenju govornika poskusili bodisi z invazijo Anglije, ali pa bodo pod vzel i vojaške operacije na jugovzhodu Evrope. Vojaška konferenca v Ankari Ankara, 13. jan. s. (Columbia B. S.) Čeravno zatrjujejo angleške informacije, da vojaška konferenca med zastopniki angleške in turške vojske, ki bo te dni v Ankari, nima posebnega pomena, vendar sodijo mednarodni opazovalci, da bo ta konferenca zelo velike važnosti. Opaženo je. da so v angleški vojaški delegaciji zelo visoke osebnosti ter da so zastopani gen. Štabi vseh treh vrst orožja, tako kopne vojske, kakor tudi letalstva in vojne mornarice. Smairv. ju, da bosta konferenci sporazumeli angleško poveljstvo na Bližnjem vzhodu in poveljstvo turške vojske o koordinaciji vojaških akcij angleške in turške vojske za primer, re bi bila Turčija primorana vstopiti v vojno. Carigrad. 13. jan. e. Iz zanesljivega vira se izve. da je imel turški zunanji minister Saradzoglu včeraj sestanek s nemškim veleposlanikom Fapenom. lfo]ne operzelie na useh fir©nf zti Nemška letala so minulo noč pon ivno skušala zažgati angleško prestolnico — Angleži bombaoirali invazijske luke v zasedeni Franciji in severno Italijo — Grki se bližajo Tepeleniju — Angleži nadaljujejo s pripravami za napad na Tobruk NA ZAPADU: London, 13. jaru s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem dnaašnjcm jutrnjem komunikeju: V koncentričnem napadu, ki se je pričel kmalu po nastopu mraka in je trajal tri in pol ure, so vrgla sovražna letala preteklo noč več bomb na London in na več točk ob ustju Temze. Vrženih je bilo zlasti mnogo zažigalnih bomb, ki so po. vzročile požare in prizadele nekaj škode. Gasilski oddelki so skupno z raznimi oddelki civilne zaščite hitro obvladali položaj. Nekaj oseb je bilo pri napadu ubitih in ranjenih, toda po dosedanjih informacijah se zdi, da človeških žrtev ni bilo mnogo. Nekaj bomb je bilo vrženih tudi na izolirane točke drugod širom države. Ti napadi pa so povzročili malo škode in malo človeških žrtev, toda v nekem mestu v južnozapadni Angliji je bilo nekaj oseb ubitih. London, 13. jan. s. K Columbia B. S.) Enako kakor v noči na nedeljo, je bil tudi preteklo noč na London izvršen letalski napad z zazidalnimi bombami. Napad je bil končan kmalu po polnoči. Močan letalski napad je preteklo nor doživelo tudi neko mesto v južnozapadni Angliji, ki pa angleško uradno poročilo, kakor običajno ne imenuje (verjetno je bil to Plvmouth, op. ur.). London, 13. jan. s. (Reuter). Sovražni bombniki so svoje napade preteklo noč osredotočili na London in okraje ob ustju Temze. Napadi so bili dokaj močni in so trajali več nego tri ure. Zopet so padale na London in okolico večinoma zažigalne bombe. Novi oddeTki gasilske zaščite so skupno s poklicn;mi gasilci vršili ves čas požrtvovalno službo, čeravno so bili zlasti zarodi š+evilnih* izTelkov protiletalskega topništva v veliki nevarnosti. Mnogo požarov se je s Dožrtvova'n^m de^om posrečijo preprečiti Nemška letala so vrgla na London več ton zažigam'h bomb, nato pa še več ton eksplozivnih bomb. Slednje so povzročile znatno škodo na hišah in zahtevale rudi nekaj človeških žrtev. V splošnem pa je obramba kmalu obvladal položaj. Ob ustiu Temze je trpelo zlasti eno izmed mest kjer je padlo mnogo zaž^a^nih bomb. ki so povzročile dokaj škode. Požari pa so bili skoraj vsi že v teku pol ure pod kontrolo. Tudi neko mesto v okolici Londona ie bilo nanadeno. Tu ie p^maffa'o zlasti mnneo nnv;h gBsitskfti čuvajev ter so b;1i oožar usoežno nrreć>ni. Drvood v An«?ii11 ie bOa noe* v sptaSnem razrnerorn* nvr^a. Nar>^d?»n*> so bile na-se^hinp fudi v drv ini reke Mersev. Onaženo ie bilo. da so ponekod stopila preteklo noč v akcijo nočna angleška lovska le+Va. Z bombami in letalci na T urin London, 13 jsn. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javi j«: Bombn'ki angleškega \*ojnega letalstva so izvedli preteklo noč napad-* na ob'ekfe v severni Italiji, kakor tudi na invazijske luke in letališča v zasedeni Franciji. London, 13. jan. s. (Reuter). Letal «ko ministrstvo javlja, da so ručH preteklo noč angleška letala napadla vojaški arze-nal v Turinu. Vrženih je bilo mnogo zažigalnih in eksplozivnih bomb. Povzročenih je bilo mnogo požarov, ki so jih videli angleški letalci še iz znatne daljave ob povratku po napadi. London, 13. jan. 8. (Reuter) K napadu angleških bombnikov na Tunn v noči na nedeljo poročajo, da so angleška letala bombardirala predvsem veliki turinski vojaški arzena! Letala pa so metala tudi letake z nedavnim Churchilk/v-im govorom Kalijanskemu naredu. Angle:kt piloti pripovedujejo, da jih je pri prehodu čez Alpe sprejel ogenj protilcta taktna topništva že ob južnih obronkih Alp. Doslej tu protiletalski topovi še niso bili opaženi Alarm v Švici Bern, 13. jan s (Columbia B. S.) Davi so bi»la nad Švico zopet opažena neznana tuja letala. V Ženevi, Curihu in nekaterih drugih mestih je bil letalski alarm Smatrajo, da so preletela Švico angleška letala, ki so izvedla nov napad na severno Italijo. V ALBANIJI: Atene, 13. jan. s. (Calunibia B. S.) Po Informacijah z bojišča v Albaniji se zdi, da bodo Grki v najkrajšem času zased U cesto v Tepeleni. Grška vojska, ki prodira po dolini reke Vojuše, po zasedbi Klisure dalje proti severozapadu, ogroža sedaj Tepeleni tudi z boka, Že prej so grške čete po dolini reke Drino* prodrl« v neposredno bližino mesta. Atene, 13. jan. s. (Ass. Press). Po grških informacijah so se glavni boji na bojišču v Albaniji razvijali včeraj v okolici Tepelenija. Zastbna poročila javljaja o velikih uspehih grške vojske, vendar će ni uradnega poročila, da bi bil Tepeleni tik ured Dadcem. Grki tudi javljajo, da so italijanske čete, ki so izpraznile Klisuro, še vedno umikajo. Več sto motornih vozil in tankov, naloženih z vojaštvom in vojnim materialom, so opazila grška letala na cesti severno od Klisure. Letala so italijanske motorizirane konvoje ponovno uspešno napadla z bombami in strojniškim ognjem. Na nekem sektorju bojišča, ki ga pa v grških uradnih krogih ne označujejo točneje, so grške čete izvedle v težavnem terenu včeraj uspešne napade ter so pregnale Italijane iz utrjenih postopank. Verjetno se tudi to poročilo nanaša na boje pri Tepeleni iu. Grško vojno poročilo Atene, 13. jan. s. (Atenska tel. ag.) Grški generalni štab javlja v svojem snoc-njem 78. vojnem poročilu: Naše patrulje in topništvo so bile aktivne. Zajeli smo več sovražnih vojakov, bombardiranje drača Poročila z nase meje Bitotj, 13. jan. e. Na severni rtalijansko-grški fronti v področju Podgradca je včeraj dan potekel brez velikih oVcgodkav. Ob izvini reke Škumbe so brli boji manjšega pomena. Na tem odseku so se Italijani I koncentrirali in so nekoliko premaknili svoje črte rz strategih razlogov. Italijani se se močno upirajo in dobivajo nova oja-čenja. Djevdjelija, 13 jan e. Po vesteh iz Grči-i je na odseku pri Klisuri včeraj ni bilo večje aktivnosti. Gorsk' vrhovi okrog Tepelenija so p^-lcriti z visokim snegom, ki ovira premikanje čet. poleg tega p« se Italijani v teh močno utrjenih položajih krepko upirajo. Zaradi padci KHsure je znatno ogroženo italijansko desno kriflo na osrednji fronti, kj brani Tepeleni, slasti z levega boka. ker je pri Tepelmfju ort^V> v ozadju. Zato sudi j o. da bodo Italijani spremenili! fronto in zavzeli m/ve položaje. Gritki lisrtn poudarjajo, da bodo odslej operacije na osrednji fronti intenzivnejše. Ker je sneg visok in mraz vodno huJM, se bodo v glavnem vršile gvorilsike akcije, kakor •e je to večinoma dogajalo dosedaj. R&mbarđiranje Drača Solun, 13. jan. e. »United Prees« izve. da so angleška in crška letala snoči trikrat napadla Drac. V pristanišču je bila napravljena velika Skoda in izbruhnili so požari v skladišču nafte. Veznona letala nad Atenami Atene, 13. jan. s. (Columbia B. S ) Preteklo noč je bil v Atenah lctaLskl alarm. Nad mestom bo bila opažena letala neznane narodnosti, ki pa niso metala bomb. Po enournem alarmu je bil dan znak, da je nevarnoat minila. Nemski letalci na Siciliji Katanija, 13. jan. AA. (Štefani). Prefekt Katanije je včeraj priredil velik spreiem na čast nemškim letalcem, ki pripadajo 10. letalskemu zboru. Sprejemu ie prisostvoval poveljnik in številni nemški častniki, predstavnik italijanske vojske in mestnih oblasti 'ter druge uerledne osebe. Sprejem je potekel v prisrčnem ozračju ter toplih manifestacijah prvpte'istva med silama osi. Vzklikali so Italijanakemu kralju in cesarju, Hitlerju ter Mussorniju. Preprečen napad na Malto Kairo, 13. jan. a. (Reuter). Z Malte poročajo uradno, da so včeraj formacije sovražnih bombnikov poskusile napasti otoic Letala so se približala na več točkah obalam Malte, umaknila pa so se takoj, ko je stopilo protiletalsko topništvo v akcijo. Tudi angleška lovska letala so takoj Intervenirala, vendar se letalske bitke niso razvile, ker se sovražna letala angle&kim letalom niso dovolj približala. V LIBIJI: Kairo, 13. jan. a. (Reuter) Iz včerajšnjega kratkega angleškega vojnega komunikeja je razvidno, da Angleži nadaljujejo s pripravami r .iapad na Tobruk. Zasebna poročila ' ijajo, da angleško topništvo mesto n^iestano obstreljuje ter da dovažajo Angleži še vedno nove topove. Poročila pravijo tudi, da se angleška vojska Tobruku približuje že na prav majhno razdaljo pri čemer krijejo čete številne patrulje angleških lovskih letal. Angleško letalstvo sistematično bombardira zlasti vsa letališča med Tobrukom in Benghasljem. V noči na nedeljo Je bilo posebno močno napadeno letališče v Bombi. Tam je tudi važno oporišče italijanskih aeroplanov, ki je bilo z napadom hudo prizadeto. Piloti angleških lovskih letal poročajo, da so na mnogih letališčih zapadno od TobruKa opazili večje število uničenih italilanskih letal. Zdi se, da se bodo v kratkem razvili važni boji tudi okoli Italijanske železnice Gia-rabub. ki leži 250 km južno od Tohruka ▼ puščavi. Italijanska posadka v Giarabubu šteje približno eno brigado. Po poročilih iz ang-leakih vojaških krogov je Glarabub že sedaj popolnoma obkoljen In je Italijanom Nadaljevanje na Z. strani Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, IS. Januarja 1941. giev. g Kino Matica, tel« 22-41 Predstave dane« ob 16., It. In 21. urt P AULA WESSELY gani vse do sola v pretrealjivi ljubavni drami: lieno življenje ALALAJKA Predstave danea ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION — TELEFON 22-21 rja zlasti odrezana edina karavanska ceata proti severozapadu. Angleži bi Giarabub že lahko zavzeli z bombar-Iiranjem iz letal m topništva, aiso pa bombardiranja doslej izvedb, ker le v oazi več znamenitih muall-jnmskih svetišč, ki jih Angleži ncčcjo poškodovati. Italijanska posadka v Giarabub pa se bo kljub temu prej ali slej morala predati, ker ji bo zmanjkalo živeža in vo-jaskeera matoriaia. Z vodo j« oaza dobro preakrbij« Haile Selassie v Khartumu Kairo, 13 jan. a. (Asa Press i Davi je bilo v glavnem mestu Sudana Khartumu objavljeno, da se tam mudi bivši abesinski cesar Haile Selassie. Poluradna poročila dodajajo, da Je abe-sinsk. cesar v Knartumu že več mesecev ter ima tam svoj zpčasni dvor. Haile Se lasaie sprejema v Khartumu stalno abesin-ske poginvarle in druge svoie pristaše *t Abesinije, ki prihajajo na njegov dvor iz 500 km oddaljene Abesinije. Te Abesinr v Khartumu opremljajo z angleškim orožjem ter jim dajejo Instrukcije za uporni ško gibanje v Abeelniii. nakar se vračajo v svoje domove ter organizirajo upore v Abesiniii. Haile Selassie je prispel v Sudan že v juliju preteklega leta 7 snsdešklm voiPškln> letalom lz Londona Odtlej mu je baje Tz-raztlo vdanost že mnogo abesinskih plemenskih poglavariev. MAL' POLOŽI DAF DOMU NA OLTAR! rudi repu Vsžne izjave b ik&Bsi m Rosseveltov predlog a^a predsedniškega kandidata Willkle]a, ki bo v kratkem odpotoval v Anglijo I9ew York. 13. ian s. (A« Pre^sl Bivši rspubMfcan-Jc predsednici kandidat \\ eadeil \\ i».kie je mioći ubit vi I izjavo, v ka*cn pravi, da jt proučil Rooaeveltov za kon^i o^nu'ek 24 posoditev vojnega ma tizrlsi* Anjf'iii ir njfim zaveznica m ter je osebno prepričan, da mora kongres ta c-tnutek 2 nekaterimi spremembami odo briti. "VVii'Jcia pravi dalja ▼ svoji izjavi da je tedanji trenutek eden nzjK ntičnejš'h v zgodovini Za Zedinjene države ni problem sanvo v tem. da ostane Amerika izven v<*j-ne. temveč *"u
  • .eb-noataii. \Viiiki« je dejal. rncj že konec pr^Ii tdnfefli tedna odobrila Rooae ve'tov zakon?Jc; osnu'ek London, 13 ian * fColumbia B S > \Vill kiejeva izjava da namerava ▼ kratken osebno p>r>f » Angi'io ie b:ia v angleških uradn b krtkih rx zdraviena ter ie na'ete la na odobravane VrndaHe pa vo ankovn h or«j«nizac^j v Zedinjemh državah !e objavila sci »či izjavo, v ka'en pozva k«.Ti0re* naj spreime Ro »rvt'tnv pred'*>g za posti danea v svetu trpljenja in n?s.rcč mirno Jivi. P'>le« tega pa s^ pow>d v Evropi nsvarnot-ti in sedanja vo-ina je prav tako. kakor vojna v letu 1°14. samo ziiiia-aji snak trenja k: se razvij« p^. vsem svotu Neva^n^eti n:so vi;no stvarnega zna-čaia. ampak so tudi duhovne in se mora aaro va*» nar\xl varovati, d« ostane njegova aki5a aaočna in nedotaknjena Madžarski avarod naj smatra za »v >jo orvo dx/žnov> narodntb vrfia in zato ja nje^di.no vU:%-o v kar pni ?kem območju Ni i^ojo-če irtvo\ati značaja tistega naroda. ki *e j e že fisoč let pre^zlcu^Ml. M' *mo so\I*. j pred novimi na I ^am1 'n sice? na zna Kar se pa tiče mednarodne politike, pa je na a pni na!oga da Madžarsko povsod predstavljamo kot neodvisno državo Govoreč o j*<*»p-*darskih vpraanih je grof Tc'eki p"r:dari!. da čuti potrebo za izvajanjem načrtnega gr*spodarsrtva. da bi se tako pripravila doba, ki bo nas«topilla po sedanji vojni Svoj j*o«vor je grof Teleki zaključil z be-sclami, da veruje v boljšo bodočnost ma-d/i.-skega naroda, kajti ona Jžarski narod bo ohranil vse svoie lastnosti in t'*ko pomaga: pri obnovi E\Tope. na ta način pa oo poatal drajjocena sestavina nove Evrope. »Grc2*a ministrica« v šentjakobskem gledališča Pr^l^rcna proslava stotera nastejra nadarjenega l^r^lca Emesta Eyppera Ljubljana. 13 jsnimrja Kakor e »ITježema žanie S^nt iskonsko gle al i*"1 e v i:estnem domu nenavadne c tticW z Nuiičevo >Gorj>o ministrico«. Pa tudi s cer je aezor^ki repertoar tega nagega najbcli5eg;a a:•■'aterske^a gledališča 1 aslo posrečeno izbi-an in k velikim uspehom njegovega odličnega ansambla in njee;ovih reiinerjev naj se pridružijo kljub težkim , pjmaram in nevšečnostim še vecp uspehi. Pre. včeražTijim bi včeraj sta hih predstavi razprodani do zadnjega kotička. Ne samo >Gc*pa ministrica.«, tudi domače p risi Orno alnvj« ko je Ernest Evpper proslavi! svoj stoM nast.op. je privabi.o peleg nav^.usenih I »talnih gostov tudi precej novih gostov in j Kvpperovih orotevsJcev v Mcatni dom. Pred pričetkorn zadnjesra dejanja se je j arbraJ na odru ves anrambel in čestital Igralcu. Režiser Mhan Petiovčlč je spre-govcril. omenlaioć požrtvcn-alnost in iju- beaeo. ki }o kaže Evpper do amaterske gladD^iške umetnosti Slavljenec je prejel , ia rok igralcev itrvilna lepa darila Tudi j asi se od srca iskreno pridružujemo gra-auiintarn. Veseloigra je navdušil* oW5'nstvo ki se js aasmejaJo od arca in izražalo svoje pri-ananje i navdih enim ploskanjnm. Levji delež za rspeh veneloi^re pilpada režiserju Jbfcranu Fetrovčiču. 6e bolj kakor v po-k'ic3-ifm gledališču je cd rež serjeve spret-mreti pri amaterjih odvisen celoten uspeh. Pttrovčič je z odlično rež'jo pomspal. da ge Jt popolnoma uveljavila preizkušena, 0>llična >atara< parda ansnmbla. Bučarje-▼au Hanav'č. Lom bar. Plevelj. LavriČ in Kypper. in da so se uvehavili tu:*l vsi drujrl. ki so boli ali manj epis-dični v iarri. kakor Dtneu. r>'mlčeA-a. Torv A^d^Srk. Crrrurendčeva Drac;3 rjevs., Str-»hovau Viz-Jak, Kramarje ve, Moaer Vrhunac, Haoiži- čeva, Tome. .Ta^blnskova. JerSin in Lotri-C^-rK. Stebri v tej veseloigri so seveda l_ručarjeva, Hanžič, Plevel^ Lcmba: in Evpper. Ernest Evpper se je uvrsti! v zadnjem času svojega udejstvevanja med najboljše v ansamblu, o katerih smo že večkrat povedali, da po dognanosti in kakovosti svoje igre ne bi delali aramu na poklicnem odru- —a; Mraz pritiska Llubliana. 13. 1anuar1a Dos'ei ie bil januar mnoso tooleiši a-kor december Proti koncu leta o božiču ie bilo nekai dni mrzlih mnoco mrz'eiSih kakor navadno decembra. Po starih iz-ku'niah oa mraz nava '.no Doousti rjo n«>-vem letu. če prrtiaka zadnij t.d?n decembra Ob tei Driliki ie pocu^t^ ž? na * a-reera leta in o Povem letu ie zavladalo navadno to^lo 1'ižno vreme Mars kdo se ie oa zaman ve^eMl da 1e bilo hn^e zime že konec ter da Qi januar topel. Pred tednom amo d bili zo^et n eg ki ca naibrž n» bo iu» o~brai tako h! r"v Vreme se ie 7Pče'o mo**avliati in vče ai •e ie zi^*nilo Zaradi iasrio nori ie rosislo že v večernih urah z?lo hladno Zračni tl?k narašča in orihodnie dn1 se nam ob-?-ta o^t»r mraz Davi se nam ;e zd«»l" i~ zelo mrzlo oač zato ker smo se ore Sni e drl ?e nfkoHko ra^vndi'i Sr~d m^s+?> H znašal? davi m;"im«lna temoe^at'ra —16* na oer'ferMi i** o« b'io znatno h'adneia. n. r>r ns l^aU'Ču —20* Mn-amn b:t; 5* nH^ravMoni V5a^ n„ ne-kai tednov orave zTme Zdai ni nob nm ^^'•dov. d* Ko letoš>ila "im^ m^o'-o mi-i»'5- od lanske kak*>r so nekateri priča- kovsli stvo priprtvMeno doprinesti irtv© cionalno obrambo. na Protiletalska zaklonišča v Zedinjenih državah New York. l^ jan % (Columbia B S.) Tukci^nir '^'a.sti so odredi'e prve p.-'pra ve za organ zacjr pr. tiletaskih zaklonišč v New Yorku Tudi v v^ch drutrh obainb >renće*f v kratkem organizu-ati protiletalska zaklonišča, Kuba na strani Zedinieniii drža* Havana, 13 jan s. (Ass Press) NTa po-•vebm seji kub-'ncke vlade je včeraj mini sirski predsednik Saradr:ges v imenu predsednika republike polkovnika Battiste. spo počil, da bo Kuba stopila ob strani Zedinjenih držav v vojno za svobodo demokracije in pravico, če bi okoliščine to za hteva'e M nistTsA: predsednik je dalje sporočil, da je kub-^n^a vlada že p^dvze la izredne varnostne ukrene, med dmg^m tudi ukrepe preti tuji pn>paf4andi na Kubi, ki nasprotuje demokratski ureditvi država. Dlfaltva presl Ljubljana, 13. jamiarfa. Diitiki izven Ljubljane imamo s študijem mnogo večje težave kakor naši tovariši v Ljubljani. Slabe zveze, razne zamude vlakov, draga prehrana itd nam preprečujejo, da bi delali tako, kakor bi sami radi. Vendar je do sedaj še š!o. Prišli smo domov sredj popoldneva in dobili kosilo doma. če ne svežega, pa vsai pogretega. Sedaj pa so se z ukinienj^m nekaterih vlakov naše razmere t3ko p^srbš^le. da skoraj ne bo mosroče vzdržati N^mes'o popoldan bomo prišli domov ped večer, do tedaj pa bomo morali postajati po temnih, smrd'jivih in poln'h čak"ln:cah. ne da bi se mo«rli učiti in pripravljati za nnVednji dan. Brez kosila, ki je povsed predrago, kruha pa najbrž niti ne bomo mogli kupovati, se v takih prostor h. kjer je poleg drukera Se nevarnost raznih bolezii. tako utrudiš, da p tem ne moreš študirati niti doma. kar ima za posledico nazadovanje v šoli. Zato dijaki, ki se vozimo po gorenjski progi, prosimo železniško direkcijo, da zopet uvede vlak. ki je vozil iz Ljubljane ob 13 28. Upamo, da bo naša tako upravičena prošnja tudi uslišana. Utopljenke še niso našli Krško. 12. Jamiarfa Pred dobrimi desetimi dnevi je v duševni zmedenosti skočila s krškesra mostu v Savo 301etna Marija Birs'ć. žena meha-nikarsi:eira mojstra na Vidmu. Dne 3. t m. z^utrai je zanusMH svo'eera moža tn štiri nepreskrbljene otročičke ter na tihem odšla z doma Delavec Jože Hodmk. k« te bil na poti v tovarno celu'oze na Vidmu, je siLšal. kako je nekaj padlo v vodo. K- pa Je pribite! na m°st je n?*^ tam mo ženski p'aftč in čevlje. Takoj je obvestil o tem ob'asti. ki so dopoldne usrotovile. da je skočPa v vodo Marija Bur*ičeva ki ie punila doma tudi poslovimo pismo, v katerem nravi, da srre v smrt, ker se počuti na svetu nesrečno. Zakonca Buršič sta »ivela mimo zakonsko živl^enie. a od 7adn'e?a misliona pred dvema mesecema se *e ena močnto izpre- m-nila Vedno zamišljena J«? sr.ovalg svoj sklerv. čeprav so jo mož in prijatni! v»»dno to'rž'11 kar pa ie ostflln vse zaman. Kliub vestnemu iakanju BurSičeve se niso mogli najti. Pet vlomilcev pod ključem Krško. 11 januarla Te dni so raškj orožniki prignali v sodne zapore v Krškem pet ljudi. Po dolgem zasledovanju se jim je posreč'lo prijeti družbo mlad:h neprid pravov. ki so vlam-Ijali v zidanice in odna&ali že tako skromen r*rfdelek vt^a aretiran] so bil: bratie Vajdlč. In sicer Franc, Justin ln Martin ter Franc in M. ko Cero^šek. Tudi ženska je bila v tej družbi in je osumljencem prav pridno pomagala peči kokoši m zalce. seveda ukradene, da so potem laže popili ukr«deno vino. Najraje »o vlamUali v vin«ke hrame ki to rcer letos bolj slabo založeni, zato je pa vino draž'e. Raz^n po vinu pa so prav pridno posegali tudj po živiPh ki so jih imeli liud'e shran'ene po zid^n-'c^h Tako so poakušali odpeljati Mariji Povhetovi lz Planine celo prašiča, a so bili k srecj pre-pod eni, zato pa so se naaiednjega dne vrnili ter ji odnesli okrog 200 kg krompirja, čez nekaj dni pa spet 150 litrov rdečega vina. Sploh so imeli Povhetovo zelo na p ki. Prav tako so odpeljeJi Jožefu sribar;u iz ćešnjic 150 'itrov rdečega vina. Janezu Soncu iz Plan ne nekaj ato kilogramov krompirja. Ani Jančevi iz Planine 100 kg koruze in Alojziju Lekšetu lz Pijane gore SO kg fižola Ce pa so naleteli na denar, se tudi teira niso branili, kar l?hko potrdi Marija Lekše. kateri so odnesli 8C0 d'n. Te tatvine družba, ki Je imela svoj sedež v Nori gori pri Sv. Duhu, prtanava. Skupno Škodo, Ki mo jo povzročil v zadnj h dveh mesecih a tatvinami, cenijo približno na 17 000 din. Vina. ki je bilo v prvi vrati njihov pTsa, so nekaj popili, ostalo pa so ali sami nosili v Trbovlje in bližnje kreje, sli pa a^ ga prodali r^nim prekupčevalcem. Preiskava bo ugotoviia. koliko tatvin gre prav za prav na račun te družbe in toottko na račun druge, ki prav teko vlamlja v r ,1a-nice pa se še skriva. Baje pa so orožniki tudi tej že za petami. Nedeljski spsrtai p?S2-®đ Ziraskosportne igre KUD £U» Jesstaic&Si — Dru*** aajpartne prireditve Ljubljana 13 januarla KID na Jesenicah ie v sebjto in včeraj onredila III zimsko športne iare, ki so bile prava revija elite r aš h zima ih športnikov, hkrati so oa ookaza e da ima družba tudi za svoje nameščence in de-avce veliko razumevanie in da z vsem' sredstvi oodpira razvoi soo^td V sob to bil tek na 18 km na katerem ie zrrvaea. Razin?er v 1 l.VM pred Smoielem v '•15 58 3 ie bil oa Knifi< Jnže 4 Kla^-^ik Gregor a 2exnva Lovro itd V m'a-iinskem teku ns 4 km ie ^masa' Hrovat fvan Lesce v 18 40 2. R^znser T že V •krni natrr 1 trobce na 1 km 1e zrnata1« ^atrola vaie*->?*ke ^o e KID V soboto zvečer *e bila tekma v hikeiu na led'i med Hiriio in KAC Celovčani »o «ma«ali s 1.2 V t*»ku na 1P km so sod^lova1! tudi •epre7enta"ti no^pmeznib mest Zama^-de -o Jesenice fRazinger Tone S^o'e; Fr.i -led'*^ ip LturtPana nato d-> Mar-bor. Včeral donoldne se ie t^kmo^-an^* na ^a'i*valo Na R^žci ie bil vdesla om na 7 km 1 Ber'nnc*el; Jaze 2 07 4 2 Lnkane Slavko 'Tržič) 3 2van Motz 4 Ko1 "a* Stanko Tesnire itd V medmestnem ek-novanHi sn ^awdle Tesen:'"e Drvo «^^<:*o 2 Celje. 3 Maribor 4. Ljubljana. 5 Tržič. Na Isti progi so tekmoval! v s\v srmi rudi iuniorji Zmaaal ie Stara Marjan v 1:03:2. 2. Mulai Tir.Ček. Pri žsn kah je zrna :ala Loj/ka Pračkova. 2. ie bi a Erika Heim. Poles te«a so bi> se sankaske tskme in tekme obrat r>vodi i poooldn* pa skaka ne tekme ood Možaklio ori ka*er h ie m 'd seniori: zasedel rrvo me«to Pribo^ek Fr. 144 7 točk. 2. Kla'nik Karol 141.3. 3 7a-lokar Jože. itd Med jim'orii le zrra-al Brun Berti. Zveče- s.a nastopili drsal i Ilirije z umetnim drsanjem V Lj' b1:ani ie bi'a včerai rca zna tekma med KAC in 1'iriic-. Celo- c n so ■^rnaca': ? 5*1. Il;riia nas ie vf Tli nako-liko mrr-č-tr h Moštvo se ie zdlo n k-^m utruie^o. igralo ie br*T Dra- e voiie ir r>v->eta fme-da ie tiča'« v no^ah 1e e^š'za Co«-tiia> Fdna iziema ie bi1 2:*"i*<. k oa tudi sam ni orva-il vs-era Tud' Celo--c-s-ii nas niao moarli navdušit^ tako ka'or rr*J-?nia leta deloma 7ar-di t-**"* ker s^> :cr a-H nr^več r>*tro in trH: n-d;s :n in"»--n^. Drevi odpotnjelo ri-^ani v B 'k r 1^ kier b"di na^-^P1'! k>* drza-na ^^pre7 n-tan^a na m-dnar-vl^i^m h^k-'s'-e-^ t r-nirTi> ^Trw»"fVe. J'i*"-*'1 air» "R m-" Me V Peo-radu i* ffos+o\-'*i z--r-brki G;a-djanski in izgubil proti B3K 2:1. Smrtna nesreča Metlika 11 januarja V nedelio 5. t. m popoldne je odčel v družbi svoje zaročenke in prijatelja na izprehod pieko KuLpe Brodarj0 Anton, posestnika in mlinarja sin iz Rcsa^ic. 3tar 27 let. Na železniškem mostu je kotel preizkusiti samokres, kako daleč nese Dvakrat je ustrelil po vodi. Ko je pa spravljal samokr -a v žep. se mu je po nesreči sprožil in ga je krogla zadela v trebuh. Prvo prmoč mu je nudil metliški zdravnik dr. Mihelčič. kj je takoj odiedil prevoz v bolnico. Toda že nekaj ur po operaciji je nesrečni mladenič podlegel posledicam notra-nj? Izkrvavitve. V ponedeljek pcpol^ne so pripeljali mrtvega fanta domov, kjer je bil položen na mrtvaški oder. Pokojni je bi1 zaveden sin kmetske grude, šeliiv in prijazen, priljubljen daleč oa okrog. To je pokazala tudi nj^-srava zadnia pot, na kateri ga je spremljalo poleg so-rodmkov mnogo prijateljev ln znancev. Metliška gedba je med potjo igrala pogrebne žalostinke Pri odprtem grobu se je. v imenu vseh od pokojnega Toneta poslovil in izrekel scžaije staršem in sorodnik itn bivši narodni poslanec g. D ako Ma-kor. Dragi Tone, počivaj v miru. naj Ti bo lahka domača zemlja, katero si tako Iskreno ljubil. li Trbovefl — Uporaba petrolej*. Gl'-de na omejitev uoorab? Dteroleia za razsvetljavo se priporoča trboveljsk m občanom, ki ni-maio električne razsr efiave. da uoor b-lja-o aceti!en?ko lvč odnosno knrbid. ki ie mnoTo ceneiši od D^troleia in se nro-izvaja doma v zadostni ko'ič ni Prebivalstvo se obvešča, da ie o' čina orič^a z razde'itviio nakaznic za prtrolei za tek či me^ec. Za tekoči mesec drbiio Detroleiske nakaznice samo one stranke, ki uh des ei še ni^o oreiele One stranke ki S3 Drej le nakaznice v decembru nreteke^a leta bodo Dreiele z ozirom na nomani'-anie in omejitev uporabe Detroleja iste v februarju t 1. — Obrtniki |n industrijski obrati, ki nimaio električne razsvetliive se Dozivalo, da predležiio občini v obliki Doročila podatke o nalivu obrti, sedežu obrti (in iu-striie) številu oddelkov deianck; mrežni Dotrebi na netrolefai za razsvet iavo :n za oosonske stroje (čiščenje itd.l T čni podatki se mo^aio n^e'ož'ti dn 16 t. m. — Važno za Uvliioiejce. Licencirane bike poaedujeip v občini Trnovi ie slede-^i oo^etniki- §tro\'P Franc v Knezdo^u. Kr>-vačec Franc nri Sv. Kat^**ini Drnovi*»k Tenac Gabersko in Forte Štefan v Lokah ,'Klekn) — Pozor vozniki in ko'p'ar''! Vsi lastniki fijakerskih in polfii^kerrkih vot in l^oles se r>o.'fvaio. da svoia voz:1t d davilo n^kas^eie do 31 t m Dri obMni v r^-eist^-a^iio in n^^aio D-edo:'an; Dris-evk za državni ce^ni sklad Pdia^Ti^ t^k«-» za vozove *e °5 din. za b*c*kle 5 d:n. d^včč'na (za cestni »Vlad^ Da za v^0"e 50 din bicikle 10 din Priiavi ie dh'ožM d~om tno knjigo — Iz nrorn**ta stavljena vozila ie odjaviri v '<-+«»m roku. — Nalepiiivs ohrftm-lft^ 1» nrr^a bolezen ki se ie D^a^ilg med svin;am' v raznih občinah celickera sreza Glavni zn~ki nb^ome1'>*"t vseli n°" močni k*"č? i^^iba f<»ka Poce^tn'ki in živfnore^ci se rx>^;va;o. da v«ak n^mer tak<*prci o^ol^^^«* orMv io fakoi obč^nc-kAm'i ž'vino^d-^vn^nj Pa M orva^n^fti da se bolezen vne^e t^di v na* okoT?š se ornoroča trb^veP kim kmeto-vpleem da ne r«aV»qvliaio svini v so**ed-nih sre^ih V eeliskem srezu eo zlasti oku-?ene obč;ne Dramlie Sv Jurij Dri C?lju, Skof;a vas Te^arie ;n C^lje. — Društvu »Dim s'ep'h« v LinbPa-n5 ie daroval ISO d'n me«to ve-ca na trr b --k Han<»ka Josipa obratovrdia TPD g. Čada Vaclav — Osebne ve*t|. Ttči"eHJca ga. Jož^a Bsh^vec-ftnMH«»rJ je preme'č«na 2 TT dr* dek"lke ljnd-k^ Sole v TrbovM^h v SMv Bistrico učiteM?ca ročnih del ga R«da Simonlč-Korenčanova pa k Devici Mariji v PoHn ^ri LiiTM^^ni. — Važen seM^neV se 1e vrSil v ned-^o dooo'dne v nosvetova'nlci o^čln*ketf« dama na DovabMo občinske *a Drebrar»j v^l-ne»»a u^da Posvetovanja so »• u^el'ži'i noin^*t»viino vs> trb^eH^k? rr^o-v1" in n^-ko^^ki molstri Prede*d-»ik nr^d^ ^tt^^^ £. Klenovaek ja orisotnim raztolmačil do- sedanio protidra'dnisko alcciio občine, ki so io že lansko leto uvedle vs^ ru!a>ke industrijske občine in pov^aril po r * o tesneča s>-val s trrovcl. katerim sn nač dob o z a&i potrebe potnikov Urad bo p ič*' v kratkem s pooisovanlem brbovaliskih ^ -sood:ni?tev. kar se bo vršila na o' oni pri Parašuhu na vzhodnem in rah-adri "a okrožju. Prebivalstvo nai v laatnem lrts- resu s topnimi ooda'k' rxxip::*-a de^ urada, ki ima predvsem na^eo. da s- v a'o-mur dodali nra-^^no in r^i'n od ~er ena količine življe^i.^kih p^t'-eb'čin' Rac na-lizacija ie nuino potrebna, ker ščit za ti ma'fa čl«"veka N^* i^d'^t^i^ski kral b^ pri n;er>i n^avilni izvedbi imel goter/o od tega le koristi. KOLEDAR Danea: Ponedeljek, 13. januarja: Veronika DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Maticu: Njeno življenj« Kino Sloga: Nasmeh sreča lShirlay Tem- plel Kino Lniou: Balala^a Kino Moste: Veliki orel ia Bar jujra Kino ftilka: Antonio Adverso Razstava akadem. slikarja Dušana Petri- ča v Obersnelovi galeriji, odprta, od 8. do 18. Klavirski koncert Branke Mutmlis ob 20. v mali Filharmoničnl dvorani Rusko silvestrovanje ob 20. v kletnih prostorih Emone Oficirji ljubljanske garnlrJJe: družabni večer ob 21. v Kazini Angleško društvo: predavanje profesor;* na Britanskem institutu v Beogradu mr. Robertaa o kneževini VVailes ob IS v bali dvorani hotela LTniona DEŽIRNE LEKARNE Danes: Mr. BakarČič. Sv. JaJtoba trg 9, Ramor, Miklciičeva cesta 20, Mur-mayer, Sv. Petra ceata 73. Snežne razmere Poročilo TujakopromettiLh rver v Ljubljani ia Mari!>oru ter &PD 13. januar 1941 Todkoren, 800 m: —16, jaano, 45 c*a sn.- ga, piiič; Erja\0e\a koča na Vriiču, 1515 sa: —14, jasno, 70 cm snega, praič; Dovje — Mojstrana, tio* m: —19, J>u*no, 40 cm snega, praič; Bled, 501 m: —17, jaano, 10 cm prtiča na 40 cm podlage, oxsaiisče na jcaveru Je uporabno; Pokljuka, J Sou m: —18, jasno, 70 cm snega prSič; Bohinj — Sv. Janez, 5S0 m: —14, jasno. 35 cm snega, prsič; Bohinj — Zagradec, 70^ nai —9, Jasno, 45 cm aneg-a, pršič; Bohinj — Rudnlea. 800 m: -14, jaano, 45 cm ane^a, pršič; Bohinj — Zlatorog:. 530 sa: —13. jasno, 65 cm snega, pršič; Dom na Komni, 1520 na: —15, jasno, 125 cm snega. prSič Skalnaki dom na Vozdn, 1540 m: —10, jasno, 115 cm snega, prsič; Gor jute, 1000 m: —12, jasno, 55 cm snega. prSiČ; Dota na Krvaven, 1700 m: —16. jaano, €5 cm snega, pršič; Koča na Veliki plan'.nl, 1538 m: —15, jaa>- no. 60 cm sneg-a, prsič; Jezersko. 890 ni: —17, jaano, 20 crn praioa na 15 cm podlage: Polževo, 6t0 fn: —13. jaano, 16 cm prsiča na 23 cm podlage; Kurent h m: -14. jasno, 30 cm prsiča, Dom na Mrzlici. 1119 m: —12, jasno, 10 em prSiča na 25 cm podlajre. Ctev. Q »SLOVENSKI N A R O D ct ponadeljek, IS. farmarja 1941. Stran 8 DNEVNE VESTI — fce redno jO« e lanskega hruelja neprodanega. V tej sezoni so nastale posebne težave s prodajo našega hmelja VecJio pii^eJva. v noimalnih letih izvezimo predvsem v Ameuko. Ns ameriških tržiščih doseže nas hmelj lepe cene. V tej sezoni je pa nastala posebna težava s prevozom hmelja w Ameriko zaradi vojne. Ko so dobili uovcljenje, da bi lanko prepeljali nmelj kljut pomoiski blokaci, so pa nastale nove težave, k.r ru biic poUebmh sredstev za kreditiranje izvoza. Tudi ta ovira je bila končno odpravljena, toda tedaj se je pridela grtko-ilakjanska vv ia in prevoz je bil zopet otežkocen. Tako je ostalo Se ve_no 90«.« hmelja nepnedanega ln nevarnost j* da propade vse neprodano bKgo s čimer bi utrpela fckodo okrog 100 milijonov din. — Ponudbe za prošnjo blokiranega blaga v liliji. Že opetovano smo objavili opozori.o ravnateljstva za zunanjo trgovino, naj mu uvozniki takoj sporome čim bo posto blago, ki je blokirano v ital'janskih pr-stanu»ćih Zadnje čase so mnogi nau>i uvozniki prejeli iz Itadje p-onuObe italijanskih podjetij glede odkupa v Italiji blokiranega blaga Zagreboka Industrijska zbornica je oi*;zorila uvoznike na svejem področju, naj na take ponudbe ne pristajajo, temveč naj tak:j obvesle ravnateljstvo *a zunanjo trgovmo, da se je njihovo v Italijanskih p;istan;sčih blokirane blago opro-sti.o. da bo lai.ko ravriaieJjstvo preko svojega delegata v Rimu posiedovalc pri italijanskih oblasteh da uobe aaai uvozinki Bvoje blago iz Italije. — Juji»ml« ugledeD posestnik m je uživa »plosno spoštovanje. Do visoke starosti je oataJ vedno značn^en rnož neomahi.iv r »vojem naprednem prepričanju. Svoje amove je dobro vzgcjii Ug;ed uživa zlasti njegov sin Ivan. načelnik granske čete in posestnik na Barju Pogret bo jutri ob 1«. \t hi*e Litijska cesta 12 v Stepanji vasi na pokopališče a Boz.emu grobu. — SorcKinikom naSe so-zatljjeJ — Vfn*ka raz »tava fn sejem v Ormoža dne 15 januarja 1941 Odprta samo 'a J.an Edin« Drilika za ores'ed štaier^kih vin Ugodne žeiezniške zveze — Na Dunavu ni \tc l«iu. Iz Novega Sara poročajo da ie Južno vreme pobraiO z Dunava ikuraj ves led. Poedtnl Koai ledi? sicer Se plava k pc Dunavu, ne pomenijo pa nobene aevamesti za plovbo, ki ie ze zopet obnovljena, čeprav Se ne v ceioU. V zgornjem toku Dunava namreč se ni do-voH vode za reden promet. Tisa je pa ae zamrznjena. — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr ban>ke uprave dravske banovine« št 4 z dne 1 t m objavi is uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o t^kv h in o državni tro'arini uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na poslovni Dromet in zakona o sk pnem davku na poslovni Dromet uredbo o snre-memhah in dopolnitvah uredbe o xlmeri in pobiranju davka na luk.us. uredbo o spremembah in dopolnitvah o ugodnosiih na železnicah in !ad4ah v d 'avn eksnoa-taciji. natančneiše določbe za izvrleva ie uredbe o preskrbo valnih ustano ah. Unar, last Oceanije. Pozneje boio stopile v službo Rdečega križa še neke druge ladje. Te ladie bo""o prevažale razno blago za mednarodni Rdeči križ in uživale bodo mednarodno zaščito. Na naših ladjah bodo v službi le naši mornarji. — Vreme. Vremen«dca napoved prav'. da bo stanovitno in rnrzlo vreme. Vč raj ie znašala temperatura v Kum brj 10. v Splitu 6. na Visu in Rabu 3, v B o ra u in Saraievu 0.0 v Zasr bu —2. v Ljubljani —3. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 768.9. temperatura ie znašala —16. na aerodromu —20 0. v Zagrebu —7. v Beogradu —5. v Sarajevu —4. na Visu 1.0. v Splitu 2. na Rabu 3. v Kumb tu 4.0. — Nesreče. Pri včerajšmih Kolskih tekmah na drsališču pod Cekinovim pra- dem. sta z vso silo trčila skupaj isrralec Ilirije Ernest AManci6 in iaralec Kaca Wo!fram Gosnik. Udarila sta skupaj r gla-v?ma da se je obema hipoma vlila kri. Odpeljali so ju v bolnico, kjer so ie pri smrčanju zlomila desno nego 121etna celavfeva hči Barbara Stamoer — 5 7letns Angela Pere iz Podgore pri Št. Vidu je doma na stopnicah tako nesrečno padla da si > zlomila levo roko. V bolnico se je zatekel t»jdi 31 letni posestnik Ciril Sve tek iz Stepanje vasi. ki je doma cepil irva pa mu je poleno priletelo v glavo in g* občutno poškodovalo. — V te*nem stanovanju redi 04 mačk. V ljubezni do živali gredo nekateri ljudje predaleč, posebno zdaj. ko vidimo na eni strani vedno večje pomanjkanje najnujnej- ših življenjskih potrebščin, na drugi, strani pa psičke in mucke, katerim se godi mnogo bolje kakor marsikateremu o tre čičku. Po mestih uganjajo nekateri ijudj. ■ psi in mačkami take reči. da človek ne hote uvomi o njihovi zdravi pameti. V Za grebu ima neka dama v svojem tesnen stanovanju 64 maCk. Stanovalci bližnji, his ao ae že opetovano pritožili, da ne mo rejo spati, kadar prirejajo mačke svo> običajne koncerte. Daleč naokrog se razle gajo mačji koncerti, da ljudje ne morejo spati. Piitozbe pa niso nič zalegle, doklej ni posegla vrne« uprava mestne konjeder-nice, ki je prismuknjeni dami s silo vzela in pc končala polovico njenih mačk. — Oii0ka pila ociovo |ualino. v vas: GoriCani na Hrvatskem se je pripetila v četrtek težka nesreča. Triletna Marija Jaksič in njen 51etni bratec Dragotin sta bila sama doma. Deklica je vzela steklenico oetove kisline in napraviia lz nje nekaj požlrkov lato je storil njen bratec Seveda sta se začela cba v silnih bolečinah zvijati in klicati na pomoč. Prihitela sta na dvorišču zaposlena roditelja in poklicala zdravnika Deklica je bila že mrtva, njen bratec je pa tudi dobil tako hude opekline da mu zdravniki najbrže ns bo^o mogli resiti življenja. — Dekle pShnda napadalca v morja. Vzgo-fiteliica otrok Lilijana Ldovič iz Maribora je zaposlena pn nekem uradniku tovarne »La Dalrr.atienne« v Crnici pn Šibeniku V četrtek zvečer je Sla po obali domov, pa as JI je 4 bližini ribarnice oribližai neznan mladenič Csš da jo noče spremiti Dekle ga -Je odklonilo in pospešilo Korake. Neznanec se Je pognal za njo m ko jo je do-nitel. jo je zgrabil. Jela sta se ruvati. Li-djana je močna in napadalec 1e ni moge. spraviti na tla. Po đalj&em ruvanju se je Lilijani posrečile pahnit^ napadalca v morje. V roki je ostala njena ročna torbica. Potem je odhitela oa policijo povedat Kase je zgodilo Policija Se ni mc.^ia ugotoviti, ali se je napadalec read ali pa je v morju utonil. — Cerkvena tatvina v Cerklfah. Te dni se je priklatil v Cerklje na oortnjskem mlajši neznanec. na/-aj počesanih kostanjevih lac. ve.ikega kijukaslega nosu. oblečen v siv dežni piašč Neznanec ie zvečer zavil v cerkev, tejer se je ekaj ča*«> sumljiv.* razgledoval nato pa zopet rgi-nil Naslednji dan je ugotovil cerkovnik da je bilo vlomljeno e nabiralnik, iz katerega je bilo jkradene^a nekaj drobiža Razen tega so zmanjkal s iz cerkve tri ■ emnorjave prepr^g3, vredne okrog 500 din. Kakor domnevajo, 3e je neznanec najbrže skril v cerkvi, nato pa zjutraj s plenom pobegnil. — Iz raztrrane mreže nslo za 280.060 din rib. Zaradi mraza, ki ie zopet pritisnil tudi v Da'maciji. je bil ribolov zadni* dni zelo slab. V zalivu pn Murteru blizu *vbe-nika so imeli ribiči ujetih mnogo pala-m:d. Ponoči so pa prišli v zaliv r.likovci in raztrgali mrežo, tako da so osle skoraj vse ribe. Ribići imajo nad 200.000 din Škode. — Prc »lecMi je izgfnila iz Z*«reba natakarica Terezija Planinec Zadnje čase je bila brej službe. V stanovanri je pustila košček časopisnega papirja na katerem piše, da odhaja tja, odkoder ni povratka. — Ponesrečenci. Po«csfnikovo ženo Tvan-no ZavaSnikovo iz Smartne^a pod Šmarno s*oro je včeraj na Celovški cesti p^drl neznan avtomobilist Zavašnikova si ie zlomila desno roko. V Trzinu ie pa ieT s ko- zolca CT'etnf posestnik Franc Goršak in si zlomil levo nofo. — V Dolenji vasi pr. Ribniri je pid1.* pri smučanju lilatni eo~ stllničarjeva hči Anic? Bergart ter ?i zlomila desno nozjo. — Enako bmolo ie imel lOletni ključavničarjev sin fvan ?Cf*bec iz Ljubljane Smučal se ie na Gotovu in padel ter si zlomil levo mgD. — Na Delen iski cesti je soodrsnila o21etna žena uookojene*?a služite'ia N-*'/:a Zurar«čičeva. Padla je in si zVmi'a desno roko. — V stanovanju na Novem tr^i pa je radia s klooi 27etna mizarjeva hčerka Marija Zapušek in si zl m^ a levo roko. —lj V vrtnarskem teTala za lastnike malih vrtov pri podružnici SVD Ljubljana I. bo prihodnje predavanje v torek 14. i. m točno ob 19. (sedmi) uri zvečer, kakor vedno v kemijski dvorani I. drž realne gimnazije v Vegovi ulici. Predaval bo a. kmet svetnik ini. Jeglič Ciril o smotrni razdelitvi in oblikovanja mav»a vrta, pri čemer bo strokovno obrazložil in nazorne pojasnil a skioptiČnimi slikami umno porazdelitev posameznih nasadov, kultur ter pravilno priredbo in namestitev prtiklin malega vrta. kakor so to topla in mrzla greda, kompost, voda. pota. trate, utica in igrišče za otroke. Vstop prost. —lj Kolo žen zadrugark priredi dne 15 t. m. ob 20. uri v dvorani glasbenegi društva »Sloge« Pražakova ul. 19 predavanje »o reji malih živali in konserviranju jaic ter o pomenu maMh živali v praktičnem gospodinjstvu« ponazorjeno s skioptičn mi slikami Predaval bo fi. Seaer Jakob, priznani strokovnjak na Tem p.-dju in c čer- ne I. Zene gospodinje ne zamudite tega za Vsj tako važnega oredkvrnja. —lj Z^^ke p«mčvi ae sprminjajte ne samo ob dobrodelnih prireditvah raznih kultu-nih in športnih društev, na plesih itd. temveč tuil vselej ln povsod, saj je nam«- MALI OGLASI Beseda 50 par. davek poseoej Preklici, izjave oaaeda din 1«— davek poaeoej £a pismen« odgovore giede m h ur. 3gia*o* )• creba priložit) znamko - Popustov &a mait oglase ae priznamo rjk!se«la ">* -ur i-v*k of,,»''t>*,• Naimam*' »mesek t — din TKtiOV I N A »CliCJ« reiVLJi Prešernova 4fc Vam postreže v modi. Kvaliteti tnpc cainizjih ceoab! Priporoča se eno cevxji 60 l OGLAŠUJ »Slov N^roflP^ Otomane imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni TAPETNIŠTVO E. 7.AKRAJSEK Miklošičeva 34 ZA VSAKO PRILIKO tajboijsa m najcenejša oblaćila si oabavite pri P K K S K K R Sv. Patra testa 14 2. T. ZADNJI IzrM spalnega fotelja, zelo udoben, odgovarja za vsako najfinejšo posteljo. Prepriča ite se brez-obv^zno pri tapetniku Habjsnu — Igriška 10. 340 SLUŽBE Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din BRIVSKI POMOČNIK soliden, išče službo. — Nastop takoj ali po dogovoru. Anton Cizerlln. Ruša. 343 Beseda M) par Davek posebej Naimanjši sneaett S.— din PREMOČ ^> ljaifaa, Knaflteva tali ca *t#*v. c liE MHSl I njena aaSkn najbedtiejšim someščanom, da bodo mogli preživeti tegobe zime in uca ati lepših dni. Sredstva iz zimske pomocJ dao namenjena za podporo ali za miloaci io, temveč za zaslužek brezposelnim oče-om številnih drulai, ki ga bedo prvjeli z* elo pri izvajanju javnih del. —i j Združenj« vrg°\cc>v opozarja vse rg-oAce s živili, da nihče ne bo dobil pr. neatnem pi-ehranjevainem uradu nakazil: >a moko. če ae temu uradu ne bo izkaza i legitimacijo, da je član Združenja trgov :ev. 18—n —lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PrVO: —lj Pianistka Branka Musuliot ki bc ^.oncertiraia dre vi ob 20. v mali Filhanmo-aični dvorani bo izvajala naslednji spored: 1) Scarlatti: Dve senati; Bach: Partita S-cur, Beethoven sonata op. 111 e-inol Dmgi nastop obsega dela: Tajčevie: Trije preludiji. Ravel: Onddno. Debussy: Bruye res in Jardins aous la Pule. Tretji naatop obsega Chopinova dela in sicer: Berceuse Etude v f-molu, as-d uiti in e-melu. tei icončno Scherao h-mol. Občinstvo vabimo na koncert, za katerega se dobijo vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. 16—n —lj Angleško društvo v Ljubljani epo-zarja na predavanje o »VVaJeauc, ki ga bo imel v ponedeljek 13. t. m ob 18 v bel dvorani hotela Union profesor na Brtian-skem Institutu v Beogradu mr. Roberta 17—a —lj Opeceiilo. Podpisana Zveaa obrtniških društev za dravsko banovino v Ljub- ja~i je doznala, da pripravlja ga Aarc ne-KSk*"o akcije zimske pomoči za obubožala »brtnike ter je v ta namen razposlala lekfkSne okrožnice. Opozarjamo Lr. opominjamo, da nimamo a to akcijo nikake ver ter imenovana ni prejela oa nas ni-|xibUko pri-. lačna osebnost zaradi njena slom en ta. ae .n učinkovite igro. Zato ni čuda, da a» bila .veiajat,je in predvčerajšnje prsvatava v .;inu razprodane. Gre to;ej za nara-ki film o dekletu iz ljudstva (Paala je hji goatil-iičaike), ki a svojim poziUvn.m, akoraj Junaškim aa. rianj^m končno veuoarle ^inaga in doocže svoj smoter po usodnem irečanju, ki ga je imela kot dekle s potoau-em piopadajoče aristokiatske drua-na, ki je glede ženitev nekam »demokratična«, kakor se izrazi po:o£l>vo baronov prijatelj. Glede na fimsko cbvielano aoov ja treba ugotoviti, da je le-ta taka. kaki-sna imo viueU že v ite\ilnih dunajskih fdmik .n katera je pravcati konjiček za dunajske rež sei je. V dekle iz Ijudctva se zagleda aristokrat, dekle rodi otroka, na<-p os levi pa hoče uso a, da se zapelji vec pa-rrns k Svojemu otroku in k ženi, ki ga resnično 1/ubi Taka snov pač ust rs za cki-.lajski in avstrijski mtntalttsti, za naš okus je danes banalna, čeprav močno ganljiva za večino naže kinopubllke. Vendarle je smatiati tudi snev tega filma za pozitivno v kolikor kaže junaško zadržanja aeamkonake matere do življenja. Ta mati se globoato zaveda, da je tudi nezakonski otix>rt prav za prav božji blagoslcv, le ljudje narede prokletstvo iz takega maleriav-stva Paula \Vesssely je oilična v tej vloji, saj ji prav tske vlog« iz.e\lno pi*ijajo. Faula je brez drvoma mofina ig:»i*ka oa«evo-nost. Njena igra je lllinOauaillia in ze.o su-geativna. Njen paitner Gottschalk i baron v Gallaa) podaja liotcno smeinec;a in oo>-j^avega že degeneriranega barona, ki pa se p: vzpne do močne ura matične sile po tezk.h življenjsk.h izkušnjah. Ustvarjeni iik je vsaj oiiginalen. če nič drugega. Vae ostalo je šablon^ko filmsko delo, kakršnega amo vide'.i že v kateremkoli dunajskem filmu. Rež je se drle vae, reka bi Ulsko, tradici nnlne narodnoati nen\^kega filma, naivna preprostost, statičnost, besedičen ©, nesmotrnost, pomanjkanje invencije \ttL Igra ot-h glavnih igralce**, topil prizori materinske in očetovske ljubezni ba le^oi posnetki v naravi, pa dajejo filmu s* a jo vrednoaL C5«j>a> (;i^<.w...lw«». drama Začetek ob JO url Poned' >k, 13. januarja: zaprto. Torei>. 14. januarja: zaprto (g-ostovanje dra.ne v Celju: Romeo ln Julija). Sreda. 15. januarja: Ugrabljane Sabinko. Red areda. Četrtek, 16. januarja: Krog s krodo. "LLsd Cstrtsk. o f e j; a "7o"k oh 20 uri PonedrTVk, 13. januarja: zaprto. Torek. i4. jsjiuarja: Sabska kraljlea. Fted torek, Gostovarije tenorista Josipa Gs- stiča. Sreda, 15. januarja: Vesele žene ,»rinda6..:>0, K<4>oiihagea Sofija Bojkaro.vta 215. S sekiro |o nspa^el L.uul.ta, 13 januarja Včeraj so prepeljali v ljub.janakj bolnico 511-tno ženo vpokoj.ne a rud ria MauriJa Cve.barievo iz Lapušnika, n.ajh-^o vaii.e pri St. Jaožu na E>o!a:i j ki je postala žrlev nez: aneja nap daea. Cveibarj.va se le zveččr mudila do opravkih v hiši. Skc*i zadnja vrata j* cdš a na dvorišče pogledat v hlev. Ko ie I i^a sredi dvor šća. oa ie nae ikrat sk c 1 iRT.a vogala velik. m.a i Si ne/na. sc. i d nsbil s top:m krencem sekire na t a Cvelbsri kva je zaklicala na pom^č, nato pa se i« okrvavljena z*ri>di'a. Iz hiše ie tak i prihitel njen nao-4. ki ia teno dvifnil in jo odnes»l v sob j: (a o as ^a so prihiteli tudi že s «*ije. ki a* na-oadenki nud 1: prvo pernoč. Ns^atrt i ao tudi takoi pričeli zasledovati napa a 04, ki pa ie izginil v vasi in pobetnil v nst Vzi^ok napada ni znan. \ bolnici so uđ>-tovili. da ima Cvelbarjeva udrti loba jat UMRLA NAM JB NASA DOBRA MAiU, STARA UA^IA, SESTRA, TETA IN TAflCA, GOSPA JERICA €1 ro«. PETERNEL NADUCITELJEVA VDOVA DANES OB POL TREH POPOLDNE PO KRATKI IN MUČNI BOLEZNI V 73. LETU STAROSTI. POGREB DRAGE POKOJNICE BO V PONEDELJEK 13. JANUARJA \1 OB 1^4. POPOLDNE IZ HISE ŽALOSTI V »T. VIDU NAD LJUBLJANO NA DOMAČE FARNO POKOPALIŠČE. aVT. VED NAD LJUBLJANO, LJUBLJANA, 11. JANUARJA 1941. DR. CIRIL, ZDRAVNIK, METOD, ZOBOTEHNIR, SINOVA, VIDA POR. ERJAVEC, F ANK A POR. AIRCELJ, ANA, UČITELJICA, HČERE, MOJCA, SONJA. JELENA IN FEDJA, VNUKINJE IN VNUK, EN RODBINE KREMŽAK, MEJAK, PETEKNEL T^^^a^Mti^-- 4&fr$**k^s -*w^Kta>iav >-^v«*v>^.- : &i Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 13. januarfa 1941. Ste v. 9 Lanska stavbna delavnost v Ljubljani ie mnogo manjša kakor prejšnja leta — 355 pridobljeni!. Vrednost no vili stanovanj Ljubljana, 13. januarja. Medtem ko je bila v drugih večjih mestih v državi lani zelo živahna stavbna sezona, je bilo v Ljubljani sorazmerno nenavadno malo stavbnih del. Nepoučeni posamezniki so sicer od časa do časa razglašali, da je v Ljubljani živahno stavbno gibanje, sklicujoč se na stavbna dela na periferiji. V resnici vlada pri nas mrtvilo, ki pa se ni začelo sele lani; v Ljubljani ni nobenega pravega gospodarskega poleta. Velik dogodek je, če zidajo večje poelopje in o tem govorimo dolga leta. Medtem pa je v Beogradu nekaj vsakdanjega zidanje večjih poslopij. V drugih večjih mestih zidajo predvsem premožnejši ljudje ln velika podjetja, pri nas pa največ Investirajo v stavbna dela revnejši prebivalci, ki zidajo manjše stanovanjske hiše. Pri nas zidajo predvsem na periferiji, na cenenih parcelah, središče pa ostaja slabo Izkoriščeno, ker so v njem parcele rezervirane aa večja poslopja. Vendar Se posebno preseneča na prvi pogled, da nI bila stavbna sezona boljša lani, ko je bil poeebno živahen promet i nepremičninami. Človek bi pričakoval, da bodo ljudje Investirali večje vsote tudi v stavbna dela. ko mnogo bolj cenijo stvam* vrednosti knkor dstanovanjski prostore To velja zlasti za številne barake v predmestjih in kletna ter podstrešna stanovanja po vseu. mestu. Lani je bilo pridobljenih 153 enosobnih, 158 dvosobnih, 28 trisobnih, 8 šti-risobnih ha 5 petsobnih stanovanj. Sestsob-no novo stanovanje je samo eno; časi, ko *o posamezniki zahtevali stanovanja s petimi, šestimi in več sobami, so že zdavnaj minili. Pač pa je dandanes precej povpraševanja po samskih sobah, ki jih je še mnogo premalo v novih hišah. Lani sta bili pridobljeni le dve samski stanovanji. Zazidana površina je bila lani majhna, znašala je skupno pri vseh delih (s prt-zidavami. prezidavami in gospodarskimi poslopji vred) le 20.173 kv. m. Prostornina novih in p re zidanih poslopij je znašala 149.288 kub m. Ce računamo, da je znašala prostornina približno 150000 kub. m, je bilo povprečno investirano za kub. m okrog 193 din ali 1450 din za kv. m zazidane površine Pri vse stavbnih delih so pridobili skupaj 3375 prostorov med njimi 686 večjih sob in 152 kabinetov Razvese ljivo je. da ima večina novih stanovanj tudi manjših, kopalnice. V prvem desetletju po vojni so une'a le redka stanovanja Kopalnice Lani je oilo pridobljenih skupne 24° kopstoic V novih, lani sezidanih hišah je tudi ?,3 zaklonišč, kar je pa mnogo pre-mc.lo Zaklonišče bi morala imeti sleherna nova hiša. V primeri s stavbnimi deli pri stanovanjskih hišah je bilo mnogo manj dela pn poslopjih gospodarskega značaja Takšnih novih poslopij je bilo lani 23, prizidav 29 in 21 prezidav. Pri teh poslopjih so pridobili največ skladišč (42) ln raznih pritl-klin. dalje številne pisarniške prostore (27) ln trgovine (12). V splošnem je bila lanska stavbna sezona v Ljubljani slaba. Značilno je, da se nemirni časi očitujejo pri nas v stavbni delavnosti vselej bolj kakor v drugih večjih mestih, zato so tudi lani nenormalne razmere vplivale, da Je bilo manj dela. 1% čina Sokolske župe LfeMfana Za starosto je bil soglasno izvoljen br. dr. Mur-iti k, za načelnika br* Vrbovec in za na čelni co s. M užino v a starost m načelnikov sestavil župno kandidatno listo s preizkušenim sokolskim borcem br. dr. Viktorjem Murnlkom na čelu. Tik pred sklicanjem župne skupščine je tako zvana »opozicija« razposlala vsem društvom Ln četam v župi neko okrožnico, Id pa je ostala gdas vpijočeg-a v puščavi. Vse župne edinice ao se zavedale resnosti položaja, da 1e Cas za osebne ambicije potekel in da je treba pristopiti k resnemu in konstruktivnemu sokolskemu delu. Tako smo mogli na včeraišnji skupdčini videti, da je vsem delegatom bilo na srcu. da se a preteklostjo prekine ln prične z novim pod vo j enim delom za prospeh sokolske misli v župi Liubliana in v sokolsfcvu »ploh. Telovadnico Narodnega doma, ki so iz nje Izšli naši najboljši telovadci in tekmovalci so zasedli delegati župnih edinlc v polnem številu, saj so manjkala samo naj-odciaJjesiie 13a društva, ki niso megla priti zaradi slabih prometnih zvez. Kmalu po 10. je otvoril skupščino župni poverjenik br. Jože Smertnik, ki je toplo pozdravil zbrane delegate in v jedrnatem govoru orisal sedanji položaj in pozval navzoče brate hi sestre naj bo preteklost za vedno pokopana; pred nami so težje ha nove naloge, ki jih bo morala izvršiti ljubljanska župa ln sokoLstvo v dravski banovini. Kratko je razložil položaj župe od njegovega prevzema kot poverienik do današnje skupščine. Vsi njegovi napori, da se razmere v župi konsolidiralo Ln da se postavi na čelu župe nova uprava, so rodili zaželen uspeh, kar je dokaz današnja skupščina. Brat Smertnik je zatem poudaril važnost m naloge sokolstva v sedanjih težkih in resnih časih ln pozval vse brate in sestre k vztrajnemu in plodnemu sokolskemu delu. Govor brata Smertnlka so navzoči sprejeli z dolgotrajnim odobravanjem. Predsednik med društvenega odbora starosta Ljubljanskega Sokola br. Janko Jazbec je na kratko poročal o delu za sestavo nove župne uprave, potem pa prečital kandidatno listo, že pri imenu br. dr. Mur-nlka za župnega starosto so navzoči dele- Ljubljana, 13. januarja. Skoraj več kakor dve leti trajajoča kriza v upravi sokolske župe Ljubljana je bila včeraj srečno in ugodno končana z izvolitvijo nove župne uprave. Ker so po Izredni skupščini v marcu 1939 ni moglo priti do rednega poslavanja, je uprava Saveza SKJ poverila delo najprej prejšnji upravi ln ker tudi ta uprava ni hotela več gledati to nevzdržno stanle. 1e demisionirala, nakar je savezna urpava postavila župi poverjenika v osebi podstaroste SSKJ br. Jožeta Smertnlka, ki naj bi čim prej sestavil z društvom novo župno upravo ln izvedel nato volitve na župni skupščini. Z veseljem moramo ugotoviti, da se je ta ne ravno prijetna naloga br. Smertniku po-sročila, da je s pomočjo meddruštvenega odbora ljubljanskih sokolskih društev, vseh gati priređIU br. dr. Mu miku viharne ovacije. Ko je bila prečitana celotna kandidatna lista, je br. Smertnik vprašal ali ima morda še kdo drugo kandidatno listo. Ker ni bilo drugre Liste, je bUa zatem celotna lista nove župne uprave izvoljena »oglasno med ponovnimi toplimi in živaiinimi ova- cijami. Brat Smertnik se je nato zahvalil bratom in sestram za izvolitev župne uprave, ki jamči z imeni, ki so na Usti, da se bo delo v župi poziveio in da bodo uspehi kmalu vidni. Nova uprava sokolske župe Ljubljana je sestavljena takole: starosta br. dr. Viktor Murnik (Ljubij. Sokol), 1. pocLstarostaro-sta Janko Jazbec (Ljublj. Sokol). 2. pod-starosta inž. Sadar Vinko (Kočevje). 2. podstarosta Anton Knez (Kamnik), načelnik Vrhovec (Ljublj. Sokol), 1. podnačei-nik Janez Malnarič (Ljublj. Sokol), 2. pod-načelnik Rudi Berdajs (Sp. feiska), 3. pod- načelnik Mirko Pestotnik (Šmartno), načelnica Eta Miižinova, 1. pooJiačelnica Majda Slapnicarjeva (obe Ljublj. Sokol), 2. podnačeLrdca Aoiuška Jugova (Sokol I), tajnik France AJičin. nam. Rudolf E>eč- man (oba Ljublj. Sokol), prosvetar Jaka Jesih (Sp. Šiška), nam. prosvetarja dr. Simon Doiar (Ljublj. Sokol), blagajnik Pran Mokoter, nam. Jaka Koselj (oba Ljubljanski Sokol); člani uprave: Machtig (Ljublj. Sokol), Mihelčič (Sokol II), Do-linSek (Sp. Šiška), Habjan (Sokol H), Marčan, dr. Prodan, Inž. Perko, E. Anto-sdewicz (vsi Ljublj. Sokol), Tavčar (Rakek), dr. Branko Vrčon (Ljub. Sokol), Ur-bas (Sokol I), Koch (Zg. siška), Dev (Sokol III), žitnik (Stepania vas), Bruno Borštnik (Vič), Zalokar (St. Vid). Nadzorni odbor: Furlan (Zg. Siška), Planln-šek (Ljub. Sokol), Koci jan (Sokol II), Ma-gušar (Sokol IV), Rogl (Ljublj. Sokol), namestniki: Stanič Ivan (Sokol II), Knez (Vič), Cebular (Ljublj. Sokol). Častno razsodišče: Ilaš (Moste), Juvan (Sokol IV), dr. GraselU (Ljublj. Sokol), Urbančič (Sokol III), inž. Jesih (Sp. Šiška), namestniki: Štrukelj (Sokol II), Mikoletič Ln Re-bek (oba Ljublj. Sokol). Po izvolitvi je deputacija, ki so bul v njej bratje Ahčin. dr. Vidic in Urbančič. odšla na stanovanje novega staroste br. dr. Murnika, ki mu je sporočila, da ga je skupščina soglasno izvolila za starosto. Do nrihoda staroste br. dr. Murnika je bila koristna razpiava. ki so v njo posegli navzoči delegati. Starosta br. Janko Jazbec je med drugim govoril o pomenu sokoiske-ga tiska in priporočal, naj bi se tednik »Sokolska voljac sporazumno z vsemi žu-pami dravske banovine proglasil za med- župno glasilo. Predi o er so navzoči sprejeli z velikimi simpatijami. Tehtne besede o pomenu tiska in nalogah, ki čakajo jugoclo-vensko sokolstvo v bodočnosti je spregovoril br. dr. Podkoritnik iz Grosuplje.. V Imenu zboroval cev se je zahvalil župnemu poverjeniku br. Smertniku za njegovo veliko in koristno delo starosta br. inž. Stane Jesih. kar so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem. Starosta br. Janko Jazbec se je v toplih besedah zahvalil dosedanji župni upravi za njeno delo. posebno pa dolgoletnemu tajniku br. Stanetu Flegarju med živahnim odobravanjem zboroval cev. V telovadnico je medtem prišel viharno pozdravljen starosta br. dr. Viktor Murnik. ki se mu ovaclle kar niso hotele poleči. Novega starosto je pozdravil br. Jože Smertnik in sporočd sklep župne skupščine, ki ga je kot preizkušenega sokolakega borca poklicala na čelo župne uprave. Br. dr. Murnik se je v lepem in jedrnatem govoru zahvalil za izkazano zaupanje in med drugim poudaril, da se je vedno rad odzval sokolskemu delu. kadar koli je bilo to potrebno in tako se bo tudi sedaj posvetil delu v župi ln sedelovanju vseh župnih edinlc in članov župne uprave. Govor br. dr, Murnika so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem, potem pa so zapeU >Le naprej brez miru«, nakar je bila krasno uspela skupščina zaključena. Želimo tudi ml novi župni upravi pri njenem delu mnogo trajnih uspehov za napredek sokoLske misli v župi in dravski banovini sploh. Horoskop za tekoči tedesi od 13. 60 19. januarja 1940 glede na stanje planetov do pozicije solnca ob rojstvu Ljubljana. 13 januarja Rojeni med 22. januarjem ln 19. febnia-arjem v Vodnarju: Rojeni v srednji tretjini znamenja imajo ugo en čas za duševno delo. sicer pa naj čuvajo svoje zdravje. Rojenim v zadnji tretjini pa prete razne neprilike Rojenj med tO. februarjem ln 20. marcem v Ribah: Teden uspehov s pomočjo protekcije obetajo se uspehi trajnejše vrednost simpatije pri starejših osebah, koristi v poslih z nepremičninami Za rojene v zadnji tretjini znamenja teden nenavadnih idej in dogodkov. Rojeni med Zl* marcem ln 20. apni°m v Ovnu: Ugoden teden za študij. Verjetno teden ne bo potekel brez žalostnih dogodkov. Rojeni med 21. april°m in 21. majem v Biku: Zelo resen čas ra vse, zato pazite, da ne boste kaj važnega zamuditi aU se v čem prenaglili. Rojeni med 22. majem m 21 Junije*« v Dvojčkih: Teden razburjanja, katero lahke zruši odporno silo telesa. Rojeni med 22. junijem in 21. Julijem ▼ Raku: Neugodni aspekti za zdravje in za gosoodarske posle zlasti za rojene po 10. juliju. Rojeni med 22. julijem in 23. avgustom v Levu: Za rojene v prvi tretjini znamenja kritičen teden za zdravje, posebno ako nimajo zdravega srca. Ostalim ni mnogo bolje, a vendarle lažje. R°jenJ med 24. avgustom in 23. »eptem-brom v Devici: V splošnem kaže debro za vse, vendarle se ognite priliki za resnejša obračunavanje z drugimi. Roj« ni med 24. septcnibr<>m ln 23. Oktobrom v Tehtnici; Ugoden teden za uspeha v različnih zadevah, če bolezen ne ovira, dejavnosti. Za bedne pa tudi lcaže na zboljšanje. Rojml nw* t oktobrom in 23. novem-br°ni v Škorpijonu: Bodite na oprezni ▼ opravkib z množico in tudi s posamezniki ako gre za važnejše zadeve. Za zdravje ne kaže najboljše. ROjVni med 24. nO\-m in b^m v Strelcu: Ro.lonl v prvi m dm~4 tretjini bodo imeli najbrže smolo, a se bodo Izmazal i z lastno pametjo. Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v Kozorogu: Srečen teden, ki ob?ta zacovcljstvo v vsrm. kar je žp prcV bi Veno. Za nove pridobitve pa ne kaž^ mj-boljSe. B. K. Ribje olje leči rane Že pred leti ao zdravniki ugotovili, da se rane celijo hitreje, če jih namažemo z ma-žo, v kateri je nekaj ribjega olja. Na jas- -nem si pa v tem pogledu niso bili. Sele nedavno so raziskovalci točno dokazali, da ima ribje olje res zdravilno moč, Ln zdaj ga splošno uporabljajo za odprte rane. Podrobnosti o tem so objavljene v knjigi H. Graupnerja »življenjski eliksirji«. V ribjem olju so razen vitaminov A in B še nekatere mastne kisline. Ko so iskali sredstvo, ki pospešuje zdravljenje ran so prišli na to, da sta za rane zdravilna vitamina A in B, ki ju pa ne sme biti mnogo. Će pride na rano preveč vitamina A se celi še počasnejše kakor sicer. Tudi same maščobne kisline pospešujejo zdravljenje ran ,toda glavna sta pri tem oba vitamina. Cisto ribje olje in iz njega pripravljene maže pa ne učinkujejo blagodejno samo na rano. Pri poskusih so namazali eno izmed dveh med seboj nekoliko oddaljenih ran ln obe sta se hitro celili. To je dokaz, da učinkuje ribje olje na ves organizem. Bilo bi pa napačno misliti, da zadostuje kupiti v lekarni ribjega olja in namazati z njim rano. Med poeuinimi vrstami ribjega olja je velika razlika. Kdor bi nekritično uporabljal ribje olje. bi najbrž doživel razočaranje. NeroSka farmakološka industrija je preizkusila in izdeluje ža mnogo zanesljivih maž. Prednost novega lečenja ran je v tem, da »e vzpodbuja ves or^.mirom, da z lastnimi močmi zaceli rano. Zlasti pri težkih ranah, kakršne nastanejo pri sladkorni bolezni z razpadanjem tkiva, se je dobro obneslo ribje olje, če ni še nastala izpremrrn-ba na kosteh. S pomočjo ribjega olja so preprečili zdravniki mnoge operacije. Posebno priporočljive so obveze z ribjim oljem pri težkih nesrečah. Dr. Gravpn^r omeni celo primer človeka, ki je prišel k /Vriv-niku z odsekanim prstom. Prst jo Imel v žepu. Zdravnik je namočil obvr-zo v ril>ie olje in jo obseval nekaj časa z modro lučjo, potem mu je pa priložil prst k roki in ga obvezni. In prat mu je prirasel. Prehrana v Italiji centralizirana Na predlog italijanskega ministrskega sveta je Mussolini odločil, da se skrb za prehrano civilnega prebivalstva ln vojaštva v Italiji centralizira pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. S potrebnimi živili razpolaga Italija v zadostni meri. Razdeljevanje prehrane bo pod nadzorstvom države, da se onemogočijo špekulacije na račun ljudskih množic. Mestni pogrebni savoa Občina LJubljana Urrirl nam je naš srčnoljubljeni soprog, predobri oče, tast in svak, gospod Vrbinc Anton posestnik v S te panj i vasi 11. t- m., po kratki mučni bolezni, previden s tolažiU sv. vere v 80. letu starosti. Na zadnji poti bomo spremili blagega pokojnika v torek 11. januarja 1941, ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti. Stepanja vas, Litijska cesta 12, na pokopališče k Božjemu grobu. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 17. januarja ob 7. uri v Stepanji vasi pri Božjem grobu. otepanja vas—Ljubljana, dne 12. januarja 1941. Žalujoče rodbine VRBINC in ostalo sorodstvo ■ J. Ml A. E- Fielding 14 Rom*" — Jaz pa imam, — je posegla vmes Niča ostro. — Se mnogo stvari je, o katerih se moramo pomeniti. Bilo bi nam v veliko olajšanje, gospodična Ga-skellova, če bi nam izvolili povedati, kaj ste vzeli iz gornjega predalčka Henrvjeve pisalne mize. Alison se je vzravnala. Bila je zelo sloka in skoraj prevelika za žensko. Njen obraz je bil kakor krinka. — Lahko noč, gospa Stokesova. Prepričali se boste, da je vse, kar sem vam rekla, čista resnica. Hitela sem sem zato, ker bi ne bilo dobro za Bea-trico, če bi vam vsega ne pojasnila. Prosim vas pa, da poprej nikomur ne poveste ničesar o tej zaroki. Ce je napisal novo oporoko, bo to itak v nji omenjeno. Če se pa to ni zgodilo, bo Beatrici gotovo ljubše, da zaroka ne bo razglašena, _ Prosim, — je zamrmrala gospa Stokesova. _Zdaj pa moram domov Y Beatrici, — je dejala AUson in se obrnila k v: itom. Toda Niča je znova spregovorila. — Nikar ne odidite, gospodična Gaskellova, pose-dite še malo, prosim. Nihče izmed nas ne namerava poklicati policije, toda vedeti moramo, kaj ste vzeli iz predalčka, — Niča je govorila s čisto naravnim glasom. Videla sem vas, vi to veste m tudi drugi so vas videli. Videla sem vas takole... in Niča je pri mizi pokazala, kako odpira predalček, jemlje nekaj iz njega in skriva za nedrija. — Odveč bi bilo zatrjevati nam, da niste ničesar vzeli. — je pripomnila, ko Alison Gaskellova ni črhnila niti besede in ko tudi nobene kretnje ni napravila, da bi stopila od vrat. — Lahko noč. gospa Stokesova! — je ponovila Alison z mehaničnim glasom in prijela za kljuko. Keith je planil pokonci; neverjetno hitro je bil pri vratih in odprl jih je. — Strašno je to, — je zase pet al tako, da so vsi slišali, — toda ne dajte se motiti. — Niča je že stala pri vratih ter položila Alison Gaskellovi roko na ramo. — Ce ne izvem, kaj je to bflo... obvestim o tem policijo, — je dejala in njen pogled je jasno pričal, da to ni gola fraza. Henrv je bil moj bratranec in vedeti hočem, kaj ga je pripravilo do samomora. — To ni bil samomor — vsaj namenoma ni bil storjen. — je ugovarjala gospodična Gaskellova«. — Policija domneva, da je bilo nekaj važnega v anonimnem pismu, ki mu je bilo poslano. Tega pisma ni mogoče najti. Mi... niegova rodbina ... moramo biti celo hvaležni, če taka stvar ne pride v javnost, moramo pa zvedeti, kaj se je zgodilo s tistim anonimnim pismom. Ali pa povem preisko-valnemuu uradniku, kaj sem videla. Če storim tako, mi bodo drugi, ki so vas videli, pritrjevali. Eva je vstala. Bila je silno razburjena in radovedna. Kaj je moglo imeti to lepo bitje skupnega z anonimnim pismom? Toda ona ni bila član rodbine. Bila je edini človek v tej sobi, ki ni imel pravice biti tu. Agnes jo je prijela za roko in jo zadržala. — Ne odidi, Eva, prosim te, ostani še malo, — jo je prosila in Eva je zopet sedla, Alison je bila zelo bleda. Obvladala se je pa kakor vedno, kadar je videla pred seboj drugo žensko. — Ali naj razumem to tako, da ne boste z nikomur govorili o tem, če izveste, kaj se je zgodilo z anonimnim pismom? Da se bo smatmlo to za povsem zaupno obvestilo? — je vprašala, — Lahko se zgodi tako, — je odgovorila Niča. — Jaz sem ga vzela, to anonimno pismo, ki mu je bilo poslano. Pokazal mi ga je ... ne Beatrici. . . ko je bil pri nas popoldne na čaju. Bilo je strašno pismo, v katerem mu je nekdo pisal, naj raje neha zahajati v naš dom in k meni... moja sestra v pismu ni bila omenjena... ali pa bo to sporočil njegovi rodbini. Videla sem pismo v priprtem predalčku, spoznala sem ga po posebni barvi Dapiria in po pisavi. Takoj mi je šinila v glavo misel, da bo med sodno preiskavo to zlobno pismo prečitano pred vso javnostjo . .. Časa za razmišljanje nisem imela, Ravnala sem impulzivno in vzela sem ga. — In kaj se je zgodilo z njim? — je vprašala Niča hladno. — Sežgala sem ga takoj, čim sva prišli domov. Videli ste me pri tem ... — se je obrnila h Kcitnu. — Odvedli ste Beatrico k divanu in pozvonili ste Parsonsu, morali ste pa videti, da sem vrgla nekaj v ogenj. V tej sobi vedno gori v peči, ker je hišica tako vlažna. — Videl sem, da ste vrgli nekaj v ogenj. To je bil papir čudne škrlatne barve. Čudil sem se, kaj neki mora biti to, — je pritrdil Keith, Niča se je vgriznila v ustnico. — OČividno je bilo v tem pismu nekaj zelo važnega, sicer bi se Henrv ne bil zastrupil, — je pripomnila zamišljeno. Alison se je naglo vzravnala, kakor da jo je nekdo zadel v živo. — Nič tako poraznega ni bilo v tem pismu. — V pismu, ki ste ga sežgali? — je vprašala Agnes ogorčeno. — Saj ni bilo vaše, gospodična Gaskellova. Pa tudi, če pojasnjujete svoje dejanje s tem, da niste hoteli, da bi se vaše ime izgovarjalo pred sodiščem, niste imeli pravice vzeti a še manj uničiti ga, — Kakor da bi vsaka izmed vas ne ravnala enako, — se je oglasila Phvllis. — Vsaka izmed nas in vsi smo veseli, da je pismo uničeno in da ni prišlo v roke policiji. V njem je moralo biti r -v strašnega, kar morda ni kompromitiralo vas, pač pa sira Hen-ryja. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani