181. številka Ljubljana, v sredo 11. avgnsta 1897. XXX. leto tokuic v*ak dan me4ert iaimii nedelj« in praanike tor ralja po post t prejeman ca av-tro-ogersk ■ -leiele ca rae leo lf> gld., ca pol leta 8 gld., za četrt leta 1 p; KI., ni i a 1 §1*1 40 kz,— Za Ljubljano brez pošiljanji na dom ea vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. ia jede j mesee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ca čeirt leta. — Za tnj o dežele toliko več, koiikor poHnina er.a&a. Za ocaani la plaCnje m od Itiris.opne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po f> kr., Se ce dvakrat po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska, oaj se irvolfe frankirat' Up ravniltvo ncj Dopisi na) se icvolš frank i rat i. — B< koi 'oi se ne vračajo. — Uredništvo in n r ra wai *t n o je na Ko: j^re«nem trgu 6t. 12. se blagovolita pošiljati naročnine, reklamacije, oct-aruln. t, j. vce administrativne stvari. Slavnost v Colji ii. Včeraj smo iskali vzrokov, iz kojih iavira nestrpna ošabnont in brttaUost celjskega Neoastva, ki je drugače v svojem jedra pi&kavo in ničvredno. Glavni vzrok amo naveJli, a danes moramo priznati, đa to ni jedini vzrnk, in priznati moramo tndi, da bo 8podnjit'iLi cr >k>. 8.o venci v marsičem sami knvi, če ne inaponujfjo Nemcem. O tem smo se tndi pri ■adaji alavnosti prepričali, in ker je izpoznaoje bo* lezni prvi korak k ozdravljenju, ne vidimo povoda, da bi o tem molčali. Videlo pa se nam je tadi pri ti priliki, da štajerski Slovenec premalo spoštuje Slovenstvo sam v sebi, kar mora nasprotnika ne* hote privesti do prepričanja, da Slovenec sam v se ne veruje, in da na veruje v z m a-gosilno moč svojega Slovenstva. Da je vr?dba in priredba slavnosti bila v marBičem pomanjkljiva, to je pri tacib prilikah neizogibno. Da se je časih premalo oziralo na go' tf. tndi to ne pojenja mnogo. Tako se je na primero pri blagoslovijenju zastavo tujim damam — in Sele po posredovanja ljubljanskega župana — odkazal Famo jeden sto), ki pa tudi ni ostal v posesti dotične dame. Ko je namreč pri evangeliju vsta'a, pclastil se jo vpričo nje ravno istega stola vitez C, tako, da je moral* gospa stati, mej tem ko je omenjeni vitez sedel. Ali vse to so malenkosti, ki se drugod vsled nepazljivosti tndi lahko pripetijo. Nikakor pa ne prištevamo mej malenkosti dolžnosti in zaveze, kojo prevzame pri tacih slavnostih ku-mica, tako n*sproti domačemu občinstvu, kakor nasproti gostom. In te, ki so hoteli v komici proslaviti in o s I a v i t i spodnještajer 8 k o domorodao ž o n m t v o , je jako neprijetno dirnifo, da so jo prcblagcrodna gospa in soproga slovenskega državnega poslanca, koja je kumovala novi zastavi celjskega „Sokola", odtegovala nadi sredi, in da se je vedla nekako tako, kakor se vede botra - grajščakinja v kmetski koči, s koja po krstu prej ko mogoče izgine. Kdor ne prevzame s srcem takih poslov, naj jih raje ne prevzame t Istrtako ne prištevamo mej malenkosti droge okolnosti. Zbralo Re je na slavneet obilo slovonRkrg i lenstva, ah žali Bog, to ženatvo je mej sako skoraj le nemško govorilo, in doživeli smo slučaj, da t.rno slovensko ogovorili mlado hčerko znanega rodoljub?, ne da bi nas bila umela. Ženske m- j pabo in zakonski mej sabo, vse to govrri skoraj izkljnčno le nemško, posebno ted»j, če meni, da kik tretjine posla?«* V Bvojo veliko veliko žalos*: fmo se prepričali, da se ftara rak rana na telesu štajersVega Slovenstva še vedno ni zicelila, in da z;ja še dun-d^nes tako š;rcko, da lahko celo roko v njo peložiš Nkakor nižino tega zapirali v namenu, da bi kuga ž .hi, da bi morda s tecn I;uba nam brate ca Spodnjem Štajerskem izzivali. Bog ne daj, focega namena nimamo, in če je kdo t ho, a'i vz'ic temu zelo uspešno dtkmnje štajerskih Slovencev z navdušenjem opazoval in občudoval, bili smo to m«. A'i vzJic tema n« kaže prikrivati ran na last ;tm tj!ew, in vzlie temu tndi danes kličemo svojim bratom mej Savinjo in Dravo: Slava vam! Mnogo ste sto rili, ali v lastnih svojih rodbinah bIo^m: Sčue še nist« privedli do tiste veljave, kojo mora vživati, če nočete smešni ostati v očeh svojega polifičr?epa nasprotnika! Na tem polju treba bodo Stajtrskica rodoljubom pričeti radikalnejšega delovanja, in vsot: bodo morali nož v reke, »p rc/ati bodo merah s tisto odločnostjo v svoje lastno telo, s kojo so že dostikrat rezali v nemško telo ! Ia sedaj še o tretji okolnosti! Pri coli slav-nosti opazovali smo n« rediteljih neku ko pretirano plahost tu br jazljivost, ki gotovo ni dosegls druzega, nego da je krutost v nasprotnika še podvojil.*. Kako so se tresli gospodje, da bi se ne razvile nase zastave, kako eo nas prosili, da nsj zatremo vsako oetreišo sapico v sebi, in kako sj zdibcvl«, če smo 1h količkaj rtagovali na izrivanja celjskih pcbalno ! Treh* se bodo tadi v tem oziru nekolik? cjučiti, c?a bode nasprotnik kmalu sprevidel, da ima Slovenec tudi želesno pest, in da se v današnji dubi proti takemu sovrožu.ku kakor so celjski Nemci ravna po svetopisemskem izreku: oko za oko, zeb za z< b ! To v prevdarek! Nasprotniki so dostikrat taki, kakor fti jih sami izrodimo! Če opatije, da 89 bojimo pred njimi, tedaj so kruti in oSabai, ia Se posebne, če opazijo, d* sami ne spoštujemo Slovon* stva v sebi, tedaj jim služi to Slovo asfcvo 1« v posmeh in šalo. Žalostno ali resnično jo ven lir, da 8e mej Slovenci samimi tabajavir, a kojega zajeo*a celjsko Nflrnštvo svoje zaničevanja proti n&ši nsirod-noati. Dal Bog, da bi ta vir kmalo usahnil! V S Jubljanl. 11. avgusta. Uradniške plače so nikakor ne bvisajo še krafJu. Vsled cbijub, katere je dal rn.ni3ti.raln predsednik deputaciji uradnikov, se ja raznesla vest, t?a se plače izvišajo že letos. To vest dementujo r fi-cijozen dopisnik v „Vate-r'unuu* h pripombo: novi glasovi iz finančnega miniBteratva poročajo, da E8 ini sistem no uveijavi pied izvrfetkom I. 1893., pač po do časa cesarjevega jubi^ja. — Z.kaj je potem predložila vlada zakon glede uradniških plač zbornici že 1. 189C, če ga dočh uvft!ja7iti ša 1-3 pu 1. 1898.? Zdi se, kakor da se vlada brani sakona. T:; naj 3: uradniki zapomnijo ! Glede" novih spravnih poskusov vlade mej Čehi in Ni-mci javl;ajo „Naredni L.fy4, da namerava vlada pregovoriti Nemce, da % otopijo v dež. tbor, ki bo imel v septembra izredno ZB sedanje, razpravlja petorico vladnih predlogov. Te praJfoge ho-'e izročiti vlada v razpravo prej Se kciforenci deških in ncmfiknce in nimajo veto pravice. 2. Novela za če ko d^ž. zborski volilni red, ki obsega tio]e: a) h množite/ dez. poslancev za 15 in sicer za meščnn&ke mundate. Veliki kraji, ki so dcsloj vol-'i s Lmet-srimi občinami iu katerih razvoj to opravičuje, se rridele mostni skupini. Teh 15 mandatov dobo — razen jedcega — Čahi. b) Kurija veirpcsettnikov za dež. zbor ee razdeli v okrožja analogno Gkrož,e-i* LI STJEKL, Prazen okvir. (An^IcSki spisala Ocorge E^orton.) (Daljo in konec.) Odprla so se vrata in njen mož je vstopil. Vprašujoče io je pogledal, skoro obota-zljaja si dotaknil njenih las, obstal z rokami v žepih prad njo ter grizkal svoje brke. »Ali ni huda, srček?" „Ne", jo odgoverila mirno, »zakaj Ii?" Iz nova je zaprla oči, on pa so je začel po petih m!nntah slačiti. Storil je to počasi ter jo jo ves čas začuden opazoval. Ko je vse izvršil, postavil se je b hrbtom proti ognju. V svoji nočuici ni bil nikakor lep. »Ali hočefi Čitati njeno pismo?" Zmajala je z glavo. ,Vew, idi se mi, da bi bil boljfie storil, ako bi ji bil poslal pisma prej nazaj. Ni vedela, da sem ee oženil. * nDa", je odvrnila ona, „bolje bi bilu, ako bi bil to etvar že prej uredil; toda — zakaj Ii govoriš o tem?" Zrl je nekaj časa na njo, potem je šel v postelj, opazuje* jo neprenehoma. Nenavaden mir je »lađal v ec bi. 2epna ura v telovnika, katerega je vtg-J \ reko naslanjala stola, je na polnj^vala vec-sobo s svojim nervoznim tikanjem. Srustil je časnik na tla. Ko je o. a to č '. , dvignila je svoje trepalnica. Vstala jo ter pri i plin. Nito jo zopet sedla, v jednomer erupo sreča v plamen. „2al mi je, da sem te razžalil, srček. Ne zameri, da som ti tako odgovoril! Vendar, raj vidiš, da sem vsltd tega sam otožen. Pisala mi je, kaker veš, prav lepo pisemca ter mi Želela —■ „— vso srečo tir upa, da se v boljčem svetu zopot vidita". V&tal je ter strmel z nemim občudovanjem na njo. Kako more to vedeti ? Nasmehnila se je. Poteze njenrga obraza pa so izražale zadovoljstvo, da je njeno domnevanje doseglo tolik efekt. „ Škoda Io, — kaj ne, — da morata oba tako dolgo čakati ?■ Zdajci se mu zabliekne nekaj v glavi in preprosto odgovori: „Gotovo bi se ne bil vrnil k stvari, ko ne bi bil overjen, da to vse skupaj niti malo ne zanima. | Pri Bogu, še nikdar mi ni prišlo na nm, da bi ] nt?gnila biti ljubosumna\u „Ljuboii^mna ?" (Plenila ja po konci.) 9Hz — ljubosumna — na njo? (V«;ako ba- I ™dc jo povdarjala), Na njo pač ne morem biti l;n-bosumna; samo norci 30 ponižni. Dekle ii vredno, da mi zavtža črtvelj." To mu jo bilo preveč. ZJtlo 89 mu :e, da ji icztž ustvarjati. „Saj jo ne poznuč." je dejal . jivuo; „rrav draŽPBtno dekle je". „Dražestoo dekle! O tem ni;.i inclo r.e dvomim. lYrtiu!a bo tudi dražesna žeaa> ter Obtala i od k-ikoršnimikoli pogoji vedno prav dražes'na stva« rica. — Ljubosumna I — Li meniš, da sera piah.a!a, ker sem bila ljubosumna! Moj Beg, ne! Pi I sem, ker sem bila žalostna, neizmerno žalostna, misleča samo nas o. — Oaa (a rezkim zaničevanjem), ona bi se bila bolje strinjala s teboj nego jaz. Ljubosumna ! — Ne, samo žalostna sam. Žalostna, da bi bilo vsako čedno dek':č>; katero Ee oblači po modi ter se vnema za mr. lrvinga, katero umo molzne stolce poslikovati ter v les pcdob8 vži-gati, sploh, katero zna s'editi modnim neumnostim, da bi bilo v :ako tako dekle prav tako dobro zate. Ja~ pa, (z mrzličnim glasom) ti bila postala na Btrauit dru^egn moža znamenita žena. sedaj (trpko) pa so me spominjajo oni, ki me poznajo in rna rasameja ket uboge potopijenke !a Njen g!as je pcstal slaboten ; plamen v njunih očeh in v njeui govorici je ugasnil. P- 'cglagco — ket da govtri sama sebi, — je pridojala: aZdi ec ni, da tega n s*m prav vedela, predao za dež. zbor. S ten pridobi veleposeatništvo zagotovljeno zastopstvo v dež-1. zbora, c) Vstanovi se nova kupčijska zbornica z delitvijo mešanega okraja. 3 Zakon o minoritetnih Šolah. Troske za te dole ccsi dežela. 4 Zakon o jeziku avtonomnih oblaatnij. Ta predlog se drži principa, da so češki, nemški in češko nemški okraji. Ako je v kaki občini vjaj petina prebivalcev druge narodnosti kakor je večina, smatrati je občino za mešano. Potem se ravna a radni jezik, ki je v nemških okrajih nemški, v čeških češki in dvojezičen v mešanih okrajih. Ako ee posreči vladi izjediniti stranke za ta predlog, ji bo možno, rcformovati jezikovne naredbe. 5 ) Končno naj o? predloži dež. zboru zakon za ustanovitev krožnih oblastnij. Ta zakon bi imel le administrativno naravo ter bi bile oblast nije er«dnja iasbnca n>j namanlništvom in glavarstvom. I^veatne kom-piter.ee teb dveh bi se izločile iz njuneg* delokroga t! r M prenesle na okrožne oblastnije. — Ekseka-tivni komite nemških poslancev na Češkem se je s temi zakonskimi predlogi že bavil. »Narodni L 'ty' javljajo, da cesar ne dovoli, da bi se odstranile je-tik vn* naredbe, predno ee mij obema strankama ne dosele doga glede sprejetja jezikovnega r'kona. Čehi imajo velike pomisleke proti naštetim zakoniki m predlogom in dvomiti je, si Ii doseže kaj. Verifikacijski odsek hrvatskega deželnega izbora je predlagal, naj se sledeči epozic jonalni ^ ■ dati ne ver.fi kujejo: mandat dr. Brliča v Broda, Jurija pl. Bede-ko vi 3 v Štubici, dr. Fr. Vrba nića v Novem Gradu, dr. I/. Ruiića v •ivniui , Joi. P as ar it a v Piuarovim in Fr. Ruiiuingerja v Vrbovskem. Vohtev dr. pl. De-renčina je cdsek potrdil. V šestih okrajih ee DD&cio torej skoro zcprt ljut volilen boj, ia dal Bog, ca zmag« zcp?t pravica! Canovas je žrtva svoje politike. V Španiji vlada povsod nezadovoljstvo ia pribije?« n neair. 2q dve leti in pol mora žrtvovati bcr:a Španija o romne evote ter pošiljati v smrt čete za četami na uporno Fubo, kateri so se pridružili še Filipini. S3 70]f glavnost in trmog!av03t umorjenega C&novata je krivo, da se reforme, kater* je obljub 1 kraljevski dekret Kubancem, še doslej niso izvršile. Conovas se je dr/al principa: najprej prelagati, potem ro-f rr.ovati. Kakor pa se kaže, general Weyler nikdar n& doseže tega položaja. Liberalci, na katerih čelu Btoji Saga sta, so že večkrat nujno priporočali, ni; se z nagio izvršitvijo kubanskih refjrm zaceli ta raca Španije. A kraljica je rajši poslušala Ciuo-vasa. F nance Španijo so radi tega jako slabe, dežela z'asti v Kataloniji in v Aragoniji, je v seci-atičnih rokah, v Andaluziji vlada mej krnelo vc« lika revščina, na severu pa delujejo Katlisti 2e neka« mssecev neumorno za svoj idejal. V Portu-galiji se republikanska propaganda krepi in širi, a tako se bbža Španija naglo vel km izpre- menam. nieea videla kak vtis je napravil nate ta list. Opazovala nem te, ko si ga čital in dejstvo, da ei me mogj' staviti v isto vrsto ž njo, tako da bi tu b Ia ona prav tako z&dovclji'a, kakor jaz, a so bi ne bil slučajno pomotoma volil mene, to d j tvo me je uveriio, da bi bila sama 8 kom drugim srečnejša!" Ves zbegan je zrl na njo; ena pa Be je snuh IjaU, opazivša izraz njegovih potez. Libno se ie dotaknila njegovih lic ter naslonila svojo gKvo na njegovo reko. „Jd že dobro! Ne brigaj ae za-n?e. V menije pač dvojna narav. Ne mogel bi me razumeti, ako bi se tudi tiadil. Bjlje j«, da niti ne poskusiš." To izrekši, smuknila je h svojih cipeli. „Mrazi te; po/li rajši v pcat-Ij, tudi jaz pcjdem." Stala je za trenutek v misli zatopljena, dočim je cn storil, kar mu je velela. Nato je vzela okvir, ■ckn-la ter ga položila t.bo v rudečo Žerjavico, o prasketanje, — mali plameni so dvignejo in njih Hvitu je legla spat. * * Ko je v peči pogorelo, ko je on, nagnivši yvojo kodrasto glavo na njena pr ia nalik otroku zaspal, tedaj je tudi njo objel apanoc. Saivala je, da sedi na goreči žogi, katera se vrti v svetovnem prostranstvu. Glava jej je vtisnjena v velikanski okvir, katerega gornji rob ji pritiska na teme, stran-ska pa na lici. In ta okvir postaja vedno večji ter ž njim tu Ji glava; slednjič se jej dozdeva, da sedi v oertidji svoje lastne gluvo, a to osredje ja voli-k.-nski — nič. Dopisi. Iz Šenčurja, pri Kranja, 5. avgus a. a Požar na Spodajem Brnku." „ Zamorec storil si svojo dolžnost, sedaj umri M Tak motto moral bi imeti »Slovencev* članek z dne 3. a/gusta o požaru na Sp. Brnka. Dopisnik is Cer ki an zaletel se je prav pošteno v gasilno društvo, ki se sanje sedaj v Seačarji mej velikimi ovirami od županstva in pristašev njegove stranke, katero je pa Šenčur-janom ravno tako potrebno, kakor gosp. nadačitelja desno cko pri poučevanja dece. Jako nespretao pere tukajšnji nazadnjak perilo nazadnjaškega župana. Poleg druzega salatuje se neosnovano v me, ki sem samo iz ljubezni do nesrečnikov in ne za radi hvale hitel z brizgalno, s hlapcem in konji na precej oddaljeno goriSce. „Slovencev" dopisnik gotovo ni videl cerkljanskih gasilcev, ki so si gasili žejo v bližnji gostilni in skrbeli v prvi vrsti za to, da pogase tam, kjer jih najbolj peče. Trditev, kateri g. dopisnik gotovo niti sam ne veruje, je, da domačini sami samo zaradi tega nso nič pomagali, ker je vsak svojih poslopij varoval. G^trvoje videl požar le od daleč, ker ni videl več kakor sto po-hajkujočih domačinov. Ca pa ni »dišal mlatiti, je gotovo na jeduo ubo gluh. Da Šeočurjani nuj držali križem rok in niso hodili samo po trdih in mrzlih tlth, o tem pričajo naši sežgani čevlji, ožgane roke in obleka. Gosp. dopisnika pa bi s ve toval, raj v prihodnje ne pripoveduje po Šenčur s tih gostijah, koga bo v »Slovencu* okrcal, ker utaj: .Senčar je ia ostane naređeni41 Ker je obče mnenje, da sem jaz poslal dopis , Slov. Narodu" in s tem sam sebi hvalo pel, izjavljam, da jas kritičnega dopisa pisal nisem, in prosim slavno uredništvo „Slov. Naroda", da mojo izjnvo potrdi. (Opomba uredništva: Potrjujemo!) France Karal t Z Dole ufNkega, začetkom avgusta. Niša dva klerikalna bratca, BS!o?enec" in „Slov. L st", sti Bi začela v lasa segati. Menda hočeta pokarati, da ne delata za isto tvrJko. Z nimivo je pri tem lasauju, da se tudi tu pokažo, kar smo že delj časa opazovali, da časi duhovniki prav ozbiljno mislijo, da so oai najpsmetaejši Ijuaje na Kranj-ekem, da imajo oni vso omiko, in da orni za vseh di-uzab stanov nič ni vredna. Iz veoga, kar pišejo, se sliši: mi smo v R mu bdi! Ta, seveda neopravi čeni, napuh se kaže tudi v i ..v. d n: •: prepiru, in vidi se, da naši duhovniki te liste pišjjo. Pa iti 1 bi ju v miru ter le za se veselje imel nad tem )*sa-njem, ker sem vedno še prepričan, da sloga na Kranjskem ni mogoča, ali zadnji čas s a razprav Ijftia o tem, kakovo cbJaot ima duhovenstvo in posebno škofi nad verniki, in je lt poslušati šk-.fe v v v ii vprtŠacjb, ki se življenja drj&tajajo. Z u. \ sem ee, da ne nastane na Kranjskem ša kak verska šizma, in da bi bilo treba zaradi i;.tega kkk. cerkveni koncilj sklicati, in tam o teh kranjskih be d ■ m;-h raspravljati. Siovan ni bil n kdac prijatel| latinJimn, to zgodovina Dči, — uekaj husi a, celo — pa brez zamere! — luterana je v vaacem Slovanu. Bog zna, če bi sa iz te pravdice zaradi lepih ško fovib cč j mej našimi kranjskimi dabovaiki ne po rodila k*ka nova vera; na Kranjskem bi bilo tudi to mogoče, in tega ras B..g varuj; »es svet bi ue nam koncem 19. slolatja smej'd. Zaradi tega noj polžem mej ta nasprotna si brata, ki oba trdita, da imamo mi, takozvani liberalci, kako nenavadno zvezo s hudičem, v katere g; oba verujeta, in naj pegrejem t.sto veliko goljufijo, ki so jo nedavno napravili Loon Težil, Mids Vaughan et coas. Ta prigedba je resn čaa in je lahko razaedilen moment v pravdi naših dveh omenjenih klerikalnih bratcev glede vprašanja, koliko se mora skušati cerkvena piedatojništva in duhovnike. — Zaano js, da vodi kat duhovenstvo proti društvu prcstozid&rjev ljut boj. To društvo ima neki namon, kat. cerkev uničiti. Zavite ;o to društvo v tajnosti. Tajno je vsa, vzprojem in zborovanje. To utrjuje ljudi v veri, da imajo člani tega diu5t -a tajne shode s pravcatim Lndičem in da jih hudič uči, kako naj delajo. S tem patronom imajo baje tudi druge nelepe zveze. Na lahkoverncBt nekaterih katoukov so pred nekaj ltti glede tega društva mislili imenovani L o Ti x 1, ljubica njegova, Vaughan, ter še več drugih, da po njej dobro kupčijo napravijo. Vaughan se je izjavila kot jedna tistih, ki je bila že od mladih let fra-mationka. da se pa je izpokorila. Ta je pripovedo vala. kaj se v zborih framasouov vse godi. hion T x i je ustanovil časopia, v katerem je obelodanil gtrahovitosti frsmasonov, kakor jih je ta ženska pripovedovala, in še druge. Hudič igra v njih največjo ulogo ,1) tble au X'X Siecle", se je zvs! *a list. V Tiidentu na Tirolskem so je zbralo veliko kato hfc'.iv prijat jI,ev teh dveh m kardinalni vikar Par roehi je toj babi Vaughan papežev blagoslov sporočil. Ta ženska Vaughan je „razkrila* strahovite dogodbe, ki se mej hudičem in framasoni vršijo, in baje 80 odstotkov zborova'dv v IVd -ntu jih je vzelo za resnične, mej temi kardinal lisllf-r, nadbiskup v Solaogrado, biikup Valussi v Tridentu ia drugi. Kakor že znano, je pozneje Leon Tax 1, ko je bil že zadosti po tej kupčiji obogatel, celo stvar kot goljuiijo razkril. J don sodelovateljev L ona TfiXt:a in mise Vaughanove, dr. Hbks, je to golja fi;o uektmu č'.snikarju takole razodel: BKo je p:.p -2 svojo eocy kliko „Hamaoum geuue" proti fra-rnasonem kot zaveznikom hudiča izdal, prišla mi je rekel, da bi to bilu prava tvarina, iz katere bi se pri znani lahkovernosti in veliki neumnosti večine katoličanov dalo dosti denarja kovati. Bilo je le treba kacega J u les Verneja, ki bi tem bajkam o občevanji framasooov a hudičem dal p*avo obliko. Jaz sem bil ta Ju les Verne. Godno js bilo, da so tudi drugi to misel imeli. Ali jaz sem dobil tega Leona Taxla v roke in njegovo prijateljico Mihi Vaughan, in ustanovili e*io list „Dmble aa XIX S te o' , ki je imel zaani veliki nspeb. Jas sem veliko sveta videl, in pripovedoval sem v tem liata najčudnejše prigodbe, katere sem postavil v eksotične kraje, gotov, da nibča ne pojde v te kraje, da bi se o resnici mojih pri oo ved k prepričal. Katoličani ao vso to s slastjo uživali in brez težkoČ. Abotnost nekaterih Ijudij je t»ko velika, da mi danes ne bi verjeli, če bi jim rekel, da sem jih za nos vodil. Posnal sem avoje Ijadi. Včasih sem debelo lagil, n. pr. ko sem pripovedoval, kako je kača z repom na hrbat Diane Vaughan proroko vanja piBala, ali tedaj, ko sem pripovedoval, da je hudič hotel necega framasoua v zakon vaiti, da se je v dosego tBga namena v lepo žensko izpremenil in na goetiji se potem v krokodila spremenil ter kot tak gltisovir igral. Jeden monh sodelavcev mi je pri tej priliki rekel: Prijatelj, Vi predaleč **ežet«j, vso šalo nam pokvarite. Pa je le A\o — verjeli so. Lion Tax 1, ali kak dragi mi je dal kako tvarino, in jaz sem jo po izgleda Jales Verne ta obdelal. Dejansko je bilo to delo najdrznejše iz si vanje človeške nenmnoati. Kakor vidite, nisem napačna račun'1. Zipustit sem za nekaj časi to kohbo in sem obrnil duhovnikom, ki so me že preveč ou< letovali, hrbet. Ni je dražba, ki b« tako poneaaaila druge, kakor ti ljudje. Zdij imim denar." — Tako ta dr. Cbaries H teke. Ko ti naši navedeni duhovniki pravdo o tem vodijo, do kje sme škofova in sploh dahovna oklast eegat>, jim dam gori navedeno v globoko premišljevanje, morebiti najdejo, (ter glede grdobije liberalizma In njegove zvese s hudičem so ti pobožni možje jt-dini — dostikrat so tudi nas slov. liberalce f;amazono zvali). — da niš slov. liberalce dr. Hicks ne more mej iste neumneža Itettj kakor je gotovo štel one slov. žur-nalisto, ki bo Taxlove spise prelagali, ia mislijo, da ima hudič posebno zvezo tuii z nami. Ker imata oba naša imenovana pobožojaka posebno gonjo proti nam, m se na Kranjskem v razmh Bvencih cerkvenih bratovščin*1 čud ue alva.i borejo, n ,] tndi drugo to izjavo dra II ikaa berejo, h •.] > vsaj vedeli, kaj spravi neumnost nekutei-ih Ijadi) na dant iu to v svita našega stoletja. (Kolegi pri „S ovenča" se že več ko c ali teden nad m .. . jezijo. Posebno jim t s ti moji patrt v Zitičiai niio v \\-.. Jedea teb, kapelan Bjnkovič, boleha? človek, hudo braba kar sele oo is sebe. Tega bom jaz praj v grob epravil, ko bi ma are življenja normalno potekle. Bo zaradi mene revež moral v pekla goreti. Bdelo bo! A'i budo me kolne in psu^e; kleti je greh, veirk greh, saj je dahovo*k kat. .ere. (Armae schvvitzer i < Menacheahaupt!) Ž lo mi iziajeeti vročico v pekla, in očitao tak*] iz « n da nisem nanj mislil, kakor sam ta le dopis sjisat. Mislil sam zra,-i!.t na večje naše gl ve aašiga klerikalnega generalnega štaba, ker vem, da je mirejkareri teh dubovnib mož bil zaljubljen v to katoliško sret-nioa Miis Vaughan, vohal tadi mej a .v. liberalci take, ki eo ntramazoni* in v zvezi h hodičam, in izkal svetnico, ki bi ea dala frmttfijirati.) Slovansko Sokolstvo. Slovansko sokolstvo na celjski slavnosti. Kakor malokdaj doslej bila so slovanska sokolska društva zastopana pri blagoslovijenju z ista ve jednega najmlajših „Sokolov", ki pa veletežavno svojo nalogo v sredi krutega in surovega nasprotnika vrši s pravo sokolsko žilavostjo. Umavne so torej velike simpatije, katere uživa vrli „Celjski Sokol" v krogu vseh bratskih društev, in te simpatije so se jiokazale prav živo v veliki udeležbi slovenskih, čeških in hrvatskih Sokolov in v deputaciji srbjkega telovadskega društva beligradekega „Dušan Silni". Prvikrat je bilo, da smo na slovenskih tleh polog bratov Hrvatov in Čehov pozdravili tudi brate Srbe, in to je najlepši dokaz, da sokolska ideja mogočno prodira tudi na našom slovanskem jugu. Združeni bratski prihod hrvatskih in srbskih Sokolov je po sijajnih dneh beligradskih tudi na naši slovenski zemlji iznova protrdil, kar je nas Slovenco posebno vzradostilo, namruč to, da vedno širje prodira spoznanje, da brat bratu uo more biti sovrag. Češko sokolstvo zastopale so kakih 25 članov brojoče d putacije raznih društev, „Hrvatski Sokol" poslal je kakih 20 članov, srbski „Dušan Silni*] deputacijo 3 Članov, slovenski „Sokoli" pa so bili prav lepo zastopani: Ljubljana z blizu CO članov, Zagorje z nad 30, Kranj z okolu 25, Novo-mesto s 15, Postoj ina s 15, Trst z deputacijo 4 članov, Gorica z deputacijo 4 članov in končno slavitelj slavnosti „Celjski Sokol" s kakimi 30 člani. Bila je lepa sokolska vojska, ki je korakala po ulicah sedaj še sovražnega nam Celja, tiho z nerazvitimi zastavami. Tim krepkejše pa so zado* neli sokolski rogovi, ko smo bili v slobodni okolici slovenski, katere ne tlači več mora nemške MJT Dalja v prilogi. Priloga „Slovenskemu Narodu" St. 181, dnć 11. avgjgtl 1897. nestrpnosti. Kakor „memento mori" so gotovo doneli ti glasovi na ušesa zagrizenim celjskim Germanom, spominjajoči jih, da prej ali slej se zruši v prah ohola njihova trdnjava, kakor se je zrušil grad nekdaj tako mogočnih grofov Celjskih. Narod slovenski us'aja pokazal je svojo žilavost, posebno pa so jo pokazali v lepi javni telovadbi slovenski Sokoli sknpno z dragimi brati z juga in severa. O telovadbi sami prijavimo strokovno oceno v prihodnjem „Sokolstvua. Za danes pa kličemo vsem bratskim društvom, posebno pa „ Celjskemu Sokolu" prisrčen Na zdar! J. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. avgusta. — (Najvišja zahvala) Presvetli cesar ja dal družbi sv. Cirila in Metoda za izraz ud*no9ti povodom občnsg* zbera sporočiti svojo najvišjo sahvalo. — (Pojasnilo o pismu grofa Dziedusvo kega.) Slavno uredništvo BSiov. N»roda" — Ljub Ijana. Pod naslovom »Nekaj pojasnila bi ne škodilo* objavili ste v aobotnnna listu notico o nekem pismu grofa Dziedusyckega. — Prosim, da res niči na ljubo izvolite o tej zadevi objaviti naslednji popravek. Nikakor ni res. da bi bil sestanek slovenskih in hrvatskih poslancev pozdravil tudi grof Dzieduszycki. — Res je namreč le, da mi je imenovani poljski državni poslanec za časa, ko še vedel ni, da se bodo vršil naš sestanek, v privatnem pismu razložil svoje osebno mnenje — tedaj nikakor ne v imenu poljske delegacje — o nekaterih točkah notranjega političnega položaja. — To pismo sem na sestanku zaupno, ad infurman dum zbranih tovarišev prečital. — Veš, kar ne je po raznih listih pisalo o vsebini tega pisma, no pa gole kombinacija brez realne podlage Zlasti ni res, da bi bil grof Dziednszycki v dotičnom pismu glede Celjske gimnazije zavzei določno stališče, ali da celo sedi v celjskem vprašanju tako., kakor baje naučni minister baron Gautsch, da smemo n* Štajaiskem dobiti :am o to. kar nam mi-loatuo dovolijo Nemci. — Žil, da zadevnega Dzie duszyckijevega pisca ne morem objaviti, ker ni bito naii.fnjeno zc javnost. Miulua pa, d& no zagrešim » bika indiskrecije, če konštatnjem, da je zadevno pismo pisano zelc simpatično za težnje slo venskega in hrvatskega naroda.— Veiespoštovaljem — Dr. Ivan ŠusterAič, drž. poslanec. — (Cesarja Frana Josipa most) zgradi se kakor Čujemo, piihonuje leto, t. j. povudoro petdesetletnice prenlavnega vladanja Njega Veličanstva cesarja. — (Za kolesarje) Poveljstvo c. in kr. 3. voja v Gradci je z rihiteio v nedeljo k nam. Iz Idrije (32 nr.ož z sestavo), ia Starega trg«, iz Novi-ga mesta in s Krškega, iz Kranja in s Koroške Bele, in še iz mnogih drug.h Ju-ajov smo zi-li moogobrcjne giifiileke čete. Razpored slavnosti ce je vršil točno. Pri nitši je pel ginijivo mešani zbor naše čitalnice ped vodstvom aarl|ivega nadut telja g. J. M ;. Po maši ao korakala diuštva po vasi v gostiUo g. Travna, kjer je bil l. a ki t, katerega se je ude! ž Io rja manj 50 oseb. Pri baaketu je govoril g Sluga, podnačelnik naših gasilcev, proslavljal je bratstvo in jedinstvo — končno je pa zakiical Nj Ve'iuan stvu cesarju „Sava!", na kar ie godba sasvirala Ctiailkc h mno. Po binkotu so došla š< nakaterc bralka dcnšrva in di»lek\ dekleta v naredni teši ; jedaa izmej njih — gd' F Grapar jeva — ja Ogovorila zb.aaa društva in »ačelniku .Zven11 podala kot Slivtnka lipov venec; drugi dvo na etra ni stoječi sta pa načelnikoma g«. A. A činu in L Gorjupu vročih krasna š>pka. Gosp. Dobirlet so je zahvalil za lepi vsprajem ia lepa be sade, koje je iu iul ter zakLctl trikrat gasdiki aNa poncoč!" — na kar so deklet« pripJa zbranim ga silcom BOpks. I injiki zisUvi bi je tudi vročeu lep 1 p .v venec. Dcuštva so odšla potem akozi razne slavoloke — .Slava Slovnom" — .Slovana čaka slava ncvenljivR11. — „Zivt.li soborilci!* — in se udavila pred žipanovn hišo — pred slavolokom .Naprej niš rod!a — kj^r jih je z navdušenimi besedami pczdrs.vil župan g. Mwsesnov v imenu ob-č:oe; na kar eo mu je v imenu gasilcev zahvalil g. Dobarlet. 0 1 tod so šla društva po va3i naprej do slavoloka „Ž'e.i!", irjor »jo se rbraila in odšia po drugi poti nazaj v gostilno g Travna — Ob 4. up pcpoludne se je začela vel ka ljudska vese lica. M šfei zbor naše čitalnice je nastopil štirikrat in to častno. Pevske točke so tie z navdušenjem sprejele. Mej odmori je igrala domžalska godba. Efoktna loterija ee je tudi dobro obnesla. Zabava je bila neprisiljena. Navzočih je b Io tudi mnogo odličnih mož, kakor: cesarski svetnik g. M urnik i. dr.; tudi nčitrljstvo je bilo častuo zastopano: gg niš natlčitelj Mara, Likozar, Cigler, Matajec, Svetlič, Ttošt i. dr. v/ znak, da je vedno napredno, človeko ljuboo. Pozno v koč smo se Sr.le razšli 8 zavestjo, d% smo učmdi nekaj lep*g4 — mladi pari so se pa še do ranega jutra razveseljevali. Končno kličemo vsem br*t«fci'.i drsTitvora. ki eo nas posetili, krepak vNa ^dar !" — našrmu gasilnemu društvu pa: Vi • t i r« scaf fljreat! še nadalje tako kot dozdaj ! Gospoda nsčolmku Lovru Gorjupu pa kot gasilcu, cbhaja^cčeau 25letnico, in kot godovmkn: „Na m pogaja leta I* G. — (Novo društvo) Na Brdu pri Lukovici Urtanoi'ilo se je novo pevsko drnštvo imenom .Zarja" Pravila je dež. pred-edstro ža potrdilo. Društvu je pristopilo dc sedaj 70 podpornih in 28 iavrSujočih članov. Novemu društvo žehmo krepkoga razvitka. — (Iz Postoj ine) so nam pproča: Postoj in č nI proslavili smo lepo zlato mašo gosp. kanonika g. H o f s t e 11 e r j a. in gotovo bi bil oetal ti» dan B a vHsm v prijetnem spominu, da ni g. kaplan porabil tndi te prilik*, da dela zdražbo. Razžahl je zUsti postojinska dekleta. Naj mu odpuste: Mjž ne zna druirr-če 1 — (Nesreče) V jami „Begu-jj^ica", spadajoči k tovarni Savi, je bil delavec France A Benet iz Polono a«.;:. D u.; d'Ucci so g« pra«oča»no izkopali. Avsetvk jo bulo poškodovao. — V To-misija se ie 5lntni Anton Knlia igral l žveplan kiMii in užgal ntiri kozolec O^eni se je hitro raz šini in upnpftlii voc posio - j. Škoda s* ceni nad 5000 fc-oUtinarjev, — D'S 7. t. m. 2večer utonil je v Savi blizu vasi Čatež 1 Dietni M«rtin Jalavec, kcae»s^i siu iz Cirnik». Trunio so drugo jutro blizu ktaja nesrpčo nsšli, tor je prepeljali v mrtvašnico PoBOI pri li^psuji! — (Ulom ) T*j dni sn cigani ulomili v hiši Franca Dar< roa in Frsnc* Vidmarja v Zg Sušici, in pokradi blagn v vrednosti nad 100 gld. — (V Beli Cen vi na Dolenjskem) se je dno 3. a-.gusta 2jurraj utrgal obiai, ai ja provzro čd slasti v novo/.asuJ9^ih vinogradih obilno škode. Nekaterim viuo^rudurjem pobralo je prst s trtami ta*o globoko, kokor so bdi vinogradi zrigoiam. To je bud iv obiutljjv udarec za nas itatt revne Dolenjce. — N..t.2up^!k g. Ž;'ur, predjed, dolenjskega kat. društva, je sklic»i 18 minulega meseca pod tičai s bed, o lr »terenu .Slv-veie.;" sam priznava, da je bilo mirno, in da m biio nobeaecra Upora, Skli-cevateiji tega ehudrt pa še s tem nieo ladovoljni in še eegujo daije tar pravi io. da sta tukaj snana wNirodvcaa, gostilničarja b» raj sfme ženske in otroci Ur roplo doraslih, je postal n<-rvzon, ter je najprvo prui»l liki kai<šn< vaški fant beloc^rkov^kega krčmari t na kora>žo ki.< ca t, češ, da naj prido ua du-d, da ima pravco goveriti, dostavil pa še, če ga Io hočfji ijudje pcslušati. Za to ui odgovoren toliko. G. župnik sq še gotovo spomiočronrjih pomcrči in jih tazivljai g> ^pode in BV j prijatelju. S cer pa ve g. župnik, da aiej slioijm ni bilo m.b'n*.ga djižnika pri belce rkovukemu krč-marju v gostlni, toraj ni nob^n^ga zadržal, če^u torej izzivati pa nepotrebnem ? M^rda bi bil gosp. župnik j»el rad, da bi bil.* b'.lccerkcvška krčmarja, njemu gonest ljudi na shod, a tega ne storita, ker spoštnj:ta tudi drugo prepričanje bolj, kakor gosp. župnik in njegova etra-ka, k) grdi po nedolžnera po čatop.s'f ter kli: e hudiče in peklo na tiso ga kateri nu trob. -)leno v njnn rog. — (Po celjski slavnosti) Puročda nemških listov o slovenski slavnosti v Celji so že kar kla- sična. Takemu otročjeneumuemu poročanju se moramo le smejati Ti listi pravijo, da se je te slav-nceti ndeleždo 500 do 600 rstb, ko je bilo samo Sokolov ia Ijubljnnsk h pevcev s čepicami toliko. Vseh udeležnikov je bilo kacih 7000, in kar ntoji Celje, še ni videlo take impozanLne slavnosti. Naj prirede Nemci kaj t icega, Če mireio! Na vse laž njivo pisarjeire nemških listov, kateri imajo namen, predstaviti našo sijajno slavnost kot blamažo, se nam ne zdi vredno odgovarjati, pač pa moramo pribiti nesramnost, da ti listi, ne le da opravičujejo napade in izzivanja celjskih prusotilov, ampak še dolže Slovane, da so Nemce napadali, da so vse škandale Slovenci prouzro tli in zlasti, da so Slovani uprizorili pri odhodu .Ljubljanskega Sskola" — .einen Steiohagel". Kako iz trte izvita je ta obdolžitev, je razvidno že iz tega, da je pot od .Narodnega doma" do kolodvora s kvadri tlakovana, in da Sokoli in drugi gostje tam uobenega kamna uiti dobiti niso mogli. Sicer pa bi bilo najbolje, ako se uradoma in ped prisego zaslišijo vsi orož-n ki in častniki, kateri so bili v službi, ker se tako najlažje izve resnica. Slovenci smo prišli kot gostjo v Celje in nismo nikogar izzivali in nikogar žalili, nego so le branili, kadar smo bili napadeni in kadar varstvo orožnikov ni zadoščalo. — Nemci so že v soboto opoludae metali kamue v brzovlak, s katerim bo se pripeljali Čehi v Cilje, in kamni, jajca in nož so bili orožje, s katerim so nas napadali. Slepo strast celjskih Nemcev ilustruje najbolje to, da je neki N*mec od zadaj udaril z gosp. Majdičem idočega Nemca dr. Fiirsta iz Gradca. Nemški napadalec si je mislil, da mora biti to Slovenec, ko hodi z gospodom Majdičem, udaril je in zbežal. Tudi okr. glavar bi lahko kaj povedal, saj je iz neke hiše vlita smidljiva in Slovencem namenjena tekočina padla nanj. Postopanje Slovencev oznučuje naslednje: ljubljanskemu S.Lulu g. J. je neki Nemec strgal čepico in ž njo zbežal. Sokol je po'-, i tel za njim ia ga prijel. Lahko bi ga bil na kosce strgal, a ni mu storil nič zalega, samo držal ga je toliko časa, da je prišel orožnik in trepetajočemu Namcu vzel čepico ter jo izročil Sjkolu. V ka-.arnah so si Nemci na glas pripovedovali, da je razpisana nagrada 5 gld. za vsako sokolsko nero. a dobili n ! — (Iz Ptuja) s^ nam uoroča: Slavnost nemških telovadcev je končana. Ni8jin radoveden, koliko bode d bička za nemško teduavo. m. din da — nič Sa; je bil pa tadi cbi.sk tako pi: k.v. da se je videlo, da jo vsa stvar prisdje ia. Ne v,,ški listi bodo seveda trdili, kako velik je bil ooisk, kar se je tudi od naših Germanov čulo, ker se sramujejo, da so napravili f asko. Pred gledališčem pozdravil je došle g Ornig, ki a^ je svoj govor naučil iz ptujskega časopisa. Kar ja povedal, smo v že pr«j brali, samo da je bila še vsaka druga beseda — dentseb. Rizkoračd se je tudi trgovec g. Schuifi >g. ki je došlece v imeau odbora slavit. Kmalu bi mu bilo sape zmanjkalo, vendar pa ie Še Bafiel in skoraj končtl „m;t oinem deutschen Ho 1*. Zahvaljeval se je še neki tujec, kateri pa po zunanjem ni kazal, da je došel k slavnosti. Potem pričel se je slovesen pprevod Napovedanih kolesarjev ni bilo nit' jednega pri sp evodo Telovadci na no si dajali korajžo in s'.sal s:- je posamezen „Hoi", ker ni bito oVuzeg da bi bil kričal za njimi. ,D.u ist wohl ein Eleud", jezil s je neki Nemec, me.uda za tu, kir j h Hj1< žari niso hotr'i po.d-avljati. Na m strem trgu eo se petem cuka'.i telovadci, siavili se, in ko ie vsak' svr j nuačeri govorček izgovoril, bila je. slavuoat pri krnju. Ker je bil cb:«k slab, ziž.li so vstopni.o tr 10 kr. in tako dosegi.1, da se je ti piilike poidniilo rekaj poslov in r.ekaj tu bivajoči!) hrvatskih vojakev. ki p* so vsi le slovensko govorili Bm der dent«?ohcn Stadt Fittao". O saneta simplcit:'.i, kaj pa vi i tomu pravita goep O'cig, Suhu.fing in Kolenc, pa sr.j „kramarija* n*s* le pri Slovencu. — Skoraj čas bi bilo, da tudi nafte pev sko društvo priredi vedko slavnost, da svetu po-knžemo, da je to nada plove-iska zemlje, ne pa vaša, gospode, dasiravno ste v nedeljo vpili pereat Celjanom; lepa omika to. Na s viden j« v slovenskem Ptuju. S c transit g«udium mundi, nemški telovadci 1 — (Iz Celovca) se nam piše z dne 9. avg.: Naša Kcrosk* si hoče meida pridobiti lovoriko vencev za „zatrano" n» mštvo na Če6k«ra. Nemška Ijudskh stranka nameruvala je minulo nedeijo sklicati v Celovec vse nemške žapaue, da se na zaupnem shodu pcgo'orć, k->ko naj občin-1 ustavijo vso posle, spadajoče v preneseni delokrog. Teda ta nakana se j» j-s izjalovila. Vredno pa je. da zabele-žiL-.o, da se je čuti poklicanega tudi občinski svet občine Grafenštajn pr; Št. Petrn, kjer jo le malo radi Neaicev, in velika večina slovenskih zavednih mož, skleniti tako budalest io kmetom-volilcem pri vzročiti nepotn-b-.o oddaljeno potovanje. Gospode pri t«j res .ljudski" (?) i rank; jako dobro uraejo razš rjati to rogovilenje moj mirnim, in ekoro bi rekel, čisto slovenskim prebivalstvom takih občin, kakor jr Grafenštajn, in hoj*kajn ljudi. Jaj sklepajo ki), kar je njim farnim v najvv\-»o oviro in škodo. — Na na- el.sfcem fbodu nen-Jilfce ljudske stranke za Koroško v — da se prav po „uec ški" izrazim — Teoboran pri c sipkem je/aru so jo prav krepko z*bav!)> Io oroti Skvencem Tu se je po državnem p< slit cu Tat h> rn.gg u naavetovana resolucija vzpre jela, v kateri se mej drobim tudi obsoja naš naredni koroški slovsnski zastopnik g LumbertEtrspielnr ki se je združil z agitatorji na Kranjskem, da bi se narodni razpad pra nesel od tam tudi na Koroško Kdo neki boije zastopa svoja vuiice. TseOcrnigg— jako sumljivo ime —i ki bujeka na takih in BtukoH nemških sh dih zbrane voblce ia skuša slovenike obr'--ne prt- ieoiti, da bi nu pritrjevale, ali pa kanonik E n sp eler, ki ee je podrti k sestanku slovt-nik h in hrvftffikih orž-.vnh poslancrv v L ubljuno. da bi tamkaj povedal, kaku se zorršrj oicv< *. ci ziiiajo Res čudra je ta Baden. eva vlada, da v9 pnnti n«m-Škim županr m/boiovati v ,p o n e m č e n o m" Ce lovcu, mej tfm ko dopuš a Slov. nc-eu-i pro.okato rifino naeupat; v siovenskem, le ..e-odbo miid kapucinec, Viijem Rurii s Trsata ObduHSen je bil najrnzli nejših tatvin, prečkava pa je doguala še muogo več slučajev, kakor se jih je očitalo iz početka Russu. Kapucinec j« kradel po'iobe averuikuv, kro pilnike, keliha, križe, ziate ure in varitice, glav nike, kukala itd. Te tatvine je h vršil večinoma v prodajalnicah, kjer je kupil kako malenkost. S samostansko perico, KaroUnO Gii:l!er, je imel Russ najintimnejša ljubezen ter io je M ra-Sč e d-ka^a srčn<3 naklonjenosti često bogato obdaril z ukrade nirm stvarmi. Ta ojegova ljubic se ie v preisko valnem zaporu iz sramote usmrtih. Bila se je da bo morala povedati vsa poglavja svojega roman* z lepim kapucmcem Ruir se je prod sodiščem delal pri-mojem g*, toda zdravniki so dognali, daje cbtozer.ee povsem zd.-av in da se le hhni. Obnojen je bil i<* 18 mestOSV t«žke ipčm * („Nuna" se je omožila!) N« davno je ležal v bolnici Maramaros-Szigeta železu .ski uradnik Ernst Demdrosik Stngla mu je lepa usmiljena sestra Pavla Itakos h prav posebno ljub. znivostju. Ilulnik pa ni videl v Pavli Rakos samo nuio, nego tndi Žensko, ki se mu je zdela idejal svojega življenja. Komaj je torej Deuiarcstk zapustil ozdravljen bolnico, je snubil usmiljeno sestro. In res; lepa Pavla je odložila sveti pajčolan ter postala minolo nedeljo žena Dem&roaika. (Peš v Afriko) hodi žo nekaj tednov iz Pariza Evgenij Zimmerniann, ki se je oglasil včeraj že v Zagrebu. Pot ga vodi sedaj preko Dalmacije na Turško in Grško, od ondot pa v Bgipt in nadalje. Zimmerniann hodi 13 do 15 ur na dan ter prehodi do 80 kilometrov, kar je ogromno. Zjutraj poje pešec citrono in skodelo čokolado. Mej hojo pije vedno samo mleko iu šele zvečer si privošči dobro večerjo. Darila i Dredništvc našega lista ao poslali: Za družbo sv Cirila in Metoda : Gg. Elraund Kavčič in Vakoslav Lilleg, trgovca v L;ubljani, povodom otvoritve svoje trgo rine 100 kron kot prvo polovico pokrovitelj čine Ž vela vrla rodoljubna darovalca in njiju posne movalci 1 G. A. Maj sol j v Št. Jerce.u na Dolenjskem 1 O K. katera je darovala vesela družba pod kostamem pri citrah pod geslom: „Da bi ohcet b'ia!" — G. I. dr. Tertnik-Škofic&va v Miriboru 10 K namesto, venca svoji prerano umrli prijateljici Lini Schw?ntner. — Iz nabiralnika štev. 194 g. Ivana L v r i o a v Travnika 8 kron. — Gosp. Marija D o v g a ti. učitelj ca v Z Igorji na Notranjskem 6 kron, nabrane v veseli družbi ob priliki srebrne maš« č. g. Frančiška Groznika.—Skupaj 3 3 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in darovaikn in ujih naredniki! Brz o j su ^Ice. Dunaj 11. avgusta. Avstrijski diploma-tični zastopnik v Sofiji, bflron Call, je dobil naročilo, da zahteva od bolgarske vlade satisfakcijo za breztaktne izjave bolgarskega minister-skega predsednika Stoj lova proti Avstro-Ogerski, a če bi jih bolgarska vlada ne hotela dati, da takoj zapusti Bolgarsko. Dunaj 11. avgusta. Finančni minister Bilinski je izdal naredbo, s katero prepoveduje, Igrati v ogtrski razredni loteriji. Pariz 11. avgusta. Razni vplivni krogi se trudijo, da poravnajo konflikt mej princem d' Orleans in italijanskimi častniki , nastalim vsled pisem, katera je princ d' Orlčans objavil v „Figaro", m v katerih je trdil, da se italijanska vojska v Abesiniji ni hrabro vedla. Madrid 11. avgusta. Morilec minister-skega prtdsednika Canovasa pride pred vojno sodišče. Policija je v Madridu, v Barceloni in v San Sebastianu aretovala jako mnogo anarhistov. Pri nekaterih je našla dokazov, da so pripravljali še druge atentate. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani (lJ ) '22 Pn š. 10 J ž iz Sr. za spre gn-d dcpr>nesbe apesobnostnega dokazila v serao-stojni nastop mesarskega obrta, zbi rn ca ni mogla priporočati pri c. kr deželni vladi, ker pr s telj ni doprineael spo-obuo^tnega dokazila. 23. Zbori ' ca ie priporočala pri c. kr deželni vladi pročujo Fr. B iz L ze spregled doprinesbe sposobnosto^ga doka z Ia v sam itojeu ni-stop tapetniškega obrta, ker se je proaiteij izkazal z zadostno praitiško riposob •it;o it izvrš^vauie tega ob-ta. 24. Prošnja Iv. Žrtvuikr. iz Brezja za spregled d>..prineeba učr.ega spričevala v namen siimentalnega nastopa kovaškega obrta se je pri c. kr. dež Ini vladi priporočala v 8ttielu ministerskeg. ukaza z dne IG. aept 1883, 26701. 25. Pri c. kr. finančnem ravnatel stvu so se priporočale: prošnja strojara Franca Kuail ča iz Šmnrtna pri Litiji za dobivanje denatnrovane morske soli; prošnjo izdelovalca kisa Ign. Dolina rja iz Udmatu za zvišanje letnega dobivanja žgi"ja ca 00 hI čistega alkohola ; prošnje firme Greppinger & Comp. v Beli peći za zvišanje dobivanja železne žice, železa za ziblje iu, žbio v cancskem povračilnem proenetu in prošnjo firse J. J Naglas v Ljubljani ia davk : prosto dobivanje bencina za gomtev ino-t rja. 2G. Na c. kr. okr. glavarstvo v Radovljici se je zbornioa izr-.kla o višini pridobi t.d no. ki s* ima propisati delniški družbi za izdelovanje por-'and-cementa v Di^j^m. 27 V /inis'u zakona z dne lt;. jannvarja 1895., drž. zak. št. 26, glede raz-urodaj, je zbor u ■ ca poročala na mestni magistrat v L ubijani o prošv.h A. T in F. U. iz Ljubliane; na c. kr. okr. glav*-r.-.'i vo v Logatcu o prošnji J. R. iz L ža in >a c. kr. okr. glavarstvo v Kranja o prošnji K U 28. V smislu § B. zakona z dne 26. decoiobra 1893 , drž. zak. št. 193 in deželne-vladnega razglasa z dne 28 decembra 1894. šte#. IG 5G9, dež. tak. štev. 8 iz 1 1895 , poročala je zbecnici o podelitvi zidarskih, toiar.-tkib in kamno Befikih dopustil: a) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Ki Sevji, da naj se podvli tesarsko dopustilo Iv. S h ei. o ji; -, Klinjevas; za sod. a okraja koča\s*i ie ribniški, Tomaža Jak^uu iz J^kšič« za občmo K Btel, Rudolfu K - m u m Šalkevasi za obč ne Sele, acorkev, Lionfeld, Mozelj, Stari leg. Doienjavas, Boiovic in Koprienik, petem zidarsko dopusido Franca Lwsteku iz Lienfelda za občine Stara, cerkev, Črniotok, Novi Lazi, Sele, Kočevje K stal Gotenice, Oii-.nica, Spodnji L"g, Br;»?a, I) ga, Kcpnvn.k, Koče. M lagera, Knežjalipa, Polon., Nemška Loka in Storili g, in Antonu Oblaku iz Punikev za sedni okraj vetikoiaški. Prošnje J. H. /a prdtl.tev zidarskega dopustila zbornica ni megla priporočati, ker proanelj ni zadostil postav mm zahtbvani. (Daljo prih,) Oeneno domaće zdravilo. Za nravnavo in ohra- aitev dobrega prebav ljenja se priporoća raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Moll-ove«;a Seidlitz-praška4', ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalna Skatljica 1 gld. a. v. Po po&tncm povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DONAJI, Tnchlanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, Eaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (97-11) pr^f Izborno clolufe* "*--iJ Taiino-Cliiniii tinktura za lase jkrepčuje in ohranjuje lasiSče in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO kr. —9*- Jedina zaloga (90—31) lekarna M. Loustek, Ljubljana, Resljova cesta št. I zraven mesarskega mostu. Mcteorologično poročilo. Visina nad morjem 306'2 m. JČas opa- Stanje baro- 3 •-» zovanja metra v mm. 10 9. zvečer 737-7 11. 7. zjutraj 739 6 a 2. popol. 7U9-1 ratura v C Vetrovi Noho Uokrina v mm. v 24 arah 161 128 25-3 si. Bever brezvetr, hI. svzh. jasno megla jasno o-o Srednja včerajšnja temperatura 170°, za 9*8' normalom. pod 102 35 kr. 102 35 _ 123 ■ 75 ; 101 • 5& . 122 9 55 . 100 D i5 ; 954 r. 367 50 . 119 1 55 . 58 ■ 70 „ 11 74 „ S 15 v 52 . s 25 . 5 ■ 66 . 158 gld. — kr. 188 » 50 B 129 n ■ 99 t 70 ; 202 ■ 22 i 25 „ 26 ti • 160 | 50 , 458 — 1 ■ 26'/4 . □Z)-u.i^.a.3s3s:a, "borza. dne 11. avgusta 1897. >kapni državni dolg v notah .... -kupni državni dolg v srebru , . . ^atrijska zlata renta...... Ivstrijska kronska renta t' „ . , . , Dgerska zlata renta 4°/„..... .'Jgerska kronska renta 4°/0 . . , , rV.-stro-ogersko bančne delnice London viRta........... •'.'maki drž. bankovci «a 10X> aark . , !0 mark.......... 10 trankov.........., .ralijacuki bankovec kr. ookini........... Dn^ 10. avgusta 1897. ■ : , državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. <>ržavne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 'Jnnava rog. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Semlj. obč. avstr. 4»/-*L zlati zast. liiti kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke......... ćtadolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avitr. banke pu 200 gld,. . rr&DDwav-arust. volj. 170 gld. a. v, , . . '.'apimati rubeP ... ..... Izvod iz voznega reda ^•lj«a,-\rn«era. oefL 1. j-u.3^IJa. 1897, Odhod Ia L|nbl|aiie fjuž. kol.). Proga dez Trbli. (962-181) Ob lt. ari 5 min. po aoći oiobal vlak t Trbli, Beljak, Oolureo. J-iamenafeito, Iijnbno; oea Heltthal v Auaaoe, Iaohl, Gmunden, Bolnoarad, IjcihI-(iuatoin, Zoll oh Jezeru, Inomoat, llroffono, Ourih, Oonovo, Paria, ooa Klnin-Kailllng v Hteyr, Lino, na Dunaj Tit Amatotten. — Ob 7 url 6 min. ajutraj oaobnl Tlak t Trbi«, Pontabol, Boljak, Ooloveo, FraiiKona-faalo, LJnbno, Dunaj; čea Belathal t Holnofrrad, ooa Kloln-Itniflin^ , Stojror, I.ino, r.udojovico, PUonJ, Marijino rari, Hol>, Krancovo vari, Karlovo vari, Pratro, T.ijiakn. — Ob 11. uri 60 min. dopoludne oaobnl vlak ▼ Trbli, Pontabol, Poljak, Colovao, Ljubno, Selatlial, Dunaj. —Ob t. nri 9 min. popolndna oaobnl vlak v Tri i/, Boljak, Oolovoo, Kranzonafoato, Ljnt.no čea Selithal r Solnograd, Loml-Oaatoiii, Zali ob loaora, Iuomoat, O.TrfCM', Onrih, Oenovo, Paria; čea Kloin-Raitllng v 8toyr, Lino, H-ulojo-vico, PlseuJ, Marijino vara, Ilob, Kranoove vara, Karlovo varo, "rano, Llpako, Dunaj via Amatdtton. — Ob 5. uri 39 min. popoldne oaobnl vlak 8co-Hlod, (lo ob ivodoljali in praznikib.) — Ob 7. uri 46 min. avoćot oaobm vlak v Loaco-lllod. Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Ob e. url 16 min. ajutraj motani vlak. — Ob 19. uri 66 min po polndoa mešani vlak. — Ob 0. url 30 min. aveosr moianl Tlak. 1'rlhod v Ij|nl)l|ano (juž. kol.). Proga lz Trbiža. Ob tt nrl bi min. ajutraj oaobnl vlak ■ Dunaja via Amatottoni Solnofrrada, Llnoa, Sterra, Omundona, Iaolila, Anaeeoa, Pariza, Oonovo, ("uril i a, llraRonca, luomoata, Zella ob jezoru , Ljubna , (Jalovca, II minut avočur oaobui vlak Ia Loico-llloda (lo ob nodnljah in praznikih ) Proga ls Novega meata ln lz Ko6evJa. Ob 8. url 1» min. ajutraj meianl vlak. — Ob 9. nrl 119 min. po* poludua -.neaaul vlak. — Ob 8. url if> min. aveuor motani vlak. »dbod iz I.|abljaue (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. uri 98 min. ajutraj, ob 9. ari 6 min. popoludne. ob 6. url 50 min. avooor, ob 10. uri 96 min. evcoer. (Poalodnji vlak le ob nedaljab In praznikih.) ITI.....I v LJubljano (drž. kol.) Ia Kamnika. Ob 0. url 68 min. ajutraj, ob 11. url 8 min. dopoludne, ob 6. url 90 min. aveoer, ob ». url 65 min. aveuer (Poalodnji vlak leob nedeljah tn praznikih.) Št. 98 pr. Razpis službe. (1191—1) V deželni bolnici kranjski v Ljubljani izpraznjena je služba sekcij skega sluge z letno plačo 360 gld. in s pravico do 6 petletnic po 25 gld Razun tega je s to službo združeno proato stanovanje prosta kurjava in svečava. Prosilci za to službo predlože naj svoje, s krstnim in domovinskim listom, s spričevali o štu dijah in sedanjem opravilu opremljene prošnje do 2*9. at^iistći t. 1. podpisanemu deželnemu odboru. Deželni odbor kranjski- Ljubljana, dne 10. avgusta 1897. Izjave zaMipriiotininsli M izdeluje Jos. Perliauc konc. privatna pisarna sr«lsij Marije XcrczIJc ccslft *t. 1 pritlično, na levo. (1167—2) Besna ženitna. ponudba. Državni uradnik, 85 let star, z letno plačo 800 gld., ■2eli se poročiti z gospodično, staro 1H—22 let, katera je izurjena v gospodinjstvu. Zahteva so 5000 gld. premoženja. Resno ponudbe s sliko, katera se vrne, naj se pošljejo do 20. avgusta 1897 pod , Rosno ' upravnistvu Slovenskega Naroda". Na anonimue ponudbo se ozir ne jemlje. (1185—2) Naznanilo. Vinotoč grofa Blagay-a je od T. aVKUHta naprej v Gospodski ulici h. št. 10 ter se toči tam «1oIciijh1ovu vi»* pri V i*** u poleg Ljub« Ijane. I) ve hiši imata po 13 Stanovanj, obstoječih iz sobe in kuhinje; dve pa po 6 stanovanj, imajočih po jedno aobo in kuhinjo. Večji dve hiSi imata t odi kleti, jedna pa še hlev, in st'jita poleg občm.ske ceste, vodeče na Brd. Vse hiše so nove in dvanajst let davka prosta. Natančneje pove lastnik iuloii Celarc* na Glincali-Nova vas št. 41. (1150 5) Jednonadstropna hiša s 4 stanovanji, 8° 0 Čistega dohodka. Me po ceni produ. — Vpraša naj se pri A«lolln llnupi-ninniiii. Sv. Petra cesta št 41. (1118—6) Vrt se odda v zakup. Za čas od dne 25. Janavarlja 1898 naprej se odda v zakup vrt. kateri se nahaja v varni lo„'i 111 skoraj sredi mesta pri hiši v Ljubljani, Gradišče it. 16. Vrt je prostrau, ima površine za sest vrst gredic, dalje d.a zidana, s steklom krita gredićnjaka. zidati eve tličnjak in pa zidm rastlinjak, katera oba mejita na v l redi med ijima se nahajajoče stanovanje za vrtnarja, obstoječe iz pritlične sobe in kuhinje, iz pristresne sobe in pa iz podzemeljske kleti, namenjena za lltnmbo, V slednji se nahajata dva ognjišča za cvetličnjak oziroma za rastlinjak. V rečenem vrtu se isvrioja vže dolgo vrsto let umetno in trgovinsko vrtnarstvo. Zakupne ponudbe izročajo se naj lastniku Dr. Franu Munda, odvetniku v LJubljani (118fl I) Nagrobne vence v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah 100 do 300 goldinarjev na mesec im. lahko zaslužijo osobe vaacega stanu v vaeh ki J111 gotovo in pošteno brez kapitala in rizike ■ prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: I.tulit i:; «»*t *■ r r<-1«-h» r . I>riit«.«-lif«»««".«- H« HiiiIii|ms(. (ffl—6) (98—59) priporoča Karel Recknagel. Žt. ««09. SI v prvem nadstropju liiAe st. :» hounip ki-,i ulice, obstoječe iz treh Bob kabineta i. t. d., »e tiho j oilria. — Ved1 se poizve v trgovini za usnje, Reseljeva cesta št. 2. (il«u—-) Za svojo odvetniško pisarno iščem solicitatorja. Ponudbe naj se mi dopošljejo ■i«JUn.Niie|e do ao. a. m. Dr. Alfons Mosche (1159—8) odvetnik v Ljubljani. Hiša ter Yse posestvo pnula nc po juho iiirodiftili eciuili iia I»ln4'ilnili pomolili polom prostovoljne BOdnljsli«- dn»/lM'. II.ša je nasproti cerkve in občinske ! \' . • ort-j jako pripravna za vsako obrt. Posestvo Be proda »ii po«i«iuexiie kuNV. Pobg dobrih njkv in ir n * n 1 Si. o v .so tudi dobro xurii&reui gojatill, v katerih je veliko lesa za .sekati. Dražba se vrši dne 16., po potrebi tudi 17. t. m., pri bližnejših kosih na lici meata. Natančne j Is se t»ni£\f: pri last iku I vit n n Drailea*«Ju, posestniku v Boa*oiniei št. sedaj delovodju drž. trtnite v Kostanjevici, oziroma pri c. kr. okrajni Bodniji na Vrhniki. (1179—-9) ileželui vlu^rmlti, *u m dolga, s m široka, s probkovino obložena, po« sebno pripravna za kaki gostilniški vrtni salon ali tudi za stanovanje, se takoj proda po ceni. Povpraša naj po pri Antonu Schuster-ju, v Lsjubljani, Zvezdni drevored. (tise—3) Otvoritev restavracije. Najlepše zahvaljujoč se za doslej v gostilni »pri lipi" mi izkazano zaupanje, si usojam vclečistite goste in p. n. občinstvo opozoriti na otvoritev v uovo-zgrajcui hiSi elegantno opremljene restavracije z vrtom v Gradišah št. 1 preje gostilna „pri vrtnarju". IzrckujoA se jedenkrat najsrčnejšo 'zahvalo aa doadaj iakazano zaupanje, združujem h teui prošnjo, da sc ina tudi v novib prostorih blagovoli noCa-stiti z mnogobrojnim posetom. Zagotav^iajoč, da se bodem potrudil z lzbornimi Jedili, izvrstnimi vini in izvrstnim Reining-hausklni marčnim ln BudeJeviaklm pivom iz meščanske pivovarne, trajno vadriati naklonjenosl (» d, občinstva so priporočam za obilni obisk in beležim l vek-spofitovanjem (1168-a) Ijs. kantini restavrater. HEBB Prva kranjska izđeloTalnica novil Kije? Josip Kolar v |»o*Iogi.j i sire pošte. Najuljudneje javljam slav. p. n. občinstvu, da imam v zalogi kolesa (biciklje) svojega domačega izdelka in jih pri poroten vsem kolesarskim prijateljem in vsem, ki domačo obrt radi podpirajo. Za vsako clorna izdelano kolo.jamčim dve leti. Imun pa tudi veliko zalogo najfinejših angležkLh ln dunajskih koles po nenavadno nizkih cenah Ker Imam tedaj a rej eno delalnirn za nova kolesa, i moten s< tm kolesa prenare-Jati, ponikljatl ln lakirati, iz starih nove narejatl in izvrševati najtežavnejša popravila najbolje in najtočneje. Zamenjavam tudi z ugodnimi pogoji nova kolesa s starimi. Z vehspoštovanjpni se uljudno priporočam 868-ai) Josip ITolar« Kuncesi niran po vis. c. kr. mšniatsratvn ■ odredbu a dne . maja 1894, St. 5878. P •'Severno-nemški" " "' Brzoparnlške vožnje v Ne vv y ork: ta Bremena ob torkOi in lobotah. I - Southamptona osir, Cher-bourjia ob sredah in nedeljah. \z Genove oziroma Noapolja via Gibraltar t*kr:»t meseci Lloyd v Bremenu. trgovinsko naznanilo. Star. ohrinsfru in cenjenim .-tvojim odjemalcem uljudno itazna n jam, da sem z dnem /. art/usta t. L opustil svojo filijalko o Slonoaih ulicah katero sem združil z že nt not/o tet /toslttjočo glavno prodajalnico na So. čPetra cesti št. 4 (Mesljeoa cesta). J*rtjior<>< rt>n se nadnljni nttkloajctiosti ter beležim m telerptfštin anjem f 1101—6) Jldolf Sfauptmant^ tovarna oljnatih barv, firnezev, lakov in kleja v Ljubljani Bremen-Sev. Amerika. V Newyork. Bremen-Iztočna Azija V Kino. Bremen - Avstralija, -J japan. V Adolaldo, Melbourno, (1077—1)) Sydney v Baltlmoro. lorska vožnja v Nawyork 7—8 dnij. Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Bremen- Juž. Amorka. V Montevldoo. V Saonoa Atrofl. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: I nam: ć a x. « X*. 11- ITdann naznanjam, da iem po smrti svr»jega soproga, g. Antona TJmberger-Ja, gostilničarja »pri Kolovratarju", preselila se v ukusno prtnoi Ijeno prostore restavracije „Pri Lipi" Židovske ulico št. 5 ter IVOJe novo podjetje iskreno priporočam blagohotni podpori svojih cenjenih dosedanjih . Kolovratnrjevih" postov, spoštovanih gostov gost.il-niče ,pri Lipi* in sploh vsega slavnega občinstva v Ljubljani in na debeli. Za izborno gorko in mrzlo kuhinjo je. kakor doslej vedno, akrbljsno, lato tako tndi sa pristna bela, rudeoa in črna vina ter sa vedno svežo Jlolniughausovo ln budjovlžko pivo. Vzprejemljejo se tudi naročniki na obed. Nadejaie se, da mi bode slavno občinstvo z obilnim oblakom pokazalo lato isnpanje, kakor je je vedno izkazovalo mojemu raji.cemu možu, beležim ... z najodličnejžim spoštovanjem V Ljubljani, dno 11. avgusta 1897. (1190— 1) 5 i S Naznanjava najuljudneje, da je danes urejena in otvorjena najina nova prodajalna wo mm t aajaaa Sana* oaLsi mmm *?ž.'7~2T7Š »sraza ^ousn+f \mf^Eaw idan II i; n [pri • ■ ■ "J f Prodajala bodeva iz popolnoma nove in sveže zaloge vse predmete špecerijskega, kolonijalnega in materijalnoga blaga, drogve in kemične tvarine? različne delikatese in konserve, semena in dežeHira® pridelke, rum, kenjak in domače žganje, šampanjec in fina vina avstrijskih in drugih dežel. Prizadevanje najino bode, samo dobro in pristno blago iz najboljših domačih in inozemskih virov smeti ter svojim naročnikom z največjo točnostjo, pazljivostjo in solidnostjo post reči. Sprejela bodeva hvaležno vsako naročilo ter se priporočava (i i>'j—n z odličnim BpoŠtovanjem Kavčič *& Izlile g;. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolii. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".