Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; w vračajo. — Cene inseratom po 20 li od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 li. ® večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 25. aprila 1904. Poštno-hran. št. 849.872 s ZADRUGA Zvvzina skupščina dne 7. aprila 1001. (Nadaljevanje.) Pojedini zastopniki izražali so svoje mnenje o centralizaciji vsega slovenskega zadružništva. Noben zastopnik ni oporekal centralizaciji, le glede izvršitve so bila različna mnenja. Ideja centralizacije živi in bo tudi prodrla; naš skupni namen mora biti: osredotočiti in zediniti gospodarske sile našega naroda. Kdor nasprotuje ideji, da se združijo vse slovenske zadruge v veliko mogočno zvezo, ki naj bo seveda v Ljnbljani, nasprotuje tudi temu namenu. S tega stališča omenja poročevalec vstanovitev „Goriške zveze“, kojo z britkostjo pozdravlja kot prvo novo konkurentinjo, nastalo z naše srede, a za našim hrbtom, ki je tudi za našim hrbtom pri naših zadrugah agitirala, če ravno se je prej omenjena enketa izrekla proti tej agitaciji. (Da se je tudi od neke druge strani zahrbtno agitiralo pri naših članicah — z dopisnicami itd. — je g. poročevalec zamolčal.) Svoje poročilo končal je g. dr. Krek z besedami, da moramo za-drugarji iskati, kar nas združuje, a ne, kar nas razdružuje. Skupščinarji so poročilu živahno pritrjevali in ga soglasno odobrili. 3. točka dnevnega reda. Ta zvezina skupščina imela je •v prvi vrsti namen konštituirati z ezo na podlagi novih pravil. Zvezino načelstvo je pa hotelo tej skupščini predložiti tudi že računski zaključek zveze za 1. 1903., radi tega je postavilo na dnevni red kot 3. točko: „Potrjenje letnega računa in bilance.14 C. kr. poljedeljsko ministerstvo pa še do danes ni odredilo izplačila že nam dovoljene podpore za 1. 1902. in za 1. 1903., koje še spadajo v račun za preteklo dobo, radi tega se računi še niso popolnoma zaključili in torej 3. točka dnevnega reda odpade. Nadaljna točka dnevnega reda : „Koštituiranje na podlagi novih pravil11 — bila je, kakor smo že omenili, glavni namen skupščine. Skupščina sklenila je soglasno, da se volitve vrše z vsklikom in je volila v odbor sledeče gospode: 1. Belec Ivan, župan in posestnik v St. Vidu nad Ljubljano. 2. Demšar Franc, deželni poslanec in trgovec v Češnjici pri Železnikih. 3. Grafenauer Franc, deželni poslanec in posestnik v St. Stefanu ob Žili, Koroško. 4. Jaklič Franc, deželni poslanec, učitelj in pos. v Dobrepoljah. 5. Jeglič Josip, posestnik v Ljubljani. G. Jurčič Josip, dekan in veleposestnik v St. Lenartu v Slov. Goricah, Štajersko. 7. Korošec Anton Pad., urednik v Mariboru, Štajersko. 8. Dr. Krek Jan. Ev., deželni poslanec in profesor v Ljubljani. 9. Dr. Laginja Matko, poslanec in odvetnik v Pulju. 10. Dr. Lampe Evgen, duhovnik v Ljubljani. 11. Sila Matija, dekan v Tomaju na Krasu, Goriško. 12. Stanovnik Ivan, posestnik v Horjulu. 13. Šiška Josip, knezoškofijski kancelar v Ljubljani. 14. Dr. Šušteršič Ivan, državni in deželni poslanec, odvetnik v Ljubljani. 15. Žumer Jakob, posestnik in podjetnik v Sp. Grabnu št. 25. pri Gorjah. V nadzorstvo volila je skupščina sledeče gospode; 1. Hladnik Ivan, župnik v Trebelnem. 2. Jarc Josip, veleposestnik v Medvodah. 3. Lavrenčič Anton, kapelan v Cirknici. 4. Rihar Valentin, trgovec v Polhovem Gradcu. 5. Dr. Schweitzer Viljem, de* želni poslanec in odvetnik v Ljubljani. Zvezino načelstvo. Na zvezini skupščini dne 7. aprila 1904. izvoljeni odbor volil je v načelstvo sledeče gospode: 1. Dr. Krek Janez Ev., predsednik. 2. Jeglič Josip, I. podpredsednik in ravnatelj. 3. Siska Josip, II. podpredsednik. 4. Belec Anton, prisednik. 5. Dr. Lampe Evgen, prisednik. Zvezino nadzorstvo. Na zvezini skupščini dne 7. aprila 1904 izvoljeno nadzorstvo izvolilo je iz svoje srede načelnikom gosp. dr. Sclnveitzer Viljem in podnačelnikom gospoda Hladnik Ivan. Mesečni izkazi. Te dni pričeli smo z razpošiljanjem tiskovin za „Mesečne izkaze. Prosimo nujno, da nam pošiljajo vse članice redno mesečne izkaze. Tiskovine za „Centralno blagajno66. Vsled spremembe naše tvrdke morali smo premeniti seveda tudi vse naše tiskovine. Tiskovine za „Centralno blagajno11 z opetnim navodilom razpošljemo te dni. Itazglašanje računski Ii zaključkov. Ker morajo biti vsi računski zaključki in bilance do konca junija razglašeni, pozivamo vse svoje članice, da nam dopošljejo takoj svoje računske zaključke. K članku „Snujmo bi korejske zadruge66. K zadnjemu članku pod gorenjim naslovom, bi si usojali povedati nekatere misli. Ne samo kranjski, ampak tudi drugi okraji trpe močno pomanjkanje na lepih juncih. Ce gremo na naše semnje, kakšna žalostna slika živinorejskih razmer nas srečava povsodi! Po velikih posestvih najdemo krasno govedo, toda v obče je stanje zelo žalostno. Po vaseh, pri manjših in večjih kmetih, vidiš še na kope zakrnjele, mršave, umazane, revne živine, po zimi sestradane, po leti lakirane od driske, tako, da ne prinaša skoro nič haska in komaj poplača krmo. Živina slabega plemena se slabo redi, nemarno glešta in je v sramoto našemu kmetijstvu. Vlada je že davno spoznala potrebo povzdige živinoreje, živina se odlikuje pri letnih ogledovanjih, izdale so se postave o reji bikov in njih rabi, toda vse zastonj, črke so ostale mirno na popirju in nihče se ne meni zanje. Kaj je temu vzrok? Gosp. R. v 4. št. letošnjega „Kmetovalca11 navaja kot glavni vzrok to, da se bikoreja pač ne izplača, ker je pristojbina za spuščanje 60 do 80 vin. mnogo premajhna. Zato vidimo po vaseh take mačke, ki ne zalužijo imena junec in ki se rabijo nasproti vsaki pameti tolikokrat na dan, kolikorkrat kdo prižene kravo. Da se potem krava ubreji šele šesti ali sedmikrat je čisto naravno. Zato svetuje gosp. R. naj se zviša junčevina na K 1‘60 do K 2. Potem se bodo začeli živinorejci veliko bolj zanimati za to rejo, potem bo mogoče tudi kupovati bike žlahtnih plemen, mej katerimi se od zadnih časov najbolj priporoča lepo belo-rumeno simodolsko pleme, potem bo tudi mogoče pokladati bikom oves in sploh močna krmila, ki naj bike vzdržujejo pri dobri plemenski moči. Z vso vnemo pritrjujemo temu predlogu za zvišanje junčevine, potem bi bilo pomagano na dve strani, bikorejec bi prejel s povišano junčevino primerno * plačilo za svoj trud in potrebno odškodnino za rejo in strežbo, živinorejce pa čaka od povišane junče-* vine tudi korist in sicer ta, da bodo od zadostnih in lepih bikov, ki se bodo redili v njih okolici dobivali veliko lepše vspehe pri svoji reji, vspehe, ki se po svoji vrednosti ne dajo primerjati z malenkostno vsoto, ki jo bodo morali plačevati v povišani junče-vini. Ce se pri lepih mrjascih in plemenitili žrebcih pobirajo neprimerno višje pristojbine za spuščanje, zakaj bi tega ne storili pri bikih? Tako „Kmetovalec11. Toda prepričani smo, da je pri naših ljudeh to vse le bob v steno. Ce je ta junec malo dražji, gonili bodo vsi k njegovemu tekmecu, ki je za nekaj vinarjev cenejši. To je ena. Druga pa je ta: Za zboljšanje živinoreje je treba lepih, žlahtnih bikov, v prvi vrsti simodolskega plemena. A ti stanejo že v polovični ceni pri naši kmetijski družbi še vedno po 350 do 400 K. In 400 K vagati za negotovo stvar je težka reč. Zato odobravajo vse, kar je rečeno zgoraj le še dostavljamo: v združenju je moč, kar posameznik težko izvrši, to je zadrugi lahkota. Vsled tega z veseljem pričakujemo v „Narodnem Gospodarju11 natančne-jih navodil o snovanju in vodstvu bikorejskih zadrug. Koliko jih imajo že po Nemškem! L. 1902 so jih našteli 707 z 197.567 glavami goveje živine. In to število se od leta do leta množi. Imajo sicer po Nemškem tudi zadruge za rejo druge živine :i konj, ovac, koz, prašičev, a najbolj potrebne so po njihovi izkušnji one za rejo goveje živine. Take zadruge ustanavljajo povsodi tam, kjer je živina po večini v vrsti že izravnana, po večin - 115 — enega in istega plemena. Ce je pa živina zelo mešana, pa napravijo najpreje bikorejske postaje in pozneje šele živinorejske zadruge. Pri živinorejskih zadrugah je namen ustanovitve lahko četveren in sicer: 1. čisto pleme tudi za naprej rediti čisto; 2. domačo deželsko pasmo, ki je z drugim plemenom že bolj ali menj močno pomešano zopet spraviti k veljavi s parjenjem takih živalij, ki so prvotni značaj najbolje ohranile; 3. pleme, ki sicer ni čisto, a vendar precej enakomerno z dovajanjem nove, sveže krvi zboljšati in ga privesti do čistega plemena; 4. s pomočjo čistokrvnih živali ustanoviti skoraj čisto pleme. Prva podlaga in predpogoj za ustanovitev živinorejskih zadrug je ta, da imajo veliki okraji kolikor moč enakoplemenske junce. —o— Denarni promet. Na tekoči račun so nam vposlali sledeči zavodi: 1$. Bistrica, h. i. p. (12.4.) K 204.7-— Rečica, Ij. „ „ „ V # 8000-- Št. Peter, „ „ „ „ 11 3000-- B. Bistrica, „ „ „ (13.4.) ■ 1002 — Buzet, društvo za štednju i zajmove , H G6904 Trnovo, h. i. p. (14. 4.) 11 2000 — » n M (15. 4.) 11 2500-— Šebrelje, p. )f 11 2000-— Št. Rupert, h. i. p. n n 4000 — Hrenovice, „ „ » n H 1200- Preska, „ „ „ v n 491 — B. Bistrica, „ „ „ n n mo-— >1 >> V V V n li 4088•— Mošnje, „ , , D 11 712 Št. Peter, „ „ „ n „ 2000-- Škocijan, „ „ „ n n 1000 - Jesenice, „ , „ n n 1500 — Rcnoe, „ „ „ (IG. 4.) n 4000'— Horjul, „ „ „ s 500'— škocijan, ,, ,, ,, 11 11 1000-— Rovte, „ „ „ 11 11 800 — Sv. Kunigunda, hr. i. p. 11 400-— Preddvor, „ , „ n 400'— Smlednik, „ „ „ „ 84-— Senožeče, „ „ „ (17.4.) 800-— B.Bistrica, „ „ „ H n 1435"— Semič, h. i. p. (12.4) K 1500 — Gojzd, n n n D , 217-— Tržišče, „ „ „ (19. 4.) „ 1000 — B. Bistrica, „ „ „ , » 7818'— Rečica, Ij. „ „ „ „ D 7700 — Frankolovo, pos. 11 11 500 — B. Bistrica, h. i. p. » » 131V91 Gore, »ud n >1 5822-99 Škofjal., Ij. „ „ „ (20. 4.) 1) 2200"— Št. Juro. j. ž. „ „ „ „ „ 2500- — D. M. v Polji, „ „ (21. 4.) „ 400- Rovte, „ „ „ „ » 1000-— Medulin, dr. zašt. inz. , >1 1000 — Semič, h. i. p. (22. 4.) 11 2500-— Bled, „ „ „ „ D 2000 — Žužemberk, „ „ „ (23. 4 ) » 1000-— Struge, „ „ , D 11 1800-— Ribnica, „ „ „ n „ 10000-— .Tržič, „ w „ n » 1000 — B. Bistrica, „ ,, „ ii 11 1879"— Črni vrh, „ „ „ „ M 2000 — Trnovo, „ „ „ (24. 4.) n 2000-— Sorica, „ „ „ , ii 1730'— Leskovica .pri Gor. vasi, h. i. p. 11 ii GOO- Leskovec pri Krškem, hran. in pos. 11 * 1500 — Frankolovo, pos. „ ii 40G-— Trnovo, h. i. p. (27. 4.) D 3000 — 11 H 11 11 „ 11 2000'— Knežak, „ „ , 11 11 1400 - Pozor! „Gospodarska zveza“ sprejema naročila za domače lanene preše (tropine) po 19 K za 100 kg brez vreče. Prinnrnfla en ■ Vzajemnn zavaroval. riipuiUlia OD. njcft j)rotj požarnim Akoilam In poSkodlii zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ijubljana, Medjatova hiša. Dobro izvežban sirar in mlekar kateri razume tudi nekoliko knjigovodstva in računstva, dobi dobro službo. Naslov pove Gospodarska Zveza v Ljubljani. »Kmetijsko društvo v Vipavi« ima na prodaj še 3000 amer. ključev R. portalis za suho cepljenje sposobnih po 14 kron za tisoč, do 20 000 amer. ključev za bilfanje po 5 kron tisoč, 350 kom. cepljenih trt bel. burgundec in 400 komadov silvanca po 20 vin. kom. ižžl l>—2 Staro dobro ohranjeno kvmjeno mlekarsko orodje, kakor „Alfa* posnemal-nik, kateri posname v 1 uri od 100 do 200 litrov mleka in k temu potrebno vrče itd. kupi po ne pretirani ceni: Jakob Malavašič, posestnik, Št. Jošt nad Vrhniko. Seme pravega Kašelskega zelja — lastni pridelek, kaljivost zajamčena — katero naredi lepe trde in debele glave, prodaja 2 dkg za 80 v. Ig. Mercina posestnik v Zg. Kašlju p Zalog pri Ljubljani. Naročilu je ob jednem pridejati naročnino, •o To zelje je priznano najboljša vrsta za 1 naše kraje kar dokazujejo mnogobrojna pohvalna pisma mojih naročnikov. Naslov: Ig. Mercina Zg. Kašel pošta Zalog. 1000—1200 jablanovih debele dobre vrste cepljene 2—3 Jota stare. Cena od 40—60 vin. postaja Škofja Loka. — Marija Jenko, Lipca pri Škofji Loki. Najbolje istersko vino ie'kakor znano, v Tinjanu. Kdor hoče to izborno kapljico kupiti, naj se obrne direktno na „Tinjansko društvo za štednju i zajmove" ali pa na upravitelja tega društva go

2‘i7 75 Naložen denar . . 9.150 41 Hranilne vloge s ka- Izposojila .... 1 200 — Vrnjena izposojila . 1 200 — inv. pr z odp. lO0/« 185 70 pitaliz. obrestmi . 20.46(5 48 Vrnjena posojila. . 4.000 — Dana posojila . . 6.220 — Zaostale obr. posojil, 17 10 Predpl. obr. posojil 77 28 Vrnjeni na!, denar (i.000 — Naložen denar . . 13 432 41 Vrednost kolekov . 7 90 Prehodni .... 7 — Obresti nal. denarja 142 Gl Inventar premični . 11 20 Nepovrn. prehodni . 33 60 Rezervni zaklad . . 101 25 Povr. obr. od izpos 11 (55 Obr. hr. vlog izplač. 1 72 Gotov. 31. dec 1903 033 89 Gisti dobiček . 92 83 Plač. obr. od posojil (5(56 G7 . , » kapit. 035 75 Upr. in uradni prisp |j 30 65 Obr. pos. povrnjene 18 30 Pristopnine . . .|| 7 — Upr. in uradni stroški 57 42 Gotov začetkom leta|| 1 1213 07 Ren dav. in nep. pr. 5 20 Prehodni . . . .1 118 28 Obresti od izposoji! 21 08 Razni 18 37 Gotov. 31. dec. 1003 (533 89 Prehodni . . . . 111 28 Razni j 20 20 27.(108 95 27G08 95 1 1 1 i 20.844 84 20.844 84 II 1 11 1 Hranilnica in posojilnica za Planino in Studeno, regislrovana zadruga z neomej. zavezo s sedežem v Planini, za četrto upravno leto 1903. Člani: stanje začetkom leta 73, v upravnem letu prirastlo 22, odpadli 3; koncem leta 92. Deleži: začetkom leta K 146, v upravnem letu priratslo K 44, odpadlo K 6, koncem I. K 184; odpovedano: 3. Denarni promet: K 88.896"18. Prejemki (Debet) || K b Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) rK ' h Dolgovi (Pasiva) K 1. Deleži 44 Deleži 6 Posojila 35.565 Deleži 184 Hranilne vloge . . 11.622 01 Vzdignj. hran. vloge 6 891 75 inven. pr. 100/i> odpis 266 33 Hranilne vloge s ka- Vrnjena posojila 5087 — Dana posojila . . 27 977 — Zaostale obr. posojil 270 67 pitaliz. obrestmi . 26 850 97 Vrnjeni nal. denar . 13.999 40 Naložen denar . . 5.331 65 Vrednost tiskovin 85 — Predplač. olir. posojil 400 62 Obresti nal, denarja 131 65 Obr. hr. vlog izplač. 31 93 Delež pri „G. zvezi" 200 — Rezervni zaklad . . 453 47 Plač. obr. od posojil 1.195 46 , , , kapit 878 72 Rezervni zaklad . . 453 47 Obresti rez. zaklada 7 55 Upr. in uradni prisp. 168 64 Obr. pos. povrnjene 17 45 Gotov. 31. dec. 1903 908 70 Izposojila .... 9.299 97 Pristopnine . . . 22 — Upr. in uradni stroški 58 77 Cisti dobiček , . . 552 59 Gotov. 31. dec. 1902 157 09 Ren. dav. in nep. pr 11 10 Izposojila .... 11.399 97 Gotov. 31 dec. 1903. 908 70 Kapitaliz. obresti . 878 72 Vrnjena izposojila . 2.100 — Darilo 190 50 Obresti od izposojil 45 90 Za nal. rez. zaklada 453 47 Dolg pri „G. z “ plač. || 190 — 1 1 Ll 44 902 44 | 44-902 44 37.749 17 37.749 17 1 1 1 II 1 Hranilnica in posojilnica v Semiču, reg. zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1903. Člani: stanje začetkom leta 199, v upravnem letu prirastlo 46, odpadlo 8, stanje koncem leta 237. Deleži: začetkom leta K 399-26, v upravnem letu prirastlo K 92, odpadlo K IG, koncem leta K 475 2G; odpovedano: 0. Denarni promet: K 291.358 77. Prejemki (Debet) K Ii Izdatki (Kredit) K h Deleži 92 Deleži 16 Hranilne vloge . . 73.317 44 Vzdignj. hran. vloge 69.734 95 Vrnjena posojila. . 19.717 92 Dana posojila . . . 39095 30 Vrnjeni nalož. denar 44.000 — Naložen denar . . 27.742 40 Obresti nal. denarja 4.429 68 Obr. hr. vlog izplač. 568 31 Plač. obr. od posojil 4 040 01 Obr. hranilnih vlog Upr. in uradni prisp. 166 — kapitalizovane 5.540 88 Pristopnine . . . 28 20 Obr. pos. povrnjene 52 25 Got. začetkom 1. 1903 1 71(5 99 Upr. in uradni stroški 1.034 65 Ren. dav. in nep pr. 65 79 Gotov. 31. dec 190311 3 657 71 147 508 24 j 147.508 24 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K b Posojila Naložen denar . : Inven. pr. 10°/o odp. Zaostale obr. posojil Gotov. 31. dec 1903 98.424 57.284 224 209 3.657 44 52 70 53 71 Deleži Hranilne vloge s kapitaliz. obrestmi . Predplač obr. posojil Rezervni zaklad, °/» čisti dobiček . . . 475 156 622 260 1.319 1.123 26 03 47 51 03 Ll 169.800 90 159.800 90 ii II Hranilnica in posojilnica v Sorici, reg. zadruga z neomejeno zavezo, za prvo upravno leto 1903. Člani: koncem I. 1902 —, v 1. 1903 prirastlo 23, odpadlo 0, koncem leta 23. Deleži: začetkom leta K —, v upravnem letu prirastlo K 4G, odpadlo KO, koncem leta K 46; odpovedano: 2. Denarni promet: K I22.685'70. Prejemki (Debet) II K b Izdatki (Kredit) K h Deleži Hranilne vloge . Vrnjena posojila Vrnjeni nal. denar . Obresti nal. denarja Plač. obr. od posojil Upr. in uradni prisp. Pristopnine . . . 4G 52 325 1.300 G 300 1.000 334 14 23 31 15 3G 03 Vzdignjene branilre vloge Dana posojila . . Naložen denar . . Inventar premični . Obresti branil, vlog izplačane . . . Obr. hranilnih vlog kapitalizovane. . Upr. in uradni stroški Obresti posojil povrnjene .... Delež pri „Gospodar, zvezi" . . . . 5.350 11.700 42G12 2G5 13 1.137 47 14 200 58 68 50 90 72 67 80 || Gl.342 85 j 61.342 85 1! 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila Naložen denar . . 10.400 36.312 68 Deleži Hranilne vloge s ka- 46 — Inventar premični . 265 50 pitaliz. obrestmi . 46.974 73 Vrednost kolekov . 10 — Predpl. obr. izposoji! 40 50 Delež pri „Gos. zv.“ 200 Čisti dobiček . . . 126 95 47.188 18 47.188 18 f| II IT Posojilnica v Sv. Križu pri Kostanjevici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1903. Člani: stanje začetkom leta 575, v upravnem letu prirastlo 109, odpadlo 64, koncem leta 620. Deleži: začetkom leta K 6.808, v upravnem letu prirastlo K 1.740, odpadlo K 768, koncem leta K 7.780; odpovedano: 14. Denarni promet: K 233.156,93. Prejemki (Debet) h Izdatki (Kredit) \, K b j Deleži 1 Hranilne vloge . . j Vrnjena posojila. . | Plač. obr. od posojil Upr. in uradni prisp Zamudne obresti i Pristopnine . . . j Gotov, začetkom leta 1.740 66 149 36.200 9.278 126 14 218 9.830 86 59 99 32 38 83 Deleži Vzdignjene hranilne j vloge Dana posojila. . . Obr. br. vlog izplač. j Upr. in uradni stroški Rentni davek in ne-posr. pristojbine . j Gotov. 31. dec. 1903 768 33 375 73 028 848 1.502 76 13961 30 11 13 42 01 | 123 558 97 1 123 558 | 97 T Imetje (Aktiva) K 4i Dolgovi (Pasiva)" K h Posojila Naložen denar . . Inv. prem. 10°/o odp Zaostale obr. posojil Gotov. 31. dec. 1903 160.727 1.080 262 164 13 961 98 98 53 01 Deleži Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Pedpl. obr. posojil . Rezervni zaklad , . Čisti dobiček . . . 7.780 162 223 1.796 2.945 1.450 43 98 95 14 1 176.196 50 176 196 50 T Ljudske hranilnica in posojilnica v Škofji Loki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za prvo upravno leto 1903. Člani: koncem leta 1902 —, v letu 1903 pristopilo 34, izstopilo 0; koncem leta 34. Deleži: začetkom leta K —, v upravnem letu prirastlo K 170, odpadlo K 0, koncem leta K 170; odpovedan; 0. Denarni promet: K 191.156-27. Prejembi (Debel) K h Izdatki (Kredit) K b Deleži Hranilne vloge . . Vrnjena posojila. . Vrnjeni nalož. denar Obresti nal. denarja 1’lač. obr. od posojil Upr. in uradni prisp. Pristopnine . . . Prehodni .... 170 89.973 1.040 3 000 ' 1.390 270 M 68 852 32 82 87 15 50 Vzdignjene hranilne vloge Dana posojila . . Naložen denar . . Inventar nepremični Obr. hranilnih vlog izplačane . . . Obr. hr, vlog kapital Obresti posojil jpovr- njene Upr. in urad. stroški Prehodni .... Rentni davek in neposredne pristoji). 1 ii- I1 lili 82 38 47 14 30 50 05 j 96.797 66 96.797 66 II I Imelje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila Naložen denar . . 68 790 82 Deleži Hranilne vloge s ka- 170 — Inv. prem. 5°/oodp. Delež pri „Gosp. zv." 911 1.000 43 pitalizov. obrestmi Predplačane obresti 82635 32 Vrednost kolekov . 11 94 posojil .... 85 45 Nepovr. prehodni Gotov. 31. dec. 1903 340 2.439 05 čisti dobiček , . . 92 47 82983 21 82.983 24 — 1 IH — Hranilnica in posojilnica na Trebelnem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za tretje upravno leto 1903. Člani: koncem leta 1902 135, v I. 1903 pristopilo 38, izstopilo 8; koncem leta 165. Deleži: začetkom 1. 1003 K 270, v upravnem letu prirastlo K 76, odpadlo K 16; koncem leta K 330; odpovedano: 8. Denarni promet: K 170.934 77. Prejemki (Debet) K b Izdatki (Kredit) ~T h Deleži 70 Deleži 10 Hranilne vloge . . 52 749 35 Vzdignjene hranilne Vrnjena posojila 12.039 33 vloge 22.373 75 Vrnjeni nal. denar . 10,500 — Dana posojila . . 17.250 — Obresti nal. denarja 725 71 Naložen denar . . 44 200 — Plač. obr. od posojil 1.957 47 Inventar premični . 40 — Upr. in uradni prisp. 18 96 Tiskovine .... 35 04 Pristopnine . . . 38 — Obr. hranilnih vlog Darilo 2 — izplačane . . 209 75 Koleki 17 30 Upr. in uradni stroški 19 32 Got. začetkom 1.1903 1.894 80 Rentni davek in ne- posredne prislojb. 21 28 Za koleke .... 25 — Got. koncem 1. 1903 1.103 07 | 80.018 92 | 86.018 92 II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila. • . . . 45.374 07 Deleži J 330 Naložen denar . . 29.425 71 Hranilne vloge s ka- Inventar premični . 447 55 pitalizov. obrestmi 70.422 48 Zaostale obr. posojil 1.009 59 Pedpl. obresti posojil 22 41 Vrednost tiskovin 35 04 Rezervni zaklad . . 348 86 „ kolekov . 10 20 Obresti rez. zaklada 15 06 Deleži 204 — Cisti dobiček . . . 470 48 Got. koncem 1 1903 1.103 07 77.009 89 77.009 89 IT Hranilnica in posojilnica na Vrhniki, reg. zadruge z neomejeno zavezo, za tretje upravno leto 1903. Člani: koncem 1. 1902 225, v upravnem letu pristopilo 34, izstopila 2, koncem 1. 1903 257. Deleži: začetkom leta K 1.125, v upravnem letu prirastlo K 170, odpadlo K 10, koncem leta K 1.285; odpovedano: 6. Denarni promet: 817.714'Sl. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 170 Deleži 10 _ Hranilne vloge . . 188.755 79 Vzdignjene hranilne Vrnjena posojila . . 24 743 97 vloge 01.581 45 Vrnjeni nal. denar . 107.000 — Dana posojila . . 76 838 39 Obr. nalož. denarja 8 214 22 Naložen denar . . 253 814 22 Plač. obr. od posojil 5 383 01 Obr. hranilnih vlog Upr. in uradni prisp. 340 03 izplačane . . . 407 11 Pristopnine . . . 34 — Obr. hranilnih vlog Golov, začetkom leta 15.30! 55 kapitalizovane 12 404 10 Upravni in uradni stroški . . . . 2.050 j 37 Gotovina 31. decem. 1903 3.383 53 |j 410.549 j 17 410.549 1 17 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) [j K h Posojila Naložen denar . 10°/o odpis . . . Zaost. obr. izposojil Gotov. 31. dec. 1903 150 693 210.170 344 1.103 3 380 Deleži Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Predp.obresti posojil Rez. zaklad . . . Čisti dobiček . . . 1.285 369 277 570 197 421 1 |! 371.758 | 85 |j 371.758 | 85 Kmetijskega društva v Ratečah, reg. zadruga z omejeno zavezo, za šesto upravno leto 1903. Člani: koncem I. 1902 92, v upravnem letu pristopilo 6, izstopilo 0, koncem leta 98 s vplačanimi deleži v znesku K 3.855; odpovedano: 3. Denarni promet: K 68.551-49. Prejemki (Debet) | K h Izdatki (Kredit) K b Blag. preost 1. 1902 Vplačani deleži . . Pristopnine . . . Izposojila . . . . Prejemki za blago . 329 1 43 194 j — 12 1 200 33.171 34.907 23 Vrnjena izposojila Izdatki za blago . Voznina. . . , Užitnina . . . Inventar premični Davki .... Upravni stroški . Obresti deležev in izposojil . . , . Gotov, konec 1.1903 1.210 ! — 29.403 j 77 1050 j 22 72 74 10 | 00 92 15 1.397 78 437 1.202 34.907 23 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K b Vrednost blaga . . Terjatve na blagu pri zadružnikih . . Vr. prem. inventarja Delež pri „G zvezi* Gotov, konec 1. 1903 4 711 4.717 442 200 1-202 $ 32 | S Deleži Izposojila .... Dolg na blagu nezad Rez. zaklad 4“/o Čisti dobiček . . . 3 865 2.050 3.461 1 553 424 30 72 24 11 334 | 32 11.334- 32 l II II Kmetijska zadruga za Slovenj gradeč in okolico, rogibtrovana zadruga z omejeno zavezo, za tretje upravno leto 1903. Člani: začetkom leta 320, v upravnem letu pristopilo 9, izstopilo 21; koncem leta 308 s vplačanimi deleži v znesku K 1.535'—; odpovedano 0. Denarni promet: K 176.11428. | Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) " Blag preost. 1. 1902 1.623 71 Izplačani deleži . . 119 Vplačani deleži . . 10 — Vrnjena izposojila . 5 410 — Pristopnine . . . U — Izdatki za blago . . 73.449 06 j Izposojila .... 2.000 — Voznina 1.653 16 Prejemki za blago . 85.245 73 Užitnina .... 721 48 Najemnina. . . 366 — Inventar premični . 126 15 Vrnjeni nal. denar . 72 Davki Upravni stroški . . Obresti od izposojil Poprava poslopja : Vrnjeni naloženi denar Plalali dolg na poslopju .... Dolov. 31. dec. 1903 338 3.033 1 480 1.836 22 216 924 82 66 14 49 59 89 89.331 44 89.331 44 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) ~T K h Vrednost blaga . . Terjatev na blagu pri | zadruž. in nezadr. Vred. neprem. inven. » prem. „ Naložen denar, . . Gotov. 31. dec. 1903 16.724 2 548 37 9SO 1.021 53 924 34 80 55 17 36 89 Deleži Neizpl. obr. deležev Izposojila .... Dolg na blagu zadr. in nezadružnikom Dolg na obr. izposojil Dolg na poslopju Rezervni zaklad Cisti dobiček 1903 . 1.535 158 18.700 16.935 902 18.974 1.141 905 95 62 56 18 63 17 59.253 11 59.253 11 ir Kmetijsko in konsumno društvo v Št. Juriju ob juž. železnici, regislrovana zadruga z omejeno zavezo, za tretje upravno leto 1903. Člani: koncem leta 1902 415, v upravnem letu pristopilo 2Ž, izstopili 3, koncem leta 464 s vplačanimi deleži v znesku K 1.576'—; odpovedano : o. Denarni promet: K 139.426'88. Prejemki (Debet) K li Izdatki (Kredit) h Imetje (Aktiva) K li Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost 1. 1902 Vplačani deleži . Pristopnine . . . Prejemki za blago . Vzdignj. nalož. denar Upravni prispevki . | 2.046 26 43 j 65 156 ! 2 600 4 76 13 20 Izplačani deleži . . Izdatki za blago . . Voznina .... Užitnina .... Inventar nepremični Upravni stroški . . Obresti deležev in izposojil .... Naložen denar . . Gotovina konec leta 1903 18 60 800 1 233 900 17 2 200 1.280 2 600 825 42 57 24 70 86 30 Naložen denar . . Vrednost blaga . . Terjatve na blagu pri zadružnikih . . Terjatev na blagu pri nezadružnikili . . Vredn. prem. invent. Prehodni .... Zguba Got. koncem 1. 1903 200 19.248 3.082 2.362 864 178 280 825 04 51 20 05 60 17 30 Deleži Neizpl. obr. deležev Izposojila .... Dolg na blagu nezad. Rezervni zaklad, °/o 1.576 20 22 820 1.797 827 49 38 | 69.876 09 69.876 09 27.040 87 27.040 87 II 1 Kmetijsko društvo v Velikih Laščah, regislrovana zadruga z omejeno zavezo, za tretje upravno leto 1903. Člani: koncem 1. 1902 351, v upravnem letu pristopilo 34, izstopila 2, koncem leta 383 s vplačanimi deleži v znesku K 1.289'—; odpovedano: 0. Denarni promet: K 158.666 34. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost 1. 1902 7 05 Izplačani deleži . . 60 _ Vrednost blaga . . 18 662 79 Deleži 1.289 Vplačani deleži . . 20 — Vrnjena izposojila . 4.503 36 Terjatve na blagu pri Neizpl. obr. deležev 38 50 Pristopnine . . . 60 — Izdatki za blago . . 69 434 11 zadružnikih . . 7.653 60 Izposojila .... 10.521 88 Izposojila . 4.125 24 Voznina 2.094 96 Vredn. prem invent. 672 43 Dolg na blagu nezad. 14.109 40 Prejemki za blago . 75.239 10 Užitnina .... 201 23 Naložen denar . . 402 — Dolg na obr. od izpos. 351 22 Inventar premični . 26 60 Predplač. najemnina 21 — Rezervni zaklad, "/o 690 92 Davki 38 40 Got. koncem 1. 1903 236 Cisti dobiček . . . 047 34 Upravni stroški . . Obresti deležev in iz- 2 370 91 posojil .... 479 38 P 1 Gotov. 31. dec 1903 236 44 || 79.451 39 79 451 39 27.648 26 27.648 26 Tl — 120 - ZB K E O- IL B 33 poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesce fehruvar 1904. I m o Preiemki Izdatk Denarni Hranilne vloge Posojila o > rs o > c s rt o promei vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V K V Badema ? Beram ? Blagovica 3002 38 2049 74 5256 58 2870 88 662 18 1360 40 134 Bled za blejski kot . . . 8270 32 12143 — 20413 32 6572 40 4133 — 100 — 1250 — 98 Bloke 21978 33 18865 65 40843 98 7699 22 16068 71 2520 — 2712 54 295 Borovnica 57042 78 55613 91 112656 69 19559 31 29400 74 1124 — 1559 80 210 Buzet ? Cerklje 14019 63 10111 71 24131 34 9593 76 161 65 3750 1762 ? Cerknica 28227 09 16353 35 44580 44 16731 62 12926 03 3000 — 3820 — 543 Cerkno ? Čatež 6511 54 6813 79 13325 33 5920 2300 16 Češnjica 5569 67 5530 62 11100 29 3580 — 1106 95 420 — 1720 — ? Crnivrh 5716 23 6555 92 13111 84 5408 31 3867 59 640 — 172 — 165 Dobrepolje 27948 81 27983 83 55932 64 15695 96 10138 87 11741 60 8924 92 ? Dobrunje ? Domžale 3322 34 2160 86 5483 20 2653 20 6 60 450 181 Frankolovo 3504 41 2906 98 6411 39 1111 1168 42 1700 — 388 70 148 Gojzd ? Gore 2169 90 1133 29 3603 19 256 20 1410 20 60 Gorica cent. pos. . . ? Gorje 14030 20 21588 59 35618 79 5428 82 3514 84 3053 26 7591 54 299 Horjul 10663 23 10504 07 21167 30 5181 12 3525 07 2071 60 2840 87 297 Hrenovice . ? Idrija 18957 25 20015 65 38972 90 7907 14 3213 56 12949 56 802 15 75 Ig 20581 79 17756 97 38338 76 11929 52 10564 82 2220 — 3540 — 171 Izlake 6684 32 4970 29 11654 61 5435 — 806 66 2140 82 1050 — 175 Jesenice — — — — 17089 31 4774 — 1521 60 1500 — — — 95 Kamnik 50235 19 51350 44 101585 63 — — — — — — — 717 Kanal 47973 43 52169 10 100142 53 24643 — 34141 21 2960 — 2973 — 410| Kandija 43679 24 49670 38 93349 62 28612 05 15830 09 21770 — 11141 08 p Kazaze ? Knežak 7130 27 6937 52 14067 79 7000 1860 _ 30 Košana 4795 95 4051 68 8847 63 2490 80 3060 68 1762 08 991 — 368 Kranjska gora .... 15076 24 15496 68 30572 92 7329 — 826 71 5400 ! 9000 1573 — 267! Križevci 25509 17 22442 58 47951 75 17640 — 6884 — 11400 72 200 Laško 10594 66 12114 21 22708 87 5041 85 8628 76 2290 — 971 — 301 Leskov ec 1961 43 2979 08 4940 51 1140 — 1404 — 570 — 745 70 204 Leskovica 1331 04 1277 90 2608 94 1020 755 40 250 — 79! Livade ? Ljubljana — ljud. posoj. 1824805 41 1744736 91 3569542 32 291861 10 127035 03 365987 43 60140 08 1644 Ljubno ? Loškipotok na Taboru . 6014 99 5017 17 11032 16 5530 304 20 1600 400 49 Marenberg 3729 63 2148 59 5878 22 1700 — 187 04 1440 — 1149 60 347 Medulin 2763 48 2210 18 4973 66 989 91 413 42 1639 68 1387 52 290 Mengeš 6896 10 5441 88 12337 98 5384 — 2888 58 740 — 789 — 398! Metlika 38184 21 29243 51 67427 72 22700 45 11115 09 9956 — 3927 — +3 Mokronog 7019 19 9661 81 16681 — 3556 44 5335 06 3190 — 978 — 220! Mošnje 6804 46 5713 77 12518 23 449 — 3063 57 2545 — — 118| Naklo 1214 38 1646 20 2860 58 607 1123 34 600 45 j Osap ? Pišece 5605 53 5042 60 10648 13 880 1260 3770 2804 4-3; Planina 6135 54 5631 04 11766 58 4071 14 ' 729 33 800 1272 98 i Polhov-Gradec . . . ? Poljane 50226 52 50324 36 4031 Preddvor 3719 51 3701 52 7421 06 3652 440 52 1186 ? Preska 1022 — 1547 — 2569 1005 20 300 28 Pulj ? Radeče 10007 98 10297 89 20305 37 6240 75 2276 27 7847 64 2577 25 453 Rečica 26815 13 16564 36 43379 49 12157 28 12320 93 4230 2079 413 Renče ? Ribnica ? Ricmanje ? Rob 13154 16 13718 15 27172 31 2900 20 5413 69 8220 1360 169 Roč ? Rogoznica 10469 38 10179 15 20648 53 8340 32 16 90 9490 25 346 1 10 99' I m e> Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posoj ila Število članov vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K 1 v K V K v K V K V K V K V Rova 7240 31 8001 07 15241 40 2886 2084 71 2400 4000 221 Rovte 7413 74 6410 82 13824 56 1830 50 2344 03 4060 — 630 — 182 Selce 12244 35 15324 06 27568 41 8695 24 3133 07 5000 — 2300 — 291 Semič — — — — 12358 44 3112 — 5837 14 126 60 700 — 239 Senožeče 2468 04 2315 — 4630 — 44 — — — 2310 — 1860 — 285 Sevnica . . . 23611 62 25154 60 48766 22 10896 10877 45 12000 — 3793 1739 Sinčavas Smlednik ? 2165 23 1887 20 4052 43 1414 600 400 22 Sorica .... 4540 24 4613 12 9153 36 4540 — 620 — — — 25 Srednjavas .... 21708 86 23582 07 45290 93 13233 54 13628 32 3764 4121 — 370 ! Staraloka Stari grad .... ? 4977 81 6215 94 11193 75 4021 20 3802 50 400 — 80 50 217 Stari trg 15860 68 12510 15 28370 83 11260 70 10838 77 1250 — 3200 — 543 Struge Sv. Ema ? 4359 05 3830 08 8189 13 2356 — 1282 02 1540 — 340 — 41 Sv. Jakob ob Savi . 3858 95 2866 41 6725 36 1254 433 28 1000 — 1940 — 135 Sv. Jurij ob j. ž. . . 12241 24 8891 33 21132 57 9809 40 4161 70 1120 — 84 — 189 Sv. Jurij pri Kranj i. . 11002 53 10548 30 21550 83 5241 — 1550 19 3250 — 4550 — 236 Sv. Križ pri Kostanjici 16588 89 13774 61 30363 50 11120 — 6156 17 7480 — 4464 20 79 i Sv. Križ pri Litiji. . 5443 04 5329 92 10772 96 2878 — 3999 49 320 — 430 — 336 Sv. Kunigunda. . . 6361 62 7457 69 13819 31 5038 — 695 94 — 300 — 81 „ Lenart .... Šebrelje ? 7096 86 8159 85 15256 71 2250 603 32 2195 50 1072 22 100 Škocijan 10844 01 9293 86 20137 90 8457 3152 49 3410 — 2040 — 479 Skofjaloka .... 15659 32 10873 52 26532 85 12054 10 567 — 300 — 200 — 35 Šmarije 11869 88 8048 42 19918 30 4606 70 7189 60 820 — — 196 Šmartno 6199 62 8004 06 14203 68 4582 — 7646 68 1480 — 370 — 170 j Šturije 4543 53 3817 37 8360 90 2757 45 3102 17 420 — 93 — 195 Št. lij pod Tur. . . 6666 09 6999 58 13665 67 1531 85 2403 05 4200 — 1240 — 133 Št. Janž 894 42 2233 61 3128 03 728 72 566 820 — 40 — ? Št. Jernej 28309 28 26572 02 54881 30 22094 90 5501 46 7210 — 2146 — 505 Št. Peter 18437 64 64409 39 82847 45 16748 46 6967 26 1320 — 1360 — 387 1 Št. Rupert .... 5103 69 5662 57 10766 26 4889 50 230 — 1020 100 —i 3010 — 197 Št. Vid 16574 15 19019 54 35593 69 6300 — 13342 94 1520 28 388 Tinjan 'i Tomaj 3758 16 2820 95 6579 11 1860 — 500 — 2280 — 672 — 374 1 Tomišelj 7774 56 8036 36 15810 92 5824 — 1464 44 1300 — 1496 — 404 Toplice Trebelno ? 13638 79 12635 93 26274 72 7394 5845 80 2276 140 166 Trnovo 13020 25 18553 86 31574 11 9189 69 10341 99 7974 — 3048 41 682 j Tržič 12682 78 10905 32 23588 10 6411 62 4651 23 1190 — 1145 90 127 Tržišče 3654 76 4188 84 7843 60 3040 — 1020 — 660 — — — 101 Tunice 2075 01 1840 42 3915 43 1830 — 830 — 210 — — — 44 Velike Lašče . . . 19356 56 17571 59 36928 15 13540 58 713 20 13800 — 185 24 76 Vipava 90219 23 85926 86 176146 09 18378 10 11902 17 20043 — 7090 80 1048 Višnjagora .... 23284 76 23665 46 40950 23 13119 30 6587 92 11069 37 6595 34 323 ■ Vojsko Vrhnika y 1705 39 1478 11 3183 50 1630 08 624 25 — — 74 83 28 i Zagradec Zatičina ? 8005 61 7084 88 15090 49 6415 — 1039 96 1000 — 50 — 92 | Zg. Besnica .... 4731 40 5276 34 10007 74 1401 60 3653 64 1600 *— — — 48 Zg. Tuhinj .... 15025 72 15060 67 30086 39 5030 — 831 75 2160 — 9488 91 161 Žiri Župa Raščane . . . ? 8484 06 ■1098 45 12582 51 5623 — 3768 83 320 2270 — 250 Žužemberk .... 23174 51 15522 58 38697 09 19120 04 2343 61 6720 355 35 223 .Mlekarji pozor! O vedno večjem razširjanju posnemalnika „Alfa-Laval-Separa-tov“ daje obrtno poročilo avstrijske delniške družbe Alfa-Scparator na Dunaju jako zanimive podatke. V letu 1903 je bilo 50.000 komadov Alfa-Laval-Separatorjev narejenih in v vse dele sveta razposlanih. Posebno praktični Amerikanci se istih izključno poslužujejo, ker so se prepričali o neovrgljivi pretež-nosti tega najizvrstnejšega posnemalnika. Tudi na Avstrijskem se odjemalci vedno bolj množe in je priznanje splošno. Tako je raz-sodništvo na razstavi v Pardubicah priznala delniški družbi „Alfa-Se-parator11, dasi je ista razstavila hors concours, najvišje odlikovanje, častno diplomo z zlato svetinjo. Za kupovalce posnemalnikov so ta obvestila naj večje važnosti, kajti najboljši posnemalnik je tudi najcenejši in edino priporočljiv. Star mlekar in večleten posestnik , ,Alfa-Separator-ja“. Kmetijsko berilo. Vinogradništvo in vinarstvo. Spomladansko obdelovanje vinogradov. Med drugimi važnimi spomladanskimi deli v vinogradih, se vrše v tem času tudi okopavanje in gnojenje. Oba ta dela se morata smatrati kot najvažnejša, kajti vinska letina je največ od pravilne gnoj it ve in pravilnega okopavanja odvisna. Ako se trtam pravočasno in zadostno ne gnoji zastanejo iste v rašči ter nastavijo malo sadu, ako se pa pravilno ne okopavajo, se hranila v zemlji ne morejo dobro razkrajati, gorkota in zrak ne prihajata v potrebno globino, korenine se neenakomerno in nepravilno razvijajo in plevel navadno vse preraste, seveda vedno na škodo trte. Kdor hoče imeti kolikortoliko enakomerno letino in raščo trt ta naj ne gnoji eno leto prav močno potem pa 4, 5 ali tudi 15 let nič. ('e se močno zagnoji, trte prva leta res prav bujno rastejo ter manj sadu nastavijo in vina iz takega grozdja so tudi bolj vodena. Pozneje pa ko precej hrane že porabijo, nastavijo sicer par let mnogo sadu a potem začnejo zopet pešati, ker če veliko rodijo se tudi močno izmolzejo. Treba je toraj obdržati jih v ravnotežju. In to se doseže edino le s pravilnim okopavanjem in gnojenjem. Gnoji se s hlevskim ali tudi z umetnim gnojenjem. Prednost zasluži vsekakor hlevski gnoj kajti le-ta ima vse za razvoj trte potrebna hranila in razen tega tudi rahlja zemljo, dočim umetna gnojila dajo le hrano, a zemlje ne rahljajo marveč jo napravijo še bolj zvezno, zlasti kajnit. Seveda pridejo okolščine, ko ni mogoče vsega tako izvesti, kakor se ravno želi, posebno sedaj koje hlevski gnoj jako drag in ker vlada tako pomanjkanje delavcev. V tem slučaju skoro ni mogoče eden in isti prostor vsako leto, čeravno malo, pognojiti, marveč se to delo razdeli na 2—4 leta. Najbolje se izhaja, ako se prvo leto zagnoji s hlevskim gnojem, naslednje dve ali tri leti pa vsako leto z nekoliko umetnim gnojem namreč s Tomaževo žlindro in kajnitom ali pa z žveplenokislim kalijem in super-fosfatom. Ako se prvo leto zagnoji s hlevskim gnojem, potem se vzame vsako naslednje leto povprečno 200 hj žlindre in 200 hj kaj ni ta na oral, ali mesto teh gnojil pa približno 100 kg žveplenokislega kalija ter 200—250 kg superfos-fata. V tretjem in četrtem letu še več. Kazen tega se potrosi spomladi še 100 kg čilskega solitra, zlasti v 3. in 4. letu, ko trte že ponehavajo v rašči. Ako se gnoji z žlindro in s kajnitom pozno spomladi se pokaže pravi učinek take gnojitve šele naslednje leto, od superfosfata, žveplenokislega kalija in čilskega solitra pa že v istem letu. Podkopava se različno. Naj-ednostavnejši način je ako se raztrosi gnoj bodisi hlevski ali umetni sproti kar po čez in čez vinograda ter sproti podkopava. Gnojenje v globoke jarke ali v jamice ni v vsakem slučaju in za vsako zemljo priporočljivo. Ako se gnoj po čez in čez vinograda potrosi ter pri prvi glavni kopi, marca-aprila ali celo maja, sproti podkopava, gledati se mora, da pride gnoj dovelj globoko v zemljo. Zato pa se mora vršiti prva kop vsaj 20 cm globoko, še bolje 25—30 torej deber čevelj. Tako kakor sedaj spravljajo prvo kop po Dolenjskem in Sp. Štajerskem — je slaba. Taka površna kop, se niti med pletev ne more prištevati kajti plevel se prav nič ne zatre, nasprotno, še toliko se mu zrahlja da potem še bolj odganja, osobito ker pride gnoj skoro na površje, zato pa so taki vinogradi v par tednih še bolj zeleni in polni plevela kot popred. ('e pa se hoče imeti tak vinograd čist, okopati se ga mora vsaj petkrat v enem letu. Pravilno spomladansko okopavanje se mora vršiti tako globoko, da se dobro zakrije ves gnoj in potlači ves plevel in dalje da je možno odrezati tik debla vse stranske zgornje korenine toraj na 25 do 30 cm globoko. Ako se tako globoko okoplje preide več tednov preden se plevel pokaže in če se tak vinograd še enkrat ali k večjemu dvakrat po letu opleve, ostane skozi eclo leto popolnoma čist. Tako globoko okopavanje pa ni možno izvršiti s takimi motikami ali rovnicami kakoršne so sedaj po Dolenjskem in Sp. Štajerskem v rabi, marveč z velikimi kopalnicami, z lopato ali s takim vinogradskim orodjem ki ga rabijo po Primorskem, osobito v Istri takozvane „šape“. S takim orodjem sc kopač do kolen zakoplje, in primeroma precej hitro dela. Obrezovanje stranskih zgornjih ali rosnih korenin je velike vred- — 1 ‘23 — no8ti, ker sc potem spodnje, glavne, globoko segajoče korenine bolje razvijajo. Ako se iste ne odrežejo vsako leto, se potem prav močno na vse strani raztegnejo, spodnje zastanejo v razvoju in posledica je, da ko postanejo take zanemarjene trte starejše, trpe na suši, po zimi pa mraza in ker se te površne korenine pri kopanju kolikortoliko ranijo, oslabi cela trta tako, da naposled v najlepši dobi pogine. Torej kakor povsod velja tudi tu deviza rajši počasneje toda pravilno napraviti. X. Splošno. Kmetsko delo v spomladi. „Jutranja ura , zlata ura,“ pravi pregovor. Kakor to velja o dnevu, velja še bolj o letu. Mislim namreč na gospodarstvo, katero se nekako začne oživljati v spomladi. Narava se giblje in vstaja, človek pa je zato, da ji pomaga k razvitku. Sedaj je treba kmetu skrbeti in delati, ako hoče da mu zemlja ne ostane vse leto malovredna in nerodovitna. V tem mu podamo za sedaj nekaj nasvetov: Skrbi gospodarja. Ako je možno reči o napredku kmetijstva, je sedaj ravno pravi čas, da si kmet zemljišče in tako pridelke zboljša. Treba mu je poskrbeti za dobra semena, čvrsta gnojila, dobro obdelano zemljo, umno potrebo drugih pomočkov, kateri so mu pri rokah, kakor napeljava vode itd. Sedaj kmet ne sme zanemarjati ničesar, ako hoče, da mu bode zemljišče potem hvaležno z obilnim pridelkom. V shrambah treba pregledati in oskrbeti, je-li vse v redu in pripravljeno. Tako zrnje za polje, semena za vrt, krompir za nasad, orodje za delo, pa še dosti druzega. Ako je slabo vreme, se še lahko jedno ali drugo popravlja, da je potem pri rokah, kadar je vreme boljše. Zlasti na semena je posebno treba paziti, da so izčistena in tako vredna sejanja. N a v r t u je sedaj vse marljivo ob lepem in suhem vremenu. Najbolj se mudi sejati semena, katerih rastline se imajo potem presajati. Tako zelje, pesa, koleraba itd. Vmes se tudi lahko poseje kaj solate, da kadar so omenjene rastline za presajati, ne ostane zemlja ondi prazna. Umna gospodinja tudi ne pozabi sedaj na razno zelenjavo, katero vse leto potem rabi za kuhinjo in mizo, tako dosti in dobrih vrst solate, rumenega korenja, čebule in česna, bolj pozno tudi kumar, peteršilja, majarona, šnitleka in še mnogo drugih rastlin. Gotovo je tudi, da vsaj dekleta ne pozabijo na različne cvetlice, brez katerih bi vrt ne bil tako prijazen kraj. Na vrtu se ravno vidi, kakšna je gospodinja, ki ga da obdelavati in ka-košne so delavke, ki ga oskrbujejo. V sadovnjaku je enako sedaj treba izvršiti največ posla, predno drevje požene. Presajanje in obrezovanje smo opisali že na drugem mestu, opomniti nam je le še na tla, da bi nam tudi zemlja kaj trave rodila, V ta namen, ako je mogoče, napeljimo gnojnice ali pa nasejajmo ob slabem vremenu pepela, ali drugačnega gnojila. Posebno pa še na vrtih zatirajmo mravlje, katere so kaj škodljive vsem sadežem. Da se jih iznebimo, treba jim razdreti gnjezda, ondi pa zakopati kaj smrdljivega, n. pr. mrtvo žival, ali pa kos živega apna. Drevesa pa ovijmo na okoli s kolomazom prevlečenim popirjem da ne morejo na veje. V hlevu nam je sedaj tudi skrbeti pred vsem za snago, kar se doseže z dobrim nastiljem in pa snaženjem živine. Sedaj ko živina dlako menja, se ne sme zanemarjati jo čedno izkrtačiti, kar sc naj zgodi vsaki dan. Posebej nam je v tem času tudi skrbeti za vzrejo mlade živine, telet, pra-set itd. Sedaj v spomladi skotena žival, ako se prav oskrbuje, doseže v rasti jesensko, pa jo pozneje še navadno prekosi. Na dvorišču se sedaj oskrbi, da se čvrsto postavijo plotovi ali ograje. Zlasti, ako se na prosto spušča mlada žival, kar ji je v poletnem času koristno, je dobro, da je ograja gosta in trdna. Na polju se sedaj vrsti delo jedno za drugim. Pameten kmet gotovo že iz skušnje pozna svoje zemljišče in njega lego ter ve, na k ate rej strani in kako pognojenej zemlji rodi najbolje jedna vrsta sadežev, na katerej ugaja drugi vrsti. Navadno se po hribih vrsti gnoji te v tako: Prvo leto za gnojenjem se posadi koruza ali pa krompir, drugo leto se seje rž ali ječmen in tretje leto pa še oves. Vendar, kakor rečeno, to pravilo ni stalno z obrisom na kakovost in lego zemljišča. To pa presodi najbolje izkušnja, katera je vsakemu kmetu najboljši učitelj. V vinogradih se je sedaj že izvršila prva kop in čez nekaj časa ji sledi že druga. Tukaj, kakor sploh pri vseh delih v vinogradih treba je vsaj za nadzorovanje dela veščaka, ki je podkovan z vednostjo in skušnjami. O da bi nam v tem krepko segle najprej naše gospodarske šole v pomoč. Na travniku sedaj tudi ni brez dela. Treba izčediti jarke in napeljati vodo. Ako je mogoče iz kacega potoka ali vsaj studenca napeljati vodo, ne zanemarimo te prilike, ('e je voda gosta, ima sama precej redilnih snovij v sebi, posebno še, ako odteka od studencev in korit, kjer se napaja živina ali pa se pere perilo. Gnojnica od odpadkov živine in pa milnica od perila, to ste najboljši, pa tudi najcenejši gnojili za travnike, katerih izkoriščati moremo najlažje, ako takšno vodo po jarkih napeljemo na travnike. Ako pa je voda bolj prazna, velja vsaj v ravninah ob jarku ki ga napravimo izkopati jamo, v katero zapeljemo gnoja. Ondi izpira mimo tekoča voda snovi od gnoja, katere v svojem teku raznaša po zemljišču. Tega je se- veda treba večkrat premešati, zlasti ob deževju. Na travnikih tudi ne smemo pozabiti v spomladi razgrniti ali razkopati vse kupe, ki jih napravijo mravlje ali krt, da je košnja potem lažja in boljša. Za razgrinjanje krtin in sploh za čedenje travnikov so vsega priporočila vredne železne grablje, s katerimi se tudi mah precej postrga, zlasti ondi, kjer ne moremo z brano ga prevleči. V gozdu je sedaj skrajni čas, da se iztrebi, kar je sneg ali veter po zimi polomil. Posebno v smrekovih gozdih je na to treba ostro [laziti, da sc tako zabrani začetek znanemu škodljivcu gozdov — lubadarju. Te nesreče v naše kraje nas varuj Bog, pa tudi našega kmeta bistro oko in trdna volja. Zato pa je treba kmetu posebno smrekove gozde pogosto pregledovati in ko kaj sumljivega najde, dotično drevo kaj posekati in odpeljati. Vejevje taccga, ako ni v gostem gozdu, kaže najbolj na panju sežgati, da se tako vsa zalega lubadarja zatare. Ker že govorim o tem, naj še opomnim, da se najraje utihotapi ta mrčes, ako polomljeno drevje leži kje med zdravimi istotako napravljeni plohni ali hlodi s skorjo obdani, ali tudi že oguljene skorje same. Vse to naj pametan kmet vsako spomlad trebi in spravlja iz gozda, da sc za časa obvaruje tega škodljivca. Ko govorim tako o vsakojakem delu v spomladi, ne smem še pozabiti na razne poprave, katere zahteva vsako leto od kmeta njegovo stanovanje in zemljišče. Tu treba zakrpati streho ali jo obnoviti, ondi obnoviti tramove in planke, skrhana ognjišča in peči tudi treba popraviti. To se pa še najbolje in najceneje da storiti sedaj v spomladi, ko še kmet lažje sam s svojimi ljudmi in živino postreže rokodelcu, dočim mu na jesen radi preobilnega dela ne bi bilo mogoče in mu torej hodi vse predrago. To velja tudi o zavarova- nju ob vodah itd. Sedaj se še lažje dobijo delavci in kmet kolikor toliko sam pomaga, med tem ko pozneje nima trobe časa ganiti se od svojih opravkov. Tako sem ti torej ljubi tovariš kmet nekoliko svetoval za čas dela v spomladi. Bog ti pomagaj pri vsakem poslu in tako ohrani ves kmetski stan trden in močan steber, v slavo in korist celemu narodu slovenskemu! Pohorski. Zeleujad v kuhinji. Hura, mati Dolenčeva! Poskakujte od veselja! Nobene skrbi več, nobenega popraševanja: Kaj naj jutri skuham? Kaj danes? Miza je vedno pokrita, ali jo vsaj lahko v kratkem pokrijete s takimi dobrotami, da se bodo vsem domačim sline cedile in oči blisketale! Brrr, zunaj veter brije! Na oknih slika mraz najlepše ananove in praprotne liste in po polji žvižeja sever sneženo in ledeno pesem. Mati Dolenčeva se smeja! Za kosilo prinese na mizo sveže solate od majnika, kolerabe od junija, kapus od julija, zelje od avgusta, da beluš (špargelj) od aprila! Sredi zime — sveža zeleujad! Pa menda pač ne iz tistih pleh-njatih škatelj, iz konserv?— Bog obvari! Naravnost iz shrambe! Kje pa je dobila Dolenčeva mati vse to? Gospodinje, ve imate lahko leto za letom v shrambi svežo zelenjad, tako lepo, tako sočno in dobro, kakor bi jo prinesle naravnost iz vrta ali jo kupile na trgu v mestu. Toda kako? me vprašate. — Povej nam vendar kje, kako, ke-daj lahko dobimo to drago zelenjad? No pa me poslušajte, ljube gospodinje ! Glejte v vseh koreninah in zeljnih listih je veliko vode, kakor to same dobro veste iz kuhinje. Odkod ta obilna voda v loncu pri kuhanju zelja? No, od nikoder drugod, kot iz zelja, ohrovta, pese, krompirja samega. V enem samem starem stotu zelja, ali kolerabe, zelene čebule, fižola ali graha, špinače ali solate, korenja ali karfi-jole je dobrih 90 funtov vode, pri kumarah in bučah celo 95 funtov. Le pomislite! Pri kuhi pride ta voda ven in Vam polni lonec! Ali od te vede ne bo nikdo sit! In voda za pijačo je v vodnjaku bolj sveža in boljša! Voda v zelenjavi, v repi, pesi, nima nobenega smotra! Zelenjad z vodo polni samo lonec in trebuh, čez 1ji ure je človek že zopet lačen kot volk; proč z vodo v zelenjadi! Proč, proč! In res! Ljudje so prišli do te reči! Grof Atems v Gradcu je začel prvi sušiti zelenjad, kot jabolka, hruške itd. Za njim so šli drugi in zdaj sušijo, da je veselja pogledati in pošiljajo na trg suho zelenjad, ki je videti tako sveža, kot bi prišla ravnokar iz polja, ima lep vonj in tudi isvrsten okus. In ker posušena zelenjad mnogo lažje vzame nase maslo kot pa sveže zelenje, zato se potrebuje tudi manj putra in vendar je okus boljši. In pa kako lahko bi se taka posušena zelenjad prodajala po zimi v mestu na trgu. Koliko dela ima mestna gospodinja s svežo zelenjadjo! Posušeno zelenjad bi vzela iz omare zrezala k mesu in gotova bi bila. Pe bi bilo treba bataljon preskrbeti skozi GO dnij, bi bilo treba samo 30 stotov posušene zelenjadi. Toda koliko pa stane ta co-prnija? Tovarnar Friesen v Rothi pri Lipskem prodaja 1 kg (2 funta): stročji fižol . . . po K 41— korenje .... ,, ,, 2'— pore zeleno . ohrovt . kolerabe peteršilj rdeči kapus čebulo . . ___ n n ^ v n ^ * 1) M „ n 2'60 n „ 4-80 „ „ 3-60 n n 2‘— i. t. d. 1 kg zadostuje, če ni nič mesa zraven za dobrih 20 porcijonov po 5 dlcg. Ako imamo pa zeljenad za k mesu, je je pa treba še za polovico menj. Taka je stvar. In Ve gospodinje mislite zdaj in računite! V Vaši moči je možnost, da lahko svoje družine dobro, po ceni in obilno preredite. Z majhnim lahko napravite svojega moža in otroke zdrave, močne in srečne, ('e pa nočete pa še naprej zapravljajte, polivajte, izmetavajte po svojih kuhinjah, da se Boga usmili. Sicer pa ostanite zdrave in če bi rade kaj podrobnejega zvedele o današnji kuhinjski umetniji ozir sušenja zelja, se le korajžno oglasite z vprašanjem. Vedno Vam bo rad odgovarjal Vaš Umnikov Lovre. Stališče marelice. Zelo razširjena je misel, da marelice, kakor tudi vinska trta najlepše rastejo in najbolje rodijo ob južnih stenah, toda ta misel je napačna. Marelica hoče imeti sicer zelo zavarovano in toplo lego v kakem zatišji domačega vrta, toda je kot visoko deblo ali v podobi grma ali v prostem špalirju mnogo rodovitnejša nego na stenskem špalirju. Ob steni naj se da marelici, če le mogoče, vzhodno stran, ki je zanjo še najbolj primerna, nikoli pa ne južne strani, ker je ta pregorka zanjo. Mej vsem našim drevjem prične marelica prva poganjati in se tudi prva obsuje s krasnim zardelim cvetjem. Marelični špalir na južni steni pa cvete zopet za dobrih 10 dnij preje nego prostostoječe drevo in večinoma že ob času, ko je zlasti po noči še prav občutno mrzlo. Ker je pa marelični cvet za mraz silno občutljiv, zato ni čudno, da nastavijo na prostem stoječe marelice mnogo več sadu nego špalirji ob stenah. Dalje, ker je marelični sad, dokler je še majhen in ne doseže lešnikove velikosti, tudi proti močni toplini zelo občutljiv, zato pade raz špalir tudi še marsikak sad, kot žrtev vročih solnčnih žarkov. Sicer je sadje na špalirju po navadi debelčjše, po navadi tudi preje dozori, toda nima od daleč ne tako dobrega okusa, ni tako aromatično ali lepo dišeče in ne tako sočnato, kot sadje na prostostoječem drevji, na špalirjih in polvisokem drevji. Zakaj pobira pevotnina pesek. Perotnina požira hrano, zrnje in drugo, celo in ta pride najpreje v golžun (krof). Golžun ima veliko žlez in v njem se trdo zi nje razmehča ter pride potem v želodec, kjer se še enkrat z želodeč-nim sokom prekuha. Želodec mora pri kuretini nadomeščati in opravljati službo zob. Obdan je z debelo plastjo mišic in prevlečen z nenavadno močno kožo. Te močne mišice ohranijo želodec v neprestanem gibanji. Perotnina pa kavsa in pobira tudi pesek in majhne kamenčke zato, da pomagajo pri vednem gibanji tudi ti drobiti in mleti razmehčano pico. Zdaj še-le zamore kokoš, golob, gos, raca drobno zribano pičo prebavljati in izkoristiti za telo. Tudi kamenci se polagoma obrabijo, zaokrožijo in odidejo z blatom. Živali jih nadomeščajo z novimi ostrorobatimi, ker taki bolje služijo njih namenu kot gladki in zaokroženi. Takih za prebavljanje potrebnih kamenčkov ima žival dovolj na izbero zunaj na prostem. Drugače pa je po zimi, ako leži snega na debelo. Živali ne morejo na prosto in v hlevih takih kamnov navadno ni dosti dobiti. Ako nočemo, da se moti prebavljanje, moramo poskrbeti perotnini takega neobhodno potrebnega materijala s tem, da ga jim potresamo v zimski stan. Kdor tega ne stori, se bo moral vsled motenega prebavljanja pritoževati, da živali slabo neso in nič ne koristijo. Le kdor izpolni vse pogoje umne perotninoreje, ta bo imel veselje nad svojimi kokošmi. Narodno gospodarske drobtine. I. Odpadki od rogov, dober gnoj. Mnogokrat se zgodi, da se pri kovačih odrezani rogovi od kopit, kar zametavajo. To pa ni prav, ker so le-ti izborno gnojilo. Imajo namreč v sebi mnogo dušika, kar je najboljši gnoj za razno zelen-jad. Rabijo se kot gnojilo naravnost, ali pa se zmešajo v kompost ali uložijo v tekoči gnoj. Kdor ima priliko si nabaviti ta-košnih odrezkov od kovača, naj je ne zamudi, oskrbel si bode tem potom za vrt najboljše gnojilo. II. Najboljši cepilni vosek. Napiavi se tako-le: Na 1 hg to je 1000 gr mazila se vzame 100 gr čvrste smerekove smole, 300 gr čebelnega voska, 100 gr kolofonije, 50 gr lanenega olja in 50 gr čistega špiritusa. Smola, vosek in kolofonija se zdrobi in v plehastej posodi na mirnej žrja-vici raztopi. Nato se prilije olje in špiritus, kar se vse dobro premeša. Takšno mazilo je priznano kot najboljše, bodisi pri cepljenju ali zamazanju ran na sadnem drevju. III. Vrtnarji pozor. Kdor je količkaj skrben rejec sadja in zelenjadi, ima navado, da v spomladi kolikor mogoče očedi in osnaži drevje, kakor tudi vse rastline in ozemlje, kjer se oni sadeži nahajajo. Toda to še ni vse: Navada namreč je, da se ti ostanki, bodisi še v kakršnej koli obliki, vržejo kam v stran, brez premisleka. Potem se pa toži, da po nekaterih vrtih vladajo leto za letom razne bolezni na sadežih, drevju in zelenjadi. Tukaj treba nekaj pomisleka. Gotovo je, da pri vseh sadežih se odstranjujejo le osahle veje in ovenele rastline. Le-ti so pa oslabeli vsled raznih boleznij. Ako hočemo namreč, da se te bolezni kolikor mogoče uničijo, nam je neobhodno treba, da se ti bolehni in hirajoči ostanki do čistega uničijo, kar se zgodi, a ko jih sežgemo, ali globoko v zemljo in za dolgo časa v kompost pomešamo. Ne pozabimo na to, kadar naše vrte v spomladi prenavljamo! IV. Bolezni krav pri otelitvi. Vsled neznanja živinorejca prigodi se večkrat, da ljudje strežejo kravam k otelitvi še pred časom. Mnoga krava ima namreč že več tednov pred oteljenjem neko bolezen, katera jo napihava kakor da bi imela skotiti tele. A ko ne zna živinorejec dobro za čas brejosti, ga lahko to premoti, da misleč bode žival skotila, ji streže za to. Tukaj moramo spomniti, kako potrebno je zapisovati si kmetu, kedaj je bila krava pri biku, da se potem približno ve za otelitev in da znamo o pravem času živali postreči. A ko opazimo pri kravi pred časom omenjeno napenjanje, denimo kuhati kumine, kamilic, janeža in enakih trav, ter dajmo to kuhovino mlačno kravi izpiti ali požreti. Nekateri dodavajo tej kuhavini še nekaj žganja. Kadar pa pride čas za to, da krava ima storiti, je najbolje, da jo pustimo v miru, da se pri porodu sama spomaguje. Le v sili, ako se tele ne more ločiti od krave, bodisi da napačno leži, ali pa je preveliko, treba pomagati s tem, da se tele zravna in polahko vleče. Toda k temu delu naj se ne loti vsakdo, treba izkustva in previdnosti. Tudi se ne sme pozabiti, kdor se dotika tega, da si namaže roke prej z lanenim oljem. Kadar je krava storila, treba jo pustiti, da tele obliže. To stori navadno vsaka sama rada, le nekatera divja se teleta boji ali straši. Takrat pa je treba tele s čedno slamo ali rjuho dobro obrisati, da se hitro posuši. Sedaj je pač čas, da se dil kravi kaj okrepčalnega. Po nekod dajejo narezanega kruha, na katerega vlijejo vina, spet drugje opečejo na masti prosa ali pa tisto dajo samo. Seveda se takrat tudi krma zboljša, dajo krava raje žre. Za pijačo je takrat pač treba skrbeti, da je ni premalo in da je mlačna. Ako se je krava pri porodu zlo napenjala, zgodi se rado, da se ji to napenjanje tudi še po otelitvi ponavlja. Večkrat se celo zgodi, da se pri tem celi teletnik izvali iz nje. V takem slučaju treba je teletnik z mlačno vodo lepo snažnega nazaj spraviti, kar znajo pa le vešče roke prav storiti. Ako se je bati, da bi se to še zopet ponovilo, svetujejo nekateri od zunaj kravo nekako obvezati, tako da more blato in voda od nje, ne da bi prišel teletnik zopet od nje. Vendar v takih slučajih je vselej boljše delo izročiti živino-zdravniku, da se kaj ne pokvari. Pač pa je dobro takšno žival imeti na gorkem prostoru, navili pa jo na križu odevati z odejo namočeno v kuhovini senenega droba, navrh pokriti pa še s suhim ogrinjalom. Vprašanja in odgovori. Vprašvnje 21.: (G. S. v P.) Kedaj so drevje bolj debeli v suši ali v deževnem vremenu in kakšen vpliv ima zračna temperatura na raščo drevja? Oilgovor 21. : Cim vlažnejše je, tem bolj sc drevje debeli, dočim se ob suhem času debelost zmanjša ali vsaj neizpremenjena ostane. Dež igra tu veliko vlogo, zlasti ob prav vročili dneh. Nadalje je omeniti, da se drevje tudi le ob gotovem času debeli. Listnato drevje n. pr. se debeli le ko je ozelenelo in dokler pričenja listje odpadati, dočim se igličasto drevje, to so smreke, jelke, borovci itd., vedno debeli, izvzemši ob hudem mrazu, če ne zmrzuje. Letna rašča drevja je nastopna: Od pričetka spomladi do maja se isto naglo debeli in razvija; do polovice junija se le za malenkost zmanjša. Zopet se močno razvije do polovice julija, potem pa se znatno zmanjša do polovice avgusta. Tudi suhi vetrovi vplivajo na razvoj. Vprašanje 22.; (R. T. v M.) Na mojih trtnih špalirjih in na trtah ki rastejo ob brajdah, opažam že par let, da sc napravljajo na dvoletnem in sta- rejšem lesu nekake ušive zalege, ki s časom tudi porudeče. Napravijo se nekake grinte ki sc pa dado lahko odstraniti; pod tem grbom pa zapazim neko belo stvar. Meni se dozdeva, da mi to trto uničuje. Ce je moj sum opravičen, kako naj tega škodljivca odstranim ? Odgovor 22.: Po Vašem opisu sodeč, se je na Vaših trtah naselil takozvani trstni kapar (Coccus vitis). Ta mrčes se opazi šele ko se napravijo stenicam podobne grbice, kar Vi grinte imenujete. Te grbice so mrtve kaparjeve samice, pod katerimi se nahajajo izlezla jajčeca. V mali množini ta mrčes ne škoduje; če se pa na celi trti naselč, izsesava sok in na krajih kjer je teh uši več skupaj, se trta tudi skrivi in postane celo rapasta ter vedno bolj peša. Ta mrčes se prav hitro in lahko odstrani, ako se napadeni deli ostrgajo ter z beležem namažejo. Vprašanje 23. : (F. K. v Št. J.) Nekateri trdijo, da zadostuje, ako se vzame za prvo in tudi drugo škropljenje le 1 kg modre galice in toliko gašenega apna, da je baje učinek prav dober. Meni se to skoro neverjetno zdi, ko smo do sedaj jemali 2 in celo 3°/o. Prosim pojasnila, če se l°/o galica priporoča. Odgovor 23.: Istina je, da smo pričeli sedaj rabiti le l°/o galico. Po dosedanjih skušnjah zadošča za prvo škropljenje celo ‘/s — "/i0/« t. j. 'j* — a/«i kilograma galice na sto litrov vodpk Razloček obstoji le v tem, da je treba pri manjših množinah enkrat ali dvakrat več škropiti, kot če se vzame l'/2 — 2°/o, ker čim več galice pride na listje, tem dlje traje, da se vsa zopet raztopi in da jo dež spere. Bolje pa je vsekakor, rabili le 3/4 — l°/o pa škropljenje še 1 — 2 krat več ponoviti kot škropiti z 2 ali celo 3 odstotno galico, pa le dvakrat ali celo samo enkrat. — Za prvo in drugo škropljenje, ki se mora vršiti prvič maja ali v južnih hrajih celo proti koncu aprila, in drugič junija, najkasneje pa začetkom julija se lahko vzame le 1 — l1/4 odstotna, za poznejše tretje ali četrto škropljenje pa V4 — V/a odstotna galica. Zlasti letošnje leto naj sc zgodaj šrkopi, ker vsled lepega vremena utegne bolezen zgodaj nastopiti. Vprašanje 2i. (Fr. M. v Z.) Na Vaše vprašanje glede bikorejskih zadrug najdete odgovor v zadevnem članku današnje številke. Vabilo na L občni zbor Hranilnice in posojilnice v Smledniku, reg. zadruge z neomej. zavezo, ki se bode vršil v nedeljo, dne 8. maja 1904 ob 4. uri popoludne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa za I. 1903. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. V slučaju, da prvo sklicani občni zbor radi premale udeležbe ne bi bil sklepčen, vršil se bode pol ure pozneje drugi z istim vsporedorn in na istem mestu, kateri pa bode sklepal brez ozira na število navzočih članov. Va bilo na redni občni zbor Hranilnice in posojil, v Št. Petru, registr. zadruge z neomej. zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo dne 8. maja 1904 ob 3. uri popoludune v zadružni hiši. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računov za 1. 1903. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Razni nasveti in slučajnosti. V Št. Petru, dne 15. aprila 1904. Načelstvo. Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število društvenikov, se prične ob 4. uri drugi občni zbor natančno po zgoranjem dnevnem redu, in sklepa ne glede na število navzočih Delniška družba tovarne strojev N. HEID v Stokerau. i* Trijerji (čistilniki) za vsakovrstne namene s kovanimi plehi patent „Heid“. Trijerji za laneno seme, deteljo, rž, lečo in bob. Vprave za skladišča, posebno dober sistem in nepolna izvršitev. £xcelzior, mlin za šrotanje, pat. „Heid“. Lahek za goniti! Veliko naredi! Nizka cena! ___ Nad sestdeset prvih odlikovanj. 201 12—11 Patentovano samo tvorno orodje za škropljenje „Syphonia“ za vinograde, za h meljske nasade, za pokonče-vanje škodljivcev na sadnem drevju, v odstranjenje bolezni na listju, za pokončevanje gren-kuljice in divje gorčice itd. Samotvorna, nosljiva brizgalnica f kotlom iz bakra za 10 ali 15 litrov tekočine z ali brez priprave za mešanje s petrolejem in samotrorne vozne brizgalnice izdeluje in prodaja kot specijaliteta 217 6—3 PH. MATFARTH & Co. tovarna poljedelskih strojev, posebna tovarna za vinske stiskalnice in strojev za vporabljenje sadja. Dunaj II., Taborstrasse št. 71. obširni Mustrova ni ceniki brezplačno. Zastopniki prodajalci se radi sprejino. Patentovano sprave za žveplanje trt jednostavno i duplo delajoč MIRs-J ŠKROPILNICE proti PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi, JGJEEERmlllilUJ H. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno. 212 20—6 TaR težak prešič zredi se le s pridajo Barthelnovega trajnega apna v enajstih mesecih. I. Melzer piše 9. decembra 1896: „Z od Vas dobljenim klajnim apnom dosegel sem v lastni reji pri jednast mesev starem mladiču navadne kmečke pasme spitano težo 250 kil.“ Barthelnovo Majno apno je najboljše in najcenejše sredstvo, da se žival obvaruje pred zlomljenjem kosti, bromostjo žrebet, telet in pujskov, za izrejo mladičev, zvišanje mleka, proti glodanju lesa, pitju gnojnice, za nesenje jajc pri kokoših itd. Popis in priznanja brezplačno. jVI. I <& Oomp., T>iiiia.j X. Siccardsburggasse 44. 204 12—10 «2? S C. kr. priv. 8 pred ognjem in tatovi varne s mt blagajne 8 prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic 1 M. Adlerstliigel §1 založnik Raiffeisnovih oosolilnin S Dunaj, L, Franz Joscptis-Ouai št. 13. 8 210 24—7 1 1 „Gospodarska Zveza" v Ljubljani, Gradišče št. 1. naznanja svojim udom, da ima vedno v zalogi vsa potrebna umetna gnojila, kakor Tomaževo žlindro, kalijevo sol, solitar, superfosfat (koščeno moko) in Barthelovo Majno vapno. Naročila se točno izvršujejo 1 I K>:CCCCCC33333D033J33)))033333JJ)333J3333 y Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah, Spomlad se približuje treba je torej kmetiji raznih strojev, toVso v prvi vrsti : jekleni univerzalni plug iŠ.tfftodn.iugt čisto iz železa in jekla, torej trpežen in tako zboljšan, da živina’pri istem manj trpi in lepše orje, kakor naši navadni plugi, — sploh najboljši, kar se ga more dobiti. Vsakdo naj poskusi in potem sodi! Če bi kteremu ne ugajal, ni primoran ga obdržali. V drugi vrsti so: 214 x—5 železne brane za mah. živinorej-stvo naj-plodonos-neje, treba je torej v prvi vrsti dobrih travnikov, a to je le mogoče, če se travniki vsako spomlad z tako brano prevlječejo. Dobra, brana se splača v prav kratkem času. Te, kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo, potem traverze, železniške šine, cement itd. priporočata po nnjnižji ceni Karol Kavšeka nasled. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga poljedelj. strojev Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. Slovenske cenike pošiljamo na zahtevo brezplačno! • f Centrala za nakup in prodajo! — Sospcdarska Sveža y»>»»»»»»»:-»»»>»® y Ljubljani »««««««««c«<«« posreduje svojim čleinom nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznilt poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjili cenah; prodaja vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu. 8^" Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 h/ naprej. Posredovalnica za Zvezine trgovce ! o • e • • • • • e o e e e • e • 'ass^M(pM!g^ e Izdajatelj: Zadružna Zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Viljem Schvveitzer, nadzornik Zadružne Zveze v Ljubljani. — Tlsek Zadružne tiskarne v Ljubljani.