ČCaackoil fliaznik PRED USTANOVITVIJO KULTURNE ZVEZE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Vsafc ■praznik, sleherno naie praznovanje je v tesni zvezi z doživetjem ljudske skupnosti, ki — bodi v preteklosti ali sedanjosti — vnaša v človekovo življenje globlji smisel in pečat nesmrtnosti. Nagib k Praznovanju prav takih doživetij je zapisan že v človeku samem. Človeka v njegovem zaseb-nern življenju kaj rad prega-nia občutek majhnosti fh nepomembnosti. Vseskozi se po-čuti nekje na robu, toda ka-tčor hitro se poveže v široko tjudsko skupnost in v širši krog dogajanja, kateremu ni usojen konec, dobi njegovo zi-vljenje kar naenkrat globlji Pomen in svetlejše barve. Takrat se počuti močnega in bo-0 ut ega. v svojem nadaljnjem življenju lahko doživi zvrhano mero osebne sreče, toda vedno znova se bo vračal in stremel k temu doživetju. Prav zato se vedno znova spominjamo tudi dogodka, ki je zgodil v noči med 29. in •M. novembrom leta 1943 v oddaljenem bosenskem Jajcu. je bil anoč, v kateri nismo kronali le našega ljudskega odpora proti okupatorju, Proslavili prve zmage narod-°osvobodilne vgjske in orga-ov ljudske oblasti, ampak se m slovenski partizan povezal črnogorskim proleterjem, Oski ustanik z makedon-Jr.m Pecalbarjem... S loven-a,!, i dčlavec in kmet, ki sta ro/i životarila v tiraniji na „ materialnega propada, Z^mčni Makedonec, ki je živel v temi svojega ne-Zdnm, srbski in hrvatski ki o v®rn*mi nalogami. °snova ki je hkrati 50 h H hm,; ^Polnitev drugih, ^•nejši akutUt'' T<> 50 naj' ^uPnosu 'j*1 samoupravnih &len ™bca?ov> snJ Pravi Jshita, o-i občinskega pkupnosti d/vwtut krajevnih frčijo - nuj upravi .i d<.‘lavcev v cij^ k in delav- tov ln delo' r*,Vn i’ org;iniza-’ ruzm0ri Poravnaj^jh sve_ JU krajevne skup- nosti do hišnih svetov na svojem območju in druga vprašanja v zvezi z delom krajevne skupnosti. Ce hočemo uspešno izdelati statut krajevne skupnosti, moramo konkretno obdelati vsa navedena vprašanja, to pa pomeni, da mora rešitev posam. vprašanja temeljiti na zelo dobrem znanju o pogojih za delo. Vedeti je treba, kakšne .so objektivne možnosti, predvsem materialne in kadrovske, ter kakšne so potrebo In zahteve občanov, ki jih ocenjujemo na osnovi življenjske ravni in navad prebi- NADALJEVANJE NA 12. STR STR AN 3 OTVORITEV DOMA ANGELCE OCEPKOVE OSNUTEK STATUTA V OBRAVNAVI NAČELNI IN KONKRETNI PREDLOGI Osnutek statuta občine Ljubljana Moste-Polje, ki je kot priloga Meščanske skupnosti izšel v letošnjem maju, je zbudil med občani veliko zanimanja, razprav, dodatnih predlogov ali popravkov. Toda vse kaže, da se bo širše razpravljanje razmahnilo šele v dneh pred dokončnim obuvanjem statuta. Za zdaj je najbolj živ odmev na osnutek statuta zaslediti med socialnimi in zdravstvenimi ter kulturnimi delavci, zato naj besedo v današnjem članku prepustimo predvsem njim. VELIKO NAČELNIH IN KONKRETNIH PREDLOGOV V ZVEZI S SOCIALNIM IN ZDRAVSTVENIM VARSTVOM Socialni in zdravstveni delavci so doslej k osnutku občinskega statuta izoblikovali že mnogo dodatnih predlogov in pripomb, ki so delno načel-nejše narave, delno pa se tičejo tudi tega ali onega konkretnega člena. Med prvimi je vsekakor najumestnejša pripomba, da obravnava osnutek statuta nekatera vprašanja socialnega in zdravstvenega varstva preveč načelno — zlasti še tista, ki govore o sodelovanju občanov z zdravstvenim domom. Predlogi pravijo, da bi morale biti v statutu nakazane tudi oblike sodelovanja občanov v delu zdravstvenih zavodov; te so lahko neposredne ali posredne, preko Zborov volivcev ali komunalnih skupnosti zavarovancev in v skupščinah socialnega zavarovanja, skratka, statut bi moral določiti in razmejiti sodelovanje občanov v samouprav- nih organih zdravstvenih zavodov, ki naj bi bili povezovalec med družbo in kolektivom zdravstvenega zavoda. Omogočiti bi moral razširjeno družbeno upravljanje v zdravstvu, tako da bodo zdravstveni problemi prihajali vse bolj med občane ni da bodo lahko tudi sami dajali koristne predloge in napotke. Primerna oblika tega sodelovanja bi bil morda svet zavoda, ki naj bi zastopal koristi družbe, medtem ko bi za notranja vprašanja zdravstvenega zavoda skrbel upravni odbor. Drugi načelni predlog se zavzema za to, da naj statut na- loge zdravstvene službe zajame tudi glede na problematiko, ki je morda specifična za našo komuno in terja rešitve za daljša obdobja — na primer skrb za starostnike, onemogle, defektne osebe, zdrav- ljenje alkoholikov, nego bol-kov na domu idr. Zdravstvena služba namreč teh vprašanj ne bo mogla urediti sama, ker so za njimi širši družbeni problemi in jih je dolžna reševati vsa naša skupnost. Konkretnih predlogov je več in se nanašajo na'točno določene člene statuta. Zlasti je umestna pripomba k členu 100. ki se zavzema za dodatno do-čilo, da je treba zagotoviti sezonskim delavcem higienske razmere za življenje in delo in da zaradi tega lahko spreje-piajo sezonsko delovno silo le tista podjetja, ki imajo za to zagotovljene pogoje (stanovanje, prehrano in urejene higienske razmere). Obstaja tudi predlog, da bi členu 100 dodali še določilo, da je treba še posebno zdravstveno skrb zagotoviti starim in onemoglim osebam. KULTURNIKI ZA DOLOČILO O SAMOUPRAVLJANJU Zelo živahno zanimanje je osnutek občinskega statuta zbudil tudi med prosvetnimi in kulturnimi delavci. To dejstvo je seveda povsem razumljivo, saj je poglavje o kulturi in prosveti v osnuutku statuta obdelano najbolj na kratko in vsebinsko skoraj ne presega deklarativnih formulacij. Na primer: »Občina pospešuje in razvija kulturno-prosvetno dejavnost..." Konkretnejših predlogov in dopolnil k členom skoraj ni, toda vzrok za to vsekakor tiči v tem, da sta kultura in prosveta tudi v o-snutku statuta obravnavani zelo na splošno in da je to področje za zdaj najbolj neobdelana družbena dejavnost v naši občini. Načelnih ugotovitev in predlogov pa je mnogo več. Skrb za pospeševanje in razvoj kultumo-prosvetne dejavnosti je v statutu prepuščena zelo abstraktnemu pojmu občina. Kakor se zdravstveni delavci zavzemajo za to, da bi ta abstraktni pojem v statutu zamenjali s konkretno vsebino zdravstvenega centra, tako tudi med kulturnimi in prosvetnimi delavci prevladuje mišljenje, da bi morala občino v statutu zamenjati novo- ustanovljena kulturna zveza občine. Ljubljana Moste-Polje. Poglavje zase je tudi financiranje kulturno-prosvetne dejavnosti, ki v osnutku statuta za zdaj še nima točnejših določil. Toda kultura in prosveta zahtevataykot gospodarsko neproduktivna dejavnost prav zaradi svoje »negospodarsko-sti« statutno zagotovljen in točno določen finančni obstoj. Zato ne bi bilo napak, da bi v bodoči statut vnesli člen, po katerem bo občinska skupščina dolžna voditi tako kulturno-prosvetno politiko, ki bo v skladu z razvojem gospodarske zmogljivosti in drugih dejavnosti v občini. Nadalje bi bilo na tem področju potrebno določilo o kultumo-pro-svetnem skladu, oziroma o tem, da se sredstva, ki jih dajejo za razvoj kultumo-prosvetne dejavnosti občinska skupščina, krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije, stekajo v poseben sklad za pospeševanje kulturno-prosvetne dejavnosti. Treba bi bilo tudi natančneje določiti, da so vsi objekti in naprave za kulturno-prosvetno dejavnost v občini družbena lastnina in da se vzdržujejo iz družbenih sredstev. Toda še mnogo bolj kot financiranje kultumo-prosvetne dejavnosti je po mišljenju kulturnih in prosvetnih delavcev problematično vprašanje samoupravljanja v kulturnih u-stanovah, društvih in organizacijah. Ta problem, ki je stopil v ospredje že v razpravah o načrtu ustave, je še nadalje odprt in zahteva svoj odgovor prav ob formiranju občinskih statutov. Samoupravno načelo v kulturnih ustanovah, društvih in organizacijah bi moralo biti v bodočem občinskem statutu ugotovljeno najmanj tako, kot je precizirano za delovanje delovnih organizacij in drugih gospodarskih ustanov. Toda o pravici kultumo-prosvetnih delavcev do samoupravljanja v kulturnih in prosvetnih ustanovah, društvih in organizacijah ni govora niti v prvem poglavju statuta o družbenoekonomskih odnosh v občini, ki govori o# samoupravljanju, niti v tistem delu osnutka statuta, ki je neposredno namenjen kulturi in prosveti. Vztrajanje pri načelu, da družbene službe, ki ne poslujejo kot delovne organizacije, nimajo svojih samoupravnih organov, postaja po mišljenju kulturnih in prosvetnih delavcev vse bolj nevzdržno. Bodoči statut naše občine bi moral biti med prvimi, ki bi pravico do samoupravljanja razširil tudi na »negospodarske" organizacije, društva in ustanove. Uporabnikom motornih vozil! Oddelek za notranje zadeve občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje obvešča vse uporabnike motornih in priklopnih vozil, da morajo podaljšati letno registracijo po naslednjem vrstnem redu: Avtomobili in prikolice s številko LJ: od 10—04 do 17—70 od 2/12—1963 do 7/12—1963 od 10—57 do 49—00 od 2/12—1963 do 7/12—1963 od 49—00 do 95—00 od 11/12—1963 do 14/12—1963 od 95—00 do 140—00 od 18/12—1963 do 21/12—1963 od 140—00 do 167—00 od 25/12—1963 do 29/12—1963 od 167—00 do 239—12 od 4/ 1—1963 do 15/ 1—1963 Motoma kolesa s številko LJ: od 10—016 do 21—720 od 7/1—1963 do 15/1—1963 Registracija je vsak dan od 8. do 12. ure in v ponedeljek, sredo in petek od 14. do 18. ure v prostorih Občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje soba 35/1. Tiskovine prejmete v sprejemni pisarni Občinske skupščine. Prošnji za podaljšanje registracije, ki jo vložite v dveh izvodih, je treba priložiti tudi izpolnjen statistični list in državni kolek: za avtomobile za 700 din za motorna kolesa za 400 din ter odrezek položnice o vplačani cestni pristojbini. Prošnja in statistični list morata biti napisana s pisalnim strojem. MOSCANSKA SKUPNOST TE VABI K SODELOVANJU! O VSEH PROBLEMIH, S KATERIMI SE SREČUJEŠ NA SVOJEM DELOVNEM MESTU ALI NA TERENU NAM PIŠI NA NASLOV MSK, OB LJUBLJANICI 42. LAHKO PA NAM TUDI TELEFONIRAŠ IN SICER VSAK DAN OD 7. DO 12. URE NA ST. 36-690 INT. 8 29. XI. 1943: ZGODOVINSKI SKLEPI Drugo zasedanje AVNOJ sodi pravzaprav že v zgodovino In zato bo verjetno marsikoga izmed naših bralcev zanimalo, kakšen je bil delovni program tega zasedanja in kakšni so bili njegovi sklepi. K zasedanju v Jajcu v noči med 29. in 30. novembrom 1943 se je zbralo 142 delegatov iz vse Jugoslavije, ki so soglasno sprejeli deklaracijo drugega zasedanja AVNOJ. V njej so bili podčrtani uspehi narodnoosvobodilne vojske po vsej Jugoslaviji, ugotovljena izdajalska dejavnost kralja Petra II., Draže Mlhajloviča in jugoslovanske 'emigrantske vlade v Londonu ter sklep, da se AVNOJ spremeni v vrhovno zakonodajno in predstavni- ško telo Jugoslavije kot vrhovni predstavnik neodvisnosti jugoslov. narodov in jugoslovanske države ter da se u-stanovi nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije (NKOJ) kot organ ljudske vlade, preko katerega bo AVNOJ Izvajal svoje izvršilne funkcije. Deklaracija je nadalje pro-klamirala, da se Izdajalski c-migrantski vladi odvzamejo vse pravice zakonite vlade, da se pregledajo vsi mednarodni sporazumi in obveze, ki jih Je v inozemstvu v imenu Jugoslavije sklenila emigrantska vlada, ter da sc v prihodnje nc prizna noben sporazum ali obveza omenjene emigrantske vlade. Sklenjeno je bilo tudi, da se nova Jugoslavija izobli- kuje po demokratskem federativnem načelu kot državna skupnost enakopravnih narodov. Neposredno po deklaraciji je AVNOJ sprejel še odločitev o vrhovnem zakonodajnem in izvršnem ljudskem predstavniškem telesu in nacionalnem komiteju osvoboditve Jugoslavije kot začasnem telesu vrhovne ljudske oblasti, odločitev o odvzemu vladnih pravic tako imenovani jugoslovanski vladi v emigraciji in o prepovedi vrnitve kralja Petra II. Karadjordjcviča v Jugoslavijo, odločbo o upostavitvi naziva maršala Jugoslavije v NOV Jugoslavije, odločbo o priznanju narodnoosvobodilne vojske in izgraditvi Jugoslavije na federativnem principu. V nadaljevanju drugega zasedanja AVNOJ Je bila med ostalimi odločbami predsedni-štva potrjena tudi odločba slovenskega NOO o priključitvi Slovenskega Primorja in vseh anektiranih delov Slovenije k svobodni Sloveniji v federativni Jugoslaviji kakor tudi odločba ZAVNOH o priključitvi Istre, Reke, Zadra in a-nektiranih delov Hrvatskc in hrvatskih jadranskih otokov k svobodni Hrvatski v federativni Jugoslaviji. Zadnje določilo se je nanašalo na ustanovitev državne komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njegovih pomočnikov. IZPOLNILI SMO SVOJO DOLŽNOST 185,098.000 ZA SKOPJE Občani naše občine so pravilno razumeli pomen in vlogo ljudskega posojila za izgradnjo in obnovo Skopja, saj so predvideno vsoto 460,800.000 dinarjev presegli za Ta- ko so znova dokazali svojo politično zavest in pripravljenost pomagati bratom v nesreči. Posebno polnoštevilno so se odzvali delovni ljudje v tovarnah in družbenih službah, saj jle vpisalo posojilo 11.467 delavcev in uslužbencev, kar pomeni 98,7% vseh zaposlenih. Skupaj so delavci in uslužbenci vpisali 91,985.000 dinarjev in presegli obveznost za 21%-Tudi iz svojih skladov so delovni kolektivi vpisali zadovoljive zneske. Skupaj je 34 delovnih organizacij vpisalo iz svojih skladov 80,510.000 dinarjev in tako presegli predvideno vsoto za 18%. Na terenih so bila vpisna mesta pri krajevnih skupnostih ali krajevnih organizacijah SZDL. Tu so vpisovali posojila predvsem upokojenci. Skupaj jc na teh vpisnih mestih 1.309 vpisnikov vpisalo 4,590.000 dinarjev. Z individualnim in kolektivnim vpisom delavcev in u-službencev pa tudi upokojencev smo lahkoi zadovoljni. Vpis .je potekal hitro in je bila vsota pretežno dosežena žc prvih 10 dneh. Med maloštevilnimi delavci in uslužbenci, ki se vpisu niso odzvali, bilo le malo takih, ki se niso odzvali zaradi prevelike sebičnosti ali politične nerazgledanosti. Nekateri posamezniki so nerešene «>sebne probleme povezovali s katastrofo v Skop jo in verjetno niso pomislili, s kakšno moralno pravico bodo sami postavljali zahteve družbi, katere del so, če do družbe nc čutijo nobene obveznosti. Manj pa smo lahko zadovoljni z vpisom privatnih brtnikov, ki so vpisali 6,859.000 dinarjev in dosegli 52% predvidene vsote. Podobno jc bi*0 s privatnimi kmeti, ki so dosegli le 30% vpisa, ki naj o* bil sorazmeren njihovi gospodarski moči, in je 348 privatnih kmetjiskih proizvajalcev vpisalo le 1,154.000 dinarje''. Predolgo bi bilo na tem mesto iskati in obravnavati vzrok®. Nc smemo pa prezreti dejstvo, da so sc vpisu dokaj število0' jc odzvali kmetje v hribovit* predelih, kjer je njihov cK°j nomski položaj znatno kot v dolini. Isto velja to za obrtnike. Manjši obrtni*1^ predvsem tisti, ki se bavU0 j (■služnostno obrtjo, so v vt,‘‘ primerov vpisali PrirnorJJ. vsote. Nasprotno pa večji o*' niki, razen nekaj izjem, 0 s vpisali posojila v sorazmerjo ' svojimi dohodki. Pri teni človeku nehote vsili stara 1 ^ sel, za katero bi misli**, je Žc preživela, da išči v 1 sreči pomoč pri siromaku, ^ te 1k> razumel in po svoj* n či pomagal. bil vPi9 Kljub temu, da Je •>.. ^ obrtnikov in kmetov preo ' ^ ponovno poudarjamo, ll‘k,o5t vpis pokazal politično zri ^ delovnih ljudi naše obči" • j, so svojo komunistično i*V „(1 alistično zavest pokazali z „ zbiranju pomoči takoj 0° .^ii tresu, ko je bilo v 2** in denarju zbranih prcH milijonov dinarjev. ^ Naša pomoč Skopju torej doslej preko 200 0 nov dinarjev, a lahko t 1)0, da še ni dokončna. T"®1 ^tO dočc bomo porušenemu -ji. stali ob strani In P01 ‘ j i* dokler nc bo znova ruševin. KLJUB TEŽAVAM PROMETNA VZGOJA Koirisija za varnost in vzgojo v prometu pri svetu za notranje zadeve je kljub pomanjkanju finančnih sredstev v sodelovanju z AMD Moste in obema postajama LM opravila pomembno delo pri uvedbi obveznega pouka prometne vzgoje po vseh šolah v naši občini. AMD Moste je brezplačno usposobilo osem učiteljev, ki so skrbeli za izvedbo Pouka o prometni vzgoji. GLOBOKE VEZI — Lanski praktikant v Ke-mifni tovarni Žid Meir Schi->nitzky si ni mogel kaj, da se n« bi oglasil — to pot kot turist — tudi letos v tovarni, tako mu jte bilo všeč med našimi delovnimi ljudmi pri nas! ZA SKOPJE — V veškem obratu tovarne celuloze, papirja in kartona Vevče-Medvode-Količevo vpisali člani kolektiva 9 milijonov, podjetje pa 18 milijonov posojila za Skopje. domiselne oblike iskanja NOTRANJIH REZERV — Tudi v Kemični tovarni 80 sc resno lotili iskanja notranjih rezerv in so zato naj-Pfcj pregledali porabo zaščitnih rokavic, varstvene obleke, obutve in drugih zaščitnih sredstev, pa tudi na prvi po-gled drobne izdatke, ki pa gredo kaj radi v milijone! Tako je tudi prav, sa j iz malega raste veliko. Se večjega poudar-ka Pa so dali vestnosti pri dc-m z boksitom, s kaustično sodo ali Na-lužinc, pa embalaži, delovnemu času pri remontih oz. zniževanju stroškov pri m*n, odnosu delavčev do strojnih naprav itn. AMERIŠKI ROJAK NA OBISKU - ~~ Kemično tovarno je pred oasom obiskal ameriški rojak • 1. Broz, ki je bil pred več kot 40 leti zaposlen v tej to-nrni in je po rodu Iz Kum-t^vca ter daljni sorodnik na-se^n Predsednika rezublike. 160 PROSILCEV — 18 STANOVANJ ~~ V Saturnusu imajo 160 Prosilcev za stanovanje, pa rcnutno 18 stanovanj. Komi-jn sc ho morala torej teme-l'b> seznaniti z vsakim pro-8 Iccm, če bo hotela rešiti res dnjnujneJSe primere. V kratkem otvoritev vzgojnovarstvene ustanove ANGELCE OCEPKOVE Na igrišču poleg šole Vide Pregare v Zeleni jami je bila junija 1961 majhna svečanost ob začetku del za novo vzgoj-no-varstveno ustanovo, ki je v spomin na veliko revolucionarko dobila ime Vzgojno varstvena ustanova Angelce Ocepek. Minili sta komaj dobri dve leti in ustanova se že pripravlja na sprejem prvih varovancev. Prevzela bo otroke iz treh dosedanjih vrtcev, predšolske iz vrtca na Pokopališki cesti, šolske iz vrtca v šoli Vide Pregare in iz doma Maksa Perca, Ustanova bo odprta vsak dan od pol 6. ure zjutraj do 18. ure zvečer, za občasne varovanec pa se, bo delovni čas podaljšal do 20. ure. Sprejela bo lahko največ 200 otrok v stalno oskrbo, do 200 varovancev v razne interesne dejavnosti in do 600 otrok na prehrano. V stalni oskrbi bo lahko do 80 predšolskih otrok v starosti od dveh do 7 let in do 120 otrok do 15. leta starosti. Ustanova bo pripravljala hrano tudi za vse ostale vrt- ce v Jaršah, v Zeleni jami, v Mostah in na Kodeljevem. Ustanova je najsodobneje urejena. Ko bodo dokončno opremljene Se delavnice za interesne dejavnosti in ko bo urejeno igrišče okoli ustanove, bo ta postala res zbirališče vseh otrok, kajti vsak otrok ste bo lahko primerno zaposlil v svojem prostem času. Z novo ustanovo (in z istočasnim preurejanjem že obstoječih vrtcev) se odpirajo otroškemu varstvu v moščanski komuni nove perspektive. Več sto otrok bo tako našlo varno zatočišče v času, ko so starši zaposleni, več sto staršev bo razbremenjenih skrbi, kaj je z njihovimi otroki in njihove misli bodo lahko posvečene Ite delu. Sproščeni skrbi za otroke bodo lahko mnogo več prispevali k skupnim naporom za zvišanje produktivnosti dela in razvoju komune v celoti. Otrokom nuditi srečno in brezskrbno mladost je naš cilj in nova ustanova bo k temu vsekakor mnogo prispevala. Franci Brine Veletekstil Ljubljana, Masarykova 17 Trgovsko podjetje s tekstilom na debelo in drobno, vabi potrošnike, da si ogledajo sortirane zaloge tekstilnega blaga v prodajalnah „SVILA" Kresija, „MO$KE MODE" na Trubarjevi 27 in v prodajalnah tekstilne galanterije „CVETA“, Stritarjeva ulica 6, Gosposvetska 1, Miklošičeva 22, Čopovg 12 Elektropodjetje Ljubljana-Moste, Partizanska 27 „ Industrijska co?k l ^1 v širši urbanii l^esta Ljubljane. T \ ,■ ? nas('mu glavnem •>e zaenkrat predvsi Izlivno središče i Zet s občutno p izČ0t,kom aeposn dar!uCev’ zag°tov Zik° osnovo in ce L 9ansko rast. idorV, fg“ mesta ^ ]hHBiiiiiH5fiiiiifi3SaiiiiaHHHMniiiiHHHBMiiiinMnaraiiiiHnraMnniiiiraHMnnniiiiaMnMnmu Priprava BELE KAVE BREZ KUHANJA! V skodelico zmešajte kavno žličko "-ZDRAVKE«, pol žličko sladkorja z nekaj kapljicami vode. Maso mešajte, da sc penasto razpusti. Dolijte toplo ali hladno mleko. Osladite po okusu. m-ZDRAVKO« za belo kavo dobite v trgovinah. Kolinska Ljubljana Zadnje dni preteklega meseca je obiskal Kolinsko tovarno hranil predstavnik mednarodne organizacije dela (ILO — Initernational Labour Orga-nisation s sedežem v Zonevi) g. Narasmiham. V Jugoslavijo je prišel na povabilo sekretariata za delo zveznega izvršnega sveta, da bi proučil in se seznanil s pripravami naših gospodarskih organizacij pri prehodu na 42-umi delovni teden. Ekspert omenjene mednarodne organizacije je v Ljubljani poleg Litostroja obiskal tudi našo gospodarsko organizacijo, da bi se tako na kraju samem in z neposrednim stikom s predstavniki gospodarskih organizacij, ki so prešle kot poizkusna podjetja na 42-umi delovni teden, seznanil, kako smo se v Jugoslaviji lotili uresničevanja ustavnega načela o skrajšanem delovnem času. Predstavnik ILO se je v naši gospodarski organizaciji prepričal, da smo z vso skrbnostjo opravili potrebne priprave za prehod na skrajšani delovni čas in da imamo dejansko pogoje za to. Delavski svet naše gospodarske organizacije je na svojem zasedanju dne 30. oktobra 1963 sprejel sklep, da preidemo kot poizkusno podjetje na 42-urni delovni teden s 1. novembrom 1963. Razumljivo je, da smo morali najprej analitično ugotoviti in dokazati, če imamo pogoje za to. Ekonomske analize, zlasti kar se tiče povečanja produktivnosti v zadnjih letih, so samo potrdile naše prepričanje, da lahko preidemo na Skrajšani delovni čas, pri čemer nam je prišlo prav dejstvo, da smo se že pred razpravo o osnutku naše nove ustave resno pripravljali na prehod na 45-urnd delovni teden. Tako je ustavna uzakonitev načela o skrajšanem delovnem času samo pospešila in dala novih spodbud našim prizadevanjem in delu na tem področju. Analiza doseženih u-spehov lin ukrepov nam je namreč pokazala, da smo rezultate, kot 2,4-kratno povečanje celotnega dohodka in 2,3-kratno povečanje dohodka v primerjavi z letom 1960, dosegli ob minimalnem povečanju delovne sile (za 6%), predvsem z racionalizacijo tehnoloških postopkov, z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet, z mehanizacijo proizvodnje, razširitvijo obsega normiranega dela, zmanjševanjem normativov časa, z dviganjem stopnje strokovnosti kadrov, z uvajanjem stimula-tivnejših oblik nagrajevanja po delu, z izboljševanjem delovnih pogojev organizacije in priprave dela ter z vrsto drugih ukrepov, ki vplivajo na dvig produktivnosti. Z odločitvijo, da kot ena od preizkusnih gospodarskih organizacij uvedemo 42-umi delovni teden, smo prevzeli veliko odgovornost, kajti na podlagi naših rezultatov in izkušenj bo za vso našo družbenopolitično skupnost uresničeno ustavno načelo o skrajšanem delovnem času. Naše naloge v tej zvezi niso majhne. Tako moramo v prihodnjem letu povečati produktivnost najmanj za 14,3%, če si hočemo zagotoviti enake osebne dohodke s skrajšanim delovnim časom. Prepričani smo, da bomo to dosegli in še presegli, kajti naš namen ni samo zagotovitev enakih osebnih dohodkov, temveč tudi postopna rast osebnih dohodkov, in to kljub skrajšanemu delovnemu času. Naša predvidevanja so popolnoma realna, če bomo še naprej tako dosledno izvajali vse že prej naštete u-krepe in vlagali sredstva za nadaljnjo mehanizacijo proizvodnje. Kot je na eni strani važna ekonomska priprava, je na drugi strani za prehod na 42-umi delovnik silno pomembna sama organizacija prehoda na skrajšani delovni čas. Glede na to, da smo se odločili za tri dela proste sobote v mesecu, je bilo potrebno rešiti za te dneve dežurstvo posameznih služb v podjetju, kar je v prvem obdobju dela s skrajšanim delovnim časom nujno potrebno. Rešiti smo morali še niz drugih organizacijskih problemov, ki bodo glede na specifičnost posameznih go-spodarskih organizacij dokaj različna. Naša nadaljnja važna naloga je spremljanje in analiza rezultatov, ki jih bomo dosegli v poizkusnem obdobju dela s skrajšanim delovnim časom in posredovanje naših izkušenj drugim. MIRAN HERIC G. N ariisimham si je ogledal tudi obratne prostore tovarne in se zanimal za delovne po- goje, zlasti pa za vprašanje v zvezi s prehodom na 42-urni delovni teden. Tehnični vodja Kolinske tovarne hranil inž. Igor Predovii v razgovoru z g. Narasimhamom, ekspertom mednarodn® organizacije dela. Doslej najuspešnejša letovanja Občinska zveza prijateljev mladine je letos zelo uspešno zaključila sezono letovanj in kolonij. Organizacija je bila vseskozi odlična. K temu so največ prispevali oddelek za družbene službe pri ObS Moste, šole in zdravstveni domovi ter terenska DPM. Priprave so bile temeljite in pravočasne. Naši otroci so letovali na morju v Savudriji in na Pacugu, v višinski bazi pa v Zireh. V kolonijah je bilo 821 otrok, taborilo pa jih je 90. Letos je oživela in uspešno delovala ves čas letnih počitnic tudii baza za dnevna letovanja na Gmajni. Pri organiziranju dnevnih letovanj so pomoč nudile meščanske ^°J. Učitelji in profesorji zasl11 vso pohvalo za svoje delo vodstvu otrok na dnevTi' ,0 tovanjn. Bazo je 0Pilsv,se' okrog 2500 otrok, kar Je kakor dokaz, da je bilo ^ ditev baze upravičena, dokončno urejena še bo baza postala stalno lišče otrok poleti in1*’ le-Baza bo delovala tudi . p tošnjih zimskih počitnlt, , jgja bo v svojo okolico PnV‘ smučarje in sankače. malica v bazi se bo , posvečati posebno Skrb, uCr ^jbveka vsestransko i :o-luzuje in vzgaja: strokovno, dj^.sko, moralno itn. Zato jj n™ 'jemu človeku, posibno kl«ncu, nujno potrebno in istno, da čim pogosteje se-Po njej; Znanosti o priro-k m družbi,'o razvoju Uhni-ud,? e.oveku, kulturi in umet-(,u„, ‘ Podajajo sestavni del izba Samoupravljanje slo vrri^^11 kul;ure ie PTine-b'iževol?- rezultatov, n. pr. pri-člov<.i;),nje Potrebam delovnega delovne. razvijanje iniciative njo n,!1 kolektivov, izboljša-Nai\Uvraim'ke Palitike itn. dan< < Pozornost morajo Je odgovorni Ijud- stl^dim ljudem, posebno U-lorcj’ v svet in n° misli.0 .Menjajo samostoj-hijo osn~ ‘n živeti- v do-Jo nujno 2nabje, ki pa ga \ati in izpopolnje- ' ‘h, k, _ dirjati. Večina mia- kdl hitro .aiposle' P,e- t° revij«, Večinoma be- 'l'atur0 ki rnzno plažasto li-d^U'Wdom,ne Ponese ti-0t>t'a kinjlc'‘lnladt>mu človeku Jka ali razpoložljive in precej razširjene mladinske publikacije: tednik Mladina — glasilo ZMS Tabor in glasila raznih mladinskih organizacij, revije Problemi, Življenje in tehnika, Priročnik za mlade aktiviste ter glasilo aktivov in komitejev ZMS. Da se mladina premalo zanima za tiskali bvsedo, pa jo verjetno iskati vzroke tudi drugod in zanje ne odgovarjajo samo mladi neposredno. Vsi aktivi npr. nimajo svojih dopisnikov, da bi redno obveščali. (ožjo ali širšo javnost o dejavnosti na njihovem področju; knjižnice nimajo vse mladinske literature, ki izide,’ in imajo preihajh-ne oz. neprimerne prostore itn. Povsod tudi ni poverjenikov, ki bi zbirali naročnino za liste, slaba je tudi agitacija s strani odgovornih čl ni tel jev itn. V glasilih podjetij je opaziti, da so redki mladinci, ki bi napisali kak članek. Mladi premalo dopisujejo v razne mladinske publikacije in lokalne liste ter glasila delovnih organizacij. Tam lahko izražajo svoje probleme pri delu in v življenju. Cim bi bilo takih člankov več, takoj bi bilo večje število mladih bralcev in naročnikov. Ce bi se mladi več oglaašli v glasilih, bi vsi njihovi problemi prej prišli do izraza in bi jih bilo mogoče lažje in prej odpraviti. V naši socialistični družbi se mladina lahko uveljavlja in aktivnejše izražanje svojih problemov na odgovornih mestih ne naleti na odpor, ampak na vsestransko in izdatno pomoč. Ob mesecu mladinskega tiska so storjeni po aktivih in v občinskih vodstvih prvi koraki za aktivnejše zanimanje za literaturo med mladino. V naši občini je bila pri občinskem komiteju ZMS osnovana komisija za tisk in kulturo iz raznih predstavnikov podjetij in šol. Člani te komisije bodo poskrbeli za tesnejše sodelovanje med komitejem in mladimi v zvezi s problemi mladinske literature. Izboljšana bo propaganda za mladinski tisk. Akviziterji bodo zbirali naročnike za mladinske publikacije; za naročnike teh publikacij je pripravljenih precej lepih nagrad. V osnovni šoli Kette-Murn bo odprta razstava knjig, namenjenih mladini. Razstavo je organiziral občinski komite ZMS, oziroma komisija za tisk in kulturo. Razstava bo odprta 4 do 5 dni. Komisija sl bo prizadevala z raznimi posegi zbuditi večje zanimanje za literaturo pri mladini. Franc Lambcrgar, DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA Intertrans-Globus čestita občanom k dnevu republike. žito živilski kombinat LJUBLJANA, ČUFARJEVA 2 TOVARNA CELULOZE, PAPIRJA IN KARTONA Vevče-Medvode-Kolicevo sedež Vevče LJUBLJANA - POLJE ustanovljena leta 1842 IZDELUJE: — sulfalno celulozo, pinotan, brezlesne, in srednje fine papirje za grafično in predelovalno industrijo kakor tudi za široko potrošnjo. Kuler-papirje v raznih barvali, kartone, rastrirane papirje ter pelur-papirje v raznih barvah! ^Haktzoobtiooa LJUBLJANA-POLJE 351 c DELOVNI KOLEKTIV VELETRGOVINE meccatar' LJUBLJANA, AŠKERČEVA 3 čestita k dnevu republike ter obvešča občane, da V PRODAJALNAH SVOJIH POSLOVNIH ENOT »EMONA«, »GRMADA«, »HRANA«, »JELKA« GORNJI GRAD, »LITIJA«, »LOGATEC«, »POLJE«, »ROŽNIK«, »STRAŽA PRI NOVEM MESTU in »Špecerija« nudi vse gospodinjske POTREBŠČINE, GALANTERIJSKO IN KOLONIALNO BLAGO Kemična BovantaMosle LJUBLJANA - Ob železnici črevarna LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA Hladilnica Zalog LJUBLJANA Iskrena bojevniška izpoved SEJI IZVRŠNEGA ODBORA ObO SZDL LJUBLJANA MO-STE-POLJE CZP Kočevski tisk je v i zboru Franceta Cankarja izdalo »informativno in spominsko knjižico o pesniku — samouku, grafičarju, prvoborcu in narodnem heroju« Jožetu Moškriču za 20-letnico njegove smrti (22. februarja 1943) in v počastitev 20. obletnice zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Jožeta Moškriča je res poznal doslej doslej domala vsak Slovenec kot prvoborca in narodnega heroja, predvojni ljudskoprosvetni delavci so vedeli tudi za grafičarja - dramatika, dokaj malo pa za samouka - pesnika. In ker se nam tu odkriva umetnik in borec iz naše občine (rojen je bil 1. 1902 v Dobrunjah), je prav, da se vsaj bežno ozremo na njegov pred meseci prvič izdan izbor pesniškega ustvarjanja. Za trideseta Jeta našega stoletja lahko ugotovimo nekaj dejstev: komunistična partija je bila sicer še v ilegali, toda komunisti so se že jasno zavedali fašistične nevarnosti in razgaljevali korumpirano politiko čaršijske Jugoslavije. Kjerkoli in kadarkoli so mogli, so oboje tudi izpovedovali najširšim ljudskim množicam. Od kolesarske tekme do predstave v Svobodi, od individualne izpovedi do najbolj množičnih akcij je KP pripravljala slovensko ljudstvo na težke preizkušnje, pa mu tudi vlivala vero vase in vero v zmago pravične stvari. In prav v vsakodnevnem de-lovanjti pa tudi iz potreb zanj je vzklilo tudi umetniško snovanje Jožeta Moškriča. Sam režiser in igralec je ob pomanjkanju za tiste čase primernih delavskih iger napisal več dramskih del, od katerih so Rdeče rože še dandanes večkrat na odrih širom po Sloveniji. Morda se je v stiku z delavskim piscem Tonetom Čufarjem ogrel tudi za prozo. Vendar je ta manj znana in čaka, da dobi svoje mesto med slovenskimi delavskimi ustvarjalci. Za Moškričeve pesmi — preko 80 jih je — pa do zdaj domala nismo vedeli. Res so vse, kar jih poznamo, iz zadnjih let njegovega življenja, res tudi ne dosegajo vrhov slovenskega pesništva, vendar velja ob izidu uvodoma omenjene zbirke zapisati nekaj misli, ki se utrinjajo bravcu ob prebiranju te drobne knjižice. Prvi cikel Lirične nam pokaže pesnika v živem stiku z ljudsko pesmijo tako glede preproste izpovednosti kot izrazja in oblike (Sprehodi) — a prav ta povezanost z ljudsko tvornostjo imamo lahko za žlahtni element Moškričeve izpovedi, ki zna biti tudi otroško prisrčna (Moja mati), predvsem pa verujoča v lepšo prihodnost (Moj oče). Ritmična svojskost npr. v pesmi Zavrnjen daje slutiti tudi močnejše trenutke pesniške in-vencije. Drugi ciklus — Zidarji novega časa — vsebuje predvsem akcijske in mobilizacijske pesmi. Sem in tja spominjajo na Klopčičeve borbene pesmi iz njegove prve zbirke Plamteči okovi (Zidarji novega časa), pa zopet na miselno in izrazno moč Zupančiča ali Grudna (Naša vera, V tovarni. Krvava zarja) — toda ti morebitni vplivi so Moškričevi pesmi le koristili: Skozi šolo življenja, boja ter borbene in lepe naše besede si je iskal pesnik svojega izraza. Med Jetniškimi — tretji cikel — je morda najlepša pasem Zamreženo okno, ki dajc-slutiti poleg Tožbe in Obiska tisti navdih, ki ga je pesnik sicer tako razdajal v vsakdanjem delu za stvar pravice in boja zanjo. V zadnjem ciklusu — Borbene — izstopajo Oživljeni gozdovi, Bratje pokonci, Partizanom in Strimo verige. Pesmim je čutiti neko neučakanost — ali je pesnik slutil, da mora hitro izpovedati, kar čuti? Preprost izraz, dovolj čist in zčuiitrc iicunicic-ien, pa štiri-vrstičnica brez obvezne rime se pridružujeta jasnim izpovedim boja ter iskrenim mislim in čustvom; to vse daje svoj' stveno vrednost pesniški tvornosti Jožeta Moškriča. In prav zato ni njegovim pesmim odrekati vrednosti, saj je v njih toliko poštene in odločne izpovedi enega od bojevnikov, ki jih je oblikoval čas, pa je prav utripu tega časa pri nas dajal svoj delež tudi pesnik sam. Prav tu pa je iskati tudi elementarne vrednote Moškričevi pesmi in prav je, da so preko skromne, a lične izdaje dostopne širšemu krogu brav-cev, predvsem še naše občine. AM REDNI ABONENTI GLEDALIŠKIH HlS — Tudi delavci Kemične tovarne so redni abonenti centralnih gledaliških hiš: v MGL imajo rezerviranih 20 mest, v drami SNG 12, na novo pa imajo še 8 sedežev v operi. Tudi k taki obliki kulturnega delovanja je čestitati! FOTOAMATERSKA RAZSTAVA — Fotoamaterji Kemične to-' arne bedo za dan republike e tretjič pripravili razstavo ovojih fotografij! Delovni kolektivi — posnemajte! VEVŠKI DELAVCI V GLEDALIŠČU —- Vevški delavci bodo tudi letos obiskovali gledališče v Ljubljani in sicer 33 opero, 33 dramo in 30 mestno gledališče! Jože Mekinda-Franci: Borec in partizanski pisatelj Mekinda Jože-Franci je umrl. Rodil se je 1922. leta in mladost preživel v Mostah, kjer se je njegov značaj tudi kalil. Nenavadno je bilo in veljal je za posebneža ker se je kljub slabim materialnim razmeram odločil za študij na učiteljišču v Ljubljani. Tu ga je tudi zatekla okupacija, že 1941. leta je kot skojevec organiziral drzne sabotažne akcije in z njimi spravljal v obup italijansko soldatesko. Leta 1942 pa je odšel v partizane, kjer je bil kot hraber borec večkrat odlikovan in kurir komandanta Staneta. Po osvoboditvi je služboval in opravljal pomembne družbene funkcije v raznih krajih Slovenije. Bolezen pa mu je kmalu to preprečila. Posvetil se je zbiranju partizanskega gradiva in pisanju partizanskih spominov. Njegovo najbolj znano delo je »Pohod II. grupe odredov na štajersko« iz katerega njemu v spomin objavljamo krajši odlomek. OFENZIVA NA MUUAVO Italijanske enote, ki so se zbirale v Stični, so začele skupno z žužemberško postojanko akcijo proti Muljavi, da bi si izsilili prehod za svojo pehoto in motorizacijo po tej cesti in da bi lahko napadli partizanske enote levo in desno od ceste. Kako so potekale akcije II. grupe odredov na tem sektorju v času najtežjih borb od 6. do 11. junija 1942, nam najlepše pripoveduje Tomaž v voj. poročilu št. 3 (Informacijski vestnik Štaba II. grupe odredov slovenskih partizanskih čet). Mi bomo opasali samo do- godek, ki je bil v tistem času najpomembnejši, in kjer so Italijani doživeli najhujši poraz. To je borba v Smrečju pri Muljavi, dne 7. junija 1942. Bilo je takole: Šiškov bataljon se je po akciji v Višnji gori premaknil proti Žužemberku. Tu so se spopadli z Italijani, ki so prodrli do vasi Reber in prišli za hrbet Jobov! četi. tako da se je morala umakniti proti Zagradcu. Nato pa so prodirali s tanki in blindiranimi avtomobili proti Muljavi. 7. junija zjutraj so krenili iz Žužemberka. V predhodnici so bili tanki, dva avtobusa in kamioni. Avtobus je vozil mobilizirani šofer I-ndo Lavrič. V njem so bili v Žužemberku in Zagradcu mobilizirani kmetje, ki so morali Italijanom pomagati pri odstranjevanju ovir na cestah, ki so jih partizanske enote in civilno prebivalstvo postavili že meseca maja. Okoli ene ure popoldne se je kolona približala Muljavi in prišla do gozda, po domače imenovanega Smrečje. Šiškov bataljon, utaborjen nad Smrečjem, je dobil takoj sporočilo, da se pomikajo prek polja proti gozdu pred Mulja- vo ljudje, da pa ni možno razločiti, ali so Italijani ali civilisti. Bližajoče se brnjenje pa je dalo slutiti, da prodira proti Muljavi italijanska kolona. Branetova četa Šiškovega bataljona je bila na položaju v gozdičku pred Muljavo na levi strani ceste proti Krki. Okoli pol enih popoldne je četa opazila na nasprotni strani gozda .skupimo oboroženih ljudi in civilistov, ki so šli proti cesti. Kijev, najboljši mitraljezec Šiškovega bataljona, je vprašal komandirja Braneta, če lahko strelja na oborožene ljudi. Komandir je prikimal, da naj odpre ogenj. Na tristo metrov oddaljene cilje je začel Kijev kar stoje streljati. Kot bi trenil, so se tujci razpršili. Sledilo je samo še nekaj rafalov, nato pa je vse utihnilo.'Italijani so se potuhnili v gozdu. Cez uro in pol so prinesli vaščani iz Znojil na položaje kruha in vina, obene pa sporočili, naj pride tisti mitraljezec, ki je streljal na Italijane, k Juriju Žagarju na večerjo, ker je pregnal Italijane, ki so ga aretirali in hoteli izseliti v Italijo. Žagarja so že vodili proti cesti. Ko pa je udaril nanje mitraljez, je bil italijanski oficir takoj mrtev, en italijanski vojak pa ranjen v obraz. Žagarjeva družina pa se je rešila s tem, da je pobegnila v gozd. Okoli četrte ure pano kine je dobila Branetova četa sporočilo, da mora takoj kreniti na pomoč Miloševi Četi, ki se je tolkla z italijansko kolono, v-kopano ob cesti. Kurir je spo- MATERIALNA_ IN MORALNA PODPORA KULTURI IN TELESNI KULTURI Izvršni odbor občinskega odbora SZDL naše občine jc imel v novembru dve seji: Na prvi je obravnaval realizacijo vpisa ljudskega posojila za obnovo in izgradnja Skopja ter probleme financiranja kulturne in tclesnovzgojnc dejavnosti. V razpravi o poteku posojila je ugotovil, da so se vpisu preslabo odzvali obrtniki in privatni kmetijski proizvajalci. Analiziral je vzroke za to in sprejel vrsto predlogov za rešitev nekaterih pojavov, ki so se pokazali ob vpisu. Pri razpravi o problemih financiranja kulture in telesne kulture je izvršni odbor sodil, da so nam kulturni in teksno-vzgojni objekti, ki naj dopolnjujejo občanovo dejavnost, prav tako potrebni kot npr. javna razsvetljava in drugi komunalni objekti. Izvršni odbor je nadalje ugotovil, da sta potrebni obe dejavnosti; posebno velja to za kulturo, ki zaostaja za ostalim razvojem občine, saj smo se doslej čestokrat zaradi drugih potreb zavestno odrekali potrebnim sredstvom žanje. Na sedanji stopnji našega razvoja pa to ni več mogoče in moramo obema dejavnostima pomagati, da bosta čimprej dosegli ostali razvoj občine in se potem razvijali skladno z njim. Zaradi tega moramo že za prihodnje leto zagotoviti ugodnejšo osnovo zanju. Funkcionalne stroške naj zagotovi občinski proračun, potrebna sredstva za investicije pa naj bi prispevale delovne organizacije, za kar naj napravi ustrezne predloge svet za finance in družbeni načrt pri občinski skupščini. Da bo zagotovljeno skrbno gospodarjenje s sredstvi, naj bi se ta delila samo za izvajanje skrbno pripravljenih programov, ki jdh bosta morala izdelati občinska zveza za telesno kulturo in kulturna zveza občine ter poklicni kulturni zavodi. ročil, da je na vseh koncih ir> krajih čutil italijansko vpitje »mama mia« in da sovražniki skačejo iz jarkov ter da iščejo nove zaklone. Ko je prišla na položaj Branetova četa, je zagledala pred seboj tri prazne italijanske kamione, za njim* pa je stal oklepnik. Zdelo sc je, da je oklepnik pokvarjen in ne moro nikamor naprej' Za oklepnikom je stala blinda. Iz nje so Italijani streljali n*? vse strani. Na njivi, tik nad blindo, pa je streljal eden najboljših mitraljezcev II. gruP® odredov, Volk, ki je prvi ju" rišal na blindo. Toda v nalete je hrabro padel. Tudi civilno prebivalstvo }a pomagalo v tej akciji. Olan* Narodne zaščite so od vseh strani streljali na umikajo^6 se Italijane. Borci Miloševe in Branetove čete so iskali žive cilje, 'Ital*' jane, ki so se pomikali P0.*5*’" iju in iskali zavetje. Bežal* s na vse kraje, se skrivali P° žitu in v grmovju. V prvem mraku so se čete umaknile, vendar ne tako d* ' leč, da ne bi Imelo proglc«" nad italijanskimi položaji. Okoli devete ure zvečer s* prišli k Branetovi četi Roman dant Stane, namestnik koma danta Skala in poUtkonirt*" Tomaž. Odločili so, s to ce napasti blindo in avtomobile^ Komandant Stane je zaPV vedal, naj med vsemi bo bom- zberojo težke defenzivne -be, jih zvežejo v svežnje vržejo P<>d italijanski tank * blindo. Ko je učil in k ■, borcem, jim je pripov|edoV?g da so to delali v SpamJ1-jim je zmanjkalo eksplozivu- Knjižnica na Zaloški cesti je vedno obiskana. Zlasti šolska mladina in delavci radi segam po knjigah. Knjižnica je dobro založena in zbirko izpopolnjuje z vsemi knjižnimi novitetami. Soba pa je postala pretesna in bo slej ko prej treba najti ustreznejše prostore. Marsikatera družbena organizacija bi dvoranico, kakršne vidimo na sliki, bolj s pridom uporabljala kot jo v Podlipoglavu. Stoli, stoli... SKOZI ČAS V današnjem industrijskem tempu življenja človek skoraj izključno živi samo v sedanjosti. Preteklost invprihodnost ga največkrat ne utegneta zanimati. Poleg tega omejuje današnjega človeka tudi njegovo ozko, največkrat specializirano področje dejavnosti, tako da je njegovo intimnejše povezovanje s soljudmi vse bolj otežkočeno in so resnična skupnost, ki jo narekuje vzajemni interes, skupna miselnost in čustvovanje, dostikrat le iluzorna. Za takega človeka in take ljudi navadno pravimo, da »nimajo korenin«, kar seveda ni v skladu z našimi prizadevanji po celovitem in socializiranem človeku. Meščanska skupnost se je zato odločila, da bo odslej v vsaki številki objavila fotografijo, ki bo seznanjala naše občane o življenju njihovih prednikov, jih povezovala s političnimi in, kulturnimi dogodki naše ožje skupnosti v pretek-lasti, odkrivala njihovo celovitejšo podobo itn. Uredništvo se nad "ja, da bo s tem na zelo posreden način le pomagalo razvijati in ohranjevati človeške vezi med preteklostjo in sedanjostjo in med ljudmi nasploh. Rojstna hiša Nedeljski — pa tudi drugi — izletniki prav radi obiskujejo pobočje Murovco z Miklavževo cerkvijo na levem bregu Save med Dolskim, ok. 2(1 km vzhodno od Ljubljane. Na tem pobočju je več prijetnih vasic,in ena od njih je tudi Zagorica. V njej je bil leta 1754 rojen kmečki sin Jurij Vega, že za življenja daleč po kulturnem svetu sloveč znanstvenik, pedagog in pisec matematičnih učbenikov. Po poklicu je bil navigacijski inženir, topničar in profesor na topničarski šoli. Nadarjenost in potreba sta ga silili k pisanju in skozi desetletja so bi- Jurtja Vege li njegovi učbeniki splošno razširjeni na osnovnih šolah po tedanji Avstriji in sosednjih državah. Napisal je matematična predavanja (4 deli), logaritmične in trigonometrične tablice in več topničarskih priročnikov ter se bavil z zakonom o težnosti, z astronomijo, geografijo ni mehaniko. Njegovemu delu v spomin in zahvalo se imenuje 7G-kilome-trski krater v Mare Australe na jugovzhodnem robu do nedavna edine znane Lunine strani krater- Vega. Naš rojak je tudi junak Jakoba Bedcnka romana Od pluga do krone. Medtem so se zbirali roplejni Italijani okoli psa poškodovanega tank ovornih avtomobilov h V'U mo^no utrient r,V temni noči so se 1 ^anelove čete v strelski približali italijanskim voz a trideset metrov. Za r 50 bili Stane, Tome ™a Stane, Tome , -a, iti go nosili s sebo, ie bomb. Nena n ao slišati polglasno ^ so zletele bombe n ni,- 80 zletele bombo nik( ane okoU blinde. Sc ni It/ lwlou bunde, ir/ ^ 80 takoj popadali ^Pravili na ot nih i lih Je bil<> tako nih h J Je Dll° tako p< va ’ 80 col° vzklikali 7ni' 1 *EViVa CC borba. ela 80 ^ °» fcorei so z vseh stran Ijali „ v; “ '“«11 sir nam , 'kopanim UalH„_,Uj J« bil dobro sfe/ / bUndi' so Toda bil? lahklIT1 minor so n s« preblizu ir 80 Padn„ , Preblizu ir B°rba k trn-0? 06 P*11'1 Na Arn^aLa dobro ie prišla ^la /,2 ^»-a; ta je ud °ne ^ tan?1 italiajnske in to so / ^bjanskim ] ^trov. jP^jbližali na < ^lil, ^^aljezeč K Un1a 'Pttraim'1 s<> fe' ki tok h k15*1 mitra??0 b'>n s 10 pravila nobene škode. Komandant Stane se je približal Kijevu in mu podal svežnje granat. Kijev je pritiskal na vžigače, jih metal pod blindo, da so močne eksplozije pretresale ozračje. Blisk za bliskom je osvetljeval okolico. Italijani so se začeli umikati, mnogo jih je obležalo. Ituli-anska bomba je ranila Kijeva. Toda ta je še bolj ogorčeno tolkel proti italijanskemu mitraljezcu in ga končno prisilil, da je- utihnil. Z rafalom v glavo se je naslonil Italijan na svoj mitraljez in obležal. Tudi ranjeni Kijev je obležal in se ni mogel pridružiti jurišu. Sovražniki so se razbežali in zapustili blindo, po partizansko imenovano »tank«. Borci Pavijanove in Branetove čete so držali položaje v Smrečju vse do jutra. Ko se je pričelo daniti, so našli okoli avtomobilov in blinde vse polno mrtvih Italijanov in jim pobrali orožje. Nekaj borcev pa je zlezlo na blindo in našlo neko prečudno stvar. Vedeli so, da je orožje, ker je bilo iz železa in ker je imelo cev, niso pa mogli ugotoviti, kaj naj bi bilo. Sele komandant Šiška je povedal, da jv ta prečudna stvar italijanski lahki minomet, s katerim so streljali Italijani na partizanske položaje, To je bil prvi minomet, ki ga je zaplenila II. grupa odredov. Ostal je v Siškovem bataljonu. Italijani so sc razbežali na vse strani. Največ pa jih je pobegnilo v Spančev mlin v grabnu, vzhodno od vasi Zno-jije. Po strugi Višnjice so tekli do mlina, preiskali in oropali hišo, nato pa sneli .sobna okna in jih zadelali z mizami in omarami. Na robovih hiše pa so postavili strojnice na vse strani. Toda niso imeli sreče. Vsi, ki so našli zatočišče v tem mlinu, so se znašli drugo jutro v križnem partizanskem ognju na obeh straneh potoka. Partizani so jim odvzeli orožje in se umaknili nazaj na stare položaje. Na pomoč obkoljenim italijanskim enotam je prišel blindiran avtomobil. Prebil se ni niti do Smrečja, da bi videl ožgano ogrodje to-tovornih avtomobilov in blinde, ko se je že moral umakniti. Italijani so vedeli, da se proti partizanom ne morejo u-spešno boriti. Zato so se po šestdnevni borbi klavrno u-muknil. To je bil eden največjih italijanskih porazov in pomembna zmaga partizanske taktike, ki so jo vodili Stane, Tomaž in Skala. To je bil težak ydarec za italijansko vojsko, ki je mislila, da bo v nekaj dneh uničila partizane. Partizanska poročilo o izidu te šestdnevne borbe z dne 12. junija pravi: »Operacije so končane. U-spehi: Italijani povsod odbiti: iz Stične, Žužemberka. Zden-ske vasi, Višnje gore. Štiri sto Italijanov je padlo. Mi: 4 padli (1 :100). Zaplenili: 1 puškomi-traljez, 1 bacač min, 33 min, 50 bomb, 7 pušk. Municija: cca 3000. Zaplenili en avtobus, 3 kamioni sežgani. Iztirjeni 3 vlaki, uničene 4 lokomotive (2 s troti lom). Promet prekinjen že 5 dni in še hi vzpostanv-Ijen. Progo obstreljujemo. Danes so ponovno koncentrirali 900 fašistov v Stični, 2580 v Račni. JUvri se ples najbrž začne. Mogoče je pa to samo za ©čuvanje proge. Čeprav so bili Italijani na Muljavi eno samo noč, so v tem času izvršili precej grozodejstev. Domačini, ki so bili doma, so se' namreč večidel poskrili. Opozoril jih je krajevni duhovnik: »Kar bežite. Posebno ženske naj beže, saj vidite, kakšni so.« Ljudje so povezali v cule najnujnejše stvari. Matere so nosile majhne otroke in ob enajstih zvečer je odšla ta prestrašena in žalostna kolona na Bučarjev kal, kjer je bil Štab II. grupe odredov. Tu so prenočili. Polh pa jim je s-kuhal dobro večerjo. Malo so se potolažili, toda skrb za dom jih je še vedno težila. Ko se je pojavil med njimi komandant Stane in njegov namestnik Skala in pripovedoval o uspehih partizanov, so se razživeli. Prepričani so bili, da bodo Italijane v najkrajšem času pregnali z Muljave. Brž, ko so prišli Italijani na Muljavo, so se zaleteli v hiše in hleve. Poklali so vse prašiče in perutnino, tako da so ležala naslednji dan okoli hiš svinjska glava, tam koža, v hišah pa je bilo vse razmetano. V gostilni na Muljavi pri Obr-ščaku so vdrli v klet, izbili veho v sodu z vinom in vermutom in ga v škafih nosili v gostilno in na vas. Napili so se do nezavesti. Zvečer so vdrli v hišo k Čebularju, kjer so hoteli v njegovi prisotnosti posiliti hčerko. Z revolverjem so obkrožili očeta in ga hoteli prisiliti, da bi gledal to zverinstvo. Toda vtem, ko so navalili na očeta, je hčerka ušla. Iz jeze, ker jim podla nakana ni uspela, so hišo zažgali. Z največjim veseljem pa so sprejeli ljudje na Lučarjevem kalu zjutraj vest, da je Muljava osvobojena, ker so jo preko noči napadle čete II. grupe odredov in so se morali Italijani umakniti. V tem času so se začele pripravljati enote II. grupe odredov po nalogu Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet na odhod proti Gorenjski. To so bile težke priprave, kajti čez 700 mož, ki jih je bilo tedaj v II. grupi odredov, je bilo treba dobro oborožiti, opremiti in obuti. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet pa je odredilo, da ostane en bataljon na sektorju, ki ga je držala II. grupa odredov, to je na sektorju Stična—Trebnje. Zato je bil določen Varetov bataljon. Sestavljali so ga zdravstveno šibki borci. Vse ostalo zdravo moštvo pa se je pripravljalo na odhod. Ko je zvedelo civilno prebivalstvo, da bodo bataljoni II. grupe odredov odšli s tega terena, ni bilo zadovoljno z odločitvijo Glavnega poveljstva. Na vseh mitingih v vaseh doline Krke, posebno pa na mitingu v Znojilah, so protestirali proti tej odločitvi. Glavnemu poveljstvu so pošiljali prošnje, naj pusti II. grupo odredov na tem teritoriju, ki ga je vedno častno branila. Ljudje so zaupali borcem II. grupe in zato se niso mogli sprijazniti z mislijo, da bodo odšli in zapustili siromašno, a tedaj borbeno Suho krajino. MOŠCANSKA ZAPOSLENI SODNIK ZA PREKRŠKE RAZŠIRJENA VLOGA SINDIKATOV SKUPNOST r ® si s Sodnik za prekrške jc leta 1962 obravnaval 1.192 primerov. V prvih devetih mesecih letošnjega leta pa je upravno kaznoval 1.221 oseb. POZABLJIVOST OBČANOV DELO OBČINSKEGA SVETA — Občinska skupščina jc 12. novembra obravnavala delo sveta za notranje zadeve. Čeprav v poročilu ni zaslediti podrobnejše analize, ugotav-1 jan ja in iskanja vzrokov pri odkrivanju in saniranju problemov v zvezi z mladinskim prestopništvom, kriminalom in mc'irugim, poročilo zajema podrobno področje sveta. Pomembna je ugotovitev, da bo moral svet v bodeče sodelovati z drugimi sveti, ..lasti s svetom za socialno varstvo, svetom za varstvo družine, šolstvo, prosveto in kulturo, ker bo lle tako uspešno in kompleksno reševal zahtevno problematiko. Za prebivalce, ki imajo stalna bivališča v naši komuni, vodi organ za notranje zadeve pri ObS register prebivalstva, gospodinjsko kartoteko in volilni imenik. Občani mnogokrat pozabijo prijaviti spremembo bivališča, čeprav je to pomembno. POSNEMANJA VREDNO! PAMETEN DELOVNI PRIJEM — Glas Saturnusa je objavil v svoji zadnji številki repertoar SNG drame in opero ter MGL! Člani kolektiva ima jo v MGL rezerviranih 363 sedežev, v operi in drami pa po 10! Glasila in delovne organizacije: posnemajte! lUV - ^ : ^ • Dobri športni objekti so pred po , '.j pa uspešno športno dejavnost. Že slika zgovorno priča, da se športniki Slavije in Vevč h irijo z osnovnimi težavami, saj n 'ihove športne naprave skoraj ne zaslužijo tega imena. UTEMELJENA INVESTICIJA — UO vevškega obrata papirnice je predlagal, naj podjetje prispeva 25 milijonov gozdnemu gospodarstvu Bled za dokončanje gozdne ceste v področju Suhlja, od koder dobivajo v Vevče celulozo in les. NOVO DELOVNO MESTO V KEMIČNI PEPCA KARDELJEVA V SATURNUSU NADURE IN 42-URNI DELAVNIK — V Kemični tovarni bodo namestili osebo, ki bo skrbela za kadrovska vprašanja! Že v tem šolskem letu pa so razpisani 2 štipendiji za kemijsko fakulteto in ena za kemijski oddelek srednje tehniške šole. V Saturnusu so se resno lotili problema nadur, katerih število pri njih nenehno raste. Stopnja organiziranosti dela bo namreč ena od bistvenih sestavin prehoda na 42-urni delavnik, nadure pa pri tem niso nič kaj vzpodbudne za ta prehod! POHVALNA PRIZADEVNOST DECEMBRA V KINU TRIGLAV Italijanski film Škandal za kulisami od 4.-5., ameriški barvni VV film Zate živim od 6.-8., angleški film V krempljih vohunov od 9.—11., ita!i-jansko-španski film (socialna drama) Scana Boa od 12.—13.. sovjetski barvni film Hajdu-ška kri »d 14.—16., domači film Peščeni grad od 17.—18 , francoski VV film Ti si moje življenje od 19.—21., francoski film Past za dekleta od 22. do 24., domači film Stopnice junaštva od 25.—26.,. sovjetski barvni film lija Muromcc od 27.-29. in francoski VV film Divjad je spuščena od 30.—31. Priporočamo: ameriški film Zate živim, domači film Peščeni grad, francoski fVm '' v t za dekleta, mladini p ski barvni film lija Muromcc. — Da bi zboljšali barvanje papirja, so organizirali v vev-šteem obratu tečaj za delavce, ki delajo v tej stroki. Tečaja v ekviru papirniškega cddelka tehniške šole so se udeleževali delavci kljub temu, da je trajal 6 ur dnevne poleg rednega d.la hi po tako bili udeleženci v L.vaini kar po 14 ur dnevno! — Tovarno Saturnus je pred nedavnim obiskala tovarišica Pepca Kardeljeva in se zanimala za ekonomski položaj te naše delovne organizacije, za izvoz, družbeni standard in sistema ter uspečnost delavskega samoupravljanja. S predstavniki družbenopolitičnih organizacij in uprave podjetja se je mimo tega razgovarjaJa tudi o krepitvi vloge ekonomskih enot. Sostro: prenovljena šola — Na občnem zboru zveze sindikatov naše občine, ki je potekal v Zelo delovnem vzdušju, so tako referent kot diskutanti obravnavali predvsem vlogo sindikalnih organizacij pri izdelavi statutov delovnih skupnosti z gledišča visoke produktivnosti in delitve dela. Jasno so bile določene tudi vloga in naloge sindikalnih podružnic ter sistem in metode dela; te bo treba prilagoditi zahtevam, ki jih postavlja razvoj delavskega saoupravljanja tudi pred sindikat. Pouk se je letos na osnovni šoli Sostro začel z večdnevno zamudo. Toda niti pedagogi niti učenci zaradi tega niso nezadovoljni. Sola je dobila sedaj čisto nov izglcd: prebelili so razrede, hodnike in vse ostale prostore. Vsak razred je dobil umivalnik s tekočo vodo, uredili so angleška stranišča ter prepotrebno umivalnico s toplo vodo. Ročni starinski zvonec je zamenjal nov avtomatični električni zvoriee. Učenci, pa so si sami delno uredili športno igrišče, kamor so postavili koše in zasilne gole z.a rokomet. Strasiraii so tudi tekalno stezo, dolgo petde- set metrov. Tudi izvenšolska dejavnost sostrških osnovnošolcev je žc dokaj pestra. Imeli so že mladinsko in pionirsko konferenco, športniki so odigrali že vse rokometne tekme v občinski ligi osnovnih šol. Na šoli delujejo tudi dramatski krožek, dve folklorni skupini in reci-lacij.ski krožek, ki se vsi vestno pripravljajo za nastop v kulturnem domu v počastitev dneva republike. Športniki rokometaši pa bedo 29. november počastili s sodelovanjem v rokometnem turnirju osnovnih-šol občine Moste-Polje. MK — Uvajalni tečaj (6 ur na delovnem mestu pod vodstvom vodij oddelkov in 2 uri strokovnih predavanj) bodo mesec dni imeli novi delavci v vevškem obratu papirnice, da bi se tako eimprej in čimboljc vživeli v proizvodnjo. Dobro naložen kapital — Kadrovska služba v Saturnusu uspešno analizira ter sistematično skrbi za usposabljanje ljudi v podjetju. Na visokih in srednjih šolah je tako vsako leto ok. 30 štipendistov Saturnusa, letos dela s 66 vajenci posebni mojster, na večernih šolah za odrasle je vsako leto ok. 40 elanov ko-' kktiva, ki jim stroške šolanja plačuje podjetje, ob izpitih pa imajo tudi študijske dopuste. Vič let omogočajo članom kolektiva brez zaključene osnov- ne šole, da to ob znižanih stroških obiskujejo in končajo. Samo strokovne in družbenoekonomske tečaje ter seminarje pa obiskuje jeseni in pozimi vedno več delavcev Saturnusa! Vsako leto sc tako a'i drugače izobražuje in vzgaja ok. 350—400 članov kolektiva Tli za to “daje jo v Saturnusu letno ok. 10 milijonov — prav gotovo v prepričanju, da jc to najbolje naložen kapital podjetje! 45 LET GODBENIŠKEGA DELA — Cc4ih 45 let aktivne :a d_-la pri vevški godbi je nedavno tega praznoval Srečko Rešek. Uredništvo Meščanske skupnosti se pridružuje čestitkam in želi tovarišu Rešku še na mnoga leta! LETNA KONFERENCA TOVARNIŠKEGA KOMITEJA ZMS ZDRAVSTVENO STANJE V KEMIČNI — Bred nedavnim jc inirlo mladina obrata Vevče redno letno konferenco svoje organizacije. Tovarniški komite ŽMS je poročal o svojem delu, problemih in načrtih za prihodnje delovno obdobje. — Zdravstvena služba jc u-gotovila, da balujejs delavci Kemične tovarne največ na dihalih (23 + 19 delavcev — škodljivi vplivi boksitnega prahu in glinice), na prebavilih (17 — neurejena prehrana), imajo revmo (15 — težko delo in nepravilna drža pri delu!) ter kožne bolezni (teh primerov jc bilo ob zadnjem zdravniškem pregledu v tovarni le troje, kar gre na račun primernejše obutve). Čeprav se zdravstveno stanje posebno glede nekaterih bolezni zboljšuje, bodo v tovarni posvečali temu vedno večjo po-zonost. STROKOVNO PREDAVANJE V VEVČAH —• Bivši štipendist Vevškc papirnice, sedaj inž. Jan'-5 Hribar, je predaval v Vevčah v okviru društva inženirjev, tehnikov in ekonomistov o notranjem transportu vevške Pa' pirnice. Predavanje je lepo 11' spelo in je takih de,batnih večerov še želeti. V NASI OBČINI 109 DRUŠTEV HIŠNI SVET ZA 26 HIS — Vevški ODS je sprejel sklep o ustanovitvi skupnega hišnega sveta za vseh 26 hiš, ki so last podjetja. V območju naše občine .h registriranih 109 društev. Od tega j,: 23 gasilskih društev, 14 društev RK, 1) DPM, 8 krajevnih organizacij ZVVI, J; strelskih družin, 6 društev L1** 4 lovske družine, 9 kuiturnO' prosvetnih društev in klutooV' 1 društvo medicinskih sestri-1 združenje šoferjev in avt°' mehanikov itn. OBISK IZ ZAGREBA — Mladinci zagrebške papirnice so s,r odzvali vabilu vevških mladih papirničarjev in jih obiskali. Ogledali so sl obrate, se odpel jul i na Urh ter v Postojnsko jamo ter sklenili, da bodo v prihodnje stiki še živahnejši in poglobljeni. POOSTRENA KONTROLA TOČENJA ALKOHOLNIH PIJAČ — Ker so vinjene osebe največkrat povzročitelji prometnih nesreč in drugih prestopkov, priporoča svet za notranje zadeve organom LM, da v gostinskih lokalih poostrijo kontrolo pri točenju alkoholnih pijač vinjenim osebam in mladoletnikom. Proti kršiteljem pa bo poostrena kaznovalna politika. Glasbena šola Moste je ena od najuspešnejših kulturnih institucij v naši občini. V »v{jJ jem delovanju že več let uspešno išče oblike in načine, kako prodreti s svojimi usP®" v čimširši krog poslušalcev in ljubiteljev glasbe. V teh svojih prizadevanjih je sp<>wu ’ da je ena od oblik širjenja glasbene umetnosti tudi povezovanje svojih gojencev * jenci drugih šol — in na sliki vidimo uspešen nastop mladinske godbe glasbene s0 Moste na skupnem nastopu s pevci šole Vide Pregarčcve. . 'TUDI STEPANJCI PONUDILI ROKO SKOPJANCEM Akcija za pomoč prizadetemu prebivalstvu Skopja je naletelo na velik odmev pri večini prebivalcev Stepanje vasi. To so dokazali že z zbiranjem prostovoljnih prispevkov takoj po katastrofi, posebej pa še pri vpisovanju ljudskega posojila: n% možnih vpisnikov se je odzvalo apelu krajevne organizacije SZDL Stepanja vas in le samostojni kmetje niso uresničili pričakovanja. Posebno so sc izkazali upokojenci, pa tudi gospodinje, ki so v večini brez svojih rednih dohodkov. LED JE PREBIT — Investicijska banka je načelno odobrila Kemični tovarni kredit za gradnjo obrata za proizvodnjo perlona. Tovarna je že uredila oba ■pogoja, t. j. pogodbo z Gene-ralcksportom in izjavo splošne gospodarske banke o zagotovitvi dinarskih sredstev. Sedaj že iščejo strokovnjake za nova delovna mesta. Naša tovarni pa se je kmalu pridružila kot investitor tudi tovarna v Prizrenu in z njo vodi Kemična tovarna temeljite razgovore s tujimi tvrdkami glede opreme. Do dokončne odločitve in podpisa pogodbe ni več daleč! PITNA VODA V VEVŠKI PAPIRNICI — UO vevškega obrata je sklenil nabaviti 2 klorinator-ja za kloriranje vode v vodnjakih pri ambulanti in garažah, tako da bo do priključka na vodovodno omrežje v prihodnjem letu začasno rešeno vprašanje pitne vode v tovarni. udeležba na kongresu MEDICINE — Kongresa medicine dela v Beogradu se je udeležil vev-®ci obratni zdravnik dr. Boris Moškon in oba obratna varnostna tehnika. ZAČASNA IZGUBA? — Zaradi ozkega grla v galvanskem oddelku so v Saturnusu »začasno« prekinili proizvodnjo nikljastih pladnjev. Posledica pa je bHa skoraj ta-Jtojšnja izguba zunanjih tržišč, ki jih bo zaradi hude konku-tonce težko spet pridobiti. Pri tom velja pomisliti tudi na nove oblike pladnjev ter na lito-Srafiranje po želji oz. zahtevi tožišča. Le tako bo Saturnus tohko zopet pomislil s tem ar-tiklom na mednarodno konku-tonco z upanjem na uspeh. SOSTRO DOBILO ASFALTNO CESTO ,.^ptos je po dolgih letih tu-' Sostro dobilo asfaltno cesto. V0' odcepa od Litijske ceste jP Urha je bil sicer asfaltiran .'.Ptoj, letos p;i so prekrili z altom še del ceste, ki pelje wav do vasi Sostro. Sostrčani, službo, to vozijo v Ljubljano v V(_ Tri to te ceste še najbolj g^tolb.saj se je v poletnih mc-cem praSn° v avtobusu kot v Cettton torni. MK Vsaka Četrta družina avtomobil striranTu ^ oW,nl regi- od t* 3.041 motornih vozil, ihobiir,,, -e 1(195 osebnih avto-Statk,;, in motornih koles, ka Ji^kažc, da ima vsa- toobiij ^ruž‘n;' osebni avto- JI MESECNl DOHODKI! LV‘Rnii tovarni se je b-S 'So Uvoi • Ua pa Sh°0ka načelo , ^v^ne adCuU’ ^ kf i: Povzemamo iz tovarniškega tiska MIŠE DELO ŠPORTNI PARK VEVČE - KDAJ IN KAKO? NA SEJI ODS V VEVČAH DNE 11. X. 1963 JE BIL POSTAVLJEN GRADBENI ODBOR ZA GRADNJO ŠPORTNEGA PARKA V VEVČAH Pred 2 letoma smo začeli razpravljati o gradnji prepotrebnih športnih objektov v neposredni bližini vevške tovarne. Pred očmi smo imeli, da bo s povečanjem tovarne v bližnji prihodnosti čedalje bolj naraščala potreba po možnostih za razvedrilo in rekreacijo zaposlenih, da bo tudi število prebivalstva v okolici hitro naraščalo, da so v neposredni bližini idealna zemljišča za športne objekte in končno tudi, da na vsem območju bivše občine Polje ni zadovoljivih športnih objefk-tov. Razen vevškega kopališča so le neki provizoriji, ki ne ustrezajo današnjim pogojem tekmovanja in delu športnih društev. Zavedali smo se tudi, da je vendarle čas na neki način obnoviti bogato tradicijo športne aktivnosti našega območja, ki je ob postopnem likvidiranju starih objektov ni nerazumevanju domala zamrla. Razprave športnih delavcev znotraj tovarne so povzročile mnogo polemik .med poklicanimi in nepoklicanimi, kje, kdaj in kako naj se lotimo tako zaželene gradnje. Po dveletnem tavanju med težnjami, željami in možnostmi je razpravo zaključil prvi osnutek regulacijskega načrta občine Moste-Polje, v katerem so locirane športne naprave na jugovzhodnem delu vevške papirnice ob Ljubljanici. Idejni osnutek, 'ki obstaja že dalj časa, predvideva gradnjo športnih naprav na obeh bregovih Ljubljanice. Na levem bregu so predvideni naslednji objekti: nogometno igrišče z lahkoatletskimi napravami, kegljišče, čolnarna in strelišče za malokalibrsko puško, na nasprotni strani pa naj bi pokrili obstoječi 33-metrski bazen, tako da bi ga usposobili za uporabo skozi vse leto. Poleg tega naj bi bila na tej strani še ploščad za košarko, rokomet, odbojko in perjanico in letni 50-metrski (olimpijski) bazen. Gradnja bo trajala več let, odvisno pač od finančnih sredstev in prizadevnosti športnih delavcev. Gradbeni odbor bo organlzirail široko akcijo za gradnjo objektov ter postavil za vsak objekt pododbor, ki naj bi nalogo uresničil v najkrajšem možnem času. Težišče začetnih del bo prav gotovo na zgraditvi nogometnega igrišča, garderob, atletske steze in prostora za gledalce. Gradnja drugih manjših objektov, kot so strelišče, čolnarna in kegljišče, bo potekala tako, kakor bo pač uspeval pododbor oziroma kakor bo lahko pododbor zainteresiral športnike za posamezni objekt. Večji del sredstev za te objekte bodo morali pododbori zbrati s svojo iznajdljivostjo in pa z organizacijo prostovoljnega dela. V II. fazi bi se lotili gradnje zimskega bazena ter letnega bazena, za kar pa bi zainteresirali tudi republiške športne forume in ljubljanska društva. Znano je, da je Ljubljana brez primernega zimskega bazena in da na tdko cenen način, 'kot je to izvedljivo v Vevčah, še zlepa ne bo prišla do takega objekta. Gradnja teh objektov je v veliki meri stvar podpore teh forumov, ker sami tolikšne investicije še nekaj let ne bomo zmogli. Gradnja športnega parka ni cenena in lahka investicija in bodo zato potrebna prenekate-ra finančna sredstva in mnogo truda. Resno računamo pri tem na podporo občinske športne zveze in vevškega kolektiva, zlasti pa športnikov našega terena. Gradbeni odbor je tudi prepričan, da bodo tudi ob sami graditvi vznikali klubi, saj bodo imeli simpatizerji posameznih zvrsti športa pred seboj jasno perspektivo in, up>ajmo, tudi zadovoljivo finančno pomoč. Legenda: 1. Stadion in igrišče za treniranje; a) sanitarije in garderobe. 2. Stiristezno kegljišče. 3. Čolnarna s splavom. 4. Strelišče za malokalibrsko puško. 5. Zimski 33-metrski bazen, bife. 6. Letni 50-mctrski bazen. 7. Garderobe letnega kopališča. 8. Ploščad za odbojko, perjanico, rokomet in košarko. 9. Parkirišče — desni breg. 10. Parkirišče — levi breg. 11. Otroško igrišče. — (M 1:1000) KLAUS PRIPOVEDUJE ŠTUDENT Pred mesecem dni se je v naših delavnicah pojavil nov obraz, 'z zvedavimi živahnimi očmi, katerim se je kar videlo, da hočejo čimveč videti in si za {Kamniti. Mož se v skromni delovni obleki v ni-čemr ne razlikuje od naših orodjarjev in px>zornost zbudi šele, ko ga slišite govoriti p>o nemško. To me je pritegnilo, da sem ga piovabil na kratek razgovor, v katerem sem izvedel, da je ta »neznanec« gospod Klaus Schmitz, študent strojne fakultete v Hannovvru. Letos opravlja v naši tovarni obvezno vsakoletno prakso. Zanimalo me je, kako mu je pri nas všeč, kako se piočuti, kaj dela, p>a sem mu poostavil nekaj vprašanj. Rad mi je odgovarjal, čeprav je poudaril, da je to njegov prvi intervju in da mu je kar malo nerodno. Gospod Schmitz, kako da ste se odločili ravno za Jugoslavijo?- Težko bi odgovoril na to vpfašanje, ker sprva niti nisem imel tega namena. Pozneje pa, ko Sem oddal svojo prijavo pri mednarodni študentovski organizaciji, sem tam slišal toliko lepega o vaši deželi, da sem sc kar hitro odločil. Reči vam moram, da mi ni žal. Prvikrat ste v Jugoslaviji, zato me zanima, kakšni so bili vaši prvi vtisi ob prihodu? Ravno zato, ker sem prvikrat potoval v Jugoslavijo, sem bi!, razumljivo, zelo ra- doveden. Prijatelji so mi pripovedovali, da je pri vas zelo lepo, vendar saj veste, da si človek lahko ustvari neko določeno mnenje šele, ko sam nekaj vidi. Najprej sem ugotovil, da moji prijatelji niso pretiravali pri opisovanju vašega življenja in vaših lepot: takoj nato pa sem bil presenečen nad prijaznostjo in prisrčnostjo vaših ljudi. Zelo lahko mi je pri vas vzpostaviti prijateljske stike s povsem neznanimi ljudmi. Niso zadržani do tujca in to mi je všeč. Pri nas, veste, to ni povsem tako. Navdušile so me tudi lepote vaših pokrajin in pa še nekaj ... no, pa o tem ne bi govoril. Kar zdi se mi, gospod Schmitz, da s tem mislite naša dekleta, kajne? Uganili ste. Toliko lepih deklet, verjemite mi, nisem videl še nikjer, čeprav sem že razmeroma veliko potoval. Kaj pa menite o naši tovarni in ali ste morda že bili v drugih tovarnah? Vsako leto grem na prakso v drugo tovarno. Lani sem bil v tovarni tiskarskih strojev na Dunaju. O vaši tovarni pa bi lahko rekel le to, da me je presenetila. Niti slutil nisem, da v vaši tovarni toliko in tako dobro delate. Nc mislite, da je to laskanje, iskreno govorim. Ko opazujem vaše delavec, da delajo z veliko voljo in vsiljuje sc mi občutek, da Se dobro zavedajo, zakaj delajo. Kako ste zadovoljni s svo- jim delom in s pomočjo naših ljudi? Popolnoma, čeprav bi o delu težko govoril, ker bolj gledam kot delam. Skušam namreč videti čimveč in ob pomoči vaših ljudi mi to lepo uspeva. Omogočili so mi, da si lahko ogledam prav vse oddelke in brez dvoma mi bo to koristilo. Kaj pa sodite o Ljubljani in kako preživljate svoj prosti čas? Pa še nekaj me zanima, kako se sporazumevate pri nas? Najprej o sporaBumcvanju. Do sedaj še nisem naletel na kake težave, ker pri vas presenetljivo dosti ljudi govori nemški. Pomagam si tudi z angleščino in po potrebi še s francoščino. Ljubljana pa jc Čudovito mesto. Spet moram poudariti, da ni to le laskanje. Veste, stanujem v študentovskem naselju in ni dneva, ko se nc bi sprehajal po Rožniku ali pa po prekrasnem Tivoliju, Res je zelo lepo. Nikamor ne grem brez fotoaparata, ker hočem čimveč teh lepih vtisov o vašem mestu odnesti s seboj v Hannoivcr. Dvakrat sem bil že na morju, ki si ga sploh nc upam opisovati, tako je lepo. Zelo rad pa bi videl še druge vaše republike, žal pa tega ne bom utegnil. Jure Poljšak PRAZNISKO SREČANJE MLADIH SAHISTOV Občinska zveza prijateljev niladine Mosbe-Polje je pripravila mnogo veselja pionirjem šafiistom domačega območja s tem, da je pred Dnevom republike v počastitev 20. obletnice II. zasedanja AVNOJ organizirala občinsko šahovsko srečanje pionirjev. Tekmovanja, ki je bilo v nedeljo 17. novembra t. L v Polju, so se udeležile sekcije štirih popolnih osemletnih šol: Ketteja in Murna, Vide Pre-garčeve, Polja in Sostrega. Štiri ekipe po 14 članov so po lepih uvodnih besedah tovarišice Branke Jadekove spremenile prostore poljske šole v bojišče prijetne, tri ure trajajoče borbenosti. Rezultat srečanja je bil naslednji: I. mesto je zasedla ekipa šole SOSTRO, II. mesto ekipa šole POLJE, III. mesto ekipa šole Ketteja in Murna, IV. mesto pa šola Vide Pregare. Vse so prejele lično izdelana spominska priznanja in primerne nagrade. Vsi, ki smo spremljali mlade tekmovalce pri delu, vidimo v Hej dostojno izvedeni prireditvi hvale vredno potezo v smeri nadaljnjega medsebojnega zbliževanja in sodelovanja pionirjev in mladine naše občine. J. L. VEVŠKA INŽENIRKA V PARIZU — Inž. Nebojša Novak iz vevškega obrata papirnice sc jc udeležila mednarodnega kongresa celulozno-papirne industrijske tehnologije v Parizu. 5ea£ - aifacna Ljubljana, Zaloška cesta 54 žima FUŽINE, LJUBLJANA, tovarna ščetarskih in žimarskih izdelkov OKLO O A POLJE 20 illillillilllnillllil TESARSTVO IN MIZARSTVO Zadobrova 25 PETROL ZALOG CESTE, CESTE! Tovariš urednik! Kodeljevo je že precej urejena soseska, vendar je človek kar nekako razočaran, ko vidi, da je tako rekoč glavna, Pov-šetova cesta še vedno neurejena. Ali pa res ni mogoče te ceste npr. asfaltirati? Da, ceste! Ko je pred nedavnim deževalo, sta bili dve ženi na Zaloški cesti med številkama 60 in 86 tako poškro-jetno namenjeni nekam dlje — obrniti in se vrniti domov! In vzrok? Požiralniki so tam Višji kot vmesni odseki ceste in tam se je nabralo vode v višini 5—8 cm. Ob srečanju dveh avtomobilov je tisti, ki je vozil na isti strani ceste, kjer sta hodili ženski, moral zapeljati tik ob rob ceste in nesreča je bila tu! Zaloška cesta je res bila pred nedavnim asfaltirana, vendar delo po zgoraj opisanem sodeč ni bilo opravljeno tako, kot bi moralo biti. In kje je kontrola nad izvršenimi deli? Štefan Matko Zadobrova DEJSTVA KAŽEJO DRUGAČE! Pisec članka Redka izjema PtX)Šnjo 'n zakli, KTatkl intervju. jen° planjo in zaključi 'iiintervju. Je rmi neugnance dnin^ nas mnogo, kako - g°d po velikih šolah, kje ■«»„ , ‘ » v-4arwi.il auicUI, IVJC Ur0 tkin in skoraj vsak uro r\ ‘ VSKUV zdraviKCV.a srofuie nil stotin tov inn’ ternPclmmentnih far Polnosti<3eklet- hrepenečih p hopos,'10 lepoti pristnegi v«n f.1 življenja. I Oli Dl odprl vrata teg Pri prostora, bi naš< k° intf.T.l<>Voli'nerri delu še k; Že prwiesno skupino: zjutra Y mi-^^^o ur°’ je Vide 'Rraisk,, ^ Polkrogu razgret ^Aj^^žino, ki pripravlj Vsak čLSO ROZo i" se h oder, y' z njo preselila n - jo n-iz^^^monskem čas S?Vsk> Vk SVoi ias pionirsl ^ V ori ■ Pnostovoljcev, i ' k' da i^^0100 “vest občt ^oščeno^,^0 ^ mnogo bo ki trf^a izven okv sieor disciplin Značilna za večii zborov. — Iz neke sobe se je ob nešolski uri usula skupina, ki mi je zažvrgoJela svoj odgovor: »Imeli smo prometni krožek!« — Nekaj starejših fantičev in deklet pa je ‘pravkar vstopalo v neki kabinet. »Kaj pa je z vami?« — »Mi smo pa fotografi.. .« so se mi zavestno pohvalili. — Na stopnicah naletim na slavistinjo, »glavno urednico« mladinskega lista MLADI DNEVI z izdelanim ovitkom za slavnostno 1. številko k prazniku republike. »Kako vam uspeva vaš literarni krožek?« Vsa žareča spričo uspelega ovitka mi je zaupala svoje zadovoljstvo nad tem, da besedna kultura v zavesti naših učencev ni na zadnjem mestu. — Proti večeru srečam fanta z zračno puško na rami. »Kam pa ti ob tej uri?« — »Domov od strelskih vaj.« Na zavihu suknjiča se mu je svetila častna strelska značka. »Vidim, da imaš uspehe pri streljanju.« — »Tudi drugi jih imajo. Takihle značk smo letos prejeli že 75,« mi hiti poročati tudi o pridobljenem pokalu Bineta Graj-zerja. Daslednjega dne sem obiskal še nekaj delovnih družin odreda BORISA TROSTA in pri vsaki sem našel veselje in voljo. Prosili so me, naj kaj zapišem o življenju in delu poljskih pionirjev in mladincev, ki so v občini znani po tem, da so dokaj delavni, a o sebi premalo poročajo. Zato sem to storil z občutkom posebnega notranjega miru in zadovoljstva. J- L. prazna Jesenski del rokometnega prvenstva Slovenije je zopet pri kraju. Zopet enkrat, a tokrat jasneje za vse udeležence. Lani res ni bilo mogoče reči, kdo bo prvak, predvsem zaradi deljenih lig. Letos pa je povsem znanih 5 kandidatov in niti eden več. Raje manj. Pravazprav bi morala ostati le 2 tekmeca: Rudar in Slovan, Olimpija pa le toliko, kolikor bo sedaj jeseni zavzemala drugo mesto. Ali so te napovedi pravilne, bo pokazalo že prvo kolo spomladanskega dela s tekmo med Rudarjem in Slovanom v Trbovljah. Pravzaprav bo ta tekma tudi že odločila prvaka, kajti tudi poraz v Slovenjem Gradcu ne bo mogel ogrožati Rudarjem prvega mesta, če ne bo to storil Slovan v Trbovljah. Ali tretje mesto res daje take možnosti za naslov? Ce vemo, kakšno je stanje pri Slovanu, potem nam je odgovor jasen. V letošnje prvenstveno tekmovanje je stopil Slovan o-krepljen z najboljšim slovenskim rokometašem Ačkunom, ki študira v Ljubljani, in z enim najboljših igralcev Olimpije Sparenblekom. Nov pa je bil tudi trener, točneje, po odsluženem vojaškem roku je e-kipo zopet prevzel prejšnji trener Češnovar. Zaradi teh sprememb so nekateri pričakovali, da bo sedaj ekipa brez konkurence v tekmovanju, saj lahko rečemo, da je sestavljena iz najkvalitetnejših slovenskih rokometašev. Vendar pa so razlogi, da se to ni zgodilo, le razumljivi. Tako dobra igralca, kot sta to Aekun_ in Sparenblek) pri tem še iz različnih klubov) imata tudi svoj slog igre, ki je seveda prilagojena na njuna prejšnja kolektiva. To je v začetku ohromilo ekipo in je bila nekaj časa celo slabša kot pred ojačanjem. Na srečo pa kriza le ni bila dolga in Sparenblek se je kmalu »ujel« v igro ekipe; Akčunu je to uspelo šele v zadnjih tekmah. Drugi vzrok je bila zamenjava trenerjev. Da je bilo še težje, je bila ta izvršena teden dni pred začetkom prvenstva in prvo tekmo z Rudarjem je Slovan doma izgubil prav zaradi zgrešene taktike. Poleg tega pa je trener uvedel tudi ostrejši in zahtevnejši režim, zaradi česar so bili igralci tudi utrujeni. Trenutna škoda, vendar nujna, in pa dobiček za prihodnje. Da je to res dobiček, se že vidi, saj je bil Slovan v zadnijh tekmah že zopet homogena ekipa z najboljšo kondicijo. Zimski odmor bo treba sedaj res načrtno izkoristiti. Tehničnega znanja igralcem ne primanjkuje, pač pa šepa taktika. To je tudi edini vzrok, da ekipa najboljših posameznikov le še ni najboljša kot ekipa. Ob pogledu na perspektivo meščanskega rokometa lahko gledamo torej skozi rožnata o-čala. Pot kvalitete meščanskih rokometašev gre stalno navzgor. Od ustanovitve kluba pred 8 leti pa do danes ni moška ekipa niti eno leto zasedla v novem tekmovanju slabše mesto kot v prejšnjem. Da bo temu tako tudi nadalje, je porok pravilno in obsežno delo kluba z naraščajem. Pa še nekaj: Prihodnje leto se bodo vrnili iz vojske igralci Sturm, Zmuc in Virk. Če upoštevamo vse to, sd lahko predstavljamo načrt Slovanovih rokometašev: letos morda še ne, pač pa naslednje leto uspeh na kvalifikacijah za vstop v I. zvezno ligo. S tem pa bi seveda dosegli svoj cilj, naše upanje in pa želje sploh vseh ljubiteljev rokometa v naši republiki. 11© Triglav Ob Ljubljanici 36 Zdraislifeni dom Mosle-Polje Krajevna skupnost Moste Krajevna skupnost Kodeljevo ■iBDioiiuiiiiiuinfluiuBiNinniniiniiniiuiiiniui VETERINARSKA POSTAJA Posavje-Polje 12 IBBilBBlIDlUBlIllUlttUDIinflllll^ Krajema skupnost Zelena jama Dobri statuti in organizacija dela NADALJEVANJE S X. STR valstva, socialnega sestava, obsega območja, stanovanjske in komunalne ureditve, razvitosti zdravstvene in socialne ter varstvene in šolske mreže, trgovine in prometa. Pozabiti ne smemo tudi na uveljavljenost družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih ter kulturnih institucij. Z o-cenitvijo teh činiteljev smo že prišli do osnovnih postavk dejavnosti neke KS. Njena dejavnost pa zahteva ureditev najrazličnejših vprašanj (28. člen osnutka občinskega statuta), ki jih mora vkebovati statut KS. Dejavnost je uspešna takrat, kadar je programirana, torej lahko zaključimo, da sta statut KS in program njenega dela neločljivo povezani sestavini obstoja in delovanja. Osnutek občinskega statuta našteva precej zadev, za katere meni, da bi jih KS lahko zajele v njihovih dejavnostih. Popolnoma jasno je, da v vseh KS ne bodo delali vsega, ket za to glede na navedene pogoje ne bo možnosti ali potreb. PIŠI NAM KADARKOLI NA NASLOV: UREDNIŠTVO MSK, OB L.TUBL J ANICI 42/11! TELEFONIRAŠ LAHKO PRAV TJA VSAK DAN OD 7. DO 12. URE NA ST. 36-G90, 1NT. 8! H03ČANSKA SKUPNOST zdaja ObO SZDL Ljubljana loste - Polje — Odgovorni rednik Bogdan Sturm — Tisk ZP »Kočevski tisk« Kočevje Utemeljenost različnih programov potrjuje tudi osnovni cilj, da bi občanom čimbolj olajšali in vsebinsko obogatili vsakdanje življenje. Kaj storiti, da bi dosegli osnovni cilj — to morajo ugotoviti tisti, ki že delajo ali se pripravljajo na ustanovitev KS. V korak NADALJEVANJE S 1 STR. nam iz tega sledi kar sama IX) sebi: v dinamiki našega družbenoekonomskega razvoja se nam kažejo soseske s širšimi in ožjimi družbenimi cen-' tri osnova, izhodišče za vse vrste dejavnosti, torej tudi za kulturno. Tem soseskam bo treba prisluhniti, iz potreb in zahtev teh sosesk bo treba izhajati, te soseske bo treiba tudi kulturno bolj in bolj aktivirati. Potem ne bo več vprašanje, ali naj bo v tej ali oni soseski Svobcxla, KUD, ta ali oni klub ali kdo ve kaj, saj bodo občani vsake soseske pač vedeli, kaj hočejo, kaj potrebujejo, kako vključiti kulturno dejavnost v tok splošnega družbeno-gospodarskega razvoja. In vloga nove kulturne organizacije pri tem? Ko se je zadnji mesec, dva pripravljalni odbor intenzivneje loteval končnih priprav za ustanovitev občinske kulturne zveze, je mimo težav naletel tudi na neizpodbitno dejstvo: velika večina tovarišic in tovarišev, ki jih je odbor povabil k sodelovanju pri novi kulturni zvezi, je izrazila takojšnjo pripravljenost za delo! Taka silna volja, taka nesebičnost, taka socialistično humanistična zavest pa so na eni strani veliko poroštvo za tisto dejavnost, ki se ne ustraši nikakršnih žrtev, za novo kulturno zvezo pa napotilo za delo: iskati in najti človeka, mobilizirati ga, povezovati, usmerjati, bogatiti. Aktivna udeležba vseh družbenopolitičnih faktorjev bo pri tem prav tako ena od nujnosti tistega razvoja, ki gre nevzdržno svoio pot. V naši občini imamo 10 krajevnih skupnosti. Vsem je skupno, da skušajo nuditi občanom njihovega območja tisto, česar jim ne nudijo druge družbene službe in dejavnosti. Kaj in kako nuditi občanom, je odvisno od njihovih potreb. Glede na naloge KS, oziroma na potrebe občanov, jih lahko razdelimo na tri večje skupine. V prvi so KS mestnega območja — Moste, Kodeljevo, Zelena jama in Jarše, v drugi skupini so KS iz primestnega področja — Zadvor, Zalog in Polje, v tretjo pa štejemo Besnico, Lipoglav in Dolsko. KS v mestu skrbijo predvsem za pomoč družini v gospodinjstvu: družinam in zaposlenim ženam pomagajo pri oskrbi in vzgoji otrok, skrbijo za gospodarjenje s stanovanji, organizirajo družbeno prehrano itn., skratka organizirajo take oblike in uporabljajo taka sredstva, ki direktneje vplivajo na življenje občanov. Servisi, delavnice, vrtci, obrati družbene prehrane so uspešne oblike dela KS mestnega območja. Sestav prebivalstva, obsežnost območja in način življenja na vaseh ter od mesta oddaljenih krajih so pogoji, ki vplivajo na posebno dejavnost KS. Opravljanje različnih komunalnih zadev, gradnja cest, urejanje naselij in pokopališč so glavna področja dela KS oddaljenih predelov. Direktne j ših skrbi za človeka tu ni opaziti, kar je glede na način življenja in potrebe prebivalstva tudi razumljivo. Vsi, posebno še tisti, ki delajo v KS, vedo, da njihova sedanja dejavnost še ni vse, kar naj bi delale. 2e sedaj skoraj povsod ugotavljajo, da potrebe občanov zahtevajo še precej boljšo in širšo dejavnost. Splošni družbeni razvoj bo v prihodnosti ustvarjal boljše pogoje za njihovo delo. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bodo KS zasledovale ta razvoj in spremembe v življenju občanov. Od teh dveh činiteljev je namreč odvisna dejavnost KS sedaj in v prihodnosti. Reči hočem, da morajo tudi KS delati po nekem delovnem programu in po programu razvoja. Njihovo delo ne more biti ločeno od občanov, ker so v tem primeru obsojene na stagnacijo. Dokaz za to je dosedanja rast KS, ki so v svojem okolju že našle svoje mesto. In prav pri teh, fci so že prehodile določeno pot, vidimo razlike v dejavnosti in organizacijskem sestavu. Tudi njihovi programi so različni, kar je nujno in pravilno. Vsaka proizvodnja zahteva posebno organizacijo in dejavnost KS še posebej. Razen krajevnih pogojev karakterizi-rajo njihovo delo naloge, ki jih je nanje prenesla občinska skupščina. Področje operativnega deda občinske skupščine in njenih organov je vedno ožje. Precej dela, ki so ga še pred kratkim opravljali ti organi, je že pre- šlo na organe delavskega in družbenega samoupravljanja. Pri tem prenašanju nalog z oblastvenih organov na družbene so že sedaj pomembne KS. Socialno in otroško varstvo, vzdrževanje komunalnih naprav ter opravljanje drugih za občane važnih zadev je v KS dostikrat boljše kot prej. Ne oblastveno, pač pa družbeno opravljanje splošnih zadev uresničuje načelo razdržavlja-nja. To pomeni, da bodo vedno več upravnih in splošnih nalog izpolnjevali družbeni organi, ki so bližji občanom. Razvoj bo šel po tej poti in pred KS bo vedno več nalog, ki jih bodo morale tako ali celo bolje izvrševati kot občinska skupščina in druge institucije. In že smo poleg organizacije pri sredstvih, ki so in bodo potrebna za delo. Organizacijo KS bo treba stalno prilagajati programom dela. Stremeti bi morali za tako organizacijo, ki bi omogočala kar najuspešnejše delo. Statuti KS bodo med drugim urejali tudi njihovo organizacijo. Vsebovali naj bi torej taka in tista določila, ki bi zagotavljala u-spešno delo v takem obsegu, kot ga dopuščajo materialni pogoji. Na področju, ki je še vedno blizu mesta, je delo KS že manj namenjeno direktno občanom, vendar še vedno zasledimo oblike pomoči družini pri oskrbi in vzgoji otrok, skrbi za boljše gospodarjenje s stanovanji in podobno. V primerjavi z mestnimi se v pri-mestnih KS že močneje uveljavlja dejavnost na komunalnem področju. Sistem finansiranja KS je bil dolgo časa dokaj neurejen. Osnutek občinskega statuta predvideva naslednje vire sredstev: ki jih s prenosom nalog prenese občinska skupščina in jih daje občina za pospeševanje komunalnega in gospodarskega razvoja KS, del stanarin in najemnin, prispevki delovnih organizacij za pospeševanje dejavnosti, samoprispevek članov in del sredstev, ki jih ustvarja z lastno dejavnostjo. Za večino ten sredstev je znano, da jih KS dobijo za izpolnjevanje konkretnih nalog, ki Jih morajo zajeti v programih* dela. Ta sredstva so omejena in skoraj vedno jih je premalo. Občani pa želijo imeti od KS vedno več dobrin. Zato morajo KS dobro gospodariti. Statuti bi morali temeljito obdelati vire sredstev in način razpolaganja z njimi. Pri tem velja opozoriti na zainteresiranost občanov in na uveljavljanje njihove iniciative — pripravljenost za prostovoljno delo ter krajevni samoprispevek. Omenim naj še samoupravljanje delavcev, ki delajo v KS in njenih organih. Dosedanje izkušnje o kakovosti dela različnih delavnic, servisov in drugih oblik kažejo, da pogrešamo uveljavljenost samoupravnega sistema, za katerega je znano, da v največji meri spodbuja interes za dobro izpolnjevanje nalog ter za uspešno gospodarjenje s sredstvi. Statuti KS naj bi zagotovili tak sistem samoupravljanja, ki bo omogočal uresničevanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti vsem, ki so zaposleni v KS. MED ŠTIRIMI Na uspešno delo KS vpliva tudi dobra delitev dela med njimi in različnimi družbenimi organizacijami. Posebno je važno, da ne pride do poseganja v njihovo delovno področje: še toliko bolj, če te organizacije dobro delajo in u-činkovito zadovoljujejo potrebe občanov. Statuti torej ne bi uveljavljali take dejavnosti, ampak odnose do drugih organizacij. NAJBOLJŠIMI SLOVANOVA ZENSKA EKIPA SE JE PO TEKMOVANJU ZA ROKOMETNI POKAL JUGOSLAVTJE PREBILA MED ŠTIRI NAJBOLJŠE JUGOSLOVANSKE EKIPE. V PRVI ČETRTFINALNI TEKMI JE V LJUBLJANI PREMAGALA BOSANSKEGA FINALISTA IGMAN Z 6:2, V POLFINALNI TEKMI PA JE PODLEGLA NAJBOLJŠI JUGOSLOVANSKI ZENSKI ROKOMETNI EKIPI ŠPARTAKU IZ SUBOTICE V SUBOTICI Z 11:4. - SLOVANOVA ZENSKA EKIPA JE S TEM DOSEGLA SVOJ NAJVECJI USPEH, KI JE PLOD VEČLETNEGA RESNEGA DELA. NA SLIKI JE IGRALKA SLOVANA KASTELIC META, KATERO V NAPADU OVIRA IGRALKA IGMANA. DRŽAVNI PRVAK -KONTROLOR AVTOBUS /A NOGOMETAŠE — V Saturnusu dela kot kontrolor v oddelku tehničnih predmetov državni prvak v streljanju na glinaste golobe — Jože Zadnikar! Menim, da je izdelava statutov dobra prilika za študij vsega, kar karakterizira vlogo in položaj KS, še posebno, če se zavedamo, da so statuti in programi dela kot najvažnejši in med seboj odvisni komponenti bistvenega pomena za njihov obstoj in razvoj v prihodnosti. SVETOVNA PRVAKINJA V MOSCANSKEM PODJETJU — Za napredek športa v °” količi je UO vevške odobril prevoze nogometa NK Slavi ja na prvenstven tekme, kadar je tovarniški * tobus prost, — V Kemični tovarni dela svetovna prvakinja! Tovarišica Alenka Bernotova je letos v Spittalu (Avstrija) dosegla s soveslačem Borutom Justinom v slalomu mešanih kanujev iprvo mesto! K lep mu uspehu ji čestita tudi uredništvo Meščanske skupnosti! PII VI ŠTIRI E tret.iekategorniki Vevški šah isti s« lirve štiri llI-kaU>gornikc: so Ibrahim Mešič. Uičakar, Edo Bohorč i« Žibcrt.