GLAS
s
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian l>siif ifi the United States
tested every ixj except šudajs —: aid Legal Hobdays, s— -: -50.000 Readers, s-
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered m Second-Olaze Matter, September 01, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4187 CORTLANDT.
NO. 123. — 6TEV. 123.
NEW YORK, THURSDAY, MAY 25, 1916. — ČETRTEK, 25 MAJA 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Avstrijske čete so sedaj že 18 km južno od tirolske meje.
AVSTRIJCI SO VJELI 24,000 MOŽ IN ZAPLENILI 251 TOPOV. — MONTE VERENO IN CAMPO LON-GO STA BILA ZAVZETA Z NASKOKOM. — AVSTRU CI BODO KMALO V BENEŠKI NIŽINI. — AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. — ITALJANI PRAVIJO, DA BODO KMALO ZAUSTAVILI AVSTRIJSKO PRODIRANJE. — SLEDNJIČ SO VENDARLE PRIPO-ZNALI, DA SE UMIKAJO.
Zmaga pri Verdunu.
Pred Verdunom se vrse grozoviti boji. — Nemci so zavzeli Douau-mont in Cumieres. — Nemci pri-poznajo, da imajo velike izgube.
Dunaj, Avstrija, 24. maja. — Avstrijske čete pod po-vclj^tvoiii avstrijskega prestolonaslednika Karola Franca. Josipa prav dobro napredujejo. Najprej so Italjane *7hodno od reke Adiže |K> pol noma porazile in jih pregnale z Južne Tirolske, zdaj pa z veliko naglico prodirajo v Be:ieeausko nižino. Na nekaterih mestih so oddaljene že osemnajst kilometrov od avstrijske meje.
Utrdbi Monte Vereno in Campo Longo so zavzele z naskokom.
V a vsako važnejšo postojanko spravijo Avstrijci par Skodovih to|>ov, ki strahovito obstreljujejo one utrd-i>cf kateri* branijo italjanske čete.
Italijanska armada se z veliko naglico mnika.
\v«trijski vojni plen neprestano narašča. Do včeraj vjeli Avstrijci 24.000 mož, med katerimi se nahaja 7)2 \ ea« t trikov ter zaplenili 251 topov in 105 strojnih pušk.
Dunaj, Avstrija, 24. maja. — Avstrijski generalni štab poroča seledeee:
- Severno od doline Suganno smo zasedli vse pogorja rm>d Borjro in Salubio.
Naše čete se nahajajo že onkraj Mt. Vereno.
Dunaj, Avstrija, 24. maja. — Na dobrdobski planoti %o se vrnili včeraj le malenkostni artilerijski spopadi. Pri Trži&i so odbili naši vojaki močan italjanski napad.
Avstrijski zrakoplovi so včeraj obstreljevali železni : ko postajo v Pern i della Carina.
Rim, Italija. 24. maja. — Avstrijci najbrže nameravajo začeti tudi zapadno od Adiže z veliko ofenzivo ter vdreti v provinco B rese i o.
Oh severnem koncu Gardskega jezera so začeli koncentrirati močno armado, ki je baje že pripravljena na odhod.
Vzhodno od reke Adiže smo zaustavili avstrijsko prodiranje. Na vse nove napade smo dobro pripravljeni in smo prepričani, da jih bomo vzdržali.
Prej je pretila Vinčenei. kjer je važno železniško red išče, zelo velika nevarnost. Zdaj se prebivalstvu mesta ni treba ničesar bati.
Vve višine »»koli tega mesta so v naših rokah in so opremljene z najmodernejšimi topovi.
Rim, Italija. 24 maja. — Italjanski generalni štab l»oroča sledeče:
-- V I>agarina dolini obstreljuje sovražnik naše pozicije ob obeh bregovih reke Adiže.
Neko avstrijsko kolono, ki je prodirala proti Marco, smo Ttognali z velikimi izgubami v beg.
Iz trorenjega dela doline Pissina smo se a* popolnem »edu umaknili. One topove, katerih nismo mogli vzeti se-lioj. smo uničili.
Naše pozicije pri Arsieru so dobile velika ojačenja.
Ob koro>ki fronti divja vroča artilerijska bitka. Ob S«h"i vlada skoraj popolen mir. Infanterija ni že več dni stopila v akcijo.
Rim, Italija, 24. maja. — Danes se je po celi Italiji z velikimi sla vnos t mi praznovala obletnica vojne. Vse hi>e bile v zastavah. Po Rimu, Napol ju in Milanu so se vr-ile velike parade.
Rimski župan je imel dolg govor, v katerem je slavi' junaške čine italjanske armade. Pred spomenikom kralja Viktorja Emanucla je bilo veliko ranjenih vojakov in častnikov odlikovanih z zaslužnimi krišči.
Rim, Italija, 24 maja. — Avstrijska ofenziva je ne-!:olikr pojenjala. Vojaški strokovnjaki pravijo, da bodo Avstrijci s zvežimi četami nadomestili izgube in v kratkem eopet stopili v akcijo.
Druga avstrijska ofenziva bo baje veliko močnejša oj prve.
Rim, Italija, 24. maja. — Nemčija in Avstrija hočeta premagati Francijo in Italijo, misleč, da je Rusija že jiopolnoma izčrpana. To pa nikakor ni resnica. Kakor-hitro bodo začeli Rusi zopet prodirati proti za padu, se bo vse mahoma izpreobrnilo. Avstrija bo morala večinoma v*e vojaštvo poslati na severno fronto, nakar bomo mi zo-pet i<tem stališču kot smo bili pred par tedni.
New YeA — prularritte z največ
D. C„ 24. maj«. — New York je postal najveej« tr-a »vetu. Nalo-
za $2,1250.000,000 blaga ali za dvesto milijonov več kot v Londona, — Iztožilo se ga je p& za eno milja rd o 194,000.000 dolarjev, ali za sedemsto milijonov več kot v Lon-
London, Anglija. 24. uiaju. — Zadnja dva dni so se vršili pred Verdunom boji. ki se jih smatra za nujljutejse in krvave v sedanji { \ oj iti. V teh bojih so včeraj Ncm-!<-i zavzeli Fort de Douuumoiit. se-Iverovzhodno trdnjavo pred Verdunom. Nemci so dobili velika o-jarcuja; na novo so dospeli na ver-dunsko bojišče dve diviziji Bavar cev, ki so skupno z drugimi četami uprizorili močne napade, pri katerih so imeli velikanske izjfii b*\ toda Francozi so se morali vseeno umakniti v ozadje trdnjave: te svoje postojanke še drže. kot o menja uradno poročilo iz frauco-skejra jrlavnejja stanu.
Preteklo noč so se Nemci z vso silo vrtrli na trdnjave La Mort llouime. Prišlo je celo do bajonet-nih spopadov, v katerih so Nemci zavzeli vas Cumieres. Manjši boji so se vršili v okraju La Mort Horn me celo noč.
Francosko uradno poročilo se Klasi:
—	Na levem bregu repe Meuse pri La Mort Homuic je prišlo do ljutih spopadov. Nemci so zavzeli vas Mumicres, ki pa ni posebne strategičue važnosti. Radi padca te vasi je La Mort Homine ravno tako varen kot je bil poprej.
Na desnem bregu pri Fort de Douauiuoutu so bili grozoviti bo ji. Na nemški strani so se zlasti od likovale novodošle bavarske čete. Naše čete so bile primorane zapu-siti del trdnjave in se pomakniti v ozadje.
Nase izgube so malenkostne, da si je sovražnik pošiljal nad nas errozen ogenj. Nemci so imeli pa ueizmerne izgube.
Nemško poročilo se glasi:
—- Z velikimi izgubami smo zavzeli trdnjavo Douamont. Francozi so se morali umakniti z griča, ker je bil naš ogenj prehud.
Pri napadu na La Mort Homme smo osvojili vas Cumieres. V teh bojih smo ujeli iKK) navadnih francoskih vojakov in S častnikov. V tem okraju je prišlo do bajonet-uih bojev, v katerih so imeli naši sovražniki kakor tudi mi, velikanske izgube.
Ozemlje, ki smo jra v zadnjih bojih z Angleži izgubili, smo za-\zeli nazaj in ujeli 500 Angležev.
Belgijsko poročilo se glasi:
—	Naša artilerija je stopila zopet v akcijo pri Dixmunde-u in napravila nemškim četam velikan sko škodo.
Angleški generalni štab pa poroča :
—	Položaj v okraju Viniv je ue-izpremenjen. Manjši oddelki naših čet so bili sicer v malih bojih z Nemci, toda niso bili uikakega večjega pomena.
Zadnje poročilo pa javlja, da so Nemci napadli angleške postojanke, toda smo jih uspešno odbili. — Omenja tudi, da so izgube nem ških napadalcev velike.
20 milijonov Rusov pod orožjem.
A. P. Conger iz Racine, Wis., ki je v pondeljek prišel v New York na parniku "Frederick VIII.", je izjavil, da je on iz zanesljivega vira izvedel, ko se je mudil v Rusiji. da je zdaj gotovo kakih 20 mili-jouov Rusov pod orožjem. Deset milijonov je nastavljenih na različnih frontah, na neuiško-avstrijsko-ruski, na rusko-turški in v Franciji. Drugih deset milijonov jih je pa pripravljenih v notranjosti Rusije, ki še niso okusili vojne.
Ko se ga je vprašalo kaj misli kako so prišli Rusi v Francijo, je rekel, da so šli Rusi v Vladivostok, kjer so se preoblekli v uniforme, izdelane v Ameriki. Kako so se vozili je sicer uganjka, vendar on misli, da so prišli ob kitajski obal:, preko Singapura, po Rdečem morju in preko Sueškega prekopa v Marše il ess.
Proti Bagdadu. | Mehika in Zdr. države.
- « .....— ~
Turki se umikajo pred Rusi na ce Ameriški vojak ustrelil mehiškega li črti. — Pričakuj epi o, da bo pri- delavca. — Poročilo, da se ameri-
ft vedska kraljica bolna.
Karlzrube, 24. maja. — Švedska kraljica Viktorija je zelo nevarno zbolela. Dobila je hudo vne-\ tje v oii
šlo do bojev pred Bagdadom.
Petrograd, Rusija. 24. maja. — Glede kozaških čet. ki so se pred par dnevi pridružile angleškim četam generala George Gorringe-a v bližini Kut-el-Amare. nismo dobili še nikakega natančnejšega poročila. — Vsi vojaški krogi so prepričani, da se bodo v najkrajšem času pokazali veliki uspehi, ki jih bodo dosegli Angleži in Rusi.
Z rnsko-turške fronte smo dobi li poročila, da Rusi uspešno prodi rajo v smeri proti Bagdadu. Zadnji čas so dobile naše čete v Mezopotamiji velika ojačenja. Južno od Biltisa. v bližini Kanikiua. ki se nahaja severozahodno od Bagdada. se bodo vse ruske Čete združile in nato skupno prodirale naprej.
Turki no delajo Rusom skoro ni-kakih zaprek, ker nimajo strelji-va ill hrane. Turki beže proti Bag tladu. kjer jih čakajo večje čete Avstrijcev in Nemcev. — Priča kuje se. da se bodo pred Bagda dom vršili vroči boji.
Rusi bodo imeli v tej kampanji gotovo popolen uspeh, ker nioeJ Turkov, kljub temu, da so dobili ojačenja od svojih zaveznikov, so skoro popolnoma izčrpane, med tem. ko stoji v Mezopotamiji ve likauska ruska armada pripravljena. da priskoči na pomoč prodirajoči vojski; poleg tega imamo na razpolago še na milijone broječe vojsko doma, ki je uajboljše organizirana in pripravljena.
Irska.
Angleži imago v zaporih več Ame-rikancev, ki so se udeležili revolucije. — McNeill spoznan krivim.
London, Anglija, 24. maja. — Med aretiranimi in zaprtimi irskimi revolucionarji sta zopet dva izjavila, da sta ameriška državljana. — To sta Patrick Hogan, ki je bil aretiran v Tralee-ju in Mortimer O'Connor, aretiran v Abbey -dorneyu. Zahtevata, da se jih ta koj izpusti. Dokazati jima ne morejo ničesar.
Včeraj je bil spoznan krivim John McNeill, predsednik irskih prostovoljcev in profesor prava na irski narodni univerzi, ker je bil v zvezi z puntarji. Kaka kazen ga bo zadela, niso dali v javnost.
Angleške oblasti imajo zaprtega tudi sedemnajstletnega Johna J. Kilgallona iz Far Rockawaya. ki je študiral v neki višji šoli v Dublinu in se je baje tudi pridružil revolucionarjem. V Far Rocka-wayu ima atariše in druge sorodnike.
Ameriški poslauik v L^idonu se na vso moč trudi, da bi dpgnal. kaj se je s fantom zgodilo; dozdaj šc ni imel uspeha.
Juansikaj.
Peking, Kitajska, 24. maja. — V Naukingu se je vršila konferenca med zastopniki vseh desetih lojalnih kitajskih proving na kateri so enoglasno izjavili, da mora Juansikaj vsaj tako dolgo ostati predsednik kitajske republike, da se bo sestal parlament in izvolil njtgovega naslednika.
Pi "ovinca .Seusi je proglasila svojo neodvisnost.
Japonska je posodila Kitajski 3 milijone jenov na železne rud-uike v provinci Hunan.
Novo nemško vojno posojilo.
Kodanj, Dansko. 24. maja. — Glasom berlinske 'Vossisehe Zeit.* bo pričetkom drugega meseca predložena predloga'za novo vojno posojilo 10,000,000,000 mark.
80-letad samomorilec. • Henry Mensing, osemdesetletni čevljar v Astoriji, N. Y.f končal življenje, ker ga je skrbelo kako se bo preživljal, ker vgled staro-Kraljica se že dalj ea- j *ti ni bil zmožen opravljati dela, tak*].	a katerim ee je iivei.
ške čete vračajo iz Mehike.
El Paso, Tex., 24. maja. — Nek ameriški vojak je včeraj zjutraj ustrelil nekega mehiškega delavca. Amerikanec je stal na straži in v bližini zapazil, da se nekdo premika. Zahteval je, da pove kdo je, ker se pa dotičnik ni odzval, je sprožil, in Mehikanec se je zvrnil. Carranzova vlada je ukazala, d^ se uvede takoj preiskavo, ako je bil Amerikanec opravičen streljati ali ne. Amerikanec se izgovarja. d;t je mislil, da je kak bandit.
I/. <'olumbusa. N. M. smo dobili danes poročilo, da se del Pcrshin-Kuvc ekspedieije bliža 1'olivmbusu. Domneva da je vojni department Pcrshingu naročil, da se ameriške čete počasi vrnejo domov in prepustijo lov na Villo Carranzo-vim vojakom. To pa radi tega. ker je postalo zadnji čas razmerje nit d ameriško in mehiško vlado zopet nekako napeto.
To poročilo še ni potrjeno. Gen. Trevino je dobil od gene rala Obregona. mehiškega vojnega ministra povelje, da prične z lovom na Villo in na druge bandite. l-i so nedavno napadli ameriška obmejna mesta. — Vlada mu je dala na razpolago še par tisoč mož.
General Ignaeio Ramos v Jimi-nezu. Chihuahua, je danes sporočil generalu Trevini. da se nahaja Villa z ostanki svojih privržencev bližini mesta Mimbrera. 125 milj od Jimineza. Tam leži Villa v neki hiši in si zdravi rane, njegove čele pa plenijo po okolici. Več milj naokoli mesta ima razpostavljenih veliko čet, ki imajo nalogo paziti, da se ne bi približali Amerikanci ali Carraiizisti.
Washington, D. C., 24. maja. — •James L. Rodgers, poseben diploma tiski agent ameriške vlade Je danes brzojavil državnemu depart-mentu iz mehiškega glavnega mesta. da je na potu v Washington Carranzov poslanec z noto, ki se tiče odpoklicanja ameriških čet. Poslanec bo dospel v Washington najbrže v pondeljek.
Uradniki državnega departmen-ta so izjavili, da bodo čete tako dolgo ostale v Mehiki, dokler bo potrebno.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojn« smo odposlali bra ailnlcam, posojilnicam ter poza nežnim osebam na KRANJSKO. STAJERSKO, ISTRUO, KOROŠKO, HRVATSKO, in droge kra. ie v AV8TRO-OGRSKI blizo 7 m i-i j on o v kron. Vae U poiflja-^ve so dospele v roke prejemnikov ae tako hitro kakor prej v mirnem asu, toda sanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja poiflja-i, ker jih vedno prestavljajo, lah co pa se posije sorodnikom, ali snancem. ki ga od tam poiljejo rojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter pri-'ošite Vaš natančen naslov tn na-dob osebe, kateri se ima izplačati Csbs :
10....
15____
20.... 25....
50____
88____
40....
45____
BO____
86....
SO____
88....
TO____
T8----
80.... 88.... 80.... 180.... 110....
s
.00 1.00 2.35 8.05 8.80 450 8.25 6.96 8.70 7.40 8.15 8.85 0.80 10.30
11.05 11.76 12.50 13.20 1450
15.06
I
Ker ae adaj
120.... 130.... 140.... 150.... 180.... 170.... 180.... 190.... 200.... 250.... 800.... 850....
400____
450____
800.... 800.... 700.... 101.50 800.... 118.00 800.... 180.50 1000.... 142.30
denarja skoraj
8
17.40 18.98 2010 2175 22.20 24.88 36.10 27.55 29.00 88*J8 43.60 60.76 6800
72.60 87.U0
jsjo, s» po najnovejiOi tudi nakazovan po njih. — Včasih ae bo zgodilo, da Ml naslovnik kaj več. včasih pa tadi kaj
Vedno večje govorice o miru. Buelow bo prišel v Ameriko.
NEKATERI PRAVIJO, DA BO POSTAL BIVŠI NEMŠKI DRŽAVNI KANCELAR POSLANIK ZA ZDRUŽENE DRŽAVE. — IZJAVA ANGLEŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA EDWARDA GREYA. — GREY NOČE NIC SLIŠATI O MIRU. — ZNAČILNA IZJAVA NEMŠKEGA GENERALA HINDENBURGA. — MIR BO SKLENJEN, KO BODO NEMCI PREKORAČILI DVINO.
London, Anglija, 24. maja. — Danes se je vršila v poslanski zbornici precej burna seja. Razpravljalo se je o raznili zadevah, medtem tudi o mirovnem vprašanju.
Vhida namerava najeti novo vojno posojilo, vsled cesar je prosila poslance za dovoljenje.
Poslanec Ponsonbv je izjavil, da sedanja vojna nikakor ne bo odločilna, ako ravno traja se par let. vsled česar bi bilo naravnost blazno nadaljevati z bojevanjem.
Poslanec je zelo ostro napadal angleškega zunanjega ministra »Sir Edward Greva in mu rekel, da hoče igrati v parlamentu ulogo absolutnega gospodarja. To je po-sebno razvidno iz nekega razgovora, katerega je imel z nekim ameriškim časnikarjem.
Ko je poslanec končal svoj govor, je planil Grey ves razjarjen kvišku in začel govoriti:
—	Vojna se bo nadaljevala, zavezniki niso poraženi in nikoli ne bodo!
Zatem se je bavil na dolgo in široko z izjavami, ki jih j«; podal nemški jdržavni kancelar ameriškemu časnikar-^keniu poročevalcu "Wiegandu.
Odločno je dementiral govorico, da se je postavila Anglija za časa bosanske krize na sovražno stališče.
—	Ta trditev — je kričal Grey — je največja laž, ki si jo more kdo misliti. Takrat je le Nemčija zavrnila konferenco, nikakor pa ne Anglija! Zaenkrat še nikogar ne briga, pod kakimi pogoji bi zavezniki sklenili mir. Zavezniki bodo šele tedaj objavili svoje zahteve, ko bodo glede njih popolnoma na čistem.
London, Anglija, 24. maja. — Govor poslanca Pon-sonby-ja je bil zelo značilen. Med drughn je rekel poslanec tudi sledeče:
—	Velik škandal je, da niso angleški diplomati toliko samostojni, da bi mo^rli javno in odkrito govoriti. Zakaj se yendar poslužujejo ameriškega časopisja, ko imajo v Amrli ji dovolj listov, v katerih bi lahko povedali svoje mnenje?
Vojna ne bo nikdar končana, če bo Anglija čakala, da se bosta Sir Grev in nemški državni kancelar sporazumela, kdo je pravzaprav odgovoren za vojno.
Ako je Nemčija izjavila, da ne bo nikomur prepustila Belgije, da bo njeno vojaštvo ostalo v Severni Franciji in v Srbiji ter da je odlpčno proti kakemu mednarodnemu razsodišču, bi bila sveta dolžnost angleških diplomatov, da bi to sporočili angleškemu ljudstvu. —
Delavski poslanec J. R. Donald se je popolnoma stri-rjal 7. izvajanji svojega predgovornika. Pristavil je, da je mir političen, nikakor pa ne vojaški problem. Naloga države je objaviti, pod kakimi pogoji je pripravljena začeli z mirovnimi pogajanji.
London, Anglija, 24. maja. — Neka tukajšnja brzojavna agentura je baje iz zanesljivega vira doznala, da ho poslal nemški cesar v Ameriko bivšega državnega kancelara kneza Buelowa,
Grof Bemstorff bo skorajgotovo odpoklican in nje-go/ naslednik bo postal knez Buelow.
Koliko je resnice na tem, se dozdaj seveda še ni 'moglo dognati.
London, Anglija, 24. maja. — Neka tukajšnja brzojavna agentura je dobila iz Bazla brzojavko, da je izdal generalni feldmaršal Hindenburg pred kratkim sledeče annadno povelje:
—	Med mojim vojaštvom kroži že dolgo časa vest, da se bodo mirovna pogajanja v kratkem času začela. Take govorice imajo na vojaštvo zelo slab upliv. Moja dolžnost j<- torej v imenu nemškega cesarja izjaviti, da mir ne bo prej sklenjen, dokler ne bodo nemški vojaki prekoračili reke Dvine. Vojaki, ako hočete mir, si ga poiščite onkraj Dvine!
London, Anglija, 24. maja. — Sir Edward Grey je rekel v svojem govoru, da še ni nastopil ča^ za mirovna jtogajanja. Edino Francija bi bila upravičena govoriti o miru. ker mora vzdrževati strašne nemške navale. Ker je ona popravljena ust raj ti do konca, bi bila za nas sramota, Če Li jo pustili na cedilu.
O mirovnih pogajanjih bomo začeli šele tedaj razpravi jati^ko se bodo Nemci umaknili izpred Verduna.
Vojni ujetniki v Nemčiji. so povoijne. — Nemške oblasti Lord Robert Cecil, blokadni mi- niso pustile ameriškega poslanike nister, je izjavil, da razmere v Gerarda. da bi obiskal nekatere nemških kontracijskib taborih ni-1 dele tek taborov.
sfi T .j-
V,-	. /

QfrAS NAHODA, 25. MAJA 1916
"GLAS. NAHODA"
(Bifrti IkOf.) OM mm fMiiaii n a«.
ftLOVmc rUBUBHIMO po. min lAxm,
LOUU BBNKDI*.
•R Ovtlaatt
City, H. T.
•miNAHODA" lahaja mk tea m>U tu prunlkor
DLAl NAlODr mg tbm PinUT)
M mrjr day azeapt Bnadaja aafl
•anwrtptUni mrtr P.H.
m
blajroToil poBQatt M »t
kraja aeroMkav pn tudi prajfea)« M> utn]t mai-
fak pdHUttna
"SLAB NAROD A"
fWrlaadl 0C	Na« Tort OUj
#687 Oortiaadt
tisoč je bilo Italijanov, Slovenecv pa samo dvajset tisoč. Italjanov je padlo dvajset tisoč, Slovencev pa defcet. Slovenci so zmagali.
Kaj ne. to je lepo na prvi pogled. Ali ste si mogoče že vzeli kdaj toliko truda, da bi poskusili premisliti, kaj pomeni za nas iz-gub.t deset tisoč naših mož in inla-deničev ?
No, ako bi jih bilo samo deset tisoč! Že poldrogo leto teče naša kri, že poldrugo leto roma v domovino procesija bolnih in pohabljenih, ki ne bodo nikoli ozdraveli.
Lahko se reče, da ni proeeiitu-alno noben narod v Avstriji toliko žrtvoval kakor ravno mi Slovenci. Najmanjši narod in največje žrtve
To malo premisliti m potem šele govorite o slavi.
Sedanja vojna se bliža svojemu koncu.
V miru *,e bo začela po naših krajih druga vojna, ki ne bo za nas nič manj pogubonr>snejša od prve. Zdaj nasi pode Ttaljane. toda zapodili jih ne bodo. Kakor-hitro zavlada mir, so nasprotstva med državami mahoma pozabljena.
Zopet bosta prišla dva sovražnika na nas in pritisnila, prvi s nevera, drugi z juga, na na.Še kraje.
Mi se jima najbrže ne bomo luo-j gli ubraniti, ker je vojna iz nas; izčrpala najl>oljše moči.

Mera gorja še ni polna,
Ko je izbruhnila vojna, so poklali Veliko slovenskih vojakov na «rb>ko mejo. Ti vojaki so bili na-b*1 prve žrtve.
K tnalo zatem je odšel tretji ar-madiii zbor, katerega tvorijo večinoma slovenski vojaki, na sever v boj proti Rusom. Na tisoče in tis
pat jih ime bod I,
• - Slovencev padlo v Karih in v Galiciji, na tisoče so spravili v bolnišnice, ker so li ozebljene roke in noge ter ne o nikoli več zmožni za delo. ttbe tretjega armadnega zbora so nadomestili z osemnajstlet-ntmi mladeniči in štirideset oziroma petdesetletnimi možmi, in zbor je moral iti na italjansko fronto.
Najprej *o se bojevali Slovenci r. Italjani o-b Soči. Pripovedovali in pisali so, da se niti najstrašnejše bitke v Srbiji in v Galiciji ne morejo primerjati z grozotami ob soški fronti.
Italjau je uporabil vso svojo moč in silo, pa je prišel samo do Soče. Naprej ne. Pot so mu zastavili slovenski vojaJti.
Vojaškim dostojanstvenikom so jo zdelo potrebno začeti z ofenzivnim prodiranjem proti Italiji. Njihov načrt je bil sledeči: Prepoditi Italjana iz Tirolsko in priti italjanski armadi ob Soči za hrbet.
Ob so.>ki fronti je naenkrat zavladal mir, ker so Italjani koncentrirali vso svojo silo v Južni Tirolski.
Koga so poslali proti tej sili? Slovenca, tretji armadni zbor.
Na čelu mu niso postavili ne generala, ne feldmaršala, ampak vse nekaj drugega. Tretjemu ar-madnemu zboru poveljuje sam avstrijski prestolonaslednik, bodoči avstrijski cesar.
Taka stvar vleče Lu prepoji vojaka z velikim navdušenjem.
O slovenskih vojakih pravijo, da se bore kot levi. Na tem govorjenju mora biti precej resnice, ker so res že na italjanakih tleh in ženejo sovražnika, pred *»eboj.
Za nas nastane zdaj troje vprašanj : ali jo to slavno, častno in ali bo imelo kaj dobička za naš narod?
Na prvi dve vprašanji lai*ko takoj odgovorimo: Kdor meri slavo in Čast po preliti krvi, ni normalen, pae pa do skrajnosti podivjan. V gotovih ozirih še bolj podivjan od onega, kateri kolje in »on.
V Ameriki je precej Slovencev, ki pravijo: — Naši že zopet pode te proklete ltaljane! Da. naši so naši! Kakšna slava, kakšna čast!
Tam ljudem bomo nekaj odgovorili in jih nekaj vprašali: — Za je to, na nas vlada v miru zapostavlja in da smo v li vedno prvi T Ali ni to slaba nasf Ako smo najbolj-veliko ve-
Naše podporne organizacije, Slovenstvo in drugo.
Piše dr. F. J. Kern.
Cleveland, O.
Že par let me ni bilo slišati po slovenskih časopisih, dasiravno sem se ves čas zanimal za slovensko javno življenje v Ameriki. V tem času smo imeli na dnevnem 1 redu razna vprašanja: gl« de zdru-j zrnja Jednot in Zvez, Slovensko Ligo, Zavetišče in drugo. Večina teh vprašanj še sedaj ni rešenih,' ker jih sploh nismo smatrali resno. S polemiko in prerekanjem po časopisju so taka vprašanja ne rešijo in se niso rešila.
Zadnje čase smo tudi preustro-jili liaise Zveze in -fednote. Postavili smo jih na ** business" stališče. Tako daleč smo prišli, da smo iz slovenskih organizacij napravili mednarodne ali nevtralne Jednote in Zveze. Slovenska ''Narodna" Podporna Jednota sprejema za člane judovske trgovce, ki pristopajo vanja za reklamo! Po pravilih sme sprejeti tudi zamorec in Kitajce, ako se naučijo br-brati nekoliko kak slovanski jezik. Vsaj tako mi je poročal neki uradnik Jednote. Druge Jednote in Zveze imajo Nemce in Italijane za člane, sploh je dobrodošel vsa'k. kdor hoče pristopiti.
Postali smo kozinopoliti, kakor če bi bili narod, ki šteje sto mi-I j ono v ljudi namesto dvesto tisoč (v Ameriki) in naše Jednote primerjamo velikim ameriškim organizacijam. ki štejejo na stotisoče članov.
Nekateri — in to odločujoči! — faktorji pri naprednih organizacijah zahtevajo, da mora hiti vsak napreden Slovenec socialist, in to popolnoma mednaroden socialist, kateremu je za slovenski narod toliko mar kot za vse druge narode.
Nekateri zahtevajo, da naj AO tisoč članov slovenskih organizacij opusti 'vse delo za narodna vprašanja, da se zavedamo kot Slovenci oziroma Jugoslovani, rn da naj ne bomo nič drugega kot s<K'iaIisti in ne delamo nič drugega kot agitiramo za socializem.— Nekateri zahtevajo, da naj ubogi slovenski delavec žrtvuje vse za socializem, dočim je komaj 60,000 Amerikancev izmed 90 miljonov organiziranih v socialistični stranki. —
Jaz sam verujem, da bodo socialistična -načela končno zmagala tudi v Ameriki, kadar se tudi Am err kane i zavzamejo zanja, ne verjamem pa, da bodo vse to izpeljale narodnosti, ki ne znajo niti deželnega jezika. Škoda bi bilo, da bi ravno slovenski narod izgubil vso energijo in podjetnost ter žrtvoval ves svoj čas in Svoj denar, da postane kot nekaka prva žrtev za socializem v Ameriki, dokler se ostali ameriški državljani ne zanimajo «a to.
Zašli smo brez dvoma malo predaleč. Zastavimo malo korak, da se ne zva&mo v prepad.
Šbudirajmo -socializem, organi zirajmo «e v uniji, a izven tag« si
V	svoji roki držite pet centov.
V	grocerijevi roki je pa pred mokroto zavarovan zavitek Uneeda Biscuit. On vam uroči zavitek — in vi mu date nikel. Igrača v menjavi?
Ne! Jako pomenljiva — ker potrošili ste najmanjšo svoto, s katero se kupi zavitek dobre hrane; grocer je vam pa prodal najredilnejšo hrano, ki se jo pripravi iz moke — čista, krhka in okusna, kakor je bila takrat, ko se jo je vzelo iz peči.
NATIONAL BISCUIT COMPANY
tov in naših glav pred drugimi, ki so ljudje kot mi.	'
Pričakujem, da se oglasijo rojaki, ki si upajo v sedanjem času cenzure izreči kako besedo po lastnnu prepričanju.
Duryea, Pa. — Delamo vsak dan s polno paro, tako da precej zaslužimo. — Naše društvo svete Barbare, spadajoče v Forest City, je sklenilo prirediti na 2!). maja v dvorani McCullon's Hall malo veselico. Vabimo vse rojakinje in rojake, da se te naše prireditve mnogoštevilno udeleže. Vstopnina je za uiožke $1.00. ženske imajo prost vstop. Ječmonovec bo prost. Za dober prigrizek b«» tudi popolnoma preskrbljeno. Pozdrav! — Martin Sore.
Barberton, Ohio. — Delamo s j polno paro. ker primanjkuje dc-lavcev. — Društvo sv. Martina št. 44 J. S. K. J. je na svoji zadnji | seji sklenilo, da priredi 27. maja plesno veselico, na kateri se bo na ! dražbi prodalo pečenega junca v korist društvene blagajne in pokritje stroškov. Veselica se prične ob 6. uri zvečer; vstopnina je 25 I centov. Vabimo vsa bratska društva ter posamezne rojake in roja-jkinje. da se veselice nujogoštevil-I no udeleže. Ob priliki bo naše I društvo vse vrnilo. — Matija Kra ; mar. tajnik.
! Bridgeport, Ohio. — Pretekli ■ mesec srno delali zelo slabo, zdaj ; delamo pa vsak dan. Zaslužek ni j slab, toda odvisen je od delavca .in prostora. Vreme je zunaj hlad-j no, toda nam pod hribom, v pre-mogorovu, kar curkoma znoj s če-| la t«-ee. Slovencev nas je tukaj o-koli osemdeset družin. Deklet je precej, toda se ne troštamo, da bo kaj porok, ker imajo naši fantje menda preveč mrzle tace. Mislim, da so preveč boječi, ali kaj? Tukajšnje društvo "Ditbri Bratje" št. .TJ S. I J. P. Z. bo :J0. maja ob 2. uri popoldno priredilo plesno veselico. Fantje in dekleta, pridite, da se bomo skupno poveselili! Na veselici bo igral splošnoznani muzikant g. Matko. Pozdrav! — John Šterk.
Strah pred operacijo
je marsikoga že uajtolil ml na^ih za slovel! li zdravil, Ua jih je jniskti^il pretl-i.u je šel ua oi*erueijo. lu kakor čudežuo se je zgodilo, da si je z nagimi zdravili prihranil nevarno operacijo, bolečine in relike stroške. Imamo zahvalna pi^raa. ki pričajo o tem jasno kot beli ilan. notarsko zaprisežena. Ker smo prepričani o čudežno zdravilni moči naših zdravil, jih našim rojakom iskreno prii»oroC-auio. Posebno vseui tistim, ki trj*? ua krouičuili boleznih. II«.*lisi revmatiziuu, siilošuili bolezuih, oslabelosti, želodčnih, ujehuruili ali ledienih boleznih itd
Naslovite vsa pisma ua:
J. I'. DOLENC.
P. O. Box 819,	Milwankff. Wis.
VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi društvo SV BARBARE štev. 54 ^ Green al nirgn. Pa., dne 27. maja
v dvorani Mrs. Marv Mikevc na Havdenville, Pa. Pričetek veselice točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina "K>f; dame so vstopnine proste.
Teinpotom vljudno vabimo vsa sosednja društva ter posamezne rojake in rojakinje, da nas omenjeni večer s svojim obiskom po-časte; v enakem slnč;iju bomo tudi mi vedno skušali vrniti. Za raznovrstno zabavo, sveže pivo in ; dober prigrizek l>o dobro preskrb-t ljeno. Tudi prijatelji plesa bodo imeli svojo zabavo.
Na veselo svidenje l27. maja !
(24-25—5}	Odbor.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
smo porabili samo za polemiko o socializmu — za in proti. Vkrali smo rojakom neStevilno ur časa 7 dolgoveznimi članki in dopisi. Po-zabili smo. da smo Slovenci, pozabili smo, da imamo druge važne zadeve rešiti!
De v et in de v etdesset od st ot.k o v in več — vseh prošenj za vstop v Zveze in Jednote, katere sem pregledal v zadnjih dveli letih kot vrhovni zdravnik S. S. P. Z., S. D. P. Z. in S. N. P. J. (1916), kaže. da so prosilci premogarji ali delavci po tovarnah pri težkih delih. Dvajset let se selimo sem v Ameriko, pa je 99 odstotkov Slovencev še vedno težaikov. To pomeni. da se v 20. letih Slovenci niso naučili niti toliko angleškega jezika, da se niso niti toliko aine rikaniaarali, da bi vsaj nekaj od stotkov izmed njih postalo "fore-mail i", "bossi" itd., kaj še, da bi bili vzgojili kako inteligenco. Do-sedaj smo vzgojili pet ali tiest zdravnikov in par nas je prišlo naštudiranih žc iz starega kraja. Advokata nimamo menda nobenega. inženirjev ali arhitektov še manj. veletrgovcev še manj. Imamo nekaj starih premožnih trgov eev. ki se pa nekateri sramujejo svojega naroda, ki mu je amerika nkzacija in ameriški jezik deveta briga, zato rajši delujejo med tujci.
Cas je, da naše podporne organizacije in ljudstvo obče začnejo o tem misliti.
Zadnje čase je bilo socializma preveč, zavzemalo je skoi-o sto odstotkov našega dela. Porabimo za socializem sedaj samo eno desetino ali m agar i nekoliko več. drugo pa posvetimo amerikanizaciji in pa da vzgojimo narod v <pra vem .slovenskem duhu. Jaz sem ponosen, da sem Slovenec, da znani angleško. Ako bi po 14. letih bivanja v Ameriki ne znal vsaj nekoliko angleško, bi me bilo pred Amerikanei skoro sram reči. da sem eden izmed naseljencev naroda, ki se po tolikih letih ne zna in noče privaditi jeziku ter navadam dežele, ki nas je gostoljubno sprejela za svoje.
Slovenske organizacije in rojaki po raznih naselbinah naj začno takoj v /tem smislu misliti, čutiti in delovati, pa bomo imeli več materialnega in duševnega uspe-ha 'kot smo ga imeli dosedaj. Potem bomo lahko dtoražkaM pokonci
Nova služba podmorskih čolnov.
Iz zanesljivih virov se je dozna lo, da nameravajo Nemci pričeti s podmorsko plovbo med Hamburgom in New Yorkom. Prevažali hood blago, namreč barve, zdravila in druge stvari, ki jih v Ameriki zelo primanjkuje, ter pošto. Prvi podmorski čoln pride v New York pričet kom julija.
Za ta namen so zgradili osem podmorskih čolnov, ki so veliko večji kot navadni in imajo tudi druge izvanredne priprave. Čolni bodo oboroženi, ravno tako kot vojni submarini; vsak čoln bo nosil petindvajset torped. tri-inčni top ter zadostno množino muni-eije.
Jz Hamburga v New York bodo vozili najmanj deset dni. Vozili bo do okoli Škotske ali pa preko an Reškega kanala ako se jim bo zdelo dovolj varno.
Nemški inženirji so mnenja, da bo ta zveza veliko hitrejša in bolj praktična kot jo imajo različni' francoske, italijanske in nevtralne parobrodne družbe.
Vsak tak trgovski podmorski čoln je dolg 4~>0 čevljev in bo gori 4f> mož posadke: vzeli bodo s seboj tudi pasažirje. ki bodo imeli v Združenih državah kako važno opravilo. Dovažali bodo zlasti nekatere kemikalije, ki so postale v Združenih državah tako redke, da so se podražile za 900 odstotkov, oziroma jih žc sploh ni mogoče dobiti.
Največ je pa do tega koraka Nemce napeljalo to, ker Angleži zaplenjuje njihovo pošto, vsled česar imajo 'zelo veliko škodo ta mošnji in ameriški nemški trgovci.
Prisluškovanje telef o ničnim pogovorom.
Newyorski župan Mitchel je včeraj pojasnil pred Thompsono-vini zakonodajnim odborom, zakaj se jc prisluškovalo telefoničnim pogovorom. Rekel je, da se je pro ti mestni upravi zarotilo več duhovnikov. med njimi Rev. "William B. Farrell im Msgr. Jolm J. Dunn ter dr. Daniel C. Potter, bivši du hovnik in mestni uradnik, njegov sin Dean Poter in Robert "W Heb-berd, ki je bil nedavno odstavljen kot tajnik državiega milodarnega oddelka. Obdolžil je tudi John A. Kingsbury-a, komišnerja milodarnega oddelka in par drugih.
Zupan je izjavil, da ima na raz-
polago tehtne dokaze proti temJRHM	W m pogledali vttkenta mavmoit v] možem in je pozval pravdnike, dal gabilo življenje 1,500 osdb; kata---&§§nh Iffb- prično zadevo preiskovati. strife, ki se je pripetili 15. aprila
M M., Reading, Pa. — V slučaju. da bi predsednik Združenih držav odstopil ali umrl, bi prišel ua njrgovo mesto podpredsednik. Ako bi tudi ta umrl. bi opravljal predsednikovo službo državni tajnik. Predsednikovi nasledniki lahko postanejo vsi člani kabineta. in sicer v sledečem redu: tajnik zakladnice, vojni tajnik, irlavni poštar, mornariški tajnik, tajnik za notranje zadeve, poljedelski tajnik in trgovski in delavski tajnik.
S. J., New York. — Razdalja med New Yorkom in San Franeis-eoai je :>\190 milj.
Rojak, New Jersey. — Brezžični brzojav je iznašel Gngliohno Maivoni. Marconi-jev oče je bil Italjau, mati pa Angležinja. Poročilo potom brezžičnega brzojava napravi v eni sekundi IS6,:J:><J milj dolgo pot.
J. K., Pert Washington, Wis. — Največ se na svetu govori angleščine. nam reč 1 > miljonov osob j«* zmožnih tegn jezika. Drugi je nemški jezik — 120 miljonov. potem ruski — !M> miljonov, francoski (jO miljonov, španski 55 milj., italijanski 40 milj. in portugalski miljonov. Mike, New York. — Najvišje poslopje ni Woohvorth v New Voiku, temveč Eiffel o v stolp v Parizu, ki je visok 984 čevljev, medtem ko ima Woohvorth le 750 čevljev. Druga visoka poslopja so: .Metropolitan poslopje v New Yoi ku — 700 čevljev. Singer v New Yorku —lil2 čevljev. Equitable v New Yorku — 000 čevljev itd.
S. H., Akron, O. — Dozdaj je bilo 257 vapežev. Izmed teh je bilo 105 Rimljanov. 100 ltaljanov, 52 pa drugih narodnosti. Slovan še ni sedel na prestolu sv. Petra.
H. F., New Comerstown, 0. — Združene države imajo v Avstro-Ogrski sedem konzulov, in sicer: ua Dunaju, v Budimpešti, Trstu. Karlovih varili. Pragi, na Reki in v Libercu (Reicheiiburg, na Češkem). Ameriški konzuli v Avstriji imajo plače od -^JOOO.OO do 4-6000.00 na leto.
F. D., Denver, Colo. — Y Zdi n ženili državah je več možkih kot žensk ; možkih j- 47,:>;J2.122, žensk pa 44.640.144. — V Evropi je zdaj, radi vojne, ravno nasprotno.
Premcgar v Pa. — V Združenih državah se izkoplje letno ' petsto miljonov ton premoga. Drugi pre-mogarski deželi sta Anglija hi Irska. v katerih se pridela nad -100 tisoč ton. Potem sledi Nemčija;/ Nemci pridelajo nekaj manj kot Angleži in Irci. — Leta, 1914. se je ponesrečilo v preinogorovih 2.451 delavcev.
L. M., Davis, W. Va. — Največ organiziranih delavcev je v Nemčiji. namreč 3,791,665, ali skoro 6 odstotkov skupnega prebivalstva. V Angliji in njenih kolonijah je 3,010.:}46 organiziranih delavcev, ali skoro sedem odstotkov. V Združenih državah štejejo delavske organizacije 2.810,420 članov, ali nekoliko čez dva odstotka vsega prebivalstva. V Avstriji jc le 421,905 organiziranih delavcev, ali malo več kot en odstoti^k. Najmanj delavskih organizacij je ua Ogrskem, namreč niti polovico odstotka skupnega prebivalstva. Največ delavcev je v Združenih državah, in sicer nekako 39 miljonov, motžkih in žensk: namreč Organiziranih in neorganiziranih. Največ žensk dela v to-varnah in razHčnih delavnicah v Avstriji, namreč 43 odstotkov vseh žensk; najmanj pa delajo ženske v Združenih državah, komaj 18 odstotkov.
M. J., Chicago, DL — Na izletniškem parniku "Eastland'', ki se je potopil 24. julija 1915, je fez-
1912. je bila ta. potopilo st ljudi. Torej je dobil stavo v a jatelj.
IŠČEM
-- iive Slovenki ali Hrvatici za
nekoliko večjn kot j splošno delo v hotelu. Plača je namreč 1.5o, na niesec. Katero veseli imeti |»ri- stalno delo. naj piše na naslov: John Siinunič. 113 E. Bonnie St.. lrouwood, Mich (23-25—5)
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi društvo ^v. Cirila in Metoda At J. S. K. A. v Johnstown. Pa.,
v nedeljo 28. maja 1916
ua slovenski zemlji v Morvlvilhs Zaeuo bomo tudi praznovali 16 letnico svojejja obstanka
10 POZOR, ČEVLJARJI!
Tukaj se nudi dobra prilika za čevljarja, ki ga veseli ta posel iu želi dobiti dober prostor:
»laz imam na prodaj vse eevljar-Dru- sko orodje, urejeno po najnovejši štvo je bilo tistanovljeno dne 13. modi. stroj za zbijati, podplate ši-maja 1!MM» ter je bilo eno prvih vati in ugotavljati, vse na elektri-društev v na-i naselbini.	ko in dela se lahko sede ali stoje.
Tem po t cm vljudno vabimo vsa Vso to prodam ali dam v najem na slovenska diuštva \r Jolmstowna tem prostora po zelo nizki ceni. in okolice ter vse posamezne rti- To pa zatr>. k»*r nameravam pri-jake in rojakinje, da nas omenje- četi drugo trgovino, ni dan polnošteviluo posi'tijo. Ob Za natančna izjasnila in ceno enakih prilikah smo tudi mi pri- pišite ua naslov:
pravi jeni vrniti milo za drago. Za vsestransko /abavo smo dobro preskrbljeni in zavarovani smo tudi za slučaj slabega vremena. Svirala bo slovenska MoSham
.lnliii (»rahek.
P. O. liox 1S9.
Ely, Minn.
(23-29—5)
godba p<>d vodstvom g. K ogel.
Vstopnina za gospode j.' dame so vstopnine proste. Na veselo svidenje 2S.
osi pa
$1.00.
maja
25-26—5)
odbor.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Barbare št. si v Midway. Pa., se naznanja, da se bo vršila dne 4. junija redna seja v navadnem prostoru, katere s<> mora vsak član tudi udeležiti. Na dnevnem redu iin iiino več važnih točk iu %olitev delegata za konvencijo.
Torej pri«J it e vsi dne 4. junija! Anton Škafar. P. O liox 735, Primrose, Pa,
V A li I h O
na
PLESNO VESELICO,
ki j«> pffredi A. S. s. Poti p. Dr. Danica" na Decoration Day v torek dne 30. maja 1916
v Mack-ovi dvorani na 4. ulici
v liaukin. Pa. Začetek ob G. uri zvečer iu se
konča ob polnoči. Vabimo vse Slovonce in Hrvate dame vstopnine proste.	i iz te okolice, da se udeb-ž«* t»- na-
Clauoin gori omenjenega d rti-še veselice štva pa naznanjam, da bo morah V spor« d : 1. Sprejem »n-tov. -vsak član prispevati £l.<i0, če pravj 2. Srwolov. — 3. Ple.s in prosta se piknika ne udeleži, ker dobiček zabava.
je namenjen društveni blagajni;) Ystop za moške .fl.(K> Pivo /a-izvzeti so le bolniki.	jst«'nj. Dame so vstopnine proste.
Na veselo svidenje 18. junija !■ Za obilno in izvrstno postrežbo Anton Kalar, tajnik, j in izvrstno zabavo bo skrbel (20.24.29—5)	I (25-20—5)	Odbor.
VABILO NA PIKNIK,
ki ga priredi društvo Delavec št. S. S. p. Z. v Coneniaugh. Pa., v nedeljo dne 18. junija 1916
na prostoru ('ocenavarjeve farme ua "Woodvilic Heights. Na paknik vabimo sosedna društva i/ t'ononiaugh in okolice kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da na.s omenjeni dan polnoštevilno posetijo. Ob enakih prilikah smo tudi mi pripravljeni vrniti milo za drago. Za dobro pi-j J a co in fini prigrizek bo skrbel odbor. Vstopnina za moške $1.00,'
VABILO NA
"MAJEV DRUŽINSKI IZLET"
____k____
"REVNEMU LAZARJU1' v Richmond Hill, L. Isl.
.... katerega jirire«li....
Slov. samostojno bolniško podp. društvo
za (Greater New York in okoliro. Ink. V NEDELJO, DNE 28. MAJA 1916.
Pricetek veselite ol» 1. uri ik>j»o1«Juc. Vstopnina 50c. za osel>o.	Pijara prosta.
Za nnio^o^tevilni obisk se cenj. rojakinjam in mjakoin v Greater New Yorku iu oko lie i uajuljuUiiejM.* priiioro&i
ODBOR.

Importirane Franz Lubasove harmonike
so razprodane. Imel bom zalogo zopet po končani vojni, ter se za pozneje rojakom priporočam.
Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovoru; izdelujem nove KOVČKE po $6.00 ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno in zanesljivo.
Alois Skulj,
323 Epsilon Place,	Brooklyn, N. Y.

Pozori |
V zalogi iiuanio iz starega kraja importirane
S R R E.	I
Cena 60 centov s poštnino.
RRAINIC SAKSER,
82 Cortlandt Street,	Hew York, H. Y.

GLAS NABOPA, 25. MAJA 1916
Kratka zgodovina naše nove domovine.
NASA
NOVA DOMOVINA LE-j
TA 1790.
Norfol
Zdi i X
Kaki vrsti deiel, kaki vrsti ljudi p' bil pa Washington izbran uaee-
kivati? Ko j t* bil on izvoljen, je obstojala Lilija i/, enajstih držav. k;ijti H bode Island in North Carolina iiista sprejeli ustave, kot Mi)o *e prej omenili. Vermont pa tudi niso nikdar prištevali k Lni-ji. kri- <*a kongres ni pripozual za >11 /a v o.
Tri četrtine tedanjih Združenih d rž« v niso bile obljudene i belimi ljudmi, ku.il i živeli so le v bližini uiorja. Koliko belih ljudi je takrat iivclo % Združenih državah, ni nihče vedel do leta 1790. Ustava je pa zahtevala, da se ljudi preste jo
isakih deset let. kajti to je bilo
potrebno. da mi mogli potem poslati pravilno število zastopnikov v poslansko zbornico. Kougres je udrrdil. da v vrši prvo ljudsko štetje leta 1«!H).
To štetje je poka/alo, da živi v Združenih državah, izuzetnši Judi jame, :t.380.000 človeških bitij, -di š<- enkrat manj kot jih danes t.\\ i sauio \ državi New York.
du/ue države so bile bul j obljubile kot vzhodne. Virginia je bi-.1 najbolj obljudena ; imela ji- namreč eno petino prebivalstva vseh ■najstih držav. Pennsylvania jih je imela eno devetino. V državah .Marx laud. Virginia. .South Caro-vlina. North Carolina in Georgia ie bilo komaj polovico vsega prebivalstva. To so bile pridelovalne Iržave iu ni imele le dva večja u« Baltimore na Charleston. — Si. v annali. Wilmington. Alexaii-i m Kiehmond so bila ta; nobeno i/med teh kot HHJO prebivalcev, v šestih največjih me-tenih državah (Phila-i" York. Boston. Charleston hi Baltimore je bilo skupaj ne ve."- kol i:;i.uoo.
Iu k.«k<» drugaeiia so bila tedaj 1.1 ui'sta od istih mest danes! Ako bi dan.-s prišel Washington nazaj m znašel kje v New Yorku. golov o lie bi verjel, da je to mesto, katero j«- nekdaj pripadalo Združenim državam, katerih predsednik je bil on. Washington ni nikdar videl cestne železni«-.-, avtomobila. parnika, več kot trinad stropne hiše itd. On ni nikdar .slišal z v ižgat i piščulko kake tovarne! ali kaj slieitega. Ako bi danes prist-: v New York veliki Washington
n» gle.lal krasne izložbe |»red trgovinami. bi videl stvari, ki m> nam v.ikdanje. toda on bi jili š«' imenovati in- znal. On ui nikdar videl kakega praktičnega stroja, revolverja. peresa, kučček pivnika, za-lepke. |M»štlie znamke, katere da-n»-s nosijo njegovo sliko. Videl bi "t\ari. ki bi mu bile popolnoma nerazumljive.
Dandanes imam>> na tisoče iu tiso. e dnevnikov, te.iuikov. mesečnikov m itd. V Washiugtonovih <-a*di -o >«• tiskali v Združenih dr* žavah le štirje dnevniki. Danes vi-fliuio tla postajah in živahnih ee-stah stojniee. pri katerih lahko kupituo kakih petdeset različnih dnevnikov. s«- več tednikov in me sečnikov, ki so ilustriram s kras-n i ui i slikami. Takrat ui bilo ilustriranih listov. Ys». tiskarsko delo s.- j,- vršilo na strojih, ki >o jih gonili / rokami. Zdaj imamo stroji s katerimi natiskajo deset ali s- ve«- sirarn časopis *Hj.<HIU izvodov v eni uri. Ako bi se»|uj tiskali tako množino listov, bi bila prva številka, ko bi izšla druga, stara najmanj tri mesece.
1'akrat niso imeli sedaj moder uili gasilnih strojev. V Washiugtonovih .-asih je moral biti vsak mož gasile.*. Požar sU naznanjali z zvotieiijein. Imeli so nekake gasil-ne naprave, ki pa niso mogle biti kos resm-inu ognju. Najboljše iu najenostavnejše sredstvo jim je bilo. «iii ><# s posodami pljuskali *odo V plamen.
Danes je v Združenih državah nsd (iO.UOU poštnih uradov. Leta 17iH) jih je bilo le petinsedemdeset. Človek bi skoro ne verjel! A-ko bi Washington danes prišel nazaj. bi se mu povedalo, da gre pismo za dva eenta iz New Yorka v San Francisco. v mesto, o katerem on še ui nikdar slišal; in ako do-tiene o»ebe ue najdejo tamošnji poštni uslužbenci, pride pismo nazaj v roke pošiljatelja; toraj napravi pismo nad ">000 milj dolgo vožnjo, vse" za dva centa. V njegovih časih je bilo pismo kos papirja. ne glede na to kako veliko je bilo. Poštnino so določili, ue po teži pisma, tem vet- po razdalji med mestom, iz katerega je bilo namenjeno. do mesta, kjer se je nahajal naslovnik. Poštnine je bilo ta-
Knjig in časopisov se ni moglo v onih časih pošljati po pošti, temveč s<j imele tiskarne za to posebne raztiašalce na konjih iu vozovih.
Tudi v političnem oziru niso bi-le razmere tak«- kot so danes. Imeli su sicer ljudsko vlado, toda pravzaprav ljudstvo ui vladalo samo iu dotična vlada ui vladala v dobrobit ljudstva. — Volilno pravico so imeli le oni. ki su imeli posestvo. vredno neko gotovo svoto dinarja, ali neko gutovo število a k rov ali pa neke gotove dohodk.-. Toda. kdor je smel voliti, ui še smel biti voljen. Kandidati su smeli bili le oni. ki so iuieli večja premoženja. poleg tega so se v tem slučaju pa ozirali tudi na vero. V državah: New llampshrire, New Jersey, North Carolina, ISouth Carolina in Georgia, so mogli postati goveruerji, postavodajniki in državni uradniki le protestanti. V Mjissarhussctt.su iu Marylaudu pa le kristjani. To se je pozneje vse odpravilo.
Pravice v tedanjih časih sploh poznali niso. Ako ni mogel kdo plačati dolga, se ga je zaprlo kot največjega zločinca, lievne ljudi so prodajali kot živali ali blago. Morilca ali kakega sličnega zločinca s(» kaznovali na najgrozuejši način; živega so sežgali ali ga na kak drug grozen način spravili ob življenje. Norišnic, gluhonemnie ali sirotišnic niso poznali. Norca so zaprli med zločince, ki so bili pri čisti pameti. Iz ječe so prišli ljudje v groznem stanju.
Delavci so delali mnogo trdeje kot danes za neznatne plače. Delavni čas je bil od soliičiiega vzhoda do zahoda, imeli su lc nekaj odmora za zajtrk in kosilo. Mnogo delavcev je delalo za samo hrano iu obleko; nekateri su pa delali za štiri dolarje mesečno pozimi iu poleti. Trideset eentov ua dan so smatrali že za z.-Io visoko plačo.
HiŠ 11 a« I i bogati niso imeli tako opremljenih kot jih imajo dandanes delavci. Niso imeli pripravnih peči. ne plina, kopalnic itd. Kurili su skuro izključno le z lesuiu. Le v V.rgiuiji iu Kliodc Islaudu so nekoliko rabili premog. Kuhali so ua zelo ucpripravuih pečeh. Vsied teh pe»'-i je večkrat nastal požar.
Washington je bil kmetovalec, toda un ni nikdar videl železnega pluga, nikdar ni videl kosilncga stroja, mlatilnice in sličnih polje d-.-iskih strojev. Orali su le z lesenim plugom, ki je bil le deloma okovan: kosili so s kosami, ki niso bile polovico toliko praktične kot naše: žitu su mlatili ali pa otepali sužnji.
Ni ga danes človeka, stanja manj kot nad trideset let. da bi videl kakega sužnja v Združenih državah. Ko je bil Washington predsednik, je bilo 700.000 sužnjev. Po revoluciji je bila posta va. ki je dovoljevala suženjstvo. Severne države so bile vedno nekako zoper ta sistem in kmalu po vojni pričeli gibanje, da bi se ta sistem odplavil. A' Alassaclius-scttsu iu New Hampshire so se dolin.č<- državne ustave glasile, da "so vsi ljudje rojeni prosti in enaki in da so vsi ljudje rojeni e.'iako prosto.
V Peunsvlvaniji so odpravili suženjstvo leta 17s0. — V Rhode Islaudu iu Cauneeticutu so sprejeli postave, da so vsi otroci rojem sužnjem, ko dopolnijo neko gotovo starost, popolnoma prosti iu da teh otrok otroci ne bodo nikdar sužnji.
Leta 17bi je bilo v severozahodnem ozemlju prepovedano imeti sužnje. New York. New Jersey. Delaware. Maryland in države južno »hI teh so imele še vse suženjski sistem.
Dasi so bili sužnji popolni možje. ženske iu otroci, vendar niso imeli nikakih pravic. Lahko so jih prodali, zamenjali: ako kdo ui mogel plačati dolga, so ga zarubi-li ua ta način, da so mu vzeli sužnje: dediči so poleg posestva podedovali tudi sužnje. Ako so sužnji kaj naredili, našli ali zaslužili, dotična stvar ui pripadala njim. temveč gospodarju. Toraj bili so popolnoma na istem stališču kot voli. krave ali konji, mogoče še na slabšem.
Strogo je bilo prepovedano sužnje učiti pisanja iu branja. Nekateri gospodarji jim niso dovolili govoriti s kakim tujim belim člo\rekom. Ni jim boli dovoljeno
.1
postava zahtevala. Ako se je su-jnikoli varen
žeuj kaj pregrešil, u. pr. ako se je uprl. kaj vkradel ali ušel. ga je iiuel ujegov lastuik pravico do krvi pretepsti. da se je ubugu bitje ouemuglo zgrudile na tla. Z drugo besedo, črnci niso imeli niti najmanjše pravice.
Naša nova domovina je bila št* majhna, ko je bil Washington predsednik. Ljudje so živeli povečini ob morju, ker jim je tako bolj kazalo. Mesta uisu bila posebuu oddaljena drug u<J drugega, toda prometne zveze so bile takrat take. da se je ljudem, aku so šli iz enega mesta v drugega, zdelo, da je njih dežela neizmerna v obsc-tru. Zdaj imajo ua razpolago želez niške vozove, zakurjene, razsvetljt lic. z-'mehkimi sedeži in posteljami opremljene, ki prevozijo razdaljo med New Yorkom iu San Fiaiteiseom preje. kot se je v Washiugtonovih prišlo iz New Yorka v Boston.
Ako je u. pr. kdo leta 1701 ho te' iz Bostona v Philadelphijo. da bi videl predsednika in mesto, kjer je bila proglašena neodvisnost, je moral prej spisati svojo uporoko. Najprej je inural iti h kočjažu in si rezervirati sedež, da se je peljal v New York. Iz New Yorka se je potem šele odpeljal naprej v Philadelphijo. Kučiju je vleklo ponavadi par konj. katere so večkrat med potjo ziueiijali. Ako je šlo vse posreči, je prišel v osmih dneh v Philadeljhio, tuda navadno se je med potjo vedno kaj pri-gudilu. taku. da su prišli tja šele v kakih desetih dneh.
Časopisje in potniki so se v listih ča-ih zelo pritoževali nad slabimi poti in pomanjkanjem gostilen in prenočišč. Pota so bila globoko razora na in potniki so morali več krat izstopiti in potegniti kolo iz blata. Ker so bila prenočišča in vasi redke, su bili putniki. aku jih je prehitela noč. večkrat primura-ni prenočiti na prostem, izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam.
Leta 1790 je neki Jolm Fitcli iznašel prvi parnik. toda s svojo iz najdbo .j<- napravil taku malo kup čije, da je vse skupaj pustil.
Iz Philadelphije je vodila neka pot, ki so jo imenovali "pot na daljni zahod", toda šla je le do doline Ohio. Danes se pride iz Philadelphije v Pittsburgh v par lirah. v onih časih so rabili skoro dvanajst dni.
Na ozemlje meti Allegheny gorovjem in Mississippi reko h- ud leta 17t>o—177G ni bilu dovuljeuo naseljevati, ker je to prepovedo vala odredba angleškega kralja, tuda leta 1770 su bile v teh krajih >q precej lepe naselbine. Leta 1769 je prišel Daniel Boone raziskovati oženil je preko Allegheny gorovja in razkril Kentucky iu še pred 1 1777 je bilo tam več manjših in večjih naselbin, med njimi tudi Boonesboro. Uarrodsburg in Lexington.
Pred no se je nehala revolucija, so priseljenci pod Jamesom Ro bcrtsouom in Johnom Douelso uom. sezidali Nashville m par dru gih mestec ob Cuuiberlaiidu, v srednjem Tennessee-ju. Po konča ni revoluciji je bilo v Teuuesse-ju že tuliku naselbin, da so puskušali ustanoviti novo državo. Leta 178-1 je postala malone samostojna, le v nekaterih ozirih je bila podrejena North ( arolini, kateri je nače-loval Franklin.
Dalje prihodnjič V.
Ob soški fronti.
Vozimo se po državni cesti do vstopa in ta vožnja je čudovit doživljaj. Italijani drže pod svojim ognjem vse dohode, vse poti; saj so jim načrti mesta in okolice na razpolago iu njihovi letalci jim naznanijo vsako novo cestno — zgradbo. Razen tega je izpostavljen njihovim očem skoro vsak o-vinek.
Novembra, za časa tretje soške bitke, so poizkusili zapreti prometna pota z neprekinjenim bob-uečim ognjem. Ko se pa obrat niti takrat ni ustavil niti za trenutek — ljudje so si tiho peli pesmico: "Vedno ob steni naprej, vedno ob steni naprej" in prišli tako dalje — tedaj so Italijani uvideli. da vsa njihova potrata z municijo na poloZaju ničesar ue izpremeui.
Sedaj se omejujejo ua to. da "posipajo". To se pravi: brez programa odda je j o v presledkih zapustiti ozemlja, katerega je Ia-|strele ua vsa pota in na mesto stoval njihov gospodar, drugače samo. da bi tako počasi pa goto-
kut v spremstvu gospodarja ali njegovega zaupnika.
Poleti so sužnji Za pičlo hrano in slabo obleko delali petnajst ur na dan. pozimi pa štirinajst; le
vo zrahljali živce korakajočili čet in voznikov. V resnici bi človek mislil, da mora tako stanje neprestane smrtne nevarnosti tudi v trenutkih, ko navidezno ni
m&lokje so jim dali prosto ob ne-, boja. da mora taka neprestana le tam, kjer j« to napetost, taka fotovoat, da nisi
pred smrtjo — ne zjutraj po uajmiruejši noči ne ponoči po najnemirnejšem dnevu — da mora vse to pač prej ali slej streti človeško vztrajnost.
Toda ravno nasprotno je res: ravno ta trajna ueizbežuost nevarnosti je vir hladnokrvnosti. Zbežali? Iskati kritja? Čakati ua gotov.- ure? Komu bi neki pomagalo! Daues zadene enega, ker je ostal doma. jutri drugega, ker je šel na izpreliod.
Nekateri poizkušajo, podobno kakor v Monte Carin, izunjti iz vsega nekak sistem.
—	Bolje, da se peljete pred 8. uro zjutraj.
—- Oh. nikar ne. po deveti je naj va ruejše.
Ker st- vseli teh nasprotujočih si nasvetov ni mogoče držati, se pač pelješ, kadar ti je ravno najbolj na roko. Vsak stori, kar ima storiti. s stoično stanovituostjo ob predpisani uri. Na cestah se promet ne ustavi niti za trenutek. Kolone voz. oddelki čet gredo svojo pot. ne da bi se brigali za sovražne letalce, ki krožijo nad njimi.
Ti ljubi Hog — prcilno se opazovalec vrne domov iu sporoči, kar je bil videl — kje smo že! Iu če zadene strel ravno na našo pot — potem se cela vrsta za en trenutek ustavi — samo za trenutek — potetu pa zopet dalje, trdno, neomajno, naj je stalo kaj žrtev ali ne. Vojaki, ki v dneh svoje "poprave", zamenjajo pekel na fronti s temi vieami na počivališču, se brezbrižno solnčijo pred svojimi vaškimi stanovi, pu-šijo. pojo, igrajo na karte ali — fantazirajo ua orglicah.
Nekoč vidim domobranca, ko podomače sedi pod drevesom, pipo med zobmi.
"Ciiit" — zažvižga krogla preko njegove leve ranic. Mož počasi obrne glavo ua levo. gleda za kroglo in mirno kadi dalje.
"Cut" — žvižga druga krogla preko njegove desne rame. Tedaj vzauie pipo počasi iz ust. pogleda jezno ua desno in pravi:
—	Psubratje!
Ne da bi se ganil, ostane ua svojem mestu: zopet vtakne pipo med zobe in puši.
Kaj naj začno Italijani s takimi nasprotniki?
Jaz imam srečo. Ce se peljem, se ne pripeti najmanjša stvar. Od oudi, kjer moram izstopiti, korakam po blatu in moč vari. po skoraj breztalnem svetu, toda med cvetočimi mandlji. ua opazoval išče.
—	Skoda, da ste zadeli tako brezupno vreme, — ini jt rekel nedavno eden gospodov.
—	Prav nič škod??, — odvrne u a to general. — samo tako morete videti; kaj prenesejo naši vojaki.
Da. tu treba videti, kako brez pomisleka gazijo brezbarvno — godlo. Blato škropi do ledij, pa Še mar jim ni za to. Kar čudno je kako se navadiš mi blato, ko si se enkrat toliko premagal, da ne oprezuješ več po suhih mestih. In hitro prideš tako daleč; vse reči te vrste postanejo nebistvene. če ždi nad teboj smrt.
Majhen prostor je to. kake štiri metre v kvadratu, vzidan v bok griča na strani proti sovražniku. ki služi kot upazuval išče. Znotraj je nekoliko obit z deskami. strešno lepenko iu papirjem, zunaj maskorau z vejevjem. Spre daj je odprta lina v obliki odprtine na poštnih nabiralnikih, skozi katero je mogoče opazovati sovraž no fronto
In tu notri, v temni, vlažni, ozki luknji sedita dau za dnem od ju tra do večera.baterijski poveljnik in njegov pomožni častnik. Razgled od tu obsega ravno le odsek, ki ga ima posipati ta baterija.
Toda z goriškega gradu sem položaj tako dobro proučila, da se spoznam v pokrajiui. Z visoko dvigajočega se gradu je namreč mogoče pregledati celokupno bojno ozemlje — razume se. samo odsek za odsekom skozi line zob-častega uadzidka. kajti gorje temu, ki bi si hotel privoščiti užitek celokupne panorame. Samo malo bi dvignil glavo — in nikdar več bi se ue zanimal za razglede.
Proti zapadu Je razgled najbolj zanimiv, jasno in razumljivo vstaja slika pred opazovalcem. Kakor stebra široko odprtih vrat strmita v obzorje Sv. Mihael ua levi in Podgora na desni. Tik teh gričev se vrste proti jugu Dober-dobska in Komenska planota. — proti severu pa Sabotin. Sv. gora in Sv. Gabriel. Med obima gorskima skupinama zija kakor o-grouma luknja., široko odprta leži tu ravan, posejana a kraji, cerkvami, cestami.
1MB
Od znotraj ven se vije široka •struga Soče. ki je samo tu vidna, ker izginja njen blesteči srebrni trak za gorskimi kulisami.
Kakor zasmeh Italiji je ta široko odprta ravau. Štiri armade bi mogle druga ob drugi korakati preko nje. tako vabljivo veliko prostora ponuja. I"a nihče ue koraka tu noter. Negibno leži tu doli. Le tu iu tam trešči strel v kako vas. potem se vleče dim počasi preko travnikov. Ako zasleduješ strel skozi škarjasti daljnogled. vidiš, kakšno lice imaju sedaj te vasi. Visokostrmeča cerkev v Standražu nima zvonika, lepi kampanjski grad je brez — strehe. In taui-lc v Ločnikti ni več nepoškodovan noben zid. Naši topovi so v bojih uničili t»- prostovoljno izpraznjene kraje.
Seznanila sem se z artilerijskim častnikom, ki je tam sam s streli zažgal svojo lastno tovarno. —
Pa tudi taki doživljaji ostanejo brez trajnega vtisa v ožigled smrti.
Kakor šapa birmanskega leva ob vratih sega podgorska višina v lo ravan. In za Podgoro. prihu-Ijeuo kakor boječ otrok, leži me sto Gorica. Podgora stoji pred njo liki zid iu zadržuje sovražnike: seveda, izstrelkov ne more zadržati, ti lete preko nje iu padajo v mesto.
Vsepovsod na svetu, v vsaki skupnosti, v vsaki človeški naselbini je kaka stvar, ki ljudi najbolj zanima. Deset kilometrov dalje že pojema važnost in če si par ur proč od nje. jo že čisto in popolnoma pozabiš.
Kaj pomeni Podgora ua Dunaju? Dnevno geslo. Ako bi dobil Rdeči križ od vsakega pogovora, v katerem se imenuje Podgora. krono, bi bili bolniki preskrbljeni do smrti.
Tu pa ali greš ua Podgoro ali pa prihajaš z nje. Kdor z njo nima ničesar opraviti, sploh in* spada "zraven". — Morit uri te sa-lutant! — ko gredo na Podgoro. — Salve! — ako se vrnejo živi.
Artilerijski poveljnik odseka, h kateremu spada gostoljubno mi odprta opazovalna postaja, pride k nam ua obisk. Ce govori o Pod-gori. preklinja. Podgora je dete njegovih bolečin. Deset mesecev mu ue »dovoli prostega dihljaja. Vsak poročnik se sme-enkrat peljati v Ljubljano, da kuri kak vijak ali da si da popraviti sedlo. Najštevilnejši so postali izleti k zobozdravniku. On pa čepi brez prestanka v zemeljski luknji iu bdi nad Podgoro. V miru bo enkrat prišel semkaj iu se bo na Podgori sprehajal. Na to s« že zdaj veseli kakor otrok.
Vprašam ga. kako je mogoč* držati Podgoro.
— To pride odtod. — mi odvrne smeje. — ker se tu vsaka re»' drugače dela. nego uči teorija Baterije so postavljene ua nenad-kriljiv način, vsaka flankira po en italjanski jarek. Navpično k črti oddani strel more učinkovati le. ako v polno zadene. Dva koraka predaleč, dva koraka prekratko — in sovražnik v svojem kritju se le smeje. Top. ki je naperjen podolgem na strelski jarek. pa more vsikdar krepko u-činkovati. Najimenitnejše je. kako sedaj sodelujeta artiljerija iu pehota — kakor natančno ubran orkester. Vsaka baterija je na svoj odsek nezgrešljivo zastreljena ; ako potrebuje kak bataljon pomoči, je ua prvi znak takoj na mestu. Ako naj pa streljajo vse baterije naenkrat, potem se enostavno poveljuje; 'Ognjeni zid!* Niti meter italjanske fronte ne ostane potem ncobstreljevau. — Najtežjo vlogo imajo potem tisti topovi, ki streljajo preko Podgo-re, na katre onostranskein krilu, tik pod grebenom, sede Italjaui. Ce bi streljala kaka cev previsoko. bi padel brezkoristni strel daleč onstran jarkov. Gorje pa. če bi streljal kak top prenizko. — Strel bi udiflil v lastile črte.
O tej možnosti sanja poveljnik tudi v najglobljem snu. Ta skrb ga nikoli ne zapusti. Deset mesecev vsak dan, in vsak dan 24 ur. mu ta skrb stiska grlo. Za las natančno, malo metrov nad glavami naših lete izstrelki, za *1as uatančno. malo korakov pred očmi naših, se razletavajo v sovražnih jarkih. Fronti tamkaj mestoma nista narazen vee nego trideset korakov.
Tako preeizijsko strelja u je je mogoče le ua ta način, da je vidna vsaka sovražna točka s treh opazovališč. Kdor je bil eukrat opozorjen, kako se pokrajina za opazovalea z vsakega griča tako-rekoe premakne, kdor pozna, kako omejene so diisiije, po ka-
katoliiko
podp. društvo
svete Barbare
ZA ZCDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, FA.
UkwftririH da« 21. itantrja 1902 * Jrlari PmmtKm«
U LAVNI CMOMftll
n»*aadalK? JOŽBF rrriRML, Box ot. Wlllor.lt. r».
L podpredsednik; K AKO L ZALAK. Box M7. forest City. Fa.
II. podpredaednlk: 1XNJI8 TAUOHAR, Box 830. Bock Bprlasa. Wv*
Tajal*:: JOHN TBI,BAN. Box 707. Foreat City. Pa.
IL tajnik: JOHN OSOI.IN. Box 492. forert City. Pa.
Blagajni*: MARTIN MUHIČ. Box 637, Forest City. Pa.
JOSIP ZA1.AB. 1004 North Chlcaco St_ JoUat. UL
TBHOTM ZDRAVNIK i
Di. MARTIB IV RC. too Cbkaco St.. Jottet. 111.	t
NADZORNI ODBORI
PMCMftall: IflNAO PODVARNIK. 4784 HatfleM Rt.. Plttatmrzfc. Fa. L aadaornlk: JOHN TORNlČ. Box 6"J*J, Forest City. Pa. CL aadaornlk: FRANK PAVLOVČ1Č. Box 705. Contmaogfc. Fa. UI. aadaormlk: ANDBRJ 8LAX. 7711 luler Ar«. Ci«T«laad. Okla.
POROTNI ODBORi
rafCMdalk: MARTIN OBREŽAN. Box 72, Bast Mineral. Raas. L HrotBlk: MARTIN ftTBFANClft. Box 78. Franklin. Kans. IL parotnlk: MIHARL KLOPČlO. »28 Da t ton Ara. M. F. D. L « Detroit. Mlek.
UPRAVNI ODBORI
PmiatdalKl ANTON HOt-BVAR. R. F. D. No 2. Box 11*4. RrMmssgt. O. L aaravalk: ANTON DBMdAR. Box 188. Bronchto«. Pa« n Rpravalk: PA VRL OBRRGAR. Box 40Z, Witt. IU.
Dopisi saj m aoUljajs L tsjalka Ivaa
fflasUsT} "8111 NARODA."
F. O.
m»
terili more dvoje oči soditi, kdor je kdaj videl dva narisa ist»' pokrajine. ki stii bila napravljena z dveli različnih točk. temu bo od začudenja in občudovanja nad takimi deli v duši čisto težko.
Opazovalce razen tega lic daje svojih povelj po vidiku, ki ga ima pred seboj, marveč se mora v duhu vedno prestaviti na točko, s katere se odda strel. Skoraj navpično reže potem pot granate njegov pogled. Kar vidi pasli predaleč v stran, je v resnici prekratko ali predaljno in obratno.
OSVOBOJEN JE MIHAELA KOVAČA.
Mozolji, ki so mu celo lice pokrivali, so izginili.
BOLGARSKI KRVNI ČAJ SE JE POKAZAL KAKOR OLEP ŠAJOČE SREDSTVO.
"Mozolji, turi iu druge nečistosti človeškega obra/.y pridejo iz nečiste krvi iu zato če hočemo, da nam bodejo lica čista, gladka in rdeča. moramo v prvi vrsti paziti, da je naša kri vedno čista". pravi H. II. von Sehlick. to varuar Bolgarskega Krvnega čaja Da Bolgarski Krvni čaj poleg tega. da izvrstno deluje pri vseh notrajšujih boleznih. Še kot kri čistilec uadkriljuje druga sredstva. priča list našega rojaka, Mihaela Kovača. 28 River Št. — Warren. Pa.:
"-laz se ni Bolgarski Krvni čaj naročil radi bolzeni v želodcu ter radi slabega teka in oil takrat, ko ga pijem, mi je želodce v redu. tek se mi je vrnil in povsem dobro se počutim. Mozolji, katerih je 1 > i i moj obraz poln. ki so nastali p>» mojem mišljenju radi slab.- krvi. so popolnoma izginili
Eno veliko škatuljo Bolgarskega Krvnega t aja. ki traja za pet mesecev, pošljemo za en dolar ka morkoli:
MARVEL PRODUCTS C0.
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Ako hočete pošiljatev osigurati, pošljite 10c. več.
NAŠI ZASTOPNIKI.
kateri so pooblaščeni pobirati naroA olno sa "Glas Naroda" tn knJUce. ka kor tudi sa vse druse v nafio stroko spadajoče posle.
Tii—j lini Art. ta sfcstfea: Mlbsei Obar.
CaL: Jakob LnrMn Cak: Frank Skraber. Cal*.: Jerry Jamnlk. ik: Peter Goliš. J. M Bolts. Frank Janesb ln John Genn.
flallis, Ctk ta skaliea: Louts Ca stello (Tbe Bank Saloon l.
Cats.: Ant Saftteb. Ini: Lambert Botskar. lad.: Alois Rodman, la. la sksllca: Lnksv Podbretcsr. A vara. IB.: Jernej B. VerbM.
IIL: Frank Jnrjom HL: Dan. Bedorlnac. DL: Frank Lanrlcfe. John Za total In Frank Bamblch.
IIL: Mat Kom p. DL: Matt. Hrlberalk
_ kanca: Fr. Pe4-
ta Mata. Opts.
So. Chicaeo. III.: Frank Cerne. Springfield. IIL: Matija Barborl«. Cherokee. Kaos.: Frank ReHmlk. Columbus, Kaos.: Joe Knafele. Franklin. Kans.: Frank Leskoree. Frontenae. Kans. In okolica: Frank Kerne la Hok Firm.
Kansas City. Kans.: Peter Scbneller. Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. tn okolica: Martin Kos.
Rings. Kan«.: Mtke Pencil. Kit/miller. Md. in ukolica: Frnak Vmlopivec.
Calumet. Mirh. In ebellca: FstsJ Sbsltz ln M. F. Kobe.
Manlstiqoe. Mich, ta ekollea: Frank KotxLan.
So. Ranee. Mich, ta ekoUca: M. D.
Likovleh.
Chishola. Minn.: K. Zgonc ln Jaiot
Petrich.
Dnlntb. Minn.: Joseph 8 bars boa. Ely, Minn. In okolica: Iran GonSa. M. L. Kapsb. Jos. J. Fesbsl m Louis M. PcruSek. Eveleth. Minn.: Jurij Kotxe. Gilbert, Minn. In okolica: L. Vesel. Hibbinr. Minn.: Iran Poo*e. Nasbvraok. Minn.: Geo. Msnrln. New Dulutb, Minn.: Jobn Jerlna. Virginia. Minn.: Frauk Hroratlcb.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian.
Klein. Mont.: Gregor 7/mcc. Great Falls. Mont.: Math. Urlrb. Red Lodge, Mont.: Joseph JeraJ. Roundup. Mont.: Tomaž Paulln. Gowanda. N. V.: Karl Stemlfia. Little Falls. N. X.: Frank Gregorka. Cleveland. Ohio: Frank Sakser, J. Marlnčič. Chas. Karllnger. Jakob Bes-uik. John Prostor in Frank Mch.
Barberton. O. In okolica: Mstb Ers mar.
Bridgeport. ©.: Frank BoČerar. Coiinwood. O.: Malh. Klspulk. Lorain. O. In okolica: J. Riinrfc ta IjoiiIs Batant. Nile*, Ohio: Fisnk Ko^ui^ek. foongstown. O.: Ant. Ktfcelj. Oregon City. Oreg.: M. Justin. Allegheny. Pa.: M Klarleh. Ambridge. Pa.: Frank Jskfte. Bememer. Pa.: Lou la Brlbar. Braddock. Pa.: Iran Germ. Bridgeville, Pa: Budolf PletedUk. Burdine, Pa. iu okolica: Jubu Lh-ui-šar.
Caoonsbnnr. Pa: John Koklieb. Cecil. Pa. in okolica: Mike Kučevsr Cooemaugh. Pa: Ivan Pajk In John Zapančlč. Claridge. Pa.: Anton Jertns. Bought o«. Pa. la okolica: A. Dess-4a r.
Darragh. Pa.: Oragntln Klari« Ounlo. Pa. in okolica: Joseph Subor. Export Pa.: Frank Trebets. Parent City. Pa.: K. Zalar In Frank
I a-he u iu Math. Katniu.
Farell. Pa.: Anton Vaientinčlt. Kit* Henry. Pa: F. Gotlleher. Greensborg. Pa. ta aholiea: Jooet*
Novak.
Irrin. Pa In okolica: Fr. DeiuiUr. Johnstown, Pa.: Frank Gsbrenja la John Polanc.
Luzerne, Pa. In okolica: Anton fJoolnik.
Meadow Lands. Pa.: Oeorg SchnHa Monesseo. Pa: Math. KlkelJ. Moon Ron. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh. Pa. in okollea: Z Jaksbe. I. Podvssnlk. I. Magister ln D. R. Ja-kobkrh.
Sooth Bethlehem, Pa.: Jernej Ko pilfU. Bteelton. Pa.: Anton Hren. (Jolty 8ta* Pa.: Jooepb dkeril. West Newton. Pa: Joel p Jovan. Wlllock, Pa.: Fr. fieme ln J. Petae-nel.
Tooele. Utah: Anton PsHW. Wtaterqoarters. Utah: U BlaHrb Black DlaoMod. Wash.: G J. Po renta.	'
Davis. W. Va. ta okoOea: J. Bruslrh. Thomas. W. Va ta ohottaa: Frank Kocljan In A. Korenebsn. Grafton. Wis.: John Stampfsl. Keossha. Wis.: Aleksander Peadlr. MQwaokee. Wis.: Joalp Tralalk la Aug. Collaader.

*- - it-. -
OT.AS NAHODA, 25. MAJA 1916
IfiP
Jvgislovanski
a	_
a
Kitil. Jednita
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
-i'.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 607 Cherrj Way ok hex 17. JBnd
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BAJLANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain,
Ohio.
Glavni Ujnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Kinft. Eaupnik- LOUIS COSTELLO, Box 583. Salida, Cola.
M t
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN IVEC, 900 N. Chicago SL, Joliet, III >.
NADZORNIKI:
MIKE ZUMCH, 421 — 7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kanaaa City, Kana. JOIIN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O, JOHN KKŽ1ŽNIK, Route 2, Bur ley, Idaho.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th SU Bock Spring«, Wjo, G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waak.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva it. Cirila in Metoda, »ter. X,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od druitva §v. Srca Jezusa, Itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, St., od druitva Slovenec, stev. 114, Ely. Minn.
Vsi dopisi, tikajoči te uradnih cadev, kakor tudi denarne pošilja t ve, naj »e pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani šlanov se n« bed« osiralo.	t
Društveno glasilo: "G L A S NARODA",
T
Hrepenenje.

>1 Ivan Cankar.
Konec. 111.
Neko*'*, dolgo je iv bito <»rl topa. jo priti ta sestra pozno ponoči domov; v sobi je zaškripala postelja. aašumelo je. duri so se po lagoma odprle iu mati je prišla v kuhinjo v dol {T i srajei. suh in temen obraz, prižgalo užigali«*o v roki; prišla je kakor strah, in Tončka m* je vzbudila.
Govorili sta obed ve. šepeta je hlastno, života sklonjena, stisnje i te pesti. Mati je vzdignila roko ■stra s«- je umaknila, tu sveče i ognjišču je ugasnila. Sopli sta j ((lasno, naporno in nato j** mat? /.astokala iu omahnila težko na > zaboj.
— Prokleli otrok, prokleto živ I jen je! Nikoli več me lic boste vi deli! Stran pojdeui. pa poginite
Tone k a j«' slišala iu skoro ni« je ui zabolelo. Kano nekaj nove -j •ru je stopilo prednjo, nekaj či
je prišla do tiste meje. odkoder se vidi v lepši svet. Cesta se je ožila, tam je že visel temni oblak, ki so se izlivali vanj umazani stu-denei iz tovorniških dimnikov.
Mati je bila doma, tudi ona ni mogla stran. Tako je bilo vse zaklelo. za večno. Sedla jc v kot in je zajokala.
Prišlo je časih iz koprnenja tiho upanje in odpravila se je spet. ali nikoli ni prišla do tiste meje: zmirom so se samo nalahko svetili žarki iz onega sveta in dalje ni mogla. Zakleto je bilo: njeno bol no. drobno telo je hilo na vrvi. in kadar se je hotela odtrgati, jo je potegnilo šiloma nazaj. Nazaj med tiste ljudi, kjer ni bilo ne enega med njimi, ka bi se sklonil k nji iu bi se nasmehnil in bi jo pobožal.
IV.
e Jl je
Ali on se je slionil k nji in sr je nasmehnil in jo je pobožal.
Tisto uro se je vse spremenilo; njeno globoko, grenko "koprnenje je bilo zdaj samo še jasno, vesele pričakovanje. Dotaknil se je z roko njenega lica, kakor se je Kri ido 'neznanega* iu čudnega. Pre | »tus dotaknil bolnika; z ljubez /.d« lo. da je vse to tak« | "U« jo je ozdravil.
Sla je drugi večer, toda ni ga bilo v gostiluiei: ne tretji večer, ne četrti večer, in nikoli več ga tli bHo. Odpirala je duri in je ve dela. da sedi tam. iu ko se je ozrla. <?a ui bilo. Ali komaj majhna bolest j«' zatrepetala v njenem srni, tako trilno j«* bilo določeno, da pride in da ji prinese ljubezni Tista miza, ki je sedel za njo, je bila kakor blagoslovljena. — Tončka je šla vselej mimo nje in j«* dotaknila z roko in toplo j" je bilo. kakor da bi ji bil on sam pogledal v oči.
Tisto jutro, ko jo je bil pobožal, je izginil ves strah, odtrgala seje vrv. ki jo je potegnila nazaj, ka dar je hotela po dolgi cesti doL Ko bi se napotila zdaj, bi šla do kouea. In legla je in ni zaspala dolpo v noč od velike radosti.
Kmalu je prišel čas. ko se je bilo treba odpraviti na pot. Mati je prišla na jutro domov iu se je o potekala: omahnila je na blaži ne v kuhinji in je precej zaspa la. Vzbudila se je opoludne in na to je sedela ua blazini, glavo skri to v dlaneh. Zapodili so jo bili iz službe, zato ker je pila žganje Popoldne so prišli ljudje in so s* prepirali in so zarubili omaro in staro uro, ki je visela na steni v sobi. Drugega ni bilo in šli so.
Ves dan je bil nemiren, stra sen — divji obrazi in kletve: oče je kašljal v sobi in skoro bi bil padel iz postelje, ko je hotel za mahniti s pestjo po materi, ki je šla mimo. Tončka je videla, da se vse pogreza in da je čas.
Tisti dan ni nič zajutrekovala in nič kosila; pozabili so nanjo če je šel kdo mimo nje. jo je po tisuil v stran kakor kos pohi štva — kakor stol, ki je stal poti.
Prcdao se je treeer -napotila,
usojeno in «la ne more biti dru gače. In zdaj je rekla mati, d: poj«le stran. Kakor «la bi bilo re klo ognjišče, da pojde stran.
V tistem trenotku j«* začutili Tončka, da In se lahko spremeni lo — «la bi lahko prišla nekoč do mu in bi bilo vse drugače. In i: tega komaj jasnega čuta se j« zasvetila hipoma velika iu svetli misel m Tončka ni zaspala v s« noč. ker se je tresla od veselega pričakovanja.
Zjutraj ui bilo doma nikogar oče je spal. Ton«"ka se je opravi la v nedeljsko obleko — tu li nje ua nedeljska "obleka je bila žt stara in zakrpana — ogrnila ji dolgo, težko ruto iu tako se j< napotila od doma. Šla je dol p< neizmerno »lolgi e«»sli. mimo (jo stilni«.*. kamor je hodila zvečer prodajat rože in užigalice; ii zmirom Iwlj navzdol, v vesel« mesto dol. v neznane kraje. Že s* je cesta širila, že so bile hiše ve je in lepše. Ali to še vse ni bil ti sti svet. ki je mislila Tončka po begniti vanj. ki ga je bila ustva rila po resnici v svojem srcu it o katerem je vedela natanko, de je nekje in da čaka nanjo. Ko maj so svetli žarki njegovi sega li v to lepo mesto.
Hodila je hitro; ali knialu je utrujena, dihala je težko ed očmi se ji je meglilo. 'pomnila se je. ds je rekla ma kolikor prej umrje, to boljše zanjo. In obšel jo j< da bi umrla, predno bi se lilo. predno bi pobeg-zmirom. In namesto da bi Oil straha po cesti navz leglo na noge; in kakor prijel za rameni okrenil, je po ■n tru-še predno
je pomočila prst v žegnauček ob durih in se je prekrižala.	•
Zunaj je bilo mraz. Nebo j«* bilo jasno, pokrito z zvezdami. Ljudje so hodili hitro mimo nje, — znirzli. t«*sno zaviti.
Tončki je bilo lahko, skoro ni Čutila poti po«l iiojraini. Pred oč-' mi se ji je čudno lesketalo, zibalo in zasmejala bi se na glas. Sla je v vse gostilniee. kakor zmirom, mimo vseh miz iu tudi mimo blagoslovljene mize. Nasmehnila se je. šla je dvakrat mimo nje in v-drugič je celo za hip postala, tako, da se je <lotaknila prta z životom in z obema rokama. In šinilo je preko stene, zatrepetalo — videla je njegov obraz, ki se ji je smehljal, iu čutila je na licu njegovo toplo roko. Samo hip in izginilo j«' in Tončki je bilo •*<• ko iu sladko, ker je vedela, da pride to noč in da jo poboža, kakor jo je bil pobožal takrat.
Opravila je vso pot in potem se j«1 zavila tesneje v ruto in je šla dalje, po široki cesti navzdol. Cesta je bila skoro prazna, samo vozovi so hiteli mimo. Iz velikih oknov kavarn in gostilnie se je svetila bela luč.
Vse polno je bilo križpotov iu ovinkov, ali Tončka ni premišlja-vala nikoli, kam tla bi se obrnila. Tako j<- bilo. kakor da bi stopal nekdo vštric nje iu bi ji kazal pot. Nalahko jo je prijel vselej za roko. tako da je Tončka kouujj čutila. ali udala se mu je radovolj-no in zaupala mu je.
Po najširjih cestah je vodila pot. na desno, na levo; časih se ji »je celo zdelo, da se vra<"-a — hiše so bile nekako znaue. domače. toda precej se je spet vse spremenilo.
Ni se bala. da bi se izgubila; pot je bila prava, vodila je naravnost tja, kjer jo je pričakoval on.
i je prihajala k njemu iz strašnih krajev, da jo potolaži iu poboža po licih, kakor jo je bil pobožal. Prihajala je k njemu, da bi ji dal vbogajme malo ljubezni. in on se bo usmilil in se bo na-smehljal; njegov dobri obraz se bo uasmehljal.
In že je bila blizu. Cesta je bila široka, samotna in hipoma so se nehale hiše na obeh straneh. Tam. dvajset kora kov od ceste, je bilo nekaj viso-ega, črnega; majhne* lučice sc trepetale od daleč. Tončka je o makovala. Opotekala se je in ču dovito prijetno ji je bilo.
Obšlo jo je v tistem trenotku. da je tam konec poti in da jo čaka tam on z razprostrtimi rokami ----
Šla je navzgor in je pa«Ua ua kolena: ko je ležala na koieuih se ji je zdelo, da hodi še zmirom z lahkimi, veselimi koraki iu da jasna svetloba že čisto blizu. Cisto blizu je bila že jasna — svetloba in Tončka je čutila na licih njen topli dih. Mirno ji jf bilo in sladko in ni se začudila ir tudi zatrepetala ui. ko je prišel - on. prav takšen, kakor jo je bil prvikrat pobožal, in jo je pri jel za roko ter je šel z njo po cesti navzgor.
Cesta je bila svetla in zelo ši •oka. visoko zelene drevje je sta lo ob obeh straneh in tla so bila posuta z rožami.
Tončka je bila oblečena v bel« krilo, prepasano z rdečim trakom, in tudi v laseh je imela rdeč trak. lepo pre vezan. Stiskala si k njemu iu on jo je božal po laseh in licih.
Rusi vsepovsod.
Rusi so menda v Sfdajni vojui največkrat presenitili svet.
Ko so Nemci pričet kom vojne tako zmagoslavno prodirali v uo-trajuost Francije, proti Parizu, so Rusi napravili fcorak. ki je rešil Francoze preti Nemci. Napadli so Vzhodno Prusijo in <Jali«*i-jo. vsled česar so morali Nemci svojo arma«lo iz francoske fronte premestiti v Vzhodno Prusijo iu Oalieijo. Ta ruski korak je vse presenetil, ker nik«lo ni pričakoval. da bo«lo Rusi kaj sličuega mogli storiti: najbolj so bili pre-seiiečeni seveda Nemci.
Trdi se lahko, da j«- nenadna ruska ofenziva največ pripomogla. da se niso nemške nakane uresničile.
Rusi so imeli velikanske izgube. kakršnih ne bi mogel u trpeti drug narod kot ruski.
Ruskemu prodiranju v Galicijo naprej do Karpatov j«' sledilo splošno umikanje; umikanje, ki je bilo večje umetnosti kot vse druge vojne operacije.
Pri tem umikanju je^car prevzel vrhovno poveljstvo ruske vojske in poslal dotedajnega poveljnika nadvojvodo Nikolaja Nikola jeviča v Kavkaz.
Tu je pričel Nikolajevič z ofenzivo proti Turkom. Padla so mesta Krzerum. Trapezunt iu druga.
Hitra ruska napredovanja v Mali Aziji bodo postala velike važnosti v sedajni vojni.
Ako otomauska armada pravočasno ne prepreči in za vstav i ra-pidno prodiranje ruske vojske iu ako Rusi preplavijo Malo Azijo.
bo "vprašanje gi^de Male Azije najtežji problem, ki ga bodo morali reševati pri zeleni mizi na mirovni konferenci. Da se bo to mogoče zgodilo, sc ne more preveč dvomiti.
Novica, ki je došla pred par dnevi iu povzročila zopet presenečenj«'. da so se ruski Kozaki pridružili angleški ekspediciji. ki se nahaja okoli trideset milj od Kut-el-Amare, katero so Turki nedavno vzeli Angležem in vjeli vso posadko, ki se je nahajala v mestu.
Ta novica j«* vzbudila mnenje. «la je načrt Rusov napram Turkom resno nastopiti.
Rusija je imela že stoletja obrnjene oči na Carigrad, kateri je zdaj njen cilj.
Ruska armada zdaj prodira, proti Bagdadu iu pričakuje se. da \ bo to trgovsko središče Mezopotamije tudi padlo. Rusi imajo na razpolago na miljone vojakov, preskrbljenih z najboljšim orožjem. Nihče ne more vedeti, kaj se bo še vse dogodilo. Gotovo pa je, da bo Mala Azija s Carigradom težko vprašanje na mirovnih pogajanjih.
Za Carigrad se bodo pulili Turki, Rusi iu — Angleži.
Peter Carp o Rumuniji.
Dopisnik "B. Tageblatta" je imel razgovor s Petrom Carpoin. ki je rekel:
— Nikar ne mislite, da razna mnenja", ki ste jih slišali, izra-zajo pravo javno mnenje. Ce hoče vlada, gre lahko takoj jutri skupno z osrednjima silama in niti en glas se ne bo oglasil proti nji, tudi brez oblegovalnega stanja. Strah pred Rusijo je ve liko strašilo, katero je napihnila vlada, da se skriva za njim iu nasprotje z Ogrsko imamo že 40 let. Z neumnim poudarjanjem tega nasprotja pa se rumuusko v-prašanje na Sedinograškein tudi ne bo rešilo. Če hočemu v tem v-prašanju kaj doseči, moremo to le tedaj, če z vtelešenjem Besarabi-je dobimo ueko gotovo veljavo To je vzrok, zakaj Avstrija nima posebnega interesa, da Rumunija nastopi. Moje dunajsko potovanje ni bilo politično, pa pri svo jih zabavah na Dunaju sem vendar opazil, da se Madžari ne bo do jokali, če ne vzamemo Besa rablje.
ROJAKI NAROČAJTE S$ NA "GLAfi NARODA", NAJVEČJI
DNEVNI* V ZDE
Nova nemška politika.
Nemško poslaništvo v AVash-ingtouu je dobilo od berlinske vlade sledeče poročilo:
— Zadnji čas se je v Ameriki marsikaj pripetilo, s čemer se nemška vlada nikakor ne strinja. Nemški konzuli morajo paziti na to, da ne bodo Nemci v Združenih državah več prekrše-vali ameriških postav, ampak da se bodo v vseli ozirih pokorili določbam dežele, v kateri živijo.
Splošno domnevanje je, da je to poročilo poslala nemška vlada ua prošnjo poslanika Bernstorf-fa, kajti s tem hoče malo omiliti razburjenje v justičnein in državnem departmentu. ki je nastalo, ko so našli pri bivšem tajniku odpoklicanega nemškega atašeja Papna več listiu iu načrtov, ki so jih izdelali nemški zarotniki, da bi razdejali Welland prekop iu preprečili pošiljanje municije zaveznikom. S temi načrti je v zvezi tudi nemško poslauištvo v Washingtonu.
S tem naročilom nemške vlade pa lioče Bernstorff ameriški vta-di takorekoč malo peska v oči vreči.
Sem pošilja naroČila, da se Nemci pokorijo postavam Združenih držav; doma pa deli medalje onim. ki so povzročili v Združenih državah največ škode in neprilik. Vzemi slučaje Dern-burga, Dumbe, Papna in Boy-Eda.
Pa naj kdo reče, da se Nemci ne razumejo ne politike vseh kalibrov l
ai •dforo-

Nihče nece
$1000.00 nagrade
Torej druga^ ponudba!
"vsak posamezen dob! prosto vonžjo in
vse stroške povrnjene za ogledati naše kraje, če ne dobi razmer natanko kakor je zdolej oglašeno. — * v
1.	Vsakdo, ki ve za lepšo deželo, boljo zemljo in večje splošne pridelke in da se kupi zemljo za ** isti denar ali ceneje, kot tukaj.	[ $
2.	Vsakdo, ki mi pokaže čisto zemljo v ravnini, da se dobi aker v najem ceneje kot $4.00. Vj kolikor je meni znano se niti za ta denar ne dobi.	\ r i
3.	Vsakdo, ki mi pokaže sigurno podjetje ali banko v Ameriki, ki plača več vlagateljem, kakor pa naša čista zemlja v ravnini.	?<
4.	Vsakdo, ki mi pokaže v Ameriki kraj, kjer ra-ste vinska trta bolje kot pa tukaj.	{
5.	Vsakemu kupcu zemlje z gozdom v ravnini, ki se obveže isto izčistiti, plačam vožnje stroške,
ne glede kje in od koga kupi zemljo.	g
naš namen je: gozdove in mlake iztrebiti in narediti tratnike in polja. po svoji slabi moči bom pripomogel, da se napravi dežela
medu in mleka.
t Wj*T 11>.<
-v
< Rojaki, ki imate denar, k vam se obrnem, naložite ga v naši ravnini. Zemlja vam bode izvrstno poplačala vaš kapital. S tem ne menim kupiti gozd in ga držati, to ne koristi deželi niti kupcu. Zemlja se mora takoj čistiti. Tukaj sc polja, ki so plačala toliko najemnine za aker, za kolikor ti jaz prodam aker v gozdu.
marsikdo se bo čudil, da se ravno slovencem ponudi taka priložnost. /* / ~
nato izjavljam, da se nudi vsem ljudem, ker v splošnem primanjkuje kapitala za urediti deželo in jo postaviti v prvo vrsto kamor spada.
4' h*
Tu je na milijone akrov gozda, ki čaka čiščenja, da se napravi polje, ki ga ni boljšega na svetu. O tem se lahko sam prepričaš pri čisti zemlji. Slovencem jaz ne bom razlagal, kaj raste tukaj, pridi in oglej si zemljo in se boš sam rasel. Jaz ne ponujam nekaj zastonj, temveč dežela sama te vabi, da naložiš denar tukaj. Zato boš bogato poplačan. Garantiram pač vsakemu, da bo naša zemlja v ravnini za poljedeljstvo najdražja, ko bo enkrat vsa čista. Kajti pridela se vsega tolik ona aker, kakor kjerkoli drugje. Podnebje je dobro in milo, voda izvrstna in dežela bo bolj zdrava kot kjerkoli, ko bo vsa čista.
Imam nekaj kosov v gozdu, ki jih čistim, in garantiram večje letne obresti, kakor v vsaki banki. Obenem bo p asvet za polovico do dvakrat toliko vreden.
komur enaka podjetja ne ugajajo, onemu ni mogoče več svetovati. pridi v missouri, 0gej si zemljo in nihče te ne bo silil, ako ne boš gotov, da bo tvoj denar najbolje ulo-žen.
Ne hodi k meni, niti kakemu drugemu agentu zemlje. Idi torej naravnost k kmetom in prepričal se boš, kakšna je naša dežela.
Vsak posamezen dolar se krvavo rabi za razvitje in čiščenje. Naloži ga in najbolje se bo obrestoval.
FRANK GRAM, Naylor Mo.
la, Ua ga liki najmanjša st varies ni vznemirila. Tilia zadovoljno&t se mu je brala na obrazu in tudi v«*sel je znal biti v veseli družbi.
Na večerne sprehode je hodil s«-daj redno vsa-ki dan, ker so si okolnosti preanenile in v tem ozw*u i»i bil več sam od sebe odvisen uradnika v neki «r«isti!ni na Reki] Plavooka Marica namreč, katero
Povest. Spisal Dragotin Vrenko.
'	(Nadaljevanje).
Teden ]»ozneje sta s<-dela dva
pri črnem dalmatineu. Starejši je v«-*»t.iio bral časopis in dajal mlajšemu tovarišu, ki so je zastonj trudil, pa v kak pogovor vplesti, le kra4ke migovore; naposled tudi ta obmolkne in se brezskrbno ozira po prostorni sobani, katera je bila prazna. Kar vstopi nov gost; ko ga mlajši uradnik zagleda. mu vesel biti naproti.
"Bog te sprejmi, Mirko!** ga pozdravi. "Dolgo sem te čakal."
Potem mu predstarvi starejšega tovariša, ki je za uefkaj rasa odložil časopis in se razgovarjal z
je ljubil nad vse. ga je imela popolnoma. v svoji oblasti in ta je tudi odločila, kdaj. kam iu kako dolgo se <rre>ta sprehajat. <Jospod Migolič je včasih že sam pozabil, da je Marica liči tiste Ciganke, ki je pred sedemnajstimi leti v njegovi htM porodila in potem otroka skrivaj nazaj prinesla: od tistega časa tudi ni bilo čuti ne sluha ne dnha od kakega Cigana, ki bi bil po -svoj«-in. otroku jk>vprašal, in .Mijroličeva sta jo vzgojila kot svojo hč» r. Marica sama ni vedela, da so jo Cigani prinesli v hišo, in
noviui postom; toda kmalu je zo- je ljubila gospoda in gospo z vso
p»*t utihnil in pričel brati. Mlajši j«* bil tembolj zgovoren iu radost mu je sijala iz oči. ker je imel ii«4cdanjega sošolca iu prijatelja prej seboj. l*soda ju je skupaj pripeljala in lepe slike i* srečno mladosti so se jima razgrnila prod očmi.
"Tedaj tukaj na Keki si dobil •službo; to je izvrstno!" pravi ]>o daljšem pogovoru mladi uradnik. "A kje imaš svoje stalno stanovanje?"
otročjo Ijubejcnjijo kot svoje sta-riše. Migoličeva sta sklenila o tem molčati in tudi drugim ljudem, ki so kaj o tem vedeli, prepovedala je to praviti, iu tako so se skoraj utrdili v mislih, da je lepa rejen-ka Migoličeva hči. Kdo bi bil pa tudi trdil, da ima Marica cigansko mater ali Cigana za očeta! Lepi mehki, kostanjevi lasje, nežno, mlečnobelo. zdravo rdečo liee, velike modre oči, vse to je tako nasprotovalo tej misli, da bi nihče ne bil verjel, da je deklica cigaai-
4* Toga še nimam. k«-r s«iu šele danes prišel iz Bukara; jutri paj^cega ro<lu. Obraz sieer ni kazal imam prvi |»ot k n<4ceniu gospodu posebne lepote, a njena vitka, ne M igoliču. Oče .->0 mi <lali na smrtni prevelika postava hi njeno vede-postrlji n^ko pismo, katero mu nje jo je storilo tako i nično, da jo
moram sam izroeitt. "Ali znan z njim *'* "Ne. m» ni je pojKilnouia neznan; z inojim očetom sla se poznala tu — kakor so mi pravili — str. bila tudi prijatelja.**
"No, če sta si z očetom bila prijatelja, potem ln»š tudi ti dobro sprejet, »laz ga poznam, kar mi je njegova odgo-jiteljiea pravila."
"Kaj praviš.' Odgojiteljiea vpraša Mirko začuden, k<-r oče mu je vendar pravil, da Migolič nima otrok. "<>n vendar ne potrebuje od gojit eljiee!"
"To sr ti ne veš. da ima Migolič hčerko iu kako gospieo! — skoraj bi n krl, lepo", smeje se mu prijatelj.
"To j«* čudno, (kispiea. pravi-i. da je; torej št* mora mlada biti. Pred petimi leti. ko so moj oče
je vsak moral z doipanjcui gledati in kogar j«' pogledala s svojimi milimi modrimi očmi. ta je ni ano-«;el tako hitro pozabiti, če je imel sive.
Gosipa Migoličeva je v svojem veselju iu v svoji sreči ostala vedno enako mlada; vsakdo bi bil ieer samo toliko lahko rekel, da je ta lepa, blago-dušna in radodarna gospa komaj tridoset let stara. Marico je ljubila bolj kakor bi bila morda svojo lastno hčer in vsako željo ji je spol i lila. samo tla bi njena ljuba hčerka bila srečna in vesela. .Saj so se njene želje pred sedemnajstimi leti tudi spolnile ter od takrat biva taka dobrodejiia in čarobna sreča pri njih. Iu v resnici bilo prvo naduro p je M i poliče-ve hiše kakor raj 'za vse, ki so v nj« m prebivali.
Bilo je proti poludne. ko je Mir-
/adnjikr.it pri njom bili. je še ni;ko vstopil pri gospodu Migolič-u.
Malo začudeno je pogiedal neznanega mladega moža. a ko se nru je predstavil, rekoč: "Moje ime je Mirko Kandič iz Bukara'*. ga veselo iznenaden vpraša :
"Pa vendar ne tistega Randiča »in. ki je pri meni za krmarja služil?"
rmel ali pa ni njegova.
4'Ze mogoče, tla je tvoj oče ta-*krat ni viilrl iu povedal mu morda t udi ni: a omenj.-na jrospiea je sedaj že kakih šestnajst ali sedemnajst h-t stara. Ni še dolgo, kar sem p«-Ual Lz Tista na B«'ko. Ko
T
> sprehajam po krovni, mi prid mu obraz iz domače vasi naproti. "Da. ravno tistega. Sieer vam iknj tudi spoznam hčer našegajimam neko pismo izročiti, katero ■itel ja doma, kjer sva skupaj v
š«»lo hodila. Pripovedovala tni je, da služi za odg* »j itel j ieo pri bojra-tem Mfgo^iču mi <la se ji prav dobro jrod«- Potem mi predstavi po-spodiem> Marieo. Strmel sem. ko se»u jo zagledal, in odkritosrčno ti povem, dragi Mirko, da nisem mogel besedice iz sebe spraviti v pozdrav. ko ute jo s svojimi modrimi t m"* mi poffhxlala ; tako s«*tii bil zmeden. IKafkrut *ein jo Se videl |K>-teni na sprehodu z odgojiteljieo iu vedno bolj M' mi je d<»padala.
so mi oče na smrtni postelji dali" iu n-kši, mu poda pismo.
"Kaj pravite? Na smrtni postelji.' Tedaj je že ufmrl blagi mož?" vpraša naglo Migolič.
"Žalkbojj! Pred enim tednom -*mo jih zanesli k večnemu počitku *. odgovori žalostno Mirko.
"Omilujem vas. gospod Randič. da vas je taka nesreča zadela. Tudi meni žiil za njim ; tako dobra prijatelja sva si bila. Pa saj je lopo starost doživel, mnogo se jo trudi! v svojem življenju in Pa ti si jo l»oš tako laliiko ogledal pa«'- ponovil je smel biti na take-/«• jutri in pot•mii mi moraš pove- jra sina ki mu j«1 z žalostnim sr-dnti svojo *>odbo. Glej. <lu ji ne, rein zatisnil ix*i na večno. Ne ža-boš prej»|olM»ko pogh-dal v oči!" ilujte prw«Ž po njem! On je na-svari ga šaljivo mladi prijatelj, j logo tega življenja vestno izvršil Mirko je mirno poslušal ko jn se preselil v boljše, srečnejše konca, a niti nasmehnil m.* ni; nje-jrov resiii obraz je kazal, da se še ni popolnoma o tresel otožnega ču-
GliAB NAHODA, 25. MAJA 1916
( -
ta, katerega mu je vtisnila očelo-va smrt v sere; tiho je žaloval iu rod bi se bil vcaidfga Ixtkazai svetu. t * h bi t*«ja ui mogel.
"Ne boj mi zame. Davorin *, praji z rem i tu glasom, temveč »am sol»e varuj!*'
Ktiudu polten se je jK»lovil o«l svojih novih tovarišev ter se podal v svojo *ot»o v gostilni k počitku. Tudi Davorin in starejši kolega sta odšla domov, ko je zadnji že skoraj rw novim* prebral.
VI.
Gospod Migolič je sedel po !<vo-ji stan navadi v mehkem naslonjaču. pusti dišeči d uhan iu bral razne novice iz \~sefc delov »veta v racličnHi Časopisih. Ni se veliko postaral v preteeenih letih. Nje-jffpve sive lase bi bil lahko pmitel, čeravno je hn«-l že lepo staroei ua hrbtu. Skrbi ui imel. k*r je nehal tržita z bobrom, in edina nesreča, katera ga je zadela, je bila arnrt
3	rw J
njegove prve uopruge. Toda to ga nanjo mu ui
življenje", tolaži «ra Migolič. ponudi mu vljudno prostor in odpre pismo.
Miiko >e v sede njemu nasproti. Zavzet je bil od te pri k upi j i ve priljudnosti in prijaznosti gospoda Migoiiča.
Trjra ni-pričakoval, da bo ta bogatin tako ljufeeznjiv proti sinu svojega nekdanjega kmnarja ; vsaka njegova beseda mu j<» dobro dela. tako čudno mu je bilo pri srcu. kakor bi bil našel dolgo za-željenega prijatelja. Spomnil se je besed svojega očeta, ki mu je Mi-jroliča opisoval ravno takega, ka-korš-nejra je sedaj natie!.
Iz teh sanj *fa je prebudil Mi-golk*-. Prebravsi pistno, mu z veselim obrazom |Kxla roko.
"Bodite mi še enkrat pozdravljeni v moji hiši! To je prav, da -te na Reki dobili službo. Kakor dolgo tukaj ostanete, sto popolno ma moj. Ta soba. v kateri sva sedaj, je vaš*.: sieer je celo moje stauovaoije vaš novi dom, v katerem se bodete gibali, kakor ne kdaj doma pri svojih starksih.g I
Mirko se je Ogovarjal, da to ne gre. da je njegov zaslužek dovolj
vV-eval. T<Kla to vse niu ni nič po magalo. Migolič je govoril tako odločno in obenem talko vljudno 1 iubeznjivo. da se mu je moral na-pos'cd nehote udati.
Med tem živahnim prepirom vsito|»i gospa Marija, katera je že v salonu slišala, da je nekdo pri soprogu v soibi. Migolič jej predstavi miadega uradnika in v krat kem razloži, da je to sin njegovega nekdanjega, mnogokrat v srečnem spominu omenjenega prijatelja, ki je pred tednom umrl. Na zadnje še dostavi:
"Gotovo boš tudi ti vesela, če ti povem, da gospod Randič pri nas ostane ne kot gost. ampak kot sta ri prijatelj ali sorodnik."
4" Milost K*a gospa", se skuša Mirko opravičevati, "ne zamerite, toda tega jaz ne smem storiti. Jaz imam pri sodišču lepo službo, ki mi bo toliko donašala. da si lahko dobro, brezskrbno življenje ustanovim : torej bi bil greh. ko bi jaz v tuji hiši zastonj živel iu vrhu tega so vam moj oče še mnogo, mnogo dolžni za dobrote, katerr ste jim skazali."
' Ne opravičujte in ne upirajte se! To vse vam nič ne pomaga". pravi gospo z 1 jmbeanjivini smeh-Ijajean in mu poda roko. "Po-zdraljaan vas v naši hiši. ki bo odslej tudi vaša. Ustanovite si v nji kakor doma iu mislite, da sem jaz vaša mati. moj soprog pa vaš oče. Ne sramujte se in ne branite se dalje, če ne, bom huda. Pa vašo prihodnjo sestro vam moram tudi pokazati, da se seznanite z njo."
Iiekši mu veli vstopiti v salon. A ravno ko misli Mirxo T-l/c prag stopiti, mu ž" pride Marica v ulični domači obleki naproti. Mislila je poklicati k obedu, a tukaj je tal risto tuj, mlad gospod pred njo: gla-.li ji je zmaaijkalo in vsa kri ji je šinila v glavo. Tudi Mirko lii mogel v prvih trenutkih besedice izpregovoriti: mlada gospi-ea ga je srečala tako nenadoma, tako nepričakovano, da je kar nem obstal, potem se šele priklonil. Iz te zadrege ju r«*ši gospa iu ji v kratkem pove, kdo je gospod in da bo odslej njen brat. katerega mora čislati. Sramežljivo mu poda Marica roko, katero on rahlo stisne, in kmalu sta bila seznanjena.
Pri obedu je moral sedeti zraven Marice, ki je imela ulogo hišne gospodinje. Od začetka mu je bilo nekako čudno pri srcu. V tuji hiši in pri tujih ljudeh je bil pri-inoran gostoljubnost uživati, in sieer zoper svojo voljo; a ti ljudje mi bili tako odkritosrčno Iju-beznjivi. da se jim ni bilo mogoče zojwrstavljati in kmalu se je čutil po|>oLilotila domačega ; njemu nasproti so sedeli dobri in ljubeči sta riši. na desni pa skrbna, mlada sestra kot hišna gosj>oduija. Zabava pri Obedu je bila ta'ko domača in prostosrvna, da je Mirko na ves zunanji svet pozabil iu zvesto poslušal gospoda Migoliča. ki je pripovedoval, kako -sta nekdaj s starim Randičem kupčevala in krmarila po širnem morju. Mirko pa je moral povedati kaj o svojih dijaških letih, bi ko mu je italijansko vino ugladilo jezik, so se do-vtipne šale kar vrstile ter gospa in Marica sla se na ves glas smejali. Posebno Marica je bila tako vesela, da se je naposled že :kar krčila od smeha. Vse, kar jo Mirko povedal, se ji je tako neznano dopadalo. Tudi gospod Migolič je bil danes nenavadno vesel in večkrat mii je ušla kaka šaljiva.
Ko se je Mirko po obedu vrnil v svojo novo sobo poleg salona, je bilo že vse zanj urejeno. Lepa pisalna miza. turški divan, postelja, omara in druga oprava: vse to je bilo tako okusnoxin elegantno, da je Mirko stal sredi sobe očaran in občudoval .svoje novo stanovanje; čutil se jo neizmerno srečnega. Njegov prijatelj Davorin je res-nieo govoril, ko je ttvlil. da bo pri bogatem in blagodušnem Migoli-ču dobro sprejet. Toda toliko on ui pričakoval, pa tudi ne zaslužil.
(Pride še.)
VABILO
na
VELIKI KONCERT
S PREDSTAVO IN PLESOM, katerega priredi
Slov. pevsko in izobr. društvo "BLED" s sodelovanjem slov. pev. društva "Vihal *, hrvatskega prosv. društva 4'Rodoljub'* iz Johnstown. Pa., in tamburaškega zbora "Triglav" iz Conemaugh- Franklin.
Pa.,
v ponedeljek 29. maja 1916
v poljski dvorani ua Martin Alley, Conemaugh, Pa.
Začetek ob 7.30 zvečer.
Vstopnina: tnoški 2."> centov, ženske proste.
Vljudno prosimo vse cenjene rojake in rojakinje, kakor tudi druge Slovane v okolici, da pose-tite to prireditev, kjer se bodete razvedrili in razveselili.
Yspored se deli pri vstopu.
Odbor.
NAZNANILO.
Imam na prodaj tri
kranjske harmonike
Iščem svojega brata JOHNA M RAVI N AC. Doma je iz Nove Lipe pri Črnomlju. Pred petimi leti se je nahajal v Denver. Colo. Prosim cenjene rojake in rojakinje, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi javi, za kar se f vnaprej zahvaljujem, ali naj se j, pa sam oglasi svoji sedaj oiuo-žeiii sestri: Mrs. Frances Sehuel-ler, 524 Venn o lit St., San FVan-
dela : dvoje starih in mi a -^o.oo.	in
natančnejši popis pi-
tukajšnjoga eno novo: i $65.00. Za site na:
ALOIS SKCI,T. m Epsil.vn PL. Brooklyn. N.
■ 20 2:!.^—*
NAZNANILO.
Rojakom naznanjam, da več ne zastopam C. C. I. & Co.. pač pa imam lastno delo. in sieer: bele nje r Hemlock bark . plačam -to.00 za klaltro <'eord'i. Po belenju se bo izdeloval cedar", torej stalno delo poleti in pozimi. Pridite ali pa pišite na naslov:
John Knaus, Charcoal Iron Co. of America, Camp 7.	Newberry, Mich.
C IS —o Ox v 2 d)
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
Upravni odbori
Predsednik: Anton rievel. 410 E. 5. St, New York. Podpredsednik: Ignac Zaje, 1407 De Kalfo Ave.. Brookljm, N. X. ** Tajnik: Vinko Zevnik. 12» <;amnia Ptaee. G leni late. N. Y. Blagajnik: Ivan Maček. 2801 Ca tal pa Are.. Ridgewood. N. T. Zapisnikar: Ivan Gerjovich, 442 Union St, Brookijn, N. X.
Nadaornl odbor'! Jo«lp Pojiaehnlk. M Ten Eyck St.. Brooklyn, IV. X« Anton CvetkovIch. 440 Union St., Brooklyn. N. Viktor Volk, 68 Uaujer St.. Brooklyn. N. X.
Drugtvenl ad ravnik! Dr. Henry U. Koftlnaon. <9 7th St.. New York. Y:
Bedne društvene ae]e ee vrSe vsako ČETRTO SOBOT«* v meaecn v itvenl dvorani "BEETHOVEN-HAUL,". 210 E. 6th St. bllan B Ave. v Xorka. N. X. In se prično točno ob 8. nrl avečer.
\f | <1rTH
New
\ SLOVENSKI HOTEL 1
j	UNIJSKA BARA
S ■ t	w	. • v a	. aa r
Rojaki!
Golnmbla gramofone ln alorenake plošče je dobiti vedno pri: IVAN FAJK, 4M Chestnut St, CoMnaagk. Pa. tr Pig] te po cenik.
cissco, Cal.
(24-2G—3)
VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi
SLOVENSKA GODBA
v Moxhain, Fy., v soboto 27. maja 1916
v dvorani društva "Triglav". Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške -^1.00. dame so vstopnine proste.
Tcmpotom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Johnstowna in okolice, da se t«1 naš«* veselice polnost evil no udeleže. Vsakdo bo našel zabavo, toraj naj nihče ne ostane doma omenjeni n. Čisti dobiček je namenjen za pokritje stroškov za nove instrumente.
Za dobro postrežbo, sveže pivo in dober prigrizek bo fino preskrb 1 jej i o.	Odbor.
C-UiVio—5)
Baby's Safety;
} Kcecmmesided t
*	for infants, for I V-'inrf. Co!if.
1 Crisping in the 1
*	ISouds, ?pd • ITfetlim;? iroublft t -
*	PftlCE 35 CTS » r ^ j
jRojfa! Mfg. Co.]
! lifUSII. Fl |
L^EEEEL
Ne pustite svoje dete jokati in trpeti
THE BAST'S SAFE1Y j i
jc najbeljše zdravilo za otroke, zo-J per vetrove, n^a-j nje in krče v tre-' buhu in nadlego z zobmi
THE BABY'S SAFETY
ustavi jok in trpljenje.
| Originalni 'BABY'S SAFETY' v škatljah, katero tu polef? vidite naslikane, za 3tc., aii pa pošljite -foe. znamk na sledeči naslov:
Roval Mfg. Co.
Box 430 Duqucine, P?raa
j tirano in domače žganje. Čiste postelje," dobra domača ku- jj
j hinja. Vsakovrstni časopisi vedno na razpolago.	^
5	Naše geslo: "Dobra postrežba, nizke cene".
5	J5
IŠČE SE
delavcev v si roja mi. Stalno delo, dobra plača. Vsakoj;»ko delo od zttiiiij se plača $1.76, notri v var-, du $1.87 do $1.08, na št ribanju $2.20, na greonflishen $2.^8 in naj reče« $2.18. Pripomniti se mora,! da je tudi dosti extra dela. ki se ga pa lahko na več prostorih zgo-tovi med dnevnim delom in k temu tudi pripomore do lepega plačila. Katerega ve-seli priti sem, se lahko oglasi pismeno v angleškem, nemškem in slovenskem jeziku i:a sledeči naslov:
D. O. Hoffman Sons' Co., (22-27—5) Gonnania, W. Va.
Dr. Richterjev
PA1N-EXPELLER
ZH rtmilksi boleči-
ae, tltorelul in itfik. (Mil «kt«p*v in ai-
w.
Pristni prihaja v zavoju, kot je nR.shkan tukaj.
Odklonilo v<je zavoje, ki nig.i zapečateni z Anchor varstveno znamko. —
in centov v lekarnah ali na ravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
Kj 74-80 Watkiaf toa St. Htw T«rk. N-Y.
» Oi A A
AAA

Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
W A U K E G A N. ILL.
PRODAJA fina vina. isvrstne amotk«,
patentirana zdravila. PRODAJA vožne ilstke vieh prekomor-■kih črt.
POŠIIkJA denar v atari kraj aanealjivo ln
Zastopnik	pošteno.
"GLAS NARODA" UPRAVLJA vae v notaraki poael apada-
»O rVtrtliindt Street.	^ela.
Svw YoTk. N Y 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND,
PHONE Z44
! ►
VABILO na
WtT VESELICO, n
ki jo priredi dr. "JUTRANJA ZARJA" št. 20
v >Icado\v Lauds, I*a., dne 30. maja ob 2. uri popoldne
v Meadow Lands dvorani. Vstopnina za moške $1.00. ženske so vstopnine proste.
Tempototn vljudno vabimo vsa sosednja društva ter posamezne rojake in rojakinje, da se te naše veselice v polnem številu udeleže.
ClacKMii pa poročam, da bo mo-
ral vsak plačati v društveno bla elik, da si -vse to lahko saon pre- gaj no $1.00, če se ne bo veselice tfkrfci. da take ni-dlege ne more in J udeležil.
aane «oapodu MigoHeu delati,	Andrej Posega, tajnik.
m s drugimi reemi se je opra-	(24-25—5)
POZOR ROJAKI!
Najnipcinij« mazilo u (miIi* >*m>. kakor tad M mojke brke Id brado. Od tez« mazila zrastejo i
NAZNANILO.
Onim rojakom, ki so nas vprašali za pojasnilo glede nagrade, ki jo damo onemu odjemalcu, kateri je od nas naročil petkrart eno in isto blago, odgovarjaano: Vsak naš odjemalec dobi šesto naročilo popolnoma zastonj, seveda to velja le pri naročilih enega hi istega blaga. Torej ako je kdo naročil od nas pet sodov rdečega vina	^
1 , »	mo£kim kraam brki »n brada In nebodo odpadali 1»
Bur{?undv, do'bi sesti sod vina	Rfevmatizem. ko»tibol ali trsanje t rokah.
.	nojrah in t križn. v o»mib dneb popolnoma ozdra-
Isupgundv zastonj. Ravno tako do-	vini- rane. Opekline, bal«, tare, kraut« in Krima
M, .	w.,	potne noge. kurje očesa, ozebline ▼ par dneb po-
Olll. KI je naročil ze pet SOUOV	polnom« odstranim. Kedor bi moje Zdravila brna
vinskega žganja, šesti sod popol- ^k^^^^i^i.SSlt^LS noma za&touj. Na-š namen je nam-( reč potrošiti par tisoč dolarjev v j tako reklamo, mesto pa plačevati} velike oglase in pa stroške za pot--nikc, kateri naj bi rojake po na-j selbinah obiskali. Mi hočemo, da' iK!Š,i odjeanalei sami priporočajo
i poštnino.
JACOB WAHČIČ, 1082 E. 64. St., Cleveland, O.
NAZNANILO IN PRIPOEO-ClLO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-liase blago natanko po svojem du, Ohio in okolici naznanjamo, prepričanju iu zato tudi razdeli- da jih bo obiskal naš potovalni mo reklamne stroške naravnost zastopnik med naše odjemalce same. Da je} nuše blago dobro, to ve vsak, ki je bJa'go pri nas naročil iu vemo pa tudi mi, da jc bil dosedaj še vsak zadovoljeu, ker do danes se ni še nihče pritožil.
Za obilo naročil se priporočamo. S spoštovanjem
D&lmatinsko-Kalifornijska VINARSKA ZADRUGA,
140 Washington St., New York, (20&25—5)__X. Y.
STALNA SLUŽBA.
Pošteno dekle se sprejme k slovenski družini z enim otrokom kot pomoč v guspodihijstvu. Vse ponudbe na upravništvo Glas Naroda pod šifro "Stalna služba". (23-29—5)
kateri je pooblaščen pobirati »CZ SE	ročnino na mai list, knjige in dm
gozdarje za delati drva v Mellcn, ge v našo stroko spadajoče pod« Wis. $1.20 za klaftro. Lep les. ter izdajati pravoveljavna potr Cbareoal Iron Company idila, -vsled česar ga-rojakom naj of America,	' topla je priporočamo
(12-25—5)	Meilen, Wis, Opran«Oka
'KRACKERJEV' BRINJEVEt
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
Cen« u "BHINJEVEO Je: « steklenic f «50
12 stcklenlo 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi Ctatl domaČi TROPINJEVEO in SLIVOV-KA kahaDa v naSl lastni dlstllerljl.
Naš« cene -o bledeče: Troplnjevec i»er gal. $2.25, $2.50, $2.75 In IS.00
SUvovitz per gal................ $2.75—$3.00
Troplnjevec zal>oJ .................... $ 9.00
Slivovltz zaboj ...................... $13.00
•W Itye Wblakey 5 let star, taboj .... $11.00
Kudeča Ohio vin« per g«l.....55r., 60c., «6«.
CtUwba In Delntvare i»er unl.......75c.— SiJc.
Z* 5 lu 10 gal. posodo računamo $1.00, s« 25 teal. $2.00, «i veCja nar,»člia Je so*! zastonj. NaroClln naj ae priloži denar all Money Order In natančni naslov. Za pristnost pljale jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVF., CLEVELAND, 0
V
A
I I I
I
<
V A
I
Slovenska Društva
po vseh Zjed in jenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo rs« društvene, trgovske in priratnt tiakorlne. Nai« tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh aloTenaklh tisksren v Ameriki. Pilite zs cene vaške tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri naa dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE, ' CLEVELAND, O,




EVGEN SUH:
VEČNI ŽID
!
I	( Xutlat je vanje >.
Sedmo poglavje.
TUJEC.
f
I >a gobe rt je plauil kvišku.
- Kaj f i je. Ro/.ii? — Kaj je T
Poglej. |K»glej. roko ua oknu !
Ker je bilo okno ubito in ker je \!a<ial zunaj že precejšen mrnz. tr» j»* bil zagrnil s svojim kožuhom. — Pogledal je v označeno smer, pa ui opazil n ire »ar.
Nikar se ue hojta. otroka. Veter pilia iu premika kožuh.
.Jaz bi pa prisegla, da sem videla človeško roko — je rekla
jlo/a
*> tresočim glasom.
Okno je vendar visoko. Le velikan bi mogel doseči do njega. vsak dmgi bi se pa moral poslužiti lestve.
Hagobert je stopil k oknu iu pogledal skozi.
t mino. <la se pes še ui vrnil. — Čakajta, bom šel malo po gledat. —
Nikar iie hotii .nikar ne hodi! — je prosila Koza. pa tudi ttlauša je pristavila: Ostani pri nama.
l>ugobert m- je vrnil iu sedel ua posteljo.
I 'pam. da bo po ktualo nazaj. — Kje sem zc prenehal '.' — Alia Vajin oče se j«, torej poročilo ž njo. — Približalo se je leto IM l t esar je bil izgnan iz Pariza in so prišli zopet iSurboni na krmilo. Nekega dne je rekla vajina mati: — Veš. kaj, ljuhi mož, ni prav. da se tako malo brigaš za svojega cesarja. — Pravijo, da se je vrnil z Elbe v Francijo. An/, bom ostala tukaj, ti pu oil potuj v l*'ra urijo.
General je odpotoval. — Kmalo zatem smo slišali, da mu jc cesar zopet poveril poveljstvo gardnih kirazirjev. — Pri Ligny je bil vprvič zopet v bitki iu se je boril kot lev. — Cesar mu je še isti večer podelil dva naslova: vojvoda Ligny in maršal Francije. — Toda Francija ui potrdila teli odlikovanj.
Po nesrečni bitki pri Waterloo je hotel slediti cesarju ua otok iesar mu pa niso dovolili. — Da bi ^a rešil, je organiziral zaroto proti Burbnuom. — M«d zarotniki je bilo pa tudi nekaj izdajalcev. — Nekega lepega »lin* so vajinega očeta aretirali in ga postavili pred vojno sodišče. — Ali vesta, kdo jc Is i I predsednik tega vojnega so d išea ? —
Deklici sta ga začudeni pogledali.
Preveč časa bi vzelo, če bi vama hotel vse na dolgo iu široko razložiti — Zadostuje na i. da je ta mož strašno sovražil vajinega očeta. —
Ko sta si viiila pred sodiščem nasproti, mu j«- rekel vajin oče vpričo vseh častn;kov. da je strahopetec. — Prišlo je do dvoboja, v katerem je padel sovražnik vajinega očeta. — Očetu se je posrečilo še pravočasno pobegniti v Varšavo. — Francosko vojno sodišče ga je pa obsodilo na smrt.
Oh. Datrobert. kako strašne stvari nama pripoveduješ!
-	Tedaj so pa Kusi zopet začeli zatirati Poljake, ki so držali s resarjt m. Vtjiiia mati. ki je bila Poljakinja z dušo in telesom, se ,;c odločilo zavzela za svojo zatirano domovino. To je zadostovalo, .'a s,, ju zaceli Jiii-i sovražiti. — Nek prijatelj vajinih sta riše v. je Jul pregnan v Sibirijo. — Na poti je pobegnil in se zatekel k vajinemu očetu. — Oče-ga je sprejel pod streho. — Neko je naznanil celo zadevo oblastim, prišli »o kozaki iu odpeljali očeta preko meje. — \ ajiuo mater so pa odpeljali v Sibirijo. — Kazen svojega služabnika. to jc mene. ui smela vzeti ničesar seboj.
Dagobert je umolknil :n si obrisal solzne oči.
-	In kaj se je /godilo potem? — *ta ga vprašali deklici.
- Po preteku osmih mesecev sta ved ve zagledali v tnali kočiei luč sveta — Vajin oče se ni smel več vrniti ua Rusko, pa tudi pisati m mogel, ker ni * edel. k jc se nahaja vajina mati.
Nekoč je pa prišel k nam človek, ki je prinesel od njega poro-• ib». To je bil čuden človek, bivši vojak. — Bil je v neštetih bitkah. pa ui bil nikoli ranjen. — Njegovi tovariši so rekli, da je sploh neranljiv Boril sc je pri Waterloo ob strani vajinega očeta. — Povedal je. da jc očeta zadela krogla m ga napravila nezmožnega zu boj. Ko je oče i/vedel, da je armada njegovega cesarja potolčena. je zavrnil vso postrežbo in sklenil umreti. — Tedaj se je pa sklonil nad njim tisti vojak in mu je rekel, da ima razen cesarja tudi soprogo. za katero mora skrbeti. — To je očeta toliko poživilo, da jc o-dravel. — Neprestno je vpraševal po onem možu. pa ga ni več videl. —
-	To je pa vendarle čudno -— je rekla Koza. — Torej se najin oče iu mati nista več videla?
—	Gotovo se še spominjaš. «la sta šli tisti dan. ko je vajina mati umrla s staro služabnico Feodoro v gozd. — -laz sem nekaj delal v vrtu. Naenkrat zagledam pred seboj tujega človeka. Vprašal me je. Koliko je do vasi Milosk. — Ko mu povem, da se že nahaja v tej vasi. me j«- vprašal po ženi generala Simona. Povedal sem mu, da stanuje v hiši. Sej je v sobo iu je ostal par minut pri njej.
Bil je zelo velik človek, oblečen v temen kožuh. — Materi je bil prinesel velik zavoj, dnevnik vajinega očeta. — Potem ga je izročila meni.
—	Ali ga iutaš še? — sta ga vprašali obe deklici naenkrat.
—	V ^voji torbi imam vse skupaj. — Bo že prišel čas. ko bosla lahko
vse prebrali. — Zaenkrat sem vzel iz dnevnika samo par listov. — To lahko prebereta. — Zakaj je to potrebno, bosta že pravočasno izvedeli.
—	Kje je pa bil oče, ko je poslal materi dnevnik? šala Koza.
—	V Indiji. — On se je vedno postavil na stran slabšega. — Angleži že leta in leta zatirajo Indijce. — Nek indijski knez, kate ieiuu so vzeli Angleži več kot polovico premoženja, je sprejel vaji nega očeta v službo. — Toda o vsem teui bosta brali v dnevniku. — Tudi neko ime bosta brali, ki bo za vaju zelo zanimivo.
Dagobert je dal par listov Kozi, ki je začela brati.
Osmo poglavje. IZ DNEVNIKA GENERALA SIMONA.
Draga Eva : — Vselej, ko pišeiu dnevnik, si moram nehote misliti, da ga ti mogoče ne boš nikdar brala. — Toda pisati moraui, ker mi ui dodeljeno, da bi se pogovarjal s teboj. — Dovoli, da ti povem daues o plemenitem in neustrašenem bitju, ki mi je rešilo življenje in ki bo morda pripomoglo, da tem bom še kdaj videl.
Oh. moja Eva! Stiriuajst let je že prešlo, odkar je ua j in otrok zagledallue sveta. — Če še živi, kako lep mora biti danes. — Tvoje modre oči ima in tvoje lepe svetle lase. Malo manjka, da ne zoorim, ko pomi&lim, da svojega otro-
ka nisem še nikdar videl, iu ga nisem nikdar pritisnil ua srce. — Toda Eva. pripoveduj otroku, če še živi. o onem bitju, katero sem omenil začetkom teh vrstic. — Za francosko uho je njegovo ime sicer nekoliko barbarsko, toda tukaj ob bregovih Gangesa se tako ljubo sliši: — Džairna!
Obe deklici sta ponovili ime.
V prejšnjih listih sem ti.povedal, kako smo pognali Angleži* v beg. — Stari knez se je boril kot uilad junak, uje-gov sin Džalma. ki je star zdaj šele osemnajst let. je bil neprenehoma ob moji strani. — Ko je bitka najbolj divjala, so tui Angleži ustrelili konja. — Padel sem pod konja iu Angleži so me obkolili. — Tedaj je zbral Džalma pet mož iu mi priskočil na pomoč. — Angleži so se umaknili in jaz sem bil rešen.
-Iutri bo odločitev.
Se to ti moram sporočiti, da se pretaka po Džalmovih žilah francoska kri. — Knez m1 je bil namreč poročil /. neko Francozinjo, ki je bila dospela s svojimi sta riši v Batavijo. Tudi li Eva. si francoske krvi.
— Potemtakem oče niti ne ve, do ima dva otroka — je rekla
ItAZHANILO.
Cenjenim naročnikom v Penna. in v West Virgiuiji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiakal nafl zastopnik
Koza. —
—	Kje naj bi izvedel — je odvrnil Dagobert. edal. da ui dobil od nas nobenega poročila.
—	Gotovo bo vesel, kaj ue. Dagobert? Tudi meni s.. »la bo vesel.
Uo/.a jc Jala Blauši liste, ki je brala naprej.
(Dalje prihodnjič J.
Su.j h'UJ ti pu-
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" ^ izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v ^ mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donasa dnevno poročila s bojišča in razne sli- "43 ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODI
VSAKOVRSTNE TISKOVIN* IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
m m « •
• : DELO OKUSNO. : ?
IZVRŠUJE PREVODE DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA
m m M ■
rOBEBNOST BO I
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMPLETE, CENIKI I. T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA«
SLOVE NIC PUBLISHING CI,
82 Cortlandt St., New York, N. T.
Mr. ZVONKO JAKSHK.
ki je pooblaščen pobirati naroč nino iu izdajati tozadevna po trdila.
Upravuiatvo "Gla* Naroda"
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"TUB BUREAU OF INDUS TRUSS AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, ee so bili osleparjeni, oropani ali ee so z njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in potik v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti za državljan ske listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljenee na Ellis Island ali pri Barge Office,
Oglasite se ali pišite: ST ATE D EP ARTE M EN T OF LABOR,
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 2H0. 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor-gan Building. Odprto vsak dan od devetih rlopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer.
HARMONIKE
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij skih posestev vseh yeiesil.
Obsega 11 rasnih zemljevidov, aa ttttk Ettau«* !a teaks atraa j« 19% ptf 19% pale* ZaUK«.
Cena samo 25 cento?:
Manjši vojni atlas
Oblega d«r*l rasnih Mtnljvrldo -a* f milil, rnki ptgan • pfl 14 palet?.
Cene samo 15 centov.
Vsi ssmljevldl bo asrejeai v fasnlk barvak, da ■• tui lahko sporna. Ornate na. •• vaa vetja mesta, Število bivalsev, driav Iu posameinik meat. Ravno tako je povsod tudi osnaien obseg po vrline, katero savaemajo poeamesn« djffavt.
Polljite IN. tli pa IN. v snsrakak la natgnie« naslov
ia fed vata takoj odpsiljemo aaicljanl atlag. P ft vetje)« odjema daaao »opast,
Slovenic Publishing Company,
•2 Cortland I »tree*,	V»v York, W. Y.

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
SCNetary Pobli^ v GKEATKB-NZW YOEKXJ
ANTON BURGAR
11 CORTLANDT STREET, HEW YORK, H. Y.
U5DMLUJ1 IN PR1SKRBUJ1 vsakovrstna pooblastila, vojalke proinje in daje potreba! kaaveta v vseh vojaških sadevsh. Rojakom, ki lels dobiti anerilU državljanski papir, daje potrebne infsrxnasljs glede datuaa iakrsaaja ali interna pašnika.
Obgaitfl m »sapa* pa njsffa, kjsfl bofU Wt*s la «e(14aa {*•>
HKHNsL
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost ]e 21 pri 28 palcih. Cena IS centov. Bf I
borila! kakršnekoli vrste IzriHtiJem ln jtcpravljam po najnižjih conah. a «1»-1<» trpežno ln JtRDesljivo. V popravo sancsljlvn vsakrio poftlje. k*r nem 9.le Dflil 18 lot tukaj v tem pobiti In nedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter račuuarn po delu ka-kor&no kdo sahteva bres nadaljatb vprsSsoJ.
JOHN WKNZKI.. 1017 Fast 62d<! St.. Clereland. Ohls.
UM
NAZNANILO.
Rujakom v Lorain. Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal nas zastopnik
JDHN KUMŠE, ki je pooblasean pobirati naročnino za list Glas Naroda.
S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Ea.lej je natanien popis koliko obsega kaka driav«, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij L t, dI*
V salogl imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50,
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drupi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogreke s Italijo. Cena je 15 centov.
P ji aaa 3s dobiti tndi velike semljsvide posamesniK dr ta v, kakor naprimer od Italije^ Knaljs, Msmšljs, Francije, Balglje in Balkanskih driav. Vsi so vsaaai v plaUe in 7<sak stane SQ sentov.
NacoiUa ln dsaai pofljit« n«
Slovenic Publishing Company,
n OOETLAJTDT ITMIT,
*iw tosa m. t,
Kaj
JC vpra
vtis plsaisUl. msnjsfcl la «viavalkl e InlUd MM Mi
"Doli z orodjem f'
ftM% NUalsvU TeMel }s s«aal< KaJIcs see s veUkie Mi IM pretiraj la v ajs| aalsl vsliko korlstaeca. Trn fcnUae stU
TpUva as floveka ta obsega nebrol lepih elall--
nuni pL niiiailitl Odkar Je nrli wduM ItaS a«
tU* as sveto tako slavas ptasfceljies kot Js Bnttanjcra.
Prst. A. Mri: *DoU s oroijee' Js Dravo ocledala iMalJP (s lasa Ko Oovek prsilta to knjlao. eora asboie ponlrtltt, 0a ss klllajo AoveStva holjat «uL Kratkoaalo: asto dokra Insllga.
Dr. La«. Jafcsksvekl: To knjigo bi Covsk najrajls peljalft V dao srca ete je pretreslo, ko seat Jo prebral.
Štajerski plaateU Peter PiiiHa plAs: Bsdsi warn V nsada pri Grfeclaeh la mi bral knjigo a aaslevcai **DoU e srst-jeaar Prsbtral s« Jo dva dasva aepreaebsaa la eedsj laske ufca. ds sta ta dva dneva aekaj posebnega v seojess UfljnJ«, Ko ien Jo prebral, seat sStelsl, da bi se prestavilo knjigo v val knltnras Jeslke. da M Jo tnala vsaka knjigama, da bo Js todl v ■slak ne snelo sisnjkstl Na sveta so draflbs. ki rssMrJsJs 8vsW PIssml Alt M ss m BMgls nataaovfttt drsSbs. ki M raallrjnla Ig fcaJlaoT
rtk Hartf ■ T« le najbsij slarljtva Baltes. bur ss m KAaJ bral--
O. Nnsnrs Hsfert m Ta je aajboljls Knjlgg. tai se |BI s|b
■all ijodje. ki ss borijo sa svetoval alr__
■aaa Umi (na shoda katerega Je tnel ista UM v MrUanm ■s boat slavil knjige, samo tasaovsl Jo bo«L Vssksssn Jo bmm W sadil Naj bi tadl ta knjiga —ft sv«Ja spni si Ja 10 M M Bsjg IrtisMsisI la nBU vse nmodeM^
flneaM nlsKa D ene Ji sebi J« rsksi ? asksi avajsn pip rs v ooalsMkt eboraleft; BaJ js bila prsd kratkte v passbal kajlgl spisana na ptstrsaljlv sails vojna. Kajlgs al napisal sobes sstfa* M strokorajak. aobea drSavalk. psM pa prlpmsta Beneka Best« at Ssllusijsia. Presba Vas. posvatlta par ar lan dala. »"^»m
Slovenic Publishing Co.,
BI Oarttandt Bkm«, I«w Torte Dttjf V, T.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino«
Oo tiobrega sen se preprtCal* da dospejo denarne poftiljatfs tudi sedaj aanealjivo v roke naslovnikom; razlika je le ta. da potr*| kujejo poAlljatve v sedanjem Caan 20 do 24 dni
Tomi Bi nobenega dvoma zrn poAiijanj« denarjev sorodnikom la inancem v staro domovino;
100 K velja sedaj $14.50 Is poštnino yreda
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
iriVK 18 I1IOOITN — 'BTAV^m HLtfSTXLHCZ
a niAtia aunuoas uoos zr ..vaonx mo.