tRANJ, 18. maja 1963 ŠTEVILKA 19 f Ko se narcise smejejo Samo 7 kandidatk za prvo mesto. Nuška Oman je dobila od občinstva 217 srčkov, Tončka Sodja, ki je zasedla drugo mesto, pa samo 60 JVa Jesenic ah so izvolili lepotico narc's »-Kaj takega sploh nisem sanjala. S stricem sem šla na prireditev in . . . Sama ne vem . . .« Tako je vsa iznenađena pravila osemnajstletna Nuša Oman X Hrušice pri Jesenicah, ki so jo, kot kaže slika, letos izbrali za miss narcis. Bilo je v sredo zvečer. V hotelu Pošta na Jesenicah je bila izredna stvar — v notranjih prostorih je bilo živali no veselo, vse zasedeno in pred 'hodom so ljudje spraševali, če je že izvoljena miss nar-•*is. Bil je turistični ples. Vines pa izvolitev miss nar- To je bila že druga taka pri-. >Jitev. Lani je Turističro ruštvo na Jesenicah uvedlo a posebno prireditev z izbiro najprikupnejše udeleženke. Obširne poljane v Planini pod Golico, kjer se v tem majskem času razbohoti opojni vonj belih narcis, naj bi tako dobile svoje predstavnice v nasmejanih obraznih nežnega spola. Narcise naj bi se zasmejale in privabile v to očarljivo prirodo več ljubiteljev lepote itd. Ves teden so na Planini pod Golico in na Jesenicah razne prireditve v okviru •»tedna narcs«. Zaključna prireditev pa bo ,- Planini pod Golico v nedeljo 19. maja. Nastopale bodo folklorne skupine c Hrušice in z Jeseni.-. In kaj pravijo posamezniki? Da se nihče ne bo nikomur zameri! tokrat kar brez imen: -Za razvoj turizma na Jesenicah'je ta prireditev in celotni -teden narcis« zelo privlačna oblika. Turizem v naši občini je premalo razvit. To je lahko ena izrreJ oblik za razvoj te dejavnosti.« »Morda bi kazalo izbiro teh miss drugače pripraviti. Vsiljuje se bojazen, da se te prireditve zmaličijo na navadna sindikalne veselice« »Ce že govorimo o «-m:ss narcis« in zahtevajo vstopnino na to prireditev, potem u pa že moglj vsaj na m:;:e postaviti šope narcis ,da bi jih človek vsaj lahko videl,* Drugi odgovori so si precej podobni. Govorijo o simpatijah do izbrane miss, omenjajo potrebo skrbnejših priprav za prireditev ;n priznavajo potrebo takih organizacij, ki naj bi postale tradicionalne- ■\Flk\l\ Z Ljj !MH ■ SiU( A i]A Z! fi'DMI - Sttf'ANJA ZIJI »III V okviru letošnjega tedna narcis, ki poteka od 13. do vključno 19. maja, je turistično društvo na Jesenicah poleg ostalih prireditev organiziralo tudi izvolitev miss narcis 1963. V hotelu -Pošta« se je v sredo zvečer zbralo prav gotovo rekordno število Jeseničanov pa tudi drugih, pretežni del moških z namenom, da bi prispevali svoj delež za najlepša dekle »ziroma kraljico narcis, ki bo nosila ta naslov do prihodnje pomladi. Na žalost pa je bila letos izbira bolj skromna kot lani, saj je komaj 7 deklet dobilo toliko srčkov, da so lahko nastopala v konkurente za prvo mesto. Nekaj minut pred polnočjo je komisija zbrala od teh kandidatk od gledaje v podarjene srčke in vsaki dodala še svojo oceno, točno ob polnoči pa razglasila rezultate. "o oceni publike je dobila prvo mesto 18-letna Nuška Oman t Hrušice in sicer 217 srčkov, po oceni komisije pa je dobila največ točk 24 letna Tončka Sodja, doma n Blejske Dobrave. Komisija je kljub nekaterim prednostim, ki jih ima prikupna in simpatična Tončka morala upoštevati razliko 157 srčkov, ki jih je dobila Nuška več. Tako bo du maja 1964 nosila naslov kraljice narcis Nuška Oman ' t Hrušice. ZDRAVKO ANDERLE TAKESHI SHIMOMURA, pravnik v ministrstvu za zdravstvo v Tokiu, je prav tak kot si navadno zamišljamo predstavnike japonskega naroda: tih, prijazen s prikritim nasmehom na ustnicah, z gladkimi črnimi lasmi in nekoliko postrani vrezanimi očmi. Slučajno smo se srečali z njim, ko se je zadrževal v zavodu za zdravstveno varstvo. Pogovor v angleščini ni bil gostobeseden. % Namen vašega potovanja? — Pripravljamo desetletni program razvoja zdravstvene službe. Zanimajo me izkušnje pri načrtovanju in organizaciji. Obiskal sem že Norveško, Finsko, Dansko, SZ in Anglijo. ' O Nam lahko poveste katero izmed svojih ugotovitev? w Človek h dežele smehljaja — Zelo zanimiva je primerjava med Anglijo, SZ In Jugoslavijo, ki se pri planiranju In organizaciji zdravstva najbolj razlikujejo: V Angliji delajo od spodaj navzgor, v SZ je vse centralizirano, pri vas pa se centralno in lokalno delo lepo dopolnjuje. # Kako pa je s tem pri vas? — Podobno kot v Angliji. Imamo zelo zapleten sistem zavarovanja, ki pa zajema skoraj vse prebivavce. Sproti ga dopolnjujemo, kot na primer s predpisi o zaščiti v zvezi z okužbo ozračja, vode in podobnim. 4 Ali nam lahko prav na kratko opišete svoja tritedenska zapažanja pri nas? — Doslej sem bil v Beogradu, Rumi in Ljubljani. Ljudje so mi zelo všeč. S svojo prijaznostjo me presenečajo. Vtisi so prijetnejši, kot sem pričakoval. Dobil sem občutek, da se pri vas razmere zelo hitro spreminjajo, zato bi rad čez leta spet spoznal razvoj vaše države. 0 Vam kaj iz našega življenja ne ugaja? —- Hrana je za naše navade pretežka. Pri nas zelo veliko jemo ribe in riž. Na deželi je taka hrana vsak dan na mizi. V Beogradu sem imel težave pri iskanju rib, v Ljubljani pa se že kar lahko hranim po svojem okusu. GL.OBVSS Žepna kraja Indonezijski predsednik dr. Sukamo se je med sprejemom kitajskega predsednika Li-šae-Liča na letališču v Džakarti preizkušal tudi v žepni kraji. Svojemu obrambnemu ministru Leimenu je med igranjem vojaških koračnic izvlekel iz zadnjega žepa denarnico. Novinarji so zapisali, da je to storil, da bi kitajskemu gostu pokazal, kako prazna je ministrova denarnica (slika levo). Zahrbten umor v Rimu Rimska policija išče skrivnostnega zločinca, ki je umoril 22-letno plavolasko iz Munchena Christo VVaninger. Sprva so umor osumili Christinega zaročenca Angelo Galassija, ki pa je odpadel, ker je imel alibi. Zdaj je policiji znano samo, da je morivec nosil modro obleko in da je bil razmeroma še mlad (na sliki desno žrtev zahrbtnega umora). Obisk predsednika Maserja na Gorenjskem Svet ob zelenem Nilu naglo spreminja svojo podobo ... Sredi tedna so ljudje na Gorenjskem pozdravili med vožnjo po cesti do Brda in nazaj predsednika Naserja. Predsednik Združene arabske republike Naser ni bil tokrat prvič na Gorenjskem. Obiskal jo je že večkrat po letu 1956, ko' je bO prvič na Bledu. Obiski predsednika Naserja v naši državi so pogosti. V tem času je predsednik Naser že petkrat pripotoval v Slovenijo. Trinajsto srečanje med predsednikom Titom in Naserjem je za ljudi na Gorenjskem tem bolj pomembno, ker smo razen zadovoljstva ob pogostih državniških stikih lahko tudi na naših ulicah in križiščih videli nasmejani obraz vladarja zelenega Nila. novih tovarn porabili skoraj četrtino skupneag narodnega dohodka. V prvih petih letih nameravajo investirati v industrijo čez poldrugo milijardo egiptovskih funtov. Ra-"zen ogromnih sredstev za in- Dežela ob Nilu Vdesetih letih po egip-tovski revoluciji se je v tej lepi deželi ob zelenem Nilu veliko spremenilo. Novi utrip življenja in vsestranski napredek države ob Sueškem prekopu je posledica spremenjenih" družbenih razmer, ki so nastale po revolucij v Kairu. Nova egiptovska oblast, na čelu katere je stal predsednik Naser, je korenito odpravila družbena zla, ki -so se v tej napol kolonialni deželi razvila že do viška. Prvi poogj za boljše življenje osiromašene vaške revščine brez zemlje, je bila razdelitev zemlje ljudem, ki jo obdelujejo. Egiptovski fe-lahi so dobili zemljo z agrarno reformo, ki jo je vlada razglasila za osnovni temelj svoje politike. Hkrati so skušali ustvariti pogoje za napredek poljedelstva in indu-<- ' ■ je v Egiptu skoraj m bilo. Pogoji za hitrejši industrijski razvoj so bali ustvarjeni šele po letu 1956, ko so nacionalizirali Sueški nr< : - in ogromne denarne vire. ki so prej odhajali v tujino, zadržali za izgradnjo. Ta hiter in skokovit razvoj svoje industrije in tovarn, naprej je zaustavil napad dveh zahodnih velesil na Egipt in sueška vojna, v kateri sta Francija in Velika Britanija z obsodbo v OZN dobili po hrbtu. V Kairu so naposled lahko začeli mirno graditi svojo državo, zakaj kolonialistična zarota je bila do nog osmešena. Gospodarski razvoj Egipta Gospodarski razvoj mlade države je bil prisilno zaustavljen z napadom na Sueški prekop. Toda že 'naslednje leto, leta 1957 so v Kairu naredili prvi načrt gospodarskega razvoja. Ta načrt je imel glavni poudarek na dveh stvareh: na industrializaciji in na razvoju poljedelstva. Več kruha in nove tovarne, to je bilo osnovno geslo vseh egiptovskih prizadevanj v tem času. Leta 1981 so po prvih uspehih že naredili desetletni načrt. Izgradnja novih tovarn je zahtevala velika bremena. Opremo za posamezne tovarne so morali kupiti v tujini. V lanskem letu eti za opremo Egipt, ki je v polpretekli dobi izvažal samo> polizdelke in surovine, postopno jjrihaja na svetovno tržišče tudi že s končnimi izdelki. Asuanski jez Aeuanski jez je prav go-•™ tovo največje gradbišče v današnji Afriki. Ta velikanska naprava, ki bo pri uvajanju novega načina služila namakanju velikih površin sedaj neobdelane zemlje in kot vir električne energije, je po svoji razsežnosti in velikosti med največjimi jezovi na svetu. Širina jeza je 980 metrov, dolg pa je več kot tri in pol kilometra. Nil se bo po zgraditvi jezu spremenil v velikansko jezero. Dela na tem velikanskem jezeru so tako obsežna, da bo jez v celoti dograjen šele proti koncu tega desetletja. Ko bo jez dograjen bodo lahko namakali okoli pol milijona hektarjev zemljišč, na katerih zrastejo dve do tri žetve. Tako bo Egipt postal glavna žitarica Afrike, celine Jvi v preteklosti ni imela nikoli dovolj kmha. Razen tega so v Združeni arabski republiki v zadnjih letih napredovali tudi na drugih področjih. Izboljšala se je zdravstvena slika pre-bivavcev, odprli 60 nove bolnišnice šole in stanovanja. Ljudje ob zelenem Nilu so že preživeli najhujšo dobo dustrijo so namenili veliko revščine in zaostalosti. Vsa-denarja tudi poljedelstvu, ko leto je napredek nove dr-prodvsem za izgradnjo na- zave vse večji in bolj vse-makalnih naprav. stranski. Ftedseenik ŽAR Gamal Abdel Naser »Včasih se ihto, kar je lepo in redko, lahko doživi samo v samoti.* Loren Eisely, ameriški publicist , »Sploh ni res, da mladina danes ni nikoli doma. To najbolje dokazu je jp računi za telefon.« Alfred Hitchcock, ameriški filmski režiser »Igram v vseh deželah na svetu na klavir razct\ dveh izjem: Tibet je zam$ previsoko, Nemčija pa prenizko." Artur Rubinstein, ameriški pianist »Pesnik lahko v najbolj-jem primeru vznemiri ^ve t zelo redko lahko vplive nanj, spremeniti pa ga ni more. i Friedrich Durren-mait, švicarski dramatik »Najboljše orožje za poražen narod je potrpežljivost.' Konrad Adenauer, zahednonemški kancler *2e zdaj imam sirah pred svojimi biografi. Po smrti ni mogoče niče saj spremeniti.« VVhiston Churchill, bivši britanski premier »Življenjska raven — to je- tek na dolgi progi s sosedi.« Jimy Durante, ameriški komik »Nikoli ne bom ničesat slabega izrekel o ljudeh, ki si laskajo. Zahvaliti se moram, prav tem norcem, da sem spoznal svoje slabost:.' Franeis Mauriac, francoski pisatelj »Včasih je lažje ubiti dve muhi na en mah — kot eno muho z dvema udarcema.« Ludu ig Erhard, nemški vicekancler »Kompas postane cenjen šele takrat, ko človek zaide." Somerset Maugham angleški pisatelj »Moški lahko postane ravnodušen do lepih duš, toda nikoli do lepih nog.« Maurice Chevalier, francoski igravec »Taktičen človek se ne ozira niti na netaktičnosti, ki jih sam naredi.« Stanislav Jery Lee, poljski satirik »Nekateri ljudje mislijo, da so vesele narave, ker pokajo od smeha ob tujih nesrečah.« Charles Chaplm, angleški igravec in režiser Francoske Vtisi slovenskega vzgojitelja z obiska v Franciji Deset spričeval letno »TČenec osnovne šole dobi vsak mesec spriče-U valo. Tako se starši desetkrat v šolskem letu seznanijo z uspehom ali neuspehom svojega otroka in podpišejo njegove ocene. Ocenjevanje je za učitelje dokaj zahtevno in odgovorno delo. V osnovni šoli ima velik pomen učenčeva povprečna ocena. Tisti učenci, ki se želijo po dovršenem petem razredu vpisati na gimnazijo, morajo imeti v zaključnem spričevalu povprečno oceno vseh predmetov najmanj dvanajst. Učiteljišče, ki ga imajo za eno najzahtevnejših šol, je glede povprečne ocene enako rigorozno kot gimnazija. Razen ocen za učni uspeh dobijo učenci v glavni zvezek (dnevnik) tudi ocene za vedenje. Teh je pet. Ocenjujejo tudi mirnost in oliko. Razen vsakomesečnega spričevala šola in dom nimata nobenih stikov. Roditeljskih sestankov, predavanj za starše, govorilnih ur in drugih oblik sodelovanja ne poznajo. Kljub temu učene; v osnovni šoli razmeroma dobro izdelujejo. Doma ne delajo skoraj nobenih domačih vaj in mnogim domače učenje skoraj ni potrebno. Imajo sicer torbice, v katerih prinašajo v šolo zvezke in knjige, a torbic doma pogosto sploh ne rt'pirajo. Poglejmo, v čem tiči razmeroma dober učni uspeh francoskih osnovnošolskih otrok. Dvakrat dnevno v šolo 4 Delovni dan osnovnošolskega otroka je deljen. Vsi učenci od prvega do vključno petega razreda so dnevno v šoli polnih šest ur. Glede učnega časa ni nobene razlike in najvišji razred ima prav toliko pouka kot najnižji. Dopoldanski del pouka traja od pol devete do pol dvanajste ure, popoldanski del pa od pol dveh do pol petih. Opoldne so učenci dve uri prosti. V tem času gredo domov kosit, lahko pa kosijo tudi v šoli. Tisti, ki kosijo v šoli, so tudi ta čas podrejeni pedagoškemu nadzorstvu. Ker kosilo ni regresirano in plačajo starši polno ceno, je razmeroma drago. Pri nas bi po tej ceni najbrž ne kosil v šoli noben otrok, v šoli XIV. pariške četrti pa jih ostaja pri iužini približno tretjina. Dopoldne in popoldne imajo učenci po dve uri in pol pouka in vsakokrat po pol ure odmora. Odmor pomeni resnično rekreacijo. Vsi otroci gredo ob vsakem vremenu na dvorišče in igrišče. Tam se sprostijo, razgibajo in telesno toliko utrudijo, da pri pouku spet lahko mirno sedijo. Vsak paviljon ima primerno streho, pod katero se razgibajo učenci ob slabem vremenu. V vsej Franciji ob četrtkih ni pouka. Ne glede na razred ima vsak francoski osnovnošolski otrok po 1503 minut pouka tedensko, kar je precej več kot pri nas. Naši učenci imajo namreč v prvem razredu le 990 minut pouka tedensko in tudi v petem ne več-kot 1.260 minut. V tem je najbrž tudi glavni vzrok, da dosegajo francoski učenci razmeroma dobre učne uspehe. učni načrt določa vzgojne smotre predmeta in niza teme za določen razred in določeno učno-vzgoj-no področje. Iz njega lahko učitelj popolnoma svobodno izbira tiste teme, ki jih bo izpustil in tiste, ki jih bo obravnaval. Popolnoma svobodno določa tudi čas, ki ga je namenil sprejemanju določenega poglavja učne snovi. Francoski učni načrt za osnovno šolo, ki je mimogrede povedano šestnajst let stara zelo zajetna knjiga, pa zelo precizno odreja učitelju, kaj mora naučiti vsak mesec. Učitelj ne sme ničesar izpustiti, ničesar okrniti. Za vsako šolsko leto je učna snov razdeljena na deset enakih delov. Vsakega teh delov mora učitelj v mesecu dni naučiti, učenec sprejeti in prvi znanje tudi oceniti, drugi pa dokazati. Francoski učitelj je torej mnogo ožje vezan kot naš. Naš učitelj sme in celo mora izpuščati posame/.na poglavja učne snovi, ki jo okvirno predvideva učni načrt, francoski učitelj pa ne sme ničesar izpuščati in ničesar po svoje razvrščati. Zato je francoska osnovna šola precej bolj uniformirana kot naša. Učitelj šofer Je bi bilo prav, če se ne bi po/.animal za plače francoskih učiteljev. Saj me jw res zanimalo, kako živijo poklicni kolegi v gospodarsko razviti meščanski državi, ki vrh vsega mnogo da na izobrazbo. Ko smo se pogovarjali z našimi gostitelji, smo se pogosto ustavili ob primerjavah našega življenja z njihovim. Sistem plačevanja je zelo star in ima nekaj podobnosti z onim v sosednji Avstriji. V glav nem je plačilni sistem strogo uslužbenski. Razen izobrazbe, usposobljenostnega izpita in službenih let upošteva tudi milje šole. V Parizu, kjer so v vsej Franciji najvišji življenjski stroški, dobivajo učitelji dodatek za draginjo. V glavnem se gibljejo učiteljske plače med zneski devetsto in tisoč petsto novih frankov. Videti ie. da je rr»"«r>.v z v mj»nj§ih S5 Razlike med novimi in starimi šolami so v Franciji (akšnje. kot med dnevom in nočjo mestih in ponekod na deželi kar udobno živeti. Vsekakor je s to plačo Učitelj osvobojen perečih gmotnih skrbi in se lahko ves posveti pedagoškemu delu. Čisto drugače pa je v velikih mestih, zlasti v Parizu. Tam se z devetstotimi novimi franki komaj za silo diha. Zato si iščejo zlasti učitelji — začetniki vsakovrstnih honorarnih zaslužkov-. Pri tem so zelo iznajdljivi. Mnogi se udinjajo kot zasebni inštruktorji in učitelji, kot turistični vodniki in iščejo najrazličnejša dopolnilna delovna razmerja. Honorarni zaslužek je mogoče dobiti povsod, samo v "šoli ne. Honorarnega dela francoska osnovna šol? namreč ne pozna. Najbolj zanimivo delo opravlja mlad učitelj (sin ruskega emigranta), ki je, kadar utegne, tudi poklicni šofer. Pogosto vodi skupine turistov skozi pariške muzeje in jim kaže znamenitosti, včasih pa sede tudi za volan i h je šofer ter turistični vodnik v eni osebi. Lani v poletnih počitnicah je peljal skupino turistov skozi Švico, Avstrijo, Madžarsko, Romunijo do Turčije in se -e vračal skozi Grčijo, našo deželo in Italijo. Našteval mi je mesta in hotele, kjer je s svojimi gost; nrenočeval in moral sem priznati, da precej dobro r>.-»zna našo obalo. FRANCE 2VAN Mnogo manj svobode Slovenski učitelj je pri oblikovanju učno-vzgojnega procesa popolnoma svoboden. Približno tako — pa vendar ne čisto tako — je h: li v francoski osnovni šoli. Francoskemu učitelju je namreč pot skozi učno snov začrtana mnogo precizneje kot slovenskemu. Tudi francoska osnovna šola dela po okvirnem učnem načrtu. Razlika med našim in njihovim učnim načrtom pa je znatna. Nas okvirni Rasneaa razlikovanja v francoskih šV.ah ne poznajo, polti. Razlike so samo glede družbenega položaja Skupaj se učijo učc.ici črne hi bele S Mestaz20mui]on\ § prebivavcev Mestne pokrajine - največji problem ameriških urbanistov Ameriški ljudje se vedno pogosteje ravnajo po geslu — nazaj k naravi in težijo iz velemest na deželo, kjer si postavljajo enostanovanjske hišice z vrtički. Zaradi tega se velemesta iz svojih ozkih središč širijo in ustvarjajo cele mestne pokrajine, ki se raztezajo med mesti ob glavnih prometnih žilah. Problem zlivanja takih velemest v eno samo ogromno super mesto postaja v Ameriki vedno bolj pereč in odprti pogledi s ceste na pokrajino postajajo vedno redkejši. Povsod same hiše! Pesimisti gledajo na razvoj jutrišnjih super mest takole: kamnita kletka, ki se razprostira na stotine kilometrov v premeru s 30 milijoni ljudi, prepredena z 8 ali 16 pasovnimi asfaltnimi cestami. Zakajene betonsko kletke — imenovane hiše, ki se kakor rakasta obolenja širijo vedno dlje in požirajo vso zeleno podlago. Izpušni in tovarniški plini prevlečejo pokrajino kakor strupena megla, tako da usahne poslednja trava in izumre zadnji ptič. Vožnja ljudi k delovnemu mestu in nazaj traja v prenapolnjenih prometnih središčih dnevno 4 ure, postajajo živčno uničeni, otroci in žene, ki trpi'o v velemestni nervozi, pravzaprav ne poznajo besede tišina. Kaj pa optimisti? Zanje je super mesto lepo in boljše prebivališče prihodnosti. To je mesto, ki je z naravo zraslo v enotno stanovanjsko celoto, mesto, v katerem vsak hišni blok predstavlja majhno skupnost zase, v kateri je tudi negovan vrt. Ljudje t redo lahko do svojih uradov peš in zaradi skupnih prevoznih sredstev lahko obi- ščejo svoj dom celo opoldne za kosilo. V takem mestu se lahko otroci na stranskih ulicah neovirano igrajo in ljudje se navajajo na vedno višjo stanovanjsko kulturo. Mesta ne rastejo proti nebu Česar se nekateri bojijo, to si drugi želijo. Toda takšna je današnja resničnost. Popolnoma jasno je že sedaj, da nobeno velemesto ne more zrasti do neba, temveč se z naraščajočim prebivav-stvom edinole lahko širi. Na enak način se širijo mesta, ki so 100 ali 200 kilometrov oddaljena drugo od drugega, prav tako pa tudi maniša mesta, ki so med njimi. Tako nastajajo nepretrgane vrste betonskih tipalk, ki so posebno goste ob glavnih prometnih žilah. Pred šestimi leti je na primer vodila pot od Renoa do Nevade po ozki 300 kilometrov dolgi avtomobilski cesti, katere kakovost se je iz odseka v odsek menjavala. Danes lahko potujete neprekinjeno po supernadvozni avtomobilski cesti, ob kateri pa se že pojavljajo skupinice hiš ali trakovom podobna iztegnjena mesteca. Ob vsej cesti so postavljene prve bencinske črpalnice in hiše za uslužbence. Tem bodo sledile šole za otroke teh ljudi, hiše za učitelje, prodajalne in pogoji za nastanek novega mesta so tu. Še deset ali dvajset let in dežela med Las Ve-gasom in Renoem bo postala prava mestna pokrajina. Morda marsikdo meni, da je Evropi tak razvoj mest prizanešen. Res, da je tempo življenja, počasnejši, vendar pa vztrajno sledi primerom v Ameriki. V Parizu je pet satelitskih mest, ki naj bi v prihodnjih 25 letih imela 100 do 200 tisoč ljudi, pa že sedaj segajo do same metropole. In tako se dogaja okoli vseh večjih središč. Od 1945. do 1958. leta — to- za 8 ur (če ima človek srečo, da prostor za svoj avto sploh dobi- preko 2000 dinarjev, če ceno preračunamo v naš denar. Gostišča izgubljajo svoje goste, saj komu se pa še ljubi posedati po opravljenem delu, če ima pa pred seboj še nekaj ur vožnje do doma. Novi in novi avtomobili jemljejo potnike javnim prevoznim sredstvom in ta so menda že najbolj zane- Središče in mestna pokrajina V i v Yorku z vso vnemo gradijo viseči most, ki bo po svoji dol ini 5e prekosil že znanega v San Franciscu. Speljan bo čez Mudsonovo ustje, pristanišče v tem velemestu. Razpon med obema opornikoma znaša 1278 metrov, medtem ko je dolžina loka t San Franciscu »le« 1260 metrov Drugi stadij pri nastajanju takih supermest se lahko opazi pri vožnji skozi Florido. Pred desetimi leti so bile tukaj tudi le posamezne hiše. Danes pa je nekoč prelepa obalna cesta I A uklenjena v dolgo množico zraslih hotelov, naselij, trgovskih četrti, počitniških kolonij in voznik se le vsake toliko ča'sa lahko oddahne ob odprti pokrajini. Reka žarometov Posebno močan pa je vtis ob pogledu na hitrost, s katero se v Ameriki velemesta kot Boston, New York, Phi-ladelphija, VVashington in Baltimor ali Los Angeles in San Francisco združujejo med seboj. Vozniki velikih potniških vozil, ki vozijo že od vojne na relaciji Boston— Miami, se spominjajo: tedaj smo plavali ure dolgo nad temno pokrajino. Ko se je nato končno pojavilo morje luči, smo A'edeli — to je Ne\v York — ali Philadelphija — ali VVashington. Danes pa vozimo na skoraj vsem vzhodnem delu v enem samem le-sketajočem umetnem ognju, ki ga ustvarja noč za nočjo reka vozil. rej v slabih 13 letih — je 40 milijonov Amerikancev zapustilo velemesta in se odselilo na periferijo. Pri tem pa selitvam še .ni videti konca. Avto omogoča malemu človeku, da zapusti prenapolnjeno mesto in si poišče prostor v naravi. Vendar pa se s tem njihove težave še ne nehajo. Ker živi na periferiji še veliko drugih ljudi, vsi pa morajo na delo in po drugih opravkih v središče mesta, se vali v središča nepretrgana kolona vozil. Najtežje je za parkirne prostore. V središču New Yorka stane parkiranje marjena, umazana in zdelana, kar jih je na svetu. Razen tega prihajajo »pred-mestneži« domov šele okoli 19. ure, z doma'pa odhajajo ob 6. uri in še jim seveda ne ljubi odhajati še enkrat v center v opero, v gledališče ali na koncert. Vse to jim odtehta televizija. Tako se poraja nov tip človeka iz predmestja. Zato nameravajo v prihodnje planirati taka satelitska mesta tako, da se bodo zbirala okoli svojih središč in bodo svoje probleme sama reševala. Avtomatiziran stroj za pranje perila V ZDA so zgradili popolnoma avtomatiziran stroj, ki pere, izpira, suši in lika enostavne kose perila v manj kot eni minuti. Delavec pri stroju položi umazano perilo na tekoči trak, ki se premika s hitrostjo 45 metrov na minuto. Ko pride blago v komoro za pranje, preide skozi njo pod velikim pritiskom vode z raztopino detergenta, v drugi komori pa je čista voda za izpiranje. V segretem predelu stroja se blago osuši, nato malo navlaži in zlika. Na koncu še posebna naprava blago zvije. Pričakujejo, da bodo imeli velike koristi od takega stroja predvsem hoteli, bolnišnice itd. o nisem bi Osemnajst let je minilo, odkar so zavezniške čete osvobodile eno izmed naj- moral na glas udarce eins, zwei. drei itd. do 50. Namesto štetja pa je rjul od bole- večjih tovarn smrti, nacistično končen- čin in esesovca-sta ga tepla .. a . i .s,v ^ i m ».vi . kar naprej do nezavesti. Po- tracijsko taborišče Dachau. Trziski dobnih primerov je wio se učitelj Andrej Tišler, ki je v tem peklu več-preživel več let/je napisal nekaj vrstic J£ S*tea32rSL O mučenju jetnikov in njihovem trplje- no jetnikov uporabljali za sl€r >p0tem pa so se zvrstil „.„ t uU-a. razna tudi izven tabo" nemški, češki in slovenski nju. Ta pretresljiv opis pove, kakšne rižča) je kančno vendarle tu- pevski zbori> ki ga je dobro težke Čase SO naši ljudje preživeli V nem- ^ava taborišča že uvide- izvežbal koroški pevovodja la, da ljudje v takem teles- Hartman. Spored pesmi je nem stanju ne morejo dela- seveda moral- v cenzuro k ti, zato so konec oktobra le- taboriščnemu komandantu osvoboditev. Spomladi 1. 1943 smo skoro vsak večer prepevali pod našim jugoslovanskim blokom št. 24. Uprava je dovolila tudi nogometne tekme. Prva naša prireditev je bila aprila" 1. 1943. Na sporedu je bilo pelje, deklamacije itd. V nedeljo popoldne 13. junija 1943 pa je bila večja prireditev v taborišču na prostem. Postavili so preprost oder, mi smo pa nanosili iz "barake vsak svoj »štokerl« za sedež. Nemci so zaigrali zaljubljeno dramo, nato je zaigral poljski orke- škib taboriščih. Lakota grozila tatu, večkrat prime- to 1942 dovolili pošiljanje pa-rilo, da je lomu zmanjkal ketov1 ^ domovine. To je V nika spremljala Jftkota. kot zalotil mladega fanta, ki je nevidna senca. Na nogah smo spretno izmaknil iz omarice bili od 4. ure zjutraj do 9. košček kruha in ga vtaknil ure zvečer. Zaradi preslabe v žep. Schad je fanta zgrabil marsikomu rešilo življenje. sem «j< Pesem »Slovenec najprej prepovedal, sakega taboriščnega jot- košček kruha. Nekega dne je "'"t"4"*'"*" . ,V~"" T.V'V?7 popoldne pred nastopom pa in dan sobni starešina Oskar Schad Kadarkon Vitum ležat, koscek * » yeBđ£je dovom Pevci kruha na cesti, se spomnim i0 J na stradanje v taborišču. Za- so za nastop dobili vsi ena- to apeliram na našo mladino, ke progaste hlače m bele naj bolj spoštuje naš vsak- srajce. Lepo so zapeli Slove hrane smo vidno oslabeli in se le težko prestopali v težkih in okornih čevljih z lesenimi podplati. Posledica tega je bila čedalje večja -umrljivost v 1. 1942 — 1943. Vsakdanji prevozi mrliče v in poklical starešino bloka Guttmana. Oba sta z golimi pestmi fanta pobila na tla, kjer je obležal nezavesten. Odnesli so ga v bolnico, od tam pa v krematorij. Kazen za tatvino kruha je danji kruh. Slovenska pesem K jer so Slovenci, tam jc tudi petje. Po porazu Hitlerjeve vojske pri nec sem, Oj, Triglav moj dom, Buči morje Adrijansko, V hribih se dela dan, V Ško-fiče. Zvokom naših melodij so ploskali vsi navzoči, čeprav besedila številni niso razumeli. Nam pa so naše i/, revirja bolnice v kremato- bila 25 — 50 in tudi do 100 Stalingradu v začetku 1. 1943 pesmi-vlile novega poguma, rij so nas venomer sporni- Udarcev z žilavko po zadnji je postalo življenje v tabori- vsaj za nekaj ur smo ob njih njali na naš žalosten konec, plati. Nekega dne so prinesli šču vendarle nekoliko znos- pozabili, da smo samo števil-V takem stanju se v vsakem na zborni prostor nalašč zato nejše. Prejemali smo od do- ke in ne ljudje. Takega nav-človeku začne neizprosen boj pripravljeno mizo. Privedli ma pakete in z njimi poma- dušenja ob slovenski pe-za obstanek. — Toda kako? sojetnika, ki je-menda ukra- gaii tudi drugim, ki niso ni- smi nLsem doživel ne prej in Tatvina je strogo prepoveda- del nekomu dnevni obrok česar prejemali. Poročila, da ne poznej. Slovenski pevski na. Ukrasti košček lačnemu kruha. Privezali so ga na je bila nemška vojska na Ru-sojetniku, bi bilo podlo de- mizo in dva esesovca sta ga skem tepena in da 6e umika, janje. Vendar se je kljub vpričo več kot 30.000 jetni- so nas navdajala-z nepopisno strogi nečloveški kazni, ki je kov začela pretepati. Šteti bi radostjo in upanjem na Naj bodo te vrstice skromen spomin ob 20-letnici vsem trpinom, katerih trupla so zoglenela v dachauskih krematorijih in tistim, katerih izmučene kosti počivajo v skupnem grobu blizu vasi . T .. . . . Etzenhausen pri Dachau. dok a j Jeseničanov je pri- zvezni center za vodno potap- morsko globino, od koder se Nam - preživelim in vsem znanih športnikov, ki zastopa- Ijaštvo, sem se takoj vključil vrača z novim: izku.aijami. ostalim pa naj bodo strahote zbor se je tudi ob poznejših prireditvah izkazal kot najboljši v taborišču. Nad 122 ur pod vodo jo Jesenice predvsem v zim-skošportnih panogah. Imena teh so znana tudi prek meja, zato bi jih bilo odveč naštevati. Malokdo pa ve, da imajo Jesenice tudi edinega potapljača na Gorenjskem, ki ima opravljen potapljaški izpit I. in H. kategorije. Alojz Bernard, 33-Ictni tehnik, zaposlen pri SGP Sava — je ponosen na potapljaške diplomo, ki mi jih je z veseljem pokazal in ob obisku takole pripovedoval. »Ze kot otrok sem čutil nagnjenje do morja. Hotel sem postati mornar. Ker mi ie življenje prekrižalo račune, sem pričel sanjariti o po-tapljaštvu. Sam sem umls-lil in tudi izdelal aparat za dihanje pod vodo. S potapljaškimi poizkusi sem začel 1. 1853 na Bledu. Ko je bil letu astanvljen na Reki vanj. Opravil sem izpit za potapljača I. kategorije Jn kmalu poslal pomožni instruktor. Ob ustanovitvi republiškega cenira za potap-Ijaštvo v Ljubljani sem se vključil vanj ki pridno nadaljeval z vadbo. Treniral sem na Reki, v Fiesi, v Opatiji, Poreču, v Lošinju, pa tudi v sladkih vodah. V skupnem imam že 122 registriranih ur pod vodo. Lani sem opravit potapljaški izpit II. kategorije, za letošnje prvomajske praznike pa .sem se udeležil arheološkega raziskovanja morskega dna v Lo sinjo. Tudi za letos sem določen za pomožnega inštruktorja na tečaju, ki bo v Portorožu.^ Čeprav je bil tovariš Bernard že nekajkrat v življenjski nevarnosti v globini nad 20 m pod vodo, ga z veliko silo . vleče vedno znova v vojne in taborišč v opo^-- Večšji potapljač na sliki je Alojz Bernard z Jesenic, ki prihaja iz globine 20 metrov. Posnetek je napravljen med potapljaškimi vajami na Lošinju Križem po svef Znak boljšega življenja Neki francoski lokalni časopis jc objavil članek, v katerem pisec trdi, da se je življenjska raven v Franciji dvignila. Clankar utemeljuje svojo trditev s sledečim primerom: »Da se je življenjski standard dvignil lahko ugotovi vsak, ki gre na pokopališče. Pred desetimi leti je bilo na pokopališču samo 10 družinskih i-rohnic, zdaj pa jih je že čez trideset. Angleži in stave Angleži so narod, ki zelo rad stavi. Stava je njihova narodna strast. Vsaka strast pa nek.v5 Nathan Milstein igra Mendelssohna 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Dva orkestra — dva stila 15.40 Na odru z zborom Roberta Shavva 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Kvartet Jonah Jones 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Uvertura in drobne scene iz opere »Rihard Orlando« 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Po domače ... 20.20 Dom oddiha — komedija 21.00 Za konec tedna — ples 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Zaplešimo v sobotno noč DRUGI PROGRAM 19.05 Z zabavno glasbo v sobotni večer 19.45 Koncert komornega orkestra 21.10 Iz popularnih oper 22.15 Jazz na koncertnem od ni popraviti škodo pri če- \ belah zaradi izrednih 1 zimskih izgub 12.15 Trio Slavka Avsenika 12.30 Zabavna paleta 13.30 Baletna suita 14.05 Iz manj znanih francoskih oper 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Za zabavo in razvedrilo 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Godalni kvartet v G-molu 17.45 Pojo vokalni ansambli 18.00 Aktualnosti doma in v svetu TOREK -—21. maja 18.10 Vesele in mirnejše izpod zelenega Pohorja 18.30 Igra vam Ljubljanski jazz ansambel 18.45 Radijska univerza 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 20.45 Kulturni globus 22.15 Skupni program JRT 23.05 Za lahko noč 23.35 Nokturno s skladbami Janka Ravnika DRUGI PROGRAM 19.05 Angleščina — 7. lekcija 19.20 Heneggerjev večer 20.00 Ne vse — toda o vsakem nekaj 20.45 Zabavni omnibus NEDELJA — 19. maja 6.30 Napotki za turiste 7.40 Togovor s poslušavci 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Primorski mladinski zbori pojo 9.05 Za nedeljsko razvedrilo 10.00 Še pomnite tovariši... 10.30 Matineja otroškega in mladinskega pevskega zbora 11.30 Nedeljska reportaža J 1.50 Tisoč taktov za dober tek 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Zabavni orkester Norrie Bramor J5.30 Iz mazurk, valčkov in polonez 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 17.05 Glasba na šestih strunah 17.15 Radijska igra 1753 Istrijanka 18.08 V prijetnem razpoloženju 18.30 športno popoldne 19.05 Glasbene razgledncie 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Ob 130-letnici rojstva Johannesa Bramhsa 22.15 Skupni program JRT 23.05 Plesna glasba DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Popoldne ob zabavni glasbi 14.30 Pol ure španske glasbe 15.15 Ob treh in petnajst 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Sodobni izvajavci 20.45 Iz opusa Antonia Vidaldija 21.00 Urica zabavne glasbe z znanimi solisti 22.15 Jugoslovanska komornoglasbena soreja 8.05 Komični operni prizori 8.40 Plesni ansambli v vedrem ritmu 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Torkovo dopoldne ob narodni pesmi 10.15 Junaška balada — simfonične variacije 10.40 Angleščina — 6. lekcija 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Tgor Mauer: Posestvo Grosuplje gradi pitališče prašičev 12.15 Petnajst minut slovenskih narodnih pesmi 12.30 Od melodije do melodije 13.30 Scene iz »Glumačev« 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Pri skladatelju Mihaelu Rožancu 15.15 Trikrat pet 15.30 V torek na svidenje SREDA — 22. maja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah posluša vcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Narodi v svojih pesmih 18v45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Stran iz Beethovna 20.15 Radijska igra 21.26 Fantasia notturna 21.41 Naš nočni kaleidoskop j 22.15 Skupni program JRT 23.05 Romantičnim plesavcem DRUGI PROGRAM 19.05 Iz muzeja gramofonskih 1 plošč 20.05 Zabavni orkester RTV Ljubljana 20.45 Serenada za tenor, rog in godala 21.10 Orkester in zbor Horst Jankovvskv 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz do 22.00 12.30 Do trinajstih, v vedrem tonu 13.30 Koncert za violino in orkester 14.05 Tri pesmi Srečka Koporca 14.15 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Ansambla Stahlev Black * in Billy Bell 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbena križanka 18.00 Aktualnosti doma ^ in v svetu 18.10 Zvoki-iz Ukrajine 18.25 Prvi večerni ples 18.45 Kulturna kronika PETEK — 24. maja 19.05 Glasbene razglednice l I 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Akordeen in vai^e musette 21.00 Večer nmetniške besede 21.40 Osem skladb za godalni orkester 22.15 Skupni program JRT 23.05 Romantičnim plesavcem 2320 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Seznanite se s Parkerjevimi 19.20 Leningrajska simfonija 20.45 Komorni intermezzo 21.00 Melodije po pošti kino SOBOTA — 18. maja Center — domači flim DEVETI KROG ob 16. uri, angleški film ČAS BREZ USMILJENJA ob 18. in 20. ! uri, nerm-ki barv. VV film . GORKA ROŽA ob 22. uri I Storžič — nemški film i DRAGA MOJA OSTANI Z MENOJ ob 16. in 18. uri, domači film DEVETI KROG ob 20. uri . Svoboda — nemški film DRAGA MOJA OSTANI Z MENOJ ob 20. uri Cerklje — ital. bor v. CS film POLETNE ZGODBE ob 20. uri PONEDELJEK — 20. maja 8.05 Zborovske skladbe Emila Adamiča 8.30 Vedra glasba ob delu 8.55 Za mlade radovedneže 925 Ponedeljkovo komorno-glasbeno popoldne 10.15 Arije iz Mozartove opere »Beg iz Saraja« 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Vlado Martelanc: Kako 8.05 Od uverture do suite i 1529 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb j 16.00 9.25 Vaši ljubljenci pojo 17.05 10.15 Pet humoresk 18.00 10.30 Vesel r hribovci nam igrajo 18.10 10.45 Človek in zdravje 18.30 10.55 Vsak dan nova popevka 18.45 11.00 Pozor, nimaš prednosti ! 19.05 12.05 Kmetijski nasveti —• 20.00 Ing. Dušan Terčelj: Stanje našega vinarstva 21.05 in kako kaže 23.05 v prihodnje 12.15 Pozdrav iz Šumadije 1230 Uvertura iz arije »Fidelia« 13.30 Plošča za ploščo 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 1435 Orkester RTV Ljubljana in pianist Pavel Šivic 15.15 Ob zvokih kitare in harmonike Dva madžarska umetnika Vsak dan za vas Iz tisoč in ene noči... Aktualnosti doma in v svetu Zdaj pa kar po domače Portret v miniaturi Ljudski parlament Glasbene razglednice Urica ob zabavni glasbi Skupni program JRT Ce želite — zaplešite DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj ruskega jezika 1920 Po svetu jazza 19.50 Zabavni intermezzo 20.03 Prvi duo in drugi duo 20.45 Iberia 21.05 Socialistični zamah 21.20 Med vzporedniki in poldnevniki ČETRTEK — 23. maja 8.05 Godalni kvartet v F-duru 8.35 Slovanske narodne pesmi V raznih izvedbah 8.55 Pionirski tednik 9.25 Petkovo simfonično dopoldne 10.15 Dva plesa iz opere »Knez Igor« 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Zore: Za pitanje zredimo čimveč telet 12.30 Skladbice Fritza Kreislerja 12.45 Popevke za vas 1330 Zabavna glasba na tekočem traku 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Štirje odlomki iz opere »Mesec« 15.15 Od tanga do foxtrota 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Trije veliki mojstri iz glasbene preteklosti 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 V pesmi in plesu po Jugoslaviji 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Lahka glasba 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Neznan obraz jz skandinavske glasbene romantike 21.00 Segava klaviatura 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Uvertura in drugo dejanje opere »Slovo od mladosti« 22.50 Literarni nokturno l DRUGI PROGRAM 19.05 Zapišite narek 19.20 Sedem nastopov radijskega godalnega kvarteta 19.42 Pisana ruleta zabavne glasbe 20.45 I. dejanje opere Samson in Dalida 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz do 22.00 NEDELJA — 19. maja Center — domači film VZKIPELO MESTO ob 10. I uri, nemški film DRAGA : MOJA OSTANI Z, MENOJ ob 15. uri, anleški film ČAS BREZ USMILJENJA ob 17., 19. in 21. uri Storžič — ameriški barvni film JAGUAR GOSPODAR DŽUNGLE ob 10. uri., angleški film ČAZ BREZ USMILJENJA ob 14. uri, nemški film DRAGA MOJA OSTANI Z MENOJ ob 16. in 20. uri. francoski film PO SILI MILIJONAR ob 18. uri Svoboda — nemški barv. VV film GORSKA ROZA ob 16.. 18. in 20. uri Cerklje — ital. barv. CS film POLETNE ZGODBE ob IS.30 in 19.30 Naklo — nemški barv. film PREPROSTO DEKLE ob 17. in 19.30 FONEDEiJEK — 20. maja Center — amer. barv. CS film OKO ZA OKO ob 18. in 20. uri i Storžič — premiera jug. CS filma NEVARNA POTA ob i 16., 18. in 20. uri TOREK. — 21. maja \ Center — amer. barv. CS film OKO ZA OKO ob 18. in 20. uri Storžič — domači CS film NEVARNA POT ob 16., 18. in 20. uri SREDA — 22. maja Center — amer. barv. CS film OKO ZA OKO ob 18. in 20. uri Storžič — domači CS film NEVARNA POT ob 16., 18. in 20. uri Svoboda — premiera domačega filma JUNAKI ŠPORTNIH AREN ob 20. uri Jesenice »RADIO« 18. do 20 maja amer. film RAZBURKANO MORJE 21. do 22. maja francoski film RAZSODBA 23. do 24. maja italijanski film VOJNA SE NADALJUJE Jesenice »PLAV2«« 18. do 19. maja madžarski iflm ZVER 20. do 21. maja amer. film RAZBURKANO MORJE 23. do 24 .maja franc. film RAZSODBA Žirovnica 18. maja amer. barv. CS film NUNA 19. maja francoski CS film TAKSI ZA TOBRUK 22. maja ameriški film RAZBURKANO MORJE Dovje 18. maja francosk; CS film TAKSI ZA TOBRUK 19. maja ital. franc. nemški film ONA JE MOČNEJŠA OD MENE 23. maja ameriški film RAZBURKANO MORJE Koroška Bela 18. maja francoski film RAZSODBA 19. maja amer. "barvni CS film NUNA 207" maja madžarski film ZVER 18. maja ital..franc. nemški film ONA JE MOČNEJŠA OD MENE 19. maja francoski film RAZSODBA 21. do 22. maja španski barvni film KARMEN IZ GRANADE Kropa 18. maja amer. barv. film GOLA MAJA ob 20. uri 19. maja italij. barv. film NASILJE BARBAROV ob 17. in 20. uri 23. maja jugoslovanski film MIRNO LETO ob 20. uri Radovljica 18. maja amer. barv. CS film DOM NA GRIČU ob 17.30 18. maja angleški film V SOBOTO ZVEČER, V NEDELJO ZJUTRAJ ob 20. uri 19. maja amer. barvni CS film DOM NA GRIČU ob 15.30 in 20. uri 19. maja angleški film V SOBOTO ZVEČER, NEDELJO ZJUTRAJ ob 18. uri 21. maja italijanski film BILA JE NOČ V RIMU ob ob 20. uri 22. maja italijanski film BILA JE NOČ V RIMU ob ob 18. in 20. uri 21. maja amer. krim. film KRVNIK IZ NEVADE ob 20. uri 24. maja nemški film PARADA ŠLAGERJEV ob 20. uri 23. maja japonski tilm LUKA ZADOVOLJSTVA ob 19. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 19. maja ob 15. uri URA PRAVLJIC — gostovanje v Voklem v počastitev tedna mladosti Ponedeljek, 20. maja, ob 16. uri Sreda, 22. maja, ob 16. uri četrtek, 23. maja ob 16. uri PRINCESKA IN PASTIRČEK — zaključene predstave za šole, uprizorijo učenci Osnovne šole Simona Jenka iz Kranja Duplica film 18. maja ameriški APARTMAN ob 20. uri 19. maja^ ameriški film APARTMAN ob 15., 17., in 19. uri 22. maja japonski film LUKA ZADOVOLJSTVA ob 18. uri športne prireditve NOGOMET KRANJ — Jutri ob 1«. uri bo na igrišču Mladosti naj-zanimivc'ša nogometna tekma slovenske lige v letošnjem prvenstvu med vodečim Triglavom in moštvom Ljubljane, ki ima še vedno možnosti, da osvoji prvo mesto. Ce Triglav to srečanje odloči v svojo korist, potem mu naslova slovenskega prvaka nihče več ne more odvzeti. Predtekma mladincev bo ob 14.36. SMUČANJE VRATA — Jutri dopoldne bo smučarsko društvo Mojstrana priredilo tradicionalno tekmovanje v veleslalomu, ki se ga bodo udeležili naši najboljši alpinci, pričakujejo pa tudi goste iz Avstrije. ROKOMET Jutri bo na sporedu osmo kolo spomladanskega dela gorenjskega rokometnega prvenstva, v katerem se bodo pomerili STORŽIČ ; SAVICA ob 9. uri na Golniku, MLADOST B : KRIZE ob 9. uri v Kranju, TRŽIČ C : SAVA ob 9. uri v Tržiču, DUPLJE : RADOVLJICA ob 10. uri v Dupljah, ŽABNICA : TRŽIČ B ob 10. uri v Zabnici, TRIGLAV : ISKRA B ob 11. uri v Kranju. ATLETIKA Kranjski atleti bodo jutri sodelovali na kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v finale državnega prvenstva za -starejše mladince. Tekmovanje bo v Trbovljah, udeležili pa se ga bodo člani domačega Rudarja, Kladivarja, Ljubljane, Olimpije Svobode in Triglava. V Ljubljani pa bo jutri kvalifikacijsko tekmovanje za prvenstvo mlajših mladincev in starejših mladink. Razen Triglava se ga bodo udeležili ie Rudar, Ljubljana in Olimpija-Svoboda. KEGLJANJE KRANJ — Tu bo danes in jutri republiško ekipno ia posamezno prvenstvo za starejše člane. — Razen tega bo jutri tudi republiško prvenstvo za članice in mladince. Članice bodo tekmovale v Kočevju, mladinci pa v Celju. KOŠARKA Doslej zelo uspešni košarkarji kranjskega Triglava, ki so v vodilni skupini republiške lige, bodo jutri gostovali v Ilirski Bistrici, kjer se bodo v prvenstveni tekmi srečali s tamkajšnjim Lesonitom, televizija SOBOTA — 18. maja 8.05 Maj in ljubezen v zborih in samospevih 8.35 Dva orkestra —- dva stila 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Obisk v operni hiši 10.15 Pet minut za novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti —• Emil Gabrovšek: O sečnjah v zasebnih gozdovih 12.15 Nastopa ansambel Milana Vitka Evrovizija 17.40 Preskoki s konji — prenos iz Rima RTV Beograd 18.15 Poročila 18.20 Oliver Tvvist — TV igra za mladino 19.15 Dokumentarni film RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 2020 Sprehod skozi čas — reportaža RAI 21.05 »Moški srednjih let« —-zabavno glasbena oddaja RTV Ljubljana 22.05 Zgodba iz serije Interpol RTV Zagreb 22.45 Poročila in šahovski komentar NEDELJA — 19. maja RTV Ljubljana 22.10 Koncert flavtista Borisa Čampe PONEDELJEK — 20. maja RTV Beograd 8.55 Kmetijska oddaja 9 55 Prenos predvolilnega zborovanja v Beogradu Evrovizija 17.15 Reportaža o vzponu alpinistov RTV Beograd 18.00 Poročila 18.05 »Noč nad Parizom« — francoski igrani film 19.30 Želimo vam dober sprejem 20.00 TV dnevnik 20.45 Avtocesta 1963 — filmska reportaža 21.00 Potujte in obiščite — reportaža 21.10 »Crni zaveznik« — humoristična oddaja RTV Zagreb 17.00 TV v šoli RTV Beograd 18.00 Poročila RTV Ljubljana ; 1835 »Zasilni pristanek« — zgodba za otroke 19.00 -Porušimo ograje« — dokumentarni film 19.15 Petrokemija — predavanje 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.30 edenski športni pregled RTV Zagreb 20.45 TV drama — »Kandidat smrti« RTV Ljubljana 22.00 Lepa beseda — ciganska poezija TOREK — 21. maja NI SPOREDA! SREDA — 22. maja RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV 17.30 Angleščina na TV RTV Beograd 1825 Poročila 18.30 »Repica« — slikanica za najmlajše 18.45 Pionirski TV studio 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 »Album starih- partitur« 2130 Panorama — kulturna « oddaja 22.15 Poročila ČETRTEK — 23. maja RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Ljubljana 11.00 Boj za obstanek v morju RTV Beograd 17.55 Poročila 18.00 Slike sveta RTV Ljubljana 18.30 Britanska enciklopedija RTV Zagreb 19.00 Zagrebški tednik RTV Ljubljana 1930 TV obzornik 19.45 TV pošta RT^ Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Propagandna oddaja RTV Ljubljana 21.15 »Zvoki mladosti« — koncert RTV Beograd 22.00 Utrinki iz muzeja NOB 2230 Poročila PETEK — 24. maja RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV 1730 Angleščina na TV 18.00 Srečno vožnjo 1830 Promet na Gorenjskem RTV Beograd 2030 Prenos prireditve v počastitev Dneva mladosti RTV Ljubljana 22.00 Propagandna oddaja 22.15 Poročila Z bohinjskega jezera 6 2 DOM m DRUŽINA # MODA # DOM m DRUŽINA # lfor> « n,>,- f»»«*w^ * tffifM . DOM m DRUŽINA * MODA IPREN nadomešča žimo ia perje Ipren jc penasta masa, ki prav dobro nadomešča žimo, morsko travo in perje, čeprav se je ta praktična masa — izdelana iz polvsterola — pojavila že pred dobrim letom v naših trgovinah, bi bilo morda prav, če bi o njej kaj več rvedeli. Ipren se dobi v različno debelih ploščah in različnili dolžinah. Po strukturi je penast, poln zraka, zato je tudi gorak. Ipren je v naravni barvi belf lahko pa je seveda tudi obarvan. Njegova velika prednost je v tem, da je lahek in se ne praši kot žima. Pri čiščenju je seveda prihranjenega dosti dela. Voda in detergent bosta nadomestila stepalnik, ko bo blazina potrebna pranja, jo bomo lahko skrbno oprale. Da bi jih zračili na soncu, ni potrebno, in jim je sončna svetloba celo škodljiva. Tudi vato v preši;ih odejah izpodriva ta novi material. Verjetno vas bo presenetila že vest, da ipren celo ugodno vpliva na revmatične bolnike. Dobi se v trgovinah s plastičnimi masami in dejstvo, da je »žimnica/ polnjena z iprenom precej cenejša od tiste z žimo. je tudi dokaj razveseljivo. Dolgo življenje kljub bolnemu srcu Zdravniki za srčne bolezni so si edini v tem, da so mnogi ljudje, ki pridejo iskal pomoči, povsem zdravi. Te skrbi mnogokrat pov/roči srčna bolezen pri znancih ali sorodnikih, tako marsikdo zaskrbljeno opazuje vsak močnejši udarec srca, utrujenost ali zatekle gležnje. Vendar so ti simptomi lahko tudi rezultat česa drugega. Zatekle gle/nje dobimo zaradi prevelikega napora ali vročine. Src - bije nervoznim ljudem često močneje. Prav zaradi strahu pred srčno boleznijo so mnogi ljudje utrujeni. Ravnanje z namišljenim bolnikom ni lahko in 'zdravniku se ne posreči vselej prepričati ga, da je zdrav. Tako se često zgodi, da pravzaprav zdrav človek nima več prave volje do življenja in živi v stalnem strahu. Mnogi opustijo vsako športno delovanje. Seveda je tako ravnanje povsem napačno. Kdor pa je res bolan, naj upošteva naslednja navodila: Jejie zmerno! Po obrokih vsaj ža pol ure ležite in se odpočijte! Želo Škodljivo je gibanje s polnim želodcem. Teći ne smete, torej jc zdravju koristneje, da službovali kako drugo prireditev malo zamudite (oz. pojdite pravočasno zdoma). Svoje občuike obvladajte. Izbruh jeze je prav tako nevaren kot hitra hoja po stopnicah. Če vas sedanje službeno mesto preveč obremenjuje, si skušajte najti drugo, manj odgovorno zaposlitev. Ko pri hoji po stopnicah začutite, da ste utrujeni, se takoj ustavite in odpočijte. Hodite redno na zdravniške preglede, če tudi se razmero-' ma dobro počutite. Zavedajte se, da imajo optimistični bolniki največ možnosti za ozdravitev. S počitkom nikoli ne odlašajte, če ste za svojo višino pretežki, morate shu I sati. Ni škodljivo, celo koristno jc, da si srčni bolnik po večerji privošči koz:!.-, alkoholne pijače. Črno-bela kombinacija je bila že lani zelo priljubljena, tudi letos je očividno všeč \:em modnim kreatorjem, kajti vse polno je takih predie.gov. Kljub vestem, da kratki rokavi niso moderni, nam model italijanskega kreatorja pokaže, da so tudi ti prikupni. Mali nasveti Sladka jed Sladkor, ki se kuha v jedilih, zgubi mnogo na moči. Zato je bolj priporočljivo, da sladkamo šele gotove jedi. Moker klobuk Moker klobuk ali mokre čevlje natlačimo s starim časopisnim papirjem; ta posrka vase mokroto in hrani obliko. Žebelj Žebelj, ki noče -prijeti« v steno, obvijemo z mokrim časopisnim papirjem in ga nalo zabijemo. Ko se papir posuši, dr/i trdno ko mavec. Povrtnina K;uiar čistimo po vrtnino ah lupimo krompir, položimo na tuhta star časopis. Ko končani-:, ga zganemo in odnesemo hi «T«| Je spet čista. C bula I>.i se čebula, k.'dar .jo rumenima, ne požge, jo jo pri--orotljivo poprej malo pov.i- *.;ti v moki. Tako postane epg zlato rumena. "rarezana limona Prerezana limona se ne fesi i. če rezno r-Kc-kev poln/i- raj na krožn'k. k smo ga u>-suli s scljo ali navlažHi s k' som. Musaka iz kislega zelja I kg krompirja, 30 tlkg mesa brez kosti, 5 dkg maiii, 1 čebula, zelen peteršilj, Česen, sol, sladka paprika, J/i kg Krompir skuhamo, olupimo,, in zrezemo na {iste. Me.Q zmeljemo, ga prepražinu > sesekljano čebulo, zelenim peter-sdjem, s česnom in pa; ter osolimo. Kislo zelje ž*e-žemo, prepražimo in ?.du's:>. . -Kozico alt rensko posod namažemo z mastjo, denem-vanjo najprej plast krompirja, nato plast mesa in na vrhu kislo zelje in spet krompir. Tako nadal)uiemo; vrhn} plast naj bo iz krompirja. Jed polijemo z mlekom, v katerem razivrkljamo iajce. Mo^ki klobuki Temšte moške klobuke eri-rrtjaap s precej moćno mešani* o salmijakovca in vode. V leS lesna namakamo krtačo in z njo krtačimo klobuk v ^ia-s ,< ;nj smeri vlaken. M(-U usnjen notranji pas in klo-1: uče v ino vtakne m« svetel papir, da ne rprenašajua B&ia-zanlje in barve. Madeži od črnila Madeža cd črn'! i spravimo r/, volnene tkanine z glicerinom, ki ga iKit;> spere nn i mlačno v odo. Ali ste radovedni? Radovednost pripisujejo bolj ženskam kot moškim, ki naj bi bile bolj radovedne zato. ker raje klepetajo in obirajo ljudi, čeprav je radovednost v pravi meri koristna in potrebna,, md-ramo paziti, da le ne vtikamo svojega nosu v zadeve drugih ljudi. Iskreno odgovorite na naslednja vprašanja: 1. Ali preberete odprto pismo, ki vam pride v roke, čeprav je namenjeno drugi osebi? Da Ne 2. Če najdete ključ, s katerim bi laliko odprli predale aH omaro druge osebe. ali ga spravite in si ob prvi priliki ogledate in preiščetc predal? Da Ne 3. Ali prisluškujete v kavarni ali re stav raciji pogovoru tujih ljudi? Da Ne 4. Ste pred odhodom na potovanje v neznan kraj zelo rdovedni, kakšen je, in malce nervozni? Da Ne 5. Ali takoj razširjate novice, ki ste jih slišali, čeprav nise povsem prepriča ni, če so verodostojne? Da Ne 6. želite zvedeti od znancev razne intimnosti? Qg Nc 7. Ali preberete v časopisu najprej raz* ne opravljivc novice o znanih osebnostih? Da Ne 8. Ali težite za tem, da se seznanite z vsemi tehničnimi, literarnimi in znanstvenimi novostmi? Da Ne Otroci so radovedni in to je povsem opra vičljivo, saj zaklad svojega znanja prav s stalnim spraševanjem povečujejo. Pri odraslih utegne biti radovednost prav neprijetna in za pelje celo k brezobzirnosti. Če ste odgovorili na več kot šest vprašanj z »da« spadate med zelo radovedne ljudi in ste zaradi tega prav nepriljubljeni. Skušajte odpraviti to svojo napako. Čc ste pa odgovorili manj kot petkrat pozitivno, ste normalen človek, ki ga zanima okolica. če odgovorite prav na vsa vprašanja negativ no, se za okolico povsem nič ne menite, vzrok temu je verjetno grenko razočaranje. mm to mm® Piše Alberto Moravia Mnogo je bilo že napisanega o problemu filmskih prenosov književnih del, predvsem romanov. Toda le redko se zgodi, da bi avtor ekraniziranega romana sam povedal, kaj misli o takem filmu. To pa je pred kratkim storil znani italijanski pisatelj Alberto Moravia (čigar »Prezir« bo v kratkem prenesel na film francoski režiser Jean-Luc Godard z BB~v glavni vlogi) ob premieri filma »Agostino«, ki ga je po njegovem romanu posnel režiser Mauro Bo-lognini. Moravia piše: kulturne ravni »originalnih tem« nemogoče. ^ V primeru dela na »originalno temo« je treba vedno nekaj dodajati, kar ni zmeraj enostavno. Pri adaptaciji romana pa zadostuje krajšanje teksta. ^ Do določene mere je roman protiteza nekaterim slabim stranem filma, kot so npr. zvezdniški kult, imitacija, mehanično povezovanje dejstev, pornografija »telesnih čarov« itd. Nizka kulturna raven filma Nekateri kritiki imajo (sicer morda z najbolj-1 šim namenom) negativen odnos do zveze književnost — film. Branili naj bi čistost filmskega navdiha. Kaj pa v resnici branijo? Tako imenovano »originalno temo«, kar pomeni kakšnih deset strani, ki jih je slabo napisal tako imenovani poklicni »avtor« scenarija, ki jih nato pregleduje producent in potem večkrat popravlja skupina »scenaristov«. Takoj povejmo: »Originalne teme« so glavni kriv- Dc/ber prenos ci nizke kulturne in umetni- " ške ravni naše celotne film- mje govorim o Bolognini-ske produkcije. ]\ jevem filmu, lahko sa- mo ponovim tisto, kar sem že rekel o »Arturovem otoku«: avtor romana ne more zahtevati od režiserja, naj se v celoti drži knjige, lahko pa od njega zahteva, da naredi dober film. No, Bolognini je nedvomno na-Po mojem mnenju bi bila pravil enega svojih najbolj-»originalna« lahko samo ti- ših filmov. Kar se tiče spo-sta tema, ki bi jo napisal štovanja literarnega dela, se sam režiser filma. Toda če vnesene spremembe tičejo le upoštevamo, da je le majhen določenih zunanjih strani del režiserjev sposoben pisati romana. Dejansko je »Ago-scenarije, je roman zdaleč stino« mnogim ranil čustva najboljši kot »originalna te- prav zato, ker je ostal zvest ma«. To pa iz več razlogov: knjigi v vsej nasilni okrutnosti. Res je sicer, da film-* Preko filmske ska slika ne more doseči adaptacije romana pri- vseh odtenkov pisane besede, dejo v film ideje in toda vsebina, bistvo se je kultura, kar bi bilo ohranilo, o čemer pričajo drugače zaradi nizke mnenja nekaterih kritikov. Vsebina romana je Agosti-nova preobrazba, izguba otroške nedolžnosti v konfliktu s stvarnostjo. Naj dodam, da je bila Agostinova nedolžnost dvojna: vedel ni ničesar niti o spolnosti niti o družbenih razredih. Drugi otroci so ga poučili o obstoju spolnosti in o razrednih razlikah. Odkrili so mu (v bolečem spoznanju) to, kar učita Marx in Freud v svojih knjigah: da v družbenih in družinskih odnosih ni treba biti popolnoma nepokvarjen. Mauro Bolognini nam je s prikazovanjem Agostinovega obraza, ki izmenično izraža ljubosumnost, stud, žalost —*"mspel zelo poetično opisati prehod od otroške prostodušnosti do blaziranega in nezaintere-siranega obnašanja doraslega fanta. Nekateri trdijo, da v filmu ta čustva nimajo globine — toda ne smemo pozabiti, da gre za trinajstletnega fanta, čigar duševnost je še vedno zbegana in neuravnovešena. Agostino se omejuje na »opazovanje«. Jasno in točno spoznanje tega, kar vidi, pa bo prišlo šele mnogo kasneje. Film »NEVARNA POT« režiserja Mate Belje (Kota 905) je nastala po scenariju Antona Ingoliča in opisuje pot dveh fantičev iz internacije nekje na severu Evrope domov, v Slovenijo, da bi prinesla bolni sojetnici jabolka z domačega vrta. Posebna privlačnost tega novega domačega mladinskega filma je zelo uspela igra obeh malih glavnih igravcev — Zlatka Kovačića in Marinka Ćosića. »JUNAKI ŠPORTNIH AREN« so zapis Prvenstva Evrope v atletiki lani v Beogradu. Značka PEA 196^ je filmu v zadostno priporočilo! »OKO ZA OKO« režiserja Josepha Pevneva je ameriška podmorniška drama iz zadnje vojne. Distributer ga ponuja z besedami: »Dva človeka se med težkim podmor-niškim podvigom spominjata ene žene. Pekel pod morjem.« Tista dva človeka sta Glenn Ford in Ernest Borgnine zato ljubitelji ameriškega vojaškega filma; pozorl Ava Gardner in Charlton Heston sta odigrala glavni vlogi v novem ameriškem zgodovinskem superspektaklu »55 dni v Pekingu« 55 DNI V PEKINGU Tak je naslov najnovejšega ameriškega superspektak-!a, ki ga je v technirami 70 in technicolorju posnel znani producent tovrstnih filmov Samuel Bronston v Španiji. Film obravnava tako imenovano »boksarko vstajo«, -ki ie leta 1900 izbruhnila na Kitajskem in ki je bila naperjena zoper tujce — ali točne-'e njeno zadušitev in osvobo--7'tev Pekinga. Seveda je v ";1mu vse >»super«: od cene igravske zasedbe. Pa poglejmo! Pravijo, da je film stal ta-vole okoli 3 milijarde fran-'")v. Cena končno niti ni pretirana, če pomislimo, da so priprave za snemanje trajale eno leto, snemanje filma in ostalo pa spet celo leto. Za prizorišče filma si sicer niso mogli privoščiti izleta na Kitajsko in pravega Pekinga — zato so si pa postavi^; 25 kilometrov od Madrida na površini 125 hektarov svoj Peking, kakršen je po Bronsto-novem mnenju bil leta 1900. In ves to samo zato, da pa je na koncu snemanja pokončal ogenj, ki mu je kluboval samo glavni — 22 metrov visoki zid (seveda je bil požar predviden v scenariju!) Pravijo, da je ta španski Peking pradilo več tisoč delavcev nekaj mesecev in da so pri tem porabili 7 milijonov kubičnih metrov lesa, ki so jih rrebarvali s 23 tonami barve. Za napajanje številnih »»pekinških-« kanalov pa so morali zgraditi rezervoar za 2 milijona 250.000 litrov vode z dvema črpavkama zmogljivo«; eti 67.500 litrov na dan. Seveda v to dragoceno dekoracijo Bronston ni mogel postaviti kar »navadnih-« igravcev, ampak je segel po ne4wtterih najvišjih (seveda le komercialno!) vrhovih. Njegov adut številka 1 je kajpak Ava Gardner, ki so s tem filmom po daljšem premoru vrača na svetovna platna. Pod režijskim vodstvom Nicholasa Raya ji je za enako »velikopotezno-- posta vije« no ceno sekundiral Charton Heston, nekoliko bolj skromno pa še David Niven, Jack Sernas, Le o Genn. Paul Lu-kas. ELLsabeth Sellars in Flora Robson. Ni šment, da ne bi super-producentu Bronstonu s tako Nsuperzasedbo in za tako su-perceno uspelo napraviti super. . . spektakel! Zal, samo to. Upokojeni Jean Gabin Znameniti francoski igravec starejše generacije Jean Gabin je sporočil, da bo opustil delo pri filmu, kakor hitro bo končal svoj prihodnji film, se pravi že čez kakšno lefp. P^tem se namerava povsem posvetiti svoji farmi in reji konjev. Bali se je da bo priletni Jenn Gabin bolj držal svojo bfcseil i k«i n lege va rojakinja n !:? je posnela že vrst« svo$h -zadnjih filmov«! Aemc/ so imeli le to prednost, da jih je bilo nekajkrat reč kakor partizanov, toda to prednost so izgubili, ker so morali stikati na mestih, kjer se je kje ob gostem smrečju izubild in zamešala partizanska sled, dokler je po nekajurni gonji po visokem snegu niso popolnoma izgubili. Morda jih je k temu splejal celo stari Groga sam, ker se ni hote] omadeževati s partizansko krvjo in ker bi rad popravil, kar je kot prisilno mobilizirani vojak nehote zagrešil. Vse to bo lahko sedaj natančno pojasnil in potem bodo imeli v njem zopet starega zaveznika, le da bo ta zaveznik morda zdaj prisluhnil tudi besedam o ciljih partizanskega boja, ki naj bi odprl pot v lepše življenje predvsem takim, ki kakor Groga razen svojih rok nimajo ničesar. Sicer bi moral že prisluhniti, ko so mu poleti govorili o tem, a jih ni poslušal in delal, kakor da ga taki pogovori zanimajo prav tako malo kakor vsaki drugi ■ pogovori, ki jih načenjajo ljudje. Ko.bi prisluhnil, bi lahko že takrat našel odgovore na svoja grenka vprašanja, o katerih se je včasih s tako grenkobo pogovarjal z živalmi, kakor .da bi ga te lahko razumele mnogo bolje kakor ljudje. O, tudi Groga bo našel nekoč ljudi v ljudeh, ljudi, ki črnijo z njim in ki ga razumejo, kaj trpi. saj ni sam, ki ga boli, da se drugi lastijo njegovega dela in njegovih živinorejskih spo.~obnosii. Mnogi ljudje čutijo to ježo in se zavedajo, kje in v čigavih rokah je krivica, ki jo trpe. Usta, ki ukazujejo, žro plodove njihovega dela. Toda samo to spo-, znanje še ni dovolj, treba se je boriti proti rokam, ki dele* krivico, in jih ohromiti, da bo nekoč krivica odpravljena s .sveta. To, predvsem to, bi moral stari Groga razumeti. In razumel bo, saj bo prav nocoj spoznal, da partizani samo ne govore, da se bore za človečnost, marveč da so v resnici človeški že sedaj, čeprav je vojna in čeprav morajo tudi ubijati ljudi, ki služijo fašistični nečlovečnosti in ki so se tej nečlovečnosti postavili ob stran. Vojna je zares človeka nevredna zadeva in je v vsakem pogledu nečloveška, a kaj ko ne moreš drugače braniti človečnosti, pred nečlovečnostjo, ki je vojno začela, kakor da se boriš in da ubijaš vse, ki so na strani nečlovečnosti, ubijaš, ker si prisiljen, če hočeš da bo nečlovečnost ubita in da bo zmagala človečnost. Tako je zadnjic o tem razglabljal komisar. Človek, ki ga napadejo roparji in ga hočejo ubiti, nima druge izbire, kakor da se brani z enakimi sredstvi in je prisiljen tudi ubijati, če hoče uničiti roparje hi preprečiti roparske odnose med ljudmi. Žrtev te neizprosnosti, ki jo je povzročila vojna, bi bil lahko nocoj tudi stari Groga, saj se v vojni ne moreš ozirati, ali se je človek postavil ob stran nečlovečnosti po lastni odločitvi ali ne. Ko bi ga partizani ne poznali in ko bi te nekateri ne zavzeli zanj, bi se Groga sploh ne utegnil zagovarjati, kako je prišlo do tega, da Je pripeljal Nemce naravnost do partizanskega V taborišča. Tako pa se ho lahko in Ruševec je bil prepričan, da se bo izkazalo, da je bil vase zaprti pastir nedolžen in da se ni vdinjal sovražniku, o čemer so bili brž ko ne prepričani tudi drugi in celo samo komandir, saj bi drugače ne privolil, naj Grogo pripeljejo v taborišče, da bo lahko pojasnil, kako je do nesrečnega naključja prišio, in da ga bodo potem izpustili. Tako občutje in take misli so Ruševca grele vso pot, dokler niso prišli v neposredno bližino vasi in se ustavili, da bi jih ne presenetila kaka Obhodna nemška patrulja, ki prav gotovo kroži po vasi in okrog nje, saj jc b:ia v nekdanjem vaškem prosvetnem domu utrjena nemška postojanka. Grogove bajte, ki je bila na robu vasi, sicer ni ogrožala, ker so io pred njo skrivale druge hiše in ovinek, vendar je bila dovolj bB-zu, da bi jim. postala nevarna, če bi bil Groga že v poselji in bi se zaradi tega morali v vasi muditi kaj dlje. »Treba bo hitro opraviti,« je tiho rekel Boštjan, potem ko v temi niso videli nobenih sumljivih obrisov niti niso slišali nobenih sumljivih korakov. Stopili so na čistino in se v kolonici s petme-trskim medsebojnim razmakom napotili naravnost proti Grogovi bajti. Slabotna ognjena svetloba, ki je pronicala skozi okno, prej kone amazano od dima in saj, jih je navdalo z upanjem, da je Groga še pokonci. Najbrž sedi pri ognjišču v svoji črni kuhinji, kakor je sedel včasih v svoji pastirski koči na planini pozno v noč, strmel v ogenj in bogi e o čem razmišljal in razglabljal, -je pri sebi menil Ruševec, ki je na svojo željo in z Boštjanovo privolitvijo sedaj stopal prvi in vodil to troglavo kolonico čez nevarno čistino proti cesti, onkraj katere je čepela Grogova bajta in bila s "svojo, z debelo plastjo snega pokrito streho in zarisana na zvezdnato nebo podobna, kakor da bi zašla sem s kakšne božične aH novoletne razglednice. Ru-ševcu se je za trenutek zazdelo celo, da vidi nad njo na nebo zarisano veliko smrekovo vejico z veliko pentljo in zvončki in z voščilom, napisanim z lepo zaokroženo pisavo, kakršno je znala pisati samo-njegova učiteljica, ko je že hodil v šolo, in ki je oznanjalo mir ljudem na zemlji. In ob tem preblisku se je spomnil, da je nekoč že primerjal starega pastirja s pastirji, kakršni so bili na božičnih razglednicah ali kakršne so postavljali pred jaslicami v domačem kotu. Res da ga je ta misel obšla takrat le bežno in samo enkrat, vendar se mu je zdaj znova prižgala v spominu taka, kakor jo je bil videl neko poletno jutro, ko je Groga božal majhnega telička, teliček pa, kakor da bi čutil Grogovo ljubezen, se je stiskal k njemu, poiskal prst na pa- -stirjevi roki in ga sesal kakor kravje vime. Tak človek, ki ga imajo živali tako rade, ne more biti slab, si je takrat rekel Ruševec, marveč mora biti dober. Tako si je rekel tudi sedaj, ko jc stopal na čelu kolonice proti pastirjev! kolibi in razmišljal, kako bi svojemu staremu znancu povedal, zakaj so prišli in zakaj ga morajo odpeljati s seboj. MIHA KLINAR Naj se ničesar ne boji, mu bo rekel, nič se mu ne bo zgodilo, ker partizani vedo, da je pošten in da se ni vdinjal Nemcem, samo pojasniti jim bo moral in razložiti, kaj so Nemci hoteli od njega in kako se je zgodilo, da so potem izgubili sled za partizani. Tako mu bo rekel, da pastir ne bo pozabil omeniti prav tega, zakaj Ruševec je bil v sebi trdno prepričan, da se je to zgodilo prav po Grogovi zaslugi, saj če bi hotel, bi lahko Nemce vodil po takih stezah, da bi prehiteli partizane in jih naposled obkolili in stisnili v obroč; pastir Groga je vendar poznal vsak, še tako skriven kotiček v obsežnih gozdovih visoko pod gorami prav tako dobro kakor svoj žep. Prav zato bo stari pastir, je verjel Ruševec, lahko opral svojo čast tudi pred tistimi partizani, ki so menili, da je Groga potuhnjen človek in da bi zaradi tega ne bilo prav nič čudnega, če bi se vdinjal Nemcem. Trdili so celo, da se jim je že poleti zdel sumljiv, in da je že v poletni hajki moral pokazati sovražniku, kje se nahajajo partizani. Toda v to domnevo ni verjel niti komandir, čeprav je bil zaradi svoje opreznosti nezaupljiv do vsakogar, ki ni bil partizan in ki je naletel nanj pri delu v gozdovih. Nemcev, ki so poleti preplavili boste, je bilo namreč toliko, da ni bilo prav nič čudnega, da so povsod naleteli nanje in se morali nenehno prebijati skozi nemške zasede, dokler se niso prebili čez dolino v hribe na oni strani in jim tako ušli. — Da, Groga bo opral svojo čast tudi pred takimi, ki ga grdijo m ki mu ne zaupajo > » ki menijo, da bi ne zagrešili nobene krivice, če bi mu izrekli v obraz kratko obsodbo: smrt, in ga na mestu ustrelili. — Da, tudi taki bodo morali umolknit?, ko bo Groga povedal, da so ga Nemci zares prisilili prav tako, kakor so pred nedavnim nekatere najboljše smučarje Iz doline, in da je bilo samo nesrečno naključje krivo, da so med potjo nri-šli naravnost v partizansko taborišče, ker je bilo pač preblizu doline in ceste in ker je Grosa najbrž najmanj pričakoval, da so tam partizan!. In ker so jih zaradi teg nesrečnega naključja odkrili, so jih lahko tako dolgo zasledovali, da je Grogi lahko šele po nekaj urah uspelo, da je speljal sovražnika v napačno smer. Tako ■ vero v nedolžnost starega pastirja je Imel Ruševec, da je popolnoma pozabil, kako zelo je Groga bolehal na sovraštvu do skoro vseh domačih ljudi in kako je v urah svoje zagre-nelosti o tem tožil živalim in hlepel, kako bi se jim maščeval za svojo nesrečo, ki ga je peklila, ko je pomislil, da bi bil lahko tudi on gospodar in imel svojo zemljo, pa so drugi gruntarji počasi uničevali njegovega očeta in ga, ko se je vdal pijači, stisnili in ga oropali za zemljo. Ruševec ni pomislil, da bi bil tak človek v svoji maščevalnosti zmožen tudi kaj taiega, česar je oni terenec dolžil Grogo. O tem ni razmišljal, ker je videl samo tistega Grogo, ki je ljubil živali, ki poleti partizanom ni nikoli odrekel gostoljubja v svoji bajti na planini: zato je s tako toplim človeškim občutjem, da bo rešil pastirja krivične obsodbe, stopil na cesto, ki je bila, splužena, podobna zaledeneli strugi reke, in odšel potem po odkidani gazi, ki je vodila, do Grogovega doma. Za njim sta stopala tovariša. Duri niso bile zaklenjene. Tudi to je utrjevalo Ruševčevo mnenje, da se o Grogi ne moti. če bi bil česa kriv, bi jih prav gotovo zaklepal iz strahu pred kaznijo. Zato jih je Ruševec odprl mirno, kakor da bi prihajal voščit novo leto staremu prijatelju. Ko je stopil v vežo in napravil korak proti kuhinji, so se kuhinjska vrata sama odprla in na vratih se je pojavila temna pastirjeva postava, temna zaradi cgnja, ki mu je sijal v hrbet in razlival mimo njegove temne pokončne sence svojo krvavo svetlobo v vežo, ki je obsijala Ruševca. Ruševec ni mogel razločiti pastirjevega obraza, ki ga je pokrivala senca, vendar je mislil, da ga je pastir gledal prijazno, kakor je pogledal on njega. Nesmihnil se je in hotel voščiti dober večer, toda stari pastir je trznil naglo z roko ki jo je potegnil iz žepa. Ruševec je menil, da mu jo ponuja v pozdrav, a tedaj je počilo in Ruševec je začutil v ramenu ostro bolečino. Od začudenja ni niti zastokal, samo roka mu je omahnila in mimo njega je planila pastirjeva senca, ki se je še trenutek poprej odražala med kuhinjskimi vrati od ognja, ki je gorel na ognjišču. Strel je zmedel tudi Ruševčeva tovariša, ki še nista bila v veži. Ko je iz hiše nekdo planil, sta sprva mislila, da je Ruševec, in šele, ko se ni ustavil in stekel na cesto, v hiši pa se je oglasil Ruševčev stok, sta spoznala, kaj se je zgodilo in začela streljati za ubežnikom, ki je padel v sneg, kakor da sta ga zadela. Nista videla Ruševca, ki Je tedaj stopil na prag in odtaval za njima. Stekla sta na cesto, da bi videla, če sta izdajavca ubila. Toda ta je bil hitrejši; naglo se je pobral, stekel in izginil za ovinkom. Za njim nista mogla, saj bi tekla v svojo smrt, zakaj izdajavec je tekel naravnost proti nemški postojanki. »V resnici! Bil je izdajavec,« je zahropel Ruševec. »Kdo bi si mislil? Streljal je name!« Ni jim kazalo drugega, kakor da so čimprej zapustili bližino vasi. Niso bili še daleč, ko so zaslišali strele. Mislili so, da so namenjeni njim, morali pa so biti prekratki, ker niso slišali krogel. V nemški postojanki je nastal preplah, ki so ga povzročili streli, ki so tako nenadno odjeknili v noč. Preplah je povečal še stražar, ki je na cesti zagledal nekoga, ki je tekel proti postojanki. Ker se po prvem strelu ni ustavil, je še nekajkrat ustrelil proti neznancu, dokler ga ni zadel. Neznanec je še napravil nekaj opote-kajočih se korakov, potem pa se zrušil v sneg prav pred stražarskim mestom. Ko je iz stavbe pritekel poveljnik posadke in posvetil mrtvemu v obraz, je nenadoma vzkipel nad stražarjem: »Kaj si vendar mislil, da si streljal na človeka, kakor da bi bil bandit. Ali se zavedaš, k;j si zagrešil. Ubil si našega človeka, našega konfi-denta!« Poveljnik jc bil besen. Poslal je vso posadko v zasedo. Toda za partizane se ni podal. Bal se je noči. Moč j» bila vselej partizanska zaveznica. •Že naslednji dan so partizani zvedeli, kaj se je pripetilo past'rju Grogi. Do'eiela ga je kazen, ki jo je zaslužil. Ni jim je bilo treba izvršili, ker jo je prejel od tistih, ki jim je služil... (Iz »Partizanske skicirke«) „¥^\iriTc\LOva posta" za Titov rojstni dan Uredništvo »Kurireka-« in republiški odbor za proslavo dneva mladosti sta organizirala pohod z naslovom »Ku-.rirčkova pošta-«. Tako so v sredo - iz štirih slovenskih krajev: Črmošnjic, Podnano- mlada rasi en, Celja in Begunj na Gorenjskem zaceli pionirji prenašati od pionirskega odreda do odreda pozdrave predsedniku Titu za njegov rojst-in dan. Pionirji bodo morali pošto hitro in iznajdljivo po najkrajši poti in točno prenašati vse do nekdanjo vmesne kurirske postaje TV - 15 v Ljubljani. Hkrati pa bodo morali pio-nirji-kurirji pravilno vpisovati v dnevnik predajo in prevzem pošte. Ob predaji in prevzemu pošte so že bile in še bodo na pionirskih odredih proslave. Na Gorenjskem nosijo kurirčkovo pošto pionirji iz osnovnih šol Tržiča, Dupelj, Naklegaj Kranja, Žabniee, Škofje Loke, Rateč in Planice in drugih krajev. Vsi pozdravi morajo biti do 23. maja v Ljubljani, od koder jih bo predsednik Zveze združenj borcev Slovenije Janko Rudolf odnesel tovarišu Titu v Beograd. RIBE ■ PIJANKE Gojenje rib v akvarijih ni tako zelo enostavna stvar, posebno ne, če je gojitelju za to, da se ribe množijo. Ba bi to dosegli, se poslužujejo raznih sredstev: segrevajo vodo v akvarijih, vodi dodajajo tolčeni marmor, da bi voda postala trša, zdrobljeno hrastovo lubje in drugo.- Neka vrsta rib pa je v svojih zahtevah presegla vse svoje vrstnice: ikre odvrže šele takrat, če v akvarij kap-nejo nekaj kapljic konjaka. To čudno ribo je našel in odkril njene posebnosti Er-vvin Heinke. Imenoval jo je »pktvo čudo«. »Plavo čudo« je lepa riba in njena ljubezen do alkohola izhaja od tod, ker v naravi živi v močvirjih riževih polj jugovzhodne Azije. Tam od časa do časa pride v korepinah rastlin do alkoholnega vrenja in tako se riba tudi v akvariju počuti kot doma, če začuti v vodi alkohol. Učenci šole »Simona Jenka- v Kranju so z uspehom uprizorili v Prešernovem gledališču GoHjevo otroško igro »Pri*eska in pastirček«. Delo bodo uprizorili enajstkrat, saj si bodo predstavo ogledale vse kranjske šole in šole bližnje okolice. Na odru nastopa okoli šestdeset učencev s petjem, baletom in igranjem. Včeraj zvečer so v Prešernovem gledališču igro ponavljali že tretjič -. Danica žitnik, Polde Kalan in Janez Starman so bili udeleženci republiškega šahovske: . .> tva iz škofje Loke Šah je najlepša igra ŠKOFJA LOKA — Da, šah je najlepša igra, so zatrjevali sionir Peter Kalan, mladinka Danica žitnikova in mladinec lene* Starman po vrnitvi z republiškega mladinskega šahovskega prvenstva v Ljubljani. Čeprav je bilo v nenavadnem okolju tudi nekaj nevšečnosti, tako npr. z uro, ki neusmiije-10 določa minute za poteze, pa s časovno stisko in z zastavico, ki pade prav takrat, ko šine človeku v glavo prava :*fel za odločilno potezo, in kar skriva šah še drugih )io-i"r>.rih tegob za mlade šahiste, so vendar vsi trije za pv.ič Ur uspešno zastopali osnovno šolo na Trati — škofja Lo-Tako je Peter v svoji kategoriji zasedel četrto mesto med 15 udeleženci, Danica je bila enajsta, Janez pa od 17 mladincev trinajsti. Razmeroma slabo uvrstitev zaunjiU dveh je pripisati dejstvu, da sta igrala z zelo močnimi nasprotniki, ki so večinoma že »imeli kategorijo«. Naj bo temu že kakorkoli, poglavitno je, da so se udeležili prvenst- a, kjer so lahko vsaj nekoliko pogledali za kulise resničnem šahovskega življenja in si nabrali za napredek 4corl8tnDi izkušenj. Zdaj po prvenstvu je med šahisti na šoli razmišljanja in ugibanja kar precej, nič manj pa tudi navdušenja za »kraljevsko igro*. — V. R. m..: PUSTI GRAD Med Radovljico in Kamno gorico je v davnih časjh sredi puste pokrajine stal Pusti grad, v njem pa je živel graščak, ki je imel hčerko, takšno lepotico, kakršne takrat ni bilo v vsej deželi. Graščak je bil surovež, a svojo hčerko je imel silno rad, zato tudi nobenemu snubcu, ki bi jo želel za ženo, ni odprl grajskih vrat. Drugih otrok pa pustograjski graščak ni trpel v bližini, še posebej pa je mrzel tlačansko otro-čad. In ko je nekega dne prinesla mlada tla-čanka svojega otroka na grajsko njivo, kamor jc prišla na tlako, je pred njo, ki je žela grajsko pšenico, ustavil konja jahanca. ter jo nadrk »Zakaj pa si.prinesla otroka s seboj?« >Zato, ker je premajhen, da bi ga pustila samega doma,« je odvrnila mlada žena. >K vragu tvoje žetje, če boš morala vardevati še dete in poslušati njegovo dretje!« je zarohnel surovi graščak in ukazal valptu, naj vekajoče dete odnese v grad ter ga zapre v temno ječo. V gluhem in vlažnem prostoru pa je otrok vekal in veka!, dokler ni lačen in prestrašen zaspal. Šele pod noč, ko je bila grajska pšenica že požeta, je uboga mati smela priti po otroka. A pustograjskemu graščaku se jc njegova surovost kruto Otepla! Ko je nedolžno dete spet zaprl v temno \ozo pod grajskim stolpom, sam pa odšel k hčerki, ki se je sprehajala po gT?i-skih sobanah, je lačno in premrlo dete v grajski ječi vekalo in vekalo, da jc prebudilo zmaja, ki je že sto let dmjohal pod grajskim stolpom. Tamkaj bi bil /lahka smrčal še sedemkrat sto let, če bi ga vekajoče dete ne bilo prebudilo. Ko pa se je /maj prebudil, je vstal in se zaspano pretegoval, da je s svojo silno močjo rač» rinil stene in razmaknil hrib. Zazeval je prepad, vanj pa se je sesul grad, ki je pod skalinami pokopal surovega graščaka in njegovo hčer. Med razvalinami pa je ostala cela samo grajska voza, kjer je vekal otrok, ki ga je mati poiskala -ter ga .odnesla domov, za vselej rešena hudobnega graščaka. voza = ječa '» j£j U Zabavna stran • Zabavna stran # Zabavna stran # Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Križanka št. 19 Cesta prvega razreda Ji 1* 1 3 r r i 1 * L • 7 I« s* 10 Iti 12 |i3 15 - I 17 I . Cesta drugega razreda Križanka je naagta**, ta tO .eija prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično. 1., 1. popolna zmaga pri taroku, 5., 2. Cincar, 8., 3. kratica za ljudski Ddbor, 9., 12. prav tak, 11., 4. ime dveh kontinan-tov, 13., 5. morske ribe, 14., 16. nemški predlog, 15., 7. ■paka, 17., 10. prekop. Ukor — Kaj nameravaš res vedno tiščati svoj nos v knjigo! Moje se-stre ni tktma, pa me je prosila, da vas poslušam!... Rešitev biMa št 13 VODORAVNO: 1. renegat, 8. tropine, 9. VA, 10. Ivan, 11. vse, 12. stek, 14. ti, 16. rigoroz, 18. Krapina. Cesta tretjega razreda Zeitzler: »Tu sploh ni nobenega izgovora! Če je čutil, da mu živci popuščajo, bi se moral prej ustreliti ...« Hitler: »če živci odpovedo, ne preostane nič drugega. Treba je reči: Nisem mogel več — in se je treba ustreliti. Kako so se včasih ubijali vojskovodje. Sami so se Bitka na Volgi metali na meče ali ukazali svojim vojakom, da so jih ubili. Saj to je samo po sebi umevno. Varus je npr. ukazal sužnju, naj ga umori...« V tej vojni nihče več ne postane feldmaršal. Ne hvali dneva pred večerom! (Hitler te svoje obljube ni držal. Povišal je še nekaj generalov v feldmaršale.) Zeitzler: »Tako smo bili prepričani v srečen konec, na, zdaj je pa vse vesel je ...« Hitler: »Da bo konec heroičen, smo kajpak morali pričakovati.« Zeitzler: »Res, nič drugega človek ni mogel pričakovati ...« Hitler: »Le kako bi kdo mogel drugače ravnati! Moram pa že reči, da je vsak vojak idiot, če zastavlja svoje življenje, vedno znova zastavlja svoje življenje.« Zeitzler: »Voditelju armade je mnogo laže. Vsa armada ga gleda. Takemu pa res ne more biti težko vzeti si življenje... Navaden vojak seveda, temu je to težko ...« Hitler »... mene to'zato tako boli, ker je neznačajen slabič izbrisal junaštvo tolikih vojakov. In kaj bodo storili zdaj vojaki? Pogajal te bo, skliceval se bo na to. Boste videli, ljudje bodo padali vedno niže in niže in bodo zagazili v popolno neznačajnost.« Zeitzler: »Menil sem, da bodo Rusi izkoriščali Paulusovo smrt, zdaj je pa še slabše ...« Hitler: »V najkrajšem času bo govoril v radiu, boste videli! Pa Seidlitz in Schmidt bosta tudi govorila. Zaprli jih bodo v kako klet s podganami in v dveh dneh jih bodo imeli tam, kjer bodo hoteli. Govorili bodo...« .'.. pravzaprav je treba reči, da to sploh ni bila kapitulacija. Hra- ne ni bilo in Rusi so navalili nanje, ker so bili oslabeli in so jih zajeli.« Zeitzler: »Tudi jaz bi mislil, da je ta tendenca prava .. .« (Ta pogovor je zapisan v Hitlerjevih »Pogovorih o položaju«.) Množičen grob Med tem so se ostanki XI. ar-madnega zbora še borili na severnem odseku Volgogra-da, toda drugega februarja je tudi tam odpor prenehal. Rusi so zbrali skupaj, kar je še preostalo živih in zdravih, in jih odgnali v uietništvo. Ruski radio je javljal: Pred Volgogradom je prenehalo vsako upiranje nemške vojske. V stalinprajski bitki smo uieli nad 90.000 Nemcev s feldmarša-lom Paulusom na čelu in mnogimi generali. Voini plen je ogromen. Med ujetniki je okrog 25.000 ranjencev in bolnikov. — Stalin-grad je masovni grob. Ruski radio ni pretiraval. Vol-gograd je bil res masovni grob. Nad 150.000 trupel je ležalo v razvalinah Volgograda. 30.000 ranjencev so Nemci odpeljali po zračni poti, dokler je to še bilo mogoče, okrog 25.000 pa jih je ostalo tam. Tako se je končala ena najbolj krvavih bitk, kar jih pomni zgodovina ... HOROSKOP VELJA OD 18. DO 25. MAJA OVEN (21. 3. do 20. 4.) — Nekdo budno spremlja tvoje početje in si misli svoje. Sčasoma ti bo očitano. Zaupni pogovori te vznemirijo. BiK (21. 4. do 20. 5.) — Neke novice te razveselijo. Srečanje z uniformo brez posledic. Pazi: v hiši še ni popolnega sporazun a! DVOJČKA (21. 5. do 20 6.) — Ponudila se bo prilika, da nekomu pomagaš. Razmišljaš o praznovanju povezanem z izlet tn. RAK (21. 6. do 22. 7.) — Z novim poznanstvom se uresničijo stare želje. Odsotnost v prijetni družbi. Naoredovanje v sluibi. LEV (23. 7. do 22. 8.) — Nekdo bo nepovabljen potrkal in pozvonil, a se ga vseeno razveseliš. Majhen in-cir^nt v družbi. DEVICA (23. 8. do 22. 9.) — Nečesa te obdolžijo, a dokažeš nasprotno. Draga oseba nasede klevetam, zato te bo bolela glava. liiHTNICA (23. 9. do 22. 10.) — Nekdo poskuša na tvoj račun ribariti v kalnem, pa mu ne uspe najbolje. Srečanje v avtobusu z globljimi posledicami. Kolegi te hvalijo. ŠKORPIJON (23. 10. do 22. 11.) — Zaradi tvoje nerodnosti se marsikaj izve, da ti bo sila neprijetno. Pazi, komu posojaš denar. Obeti v službi. Na izletu odpri oči. STRELEC (23. 11. do 22. 12.) — Nekdo iz bližnje okolice brusi jezik na tvoj račun. Na precenjuj svojih zmožnosti. V soboto zveš za neprijetne novice o sebi. Darilo. KOZOROG (23. 12. do 20. 1.) — Prijetna novica iz ust uradne osebe. Preštej svoje prihranke. V sredo izprašaj vest dragi osebi ali jo zalezuj. Ne bo ti žal. VODNAR (21. L do 19. 2.) — Telefon te vznemiri in spomni na obljubo. Ob novici pogledaš najprej z belim, nato šele s črnim. RIBI (20. 2. do 29. 3.) — Priložnost, da uveljaviš svoje mnenje. Prehodne težave v službi. Nekaj časa se še vzdrži, potem pa z aduti na dan. V pismu bo resnica.