Poštnina plačana v gotovini.
Leto LXXII., št. 180
Ljubljana, četrtek 10. avgusta 1939
Cena Din 1.—
SLOfENS
Izhaia vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst d Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din  12.—. za inozemstvo Din 25.—     //     Rokopisi se ne vračajo.
Nova ofenziva gdanskih hitler Jevcev:
UREDNIŠTVO IN UHUVNIŠTVO LJUBLJANA, Knoi^vo ulica »sv. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-21
Podružnice« MARIBOR, Grajski trg it. 7 // NOVO telefon it. 26   //   CBJE, celjsko uredništvo: Strossmaverje
gkružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESEh OVENJ GRADEC, Slomškov trg 5    H    " f ^
NOVO MESTO, Ljubljanska
jeva ulica 1, telefon št. 65; NIČE: Ob kolodvoru 101 // Poštna hranilnica v Ljubljani  št. 10.351.
Zopet kritičen dan v Cdansku
Za danes Je sklicano v Gdansku veliko protestno zborovanje proti „poljskim grožnjam" — Na zborovanju bo Forster prečital izjavo, sestavljeno v Berehtesgadnu — Vojaike priprave se nadaljujejo
Pariz. 10. avgusta, br. I>očLm je zadnje dni izgledalo, da se je g danski spor polegel ter da je gdanski senat u videl, da ne more z glavo skozi zid. prihajajo sedaj zopet vesti, ki kažejo na novo poostritev gdanslifs;i spora. Po zadnji zelo ostri noti poljske vlade se je gdanski senat vsaj navidezno umaknil in preklical ukrepe proti poljskim carinskim uradnikom, obrnem pa zagotovil, da se bodo še ta teden pričela pogajanja za ureditev spornih vprašani S
Poljsko.
Med tem pa sta bila pozvana pokrajinski vodja narodnih socialistov v Gdansku Forster in glavni urednik njihovega glasila »Danzigcr Vorposten« v Berchtesga-den, kjer so se zbrali pri Hitlerju vodilni  nemški  generali in  prvaki stranke.
Včeraj popoldne sta se Forster in njegov spremljevalec vrnila z letalom v Gdansk in takoj po svojem povratku sklicala za danes veliko protestno zborovanje, na katerem bodo protestirali, kakor naglasa tozadevna Objava, »proti grožnjam Poljske,
da. sestreli Gdansk s svojimi topovi v prah in  pepel,  če  bodo  gdanski  hitlerjevci še
nadalje izzivali«. Kakor zatrjujejo poučeni
gdanski krogi, bo Forster na tem zboro-
vanju prečital izjavo, o kateri sodijo, da
je bila sestavljena na sestanku v Berehtesgadnu. Iz pisanja »Danziger Vorpostna« in drugih nemških listov se da sklepati, da bo ta izjava zelo ostra in naperjena proti Poljski. Baje je Forster pooblaščen izjaviti, da smatra nemška vlada gdanski problem za problem vsega naroda in nemškega rajna ter da bo Nemčija na vsako kršitev nemških pravic s strani Poljske odgovorila z orožjem.
Ce se te napovedi uresničijo, potem bo pomenilo to izredno poostritev gdanskega spora. Zdi se, da se Nemčija resno pripravlja na to, da reši gdanski problem v svojem duhu. To kaže tudi pisanje nemškega tiska, ki je začel včeraj ostro gonjo proti Poljski. Dosedaj so se držali nemški listi dokaj rezervirano, sedaj pa so začeli objavljati napade na Poljsko na prvih straneh in pod velikimi naslovi, da bi na ta način dali vsej zadevi <im večji poudarek. Sporedno s tem se mrzlično nadaljujejo
vojaške priprave vzdolž poljske meje. Po informacijah angleške vlade ima Nemčija
pod orožjem 2 milijona vojakov. Cela armada je bila poslana na Slovaško, da bi
tako mogli  tudi s te strani pritisniti na
Optimizem v Moskvi
S pričetkom vojaških razgovorov je izginilo prvotno nezaupanje in pričakujejo, da bodo sedaj pogajanja naglo napredovala
Paro, ld avg. br. Francoska in angleška vojaška misija, ki sta odpotovali v Rusijo bosta prispeli danes v Leningrad. Vojaški razgovori v Moskvi se bodo pričeli takoj po prihodu obeh vojaških misij in bodo trajali približno tri tedne. Politični sporazum bo podpisan istočasno z vojaškim sporazumom. Zastopnik angleške vlade S trans: se je po svojem povratku iz Moskve v Londonu sestal z zunanjim ministrom Halifaxom ter mu poročal o dosedanjih pogajanjih z rusko vlado. Strang bo zasledoval nadaljnje razgovore v Moskvi sedaj iz Londona, Angleški opazovalci ki so nekateri zavzemali glede na pogajanja z Rusijo negativno stališče, ker so se bali, da se Rusija na skrivaj pogaja z Nemčijo in da samo zaradi tega zavlačuje razgovore, so se sedaj prepričali, da je bila te bojazen povsem neutemeljena. V Parizu gledajo na nadaljni razvoj razgovorov v Moskvi z največjim optimizmom. Na drugi strani je tudi v Moskvi že izginilo nezaupanje proti zapadnim demokracijam, o katerih so sprva mislili, da bi rade odvrnile vso silo morebitnega nemškega naproti  vzhodu,  kakor  hitro je bilo
] sklenieno, da se prično tudi vojaška pogajanja. V zunanjem političnem pogledu se je olajšal položaj tudi s formalnimi zagotovili, da ruska vlada nikakor ne želi. da bi izginila kaka vmesna država. Poljska pri vojaških razgovorih v Moskvi ne bo direktno sodelovala, pač pa bo poljski vojaški ataše v Moskvi tvoril zvezo med poljsko vlado in vojaškimi zastopniki Rusije, Francije in Anglije, bo pa pred zaključkom pogajanj pritegnjen k razgovorom. Tudi Romunija ne bo mogla ostati izven teh vojaških razgovorov, ker bo treba ugotoviti praktična sredstva, s katerimi bi se ji lahko priskočilo na pomoč v primeru napada. Na drugi strani se bodo nadaljevali vojaški razgovori med Anglijo in Turčijo, zbližanje pa se pričakuje tudi med Rusijo in Bolgarijo kot slovansko državo na Balkanu, za katero so imeli Rusi vedno mnogo simpatij. Sedaj se mudi v Moskvi 21 bolgarskih parlamentarcev z namenom, da bi ojačili zveze med Bolgarijo in Rusijo in kakor se čuje, bo ruska vlada imenovala v kratkem v Sofiji, kjer ima sedaj samo odpravnika poslov, svojega poslanika.
Angleški pomorski manevri
Otvoritvena parada rezervne mornarice pred angleškim kraljem in visokimi gosti
Portland, 10. avgusta. L Hkrati z velikimi manevri angleških letalskih sil so se pričeli včeraj tudi manevri rezervne mornarice, pri katerih sodeluje 130 vojnih ladij. Manevrov se udeležuje 16 križark, 52 rušilcev, 21 torpedovk, številni minonosci, podmornice, ter razne druge edinice rezervnega brodovja. Včeraj je bila otvoritvena parada pred kraljem. Angleški listi poudarjajo, da je nudila imponujočo sliko moči angleškega brodovja, saj je bila tu zbrana samo rezervna mornarica, dočim je vse glavno angleško brodovje raztreseno po vsem svetu, da varuje imperij, tako v Sredozemskem morju, na Kitajskem, v Indiji, v Avstraliji in drugod. Manevre bo spremljal s svoje jahte kralj Jurij VI., ki z zanimanjem sledi posameznim fazam borbe. Med včerajšnjo parado je kralj obiskal posamezne vojne ladje. Povsod, kjer se je kralj pojavil, so ga mornarji sprejeli z navdušenim vzklikanjem. Listi poudarjajo, da je škoda, da vreme veliki mornariški prireditvi ni bilo preveč naklonjeno. Dopoldne so gosti sivi oblaki zastirali nebo, tako, da se je videlo komaj miljo daleč in rahlo je tudi deževalo. Popoldne pa se je vreme nekoliko popravilo, tako, da je bil razgled dober in je mornarica nudila divno sliko moči angleškega imperija. Na te manevre je bilo poklicanih 25.000 mornarjev rezervistov. Angleški listi poudarjajo, da je namen teh manevrov v prvi vrsti, da se preizkusi obrambna in udarna moč angleške mornarice, a hkrati, da se mladi mornarji seznanijo s starimi borci in pomorščaki, prekaljenimi v bojih in težkih borbah v svetovni vojni. Med starimi pomorščaki je mnogo takih, ki so se udeležili bitk pri Helgolandu in Ska-gerraku. Kralj Je ostal na manevrih do
16.30, nato pa se je vrnil na obalo. Manevrom prisostvuje tudi francoski general Darland.
Kairo, io. avgusta, e. Včeraj so se pričeli v vzhodnem delu Sredozemskega morja veliki manevri angleške mornarice. Namen teh manevrov je obramba vzhodne obali Sredozemskega morja. Manavri bodo trajali do 13. avgusta, od 15. pa do 18. avgusta pa bodo skupni angleško-egiptski manevri ob egipčanski obali. Na teh manevrih bodo sodelovali suhozemna vojska, brodovje in letalske sile.
Letalski manevri
London, 10. avgusta. AA. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Včeraišnji dan — napad na London — je bil zelo nevaren za vse bombnike zaradi balonske pregrade. Več ko 200 balonov so spustili v zrak kakšnih 2000 čevljev visoko, tako da so se komaj videli. Pozno popoldne se je vreme poslabšalo, tako da so balone potegnili nazaj na zemljo, dokler se vreme ne popravi. To so storili zato, da se odstrani nevarnost za civilna letala, ki opravljajo promet med Veliko Britanijo in evropsko celino. Toda v vojnem času bi balonska pregrada pomenila veliko nevarnost za napadalce tudi v slabem vremenu. Zaradi megle so napadalci lahko usnešno uresničili svoje načrte. Tako se Westlandu ni posrečilo v celoti izjaloviti letalski napad.
čitafte In širitr »Slovenski Narod«!
Poljsko. Glavni stan nemških čet na Slo- • vaškem je v Zilini.
Po poročilih iz Londona pa tam domnevajo, da je vse to le uvod v akcijo, ki se bo začela izvajati meseca septembra po kongresu narodno socialistične stranke v Niirnbergu. Šele potem bo padla končna odločitev o stališču Nemčije.
Po zadnjih poročilih iz Gdansk a bo pokrajinski vodja Forster po današnjem zborovanju   zopet  z letalom   odpotoval v
Berchtesgaden,  kjer se  bodo nadaljevali
posveti.
Nemška intervencija v Londonu
London. 10. avgusta, e. Včeraj se je zunanji minister Halifa* vrnil s počitnic v London in je takoj popoldne sprejel nemškega veleposlanika v on Dirksena. Do tega sestanka je prišlo na željo nemškega
poslanica. S službene strani ne dajejo nobenega pojasnila, a. v dobro poučenih krogih pravijo, da je Nemčija opozorila Anglijo na to. da smatra Nemčija angleško
podpiranje Poljske za - vzrok nepopustljivosti    Poljske   v   gdanskem vprašanju.
V zvezi z današnjo manifestacijo v Gdansku, na kateri bo govoril Forster.
smatrajo v Londonu, da se k dansko vprašanje znova približuje krizi.
Nov incident v poljskem koridorju
Varšava, 10 avgusta. AA Reuter. Izšlo je sporočilo, po katerem je bil neki vojak oborožene nemške patrulje, ki je prekoračila poljsko mejo v koridorju, ranjen v obmejnem spopadu. Sporočilo pravi da lje. da je patrulja prodrla čez mejo na poljska tla 200 m globoko in ni hotela vzeti na znanje poljskega opomina; zato je poljska straža streljala. Neuradno se je izvedelo, da se je ta incident pripetil že pred nekaj dnevi.
Lipinski izpuščen
Gdansk, 10. avgusta. AA Reuter. Poljskega, carinskega uradnika Lipinskega. ki so ga bili obsodili na IS mesecev ječe. So izpustili in *a zamenjali za aretiranega gdanskega carinskega uradnika Miillerja.
Francija in Amerika solidarni
Anglijo
Uradno sporočilo japonski vladi, da imata Kitajskem iste interese, kakor Anglija
Tokio, 10. avgusta. AA. Reuter. Francoski odpravnik se je včeraj oglasil v japonskem zunanjem ministrstvu in izjavil, da ima Francija iste interese na Kitajskem kakor Velika Britanija, posebno na finančnem polju. Zato je Francija prisiljena zavzeti stališče do razvrednotenja kitajskega dolarja in do srebrnih zalog na ozemlju britanske koncesije. Poučeni krogi trde, da je francoski odpravnik zahteval od japonske vlade, da prizna skupnost interesov Francije in Velike Britanije. Dalje se je izvedelo, da je včeraj podobno interveniral pri japonski vladi tudi ameriški odpravnik. Japonsko zunanje ministrstvo je odklonilo francoske in ameriške zahteve in izjavilo, da bo japonska vlada tudi v bodoče razpravljala o teh zadevah samo z zastopniki Velike Britanije.
Tokio, 10. avgusta. AA. Reuter. Japonski konzul v Svatovu je izročil britanskemu konzulu nove zahteve glede incidenta v zvezi z izkrcanjem britanskih mornarjev z rušilca »Teredos«. Japonske zahteve imajo pet točk. Med njimi je tudi zahteva po postopku proti petim kitajskim ladjarjem, ki so kljub prepovedi poslali svoje ladje na otok Tahao. Japonski konzul zahteva predvsem, da britanska oblastva priznajo, da so bili napadalci pri izkrcanju mornarjev s »Tenedosa« britanski mornarji. Dalje terja odškodnino za ranjence in globo za tiste Angleže, ki bo preiskava o njih ugotovila, da so povzročili nerede. Naposled zahteva japonski konzul od britanskega konzula poroštva, da se podobni incidenti ne bodo več ponovili Britanski konzul bo odgovoril na japonske zahteve danes opoldne.
Pakt proti kominterni bo razširjen v trojno vojaško zvezo
Izjava japonskega poslanika v Rimu o sestanku japonskih poslanikov na jezeru Como
Rim. 10. avgusta, e. Japonski veleposlanik v Rimu Sivatori je podal izjavo ameriškemu tisku v zvezi z namenom Japonske, da se pridruži vojaški zvezi držav osi Rim—Berlin. Japonski veleposlanik pravi, da je na sestanku ob jezeru Como skupaj z berlinskim japonskim veleposlanikom izdelal nov načrt zveze: Pretvoritev proti-komunističnega pakta v vojno zvezo med Italijo, Japonsko in Nemčijo. To ie naravna pot, po kateri mora iti Japonska. Sklep o tem je bil sprejet v načelu že pred meseci, sedaj pa so bile izdelane le podrob-
i nosti, ki imajo podrejeno vlogo. Veleposlanik je tudi izjavil, da sklep o tej zvezi ni v nobeni zvezi s podajanji med Japonsko in Anglijo v Tokiu, kakor tudi ne s pogajanji v Moskvi in tudi ne z odpovedjo trgovinske pogodbe s strani Amerike.
Ta izjava je bila v Rimu sprejeta z velikim zadovoljstvom. Pričakujejo od Japonske, da bo napravila nadaljnje korake v tej stvari, to je. da bo potrdila izjavi svojih veleposlanikov glede na formuliranje sklepov o snorazumu med Nemčijo in Italijo in Japonsko.
Bolgarski delavci pojdejo v Nemčijo
London, 10. avgusta, b. »Times* doznava iz Sofije, da sta tja prispela dva zastopnika nemškega ministrstva dela, da se s pristojnimi krogi pogajata o najemu 10.000 bolgarskih delavcev, ki bi jih Nemčija zaposlila v podjetju »Hermann-Goring-Stahl-wcrkc«.
Mednarodna filmska razstava v Benetkah
Benetke, 10. avgusta. AA. Snoči so v navzočnosti italijanskega ministra za narodno kulturo Alfierija in nemškega propagandnega ministra dr. Gobbelsa otvorili mednarodno filmsko razstavo.
Egiptsko zastopstvo v Tur«ji
Carigrad, 10. avg. AA. (DNB) Novoimenovani egiptski poslanik v Turčiji je izročil predsedniku republike I smetu Ineniju fotografijo egiptskega kralja Faruka z
njegovim osebnim posvetilom v znamenje velikega prijateljstva. Poslanik je pri tej priliki izjavil novinarjem, da bo egiptsko vojaško zastopstvo ostalo v Turčiji, kamor bo prišlo meseca septembra, mesec dni. V zastopstvu bo osem častnikov, ki jih bo vodil general.
AH sem prispeval za sokolski dom v Trnovem?
trgovinska pogajanja
Atene, 10. avgusta. AA. (DNB). Na včerajšnji seji vlade so razpravljali o trgovini z Nemčijo. V petek ae odpelje grška delegacija z guvernerjem grške narodne banke v Berlin, da se pogovori glede obnove trgovinske pogodbe med obema državama.
I
Novi ljudje v Španiji
Burgos, 10. avgusta. A A. DNB. General Franco je imenoval za predsednika političnega odbora falange notranjega ministra Sunerja. Za šefa miličnikov v falangi je imenoval generala Munosa Grandeja, za podtajnika stranke pa Pedra del Castilla. enega izmed najmlajših zastopnikov falange.
Seranno Suner. šef reorganizirane falange, ki so iz nje izšli člani sedanje vlade, velja za generalom Francom danes za najvažnejšo  osebnost.  Novi  minister general
Munos Granfie je star 40 let. O njem je znano, da je zvest pristaš generala Franca. Ko je leta 1936. izbruhnila revolucija, je bil v Madridu. Republikanci so ga vrgli v ječo in ga obsodili na smrt, toda pozneje >e mu je posrečilo, da so ga zamenjali za ujete republikance. Minister pravde Castollo je stal 27 let in je doktor prava. Znamenit je po tem. da je skušal i svojimi prijatelji rešiti iz Alicanta Anto-nia Joseja Prima de Rivera.
Vohunstvo na Bolgarskem
Sofija, 10. avgusta, e. V Bolgariji so odkrili še drugo vohunsko družbo. Policijske oblasti v Plovdivu so nedavno izvedele, da so neke o9ebe v Plovdivu organizirane v službi neke tuje velike države. Po
tajni preiskavi je policija aretirala vee oseb. ki so v zaporu priznale, da so vohunile. Po tem priznanju so bili osumljenci  izročeni  sodišču.   Državni tožilec je
predlagal, da se proti njim uvede stroga preiskava po kazenskem zakoniku, ki predvideva  smrtno kazen za vohunstvo.
Sofija, 10. avgusta, e. Policija je odkrila skladišče ilegalne literature, ki je pripadala bivši komunistični stranki. Skladišče >e bilo last agronoma Nikole Todorova iz Sofije in je bilo v neki ulici sredi mesta. Pri preiskavi je policija zaplenila mnogo ilegalnih komunističnih letakov in biltenov. V zvezi s tem je policija aretirala trt osebe.
Strašna usoda židovskih beguncev
Smirna, 10. avgusta, e. Predsnočnjim Ml pristal v luki v Smirni parnik »Parita«, ki je pripeljal 500 židovskih beguncev« Begunci so bili v naravnost obupnem stanju, popolnoma izčrpani in napol mrtvi od žeje. Po večini so iz Češke in Moravske. Nekateri niso imeli niti toliko denarja, da bi si kupiil vode. Parniku je med vožnjo zmanjkalo premoga, mimo tega pa tudi stroji niso bili v redu. Turške oblasti so odredile za begunce karanteno. Dovoljenje za iskrcanje še ni bilo dano. Ladja pa se ne more vrniti v Konstanco, dokler poveljnik ne dobi denarja za nakup premoga in drugih potrebščin
Močan izbruh Vezuva
Neapelj, 10. avgusta. AA. Ha vas Vezur
postaja zelo živahen. V glavnem žrelu m je odprla velika odprtina in iz nje se vaK lava med zamolklim podzemeljskim bobnenjem. Zdi se, da erupcija ne bo nevapi na, kljub temu so oblastva odredila pre-selitev vseh prebivalcev iz ogroženih predelov na pobočju ognjenika.
Manevri hitlerjevffke mladine
Berlin, 10. avgusta, e. Po naredbi, ki je
bila izdana včeraj, se prično pripravne vo« jaške vežbe vse mladine pod kontrolo Hitlerjeve mladine. Sedaj se že nahaja na M dnevnih vežbah pod vodstvom vrhovneg* poveljnika Hitlerjev« mladine omladlncev.
Hudo neurje na Gornjem Avstrijskem
Lin*, 10. avgusta. AA DNB. Ob gornji Donavi so divjale velike nevihte. V dortnt Auracha je hudournik odnesel 14 moator, Neurje je terjalo tudi več človeških žrtev.
Sftint't v planinali
Milan. 10. avgusta. A A. Štefani. Stirja turisti, en profesor in trije študentje, ao m včeraj ubili v Alpah.
Kolera v Indiji
London, 10. avg. A A. Iz Delhija poročajo, da je v Indiji začela besneti kolera ta da je doslej zahtevala že 2000 smrtnih žrtev.
Borzna poročila.
10. avgueta. Beograd 10, -rfe 11.735, London 30.73625, Now Torti 443, Bruaolj 7&27„ Mflan 23.30, Amater« dun 236.20, Berlin 177.75, Praga 15 im 8340* So*** &40, Bukarešta
Stran 7
SLOVENSKI NAROD«, četrtek, tt. ttvgm** N».
Srev. 180
Najmanj 100 milijonov
na leto
darujejo naši požrtvovalni gasilci svojemu narodu. Zato Je pa tudi naša dolžnost, da gasilce podpiramo vedno In povsod, saj so tudi oni noč in dan pripravljeni priskočiti nam na pomoć v nesreći. V delu sa bližnjega morajo gasilci večkrat tvegati lastno življenje, pa vendar za svoje delo ne zahtevajo nobenega plačila. To so pravi vitezi ljubezni do bližnjega.
In tem vitezom, njihovim organizacijam In njihovemu plodonosnomu delu v službi skupnosti bo posvečena sobotna številka »Slovenskega Naroda«, Id Izide na pragu velikega gasilskega kongresa, ko bo zbrana v LJubljani številna gasilska vojska in ko bo naše mesto izkazovalo gasilcem svojo gostoljubnost in naklonjenost. Sleherni gasilec, ki hoče biti poučen o zgodovini ln sedanjem stanju gasilstva v Sloveniji ter sadovih gasilskega dela, naj seže po tej Številki »Slov. Naroda«, v katerem bo našel vse, kar more in mora gasilca zanimati.
5500 železniških delavcev ni zadostno zaposlenih
Referat Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev o zaposlenosti železniških delavcev
Ljubljana, 10. avgusta Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev In brodarjev se vneto in stalno prizadeva, da bi se zboljšal službeni položaj železničarjev in brodarjev. Udruženje je razposlalo te dni na vsa pristojna mesta poseben referat, ki obravnava vprašanje poplne zaposlitve želenziških delavcev. V referatu je zelo izčrpno obdelano vprašanje zaposlitve železniških delavcev, ki je trenutno zelo akutno socialno vprašanje, kajti lelezniško delavstvo trpi zaradi1 ponavljajočega se pavziranja. Posledice nezaposlenosti železniškega delavstva so seveda majhni zaslužki in skromno životarenje delavcev, med katerimi jih je mnogo, ki v takih razmerah telesno in duševno propadajo. Prizadetih je okoli 5500 železniških delavcev najrazličnejših strok v območju ljubljanskega železniškega ravnateljtsva. Dočim trpe železniški delavci zaradi pavziranja, so pa preobremenjeni tisti železničarji, ki so nastavljeni po zakonu o državnem prometnem osebju in imajo mesečne plače. Zakaj morajo železniški delavci pavzlratt, zakaj niso polno zaposleni in trpe zaradi tega občutno škodo ?
Udruženje je v svojem referatu naštelo tri glavne vzroke nezaposlitve železniških delavcev.
1. Proge se ne vzdržujejo in se ne izpopolnjujejo tako, kakor zahteva brzina, varnost in ekonomija sodobnega železniškega prometa.
2. železniška poslopja, to so postajne zgradbe, skladišča, kurilnice in delavnice in neposredno okolje teh zgradb, kakor dvorišča dovozne rampe, manipulativni prostori za atvomobile itd., se ne vzdržujejo in se ne Izpolnjujejo tako, kakor zahteva sodobna higiena, racionalnost in druge potrebe železniške uprave, uslužbenstva in občinstva.
3. 2elezniSka vozila, lokomotive in vagoni, se ne vzdržujejo tako in v toliki meri tot to zahteva ekonomija in obseg sodob-lega železniškega prometa.
Vzdrževanje prog (nasipov, podpornega in opornega zldovja, vodogradbenih naprav, mostov, predorov, zasek, usek, gramoznih gred, pragov, tračnic in drugih delov železniške vozne ceste) pri na« nI na višini, ki so jo dosegle druge napredne države. Čeprav je obseg osebnega in tovornega prometa na progah železniškega ravnateljstva v Ljubljani enak aH pa še večji kakor v mnogih najbolj razvitih državah, je vzdrževanje proge pri nas v velikem zastoju v primeri z vzdrževanjem v drugih državah. Za vzdrževanje  in izpopolnjevanje naših
prog so na razpolago prepičla denarna sredstva. Zaradi tega delavstvo ni v vseh delovnih dneh zaposleno in je večkrat izprto
od potrebnega dela, čeprav so železnice v območju ljubljanskega ravnateljstva visoko rentabilne ln donaSajo železniški upravi milijonske čiste dobičke.
Za sanacijo naših prog je potrebno večletno gradbeno delo, pri katerem bi bilo vse današnje progovzdrževalno delavstvo stalno zaposleno v vseh delavnih dneh, to je 25 dni na mesec po 8 ur na dan. Zaposliti pa bi bilo mogoče še več delavcev, s čimer bi padla tudi splošna brezposelnost, če bi se izvršila nekatera nujna železniška dela, tako položitev drugega tira na odseku Zagreb—Zidani most, obnova dolenjskih prog, obnovitev in izpopolnitev ljubljanskega železniškega vozlja in obnovitev postajnih tirov in naprav v Celju.
železniška poslopja in druge naprave v območju ljubljanskega ravnateljstva so vse zastarele, pretesne in neprimerne za obsežen promet in delo, ki se mora nujno opravljati. V Sloveniji je kakih 50 železniških postaj, ki odpravijo več kot 200 potnikov na dan. Vse te postaje nimajo ustrezajočih naprav in prostorov za obsežen potniški promet. Povprečno število odpravljenih potnikov vseh postaj in postajališč v območju ljubljanskega ravnateljstva znaša okoli 50 tisoč, v območju vse Jugoslavije pa okoli 30.000. Prostori za železniške uslužbence so neustrezni, kakor tudi ne ustrezajo zahtevam sodobnega prometa sprejemna in oddajna skladišča močnejših tovornih postaj. V Sloveniji je nad 50 tovornih postaj, na katerih se naloži in razloži več kakor 2000 vagonov ali 20.000 ton.. Kurilnice in delavnice so mnoge še vedno take in Iste kakor so bile pred celim stoletjem. Poleg že obstoječih postaj in postajališč je potrebno na novo zgraditi Še nova.
Za vse to je potreben denar ln delovna sila ter materijal. Pri tem delu bi lahko zaposlili več sto železniških delavcev trajno.
S statističnimi podatki in dokazi so v referatu podprte vse trditve in v njem je povedano, kako bi bilo mogoče s pravilno zaposlitvijo velike množice delavcev pri železnici ustvariti pogoje boljši napredek železniškega prometa v Sloveniji.
Udruženje hoče pomagati železniškim delavcem do boljšega Življenja in hoče koristiti tudi železnici in s te mdržavi ter vsemu narodu ter narodnemu gospodarstvu, kajti z deli, ki bi rešili pereči problem nezaposlenosti železniških delavcev, bi bilo v veliki meri rešeno tudi naše železniško vprašanje.
Priprave za gasilski kongres v Ljubljani
V okviru kongresa bodo prirejene tudi velike tekme
Ljubljana, 10. avgusta
Minister za telesno vzgojo, g. D juro Ce-Jović je blagovolil sporočiti, da se osebno udeleži gasilskega kongresa m prinese s seboj tudi darilo za tekmovalce.
Kongresno knjižico z znakom mora Imeti vsak udeleženec gasilskega kongresa. Z njo namreč ima pravico ne le za znižano voz-nino po železnici, marveč mu ta knjižica daje prost vstop na Stadion v dneh 13. in 15. avgusta, daje prost, vstop na gasilsko razstavo v Vegovi ulici, brezplačno prenočišče na skupnem ležišču na slami in znižano voznino na tramvaju. Kongresna knjižica z znakom stane samo 7 din in se dobi pri vseh gasilskih četah, odnosno v glavni kongresni pisarni Gasilske zajednice, Tvrde va c. 29. TL
Prenočišč za gasilski kongres v Ljubljani občutno primanjkuje. Zato stanovanjski Odsek znova prosi, naj se prijavijo vse razpoložljive sobe in postelje, da bomo mogli spraviti pod streho vse številne prijavljene obiskovalce kongresa in Ljubljane.
O ognjemetu govori menda že vsa Ljubljana in tudi z dežele nam poročajo o velikem zanimanju za ognjemet na Stadionu, fla tovrstno prireditev je Stadion kakor nalašč in bo ognjemet izredno učinkovit. Za ognjemet, ki bo ob 9 zvečer, v ponedeljek 14. avgusta, so vstopnice že v pred-prodaji v kongresni pisarni Gasilske zajednice, Tvrševa cesta 29/TL Sedeži 10 din, stojišča 5 din, gasilci v kroj« 8 din (v pred-prodaji gasilci 2 din).
Tekme, ki bodo v nedeljo 13. t. m. na Stadionu, so javne in se vrše ves dan, t. J. od osmih zjutraj do šestih zvečer. Tekmovali bodo dopoldne samo posamezniki, in sicer v tehle panogah: 1. tek na 400 m s zaprekami, 2. reševanje ponesrečenca po lestvi in 3. spuščanje po vrvi. Tekme so prirejene potrebam gasilske službe in temu primerne bodo tudi zapreke, ki so navadno na požariščih, n. pr. plesanje Čez plot itd. Zadnjih 100 m z zaprekami bo moral tekmovalec premagati s plinsko m neko na obrazu, kar je precej težavno. Reševanje aa bo vršilo s kitko, ki bo predstavljala ponesrečenca. Tekmovalec bo moral lutko •varno prenesti po lestvi na tla. Spuščanje po vrvi je tekmovalna vaja za samorete-vanje gasilca* oe je sam v nevarnosti. Vsa te tekme so torej vaje za gasilsko delo na požariacln. Popoldne tekmujejo roji. Roj Je najmanjša gasilska edlnica 10 mož, ki se lahko uspešno deluje na poaaritfllh. Naeto-pftfto bo 80 rojev, tj. 300 gasilcev v polni opremi. Začne aa a znakom srn popiah (alarm), nato pa preide zbrano moštvo K* * ta*** Mfiftd M M*A «« 6»
naznačeno požarišče. Sledi pospravljanje orodja. Tekmovanje roja se zaključi z metanjem cevnih kolobarjev. Roj lahko doseže največ 1000 točk pri skupni oceni. Vstop k tekmam je vsakomur prost, kdor ima kongresno knjižico in znak. Prvi trije roji z največ točkami prejmejo nagrade in aicer L 100 m tlačenih cevi s spojkami in diplomo, n. 60 m cevi s spojkami in diplome in III. 30 m cevi s spojkami in diplomo Vsak tekmovalec v vseh rojih prejme diplomo. Prvi trije tekmovalci v tekmi posameznikov, ki bodo najboljše ocenjeni, prejmejo posebna darila in diplome. Diplome prejmejo tudi vsi ostali tekmovalci.
Gasilci-telovadci in naraščajniki-telovad-cL ki bodo sodelovali pri popoldanskem nastopu na Stadionu dne 15. avgusta, samo telovadci torej, odidejo takoj po masi na Kongresnem trgu v spremstvu rediteljev na igrišče SK Ljubljane (nasproti Stadiona), kjer bodo imeli skupno kosilo. Za samarijanke ln ostali naraščaj, ki ne nastopa, to ne velja, kakor je to bilo pomotoma v nekaterih časnikih in v kongresni knjižici natisnjeno.
Gasilska loterija mora biti prva skrb vseh prodajalcev teh srečk, da bodo se pred kongresom vse srečke razprodane. Kupujte srečke gasilske loterije, ker s tem prispevate k nadaljnjemu razmahu gasilske ideje.
Prehrana. Pisarna za oddajo prostorov posluje vsak dan od 8—12 in od 15—20. Pisarna je na Tvrsevi cesti 29 (Gospodarska zveza), pritličje — veža — desno.
Lastniki osebnih In tovornih avtomobilov se vljudno naprošajo, da kongresnemu odboru Gasilske zajednice v Ljubljani stavijo na razpolago svoja vozila v dneh 12. do vključno 16. avgusta proti povračilu porabe goriva ln dnevnic šoferjem, dnevno 50 din. Prijave pošljite na naslov: Gasilska
zajednica, Ljubljana, poštni predal 297 ali telefonično štev. 21-83.
Prehranjevalni odsek more jamčiti za prehrano le tistim edinicam ln skupinam, ki nakažejo obenem s naročilom tudi ustrezne zneske. V Ljubljani se bo za čas kongresa vsakdo dobro m iadatno prehranu za 15 dm dnevno. Zajtrk 2 do 3 din, kosilo (juha, meno, dve prt kuhi) 7 dni, večerja (golaž, vampi ali kaj podobnega s prfkuho) S dm, sicer pa po ceniku. Ljubljanski gostilničarji in Javne kuhinje bodo udeležence kongresa s že priznano gostoljubnostjo sprejeli m postregli. Tudi na Stadionu bo za okrepčilo zadostno poskrbljeno.
Prodajni prostori aa gasilski kongres bodo na Stadionu. Za prodajo so določene po enotaajn nacrtu prenosljiva lopa, Intere-
senti dobijo nacrt na vpogled ▼ pisarni aa
oddajo prostorov v veža Gospodarske zveze, rvraeva c. 29, desno pritličje. Tudi glede obleke prodajalcev Jestvin in pijač ln dru-4a pojasnila prejmejo interesenti tstat—
Tekmovale« in roji, ki ss niso poslan svo-iin prijav, naj jih nemudoma pošljejo kongresni H sami
Glavna kongresna pašama posluje v prostorih Gallake zajednice V Ljubljani (Gospodarska sveza), Tyrseva cesta 29/IL, telefon 43-41.
Prijava« kolikor še niso, naj gasilske čete nemudoma pošljejo, da moramo pravočasno
obvestiti lelezniško iHr»K*tjVt o številu udeležencev kongresa.
Vojaška godba 40. pešpolka Triglavskega bo v četrtek, 10. t. m., ob pol 0. svečer v radiu v začetku svojega koncerta igrala gasilske fanfare in koračnice, ki jih je ls-
dala Gasilska zajednica, Na to opozarjamo vse godbe, zlasti gasilske in pa prijatelje
gasilstva.
Prihod gariUkih viškov v Ljubi*
— Dolenjskega! 14. t. m. (ponedeljek)
vozi posebni vlak ob 8. zjutraj iz Metlike, ki bo postajal na vseh postajah in prispel v Ljubljano ob 11.40.
15. t. m. (torek) odpelje vlak iz Novega mesta ob 4. zjutraj s postankom na vseh postajah in prihodom v Ljubljano ob 6.
Is Kočevja vozi direktni vlak do Ljubljane in sicer 15. t. m. (torek) ob 4. zjutraj, postaja na vseh postajah do Grosuplja, potem pa vozi brez prestanka do Ljubljane, kjer bo ob 6.22.
S Štajerske: Ponedeljek 14. t. m. iz Celja posebni vlak ob 10.30 s prihodom v Ljubljano ob 12.38. Na ta vlak ima zvezo vlak
la Dravograda (odhod 7.24) in Velenja (odhod 8.57) in zagrebški vlak. Vstopajte v posebne vagone do Ljubljane.
Torek 15. t. m. iz Maribora odhaja vlak ob 2.15 zjutraj in postaja na vseh postajah do Zidanega mosta. Od tu pa vozi naravnost v Ljubljano. Prihod 5.40. Iz Zidanega mosta do LJubljane bo ojačen redni vlak. ki prihaja v Ljubljano ob 6.50.
Prekmurcl ln vsi udeleženci kongresa iz severovzhodnega dela .naj se poslužijo posebnega vlaka, ki postaja na vseh postajah do Pragerskega, odtod pa vosi do Ljubljane bres postanka in dospe okoli 6.
zjutraj. Odhodi: iz Murske Sobote ob 0.38. iz Čakovca 2.10, iz Ormoža 2.30.
Is Dravograda vosi posebni vlak ob 2. zjutraj, iz Blovenjega Gradca ob 2.26 do Celja, od tu pa redni ob 4.47 iz Celja in prihaja ob 7.24 v Ljubljano.
Na zagrebški progi vosi vlak iz Savskega Marofa ob 2.41 (Brežice 2.55) s prihodom v Ljubljano 5.10.
Na Kamniški progi se bo gasilstvo posluževalo vlaka, ki prihaja v Ljubljano ob 6.40. Občinstvo pa naj se poslužuje izrednega vlaka s prihodom v Ljubljano ob 7.32.
Gorenjska. Iz gornjega dela t. j. nad Kranjem naj se gasilci poslužijo rednega vlaka z odhodom z Jesenic ob 5.40 in prihodom v Ljubljano ob 7.30. Enako velja tudi za gasilce, ki vstopajo na tržiSki progi. Izstopijo naj v Šiški in odidejo naravnost na zbirališče. Gasilci, ki vstopijo na postaji Kranj in nižje proti Ljubljani, naj se poslužujejo posebnega vlaka, ki pripelje v Ljubljano ob 6.55 ln vozi sicer le ob delavnikih. Na vseh ostalih progah, ki niso zgnraj navedene, bodo vozili redni pojačenl vlaki.
Odhode vlakov bomo pravočasno priobčili.
SPORT
Na praznik molodirke na Ljubelj
Letos je bila ta dirka uvrščena v vrsto evropskih
dirk — 62 tekmovalcev
Prireditelj tradicionalnih ljubeljskih mo to-dirk MK Ilirija, ki mu je letos poverjena izvedba prse F1CM dirke v naši državi, se že resno pripravlja na svoj vsakoletni praznik — ljubeljsko dirko. Ker je bila letos ta prireditev uvrščena v vrsto e\ ropskih motociklističnih dirk, je seveda zanimanje za njo povsod veliko večje kakor doslej, kar se pozna posebno pri prijavah tekmovalcev.
Prireditelj radi športne kvalitete same prireditve ni mogel sprejeti vseh prijav temveč jih je izbiral tako, da je na koncu
ostalo 62 tekmovalcev, ki bodo k tekmovanjem pripuščeni, vendar tudi ti šele po končanem obveznem treningu.
Od prijavljenih vozačev vzbuja posebno pozornost ekipa preimenovanega »Narodnega češkomoravskega avtokluba« is Prage, ki baje jutri že prispe na Ljubelj in ji llirijani prirejajo prisrčen sprejem, kajti Ilirijani so bili lani v Pragi o priliki »F1CM Rallvja« gostje čeških motociklistov. Cehi bodo vozili na motorjih »Jawa«. Prvič bodo letos v Jugoslaviji tekmovali madžarski motociklisti, člani »Kraljevskega ma-djarskega Avtomobilskega kluba« iz Budimpešte, od katerih vzbuja največje zanimanje 7kratni madž. državni prvak An-dreas Kuzma na BMW. Celo iz Norveške
MuSketirji na poti skozi Ljubljano
Ljubljana. 10. avgusta
Z dopoldanskim beograjskim brzovlakom so danes potovali skozi Ljubljano jugoslo-venski teniški reprezentanti Punčec, Kuku-ljević, Mitić in Pallada. Na kolodvoru so jih pozdravili v imenu Zimskosportnega saveza g. Goreč, v imenu Ilirije pa gg. inž. Bloudek in Nagv. Naši reprezentanti so bili prav dobro razpoloženi. V razgovoru je vodja moštva, predsednik teniškega saveza dr. Čop izjavil, da v srečanju z močno Avstralijo, ki je lani premagala Nemčijo 5:0, pač ne moremo računati na uspeh. Po njegovi sodbi bomo Avstraliji podlegli s rezultatom 4:1. V nadaljnjem razgovoru je dr. Cop omenil tudi nedavni članek v »Slov. Narodu« glede trenerja Vissaullta. Zatrjeval je, da zadeva ni bila tako tragična in da so Francozu odpovedali le zato, ker si bodo v Ameriki rajši nabavili tamkajšnjega trenerja, specialista za travnata igrišča dočim je Vissaullt dober le za pri nas cbičajna peščena igrišča. Tudi je dr. Cop pri tej pril'ki poudaril, da je napačno porečanje današnjega zagrebškega »Jutarnjega lista«, da bodo naši reprezentanti na potu v Amerike obiskali na Bledu predsednika vlade g. Cvetkovica. Moštvo potuje naravnost v Bremen in se bo jutri vkrcalo na parnik Evrope.
Naglo se je bližal čas odhoda. Ljubljanski športniki so še enkrat segli svojim tovarišem v roke in jim želeli srečno pot in obilo uspeha > medcelinskem finalu z Avstralijo.
Razpis kolesarskih del
Kolesarska sekcija 2- S. K. »Hermes«, Ljubljana, razpisuje za nedeljo 13. avgusta ob 14. uri medklubske ravriinsko-gerske kolesarske dirke na progi Zgor. Gameljne — Šmartno—Povodje—Zgor. Gameljne—Srednje Gameljne—Rasica t. j. 5 km ravnine in l1^ lun vzpona.
Start verificiranih dirkačev ne glede na kategorijo bo posamezen in sicer z enomi-nutnim presledkom pri gostilni Magister V Zgor. Gameljnih, cilj pa na Rasici. Nagrade, ki bodo klasiiicirancem razdeljene po končanih dirkah v gostilni Magister, so sledeče: 1, 2, 3» 4, 5, 6, 7 in 8 praktična darila, 9 in 10 diploma, 11, 12, 13, 14 in 15 kolajne.
Pred začetkom starta verificiranih dirkačev bo tudi skupinska dirka kolesarjev-tu-ristov na progi Zgor. Gameljne—Šmartno— Povodje—Zgor. Gameljne s startom in ciljem pred Magistrovo gostilno, če bo število prijavljencev za to dirko, ki znaša okrog 4 km dokaj visoko, se bo vozilo v dveh izžrebanih skupinah, izmed katerih se bodo v finale plasirali po štirje ali pet od vsake skupine. Finale bo torej nato vozile osem ali deset dirkačev isto progo.
(Kolesarji-turisti so neverificirani kolesarji in vozijo s kolesi, Id SO opremljeni z navadnimi gumami, t. j. ne s tubolarji, krmila so poljubna, sadnja kolesa so pa lahko s svobodnim tekom ali pa s »torpedo« aavoso).   vi* .
je prijavljen en zastopnik, a to je državni prvak Norveške Harold VViik Hansen na švedskem motorju »Husquarna«. Italijana Mara in Barbolini bosta vozila »Norton« in »Ganna«. Iz Nemčije je dospela cela vrsta prijav najodličnejših tekmovalcev. Ns novih športnih BMVV jih bo vozila cela vrsta. Dalje bomo videli novo dirkalno dvocilindersko NSU, s katero namerava Lanski rekorder kategorije prikolic Abarth še zboljšati svoj rekord. V kategoriji 250 cem bodo prevladovali DKVV-kompresorji, 9 kakršnimi misli odličnim Nemcem konkurirati tudi naš prvak te kategorije Uroič iz Zagreba Ogorčena borba bo gotovo v kateg. 350 cem, kjer bodo poleg drugih posegli v borbo tudi mnogi tekmovalci na odličnih motorjih »Velocette«, najboljših angleških strojih te kategorije. Kategorija 500 cem in nad 500 cem je pa tako številno zastopana, da je skoro nemogoče reči, katera bo tu odločujoča znamka. Tu so BMW, Jaws, Zundapp, NSU, Norton, Ganna, Husquarna itd.
Vse kaže, da se obstoječi Denzlov rekord Ljubelja s časom 5.01 letos ne bo obdržal. Toda kdo bo prvi prevozil težko ljubeljsko progo v času pod 5 minut, to :,e *e uganka, ki se bo, upajmo 15. avgesta rešila!
Nagrade za to skupino so: 1, 2, 3, 4 in 5 praktična darila, 6 in 7 diploma, 8, 9 ln 10 Kolajne. Dirke se bodo vrSile le ob ugodnem vremenu.
Določbe dirkačem: 1. dirka se po pravilih Koles, zveze kralj. Jugoslavije; 2. vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ln se ima strogo držati cestno policijskega reda. Sam je seveda odgovoren za morebitne poškodbe sebe ali druge osebe; S. kolesa morajo biti opremljena s zanesljivimi zavorami ln zvoncem; 4. vsak dirkač se mora Javiti v svrho
vpisa vodstvu dirk najmanj eno uro pred pričetkom, nakar bo tudi žrebanje vrstnega reda starta.
Vpisnina za verificirane dirkače je S.— din, za turiste 2.— din, za kavcijo nahrbtne Številke se položi se 10.— din, ki se po vrnitvi Iste povrnejo.
Opozorilo onemoglim in starim
Ljubljana, 10. avgusta S pravilnikom o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za starost in onemoglost je predvideno izplačilo podpor osebam, starejšim od 21 let, ki so: a) nad 2/3 onemogle in dela nezmožne ter imajo v času po 1. VTI. 1925 vsaj 250 tednov članstva pri Okrožnem uradu za zavaro. vanje delavcev, ali pa ao stare nad 70 let in imajo v času po 1. VH. 1925 vsaj 500
tednov članstva prt OUZD; b) siromašnega stanja, navezane na podporo in ne spadajo med uslužbence( ki so zavezani pokojninskemu zavarovanju nameščencev.
Vse one osebe, ki so zgornje pogoje izpolnile pred 1. IX. 1937, bi morale vložiti prošnje za priznanje podpore najkasneje do 1. VII. 1938. Več prizadetih oseb v določenem roku prošenj sploh ni vložilo, ali pa so vložili prošnje po preteku gornjega roka in je OUZD take prošnje kot prekasno vložene zavrnil.
Z dopolnitvami pravilnika, ki so bile objavljene dne 26. VIL 1939, pa je določen nov rok za vložitev prošenj in sicer do 1. IX. 1939.
Opozarjamo vse one osebe, ki so bile Že pred 1. IX. 1937 nad 2 tretjini delanezmoz-ne in so imele v času od 1. VH. 1925 do 1. IX 1937 nad 250 tednov članstva, odnosno so pred 1. IX. 1937 izpolnile 70. leto starosti in so imele nad 600 tednov članstva, pa prošnje za podporo sploh niso vložile, da zahtevajo takoj od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev tiskovino za vlo. žitev prošnje in vlože prošnjo pred 1. IX. 1939.
Val oni pa ki so prošnjo prekasno vložili (po 1. vn. 1938) in je bila saradl tega prošnja zavrnjena, naj v istem roku pri OUZD pismeno zahtevajo, da se vzame njih prošnja ponovno v pretres.
Za bodoče pa velja pravilo, da mora sle _ herni upravičenec zaprositi za priznanje podpore najkasneje v roku 1 leta, odkar je Izpolnil pogoje (postal nad 2 tretjini de lane zmožen ali izpolnil 70. leto starosti). Prošnje, Id bi bile vložene po preteku 1 leta, more OUZD odklonltL
Delavska zbornica v Ljubljani
§&e(e%ntea
KOLEDAR
Danes: Četrtek, 10. avgusta katoličani: Lavrenclj
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: S\ving Time Kino Union: Moja bo* Kino Sloga: Očetova pesem Kino Slika: Herojska dolžnost Kino Moste: Afera Nataše Rogin DBSURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrseva e, mr. Hočevar, Celovška 62. mr. Gartus. Moste _
Zaloška cesta.
&%pod sita
Včasi je treba vzeti metlo m pomesti vsaj najbolj vidne imeti iz potrpežljivega uredniškega koša smo jih vzeli nekaj za zamašilo v pasjih dneh Hvala dopisnikom, oni jih imajo na vesti, razen zadnje, najdebelejše.
Alkoholno razpoloženje ... Domnevajo, da je morala zanetiti nesrečo . . V7se kultura so močno par jene... Ob priliki sena bo preveč vlage... Toplotno stanje je prešlo v pasje dni... Prijatelji vode se hlada proti močni vročini. . Zaradi pojave strai nika... Z iglo se je pičila. . Za vožnjo z železnico je zaprošena polovična vožnja... Izborno sem se najedel z delikate-Sitmi in konzervami tvrdke . ..
Ti-le dve zadnji sta posebno dobri. Za vožnjo z železnico je torej zaprošena polovična vožnja. Če se namerava prosilec peljati iz Ljubljane na Jesenice in če mu bo minister milosten, se bo lahko peljal približno do Podnarta, kjer bo konec njegove polovične vožnje... Naš" kmet se naje krompirja tn močnika 1 llico ali tudi z roko, ker krompirja v oblicah z žlico ne more jesti. Inteligent pa zna jesti tudi z delikatesami in konzervami. Ta umetnost je pridržana pač samo inteligentu, kmet v nji ni podkovan. In prav je, da ni, se vsaj osmešiti ne more. To pristno inteligenčno jedilno orodje — namreč delikatese in konzerve — naj bi pa čim prej izginilo vsaj s filmskega platna, ker sicer ugledni ljubljanski tvrdki ni v čast.
častni večer Albina Lajovica
Vič, 10. avgusta V okviru jubilejnih proslav viškepa Sokola smo imeli snoči v salonu gostilne br. Ivana Pirnata na Glincah intimno, toda prisrčno domače slavje. Sokolski pevski zbor je priredil svojemu marljivemu pe-vovodji br. Albinu Lajovcu častni večer v proslavo njegovega 50 letnega Življenjskega jubileja. Pevci so se zbrali v polnem številu, prav tako pa se je večera udeležilo članstvo s starosto br. Borštnikom na čelu. Sokolski pevski zbor je uvodoma zapel na čast jubilantu 2>Napitnico«, potem pa je imel pevsko vajo, pri kateri so pevci zapeli vrsto narodnih ln umetnih pesmic, med velikim odobravanjem navzočih. V imenu društvene uprave je čestital bratu Lajovcu k jubileju starosta br. Pavle Borštnik ln mu želel, da bi še mnogo let tako uspešno vodil viški sokolski pevski zbor. ki se je zlasti izkazal pri proslavi 30-letnice pri podoknici kumicl in pa pri pietetni svečanosti prod kraljevim spomenikom. Z željo, da bi naš slavljenec učakal še mnogo srečnih ln zdravih let, je napil br. Lajovicu, med viharnimi vzkliki »Zdravo«.
Po nagovoru brata staroste je pristopila k jubilantu kumica dečjega prapora pestra Slava Benčanova. ki mu je v zabavnih verzih čestitala k jubileju in mu izročila krasen lopek rdečih nagpličkov z državno tro-bojnico in letnicama 1909 — 1939 Sokol Vič. Za bratsko pozornost se je v kratkem govoru zahvalil slavljenec br. Albin ln obljtt-bll, da bo tudi nadalje vodil viški sokolski pevski zbor še do lepših uspehov. Po oflci-jelnem delu je bil prijeten družabni večer. Sokolski pevski zbor je pridno prepeval, tako da je le prehitro prišla ura slovesa. Večer je potekel v bratskem razpoloženju ln bo ostal vsem v trajnem spominu. Brata Albinu Lajovicu, odličnemu pevcu in Sokolu, pa kličemo tudi ml: še na mnoga srečna in zdrava leta. Zdravo! —rV.
S AH
Nacionalni Šahovski turnir
Tretje kolo je prineslo prav zanimive partije. Za nas je zlasti razveseljivo, da tako v A kakor tudi v B skirpdni vodita ljubljanska udeleženca, kar nam daje najboljše nade za dober končni uspeh.
V A skupini je Steka v odličnii igri premagal Sarajevčana Atijasa. V partiji Jerman - Majstorovič je slednji pokvaril z nekaj slsM-mi t» dobljeno pozicijo ta je celo ~. Aw~jito^ic in B. Pavlovič sta Že po 13 potezah remizirala. Gligorić je v fini končnici premagal Modana. iJcu-l je izgubil dobljeno partijo nasrvroti S. Pav-
loviču. Partija med DraSlče-m ta Ootttio-bom se je po 45 potezah končala z zmago prvega. Mlinar je v španski Igri podlegel inž. Feuerju, Ivkov ln Muha sta sta« rmzirala.
Stanje po TTT kdra v A skuptni: ftiška 3, inž. Feuer, GTlgorič. B. Pavlov* č, FtaJ-koviČ 2 in pol, DraSič ln Jerman 2. Oott-lieb in Muha i in pol itd.
V B skupina je Ljubljančan šorli kot črni v ortodoksnem damskem gambitu premagal Bernerja. Lončarič je zaradh časovne stiske zgubil nasproti Slokanu po kon-tumacu. Cindrič je zmagal v gicUijanki nasproti Stakiču. Pilipčlč je v zanimiv* francoski partiji podlegel Subariču. Lah-ko zmago je beležil Rabar nad Kurjačkim. Prof. Gabrovšeflc je sigurno premagal Kobna. Izredno dolga je bila igra med Carevom in Sa vičem. Sle<lnji je zgubil po 76 potezah. Partija med Muždekom in m*. Weiaeoxn je bila po 7 urah prekanjena v dobljenem položaju za Weissa.
Stanje v B skupini: prof. Gabrovšek ln Subarič 2 in pol, Berner, Rabar in SorTl 2, ini. Weis« 1 in pol (1), Carev, Ctndrtč in Savič 1 In pol itd.
V damskem turnirju je Timofejeva porazila Takacevo, Hrašovčeva je podlegla Petrovičevi, Marutova je dobila nasproti Korkanovt Deutseh in Antonljevic pa sta prekinili.
ftKOTOVA RADODARNOST Star fikot sreča v temni ulici dečka. Id se mu je zakotaMl nekam v temo novflšč. »kot ne more gledati njegove aelosti m njegove solze ca ganejo do dobrega dela. Dečku da vžigalico, da bi si "
5tev. ; 80
♦SLOVENSKI KAfcOLH Mrt* M. ***** 1M.
Stran 3
DNEVNE VESTI
— Ustanovitev Glasben© akademije v Ljublju... \ćeiajšnje »Službene novine« objavljajo uredbo o ustanovitvi umetniških
šol. S to uredbo se preosnuje konservato-rij v Ljubljani v Glasbeno akademijo, sedanja srednja sola državnega konservato. rija v Ljubljani pa v srednjo glasbeno šolo pil Glasbeni aka emiji. Z uredbo se obenem ukine nižja Sola državnega konser-vatorlja v Ljubljani. Učenci srednje glasbene šole dižavnega konservatorija, vpisani v šolskem letu 1938.39, bodo lahko nadaljevali šolanje po predpisih, ki so bili v veljavi  pred uveljavljenjem te uredbe.
— Nov; pomočnik kmetijskega min »tra. Na predlog ministra za kmetijstvo in v soglasju 2 ministrskim svetom je postavljen ^a pomočnika kmetijskega ministra v II. sl:upini 2. stopnje Bud slav Cvijanović, načelnik oddelka za živ.norejo v kmetijskem ministrstvu.
— Ustanovitev Zveze kmetijskih zbornic. Včeraj je bila v prostorih Srbske kmetijske družbe ustanovna skupščina Zveze kmetijskih zbornic. Kmetijskega ministra sta zastopala načelnik Vlada Bujnović in pristav Teofan Ristič. Na skupščini so bile zastopane vse kmetijske zbornice v državi. Zborovanje je otvoril narodni poslanec Milan Baužak. Odposlane so bile pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, kraljevskim namestnikom, predsedniku vlade in ministru za kmetijstvo. Načrt pravil zveze je bil odobren z malimi izpremembami. Odobren je bil tudi proračun zveze za čas od ustanovitve do 31. marca 1940 v višini 296.000 din. Za predsednika je bil izvoljen posla_ nec Milan Badžak, za podpredsednika pa poslanec Martin Steblovnik. V nadzorstveni odbor je bil izvoljen tudi France Fre-log.
— »Ero z onejra sveta« v italijanskem radiu. V Split je prispel v ponedeljek skladatelj Jakov Gotovac iz Trsta, kjer se Je sestal z italijanskim dirigentom Edmon-dom de Recchi. ki bo letos v Trstu dirigiral opero. Šlo je za igTanje GotovČeve opere
>Ero z onoga sveta« v italijanskem radiu.
Prva prireditev bo v Torinu 20., druga pa 22. t. m. Prvič bo prenašala Gotovčevo opero po radiu skupina Milano, drugič pa skupina Rim. Prenašala jo bo tudi zagrebška radijska postaja.
— Zopet nova tekstilna tovarna. Pri nas
je tekstilna industrija najbolj razvita, čeprav za to ni pravih, naravnih pogojev. Nekatere gospodarstvenike resno skrbi nagel razvoj tekstilne industrije, ker se boje izredno hudih posledic, ki bi nastopile, če bi tekstilna industrija zašla v krizo. Kljub temu se zdi, da se ta razvoj še ni zaustavil. Tako poročajo iz Ptuja, da lastnik ptujske tkalnice A. 2igon namerava zgraditi novo moderno tekstilno tovarno pri kolodvoru. Tovarna bo zaposlovala okrog 100 do 150 delavcev. V zvezi s to novo tovarno namerava F. Stros zgraditi barvarno in čistilnico.
— Angleži v Logarski dolini. Te dni se mudi v Logarski dolini večja skupina angleških turistov, ki so izredno navdušeni nad našimi naravnimi lepotami. Mogočna planinska okolica je vplivala tako močno nanje, da so se odločili ostati v Logarski dolini se 8 dni. Med njimi je tudi ameriški novinar.
— Licitacija za oddajo del za silose. Delniška družba »Silos« bo razpisala v teh dneh licitacijo za oddajo velikih del pri novih silosih v Pančevu in šabcu. Kako veliki bodo ti silosi, sprevidimo že po tem, da bo kapaciteta silosa znašala 1000 vagonov.
— Francoski skavti v Beogradu. Davi so prispeli v Beograd f rane oslu skavti, 1xt SO bili mesec dni na počitnicah v Sloveniji, potem so si pa ogledali Primorje, Bosno in Hercegovino. V Beogradu so posetili beograjske skavte, ki so jim priredili prisrčen sprejem.
— Tragična smrt letalskega polkovnika StanOjeA'ioa. v ponedeljek 7. t. m. ob 17.15 se je ponesrečil na beograjskem letališču letalski inženjer polkovnik in vojni pilot Erbobran Stanojevič, načelnik tehničnega oddelka štaba letalske komande. Rodil se je 1. 1895 v Knjaževcu. Njegov oče je bil predsednik apelacijskoga sodišča, že med balkansko vojno se je pečal z letalstvom, ki je bilo takrat šele v razvoju. V vojsko je stopil leta 1915 kot strokovnjak, pozneje pa kot aktivni pilot. Bil je eden naših najdrznejših in najsposobnejših, pa tudi najbolj hrabrih letalcev in je bil za svoje zasluge odlikovan s Karadjordjavo zvezdo in z armijsko pohvalo. Pozneje si je pridobi diplomo matematične vede ter j elektroinženjerja in letalskega inženjerja. V vojaškem letalstvu je začel svojo kariero leta 1924 kot inženjer. Leta 1932 je bil preveden v čin inženjerja-px>dpolkovnika, polkovnik pa je postal letos. Bil je član Društva nosilcev Karadjordjeve zvezde, član uprave jugoslovanskega Aerokluba sNaša k-rila« in je mnogo deloval za pravilni razvoj tehniške službe. Prav tako je bil član uprave industrije letalskih motorjev. Poleg najvišjih jugoslovenskih odlikovanj je Imel tudi mnogo francoskih, angleških in driierih odlikovanj. Pokopali
SO ga včeraj ob udeležbi številnih prijateljev in znancev na beograjskem pokopališču.
_ Centralna zveza hrvatsKih kmetijskih združenj prejme 14,626.000 din. v finančnem zakonu za to proračunsko leto je pooblastilo za finančnega ministra, da Privilegirana agrarna banka v Beogradu plača na predlog kmetijskega ministra zvezi hrvatskih kmetijskih združenj i4,626.ooo din za likvidacijo agrarne reforme. S temi sredstvi bodo kmetijska združenja plačala odškodnino veleposestnikom za zemljišča in poslopja.
— Ne 10, temvee 110! Včeraj Smo poročali, da so razposlala vam ministrstva okrožnico državnim uradnikom, da si morajo do konca avgusta nabaviti protipun ske maske. V poročilo SO je pa Vrinila neljuba pomota, ki so jo čitatelji itak takoj opazili. Plinske maske so po 170, ne pa po 10 din. Dobro bi bilo seveda, če bi bile po 10 din, saj pomeni 170 din aa državnega uradnika že velik izdatek in marsikdo ga bo težko utrpel.
— Nov grofe. Danes je umrla v Ljubljani vdova po trgovcu ga. Ana Tur*. Pogreb blage pokojnice bo jutri Ob 3. popoldne izpred mrl ske vete Zavetišča sv* Jožefa na Vidovdanski cesti. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem nase iskreno sožalje!
— Invalidi bodo zborovali. V nedeljo 13. t* m. bo v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani občni zbor oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov za Slovenijo. Zborovanje se prične Ob 9. Referati delegatov bodo zelo zanimivi.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno vreme. Včeraj je znašal najvišja temperatura v Dubrovniku 32, v Splitu in Kumboru 31, v Beogradu in na Rabu 30, v Sarajevu 20, v Ljub-, ljani in Zagrebu 27. v Mariboru 26.4 in na Visu 24 stopinj. Davi je kazal baro. meter v Ljubljani 764.6, temperatura Je znašala 16.7.
— Nesreče In nexg©de. V bolnico je pri.
šla snoči 361etna holandska turistka Ivana petroneiia, ki je bila na počitnicah nekje na Gorenjskem. V torek je v družbi napravila izlet v Triglavsko pogorje, kjer pa je po naključju padla čez skalo in Si nalomila kost na desni nogi.'— Posestnica Alojzija Likovič lz KoroSke Bele je včeraj padla z voza in si Zlomila desno nogo.
— 31etnega posestnikovega sinčka Cirila Bitenca iz Predoselj je brcnil konj v glavo ln ga težko poškodoval. — Pekova so. proga Angela Rozman iz Ljubljane se jS polila s vrelo juho po desni strani života.
— Pri padcu s kolesa se je snoči težje
poškodoval 291etni delavec Martin Kladnik iz Kamnika.
— irtvi ieparja. Franc Steiner iz Ljubljane Je prijavil, da mu je nekdo ukradel iz žepa na kolodvoru srebrno uro a mo. no gramom SR in masivno zlato verižico, oboje vredno 1600 din. — Prav tako na kolodvoru je bil okraden tudi Rafael Petri č. ki mu je tat izmaknil temnorjavo listnico, v kateri je imel par stotakov in dokumente.
— Letalo ubilo dve kravi. Na poskusnem letališču v v Slavonski Potegi se je pripetila čudna letalska nesreča. Osi Ješki Aeroklub je p rt redil za občinstvo propagandno letenje. Ves dan je letalo prevažalo potnike. Proti večeru je gnal krnit Karlo Lasti čez letališče dve kravi. Letalo se ni moglo ustaviti ln je zavodio v kravi. Obe kravi je ubUo, letalo mm ja pa le nekoliko poškodovalo.
— žrtve pasje stekline, V nedeljo so
pripeljali iz Jajca v Travnik 26 letnega kmeta Kista Koziča, ki je kazal znake stekline. Ker v Travniku ni Pasteurjevega zavoda, so Koziča pozneje prepeljali v Sarajevo. Nesrečnež Je ves čas divjal tako, da ga je moralo držati Sest redarjev. Zvezanega so pripeljali v Sarajevo, pa jim je že med prevozom umrl. V enem mesecu je zahtevala pasja steklina v travniškem in zeniškem okraju sest človeških žrtev.
— Ukradeni denar je nalagal v Postno hranilnico. V Sarajevu so včeraj zaprli Ljubiša Vučičevića, ki je ponoči v vlaku ukradel višjega uradnika nemških železnic Josipa Schilda. Ukradel mu je 1200 din in 150 nemških mark. Na policiji se Je izkazalo, da ima Vučičevič na vesti že več tatvin denarja po vlakih. Ves nakradeni denar je nalagal v Postno hranilnico, kjer se je bil nabral že lep znesek.
— čudna nesreča. V torek se je pripetila v reki Vrbasu pri Banjaluki čudna ne. sreča Tletna Emilija Schnelder se je sla kopat. Znala je dobro plavati. Naenkrat so njene tovarišice opazile, da se potaplja. Kopalci so skočili za njo in jo potegnili iz vode. Zaman so bili pa vsi napori, da bi ji rešili življenje, čeprav ni bila dolgo v vodi. Poklicali so zdravnika, ki Je Ugotovil, da je obtičala deklici v grlu hruška in tako se je zadušila.
— Dve žrtvi Save. Blizu Zagreba je Sava včeraj naplavila truplo neznanega utopljenca. PoFclja je spoznala v njem 22-1 etno ga ključavničarskega pomočnika Rudolfa Jelineka. ki je utonil v nedeljo. V torek je pa utonil v Savi pri Zagrebu neki Student.
— Ljubavna tragedija. V torek se je odigrala v Sarajevu pretresljiva ljubavna tragedija. Lepa Ruža Il*čić je imela že delj Časa ljubavno razmerje z mesarjem Avdom Osmanovičem. Večkrat 3ta se prepirala In tudi sprla tako, da nekaj časa nista občevala. Nedavno sta se zopet sprla. V torek zjutraj je prišel fant k dekletu hi ga prosil, da bi zopet živela skupaj.
Ko je Ruža njegovo prošnio odb;la, ie potegnil Avdo nož in jo zabodel v prsi, potem je pa pobegnil.
Iz Llublfane
—lj Kraljica in kraljeviča v Ljubljani.
Po obisku Nj. vel. kralja Petra Al., ki Je
posetil oni dan Ljubljano v spremstvu šolskih tovar'šev. so se včeraj ob 14.20 nenadoma ustavili pred Leomščem na Zaloški cesti dvorni avtomob:li, ki so z Bleda pripeljali Nj. Vel. kraljico Marijo in NJ. V is. kraljeviča Tom slava in Andreja ter spremstvo. Kraljica Marija je odšla v sanatorij, kjer je bila najavljena za rentgenski pregled pri primanju dr. DM Cotu. Pregled je trajal dobro uro, medlem pa
Mestni  Pogrebni  zavod S)Sl Občina  Ljubljana M
S potrtim srcem sporočamo, da Je danes ob 3 url zj. v 79. letu starosti, previđena s tolažili sv. vere, dotrpela nasa ljubljena mama, stara mama
in prababica, gospa
Ana Turk
vdova po trgovcu Truplo naše nepozabne mame bomo položili k večnemu počitku v petek, dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne, ko jo bomo spremili na njeni poslednji poti izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c. 0) na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA — IDRIJA, dne 10. avgusta 1939.
Rodbine:
TURK, JEREB, MASTNAK, MLAKAR
odpeljala
nazaj v m to to se im svua v KHspetjevi trgovini za v trgovml »Pete* v Meatatr-govi ulici, kjer sta si izbrala po par dal. aCBOttca je kraljevstoe goste prt
pozdravila in priredila Nj. Vel kraljici riji pri voanjl skoai mesto tople ovacije
—lj Veselje Wi zabava topaieev v Me natti leg«. Tudi oD Malem grabnu v nem logu je Kopama sessaaa na vlaku, on reguliranem delu Malega grabna, takoj za Gmajno ob Ceett dveh cesarjev, je sicer utihnil Živtav kajti ta del struge ne nudi kopalcem ničesar več in salde v vodo le Se kak Otrok« a* to pa je thrannsjse nize doli ob potoku Ob vseh tako Zvanih kot-lah. Mali graben dela v svojem toku čudovite krivulje* povsod je poleg solnca tudi dovolj sence, a trate ob potoku so kot nalašč sa počitek. K Malemu grabnu prihajajo največ Trnovcanl ln Vioani, nosa. mezniki pa tudi cele družine. Kopalci v Malem grabnu, ki mečejo žo^e, pečejo krompir, muzicirajo na tamburice in harmonike, se ne zmenijo za komarje in obade, ftele at samo, da M res^uaoijeka dela V Malem grabnu ne napredovala prehitro, kajti potem bo tudi konec kopalske idile v Mestnem logu.
—lj Nagi nočni koncerti. Kotijo se UsU. ki mislijo, da v LJubljani ni nočnega Siv. ljenja. V resnici mnogi ljudje hodijo spat se vsaj nekaj ur pred polnočjo, vendar, kdo bi se na to oziral! Tako v nekaterih gostilnah sredi mesta Sirijo sloves našega velemestnega nočnega življenja s impro. vizirsnimi koncerti. Po nekih predpisih mom sicer vladati po 22. tišina po mestu in kdor jo moti. tri moral biti kaznovan kot »kalilec nočnega miru«. Blizu Marijinega trga ima neki južni brat gostilno, ki si Je pridobila sloves po zelo glasni pevki. Taksne moči nimajo mnoga operna gledališča, vsaj tako vztrajne ne. Ženska se napihuje vsak večer vsaj do polnoči, če ne ie do 1. ali 2. Poslušati jo mora vsa okolica in Stanovalci morajo za to žrtvovati samo po nekaj ur spanja. Kako bi ne bili zadovoljni s tako imenitnim brezplačnim koncertom? Zato premišljujejo, kako bi priredili Zbirko, da bi kupili lavorjev venec pevki; Se raje bi pa počastili tistega, ki bi genski zamašil usta. vsaj vsak večer od policijski uit
—lj Sv. Jakoba trg skladišče T Tako se vprašujejo trgovci in prebivalci is Okolice Starega in Sv. Jakoba trga se vprašujejo, ali je Sv. Jakoba trg postal skladišče cestnega gradiva. Ko so pozimi to zgodaj spomladi obnavljali tramvajsko progo na Starem trgu, SO Imeli na »v. Jakoba trgu začasno skladišče gradiva, gramoza, tračnic itd. To je bilo razumljivo in opravičljivo, saj ni bilo nikjer v bliini primernejšega prostora v ta namen. Proga je bila končno obnovljena, a na trgu je ostalo ie mnogo nasipnega materiala. Bodisi, da materiala niso toliko mogli porabiti kakor so racu* nali ali je sploh prišlo do pomote, da so tam nagrmadili toliko nasipa — ne moremo reči. Bodi kakor koli, material leži na trgu ie nekaj mesecev in trg, ki je videl mnogo lepše čase, je postal skladišče cestnega nasipa. Tega se trgovci in obrtniki Šentjakobskega okraja ne morejo veseliti, zlasti Se, ker vedno tožijo nad čedalje večjim mrtvilom v tem okraju in so zelo občutljivi zaradi vsake prometne ovire.
—1 j Urejanje Pogačarjevega trga z vsem Nabrežjem 20. septembra tja doli do Zmajskega mostu S perutninskim trgom vred se je pričelo in bo v kratkem končano v splošno zadovoljstvo ljubljanskin gospodinj in tudi prodajalcev. Seveda bodo pa morali obiskovalci Pogačarjevega trga in pasantje Nabrežja 20. septembra nekoliko potrpeti, ker se bodo morali umikati de. lavcem in jih zato opozarjamo, naj hodijo na Pogačarjev trg izpred Škofije. Z večino bo cesta urejena s toplo površinsko obdelavo, namreč sprameksirana, v senci pa morda tudi z mrzlo površinsko obdelavo. In sicer 8 trinolltom, kakor Je urejena Trdinova ulica. Sprameks. ki ga poznamo že Z več ulic, je lahko tekoč tibumen. t. j. asfaltna snov, ki jo je treba segreti, nato pa se brizga na dobro sprano in pravilno pripravljeno ter popolnoma suho makadamsko podlago, naposled pa posuje s kamnitim zdrobom in zvalja z lahkim valjarjem. Pogačarjev trg bo sprameks i ran sedaj že drugič, da bo površina še močnejša in bolj gladka. Ta način obdelave sicer ni posebno močan to m za težke vozove s konjsko vprego, pač pa za motorni promet in za pešce. Glavno pri tej obde-
PUMI ti A AfetaTOn* fle%fi*m V fUvni vlogl >8'l€tnl Caruao« prekrasnega filma asejzj« ibb Boby Breen to Oeorge Houston,
slavni barltonlst Metropolitan opere. Predstave danes ob 16., 1». ln 21. uri. S tem bo tudi oazi zazssBsl omogočen oblak tega prekrasnega filma. Kino Sloga, tel. Ž7-S0
I
MOJA BOS...
Predstave ob 16., 19.. 21. uri KINO UNION, Tel. 22-21 DANES PREMIERA !
Kalvarija težko preizkušene žene v Življenju polnem razočaranja, trpljenja In odpuščanja.
V gl. vlogah lepa Dunajčanka LULI HOHENBEKO, znameniti pevec JOHN BOLE§, znan iz nepozabnega filma »lonny Boje.
8WING TIME
KINO MATICA
ob 16.« 19. ln 21, uri
Petje, ples, humor in višek razkošnosti nudi ta film, pri katerem se gledalci smejejo do solz. — Nastopi najboljši plesni par na svetu Pred Astalre in Olnger
Rogers
lavi je pač prepreeenja, da bi voda ne pro. nioala v makadam in s raakrajenjem ne povaTočala blata ln prahu. Trinollt le pa posebna patentna tekoča mešanica, ki se
rabi popolnoma enako, toda brez segrevanja. Tudi ni treba, da bi bila površina popolnoma suha, kar je važno, da je delo mogoče tudi v manj toplem in suhem vremenu, torej tudi pomladi in jeseni. S trinolltom So krpali ulice celo te ob slabem vremenu, a pri sprameksu mora biti vroče in popolnoma suho vreme. 8 trinolltom utrjena površina ceste je enaka kakor pri sprameksu, vendar je pa treba še počakati, kako se bo trinolit obnesel.
*—lj Pred očmi ve* »to gledalcev utonil, utopljenca so našli in podobno — čitamo vsako poletje v listih. Pri tolikih tisoč kopalcih so le redki, ki znajo reševati utopljenca, a vendar je vsa stvar zelo lahka, čim se prouči. V Ljubljani si je nadela plavalna Sola to nalogo, da usposobi čim več kopalcev in iavnih organov varnosti za reševanje utopljencev. 2e tri tečaie le izvedla plavalne lols za reševanje in konec tega tečaja, ki danes konča, priredi javno produkcijo ob 6 zvečer v kopališču
Ilirije. Vstopnina je samo 2 dinarja, v interesu vseh kopalcev pa 1t. da si ogledalo
produkcijo, ki bo nazorno pokazala, kako je treba postopati pri podobnih nesrečah Produkcija bo trajala eno uro ter jI bo priključena kratka produkcija mladinskih nočitniških tečajev.
—lj Avto jo je podrl. Mestni reševalci so bili včeraj popoldne klicani na Tržaško cesto, kjer je neki avtomobiliat podrl 76-letno upokojenko tobačne tovarne Marijo
Mihalinčsvo, stanu jočo v P red Jamski ulici. Stara Zenica se je hudo poškodovala na levi nogi in po životu.
—lj Osemletni caruso, mali Bobbv Breen (čltej Bobi Brin) v kinu Slogi. Vsi ki so te dni videl: in slišali malega simpatičnega fantka, torej že velikega umetnika Bobbv Breena v njegovi povsem naravni igri, ki jo izvaja v prekrasnem, vsebinsko zelo lepem filmu >Očetova pesem«, so in morajo biti navdušeni, splošna sod-
ba je, da Si film še enkrat ogledajo. De omogoči uprava kina Sloge obisk tega filma tudi naat decl, bodo od danes dalje
predstave kakor v sezonskem Pasu ob 16.,
19. in 21. uri. Film je na sporedu samo še danes to jutri, zato toplo priporočamo ljubljanski kino publiki obisk tega prekrasnega  programa  v  kinu   Slogi. 2447.
—lj Ukradeni koles«. Valentinu Cimermanu je odpeljal tat 1000 din vredno kolo znamke >Pax« ln sicer izpred neke hiše v Kosezah. Na glavnem kolodvoru pa je bilo ukradeno 500 din vredno kolo Alojzu Novaku.
—lj Narodna odbrana. Ustanovni občni zbori ljubljanskih organizacij za &r nt peter Bežigrad, Sisko ln Vič bodo 11. t. m. ob
20. v salonu kolodvorske restavracije ln bo ob tej priliki poročal pre isednlk NO četniški vodja vojvoda Blrčanin.
Iz Celfa
—c SOletnloa mature. Maturanti celjske girnnazije lz 1. 1909 se bodo sestali Ob 301etnici mature v soboto 12. t. m. ob 20.
v Celjskem domu. Vabljeni so tudi študijski tovariši Slovenci, ki so maturirali na drugih gimnazijah. TI naj prijavijo udeležbo odvetniku dr. Franu Kloar^u v 0»lju.
—c Sokolsko društvo v žalcu se j topleje zahvaljuje vsem. ki so s aodolova-njem ali s prispevki in darili pripomogli, da je svečanost otvoritve Sokolskejra doma v Žalcu v nedeljo 6. t. m. tako veličastno uspela.
— Zopet napad. V nedeljo sta dva opekam iSk a delavca lz BrasJovč v prepiru napadla 551etnega delavca Franca Bla poti u-Lška iz B ras lov Ć in mu zlomila levo roko v zapestju. BlagotinSek se zdravi v celjski bolnici.
—c Novi gTObovl. V celjsktt bolnici so umrli: v torek 641etna učiteljeva žena Marija Linhartova iz Gradca 1n liletni rudarjev sin Ivan PodbevŠek iz Hude jame pri Laškem, v sredo pa 471etni preužitkar Mihael Turnšek z Oornlljskega. Na Ostro-žnem pri Celju je umrla v sredo 73Jetna preužr.tkarica  Marjeta Kavčičeva.
mmmmmmm
KOŽO VAM VARUJEM JAZ ?
Pekoči sončni žarki pač lahko sijejo na Vazo kožo, toda ne smeio ji škodovati. Zato uporabljajte mene ! Vaša koža bo namreč tedaj čudovito lepa rjava in že
zunanjostjo boste razodevali pravega Športnika in zdravega človeka, kar si vedno tako želite.
RAzno
Seseda 50 par. dave* posebej Najmanjši znesek S Din
MALI OGLASI
V
»Slovenskem Narodu* imajo siguren uspeta!
rURISTIl
Preduo odhajate as planine, ne
poza Oi te si na oa vi u fin cvetlični meo v  Medarni  — Ljubljana
Židovska ul 6_36n
NAJHotJŠO MEDILO dobite v Modar iu - Ljubljana židovska ui. & 36/1
Okasa tablete
spolni slabosti
poskusite
OKASA
ca,r>iete sa
moške
100 tablet Din £20.— proti povzetju
Dobijo se v vseh lekarnah
Za s c o p n i M : tvekarna Mr Rozman Miroslav. Beograd — Terazije 6 Ogi reg S Br 6846/30
TRAJNO ONDtTLACUO
s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 50.— »Salon Merlak«, Sv. Petra c. 76. 2443
DOPISI
Seseda 50 pai  daves posebej
Najmanjši znesek 8 Din
OSAMUEN GOSPOD .
srednjih let Seli znanja z vdovo ali ločenko, event. s samostojno gospodično, staro do 35 let, po možnosti z lastnim stanovanjem in pohištvom. — Ozira se na
resne ponudbe s polnim naslovom. Tajnost strogo zajamčena.
Dopise na upravo »Slov. Naroda« pod >: Osamljenost«. 2117
KUPIM
-Seseda 50 psi   as ves poeebei VnlmsniAl znese* £ Otn ŠOLSKI INVENTAR
Za zasebno dvorazredno trgovsko  šolo  združbe  trgovcev v
Murski Soboti — potrebujemo kompleten šolski inventar, in sicer: Šolske klopi, Šolske table, katedre, pohištvo za ravnateljsko pisarno m učiteljsko zbo-rovalnico. Prospekte in ponudbe na upravo združenja trgovcev
v Murski Soboti. 2444
SOPE
-ioseds 50 pat  lavek posebei
Mai~i»nW Jtneseti B Din ELEGANTNO OPREMLJENO
sobo ali garsonlero. strogo Separiran vhod, uporaba kopalnice, po možnosti centralna kurjava, v centru, isce boljša gospodična.  Cenj.  ponudbe pod
šifro »15. avgust«. 2445
PRODAM
OREHOVA JEDRCA
lepa, izčiSčena. dobite najceneje v Medarni — LJubljana, Židovska uL 6. 36/T
LES SUH
vsakovrsten, ladijska tla, parkete, furnir ln zagine odpadke prodaja Lavrenčič & Co., Ljubljana, Vošnjakova 16. 24J6
Makulatumi papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda14 Ljubljana, Knazljeva ulica štev. S
NADLEŽNE
DLAKE
Brez britja,brez električnih igel ali depilatorjev neprijetnega vonja
odstranite v 3 minutah
Z britvijo se dlake odreže jo na povrSini kote — ostanejo pa Srde. ostre bodice, ki ponovno
zrastejo že hitreje kot prej. S pomočjo presenetljivega izuma se rdaj diske lahko ras-kroje pod koino povrilae. Bodle, ki bi k ostreje srmstle. al ▼e*. Poskusite tonešno, blagedliečo kremo, ki te POVtod dobtVS pod zaščiuvm imenom Novi »VEET«. Namatete te z njo — umijete — ln dlak nd več. JUm ostane Ztaa%a tn mehka kot žamet. Odpravite si sa zmerom na dietne dlake t uporabo kreme Novi »VEETt. Uspešni rezultati sajezn-čeni. sit PO se Vam denar vrne. rx*»i*e se v vseh lekarnah, drosjertjah in perfumeeUsb v tubah po Dtn Zt.— In otL--.
Vsak čitatelj tega lista lahko dobi povsem bresplsrtas specialno tubo »Veetc-a. Pošljite Din 3.— v postnih znamkah aa kritje stroSkor am poSt-aino, ovoj Itd. na naslov: ffmko Maver i drug. odio 2-F, Zagreb, Praska ul. 0
Stran 4
km 180
Cerkniško jezero nameravajo izsušiti
Usodne posledice osušitve jezera    Njegova usoda je zv
Cerkniško jezero: izlet obiiBfcasjfr ki so si zgradili posebno ladjo
Ljubljana, 10. avgusta JSJase največje, presihajoče, kraško jezero Je^v nevarnosti. Na to nevarnost naša javnost še ni dovolj opozorjena. Cerkniško jezero je začelo izgubljati svoj pravi značaj, ko je človek začel »popravljatic naravo. Presihanje ni več redno, jezero ni več, kar je bilo. Od tega si pa nekateri obetajo zelo mnogo. Upajo celo. da se jim bo sčasom posrečilo povsem osušiti Cerkniško jezero, tako da bi ga bilo treba izbrisati tudi z »emljevidov. Na mestu jezera bi nastalo Cerkniško polje. Na tem polju bi naj pridelovali žito in druge poljske pridelke. Tako bi se naj povečala površina plodne zemlje, ki bi preživljala številno prebivalstvo. Naraščajoče jezero pa zdaj tudi dela precejšnjo škodo na njivah in travnikih ob svojem robu.
Nekako tako zagovarjajo osušitev jezera. Kdo bi tudi ugovarjal tako lepim načrtom, če bi njihova uresničitev v resnici nudila, kar si od nje obetajo. Toda veliko vprašanje je, če je Cerkniško jezero sploh mogoče povsem osušiti, odnosno če bi velike stroške osušitve lahko odtehtale koristi, ki si jih obetajo. Ne vemo, če obstoji podroben tehnični in finančni načrt osušitve, a je tudi težko verjeti, da bi lahko izdelan takšen, v resnici zanesljiv načrt. Vemo pa, da niso znane številke stroškov. Ne verjamemo, da bi strokovnjaki soglašali, ali je mogoče jezero res osušiti tako, da bi se lahko spremenilo v polje, varno pred poplavami in v res rodovitno polje. Vemo pa. da so mnogi kmetje odločni nasprotniki osušitve; ne morda zato. ker bi se branili novih njiv, ki jih še ni nikjer in ki jih najbrž nikdar ne bo, temveč, ker jim osuševanje, odnosno regulacija jezera že zdaj zek> škoduje.
ZARADI STELJE IN SENA . . .
Cerkniško jezero obsega okrog 40 km3, ko je največje, srednje veliko 25 km.2, najmanjše pa 17 km2. Globoko je 1—5 m. Jezero normalno presahne julija. Ce je pomlad zelo deževna, jezero usahne pozneje, sicer pa zgodaj. Zgodilo se je tudi že, da je jezero usahnilo pozimi med dolgo sušo. Septembra začne voda zopet naraščati (v normalnem letu). Včasih poleti jezero usahne povsem, včasih le delno. Vendar se je zgodilo že večkrat, da jezero ni presahnilo po več let (ob zadnji priliki 7 let). Ko jezero usahne, kmetje izrabijo osušeno površino delno, da si napravijo steljo iz vodnega rastlinja, delno kot travnike. Nikdar pa niso mogli računati zanesljivo s temi nestalnimi zemljišči, zato tudi niso bili navezani na nje. V letih, ko voda ni odtekla, so si pač morali steljo in otavo preskrbeti drugje.
KO SO RAZŠIRILI GLAVNI POŽIRALNIK
Jezero ima več močnih pritokov in izvirov podtalne kraške vode ter številne odtoke, požiralnike. Glavni požiralnik je Karlovca pri Cerknici. Ko je Vodna zadruga v Cerknici začela pred leti regulirati jezero, odnosno njegove odtoke, je razširila glavni požiralnik z razstrelitvami. Vpliv te razširitve se je kmalu pokazal. Voda je začela bolj hitro odtekati. Jezero poslej ne presiha več tako redno kakor prejšnje čase. Vodna gladina se pogo5rto. ko delj časa ne dežuje, zniža tudi v času, ko je bilo prejšnje čase jezero stalno.
KMETJE PROTI OSUŠITVI
Zagovorniki regulacije se tega vesele in baje regulacijo pozdravljajo zadružniki, ker si zdaj lažje napravljajo steljo. Toda ali ni tista štela silno draga? Ne govorimo le o podporah, ki jih zadruga prejema za regulacijo. Upoštevati je treba tudi interese vseh kmetov. In številni kmetje si žele, naj bi ostalo jezero stalno. Zakaj? Pač zato, ker mnogi po jezeru plavijo les in ker mnoge vasi uporabljajo jezersko vodo (Laze, Gorenje jezero, Otok itd.). Kaj pomeni voda na kraškem svetu, je dovolj znano.
To pa niso edine koristi jezera. Predvsem ne smemo pozabiti ribarstva. Cerkniško jezero je bilo za naše ribarstvo prejšnje čase velikega pomena. Zdaj je ribolov in ribogojstvo Cerkniškega jezera po sodbi strokovnjaka uničeno celo do 959c! Prejšnje čase, ko jezero ni tako pogosto in neredno presihalo kakor zadnja leta po regulaciji požiralnikov, je bil tam pravi ribiški eldorado; nalovili so cele vlake rib in kmetje so ribe vozili kar z vozovi na Rakek.
JEZERO IZGUBILO ZA RIBIŠTVO POMEN
Ribogojstvo Dragomelj je kupilo pred 10 leti ribolov na jezeru od graščin Snežnik. Gale in Windischgratz. V njem je na-
računali, da bodo v jezeru redili dovolj belic. Zdaj je pa jezero za ribištvo skoraj povsem izgubilo svojo vrednost in pomen. Belice morajo že uvažati a Hrvatskega.
Ribogojstvo na jezeru je uničeno zaradi tega, ker z vodo vred izgine veČina rib v požiralnikih. Pod zemljo ribe žive le nekaj časa. Ce po usahnitvi jezera kmalu zopet izdatneje dežuje, pritoki še bruhajo z vodo žive ribe, kar se pa zgodi le redko. Kako usodno je sedanje neredno usihanje jezera, nam kaže lepo tudi naslednji primer. Pred dnevi so ribiči pri odtoku Levišče rešili okrog 2000 ščuk. da niso izginile v podtalni strugi. Prenesli so jih v osrednji jezerski tok Stržen.
KAKO BI NAJ PREPREČILI POPLAVE?
Jezersko dno je po večini prodnato in je težko reči, kako bi ga naj kultivirali za poljedelstvo. Toda najvažnejše vprašanje je, ali je sploh mogoče izpopolniti odvodni sistem tako, da bi preprečili poplave na projektiranem polju. Ob deževju glavni pritoki jezera naglo dovajajo ogromne količine vode, n. pr. Obrh, žirovniščica. Lipšenica in Cerkniščica. Ob močnejših nalivih je jezero visoko že v tednu dni. Da bi bilo mogoče tolikšne količine sproti odvajati po glavnih požiralnikih ali po veliki, umetni podzemeljski strugi, tudi ni verjetno. Stroški bi bili ogromni, če bi izvrtali podzemeljsko strugo. Nastane pa vprašanje, kako bi se ti stroški amortizirah. Najbrž bi znašali toliko, da bi za tisti denar lahko prehranjevali vse prebivalstvo ob Cerkniškem jezeru več desetletij!
Zdi se pa tudi, da bi Ljubljanica ne mogla zmagovati naglega, ogromnega priliva vode Cerkniškega jezera, četudi bi bila regulirana do Vrhnike. Padec Ljubljanice na Barju je neznaten in razne tega mora biti voda v strugi tudi ob suši precej visoka — zato imamo zapornice — ker bi sicer talna voda na Barju preveč upadla in bi se barjanska zemlja presušila tako, da bi ne bila več rodovitna. Zato ne morejo čakati s prazno strugo na. večje nalive, četudi bi vodo včasih lahko z vsega Barja spustili proti Savi.
USODA CERKNIŠKEGA JEZERA ZVEZANA Z BARJEM
Cerkniško jezero: požiralnik Velika Karlovlca
meravalo rediti belice za krmljenje postrvi za svoje ribogojstvo. Samo na podlagi tega podjetja je bil zavod ustanovljen, ker so
Regulacija Cerkniškega jezera je v zvezi z vodnim sistemom na Barju, predvsem z Ljubljanico in vsaka prenagljenost lahko postane tudi usodna ne le za jezero, temveč tudi za Barje. Barju bi škodovalo, če bi jezero ne dajalo Ljubljanici dovolj vode ob suši. odnosno, če bi Cerkniška planota ne mogla sploh dajati več vode, ko bi bilo jezero osušeno, škodovalo bi mu pa tudi, če bi bil priliv premočen, nenaden. Ali so vse to upoštevali, ko so sklepali o regulaciji, odnosno osušit vi jezera? Morda zdaj še ni prepozno in bi se najhujše posledice dosedanjih regulacijskih del dale še preprečiti. Osušitev Cerkniškega jezera ni lokalna zadeva in to vprašanje bi morali temeljito proučiti poklicani strokovnjaki. Na to je bilo treba opozoriti javnost, dokler še ni prepozno.
Nekaj zanimivosti iz Amerike
Košček Srapuela v srcu — 113 let je star, pa skrbi bodočnost — Štirikrat je treščilo vanj
Veteran Williaxn Cox je prinesel iz svetovne vojne težke rane na prsih in na vratu. Skozi 20 let se mu niso hotele zaceliti. Nedavno mu je pa začelo nagajati še srce. in sicer tako, da se je moral takoj cbrniti na zdravnika. Presenečeni zdravnik je ugotovil, da ima v srcu košček šrap-nela in dejal je Coxu, da mu ga mora izrezati. Cox se je pa temu upiral, ker ni hotel verjeti, da bi nosil v srcu celih 20 let košček šrapnela. ne da bi vedel zanj. Nazadnie se je pa vendarle dal pregovoriti in operacija se je posrečila. Ozdravljeni Cox se pa tega ni dolgo veselil, kajti komaj je prišel iz bolnice, ga je začela boleti stara rana na vratu in tej je kmalu podlegel.
*
V južnih ameriških državah je vse polno starih zamorcev, ki še dobro pomnijo suženjstvo in ki žive večinoma na račun javnih podpor. Eden izmed njih je tudi 112-letni striček John, zamorec brez imena, najstarejši med vsemi. Njegovi znanci so se zadnje čase zelo čudili, ko so videli, kako nalaga svojo tedensko podporo, od katere vzame samo en dolar. Ko so ga vprašali, čemu mu bodo prihranki in zakaj ne zapravlja denarja,  je  odgovoril: — Ve-
ste, fantje, naenkrat mi je š'"r.?la v glavo misel, da bi bilo dobro, če bi jel na stara leta varčevati. In tako sem tudi storil.
Dr. Avinov. ki je prispel v Ameriko : šele po svetovni vojni, je zdaj eden izmed I ravnateljev Carnegijevega zavoda in eden
najbolj   znanih   strokovnjakov    na polju umetnosti. Zdaj je prišlo njegovo ime v i ameriške liste zato, ker je pohvalil ameriško mladino, češ da je zelo nadarjena za umetnost. Nikjer na svetu se baje ne najde med mladino toliko slikarskih in ki-I parskih talentov kakor v Ameriki. Njego-i ve trditve pa seveda ni bilo treba dvakrat ! ponoviti, da bi mu ljudje verjeli, zlasti še [ ko so listi pisali, da se dr. Avinov tudi rav-! na po tem, kar govori. V njegovi zasebni i galeriji je 40 slik in kipov mladih, še nepriznanih umetnikov.
*
Teksaški farmar Daniello Alghesello ne bo mogel nikoli več mirno pogledati krave. Nedavno je obesil v staji telovnik, v katerem je imel 200 dolarjev, in preden se je obrnil, mu je njegova najdražja Sivka pojedla ne samo denar, temveč tudi ves telovnik.  Nesrečni  Daniello  je bil tako
obupan, da sam ni vedel, kaj početi, kam
to je bila vsa njegova gotovina. Ni pa dolgo razmišljal. Kravo je imel sicer zelo rad, vendar jo je pa ubil. Vampe je preiskaL da bi našel v njih denar, pa ga ni našel, ker je bil papir že prebavljen. Tako je prodal kravo za meso. Zdaj ima pa sitnosti še z oblastmi, ker krava ni bilo živino-zdravniško pregledana.
e
Henrv Ford nima sreče samo v industriji, temveč je tudi navdušen zagovornik povratka k naravi. Zdaj je zgradil za poldrugi milijon dolarjev kmečkih hišic, v katerih ima prostora 16.000 ljudi. Hišice bodo tudi na prodaj. Prednost pri nakupu bodo imeli Fordovi uslužbenci. Na nje je menda največ mislil, ko je dal zgraditi pri hišicah športna igrišča, šole, cerkev in vrtove.
*
Charles Brown, najbolj znani trgovec s čebulo v Kentonu. rad pripoveduje o tem, kako je vanj že trikrat treščilo. Zadnjič, ko si ga je izbrala strela za cilj, je obležal Brovvn nezavesten in desnico je imel dolgo hromo. Prvič je treščilo vanj pred 9 leti na pragu domače hiše. Takrat se je samo prestrašil. Drugič je udarila vanj strela, ko je sedel v družbi enako velikih mož in debatiral z njimi. Tretjič je treščila vanj lani v septembru. Takrat je zadela strela njegov avto.
Hamsunovi odgovori
Knut Hamsun se je s svojo soprogo že pred dnevi odpeljal iz svojega bivališča v južnem delu Norveške neznano kam, da se umakne gratulantom in oficielnim proslavam svoje 80-letnice. Na predvečer rojstnega dne so zakonca spoznali, ko sta prispela v gorsko mestece Elver, dobrih 300 km severno od Osla. Od tod sta šla v bližnjo planšarsko kočo, kjer je bila Hamsu-nova žena kot otrok pastirica koz. V planšarsko kočo na Hamsunov rojstni dan pošta ni dostavila niti brzojavk niti rož, ki so jih poslali čestilci slavnemu pisatelju.
Knut Hamsun je nekoč odgovoril na več vprašanj, ki mu jfh je zastavil neki radovednež. To je v Hamsunovem življenju nekaj posebnega, kajti sicer nikoli ne odgovarja na vprašanja. Njegovi odgovori so avtentični.
— Kakšno je vase geslo?
Knut Hamsun je odgovoril: — Zadostuje mi izrek sv. Avguština: Hiti počasi!
— Katero je vaše najljubše opravilo?
— Kratkočasim se najraje s Patiencem. -— Katero knjigo imate najraje razen
svojih ?
— Knjig sploh nimam rad. Ugajalo mi je samo opisovanje pobega iz Sibirije nekega Hlačka.
— Katero ime vam je najbolj všeč?
— človeško ime? Zelo lepo ime je Lev. Tudi Aleksandra je lepo ime.
— Katere zgodovinske osebnosti vam im-ponirajo ?
— Med znanimi malo, najbolj pa zaničujem nekatere politike iz svetovne vojne in iz povojnih časov.
— Katera lastnost je vam pri moških naj bolj simpatična ?
— Poštenost!
— A pri ženskah?
— Poštenost!
— Kaj najraje jeste in pijete?
— Nisem niti pijanec niti sladokusec, jem in pijem, kar mi dajo.
— Kaj je po vašem mnenju najhujše?
— Umreti. Če bi šlo, bi tega najraje ne storil.
Humor in inteligenca
Neki angleški pedagog je nedavno izjavil, da je visoka inteligenca vedno združena z velikim smislom za humor. Učitelji baje pogosto zanemarjajo svoj ostrokovno dolžnost, gojit, v svoji!) učencih smisel za humor, če učenci ne razumejo šale, bodo težko razumeli tudi komplicirane življenjske razmere in slabo se jim bodo prilago-
ai J*
bso niti Učitelji pa
kUos radi. čstajo knjige nauče čstatJL Morde. Sn ▼ sebi nekaj otroških iger.
Polje hmnorja je zelo otaaefeno. Od na>
rssđičnejBega prekjopicavanja in skakanja pri igrah, ki so ga dvignili cirkuski artisti in nekateri šaljivi ameriški filmi do največjega razmaha, do dov tipov, vzbujajočih smeh na obrazih odraslih ljudi. Dober dovtip kaže na inteligentnega človeka. V šoli so nas navajali k temu, da bi gledali na vse resno. Človeku pa prav rac ne Škoduje, če zaplava tu pa tam na krilih humorja preko vseh k rižev in težav in včasi je prav humor, -ki prinaša ravnotežje v naše duševno življenje. Zlasti v tako kritičnih časih, kakor jih živimo zdaj. je humor zelo potreben.
Spor za otok Jan Mayen
Sodišče v Oslu je obravnavalo nedavno čudno civilno pravdo. Norveški kapetan Birger Jacobsen je tožil norveško državo za 300.000 norveških kron odškodnine, čes da mu je skratila lastninske pravice do otoka Jan Maven. Ta otok meri 376 kv. kilometrov, leži severno od Islanda za polarnim krogom med 8 in 9 stopinjo zapadne dolžine. Do leta 1921 ni pripadal pravno nobeni državi in Birger Jacobson ga je kratkom al o zasedel. Na njem si je zgradil več kolib, v katerih je stanoval, kadar je hodil na lov na divjačino. Leta 1921 se je hotel trajno naseliti na njem, ker se je prepričal, da je na otoku precej modrih Hišic.
Toda čez nekaj mesecev j« poslal norveški meteorološki zavod na otok ekspedicijo, da bi ustanovila tam meteorološko postajo. Vodja ekspedicije je proglasil otok za last norveške države. Protesti Birgera Jacobsena niso nič pomagali, njegova lastninska pravica ni bila pr-znana, Jacobsen je moral otok zapustiti in ni mogel izrabiti svojih priprav za lov na modre lisice. V tožbi, naperjeni proti norveški državi, trdi. da je imel od leta 1921 do lani najmanj 300.000 norvešku i kron Škode, ki mu jo je povzročila norveška država. Pravda se bo najbrž precej zavlekla, kakor se zavleče navadno, kadar toži kdo državo.
Kako sem odstranila
svoje gube
ke-
unetičal speciaUstt in   taksevaal »eS-strsajevald tub«.
ENOSTAVNA DOMAČA
SEGA USTVARJA
ČUDA
Za noč sem uporabljala kremo, po.
mešano z Biocelom,, Id ga pridobivajo is jedra globokih kožnih celic mladih živali. Ta je kakor Biocel v Vaši lastni koži. Ts v resnici magična substanca ohranja Vašo kožo čvrsto, svežo in mlado. Odkril jo je
slaven profesor dunajskega vseučilišča. Zdaj je pomešana z rožnato kremo Tok al on. Uporabljajte to hrano za kožo z Biocelom zvečer. Zjutraj uporabljajte belo kremo T o k a 1 o n. Ona hrani kožo. zožuje razširjene pore in je ob enem na£* boljša podlaga za puder in šminko.
V vsakem primeru je zajamčen uspeh, Če uporabljate ti dve kremi, ali pa Vam povrnemo dvakratno kupno ceno.
rA P. MELNIKOVi
20
ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSIROMA
ROMAN
Ko ae je Murzajev vračal od Maharadzevovih, je malo manjkalo, da med hojo ni zadremal. Naenkrat se je spomnil, kakšen vonj se je širil v zapuščenem avtomobilu na ulici.
»Zdi se mi, da nimam vseh koleščkov v glavi«, je pomislil. V nos mi je udaril vonj kakor takrat Čudne misli mi roje po glavi. Glej, kaj se pravi vso noč ne zatisniti očesa!
Hitro se je obrnil. Tedaj se je pa spomnil, da mora obiskati svojega sotrudnika Rvbakova.
— Nič ne pomaga, dragi Peter Petrovič, kar pot pod noge in pojdite zaslišat Rožnova, — je dejal Rybakovu in mu pojasnil, kakšno vlogo utegne igrati Rožnov v tem zločinu. — Berlogina bom zasledoval jaz, Jarigina pa že zasleduje detektiv.
— Rad storim to, — je pritrdil Rybakov, — ga bom že našel tam. Vprašanje je samo, če mi pojdejo na roko ondotne oblasti. Zadeva je dokaj kočljiva. Treba je vedeti, s kom, kako in o čem govoriti, pa tudi pred kom raje držati jezik za zobmi. Take klepetulje kakor je naš Rakovski, najde človek povsod. Razen tega pa bom tam povsem tuj človek.
— Prav pravite, — je pritrdil Murzajev. — Veste kaj? Skupaj se odpeljeva tja, vsak v drugem vagona seveda. Jaz imam tam mnogo znancev. Sprego-
vorim z nekaterimi uradnimi gospodi in priporočim vas. Potem se vrnem, vi pa ostanete tam.
— Kaj pa nameravate storiti z Berloginom?
— Ta čas mu bo za petami detektiv.
— Kateri?
—Ah, prijatelj, čisto poseben detektiv in povrhu še tako skrivnosten, da vam njegovega imena niti ne izdam.
— Kdaj kreneva na pot?
— Takoj po knezovem pogrebu, samo z njegovim bratom bi še rad govoril.
Ko sta se na hodniku poslavljala, je Murzajev dejal: — Zdaj pa grem spat. V glavi mi kar šumi. tako nemogoče misli mi roje po nji. Neprestano imam v nosu isti vonj. In ker rabi tak parfum neka moja znanka, mi njeno ime kar ne gre iz glave.
— Vse je mogoče, — je odgovoril Rvbakov, — ko je zvedel za ime, ki ga je zelo presenetilo. — V zadevi umora doktorja Gorjanskega se je izkazal za resnico še večji nesmisel.
— To je res, — je pritrdil Murzajev. — Toda to, kar mi je šinilo v glavo, se pod nobenim pogojem ni moglo zgoditi. Prej bi verjel, da sem umoril kneza jaz, nego dotična oseba.
vin.
Brata Kostrova je ločilo samo eno leto starosti, zato ju je že od zgodnje mladosti družilo iskreno prijateljstvo in prav nič ju ni motilo, da sta bila različnih značajev in nazorov. Umorjeni Vsevolod je bil mož praktičnega duha, kar mu ie pripomoglo zlasti pri njegovem bogastvu, da se je povzpel družabno zelo visoko. Drugačne vezi so vezale na življenje njegovega mlajšega brata Olega. Njegov konjiček je bila umetnost, sara je bil dober slikar
in portretist. Dočim je starejši poznal vrednost denarja, ne da bi bil skop, je bil mlajši popolno nasprotje. Družabni položaj ie silil Vsevoloda živeti na široko nogo, dočim je bil Oleg pri svojih sredstvih glede svojih potreb izredno skromen. Samo tako iz mecenaštva in s pogostimi potovanji v Italijo je polovico tega, kar je dobival, zapravil. Med bratoma je bil razdeljen samo kapital, dočim je ostalo veleposestvo nerazdeljeno v skupni lasti. To imetje je upravljal brez kontrole starejši brat in polovico dohodkov je nalagal v banki na bratovo ime. Oleg je enkrat za vselej prosil brata, naj ga ne nadleguje z računskimi zaključki upravljanja imetja.
Ko je knez Oleg KiriloviČ stopil v kabinet, je najprej odprl predalček pisalne mize, da bi se prepričal, če ni morda v njem kaj, kar bi pomagalo pojasniti zagonetno bratovo smrt. V enem predalčku je našel sveženj ključev, med katerimi je bil tudi ključ od blagajne. V blagajni je bilo 5000 rubljev v gotovini, nekaj vrednostnih papirjev, kuverte z listinami in računske knjige. V zgornjem predalčku je ležala šatulja z biserno ogrlico.
To bo naibrž poročno darilo za nevesto, je pomislil Oleg Kirilovič. — Veseli me, da sem se odloČil pri izberi poročnega darila za uhane, kajti sicer bi imela dve ogrlici. Nesrečno bitje. To je strašen udarec, da je izgubila nekaj tednov pred svatbo ljubljenega moža. Ne smem pa pozabiti zavarovati jo. Nevesta kneza Kostrova mora preživeti svoje življenje kot kneginja. To pomoč ji moram ponuditi nekako neopaženo. Toda ona me ne pozna in kot Gruzinka bo gotovo ponosna, kakor so vse prebivalke, gorskih krajev. Toda kaj naj počnem z
bogastvom, ki mi je pripadlo? Kako naj upravljam posestvo zlasti na severu. Meni je bilo vedno špaiv-ska vas vse splavi janje lesa po vodi, taljenje kovin in pridobivanje soli, s katerimi me je skušal nekoč pokojni brat zastrupljati. Vse to bo treba poveriti Berloginovemu vodstvu. Njega mi je Vsevolod vedno hvalil. Tudi meni se je prikupil, ko sem ga nekajkrat videl. Hotel sem ga naslikati kot viteza Dobrina Nikitoviča, pa ni imel nikoli časa, da bi mi sedel za model. Pri njegovi postavi in izrazitem obrazu bi bil sijajen v bojnem oklepu na konju, kakor v herojski velikoruski pesmi:
Dobrina prihaja na dvorišče staje, Dobrina ujame najlepšega žrebca, v gobec mu potisne dragoceno uzdo, osedla ga s čerkeskim sedlom ... se je zamislil Oleg Kirilovič nad davno pripravljeno sliko, stoječ pri odprti blagajni.
—Sram bi me moralo biti, — je pomislil naenkrat. — Umorjeni brat leži na obdukcijski mizi, njegova nevesta je malone zblaznela od gorja, jaa pa komponiram slike.
Ko je zaprl blagajno, je sedel znova k pisalni mizi in jel brskati po srednjem predalčku. Njegovo pozornost je obrnilo nase pismo s podpisom Igorja Jarigina, brez datuma. Jarigin je v njem pisal knezu, da obžaluje način svojega življenja in obetal mu je, da se bo poboljšal in da bo posvetil vse sile javnim koristim. Prosil je kneza, naj določi dan in kraj sestanka in želel je, da bi ostalo to do določenega časa tajno. Zato bi se nerad sestal s knezom na njegovem domu v mestu. Pismo se je končalo s pritožbo glede intrig stranke v gubero-skem zboru.
Urejuje Josip Zupančič U Za »Narodno tiskarno* Fran JeraiT V Za upravo in raeratni del lista Oton Christof U Vsi v Ljubfjani