137. Stevilka._______________Ljnbljana, v soboto 17. jnnija.___________XXVI. leto, 1893. SLBVEMSKI MARI Izhaja vsak dan sveter* izimfii nedelje in praznike, ter velja po politi prejeman za »vstro-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brea pofiiljanja na dom za vse leto 13 glđ., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mcsec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko vefl, kolikor po&tnina zna&a. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-Ttste po 6 kr., fie ae oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi &e ne vraCajo. — Uredništvo in npravniStvo je na KongreBnem trgu 6t. 12. Upravništvn naj se blagovolijo po&iljati naroćnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. S cerkve nas podijo! Cvet gre" v sadi Kar se je sejalo, to dozo-reval V svetišča božja se vriva nestrpnost in tista ošabna razdivjanost, ki je bila nekdaj lastna vik-semu duhovniku Kajfi, o kojem vemo, da je veliko pripomogel, da je bil križan naš odrešenik in izve-ličar! Kakor vse kaže, potomci tega vikšega farizeja še nišo zamrli in zadnje čaše vzdigujejo avoje ošabne glave mej nami. Dva sta se pripetila slučaja, o kojih moramo pisati, ker prićata, na kak ostuden način se je političen boj zanesel v svetišta, zanesel po ljudeh, ki bi imeli ponizno služiti svojemu Bogu, ki pa svoj vzvišeni stan zlorabljajo v to, da uga-njajo neđopustne dovtipe po svetih meatih. Pred nekaj dnevi poročil se je v Kranji čislan meščan s hčerko iz odlične tamošnje narodne rodbine. Ko so svatje, — sami olikani Ijudje, — stali pred oltarjem in ko je napoČil trenutek, da se sklene najsvetejša pogodba, kar jih imamo na zemlji, in ko je kapelu n, ki je poročal, vprašal ženina, če hoče v zakon stopiti z navzočo nevesto, odgovoril je le-ta, kakor se poštenemu Slovencu spodobi, a krepkim „da" ! Ali mašniku ta „da" ni bil všeč, ter je zahteval od ženina, da mora mesto besedice „da" sprego-voriti besedico „ja". Ko je ženin na zopetno vpra Sanje, če hoče v zakon stopiti z navzočo nevesto znova odgovoril z „dau, zaprl je đušni pastir svojo knjigo, ter se odpravljal izpred oltarja. Mučni prizor, ki je vsled tega nastal, si lahko predočujemo! Tuđi je naravno, da se je moral ženin konečno udati ter spregovoriti nemško besedico „ja". Ves ta skandal izviral je samo od tođ, da je ženin odločen član narodne stranke v Kranji ter le malo priljubljen v ondotni kapelaniji. Postopanje gospoda kapelana je nasprotovalo ne satno zakonom, ki veljajo za olikano družbo, nasprotovalo je tuđi predpisom kanoničnega prava. Kapelan Kranjskega mesta bi vender moral vedeti, da se zakon veljavno sklene, če ženin in nevesta v navzočnosti dveh svedokov pred rednim svojim dušniai pastirjem iz-rečeta, da hočeta stopiti v zakon. Đesede, katere imata pri tem slovesnem činu izpregovoriti, nišo nikjer pred pisane, samo da a o tak e, da se more ž njih z gotovostjo sklepati na resno voljo, da hočeta dotična stopiti v sveti zakon. Pri tem niti treba ni, da bi se pogodnika podala v cerkev pred oltar, ker je zakon veljaven, če se sklene pred rednim dušnim pastirjem in v pričo dveh svedokov tuđi na kaknm drugem mestu. Ali v Kranju se zahteva, da mora Slovenec z nemško beaedo izraziti svojo voljo pri sklepu zakona in če se temu upre, postavijo ga iz cerkve pod kap, prav tako, kakor da bi bila poroka pred-pustna komedija! V istini daleč smo zagazili! Š« kruteji pa je drugi slučaj! Dne 13. junija t. 1. vrsil se je na Razdrtem pokop deželnega poslanca gospoda Hinka Kav čiča. Podrla ga ie smrt, kakor podere včasin vihar hrast sredi gozda. Zapustil je vdovo in devetero nepreskrbljenih otrok. In zapusti! jih ni v bogastvu in ne v ohilici. Prijateljem, bodi da so prišli k pogrebu ali ne, pokalo je srce, in kdor ima količkaj člove.skega v svojih čutilih, moral se je zjokati nad tužno usodo nn-srečnega pokojnika. Prijatelj Hinko nam je pri živ-Ijenji mnogokrat tožil, kako da ga proganja Hreno-viŠki župnik s svojim sovraštvom in to sovraštvo moralo je zelo ukorenitijeno biti, če ga omenjeni župnik še pri odprtem grobu ni mogel zatajiti v sebi. Gospod dr. Vošnjak prevzel je nalog, da spre-govori umrlemu tovarisu in prijatelju v slovo nekoliko besed na mestu, kjor bode Hinko Kavčič pri-čakovati imel tište končne sodbe, katero je župnik Puc toliko milijonov let popr^j že poznal, ter jo v grob za njim metal. Po celem olikanem svetu ae dopuščajo taki govori in ni je bolj naravnejše misli, nego je bila ona, da naj tovariš poslanec spregovori sredi naroda nekaj besed na grobu moža, ki je toliko let zastopal ta narod v deželnem zboru. Nikjer drugod bi se ne bit tak govor prepovedal. Ali župnik Puc ga je dru. Vošnjaku prepovedal, dasiravno k temu niti opravičen ni bil. Pokopališče vender ni kraj, kjer bi smeli samo duhovniki govoriti. Pokopališče ni kraj, kjer ima jedino cerkvena oblast zapove-đovati. To je jasno, kakor ribje oko in župnik Puc naj Bogu hvalo daje, da je naletel na tako rahlega Človeka, kakor je gospod dr. Vošnjak, ki se je brez ugovora podvrgel neopravičeni in v tem slučaj i tuđi barbarični prepovedi. Povedale pa so nam nadalje O8obe, ki ao bile pri pogrebu navzoč«, da je župnik Puc, končavši svoj govor, v katerem je nekako pod odejo pripo-vedoval in pravil, da bode pokojnik teŽko milost-ljivo sojen, pozval navzoČe k molitvi za dušo njegovo in temu pozivu do«lal cinične besede: „Će tuđi ne verao, ali bode še kaj pomagalo!" Te besede so avtentične. Potrdili no jih nam gospodje, ki so bili pri pogrebu navzoČi in kojim, če bi se stvar tako zasukala, več vere dajemo, kakor župniku Puru. Seduj pomislimo, kako so morale vplivati te besede na zbrano obćinstvo! Ozrimo se pri tem na potrto vdovo in na zapu-.sčenih devetero siroti Nepričakovana smrt pograbila je otrokom očeta in Bedaj so te reve koprnele tik odprte gomile in vsaj to tolažbo smele so si dajati, da je ljubljeni pokojnik preselil se v boljše življenje, kjer ni ne skrbi, ne tuge, ne pobalinstva in ne surovosti in drugih takih nadlog, ki nas more na zemlji. Ali tuđi ta tolažba se jim je vzela in povedalo se jim je, da je tišti, ki j« služabnik Go-spodov na zemlji, prepričan, d;i y. pokojnik umri tako, da skomj ni upati, da bi mu molitev še kaj pomagala. Obnašal se je Puc tako, da se je moralo misliti, da on sicer moli na grobu, ker je kot duŠni pastir k temu zavezan, da pa ima vender prepri-čanje, da z molitvijo le prazno tlako opravlja, ker tiči pokojnik že itak sredi peklenskega ognja. Ali hoćemo še kaj več pisati? Nam se vidi to do ćela nepotrebno, paČ pa se nam vidi, da je tu poklicana Skofija, da spregovori veljavno svojo besedo, da se jedenkrat za vselej zabrani vhod v svetišča surovi neotesanoati, kakor se je kazala pri poroki v Kranji in pri pogrebu na Notranjskem. Prevzvišenemu škofu si nsojamo na srce pokladati, da je vredno premisleka, škodujejo li take epizode odločno narodni stranki, proti koji so naperjene, ali pa cerkvi? Mi menimo, da akodujejo cerkvi in da na-s protno odločno narodni stranki le kori st i jo. K temu ni treba dokaza in kdor je pa-meten, nam bode pritrdil. — Spregovoriti nam je pa še drugo besedo. 0b našanje župnika Puca pri pogrebu poalanca Kavčiča bilo je žaljivo. Žalilo je ne samo človeSki čut v LISTEK. Na „zboru". Slika iz Bosne. Priobftil A. Podgorec. Krasno pomladno jutro se je porajalo, ko smo ae vozili dva učitelja in jaz b prijaznim pravoslavnim župnikom v selo na „zbor". Zbor (tuđi „masla", ker 86 naj več nosi blagofdovljat maslo) je pri pravo-Blavnih nekako to, kar so pri nas cerkveni shodi. Ko smo se bližali cerkvišću, t. j. prostoru, kamor 86 narod zbira k bogoslužeoju, opazili smo trobojnieo, vihrajočo raz visoko drevo in čuli so se atreli iz dvocevk nam v pozdrav. Oiizdravili smo jim tuđi mi z nekaterimi streli. DospevSi na brdo, na katerem stoji leaena lopa, ki nadomeSČa cerkev (cerkve v tem selu ni-majo), obkolila nas je sila naroda rokujoč se z nami ter kličoč: „zdravi, srečni, dobro došli I" .Daj Bog dobro," odzdravljali smo jim mi. Po malem uvipocitku pričel je župnik bogo-služenje, blagoslovil vodo, žito in drugo ter molil k Vsevi&njemu, da bi dobrotoo nebo rosilo blagoslov na polja, travnike iu šume, a iz prsi} nebrojnega ljudstva vile so se molitve pred prestol Božji. Po bogoBlužoniu nanosili so .momci" in .djevojke" na mnoga mesta suhih drv ter zanetili ognje, okrog katerih so posedli. Na drugih mestih pekli bo janjce ter pripravljali .ručak". Poaamezoe družine odbrale so si svoja meBta ter častile goste, došle iz sosedojih sel na alavuoBt. Ko k tej ali onej teh družin priđeš, pozdravi te starešina ter ponudi ČaSo »rakijo* z napitnico: „Bratje, dižem to čašo najprije, da napijem v zdravje naftih svečenikov in njihovega poglavarja, dal jim Bog, da 8e vesele ter da bodo tuđi doma zdravi in živi. Ako Bog da, tuđi v zdravje vseh vas io v vaš dobri glas, kateri sedite tu v krogu. Daj Bog, da se veselimo kakor leto Utotako tuđi pri-boduje tato." Kančavši zdravico poda čašo kakemu boljemu seljaku iz aosednjega sela, ki se zahvali: „Evala ti, brate, na poštovanju in ljubavi, ti si meni dal poštovanje, daj Bog tebi zdravje in veselje in vttem na tvojem domu." Tako se vrsti zdravica za zdravico. — — — Mej tem bil je pripravljen „ručak". Poseli smo za dolgo mizo in z nami „knez" (župan) in drugi prvaki seljski. Najpreje popiti smo morali po Čašo „rakije", da oam jelo bolje tekne. Na to blagoslovi župnik razna jela in putem smo pusegli za janjetino, belim „lukom*, trdo kuhani mi jajci ta različnimi tu običajnim! jedili. Vsa ta jela pa oe prinašajo na krožnikih nego na zelenetn perji ter jih razlože po inizi, ki je z belim prtom pogrnjena. Miza postavljena je bila le za na8o družbo v znak poštovanja, ostali narod poBel je po travi. Vae živahneje je postajalo. Tamkaj pripovedoval je starec iz BČasov preteklih* in njegova družba slušala ga je verno. Zopet drugej igrali bo „momci" in „djevojke" kolo. Danes jim je zopet prilika, da bo bo seSli ter se morejo veseliti in povedati bi mnogo. Glejte ono vitko Bosaoko, kako lepo je oblečena. Vidi se, d» je iz bolje niše, »pod-grlje* ji je iz samih Btarih dvajsetic in srebrnjakov, ćelo na rudeči „fes", ki tako dobro pristoja njenim čroim laBem, pripela je nekoliko starega Hrebrnega denarja. In poleg nje visoko vzrasel pleftat Bmomaka. OiBta in snažna mu je obleka, vsa iz domaćega blaga in zelo okrašena. Rudeče in višnjevo izvezena mu je bela srajca in na „fes" pripel si je cvetje. Pazite to „djfivojko" in „momka*. Njuni pogledi se večkrat sroCavajo in nebotć zastajajo jima ob teh trenotkih noge. „Maro igraj, igraj brže," vičejo druge „djevojke" na ujo. Ona pa a« srami znajofc, da so ujene prijateljice opazile, da slabo igra in ba^radi tega, obče, bilo je v prvi vrati in posebe žaljivo tuđi za volilce, za narod, ki si je bil pokojnika izbral svojim zaatopnikom ter ga pomasti I a svojim zaupanjem dolgo vrsro let. Obnašanje Puca bilo je pravi udarec volilcem v obraz! Huje bi Župnik po nii.šem mnenji notranjgkih voltlcev ne bil inogel razžaliti, kakor jili je razžalil a tem, da ni dopusti), da bi se bilo na grobu umrloga po-slanca govorilo. fc> to prepovedjo izkazalo se je zani Jeviinje umrle mu, ali izkazalo se je zaničevanje tuđi volilcem! Sedaj pa, ko se bode razpisalći nova volitev, verno že napiej, da bode Pucova .stranka Notranjcetn usiljevala in vri-vala kandidata svojega kroja. Ce je tište znane notranjnkn zavednosti le količktj se ostalo, upamo, da bodi) Notranjci sami pri novi volitvi sijajno a« izrekli proti Pucu in njegovim robatim načelom. Da bi se zgodilo tako. v ro Uoj» pomozi! Avstrijska delegacija. (Seja Ani 15. junija 18!»3.) Prične ae ruzprava o vojnem budgetu. Delegat Salvadori želi, da bi se vojua uprava bolj ozirala na potrebe in želje liudstva; zlasti teži vojna dolž nost kmeta, kateremu uaj bi »e breme olajšalo vaaj toliko, da bi se velike vojnike vaje no sklicevale ob času žetve. V istem hiiuhIu govori delegat Rogi. Delegat Pacak na^laSa, da nam je zveza z Neračijo prehudo pomnožila vojuška bremena in isto-tako tuđi Italiji. Nadalje razkrije ta govornik več alučaiev goroNtanuega trpinčenja vojakov t^r oj stro ožigosa postopauje dotičnih predstojnikov. Nujno po-trebna bila bi temeljita reforma vojafike justice; zlasti bilo bi treba upeljuti javnost in ustnost ka-zenskega postopka. Konačno pntožuje hb govornik, da se Će^ki jezik v arinadi preveč prezira ter na ta način žali narodni ćut prebivalstva. (Burno odobravanje na galeri|i. P.edtedoik žug«, da bo dal iz-prazniti galerijo.) Delegat Pfeifer naglaša, da Slovani in zlasti Slovenci lem težje ubćutevajo velikauska vojaška bremena, ker notrauja politiku dosledno prezira načelo narodne ravnopravnosti. Naše težnje so silno skromne, a ipak tte nam )einl)e še to, kar že imamo! Tuko He ju tuđi odstranila na podlagi na-pačuih Btatističnih d t sloveušćiua kot polkovni jezik pri 7. pešjjolku, ako prav je v teiu polku več kot 20°/0 Sloveucev. To je žalilo čut slovenBkega naroda, Hlovenuki državni postanci (in zlaati poslanec Gregorec v seji z dne 21. januvarja 1893) dokazali so nepravičnost te naredi.e voiaega ministra, a zadnji se na vae to ni niti uujuianje oziral. Iu veudar so bili 8tatist:čui podatki GregorĆevi tako neovržni, da bi bilo moralo rainistei*tvo že v interesu voja-škegu ugleda stvar strogo preiskati. Ker bb to ni zgodilo in ker napomiuaua naredba nasprotuje tuđi osuovuini zakonom, prosi delegat Pfeifer: Vojno miniBterstvo blagovoli naj skrbeti, da se izkazi glede muterinega jezika pri 7. pešjio.ku znova in pravilno st'Htuvijo in ako ae bo pri objektivni preiskavi dokazalo — in o tem ne more biti dvoma — da je v polku nad 20 ° 0 nlovenakih vojakov, teda| naj bh upe'je zopet slovunščina kot polkovni ker je na njeni desnici lepi Stanko. Pa nnj vedo, vaaj ji je obljubit, da jo na jenen povede pred sve čeuika . . . Ob strani pa Htoje nkrbue matere ter ponosno in orižno zro na svoje sine i u Ih'ere. A težko bi se igralo kulo, da uiso prišli im slavuoBt cignni, ki skrbe za godbu. Najbolj se čuje veliki bobeuj. Okrug cigauov pa se je zbrala tolpa otrok vriSčoč iu vičoć . . . Ne daleč ud tu prepevajo se unlo-otožne narodne pesini iu vine« čuje a« večkrat pok puške. Zalostnega I ca nisi videl, da bi ga bil plaču I tuđi a zlatom. Pri nafti mizi napiiulo se je sedaj temu, sedaj onemu in vsako napituicu spreuiljala je pesein in strel.--------------- Čas'nam je prehitm mineval in trebalo nam je misliti na odhod. Toda kako se ločiti b to veselo družbo. Ne puftčajo ta iz svoje srede. — Ko smo jim obećali, da jib ob prvi priiiki zujet obiSfcemo, poslovili amo we ter seli ua kola. Zopetni: „srečni, zdravi, do viđenja," Ćuli so se od vseh stranij in streli odmevali so po bližnjih bidih. Daleč smo žo bili, a veduo se )« Se čul po-samezen strel in pa petje aeljaUov vračajočih ne 8 „zbora". jezik temeljem dotttnfn reskripto? z đ»e" 2fB. aVgtitta 1872 in 3. aprila 1873. — Govornik apel nje na ft 1 o v e š k i c u t poklicanih faktorjev, ki naj bi imeli uimiljenje •slovenskim rekrutom, ki, pridedši t vojake, ne sliSi v e ft đomafie beaede in pol e^g tega mora pretrpati često Se z ■ noeto-vanje in zatiranje zaradi materinega jezika. Kako naj bi potem tak vojak pridobil Ijubezen do svojega novega pokliča, kako veselje do izpolnovanja svojih doIŽDOBti)? Ali se ga no bo po-lastda v takih razraerah domotožnost z vto svojo silo ter ga odtujila službi, ki zaničuje njegov jezik ter mu govori in veleva Ih v tujem. nerazumljivom jeziku? Mari tak čluvek ne bo nestrpno štel dni, ki ga locijo ae od svobode, mari naj ljubi svoje prcdstoj oike, ki so mu tujci ter mu morajo ostati tujci, ker ne umejejo njegovega jezika? Ne suhoparno vele-vanje, temveč apel na hrabrost navdušui« vojaka, a ta apel mora razumeti in prav razumeti ga zamore le v materinem jeziku. Naša vojna uprava ući naj se tu od starih Rimljanov. Pred kratkim pri-petilo se je pri vajah, da neka vojaška čuta ni ve-dela izvrAiti danega jej povelja. Cesar bil je navzoč ter ukazal poveljniku: „Povejte Ijudetn Češki, kaj jim je storiti". To se je zgodilo iu sedaj je četa sijajno resila svojo nalngo. NajvISji voja^ki gospodar sam tore) priznava važnost materinskega jezika tuđi v vojaski službi, u nekateri poveljniki hote biti pa-metneji. . . Od častnilca pri 7. polku a«* ne za hteva več, da bi se služeći vse žive dni, nauči) slovenski, pač pa se zahteva od uloveuskega prostaka, da naj se v dveh ktib nauci neirtski! Od koga se tedaj zahteva većja duševna gposobuost? Ni-li tedaj taka naredba testimouium panpertatis za častnike? Zakaj se že vcjaške učilnice ne uredć tako, da bi sh zadostilo vsecn opravičenim jeziUov-nira zabtevam? Na to preide delegat Pftrfer na aa-devo vojnike bolnice m oskrbovalnice v Ljubljani. Mesto ž^li odstraniti ti posiupii iz Brede mesta ter ponuja vojadkemu eraru visoko kupnino 180.000 gld. Zahteva mesta je tem bolj opravičena, ker se tuđi civilna bolnica mora uruakniti ua periferijo, kjer bi tuđi vojaški erar labko dobil ugodne in cenene utavbeue prostoru. Govornik priporoča vojne mu ministru, da uvažuju pritužbe, gledć katenh se je oglasil. Delegat Ada mek priporoča decentralizacijo vojaSkib dobav; tuđi leta 1886. so samo maDJši podjetniki izpolmli svojo dolžnost. Nadalje naglaAa tuđi ta govornik, da zlasti kmnt že komaj prema-gu|e voja^ka bremena, da mu vojna dulžuont od vzHinlje najboljAe delavce in da bi bilo radikalna pomoć tu le znižauje aktivne službe na dve leti. Delegat Masarvk želi, da se zboljša položaj vojaških zdravnikov ter zahteva pojasnila glede" znanega napada na feldcajgmajstra Griltmeja, ki je tako silno krepko rabil svojo sabljo. Vojni mmister baron Đauer izjavi, da dobe vojaskih vaj aedai ni mogoču spremeniti tako, kakor so želeli v interesu kmetskega stanu nekateri delegati. Glede grajanega trpinčenja možtva priznava, da bo se prijietili taki Blučaji, a pri veliki armadi je to Bkoro neizogiboo in potem se take vesti uitvadno tuđi pretiravajo. Vsekakor treba se tu držati reka: Audiatur <*t ultera pars! — Zoper nfornm vojaške juotice mi-uister načeloma ni, vendar pa bo trehH uvaŽevuti, da je glavna stvar pri vojaški justic hitrost. — Kar so tiče opazke delegata Pacaka, da gredo čehom tuđi v vnjadkih zadevab iute pravice, kakor Madjarom, izjavlja vojni minister, da sicer reSitev tega vprafiunja ne spada v njegov resort, da pa on pozna pač ugersko, ne pa tuđi češko državno pravo. Gledć prepovedi vojaske gudbe pri Kolarjtjvi slavnosti iziavlja mini^ter, da sploh ne dopufiča Hodelovuti vojaškim gudbaro pri prilikah, kjer jepričakovali posebno decidiranih narodnostuih pojavov! Delegatu Pfeifer ju odgovovarja vojni mi-uister, da mu je deželna oblast koroska zagotovila, da služi v 7. pespolku 10% Slovoncev, ♦) od katerih pa jih mnogo zna tuđi u e in a k i. Sicer bo pa vsled Želje Piei-ferjeve v stvari vnovič poizvedoval, akoravoo ne vt-ruj«, da bo prišel do drugega rezultata! Za učenje slovenšćine pa vojaske Sole nimajo Časa, ker se v u I ih itak že podučuje nemski, madjarski, češki in poljski. Glede" vojaške bolnice in oskrbovalnice v *) Tuko ae tedaj za n»s Slovence „popravlja* resnica in Btatiitika! Uredništvo. 11 Ljubljani je v prvi vrsti odioCifao deoarno vpTašaoje in zategadelj ima ta prvo bemtto finairćm minister. Konečio odguvarja vojni miniater fie aa neka* tera druga vprafianja manjflega pomena; glede napada na generala Grtio»e-ja pravi, da še nima pozi. tivnih poročil. Po kondni besedi poročevalea grofa Falken-bayoa preide delegacija v specijalno debato. — (Nadalje glef „Politični razgled".) Politični razgled r%i«»traiue dežele. V Ljubljani, 17. junija. delegacije. Avstrijska delegacija resila je sedaj vojni buJ-get tuđi v specijalni debati in nadalje odobrila je proračun skupnega finančnega ministerstva in skupnoga najvidjega računskega dvora. Pri razpravi okupacijskoga kredita oglaail se )e k besedi delegat Masarvk zahtflvajoč, da se predlože knnčni računi, iz katenh bodo razvidni prihodki iu izdatki. Uprava Bosne in Hercegovine se mu ne vidi tako srečna, kakor se govori. PaĆ se za nad denar grade" tam doli železuice in hoteli, a to Se ni taka dobrota, kajti nalcgu uprave v okupiranih proviucijah je v prvi vrsti socijalnu. Prebivatstvo se peča po ogromni većim s kmetijetvotn, a za zboljdanje agrarnih razmer se ni prav nič storilo i u v marsičem so se ćelo poslab&ale razmeru pod tursko vlado. (Senzacija). Desetina se je previsoko odmerila ter se tu kmet naravnost dere. Kar je iinel pod tursko vlado plaćevati v štirili obrokih, mora sedaj plačati hkrati, vrhu tega sh pa še silno surovo postopa pri izter-jevaii|i davkov. Najgloblje pa se j« žalilo prebival-«tvo s tem, da se mu je odvzel gozd. Okrajne podporne hlaga.ine ni«o ua dobrem glasu in pripo-veduje se, da ju nek turski insurg^nt prejol 13.000 gld. \/. take blagajne. Velika industrijska podjetja ho na korist le posameznikora, domaćim obrtnikom pa delajo konkurenco. Delegat Masaryk zahteva konečno, da naj ustanovi vlada za okupirani deželi posebno narodno z a-stopstvo. K besedi prijavljena sta 6e Klaić in mitiister Kal!ay. — V [»onedeljek sklonili bosla za-si'danje najbrža ob« delegaciji. — Slovani tuđi to pot nišo dosti dobreda slifinh v delegacijah in zlasti mi Slovenci bi gkiie na malo tolažlne beaede voj« nega ministra pač smeli z večjo pravico vzklikniti, nego je to storil madjaraki delegat Đolgar: Žal, da ministru zado štuje nag denar in da ne reflektuje na simpatije našega u a r o d a. Češki glasovi. „Narodni Listv" konstatujejo, da so mlado-češki delegati dosegli navzlic temu, da su bili perfidno isključeni iz odsekov, velik uspeh s tem, da ho vt'delt spiaviti nu dan češko vprafianje, okolu katerega se je eukala vsa debata o vnaDJeni položaju. S tem, da je prišlo to vpra&anje pred forum evropske politike, prizuala se je internacionalna važnost češkega naroda v državi in toliko je vzlic vaem poskUBOtn, zamašiti uBta češkim odposlancem, jasno, da }h čn^ko vpnišanje daues najvažnejša za-deva av8tro ogerske mooarbije. — Tuđi „Politika" izraza se v iBtem smislu in se zavaruje odločno zopet* to, da je vlada govorila vedno ln nmlado-čegkih delegatih, Ui so pa bili v delegacijah v reenici legulna reprezentacija češkega naroda. — Lb „HUb Naroda" čuti potrebo zasmehovati MladoČHhe, feS, da bo tuđi v delegaci|ah pokazali svojo onemoglost ter se pridružuje s tem neonskim židovskim listom, ki v dolgih člankih dokazujejo, da so se Mladočehi pokazali v delegacijah kot mrtva stranka. — O inrtvecih se pač ne piše tako na dolgo in široko! ^' »I /ft 11$ 0* «8 r * J3 V e.. Genevnl Fabre o trojni %ve*i. General F^bro, ki je zastopal Fraucijo pred koatnico v Palestru, izrekel je nasproti nekema trancoskemu žurualiBtu jako pomembno politično sodbo. „Kralj Humbert—tako pravi general Fabre — vz[irejel me ju kot prijatelja, da skoro kot tovarila; f)t>|et me je kakor brata in ćelo uro govorila sva sama. Občudoval je našo vojsko ter govorit o zgodoviuskem pokliču Francije. Pogovor pri-ftttl je tuđi na trojno zvezoin tu značila je položaj iz razna molčečnost . . . Ne, gospod — tako je nadaljeval general Fabre — trojna zveza ne bo već dolgo obstojala. V Italiji pokopal jo bo tok javnega rane-n j a. Tako sodijo tuđi italijanski politiki. Senator Negrelli rekel mi je: Nam je znano, da v italijan-Bkem narodu malo velja pogodba, ki nas veže pro-vizorično na Avstrijo in Nemčijo. Mi ne zahtevamo družega, nego, da jo razrušimo. Treba je le kake malenkosti in Italija pridružila se bo Franciji- — Italija ljubi Franciju — tako je sklenil general Fabre — in zategadelj trojna zveza ne bo več dolgo. Panama. RazBodba kasaciJBkega dvora, ki je Karla Leasepsa, Effela in Fontana oprostila zaradi za- |^ Dalje v prilogi. ~W Priloga »ftlovenskemu Narodu44 tt. 137, dnć 17.jnnija 1893. staranja deliktov, katerih su bili tožeoi, vzbudila je sploSno senzacijo. Brezdvoinoo okoristila se bosta te Budbe tuđi Fordnaud Lesseps in Cottu, akoravno se ništa priložila zaper ubsodbo, kajti kasač jaki dvor spozoal je ćelo postupanje prvega sodiSča kot ntčno. Pariški listi se jaku rezko izražajo o tem preseoetljivem iziđu Panamske afere ter skoro so-glasno uaglašajo, da je bila ta kazenska pravda kakur ju iztekla sedaj, velika blamaža za vlado, ki jo je prouzročila. NekHteri listi tuđi pri tej prilihi napadajn prednednika Carnota, ker je dovolil svoje-čhboo kazensko preganjan|e, akoravno jh bilo za-Btaraaje cftitno. — Bolezeu Curnotova je, kakor bk tr>1i. resneja, nego se je mislilo; žHleti bi bito, da He ta Bkrb ne ureHniči, kajti murt Carnota utegnila bi spraviti Fraucijo v sedanjeni razburjenenj času v rezko kn/o Volttve v JVemčljU Do^edanji resultat volitev presenetil jh vse krOge. Zmaga socijalnih demokrat ov na c e 1 i p r o g i — tu je efekt ceBarjevega vzklicd ua „narod". Leta 1888 bilo ]« v nemAkem držnv-nem zboru 11 HocijaliBtov, lota 1890. že 3G, sedaj jih bo pa najbrže nad 50. V Berolinu pomnožilo bb je Število socijaliHtičnib glanov /a 21.000 »n v intem r a/.meni prudirajo socijalisti tuđi p> deželi. Ozjih volitev bo uajbrže nad 200 in že to je silno ztm-čilno za politično zbegauost nemdkega naroda. Od izida teh ozjih volitev zavisno je tuđi, jh li bodo obe svobodomiselni stranki in narodni liheralci sploh fie reprezeuto\ani k >t Btraulie v oovem državnein zboru S«j niti glavni vodite!)) teh stranu, kakor Kcbfer, ltcker iu IVnnigsen fte »ino pod streho Toliko jh ž e dane« j a a u o, da o većini za vojaSko predio g o ne more biti govora Kaj bo vlada putem storila. teg« menda danea Ae sama ne ve. Na vnak način eo notranje razmere v Nena^riji postale tako žalostne, da re države ni nmči več zmatrati za posebno zamslji-vega političnega zaveznika. Dopisi. 1» %ugrel»a doe 15. juni ja. [liv. dopis] (Grof Jauku Drasković T r a k o S ća n ak i.) VĆerajšnji dan izvrši! je narod hrvataki »veto dolž-nost hvaležuoiti proti jednemu izraed na b<>l)£ib svojih sinov. Prenese! je v zemljo hrvatsko, v f-autne arkade ilirskih prvoboriteljev truplu moža, ki je razvil zastavo ilirstva ter jo nosi I ▼ boj za iHte ideale, za katerimi tuđi dane« še brepeoe bvaltžni njegovi potomci, za celokupnoat iu samostalnost hrvatske domovine. — Grof Jttnko DrašUov'ii rodil se je dne 20 oktobra 1770 v Zagrebu. Do vršivfii gimnazijske in visoke studije, posvetit bb je s prva v smislu rodbinskih tradicij vojaftkemu stanu, ter bi 1 prisoteu kot kavaliruki častnik tuđi j>ri ob-legauji LJelega gradu pod slavnim Lav (ion om. Tu
  • r pridobti tako Bvojemu narodu novih, četudi le moruln li zavezuikov. — Dne 14 junija 185G duhitela ga je smrt na poto-vanji v Gleicbenberg iu tat a 6 položili bo v Iludgoni v potujCeuo sioveusko zemljo truplo hrvatskega prvo-boritelja, kateremu bo hvuležui nnrod pel slavo, dokler ho bo glasila po Bvetu beseda hrvatska. Nad 37 let počivat je tedaj blttgi muž, če tuđi ne v tuji zemlji, a ipak izveu domovino, kateri je bil posvotil ctlt« svoje življeuje, a včeraj uprejela ga \n v Bvoje uaročje zemlja domovinska in nedaj počiva v sredi svojih nujodli^aejših sobojevnikov oa uajavetejšem kraju ftirue Hrvatske. Zasluga za to gre „Matici Ilivutsk ", ki |e s tem sklepom dostojno proslavila svoio petdesetletnico. — Ekshumiranje trupla na Uulgoutsketn mirodvoru vrSilo se je pnvsem dostojno. Slovenski narod bil ju zastupan čaBtno in v kolikor je bilo v tem pozab* Ijenem kotu razkosaue sluveoBke domovine sploh mogoće. Blagoslovit je truplo g. dekau Ljutomerski Ivan Skuhala z veliko asistencijo, poleg tega pa je bilo navzočih poleg ogromnega števila prostega naroda tuđi već drugih odličnih slovenskih rodo-Ijubov iz bliž:ne, ki so položili na krsti) tuđi već ! ;pih vencev. Drago truplo prepeljalo s*i je potem l>o železoici v Zagreb in vOeraj vršit se je tu Hpre-vod, kakorSneg* hrvatska metropola že dolgo ni videla. UdeleŽila so se »provoda vsa javna oblastva z banom na čelu, vhh narodna društva in lahko rečem ves nttrod hrvatski po svojih najodličnejših zaslopnikih. Na kolodvoru je govoril g prof 13 a d a I i ć\ pot^m pa se je jel prcmikati uprav nepregledni spre-vod proti mirodvoru. Hiše bile so okraSene z naroilnimi, v Crno zavitimi troboiuicami in povsod bo gorele svetiluice. Sprevod, katerega ao se udeležili z jedno bnijedo \se hrvatsko korporacije, ?ole, društva ltd., raztezal se je nad 2 kilom. Samo nositeljev vencev, katere ho spr^mliati dijaki in belo opravl|ene dekleta, bilo je nad 80! Kruti sledili so prvi Hurodniki, potem odboruiki „Matico Hrvatske" in Sh živeči „Ilirci", I!i|HŠ6V'C\ TrtiHki, Štriga in Šulok, za njimi pa za-stopuiki vladi), občinski zaBtop in potem vse ostalo občiustvo V stolni c^rkvi je ^k^f Gugler vuovič blKgoHlovil krnto ter bral sv. nmšo zadušnico. Na mirodvoru napravile s<> vse nepregledne deputaci]e Spalir, matičar): Šandor Gjalski, [>nifdHor Iloić. Ei -sHiihuth, Muh'ć, Brož in D^žehć pn no preuusli krsto do ilirskih arkad. Ko bo razdoneli glasovi uagrob-nice, spregovoril je predaednik „M^tic* Hrvatske** g. prof. Smičiklas ter ponlal v grub telikemu rodoljubu zadnje slovo. Iiile bo to besede, ki bo morale v duo srcu Bogati vsakoruur, ki še ni izgubil po-Hleiinjega čuta za svoi narod in domovino. Ko je govornik skleuil, zadoneli bo spotniuu grofi Draš-knvića gromoviti Slavh-klici. Ko jh prevzel Župan MoSinsky rakev v skrb ineata, govoril je fie pred-sednik „Zastave" g. Pttračić iu s tem je bila kon-čtnu ta domorodna slavnost, ki je jasno pričala, da □arod hrvatski vh ceniti hvojh velmože V imeuu slovenskoga naroda UiMeŽile so se sprevoda deputacije „Mitice Slovenske", ^družbe bv. Cinla in Metoda", Cdljake čit.iluicrt, nmtalje Ljubljunskega in Ce.ljskega Sokola. Zvefcer priredila je „Zautava" v ])rostavo »pomina grofa Draškovića še nijajeu korner«, katerega so se udeležili tuđi sloveuski odposlanci. Bili bo burno pozdravljeni in tuđi pri 'tej priliki proslitvljalu se je v na\du-šenih govorio ideia hrvatsko slovenske vzujemnostf, ki j.' ž-j tako globoko prodrla v oha naroda. Tuđi zuBtopnik rodbine Šrafl iz Ridgone, v čije rakvi je toliko let pod val grof DraAkov ć, bil je presrčno pozdravljen. — V duhu pa je pritiostovala temu velečastnemu činu narodne hvn)ežrinyti vhh znveina Slovenija, kličoč spommu vetikega Ilirca: Večna Ti slava! Ta I>uiiH|a 15 junija. [Izv. dop ] Skoro vsaki tretji dau poda nam vrla gledališka družba čeAka „prt'iniero", čemur je bnS jioskdica, da je gostovanje Čehov iih Duuaiskh tleh postalo veliko ugod-nejše, kakor bi ne Movvk nadejal po ooem škanda-loznein prvem večeru in [to nekaterih prvih prt'd-stavab, pri katerih je bilo treba gledalcev po lož*h in paitermh ae^ežih faktično i skuti z Diogeuovo le^čerbo. Animoznotit časnikov je zamrla, apatija Dunajskih SEovanov je izginila iu sednj nam kaže vhh druMtičihi lice: čamiiki bo polui laukavegu priznanja nad i/Aediu) vztrajnostjo in požrtvovaluoKtjo čeAkih umetuikov, rojukn pa je minila ona uečaktna ne/aupnost, katero skuAajo v uaglici popraviti z mnogobrojnim) obišli. Težko stališče je imelo početkom češko gledalištu, feHar se je ravnatelj Chinelenskv do ćela zavedal ; zato pa je prinaAal večer za večerom s svojimi najbotjSimi inočnii naj-bolj^e igre in Bosebno gledal na tu, da je bila veaj uprizoritev skrbua pri vaeh predstavah. V minolem te dnu stii 8e morali parkrat ponavljati že odstavlieni igri „Pa u i m a j o r k uu in „8trakonicky duda k", ker sta se obče jaLo priljubili. Koncem tedua pa ae je igrala prvič vese-loi^ra „Zaj ectt, tuski apUhl M|asuicky. Veneloigra je pisuua v finein fruncoskem žanru, di|aiogi so duhoviti, pikantni, zapletki naravni, a tako komični, da se gledalec suieha cei čas ne more umiriti. Trpljuuje mlađega advokuta, katerega zasleduje Ijubouumna soproga s crlo vojsko ženskih vohuuov, ki se zaplete v ulogo maBažnika, katurega bivša l|u-bića Bkrije v zadregi pod posteli in ki mora končuo v ženski obleki goljufati vse ter# ga resi prijatelj, bojažljiv profeuor vsuj dveh naghujdib zusledovalcev, jezikave tafiče iu naivne euabe, — vse to se vrfii v hitrem diru pred naSimi očmi, da Clovek pozabi, da je presedel poltretjo uro. Izmej igralcev sta se se-veda zopet gosp. K. L i e r in gospa Prochazka najbotj odlikovala. Početkom tedna so igrali prvić Tylovo romantična čarobno „Lesni panua" z velikim vspehom. Ideja igre je: Povsod dobro, doma najbolje I — ali pa: Ne v Ameriko! — Igralo ae je zares izborno, zlasti je pohvalno omeniti pevko in igralko gdft F ti r-Btovo (ffPanna lesniu) iu naivno Ijubimko gdČ. KoSnerovo; izmej goflpodov pa C h a r v a t, P u I d o, K a f k o ia starosto L i e r a. VĆeraj pa smo slišali iz čeAkih grl že tuđi na Slovenskem popularno opero „V s t u d u iu (V vod-Djaku), katero bo tukajSnji Ćehi že nestrpno čakalt ; dokaz temu je i/prodano gledaliSče iu hrezkončno odobravanje. Vender mornin re^i, da mi je ta opera v Liuh'jnni bodisi glede orkestra, bodisi gledđ petja znatno bol) uga)ala Zlusti je pri nas uloga Lidunke „Jerice" pri gdč. DaneAevi in uloga Vojtecha pri g. Pavfteku v nernzmerno holjSih mkah ali — Rrlih. BVeruuatt (gdč. J u n g m a n n o v a) je bila dobra, da si je bila v Hpodnjih legah včasih malo prisiljena; tuđi KOHp. Maly (Janek = Jurfcek) je bil kos svoji nalogi. Mešane zbore je pelo prav vrlo češko pevsko društvo „Lumir". Pred opero se je igrala Stroupežnickega ve-seloigra „Zvikovgki rardsek", ki se godi na Ćeskem viteftkem gradu v 1G. stoletji. Igrhlo Be je vrlo Zlasti nam je u^njala gdč. K o A n e r o v a kot „PeterĆek* in gdč. V ii r s t o v a. Igralo se hode Se teden dnij. —f.— Domaće stvari. — ( N e p 1 h m a n i t e g :i i n n e k a r o 1 i -Skega p o s t o p ći n j ći župnika Puca) pri pogrebu deželnega poslanca Hinku Kaveii'a sramujnjo se ćelo v uredništvu „Slovenca". Želei": izbrisati globoki utis skandala, ki pa je bil le naravna posledica „Slovenfievega " fanatizo-vanja duhovšćino, dolžil nas je ta list v če-trtek, da smo poročali nereanico in v dokaz svoje tnlitve navuja F'ucov nagovor, kakor ga nihče o d v 8 e li n e š t e v i I n i h p o g r e b c e v ni s I i A a 1. Mi ostanemo pri tem, kar smo pisali, ker se oslanja naše poročiio na izpov»-dbe odličnih pogrebuev, ki so na svoja lantna ušesa slišali nečuvene opazke župnika Puca ter ho nam prišli to v skrajni svoji ogorčenosti poročati. Sklicuje ae na vse poštene ljudi, ki ho izkazali žudnjo čast pokojnemu Kav-riru, izjavljamo toivj, tla ne prekličemo ne. piC-ice in ako nas „.Slovenac" farizejski pozivlja, da naj vrnemo čast gosp. župniku Pucu, tedaj mu odgo-varjamo mi, da naj i.šče Hr eno viški ž u p-n i k 8 v o j o č a h r ta m, kjer j o je i z g u b i 1. Ako ima pogum, naj toži! — Sicer pa govorimo o toj žalostili zadevi clanns tuđi se na drugein mestu. — (Res })ostalicae) Kako zelo skrbi Tr-Ža^ko postao uadravuat^ljstvo za to, da bi bili v L ubijani službu|oči prometui uradniki zmožni sloven-skega jezika in kako hladnokrvno uHiljuje L;uhljan-Hki po.iti tujce, dokazuje nam naHtoput hIučhj : Dne 28. maja t. I. oildalo se je v Ljubljani na pošto pismo nastuvljeuo v Celovec. Ljubljanski poAtui urad poHlal ga je na Duuaj in ko je tam — očividuo sloveu^čine bolje zmožni uraduik, ko Ljubljanski njegov kolega, zapisal ua zavitek „ Klageufurt", dobit ga je n»slovl]euec v roke dne 30. maja, tedaj tret|i dan. Naš klerikalni kolega si seveda tuđi tega dogodka ne bode vtakml za zrcalo. — (Koncert gojencev šolskega zavoda „Glasbene Matice",) Ui bo, 2 uri do koče, 3 ure od koče tlo vrha. — IV. Od postaje bkofjeloške v Skofjo Loko, rdeče, l/a ure. — V. Iz Škofje Loke: 1.) K Sv. Andreju in Sv. Ožboltu, idečemodro, 2 uri, 2.) čez Križno Goro na Pianico, modro, 2 Va ure. — VI. S Sv. Katarine y>ri Medvotlah: 1) Skozi Oaredek, Ga-brije, mimo Žirovnika v Ljubljano, rumeno, 4 ure. 2.) do Grmade, rumenomodrorumeno, 1 uro, 3.) od Grmade v Polhov Gradec, ruinenomodrorumeno, ll\, ur«, 4.) Od Grmade na Otožec, rdečemodro, 1 uro, 5.) čez Knapovže v Medvode, rnoclro, 21;3 ure. — VII. Z Vrhnike: 1.) K izvirkom Ljublj;«ničtnim, modro, l'.2 ure, 2) č^z Sv. Trojico in Sf.aro Vrhniko na Kuren, rdeče, I1'., ure. — VIII. Od postaje Save na Sv. Goro, rumeno, 2 uri, iti s Sv. Gore do Obrezijo blizu Me lijskih toplic pri Zagorji, rumeno, ll ., ure. — (Tulcajsnji obrtni nadaljevalni Soli) doloćilo je ministeratvo za uk in hognčastje z rtizpiBom 2G mnja t. 1. za tekoče leto 2300 gld. državne pod pore. — (Jesenske orožne raje) se bodo letoB vršile za ni^ervigte pehote ia lovcev od due 3. do 22. septembra, za »anitetno četo pa od dne 10. do 22. septembra. — {Slovenske učitelje,) posebno na Kranjukem, o;>o/arjiimo na današnji razpis druge učiteljske službu pri Sv. Jakobu v Kožni dolini. Želeti bi bilo, da vrli Št. JakobĆani d^be" res izborno učiteljsko moč. — (Na poljanski cesti) privela se je, in Hicer ob Ihvhj strani, — naprava novega hodnika. — Dotični |>oHeHtniki, knterim je vse eventuvalne ovire pri njih hisah odstraniti, izvrAd — kakor javlja tnagiatratni poziv, — to lahko satni, uli pa dado izvršiti po meHtntra magistratu proti povrnitvi »troskov. — (Astronomičen teleskop,) h katerini se lahko opazujt'jo nebesne prikazni, razstavljen jo v Zvezdi. Posnbno lepo videti je v njem luna in razne vučje zvezde. — (Iz Š t. Vida nad L | u b I j a u o) je dan^-s zjutraj pripeljal ondotui nadučitelj g. G Žrovn-.k 33 uČHncev, da so hi ogledali (ieželni muzej, potem pa meuazeriio Nien lastnik jim je dovolil vstop ua prvo meBto po 10 kr. Taki pohodi de-želnega muzeja (in sednj tuđi menažerije) so pač najbol|fta podpora pouka v realijah in so gotovo pubvale in poHnemanja vredni. — (Milodari za pogorelce v Zabrez-nici.) U rad ni list prinafin poziv deželnega pred-sednika barona Hnina za milodare pogorelcem v Zabreznici. Milodare vzprejemajo deželno pred-sedstvo, mestni magistrat v Ljubljani in okrajna glavarstva ter jib bode izkazoval uradni list. — (Kužna boluzen ua gobeu in park I jih) pojavlja Be nekuj časa tem v loga« fikem olcroju. V prvi polovici tekoftega mesec* po-ginila je u. pr. v Ilovtah g. administratorju J. Hladniku jedna krava, a g. duhovniku A. Trepalu jeden konj, ker je prišei s sosedovim bolnim konjem v dotiko Zdaj bolezen že pojemlje. — (Nova to var na.) V Trebanjskem okreji bode Be ustanovila to vam a za izdelovanje sladkorja. Potrebni kapital je baje že zagotovljen io h« nume- ra va novo tovar no zvezati po posebnim tira z do-lenjsko železnico. — (Narodna alavnost v Divači) V dan 2 julija t. I. ob 4. uri popoludoe bode divna wCe-Barjevift Rudolfuva" vilenica v Divači sijaJDu raz-avetljena. V vilenici bode prepevalo Opeusko pevsko društvo in izborna narodna godba bode svirala pri vsprejemu p. n. gostov, ktkor tuđi v vilenici. Obljuhila so nekatera BlovanHka druStva, da istegu tine o^k>-dajo podzemska čuda te vilenice. Po pnbudu i% vilenca bode na jasnem prosta zabava. Ker rode ta dan znamenit za slovausko stran, vabi v obilni obiak osoovhIoi odbor za razsvetljavo vilenice. — (Goriške novice.) GorišUa moŠka podružnica sv. C rila in Metuda ima v nedeljo dne 25. t. in. občni zbi>r v čitalniAkih proBtorih. — Bralno iu podporno rokodehko društvo v Ajdov-8 Čin i priredi dne 25. t. m veliko slavnoBt v flpo-min desetletnice blagoslovljenja društvene zastave. — Obsojeni Podgorski kmetski funtje nastopili so v torek svojo primeroina jako oštro kazen v jetnišnici v Gradištu Spremljhlj jih je do tja nad 30 dotna-čiuov ua vozeh. Slovo bilo je ganl|ivo. Pred odho-dom iz Podgore pozdravili so fdntjo vse oiilične|Se može in bili povsod prijazno vzprejeti, ter h« jih i^ vzpodbujalo, da btčdo prenašaju bridko UBodo. — T«ča pobila je tuđi v nekater h krnjih na G)riAkem posebno na KaoaljBkem in v Brdih, ler naredila veliko Škodo. Blizu L^nardiČa pod Št. Ferjanom tre-š'ilo je v d mnik iu je strela ubila pri ognjicu sedeČega Antona Primožifa, Ženo njegovo pa je ostno-di'a po obrazu. — Na S r p e n i ci odprla se je nova brzojavna postaja. — (li, Pulja) se nam piš1: Nafi tamburaški zbor „Slavjanske Čitaonice" napreduje jako vrlo. Gosp. dr Bitrčić, katuremu gre v tfin oziru nn]-vfčja zahvala, poučuje neprenehoma čile in ukazeljne tan>bur»Ae. Nekaj nad 3 mesce obstoji zbor in že imamo mnogo užitka od njega. Večkrat so žh stopili u»ši vrli tamburaši v poHatnezuih skupiuuh na oder iu pokazali zbraneiuu občinstvu svojo spretnost. Te skupine igraju vsHka za sebe, pa tuđi združene. Vseh »kupaj je tamburaSev 12 mozkih in 6 gospic. — V nede!jo 4. t. in. »topili bo prvič Bkupuo ua oder. Bunio ploskanje po dvorani pozdravljalo je tumburtiše. Imeli ho vsi trob jjue čep ce na glavi, katere je nalagč za to naredda gospica Arabela Laginja S hrvatsko narodno pesmijo „Liepa naša domovina" pričelti se je domača zabava. Tamburaši udarali ho tuđi Se mnogo drugih skladeb. Konečno bil je ples. Pozno v uoč koučala j» zabava, od ka« terc smo vai zadovoljni sli domov. Želeti bi pa bilo, da hi se v čitaonici ne govorilo toliko italijanski in bi se dejtttiHki kazalo, da je društvo „slavjanaku". — (Vesela vest zh tužno Intro.) Pod tem naslovom priobčili smo Bvoje dni novico, da ju banka „Slavija* odlučila 200 000 gld., ki se imajo razpo-soditi na zemljišća onih slovenskih in hrvatskih po-Bestaikov v litri, katere bo laški njihovi upuiki za-čeli preganjati zaradi volitev. Kakor je bilo prita-kovat-, sprejeli so to naznanilo, katero je šio iz pre-dalov našega lista po vseh časnikih, iBterski Libi in Luhoni z veliko nevoljo. Ta nevolja razodevala se je /latiti v predulih Poreške „Istrie", TržaAkcga „ludepedente" in Puljskega „II giovioe Pensiero," ki ho slastao zgrabili slučaj, da Be je s početka zaradi raznih nepričakovamh zaprek reulizovanio posojil nekoliko zavleklo, kar je bilo pri novi instituciji gotovo oprontljivo. Zlauti poslednji Vmt ulribal je l»o „Slaviji" tako neosnovano in — recimo naravnost — tiku uesramno, da bi bilo prijuere za iijegovo pisarjenje zastonj iekati pri listih, ki ne nahajajo uzora v časnikarakem banditstvu. Ko bi bile razmere pri porotnem sodišču v It tvmji norinalne, bda bi ga banka „Slavija" labko poklicala na odgovurnoHt. V sedunjih ruzmerah pa Io ni bilo inogofte. Zato mu je pa dala odgovor, ki mu bode izvestno nepo-voljoejfti od purotae obravnave. Te dni prepotovala sta namreč.vsu Istro gospoda Frančišek Vlah, geueralni tajnik banke „Slavije" iz Prage in pa Ivan Hribar, generalni zaHtopoik njen iz Liub-Ijaiie. Ker sta ae oba na licu meata prepričala, kako velikega narodnega in narodno gospudarskega po me na bo posojiln, katera je banka „Siavija" do-slej dala v Istro, sklenil je upravni svet banke po-viflati kredit za Istio od 200 000 gld. na mllijon goldinarjev. — Mi beležimo to vest z veseljem in kouštatujemo da je 8 tem činotn stopila banka „Slavija" v prvo vrsto onih, ki delujefo za goapo-dursku neodvisnoat in osamosvefičenje iuterskih Slo-vcDCuv in Hrvatov. Priloga „Slovenskemu Narodu" St. 137, dnć 17. jnnija 1893. — (Iz hrvatskih top lic) V Krapinske toplice priftlo je do 12, t. m. vsega vkup 451 ogeb ; zđraviti se. Od 1. t. m. bilo je nad 100. — — (Zakvartafie.) V minulem letu raz prodalo se je v naftem ct^arBtvu nad 4 milijone iger rtt/aih igvaln.h Uvart, dokaz, 0 litrov piva; g. Ilija Pvedović 109 litrov vina. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Dunaj 16. junija. Masaryk v svojem govoru (glej „Politični razgled". Uredništvo.) naglašal še, da se usiljuje tuđi v okupiranih provincijali madjarska državna ideja, akoravno sta deželi slovauski. Delegat Klaić hoče po-lemizovati zoper Crnkovichev govor v ogerski delegaciji, a predsednik Windischgraetz odvzamo mu besedo. Pri glasovanji pa je večina za to, da naj Klaić nadaljuje, vsled česar predsednik odloži predscdništvo. Po prođlogu delegata Ple-nerja izreke se predstdniku z vsemi proti gla-sovom Mladočehov zaupanje in Windischgraetz prevzaine zopet predsedništvo. Ker pa vnovič prepove Klaiću govoriti o „takozvanem hrvat-skem državnein pravu", odpove se Klaić besedi. Delegat Herold graja bosansko upravo češ, da protežira le age in bege, narod pa zane-marja. Ministcr Kallay brani bosansko upravo ter pravi, da je desetina v sedanjih raznierah najpriinemejši davek. Pritožbe o madjarizaciji in germanizaciji nišo opravičene. Leta 1894. bo v okupiranih de/elah 84G(Vo uraduikov slovanske narodnosti. Oznučba „bosanski jezik* vidi se ministru že zategadel potrebna, ker zaradi hudega sovraštva mej Srbi in Hrvati ni moči upeljati označbe „hrvatsko-srbski" jezik (!!). Kmetijstvo se je po ćeli deželi silno povzdig-nilo, zlasti, odkar ho začeli prebivalci pridelo-vati sladkorno repo. Herold in Masaryk izjavita, da vzdržita vse svoje pritožbe; okupacijski kredit odobri se potem brez spreiueiube. Po seji priredili so jugoslo vanski di-jaki delegata Masarjku sijajno manifestacijo, Dunaj 16. junija. Vodji dijaške manifestacije zoper Crnkoviclia, jurist Krste ly in medicinec Bavalić obsojena vsak na 8 dni zapora. — Zoper demonstrante proti metropolitu Sembratoviču dvignilo bo državno pravd-ništvo obtožbo (!). Beligrad 16. junija. Skupščina imela danes slovesno sejo v gledališči. Kralj izjavil v prestolnem govoru, da je moral odstraniti rcgentstvo, ki je zlorabilo njegovo mludolutuust v svrho, da je izpodkopavalo ustavo. Z zado ščenjem naglašal kralj, da je narod z navdu-šenjein pozdravit njegov korak in da ga je tuđi inozemstvo prav sodilo. Srbija bo skrbila, da se izkaže vmlno zaupanja in simpatij ćele Evrope. Nova skupština je izraz proste volje narodove. KoneČno omenja prestolni govor trgovinskih pogodeb z Avstrijo iu Nemčijo, ki sta velikcga narodno-gospodarskega pomuua za državo. — Potem kralj storil prisego na ustavo. Zbor kralja navdušeno pozdravi jal. Beligrad 17. junija. Kabinet dal ostavko. Včeraj kralj na novo poveril Dokića in potrdil ministarsko listo, [zrzemši Franasovića, na katerega mesto stopi Sava Gruić, ostanejo vsi ministri na svojih mestih. Atene 17. junija. Pri eksploziji štirih vojnih sliramb smodtiika pri Daphni 16 osob mrtvih, mej njimi dva Častnika. Našlo se samo pet mrtvecev, drugi raznešeni na vse kraje. Uzrok eksploziji neznan. Škode je štiri milijone franko v. Berolin 16. junija. Do 7. ure zvečer znanih 276 volitev. Voljenih je 32 konserva-tivcev, 13 narodnih liberalcev, 5 pristašev državne stranke, 46 centralistov, 7 kandidatov svobodomiselnih strank, 19 socijalnih demo-kratov, 8 Poljakov, 6 Alzačanov, 3 protisemiti in 1 Dance. Potrebnih dosedaj 135 ožjih volitev, v katere priđe 71 socijalnih demokratov. Berolin 16. junija. Cesar Viljem poda se 28. t. m. na Švedsko, kjer bo lovil kot gost kraljev jelene. Berolin 17. junija. Znanih 320 volitev: 33 konservativcev, 6 državne stranke, 17 na-cijonalnih liberalcev, (10 iz centruma, 21 socija-listov, 3 svobodomiselne stranke, 13 Pol^jakov, 1 antisemit, 6 Dancev, 6 AlzaČanov itd. 154 ožjih volitev. Strassburg 17. junija. Po proglašenem iziđu volitev bila velika demonstracija socija-listov in protestlerjer. Na cesti pred zbirališčem teh strank zbralo se nad 2000 ljudij, ki so klicali „Hoch" Bebelu in Franciji. Policija s poinočjo vojaštva več demonstrantov zaprla. Narodno-gospodarske stvari. — Poštua hrauiluica. Pred nekuterimi dnovi obelodauilo j'i» vodutvo poštne hranilnice svoje vsa-kuletuu puručilu, katero )e posebno zunimivo že zato, kor je prav letua miuilo deset let, odkar je bil UHtauovljen ta prekuristoi zavod. — Kuncem deeetletne p^rijode je bilo pri hiuniluici 913.447 uložnkov, kateri so iiinli uIojj, v vkupnem znesku 29,335 229 gld. iu uloženih državnih papirjev v vredoosti 11,051 370 gid. V tej dobi je poStna hra-uilnica na račun u-ožioikov nakupila iu jun doposlala državnih papirjev v vrednoati 19,545 615 gld. Nad vat1 dobro at* je iazvil Bie'no urejeni ffkov promet. L 1884 bilo je v tej ^troki tratiaakcii za 269 406 gld., lani pa žh za 9 809 268 gld.; promet se je v tej ittti dobi od 87 tnilijonov povišal oa 2237 milijonov. Ksiicem luonUet;a leta je bilo udeležmkov čekovegu iirometH 21 365, kateri ao imeli uloženih v gotovini 42.684 528 fild. i-: vreo He razvija pri^lnn hraniluica, ju vidno iz tega, du fio troski z\ ustanovitev v znesku 938.761 gid. ?.e popoluomii pokriti iz dobifka, in da ao je vrh tegtt ustanovit reservni zaklad, kateri znafta nedaj 2.543.343 glil.. potem penzi)8ki zakUd, kateri znaša 573 724 g!d Samo v lanskem letu naredila je hra-nilnicit il>l»it'kti 1.139.884 ^ld. 8G kr., kar je uprav Kijajno. Nu KiHnjrtkem y bilo lani 134 poštno-liiHDiiuičnih nahiraluic, tako da ju prišla )edna na 5719 prebivalcev in uu 74'3 štirijaških kilomntrov. V ildbi denet'ptnt Ra obstanka po^tnp hranilnice izdalo hm ie na KnuiiftktMn 19.999 uložnih knjižio, od kattsnh jih i.' b:i>> kuncem I. 1892 se 9892 v vuljtivi. — Uazpis dobave. C. kr miiHHti'istvo name-rava vefi oblaf.il m oprave za c. kr. dež. brambo kakor: t^uvlie, ru/.ua jermuua, plajgće, nožnice za bajonete in dr. jireakrboti potom malega obrta in raspisuje v ta uainon dobuv«. Ponudbe vložiti je najkaBneiu do 6. julija 1893, 12. ure op ludne pri c kr. niiniuterHtvu za deželuo brambo. Podrobnosti poizvtuio hh lahko v jiisarni trgovske in obrtničke zbornice v Ljubljani. — Zakupili razglas c. in kr. inteiidancije 3. voja v Gnidci zaradi zagotovljcnja predmetov iivhu, aena, slame, drv, premoga, koakna in Hveč za I. 181)3, ki je bil v našem liutu ohjavvljen soboto duH 10- junija t. I., pogleda se labko tuđi v piHurni trt^oviueko iu obrtuiške zbornicu v Ljubljani € Bratje „Sokoli"! SlavnoHini (inovi VflOBokolskega BG-3tanka 7 Ljubljani sf Mižajo. ("^ist naša /ahtevu, da se v prav mnogobrojnem 3|^W^^ Številil TldsleŽimo t*1 izredno ununitue fl/ ^) )jfi n!a noBti. Du liode jja to povsem mo-y\^^ar tiof;«-, opcziirja VaH podpiKani odbor, da ^^^ si vsi, kateri se nimato društvene oprave, iBto bo pravočaeno omisllte. — V tej na-d4«|i UIk'-o V»m srčni: „Na zilar!" odbor „LJubljanskega Sokola". Za v«trova Ine stvari. C. kr. priv. zavarovalna družba Jtiiiono Airiatica Ili Sicurta" x rrrHtn. (Jadranska zavarovalna družba v Trstu.) Občni zbor te družbe je bil v Trstu dno JJ1. maja ter v sledečem donašamo najvažnejsf iz poro-čila ravnatnljstva, ki ae je predložilo na tem zboru in iz računskih zakljm'kov za 54. poslovno loto (1892): Produkcija v .sekciji za zavarovanje na življenje sr* je zdatno /.višak, kpr icprezentujejo za-varovanja sklonjenu lbi)2. I. glavnico gld. 12,430.274 — in lehio rento v znesku gld. 39.485. — Pri lptnem zaklturku \u bilo v moči okroglih 67 mi-lijOllOV goldinarjev glavnice in gld. 1<>4 462. — letne rnnto. JJohodki na premijah so ztia&ali gld 2,',)0(J.0l5. Izplačevanja za slučaj amrti in zav"arovanja na doživetje ao iznašala gld. 1,2^3.71)1* — in He je razven tega «e rezerviralo gld. lD2.94f>. — za škode, ki bi ro imd«1 poravnati. — Rezerva premij iznaša okroglih 14.4 milijonov g*oldl-liarjev in se je zvišala za gld. 1,534.450. — za lastni račun. V elementarnih, zavarovalnih oddel-kih (ogenj, promet in toča) ju iznašal dohoci ek pvemij gld. 8,12.^.028 — za protizavarovanja »p jo izdalo gld. ,'5,124.078 — in škode odbiv.ši piotizavarovalne ,(jr/.>.25 porabilo se bode gld. 50.000. v avrho odpisovanja od vrednoati dveh posestev in po dotovanju splošnega dobituega re-zervnega fonda v smislu pravil in po poravnanju drugih plačil v smislu ravno teli pravil gld. 240.001). — (ffld. 60*— Od delnice) kot dividenda razdelilo. Rezerve premij in dobitka zvišale so se leta 1892. — za okroglih gld. 1,900.000. — in se aestavljajo iz sledečih nasfcivkov: gld. 13,320.347. — rezerva premij sekcije zavarovanja na življenje, gld. 1,032.24b. — rezerva premij za zavarovanja zoper ogenj, gld. li).405. — rezerva premij za zavarovanje prevoženj, gld. 500.000 — razpolo-žive rezerve, gld. 577.154. — rezerve za menjave kurza gld. 500.000. — specijalne dobitne rezervi1 sekcije za zavarovanje na življenje, gld. 1,187.105. —■- splo.šni dobitni rezervni fond — vsega vkupe blizu 18 milijonov goldinarjev. Poroeilo ravnateljstva nmenja tuđi nedavno vi-šivše Kr n.stanovitve protizavarovalnega društva „Meridionale", ki zavaruje tuđi zoper tOČO, in ki bode od prihodnjega leta zacen.ši, dalje nameato nRiunione-a" direktno zavarovala proti toči, mej tem, ko se temu društvu potom protizavaro-vanja prepuste letošuji točini poslovi. Glavni zastopnik c. kr. priv zavarovalne družbe „Riunione Adriatica di Sicurta' T7" TTStTJL (Jadranska zavarovalna družba v Trstu) ']t*. gospod Ju Perdan trgovec in hi.šui nosestmk v Ljubljani. i „LJDIUUSII ZW « ;.4 vse leto 4 gld. 6O kr.; ^a p->l itsla % | ;3 :;,!.-?. 3O kv ; .:a čotri W«: i gia. 15 ';- t 16. junija. Pri Mulići: Schiner. Hurnar, Kpstein, Lorzintf, t'lu-hačuk, Sr tz KrSk«'ffH. — Krntkv iz (Jortce. I Hi ili s<> \ Ii>c3l»l j«a ni: Ifi. junija: Fritl»»rik GrubiT, žel«/. uprevodnika ain, 4 leta, Kcb^cvh costn fit 27, drinka. 16. junijii: Anton Aink, Crovljar, H7 K t, Utiču im (Si'Htl 6t. 12, jutikti, — Viticenc (Jim'hi-, dulavćuv uin, 1'/i lutu, »Struli&ku uliou St. 11, ujorbuu uiuculosta worlhofii. Zahvala. Sliivnost v korist družbe sv. ('iril.i in Metoda, katero je priivdila družbina podružnici za Šifiko v nedeljo dne 11. t ni. na Koslerjevera vrtu nsprla je vkljub na^ajivemn vremenu «lol>ro. Najuljadneje podpianni odbor Stejc bi torej v prijetno dolžnost izreci svojo najtoplejo zahvalo vsom rodoljnbom, rodoljubkinjam in druStvom, ki so pripomogli na ta ali oni način do lepega vspeha v preblagi numcu prirejene slavnnsti. Zlasti usoja se podpisani odbor najiskreneje zahvaliti prer. {X. kuratn Ant, Koblarju za prelepi navduSevalnr slavno-stni ^ovor, vclorodni gospi Juvančičevi in blagorodnima uospicama Heleni in Stanki za njih požrtvovalno tru-doljubivost v priđ gmotnega vspeba slavnosti, slavnerau te-lovndnenm društvu „Ljubljanski Sokol", Blavnemu slov. del. pevskomu društvu rSlavec% slavnomu meš. zboru Si Se nske 6it.alnir.c za njih korporativno udeležbo in preprijazno sodtlovanje piri slavnosti, in konačno vsem gostom, ki ko slavnost posetili in s svojo radodarnostjo pokazali zanimanje in požrtvovAlnost za nažo prekoristno šolsko družbo. Hvala bodi tud i gp. bratom Koslerjcm za izka-zano prijaznost in darila ob tej priliki, tor slavni vojaški godi)i domaćega peSpolka baron Kuhn št. 17, ki je s sviranjem raznih slovanskih komadov mnogo pripomogla do olifie /adovoljnosti vseh gos)ov. V Šifiki, dne 14. janija 1893. /ti odbor podružnice hv. Cirila iu Metoda za ŠiSko: Jakob Matjan, Josip Tavćar, t. f. predsednik. t, č. tajnik Zahvala. Povodom izleta ŠiSensko šolske mladine in ufiitelj-bkfga osnbja na Rožnik in Drenikov vrh dno lfi. t. m. po-tiarili ste blagorodni gospe Ana Knez in Ana Ju vani1 ič; potom vvleslavna tvrdka bratov Koslerjev toliko jedil in pijace, dn j.i l)ilo inožno vsc Solske otroke dovoljno pogostiti. Imenovanima dobrotnicatna in dobr^tnikom, ki pri vsakej priliki skazujejo svojo naklonjenost tukajšnjt Soli, iziekam tem potom v svojem, kakor tndi v imenu Solske mladine najiskrenejšo zahvalo. Bog plati tisoCkrat! Ob jednem tuđi slava in znhvala mileinu prijatelju hi flobrotnikii fiolsk.i mladino, veletrgovrn in predst-dnikn krajnepsi šolskeg i sveta gosp. J. C. Juvanćiču, kateri je s svojo blago obiteljo udeložil se šolskega izleta, ter s svojo navzočnostjo in prijaznnstjo mno^o pripomogel, da 80 je ta sotska veselica tem sijajneje In bolj veselo izvršila. Z odličnim spoštovanjem Auton .r*ivoi-Jaiol<» fiolski voditelj. V ŠiSki, dne 17. junija 10(J3. Meteorologično poročilo. -— ■ ■• | • ■- -|- ........ g Čas opa- ;. Stan'? i Tem- Ve- „ . . ¥°" i ! | .i, i I 5 7. zjatraj 780-5 ck,. 14 0"C | brezv. megla i2170.«in.' ■H, 2. popol. V3.rvf» «k 22 0°C jsl. zah. obi. | : . 9. zvečer 7371 u 14 0°C si. vzh. obi. dežjn. -i i ( Srednja temperatura IH 4 , zn 1-7' pod uoruiuloui. HD-u.rLa,jslsa "borzia d>i^ 17 juni)a t 1. v^eraj — dunes Fapirnti renta.....gld. 98'2.t — gld. 98^5 Srebrna renta..... „ JW1S — T 9B1(> Zlata r«nt»...... „ 117 .*J5 — , 11740 4°/^ kronska rmita ... „ 9845 — „ 9fi-4?» Akcije narodne banke . . „ H92 — — „ !»90 — Kreditne akcije .... „ 339-40 — „ 93910 Lordon....... B V2M6 — „ 1»3- - Srebro....... n —"— — „ —*— Napol........„ ' 9'79 — „ 9'7?»Vn C. kr. cekini...... 684 — n fi-84 Ncmfike marke .... „ «50-25 — m GU'271/, 1); 0 10. (uuija t I. 4"/0 državne srećke iz 1. 1854 po 250 gld. 147 gld. 70 kr. Državne srećke iz I. 1HG4 po KM) gld. . . 191 , FiO B Dvorska zlata ivnta 4°;0....... 115 B 90 , Ogcrskn papirna renta B°/o...... — n — „ [Junava rcg. srečke f>°/0 po 100 gld. . , 12H r — p Zrmlj. obc. av«tr. 4V,°/o »lati zast listi. . 122 „ — „ Krechtne srećke po UK) gld...... U6 „ lb „ Ruđollbve srećke po 10 gld...... 2M „ 2f> „ Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . 150 „ 30 „ Tramway diufit. velj. 170 gld. a. v..... J60 „ — ,, Zahvala. I V najgloblji žalosti zbog bridke izgube moje ^M ibkreno ljubljene, dobro soproge, odnosno matere, ^H h^ore, binulie, sestre in nećakinje, blagorodne gospć ^M MARIJE FABIAN I izrekam v svojom, kukor tndi v imenu svojih ^M otrok in obtAliii sorodniknv vsoiu dragim prija- ^M toljciu in znancem od blizu in daleČ za dohrodejno ^H socutje za bolczni in o smrti, zlasti zu prekrasne ^M darovane veuce in za Aastno mnogobrojno sproui- |H stvo pokojnice do zadnjega pofiivališča svojo naj- ^B pi-esrfnojso, najtoplojSo zahvalo. ^B i; t.n Fran Fabian. H Trgovski pomoćnik kutni j<< v proiluji Hpccrrljnkogu blaga poptdttoiua izurjen, luuiAkogH in slovt-nnkcgu jf/iku pismeno iu ustno zmotcii, iiMJiiianj 'J.'t U:t rttar, hv> VBl>re|in« pri (B2K—2} Prospekti o zdravišči in vodozdravil-Dići iiiiesHlnil>l Fiu'hstein posi- Ijajo se zastonj in frankovano. Najboljša pitna voda kHilar pretf iievarnoat epidemije, je v tftki., Bl.ičaijih ^esto skuSena, od medi-djcin8kih"nvtoiitet vedno priporoCevana OLAVNO aKLAPllTl -^ ^SSHUBVtR »?^-----------YL\ B ElulH «. V njoj bc ne mihrtjiijo nikako orga lifino sub- 8tance ter jo zlasti v krnjih, kjor ju ntu- dcnCna ali vodovodna voda dvoraljivo k»- kovosti, nuiprikladnejflH pijaca (2-7) C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. dri!, železaic. Izvod iz voznega reda vol?avne^a oei 1. j-u.ra.Ija, 1893. Nastupno omonjtmi pribajulni in odhajaloj cMBi , Lcud Gasteina, Ljubna, Beljakn, Celovea, Framens-fešte, Trbifca. Ob 11. uri 37 minut dopoludno onebni vlak z Dunajtt via AfflBtotten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, E#r»i, Marijinih varov, Plunja, Bndejevic, Soluograda, Ioomusta, Linča, Ljubna, Celovca, Pun tabla, Trbiža. Ob 4. uri 53 minut popoluđno osobni vlak z Dunaja, Ljiibncga, Buljuka, Celovca, Franzensfoste, Pontabta, Tirbiža. Ob 0. uri 27 minut zvedor oaohni vlak c Dunaja, I^db-nega. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odhod iz Izubijane (drž. kol). Ob 7. uri 18 minut sjutraj v Kaunik. i, 3. „ 05 „ popoluđno v Katunik. „ 6. „ 60 „ zvodor v Kumuik. ,, 10. „ 10 „ zvefier v Kamnik (ob nedeljah in praznik ih). Prihod v Izubijano (drž. kol.). Ob 6. uri 61 minut zjutraj \z Kam ni ka. „ U. „ 1S „ dopoludno i/. Kaiunika^ p 6. „ ao „ xve6er iz Kamnika. " 0. „ 55 ,, XV06er iz Kamnika (ob uedeljah in prazoikih.) Siedige-ovropski Cas je krajneinu čanu v Ljubljani za 2 minuti nnprej. (12—130) Zahvala. Moj pokojni soprog Ivan F i s c h e r, c. kr. notar v Gornjemgradji, je bil zavarovan pri cs li.r« lirlv. xavarovalncuiii društvu „Av-strljMki I*Ii^iiU^ na »unuji za sluonj 8mrti za *«»OO gUl. Imenovano društvo mi je danes zavarovano svoto izplačalo. Jaz izpolnujem prijetno dolinoat, če se imenovanemu društvu za kulantno likvidacijo in hitro izplačilo te škode ne samo javno zahvalim, uinpiik to društvo vsem, katerim bi kazalo, da se zavarnjejo, toplo priporočam. V Velenji, dne 10, junija 1893. (G3&) -A^na I^i«c3lioi". Važno za kupćijski svet. Trgoveo na vlilnl daaa (dsr Kaufman auf dor Hohe der Zeitt v iO si-Sitkib po 30 kr. Naučna pisma (Uriterrichtsbricfe) iz kojih se je moči " priličiti prav ktnalu le-tem jezikom: ItallJansU r 10 seSitkih po 30 kr.; Angloikl v 10 seSitkih po 30 kr.; Franooalii v 10 sofiit.kih po .to kr. Trgovska koresponđenca v 12 seSitkih po 30 kr. Prvi sešitek je na razpolago vsakomur. Daljo bo priporoča: lirniifNka »laviiowtika kora^uicu povodom 3OOletnlce zrnate pri Sislc-«. za klavir zložil in do mačem u peSpolku pokloni! A. Foorster op. 53. Cena 60 kr. J. GIONTINI, (634-i) trgovina 8 knjiga mi in papirjem v Ljubljani. f^ly >x xy v/ xv xv v^ 4 Zobni zdravnik | | DR ROMAN JACOBI i u\ ostavlja po iinjiiovejftl in nnjboljitl metodi r« V/ umetne zobe in zobovja. r$ «\ E> jNJ lMomUlrn In ir.tliru 10b« v imrkoil (uraetno \/yi VA spanjej t»r*>* bol«-*lu. (118—10) P^J >{, Zdravi sploh vsako ustno holezcn. y4 4 Ljubljana, Stari trg št. 4. [rfcj si ______„_____^__7^__^__m I Klavirje i l^< izdVluiem in proda am po najnižu vseh do- t^J Kl zdanjih cen, v jako ukusui obliki ia 8 pri- l^j fđ\ jetno doneĆiin glasom, s e^luni železuimi f£?J Pm okviri, na ravno in križem Btrunjeue po fm rrfi amerikanski neRtavi. (504—15) \t^\ | MARTIN R01HS | gj c, kr. priv. izdelovatelj klavirjev v Celji. g-j <^s puškar ?r> v Borovi juli (FVrludi) mm li oroči* cm i/.fUdutc iti proilaJH vat-kovrstnu noyo pušite in revol-v«*r|e tt>r vnc l»VNk« priprttvt', pulroii« ter pruvljiijo se ceuo. — l'eniki pošiljnjo se brezplućno. Pravi zaklad zti ncNi-ečno J.rrvo h si iiiooh k r u m ha ( on h 11 iju) in tajnih razpaSnosuj ju iihoriio delo SX>rsi.. Tit*tiiii-«i o "h> o p 3hl x" a xx a. 0e«ko izdanjo po 80 jieiuSki izdaji. S '27 podo-bnini. C«im 2 ^1*1. h. v. (-ita n«j jo vankiio, ki trpi na HtruAnih po.slc kr. voc. j/^ 'vS, gjj ^H Na vsoli dolih zavujnino ic moia /» ^^^S ^\ B8 ^H ta doctuiia, zakonito varovaiii« f ^g^Bm^^K^^k^J 9| ^H vai'stvctia znanika. \ jjtJK J flg ^H Zalude ukoru v vseh lekuriiuh \^U^*^ 'fe^r IH ^B Avstr« Of^rskf. ^^s^Sb^^*^ 55 ^H T\ Tuni se tuđi dobi : lH I rraško domaće zdravilo. ■ ^B To sredstvo pospežujo piav iztiorno, kakor sve- IH ^H dofijo miio^e sku&tije, fiistenje. zrnjenje in lečcujo BB ■■ ran ter polog tega tuđi blitvi huU^Mno. ^M U V škalljicah po :15 kr.in ^J*^«i»Kiy«J,*.,-WJl^u/ |H M 25 kr. l'o pošti « kr. ve.-. ^^C^OCTSaagg^ gfl ■fl Na vscli delib v.avojnine ^Af^SerCŠIr ^1 ■■ je niKjii tu dodiina /-ako- "^ctB^Bm^ ^H ■■ Glavna saloga BB ■ B. FRAGNER, Praga, ■ H 11. 203-201, Mala strana, Ickarna „pri frneni orlu4*. ^| ^B ^^p~Pofitna raz pošil jatev vsak dan. ^^| ^H ^__ _______ _ _ ^ ^^^J ' 0~. Se rahi -IO 1*1 v mnogih lilpvih, kadar "tibff& __ krttvc u« iiiurMJu )«*r*ti, kadar i majo ^^^Ill~t VT~ Hlnbtk |»ret>ikv<», v svrbo cbnl)Ma< ^^^Uffl^^-*1 ii)h iul«kn iti >^«IAVNA ŽALO«A: o*°^^>^rraxi Iv. Kwizda ^ yT <«, in kr. avstrijski in krulj. ruiuuiiHkt ^^^^ dvorili zahr/.ink. j^*^ i krožni 1- kar v KornrulmrKU pri I»iin»ji. l'aziti je ini z^nrnio varntveno '/naniko __^-^ it> znbtL'vati i^recao j£*&$\ _ lCwix«lin ItonieiilHir&lii ■^TTlir^*' rc«liltil |»ra.Hfk /.n živino. ^ BS5^^Hy^^^^^^ ^^ ^^^t^^BotiB^F^ ^BV^^^HV ^^^^rl.^^^ .^^^fl^^^^^h. ^^M ^^Uff\ %V^BT7# Do I. junija in od I. septembra tarifa za stanovanja znižana za 25 odstotkov. KRAPINSKE TOPLICE na Hrvatskem od postajo zagorske žeieznice ,/-i»l»ok-KrH|»lii»-T«»plIce* oddaljono jodno vozno uro, otvorjono jo od 1. aprila «la l«<»n*»|iiliiM kopeU kakor tulek« trici tt*tw • švi'dska 7.4lr»riliitt KimitMMtlkH. Konifortna uku|A. r)oliro r«"Mt«»vrHci|e pri najnižjih conali, stalna ilt ^o«I1»h, obsežna osojna MprcliAJn-I1A0 ^^y boltit'in. Uakcr so nplošno pnznava, Kl /^m 1 Trnkoczy-jev \kW\ H EllZalletin ObliŽ 4Okr. ml iši,|,| &* Ui ho naj v l«-k)inmh lzrecno za- j^wiiJAp= bteva, tuda prirttcn )i: U1, *':« iu»a var- SIISŽrS B|VI'»" z"»»'k«'- ki"j,- zrav.M, „nti*-* ■ '' nena in postuvno depozitovana. Će uu vpodije 45 kr. v pismenih /.namkah, Bu posilja hrez iimt;. VHI. okraj. (4M7—lii) Zaloga v Ljubljani: v vkcIi Ickumali. Ljubljana Mestni trg št. 10. Ljubljana Mestni trg št. 10. NTajlDoljše iu najceneje kupuje hv u železo, železnina, okove. J cement itil. " pii Andrej D rusko vicu v Ljubljani ■ia McMiiciii tr^ii s<. lll. nagrobnili jkrižev, čtedil-nikov, finih žag, leclenic M (511—b) po najnižji ceni. M Mmmm......iiimii mi i ■ 11fta&«uiiHMv.JMimBaa^aH—niM^, ^ngr rimski vrelec ^7§VP^"*^f nnjh'lj prtbavna. najCisteja planinska !'*'Jr Af'* Stf / kiselica.prostvsehželodecobtežnjoćih, ^^ ^3 jk sliznice dražečih post.ranskih sestojin. V Ljubljani glavna zaloga pri M. ■•:. Klipanu. ♦♦♦♦♦"•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ Odlikovan s časlno diplomo in zlato kolajno v Londonu 1893 in i ♦ ♦ (173-1«)^ zlato kolajno v Bruselji laoz. J ♦ Hajboljše sredstvo ♦ 5 ^5«. želodec9 : f"*" r^-^""^ katero želodec in opravila ♦ — jHjgi prclmvnih detov života krepra * ~-^^«r in tndi udprt život pospefioje, je + | c ■ 1^ tinktura za želodec, \ ^ ■ .iT'š-'-—_ .-•'4'^r' katero pripravlja J | l^^if Gabrijel PICCOLI, ♦ <► Siiil^^^lli'" iekar iiri v'1"-'"1.'11" t I il^pii v Liufj|iani' DunaJska cesta. I t '''^ /S7I0IIK Cena 1 steklenici * > "I i'0-f///^ fttf 10 novč. $ : |!iM£qj-------! T p~-^ii^^—- --:-..gag Tztlolovatelj rrtzpoftilja to tirik- J ^ "—---------iii_miu*» turo v zabojčkih po li'steklrnir. + « in vpc. Znbojfek z 12 steklmiic. htan« ^ld. l-tflj; s 21 ♦ ♦ Uh]. 2(i(>; s :J6 gld. ;j"M4; 6 41 jjld. -1-^*5 ; fifi nteklcnic { 4. tehta 5 A-i/ s poSt.no težo in volja f_'M. 5^(5; llOstukl. 4 ♦ gld. 10-aO. Poštnino plača vedno naročnik. ♦ ITinct.capsici compos.| (PAIN-EXPEIxLER), pripraveny v Richtrovi lekirni v Praze, vSoobecnž znam^, bolesti utišujici !■», -JQ domi'ici lok k mazani, jost na I^J^^^jl skludS ve vStSinfl lokaren, lahov po ff *^™ \l 1 kI. 20 kr., 70 a 40 kr. — Pri kupo- i I 1 vani treba se miti dobfe na pozom j\\^l^/| a pfijmouti jon lahve s oehran- P^V^^f ^ nou znamkoii „kotvou" jakožto 1^^^"^*^^ ^ pravo. tratfedni afto^latelatvi:

    9—23) ■pedltfr c. kr. prlv. |n£ne Šelemnlee, v I^ful»l|ttul. um lMinnJMki centi Hi. 15. &____Za ž:elod.ec. Qt P ^^P (332-18) ^ 40 Trnkćczj.jev P ; Cognac-grenčec >^ steklenica 50 kr., 12 stHdenic 5 gld. ° Slasten! ^ ® Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, ® N vzbuja tek in pospešuje probavo. !J ifc Dobiva se pri A B Ubaldu pl. Trnkoc2y-ju 4 lekarnarja v Ljubljani. ----== Pošilja se z obratno pošto. ===;--- •p ^^ ^^ 1»' ^p' ^air ^w i6*» 'otr x»c **t» ^s^ '^ i ^w? h*j* -.»^ "•»/ «y *«y vasr *&t' \g& (prav kakor otinaro hurvo) in brczdarvi'ii fki dujc^ t ^ »nulo avit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah. J| Dobiva se v IJublJani pri PRAN CHRISTOPH, ' ^ri7A"NTTT T TTPTnVT A "MM TT izumitelj in jtuihti izd.'l«»vHt«'lj iintrmi^l ^ 1V AJN U LiUUKMAJNJN - U. avvitl^-X bika za tla, l'RAiU Si ItKUOLI.V. < #x THE GRESHAM" ^5^55^®^ Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogrerako: ^^* Dnnaj. I., Giselastrasse l Pešta, Franz - Josefsplatz St. 1, v hifti dniStva. | 4t. 5 in 0, v hiSi druSrvH. DruStVHtia aktiva dru1! ,'10. jnnij« 1891........... frank. H7,5TO.75*7'— T.i'tni dohodki na jnvtmiah in' obrestih dno IH), junija l-S'.M ... r 2O,7:Jf>.*')9'— I/.pla^itv« /.uv»r»nalnin iu rent in zakiipnin itd. m obstanka društva (1H48)................. „ '2-lt),;jil.-llc.>-— V poaliiflnjij dvariaJHtnjuBečnej posloVHlnuj perijodi uložilo sejo pri društvu z.a.................. „ »Jl,.'i7^.000#— novih pomiriti, vsled česar znafia Bkupni aneaek za obstanka (IruStAH na uloženih ponutlbab........... „ 1.728,184.f>5.V— Prospekte iu tarife, mi podiji k;itciib izdaja druf.ba police, kakor tuđi o!)ra/.ce za pr«'dlo-i.ii. .209—r> ^^~—^^^^SBr Najboljo železo prodaja W*W^k. C. AHCIN: ^^H|^H»r pii M/Jati ko»iu a v Ljiibljani, Gleđališke ulice št. 8. ; Pubobno priporu(Tt«Liu j orodja. prve vrste \ ^A, za (11:3—11) - ^ rokodelce in poljedelstvo. '. s 4 Za i>il«5 } kakor /.a fe l«:o»^ ; m s«k garantini, da so dobre. n Grobni krizi, čine za obloke, kuhinjska oprava itd. ' ^>- ^rw- ^FT^r- -^PT^r- -^-r^r "^rt^p- -^ptw -^«"^ • • • • • • -^v^^r- v > w -^*«r- -^v^r- -^»-^f- -^ftv~ -^rt^r -^r*^^ ^>^p- -^f*<^p- v*^p- 9w -v*^p~ -v*^p- -vtv- tV ^i^^ --------------------"\p- | I Jos. Seunig v Ljubljani I i ^| Slonove ulice |£ I jf pri poroda svojo |J I 4 veliko zalogo vsakovrstnega usnja, |^ ^ najboljSih p«Mli»l»t»v po tovarniški reni, pld. \iif>-— do pbl. 14:"»-— za 100 kil., ff*- ^i^ dalje vse ćevlJurMlto or«nl|e in potr^ItM^luc im tfevljurj«*. ff^ ^| Tiuli ima samoprodajo za Kranjsko nujnovejšo^a tikozvanepa ki»v*;n- |J ~%% kove^u iirl»HH» (Kautsrlmk ObcrleiloiM, ki ima to neprecenljivo .svojstvo, da gf*" j ^|2 ostane zmirom meli»k, ne pulca in :i. ,, TlarilKmi .. «:*. ., l^<>:*. „ Cj}r«ulei „ 1¥. „ l*»5>:i. „ Ljubljani „ dl. •. l^»:i. ., Vrstu „ •>. „ 1*<>3. ., €>}orici „ ?. „ !*«*?>:*. „ a»nlji „ 3. ,. 1N«>3. NatanČneji pogoji in ponudbeni obra zri razvidijo so iz obširnrga ra/.f;lHsa v št. l.'Jl „Slovenskoga Naroda" /. dm* 10. junija 18!);i, IcuUor tuđi pri c. in kr. vojaškom preskrbovalnein ma^acinu v Ljubljani do 11. julija 1S9.'J mej 10. in 12. uro dopoludnu. C. in kr. intendancija 3. voja v Gradci. goldinarjev Htanc pri meni eu uiodroc na peresih (F»tliMiuntratzo) Ti luodruci ho »«>li(lim iz ntiibolJHi! tvarinu n»re|cni, iiuajo po H(» dotro vtzanib, modnih pure« \/. iuij-bnljfi«'t;a bnkrciu'tfft druU, k» h finiin ufrkom tapecirani in nioriiitn plHtiuuiitn rvillioui pn>obli'fti!iii ttir 10—15 l««t tioltenlh poprav ti« />aliti'vnjo. ^f^"" l'ri imrnAililt /. VHfl«1} mitttn^iiH umru postolje v iiotruiiji Iu potto'j«, ne itstn>zujo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Lastnikom liotelov, vil, ku|»"lij in navoilov popust otl cene. ■ ^i^HHtt) žiuimco za VMul4<» pnHteljo tia- vKtine veliknMti po >^ (^ltt. OO Hi>ldov \ 7. h l'ri kom tapecirano iu h cvtlboui preoltle^euo po 1» {$>«>• ',714—7f>) 2OO hebtolitrov dobrega. 4 in 5 let starega vina lastnega pridelka proda pod garancijo po primerni ceni (6W-.3) Jan. Zechner B^«Jtvwienje^Tfl i fotograficne filijalke | i v Kretnji, i lili Nazn.injam, da scm zarad udobnosti p. n. lili \UJ prebivalccv ine.sta Kiaujn in okolice otvori! UcJ JJR fllljalko v Kranjl v hlii „pri stari pošti" JBt Ini '" ^a t:un vzprejemam nart>ftil.i na fotografije liri Uv ub nfdeljah in praznikih. UJJ JK Prosim p. n. slavno občmstvo ili prečastito JjR lili HuhovSCino za mnofjobrojen poset, \ft48—6j 1x1 Tijr Z velespoStovanjern Ijjr |Q] A. Landau (poprej Lainer). ral Več dijakov se vzprejme v dobro oskrbovanje pri unidniSki obitelji srpdi mesta. Glaaovlr uh raipolnganje. Vt>rn5x naj su pri O. Đi-Uli-Ju, n« Dnnajakl cesti ftt. 20. (Mrt-I) Kavtiokur je izSla v nitSi založhi. cftranjsha slavnostna koračnica. i * Povodom 300letnice bitve pri Sisku za vojaški orkester in klavir i /oiil in dotujičemu c. in ki. peipolkii Vnu. hitro u Kubu St. 17 ! p. klonil I -A.3Q.tcxi Fcerster. i Ot>. f>3. ttf30—2| j ----- C«nn -s.it. Iclii-vlr* «$O lit-. = j Će 8w v pođi je pr«.-j t;i zneaek, ««* puSlju postaine prosto. ! Ig. pi. Kleinmayr & Fed. Bamberg : knjigotržnica v Ljubljani. I lv£ošt I Ne kupuj tu inozeuiMklli rocnptov 2« mofit, ker ao predragi in tmli nepopolni. Kdor si li oče napraviti sam dobro in zdravo domačo pijaco naj «ti potrudi k Ivanu Sajovitz-u v Ora«lel, Murplatz št. 1, „pri 6rnem psa", t»m hh dobiV v«i pruiiiucri, ki no potrel>ni k temu, in se plaća z» polovniak zajedno /. receptom hhiiio 5 g\d. 50 kr. Po izrekili in dupihih timotrotirojnih riHroftiteljev gospodu Itmoh NMJ»«ltB-Hr«*ii mošt. (639 — 1) i Svetovna razstava v Čikagi. i * br^-^ Vosnji listki v AMERIKO | A pAsđ («'160—U) pri i ^ ^*£^ nizozerasko-ameriški P 4 / ptirobrodni družbi. I j3 I Kolowratriug 9:..TTkTT"MT A T I | ^ IV Weyringergasse 7" II IJ ll| ,XlLd • E ; *4 i 1 -3 !*•» j 3i 1*1» i 1 s«. y,iiNt«>ii]. B Fine in cenene * | ^šivaliie stroje I za koje se 5 let garantuje < priporoča poil »pio ugodni ml pln^ilnl mi p»i»rftvifa jrtfojfv *~t »•»"m/V'Jo ,»•*» t*»čtu* in jut ceni. &. .^ ^ ^ ^ .^ ^k. ^ .^ Jk. _^W ^k Jk .A. JW. .A. ^k. .^ ^ .A. ,A .^ ^ .^ -^ .^ ^ .^ AA.A.A.A.AAA .^ A .A. -^ ^k .A. .A. A .^ ^ .^ .^ ^k ^^ J.SS.. Fran Čuden^ R£L ■~<■> urar ■*—»-v lij ubija ii i, Nloiiovi' uli ft' £t. 11 (Podružnica v Trbovljah) priporuća si. ob^iti^tvu ter puselmo preč. duluivSdini avojo lio^Hto /iiio^o l švicarskih žepnih zlatih, srebrnih wl in nikelnastih ur, stenskih ur z D nihalom, ur budiinic, verižic, prsta-V nov, uhanov (im-2i) ^ ni vstth v io strokf/ (t|iiidivii>£iti Htv;irij po nuj-' nižjlli «r-n»h. Popravila i-/.vrA«j«io no iuitarćiio pod poroštvom. /unauj;t ii!iro,-il;i so hitro izvnuijrjo pu pitati. Ceniki so vedno na razrolaganje zastonj in franko. Solidne, zložne, mučne in čudovito cenene f trn ^1^ Si vsaka vrstu ponuju i /-^2 TI prva Iranjsta tvornica l'*J ^Jl za upogneno jj fH ^^^pohišfcvo samo iz napo- /i^. ieneaa masivneaa lesa ^"^ Josipa Verbič-a v Bistri, pošta Borovnica. (;m-n, { Gospodarji in kmetovalci! I'omlful, flas za uakupovnnjc ruzli^no žeh'znitio in poljsTce^a orodja ili Pun zu /,i«l,iiijo je doficl. l'ri luikupovunji vsoh teli rc^i je pa paziti, da se kupi d hljijro po iiizki ceni, ali pa pri cni in isti reni holjše bla m. l\it)U(iil se ni se nakupiti najboljše blag*o po najnlžji oenl, /a 1o sem v siiiiui je dujati ludi jio nnjuižji reiti. I'oscIiiik ho hodom trudi) v tt m sniishi pontreći z n:ijl)o!jSitu in najcoucjftim orođjem, železjem za zidanje, okovami z& olsna ta vrata in m cementom. V /.alot;i miol hodem vedno najboljSi roman in portland cement, stare železnlike šine za ol>okc, preskrluni pa tuđi pi> najnižji ceni traverze, i t. d. V »»lo^i imam ntznovrstne priproste in najtinejSe okove z;i oknu i ti vratu, Okove za V0Z6, VOZi i. t. d. '/.a streho kriti imam bogato zalogo cinkaste in poclnkane plo-doevine tur atreinega papirja. V isilo^i iiunm vsakovrstno orodje za mizarje lepo in bogato pozlaćene nagrobne krize posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovi-stnih 1W^ štedilnih. ognjišč "1pW in njih poBameznih delov. *V3n.©.ii3s>- naročlla, se točaao in. vestno zvrš6. Za obilno uakapovunje in narotevaujo se priporoča (174—19) ANDREJ DRUŠKOVIČ, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10. Zahvala in priporočilo. Ćast mi je naznanjnti p. n. gospodom gostom, da som z durili 1. 3i{»l*il:< ntvoril gostilno „Pri vrtnarji" v Gradišci in tu iiahnjaj'u'-o se 1. <-ji11 isi«1-«-. d;i bodriti vcdmi skrhcl 7.-i dobra dolenjaka, nrvatska \.> latrska vina, /.:i |iriljulil|cii'> Kosler-Jeve mar eno pivo, k;ikur nuli /,:i g-orko in mrzlo kuhinjo tor tla bodeni linjboljo st,rom>l svojini fjostmn. ZuhvuljujoC se najprijii/.ni'JR svojim MpijStoviiuim ^ibtoni 11:1 uieni dosodaj i-kuzjitieni zaup.mji. jih ob jfdurtu vabi uljudilo na in-io^obrojni obi.sk. Z velespoštoviinjeni (34«-i!) Aiiđrej Zaller, pistilnirar. Pozor! | Gospodje mesarji na Gorenjskem, na Dolenjskem in na Notranjskem! Pmil>isanec kiifiiijc veduu _ surovi LOJ v V8aki mnužini ter ga plnćuje pO II3jVi3jI Ceili io Hiccr Sfdaj |> dogovoru. Dr. Fran Jurtela, 62°-3) advokat v Smanji (St. Marein bei Erlaehsteiii). V Ljubljani v Lattermanovem drevoredu se vidi veak dan od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer HV ii *i j v o ej a ~WI Hg menažerija :z*#l sedanjega £hsh, sloni in ponnycirkus. V menažeriji je okolu 1OO živalij različne vrste Predstava in krmljenje ^^ ?^r ob 4. uri popoludue in ob 7. ori mS^^^^SSS^ ()b n*-«leljah in prninlklli «o I J&sEBBKJsRf pre: oh ».. 4„ 4t. in 7. uri _^^35^^3Bfe UntopuliiM: I niPHtn 4O kr.. II. incHh) ^O kr. K. KLUDSKY (60H—3) lastnllc. Laverca najlepši in najprijaznejsi kraj za izlete. Laverca ima lep tfoattlnlAkl vrt « unlinlm Kttlem. vho pripravo xn tt-lo*a«lho, Telile lieralul proHtor sa otrokp. Pnt tem tiolovec io fak«» ilobro znKiiniuovmin In nenčoaU. — Za votnjo v LJubljano priprKvljeni su v«nk *»• rasni vosovl po Jako niski «-eni. — V »"Mtiln1 "e dobe nirsla In B«rka jedila« izvrMtua vlua in pivn. Dve čedno meblirani sobi se oddasti za letovišče. N»tHti6n©jii pojastiilH daje posestoik gosp, Ittir-ol L«n^Vo v i^«»vVM* ćc/a oc tepo in ncifccncje i&vi&ujcjo pzi (632—1) Ljubljana cftttŽ ŽĐette"? Stari trg. Naznanilo oreselitve. ZahvHljujoč a« slavnomu p. n. obiinsUu za liosedanjo t>la>tiio naklonjenost, usojatu Bi nuznauiti, tlu auiu svojo k jroiajalBico u Umm f prrMolil i na Stari trg št. 20 ter srajce, manšeti in ovratniki. -^1 Najnovejše kravate. y&»- Izda jate h in odRovorui urednik: Josip No I li. LaHtnina in tiflk „Narodne TiBkarneu.