Prireditev ob krajevnem prazniku
TOREK, 20. septembra 1994
ob 15.00 uri na stadionu atletski miting "Radeče 94"
SREDA, 21. septembra 1994
Ob 16.00 uri pokalna nogometna tekma Radeče Papir: Steklar (Rogaška Slatina)
Ob 19.00 uri pokalna rokometna tekma Radeče Papir: Krim (Ljubljana)
PETEK, 23. septembra 1994; Osrednji prireditvi
Ob 19.00 uri v galeriji "Radeče papir"; otvoritev razstave Društva izgnancev
Ob 20.00 uri v Domu "Svoboda" Radeče gledališka predstava "Veselje do življenja" (režiser Janez Starina in igralka Mira Lampe - Vujičič, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica).
Na podelitvi bo podeljeno letošnje priznanje Ivana Pešca za gledališko dejavnost.
SOBOTA, 24. septembra 1994
Ob 19.00 uri na Močilnem, strelsko tekmovanje na glinaste golobe
Ob 13.00 uri v Domu PORP slavnostna seja radioamaterskega kluba "Milan Kos." Po seji otvoritev tekmovalne koče na Prnovšah s srečanjem radioamaterjev Zasavja, Posavja in celjske regije.
NEDELJA, 2s. septembra 1994
ob 9.30 uri na reki Savi; ribiško tekmovanje za prehodni pokal "Sava 94"
Ob 15.00 uri prvenstvena nogometna tekma Radeče papir: NK Beltrans
PETEK, 30. septembra 1994
Ob 16.00 uri na igrišču pri Osnovni šoli Radeče - Živ žav "Dobrote botre jeseni; "
ob 19.00 uri pred Blagovnico Merx; - Planinsko predavanje "Lepote Triglavskega narodnega parka"
SOBOTA, 1. oktobra 1994
ob 14.00 uri na Bazenu odprto prvenstvo Osnovne šole v tekmovanju z modelarnimi čolni;
ob 16.00 uri pred Blagovnico Merx - promenadni konecrt Porp z nastopom mažoretk, narodno zabavni ansambli in pevci
Ob 19.00 uri prvenstvena rokometna tekma Radeče papir: RK Velika Nedelja
NEDELJA, 2. oktobra 1994;
Ob 15.00 uri prvenstvena nogometna tekma Radeče Papir: NK Piran
SOBOTA, 8. oktobra 1994;
Ob 10.00 uri na Močilnem; občinsko tekmovanje strelcev, slavnostna seja strelske družine "Papirničar" z otvoritvijo strelskega doma.
ob 19.00 uri v Domu Porp - Koncert MPZ "Papirničar" s sodelovanjem gostujočih zborov V času praznovanja bo do 23. septembra 1994 odprta razstava strelske družine "Papirničar" v trgovini Radeče papir.
28. in 29. oktobra 1994 bodo obiskani grobovi talcev in borcev na Štajerskem.
Vabimo na prireditve!
ORGANIZACIJSKI ODBOR
UVODNIK
"Veste, jaz sem začel delati v Steklarni leta 1915, ko še nisem bil star deset let. Na delo me je sprejel VVieltschnigg," je nagovoril zbrane v hrastniški dvorani preteklo soboto skoraj 90 let star steklarski upokojenec Franc Peitl, starosta in živa legenda hrastniškega steklarstva. Praznovanju v lepo okrašeni dvorani je pritisnil piko na i, marsikdo ga je poslušal s solznimi očmi. Peitla steklarji kljub temu, da je že od leta 1965 v pokoju, še danes poznajo in spoštujejo. Prav njegov spontan nastop je pokazal trdnost steklarjev, ki so ponosni na bogato tradicijo. In njegove dobre želje dokazujejo, da ljudje, ki se enkrat okužijo z "glažuto", verjamejo vanjo. Marsikdo je po prireditvi spregledal drobno prigodo. Peitl je pristopil k predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku in se mu posebej zahvalil, ker so mu popravili pokojnino. Ne bom trdil, vendar se mi zdi, da sta imela v prisrčnem pogovoru oba solzne oči.

novi Mpa
Južnoafriški asfalt v Zagorju
Zagorje - Vse kaže, da se bodo napovedi o afriškem asfaltu le uresničile. Pred kratkim so občino obiskali predstavniki Zavoda za raziskavo, materiala iz Ljubljane in skupaj z županom Matjažem Svaganom ter sodelavci odšli v kraja, kjer naj bi poskusno položili nekaj sto metrov tega asfalta na cestišče. Kot smo;izvedeli, naj bi ga položili na cesti od MhnŠ proti Zvaruljem in na odseku proti Prvinam pod Cemšeniško planino še ta teden, če bo kolikor toliko ugodno vreme. Poskusno:;: polaganje::: asfalta bo kmalu: pokazalo ali ustreza našim razmeram, o Čemer pa ne dvomijo. To bo prvi:; jx)skus; polaganja11 tega111 asfalta v Sloveniji.
		' ■
	
I 4J V °9ledalu: Ladislav Jager
!P J Hitra pomoč

I Borci na Pogoniku
Čakajoč na zeleno luč
i fj(/y Kratkotrajno neurje - dolgoročna


P/J Pogovor: Katarina Guzej in Peter Napret
msrecan|e n«Mrz|ici
IH
w*i±j i Slovenska peresa v Kolovratu
Petkrat zaboden
Izjemna prireditev v Zas - tenu - kaj se bo dogajalo
Priloga: praznik stekla in svetlobe
\
: \ no' /ha poi
■ ::
m
/
Vse o izjemni prireditvi Union test, novi mišici Zasavja, najmočnejšemu Zasavcu - kaj se bo dogajalo na odru, pod njim, za njim...
Ivanom Minattijem.
Pogovor s pesnikom
Še vedno iščemo resnico o makedonskih delavcih v Zasavju.
Vse o ogrevanju v Zasavju.
KOLEDAR
DOGAJANJ
12.	septembra - Agencija za plačilni promet, nadzor in informiranje prejme pismo trboveljskih Narodnih demokratov, ki zahtevajo, da inšpektorji (ne)domače Agencije takoj opravijo inšpekcijski pregled finančnega poslovanja trboveljskega občinskega sklada stabvbnih zemljišč. V zvezi z delom članov njegovega upravnega odbora imajo cel kup očitkov.
12.	septembra - Kup očitkov pa imajo tudi zasavske Socialdemokratke. Le - ti letijo na zaposlovanje novih delavcev v bodočem hrastniškem domu starejših občanov. Vse to - od "kroženja kadrov, kakršno je veljalo v prejšnjem enoumnem sistemu" do številčno vedno močnejše "družbekimavcev" - zapišejo tudi vpismu, ki ga tega dne naslovijo na ministrico za delo, družino in socialo Rino Klinar.
13.	septembra - Na trboveljskem izvršnem svetu ta torek med drugim govorijo tudi o Ipozu: 600.000 mark, kolikor sojih pred nekaj leti v obliki kredita iz naslova občinskih obveznic namenili temu podjetju, se odločijo vložiti kot kapitalski vložek v bodočo delniško družbo.
13.	Septembra - Izlaški Elektroelement v teh dneh zaključuje s tehnološko prenovo programa tehnične keramike, kmalu pa nameravajo pognati tudi proizvodnjo zaščitnega stikala FI.
14.	septembra - Hrastniška občina je iz sklada solidarnostne pomoči Klanjškovim iz Čeč, ki jim je v avgustovskem neurju strela do tal požgala kozolec, namenila 300 tisočakov. Pomagati pa so se odločili tudi sokrajani.
16.	septembra - V Hrastniku tamkajšnja Steklarna skupaj s podjetjem Pak 4 v okviru praznovanja Praznika stekla in svetlobe otvori novo hčerinsko podjetje Stepak. Prostore bo imelo v nekdanjem skladišču za Savo. Opoldne pa steklarji svojim partnerjem predstavijo še novosti iz programa namiznega stekla in jih seznanijo s svojo poslovno strategijo doma in na Hrvaškem.
16.	septembra - Popoldne se v Zagorju na javni tribuni z naslovom Slovenija, kam? dobijo tamkajšnji socialdemokrati.
17.	septembra - Steklarji še kar praznujejo - tokrat v športni dvorani - v steklarskem gradu pa se njihov direktor skupaj s še nekaterim zasavskimi in slovenskimi gospodarstveniki pogovarja s premierjem Drnovškom in z ministrom Gasparijem ter Kračunom o jesenskih ukrepih, ki jih na področju gospodarstva pripravlja vlada.
18.	Septembra - Na Mrzlici se na svojem 12. srečanju dobijo Revirčani in Savinjčani, dan zasavskih planincev pa na 1122 metrov nad morje privabi tudi ljubitelje gora. Vse skupaj preseneti sneg.
Polona Malovrh
UJAGBJOO V
LADISLAV JAGER
Iz Zabukovice se je leta 1949 preselil v Zagorje, kjer je dokončal rudarsko šolo ter se izšolal še za nadzornika v današnji tehnični šoli rudarstva v Ljubljani. Že prej je rudaril, po končanem šolanju pa se je zaposlil kot rudarski nadzornik v jami Kotredež vse do 1984. leta, ko seje upokojil.
Lado je nemirne sorte človek. Rad čebelari, se ukvarja z zajčki in nemškim ovčarjem Mišom. Seveda tudi v pokoju ne more mirovati. Tako se je že v prvem letu pokoja javil za upravnika v počitniškem domu na Rabu. Tam si je pridobil določene izkušnje in se leta 1989 lotil upravljanjapočitniškega doma v Savudriji. Prijavil se je na razpis, vsako leto posebej in bil vedno sprejet. "Med vsemi pogoji, ki jih mora človek izpolnjevati za tako delo, je najpomembnejše, da si pošten do osebja in gostov," je povedal Lado, ki je letos že peto leto upravljal savudrijski dom. Tam je bil upravnik tudi v času slovenske pomladi. Še se spominja tistih dni: "Ko so se pričele razmere v Sloveniji zaostrovati, smo v Savudriji čakali drugo izmeno gostov, pa le teni bilo. Tudi kombija, ki naj bi prišel po nas, ni bilo, zato sem nekako uredil, da smo se pripeljali domov z vlakom. Med vožnjo, kije bila vse prej kot običajna, sem vseskozi premišljeval o počitniškem domu in ali sem ga pustil v primernem stanju. Odpotovali smo namreč zelo na hitro. Seveda sem v teh letih v Istri spoznal dosti prijateljev in sem enemu od njih zaupal ključ pralnice in mu naročil, naj preverja skrinjo z mesom, katero smo tja spravili. Bila je to zanimiva pa tudi neprijetna izkušnja. Po desetih dneh sva se s Kongom odpeljala v Savudrijo in pripeljala domov skrinjo z mesom in moj avto, ki sem ga pustil tam. Počitniški domovi težko najdejo tako skrbnegain odgovornega upravnika, kot je Lado, saj je vsa ta leta z domom racionalno in odgovorno gospodaril. Prijateljski je bil z gosti in osebjem. Ne ve, če bo upravnik tudi naslednje leto, želi pa si, da bi odgovorni spoznali, da dom skriva še neizkoriščene kapacitete, ki bi jih dober gospodar vsekakor moral izkoristiti.
Tatjana Polanc

B
Zasavja ni...
Predlog zakona o spodbujevanju regionalnega razvoja, ki je pripravljen za prvo obravnavo v državnem zboru, med drugim opredeljuje tri tipe (vrste) območij na Slovenskem s posebnimi razvojnimi problemi. Določitev o tem pomeni tudi podlago za oblikovanje različnih vrst in oblik razvojnih spodbud, primernih za reševanje specifičnih razvojnih vprašanj naposameznih območjih ter temelj za njihovo prednostno usmerjanje.
Nas zanima predvsem drugi tip, kamor štejejo oblikovalci tegadokumentanestabilna območja; kjer se je v preteklih desetletjih oblikovala značilna industrijska struktura, večkrat omejena le na eno ali dve industrijski veji, s pretežno ekstremnim zaposlovanjem in, ki se v procesu prestrukturiranja slovenskega gospodarstva sooča predvsem z obsežnimi presežki delovnih rok. Visoka stopnja brezposelnosti in nizek dohodek na prebivalca sta osnovna kriterija, ki ju dopolnjuje še vedno nadpovprečen delež zaposlenih v industriji.
Po vsem sodeč sodi Zasavje v opisani drugi tip območij, vendar so oblikovalci zakona omenili le obdravsko, posavsko in gorenjsko regijo, naše pa med njimi ni. Poslanci z našega območja bodo morali med prvo obravnavo tako vprašati, kje tičijo vzroki za to. Čeprav je naše območje v primerjavi z
drugimi podobnimi regijami najmanjše, to še ne pomeni, da se ne srečuje s številnimi problemi, ki izhajajo iz značilne industrijske strukture.
Možno je edinole to, da smo se odločili problematiko premogovništva posebej razreševati, kar pravzaprav že počenjamo, če vzamemo, da bo zakon o zapiranju rudnikov in vse kar je v zvezi z njimi kmalu sprejet. Vsekakor pa s tem odprtih vprašanj neurejenega razvoja v Zasavju ne bomo razrešili, saj je znano, s kolikšnimi zagatami se srečuje, vzemimo, strojna industrija pa še druge bi lahko našteli.
M.V.
Odločbe
poslane
Do konca meseca bodo uprave za javne prihodke odposlale še nekaj zakasnelih odmernih odločb o dohodnini za preteklo leto. V Hrastniku 164, v Zagorju ob Savi pa še kakih 700. Med nji mi je naj več obrtnikov, ki so jim šel e pred kratkim izračunali odmero. Podobno je tudi v trboveljski občini.
Davkarji so pregledali kar precej pritožb; prav vsem niso ustregli, številnim pa. V Zagorju so približno stodvajsetim odpisali doplačilo dohodnine. Slo je za zavezance, katerih dohodek na družinskega člana ni presegel zajamčene plače. V Hrastniku so od 139 prošenj ugodno razrešili malodane vse.
Hrastnik - V hrastniški krajevni skupnosti Boben so krajani priskočili na pomoč družini Klanjšek iz Čeč, ki jim je strela v hudem neurju 24. avgusta do tal požgala kozolec s senom in vsemi stroji vred. Člani sveta KS so se na pobudo številnih sokrajanov odločili pomagati Klanjškovim z zbiranjem prostovoljne pomoči. Tudi izvršni svet občine Hrastnik so zaprosili za sodelovanje. Še isti dan, ko so v izvršnem svetu dobili pismo sveta krajevne skupnosti, so se sestali in iz obveznega rezervnega sklada, v katerem so imeli 620.000 tolarjev, družini Klanjšek nakazali 300 tisočakov. Kdor hitro da, dvakrat da, so bili soglasni. Tako solidarnost v krajevni skupnosti kot tudi hitra reakcija občine bo prizadeti družini veliko pripomogla, dabo hitreje prišla do potrebnega objekta.
I.L.
-----
Prav tako so v obeh občinah po tem, ko so zaprosili za obročno odplačevanje doplačil dohodnine šli na roko skorajda vsem prosilcem, preostalo dohodnino pa morajo plačati v šestih zaporednih mesečnih obrokih. Tudi delnih odpisov dohodnine je bilo nekaj, v Hrastniku 30, v Zagorju nekaj več. Šlo je za delen odpis doplačila dohodnine tistim, katerih dohodek na družinskega člana je bil nižji od 25.000 tolarjev.
Tudi letos so imeli v vseh treh občinah opraviti z zamudniki. Posameznki so lani prepozno oddali svoje napovedi in tako bodo morali, skupaj s tistimi, ki sojih oddali šele na poziv uprav za javne prihodke, svoje zamude pojasnjevati sodniku za prekrške, kar pa, žal, ne bo poceni. Počasi, vendar zanesljivo, se vsi navajamo na to vsakoletno državljansko obveznost. Letos smo bili priče kar nekaj umestnih pobud, predlogov in mnenj zavezancev. Ob tem kaže omeniti zlasti tegobe številnih občanov z najnižjimi plačami, ki so morali vseeno doplačati zanje kar občutne zneske. Kje tičijo vzroki, smo že nekajkrat zapisali. Utegne se zgoditi, da prihodnje leto, ko bo uveljavljena olajšava za vse v višini 11 odstotkov, do teh zadreg nebo prišlo, razen, če v nekaterih podjetjih ne bodo obračunavali vseh prispevkov.
M.V.
Borci na Pogoniku
Litija - V deževni pozno poletni nedelji seje na Pogoniku pri Litiji pod velikim šotorom zbralo več kot tisoč ljudi, med njimi borci Cankarjeve, Gubčeve, Zidanškove in Šlandrove brigade, 15. divizije ter Kamniško - Zasavskega odreda. Med uglednimi gosti so se poleg naj višjih predstavnikov občine Litija udeležili tudi minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, general major, predsednik skupnosti borcev 15. divizije Vlado Kocjan, Franc Poglajen - Kranjc, Mitja Ribičič itn.
Pred kulturnim programom, v katerem so nastopili Partizanski pevski zbor, Godba Svea iz Zagorja in dramski igralec Polde Bibič, je zbrane pozdravil litijski župan Mirko Kaplja in v uvodu povedal: "Ko se danes spominjamo dogodkov izpred 50. let, si povemo, da smo ponosni na samo obdobje NOB, ko sejenašnarod zavedal slovenskih korenin in svoje zgodovinske priložnosti ter dvignil svojo pest na okupatorja, ki je grozil uničiti in iztrebiti naš živelj. To je zgodovinska resnica in ni drugih resnic."
"5. junija 1944 je izdal Glavni štab Slovenije vsem enotam ukaz za ofenzivo na komunikacije. 15. divizija s 7. korpusom je napadla progo Postojna - Ljubljana, Cankarjeva brigada je pod zavarovanjem Gubčeve in 15. divizije porušila v tem delu Evrope Štampetov most, 9. korpus je porušil Vaško grapo in s tem zaustavil nemški promet v Sloveniji. 20. septembra pred 50. leti je bila prva borbena akcija partizanov Slovenije, v kateri je sodelovala tudi zavezniška aviacija, ki jo je vodil kapetan Gudling," je v svojem govoru poudaril general major Vlado Kocjan.
Udeleženci so pozdravili besede, s katerimi so govorniki opozorili, da želijo spomniti vse (državo in njeno vodstvo), da so bili takrat tam. Zraven pri končnih operacijah zmage nad fašizmom.
Marjan Šušteršič
Za mamograf
Po podatkih Splošne bolnice Trbovlje so za nakup aparata mamograf od 9. do 15. septembra sredstva prispevali:
Olga Jontez Trbovlje - 2.000; Milena, Nevenka Markovič Hrastnik - 4.000.
Zbranih sredstev od 9. do 15. septembra je 6.000 tolarjev, skupaj zbranih sredstev pa 10.274.580,00 tolarjev.
TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje
d illl fel,: 4386 601 26 333,26 056
.Til I ^ 21 358 kx; +386 601 26 228
Ogrevanje
Hrastnika
Hrastnik - Projekt toplovodnega ogrevanja v Hrastniku oziroma z njim ekološke sanacije predvideva, naj bi v nadaljnjih dveh do treh letih razpeljali toplovodno omrežje po celotni občini. Da bo izpeljava načrta hitrejša, se v gradnjo s 40 odstotkov sredstev vključuje občinski proračun, s 60 odstotki pa sodeluje lastnik stanovanja. Trenutno	pripravljajo
toplifikacijo starih objektov, ki še niso imeli notranje instalacije za toplotno ogrevanje. Lani so v Novem domu priključili dvajset stanovanj, letos še šestdeset. Rok izdelave je 18. november. Ogrevanje Dola bo na vrsti prihodnje leto.
I.L
Spomladi
nova
stanovanja
Hrastnik - V Hrastniku nadaljujejo z gradnjo objekta Ojstro II, kjer so načrtovali 104 stanovanja. Polovica je bila vseljenih pred štirimi leti, drugi del pa je zaradi spremembe zakonodaje zastal. Dve leti so v Hrastniku bili boj za pridobitev sredstev. Gradnjo nadaljujejo iz kreditnih sredstev Republiškega stanovanjskega sklada. Ta so bila dodeljena v višini 40 odstotkov od določene cene gradnje, ostale vire pa črpajo od prodanih stanovanj in delno iz soudeležbe upravičencev neprofitnih stanovanj. Če sredstev ne bo dovolj, se bodo odločili za prodajo še nekaterih občinskih stanovanj. Gradnja bo končana drugo leto aprila, razpis za najem ali sofinanciranje teh stanovanj bo kmalu objavljen. Sofinanciranje bodočih najemnikov bo vračunano v najemnino in seveda bodo imeli tisti, ki bodo najemnino v obliki sofinanciranja vplačali vnaprej, prednost pri dodelitvi stanovanja.
I.L.
Ekološki
seminar
Trbovlje - Tudi letošnjo jesen bo zasavska ekološka skupina -
EKOS Zasavje organizirala ekološki seminarzasrednješolce, ki bo tokrat potekal v Bohinju, delu Triglavskega narodnega parka, kjer je celovito zajeta edinstvena kulturna dediščina slovenskega prostora. Seminar bo potekal od 12. do 15. oktobra v bohinjskem Mladinskem domu Apolon. Seminar bo udeležence seznanil s problematiko Triglavskega narodnega parka (onesnaženost in ogroženost), izkušeni strokovnajki s področja varstva okolja pa bodo med drugim spregovorili o slovenskih gozdovih in onesnaževanju voda. Srednješolci si bodo ogledali kanjon Mostnica, Hudičev most in Ekološko pot Zasavja na video filmu. Delo bo potekalo tudi na terenu, saj bodo udeleženci popisovali divja odlagališča v okolici Bohinjskega jezera. Letošnji jesenski ekološki seminar so med drugimi omogočila podjetja Litostroj ZRI d.o.o. Ljubljana, Novi študenstski servis Štrudent Ljubljana in LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje. Predavanja bodo vodili člani Slovenskega ekološkega gibanja SEG. Vse informacije in prijavnice dobijo srednješolci na sedežu EKOS Zasavje, Gimnazijska 22, Trbovlje ob torkih med 17.00 in 19.00 uro ali po telefonu: 0601/ 27-230.
Aleš Matko
Obnova
pločnikov
Trbovlje - Hudo neurje je ponoči iz 28. na 29. junij povzročilo veliko škodo tudi na cestah in pločnikih. Delavci Cestnega podjetja Ljubljana so se v prvi polovici septembra lotili obnove prizadetih pločnikov. Najprej so odstranili nagubani del starega asfalta, utrdili spodnji del, nato pa položili asfaltno prevleko. Dela so najprej opravili v centru Trbovelj, nato pa so z deli nadaljevali v spodnjem delu mesta. Dela pri obnavljanju pločnikov sodijo v program sanacijskih del po junijskem neurju.
T.L



m
Na vprašanje "kam z zapuščenimi avtomobili in odpadnimi surovinami v Zagorju" zna odgovoriti samostojni obrtnik Samo Urbanija. Težava je po njegovem v tem, da mu določeni dejavniki onemogočajo izpeljati podjetniško zamisel. Prav zaradi tega je na zboru krajanov v Farčnikovi koloniji, katerega so se udeležili tudi predstavniki občine in Rudnika, spregovoril o sanacijskem načrtu in zaprosil za ponovno obravnavo.
Na to možnost je Sama Urbanija opozorila komisija, ki sojo sestavljali člani službe za
načelnica oddelka za notranje zadeve na zagorski občini Stana Fain, ki se zaveda, da ima tudi ta medalja dve plati. "Pripombo, ki jo je podal Urbanija, bo vredno upoštevati," je mnenja Fainova, "vendar pod določenimi pogoji. Potreba po odpadu je sicer relativna. Vsekakor gre tukaj za podjetniški interes posameznika. Doslej skrbi za odpadna vozila Dinos in komunalni inšpektor. Mnenja pa sem, da bi se dalo -pod določenimi pogoji - med ureditvenim načrtom poiskati del zemlje tudi za tako dejavnost." Samo Urbanija, ki je najel rudniško parcelo za dejavnost avtoodpada, je mnenja, da je utrpel določeno škodo. "Preden sem dobil soglasja in dovoljenja vseh drugih potrebnih institucij, sem že izvedel, da bom moral stran. Začel sem s prvimi koraki. Pred iztekom te pogodbe pa sem izvedel, da se najemna pogodba ne bo več obnovila. Zaradi tega sem prenehal vlagati denar v kakršnokoli nadaljno gradnjo. Intenzivno sem pričel iskati več drugih lokacij in jih tudi našel, pa so mi na Rudniku kot tudi na občini povedali, da za takšno dejavnost ni namenjenega prostora. Prosil sem, da se obravnava osnutek sanacijskega načrta. Zdelo se mi je čudno, da so pozabili na to dejavnost, ki bi obsegala območje 2500 m2. Parcelo, na kateri sem opravljal dejavnost avtoodpada, namenja ureditveni načrt jahalni stezi."
Tehnični vodja površinskih del na Rudniku Sandi Grčar je ob tem povedal: "Ureditveni načrt res predvideva jahalno stezo, vendar ta naj bi se pričela urejevati šele čez štiri leta." In dodaja:" Samo Urbanija je 1990. leta z Rudnikom sklenil najemno pogodbo samo za dve leti in bil s tem ob podpisu seznanjen. Okrog 20, 30 metrov pod parcelo so se namreč pričela izvajati dela. 17.julija 1991 jebilanajemnapogodba prekinjena, ponovno z urgenco 26. novembra. Odpovedni rok je bil 1. februar 1992. leta. Oprimem je razpravljala posebna
oddajanje zemljišč in stavb v najem. Samo Urbanija je zaprosil za najem parcel št. 167/ 1,166/1 in 166/2 v Potoški vasi za opravljanje dejavnosti avtoodpada. Ker se navedeno zemljišče nahaja v rušnem območju in je pričakovati premike oz. poškodbe terena, je bilo stališče komisijepač takšno, da se zaradi navedenih razlogov prošnji ne ugodi in je imenovani dolžan zemljišče do 1. marca 1994 izprazniti. Od 17. julija do danes Samo Urbanija še ni izpraznil parcele, tako, da bo treba ukrepati drugače." Osnutek sanacijskega načrta je zdaj v javni razpravi, občinska skupščina naj bi ga potrdila v oktobru. "Ureditveni načrt je izdelal Razvojni center Celje, projektantka je bila Zdenka Žnidaršič," je dodal Sandi Grčar.
Daje osnutek sanacijskeganačrtanaredilo podjetje, ki ni iz Zasavja, ampak iz Celja, se Samu Urbaniji ne zdi prav in se sprašuje: "Zakaj je dal Rudnik v najem parcelo Škrinjarju. Res je utrpel posledice neurja in znjim sočustvujem, toda... Zanima me, zakaj ne morem več najeti tistega prostora. Pripravljen sem podpisati vsakršen dokument, kar pomeni, da bom v primeru, če se zgodi kakršnakoli naravna nesreča, sam kril stroške. Vem, da parcelam zazidljiv
objekt, zato bi tja postavil stanovanjske zabojnike." se čuti prikrajšanega in zato doda: "Na črno bi že lahko obratoval, tako pa se skušam držati zakonov in zato čakam na rudniško dovoljenje."
Po besedah Sandija Grčarja je Škrinjar dobil v najem parcelo le za nekaj mesecev in to zaradi posledic, ki jih je utrpel v neurju. Samo Urbanija pa pripoveduje naprej: "Začasno odlagališče Dinosa, kjer občani dovažajo odpadne surovine, je prostor, na katerega je po besedah komunalnega inšpektorja Danijela Jermana prepovedano začasno odlaganje odpadnih surovin. Moj odpad bi rešil tudi to, saj nameravam imeti začasno odlagališče. Pogovarjal sem se z direktorjem Dinosa in Surovine in oba sta bila zainteresirana, da bi imel tudi začasen odpad surovine. Trenutno je odpad zelo zanemarjen, kar je razumljivo, saj nihče ne vlaga v prostor, za katerega ve, da ga ne bo uporabljal. Jaz bi na enem mestu opravljal tri dejavnosti: začasno odlagališče surovin, avtoodpad in hranjenje zapuščenih vozil."
Podjetniški interes ali potreba po avtoodpadu. Ureditveni načrt je avtoodpad prezrl in šele, ko ga bo skupščina občine Zagorjepotrjevala, bojasno, kako in včigavo korist bo obravnavala podano pripombo. Koliko je vredno vztrajati pred negotovim semaforjem, pa ponavadi odloči pešec sam. Ali mu zelena končno posveti, ali se odpravi čez cesto navkljub rdeči, ali pa poišče nov prehod.
Tatjana Poleno
Čakajoč na zeleno luč.

Takšen je bil naslov javne tribune Socialdemokratske stranke Slovenije 16. septembra v Zagorju. Pred pričetkom je bilo izvoljeno novo vodstvo občinskega odbora SDSS Zagorje.
Predsednicanovega občinskega odboraSDSS je takoCita Rojko, člani pa: Marijan Manfredo, Dragica Jarkec, Jana Juvan, Vladimir Agrež, Igor Gošte in Andrej Smolič. Začasni vodja kluba seniorjev je Alfonz Šelih. Gostje večera so bili člani predsedstva SDSS. V uvodu je Barbara Medved, podpredsednica SDSS Slovenije, poudarila, da ima njihova stranka že več kot 7000 članov in so tako po javnomnenjskih raziskavah druga najmočnejša stranka v Sloveniji. Da bi bili uspešnejši, so stranko razdelili na več enot in tako ustanovili Mladinsko SDSS, Klub seniorjev, junija letos pa še Socialdemokratski forum. Govor je nadaljeval dr. Jože Zagožen, član predsedstva SDSS in predsednik foruma. Povedal je, da naj bi se forum ukvarjal z izdelavo gospodarskega programa, izmenjavo poslovnih informacij in spoznavnimi srečanji, deloval pa naj bi tudi na organizacijskem in kadrovskem področju. Dr. Zagožen je moral odgovarjati tudi na vprašanja o vlaganju certifikatov. Predstavila se je še Petra Marolt, predsednica Socialdemokratske mladine Slovenije, ki je poudarila, da njihov podmladek sestavlja že skoraj tretjino članstva SDSS, pri čemer se lahko pohvalijo, da so polnopravni člani svoje stranke.
Romana Benko
V Podkumu sta se septembra zgodili kar dve slovesnosti. Prvo nedeljo počastitev stoletnice obstoja današnje cerkve sv. Jurija v Podkumu, 11. septembra pa krajevni praznik.
Cerkev sv. Jurija so gradili leta 1894 pod vodstvom župnika Janeza Vidergarja, ki je župnikoval v Šentjuriju od 1886. do 1899. leta. Podkumčani so za stoletnico cerkve povabili medse škofa Alojza Urana. Druga nedelja v septembru je bila namenjena dnevu izgnancev, ki ga Podkumčani praznujejo kot krajevni praznik. Program praznovanja je pripravila KS Podkum. Maši za pokojne izgnance je sledil kulturni program, na katerem je spregovoril predsednik KS Franc Sakaljšek in v pozdravnem nagovoru orisal kratko zgodovino izgnancev ter naštel dosežke v letošnjem letu. Naj večja pridobitev je asfaltirana cesta Podkum - Zagorje. Rakasta

rana pa ostajajo krajevne ceste in poti, ki so po vsakem deževju še močneje načete. Sakaljšek je opozoril tudi na graditev mrliške vežice, za katero je zagorski župan Matjaž Švagan prisotnim obljubil, da se bo že letos začela graditi. Manjkal ni niti kulturni program, v katerem so se predstavili učenci podkumske šole, mladinci, cerkveni pevski zbor pod vodstvom Riharda Majcna, harmonikar Peter Završnik in godba na pihala Svea Zagorje. Ob stoletnici cerkve in krajevnem prazniku so se izkazale tudi članice Aktiva žena ter goste postregle z domačim pecivom.
Tone Juvančič

"Prebuja se politična jesen - ne le zato, ker je konec parlamentarnih počitnic, tudi zato, ker politično vzdušje zavoljo kopice nerešenih zadev, ki so v zraku, zahteva, da delamo s polno paro," so bile Jelinčičeve besede.
Tiste Zasavčane, ki se ne zmenijo preveč za politiko, so najprej zdramili narodni demokrati, nato člani in članice SDSS v Hrastniku in Zagorju, zaživeli pa so tudi odbori Slovenske nacionalne zveze. Poleg znanih političnih imen seje tako v minulem tednu v Trbovljah oglasil tudi Zmago Jelinčič. Ker v trenutku njegovega obiska slovenske scene ni pretresla nobena novoizbrahla afera, se je pogovor seveda ustavil ob drugi, morda še pomembnejši zgodbi, odstopu predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika in njegovih naslednikov. Jelinčičev komentar je v kratkem povzetku naslednji: "Le žal nam je lahko, daje do odstopa prišlo in najbrž se mnogi poslanci niti ne zavedajo, kakšne so lahko posledice." Do predčasnih lokalnih volitev po Jelinčičevem mnenju letos ne bo prišlo, je pa prvak nacionalne zveze močno ogorčen nad željami krščanskih demokratov, ki na vsak način skušaj o Slo venij o razdrobiti po sistemu far - "to vodi revne v še večjo revščino in bogate še k večjemu bogastvu".
In ker se je Jelinčič zadrževal v Zasavju, kjer je pred časom razburilo plakatiranje v protest prihodu makedonskih delavcev v gradbena podjetja, je beseda stekla tudi o tem. "Nevzdržno je, da ob vsem tem številu brezposelnih Slovencev delo dobjo tuji državljani - in če se podjetja zgovarjajo, da se na razpise po potrebah delavcev nihče ne odzove, mi samo povejte, koliko brezposelnih pa je delo še dobilo preko borze dela?" Da je presenetljivo, kako število članov SNS narašča, tudi v Zasavju, je še poudaril Jelinčič, ob tem pa še enkrat spomnil, da nacionalna stranka z nacionalno zvezo nima prav nič skupnega.
Mateja Grošelj
c
Iti
RUDAR P-0.
3J trg revolucije 26 TRBOVLJE
Gostinsko podjetje
RUDAR
vas vabi v svoje prenovljene lokale:
*	Pivnica ZLATOROG KLUB v hotelu Rudar
*	Bar FONTANA
od 6.30. ure naprej ponujamo tople napitke za šolarje
*	Hotel RUDAR
*	Slaščičarna ZANZI BAR
Vabimo vas tudi v naše lokale:
*	Slaščičarna KEKEC
*	PIVNICA,
v kateri vam ponujamo kvalitetne pizze. Vsaka deseta pizza je zastonj
*	Bife KOLODVOR
*	Bife ZASAVJE
*	BISTRO 75
*	Gostilna Klek
ponujamo vam sobotna in nedeljska družinska kosila
*	Restavracija ZASAVC
V vseh naših lokalih nudimo tudi sadne kupe ter SHELERJEVE in NIZOZEMSKE SLADOLEDE.
VESELIMO SE VSAKEGA VAŠEGA OBISKA. POTRUDILI SE BOMO. DA BOSTE Z NAMI ZADOVOL/NI IN DA ŠE BOSTE RADI PRIHA/ALI V NAŠE LOKALE!
1.	-/. VERJEL SEM - Brane Drvarič(1)
2.	- 2. MAČKO - Helena Blagne (5)
3.	-1. SEM DEKLICA VESELA - Lili Vrhove (4)
4.	-4. ANA (remix 94) - Romeo (3)
5.	-5. SANJAM TE - Anja Rupel (2)
tisa
1.	- 4. G00D GUYS D0N’T ALWAYS WEAR VVHITE - Bon Jovi (3)
2.	- 2. SHINE - Aswad (5)
3.	-3. MANUEL G00DBYE - Audrey Landers (4)
4.	- 5. ATTACCAMI LA SPINA - Jovan Otti (2)
5.	-/. CONFIDE IN ME - Kylie Minogue (1)
y Glasujem za:
I e
1 s -------------
e
j § Moj naslov:
M
I
Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11a, 61420 Trbovlje ■ do torka v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45.
ustanovitve
3. avgust 1965
Zaposleni
12
Sodelavci
45
Telefon 4
(0601)21-358 j 26-056 I 26-333 J
Teleta* |
(0601)26-228 I;
-x
TRBOVLJE
Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje

Oddajnik
Oddajniški center KUM

Dodatne dejavnosti J.
Organizacija glasbenih in drugih T prireditev, ozvočenja, izdelava 1 propagandnih sporočil,	S"
snemanja...

'


Stepak
Hrastnik - V okviru praznovanja steklarjev so svečano odprli novo podjetje Stepak d.d., ki je nastalo v povezavi Steklarne Hrastnik in podjetja PAK 4 iz Trbovelj. Odprl gaje župan Hrastnika Leopold Grošelj. Steklarna je eno od hčerinskih podjetij Stepak, kjer že nekaj časa proizvajajo embalažo za svoje potrebe povezala s firmo PAK 4 iz Trbovelj, enim večjih slovenskih proizvajalcev kartonske embalaže. Kot je povedal direktor StepakaDarko Kodrič, bodo v začetku izdelovali embalažo za potrebe Steklarne, kasneje pa tudi za druge kupce. V Stepaku je trenutno zaposlenih 9 delavcev. Stojan Binder, direktor Steklarne in hkrati predsednik skupščine d.d., pa je dejal: "V Steklarni smo imeli pod drobnogledom kar nekaj firm, toda odločili smo se za PAK 4, ker nam je bilo to podjetje najbolj všeč. StekiamaHrastni k bo poskušala biti optimalni poslovni partner."
Večinski delež pri novoustavnovljenem podjetju ima PAK 4 (51 odstotkov), Steklarna Hrastnik je lastnik 29 odstotkov podjetja, ostalo pa si delijo trije zasebniki. V Stepaku nameravajo izpopolniti proizvodnjo kartonske embalaže iz rjavega in belega kartona, posebno pa visoko kakovostno kaširano embalažo. V prihodosti naj bi Steklarna kot kupec predstavljala manj kot 50 odstotkov Stepakove proizvodnje.
Mateja Leskovšek
0 premogovništvu
Trbovlje - O strategiji učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo ter o predlogu zakona o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica je tekla beseda na ponedeljkovem popoldanskem srečanju vodilnih v podjetju RRPS z devetimi poslanci državnega zbora in državnega sveta in s predsedniki IS občin, v katerih s o rudni ki. Pogovora o uresničevanju četrte variante strategije razvoja, ki pomeni postopno ukinjanje pridobivanja premoga v rudnikih Senovo, Zagorje in Kanižarica so se tako udeležili tudi zasavski poslanci Miran Potrč, Miran Jerič in Sandi Češko, pridružil pa se jim je tudi državni sekretar za energetiko Boris Sovič. Slednji je predstavil celovitost energetske problematike in poudaril, da Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pričakuje razumevanje in podporo pri sprejemanju obeh dokumentov, strategije in zakona, v parlamentu.
S prisotnimi se je strinjal, kako zaostrena je premogovniška problematika, ki jo je poslancem in predstavnikom občinskih ^ad
predstavil direktor DP RRPS Aljoša Kink: "Težave so večplastne - še bolj pereče pa bodo pričakovane posledice ob in po prenehanju delovanja treh premogovnikov." Predvsem sindikat opozarja na eko-socialne probleme, zato pa je prav republika tista, ki bo v dejansko prestrukturiranje morala poseči z zagotavljanjem novih delovnih mest ter reševanjem ekoloških problemov. Pogovor se je dotaknil še vprašljive teme - tojeTermoelektrama2, katere življenska doba se izteče čez enajst let, v strategiji pa je njen nadomestni objekt še vedno označen z zvezdico. Študije še tečejo.
Mateja Grošelj
Bela knjiga in Modulus
Hrastnik - Od šestih točk dnevnega reda na torkovi seji IS SO Hrastnik sta bili najbolj zanimivi dve; o Beli knjigi in opravljenem delu firme Modulus d.d. Po poročilu, ki ga je podal direktor Modulusa Leonardo Peklar, so člani IS ugotovili, da je program razvoja podjetništva v Hrastniku (Bela knjiga) dobro zastavljen. Pripombe so bile le, da v poročilu o opravljenem delu Modulusa ni razločnega opisa opravljenih del. Modulus bi moral najti pravo pot pri ponudbi na vseh poslovnih področjih (od turizma do podjetništva). Menili so tudi, daje to, kar je storjeno, premalo za začetno fazo dela firme.
Sprejeli so nekatere spremembe in oba predloga v zvezi s stanovanjskim skladom, ter spremembo v pravilniku za pridobitev neprofitnih stanovanj. Najemnik mora po novem zagotoviti 20 odstokov lastnih sredstev od gradbeno proizvodne cene. Konkretno velja to za Ojstro II od priznanih 1.200 DEM stanovanjske površine oz. 240 DEM/m2 v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
Rudi Špan
Stari in novi sklepi
Zagorje - Zagorska vlada je na zadnji seji IS najprej obnovila uresničitev starih dogovorov - obnovila ceno plina, se dogovorila za II fazo plinovoda, ki bo potekala v skladu s projektom in se soočila s težavami, ki jih povzroča plinifikacija in možnimi rešitvami, kot so oster protest Slovenskim plinovodom, za podrobno informacijo občanom, kdo je kdo v tem poslu, pa izdajo brošure. Člani IS so preleteli potek javnih razprav o ureditvenem načrtu za sanacijo površin po rudarjenju, zdaj jih čaka še usklajevanje pripomb z obravnavo na prihodnji seji vlade. Poročilo ni obšlo niti v Ljubljani dokončno potrjenih vrednosti škode ob neurju. Verificiranih- je ena milijarda 660 milijonov tolarjev z ugotovitvijo, da se je ob potrditvi na republiki nekje "izgubilo" 10 milijonov neposrednih stroškov, nastalih zaradi škode. Točke tekočega dnevnega reda pa so se nanašale na temo toplotne energije in seveda na kup številk, ki jih je bilo polno poročilo Agencije za razvoj, pa v pregledu polletne realizacije proračuna občine in v obračunu upravnih organov za isto obdobje. Zagorska vladaje 250 tisoč tolarjev odobrila za sofinanciranje projekta tekmovanja in likovnega natečaja zagorskih osnovnošolcev "Naše okolje" ter 2 milijona 280 tisoč za cenilčevo vrednost objekta "bivše" mlekarne v Šentgotardu, ki jo bo občina odprodala na podlagi javnega razpisa.
Mateja Grošelj

Svetovalci z licenco
Zasavje - Sekcija svetovalcev za malo gospodarstvo je izdelala seznam svetovalcev podjetništva z licenco Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Teh je trenutno 110 v Sloveniji, licenco so si pridobili po končanem usposabljanju, obnavljali jo bodo vsako leto, izpolnjevati pa morajo dva pogoja: javno svetovalno delo v malem gospodarstvu in sodelovanje na dveh specialističnih izobraževanjih.
Vsak, ki se želi ukvarjati s svetovalno dejavnostjo pri sekciji svetovalcev, mora pred tem še potrditi svoj interes do dela na področju pospeševanja malega gospodarstva, predpogoj je ustrezna višja ali visoka izobrazba, pripravljen poslovni načrt, ki zahteva zagovor pred strokovno komisijo, bodoči svetovalec pa mora sodelovati tudi v raznih oblikah izobraževanja, kijih pripravlja Pospeševalni center za malo gospodarstvo ali sekcija svetovalcev, podpisati Statut in Kodeks sekcije in oddajati letnareferenčnaporočila.
Svetovalci so za potrebe porabnikov na voljo v trinajstih slovenskih regijah, tudi v Zasavju, področja, ki pa jih svetovalci pokrivajo, pa so naslednja: analize, finance, informacijsko področje, investicijski projekti, izobraževanje, kakovost, lastninjenje, marketing, priprava izhodišč za izgradnjo obrtnih con, organizacija seminarjev, sejmov in konferenc, organizacijska področja, planiranje, podjetništvo, poslovni načrti, pravna zaščita, tržne raziskave, revizije v podjetjih, sanacijski programi, stečajni postopki... V okviru sekcije se svetovalci združujejo v skupine - za izobraževanje, promocijo, informatiko, mednarodno sodelovanje in družabnost.
Ciljne skupine, ki so jim svetovalne storitve namenjene, so obrtniki in podjetniki, ob pomoči sekcije svetovalcev pa tudi Ministrstvo za gospodarske dejavnosti lažje ohranja in razvija koncepte razvoja in pospeševanja podjetništva. Če kot obrtnik ali zasebnik iščete tovrstno pomoč - nasvete, se torej lahko posvetujete s svetovalci z licenco. To pa so Stane Kirn (Hrastnik), Silvester Kožar (Trbovlje), Lea Smrkolj (Zagorje) ter Borut Grmšek in Danijel Hubman iz hrastniškega Modulusa.
Mateja Grošelj
Kdaj nova cisterna
Trbovlje - Trboveljski gasilci so se v zadnjih letih mnogokrat izkazali tudi pri oskrbovanju s pitno vodo v višje ležeča
naselja in posamezne kmetije, v času hude suše ali pomanjkanja padavin. Vodo so dobavljali iz doline v posebnih cisternah. Vendar pa seje občina Trbovlje odločila, da gasilce na Savinjski cesti oskrbi z dodatno cisterno za prevoz pitne vode. V ta namen je odobrila potrebna sredstva že nakazala dobaviteljema TAM-u in Karoseriatu, ki bi morala v pogodbenem roku cisterno tudi dobaviti. Dobava se je zelo zavlekla zaradi različnih vzrokov, deloma tudi zavoljo stavke v tovarni avtomobilov v Mariboru. Dobavitelj računa na to, da bodo cisterno lahko dobavili do konca oktobra letos.
T.L
Dela potekajo po načrtu
Radeče - Po besedah Petra Zajca, predstavnika Gradisa - izvajalca del pri izdelavi struge in spremljevalnih objektov na S opoti - trenutno končujejo izdelavo obeh razgledišč na levi in desni strani Sopote, ki bosta namenjeni za intervencije v slučaju požarov. Končujejo tudi delno izdelavo parka in območje ob koritu, kjer bo na desni strani potekala nova glavna cesta. Podrli in izkopali so temelje za spomenik NOB, ki bo zaradi nove glavne ceste prestavljen nekaj metrov bližje Starograjski cesti. Te dni bodo končali nanovo postavljeni Laznikov most. Na ustju Sopote in Save je v izgradnji prečrpališče meteornih in fekalnih voda. Kljub žalostni podobi mestnega jedra, saj se zaradi razkopane glavne ceste (PUV Celje opravljajo zemeljska dela za plinifikacijo za Slovenske plinovode), se stvari premikajo na bolje. Predvsem je njihova prva naloga, da čimprej opravijo rušitev Ružetovega mlina, ki edini moti izdelavo parka na desni strani Sopote. Investitorji Savske elektrarne imajo v načrtu še izdelavo čistilne naprave na desnem bregu Save in skupen projekt s vodarji, to je poglobitev struge Sopote od Laznikovega mosta v dolžini 280 metrov.
R.Š.
Obnovljeni cestni znaki
Trbovlje - Pred dnevi so pleskarj i obnovili cestne talne prometne znake. Ti so bili že skoraj nerazpoznavni. Velik promet, pa tudi posledice junijskega neurja, so znake skoraj izničili. Dobro, da so jih obnovili pred pričetkom šolskega leta.
T.L
V-	"	^
Nova podoba cerkve v Bukovju
Bukovje - V občini Zagorje je devet župnij in štiriintrideset cerkva. To je za razmeroma majhno občino s sedemnajst tisoč prebivalci veliko. Ta podatek nam pove, kakšni so bili naši predniki, ki so živeli na območju Zagorja. Bili so verni in pridni. To pa so vrednote, ki so vredne posnemanja tudi danes. Najmanj, kar smo dolžni našim prednikom, je to, da ohranjamo vse dobro in lepo, kar so nam zaupali v varstvo za naše vnuke. Tega so se zavedli tudi farani podružnične cerkve v Bukovju. Ta idilična vasica nas Slačnikom se ponaša z lepo obnovljeno cerkvico Sv. Neže. Pred tremi leti so prekrili streho in obnovili žlebove. Letos pa jo je Ivan Steban lepo prebelil notri in zunaj, tako da sedaj res krasi svojo okolico.
Prav tako je Steban obnovil oltarje in staro sončno uro. Pri sveti maši so 18. septembra verniki uživali v obnovljeni cerkvi. Mašo je daroval župnik Anton Dobrovoljc, ki seje za storjeno zahvalil vsem znanim in anonimnim dobrotnikom.
A.D.
L	........J

iiiillB

^ Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časoplsp^tomnenja bralcev o življenju In dodajanju v Zasavju.^Nepodpisanih pisem ne objavljamo^BoLnna pisem je zartidi prostora omeje-retic. Urec............................
na na največ30^tipkanih vrstic. JlredničtVe^l vico skrajšatf tekst ali pa objaviti daljšega, če skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino.
:m je zardeli prostora omeje-^Jl^cdničeve^ipridržuje prati daljšega, čebee^i, da bi s mivo vsebino.
Hvalo
krvodajalcem
Prejšnji teden smo spoznali, da ljudje še znajo pomagati v nesreči. Ker je v trboveljski bolnišnici primanjkovalo krvi, ki jo je rabil sin Silvo pri zdravljenju poškodb brutalnega napada z nožem, smo se obrnili na pomoč k dobrim ljudem -krvodajalcem. Na naš klic se je odzvalo skoraj sto krvodajalcev, med njimi 30 Kisovčanov, ki so tako pomagali, da se Silvo lahko normalno	zdravi.
Zahvaljujemo se vsem, ki so mu priskočili na pomoč, tudi zdravnikom in osebju trboveljske bolnišnice, kjer so Silvu v prvih dneh po napadu rešili življenje.
Mici Kreča, Kisovec
Tendenciozno zavajanje javnosti
Ker je bilo pismo gospoda Klenovška iz časopisa Delo v celoti objavljeno tudi v Zasavcu, prosim, da v celoti objavite tudi moj odgovor nanj.
Že naslov vašega pisanja v Delu (Zaposlovanje zaposlenih v Hrastniku, 9.9.1994), spoštovani g. Klenovšek, je tendenciozen, še bolj pa to velja za njegovo vsebino, saj ste v njem natrosili vrsto neresnic, polresnic in izkrivljenih podatkov, pa tudi nekaj osebnih diskvalifikacij. Takšen nivo pisanja vam ni v čast, ste pa z njim razkrili samega sebe in pokazali svoj pravi obraz. O posameznih konkretnih navedbah pa na kratko naslednje: za to priložnost je potrebno v zvezi z aktivnostmi za gradnjo Doma starejših občanov (DSO) Hrastnik zapisati dokumentirano dejstvo, da naš DSO ni bil nikoli vključen v sprejete programe naložb v socialne zavode za obdobje 1986-1990. To, da bomo Hrasto ičani končno le dobili DSO, je v največji meri povezano s prizadevanji in aktivnostmi, ki jih je po
volitvah 1990 opravil g. Leopold Grošelj kot predsednik občinske skupščine in kot poslanec v zboru občin (pri tem ne gre zanemariti prispevka drugih, tudi obeh poslancev). Občani smo s samoprispevkom zbrali dobrih 45 mio SIT, največji del sredstev, 211 mio SIT, pa je pritekel iz državnega proračuna. Naj za primerjavo navedem, da je gradnja po številu postelj primerljivega DSO v Lendavi stala dobrih 300 mio S H1.
V.d. direktorja ni imenovalo občinsko vodstvo. Kot kandidata za v.d. direktorja me je potrdil gradbeni odbor, imenovala pa Vlada RS 31.8.1994. Vaša trditev, da je bila v objavi med pogoji navedena tudi registracija na Zavodu za zaposlovanje, ni točna. Na objavljenih 36 prostih delovnih mest se je prijavilo 485 kandidatov. Odločno zavračam vašo trditev, da je bila izbira kandidatov opravljena po zvezah in poznanstvih. So pa na izbiro kandidatov poleg strokovne usposobljenosti, izkušenj, poznavanja delovnega področja, vožnje na delo v drug kraj, vplivala tudi osebna merila,' a ne v slabšalnem pomenu besede, kot je mogoče zaznati v vašem pisanju. Gre preprosto za to, da subjektivnosti pri izbiri med več kandidati ni mogoče popolnoma izključiti. Kdorkoli na mojem mestu, tudi vi, bi na koncu pri izbiri kandidatov uporabil tudi osebna merila, če to želite priznati ali ne.
Vaše tendenciozno namigovanje, da so dobili zaposlitev samo že zaposleni, nezaposleni pa ne, je daleč od resnice. Od 35 ljudi, ki so dobili zaposlitev, jih je 18 v tem trenutku zaposlenih (11 se jih vozi na delo v drug kraj), 17 pa nezaposlenih. Pri dveh zaposlenih bomo vložili zahtevek za premijo za prezaposlovanje
delavcev v premogovništvu. Osebna užaljenost zaradi nezaposlitve	vašega
družinskega člana vam ne daje pravice, da o drugih kuharicah	pišete
podcenjujoče in žaljivo ter zanikate njihovo strokovno usposobljenost. Vse tri izbrane kuharice so strokovno usposobljene za svoj poklic in imajo 16,17 in 21 let delovnih izkušenj v kuharstvu. Nikomur, ki ocenjuje, da se mu je zgodila krivica, ni mogoče odreči pravice do pritožbe. Mislim, da sem vam to dovolj jasno povedal v najinem osebnem razgovoru. Vsi, ki me poznajo, vedo, kakšen človek sem, zato vaših diskvalifikacij moje osebnosti ne mislim posebej komentirati. Po izobrazbi sem diplomirani sociolog in imam nekajletne delovne izkušnje, zato mislim, da je bila moja kandidatura za v.d. direktorja povsem utemeljena. Vi imate seveda pravico misliti drugače, kot imate tudi pravico, da moje članstvo v Združeni listi, ki ga nikoli nisem prekinil in nikoli tajil, ocenjujete kot oteževalno okoliščino, zaradi katere nisem primeren kandidat za to delovno mesto. Sodbo o tem, kdo je bil, kdaj in kako nagrajen za "zvesto služenje" stranki, pa raje prepustiva ljudem in njihovemu spominu.
Drago Kopušar, v.d. direktor DSO Hrastnik, Hrastnik
Zaposlovanje v hrastniškem domu ostarelih
Da so že od nekdaj izkušnje pomenile več kot šole, dokazuje dejstvo, da je izobrazbena struktura v Zasavju med že tako nizko v Sloveniji, na dnu. Vsako odpiranje delovnih mest pomeni za nezaposlene upanje, da jim bo končno zagotovljena njihova ustavna in občečloveška pravica do dela. Tudi v primeru kadrovanja za novi Dom ostarelih v Hrastniku je bilo tako. Tja je Urad za delo napotil kar 144 nezaposlenih, ki so vsi izpolnjevali razpisane pogoje in so konkurirali za 36 delovnih mest. Sprejetih je bilo 12 in še 5 drugih
nezaposlenih, ostalih 18 sprejetih pa je že zaposlenih. G. Kopušar, ki je izbor opravil, je po njegovih izjavah upošteval neustrezne in slabe delovne razmere že zaposlenih in njihovo izkušenost. S tem je organizacijam, iz katerih bodo ti prišli, gotovo povzročil škodo, kot jo taka nelojalna "kraja kadrov" vedno povzroča, še posebno če tem delovnim sredinam ne gre najbolje. Obsojanja vredno je tudi dejstvo, da nezaposleni, če izpolnjujejo pogoje, nimajo prednosti pred tistimi, ki delo že imajo, zato zahtevamo, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izda priporočilo oz. navodilo v tem smislu.
Krize zaposlovanja seveda ne rešujejo le Urad za zaposlovanje, ampak je odvisna predvsem od delodajalcev, še posebej od tistih, ki odpirajo nova delovna mesta. Načela izkušenosti ne zanikamo, se pa postavlja še bistveno vprašanje, kam s šolanimi, a neizkušenimi iskalci zaposlitev, ki jim vladne službe sicer pripravijo program prekvalifikacij in dopolnilnega izobraževanja, a ostanejo za delodajalca nezanimivi, ker nimajo izkušenj. Pot iz tega začaranega kroga vodi le na družbeno obrobje, med trajno nezaposlene marginalce, ki se jih vsaka država najbolj boji in nenazadnje tudi najbolj obremenjujejo davkoplačevalce, da ne govorimo o psihičnih in socialnih stiskah teh ljudi in vplivu na njihove družine. Ob praksi, kot jo je izvedel g. Kopušar, ostane politika zaposlovanja le floskula in pesek v oči. V "primeru Hrastnik" so pogoje izpolnjevali, a bili odklonjeni mlada mati z dvema otrokoma, fizioterapevt s skoraj dopolnjeno delovno dobo in veliko izkušnjami, čistilka, ki bi delovne izkušnje gotovo hitro pridobila, vsi predstavniki "težko zaposljivih skupin". Zasavčani nosijo vse posledice ekonomske, socialne in ekološke degradacije, tu so alkoholizem, samomori in razkroj družin že vsakdanjik.
Elita prejšnjega režima je vzgajala "proletarsko plemstvo", ki je sedaj izgubilo vso privlačnost, nova država sega želi otresti, predstavniki stranke, ki se ponaša z imenom ZL socialdemokracije pa pripravljajo teren za odliv mladih, ki še vztrajajo v črnih dolinah.
Za slovenske socialdemokratinje, podpredsednica
Aleksandra Forte
Od Otokarjeve domačije do Doma starejših občanov
Vsa zgodba, zaradi katere že zdaj trpi večina Izlačanov, živečih v centru kraja, se je začela pred petimi leti. Takrat je Republika izdala navodilo, naj se črna točka, t.j. kritična točka nesreč (nahaja se pred Kmetijsko zadrugo Izlake), v čimkrajšem času zbriše. Stvar je bila nemudoma predana občini Zagorje ob Savi, ki je sklep brez oporekanja predala KS Izlake. Ker do letos ni bilo zasnovanega načrta konkretne izvedbe projekta, se je zadeva "malce" zavlekla. Do letos, ko naj bi bil plan sanacije ovinka strokovno zgrajen, vendar se je beseda strokovno izgubila. Vedeti pa morate, da ravno v tem času, torej letos, KS ni imela kaj početi, zato je zagrabila za delo, češ, naj se vidi, da tudi na Izlakah nekaj počnemo. In tako se je na žalost ves kaos, ki bo pekel šele postal, koncem avgusta začel.
Cesta, ki vodi od Trojan do Zagorja, na ovinku ne bo zravnana, blažje bo ukrivljena le toliko, da bomo Iziačani ostali brez približno 65 % parka, 88 dreves, ki so zgodovinske vrednosti. Pa brez skrbi t.i. važne osebe niso pozabile le na park. S tem, ko so park (že) uničile, so uničile prijetno okolje Izlačanom, posebej pa še stanovalcem Doma stareših občanov. In kje naj se zdaj ostareli iz Doma prijetno sprehajajo; naj mar lazijo na Kalanov hrib ali pa na Čemšeniško planino?! Nič, s tem se bodo morali kratko malo sprijazniti. Pa ne le oni. Pomembne osebe so namreč spregledale, da bo naslednji ovinek, ki žal ne
bo izravnan, potekal tik pred osnovno šolo in izlaško pošto, kjer bo brez dvoma čez nekaj let mnogo večja črna točka, kot je zdaj (zaenkrat še) pri Kmetijski zadrugi. Kaj pa se bo v najbolj razviti vasi v Zasavju po končanem projetku spremenilo ("na bolje")?
Izlake, ki so v tem trenutku očitno Bogu za hrbtom, bodo dobile novo mega parkirišče pred shopping centrom, tako da bo zadoščal za najmanj toliko vozil, kot jih sprejmejo Trojane. Verjetno bo parkirni prostor poslej igrišče za otroke, kajti verjemite mi, da prav veliko vozil pred trgovino Ajdo ne bo. KS Izlake s pomembnimi osebami na čelu pa še kar veselo sopiha. Na zadnjem zboru lastnikov stanovanj, katerega se je udeležil tudi predstavnik KS, so sklenil i, da bodo prestavil i tudi os ceste, ki vodi k bloku. Seveda bodo uredili tudi grmičevje in ga posadili, kjer se še kaj posaditi da - ob kontejnerju za smeti. Ob zanimivosti, da je večina Izlačanov proti projektu in da se že tudi na občinskem zagorskem Sekretariatu za varstvo okolja in urejanja prostora pomembne osebe kesajo zaradi dopustitve takšnega posega v center Izlak (žal prepozno), se lahko vprašamo: "Kako bo v prihodnosti? Bomo preselili šolo ali pa ravnali cesto do Elektroelementa?" Kdo ve, sploh pa so to retorična vprašanja. Do nadaljnega vsi živeči na Izlakah, vključno s starejšimi občani, postajamo - asfaltni otroci.
Jaša Drnovšek, Izlake
Mokre glave
Ko sem vstopil v prvi letnikgimnazije vTrbovljah, sem poleg straha občutil, da bom končno postal del velike družine, ki so jo in jo še vedno imenujejo - elita. Zadnje čase pa je očitno ta elita na veliki preizkušnji. Spominjam se prvih srednješolskih dni, ko so nas vsi strašili s krstom, ki naj bi nas čakal. Celo razredničarka nas je opozorila na nekakšno tradicijo, a je dosti bolj racionalno kot drugi pripomnila, da je to pač
stvar, ki se že dlje dogaja; vsismo bili potolaženi. Rekla nam je celo, da naj v primeru kakršnihkoli grobosti o tem obvestimo njo. A nihče ni tožaril, četudi nismo bili Župančičevi slovenski kmetje, ki naj bi preživljali vse tegobe tega sveta. Seveda pa vse skupaj tudi ni bilo tako hudo, kot v tistih časih. In naslednje leto? Nič. Isto se je zgodilo našim znancem, pa tudi med njimi ni nihče odšel domov s kakšnimi trajnimi posledicami. Res, da so včasih v stranišča vstopili učitelji in zalotili "falote" na delu, a ti "nepridipravi" so bili tudi kaznovani po šolskem kazenskem "ceniku". Ne, ker bi bili grobi pri močenju glav prvošolcem, tudi ne zaradi neke prepovedi o namakanju glav v straniščne školjke - preprosto zato, ker so počeli, kar so pač počeli. Morda gre res za nekakšne dogodke, kijih vsi poznamo, a vendar zanje nihče ne ve, kot sva z gospodom Planincem ugotavljala. Zagotavljam pa vam, g. Planinc, da ti "obredi" ne postajajo vse hujši. In z gotovostjo si upam trditi, da nihče izmed elite ne namerava pristati na nivoju "prascev".
Peter Jazbinšek
To moraš doživeti...
50 let je dolgo obdobje, če gledaš po koledarju, a kratko za tiste, ki so doživeli 50. obletnico ustanovitve III. brigade VDV, ki je bila ustanovljena 10. septembra 1944 v Radmirju na pobudo prve slovenske vlade SNOS. Tudi iz Trbovelj je odpeljal avtobus v kraj slavja. Oblaki, ki so ob 8. uri zjutraj še zakrivali nebo, so se razpršili med vožnjo in razgled iz avtobusa je bil vsak trenutek lepši, saj se lepote naše pokrajine ne da naužiti. Obrazi borcev so bili videti rahlo vznemirjeni, a razpoloženi.
Vsak zase je obujal spomine na prehojeno pot in dogodke, ki jih je preživel v tej enoti. Vojno obdobje je bilo tako resno in težko, da ne bo nikdar pozabljeno. V trpljenju so se ljudje zbližali in odnosi so bili iskrenejši in lepši. Že ob vstopu v
Radmirje nas je pritegnil napis na transparentu: "Dobrodošli borci III. VDV brigade!" Stisnilo nas je v grlu in obšla mrzla zona. Takšni občutki nas spremljajo ob snidenju s soborci po dolgih letih. Z njimi nam je bilo usojeno preživeti najtežje trenutke v življenju. Z njimi smo neizmerno trpeli, se čutili varnejše, pa tudi doživljali trenutke veselja in uspehov.
Avtobus se je ustavil. Prihajale so skupine iz drugih krajev. Zopet transparent: "Pozdravljeni partizani!" Srce ti zaigra, ko zagledaš obraz, nekako poznan, s pečatom časa. Le iskrive oči, ki tudi v tebi iščejo nekoga, ga izdajo in pomisliš: "Ali ni to naš intendant?!" Res je! Prisrčen pozdrav in stisk roke ti pove vse, kar čuti srce. Rosno oko izdaja srečo in veselje ponovnega snidenja. "Pa smo zopet dočakali obletnico, katero si v takratnih časih ne bi upali napovedati!" Tako smo se prepoznavali, počasi a neutrudno in z navdušenjem. Slavnostno prizorišče se je kmalu zapolnilo. Ob 11. uri so zvoki Prešernove Zdravljice privedli vse udeležence k slavnostnemu odru. Glavni govornik je bil Jože Smole. Pester kulturni program s pevci je pripravila šola z Ljubnega in godbeniki iz Mozirja. S tem so pokazali, da slovensko ljudstvo ceni zasluge NOB, brez katere danes ne bi uživali svobodo slovenskega jezika. Še bolj svečano je bilo zato, ker smo praznovali res v svobodni Sloveniji. Proslave so se udeležile visoke osebnosti iz NOB in sedanjega vojaškega in političnega življenja. S tem so pokazale priznanje enoti za njen prispevek slovenskemu narodu. Spomnili smo se padlih in umrlih borcev in se poklonili njihovemu spominu z vencem pri spomeniku, kjer je bila ustanovljena ta enota. Organizacija je bila odlična in navzočnost tudi zadovoljiva, saj mnogim zdravje ne dopušča več udeležitve takih srečanj. Vzdušje je bilo prisrčno. Razšli smo se z željo, da bi se, če bo le zdravje dalo,
udeležili še srečanja 1. oktobra letos v Celju pod geslom: "...ne vrag, le sosed bo mejak...!" in pa drugo leto 50. letnice osvoboditve! Slavje smo zaključili z besedami:	"Le zate
domovina smo živeli, trpeli in so umirali...".
Vlasta Ameršek, T rbovlje
Nepozabno
Ker mi gre pisanje bolje od rok, kot govorjenje, sem se namenila, da napišem nekaj o našemu izletu. V torek, 29. avgusta letos so nas "nagrajence kviza” popeljali Rent-a car Juvan iz Zagorja in Radio Trbovlje na nepozaben izlet. Vsem, ki so imeli prste vmes pri zamisli za ta izlet, bi se rada zahvalila. Ne da se opisati in povedati, kaj vse lahko otrok doživi v družbi odraslih, če se le-ti znajo poglobiti v svet otroštva. Mislim, da je to tej skupini zares uspelo. Rada bi povedala, kaj vse smo si ogledali v enem dnevu, ki nam je predzadnji dan počitnic spremenil v raj. Potoval i smo mimo Celja, nekaj časa po Sloveniki, nato smo zavili v Ptuj. Tam smo si ogledali grad, razne glasbene instrumente in se dobro okrepčali. Ogledali smo si Marijino cerkev (8. avgusta - Veliki Šmaren ali Velika maša je bilo tam slavje, kjer naj bi se zbralo okrog 10.000 ljudi). Bazen v Atomskih Toplicah je bil zaprt, zato smo se peljali v Olimje, od tam pa na Amonovo kmetijo, kjer se ukvarjajo s kmečkim turizmom in gojijo jelene. Domov smo se vračali po drugi strani Slovenije, tako da smo se peljali skozi Sevnico, Radeče, Zidani
Most do Rimskih Toplic. V Šmarjeti sem morala zapustiti veselo družbo, ki je še veselo prepevala in si pripovedovala šale. Ta nepozaben izlet mi bo ostal za vedno v spominu in z njim avtoprevoznik g. Juvan in radijci. Tako prijetnih izletov, s tako prijaznimi ljudmi, si še želim. Še enkrat vse lepo pozdravljam in še kdaj nasvidenje!
Nevenka Škorjanc, Laško
V Savudriji
Hišica ob morju, zelenje, sonce okrog nje;
"Varnost” je njeno ime.
V njej prijetno bilo je letovanje,
devet žena, mlade in starejše, a vse vdove, brez moža!
Za zabavo in smeh, poskrbela nam je naša Minka - brez priimka.
Za prebavo in zdravo hrano odlično so skrbele naše zlate kuharice.
Za sladko spanje prepeval nam je čričkovglas, komar pa plesal tango je okrog nas!
Ob odhodu podale si roke, slovo pa pa spremljale so žalostne solze!
P.S.: Letovalke bomo še prosile našo ljubeznivo gospo Tanjo, da nam omogoči tako letovanje še prihodnje leto! Prav tako lepa hvala Dl Zagorje v imenu vseh sostanovalk hišice "Varnost"!
Pavla Vogrič - Sajovic, Zagorje
TRBOVLJE
V noči iz 28. na 29. junij je v Zasavju, pa še nekaterih krajih, divjalo hudo neurje. Nebo seje dobesedno zlilo nad našimi kraji in deroča voda, ki v prepolnih in prenizkih strugah potokov ni imela dovolj prostora, si je utrla nove poti in pustošila daleč naokoli. Časa za reševanje v večini ogroženih predelov ni bilo. Izvršni sveti vseh treh občin, ki so se sestali takoj in še večkrat po hudi noči, so vzpodbudili aktivnosti za takojšnje reševanje v celotnem okolju in pomoč najbolj prizadetim občanom. Komisije za ocenitev škode so po navodilih Medresorske komisije Vlade RS pripravile določene ocene, Odbor udeležencev družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v Sloveniji je občinam za najnujnejšo sanacijo takoj dodelil nekaj akontativnih sredstev. Dokončna ocena škode je bila v komisiji republiške vlade verificirana 12. septembra, višina tako ocenjene škode pa je tudi osnova za dodelitev sredstev, s katerimi bodo v občinah popravljali tisto, kar je neurje podrlo. Dejstvo pa je, da je 15 % sredstev od verificirane ocene škode premalo, da bi bilo vse hitro popravljeno in da bi oškodovanci dobili svojo škodo povrnjeno v celoti. Prejšnji teden smo obiskali predsednike izvršnih svetov zasavskih občin - Staneta Kirna iz Hrastnika, Franca Beravsa iz Trbovelj in Vladimira Kojnika iz Zagorja, ki so nam predstavili odločitev medresorske komisije in možnosti za obnovitev poškodovanega.
	Pristojnost drž	ave
V okviru državne pri potekala sanacija »1 področju vodnega gos prometom zvez,elektrog in kulture.		stojnosti l.o jektov na podarstva, —
prhU lir; Tri iiišzSj *■	,m« ,.vyjr,cm,nc ijnosti države: v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.-.v.v.v.v.v Kivije. 60M3I.M0 - 601.485.(100 ■ ■:	škode i/ SIT sr SIT
Narava je bogastvo - če jo človek zna pošteno izkoristiti. Kadar pa ji ob dolgotrajnem in ne preveč umnem poseganju vanjo povzroča rano za rano, počasi in vztrajno, jo na koncu hudo zaboli - in v bolečinah ne zdrži tistega, kar bi sicer, če bi bila polna zdravja. Ljubitelji in poznavalci naravnega okolja pravijo, da ima divjanje naraye na sicer trdnih področjih kot so naša, takšne posledice prav zaradi človekovega nestrokovnega poseganja vanjo, zaradi premajhne skrbi za urejanje okolja. V junijskem neurju, ko deroča voda v prepolnih strugah potokov ni imela dovolj prostora, je poiskala nove poti in odnašala s seboj ogromne količine drevja, zemlje, kamenja... Medtem, ko so mnogi s strahom in nemočjo opazovali, kaj vse lahko počne deroča voda, pa so nekateri to grozo občutili v svojem najbližjem okolju. Vse seje dogajalo s tako naglico, da časa za reševanje ni bilo. Odbor udeležencev družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti
za odpravljanje posledic naravnih nesreč v Sloveniji je kmalu po ujmi nakazal občinam za takojšnjo in najnujnejšo sanacijo določena akontativna sredstva. Uporabili so jih za sanacijo najnujnejših posledic neurja kot je zagotovitev prevoznosti cest, pretok vodotokov, nujno saniranjenajbolj prizadetih stanovanjskih objektov, zagotovitev vodooskrbe, za kanalizacijo, toplovod, javne površine, normalizacijo življenja.
Škoda je ocenjena
V vseh treh občinah so z verifikacijo ocene škode zadovoljni. Medresorska komisija Vlade Republike Slovenije je na osnovi predhodnih ocen, ki so j ih pripravile občinske komisije in po enotni metodologiji določila višino ocenjene škode za posamezne občine. Prvotne ocene občinskih komisij se sicer od končne nekoliko razhajajo, saj so prvo oceno postavile po različnih kriterijih in cenah, ki so jih v začetku pač imele na voljo. Do največjega neskladja med prvotno in verificirano oceno škodejeprišlo vTrbovljah,

D I v vk d d vb
produktu občine
Trbovlje -16,1 %
Hrastnik -10,8%
, .
Litiji! *	%
ilec *•	9,4 %
Laško - 8,3 %
kar za 1,6 miljarde tolarjev, kar povezujejo s tem, da so delali po metodologiji iz leta 1987, pa po lastnih cenikih in neusklajenih standardih in normativih. Po končni oceni republiške komisije v vseh občinah menijo, da je bilo upoštevanje enotnih temeljev s strani medresorske komisije pravilno, saj so sedaj občine glede na škodo, ki jim jo je povzročila ta naravna nesreča, v enakovrednem položaju.
Potek sanacije
Sanaciji bi se ob takšnem neuiju, ki je zajelo Zasavje, moralo reči z drugo besedo hitrost. Vse, kar je bilo poškodovanega, je tudi življenjskega pomena.
Največji del sanacije, ki bo v pristojnosti države, bodo doživeli vodotoki. Za to bodo namenjena redna proračunska sredstva, dela pa bodo izvajali za to usposobljene institucije (Hidrotehnik, Podjetje za urejanje hudournikov, Republiška uprava za ceste). Vse občine so močno zainteresirane za sanacijo vodotokov, saj bi brez te ob nekoliko večjem neuiju bila izničena vsa sanacijska dela, ki so ob tem področju že bila opravljena. V izvršnih svetih so s strani izvajalcev zahtevali predložitev ovrednotenih in terminsko opredeljenih programov del, in ti so že narejeni. Obstaja pa bojazen, da dela ne bodo potekala dovolj hitro. Medtem ko v Hrastniku na tem področju ne pričakujejo bistvenih problemov, saj pravijo, da so s temi izvajalci že doslej dobro sodelovali, pa v Zagorju menijo drugače. Čeprav sanacija Kotredeščice že poteka in je program narejen, po njihovem dela ne potekajo s pravo

Spomin na starino noč je še danes boleč.
intenzivnostjo in zagretostjo.
Kotredeščica vZagoijuje potrebna sanacije od izvira do izliva. V Trbovljah je Trboveljščica potrebna temeljite ureditve. Nismo dobili podatkov, ali so z deli že pričeli, narejen pa je program, v katerega sodi tudi most pri Sušniku. V Hrastniku sodita v republiški program dva hudournika, ki sta bila glavna povzročitelja škode. Sanacija bo stekla v začetku prihodnjega meseca.
Prioriteta sanacije škode, za katero so pristojne občine, pa je opredeljena na celem področju, ki ga je zajelo neurje. Sredstva morajo biti najprej usmerjena za vzpostavitev življenjskih pogojev - cestna infrastruktura, vodooskrba, bivanje, obratovalnice, kjer je bila ogrožena izključna proizvodnja za preživljanje, kmetijske površine glede na sezonsko naravo pridelave, gospodarska poslopja.
V občinah bodo vztrajali pri teh odločitvah, kajti sredstev je premalo, da bi lahko v kratkem popravili vso škodo, zato bodo najprej na vrsti objekti kolektivne rabe in tisti, od katerih ljudje izključno živijo.
15 % ni 100 %
Škodo, kije v pristojnosti občine, bo Odbor udeležencev družbenega dogovora, to so solidarnostna sredstva, pokril v višini 15 odstotkov. Ker zasavske občine nimajo na voljo lastnih sredstev, razen onih, ki so namensko določena, ta številka lahko pomeni novo skrb in dejstvo o odmiku reševanja marsikaterega problema, ki žal morda vsaj v prvi fazi prav zaradi tega tudi ne bo ocenjen kot problem življenjskega pomena. Žal sistem solidarnosti velja le še za letošnje leto, novega vira za tovrstno pomoč prizadetim občinam pa še ni. Tudi zaradi tega bodo občine morale porabo sredstev usmerjati po najožji prioriteti in v okviru najnujnejše sanacije posledic neurja. V pripravi pa je interventni zakon, ki naj bi prizadetim občinam pokrival 30 odstotkov verificirane škode, kar bi situacijo nekoliko izboljšalo.
Vsi ne bodo zadovoljni
Večina prizadetih občanov je pričakovala popolno povrnitev škode. Glede na sredstva
je takšno pričakovanje iluzorno. Proračuni niso sposobni intervenirati, razen v tistih primerih, ko je bila ureditev na določenih področjih določena s plani, pa bi prenova potekala ne glede na ujmo. Izvršni sveti so najbolj prizadetim pomagali že takoj ob pridobitvi akonta-tivnih sredstev, pač v tisti meri, da so ljudje lažje sami nadaljevali z intervencijo. Tudi pri povrnitvi dela individualne škode je narejena določena prioriteta in prednost bodo imeli seveda tisti, ki so izgubili sredstva za najosnovnejše bivanje in življenje. Pomoč ■o v sili je lahko tudi ali pa predvsem g zavarovanje. Ker pa v Zasavju povodenj 5 nismo poznali, tu so se vode s hribov | navadno zlivale v potoke in reke, se za to 10 obliko ljudje niso posebej zavarovali. Tisti, ki so imeli zavarovane stanovanjske premičnine, so škodo lahko uveljavljali. Da bi pa pomagali tudi tistim, ki bodo za sanacijo, pa naj bo obrtniki ali individualni prosilci potrebovali kredit, se v izvršnih svetih pogovarjajo o možnosti subvencioniranja obresti v višini odobrene povrnitve dela škode.
Javnost vseh podatkov
V občinah zagotavljajo, da bodo sredstva pošteno razdelili in namensko uporabljali. Cilj in namen porabe sredstev, ki bodo na voljo, je ta, da bodo ljudje na toplem, da ne bodo brez strehe nad glavo, da bodo imeli pitno vodo, da se bodo prepeljali po cestah in da bodo lahko proizvajali tam, kjer iz svoje proizvodnje živijo. Ta cilj je zagotovljen. Izvršni sveti morajo o uporabi sredstev sproti obveščati republiško komisijo, podatki pa bodo na voljo tudi tistim, kijih bodo želeli videti.
Noč, ki jo bomo čutili dolga leta
Nekajurno neurje je povzročilo škodo, ki je ne bo mogočekmalu odpraviti. Najnujnejša dela bodo potekala letos, še morda drugo leto. Velik del poškodovanega pa bo viden še vrsto let, morda tudi deset, so ocenili v izvršnih svetih občin. Ne glede na preobrazbo občin bo potrebna dovolj velika stopnja kooperativnosti med občino in državo, od poslancev bo morda potrebno zahtevati sprejem določenih možnosti za solidarno prelivanje sredstev. Solidarnost, ki smo jo v prejšnjem sistemu poznali v tolikšni meri, da so ljudje svojo škodo dobili skoraj v celoti poravnano, tudi v novih demokratičnih sistemih ne bi smela izostati. Če bo, bodo leta še daljša.
Ivana Laharnar
v.v.v.vtvtv:*:
jpSŠsi
vodno
Škoda po posameznih področjih (v 000 SIT):
Hrastnik TrL,, aj*
..III
šisSSMlE;;:.':
»
I
■li*
llilllii

Katarina Guzej je 17. septembra zmagala v citranju na prvem državnem prvenstvu v Grižah, kjer je bilo zaključno tekmovanje. Simpatična dijakinja 3. letnika trboveljske gimnazije iz Sedraža bo konec decembra dopolnila sedemnajst let, s citrami pa se ukvarja osmo leto. Z njo smo se pogovarjali v ponedeljek popoldne, ko je "ušla" s popoldanskega turnusa. Ob 19. uri je namreč "v živo" nastopila na celjskem radiu.
Kako so tvoj uspeh sprejeli sošolci?
Danes o tem nisem nikomur pripovedovala, pa bodo že izvedeli. Če ne prej - v četrtek iz Zasavca.
Pa ti in starši?
Najvišjega mesta nisem pričakovala, zato sem seveda zelo vesela. Prav tako starši, ki mi pred nastopom vedno govorijo, naj bom mirna, potem pa imata oba večjo tremo kot jaz.
Kakšna je tvoja glasbena pot?
Pravijo, da sem se že zgodaj zanimala za citre. Če sem videla fotografijo v časopisu, sem kazala nanjo in rekla, da bi to rada igrala... Ker v glasbeni šoli niso poučevali citer, sem začela v tretjem razredu s kitaro in se z njo ukvarjala dve leti. V tem času sem izvedela za gospo Elo Dolar iz Zagoija in oče meje enkrat tedensko dve leti vozil k njej. Ko je začel na Glasbeni šoli v Hrastniku poučevati citre profesor Peter Napret, sem postala njegova učenka. Želim povedati, da sem mu hvaležna, ker se prilagaja mojemu umiku na gimnaziji in vadiva včasih tudi doma. Sama vadim pol ure dnevno, pred pomembnejšimi nastopi pa tudi po dve uri dnevno.
Kje si že nastopala?
V okviru GŠ, na raznih likovnih proslavah v okolici, v Grižah sem igrala osemkrat, na Kopitniku trikrat... Najpomembnejši pa je bil letošnji samostojni koncertni večer s citrami v nekdanji Arzenškovi hiši v Trbovljah. Poročna dvorana je bila polna in zelo sem uživala, ker je prostor zelo akustičen - kot bi bile vse strune ozvočene. Žal mi je, da se v tej dvoranici dogaja tako malo glasbenih prireditev.
Kaj si igrala?
Klasiko, na primer Schneidetjevo Elegijo, razne sonatine, manuette in narodne pesmi, ki jih je priredil moj učitelj. Znana citrarka Cita Galič je dejala, da je bil ta koncert zgodovinskega pomena, ker so prvič po vojni poslušali na citrah tudi klasiko... No, zdaj igram tudi moderno glasbo, jazzovsko obarvano, česar pri nas še ne poznajo.
Kako je potekalo tekmovanje v Grižah?
Zaradi slabega vremena je bilo tekmovanje v dvorani. Iz predtekmovanj, ki so potekala od pomladi po Sloveniji, seje uvrstilo 45 citraijev. Igrali smo dopoldne in popoldne, kar je bilo
Peter Napret in Katarina Guzej
posebno za ocenjevalce zelo naporno. Komisiji je predsedovala Cita Galič. Igrala sem Schneiderjevo Elegijo in priredbo narodne V dolinci prijetni... Razmejili so nas po kategorijah - do 17. leta, od 17. do 45., od 45. do 65. in nad 65 let. V prvi kategoriji je bilo največ, 28 citrarjev. Zlato odličje je dobil vsak, ki je zbral nad 85 točk, srebrno nad 75 točk in bronasto nad 65 točk. Jaz sem dosegla 89,5 točk in postala absolutna državna prvakinja.
Kakšne so bile nagrade?
Miniaturne zlate citre, brezplačno snemanje na radiu Slovenija, povabljena pa sem tudi na televizijsko oddajo Po domače, kjer bom igrala le narodne pesmi. Konec oktobra.
Bomo lahko tekmovanje in revijo v Grižah poslušali na radiu Slovenija?
Ves program bodo predvajali na 3. programu v petek, 23. septembra, ob 13.45. Na 1. programu pa bodo 8. septembra ob 20. uri predvajali le nekaj odlomkov.
V tretjem letniku že razmišljaš, kaj bi rada v življenju počela?
Zelo rada imam kulinariko - to sem podedovala po očetu - zato bi bila zdaj že kuharica, če me ne bi usmerili v gimnazijo. Tako pride v poštev študij živilske tehnologije in kaj podobnega ali pa študij citer v Muenchenu. Pri nas tega študija ni. Od citer se ne mislim ločiti
Katarina Guzej
- odločiti se bo torej treba, če se jim bom posvetila poklicno ali le ljubiteljsko...
Kako usklajuješ igranje citer s šolo?
Na šoli mi gredo zelo na roke, če moram kakšen dan ali uro posvetiti citram. Naporna je tudi vožnja iz Sedraža, saj vstajam že ob petih, kadar imam pouk do po ldne, zvečer pa se vračam s starši, če imam pouk popoldne in pridem domov šele ob osmih, devetih. No, vseeno sem bila odlična.
Same petice?
Same petice.
3
c
S
C
5
CD

Petra Napreta, profesorja violine, na naših straneh večkrat omenjamo, saj je uspešen glasbeni pedagog, znan predvsem kot organizator popoldnevov s citrarji na Kopitniku. Citram bi rad priboril še višje mesto, kot ga imajo. Dokazal, da lahko nanje igrajo tudi klasično in ne le etno glasbo.
Kako ste sprejeli Katarinino visoko uvrstitev v Grižah?
Pričakoval sem kakšno priznanje, nisem pa računal na najboljšo uvrstitev, saj so doslej v Grižah izvajali le narodne pesmi. Sklepal sem, dakoncertne interpretacije ne bodo upoštevali... Dodal bi še to, daje prejela spodbudno bronasto priznanje tudi Tanja Kolander iz Hrastnika, ki je zaigrala Mojčino pesem iz filma Kekec in ljudsko Nekoč v starih časih...
Kaj bi še rekli o citrarki Katarini?
Letos bo vpisala še klavir, ker mora na srednji šoli vsak izbrati klavir kot stranski predmet. Tako bo bolje obvladala harmonijo, če bo nadaljevala študij citer. Katarina ni čudežni otrok, kar se tiče posluha. Ima povprečen glasbeni posluh, vendar je zelo prizadevna, vztrajna in pridna. Tahniko obvlada toliko kot jaz, ponekod celo bolje. Priznam, da sem se ob njej tudi sam učil. Bila je ena prvih učenk in jaz sem učil po butalskem principu -če sam ne znam, bom pa druge učil. Tako je ob učenju Katarine raslo tudi moje citrarsko znanje...
Ste bili pobudnik tega tekmovanja?
Sploh ne. Celo nasprotoval sem mu. Ko so nas poklicali na ZKO Slovenije v Ljubljano in nas navduševali za organizacijo predtekmovanj, sem dejal, da amaterji ne morejo ocenjevati amateijev. Zato naj vključijo tuje strokovnjake, ki se na zadeve malo bolje spoznajo. Mislil sem predvsem na podobna tekmovanja violinistov, kjer ocenjujejo tekmovalce vrhunski violinisti. V športu se lahko izmeri in določi vrstni red, v glasbi pa je to težje. Vedno se dogajajo krivice, ker je težko objektivno oceniti nastopajoče. Vseeno smo začeli s predtekmovanji...
Kako so potekala predtekmovanja?
Začelo se je v Bužicah, nadaljevalo v Hrastniku, Oplotnici, Ljubnem ob Savinji in v Kranju. Naše predtekmovanje je obsegalo največ krajev - Zasavje, Ljubljano, celjsko in kamniško območje. Zato je odšlo naprej 15 citratrjev, po drugih območjih pa le okrog 10. Vsa ta tekmovanja je spremljala tričlanska komisija. Nas je pohvalila, češ da smo nudili tekmovalcem najboljše pogoje. Ob tem bi se zahvalil za organizacijo ZKO Hrastnk Dragu Kopušaiju in Mariki Senica.
Povezujete se tudi s citrarji iz tujine?
Ugotavljam, da smo še daleč za njimi. V
tujini so citre enakovreden instrument in nanje igrajo vse zahtevne glasbene zvrsti, celo alternativno glasbo. V strokovnem časopisu Saitenschpiel, ki združuje citrarje po vsem svetu, sem objavil sestavek o zgodovini citer na Slovenskem. Na začetku sem Slovenijo malo predstavil, da bodo imeli na Japonskem in drugod boljše predstave. Pred kratkim sem dobilkot odmev prijazno pismo bralke z Dunaja, v katerem me opozarja, da sem izpustil znamenitega citrarja Hansa Skalarja, ki je pred vojno učil na GŠ v Mariboru, snemal za radio, po vojni paje odšel v Avstrijo, kjer je nadaljeval uspešno citrarsko kariero. Zdaj mi na SAZU pomagajo iskati v radijskih arhivih njegove posnetke.
Kako ste prišli v stik z Michaelom Brandlmcirjem, lastnikom založbe Richard Grunwald v Munchnenu?
Ker se zanimam za citre, se zanimam tudi za note. Tako sem kupil notemuenchenske založbe in nekdo mi je pokazal še njihov katalog, v katerem sem našel njegov naslov. Pisal sem mu in ga povprašal o študiju, kakšni so pogoji in podobno. Bolj prijazno mi je odgovoril, saj se spominja, da sta v Ljubljani igrala na citre njegova mati in ded.
Še vedno razmišljate o koncertu resne glasbe v Ljubljani?
Naštudiral sem že lep kos programa. V letošnjih počitnicah nisem igral nikjer zunaj.
Cela dva meseca sem igral doma, ko je bilo vroče, kar v kleti.
Kaj pa glasbeni priročniki za citre?
Tudi ti nastajajo. Počasi. Nekateri bi radi, da bi izšli že drugo leto, ko bo stoletnica prvega učbenika na Slovenskem.
Vendar si ne
Peter Napret
postavljam rokov. Vem, da morajo biti dobri, saj se ne morejo kar naprej spreminjati. Dadal bom še svoje priredbe narodnih pesmi .Verjetno bom prej izdal kaseto. Tudi Katarinino snemanje kasete bo imelo prednost.
Fanči Moljk
TRBOVLJE
Trg svobode l la, 61420 Trbovlje ki.: +386 601 26 333, 26 056
13 21 358, fax: +386 601 26 228

IB
		

Letošnje tradicionalno srečanje planincev in ljudi iz Zasavja in Savinjske doline na Mrzlici je bilo rahlo okrnjeno zaradi dežja, pomešanega s snegom. Kljub temu gre pohvala organizatorjem, da so "spravili prireditev pod streho". In to dobesedno! Ves kulturni program seje namreč odvijal namesto na prostem v planinskem domu. Kakšnih dvesto zbranih ljubiteljev gora je nagovoril Viktor Žakelj, podpredsednik Liberalne demokracije Slovenije. Sledil je krajši kulturni program s pevci iz Prebolda in recitacijami. Navzoče je nagovoril tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar. Žal je zaradi slabega vremena odpadel nastop godbenikov. Kljub slabemu vremenu lahko rečemo, da je srečanje uspelo.
Viktor Žakelj je v svojem govoru poudaril nekatere vrednote, ki izvirajo iz boja slovenskega ljudstva proti okupatorju. Dejal je, da so se partizani pozdravljali Smrt fašizmu, svoboda narodu in ne Smrt fašizmu, svoboda boljševizmu, kot bi radi nekateri pozdrav tolmačili danes. Drugače pa srečanje ni imelo političnega značaja. Namen srečanja na 1122 metrov visoki Mrzlici je zgolj in izključno druženje planincev Zasavja, Posavja in Savinjske doline.
Osamljeni so hrabri.
Organizatorji LDS Trbovlje in Žalec, Združena lista socialdemokratov iz Trbovelj in Žalca in Planinsko društvo Trbovlje so se res potrudili in pripravil kratek, a bogat kulturni program, pozabili pa niso niti na srečolov.
J.N.
Planinsko društvo Dol pri Hrastniku je pred kratkim izdalo prijeten prospekt v katerem predstavljajo svojo planinsko postojanko v Gorah, kraj in cerkev Sv. Jurja. Prospekt je založilo PD Dol, idejo zanj in tekst je prispeval Drago Kozole, lektorirala Fanči Moljk, foto in oblikovanje pa je delo Branka Klančarja.
In kaj vse piše v prospektu?
Planinski dom v Gorah je last planinskega društva Dol pri Hrastniku, stoji na gorskem grebenu Gore, ki se razteza med dolinama Hrastnika na zahodu in dolino reke Savinje na vzhodu. Na jugu je dolina reke Save, na severu pa se vleče hribovje od Maliča, Šmohorja, Gozdnika, Kala in Mrzlice do Čemšeniške planine.
Dom je odprt vsak dan. Obiskovalci se lahko kratkočasijo v športnem parku z igrišči za tenis, rokomet, balinanje in športno kegljanje. V okolici doma je pestra mreža sprehajalnih poti z lepimi razgledi na okoliško hribovje in dolino
reke Save. V zimskem času deluje smučarska vlečnica, primerna za rekreacijo in učenje smučanja. Spalni trakt doma ima 50 ležišč. Dom je zelo primerno opremljen za športnike, šolo v
naravi, dopustnike in planince, ki so na pohodu po Zasavski poti.
Tik nad domom stoji cerkvica Sv. Jurija, kulturni spomenik, ki je podružnica cerkve Sv. Jakoba na Dolu pri Hrastniku. Cerkev je bila dograjena leta 1520 na Vršacu sredi gozdnih površin gospodov Dienersberg in Wintershofen, grofov, ki so imeli v tem okolju svoja lovišča. V cerkvi so še delujoče orgle, obnovljene leta 1831, ter trije oltarji, posvečeni Sv. Juriju, sveti Mariji Imnac in sv. Matevžu. Kot zanimivost si torej na svojem obisku v Gorah lahko ogledate tudi to cerkvico.
Na Gore lahko pridete z avtomobili ali z avtobusom po asfaltirani cesti, s križišča Marno na regionalni cesti Hrastnik -Rimske Toplice. Prav tako pa se do Gor lahko napotite peš iz več različnih smeri. Lahko pa obisk Gor združite še z drugimi izleti, saj ni daleč do planinske koče na Kopitniku, ali pa do planinsko - rudarskega doma na Kalu.
Katja Božič
Seja Društva izgnancev Slovenije
Ljubljana - Po poletnih dopustih je znova zaživela aktivnost Društva izgnancev Slovenije in njegovih organizacij v občinah in po regijah. V ponedeljek, 5. septembra, je v Ljubljani zasedala komisija za socialno - zdravstvena vprašanja in odškodnino. Sešla se je že osmič, obravnavala je aktualna vprašanja s področja izgnanstva. Člani te komisije so se med drugim seznanili s programom dela izvršilnega in Upravnega odbora DIS in se hkrati dogovorili o delu te komisije. Razpravljali so o razgovorih delegacije DIS pri novi ministrici Rini Klinar. V nadaljevanju seje so zavzeli stališča do gradiva, ki ga je v zvezi z Zakonom o žrtvah vojne pripravila Demokratska stranka Slovenije. Istega dne je delegacijo DIS sprejela na razgovor poslanka Državnega zbora Danica Simčič. Na koncu so spregovorili še o načrtovanem seminarju za vodstvo KO DIS v zvezi s sprejetjem zakonodaje, ki se nanaša na izgnance in druge žrtve fašističnega nasilja v drugi svetovni vojni.
Rudi Matko
Slovesno v Podkumu
Podkum - V nedeljo, 11. septembra, so na Podkumu ob številni udeležbi krajanov te KS slovesno obeležili praznik, ki je bil posvečen dnevu, ko je pred 53. leti bilo prisilno izgnanih preko 700 domačinov s tega območja v nemška taborišča smrti. Hkrati so z mašo obeležili tudi svojevrsten, a pomemben jubilej 100-letnice obstoja njihove farne cerkve. Vse to so združili še z izvedbo letnega zbora njihove KO DIS ob udeležbi številnih gostov in na koncu organizirali še tovariško srečanje s pestrim zabavnim programom.
R.M.
Upokojenske novice
Športniki so bili uspešni
Trbovlje- Dne 12. septembra so se sestali vodje posameznih športnih sekcij pri Društvu upokojencev Trbovlje. Poročali so, kako so potekala letošnja tekmovanja v okviru regijskih tekmovanj upokojencev v Zasavju in Posavju. Franc Hvala je poročal, da so šahisti DUT na tekmovanju v Hrastniku dosegli 3. mesto. Edi Cestnik je povedal da so balinarji dosegli na tekmovanju v Radečah 1. mesto, na državnem tekmovanju na Jesenicah pa 7. mesto. Tekmovali pa so tudi v Hrastniku. Jože Kastelic je poročal, da so člani kegljaške sekcije na tekmovanju v Krškem dosegli 1. mesto. Stane Lipovšek pa je dejal, da so strelci na tekmovanju v Zagorju zasedli 4. mesto. Ribiči -upokojenci pa so na regijskem tekmovanju v Brestanici prav tako zasedli 4. mesto. Za udeležbo na teh tekmovanjih je bilo s strani DUT porabljenih skupno 55.797 SIT. Na tem razgovoru pa so sklepali še o nekaterih drugih zadevah, tako npr. o nabavi športnih rekvizitov, plačilu najemnine za uporabo kegljišča, nakupu medalj, o vodenju posameznih sekcij ipd. Športni referent bo še nadalje Franc Perpar, odbornik v izvršnem odboru pri DUT, odgovoren za šport pa ostane Janez Kovač.
T.L.
Glasbeno popoldne
Trbovlje- Prejšnji četrtek je Vokalno instrumentalna skupina Društva upokojencev Trbovlje pripravila v družabnih prostorih Doma oskrbovancev in upokojencev Franca Salamona glasbeno popoldne. Oskrbovance tega doma so s svojim koncertnim nastopom razvedrili in jim pripravili prijetno popoldne. Zaigrali in zapeli so priljubljene narodne in umetne pesmi. Tokratni nastop
i	_	■ _ m _ m
Invalidski zakon

Več kot tri leta se slovenske invalidske organizacije zavzemajo za to, da bi njihov položaj urejal poseben zakon, ne pa da jih uvrščajo med društva. Videti je, da se jim bo slednjič želja in zahteva izpolnila. Ta mesec je namreč zagledal luč sveta predlog zakona o invalidskih organizacijah, kar pomeni, da bi še letos prišel v prvo obravnavo v državni zbor.
Če bi malce pobrskali po vsebini zakona, bi kazalo najprej ugotoviti, da je invalidskih organizacij kar precejšnje število: Zveza slepih in slabovidnih, Zveza društev slušno prizadetih, Zveza paraplegikov, Društvo mišično obolelih, Društvo multipleskleroze, Zveza društev za pomoč duševno prizadetim, Zveza društev invalidov, Zveza društev za cerebralno paralizo, Zveza društev civilnih vojnih invalidov in Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije.
Invalidske organizacije imajo predvsem značaj prostovoljnih združenj zainteresiranih, ki želijo podpreti, utrditi ali uveljaviti delovanje v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Res pa je, in to kaže posebej poudariti, da splošna potreba invalidov po lastni organizaciji izhaja iz stopnje organiziranosti družbe in njenega ekonomskega stanja, tedaj je družbeno pogojena. In ne nazadnje: ustrezen ustavni člen določa pravico invalidov do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi.
Spričo tega bo zakon pomenil sistemsko podlago za delovanje invalidskih organizacij Slovenije. Zato ureja način uresničevanjaz ustavo zajamčene skrbi za posebno varstvo delovnih in drugih invalidov, invalidnih otrok, in mladine ter civilnih žrtev vojne in vojnega materiala. Zakon ima za cilj omogočiti organiziranje invalidskih organizacij zaradi zadovoljevanja njihovih ekonomskih in socialnih potreb.
M. V.
v domu seniorjev na Tereziji v Trbovljah, je sodil kot nekak uvodni nastop v program prireditev letošnjega Tedna upokojencev v Trbovljah, ki bo v začetku oktobra. Vokalno instrumentalna skupina se pripravlja tudi na gostovanje v Domu upokojencev Primoža Trubarja v Loki pri Zidanem Mostu. To gostovanje bodo izvedli po dogovoru z vodstvom tega doma konec oktobra ali v začetku novembra.
T.L.
Frizerke v Prekmurju
Trbovlje- Dalj časa so se upokojene frizerke iz Trbovelj dogovarjale za skupen izlet. Odločile so se za nekoliko daljši izlet v Prekmurje. Skupino devetih upokojenih frizerk je vodila Anka Slokan, dolgoletna planinska delavka PD Trbovlje. Najele so kombi in se pretekli teden odpravile na pot. Obiskale so zanimive planinske in turistične kraje, tudi toplice. Po dolgi poti so se navdušene vrnile domov.
T.L.
Gobarski izlet
Trbovlje- Društvo upokojencev Trbovlje tudi letos pripravlja gobarski izlet. Točnega datuma še ne vedo, ker se o tem še dogovarjajo z Društvom upokojencev na Jesenicah. Čeravno datum in kraj nista še določena, pa prijave za izlet že izbirajo.
T.L.

Rozmanom
Med gosti smo zalotili pisatelj a in dramatika Smiljana Rozmana in z njim poklepetali.
Ste pisatelj in dramatik, zdaj pa slišim, da se ukvarjate tudi s slikarstvom.
Pravzaprav sem si vedno želel postati slikar. Opravil sem likovni tečaj in želel študirati na likovni akademiji, pa so bile moje takratne ži vij enj ske okoliščine žal takšne, da sem pristal na učiteljišču in se posvetil pisanju.
Zdaj slikate ali več pišete?
Zadnja leta sem več slikal, se bom pa spet posvetil pisanju, saj bi rad dokončal roman, katerega že nekaj časa pišem.
Torej pišete kadar vas prime, po navdihu?
Ne bi tako rekel. Veste, pisanjeje eno veliko garanje. Od človeka zahteva veliko samodiscipline, ker se vedno najdejo izzivi, ki bi te radi odtegnili od pisalne mize.
Ste prvič v Revirjih?
Pred kakimi 15. leti sem bil na Izlakah v slikarski koloniji. Vaši kraji so krasni, zeleni. Moram pa priznati, da mi je bližja Primorska. Tam so hiše bolj povezane z zemljo - kamen na kamen, saj veste. Kar nekaj knjig sem napisal o Primorslci: Druščina, Obala...
Ste v Kolovrat pripeljali tudi ženo?
Sem. Tudi sina imam, ki ga ni tukaj. O njem sem napisal dve knjigi: Sin Martin in Martin fantalin. Vedno sem pisal pol za starejše in pol za mlade. Vedno pišem za starejše, nikoli za stare.
Med vojno ste bili izgnani v Srbijo, tam ste opravili malo maturo, imate morda še kakšne stike s tamkajšnjimi ljudmi?
Pravzaprav nimam. Mi je pa pred kratkim nekdo prenesel pozdrave od nekoga iz Arandelovca. Srbi mislijo na nas, na prijatelje v Sloveniji.
Sc v vašem ustvarjanju izražajo kakšna politična stališča?
Na to vprašanje bi rad odgovoril. Ne glede na mojo preteklost, bil sem celo obsojen zaradi šovinizma, bi rad poudaril, da se s politiko
Rojstni kraji so mu všeč, zato je na robu Kolovrata postavil hišico v alpskem slogu in jo obdal z ličnim arboretumom, za floro skrbi njegova žena. Navkljub neurju, ki je delno uničil njen trud, med bujnim in raznolikim rastlinjem opazite kipce, starine, celo "štimo", pa 20 let staro slamoreznico. "Ljudje me poznajo in mi prinašajo vse vrste starin. Vsej ih bom razstavil tod okrog," je povedal Krajnc. Izdelal je miniaturni Aljažev stolp, ki ga bo postavil na ponarejeni Triglav v vrtu ter okrog zasadil planike. "Če uspevajo? Še več, zelo lepe so," se je nasmehnil Krajnc in dodal:
povedala, da so se prav 17. septembra pričela obnovitvena dela na Dimnikovi gostilni v Trbovljah. "Od leta 1979 sem se skupaj s Spomeniškim varstvom Celje in muzejem trudila, da bi hišo, kjer je stanovala Ana Dimnik, ki so jo imenovali slovenska mati, obnovila. Zahvaljujoč gospodu Janezu Kranjcu j e zadeva le stekla. V hiši bo muzej, gostilna in stanovanje," je povedala Petričeva in dodala: "Dimnikova hiša si vsekakor zasluži preobleke, saj seje v njej zadrževalo dosti znanih Slovencev. Tudi Ivan Cankar, kije bil prijatelj mojega očeta dr. Ivana Dimnika, je imel kot socialdemokrat v njej svoj govor, pajepropadel, ker ga ni hotel nihče poslušati. To je bilo po prvi svetovni vojni, ko so v Trbovljah že delovali komunisti.
Kolovrat - stičišče kulturnikov
Janez Krajnc, kije mnogim znan po spisani zgodovini čipkarstva na Slovenskem, zgodovini Pohorstva, gasilskih društev, je tudi ljubitelj slikarstva in zbiralec starin. Je rojen in "govoreč" Trboveljčan, vendar se zaradi življenja v Ljubljani nima za pravega Zasavca.
V hišici Janeza Krajnca v Kolovratu so se 17. septembra zbrali pisatelji, pesniki in drugi kulturni delavci ter proslavili 70. jubilej pesnika Ivana Minattija. Srečanje je bilo obenem znanilec prihajajočega rednega zbiranja umetniških duš, saj se po besedah Janeza Krajnca v Kolovratu obeta pravo kulturno središče.
Tatjana Polanc
Če bi dan ne bil deževen, bi se povabljenci zbrali na vrtu, tako pa svajih s fotoreporterjem zalotila v hiši. Razpoloženi so sedeli za obloženo mizo in sproščeno klepetali. Zvezda srečanja je bil vsekakor slavljenecIvanMinatti, obširnejši pogovor z njim bomo objavili v prihodnji številki.
Klepet s Smiljanom
nisem nikdar ukvarjal.
Prepustila sem ga prijetni druščini in se pomešala med druge povabljence.
O Dimnikovi gostilni
Med gosti je bila tudi vnukinja Ane Dimnikovc, Julijana Petrič, ki je z veseljem
"Dosti dela nas še čaka, zato bo otvoritev v avgustu naslednje leto. Posestvo namreč ne bo namenj eno le zasebnim interesom, temveč širši okolici. V hiši bo galerija, bifejček in 24 ležišč, v njej se bomo zbirali pisatelji, pesniki in slikarji, izmenjavali izkušnje in delali. Nameravamo uvesti tudi slikarsko šolo, ki pa ne bo taka kot je izlaška, zato se gospodu Nandetu ni potrebno bati konkurence. Gre enostavno za ureditev kulturnega središča, ki bo dostopen vsem in po eni strani tudi za ohranitev ekološko čistega Kolovrata, ki se sicer nahaja v bližini industrijskih mest."
Da je bilo v Kolovratu prijetno, je potrdil tudi pesnik Franci Lakovič: "Počutim se odlično, ker je srečanje sproščeno, ker drug drugemu povemo, kar mislimo in se ne gremo visoke kulturne politike. V tej hiši se obeta zbirališče kulturnih delavcev in ljubiteljev kulture, kar Zasavje vsekakor potrebuje. Podeželje ne velja več za provinco in tako to ne bo manj vredna kultura province. Kultura je vseslovenska, odvisna od ljudi, ki v kraju živijo, zato je vseeno ali je tako zbirališče na Štajerskem, v Ljubljani ali pa v Zasavju."
PC
SSsSSSSSSSSSSSSSSStSS:*:

i
ZABELaO
Hrastnik
Obe godbi na pihala sta v
prejšnjem tednu izpolnili sklep, da na obeh šolah motivirajo učence za tovrstno glasbeno izobraževanje. Na dvorišče so v odmoru zaigrali nekaj koračnic in znanih melodij, glasbena šola pa j im j e razdelila liste za starše, kjer so dobili podobne informacije o vpisu.
Bralce izposojevališč z Dola in Steklarne so pisno obvestili, daj e spet odprto po starem umiku - ob sobotah od 7.30 do 9.30 ure na Dolu in od 10. do 12. ure v Steklarni. Vodja knjižnice Miri Vučetič je povedala, da so za tolikšno izposojo knjig tri uslužbenke odločno premalo. Opravljajo namreč delo petih knjižničark, zato bi morali problem čimprej rešiti.
F.M.
Trbovlje
Plesna skupina mažoretk v Trbovljah, ki ima sedež v bivšem Rudarskem domu na Trgu svobode (za DD Trbovlje) pričenja novo kulturno sezono s pripravami novega programa. V svoje vrste vabijo dekleta od 5. razreda osnovne šole dalje. Vpišejo se lahko od 17. do 20.
ure v dneh, ko potekajo vaje v DD.
ZKO Trbovlje bo tudi letos razpisala gledališki abonma. Izbor ponudb poklicnih gledališč iz njihovega letošnjega repertoaija pripravlja posebna komisija pri ZKO. Čim bo delo opravila bo takoj razpisala vpisovanje abonmaja tako za odrasle kakor tudi za osnovnošolce in morda tudi lutkarski abonma.
Relik Dadas je pripravil od 15. do 30. septembra v Ljubljani skupinsko razstavo likovnih izdelkov cicibanov iz vrtcev VVZ Trbovlje. Kar 25 se jih predstavlja v prostorih upravne zgradbe Elektroprojekta IB E na Hajdrihovi ul. 4 v Ljubljani.
T.L., D.H.
Litija
Na gradu Bogenšperk je v
nedeljo, 18. septembra, nastopila Vokalna skupina Kvarta. Dekleta so pod vodstvom Mihaele Pihler izvajale slovenske umetne in narodne pesmi.
Dejan Krušeč je 21. septembra nastopil na gradu Bogenšperk. Na kitari je izvajal špansko in latinoameriško glasbo.
D.H.
f.........-	^
Ex tempere na kvadrat
Na področju Trbovelj je likovno življenje izredno živahno, tudi preko poletnih dni, z jesenjo in novo kulturno sezono pa se še stopnjuje. V avgu stu j e bila na Dobovcu Poletna slikarska šola Knez - Polc, v kateri so sodelovali predšolski deloma tudi šolski otroci. Njihova dela so razstavljena v Batičevem salonu v Revirskem muzeju v Trbovljah.
Novo srečanje poklicnih slikarjev z naslovom I. Ex tempere Art Javor, ki so ga omogočili Trgovsko podjetje ABC Agrohit Trbovlje, Skupščina občine Trbovlje in PD Kum seje pričelo
19.	septembra. Prvi dan srečanja, po ustanovnem zboru v Domu pod Javorjem, so slikarji ustvarjali do srede 21. septembra. Od četrtka, 22. do nedelje, 25. septembra pa bodo slikarji ustvarjali na območju Kuma. Zadnji dan bodo v planinskem domu na Kumu pripravili priložnostno razstavo ustvarjenih del. Kumski del tega srečanja se nadaljuje kot IV.
Ex tempore Art Kum. Po strokovni plati bo obe srečanji poklicnih slikarjev vodil akademski slikar Janez Knez. Letos so povabili kar 27 slikarjev. V času udeležbe na obeh srečanjih, bodo udeleženci prebivali v planinskih domovih Pod Javorjem in na Kumu.
T.L.
^ ^
Gledališki abonma v Zagorju
V DD Zagorje so prvi v Zasavju pripravili okvirni program gledaliških del za letošnji abonma. Ponudba: L SNG Drama: Woody Allen: Zaigraj še enkrat, Sam.; 2. Mestno gledališče ljubljansko: Evald Eli sar: S trie iz Amerike.; 3. S LG Celje: S .Mrožek: Na odprtem morju.; 4. Mestno gledališče ljubljansko: John Godber:Na smučišču.; 5. Prešernovo gledališče Kranj: J. Mortimer - B. Cooke: Ko mačke ni doma.
Vpis gledališkega abonmaja v sezoni 1994-95 bo potekal do 10. oktobra v DD Zagorje. Cena abonmaja (5 predstav) je 3.000 tolarjev, za upokojence, dijake in študente (z dokazilom) 2.500 tolarjev. Podjetja, zavodi, društva, ki bodo kupili več vstopnic, bodo prejeli vsako deseto vstopnico zastonj. Vstopnice se lahko vplačajo v dveh obrokih (oktober, januar).
Denisa Huber
fr
RAZSTAVE
Trbovlje: V Batičevem salonu v Revirskem muzeju v Trbovljah je na ogled razstava del udeležencev IV. poletne slikarske šole Knez -Polc.
Trbovlje: V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah razstavlja do konca septembra slikarka
Silva Drnovšek.
Trbovlje: Slikarka Ivanka Uršič razstavlja v prostorih rudarskega počitniškega doma - gostišče Planina na Planini.
Trbovlje:	Slikar Vinko
Hrovatič razstavlja 18 del v prostorih RSH v Šuštarjevi koloniji 42 v Trbovljah.
Hrastnik: V galeriji Hrovatič v Hrastniku, na Cesti 1. maja 45, si je možno ogledati stalno galerijsko zbirko del Vinka Hrovatiča.
Litija:	V četrtek, 22.
septembra ob 18. uri bo v avli
Občine Litija otvoritev razstave Iva Kisovca in ostalih članov ateljeja Vivo.
KNJIŽNE NOVOSTI
Zagorje: 1. Disney Walt: Bernard in Belka, 2. Pepe na fotosafariju, 3. Bogdan Novak: Kekec in divji mož, 4. Thomas Brežina: NLP Amadeus, 5. Brežina: Fantom na šoli, 5. Dim Zupan: Tri skrivnosti Drekca Pekca in Pukca Smukca, 7. T. Pratchett: Kamionaiji, 8. Z. Filipovič: Zlatin dnevnik, 9. M. Malus: Zapisano v zvezdah
(horoskop za mlade bralce), 10. T. Pratchett: Kopači.
Litija: L Aliča v čudežni deželi, 2. Dokumenti Slovenstva, 3. Enciklopedija Slovenije 02,	4.
Enciklopedija Slovenije 06, 5.Latinski pravni izreki, 6. Ljubezen v slovenski narodni pesmi, 7. Naš urok je alergičen, S.Ostržek, 9. Oxfordova enciklopedija zgodovine 01, 10. Oxfordova enciklopedija 02.

mmmm
]£MMW
stei®
Tudi letošnja prireditev Novi Rock 94 je pravzaprav izpolnila pričakovanja. Predstavili so se novi slovenski bendi, nažigavali so gostje iz Amerike. Kar pa je za nas najbolj pomembno je to, da se je na tem koncertu predstavili tudi Agent' Limited iz Zasavja.
Kratek sprehod skozi časopisne recenzije pokaže, daje bil nastop Agentov ocenjen precej pozitivno. Kritikom je šlo malo v nos njihovo petje v hrvaščini, nasplošno pa so napravili zelo dober vtis. Tudi vtisi fantov iz benda so precej dobri. Upajo, da se bo prava vrednost nastopa v ljubljanskih Križankah pokazala v bližnji prihodnosti. Konec koncev je Novi Rock namenjen prav promociji mladih, obetavnih skupin, ki igrajo "tako imenovano" alternativno glasbo. Agenti pa s tem nastopom postajajo tudi nekakšni "mladi upi" Zasavske Rock in Alter scene in počasi stopajo ob bok tistim imenom zasavske glasbe, ki nekaj pomenijo tudi v Slovenskem
Agent's Limited se prebijajo iz Zasavja.
merilu (Veter, Hiša, Orleki in še kakšen bi se našel). O preboju na svetovno sceno seveda ne gre govoriti, vendar so prav Laibach tisti, ki so pravzaprav začeli svojo kariero z nastopom na novem rocku in prav tisti, ki izvirajo iz Zasavja in so najuspešnejši slovenski bend na svetovnem glasbenem prizorišču.
si
Že spet smo dočakali novi Novi rock. Novi rock seje skozi leta spreminjal in nadgrajeval. Od svojega začetka v osemdesetih, ko je bil razdeljen na dva dela, seje spremenil v enovečerni koncert, na katerem dobijo priložnost pokazati svoje sposobnosti predvsem mladi bendi. Poklicanih bendov je vsako leto mnogo, izbranih je le nekaj. Letos so se predstavili Link der VVasser, Baby can dance, Ana Pupedan in hrastniško trboveljska naveza Agent's Limited. Kot gostje so bili napovedani amerikaneri, ki slišijo na ime liarkmarket in Cop shoot cop, domači gostje pa so Strelnikoll. Torej po dolgem zatišju jev ljubljanskih Križankah v soboto, 3. septembra spet ropotal pravi zasavski bend.
J. N.
Bob rock - pravi koncert.
S pri,v fantastično Miro,*, m mto.ll vikend prišli»
vec kot tristo ob.skovaicev. (.lede na trad.conalnoslaho obiskane Ulmske predstave širom Zasavja v zadnjih

ff'j
Praznik stekla in svetlobe, kakršnega smo praznovali lansko leto in je nadomestil po obliki in vsebini prejšnje steklarske praznike, je bil pri večini lanskoletnih udeležencih dobro sprejet, zato smo se odločili, da tudi letos praznujemo svoj dan v tej obliki. V vsebinskem smislu pa smo ga želeli še obogatiti.
Današnji trenutki so za nas še posebej pomembni, kajti v teh dneh smo zaključili sanacijo podjetja, ki smo jo morali izvesti zaradi razpada jugoslovanskega trga. Podjetje je bilo eksistenčno ogroženo, 60 % proizvodnih kapacitet je bilo v trenutku brez dela, izguba se je kopičila, situacija se je zdela brezizhodna.
Stojan Binder je nagovoril delavce in upokojence Steklarne Hrastnik.
Včeraj smo uradno o tvorili podjetje Stepak, hčerinsko podjetje Steklarne Hrastnik in PAK - 4, za proizvodnjo visokokvalitetne kartonske embalaže. Zaželimo ji obilo poslovnega uspeha, kakršnega beležijo tudi naše ostale hčerinske firme: Forma - H - podjetje za proizvodnjo steklarskega orodja, Stedek - podjetje za dekoriranje stekla in Sinet -podjetje servisnih dejavnosti.
Izjemno pomembne in usodne bodo naše odločitve v Steklarni, saj imamo velike ambicije prav na vseh treh proizvodnih programih, na embalažnem steklu, pogrnjeni mizi in razsvetljavnem steklu. Prepričan sem, da je potrebne pameti v tej dolini oz. v Steklarni dovolj, da bomo našli rešitve, ki so optimalne za vse, ki danes delamo in živimo v Steklarni oziroma ob njej.
Zato tudi nisem v skrbeh za lastninjenje podjetja, saj sem že od samega začetka prepričan, do moramo poiskati takšno obliko lastninjenja, ki bo omogočala prevladujoč večinski delež s strani tistih, ki ste gradili to tovarno, ki danes delamo v njej in vseh tistih, ki bodo jutri prevzeli posle v svoje roke.
Program je danes v zaključni fazi in bo omogočal 60 odstotni lastninski in upravljalski delež vseh nas, ki danes sedimo tu. Le odločiti se moramo tako in vsi, prav vsi, prinesti svoje certifikate v Steklarno.
V preteklosti sem mnogokrat poslušal besede o naši tovarni, moji glažuti. Tudi dogodki iz preteklosti so mnogokrat izpričali in potrdili, da je temu tako in danes moramo to samo še enkrat potrditi s svojo odločenostjo ter oddati certifikat in s tem poskrbeti tako zase kot tudi za svoje potomce.
(iz govora direktorja Stojana Binderja na prireditvi Praznik stekla in svetlobe)
Trdna volja in odločenost novega vodstva izpeljati program sanacije ob polni podpori in razumevanju vseh zaposlenih je rodila sadove. Polni dve leti smo tudi na račun pripravljenosti zaposlenih izplačevali zmanjšane plače in še to velik del v vrednostnih bonih. Danes so plače skladne s splošno kolektivno pogodbo, so v celoti v denarju ter pravočasne. To je rezultat trdega dela, saj smo produktivnost dvignili za okroglih 1 00 odstotkov, izvoz povečali iz 30 na 85 odstotkov celotne proizvodnje, ki je na nivoju najboljših let iz časov nekdanje Jugoslavije, to je 30.000 ton steklenih izdelkov na leto. V veliki meri smo morali menjati proizvodne programe, dvigniti tehnološki nivo, kvaliteto, poslovnost, vendar nam je uspelo.
Vsi problemi se s tem niso rešili, saj so ostali še mnogi neporavnani računi iz preteklega obdobja, vendar je današnja situacija dobra podlaga za delo vnaprej. Pred nami je veliko novih nalog in dilem, kajti svetovna recesija ne pojenjuje, trg, kjer se pojavljamo mi, pa omogoča preživetje le najboljšim. Zal časi izvoznikom tudi doma v Sloveniji niso naklonjeni.
Udeleženci v Hrastniku.
Tudi letos so hrostniški steklarji svoj stanovski praznik obeležili s prireditvijo Praznik stekla in svetlobe. Pretekli petek so svečano odprli prostore firme Stepak in se srečali s poslovnimi partnerji iz Slovenije in Hrvaške. V steklarskem gradu so pripravili tudi priložnostno razstavo.
Pozdrav predsedniku vlade na hrastniški železniški postaji.
Se bolj praznično je bilo v soboto. Ze pred deseto so steklarski godbeniki s promenadnim koncertom vabili na praznovanje v hrastniško športno dvorano. Zbrani delavci in upokojenci so z aplavzom pričakali predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška, ki se je v Hrastnik ta dan pripeljal z vlakom. Praznovanja so se udeležili tudi drugi gostje: gospodarstveniki, politiki in občinsko vodstvo. Po steklarski himni, ki so jo zapeli pevci steklarskega zbora, je zbrane pozdravil predsednik IO Svobodnega sindikata Steklarne Hrastnik Soniboj Knežak. S svojo prisrčnostjo so navdušile mlade osnovnošolke, direktor Stojan Binder pa je spregovoril o Steklarni včeraj, danes in jutri. Letos so podelili posebna priznanja petim zaslužnim delavcem Steklarne, spomnili pa so se tudi petih upokojencev. Se posebej ganljivo je bilo srečanje s skoraj 90-letnim Francem Peitlom, ki je v Steklarni polnih 50 let služil svoj kruh. Dr. Janez Drnovšek je zbranim steklarjem priznal, da znajo delati in poudaril, da se jim ni treba bati prihodnosti. Program je povezoval Bogdan Barovič.
Okrogla miza v steklarskem gradu.
Steklarji so se po uradnem delu poveselili z ansamblom Veter, nekateri gostje pa so se udeležili še okrogle mize v steklarskem gradu. Vodil jo je novinar Aleks Stokul, na njej so med drugimi poleg dr. Janeza Drnovška sodelovali še: ministra Davorin Kračun in Mitja Gaspari, predsednik Slovenske izvozne družbe Marjan Kromar, podpredsednik GZS Josip Škoberne, poslanec Miran Jerič in gospodarstveniki, med njimi Jože Pelko (Steklarno Rogaška Slatina), Iztok Vreš (Steklo Slovenska Bistrica), Brane Bebar (Eti Izlake), Zdenko Fritz (LB Zasavje) in Stojan Binder (Steklarno Hrastnik). Govorili so o izvozu kot možnosti preživetja slovenskega gospodarstva in vladni politiki na tem področju.
Razpravljanje o gospodarski politiki.
"Medtem ko si naša mlado država utira pot v Evropo in evropske integracijske tokove, z gotovostjo lahko zatrdim, da smo delavci Steklarne Hrastnik z svojim znanjem in izdelki, ki se enakopravno kosajo z najboljšimi svetovnimi proizvajalci, že danes del te tako opevane Evrope. Pojmi kot so evropski standardi, evropska kvaliteta, evropski normativi in podobno so postali v Steklarni Hrastnik del našega vsakdanjega dela. Od vlade pričakujemo zagotovitev pogojev za stavilno gospodarjenje, tako da bodo v bližnji prihodnosti postale del našega vsakdana tudi evropske plače in pokojnine."
Soniboj Knežak (iz pozdravnega govora)
Dl Drnovšek in gostje na prazniku.
"Uspeli ste preživeti težke čase. Usodo Steklarne je v marsičem podobna usodi Slovenije. Odločati ste se morali za smele, tvegane korake. In uspeli. Tudi v Sloveniji smo v časih, ko smo se odločali za tvegane korake, nismo vedeli, kako se bo vse skupaj razpletlo. Nihče nas ni čakal z denarjem, dejal, da nam bo sedaj, ko smo samostojni, pomagal. Sami si moramo izboriti svojo pot. Slovenija se je izredno hitro pobrala. Našli smo druga tržišča, se znali prilagoditi. Tudi v vaši tovarni se je dogajalo nekaj podobnega. Ni bilo lahko, včasih je bilo prav težko, vendar ste uspeli. K temu vam čestitam.”
Dl Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade na prazniku stekla in svetlobe
Srečanje s poslovnimi partnerji
Na srečanju s poslovnimi partnerji je direktor Steklarne Stojan Binder predstavil tovarno, Slavko Marčen zgodovino steklarne, Aleksander Mirt pa tržne načrte. Predstavili so tudi najnovejše izdelke, med katerimi je
bilo veliko zanimanja za kozarce Magnum. Poslovni partnerji so si lahko ogledali proizvodnjo v Steklarni. Dva izmed partnerjev smo povprašali o sodelovanju s Steklarno. Mladen Pogačic iz podjetja Ivmar iz Zagreba je dejal: "Smo grosistični prodajalci in pri Steklarni kupujemo namizno steklo, vsak teden en tovornjak. Upam, da bomo tudi v prihodnosti dobro sodelovali.« Pavli Tilinger iz celjskega Alpeksa pa je dejal: "Smo največji kupec namiznega stekla v Sloveniji in Hrvaški. S Steklarno sodelujemo že štiri leta in smo zelo zadovoljni. Vendar moramo s skupnimi močmi narediti še veliko, da bo sodelovanje še boljše. Všeč nam je, da se v Steklarni prilagajajo tržnim razmeram in se tehnološko izpopolnjujejo.«
Steklarska tradicija je bogata
Letos so se v Steklarni Hrastnik spomnili nekaj najstarejših upokojencev in jih primerno obdarili ob svojem prazniku. Priznanja so prejeli Ivan Restar, Franc Peitl, Robert Koši er, Marija Gračner in Anico Podlunšek. Dva izmed njih smo povabili na kratek klepet.
Anica Podlunšek
Anica Podlunšek:
»V Steklarni Hrastnik sem začela delati leto 1 929. Dve leti sem delalo v Hrastniku, potem pa štiri leta v Rogaški Slatini. Kasneje sem se zopet vrnilo v Hrastnik, kjer sem delala do okupacije. Ker sem zavedna Slovenka, sem bilo takrat odpuščeno. Leto 1947 je bil mož premeščen v Pančevo v tovarno Ampula. Ko smo se vrnili v Hrastnik, so me poklicali nazaj v Steklarno, kjer sem delala do upokojitve, do leta 1 967. Vseskozi sem delala v pisarni, v komerciali (kontrola faktur - izvoz). Večkrat sem delala tudi nadure pozno v noč. Svoje izkušnje sem prenesla na Ido Rugelj, ki je zelo uspešna in ji želim veliko uspeha in sreče. Prav tako tudi Steklarni, kamor sem že spomladi vložila certifikat."
Franc Peitl:
»Rodil sem se leta 1 905 v Slavoniji, v Darovaru. V Steklarni Hrastnik sem začel delati, ko še nisem bil star 10 let, torej leta 1 91 5. Sprva sem bil odnašalec, kasneje ročni delavec pri balonih votlega stekla, nazadnje pa pri lončeni peči. Imam tudi dve sestri, ki sta obe starejši od mene (94 in 92 let) in brata, ki je star 85 let. Bil sem poročen in imam sina, ki živi v Avstriji. Tudi vnukinji imam, ki me obiščeta. Veliko sem se ukvarjal s kulturo. Sam sem se naučil igrati harmoniko in nadaljeval kot pevec. Leta 1 923 sem prevzel mladinski pevski zbor, kasneje pa tudi mešani in moški pevski zbor. Bil sem član delavske telovadne enote.
Franc Peitl
Upokojil sem se leta 1 962. Sedaj pa živim v Domu upokojencev na Izlakah. Večinoma ležim, vsak dan grem popoldan no enourni sprehod. Steklarni želim še veliko uspehov. Svoj certifikat sem vložil v Steklarno Hrastnik."
Mateja Leskovšek
Steklarna Hrastnik želi postati jutri enakopraven tekmec najboljših, zato že danes v firmi kreirajo lastne izvirne oblike, ki jih bodo naredile za prepoznavne in zaželene. Tehnološko dopolnjujejo opremo, ki bo omogočila proizvodnjo tudi najbolj kakovostnih izdelkov. Prav tako ne zanemarjajo izpopolnjevanja v znanjih. Visoko postavljeni cilji, tesno sodelovanje in skupen nastop s kupci njihovih izdelkov ter pričakovanja trgo, so že tisti potrebni in zadostni pogoji in motivatorji, ki bodo v naslednjem kratkoročnem obdobju uvrstili Steklarno Hrastnik v družbo tistih, kjer želijo biti in kamor bodo tudi sodili.
Napredek in nova moč Steklarne izvira tudi od ljudi, ki vlečejo voz napredka. Pet med njimi so jih nagradili na prazniku svetla in svetlobe. Pogovor z vsemi petimi nagrajenci se je končal podobno - vsi v Steklarno Hrastnik zaupajo, zato so svoje certifikate že vložili v to tovarno.
Matija Koritnik
V	obrazložitvi priznanja so zapisali, da je s svojim znanjem in angažiranjem v celoti izpolnil pričakovanja, tako zaposlenih kot vodstva.
"Z zaposlitvijo v Steklarni Hrastnik sem nadaljeval družinsko tradicijo. Bil sem tudi štipendist hrastniške Steklarne, tako da sem se tu zaposlil leta 1 965, po končani tehnični šoli.
Najprej sem delal kot konstruktor orodij, kasneje kot vodja izmene v avtomatski izmeni in obratovodja v programu namiznega stekla. Trenutno pa sem vodja profitnega centra. Moj moto pri delu je pragmatičen pristop do reševanja problemov, ki se vsakodnevno pojavljajo. Steklarna razpolaga s sposobnim kadrovskim potencialom, zato smo tudi vsi v družini vložili certifikate v Steklarno.11
Jože Pavlič
V	Steklarni je eden tistih, ki so največ prispevali k temu, da danes z veliko zanesljivostjo obratujejo tudi najsodobnejši stroji.
"V osnovni šoli sem sprva premišljeval, da bi se izučil za avtomehanika, toda pot me je zanesla drugam. V Steklarni sem se zaposlil leta 1 955.
Zagovarjam dejstvo, da je treba v prtiizvodne procese uvajati elektroniko in proizvodni proces čimbolj avtomatizirati, ker lahko le tako človeka razbremenimo težkega fizičnega dela. Seveda se srečujem tudi s težavami, katere je treba čimprej odpraviti, velikokrat pomagajo že dobri odnosi s sodelavci. Steklarni želim še veliko uspehov."
Izidor Bizjak
Trdno stoji na čelu ekipe, ki je zaslužna, da so tehnološko najzahtevnejši artikli, tako za firmo Rudolf Zimmermann iz Bamberga, kot za firmo Limburg in firmo Peil Putzlei uspešno zagledali luč sveta oz. kupca.
»Tudi moj oče je bil steklar in šel sem po njegovih sledeh.
V Steklarni sem se zaposlil leta 1 979 in delam kot obratovodja v programu razsvetljave. Moj moto pri delu je delati, delati in še enkrat delati, saj ti največ izkušenj prinese praksa. Mislim, da bo steklarna v prihodnosti poslovala vsaj tako kot do sedaj, ali pa še bolje.”
Ida Rugelj
Njej gre zahvala, da so odnosi med firmama Rudolf Zimmermann iz Bamberga in Steklarno Hrastnik presegli običajni poslovni nivo, prerasli so tudi v prijateljske odnose.
»V steklarni sem začela delati leta 1 962. Delam v komerciali - na izvozu. Pri delu sta pomembni dve stvari: najprej je pomembna šola oz. izobrazba in kasneje tudi praksa oz. izkušnje, ki jih pridobiš z delom. Pri delu se srečujem tudi s težavami. Vsak problem je drugačen od prejšnjih, zato je treba pri vsakem preudarno premisliti, kako ga rešiti. Želim, da bi Steklarna iz dneva v dan poslovala bolje."
Marjan Polak
S svojo zavzetostjo in sposobnosjo je poskrbel, da se blago steklarne Hrastnik po kvaliteti stekla brez zadrege primerja z najboljšimi proizvajalci steklenih izdelkov na vseh treh programih.
»Bil sem štipendist Steklarne. Diplomiral sem kemijsko tehnologijo in sem v Steklarni odgovoren za pripravo steklarske zmesi in taljenja stekla. Vsi hodimo v službo zato, da zaslužimo. Če je delo zanimivo in ga rad opravljaš, je še toliko bolje.
Težave je treba premagovati z dobro voljo."
Kakšna bo Steklarna jutri?
Programsko - tržna usmeritev
dva programa na sedanji lokaciji - razsvetljava in pogrnjena miza
prestavitev embalažnega programa na drugo lokacijo
razsvetljavni programi med največjimi in najbolj kvalitetnimi v Evropi
belo steklo med petimi najbolj pomembnimi v Evropi za program pogrnjene mize
-	izvoz: 80 do 90 odstotni delež (30.000 ton stekla letno)
Tehnološka usmeritev
-	razsvetljavo: ročna teknologija - vrhunsko steklarska tehnika
-	namizni program: najsodobnejša tehnologija za proizvode zgornjega razreda
Lastninjenje
-	delniška družbo z večinskim deležem notranjih delničarjev
-	državno solastništvo (skladi)
-	poslovni partnerji - delničarji
------^

uredništvo Zasavca, vse fotog raf f|e Branico Klanc«
M
mm

ZAP
■ Vira* *
E
NJENO V VIDEOTEKI HANO
S$§:8 *	aV:':ii:::*/* V *v::v#':i V V v V V V:
* u
ZAPLENI
ENO V VI
B*pf!WWV.a:airaftWa
DEOT
EKI
NANO
■ * * ■ s *
State Of G race (CP videc)
Tery Noonam (Sean Penn) se po desetih letih vrne v rojstno četrt Ncw Yorka, vendar "doma" nič ni več tako, kot je bilo. Bivši lokalni mogočniki in vodje bande, kateri je nekoč pripadal, se nahajajo na višjih (ali pa nižjih -kakor pač vzamete) nivojih realnosti in ulicam vladajo čisto drugi ljudje. Ne glede na to se Terry priključi svojim bivšim kolegom in obnovi prijateljstva iz mladosti. Frankie Flannery (Ed Harris) je zdaj šef in on je brat Terryjeve ljubezni (Robin Wright) in najboljšega prijatelja izmladosti (Gary Oldman). Toda skupina, v katero je padel, ni sestavljena le iz
ljudi, ki jim je zaupati in kmalu se izkaže, da trpi od notranje degeneracije...
Film odlikuje odlična zgodba z širokimi etnološkimi elementi in interpretacija likov v njej (zasluge za to je pripisati Dennisu Mclntyreu). Ne manjka akcije in napetih trenutkov, a tudi zvrhano mero nasilja in litre (Sic) popitega alkohola vsebuje. Skratka - ima vse, kar potrebuje za uspeh, vključno z izkušnjami prekaljenega mačka na režiserskem stolčku. Iz celega filma mi je v spominu še najbolj ostal naslednji dialog med šefom in Seanom Pennom: (malce ga bom prikrojil,
da ne bi nehote razkril ene drobne skrivnosti...)
Š: "Pa kaj hudiča je s tabo, Terry? Nič ne delaš, ves
zanemarjen si in neprestano piješ!!! Smrdiš kot sod!"
T: "Ja, mi to že ves čas počnemo. To je pravzaprav vse, kar počnemo... Pijemo!"
Še reference iz preteklosti:
Sean Penn: Falcon And The Snovvman, Crackers, Judgement In Berlin, Colors,...
Gary Oldman: Bram Stoker's Draču la, JFK, Criminal Law, Sid And Nancy,...
Ed Harris: Glengarry Glen Ross, To Kili A Priest, Sweet Dreams, Places In The Heart, The Abyss
Robin VVright: Denila, The Playboys,„.
režiser Joanou Phil: Wild Palms, Final Analysis
Tommy
DELAVSKI DOM TRBOVLJE
22.-26. TWIN PIKSS (triih), čet. ob 18. in 20. uri, pet., sob., ned., pon. ob 18. uri.
27.-29. STARE SABLJE (kom.), tor., čet. ob 18. in 20. uri,
sre. ob 18. uri.
DELAVSKI DOM ZAGORJE
22.-25. KRIK STENE (triih), čet., pet. ob 19. uri sob., ned. ob 18. uri.
24.-27. MOŽ BREZ OBRAZA
(drama), sob., ned. ob 20. uri, pon., tor. ob 19. uri.
28.-29. AKCIJA MUTANT (fant.), sre., čet. ob 19. uri.
KINO HRASTNIK
22.	-23. AKCIJA MUTANT
(fant.), čet. ob 19. uri, pet. ob 17. uri.
23.	-25. MOŽ BREZ OBRAZA
(drama), pet. ob 19. uri, sob., ned. ob 17. in 19. uri.
28.-29. BOXING HELENA (akcija), sre., čet. ob 19. uri.
KINO DOL PRI HRASTNIKU
24.	AKCIJA MUTANT (fant.), sob. ob 18. uri.
KINO IZLAKE
25.	KRIK STENE (triih), ned. ob 20.15. uri
KINO LITIJA
24.-25. BEVERLV HILLS
COP 3 (kom.), sob. ob 19. uri, ned. ob 18. uri.
Vili Resnik je vzoren očka in verjetno sta se skupaj z ženo Mojco prav zaradi njegovega velikega posvečanja hčerki Sari odločila še za enega malčka, ki zaenkrat še ni prikukal na svet. Vendar se Vili že sedaj veseli tega srečnega dogodka.
Marko Omahna, vodja skupine Gamsi, se ne vozi v Avdiju, Mitchu-bisiju, Toyoti, ampak prisega na svoje "katrce". Marko ima v garaži kar štiri Renaulte 4, saj je vnet zbiralec teh francoskih lepotic.
Aco Razbornik je lastnik pogorelega studia Tivoli. Vendar je Aco ponovno zaživel, kajti s pomočjo prijateljev je še enkrat "rodil" studio Tivoli, v katerem bodo lahko že konec meseca snemali kasete vsi, ki zaupajo v A ca in njegove sposobnosti.
Pero Lovšin je zaradi smrti svojega očeta, na katerega je bil zelo navezan, odpovedal vse koncerte, ki so bili najavljeni za bližnjo prihodnost.
Mojca Blažej -Cirej pravi, da ji je bolj kot poljubljanje všeč eskimsko noskanje. Zakaj? Mogoče zato, ker je Mojca bolj sramežljiva dama, vendar tega zagotovo ne vemo.

S.G.
Rokometašica
Maja
Maja Žerko je dijakinja četrtega letnika Ekonomske srednje šole v Trbovljah, poleg šole ji veliko prostega časa "ukrade" tudi rokomet, saj že vrsto let tekmuje in brani za rokometni klub Zagorje in s kolegicami dosega tudi pohvale vredne rezultate.
Dva izmed naj večjih Majinih uspehov sta prav gotovo iz sezone 1989/
90, ko je s članicami osvojila na turnirju v Radečah prvo mesto, istega leta pa je tudi z mladinkami osvojila prvo mesto. Majina vzornika sta trenutno najboljša branilca rokometnih žog v Sloveniji, to sta Rolando Pušnik in Boštjan Strašek.
Maja se ne more upreti slastni pizzi. Kadar so na jedilniku ali mogoče že na krožniku testenine, je njen obraz prav gotovo nasmejan, saj poleg pizze najraje poje vse vrste testenin, kijih "zalije" s coca colo.
Kadar Maji ne poberejo vse moči treningi, se skupaj s prijateljicami odpravi v Mesečino, kjer uživa ob glasbi, plesu in lepih fantih, čeprav zaenkrat še nima resnega fanta. Kadar pa ni v Mesečini, ji dolgčas preganja poslušanje glasbe. Kot pevka ji je zelo všeč Mariah Carey, sicer pa posluša vso glasbo, ki je popularna in jo predvajajo na raznih lestvicah.
Maja bo še nekaj časa branila žoge, ki jih bodo kolegice iz drugih klubov metale proti golu, poleg tega upa, da bo uspešno končala srednjo šolo in se vpisala na eno izmed fakultet.
Saša Grobljar
...	..J
(fuAi/, tfuAi/...
Po dvomesečnih počitnicah se vam zopet oglašava z naj no vej širni in najbolj svežimi novicami o novih parčkih na srednjih šolah v Zasavju in bližnji okolici.
Tudi tokrat se vam bova redno oglašali in vam poročali o vseh zaljubljenih golobčkih.
Med počitnicami se je zgodilo veliko novega, zato si preberite nekaj vrstic, da ne boste v zaostanku.
Maja K.(K.TehJin Mario B.(Gim.) bosta kmalu praznovala eno leto, prav tak$Tit$yudi osni i&JEu) in Maša L.(Eu). Barbi L.(Eu) še vedno gl^la z^St|peto6nr\S., Sabina Č.(Eu) pa želi
i) IhhkoVečkrat vidimo v družbi /ata ob pijači. Vendi Jatigž Q.t F.u) pa ima ijih jMtudi Živa R.(Eu). Z roko
|v Mediji fkupaj ' O.fEi


pozabiti Tonija K.
Matije
D.(Eu) se'j&^sgraviia '" ' zopet veliko oboževalk, enz v rokLstase po Ljubiji____________
Sašo\i(Eu). Mati^ŽfSk) > v ^vgustovs^neh osvojil
Marušo F.(Gim£f). Sebastjan $>. sp jtjj^eBsčrpdt|pripeljale v Litijo in veliyhjegovih^džWkfc^e§W^ Dijana D.(Eu) je v svojo mr^zo ujela/Dcnisa.^Z.(6n, RomanaLž/fEu) in Špela S.(Eu) pa,jjfenyyze^ne zmgmta zatjfjmte^saj za-sjjh pač ni časa. Med počitmcami/sta s ^razšla Jdija\ R.(Bu)Nn Simon V.(Eu), očitno se zveza nk raztfalje iti obtteslaA^UršdtC.rtSosgO pravi, da ima Sergej L.(Gt&feffako leje očiida nemord odtrgati pbgfetia od njih. Kaj se dogaja z Mirjamip.(Em) in Gregorjem K.(Eu), nam še ni znano. Petra J.(Gim.) je zhdnjo soboto v avgustu v Mesečini spoznala Sebastjana D.(Elek.) in se zanj tudi močno ogrela.
Za enkrat bo dovolj. Nasvidenje prihodnjič.
The Jesus & Mary Chain
Uresničene sanje
Matjaž Trošt iz Srednje strojne šole je prav gotovo rojen pod srečno zvezdo. Zakaj? Matjaž je celo poletje na naslov Nedeljskega dnevnika pošiljal kupončke za vesele počitnice in izmed vseh sodelujočih so na Nedeljskem dnevniku izžrebali tri srečneže, ki so nato svoje prijatelje, sošolce... popeljali naBled, Malto ali v Španijo. In Matjaž je svoje sošolce iz strojne šole, profesorja Pešca in njegovega sina Boštjana povabil s seboj v Španijo. Tam so fantje po Matjaževi zaslugi preživeli pet nepozabnih dni. si ogledali viteške igre, Barcelono, flamenco...
Matjažje tako izpolnil želj o marsikateremu sošolcu, ki sije želel ogledati Španijo, vendar mu zaradi takšnih in drugačnih razmer pač ni bilo usojeno. Z Matjaževo srečo pa je posijala srečna zvezda tudi njegovim sošolcem.
Saša Grobljar
Prva. ekskurzija
Prvošolci srednje trgovske in kovinarske šole smo minu li petek preživeli na 27. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Na to največjo sejemsko in gospodarsko prireditev so nas popeljali razredniki z namenom, da si tudi današnja mladina odpre vrata v svet gospodarstva in poslovanja. Po prihodu na sejem smo kupili vstopnice, za katere j e moral vsak odšteti 200 SIT in že smo začeli raziskovati sejemski prostor.. Med sprehajanjem po sejmu smo z malo pozornosti lahko ugotovili, daje vsako letom vse večje - rekordno število obiskovalcev. Razstavljale! na sejmu so tudi iz drugih držav, med njimi so Italija, Češka, Hrvaška, laponska, Avstrija, Izrael,... Razstavljale! za nas pripravljajo posebne sejemske popuste, katere se splača izkoristiti. Sicer pa, če si sejma niste ogledali, čez leto dni bo zopet priložnost in nikar j e ne zamudite. Vožnja iz Celja nazaj proti Trbovljam nam je dekletom v družbi prijetnih fantov, učiteljev in še bolj prijetnega šoferja prehitro minila in že smo bili doma v Trbovljah. Vsi dijaki in dijakinje si želimo, da bi se take in podobne ekskurzije še ponovile. Prva ekskurzija je bila zanimiva in hkrati poučna predvsem za naše poklice.
Janja Pristav

Mladim
Zasavcem
Če ste zadnjič dopolnjevali prijazne stavke, ste verjetno pisali podobne stvari, kot so jih pisali Katja, Jure, Suzana, Vesna, Milja in drugi osmošolci z Dola. Žal poznamo tudi družine, kjer ni toliko prijaznosti. Letos se mnogi trudijo, da bi bilo v družinah čimmanj neprijaznosti.
Sestavki o babicah in dedkih so vedno prisrčni, zato vabimo tudi druge, da jih opišejo. In kakšne dogodke v zvezi z njimi. Ali pogovore.
Zgodbe o govoreči torbi so mogoče malo dolgočasne, vendar je lepo slišati, kako Anja lepo skrbi zanjo. Če prisluhnemo, da jih mnogi mečejo potlehalisc z njimi celo pretepajo. Pa še nekaj bi dodali v zvezi s torbicami. Ponekod imajo grdo navado, da jih skrivajo. Tega ne dovolite. Na noben način. Če ne boste uspeli sami, poiščite pomoč.
Če boste na šoli posvetiti Simonu Gregorčiču kakšno uro ali referat, sporočite, kako je to potekalo.
Naj povemo še to, da smo se zelo razveselili prvih letošnjih prispevkov. Posebej prvošolčkov. Hvala učiteljici (?), kije napisala namesto njih. V naslednji številki bomo izvedeli, o čem pišeta Tina in Mojca z Izlak in Dejan iz Trbovelj.
Prijazni stavki
Na svojih prijateljih cenim, da so... zabavni, prijazni, polni nasvetov, da jim lahko zaupam, da so vljudni, pošteni, iskreni...
Svet je lep, kadar... sem zaljubljen, ko vse cveti, ko se ljudje med seboj razumejo, ko je vse čisto, ko sem brez skrbi, ko je vse mirno,...
Pri moji družini mi je všeč, da... ni preprirov, da so prijazni, da se pogovarjamo o težavah, da skrbijo zame, da hodimo na izlete, da nihče ne kadi,...
Pri moji materi mi je všeč, da... je ravno ona moja mati, da je dobra z menoj, da me ima rada, da ima vedno čas zame, da mi kaj svetuje, da me ne krega za vsako malenkost...
Pri mojem očetu mi je všeč, da... je samozavesten, pošten, dobrosrčen, da mi kaj kupi, da grem lahko kam z njim, da se zanesem nanj, daje delaven...
Moj dedo
Moj dedo Valentin je zelo zanimiv človek. Začetek letošnjega leta je dopolnil 86 let, a je za svoja leta še zelo mladosten. Dedo je oče moje matere in je poročen z materjo mojega očeta. Tako sva si, lahko bi se reklo, v dvojnem sorodstvu. Moj dedo je po videzu tipičen dedo. Ima belo - sive lase in prav takšne barve brado. Njegov izgled dopolnjuje velik trebušček. S svojim klobukom in sprehajalno palico bi z lahkoto nastopil v kakšni reklami na televiziji. Njegov hobi je izpolnjevanje lističev lota. To počne že nekaj let. Čeprav še nikoli ni imel te sreče, da bi kaj zadel, pa še vedno vztraja. Mislim, da mu ni za denar, ki bi ga lahko zadel, ampak mu je bolj všeč izmišljanje vedno novih kombinacij. Moj dedo je po srcu zelo dober človek in večkrat mi da nekaj denarja. Imam ga zelo rada in upam, da bo še dolgo časa zdrav.
Katja Guzej, 7.g,
OŠ Tončke Čeč
Dragi prijatelji rubrike Miš -maš!
Obiskali smo vrtec j Barbara v Trbovljah, ki j je vsako jutro zelo j onesnažen.
Vsako jutro so morale j tovarišice in tudi mi j otroci pobirati smeti, da j smo se lahko igrali na j igrišču.
Ker letos odhajamo v šolo, prosimo vse, ki se j na igriščih radi j zadržujejo, da za seboj j pospravlja.
Narisali smo vam, j kako smo čistili igrišče. j
Vse lepo pozdravljajo j prvošolci Matic, Nejc in ; Blaž.
Shod na Vršnem
V nedeljo, 18. septembra, je bil na Vršnem pri Kobaridu velik shod, kjer so praznovali 150 -letnico rojstva Simona Gregorčiča. Zaradi blagogla-snosti so ga imenovali "goriški slavček" in prvi zvezek njegovih Poezij so razprodajali v nekaj tednih. Spada med pesnike, ki navdušeno poje o svojem kraju, domovini. Spomnimo se opisa Soče, ki je primerja z mladim dekletom... Boji se zanjo, saj bo priča hudemu času - napoved se je uresničila ob prvi svetovni vojni.
Spoštovanje do pesnika bomo
izrazili z objavo dveh kitic iz pesmi, Oj zbogom, ti planinski svet, kjer govori o njem z veliko ljubeznijo.
F.M.
Tu narod biva še krepak tu biva narod - poštenjak, ki svet ga še okužil ni, ki čas ga omehkužil ni.
Tu rod je moj, tu moj je kraj, tu živel rad bi vekomaj, ni kraja mi krasnejšega, ni ljudstva mi milejšega.
Moja torba
Sem torbica. Živim pri Anji Žibret. Zelo lepo skrbi za mene. Ko pride iz šole, me ne vrže po tleh, ampak me lepo postavi v omaro. Pazi, da me ne umaže in ne raztrga. V sak dan vame položi šolske potrebščine. Najbolj pa mi je včeč, dame ne meče po tleh in da ne hodijo otroci po meni. Zelo mi je všeč, ker sem čista. Rada bi ostala še dolgo pri Anji.
Anja Žibert, 4.e, Tončke Čeč

Agonija se nadaljuje!
V zadnji številki Zasavca smo pisali o stanju litijskega rokometa. Kot kaže, se bodo stvari kolikor toliko uredile, saj se je Zlato Kolar uspel dogovoriti o predaji vseh papirjev in tudi precejšnjega dolga s strani zadnjih dveh predsednikov. Klub, ki bo v letu 1995 praznoval 30-letnico obstoja in ki je v slovenskem rokometu dosegel nekaj izjemnih uspehov je tako ostal brez vodilnih ljudi. Posle sta v imenu
igalcev, dokler ne bo novega vodstva, prevzela Igor Potisek in Zlato Kolar. S podjetnikom Zlatom Mantijem sta se dogovorila, da bo še naprej finančno pomagal klubu, že doslej pa je prispeval ogromen delež. Po besedah Zlata Kolarja morajo najprej vrniti dolgove, najti novega sponzorja, nadaljevati uspešno delo s kadeti, ki so nenazadnje tretji v Sloveniji in se nekako obdržati v 1. ligi. Če ne med prvimi osmimi ekipami pa si morajo vsaj v play outu izboriti mesto v sezoni 95/96. Kljub vsem
težavam fantje pridno trenirajo, odigrali pa so tudi prvo tekmo proti dolskemu drugoligašu.
Po objavi članka v Zasavcu z naslovom "Potop ali nov zagon litijskega rokometa" je kar nekaj privržencev rokometa opozorilo, da to ni litijski rokomet, daje le-ta v Litijo prišel samo zaradi športne dvorane. Opozorili so, da so to fantje iz Šmartnega pri Litiji torej igralci, ki so pričeli pri Usnjarju. Pa še prav imajo.
Stane Kokalj
N^)GOIVIET Žibreta, saj je poživil igro in se že pred tem trikrat
V zadnjih trenutkih
Zagorje - Dravinja 1:0 (0:0)
Hrastnik, igrišče NK Hrastnik, gledalcev 600, sodnik Fon (Tolmin), strelec: 1:0 Petrušič (90-11 m ).
Zagorje: Stankovič, Kurež, F.Kranjc, Hadžič, Buovski, Uranič, Kern, Barič, Poglajen, Petrušič, Grčar (Žlak).
Dravinja:	Šribar,
Hrovat, Vogelsang, Škeijanec, Hecl, Koražija, Zetič, Vasič, Bičakčič, Damiš, Pec (Kruder).
Zagorjani so osvojili novi dve točki s katerima so obdržali vodilni položaj na lestvici. Zmago so si tokrat priborili v dramatičnem zaključku. Prav v trenutku, ko je sodnik Fon nameral odpiskati konec tekme, je namreč Žlak padel v kazenskem prostoru in izsilil naj strožjo kazen, ki jo je Petrušič spremenil v zmago. Nasploh je bil Žlak pravi "jocker" trenerja
znašel v priložnosti. Tik pred zmagovitim zadetkom je priložnost zapravil tudi Petrušič, ki se je bil sam pred vratarjem, namesto da bi streljal, pa gaje poizkušal preigrati. Nogometaši Zagorja so imeli sicer skozi celo tekmo terensko premoč, toda gostje so se z borbeno, disciplinirano in čvrsto igro odlično branili vse do zadnjih trenutkov. Omeniti tudi velja, daje imel sodnik polne roke dela in daje pokazal osem rumenih kartonov, kar štirje igralci -po dva na vsaki strani (pri Zagorju Hadžič in Kurež) pa so morali predčasno v slačilnico.
S. F.
Prvi remi
Elan - Rudar 0:0
Novo mesto, stadion Portovald, gledalcev 300, sodnik Mc Dovvell (Ljubljana ).
Elan: Drkušič, Kobe, V. Primc, Al. Primc, S. Mesojedec, An.Primc, Brdik (Kostrevc), Perše, Sever (Zamida), Vrhovac, B.Mesojed ec.
Rudar: Ahlin, Grešak (A.Ranzinger), Turšič, Florjane, Alič, Kic, Zaimovič, Sotenšek, Holešek, Mešanovič (Kirbiš), Jesih.
Trboveljčani so bili ob prihodu v dolenjsko metropolo zelo presenečeni, saj so domačini uredili svoje vrste, se pojavili z novim trenerjem in v kompletni postavi. Kljub temu so bili Trboveljčani izrazito boljši tekmec. Le stara bolezen, ki se imenuje neučinkovitost je kriva, da si že v prvem delu niso priigrali dovolj visoke prednosti za mimo nadaljevanje. Ravno, ko je trener Ocvirk pripravljal zamenjavo, je povratnik iz Dekanov Jesih zaradi nešportne poteze dobil rdeči karton. Rudar si je vseeno pripravil še dve priložnosti, brez njih pa v končnici
tekme niso bili tudi domačini, a je vratar Ahlin dvakrat zelo dobro posredoval. "Točki vgosteh se ne sme gledati v zobe, čeprav bi z bolj učinkovito igro zlahka zmagali. Bolj kot za to izgubljeno točko, mi je žal za poraz doma s Slovanom. Zapravljenih priložnosti j e bilo že do volj, prav tako izgubljenih točk doma. Želim si, da bi v nedeljo, ko igramo v Trbovljah z Dravo po treh kolih znova zmagali," je dejal po prvem letošnjem remij u trener Milan Ocvirk.
S. F.
Katastrofa
Litija-Črnuče 0:7 (0:4)
Litija, igrišče Litije, gledalcev 300, sodnik Hvalič (NG), strelci: 0:1
Pred pričetkom sezone
Rudar: med naiholiše štiri
Edini zasavski prvoligaš v igrah z žogo je s pripravami na novo sezono pričel že 1. avgusta. Skoraj dvomesečno pripravljalno obdobje je potekalo po načrtih. V Trbovljah se zavedajo, da bo letošnja sezona izjemno naporna, še posebej pa jesenski del, ko bodo prvoligaši v nizu odigrali kar 16 tekem, tako da bo vse okrog vrstnega reda najbrž odločeno že pred novim letom. Novinci Tomaž Čater, Sandi Lesjak in Obrad Mudrinič ter povratniki Jani Čop, Igor Fajdiga, Aljoša Žibret, Marjan Lipovšek in Marko Kirn so se dobro vklopili v moštvo. Novi (stari) trener Dušan Žagar, ki je na tem položaju zamenjal med trboveljskimi ljubitelji rokometa nepriljubljenega Bojana Levstika
ima ob letošnjih okrepitvah na razpolago še igralce, ki so nastopali že v prejšnjih sezonah. To so Danilo Lipovšek, Matjaž Vrbnjak, Dušan Kosec, Bojan Voglar, Tone Medved in Zoran Senčar, delu s prvo ekipo pa sta se priključila tudi mladinca Sebastjan Podbregar in Gorazd Šikovec ter "biser" trboveljskega rokometa, 14-letni Rok Teržan. Rudar ima tako znova zelo močno ekipo, poleg tega pa še dovolj igralcev, ki iz "ozadja" trkaj o na vrata prve ekipe, tako da strokovno vodstvo ne bo imelo težav glede zamenjav.
"Ne glede na vse poškodbe, ki so nas spremljale med pripravami, upamo na uresničitev cilja. To je uvrstitev med štiri najboljše ekipe v naši državi. Navsezadnje smo to dolžni tudi pokroviteljem, predvsem Rudisu," ne skriva želja trener Žagar, ki upa tudi, da bo dvorana OŠ večkrat polna, gledalci pa z navijanjem osmi Rudarjev
igralec.
Trboveljčani so v številnih pripravljalnih tekmah igrali spremenljivo. Forma je nihala od izvrstne do sila povprečne. "Priznati moram, da tudi sam nimam točne predstave o naši formi. Treba je reči, da je proti slabšim nasprotnikom ekipo zelo težko motivirati, proti kakovostnim tekmecem pa smo prikazali tudi boljšo igro. Bojim se, da ta ekipa nekoliko podcenjuje ligo, ki je močna in izenačena. Verjetno se bodo hitro, morda že v prvem kolu, prepričali o njeni moči," razmišlja trboveljski strateg.
Že v sobotnem uvodnem nastopu Rudarja čaka težka naloga. Nasprotnik je državni prvak in ena najboljših evropskih ekip Pivovarna Laško, povrh vsega še v celjskem Golovcu. Kaj o začetku sezone meni eden izmed najbolj izkušenih slovenskih trenerjev: "V to srečanje gremo brez posebne obremenitve. To pa ne pomeni, da bomo šli v

■ =-------------
Odprava na Annapurno IV
V začetku septembra je odšla v Nepal devet članska alpinistična odprava, ki jo je organiziral Obalni alpinistični odsek. Z letalom K LM so naj prej poleteli iz Zagreba v Amsterdam, potem v New Delhi v Indiji, od tam pa v Katmandu v Nepalu.
Glavni cilj tokratne odprave je pristop na vrh Annapurna IV (7525 m). Annapurna je sicer mogočen masiv v nepalski Himalaji, ki svoja severna pobočja spušča v dolino reke Marslyandi Khola. Ob tej reki vodi tudi pristop
do baznega tabora za vzpon na Annapurno IV. Gorski masiv Annapume ima več vrhov in kar štirje med nj imi nosijo ime Annapurna. Naj višja je Annapurna I, ki je visoka preko 8000 m in j e znana po tem, da je nanjo stopil prvi človek,ki je premagal to magično višino.
Tokratno odpravo vodi dr. Žare Guzej, v odpravi pa so še alpinisti iz Obale oz. Kopra, Akademskega AO in AO Impol, AO SPD Trst, Šaleškega AO in Matevž Lenarčič iz AO PD Trbovlje. .Odpravo je podprlo več raznih podjetij in Planinska zveza Slovenije. Naj omenimo, da
je Matevž Lenarčič doslej sodeloval že v večih alpinističnih odpravah, tako na Grenlandijo, dvakrat je plezal v južnoameriški Patagoniji, kjer je sp ležal navrhFitzRoya in Cerro Torre, sodeloval je v odpravi v južno steno Annapume I, v Karakorumu se je povzpel naosemtisočak Broad Peak, vodil pa je tudi Slovensko šolo za gorske vodnike -domačine v Nepalu.
Upajmo, da se bodo vsi člani odprave zdravi vrnili v začetku novembra.
T.L
Mrak (3), 0:2 Mrak (8), 0:3 Messesnel (11), 0:4 Perkovič (44),	0:5
Messesnel (58),	0:6
Messesnel (60) in 0:7 Mitrakovič (88).
Litija: Grošelj, Uršič, golnat, Horžen, Medved, Begič, Zajc, Gnjatič (Simič), Mele (Rozina), Martič in Račič.
Črnuče: Hrovat, Vnukič, Blagojevič, (Novak), Cosič, Sovič, Zavrl, Perkovič, Mitrakovič, Messesnel, Brijakov in Mrak
Že v prvih minutah srečanja so se Liljani ustrašili nasprotnika, saj so gostje po 15. minutah vodili že z 3:0. Pri rezultatu 4:0 so imeli Lilijani možnost doseči gol vsaj en gol in sicer iz 11 m. Toda Martič je strel slabo izvedel, žoga pa je obtičala v rokah gostov. Naj večjo priložnost
Celje na izlet. Ne bom dejal, da lahko zmagamo, menim pa, da lahko dosežemo solidenrezultat. Nasploh se v klubu zavedamo, da imamo na začetku sezone težak razpored, saj v prvih šestih tekmah kar štirikrat gostujemo."
Sašo Fabjan
Dni: Obstanek v ligi
Dolani bodo edini revirski predstavnik v drugoligaški rokometni druščini. S pripravami na novo prvenstvo so na Dolu pričeli sredi avgusta in ob zunanji nato pa še vadbi v dvorani opravili tudi višinske vikend priprave na Gorah. Z udeležbo na treningih niso najbolj zadovoljni. Celotni pripravljalni program je opravila le dobra polovica igralcev, pa tudi na vseh pripravljalnih tekmah ekipa nikoli ni nastopila v popolni sestavi. Zato je bržčas težko govoriti o trenutki pripravljenosti ekipe. Odgovor na to vprašanje bodo dale prve tekme. Nekaj pa je res. V kolikor bo treneiju Borisu Vrhovniku uspelo zbrati vse razpoložljive moči, potem bojazni zastran
za domačine, da bi dosegli častni zadetek je imel
Ristič.
M.Š.
ROKOMET
Tesen
poraz
Dolanov
Delmar Izola - Dol 18:15 (10:9)
Izola, športna dvorana, gledalcev 150, sodnika Skubic (Lj) in Tomič (Ce).
Delmar:	Nedoh,
Matijaševič, Hrvatin 2, Vidmar, Višnjič 2, Velkavrh, Zlatic 1, Pegan 3, Cah 1, Kovač 3, Ropotar 2, Sokolov 4.
Dol: Šuštar, Ule 2, Bekavec 5, Tavš 2, Krajnc, Kreže, Moljk 5, Špajzer 1, Raušl, Vidmar, Šantej,
obstanka v ligi ne bi smelo biti. Ostaja sicer še eden in to zelo negotov "če". To so poškodbe, ki so ob tako skromnem številu igralcev, kot jih imajo na Dolu, lahko odločilen faktor za rezultatske dosežke ekipe.
Kakorkoli že, prvenstvo je pred vrati. Zamujenega se bržčas ne bo dalo kaj dosti nadoknaditi, posebno zavoljo tega, ker bo z izjemo nekaterih ekip liga izredno izenačena, tako da bo lahko vsak sprodrsljaj že usoden. Za nameček naj dodamo, da tudi žreb Dolanom ni bil ravno naklonjen. V prvih štirih kolih bodo namreč kar trikrat gostovali. Za uvod bodo šli k Sevnici, kjer se ob otvoritvi nove dvorane pripravlja še posebna svečanost, ki jo Dolani nikakor "ne smejo" pokvariti. V drugem kolu prihaja v Hrastnik Krog, ki je zagrenil Dolanom življenje že v zadnjem prvenstvu. Sledila bosta gostovanji pri novincu v Brežicah in pri kandidatu za vrh, ekipi Bakovcev. Do takrat bi morala biti slika o vrednosti in zmožnostih Dolanov precej bolj jasna. Končen odgovor bodo dali
vratarji Šuštar, Šantej in Logar ter igralci Moljk, Bekavac, Raušl, Krajnc, Vidmar, Plevnik, Špajzer, Ule, Tauš in Kreže, katerim bodo delali družbo še nekateri kadeti, v prvi vrsti Selak, ki naj bi že v tej sezoni postal standardni igralec prve ekipe.
Jože Premec Zagorje: Moški rokometni post
Zagorjani bi po uvrstitvi v lanski sezoni morali igrati v drugi ligi. V tem kraju pa pravega zanimanja za šport z dolgoletno tradicijo ni več. Najprej so sicer še namerali tekmovati v trctjeligaškikonkurenci, tako da bi lahko tekme igrali na igrišču v Zagorju. Pred tednom dni pa j e padla dokončna odločitev: moška ekipa se zaradi pomanjkanja članov upravnega odbora in premajhnega števila igralcev razpusti. Enako velja tudi za kadete. Kaj več o tej temi pa v eni izmed naših naslednjih številk.
S.F.
Logar.
Tekmo 1/16 finala rokometnega pokala so Dolani izgubili predvsem zaradi nekaterih milo rečenih čudnih sodniških odločitev v zadnjih minutah srečanja.
Začetek je minil v znamenju premoči domačih, ki so v 15. minuti povedli s 7:3. Drugi del prvega polčasa je pripadel gostom, ki so prednost gostiteljev znižali na vsega gol razlike. Drugi polčas je bil še bolj izenačen. Dolani so prvič povedli z 11:10 in vodili do 12 minut pred koncem z 14:12. Nato pa sta sodnika kar po t ekočem traku izključevala dolske igralce, tako da so le-ti v določenem trenutku ostali z vsega tremi igralci na parketu, ob vratarju seveda. Navkljub porazu so Dolani zapustili soliden vtis in imajo pred povratnim srečanjem (to je bilo v torek zvečer) v Hrastniku, realne možnosti za uvrstitev v 1/8 finala. Seveda pa morajo ob realnem sojenju vsaj ponoviti igro iz Izole.
J.P.
Trening
Litijanom
Goldstar - Dol 28:17 (14:7)
Izpad treninga zaradi zasedenosti dvorane, so Dolani v zadnjem trenutku nadomestili s trening tekmo v Litiji, kjer pa brez 4 igralcev prve ekipe niso bili odrasel tekmec domačem prvoligašu. Strelci za Goldstar:	Mandelj 8,
Špelič 6, Kogovšek 4, Verbajs 3,. Sotenšek, Špcnde in Kolar po 2, ter Dobravec 1, za Dol pa so bili uspešni Ule 7, Moljk in Špajzer 4, ter Krajnc in Tauš po 1.
J.P.
Trboveljčani
žrtve
sodnikov
Trbovlje - Kadeti trboveljskega SPOT Rudarja so sodelovali na močnem turniij u v Zagrebu. Igralci treneija Iva Jekoša in vodje kadetske ekipe Mira Prošta so bili edini nehrvaški predstavnik na turnirju. Ko smo domačini spoznali, da gre za izvrstno ekipo, so jim stopili na noge in krepko ogoljufali. Prav


zaradi tega se niso uspeli uvrstiti v polfinale. Ne glede na to so zapustili izvrsten vtis. Drugo ekipo Medveščaka so premagali kar z 22:2 (12:0), nato pa s Karlovčani izgubili s 13:12 (6:6), z vrstniki Zagreba pa so bili poraženi z 18:15 (9:7).
"Sodniki so nas zares grdo oškodovali, poleg tega pa bi se Hrvati od nas lahko naučili, kako se organizira takšen	turnir.
Pripravljenega niso imeli niti semaforja, kaj šele, da bi zagotovili prisotnost zdravnika. Z našo igro sem zelo zadovoljen. Kljub temu, da se nismo uvrstili med štiri najboljše, smo dokazali, da imamo v Trbovljah zares nadarjene rokometaše," je za naš časopis po prihodu iz hrvaškega glavnega mesta povedal vodja kadetskega "pogona" pri SPOT Rudarju Miro Prošt.
S.F.
Hauptmanov
memorial
Loki
Litija - V litijski športni dvorani so veterani Usnjarja pripravili tradicionalni veteranski rokometni turnir za memorial Lila Hauptmana. Tokrat so med izenačenimi ekipami največ uspeha imeli veterani Loke, drugi je bil Usnjar, tretji mariborski Branik, četrto Zagorje, peto mesto pa je pripadlo Krmelju.
S.F.
KOŠARKA
Litijani
odlično
Iskra Litus - Comet Slov. Konjice 92:57 (44:30)
Litija, športna dvorana, gledalcev 500, sodnika lomsic in uojkovic (oba Lj).
Iskra Litus: Kandžič 24, Bassin 2, Peterlin 16, Polanec 4, Narat 25, Bošnjak 14, Deležan 1 in Šiško 6.
Comet: Cencelj 2, Banič 16, Špogar 4, Plevnik 14, Kazar 4, Železnikar 15 in Pučnik 2.
V prvem kolu nove sezone so igralci Iskre Litusa pod vodstvom novega trenerja Andreja Žagarja premagali goste iz Slov. Konjic. Boj, kdo bo zmagovale,c je trajal le do 12. minute, ko so domačini povsem strli odpor nasprotnika. Gostje so povedli s trojko Plevnika, v prvi minuti srečanja. Igralcem Cometaje uspelo v 12. minuti srečanja še enkrat uj eti razigrane igralce Iskre Litusa (21:21) to pa je bilo vse, kar so lahko pokazali. V nadaljevanju srečanja domači igralci praktično niso dovolili meta na koš in odšli na odmor s
14.	točkami prednosti. V drugem delu ni bilo igralca, ki bi lahko ustavil Narata, Kandžiča (novinca v ekipi) in Peterlina. Domačini so tako v prvih 10. minutah dosegli rezultat 23:9, v nadaljevanju pa nekoliko popustili, kar je nasprotnik hitro izkoristil. A za kaj drugega kot častni poraz ni bilo časa.
M.Š.
Zagorjani še boljše
Zagorje - Leljak Maribor 85:54 (43:20)
Zagorje, dvorana Oš Ivan Skvarča, gledalcev 70, sodnika Skalar in Breznik (oba Domžale).
Zagorje:	Murn,
Leskovšek, Ferjančič 13, Čop 2, Poznič 8, Mlakar 7, Kofol 16, Koren 13, Kastinger 7, Kranjc 12, Omahne 7.
Leljak: Lečnik 6, Novak 11, Amiržič 4, Dolšak 7, Flos 6, Juhar, Gluk 4, Osenak 16, Petrovič.
Po odličnih igrah v pripravljenem obdobju so v prvem kolu B SKL vzhod vsi pričakovali zmago domačih	igralcev.
Zagorjani so gostom že v začetku preprečili vsak met na koš. Obramba je bila zelo čvrsta, trener gostujoče ekipe pa ni imel prave
rešitve, kako priti pod koš. Zato so gostje veliko metali za tri točke, kar sp domačini izkoriščali za protinapad. Tik pred koncem prvega polčasa so Mariborčani postavili presing čez celo igrišče, vendar je bila obramba zelo neučinkovito, a ker so domačini razliko povečali s 15 na23 točk. Pri skoku za odbite žoge Kofol in Koren nista imela težav, kajti Mariborčani so bili prenizki, da bi se kosali z njima. V nadaljevanju so Zagorjani popustili pri tesnem pokrivanju zunanjih igralcev, zato so gostje dosegli večje število košev. Pri domačih sta dobila v nadaljevanju tekme priložnost tudi Poznič in Matej Mlakar. Zaupanje trenerja Podlipnika sta popolnoma opravičila in dokazala, da potrebujeta le še nekaj izkušenj. Tudi pri gledalcih je bilo mnenje, da so domačini popolnoma
nadigrali borbene Štajerce, ki niso bili zadovoljni s sojenjem.
D.G.
Laščani
močnejši
Pivovarna Laško -Elektra Šoštanj 101:84 (45:42)
Hrastnik, športna dvorana, gledalcev 200, sodnika Kavčič (LJ) in Mlinar (Ravne).
Pivovarna Laško: Govc 24, Zdolšek 18, Čop, Lapornik 5, Verhovc, Starovasnik 13, Blatnik 17, Blagotinšek, Durnik 6, Vajdič, Vujovič 13, Šoštarič 5.
Elektra Šoštanj:
Brinovšek, Mrzelj 19, Bogataj 5, Rizman 22, Tajnik 14, Dumbuya 2, Lipnik 4, Pečovnik 7, Kilak 5, Brešar 2, Plešej 4, Nežmah.
Košarkarji Pivovarne
Laško, novi člani A-2 državne lige, bodo vse svoj e prvenstvene tekme v sezoni 1994/95 igrali v športni dvorani v Hrastniku. V prvem kolu so gostili svoje stare znance iz Šoštanja in kljub manjšim težavam zanesljivo zmagah. Kljub dobri igri in izredni borbenosti vseh igralcev, pa sta levji delež k prvi zmagi vendarle prispevala Aleksander Govc in Zoran Blatnik.
J.P.
Zadnja
prijateljska
Iskra Litus - Kraški zidar 61:60 (29:27)
Litija, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Koščak in gedec (oba Lj).
Iskra Litus: Kandžič 7, Bassin 4, Peterlin 16, Polanec 9, Narat 6, Bošnjak 15 in Šiško 4.
Kraški zidar: Pakiž 3,
NOGOMET
Mladinci: Papir Radeče - Vransko 13:0 (A liga).
Kadeti: Steklar - Papir Radeče 4:0 (A liga), Svoboda Kisovec Kresnice 5:2 (2. liga).
St. dečki: Rudar V -Papir Radeče 1:0 (A liga), Bela Krajina - Litija 2:2.
Ml. dečki: Rudar V -Papir Radeče 9:0 (A liga), Zagorje - Elan N.M. 0:5 (1. liga), Arne Tabor 69 -Litija 0:11.
KOŠARKA
Kadeti - A SKL vzhod 2: Smelt Olimpija - Iskra Litus 78:49 (40:30); - B SKL vzhod 2: Elektra Šoštanj - Rudar 75:77 (36:28).
St. pionirji - L SKL
vzhod: Iskra Litus- Komet Sl. Konjice 56:60 (33:31), OŠ Trbovlje - Savinjska Polzela 48:80 (22:41).
Ml. dečki - SKL B center: ŠŠD Miran Jarc -Zagorje 55:32 (25:22).
Deklice:	Jin jang
Trbovlje - Hrastnik 39:74 (16:34).
MALI NOGOMET
Liga	ljubljanske
nogometne zveze: Inženiring Šarbek - A-Time out 0:0.
Liga Zagorje - 2. kolo -I.liga: Antimon Biljard -Pizz. Tingl tangi 5:4, ŠD Čolniše - Buldožer 2002 M&M 3:0, ŠD Mhnše I -Bistro Cerar 1:1, Izlake I - Malo po malo Dimni-karstvo A. Lepoša 4:5, Šentlambert -Inženiring Šarbek 2:6, Merli -Intera 0:1. Trenutni vrstni red: L Inženiring Šarbek 4,2. Malo po malo - Dimnikarstvo Lepoša4,3. Antimon - Biljard Bar 4, 4. ŠD Mlinše I 3. Naj strelec: 5 Vrhovec (Inž. Šarbek)
- II. liga: Tapi - Amaco Amadeus & Condor 2:8, ŠD Mlinše II - Zlatorogi LD Klančiše 1:2, Te-Ve Varnost -ŠD Prapreče I 1:1, Trgovina Čop- J%zbeci 2:2, Polje Svarog - Trgovina AS 4:1, Izlake II -Jazbeci 1:3. Trenutni vrstni red: 1. Amaco Amadeus
&Condor 4, 2. Polje Svarog 4, 3. Te-Ve Varnost 3, 4. Jazbeci 3. Naj strelec: 5 Škofca (Amaco).
- III. liga: Magic bar -ŠD Mlinše III 5:3, Eti El. Element - ŠD Prapreče II 1:5, Gami hotel - NLP Eurotrade 2:4, Geoss-Trgovina Mojca - Bistro Tina 1:2, Gostišče Maček - Hors 2:3, Behar - Tima 2:4, Avto mac- Gamsi 4:4. Trenutni vrstni red: L Bistro Tina 4,2. Hors 4,3. Tirna 4.Naj strelec: 5 Baš (Magic bar).
Trim liga Hrastnik:
TKI - A je to preložena, Ljiljani -Juventus 3:2, G. Texas - ŠD Čeče 1:3, PP Hrastnik - Čvek 2:6, S. Flisi - Steklarna 1:0. Trenutna lestvica: L Čvek 21, 2. G. Texas 19, 3. A je to 16, 4. Juventus 14, 5. ŠD Čeče 13, 6. Steklarna 12, 7 Ljiljani 9, 8. PP Hrastnik, 9. S. Friši, 10. TKI 0 točk.
mm:
Rokometašice začenjajo
Zagorje - Uprava ŽRK Zagorjeje sklicala sestanek, na katerem so sprejeli termine treningov za vse kategorije in povedali, s kakšnimi težavami se pri svoj em delu soočaj o. Največja težava je, da še vedno niso našli sponzorja, ki bi sponzoriral rokometašice, velik problem pa so tudi termini treningov. Ker v Zagorju (še) ni primerne dvorane za rokomet, morajo vse tekme igrati na igrišču TVD Partizan, kjer pa zaradi betonske podlage hitro pride do nezaželjenih poškodb. Zato si v klubu prizadevajo, da bi
organizirali	čimveč
treningov v dvoranah, vsaj za najmlajše. Tojimdo sedaj še ni uspelo. Predsednik kluba Drago Resnik je povedal,daso poskušali kak termin pridobiti na OŠ Zagorje (prej Ivan Skvarča), a jih je tamkajšnja ravnateljica	Marija
Miklavčič gladko zavrnila, češ da ni prostih terminov. Že res, da je to šolska telovadnica in da v njej trenirajo tudi košarkarji, pa je vendar nemogoče, da se v celem tednu ne bi mogel najti vsaj en prost termin, ki bi mladim rokometašicam omogočil 90 minut treninga. Lahko le upamo, da bodo imeli v OŠ Toplice (Tone Okrogar) več razumevanja. Članice bodo v tem tednu odigrale kar
nekaj prijateljskih tekem. Sicer pa se Zagorjanke pod vodstvom Boruta Dolanca pridno pripravljajo na začetek sezone, ki se začne 24. septembra. Takrat se bodo Zagorjanke doma pomerile s Kranjem. Tekma se bo pričela ob 19. uri.
Mlaj še kategorij e (83 in mlajše) bo odslej poleg Ota Pavlina vodil tudi Matija Šikovec. Vse, ki bi želele trenirati rokomet, pa ne veste, kam naj se obrnete, pridite na igrišče Partizana v Zagorju, kjer se boste o treniranja dogovorile s trenerjem.
PeterMotnikar
Daughrity 5, Strnad 20, Merdžarovič 7, Muha 8 in Bačar 17.
V prijateljskem srečanju Iskre Litusa (A2 liga) in Kraškega zidarja iz Sežane (Al liga) je o zmagovalcu odločala športna sreča. Povedli so domačini, nato sta se ekipi menjavali v vodstvu preko cele tekme.
V zadnji minuti srečanja so gostje vodili 61:60 in vse je že kazalo, da bodo zmagali. Tedaj je v roke dobil žogo Peterlin, vrgel, zadel in zmaga je bila v rokah domačinov. Za novi protinapad gostov je zmankalo časa.
M.Š.
Na dobri poti
Pivovarna Laško -Happy Holidays Zagorje 76:89 (34:40)
Laško, dvorana OŠ, sodnika Jager (Sl. Konjice) in Štruklec (Polzela).
Pivovarna Laško: Čop 12, Špiler33, Vidmar, Seme 3, Kazaferovič 8, Ojstršek 10, Tomašič 8, Pristovnik 2.
Zagorje: Kalšek, Lavrač, Ponjevič 11, Poznič 14, Mlakar 32,Tomšič, Skrinar 6, Koren 22, Ostanek 4, Likar, Stošicki.
Združena mladinska ekipa Happy Holidays Zagorje je igrala k valil ikacij e za u vrst ite v na zaključni turnir. Zagorjani so z vso resnostjo pričeli tekmo, ki je igrala zelo uspešno v napadu saj sta bilaMatej Mlakar inBoris Koren nezaustavljiva. Vsak napad so dosegli koš in razliko povečali na 15 točk v 14. minuti prvega polčasa. Tempo Zagorjanov je potem popustil, ni bilo več hitrih napadov, razlika pa se je manjšala. Do odmora so zadržali minimalno vodstvo vendar so domači v 13. minuti drugega polčasa izid izenačili. Po minuti odmora so gostje uredili svoje vrste in z odličnimi skoki Korena in 1‘ozniča je lahko Ponjevič odigral protinapade in povišal na 74:67. Do konca
tekme se gostje niso pustili več presenetiti.
D.G.
ATLETIKA
Pionirji
uspešni
Trbovlje - Odlični rezultati trbovelj skih atletov so se nadaljevali tudi na državnem prvenstvu za pionirje, ki je bilo minuli vikend v Kranju. Tekmovanje je oba dneva motilo slabo vreme, vendar pa to mladih atletov ni zaustavilo v boju za majice z državnim grbom. V Beljaku bo namreč že ta konec tedna troboj Alpe -Adrija med Avstrijo, Italijo in Slovenijo, kjer bosta v vsaki disciplini nastopila prvouvrščena z državnega prvenstva.
Med skakalci v višino si je s preskočenimi 170 cm srebrno kolajno prislužil Tomaž Kovačič. Tomaž Kramžar je v metu kladiva zasedel drugo mesto, v suvanju krogle pajebil peti. Uroš Zupan je s časom 2:55,18 na 1000 m dolgi progi sicer zasedel deseto mesto, a je izpolnil zastavljeni cilj - teči pod tremi minutami. Povsem pa je odpovedala edina pionirka v trboveljski ekipi Aleksandra Tomovič, ki je bila v teku na 1000 m 18., na 600 m pa celo 23.
Atleti se bodo v naslednjih tednih udeležili tudi mitingov v Radečah in Brežicah, pripravljajo pa se tudi že na množične jesenske krose.
P. K.
Uspešno v Mežici
Trbovlje - V Mežici je bil pretekli vikend Borisov tek, katerega seje udeležilo preko 100 tekačev iz vse Slovenije in tudi tujine. Med njimi je bila tudi trojica zasavskih tekačev, ki so se znova zelo dobro odrezali. Oba moška predstavnika Jože Jere iz Sevice in Bojan Kotar iz Trbovelj
sta nastopila v malem maratonu in v svojih kategorijah osvojila četrto oz. peto mesto.Heda Kotar pa se je tokrat odločila za krajšo varianto, torej lOkm, kjer je v svoji kategoriji zmagala, v absolutni razvrstitvi pa je bila druga. Hcda Kotarje tokrat tekla za KRC Hrastnik, ki ji pomaga pri njenem treningu.
B.K.
RO- DO-KWAN
Zmaga
Kalška
Zagorje - Preteklo soboto je bil vMariboru Dl. turnir za državno prvenstvo v šemi contactu. Med udelženci je bila tudi trojica tekmovalcev Pon-Do-Kvvan kluba Zagorje. Igor Kalšek je nastopil med člani, Andrej Brtoncelj in Darko Vukovič pa med mladinci. Igor Kalšek je osvojil prvo mesto in po treh turnirjih zkaterorije do 79 kg zaseda četrto mesto. Visoko tretje mesto v
kategoriji do 74 kg je 7ndržal tudi	Mitja
Železnik, ki je trenutno v vojski.
S.B.
SMUČANJE
Začeli s pripravami
zagorje - V drugi polovici avgusta so s kondicijskimi pripravami na novo sezono pričeli otroci smučarskega kluba Zagorje. Zadnji vikend v avgustu so odšli na tridnevne priprave na Roglo. Pokrovitelj bivanja
je bilo podjetje NIP d.o.o. iz Slovenskih Konjic, za prevoz pa je poskrbelo podjetje Alnex d.o.o. iz Trbovelj.
S pripravami so bili vsi zadovoljni, saj sejepokazal napredek v fizični pripravljenosti mladih tekmovalcev. V septembru ali oktobru, odvisno od snežnih razmer pa že planirajo trening na ledeniku.
Smučarski klub še obvešča, da se bodo v oktobru pričeli treningi za otroke stare od štiri do sedem let.
K.B.
zal
Morda veste, zakaj?
1.
Najnižji stroški poslovanja.
2.
Najnižja vpisna provizija.
3.
Največ delnic za vaš certifikat!
4.
Brezplačna lastninska nakaznica - vpisnica.
5.
Pooblaščene investicijske družbe Triglav vodijo ljudje iz vašega kraja, ki jih poznate in jim zaupate.
Triglav
Pooblaščene investicijske družbe
NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA.
v sodelovanju * zavarovalnico triglav d .d.
H°W°
m

ii
SI
Petkrat zaboden
Kisovec - 13. septembra ob 3.30 uri je pred smučarsko kočo 36-letni državljan tim. Jugoslavije D.I. z večjim nožem petkrat zabodel 27-letnega S.K. iz Kisovca v predel trebuha in pod pazduho. Prepir se je začel že v koči, ko se je med igranjem pikada vnela razprava o razmerah na območju nekdanje Jugoslavije. Najhuje sta se sprla D.I. in S.K., pri čemer je prvi zahteval da stopita pred lokal in tam po moško obračunata. Vmes je posegel lastnik lokala in zadržal S.K. v lokalu toliko časa da je D.I. odšel. Nekaj minut za njim je kočo zapustil tudi S.K., vendar gaje zunaj še čakal D.I. in ga napadel. Po krajšem prepiranju je S.K. prosil napadalca, naj ga pusti pri miru, saj je vendar močnejši od njega in je nesmiselno obračunavati. Potem je odšel proti domu, vendar mu je D.I. sledil in mu grozil. Ko sta prišla v temno senco hiše ob Šahtu, je D.I. izvlekel večji nož na vzmet in ga petkrat zabodel v trebuh in pod pazduho. Lastnik lokala je ranjenega S.K. peljal v zdravstveni dom, od koder so ga odpeljali v trboveljsko bolnišnico, kjer so ga takoj operirali, tako da ni več v življenjski nevarnosti. D.I. so policisti z ovadbo poskusa umora izročili preiskovalnemu sodniku, ki mu je odredil pripor.
Promet
Trbovlje - 13. septembra ob
21.45.	uri je v križišču na Leninovem trgu voznik P.A. zaprl pot vozniku kolesa z motorjem U.Ž., ki je trčil v zadnji del njegovega vozila. Po trčenju je P.A. odpeljal naprej, vendar so ga policisti kasneje izsledili.
Hrastnik - 17. septembra ob 17.05. uri je na magistralni cesti Hrastnik - Zidani Most pri odcepu za Krnice neznani voznik vozila Golf rdeče barve neznane reg. številke oplazil osebno vozilo O.H. iz Trbovelj. Voznik Golfa je po oplaženju pobegnil s kraja prometne nezgode. Nastala je manjša materialna škoda.
Trbovlje - 18. septembra ob
16.45.	uri je državljan ZRJ G.I. vozil zastavo 101 iz Trbovelj proti Zagoij u. V ovinku pri ribogojnici je iz neznanega vzroka zapeljal levo in
trčil v vozilo, ki ga je nasproti pripeljal N.L. Trčenje je bilo tako sunkovito, daje vozilo N.L. prevrnilo na bok, stoenko pa vrglo po strmem pobočj u. G.I. je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. Materialna škoda je velika.
Litija - 18. septembra ob 17.20. uri je M.A. vozil neregistrirano motorno kolo MZ po grbinski cesti in pri tem izsilil prednost vozniku osebnega vozila F.E. V trčenju je nastala manjša materialna škoda. Motorist se bo srečal s sodnikom za prekrške.
Nešofersko
parkiranje
Litija - Na Cankarjevi ulici je Š.K. 13. septembra parkiral svoje vozilo tako, daje zaprl pot v Parmovo ulico. Dovoz v ulico so omogočili trije neznani junaki, ki so vozilo "na horuk" prestavili kar na sredo Cankarjeve ceste. Od tam so ga
odpeljali delavci komunalnega podjetja.
Prevrnjen fičko
Zagorje-Občani so 16. septembra ob 21.00. uri obvestili policiste, daje v križišču Grčar prevrnjen fičko, ki gaje vozil neznan voznik. Patruljaje na kraju našla le vžigalnik, kaseto in bančno knjižico, na podlagi katere so izsledili voznika R.S. iz Zagorja. Divjega voznika so napotilik sodniku za prekrške.
Cik cak s katrco
<0, Trbovlje-Občanje 16.septembra o ob 13.25. uri obvestili policijo, da se E v katrci vozi skupina mlajših pijanih ^ fantov, ki ovira in ogroža promet, š Policisti so jih kmalu zaustavili in ^ opravili preizkus alkoholiziranosti voznika K.J. iz Litije, ki je med postopkom pobruhal vozilo policije.
Kradejo kot srake
Spodnji Log - Neznanec je 10. septembra okrog 22.00 ure D.D. odpeljal vijoličasto, žensko, gorsko kolo. Kolesarja še iščejo.
Trbovlje - Neznanec je 12. septembra iz vozila last A.E., parkiranega na Sallauminesu, ukradel komplet specialnega orodja vrednega pol milijona tolarjev. Dolgoprstneža iščejo.
Litija - Neznanecje 12. septembra med 16.00 in 20.00 uro izpred bloka na Solidarnostni ulici odpeljal nezaklenjeno gorsko kolo znamke Rog, temno modre barve. Solidarnost pa taka!
Trbovlje - Neznani storilec je 17. septembra na Keršiče vi cesti iz vozila Fiat croma sunil vse štiri okrasne pokrove koles in lastnika L.U. oškodoval za nekaj tisočakov.
Hrastnik - Na prireditvi Dan svetlobe in stekla 18. septembra v hrastniški športni dvorani je neznani mlajši fant ukradel žensko torbico, ki jo je B.D. iz Hrastnika, medtem ko je plesala, pustila na mizi. Fant je imel smolo - videl ga je policist v civilu in...
Ugriz v zadnjico
Ribče - 17. septembra je je šla U.A. v Ribčah mimo stanovanjske hiše, kjer je imel lastnik odvezanega psa, ki jo je ugriznil v zadnjico. Pes je bil cepljen, lastnik pa se bo zagovarjal pri sodniku za prekrške.
Našli igle
Hrastnik - V gozdu blizu PP Hrastnik so 13. septembra policisti odkrili plastične vrečke, v katerih je bilo več rabljenih injekcijskih brizg in igel. Policisti zadevo še preverjajo in zbirajo obvestila.
Ne boste verjeli. V tej nesreči ni bil nihče poškodovan. Razen avtomobila.
Aufbiks
v' Dan svetlobe in stekla je 18. septembra v hrastniški športni dvorani po svoje proslavil Hrastničan M.R. Sodnik bo ugotovil, kje čepi razlog njegovega tavanja od mize do mize, nadlegovanja gostov in poskušanje njihovih pijač.
14. septembra ob 7.00 uri so na vlaku na trboveljski postaji gl dijaki K.S..D.M. in H.D. prekrstovali fazane v dijake. Pa sojih polovili kot zajce. Opasači in solzilni spreji, ki so si jih pogumneži omislili kot orodje za krst, bodo začasno počili. Fante seveda čakajo malo manj prijetni pogovori.
šk V Kubus baru seje 15. septembra C .L. zazdelo dolgčas in je v sanitarijah brez razloga napadel D.D. Razgrajaškega C.L. so policisti odpeljali na hladno.
■}'- Tudi v Čarlijevem baru na Gimnazijski so se spoprijeli. J.E. in D.Z. sta se spravila na Zagorjana M.K. Posledice so utrpela tudi ogledala na nič hudega slutečem parkiranem osebnem vozilu.
Golf v plamenih
Hrastnik - 14. septembra zvečer je 23- letni F.B. ob prihodu v službo parkiral svoje vozilo na parkirišču pred TKI. Okrog ene ure zjutraj pa je trinajst let starega golfa zajel ogenj, ki seje iz notranjosti kmalu razširil tudi zunaj vozila, saj so od vročine popokala vsa stekla. Plamen je zajel še zraven parkirano stoenko. Požar so pogasili hrastniški gasilci, škoda pa je na obeh vozilih precejšnja. Ugotovili so da je požar v golfu povzročila električna napeljava avtoradia.

Do Vinice je pot dolga še devet kilometrov. Bova že zdržali, sva si rekli. Čutiti je bilo bližino reke, saj seje promet zgostil. V vasi Stara lipa sva sedli pod hrast ob cesti in pili, pili. K sreči so se oblačila sproti sušila, ko sva se s klančkov spuščali navzdol.
Vinica. Pred Župančičevo "rojstno" hišo (tista prava je pogorela) sva se ustavili. V hiši čez cesto sva potrkali na okno. "Ja, že grem,"je rekel zaspan glas. V trenutku seje ženska oblekla in brez slabe volje odprla hišo na ogled. Ko sva ji v zahvalo dali malo več denaija, gaje odločno odklonila.
Ker sva vztrajali, je dala vsaki še Župančičevo fotografijo. Toplo mi je bilo pri srcu ob spominu na leto 1979, ko smo po šolah zbirali denar za ureditev pesnikove rojstne hiše. V vrtu stoji njegov kip, delo Jakoba Savinška. Mimo gradu sva jo ubrali po stopnicah. Kolpa je vabila. Tokrat je bila voda edino sredstvo za
ohladitev. Ob reki se je trlo ljudi. Ura je bila pet popoldne. V vasi Nerajec sva se spet okrepčali. Želeli sva si ogledati Krajinski park Lahinja, ki je znan po bogati vodni flori in favni. V parku sta d ve
Naravno kopališče ob Kolpi, blizu Adlešltev.
močvirji in več kraških pojavov. Po posvetu sva se temu ogledu odrekli, kernis va želeli voziti zadnjega dela poti v mraku. Izbrali sva glavno cesto, ki povezuje Črnomelj z Metliko. Ob pol osmih sva se zadovoljni ustavili pred domačo gostilno. Za spanje je bilo prezgodaj. Iz sebe sva izprali ves prah in pot dolgega dne va ter odšli na sprehod do Kolpe. V poltemi je nekdo s slovenskega brega zaplaval na hrvaško stran. Pod drevesom je bilo na onem bregu zaznati postavo. Večerno srečanje? Morda. Rekaljudi nikoli ni razdvajala, niti sedaj ne, ko je postala mejna reka med dvema državama. "Mi smo Belokranjci," je rekla Andreja, Veseličeva mlajša hčerka, "ni važno, kaj piše na papirju. Naša kultura je enaka. Tako je od nekdaj."
...se nadaljuje
Manja Goleč
Amerika, here we are! Šele v Kansasu Cityju na letališču sva dobila prvi vtis o Ameriki. Pričakala nas je celotna družina Prelogar, Jeff, Medaline in otroka, sedemletna Jessica in štiriletni Justin. Zanimalo jih je, kaj je novega v Trbovljah, kjer so bili pred letom dni in smo se tudi prvič videli. Jeff in Medaline sta čudovita, prijazna in vesela človeka, ki sta naju sprejela z odprtimi rokami. Spoznala sva res izjemne ljudi.
Potrudila sva se, da jim nisva bila preveč v breme in da nisva delala sramote ne domačinom, ne svoji domovini.
Človek težko verjame, daje možna takšna ravni na in toliko avtomobilov.
Jeffov avto naju je takoj navdušil.
Kakšna notranja oprema! Vse je vodeno elektronsko in klimatizirano,
Američani so v resnici tehnično zelo razvajeni. Po pet pasovni glavni cesti 435 smo se najprej odpeljali k Jeffo vi mami Mildred (Milli) Prelogar, ki naju je zelo lepo sprejela.
Gospa Mildred stanuje v Grand view ob Highgrovve Street, kar je del missourijskega Kansas Cityja.
Kansas City je mejno mesto dveh zveznih držav, Kansas in Missoury.
Leži ob reki Missoury in ima tri milijone prebivalcev. Je največje mesto države Kansas in je razdeljeno v šest delov. V samem središču so ogromni nebotičniki s poslovnimi prostori, medtem ko prebivalci živijo v predmestjih, ki so okrog 20 km oddaljena od centra. Jeff in njegova družina živijo v Overland parku na 67. ulici, ki je del
gostitelja razkazalamesto in njegove znamenitosti. Ogledala sva si hišo Ernesta Hemingvvaja, najvišjo stavbo v mestu in delo ameriške pošte. Imajo tudi čudovit zabaviščni park, kije podoben Disneylandu in Aqualandu z zelo hitrimi tobogani. Vse je bilo ogromno, saj leži Kansas City sredi ameriške ravnine, ki jo ne moremo primerjati z našo pokrajino.
Sponzorji, ki so omogočili potovanje v Ameriko: PTT PE Trbovlje, ZRC Trbovlje, Avtomehanik Hribar Zagorje, Kristina Turk Zagorje, Jože Mešiček Zlatar Trbovlje, Drago Kozina slaščičarna Trbovlje, Gostilna Slovenec Jože Peško Trbovlje, Svedra Poldi Alauf Trbovlje, Cvetličarna Lenarčič Zagorje, Gostilna Planina Miran Jurše Trbovlje, Foto Trbovlje Anton Podbevšek, Avtoservis Slavko Mikolič Zagorje, Kmetijska zadruga 2 Trbovlje, Kamnoseštvo Germadnik t Trbovlje, Tapetništvo Solina I. Trbovlje, Zasavc d.o.o. Zagorje, m Radio Trbovlje, Metronic Comet Trbovlje, Medijske Toplice Izlake. EPSI d.o.o. Nazarje, Ribarnica Tomas Trbovlje, Optikus Irena Trampuš Zagorje, TET Trbovlje, Kovina Šmartno pri Litiji, Piramida Zagorje, Jelinčič d.o.o Kojsko, LDS Zagorje, Ekonomske storitve Bregar -Leskovšek Zagorje, Vitago d.o.o. Zagorje, Tika Trbovlje.
Bojan Rus in Borut Mrak
mesta,ki pripadadržavi Kansas. Naselje sestavljajo čudovite družinske hiše, večinoma zgrajene iz lesa, kar je glavni material ameriških družinskih hiš. Ravno ta predel Kansasa je geometrično središče ZDA. Ima tipično celinsko podnebje z zelo vročimi in suhimi poletji ter mrzlimi zimami. Zaradi tega imajo vse hiše klimatske naprave, saj je bila podnevi zunanjatemperatu ra včasu najinega obiska okoli 40 stopinj C.
S prijatelji v Kansas Cityu.
Državo Kansas imenujejo tudi dežela sončnic, saj imajo veliko ogromnih polj, ki so v glavnem zasajena s sončnicami in žitaricami. Pogosti so tornadi in skoraj vsak teden po TV opozarjajo na njihovo nevarnost. Najprej naju je bilo zelo strah, kasneje pa sva ugotovila, da večina viharjev potuje stran od mesta. V naslednjih dneh sta nama

V dvorani Zas - ten se obeta v petek, 23. septembra zvečer, izjemna prireditev. Kar berite: ansambel 12. nadstopje, Boutique Moped šou s Simono H20, Martinom Ž. in Tofom, plesna skupina Make Up Cossel, harmonikar Zoran Zorko, Rado Časi, pa še Davor Božič. Pa še Helena Blagne. Pa še Čuki. Pa še... Pa še - brez vstopnine. Prireditev poklanja Zasavcem Pivovarna Union.
Že ob 19. uri bodo ušesa in dlani ogreli svetovno znani zagorski godbeniki iz pihalnega orkestra Svea. Vmes med prireditvijo pa bo še marsikaj zanimivega. Tako se bodo pomerili zmagovalci predtekmovanj za naziv najmočnejšega Zasavca, dekleta pa se bodo potegovala za naziv miss Zasavja.
Izbor miss Zasavja
Zasavc bo tudi letos skupaj s Pivovarno Union izbral naj lepše zasavsko dekle. Veseli bi bili, če bi lahko izbirali le med zasavskimi dekleti, zato še vedno vabimo vse deklice, ki ste stare vsaj 15 let, visoke 160 cm in državljanke Slovenije, da zberete pogum in se še prijavite na razpis. Vendar pozor, čas je samo še danes. Pokličite uredništvo
Zasavca.
Naj lepše bodo tudi tokrat bogato nagrajene. Za vse dodatne informacije lahko pokličete v uredništvo Zasavca. Izbor vsekakor ne bo tako strog kot v izboru za miss Slovenije. Zbranim v dvorani Zas tena se bodo predstavile v dveh izhodih - enkrat v večerni obleki, drugič pa v prijetno krojenih minicah Butika Kristina iz Trbovelj.
Pa še nagrade, kijih bodo odnesle domov mišice. Vse bodo dobile sto nemških mark vredne pakete kozmetike in tudi minice bodo lahko obržale, prva se bo najedla pizz, saj jih bo dobila točno toliko, kolikor je dni v letu - 365. Pa še zlata ogrlica bo njena in prenosni diadem. Med prvih pet bomo razdelili še druge nagrade (zlati prstani, vikend paket, bon za 200 DEM, parni kuhalnik, cvetlični paket...).
V komisiji, ki bo ocenjevala dekleta, bodo znani Zasavci. Vodil pa jo bo - nihče drug kot Bogdan Barovič.
Najmočnejši Zasavc
Tudi letos bo Zasavc izbral najmočnejšega Zasavca. Na štirih predtekmovanjih smo dobili 13 finalistov. To so Hrastničani Mirko Hodej, Milan Pavlovič, Edo Džogič in Janoš Laca, Dolan Marko Košir, Zagorjana Darko in Franci Pograjc, Trboveljčan Franci Pintar, Peter Premk iz Šentgotarda, Branko Juvan iz Krač, Zvone Pograjc iz Šemnika, Branko Juvan in Laščan Boštjan Ojstršek. Če se finala kdo ne ob udeležil, bo lahko dobil priložnost nekdo iz publike.
Bomo videli, kako vzdržljivi bodo letos Zasavci. Vrhovni sodnik bo menda kar lanski zmagovalec: gostilničar Franc Vidrgar.
Na svidenje torej v Zas tenu na Union festu.
Kdor čaka, dočaka. Mi smo čakali in upali, da bomo tokrat le podelili bogate (kar trojne) nagrade, ki jih poklanja Pivovarna Union. Tako smo dobili novega zelo srečnega nagrajenca, ki se je edini s pravilno številko oglasil v uredništvo - prejel bo kar 30 platojev oziroma 720 pločevink izdelkov Uniona. Srečnež j e Boris Lešnjak iz Trbovelj. Zasavca je kupil v trgovini Valandovo in se odločil, da bo iz Unionske ponudbe izbral 15 platojev piva in 15 platojev Sola orange.
Tudi tokrat smo (zadnjič) izžrebati pet novih številk: 68459, 66683, 66894, 69035, 67570. Številke so natisnjene na zadnji strani 36. številke Zasavca. Če boste katero izmed navedenih opazili na vašem prejšnjem Zasavcu, se oglasite po telefonu ali osebno v uredništvo Zasavca. Čakali vas bomo do petka, 25. septembra, do 12. ure. Prvi trije, ki se nam oglasijo, bodo bogato nagrajeni.
Prvi nagrajenec bo prejel pet platojev (120 pločevink) proizvodov Pivovarne (Union pivo, Uni, Sola cola in Sola orange). Drugi nagrajenec bo prejel tri platoje (72 pločevink) proizvodov, tretjega nagrajenca pa bosta čakala dva platoja (48 pločevink) izdelkov unionske Pivovarne. Veliko sreče!
M.J.

Eva se je zgubljala v analiziranju moževega vedenja. Premišljevala je celo, da bi ga zapustila. Bi se bilo mogoče pogovoriti, zgladiti, kar je razkopal v njunem odnosu? Ga je še vedno ljubila in mu bila pripravljena odpuščati? Je njegovo dejanje res tako presneto pomembno, vredno, da postavi na kocko njuno prihodnost?
Zmedena in prestrašena je sedela v ateljeju in kadila cigareto za cigareto. Potem je potrkalo na vrata in vstopila je Zvezdana. "Kaj je deklica moja?" jo je Eva pogladila po laseh in peljala k zofi. Začutila je, da ji mora hči povedati nekaj pomembnega in spraševala se je, če bo sposobna pravilno odgovoriti, zdaj, ko je bila tudi sama vsa negotova. "Peter me je povabil na zabavo," je deklica spregovorila. "V soboto, v Hrastnik." Eva je skomignila z rameni, kar je Zvezdana sprejela kot privolitev. Zadovoljna je že hotela oditi, ko je opazila solze na materinem obrazu. "Kaj je narobe, mami?" se je prestrašila. Sedla je nazaj na zofo in čakala. Najprej je pomislila, da joče zaradi nje.
Vendar Eva je rekla: "Z Rokom sva se sprla." Morala je povedati, preveč je tiščalo ven. "Premišljujem, da bi se vrnila..." Zvezdana je debelo pogledala:
"Vrnila, kam?"
"Kjer je najino mesto, ljubica."
Deklica je bila zmedena: "Najino mesto?" Eva jezopet prikimala: "K tvojemu očku." Zvezdana je obnemela. Mislila je, da je mrtev. Vsekakor ni vedela, da živi. Eva ni rada govorila o tem. "Kam, mamica?" je tiho vprašala. Eva si je z dlanmi obrisala solzne oči ter sezavedla, da je povedala preveč.
"Pusti me samo, prosim," je zamrmrala in si ponovno prižgala cigareto.
Zvezdana je tihozapustila atelje.
V dnevni sobi je sedla na kavč in se zazrla v prazno. Življenje je tako prekleto naporno, jo je spreletelo in to pri štirinajstih.
Rok ni prišel na kosilo. Pekla ga je vest. Kako hudičevo slep je bil. Pohlepen, bi bila boljša beseda. Zasovražil je makaronarja, ki ga je premamil. Zasovražil je avtomobile, zasovražil je sebe. Sedel je v avto in odrvel v Litijo. Želodec ga je opominjal, da bi bil že čas, da ga z nečim napolni. Toda ne v
Medijske, Lojo je bil tam. Ne v Medijo, utegnil bi srečati kakšnega sodelavca. Parkiral je pred Jerebovim hramom in vstopil. Ob mizi v kotu so sedeli trije gostje, sicer je bila restavracija prazna. Sedel je na drugo stran in natakarju naročil ocvrtega piščanca in pražen krompir. Plavolaska, ki je sedela za mizo, je bila zelo glasna in Rok je nehote lovil njene besede.
"In ti si jo dovoliš povabiti na kavo!" je očitajoče rekla razmršanemu "kavboju", ki je zelo mirno odgovoril: "Eva je moja prijateljica." Rok je napel ušesa. "Tudi moja," je dodal svetlolasec v moderno krojeni obleki. "Pripovedoval sem ti o njej, Polona." Plavolaska se je torej imenovala Polona, je stuhtal Rok in ji prisluhnil: "Ampak ta Eva je zepeljevala tebe in Ernija in celo mojega brata Janija.
Tatjana Polane
Ne vem, kako ji lahko rečeta prijateljica." Rok je otresel z glavo. Ne, saj ne govorijo o njegovi ženi. Na svetu je na tisoče Evic. Ne bi bilo mogoče. Toda, ko je Polona spet spregovorila, se je Rok zgrozil. Svetlolascu je rekla: "Otroka si ji napravil, pa jo je pobrisala z uglednim impotentnežem. Bi to storila prijateljica, lepo te prosim." Te besede niso pretresle le Roka. Tudi kavboja Ernija je kar prestavilo. "Ti si ji ga napravil?" je zatulil, kot bi ga preganjali demoni. Svetlolasec je jezen na Polono, ker je očitno izdala edino skrivnost, ki je ločevala dobra prijatelja, priznal: "Obljubil sem Knorči, da tega ne bom nikdar nikomur izdal. Prosila me je, naj ji obljubim." (Rok je bil zdaj gotov, da se oni trije pogovarjajo o njegovi ženi. Povedala mu je, da so jo v gimnaziji klicali Knorči. Zdaj je pozabil na kosilo in samo še poslušal razgreto trojico). "Prosila te je?!" je Erni vzkipel. "Mene je prosila, naj ti ne izdam. Oče sem namreč jaz. Edini razlog, da ti tega nisem prej povedal, je bilo najino prijateljstvo. Nisem te želel prizadeti." Polono sta kar izključila. "Ne blebeči, Erni. Knorči mi je ja rekla..."
"Poslušaj, Mare, brez zamere, ampak povedala je meni." Pričakovati je bilo, da si bosta moška skočila v lase. Toda Polona kot tudi Rok pri svoji mizi, ki je napeto spremljal sekvenco sta doživela presenečenje. Erni in Mare sta bruhnila v smeh. Sele, ko sta prišla k sebi, je Mare rekel: "Potegnila naju je." Erni je prikimal: "In to hudo."
Poloni ni bilo nič jasno. Še manj Roku. Če ni bil eden od teh dveh bebcev Zvezdanin oče, kdo je potem bil. Kdo vse je še lazil po Evinem teleščku?! Zadovoljen, ker je odkril tudi njeno šibko točko, se je, ne da bi se dotaknil piščanca, odpravil domov. Komaj je čakal, da ji pove, da ni samo on tisti, ki je izkoristil njuno razmerje.
... se nadaljuje
Prvi
Investicijski
Sklad
Razvoj slovenskega gospodarstva je zelo odvisen od premišljene investicijske politike, ki se ne sme zapirati v regionalne meje. Denar mora krožiti po vsej Sloveniji, da se bo vračal kot obogaten kapital za svež zagon in nove perspektive razvoja slovenskega gospodarstva.
Prvi investicijski sklad je priložnost za vse Slovence, da svoj certifikat investirate globalno. Dobra informiranost Nacionalne finančne družbe nam zagotavlja, da poznamo poslovanje vseh večjih slovenskih podjetij, zato vemo, kje bo vaš certifikat najbolj donosen in ker zaupamo samo dejstvom, tudi najbolj varen.
Vpisno mesto za delnice Prvega investicijskega sklada v vašem kraju: podjetje IN - TACT, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi.
Za uspešnost naložbe jamči
Nacionalna Finančna Družba
telefon: 061 131 03 55
Z
(H2^šy poslovalnico M€D€H
tel.: 0601/73 696
’JESEH9*
Nudimo:
-	dekliški semiš škornji... 2.812 SIT
-	dekliški gležnarji... 2.712 SIT
-	modne torbice ... 3.360 SIT
-	moški jesenski čevlji... 2.896 SIT
-	ženski salonarji - usnjen podplat... 2.988 SIT
UGODNI PLAČILNI POGOJI!
X
I
l
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
|
VABUENI!
M
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
- pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13”
I t r \ ~ \ M DMi'A£5J I
^■■■■mammmmhlili^|>B|J
I™ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta _ I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I I besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
B®
KUPIM nad Izlakami manjšo parcelo za ugodno ceno. Peter Razpotnik, Ravne 4, Izlake.
PRODAM zazidljivo parcelo 2000
m2 na Dolenjskem: Tel.: 62-228.
ODDAM v najem ali prodam poslovni prostor in enosobno stanovanje. Marjan Tomše, Trg F. Fakina 17 Trbovlje.
NAJAMEM garsonijero ali manjše
stanovanje. Tel.: 24-935 ali 26-141.
KUPIM starejšo hišo, enosobno stanovanje, garsonjero ali zazidalno parcelo z vodo, elektriko, telefonom in z vso urejeno dokumentacijo. Najboljše v bližini železniške postaje ali avtobusne postaje. Tel.: 061/1255-346, Luka.
PRODAM hišo z vrtom v Zagorju. Tel.: 061/714-896 od 7. do 15. ure.
PRODAM Fiat 126 P BIS, vodno hlajen, bele barve, prevoženih 28000 km, 90 letnik, lepo ohranjen. Tel.: 64-033.
PRODAM LadaSamara, letnik 1987, rjave barve, 94000 km, solidno ohranjeno. Tel.: 64-033.
PRODAM Zastavo 750, letnik 1980. Cena po dogovoru. Tel.: 61-353.
PRODAM avtomatic 3M, letnik 85, za 300 DEM. Tel.: 61-353.
PRODAM Poljski fiat 126 P, rumene barve, leltnik 1988, lepo ohranjen, registriran 3/95, cena ugodna. Tel.: 77-296.
PRODAM Peugeot 405 GL. Cena 14.500 DEM. Tel.: 23-012.
PRODAM ATX - 50 C, letnik 88, kot nov za 850 DEM. Tel.: 061/871-163.
PRODAM 4 gume s platišči za Renault 5, cena 400 DEM. Tel.: 25-591.
PRODAM motor 126 P, R 4 GTL in motor Lada 1300. Tel.: 63-101 od 8. do 16. ure.
PRODAM R 12 L 74 dobro ohranjeno, reg. do 30.10 za 900 DEM. Tel.: 42-136.
PRODAM Z 101 - 1300 cm3, letnik
PRODAM dvoredni pletilni stroj Brother z vso dodatno opremo in otroško posteljico z jogijem. Tel.: 43-076.
PRODAM karto za premog 3600 kg za 30.000 SIT. Tel.: 23-012.
PRODAM motorkostihl 071 in APN 6 motor. Amon Franc, Krače 5a, Izlake.
UGODNO PRODAM manjši traktorin dvakompresorja. Franc Amon, Krače 5a, Izlake.
PRODAM doma narejen traktor in virkular. Amon Franc, Krače 5a, Izlake.
POCENI PRODAM zmrzovalno omaro in 2 gospodinjski bombi. Tel.: 63-348.
PRODAM kombiniran otroški voziček za 3.000 SIT. Tel.: 26-421.
PRODAM hobeljni stroj mio -standard s 5 operacijami. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan po 19. uri. Branko Lajovic, Partizasnka lOa Trbovlje.
UGODNO PRODAM siamske muce z rodovnikom in cepljene. Tel.: 063/75-55-42.
PRODAM šivalni stroj Bagat in šivalni stroj Minerv. Oba za 10.000 S IT. Tel.: 24-227.
PRODAM 80 1 prešo za grozdje in ročni mlin za grozdje. Tel.: 63-478.
PRODAM srebrno lisico in persijaner plašč. Tel.: 61-429.
PRODAM chicco - atlantic, kombiniran, dobro ohranjen otroški voziček za 6.000 SIT. Zraven podarimo stajico. Tel.: 63-267.
PRODAM karto za premog. 1800 kg. Cena 15.000 SIT. Maja Brilej, C. 1. maja 71 Hrastnik - popoldan.
PRODAM nov zimski ženski plašč št. 42-44, salamoreznico burg primerno za manjše trgovine ali lokale, knjigo ABC podjetništva. Tel.: 73-723.
PRODAM gorsko kolo, 21 prestav, oprema Miche, aluminijasti okvir z dodatno opremo. Tel.: 25-619.
PRODAM za polovično ceno posteljo z jogijem. Tel.. 22-222 int. 369.
UGODNO PRODAM malo rabljene rolerje št. 7-8. Tel.: 23-016.
PRODAM plinski štedilnikkekec (2 plin) in 3 tone premoga. Tel.: 22-922 int. 323 Branko Rozman.
PRODAM štedilnik tobi in nov 7 1 električni bojlcr za 15.000 SIT. Tel.: 65-123.
PRODAM 801 električni bojler, dva ČB TV - mali ekran, 2 novejše pipe. Tel.: 23-584.
NA RAČUNALNIK tipkam vse vrste tekstov. Tel.: 27-098.
PRODAM smrekovo stensko oblogo, cena 560 SIT/m2. Tel.: 063/ 725-066.
PRODAM rabljeno opremo za tehnično trgovino. Tel.: 44-332.
KUPIM kolo. Tel.: 061/1255-346, Luka.
KUPIM stajico. VajdaZafra, Podvine 18a Zagorje.
PRODAM novo dvojno pomivalno korito z odcejevalnikom. Cena po dogovoru. Tel.: 44-444.
PRODAM stiskalnico za sadje -150 1 - poceni. Tel.: 41-518.
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino. Če potrebujete pomoč pri učenju ali ste željni znanja, pokličite tel.: 73-719.
Tenis park AS sprejme v redno delovno razmerje za nedoločen čas dekle za delo v šanku. Trimesečna poskusna doba. Delo je izmensko. Tel.: 061/883-169.
Podjetniki, potniki, komercialisti! Nudimo vam posel, kot glavno ali spremno dejavnost. Tel.: 061/614-582 od 8. do 20. ure.
Potrebujemo študentsko pomoč za 4 ure na dan. Inf.: Videoteka Tina, tel.: 61-457. po 20. uri.
(r
VODENJE

HNANCNO- RAČUNOVODSKIH DE

m
-	vodenje glavne knjige - izdelava zaključnih računov
-	izdajanje in plačevanje izdanih oz. prejetih računov
-	izračun osebnih dohodkov, pogodbena dela
-	izračun prometnega davka
ZASAVC d.o.o., Cesta 2 Julija 2c, Zagorje o/S tal.: 0601/64250,64166
mm:
r
Mercator
Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d. o. o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1
		
	bBBB	iitiEm
Izžri	Ike:
02962	1
02972	J
00179 00385 00280 00325 02696 00303 00223
00366
00241 00137 02643 02988 02436 02808
00242 00218

Izlet v GARD AL AND bo 1.10.1994. Izžrebanci naj se oglasijo do 28.9.1994 na kreditnem oddelku v blagovnici
Mercator STP Hrastnik
__________________________J
Komunalno stanovanjsko podjetje	Hrastnik
Cesta 3.julija 7
OBVEŠČA
vse občane Hrastnika, da bo v petek, 30.9 in soboto, 1.10. potekala DEVETA organizirana akcija zbiranja POSEBNIH ODPADKOV po gospodinjstvih.
POSEBNI ODPADKI so tisti odpadki, ki vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in jih torej ni mogoče odlagati skupaj s komunalnimi oz. gospodinjskimi odpadki.
Naš PREMIČNI ZBIRALNIK bo v teh dneh lociran na 20 odjemnih mestih v občini Hrastnik.
ZBIRAMO:
-	neuporabno kozmetiko
-	ostanke barv in lakov
-	pesticide
-	akumulatorje, baterije
-	neuporabna zdravila
-	odpadne kemikalije iz gospodinjstev
Hrastničani, prišel je čas, da vsakdo izmed nas stori konkreten korak k ohranjanju našega okolja, zdravja in kar je najpomembnejše:
ČISTEJŠEMU IN LEPŠEMU ŽIVLJENJU NAŠIH POTOMCEV.
STROJEGRADNJA, d.d., TRBOVLJE
Vodenska cesta 49, 61420 Trbovlje; Telefon: 0601/22-922
KUPIMO NEDOKAPITALIZIRANO FIRMO d.o.o. S SEDEŽEM V TRBOVLJAH.
PONUDBE POŠLJITE POD ŠIFRO "NE POSLUJE".
Prosimo, da nas o morebitnih ponudbah obvestite na tel.: 26 922 int. 224 gospa RAZORŠEK ali int. 358 gospod VOZELJ

VAŠ TURISTIČNI IN POTOVALNI VODNIK
INTEGRAL Zagorje d.o.o. Tei.:6i ois. 64 032,61 284
Naša turistična poslovalnica vam nudi naslednje storitve:
■	organizacijo izletov in potovanj
-	prodajo letalskih in železniških vozovnic
-	prodajo turističnih aranžmajev za poletje in zimo
-	prodajo avtobusnih prevozov po ugodnih cenah
-	prodajo kompletov vozovnic na rednih avtobusnih linijah
■	prodajo mesečnih vozovnic na rednih avtobusnih linijah
Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni.
ZA
OČI DA VIDIJO
Skrbimo v firmi DL CONTACT v OPTIKI JAZBEC in očesni ambulanti v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju.
Proizvodnja kontaktnih K oplika in trgOtfiM M drobno d.o.o.
/fl
11
CONTACT
VAM NUDIMO VSE VRSTE:	KOREKCIJSKIH OČAL
KONTAKTNIH LEC PRIBOR
KOZMETIKO EVE ČARE
DOBAVNI ROK OD 0 DO 5 DNI;
PLAČILO: GOTOVINA, 2-3 ČEKI, EUROCARD
Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje.
ČMCOMOOMM««
MH6T*
m
RUSKI SLIKAR (ALEKSANDER MIHAJ-LOVlC)
ZVRST
PISANJA
ZAGLED.
UPRIZO-
RITVE
OZEK
MORSKI
PRELIV
VELIKO
srro
OKROG-
PRIMORJU
DNEVNIK, KNJIGO VOD SKA KNJIGA
SLOV.
POPEVKA-
RICA
(MAJDA)
SESTAVIL
DAMJAN
KOVAČ
URADNI
TANTAL
ŠPANSKI
OTOK
UREJENA
NAJ SVETLEJŠA ZVEZDA V ORLU
ZELENICA
DALIŠKI IN FILMSKI IGRALEC
NATRIJ
SOLI OGLJIKOVE KISLINE
ŠPANSKI
RISBA
FILOZOF
ORIS
DIRKALIŠČE V SAN MARINU
OKVARA,
NAPAKA
BOSANSKA
REKA
RAJKO
NAHTIGAL
ZENICA
KAZEN
TONOVSKI
LADJA
MIRAN
ČANAK
ARGO-
V1SOKO-
GORSKA
RAVNINA
IVAN
RANGER
GLASBI
DISCIP1NE
VEDA O PLOVBI
STENSKA
OBLOGA,
NJAKV
.IMAN.
EKOLOGUI
DOROTEJA
(KFIAJŠE)
RAMAZOTT1
NISSANOV
MODEL
AVTOMO-
BILA
PAUCAZA
ČIŠČENJE
PLUGA
RIBIČEV
OUWEA
TW1ST
JELENJI
IZRASTEK
IGOR
MAJCEN
KANADSKO
OBALNO

VRSTA
PECIVA
KINEMA-
TOGRAF
SPOMENIK IZ ENEGA KOSA
MOLIBDEN
NIKO
ROBAVS
GRUDEN
TENISAČ
AGASSI
POSNEMO-
VALEC
ANGL
FILMSKI
PRODU-
CENT
(ARTHUR)
VELIKAi
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 22. 9. 1994 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Naerade. ki vas čakaio:
1.	nagrada: Blago v vrednosti
4.000	SIT; Čebelica, Dol pri Hrastniku
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT; Čebelica, Dol pri Hrastniku
Izžrebanci nagradne križanke 35/94
1.	nagrada: Blago v vrednosti
4.000	SIT, Potrošnja Zagorje ,Lidya Dimeč, Dom in vrt 46, Trbovlje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, Potrošnja Zagorje, Patricija Prmec, Brdce 50/A, Dol pri Hrastniku
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, Potrošnja Zagoije,Stane Virant, T rg revolucije 9, T rbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, Čebelica, Dol pri Hrastniku
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 23. 9. 1994.
Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nanradne križanke 36/94:
MOEN,	KREATOR,
PESMIZA,	MLAKA,
MLADINO,OKRAK, ZK, OMET, LUNA, BU, SLA, DINAMIKA, FEN, KAJ, IT, KANO, ZU, ETE, JEČAR, REGRES, LAT, AVA, EP, CINIK, ELAN, SPLIT, BIRO, TANJA, RAROG, REK, DK, ROKA, ORA, FJODOROV, MELAMIN, LAVONGAI, AKOLADA, AMIN, ALLEN, NEPOS, MOČA, NAOMI, ATALA.
EBELICA
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM PLANINSKA GESTA 7 DOL PRI HRASTNIKU tel.: 0601/43 144
KAVA BAR CAFFElOOi NAS
PRALNI PRAŠI
KAVA MIH
- EMONEC 1 kg KI: PERSIL3kg ARI EL 2>g ADRIA 3 kg
SLADKOR 50/1
RIZIkg
PUDING
159.40	SIT
1.390.00	SIT
948.40	SIT
1.099.00	SIT 349,90 SIT
99,00 SIT 54,90 SIT 24,40 SIT
PLAČILO S PLAČILNO KARTICO AKTIVA IN LB. PLAČILO NA DVA ČEKA PRI NAKUPU NAD 8.000,00 Sit

mz
in*		S	OLEG POPOV	APETIT	GLAVNO MESTO NORVEŠKE	AVTOR: KARLI DREMEL	ŠVICARSKI DIRIGENT (ERNEST)	ČEŠKI ŠAHIST (RIKARD)	OZVEZDJE NA JUŽNEM NEBU	TRGOVSKA KNJIGA	
			>			GRŠKI BOG VOJNE PEVKA TURNER					
		II	►							i	
GIO VAN NI PISANO			DRIST1LO, VLIV DARILO, POKLON								
ZMRZNJENA VODA				MESTO IN JEZERO V ZDA LOŠČILO							
MENIČNO JAMSTVO					ARGON			AKT1NIJ			
					VOŠČILNA PESEM KOLEDNIKOV			UNIČEVA- NJE OKOLJA			
VISOKA LEDENA GMOTA						SPREMEMBA, FAZA SLODKO- VODNA RIBA					
BORIS CIPOT			DAVČNA VREDNOT- NICA						KRAVJI MLADIČ	MESTOV ZAHODNI ROMUNIJI	
AVTOMO- BILASKA OZNAKA ŠPANIJE		šahistka KUŠNIR	FIGURA Z/ NASPR NAJVEČJI MORSKI SESALEC	MIKANEGA OTNIKA RIMSKI HIŠNI BOG							
namera, nakana							VRSTA HRASTA				
HOMERJEVA PESNITEV							JEZIKA ČRNCEV BANTU				
TER							STARI OČE			K.D.	
■■■■■■■■■■■
r.
po listu hodila,
sledi zapustila
Uaanka 2
Zaprta molčim Zaprta molčim,

lepoto, modrost.
Uganka 3

pozimi In poleti




iiiiiiiiilllli

ŠjŠjijŠjijijij:

Rešitve križanke za mlade, treh ugank, rebusa in
	

1	~y preženmo(Q j
	
PETEK 16.9.1994
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO..., 21.15 SATELITSKI PROGRAM
SOBOTA 17.9.1994
14.00	KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM (STO N A URO ALI VIDEOSPOTI),
17.00	SATELITSKI PROGRAM
PONEDELJEK 19.9.1994
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 MLADINSKI PROG KAM (STO N A URO ALI VIDEOSPOTI), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TOREK 20.9.1994
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
SREDA 21.9.1994
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
ČETRTEK 22.9.1994
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO ZELENA DOLINA ali IZZIVI ŽIVLJENJA ali SNOOPV LIVE ali DANNV PREROKUJE,
21.15 SATELITSKI PROGRAM
RADIO TRBOVLJE
PETEK 16.9.1994
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
17.00	MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
SOBOTA 17.9.1994
8.00	-14.00 PROGRAM MAJIN IZBOR POPEVKE TEDNA, 1430 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
NEDELJA 18.9.1994
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA,
13.00	ČESTITKE POSLUŠALCEV, 'nedeljsko POPOLDNE, 19.00
SLOVO
PONEDELJEK 19.9.1994
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
TOREK 20.9.1994
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 1430 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA, EPP. 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
SREDA 21.9.1994
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 1430 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
ČETRTEK 22.9.1994
6.00	-8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
TV SIGNAL LITIJA
NEDELJA 18.9.1994
9.30 RISANA SERIJA. 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA; CELOVEČERNI FILM.
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagoije (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7,-13. ure, v Litiji od 7,-19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 urjedežurnalekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 16.septembra do22. septembra je dežurni veterinar Iztok Soban dr. vet. med.
5---- ---------------------?
Godovi
22.	september: Maver, Žarko; Mavricij;
23.	september: Adam;
Patemij;
24.	september: Gojko,
Nadja; Gerard, Rupert;
25.	september: Zlatka,
Uroš; Avrelija, Sergij;
26. september: Kozmijan;
Kuzma in Damijan:
27. september: Vinko,
Cene; Vincenc;
28. september: Vencelj;
Venčeslav.
^........ —J
Rojstva v trboveljski porodnišnici od 12. do 18. 9.1994:
12.9.	Marlenka Rota, Zagorje, sin Miha:
14.9.	Aljoša Hočevar,Laško, hči Ana; MaraSulejmanovič, Trbovlje, hči Ana;
15.9.	Merima Osmanuvič, Zagorje, hči Hana; Mihreta Čibej, Trbovlje, hči Nika;
17.9.	Jasmina Joldič, 'Trbovlje, sin Mirel; Radojka Merdanovič, Trbovlje, sin Haris; Aranka Bokal. Zagorje, hči Karmen; Lidija Rot, Hrastnik, hči Nika: Marjana Majcen, Zagorje, sin Rok;
18.9.	Elizabeta Kmetič, Zagorje, hči Nina: Vesna Kotnik, Litija, hči Ana; Urška Gorišek, Zagorje, hči Klaudija.
Iskreno čestitamo!
Naša bodočnost

OVEN Nova ljubezen na obzorju, bi bil lahko kratek opis dogodkov prihajajočega tedna. Užijte jo kolikor morate, kajti zraven vsega vas čaka še ogromno dela v službi in izven nje. Vaša številka je 34.
BIK Počasi a gotovo se vas loteva jesenska melanholija, katero vsako leto spremlja pomanjkanje delovne energije in v hujših dneh celo depresija. Poskušajte se ji izogniti s čim bolj pozitivnim razmišljanjem. Številka sreče: 42.
DVOJČKA Pri sklepanju novih prijateljstev, še posebno, če so to poslovna prijateljstva, se zanesite na svoj instinkt, ki vas tudi tokrat ne bo pustil na cedilu. Naučite se le včasih malce počakati. Vaša številka sreče je 36.
RAK Vremenske spremembe precej vplivajo na vaše zdravje in počutje, kar se tudi v prihajajočem tednu ne bo prav nič spremenilo. Pomagala bi vam morda le večja in načrtno pridobljena fizična kondicija. Vaša številka je 48.
LEV Popolnoma uživate družinsko srečo, kije tudi vas, zakrknjenega samca in avanturista, kakor že mnoge pred vami popolnoma okupirala in prevzela. Službena pošta v sredo. Vaša številka sreče je ta teden 33.
DEVICA Razočarala vas bo neka zadeva, ki jo že dlje časa načrtujete in od katere ste pričakovali večjo spremembo v vsakdanjem toku vašega življenja. Ne pustite se ji preveč potolči in najdite si kakšno zaposlitev. Številka: 41.
TEHTNICA V neki družinski zadevi ste se do sedaj premalo potrudili, če bi bolj prepričljivo nastopili ali pa bolj burno opozorili nase, vam ne bi pustili le drobtinic, s čemer pa se raje kar sprij aznite. Številka: 52.
ŠKORPION Razveselil vas bo stari prijatelj in vam ponudil še skupno poslovno naložbo, katera se vam z malo previdnosti in dobro informiranostjo o finančnih zadevah, lahko zelo dobro obrestuje. Vaša številka sreče j e ta teden 49.
STRELEC Okoli sebe imate preveč negativnih ljudi, kateri marsikdaj tudi vas povlečejo s sabo. Poskušajte se jim na daleč izogniti, če pa vas že ujamejo, poskušajte biti z njimi čim bolj uradni. Številka sreče: 30.
KOZOROG Znova se igrate z ognjem, tokrat pa so možnosti, da se opečete resnično ogromne. Ker ste se navadili nenehno drezati v plamenčke še ne pomeni, da ste sposobni sami obvladati požar. Vaša številka sreče je 45.
VODNAR Vedno težje boste prenašali ljudi, ki živijo z vami. Napetosti poskusite omiliti s tem, da se čim bolj drug drugemu izogibate. Ko pa bo napetost omiljena, se o vsem poskusite prijateljsko pogovoriti. Vaša številka sreče je 39.
RIBI Všeč in to bolj kot ste si pripravljeni priznati, vam je temnolasa oseba, ki vasje očarala s svojo iskrivostjo, spontanostjo in smislom za humor. Izplačalo bi se vam potruditi. Vaša številka sreče je 47.
Saša
Sposojeno iz BBS
Nesposoben
Vojaški zdravnik reče naborniku na pregledu: "Preberite številke s table." Nabornik mežika in se ozira po sobi: "Katere številke? S katere table?" Zdravnik napiše poročilo: "Nesposoben za vojaško službo, skoraj slep." Popoldne sedi isti zdravnik v kinu, mimo njega pa se v isti vrsti prebija zavrnjeni nabornik z dekletom. Zdravnik ga spozna in ga vpraša: "Kaj pa vi v kinu, saj ničesar ne vidite?!" Nabornik se začudi: "V kinu?!? Kakšnem kinu?? Ani to avtobus za Maribor??"
Obiski
"Oh, gospa," se nasmehne soseda,"ali ste bolni? Dopoldneje k vam prišel zdravnik, popoldne pa duhovnik..." "Draga moja, jaz gledam, kako k vam hodijo častniki in vojaki, pa vas nič ne sprašujem, ali je morda v vašem stanovanju izbruhnila vojna..."
V vojski
Fant, ki pride služit vojaški rok, je skoraj brez zob. Inštruktor ga vpraša: "Kdo pa je tebe poslal k nam? Saj si brez zob!" Fant se razjezi: "A bomo tukaj streljali ali se bomo grizli!?"
Inštrukcije
Inštruktor poveljuje vojakom: "Tisti, ki se spoznajo na glasbo, naj stopijo korak naprej!" Nekaj vojakov stopi iz vrste. "V redu! Pojdite v skladišče in prinesite klavir v dvorano!"
V kantini
"Danes sem v kantini kupil kurjo pašteto, pa v njej ni bilo niti koščka kure," se pritožuje eden izmed vojakov. "In kaj potem? Si že kdaj jedel vojaški pasulj?" ga vpraša drugi vojak. "Sem." "No, a si kdaj v njem našel vojaka?"
nfp[jo)s :snqay •jbui 905 ip? }BUI
9BJL :£°CI '£ ;+£°S 'Z ‘+pv(j T :uK>iqojdrqsAoqBS
B3IUJB2 :£ eque8fi nSifu^j :z nqin;8f| orad ouaijt:^ : j ropieSft
aaa‘Nvaiv:a
‘VT ‘vaviu ‘>I33 ‘dSTSVN ‘VIOTIT ‘3 ‘NHTON ‘39 ‘VN3JM ‘NVŽIHS ‘3V ‘>1V ‘TV AV ‘VOiaNO ‘CIHT TlUSIlT ‘dO ‘IHHNlSHd ‘SV3>IV ‘OTO mpiqui irz i;quirzu>i
:3App}i
mm.
Kratke Komace/
O Daje življenjejemanje in dajanje, dobro ve tudi prvak Slovenske nacionalne stranke v Zagorju Franc Pavlič. Najmanj priljubljeni del države mu je vzel televizijo in rekorder, kulturniški pa mu je dal v najem prostore.
O Tudi s prepisovanjem se lahko daleč pride, če prepisuješ od odličnjakov, je menila zasavska socialdemokratska prvakinja Alenka Petrič. In bivši prvi rudar in hrastniški župan Srečko Klenovšek že je odličnjak.
inni
SVET FILMA
Tokrat poročamo o premieri novega zasavskega filma. Krstna projekcija filma o 190 letnici trboveljskega rudnika se je zgodila pri slavljencu doma, vabljeno je bilo ožje sorodstvo in malce manj kot minister, gospod Boris Sovič. Za cineaste podatek, da je scenarij delo Ernesta Ščukanca in Karmen Štramcar, vse ostalo pa je opravila posadka Kanala 10. Filma v kinematografih ne bo, pri videotekaijih pa še nismo izsledili piratskih kopij.
"Koliko ljudi. Zdaj pa ni nobenega dvoma več, da bodo naslednje volitve v Litiji dobili partizani."
udeleženec zborovanja v Pogoniku
Ministrica Rina Klinar direktorju Agencije za razvoj, Zasavca™
Tomu Garantiniju: "V Hrastniku nekateri zahtevajo, da Dragu Kopušarju vzamem direktorovanje v tamkajšnjem domu za upokojence. Če bi res odletel, bi lahko ti morda ob vseh svojih direktorovanjih vzel še tega."
^	..... —X
Sprava
Hrastniški praznik je bil bleščeč, kar se za svetlobo in steklo zelo spodobi. Vsem, razen Redakciji jetrnic, ki zna dogodkom najtanjše prisluhniti, pa je ušel moment sprave. Le dva dokaza.
Sindikati in poslovodstvo so po definiciji na nasprotnih bregovih. Vendar, primerjajte naslednji povabili nekaj stoglavemu glažarskemu publikumu na osrednji prireditvi v športni dvorani:
Soniboj Knežak, predsednik sindikatu:' 'Ostanite do poznih jutranjih ur."
Stojan Binder, direktor Steklarne: "Ostanite pozno v noč."
Morda je tudi ta podobnost gledanj del glažarske zgodbe o uspehu.
In še drugi dokaz, da seje v Hrastniku dogajala sprava, dokaz iz neke druge zgodbe o uspehu. Edvard Kardelj j e v nekdanjem bestsellerju Smeri razvoja zapisal, da si mora človek srečo ustvariti sam, da mu je "ne more dati niti država niti sistem niti politična stranka". Predsednik vlade Janez Drnovšek pa je na posvetu o industrijski strategiji v steklarskem gradiču povedal, da podjetjem, ki si niso poiskala novih tržišč, zmanjšala stroškov... "ne more pomagati niti država niti bog niti kdorkoli."
Hrastniški glažarji bodo tako prihodnje leto sedanjima esoma, enemu za svetlobo in drugemu za steklo, lahko dodali še enega, tistega za spravo.
^ - - - ■ .................................. ^
Jlfk
Kje so nA ladje
Janez Drnovšek je priplul z IslandijeNkjcr je Svojemu predsedniškemu tovoru dodal še podpredsedništvo Siberalneiaslcrnacionale.
Na izvez pfsega tudi Vojko Rerore, ki je končal remont v Ipozu.
Prenovljeni Ipoz naj bi bij kmalu predan, kar pomeni, da se lastnik največje Šote na Slovanskem. Uroš Korže, povsem poslavlja od zasavskih voda
Izvozno pluje tudi Peter Cuderman, ki se mu kapitanski sedež na Iskri že povkmj*#./
Miran Jerič naj bi prav danes priplul na prvi privez hrastniške liberalne demokiacije. prav tak privez v zagorski socialni demokraciji pa je zapustil Aloj* Pavlovič
!!|l:rips
Iz borznega poročila
Zaradi nikakršnega^povpraševanja in nenehnega padanja cen Zasavja je vodstvo	sklenilo, ,da do preklica Zasavje na borzi
ne bo več kotiralo.jfa žabjem trg^Vlnju so bile dosežene naslednje
ocene škode:
m
.# I
Hrastngf 785.879.000 SIT Litija 865.479.000 SIT pJŠvlje: 2.763.161.000 SIT M ie : 1.605.054.000 SIT
5:	h?
%	g:’
% #
1 i
A
1 / %


POOBLAŠČENI SERVIS;
VSA KLEPARSKA IN LIČARSKA DELA; PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME
61410 ZAGORJEo/SAVI, Selo 72; tel.: 0601/64 033

POSLOVALNICA TRBOVLJE
RENT A CAR FOTOKOPIRANJE
Ul. 1. junija 4, tel.: 0601/26 360
MMBSUjMjS MALGAJ
----------tOO tet —
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
RENAULT
VW - AUDI TRBOVLJE
---------j oo o*—
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
S® B
tsasff-
r
ilEIIO
■ oljni in plinski gorilniki
	
A .	O. ( . * » iti	Beretta
- plinski pretočni bojlerji
centralno ogrevanje
VAM NUDI Z DONAVO IN PRIKLOPOM TER POOBLAŠČENIM SERVISOM:
£LVI
ELEKTROINSTALATERSTVO
FRANCI VIDMAR
61411 IZLAKE . Izlake 11 . tel/fax: 0601 - 74 - 014
J
Ti
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax 0601 64 611; fax: 64 660
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ...
SOFTVVARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte!

Celje - skladišče
D-Per
6/1994
Trbovlje
5000001643,37
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
TA TRENUTEK SE POSEBEJ UGODNO
v ponudbi
IB Banke Zasavje ded., Trbovlje.
Polog gotovine ali položnic vseh vrst na bančnem avtomatu 24 ur na dan - brez čakanja v vrsti.
Storitev je mogoče opraviti v vseh treh enotah: na bankomatih v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku.
POSKUSITE IN PREPRIČALI SE BOSTE, DA JE V REDU.
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi -
i
NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC

i
| lino in priimek . . .

	
Datum rojstva ...................................
::: :::::::::::::::::::: : :	............ .
kraj .................. poštna št. .
u,ica • • ■ ■	• ........... . r tetefon . r .
datum................
POdpiS :,... ,
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno: (ustrezno obkroži)


COBISS s