u m; ulaOana t gotovini I eto IX \ T jubl jani, \ sobolo 17. decembru 1932 štev. 288 a Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll VENEC ček. račun: Ljubljana it 10 650 in 10.149 za inserate; Sarajevo štv. 756V Zagreb štv. ».OH, Praga-Du naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 iu 2050 Izhaja vsak dan ijatraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Naša sveta misel Ob rojstnem dnevu našega kralja Zakaj so umirali bratje, v dolinah, na skalnih vrhih? Zakaj so se vile neveste in matere v krutih boli h? Zato, da premišljamo nemo? Da vzdihamo tiho: »Ne vemo.*? Ne! Vsem je blestel pred pogledi kot solnce prostosti sijaj, in vsakdo je čutil, da noče nikoli več v suinost nazaj. Zato nam je pesem vriskaje skoz jugoslovanske šla kraje. Zato tudi danes razlega po domu do tujih se mej: »Mi hočemo nesli pogumno svobode zastavo naprej!< Ta pesem razlegaj se vneta, to naša ideja je sveta: Svoboda zašije naj bratom, pod tujim ki jarmom ječe, kjer pesmi so naše zatrle, mogočno naj spet zaorš! Pod enim krovom da bili bi zbrani v ljubezni in slogi vsi južni Slovani! _,eksander I., kralj Jugoslavije, se je rodil 17. decembra 1888 na Cetinju kot sin kneza, pozneje kralja Petra in kneginje Zorke, hčerke kneza pozneje kralja Nikite iz Črne gore. Ko je dne 15. junija 1903 kralj Peter bil izvoljen za srbskega kralja, se je princ Aleksander preselil v Belgrad. kjer je nadaljeval svoje študije. Ko se je njegov brat princ Jurij 25. marca 1909 odpovedal prestolona-sledstvu in je 28. marca narodna skupščina odpoved tudi sprejela in uzakonila, je bil princ Aleksander proglašen za prestolonaslednika. Ob izbruhu prve balkanske vojne v oktobru 1912 je prevzel vrhovno poveljstvo nad prvo srbsko armado, s katero je iz-vojeval slavno bitko pri Kumanovem. Ker je njegov oče kralj Peter zbolel, je Aleksander prevzel 24. junija 1914 regentstvo, katero je vodil do smrti kralja Petra dne 16. avgusta 1921, ko je bil progla- Protifašistične demonstracije Trstu v Trst, 16. dec. tg. Danes so se zopet ponovile demonstracijo proti Jugoslaviji radi zadnjih trogir-skih dogodkov. Skupine fašistov so korakale po mestu in vzklikale proti Jugoslaviji. Poskušali so tudi zažgati jugoslovansko zastavo, toda policija na konjih in karabinijeri so to preprečili ter zastra-žili tudi poslopje jugoslovanskega generalnega konzulata, proti kateremu je nameravala korakati na-hujskana fašistična množica. Policija je morala demonstrante s silo razgnati. Toda naenkrat se je v vrstah demonstrantov Izvršila čudežna sprememba. Priključile so se ranoi!cam nove skupine in mesto vzklikov proti Jugoslaviji, so se začeli slišati in so čimdalje bolj naraščali vzkliki: »Dol s fašizmom, dol z diktaturo.. Nastala je velika zmešnjava, a protifašistično ogorčenje mas, ki so se valile po sredi mesta in se vsipalc proti morski obali, jc vsak trenotek naraščalo. Policijsko ob- Francosba vladna krizo Na levo ali na desno? Herriot; „Jaz držim besedo" Washington, 16. dec. 1 Današnji listi prinašajo izjavo francoskega vladnega predsednika Herriota, ki jo je dal dopisniku »United Presna« in v kateri naglaša, da je odklonil ponujeni mu mandat za sestavo vlade, ker noče spremeniti svojega stališča glede izplačila zapadle anuitete vojnega dolga Ameriki. Jaz sem za to, je rekel Herriot, da se Ameriki plača z isto rezervo, kakor jo je stavila Velika Britanija, zapadlo anuiteto. Vladne posle bi prevzel ponovno samo v slučaju, ie bi ta moja zahteva bila sprejeta. Francija mora izvriiti svoje obveznosti, ker je politični položaj v svetu mnogo bo'j kompliciran kakor gospodarski. Eni in drugi zahtevajo, da se hitro in radikalno rešijo vsa nujna vprašanja. To se lahko zgodi samo z mirnimi in pre-mišljeuimi pogajanji odgovornih državnikov. Ne bom mogel dolgo govoriti v imenu Francije, toda če ponovno sestavim vlado, se bosta Amerika in ves svet prepričala, da sem mož. ki drži svojo besedo. Jaz sem miroljuben in prepričan, da Je za ohranitev miru potrebno, da se reducirajo vsa težka bremena, ki izvirajo predvsem iz stroškov za državno obrambo Nočem sestaviti vlade in tudi ne bom prevzel zunanjega ministrstva vse dotlej, dokler Francija ne bo plačala zapadlega obroka. Prepričan sem pa tudi, da bo Francija to kmalu storila. Trn jeva oogaiania Pari«, 16. dec. tg. Videti je, da pogajanja Chau-tempsa za seetavo novega kabineta potekajo ugodno, vendar pa še ni rešeno najvažnejše vprašanje, t. J. kdo bo prevzel zunanje ministrstvo. Se vedno iščejo formulo, po kateri bi se flerriolu omogočilo, zopet prevzeti zunanje ministrstvo, ne da bi prišel v nasprotje s svojimi izjavami, ki jih je dal v poslanski zbornici pred svojim padcem o vprašanju dolgo\ Ob 6 zvečer namerava Chautemps poročati predsedniku republike v Elizeju n uspehu svojih prizadevanj. Chautemps bi rad, še preden sestavi kabinet, dobil jannosl, kako si one stranke, ki bi prišle eventualno v poštev za sestavo vlade, mislijo nadaljnjo obravnavo problema dolgov. Zato je imel Chautemps dnljši razgovor s Herrioloin. katerega sta -e udeležila ludi merodajna finančna strokovnjaka vlade, ravnatelja uprave dolgov v finančnem ministrstvu Birrot in Escalier. Herriot je ostal pri svo jem stališču, da ue more obdržati zunanjega ministrstva, če bo parlament vztrajal pri svojem intran sigentnem stališču, vendar pa se zdi, da njegov odpor proti temu, da hi se udeležil nove vlade, ni vej tako oster, kakor včeraj Chautemps je danes po |>oldne nadaljeval svoje razgovore z dosedanjim fi nančnim ministrom Gernininom Martinom in pred sodnikoma zunanjc-političnc in finančne komisije Pritegnili so k tem razgovorom tudi bivšega proračunskega ministra Bonneta. ki je v zadnjem Času zastopal francosko vlado ua podonavski komisiji v Stresi. Upajo da bo NVasbington pokazal gotovo naklonjenost, ki bi bodoči francoski vladi omogočila, s pristankom parlamenta najti sporazum v vprašanju dolgov. Čuje se, dn se tudi \ ameriški vladi sedaj vrše o tem razgovori. K sporo med Evropo in Ameriko radi dolgov Evropski dolg v številkah Dne 15. dec. je nastopil termin, ko so morale razno evropske države, ki imajo dolgove pri Ze-dinjenih državah Severne Amerike plačati deloma obresti, deloma pa tudi obresti in količnik za odplačilo amortizacijskih obrokov. Natančni statistični podatki o vsotah, ki so ali bi morale 15. decembra odpotovati iz Evrope v Ameriko, so sledeči: Belgija Češkoslov. kGstonlja Francija Anglija Madjarska Italija Litva Poljska Letonska 2,125000 1,500.000 356.370 19,261.432 95.550.000 114.937 1,215.437 »2.386 4,427.980 118.852 dala rje v dolarjev dolarjev dolarjev dolarjev dolarjev dolarjev dolarjev dolarjev dolarjev (ni plačala) (je plačala) (je plačala) (ni plačala) (je plačala) (ni plačala) (je plačala) (je plačala) (ni plačala) (je plačala) Skujma vsota 124,822.394 dolarjev Češkoslovaški državni proračun Od tega je bilo dejansko plačanih 98.«)3.Lokal Anzeiger« je zadovoljen s tem, da se priznava Schleicher k splošni vojaški dolžnosti in da vztraja pri zahtevi nemške enakopravnosti, tako da se bo Schleicher pri tem lahko opi-ral v teh točkah nn najširšo narodno fronto. Božič v sovjetski Rusiji rave za protiversko gonijo Moskva, 16. dec. Sovjeti so sklenili, da se ludi letos po vsej državi razvije najenergiČne.jša propaganda za brezboštvo in razkristjanjenje naroda. Ta propaganda bo združena s propagando za drugo gospodarsko petletko (1933- 1937) j>od geslom, da je krSčanska vera in cerkev največja ovira za kolektivno gospodarstvo in družbo. Pripravljene so cele kolone mladih brezbožnikov, ki bodo osebno razdeljevali po vsej deželi protiverske letake in brošure ler prirejali velika antikrščanska ljudska zborovanja. Ljenigradski antireligiozni muzej m muzej Akademije znanosti organizirata protlversKe razstave [>o vsej Rusiji. Brezbožniška propaganda s» ponaša, da odstotek nekrščenih najmlajše generacije ruskega naroda znaša komaj Se 20%. 9f MARGO" SLAD V koščkih (ne zamenjali z manj vrednimi ponarcdbnmi) je je najboljše sredstvo proti kašlju in hripavosti, ler izvrstnega okusa. Pri nakupu naj se pazi nn zaščitno znamko „MARGO* [ o.Jicne vesti iz Bolgarije Amnestija političnih krivcev Sofija, 10. dec. 1. Proti pravosodnemu mini-■l\n Vrbunovu, ki je že pred kratkim vznemiril !• .igarsko javnost s svojim novim načrtom tiskovne;;- zakona, se je ponovno pričela kampanja v i......i parlamentu. Nekateri poslanci so namreč iružili interpelacijo na predsednika vlade, v ka-i ga vprašujejo, kaj misli ukreniti proti inini-,u Vrbanovu, ki je ltije za denar izpuščal na ■ cob Mo razne knz»vnce. O tej interpelaciji je .noči razpravljala tudi vladna večina. Darč a stiskalnica po svetu London, 16. dec. AA. Državni zakladnik je v nekem pismenem odgovoru na vprašanje v parla- nentii odgovoril, da znaša obdavčitev po glavi v 'lavnih državah sveta po najnovejših podatkih: V Angliji H6.8.0 funtov (okroglo 25.1X10 Din), r Franciji 1.176 frankov (okroglo 3.528 Din), v USA 24.82 dolarjev (okroglo 1.750 Din), v Nemčiji 15 mark (okroglo 1.725 Din) in v Italiji 428 lir (okroglo 1284 Din). Golobi p:smonoše Občinstvo se opozarja na ta-le predpis: Kdor ijame utrujenega ali ranjenega goloba s prstanom na nogi ali pismom, ali ga najde mrtvega, mora to takoj ali najkasneje v 24 urah najbližnji orožniški postaji ali občinskemu oblastvu in mu izročiti eoloba. Z golobom je treba oddati tudi pismo. Kdor se ne bo ravnal po tem predpisu, bo kaznovan z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 Din. Na snočnji vladni seji je predložil vojni minister Kičev zakonski predlog o amnestiji političnih krivcev, po kateri naj bi bili pomiloščeni sploh vsi politični krivci. Potemtakem bosta po-miloščena tudi Obov in Todorov. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da o predloženem zak*nskem predlogu razpravlja posebna parlamentarna skupina. Svojo delo naj pospeši, ker bi vlada rada ta zakonski predlog uzakonila še pred božičem. Iziava Poštne hranilniee Belgrol, 16. dec. AA. Upravni odbor Postne hranilnice nas je pooblastil, da objavimo to-le: V Jugostovemski Politiki št. 20 z dne 15. dec. jo izšlo poročilu g. Lj. Cičuloviča o glasovih, ki krožijo po Nove mSadu, da bodo izplačano hranilne vloge v predvojnih (kronah pri madjarski poštni hranilnici v znesku nekoliko milijonov. Vse do 1. februarja 1031 proditožene terjatve so bile sprejele v jugoslovanski blok terjatev. Izplačane bodo v razmerju, ki bo šole ugotovljeno. Vse drugo terjatve pa, ki do tega dno niso bile prijavljene, pa bodo na podlagi navedene konvencije Izplačam« od madjarske poštne hranilnice. Zato do danes ni mogla biti izplačana niti ena vloga iz tega bldka. Šele, ko bo dosežen s[K>razum o velikosti našega socijainega bloka teh terjatev in •ko bo,to iajjclnjeni še drugi elementi za pokritje, ki jih pa madjarska pošlim hranilnic.. navzlic na-šonnu ponovnemu urgiranju še ui izpolnila, bo mogočo pristopiti k izplačevanju leh vlog. nupum m 9ipoQmi Pri razsvetljavi ni merodajna kiapna cena žarnice, temveč količina svetiooe m poraba toka. „Cenena" žarnica je v vporabi najdražja. Ob znatni porabi toka da malo svetlobe. Ključ ekonomične razsvetljave je svetlobnojaka, dovršena, ekonomična \ - žarnica Oglase za božično in novoletno ste-vilkoSlovenca prosimo cim največ mogoče že v prvih dneh prihodnjega tedna. Skrajni termin za božično številko je 21. december, za novoletno pa 27. december. Zapoznelo došlim naročilom ne bomo mogli popolnoma ustreči. Problem! našega kmetijstva O pojavu slinavke in parkljevke Narodno predstavništvo Interpelacije Seja senata Belgrad, 16. dec. 1. Današnjo sejo senata je otvoril ob 4 popoldne predsednik senata dr. Pa-velič. Po prečitanju zapisnika so prešli takoj na prvo točko dnevnega reda: Pretres poročila odbora, ki je proučeval zakonski predlog o podaljšanju starega zakona o zaščiti kmeta. Tozadevno poročilo je podal senator Mlioje Jovanovič. Po daljšem govoru je nato senator Ivan Hribar govoril o potrebi zaščite drugih gospodarskih slojev. Pri tem se je treba ozirati na predlog Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani in potrebno je tudi urediti obenem 7 dolgovi kmeta tudi zaščito vložnika v denarne zavode. Kmetskih dolgov bi se ne smelo odpisati. Predloženi zakonski osnutek je bil soglasno sprejet. Predsednik senata je odredil nato krajši odmor. Kot druga točka dnevnega reda je prišla na vrsto: zakonski predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o zobozdravnikih in zobnih tehnikih. Govorila sta senatorja dr. Vladimir Ravnihar, ki je obrazložil slabe strani predloženega zakonskega načrta, in senator Stanoje Vukčevič. Po debati je bil sprejet tudi ta zakonski osnutek. Prihodnja seja senata bo v nedeljo dopoldne. Na dnevnem redu so zakonski predlogi, ki jih je predložil narodnemu predstavništvu prosvetni minister. Belgrad, 10. dec. 1. Ker je odbor, ki je proučeval zakonski predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o zobozdravnikih in zobnih tehnikih, predložil več sprememb k predlogu zakonskega osnutka, je senat s 35 proti 1 glasu sklenil, da se '.akonski predlog o spremembah in dopolnitvah :akona o zobnih zdravnikih in zobnih tahnikih vrne narodni skupščini v ponovni pretres. Seja shupščine Belgrad, 10. dec. 1. Današnji skupščinski seji Je prt-Isedoval dr. Kosta Kumtanudi. Zapisnik zadnje skupščinske seje je prečital tajnik Mrovtje, ki je nato siporočil, da je odbor za proučevanje zakonskega pre lloga o spremembah in dopolnitvah za-Kona o razdelitvi hrane siromašnim slojem dokončal svoje opravilo ter je o tem podal svoje poročilo. 12 interpelacij posl. Pavlica Interpelacije so danes vložili sledeči posilanci: Milan Božič in tovariši na ministra za gozdove im rudnike o prenehanju z delom v gozdnem podjetju Krivaja v Zavklovičih. Poslanec Pavlič je danes »tožil kar 12 interpelacij ma siledeče ministre; 1. na notranjega ministra radi prepovedanih Slomškovih proslav v Konjicah in Rogaški Slatini; 2. na ministra za fizično vzgojo naroda o delovanju »>kolskih in gasilskih društev v dravski bitno vini, ki vedno prirejajo veselice s pk«om, na 'katerih uživajo čezmerno alkoholne pijače; 3- na ministra ki gozdove in rudnike o hudi rudarski nesreči v Hrastniku in o nameri TP1), ki . I Uličnem oziru niso modre -; posebno vprašuje i t '-tika vlade, kaj namerava ukreniti radi iz-te - itm-a Ureka, ki baje stalno preti Pavliču, da mu bo glavo Maušal'«; 5. na predseinikn vlade, katerega prosi, naj se čimprej pre.lloža zakom o brezposelnih; 0. na predtsedmika vlade o delovanju poslanca Riste Gjokiča, o katerem so se te dni dobili v vseh skupščinskih kuloarjih obširni spisi, iz katerih jo razvidno, da je bil poslanec že večkrat kaznovan za razne delikte; 7. na notr. ministra radi dogodkov v Sisku na dan obletnice Ita-dičeve smrti; 8. na prosvetnega ministra radi razreševanja katehetov v dravski banovini; 9. ma prosvetnega ministra radi odpuščanja in vipokojitev profesorjev in učiteljev v dravski, savski in primorski banovini; 10. na predsednika vlade, katerega vprašuje, zakaj se ne skliče gospodarski svet; 11. na finančnega ministra o neiaplačevamju pokojnin v vojnem in prometnem ministrstvu. Interpelacijo jo vložil tudi dr. Nikič in tovariši na finančnega ministra o protizakonitem pos-toipamjiu davčnih oblatili pri izvršbah v raznih hrvaitalsib krajih. Incident K besed! se je prijavil poslanec Pavlič, ki je vprašal predsednika skupščine, zakaj se skupščinski slenografski zapiski ue tiskajo menjaje , enkrat v latinici in cirilici. Predvsem vprašuje predsednika skupščine, zakaj je reduciral tri strojepiske, dve Slovenki in eno Hrvatico; na njihova mesta pa jo sprejel hčerke višjih častnikov, ki prejemajo plačo santo zato, da se šminkajo in pudrajo. Predsednik skupščine je Pavlica prekinil Ln mu takoj odgovoril, da se slenografski zapisniki tiskajo menjaje v latinici in-cirilici. Redukcija skupščinskega materijala pa je diskrecijska pravica predsednika skupščine. Reducirane so bile tudi Srbkinje. Sicer pa, če bo poslanec Pavlič stavil še enkrat taka vprašanja, ki ne spadajo pred ta forum, mu predsednik v smislu skupščinskega poslovnika ne bo dal več besede. (Dr. Nikič vpije iz sredine: »Donite potem raje na usta torbice U V dvorani je nastal smeh.) Dnevni red Nato so -takoj prešli k prvi točki dnevnega reda: pretres poročila odbora za proučevanje zakonskega predloga o spremembah in dopolnitvah zakona za razdelitev hrane siromašnimi slojem. Poročilo odbora je podal poslanec Branko Avraano-vič. Za njimi je govoril še Miluli-n Pešič, nakar so bile predložene spremembo sprejele v načelu in podrobnostih z 234 glasovi. Kot druga točka je bil tia dnevnem redu pretres poročila odbora za proučevanje zakonskega predloga o podaljšanju veljavnosti zakona o olajšavah v gozdni industriji. O leni predlogu j«; govoril poslanec Ifista Gjokič, za njim pa minister zn gozdove in rudnike Matica. Predloženi zakonski predlog je bil sprejet v načelu 7. 207 glasovi, v drobnostih pa s 173. S tem je bila dopoldanska seja zaključena in napovedana prihodnja za popoldne ob 5 z dnevnim redom: pretres poročila finančnega odbora o naknadnih in izrednih kreditih za proračunsko leto 1932-33 in pretres poročila odbora zn proučevanje zakonskega predloga o zaščiti kmeta. 1'opoldamska seja narodne skupščine se je pričela ob pol 0. Po prečitanju zapisnika je eporcfft podpredsednik skupščine dr. H asa n begov ič, da finančni olbor, ki proučuje prediOg finančnega ministra o naknadnih in ir.re litih kreditih, še ni dokončal svojega dela. Zalo prekinja ski/i-šč ii ko sejo do pol 8 zvečer in prod na-lance, da se ta čas razidejo. »Živinska kuga« in »Svinjska kugac se je pojavila, tako so se glasili v dnevnem časopisju naslovi posameznih odstavkov, kjer so se opisovali znaki in pojav slinovke in parkljevke, odredbe ii. navodila, ki so jih izdale posamezne oblasti, da se kužna bolezen slinovka in parkljevka čimprej zatre. Slinovkn in parkljevka je nevarna kužna bolezen parkljarjev, lorej predvsem goveje živine, nadalje prašičev, ovc in koz in nima s svinjsko kugo ničesar skupnega. Slinovka in parkljevka je bila pred kratkim ugotovljena po okrajnem živinozdravniku vet. De Gleria v Sv. Jakobu ob Savi na štirih govedih in enem prašiču ter se je po prašičih zanesla tudi v druge kraje Dravske banovine. Nevarnost okuženja še ui prenehala, zlasti ker še vedno vlada v južnih krajih naše države, zato jo potrebno, da je tudi naša širša javnost poučena o bistvu te kužne bolezni parkljarjev, o odredbah in važnosti odredb, da se prepreči gospodarska škoda, ki bi šla lahko v milijone. Pri vseh živalih, ki se lahko okužijo, t. j. goveji živini, prašičih, ovcah in kozah, se pojavijo prvi znaki bolezni po okuženju šele drugi do sedmi dan, včasih žele 11. dan. Pri goveji živini opazimo v začetku neznatno slinjenje, zmanjšanje teka in prežveka, vročico. Dva do tri dni nato vročica preneha in se sedaj pojavijo mehurji v ustih in med parklji, bolj redko na drugih mestih telesa, n. pr. na vimenu. Ti mehurji so različne velikosti: lešnika, jabolka, na jeziku celo večji. Nato se začne obolela žival vedno bolj sliniti in če se mehurji pojavijo na parkljih, Sepati. Po enem do tretjem dnevu ko so se pojavili mehurji, ti razpočijo in na njih mestu nnstanejo zelo boleče rane, vsled česar žival ne zauživa hrane, mnogo leži, ne da nič ali zelo malo mleka. Mleko lakih krav je včasih sluzasto in se rado zasiri. Pri svinjah se mehurji pojavijo navadno samo na parkljih — parkljevka — toda tudi na rilcu se izjemoma pojavijo večji mehurji. Slinovka in parkljevka se prenaša tudi na člo-veka, največkrat po nckuhanem mleku in mlečnih izdelkih. Obole večinoma otroci. Pri njih se ravno tako kot pri živalih pojavi bolezen v ustih. Oboleli otroci zaradi močnega želodčnega in črevesnega katarja. ki se rad pridruži vsled te bolezni, umrjeio. Odrasli se lahko okužijo neposredno od bolnih živali, in lo z njihovo slino ali pa z molžo. Navadno se tedaj razvijejo med prsti okoli nohtov mali mehurčki, kateri razpočijo in se prsti počasi celijo. Mleko, seč in izmečki obolele živine so kužni nekaj dni po okuženju živali, torej že preden se pojavijo znaki na bolni živini in se tako kužnina nehote prenaša z rokami, s čevlji, s senom. Da se obvarujemo slinavke in parkljevke, kadar obstoji možnost okuženja, potrebno je, da uživamo samo kuhano ntleko in samo take mlečne izdelke, ki so napravljeni iz kuhanega mleka. Ne dot:\aimo se boinih živali z rokami, zlasti s takimi ne, na katerih imanto rane, in ne segajmo z ranjenimi prsti v gobec. Dobro se razkužujmo, kadar smo bili v dotiki z bolnimi živalmi, zlasti roke in obutev in vse, kar je bilo v dotiki. Slinovka in parkljevka traja navadno en do dva tedna. Potek je večinoma blage narave tako, da žival redko pogine. Potek je včasih tudi težje narave in konča s smrtjo. Kadar je potek bolezni blage narave, tedaj največkrat poginejo teleta in mladi prašiči, odrasle živali samo izjemoma. Čeprav je ta kužna bolezen navadno samo blage narave, vendar je gospodarska škoda ogromna: vsaka prodaja bodisi živine bodisi njenih produktov je onemogočena, bolezen zmanjšuje količino mleka, živali vsled bolezni zelo hujšajo, velikokrat povr-žejo ali ostanejo jalove, obolele živali sploh ne moremo uporabljati za delo. Povzročitelji te bolezni — virus — slinavke in parkljevke so zelo odporni in ostanejo živi na goveji dlaki še štiri tedne, na senu 15 tednov, na otrobih celo 20 tednov in bo že iz teh podalkov vsakomur razvidno, da zatiranje slinavke in parkljevke iti tako lahka zadeva zlasti tedaj, kjer so je pojavil in ugolovila bolezen v več dvorcih na različnih krajih in ker okužena žival, že preden na zunaj oboli, izločuje velike množine povzročiteljev na druge predmete bodisi s slino, sečom, nli mlekom. Zalo je nujno polrebno, da so mere čim strožje, da se bolezen čimpreje zalre in da no bi vsled razširjanja naš živinorejec trpel škode, ki bi šla tudi v milijone iti je gotovo boljše, da je obvarovan naš siromašni kmet, četudi je pri letu zn nekaj časa oškodovan kak prekupec. Ce ti potem celo javno Irdiio. da naj bi bil ves gospodarski promet in napredek uslavljen santo zaradi nekaterih gospodov, ni lo samo nevednost, ampak zloba, katero jo polrebno ludi javno žigosati. Ali naj bi morda oblast zaradi teh dopustila, da se okuženje prenese v vse kraje? Analogno bi lorej ludi oni, ki vsled pojava škrlatinke In drugih bolezni odrede zaporo šolo, bili proti umski Izobrazbi nnrodn. čemur pač noben pameten človek ne more pritrditi. V novejšem času so dale zelo poučne primere glede zatiranja slinavke in parkljevke zlasti Angleška. Skandinavske dežele, Švica, Amerika in Avstralija, dn le s takojšnjo slrogo zaporo okuženih in ogroženih okolišev lahko obširne pokrajine in predele obvarujemo pred okuženjem iu kužno bolezen v kratkem času zal rento in lako obvarujemo pred ogromno gospodarsko škodo. Mnogi n-tši gospodarji lo škodo dnbro po7nnio. saj je slinavka in parki ievka po vo in i v letu 1919-20 v tiuiSih kratili povzročen dovoli škode in strelni. Zalo so tudi pri večini našle slroge odredbe popolno razumevanje. Za zakuženi kraj Sv. Jakob ob Savi in ogrožene okoliše so bile izdane sledeče odredbe: iz zakuženega kraja Sv. Jakob ob Savi, občina Podgorica, se do preklica prepoveduje proda;ati parkljarje, kopitarje, živo perutnino in predmete, ki utegnejo biti nosilci kali slinavke in parkljevke (to so: sirovo mleko, mlečne izdelke, seno slama, kože, gnoj) v druge nezakužene kraje. Odreja f.e stroga zapora vseh hlevov in dvorcev za parkljarje, perutnino in pse. Vozni promet v zakuženein kraju Sv. Jakob Kakor tudi promet s sosednjimi nezakuženimi kraji se dovoljuje le v primerih skrajne potrebo po javnih potih in cestah samo s konjsko uprego poj pogojem, da se konjska kopita in platišča (obroči) kakor tudi obutev in roke spremljevalcev ra;ttuži z razkužili (Kaporit ali živo apno v raztopini) katero mora dati občina Podgorica na razpolago f ri izhodih z okuženega kraja Sv. Jakob. Mesarjem, živinskim trgovcem, prekupčevalcem perutnine in jajc, beračem, krošnjarjem in drugim sličnim osebam se prepoveduje prihod v območje in prehod skozi območje zakuženega kraja Sv. Jakob. Uporabljanje, prodaja in predelovnnje neku-hanega mleka iz okuženih hlevov je zabranjeno. Dokler je kak dvorec zakužen, je prepovedano odstranjevati gnoj, steljo in smeti iz njega. V lakih dvorcih se zbirajo gnojila, na primerno zavarovanem mestu in polivajo z apnenim beležem in po prestanku kuge izvozijo le po potih, kamor ne pridejo parkljarji iz nezakuženih dvorcev. V zakuženih hlevih morajo biti potrebna sredstva (3% kreolinova ali llzolova raztopina v vodi) za razkužitev rok, obutve tistih oseb, ki oskrbujejo bolno živino. Tla pred hlevskimi vrati in na izhodu iz zakuženega dvorca je posipati najbolje z živim apnom. Oskrbovalci živine naj imajo ob času oskrbovanja živine posebno obleko, ki jo pustijo vsakokrat v hlevu. Zakol zdravih in tudi bolnih živali v zakuženih ali ogroženih dvorcih zaradi uporabe njih mesa za potrošnjo dovoljuje samo okrajno načelstvo. Na vhodu v zakužene dvorce in na dovoznih potih v kraj Sv. Jakob se intaio od županstva napraviti vidni in čitljivi napisi »STROGA ZAPORA ZARADI SLINAVKE IN PARKLJEVKE« in postavili stalne straže, ki morajo biti dobro poučene glede poverjene jim dolžnosti posebno glede omejitve v prometu. Vsi ostali dosedai nezakuženi kraji občin Podgorica, Črnuče, Dol, Dolsko. Moste, D. M. v Polju, Dragomelj, in Ihan kamniškega okraja in občin v okolici zakuženega mesla Ljubljane, to so: Jezica, Zg. Šiška, Vič, Dobrova. Brezovica, Tomišelj, Iška Loka, Studenec-Ig. Rudnik in Dobrunje se smatrajo kot kužni okoliš, kjer se isto tako odredi stroga zapora hlevov in dvorcev za parkljarje ter perutnino in pse. V vozove se smejo uprezati samo kopitarji, kjer pa teh ni, sme okraino načelstvo izjemoma dovolili, da se ob varnostnih ukrepih uporabljajo za opravljanje najpotrebnejših iu neodložljivih kmetijskih del tudi zdrava nesumljiva goveda. Iz nezakuženih krajev tega kužnega okoliša je do preklica dovoljen po javnih potili odgon in izvoz zdravih parkljarjev, namenjenih za takojšen zakol samo v klavnicah, ki se nahajajo v imenovanih občinah kužnetra okoliša ali pa za takoišen zakol v mestni klavnici ljubljanski, pod pogojeni, da se ta klavne živali brez zadržavanja v kateremkoli kraju odpravljajo naravnost na kraj zakola. Na živinskih polnih listih, ki se smejo do preklica izdajati za navedene klavne živali samo po predhodnem natančnem ogledu po občinskih oglednikih živine, se mora z rudečilom opomba napisali: »Iz kužnega okolišu izključno za takojšen zakol v tem okolišu (ali v mestni klavnici)." Izvoz ali odgon narkliarjev iz območ>a kužnega okoliša v ostale občine lukaišniega okraia je prepovedan. Izjeme dovoljuje okrajno načelstvo santo na podlagi tehtnih vzrokov. Ko se je že pred leni poiavila slinavka in parkljevka v mestni klavnici v Ljubljani, je že takrat okr. živinozdravnik izdal podobne odredbe po navodilih šefa vet. odseka kr. banske uprave dr. Josipa Stegu in jih razposlal na vse ogrožene okoliške občine. Reči se mora, da so pri veliki večini živinorejcev našle odredbe pravilno razumevanje in lahko upamo, da bo zaradi tega tudi slinavka in parkljevka kmalu prenehala, če bi se pa zopel kje po javila, kmalu zatrla. Dr. L. Kocjan. Be!|?ra?s??e vesti Belgrad, 16. decembra. AA. Semkaj sla pri spela fig. dr. Mavricij Massi, ravnatelj državnega oddelka za izvoz in baron Etlore Caul, ravnatelj italijanskega zavoda za devizni promet z inozemstvom. Belgrad, 16. decembra. AA. Ker je tudi v našem interesu, da 6e {»ripravimo za novo ureditev alkoholnega vprašanja v USA, je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sklical konferenco vinskih interesentov in izvoznikov, da razpravlja o izvozu našega vina v USA. Konferenca bo 12. januarja v Splitu. Belgrad, 16. decembra. AA. Pravosodni minister je izdal uredbo o vodstvu protestnih registrov o protestih vvarantov. Protesti teh vvaranlov se bodo zaznamovali v protestnem registru za menične, čekovne proteste. Joža Vombergar in „Voda Iz razgovora o nedeljski premieri ii Joža Vombergar je stopil kar na lepem v literaturo, s fantovskim, odločnim korakom, brez tipanja in ponujanja po revijah in po parketih literarne politike, tako, kakor da se je gori s Pše-nične Police pri Cerkljah odpravil na kratek izlet v Ljubljano. Vombergar je nov človek, ki ni ne malo ne dosti pripadal nobenemu literarnemu omizju, kar je pri nas redkokdaj navada. Zato je treba to dejstvo močno pozdraviti: taki ljudje nosijo svežost in novo pristnost v naše književno in književniško življenje, ki se tako rado in tako trdovratno izživlja v tradicionalnih, včasih dokaj neumestnih skupinah in gručah. Zato človeku ni do tega, da bi se na tako osebo obračal z globokimi vprašanji iz kateregakoli umetnostnega področja, kakor je lo stereotipni način vseh intervjuvov, namreč je mnogo zanimivejše govorjenje o stvareh, ki so ta in tn hip pri tej in tej osebi neposredno važne in zanimive. Tako mi je sinoči povedni Joža Vombergar marsikaj tega, ko sva se menila o »Vodic. ... »Seveda je najvažnejše v tem hipu »Voda':. To ni nova reč. Nosil sem jo že dolgo v sebi in s seboj. Celo napisal sem jo že bil nekdaj v gimnaziji. Pobudo za to obliko sem pa dobil neposredno iz svojega okolja, s katerim se čutim še danes kljub študiju in življenju v mestu najtesneje zvezanega V naši vasi so menda delali vodovod dobrih sto let. še kot otrok se spominjam, kako so se občinski možje vsak teden shajali »zavolj vode«, kakor je vsa vas govorila ob taki priliki. Kadar so bili slabe volje, so se skregali in tako se je ta reč vlekla naprej. Pred dobrim letom so pa vodovod res dovršili. Torej, vidiš, so vsi moji tipi prav iz življenja, kakor tudi tista slepa, neverjetna in škodljiva konservativnost naših kmečkih ljudi, ki me je ves čas izzivala na satirično komedijo. Celo malo drastični motiv s spomenikom sem sam doživel nekje nn Koroškem.« »Torej ta konsorvativizem našega kmeta te je podžigal za pisanje. In najbrž še kaj drugega, ne?« »Seveda. Potem pomanjkanje dobre ljudske jgre na naših odrih. Pomagal sem povsod pri prosvetnem delu na deželi in sem moral z grozo poslušati in gledati vse bedarije, ki so z njimi mašili vrzeli te vrste razni kulturni-rokodelci. Tretji nagib so bile naše razmere sploh, ki vpijejo po satiri. Menda ni bilo nikdar nikjer toliko snovi in bridke potrebe za satirično komedijo kakor je je danes pri nas. Smeh, zasineh je najbrž uspešnejše sredstvo od pridige, zakaj smeh ljudje še preneso. Četrti nagib pa je bil tisti stari, zaradi katerega sem v nevem katerem razredu ljudske šole napisal prvo igro, ki smo jo otroci hoteli igrati pnd skednjem, pa nas je od tam prepodil oduren berač, ki je hotel spati...« ... »Prvo tvoje teatersko razočaranje in neuspeh ...« ... »Tisti nagib, ki me je gnal na nešteto odrov, ki mi je dajal korajže, da sem se upal — kadar je bilo le mogoče — iztihotapiti iz območja prečuječih oči med zidovi št viškega zavoda v gledališče. Prvič sem videl Finžgarjevo »Verigo«. Prav tisti nagib me je vzpodbadal, da sem pisal stvari vseh mogočih vrst, seveda zanje nihče ne ve — in ki me je koncem koncev po vsem omahovanju in obotavljanju iztrgal iz službe in iz zunanjih razmer, ki so me vezale v delu in me pripravile do tega, da sem pred poldrugim letom zastavil pero zares in napisal »Vodo«. Pa to so reči, ki jih težko govorim. Pisal sem...« »Zdaj precej pišem. Te dni izide drama »Vrnitev«, v delu pa imam komedijo »Zlato tele« s snovjo i' našega malomeščanskega življenja. In še več drugih stvari, pa mi je nerodno govoriti, dokler ne moreni pokazati dela in se legitimirati z njim kakor z »Vodo«. Napisal sem jo in sem jo dal g. Debevcu, čeprav nisem poznal nikogar od gledališča. Tisti izmed književnih krogov, ki so me malo poznali, — seveda ne kot spisovalca — so bili razburjeni nad to mojo literarno pustolovščino in so zabavljali nad tako domišljavo korajžo — dokler se ni nekoč po daljšem času prikazal ob taki priliki sem v kavarno g. Debevoc in mi mirno javil, da je moja stvar bila prav tedajle sprejeta v letošnji repertoar. Na tihem sem seveda to pričakoval, a to pričakovanje se je bolj in bolj spreminjalo le v željo. ... Govoriti o gledališču ni lahko, ker ostane vse ponavadi pri velikih besedah. Ampak zdi se mi, da bi moralo postati gledališče to, kar je bilo včasih: najmočnejši posredovalec in posploševalec umetnosti. Gledališče je prvotnejša umetnost kakor književnost, ker temelji na prvotnejšem izraznem elementu: na zvoku, na kretnji, na govorjeni besedi. Zato ne sme postati last ozkega kroga sno-bov marveč umetnostno svetišče vseli. Zato pa mora iskati naše gledališče in gledališka književnost svojih, za nas prikrojenih in prisvojenih oblik, kakor so to storile in delajo druge panoge naše umetnosti... ... Pri nas doma smo bili vsi navdušeni igralci. Brata je rajni Borštnik — ki je tudi nas neštetokrat nagovarjal, naj gremo h gledališču. Pa je rajši ostal doma. na zemlji, kjer je zrasel. Z menoj je prav taka. Mesto me ubija, dežela me oplaja, kamor grem, kjer se ustavim. Povsod je toliko žalostnih in veselih reči, da te nikdar ne more nehati želja po gledanju, zlasti zadnje čase tam gori pri nas. človek gleda dogodke, jim išče vsebine in zvez, jim išče pomena in nujnosti iz Časa in odkoderkoli že. Zato razumeš, da skoraj ne morem govoriti o kakih neposrednih vzornikih ali vplivih, ker nisem dobil pobud za pisanje iz knjig. Čeprav ne tajim, da sem parkrat predelal Shakespeareja, Schillerja, nekaj Kaiserja in Piran-della pa seveda Finžgarja in Cankarja, zaradi komedije, saj veš. Neposredne pobude mi je dajal samo prof. Breznik v Št. Vidu, kar je bilo listi čas odločilnega pomena. Kaj bi govoril o teoriji in tehniki drame. To mora biti...« Joža Vombergar je, tako sem videl, ostal še vedno tisti fant, ki sem se mu v drugi gimnaziji čudil, ko sem ga videl po dolgih, živih zavodovih hodnikih, kako je stopal pod pazduho s knjigo, ki je nosila skrivnostni napis »Das Drama«. Pogovor se je hotel obrniti na spomine, zato sem ga bitel še vprašati, kaj smatra za svoje najmočnejše gledališko doživetje. Pa ni povedal ne o Ober-ammergau ne o čem drugem, marveč o ...»drami o sv. Cirilu in Metodu, ki smo jo igrali nekdaj študentje pri kresu na gmajni. Prišlo je morda tisoč ljudi od vsepovsod in fantje so se pomešali med množico ter kar od tam govorili in vzklikali igralcem na »odru«. In nenadno se je ljudstvo razgibalo in je vpilo, pelo, molilo, odgovarjalo, kakor da ga je kdo učil in silil mesece dolgo. Tnko nisi vedel ali je to igra ali kaj. zakaj vsi so igrali — vsak zase in za vse, brez kulis in in brez papirnate lune v pravi mesečini v vznožju temnega gozda. Nekdo, ki je prišel z vse drugim namenom tja, je jokal in poljubljal zemljo, in ne bi dvakrat rekel, da tudi meni samemu ni bilo tako pri srcu ...« Mirko Javornik. Ako je umivanje krožnikov naporno.. .čistilka Vim pomaga! Koliko truda Vas je včasih stalo ohraniti kuhinjsko posodo bleščeče čisto in sijajno, a sedaj napravi to z lahkoto VIM. VIM odstrani hitro maščobo in vse ostanke jedil iz krožnikov in skled. VIM vsebuje milo — zato deluje tako hitro in ne pušča nikoli prask. VIM je postal sloveč radi tega, ker čisti hitro in pazljivo. CISTILKA VIM CISTI VSE ! Slovenski duhovnik v tujini za svoje G. župnik Kastelic je odšel Izdajstvo nad slovenskim kmetom Strašna gospodarska stiska na deželi Z Dolenjskega. Na Vaš članek v listu z dne 14. t. ni. Vam poročam, da se v Ljubljani, v Kranju in na Jesenicah prodajajo stalno skoro sami hrvaški prašiči. Cena je za tuje živali tako visoka, da se za naše prašiče sploh kaj tacega ne doseže. Milijoni našega denarja gredo na tuje, nikdar jih ne bomo več videli. Na Dolenjskem se je pa kupčija skoro čisto Ustavila. Vsi večji trgovci so prenehali, še najboljše živali se ne morejo prodati. Posestniki imajo 20 do 50 prašičev, toda nobeden zanje ne vpraša. NAIBOLISI NAJCENEJŠI rad!oaparati gramofoni plošfc smučarske opreme smuCi, Cevigfi. obiehe i. t. d. v veliki izbiri pri »TEHNIK« JOSIP MMM LJUBLJ/1IM/I MihloStCcvn ccsta SI. 20 Obiščite nas brezobvezno 1 Kam bo prišlo naše ljudstvo, kam pridni slovenski kmet, če ga bodo v največji sili rojaki izdali? Koliko so za brezposelne in revne dobili podpore iz Hrvaške? Kmet mora preživeti veliko večino brezposelnih in stradajočih. torej naj se tudi našemu kmetu pomaga. Neumljivo je, zakaj mesarji sami kupujejo in še drugim usiljujejo tuje prašiče. Kaj ne vedo, kaj je lastni narod, kaj naš človek, kaj slovenski ! kmeti? Ali nI to zločin nad narodom. Sicer smo ; veliko gorja sami krivi. Doma tičijo naši ljudje in j čakajo, kdaj bo kdo prišel. Sami se moramo pobrigati in živino ponuditi. Morebiti bi občine v obrtnih krajih prevzele iniciativo. — Vsak zaveden Slovenec bo vedel, da mora podpirati domače ljudi in le domače živali kupovati. Če ni nobenega, moramo sami kmetje začeti. Obenem poživljamo vse Ljubljančane, naj za-počno akcijo za našega prašiča. To bi se prav lahko izpeljalo, ko bi kupovali le pri tistih, ki imajo na stojnici nabito: Le domače blaco . Zadnji čas je, da se zdramimo. Vsak je izdajalec, kdor svoje ne podpira! Smrt cerkvenišhega veterana Radeče, 15. decembra. V četrtek 15. t. m. je umrl v Radečah 60 let stari cerkovnik mestne farne cerkve g. Anion Leviinik. Pokojni je opravljal cerkovniško službo 51 let v največjo zadovoljnost faranov in svojih predstojnikov. Na praznik Marijinega spočetja se je čutil slabega, legel in čez en leden ga je poklical Večni po plačilo za njegovo marljivost, vzornost in vztrajnost v cerkveni službi. — Zapušča žalujočo vdovo in sina. ki je uradnik drž. železnic v Koprivnici. Bil je vobče priljubljen povsod, in ga bomo težko pogrešali, Žalujočim naše iskreno sožalje, pokojnemu naj sveti večna luči Aiime1z-Tucquegnieux, 14. decembra. Te dni nas je zapustil naš izseljenski duhovnik in iskreni prijatelj gospod Josip Kastelic. Na izseljensko nedeljo nam je zadnjikrat maševal. Pri tej priliki se je poslovil in nas prosil, naj živimo v medsebojni edinosti, ljubezni in božjem blagoslovu. Naslednje dni je jemal slovo od svojih prijateljev [k> svojih obširnih kolonijah. Največ je vsekakor storil za koloniji Aumetz in Tucc|uegni-eux. Tu je ustanovil podporni društvi s pevskimi, tanvburaškimi in drama/takimi odseki. Preskrbel je društvom kras»ne prostore in bogato knjižnico. Dn bi mu izkazali vsaj nekoliko hvaležnosti, so mu njegovi najboljši prijatelji iz Tuct|uegnieuxa kupili lep album, kamor so vpisali rojaki svoje želije i.n voščila. Poleg poslovilne pesmi, kalero mu je zložila in zapisala gospa R., so ganljive besede, ki jih je zapisala učenka Tončka J a n e ž i č : »če bi gospod nas mule vprašali, pa bi gotovo tukaj ostali.« Težko je bilo dobremu župniku, ko je bral te vrstice. Podprl si je glavo in z rokami skril obraz, da ne bi opazili solz katerih ni mogel zadržati. — Kolonija iz Aumelza mu je pa priredila lep poslovilen večer. Pevski zbor je pod vodstvom g. Hi-ščaka zapel poleg drugih: »Oj hišica očetova«, »O večerni uri« in V gorenjsko eziram... . Na poslovilni večer je prišel tudi g. Skebe, izse- ljenski duhovnik iz Merlebacha, ki se je v sledečih iskrenih besedah |»oslovil od svojega tovariša: »Delavci! Nisem vedel za nocojšnji večer. Neka slutnja me je privlekla sem. Rudarji! Vi nas ne razumete. Naše delo je ležko, težko. Občudujem tovariša, ki je vztrajal nad štiri lela. Jaz ne bom. — Prijatelj Kastelic! Težko mi je. ker odhajaš. Izgubil bom pa močnika in svetovalca. Odslej bom sam. Srečno hodi!« Za tem je povedal učitelj J a n ko v i č, kako puste in prazne so bile naše naselbine v Franciji, dokler ni bilo g. Kastelica. On je organiziral mesto izseljenskega duhovnika v Merlefoa-clvu. on je jvre.flkrbel Aunietzu pevovodjo in učitelja, on je oral ledino in pripravil vse potrebno, da bodo mogli njegovi nasledniki sejati seme na rodovitna Ha. Sedaj odhaja, da preorje še ledino v Južni Ameriki. Bog mu daj srečo! Naslednji dan se je odpeljal, štirje prijatelji so ga spremili do Mrtea. Tu je izrazi 1 g. Mišič, jugoslovanski konzul, priznanje in zahvalo za veliko delo, ki ga je vršil gospod župnik med jugoslovanskim delavstvom. Par minut pred odhodom vlaka je rekel gospod župnik: - Prijatelji dragi, sedaj bom ostal I sam. Hudo bo. čeprav sem navajen.« Stisnili smo si j desnice in se odpeljali vsak v svoj kraj. Bolelo je [ io onosile so se oči mož, ki ne pomnijo, kdaj šo zadnjič jokali... j. j. Skladišče pokradenega h!a$a Ljubljana, 16. decembra. Ko je policija aretirala pajdaša Emila in ga razkrinkala kot nevarnega vlomilca, ki je napravil že mnogo škode dobrunjskim pericam in posest-kom, je obenem aretirala (udi znanega Ernsta, ki je Emilu pomagal in prav tako tudi kradel na lastno roko. Kakor je Emil izdal Ernsta, tako je Erust ' •dal policiji tretjega v tej vlomilski trojici, namreč 30 letnega Silvestra, brezposelnega brivskega pomočnika ali boljše povedano, prav predrznega tatu. Specialiteta tega moža so bila podstrešja, v katerih hranijo ljubljanske meščanske družine razno blago, zlasti obleko, ki je trenutno ne rabijo. Vsi trije, najbolj pa Silvester, so trdovratno tajili svoje grehe Pohorska cesta Avtomobilska cesta Rcka-Mariborska koča-Sv. Areh se pridno gradi v okviru proračunskih možnosti. Krasna cesta, ki bo izrednega pomena za dvig tujskega prometa, je izpeljana na progi dveh in pol kilometrov. Upati je. da bo vsaj do Mariborske koče dograjena do leta 1884. Cesto gradi mariborski okrajni cestni olbor, dela pa vodi in nadzoruje inž. Stergaršek. in le počasi jih ie morala policija izluščiti. Zadnje, česar niso hoteli za nobeno ceno izdati, je bilo njihovo ljubljansko skladišče pokradenega blaga. Končno je policija izvedela tudi za to skladišče. Silvester je moral z detektivi in stražniki v Mestni log, kjer je s težkim srcem in nevoljo jio-kazal neko šupo, v kateri so policisti izkopali iz sena dobro skrit vlomilski zaklad. Tri velike in težke kovčke so prepeljali na poliejo. Iz kovčkov se je vsulo obleke in drugega blaga, da se je soba kriminalnega oddelka takoj spremenila v pravi bazar. Po dolgem sortiranju so agentje policije sestavili seznam vsega zaplenjenega blaga. Dve veliki tipkani strani obsega samo la seznam in pred vsako označbo je tudi številka, kakor n. pr.: 3 koci, šoferska suknja, 5 kosov obrabljenega usii|a, otroška obleka, biserni gumbi, ovalno zrcalo, 7 pisanih gumbov, 315 zavojčkov pavole, itd. itd. Policija je nekaj pravih lastnikov tega blaga že našla. Tako je bilo nekaj pokradeno trgovcu Khamu in sosedni stranki Ferjančič na Miklošičevi cesti, dalje Rajku Mleiniku na Aleksandrovi cesti 3 in še drugim, povsod pa v podstrešju. Silvester je nekaj dni pred aretacijo do/ivel prav ro-mantično pustolovščino na svojih vlomilskih pohodih. Splazil se je namreč ponoči v neko hišo v Knalljevi ulici in stikal po podstrešju. Hišni gospodar pa ga je zasačil in zaklenil v podslrešje ter odšel jk> stražnika. Zaklenil jc za seboj tudi vežna vrata, da tat prav gotovo nc bi mogel uiti. Toda Silvester je splezal skozi ozko okno iz podstrešja na streho, nato pa je v temi plezal čez streho ter res ušel. Ko je prišel stražnik, ni bilo ne duha ne sluha za vlomilcem. Policija poizveduje sedaj za drugimi lastniki ukradenega blaga. Blaga je namreč ostalo na policiji še prav mnogo. Vlomilci so sedaj na varnem in le čakajo, katere njihove grehe se bo policiji še nosrečilo spraviti na dan. Najbrž pa se nekoliko boje, da ne bi policija prišla na sled tudi drugim njihovim skladiščem, o katerih že nekaj sluti. Ti vlotnici so bili taki, kakor hrčki, ki spravljajo svojo pokradeno letino v podzemska skladišča. Sanio, da ima vsak hrček le po eno skladišče, pa so jih ti vlomilci imeli kar jk> več. rMemnmmi suu.iuna ZIMSKE SUKNJE j črne in v modnih barvali tor najboljše double i sukno v veliki izbiri po priznano nizkih cenah pri Drago Srhvvah ♦ L'ubl'ana Ljubljanske vesti t Na rotovžu se nehaj kuha Prejeli" smo: Vaša vest, da sem jaz mož in kandidat neke tihe opozicije »mlajših« v občinskem svetu ljubljanskem, naperjene proti županu dr. Pucu, je neresnična. C o bi sploh kaka taka opozicija obstojala, bi jaz že zalo ne mogel bili njen kandidat, ker sem, kakor je sploSno znano, osebni priiatelj in politični somišljenik župana dr. Puca, s čigar občinsko politiko popolnoma soglašam. — 2 odličnim spoštovanjem. l)r, Oton Fettich. Božična drevesca so tu Ljubljana, 16. decembra. Zadišalo je te dni po Dolenjski in Karlovški eesti in popoldhe na Kongresnem trgu. svež vonj mladega smrečja je napolnil ulice. Dolenjci in Ižan-ci so pripeljali v mesto boiiftnu drevesca. Letos so bile stroge odredbe za sekanje drevesc, pa tudi na mitnici so imeli ljudje ie na vse zgodaj sitnosti. Kmetski ljudje bi seveda radi nekaj zaslužili — dandanes, ko kmet tako težko pride do denarja, marsikdo nerad izpusti ta zaslužek, radi pa bi tudi pripravili mestnim ljudem nekoliko veselja. Mitničarji so tehtali drevesca in pobirali |tiit-nino. V Ljubljapi je sedaj prost mitriine samo zrak in mestna občina ni pozabila pri določanju užitirne niti božčnih dreves«. Kmetje so morali z jezo v srcu plačevati motajte, da so smeli njihovi vozovi v mesto. Mlad kmet je na Kongresnem trgu pripovedoval: »Vidite, za ta kup Smrek,r pokazal je na res lep kup, »sem moral plačati 2o velikosti. Res je, da sem nekaj smrek nasekal na svojem svetu — v pravih gozdovih n smo smeli sekati, leinveč le posamezna drevesa kakor ua pašnikih in ob poteh. Nekaj smrek sem pa moral tudi kupili od sosedov. Delal sem težko Podnevi sem sekal, ponoči pa rezal kolobarje in tesal križe za stojala, plačati se ni moral vcžnjo in kakor sem vam ž" povedal, tudi mit-n'no. Ne bom mogel dati za vsak denar. Tale smreka, vidite, največja, bo morala iti za 5 kovačev. Te male. najmanjše, pa po 6 do 7 Din,« Vpraševale« se je na tihem začudil. Pričakoval je za skoraj Iri motre visoko smreko višje cene in je moral priznati, da cene malini smrekam nišo pret rane. Prodajalci smrek nas torej ne bodo izkoriščali kljub naporom, sitnostim ;n stroškom, ki so jih Imeli s smrečicami Pozabljena bo jeza, ki so jo ti ljrdie '—živeli s s smrečicami, poz bljetli bodo napori, ko se ^odo na Sveti večor vrnili doriiov v ižanske vasi in okolico GrosUpelj, da Se sami |K>praznujejo rojstvo Gospoda iri razvesele druž ne z zaslržkor smrečicami. Smrečice pa bedo ostale v Ljublj-ni. bodo krasile mestna stanovanja in razveseljevale ljubljanske družine. © Manifestacijski obhod. Pozivajo se vsa društva in vseučilišče, da se udeleže danes manT staT eijskega obhoda v proslavo rojstneg i dne Nj. Vel. kralja Aleksandra L Zbirališče ob 17 na Krekovem trgu. Za vojaško godbo se razvrsle: Aktivni in re-( zervni častniki v uniformi, dobrovoljci, četniki in i zveza bojevnikov. Za fiokolsko godbo: Sokoli, Narodna odbrna Strelska družina in sorodna društva. Za železmčarsko godbo: Vsa strokovna in prosvetna društva. Za Saležijansko godbo: Vseučiliška in srednješolska mladina. Odhod bo ob nol 18 po tehle ulicah in trgih: Krekov trg, Pred škofijo, Stritarjeva ulica, Marijin Irg, Mik'oš:čeva cesta, Tavčarjeva ulica, Tyrševa cesta, Aleksandrova cesta, Bleivveisova cesta. Rimska cesta, Vegova ul:ca, Kon grešni trg, šelenburjova ulica, Prešernova ulica, Stritarjeva ulica na Mestni Irg. kjer bo razhod. Pozivamo vse meščane, da okrase in razsvetle okna ob času obhoda, zlasti listi, koder pojde slavnostni obhod. — Ljubljanski odbor Zveze vojnih dobro-voljcev. © Karitativnn predavanje Kartativne Zveze — drugo v vrsti letošnjih predavanj - bo prihodnji torek, t. j. 20. t. m., ob 8 zvečer v beli dvorani hotela »Uniona«-. Predaval bo dr. Levičnik o: Oratovij ljubezni božje pa sv. Kajetan Tiensk' in tovnriši. 0 Naval na socialni urad. Najhu.ši naval ia socialni urad je seveda pred veliko nočjo in pa pred božičem. Bož čni naval se je sedaj že pričej, be preden pride uradu.Sivo zjutraj na svoje delo', že oblega stopnice in hodnik pred uradom kakšnih 20 30 prosilk ili prosilcev. Urainiki vse dopol Ine sprejemajo prosilce, ki jih nikoli ne zman'ka. lum'^ več jih je čedalje več. Vsak prosilec ali prosilka'1 Ob neprijetnem vremenu, sploh vselej v tnrzlejši dobi nadrgnile si obrar. in roki vs»k dan z Nivea-Creme — ne samo zvečer, ampak tudi uied dnevom, preden se podatte na prosto. NIVEA-CREME varuje Va*o kožo pred ostrini vretupnom in jo ohranja mehko in prožno Nadomestiti s« Nivea-Creme ne da, kajti njo po-sebi; , učieek temelji na de stvu, da le ona vsebu e koio negujoči Eucerit. Ne /.apušča nikakega sijaja, piodre naglo in >oeeia v kožo in le v kožo prodrla Gremo umre izvrševati svoj blagodejni učinek lugosl. P Beiersdort & Co. d. s o, j., Maribor. 0 Konccrt z radijskim prenosum v Jakopičevem paviljonu se bo vršil v nedeljo, 18. t. tn. ob { 11 dopoldne Pred koncertum bo kratek gevor o umetnikih-ra/stavljalcih. Opozarjamo občinstvo na to nenavadno prireditev. 0 Uprava električne cestne železnice sporoča, da od 17. i u. dalje začasno ukine pobiranje nočne takse na vozne istke ponočne vožnje. Ako na se bo izkazalo, da se - ukinitvijo nočne takse IreKven-ca na nočnih tramvajskih vožnjah ne bo dvignila, se bo ta taksa ponovno uvedla. Od IS. t, m. dalje se ukine postaiališče pri nunski cerkvi na Kongresnem trgu (pri kavarni /vezda) in postajališče po nanovo postajališče pri električni uri na Kongresnem trgu (pri kavrni /vezda) in jiostajaiišče po notrebi pri dramskem gledališču. Da bo posel filma 17 TRIGLRVSKE STRmiNE omogočen ludi najširš:m slojem $ se predvaja v soboto ob 4., 7. in 9. uri in v nedeljo ob 3., 5, 7. in 9 uri pri znižanih cenuh Din 4 -, 68 -, 10'- Rezervirtijle si pravočasno vstopnice Telefon 2730 terpentinovo m i! o hvalijo 0 Ježa po paragrafih. Spor, ki na vsak način zasluži, da izve o njem tudi javnost, je nastal letos ined mestnim socialnim uradem in pa mestno davkarijo. Mestna davkarija je namreč mn nja, da predpisuje taksni zakon obdavčenje — bo/.ičnice, ki jo bo mestna občina priredila v nedeljo popol-clrje, i^i nam jasno, kaj naj bo na tej bo/ičnici obdavčeno, ali naj plačajo revni otroci, ki bodo prejeli skrofrina darila, še takso za to izredno priliko, ali naj plnia mestna občina veseliCno takso, ker bo ottoke obdarila, ali naj plačajo takso tisti, ki bodo pri božičnici sodelovali, kdo naj torej plača? Vsekakor je zanimivo, da je po mnenju mestne dav- za tako pestro in drobno delo enoten simbol — zato tudi niso razglednice, ki jih je v svrlio propagande izdal Kolodvorski misijon predvsem simbolične, kakor bi človek pričakoval. Njihov glavni poudarek je na dekorativnem učinkovanju s tu in tam vnešeno skromno simboliko. Tako n. pr. kaže prva razglednica vlak, ki hiti pod neskončnim nebom v nepoznane daljine, potniki so prepu"čeni samim sebi. Nad njimi pa bdi angeljček — Kolodvorski misijon — sredi negibnih zvezd, ki so same neme priče dogajanja, nezmožne, kakorkoli pomagati potrebnim. Druga razglednica ima kot glavni motiv ven-Ček angeljskih glavic, ki objemajo simbol polo-vanja — lokomotivo. 'Poštenje mora utirati svojo pot skozi trnje, skušnjava — kača — pa kaže življenje s cvetkami. Toda čuvarji so dobri in na mestu ter rešujejo duše pred pogubo. Tretja razglednica predstavlja prapor v stilizi-rani obliki, Čigar vrh nosi križ in srce — simbol krščanske ljubezni. — Prapor druži pod seboj ljudi istih idej in ciljev, naj druži Kolodvorski misijon prav tako okrog sebe vse, ki hočejo pomagati bližnjemu in delovati za njihov dušni blagor. Četrta razglednica je zgolj dekorativna razvrstitev črk in narodnih molivov. V teh poslednjih bi mogel človek najti nekoliko simbolike, ki pa ni tako izrazita kakor drugje. Sicer pa ni glavno pri teh razglednicah pripovedovanje s simboli, temveč opozarjanje javnosti na eno najmlajših socialnih in humanitarnih ustanov, opozarjati hočejo občinstvo na Kolodvorski misijon, ki javnih podpor nujno potrebuje in jih tudi pošteno zasluži. bo danes ? Drama: »CarjeviŽ Aleksej«. Znižane cene. tov. Opera: »Mala Flwajnye<. Gostuj g. Duibajič fe Zagreba. Znižane cene. Izven. Filharmonija: Ob 17.30 produkcija državnega konservatori ja. Hotel Metropol ob 20: Zaimervhofova proslavo. Kino Kodeljevo: Ob 4 »Proces Mary Dugan, ob 8 dvojni spored: >Proces Mary Dugant in ljubezen Mihaila Petrova«. Nočno službo imata lekarni: dr. Picooii, Dunajska 6, mr. Bakarf.ič, Sv. Jakoba trg 9. KAJ BO JUTRI? Drama ob 15: »XYZ«. Isven. Znižane cene. — Ob 20: »Voda«. Premijera. Izven. Opera: »Prodana nevesta«. Izvem. Znižane cene. Cerkev sv. Petra ob 15.80: Bachov »Božični orntorij« za orgle, »li, orkester in ziboir. Iavaja »Sloga«. Kino Kodeljevo: Oh K4, >$6 in 8 »Admiralova hči. Prosveta Trnovo: V društvenem domu v Ka-runovi ul. 14 ob 8: »Mati«, drama v terh dejanjih. Notno slnžbo imata lekarni: dr. Picooii. Dunajska fl. mir. Bak&rvič, Sv. Jakoba trg 9. KAJ BO V PONEDEUEK? Drama: Akademij« v korist brezposelnimi. — Ob 20. Opera: Zaprta. Kino Kodeljevo: Ob 8: »Admiralova hči«. fe poceni imata na srcu kakšno 2el'o Prosijo za premog, za drva, za obleko, za živež za podporo v denarju, vsakdo se sklicuje na bližajoče se praznike in na veliko revšč no. Pri tej priliki se je izkazalo kako pravilno je bilo naše stališče, ko smo ugovarjali proli preselitvi socialnega urada v Mestni dom. — Prosilci ki nibrnid čakati po cele ure pred uradom — pa ne po krivdi uradništva. temveč zaradi potrebne stroge evidence prošenj in kontrole znir-zujejo na hladnih hodnikih in sloppicah Ko je bil socialni urad še na magistratu, revežem vsaj zmr-zovati ni bilo treba Milini socialni urad je dobil poleg nnrovanoga premoga in drv, kakor smo poročali že včeraj, št obljubo od Zavoda za premog da bo tudi ta podaril en vagon premoga za reveže. • • zaradi pene in odlične kakovosti,.. Glav j. o e cena in i zborna kakovost © f Galoše, snežke, škornje najboljših svetovnih znamk Gojzer e, smuške in šporine nepremočijive čevlje najboljšega izdelka dobite v največji izbiri po znižanih cenah le pri A. Žiberf* Prešernova ui?ca 0 Umetnostna razstava v -Jakopičevem paviljonu je odprta vsak dan od 10 do 16. Včeraj so obiskali razstavo prvi dijaki v skupinah. Bili so s tel.nične srednje tole pod vodstvom profesor a. Dosedaj je bilo prodanih 5 slik — premalo za toliko umetnikov, ki so razstavili svoja dela, da bi im.li vesele božične praznike. Toda do božiča je še dovolj časa za nakup. Ljubitelji umetnosti, pridite! 0 Pojasnilo glede »Pomožno akcije«. Ker se veliko ljudi obrača na mest. socialno-politični urad zn pojasnila, kam naj plačujejo prispevke za »Pomožno akcijo*, objavljamo tem potom sledeče: Pri kr. banski upravi je ustanovljen »Sklad osrednjega pomožnega odbora dravske banovine«. V ta sklad prispevajo vsa mesta iti občine in vsi okraji, ki nimajo svoje lastne samostojne »Pomožne akcije«. Tudi podpore so deležni samo gori navedena mesta, občine, oziroma okraji. Mesto Ljubljana ima svojo samostojno »Pomožno akcijot in samostojen fom'. Vsled lega plačujejo svoje prispevke, darila itd. ljubljanski prebivalci, predvsem v mestni pomoftni fond. ker se iz lega fonda podpirajo tudi potrebni ljubljanski prebivalci. © Mestna občina ljubljanska priredi ludi letos za revne ljubljanske otroke božičnieo in sicer v nedeljo, dne 18. decembra 1032 ob 15 popoldne v veliki dvorani hotela Union. Za Božit in Nov^ leto! Okvirji in slike po znižani ceni edino le pri tvrdki MATKO POGAČNIK, Kongresni trg 12 (poleg lekarne Bahovec) ski okolici. Slavka, ki ima sicer poštene starše, ima to navado, da najprej poizve na spreten način o raznih sorodstvih svoje bodoče žrlve, potem jo pa pride nadlegovat, češ, da mora kupiti v lekarni zdravilo, pu ji je zmanjkalo 28 ali 32 ali podoben znesek denarja. Nikoli ne zaokroži svojih zahtevkov. Sedaj deklina čaka, kakšno božično nagrado ji bo sodišče dalo za njene grehe. Plašči damski, za božični teden zelo znižane cene J. TomSI*. Sv. IVirn centa št. 38 0 Licitacija za dobavo živil, govejega mesa in zdravil za državno bolnišnico v Ljubljani bo 27„ 28. 29 in 30. decembra v Ljubljani, v bolnišnici. G) Nesreča inienjerja. V sredo se je ponesrečil na domačih stopnicah ing. Josip Turbi, stanujoč v Kolodvorski ulici 4. Padel je in si poškodoval levo roko. 0 Oplenjen nabiralnik. V cerkvi sv. Jakoba je le dni neznan tat razširil z železnim predmetom odprtino v nabiralniku in pobral iz nje ves nabrani denar, okoli 300 Din. Menda ni v Ljubljani cerkve, v kateri ne bi kdaj tatovi uplenili nabiralnikov iu sedaj je na vrsto prišla tudi cerkev sv. Jakoba. Po nuvadi so take tatvine delo začetnikov v kriminalu, pripeti pa se tudi, da se kakšen tat prav specializira samo na te tatvine. 0 Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi maja zastavljenih predmetov in sicer zn dragocenosti dne 7., za efekte |>a 12. januarja 1933 od 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. 0 Danes razstava za ugoden nakup pri P. Magd i e, Ljubljana. © V nedeljo dopoldne je trgovina NOVAK na Kongresnem trgu odprta in priporoča ogled in nakup božičnih daril po izrednih cenah. 0 Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska unča št H. J" Pumparce. obleke, trenchcoat najceneje A Prcsker. sv Petra cesto 14 O Nappa rokavice, jelenove pletene in triko, ima trpežne tvrdka Miloš Karničnik, Slari trg 8. DO PETKA 0~0LDAN oddane obleke v kem čno čiščen je, barvan e,pl sirante, pranje in svellolikun.e perila izjetovi zanes jivo ilo B0ZICA TVRDKA J0S. REICtt Sah karije božičnica prav lake vrste prireditev, kakor plesi, filmske predstave in podobno. Bo/ičnica se seveda na vsak način vrši, pravni spor med mestno občino in mestno davkarijo o obdavčenju bo/.itn;ce pa se bo najbrž še nadaljeval. © Zoriupnje v jnih invalidov, krrjevni odbor v Ljubljani, obvešča svoje članstvo, da je prispel premog. Član, ki si ga želi nabaviti, naj pr de s člansko knjižico in vrečami v društveno pisarno Sv, Petra vojašnico, sobo št. 3. Vpraša me prijntelj ,Ta'-a. kjo nuj jutri me počaka. Oovrt'1 m >■ u n . i s ve: »pri Slamiču, nikjer drugje!« © Grehi Mlade Slavite. Te dni je bilo objavljeno poročilo iz Litije, kako je v neki bhžnii vasi mlada sleparka o-leparila slaro ž:>nieo za 300 Din, češ, da jo pošilja starkina sorodnica, o kateri je vodeln vse življenjske podrobnosti. V isleni času, ko je bilo poročilo objavljeno, pa je sleparka že sedela v zaporih ljubljanskega sodišča. Bila je lo mlada Slavka ki je zagrešila že vse polno podobnih sleparij. 1'riieli pa so io radi sleparij v LjubVani, ne da hi vedeli, da je počela podobne tudi v litij— V ponedeljek dne 19. dec. 1932 priredi Ljubljanski šahovski klub v svojem lokalu, kavarna Mr-klič, nasproti glavnega kolodvora, šahovsko simultanko velemojstra prof. dr. Milana Vidmarja Udeleži se je lahko vsak šaliist, ki se prijavi jiravoČas-no ustno ali pismeno na naslov: Milan Vidmar ml., Ljubljana, Karlovška cesta 1. V interesu vsakega resnega interesenta je, da prijavi č:mprej svojo udeležbo, ker bo iz tehničnih razlogov pripušženih največ 40 igralcev. Vstop je prost. Vsak prijavljeni šahist naj prinese šahovnico s seboj. S to prireditvijo otvarja Ljubljanski šahovski klub svojo letošnjo zimsko sezijo. Božična dar la in različne ostanke kupite najceneje v manufiikturni trgovini ,,1'ri Tončku", IJLBLJANA MESTNI TRG ŠTEV. 25 nepremočiiivi snuf' rski in pojzerSkl čevlji ; . stalno ntt zalogi Cene: St. 36—39 Din 170*- d® 19CT- Št. 40—46 Din 200*-«?© 240"- vel'ka izbiro trpežhih, solidnih in vseh vrst čevljev — copate, snežni čevlji, ga losi telovudni čevlji, filc čevlji itd. po izredno nizki ceni! PRODAJALNA ČEVLJEV I. T. D. „PRI POLLAKU" DUNAJSKA CESTA 23, DVURIŠCE Poizvedovanm D etični, ki je našel na Okrožnem uradu denarnico z nad 400 Din ter listinami s sani :ritausko diplomo na ime Pire Franc, se uljudno prosi, da bi jo vrnil, ker denar ni njegova last, pač pa humanitarnega društva. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DIIAMA Začetek ob 20 Sob: ta, 17. decembra: CARJEVIČ ALEKSEJ. Znižane cene. Izven. Nedelja. 18. decembra ob 15: X Y Z. Izven. Znižane cene. — Ob 20: VODA. Premijera. Izven. Ponedeljek, 19. decembra: NASTOP DRAMATSKE IN OPERNE ŠOLE drž. konservatorija, na korist Rdečega križa za brezposelne. Izven. Znižane cene. OPEKA Začetek ob 20 Sobota, 17. decenubra: MALA FLORAMYE. Gostuje g. Dubajič iz Zagreba. Izven. Znižane cene. Nedelja. 18. decembra ob 20: PRODANA NEVESTA. Izven. Zni/.ane cene. Ponedeljek, 19. decembra: Zaprto. ZakaLKarita$"n3D'edwel 1. Ker so ljudje spoznali, da je popolnoma varna: 2. ker posluje pravilno in izplačuje redno; 3. ker vsak, ko se zavaruje, ve, koliko bo mesečno plačeval in koliki mu bo »KARI-TAS» izplačala; 4 ker ni samopomoč, temveč oddelek velike slovenske zavarovalnice Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Na potu iz Rusije... Žalostna zgodba iz sovjetskega „rajau Mnribor, 16. dec. Zanimive in hkrati pomilovanja vredne goste so imeli včeraj na obmejnem policijska komi-sarijatu. Preko Avstrije sta dospeli z vlakom naravnost iz Rusije dve ženi, Jelena Mihajlovič in Antonija Svilengačin, vsaka z dvoje male dece. Obe sta se med vojno poročili z avstrijskima vojnima ujetnikoma, ki sta sklenila ostati v Rusiji ter si tam osnovati dom. Oba pa so strahotne razmere tako razočarale, da sta se povrnila nazaj. Dospela sta domov v Bečkerek v Banatu že pred mesecoin, njuni ženi pa so ruske oblasti šele sedaj pustil^ preko ineje. Obe sta prispeli v Maribor brez vseh sredstev, edino za vožnjo sta imeli do Maribora. Dolgo, skoro 14 dnevno potovanje, ki je trajalo najdalje od Moskve do ruske meje, ker so ju ruske oblasti neprestano zadrževale in delale ovire, je ženi, še bolj pn njuno ubogo deco čisto izčrpalo. Napol izstradani bedni ljudje so s solzami v očeh in neizmerno hvaležnostjo sprejeli gostoljubje dobrega vodje mariborskega obmejnega policijskega koinisarijata, g. Krajinoviča, ki je oskrbel deci mleka in kupij ženam kosilo. Ženi govorita samo rusko in radi tega sta na potovanju imeli še težje stališče, ker se nista mogli z nikomur prav sporazumeti. Na obmejni policiji sta pripovedovali žalostno zgodbo življenja v sovjetskem raju. Draginja neznosna, razmere strašne in od nikoder nobenih izgledov za pomoč. Znanci in sosedje so obe zavidali, ko so doznali, da bodeta odpotovali v Jugoslavijo. Ker sta bili brez sredstev, ju je obmejni komisa-rijat predal mestni policiji, da ju odpremi na domove njunih mož v Bečkerek potom odgona. Drugih sredstev naše oblasti namreč ne poznajo, da bi spravile take bednike v domovinske občine. Usirelref* obrne m stražnik Ljubljana, 16. decembra. Davi so z gorenjskim brzovlakom ob Q pripeljali v Ljubljano nekega obmejnega stražnika, ki je bil smrtno nevarno obstreljen v prsa. S kolodvora so poklicali po vojaški reševalni avto, ki je odpeljal ranjenca proti vojaški bolnišnici, toda ranjeni stražnik (jiograničar) je umrl že med prevozom. Njegovo truplo se nahaja v mrtvašnici v bolnišnici. Kdo bi bil ustreljeni, odkod so ga prepeljali in kako se je zločin (ali nesreča) pripeti'a ter iz kakšnih motivov, ni prav nič znano, ker se je spremljevalec takoj po prihodu odpeljal nazaj na Gorenjsko. PEVSKI ZBOR GRAFIKA PRIREDI V SREDO DNE 21. DECEMBRA OB 20 V KINU MATICI S SODELOVANJEM GRAF. ORKESTRA KONCERT BI PLANINKA ČAJ Bahover je edini In nai-bo jsi regu'aor ?a čiščenje in obnovo krvi. lav :ei< Din 20 — v apo tekalv Koledar Sobota. 17. decembra: Lazar, Siten f; Vivina. devica. Nedelja 18. decembra (četrte adventna nedelja); Graeijan, šikof; Teotim, nvučemee. Ponedeljek, 19. decembra: Urban V., papež; Baleta. Novi grobovi ■f" V Tržišču je včeraj ob 11 dopoHne umrla g. Marija Supin, mati župnika g. Karia Supima. Pogreb bo v nedeljo ob 11 dopoldne. Naj ji svati večna luči Žalujočim naše globoko sožalje! + Na Koliževem pri Domžalah je v starosti 75 let po daljšem bolcihamju mirno v Gospodu za-sf>a>la posestnica g. Katarina Kobilšek. Rajnka je bila izredno dobrega im usmiljenega srca in je rada pomagala povsod, kjer je videla bedo in revščino. Zaito so jo pa tudi vsi sjiošlovali im jo v obilnem številu spremili na njeni zadnji podu" na larno pokopališče v Dobu. Bog naj blago pokojnico v nebesih bogato poplača za vse, kar je dobrega storila na zemlji. Naj ji svet.i večna luč! Žalujočimi sorodnikom naše iskreno sožalje! + V Ljubljani je v zavodu za onemogle, Ja-pljeva ulica 2, umrla gospodična T epi na Antonija, doma iz Stražišča pri Kranju. Bila je dolgo let cerkvena pevka v Ljubljani. Njene tovarišice cerkvene pevke, se vabijo, da se pogreba udeležijo v soboto popoldan ob 2 izpred mrtvaške veže zavoda »Vincencija« za onemogle, Vidovdanska cesta. Blag ji spomin in večna luč naj ji sveti! HHPl AH • ' I Ksesg m&m deral Za bolitna in novoletna darila se priporoča ugoden nakup volnenega blaga za ženske obleke od Din 26"- dalje blaga za moške obleke...... „ „ 40 - „ šifon tankih niti, mehko blago.......Din 9.50 pletenih jopic in hlač, vseh vrst nogavic, žepnih robcev, ilanelastih odej, puha, perja itd. Različni ostanki pod ceno R. Mlhlaiic ..Pri Šhoiu Ljubljana Pred Škofijo 3 — Lfngarfeva ulica Osebne vest = Notarsko službo je nastopil 17. decembra v Ptuju (hiša oo. minoritov) notar Lavoslav Sevjiik. — Razrešen je mesta občinskega odbornika občine Podgofica g. Ivan Čolnar, po-^estnik v. Podgocici 30, — Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vodnika kamniškega voda drav. orožn. polka orožn. podpor. Ivan Čauš; za vodnika slunj-skega voda sav. orožn. polka orožn. kap. II. razr. Andrej Napolnik; na službo v poveljstvo karlov-škega voj. okr. peh. podpolk Emanuel Šuflaj; za pobočnika 6. konj. polka konj. kap. II. razr. Oton Egersdorfer; za poveljnika osješkega vozar. esk. konj. kap. II. razr. Fran jo Vurlinger: za vodnika 1. konj. polka konj. podpor Josip Recelj in na službo v konj. šolo konj. kap. II. razr. Juro Horvat. Ostale vesti — Slomškova družba. Običajno božično zborovanje Slomškove družbe bo letos 27. decembra v Ljubljani. Spored: Pred zborovanjem, ob pol 9, bo imel sv. mašo v frančiškanski cerkvi g. dr. Fabjan za vse naše člane, ki so umrli v lotu 1932. Po sv. maši ba zborovanje v um ionski beli dvorani. Na dnevnem redu sla predavanji: Dr. St. Gogala: Moralna plat denuneiijantstva, in M. Očakar: Šesti kongres Mednarodne zveze za novo vzg jo. Posebnih pismenih vabil ne bomo razpeljali, zato vabimo člane, da opozorijo na zborovanje drug drugega. — Odbor. mUE SUKNJE in vsa druga oblačila v največji izbiri 3. MAČEK, uubliana, Aleksandrova 12 — Zadnja pot Nade Slodn.iakove. Včeraj pojiol-drne so pokopali v Stožicah pokojno soprogo prof. dr. Slodinijaka, Nado Slodnjak, roj. Cunder, Njen pogreb je bil tak, kakor ga že do'!go ni imela nobena žena na tem pokopališču. Prišle ao številne njene tovarišice sošolke, prišli so mnogi tovariši žalujočega moža, profesorji, književniki itd. Kakor je jx>-kred leti s tako ljubezniTOSljo im veselcstjo stregla v domači gostilni. Številni veuioi iin šopki ter množica domačih in tu jili pogrebcev so pričali, kako priljubljena je bila Nada vsepovsod. Pred rodno hišo so ji zapeli domači pevci žalcstiinko. v ceikvi akademski zbor, ob grobu pa njeni šolski tovarišu — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 100 od danes je objavljen »Sporazum o ureditvi plačil in trgovinskega prometa med Italijo in Jugoslavijo«, dalje »Pravilnik o prodajanju postranskih gozdnih proizvodov iz državnih gozdov po § 55. zakona o gozdih«, »Dopolnitev pravilnika o postranskih prejemkih ulsužbencev drž. prometnih naprav«, »Izpremembe in dopolnitve pravilnika in navodil o znižani vožnji nezaposlenih delavcev« in »Posvetovalni odbori izmed upnikov zavoda«. — »Naš list.« Dopise prosim do torka. — Urednik. — Knjigo za mladino. »Življenje Piera Giorgia Frassatija.« Napisal dan A. Cojazai. Poslovenil Janez Logar. Izdala akademska Marijina kongrega-cija pri oo. jezuitih. Ljubljana, 1932. Tiskala Jugoslovanska tiskarna. Knjiga obsega 230 strani in 15 slik v bakrotisku na umetniškem papirju. — Frassati nam ni več neznan. Poznamo ga iz nemške izdaje. Ako ga na kratko hočeimo označiti, velja — boroc katoliške akcije. Za živi prapor katoliške mlndine, zlasti študentovske, sirom vesoljnega sveta ga ni povzdignil njegov rod, ampak Kristusov duh, ki ga je vodiil med uboge in zapuščene, prevejal vsa njegova dela in mu netil ne-uginano veselost. V Frassaitiju je izraženo hrepenenje in borbenost sodobne mladine pa tudi zina-nitev bodočih dmi. Tudi on se je velikopoteanosti in sitnosti na vzel na gorah, svoje prepričanje krepil po ječah in udarcih pendreka, iskal izhoda i® socialne bede iai ga z dejanji ljubezni v veliki meri našel. Umrl je nenadoma, štiriindvajsetleten, tik pred promocijo za doktorja inženiTstva, 4. julija 1925 v Turi mi. Podrobnejša ocena knjige sledi. V celo rdeče ali zeleno platno vezana slane 30 Din, trdo broširana 25 Din. Dobi se pri založniku -»Glasniku presv. Srca Jezusovega? (Ljubljana, Zrinj-skega 9) in v knjigarnah. Knjiga je namen,jena mladini, moški in ženski, io vzgojiteljem. Ceneno, toda zelo dobro in vredno božično darilo! — Prost vizum v Avstrijo in znižana vožnja na podlagi posebne legitimacije, ki se dobi pri Potniku, Ljubljana, Gajeva ulica za nebotičnikom. — Konji in voz brez gospodarja. S SufSaka poročajo: Te dni je neki deček v okolici opazil na cesti naložen voz s konji, toda brez voznika. Komaj sto korakov za tem pa je naletel na cesti na moško truplo, ki je bilo Se gorko. Poklicali so zdravnika in policijo. Zdravnik je ugotovil, da j« moža zadela srčna kap in da je padel mrtev z voza. Na truplu ni bilo nobenih znakov nasilja — 150.000 Din primanjkljaja v davčnem uradu. V subotiški davčni upravi so ugotovili 150.000 Din (»'inianjkljaija. Ze pred mesecem dmi je šef davčne uprave o priliki revizije blagajne ugotovi1!, da manjka 13.000 Din. Poklical je na odgovor blagajnika Bonaorca, ki je izjavil, da je ta primanjkljaj nastal pri menjavi nikljastega drobiža, ko je fiomoto-ni* iaplačal večjo vsoto denarja, Šef je zadevo naznanil na višje mesto in v Subotioo je prišel računski inšpektor finančnega ministrstva. IVegledo-val je tri tedne in ugotovil 150.000 Din primanjkljaja. Blagajnika Bonačiča so izročili državnemu pravd« ištvu.' — Zločin bogatega mesarja pred 13 leti, V Sremski Miitrovici so te dni aretirali bogatega mesarskega mojstra Vojina Nikolčiča, ki je osumljen, da jo [»rod 13 leti v Erdeviku z mesarskim nožem zaklal svojo bogato sorodni«) Milit« Nikolčič, ker mu ni hotela izročiti svojega imetja, katero so cenili na pokirug milijon Din. Umor jc takrat ostal ne|»jasnijeti in Niktrtčič je podedoval Miličimo premoženje ter živel zelo razkošno. Orožniki so pa še vedno [»izivodovali in te dmi se jiim je posrečilo dobili dokaze, da je Miillioo umeril Vajin Nikolčič. Pokojna Milica jo bila stara 48 let. Nikolčič pa je sedaj sitar 39 let. Mesarja so orožniki izročili v preiskovalni zapor. — Uboj zaradi ženskega jezika. V vasi Isjaku, okraj Bosanski Petpovae, velja za najbogatejšo in najuglednejšo družina Stevana Mandičet. Odkar sta prišli v hišo nevesti, ki sta ju poročila dva sinova Stevana. se je začel prepir. Te dni sta se snahi spet sporekli in je starejša Smlljana tako kričala na mlajšo svakinjo Štefanijo, da je pri hitel Lazar, Sm 11 jan in mož, in ji Ukazal, naj molči. Ker je še naprej kričala, je I-azar zagrabil poleno in udaril svoj;> žcjvo dvakrat 4» ledjih, nato pa je z istim polenom udaril tudi svojo svakinjo Štefanijo s tako silo, da ee jo takoj neiznvre«ie»li v bolnišnico, kjer je umrl. Palastija so aretirali. — Ob pričenjajočem se poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Jo-sef«-grenčice k rednemu odvajanju in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Josei«-vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. »Franz-Jo-sef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Redek primer lapravljivra. Pred sarajevskim vojnim sodiščem ee je zagovarjal doshiženi redov Peter Rakič zaradi raznih žalitev, napada n« stražo in zaradi uničevanja vojaške opreme. Njegov zagovor je bil zelo originalen. Zagovarjal »e je, da je bil ves čas pijan in da je vse, čessr ga obtožujejo, izvršil v pijanosti. Meni drugim je povedal. da j«' dedščeno snojega očeta in sorodnikov prodal za l.SrtOOOO Din in da je vee ta denar do [x»lelnje pare zaliimpal. Njegova domovinska občina Danilovgrad je potrdila, do je bt'o Ritkičevo premoženče vredno poMrugi milijon Din in dn je vse zapravil. Obsojen je bil na štiri mesece zapira. Ko je sli1«! obsodbo, je dejal, da mu je žal, da ga niso kaznovali strožje, ker »e pni* (iobro počuti v vojaškem zaporu. — Duhovne vaje na Mali Loki lepo napredujejo. Po božičnih pra7nikih se 1k> pričel tečaj m dekle a in sioer od 27. do 31. decembra. Ker »e niso vsa mesta zesedena. se priglasi še sprejemajo. Ce pridete. sporočite takoj na naslov: Sestre križanke, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. Ifnrfnn naihnliSfl in najcenrji.- nocavice. kakor VE0"U n9'uD >SB tildl v-e morlnc potr bANne pri M. »Irr.tn, Sv. Pol ni r. 2-' —Elektrotehniški vrstnik izhaja v Ljubljani. Uprava in uredništvo je v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5. Letna naročnina 00 Din. — Luč t gora. Ii življenja mladega lanta. Spisal Fr. Weiser, D. J. Poslovenil Jože Jagodic. S šestimi slikami. Založila Jugoslovanska kmjgarna v Ljubljani. Cena broš. izvodu 15 Din. — Ni kmalu povesti, ki bi bila tako sodobna in lako fantovska, kakor »Luč z gora«. Mlad študent, ki ime verne starše, pride iz lepih sončnih gorskih krajev v velemesto. Vse mu je tuje, neumrljivo. Njegovi tovariši bi- ga radi spravili za seboj na kriva pota. Življenjsko resnično in psihološko globoko nam riše pisatelj boje mlade duše, ki pri vseh preračunanih zapeljevanjih ohrani čistost in vero neoskrunjeno. I Vi tovariših začne njegova fantovska po-božnosi im odločnost impomirati, njegov ugled raste. O Marijini kongregaciji začno govoriti s spoštovanjem. Vsem, ki še niso pojolnoma pokvarjeni, je ta mladi fant močna opora v borbi za krepost. Kako lepo je pisatelj orisal ljubezen do domačih planin, do matere, do domačih krajev m ljudi! Kakor dn bi čital zgodbe našega študenta, ki se ustavlja brezverskemu toku. Prevod je uglajen. lep. Za v7.roče*iih ra-li pirohlajenja. posebno jwi bolečinah v hrbtu in jwi trganju, je blagodejno dngintMije s starini domačini sredstvom in ko/mict i-kom, Fellerjevim Elaafluidom. Poskusna steklenica 6 Din. dvojna steklenica 9 Din poiL Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojmih ali 2 veliki specialni steklenici 58 Din brez daljnjih .stroškov pri 1 lekarnarju Kugen V. Fel.ler. Stubica Donja, F.Ik»-j trg 134. Savska banovina. — Umetno in trgovsko vrtnnrstvo Ivan Čeh. Ljubljana VII., Gasilska 14, sc priporoča zii nagrobne in jubilejne vence |k> najnižjih cenah. Pravo božično razpoloženje dosežele. ako okrasite drevo 7. mikavnimi okraski, alto uredite jaslice z ljubkimi pastirčki in lepimi prtički, ki jih dobite v veliki izberi in pa ceneno pri A. ŠKOF, Ljubi ana, Pred Škof jo — Iy«sna industrija! Žage gaterice, mlinske; nože za skobelnike le la blago, vseh dimenzij, kupile najugodneje pri »Jeklo«. Stari Irg. — Za botirne praznike nabavite t speriel.i trgovini sa živila JaA Lesjak. Maribor, Ulica X. oktobra, prvovnstno blago po u^.-lnih cenah. Cajr* novo žetve in okraskov za božična drevesca v ve- | liki izbiri. — Dobro, pristno in poceni vino dobite v Unionski kleti. — Blago po zadnji modi — konlekcija Avgust Iglič, Ljubljana, Tavčarjeva 3. Stanovske zadeve učiteljstva meščanskih šol Društvo učiteljstva meščanskih šol je imeU> , ka svojo letno skupščino v Zidanem mostu, katere se je udeležilo skoro 100 članov. Skupščino je vodil predsednik strok, učitelj Runnik. Pred prehodom na dnevni red sta se odposlali udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in ministru prosvete. Po poročilu vseh društvenih funkcionarjev je podal kratek referat o novih društvenih pravilih ravnatelj Fakin Anton in predlagal, da sc pravila sprejmejo in predložijo kr. banski upravi. Obširnejše poročilo je podal o društvenih pododborih na šolah in prečital 4 predloge k pravilniku, ki so bil sprejeti. Skupščine se jc udeležil tudi glavni predsednik Udružcnja učiteljstva meščanskih šol g. Rukovina VSHKEM1I SmUCRRJU pošljemo zastonj katalog • revijo Športna delavnica K$lb Vižmarje-Št. Vid nad Ljubljano Tvorniški obrat za zimskosjiortno orodje, šotore in sklopne čolne. Ba Ro b A PredalflC Ljubljana, Selenburgova ulica St 6 Detajina trgovina z orodjem in potrebščinami za vse panoge športa. Poselite in oglejte si zalogo v detajlni trgovini. Pridite, svetujemo Vam nepr stransko. Postrežemo Vam samo a kvalitetnim blagom, ker hočemo, da ostanete trajno zadovoljni. Josip, ki se je debate o pravilih živahno udeleževal. Podal ie tudi poročilo o delovanju glavnega odbora Udruženja in omenjal, da je bila deputacija pri novem prosvetnem ministru, ki je pokazal razumevanje za meščanske šole in njene nastavnike, kar so navzoči vzeli z zadovoljstvom na znanje. Pri volitvah, ki so bili ua vpklik. jc skupščina s pravo spontano navdušenostjo izvolila za predsednika ravnatelja Hočevar Maksa, kateri je predsedniško mesto sicer težko sprejel, a želji vseli tovarišev se je končno udal in mesto predsednika sprejel. Njegov namestnik je ravnatelj Fakin, tajnica je strok. učit. Potočnik Pavla in blagajničarka pa strok. učil. Cretnik Marta. Po končanih celotnih volitvah je bilo sprejetih več predlogov tičočih se pravnega in materialnega položaja učiteljstva ter njegovega pravočasnega premeščenja, kakor tudi ureditve in vzdrževanja meščanskin šol ter pravic absolventov teh šol. Skupščina je tudi sklenila izdajati mladinski list za aoraščajočo mladino. Vse zborovanje je poteklo v najlepšem redu m harmoniji. "1 < „Vse ta 3imo„ Nad 100 ilustracij, 60 strn-ni. Poučni članki, kritične razprave, bogata oprema in stvarnost hode presenetila vsakogar. Piš le takoj ponjo; za praznike prejmete lepo darilo Kvaliteta in cena — naj bodeta odločujoča! Le renomirano blago Vam jamči za — popoten športni užitek! Mariborske vesti Kolonija vagonarjev Oblačila asa dame in gospode do Božiča globoko znižane cene. Prodaja Fran Lukič — Ljubljana Maribor, 10. dec. Končno je železniško ministrstvo povoljno rešilo prošnjo mariborske občine, da se ji prepusti 35 starib tovornih vagonov, ki jih v železniški delavnici demontirajo, za napravo zasilnih stanovanj za brezdomce, ki si' sedaj stiskajo v neznosnem ozračju barake v Kraljeviča Marka ulici. Kolonija vagonarjev bo stala v gramozni jami na Veznem. Za postavitev kolonije v tej jami se jo odločila mestna občina radi tega, ker je izvršena v jamo že napeljava tako vodovoda, kakor elektriko, kar bo delo znatno pocenilo. Prvotno je bila gramozna jamu ob Koroški cesti določena za va-gonarje. Tovorni vagoni, ki jih bo železnica odstopila, bodo v stanovanjske svrhe primerno preurejeni, Dobe okna ln ena vrata, postavil so bo v vagonu štedilnik in dimnik, stene pa se bodo ojačile in bolje zadelale, da ue bo silil mraz v notranjost. Stali bodo vagoni na betonskih podstavkih, primerno Izolirani proti zemeljski vlagi in mrazu. Šo pred nastopom najhujšega mraza se bo izvršila preselitev stanovalcev iz zasilne barake v uove prostore. Baraka pa se bo nato podrla in uničila. Po potrebi bo občina na pom lad preuredila še več vagonov v stanovanjske svrhe. Primerna rešitev stanovanjskega vprašanja s postavitvijo vagonov se ne bo dosegla, kajti tu bodo stanovalci izpostavljeni vremenskim neprillkam. kakor v baraki. Izboljšanje pa bo doseženo vsaj v moralnem pogledu, ker bodo posamezno družino stanovalo ločeno, no pa vse skupaj na kupu, kakor doslej v baraki V Kraljeviča Marku ulici. Celje / Kaj 'mi dane«? Danes ob 9 dopoldne v hotelu Evropa čtkmaki -ostanek Društva absolventov trgovskih šol. — Ob 10 dop. v dvorani Ljudske posojilnice za gimnazijce in učence meščanskih Sol predavanje »Treznost, mladost in rast.« — Ob 4 popoldne istotam skavtska božičnica. — Ob 5 poln) kino tu«li v dvorani Ljudske posojilnice predavanje > Brezposelnost pri nas iu karitativna akoija«. 0 Praktično kaloličanstvo je naslov predavanja na tretjem prosvetnem večeru, ki bo v jkmio-deljok ob 8 zvečer v mali dvorani Ljudstke jkjso-jiluice. Predaval bo bogoslovni prof. g. dr. Aleksič iz Mariboru. BBaaBBBBBBBaBBBBaaaBBBBBBBflBBBBa vmm in dobra hrana celishe lavne huhlnlc namoHša fr rekloma Trbovlje Na občini ostane pri starem. Na povabilo g. bana so so vršili razgovori za novo sestavo občinskega odboru ia je bilo pri tem obljubljeno, da Oo nov podžupan vzet iz vrst delavstva. Sedaj pa se razglaša, da ostane dosedanji podžupan Pavlin in da se bo odbor samo dopolnil, kolikor je praznih mest. S tem bodo postale seje sklepčne in se bo lahko sprejel proračun za prihodnje leto. Mesarijo je otvorila zadruga Rudarski dom s 15. t. m. na stojnici na tržnem prostoru in bo sekula meso po znižanih cenah 7 Din za kg. Gamberk in pod njegovimi razvalinami zakopani zakladi večkrat vzbujajo domišljijo in hrepenenje naših rudarjev. Samo dve uri peš hoje je do njega in marsikateri je že o polnočni uri iskal in kopal »šacc pod njegovimi zidovi. Dosedaj še vsi brez uspeha. Snov o mogočnih in bogatih gamberških graščaklh in njih valptih. je posrečeno vpletel v igro »Gamberška kronika«, Fltsek Viktor iz Zagorja. • Šoštanj Slomškova proslava. Minulo nedeljo je šini-helsko Prosvetno društvo priredilo Slomškovo proslavo, ki je lepo uspela. Prostorno dvorano Slomškovega doma je občinstvo docela zasedlo in s pozornostjo sledilo sporedu, ki je obsegal deklama-cije, dramatične prizore, pevske nastope treh zborov, simbolične slike itd Slavnostni govor jc imel tkalski kaplan gosp. Lupšc. Požar. Preteklo sredo je izbruhnil ogenj v stanovanjski hiši posestnika Berločnika po dom. An-zuka v Velunji. Poslopje je do tal pogorelo, uničen je tudi velik del pohištva, pridelkov, obleke itd. Ogenj je nastal v pokvarjenem dimniku. Zavarovalnina je majhna in povzročene škode n« bo krila. Šahovski turnir. Šoštanjski šahovski klub je otvoril prvenstveni klubski turnir. Ker je še čas za prijave, vabimo to pot posebno nevčlanjene io-štanjske iahiste k udeležbi. Prijav« sprejema klubski odbor pri Cerovšku. Ukinitev pasjega zapora. Z občinska deske: Strogi pasji zapor sc ukine. Psi morajo pa biti \edno vpisani v občinski register, opremljeni z znamko, biti pod stalnim nadzorstvom in se ne •mejo voditi v javne lokale. Ljutomer Združitev občin v smislu novega občinskega zakona sc pripravlja tudi v Ljutomeru in okolici. Po načrtu, ki ga je izdelalo okrajno načelstvo, bi mestna občina Ljutomer obdržala kot samostojna svoj dosedanji obseg. Ostale občine ljutomerske okolice bi s« predvidoma združil« v dve veliki občini: 1. Ljutomer okolica ■ sedežem v Ljutomeru, kamor bi pripadal« dosedanja občne Cven, Slamnjak s spodnjim delom Kamsnščaka, Presika in Stročja vas — skupaj 3057 pr«biv«lcev; 2. Cezanievci z gornjim delom Kamenščaka in dosedanjima občinama Branoslavci in Stara cesta — skupaj 2275 prebivalcev. Da sc morejo upoštevati želj« prebivalstva je okrajno načelstvo »klicalo sestanek gg. županov na torek 20. decembra. S kmetijsko-nad«11 c v nino iolo letos naibrž ne j bo nič, ker se je oglasilo »amo 12 udeUženccv, moralo pa bi jih biti najmanj dvajset. I Devet dni j« bila poročena Terezija Škrlec iz Rinčstovs grah«, te dni pa j« nepričakovano umrla. Naj počiva v miru! -Slehernika« ponovi Prosvetno društvo v Katoliškem domu na Štefanovo ob 3 popoldne. Opozarjamo na predprodajo vstopnic v okrepčevalnici vinarske zadruge. Slovenske gorice Sv. Anton. Katoliška mladina je proslavila praznik Brezmadežne dn« 8. decembra zelo slovesno. Zjutraj so člani vseli katoliških organizacij pristopili k mizi Gospodovi. Popoldne pa j« bila v Društvenem domu svečana aka 'emija, ki j« krasno uspela. — Nastopili so dolgi zimski večeri, ki si jih lahko krajšamo s primernim in poštenim čtiv om. Poleg dobrih knjig, ki so nam na razpolago v društveni knjižnici, se priporoča tudi katoliški časopis »Slovenec, ki prinaša zanimivosti in novosti iz vsega sveta. Dobite ga vsako nedeljo po rani maši v čitalnici. Segajte po njem. Sv. Benedikt. Krasno priznanj« j« prejel naš priljubljeni duhovni oče gosp. dekan Franc Sal. Gomilšek ob priliki svoj« tO letnice. Mariborska Prosvetna zveza mu danes potom posebnega odposlanstva izroči krasno diplomo, ki naj bi bila skromna oddolžitev za slavlienčev« nevenljivc zasluge na polju kričansk« proavete, ravnotako tudi jareninsko kat. izobraževalno druStvo po treh odposlancih Bog živi našega dekana-slavljenca do zlate in biserne mašel Mežiška dolina Kotlje. Smučarski klub Guštanj-Kotlje otvori svoj dom, ki si ga je zgradil na Pokrovovem posestvu pod Uršljo goro, na Štefanovo, dne 26. decembra ob 10 dopoldne. Blagoslovitev doma izvrši preč. gosp. Ivan Serajnik, župnik v Kotljah. Cesta iz GuJ-.anja v Kotlje je v jako slabem stanju. Blata je toliko, da se mu ni možno ogibati. Svojčas se je govorilo, da prevzame to cesto banska uprava, pa je sedaj zopet vse tiho. Sedaj, ko vsako leto prihaja več tujcev v naš kraj, bi bilo pač potrebno, da se vsaj nekaj ukrene. Isto je s pošto. Imamo poštni urad, pa brez tcM^na in telegrafa, Tujski promet bi se gotovo Se bolj razv*l, ako bi imeli tudi to dvoje, posebno telefon. Sedaj, ko se je smučarstvo pri nas tako razvilo, bi bil radi možnih nesreč telefon nujno potreben. Mnenja smo, da bi morali k temu prispevati vsi oni, ki imajo koristi od tujskega prometa. Ali ne? □ Prof. Ivan Bogo) i« — 50 letnik. Jutri, dne 18. t m. obhaja veroučaii profesor na tukajšnji realni gimnaziji Ivan Bogov ič 50 letnico rojstva. Kdo bi mu prisodit petero (kriiev, ki jih prenaša z vzorno mladostno-»tja in redkim življenjskim zanosom? Noče v svoji ekronunesti, du se javno opozori na ta njegov življenjski jubilej. Mladina ljubi svo jega duhovnega učitelja, njegovi laični tovariši in duhovni sobratje ga visoko cenijo in s|>oštujejo. Njegova plemen it osL, ubrana širokoijruidnost, vedra Ijuts-znivost in globoikost ter širina obzorja terjajo priznati,e, »vvstobo ln ajicStovanjo. Tenkočutna vestnost v profesorskem jvoktiou, nikdar mirujoče poglabljanje duha Ln srca, vsestransko udej-atvovanje na vseh poljih od obče prosvetnih vprašanj, '|**lagogike itd. pa do živahno izvajanega turizma. Duhovnik .po božji milosti, svojim dijakom učitelj in ooe, vsem človek. Vseroo^oni mu daj z lahkoto, kaikor preinwa prehod v Abrahamovo dobo, doživeti še (»etero k rižev sredi ljudi, ki ga vsi radi imajo. O Združenje rezerv uih častnikov in bojevui-kov, pododbor Maribor, poziva svoje člane, da se dones udeleže ebvezne -sliržtie božje, ki se vrši ob 10 pre'|x>li 31. decembra 1982, terjatve je prijaviti do 31. januarja 1933, ugotovitveni narok se vrši 13. februarja 1933. □ Kriza pritiska. V poravnavi se nahaja lastnica če.-alnega sa.ki.ia v Ulici 10. oktobra gospo Fettieh-Frnrvkheini, por. Scheiber. Terjatve Je prijaviti do 17. januarja, narok se vrši 23. januarja 1933. IVnuja JO"-,;. — Poravnalno poislo.im.nje trgovca s joopuhovino in Irhovino Antona Butolena se l7irf—48. j VAŽNO ZA DRČA VIME USbUŽBENCe, ker si lahko naba- vi Jo Kolov« »M ke. rsiVovrutnepiHVe I" hnb rinse »n Hume in go-nede proti n-«kHZiiiui »Niha llnlnr aailriiK*' tir avutb u tu Ivn.u« v Mi.r.hor«' pri ANTONU M*CU^IU manufuklurua in konfekci ska trgovina v Mariboru. Gosposka ul 8-1(1 Smučarske obleke v modri in rjavi barvi. □ Tekmo mariborskih »šnopslarjev«. »šnopsl« je narodna mariborska igra. Prideta dva mariborska mestjanu v gostilni skupaj, so i>t kvurte v rokah in šnopslu se, da je veselje. Vsaka gostilna ima po več takih kvartaških krožkov. — Pa so si: mariborski šnopslarji spomnili, da prirede prven->lvo. Ze nekaj času trajajo ogorčene borbe po posameznih gostilnah iu kavarnah zu naslov prvaku. Zmagovalci se bodp spoprijeli med seboj in iz koučue borbe bo izšel prvak mariborskih šnopslar-jev. Zanimiva tekma se bo vršila v prihodnjih dneh. Q Ulioj v Kaivanju pred sodniki. Krvav dogodek v Ituzvanju, ki se je odigral letos 18. sept zvečer ter smo o njem svoječasno obširno poročali, je dolgo razburjal mariborsko okolico. Našel je sedaj svoj konec pred sodiščem, ko se je včeraj zagovarjal viuičar Jožef llojnik radi uboja svojega najboljšega prijatelja Jakoba Klemenčiča. Obtožnica navaja, da je bil usodni dogodek posledica fantovskega pretepa, ki se je razvil v nekem radvanjskem vinotoču. Trojica vinjpnih rad-vanjskih fantov je silila v dekleta, ki je sedelo poleg nekega tesarjn. Nazadnje je prišlo do spopada. Tesarja so branili železniški delavci, kj so pili pri sosednji mizi: med njimi se Je nahajal tudi pokojni Jakob Klemenčič. Morali so se pa umakniti pred razjarjenimi pretepači, ki so rabili keglje ter so pobili Klemenčiča do nezavesti nn tla. Krik in vik prelepa je odmeval daleč v vas ter privabil nn mesto tudi 4tl-letnrga vlničarja Jožefa llojnlka in njegovega soseda. Prihitela sta branit Klemenčiča in njegove tovariše Hojnik je stopil v drvarnico ter zagrabil težko lesarsko sekiro. ki je bila šele nedavno nabrušena. V temi je zamahnil z nje proti prvemu, ki se mu je pri-b'ižnl, ne vedo?, da Je to njegov prijatelj Kiemen-fič. kateremu je sam prihltel na pomoč. Klemen-čič se je bil med tem že namreč zopet osvestil ler se je vrnil nn mesto pretepa. Prvi udirec Hojnl-kov pn jo zadel v vrat, drugi se mu je zasekal v prsi. Zgrudil so jo ler na mestu umrl. — Hojnik se je zagovarjal z razbujenostjo in silobranom. Obsojen je bil na 4 leta robije in 5-lclno izgubo časlnib pravic. O Lekarn i5kn n^čnn službo vrši v priboru'eni telnu od 18. do 27 decembra lokama >Pri zamorcu r, mag. r»h. Maver. □ Rabite nareljae. šopke, kličite telefon št. 27-fifi. Vrtnarstvo Jemer, Maribor. Kako oosHn-m doh-r ftod^"»n'k To brezplačno knjižico pošlie tovarna glasbe Meinel & Herold v Mariboru št. I02-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvežbanemu. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! Ptui Dijaki p'ujske gimnazijo so vp-izx>rili v mestnem gledališču v torek 13. t. m. Cankarjevo dramo >iilaipcir. Gledališče je bilo docela razprodano. Občinstvo jo z vidnim zadovoljstvom sledilo predanim proizvajanjem posameznih vleg in smemo mirno trditi, da je igra nad vse pričakovanje prav dobro izpadla. Pod avtomobilom. V ptujsko bolnišnico so prepeljali 30 letnega posestnika iz Maline, katerega je povoail avtomobil nekega trgovca iz Sv. Trojice v Slov. gor. Poškodbe eo težke, desno nogo mn je popolnoma zmečkalo. Vzrok nesreče je pripisovati nesrečnemu slučaju, ki se je dogodil na trgu pri Sv. Trojici v Slov. gor. Davica. V ptujski bolnišnici jo umrla na da-vici 5 letna Reziiika Kostanjevec, hčerka kočarja iz Pristave-Slatine. Je to že šesta žrtev to zavra,1trne bolezni. Orožje ni igrača. Pri j>rogledovanju nabite fl©- bertovke je ustrelil A lojz Dona j, poB. sin iz Mo-škajnoev, svojega tovariša Franca Kcfoota, pos. sina istotam, iz neprevidnosti in ga zadel v Ircvo stegno. Ker je rana nevarna, so ga spravili v bolnišnico. Nočno lekarniško službo od 17 do 24. t m. ima Gornja lakoma »Pri zamorcu c, magister Moidlor. •©■ Vstopnice za prireditev Krekove druiine »Logarjeva sinov af, božična zgodba v potih dejanjih. se bodo dobile v predprodaji Se jutri do|K>l-dne od 9. do 12 in od 2 do začetka predstavo pri dnevni blagajni. Med odmori bo igral društveni tuatburaški zbor. 0 (iodbeno društvo v Celju. Redni letni občni zbor Godbenega društva v Celju bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 8 zvečer v Narodnem domu v I. nadstropju l ">bič«jnim dnevnim redom. Dražba nepremičnin. Dne 31. jan. 1933 dop. ob 10 bo pri okrajnem eodišču v Celju, soba it. 4, dražba nepremičnin, zemlj. knjiga k. o. Vojniik, okolica, v lož. št. 108. Cenilna vrednost l>in '20.04^, najmanjši |>onu.Manot<, ine-iianične pletarne v Žalou. Narok za -sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Celju, soba št. 2, dne 28. jan. 1933 cb 10. 0 Potrditev poravnave. Potrjena jo poravnava trgovca Zuoanca Karla v Lr.kah 270. 0 Cenj. čitateljp opozarjamo na «lanašnji oglas tvntke Ak»j7. Drofenik. Celje, Glavni trg 9. 0 Smučarji pozor! lVmlno si nabavite kroje, čepice, sviterje. ajiecialno |K>r;lo, rokavice, smučke, kompletne ali samo |»ribor, termos-srteklenics, nahrbtnike, fevljo mpremoSIjive. jepice in vse drugo, kar smučarji rabite, obrnite se na Trg. dom — Slermeoki — Celje. Cenik zastonj. Ne odlašajte z nakupom, pridite, dokler je velika izbira zimskih tukenj, damskih plaičev, usnjenih suknjičev, volnenih nogavic, srajc, samoveznic, odej in vse manufakture. Cene ponovno znižane! France Kolbczen, Celje, Prešernova 3. Lepe sveže bonbonjere lini bonboni in razni božični obeski, lastnega tovarniškega izdelka, po ugodnih cenah pri tvrdki ANTON FAZARINC, CELJE. Sloveniigradec Lokali se renovlrajo. V zadnjih par letih so naši trgovci in obrtniki poa.etili hvalevredno skrb svojim lokalom in jih renovirali današnjim časom primemo. Tudi letos smo dobili par renoviranih lokalov. Pred par dnevi je ludi popolnoma reno-viral in preuredil svoj lokal trgovec z usnjem in lastnik točilnice Ivan Mikec na Kraljeviča Andreja cesti ter ga moderniziral. Zamisel ž vinorejcev. Na nekem sestanku naših živinorejcev, ki se ie vršil pred nekaj dnevi, jc padla zamisel, da bi si kmet e odn. potom živinorejske zadruge spričo današnjih težkih razmer, radi katerih živinorejci ne morejo vnovčiti svoje živine in kar je vnovčijo, vnovčijo le za zelo nizko in sramotno ceno, osnovali svo o klavnico in prodajali meso v stojnici na trgu. S tem bi omogočili, da bi bilo nekoliko cenejše meso kakor pri mesarjih. kmet bi lažje prodal svojo klavno živino in to tudi za boljio ceno kakor mesarju. Dobra zamisel, samo da bi se uresničila in kaj kmalu postala tudi dejstvo. Cela vrsta prireditev. Državna osnovna šola uprizori na praznik rojstnega dne Nj. Vel. kralja ob 4 popoldne igro »Jurček«, katere čisti dobiček je namenjen za božičnico revni šolski deci. Krajevni odbor Rdečega križa pa uprizori na isti dan ob 8 zvečer ter v nedeljo ob 4 popoldne in ob 8 zvečer igro »Živel kralj«. Tudi čisti dobiček te predstave jc namenjen v dobrodelne namene. Ruse Senzacija za Ruše bi bila rokoborba med atletko in g. Zelovičem, ki jc bila napovedana za preteklo soboto, pa je bila v zadnjem trenutku odpovedana, ker je bilo premalo obiskovalcev. »Peterčkove poslednje sanje« se jutri (v nedeljo) ponovijo. Igro je našludirala in jo tudi sama vodi gdč. učiteljica Likarjeva. Vloga ^ malega Pe-terčka igra učenec drugega razreda Karlek Skud-nik. Poleg otrok nastopijo še odrasli: učiteljice Unger, Bobič, Romolt, gdč. Ozim Ln gospodje Stani, Verk, Janko Fridl in Sornik. Čisti dobiček tudi druge predstave je namenjen za obuvalo in obleko revnim učencem . Popravek. V zadnji nedeljski številki je tiskovni škrat povzročil neljubo pomoto. Prvotno se jo razglasilo, da tovarna za dušik ustavi ves obrat. Toda pozneje se je dognalo, da prvi glas ni bil docela pravilen. Mi smo pisali: To je bila velika sreča. Škrat pa je napisal: nesreča. Sicer pa je lahko vsak, ki je mirno in brez hudobne volje prečita! ves dopis, spoznal pomoto in jo lahko sam popraviL Sedemdesetletnica Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani Stovenoi smo na glasu, d« se radi organiziramo, da smo društveno delavni. To pričajo mnogovrstna, bolj ali manj uspešno delujoča društva, od katerih nekatera delujejo že dolgo vrsto let. Eno najstarejših stanovskih društev je Slovensko zdrav-nižl^o društvo v Ljubljani, ki proonnje v nedeljo 18. decembrn sedemdesetletnico svojega obstoja. Mel ic Laska znanost ima pri nas že stare tra-diivje. Že v začetku 18. stoletja je bila v Ljubljani! pr- Istcpnja inve;liioi'niake fakultete: academia ope-r h:'-rieiii, a od jožetinske dobe dalje licej s kirur-p':Yio šoto. Ob Napoleonovem času pa je bila v lA.blrani uetamoviljeina medicinska fakulteta, ki je pii žaiib g po avstrijski restavraciji padla nu&aj m stopnjo kirurg Rine šole. Slednja je prenehala leta 1850. Gibanje za ustanovitev zdravniškega društva se ja pričelo že'M a 1861, ko se je na pobudo z/travnikov: /a- ugi prof. dr. Valente u'v,»ril patološko-Miatomski muzej v prostorih b 'nišnice. Z večj mi voliti zdravnik >v dr. Uis-huerja in dr. Maderja kakor tudi s po l^ioro Kranjske hranilnice in z vsakoletno zb;rko nie-l Mani se je ustanovila dr. I/isch-ner-Madecjeva n-'wnova za po lp>ro v-lov in sirot Alanov. Pozneje se je |>o iniciativi primarijev dr. Grrgori'n ii dr. Jenka. krfcoc tudi 'Ic. Koprive ustanovil samostojni »Vdovski in sirotinski |>okoj-nin-ki zaklad društva z? I ravnikov na Kranjskem ter . Dr. Bleivveis- v zaklad z« onemogle zdrav-niiker. Društvo je gojilo ozke prijat« l^ke stike * »Zborom liiečtiikov kratj. Hrvatske i Slavonije«, s Na^prlimrneiSe dcirtlo Odlično belo PLATNO katerim je imelo skozi 20 let tudi »kupno glasilo »Liječničiki Vijesniik'. Slike s srbskim zdravniškim društvom v Bol-gra-lu je društvo mivezalo prvič lota 19"4 ob priliki kongresa srbskih »travnikov in prirodo-lov-cev v Belgradu, katerega so se udeležili trije člani društva, ponovno pa leta 1911 ob priliki prvega jugoslovanskega kongresa za operativno medicino. Za časa balkanske vojne se je 15 slovenskih zdravnikov, večinoma članov drušlva, odzvalo pozivu srbskega, črnogorskega in bolgarskega Rde-čega križa in pohitelo na jug .pomagat, kjer je bilo najbolj 'potrebno. Pokazali so s tem že takrat na delu svoje jugoslovansko prepričanje. Umljivo je, da st) jih po vrnitvi avstrijski Nemci zaznamovali za politično siicnd jive. Svetovna vojna je mnogo zdravnikov — članov društva — razkropila na razne fronte, le nekateri so služili doma. V vojni so padli trije člani. Takoj po prevratu se je začelo bij energično delovanje. V prvih vrstah liorbe za društvene in narodne interes;' vidimo primarija dr. Gregoriča. lVxi njegovim predsedstvom si je takoj po prevratu dne 2. novembra 1918 društvo nadelo ime " Slovensko zdravniško d ruš tvor ;n razširilo srvoj deki-krog na vse slovensko v Jugoslaviji se nahajajoče ozemlje. V prvih povojnih letih je društvo imelo mnogo vpliva ua javno sanitetno upravo kot svetovalni organ. SZD je dalo mnogo raznih pobud in precej pripomoglo k ustanovitvi inelicinske fakultete v Ljubljani. I veta 1921 se ie vršil v Ljubljani III. k,»ngret. Jugoslovanskega zdravniškega dništva. Po iniciativi in vztrajnem prizadevanju i»ri-marija dr. Gregoriča so se leta 1923 v Jugoslaviji ustanovile »travniške zbornice, ki so takoj pričele delovati. Vzorno dekije p<**ebno zdravniška zbor niča dravske banovine, najprej pod vodstvom primarija dr. Gregoriča, poaneje in sedaj pa pori predsedstvom mestnega fizika dr. Kima. Ko iv je |» vidovdanski ustav Složen iijn razdelila v dve upravni oblasti, se je osnovalo leosvrča bolj znanstvenemu delu s prirejanjem aianstvenih -*s»tan-kov in irJetov. Slovensko zdravništvo ima tudi dvoje medicinskih čaaopsov: 1. Glasilo zdravniške z.b,.misp, uVanovljeno let« 1924 na pobu.lo (»rimarija dr V. Gngoriča. in 2. Zdravniški vrstnik, k je bil usta novi jen po iniciativi primarija dr. Dsi, kjer bo dobil vsa obvestila in se mu bo po njegovi želji odkazalo stanovanje in hvana. Hkrati se mu bo pritisnil tudi žig kluba na izkaznico za vožnjo nazaj. Brez tega žiga ne bo nihče dobil znižane vožnje za nazaj. Vremenska poročila z Blok se dobe vsak dan pri Česnovarju, pri Gorcu (poleg Kreditne banke) in vri Putniku, Poskrbljeno je, da bodo vremenska poročila objavljali tudi naši časopisi. Iz pravkar povedanega je razvidno, da smučarjev na Blokah ne bodo »odirali«. Pripravlja se jim veselo in udobno življenje, ki ga jim vsem iz srca privoščimo in zaielimo! Pojdimo torej na Bloke, kadar bodo vremenska poročila ugoina! Smuk in na veselo svidenje! ingospoJa izbe cene! jjubtana liRotovlji-nr drese za dame. conpnde in ilrro ter po meri iz ncprcmorliivih lo inov, tri-rotuv in eabardinoi modre in rujare barve Darovi Živinorejci! Uporabljajte za razkuževanje hlevov in orodja SANEOLIN INDUSTRIALE. za razkuževanje živine pa SANEOLIN MEDICINALE. Sredstva dobile v vsaki lekarni in drogeriji. od-nostio pri proizvajalcu: CHEM0TECHNA, družba x o. z., Ljubljana, Mostni trg 10, Ig Ccrbren? vestnifc | Meščanska Marijina kongregarija za moie pri sv. Jožefu ima v nedeljo ob li svoj redni shod. Najnovejša okrožnica jugoslovanskega episko-pata toplo priporoča, da bi vsi verniki pristopili k eni ali drugi misijonski ustanovi. .Mladina pa naj bi se |K)ri vodstvom dušnih pastirjev in katehetov oprijela »Dejanja sv. dclinstva Jezusovega« za rešitev in krst poganskih otrok, Misijonstvo je zašlo vsled svetovne gospodarske neurejenosti v silne zadrege in st ske. Zato se sedanji misijonski papež Pij XI. polti skrbi obrača do vsega katoliškega sveta, naj ne pozabi na misijonsko dolžnost. Ob takih pozivih slišimo peč tudi ugovore, češ, ali ne vidite, k.ikšno pomanjkanje je danes povsod.' Res je. Vendar je pa še dokaj lakih, ki stiska nanje še ni tnko občutno pritisnila, vendar misijonske miloščine še niso morda nič odšteli. Sieer pa godrnja vi ljudje ne dajo ne za te ne za druge dobre namene. Prošnja velja predvsem dobromisbčim in krščansko čutečim vernikom. Skupno pastirsko pismo naših Škotov je dalo poguma tudi vodstvu Dejanja sv. detinstva . da ponovno poprosi, naj bi se mladinska misijonska naprava prav po\>od poživila. Lepa prilika je' sedaj, ko se bližnjo prazniki ljubezni božje in je izš -l V e s t n i k (letno poročilo jI), sv. d. za ljubljansko in lavantinsko škofijo). Starši, vzgojitelji, ki se zanimajo zanj in za mladinsko misijonsko org nizacijo, dobe lahko to knjižico brez stroškov v trgovini Ničnimi v Ljubljani. (if>s|Kxije poverjeniki pa se naprošajo, da bi tudi letos prevzeli ali neročili primerno število izvodov ter tako prihranili poštnino, ki bi jo bilo treba plačati za poSiljalev. Dobrodošli tudi novi poverjeniki! Na zahtevo pošlje škofijsko vodstvo (Ljubljana. Pred škof jo 7) druge potrebščine — svetinjiee, »prejemnice — s knjižicami vred gratis. Oklic ljubljanski mladini. 28. dec. je mladinski mis,jonski praznik \ ur,u|inski cerkvi. Ta dan je god Nedolžnih otrok, primerna prilika za prejem sv. obhajila. Ob osmih zjutraj bo sv. maša za žive deležnike in debinice sv. Detinstva. Lepo božično petje bo spri mljalo vso službo božjo oldaii«ko iii tudi popoldansko, ki bo ob štirih v nui*ki cerkvi S lo |»opoldansko potioinodjo bo združena tudi kratka pridiga in slovesno bla#oslovljenje mladine (dečkov in deklic). «ig. katrhetje, ttar>i in «zgujit<-lji! Prosimo Vas, ojtozorile na lo boiičuico svoje gojene« in go jenke. In to si zapomnite, gospodje! Zaradi hemeroidov ni vedno potrebna operacija Unktcri ilo.s1 a znanost je odkriia novo sredstvo, ki zanesljivo učinkuje Z u orano Poster san m izda in ačenkov vsako uKro in zviče se odprav ia,o bolečine. srbečica m krvavenje V laiiih primerih za-d stuje kura treh. vte jih i a šestih ted ov 1'rednosl tega sredstva i a eludi ta, da e iieddvo lako poceni. Tuba mazila dane 1 Din. škatljica zače, kov pa 30 Dni tn se dooijo v vsaki lekarni. Odobreno po min »(,c. oni. iu i.tiro ln, Ka zdravja 8 br 93« __o 1 ln. n>a in tii •>. Radio ZA RODBINE HR.VSTNIšKIII PONESREČENI EV III. izkaz Neimenovani iz Ljubljane 40 Din; Zbirka šolskih otrok v Lesah 27.25 Din; Gosp. kanonik, prof. dr. G. Pečjak 200 Din; Neimenovana gospa 20 Din; Gosp. Jož« Grošič, Sp. Urnik 10 Din. — Skupaj 2tl7.20 Din. Koroška Bela Dostavljanje pošte. Zadnji čas sc na Kor-ško Belo dostavlja pisemska pošta še-le popoldne, zakaj pismonoša sme iz poštnega urada šele ob 13. in to po odloku višje |>oštiie oblasti. Na Koroški Beli pa je večina uradov! Pa tudi privatne stranke »o zrlo prizadete ra li tega. ko se tako j»oz.no dostavlja. Kdo pa naj z obratno ]mšt.o odgovarja, če ne more! — Prosimo |ki-'iio direkcijo, naj razveljavi ta odlok v prid prebivalstvu in naj se jwSta dostavlja kot doslej, zakaj poštni vlak pride že ob 9.24 in pismonoša lahko vse pravočasno uredi. Danes zvečer ob po 20 nam hoč' igralska družina KPD. pokazati jiovsiin moderno igro »Tri modrosti starega \Vanga-, povzeto iz časa boksn-pike vstaje na Kitajskem. V več krajih so to igro z velikim vs;>cboni vprizoriii in občinstvo je bilo za njo hvaležno. Upamo, da bo isto tudi pri nas. Bo res čisto nekaj novega! Vsako leto so mnogi izražali željo, da bi na sveti večer prosvetno društvo preskrbelo za primerno in lepo zabavo v dvorani. Letos hoče društvo tej splošni želji ustreči. Na sveti večer v soboto bo dvorana zakurjena in odprta od 8 naprej. Ob 9 «ačne društvo s programom za sveti večer: »gra s petjem: Srce in denar, nato bodo fantje peli več narodnih pesmi; potem nastopijo zopet fantie z zborno deklamacijo s petjem; na kar eden društvenih fantov govori: »Spomin na prvi sveti večer«; in proli koncu okrog 11 prizor na odru: »Otroci se pri jaslicah pogovarjajo in pojejo - — Namesto da bi se mladi svet na sv. večer potika;! okrog, je prav, da se ti in vsi, ki čakajo na polnočnico, zberejo v gorki dvorani in gledajo ter poslušajo kaj lepega. Vstopina za sv. večer še znižana. Društvo torej vabi in nikomur ne bo ial, ki bo prišel v dvorano! Kriian«ka moška kongregacija ima prihodnjo sredo 21. dec. ob 8 zvečer v družbeui dvorani, izvencerkveni sestanek. Zanimivo predavanje in važna naznanila. Soča i r».tnri w zbero v nedeljo 18. dec. popoldne po lilanijah v zakristiji stolnice sv. Nikolaja, kjer bo vnien razgovor o zadevah nočnega češčenja za prihodnjo polletno dobo. Mislili so, da dela denar Novo mtito, 15. decembra. Čudno bi v današnjih časih, ko so take stvari na dnevnem redu, nc bilo, pa vcndarl« ni bilo r«». V Gotni vasi pri Novem mestu stoji ob kri-iiiču stare in nove ceste gostilna, katere lastnik jc g. Ivan l-ei|ak. Mladi posestnik in gottdničar jc v ponedeljek popoldne pregledoval »voj toplomer Pa ga jc ic menda preslabo drial. ker toplomer mu ic padci iz rok na tla in razbila sc jc »te-klena cevka, v kateri jc bilo iivo srebro. Seveda Dr. J. Furlan, Maribor: O operacijah mandljev Odgovor na enako naslovljeni članek izpod peresa g. prini. dr. J. Pogačnika v »Slovencu« z dne 8. decembra 1932. Ni inoj namen, da bi na tem poljudnem mestu znanstveno razpravljal o problemu funkcije in zdravljenja mandljev, ker to spada pred drugi forum, hotel pa bi tanijirati vprašanje le v toliko, v kolikor se tiče tozadevno interesirane publike, ki j« dobila o stvari svoje informacije v četrtkovem članku g. prim. dr, Pogačnika. Vprašani« je sicer zelo široko in je težko izbrati komponente, iz katerih bi lajik črpal svoj« koristi, kajti navidezno mali del organizma, kot so inandlji, so napolnili cele police bihlijotek ter zahtevali in š« zahteva o neumornega znanstvenega dela v laboratorijih in klin:kah, tako da je težko posamezniku, da celo tozadevnemu strokovnjaku, da bi o stvari izrekel končno-veljavno sodbo. Zato je lah'snost med ljudstvom, ki se Siri vzporedno • njegovim in'elektual-nim obzoriem ter se prenaša v cHinaci;ske sobe, kjer se bolnik, zaopa;oč v ztravn kovo avtoriteto ter v dilemi vsled rezultatov svo ih lastnih razglabljanj često ne more otresti dvomov, ki mu jih nalaga lastni razum. Ti dvomi, ki so se peiavili kot posledica osamosvojitve razumskh sodb. pa so kakor vse druge panoge psihične-la ud jstvovan a v današnu dobi j»c"obrti konkre no rod'ago v kriz' soo.štovanja svoicga lastnega, v Um primeru tako vzvišenega poklica. To dejstvo, o katerem se moremo vsi prepričati, predvsem pa oni, ki jo >m«li. pri' ko slediti razvoj te krize trkom povoin h let. Nič n boli kvarnega za niedsebo no sodelovan e med predstavnikom avtoritete in posameznikom, kot i« nezaupanj« v pr»-4*favnika te avtoritete, pa naj »le-tnio imenujemo država, religija, znanost ali kar- koli. , N« bom se dali« spuščal v deta le t«ga raz-kroinega procesa, ker preouščam stvar tozadevno še bo! intcesi'anitn krofom, želel pa bi po ali Vk»i fovr*no sliko problema mandliev, ki ga je pred dnevi načel rrim. g. dr. Pogačnik Skoro ni p-»kti'nega zdravnika ne tozadevnega »feciial sta. ki bi n.i svojo odloči ev z« operativno odstranitev niantl;«v ne prejel od bolnika vpriUunia: Zakni In ravno la »zakaj« ie tako velikega potrena in od strani paci enta tako upravičen, da -.'a je treba motivirati. Zakaj in kdaj ie odstranitev mandliev (torail) potrebna (indic:rana)? Aii nc b.-do morda nastale za organizem ško-Tive posledic« ravno oo oda'ran:tvi mandl e», ki so vendar sestavni del celotnega organi»ma? Prelno odgovorim na to vprašanje, mora»n či-tatela na kra'.ko MinaMti z msn llji sara;mi. Limfna tkanina ki ie razpredena ro cel« n telesu, i« tupatam »klopljena v več e »1; man Je skupine, med katere #oada tkrv. ^'aHeverev limfni ali žr«lni obroč. Limfna tkanina teča obroča ie porazdeljena v sluznici ž'e'a, n-ehkeo5t»va'i pa moramo pri tem seveda tudi one momente, ki govorijo p'Oti operaciji, kot so n pr. razli'ne krvne in inf»kc'is''« bol«»n; »Hošno «!an:«. starost itd. Prepričan s«m, da po tako smi««lnih preudarkih nikdar ne bomo imeli pr'1'ke priti v Vonf' kt niti s svo;o la«tno vestjo niti z otroškimi zdravniki In ako g. Hsec navaja kot vzrfled svo:>h lastnih nač»l nek«erantislov v Ljubljani« esperantiste in javnost. Vstopnine ni. Redni letni obrni zhor el,ln«tnejra odbora aero-k'nl>a t Lin1i'>nni «e bo vršil v torek dne 20. t. m. ob 18 v prostorih Sindikata lokalnih železnic, Gradišče 7 I. Sa''jarsVo in vrtnarsko društvo podružnir« t Šiški priredi strokovno predavanje v torek, dne 20. t. m. ob 8 zvečer v šoli. Predava g. Humek. Člani in prihteljl vablieni! Obvestite dru? drugega. _ Odborova sein bo v ponedeljek, 19. t. m. ob pol 8 v gosflni g Keršiča. Sontnotersko prosvetno društvo priredi v ponedeljek zvečer ob osmih prednvanie o B-"'n'sVi volni, od katere ie letos minilo 20 let. Gospod predavatelj prof dr. Knrel Capuder bo ob t"' nri-liki pokazal tudi nekaj skiopličnih slik iz južnih krajev naše države. Vecpr sfov. VrShe V torek zvečer ie prire4i1o društvo »Krka« v dvorani Delavske zl-o'n;ce recitaciji večer slovenske lirike. Udeležba je b'la skromna, dogodek sam zase pa vreden vse pozo nost'. S'c-r e društvo »Krka« družabno in propagandno društvo za Dolenjsko in sega taka nriretitev 'otovo preko okvira društva, v snlošnem na nikakor "e more najti tistega odziva, ki bi i?a taka prireditev ven 1ar!e morala imeti. Pa kljub temu neso^asju je bil večer lep in poučen za intimen krog po4uš^v~ev. zlasti pa lepo dognan'e naše povo:ne l'r:ke. SPšali smo šest pesnikov: Miran Jarc, F^vard Kocbek 'ki ga ie iz prijaznosti bral t. Pino Mlnksri S-ečko Kosovel (v recitaciii g. C. Debevcal Pogač- nik, Ant. Podbevšek, A. Vodnik in Božo Vodušek Na programu je bil t'di Tone S"liJkar. ki se nI odzval in tako je podob« naše mlfde lirike imela ob"utno vrzel, a kljub temu poka7a'a da ''e mlada lirika mo^na in dn gre v svo! svet, ki ni ni? manjši kot ie bil svet ka'fe drude dobe Čeorav vse kar smo slišali ta večer, ni bilo bo-dj®i dobro pove'nno, bodisi da tudi ni bilo najbolje izbrano, ali da je /e odmrlo, je bil vendar za miVečega poslušalca sklep ta, da povoina doba v n»ši kn'iževnosti ni hiia tako jalova, kakor smo nvdili in da je muka, ki jo je občutil uatvariajoči duh te^a časa, edinstvena v svoji kozmični bolečini in zamakn;enosti in da se bo1ate;ii in globlji vrača v konkretnost. Tudi ni njen celotni obraz tako zasenčen, kot se je zdel, dasi trni Je vedno zlasti zaradi množice besed. Ni pa prilično, da bi na tem mestu govorili; dalo bi se m»r«ikai Povedati v or'lo<5 enemu ali drugemu in tudi to, ko'il-™ zn innriborski kmetski okoliš (namestnika: M. Hrau-da in A. Tanpeiner). Ce primerjamo mariborski okraj z ostalimi slovenještajerskimi potem vidimo da je mariborski nacionalno naišihkej'1! Naiapilneiši mož, ki ie snoval načrte o organizaciji Slovencev v Mariboru, ie bil framski kaplan O. Caf. ?e spomladi 1848 je smatral za potrebno dn se skliče v Maribor shod slovenskih Študentov iz Gr-dca. Maribora in Celja, ki bi rnznrnvljid o s'ovenskih žellah in sklepe nato predložil nn najvišjem mestu. Dn shoda ni prišlo, ker je vse z« s»>od nameravano delo vršilo društvo >S'oveniiiw v Gredeu. (»roška »Slovenija« je svojo nnlo<»o slavno vršila, t«ko da ie pri sporu glede narodnih barv v praski akademski legiii mogel Uchtenegrrer kot Slovenec upravičeno izjaviti, da Slovenci Gradcu ne morejo priznati nemškega narodnega zhačiia! 7ato pa ie bilo toliko sl«bše v Msriboru. Me-ščanskn miselnost, gnsnodarski stiki mesta 7. de'el0 In končno ponmnikanie narodnih delavcev, kakršni so bili v Gruden Ptuju ali Celju, ie zaviralo slovneko nnstoonnie. R-Hi»on«ki rodoljub Kreft poroči, da bi v Mariboru čleveku shbo nosteto od popotnona nerazumevanja stovenskih stremljenj: v Mariboru je zestonj vsnka beseda, ki nai hi dovedla do fed^ebojneca narodnega rnzumevinia. Z"to pa je Maribor roslal po oktobrski revolneiji nekai revoluclionsrlev na pomoč Dunnju. agitirnl za voiaSko pomoč dunalsVirn revoluelioniriem in žaloval za ustreljenimi madfersHm' dezerteril. Ko so namreč bili pri Knmnici ust-v'len i rondfnrski hnrnrsVi d"'erterji. ki so hoteli čez M-ribor v svoio domovino, le neka.i de7erterjev pad'o, nekaj pa bi'o uietih. ITJeti so bili nato v Mariboru usIreMenl. Sim^ntlie Mariborčanov za demoVrntsko stranko kaže dejstvo, di so nekatere mnriborske dame pomaVile svo>e robce v »junpško kri< usmrčenib Madžarov in tnko d«le di^Va svojemu čustvu. ProtislovansVo miSljepie M-riborčanov pa pokaže borna pogostitev prezebajoče in stradajoče brvnfsVe črne vnisVp v-to^n ie .l-lnjif wi.,i naše Vraie v domovino. Znto so io r>a z velikim navd"5eniem snre!emnli slovenski dezelnni! V tem č-su je zopet O. Pnf po-VVusil dvigniti mar'borsko s'ovenstvo z mi«liio ustanovitve mariborskega »Slovenskega dni5|vn« po vzoru graške »Slovenije«. Sam je bil pripravljen doprinesti "motne žrtve za novo organizacijo. Ali moža — Mntlašič in Knuplež, — na kalnnpc^ jp st" vil C "t svoie nade. stn osta'a pnshma. V položaju in prilikah. ka''or jih opisuje zgoraj Kreft, ni mogla vzkliti Catova z-misel. Tudi zmaga Fr Radušekn pri nadomestnih volitvah zo kromerižki državni »bor ni Slovencem prinesla nobevpga nnrodnegn haska. Ko ie bil iromerižki državni zbor razpufen in ko |e postal notmnii minister Rach ie bila ^tajorskn upravno razdeljena v tri nlrrnir-: Bruck, Gradec in v ce"ski okrni s s°do5pni v Mariboru. S-daj sodijo sodobni slaierškl Slovenci sami mariborsko p-rodno vlofo 7a AJ^i-iHrtr Vol si-eHl?!1« okraja so se zavzeli N^mel, Sloveuej =o 7.aMevn|i za sedež okraia Cetie V 107-irlrvpi sloveneti pe-fieiii sentembra 1849 noudarj^jo S1ovenel, dn ne more biti središče slovenslrorrn okrnla nemško mesto ki se |e očjvMno po'egevalo 7.n utopitev Avstrije v Nem Čl H in ki ie očividno sovražno s'o- vf.not^ini že1?r,m SlovenVsj ptecll sta Pel-p In .Ptni. ki stn vodili slovenski nornd v oni dobi. Vo ie "saVn meolo in vs"Vn de*ela delala v1ndi te^-np« ne'ie jn Plui op nista nikoli n'ti 7a las edd«li;1n od prava in zakona, nistn se udnla senaratisHčnim težnjam prenanetih S'oveneev. lemveč sta kDub s'renskemu peHu, ki je vnbilo pod 7ast"vo upornikov. ostala trdna. In Celie je središče Slovencev, ki je naihližip stbvenski sosedni Vronovini Kranjski. in okoli Celip se govori nailenše slovensko narečie ki je uaieripravneiše sredstvo za urad-1-vanje in šolo. Kliub mnvnom" Gurnikovemu osebnemu vplivaniu zn Celip. vidimo v tej stovenski izjavi jasno obsodbo Maribora v narodnem oziru. Bnch je odgovoril Slovencem s klofuto, če«, da se avstrijska zavest še ni dovolj vrastla v slo- venska srca in da mislijo Slovenci le na ločitev od Avstrije. Bachov odgovor je bil diktiran iz Maribora! Edina, ki je v Mariboru 1848 čuvala slovensko narodnost, je bila mladina. Javnost je bila v vse-nemškem taboru. Središča slovenske akcije v letih 1818-19 so Gradec, Ptuj in Celje. Maribor je pro-vincljalno mestece z malomeščansko duševnosljo, ki ni niti vabila slovenskih rodoljubov v svojo sredo, še manj pa jih osveževala. Bilo je potrebno, da se dvigne duševnost v Mariboru, oko se hoče v Mariboru razvijati slovenski duh in slovenstvo osamosvojiti. To pa se je zgodilo 1859, ko je vla-dika A. M. Slomšek prestavil sedel lavantinske škofije iz St. Andraža v Maribor. Ko je prišel sedež škofije v Maribor, je bilo v Mapiboru en ducat rodoljubov. Ampak zavel je nov duh, ž njim so prišli novi možje in Slovenci v Mariboru so začeli z delom. 18G1 je bila ustanovljena čitalnica in 18(52 manifestirajo mariborski Slovenci za svojo narodnost ter pokažejo Nemcem in Slovencem: Tukaj smo, kar smo, in tukaj tudi ostanemo! Job. B. Lucas: Pet vrst jih je V pet vrst delimo ljudi, katere vprašamo za pravo pot. Oglejmo si jih po vrsti ter pričnimo 7. onimi, ki svoja pojasnila ponavljajo dvakrat, trikrat ali celo večkrat. »Oprostite,: nagovoriš vaščana, »ali bi mi mogli povedati, kje drži pot v Spodnje Lazi?« »Spodnje Lazi'?« odvrne tn »O, seveda. Sledite tej poti malo nad en kilometer, da pridete do Rakarja. Nasproti temu se odcepi kolovoz na levo, a pustite ga ob strani, puč pa krenite po poti desno pri Križarju iu ko imate zopet en kilometer za seboj zavijte na levo, nakar pridete naravnost v Spodnje Lazi.< »Hvala lepa zn pojasnilo,« pravite in že stopite korak naprej, a motite se, vprašani prične znova. »Pazite, da ne zaidete v stran pri Rakarju, pač oa šele pri Križarju. Ne morete zgrešiti, napisna deska jo tudi tam. Po enem kilometru poti ne smete zaviti desno, pač pu levo.« »Hvala lepa, prav lepa hvala,« pravite. »Ne pozabite, da morate pri Rakarju mimo,« vas opomni, »tam je sicer odcep, kateremu pa ne smete slediti.« »Že dobro, hvala za pojasnilo,« pravite, ko se ozirate na vse strani po jiomoči. »Ne morete zaiti,« nadaljuje oni, »s te poti krenite pri Križarju, ne pri Rakarju, na to posebno pazite.« »Bom, bom, hvala,« zakličete že iz dalje. »Ni mogoče, da bi izgrešili, snmo pazljivi morate biti,« še zavpije za vami. Mučno je to, a čakajte, da pridete v roke, ki bo šel vso to pot z vami, da vam pokaže s prstom kraj, po katerem ste ga vprašali. Takemu človeku se hoče družbe in to baš tedaj, ko si najbolj želite, da bi bili sami. »Okoli tri kilometre bo, ali morda celo štiri, ne vem natanko, mislim da tri, lahko pa je tudi manj. Ni lahko točno povedati. Pojdite naravnost, ne, z vami grem, saj imam isto pot, vesel boni. če vam morem ustreči, vem kaj se pravi, zaiti s prave poti in prnv tedaj ne srečate nikogar, katerega bi vprašali, greste li prav. Srečen slučaj, da grem tudi jaz islo pot, res slučaj kajti, namenjen sem bil ravno v nasprotno smer, a sem se spomnil nekega naročila. Ne morete zgrešiti, naravnost po resti morate, a jaz vas spremim tja. Zadnje dni smo imeli precej dežja, kaj ne?« Blizu obupa ste, ko mu svetujete, da naj se trudi in gre kamor je bil namenjen. »Tolikšne žrtve ne morem od vas zahtevati.« »Ne, ne, nikakor ne, to ni zame nobena žrtev, prav rad vam ustreženi. Z vami grem in zagotovim vam, ne boste zašli, še malo nad dva kilometra imnva, ali samo dva, mogoče celo le enega in trl-četrt.« V glavo vam šine rešilna misel. »O joj, kamen inj je zašel v čevelj,« vzkliknete, »tu sem moram sesti, da se sezujem. Pozdravljeni, pa, hvala lepa.« »Počakam vas, saj se mi nikamor ne mudi in rad vam pokažem pot. Čudno in sreča za vas, da ste ravno name naleteli. Letos še nisem bil v tem kraju. Ali srm bil? O, pač, prvega maja je bilo, kako je človek pozabljiv. Le počasi, počakam vas. Nič ni tako neprijetnega kot kamen v čevlju.« Medtem eezujete čevelj, v katerem seveda ni niti najmanjšega kamenčka. »Prosim vas. ne trudite se radi mene,« pravite na to. »Žal mi je, da vas zadržujem, bom sam našel, kamor sem namenjen. »Ne, ne, ne, saj la' ko počpkam in istotja grem, tujcu pa rad služim kot vodnik.« Oddahnete se z zadovoljstvom, ko vržete ii čevlja navidezni kamen, čevelj zopet nataknete na nogo in se udasle v usodo. Tretje vrste so oni, ki vam dajo pojasnilo pr»» in kratko. Četrti so oni, ki povedo hitro — napačno. Ampak taki so redki. V zadnji vrsti pa jih je zelo mnogo. Ko ga vprašate za smer, vam vljudno in prijazno odvrne, da obžaluje, ker vam ne more ustreči, kajti, tuj je v tem kraju in ne ve ničesar. Vodišek. POZOR! POZOR! CHEVROLET originalni nadomestni deli vsi slalno na zalogi edino le pri auloriziranih General Motors delavnicah: A. MARINI Maribor, Tržaška c. 16 Telefon 24-07 DESA d. z o. z. Ljubljana, Duna ska c. 24 teleion: 22-92 S HASELBACH Celje, Liubl ansko c. 11 Teleion: 1*63 LEPOTE NAŠE ZEMLJE Dr. France Mišič; Vrbnik na Krhu iiva slika iz homerskega časa in sveta Pogled ua Vrbnik is zaledja (Bodulije) Pravijo, d« je bfl Homer grški pesnik in da so bili Grki tudi vsi ostudi pevci in pcsniikd, ki so v njegovem imenu 7jnpoj>adeni ter so sodelovali ua ustvarjanju on i'h diveh junaških ejKipej, ki kot Mi-jeda in (Vlistja taiko po vsebini kaikor po ob! ikri stojita na prvem mestu med vsema svetovnimi ep-skiiiui pesmitvaini. In ker sta biila oas in svet. -m katerih sta vzraetlii, tudi grška, naj bi si vsak, ki se hoče v on* pesnitvi poglobiti, ogledal vsaj sedanji grški svet, njegovo morje, njegove obale, njegove otoke, njegova sela in mesta, njegov narod in njegovo življenje. 'Kdor j« je obe pesnitvi, kakor sta dolgi, natančni in »Vbširni, preoital in preštudiral od njunega začetka jvi prav do konca in kraja, gr-šk< ga morja, njegovih otokov in obrežij ter njegovih mornarjev prav nič ne jnoana, pa pride v Vrbnik na našem otoku Krku, v njem nekaj dni ostane, si ogleda njegovo ziunnnje lice in prisluškuje utripanju njegove duše in njegovega srca. bo upravičeno rekel, da so trditve o grški provenienci Homerja, homerskih jx-vcev in cjkiv prazna izmišljotina; v Vrbniku na Krku je vse to doma; iz njegovega morja je vzkipelo, iz njegovega visokega, zračnega skalovja je vzrastlo, Homer sam, njegjvi jvevci in pesniki, Itiijada in Odiseja ; tako do za<1 nje besede in pike odgovarjata čas in svet, iz kojih se dviga naš ponosni Vrbnik na Krku, č a e»u in svetu, pokrajinam, morjem in junakom, ki jih poznamo iz homerskih s:.mvov; oglej si naš krški Vrbnik. njegovo morje, njegovo okolioo, Hod lilija imenovano, j>a si videl homerski svet, si živel v homerskem času in načel boš premiišlj«wati, ni lii vsa cma veličina, ki obdaj« grškega pesnika in njegove pesnitve, vzeta iz slovanskega časa in sveta. Oni desetletni boji radi ugrabljene lepe Helene (Jelene) in njenih zakiadov, ki tvorijo ocutdje Homerjev« llijade in doveoejo končno do razdejanja ponosnega mesteca na strmem skalovju, kaikor je naš »Vrbniče nad moremc, boji z gusarji in uskoki, z Benečani in drugimi zemlje in lepih žen lačnimi sovražniki, so v ostanke nekdanjih utrjenih obrambnih nasijiov, temnih, nizkih kul in |>odzemiskih rovov našega Vrhnika zapisani s tako razločnimi črkejini, da jih tudi nevešče oko lahko razbere. Ko hodiš |X) teh tesnih, ukrivljenih ulicah, srečaš lepega, bojevitega Ahileja; naletiš tudi na kakega od narave pohabljenega Terzita; prav gotovo pa na Odiseja. Odisej v malem je prav za prav vsak Vrb-roičan. V svoji hiši, pn naj bo tudi še napol razpadla, je samostojen gosjiodar in kralj. V mladih letih skoči na ladjo in hajdi z barčioo veselo v širni, tuji svet, v tujo morja, v Ameriko, nn Angleško, v "l^rojo. Ko je vse opravil iu se pomiril, se vrne zrel in bogat in zadovoljen s svojo ženico, pase ovce in- koze io redi v kameuilih ogradah, le borno s slamo kritih, tolste prašiče in vitke, stisnjene merjasce prav tako. kakor je vse to oskrboval pred skoraj tri tisoč loti nebeški« svinjski |xistir itaške-ga kralja Odiseja, Evmaj. Na poti iz Cr i k vernice ali iz Sele, ki jo hočeš prevoziti z jedrenjačo, te je zalotil vihar od zgoraj in od sjjodaj; jambor poka in ee lomi, jadra so raztrgana in raze "fra na in j>ri-prost križ na ostrem rtiču Šilo blizu sv. Mor.ikia, te oiiomui. na kako nevarnem mestu med Svilo in Ks-ribdo plavaš. Veš, da te zasleduje Pozejlon e svojo neutešljivo jezo skupno s Eoloni, ki iz Srnia in iapod grozečega Velebita poši Ijot« val za valom, sinnetk za sunkom, da le požro. Morebiti se te usmili naklonjena boginja ali bog, sv. Nikiola, sv. Barbara ali sv. Marko? V dobrinjski dragi se zsčenin morje Vrbnik i morja pomirjati; v prozornih, Irthnih penaih se tri bliža »bozjuu tančica, te sprejme in dvigne in odnese v vnano pristanišče, ki mirno počiva za ciklopekiimi kvadri tik pod visokim Vrbnikoci. Visoko gori na stiniih, hrapavih poteh, »poljanah« in kulah se prikažejo roožje-velikani. Sjiodaj tik ob morju vidiš globoko špilijo; v njej izvira sveža pitna voda; ne daleč proč ciprese, bori, smreke; bršljan in vinska trta. Zdi se bi, da oni velikani gori v Vrbniku niso oiklopi; da v tej špilji ne biva Politem, temveč Kaliipso alii Kirka. Pa ko pogumno izstopiš, te dobro sive kraljičine Navsikaje popelje v kraljevski^ grad; na žrmijaih tam žrnajo moko; na ražnju pečenegn jenjca razdelijo z mečem in iz komjega meha nalivajo vina, rujnega in močnega, e kakršnim je zviti otočan Odisej omamil Politem«. Dobro •■»e ti godi med temi Fejaki, med temi pepehmtimi ogradami in črnimi mornarji; tudi med »črnimi devojkami«. Tedaj pošlje najvišji iamed bogov božjega sla; iz stratosfere se spušča Hernies na morje kakor galeb, ki v strašnem buča n ju neukrotljivega morja lovi ribe in si moči svoje peruti. Veš, dn je prišel čas. ko se moraš vrniti na sever v svoj fio-kiic. Duh po homenskiih ovcah, kopali in prašičih, po njihovih stajah in odpadkih, stikn pasliriee. kri prode na paši s presiti ce, in bukolska [>esom, ki spremlja piščalko, se izgublja v nemem kamenju fcraSkega sveta; tadja te iz Bodulije počasi, a vodno delj m delj nese [>roti severu, proti »Gorincemc; pod črto pa. ki veže morje in obzor. pa je že izginila živa slika iz homerskega sveta in časa, naš »Vrbniče nad morem-:. Joža Herfort: r~W f v v » .< ■ Zlovešči pUc Relko se pojavijo, znanilci božjega |w>ta so. Z zimo pridejo, kugo, lakoto, nadloge in »tiske napovedujejo. Severne planjave, obsežne puste. Joku in tož-bani izgnancev se je pridružita dobrovolinost ptic, v najtežjih urah so one poslanke zarje bolje bodoč nositi Monotonemu napevu sekire, ki si je pela tnkt ob padanju orjakov, je prisluhnila drobna pti- ! oa, prisluhnila pa razprla krila in odletelo proč od uničevanja, proč od tožba človekovih. V severnih gozdovih je potihnila jiesem sekire, oglasila se je druga pesem, ne milejša in ne prijetnejta od |>rve. Drevje je ob prvi pesmi padalo, ob drugi se je ječe pripogibalo, bolestno stokalo — vilo je svoje veje v |x>wmi viharja. Ce/. severno planjave, čez divje zaraščene gw>love je divja/l vihar. Listje je v jatah plesalo, breze so opletale in objemale s svojimi vitkimi vejami temno ; severno borovje. Od daleč se je prikazala sivn. mol- j na stena, drevje je zastokalo jačje, na |>erotih.severnega viharja je prišel sni>g. Sipa! trn je veter na vse strani, trosil v sleherni kotiček in zastrl vse z belo, mrtvo odejo. ' V nočeh, ko je vihar prisluhnil volku in »e umiril, je sneg v gostih rojih višal belii plašč zemlje. podnevi je spet zadivjad s prejšnjo neugnano močjo. Teden dni je snežilo, ko ee je medlo sonce iskrilo, v kristalih snega so stali bori in breze, odeti v deviške plašče, nisi več (»rejioziivil drevja, grmovje je bilo globoko pod snegom. Tišino je pre-trtrnl tuintam jek veje, kri se je pod belo težo zlomita, belina je prl-nila v Brnik in se za lesketala v somu. pa »j>et se je vse umirilo. Nn-mali je završalo, drobno ptičj.' krdelo se je poslovilo od mrzle domovine. Ne mrzle, pač pa ne-gostoHubne — zlovešči ptič je šel na jxit. Ni pognal p e g n m a mraz. lakota gin je napotila daleč na toplejši jug. Logi in toka,ve no bili prekriti s tihim belim plaščem. Ljubljanica ie pečaš, tekla, nad njo je stala rahla, skoraj prosojna meglia in se usedata na vrbie v drobnih bleščečih iglicah ivja. Potočki so z^ajo-li pod ledom in sanjali o j>omtadnw1u so ostale smreke bleščeče jviboljene, gori je bil mraz [>rehud in sonce je bilo hrer. moči. Ob [x>toku. kjer so brinjevke obirale kaline, .je bilo vse živo. Vrišč in frfotanje — prišli so tuji gostje, ve.srlo čebljali in kričali, pa prepodili bri-njevke in sami pričeli postijo. Gljj, glej, lejie goste, kako ošabni in samozavestni so! Ni jih niti toliko kot naših škorcev, za sporcnonje manjši so. le obleko imajo krasno sivo-Hečerjavo, prav tako barvane tepe ("jope. očki so jim živordečeriovi, črno obrobljeni, podbrndek je črn, žafranasto rdeče obrobljen, prav tako rdeči so na Mu in proti čopu. komor se podaijšava črna obroba oči. Perotke so temnejše, sicer iste barve kot estata oblekoa. peresa so na koncu bela z živo-rdečrimi luekamii. od belih koncev se vleče do roba perutnic Uedorumen trak. Rep je pt čisto vvtkuK, irte barve kot peroti, konci peres ac spet bledo-ruineni — b«irve surove svile, fierje pod repom i m« pa isto živo žafranasto barvo — le|> je naš severni pegam, ki smo ga ljudje obsodila z zloveščega ptiča, za znanilca kuge, lakote, nadlog in težav. Ponižen, dobrovoljen je, vedno vesel iti židen« volje — le če je pred njimi i»1toi skleda. Poglej ga, lepo se je našopiril, povesil perotki, lepo rdeče pisani, jm nasršil čopo — prav kot dobrovuljui ruski mužik. Sonce se je nižalo, pod večer, ko so ae jete sence da-tišati, so šli pegami spet na jagode kaline. Glej. kako so bili živalmi. [*>tre|>elavali so s pestrimi perotkanvi. |>« hiteli obirati temjiomodre sočne ploiove. Kini so bili našopirjeni in imeli čnp«> pokonci, skoraj izzivalno, drugi spet so čope pritisnili tesno h glavi, temne proge ob očeh so ži-veje iz-itopile, bili so pravi Japonci. Ce jih je kaj vznemirilo, so urno o I leteli v varno zavetje grmovje. pa tam čebljali dalje. Brinjevkam in dro7.pom so obrali vse jocodo. prej so jih imeli Se za par mesecev, peganvi jwi so obrnil vse do zadnje jagode Jutro svečana jim ie podata roko v slovo, ki i eal jih je mrzli sever, morali so nazaj. Ustavili so se samo tam. kjer jih je sprejelo gostoljubno grmovje z obilnimi jagodami. Pegam, ta tajinstveni ptič, ostane le tam. kjer mu nudi narava dovolj hrane. Zasneženo grmovje v njihovi mrzli domovini visokega severa je pogledalo izpod debele odeje snega, kot bi [*>e-g.iiinovo gnezdenje zagone tka. nismo vedeli, kje in kdaj gmewli tn prelepo frfica. n<»ben prirodopise«-ni bil dosti [»ogumen in požrtvovalen, da bi se napotil na tuj! sever in tam poiskal srnerdo pegnmovo rn po>asnil še to črto v risbi pegamovetra življenju. Antrleški priro«lepisci so dooolnili tudi to prazno mesto niso se strašili niti stroškov, niti močvirij z nori komarjev, kjer aneizdijo petpm»i Sede j vemo z entovorst jo dn ie n jihovn loinovinn Finska, Laponska, severna Rusija, severna Azija in severna Amerika. Tam si pegami zadružno /.grade gnezda v gostem grmovju ob močvirjih, kier kraPujo severni bor in brerai. Tam 7ineso samice sK-a rjnvopiknsla viiea in clgoje mladiče skoraj samo z ličinkami komar je v, ki se ležejo v tisočih v soseski lepih sever nih ptičev. Bilo je nn pomlad Stnr ptičnT ie v prvih dnevih svečana uiel pegama, star samček ie bil. Kmalu se je dobrovoljni severnjak navdil nn mešano Hrano v ječi. V slast mu je šlo polesr jacod kuhano. na dob"« koščke zreznno korenje in meso. Po jedel je vsa k dan toliko kolikor je tehtal sam. ž' več celo! Pomladansko sonee mu je zbudilo v drobnih prsih Ihrbevn in d<>motožiie. nnW»irit se je. pa tiho [trav tiho anpel. Malo petja je bil., bolj čebljanje je bnlo. kot bi pravil o daljnem severu, o mrzlem, ostrem severnem zraku, kot bi se mm tožilo po do movini. Ni doten pel. pretor>'o je siialo sonce, pre več ga je vabilo in preenopčnn ie bila hrana. Jagode mu niso šle več v »last nič več ni pel. tiho je f/del v svoji ozki ječi in hiral. Kmalu je bilo poloVaženo hre|>enenje po družici in po severu — ječe g« je osvobodila smrt. tolažinica bednih. Ptiča r je [jogledal Ir.za očal z drobnimi krmež-1 javi mi očmi. si obrisal umazane, mastne prste ol telovnik in vzel borno trujielce iz ieče. pogledal ga. pa zamrmral; »Pretoplo ti je morda bilo. predobro se ti je godilo, ti ptič. ki samo nesrečo prinašaš! Ptička ie vrjfel med smeti, tam je bilo mesto za drobnega mrlička v [>eslrem oblaČilcu. Pa pravijo ljudje, da je znanilec božjega prsta, da napoveduje kugo, lakoto, nadlogo in stiske... Kaih.0 se veselim not* ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga kupi pri Telefon 2042 mmi iAorn,,apetnik Sv. Petra nasip 29 Najvarnejše in najboljSe naložite svoj denar pri fšipnici reg. zadr. z n. z. $ CClfll rndr-IBl v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove nI Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, porožtvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji- — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov t vsem svojim premoženjem Za božična darila vsakovrstnega manufakturnega blaga po znižanih ceuah dobite pri tvrdki Feliks Skrabl, Maribor Gosposka 11 Naroiaite .Slovanca'! L c^Vmi« Uporabljajte tudi VI s zaupanjem naše domače praske za pecivo znamke »ADRIA' saj jamčimo za najboljSo kakovost 111 Provandein Opozorilo prešlčcrejcem! Znameniti belgijski preparat, znan širom sveta, ki prepreči bolezni pri svinjah in jih zredi za 2—3 mesece poprej. Tovarna tega izvrstnega preparata je v želji, da ga porabljajo vsi rejci, vsled krize sklenila, da ponovno zniža cene Izkoristite priliko in kupite takoj pri Vašem trgovcu originalno škatljo ca. 880 gramov, ki stane sedaj samo Din 25"—, in hitro se bodete prepričali o istinitosti naših trditev. GARANCIJA. V slučaju neuspeha vzamemo neizrabljeno količino nazaj in vrnemo ves denar. Ako ga v Vašem mestu ne dobite, pišite nam in mi Vam pošljemo vsako količino. Navodilo uporabe se nahaja v našem jeziku v vsaki škatlji. Generalni zastopnik za Dravsko banovino Josip )unc, Ljubljana, Vrtača 4 99 SLOVENČEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik 8. H. Lj. Ozdravljenemu človeku ni treba več Jemati zdravila, ki mu je pomagalo do zdravja, kakor ni treba več berglje onemu, ki ga je krulja-vost minila. Mnenja sem namreč, naj se zdravila jemljejo, kadar so res potrebna, sicer ne, ker če dri druge škode, iinva drobje odvišno delo, da nepotrebne stvari izločuje. V kasnejših letih se itak prerado nabira preveč »pnenastiih snovi v telesu. Isti. Mršavanje, ki traja neprestano že dve leti navzlic stalni telesni teži, je več ko čudna zadeva. Mršavanje ali telesno hujšam je ugotavljamo prav s tehtnico, ki kaže znižanje telesne teže. Ce tehtnica kaže v enakih razmerah glede obleke, dnevnega česa itd. isto težimo ž« dve leti, potem ne vem reči kaj drugega, kakor da se Vaše pojmovanje ne dkla«l« z običajnim aLi pa, da je kaj drugega v neredu. Isti. Za recepte, ki jih pobirale po drugih rubrikah, ne odgovarjamo; im če pa/, no zašle« I ujete odgovore na tem mestu, morate priznati, da še ni bulo recepta v rajih. Tudi drugih receptov, naj se bero koderkoli, ne popravljamo na temi m«*>tu Iz načelnih nalogov. M. K. M. Izjeme potrjujejo pravilo. Mena je čas prehoda, tam med četrtim in petim križem. Ali naj se v tem času ali kasneje dogodi, kar se dol lej ni pripetilo? Miselno tak dogodek ni izključen, v dejanskem življenju pa nemogoč. Take izjeme so taiko redke, da pride na več milijonov komaj ena. Stavile rajši v loterijo, več je verjetnosti, da zade-nete glavni dobitek s premijo kakor da dožiivite takšno utvaro! J. V. K. Mesto krvavenja imate zdaj gnojast izcedek? Po moji sodbi je bil takrat vzrok krvavenja pred meseci nepopoln splav, in zato sem Vam svetova! zdravljenje v bolnišnici, meneč, da Vam matrnico iztrebijo. Zakaj lega niso napravili in se omejili samo na zaustavljanje krvavenja, ne morem presoditi, pač pa mi Vaše poročilo potrjuije, da je biila moja domneva pravilna. Upoštevajte, da se da vsaka zadeva opraviti ali odpravili za silo in začasno ali pa zares in trajno. Zakaj iščete pomoti v daljavi, loo bi Vam bilo morda bolje pomagamo doma? Ista. Razbijanje srca pri natavmjšcm naporu, kašljanje in krvav pljunek so stvari,' ki se dajo prav zdraviti samo od onega, ki vse to točno ugotovil Ne begajte okoli, držite sc sta'>io samo eneg« svetovavca in pomočnika in samo z njegovim odo-brenjem ali naročilom hcdite drugam! Isti. Zaprtje Vas nadleguje navzlic brezmesni mi breamcistni hrani ter zadostnem telesnem gibanju? Tudi zdravila Vami niso pomagala? Težko je kaj svetovati, ko ni v Vašem vprašanju nikakšmega podatka o morebitnem ali dozdevnem vzreku zaprtja. Ce je prehrana zadostna in ni kje v črevesni mehanične ovire za nemoten prehod, potem je te rok zaprtju dvojen: ali je črevo sploh im na katerem kraju uilenjeno ali pa je kje preobčutno in krčevito stisnjeno, v obeh primerih zastaja črevesna vsebina in uganja sitnosti. Kako naj razločim vse le zadeve na daljavo, ko moram časih še znanega bolnika opazovati kaj časa do r .izmotam miselni vozel sebi Ln odpravim zaprtje njemu? A. C. V. n. Trebušna jetika? Izraz je presplo-šen, da bi se dalo glede zdravljenja reči kaj določnega. Tuberkuloza potrebušnioe (trebušne mrene) dela sirotkaste, gnojne ali vlaknaste izcedke, kii že kot taki povzročajo raznovrstna motnje in zahtevajo raznoliko pomoč. Tuberkuloza črevesa dela vnetji in čire z drisko, gnojnimi ali krvavimi iz- cedki, krče in bolečine. Tuberkuloza mezgovmih žlez. ki jih je v trebuhu nešteto, dela drugovrstne motnje v prebavi in splošnem počutenju. Pa so šu nekatere druge oblike trebušne l\berk>uloze. Ali operacija ali obsevanje? Morda je operacija potrebna, a samo z o|>era<'ijo se ne da ozdraviti nobena oblika tuberkuloze, zakaj poleg operacije Je treba še splošnega zdravljenja, da se telo okrepi, sicer bolezen ni premagana. Kaj naj svetujem Vami, lei nimate sredstev za »moderno* zdravljenje? Morda se Vam posreči spraviti olroka v državno zdravilišče v Kraljeviči, la je opremljeno za zdravljenje takšnih bolezni, morda celo brezplačno? Tudi v tem letnem času je zavod odprt Ln priporočljiv. Ako ne. dajajte otroku vsekakor ribje olje ln poskušajte ga sončiti tudi v zimskem času na prostem, zakaj naradno okensko steklo ovira destop zdravilnim sončnim žarkom. Kako to napravite, posvetujte se z zdravnikom! Vedite tudi, da so večinoma vse oblike trebušne jetike v otroški dobi ozdravne. A. Z. V. Lice Vam upada na eni strani in se gubi? Redka, a znana lepotna nakaza, ki se da časih tudi kaj omiliti, a težko odpraviti. Ce že niste, posvetujte se s svojim zdravnikom ula strokovnjakom za živčne bolezni I J. P. Lj. 0 pretirani vnemi za operacije kaj sodim? Tisto, kar o vsaki pretiranosti, ki je po eni strani škodljiva in nevarna, j>o drugi strani smešna in sramotna. Ce se popravljajo udje ali deli drobja. ki so se kakorkoli pohabili. Če se odstra-njajo tvorbe, ki dejansko ogrožajo in motijo pravšno uporabo udov m delovanje drobja, je to koristno in hvalevredno prizadevanje, če pa se iz,rez'jjojo organi ah njih deli, ker bi vtegnili morda kdaj oboloti, češ, da so za življenje itak brezpomembni ali celo odveč, potem je tako početje nespametno ali celo zločinsko. Sicer pa se vsaka pretiramost sama v sebi im po sebi končuje im maščuje na krivcih. V občinstvu samem se potega navdušenje za operativno zdravljenje, im tudi vneti operaterji čutijo. da se jim krči plotom osno polje njihovega dej-stvovanja. med kulturnimi ljudmi je namreč zmi-rom manj takih, ki 6e jim da še kaj iarezati. V boU naprednih deželah so menda iz tega razloga začeli ljudem vsajati tuje organe in cek) opičje žleae. i V teh primerih bi po moji nemerodajni sodbi bolj kazalo tiste zares moteče žleze odstramjati, da bi se nebogljenci te vrste vsaj v poznejših letih dvignili Iz živinskega v človeka dostojno življenje. Hic Rhodus, hic salta 1 V. V. C. 0 sitnih in malopridnih dedcih je bilo že pisano nekajkrat na tem mestu. Zato je Vaše ogorčenje, da smešim zakonske žene, napačno naslovljeno. Kako naj poštena žena oganja takega nepridiprava, ki jo je z>i sreča navezala nanj? Iz lastnega opazovanja vem, koliko usj>ošruh sredstev ima pametna žena na razi>olago. da ukroti tudi najbolj divjo zver ali najbolj trmastega osla, če Ie hoče! Te dni sem ponovno bral poldrugttsoč let stari recept, ki jc vreden, da ga pozna vsaka odrasla mladenka in vsaka nevesta iu žena. V divnem Sovretovem prevodu »Izpovedi sv. Avguština« (letos izdala Mohorjeva družba) sem se nas'aija.1 o življenjepisu AvgušHmove matere. Meščanske prijateljice, ki so imele boljše zakonske može kakor Monika, so hodile k nji v posvete, kako maj ravnajo s svojimi dedci, da jiim ne bo treba nositi v:d-nih in nevidnih bunk. ko ona bodi okoli vedra in brez znakov nasilnosti navzlic dejstvu, da je njen zakonski drug sirovež, znan kot tak daleč naokoli. Pravni nasveti Izbris obsodbe. T. F. Leta 1903 ste bili obsojeni na sedem mesecev težke ieče. Vprašate, če se vam lahko ta kazen izbriše in kako se napravi ta prošnja. — Po sedanjem zakonu sme sodišče na prošnjo osebe, ki ie bila prvič obsojena, izbrisati za bodočnost tudi obsodbo, izrečeno zoper njo, z vsemi njenimi zakonitimi posledicami, če se je v tem času dobro vedla, če je poškodovancu po možnosti povrnila škodo in če je preteklo najmanj pet let, odkar je bila kazen pre-stana, zastarana ali odpuščena. Prošnjo je vložiti na okrožno sodišče. MeSetarina. P. G. L. Prodajate posestvo in naročili ste posredovalcu, da najde kupca. Vpra- j šate, koliko odstotkov sme po zakonu posredovalec zahtevati za to, če vam najde kupca. — Me-šetarina za posredovanje pri prodaji se določa po medsebojnem dogovoru. Če takeia Izboljšanje. Stanje kmetijstva pa se kljub temu slabša radi mednarodnih carinskih zapor. Izgledi so zato prav slabi za kmetijstvo. Skupno vrednost izvoza za naprej računajo na tri milijarde Din, mesto prejšnjih sedem milijard. Radi tega je pričakovati še nadaljnjega padca cen na domačih tržiščih, čeprav je kupna vrednost dinarja na mednarodnem trgu padla za 30%. Na drugi strani pa je treba plačati za uvoženo industrijsko blago 15 do 20% več, kot prej. Kriza bo zato nele še trajala, ampak celo naraščala. Ce se hoče tedaj sanirati narodno gospodarstvo, s« mora pravilno sanirati kmetijstvo. V ta namen je potrebno dvoje ukrepov: pocenitev pridelovalnih stroškov in poizkati nove inozemske trge. Za prvo so potrebne Investicije, drugo je politično vprašanje Evrope sploh. Kredite je pa dandanes prav težko dobiti, zato bo težko z organizacijo produkcije. Glede trgov jo pisec mnenja, da ne zadošča trg Podonavja, ampak Evrope, zlasti Italije in Nemčije, kar je pač treba še urediti. Gospodarska politika bi naj po opisanih vidikih sanirala narodno gospodarstvo države s tem, da se sanira zavoženo kmetijstvo v državi. V ta namen pa je treba močno preokreniti gospodarske smernice v prid kmetijstva. samezne živali, določi tako, da boš lahko krmil živiuo ves čas zimskega krmljeuja kolikor mogoče enakomerno z razpoložljivimi krmili. Krmi živino redno ob določeni uri vseiej do sitega, napajaj na prostem po krmljenju, snaži živino redno in skrbi, dn se tudi zadostno giblje. Ne pozabi mešati med krmila vsak dan fosforovokislega klajnega apna in kuhinjske ali živinske solL, da se izogneš gotovim živalskim boleznim. Breje krave nehaj molsti 0—8 tednov pred telitvijo, par dni po telitvi jih začni dobro krmili, da jib pripraviš do Čim višje mlečnosti. Telet ne odstavljnj prezgodaj in prehitro, privajaj jih polagoma ua primerna druga krmila, ki naj delno nadomestijo mleko; kar zagrešiš in zamudiš pri teletu, ne popraviš več pri junici ali kravi. (Pusti za rejo le zdrava in krepka lepo vzraščena teleta, ki so od krav in bikov s čim več dobrimi svojstvi. Pri"W-prodaji živali odbiraj in pusti vedno najboljše za dom. Da se ubraniš kužnih bolezni (slinovke in parkljevke) v tvoji bližini, ravnaj se po živino-zdravnikovih navodilih. V takih slučajih ne hodi v tuje hleve, ne goni živine na skupna napaja-lišča, hlevska tla pa razkužuj z apnenim mlekom. Kletarstvo: Je-li v kleti vse v redu? Se-li okna in vrata dobro zapirajo proti mrazu? Ob lepem toplem vnmienu klet nekoliko prezrači, »oda pazi, da ne ostanejo okna čez noč odprta. Sode zalij do vrha z zdravim vinom ter vehe skrbno zatakni. Prazne sode osuši, nato jih za-žvepljaj in trdno zamaši. Jedilnik za december (Krekova gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani) Ponedeljek, 19. doc. Kosilo: Sadje. —-Spinačna omeleta na juhi. — Kislo zelje in kranjske klobase. — Rabarbarov narnstek. _ Večerja : Krompir v oblicah in presno maslo. — Jou-gurt in črn kruh. Torek, 20. dec. Kosilo: Sadje. — Ječmen na juhi. — Omaka iz fižola v stročju in testen grah. — Jabolčna čežana. — Večerja: Eidamska klobasa (sir), rdeča redkvica in kruh. — Salata. — Caj s pecivom. Sreda, 21. dec. Kosilo : Sadje. — Zelne klo-basice, pražen riž in čebulna omaka. — Koruzni pečenjak in malinov odcedek. — Večerja: Salata in pečen ameriški som. — Rozinova potica in punč. Četrtek, 22. dec. Ko silo: Sadje. — Pre-tlačena koreninska juha. — Zelenjavna plošča in telečji zavitki. — Cešpljeva vkuha. — Večerja: Pretlačen krompir in pražene ledvice. — Salata. Petek, 23. dec. Kosilo: Sadje. _ Surova zelenjava in kuhana ščuka. — Zelenjavni kipnik in maslena omaka. — Mešana vkuha. — Večer-j a : Mlečna kaša. — Pečen kostanj. — Salata. Sobota, 24. (lcc. Kosilo: Sadje. — Fižolov« juha z ocvrtim grahom. — Salata s krompirjem ln ocvrte gobove klobasice. — Orehovi rogljiči. — Večerja: Jajnine s paradižnikom. — Salata. Nedelja, 25. dec. Kosilo : Sadje. —- Ragu juha. — Praženo korenje, mali ohrovt, riž, angleški zrezki v smetanovi omaki. — Salata. — Spe-njena pogačica (Schneball). — Večerja: Sadje. — Telečja obara in krompir. — Salata. Pohištvo posteljnina, preproge; »me-tej, pohištveni predmeti. — Ze o znižane cene. KAROL PRSIS. Macibor Oon-e prstov in si masiraj lasišče. To postopanje napravi lase mehkejše, je pa tudi dobro sredstvo proti nadležnemu prhljaju, katerega vzrok ie zelo pogosto presuho lasišče. Posledica takega lasišča je tudi ta, da lasje bolj izpadajo kakor pri mastnem lasišču, in zato imajo ple-'•e bolj pogosto osebe s suhim lasiščem kakor ■ne z mastnim. Britjarvtin je tudi dobro sredstvo za premim lasišče, zato ga lahko rabiš vsak dan malo, a ne toliko, da bi lasje postali mastni. Ko si namazala lasišče s kakšnim imenovanih ' olj ali z briljantinom. lase dobro skrtači s trdo krtačo, nakar bodo dobili lep lesk, in kar jih bo tudi temeljito očistilo. Las suhega tipa ne umivaj z močnim milom. ampak rabi tako brez sode. Če ti je trajno kodranje lasišče preveč izsušilo, če te lasišče srbi, če se ti lasje copijo, »-f Cfetketj pecilni prašek za božične kolače Beljakovina, ki jo vsebuje rastlinska hrana, je prav tako lahko prebavna kot beljakovina. ki jo vsebuje hrana iz živalstva. Nekatere gospodinje se pritožujejo, da je rastlinska hrana dražja od mesne. To je morda mogočo takrat, kadar gospodinja kupuje najdražje sadne vrste in zelenjavo (zlasti tuje sadje in tujo zgodnjo zelenjavo). Ce si pa preskrbi s kalorijami bogato sestavo živil, kakor so: krompir, moč.nata jedila, toda preprosta, kruh, ječmen, riž, maščoba itd., zraven pa doda veliko domačega sadja in zelenjave, potem se bo prav kmalu prepričala, da se tudi iz rastlinskih pridelkov napravi prav poceni in zdrava hrana. Vsa ta pojasnila združimo še enkrat v vprašanje in odgovor: Zakaj ostanem pri rastlinski hrani zdrav in vztrajno zmožen za delo? Zato. ker ima: sadje in zelenjava veliko vitaminov, veliko lužnatih rudninskih snovi in koloidov, veliko množino fermentov, dosti sladkorja, poživljajoče sadne kisline, dišavnih snovi in taničnino v lahko prebavni obliki. Vse te »novi »o potrebne: za zdravo prehranjevanje človeškega organizma, za zvišanje teka, za zvišano delovanje žlez in čiščenje krvi, za krepko delovanje črevesja in pravilno izločevanje neprebavnih snovi. Sadje in zelenjava omeji v prehrani preobilno uživanje kuhinjske soli. S tem se prepreči žeja in ovira neredno uživanje vsakršnih, zJasti pa alkoholnih pijač. Uživajmo torej vsak dan sadje in zelenjavo, pa ostanemo zdravil MODNE NOVOSTI Volnen plašč iz diagonalnega blaga s kožuhovinastim obšivom ali brez njega. Zelo čedna je sestava: zeleno sukno in rjavo pobarvan kanin (prvi vzorec). Temnomodcr plašč s sivim krznom — lepa in priljubljena sestava. Linija tega plašča je posebno vitka in elegantna (Srednja vzorec.) Plašč za hčerko iz rjave vol-nenine z visoko zapetim ovratnikom iz krzna; hidi manšebi na rokavih so iz krzna. '".,■•"-' Sfe ali če ti premočno izpadajo, je masaža lasišča s toplim oljem enkrat na teden zelo kornstua. Temeljito si utri toplo olivno olje v lasišče in ga pusti eno uro na njem, v resnejših slučajih pa čez noč, pri čemer si glavo seveda zavij. Nato si jo um i j. Premastni lasje so za ženo še neprijet-nejši kakor presuhi, ki so vse prej kakor lepi; težko ji je delati lepo pričesko, pa tudi kodri ne ostanejo dolgo v mastnih laseh. Trajno kodranje je prava blagodat za ta tip las, ker jih napravlja suhe. Če pa imaš čezmerno suhe lase, tudi trajno kodranje malo pomaga. Tu je vsekakor treba poseči po pravilni hrani. Pre-mastne jedi moraš opustiti popolnoma. Veliko sonca dela prave čudeže pri takih nedo-statkih. Dermatologi pravijo, da mastnih la« ne moreš nikdar preveč umivati. Priporočljivo je tudi suho umivanje las, ki je bilo že opisano na tem mestu dne 23. oktobra t. L Moderno sredstvo proti nadlogi feamerno mastnih las je toplo olivno ali mandljevo olje. Kakor omenjeno, si namaži z oljem vse lasišče in ga pusti na njem čez noč. Zjutraj si umij glavo in namazi s toniko, ki »uši. To je lahko alkoholski preparat, kolonska voda alii pa kakšno drugo zanesljivo sredstvo proti pre-mastnerrai lasišču. ki ga dobiš v drogeriji. Ako lokalni postopki nič ne zaleže jo, pojdi k zdravniku, da te preišče. T. K. Zavese, posteljna pregrinjala namizne prte, prtlče itd., krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri MATEK & Ml KES. LJUBLJANA (pole« hotel« Štrukelj) Vezenie oprem za neveste monogrami, {timbnlce. entlanie. ažuriranie in oredtiskanie Velika izbira prcdtUkanib ženskih ročnih d«L ZENA IN DOM sss Žena - pridobitni poklic - družina Dobrih dvajset let je od tega, kar je začelo tudi ženstvo meščanskih stanov prodirati v pridobitne poklice. Proletarka je že davno prej polnila tovarne in se ubijala za kosec suhega kruha v stavbeni obrti, rudnikih, delu, ki ga je jemala na dom, itd. — vse ob nepopisno strahotnih delovnih razmerah, kakor jih je mogel ustvariti le neomejeni pohlep jki dobičku v tako zvani »svobodni tekmi« močnejših proti slabejšim. Prav tako so kmetske, obrtniške in trgovske žene že tudi prej sodelovale v pridobitnem delu, vsekakor le v okviru domačega obrata. Ko pa je raslo obubože-vanje tudi v meščanskih stanovih in se v vojni in po vojni stopnjevalo v katastrofalen propad, so ob sebi padle vse družinske opore za preskrbo ženskih članov in s tem tudi ograje proti pridobitnemu ženskemu delu. Na tem preobratu je bilo žensko gibanje jiopolnoma nedolžno, najsi je bilo že nekaj desetletij zahtevalo za žene tudi gospodarsko samostojnost. Prišlo je kakor plaz in še preden je bilo ženstvo v celoti le malo pripravljen^ na to. Zen-stvu ni bilo in še danes ni dano, da bi svoliod-oo izbiralo med domom in pridobitnim j>okli-cem, marveč si enostavno mora poiskati zaslužek izven doma, ako hoče živeti. Da se pri tem ne omejuje samo na najnižje in najslabše plačano delo in zahleva prosto pot do vseh poklicev, za katere je sposobno, je le naravno in pravično. Je pa za vsakogar, ki je pristaš naravnega družabnega reda, sionečega na družini, veie-važno vprašanje, kakšen je učinek 20 letnega ženskega poklicnega dela izven doma na družino? Ali je število družin padlo in ali se sploh uveljavlja nasprotje proti družinskemu življenju? Pri površnem pogledu bi to skoro-da verjeli, a statistika ugotavlja nekaj čisto drugega. Zal, da take statistike nimamo zbrane za našo državo, a učinki bodo ob sorodnih razmerah gotovo vseh deželah vsaj približno enaki. Pred seboj imam podatke o Nemčiji, ki jih je zbrala dr. Annemarie Niemeyer (po ljudskem štetju 1925). Tu so predvsem važne številke, ki ugotavljajo, da se je število [>orok v povojni Nemčiji nasproti 1910/11 za dva odstotka zvišalo. Pri tem je zanimiva tudi okolnost, da se poročajo moški sedaj raneje nego prej, ženske pa nekoliko kasneje, tako da se je starostna doba zakoncev zelo zbližala. To nam lx> takoj um-ljdvo, ako pomislimo, da se more uradnik, profesor itd., če si izbere za nevesto dekle, ki ima svoj poklic in more prispevati za vzdrževanje družine, vsaj 5 do 10 let raneje poročiti nego prej; a dekle pa pride do samostojnega kruha šele |io dovršenih naukih, to je proti drugi polovici med 20. in 30. letom. Od celokupnega ženstva v Nemčiji je bilo 1925. leta 39.498 poročenih, 51.3% samskih, 8.7% vdov in 0.2% ločenih, če odbijemo nedo-letne in starke, se izkaže, da doseže približno 88% žena družinski poklic in ostane neporočenih samo 12!" V pridobitnih poklicih je zaposlenih vsega 35.8% ženstva, od tega 28.7% poročenih. Izključno družini se posveča 9 milijonov poročenih žena in 2 milijona vdov in ločenih, izključno pridobitnemu poklicu pa 6.8 milijona neporočenih. Pridobitni in družinski poklic obenem izvršuje 4.7 milijona žena, vdov in ločenih. Pri tem je značilno še to, da imajo danes na Nemškem samo še v okroglo 10% vseh gospodinjstev posle. Zelo važna je ugotovitev, da živi okroglo 96% vsega prebivalstva v Nemčiji v družinskih gospodinjstvih in le 2.5% v kolektivnih (pen-zionih) ter 1.5% v ojedinelih (samskih) gospodinjstvih. Število družinskih gospodinjstev se je v primeri z letom 1910 zvišalo la celih 20%. Iz vseh teh podatkov je razvidno, da žensko delo izven doma v jedru F.vrope nikak&r ni vplivalo razkrojevalno na družino, žene ni odtujilo njenemu naravnemu družinskemu poklicu. marveč je nasprotno še olajšalo in pospešilo osnovanje laslnega domačega ognjišča. Prav tako ue more biti govora o kakem begu iz družinskega občestva v kolektivnost, nasprotno je res, da vse sili iz kolektivnosti v družinsko občestvo. In to je tolažljivo. Eno dejstvo seveda kaže na razkroj družine. a lo .je padanje števila otrok. To pa ni posledica ženskega pridobitnega dela, marveč posledica materialističnega družabnega reda. Kako dajmo DELAVSKI VESTNIK Brezposelnost in mladina Noben del naroda tako žalostno ne trpi pod težo brezposelnosti kot ravno mladina. Tako se danes med brezposelnimi nahaja največ mladina in to mladina onih najboljših let življenja od 25 do 30 let starosti. Nekoč je bila predpravica mladine, da je bila optimistična in idealna. Danes ji pa okoliščine življenja ue dopuščajo več nikakega optimizma. Nikdo ne mara v bodočnost ali pa za najbližji čas prorokovati prenehanja ali pa omiljenja brezposelnosti. Vsak poklic se brani novih mladih moči. Sposobnost in moč iu voljo do dela ruši mehkobno životarenje v brezposelnosti. Večno brezdelje izpod-kopava počasi, ampak z grozno sigurnostjo vso vo ljo do dela in življenja naše generacije Tako bi bilo razumeti, da bo vsa ta mladina sčasoma prešla v revolucionarna gibanja, ker se jim bo to zdelo kot edini izhod iz časa, ki jim ne more ustvariti pogoje za človeka dostojno življenje. Zlo je danes posebno veliko v vrstah akademske mladine. Za prihodnja leta se v Nemčiji računa z dotokom 00.000 do 95.000 akademikov na delovni trg. Letno pa se more nanovo zapi>sliti le 10.500 akademikov in ker se število absolventov vseučilišč letno le še veča, zalo bo v 1. 1932. v Nemčiji 67.000 akademikov brezposelnih, 1 1933 pa 86.000 in 1. 1931. celo 104 000 brezposelnih akademikov. Te številke pa so še zelo previdno računane ln bo najbrž pravo število le še viš.ie. Položaj je Se nekoliko brezupnejši v Avstriji. Tako Ima Dunaj s svojimi 1,800 000 prebivalci 2405 advokatov, dočim jih Ima Berlin s 4 milijoni prebivalcev te 30001 Mnogi iščejo zboljšanja temu brezupnemu položaju. Med temi je nedavno heidelberški univer eitetni docent dr. W. E. Eschmann iznesel sledeči iredlog. Mladina naj podvzame veliko naseljevalno ak- Na katerih boleznih boieha naše delavstvo? Na razstavi, ki jo je priredil Okrožni urad ob avoji desetletnici, je vzbudilo gledalčevo pozornost posebno 16 rdečih stebričkov. Ti stebrički so bili raznih velikosti in so predstavljali razne boic i. Na vsakem stebričku je bilo označeno štev' > uo-lezensko podpornih dni t j. število dir :.a katere so prejemali člani Okrožnega urada in njihovi svojci podpore od Okrožnega urada. Številke so ogromne in strakoma se človek vprašuje: ali je našemu narodu, našemu ubogemu slovenskemu delovnemu ljudstvu res usojena, da shira in izumre v kiutem boju za vsak lanj: kruh. Največji stebriček z največjo številko, 1.158.139 bolezensko podpornimi dnevi od 1. junija 1922 do 31. dec..l£90 nosi naslov: Tuberkuloza. Tuberkuloza ali jelika je torej tista bolezen, ki zahteva med našim delavstvom največ žrtev. Jetika je prava delavska bolezen, ki izvira iz pomanjkanja in revščine, bolezen, ki je posledica krivičnih plač, brezposelnosti, neurejenega stanovanjskega vprašanja itd. Priznati je treba, da so nekateri, ki Be neutrudno borijo zoper to ljudsko morilko. Naj omenimo tu delovanje protituberkulozne lige. ki so resno trudi in bori z najmodernejšimi pripomočki zoper jetiko. Takoj pa je treba pripomniti, da taka zasebna ustanova, kot je protituberkulozna liga, še daleč ne more odpraviti vsega zla. Jetiko tudi ne more odpraviti socialno zavarovanje, ker paS nima sredstev za to. Treba bi bilo, da bi tu storile svojo dolžnost državne in samoupravne edinice. Izboljšati je treba delovne pogoje, uvesti brezposelno in invalidno zavarovanje, uzakoniti minimalne pravične plače, rešiti vprašanje družinskih plič itd Drugi stebriček nosi napis »Poškodbe* in nam pove. da je bilo od 1. junija 1.922 do 31. dec. 1930 1.08Č.986 podpornih dni. Skoraj nerazumljivo se zdi človeku, da se pripeti našim delavcem toliko poškodb. Krivi so iemu različni vzroki, predvsem pomanjkljiva oprema tovarn in delavnic ter neprevidnost. Tuberkuloza in poškodbe zahtevajo torej največ žrtev in porabijo največ zbranih denarnih sredstev. Nadaljnje bolezni s 400.000 do 800.000 podpornimi dnevi so: bolezni prebavil, bolezni kosti, sklepov in mišičevja, nalezljive bolezni, bolezni dihalnih organov ter influence. Pri ostalih boleznih je bilo manj od 400.000 podpornih dni. Kolektivna pogodba Korak naprej v borbi za svoje pravice je napravilo delavstvo z uvedbo kolektivne ali skupae pogodbe. Pojem kolektivne pogodbe ustanavlja izrecno obrtni zakon (§ 209. ZZD.) in sicer pravi: Za kolektivni dogovor se smatra pismena pogodba, ki jo skleneta službodajalec ali službodajalčevTi organizacija ene ali več sorodnih strok, kot predstavnik službodajalca z ene strani in strokovna organizacija uslužbencev, kot predstavnik uslužbenca z druge, strani. S to pogodbo se uredijo medsebojni službeni odnošaji pravic in dolžnosti. Kolektivna pogodba mora biti sklenjena pismeno, samo ustno sklenjena ne velja. Sklene jo službodajalec s strokovno delavsko organizacijo, to je tisto organizacijo, ki jo ustanavljajo delavci popolnoma svobodno v zaščito svojih gospodarskih, kulturnih in moralnih koristi Obvezne organizacije službodajalca ali uslužbenca ne morejo skleniti kolektivnih dogovorov. Tudi ne morejo skleniti kolektivne pogodbe neorganizirani delavci, Ko- I cijo. Naselbine naj 9e zgradijo in vodijo v obliki I zadrug. Kot uvod naj služi obvezno enoletno za-stoujsko delo vsakega nanovo vstopivšega člana. Ta enoletna zaposlenost bi občutno razbremenila delovni trg. Vsa ta naseljevahia politika pa mora biti le en del velikopoteznega »prostorno smotrenega gospodarstva — Raumplamvirtschaftc, ki naj ustvari ravnotežje med industrijo in kmetijstvom in naj zavre preveliko naraščanje velemost v Nemčiji. V tem načrtu se tudi zolo podrobno govori o predlogih za preobrazbo delavske politike. Najbolj zanimiv je pač predlog o tako zvani »izenačitvi dela«. Po tem nacrlu naj oni delavci, ki so še zaposleni, odstopijo onim delavcem, ki niso zaposleni, nekaj svojega dela in zaslužka. Če bi tako na primer učitelislvo eue gotove province odstopilo 9% svojega dela (dve uri pouka na teden) in 3%% zaslužka nezaposlenim tovarišem, bi tako imelo dela in kruha 100 nezaposlenih učnih moči! Isti primer bi se dal izvesti v celi vrsti delavskih skupin; treba bi bilo le globokega čuta solidarnosti in razumevanja. Zelo ostro je podčrtana v tem načrtu tudi tendenca proti zaposlitvi žena in ženskemu delu. Izločiti so mora predvsem dvojni zaslužek, v slučaju da moževo delo nudi garancijo za dostoino življenje. Zniža naj se tudi starostna mera pokojninskega zavarovanja. Skrajša naj se delovni čas in podal ša študijska doba, če bi to res dovedlo do omejitve akademske brezposelnosti. Organizirajo naj se zadružna izseljevanja v okviru meddržavnih pogodb, ki naj uvede moderno kolonijalno politiko. Iz vseh teh predlogov izhaja le, da se i starejša generacija napram mladini zaveda, da bo morala doprinesti mnogo žrtev, da ome-oči reforme, ki jih mladina želi, da ne bo prisiljena, da poseže po revolucionarnih oblikah uveljavljanja svojih zahtev. | lektivno pogodbo sklepa običajno večinska organi-; zacija v dotičnem podjetju. Kolektivna pogodba velja za vse pomožno ! osebje v tisti stroki, za katero je sklenjena. Velja torej tudi za vse neorganizirane delavce, ki so v podjetju, velja pi tudi za vse one, ki stopijo v podjetje pozneje po sklenjeni pogodbi. Rekli smo, da velja kolektivna pogodba za vse pomožno osebje v dotičnem podjetju. Kdo pa je pomožni delavec? Po obrtnem zakonu je pomožni delavec ona oseba, ki se bavi z rednim opravljanjem službe v obrtih (podjetjih) in ki se bavi s to službo kot glavnim poklicem. To so učenci (vajenci), osebe, ki opravljajo v podjetjih podrejena dela, rokodelski in tovarniški delavci, izučeni ali nelzučenl pomočniki in sploh vsakdo, ki se mu v podjetjih poverja opravljanje trgovskih, rokodelskih ali drugih tehničnih služb. Kolektivna pogodba je važna pridobitev delavstva. Res je, da na eni strani utesnuje pogodbeno svobodo delavstva, toda to delavstvu ni v škodo, temveč le v korist. Na drugi strani pa utesnuje pogodbeno svobodo tudi podjetniku, ki mora z .sakim delavcem tako in ne slabše postopati, kot je določeno v kolektivni pogodbi. Trebn pa je vedeti, da pride do kolektivne pogodbe le tam, kjer je delavstvo izobraženo in zavedno. Kako rešuje'o brezposelnost v Nemčiji Brezposelnost postaja vedno večji problem. Sedanja gospodarska kriza je povzročila celo v bogati Ameriki veliko brezposelnost. Danes n. pr. cenijo po zadnjih statistikah v USA število brezposelnih na 11 in pol milijpna. Trajen pojav in ! radi tega tudi težak problem je pa postala brezposelnost tolikih milijonov v Evropi. Poslcdice brezposelnosti so nepreračunljive v vseh ozirih, posebno pa nravstvenem [»ogledu. Ali more biti namreč kaj bolj strašnega za človeka, ki hoče delati, pa mu je vzeta možnost, da bi preživljal sebe In družino? Dokler se torej družbi ne bo posrečilo najti sredst' v in polov, da bi nudila delavcu vsaj nekoliko gotovosti, da bo lahko preživljal sebe in svojce, tako dolgo ne bo mogla vzbudili pri delovnem ljudstvu zaupanje v sedanji družabni red. Socialni pomen brezposelnosti se je danes zelo močno spremenil spričo ogromnega obsega brezposelnosti. Brezposelnost postaja za nekatere države naravnost težko breme, pod katerega težo se majejo celi narodi, ker prav gotovo nobena država ne more pustiti svojih brezposelnih izstradati. Zato iščejo v brezposelnem zavarovanju ali v drugi obliki vlade sredstva in pota, da ohranijo brezposelne pri življenju. Resno motnje socialnega ravnotežja vsled 5.270.000 brezposelnih delavcev v Nemčiji so napotile nemško vlado, da je določila 50 milij. mark za razna javna dela, da Omili brezposelnost. Izdelali so poseben delovni red, po katerem prostovoljci iz vrst brezposelnih dobe za svoje delo pri gradbi cest, osuševanju močvirij, kopanju kanalov, gradbi javnih naprav in podobnem delu prosto prehrano in bivanje v posebnih taboriščih. Glavni smoter te gradbene akcije je, da so ljudje začasno preskrbljeni in da ue obremenjujejo državnega proračuna v obliki brezposelnih podpor. Kakor poročajo je sedaj v tej prostovoljni delovni službi za-jioslenih čez 2CO.OOO brezposelnih, kateri bodo imeli vsaj to zimo zagotovljen boren obstanek. — Kljub zaposlitvi teh dvesto tisočev pa ostane v Nemčiji še vedno 5,070.000 brezposelnih. Tovarna upognjenega pohištva Pisarna L/ubl/ana. Kersnikova 7 Tovarna Duplica pn Kamniku Dobavi/e vsa u lesa od ns/navadne/ših izdelkov do najfintišega uhsuznega oohištva Vse 7» stanovan/e dom m oisarne etc. lesna indnstrija Telefon: LjubUana 2266 Brž.: Internet Remec Kompletne opreme za trgovske lokale, apoteke, gostilne, kavarne, restavracije, hotele, šole, urade etc. Parkett. Rezan trdi m mehki les. IZ T E H N i K E Toplotni števec pri centralni kurjavi Ze dolgo časa obstoja potreba po merilcu toplote, ki jo porabi posamezna stranka v hiši, ko se poslužuje centralne kurjave. Kakor imamo števce za električni tok, plin aU vodo, tako je vsekakor tudi za kurjavo potrebno nekako merilo, da se more stranki pravilno odmeriti stroške kurjave. Posebno je to vprašanje pereče pri velikih modernih stavbah, kakor tudi pri novodobnih veliko-mestnih naselbinah, kjer jc napeljanih na stotine radiatorjev, Če si vzamemo primer velike stanovanjske hiše, potem ima lastnik na mcsec gotove stroške s centralno kurjavo. Da kriie to breme pravično, se mora vprašati, po kakšnem ključu naj porazdeli te stroške na posamezne stranke oziroma stanovalce. Nekateri puščajo ladiator ves dan odprt, drugi morda zopet odpotujejo za par dni, pri tretjem ne funkcijonira, skratka, ooraba toplote je za posamezne, ne glede na prostornino stanovanj, ki iih imajo v najemu, jako različna. Zato ie pač najpravičneje, da naj plača vsakdo toliko, kolikor je res trošil toplote. Potrebni merilci toplote morajo izpolniti, če naj so tehnično popolni, tele osnovne pogoje: zahtevati ne smejo nobene dodatne pogonske sile, na cevovodu in radiatorju nobenih preuredb, meriti morajo tudi najmanjše toplotne množine in se ne smeio dati motiti ne po solnčni toploti ne po zli roki Jasno pa je, da morajo biti poleg tega tudi še majhni in poceni. Radi njih velikega gospodarskega pomena, si ie cela kopica iznajdi-teljev belila glave, tako posebno na Danskem. Sprožili so nebroj predlogov, vendar je le prav malo teh doseglo praktično vrednost. V glavnem ločimo dve vrsti toplotnih števcev za centralno kurjavo in sicer one, ki delujejo na termoelek-trični podlagi in drugi, ki temeljijo na hlapeniu. Vsako telo oddaja toploto na okolico le tedaj, če ie njegova površina bolj gorka kakor okolica. Temperaturna razlika telesa in obdajajočega zraka sesa toploto iz telesa, v našem slučaju na primer iz radiatorja. Če poznamo površino peči in pa to temperaturno diferenco, lahko precej točno izračunamo oddano gorkoto. Za totov radiator nam je njegova površina znana, toplotno razliko napram obdajajočemu zraku pa merimo s termo-elementi. Iz fizike je znano dejstvo, da dve raz- Zračna elektrika Na letošnjem mednarodnem elektrotehničnem kongresu v Paiiziu, ki je obravnavat razna sodobna vprašanja, je v svojem XI. pododdelku razpravljal o atniosfenčni elektriki Izuicšcna so bila važna predavanja, ki 90 velikega p. imena taiko za elektrotehniko kailoor zn fiziko. Navesti hočemo samo par izcedkov, kfi morejo zanimati tudi širšo javnost. Tako so ugotovili, da so padavine v večini slučajev naektktirene. Le 33—35% padavin je v električnem oziru nevtralnih. Večkrat pada poeitivno naelektren dež kaikor negativno. In sicer je pozitivni dvaiinpoOkrat pogostejši kakor negativni. Pozitivni nalivi prinašajo tudi večje vodne množine, vendar je računano na kub. centimeter prostornine več elektrike pri slabotnem negativnem dežju. Kakor vemo, se pričenjajo ustvarjati dežne kaplje okreg snovnih delcev v zraku (na pr. okrog prahu), ob katerih vodna para kotni enz/ira. 'K snovni deloi so bili že prej iz kakršnihkoli vzrokov naelektremj ln s tem ima tudi rodeča se kaplja v električnem oziiru gotov predznak. Odkrili pa so, da tiči vir naelektrenija v kap Ijah samih in je ta vir lahko mnogo izdatnejši ka-kior oni, ki so ga dali snovni delci. Vse padavine prično v obliki leda (snega), ki se šele pri padanju spremeni na pr. v vodo — dež. Če sveti na te l dane svrhe popolnoma zadošča. Drugi način merjenja odanc toplote pa obstoja, kakor smo že uvodoma omenili, na izhlapevanju. Termoelektrlčni merilci zahtevajo vseeno gotovo montažo in so zato poskušali najti drugo sredstvo, ki bi delovalo enostavneje. Tako so uporabili tekočino, ki so jo spravili v tesen dotik s površino vročega segrevalca. Tekočino pustijo izhlapevati ln zopet kondenziratl v merilno cev. ki je hlajena z zrakom sobne temperature. Z vsemi temi novostmi se pečajo razni laboratoriji, da preiščejo in izpopolnijo te, za gospodarstvo tako važne aprate. V kolikor pa so že praktično montirani, pa so izkazali jako dobre rezultate; pokazalo se je namreč, da je padla poraba kuriva za 20—25 procentov tam, kjer »o ti števci nadzirali toplotno porabo. Pravilni preraču-nalni oziroma tarifni sistem koristi brez dvoma i stanodajalcu i stanovalcu kakor tudi narodnemu gospodarstvu. Nov most v San Frančišku Pravkar so pričeli gradoti čez zaliv v San Frančišku ogromen most, pri katerem bo nad tri in pol leta našlo posla 6000 ljudi na licu mosta. Poleg tega pa bo zaposlenih še nvnogo delavcev v industrijah, ki bodo neposredno ali posredno udeležene na gradbi. Most, kii bo zgrajen iz večlh delov in odsekov, deloma l udi predorov, bo skupno dolg 12 km. V zalivu leži otok Goat. ki se deloma dviga v hrib. čez del zaliva, ki leži na zapadu tega otoka, si bosta sledita dva viseča mostova, katerih glavni notranji razjietini merita 700 m, in so vzpenjata 90 m nad vodo. Kabli za žične vrvi, na katerih visi most, bedo vsldranl na betonskem bloku, katerega temelj leži na trdi skali, 60 m pod vodno gladino in meri v tlorisu 32 krat 63 kvadr. metrov. Na otoku je most speljan skozi omenjeni hrib po 152 m dolgem predoru. Nato sledi kratek Via-, 2e, že.« je prikimal fantič, -ampak kadar umreš, imn krsto takoj pri roki — In 'o je •udi nekaj vredno, ne? Pek op al i te IkkIo lepo in dostojno kakor kakšnega imenitnega gospoda!« To je velikanu, ki je bil častihlepen, ugajalo in privolil je. Posekala sta orjaško drevo, ki je rsstlo pred hišo in fantič »e je takoj spravil na delo. Ko je bila krsta stesana. je predlagal: »Daj, lezi vanjo, da vidim, če je dovolj dolga!« Velikan ga je nič hudega -sluteč ubogal in lepel v krsto. Fantič pa je hitro poveznil r*v krov !n ga z žeblji pritrdil h krsti. Tako je bil velikan ujet. Zanvan je tulil in prosil, nai o hišo z osmimi sobami, v kateri je srečno in veselo živel do smrti. ZA B±$TRE GLAVE Rešitev izpolnjevalke „Domotož.e" Domotožje j«> kol v tesno giaijbioo zaprta ptička: o šumečih gajih poje in o sonou vrhu grička — daleč, daleč tam za goro, kjer so zvezde v«e bolj zinite, kjer noči so kakor zibke, toplih, mehkih sanj bogate... Domotožje je kot ladja, loi valove morske rože: plove ... i »love ... cilj je daleč — bogve, če ga kdaj doseže —-- PraviLnah rešitev je bilo 98. Za nagrado je bil« izžrebana Draga Kante, učenka I. razr. mešč. šote v Liohitenth. zavodu v Ljubljani. Dobi knjigo: Mi c h a e 1 i s : B i b i (življenje deklice). Nehvaležna koza Stric Mnibic je potoval po dežela. Pot ga je zanesla mimo travnika, na katerem se je {»isla h količu privezana koma. Dobrenuu stricu Maticu kw.a strašno zasmilila in sklenil je, da jo izpusti v zlato svobodo... Rečeno — storjeno. Sklonil se je h količu in po dolgom trudu »e mu )e res posrečilo odvezMt vrv. Tedaj ,pa jo-- * latuhtaite, kaj »e je zgodilo potem Rešitev te zgodbice obsega še dve zanimivi sliki, ki ju bomo objavili prihodnjo nedeljo. Bna od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado, nekatere druge posrečene rešitve pa bomo priobčili. Upoštevali pa bomo samo one, ki jih dobimo najkasneje do srede, 21. t. m. Rešitve pošljite na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. •aBBaBBBBISBflBnBHBBBSnBlIBa Halo, otroci! Božični prazniki so Tillcn. Ko boste te dni iz-reKiili očetu in maini svoje zelje glede božičnih daril, nikar ne pozabite: najlepše m najcenejše božično darilo je lopa knjiga! Predvsem vam iaz, Kotičkov striček, toplo pri- i poročam: prosite očka in mamo, naj vam zn božič naročila najlepša slovenska mladinska lista t,Vrtec" in »Angelček" Postala vam l>osta kaj kmalu najboljša prijatelja in vas učila, vzgajala in zabavala a svojimi pesmicami, povmitieami in slikami, da I hi veselje! ' Naročnina za oba lista skupaj znaša samo 20 Din. Pomislite: za borih dvajset dinarjev boste dobivali »Vrtec« in »Angelček« vse leto! Naročila je poslati na naslov: Uprava »Vrtca* in »Angelčka«, Kolczijska ulica št. 1 v Ljubljani. Jugoslovanska knjigarna pa vnm priporočit te-le lepe in zanimive mladinske knjige: Scott G.: Mala trojka. Povest. (8 slikami.) Vezana knjiga Klane 40 Din. Svenssnn J.: Prigode malega Nonni-ja. Povest. Vezano 40 Din. LevHtlk Fran: Martin Krpan i Vrha. Povest. (S slikami.) Vezano 20 Din. Mirhlells: Ribi. Življenjepis deklice. (.S »likalni.) Vezan« 15 Din. Knnčlč M.: N a j d e n č e k J o k e r. Pravlji i«. (Ce* 100 slik v dveh barvah.) Proi. 28 Din. vrtano 86 Din. Knnčič M.: Za Žida no voljo. Pesmi in povestim. (S slikami.) Bro^. 20 Din. velnno .16 Din. Knnčij- M.: Ptiček t dvema kljuni-k u m a. 1'ruvljira in pesmi. (C'et 100 slik v dveh barvah.) Uroš. 'U\ Din. veiane !)6 Din Narneila »a vse te knjige je nasloniti na .lngw i tluiansku knjigarno v Ljubljani. 431. Dragi Kotičkov striček! — Večkrat sem Ti že hotela pisati, pa jc vedno prišlo kaj vmes. Ze dolgo filam Tvoj kočitek, a še nobeden se ni oglasil iz Maribora. Če ne veš, kje je Maribor, Ti povem, da je ob Dravi. Pa Se nekaj Ti povem: enkrat sem Ti že pisala, pa si vrgel moje pismo v koš. Drugič bom nanu-sto pisma poslala pečenega zajca — j>a ne za Tebe, ampak za Tvoj velepožrešni koš! Zdaj naj pa končani, da bo še zn prihodnjič ostalo zame malo prostora v kotičku. Te prav lepo pozdravlja Elza Lackner, učenka II. drž. real. gimu. v Mariboru. Draga Klzn! - Ze dolgi čitaš moj kotiček, praviš. že dolgo ga čitaš. Jaz pa povem vesoljnemu svetu v brk: figo ga čitaš! Ce bi ga količkaj pazljivo čitala, pač ue bi mogla napisati, da se še nobeden ni oglasil iz Maribora... Oglasilo se jih je že toliko, da jim gre vsa čast in priznanje — tem vrlim mariborskim deklicam In dečkom. Nemilo bodo presenečeni, ko bodo čitali, da jim tako-rekoč očitaš malomarnost in lenobo... Jojme, ali si mi neprevidna ptička! Vidiš, kar takole na le peni se pustiš ua limanice ujeti... /.a pouk. kje leži mesto Maribor, »e Ti naj-prisrčneje zahvaljujem. Gromozanska strela, ali sem zdaj učeni V zameno za lo zemljepisno pridobitev TI postrežem 7. enako učenim pojasnilom. Ali veš, kje leži Ljubljana? Ce še ne veš. Ti povem: v Evropi! Pečenega zajca mi pa kar pošlji! Se mi bo močno prilegel za praznike. Sva namreč z gos|K)dom košem napravila prijateljsko pogodbo, da mi ou odstopi znjc«, jaz pa njemu zvrhan krožnik mastnih pisem. Tako se bova oba veleprijetno maslila za praznike... Pozdravljena! — Kotičkov striček. 432. Dragi Kotičkov striček! — Z velikim veseljem prebiram »Mladega Slovenca«, posebno pa Tvoj kotiček. Zato Ti pišem tudi jaz in Te prosim, da me uvrstiš med kotičkarje. Za plačilo T| podarim, kadar prideš v Domžale, tako velik slamnik. da ga boš lahko iio«il namesto dežnika. To prav lepo pozdravlja Verica Mali. učenka II. razr. v Domžalah. Draga Verica! — Sem bil v prvem hipu neznansko navdušen za slamnik, ki mi ga ponujaš v dar. Kajti sem vprav zdaj brez dežnika (enega mi je teta burja narobe obrnila, drugega mi je pa nekdo v kavarni pouzmal in mi v zameno pustil nekakšno ptičje strašilo...) in bi mi Inkšne sorte pokrivalo odlično hranilo proti snegu iu dežju. Ko pa sem to reč malo bolj preudaril, sem prišel do bridkega zaključka, da s takšnim slamnatim dežnikom ne bi daleč prišel. Bi me takle slamnik-dežnik varoval proti dežju približno toliko, kolikor je nekega Ribničana varovalo — rešeto, ki ga Je nataknil na prokljo in v najhujšem nalivu ponosno korakal z njim po mestu, češ: Poglejte, ljudje božji, poglejte, kako zvile ino iznajdljive glave smo Ribničani! Ljudje r>n seveda niso bili njegovih misli. Nn ves glas so so mu smejali, kajti skozi dežnik-rešeto je dež curkoma lil nanj. No, Ribničana to niti malo ni motilo. »Poti streho sem pa le,< si je mislil in je bil zadovoljen ... Jaz, pa si takšne »strehe' prav nič ne želim nad svojo staro glavo, zato Tvoj dar vljudno odklanjam. Saj ostaneva kljub temu prijatelja, ne? Lepo pozdravljena! — Kotičkov striček. 483. Dragi Kotičkov striček! — Prišel bo vesel božič. Pišemo Ti za la lep praznik. Tega praznika se spominjamo, ker je bil na ta dan rojen Jezus Kristus. Prvič Ti pišemo malo pismo. Prosimo TW[ sprejmi nas v svoj kotiček In Imej nas zn najboljše prijateljice. Pišemo Ti vse skupaj iz Marijinega vrtca. Me smo Marijine, hodimo v Marijin vrtec vsako nedeljo. Ta Marijin vrtec je v Mostah v Ljudskem domu. Rade molimo, večkrat tudi obiščemo Jezusa v cerkvi. Povabimo tudi Tebe v naš Marijin vrtec, da boš videl, kaj se igramo in kako smo pridne. Pa ne smeš misliti, da smo same. Pri nas Je tudi gospodična. Pripoveduje nam same lope slvari. f'e prideš k nam, boš videl, kako nam je prijetno. Želimo Ti vesele božične praznike In blago slovljeno novo leto ter Te najlepše pozdravljamo. — Deklice Marijinega vrtca v Mostah pri Ljubljani. Drage Marijine deklice! — Sem se vašega ljubkega pisma bolj razveselil, kakor mošnjička žvenkljajocih cekinov. Prav rad vas sprejmem v krog svojih mladih prijateljev in prijateljic. (:im več mladega, veselega živžava imam okrog sebe. tembolj srečno in zadovoljno je moje staro, česlit-ljivo srce .. Ampak z obiskom pa najbrž ne bo nič. Sem se tako močno prehladil v lase, da niti hoditi ne morem več. In nazadnje, tudi če bi. lahko hodil, ne bi prišel, kajti se močno bojim vnše gospodične. Imam prebridke spomine na takele gospodične v otroških vrtcih. Sem nekoč ustregel deklicam nekega vrtca in jo mahnil k njim na obisk. Hrabro sem potrkal na vrata in holel vstopiti. Pa mi je prestregla pot takšna gospodična. Strogo me je po-gledela izpod očal in vprašala: »Kaj pa ti, fantek?« —• »Kakšen fantek?« sem široko zazijal in pogledal okoli sebe, kje je kakšen fantek. — »I loj ga,c je odgovorila gospodična, >tebe mislim vendar! Ali bi se rad v otroški vrtec vpisal, kali?« — »Ha, ha, ha,* sem se na vsa usta zagrohotal, >ha, ha, ha — ta je pa dobra! Jaz cem Kotičkov striček, gospodična, ne pa fantek! Ali me nič ne poznate?« — >Kaj še norčeval se boš iz mene, frkolinl' se je razburila gospodična in me neznansko grdo pogledala. »Takole mlado revšč — pn Kotičlcov striček! Količkov striček ima brado do pasu in star je kot zemlja — adijol- In mi je pred nosom zaprle duri. Pomislite, kaj takega! S fantkom gre zmerjat mene — čestltljivegn starčka. Škandal, kaj? Ne veni. ali je tako kratkovidna, ali pa nosi takšna očala, da njenim očem vsnkognr iioinanjšajo in tio-mladijo zi. 100 let... Noj bo že kakor hoče; onega dne, ko sem doživel to irroznnsko ponižanje in sramoto, sem sklenil: >Striček, takihle gn«|>odičoii fn raje Izogibaj!« Snj ne morem reči, da je vaša gospodična tudi takšna — ampak za vsak slučaj je le boljše, če ostanem lepo na vnirnem doo večini mešanica orijentalskega z grško-rimskim slogom, kar vsekakor preseneča. Prednost ima grški slog. Edino, kar je tipično orijentalsko, je vhod v tempel, ki vodi z vzhodne strani! Bogati trgovci so si gradili palače, ki so se šopirile v razkošnem kom-fortu! Grški stebri so jih krasili; tudi trg, ki je bil omejen od marmornih stebrov, je bil grški, prav tako gledališče z rimskim odrom in orkestrom. Statue zaslužnih mož so se po vsem mestu vrstile. Glavni vir za spoznavanje kulture, običajev, nošnje, verstva itd., so pn kajpada le grobovi. Mrlveee so Palmirci polagali v mavzoleje; bogati relijevi so bili njihova poslednja počivališča. Ti relijevi so danes domala vsi izkopani in kažejo izredno visoko kulturo starih IPalmirov. Oblačila in lasje — vse po rimski modi, dočim so obrazi in geste — orijentalski. Danes so seveda vsi grobovi izropani, slike in kipi pa romajo po vsem svetu in pričajo o visoki kulturi in bogastvu tega nnroda. V notranjščini svetiščnega okraja stanujejo danes Arabci v veliki revščini. Kako majhne so te luknje v primeri z veličino preteklosti, ki jo odkrivajo razvaline! Nobene zveze nimajo ti ljudje s preteklim svetom. Zdi se, da bo francoska MMI H ■MM ...... Raj belega športa. uličice se stekajo vanj. Tu se pač ob vsaki uri zbirajo prebivalci podzemlja na razgovor. Prebivalci Gariana so vsi Judje. Deset tisoč jih šteje podzemlje, od teh 7000 žena. Dve sinagogi se prožita na kraju mesta. Poročevalec je smel v judovski tempel, kjer je strop posejan z zvezdami, spodaj pa se vrstijo stare klopi, črvive in polomlje- ne. Čudovito delo je iz palminega lesa izrezljana \ ,u nmo^° P°dolžnih dolin, ki so bile doslej povsem ! n rtrvoi ri o ri A Dnortrtllr, r» ? ♦ I t\/\l>,,tn1l ^ .. X«« skrinja zaveze, ki je zastrta z dragocenim pregrinjalom. Kakor je rabin pripovedoval, je mesto staro nad 2000 let. In v tem dolgem razdobju se je število prebivalstva ohranilo na isti višini. Od česa žive ti ljudje? Zunaj (na pokrovu mesta) se razprostirajo pašniki in črede živine. Tam rastejo oljčni gaji in njive so polne žit. S tem se hranijo skromni prebivalci podzemlja. So pa po svoji fizi-ognomiji tipični Judje, le koža jim je temnorjava, kakršno imajo sosednji Arabci. Nimajo pa nikakih zvez z zunanjim svetom. Trgovske vezi s sosedi so za Garijance nepoznan pojm. Zaprti so povsem vase, pa tudi vladajo se med seboj le po prastarih zakonih. Sami si volijo sodnike iz svoje srede. Ti sodijo potem skozi trinajst let. Prav za prav pa nimajo kaj soditi. Zakaj tatvin im vlomov ali celo umora ta svet ne pozna. Zatorej tudi nima zaporov. Tu žive ljudje v slogi in vdani so v svojo usodo. Morala pa je tu zelo stroga. Občevalni jezik je hebrejski. Vendar razumejo posamezniki tudi arabsko in italijansko. Svetovna vojna je pustila tu težke spomine. Sosednji Arabci so meniH, da je priSla ura, ko »mejo brez kazni ohrniti orožje proti tujcem, Italijanom in Judom. Oblegali so torej tudi Garian, ki se je moral končno kljub močnemu odporu vdati. Arabci so vdrli v notranjščino in plenili in rušili po nizkih kočicah vse kot vandali. Še danes se spominjajo ti mirni prebivalci svoje avtonomne podzemne državice z grozo tistih dni, ko je tekla kri 1» ulicah in kočah. Danes nimajo Garijanci najmanjšega stika s svojimi neprijatelji. Pa tudi italijanske oblasti se' dosti ne menijo za nje, saj so vsi ti čudaki revni in nikakor ne bi mogli plačati davkov. * Točno pred 30-imi leti se je odpravila angleška arheološka ekspedicija skozi mukepolno sirsko puščavo na palm irske razvaline z namenom, da bi odkrila značaj in starost nekdanjega mesta, ki je živelo v razkošju in visoki kulturi. Tej ekspediciji je po nekaj letih sledila francoska, a sredi svetovnega požara je leta 1917 odjeadil nemški častnik Teodor Wiegand z orijentalsko armado na kontih in kamelah v starodavno Palmiro. ki leži mandatska vlada izgnala te revne arabske družine zgodovinskega področja, da bodo arheologi tem temeljiteje preiskali prastaro svetišče. Veliko čudo so odkrili pred kratkim v Peruju. Letalci, ki so se spustili čez Kordiljere, so odkrili nepoznane. Posnetki z letal pa so pokazali še čudovite zidove, ki se že tisočletja prožijo z gorovja proti obali. Gre očividno za enako obzidje kakor je stari kitajski zid. Številni gozdovi pokrivajo vso lo pokrajino. Zidovi so približno 6—7 metrov visoki in 4—5 metrov široki. Ta najdba je tem bolj zanimiva, ker o njej ne govori nobena zgodovina. Tudi španski osvojevalci niso ničesar poročali o kakih trdnjavskih zidinah. Zdi se, da so junaški Cliimus, ki so stolovali v Peruju pred Inko, postavili te orjake proti vpadom sovražnih Inkov, ki so pogostokrat naskakovali deželo, končno pa jim je le morala podleči država Chiniov. Zidovi je niso branili. In vendar: stoletja so Evropci prihajali v Peru in odhajali, pa niso našli nikakega sledu o tem grandioznem delu. , Negorilna slama. Slika: požar skednja v malem; sinmne plošče ostanejo nepoškodovane. — V Magdeburgu je izumil i z vesten krog strokovnjakov posebno stisnjeno slamo, ki ni impregnirana z nikako kemično snovjo in vendar je (le radi silne stisnjenosti) negorljiva. Jasno je, da bo la izum dragocene vrednosti za kmeta, sni bo poslej brez skrbi pokriva! svoj« gosnridnmka poslopja, pa tudi stanovanjske zgradbe s »sprešanoc slama Volovski ta Ta posebna vozila stoje na kolodvoru glavnega koles, porabljajo ti vozniki sani, Čehoslovaška gradi Brez. o7.ira na gospodarsko krizo je zadnjega pol leta izredno močno napredovala Češkoslovaška |k> številu novih zjgrndh. Po statističnih podatkih je razvidno, da je v 62 večjih češkoslovaških mestih zraslo okrog 1*500 novih hiš in končanih 960 adaptacij- Na tn način je pripravljenih na tisoče novih stanovanj. Živi Mars Od tedaj, ko je sloviti italijanski astronom Scliiapnrelli odkril kanale na Marsu, je živo vprašanje, ali bivajo na tem planetu živa bitja. Mnogo resnih znanstvenikov je trdilo nasprotno. ker da je temperatura na Marsu prenizka in je radi tega tam življenje izključeno. Nasprotno pa trdi sedaj predsednik kraljevske astronomske družbe v Londonu, eden izmed najstarejših astronomov, prof. dr. Croinnieliso. ki je dal časnikarjem sledečo izjavo: »Najnovejše vesti iz Amerike potrjujejo nekdanjo teorijo o živih bitjih na Mansu. Na tamkajšnjih observatorijih zatrjujejo, da je sicer povprečna temperatura na Marsu nižja od temperature na zemlji, vendar pa to nikakor ne izključuje možnosti, da ne bi mogla živeti izvestnn bitja na njem. Možno je torej docela, da so nn Marsu bitja, ki so se prilagodilo tamkajšnjim razmeram. Podnebje na Marsu bi bilo primerno n. pr. za prebivalce polarnih krajev. Nadaljnja opa,zovn!ijn bodo gotovo dovedla do kakih pozitivnih rezultatov-« Teleskopi, ki jih vprav sedaj izdelujejo v Ameriki, nam bodo neprimerno bolj približali nebes, kot doslej. Ne le, da 1 >01110 odkrili na tisoče novih svetov, marveč bomo lahko kaj zanimivega izvedeli o življenju nn Marsu. Madjarska društva Madjarsko ministrstvo za notranje zadeve je pied nedavnim izdalo odlok, po katerem se morajo j vsa društva prijaviti ministrstvu, hkrati pa izročiti podatke o svojem delu. Prijavljenih je okrog '20.000 društev, kar je za Madjarsko z ozirom na število njenega prebivalstva mnogo. V enem izmed mest je na primer 120 društev s 36.000 člani; ti člani plačajo na leto 700.000 pengov članarine; vsi prebivalci dotičnega mesta pa plačajo skupno 1.200.000 pengov letnega davka državi... Električna svetilka V mestu Spinge gori že nekaj let na neki spominski plošči podnevi in ponoči električna sve-tiljka. Ta plošča je postavljena na rojstno hišo Henrika Gobelsa, ki je 25 let pred Edisonom sestavil električno luč. Ta mož se je s 30 leti preselil v Ameriko, kjer se je v prostem času bavil s fizikalnimi poskusi. Ob nekem takem poizkusu je sestavil električno luč. Kesneje je dvignil Edison tožbo proti Gobelsu, češ, da je on izumitelj prve električne luči, toda v tem procesu je Edison propadel. V' prodajalno je prišla zelo izbirčna in sitna gospa. Po dolgem iskanju je pokazala na kos blaga: »Zakaj pa stoji tu zapisano kamgarn, ko je pa vendar volneno blago?« Prodajalec je bil že sit odgovorov ter odvrnil mrmraje: »To je zato, da mole premotimo.« ksi na Portoriki. mesta srednjeameriške države Portorike. Namesto katere vlečejo voli laže kot vozove. Esperanto na Švedskem Švedska Delavska Prosvetna Zveata je preti kratkim objavila sledeče letino poročilo glede učnih tečajev. Poročilo povdarja posebno velik prirastek jezikovnih tečajev, med katerimi zavzema esperanto prvo mesto. Tabela pojasnjuje za 11 i 111«nje za posamezne jezike: Esperanto 1980/1 299 teč., 1981/2 432 teč. Angleščina 1930/1 303 teč., 1981/2 M4 teč. Nemšoiina 1930/1 89 teč., 1931/2 115 teč. Fnaoooščina 1930/ 4 leč., 1931/2 9 tečaje*. Ruščina 1930/1 1 tečaij, 1931/2 1 tečaj. V celoti se je udeležilo esperantskih tečajet v letu I9TI-32 približno 651X1 oseb. Božični krap Katoliški ioniilm O. Bali je nedavno izjavil na radiju v Dn-blinu, dn je ustanovljena tonfilniska družbo z naslovom »Irska družba za produkcijo filmov«-Ta družba bo izdajala le katoliške filme. Stroški za začetek znašajo 8 milijonov dinarjev. Ta družba bo včlanjena v internacionalno zvezo katoliške kinematografske produkcije, v kateri so včlanjene doslej Anglija, Belgija, Francija, Švica. Italija in Španija. Da bo mogia novoustanovljena irska kinematografska druž-lxi čimprej začeti s svojim delom, si bo izposodila precejšnjo svoto denarja, katerega ji bo dala irska vlada. Prvi poskusni film bodo v Du-blinu kmalu predvajali. Briandov spomenik, ki ga je sklesal francoski kipar Guilleaume. Za obletnico smrti Aristida Brianda nameravajo namreč Francozi odkriti svojemu velikemu državniku sjiomenik v Pacy-sur-Eure. »Prarviijo, da lcaiiiš 9kailfw> Framoo Je wi«to poročiti. ker veš, da bo dedovala po teti!« iSaj ni res! rV^roČiitl bi jo indl uutkj"«!, w b»i -dovala po k)oun drugam.. .< CITATELJEM ZA NEDELJO H. Gttj"nin-Ward: TEKMECA »Vež kakor žal mi je, da vas moram v tem letnem ča»u poslati na sever v Britsko Kolumbijo, kjer l>oste, bojim se, našli vse prej kakor udobnost. Zadeva vašega potovanja je pa nujna in važna in zato je treba, da odpotujte iz Newyorka jutri zjutraj.« Tako je govoril predstojnik rudniškega sindikata Mor-den, v Newyorku, mojemu nastavljencu, mr. Buttlerju. Mr. Buttler se je skoraj prestrašen poklonil s svojo gladko glavo. Bal se jc iti na sevor, bal so je mraza in neudobnostd, sovražil je dolga potovanja v vlaku, sovražil revne, pogrete obede v nezakurjenih bufejih, kjer ne moreš govoriti z nikomur, kakor samo s starimi, umazanimi dosluženimi rudarji in rokodelci, ki jih srečaš, zgoraj v severni provinci, kamorkoli prideš, ki sede po stopnicah, in ki se jim ne moreš izogniti. Rekel si je, da je v svojem Življenju že dovolj garal, da ima v U svoji življenjski dobi pravico, da hi oslal doma, malo počival in si postregel. r To je predelikatno poslanstvo, da bi ga mogei poveri H mlajšemu možu,« je zopet po-vzol predsUjuik. Treba vam bo vse diplomacije, ki fjno jo bili vajeni pri vas. Laslmik rudnika Tillictim, za katerega pre, se imenuje Levvis, Oeorge Lewis, ugleden in premoženj mož, da se, kakor se vidi. ne br ga za našo ponudbe, ki so vsekakor skromno. To jTo bi se pa že izplačalo,« si je mislil. In kje je Lero.v Siding?< Pojdite naravnost v Montreal, tam vzemite br/.i prekokontimentalni vlak, od tami -e peljite v Vancouver, kjer si vzemite ladjo do Squamisha, od tam pa se peljite z lokalno železnico do postaje, ki je Leroy Lake-u najbližja. Od lani bostfe morali potovali še v avtomobilu kakšnih trideset milj. Upam, da vis ne bo zadrževal sneg: november je namreč nn severu slab mesec. Zdaj pa z bogom in srečno! Cas je zialo. Ob njegovem komolcu je zabrnel telef >n. »Aha, knkor sem si mislil, moj tajni agent mi ie telefoniral, da pošlje konkurenca možn po imenu Entwhistle. ki odpotuje jutri. Vi pojdite nocoj, nrr. Buttler; svojim zna1 ceni pa povejte, da greste šele drugi teden ■•■ In tako je n»r. Arnold Buttler, /.asVpnik rudniškega sindikata Morden, l>olj znan po svojih diplomatskih zmožnostih kakor pc svojem hrepenenju po pokoju, odpotoval iz Ne*v-yorka še tisti večer, do zob oborožen s termo forko, spalno vrečo, podloženo s perjem severnih gosi, steklenico kcudeiiziranega mleka in škatlo biskvita. Potovanje je bilo tako, kakršno je vedel, da bo. V vlaku vroče, da bi se zadušil, zunaj pa mraz, da bi zmrznil. Dolgi dnevi samih jezer, neskončne ploske prerije, a tudi zasneženo divno Skalnato gorovje ga je dolgočasilo. Vsega je bilo preveč, saj ne mu je mudilo, da l>i opravil in bil zopet doma nn toplem. V Vancouver je dospel zgodaj neko megleno jutro in za las še ujel ladjo za v Sqa-mish. Na morju ga je zeblo do duše. Počasna vožnja ga je jezila in sirene, ki so zarndi megle neprestano trobile, so ga dražile. Se bolj je-®mo pa ga je, da v Vancouvru ni imel časa »i toplo kopel, ker kdo ve, kje bo še kakšna priložnost! Salon mi ladji je bil tesen, tako da ni mogel stegniti svojih nog. ki so bile od dolge vožnje v vlaku kar trde, in zato je šel. oblečen v kožuh in ovit s toplo ovratnico, gor na krov. Spredaj je sedel osamljen potnik, zatopljen v knjigo. Noge je imel oprte ua ograjo, tako da je bil mr. Bultler napoti pri njegovi promenadi, da se ni mogel izprehajati v kro^u, ampak da je moral po isti poti nazaj. Mož s knjigo je bil preveč zatopljen v svojo opravilo, kakor da bi videl, da koga ovira. Cez trenutek je pa vstal, položil knjigo na >voi sedež in Sol dol. Zdaj je mr. Buttler vendarle lahko neovirano hodil. Šel je mamo tujčevega kovčeka in kupa papirjev, ki jih je pustil na stolu. Oko mu je obviselo ua belih črkah »N. X.«, ki so bile natisnjene ua kov-čegu. Z neprijetno slutnjo se je pripognil in Si tal še »Entwhistle<. Torej tekmec je tudi že na poti v I,eroy Lake! Kako neumno, da pošilja konkurenca takega neizkušenega nula-deniča! Ko si je to mislil, se ni mogel premagati, da ne bi še pogledal, kakšno knjigo čita ta mladi človek. »Otok zakladov«, seveda. In nato je pomirjen zopet nadaljeval svojo promenado z bolj čvrstimi koraki kakor kdaj. Železnica, s katero se je potem vozil, gro »kozi romantično obalno gorovje ob prekrasnih jezerih. Tenek dež je rosil in zastiral gore. Buttler ni mogel mirno sedeti, zato je nervozno hodil semtertia ro vlaku. Vsakikrat, kadar je šel mimo Entvvbi tla. je videl, kako je ta v svojo knjigo poglobljen, iu da sc za dež prav nič ne zmeni. Začelo se je temniti. Bu^ier je brzojavil naprej postajnemu uradniku v Cot1onwood, v samotno naselbino z nekaj kolibami, naj mu pre.-krbi avtomobil, ki ga mora ob prihodu vlaka vfi čakati. Ko pa so dospeli tja, je bilo že po polnoči in voza ni bilo. »Cisto nemogoče to noč,« je dejal uradnik. »Pot v Leroy Lake je vsa v blatu in bi se voz v njem pogreznil.« >Kdaj pa? Ob zori?« je vprašal Buttler. Domenila sta se samo za ceno in preostalo mu ni drugo kakor vzeti sobo v kolibi, ki so jo imenovali * holel«, da bi nekaj ur spal. Pazil je, da bi videl Enlvvhlstla, a ta gospod je bil že šel v posteljo. ★ Ko so se prvi prameni mračne zore prikradli skozi okno, je Bultler, ki je bil legel kar oblečen in ni bil zatisnil očesa, vstal. Kopeli seveda ludi v tem, od Boga pozabljenem kotu ni bilo. Sel je dol in naše! pred kolibo majhno, vso razmajano in razbito podrtijo, ki je bila nekdaj avtomobil. O Enhvhistlu ni bilo ne duha ne sluha in želel je, da hi se tudi ne prikazal, dokler ne bi on sam imel precej poti za seboj. Zaužil je samo še čašo čaja in ocvrto jajce, preden je začel zadnji del svojega potovanja. Pot je bila strašna; ko sta prišla ven iz naselbine, pa še strašnejša. In te je bilo trideset milj. Voz je bredel skozi blato, pogreznjen do osi in izgubil najprvo eno zavorno verigo, potem pa še drugo. Sli so skozi gozdove, kjer je z mokrih dreves kapljalo, čeprav že od sinoči ni več šel dež. Ko sta s šoferjem prevozila šest nvilj, sta dohitela jezdeca, čijega konj se je pogrezal globoko v blatu in se samo s težavo in počasi kopa! naprej. To je bil Entwhistle. Ko so se srečali, se noben obeli mož iz Ne\vyorka ni izdafl, da je drugega spoznal za svojega sopotnika ali tekmeca v isti igri. Nekaj milj naprej je moral Buttler izstopiti iu pomagati šoferju nanositi vej in kamnov, da bi izvlekla voz iz močvirja. Voznik je dejal, da dvomi, da ga bo še kaj prida vozil, zakaj pol je bila na drugi strani prelaza še slabša. Buttler mu je obljubil petdeset do- 14480 B 2.2 01 Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna imM iz mina ror$acs, SaCha fopo!a te slamo na zasogi. larjev nagrade, če ga pripelje v Leroy I/uke. preden dospe tju jezdec. Oblaki so viseli čisto nizko, skoraj nad njunima glavama, zagrnili vse prek in prek in napo buli /.rak s tisto sivo svetlobo, ki obeta sneg. Bilo je strašno mrzlo in vlažno, tako da je bil Buttler ves trd. Voz je butalo sem in tja in ga čez in čez oškropilo z blatom. Butller-ju je metalo iz kola v kot. Vzmeti v sedežu so se polomile, tako da se je ob vsakem sunku a\t iiuohila potolkel in da je bil ves Črn in ma-rogast. Okoli poldneva, ko sta bila še desel milj daleč ikI cilja, se je polomil motor. Voznik ga je sel pregledal, se trudno vzravnal in Buttlerju nemo odkimal tako, da nvu je vzel vse nade za nadaljnjo vožnjo. Končano je, je rekel. Naprej ne gre več.« Vrh petdeset dolarjev ti dam še sto. če me pripelješ v Leroy Lake Čakaj, pogledal bom, saj nekaj razumem o avtomobilu,, mu je Buttler prigovarjal. Vrtala in stikala, odvijala in privijula sta po motorju, dokler jima uiso prsti od mraza odreveneli. Cas je hitel, onadva sta pa obupno popravljala in preizkušala. Kutvvhistle je prigazai m -io s konjem, ki je bil ves pokrit z blatom in ki mu jo bilo gotovo žal, da živi. Buttler je gledal /a njim in sklenil, da bo ostalo pot hodil |ies. Deset milj po ti poti in še snežni vihar se obeta! Zaklical je vozniku, naj se pripelje zn njim. kakor hitro bo motor spravil v tek. Hodil je že cele tri milje, ko je voz vendar!« priroj.otal za njim. Buttler je hvaležen vstopil. l)an je poslal še bolj siv in nastal je veter. Piha. prav kakor du se pripravlja na snežili metal,« je pripomnil šofer. In res, imel je prav. Ce« nekaj časa so začele padati ostre snežinke in ju zbadati v obraz. Zopet sta dohitel« Entwhistla, ki je zaradi viharja sklanjal glavo. Ul>oga zvesta žival se je pod njim kobacala naprej kakor je vedela in znala. ★ Bilo je že proti večeru, ko sta zazrla od vetra razbičano jeklenosivo vodno gladino, ki nuj bi bila Leroy Lake. Zdrčala sta dol po klanim k skuj>ini dveh ali treh iz hlodov napravljenih kelib, ki so se imenovale Lerov Si-ding. Vihar je besnel tako, da je vozu skoraj odneslo streho, in da sta jezero iti koče komaj Se videla. UstavHa »-ta sc pred največjo, ki je bila olioje, prodajalna in hotel. Malo okno je bilo napolnjeno z raznima kožuhi, z dozami kon-sorvirane hrane in sličnim blagom. Zgoraj je visela gnjat Vihar ie tuko divjal, da jo trgovec vrata koinaj držal, ko jo pokukal veti. da bi videl, kdo da se je pripeljal. Stopita hitro noter, če hočeta.« jima jo zakričal. >Ne maramo hiše. polne snega!' Ko sta bila notri, je Buttler napravil ček za 175 dolarjev in ga dal šoferju: »To je tvoje. Prehitela sva ga za pol ure, čeprav nc vem, ali mi bo v korist ali ne.« Voznik je bil čeka zelo vesel, ga spravil v žep in odšel k svoji sestri, da 1 i pri njej prenočil. Živela je na farmi, eno miljo daleč. Trgovec, krepak, osoren mož v overnlsu in topli volneni bluzi, je šel za prodajalno mizo. da bi tujca postregel, če bi morebiti kaj želel. -»Monkton? Gotovo ga poznam. Živi ono-stran jezera,« je odgovoril na Buttlerjevo vprašanje. »Bil je davi tu. a prav pred viharjem je odšel domov. Kako bi ga dobili nocoj? WVII, nikakor ne. To je nemogoče. Okoli jezera ni pobi. Morali bi se prepeljati s čolnom. Bdini čoln tu je moj. V tem viharju pa ni misliti na veslanje, čeprav bi vam ga dal. kar pa tudi nočem. Nikakor ne.« Zaenkrat je bil Buttler ujet. Poslušal je, kako je vihar hrlil in razsajal okoli hiše. Skozi okno ni videl drugega kakor snežni mete ž v sivem mraku. Notri pa je bilo toplo. V ozadju trgovine jo bila velikanska železna peč. vsa razbeljena, za katero so sedeli tipični doslu-ženi rudarji in rokodelci na kupih vreč, v katerih ie bil morda krompir Vrh topolovih hlodov, s katerimi so kurili peč, je pa sedel velik, lopo rejen maček, ki si je miroljubno lizal lačice in zadovoljno predel. Za vili ar, ki je zunaj besnel, se ni zmenil. Ob stenah pod policami s suho robo in galanterijskim blagom so bili čedno zloženi zaboji s špecerijskim in kolonialnim blagom. S stropa so visele gnjati iti prekajena reberca, puške in škornji vseli velikosti. Nad prodajalno mizo so visele petrolejke, ki so zelo slabo svetile na police z jestvinanvi. Prostor je bil nasičen z duhom po siru, usnju, jabolkih in tudi z nepopisljivim vonjem po neustrojenih kožah, kar je vse skupaj bilo zoprno za občutljivi nos mr. Buttlerja. -Lahko tu prenočite,« rmi je rekel trgovec. Moja žena vami bo pripravila večerjo.« »Ali me l>oste peljali tja prek k Monk-tonu, če vihar popusti?« ga je Buttler nestrpen vprašal. »Cena je vaša reč.'- »Vihar ne bo nehal pred jutrom. Potem pa lahko dobite čoln, to se pravi, če znate veslati. Ne utegnem, da bi vas peljal sam.c »Dobro. Ali mi daste čoln ob prvi priložnosti jutri zjutraj in najsi ga zahteva kdorkoli fr -Gotovo vam ga dam.« Buttler je torej moral potrpeti do jutra. | Mopfla bi od teh mož tukaj izvedel kaj korist-i nega. Možje tiste vrste, ki posedajo po provin-cialnih prodajalnah po vrečah krompirja, so vsak čas pripravljeni, da dajo tujcu vsako, kakršnokoli pojasnilo. Stari mož, lei je na vrečah sključeno sedel, ga je tiho in motreče opazoval. Bela, noobrita brada se mu jc premikala gor in dol in vstran, -SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE • MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD ni.'di co izhkono uoopnih OENAB KNJIGOVEZNICA jugoslovanske tiskarne PltEJ K. T. D. V UUBUANI KOPITARJEVA ULICA 8 U. NADSTROPJE ko je neprestano nekaj prežvekoval, t;iko kakor krava, kadar prežvekuje. Tuintam je pljunil preti peč. Glavo je imel pokrito z volneno pleteno čepico, ki je bila nekdaj rdeča, v blu-zinom žepu pa mu je tičala volnena ovratnica, tudi nekdaj rdeča. Na nogah je iinel škornje za sneg iz klobučevine. Videlo se mu je, kakor da bi na vrečah pre-<>del vse svoje živ ljenje. Iz Buttlerjeve premočene obleke j«» začela vstajati sopara. Vlago je čutil noter do mozga. In nehote je mislil na Bntwhistla, kako mora biti šele njemu in njegovemu konju! »Pojde-m gori, da se preoblečeni,« jo dejal trgovcu. »Ali bi mogel imeti ko|>H?< »Kopel? Tega pa ne, prijatelj! Kaj rabi človek k<»pel sredi zime! Saj bi ga to spravilo v grob v tem mrazu! Sicer pa. saj kopalnice sploh nimamo. Lahko se umijete in skrtačite v kuhinji in pokazal vam boni. kje boste spali.« »Moj Bog, brc/ kopeli, odkar -e«tn zapustil Newyork,< si je Bultler zagr<*njeno mislil. >Ali jo boni dobil, preden se vrnem tja. ali ne?« Preoblekel se je v suho obleko, in ko si je obrisal še noge, se je vendur nekaj l>olje počutil. Ko je plezal nnraj dol po lestvi sličmh stopnicah, je dospel Kntwhifttle. Malo pozneje je gospodinja poklicala oba v kuhinjo k večerji. Ne\vyorčana sta si nekako v /adregj ka-ntala čez nrito in se pogovarjala o strašnem blahi nn poti semkaj. O tistem pa. kar »ta imela na srcu. nista niti črhnila. Hitro sta pogoltnila jed, ki se je imenovala dušeno meso. ki |ki jo bila večinoma iz korenja. Sledil je rižov puding in čaj. seveda vselej čaj. Potem sta počasi šla zopet v trgovino in jo zavila k peči. Drugje nisi mogel sedeti, ker kuhinja je bila polna žensk in skled, podstrešne sobe so pa bile mrzle kakor vbogajtne. Da bi šla v posteljo že oh |>etih, ni ka/nlo. Se cHo zato ne, kor se njuni premrli udje še niso otujalii. Gospodar je izginil, mačka pa «i je umivala ušesa, znamenje, da bo Jež Pri peči je ostal le Se tisti stari mož in razmišljal. Ent-whistle je privlekel zaboj in sedel nanj. Buttler je pa vzel stol in zapazil, da je mladi mož prinesel s seboj knjigo. »Zdaj je lopa priložnost, da bi dobil kak.--na pojasnila.« si je mislil Buttler. »Tu zelo iščejo rude,« je začel. S:ari mož je za trenutek nehal žvečiti in se zazrl vanj. Bil je majhen dobrodušen mož z veselimi očmi in okroglimi lici, ki »o nad belo brado rdela kakor jabolka. »Rudo?* je ponovH in zopet: rude? Iz žepa je potegnil kos tobaka za žvečenje in ga rionudil Buttlerju z roko, na kateri je manjkal en prst. Buttler jc odkimal in si prižgal cigareto. Stari je ponudil še Enhvhistlu. Ta gospod mu jo pa pokazal svojo pipo. si jo prižgal in se zopot pogreznil v knjigo. Mož si je nato s svojim pipcem odrezal k<>s tobaka, ostalo je pa zoj>et spravil v žep. To jc najboljše, kar tu lahko delam,« e dejal, kakor da se opravičuje. »To ni tista klobasa, ki smo jo dobivali v Almvvichu, to je v Wale.su, veste, ua Angleškem — rojen sem bil v Walesu. Ušel sem na morje, ko sem bil poldorasel mladič, a nikjer na svetu nisem dobil take klobase kakor v Almwichu.« Buttler je glolnrko vzdihnil. Da bi cenil stare oguljene šale klepetavega starca, nocoj pa res ni bil razpoložen. Kadar taki začno pripovedovati, jih niti pok bombe ne ustavi, to je vedel. Zato se je potrudil, da bi moževo pripovedovanje spravil v zaželeni tir. »Rude?« je zopet vprašal stari. Oh, /a te se ne mudi. Povedal vam bom, kako sem bil rojen v Alnmlchu ... Port Almw:eh. Ix>po i« bilo živeti tisto čase, vsakdo je napredoval, vsadko je imel denar, da ga je lahko trosil. Žarnice, lestence, likalnike. kuhinjske nparntc i/.olirane /.ice. motorje, elektromalo-rijal, zvonce, telefone, radio-aparate kupite poceni v novi elektrotehnični trgovini Karol Horjančif Maribor, Glavni trg 23 Neumna Lizika (Litvanska pravljica.) 2ivel je kmet Anton, ki je imel lepo, pa zelo neumno ženo liziko. Nekega dne, ko ga ni bilo doma, je prišel popotnik in jo poprosil za kosilo. Zena mu je dala zeljnato juho, pri tem pa je tarnala, da zelje ni dobro. Zena je mislila pri tem na rastlino, tujec pa je menil, da je govor o juhi, zato je dejal: »Svinjske masti ji manjka!« — Ko je popotnik odšel, je pohitela žena v klet, vzela slanino, jo narezala na kose in jo položila na kapus v gredi, misleč, da bo potem zelje bolj okusno. Kmalu je zavohal sosedov pes slanino. Skočil je v gredo in se začel mastiti. Ko ga je Lizika zagledala, se je razjezila, njela psa, ga vlekla v klet, privezala za čep vinskega soda in ga grozovito tepla. Pes je cvilil in skakal, iztrgal čep in zbežal z njim iz kleti. Kaj sedaj? Neumna Lizika je letela za njim in mu z velikim trudom vzela čep, ki je bil privezan na vrvi Kose je vsa rt/.:arjena vrnila v klet, je izteklo že vse vino iz soda po tleh. Na vsak način je hotela posušiti tla. Spomnila se je, da ima v kašči vrečo lepe pše-nične moke. Hitela je po njo in potresla po tleh. da bi se na ta način tla posušila. Ko se je mož vrnil, ni našel več ne slanine, ne vina in moke — vse je šlo po vodi. Drugikrat pa mu je pomatrala ženina neumnost iz zagate. Zgodilo se je. da je našel mož zaklad na errofovem polju. Kliub temu, da je ženi zaliičeval, naj molči, je žena vse izblebetala. tako da je prišla novioa celo grofu na uho. Grof je poklical Aniona in zahteval. naj mu izroči zaklad. Kmet pa je dejal, da ne ve ničesar o kakem zakladu. »Ne lati!« mu je dejal. »Tvoja žena je vse povedala. Pridi jtilri in pripelji ženo s seboj!« Silno polrt in žalosten ja odšel kmet od grofa. Med potjo je razmišljal, kako l»i se izvil iz zacate. Ko je prišel domov, je dejal ženi: »Velika vojska je v deželi. Sovražnik bo že jutri prišel k nam. Najboljše je. da se skrijemo. Jaz bom bežal v gozd. li se pa skrij v jami za hišo. Ko bodo sovražniki odšli, pri- Frtaučku Gustl ma beseda dem po tebe.< Rečeno, storjeno. Neumna Lizika se je skrila v jamo, katero je mož pokril s kravjo kožo in potrosil na njo žita. Kmalu so prišle kokoši, race in gosi in pričele zobati žito. Hodile so po koži in se veselo klicale: gaga — gaga... »Kako strašna vojska divja nad menoj,< si je mislila neumna Lizika. »Kako dohro je, da sem se skrila.c Pozno zvečer je prišel mož in vlil na kožo gorke vode. ki je tekla skozi luknjice na Liziko. Ko je ta začutila vodo, si je mislila: »Hvala Bogu, da spet enkrat dežuje, saj je bila že itak predolgo suša.« Drugo jutro je mož zopet prišel, odkril jamo in pomagal ženi iz nje. »Vojne ni več, ljuba žena. Zdaj greva v graščino, ker imava , lam važen opravek.« Nista prišla daleč, ko zaslišita iz nekega skednja žalostno meketanje. »Ljubi mož, kdo je tu, ki tako zdihuje?« hitro vpraša Lizika. »Ne motiva se s tem; tam bijejo vragi našega grofa,< je odvrnil mož. Ko sta prišla v graščino, so ju peljali pred grofa. Ta je vprnšnl neumno Liziko: »Ali je dobil vaš mož zaklad?« — »Gotovo ga i je dobil,« je odvrnila žena. »Kdaj ga je dobil?c vpraša graf dalje. >Ne dolgo pred začetkom garaške vojne,' I mu Lizika mirno odvrne. »Ne govori neumnosti!' je dejal grof 1 smeje. »Kdaj pa je bila vojna?« »Ob Času. ko je padal gorak dež,- je de- ! jaln žena. »Gorak dež? Ze šest tednov ni bilo niti ! kapljice dežja « »Moirofe zaradi lega ne veste ničesar, mi-lostljivi gospod, o gopkem dežju, ker so vas prav tedaj tepli vragi v skednju,« je dejala neumna Lizika. Pri teh besedah pn se je grof silno razjezil In zapodil inoža in ženo domov. Kmet pa je obdržal — zaklad. I Poslovenil Jože Podslivniški. Zelje (Japonska pravljica) Starec je govoril: Ne lv>di suženj svojih želja! Na ta izrek me je »|>oinnila zgodba, ki sem jo pravkar bral. V davnih čtsih je živel razumen in l>ogat mož, ki se je pa tako zelo udnl skušujavam, da je »»pravil domačijo in dom. Siromašen ko prt»jak se je odtegnil družin in zablodi I v hribovite samote, v oblake zakopane. Tam je sedel na petino in premišljeval o svojem življenju. Ze je bolel obupati. Tedaj pa je prilrlo-tal predenj starec s snežnobelo brado in oblečen v strahotno obleko iz listja. Starec ga je ostro motril, potem pa je rekel: »Tvoj sošolec sem bil nekdaj,« in ko se je obupnnee vrgel na kolena predenj, je starec ruiguhančil čelo in nadaljeval: »Kol jaz, si tudii ti nekoč razmišljal o bistvu življenja in o zakonih življenja. Toda tvoje omahljivo srce je bilo močnejše od teJ>e in le je zavedlo na rob prepada. Jaz pa sem premagal srce in sem živel po »vetih postavah; postal sem duh, nadnaravna moč mi je dana in njeni volji se nihče in nič ne more upirati. Po-nemaj moj zgled: zaokre-ni svoje mišljenje, misli le na dobro in si prizadevaj. živeti brez želja!« Ko je mož »poznal, dn je duh z božansko močjo olidarjen, no ga oblile nekoliko neod-kritosrčne solze: »Strašno sem lačen in žejen. Častitljivi duh. pomisli na prijateljstvo, ki je nekdaj gorelo med nama. Usmili se me in daj mi. s č.imer si potolažim lakoto. Vse življenje ti Ivmn hvaležen!« Starec se je zasmehljal: »Kot potočni kamen v peči si in te muči poželjenje tvojih čutov. Tokrat !>om pa le uslišal tvojo željo.T Olasno je kriknil: »Homu!« in precej so »e jele kopičiti vreče riža, bilo jih je pot do tlfOC« »Ta zaloga riža,« je rekel možu, «ti bo zalegla za vse življenje. Pravijo: kdor ima vse, si ne želi ničesar več. Upam. dn boš i ti odslej brez želja « »Vaša dobrota me kar duši,« je rekel mož, »prosil bi pa samo še nekaj maiega. Preskrbeli ste mi riža zvrhano mero, pa kaj mi koristi, ko nimam skladišča, kamor bi ga zaklenil. Ce le moreš, daj mi Se to!« In duh je rekel tegobno: »Ali »i ne bi mogel zgraditi skladišča, nenasitne/, če N nekaj vreč riža prodal? Ker sem ti pn ualiM že prvo prošnjo, ti !>oni uslišal tudi drugo. Ha-mu!« je kriknil v drugič z vzdignjenim kazalcem. V trenutku so se dvignila i z zemlje skladišča in zgromadila ves riž vase. »Jeli si zadovoljen?« j Sem.« je odgovoril mož kleče, »postavili ste mi skladišča in trsi regij moji največji želji. Vaša dohrotljivost je neizmerna in me navdušuje, da bi za vriskal. Toda. ali ne bi hoteli pomisliti na tole: res «o polna skladišča riža dragocen dar, ali. kaj ne bi bilo potrebno še stanovanje? Ali ga ne bi pogrešali ljudje, ko bi »i ogledovali skladišča in ali vas ne bi dol-žili pozabljivosti? Bolelo bi me. če bi moral o vas kaj takega slišati!« Prepustiti se pač moram tvojim željam, kot se mora prepustiti človek nn morju svoji ladjici, ki ima njegovo usodo v rokah.' Sf»el je zaklical »Hamu!< in pri tem vzdignil prst. In takoj so se dvignile prekrasne m sijajne hiše. lepe kot mikadova (cesarjeva) palača. ■'•Hvala ti, tisočkrat hvala!« je vzkliknil mož in devetkrat se je dotaknil zemlje s čelom. »Riž, skladišča, taka domačija, no, sedaj si pa res ničesar ne želim več! Toda pač — ali ne bi zasmehovali takega norca, ki je tako l>oga1. Glih dobr sm ustou zdej en juter in s pred špeglam pinta zavezvou, al kokr prauma iblan-ske košulje: kravata _ pa na smete mislt, de zelena, če prou m zelena farba h ksihte še ta nar bulš stuji, ke nečem z no gvišne gespude dražet, pa rdeče tud na maram, na rdeča farba sa pa spet pur-mani slrašn hedi, črna kravata še la nar bi paše za te žalostne čase. No, pa m že eden putrka na vrata. Se tulk ni mogu pučakat uzuni, de b mu reku herajn. Kar freh je stopu en mužakar not. Kua b pa vi rud na usezgodi?« sm ga na-hrulu, ke sm biu glihmal razkačen, ke m je knof pr krogelee neki uagaju. »Sej še fruštku nism, pa me že tlela gor držete. Saj tulk b pučakal pred uratem, de b vam drlaubu not pridel, A na znate nubene manere? Kua pa čte prouzaprou ud mene? Jest nimam cajta in nekar me na aufholtite.« >.\ej m nekar na zamerja, gespud Gustl, ampak uui Iku ena čudna špraha guvareja, da ni za ne-kamer. Buh na przaden. de b jh gespud Lajuvic slišal. Tu b jih prec pusti zamehurt še v dunkl-arest bi jh znal uteknt, de b se not tenstal pr kruh iu pr vod. Puseben zdej ga ni dost za špilat, ke sa zavle tistga »Veselega vinograda' tku strašn nataknen, de pihaja kokr gad in sa že za sedem kil dobre vage. dol uzel iu tu sam zavle tega, ke je »Sluvene- gespuda Zupančiča linču,- >Kua pa tu men Čvekate? Vi puvejte ta peru, kun čte ud mpne in pa kdu sle prouzaprou. Pol uva pa naprej guvurla. Če se u splačal « »Kdu sm jest, tu je čist ena pustranska stvar. Jest sam tulk puvem. de sm jest zdej, hvala Bugu, že vpč ket pu leta brez dinsta. Noja, ke mam glih dost časa, sm pišou pa mal pufehtat, če uja kej dal za liste, ke maja še dinst in nimaja sami časa hodet ud hiše do hiše. de b saj tulk nafehtal, de b mogl žiut.< »A se mislte tlela iz mene nore« delat? VI ute hodil, ke ste brezposeln, fehtat za tiste, ke sa u službah? Tu je ja učividn, de »e čte Iz mene norca delat, al mate pa kašn kulešček preveč n glau.c »Buh vari, de b se jest tou iz kerga norca delat. Kej laega m še u sajnah na pade u glavo. Res sm pršou fehtat k vam, ke jh puznarn, de maja srce na ta pravem flek za reveže. A črn jt h takem, ke maja autuinubile pa soje vile, de me uja vn metal, al pa pulcajem čez dal? A na veste, de tak sam tiste sprejemnja, ke jm kej prneseja? Veste, zadnč sm biu pr enmu takinu in sm ga prosu za kašna puilpora. Pa me še zguvort ni pustu, do b mu puvedu, de nu fehtam zase. Nahrulu me je: »delat pejd, nirha fnulasta, pa t na u treba beračit« Ja, glih tku je zarežu name in prec stopu h telefone iu puklicu pulcija. Sevede, jest sm ja pupihu, df> b ine še zaje ua ujeu. ln tekat sm s naprej uzeu, de na um šou nkol več h bugatinem fehtat, če prou je na taužeute takeh, ke sa u dinst, pa sa več reveži, ket mi.< »No tu vam rad verjamem, am[>ak tu m na gre u glava, de b zu tiste fehtal, ke sami zaslužja.« »Ja, je že tku, gespud Gustl. Jest ie vem kuku se dondons zasluž, sej sm velik let garu, pa sm bi strgan hodu in tud lačen sm biu večkrat, kokr sm zdaj. Kuku um pu živu, ke sm mou pet kuvaču na teden. Ce s le mejčken skp uzamem, pa en daa več nafehtam. Zatu pa pravem, hvala Bugu, de sm brez službe. Vidja, zadnč za Meklauža sa fehtal za nas brezposlne tak, ke maja scer služba, druzga pa prou nč. Zdej se morma pa mi revanžirat za Rožeč revežem, ke maja take službe, ket sm ja mou jest. »Tu je pa lepii ud vas--—« »Lepu gor al dol. Ce srumak na u srumake pumagu. kdu mu pa bo? Sevede punuigal uma sam takem, ke maja mn ket tristu dinarju na mesc. Sa pa tud tak, ke maja sc mn na mesc, al pa prou nč, pa garaja pu deset ul pa še več ur na dan. Ca na verjameja, pn nej mal tkula ukul puprašaja, pa uja zvedl še drgačne reči. Mal bulš službe tku dondous na dubiš. Take službe zasedeja prec tak, ke inaja že tku kašna služba al pa še več, pa še soja žene u služba pušilaja. In tak nas čjo še kuman-derat En revež, pa če je še tku brihtne glave, na pride zraun.< »Kua pa, al bote kronskem penzijunistem tud kej pumagal,« »Tist pa ne. Kronsk penzjunisti maja sami dost časa za fehtat. Ce se |>a troštajn kašnga zbulšajna, nej pa ud Irošla ževeja, dokler bo šlu. F. G. Ri PLANA • INTERIOCK spodnje perilo je vsled dvojnega vezenja višek modernega pletenja Finpjše in trpežnejša kol navaden trikot Dobite ga v vseh laljiih modnih trgovinah Izdeluje: ..Lana", Ljubljana Anton Fuchs kleparska delavnica, Gosposvetska cesta 16, „Pri Levu" uvriuje vsa klepanka in tesocement-na dela pri novih zgradbah kakor tudi pri starih, najsolidnej«, po zmernih cenah. pa ne bi mogel imenovati bakrenega novčiča za svojo lastnino? Pomislite na to! Ce mi še to naklonite, vzvišeni duh, Če mi žrtvujete še pet aH Sest skrinj srebra in zlata, tri ali Miri omare nn j ra snov r-l ne jše obleke, potem »i pa ničesar več ne poželim in nič več vas ne l>om nadlegoval t nolieno prošnjo, ki bi bila večja, kot je las novorojenčka.« V začetku starec od srda ni mogel govoriti. Potem pa je |>oinislil: Temu človeku sem že toliko daroval, da mu lahko ugodim še to; po'eni bodo njegove želje pač izčrpane. »Hainu!« je zaklical in spet dvignil prst. In mahoma so se prikazale velike skrinje, polne obleke, zlata in srebra, |>et do šest tisoč jih je bilo. Ko je mož vse to zagledal, je sklonil obraz k tlom iu solzeč se od veselja jecljal: »Za-hvaljeni liodite, zahval jeni!« In ledaj »e je starec smehljal in je rekel: •Ali se je tvoje poželjenje pomirilo? Morda odpro še nove želje svoja žrela?« Ne da bi dvignil svoje obličje, je zašepetal mož: Rekli ste! Toda to so malenkostne prošnje. ki so v primeri z zlatom, srebrom, obleko, s skladišči in palačami nič!« Duh pa je nagrbančil čelo in vprašal: »Kakšne malenkostne prošnje pa so to, ki v primeri z zlatom, s srebrom, z obleko, e skladišči in palačami nič ne |>omenijo?< »Take, ki bi vse vaše dosedanje dobrote in naklonjenosti zalemnile: dajle mi vaš vzvišeni čarovniski prst!« T<«daj pa se je duh divje vzpel in je sklenil, da nenasitneža pokonča ... Ljudje so vsi taki kol je bil ta mož: če so bogati, hlepe po še večjih zakladih, dokler jih nenasitnežev ne |>okoplje pohlep. Človeško življenje ima svoje meje: in če se vdajamo željam in požel jen jem, ki nimajo meja, kako je mogoče poletu, da bi se pri nas naselil mir? Beseda, ki jo je duh vsakokrat izrekel, ko je dvignil pr.-L, je bila skrivnostna beseda. Hant! Mi bi rekli: polovica. Sedaj razumete? Nič ni na svetu popolno. In kdor se zna zadovoljiti s |>olovico, temu se bo polovica spre-menila v celoto._ IVAN KRAE.J se priporoča za vsa ključavničarska dela LJUBI«) AN A Gregorčičeva ul. i> ali Rimska e. _ ln pristanišče s čolni in jadrnicami, ki so prihajale domov kakor čebele v panj in zopet odhajale s svojo bakreno rudo iz gore Parys. Da, imeli smo bakren rudnik v Walesu, verujte mi! ... Da, to so biLi časi, ko je bila trgovina čvrsta in je bilo denarja, da bi z njim lahko kuril, zlasti, Če se je človek znal obrniti « tihotapci ... Well, ti so vsi mrtvi zdaj in ni jih več, da bi pripovedovali o Almwichu, o njegovih praznih pomolih, njegovih zapuščenih obalah, vrstah praznih koč in skladišč in o koprivah, Id zdaj rastejo tam, kjer so ljudje šteli zlatnike... Nič ni ostalo kakor samo podrtije in rumeno blato, ki teče iz gorskih rudnikov v reko.« Prodajalna s svojimi gujatmi, kii so visele s stropa v mračni svetlobi, mačka, ki je predla na hlodu, zaboji 7. jajci in sodi z jabolki, čuden duh po neustrojenih kožah — vse to je pobledelo pred ognjem navdušenosti, s katero je pripovedoval mož svoje mlade spomine. Celo Entvvbistle je odložil knjigo, se nagnil naprej in poslušal, dočim si je oprl brado na dlani. »Povejte naima še kaj,« je prosil, ko je stari nekoliko prenehal. »Mislil sem, da nama boste povedali kaj o teh krajih tu naokoli,« ga je prestrigel Butt-ler, Id je s težavo obvladoval svojo nestrpnost. »Tu okoli? Well, tudi o tem lx»m, pa se ne mudi. Kakor sem omenil, je moj oče delal pri farmarju, nekaj proč od Alnnvicha. Velika, lepa farma! To je bila v7>orna farma! Njena polja so se razprostirala dol do morja, kjer je bila obal skalnata, da je mali mladič kakor jaiz med niimi lahko plezal in tain so bile ludi jame, jame za tihotapce! Nekoč sem našel eno, spominjam se, da je vodila daleč noter v strmo skalo. Pravi tunel je bila in temna, tako temna, da me je bilo kar strah, zalo sem zbežal ven in povedal očetu, kaj sem našel. On pa je bil hud name. Vidite, tiste čase so tihotapili cigare s Španske iu vino s Francoske, in tako je bilo veliko trgovine na vse strani. Dosti naših ljudi se je pomešalo s tihotapci, in nisi vedel, kdo je in kdo ni. Morda je bil tudi moj oče. Ne vem ... Well. skril me je na dvorišču za skednjem. In kdo je prišel mimo? Stari farmar sam. In moral sem mu iti pokazat, kam jama vodi. On ni šel dlje od mene; mislim, da je bilo strah tudi njega... VVell, pustil jo je zazidati /. opeko in malto. Moj o?e je bil kar nor zanjo. Dejal je, da so morda lain notri zakladi rude, ki bi napravili človeka bogatega za vse življenje in skoraj na kolenih je prosil farmarja, naj jo preišče, preden j > bo zazidal. On pa je ni hotel. ,Ce ne bi v nji našel nič, bi bil razočaran, da lega ne bi mogel preboleti,' je rekel. .Tako boni pa lahko mislil do konca življenja, da so prav na moji farmi bogastva, morda prav pod mojimi nogami. In talko l>om srečnejši.'« Enhvhistle se je smehljal, kakor da mu vse to ugaja, Buttler pa je skupaj vlekel obrvi in na tihem preklinjal. Glas starega moža ga je dražil. Ta pa je pripovedoval naprej,in naprej. >Well, kakor sem dejal, ušel sem na morje — toda peč ugaša, naloži še kakšno kal a n.ico,« je rekel mlademu fantu. Sam se pa ni geni 1, ampak je pripovedoval o bajnem medu Riu Janeiru z najširšo cesto na svetu, kjer so palače iz blestečeea marmoria n strehe iz zlata in srebra, prodajalne, kjer na mizah leže kupi diamantov, ki so jih ljudje kupovali in prodajali kar na lopale, o strašni kugi. kri te je v trenutku napravila rumenega, o velikanski vodi Aniazomi in o pošastih, ki so hodile ob njenih bregovih, žjvali, pol ptiča pol miši, ki so ti pile kri, kadar si spal. Enhvhistle je pozabil na snežni melež in iui peč, na svoje poslanstvo in celo na knjigo. Sklonjen je bil naprej in poslušal s sanjavim smehljajem. Buttler pa ni hotel, da bd ga kdo kratkočasil. Najrajši bi od jeze koga sunil, a ni vedel, koga. Razdražen je porinil svoj stol nazaj in rekel, da gre spat. Tu,« je pristavil. »Tu imate za večerjo. Lačni boste po tolikem govorjenju.« Vzel je novec za petdeset centov iz svojega žepa in ga z omalovažujočo kretnjo skoraj vrgel staremu pripovedovalcu. Ta je presenečen pogledal na novec, z novca pa na Buttler-ja. Potem se je zasmejal in ga spravil. »Hvala vam,« je dejal, »hvala! Res mi je žal, da morate iti.« Bultler je obrnil hrbet in ko je prižgal vžigalico, se je tipal ob ograji gor po strmih stopnicah v svojo sobo. In dasi je legel v posteljo prepričan, da ima dovol j časa za spanje, ni mogel zaspati. Kako bi tudi, ko je bila žitn-nica trdo natlačena s — storži! Vihar je tulil okrog hišnega vogla, kakor da izgubljene duše vzdihujejo in prosijo pribežališča pred me-težem; nizki glasovi spodaj v trgovini so počasi govorili kar naprej in naprej. Ni jih mogel poslušati. Prižgal ie vžigalico in potipal, ali nima morda še kakšne cigarete, a žep je bil prazen. Odločil se je, da bo šel nazaj doli, kupit cigaret, in da bo tudi poizkusil dobift vroče vode za svojo termoforko. »Tista dva norca tam doli...« Vrgel si je suknjo če« pižamo in Se enkrat poizkusil svojo srečo po tistih stopnicah, ki so bile kakor lestva. Ko je previdno stopal doli, je videl med drogovi železne ograje Ent-vvhistla, kako se je sldanjal čez pesti starca, kakor da je nekaj v njih, nekaj dragocenega. Njuna obraza sta kazala v siju peči čudno razburjenje. »Zdaj!« Buttler je videl v zraku blesk srebrnega novca, petdeset centov — njegovih petdeset centov in še enkrat so se moževe roke stisnile čezenj. »Glave!« »Glave so! Tvoj je fant! Mnogo sreče!« Oba sta se strašno smejala, skora] blazno, tako da se je zdelo opazovalcu, ki se jima je počasi bližal. In poleni sta dvignila glavi in ga. videla stati pred seboj. »Velike reči so se odločile med tem, ste bili zgoraj,« se je stari režal. »VePke reči. Tristo tisoč dolarjev!« »Za— zakaj?« je Buttler jecljal. »Za rudnik Tillicum.« »Kaj — kaj imate opraviti s TiIl.icom?< je vprašal Buttler hripavo. »Well, moj je, to se pravi, moj je bil — zdaj je pa njegov.« »Saj je vendar George Lewis lastnik rudnika Tillicum.« »Gotovo,« je starček smehljaje se poki-mal, »George Lesvis sobi pa jaz.« Zimski šport na Jezerskem Zanimanje za zimski šport, osobito za smučanje, razveseljivo rasle. Vsako zimo vstajajo nove trume veselih smučarjev, mladega sveta kakor tudi odraslejših kalibrov, ki se nečejo postarati, pa ne samo pri nas v Sloveniji, temveč že po najrazličnejših krajih naše države. Znatne množice zimskih športnikov posebno iz Zagreba, Belgradu in drugih mest pri .ajajo tudi že sleherno zimo k nam v goste, polnijo vlake in gostišča naših zimovališč. Le žiil, du tako pogosto opažamo, da naša dežela ne koraka z duhom časa, ne upošteva dovolj tega zelo zdravega in koristnega zTinsko-sportnega gibanja in ne zna izrabiti prilike, ki se našiiu krajem nudijo. Vse premalo skrbi Sloveniji*, kuko bi odolela vedno bolj naraščajočemu zimsko spornemu pokret u, kajti se se ue aaveiia prav, da je od narave po svoji legi in podnebju najbolj poklicana poslati: glavno torišče zimsko-sportnega gibanja v naši državi! — Iu tako se seveda pri nas marsikaj stori ali pa opusti, kur se ne bi zgodilo kod drugod, kjer so v tujsko-promeinem in ziuisko-spurtuem oziru malo bolj pred nami. Zakaj? Ker »e premalo trudimo, da bi svojo lastno deželo bolje proučili. Čimprej spoznali ln poleni ceniti znali. Zgovorna priča za to nam je, postavim: Jezersko ((Tin m) nad Kranjem. Slikovito lep kraj! Pravi gorski raj tuui ua severnem vznožju slovitega alpskega para Orintovca C_'5'o zavelni ravni med silnimi nebotičniki Savinjskih alp ln Karavank. Vsi vemo, dn la kraj nikakor ni daleč od Ljubljane. Vemo, da ima vsak dan gladko, redno avtobusno zvezo od železniške postaje Kranja, du ima nekaj prav čislanih, dobro urejenih gostišč, električno razsvetljavo, izvrstno pitno vodo, divno okolico, vsak dan redno pošlo, brzojav in telefon in &e druge udobnosti. Prav tako vedo naše tuj-sko-promelne, zimsko-sporlne in planinske organizacije, di si je to naše odlično letovišče pridobilo že prav dober glas tudi v Zagrebu. Belgradu. Pragi in po drugih mestih izven naše države. Vse to torej nam je bilo dobro znano in vendar — ali ni čudno: nihče od bolj poklicanih se do danes ni zmenil za Jezersko poainti, kakor da Jezersko por i m i »ploh ne eksislira! Nihče se ne gane, dn bi temu našemu najvišje ležečemu alpskemu letovišču pripomogel do zimske sezone in s tem prebivalstvu do boljšega blagostanja: ni ga, ki bi la krsj pregledal in opozoril juges'ovanske zimske športnike na prav imenitne uc<ozimi vsak •lan redni avtobus, in sicer v ponedeljek, sredo, četrtek in soboto ob 14 (to. ob torkih, petkih in nedeljah pu ob fi.30. Tudi povrutek je mogoč vsak dan. Vožnja traja 1.30, stane pa — čujte— za goste v zimsko-sportni opremi tja do gostilne stularjn in luizaj do Kranja samo 30 Din. Smučarji iu sankači vlivate torej poluvično vožnjo za vito zimsko sezono in ta traja nn Jezerskem za Finučarje kar tja do srede nli do konca aprila. Oo«tišfa: Na Jezerskem smo za mal denar dohro sprejeti in postreženi ter v sobih ni treba pniebnvati. Na razpolago stoje: hotel Kazina r. ilependanco. gostilna Htular, penzion v župnišču, gostilna firabnur in še druge. ,Penzion zn odraslo •nebo nu dan 40 Din. pri brezmesni domači hrani ps 3."» Din. Pavšal za u'U''rienee smučarskega tečaja (od božiči do novega leta) za 7 dni: 400 Din, 7,i 8 dni: 4."fl Din. V tej ceni je vse vračunano: dobra prehrana, prenočišče nu čedni postelji v zikurjuii sobi. prosta vožnja z avtobusom tja in iiszj: j v Kranj, pouk o smučanju. SmuMrska veibalifča. Ugodnega, gladkega fvrt.i za verbanie je na Jezerskem v irobilni in (pred nosim Novincem priiporcčamo v S'-odn'ern krnju (I j. v b'ižim Kmine): pnsovvk Pčskairioe. travnik Pod neftj6. tromilrsta kuna Vr-Vrlci in Mali Kotu (k-'flif-ki irroVji); v Kavni t. j. v Zc rn;em l;ra,Hi v bližini Slirlarja pa: Senkov hrib. Kmp!v-irkove njive ifi pa planina Na Anhovem, veleob-Sirne lepo videče sopeže+i. naravnem) i lealnn ver-b'll*če v divni a'[wki dolini R A venski kočoi. ki se polag vzpen ja proti severn i m podenkom {Skute. Izvefcbanim -murariev pa se nudi'Vi te-le prilike: Skubrova starina koj md cesto b-izu Kazine, Anrln^va p-.'p'ota nad žinanovo h;fo. [»rej rmienie-na plsnina Anc'ovo, po''-m širne obmejne senožeti na JevroVem vrhu 1210 m Hi Rakeževe njive Mer ti ijbrž še kaj. česar si ob kratkem mo:rim zimskem bivanju na .Icor^kfni nisem m osel še eea Sloržiča 1759 m. 7. Cez Roblekovo planino, Šavje in Peec/vnik na Plešivec 1800 m, evenluelno še dalje čez Dolgo njivo ped Košuto v Tržič. Posebno važno in ugodno pri navedenih izletih je lo, da razven zadnjih dveh lahko vse cslale iziete priporočimo že nekoliko izvežfcanim smučarjem, da nam nikjer ne preti opasnost plazov, in ni nobenih težkih zaprek. Iranci vseh teh izletov imata [>rva dva skoz Makekovo in Ravensko kocino poleg krajinske veličastnosti še Id p sebno prednost. ila nahajamo tod navadno idealen suh, sipast sneg, pnšič ali kesonati srež, ker ležita obe dolini v globokih osojah na severni strani Grintavca, in S flnce ne more pokvariti sik ga; zalo tudi obleži ta ogromna zaloga snega v tej dolini kar tja do maja. liaviMiska in Makekova kofina inia4 i torej prav iste prednosti, katar n. pr. vsakemu smučarju znana dtiina Planica pri Ratečah; s tem smo menda vse povedali. — Oni smučarji, ki ne smučajo zgolj iz mode in z jezikom in jim ni toliko mar za hrmpne množice napihnjenih salonskih smučarjev, pa bodo lahko ugotovili še eno odliko imenovanih alpskih dolin in ta je: blažen, neskaljen mir v veličastni gorski samoti in pa nič predričan, 6e »deviški* sneg vsepovsod, kamor usmeriš z Jezerskega svoje šminke. Tudi to prednost jezerjanskih vežbališč in smučarskih izletov bodo mnogi še prav posebno ceniti znali. Pomirite se — dokler je še vas! Narava pa je poskrbela na Jezerskem ludi za druge zLmskosijjortae zabave bolj kot drugod. Skikjorin«: smučanje s konj-^o vprego fti-su, ravni veliki cesti med Kazutiio in Štuiarjeui. ki pocimi nn njej ni prometa, je na 3 km daljave prav ugo Ino in tnoino, komur drago. Sankanje. Umetno /grajenih sankal ižč na Je-zenskom ni. Jih pa tudi prav nič ne pogrešamo, kajti nam dvojo izvrstnih, prirorlnih popolnoma zadostuje. Prvo santkališče imainto lal iko z Jezerskega vrha (kjer sVi ob meji »Tavenia«, naša obmejna gostilna poleg finančne stražnice) pa veliki umetno zgrajeni cesti do Slutarja; cesta lepo visi cele 4.2 km DrtMjo sankaliSče sc nudi koj jjnpcd Kazine mimo Grabnarjev« gostilne ^koz Spodnje Jezersko tinti nad 3 km sbrega, tj« do gvstikue pri KanoTiiriu ob revirju K-kre. To so prav kratki, suhi toda povsem objektivni po I-liki o /iin^k^poi-tnih |tri4ikah iva Jezer-skem. Uiuim, da bodo vsa i za prvo silo ya»z"sko iz doVtrpa ziniskegu spari m ler otmeuno tud! ta prekrasni kos nnSecu pla-niiisike^s ^veta lan-be in dosr lain.jefm ueu-^teva-nja Vsakemu »veie. kar mu gre — če zaslužil Na »videnie na smuoknh od 25 dec. lo 1. j»n. 1038 pri Kazini in pri štulorju. Rud. Biuljuru. Redno zborovanje JIVZ Se nobeno leto ni bilo zanimania za redno zborovnnje IN7. tako veliko, kakor letos. Dve leti so dejali noizktKf na vodilnih klubih v drJavi, da bi "rišli do načina igrania za državno nrvenstvo, ki bi vsestransko zadovoljil. Lige, ki so bile posledica k.~mr>romisa. so le deloma zadovoljile hi-nalne tekme, ki «o bile drumi stvarmi, kakor da hi izdelovali razne nredloge. ki bi bili programi slovenskim klubom, rietovo to ni dobro, ie pa znak naše skromnosti. Ve«tno nrič^kuiemo. da se bo kdo sam od sebe snomn'1 tudi na nas Toda bridko motimo. Le poi'lc'mo. kako so s'o>iio mlarili po nfs. ko so mfi fantie odnesli Petrinovičev roksl. Složna ie bila fronta. Ko ni šlo na nošt^n športni način, so ustvarili nove klube. Je celo olepševalno dreštvo v Omifu ie postalo čez noč nlava'no društvo. Sam", da je bil glas nroli interesom slovenskega p'aval-nepa športa. Skromni smo. delamo poSteno. Toda n»še snortno delovanie nima tiko p*-«očnih za ščitnikov, kot je na primer dr. tladži Pod /sšč*to !» bito lahko napraviti rove klube, da smo izpuhih Petrinovičev ^okal z njihovo pomoč!o in š« s pomočio raznih dmpih nepravilnosti. To kar ! so nam panravili pri plavalni zvezi nai bi nam bila ' odsfpi dobra šola. Le kar si bomo sami znali pri- ( boriti ho veljalo Le malo ^nodejmo. kako so sc za zborovanje INZ pri^rsvili v /aprebu. Sinoči so imeli vsi delepati skiinpo z^rovame. na kater-m so se sno-razum»ti. kaVo treba nastopati na /borovaniu. \'si hrvaški klubi bodo složno nastonili. 7iht»ve vodilnih klubov bodo vsi podnrli. Kaiti kakšno bo državno tekmovanie ie za maniše klube fisto vseeno. Ka^or smo in« armirani bodo zapreb^ki vodilni na zborov.miu IN7. zahtevali ustanovitev dv h podzvez s kom->efepco srdanie 7veze. Sli boa enepa nroti driipemu mora biti konnc. Pred vsem so tu prvi najprri interesi *lovensk"pa nogometa. in ie nribIDno vse eno. k'feri od .iaših vodilnih. iih bo za«tonal. V naciiop^Mi lipi mora sodelovati tudi eden izmed slovenskih khibov. 7a lo zahtevo moralo nastopali vsi delegati n^ših klubov složno. N" prositi za milost, od JNZ. imam« nravico zahtevati, da tfo^feva zahteve slovenskih khibov. V nacionalni lipi mora sodelovati tudi zastopnik slovenskega nogometa. * Smnški odsek SPr» Zs^orie nriredi na Sv. Planini za božične praznike od 2"» der. do 1. ian. 1033 smnški t°čai na »riTnno nai'""sem srručarskem svetu v Zasavju. Celodnevna oskrba s tečno hrano, (znitrk. kosilo in vcčeHn brnz piiačel nrenočnina v zaknr'eni sobi Ivo le Din _ Priiave soreiema do 22. t. m. l.avoslav ^rnuh 7ipor'> ob Savi. Priiavnina za osebo ie Din 20 Tečaj bode vodil po I7SS priznan učitelj. T"kme za brozrpselne igralce, ki iih »e orpa-niziral S K. Hrrmes sc prieno iulri v ned"'io IS. t. m. in sirer naeliniio sledeči nari' na ipršču Hermesa ob 12 so nastanita S'ovan • la('r-in. rotem na tWmes : Svoboda. Na IpriSču Korotim naslonila OrafiVa • Korotnn donol('n" oh 10. Ker je Herme: ore-ani?iral to »"kniovanje obenem kot pokalno. obeta bili zanimivo. Neprifahovana ktipči'a Pretekli teden so prodajali v Glaseovvu nn dražbi vilo polkovnika KPet šilingov!« Inkicevnlec je oved boljševiškim metodam. Drugo stopnjo tvorijo kurzi za n a p re d-n e j š e, to je neka vrsta proliverskih srednjih šol. Tretja stopnja so a n t i r e I i g i o z n e univerze za delavce i u kmete; le so samo v tovarniških središčih, v velemestih in posameznih kolhozih. Na teh se Izobražujejo potovalni govorniki, lektorji in važnejši protiverski učitelji. Univerza- je le visoko doneče ime za navadne večerne kurze. O kakšnih visokošolskih študijih v na iem smislu tu ni govora, saj je ie na glavni taki univerzi v Moskvi bilo lani po Sriber-to\ih podatkih 15 % nepismenih; kaj more biti šele drugod! Tako se je /godilo, da so v začetku prihajali na pravo univerzo tudi no\i akademiki«, ki seveda niso mogli slediti predavanju, |>a so starim vseučiliškim profesorjem očitali, d.i namenoma govore nerazumljivo, da bi se delavci in kmetje« ne mogli i/obraziti. V začetku I. 19T2 je bilo po poročilu Anti-religioznika 84 takih brezbožnih univerz; 81 delavskih in 3 kmečke. Mnoge iznu-d letošnjih (ki jih jc 06) so v zelo slabem stanju; brez. primernih prostorov, nesposobni profesorji«, ki uče brez načrta in sistema in brez sredstev. 1'olcg teh »univerz. so se autircligiozui oddelki pri državnih zapodili in šolali, lo je proliver~ki oddelek zgodo-vinsko filozofske fakultete v Moskvi, protiverski oddelek komunističnega Krupskaja-instituta v Leningradu; prav tako komunistična proliverska večerna univerzi ra Institutu /a -rdečo prolcsuro v Moskvi, odkodci si obetajo posebno veliko izurjenih brezbožnih lektorjev, inštruktorjev in pro-pagandistov za večerne brezbožne Ijuibke univerze. Vsi učni zavodi morajo imeti lastnega posebnega učitelja, oziroma profesorja za protiverski pouk, a poleg tega morajo biti še posebne protiverske ure, najmanj 2 v tednu. Vsi predmeti se morajo razlagati čimbolj na protiverski podlagi. Komisarijat za ljudsko prosveto je izdal za leto 1932 enoten nai rt za protiversko izobrazbo delavcev na »univerzah-, tretjino letnih ur (od 1800) je določenih za antireligiozno vzgojo: Temelji državnega ustroja — 00 ur. Izvor in razvoj religije — 150 ur. Sedanji |K>ložaj verskih organizacij v Rusih in inozemstvu — 120 ur. Naloge Sojuza v. h. in metodologija ter prak-tika antireligioznega dela — 150 ur. Praksa — 150 ur. — Skupno: 600 ur. Tudi za otroke so bile na posameznih krajih ustanovljene protiverske otroške univer-z e. Tako je bila ustanovljena v proletarskem območju mesta Kazanja univerza ? 118 otroki. Polovica leh otrok je bilo moham-danskih tatarov. Kurz se jc vršil stopnjema predpoldne iu popoldne. Dne 14. maja je bilo tako prvih 61 brezbožnih otroških organizatorjev izurjenih in odpuščenih na delo za osvojitev otroških duš za rdeči raj*. Kanon'zac'je in heatifi-kacije v letu 1933 Rini, U. decembra. Iz Vatilkan« i':ega mesta se sporoča, da imamo v letu 1038 pričakovati celo vrsto kanonizncij in bea*if»kacij. Datumi še ni določen, pač jia je gotovi*, da se b-v lo slovesna proglašen jn izvrš ila v mesecih maj io junij in le la ali ona bi se moq<-.i zakasniti do konca lela. Kar se tiče propiatOtvo »ve!«'kov. gre za Maženogn Andreja Hmmberta Fourneta, ustanovitelja kongiregacije hčero svetega križa, kii 9" imenujejo tudi sestre svelega And.reja, petem za blaženo Bernardo Sou biro u s o I kongregacije usmiljenih srrter iz Never-sa in za blnženega d n Bose o, us'aiiovite!ja Sa-lezi.;::ncev, kojega kanionizaoijuid proces se je zakasnil, ker po prvi razpravi o njegovih čudežih še niso b li i7ika?:Mij vsi pogo',i v.i kanonazac.:jo, ki pa utegnejo biti z vso ver;: I nosijo podom no drugI, 'kiulera se prifine v kiraillkem. Za blažene pu b: i lo, kilkor se predvideva, tekom prihodnjega leta proglažend: č. m. Marin Rufrasia P e 11 e t i e r , i&danovčteijiea sester Dobrega p::i»IVja, č. s. Vincencijo G e rosa, ser-tu-noviteljica locngrcgaeiije st -ler od deklice Marije, katero je ustanovila blažena Caipitenio, |x)'teni p. Jožef P i gn a teli i od dru/.be Jezusove, č. G. nima G a 1 g a n i. laiikinja iz Lucehe iu č. Katarina I. a -bo ure od ui-nn ličnih seskr. Verjetne pa no še sJedeče beatifiikacije: kleri ka (rVceriija Landriani cd bratovščine Sc lopi. duhovnika Vincemca P a 11 o 11 i cl pob žn ■ družbe MVVonov, častiite Menijo Assr.na^te P al 1 o I t a od firamiVŠIcank mns:.:onaik Mairije in iV -;itc AJekjsVe Le Clerk, ki jo ustanosniiki In-l tut Naše Go-ipe. Pri vseli teli M kav ino sen vie.i-jo. Pok g vseh Oiiiih g_iro4asnoi-.r.ii g 11,.- dars-ke -r, ze, i\»li katere je bila Jkvvb na flir.nm-nten miAin cl-tcgtrjena Moveši'vu, je z/laj predsednik V.-.rgtis i/, lal odilok, ki fir< giovediirjv vt*,ikjo gcnltev kave tu Iri letia, lo je do lota 1935... Spedlcifsko pod|et|e LJUBLJANA TBLEFON STBV. 20— «0 IN 31-60 R.RANZINGER prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Mestne trošarine prosto skladišče. — Carinsko posredovanje. — Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili. Iz novega državnega proračuna Prinesti smo že eumarične podatke o splošnih številkah novega proračuna. Sedaj pa so objavljeni tudi detajhli podatki o posameznih ministrstvih ter je predložen tudi že eks;>oze finančnega ministra. Že v analizi predloženih izdatkov pravi fin. minister, da se prejemki državnih uslužbencev in upokojencev ne bodo znižali, pač pa so znižani krediti za plače honorarnih in kontraktualnlh uradnikov za 10%, dnevničarjev za 20%, delavcev zn 15%, krediti za honorarje, nagrade, štipendije itd. 25 do 30%. Vsa prazna mesta v proračunu so brisana, kar daje prihranek okoli 70 milijonov Din. Med materialnimi izdatki so zmanjšani krediti za nabavo in popravilo inventarja ter za dovršitev že začetih gradb, za nabave knjig, popravila, splošne pisarniške stroške, upravne stroške itd. Nadalje posnemamo iz ekspozeja finančnega ministra, da je število osebnih in družinskih upokojencev narastlo od 53.215 1.1930 na 55.283 1.1931, letos pa znaša 58.142. Od tega števila upokojencev odpade na naše finančno ravnateljstvo v Ljubljani 9503. Nasprotno pa se je število invalidov, ki prejemajo svojo invalidnino iz državnega proračuna, zmanjšalo od 74.577 na 70.713. Pol milijarde samoupravnih bremen Končno je finančni minister predložil narodni skupščini tudi pregled o stanju samoupravnih ti-nanc v 1. 1931. Iz pregleda je razvidno, dn so izdatki:: mestnih občin, cestnih odborov, gospodarskih zbornic znašali 3399.2 milj. Din. Ce upoštevamo, o-sojila za odkup zemljišč in izplačilo dospelih anuitet za kupljena zemljišča v svrho kmetskega naseljevanja v južnih krajih. Izdatki za kmetijski oddelek naše banovine so se zmanjšali za 0.36 na 58 milj. Din zaradi ukinjenja partij 695 do 700. to je izdatkov za veterinarstvo, kmetijsko izobrazbo, pospeševanje kmetijstva in živinoreje, za agrarno politiko in zadružništvo ter kolonizacijo. Izdatki za veterinarsko in agrarno osebje so se zmanjšali od 1.15 na 1.07 milj. Din zaradi zmanjšanja osebnih P" tkov. Kredit za kmetijsko ogledno in kontrolno ajo v Ljubljani je ostal skoraj nespremenjen. {Tu so se zmanjšali predvsem osebni izdatki zaradi kamene dosedanjega veterinarskega svetnika z veterinarskim pristavom ter zaradi izpada postavke za najemnino v znesku 20.000 Din. Izpad postavke za regulacijo Ljubljanice Gradbeno ministrstvo. Redni izdatki so se zmanjšali za 36.1 milj. Din, od česar odpade na samo ministrstvo 9.8 mili. Din. Da je prišlo do tega zmanjšanja pri ministrstvu, je predvsem pripisovati zmanjšanju izdatkov za zameno objektov na državnih cestah, za hitra popravila zaradi elementarnih nezgod, za izdatke pri regulacijskih delih na plovnih rekah in kanalih, za redno vzdrževanje državnih zgradb v Belgradu. Nova je postavka za graditev mostu čez Savo in ceste Bosut—Rače ter za nadaljevanje gradbe ceste Savn i k—Levertara—Plevlje. Pač pa se nahaja v proračunu postavka 2 milj. Din z.a regulacijo rek ob državni meji kot peti in sedmi obrok (četrti in sesti obrok sta znašala 3.75 milj. Din). Popolnoma pa je izpadla postavka 1 milijon Din, ki bi morala priti v državni proračun kot četrti obrok za regulacijo Ljubljanice. Zmanjšanje investicij Proračun gradbenega ministrstva za dravsko bansko upravo je bil v osebnih izdatkih zmanjšan malo, kredit za vzdrževanje in popravilo cest in mostov pa je bil zmanjšan za 1.8 milj. Din. Izpadla je postavka pol milj. Din, ki je bila namenjena v prejšnjem proračunu za rekonstrukcijo in okrepitev objektov na najvažnejših državnih cestah. Peti obrok za regulacijska dela na Muri izven obmejnega območja in v Prekmurju znaša samo 100.000 Oin, dočim je znašal četrti obrok te postavke 600.000 D. Vrhovna državna uprava. Izdatki za splošno državno upravo so se povečali za 2.3 milj. Din. To povečanje je pripisovati predvsem povišanju izdatkov za narodno predstavništvo. Izdalki za senat so se povečali od 11.5 na 12.5 milj., ker so materialni izdatki zvišani za pol-drug milijon, drugod pa so bili doseženi prihranki. Upravni stroški za Narodno skupščino so se povečali za 5.0 milj. Din. Izdatki za predsedništvo vlade, ki spadajo tudi pod vrhovno državno upravo, so se zmanjšali za 3.0 milj. Din, v glavnem zaradi zmanjšanja materialnih izdatkov in zaradi znižanja partije 23: izdajanje publikacij in podatkov v državi inozemstvu v svrho informacije, od 18.4 na 16.56 milj. Znižani so nadalje izdatki za državni svet za 0.28 milj., za pisarno kraljevskih odlikovanj zA 0.066 milj. Din in Glavno kontrolo za 0.365 milj. Din. Povečali so se izdatki za civilno hišo za 0.05 milj., (ločini je civilna lista ostala neizpremenjena. Izdatki za osredni tiskovni urad so ostali (osebni) na približno lanski višini. Državni dolgovi Proračun izdatkov za državne dolgove se je zmanjšal za 371.5 milj. Din. Deloma je to zmanjšanje pripisovati zmanjšanju amortizacijske kvote za nekatera posojila (predvojna in povojna). Pri vojni škodi so izdatki zji obresti nekoliko manjši, amortizacija ostane ista, pač pa se dobitki povečajo od 3.5 na 7 milj. Din. Ni pa v proračunu vsot za amortizacijo in obrestovanje lanskega posojila francoske vlade, za katero smo dobili, kakor znano, moratorij. Nova je postavka: anuiteta moratornega izplačila 44.4 milj. francoskih frankov v roku 31. decembra 1931 v znesku 5.3 milj. Din. Poleg tega so odpadli tudi izdatki za vojne dolgove, ki so znašali v tekočem proračunu: Ameriki 14.2 milj. Din, Angliji 82.9 milj. Din, reliefni dolg Angliji 65.5 milj. Din in vojni dolg Franciji 35.1 milj. Din. Skupno so znašali izdatki za vojne dolgove 197.7. kar vse skupaj pojasnjuje zmanjšanje izdatkov za državne dolgove. Na drugi strani pa je treba upoštevati dejstvo, da bo treba za kuponsko tn amortizacijsko službo plačati veliko večje vsote kot doslej, ker so vsi zneski za inozemske dolgove preračunani v dinarje po zakonski pariteti. Znano dejstvo pa je, da je treba za potrebne devize plačati okoli 30% več, kakor znaša stabilizacijski tečaj. Zaradi tega na znižanje v tej postavki drugače ni računati, kakor če namerava finančni minister polagati zakonski pariteti odgovarjajoče zneske za račun inozemskih upnikov pri Narodni banki, katera potem ali sploh ne izvrši transfera ali pa izvrši transfer po zakonski pariteti oziroma ofici-elnih borznih tečajih brez ažia. Drevesnica gornjegrajjshega ohra'a V občinskem uradu na Rečici ob Savinji se je vršila v ponedeljek dne 12. t. m. seja okrajnega kmetijskega odbora. Pod predsedstvom najstarejšega odborovega člana g. Kolenca Antona iz Gornjega grada se je izvršila volitev novega predsednika. Soglasno je bil izvoljen za predsednika g. Goričar Matija, župan in ban. svetnik iz Mozirja. Iz poročila o poslovanju odbora, ki ga je |>odal okr. ekonom g. Novak, je bilo razvidno, da so v preteklem letu znašali dohodki 37.0*K) Din, izdatki pa okrog 14.000 Din. V izdatkih tvori glavno postavko okr. drevesnica. V proračunu za tekoče leto se je določilo |>oleg upravnih stroškov, ki znašajo 3000 Din, se je določilo za vzdrževanje sadne drevesnice 14.500 Din, za izvršeno cepljenje svinj -1000 Din, za liceneovanje in prigon 2250 Din, za šolnino učencev na kmet. šolah in zn nepredvidene izdatke 2500 Din. Za tekoče leto znaša torej proračun 26.250 Din in je bil sprejet. Sledilo je poročilo gospoda ekonoma o novoustanovljeni okr. drevesnici, iz katerega je posneti, da je izmed vseli kmet. odborov v dravski banovini gornje-grajski prvi, ki si je nadel to važno nalogo v pospeševanju kmetijstva ter ustanovil obsežno, krajev« nim prilikam ustrezajočo sadno drevesnico. Najelo se je v la namen potrebno zemljišče v središču okraja, kjer je bila tudi sklicana la seja. Površina zemljišča znaša nad pol ha. Nekaj manj kol polovica je že zasajena s 7700 kom. jabolčnih in hruško-vih divjakov, ki so se tekom poletja požlahtnili s sortami, določenimi v ožjem sodnem izboru, ostala površina se bo j>a zasadila naslednjo pomlad z že pripravljenimi divjaki, katerih število znaša 10.000. Letošnjo jesen se je drevesnica zavarovala pred divjačino z začasno leseno ograjo. Zaenkrat se bosta vzgajala le dva letnika, bližnja bodočnost pa bo morebiti pokazala potrebo, da se še nadaljuje z dreveeničarstvom, dokler se dodobra ne krije krajevna potreba po sadnem naraščaju. Cez 2—3 leta bosta obe partiji sadnih drevesc godili za oddajo po najnižji dnevni ali morda po režijski ceni in sicer se bodo oddajala samo posestnikom iz gornjegraj-skega okraja, nakar se isti že sedaj opozarjajo. S tem bo omogočen neoviran razmah sadjarstva v tem okraju, kjer predstavlja ta panoga poleg gozda in živinoreje največji vir dohodkov, ki niti v najhujši krizi ni usahnil. Obstoječi stari sadni nasadi so namreč potrebni temeljite obnovitve z novejšimi, za sadno trgovino sposobnimi sadnimi vrstami. Nadalje je potrebno razširjenje nasadov na zemljiščih, ki ne donašajo nobenih dohodkov, dasiravno imajo vse predpogoje za uspevanje sadnega drevja. Tako se n. pr. nahajajo zelo obširni kompleksi zemljišč na obrežju Savinje, obsežne goličave po nižjeležečih planinah in ob robeh cest, kjer je zasaditev sadnega drevja tudi radi naraščajočega turizma in leto-viščarstva zelo velike važnosti. Pri slučajnostih se je poleg drugega razmotri-valo o prepovedi točenja izabele v gostilnah ter je bilo predlag ano, da se na merodajnem mestu izpo-sluje ukinitev te prepovedi. Nadalje je bilo v razpravi vprašanje, kako bi bilo mogoče zavarovati sadovnjake pred škodo, ki jim jo prizadeva zajec. Boj proli zajcu bi se moral postaviti na drugo podlago: občine naj bi iz dohodkov lova prispevale sadjarjem gotove zneske za nabavo praktičnih in cenenih drevesnih košaric, s čimer bi bilo to vprašanje za posestnike kakor tudi za najemnike lova ozir. občine (precejšnji dohodki) hkrati ugodno rešeno. Po končani seji so se odborniki podali v okr. drevesnico, katero so si temeljito ogledali ter z zanimanjem sledili pojasnilom gospoda ekonoma. Davčna vprašanja Odmera pridobnine po lunanjih znakih. Na zadnji plenarni seji Zbornice za TOI v I.jub-bljani je (»oročal zborn. svet. Franc Sire o tem vprašanju ter v glavnem povdaril sledeče: S svojim razpisom dne 22. decembra 1981 je finančno ministrstvo odredilo, da se vporabljajo pri odmeri pridobnine tudi podatki na posebnem obrazcu, katere smatra finančno ministrstvo za potrebne. Nadulje mora poleg tega še davčna uprava odrediti n. pr. plače zasebnih uslužbencev, najemnino itd. Sploh merijo vsi i>odatki za ugotavljanje osnove za odmero pridobnine po zunanjih znakih davkoplačevalčevega zasebnega življenja. Pri zasedanju davčnih odborov se je pokazalo, da se ti podatki v te namene tudi dejansko uporabljajo. Zakon o neposrednih davkih pozna za ugolav-Ijanje osnove pri pridobnini štiri načine. Prvi je odmera po bilanci ter računu dobička in izgube, od-nosno |>o začetnem ali končnem inventarju. Za ta način so tudi navedene odbitne in pribitne postavke. Po drugem načinu se ugotavlja davčna osnova za pridobili rio, kadar zbrano gradivo ni tako popolno, kakor bi bilo treba, da bi se mogla izvršiti odmera po prvem načinu. Pri nas je običajnejši tretji način ocenitve davčnega odbora po konkretnih dejstvih in lokalnih ter splošnih pogojih. Zadnji način ugotavljanja je v tem, da se dohodek enega zavezanca primerja z drugimi in na ta način dobi podlaga za odmero. Vsi načini dokazujejo, da zakonodajalec ni imel namena poseči pri odmeri davka na zunanje znake niti v najskrajnejšem primeru ne, Ravnotako potrjuje to mnenje tudi motivacija zakona po Narodni skupščini. Tudi tinančna uprava se je zavedala tega dejstva in je na podlagi zakona o neposrednih davkih predpisala vzoren.' davčne prijave za pridob-nino v obliki, ki docela ustreza zakonitim predpisom za ugotavljanje osnove za pridobnino. Vpošte-vanje zunanjih znakov davkoplačevalčevega zasebnega življenja pri odmeri pridobnine ni v skladu z zakonom in naj se tozadevni predpisi razveljavijo. O nadaljnjih 'davčnih vprašanjih je še referiral g. Rebek in predvsem zahteval, da se odmera pridobnine posebno za male ljudi poenostavi in postavi na drugo podlago. Ze sam zakon o neposrednih davkih je izločil trgovske potnike in krošnjarje od pravila v zakonu glede pridobnine, ker je dohodke pri teh težko ugotoviti. Po tem zgledu bi bilo potrebno, da se za malo obrtništvo uvede na isti način kot za krošnjarje in potnike pavšal za plačilo osnovnega in dopolnilnega davka nu približni višini kot za krošnjarje. Poleg občutnih žrtev pa povzroča pridobnina težave za malega trgovca in obrtnika tudi v lormalnem oziru. Prijave lahko sestavijo samo oni, ki imajo svoje knjigovodstvo v najle|>šeni redu. Pri dosedanjem načinu odmere pridobnine so prijave skoro popolnoma odveč. Dokler se obdavčenje malih obrtnikov ne preuredi v pavšalira-nje, ki je najboljše, je upravičena zahteva, da se prijave za male obrtnike izpremetie tako, da bodo ustrez;ile tudi načinu ugotavljanja davčne osnove po čl. 57 zakona o neposrednih davkih. Delo obrtnikov se plačuje vedno bolj neredno iu se obrtništvo pogreza vedno bolj v dolgove, sedaj pa se ne dovoljujejo več odlogi. Zato je v smislu čl. 152 zakona o neposrednih davkih zahtevati, da se v slučaju potrebe še nadalje dovoljujejo olajšave za plačilo davčnih zaostankov. 1-5, Zopet nova pomožna blagajna. V register pomožnih blagajn pri banski upravi v Ljubljani je bila vpisana II. pomožna blagajna: Socialno zavarovalno društvo »Humanitase, reg. pom. blagajna. Pravila, ki so sedaj odobrena, so predložili gg. Ko-bler France, ravnatelj Konsumnega društva v Ljubljani, in tovariši. Pomožna blagajna se bo bavila z zavarovanjem pogrebnine. Vpisi v trgovinski register. Theer Franjo in Co., d. z o. z., izdelovan je mila, parlumov in kemičnih izdelkov, Celje (giavnica 10.000 Din, poslov. Theer Franjo in Miki Slavko, zasebnik v Zavodnik); Ahačič in Šifrer. trgovina z mešanim blagom, Kranj; Novotny in drug, izdelovanje in prodaja kruha in peciva, Ljubljana (družabnika Novotny Teodor in Cestnik Leopold); Umetniška propaganda, d. z o. z., založba knjig in umetnin, Ljubljana (21.000 Din, poslov, ing. Uhlir Marica); Mulej in Golob, izdelovanje kisa, d. z o. z.. Veliki Mengeš (12.000 Din, poslov. Mulej Josip in Golob Alojzij). Potrjene poravnave. Polak Rado, trgovec z mešanim blagom v Ormožu; Vivod Stanko, mizar v Ormožu; »Berkor, lastnik Ivan Učak. Ljubljana. Dunajska cesta; Tabor Vinko, čevljarski mojster v Ratečah (40% v štirih obrokih). — Potrjena pa je prisilna poravnava v konkurzu: Korenjak Konrad, čevljarski mojster, Celje. Gosposka ulica (za 75% v desetih mesečnih obrokih). Likvidacija. Mlekarska zadruga na Rovih, reg. zadr. z om. zav. Borza Dne 16. decembra. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali nespremenjeni tečaji Berlina, Bruslja, Curiha, Nevv Yorka in Prage, popustil je le Amsterdam, dočim so se tečaji deviz London, Pariz in Trst učvrstili. Odstotek ažia je ostal nespremenjen. Skupno je znašal ta teden na ljubljanski borzi promet 2.0 milj. Din in je bilo zaključene največ devize London v lorek. Znaten je bil tudi promet v šilingih. V prejšnjem tednu je znašal devizni promet 1.8, 1.9, 1.1 in 2.2 inilj. Din. Na ljubljanski borzi je notiral avstrijski šiling 8.50—8.90, na zagrebški pa 8.95—9.05, torej je nekoliko popustil. Zaključenih je bilo 15.000 šilingov po 9.05. Grški boni so notirali 36—38 brez zaključkov. Ljubljana. Amsterdam 2316.79- 2328.15, Berlin 1369.58—1380.38, Bruselj 798.02- 801.96, London 189.42—191.02, Curih 1108.35-1113.85, Nevv York 5741.59- 5769.85, Pariz 224.99—226.11, Praga 170.67 do 171.53, Trst 294.35—296.75. Skupni prouiet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 56.458 Din. Curih. Pariz 20.2975, London 17.135, Nevv York 250 06, Bruselj 72, Milan 26.60, Amsterdam 208.975, Berlin 123.775, Stockholm 98.40, Oslo 88.20, Kopen-hagen 88.80, Sofija 3.76, Praga 15.39, Varšava 58.30, Atene 2.85, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.085, Madrid 42.375. Vrednostni papirji Tečaji držav, papirjev nadalje naraščajo. Tendenca je čvrsta posebno zu vojno škodo, agrarje in 7% inv. posojilo, za slednje zlasti na belgrajski borzi. Promet je bil na zagrebški borzi znaten v vojni škodi in je znašal 1200 kom., nadalje je bilo zaključenih 2000 dol. 7% Blera. Med delnicami sledi dvigu državnih papirjev tudi Priv. agrarna banka, ki je posebno čvrsta v Belgradu. Na zagrebški borzi je bil v tem papirju znaten promet in je znašal 150 kom. |>o tečajih 245, 240, 250, 247.50 in 255. Poleg delnic Trboveljske je bilo zaključenih tudi 10 kom. delnic Narodne banke. Ljubljana 7% inv. pos. 48 den.. vojna škoda 240 den., 8% Bler. pos. 43 bi.. 7% Bler. pos. 38 do 40, Ruše 125 den. Zagreb. Denar: 7% inv. pos. 49-52, agrarji 30-35. vojna škoda 235 -240 (238, 244), 12. 240 do 241 (242, 245), 2. 218—226 (228, 236), 6% begi. obv. 36 den., 8% Bler. pos. 42 bi., 7% Bler. pos. 37.50 do 38.50 (38.50), 7% pos. DHB 46 bi. — D e 1 n i c e : Narodna banka 4150-4450 (4150), Priv. agr. banka 245—252.50 (240, 255), Nar. šum. 30 bl„ Guttmann 100 bi., Sečerana Osjek 185 bi.. Sečerana Bečkerek 675 den., Osj. ljev. 150 den., lmpeks 50 den., Isis 20—35. Trboveljska 125-135 (130). Belgrad. Narodna banka 4450—450 (4440), Priv. agr. banka 260—265 (265, 255). 7% inv. pos. 52—58 (52.50, 51), agrarji 28- 29 (28.50), vojna škoda 240 do 242 (245, 239.50), 6% begi. obv. 35.75—36.50 (36.50, 35.75), 8% Bler. pos. 40.50 den., 7% Bler. pos. 38—38.75, 7% pos. DHB 45—46. Dunaj. Don. sav. jadr. 62.50, Aussiger Chemi-sche 119.50, Alpine 11.45, Trboveljska 18.12. Žitni trg Čvrsta tendenca za pšenico je prevladovala tudi danes, kar je imelo za posledico ponoven dvig cen. Na ljubljanski borzi so sc cene povišale za pšenico zn 5, za moko pa 10 par pri kilogramu. V Vojvodini je bila danes stara pšenica, 80—81 kg težka, zaklju-i čena po 167.50, 78 kg težka po 165 in 76 kg težka ' po 160—162.50. Ta dvig cen v zadnjih dneh je pri-I pisovati predvsem znatnemu izvozu pšenice v Av-I strijo. Sedaj je izvoz pšenice urejen tako. da lahko j | šenico izvozniki prodajajo naravnost, plačujejo pa ! za vsak kilogram izvoženega blaga 10 par Privilegirani izvozni družbi, katero morajo o prodaji obvestiti. Moka je danes notirala 280—295 po kakovosti in nakladalni postaji. Koruza je ostala v ceni nespremenjena. Novi Sad. Pšenica: bč., okol. Novi Sad. Sombor 154—156. sbč. 155—157. gbč. 150—158, bč. potiska 158—160, bč. ladja Tisa 163—165, bč. ladja Begej 160—162, gbn. 153—155, sbn. 158—160. - Moka: bč., ban. Og Ogg 252—267.5 št. 2 232—217.5. Ostalo neiz-preinenjeno. Tendenca prijazna. - Promet: 52 vag. Sombor. Pšenica: bč., okol. Sombor 153—155, gbč. 155—157, sbč. 153—1?)5. bč. potiska 160—162, ban. 150—152. — Koruza: bč. prompt. 51—53. — Moka: bč., ban. Og Ogg 250—265, št. 2 230-215. -Ostalo neizpremenjeno. - Promet: 53 vagonov. Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: srednji. Pšenica: marec 12.73, zaklj. 12.71; maj 13.10, zaklj. 13.12. - Rž: marec 7.03—7.15, zaklj. 7.01—7.05. -Koruza: maj 7.72—7.73, zaklj. 7.72—7.75; julij 8.10, zaklj. 8.10-8.11. Chieago. Pšenica: marec 46.75, maj 47.25, december 44.75. - Koruza: marec 26.75, maj 28.375, december 22.25. - Oves: marec 17.125, maj 17.25 -Rž: marec 23.50. Winnipeg. Pšenica: december 40.75, maj 44, julij 45.125. Hmelj Tudi skladišča so se že skoraj popolnoma izpraznila in je ludi iz druge roke hmelj že razprodan. Le kakih 50—00 stotov lanskega pridelka je še na razpolago. Za starejše letnike, ki se nahajajo v večji množini tudi še v rokah producentov, zaenkrat še ni nobenega zanimanja in povpraševanja. Pač pa se že pojavlja zanimanje za predpro-dajo letnika 1933. (»Slov. hmeljar«.) Les Kupčija se je nekoliko poživila zbog domače potrebe in le deloma vsled izvoza predvsem v Italijo, ker se klirinški promet sicer dobro, a zelo polagoma razvija. V mehkem lesu se poleg I/1I išče osobito III. Tudi cene se dosežejo nekoliko povoljnejše, prav tako pri tramih, ki so kljub pozni sezoni precej iščejo ter boljše oddajo kakor pa v poletju oziroma začetkom jeseni. Vendarle pa tramov tudi pri nas vsled zmanjšane produkcije že zelo primanjkuje. V trdem lesu se je prodalo nekaj podnic in neobrob-ljene hrastovine. Iščejo se montanti in deske v fiksnih širinah. Zlasti veliko povpraševanje je v parjeni bukovini I/II kakovosti. Baš lega blaga, posebno osušenega, pa je že zelo malo. Izvoz drv se je tudi popravil, dočim oglje še vedno nima nobene prave cene. Kakor se čuje, bo Italija povečala carino na les zelo občutno, in sicer kar za 70 lir na tono, kar bo seveda zelo neugodno vplivalo na naš izvoz v Italijo. Baje pa bo veljal ta povišek za vse sosedne države, kar bi vsaj nekoliko paraliziralo ostro konkurenco. (»Trgov, liste.) 381 ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA TELEFON STEV. 2057. 2470. 2979 D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta io> PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad, Kranl, Slbenlk, Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Djakovo, Split Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseli tržiščih v tuzemstvu in inozemstvu Zifl GOSPODE trpežna delavna obleka . lepa obleka za vsak dan . fina in elegantna obleka . posebno gorka obleka . lina obleka iz kamgarna Din 240 Din 290 Din 340 Din 390 Din 490 Din 590 m OTROKE od let 3, 4-5-6, 7-8—9-10 Din 70-130 |)(. V jzloSbah za božič so razstavljena razna darila za gospodične, gospode, za otroke — stare Si ljudje so pa čisto pozabljeni. In vendar je rnnoao sinov in hčer«, ki bi tudi svojiui staršem hoteli pripraviti biž.čno veselje. Priporočljivo je zato i dstopiti majhen del izlo/be staršem, toliko je predmetov za starejše dame in gospode, treba se je z skladišču le malo okoli ozreti, da se najde kaj pripravnega, 'lake predmete uvrstite v posebnem delu izložbe. K damskim predmetom postavite tablice z napisom: Praktična darila za Vašo mater 1 Ali pa: dobra mornarska obleka . mornarska obleka Iz kamgarna 250-270 oblek« po najnovejšem kroju Din 70-180 Tri minute Kratka poročila o reklami' izliajajuča ob četrtkih ali petkih. več vedno le črkovne komplekse. Pod uqod nimi imgoii beremo naenkrat besede s 15 do 25 črkami, kratke stavke pa z 20 do 30 črkami. Snrselna beseda se vedno bere kot ce ota, običajno tudi smiselni krajši stavek. Nasprotno beremo [tri nesmiselno zlogovnih zvezah le 6 do 10 črk. Važne so tudi razlike pozornosti pri poedinih črkah. Predvsem se vtisnejo v spomin vse velike črke. Izmed malih črk vse z gornjo dolžino, kakor k. I. t. Na tretjem mesiu so male črke s spodnjo dolžino, kauor g, j, p. na zadnjem pa črke, kakor m, n, o, r, tedaj brez zgornje in spodnje dolžine. Za reklamo so ta dejstva zelo važna. Iz njih sledi: 1. Deli reklamnega sredstva, ki naj jih ra prvi pogled doumemo, ne smejo prekoračiti normalnega obsega pozornosti. 2. Besede z gornjo dolžino hitreje doumemo kot vse druge. OdOl je n. pr., v kolikor prihaja vpostev besedna slika, dobra tvorba, Non.os slabša. Pri vzbuianju pozornosti je treba paziti, da se pozornost obrača že od vsega početka na jedro ponudbe, t. j. na blago in tvrdko. Bralcu bodi vedno pred očmi reklamna po nudba. Zato se mora pridružiti pozornosti še spomin. Po VVundtu razumemo pod spominom zmožnost, ohraniti občutke, ki so vplivali na našo zavest, za poznejšo uporabo. Čim posjosteje se doloteni psihični vtis aper-ci|iira, čim pogosteje se ponovi, toliko lažje se reproducira. Pri reklami se mora torej skrbeti za neprestano ponavljanje. Zaradi zmožnosti človeškega duha, sprejemati gotove misli, nazore in mnenja in jih odlagati v podzavesti, se zbirajo reklamni vtisi. Če se tako izvršene preišlije izskušnje dotaknemo. stremi dotikajoči element za tem, da pokliče celotni pojav v našo zavest. S tem da se ena in ista predstava vedno znova ponavlja, se trdno vtisne v spomin in se tako združi z že obstoječimi nazori in mnenji, da se popolnoma zabriše njen izvor in da nastopi v slučaju potrebe kot lustno mnenje. Da vzbudi inserat pozornost in da se nam vtisne v spomin, je potrebna še luhkota, s katero ga razumemo. Čim manj smiseinega dela zahteva reklama od bralca, tem večji je njen učinek. Znatno mu olajša to delo slika. Zato pa, kjer se le da kaj s sliko ponazoriti, uporabljajte sliko I S ik in primer se poslužujemo že v vsakdanjem pogovoru. Koliko bolj so potrebno tam, kjer gre za nakup blaga! t in •:'•• '#>)• K skupini predmetov za gospode postavite tablico: Darila. ki napravijo Vašemu učetu veselje ! Mislite na to. da je treba napraviti tudi starejšim ljudem božično veselje ! Pri nas najdete mnogo primernih daril. Ilcklama stavi danes ko se zdi, da je dosegla reklamno veda svoj višek, mnogo zahtev na trgovca, oz. na reklamnega svetovalca, ki se mu naj trgovec zaupa. Za pozornost ure! Obseg pozornodi pa ima seveda svoje naravne meje. Če imamo večje število preprostih dražljajev le kratek čas pred očmi, se pokaže, da je število določnih vtisov prav majhno. Ono znaša pri nevajenih 3 do 4, pri vajenih pa 0 poedinih vtisov, iu sicer linij, točk, številk ali črk, Če imamo mesto poedinih črk črkovne zveze, se znatno poveča obseg pozornosU. Izkaže se, da nikdar no beremo poedinih črk. tem- Inseriraite V BOŽIČNI ŠTEVILKI,SLOVENCA< ki izide v povečani nakladi! naše Mre kvalitete, aelike Izbire in nizkih cen! Nogavice: otroške.........Din ženske ..................„ ženske močne............„ moške....................„ moške volnene...... Rokavice: otroške.........Din ženske .......... moške triko........ damske zimske usnjene, podložene št 6—61/2 ... „ št 63/4—71/.,...... , moške usnjene podložene . „ Moško periio: 4.-G.SO 9.-4.— 10.- 12.-13.50 15.- 45.— 55. -70'— 24.- bele . . . , 35.— „ barvaste . . 55.— spodnje hlače . . 40.— 10.- 9.— naramnice . . . 11.— Žensko perilo: reform hlače......Din srajce dnevne ...... „ nočne.....* žepni robci....... Steklo: 16.— 25.— 65.— 3.— Pletenine: otroške vestje .....Din 30.— ženske „ .......70.— moške.........75.— moški šali................„ 17,— čepice lile................, 22.— damska garnituru šal in čepica..........» 45.— Konfekcija: damski plašči šport . . Din 295.. » „ s kožuhom . „ 450.* Čevlji: otroški od 21—25 .... dekliški od 29—35 . . . deški od 31—39 .... ženski špang rjavi in črni „ s krupon podplatom moški s krupon podplatom copate z zaponko za otroke copate z zaponko za dume copate za gospode . . . snežni čevlji ženski z bar-žunastim ovratnikom . . snežni čevlji ženski z blagom ........ galoše za gospode . . . Keramika: Din 23. - „ 55.- „ 75. „ 60. * 85.-„ 98.— „ 24— , 32.-„ 42.- „ 45.- • 40. . 55. 15.- nastavki za pecivo in sadje Din 17.50 sklede za kompot . . . „ 3-delne „ „ „ male . krožniki za pecivo . . liker servis..... „ „ v barvah servis za pivo .... servis za vino .... Porcelan: garnitura za črno kavo . . „ „ belo kavo . . „ ,) čaj . . . . jedilna garnitura za 6 oseb kompl........ garnitura za sadje. . . . 14.50 22.— 3.50 3.50 25.50 53.— 60.— 65.— Din 90.— „ 135.-„ 135. - „ 390.- vaze . . Din 7.5C, 9.—, 10. pepelniki.......Din 16. doze za puder.....„ 19. China srebro: se radi opustitve predmeta zelo ugodno proda: 50.— nastavki preje Din 30.— gardiniere „ „ 85.— bonboniere „ „ 55.— Tsške: damske, kombinirane „ z ročko . . . manikire ...... šivalne garniture . . kovčki ....... sedaj 25.50 „ 72.— „ 47.50 D n 13. -„ 26. -„ 25.-„ 65.-13.- Velika izbira vsakovrstnih igrač in okraskov za božično drevo po najnižjih cenah. TRGOVSKA HIŠH HHT. LJliBLJHHH Stritarjem ulica 1-3 mestni tre 26 ^erv. 288. M zono) ln znofral SSSttSS. FA"erjeV ^l3a"yid itvre,no ,udl kot detinfek. sredstvo za roke, obraz, zobe, usln in dihalne organe in je radi rXdSePs?uz'!n^UP„ri^r?i,i,V P" gr«ranju * vodo. oav h.h J k° od8'ra"JUJe Povzročitelje ka.šiia in hri-t®V'HI' HDad'.M 8« poslužu|ejo tudi *a obkladke za vrat in trganju v le ,L bo'eži",lnl. Prehl«"«. » masažo" trganju v ček h, bolečinah v križu, obrazu in vsem telesu se uporablja Fellerjev Eisailuid že nad 35 let. - Dob"se v vseh a OrB^T^V" Kefler" s't h I? o najvišjih cenah vse vrste divjačine ta O MinNMHtNMIltMIMIIIIIimHII »IlOHIHHHNMtlU* Zastopnika 7» vso dravsko banovino ali pa za ljubljansko in mariborsko okrožje posebej, dobro uvedenega pri speceristih sprejme tovarna. Ponudbe pod , Vesten na Reklam-Rozman, Ljubljana, Gledališka ulica 8. Dobro blago se hvali samo k Največja izbira zimsko športnih potrebščin pri Bogomir Divjak Maribor Glavni trg 17 e Stalno kupujemo vsako količino zdrave smrekove skorje. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor, pod »Takojšnja dobava«. V globoki žalosti naznanjamo, da ie naša ljubljena teta in sestrična, gospodična Matilda Gospodaric zasebnlca dne 15. t. m. po kratkem, mukapolnem trpljenju mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo 18. decembra ob pol 4 pop. iz hiše žalosti, Škofja ulica št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. dec. 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Meatni pogrebni zavod v Ljubljani V Miran Jarc O Novo Mesto ROMAN GENERACIJE, KI JE MED VOJNO BLODILA IN ZORELA je pravkar izšel v zbirki domačih pisateljev ter bo prihodnji teden razposlan naročnikom. Za nenaročnike velja v platno elegantno vezan Din 55'—, JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-tkon. Rodeu-stock. Voigtlander, Welta. Certo itd ima vedno * zalogi ioioodd. Jugoslovanske knjigarne v L'ub*"'ani Zahtevajte ceniki uiiiiiiumiuiiiiiiiiuiuiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHuiiiiuiiiiiiimiimiiiumiiiiiin POZOR! Lepa božična drevesca vsake velikosti in po nizki ceni se dobijo pri tvrdki B. Kretner in sin. trgovina z lesom Maribor. Črtomirova ul ca 6 (blizu Koroškega kolodvora) nniiinnniiiiiiiiiiiiiiiiMiiuniiiiiiiuHiiiiiiiimuiiiiiiiio:iiiimiiiniiiiiiiiiiii Za božična darila in občutljive izdatke si prihran te, ako se pos užite naše specielne ponudbe: 4 m voln. blaga za ženske obleke Din 96—106 3 m vo n. blaga za ženske plašče Uin 265 3 de chin« 9j cm širok D n 30 LEPI ženni robci, usnjate torbice za dame. PERILO itd. itd. v veliki izbiri in poceni-Oglede si naše izložbe! Specia na trgovina NOVAK —LJUBLJANA Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve) AlfDAtlfK z" božično drevo,bombomjere,rozine, UIVKH J IVE orehova jedrca, najfinejše vrste čaia, runl) pristno slivovko, surovo in vsak dan sveže žgano kavo, kupite jako dobro prf Jos. Jagodic - Celše, Giavm trg in v podružnici Gnbčeva ulica 2 *** Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, • Domoljuba« in >Bogol|uba«. naročate inserate in dobite razne inlormaciie — Poslovne ure od pol 8 ziu-traj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska štev. 303C. NAZNANILO 1 NAZNANILO 1 Cenjenemu občinstvu vi udno naznanjam, da sem odprl trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami v Kopimrlevi uilcl St. 1 (nasproti oo<«tllne KoSnk) V zalogi imam prvovrstno usnje vseh vrst, ter vse čevljarske potrebščine po najnižjih cenah Alofasif Seslak, trgovina z usnjem Liubliana. Kopitarjev« ul. 1 Notarska pisarno i pai.u (prej notar Kaz. Brnlkovič) od 15. XII. 1932 dalje v hiši oo. minoritov nasproti ininoritske cerkve Sevnik Lavosiav notur v Ptuju Za Božič priporočam ure, zlatnino. srebr-nino, briljante in jedilno orodje z 2i % popustom. IVAN PAKIŽ Ljubljana, Pred Škofijo 15 Sanke smučI z vsemi potrebščinami drsalke snežni feviji gumljasli škornja 20 do 50°/o popust samo v razprodaji pri ROKIH! tftllU.mHRIBOft A 47/20. Drazbeni oklic I>ne 20. decembra 1932, pričenši ob 8. uri, v Sebenjah St- 9. pošta Križe, Gorenjeko, in sledeče dni se bo vršila na prostovoljno prošnjo solastnikov: Ivan Jazbeca iz Sebenj 37, Jerneja špi-larja iz Sebenj 18, ndl. Ludovike Jazbec iz Tržiča, Frančiške Jurjevč č iz Tržiča, Kuhar Marije iz Zadruge 14, Mihe ml. Zaplotllika, Valentina. Frančiške in Cirila Zaplotni-k iz Sebenj 39 prostovoljna sodna dražba ..Kovačeveaa" o^sestva nepremičnin vi. št. 78. 81, 99, 198, 228 in 258 k. o. Ziganjavas in vi. št. 118 it. 480 k. o. Vojvodinbor.št po parcelah oziroma skupinah: 1. gozdovi, 5 ha 21 a 15 m3; izklicna cena 166.400 Din: 2. hiša št. 18 v Sebenjah, hlev, svinjak, šupa, vrta -i a 35 m5; izklicna cena 53.000 Din; 3. hiša »t. 9 v Sebenjah in vrt 15 a 15 m'; ikl^ena cena ,9.400 Din; 4. hiša št. 42 v Žiganjivasi z vrtom 43 a 68 m2; izklicna cena 32.000 Din; 5. njive v izmeri 2 ha 38 a 37 m'; iakiicna cena 41.950 Din; 6. travnik 34 a 82 m3, izklicna cena 2.000 Din; 7. vrtovi (s travniki) 1 ha 21 a 46 m3, izklicna cena 18.500 Din. Dražfoeni okr/c .je nabit na sodni deskri v Tržiču in na občinah Tržič, Križe. Kovor. Naklo. Vndij je 10% vrednosti posameznih parcel; vadij v vložnih knjižicah ima biti izkazan z dnem pred dražbo. Informacije se dobe pri podpisanem notarju. Gozdi so lepi, v Sebenjah jelovi, v Udnem-borštu smrekovi in jelovi, izvoz ne pretežak, ostale zemlijške parcele so rodovitne, leže v ravnini v bližini Sebenj. Prodajalci si pridrže 14 dnevni rok po zadnjem dnevu dražbe za odobritev dražbe. Tržič, dne 2. decembra 1932. JANKO SVETLIC, nntar kot sodni komisar. Razprodaja slik, okvir ev ter cerkvenih božičnih aslic, tudi na obroke in po zelo zmerni ceni fl!o'zli Zoratti Maribor, Ta tenbachova ul. 14 Gosiilna pri »fatmoštru" Ljubljana, Sv. Petra nasip 5 toči dobro kapljico v gostilni nami »no Din 8'— tre* ul co Din 7 — « « rizling « 12— « « « črno « 10'— « « « cviček « 12-— « < « mozier « i4-— « Gramofone in gramofonske plošče kakor do'go traja zaloga s 50% popustom samo v razprodaji pri KORmUNftftl.mURIBGR mmmaaaaammmmmmaammbhb Sra,ce, kravate, nogavice, rokavice in predpasniki za božični teden zelo znižane cene J. Tomšič, Sv, Petra c,38 Ce#ns>nj« Uporabljajte tudi Vi z zaupan.em naše domače praške za pecivo znamke 'ADRIA* saj jamčimo za najboljšo kakovost Za bližaicče se pn znike še posebno olajšani plačilni pogoji p F I I 1 Le I P S "^ufoel-Unduefcmee / —■ Ber dorfsko jedilno mi s predmet iz China srebra, svinčeni kristali, bronce in razno galanter. ter luksuzno blago ž 20 do 50°lo popustom v razprodaji pri KORmRMHy,rcifS% Em Pielfnine zimsko Ir Kotožo rokav ce in nogavice kupite naiceneie pri OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA Pred st,of- o stev 15 Velika izbira okraskov za božično drevo ! Na debelo I iNa diobnol PERJ E Puh od 120—250 Din 1 kg. Perje prima 85, 1. vrst« 70, II. vrsle 60, III. vrste 50 Din, polsivo I. 45, polsivo II. 35, pisano 25 Din za 1 kg. Pošiljam blazine iz dobrega angina, širina in dolžina 80 75, teža 2 kg, prima vrsle 200 Din, I. vrste 170 Din, II. vrste 140 Din, III. vrste 120 Din, polsivo 1. vrste 110 Din, 11. vr&te <50 Din, pisano perje, teža 3 kg, 95 Din. Pernice 180 170, teža 5 kg, prima vrste 500 Din, I. vrsle 470 Din, II. vrsle 380 Din. III. vrste 320 Din, polsivo I. vrsle 290 Din, pisano perje 6 kg teže, 220 Din — franko Vaša pošta po povzetju. Zahtevajte vzorce! — Rudoli Wolkenstcin, tonoplja (Dunavska banovina). gugalni konji, sanke za otroke, okras za božična drevesa, kakor razne igrače i 20 do 50°lo popustom in še ceneje v razprodaji pri K a vila Maslita Grenhita ICO Sadvsfa Miehita Lorna Doone Roman it Exmoora 104 >Prajv katkor moj ded,t je vzlkilitemiila Rut. <• Toda on bi najrajši počakal, da se bo odk>8iilo, kdo bo zmagal.« »Zbogom, Rnit, Bog ve, aili ee še kdaj vidiva.« »Seveda so bova še videl«,t .je odvrnil« s sa-Hiiozainpumijeim. »Samo ne drži se tako žalostno, saij ai v svojem srcu le [>cgumie.ii fant!« »Ali mii niti poljmtba rte boste dati v slovo?« »Zdi se mi, da ste zadnji še malo zrasli, pa vaim ne moreni seči do ust. Kar pojdite i« dobro opravite. Ni mi do poljubljanja!« Odjezdi1! sem in poščegetal Brcaka /. ostrogami, da je I okel jasli mo ko veter. Tr i inpetdeseto poglavje: Pokolj nn barju. Z;tnwn bi Mo poskušati opisali vse podrobno-Sili; ki som jih diožiivel na svoji poti. Zaradi raznih lažnih vesti sem moral delati velike ovinke in se česlo umakniti z glavne ceste, da ne bi prišel v roke vladnimi četam. Nnko nedeljo, 4„ 5. .Tli 6. juMjr — ■ Icer som ven'mer menma-al smer. sem sc dolgo zamudil in nisem mogel točno paziti no dr.tumi — setm prijee-d'I po l večer truden na smrt v Bridgevvater. Jaz m U nj sva b In potrebna počitka in sem bil po-Mht fk-nm vr-Ael, da si bom naposled lahko nakupil mesa in ovsa. Mesto je bi'o preplcvljemo od vojvodov!h čet i,n podeže'-fcojpa ljudstva, čigar dobra polovica je komaj znala puško pravilno držati. Kakior ee je govoril«, bi bili morali druso noč napasti kraljeve čete in jih popolnoma uničiti. .laz pa po dobljenih skušnjah tem govoricam nisem kaj prid« verjel. Željno sem iskal med kimetikimi vojšfafei pobeglega Toma Faggusa, toda brez uspeha. Utrujen sem sc nato podvizal v krčmo, da bi se nazadnje vsaj pošteno naspail. V mestu je bilo še poono v noč živahno vrvenje. luči so milg^taile tu pa tam, glasno vnkliikanje in vrisk.raje mi je donelo na okino. Zaklenil sem dpri in se trdno odločil. da ne velainem. pa najsi bi bii!« ht:Sa v pkumcau. Več ur sem menda trdno spal, no da bi se mi bito kaj samijailo, kar me je prebudiiil hud sunek. Pred menoj je stali« krSmomion s svečo v rokii. me krepko cuikiala za lase in stresala. »Dajte mi mir,« sem ziamirnnirail, >|>oe»!e4jo sem vam plačal, pa me ni volja, da bi vstajal.« >Dail Bog, da bi knul.jevokii vojaki nocoj »paili vsaj na pol 1 iko brdmo kakor vi. Sramvotal Glejte, dn odrinete v boj; streljajo se že. da je veselje, lak brusi, kailmr sle vi, bi mcffcil top razbiti! »Ra>jSI ostanem v postelji, kaj me briga boj! senu odvrnil. >Jaiz sem pristaš kralja Jakoba.' »Poteon pa le spite daije,« me je /nterjala kritimarica, če bi bila 1» vedela, si ne bi lako pri-aadeva!«, da bi vas prebudila. Kako;- solini po i vadcim jealku, ste doma iz Scniereet«. T ida vr-rje-mile nvo.vm besc lami: nobeno deikile v vsej grofiji vas ne bo pogledalo, alao boste še nanlalje kn-o sipnli v postelji.' »Kaj me brigajo somersolska dekleta! fl^por j rgbentanje, nisem mogel dlje ostati v postelji. Ne-niuira je tudi Tom Faggus v ognju in že v bližnjih .lenntkih je lahko Anka vdova iin njen simčtik si-rotok! Hitro sem planil potonoi, se oblekel in osedlal Bivaka. Ukazal sem blaipou. naj mi pokaže pot proti boij:šSu, toda zaeipamec mii ni mogel storiti le us»!uge. keu- mu .je bila bitka prav tako malo mar kakor metri ponoči. Brez zanesljivega znanja som torej obrnil konja v »meri trcibentamja in prasketanja pušk. Upa! sem, da v mesečini ne bom zgrešil poti; toda nn-sein še prijezdil d -ileč, ltar sem zašel v meglo, ki ji' pokrivala vsa pokrajino. Megla sicer ni biiln lako gosta kakor pri nas v ExmOaru, in se je mesiviiia vemtaaMe nekoliko svetlikala slcoznjo, toda \.el prikazalo pre.l menoj močvirje ali iarok z vodo in mi jo zapiralo pol Vee svoje življenje ne bom pr;aab:I strašnega vpitja, donecega z b VS*a; b' mera h»'je-nja napadalcev, ječanj« ranjencev, okaaja iin --lokanja. pa grozo vzbujajoče milne tišine, ki je nastala po smrlni žetvi. Obupaval sem že, da b m kdaj n.n-H pel z močvirja, vodovja in lr>l;a. ki sem bil /.-b'vI'•! vanje, kar je noiiričn-kovamo prilck« 1 m ini konj bn-7, go.-ipodar.ja. Brc.uk je «tel taborile k-r:'l jev^ke čete. pre-len so d -inMe v nonni Nfrhovi straiiii ognji so 5c roroii. Tanukaj sem si preskrbol vodnika, ki me je [Ki šte-vilmih ovinkih privede! vw do zadnjih straž vsta-j &kii-h čet. Prisili smo na odprlo barje, kjer .-» rasli ( e.'b vodinih jairicih ločje, šaš in vodne lilije. Bilo je | okoli četrte ju trnje ure in vzhajajočo sonce je od-, krilo prod nami grozno siMko. Se danes me la prizor straši v sanjah! Dal , Bog, da ne bi b'h> nikoli več lakih okrutni .-sli n« i Aingle.-ikeni! ,/judje, ki so še pred kratkimi uipali v i zmago in skivo. so razikix>;»ljeni IježaJi no vse s, tira-1 ni. Bili so vsi krvavi, znnjni ia oekropliienii o«l j blata. Nešteto mrtvih trupel ji: prekrivalo bojišče, Irudo ranjeni so hropli v mukali na Moli! Priij ognil sem se nad nekiiim uimir.ijočim, itn ■ bi m\i bil polni požirek hladne vode in »prejel od njega morfbihio zaulnje naročilo 7Ji ženo im otroke. Nenadoma -fin pn z-M M •«■» mi ••••'•••»j te-lega 1 dotiika lic. Planil sem |>okr>nci in /»-igiodal prcsl se-I lx>j konja, pritiskajofega se k meni. 1'rcpoaial sem ga — bila je Tomova VVinnle, ki je z žaloslnimii onmi strnu !a vame. Potem se je oklenila z glavo proti bojišču, polahko zahrzala in me zopel pogledu a. kakor bilo, jo poklical po imenu in se ; ji prskušal dvigniti na hrbet. Toda žival je otresla z grivo in /dirjala nekoliko naprej, |K>toni pa obstala in |iog!ol,ila nazaj, da bi videki, ali grenil za nj). Ko s"in .sk«hiI na im..n ,.■.. n p tu n.jo, je VVinmie ikI veselja ailnzaJa in jo obrni* v tek pred namia. TopovNke krog'e brnele mimo im se za liirale tik ivje v tla. do je blato vistiko brizgalo. Kob la se pa ni brigata za S). aaMp.uk je jn-dnio telila mi|o vol ji jeaditi hladnokrvno sovrnžoim kroglami nasproti, temveč bi rsi :;ii boril mož proti možu, voiivianle fiiaem hotel i HA »is«i nm-iijo. oglau V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. NajmanjSi znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« Za lovce ln ribiče primerna Božična in Novoletna darila, po najnižjih cenah, si izbe rite pri ALBIN ŠIFRER, puškar, LJubljana Gosposvetska cesta 12, poleg restavracije »Novi svet« Telefon 334 Restavracija A. Senica, Tattenbachova v soboto 17. t. m. prvovrstne jetrne klobase, ki imajo sedem koncev. Pridite in prepričajte se. -Izborna kapljica iz kovaškega vrha — Schmitz-berger. Čevljarski pomočnik dobro izvežban, išče službo v Mariboru. Naslov v upravi Slov.« Maribor, pod št. 1776. (a) Par tisočakov vložim v obrat kleparskemu mojstru, ki me sprejme v stalno službo (ali za družabnika). Star sem 32 let, umem dobro geometrijsko krojenje in knjigovodstvo Cenj. ponudbe pod -Kjerkoli v Sloveniji« št. 17.737 na upravo »Slovenca«. (a) Uradnica ln strojepiska z večletno prakso v tu- in inozemstvu, popolnoma zmožna slovenske, hrvaške, italijanske korespondence in manj perfektno nemške išče službo. Ponudbe pod »Zanesljiva« št. 17.797 na upravo »Slovenca«. (a) Absolventinja meščanske šole, vajena vseh del, ki se je učila tudi dve teti v trgovini, želi takojšnjo službo. Gre tudi k otrokom. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 17.796. (a) večletni vodja knjigarne, v vseh inozemskih in tuzemskih poslih najboljše upeljan, agilen, organizator. želi prevzeti mesto vodstva. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju. (a) Žensko-moško osobje! Kdor želi kakršnokoli na-meščenje, zlasti kuharice, sobarice, gospodinje, prodajalke, dekleta za vsa hišna opravila — naj se obrnejo na: Zavod za nameščanje služinčadi »Evropa«, Beograd, Sremska br. 3. Za odgovor priložite znamko. (b) jentrn liitikifctuMAt ■ leh težkih časih sc more ] ■ ( najlažje d hiii z ustano vitvijo domače Ictarne, Mi damo vsakomur lekoče delo, J ker smo d jemalci za pletenine. doba', imo prejo in i/plačamo zaslužek za plete?, ii kar dokazuje mnogo zahvatnic. V slučaju, da h čete delati in za-lužiii, sc | obrnile po *»ralis-prospek na tvrdko Domača 1'letarskn | Industrija I Kališ, Maribor. Trubarieva ul i. ndd.7 I Službo dobi kdor posodi Din 10.000.— ali hranilno knjižico. — PonudDo na upravo SI.« pod Sigurna garancija« št. 17953. (b) Služkinjo pošteno in pridno za vsa hišna dela staro 20 do 25 let iščem. Ponudbe na Kovač, gostilna, Škofja Loka._(b) Dobro kuharico primorko, za vsa hišna dela išče mala družina v Ljubljani. 200 Din mesečno, služba stalna. Naslov v upravi Slov.« pod št. 17.8S8. (b) Kuharico pertektno, z dobrimi spričevali sprejme boljša družina v mestu. Nastop takoj ali po dogovoru. -Ponudbe na upravo »SI.« pod Samostojna« 17.896. ____(b) Služkinja se sprejme v bližini Ljubljane, za poljska in kuhinjska dela. Pogoj: pridna in poštena. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17.762. (b) Kuharica ki upravlja tudi druga domača dela, pridna, poštena in snažna, se sprejme. Slavka Božič, Kranj. (b) Mesar, pomočnika sprejme takoj Franc An-žič, Ljubljana Šolski d vored. (b) Trgov, sotrudnica Katera trgovsko aaobra-žena gospodična bi želela samostojno voditi trgovino na novo zgrajenem poslopju, in na prometnem kraju, s primerno vsoto stopiti v pomoč. Ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. »Prometni kraj« štev. 17.794. (b) Trgov, vajenca absolv. meščanske šole sprejme takoj - Rudolf Brundula, Guštajn. (v) Vajenca za tiskanje pogrebnih potrebščin sprejme za takoj Eterna, Mestni trg 17 -dvorišče. (v) Učenec poštenih staršev, spreten, dober računar, se sprejme v trgovino mešanega blaga pri Antonu I avre, Slovenjgradec. (v) Šoferska šola E. Čeh ;bivša Carmenikova šoferska Šola) Ljubljana, Dunajska c. 31» šola za poklicne šoferje in amaterje« Prospekti in pojasnila zastonj in franko ino V1IIV v ucilisce priredi za gdč. učiteljice, za časa božičnih počitnic brezplačen tečaj prikro-jevanja in modeliranja damske garderobe. Vpisovanje že sedaj I Vložne knjižice kupite ali prodaste nai-bolje pri Komanditni družbi M. Jankole. Ljubljana, Selenburgova ul. 6/11. Telefon 30-52. (dl Brezobrestna posojila za odkup zemljiškoknjižnega dolga, nakup posestva in zidava hiš podeljuje »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Išče zastopnikel (d) 10- 15.000 Din posjila išče obrtnik na posestvo, knjižba na prvo mesto. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Sigurnost« št. 17.905 (d) Posojilo 5000 Din iščem. Vrnem v 6 mese cih 6000 Din. Ponudbe upravi »Slov.« pod zn. »Ahgnlllfna V9rtin«l. 5» 17.826. " " (dj Prevzamem vlogo 300—500 tisoč Din pri Zadružni gospodar, banki proti vknjižbi na krasno, rentabilno posestvo v mestu. Obresti so plačljive vnaprej. Ponudbe pod »Popolna sigurnost« štev. 17.759 na upr. »SI.« |d) Ženitbe Kmečki iant star 26 let, lepega vedenja, s 40.000 Din gotovine in obrtjo, se želi poročiti z gospodično, ki bi imela posestvo ali kaj podobnega, Le resne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zadovoljstvo« št. 17.767. (ž) Dane« ob 4 In 5 url vsi k tvrdki r. PI Schmlff, Ljubljana Pred Škofijo 2 - Ljubljana - Lingarjeva 4 da vidite »Božička« Pridite! Pridite! Dva dijaka sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 17.939. (D) Dijakinje sprejmem v novem letu po zmerni ceni. - Vse ugodnosti. Naslov v upr. »SI.« pod št. 17.864. (D) Po novem letu sprejmem dijaka v vso oskrbo. Bližina Srednje tehniške šole in I. realne gimnazije. Naslov pove upr. »Sloven.« pod štev. 17.862 (D) Osmošolec gimnazijec, išče proti in-strukciji stanovanje. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod -Inštruktor« št. 1769. (D) Stanovanje visokopritlično, dvosobno, Stanovanje dvosobno, odda Jerko -Dunajska cesta 97. (č) Stanovanje enosobno v potpritličju, se takoj odda, Janševa 6. Ljubljana 7. (č) Sobo in kuhinjo oddam. Tovarniška 20. -Zelena jama. (č) Stanovanje dve sobi in kuhinjo oddam. Domžale, Industrijska c. 9 (č) Stanovanje enosobno, oddam s 1. januarjem. Moste, Zaloška c. 11. (č) Stanovanje dvosobno oddam. - Ob Mladinskem domu 7, Kodeljevo. (č) Stanovanje komfortno, obstoječe iz treh sob in pritiklin se takoj odda. - Poizve se Miklošičeva c. 18'I. (č) Lokal v Ljutomeru v centru mesta, 16 m dolg in 7 m širok, vogalen, primeren za veletrgovino, oddam v najem. - Lado Resnik, hotel, Ljutomer. Trisobno stanovanje kabinet, kopalnica, vrt, takoj poceni oddam. Her-bersteinova 24. (č) Opremljena soba s 3 posteljami se odda. Naslov v upr. »Slov.« pod šlev. 17.887. (s) Sobo lepo in veliko oddam v Dravljah 70 pri šoli. (s) Opremljeno sobo čisto, oddam solidnemu gospodu, na Aleksandro-cesti 7/II levo, vhod začasno iz Beethovnove ul. 9, čez dvorišče. (s) Pisarniški lokal oddamo takoj. Poizvedbe Miklošičeva c. 181. n) Štiri pisarniške sobe v pritličju se oddajo s 1. februarjem, Poizve se: Rojina, Kolodvorska ulica 8. (n) Trgovski lokal na deželi, z obrtjo, takoj oddam v najem. Dopise na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Promet« št. 17.716. (n) Mesarija s podružnico se ugodno odda v najem. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (n) Lokal obstoječ iz 6 sob in s kompletnim inventarjem za zasebno kuhinjo — se odda. Vpraša se: Slovenska ulica 28, Maribor, (n) Dve stavbni parceli na Dunajski cesti ugodno prodam. Pojasnila: Pod-bevšek, Celovška c. 114 (bližina mitnice). (p) Naprodaj: Enonadstropna večstano-vanjska hiša z vrtom med Vožarsko in Zvonarsko ulico. — Stavbne parcele za hiše ob Dunajski in Vdharjevi (carinski) cesti. Parcele za vile med Oddam eno ali dve opremljeni le po'Tn pro stor no" seTod da i £tr?kr°st p^tloT^U j Dunlfsko m Kobaridsko, za februar. Cena 7^0 Din. j «»«**»*£ rov»etova f . južno od Livarske ulice. Naslov v upr. »Slovenca« ! fslva hlsa| '^odetievo. (s) j Pojasnila daje. Dir Dji_ širile »Slovenca«! ' pod št. 17929. (e) Stanovanje lepo, samsko z vsem kom-fortom v novi hiši, solnčna lega se odda mirili osebi. Vprašati je Dvorakova ul. št. 12 pritličje desno, (č) Stanovanje veliko dvosobno se odda za 300 Din. Poizve se v gostilni Šventner, Šmar-ska cesta, Sv. Križ. (č) Stanovanje solnčno, dvosobno s kopalnico (samsko) takoj oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17.866 (č) Kake nai kdo vc kaj ima Vaša trgovina ali obrt novega in dobrega v zalogi, če pa tega ne objavite? Vam to oskrbe naši mali in vet Ki oglasi in Vam pomagajo i. uspehom prodajati Damske plašče za zimo toplo podložene v cenah od Din 280-— naprej nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Pelra c. 29 Velika izbira v posebnem oddelku za konfekcijo. Lastni atelje za izdelavo plaščev, zato so cene brez konkurence Stavbne parcele pri Stadionu prodam. — Pojasnila daje J. Jerko, Dunajska 97, Ljubljana, p Kavarna restavracija, buffet na zelo prometnem centrumu Zagreba, lepi ulični lokali, veliko prazno stanovanje v I. nadstropju, radi od-potovanja v inozemstvo naprodaj. Potrebna goto-Din 80.000. Ostanek sigurna hranilna knjižica. Ponudbe na upravo »SI.« pod št. 17951. (p) Malo posetvo v okolici Ljubljane ugodno naprodaj. Oražnova ul. 3/1 (ob tobačni tovarni). (p) Hiša in lepa delavnica z elektriko in velikim sadnim vrtom, pripravno za vsako obrt, je naprodaj. Poizve se v upravi »Slov.« pod štev. 17.934. (p) Odda se v najem, proti plačilu ali polovičnemu pridelku — dobro vpeljano posestvo. Zakonski par lahko prevzame vodstvo in obdelavo istega proti mesečni plači. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 17.935. (p) Vila z 8 komfortnimi stanovanji in vrtom v centru mesta se proda. Rentabilna, dobra naložba kapitala. Informacije daje tehnični biro Gradišče 13. (p) Hiša večstanovanjska, v sredini Ljubljane, z vrtičkom, zelo pripravna za obrtnika, se radi preselitve takoj proda. Cena 670.000 Din. Za izplačati 370.000 Din. Naslovi kupcev do 22. t. m. pod »Takoj« št. 17.937 na upr. »Slov.« (p) Štiri parcele 10 min. od postaje D. M. Polje prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 17.901 Arondirano posestvo kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Posetvo 200.000« št. 17.881. (p) Hišo s čevljarskim lokalom in inventarjem, na prometni točki ugodno prodam. Gobec Albert, Trbovlje 2. Hiša tri sobe, njiva, hišna vodna moč — naprodaj za 22.000 Din. - Luka Sev-nik, Radomlje. (p) so pripovedovalci zgodb najbolj priljubljeui ljudje in povsod dobrodošli. Toda tudi mi jih imamo: boljše, hitrejše, uslužnejše. Zaokrenite stikalo dobrega radijskega aparata in pripovedovali Vam bodo novice in /.godbe od vseh strani sveta. Dohri, moderni, selektivni aparati z enostavnim upravljanjem vseh vrst iu za vsakogar so zmeraj v zalogi. Oglejte si jih na naši stalni rnzstavi v Ljubljani na Miklošičevi c. 7 ali v naši trgovini na Miklošičevi c. 5, poleg Unioua. RADIO LJUBLJANA Hiša visokopritlično pol ure od Ljubljane ter nekaj zemlje naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 17.830. (p) Hiša na deželi pripravna za obrtnika ali upokojenca — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 17.724. (p) 3—4000 m- zemlje Pod Rožnikom po ugodni ceni naprodaj. Poizve se: Pod Rožnikom, gostilna Fatur. (p) Gostilna dobro idoča v industrijskem kraju tik ob želez niči, v bližini Maribora, s pritiklinami, in velika novo zidana hiša, se zelo ugodno prosto proda. Polovica kupnine v gotovini polovica lahko v hranilnih knjižicah. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Ugodna prilika št. 17.880 Letoviščarji, obrtniki! Na Gorenjskem, eno uro od Bleda, četrt ure od postaje in cerkve, je takoj naprodaj malo posestvo, hiša z gospodarskim poslopjem, vse pod eno streho, sadni in zelenjad-ni vrt ter njiva, poslopje v najboljšem stanju, vodovod, elektrika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17.823. (p) Ugodna priložnost za naložbo denarja. Vsled rodbinskih razmer sem kupil hišo v Zagrebu, zato sedaj takoj prodajam lepo posestvo na Dolenjskem, vinorodni okoliš. Ponudbe na M, Bošnjak, Tkalčiče-va 11, Zagreb. (p) „POSEST" Realitatsa pisarna, družba t o. i. LJUBLJANA JMEJ PRODA:- Hišo, enonadstropno, 4 dvosobna stanovanja, gospodarsko poslopje, 1500 nr vrta, Zg. Šiška, 280.000 Din. — Hišo, enonadstr. tri trosobna, komfortna stanovanja, 600 m" vrta, Sp Šiška, 380.000. - Vilo, enonastropno, 5 sob, pritikline, 700 m- vrta, Bežigrad, 250.000 Din. — Hišo, novzidano, 3 stanovanja po 1 in 2 sobi, Trnovo, 35.000 Din. — Hišo, dvodružinsko, novozidan hlev, delavnica, skladišče, krasen vrt, za kakršnokoli obrt, blizu mestne klavnice, 180.000 Din. — Tovarniško poslopje, 750 m-' zazidane ploskve, 300 m2 zemljišča, blizu Ljubljane, 420.000 Din. — Parno pekarno, enonadstropna hiša, vrt, 2 orala gozda, prometen brezkon-korenčen kraj Gorenjske, 350.000 Din. — Krasno posestvo, enonadstropna hiša, gospodarska poslopja, lep vrt, 23 ha v ravnini ležečega zemljišča, 10 minut od Radovljice, 350.000 Din. — Parcelo 550 m' s stavbnimi načrti, v Trnovem, za Din 25.000. — Poleg tega več drugih stanovanjskih, trgovskih hiš, vil v Ljubljani, kmečka posetva, gostilne itd. na deželi in vseh predmestjih, stavbne parcele itd. v največji izberi po najugodnejših cenah. Elektromotor 2—4 'ks, 220 V, se kupL Ponudbe z navedbo cene na SETA, Tacen, Št. Vid nad Ljubljano. (k) Vsakovrstno Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 16, vhod r. Vidovdanske ceste pri gostilni Možina Kupim vsako množino bele oprane volne domačih ovac. Ponudbe z vzorcem na Lojze Kristan Zapuže, p. Lesce. kopale po naivisjib cenah CERNE. iuvelir, Ljubliana, Wolfov» ulica It X Kupimo 2 vagona orehovih plohov, popolnoma suhih. Ponudbe na »Arbor« d. d., Ljubljana. (k) Hlode smrekove in jelove (okrogel les) kupujem. - 2aga Andlovic, Škofljica, (k) in OBLEKO PERILO manufakturo kupite najceneje pri Krošelju na Šmartinski cesti (pri železniškem mostu), Ljubljana. (c) Išče se Marija Bevk, rojena 1877 v Trebnjem — radi dediščine. Njen naslov naj se sporoči na Bevk Antona, Dol. Stara vas, p. Št. Jernej, Dolenjsko. (0) Vaše in Vaših gostov božično razpoloženje bo na višku in res praznično, če se oskrbite z našo iz-borno kapljico. Za zaupanjem se obrnite na nas, z izbornimi vini Vam bo postregla BELOKRANJSKA KLE1 vinar, zadruga, Sp. Šiška, Gasilska ul. 3. (o) Preklic! Podpisani preklicujem, kar sem govoril proti Lu-doviku Andolšek iz Kar-lovice, pred g. Miklovi-čem, učiteljem istotam ter vse to obžalujem Andrej Kraševec. (o) Prostov. sodna dražba zapuščine pok. Pezdir Ivana, izdelovalca dežnikov, obstoječa iz lesen« barake z opeko krita, stroja za izdelovanje dežnikov, različnih moških in damskih dežnikov itd., se vrši v sredo, dne 21. decembra 1932 ob 2 pop. na licu mesta Cesta v Rožno dolino — baraka vis a vis g, mesarja Nereda. (o) Izjava Podpisana Frančiška Ga-lič iz Hruševega, preklicujem kot neresnično, kar sem govorila o Antonu Dovjak s Hruševegs in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Hruševo, dne 16. dec. — Galič Frančiška. (o) Voditelj cirkusa »Venera« se naproša, da se zglasi v Ljubljani v Tivoliju pri Pesnerju. (o) Za vse dolgove ki jih napravi moj mož, izjavljam, da nisem plačnica v nobenem slučaju. Rozalija Prevolnik, Trbovlje. '(o) rii/uiisj/i Novi cenik znamk za leto 1933 je izšel. — Vsebuje cene znamk 477 držav vsega sveta. Cenik pošljem zastonj. — Najstarejša trgovina znamk v Jugoslaviji Izidor Stei-ner, Zagreb, Masarykova ulica 5. (r) Cilajie iu širite »Slovenca«! Zlato in srebro vsake vrste kupi F. Čuden, Prešernova ul. 1. (k) Spalnico in jedilnico, staronemške-ga sloga prodam. Ogleda se: Gradišče 11. (š) pianini prvovrstnih zemskih znamk, tudi obroke, od 11.000 ! naprei nudi »Muzika« I Liubljana, Sv. Petra i sla 40. I Psičke volčjake, čiste pasme, 6 tednov stare, prona: ivu-linska tovarna v Ljublja- . ni. (i) ' _ t Kobilo šestletno, brez hibe, prodam. Ljubljana, Opekarska cesta 31. (j) j | ijjl v . Prodam eli zamenjam Za dolenjslčo vino kolesel , in par prsne opreme. — Ačkun Valentin, Trbovlje II. (r) Trgovci z manufakturo! Kateri gg;. trgovci bi v mestu odnosno večjem trgu želeli otvoriti v svojih prostorih Krojaški salon za gospoda«? Pristopil bi z obrtno pravico, strokovno izobražen in z večletno samostojno prakso prvovrstnega kroja, trezen, marljiv in j»ošten 33 letni strokovnjak, kot prikrojevalec s primerno mesečno plačo. Pripravljen sem tudi dati na razpolago vse potrebno za opremo delavnice. Cenj, ponudbe na upravo »Slovenca«- ')od Prikrojevalec št. 17928. (r) Kdor ima 50 Din v ženu, dobi stalen zaslužek brez rizika in brez kavcije. Pišite takoj na: Rapid, Ljubljana, Poštni predal 245. Za pojasnda priložite 3 Din v znamkah. (r) Dva otroka sprejmem v rejo v dobro oskrbo. Oskrbovalni-na po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17.766. (r) Smučarji! Več kurjenih sob, 3 min. od postajališča, na razpolago. Informacije: Eliza Gregori, Podkoren, Kranj- ilta rtot-p. M Ivan K«cire Domždte ['.deluje p anine in liarmo n.ie za društva, ornester cerkve. Popravlja prenov-liu je, uglašuje po zelo znižan h cenah. Tudi na delna o i plačila,Zahtevajte cenik i 7.aloca: Ljubila na Tabor fi Kratek klavir | črn, dobro ohranjen ceno J prodam. Naslov v upravi »SI.« pod št. 17925.' (g) Planino 1 skoraj nov, lep glas ceno ! prodam. Naslov v upravi : SI.« pod št. 17956. (g) Planino črn, lep glas, prodam za i 7500 Din. Dobrajc, Tat-tenbachova 21, Maribor. ! Izvrsten harmonij !s 4Vi oktavami naprodaj ' za 1500 Din. Turin, Celje. Klavirji! Zaloga in izposojevalnica klavirjev prvovrstnih svetovnih tvrdk. Prodaja najcenejša na najmanjše obroke. Popravila in ugla-ševanja se izgotavljajo strokovnjaško in ceno. — \VARBINEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5. (g) Božična in novoletna darila! Ostanke Crepe de Chine, kupile najceneje v manu-lakturni in modni trgovini Jri Zvonu" IStrojanšeli Ljubljana Pred Škofijo št. 21 poleg magistrata. Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13. Travniško seno polsladko, najboljše kakovosti oddaja v balah vsako količino po ugodni ceni tvrdka A. VOLK Ljubljana Kislo zelje novo, prvovrstno, rezano in cele glavice, za sarmo v sodčkih, v vsaki množini, dobavita po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erklavec, Kodeljevo 10 -Liubliana, Telefon 2591. 1 Konfekcija — moda! Naiceneiši nakup. Anton Presker, Sv Petrs cesta št 14. Liubliana (l| Drsalke o 90 Din dalje, in sanke kupite ugodno le pri tvrdki F. Stupica, Zelez-nina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (1) Orehova jedrca brinje in fige nudi najceneje: Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. (1) Kanarčke prvovrstne harcerje naprodaj. Sever, Florjanska ul. 9/1. (i) Mal pisalni stroj »Erik a*, popolnoma nov, po izredno nizki ceni naprodaj. Naslov v upravi • Slovenca« št. 17.661. (1) Suknja črna, dobro ohranjena, za 330 Din naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 17.909. Mizarji! Plemeniti les, lipa, javor, črešnja itd. se dobi pri Anton Bartol, Dunajska cesta 46. (1) Božična drevesca premog, drva se dobi pri Anton Bartol, Dunajska Cesta 46. (1)1 Ia bosanske slive suhe, zaboj 10 kg Din 68, vreča 50 kg 250 Din, suhe hruške, 10 kg 52 Din, 50 kg 150 Din, po povzetju pošilja G. Drech-sler, Tuzla (1) Gostilničarji Vaše in Vaših gostov bo. žično razpoloženje bo na višku in res praznično, če se oskrbite z našo iz-borno kapljico. Z zaupanjem se obrnite na nas, z izbornimi vini Vam bo postregla BELOKRANJSKA KLET vinar, zadruga, Sp. Šiška, Gasilska ul. 3. (tj Neveste! Že Vaše matere so kupile pri meni, ko so se mo-žile, kuhinjsko posodo in druge gospodinjske potrebščine. Obrnite sc zaupno tudi Ve na mojo staro, solidno tvrdko in vse življenje boste vesele in zadovoljne! - Fr. Stupica, trgovina z že leznino, Ljubljana, Go sposvetska cesta 1. (1) Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopniške ograie, dimn. vratica, brzoparllnike, nudi po najnižjih ccnah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. Prvovrstni koruzni in činkvantin zdrob ter koruzno moko kupite le pri Pavel Bertoncelj, valjčni mlin, Domžale. Proda se nov posnemalnik za polovično ceno. Krašovec, Jesenice. (1) Dobro mrvo prodam. Ljubljana, Opekarska cesta 31. (1) Odpadki od žage dob ro osušene in kratko žagane, prodaja v vsaki množini Ivan Šiška, Metelkova ulica 4. (1) »Ilustrir. Slovenec« kompletni letniki od 1926 do 1931, nevezani, naprodaj po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi »Slo venca« pod št. 17.76-1. (1) Damske smuč. obleke kompletne, s čepico, v različnih fazonah, kakor tudi same hlače, nudi po najnižjih cenah F. I. Go-ričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. (1) Lepe jaslice pastirčke, ovčice, hlevčke, dobite poceni na Sv. Petri c. 8, trafika. (1) Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PETEI.INC-U L.ubljana, ob vodi blizu Pi-nšpmovnna spomenika Vino lastni pridelek, izborne kakovosti, prodaja liter po 6 Din A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška c. (1) Nogavice, roKavice in pletenine Vam oudi v veliki izberi naiugodneie iu najceneje tvrdka Kari 1'reiofi Liubliana, Židovska ulica in Stari trg. |ll Brilantin in kolonske vode, po zelo nizkih cenah, nudi drogerija Hafner Ljubljana, Celovška 44 (v Mahkotovi hiši). I1""""""""""""""""""""""" Izvršitso vino od 5 litrov naprej naprodaj pri Lochert, Meljski hrib 19, Maribor. (1) 11, t111 - i i m 11 n i!' 111111 h ' 1111' m i u 111 n' 1111 Prešiče-špeharje zaklane, očiščene, prodaja privatnikom, gostilničarjem itd. vsak dan v ljubljanski mestni klavnici, tvrdka Predovič. -Cena 10—11 Din za kg Popolnoma varno naložite svoj denar v v Ljubljani, r. z. z o. z. r.a Miklošičevi cesti po!eg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo naiugodneie. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa po. odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost niidiio lastna palača, nadpotovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem ra-čunu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah, Izgubila sta se nad Tivoli dve črni nemški ovčarki, 3 meseci stari. Kdor kaj ve od nju, naj se javi proti nagradi pri Drenig, Drenikov vrh. (I) Otroški voziček in namizno petrolejko prodam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 17927. (1) gostilničarji! Vaše in Vaših gostov božično razpoloženje bo na višku in res praznično, če se oskrbite z našo iz-borno kapljico. Z zaupanjem se obrnite na nas, z izbornimi vini Vam bo postregla BELOKRANJSKA KLET vinar, zadruga, Sp. Šiška, Gasilska ul 3. (I) Blagajna Wertheim naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 17.726. d) Pakete za Rusijo s spremnicami pošilja Biro »Kurir«, Beograd, Kr. Milana 15. Prospekti brezplačni. (1) Perutnino najfinejšo štajersko pitano, sveže zaklano in sicer: poularde, purane, puricc, gosi, race, kokoši in piščancc nudi za Božič najceneje Aleks. Hedžet trgovina s perutnino Liubljana, VII — Alešcv-čeva ulica 7. Kanarčke harcarje večj% število poceni proda Ažman — Bohinjska Bela._JI) »Valvasor« (prodam, tudi proti odplačilu. Pisalni stroj prodam, tudi proti odplačilu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17,801. (1) Parno žago na Dolenjskem, na 2 pol-noj«rmenika (Vollgatter) z vso pripravo ugodno proda Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 17.829. (lj Puhasto perje 15 Din kg, čohano 32 Din kg, puh 110 Din kg. ter volno in žimo za modroce izredno poceni prodaja: Šega, Wol-fova 12 (dvorišče). Etikete Sitar & Svetek, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. - Zahtevajte ponudbe! Lastni izdelek! (t) Krušno io vse mlevske izdelke vedno »veže dobite Dri A. & M. ZORMAN l-iubbana Stari trg št 32 oosieune nsreže s peresi, podložene in na vadne elastične izdeluje najceneje od 05 Din na prej po velikosti A>ofz Aidiovic Komenskega ul. .34 in Mestni tri; !) ipolejr Skaberncta) Sprejemajo se popravila. Dostava brezplačna. Koruzo za Krmo oddaja najceneje veletrgovina Sila In moke A VOLK, LJUELJANA Rešile*a cesta 24 Peči na žagovino najboljšega sistema ter solidno in trpežno izdelane, dobavlja na 8 dnev no poskušnjo R. Jakelj, Slovenjgradec. (1) Za zimo in slabo vreme so Krois-ovi čevlji najboljši. Maribor, Koroška 18. Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni n s k u p morske trave, žime, cvilha ta modroce in blaga za prevleke pohištva. Galoše popravlja najboljše Gumi klinika, Dunaiska c. 9. III hg Din IO'-. 14'—. sivo skubljeno Din 24 —, 32—, belo skubljeno Din 44'—, belo skubl jeno gosje s puhom kg Din 64' . 96—. Beli puh Din lt)0'—. VzftiavntCfl. polnjena dober gosti inlel 45 n 60 Din '20 —, <80 Din 35 -, s skubljenim 55 —. »fmtCO polnjena 120 X 180 Din 115—, s skubljenim Din 198'—. Vzorci brezplačno Pnšl,e s - po povzotiu. Naročila nad Din 350 — pošljemo franku. Neprimerno blago zamenjamo ali vrnemo' denar. PERJE .PfiSTf! vm- « »«., /KiRID IIICAI6fi 'TBBnsHaRE&aaB Strtitvarshe čevlje najboljše, najnovejša oblike izdeluje poceni Josip Zakelj, Stara vas 36, Ziri. Zahtevajte cenik! D n B B O IZ B B B H ES 3 na izbiro pri J. KARLO Maribor Trg Svobode 6 Foioamaterji! Povedmi"* ne«atho% Vs" k Ol/ci uvs. lepo in poceni naprav: lolcoddelik Ju(Jostov. hniigtirne L;ubijcna z«ti»e»ajt* .-enik Eno-s edežne od 70 Din ilvo-sedez.ne od Ml Din tro-sedežne i d 9 i Din OkiasM božičnega drevesca Gu