SS. številka. Trst, v smio 1. junija 1 SDS. (Večerno izdanje) Tečaj XXIII. ,.Edinost'' izhaja dvakrat na plačevati naprej. Na nii-rorhe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trutu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč, več. GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. T Stane 4 nvč. Telefon itv. 870. V edinost t Je mo?! Oflflaal se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. lVmlana, osmrtnice in javne zalivale, donim'-i oglasi i. t. d. se računajo po pogodbi. Vsi dojiisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglnse sprejema iiprimiištvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Vrednlštvo in tl>!%arna se nahajata v ulici Cariotia Stv. 12. I pravništvo, odprtim l> t vn in sprejemanje iiiscratov v ulici Molln plccolo Siv. 3, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Novejše vesti. ^ladrtd 511. m. m. »Agenzia Kalinu javlja: Mnoge latlijo, ki ho popred vozile petrolej iz Zjedi-njenih držav v Španijo, dobivale bodo odslej to blago i/ Rusije. Glavni del ladij je že odplul v Ilatum. Jedna posledio sednnje vojne za Z jedi njene države bode ta, da za prodavanje petroleja /gube vse dosedanje špansko obsežje. Waslihlgton 31. in. m. General Mile« je odpotoval z generalnim štabom. .Madrid 31 . m. m. Zbornica se je posvetovala o načrtu zakona, tičočem se izvažanja srebrn in denarja iz srebru. Finančni minister je izjavil, da je temu zakonu namen ta, da prepreči izvoz velikanskih množin »rebrnega denarja, ki so nakopičene po španskih pokrajinah. Ako no bi zadostovala ta odredba, jo pripravljen do še veče energijo. Minister je dostavil, da bodo novčni urad v Madridu koval po 1,000.000 pezetov na dan, in ako ne bi zadostovalo to, se obrne do novčnegn uradu v Pa-rizu da bode ta zavod koval drobiž za Španijo.. Zbornica jo vsprejela gori omenjeni načrt zakona. X«MV-Vork 31. m. m. Iz Kevuesta javljajo, da se skoro prično važna gibanja brodovja admirala Sehlev-a kajti isti občuje od predvčeraj kaj živahno po brzojavu z vlado v \Vashingtonu. Xew-Vork 31. m. m. Križar »St. Louis« je odšel včeraj iz Ne\v-Yorka v vzhodni smeri na opazovanje španskega brodovja iz Kadiksa. \ew-York 31. m. m. »Ne\v-York Tribuna« je izvedela iz \Vashiugtona, da je general Milo« izjavil, da se jutri vkrca v Tampa na krov malega brzega križarja in da odide na bojišče. Xeka iz Kcvivostii došla brzojavka pravi, da je gotovo, da brodovje za prevažanje odide v Cap Maisi, pred najvztočnejo gorovje Kube. Tam se odloči, da-li amerikanska vojska stopi na kopno pri Santiagu de Cuba ali na Puortorico. Ako bi se pa posrečilo mej tem admiralu Schlcvn, da uniči brodovje admirala Cervera tedaj bi odišla ekspedicija na 1'uertorieo, v drugem slučaju pa napadejo Amcriknni Santiagu. de Cubo na subem. Hoiltfkoim- .31. m. m. Dopisnik Keuterjeve pisarne pravi, da ni mogoče, da bi Amerikam za-seli Manilo poprej, nego dojde vojaštva iz Amerike. To vojaštvo se pričakajo o polovici junija. Xa brodil amerikanske Indije »Iloston« je navstala jako resna bolezen. Admiral Dcuev je obljubil, da ne bode obstreljeval Manile, ako ne bodo Španci pomnožc-vali svojih utrdeb. Španci so privolili v to. Hcrolhl 31. m. m. Iz Londona javljajo: Glasom brzojavk, došlih iz Kevwesta, jo hotel neki angleški parnik izkrcati v Santiagu žita za špansko brodovje. Jedna amerikanskih vojnih Indij je od-plula v vsej naglici proti rečeni ladij i, ki je — dobivši tri strele — ustavila stroj. Angleški parnik jo močno poškodovan in so ga privlekli v Kcv-\vest. Ker psi še ni proglašena blokada mul San-tiago de Cuba, je angleški odposlanec v onem mestu protestoval najenergičnije proti takemu postopanju A meri kanov. London 551. ni. ni. Delavci na amerikanskih ludijah v Kcvucstu so ustavili delo. Isti so izjavili, da no morejo več delati radi tropiško vročine in ob toli slabi hrani. P O D L I S T E K. 99 PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov, Podravski. Polž je začni krik ter zdirjal skozi vrata, v naglici zapenjajo si gumb pri srajci. »Kaj hočete?« je vprašal. »Tožiti pnjdemo tega pretepača«, je zakričal F rio razjarjen. »Poglej, kako jo pohabil Hermanu... A tu imam zdravniško spričevalo, da so rane nevarne«, je nadaljeval, kazaje mu polo papirja. »Še sedet pojde ta vaš Andrejčok...« »Z učiteljevo hčerko si je iskal znanja, zato pa se sedaj seznani z ječo je jecljal nerazločno Herman, ker je imel na ustih dvojno prevezo. Polža je jelo skrbeti nekoliko. »Ali se ne sramujete«,je rekel, »za tako neumnost hoditi na sodišče. Saj jo tudi Herman oplazil fanta dvakrat po obrazu, a mi vendar ne gremo tožit«. »Aha! dal sem mu, kajpada...« je jecljal Herman. »Toda kje ima on znamenje?... kje kri?... kje zdravniško spričevalo?...« »Pošteni ljudje ste«, je rekel Polž. »Ko smo vam oteli prašiča, ni nobeden povedal stražniku, da Dunaj .31. Cesar je obiskal danes jubilejno razstavo. Mudil se je kake tri ure. Njegovo Veličanstvo je izrekel svoje zadovoljstvo na vsem, kar je videl. Toliko o prihodu, kolikor o odhodu je občinstvo navdušeno pozdravljalo vladarja. Dunaj 31. m. m. Cesar jo odredil, da pov-sodi, kjer si bodo nadvojvoda Fran Ferdinand ogledoval vojaštvo, je istemu nastopati kakor najstareji F. M. Lt. smo to bili mi. Ivo je pa fant, braneči se, oplazil Hermana z vejo, že letite tožit«. »Torej v vas znači prašič bržkone toliko, kolikor človek?« jo odvrnil Frie. »Toda pri nas ni dovoljeno pohabiti človeka ... Ko posedi nekaj časa v zaporu, mino ga veselje do pretepa!...« In vsi trije so odšli na občinski urad. Po tem slučaju je Polž pozabil nekoliko na tatove, ključavnice in zapahe ter začel premišljevati : kaj učini sodišče z Andrcjčkom? Večkrat jo tudi pozval Ovčarja na posvetovanje. Veš ti, Matija«, je dejal, »jaz si mislim, da kadar na sodišču postavijo toga malega Amlrejčkn poleg tako velikega Hermana, da se mu nemara ne zgodi nič . "Gotovo, 00 udeležencev od vseli strani Nemčije iti Avstrije. (Morda se nam ne bode štelo v zlo, da stavimo tu nastopno ponižno vprašanje : kako bi si tolmačili to naši vladni krogi in kako bi se postopalo proti dotičnikom v slučaju, da bi toliko in toliko učiteljev od vseh strani Avstrije odšlo v Moskvo?! Nismo hoteli denuncirati nikogar, še manj«* pa bi si želeli policijski; države, ki bi kratila državljanom svobodo v gibanju; vprašali pa smo- tako, ker menimo na podlagi starih skušenj, da smemo dvomiti, da bi bili vladni krogi tako — liberalni tudi tedaj, ko bi trebalo spoštovati osebno svobodo — slovanskih učiteljev!! Opomba ured.) toda nobeden ni šel tožit. Le tega se bojim, da je Nemce nemara dragocenejši od kmeta . Kako bi mogel biti dragocenejši, ta neverce ? >'Toda vendar... Spomni se le, kako celo viši stražnik sani občuje ž njimi. Celo z (Sobarjem ne bo ti govoril tako. kakor govori z Hamerom«. »To je res. Toda tudi viši stražnik, ugledavši se, vam pove na štiri oči, da Nemec je — krasta«. »Nemci imajo svojega cesarja , je rekel Polž. ■Toda njihov cesar je našemu podrejena oseba. Se vem, ko sem ležal v bolnišnici z nekim vojakom, kako je ta trdil vedno: kaj bo on!...« Ta poslednja opazka jo nekoliko pomirila Polža. Navzlic temu je vendar premišljeval neprestano o kazni, kakoršna zamore doleteti Amlrejčkn ter je bližnjo nedeljo šel z ženo in fantom skupno v cerkev, da bi zvedel kako o tem sodijo ljudje, ki so nekoliko bolje seznanjeni z sodiščem. Doma je ostal sam Ovčar, zabavnjoči se z najden ko ter nadzorujoči lonce na ognjišču. IJilo je že čez poludue, ko je začel Kurtek grozno rohneti na dvorišču. Lajal je, kakor bi ga kdo dražil. Ovčar je pogledal skozi okno ter je zagledal pod kočo tujega človeka v meščanski opravi. Imel je na sebi dolgo, pepelnato vrlino suknjo ter rudasto kučmo na glavi, radi česar ni bilo mogoče videti ga v lice. (Pride Še.) Ali je antisemitizem opravičen? \ današnjih li>t:li sino čitali dve brzojavki: jedno i/ Krakovega in ji*«Jn<» i/ Prage. Ohe nam pojeti staro, |io/nano pesem; olw nam opevati junaka, katerih imeni »lišiti jako po — eetmu. 1» r/oj a v ka iz Krakovcga nam pripoveduje o neki tvrdki, ki je ustavila svoja plačila, ostavivši 11H M M H i gld. pasiva-; poleg tega kakih 100.000 gld. menjic, me«l temi mnogo talzifikovanih; d o-tični trgovce je i z p u h te1 že pred kaki in i H it n e v i. .1 <• d li i p r a v i j o, <1 j e 1» r ž -k o II e že n a p o t U v Ameriko, d ■ u g i p a , »lil si je vzel življenje. Nam se vidi prva verzija verjetneja. Pruga brzojavka, ona iz Prage, pa nam pripoveduje, kako je neka po česnu dišeča firma ustavila plaeila z IjVJ.000 gld. pasiva in 70.000 gl. »aktiva«. Ta tvrd k a pa si prizadeva, da In se pogodila z upniki, t o j e, da 1) i od-ščipnila upnikom kolikor možno več o d s t o t k o v. To sta dva tipična slučaja iz stare pesmi. Jedni beže s plenom, drugi se pogajajo, da hi mogli ostati na mestu — tudi k plenom! Stara pesem je to, ali še vedno nova in menda ostane nova se dolgo dolgo, dokler ne vz plam te vsi, ki trpe na tej pesmi. Izvestne, predobro znane vrsti' trgovci delajo najbolje kupčijo s tem, da — zapirajo svoje kupčije. 1'ptiiki imajo potem svojo maso«, »nesrečni« trgovec pa — denarja. Ako je dotični nesrečnež« še posebno navihan, da je znal ujeti upnike, tedaj mu ostane poleg denarja tudi masa«, to je, on nadaljuje mirno dalje svojo kupčijo, potem, ko se je »pogodil z upniki, ter jim izplačal le po 50, 40, ali tudi le po 30 in 20°/0 od svojih dolgov. Koliko — sleparjev ni že obogatelo na ta način?! Da se le zna dobro potuhniti in štuliti za reveža-trgovea, ki je propal le po nesreči, pa je na vsakih 100 ghl. svojih dolgov prihranil polovico in tudi čez. Ali hočete še boljše k u | H'ije, nego je taka, ki jo dosezajo z — Zapiranjem kupčije?! Ali naj povemo še, v katerem plemenu se najpogosteje poje ta stara pesem? Menda ne treba, saj vemo vsi, kje da imajo svojo ]»osebno moralo in svoja posebna načela za trgovino ! !! Laž je torej, velika laž, ako trdi znano, za dober denar vsemu sposobno, do kosti in mozga korumpirano novinstvo, da treba obsojati antisemitizem, ker izhaja isti iz verske nestrpnosti, kakoršna je žalostna ostalimi iz žalostne dobe srednjeveške nevednosti in surovosti. To treba povdarjati vedno in vedno, da se antisemitsko gibanje ni porodilo toliko iz verskega čutstvovanja, ampak da je to gibanje v prvi vrsti narodno-gospodarsko vprašanje. To je vprašanje uiontle v trgovini, vprašanje: ali naj se ohrani življenje pošteni konkurenci v trgovini, ali pa naj bode dovoljeno izvestnim vampirjem, da svobodno balaneirajo ob robu kazenskega zakona, da se bogatd s tem, da se vsako toliko proglašajo za reveže in nemaniče, in da potem — kakor da se ni dogodilo ničesar — nadaljujejo zopet svoj umazani posel, da nadaljujejo zopet svojo kupčijo glavno v ta namen, da morajo o priložnem času izvršiti zopet svojo roparsko operacijo : zapreti svojo kupčijo, izognivši se na ta način plačanju svojih dolgov, ali popolnoma, ali pa vsaj po velikem delu. l)a to uničuje druge pošteno tvrdke, je umevno samo ob sebi. Pošten trgovce ne more tekmovati, slepar pa se bogati, pa ne s kupčijo, ampak z gnilimi izrastki kupčije. Radi teh izrastkov, ki širom vsega sveta okužujejo zrak trgovskega življenja, moramo biti antisemit je, kolikor nas je, ki smo pripadniki načela krsčanske pravičnosti tudi v trgovini. Antisemitizma torej ni izzvala nestrpnost verskega zelotizma, kakor zatrjajo oni, katerim je ležeče na tem, da antisemitsko gibanje ne doseže svoje konečne svrhe, oni, ki se boje, da bi morali konkurirati poštenim delom in trudom na torišču narodnega gospodarstva, ne pa samimi—finesami; oni, ki posebno spretnostjo, uprav prirejeno izvestni pasmi človeštva, balaneirajo na tanki uiti, ki ločuje še konkurenco od kazenskega zakona; in ki se potem, ko so dregnili s komolcem v kazenski zakon in so morali prebiti posledice, ki jim jih je naložil poslednji za njih čudno moralo, otresajokakor mokri psi ter začenjajo z nova. Da ne govorimo torej, da med Slovenci ni Zid ov, da torej antisemitizem nima opravičenja med nami. Ako bi jih tudi ne bilo, vendar ne bi smeli j govoriti tako, kajti zlo, proti kateremu je naperjeno antisemitsko gibanje, je svetovno zlo, kakor je tudi židovska ideja svetovna ideja. Fa tudi to ni res, da Slovenci nismo v dotiki z židovstvom. Ako bi ne bili nikjer drugje, smo v dotiki tu v Trst«, /istemu, ki tlači slovenstvo na tej postojanki, je glavna opora židovstvo. Moralno imajo Zidje ves mestni zbor v svojih rokah; v delegaciji, ki prav /a prav odloča v vsem, imajo Zidje menda celo večino tudi po številu, in naše okoličansko, katoliško šolstvo je pod vrlino upravo — Zida! In mar ni ves avstrijski, nemško-ccntrnlistiški, poncmčevalni, Slovanom neprijazni zistein dete židovstva in njegovih kapitalov ?! Poleg gospodarskih govore torej tudi politiški, socijalni, narodni in verski razlogi, da moramo biti a n t i s e m i t j c, da moramo delati na to, da se krščanska trgovina osvobodi nepoštene konkurence in da vse javno, politiško in socijalno življenje ne bode dišalo več tako — po česnu. Politični pregled. K položaju. I >anes se je sešla zopet zbornica poslancev. Že pop red je bil ves politiški vz-duh nasičen netivom, kakor sodček, napolnjen smodnikom. Y takem vzduhu, nasičenem elektriko, so bile vse nade prav doli blizo ničle, da bi se vremena zjasnila, ne da bi prišlo do gromenja, bliskanja in hude ure v — parlamentu avstrijskem. Ako je bilo torej že popred bore malo nade do rednega parlamentarnega delovanja, je pa sedaj še matije take nade, ker so okolo sodčeka, napolnjenega netivom, jele švigati iskre tako ua gosto, da bi bilo skoro absurdno, ako bi se še hoteli udajati nadi, da ne pride do užganja in — eksplozije. Iskre lete sedaj iz Gradca. Tam so gospodje se svojim nasiljem, se svojo brezvestno agitacijo in z gaženjem vsega uprav prisilili državo do energičnega čina samoobrane; sedaj pa, ko je storila vlada, kar je bila dolžna državi, sedaj jc gotovo, da ta nje čin bode v povod viharjem v parlamentu. Gospoda hočejo predlagati, naj se ministerstvo postavi na zatožno klop radi dogodkov v Gradcu. Ako more sploh kaj kazati v primerni luči, kako grozno in zistematičfio uničujejo Nemci parlamentarizem, nam kaže to dejstvo, da vsaki trenotek rabijo rečeno parlamentarno sredstvo, katero rabijo resne stranke le v slučajih skrajne potrebe. Za Hadenijoin in Gautsehcm pride torej na vrsto za obtožbo — Thlln! Kdo bi mogel misliti o takem razpoloženju na kako vspešno delo? Nikdo ne more biti tak optimist, marveč je gotovo, da s predstoječim zasedanjem ponudi naš parlament svetu oduren prizor svoje lastne — agonije, svoje nesposobnosti v to, da bi spolnjeval svoj namen. Verujemo torej današnji brzojavki z Dunaja, da tudi vlada ve, pri čem da je, da nima ničesar več pričakovati od tega parlamenta. Rečena brzojavka pravi namreč, da hoče vlada, zlasti pa finančni minister Kaizl dokazati parlamentu, da ga — ne potrebuje!! Zato je že predložil v cesarsko potrjenje zakon o regulaciji plač državnih uradnikov in hoče izvesti tudi druge odredbe — n. pr. odpravo čas-niškega kolka — na podlagi cesarskih naredeh. Novi davki. Danes jo predložil finančni minister dr. Kaiz.l zbornici poslancev načrt zakona, po katerem se uvede na sladkor, oslajene tekočine in likere davek. Ta davek je del novih davkov na užitniue, ki so sestavni del nagodbe zOgersko. Ministerstvo Radcuijevo je bilo izjavilo — kakor znano — da je povišanje uradniških plač odvisno od tega, da se vsprejmo ti novi davki. Ker pa se je pokazalo, da ni nobene nade, da bi se ti novi davki uveli parlamentarni potom, je finančni minister vsejedno predložil zakon o uravnavi plač v cesarsko potrjenje, in se jo odločila sedanja vlada, da uvede v veljavo vsaj jedcu del gori rečenih davkov z uvedenjem davka na sladkor, oslajene pijače in likerje, ki bodo znašal (5 gld. za kvintal. Vsebina na sladkorju, ki bode v podlago za odmerjonjo davkov razprodajaleem, se določi potom naredbe. Finančni minister računi, da ta novi davek bodo donašal 1"» milijonov goldinarjev na leto, ki se porabi : za uravnavo uradniških plač 11 milijonov in pol; za zboljšanje slugom 3 milijone in pol; v odškodnino za odpadek na časuiškein kolku, ki se odpravi, 'J milijona in pol; v odškodnino za odpadek na mitnicah, ki se tudi odpravijo, 1 milijon. To bi znašalo ukupno 1K milijonov in pol. Manjkali bi torej trije Milijoni in pol. T:i primanjkljaj nuj bi se pokril p<> tekočih izrednih dohodkih. ČasniŠki kolek. ta zastarela, fiskalična, a še bolj policijska in reakcijonarna naprava utegne vendar zginoti, ako se uresniči, kar prodira v javnost o nakanah finančnega ministra Kaizla. To odpravo je namenil dr. Kaizl avstrijskemu časopisju kakor jubilejni dar. K tem vestem je napravil Agrs inier I agblatt« prav umestno opazko, da je tu pa tam vendar-le dobro, ako ii»a država tu pa tam kakega — češkega finančnega ministra. To je zopet značilna črtica ozironi na vprašanje, komu daje bolj v krvi resnično svobodoljubje ? ! Nemci SO bili na krmilu leta in leta, a nikdar jim ni prišlo na misel, da bi rešili zlasti malo novinstvo iz teh trdili spon, ker so mislili vsikdar le, da obranijo monopol svojemu velikemu časopisju. Trebalo je torej še le slovanskega finančnega ministra, da je privela iz njegovega minister-stva moderneja in liheralneja sapa. Domače vesti. Komu je namenjena cerkev v Rojami?! Dobili smo in objavljamo; Goli slučaj me je bil zanesel sinoči v Rojan. To priliko sem porabil, da si gledam tamošnjo zares lepo župno cerkev. Ali, kakor mi je ugajala cerkev sama, tako mi ni ugajalo, kar sem slišal in videl na zadnji maj-nikovi pobožnosti, ki se je vršila v cerkvi ravno tedaj. Menil bi bil poprej, da sem v kakem gledališču, kjer se ravno poje kaka italijanska opera; tako je vse žvcnkljalo, trobentah), godilo, piskalo in bobnalo: pravi orkesterski »cnsemble«. In vso to jc spremljalo slovenske, od svoje krvi odpadlo pevce — kakor so me poučili pozneje Rojančani —, ki so peli — latinske litanije, ki so pa tudi bilo bolj podobne kaki operi, nego pa nabožni pesem, ki naj bi dvigala človeško dušo gori k Bogu. Sploh je bile malone vso italijansko, ne lo po besedi, ampak tudi po duhu ! Le ob zvršetku so zapeli na koru par slovenskih Marijnih pesmi! A da bi ne prišel kdo na grešno misel, da v ro-janski cerkvi ne vlada italijanski duh, so utaknili vmes tildi jedno italijansko; ne vem pa, da-li je bil to le goli slučaj, da so bile italijanske pesmi intonirane visoko, da se jc razlegale po cerkvi, raz-svitljeni po teatrališki, dočim je bila zlasti zadnja slovenska pesem intonirana v tako nizkem tonu, da pevci niti niso mogli izgovarjati besed, tako, da ta sicer povsodi znana Marijina pesem niti podobna ni bila satna sebi. Nadalje me jo zbolo v oči, da je bilo v cerkvi skoro samo mestno občinstvo. Pred cerkvijo je bilo čuti le italijansko govorico, kričanje mestnih otročajev in šepetanje — zaljubljenih parčkov. Rojančani so mi zatrjali, da pravih Rojančanov ni bilo v cerkvi niti četrtina. Takim postopanjem se seveda ne utrja verski duh med ljudstvom, takim postopanjem se ne vnema pobožnost v srcih ljudstva in sedaj razumemo — čujte, gospod župnik! — Vašo tožbo, da so domači ljudje jeli izostajati iz cerkve. Meščan. . Na pošti. Minoli teden je šel neki gospod na tukajšnjo poštno centralo, da bi kupil dopisnic. Vprašal je najprej po slovenski in ko je vidni, da ga gospodičiua ne ume, je vprašal v nemškem jeziku — toda, ni mu pomogla tudi nemščina! »More t ta« ni znala druzega, nogo laški (!) in zato jo vprašala samo: v Koša la vol?« Ko je videla, da gospini ne zna ali noče znati laški, je odšla, od-stopivša svoje mesto neki drugi gospici, kije vredna zares, da jo pohvalimo tu. Tudi ta gospica sicer ne zna dobro slovenski, pa je vsaj prijazna ter rada in prav uljudno postreza tudi v slovenskem jeziku. Gospod je pa moral oditi brez dopisnic, ker jih ua pošti nimajo 250!! Morila: 1 eupujte vse, Česar trebate, od slovenskih trgovcev, kar je pozneje storil tudi naš gospod z dopisnicami. Odbor Slovanske Čitalnice« v Trstu pozivlje vse čestite društveniko na glavni zbor, ki bode v soboto dne 4. junija 1S(,»K. ob H. uri zvečer, z sledečim dnevnim redom: 1. Govor predsednikov. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji mi-nolega leta. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo preglcdovalnega odseka društvenih računov. ;">. Posamični predlogi in interpelacije. »>. Volitev predsednika in odbora. 7. Volitev treh pregledovalcev računov. Mo/ka podružnica sv. Cirila in Metoda lia (»reti bode imela svoj mini ol>čni zbor v ne-deljo, dne f>. junija <»1» 10. uri predjioludne v otroškem vrtu v Hojami s sledečim dnevnim redom : 1. nagovor predsednika (namestnika}; 2. | »oročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. volitev novega odiM»ra; f>. eventuelni predlogi. Za žensko podružnico družite sv. Cirila in Metoda v Hojami je nabrala gospa Mikeličeva na občnem zboru 1 gl. nč. Za tombolo rojauske ženske podružnice je daroval star narodnjak 10 kron z željo, da bi ga posnemalo več mladih narodnjakov. Darovi za cerkev sv. Cirila in Metoda lia 1'adričilll. Darovali so nadalje v Nabrežini: Ivan Caharija, Josip Mares, Tomšič N., Tence Karla, Marušič X,, Anton Kovač po 1 gld.; Andrej X. 2 gl.; Gruden X. <>0 nč.; na javnem trgu v Nabrežini nahranili 1*0 ne.; Andrej Tenee, Peter Šone, Tomaž Gruden, Štefan Gruden, Josip Caharija, Radovič Ivan, Martin Caharija, Leskovie X., Josip Pcrtot, Douienik X., Martin 1'ertot, Martin Caharija, Ivan Caharija, Makarovič L., T. Xemec, J. Pertot, Jakob Pirjevce, Bosketi Tomaž, Ivan Kavčič po 50 iiovč. ; vesela družba f)5 novč.; (irbee Alojzij in Silv. Caharija po 1 gold.; Ivan Petrek 20 nč. V Sežani: Jos. Pirjevec,Jak. Grcgorin, dr. Ostertag po 1 gl.; Maša Dolenčeva, J. Vicieh, M. Pregel, Gerbie, Hekar, .1, Štolfa, J. Kerpan, Jos. Kenčelj in Gulič po 50 nč.; Dettoni, Stibil Jos. Marlak po 30 nč.; Mahnič 20 nč. m Husu 10 ne. V gostilni Mnhorčič 1 gld, 30 nvč. — Zadnjič je bilo izkazanih gld. 348*11>, z danes izkazanimi 31 gld. 55 nvč. skupaj do sedaj gl. 375)*74. (Pride še.) Tržaška posojilnica In hranilnica, regi-strovana zadruga z omejenim poroštvom, je imela do 31. maja gld. 308.368-70 prometa, lani v istej dobi pa gld. 320.074-0*!; naraščaj gl. 42.21)4-04. Pevsko društvo „Skala" v Sv. Križu priredi v nedeljo dne 12. junija t. 1. »Plesni venček« pod milim nebom v gostilni konsumnega društva v sv. Križu. V slučaju neugodnega vremena se plesni venček odnese na prihodnjo nedeljo. Xa obilno udeležbo vabi uljudno odbor. Iz Nahrcžluc nam pišejo: Gosp. uredniki Tu pri nas se napreduje vrlo; osobito pa v narodnem pogledu — samo no vprašajte me: kako?! Neki naš obrtnik na primer je imel do sedaj nad svojo obrtnijo le slovensko-laški napis, toda kakor vidimo sedaj, mu ni zadostovalo to! Mislil si je: tu mimo vozijo se tudi Xemei in liajd dostavil je še nemški napis! Xi li to napredek?! Xa našem pokopališču se nahaja mnogo, premnogo laških napisov in to na grobeh domačinov-narodnjnkov! Na kolodvoru smo tudi še vedno pri starem. Tu se prezira in skriva vse, kar jo slovenskega, ker Bog ne daj, da bi izvedel tujec, da bivajo tu — Slovenci! Krašove o. Previdnost z orožjem! Včeraj zjutraj je bil priveden v tukajšnjo bolnišnico 18-letni Ivan Sergas iz Sergasov pri Pomjanu, ker ima v desnih rebrali jedno kroglo iz samokresa. Dogodilo se je, da je bilo predvčerajšnjem v Sergasih /hranili več mladenlčev. Jeden njih je imel samokres, katerega je hotel razkazati svojim tovarišem. O razkazavanju pa jo bil tako neroden, da je sprožil samokres in tlogodila se je nesreča. Nesreča. 30-letnemu težaku Eleji Verzier, ki je delal v ulici Ronco, jo padla včeraj popo-ludno velika teža na desno roko ter mu je isto hudo zmečkala. Prihitel je na zdravniško postajo. Po scduiHi meseci h je včeraj srečala Hro-vatin Katarina Kocijančič Ano iz Dekanov, kateri je bila ona dala takrat prenočišče. V zahvalo je zginila Kocijančič nevidno iz stanovanja, pustivša odprta vrata stanovanja in je zajedno žnjo manjkalo dragocenosti, vrednih kakih 28 gld. Hrovatin jo dala aretirati nohvaležnioo. Kako se kaznuje po vojaški. Lvovski časopis »Slovo Polskie« poroča, da je bil častnik, Ceh dr. (»urban obsojen na zgubo časti in na dva meseca zapora v trdnjavi, ker se ni hotel odzvati na kontroli v nemškem »liier« ampak je to storil v češkem jeziku. Rekel je, da sicer zna nemški, toda, da noče govoriti tega jezika. Policijska vest. Sinoči ob 10. uri so aretirali redarstveni organi v Bošketu neko 18-lctno pevko iz Trsta. Blodila je sem in tja po gozdiču. Vse kaže, da je imela trdno misel se usmrtiti, kajti noče užiti nobene hrane. Tudi svojega imena noče povedati. Zsf u hijeno najdeno. Včeraj je bila na jdena mi lesnem trgll ura iz metala. Kdor jo je zgubil, naj gre ponjo na policijo! Koledar: Panen v sredo 1. junija: K vatre. J u ven im j muč. Jutri v četrtek '2. junija: Erazem, 5kof; Ovido, Skof. Šolnini: ] Lunin. Izhod ob 3. uri 45 min. Izhod ob uri ,17 min. Zahod „ «. „ K) „ Zahod „ 1. „ 19 „ Ta je leden. Danes je 151. dan tega leta, imamo torej «e *211 dni. Različne vesti. Car proti draginji. Iz IVtrograda javljajo, da je car — ne da bi se bil kaj posvetoval popred se svojimi ministri — zapričel akcijo za primerne odredbe v ta namen, da draginja ne naraste preveč. Car je določil poseben odbor, kateremu je izvolil za predsednika — samega sebe. Minister za notranje stvari pa meni, da je to zanj nekaka nezaupnica in hoče baje odstopiti zaradi tega. Odgovor gospodu Vogriču. „Le čevlje sodi naj kopitar!" Gosp. Vogrič bi zaslužil, da bi se mu pripetila ta-le scena: Domov prišedšemu od svojega dnevnega opravila s precejšnjim apetitom so mu prinesli večerjo: »košček pratice, mal'solntice«. Takoj mu je vdaril v nos neprijeten duh po osmodi; ko pa je del v usta košček pečenke, zapazil je v svojo jezo, da ni le osmojena, ampak da jo tudi preslana in popolnoma izsušena, tako, da je no more užiti vkljub dobremu apetitu. Dal je poklicati pred-se kuharico ter jej nevsmiljeno (toda ne robato, ker g. Vogrič jo prineipijelen nasprotnik vsake roba tosti) izrekel svojo najstrožjo kritiko o tem zgrešenem kuhinjskem proizvodu. Toda slabo jo je skupil. »Kakri se predrznetc soditi o moji pečenki, vi nepoklicani kritik!« začela je razgrajati užaljena kuharica. »Kje ste se vi učili kuhati ? Saj ne znaste niti držati kuhancc v roki! Vi nimate pojma o naši umetnosti ! Vi sodite o igranju na glasovir, o udaranju na tamburice, o skladbah, a o tom, so-li jedi prav pripravljeno ali ne, imamo soditi le me izkušene kuharice! Sploh pa je Vaša kritika le oseben napad, kajti vedite, sosedova kuharica Micka, ki je še bolj fina (»I mene in ki ima tri goldinarje več na mesec nego jaz, jo uprav prod Vami pokusila pečenko ter je izjavila, da še ona no zna napraviti tako — dobro. Ce hočete vedeti, je-li pečenka dobra ali ne, morate prnšati nas strokovnjake, a no sami predrzniti se do sodbe! .laz Vam pa pravim, sklioevnje se tudi na sodbo sosedove Micke, da je pečenka izvrstno napravljena po vseh pravilih naše umetnosti! Sodite torej, jej te, pa tihi bodite! Punktum!« In gosp. Vogriču je prišel na um v njegovem »Poslanem« uporabljeni izrek: »Kopitar naj sodi le kopita«, resignirano je povesil svojo glavo ter jel spravljati pečenko v potu svojega obraza, pre-p riče vaj o se, da je zares dobra, da-si se mu je želodec prebračal .... Toda morda bi stvar imela drug zaključek in bi morda g. Vogrič vendar sprevidel, da izrek »Le Čevlje sodi naj kopitar!« se ne da uporabiti na vsaki slučaj in da je bil uprav ta izrek tako zlorabljen, kakor malo kateri drugi. Gosp. Vogrič ne priznava torej nobene druge kritike nego glasbenikov, o čemer umova najbrže glasbenike po poklicu, ki so položili dotične izpite o teoriji, harmoniji, kontrapunktu itd. in ki imajo že veče število skladeb na svoji vesti; ostalo občinstvo pa zanj nima pravice do kritike. Toda vprašam (vprašam, pravim, a no vprašamo, kajti ona »cela družba«, ki je spisala, po menenju g. Vogriča, kritiko o njegovi Njega ni!« sestoji iz onega samega t. j. iz mene nepodpisanega in nepoklicanega kritika, ki sem spisal oceno seveda za zidom, kjer daleč okrog ni bilo nikogar, ki bi bil slišal Vogričcvo skladbo) — vprašam torej: komu je glasba namenjena prav za prav: komponistom ali širšemu občinstvu? Mar ni glasba za to, da ugaja občinstvu, da napravlja na isto u tise, da isto zabava, razveseljuje, gane, vnema, povzdiguje, navdušuje, blaži? In če je katera skladba zgrešila svoj namen, če ni ugajala občinstvu, če ni napravila nobenega utiša, ali celo neprijeten utis, ali naj občinstvo ne sme reči : Ta skladba mi ne ugaja, ta skladba ni dobra, je zgrešena?! ('emu naj je občinstvo, ali le za to, da aplavdiru in hvali vsako skladbo? Seveda, če se stori to, jMitein je občinstvo odlično, izobraženo, pravično, potem se sine skladatelj ponašati: Moja skladba je dosegla velikanski vspeh!« A če je skladba zgrešila svoj namen, če občinstva ni zabavala temveč nasprotno — tedaj naj se pa občinstvo spomni na izrek: Kopitar naj sodi le kopita! in naj čaka, da prijavi kak glasbenik, v pravem pomenu besede, svojo sodbo, da bode občinstvo vedelo, ima inu-li ugajati skladba ali ne. (Pride še.) Kazenska razprava proti Ivanu Nabergoju in Mihi Košuta. (Dalje.) Obtožni govor državnega pravdnika: Najprej se mi je baviti glede obtoženca Nabcrgoja formalnim prašanjem in sicer s prašanjem zastaranja kažnjivoga dejanja. Hramba se bode gotovo sklicevala na to, da je kažnjivo dejanje glede Nabcrgoja zastarano, ker je minolo več, nego tri mesece od storjonja žalitve do povabila na današnjo razpravo. Ali to ne stoji. Nabergoj, ki je obdolžil Zanuiar-ehijn pijanosti prvič 7. novembra 18p7.,je ponovil to žalitev pred g. polit, komisarjem Kabrizzijem in okolo 10. decembra 1N!>7. pred žendarmerijskim ritmojstrom Gardikom. Istotako je ponovil žalitev pred preiskovalnim sodnikom, ponudivši colč dokaz resnice. Neglcdd na to, smo slišali danes iz tis! g, svetnika dra. Kramerja, da je on pripravil že prve dni meseca januvarija t. 1. povabilo za Nabcrgoja. Nič ne dene, da je raztrgal to povabilo ter je ni ekspediral. Izdati povabilo v imenu zakona se ne pravi ekspedirati je, nego pripraviti je. In iz jasne izpovedhc gosp. svetnika dra. Kramerja izhaja, da je on pripravil povabilo. Zastaranje je torej pretrgano glede Nabcrgoja. Kar se pa tiče soobto-ženea Mihe Košuta se o zastaranju sploh ne moro govoriti. V stvari sami mi je naglašati, da se Nabergoj ne moro izgovarjati s tem, da je slišal od tretjih oseb, da je bil Zuntnarchi pijan ter da je povedal le to, kar je slišal. Zakon ne kaznuje samo prvega začetnika žalitve, nego tudi vsakogar, ki skuša razširjati razžalitev. In Nabergoj ni le razširjal razžalitve, ampak je celo, kakor sem že omenil, ponujal ter ponuja še dokaze resnice. Pomisliti je pa še, da je Nabergoj uplivtia oseba v tržaški okolici ter da s^ mora polagati na to, kar govori on, več važnosti, nego ako bi isto govorila kaka druga oseba. Rudi tega je dolžnost Nabergojova, da bolj meri svoje besede ter da javnega fuakeijonarja ne obdolžuje pijanosti tija v en dan in brez dokazov. Da je Zanmurohi šepal (krcvljal) iz utrujenosti ter da sta, vozeča se skupaj on in Vidusso, zgubila puško, iz tega se jo res moglo sumiti, da je bil pijan, ali ta sum ni še nikakor opravičeval Nabcrgoja izreči javno in večkrat tako teško ob-dolženje brez dokazov. Priči, bivši okrajni komisar Vidusso in vaški načelnik Bogateč, ki ste bili kritičnega dne skupaj sč Zanmarehijem, sti potrdile, da je bil poslednji truden, a ne pijan. Istotako je potrdil ritmojster Gardik, da je videl {I. doc. 18'Ji). Zanmarchija v kasarni na Prošeku popolnoma treznega. Zakaj ne bi se verjelo tem pričam in zakaj bi se moralo verjeti pričam, predlaganim od obtožencev ? Priznati moram, da priči Logar in Hvala niste izpovedali povsem jasno ter da je verjetno, da sle pravile Nabergoju marsikaj, česar danes niste potrdile. Pomisliti je pa, da je Nabergoj vplivna eseha ter da sta mu Logar in Hvala, da mu ugodita nekako, malo več povedala, nego je bilo res. Verjeti pa moramo le temu, kar sta izpovedala danes na razpravi kakor priči. Okoličani sovražijo Z a n mare h i j a radi njegovega energičnega nastopanja o zadnjih dr-žavnozborskih volitvah in to sovraštvo je dalo povod današnjim obdolžitvain. Ritmojster Gardik nam je opisal Zanmarchija kakor vestnega in izbornega služabnika, kateri nima navade se opijati. Iz vsega sledi torej, da sta obtoženca dolžila Zanmarchija pi- jmioHti, ne da lii mogla to dokazati. Pit #igaiu, da h- obsodita ol»a obtoženca radi prestopka razžalje-nja časti in da se o odmerjanju kazni ima poseben ozir na t«>, da se je žalil javen organ, dejanja, katero lii moralo imeti zlih posledic za tožiteljn, ako bi bilo resnično. (Z vrne te k pride.) Zadnje vesti. Dunaj 1. (Zbornica poslancev.) Med došlimi spisi ,-o vladne predloge o uravnavi medsebojnih ndiiošnjev med Avstrijo in Ugersko glede kolekov-uih in neposrednih pristojbin, potim o odpravi časniškega in koledarskega k o 1 e k a, o opravičenosti do naslova inžener«, o uravnavi Donave v Avstriji ter zakon o proračunskem provizoriju za drugo pol uletje l K«, IH. Predsednik se je spominjal toplimi besedami pokojnega nadvojvode I.....pnhla ter jc prosil, da se primernim načinom Njegovemu Veličanstvu izrazi sočutje zbornice. ('leni zbornice so vstali v znamenje odobrenja. Poslanec Punkc in tovariši so interpelovali ukupno ministerstvo radi okrožnice deželne finančne direkcije v Pragi od 2(5. maja, tičoče se i/vedenja jezikovnih naredeb. Poslanci Hoehenburger in tovariši so interpelovali ministerskega predsednika in ministra pravosodja radi imenovanja grofa (Jleispacha predsednikom višega dež. sodišča v Gradcu. Poslanec Ifofinanu in tovariši so stavili nujni predlog, da se takoj razveljavi naredba namestni-štva štajerskega, s katero se je razpustil občinski nastop v Gradcu. poslanec Hofmann pl. Wcllenhof je zahteval, naj začne takoj razprava o tem predlogu. Poslanec Engel se je izjavil v imenu Mladočehov proti temu. Z ozirom na ta prigovor je izjavil predsednik, da se razprava o predlogu Hofmannovem ne more za-pričeti takoj, zbok česar naj preide zbornica na dnevni red, to je, na nadaljevanje razprave o jezikovnih predlogih. Ko jc govoril posl. Hofmann, je vskliknil Schonerer: Ven z Bošnjaki pobijalci! In obrnen do sne ij a listov : e. kr. socijalisti Posl anee Kunke je stavil jiredlog, naj se vojni zakon premeni tako, da se služhevi čas zniža na dve leti, vsaj za take osebe, ki so na neki stopinji omike, ter da naj se odpravi drugo službeno leto jednoletnih dobrovoljce v. Dunaj 1. »I' remdenhlatt* javlja, da odprava časniškega koleka stopi v veljavo dne 1.jannvarija 1H0!>., davek na sladkor pa dne 1. avgusta 181IH. Dunaj I. Pred današnjo sejo zbornice so zborovali razni klubi. Nemški naprednjaki in nemška ljudska stranka so sklenili nadaljevati ohstrukcijo radi dogodkov v Gradcu. Zajedno izražajo simpatije lT.zpuščenemu mestnemu zastopu v Gradcu. Gradec 1. Častnika v rezervi (domobranca) ltokitanski in Rcininghaus sta zgubila svojo čast, ker sta se udeležila demonstracij meseca novembra. Gradec 1. »Grazcr Taghlatt« pripoveduje, da grofa Gleispacha ni hotel noben posestnik hiš uzeti na stanovanje. »w-York 1. Ravnokar došla brzojavka pravi, da amerikansko brodovje od 2 ure popoludne obstreljuje baterije Castillomorro, Mazecapa in Punta Ganada pri Santjago. \r isti čas so se se amerikanske Indije zaplelo v boj španskimi. Streljanje je bilo izredno močno. Ob .'!!l/, jc ponehala kanonada na utrdbe, je pa ostala močna tam, kjer sti se sprejeli hrodovji. London 1. Brzojavka iz Port-au-Prince od včeraj potrjuje, da je bila včeraj pri Santjago bitka. Začela se je ob 'J pop. Amerikansko brodovje, se-stoječe iz 14 ladij, je zapričelo bombardov nje utrdb; proti večeru je potihnila kanonada. Zgube Spancev niso znane. (Pa A merikancev ?) Najnoveja trgovinska vest. »W-York žil. unija. (Izvirni brzojav.) koruza iJS'/i, mast In-li veliki......... „ _•_ _._ ■• m« H.......... „ 9-25 !l-50 zeleni r> 7>f)0 ,. Štnjeritki....... „ —•_ _•_ Mililo fino štajersko...... „ _■_ _•_ Ječmen. Itv. 10..........12*76 13-__ ..........13-50 1.1-75 „ ,,-< , « 8..................15-50 15-75 Zelje, kranjsko........ „ _•_ _•_ ..................._•_ Krompir, štajerski..........-pjf, Proso, kranjsko....... n iq.__10-25 Let-H, kranjska........ n _■_ _._ • ......................no-— (U-— Mast............................(U-— «2- - Kava, Moeen........... if,o-_ ir>2-_ Cevlon l'lunt. tina...... „ 154-— 15<>-— Portoricco......................152-— 154-— (hiatemala......... n iojj-_ j()r,._ Han Dominpo....................101— loiv— Han to« niijfineji . ........ <»•{•_ _ „ Hiednjelini....... „ {(()-_ 91-_ srednji....................H4-— 85-— Hiintos navadni .......100 K. 78-— 80-— Hhidkor, Centrit'ngal I. vrste ... „ ;J7-__37-25 „ Centrifuga! II. vrste . . „ 3H-— 3B-26 Coneasse........................37.75 ;jH>iJ5 v glavah........................38-25 38-75 razkosani........................;)8-75 30-25 Rlž, italijanski fini....... „ 22-50 23-50 italijanski srednji....... n 21-25 21'75 Japan, fini......... „ _._ _._ Hangoon, extra....... n 15-75 1(i-— I......................14-75 15-- I I......................11-50 12-— Petrolej ruski, v soilih..... „ lfi-40 lti-50 v zabojih od 29 klg. . j . , . (V15 _•_ tMJe, italijansko najfinee. .... „ 73-__74- — italijansko srednjefino..... „ l>fi-_ _ bombažno amerik..............29-_ 30*_ Malagn.......... „ 38-— —*— l.imoui mesinski.......zaboj b'_ 7-_ Pomaranče mesinske........ 8-_ 10-_ Mandeljni dalmatinski.....1(10 K. —•— — Bari....................H<»-— 87-— Plajoll..........................78-— 80 — Kožici dalmatinski......... .•_ _._ puljeSki........ I, 13-50 14-— Hniokve pulješke........, .._ _._ grške v vencih..... '„ 10-75 17-— Hiihiniine............ 54.__57-— Tani|»crI1.......... " ;(;-,._ 86._ t'lbehe........... n 4()._ Polenovke, srednje velikosti ... „ ;J7-— 38-— velike..................;j4-_ 35-— „ mule....... n _ 40._ Hlaniki v velikih sodih.............._•_ _■_ v ......... „ --._ Žveplo najfineje...........H-li() li-70 Moura val I ca...........'ti-— 22-50 Kava. "1'r^ neodločen, vendar raje popustljiv, V zalogi jc 115.:iU0 met. stotov raznih vrst. Sladkor, povpraševanje je bilo v minolem tednu nepovoljno. Tovarna Z. 1C. Z. je prodala nekoliko vagonov sladkorja Concasse, namešanega z Melis. Vrela C. Z. K., kakorfina je došla na trg, je jako ugajala. Masti je cena padla za 'A gld. Špelin so ostale cene nespremenjene. Petrolej je podražil za l/2 golil". Olje. Italijanskemu so cene stalno, prometa pa je malo. IJomlmžuemu s;> cene jako stalne. Ma-laga popustljiv. Mandeljni. Bari so vsak dan dražji, ker je malo več tega blaga v Italiji. Polenovke bodo letos dražje. Lov v Xorvc-giji je že dovršen ter pravijo poročila, da jc bilo letos naliivljenib f>milijonov kilogr., a lani li1/, milijonov kilogr. - Prepričajte se, da so moje potrebne priprave in VT K0LE8A najbolje in pri vsem tem najceneje. M. V. RUNDBAKIN NA DUNAJU — II Gr. Pfarrgasse 25 — Največja avstrijska razpošiljalna hiša posebnih koles. (»lavni katalog gratis in franeo. peronospori inženerja ŽIVICA, kateri ostajajo zmiraj enaki in pripravljeni, bodisi v suhem ali v vodi, najtrajnlni od vseh drugih. Dobivajo se v delavnici omenjenega v Trstu, v trgovinski ulici (Via Connnerciale) fit. 11, kjer se oddajajo tudi radovoljno prospekti in ceniki. M. U. dr. Anton Zahorsky pomočnik na porodih ar in zdravnik za ženske. Ulica Carintia štv. 8. Ordinnjo: Od Sk do 10. zjutraj in od 2. do 4. pop. Za uboge od S. do U. zjutraj. Hotel Volpich „PRI ČRNEM ORLU" (AQUILA NERA) trst — via s, spiridiciis, corso, Via S, Nlcoli) — trst Najbolj v središču mesta ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM. V pritličju „Restavracija Pilsen" od F. Volpicha. Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu! Kdor želi omisliti si v resnici 3MF" kolo najboljše vrste od sloveče originalne znamke Styria" v Gradcu, — naj se obrne tlo — Ij. Oolobig* v Trstu, ulica Cominerciale št. 1, telefon St. 341. Ulavni zastopnik za: Trst, Pri morsko in Dalinin-ijo. 5© nvč. za 4 žrebanja | Zadnji mesec 1 Glavni dobitek krat }00.0QQKron in 4krat 25.000Kron v gotovini z odbitkom 20 d i I. žrebanje: 24. junija 1398. II. žrebanje: 6. avgusta 1398. III. žrebanje: 15. septembra 1898. IV. žrebanje: 22. oktobra 1898. priporočajo: Giuscp|te Bolaffio. Mand! & C. Icjn. Neumann. Enr. Schiffmann. A!es. Levi. I! Mcrcurio Triestino. K. Nigris. Srečke jubilejne raztave m® 5® nvč.