. . . "Bil je čudovilt večer. Tukaj v Kanadi 'lalhfco zadržiite prelepo stovenjsfco ku kuro in ste obenem stoprocentni Kanadčani. To site lahko, to morate bilti. Veste, naša dežela bo postala bolšja z vašo pomočijo ... Mi simo ena družita, zbrana iz vseh delov sveta. To je Kanada ..."
Generalni guverner Njegova Ekselenca Ed Schreyer, 9. decembra 1978 Slovencem v VVinnipegu, Man. — v slovenščini.
sLovensKA
FOR A FREE SLOVEN
. . . "v imenu vseh Kanadčanov vam prinašam iskreno sporočilo, da je v naši deželi, 'kjer prebiva 24 milijonov ljudi in ki obsega preko 3 mili jone kvadra'!dih milj, dovolj prostora za nas vse. Mi nočemo, da se spremenite, prosim obdrži:c ■svojo sli even* ko kulturo in dediščino in obogatite našo skupno deželo!"
Generalni guverner Njegova Ekselenca Ed Schreyer, 9. decembra 1978 Slovencem v Winnipegu, Man. — v angleščini.
POGLED V BODOČNOST
KANADA — NERAZVITA DEŽELA?
Znalki gospodarsko nerazvite dežele v poljedelstvu so:
a)	specializacija v omejenem številu živilskih proizvodov za izivoz;
b)	znatno višanje in padanje cen zla te proizvode na svetovnem trgu;
c)	izvažanje hranil v surovi obliki — ob istočasnem uvažanju predelane hrane;
d)	iz tega izvirajoča izguba delovnih mest in vrednosti iz predelave doma;
e)	kmetje izpodrivajo iz zemlje velika agro-podijetja, ki se omejujejo na peciail.izirano pro-' izvodnjo.
Po podatkih, ki jih je zbrala študijska, skupina GATT-Fly, postajajo te značilnosti vse bolj prevlladuljoče tudi v Kanadi.
Obirneji povzetek njihove študije že na razpolago: GATT-Flv P roječ t, 1- Madison Ave., Toronto, On|t. M5R 2S2.
• Publikacija "Ethnic Kaleido scope Canada" (ministrstvo za delo in vseljevanje) prinaša v decemberski številki 1. 1978 poročilo o Cankajevem dnevu v St. Catharines, Ont., ki je bil 5. novembra. Na Cankarjevem dnevu je govoril prof. dr. Edi Gobec, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega središča za Ame-
Obče človeška navada je, da si ob srečanju na pragu novega leta voščimo drug drugemu zdravja, sreče in Zadovoljstva. Začetek novega leta je nekak1 mejnik tako v življenju poedin-ca kot tudi naroda. Mejnik, točilnica spomina na preteklost in vedrega upanja v dobodčnosit. Povsod je praznično razpoloženje. Odmevi lepe slovenske narodne pesmi so se spokojno potapljali v hladni zimski noči. Vendar je nepopisno trpljenje po svetu, teptanje osnovnih človeških pravic in svoboščini, kalilo in grenilo to praznično, upanja polno novoletno razpoloženje. Množični klici obnemoglih, preganjanih, ustrahovanih in zasužnjenih so se brez odgovora izgubljali v hladnem svdiu.
Ta ali oni je v naglici preletel pravkar minulo leto, morda vključil celo preteklost, skuša! kritično presoditi prehojeno pot in na koncu hitrega razmišljanja sklenil dati v bodoče življenju bolj bogato, človeka vredno vsebino. To hvale vredno potezo je opravil lahko vsak sam zase, kot član družine, dalje, v kolikor koga zanima in seveda čas dopušča, tudi kol soudeleženec v vsemogočih skupinskih prizadevanjih.
Čeprav živimo že dolga desetletja v zdomStvu, razmetani po Strnem svetu, se še vedno čutimo povezani s slovenskim narodom v domovini.
Začetek novega leta je zatorej primerna prilika, da tudi kot! Slovenci, brez ozira kje živimo, kritično pregledamo trnjevo pot slovenskega naroda, ki je v stoletja dolgem trpljenju in krva venju jasno izpričal svetu svojo voljo do življenja, svojo vrojeno pravico do vsestranske narodne rasti, razmaha hi do take mere narodne svobode kot jo že uživajo drugi svobodni, številčno veliki in mali narodi.
Zamislimo se v one čase, ko ■je rfašo zgodovino pisal meč in neomajna voli j a naših prednikov, Karantaneev in v mislih premerimo pot in življenje našega naroda.	/ *
Bili smo svobodni in "pod svobodnim soncem" živeli v svobodni državi Katlantaniji. Zgodovinski viri jasno pričajo, da so našo državo,, imenovano Karanitanijo, priznavali tudi neprijazni sosedje.
že v tej dobi smo Slovenci v medsebojnih odnosih demo-1 kratično ravnali in s tem zavestnim ravnanjem položili trdne temelje slovenskemu demokratičnemu političnemu procesu, sloveskemu demokratičnemu življenju. Zdi se mi umestno, da v tej zvezi poudarim neizpodbitno dejstvo, namreč, da so sedanji slovenski komunistični 'tirani po končani drugi svetovni vojni ta, v slovenski miselnosti ukoreninjeni slovenski demokratični politični proces, ki je neobhodno potreben za vsestransko narodno rast in razmah, prekinili, in uvedli komunistič-nno diktaturo.
Zaradi bojevitih, šlteviono močnejših sosedov smo posledično izgubili državno neodvisnost, svajo državo. Bili smo nato pod-jarmljeni in živeli tisoč let in čez pod tujci in vsled tega izgubili ogromno narodnega o-
zemlja.	|
Po prvi svetovni vojni smo izgubili zibelko slovenskega do-domvja, lepo Koroško. Zakaj? j Izbira je bila med Jugo-Slavijo, ■ ki so jo Slovenci na Koroškem poznali le po surovem obnaša- • nju objestnih srbskih vojaških oddelkov in Avstrijo. Ce pa bi bila dana izbira med svobodno,1 neodvteno Slovenijo in narodno i zatiralko Avstrijo, bi plebiscit drugače izpadel, v našo slovensko korist. Koroška bi bila tako že nad pedeset let slovenska dežela in kot nekoč v zgodovini vršila med Slovenci kulturno poslanstvo.
Izgubili smo prav tako našo Primorsko in del Prekmurja.
V bivši kraljevi ^ Jugo-Slaviji so nam bile skorajda odvzete vse značilne lastnosti slovenskega naroda in bili zaradi srbske dominacije in diktature administrativno potisnjeni na centralistični nivo upravne dravske banovine, brez kakršnih, koli ■narodnih pravic. Kaj vse se je takrat dogajalo, osvetlim z majhnim primerom, ki sem ga ikot milad študent doživel sam. V začetku vsakega šolskega leta smo morali na novomeški gimnaziji izpolniti prijavnice, ki je med drugimi vsebovali tudi i vprašanje o narodnosti. Popolnoma razumljivo se mi je zdelo in pogumno napisal: slovenska! Takratni ravnatelj, na solunski fronti ptnefkaljemi prostovoljec, ; zdaj že pokojni, Ludvik Vagaja,' me je poklical v pisarno in oz-1 rečno zahtevki, da prečrtam 'sllovemska' in napišem 'jugoslo-1 vanska'. V primeru pa, če tega I ne napravim, bom izključen iz vseh gimnazij. Preprosto sem mu odogovoril, da tega ne morem napraviti iz enostavnega razloga, ker sem Slovenec. Nagnal me je iz pisarile. V tej zame takrat kritični zadevi sem se obrnil na pok Dr. Cirilla Ažmana, profesorja verouku. Pomiril me je, pos'M nazaj v razred in mi dejal, da bo z direktorjem vse prav uredil. In tako se je tudi zgodilo. Energični nastop dr. Cirila Ažmana je zadostoval, da se podobni primeri niso več ponovili.
Razsulu bivše kraljeve Jugoslavije je sledila trojna sovražna okupacija in dalje, po, dvaindvajsetim juniju 1941. leta pa slovenskemu narodu po Ko-minterni vsiljeno inscinirana še krvava komunistična revolucija.
Po končani drugi svetovni voj- . ni smo Slovenci upravičilo pričakovali, da bo Slovenija osvobojena, ozemljsko združena in končno vendarle svobodna pa smo zaradi komunističnega terorja, komunističnega množičnega pokolja 13,000 razoroženih vrnjenih slovenskih domobrancev, resničnih borcev za slovensko narodno svobodo, in dalje, zaradi zanikanja slovenskeml narodu osnovnih človečanskih pravic in svoboščin, zopet izgubili Koroško, precejšnji del slovenskega Primorja in del Prekmurja. Zemeljsko okrnjena Slovenija pa se je znašla z na zunaj sicer zvenečim a vsebinsko praznim republiškim naslovom v socialistični republiki Sloveniji, ki si je kot sestavni del federalne socialistične republike — Tito-Slavije, znašla v komunističnem suženjstvu.
Slovesnost umestitve noveli namestnika
o
Danes smo Slovenci nia slabšem, kot simo bili v predvojni kraljevi Jugo-Slaviji!
Danes smo Slovenci žrtve srbske dommacije in komunističnega suženjstva, ki tesno sodelujeta! Danes smo Slovenci žrtve načrtnega vseljevanja srb-sko-bosanskega življa v Sloveniji in živa priča načrtnega podaljševanja Like preko hrvatske Dalmacije v Slovenijo. Znan je velesrbski prikrit načrt o naselitvi tisoče Srbov v naših obmejnih krajih Krasa na Primorskem, ki bi bil pod beogradsko centralno upravo. — Slovenski komunistični trinogi o tem molčijo in ne podvzatme-jo nobenega koraka, da bi zaščitili pravice slovenskega naroda.
Da smo bili Slovenci v daljnji in bližnji preteklosti pa vse do danes, pričenši s hunskim vpadom, frankosko-germansko nadvlado, dalje v bivši kraljevi Jugo-Slaviji in sedanji Tito-Slaviji, vse skozi žrtve političnega, ekonomskega in ideološkega imperializma je več kot jasno in to neizpodbitno dejstvo uvidevajo in priznavajo tudi tujci, dobri poznavalci naše preteklosti in krute sedanjosti. N>alj naveden samo enega: Viktor Mayer!
Iz povedanega se vsak resno misleč Slovenec, ne oziraje se kje živi, in ki mu je mar bodočnost slovenskega naroda, lahko sam napravi zaključke. — čas je že, da enkrat vendarle že zavestno prerastemo "narod upognjenih hlapcev", postane mo na naši slovenski zemlji sa mi gospodarji in da si v bodoče sami v sodelovanju z našimi sosedi, enaki z enakimi, sami krojimo in vsestransko oblikujemo našo narodno rast, našo narodno usodo!
Z vero v Boga in v samega sebe bomo pripomogli, da se bodo vsaj bodočim slovenskim rodovom uresničile pomembne Gregorčičeve besede:
"Prost bodi, prost moj rod,
na svoji zemlji svoj gospod!" .. .Z vedrim upanjem zrem v slovensko bodočnost in to trdno, doživeto upanje, da "vremena bodo se zjasnila", naj poveže vse Slovence: v zasužnjeni domovini Sloveniji, v zamejstvu in zdomstu!
Luka Dolenje
GIBANJE ROJSTEV V QUEBECU
Ko je izgubila Francija vojno z Anglijo in je morala prepustiti Novo Francijo (Quebec) Angležem, je Fralnaija vsa leta do De Gauilea pozabila na svoje nekdanje rojake. Ostali so prepuščeni svojim lastnim močem. Da bi ohranili svojo individualfiost v morju angleško govorečega kontinenta, so razglasili politiko "maščevanjh zibelke" ter so dejansko imeli dolga leta najvišje število rojstev na 1000 prebivalcev. S porastom industrije ter naseljevanja v mestih pa so začeta rojstva upadati in je sedaj provinca Ouebec že nekaj časa zadnja med kanadskimi provincami.
• Kanadčani so porabili 1. 1969 povprečno 18.3% svojih dohodkov za hrano. Odstotek se je znižal na 15.6% 1. 1976.

LETNIK XXX. - VOLUME XXX. Januar 1979.	Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave., Toronto, Ont., Canada M6G 2T5	Številka 1. - No. 1
V TRIDESETO LETO
' S to pričujočo številko stopa Slovenfska Država v svojo tre-deset letnico izhajanja.
Namenljeni srno ji bili izpre-meniiti obliko že ob vstopu v novo leto, a to žal ni bilo mogoče. Slavnosjtria številka bo ■izšla nekje sredi leta. Do takrat pa bomo prekoračili tudi ta most.
Ob vstopu v novo leto še enkrat želimo naročnikom, bralcem, somišljenikom in seveda (tudi sodelavcem veselo in uspešno novo leto 1979! Obveščamo, da naknadno mislimo objaviti način praznovanja naše (tridesdtletlnice!
Prav talko pa hočemo ob vstopu v novo leto pribiti, da se linija listu ne bo izpremeniOa in bo ositala zvesta spominu naših velikih pobudnikov ki budi-teljev ter voditeljev, otala zvesta spominu tistih, ki so dali svoja mlada življenja na oltar domovine, .zalto, da mi lahko živimo — ostala zvesta demokratičnemu razvoju in življenju slovanskega živfljenja, ki ga prepleta misel krščanstva, ostala zvesta misli, ki jo nalaga kot poslanstvo že naslov sam.
Samo tako vemo, da lahlko uspemo. Ne motijo nas, kot nas niso motile v preteklosti razne spletke rtaših nasprotnikov!
Posvetiti hočemo čim več časa in prostora naši slovenski mladini, - ki je bodočnost naše^
ga naroda in pa svobodi, za katero vemo, kaj pomeni, če jo izgubimo! Naše strani so odprte vsem, ki so pripravljeni svoje prispevke podpisati. Prav tako ni nujno da bi se uredništvo vedno strinjalo s piscem.
Kličemo vse Slovence in Slo-verike in predvsem našo mladino, da nas podpre pri ohranjanju našega listo! Prosimo vse za pomoč — da Vam bomo vsem lahko bolje služili z materino besedo v tujini! Hvala za vašo dosedanjo podporo in priporočamo se z!a nadaljno pomoč in sodelovanje!
22. januarja je bila umestitev novega namestnika kraljice v Ottavvi. Novi gorverner je njegove Excelenca Edvvard Schreyer, po rodu iz Mani-tobe, bivši NDP predsednik vlade v VVinnipegu. Slovesnosti umeščanja so bile po 11 uri dopoldne v senatni zbornici, kateri je prisostovalo okrog 1S0U povebljenih gostov iz vseh predelkov Kanade. Zaprisega sama je bila v visokem porn-poznem stilu. Zanimiva sta bila govora minister-skega predsednika g. P. E. Trudeau-a in novo umeščenega governerja, ki je odgovoril v angleš čini, francoščini, nemščini, ukrajinščinl in poljščini. Njegov govor, ki je bil do neke mere odgovor ininisterskemu predsedniku in zagotovilo vsem podanikom in državljanom, da je njegov glavni namen služiti vsem in to za enotnost Kanada, za priznanje dveh jezikovnih glavnin, ang leske in francoske ter zagotovilo ohranjanja vseh drugih kultur, od indijanske in eskimovske
RIDF.AU H ALL
pa do vseh drugih,ki niso niti angleške niti francoske !
Urednik našega lista g. V. Mauko se je s soproga v svojstvu predsednika Ontarijske etnične tiskovne zveze udeležil vseh slovesnosti.
Oba sta bila tudi med 121 povbljeriimi gosti, vstevši vse člane in sorodnike governerjeve družine, na posebno intimno večerjo na katero sta povabljence povabila osebno novi governer, njegova Excelence E. Schreyer in njegova žena Lilv. Te intimne večerje so se udeležili tudi vsi gover-nerjevi otroci in kanadski ministerski predsednik. Večerja je bila v governerjevi residenci "Rideau Hali".
Ob tej priliki je dobil naš urednik v slo venščini s podpisom posvetilo za vse kanadčane slovenskeha porekla, ki ga tukaj objavljamo.
Poročevalec
Nova definicija socializma?
Med predavatelji Drage 1978 je bil prof. France Bučar iz Ljubljane. Govoril je o ideologiji in demokraciji. Čeprav je zatrdil in s predavanjem tudi izpričal, da so njegova izvajanja povsem teoretičnega značaja brez namena slikati katero koli konkretno obliko ideologije, je bilo vendar čutiti, da so bila njegova izvajanja tudi osebno doživeta — delno kot tvorni in delno kot trpni del komunistične ideologije v Sloveniji.
O predavanjji, ki Jso. ga mnogi označili lkat edinstveno,"- je bilo napisanih že več poročil. Predavanje je bilo vsekakor kvalitet-in morda v slovenščini tudS edinstveno, todfi v svetovni literaturi obstoja obilica del, ki so posvečena analizi totalitarizma, v katerega vodi po Bučer-jevih izvajanjih ideologija.
Meni sna se zdeli pomembni zlasti dve misli iz Bučarjevega predavanja: njegova definicija socializma in pa način, kako zagotoviti svobodo poedincS, ne da bi se zatekel k filozofiji ali veri.
Ker nimam na razpolago objavljenega besedila predavanja, navajam prof. Bučanja samo po spominu in po zapiskih, vendar upam, da mu ne bom ničesar podtaknil, česar ni sam povedal. Interpretacija bo seveda mOj!a in ne nujno tudi njegova.
KAJ JE SOCIALIZEM?
I
Prof. Bučar je navedel Mark-'.
I
sa, ki je videl glavno oviro za : sociialiizem v zasebni lastnini. Za ! Bučarja pa je bistveno za pojem ! socializma, da odklanja vse, kar ' ovira osebo pri razvoju lastne osebnosti s stališča, kakor jo sama razume. Zal!o je po nje-nijegovem nesocialisitično skoraj vse kar socialistične države počenjajo: planiranje, vsiljevanje ideologije v pouku, omejevanje svobode združevanja, omejevanje, in manipuliranje informacije, prepisovanje zgodovine, notranje moralno priseljevanje, ki je danes bolj v modi in uporabljajo bolj grobe oblike (gospo darske sankcije, zapor, Smrt) samo, če prve odpovedo. V kolikor je možno tako zamisel še imenovati socializem, postane vpraSanje možnosti sporazumevanja z drugimi. Logično bi biilo njegovo zamisel "socializma" lažje enačiti s solipsizmom kot pa s katero koli obliko socializma, tudi t. zv. humanističnega socializma.
Zanimiv je tudi Bučarjev poizkus "znanstveno" (znamoslt je zanj vir tolerance) opredeliti poedinca. Zanj je človek "samo-regulacijski sistem", njegova volja sposobnost lastnih odločil! ev. Da pa se more sam odločili, potrebu jeučiir.ikovjt pritok informacij preteklosti in sodob-
nosti. Tega mu totalitarna družba seveda ne nudi.
Najavljeni naslov predavanje je bil "Ideologija in demokracija". Predavanje je bilo omejeno samo na ideologijo. Zanimivo bi bilo vedeti, kako uspešen bi bil niegov "samoregulacijski sistem" v t. v. demokratičnih družbah, kjer manipulacija informacij tudi ni neznana (politični in gospodarski irtteresi).
Bučarjevo predavanje je bilo vsekakor pogumno dejanje in zasluži vse priznanje. Ko bo ob-jlatvlljeno, bo vredno podrobnejše analize.	Rudol čuješ
# UNESCO VVorld Heritage
Commktee je izbral 12 krajev iz sedmih držav, ki jih je določil kot spominske kraje človeške dediščine. Ta "Svetovni seznam dediščine" (VVorkl Heritage List) obsega: L'Anse aux Meadovvs v Nevv Foundland, edino avtentično bivališče Nor-sov v Severni Ameriki, Nahan-ni National Park v Northvvest Territories, Ytilovvstone National Park in Mesa Verde v ZDA. Galapagos otoke, ter staro mesto Ouito v Ekvadorju, Simien National Park in kamnite cerkve v Lalibeili v Etiopiji, otok Cbree v Senegalu, Wieliczka solne rudnike in zgodovinsko me vino središče Krakova na Poljskem ter katedralo v Aachenu v Za-padni Nemčiji.
A
m
slovenska
'»I A * • ( • H»HM
Subscription rates $6.00 per year;
500 single issue.
Advertising 1 column x 1" $4.20
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4 Member of C.E.P.F. I	, . ;./;• j
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu.
letna naročina znaša: Za ZDA in Kanado $6.-. za Argentino 375 pe Z»v, za Brazilijo 90 kruzeirov, za Anglijo 30 šilingov, za Avstrijo 5? šilingov, za Avstralijo 3.75 avstr. L., za Italijo in Trst 1.200 lir, zi Francijo 900 frankov.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujuo, da bi se avtorjev* oazlranja morala skladat) v celoti z mišljenjem uredništva li
izdajatelja.
Toronto
. • G. Zvone Hrastnik je predaval članom in članicam društva S.A.V.A. na sestanku 8. januarja o njegovih vtisih s potovanj širom svetom ter kazal krasne skioptične slike, ki jih je sam posnel, člani so bili z njegovim večerom nad vse zadovoljni. Nekateri so celo izjavili željo po več takih sličnih prireditvah.
•	21. januarja je imelo "Drua-
tvo protikomunističnih borcev Tabor" svoj občni zbor v dvorani v New Torontu.
Z majhnimi izpremembami je ostal isti odbor. Za predsednika pa so izbrali g. Staneta Pivška, želimo mnogo uspehov.
•	SAVA so vabili na razgovor in
širši ses)tanek vseh, 'ki se zanimajo za njihovo delo. Obrazložili so tečaj slovenskega pouka, ki ga imajo v načrtu s 5. februarjem. Na tečaju samem bo obravnavana zgodovina, zemljepis in slovenščina.
G. Vili Četkuta in g. dr. A. Kuk tsSa. osebno obrazložila program za tečaj. Ga. Por pa je, vsled bolezni, poslaila svoje poročilo. Bilo je živahno zanimanje)
•	Odlikovanja ob 25. obletnici
kraljičine poroke je dobilo za svoje delo več Slovencev in Slovenk. Med njimi tudi naš urednik g. V. Mauko. Vsem nase čestitke za res zasluženo priznanje z najvišjega kanadskega upravnega mesta.
Kolikor smo mogli ugotoviti do sedaj je v Torontu in okolici vsaj 6 Slovencev in Slovenk do bilo isto odlikovanje.
•	Slovenec dobil srebrno odlikovanje. ToronLsIki Slovenec g. Mihaeli JON šltudemt Clarfcson Gordon zavoda aa knjigovodstvo [je dobil srebnno odlikovanje za drugo mesto v končnih izpitih za diplomo. Tekmovalo je 3.182 študentov iz Kanade od teh 1.139 oz Qn|taria. Ponosni smo Itudi mi na njegov uspeh in g. m Jua iz vsega srca čestitamo in mu želimo še veliko uspehov v življenju.
Chicago
• Kako smo praznovali Božič?
Prav lepo. Tudi vreme je bito primerno. Zato je bila udeležba pri vseh svetili mašah prav lepa. K polnočnici radi pridejo ljudje, Itudi taki, katerih drugače ne vidimo, samo zato, da slišijo lopo božično slovensko pesem. Dasiravno je bila polnočnica angleška, je bilo petje samo slovensko in pol ure pred polnočni-co je številni zbor "Stovenska Pesem" pel prelepe slovenske božične pesmi. Ob osmih je bila slovenska maša prav talko itudi ob deseti uri. Ljudem je zelo ugajalo, da je župnik, p. KJavdij Okorn po maši pri cerkvenih vratih ljudem želel vesel Božič in se rokoval z njimi. Preje tega ni bilo nikoli.
•	Kaj pa na Novo leto? Zasipalo
nas je s snegom. Kar 14 palcev ga je naneslo. Kljub temu. je bilo slovensko silvestrovanje zelo dobro obiskano v Sveto-štefanskem centru, katerega je priredil S^RC. Igral orkester Tivoli pod vodstvom Janeza Arka. Zato pa je bila glavna slovenska maša brez petja. Deloma radi snežnih žametov, deloma ker so. iljudje prespali "mačka", mesto da bi šli k maši- i i
•	župnik p. Klavdij Okorn je
spet sam. P. Jack Zibert, kateri je komaj pred dvema metseca-mia nastopili službo po svoji ordinaciji, je ždlel proč. Zalkaj, n. znano. Vsak ima svoje vzroke.
•	Na Silvestrovo (zadnja ne
del j a v mesecu) je vedno mladinska maša in po maši pa sestanek otrok in starišev. Tudi letos naj bi bil kratek božični program, toda otrdk ni bilo radi snežne bunje. Nekaj ljudi je le prišlo, tudi g. župnik Ge. Mileni Šoukall ije prišlo na misel, da bomo skupaj prepevali božične pesmi. Pavel Martinič je pa recitiral "Spomin na Božič": Tudi g. župnik je povedal nekaj lepih misli za Božič in novo leto 1979, katere so izvenele v geslu: Slovenci, držimo skupaj!
Cleveland
9 Kot vedno, se jc tudi lani
Miklavž ustavil dvakrat. Najprej je 3. decembra obdaroval Otroke slovenske šote pni Sv. Vidu. Naslednjo nedeljo 10. decembra pa se je ustavil in obiskoval slovanske učence pri Mariji Vinebovze.ti.
% Glasbena Matica je pripravila lep popdldan s svojim 'koncertom 10. decembra v Slovenskem domu na St. Clairju. Kot v preteklosti so se tudi to pot (lepo predstavili svoji publiki pod vodstvom Vladi-mirja Ma-iedkarja.
•	Za Božič so se vsa udejstvo-
vanja etevelaadskih Slovencev osredotočila dkoili cerkva. Veliko ljudi je prišlo za praznike v. slovenske cerkve, saj si je težko zamisliti Božič brez slovenskih božičnih pesmi.
•	Leto 1979 so pričakali Slovenci v Clevelandu na različnih ikraljih. V slovenskem domu St. Clairju je priredij Korotan svoj*, silvestrovanje. Tam se je zbiU-ilo veliko število članov in' prijateljev, ki so tako v prijetni domači družbi vstopili v novo 'teto.
•	Slovenski športniki so 13.
januarja vabili na . večerjo in tdtbavo na Hoknes Ave. Vabilu se je odzvalo veliko Slovencev, predvsem mladina. Vsi so bili zadovoljeni z gostoljubnostjo športnikov." Isti klub tudi pripravlja smučarski izlet v Nevv Yoik državo v mesecu februar-Slišali smo da sita dva avtobusa že skoro pohiti. Sedaj je treba
■ •
in revije
Stephen B. Roman and Eugen Loebl, 1977, v Kanadi: Methuen Publication. Cena $9.50.
Dva Slovaka, Iki živita v Severni Ameriki in ki imata kaj različno predzgodovino, Sta združila svoje duhovne moči, da bi našla odgovor na vprašanje, ki ne zanima samo teoretičnih ekonomov, marveč v večji ali manjši meri vsakokar — kako uravnati gospodarstvo, da ne bo proizvajalo vedno večje brezposelnosti in istočasno vedno večje inflacije, ne da bi bilo treba zato žrtvovati duhovno in politično svobodo.
Stephen B. Roman, ki ije med drugim tudi častni član Slovenske Narodne Zveze za Kanado in kateremu je podelili prvi častni doktorat Univerza sv. Frančiška Ksaiverija v Antigonishu, izhaja iz katoliške tradiciji Slovaške. Papež Janez XII. ga je odlikoval z visokim odlikovanjem za laike. Imenoval ga ije za viteza povelnska redu sv Gregorija Velikega. Bil je tudi edini laični zastopnik iz Kanade na 2. Vatikanskem zboru. V Kanadi se je povzel od delavca na farmi do enega vodilnih kanadskih indus trijcev.
Dr. Eugen Loebl je bil eden vodilnih marksističnih teoretikov, pa tudi politik med drugo svetovno voljno v begunski vladi v -Londonu in po vojni v Pragi. L. 1949 [je bil zaprt in v sedmih -letih, ki jih je odslužil od svoje dosmrtne ječe, je razvil svojo zamisel gospodarstva, ki ijo imenuje Humanomics. L. 1963 'so ga izpustili iz ječe in je objavi- kritiko maiksižna v knjigi "Duhovno delo — pravi vir bogastva". Ob sovjetski invaznji 1968 je zbežal na Zapad. Predaval je narodno gospodarstvo v Nemčiji in na več univerzah v ZDA in živi sedaj v pokoju v Nevv Yorku.
Knjiga zasluži strokovno oceno, ki presega namene SD. Zato bom v glavnem podal temeljne misli, Iki jih razvijata autorja v tem skupnem delu. Za nalogo! sta si postavila pdkazati, kako moramo spremeniti današnje -smeri razvoja družbenega sestava, da nam bodo prinesli boljšo gospodarsko bodočnost. Za rešitev gospodarskih problemov je. potrebna nova, peta -revolucija (za phve štiri označujeta: industrijsko, post-induistrijsko, znanstveno in tehnološko) — DUHOVNA, (ki se mora izvršiti v duhovih in ne na cesti. Treba združi .i svobodo in odgovornost poodiinca s -popolno preureditvijo, bogat s t va in oblasti, ki z njimi razpolagajo vlade.
Konkretno predlagata reorganizacijo gospodarstva na štirih ravnih. Prvi ukrep naj bi bil, da odobruje osrednja banka kredite komercialnim bankam brez obresti. Taki- krediti, ki morajo biti zadostni, da bodo zagotovili puhlo zaposlitev, bodo pod končno kontrolo parlamenta. Ta ukrep bo omogočil bankam, da bodo mogle posojati denar za polovico sedanje obrestne mere.
Drugi Ukrep zadeva javno gospodarjenje. Razen v izrednih primerili Ikot je državna obramba, bodo javne oblasti v primeru potrebe dajala posojila (n. pr. za gradnjo stanovanj), ki pa jih bo treba vrniti. Zaradi tega javno gospodarstvo ne bo vodilo do inflacije.
Tretje področje je obdavčevanje. ' Avtorja predlagata, da odpravi država vse vrste davkov In obdrži samo davek na končne proizvode in služnosti. Ta spremeba bi samo uzakonila, kar je že i-tiak sedaj dejansko stanje: Proizvajalci in posredniki prej ali slej vključijo davke, ki jih plaouijeo državi, v cente in jih tako dejansko plačuje putrošnik, čeprav se tega
tsaino še snega in primeitacga vremena, '
v večini primerov ne zaveda. Davek naj bi bil različen: nizek na blago in služnosti, ki so -potrebne za življenje in višji na luksuzne predmete ter služnosti, iki jih bodo kupovali predvsem premožnejši. Na ta način bodo -ti prispevali sorazmerno več k državnim davkom, Iki naj služijo občim potrebam. Tako obdavčevanje bo tudi preprečevalo naraščanje prepada med bogatimi in revnimi v družbi.
četrti predlog zadeva splošno uvedbo soudeležbe delavcev na dobičku podjetja. Ker je dobiček podjetja proizvod vseh, -ki iso udelciieni pri proizvodnji, je edino pravilno, da si vsi dele tudi dobiček. Delavci v takem sestavu ne bodo odgovorni za morebitne izgube. Za morebirno izgubo bi bili odovorni samo tedaj, če bi kupovali s svojim deležem dobička delnice podjetja. To bi jim kot solastnikom dalo pravico tudi do soodločanja pri vodstvu podjetja in v tem primeru tudi odgovornost za morebitni -neuspeh. Souielež-ba delavcev na dobičku pa vključuje soodločanje pri vseh zadevali, ki se nanašajo na delovne razmere v podjetju.
Soudeležba delavcev na dobičku ob istočasni ospgdarsiki politiki, ki stremi sa stalnimi cenami ter polno zaposlitvijo, je temeljni del novega gospodarskega reda, kot ga predlagata Roman in Loebl. Možno ga je začeti uresnčevati 'talkaj, ne da bi bilo treba čakati še na ostale dele gospodarskega na-1 črta. (Soudeležba deSfivcev na dobičku podjetja je dejansko že bolj razširjena kot se navadno zavedamo: ali pogodbeno ali po običaju — kot so n. pr. trinajsta plača, božični in novoletni bonusi, ki so zlasti na Japonskem v primeru z redno plačo zelo veliki — op. pisca).
Temeljna podlaga celotnega načrta jc: družba jc -sestav mislečih ljudi. yjudje ustvarjamo družbo in smo tako odgovorni za lojeno usodo. V dobi, ko po-edihci dnevno doživljamo, kako smo brez prave moči proti anonimnim silam države, gospodarstva, organizacij, je ta klic k os-veščenju zavesti, morajo ustanove služiti človeku in ne človek ustanovam,, zeto času primeren in v skladu z mnogimi dragimi gibarji, ki si prizadevajo zopet počlovečiti vse panoge družbenega življenja. Podobne zahteve so srčika krščanske socialne misli od vseh po-četikov krščanstva, ah če' se omejimo na novejšo dobo, od škofa Kot letenj a, ekonoma Pes-cha in drugih, vse do zadnje večje socM-ne okrožnice Pavla VI. o rozvoju narodov.
Avtorja gradita svoj na judovsko krščanski podlagi. Ta omejitev [je po mojem nepotrebna, ker je dovolj humanizma tudi v mnogih drugih nazorih. Pri danšnjem stanju ni mogoče omejiti gospodarskega reda na samo en del človeštva, če hočemo, da bo dosegal svoj namen — služiti kritju človekovih snovnih potreb, marveč mora zajeti svetovne dimenzije, v katerih pa postaja judovsko krščanski svet vedno manjšina. To bo verjetno dr. Loebl sam doživel na sedanjem obisku Indije, kjer je doživel očitno toplejši odziv na ta načrt za iz--boilšainje gospodarskega reda kot pa na krščanskem Zapadu.
Knjiga Responsible Societj riše glavne obrise novega gospodarskega reda in ne skuša nuditi rešitve mnogim poedi-nim vprašanjem, ki jih bo treba sproti reševati. Njena vrednost je zlasti v prikazu, da so mnoge gospodarske teorije samo zgodovinsko pogojene dogme, iki so izgubite svojo vrednost v današnjih spremenjenih razmerah (podobno vlogo igra knjiga Hazel Henderson, Oreat-ing Alternative Future, Nevv Yorik: Barfcley Pu-blMiing Cor-
•	Kreditne zveze se že več kot
100 let bore proti oderuštvu. Državna zakonodaja, Iki po svoji naravi skuša preprečiti samo najhušje zlorabe, dopušča kot neikaznivo še vedno mere, (ki morajo učiniiti vsako gospodin-stvo. Predlog kanadske vlade za premembe kazenskega zakona n. pr. določa, da je obrestna mera kaznivo dejanje šele, če (skupno z vsemi postranskimi stroški preseže 60% na teto.
•	Šolska kreditna zveza v St.
Jerame (Quebec) je pred krat-iklim praznovala 25-letnico svojega delovanja. Koncem prvega leta je imela 1.513 članov, ki'šo imeli $11.424 prihrankov, v 25-item letu pa imajo nad 5.000 članov z $227.631 prihrankov. V ecllatnii provitadi imajo šolske kreditne zveze okrog 400.000 članov in $12 milijonov prihrankov: Glavni pomen olskih kreditnih zvez je navajanje k štedn(ji, navajanje k načrtnemu gospodinjstvu ter prevzemanju odogovomosti.
•	Svetovno mani antropolog
ftichard L«akey je prišel na podlagi svojih raziskovanj do prepričanja, da je človek po svdji naravi miroljuben. V vsej' njegovi dolgi zgodovini, predno se je začeti ukvarjati s poljedelstvom, ni nriikakih sledov orga-nizirainega nasilstva. Trditve Konrada Lorenz a in drugih avtorjev (ki jih med drugimi ponavlja tudi' film 2001), češ da Ije človek genidtiiično nagnjen k nasilju, niima(jo nobene podlage v stvarnosti. Leaky je avtor (knjige "Origims".	f
•	Društvo za slovenske študije
bo udeleženo 1. 1979 na dveh slovanistkih znanstvenih konferencah. Prva bo slovanska konferenca srednjega zapada .(od 4. da 6. maja v Minneapoiisu), na (kateri bosta dve selkciji posvečeni (Slovencem: moderna slovenska poezija ter slovenska lingvistika. Druga, vseameriška konferenca bo dktobra v Nevv Haveu, za-- katero pa še ni bil določen program.
•	Memorandum o kršitvi člo-
vočanskih pravic na Slovaškem, Iki ga ije predložil v imenu Slo-i -vaškega svetovnega kongresa predsedniku ZDA predsednik (kongresa Stephen B. Roman, naglaša ikršitve helsinskega sporazuma zlati, v naslednjih področjih: združevanje ločenili družin, zveze z Zapadoan, kulturno izmenjavo in kroženje revij in krtjig, preganjanje oseb, ki zagovarjajo svobodo mišljaaje, zatiranje vere in sistematično preganjanje vernikov iter 'raznarodovanje pol milijona Slovakov v češki socialistični republiki.
•	Angleška vlada namerava u-
vesti zakon, ki bo služil kot zakonska podlaga za kreditne zveze v Angliji. V Angliji so imeli dos-tej zadružniki moiinost nalaganja piihrainkov in dobiti posojila v posebnih odsekih (svoljih komzumnili zadrug, posebne kreditne zadruge pa niso obstojale. Podoben položaj je tudi na Švedskem.
• Površina zemlje, ki služi za poljedelsko proizvodnjo, se tudi v Sloveniji neprestano manjka. Rabo kaže naslednja statistika:
Površina v tisočih hektarjev
	1970	1975	1976	1977
njive in vrtovi	275.0	261:1	261.1	257
sadovnjaki	35.8	36.2	36.2	36
vinogradi	20.6	20.7	20.7	20
travniki	323.4	326.5	324.7	329
pašniki	286.9	254.6	246,8	245
V letih 1976 in 1977 so izvedli meliorizacijo -na 3.386 hektaitjih, da so vsaj nekoliko nadomestili zamljišče, iki (je bilo izgubljeno za -kmetovanje. — (Iz Poročila Zadružne zveze SR Slovenije za 1. 1977)
Nove minimalne
S prvim januarjem 1979. so stopile v veljavo nove minimalne plače. Tu so iste naštete:

V veljavi **1. januarja 1979.
poraition, 1978). Prednost njunega predloga je tudi ta, da predvideva postopno uvodenje novega reda s širjenjem soudeležbe delavcev na dobičku podjetja ikot prvi stopnji- Premalo pa je iniakazanO, da ima iste cilje — počlovečiti gospodarstvo — tudi vsako pristno -zadružništvo. Za prihodnje polletje je v načrtu poseben seminar v Antigonishu, ki bo skušal 'bolj podrobno prerešetati ta -bistveno gospodanski predlog za "odgovorno družbo" in ga vskladiiti s podrobnimi načrti ma ostalih področjih družbenega življenja.
Glavno vprašanje — kot pri vseh reformah — pa ni toliko v izdelavi raznih načrtov kot v zadostni motivaciji zadostnega števila ljudi, ki bodo pripravljeni preiti od razpravljanja do dejanja.	— dreš.l
Splošne plače na uro	$3.00
' Učenci, plača na uro	2.90
Gradnje in čuvarji na gradbenih delih, na uro	3.25
. '' Plača na uro za osebe zaposlane s postrežbo
alkohola v podjetju z dovolilnico	2.50
Študentje, plača na uro	2.15
Tedenska plača	114.00
Vodiči na- lov in ribolov, za manj kot
5 zaporednih ur	15.00
4
5 ali več ur, neglede če v zaporednih urah ali ne	30;00
*Soba in hrana
naslednja najvišja cena velja, če sta soba in hrana vračunani v cano minimalne plače:
Soba, tedensko	11,00
Hrana, 1 obrok	1.15
na teden	24.00
, Soba in hrana, na teden	35.00 ; "'nobena izprememba od prej-šne odbredbe **ves deliaivni teden, v -katerem nastopi 1. januar.
Več informacij o inovili minunalnlh plačah ("New Minimum VVages") hi o "Employment Standards Act" dobite,
če pišete ali kličete na: '	j
Employnieiit Standaicls Branch Ontario Ministry of I^abour 400 University Avenue Toronto, Ontario M7A1T7 (416) 965-5251
Ontario Ministry of Labour
Emp1oymeni
Standards
Branch
Hon. Robert G. Elgie, M.D., Minister


hmiar 1979
"$LOyEN$K£ DRŽAVA''1 — TOIONTO — CANADA
COMMONVVEALTH OF AUSTRALIA Speecih by ', SENATOR M. E. LAJOVIC
on i ,	i
SLOVENIA
Adjournment Debate, 25 October 1978 (From the 'Parlamentary Debates', 25 October 1978)
Senator LAJOVIC (Nevv South Wales) (11.39)' — Some time ago a prestigious Melboume nevvspaper published a small tem headad "No Slovenja". Who vvrote that item I do not (knovv. The fact is that according to the Age there is no suoh tihtog a Slovenia. To put the record riiit and to demonstrate hovv muoh vve can rely on the media for the correot in forma tian, it is my intention tonight to speak about this "no»-e»isitent Slovo ' nia".
As a proud Australian-Austra-lian by choice — born and edu-cated in SBovenia, a son of a small nation, a nation vvith centuries histoiy, it is my right as a Australian senator and my duty as an Austrailian citiizen ot Slovene birth to speak abouit Slovenes and Slovenia. I vvould like to point out at this sitage that the maijority of the fact that I vvill presenit here are from publications readily available in any library to anyone, including ithe scribe from the Age, if he or she slhould vvant to look for them.
Slovenia is in the approsimate shape of a triangle, vvitih the two longer sides being about 125 miles or 200 kilometres long and bordering on Austria on the notrh and Croatia on the southnsouith east. Tlie short side, vvhich is 75 miles or 120 kilometres long, borders on Italy on the vvest-south vvest. Tlie heant of Slovenija is in the Ljubljana Basin vvhich js sur-rounded by mountains: The Julian Alps to the north-vvest bordening on Italy, vvhich are also the-TOter^rcMar-^ie-tRmir • 'tlie primicipal river of Slovenia, vvhich is part of the Black Sea system; the Karavanke Alps to the nonth, bordering on Austria;; and tlie Slovene Kras to tihe south-vvest, also bordering on ltaly. The area of -Slovenian Kras is tlie site of many sub-terranean rivers vvhere tlie una-que preliistoric proteus angui-neus stili survives. The proteus anguineus is a tailed amphibion, an eellilke blind creature vvhich lives in almost complete daik-ness.
Slovenia occupies a key position on the conitinent and is one of tlie principal gateways tto vvestern and central Europe Via Trieste or Kiagenifunt and Vienna. It also commands the main communication bdtvveen the Meditierranean and the Da-nube Basin via the Postojna Ga/te.
The area of Slovenia is 10,000 square kilometres. It haS a population of approximately 1,750,000. If vve compare that vvitih the areas of Nevv South Wales and Victoria — 801,000 square kilometres and 227,000 isquare kilometres respeetively — vve see that Nevv South Wa-tos iis 40 times tihe size of Slovenia vvhile Victoria is 11 times tihe size of Slovenia. VVhereas in our tvvo comparative Staites, Nevv Soutli Waies and Victoria, the averaige denisities are re-spectively 5.8 and 15.6 imhabit-ants per square kilometre, Slovenia has a density of 85 inma-bitants per square kilometre. So Slovenia, at one-fontietih the size of Nevv South Wa!es, has >approximately 14.6 times tihe density rate of Nevv South Wa-les. This denE% rate ot: Slovenia is aggmvated by tihe fact that št is mainly mounitiaiinous eounitry aind tihere. is a reštricted area of land suitable for culti1-vation, despite the utilisatlon of mou nt a i n pastures for summer graizing. , ^ .
The presant day Slovenes are tlie dicscendaiits of ttis great Sla-
vic miigration to \Vestern Euro-' pe vvhidh took plače during the iskitih 'and seventih centuries. These Sliasvis mosCly settled in Pannonda vvhich vvas one of the tvvo Roman priovinces founded in the first ceiitury B.C. During the mlgration they settled uiider tihe dominion of the Avars, a Turkic people vvhose rule vvas rejected after the SLavs had joined vvith them in a vain altitenpt to take Constantiniople. The precise region that tihe Slovenes are thought to have settled vvas the area betvveen the northorn shore of tihe Ad-riatiic and the Alpine vailejs of the Uppcr Sava. At tihat time their area' of seLt.lem.ent prob-ably reaehed appreciably furt-her nonch than it does today, siinice the norltihern Mnges pf the origiirual settlement have been gradually Germanised over 'the centurie. It is also probale ithat the south-uestern side of this original seiCtlemenit pentra-fted the Friulian. lovvlandis of noiftlhern I'taly to a lesser degree itihan today. Hovvever, vvhat is certain is that the line betvveen ithe Slovenes and the UtaMans has Hairdly alitered for setveral centuries.
The Slavs empire of Samo, 623-658, e.vtended from the Sava betvveen Zagtx;b and Ljubljana to tlie Upper Elbe and emibra-ced Saxony. Czechostovalkiia and modem Austria. The Slavs of Moravia, Pannonia and Carah-Itana acknovvledged his leadvJr-ship/ After his deattih in 658 jfihose of Caran tania retained t'he semblance of a state under tiie leadership of their duikes. In 745' fhe Slatvic 'Oonfederation of Caramtania — that is, the first' Slovenian state — acknovvledged Bavarian rule in order to be proteoted against the Avare. Thus Caramtania beoame part of the Archdiocese of Salzburg and becanie GhriiSbtianised, vvhich strengtliened tihe liiniks be-'tvveen the Slavs and their northern Germanuc neighbours. During this iiTdiiroct Frarikish cont-rol. the Slavic peasattt revdlited again'stt tihe duikes, vvho had ac-cepited tihe nevv religion. TMs revolt led to the further s trengtheniing of Si a v-Gerim ardc itues because iit garve tihe Bava-irians the o]>portunity to inter-vene 'mi'litairilyi
At itihe end of eight century, Oharlemangne conquened Bava-'ria and Caramtania and conse-quentily deslr>oyed ithe Avar staite as i't previiouisly had been Iknovvn. Then, in the eariy nimth cesTturv, Caranffiania \was incor-porated into the easftem march of ithe Carolimgian empire. Tliis isituaition remamed largely un-ohanged until tlie tenth centurj-vvlien tlie HoIy Roman Bmpeor, Otto I, recognisod tihe duchy of Carantania as a separa(te entit^'. After Otto's demise, Caranitania wais divided into the feudal princiipaliitdes of Carinthia, Drava March, Carnidla, Stvria, Is tria & Fruili. For a fevv yefars in tlie late thiritcenth cerbturj-, itlie Slavs vvere wnested from Germanic cooiitrol by becoming pact of tihe empire of Otlalkar, wlio attempted to form a Slav state similar in extent to that of Samo, hovvever, vvith tlie centre of gravity furOier to tlie east. Ottalkar"s ambitiions vvere tlnvarted by tlie courtter atitadk of the Holy Roman Empire at itlie baltitle of Marchteld in 1273.
Betvveen 127« and 1397 ali the Slovene lands passed under itihe dOminion of the House of Hopsburg. Tlie Slovenes llovv foraned ali or pari of tihe po-pulaltlon of Istria, Gorica, Gradišča, Camiola, Styria and Ca-ariojtliiia, wili sjaJaHlksir HUimbdrs
Iz slovenske zgodovine.. •
Ker sem bil v jesenkem četrtletju na študij skem potovanju, nisem utegnil nadaljevati s svojimi prispevki "Iz slovenske zgodovine". S tem prispevkom pa nadaljujem, kjer sem prenehal v št. 5-6 SLOVENSKE DRŽAVE za mesec maij-jun 1978.
B. C. NOVAK POVZETEK ZGODOVINSKEGA PROCESA
V pre(j$njih prispevlkjli, sem. 'razpravljal o razpadu Velike Karanitanije, ki je združevala vse Slovence razen onih pod Madžari, in o nastajianju slovenskih dežel, Štajerske, Ko-joške, Kramjske in Primorske (Goriške in Istre). Vsakdo je lahko razvidel, da je šlo tukaj za podoben zgodOviLnslki proces, iki je na enii Strani povzročal razpad Velike Karantanije, na drugi pa prispeval k nastajanju novih dežel. Doslej smo obravnavali posamezno, po deželah. Govorili smo o plemiških dru-žiaaih in o zgodovinskih, dejavnikih, ki so prispevali k nastanku neke določene,, dežele.
Sedaj pa hočem podati skupen pregled vseh dejavnikov, ki so doprinesli k razbitju Veliike Karanitanije in našteti tiste, ki so prispevali k nasitamku novih dežel. Pri tem pa moramo imeti pred očmi, da je bil zgodovinski proces razpadanja VelifkJfc Karantanije in grafjenlja novih dežel dolgotrajen, da se je pričel v začetku 11. stoletja m končal šele konec srednjega veka. še več, zavedati se moramo, da je mnogo dejavnikov skupnih, to je takih, ki istočasno pavzročlajo razpad Velike Karantanije in prispevajo k nastanku novih dežel; res pa je tudi, da nimajo vsi dejavniki tega skupnega značaja.
RAZPAD VELIKE KARANTANIJE
Velika Karanitanija je nastala leta 976, ko je cesar Oton II. ločil Karantaniijo od Bavarske in k pivi priključil še Veronsko krajino s Furlamiijo in Istro, da je tako zmanjšal moč bavar-skea vOjrvodie, ki je preje upravljal vise te dežele ki še Vzhodno mauko, poznejšo Avstrijsko, ki so jo istega leta prejeli Baben-1 beržani. Velika Karantanilja pa' je bila le trhla tvorba in je za-1 čela kmalu razpadati na razne ; sestavne dele. Bila ni niti zgodovinska, niti zemljepisna eno-' ta. Bila je večja kot stara slovenska 'Karantamdija in je poleg alpskega sveta Stare Karantanije obsegala še severo-vzhodni del padske ravnine in istrski i polotok. Niti prebivalstvo ni bilo enotno. Na 6everu so ležali stari slovenski predeli, na jugu 1 so se razprostirali furlansko' ttailiiijanski; oba dela pa je pove- J zovala med seboj in s cesarsko
centralno oblasitjo rahla mreža nemških ali nemško orientiranih plemiških družin. Tako ne moremo govonitti o kakšni skupni zavesti posebno ne med sta-rokarant anskim ozemljem- in Veronsko marko s Furlanijo. Istra, Furlanija in Ve romska maika so ohranile svoj individualni značaj ter bilie le rahlo povezane z Veliko Karantanijo.
Pa tudi Stari slovenski teritorij ni tvoril strnjene enote. Jedro slovenskega ozemlja, to jje danšnjo Koroško, so obdajale na severu grofije, ki so jih upravljali domači grofje. Te grofije ije cesar direktno podelili grofom in so ti hili le njegovi vazali. Zajto so nasproti ka-ranjtanskemu vojvodi uživali precejšnjo avtonomijo, če prav ne tolike kot mejni grofje, ki so upravljali mejne grofije ali krajine, ki so obdarjale Koroško na vzhodu in jugu. Avtonomna
to Trieste aiid souith-vvestern >Hungaty.' Meanvvhilte, those Slavs vvho had settled outside itihe čity vVallis of Istria in tlie 'seventh ccntury aiid had thence-forth govemed them.selves on 'the basis of Slaivic customury lavv, came under the juridietion of the Venetiain Republic during the tvvelfth, and thirteenth culture and sometimes adopt-ing Venetian-IitaMan dialect. We see herč the predicament of those Slavs, vvho vvere sub-iject not onily to German but also to Italian influences. Afiter the eighth century this area ceaised to develop culturally aloriig independerat lines and their vocabulaty atbsorbed feat-ures from bo tli Italian and German. This Slovane-German and Slovene-Italian national cpnfilict vvas acute, especially in vievv of the possijbiliVy of a mi.\ed population. . .
In 1809 Austria ga ve France, among others, the Sloveniaai iterritories. Napoleon drganised fiietse -territories as the Illyrian provinces vvith Ljubljana as the capital. This oity had formeriy beeri knovvn as the German Laibadh and vvais founded in 1144. Previous to that it vvas a Roman fort knovvn as Emona and' it vvas čstabished in 34 B.C. It had been tihe' seaft of Luglija-na's bishop since 1461 and aits higih school vvas established in 1582. Ljubljana's theatne vvas one of the firs|t to be founded in Slovenia and vvas build in 1765, vvith an audience capacity
of m
During the, time of the French occupation the Slovene Ianguage vvas a; lov ved to be used on i Lhe level of local public admi-inistration. Hovvever, this con-cession vvas not onough to staive off tlie Slovenian national re-viva!. The French occupation vvas not the first provocaition for učh a move, since some 50 years prior to tlie organisation of ithe Illvrian provinces a Slovenian priest Marko Pohlin had :sought to establish Sflonvenlan on equal footiing vvitih German. Tovvards tihe end of tlie eigh-teantli cenitury, Baax«i Zois — 1747-1819 — became the leader of an initeleetual cirdle vvhich included the his(torian Linhaitt, ithe poet Valentin Vodnik, vvho I also produoed tihe first Slovene nevvspaper ,and the philologist Bartliolomaus Kopiitiar, vVho vvroite thsfirSt soientific Slovene gramtnar in 1808. Tlhiis group souljt to acliieve Slovenian cultural unity in the face of the (various occupationS, both phy-sioal and cultural, tihat tihe Slo venian state had suffered. The poet Franc Prešeren further sti-ired the national co.nsciousness of tihe Slovonikn iratelectuals land helped to achiieve the rc-SlaViOaition of tihe Germanised Slovenian midldle class.
In generali, tlie grovvinig na-itionalism after 1848 imereased Slovene literory activxty but
coul dnot again ral.se it to Pre-seren's heighits. Hovvever, cd-spite these shorteomings, pro-gres in Slovene literature vvas made and the foundation of ithe joumal Ljubljanski Zvon in 1881 marked a turning point from roman tioism tovvards re-alism.	j
At the Congress of Vienna in 1815, Austria acquired the Slo venian territories of VeniCa, thus ali Slovenian vvere under the rule of the Hapsburgs. In 1821, a congress of European povvcrs vvas held in Ljubljana. The chief povvers of the congress vvere Russia, A ti s, tria, Prussia, France and Greait Britain. The meefting vvas convened to complete discuSsioos begun at a congress at' Troppau. The out-coine of the Ljubljana congress vvas the vvidening of the ridge betvveen Great Britain and the jthree conservaiive povvers of itlie Hdly Affiahce, tiVat is, Austria, Prussia and Russia. In 1866 Venetian Slovenia vvais giiVen to Italy and the follovving year the Slovenian territoiy north of the Mura River vvas given over to Hunary; tlius the Slovenes in-habited area stretched over three countries. Under Austrian rule the Slovenes, despite pe-riods of Germainisation, had gradualily establislied cultural and political rights for them-selves vvithin the province of Camiola, vvhich vvas averiietm-ingly Slovene in iits natiomtl compoSiition. Baron Valvozor, a member of the Royai Society ot: England from 1687, vvrote the Glory of the Ducfliy of Camiola, vvhich was first published in 1689 and vvas dedicaited to tihe Duke of Carniiola. In tliis vvork he vvrote:
"During my travels I was greatly surprised and astonish-ed aboujt 'the fact that suoh a small number of people have exact fcnovvledge of Camiola altiiough tihis vvas a noble coun-try vvhich vvas vievved vvith keen interest by the povverful' Ro mans as vvelil as by tihe old Germans, vievved from batih as noLhing else but the key vvhich could loak tlie way to eitlier ltaly or Germany."
During the late nineleenth and early tvventieth centuries, the Slovenes liad already made progress in iocal govemment and in education, tihat is, tihere vvas adequate Slovene Ianguage itrainung at elementary schools, ailtihough higheher education vvas stil dominaited by German. The end of tihe ninotecnuh cen-itury savv Slovene representa-itives gain a majority on tilie Ljubljana municipal council and a year later tliey captured Ithe provisional parlament of Carniiola. In 1848 there vvere 14 Slovene members of the Ausitri-an Parliamenlt in Vienna. By ithis time the ma:jority of priiesits,' sdhoolniasters and local officialls' vvere Slovene spelalking and they j w©jie be^i.urniri^, to aifiltraltie tte
previously German domina led coinmercial and professionai lives of the tovvns.
The end of the First VVorld War brought freedom and in-dependenee to Slovenia. As a maltter of faot, 29 Oatober vvas the day vvhen Slovenian leaders proclaimed the independence of Slovenia. On 31 October the fist Slovene national govemflient vvas formed in Ljubljana. This camiing Sunday is the sdxtiieth atmiiversary of that memonable day in Slovene history. On 1 December 1918 lhe nevv kingdoim of Serbs, Croats and Slovenes vvas proclaimed. Thus it vvas the first time in tihe historvv of; Slovenian people that Slovenia vvas reoognised as a nation. It vvas for a short 11 years thaiti: ithe ikingdom of Serbs, Croats and Slovense, and vvith it Slo venia, appeared on the internationai' scene. In 1929 the king-dom Of Serbs, Cioats and Slo' venes vvas renamed Yugoslavia.
Despite periods of strong Gcruianisation, including aotual German colonisation of many ereas, the Slovene Ianguage has' mianaged to remain the verna"-cular of tihe mass of the population. A book from vvhich I shalll quate vvas reoenitly published by a German journalist. He vvrote:
"If vve correotly see 'the Ianguage ais the only element vvhich bound tihe Slovene nation tx> gether over generationls* then vve can understand that the de-fence of his Ianguage is inher-Ont to tihe Slovene. It has been said tihat 'vvhen tihere is a doubt as to the survival of their Ianguage, then tlie othervvise sen-sible Slovenes beeome irration-al".
The six centuries of ineorpo ration into a German speafeing Roman Catiholic cultural eatity moulded tihe charaoter of the Slovenes. The journalist also vvrote:
"Most Germanic among the 'Slavs, vvith tliedr high culture, vvitih tlieir sitrong sense of order < and a diligence vvhich even sur-passes tihat of tihe Germans ■tiliemsolves, Slovenes are by far tihe most realisitic of tihe Slavs."
Slovenes pav great attention to tihe education of tiheir child-iren and themselves. This faot is reflected by sta>tisitics vvhich shovv thiaiti only one per cenit of the population is ilUteraite — a figure vvhicli is far belovv that in studies peritiaining to l!taly and France. Furtihermore, the Slovenes have the highest sMes of bodks par head in the vvorld and their literature has been produced since 1551 vvhen Primož Trubar, a Protestant re-former, published ,tlie first book vvriitten in Slovene. This publication vvas foliOvver some 30 yeaits laiter by a translation of ithe Bibile by Jurij Dalmatin. The cultural nieed of tlie Slo ■venes vvas relaised in the 18th čemimo by tlie Auslmus wlio(
introduced an educiajtion reform in 1760 vvhich led to tihe prolife-ration of Slovene texitbooks and consequently the Slovene renaissance vvhich spurred Slovene na.ionalism during the French occupation. On the vvhole them vve can see the histiojy of Slovenia astutely deseribed by a publication not published in Slovenia, as:
"... one of long fierce re-sisBance to Germanisation. Despite the fact tihat ts ruling class vvas Germanised, Slovenians knevv hovv to preserve its cultural indiividua!ilty and its Slav Ianguage."
I hope tiliat my speech to-niht vvill demonstiraite to any-one, even to the journfclist vvho vvrote that story in the Age, itihe facts about Slovenes, the hištory of Slovenia, prove and confirm once and for aH tihat Slovenia and Slovenes existed for centuries, have survived ali,-kinds of adversities, are exist-dng today amd I si'ncerefly hope vvill continue to exist as a nation for centuries to come. My great-grandfatiher lived under, Napoleon's rule as a French citizen. My grandfatiher and father vvere citizens of Austro-Hungarian empire. I vvas born in tihe kinjdom of Serbs, Croats and Slovenes. My son vvas bom under Italian rule. Hovvever, vve al have one thing in cammon, one tihinig vvhich vve treasure —-our Slovenian Ianguage.
In conclusion, vve Australian citizens of Slovenian birtih vvould like recogniition of the fact that Slovenia exislts, that vve are etihnicallly nothing else but Slovenes, and .that vve do not wanf »to be immersed,' ignored op forgotten just because a journa-fisti dismissed the Slovenia nation vvitih a tvvo-vvorld headline.
Thursday, 16 October 1978
Sertaitor CARRICK (Nevv South Wales, Minister for Educaitiion) (12.1 ajn.). We are ali indebt-ted to Senator Lajovic for his recording of tihe baekground 'hisLoiv of Slovenia upon tihe ap-proaching occasiion of a signii-ificant anniveraary and for bringing to tihe atitemtian of tlie Ausilralian people the sitory of a people of very proud heritage and of great aohievement. In-deed, vve are reminded daiily of itihe presence of Slovenia by his ovvn presence in tihe Senate. I camniend him for vvhat lie has done tomighit.
uiiiiiauiiiHiitHoiiiiiiHiiitnuiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiianiiuiiiiiiaiui
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD "SLOVENSKE DRŽAVE"
značaj teh krajin — Kartmtan-ske, Podravske, Savinjske s poznejšo Slovensko in Kranjske — bomo lažje razumeli, če se zavedamo, da je bila večina njih, če že ne vse, osvojena, ali aava-rovana pred madžarskimi vpadi, šele po nastanku Veike Karan-itiamije. Slično kot grofije ob gomiji Asiiiii in Muri je vsaka krajana tvorilia tudi zaokroženo zemljepisno celoto. \
Celovška kotina z Gosopsvet-skaan poljem je predstavljala .staro jedro Karantanije in je bjila sedež staroslovenske kneževine. Iz nje nastane pozneje Korošlkh. Preko Gline in Krke je bila ta zemljepisna enota povezana mimo Brež (Friesach) z dolino gornije Mure, ki predstavlja drugo tako zemljepisno celoto. Od tukaj vodi pot po dolini reke Liesing, ali preko Rot-itemmamnisfcega pogorja, v doline gornjega poročja Aniže. Ne smemo pozabiti, da so tukaj iastovali velika teritorialna gos-podsjtiva tako Eppensteinca kot Traungavci. Karantanslkia marka ali krajina je bila zopet zemljepisna enOita zase, s središčem v graški kotlini. Ta, kot tudi Ostale krnijine, je bila težje do stopna iz Koroške in je zato že iz zemljepisnih razlogov ra-zzumlijivo, da je težila po samo-osvojitivi. Iz Koroške se je pri' šlo v Karantansko marko le po večjem a!li manjšem ovinku. Bilo je treba preko Brež v dolinp Mure in po njej do Gittške kotline, ali pa po doline Drave. Obe poti sita že zeo stairi, vs':jj iz rimske dobe, v modemih časih pa jima sledita železniški progi, prva iz Celovca preko. Brež, Krniti telfelda, Leobna, Biu-cka v Gitidec (Graz), in druga, iz Celovaa preko Dravograda, Afkribdra v Gradec. Posebtnie zemljepisne enote so tvorile tudi Podravska krajina z ozemljem na obeh s t ranah Drtave, Savinjska s porečjem Saviirtje to gorate Krke (porečje gomlje Krke je pozneje tvorilo Slovensko krajino), stara Kranjska •z Gorenjsko in Ljubljansko kotlino ter Goriška s porečjem Soče in Vipave. Te pokrajine so n)am bolje poznane in vemo, da so težko dostopne iz Koroške. Iz povedanega je razvidno, da sta pri nastajat^ u dežel igrala glavno vlogo dva dejavnika, vojaškoobtfambni in zemljepisni.
SLOVENSKE POKRAJINSKE, KNEŽEVINE
Temu pa lahko dodamo še zodovinsko-zemlijepisni dejav-nakJMeka|leri slovensko zgodbvi-naiiji namreč domnevajo, da so ite zemljepisne enote že v dobi starosloveniske Karantanije u-stvarile pogoje za nastanek Slovenskih pokrajinskih, knežo vin. Krajine Velike Karantanije hi. bile potem le nadaLjevarije Staroslovenslkih pokrajinskih kneževin. Drugi zgodovin{irji pa mislijo, da bi M&o šli še dalje v preteklost to bi odkrili, da- so že v rimski, to morcla šc pred tem v ilirskokeltski dobi, ta zemljepisno zaokrožena ozemlja tvorila tudi političnO-uprav-ne enote, kar bi potrjeval obstoj rimskih mest kot upravnih središč talkih zemljepisnih enot-, tako Virunum za Celovškogtispo-svetsko kotlino. Flavta Soliva za Graško kotllino, PetovTO za Po-dravije, Celeia za Savinjsko dolin oto Emona za Ljubljansko kotlino.
Oglejmo si m^ilo podrobneje prvo moiinost, namreč, ali laliko najdemo v virih kdkšno o poro o domnevanem obstojli slovenskih pokrajinskih knezov. Take pdkrajinsike kneževine so laliko bile del Karaotarafte, laihko pa so njtoove kneza priznavali direikjtno bavarsko, fran-kovsko ali obrsko nadobliasti.
Kar se tiče Bavarcev nam položaj nekoliko pojasni listina o ustanovitvi kremisuens terske-ga samostana ob reki Kremsi (južno od Linaa letia 777. Iz do-ktuneiita se razvidi; da so Slo-(Dalje na 4, strauj.
Two people rntder the sway of
mutual anxiely and admiration
THE SOVIETS ARE PLAYING UP TO EUROPEAN FEARS ABOUT AMERICA'S DECLIN1NG ROLE AS DEFENDER OF THE FREE VVORLD
Zaradi naraščajočega političnega zblSževtainija med Ameriko in Kitajsko poskuša Rusija najti protiutež v zbliževanju z Zahodno Evropo ter skuša prepričati te države, da je edliria realna politika v sodelovanju s Sovjetsko Zvezo, na pa v upa-nlju na ameriško pomoč v borbi prrtti njej, karti primeri pričajo, da ameriško zavezništvo nezanesljivo.
Bolj kot kadarkoli poprej po-
slkuša odtrgati Zapadno Nemčijo, Francijo in drage zapadno evropske države od njihovih ekonomskih iin poHiltifčniih zvez z. Združenimi Državami in NATO. Kot nagrado za to nudi Zapadni Evropi nenapadatoo1 pogodbo in morda celo zedinje-nije Nemčije.
Sovjetski 1 najboljši zaveznik pri tej propagandi so Združene Države. Dvom v zaupanje ameriškega zaveniištva je v polnem
razcvetu med državami, ki so ble vso dobo po drugi svetovni vojni osnova zahodne obrambe proti rdečemu totalitarianismu.
Ob prilliiky Brežnegovta obiska Zaipadne Nemčije maja lanska ga lelta se je Josef Stirauss, zelo vpliven vodja bavarske politične opozicije in zagrien proti-komuniist, zelo zanimivo izrazit glede bodočih nemško-sovjet-slkih odnosov:
"... Kadarkoli Rusi iin Nemci nasprotujejo drug drugemu, se zapletajo v medsebojno vojno, ali pa začnejo voljno, sledi temu nepopisna katastrofa za oba naroda. Pod nasprotnimi pogoji pa je sreča za oba naroda in prava pomlad lahko za-cvete v Evropi in v svetu ..."
iz slovenske zgodovine...
"THE CALIFORNIA TIMES"	Univerze. V njem je predvsem
je prvega decembra 1978 priob-'	povdarill politične odnose med
čiil govor, ki ga je imel dr. J. Pla-!	Rusijo in Nemčijo v zadnjih sto
niimšič za študente Californ ilj ske'	lotih, ki so bili včasih prijatelj-1
'siki, včasih sovražni, in tega posledice za mir in varnost Evrope.
AT THE CALIFORNIA STATE UNIVERSITY Dr. J. PLANINS1CS ADDRESS TO THE STUDENTS
Soviet Union.
■ ■ ■ ■ v Mik :
Dr. JOSEPH PLANINSIC of the Social Science Departmen, vvho rečen t ly spoke to the študent s of Dr. Leonard SiegePs class on Adolf Hitler (History 350) regarding his experience during World War II. Planinsic was a prisoner of the Nazis for his involvement in the Yugoslav underground, and was also held for execution by the Allies, who charged him falsely vvith being a German agent. In his speech he stressed the Istrange love and hate relationship betvveen Germany and Russia during the last one hundred vears and its consequences for the world peace.
Anvome \vitli a sense ol hi.st.o- of growing cooperaition be-rv mmisit foresee the prospect, tvveen West Germany and the
A worried Kremlin woos West Germany
In 1871 the brilliant Prussian s^.itesman OtHo von Bismarck
united the North German Con-federation vvith souithem German Reich under Prussian liea-deiisbip. Kirng VVitlhelm I. of P russia became the Reiehs fi-rsit kaiser and Bismarck assumed the office of Reich Chancellor. To maiiinrtaiin an alMiamce vvith Russia and Austria — so vvhat those nations vvould not form encircMng alMances vvilth France — Bismarck form-ed the Three Emperors' League in 1872. The League vvas com-posed of Germany, Russia and Au^ria. The pact relieved Bis-mardk's fear that Ruissia rnight »join France in a tvvo-front ag jilnist the Reich.
The Three Emperors' League brdke up in 1878 because of Russia's and Austria's confiliict-ing ambilt ions in the Balkan Peni irsula. But Biismarck, interest-ecl in good relatiioniship betvveen his nalion and Rus-sSa., again put togdther the same Three Emperors' League in 1881. As before, rivalries betvveen Russia led to its collapse in 1887.
The same vear Bismarck formed a separate treaty vvdlth Tsar Alexander III. before Russia had a chance to respond to
ovemtures from France. This treaty, the cornerstone of Bis-mark's foreing policy, secured Germany's easltern flank and permitted Gsrmany to continue the vvest.
Kaiser Willhelm II. vvho came to grovv in miLiitary povver alnd at the same time have a free hand to deal vvith problems in to povver in 1888 forced Bis-mr -ek out of office in 1890 and took German/s foreign affairs imto his ovvn hlands. Bismarck's carJinal rude "A'lways keop the lineis open to St. Petersburg!" vvas abandcmed. In 1894 Russia rdlied rtsdlf vvith France vvhich resulted in Germany's tvvo-front confliot vvith Russia and France in VVarid War I.
On April 16, 1922 — four years after the signing of the separate peace-itreatv betvveen Germana and Russia at Brest-Iitovsk — representatives of Germanv and Bolsheviik government of Lenin signed a diplomatic and economic pact at the Italian Riviera resort at •Rapallo near Geiroa. The Rapaillo Paot open ed fullll diplomaltic rediaitdons betvveen tvvo nationis, ranounced vvar reparations and granted j each other preferential trade *atus.
A vvorldvvide diplomatic game of Change Your-Partner
The nevv Russian poliicy became anti-vvestern and the European balance of povver shift-ed ovenuight. The paot also opened up to the German army 1,10 oppontunftv to secretly de-^n, bnild and test in Russia
nevv vveapons, forbiddem. to Germanv by the humiliating Tre.t-tv of Versailles.
In 1933 A doli Hitler became chancellor of Germany and a period of grovving aniti-Boishe-visin and anti-Russiianiiism gripp-ed Germanv. The Soviet foreign policv suddenljf became pro-VVestern arrd antii Cierman,
On August 23, 1939, the Naizi abruptly reversed their anitt-Soviet and the Soviets their
For nearly one thousand years reJations betvveen Teuton and Slav have played an important rdle in sihaping 'the hi-sitorv of Europe. These relaitiions follovved like a cycl'icail patern:' The tvvo great peoples either vvorking together to their mu-tu al adviatutage, or lughting to ithe death in horrendous vvars. i
There is a strange psychoilog-ical affilniiity betvveen Russia and
(Nadaljevanje s 3. strani) venci v Dietaehu in Sierningu direktno podrejeni bavarskemu vojvodi Tasilu. Oba kraja ležita južno od Donave, blizu mesta Stevetja na . današijem Goirnje Avsitniijskem
Važno je, da si zapomnimo, da se je to dogodilo v času, Iko so Karantanijo še upravljali slovenski knezi. Slovenci, ki so živeli v okolici Steyerja, so pla-čevalli ' Tbisitu davščino ("opus fiiscale") in tribuit ("tribuitum"), imeli pa so svojo upravo. Listina namreč pravi, da je Tasilo prepustil kremsmuensterkemu samostanu slovensko dekainiijo (desetriiico), ki sta ji načeloviala dva može, Talivp in Sparuna in ki sta bila podrejena županu ("jopanu") Physsu. Meje te de-| kanitje upan Physsi pa je s pri-( sego to meje odobril. (F. Kos, I Gitadivo, I., št. 256, str. 289-291). Iz vira sicer ni razvidno, ali je bili župan podrejen kakemu pokrajinskemu knezu, ali je sam di reku no priznaval Tasi-llovo nadoblast, aLi pa je bil spin vellilki župan, kar bi bil le drugi izraz za pokrajinskega kneza. Ker je imela delkaniija dva lastna uradnika, je morala
kancu leta 795 slovenski knez Vojinomir ("cum Wonomyro") na voljnem pohodu proti Ob-rom, kakor poročajo franikov-ski anali (F. Kos, Gradivo I., 'št. 293, str. 325-327). Ker pa imajo deli sitaroslovensfcega o-zeanlja svoje kineze brž ko se osvoibode obrske nadoblasiti, bd; lahko sklepali, da so jih imeli! tudi pod obrsiko oblastjo posebno v bolij oddaljenih zavarovanih dolinah.
Ker so bili kraljinJki direktno naisKaivlIjeni in ker so si mnogi med njiimi sami razširili svoje ozemlje je imel karantanski vojvoda le rahle zveze s temi krajinami. Verjetno je bil le Vrhovni vojaški poveljnik in morda duhovni sodnik — vendar o tem vemo le malo. Cesarji in nemški krta J ji so med letom 976 in sredo 11. stoletja 'Skušali utrditi svojo oblast nad vojvodami svojega cesarstva. Tako so česanji tudi v Veliki Karanltaniji nastavlit-Ji srvoje
lastne "uradnišlke" vojvode. Ti so bili tujci in so imeli le malo moči nasproti naraščajoči moči domačega plemstva, iz kteiterega si izhaljai tudi krajišnilki karaor tanskih mejnih grofij. Zato so postale centrifugalne silnice monejše od centrope talnih. Kmalu je Velikle Karantanije ositala le še voj vodska služba, ki je bila omejena na Koroško,; pa še tulkaj je imel vojvoda težave predno je postal vladhr (dinast) nad domačim svetnim iin ceilkveniim plcmstvont. Mejne grofije pa so se druga za drugo osvojile.
Zanimivo je, da slovenski značaj ni bil toliko močan, da bi ohranil vse slovenske deele sikupaj v eni upravni enoti. Je bila to posledica srednjeveškega pairtilkularizma, zgodovinskega precedenta, tuje oblasti, česa drugega, ali kombimacijh vseh teh dejsitev — o tem lahko danes le ugibljemo.
NASTANEK DEŽEL
Ko smo govorili o nastanku štajerske, Koroške, Kranjske iter Goriške, smo videli, da je prva nastala šitajeirskfl, šele pobiti precej velilkja (dekanja je [ zneje se je izoblikovala Koroš-
prvotino obsegala ozemlje 10 družin), župan pa je moral na-čelovatii vsaj dvema, če ne več desetinam. Jasno pa listina nakaze, da je billo ozemlje južno od Donave okoli Steyerja, ker so Slovenci živeli, že leta 777 pod direktno bavarsko oblastjo, Slovenci pa so slično kot v Karantaniji še imeli svojo lastno German^ that has developed j upravo, ki pa ni bila del Karan-fthraught centuries of living as ineiehbors. The Russian hisitoric-!
ka, nato Kranjska, med zadnjimi pa je nasitaffia Gorišlka. Oglejmo si ponovno zalkaj. Kaiteri dejavniki so omogočili nasta-miek Štajerske in kateri so za-driievali formacdja. drugih dežel.
Jedro štajerske je balo lo ozemlje naseljeno pred prihodom Madžarov s Slovenci, so madžarski napadi zelo razredčili slovensko prebivalstvo. Ko
an Viotor Frank said that "no
tanije. Tukalj je torej nararačena
možnost obstoja slovenske po- i	!so karaimtansko-bavarske čete
krajinske enote pod direktno ^	ponovno zavzele to ozemlje, so
other EUroipeans have been soj bavar.sko nailoblastjo. Neverno!	'mejni grofje, posebno Eppen-
hated by the Russian and none pa (1M<šna je bjla n,(,ena vel,ilkostj	siteinci. nlasel ieva«
so admired" as the Germans. j	lin kako se je imenoval mjen u-
A fleeting survey of the past	pravitdl; je bil župan, veliki
100 years of Russo-German hi-;	župan ali pokrajinski knez
stori illustrates this curious!	Kar se tife direktne framkov-
llove-hate relationiship and its !	sike nadoblasti, se moramo spo-
povverM impact on vvortd 1	mniti na furlanskega vojvodo
aff airs. i	Eriika, ki ga je spremljal proti
OPOZORILO
OBVEŠČAM ROJAKE, ZNANCE IN PRIJATELJE da imam URARNO IN ZLATARNO pod novim imenom
EMILIAN JEWELLERY
LIMITED
I n novim n asi ovom:
1700 WILSON AVE. NORTH YORK	—
ait Jane
SHERIDAN M ALL
ZA OBISK SA PRIPOROČA EMIL SLOKAR
aqj!i-Germaa podicy. On that day vvas signed a nonagression paot betvveen Stalin and Hitler and the Bolsheviik foreign po4icy becUrne anti-VVestem. This, pact guaranlteed Soviet noninterv;enl-ion in Hitleris imminent vvar in She Wes;t and direcltly encoua-ged him to start the Second World War. Onq vveek afiter the signimg of the pact, on September 1, 1939, Hitler invaded Po-laind from the West and Rus-sians from the Eaisit.
Less thlan tvvo vears later — on June 22, 1941 — Hitler invaded Lhe Soviet Uniion. That abandaniment of a policv of fniendship vvith Russia proved once again to be disastrous. Over tvvo million German diecl on the eaistern front ancf. ten times more Soviiet soldiers and civilians parlshed in the vvar againslt Nazism. But on that day in 1941 the Bolsheviik policv did
SPREJELI SMO . . .
Ob praznikih miru in ljubezni, za Božič 1978 in Novo leto 1979, pošiS ja pevkam in pevcem v Kanfcdi in ZDA —
— iz.krene pozdrave z željo za uspešno kulturno delo med slovenskimi rojaki
"Jakob Petelin-Gallus" iz Celovca Pevski zbor
another about-face and became pro-vvesitern.
Jt novv appears that time, the gru.itest healer, can even heal vvounds as deep as these, for among Russian poliiicians is again grovving de sire for co-opera/lion vvith West Germany.
steinci, naseljevali tulkaj bavar slke koloniste. Tako je začela večina prebivailistva govoriti bavarsko in ta večina je obkrožila slovenske otoke, ki so se v sledečih sitolatjiih pomešala in po nemčili. Eppemsteinoi prvi, nato še T.rauragavoi, so priključili h Karanatnski kraijini grofije ob gornlji Muni in Aniži, kjer so imeli velika posestva. Tako je nastalo jedro današnje Štajerske. Mejni grofije bili domačini, kii so imeli velika posestva v svo ji lasti. Zato jim jc zgodaj uspelo, da so prisilili druge plemiške rodbine, da so se jim podredile in sprejele svoje alo-de in fevde kot direkten fevd od mejnega grofa. Druga posestva so zopet podelovali, med ■njimi Podravsko krajino, in tako razširili svojo ailodno posest ali fevdno niadoblast nad ves sebi podrejen teritorij. Cerkvena posest ni bila tako strnjena kat v drugih deželah, zato so si. lažje pridobili odvetništvo nad certkveno zemljo, s čimer so postali praktični gospodarji nad njo. Vse to so dosegli tem lažje, ker niso niti svetna niti cerkvena gospodstva uživala toliko imunitetnih pravic kakor v drugih deiielah.
Ko je poslala leta 1180 Štajerska voljvodina so si sprva Trauntgavci, nap o njihovi nasledniki Babenberžani, pridobili še posebne privilegije kot višjo soclno oblast, in druge regalijije, tako da so na tej podlagi lahko začeli uvajati enotno sodno i
upravno oblast na vsem teritoriju, ki so mu vladali. To novo sodno in upravno oblast so morali priznati vsi svetni in cerkveni oblasltnilki kakor tudi vse ostalo ljudsitvo. Na ta način se je ustvarilo caiolno pravo (de-' želno pravo) za vso deželo; s
i
tem pa je nastaUa polnopravna dežela.
Vse to ni veljalo v enaki meri za Koroško in še manj za Kranjsko. Na Goriškem pa so bile posebne razmere. Koroška, še več pa. Kranjska, sta namrcč imeli veliko zaokroiiene, cerkvene posesti. Isto velja za svetna gospodstva. Vsega skupaj je bilo na starem Kranjskem (brez Dolenjske) okoli deset velikih teri toriailnih gospod« tev. Velika, boga/ta in strnjena cerkvena in I svetna posest sta zmanjševali, možnost, da bi ena izmed doma- j čih plemiških rodbn postala vo- j
dar najtešje razvili dinastično oblast nad svojim ozemljem. Oemllje gozroških grofov je spadalo pod oblast oglejskih patriarhov. Čeprav so bili odvetniki oglejskih patriarhov, vendar niso mogli doseči svojega cilja, ker je bila patriarhoj-ska moč prevelika. Šele ko je moč patriarhov oslabela, se je goroškim grofom posrečilo, da so odtrgali svoja posestva od Furlaniije in se osamosvojili. Izmed vseh domačih dinbstov so goriški rofje naijdelije vladali, vendar ko izumro leta 1500, za-valdajo tudi nad Gorišlko Habs-buržani.
Poleg zemljepisnega položaja, zgodovinskih dejlavnilkov, pOspo-darslke moči (bogatstva) je gotovo treba podčrtati tudi oseb-noslt Vladajočega dinasta, njegove sposobnosti, ambicije n rodbinske zveze. Končno naj še omenim dejavnik, ki se ga v moderfni zgodovini rado spregleda. Eni mu bodo rekli slučaj, sreča, drugi Božja volja. Je torej sreča (ali Božja volja), da si o pravem času na pravem mesitu in se odločiš za pravo stvar. Tako nimamo racionalnega odgovora, zakaj je ravno v 13. stoletju izumrlo' toliko dinastičnih rodbin. Omedli- sme že Traun-gavce, Spariheime in Andechs-Meranoe. Posebno pa je prizadela naše kraje smrt Baberiber-žanov ' in cesarske dinastije Štaufovcev (HOhenstaufen) ter sledeči interregnum (1254-73). Talkrat se je začel boj za naše kraje med češkimi PremvSSi in Habsburžani, ki so postali 1273 nemški kralji in nato rimsko-nemški cesarji. Boj se je kan-<3j1 z zmago tuje dinamične družine, Habsburžr. ov, ki so postali vladarji nad slovenskim i deželami, v eni preje v drugi pozneje. Kot zadnjo so si pridobi li Goriško leta 1500.
Slika pa ne bi bila popolna, če ne bi vsaj naznačili, da sta. podpirala dinasta pri njegovi borbi za iztkilijučno oblast nad vojim teritorijem dva novp nastala, ali nastajajoča, sloja, nižje plemstvo in meščanstvo. Pod-
diilrta (dinast) ki raztegnila ob-
last nad druge. Tudi na Kokoš-] ^.f.^,®' M.f° pri' kem je bilo precej plemiških
rodbin, še več cerkvenih gos-podstev, ki so vsi uživali mnoge privilegije. Tako je imel vojvoda veliko težav, preden je lahko razširil svOjo oblasit nad vso deželo, ki ji je vladal. Pa kot vemo, so vojvodsiko oblast zmlanj sevali še drugi dejavniki. Šele v drugi polovici 11. sto-letja postane vojvodsdvo dedno, toda prvi dedni rod — Eppen-steinci — kmallu izumre, šeile njihovim naslednikom, Spanhei-mom, se je posrečilo raztegniti in utrditi vojvodsiko oblast, nad Koroško, vendar ko izgleda, da so dosegli svoj cilj, tudi pan-heimi izomrejo.
Drugačen je bil položaij na Kranjskem. Tukaj so bili mejlni grofje oglejski patriarhi. Svoje oblasti niiso izvajali diretotno temveč so izvajanje prepustili deželnemu grofu. Ko so bili deželni grofje Andechs-Meranci so mnogo doprimeslli k izoblikovanju Kranjske dežele, pa tudi tla rod je izumrl predno je dosegel svoj cilj. Začetne uspehe Spanheimov in Andechs-Merancev so končno zmagovito zaključili e-le Hobsburžani, ki so postali medtem tudi štajerski vojvode.
Čeprav so i'meli goriški grofje zeio zadkrozeno posesit, so vra-
čakovali kako korist ali tisti, ki so bili siti partikularižma fevdalne dobe in stolnih vojn med velikimi fevdalci. Partiku-arizem pa ni pomenil le stalnih vojn, temveč tudi neenotnost pravnih norm, mer, uiteži in denarja, kar je vse oteževailo trgovino in promelt. Nižje plemstvo (ministeriali in miliftd) so hotdi istih pravic, kot so jih uživali višji plemiči in so njihovo pri-dob itev lahko prčbkovali le od dinasta, in so ga zato podpirali. Novonastajajoči sloj po trgih in mesltih si je želel pri izvrševanju svoje obrti in trgovine miru varnosti, enotnih pravnih določb, enotnega denarja, mer in uteži. Vse to pa je jim je lahko priskrbel le močan dinnst in so ga podpirali. O vseh teh problemih bomo še razpravljali, ko bomo govorili o poznem srednjem veku.
VIDEM BOŽIČ 1978
Spoštovani pomočniki in dobrotniki:
Naši dragi rojaki, žntive potresa cele Slovenske Benečije Vam z globoko hvaležnostjo za vse kar so od Vas prijem, skre-no voščijo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in obillo sreče v NOVEM LETU 1979.
Mnogi že poznate mojo ne-prenehno akcijo med slovenskimi potresene!. Misli im, da je boljše, da ne sitnarim več. Zar to naj bo to moja zadnja proš-
nja.
Ne pozabite naše nesrečne brate. Po vseh vasicah so še ne kateri v tako žalosanih položajih, da so zares našega usmiljenja potrebni.
Dotklljer bom le mogei, bom se radovoljno trudil, breme je zame pretežko. Potreboval bi debrih ljudi, ki bi me ljubeznivo s sredstvi podprli, da bi lahko oskrboval naše roijblke z nujno potrebnim obuvalom, živili, oblačili in tudi še marsikaterimi drugimi nedosegljivimi, življen-slkimi potrebiščinami.
Upam, da boste z menoj sočustvovali, in bomo vsi skupaj uživali še veliko veselih dni.
V imenu revnih, vendar zelo toplih src, bodite najjprisrčnejše pozdravljeni.
Neizmerno hvaležni, Vam vdani,
INSTITUTO SALESIANO,
Gorfkič Lojze,
Via Don Bosoo, 2	,
UDINE — ITALY	]
-—■I J
l