Gasilo delavcev Vzgoje, izobraževanja ^ znanosti Slovenije, l Mubljana, i '• septembra 1981 -13 - letnik XXXII Preuredimo Bevkovo domačijo! France Bevk ni samo najbolj kil Plodovit slovenski pisatelj, u( Qrnpak je hkrati tudi naš največji jul Pisatelj povesti za otroke in mlačno. In prav mladi bralci iz leta v ho dokazujejo, kako živa in fri Phstna je umetniška izpoved na-Sega akademika Franceta Bevka, ki ni bil samo veliki pripovednik, afnpak tudi plemenit in vzoren borec in voditelj primorskega ljudstva v najtežjih dneh njegove Rodovine. Vse svoje življenje je Posvetil boju »za resnico, pravico ‘u lepoto« in zato bo njegova ^ >nisel živela, dokler bo človeštvo gl ,(iilo k tem idealom. Da bi Bevkovi »pastirci« in 'pestrne«, »mali uporniki« in bugi junaki njegovih zgodb, novel, povesti in romanov še bolj nazorno zaživeli v očeh in srcih rnladih bralcev, že zdaj vodi pot številne posameznike in skupine, dasti tekmovalce za bralne značke, v Zakojco, kjer živijo pisateljevi sorodniki v spominsko neurejeni domačiji. Pri kulturni skupnosti v Idriji deluje odbor za obnovo in preureditev pisateljeve domačije v književni in etnografski spomenik za vse Slovence. Da bi to nalogo lahko uresničili, je potrebno precej denarja, ki ga bodo zbrali delovni ljudje v temeljnih organi-lacijah združenega dela idrijske občine in drugih primorskih občin; pričakujejo tudi pomoč Založniških organizacij, zlasti tistih, ki izdajajo Bevkove knjige. Zelo pomemben delež sredstev Pa nameravajo zbrati s prodajo Značk, na katerih je Bevkov podpis in njegova »bajta« v Zakojci, .. kjer je »napisal in narisal svojo J Prvo knjigo« in zasanjal toliko čudovitih človeških zgodb. Značka stane 15,00 dinarjev, naročila pa zbira Kulturna skupnost Idrija; svoje želje ji sporočite na Priloženi naročilnici. Prosimo vodstva šol in vse učitelje, da primerno obvestijo vse Učence in dijake o kulturnem in družbenem pomenu te akcije in Uh pridobijo za nakup Bevkove Značke, s čimer bodo pomagali P najprej odkupiti in nato ustrezno Urediti pisateljev dom. Prepričani smo, da bo vseslovenska akcija za obnovo Bevkove domačije med osnovnošolsko in Srednješolsko mladino uspešna, suj ta kulturni spomenik na izletniški in poučni poti skozi rudarsko Idrijo z znamenitim muze-tem, v katerem je že urejena tudi Bevkova »ljubljanska delovna Soba«, s partizanskim Cerknim in bolnišnico Franjo — prav kliče taš prispevek za dostojno ureditev in izročitev svojemu plemenitemu namenu — iz roda v rod °hranjati človeško in umetniško Veličino pisatelja Franceta Bevka. te pisma SAZU in Zavoda SRS Zu šolstvo) Med drugim preberite • NOVI PROGRAMI, str. 2 • NOVE UGOTOVITVE O PREDŠOLSKI VZGOJI, str. 3 • VZGOJA ZA SAMOUPRAVLJANJE, str. 5 • PRIZADEVANJA IN DOŽIVETJA, str. 6 • KAKO BOLJE ORGANIZIRATI UČENJE V DOMOVIH, str. 7 • PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE, str. 7 • BESEDA JE ZVOK, MELODIJA, RITEM, str. 8 • KO MUZEJI OŽIVIJO, str. 10 • ZA VIŠJO RAVEN OBRAMBNE VZGOJE, str. 11 L. Benčič: Vajenka, Šola za oblikovanje Ljubljana Učiteljeva pedagoška izobrazba Reforma zahteva pedagoško izobraženega srednješolskega učitelja Z reformo spreminjamo v temeljih izobraževanje po osnovni šoli. Usmerjeno izobraževanje zahteva v ta namen tudi drugačnega, strokovno bolje usposobljenega učitelja, da bo kos zahtevnim nalogam. V ta namen bo treba spremeniti in dopolniti sedanji način usposabljanja, izobraževanja in izpopolnjevanja pedagoških in andragoških delavcev, še zlasti tistih, ki se pripravljajo za vzgojno-izobraže-valno delo v srednjem usmerjenem izobraževanju. O teh vprašanjih so razpravljali tudi na seji Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo dne 30. 6.1981. Gradivo o tem, kako naj bi v prihodnje pripravljali učitelje za delo v srednji šoli, sta napisala dr. Bariča Marentič-Požar-nik (za Center za pedagoško usposabljanje pri Filozofski fakulteti v Ljubljani) in Miro Lužnik (za Zavod SRS za šolstvo). V Sloveniji pripravlja za delo v srednjih šolah več visokošolskih delovnih organizacij, med njimi: Filozofska fakulteta, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Biotehniška fakulteta (TOZD za biologijo), Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (temeljna organizacija: matematika in mehanika, fizika, kemija in kemijska tehnologija), Visoka šola za telesno kulturo, Akademija za glasbo in Akademija za likovno umetnost. V vzgojno-izobraževalno delo v srednjem izobraževanju se vključujejo kot učitelji tudi drugi strokovnjaki, ki so končali šola- nje na fakultetah, ki nimajo posebej organiziranega izobraževanja za pedagoški poklic (inženirji različnih strok, ekonomisti, pravniki, zdravniki itd.). Zdaj je študij pedagoških predmetov organiziran vzporedno s študijem stroke praviloma na vseh tistih šolah in usmeritvah, ki pripravljajo predvsem za pedagoške poklice ali pa imajo organizirano hkrati pedagoško in nepedagoško smer študija. Na šolah, ki pripravljajo predvsem strokovnjake za druge poklice in dejavnosti, si kandidati za učiteljski poklic lahko pridobijo pedagoško izobrazbo šele potem, ko se vključijo v pedagoško ali andragoško delo. Zanimivo je, da se tudi v teh ne-padagoških usmeritvah vedno bolj zavzemajo za to, da bi dobili potrebno znanje iz pedagogike, andragogike in psihologije že med študijem vsi študenti, saj se bodo tako lahko uspešneje vključevali v različne oblike dopolnilnega izobraževanja in dela z ljudmi, ki jih terja sedanji čas in samo nenehno izobraževanje. Čedalje bolj se tudi zavedamo, da si mora vsaka stroka sama poskrbeti kadre, ki bodo vzgajali njen naraščaj, torej tudi srednješolske učitelje. Po sedanjosti se ne moremo zgledovati Sedanja vsebina in način pedagoškega izobraževanja nam ne povesta, kakšno izobrazbo naj bi imel srednješolski učitelj, saj se tako vsebina kot obseg pedago- ško-psiholoških predmetov v študijskih programih visokošolskih organizacij zelo razlikujeta. Razponi v trajanju tega izobraževanja nihajo med 200 urami (v tako ozko odmerjenem času se bržkone ni mogoče usposobiti za pedagoško delo) in 500 urami na šolah, kjer dajejo kandidatom hkrati s teorijo tudi veliko operativnega in praktičnega znanja, da lahko uspešno in ustvarjalno delajo v poklicu. Novi način usposabljanja za delo v srednjih šolah bo treba oblikovati na dosedanjih najboljših izkušnjah. Nekatere visokošolske organizacije imajo v to izobraževanje vključene tudi hospitacije in nastope za študente, strnjene prakse v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, ki je že zdavnaj uvedena na pedagoških akademijah, v glavnem ne zasledimo. Zapostavljanje praktičnega usposabljanja je poudarjeno nemara zlasti v strokah, kjer še zmeraj prevladuje predava-teljstvo. V sedanjih učnih načrtih, namenjenih prihodnjim pedagoškim delavcem, je dostikrat tudi vsebina družboslovnih predmetov (filozofije, sociologije) nepovezana s posebnostmi vzgoje in izobraževanja. Na nekaterih visokašolskih delovnih organizacijah so absolventi pedagoške akademije, ki se vpisujejo v tretji letnik, praviloma oproščeni pedagoško-psiholo-ških predmetov, kot bi se delo v srednji šoli ne razlikovalo od dela v osnovni šoli in kot da jim je pedagoška akademija dala do-(Nadaljevanje na 2. strani) Z najboljšimi željami ___________________________________________ Pred nami je spet novo šolsko leto, ki bo od vseh nas zahtevalo prizadevnost in ustvarjalnost. Taka so družbena pričakovanja in tak je naš dolg do rodov, ki se izmenjujejo v igralnicah, učilnicah in predavalnicah naših vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraže-valnih organizacij. Tako je tudi hotenje nas samih, ko načrtujemo, kaj vse bomo storili v novem šolskem letu, da bi bili pri vzgojno-izobraževalnem delu sodobnejši in bolj učinkoviti, ko razmišljamo, kako bi osvežili ustaljene oblike in metode dela in uresničili nekatere nove zamisli, ki so se izoblikovale na konferencah, seminarjih ali ob naših razmišljanjih o preteklem delu. Tako se ustvarjalno vključujemo v tokove razvoja vsi, ki oblikujemo novo podobo naše šole in celotne vzgojno-izobraže-valne dejavnosti. Staro nadomeščamo z novim in sodobnejšim, vzgojno-izobraževalno delo bogatimo z novimi izkušnjami in teoretičnimi spoznanji, usmerjenimi k ciljem prihodnosti. Naše dobre želje so namenjene vsem, ki tako razmišljajo in načrtujejo. To so želje po čimvečjih delovnih uspehih, pa tudi da bi bile naklonjene vsem prosvetnim delavcem tiste potrebne zunanje okoliščine, ki so pogoj za uresničenje visokih zamisli in za ustvarjalno uveljavljanje reformnih načel. Letos so naše najboljše želje posebej namenjene srednješolskim učiteljem in učiteljskim kolektivom, ki uvajajo nove programe srednjega usmerjenega izobraževanja. To, šolsko leto bo zahtevalo od njih še precej več kot od drugih učiteljev. Novi vzgojno-izobraževalni programi zahtevajo v marsičem prelom s tradicijo, odmik od ustaljenih načinov in vsebine dela. To niso samo novi učni načrti, to je celostna in kakovostno nova zasnova izobraževanja in vzgoje po osnovni šoli, ki jo bo treba uresničiti. Postopno in potrpežljivo, vendar vztrajno in dosledno. Tu ni mogoče ostati na pol poti, prelepiti stare vsebine dela z novimi oznakami in se le navidezno prilagoditi spremenjenemu sistemu. Reforma pomeni kakovosten premik k izobraževanju za prihodnja desetletja, k vzgoji za razvite socialistične samoupravne odnose, k oblikovanju doraščajočih rodov v skladu z višjimi zahtevami časa in družbe. Usmerjeno izobraževanje usklaja izobraževanje po osnovni šoli z zahtevami znanstveno-tehničnega in družbenega razvoja. Vsa doraščajoča mladina bo dobila po osnovni šoli tudi temeljno poklicno izobrazbo in usposobljenost. S širšo splošno in strokovno podlago ji bomo dali trdnejše temelje za prožno prilagajanje novim zahtevam tehnologije in časa pa tudi za nenehno izobraževanje. Izobraževanje po osnovni šoli prerašča v razvejeno dejavnost z mnogoterimi potmi in možnostmi za izobraževanje, odprtimi mladini in odraslim. Izobraževanje in vzgoja se približujeta delovnim ljudem, postajata del samoupravnega življenja in odločanja. Nova smer — to je vzgoja za višje socialistične odnose, za ustvarjalno delo, za srečno življenje. Naše najboljše želje kolegom v srednjih šolah, ki se lotevajo te velike družbene naloge, spremlja prepričanje, da jo bodo zmogli. Znali bodo usmeriti svoje najboljše izkušnje, moči in hotenja v oblikovanje novega srednjega izobraževanja, nove, drugačne in boljše srednje šole. Breda Bras: Vajenica, Šola za oblikovanje Ljubljana dogodki novosti Učiteljeva pedagoška izobrazba (Nadaljevanje s 1. strani) volj potrebnega pedagoškega in andragoškega znanja. Načela usmerjenega izobraževanja poudarjajo, naj vsaka stroka in dejavnost poskrbi za načrtovanje, izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev, ki bodo v usmerjenem izobraževanju zagotavljali nadaljnji kadrovski razvoj teh strok in dejavnosti. Pri tem pa moramo opredeliti nekatera enotna merila, ki jih bodo spoštovali vsi, ki se bodo usposabljali za pedagoške in andragoške delavce. Vsebina pedagoško andragoške izobrazbe Predlog minimalnega programa pedagoško-andragoške izobrazbe, ki sta ga pripravila dr. Bariča Marentič-Požarnik in Miro Lužnik, obsega jedro peda-goško-psihološkega znanja, ki naj bi ga uvrstili v program za usposabljanje prihodnjih srednješolskih učiteljev. Tisti kandidati, ki se bodo izobraževali na drugih šolah, pa naj bi pridobili to izobrazbo vzporedno na pedagoških šolah ali v posebnem centru za pedagoško usposabljanje pri filozofski fakulteti, ali pa dodatno ob delu. Minimalni program obsega osnove pedagogike, andragogike in didaktike, psihologije, pouka in učenja, posebno metodiko posamezne stroke in kulturno pisnega in ustnega izražanja. Minimalni program obsega 300 do 390 ur, odvisno od zahtevnosti posebne metodike. V razpravi na seji republiškega komiteja so poudarili, da sam predmetnik s številom ur za posamezne predmete še ne pove dovolj o tem, kaj naj bo jedro sodobne pedagoško-andragoške izobrazbe. Določiti bo treba še temeljno vsebino predmetov, saj vemo, da so tudi ti učni načrti vsebinsko presplošni, preveč opisni in informativni ter ne upoštevajo dovolj učiteljevih potreb in zahtev vzgojno-izobraže-valnega dela v reformirani šoli. Pri oblikovanju programov moramo upoštevati velike spremembe, ki nastajajo z usmerjenim izobraževanjem na naših šolah in v vsem našem družbenem življenju. Ozki strokovnjaki in v svoj predmet zaverovani učitelji ne bodo veliko prispevali k vsestranskemu oblikovanju mlade osebnosti in ne bodo znali interdisciplinarno obravnavati temeljnih vprašanj sodobnega časa. Učitelji, usposobljeni zgolj za šolski pouk, se bodo težko znašli v drugih vzgojah, organizacijskih in samoupravnih funkcijah, pri strokovnem izpopolnjevanju odraslih in pri sodelovanju z združenim delom. Vzgoja in izobraževanje zahtevata načrtno kadrovanje v šole, ki pripravljajo za učiteljske poklice, pa tudi skrbno in vsestransko oblikovanje prihodnjega učitelja. Spremembe, ki jih bomo upoštevali v novih programih za pridobitev pedagoške izobrazbe za delo v srednjih šolah, morajo biti torej kakovostne. Poleg pedagoškega znanja potrebujejo učitelji znanje za delo z odraslimi. Metodiki moramo dodati obvezno 15-dnevno prakso v vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Pri vsakem predmetu moramo skrbno pretehtati, katera vsebina ima prednost. Upoštevati moramo znanje, ki so ga dobili študenti v srednjih šolah, na drugi stopnji visokošolskega študija pa znanje, ki ga prinašajo z višje šole. Temeljito pedagoško in andragoško izobrazbo morajo pri- dobiti vsi srednješolski učitelji, tudi učitelji strokovnih predmetov. Namesto za zmanjšanje tovrstnih zahtev se zavzemimo raje za to, da bi imeli taki učitelji v prvem letu poučevanja nižjo učno obveznost ter izdatnejšo pomoč šole pri pridobivanju dopolnilne pedagoške in andragoške izobrazbe. Spremeniti metode dela Med predlogi, ki sta jih v gradivu o pedagoškem izobraževanju učiteljev zapisala dr. Bariča Marentič-Požarnik in Miro Lužnik, poudarimo še vsaj tele: Pri pedagoških smereh študija naj bo študijski proces usmerjen tako, da bo vodil do ustvarjalne sinteze pomembnih spoznanj, ne da bi ga cepili na vedno nove panoge. V študiju naj se ustvarjalno prepletajo idejno poglobljene prvine strokovne, družboslovne in pedagoške izobrazbe. Že pri študiju so posebno pomembne sodobne metode in oblike, ki vključujejo tudi sodobno izobraževalno tehnologijo. Take metode večajo učinkovitost učnega procesa, hkrati pa so prihodnjim učiteljem živ in stvaren zgled, ki ga bodo sami nekoč uresničevali pri učiteljskem delu v skladu s posebnimi zahtevami srednješolskega pouka. Priprava za pedagoške poklice naj spodbuja ustvarjalno sodelovanje študentov v učnem procesu. Pedagoški poklic zahteva tako ustvarjalnost, ki se je ne moremo naučiti drugače kot z ustvarjalnim delovanjem. Razmišljanje in javno razpravljanje o tem, kako v prihodnje usposabljati pedagoške delavce za vse ravni vzgoje in izobraževanja, je ubralo torej pravo smer. Zamisli in predlogi spodbujajo k razpravi. Zdaj je čas, da prispevamo tudi svoje misli in vredne izkušnje. Prosvetni delavec — glasilo delavcev vzgoje in izobraževanja — je odprt za tako javno in ustvarjalno razpravo o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju pedagoških delavcev. J. V. NAMESTO POPRAVKA Naknadni razpis prostih del in nalog, objavljen v Prosvetnem delavcu 20. 6. 1981 za Osnovno šolo Ledina, Ljubljana, Komenskega 19, ni bil pravilen. Pomotoma so bila objavljena prosta dela in naloge učitelja biologije in kemije za polni delovni čas, namesto ža polovični delovni čas. Napaka je nastala v tiskarni. Zaradi kadrovskih sprememb na Osnovni šoli Ledina ob koncu šolskega leta so bila vsa prosta dela in naloge za Osnovno šolo Ledina, Ljubljana, Komenskega 19, objavljena v dnevnem časopisu DELO. Željka kišur: košarkarji. Osnovna šrtla Marjan Badel, Sesvete Novi programi < S »predpočitniške« seje skupščine PIS za pedagoško usmeritev S Ko se je skupščina PIS za pedagoško usmeritev sestala dne 29. 6. 1981 na četrti seji in pregledala svoje vrste, je ugotovila, da tako v zboru uporabnikov kot v zboru izvajalcev ni dovolj delegatov, da bi bila sklepčna in bi lahko veljavno odločala o pripravljenih predlogih. Kljub temu so se delegati odločili za obravnavo predlaganega dnevnega reda s pridržkom, da bodo sklepi veljavni, ko jih bo pisno potrdilo tudi ustrezno število delegatov, ki jih tokrat ni bilo na seji. Čas, izbran za sklic skupščine, očitno ni bil najbolj primeren. Več delegatov je izrazilo svoje negodovanje, ker gradivo za skupščino ni prišlo pravočasno in zato niso mogli o njem razpravljati v širšem krogu. Za to je deloma krivo pomanjkanje papirja, ki je v zadnjem času prekrižalo že marsikatere načrte. Mogoče bo prav pomanjkanje papirja, če že ne drugi razlogi, prisililo k drugačnemu oblikovanju delegatskih gradiv, ki so, kot vsi ugotavljamo, preobsežna, pa ne najdemo, prave poti pri izbiri in oblikovanju obvestil za delegate. Delegati so najprej poslušali poročilo odborov za planiranje in programiranje, za mrežo šol in štipendiranje ter za kadrovska vprašanja. V obsežnem dnevnem redu (14 točk) so nato obravnavali predlog programa za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe. Predlog je zdaj izdelan v dveh različicah: posebej za pedagoške in andragoške delavce s srednjo in posebej za tiste z višjo in visoko izobrazbo. Do pedagoško-andragoške izobrazbe tudi s samoizo-braževanjem Program dopolnilne pedagoško-andragoške izobrazbe je namenjen, kot doslej, poklicnim inštruktorjem v izobraževalnih centrih OZD, učiteljem praktičnega pouka, laborantom, drugim srednješolskim učiteljem ter vodjem izobraževanja na delavskih univerzah in v izobraževalnih centrih, da si pridobijo potrebno poklicno izobrazbo, če si je niso pridobili že prej med študijem na višjih in visokih šolah. V novem programu navedeno število ur za posamezne predmete je prirejeno za organizirano izobraževanje na ustreznih šolah, ki dajejo pedagoško izobrazbo. Po zakonu o usmerjenem izobraževanju pa ima vsakdo možnost, da si tako izobrazbo pridobi tudi s samoizo-braževanjem in se prijavi na ust-sreznih šolah za opravljanje izpitov. Obvezno je (po zakonu) preverjanje oziroma dokazovanje pedagoškega in andragoškega znanja, ni pa obvezno obiskovanje take ali drugačne izobraževalne oblike. To je treba poudariti^ ker so nekateri napačno piptovali, da je udeležba v ustreznih seminarjih in tečajih pogoj, da se lahko prijavijo na izpit. Širša razprava o tem vprašanju pa je pokazala, da je možnost za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe s samoi-zobraževanjem omejena saj je program zahteven, poudarjena pa je tudi zahteva po operativnem znanju in ustvarjalni uporabi pedagoške in andragoške teorije v praksi. Tako znanje si težko pridobimo samo z učbeniki in priročniki, vsaj s takimi, kot so na voljo danes. Potrebna je tudi dejavna predelava programa pod vodstvom za to usposobljenih učiteljev in predavateljev, ob metodah in oblikah, ki zahtevajo ustvarjalno delo udeležencev. ‘ Zahtevnejši programi za varuhinje Skupščina je sprejela predlog prilagojenih predmetnikov za srednje usmerjeno izobraževanje v pedagoški usmeritvi na narodnostno mešanem območju (Koper) in na dvojezičnem območju (Prekmurje). Prilagojeni programi omogočajo učencem, da si med izobraževanjem pridobijo hkrati potrebno znanje iz slovenskega, italijanskega in madžarskega jezika. Skupščina je sprejela tudi predlog novega programa za varuha predšolskih otrok. To izobraževanje odslej ne bo več potekalo po skrajšanih programih, temveč po programih srednjega izobraževanja, ki vključujejo tudi skupno vzgojno-izobra-zbeno osnovo. Izobraževanje po novem programu traja dve leti (redni študij), predmetnik pa obsega 2583 ur. Novi program se uvaja s šolskim letom 1981-1982 tako za mladino kot za odrasle, ki se bodo vpisali v prvi letnik. Varuhinje, ki so pohitele in se vključile v izobraževanje v prejšnjih letih, so si pridobile ali si še bodo pridobile potrebno izobrazbo po dosedanjih programih. Že zaposlene varuhinje, ki se bodo začele na novo izobraževati, bodo morale delati po novih programih in zadovoljiti enotne zahteve tega izobraževanja. Enakovrednost izobrazbe, pridobljene pred vstopom v delo ali ob delu po istem programu, predpostavlja enako temeljito obvladanje programske snovi. Šola in vzgojno-varstvene organizacije, ki so se izneverile svoji izobraževalni skupnosti Na skupščini so udeleženci zvedeli, da so do tedaj v tej izobraževalni skupnosti zbrali šele 40 odstotkov načrtovanega denarja in sicer zato, ker je šele 900 od predvidenih 1500 vzgoj-no-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacij podpisalo samoupravni sporazum s svojo posebno izobraževalno skupnostjo in ji oddeljuje predpisani prispevek po stopnji 2,34 odstotka. Kaže, da so se nekatere organizacije izneverile svoji izobraževalni skupnosti in nakazujejo ta prispevek drugam. Nekatere organizacije baje še niso opazile, da dobivajo skupaj z rednimi, sredstvi tudi denar za obvezni prispevek posebni izobraževalni skupnosti in zato s plačilom odlagajo. Te okoliščine obremenjujejo poslovanje Izobraževalne skupnosti Slovenije, ki solidarno zalaga denar za potrebe posebnih izobraževalnih skupnosti in organizacij, ki izvajajo pedagoško izobraževanje. Sicer pa so delegati predlagali dodatno razpravo o prednostnih naložbah v prihodnjem obdobju glede na to, da so sredstva skrčena skoraj za polovico. Delegati so kritično obravna' vali predloženi osnutek načrt* izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1981 in zahtevali dodatna pojasnila, šele nato bodo e tem načrtu tudi sklepali. Pomanjkljiva so se jim zdela metila, po katerih izobraževalo* skupnost načrtuje sredstva z* raziskovalno in razvojno del0 nekaterim organizacijam, ki # dobivajo dohodek iz drugi!] virov. Delegati so se zavzema® za javne in čiste račune za raziskovalno delo, za razvojne naloge, za strokovno izpopolnjevanje pedagoških delavcev i1] druge naloge, ki jih v republiki financirajo različne skupnosti svoj delež pa pogosto prispevaj0 tudi same vzgojno-izobraže-valne organizacije. Dokler n znano, kdo in koliko prispeva, nastane morda napačen vtis, d* se sredstva podvajajo ali odmerjajo posameznim organizacijatt1 mimo enotnih meril. Za čiste račune so se delegati zavzeli tudi tedaj, ko so obravnavali poročilo delovne organizacije Slovenijales o opremljanju učilnic za fiziko, kemijo i0 biologijo. V računih naj bod° stroški razčlenjeni tako, da b° razvidno, koliko smo izdali za opremo in učila, koliko za prenovitev stavb, koliko pa za storitve tistih, ki opremljajo te učilnice. J. V. sil Skrb za razvojno moteno mladino Prilagojeni programi za pridobitev izobrazbe v srednjef izobraževanju P h st n Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje je na 13. seji letošnjega 25. marca obravnaval analizo o prilagojenih vzgojno-izobraževalnih programih za pridobitev strokovne izobrazbe za mladostnike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter invalidne osebe v usmerjenem izobraževanju. Na 15. seji, 13. maja 1981, in na 17. seji pa je obravnaval prilagoditve programov za pridobitev izobrazbe za te osebe. Dal je mnenja k tem programom in sprejel skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo v skrajšanih programih srednjega izobraževanja za laže duševno prizadete osebe. Sprejel je še stališča o izobraževanju in usposabljanju teh oseb in jih bo posredoval vsem posebnim izobraževalnim skupnostim. Za slušno in govorno prizadete osebe so prilagojeni programi: elektroenergetik, stavec na vhodni enoti, grafičar, pomočnik tekstilnega konfekcionarja, tekstilni konfekcionar, obdelovalec lesa, lesar, obdelovalec kovin in upravljavec strojev in kovinar — strojnik. Za slepe in slabovidne osebe sta prilagojena programa: telefonist na NATC in administrativni manipulant, ki sta zasnovana interdisciplinarno. Za osebe z drugimi telesnimi motnjami so prilagojeni programi: elektroenergetik, elektronik, tekstilni konfekcionar in kovi-nar-strojnik. Za vedenjsko in osebnostno motene osebe so prilagojeni programi: pomočnik tekstilnega konfekcionarja, tekstilni konfekcionar, obdelovalec lesa, lesar, obdelovalec kovin in upravljavec strojev, kovinar-strojnik in avtoličar. Za laže duševno prizadete osebe pa so prilagojeni trije skrajšani programi srednjega izobraževanja, in sicer: pomočnik tekstilnega konfekcionarja, obdelovalec lesa ter obdelovalec kovin in upravljavec strojev. Sprejeto je bilo torej 25 različnih prilagoditev trinajstih programov v osmih usmeritvah. Pretežni del prilagoditev se nanaša na prilagoditve predmetni- kov (v korist praktičnega usposabljanja za določena dela in naloge), na prilagoditve učnih načrtov predmetov skupne vzgojno izobrazbene osnove in nekateri® strokovnih predmetov ter, pogo- jev za izvajanje programov. Z* 11 laže duševno prizadete osebe s° bili učni načrti predmeto' skupne vzgojno-izobrazberK osnove oblikovani na novo, tak° da temeljijo na prilagojenefli programu osnovne šole. Večina laže duševno prizadetih učencev se po končan! 'I osnovni šoli vključuje v usposabljanje neposredno v delovnen1 procesu. Za usposabljanje tisti® laže duševno prizadetih učence* z več motnjami, ki se ne morej0 takoj vključiti v delo, pa je po 64 členu zakona o usmerjenem izobraževanju programe za usposabljanje mogoče dopolniti vsebinami za razširjanje splošne izobrazbe. Tako se učencem omogoči nadaljnji razvoj sposobnosti in poglabljanje znanja Vsebine prispevajo k doseganj0] telesne oziroma duševne zrelost® temeljijo pa na prilagojenefl1 programu osnovne šole. Zasnovo takih programov za usposabljanje je sprejel strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje na 17. seji letošnjega 29' junija. Jeseni bo sprejel še učn° načrte vsebin za razširjanj0 splošne izobrazbe v teh programih. Nekatere posebne izobraževalne skupnosti so s program^ skimi zasnovami določile tudi programe za usposabljanje p° končani osnovni šoli, ki se prilagajajo za osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoja npr. izobraževalne' skupnost1 tiska in papirja, za tekstilno stroko, za kovinsko-predelovaln0 industrijo, za gradbeništvo, za lesarstvo. Posebej je treba poudariti' prizadevanja strokovnih delavcev iz organizacij za usposabljanje, ki so kot člani delovnih skupin sodelovali z delavci Zavoda SRS za šolstvo.pri pripravi navedenih programov ter v razmeroma kratkem času opravili žare* obsežno delo. ALJOŠA VODNIK 0, 0! St S< Dl 4 P: D P Skupna prizadevanja in naloge S srečanja urednikov prosvetnih glasil . Letošnje srečanje urednikov 's novinarjev prosvetnih glasil vSeh republik in pokrajin je bilo jJ °d 24. do 27. junija na Jahorini. gostitelj — Prosvjetni list, gla-s'lo prosvetnih delavcev Bosne in Hercegovine, je izbral ta kraj Oied drugim tudi zato, da so nam Organizatorji samskih olimpijskih iger leta 1984 prikazali Ja-korino kot eno izmed prizorišč 'ega velikega mednarodnega Športnega srečanja, ki bo potekalo tudi na prostranih in še ne 'odkritih smučiščih Bjelasnice, v ‘k razvitem zimskem središču na Vlasiču, v Sarajevu in drugje. Kot je pri teh srečanjih že v Navadi, je gostitelj pripravil udeležencem najprej informativni 'lan o aktualnih vprašanjih na Področju vzgoje in izobraževa-Ija v Bosni in Hercegovini ter o 'em, kako ta vprašanja rešujejo. Prikaz reformnih prizadevanj, ki So v usmerjenem izobraževanju Podobna našim, je obsegal zlasti Preoblikovanje organizacij za Usmerjeno izobraževanje po načelih samoupravne organiziranosti, programske sorodnosti in po-vezanosti. z združenim delom. Druga aktualna tema: Družbe-Uo-gospodarski položaj vzgoje "t izobraževanja ter življenjska raven prosvetnih delavcev. V Bosni in Hercegovini ugotavljajo tako kot pri nas, da nalaga družba pedagoški dejavnosti v zdajšnjih reformnih procesih čedalje večje obveznosti in Pričakuje od prosvetnih delavcev čimbolj kakovostno, sodobno in učinkovito izobraževanje in vzgojo — hkrati pa delež narodnega dohodka, na-nienjen vzgoji in izobraževanju, upada, namesto da bi naraščal. —^ Prav tako je tudi z osebnimi do-eri Itrrriki in življenjsko ravnijo pro-| Svetnih delavcev: namesto da bi naraščali v skladu z naraščajočimi nalogami ali da bi vsaj sledili splošni rasti osebnih dohodkov, za njo zaostajajo. Tako je znašal povprečen osebni dohodek osnovnošolskih učiteljev v Bosni in Hercegovini v letoš-"Zl ujem prvem polletju samo 6724 dinarjev na mesec, to je prav toliko kot povprečen osebni dohodek v gospodarstvu in za tisočaka manj, kot je znašal ta dohodek v družbenih dejavnostih. Razlike med občinami so občutne in daleč presegajo razumljive meje, tako da že zanikajo načelo, naj bi za približno enako delo delavec dobil tudi približno enako plačilo (v nekaterih občinah znaša povprečen osebni dohodek osnovnošolskih učiteljev celo manj kot 5000 din na mesec). Tudi v srednjih šolah položaj Prosvetnih delavcev ni bistveno boljši, razen v šolah, ki si z neposredno svobodno menjavo dela Pridobivajo še dodaten dohodek in tako povečajo mesečne tudi niso obljube o boljših časih, ki naj bi prišli za srednješolske učitelje s povečanjem neposredne svobodne menjave dela —vsaj ne za učitelje tistih usmeritev, katerih uporabniki imajo na voljo malo denarja (npr. vzgoja in izobraževanje) aii pa se ne zanimajo dosti za dopolnilno izobraževanje na srednješolski ravni (npr. uporabniki družboslovne, naravoslovno-matematične ali kulturološke usmeritve). V sedanjih gospodarskih razmerah, ko se življenjska raven znižuje, se prosvetni delavci začenjajo čutiti ponekod že so-, cialno ogroženi — še posebno v tistih občinah, ki slabo skrbijo za stanovanja svojih učiteljev. Nič čudnega, če se v takih učiteljskih kolektivih, kot so nam potožili, pogovarjajo v zbornicah samo še o plačah. Nehote se pri tem spomniš na stari latinski izrek, da je najprej treba živeti, šele nato se lahko ukvarjaš s »filozofijo«; ali pa na znano hierarhijo motivov in potreb, ki jo je razčlenil Ma-slow, ki pravi, da je zadovoljitev primarnih človekovih potreb in motivov pogoj, da se lahko razvi- • jejo in razmahnejo višji socialni motivi. Tega se zavedajo tudi v vodstvu sindikata prosvetnih delavcev Bosne in Hercegovine, ki se odločno zavzema za spremembo in izboljšanje stanja in namerava sprožiti razpravo o teh vprašanjih v vodstvih vseh druž-beno-političnih organizacijah. Drugi del srečanja urednikov in novinarjev prosvetnih glasil, ki so povezani v posebni sekciji Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture pri centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, je bil namenjen aktualnim temam o vzgoji in izobraževanju, ki naj bi imele ustrezno mesto v vseh prosvetnih glasilih. Mednje sodi, poleg življenjske ravni prosvetnih delavcev, predvsem vzgoja jugoslovanskega domoljubja, razvijanje bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti ter oblikovanje mladih rodov po načelih pridobitev našega osvobodilnega boja in ljudske revolucije. Dogodki na Kosovem so pokazali, da lahko postane srednješolska in visokošolska mladina plen sovražne nacionalistične propagande, če nima trdnih stališč in vrednot, ki so temelj naše socialistične samoupravne in neuvrščene domovine. Šele ob takih dogodkih nam postane jasno, kam bi nas pripeljala idejno nev- tralna šola, in kam pelje tista tehnokratska usmeritev, ki v letih osebnostnega zorenja zapostavlja vzgojo in vsestransko oblikovanje mladostnika ter poudarja samo izobraževanje in stvarno znanje. Med drugimi aktualnimi temami, ki naj bi našle prostor v vseh prosvetnih časopisih, je še naprej reforma osnovnega in usmerjenega izobraževanja. Različne poti, ki jih ubirajo posamezne republike in pokrajini, omogočajo preverjanje različnih rešitev v praksi, ki je nepristranski razsodnik. V njej lahko preverjamo tudi, koliko so posamezne rešitve v skladu s stališči o reformi, ki smo jih zapisali v temeljne družbeno-politične li- vprašanja bodo aktualna še posebno ob pripravah na XII. kongres ZKJ, na republiške in pokrajinske kongrese ZK, ki bodo začrtali smer nadaljnjega delo- ' vanja naprednih družbenih sil in določili njihove prednostne naloge. Prosvetna glasila imajo pri tem posebno nalogo. Z medsebojnim sodelovanjem morajo zagotoviti potrebno obveščenost prosvetnih delavcev o tem, kaj se drugje dogaja, seznanjati jih morajo s prizadevanji in dosežki drugih, posredovati vredne izkušnje. Tudi pri vzgoji in izobraževanju ni dobro, če se zapiramo v republiške in pokrajinske meje in preprečujemo pretok informacij. Taka zaprtost oži obzorje, krepi samozadovljnost z doseže- / i .....rTTW Na srečanju urednikov prosvetnih glasil Jugoslavije stine in kongresne resolucije. Odkrita in kritična obravnava reformnih uspehov in pomanjkljivosti naj prispeva k uresničenju začrtanih ciljev, s tem pa tudi k oblikovanju vsaj okvirno enotnega jugoslovanskega vzgojno-izobraževalnega sistema. Ta nim in zapira oči pred dosežki drugih. Čeprav so v vzgoji in izobraževanju republike in pokrajini samostojne, je tudi v tej dejavnosti Jugoslavija enoten prostor in smo vsi, včasih celo usodno, odvisni drug od drugega. (Foto: Amand Papotnik) Največ o učbenikih Osrednja razprava članov strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje na seji 29. 6. Bfedmkl prosvetnih glasil pred i °sebne dohodke tudi za 30 odstotkov. V najslabšem položaju So gimnazije, saj so njihove "•ožnosti za pridobivanje do-'latnega dohodka —- še zlasti z ‘odmirajočimi« gimanzijskimi Programi — majhne. Povprečni °sebni dohodek gimnazijskega Profesorja v Sarajevu znaša, kot So nam povedali, komaj 7800 'knarjcv! Nič kaj prepričljive Iva Andrica v Travniku 1981 je bila namenjena obravnavi učbenikov. Nova zakonska določila omogočajo strokovnemu svetu SRS za vzgojo in izobraževanje, da določi učbenike za osnovno izobraževanje in za skupno vzgoj-no-izobrazbeno osnovo srednjega usmerjenega izobraževanja. t ' t • Da bi strokovni svet laže opra- vil to odgovorno nalogo, ima v svojem sestavu stalno komisijo za učbenike. Člani komisije so na seji poročali o pripravi učbenikov, ki so še zmeraj pomebna sestavina vzgojno-izobraževalnega procesa. V razpravi so se člani zavzemali, da učbeniki ne smejo biti preobsežni, da morajo biti kakovostni in ne preveč dragi. Ko so razpravljali o obsegu učbenikov, so poudarjali, naj bi bilo praviloma za eno učno uro največ dve strani besedila. Učbenik mora biti tudi bogato slikovno opremljen, ne sme pa obsegati več kot 175 strani. Zavzemali so se za poskusne učbenike, kakršne poznajo že drugod po svetu, za izdelavo metodologije in spremljavo učbenika, pri kateri bo treba ovrednotiti besedila glede na težavnost in obseg. Menili so, da je teamsko pisanje učbenikov prav gotovo dobro, vendar ne sme biti preveč avtorjev. Opozarjali so, da je treba okrepiti vlogo recenzentov, ki so nedvomno soodgovorni za čim kakovostnejši učbenik. Ko so globlje razčlenjevali nekatere učbenike, so ugotavljali, da se v njih še zmeraj premalo čuti povezanost predmetov. Glede pisanja učbenikov so ugotavljali, da učbenika ni mogoče napisati čez noč, da je zelo težko dobiti avtorje, zelo zahtevno je usklajevanje in podobno. Učbeniki za skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo so morali nastati v dveh letih, to pa je vsekakor rekordno. Zavzemali so se za to, da je treba avtorje bolje nagrajevati, saj pisanje učbenika ni preprosta zadeva; avtor mora biti dober strokovnjak in še posebno metodik. Delavci Zavoda SRS za šolstvo so se zelo trudili, da bi bili učbeniki pravočasno natisnjeni in da bi jih vzgojno-izobraževalne organizacije dobile o pravem času. Na seji so določili poskusne učbenike za književnost I, Angleški jezik in Nemški jezik. Zgodovina, Biologija, Geografija, Osnove tehnike in proizvodnje, Samoupravljanje, Zdravstvena vzgoja, o učbeniku za umetnostno vzgojo pa je obveljal sklep, da naj bo kot priročnik. Da bi čimbolj razčlenili vlogo, pomen, namen in nastajanje učbenika, je bilo sklenjeno, da bosta strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje in Zavod SRS za šolstvo organizirala strokovni posvet o problematiki učbenikov. Člani strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje so na seji sprejeli tudi več predmetnikov in učnih načrtov. DRAGO NOVAK Novosti o predšolski vzgoji__________________________ Raziskovalna dejavnost pedagoškega inštituta in nove knjige Ni novost, da se je v zadnjih letih področje predšolske vzgoje zelo razvilo, tako strokovno kot organizacijsko. Zasluge za ta razvoj imajo strokovnjaki, ki so prispevali znanstveni del in seveda pedagoški delavci v vzgoj-no-varstvenih organizacijah, ki so s svojim zavzetim delom v praksi oživili novosti in uresničevali sklepe raziskav. Če na kratko povzamemo letošnjo raziskovalno dejavnost Pedagoškega inštituta pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani in dela, ki so izšla v njegovi samozaložbi, dobimo tole podobo: Dr. Nuša Kolar je opravila raziskavo, ki jo že tiskajo: Vstop otroka v šolo z zornega kota njegovih sposobnosti za vključitev v proces družbeno organizirane vzgoje in izobraževanja. Z raziskovanjem je poiskala izhodišča za primerjalno ugotavljanje, kako sodelujejo otroci na predšolski stopnji osnovne šole pri vzgojno-izobraževalnem proce- Po teh podatkih so izoblikovali sklepe in predloge za pripravo in pripravljenost otroka pred vstopom v šolo in praktične smernice za delo z otroki, starimi od šest do sedem let. Raziskava ugotavlja tole: Oblikovati je treba celosten program, ki bo zagotavljal neprekinjeno povezanost predšolske in osnovnošolske stopnje. V smotre programa je treba zajeti tudi vidike, pomembne za celostnost in neprekinjenost. Operativno je treba načrtovati tudi oblike in metode dela in hkrati oblikovati program temeljnega in nenehnega usposabljanja vzgojiteljev in učiteljev. Na podlagi teh ugotovitev načrtujejo še dve raziskovalni nalogi: Izhodišča celostno oblikovanega in neprekinjenega programa priprave otrok na šolo in elementarne stopnje osnovne šole in Programska izhodišča celostnega in neprekinjenega vzgojno-izobraževalnega procesa na predšolski in osnovnošolski stopnji v zasnovah celodnevne osnovne šole. Glavni namen raziskovalnega dela je prispevati k celostnemu in neprekinjenemu vzgojno-izo-braževalnemu procesu na predšolski in osnovnošolski stopnji. Znano je, da moramo odslej otroke že eno leto prej pripraviti za vstop v šolo in moramo zato prilagoditi vzgojno delo otrokovim psihofizičnim zmogljivostim v tem obdobju. Najpomembnejše za vzgojiteljice bodo prav gotovo smernice, na katerih bo temeljilo delo v prihodnjem letu. na prostem. Z raziskavo želijo spremljati vzgojni program (v prvi fazi) pri uresničevanju nalog in dejavnosti na prostem ter proučiti možnosti za nadaljnje delo. Na temelju izkušenj iz vzgojne prakse bodo (v drugi fazi) s sodelovanjem praktikov in drugih strokovnjakov oblikovali okvirni program v posameznih metodičnih enotah in ga preverili v praksi. Sodelavka pedagoškega inštituta Nada Lebarič je pripravila letos poročilo Vzgojno delo z otroki, ki so moteni v razvoju, kot sestavina programa predšolske Namen naloge je proučiti socialno-ekonomske razmere, v katerih se razvijajo razvojno moteni otroci ter kako se otroci prilagajajo novemu okolju, način dela in življenja z njimi in značilne posledice, ki jih povzročajo motnje in razlike v dojemanju otrok. Raziskava daje izhodišča za nadaljnje raziskovalno delo na tem področju. Načrtujejo tudi raziskovalno delo, ki ga bo vodila Nada Lebarič: Formativno spremljanje vzgojnega programa za vzgojo in varstvo predšolskih otrok z vidika otrok z motnjami v razvoju. Tako bodo izoblikovali podrobnejše smernice za delo s temi otroki. Ob spremljanju dela z motenimi otroki bodo poskusili izbrati vsebine, s katerimi se otroci najuspešneje vključujejo v okolje. Tako naj bi dosegli večjo stopnjo socializacije in hkrati zmanjšali vpliv motenj. Poleg raziskovalnega dela so strokovnjaki inštituta pripravili še tale dela: Izšla je knjiga: Spremljanje in usmerjanje dela vzgojiteljic v VVO avtorice dr. Nuše Kolarjeve. V njej so prikazane ugotovitve raziskovalnega dela, ki naj bi jih uporabili kot prispevek k metodologiji spremljanja in vrednotenja vzgojno-izobraževalnega procesa v VVO in za oblikovanje formativnega spremljanja dela vzgojiteljic v VVO. V knjigi so zbrane ugotovitve, pomembne za prakso, nakazano je usmerjanje in usposabljanje vzgojiteljic za uvajanja sprotnih sprememb v vzgojno delo. Prikazano je dosedanje stanje v praksi, nerešena vprašanja in ustrezni ukrepi, s katerimi bo mogoče izboljšati delo v VVO. Oblike, vsebina in načini sodelovanja staršev in vzgojiteljic je delo, ki ga je napisala avtorica Tatjana Vonta. Avtorica opisuje problematiko sodelovanja staršev in vzgojiteljev v vzgojni praksi in pri tem upošteva nove možnosti, ki jih nakazuje tudi nova zakonodaja. Sodelavka Pedagoškega inštituta Tatjana Vonta je opravila letos raziskavo Spremljanje vzgojnih programov za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Namen raziskave je dobiti kakovostno povratno informacijo o uvajanju in uresničevanju vzgojnega programa v vzgojni praksi, in prikazati težave, potrebe in zbrati mnenja vzgojiteljev, ki delajo v praksi. Empirični del raziskave (3. faza) je potekal v 20 vzgojno-varstvenih organizacijah na območju ljubljanskih občin, pri anketi pa je sodelovalo 182 vzgojno-varstvenih delavcev. Letos načrtujejo raziskavo, ki že poteka, vodi pa jo Tatjana Vonta: Formativno spremljanje programa za vzgojo i in varstvo predšolskih otrok v dejavnostih Nekatere značilnosti učljivosti predšolskih otrok z motnjami v razvoju, ki so vključeni v VVO je naslov raziskave, ki jo je opravila Nada Lebarjeva. Avtorica obravnava opazovanje otrokovega razvoja in navaja k lažjemu in uspešnejšemu načrtovanju vzgojnega dela. Pri tem upošteva sodobna defektološka izhodišča o vzgoji predšolskih otrok in smotre integrirane vzgoje. Izmed del, ki smo jih navedli, je doslej izšla samo knjiga dr. Nuše Kolarjeve, naslednji dve pa bosta izšli v začetku prihodnjega leta. Knjige lahko naročite pri Pedagoškem inštitutu pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. TEA DOMINKO Sodoben angleški učbenik V predavalnici na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je v tednu med 6. in 10. julijem zvrstilo pet enodnevnih seminarjev, ki jih je pripravil Zavod SRS za šolstvo, udeležilo pa se jih je 120 srednješolskih učiteljev. Namen seminarja je bil pripraviti učitelje angliste na pedagoško delo z novim učbenikom za angleški jezik, ki ga bo v kratkem izdala mariborska založba Obzorja in so ga napisali avtorji Richard in Margaret Knight, Tončka Kobilica in Erna Kožar. Udeleženci seminarja so obravnavali tele knjige: ŠTUDENTA BOOK, WORK-BOOK, TEACHERA BOOK. Eden od avtorjev, gospod Richard Knight je najprej razložil, zakaj je začel nastajati komplet za angleški jezik v SVIO. Zakon o usmerjenem izobraževanju je naložil učiteljem drugačne zahteve in učne smotre, kot so veljali doslej, sestava učencev-spre-jemnikov znanja se je spremenila toliko, da jezikovnega pouka ne bodo nadaljevali. Prvi dve leti jezikovnega izobraževanja bosta torej vsa modrost, ki bo morala učencu pomagati, da bo pridobljeno znanje še naprej smotrno in koristno uporabljal. Tretji motiv Janja Petrovčič: Vajenica, Šola za oblikovanje Ljubljana za pripravo novega učbenika je seveda napredek jezikoslovne in pedagoške vede, ki sta v desetih letih, odkar so se dijaki učili po Map I, tako zelo napredovali, da je stari učbenik zastarel. Kako je učbenik zasnovan in zgrajen? Učbenik, namenjen učencem, ne obravnava več posameznih učnih enot, ki bi bile snovno in tematsko ločene, temveč enotno temo, ki poteka od začetka do konca te kakovostne knjige. Snov je zajeta v pogovor štirih učencev prijateljev. Prvi par je slovenski in drugi angleški. Prva vsebinska razširitev zadeva razred izmišljene šole v izmišljenem kraju Podgorje na Slovenskem, ki jo obiskujeta slovenska sošolca. Na drugi strani je šolski razred na Angleškem. Učenci tega razreda si dopisujejo in izmenjujejo izkušnje s slovenskimi vrstniki. Tudi angleško mesto je izmišljeno in se imenuje Moorside. LEON KREK Pred zahtevnimi nalogami S skupščine sekcije za pedagogiko prostega časa Letošnjega 2. junija je bila v Ljubljani druga skupščina sekcije za pedagogiko prostega časa, ki deluje pri Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije. Skupščina naj bi presodila, koliko je sekcija uresničila cilje in izpolnila naloge, ki si jih je postavila ob ustanovitvi aprila 1979, in nakazala, kako je treba delati naprej. Od osebnega opisa učencev prehaja besedilo k obravnavi njihovega šolskega okolja, urnika in njihovih konjičkov. Opisna pripoved, ki vključuje veliko dvogovorov, poteka vzporedno s predstavljanjem angleških vrstnikov. Tema se iz enote v enoto bolj širi, zajame socialistično republiko Slovenijo, nato Jugoslavijo in obravnavanje mednarodnih odnosov med deželami sveta. Tudi na tej stopnji je vidna primerjava z Veliko Britanijo. Tudi slovnične strukture so obdelane sodobno. Gre za primerjalni način poučevanja določenih jezikovnih posebnosti v angleškem jeziku. Pomembno je, da knjiga ne zajema zgolj skladnje, ampak obravnava enakovredno tudi glasoslovje in pomenoslovje. Učbenik je torej po svoji strokovni plati večplasten. Besedni zaklad je precej razširjen in zajema veliko izrazov iz samoupravne socialistične ureditve in življenjske prakse. Prednost tega učbenika je vsekakor idejnost, usmerjena k vzajemnemu sode- O delu sekcije in njenega izvršnega odbora sta poročala skupščini mag. Veljko Troha in dr. Rudi Lešnik, ki sta bila tudi pobudnika za ustanovitev sekcije. Mag. Veljko Troha je v uvodu spomnil udeležence na programska izhodišča in organizacijsko zasnovo sekcije, kar je sprejela ustanovna skupščina. Poudaril je, da je v prvem obodbju opravila pionirsko delo. Seznanila je javnost in družbene dejavnike s pomenom koristnega preživljanja prostega časa mladine in odraslih v naši družbi. Po množičnih občilih je odpirala problematiko prostega časa, največ ji akciji pa sta bila uspešna strokovna posveta leta 1979 in 1980 v Mariboru. Sekcija je pritegnila k sodelovanju na posvetih več strokovnjakov, ki se na različnih področjih teoretično in praktično ukvarjajo s problematiko prostega časa. telko je poročala, da šteje sekcija 76 članov. V svoje vrste pa bo vabila še nove, da bodo prispevali k delovnemu programu in bogatili pedagogiko prostega časa. Izvršni odbor se je sestal na štirinajstih sejah, predsedstvo pa na štirih. Veliko sta storila za to, da se je uresničil program, zlasti pa za oba posveta. Pri tem je sekciji največ pomagala Pedagoška akademija v Mariboru, ki je bila velikodušna gostiteljica obeh posvetov in ji je sekcija dolžna posebno zahvalo. Sekcija bo potrebovala več denarja, da bo uresničila svoj program. lovanju in prijateljskijn odno-irodi z različne som med narodi z različno druž-beno-politično ureditvijo in različnim zgodovinskim razvojem. Dr. Rudi Lešnik je predstavil skupščini mednarodno združenje za prosti čas in rekreacijo (ELRA) in druge organizacije, ki delujejo v Evropi in svetu na področju prostega časa. Naša sekcija je članica ELRA in ima v izvršnem odboru svojega predstavnika. Dva člana sta z referati sodelovala na 4. kongresu ELRA v Poznanju na Poljskem (aprila 1980), predstavniki ELRA pa na našem posvetu v Mariboru. Tajnica sekcije Tončka Me- Udeleženci skupščine so v poglobljeni razpravi potrdili, da je bila ustanovitev sekcije družbeno in pedagoško utemeljena in da je v začetnem obdobju uspešno opravila svojo nalogo pri seznanjanju javnosti s problematiko, s katero se ukvarja. V naslednjem obdobju pa ima velike naloge. • V skladu s smernicami v svojih pravilih bo morala svoje področje dela organizacijsko in vsebinsko razširiti. Po vseh naših območjih bo morala povezati ljudi, ki se ukvarjajo s prostim časom v vzgoji in izobraževanju, v društvih, klubih, organizacijah združenega dela, krajevnih in interesnih skupnostih, raziskovalnih in družbeno-političnih organizacijah in dejavnike, ki načrtujejo in urejajo prostorske in druge možnosti za izvajanje dejavnosti prostega časa. Delovati bo morala interdisciplinarno. rabnike. Tako bo spodbujala širok krog delavcev k iskanju novih oblik in vsebin dejavnosti, obenem pa bogatila teorijo prostega časa. • Tretji sklop nalog sekcije je izobraževanje mentorjev za delo z mladimi in odraslimi v prostem času. Sekcija bo spodbudila, naj bi uvedli programe in pedagogiko prostega časa v redni študij kadrovskih šol, da se bodo kandidati usposobili za organizatorje in mentorje prostega časa. Spodbujala bo tudi usposabljanje in spopolnjevanje pedagoških delavcev in drugih strokovnjakov in amaterjev v dejavnostih prostega časa. Mogoče so različne oblike: tečaji, seminarji, ekskurzije, ogledi, srečanja, poletne šole in podobno. Sekcija je poklicana, da priteguje strokovnjake iz društev in organizacij združenega dela kot sodelavce v vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer naj bi tudi skupno načrtovali dejavnosti s področja prostega časa. javnosti v celodnevni šoli, v kri jevni skupnosti, družini in dejav nemu letnemu oddihu delovni! ljudi in občanov: • Sekcija se povezuje s to vrstnimi organizacijami v drugi! republikah in pokrajinah. S svo jimi izkušnjami bo sodelovala H' jugoslovanskih posvetih o pro blematiki prostega časa, let( 1982 pa bo organizirala III. p0' svet o temi Združeno delo in pri sti čas. Z Gospodarsko zbornk1 Slovenije se je dogovorila za so delovanje pri izvedbi strokov; nega posveta Družina in prosi čas ob sejemski priredit'1 Alpe-Adria na Gospodarske® razstavišču v Ljubljani v le® 1982. • Sekcija bo še naprej sod® lovala z ELRA — Evropski® združenjem za prosti čas in • V šolah, domovih, društvih, klubih in drugod so dejavnosti prostega časa že precej razvite. Vendar so moči razdrobljene, njihovo delovanje je omejeno le na določeno okolje in je javnosti premalo znano. Sekcija naj bi poiskala načine, da bi zbrala, uredila, razčlenila njihove programe in izkušnje in jih posplošene razširila med druge upo- • Na podorčju teoretične dejavnosti bo spodbujala proučevanje vloge pionirske, mladinske in drugih organizacij v preobrazbi osnovne šole in problematiko prostega časa v celodnevni šoli. Sodelovala bo pri pripravi programov za prosti čas v eksperimentalnih osnovnošolskih centrih (REHIC) in pri programih usmerjenega izobraževanja. • Sekcija bo morala spodbujati svoje člane, da bodo objavljali svoje dosežke iz prakse, kjer je velika vrzel. Študenti kadrov--skih šol pa naj bi obravnavali problematiko prostega časa tudi v svojih seminarnih in diplomskih nalogah. Ob tem bi zbirali literaturo, proučevali teoretične probleme prostega časa, spremljali in vključevali vanjo že med študijem. • Sekcija bo namenila pozornost športno-rekreativni de- kreacijo in njeno komisijo ® usposabljanje kadrov in z zdri Ženjem za igrišča (IPA) in ^ udeleževala srečanj in posvete' Za tako obširen program b potrebna v sekciji pretehtana d« litev dela po področjih dejavno sti (telesnovzgojni in športni kulturni, tehnični, znanstveno raziskovalni in drugih) in po regi jah. Skupščina predlaga, naj bi # za posamezne akcije oblikovali komisije. Sčasoma bi se v sekcij izoblikoval aktiv (team) preda’ vateljev in uspešnih praktikov 2> izobraževanje mentorjev pro stega časa in delovanje v javno sti. _______ Po uspešnem razpravljanju programu za prihodnje obdobj je skupščina razrešila izvrši odbor in predsedstvo sekcije priznanjem za uspešno delo. Novi izvršni odbor, ki bo vodi organizacijsko delo sekcije, j sestavljen po treh merilih: predstavnikov ustanov, ki se te< retično in v praksi ukvarjajo problematiko prostega časa, ra; nih področjih dejavnosti in iz p® sameznih območij. TONČKA METELKO Veliko možnosti za vzgojo in izobraževanje gluhih ‘ Seminar surdopedagogov Jugoslavije Glede na to,da vsebuje delovni zvezek (Workbook) zelo veliko strogo in manj strogo vodenih vaj in je zraven tega še priročnik za učitelje (Teacher’s book), ki ga dopolnjujejo magnetofonski trakovi za nekatere učne enote, lahko rečemo, da je bilo skupinsko delo avtorjev uspešno. Nastal je eden najboljših sodobnih učbenikov, kar jih poznamo v slovenski šolski praksi. Gotovo bo zanimivo, da so se seminarja udeležili tudi predstavniki slovenskega proizvajalca učil DDU Univerzum in se z avtorji in predstavniki Zavoda SRS za šolstvo dogovorili za sodelovanje in pripravo didaktičnega kompleta, ki bo obsegal poleg knjižnega gradiva še učila — prosojnice in diapozitive. Če ne bo nepotrebnih zapletov in bodo dogovori za učila uresničeni, bodo ti učni pripomočki izdelani že v tem šolskem letu. Gulfide Mersimi: Ohridska arhitektura. Osnovna šola Bratstvo, Skopje Ob Plivskem jezeru, v slikoviti okolici Jajca, je bil od 29. junija do 4. julija zvezni seminar surdopedagogov. Najbolj aktulana tema, obravnavana na tem seminarju, je bila integracija slušno prizadetih otrok v šole za polno-čutne otroke. Zvrstilo se je 25 referatov, ki so obravnavali povečini to tematiko. Ob referatih se je razvilo živahno razpravljanje, saj je ta tema, zdaj ko smo na pragu usmerjenega izobraževanja, še posebno zanimiva. V uvodni besedi je predsednik zvezne surdosekcije magister Borislav Korač poudaril pomen tega seminarja, ki je bil prirejen prav v letu invalidnih oseb, med katere sodijo tudi slušno prizadeti. Ni vseeno, kako sprejemamo v naši socialistični družbi prizadeto osebo — je dejal saj smo za njeno osebno rast moralno odgovorni vsi, zlasti pa učitelji gluhih. V uvodnem referatu je govoril tudi o problematiki integriranih oseb v vseh naših republikah in tako odprl razpravo o tem vprašanju. Zastopniki zagrebškega SUVAG centra so poročali o sodelovanju tega centra pri reševanju problematike slušno prizadetih otrok v Zagrebu, kjer sodelujejo s šolo na Ja-bukovcu. Primerjali so šolski uspeh tistih otrok, ki niso vključeni v delo centra SUVAG, in tistih, ki so v njem. Rezultati so pokazali, da je delo centra SUVAG uspešnejše, saj veliko pomaga tudi pri vključevanju teh otrok v šole v polnočutne otroke. Nadaljnji referati so obravnavali poleg integracije tudi govorno problematiko slušno prizadetih otrok in poklicno usposabljanje slušno prizadete mladine. Poročevalec iz Makedonije je govoril o sodelovanju in organizaciji telesne vzgoje, ki je ena najbolj priljubljenih dejavnosti gluhe mladine in ji pomaga pri vključevanju v družbo polnočut-nih. Veliko je možnosti za vzgojo in izobrazbo gluhe mladine, ki jih dostikrat spregledamo. Upoštevati življenje Prof. d. Zvonko Juras, zagrebški vseučiliški profesor, je v temeljitem referatu, ki je potekal kot nekak pogovor med poslušalci in predavatelji, obdelal temeljni problem integracije slušno prizadetih otrok v okolje polnočutnih. Ugotovil je, da vpliva na to obliko šolanja več dejavnikov, ki jih ne smemo prezreti, preden vključimo slušno prizadetega otroka v okolje polnočutnih. Ti dejavniki so: družina, bližje socialno okolje, okolje polnočutnih oseb, okolje slušno prizadetih oseb in vsa družba. Vedno je treba upoštevati življenje slušno prizadetega posameznika njegov odnos do objektivnih zakonitosti družbe, njegovo socializacijo in možnosti, ki jih ima glede na svoje sporazumevanje. Posebej je poudaril možnost totalne komunikacije (vseh mogočih oblik sporazumevanja); te naj bodo na voljo slušno prizadetim, ki jim ne zadošča samo strogo omejevanje na glasovni govor. Poudaril je sicer primarni pomen glasovnega sporazumevanja za gluhega človeka in opozoril, da je to le ena od oblik sporazumevanja. Poslušalce je seznanil tudi z vprašanji učiteljev, ki vzgajajo in izobražujejo gluhe. Nanje vplivajo nekateri subjektivni dejavniki: možnost izobraževanja glede na gmotne razmere po posameznih šolah, želje staršev gluhih otrok pri šolanju in ne nazadnje tudi javno mnenje gluhih samih o našem šolskem sistemu za njihovo izo- braževanje. Zato vprašanje tovrstnih učiteljev in pouka gluhih ne zadeva le naše prosvetne stroke, temveč je tudi družbeno-go-spodarski, tehnološki problem. Prof. dr. Zvonko Juras je razložil, kako rešujejo ta vprašanja drugod po svetu. Zavzel se je za družbeno uveljavljanje učiteljev gluhih, ki kakovostno opravljajo svoje delo, za to delo pa dobivajo le malo priznanja. Morda je vzrok za to tudi premajhna pobuda samih prosvetnih delavcev v posebnem šolstvu, ki premalo pišejo o delu in uspehih v svoji stroki, pa jih družba tako včasih tudi prezre. En dan je bil na tem seminarju namenjen tudi slovenskim referatom: prof. Jože Hederih je govoril o poklicnem usmerjanju gluhih v Mariboru (CKSG-Maribor; prof. Bogo Jakopič o govorni sposobnosti predšolskega gluhega otroka (CRSG-Ljubljana) in prof. Cveta Mavrič o delu s predšolskim slušno prizadetim otrokom kot nujnem pogoju rehabilitacije (CKSG-Portorož). specialnega šolstva v SR Hrvašt nakazal rešitve, ki bi vsaj zač®’ sno ustrezale tudi usmerjenem1 izobraževanju slušno prizade® mladine. Na seminarju je govoril tuli Sl prof. dr. Ivo Skarič iz Zagreb* ki je zelo dobro razčlenil vpliv* predsodke in poti k integraciji zelo objektivno je opozoril dejavnike, ki so nujni pri inte graciji slušno prizadetega otro-ka; od pripravljenosti učitelje* polnočutnih otrok, da sprejmej* v razred slušno prizadeteg* otroka, ter njihove usposobijo nosti za tako delo do različni* dejavnikov, ki vplivajo na inte gracijo gluhega otroka med pd; nočutne, in ne nazadnje tu® gluhih otrok samih. To je resn1 delo, v katerega se je tret® ; izredno poglobiti, zato ni reč® ; no, da bo vsak slušno prizade® 1 Premišljeno k integraciji Predsednik surdosekcije mag. Borislav Korač je v svojem izredno zanimivem referatu obdelal psihično in tehnično izvedbo vseh oblik integracije slušno prizadete mladine v normalne šole. Navedel je utemeljitve, ki govore za integracijo, pa tudi pomisleke, ki jih moramo upoštevati. Integracija naj bo izvedena le tam, kjer imajo za to vse pedagoške in druge možnosti, sicer lahko gluhemu otroku več škodi kot koristi. V razpravljanju je sodeloval tudi pedagoški svetovalec za posebno šolstvo SR Hrvaške Stevo Žutinič, ki je v dolgi razlagi zakonov' in možnosti s področja 1 1 otrok zmožen prestopiti ta prag Res pa je, da imajo nekateri možnosti za to. Korak, torej, J! mora biti zelo pretehtan, kaj® integracija ni zgolj »segregacij® znotraj integracije«, temv«® mora biti resnično vključevanj® med polnočutne otroke. Na Hf' vaškem so letos sprejeli zako® ki daje gluhim pravico do teg® koraka in nalaga šolskim org®! nom, kjer je to le mogoče, da p® tem odgovorno pomagajo. Vse' kakor pa morajo med polna; i čutno populacijo upošteva® predvsem govorni in slušni st®'j i tus gluhega otroka, pa tudi $0' i ; cialni in celotni psihofizični st®'; ! tus njegovega razvoja. Seminarje končal svoje delo'j zaupanju, da bosta globoka mn' ralna zavest in strokovna p0". 1 kovanost znali pravilno odloča®. o tako pomembni zadevi, kot j6 vključevanje slušno prizadeteg® otroka v okolje polnočutnih-BOGO JAKOPIČ Vzgoja za samoupravljanje era' S to ig'1 ;V0 in- >ro let* po )f0 iic< so ;0V' osi lit' ;efl let Na letošnjem seminarju ... ji Učitelje obrambe in zaščite, ki je * “il v Poljčah od 22. do 26. junije (prva skupina) in od 29. junija dc T julija (druga skupina), so pr obravnavi metod vzgojno-izo-oraževalnega dela pri pouki obrambe in zaščite v srednji! ^olah udeleženci pri skupinsken Oelu na koncu ugotavljali, kaj je bistveno in najpomembnejše z? jf Uspešnost dela pri tem preclmeti r 'u kako najbolje prispevamo 1 Učinkovitosti pouka. Tako se ^oblikovalicelostno sliko o tem *aj najbolj vpliva na učno ii o i vZgojno uspešnost pri tem pred ». metu, čemu moramo namenit ( Klavno pozornost in kako lahke Pospešimo obrambno vzgojo is a Usposabljanje v srednjih šolah i Učitelji obrambe in zaščite, ki e [o prispevali svoje ocene in pred- - i — v obeh skupinah jih je so-j j delovalo okoli 80 — so zelo zrelo j "i premišljeno razvrstili dejav-'I Kj'-e u^ne 'n V2g°jne uspešnosti. - Njihovi pogledi so usklajeni tako ji S cilji tega predmeta kot tudi z j današnjimi pogledi na metode » '[Zgojno-izobraževalnega dela z i doraščajočo mladino. Odločilna je učiteljeva Vloga Po mnenju udeležencev semi-Uarja ima pri obrambi in zaščiti odločilen vpliv na učno in Vzgojno uspešnost učitelj, nje-Kova strokovna in metodična Usposobljenost, njegova vsakokratna pripravljenost za pouk. zavzetost za cilje, ki jih moramo uresničevati, motiviranost in ustvarjalnost pri delu. Samo strokovno in metodično dobro usposobljen učitelj lahko uspešno opravlja zahtevne naloge tega predmeta, dobro poučuje in res nauči učence, obenem pa jih vzgaja v duhu naših revolucionarnih izročil ter krepi v njih pripravljenost za obrambo naših pridobitev in vrednot. Zato je pomembno nenehno izobraževanje učiteljev, ki vključuje medsebojno jzmenjavo izkušenj ter posodabljanje strokoVnega in didaktično-metodičnega znanja. Brez sodobnih učnih pripomočkov so uspehi skromni Učitelji obrambe in zaščite podpirajo opremljanje kabinetov s sodobnimi učnimi pripomočki in učili, ki omogočajo učitelju kakovosten pouk. Dobro opremljni kabineti, učna sredstva in pripomočki so bistveni za doseganje vzgojnih in izobrazbenih ciljev. Sodobno zasnovan, dobro organiziran učni proces, ki se opira na razlago in demonstracijo ter na praktično delo učencev, le-te motivira in uspešno usposablja za obrambo in zaščito. Brez sodobnih učnih pripomočkov bi bili kljub učiteljevi zavzetosti učni uspehi skromnejši. Če hočemo od učitelja več, mu moramo torej dati ustrezne pripomočke in ga uspo- • tii t ,i ii.'. šobiti za njihovo pravilno metodično in tehnično uporabo. Učni proces mora biti načrten in razgiban pogovorom, razpravo in praktičnimi vajami. Pri tem učenci postopno obvladujejo določena sredstva, postopke in tehnike ter si razvijajo potrebne spretnosti in navade. Enak pomen kot učitelju in učnim pripomočkom pripisujejo udeleženci seminarja tudi pravilni zasnovi in organizaciji učnega procesa. Ta mora temeljiti na dejavnem, včasih tudi ustvarjalnem sodelovanju učencev. Razlago moramo povezovati s lak ucm proces je treba z vsako učno enoto posebej pri mišljeno načrtovati in temeljit pripraviti. Bistvenega pomena s v tem procesu tudi odnosi me učiteljem in učenci, ki moraj temeljiti na bližini in skupni za\ zetosti ter na medsebojnei (Foto: Amand Papotnik) upoštevanju in spoštovanju. V tako zasnovanem pouku je sprotno preverjanje uspešnosti sestavni del samega učnega procesa ter daje učitelju in učencem potrebno povratno informacijo o tem, kako dosegamo pričakovane cilje. Tak učni proces je živahen, daleč od enoličnosti, ki odbija učence, pa tudi od suhoparnega predavateljstva, ki ga je v marsikateri srednji šoli še zmeraj preveč. Morda je prav v smotrno načrtovani in vodeni dejavnosti učencev v učnem procesu in v drugih dejavnostih (obrambni dnevi, izleti, krožki itd.) še precej neizrabljenih možnosti, da bi povečali učinkovitost obrambno-' vzgojnega dela. Na uspešnost vplivpjo tudi drugi Učitelji obrambe in zaščite poudarjajo, kako pomembno je že samo meljno znanje, ki ga prinese nci iz osnovne šole in na ka^iem lahko gradijo tako pri političnih kot pri vojaških strokovnih temah. Ker je učni načrt zek) obsežen, 'je pomembna povezava obrambe in zaščite z drugimi predmeti, zlasti s samoupravljanjem s temelji marksizma, z naravoslovnimi in nekaterimi strokovnimi pred- obramba zaščita meti in s telesno vzgojo. Učitelji teh predmetov morajo upoštevati tudi smotre obrambne vzgoje. Sodelovati mora torej vsa šola, zlasti še pri načrtovanju in uresničevanju obveznih in prostovoljnih dejavnosti, ki so povezane s predmetom obramba in zaščita. Dobrodošli so: pomoč zunanjih dejavnikov, naklonjenost okolja in dober odnos, ki ga imajo učiteljski zbor, vodstvo šole in zunanji dejavniki dp tega predmetnega področja. Vse to ustvarja spodbudno ozračje za delo, ki dobro vpliva na učence in učitelje. Zapostavljanje tega predmeta in pomikanje v urniku na čas, ko so učenci že utrujeni, izraža slab odnos okolja do obrambno-vzgojnih nalog tega predmeta. ' V učnem načrtu obrambe in zaščite je zapisano, da se morajo učenci za opravljanje nalog v splošni ljudski'obrambi usposobiti moral no-politično, psihološko, fizično in vojaško-strokov-no. Učitelji obrambe in Zaščite vedo, da morajo večino teh zahtev prevzemati sami. Učiteljski kolektivi pa se morajo zavedati, da vseh teh zahtevnih nalog ni mogoče uresničiti samo pri enem predmetu, temveč le s celotno vzgojno-izobraževalno dejavnostjo srednje šole. JOŽE VALENTINČIČ Razpisi Vodstva vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih organizacij in razpisne komisije obveščamo, da bomo objavljali razpise, ki nam jih bodo poslali, sproti vse leto. Pri pošiljanju razpisov upoštevajte, prosimo, da oddajamo gradivo v tisk teden dni pred izidom vsakratne številke. Razpisi v Prosvetnem delavcu so cenejši kot v dnevnem časopisju, pridejo pa do vsakega prosvetnega delavca. Z razpisi podpirate svoje glasilo in prispevate k njegovi kakovosti. Pridobivanje novih naročnikov_____________________________________ Z novim šolskim letom so prišli v učiteljske in vzgojiteljske kolektive novi delavci, ki še niso naročeni na Prosvetnega delavca. Pokazalo se je, in to je tudi skupna želja nas vseh, da bi bili prosvetni delavci dobro obveščeni o dogajanju v celotni vzgojno-izobraževalni dejavnosti, da bi spremljali delo republiških družbeno-političnih, samoupravnih in strokovnih organov na tem področju ter da bi tudi sami dejavno vplivali — s svojim glasilom—na urejanje odprtih vprašanj in razvoj naše dejavnosti. Vodstva šol in osnovnih organizacij sindikata ter bralce prosimo, naj se zavzemajo za to, da bi bil vsak delavec v vzgoji in izobraževanju naročen na Prosvetnega delavca. Včasih bo potrebna samo spodbudna beseda, včasih pogovor na učiteljski konferenci in pobuda na sindikalne sestanku. Dobro obveščen in razgledan prosvetni delavec je odprt družbenemu razvoju, učinkovit v svojem družbenem delu in uspešen pri delu z mladino. UREDNIŠTVO Za proslave in spominske dneve Manko Golar, Počastimo domovino Ob visokem življenjskem jubileju, 70-letnici Manka Golarja, pesnika, ki že dobrih petdeset let bogati z otroško pesmijo mladinske liste, je občinska kulturna skupnost v Gornji Radgoni izdala prikupno pesniško zbirko POČASTIMO DOMOVINO. V njej je zbranih 64 pesmi, namenjenih spominskim dnevom in drugim dogodkom, ki se jih ponavadi spominjamo z oddelčnimi in skupnimi proslavami. To so pesmi, napisane za otroke, ki govorijo o novem letu, pustu in pomladi, o osmem marcu in dnevu mladosti, o prazniku republike in dedku Mrazu. Nekatere pesmi so za družino, napisane materi, babid in dedku za rojstni dan. Nekaj domoljubnih pesmi sega nazaj v vojna leta. Iz starih listov Druge pesmi so nastale, ob različnih priložnostih — ob odprtju nove šole ali vrtca, ob obisku pri starejših občanih, pri graničarjih in drugje. Zbirka POČASTIMO DOMOVINO je torej kot nalašč za pedagoške delavce, ki želijo s pesmijo počastiti te praznike in spominske dneve. S tem bomo najlepše počastili ob njegovem .visokem jubileju tudi Manka Golarja, saj bodo tisoči otrok dali njegovi pesmi še svojo svežino in mladost. Zbirko naročimo pri občinski kulturni skupnosti, 69250 Gornja Radgona, Partizanska 17-H, telefon (069) 74-083. Cena 140 din. J. V. »C telesni kazni v šoli« posvetovalo se je »pedagogijsko društvo na Dunaji« in po dolgi razpravi sprejeli so z. vsemi glasovi zoper 4 naslednje točke: I. Telesne kazni so potrebne in naj se izvršujejo, a le pri dečkih. 2. Take kazni se ne smejo sploh za vse rabiti, ampak rabe naj se le tam, kjer opomtnovanje in svarjenje nič ne pomaga, in pri pregreških zoper čudorednost. 3. Otroci, pri katerih telesne kazni ne pomagajo, imajo se izročiti v posebne zavode za poboljšanje. 4. Učiteljem naj se daje postavna obramba, kadar izpeljujejo svoj posel, kakor se to godi pri drugih uradnikih. Učiteljski tovariš 1881, str. 108 Predavanja za pridobitev pedagoške in andragoške izobrazbe Center filozofske fakultete za pedagoško usposabljanje bo v zimskem semestru 1981 (oktober, november, december) organiziral predavanja za pridobitev pedagoške izobrazbe, namenjena tistim učiteljem in vzgojiteljem, ki imajo visokošolsko izobrazbo, pa pri svojem študiju niso imeli pedagoških predmetov. Predavanja, ki obsegajo osnove psihologije, pedagogike, didaktike in andragogike, v skladu s predpisanim programom, sprejetim na seji skupščine PIS za pedagoško usmeritev dne 29. 6. 1981, bodo na željo udeležencev seminarjev preteklih let organizirana v obliki »študijskih petkov« in bodo potekala vsak petek od 12. do 15.15 v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani. Namenjena so predvsem učiteljem in vzgojiteljem, ki poučujejo na srednješolskih centrih širšega ljubljanskega območja. Hkrati vas obveščamo, da bo naš center tudi letos v zimskih semestralnih počitnicah organiziral petdnevni seminar za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe, namenjen predvsem udeležencem iz ostalih krajev Slovenije. Prijave z imeni udeležencev pošljite do 20. septembra 1981 na Center za pedagoško usposabljanje, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12, Ljubljana. Podrobnejše informacije vam bomo sporočili do 30. septembra: Popestritev za vzgojo najmlajših _____________________ __________________ Skoraj vsak dan beremo ocene in predstavitve novih leposlovnih in strokovnih knjig. Vse lepo in prav, še posebno če je kritika spodbudna in je knjiga dobra. Nekako drugače je z učili ali avdiovizualnimi sredstvi in pomagali, ki ostajajo nekje na obrobju in tako bralec ne dobi prave predstave o vseh učilih, ki jih je mogoče dobiti pri nas. Sodobni pouk si težko zamišljamo brez učil kot so, denimo, diapozitivi, prosojnice ali filmi, To velja tudi za vzgojo, še posebno za predšolsko. Tokrat spregovorimo o seriji barvnih diapozitivov z naslovom DOMAČE ŽIVALI, ki jih je izbrala in prispevala metodična navodila zanje Anka Prestor. Učilo, ki ga je založila in izdelala založba DDU Univer-zum, je namenjeno predšolski vzgoji pa tudi začetnim razredoj osnovne šole. Metodična navodila za osnovno šolo je napisala skupina avtorjev. Serija vsebuje 120 diapozitivov, posnetih v barvni tehniki. Znano je, da se otrok raje pogovarja o živalih kot o rastlinah. Živali se gibljejo in so možni soigralci za otroško igro, rastlina pa je nepremična. Serija diapozitivov bo dala otrokom spodbudo za besedno izražanje in s tem za pridobivanje novih pojmov, ureditev izkušenj in že pridobljena spoznanja ter poglabljanje interesov. Slike pred otrokom ne bežijo kot ha filmu, temveč obstanejo na platnu tako dolgo, da si jih lahko dodobra ogleda. Diapozitivi prinašajo nove vzgojne možnosti, hkrati pa so pravo estetsko doživetje. Slika izoblikuje novo informacijo, ki postane jedro in nastavek za komunikacijo in proces: komuniciranje. Pri tem gre za napol vodeno komuniciranje, saj slike sledijo določenemu zaporedju, ki pa ga je mogoče spreminjati. Na drugi strani imamo še množico otrokovih vprašanj in njegovih spoznanj, ki niso podlegla še nikakršnemu sistemu, še najmanj pa uniformiranosti. Diapozitivi spodbujajo in obetajo pogovor, s katerim ni nujno, da dosežemo določene cilje že prvikrat. Vzgojitelj pa lahko upa, da bodo zdaj — prvič sprejete informacije spet zaživele ob drugem gledanju. Ob tem si lahko izmisli celo vrsto igric, ki bodo le še poglobile dojemanje udomačenega živalskega sveta, gradile pozitivne odnose do živali in s tem utrjevale tudi medčloveške odnose. Mar ne govori starodavni pregovor prav o tem, da kakršen je človek do živali, tak je do ljudi? Kje bomo torej začeli in kje nadaljevali? LEON KREK SPOŠTOVANI, morda je med vašimi sodelavci kdo, ki še ni naročen na Prosvetnega delavca. Ponudite mu našo naročilnico — naj jo izpolni in pošlje v ovojnici na naš naslov. Vzgojno-izobraževalni zavod Piran o. sol. o., razpisuje dela in naloge za: TOZD VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD LUCIJA — vzgojiteljice za nedoločen čas — pogoji: srednja vzgojiteljska šola — varuhinje za nedoločen čas — pogoji: šola za varuhinje, starost najmanj 18 let, zaželena praksa za delo z otroki. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Vzgojno-izobraževalni zavod Piran o. sol. o., Delovna skupnost skupnih služb, Piran, Rozmanova 7, Kadrovska služba. Dana Kočevar V začetku letošnjega poletja je v sončni Beli krajini v krogu domačih obmirovalo srce DANE KOČEVARJEVE, profesorice biologije, pedagoške svetovalke in večletne vodilne delavke na Zavodu SRS za šolstvo. Dana je bila otrok »zibelke partizanstva«, kjer Se je zelo mlada skupno z vso družino vključila v narodnoosvobodilni boj in ljudsko revolucijo in kot aktivistka ob tem zorela. Izšla je iz tistega rodu naše mladine, ki je sledila klicu Osvobodilne fronte, naj gredo učiteljevat na osvobojeno ozemlje. Na prvem učiteljskem tečaju v Beli krajini se je usposobila za učiteljski poklic in ga zavzeto opravljala v osnovnih šolah na domačem terenu in po osvoboditvi tudi drugod po domovini. Njena želja po nadaljnjem izobraževanju in nagnjenje do naravoslovja jo je vodilo k študiju na višji pedagoški šoli in kasneje na biotehniški fakulteti. 33 let svojega aktivnega življenja je posvetila vzgoji in izobraževanju mladega rodu kot učiteljica in vzgojiteljica doraščajo-čih, kot pedagoška svetovalka in vodja prosvetno-pedagoške službe pa izpopolnjevanju učiteljev, kakovosti vzgojno-izobra-ževalnega dela, samoupravljanju v šolah in razvoju šolstva v celoti. Uspešno je usmerjala razvoj predšolske vzgoje, osnovne in srednje šole. Zavzeto je sodelovala pri modernizaciji pouka biologije v srednji šoli. Dano so odlikovale or ga niza' cijske sposobnosti, strokovna znanje in družbenopolitična raZ' gledanost. V svojem značaju inv vsem svojem delovanju je bil* načelna, dosledna in disciplini' rana, svetal zgled predanega ia požrtvovalnega bojevnika za družbeni napredek, lik komunista, ki deluje in živi nesebično za srečo mladega rodu, kulturni ia družbeni napredek domovine ia naroda. Svojim sodelavcem ni bila le predstojnica, ampak tovarišica s poštenim, iskrenim ia humanim odnosom, vedno pri' pravljena svetovati in pomagati pri reševanju problemov. Sredi polnega življenja jo j£ načela bolezen, ki jo je kot srčne hibo nosila v sebi od rane mladosti in ki se je v okupatorjevih zaporih in v taborišču še razrasla Skrivala jo je z življenjsko vedrino, vnemo do pedagoškega dela, delovnim poletom in ustvarjalnostjo. Zaustavila ji je poklicne delo, ko je bila še polna načrtov pri razvoju naše šole in mnoge prezgodaj, ko njene duševne sile še niso bile izrabljene. Šest let se je bojevala z boleznijo, dokler ji ni podlegla. Njeno delo je vgrajeno v slo vensko šolstvo po osvobodit'' domovine. Sodelavcem Zavoda SRS za šolstvo pa bo ostala ko1 zgled in spodbuda za nadaljnja prizadevanja pri vzgoji in izobraževanju mladine. T. M. Obvestilo Rdeči križ Slovenije vabi občane in delovne ljudi, da se v čin) večjem številu udeleže krvodajalske akcije. Prijave sprejem? občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa ak' tivist RK, odgovoren za krvodajalstvo. Dolžnost vseh zdravih občanov je, da darujejo kri vsaj nekaj* krat v življenju, saj je nehumano, zanašati se samo na solidar* nost drugih. Dajanje krvi je dokaz humanosti in solidarnosti' Zato pričakujemo na krvodajalski akciji vse zdrave občane in delovne ljudi. SEPTEMBER 1981 JESENICE SENOŽEČE HRPELJE SEŽANA KOMEN SLOVENSKE KONJICE ŽREČE SLOVENSKA BISTRICA 8., 9., 10., 11. 15. (od 6. do 9. ure) 15. (od 11. do 14. ure) 16., 17. 18. 22., 23., 24. 25. 29., 30. RDEČI KRIŽ SLOVENIJA Odbor za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE TRNOVO, LJUBLJANA objavlja prosta dela in naloge — učitelja razrednega pouka za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) Pogoj: diploma PA — razredni pouk ali diploma učiteljišča. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. Pošljite jih na naslov: Osnovna šola Trnovo, 61001 Ljubljana, Karu-nova 14/a. Časopis izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZPTrosvetni delavec: Metka Rečnik, predsednica, Jože Deberšek, Tea Dominko, Milanka Dragar, Leo- pold Kejžar, Marjana Kunej, Vida Nered, Marija Skalar, Janez Sušnik, Valerija Škerbec, Zdravko Terpin, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc. Uredniški odbor Prosvetnega delavca: Geza Čahuk, predsednik, Breda Cajhen, Tea Dominko, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Dušan Zupanc. Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 200 din za posameznike, 350 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 10 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509. Tiska ČZP Ljudska pravica. Yb ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je časnik »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1-odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).