List 48. k dar Tečaj brtn ske m ar ^r^^BBîi íl!rv * '■ fJS* íiWťl ImI BŒr< ^ C ri r, p i / ^ M MQ Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. y Ljubljani v sredo 27. oktobra 1869. Gospodarske stvari. trava zapopade. Kmalu bo iz tacega prav dober trav- nik, ki bo veliko več vreden od prej Kako pušćine v koristno posestvo spreobrniti. ude Srenjski šopaš niki so, če bi se med sreDiske 1 1 • I • w • i 1 m « % . • 1/ razdelili, večidel, posebno Nobena péd zemlje ne bodi pusta in prazna. Po verjetnem spričevanju obhodnikov sveta napravljajo Kinezi še celó na vodah lepe rastlinske vrte. Njihove dežele so nek tako lepo obdelane, kakor raj. To so v dolinah in na pianem^ najbolj pripravni lepe njive ali pa lepe travnike dati. Se grmovje in trnje poseká, sežgé in po delu pepél razspè, se, ce so osusni • r zorjo, i u. I^uuiiaui yyj j\u je puZilLUl UIŽU [J nila in potlej se razsula , se enkrat bolj plitvo v jeseni kar je moč globoko^ in pomladi po tem, ko je pozimi oral premerz- zemlji, in menda taki pridni Od najpridniši kmetovalci na ljudjé ne morejo hudobni biti, kakor nikjer ne. tacih se imamo tudi mi kaj učiti. Pri nas je še neizrečeno veliko neobdelanega prostora, ki nic dobička ne dá ali pa celó malo, in bi ga ; in se obsejejo. Koruza, proso, včasi tudi novini dobro storé. Ce so pa mokrotni, naj se mokrota pšenica na taki po grabnih odpeljá, in bodo travniki. Ce so taki so- pašniki v bregovih , naj se ž njimi naredi, kakor smo y prej od neobdelanih bregov učili. dovolj dal, če bi obdelan bil. Koliko pustih bregov koliko redkih, zanemarjenih host! koliko močirjev! kjer bi se dali z majhnim prizadevanjem in majhnimi stroški Gospodarske skušnje. ali vinogradi, ali lepe goste hoste, ali lepi sadni vrti, * Žito pregloboko sejati, ni dobro. — Ve- ali lepe njive ali travniki, posebno na srenjskih šopaš- liki posestnik Rostel je opazoval seme posejano, kader nikih narediti. Koliko več sadnega drevja bi še lahko je počelo klice poganjati pa i dalje, kadar je že nare posajenega bilo, ki velik dobiček donaša! dilo koreninice. Pri tem opazovanju je videl, da glo- Hočemo od tega nekoliko govoriti in pokazati, kaj boko vsejano seme ni globoko pognalo korenin se O tem dá storiti. r»alr A a en hílť» nno Ki'llro o«. am- in » wvjv^^v/ Ai 1 ^AVUWIW J^rv^iiuiv I\VX vJLiiJU y C4 JLLl LM 11 II IH ■■ II I lpak da so bile one bilke najmočnejše, kjer se je žito Pusti bregoji imajo ali dobro zemljo aH pa ne, bolj plitvo sejalo. Najbolja je svetev po Rostel- novih skušnjah do poldruzega palca globoko. Iz ležé ali nizko ali visoko, na solncu ali od solnca j v bolj mrzlih krajih ali pa v gorkih. Ce je v tacih bregovih njegovih skušenj se je pa pokazalo tudi to, da globoka obilo zemlje, bodo se dali prav lahko rodovitni narediti, setev semena ne varuje pozebljine. in ako so na solncu na visocem in v gorkih vinskih * Globoko oranje donaša več pridelka krajih, bojo se dali na takem svetu lepi vinogradi za- memo plit v ega. — Sploh je znano, da je dobro, ako saditi ali pa lepi sadni vrti, posebno boljka nizkem, Se težka zemlja, to je ilovasta, globoko orje; zalo se je doka da tudi lahko zemljo je treba kolikor mo- kjer bo v senci tudi še lepa trava rastla. Ce so pa od ___ solnca ali v mrzlih krajih, naj se taki bregovi obsadé goče globoko orati. Gotovo polovica več se dobi^iz polja globoko izoranega kakor iz polja plitvo oranega z divjimi koristnimi drevesi, posebno z jelkami, sjnre-kami y z mecesnom y ali pa tudi z bukvami itd. Ce je y tak svet zelo peščen ali skalovit, in pesek ni zelo globok se dá še vse eno v kako korist obdelati, potem ko se prazno grmovje in trnje izseka in sožgé. Redke boste. Če je stojeći les že starikast in malem izseka, ter Do dobrega se mora izmolsti krava to je zapoved umnega gospodarstva, ktero naše gospo-dinje še preveč zanemarjajo. Koliko poličev mleka je treba za funt sirovega masla (putra), to odvisí večkrat zelo redek, naj se po potrebi in po od kraja in zaporedoma, in naj se ondi brž drugo molze 5 odstotkov drevje ali nasadi ali pa seme vseje, vendar ne smetane dala samo od tega, kako dekla kravo molze. Izvedelo se , zjutraj molzena, je pri začetku koncu molze pa 35 odstotkov Je da ista krava tistega^ plemena, ktero je prej ondi rastlo, ampak druzega. *Je so namreč take redke hoste bolj v mokrotnem, boste, na pr. za hrastjem jevša in vrba najbolj storile. tedaj je za 30 odstotkov razločka. Ce dekla pred molzo vimena dobro ne „presuče (i (kakor Ce pa niso v mokrotnem, bo smreka y 9 gaber 9 bukev, pravijo), to je, da ga močno ne pognête, teče izprva redko, vodeno mleko prav hitro iz vimena, smetana pa ostane gori; tedaj se res molža hitro opravi, al ta hitrica stane javor ali kaj tacega boljši. Tako, se bo počasi, ter v veliko denarja; zraven tega pa se dobra mlekarica pomalo letih hosta spet zagostila. Ce bi redka hosta na pači z nečimerno molžo. To je resnica z žebljem pri-nizkem in na solncu bila, bi od kraja posekana more- bita, ktero vsak gospodar in vsaka gospodinja lahko uganeta ; tudi v latvici je zgorej na vrhu smetana, spodej pa je manj mastno mleko. In kaj nam kaže biti še lep kraj za njive dala, ako se korenine in što-rovi s sekiro ali z vojimi iz zemlje spravijo. M o čir ja. Izmočirjeni svet bo najboljši za trav- têle nike y kader sesá? pogostoma suje z gobcem v vime, 9 če je v dolini. Tak naj se od časa do časa z da tako — česar ga nihče ni učil, dobiva boljega mleka. razpadlim in suhim apnom in s pepélom potresa ? da kisloba ondi bolj in bolj mine, in se dobra y sladka Naj bi tedaj naše dekle saj tako pametne bile kakor teleta y ki jih sicer za neumne imamo. Gospodarske novice. Tudi jajca nesó na milijone dohodkov. ivljam podpirati „Slavio", ki Va3 ima resiti brezšte Angleži cenijo tečnost jajec za človeško jed, zato po- trenutku vilnih tujih agentov, ki Vam denar kradej podpirati „Slavio", ki ima našim delalcem vžijejo mehko kuhanih jaje sila veliko. Ker jim jih domače kokoši ne iznesó toliko, kolikor jih potrebujejo, zato jih nakupujejo na Francoskem (vsako leto za^kakih 10 milijonov gold, in iz Belgije in Holandijo. ljenja biti tolažba iz žepa, poslednjem na police posojoča hipotečna banka našim kmetovalcem ktera ne vodi denarj ? Ker pa gležk Dunaj Ogersko domača naprava y -------—--— J> , Belgija au- nego ga v Frago pripelje , od kodar naj se v An i ie vse to še premalo , obračajo se zdaj še v severno Nemčijo in v naše cesarstvo. Na Nemškem namažejo vsako jajce z oijem; na Lipskem je nejsi velik baran-tač, ki je nedavno obhodil Bavarsko, Cesko, Ogersko rodovitnih potocih okraj nah azlij po vseh česko - slovanskih (K prih.) Politične stvari. do Banata in Slavonijo ) da Je videl 9 kako stoji v teh deželah s kokoši in si zaaral na milijone jajec. Za prvo poskušnjo so jih iz Ogerskega poslali 600 zabojev (kišt) j v 3 dneh so bile po železnici v Lipsiji in odtod v dneh na trgu v Londonu. Tù se spet očitno kaže kako olajšajo železnice kupcijo in lahko je mogoče y ) da kranjska in štajarska jajca pridejo še v London. Interpelacija štajarskih slovenskih poslancev v štajarskem zboru. • (Dalje.) Poleg tega nam je treba marsikaj premisliti : bila toliko velikodušna, da bi bila V se Narodno-gospodarske stvari nemška liberalnost Slovencem, kterih je vendar % cev, dala le en sedež v deželnem odboru štirskem vseh deželnih prebival Slavia tt vzajemno zavarovalna banka ploh se v vsem delovanji deželnega odbora kakor rdeča nit vije premišljeno prizadevanje narodnega zatiranj radikalno sredstvo obraniti Cehom 21 milijonov najničevejšimi izgovori so se nam leta in leta šole od goldinarjev, ki leto za letom iz dežele gredó. * Po „Slovan-u1. rekale tuj Statistično je dokazano, da tuje asekuracije leto za letom samo iz Českega (brez Moravskega in Slezkega) čez 20 milijonov gold, odpeljejo. Ti milijoni so prostovoljni davek, ki si ga neči-merno naklada češki kmetovalec, češki delavec, češki trgovec, skratko rečeno, naš narod sam na korist tujih špekulantov večidel nam protivnih. Ako slišimo, da tretjina davkov naših v • 1 • posilj ; negledé na naše razmere ozirajo se vedno v dežele, kamor se za ogledne popotnike vedno denar in od koder dobivamo tujo, z našimi okoliščami /Ji, — - -Of^feřttff znaša neznano, našim koristim protivno tako imenovano inte ligencijo; in konečno so nam hoteli vriniti samo me-šcanske šole, ki bi imele koristiti samo germaniziranemu meščanstvu in ktere so po svoji osnovi čisto skažene; skoraj celo desetletje smo se morali boriti za realno gimnazijo, ktera bi bila vsem odprta; kmetijska šola na y 21 zarad tega pa slovenskih tleh milijonov, zavzamemo se in javkamo ne javkamo, da smo tako nespametni, da si lah ko mise Ino sami nakladamo ta davek. Vendar se redko kterikrat ravná tako po nespameti; marveč največkrat so tega krivi oni, ki so narodu našemu jemali prilož-nost, da se ni mogel zadosti učiti, omikati se in si prisvojiti dotičnih narodno-gospodarskih vednosti. Cem več pa je narod naš zaostal v vsem tem, temveč je kteri te reči razumemo, dolžnost, da podučimo ne opomogl Je odrekla, samo da bi si slovenstvo > klubu za slovensko mladež s slovenskimi ška šola in 19. pak se je na slovenskih tleh pravila nem y sicer se e v svoji osnovi skažena, premala vinorejska ta se je čisto neopravičeno in na velike jbolj^ponemčeni kraj, samo zato nam 9 narod. Kdor tako ne delà, zanemari domovinsko, tedaj nravno dolžnost, in kdor napačne razumke raznaša med stroške preložila v da bi slovenstvo od nje kolikor najmanj mogoče koristi dobivalo; že obstoječega slovenskega gospodarskega lista zato niso hoteli podpirati, ker ta list govori tudi o dnevnih vprašanjih in sicer v narodnem smislu, temu nasproti pa se za slovenski denar zdržuje nemšk list, slovenskemu ljudstvu pa se za njegove neka prestavlj po nemško pripravlj 9 podaja pogreta jed ljudstvo, ta ni pošten narodnjak, 1X1 di 1 V vv Uvi UJ \j JLi cm škodo naroda svojega. Taka se godi v nekterih kole- marvec deluje na darjih i kjer se „Kotva", nemško društvo akcionarjev Anker" hvali in priporoča, ktero je iz našega naroda izsèsalo že nekoliko milijonov. Spoznavši škodo tujih asekuracij na blagostanje svojega naroda je sklenil dr. Fr. Lad. Chleborad temu konec storiti. Narodu svojemu ohraniti 21 milijonov zdelo se mu je tako važno, da je odložil juri-dično svojo kariéro in se lotil osnove in pospeševanja banke v Pragi. Ta ustav naj tedaj bode jéz, ki zadržuje in ovira povodenj , ktera vsako leto českemu narodu poplavi tako ogromne zneske! To bistveno misel je dr. Chleborad brž prvikrat razodel v razglasu, ki ga je 27. marca 1868. leta raz- veliko vihro je na dalje deželni odbor prenaglil postavo o okrajnem zastopništvu, ktera vsled svojega strahovitega volilnega reda slovensko-kmečki živelj ter njegove narodne, duševne in materijalne koristi popoinoma izroČa potujčenemu meščanstvu in birokraciji 9 m ktera je postala novo odj za narodno tlačenj Ve like svote plačujemo za deželne potrebe zlasti za nemške učne namene, za naše narodne potrebe sploh, kakor tudi za narodne potrebe v glavnem mestu se nicesa ne celo stolici za slovanské jezike in literaturo, stori dá „Slavie", vzajemne zavarovalne ki je več kakor 50 let bila na graškem vseučilisči, od tegnila se je vsaka podpora iz deželnega premoženja in vsi deželni zavodi v nemško . da brezobzirno se vtikaj glavno mesto, kamor se v masah sili naše ljudstvo tam žalostno životari in se pita s strupom potujčevanj Za ■■■■^■■Él M ■ naše poslal med česko-slovanski narod, in kjer je govoril tako-le: „ Nadj am se, da česko-slovanski narod bode radostno pozdravljal početje odborovo , in jaz Vas po- gledišče denarje se olepšuje gl mesto, vzdržuj se gicuiouc y ^idâju ou paia^u ; ucioijlu ijuvivuu. obilném številu zemljišča po eksekuciji prodajo. Slo venec kot Slovenec ne dobi pri deželnih uradih nobene se palače našim ljudem pa se v tako največo brezobzirnostjo se oddajajo celó službe t • m • t i i*i 11 i r/ _ 9 j Ker tudi čez dežele slovenske hoče „Slavia" razsiriti svoje delovanje, naj pričujoči sestavek povzamemo iz pražkega čas- službe pri deželnih zavodih, ki stoj slovenskih tleh ne- voljo in po pol pripravijajo popraviti krivično nam nika » Slovana4'. Vred. volilno postavo, volitve narodnih poslancev se podirajo zarad malenčnih pomanjkljivosti, kterih skrbno iščejo, nemoten in zmeden po tujem vplivu in tujem varstvu; gledé protinarodnih poslancev pa tudi največe nepostav- — svoje zadeve hočemo po svojih potrebah, po svojih nosti volitve ne ovirajo. In še marsikaj imamo premi- pojemih, po svojem lastnem notranjem nagonu sami vre- Ce se spominjamo zadnjih volitev v državni jevati in oskrbovati. sliti. ^ zbor in pomislimo, kako se vedno sovraži in zanicuje naše narodno prizadevanje, naš jezik in naša litera- (Kon. prih.) tura kar jim je vse neznano in kako se ob enem v zvezde kuje nemštvo, kako se vsaka protinarodna demonstracija odpadnikov in tujcev hvali in uvažuje, narodne manifestacije pa zaničljivo prezirajo in grdijo ; kako nas slovenske poslance odstraňujete iz odborov, kjer se konečno določuje, in kako se nam daje povsod da mi Slovenci tukaj čutítí, da smo tu neljubi gostje in v deželnem zboru, torej v javnem življenji, svojemu jeziku ne moremo nikdar pridobiti dejanske veljave ; če pomislimo, da nemška vlada nikdar ne zine, če se bo-rujemo za svojo dobro pravico, in da ona ni kazala niti razuma niti dobre volje za naše pravice in koristi; kako je vse naše tožbe in interpelacije z nekterimi fra- 1/ . - m m mm i • I i • ce pomislimo, da smo mi slovenski ugovarjali, in da zami odpravila poslanci proti vsemu temu zastonj kakor sedanja većina misli in čuti — in pri svoji vedni manjščini v štirskem zboru za svoj narod nikdar nič ne moremo; ce pomislimo y ne bomo dosegli in doseči da vlada izven zbora sama postave ne čisla, in jej tudi ne daje nobene veljave; kako vse prošnje zarad ravnopravnosti pod klop meče,. kako bolj kakor kedaj pre-ganja narodne uradnike in učitelje ter jih preganja iz dežele in namestuje s tujci jezika nezmožnimi kako am- teh slednjih protinarodne agitacije ne le dopušča pak celo plačuje, kako se vlada očitno protivi sloven-stvu in podpira lahonstvo, kako pri volitvah povsod delà proti našemu narodu in s pomočjo sebičnih tujcev národové slabosti rabi za svoje namene, kako po- močjo protežirane manjšine ogromno narodovo večino zatira in demoralizira, kako povsod vstvarja nenaravne, nezdrave in neprenesljive razmere, kako daje narodnim časnikom komaj dihati, če premislimo, s kako nečuveno nesramnostjo in hudobijo uradno laško-neinško časopisje narodno čustvo, kako se vedno provocirano naše žali ljudstvo obsoja in potem prepušča svojim mukam, kako se je odtegnila ljudstvu edina zaslomba, vera namreč do pravice vladine; — če vse to premislimo, potem se moramo prepričati, da se delà na popolni propad našega naroda, da se namera pogrezniti naš narod v surovost in nevednost, v kteri naj bo poginil in še le spreme- njen v drug narod zopet sposoben postal za omiko. Tu nam nastaja dolžnost braniti narod proti gospo- PO- m liberalizmu, ki tako cvetje darstvu tuje stranke ganja in to tem bolj , ker bi nam celó vsa pravičnost naših nasprotnikov ne mogla pomagati, kajti skušnja uči, da manjše ljudstvo zvezano z močnejim svojo sa-movest in svojo samostalnost bolj in bolj zgublja in da konečno neha biti. Mi Slovenci nismo za to rojeni, da bi tlakovaje nemštvu in lahonstvu poginili in v nepre-stanem boji za narodno eksistencijo porabili vse svoje , ktere moramo rabiti za dušni in materijalni napredek. Tudi mi Slovani imamo poklic, da do veljave pripomoremo načelom nravnosti, poštenosti in blago-dušja. Najviše načelo, ki nas vodi pri vsem našem moči dejanji in nehanji y je to y da rešimo in ohranimo svojo eksistencijo; k temu nam pa more le pomagati ločitev od tujega naroda in ozka zveza z našimi brati v državi, s kterimi smo istega rodu, s kterimi moramo hoditi v prihodnje isto pot in s kterimi vsled priložene jezične zdržema živimo na karte „zemljevid slovenske dežele' odločenem prostorji. Nazaj segamo na najstarejšo zgodovinsko pravo, na pravo naravno 7 en narod, eno telo, kar smo nekdaj bili, hočemo zopet biti narod svoboden in samostalen y 9 Vrtec lepoznaiiski. Visoka pesem. Zložil Jovan Vesel-Koseski. (Dalje.) ' ; III. Posvećeno bodi tvoje imé Zadonite združeni svetovi y y zvezde vse višin Vse danice Zemlje toki, morskih rek valovi Zraka piš, kreposti globocin ! Zadonite trombe kerubimske Harpe svete korov angelskih, Zadonite pesmi serafimske Hosiana bitju bitij vsih ! y y y Sveto, sveto, sveto vedno bodi Tvoje ime pravice silni Bog! Na kolena zemlje vsi narodi, Pojte » Sveto, Sveto, Sveto!" krog. y y y Sveto imé neskončniga spomina De Častim te vredno, daj, o daj ! Posvećeno v duhu tvoga sina Bodi tu in tam in vekomaj ! Ko se cvetje krasne tulipane Letnih dob iz popja zableši Ko svitlost prikazni še neznane Nočni mrak obnebja preleti Ko na zraku zime jasno studne Tisučerno zvezdic blesketá, Se zavzame človek luči čudne, Serce mu stermenja duh navdá» To pa je o blesku tvoje slave Kar ob soncu žark planetni je; Iz odsvita večne luci prave Le utrinka blede iskrice. In stermenje tebi zaderžali Pozabili tvojo slavo bi, Tebi ne češenja skazovali Vsih svitlob ki živo jedro si? Bliža ki posvetni se visosti, Ktera kot on sam je sanj in prah Hipno čut napade ga slabosti, Neželjen y y y y mu šine v žile strah. Močnimu ponižno se priklanja, V blesku kron mu serce třepetá, Se za čast zatiravca poganja Ki mu ljud za noh tam prah veljá. y Slave pak bi tebi ne zapeli y y y K' si vse visosti vir in car Tebi, ki si oče zemlji celi Vsim stvarém, zvezdišu vsim vladar? Ki ko streseš rob obleke svoje Svitle te vse sonca zatemniš y y Al ko migneš, novih soncov roje Iz kaosa vihrati storiš. Sveto bitje, živi Bog ljubezni y Tebi čast in perva dika grč, Posvećeno v strahu in bojezni Posvećeno bodi tvoje imé! y 9 Tebi le spodobi se cešenje, Tebi gre, de glasno vsih strani Te žival nezmerno mergolenje, De te duh in praha sin časti. Zadonite vsi tedaj svetovi, Vse danice, zvezde Zemlje toki, morskih rek valovi, Zraka piš, kreposti globočin; Zadonite trombe kerubimske, Deželni zbori. vse višin » Deželni zbor goriški seji med drugim sporočuje poslanec dr. Tonkli v imenu odbora za vladne predloge o náčrtu postave, ki zadeva organe, kteri imajo razsojati, ali se dá po zameni zemljišč zboljšati gospodarstvo dotičnih pose-stev. Zbor sprejme brez razgovora postavo v sloven- skem in italijanskem jeziku. Poslanec dr. Pajer > Harpe dične, ves nebeški raj Zadonite pesmi serafimske: Sveto ! Sveto ! Sveto ! vekomaj !" (Dalje prihodnjič.) >> poročuje v imenu deželnega odbora o pomoci, ktera naj bi se dovolila za narejanje mosta čez Sočo pri Peris-u in nasvetuje, da bi dovolilo se pomočí 25.000 gold, iz deželnega zaloga za narejanje mosta pri Perisu po tehničnem operátu, ki ga je potrdilo c. k. minister- Mnogovrstne novice. stvo za notranje zadeve; pri glasovanju se sprejme od borov predlog brez ugovora. — Poslanec dr. Pajer * Nova poštna naprava, velike hvale vredna, stavi predlog, naj se ustanovi odsek 5 udov z naroči- so mali listki („Korrespondenzkarte" imenovani) po lom da pretresa: ali in kako naj bi se imele vpeljati kterih odprto pismo pošlješ, ako si hočeš prihraniti v naši deželi neposrednje volitve poslancev za papir, pečatni vozek in vrh tega še poštno marko za državni zbor in da predloži primerne nasvete: v 6. 5 krajc. Tak listek si kupiš za kr. in vse drugo in poštnine krajc. si prihraniš. Na eno stran (na seji so bili v ta odbor voljeni dr. Pajer, dr. Doljak > kteri je poštna marka za krajc.) Gorjup 9 Winkler in dr. Dépéris. Vladin zastopnik 9 zapíšeš imé onega, odgovarja na interpelacijo dr. Tonkli-a in tovaršev zarad komur pišeš, in pa kraj, kjer stanuje; — na drugo predélanja (koroške) ceste v kosu pri Dolgi Njivi stran zapišeš, kar mu pisati hočeš (prostora je za kakih ter pravi, da vsega tega, kar je bilo odločeno v letih 15 vrstic). Tako napisani listek (odprto pismo) oddaš 1868. in 1869., namreč za vsako leto 20.000 gold, za posti Se ve 9 da poštar in pismonos lahko bere ; kar predelanje bolj strmih kosov erarske ceste, ki drži na si pisal in da taka odprta pisma niso za skrivne reči; Koroško, se nihče ni dotaknil, in ministerstvo ima deal veliko reči, ki jih pišemo, je takih, ki jih vsak lahko narje še vedno pripravljene, da jih izdá v tekoČem in bere, postavimo da pišemo komu, naj pride, ali da mi prihodnjem letu; potem takem pojde delo poravnanja pridemo, ali da se komu kaj naročí, kar ves svet lahko ceste na Koroško lahko urno od rok, in to tem več y ve itd. Taki listki so se začeli 1. dan t. m., in že ker je upati, da se bo tudi za naprej v letne prevdarke so se ljudem tako priljubili, da jih pošte na kupe pro- postavljalo po 20.000 gld., da se imenovana cesta pre- d a j aj o. venski Piše se na te liste, kakor je komu drago, slo-riemški, italijanski itd. Dobivajo se ti listki po ćj krajc. na vseh posta h, iuui JflA ia^lu, ^vonuv vauja iu v^uiACvauja ijuuoaiu oui. tac* uiaujv> aiw vir" marke prodajajo. Državna kasa si je sicer s to napravo skega teksta se je poročevalcu dodal poslanec Marušič. pa tudi delà na vse strani. — Dalje poroča poslanec dr. De peris o nacrtu postave zastran ustanavljanja, obisko- pri tacih ki poštne vanja in vzdrževanja ljudskih šol. Za branje sloven na prvi pogled sama sebi na škodo, ker dá papir in poštno marko na njih za v našem cesarstvu še tako daleč krajc. glavnem razgovoru nasvetuje poslanec dr. Tonkli y 9 to 9MPPM ■ ■■ I^HHP^HH — V kar si je s dokončanem glavnem razgovoru, v kterem ugovarjajo naj gré pismo zbor naj prestopi čez vladin načrt na dnevni red. v iiaovui nuje moderni liberalizem. bile so spet bob v stěno! Al vse te njegove besede je bil finančnemu odseku v prevdarek izročen. pohvali, ktero je nasvetoval odbor y da se izreče de- Dezelni zbor kranjski. Poročati imamo v se kratko, pridržaje prihodnjim listom dotične govore TT f* • * • 1 1 • +1 1 • I obravnave iz 5 sej prav na prava, ker nemški stranki ni zeinemu odboru zarad njegovega postopanja o dogodbi na Jančjem in v Vevčah se je vnela živahna razbilo po všeči, da se odobri f to, kar 15. seji šanje dr. Razlag smo priobčili že v poslednjem listu Vrhniške, da nehajo vod vladni zastopnik odgovoril na vpra- spomenici je deželni odbor v svojem razglasu in v svoji zarad starih obligacij ; odgo na ministerstvo izrekel, dr. Toman in m 11 na Vrhniki, se je priporocila vladi, da jo vsliši. Dr. Zavinšekje v imenu gospodarskega odseka po Svetec pa sta dokazala, da postopanje mestnega odbora je Prošnja občine bilo na vsako stran napačno in je škodilo čast dežele. Přepustivši popis obravnav 17. 18. in 19. seje prihodnjemu listu, priobčimo danes le še predlog (résolu- v Ljublj in cij o), zarad kterega je bil zbor v petek mahom a ročal o postavi, ki jo je vlada zboru predložila zastran sklenjen. Tako-le je bilo pripravljeno varstva poljskih pridelkov zoper g in h (kebre) postava je bila po nekterih spremembah, ki sporočilo odbora za dr. Bleiweisov predlog, naj se pre sta jih nasvetovala dr. Razlag in Costa, sprejeta P to postavo je govoril deželni gla postavo pa dr. Bleiweis, Pintar Langer, Zag m nektere ; ■*- * G r a b rij ; Wurzbach Kaltenegge y f z a gledajo splošne državne postave. Slavni deželni zbor! y> Odbor, kteri je bil postavljen y naj dr. Blei- t d Potem so se rešile weisov predlog, ki se glasi: „Deželni zbor naj na te- soseskinih cest naj se melju 19. deželnega reda prevdarja, kako od 21. vzame v vrsto kantonskih, dve naj nehate biti kanton- decembra 1867. začenši razglašene splošne postave in cestám pa se je dovolila podpora iz deželnega naredbe ustrezajo deželni koristi" — v posvet vzame Dr. Costa nasvetuje, naj se novi mestni in potem slavnému zboru poroča ter primerne predloge je premišljal, kolikor mu je bilo v pičlo odmer- ski, zaklada statut izroči deželnemu odboru, da poroča v prihodnjem stori deželnem zboru Dr *VJL\Ay U« jJUl VJKJC* y JJllUVUUJ^Ul OtUllj J V> JJ1 UUJlOlJOil y IVUllIVWl ULI U. JV kJ L L\J V ^IViV Zavinšek utemeljuje svoj jenem času mogoče, omenjene splošne postave predlog zarad Žumberške granice in Marijadoí našel da morajo z ozirom na okoliščine, želje in po- ^^ ^Ul. UU 4LJ U UI UVI O a U ^L Ci ULI W JL UI JL3JL «i 1J WUVi" UaOUl y ua UiUi aj KJ U KJLiLL VSULI LÍC* uaunouuiv y L LA J/v ter dokazuje pravico Kranjske dežele do te zemlje, trebe naše vso našo pozornost obrniti in usredotočiti ktera meri 4% Vi' stirj milj y štej duš, ki imajo 9 dobro vredjenih šol in špogaj pravi 71 vasi in nad 10.000 na državne osnovne postave, in med temi zlasti na posebno osnovno postavo od 21. decembra 1867. 1. o državnem živinorejo; v 16. stoletji — pravi — so se naselili be- zastopu, zakaj te postave zlasti postave o drž. zastopu gunci iz Bosne v teh krajih, kterim je vlada dovolila so izvir in vodilo vsem drugim postávám, ter imajo v naselitev s tem pogojem, da so vedno na boj zoper vsakem obziru našega državnega življenja odločevalno Turke pripravljeni. Zdaj je ta del granice razpuščen, pomembo. Tudi se je odboru, ko je pretresal specialne in čas je, da se kranjska dežela potegne za stare svoje postave, povsod kazalo, da kolikor ne ustrezajo našim pravice do te mlj Govor dr. Zavinšeka je bil s po- potřebám in željam, je prvi vzrok tega iskati v postavi hvalo sprejet in predlog njegov izročen ustavnému od- o državnem zastopu. Prevdarjaje te osnovne postave, seku. — Naposled je poslanec Pintar v imenu od- in oziraje se na vsakdanje prikazni političnega življenja borovém nasvetoval, naj se prošnja občine Virmaške in moral je odbor pripoznati, da pretežna večina našega, sv. Duha, da se všolaj 16. perga za dež. poslanca potrj v Loko, priporoča c. k. vladi, pa tudi ljudstva druzih avstrijskih kraljestev in dežel ni zadovoljna s temi postavami, ker ne dovoljujejo to- seji je bila volitev grofa Ale ks. A t k m e t i j s t y koristnih tič postava zarad liko avtonomije, kolikor je je potreba posameznim kra- z nekte- ljestvom in deželam za varovanje njihovih posebnih ko- rimi premembami po predlogu Razlagovem in Dežman- risti (interesov) in raznim narodnim plemenom za ohra- ovem sprejeta; po kaznih nabrani denar se steka ob činsko (soseskino) blagajnico njenje, gojenje in razvijanje svoje posebne narodnosti postava o ra čal dr. Tom dělit sprejeta je bila tudi in svojega jezika. In kaj je následek tega našim in pašnikov, o kteri je poro- sploh avstrijskim razmeram ne ustrezajočegaorganizma? m ^ ft m % .. 1 ft V—V 1 1 1 1 rn-m 1 1 # • y in ker jo je tudi c. k. deželni pred- Od dne do dne rastoča nezadovoljnost, prepir, nesloga, sednik odobril, se je nadjati, da bode zdaj potrjena ki je tako škodljiva deželi in državi, kakor posameznim Ko je bila prošnja občine Ložkega potoka po sporočilu osebam, ki brani združiti moči za skupne namene, ovira posl. Ravnikarja rešena, je baron A p fait ročal o načelih prihodnje postave za realne po Poslanec Svet odbor o svojem delovanji podal dež. zboru razpr dušni in materijalni napredek, in zadržuje s tem razvi-tek državnih moči, prave državljanske svobodě in sploš- ^ J ± ▼ w i v x u v u v i v« vvub v%x ^ v UJIJL& iuuv/vi y Ěf ^^ ^vv \j ^ f w ^ w ^v — —. ^ poroča o sporočilu, ki ga je deželni nega blagostanja. Gledé na te nevesele prikazni y kraj se pntožuje poslanec Kra m d n i o v M e 11 i k i, ktera ki občni se nikakor tajiti ne dajo, nastaja prašanje, kaj je sto- zoper c. kr v — - ~ J " v « v « " *j v » Mivvttuij aigiM uc vFEduJo oiu" «vuxviu uiiiiwm mví wwu v*v w j » «vu* « » """j —• venski in grdo ravná z ljudmí, ki to zahtevajo. Potem deželam in narodom všečne državne uredbe. Odgovor slo riti, da se stvar na bolje obrne, in da pridemo enkrat po tolikih britkih borbah do trdne, vsem avstrijskim na to vprašanje daje glas, ki se od dne do dne močneje razlega med ljudstvom tako naše, kakor druzih avstrijskih dežel, in odbor si je v svesti, da je samo tolmac tega glasu, ako izreče: treba se je na posebnosti avstrijskih kraljestev in dežel, na različne potrebe narodov bolj ozirati, nego doslej ; treba je preozke meje avtonomije razširiti, in iz tega namena osnovne postave, od 21. dec. 1867.1., zlasti osnovno postavo o državnem zastopu premeniti. Ali ta prememba, da bo imela trd-nost in obstanek, naj se ogiblje tište poti, ktera je bila za vse dosedán je avstrij ske ustave nesrečna in pogub-ljiva, naj se ogiblje samovoljnosti in sile. Sodelovanje vseh kraljestev in dežel, sporazumljenje in pogodba z vsemi avstrijskimi narodi, to bodi temelj, na kterega se postavi poslopje avstrijske ustave, trdno in nepo-tresno. Kar se tiče vprašanja, koliko avtonomije naj se odmeri posameznim kraljestvom in deželam, sodil je odbor, da je potrebno in da se jim tudi lahko — brez vsake skrbi in brez škode za skupno državo — pre-pusté vse reci, ki se tičejo pravosodja, bogočastja in nauka in sploh deželne uprave (administracije). Ďa je to brez škode mogoče, ne bo treba sklicavati se na Svico, kjer vživajo kantoni, kterih so mnogoteri yeliko manjši od najmanjše avstrijske dežele, skozi stoletja gori omenjeno avtonomijo; ne na severno Ameriko; ampak imamo domač izgied nad trojedno kraljevino dalmatinsko, hrvaško in slavonsko, ki je po pogodbi z ogerskim kraljestvom avtonomijo v vseh gori omenjenih rečeh zadobila. Ako bi pa vendar ktera dežela vseh teh reči sama oskrbovati ne mogla ali ne hotela, lahko bi se dalo temu tudi pomagati s tem , da bi se vsaki deželi na voljo pustilo, da se z obzirom na svoje hi-storiške, narodne, financialne ali materijalne razmere s ktero drugo deželo po vzajemni pogodbi v večo državo-pravno skupščino združi. Odbor je prepričan, da bo slavni zbor za svojo dolžnost spoznaval, na korist dežele in države, odkritosrčno izreci svoje misli in kar je koli v njegovi moči, pomagati, da se sedanja državna uredba tako prenaredi in uravná, da bo vsem avstrijskim narodom po volji in poroštvo notranjega mirú, svobodě in napredka. — Odbor predlaga tedaj, slavni deželni zbor naj sklene: a) Deželni zbor kranjskega vojvodstva stavi na podlagi §. 19. dežel. reda sledeči predlog: Državne osnovne postave od 21. decembra 1867. 1. naj se v porazumljenji vseh kraljestev in dežel tako prena-redé, da se avtonomija posameznih kraljestev in dežel, toraj tudi vojvodstva Kranjskega poveča tako, da se pravosodje, bogočastje in nauk, in sploh cela deželna uprava (administracija) izloči iz kompetencije državnega zbora in odkáže deželnim zborom posameznih kraljestev in dežel, kterim naj se pa pusti na prosto voljo, po svojih historiško-pravnih razmerah, po narodnem so-plemenstvu ali z ozirom na financijalne ali sploh materijalne okoliščine združiti se v državnopravne skupine (grupe), b) Deželnemu odboru se nalaga, da izroči ta, predlog visoki c. kr. vladi". ^ ^ ' Dr. Jan. Bleiweis, prvomestnik. L. Svetec, poročevalec. Iz Gorice 20. okt. (Kmetijska sola.) Pričetek uka bode še le ob novem letu. Ravnatelj je dr. O hl s en, rojen Italijan; on bode podučeval na laškem oddelku te šole, gosp. Fr. Po vše pa na slovenskem. Za asistenta kemije pride neki dr. Konigh iz Hohenheima na Virtemberškem, bivši asistent profesorja dr. Wolff-a v Hohenheimu. Namen šoli je, izuriti mládenče, kteri hočejo biti obrtniki manjših grajšcin ali učitelji na deželi, in to posebno v šolah za šolske pripravnike, kteri so postavno zavezani dve leti obiskavati šolo in le na podlagi dobrih spričeval od kmetijske šole, dobijo potem službo kot učitelji na ljudskih šolah. Tako bode se sčasoma zaplodilo po deželi nekoliko učiteljev, ki bojo zmožni mladino podučevati v kmetijstvu, in ravno po teh se bodo vpeljale tudi tako imenovane napredo-valne kmetijske sole. V vsem toraj je poduk teoretičen (znanstven) na podlagi prakse, kterej bode služil vrt (kteri ima 18 kampov, kamp = 1015 [j °) tukajšnje c. kr. kmetijske družbe, in pa izleti (excursi) na razna lepo vredjena posestva, tako na priliko na posestvo grofa Koronini-a v St. Peter, pičle pol ure od mesta, barona Ritterja v Oglej itd. — Dalje je tudi izrečena želja, da učitelji kmetijske šole včasih grejo na deželo in da tam podučujejo zbrano ljudstvo (popotno učitelj-stvo). Pozivi o pričetku šole se bodo dali natisniti po raznih časopisih in tudi v „Novice". Podučevalo se bode v tej šoli v tem-le: 1. V kemiji anorg. in orga-nični in kmetijski vse na tanko , ker asistent kemije bode samo za kemijo in bo v kemičnem laboratoriji vedno delal; 2. v fiziki, botaniki, zoologiji, mineralogiji, geometriji, zemljeznanstvu (Bodenkunde), zračje-slovji (klimatologiji); 3. v mehaniki in znanstvu kmetijskih strojev ali mašin; 4. v anatomiji in fiziologiji domaćih žival in živinozdravstvu ; 5. v rastlinoreji (Pflan-zenbau); 6. v živinoreji; 7. v svilstvu; 8. v kmetij-skem gospodarstvu (landw. Betriebslehre) ; 9. v cenitvo-slovji (Taxationslehre) ; 10. v knjigovodstvu (Buchftih-rung); 11. v narodnem gospodarstvu (Nationalokonomie); 12. v vinoreji in sadjereji; 13. v gozdarstvu (kolikor je ravno potrebno in mogoče); 14. v statistiki avstrijski; 15. v kmetijskem stavstvu; 16. v obrtoznanstvu in tehnologiji," in sicer v obrtnijstvu pive, žganja itd., sploh v raznih razdelkih kmetijskih prihodkov. Iz tega videte, da je kmetijska šola zidana na obširna tla. Bog daj srečo ! Iz Notranjskega. M. J. — {Strašen požar) bil je 14. t. m. zvečer po 8. uri v dolejni Ko san i. 24 hiš z vsim kmetij skim orodjem in drugimi poslopji bilo je v nekterih minutah v silném ognju, tako, da ni bilo ubogim ljudem mogoče nobene reči resiti razun sebe in iz hlevov živino; zgorel je tudi ves živež za ljudi in živali. Ustavil se je ogenj na eni strani vasi pri šoli in na drugi pri kaplaniji, ker ste te dve hiši s kopami (ceglom) kriti. Skoda je zelo velika, cenjena nad 30.000 gold.; revščina in stiska pa toliko veča, ker se přibližuje zima, in pogorelci nimajo niti živeža niti strehe in ne potrebnega lesa za izdelovanje. Zraven one nesreće je pa še ta nadloga, da po ognju vedno dežuje, ker je potem še mokrota ostalo golo zidovje vse razrušila in razvalila. Zavarovanih je bilo sicer 16, pa žalibog zavoljo velikega uboštva in pomanjkanja denara odrajtali so le tne doneske o pravim času le štirj e. — Ta vas bila je med vsemi nar bolj revna, a sedaj je zares cez vse usmiljenja vredna. Blagorodni gospod c. kr. okrajni glavar Postojnski previdši veliko revščino so za prvo potrebo iz lastnega premoženja 120 gold, med pogorelce razdeliti blagovolili tolaživši jih, da jim bo še kak mili dar od druge strani došel; zares lep izgled, posebno onim, kteri so z denarom nabasani, da cepajo od njih. Ubogi revčeki hodijo sedaj od hiše do hiše prosit milih darov, ter vzamej o hvaležnega srca vse, kar se jim poděli. Naj bi tudi blage „Novice" *) sprejemale dari blagih rok, ter poslale jih c. kr. okr. glavarju v Postojno. Izpod Nanosa konec oktobra. B. — Naznaniti Vam hočem na kratko, kaj sem pri svojem zadnjem popotovanju na Kras lepega in hvale vrednega tamkaj ■ ' ■■■■ ■■ « ■ ■ ii ——^ *) Prav rade. . Vred. videl. Bil sem namreč pred nekoliko dnevi v Tomaju s ljubljanskimi pevci žalostinke. Dr. Lovro Toman je pri lepi in ginljivi slovesnosti zlate maše g. dekana- daroval pesniku lavorikov venec, na kterem so viseli korarja Antona Ukmarja. Ker nam je „Danica" to dragoceni trakovi v narodnih barvah z napisom „Pevci tudi „Novice" I^H MM M^H I I ■■ 1 redko slovesnost popisala, in so jo omenile, hočem o nJeJ že molčati. Omeniti hočem le, kako Hiše so y kakor lepa in snažna je To maj ska vas. sploh na Krasu, vse zidane, svitle, in lepo bele, veči- ^ • i t • ••t 1 a f vasi del ovenčane z vinsko trto, ki jih opletá. Okrog uiu^vvvui ví Muv t i v uai vuuiu kjc+i > au u liCv^lO v ULI yy L. U V\j pevcu", in kterega položili so pevci ljubljanski na trugo ki je bila od nježnih rok okinčana s cvetlicami in věnci. Nesli so truplo in svetili mu kranjski pevci, kterim so se pridružili v znamenje slavjanske vzájemnosti tudi vrli sinovi naroda českega, štirje gospodje c. k. ka- je lepo rodovitno polje; med njivami so v dolgih vr- tastralni uradniki. Tako smo izročili prav slovesno stah zasajene vinske trte, ktere dajejo ljudem pogla- hladni zemlji truplo pesnika „Naprej zastava Slave", vitni pridelek dobrega, zdravega terana. Na enej strani kteri zdaj skupaj počiva s prvakom slovenskega pes- griča zelení prijetno kostanjev gaj, kteri daje vsej oko- ništva dr. Prešernom. — Predragi! bodi Ti zemljica lici prav prijetno in ljubeznjivo podobo. Na gricu nad lahka! Spavaj mirno! Imé Tvoje pa živelo bo v narodu vasjó stojí velika, starodavna cerkev, posvećena apo- in pesem Tvoja steljnov prvaku s v. Petru. Pogled s cerkvenega griča na vse štiri straní svetá je zares lep. Vidi se dalec proti Gorici in Vidmu, proti Trstu, vidi se ravnina proti Bistrici, vidijo se golicave Nanosa in na njih častitljiva cerkvica sv. Hieronima, in pri vsem tem, kar je naj- Z ust mladencev se glasila Bo se v Času poznih let. Dostavim naj še to, da so ljubljanski gosp. pevci pred odhodom iz pokopališča zapeli še na Prešernovem grobu krasno pesem Stroške Jenkovega pogreba bolj čudno, je vse, kar je pred teboj , lepo zeleno vinska trta in košati kostanji ti zakrivajo Krasova rebra ? 9 so poravnali tukajšnji čitalničarji in prečastita duhovščina naša spremila je pesnika brezvračilno. Hvala jim! in nikdar ti ne bi na misel prišlo, da si tukaj v sre- Iz Ljubljane. Deželnega zbora kranjskega je dini Krasovi. Da so g. dekan, kteri imajo do sadjereje tedaj za letos konec! Imel je, razun nekterih prošinj . . « . ^ . .. a « a«« t a á % % % m ^ - m _ y * a * v rr v • i v p ✓ i i • i tw veliko veselje, kar spričujejo njih zali vrti, k zboljšanju } in pozelenenju tega kraja z izgledom in z naukom rešiti še 7 važnih reči (3 šolske, pravico do Žumber ka, popolno odpravo ljubljanske najdenišnice mnogo pripomogli, ni dvombe. Obiskal sem druzega (Findelhaus), organizacijo muzeja in predlog (resolu-dne tudi vrlega prijatelja gosp. B., duhovnika na Du- eijo) zarad prenaredbe decemberske ustave; to vijah, čigar zasluge pri poduku mladine je tudi zaprl se Je mah oma, redno je rešil še te naloge, ki vlada pripoznala. Tudi on je izvrsten sadjerejec; priča so bile v odsekih že posvetovane, natisnjene in za raz- sta temu večidel po njem zasajena vrtiča, polna mladih pravo v zboru pripravljene. Tako zbor obrača Dunaj vj Id tvui U Y W1UV1 1 j ^ "W^WJ vuu w a. Jt 7 v i u w ujiuvaíul ^ — —--— |---1 J -- —---- — v v - ~ ~ — - — —J žlahnih drevesic. Peljal me je omenjeni gospod v dre- pa obrne! Ministerstvu kranjski in tirolski zbor ništa vesnico Dutovljskega župana Andreja Stok-a. Ta letos nič kaj bila po všeči; kmalu iz začetka se je že mož je vzel, če se ne motim, za 10 let v najem od šepetalo, da bota razpuščena obá, in da kranjskemu se svoje soseske pusto, ne obděláno zemljišče ali gmajno. prestriže nit življenja takrat, ko se vpre vladi zarad zapisnikov. ; Vendar česar je kazinina stranka že- în Dal je ta kos zemlje na svoje stroške prekopati kamnje iz njega potrebiti, in je iz njega napravil pre- lela Kamnje iz njega poireoiu, m je iz njega napravu pre- ^i se zgodilo brž iz začetka ^ ec ic, nu je imciu lep vrt, na kterem so med njivicami najlepše sadne sporočilo o prenaredbi decemberske ustave in ž njo J______________»1.1____ I_____y 1__ * 1__11___ ; i- J XT- J________ - J _ f O lr rk OA Où Knlí . GI w i î r» (i n» Trnnfn /tpIaÍ se ko je imelo drevesa, žlahne hruške, jabelka itd. Na drugem od- ~ —^ — ^»ouy« u<% vAOiu delku vrtovem je pa več sto majhnih iz pešk zasajenih 350. stran današnjega lista), se je zaprl zbor. tako so se bali Slovenija" na vrsto priti (glej Da se drevesic, ktere za presajanje prodaja. Tako je možak to zgodi, govorilo se je že nekoliko dni; al da se zgodi, ^ * v ^ ^ V w vwv U JL f U U/J f jLUVAIi V IJU4UIV V J^/ JL VU4U ^ / Q ^ ^ M nihče ni nadjal. Le en glas o tem, zakaj se je zbor iz pustega zemljišča napravil lepo soseskino drevesnico P^dno so řešeni vsaj vladne šolske predloge, tega se in mnogo tisuc sadnih dreves je po Krasu zasadil. Ce bi vsi župani na Krasu njega posnemali, bi imel v malo naš neutegoma zaprl, pa je ta, daje resolucija temu letih Kras vso drugo podobo. Kmalo bi med skalovjem vzrok. Pa kaj je vlada s tem dosegla? Prestregla je krasni vrti zeleneli. dru- un sicer besedo vanje — morebiti hudo — v zboru, a zega nič, kajti celemu svetu je znana resolucija, ker je zvečer „besedo" z govorom, deklamacijami in šalo- že natisnjena bila in med poslanci razdeljena; v dotic- Skopa. Čitalnica naša napravi 31. t. m. ob igro „Župan"; med ucocuu '&iat v^j^oguuua^ uc- — • -^^ v^v^^.v..«, ?«mv*v?v uu*wujvuw, j^ sedi je tombola, potem ples. — Vstopnine plača oseba tedaj prav tako kakor v zboru že sprejeta. Zato stoji besedo igrá vojaška godba po be- nem odseku po dogovoru z večino zborovo sklenjena, je 20 krajc. tej besedi vabi vljudno odbor. resolucija velj a v na, in če grejo poslanci kranjskega Iz Kranja 20. okt. — Vsak čas ima svoje možé; zbora v državni zbor, ne pridejo tje več s praznimi veliki ostanejo v zgodovini, mali pa se zgubljajo. Med rokami, ampak oni prinesó „iz deželnega zbora" reso-prve zapisala bode Klijo tudi pesnika, po kterem zdaj lucijo ter morejo kakor Poljaci zahtevati rešenje njeno žaluje modrica slovenska, naznanile. je Kakor so „Novice* « ze Da se je vlada zbala formalnosti dokončnega sklepa v ua^uauiic, JO v našem mestu v svojih najlepših letih javnem zboru, je s tem le dokazala to, da čuti tehtnost umrl Simon Jenko, ki bil je eden sedanjih najboljših resolucije in da ne prezira veljave kranjskega, če tudi naših pesnikov. Bolehal je že blizo dva meseca; na majhnega zbora. Ako bi tako temu ne bilo, pustila bi obrazu njegovem bilo ni več videti navadnega veselja; bila zboru, da prinese resolucijo in da beseduje, kar neka otožnost stiskala mu je srce. Pred desetimi dnevi koli mu drago. — Al da smejo drugi zbori sklepati o da smejo podkopavati podlago vse obležal je na vročinski bolezni, in 18. dne t. m. so za „direktnih volitvah", zmirom omolknile strune njegove lire, s ktero je tako ustave (diplomo 20. oktobra), kranjski deželni zbor pa lepo obogatil pesniško naše slovstvo. Pogreb, kteri jebi! resolucije svoje na temelji §. 19. deželne ustave ni smel y Z o da se Slovanom se* je domorodno, kajti velika množica vseh stanov z drugo mero meri kakor Nemcem. Dokler pa bode danes popoldne, bil je slovesen. Mestjanstvo naše ska- očitno dognati, to je zopet znamenje spremenila ga je naposlednej poti. Nazočih bilo je tudi tako i res ni mogoča sprava med avstrijskimi narodi y mnogo prijateljev in sošolcev njegovih, kteri so mu na in zadovoljna in krepka Avstrija ostane po takem le prezgodnjem grobu darovali soizice ljubezni in spošto- „pium desiderium". Pridejo pa časi — to je gotovo vanja. Pevci ljubljanske in kranjske čitalnice udele- ki bojo pričali, da oni, ki dandanes stojé v vrsti opo- žili so se s črno zagrnjenima zastavama. Pred hišo so zicije (nasprotnikov), bili so najbolji prijatelji njeni, peli ljubljanski, na pokopališču pa kranjski, združeni Národna večina deželnega zbora je pred razhodom skle- niîa, vse važnejše obravnave deželnega zbora z dotič-nimi popolnimi govori v posebni knjižici na svetio dati in med narod naš razdeliti. — (Kmetijski družbi) je te dni spor oeil gospod Rihard Dolenec iz Moravskega Schonberga, da on in njegova tovarša, ki jih je družba poslala v poduk predivstva, so z velikim pridom dovršili to učenje, ki je bilo skoz in skoz praktično, in se je vršilo pod učiteljstvom mojstra, ki je bil nalašč v ta namen iz Belgije poklican v to šolo. ^ Potovali so ž njim po več krajih in prišli so celó na Slezko. Gosp. Dolenec je družbi poslal sporočilo vobdelovanjiin izdelo-vanji lanú v Moravském Schonbergu in okolici njegovi, ter prosil, naj blagovoli ta podučni spis, razjašnjen s podobami, na korist domovini naši natisniti. Dolžnost je družbi, da to stori, in nadjamo se, da bode tudi prav rada storila. — (Izdelek statistike poljskih pridelkov), za zdaj peterih poglavitnih žitnih pridelkov na Kranjskem, je c. kr. ministerstvo kmetijstva z dopisom od 24. junija 1. 1. naročilo družbi kmetijski do 30. oktobra. Po želji odborovi je odbornik gosp. Fr. Schollmayr na-se vzel to težavno delo, in res ga je že dovršil tako, da ga ministerstvo v roke dobi do 30. okt. Delo je jako obširno; poleg glavnega sporočila obsega popis gospodarstva, vreme, mnogo računov itd., in priložene karte stavijo nam pred oči deželo našo po natornih in ze-meljnih razmerah. Tako smo dobili, česar dozdaj nismo še imeli: prvo podlago kmetijski statistiki, in dobimo jo vprihodnje popolnoma, ako do konca dožene gosp. Schollmayer, kar je letos tako izvrstno začel. Da naša hvala ni piškavo hvalisanje, prepričali se bodo gospodarji sami, kader sl. ministerstvo natisniti dá omenjeni rokopis. - ' * — Da na Stajarskem res goveja živina zeló boleha za boleznijo v gobeu in na parklih, izvedili smo iz tega, da sta tudi dva bika zdaj pri nas zbolela, ki sta bila unidan od družbe naše kmetijske na Stajarskem kuplj ena. — (Za nadgrobni spominek S. Jenko-tu) je nekoliko národnih deželnih poslancev zložilo 57 gold., ki jih shranuje dr. Jan. Bleiweis, želee, da se ta nabira pomnoži še po druzih blagovoljnih dodatkih. — (Na dati vseh Svetili) popoldne ob 4. bode pel čitalniški pevski zbor na grobeh pri Sokolovi piramidi žalostinke v spomin umrlih domoljubov. — (Poslano.) Laž prehaja v hudobijo, ako lažnik, za-vrnjen po poštenih ljudéh, vendar še v eno mer svojo trobi. Tako „Tagblatt" o prošnji ljubij. mestnega starešinstva zarad prodaje zemljišč na mahu v 242. listu trdi, „dass man das Gesuch bis zum Schlusse des Landtages zu „verlegen" ge-trachtet und als dieses Manover gelungen" itd. Ves ta stavek cika očitno na to, da je kdo izmed nas narodnih odbornikov ono glasovito prošnjo poskril nepošteno. Ako se je to pismo ,.našlo" še le zadnje dni v odborovi pisarnici, naj gosp. Dežman, pisarnici nadzornik, oštro preiskati dá, kako se je „založilo" to pismo in kje se je našlo? Potem pa se more zahtevati od poštenja njegovega, da „Tagblattu" preklicati veleva hudobno natolcevanje ; ako bi pa on tega storiti ne hotel, zahtevalo se bode od gosp. deželnega glavarja. Ce nas že obirate zarad tega, da niti v narodnih niti v verskih in političnih mislih z Vami nismo soglasni, prav tako ! — al to tirjamo odločno od Vas, da se ne dotaknete našega poštenja! • Dr. Jan. Bleiweis. Iz Dunaja. — Presvitli cesar se je imel 25. t. m. podati na pot v Turčijo, da bode pričujoč, kader se odpre kanal Sueski. Podal pa se je iz Dunaja že 18. t. m. na Ogersko v „Godollo," pa se ni — kakor „Zukunft" pripoveduje — na Dunaju poslovil od nobenega ministra, čeravno ga mesec dni ne bode nazaj. Ker gresta grof Beust in pl. Plener s cesarjem v Egipt, in ker ima cesar grofa TaafFe-a osebno rad, je nenadni odhod Njegovega Veličanstva zeló pomenljivo znamenje le ministrom dr. Giskri, dr. Herbstu in dr. Hasnerju. CesJco. Iz Prage. Dr. B ělsky je izvoljen za župana. — Tukaj je bil 13. t. m. velik pogreb, kterega so se vsa društva predmestja Smihova in nad 15.000 ljudi vseh stanov vdeležila. Kdo pa je bil oni, ki so ga s toliko častjo k večnemu počitku nesli? Bil je čisto priprost mesjtjan iz Košiřa blizo Smihova z imenom Blažek. Časniki so nekoliko dni prej popisovali , kako se je pri zadnji volitvi dež. poslancev 29. septembra v Smihovu neki volilec, hudo bolan in že s sv. zakramenti na pot v věčnost previđen, na vozu na volišče zape ljati d^al, da bi tako svojo dolžnost kot državljan in zvest Ceh izpolnil. In ta volilec bil je gori imenovan Blažek. Slava njegovemu spominu! — Slovenci! kader pridejo volitve, po-snemajmo rodoljubje českega sobrata! Ne dajmo se preplašiti, ne pregovoriti tujim vrinjencem, ki ne poznajo za rane slovenskega naroda druzega leka, kot zasmeh in dispotizem! Galicija. Iz Lvova. — Ziemalkovskije pri novi volitvi padel, čeravno je vlada vse sile napela, da bi bil zopet voljen. To je zopet velik udarec sedanjemu ministerstvu. — Kako puhlo pa čenčá „Slov. Nar.", da našega vrlega Svetec-a primerja s Ziemial-kovskim , kaže se že iz samega tega prav očitno, da vlada bi se napenjala gotovo toliko, da bi se Svetec ne volil več, kakor se je napenjala za to, da bi se bil Z. volil. Svetec je z večino kranjskega dež. zbora ene misli in solidaren; kdor njega napada, napada národno večino, ktera dobro vé, kaj delà in dobro vesti prenaša črt onih politikov v „Slov. Nar.", ki so si v tem prav podobni s „Tagblatovci", da jim je národna večina najhuji trn v peti! Iz Tirolov. Deželni zbor tirolski ima tudi pripravljeno „resolucijo," ktera mu bode brž ko ne, kakor kranjskemu, vpihnila luč življenja. — To je prečudno, da vlada ne mara slišati odkritosrčne resnice najver-niših prijatlov Avstrije! Dalmacija. — Čedalje huji je krvavi boj med cesarsko armado in med prebivalci Kotorskih Bok, ki so se spuntali zato, ker po novi vojni postavi morajo tudi oni, ki so dosihmal oproščeni bili navadne vojaščine, brambovci biti. Cesarske armade čedalje več prihaja v te kraje Krasu podobne ; al težave so jej sila velike : brez stanovališč in dostojne hrane se ima bojevati z narodom, ki je orožja vajen in se vé potikati v zavetja; za njim pa je Crna gora in pomoč njena. Najnovejše novice pravijo, da v Ercegovini so ustali kristijani tudi na noge zoper Turka in da je Luka Vukalovic med njimi. Ako je to resnica, utegne se velik plamen vneti v južnih deželah. Zitnacena . v Ljubljani 23. oktobra 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 90 — banaske 5 fl. 50. — tursice 3 fl. —. — soraice 3 fl. 26. — rži 2 fl. 90. — jeèmena 2 fl. 60. — prosa 2 fl. 70. — ajde 2 fl. 60. — ovsa 1 fl. 80 — Krompir — fl. —. Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.