Poitnl urad Celauat > ___ Vaclagipotlamt Klagenlurl I	lzha|a » Celovcu — Enchelnungiort Klageelurt	Posamezni Izvod 1.30 III., neieCna noroSnlna 5 llllngov	P. b. b.
Bilanca ob koncu leta
Ob zatonu leta je nujno, da kakor vsak vesten gospodar napravimo bilanco z računom dobička in izgube tudi na področju našega narodno-politične ga prizadevanja. Pri tem je vazno, da gledamo na razvoj dogajanj stvarno in brez sentimentalnosti, ki izvira vedno le iz naših želja in nerealnosti.
Brez dvoma je eden največjih dogodkov v zadnjem letu za nas koroške Slovence bila velika skupna proslava dvajsetletnice izselitve številnih naših družin. Na njej nismo manifestirali le slej ko prej potrebno enotnost, marveč smo se tudi priznali k načelom, da je moč slehernega naroda v nenehni borbi za svoje pravice, da pa le-ta borba ne izključuje ampak naravnost zapoveduje vključevanje v splošno družbeno in državno dogajanje. Iste misli in tendence so prišle do izraza tudi na mogočnih slavjih petdesetletnice obstoja SPD »Bilka« v Bilčovsu in ne nazadnje na edinstveni slovesnosti praznovanja 90. obletnice u-stanovitve prve slovenske in sploh prve kmečke kreditne zadruge na ozemlju bivše Avstro-Ogrške v Št. Jakobu v Rožu, ki so ji sledila še slavja 50-letnice obstoja Hranilnice in posojilnice v Šmarjeti v Rožu ter 70-letnega delovanja takega denarnega zavoda v Št. Janžu v Rožu. Še posebno ponosno pa lahko beležimo v tej zvezi življenjsko izpoved slovenske samozavesti v našem vsakdanjem narodnem delu in pizadevanju. Tu pa moramo brez olepšavanja kritično ugotoviti, da je bilo vse naše kulturno-politično gibanje v izvajanju izpovedanih načel skoro brez življenja in udarnosti. To ne velja le na področju tipičnega krajevnega kultumo-prosvetnega delovanja, katerega stagnacije ne morejo zatemniti še tako mogočne velike proslave, marveč zlasti tudi na področju šolstva.
Drži in moramo ponovno ugotoviti, da je sedanja šolska ureditev za nas nesprejemljiva in je večina tudi ob veliki splošni reformi avstrijskega šolstva ni hotela spremeniti v znosno obliko. Toda to dejstvo ne opravičuje naše malomarnosti in brezbrižnosti, da je itak neodgovorno pičlo število k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok letos ponovno padlo za 3,3 odstotka. Ob tej številki je neopravičljiv sleherni izgovor na nerešeno vprašanje naše lastne šolske nadzorne oblasti, ker bi nas le-to dejstvo moralo navdati s še večjo zaskrbljenostjo in nas spodbujati k še večji dejavnosti. To zlasti tudi v pogledu na razvoj slovenske srednje šole, ki bo sicer v nevarnosti za svoj potrebni naraščaj. Koroški Slovenci smo na tem področju utrpeli zaradi svoje pasivnosti brez dvoma večje izgube, kot bi bilo v danih razmerah potrebno.
V tej bilanci zasluži naša gospodarska dejavnost brez dvoma bolj pozitivno oceno. Zdi se, da je dokončno prebredla težko dobo obnove in izgradnje, k čemur bo le še učinkovito prispevalo nastajajoče centralno skladišče ob Rožanski cesti v Celovcu. Prav ob tej pozitivni oceni pa ne smemo mimo dejstva, kakor je to poudarila na nedavnem svojem občnem zboru tudi južnotirolska manjšina, da so na-rodno-politični cilji pred gospodarskimi in morajo slednji služiti prvim.
Ob bilanci odnosov večine do manjšine moremo ugotoviti le, da so bili kontakti vsaj do pričetka volilne borbe; le-ta pa očitno vladnima strankama ni dala več časa za posluh tudi manjšine, pa čeprav gre tej za reševanje življenjskih vprašanj. Sad teh prizadevanj in kontaktov je brez dvoma končna ugoditev zahtevam Zveze slovenskih izseljencev, da jim je vsaj po dvajsetih letih bila priznana in izplačana vsaj majhna odškodnina za človeka nevredno življenje v taboriščih, sad te borbe je tudi skromna obnova razstreljenega spomenika v čast padlim partizanom po vladi; ni pa še realizirana postavka v zveznem finančnem zakonu za leto 1962 v korist načrtov in ustanov slovenske manjšine, ki spada tudi na aktivno stran tovrstnega prizadevanja obeh o-srednjih slovenskih organizacij. Na žalost pa so mimo vseh teh več ali manj materialnih uspehov in znakov dobre volje ostala nerešena skoraj vsa bistvena vprašanja člena 7 državne pogodbe, ki tvorijo vsebino spomenic, vlog in zahtev.
Koroški Slovenci bi želeli, da bi bile temu vzrok le volitve. Zato smo se tudi v zadnjem letu zavestno vključili v družbeno in splošno-državno dogajanje in to zlasti s svojo aktivno udeležbo pri volitvah. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem s svoje strani lahko trdi, da so na njeno odločitev poleg idejnih
Mednarodna federacija borcev odporniškega gibanja:
»Strnimo sile v boju za mir“
V Varšavi je pred dnevi zasedal četrti kongres mednarodne federacije borcev odporniškega gibanja, ki združuje številne protifašistične organizacije, katerih člani so se med zadnjo vojno aktivno borili proti fašizmu. Na kongresu so zelo obširno razpravljali tudi o današnjem položaju, ko se v mnogih državah že spet oživljajo neonacistične sile, ter posebno ostro obsodili razmere v Zahodni Nemčiji, kjer niso na visokih položajih le obremenjeni nacisti, marveč nemoteno delujejo tudi razne fašistično nastrojene emigrantske skupine. V tej zvezi je kongres posebej zavzel stališče do nedavnega zločinskega oboroženega napada ustašev na jugoslovansko predstavništvo v Bonnu ter zahteval prepoved fašističnih organizacij in izročitev vojnih zločincev državam, kjer so zagrešili svoje zlo čine.
Med svojim zasedanjem je kongres sprejel vrsto resolucij, od katerih je največjega pomena poziv vsem borcem ter udeležencem odporniškega gibanja, naj strnejo vse sile v boju za mir, razorožitev, koeksistenco, prepoved jedrskih eksplozij itd. Udeleženci kongresa so pozvali vse borce, naj podpro sodelovanje med obstoječimi svetovnimi organizacijami borcev in odporniških gibanj, ter predlagali sklicanje mednarodnega srečanja borcev, na katerem bi proučili doseženo sodelovanje glede najpomembnejših sedanjih problemov.
Poleg tega so na kongresu sprejeli resolucijo o prihodnji usmeritvi mednarodne federacije borcev odporniškega gibanja v boju za mir in mednarodno sodelovanje ter resolucijo o tem, da mora Zahodna Nemčija dati odškodnino borcem proti fašizmu in žrtvam fašističnega nasilja.
Pogajanja za novo zvezno vlado
se bodo nadaljevala šele prihodnji mesec
mi po večjem vplivu v novi vladi in kje so meje, ko bodo morali upoštevati tudii mnenje nasprotne strani — to je SPO', katera je dobilo, Je za dobrih 60.000 glasov manj kot OVP in so zalo dosedanje zahteve nekaterih krogov v OVP le preveč pretirane. Tako gledane verjetno tudi »bojevite” besede presednika OVP Gorbacha niso bile tako resno mišljene in ni izključeno, da bo na posvetovanju OVP — navadno ga je imela na Semmeringu, tolkrait pa bo na Dunaju — zimski mraz le nekoliko ohladil najbolj vroče glave.
Medtem se je na volitvah 18. novembra izvoljeni parlament že sestal iiin v navzočnosti zveznega preizidenta dr. Scharfct izvali:! svoje predsedstvo. Vendar se delo nove Skupščine mi začelo v primernem vzdušju, kajti pred poslopjem parlamenta se je za to priložnost zbralo več tisoč študentov, kii so v precej ostrih besedah kritizirali dosedanjo kulturno politiko Avstrije. Poleg tega pa se je prav v teh dneh spet oživila stara tekma med cenami in plačami, ki kaže, da bo v najkrajšem času prišlo do ponovne podražitve in s tem do nadaljnje zaostritve že doslej močno napetega razmerja med izdatki za življenjske potrebščine ter zaslužki širokih plasti prebivalstva.
Novo vlado čaka torej dovolj nujnih nalog, ki jih bo mogoče uspešno reševati le v razumnem in konstruktivnem sodelovanju.
Že po enem izmed prvih razgovorov med predstavniki obeh vladnih strank o bodočem sodelovanju v vladi je OVP v svojem poročilu zastopala stališče, da se s pogajanji za sestavo nove zvezne vlade pravzaprav niti ne mudi, saj je tudi po vseh prejšnjih volitvah trajalo več tednov, da so se končno sporazumeli o podrobnostih nove vladne koalicije. In tudi v resnici izgieda, da se bomo morali še precej časa zadovoljiti s prehodno vlado, kajti vsa dosedanja pogajanja so potekala brez uspeha, z razgovori pa bosta1 obe stranki nadaljevali šele prihodnji mesec, ko so sestanki predvideni za 8., 11., 15., 16. in 18. januar 1963.
Glavni vzrok, zakaj se »ne mudi", bo seveda treba iskati v tem, da bo imelo vodstvo OVP šele v začetku januarja svoje vsakoletno klavzurno posvetovanje, kjer bodo obravnavati vsa aktualna vprašanja stranke im sklenili tudi dokončne smernice za nadaljnja pogajanja s socialisti. Vsaj dosedanja pogajanja so namreč pokazala, da si niti v OVP somii niso popolnoma na jasnem, kako daleč lahko gredo s svojimi zahteva-
Protesti iz vsega sveta
zaradi fašističnega napada na jugoslovansko predstavništvo v Nemčiji
O
Zadovoljne praznike in uspehov polno novo leto vsem naročnikom, bralcem, sotrudnikom in prijateljem
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
(-----------------------------------
ZS0 je pregledala dosedanje
delo in določila smernice za bodoče naloge
Zadnjo nedeljo je Zveza slovenskih crc .”’izacij ra Koroškem na seji Nadzornega in Upravnega odoo-na podlagi konkretnih izkušenj pri de-ra pregledala in kritično presodila svoje delo v tem letu. Podrobno je analizirala tudi izid letošnjih državnozborskih volitev predvsem na dvojezičnem ozemlju Koroške ter obravnavala problematiko v zvezi z vprašanji šolstva.
Po izčrpnih poročilih so odborniki lu na terenu v živahni diskusiji zavzeli stališče k posameznim vprašanjem ter dali svoje pripombe in pobude za delo ZSO in včlanjenih organizacij v bodoče.
Na podlagi poročil, ki so bila v celoti odobrena, in plodne diskusije sta Nadzorni in Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sprejela konkretne sklepe. Določila sla smernice za bodoče delo na narodnopolitičnem in kulturnem področju v korist uresničenja pravičnih teženj in zahtev po zagotovitvi resnične in vsestranske enakopravnosti slovenske narodnostne skupine na Koroškem po vsebini In duhu člena 7 državne pogodbe.
Pred dnevi je bil pokopan Momčila Popovič, ki je postal žrtev nedavnega fašistič-no-ustaškega napada na jugoslovansko predstavništvo v Zahodni Nemčiji. Zaradi tega zločina se nadaljujejo protesti po vsej Jugoslaviji, pa tudi Iz raznih drugih držav prihajajo protestne resolucije, v katerih demokratična javnost obsoja delovanje fašističnih elementov v Nemčiji in zahteva izročitev zločincev, med katerimi je bil po poročilu zahodnonemške policije tudi neki katoliški duhovnik.
vplivali v prvi vrsti nacionalni momenti, ker je Socialistična stranka v zveznem in deželnem merilu do sedaj pokazala brez dvoma več razumevanja za naše narodne težnje, medtem ko bo šele bodočnost pokazala, koliko obresti bo prinesla odločitev Narodnega sveta, ki je bila storjena — vsa; kar se tiče narodnih zahtev — le na kredit obljub in še to le »krščanskega krila« OVP. Zadnja debata o kulturnem proračunu v deželnem zboru, ko je OVP ostro napadla subvencije slovenskim organizacijam, vsekakor do sedaj še ne dovoljuje pozitivne ocene te podpore.
Lastno poslopje - največja potreba slov. gimnazije
Kakor že vsa leta ob prvem trimestru je na „Dan staršev" na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu bil tudi letos občni zbor Združenja staršev otrok te šote. Že lanski občni zbor je pokazal, da je postala učilnica na gimnaziji zanje premajhna, zato je bil letos občni zbor v Modri dvorani Doma glasbe v Celovcu, udeležilo pa se ga je nad 130 staršev In vzgojiteljev.
Občni zbor je začel predsednik Združenja staršev dipl. trg. Janko Ura n k. Po njegovi otvoritvi je povzel besedo ravnatelj šole dr. Joško Tischler, ki je govoril o razvoju In o letošnjih problemih šole. Za njim je spregovoril prof. Milan K u p -p e r o telovadbi in o važnosti snage. Ko so podali predsednik, blagajnik in pregledovalca računov združenja svoja poročila, je občni zbor izvolil novi odbor združenja, ki mu spet predseduje dipl. frg. Urank.
Slovenska gimnazija v Celovcu je z letošnjim šolskim letom postala polna gimnazija z vsemi osmimi razredi. Obiskuje jo 297 dijakov, ki so razmeščeni na 11 razredov. Drugi, tretji in četrti razred imajo paralelke. Letos bo dala svoje prve maturante.
S tem pa, da je postala polna gimnazija z vsemi osmimi razredi, je slovenska gimnazija v Celovcu nedvomno zaslužila svoje končno priznanje v obliki uvedbe dopoldanskega pouka. Ker pa to v poslopju, kjer je nameščena kot neljub gostač, ni mogoče, je gradnja lastnega šolskega poslopja za slovensko gimnazijo z vsem! pritiklinami postala neodložljiva nujnost. Zato je občni zbor Združenja staršev otrok na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu v soboto ponovil svojo zahtevo po dopoldanskem pouku in po čimprejšnjem pričetku gradnje lastnega poslopja. Svojo zahtevo je poslal zveznemu ministru za pouk dr. Drimmlu, nadaljnje ukrepe pa bo združenje pedvzelo, ko bo sestavljena nova vlada.

Deželni glavar Wedenig v deželnem zboru:
Koroški Slovenci so prav tako avstrijski državljani kot vsi drugi!
Ob prazniku miru:
Boj za mir
je tudi boj proti preteklosti
Mir je simbol bližnjega praznika, ki izraža željo po miru na vsej zemlji, v družini, vasi, deželi, med državami in narodi vseh kontinentov. Čudovita in lepa je poslanica božičnega praznika: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! Če bi spraševali posamezne ljudi, ali hočejo mir ali vojno, bi našli malokoga, ki bi se ogreval za vojno, velika masa navadnih zemljanov, ki je v vojni prisiljena doprinesti največ krvnih žrtev in drugega trpljenja, odklanja vojno, odklanja pa tudi vnašanje razpoloženja za vojno od gotovih krogov, ki se jim na žalost še prepogosto posreči zamegliti prizadevanja za mir.
Po končani grozotni vojni leta 1945 smo menili, da se tudi v hudo preizkušeni Avstriji, v naši domovini, nikdar več ne bodo našli ljudje, ki bodo vojno in militarizem poveličevali in smatrali na različnih »Kameradschafts-srečanjih« kot veliko čast, z veseljem nositi »ordene« hitlerjevskega režima.
Žal pa so se v zadnjih letih tudi v Avstriji razživeli ljudje in organizacije, ki netijo vojno vzdušje in si želijo nazaj nacistične čase. Prav na srečanjih bivših nacističnih vojakov v Kameradschaftsbundih gojijo zli duh preteklosti. Grenki spomini na prestano gorje in solze po pokončanih svojcih vendar niso zadostna pomoč proti porajanju in obnavljanju zlega nacističnega duha, če se hkrati mirno trpi poveličevanje temne in krvave preteklosti. Predsednik Avstrijskega odporniškega gibanja dr. Sobck je na spominski svečanosti žrtev nacizma in vojaških žrtev druge svetovne vojne na dunajskem Trgu junakov dejal: »Nič ne koristi, če stojimo in plakamo ob grobovih vojnih žrtev, temveč usmeriti moramo pogled v bodočnost in preprečiti da bi se ponovila podobna nesreča za človeštvo*.
Nov duh se mora zasidrati v ljudeh, duh, ki so ga v povojnih letih preveč zanemarjali. Šele grozeči in nevarni pojavi večno včerajšnjih z odkrito agresivnostjo proti Avstriji in demokraciji sploh so začeli vsaj v neki meri vzbujati zavest dobrih avstrijskih patriotov in krepiti odpor proti porajajočemu se nevarnemu duhu neonacizma.
Avstrijska patriotična zavest še ni postala obča dobrina vseh ljudi in skupin v naši državi. So organizacije, v katerih publikacijah se beseda Avstrija komaj še najde. Pač pa je mogoče v teh glasilih zelo pogosto brati o »nemški nacionalni zavesti* ter o »skupni usodi vseh Nemcev« in podobne velenemške krilatice. Ta zli duh omalovažuje strašne zločine nacističnega režima, predvsem pa napačno o-cenjuje vlogo v nemško hitlerjansko vojsko prisiljenega avstrijskega vojaka. Takšen tok miselnosti rodi svoje kvarne sadove. In ni čudo, da tudi učitelji v šolah ne predavajo svojim učencem o zablodah in grozotah nacistične ere, temveč se prizadevajo vzgajati mladino za obrambno voljo s tem, da ji pred-očujejo za zgled vojake prve in druge svetovne vojne. O grozotah in vojnih zločinih, ki jih je poblazneli hitlerizem in njegov militarizem zagrešil nad narodi Evrope, pa je šolska mladina obupno malo poučena.
Ves svet ve, da je bila druga svetovna vojna po brezvestnem in brezobzirnem političnem vodstvu nacistov grda, napadalna in o-svojevalna vojna, ki je tudi od Avstrije, da o drugih državah sploh ne govorimo, zahtevala strašno ceno: okoli 400.000 Avstrijcev, vojakov in civilistov, štejejo med žrtve.
Vsak patriotični Avstrijec bi se moral tega zavedati in zavzeti pravo stališče do vojaške službe v nacistični vojski. Nihče ne misli di-famirati preprostega vojaka, toda nihče ne more biti ponosen na službo v armadi, ki jo je brezobzirna diktatura izrabljala za osvo-jevalno vojno ter za kritje grozotnih vojnih zločinov. Za vsakega Avstrijca pa je bila prisiljena služba v nacistični vojski poleg vsega drugega še služba v vojski države, katera je napadla in izbrisala z zemljevida njegovo lastno domovino Avstrijo. In kateri pošteni vojak more danes s ponosom nositi ona Hitlerjeva odlikovanja, ki so bila podeljena tudi SS-ko-mandantom v koncentracijskih taboriščih za nepopisno telesno in duševno trpinčenje nedolžnih ljudi?
Nova neodvisna in demokratična Avstrija ni nastala slučajno. Mnogo tisoč Avstrijcev je bilo zaradi njihovega demokratičnega prepričanja in domovinske zvestobe od nacističnih nasilnežev zaprtih in umorjenih. Avstrija je dolžna zahvalo vsem tem junakom, kajti nova avstrijska državna zavest se ni rodila v zavodih Hitlerjeve države ali v nemški vojski, temveč v odporu ljudi, ki so metode nacizma odklanjali z aktivno osvobodilno borbo in s trpljenjem v zaporih ter koncentracijskih taboriščih.
Prav koroški Slovenci smo v tej osvobodilni borbi doprinesli sorazmerno največ žrtev. Partizanska borba, ki je bila tudi borba za zopetno vzpostavitev neodvisne in demokratične
Kakor^smo na kratko poročati že v zadnji številki nošega tista, je deželni zbor pretekli teden razpravljal in sklepal o deželnem proračunu za leto 1963. Proračunska debata je potekala razmeroma mimo in je bil predllog deželnega proračuna tudi sprejet brez večjih sprememb. Le med obravnavanjem poglavja »Kultura" je prišlo do izpadov, k,i so biti vse prej kar kulturni, predvsem pa so znova1 pokazali, kako Si gotovi ljudje zamišljajo prijateljsko sožitje med narodi itn državami.
Posamezni poslanci 'O V P in FPO so namreč razpravo o problemih kulture, umetnosti in znanosti izkoristili za naravnost že »tradicionalne" izpade proti koroškim Slovencem in njihovim kulturno-prosvetnim organizacijam; poteg tega pa so se ostro izrekli tudi proti kulturni izmenjavi med Koroško in Slovenijo. Pri tem je vsekakor značilno, da sta tak odnos do kulturnih vprašanj najbolj odtočno manifestirala prav poslanca, ki sta oba učitelja, torej kulturna delavca. Če pa upoštevamo, da sta oba — ’OVP-jevsk;i Einspieler in FPO-jevski Šiita — hkrati tudi glavna predstavnika tako Imenovanih »vlin-dliš ar jev", potem se prač ni treba čuditi, saj vsa umetno skonstruirana teorija o vindišor-stvu v bistvu služi te enemu namenu: vnašati razdor med oba naroda v deželi in postavljati »železno zaveso" med sosednima državama. S tem se popolnoma ujema tako bojna napoved slovenskemu uradnemu jeziku in zahteva po ugotavljanju manjšine, kakor tudi »kulturno" stališče, da bi bita sredstva, namenjena za kulturno izmenjavo med Koroško lin Slovenijo, mnogo bolj koristno naložena za gradnjo Pliberškega »Grenzlandheima" ali pa za koroško »Landsmannschaft"!
Na izpade proti koroškim Slovencem in prati kulturni Izmenjavi s Slovenijo je poleg socialističnega poslanca Luptovitsa, kateri
Začetkom decembra je pričela Jugoslavija izvažati v Avstrijo svoje prve avtomobile tipa IMV 1000, ki jih v celoti izdeluje Industrija motornih vozit v Novem mestu v svojih podjetjih, ki zaposlujejo 1.100 delavcev. Avtomobili IMV so kombi-vozito, ki niso le na jugoslovanskih cestah in v jugoslovanskem gospodarstvu deležna vsega priznanja, marveč so tudi v Avstriji in dru-
Avstrije, ne more in ne sme biti pozabljena in omalovaževana. Nešteti zaporniki in trpini v koncentracijskih taboriščih ter stotine slovenskih izseljeniških družin mora biti za državo opomin in opozorilo, da pošteno izvede in izpolni člen 7 državne pogodbe, ki je nedvomno tudi uspeh borbe slovenskega ljudstva na Koroškem za skupno domovino in lastni obstoj na svoji zemlji.
Nekrvava idejna borba proti novim podvigom neonacizma pa je dolžnost vseh resničnih avstrijskih patriotov, če hočemo prispe-viti za ohranitev miru in preprečiti zlo polpretekle dobe, ki še ni pozabljeno.
je dejal, da tisti, ki danes nastopa proti kulturni izmenjavi med sosedinimi deželami, živi še v 19. staletju, odločno odgovorit tudi deželni glavar V/edenig. Poudaril je, da mora Koroška kat obmejna dežela izpolnjevati važno kulturno-poliitično nalogo. „Po mnenju šovinističnih krogov bi seveda morali postaviti steno proti našim sosednim državam, toda tako zadržanje bi bilo v dobi atomov in raket več kot nazadnjaško, kajti prav kulturna izmenjava pospešuje dolgo zaželjeno sporazumevanje med narodi." Ko je nakazal dosedanji uspešni razvoj kulturnih stikov med Koroško tn Slovenijo, je deželni glavar potrdil tudi potrebo po gradnji lastnega poslopja za slovensko gimnazijo v Celovcu ter subvencije slovenskim prosvetnim organizacijam na Koroškem uteme-meljil s tem, da mora prav dežela zastopati stališče, ki ne loči marveč združuje, kajti »koroški Slovenci, ki žive že več stoletij na tej svoji zemlji, so prav tako avstrijski državljani kot vsi drugi in gre torej za domače kulturne organizacije in za deželane Koroške"
Razprava v deželnem zboru torej tudi v tem smislu ni pokazala kaj bistveno novega. Saj je bilo že doslej znano, kdo so krogi, ki vsako priložnost izkoristijo za strupene protislovenske Izpade In kdo nasprotno tudi pred najvišjim deželnim forumom odločno zastavi besedo za enakopravnost koroških Slovencev ter za sporazumevanje med narodi. Pač pa je treba ugotoviti, da je prav ta razprava dala jasen odgovor tistim, ki so še pri zadnjih volitvah pred enim mesecem nasedli lepim besedam in obljubam »krščanske” 'OVP. Kajti za politiko stranke, ki pred valitvami lovi glasove na svoje »krščanske limanice", takoj po volitvah pa predstavnik iste stranke zamenja to »krščanstvo" za strupen šovinizem, je upravičena edinole ena ocena: dvoličnost!
gih zahodno- 'in vzhodnoevropskih državah odlično prestala svoje preizkušnje. Tako se za ta vozila zanimajo tudi v Zahodni Nemčiji, na Donskem in v Šviai.
Avstrijski uvozniki so na podlogi predhodnih preizkušenj sklenili pogodbo za uvoz 500 teh kombi-avtomobilov v letu 1963. Na avstrijskem trgu bodo te avtomobile prodajali pod imenom „IMV-1000-Donau".
Nova teritorialna razdelitev Slovenije
S 1. januarjem 1963 bo Slovenija upravno na novo razdeljena. Namesto sedanjih osem okrajev bo imela le še štiri okraje. Okraj Kranj se bo pridružil okraju Ljubljana, okraj Gorica okraju Koper, okraj Murska Sobota pa okraju Maribor. Okraj Novo mesto bo razdeljen na okraja Ljubljana (občine Trebne, Novo mesto, Črnomelj in Metlika) in Celje (občine Sevnice, Videm-Krško in Brežice). Po 1. januarju bo imela Slovenija le še okraje Ljubljana, Koper, Celje, in Maribor.
o sumečo svecu
ŽENEVA. — Tuje agencije poročajo, da so se udeleženci razorožitvene konference v Ženevi sporazumeli o tem, da bodo prekinili zasedanje od 21. decembra letos do 15. januarja 1963, ko se bodo ponovno sestali in nadalje razpravljali o načrtih za razorožitev in prepovedi poskusov z atomskim orožjem.
DUNAJ. — Dunajski Študenti so z demonstracijami zahtevali izboljšanje pogojev Študija in povečanje proračunskih sredstev za prosveto. Več kot 5.000 Študentov je korakalo po srediSču Dunaja, da je bil promet v tem delu mesta ustavljen. Več tisoč Študentov se je zbralo pred parlamentom, vendar člani vlade niso hoteli sprejeti zastopnikov Študentov. Demonstracije je povzročil sklep o zmanjšanju proračuna za prosveto.
PARIZ. — Na sestanku ministrskega sveta NATO je govovril o organizaciji oboroženih sil ameriSkl obrambni minister MacNamara, ki je poudaril, da morajo države NATO okrepiti konvencionalno oborožitev. Doslej Se ni bilo govora o atomskih silah NATO. Zastopniki Francije poudarjajo, da je le malo verjetnosti, da bi glede tega mogli doseči kompromis s staliSči ZDA.
ALŽIR. — Prvi jugoslovanski veleposlanik v neodvisni Alžiriji Nijaz Dizdarevič je izročil predsedniku Ahmedu Ben Beli svoje poverilnice. Predsednik Ben Bela se je zadržal v daljSem prijateljskem razgovoru z jugolsovanskim veleposlanikom.
BERLIN. — V Leipzigu je bila mednarodna posvetovalna konferenca svetovne sindikalne federacije. Na konferenci so razpravljali o gospodarskih in socialnih posledicah politike Evropske gospodarsko skupnosti. Generalni sekretar federacije Louis Saillant je v referatu poudaril, da je politika Evropske gospodarske skupnosti predvsem naperjena proti državam socialističnega tabora. Konferenci so prisostvovali sindikalni predstavniki iz 40 držav.
BEOGRAD. — Delegacija jugoslovanskega nacionalnega odbora svetovne univerzitetne službe je odpotovala na desetdnevni obisk v Švico in Zahodno Nemčijo. Člani delegacije bodo obiskali več univerz, kjer se bodo seznanili z življenjem in delom nemških Študentov. ObiSčejo tudi sekretariat svetovne univerzitetne službe v Ženevi.
RABAT. — Maroko in Kuba sta sklenila sporazum, po katerem bo Kuba dobavila prihodnje leto Maroko 105.000 ton sladkorja.
BERN. — Za predsednika Švice so izvolili ministra za transport in kumunikacije Willyja SpOhlerja. Njegov namestnik bo Ludvvig von Moos, ki je s tem hkrati edini kandidat za predsednika Švice leta 1964. SpOhler je član socialistične stranke Švice. Od volitev leta 1960 je član švicarske vlade in letos Je prišel na vrsto za podpredsedniško dolžnost. Po švicarski ustavni ureditvi Izvolijo iz vrst ministrov vsako leto drugega predsednika švicarske konfederacije.
BUENOS AIRES. — Poveljnik argentinskega letalstva general Armanini je izjavil, da je bil uporniški general Alsina v Cordobi aretiran in da so ga skupaj z drugimi udeleženci z letalom prepeljali na vojaško letališče Palomar v bližini Buenos Airesa. Voditelje upora bodo po njegovih besedah začasno zaprli v Palomaru. Aretirali so tudi drugega voditelja upora generala Olivo, ki je bil v Rio Gallegosu. Vsem u-deležencem upora bo sodil letalski svet 15 najvišjih oficirjev argentinskega letalstva.
TOKIO. — V središču Tokia sta bili dve veliki demonstraciji proti vladni politiki. Pred vhodom v japonski parlament je ure dolgo stalo 5000 rudorjev, obdanih od policijske straže. Predstavniki rudarskih sindikatov so skušali dobiti od vladne stranke obljubo, da bodo revidirali vladni program, tako da se bo povečala proizvodnja premoga in da se bodo zvišale rudarske mezde. Pred poslopjem ministrstva za prosveto pa je hkrati prišlo do spopada med policijo in študenti, ki so demonstrirali proti vladnemu načrtu o reformi pouka na univerzi.
LONDON. — Voditelj britanske laburistične stranke Gaitskell bo 1. januarja odpotoval na obisk v Sovjetsko zvezo. Ob tej priložnosti se bo sestal s Hru-ščovom. Gaitskell bo poloval v Sovjetsko zvezo na povabilo parlamentarne skupine Vrhovnega sovjeta SZ.
ŽENEVA. — Sovjetska zveza je predlagala, da bi na ozemlju nuklearnih sil instalirali po tri avtomatske potresne postaje, do katerih bi imeli dostop tudi mednarodni inšpektorji. Predstavniki ZDA in Velike Britanje še niso odgovorili na ta sovjetski predlog, čeprav so že ves čas zagotavljali, da zasluži vso pozornost.
BONN. — Jugoslovansko predstavništvo v Bonnu je izročilo švedskemu veleposlaništvu nov dokumentacijski material o rovarjenju ustaških In drugih emigrantskih organizacij v Zahodni Nemči|i. Dokumentacija vsebuje točen opis dejavnosti emigrantskih organizacij, značaj njihovega dela, pa tudi sredstva propagande. Med imeni voditeljev terorističnih organizacij je veliko znanih vojnih zločincev, ki uživajo že ves čas po vojni gostoljubje Zahodne Nemčije.
BEOGRAD. — Veleposlaniki Etiopije, ZDA, Norveške, Franclje, Velike Britanije, Turčije, Avstrije in Švice, veleposlaništvo Venezuele in odpravnik poslov Češkoslovaške so Izrazili državnemu sekretariatu za zunanje zadeve sožalje ob smrti Momčila Popoviča, ki |e padel kot žrtev zločinskega usfaškega napada na poslopje jugoslovanskega predstavništva v Bonnu.
DUNAJ. — Za avstrijsko-nemško skakalno turnejo, ki se začne 28. decembra in bo trajala do 6. januarja 1963, se je prijavilo 14 držav. Na sporedu turneje so tekme na štirih skakalnicah. Vzhodnonemška smučarska reprezentanca bo sodelovala samo na tekmah v Avstriji, medlem ko se nemškega dela turneje ne bo udeležila.
BRUSELJ. — V Bruslju so aretirali Dominiquea Ca-bana de la Prada, enega znanih članov OAS in udeleženca neuspelega atentata, ki so ga letos avgusta napravili na predsednika de Gaulla. Sedaj aretirani je bil v odsotnosti obsojen na dosmrtno ječo. Bruseljska policija je sporočila, da ga bodo izročili Franciji.
Na občnem zboru Zbornice obrtnega gospodarstva:
Malo razumevanja za kmečko samopomoč v zadružništvu
Pretekli teden je bil v Celovcu občni zbor Zbornice obrtnega gospodarstva za Koroško. Če izvzamemo razpravo o zborničnem proračunu za leto 1963 z 29,4 milijona šilingov dohodkov, je bil občni zbor odsev dunajskih napetosti pri pogajanjih za novo vlado. Zbornica obrtnega gospodarstva oz. njeni svetniki niso štedili s programatičnimi izjavami gospo-darsko-političnega značaja. Bistvena vsebina teh izjav je bila združena v resolucijo o zahtevah koroškega obrtnega gospodarstva do nove zvezne vlade.
Razprave k poročilom so bile v dveh vp rašanjih zelo živahne. Ti vprašanji sta bili turizem in stališče Zbornice obrtnega gospodarstva do razširjenja dejavnosti Koroške Raiffeisenove zveze. Na področju turizma so zelo ostro govorili proti oddajanju privatnih sob in je bilo povedano, da bo še pred pričetkom prihodnje poletne turistične sezone prišlo do zakona o oddajanju privatnih sob. Nadaljnji del te diskusije se je zlasti nanašal na potrebe in možnosti pocenjenih kreditov za turistična podjetja, za kat' je bilo doslej odobrenih že 27 milijonov šilingov takih kreditov.	_
K razširjanju dejavnosti Koroške Raiffeisenove zveze je govorilo kar 10 zborničnih svetnikov, med katerimi je poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zsvitter branil koristi koroškega kmečkega zadružništva. Le predstavnik Koroške Raiffeisenove zveze v Zbornici obrtnega gospodarstva ni govoril, ker — na občnem zboru ni bil navzoč. Diskusija, v katere podrobnosti se tu ne moremo spuščati, je vsekakor pokazala, da v Zbornici obrtnega gospodarstva ni niti enotnega niti ne stvarnega, pozitivni rešitvi medsebojnih odnosov obrtnega gospodarstva in kmečkega zadružništva koristnega stališča do kmečke somopomoči v zadružništvu, ki pa se je zlasti trgovina v obliki raznih združenj v čedalje močnejši meri poslužuje.
V prihodnjem letu:
500 novih jugoslovanskih avtomobilov v Avstrijo
Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze
Mnogi že sprašujejo, kdaj In kakšen bo letošnji knjižni dar Slovenske prosvetne zveze. Danes že lahko povemo, da bo prišel v naše vasi in domove v najkrajšem času in bo spet pester in bogat, kot je bil vsa zadnja leta. Zato vabimo vsako posamezno družino, da si zbirko knjig takoj zagotovi pri krajevnem Slovenskem prosvetnem društvu ali neposredno pri Slovenski prosvetni zvezi; lahko pa si jo naroči tudi v knjigami „Naša knjiga'' v Celovcu. Knjižni dar bo tudi letos obsegal poleg tradicionalnega »Koroškega koledarja" še štiri lepe slovenske knjige, s katerimi vas hočemo tukaj vsaj na kratko seznaniti, medtem ko bomo o koledarju obširneje poročali prihodnjič.
Ljubiteljem dobre leposlovne knjige bo dobrodošel! romam islandskega Nobelovega nagrajenca za književnost Haildorja K. Lax-nessa
Atomska postaja
v katerem se pisateljeva domovina odkriva pred nami z vsemi svojimi lepotami in tegobami, hotenji in obupavanji, borbamii in porazi. Je to povest o današnjem svetu, v katerem se dva tabora borita za nadoblast: Vzhod in Zaihod. Kat sredstvo tega boja je v ospredju atomska bomba, proti kateri se bori preprosti človek tudi na Islandiji in tako je »Atomska postajo’ sveža, polna, mehka pa tudi borbena pesem povojne Islandije, poema, ki se konča z mogočnimi akordi želja po pravičnosti, pravioi in resnici.
V marsičem je tej knjigi soroden tudi roman slovenskega pisalfefllja Ivana Potrča
0 V galeriji kulturnega centra v Beogradu je bila zadnji ponedeljek odprta razstava umetniških reprodukcij ruskih slikarjev 19. in 20. stoletja. Razstavljenih je 40 eksponatov 16 avtorjev, predvsem zastopnikov realistične Sole, ki je v svojih delih rada upodobijala zgodovinske motive.
0 Med nedavno deželnozborsko razpravo v Celovcu je bita napovedana reprezentativna izdaja zbranih del največjega koroškega pisatelja Josefa Friedricha Perko-niga. Zbirka naj bi obsegala osem knjig.
0 Pred nedavnim je v bolnišnici v Oslu na Norveškem umrla slavna norveSka sopranistka Kirsfen Flagstad. Svojo kariero je začela umetnica leta 1913, ko je kot osemnajstletna pela v D'Albertovi .Nižavi”, pozneje pa je nastopala na vseh svetovnih odrih od Bayreutha do New Yorka, znana zlasti kot interpretka Wagnerjevih oper. Pred leti so jo ob ustanovitvi domače opere v Oslu imenovali za prvo ravnateljico te ustanove.
0 Skupnost poklicnih gledališč Jugoslavije namerava v letu 1963 razpisati natečaj za sodobno domače dramsko delo, opero in balet. Ob priliki dvajsetletnice gledališkega življenja v novi Jugoslaviji imajo v načrtu tudi izdajo gledališkega almanaha ter gledališkega informatorja, v katerem bodo zbrani glavni podatki o vseh gledališčih In domovih kulture po večjih jugoslovanskih mestih.
0 V Moskvi so začeli oddajati že tretji televizijski program. Sploh se televizija v Sovjetski zvezi naglo Siri In je danes v državi že več kot 123 oddajnih postaj ter 250 relejnih postaj; gradijo pa Se 50 novih velikih televizijskih oddajnikov.
Srečanje
ki nas povede v čase narodnoosvobodilne borbe in pripoveduje o junaških podvigih malega slovenskega človeka, ko se je uprl tujemu nasilju in si v herojskem boju priboril svobodo. Sredi tega boja na življenje in smrt doživljajo junaki romana tudi svoje majhne vsakdanje epizode; navzlic trpljenju in umiranju se poraja topla ljubezen in klije mlado življenje — jamstvo novega, boljšega sveta.
Prav zaradi tega, ker je človeštvo v zadnji vojni doživelo toliko bridkosti, danes nihče ne bi smel pozabiti, kdo je bil kriv vsega tega gorja. Temu namenu služi tudi obširna zgodovina nacistične Nemčije, ki ja je na podlagi tajnih dokumentov, zaplenjenih v nemških državnih in strankarskih arhivih, ter listin z nurnberškega procesa proti nacističnim vojnim zločincem napisal ameriški časnikar in zgodovinar Witliam L. Shirer. Nekaj pomembnejših poglavij iz te zgodovine je zajetih v knjigi
Vzpon in propad tretjega rajha
ki daje precej nazorno podobo o prvih letih nacistične vladavine, o pripravah na drugo svetovno vojno, o političnih in vojaških dogodkih med njo ter o končnem raz-
Da ne boste pozabili!
Slovenski ples
bo 19. januarja 1963
Vsem članicam in članom, somišljenikom in sotrudnikom ter prijateljem želijo
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
in v njo vključene
Slovenska prosvetna zveza Zveza slovenskih zadrug Slovenska kmečka zveza Zveza slovenskih izseljencev Slovensko šolsko društvo Zveza koroških partizanov Slovensko planinsko društvo Zveza slovenske mladine Slovenska fizkulturna zveza Zveza slovenskih žena
prijetne praznike in mnogo uspehov v novem letu!
sulu Hitlerjevega .tisočletnega" rajha. Pisatelj piše zanimivo, objektivno in stvarno, iz njegovega dela veje trdno protifašistično prepričanje'. V svoji svobodotjubnasti o-pozarja avtor na sile, kii so pripeljale nacistično stranko na oblast in jo na oblasti držale, namreč sile, ki se danes znova pojavljajo marsikje v Evropi in drugod po svetu. Na to nevarnost nas opozarja in o-pomiinja Shiirerjeva zgodovina nacistične Nemčije zlasti s svojim poglavjem o .novem redu’ in s svojim geslom — atorizmom ameriškega filozofa Santayane:	.Tisti, ki
se ne spominjajo preteklosti, so obsojeni, da jo še enkrat dožive."
Medtem ko so si omenjene knjige sorodne v tem, da obsojajo krivico in vzpodbujajo bralca za pravičen mir, pa je četrta knjiga
Elektrika za domačo rabo
spet namenjena praktični uporabi v vsakdanjem življenju. Kakor pove že njen naslov, nam bo knjiga, ki jo je spisal ing. Mitja Tavčar, nudila marsikaj zanimivega in poučnega o elektriki v domači rabi. Da o-meniimo le najvažnejša poglavja iz knjige: električna energija, električne instalacije, e-lektrična razsvetljava, elektrika daje toploto, elektrika v gospodinjstvu, elektrika posreduje zvok in stikov elektrika v kmetijstvu ter vzdrževanje, popravila' lin varnost.
Omenjene štiri knjige in .Koroški koledar 1963”, ta je letošnji knjižni dar Slovenske prosvetne zveze, ki ga dobite po zelo nizki ceni pri svojem domačem prosvetnem društvu ali pa v Celovcu.
Prihodnje leto v Brezah:
Johann Wolrgang Goethe: „FAUST”
Vodstvo poletnih iger v Brezah se je odločilo, da prihodnje leto uprizori na Petrovi gori Goethejevo tragedijo »Fau-st«. Premiera bo v soboto, 29. junija 1963; do vključno sobote, 24. avgusta, pa bo na sporedu skupno 34 predstav.
Ansambel v Brezah je že začel s pripravami na novo igralsko sezono, ki bo z uprizoritvijo svetovno znane Goethejeve umetnine stavila velike zahteve do vseh sodelujočih. Potrebna bo specialna ureditev odra, izboljšali in razširili bodo razsvetljavo in ozvočenje, posebno skrb pa bo treba posvetiti igralcem, ki se bodo na skupno 90 vajah temeljito pripravili na zahtevno nalogo.
Doseganje visoko zastavljenih ciljev v zadnjih trinajstih letih poletnih iger v Brezah pa tudi realizacija velikih nalog v bodoče zahtevajo koncentracijo in viške, ki bodo opravičili vložene napore ansambla. Odločitev za Goethejevega »Fausta« je zato zelo posrečena, saj prav ta komad tako po svoji umetniški kvaliteti kakor tudi po svojem mednarodnem slovesu spada med absolutne viške svetovne odrske literature. Ansambel v Bre-žah pod vodstvom neumornega arhitekta Sandlerja pa se je za to uprizoritev odločil tudi iz prepričanja, da je — kot pravi — danes še mnogo ljudi, predvsem mladine, ki jim je treba odpreti oči in ušesa za Faustovo idejo.
Z neposrednimi pripravami na novo sezono so v Brežah začeli že 1. decembra in smo lahko prepričani, da bodo poletne igre na Petrovi gori tudi v letu 1963 izredno doživetje za mnoge obiskovalce iz domačih krajev, kakor tudi privlačnost posebne vrste za številne tujce, ki bodo v poletnih mesecih preživljali svoj dopust pri nas na Koroškem.
Kapitalne družbe in inozemski kapital v avstrijskem gospodarstvu
Banke kot lastnika naletimo tudi pri vrsti podjetij živilske industrije. Tako ima Creditanstalt popoln vpliv v Internationale Getreide- und Wa-remhandels-AG in v Th. Btti AG, medtem ko je Vereinigte Femvaren-industrie J. Estermann AG v glavnem last Banke za Zg. Avstrijsko in Solnograško.
Landwirtschaftliche Kartoffelver-•vvertungs AG in njena sestrska družba Oberosterr. Starke- und chemi-sohe Industrie AG sta do 85 % v posesti Nižjeavstrijske zadružne centralne banke. Na Osterr. Viehvenver-tungs-Ges. m. b. H., ki poseduje vse dežele Wiener Fleischwerke Ges. m. b. H., so udeležene vse deželne kmetijske zbornice Avstrije, Zveza avstrijskih zadrug za vnovčenje živine s 50 °/o, drugih 50 %> kapitala pa je v posesti mesta Dunaj. Osterr. Mol-kerei- und Kasereiverband r. G. m. b. H. poseduje dvoje podjetij in sicer Landsv. Nahrnvttel Industrie Ges. m. b. H. in Margarinefabrik Ebhart & Herout.
Združenje avstrijskih konsumnih društev ima nekaj podjetij živilske
industrije. Tako ima njihova vele-družba za nakup GOC Ges. m. b. H. v svoji posesti deleže na industriji konsumnega blaga CO-OP Ges. m. b. H., na tirolski pekarni »Etab« Ges. m. b. H., na Linzer Wurstfabrik Ges. m. b. H. in na Linzer Spatenbrot-werke Ges. m. b. H. GOC pa ima tudi svojo lastno industrijo živil in nasladil.
Od inozemskih udeležb v živilski industriji je švicarska udeležba najmočnejša. Naletimo jo na Nestle Wien AG, Maggi Ges. m. b. H., H. Frank und Katbreiner Ges. m. b. H., Titze AG, Suohard Ges. m. b. H. in Dr. Wander Ges. m. b. H. Nemški kapital predstavljajo Kiifferle AG, Jacobs Kaffee Ges. m. b. H. in Ko-nig & Komp. Ges. m. b. H. s sestrsko družbo Dr. A. Oetkar Ges. m. b. H. Ankerbrotfabrik AG je avstralski, C. H. Knorr Ges. m. b. H. ameriški, Bensdorp Ges. m. b. H. pa holandski kapital.
Nova podjetja konzervne industrije Felix A us tri a Ges. m. b. H. in Sca-na Amico Ges. m. b. H. sta v šved-
skih in švicarskih rokah, dočim pripadata Nordsee Ges. m. b. H. in See-adler Ges. m. b. H. holandskemu Unilever-koncemu.
Industrijo sladkorja obvladajo poleg bančne hiše Schoeller & Co. še Niederosterr. Genossenschaftszentral-kasse (Tullner Zuckerfabrik AG) ter sindikat tovarn sladkorja, ki ga sestavljajo Leipnik Lundenberger AG, Hohenauer Zuckerfahriks Ges. m. b. H., Patzendorfer-Siegendorfer Zuk-kerfabrik in Ennser Zuckerfabriks-AG, ki obvlada tudi Osterr. Zucker-industrie AG (tovarna Bruck an der Leitha). Ennser in Hohenauer Zuk-kerfabrik sta v glavnem inozemska imovina, na njih pa je udeležena tudi Creditanstalt.
V industriji pijač naletimo skoraj brez izjeme avstrijski privatni kapital. Akcije Osterr. Brau AG so v posesti družin Beuerle, Kapsreiter, Hortnagl, Falkensammer, Stienle, Kiener in drugih. Posebno komplicirana tvorba na tem področju je Mautner-Markhof, ki združuje poleg vrste komanditnih in odprtih trgovskih družb še akcijske družbe Brauer-ei Sclvvechat AG, Stadlauer Malz-fabrik AG, Nussdofer Malzerei AG in Karntner Hefe- und Spiritusfab-riken AG, preko Philips, Veitsohacher
Magnesit in zavarovalnice Erste All-gem. Unfali- und Schaden pa je ta koncern močno povezan z inozemstvom.
Štajerske pivovarne Gosser in Rei-ninghaus sta udeleženi ena na drugi. Na Koroškem sta vsaka z eno šestino udeleženi na Vereinigte Karntner Braureien AG in na Brauerei Wolfs-berg H. Moser Ges. m. b. H. Obe koroški družbi sta poleg tega še do polovice v privatnih rokah. Industrija brezalkoholnih pijač je pod vplivom Creditanstalt., inozemski kapital pa prevladuje pri Stock Weinbrennerei AG, H. C. Kbnig Ges. m. b. H. in Henkell & Co. Ges. m. b. H.
10. Druge industrije
V kapitaln'h družbah lesne industrije je močno udeležen privatni kapital. Osterr. Novopan-Holzindustrie AG je do 90°/o v posesti družine gozdnega veleposestnika Mayr-Mel-hofa. V privatnih rokah so tudi Lig-nospan Holzindustrie KGaA in Sla-vonia Holzindustrie. Inozemski kapital pa obvlada med drugim tudi družbi Katz & Klump Ges. m. b. H. in Gebr. Feltrinelli Drauland Holzindustrie Ges. m. b. H.
Kot kapitalne družbe v industriji usnja in njegove predelave so pomembne Del-Ka AG, ki je v posesti
AVA Automobil- und NVarenkredit-Vekehrs-Anstalt, ki je udeležena tudi na Aeterna Schuhfabriks-AG. Sledijo si deli s Semperit AG in zahodno-nemškim Salamander-koncernom. Bally Wiener Schuhfabriks AG je stoodstotna sestrska družba švicarske C. F. Bally AG Ziirich.
V gradbeni industriji srečamo »Universale-« Hoch- und Tiefbau AG in Union Baugesellschaft, ki jih obvlada Creditanstalt, medtem ko je Creditinstitut skoraj stoodstotno udeležen na »Konstruktiva« AG zur Forderung des Bauwesens, družbe, ki posedujejo še tri Reformbaugesell-schaft m. b. H. na Dunaju, v Grazu in v Salzburgu. Landerbank pa je v manjši meri udeležena na Allgem. Baugesellschaft A. Porr AG, večina akcij te družbe pa je v privatnih in inozemskih rokah. STUAG Strafien-und Tiefbau AG je v rokah mednarodne finančne družbe v Ziirichu.
II. Elektrogospodarstvo
Kapitalne družbe v elektrogospodarstvu so v glavnem docela podru-žabljene. Izjema so le švicarske udeležbe na predarlski Illwerke AG (6 %) in Steiermarkische Eelektri-zitats-AG (97 %) ter Miihldorfer Wasserwerke AG, ki je last Trei-bacher Chemische Werke AG.
(Nadaljevanje)
Šestdesetletnica
Cirkovče. — Nedavno tega so v Jopovi družini v Cirkovcah pri Pliberku praznovali v družinskem krogu življenjski jubilej. Oče France N a c h b ar je dopolnil šestdeseto leto svojega življenja. Ob tej priložnosti je bil deležen srčnih čestitk številne družine, kajti jubilant je oče štirih hčera in šestih sinov. Ni malenkost vzgojiti v dobre ljudi tako številen naraščaj. Oče France je s svojo ženo to roditeljsko nalogo storil v polni meri. Vse štiri hčerke so že poročene, fantje pa so tudi vsi že zaposleni v poklicnem delu.
Oče jubilant je večkrat dejal, da je svoje vzgojne metode črpal iz dobre knjige, kajti rad in veliko je bral. Nikdar pa ni pozabil povedati, da mu je osnovo in podlago za njegovo očetovsko dolžnost dalo domače slo-
Občni zbor naše hranilnice in posojilnice
Bilčovs. — Dne 8. t. m. je bil v prostorih gostilne pni Miklavžu občni zbor naše krajevne zadružne organizacije. Predsednik u-pravnega odbora Miha K u I n i k , p. d. Pipan, je otvoril občni zbor in izrazil svoje zadovoljstvo ob dejstvu, da se zadružniki tako živo zanimajo za svojo zadrugo, o čemer je pričala tudi lepa udeležba na občnem zboru. Med udeleženci je posebej pozdravil zastopnika Zveze slovenskih zadrug, glavnega revizorja dipl. trgovca Milan ig a.
Po ugotovitvi običajnih predpisanih formalnosti je predsednik podal poročilo o delovanju zadruge. Iz poročila je bilo razvid-
vensko prosvetno društvo, v katerega delo se je vključil ves mlad in poln idealizma. Sodeloval je v društvu kot odbornik, dalje časa kot zelo marljiv in vesten knjižničar na gotovo važnem področju prosvete. Širil in posredoval je je slovenske knjige in branje. Sam je verjetno prebral vse knjige iz knjižnice in iz tega poznanja članom bralcem tudi koristno in pravilno svetoval. V ostalem pa je sodeloval pri vseh društvenih prireditvah, pri mnogih kot igralec, organizator in vedno tudi pri postavljanju provizoričnega odra itd. Po drugi svetovni vojni pa so v društvenih prireditvah sodelovali tudi njegovi otroci.
Jubilant izhaja iz znane ugledne in zavedne Kropove družine v Vidri vasi. Tudi njegov brat Jurij, Kropov oče, in pozneje njegovi otroci so bili ves čas dejavni prosvetaši. Ni slučaj, da sta se Kropov oče Jurij in njegova žena Brigita našla za skupno življenjsko pot prav v krogu prosvetne družine, enakega mišljenja in hotenja.
V takem vzdušju je zrasel tudi naš šest-desetletnik. Samoumevno je, da človek ne more živeti od golega idealizma, temveč mora imeti tudi dom, obleko in prehrano zase in družino. Podlaga temu je gospodarstvo. France Nachbar je na Jopovi kmetijiy kakor je sam rekel, z marljivim in razumnim gospodarjenjem domačijo ohranil' in kljubovat vsem hudim gospodarskim stiskam pretekle dobe ter poskrbel za številni naraščaj prepotrebni
no, da se zadruga vsestransko dobro razvija, kar zlasti dokazuje lepo naraščanje vlog. S tem je bilo tudi mogoče zadostiti mnogim prosilcem za posojila, kar je gotovo najlepši izraz skupne samopomoči. Od-višni denar, ki ga hranimo in zbiramo za razne poznejše investicije in nakupe, naj se ne hrani doma, kjer ni varen pred tatovi ter raznimi drugimi načini zgube in uničenja! Naložimo ga v domači hranilnici in posojilnici, kjer je varen in donaša tudi obresti. Kdor pa je v potrebi, na ta način more dobiti tudi posojilo. Kreditni oddelek, ki je že dolgo vrsto let v veščih rokah zadružnika Janeza Reichmanna, izkazuje zares najlepši napredek.
vsakdanji kruh in tudi plemenito duševno hrano z dobro vzgojo. Razen kmetovanja pa si je našel dodaten vir dohodkov kot zelo spreten in sposoben zastopnik v funkciji inšpektorja zavarovalnice, po katerih poslih je prišel v stik z vso ožjo in odmaknjenejšo okolico. Zaradi svojega solidnega poslovanja je žel brez dvoma tudi na tem področju lepe uspehe.
Ob njegovi šestdesetletnici naše čestitke: Še mnogo let zdravja, zadovoljstva in srečnega življenja!
Blagovni oddelek, katerega vodi v splošno zadovoljstvo zadružnik Jožef Boštijančič, se čedalje boljše razvija. Zaradi tega je bilo mogoče tudi izvesti razne investicije in poprave na zadružnem domu.
Po poročilu predsednika upravnega odbora je poročal še predsednik nadzornega odbora Gašper Ogris-Martič. Med drugim je občnemu zboru sporočil, da je pri pregledovanju poslovanja obeh oddelkov nadzorni odbor ugotovil, da tako upravni odbor kakor tudi obe poslovodji delajo brezhibno in nesebično ter jim lahko zaupamo zadružno delo. Končno je izrazil tudi zahvalo in priznanje vsem, ki se trudijo in prizadevajo za utrditev in napredek zadružne misli.
Z odobravanjem je občni zbor vzel na znanje poročila upravnega iim nadzornega odbora. Pri valitvi novega nadzornega odbora je biiil v celoti potrjen dosedanji nadzorni odbor .
Med drugim je občni zbor sprejel predlog o zvišanju pristopnine na 20 šilingov.
Po živahni razpravi o raznih vprašanjih je predsednik upravnega odbora s pozivom na zadružnike na še tesnejše sodelovanje za svojo zadrugo zaključil lepo uspeli občni zbor.
Avtomobilisti in motociklisti:
Vozite ob praznikih previdno!
Vedno ponavljajoča se krvava in žalostna bilanca vsakotedenskih prometnih nesreč s skoraj vedno nad 30 mrtvimi in več sto poškodovanimi udeleženci prometa bi morala biti za vozače svareče in resno opozorilo: Vozite z razumom in previdno! Prav ob praznikih, ko je promet na cestah živahnejši kot običajno, se v večji meri dogajajo usodne prometne nesreče. Vozači, mislite nase in tudi na svojce in druge sopotnike, vzemite si k srcu skrb, da boste med prazniki vozili s pojačeno previdnostjo, da se boste srečno živi in zdravi vrnili med svojce, da jim praznik veselja ne bo postal dan bridke žalosti.
Cenjene bralce obveščamo
da bo zaradi božičnih in novoletnih praznikov izšla prihodnja številka »Slovenskega vestnika” šele 4. januarja 1963. Zato smo zadnjo številko v tem letu nekoliko razširili, prilagamo pa tudi stenski koledar za leto 1963 in želimo, da bi skozi vse leto bil vidna povezava med listom in bralci.
Uredništvo
Umrl je Vinzenz Schumy
Na Dunaju je prejšnji teden umrl Vinzenz Schumy, po rodu iz Ziljice pri Podkloštru, kjer je bil rojen leta 1878. Ime Schumy je znano tako na Koroškem kakor tudi v široki avstrijski javnosti. Po prvi svetovni vojni bil član avstrijske delegacije na mirovni konferenci v Parizu in je njegova nemala zasluga, da je prišlo do plebiscita na Koroškem. Takrat je bil aktiven v koroškem Heimat-dienstu in pozneje tudi v njegovem nasledniku Heimatbundu.
Od leta 1923 do leta 1927 je bil deželni glvar Koroške, v katerem svojstvu vendar ni pokazal razumevanja za upravičene težnje koroških Slovencev in je šele na svoja stara leta našel besedo tudi za sporazumevanje med obema narodoma v deželi. Pozneje je postal Schumy vicekancler in bil dvakrat notranji minister v dunajski vladi, kateri je ne-kaj časa pripadal tudi po drugi svetovni vojni. Strankarsko je bil pred vojno vodja takratnega Landbunda in je od tam našel pot v sedanjo OVP. Posebno pa je njegovo ime povezano z avstrijskim zadružništvom, kjer je bil nazadnje njegov generalni odvetnik.
Pokojnikovo truplo so prepeljali v Celovec, kjer je bil včeraj pogreb.
KOLEDAR
Petek, 21. december: Tomaž Sobota, 22. december: Demetrij ,
Nedelja, 23. december: Viktorija Ponedeljek, 24. december: Adam in Eva Torek, 25. december: Božič Sreda, 26. december: Štefan
Četrtek, 27. december: Janez
r0ejjelc p.MZJtike, 'ul udUio-
Uto- 1963, pjobio- ddomtik
ujjpdtao, ždijo- mojim, o-dbmnikmu,	x
ehmoni 'ut piifatdjmi
•t
Zveza slovenskih zadrug v Celo ven
IN V NJEJ ZDRUŽENE
• Hranilnice in posojilnice • Kmečke gospodarske zadruge • Južnokoroška gospodarska zadruga • Živinorejske zadruge • Južnokoroška semenarska zadruga • Podporno društvo proti požarnim škodam v Selah
AFRIŠKA PRIPOVEDKA
Zakaj živita Sonce in Luna na nebu?
Pred davnimi leti sta bila Sonce in Voda velika prijatelja in oba sta skupaj živela na zemlji. Sonce je dostikrat hodilo k Vodi v vas, toda Voda mu obiskov nikoli ni vračala. Naposled je Sonce vprašalo Vodo, zakaj nikoli ne pride k njemu. Voda je odgovorila, da Sončeva hiša ni zadosti velika — če bi ona s svojci prišla k njemu, bi ga Izrinila iz nje.
Še je rekla Voda:
„Če hočeš, da te obiščem, si moraš uredili hudo veliko kmetijo. A glej, da bo nič koliko prostora, zakaj moja družina je jako številna -in potrebuje neznansko dosti prostora. "
Sonce je obljubilo, da si bo uredilo prav veliko kmetijo. Ko se je vrnilo domov k ženi, Luni, ki ga je sprejela s širokim nasmehom, ko je odprlo vrata. Sonce je povede*-lo Luni, kar je bilo obljubilo Vodi, in že naslednji dan si je začelo urejati neizmerno veliko kmetijo, da bi v njej lahko sprejelo svojo prijateljico.
Ko je bila kmetija nared, je prosilo Vodo, naj pride drugi dan k njemu v vas.
Ko je voda prišla, je poklicala Sonce ven in ga vprašala, ali sme brez nevarnosti noter, in Sonce je odvrnilo:
„Seveda, kar vstopi, prijateljica moja." Tedaj je voda začela pritekati in z njo so bile ribe in vse povodne živali. Kmalu zatem je segala že do kolen. Tedaj je vprašala Sonce, ali še lahko vstopa brez nevarnosti. In Sonce je vnovič reklo:
„ Kakopak!"
Tako je Voda naprej pritekala. Ko je dosegla višino moške glave, je dejala Soncu: „Hočeš, da moji ljudje še prihajajo?" Sonce -in Luna sta odgovorila oba: »Seveda!”
Nista namreč vedela, kaj bi sicer storila. Tako je Voda pritekala kor naprej. Nazadnje sta morala Sonce in Luna splezati na sleme.
Spet je Voda vprašala Sonce, ker pa je dobila Isti odgovor kakor prej in so njeni ljudje kar naprej drli v hišo, je Voda v kratkem preplavila streho in Sonce tn Luna sta se morala hočeš nočeš umakniti na nebo, kjer sta adtistihma! ostala.
Pavle Zidar.
Luna
in
sneg
Polno, vse polno ošesc je odprtih nocoj, s smreke kosate me gledajo, z grmov okornih oprezajo. Glasno se drohi pod mano čista pot, jo slišite,
kot vode daljne šumot vzkipeva.
O, da hi ne našel domov, širni tok
naj upogne misel mojo, naj bom okno, ki luna ga odpira, oko na grmu, smreki, pogled,
ki v noči jasni odmeva.
Lahko bi si zdaj zaželel zlata in srebra in vsega, ^ česarkoli bi se domislil, pa se je še pravočasno spomnil, da bi potem vsi izvedeli za njegovo skrivnost in zaželel si je samo tega, da bi. bila -njegova mreža vedno polna najboljših rib.
»Le kaiko je mogoče, da ima Arpos tako srečo?« je nekega dne dejal Ilos
»E«, se_ je pošalil Talos, »našel je dragulj Enerine biserne školjke.«
Ilos se je nasmehnil, a njegov nasmeh je bil trpek, zakaj Ta'osova pripomba se mu ni zdela šala. Čedalje bolj je ver'el da ima Arpos skrivnostni dragulj in sklenil ga je zasledovati. Naskrivaj ga je opazoval in naposled zalotil, ko je sedel za skalo skrit na obali in ogledoval svojo dragocenost, potem pa skopal jamo, položil vanjo dragulj, zagrebel in zavalil čez težak kamen. Ilos se je oddaljil, skril med grmovje, počakal da je Arpos odšel in mu ukradel dragulj. Veselie nad ukradenim draguljem pa ni bilo dolgo.
»Če bom zdaj jaz namesto njega imel srečo«, se je domislil »bo kmalu vedel, da sem mu jaz ukradel dragulj. Storiti moram da izgine.« Vzel je spet v roko dragulj in dejal: »Želim, da se Arpos utopi!«
Že naslednjega dne Arpos pri lovu ni imel več sreče, ker se pa prazen ni hotel vrniti domov, je odveslal daleč na morje, k;er ga je zajel vihar. Kot lev se je boril z valovi, da bi se rešil in zahteval od dragulja, nai mu pomaga, a ker ga je že imel Ilos, se mu želja ni .izpolnila.^ Utopil se je. Zdaj je Ilos imel pri lovu srečo. Njegova mreža je bila vedno zvrhano polna rib; vse druge pa so ostale prazne.
»Arposov dragulj ima«, si je deial sosed Domos in pričel tovariša zalezovati na vsakem koraku, dokler ni odkril mesta, na katerem je skrival dragulj in mu ga izmaknil. A tudi on se je zbal, da bi tatvino odkrili in si zaželel Ilosove smrti. Tedaj se je z njim dogodilo natanko tako kakor z Arposom — utopil se je.
Zdaj ie Domos imel pri lovu srečo. Niegova mreža je bila vedno zvrhano polna rib, vse druge pa so bile prazne.
»Uosov dragulj ima«, si je dejal Ukos in pričel tovariša zasledovati...
Pa kaj bi vam pravil dalje! Drug drugemu so ribiči kradli draguli in drug drugemu želeli smrt in vsi do zadnjega bi bili izgubili življenje v morskih valovih, da ni stara Erona odkrila dragulja pri svojem sinu Tabosu ki se ga je bil sedmi na tatinski način polastil. Izmakmla mu ga je in ga vrgla v morje, kier ga nihče ni več našel. Iz Ankaranosa je tisti trenutek izginila zavist. Tujec pa, ki jo je bil zasejal, je bil sam zli duh Moros.
Sm&g$ zet Jurčka
Jurček še ni pet let. Pred njim je risanka. Jurček riše.
— Poglej, očka, kaj sem narisali — To je, — pravi, — palček...
— Nič ne veš! To ni palček, to je Dedek Mrazi Očka se je razveselil:
— Seveda! Dedek Mraz v saneh!
— Ni v saneh, temveč v letalu, pravi Jurček. — Letalo Ima krila!
Očka nikjer ne vidi kril.
— Takoj jih bom napravil, — ga pomiri Jurček in nariše krila. Potem sede na sedež k Dedku Mrazu in letalo vzleti.
Letalo leti, leti, nato pa Dedek Mraz vpraša Jurčka:
— Kam pravzaprav letiva!
— K tebi, — pravi Jurček, — po darove!
— Po kakšne darove!
— Po igrače, čokolado In sanke. In po druge reči.
Letalo pristane na snežnem letališču.
— Joj, koliko snega je tu! — se razveseli deček.
— Dovolj ga je. Saj je zima!
— Pri nas v mestu ga pa ni. Kakor da ne bi bila zima!
— Najbrž ga pometajo pometači, — pravi Dedek Mraz.
— Ne, ne! Sploh ga ni!
Stopila sta na skladišče dedka Mraza. Ogledovala sta si igrače, knjige, avtomobile, vrvice za skakanje in kavbojske pištole.
— Takšne revolverje imajo pri nas v trgovini, — pravi Jurček.
— Prav take!
— Čisto enake! Videl sem v izložbi. Tudi igrače imajo in knjige. Tudi avtomobile in traktorje in žoge. Vse.
— Oh, — se je razžalostil Dedek Mraz.
— Ampak snega pa nimamo. Sneg imamo samo v slikanicah in sploh ne pada.
— Oh, Ali naj pripeljem snega za Novo leto!
— Strinjam se, — pravi Jurček, — to bi bilo dobro. Toliko, da ga bo za celo dvorišče.
Jurček je sedel v letalo in se vrnil.
— Kaj je! — ga vpraša očka.
— Nič. Dedek Mraz nam bo dobavil snega.
— Kaj pa sanke!
— Ti ml jih boš kupil. Glavno, da bo sneg!
Očka se je strinjal, da je to glavno.
rP am, kjer se dandanes širi okoli Srmina Rižansko polje, je v davnini valovilo morje. Otoku sredi zaliva so rekli Serminos, naselju ob nasp-rotni obali pa Ankaranos. Le sedem koč je štelo -in v njih je živelo sedem ribiških družin. Bili so si dobri sosedje in niso poznali zavisti. Pa se je nekega dne zgodilo, da je iz neznanih krajev priveslal v Ankaranos tujec, privezal k obali svoj čoln, stopil med ribiče in jim dejal:
»Revni Me, a bi mogli postati bogati.«
»Bogati?« so se začudili fantje in možje. »Le kako neki?«
»Da, bogati, zelo bogati in srečni«, je ponovil neznanec. »V temle vašem zalivu se skriva biserna školjka, ki hrani v sebi čarovni dragulj. Tistemu, kateri se ga dotakne, se -izpolnijo vse želje.«
»Kako pa naj jo najdemo?« so vprašali ribiči.
»Enero vprašajte!« jim je svetoval tujec.
Enera je bila kraljica morskih vil, ki so nevidne živele na gosto zaraščenem otoku Ser-minosti in so le enkrat na leto postale vidne človeškim očem. Zgodilo se je to vselej v noči, ko je bil dan najdaljši in je bila noč najkrajša. Takrat so morske vile opolnoči ob-jezdile na delfinih svoj otok, igrale na lutnje in prepevale pesmi o večni sireči in lepoti. Ankaranoški ribiči so jih opazovali s svojega brega, zakaj ljudska vera je pravila, da zadene še tisto leto smrt vsakogar, kdor se jim približa ali celo ogovori.
»Če je v zalivu -res taka školjka«, je dejal mladi ribič Arpos, »Enera gotovo ve zanjo, a le kako naj ji ukrademo njeno skrivnost?«
»Tega ne vem«, je odgovoril neznanec, zaželel ribičem lahko noč, se zleknil po bregu in -p-ri priči zaspal. Tudi ribiči so odšli v svoje koče in pozaspaii, a ko so se zjutraj zbudili, o neznancu in njegovem čolnu ni bilo ne duha ne sluha več. Za njim pa je ostal v revnih ribičih neutolažljiv nemir.
Najbolj je skrivnostna školjka mučila mladega Arposa. Vse noči se je premetaval po svojem ležišču in samo o tem premišljeval, kako bi prišel do Enere in izvedel za njeno skrivnost. Ko je bil od večnega premišljevanja že ves izmučen, se je domislil svoje stare matere, ki mu je otroku pripovedovala
minos, ko ne bo na nebu meseca, stopi do domovanja morskih vil. pokliči Enero in ji reci, da si morski duh Maros. Potem jo poprosi, naj ti pove, kje skriva biserno školjko. Če ti ne bi hotela povedati, ji zagrozi, da ji boš pomoril vse delfine, zakaj če bi to storil, bi izgubila svojo vilinsko moč.«
»Kako mi bo pa verjela, da sem morski duh Maros?« je vprašal Arpos.
»Verjela ti bo, ker boš po pijači postal neviden. Samo na nekaj ne pozabi: preden se bo pričelo svitati, moraš biti na svoji obali!«
Srečno je priplaval do vilinskega otoka, našel njihovo domovanje, poklical Enero in ji ponovil samota-rkino naročilo.
Enera se je prvi trenutek vznemirila, pa brž skrila svoj nemir in jezo, se hinavsko nasmehnila ter povabila nevidnega Aprosa na nektar in ambrozijo. Potem m-u je še igrala na lutnjo -in pela pesem o večni sreči in lepoti. Skušala ga je zapeljati s svojimi čari in obdržati pri sebi do svita, a Arpos je ostal trden. Pojedel in popil je ponujeno, nato pa odločno terjal, naj mu pove, kje hrani biserno škobko in ko ji je še zagrozil da ji pomori delfine, se je skrušena vda'a in mu dejala:
»Na zahodnemu robu otoka štrli iz morla z algami obrastla skala, v njenem podnožju je jama in v jami živi biserna školjka.«
Ap-ros se ie Eneri zahvalil za odkrito skrivnost, ji zaželel obilo sreče, ji obljubil, da jo nemara še kdaj obišče kot dober prijatelj, odšel do obale poiskal skalo, jamo in školjko ter še pred svitom priplaval z dragocenim plenom do Ankaranosa. Skrbno je skril školj-
ko in stopil med svoje tovariše-nibiče, kakor da se v pretekli noči ne bi bilo nič posebnega zgodilo. Šele ko se je spet znočilo in so v Ankaranosu vsi pozaspaii, je vzel školjki dragulj in jo vrgel nazaj v morje.
o skrivnostni stari samotarki tam nekje v pe-činsk-i jami pod k-raško planoto. Pravila je, da ve stara Karsana prav vse, kar jih je skrivnosti sedem dni hoda naokoli.
»Njo -poiščem«! je sklenil Arpos.
Napekel si je rib in ovsenega kruha ter se napotil Karsano iskat. Sedem dni se je plazil med trnjem in grmovjem po pečinah in iskal domovanje skrivnostne samotarke. In sedmega dne zvečer ga je našel. Zlezel je v njeno jamo in jo zagledal, kako je kot kip
Biserna
školjka
negibna sedela poleg ognja, na katerem je v žari kuhala neznano pijačo. Toda moral j-i je sedemkrat želeti dober večer, preden se je starka zganila, se ozrla vanj in ga vprašala, 'esa želi. Arpos ji je nadrobno obrazložil svojo željo in jo poprosil, naj mu pomaga.
»Skrivnost o biserni školjki bi rad izvabil Eneri?« je naposled dejala starka Karsana. »Ej, sinek, bolje bi bilo, da je ne izveš. Dragulj biserne školjke ti lahko prinese srečo, pa tudi nesrečo. Revna in samotna sem, pa si ga ne bi želela. Če pa le -hočeš, ti bom povedala, kako ga dobiš.«
»Povej, pa naj mi prinese srečo ali nesrečo!« je prosil Arpos.
»Tvoja glava, tvoj svet«, je rekla Karsana, zajela iz žare sedem žlic tekočine, jo dala v lonček, izgovorila sedem skrivnostnih besed in naročila: »Izpij tole, splavaj na otok Ser-

m
%m+
Novo leto

Odkar je človek začel meriti čas in si ga razdelil na leta, je ob koncu leta in začetku drugega napletel vse mogoče običaje; prerokovanja, čaranja, obdarovanja in dobre želje. Preden pa so začeli slaviti novo leto prav prvega januarja, je minilo precej časa. Različni načini štetja časa, ki so bili v rabi, razlike med luninim in sončnim letom, razlike v dodajanju prestopnih dni, vera, gospodarstvo, vse to je vplivalo na različno izbiro datuma za začetek novega leta.
‘Majhna
ljubezen
Na gosto je snežilo. Snežinke so bile na pogled težke ko kamni. Bil je prav vsakdanji dan, samo sneg je padal. Ulica se je Izgubljala v belem zastoru, ki so ga morali pešci sproti odgrinjati. Na vogalu velike stavbe je ležal človek. Sneg je padal na njegovo umazano obleko. Mimo so hodili ljudje.
.Pijan je kakor prazna vreča, ki ne more stati pokoncu", je rekel nekdo.
Smeh, smeh, smeh, ki je veljal slikoviti primeri. Misel, ki je vzbudila nove misli.
.Se bo že pobral, ko se bo streznil. Mraz je dober za tak živi sod pijače", je rekel drugi.
»Pojdiva, žena. Ne bom si mazal rok. Mu bo že nekdo pomagal", je rekel tretji In podrgnil si je rokavice drugo ob drugo, kakor bi čistil blato, ki se jih je oprijelo.
»No, stari, boš vstali Takih sem že videl na stotine. Po vsem svetu jih je dovolj", in ga zazibal s svojimi novimi čevlji.
„Ali te ni sram, ko ležiš tu na cesti!" se je zopet nekdo oglasil.
Mož na tleh je zastokal. Bolestno so se skrčili njegovi prsti. Poslušal sem te besede In ko sem se sklonil, da bi pomagal neznanemu človeku na noge, sta pritekla skozi snežno zaveso dva moža, prav tako v umazanih delovnih oblekah. Obleke enake barve, kakor obleka moža na tleh. Vsi trije smo ga dvignili na noge. Bled obraz In udrte oči sem zagledal.
»Poglej tja", so govorile. Tam je stal skelet nove velike hiše, kakršne gradijo povsod po svetu.
Na vrhu je bila zelena smrečica ki je nisem videl, a je morala biti, ker je prav na vseh takih stavbah.
O tej stavbi bo morda vedelo samo naše mesto. Ne bodo o njej pisali vsi časopisi. Toda drugod pišejo prav o takih stavbah. Torej pišejo tudi o tej stavbi.
Šli smo po cesti. Med seboj smo vodili človeka, o katerem so govorili, da je pijan.
Ta človek pa ni bil pijan, samo hudo bolan je bil. Na poti k zdravniku je omagal in zato je bil sedaj pijanec. Ljudje so bili tako prepričani in ni jih mogoče prepričati drugače.
»Rad bi jim povedal", je rekel umazani bolnik. »Pa soj mi ne bi verjeli. Še bolj bi se smejali.
Samo meglo sem videl. Potem pa take lepe barve kakor jeseni, ko se osipa listje. Bilo mi je tako slabo in tako lepe barve, a jim nisem mogel povedati.
Rad bi jim pokazal z roko proti našemu skeletu, pa nisem mogel dvigniti rok.
Mislil sem, da jih nimam In da ne bom nikoli več zagnal opeke dve nadstropji visoko. Tudi opeke so bile v tako lepih barvah.
Potem pa je bilo v meni zopet vse sivo, kakor malta, ki lepi vse te opeke skupaj. Rad bi jim povedal, da nisem pijan. Pa saj mi ne bi verjeli."
Snežinke so se talile na naših obrazih. Voda se je cedila po obrazu. Pogledal sem nepoznanega človeka. Po licih mu je polzela snežinka, prav izpod oči, kakor bi jokal zaradi besed, ki jih je moral preslišati. Prav tako je izgledalo, kakor da ga je sram za druge.
»Zakaj nisva šla z njimi” je rekel drugi delavec. »Vsega tega bi ne bilo."
»Kdo pa je vedel", je rekel drugi. »Tisti ljudje tam bi morali biti drugačni. Tudi če bi bil pijan, bi mu morali pomagati."
»Človek je človek, pa naj bo trezen ali pijan. Pomagati je treba."
»Midva ga imava rada. Drugi ga nimajo radi", je rekel drugi.
»Vsakega je treba imeti rad. Človeka je treba imeti rad. Samo z govorjenjem in obsojanjem še nihče ni imel rad človeka."
»Kaj bi mu kdo mogel, če bi bil pijan", je rekel drugi. »Smrečica na vrhu stavbe."
»Res, smrečica. Lahko bi bil pijan, morda celo midva oba pijana. Ljudje bi rekli, da sva pijanca in smrečica bi stala na vrhu stavbe."
Prišli smo v ambulanto. Tu sem se poslovil. Mož, ki je bil bolan, pa je padel na
Eden izmed prvih, o katerem vemo, da je za začetek novega leta določil 1. januar, je bil Julij Cezar itn njegov odlok so1 spoštovali v vseh deželah, ki so pripadale rimskemu imperiju. Na 1. januar se je od začetka vezal le nastop novih služb, tudi senat se je na primer sestal ta dan k prvi seji v novem letu. Kmalu pa se je političnim In poslovnim običajem pridružila še cela vrsta razkošnih slavij, ki so bila dotlej vezana na druge praznike, predvsem pa na prejšnji začetek novega leta,, na prvi marec. Na večer pred novim letom so Rimljani — po domače povedano — krokali. Piti so fin jedli, tekali po Ulicah, trkali na vrata in zganjali veliko hrupa.
Prvega januarja so hiše okrasiti z lovorovimi vejami, cesar je sprejemal in delil darove, večinoma denar (tako star je torej že nadvse prijetni običaj novoletnih nagrad). Novbletna denarna darila so Rimljani imenovali štren ae, kar je prvotno pomenilo lovorov venec, ki so si ga ob novoletnih slavjih posojali na dostikrat zelo o-kajene glave.
2. januar je bil dan počitka. Sužnji so za en dan prevzeli oblast v hiši. Ta navada je bila ostanek prastarega verovanja, da o-kali novega' leta ni dobro delati. Zato so na primer babilonski vladarji prepustili vladanje lažnim kraljem, ki so za nekaj dfni uživali vse pravice suverena, potem pa so jih sramotno nagnali.
Tretjega januarja so Rimljani po dnevu počitka čili in sveži spet začeli slaviti. Hoditi so na konjske dirke, prirejati maškarade in obhode.
Bodi dovolj Rimljanov, njihov imperij je propadel -in z njim vred je tonil v pozabo
klop, ki je bila vsa belo pobarvana. Dama, ki je sedela poleg, pa se je odmaknila od moža, ki je bil umazan, moker od snega in bled v obraz. Ko sem odšel, je rekel hvala. To je bila tista hvala, ki je ni mogoče samo slišati, ampak predvsem občutiti.
Bil je človek, ki ni bil pijan kakor mnogi, ki pravijo o njih, da so slabi, a so dobri.
Metal je opeko vsak dan in mešal malto
S
1. januar kat začetek novega leta. V srednjem veku je nastala velikanska zmešnjava zaradi začetka novega leta. V severni Italiji so začenjali novo leto 25. decembra, slovanski narodi so računali leto od 1. marca naprej, Bizanc od 1. septembra, Španija, Portugalska in nekatere mestne države v severni in južni Italiji pa so začele leto s 25. marcem. Trajalo je vse do 16., ponekod celo do 18. stoletja, da se je spet uveljavil prvi januar kot začetek koledarskega leta.
Ne glede na to, kaj sta menila Julij Cezar in precej stoletij za njim papež Gregor, ki sta tako modro urejevala štetje časa in imela tudi dovolj oblasti, da' je njihova obveljala, so preprosti ljudje, zlasti v severnih predelih Evrope, računali po svoje. Opazovali so sonce fin se ravnali po njegovi poti. Dnevi okoli zimskega sončnega obrata so jim bili čas, ko se je življenje spet obujalo in čeprav je bila pomlad še daleč, začetek boljših, toplejših časov je bil tu. Ta obrat pa je pomenil seveda tudi začetek novega leta. Prižiganje luči, obhodi mask s svečami in baklami, švedska Lucija, nevesta luči, so pač simbolična pomoč šibkemu soncu, da prežene temo in mraz decembrskih dni. Alpski narodi verujejo, da se ob koncu leta vračajo mrliči na svoje domove, da divja jaga hrumi skozi noč in skrivnostna Pe-rhta, ponekod demon, ponekod dobrotni duh, hodi med ljudmi.
Dvanajstere noči, skrivnostne tn polne čarodejne moči fin tudi groze, so verovanje, ki go Slovenci ne poznamo, srečujemo ga pa- na severu, pri Rusih, v Nemčiji, Franciji in Angliji!. Dvanajstere noči so simbol dvanajstih mesecev, temne in mrzle so kot nalašč za čaranje pa tudi za sestanke vseh
vsak dan. Imel je rad opeko in malto, a li ljudje niso imeli majhne ljubezni do človeka.
Vsi ti so ljudje, kakor je on človek, pa vendar je razlika med njimi, ne na zunaj, nekje notri v njih.
Morda so o njem sodili brez te majhne ljubezni do človeka, ali pa je sploh niso imeli v sebi, le v besedah, in zato Je bil pijanec.
mogočih duhov, zlih in dobrih. Celo Karel Veliki je ukazal vsaj za tri dna delopust v dvanajsterih nočeh, da bi ugodil prastaremu verovanju, da je v tem času treba počivali. Ponekod so šteli svetke, kot -imenujejo Rusi dvanajstere noči, od dneva zimskega sončnega obrata naprej, v deželah, kjer so vladali Karalingi, je začetek dvanajsterih 1. januarja, ponekod pa 25. december.
Vsi bi si velikokrat želeli, da bi vedeli, kaj bo prinesla prihodnost. Nekateri strmijo v usedlino turške kave, drugi se zatekajo k horoskopom, okoli novega leta pa je radovednost še posebej močna. Na pol za šalo in zabavo Vlivamo svinec ali vosek, ko čakamo novo leto. O vremenu v prihodnjem letu so nekoč v deželah, kjer je bila vera v dvanajstere noči živa, sklepali po vremenu v dvanajstih dneh po zimskem obratu ali po 25. decembru ati pa po 1. januarju. Vsak dan je pomenil mesec v prihodnjem letu. V novoletni noči so v Hessenu pa tudi v Lubkarjih nastavili čebulni koledar. V dvanajst čebulnih lupin so nasuli soli in lupina, kjer se je stopila', je pomenila deževni mesec.
Poleg vlivanja svinca in voska pa so v Ziljski dolini poznali še prav posebno vedeževanje o usodi v prihodnjem letu, »vzdigo-vanje novega leta". Na klop so položili devet ali deset klobukov 'in pod vsakega skrili simbol. Mošnjo za denar, ključ za gospodarstvo, culo za slovo od doma, prstan za poroko, smrekovo vejico za veselje in zadovoljstvo, rožni venec za pobožnost, punčko za otroka, oglje za smrt, kredo za dolgove, glavnik za vdovstvo. Vsak je smel pokukali pod trii 'klobuke.
Za dekleta, ki bi se rada omožila, je bilo poučno vedeževanje s čevljem. V novoletni noči so ga metale čez ramena prati vratom; če je obležal s konico proti vratom, je bil to znak, da' se bodo v prihodnjem letu prav gotovo omožile. Do bi zvedele o poklicu bodočega ženina, so morale vlivati svinec ali vosek, -iz oblik vlivkov ali njegovih senc pa so utegnile razbrati simbol ženinovega poklica.
Tudi zaradi smrti so radi spraševali razne arakle. V Bohinju so prisluškovali po vasi; iz hiše od koder se je oglašalo trkanje, so po starem verovanju drugo leto gotovo odnesli mrliča.
Poleg ugibanja o usodi pa so okoli novega leta radi čarali, da bi bilo v prihodnjem letu sreče in izobilja. Živini so v novotetn: noči radii postregli z boljšo hrano, dajali so ji soli, ki je baje zelo dobro sredstvo zoper zle duhove, prinašali so darove vodi, zlasti v krajih, kjer je je rado primanjkovalo v poletju. V Beli krajini so dekleta za novo leto metale jabolka, orehe in denar v studence. Na Malenškem vrhu v škofjeloških hribih so postavili v novoletni noči luči in potico v vodnjak, v potico pa so zasadili denar. Ta dar, namenjen vodi, si je zjutraj vzela dekla, ki je prva prihitela po vodo.
V Istri so trkali ob trto, zelo razširjeno je tudi iepežkainje drevja, v Prekmurju tepež kaj o drevje in govore »rodi rodi". V Turingenu prestavijo v novoletni noči živino v hlevu, skratka 'premikanje, trkanje, te-penje naj bi obudilo speče šile in priklicalo novo življenje. Tepežkanje odraslih pred novim letom je prav tako čaranje za zdravje in življenje v novem letu. V Prekmurju otroci tekajo za odraslimi in vpijejo: Rešte se rešte se v novo leto živi in zdravi. Tudi odrasli ponekod tepejo, vendar so tepež-karji večinoma otroci, kjer baje prinašajo posebno srečo.
Ropotanje, zvone-nje, pokanje z biči in streljanje v novoletni noči prežene zle duhove In budi dobre sile, ki naj spremljajo in varujejo ljudi v novem letu.
Kdor hoče v novem letu veliko denarja, naij je na večer pred novim letom lečo ali grah: kolikor zrnc toliko denartja.
Ko nas okoli novega leta obišče dimnikar, nas oskrbi s koledarjem in vošči novo leto, se zavedajmo, da je to le civilizirani
b a a a *n '3 s 15 la
V-€XVC/7T/0«


svoje
ostanek pestrih novoletnih mask, kolednikov in voščilcev ki so nekoč hodili po vsej Evropi, po čete m svetu in pričarali ali priže-leli srečo' hiši. Koledniki danes skoraj že pozabljene maske so nekoč okoli novega leta hodili od hiše dio hiše, pobirali darove in peli. Prav gotovo so še poganskega izvora, prvotnega imena ne vemo več, kajti ime koledniki je popačeno iz latinskega ca-leodae ionuariae, antični novoletni prazniki.
Poleg kolednikov pa so po Prekmurju hodili navoletairji, pesmarji in polažarji.
Vse te vošoilce, pevce in šeme pa je bilo treba dobro nagraditi, drugače jih drugo leto ni bilo več in sreče tudi ne.
Otroci so imeli že od nekdaj v času okoli novega leta prav poseben pomen. Ni samo naša muha, da naše malčke ob novem letu obdarimo. Otrok je bil nekoč simbol življenja, zdravja, bil je prispodoba mladega leta, zato so se mu odrasli skušali prikupiti, delili so mu darove, se ga dotikali. Lectove punčke, ki jih spečejo v novoletnem času, so prav podoba otroka, mladega življenja in sreče v novem letu.
Stari smisel obdaritve smo pozabili, običaj pa je ostal. Torej se potolažite, dragi očetje, kadar opazite, da je novo leto razkošno obdarilo vaše malčke, vam pa prineslo v najboljšem primeru le kravato. Vedite, da se je pri vas spomnilo prastarih verovanj im ravnalo po prastarih šegah in navadah.
Morda bo nekoč neki pesnik pel svitanico o prazničnem jutru. Morda bo nekoč neka zvezda z rožnatim jutranjim svitom vsa jutra
na svetu prižgala. Morda bo nekoč neki pesnik stopal
v praznično jutro v srcu
brez teže strahu, v srcu
brez slutnje smrti. O da tedaj bi v nas čutil svitanico tistega jutra.
Jaz pa
priklenjen na čas,
poet,
razklan kakor svet ne morem sproščeno zapeti.
S strani časopisov vsak dan grozijo
Praznična svitanica
konice raket, tolkala
atomske smrti,
da na samozvančev ukaz
udarijo
na boben-svet in zaigrajo živim stvarem pogrebni marš na razbiti radioaktivni zvezdi Zemlji...
O Zemlja,
zvezda, ki te ljubim, naj bo res moje srce
pesnik tvojega konca?
Da sem Prometej, iztrgal bogovom bi ogenj strahu in ga podani Človeku kot ogenj miru.
Potlej bi Zemlji zapel Zemlji
in človeku na njej
praznično svitanico v prazničnem jutru.
Miha Klinar
MILAN KAJC
'Novoletno voščilo

Pognal je konja. Sani so ob zvončkljanju kraguljčkov zdrsele pa ravni cesti, zastraženi z jagnedi. Zdaj jih je zanašalo proti zasneženemu obcestnemu jarku, zdaj spet na nasprotno stran. Od časa do časa zamegli vozniku pogled leden snežni piš, da si preklinjajoč pomane oči in znova oplazi konja z bičem. Doma se je bil Nikolaj Kolenko sprl z ženo, kakor se je poslednje čase zmerom češče dogajalo. Zdaj morata upehana konja prenašati njegovo nevoljo.
Na srečo pa se je na večernem obzorju začrtal obris marata in za njim razpotegnjene vasi z zasneženimi kočami. Voznikov obraz se spači v režanje. Predstavljajoč si brhko Rozo, mlaskne z jezikom. Silvestrovala bosta skupaj. In novo leto pomeni zanju novo življenje — ko razčisti z ženo. S svojo slabo polovico pljuč se ne more več dolgo upirati.
Ne daleč od krčme spusti vajeti, ustavi in skoči s sani. Vodeč konja za uzdni jermen, zavija na dvorišče. In že privabijo kraguljoi Rozo, ki se prikaže s svetilko med vrati. Vzradoščena mu pride naproti: „Sem se že bala, da te bo zadržala ..."
»Pustiva to. In pozdravljena, ljubica! Pa še potrpi, da sprežem. Te bom ogrel za to!"
Voznik izpreže, vodi razgreta konja v hlev in ju odrgne. Ko jima nasuje v jasli ovsa, ju potreplja zadovoljno in stopi iz hleva. Vodeč Rozo pod pazduho, prestopita nekaj stopnic, potem jo krepko privije k sebi: »Ne bo nama več treba dolgo slepomišiti!" ...
Pričakujoča, vzradoščena se zazre vanj s svojimi temnimi, ciganskimi očmi. A se premaga: »Vstopi, Nikolaj!"
Zagrne ju prijetna toplota, Vdova Roza Li tropov a je vedela, kako si je treba oviti petičnega dedca okrog prsta. Pripravila jima je dobrot za silvestrovanje v dvoje. In dedec ni več pomiloval samega sebe zaradi hudo bolne žene. Težko usnjena suknjo in kosmato kučmo otrese snega in ju objestno zažene v kot, njegove rdeče, mesnate roke pa se ko primež oklenejo njenega drhtečega, zalitega telesa:	»Maja žrebi-
ca!” ... In že jo vabi k divanu.
»Po malem, fant, po malem", se Roza narejeno brani in ga rahlo odrine: »Kako
si mislil prej?" ... Nosnici ji podrhtevata in oči so prežeče.
»Ne moreš dočakati, da ti v miru povem! Tako nestrpna, druga žena gospoda Kolenka", se bobneče zakrohoče, stikajoč z roko za cigarami. In ko ga, zadovoljno pre-križajoč iztegnjene noge, zavije dim vir-žiinke, začne po malem, kakor bi kovač zbijal žebelj pri podkovan ju:
»Po zadnjem najinem srečanju gre z njo naglo navzdol. Tudi ljubosumnost prispeva svoje. Noče me prepustiti drugi. In še to jo žre, da naju vaščani vlačijo po zobeh ...”
»Pa saj sva opravljanj vajena", vpade In se mu privije ko mačka. »Pozabiva nocoj. Saj potem boš na vek samo moj I" ...
»No, na tvoje, na najino zdravje!" dvigne kristalno, težko čašo ki jo je bil napolnil z iskrečim se kapelskim biserom.
Nje gruljenje se druži z žvenketanjem brušenega slekla, nato ju združi dolg, strasten poljub. Utešena začne pripravljati prigrizek, pri katerem ni manjkala nobena dobrina. Med pripravami ga opaja od časa do časa s pobil skavanjem cigansko betih zob, s katerimi se mu je v trenutkih največje opojnosti zagrizla v njegove zaraščene prsi. Potem zadiši po pravi kavi, iz usedline pa mu prerokuje bodočnost. Prerokovala je kajpak tako, da je bilo dobro za oba. In tudi opolnoči, ko sta vlivala svinec, je znala zagonetne svetle oblike tolmačiti tako, da je bilo prav za oba. Ugotovitev, da čaka v kratkem smrt nekoga v njegovi družini, poplakneta z ribezovim vinom, ob katerem si ponovno voščita srečo v novem letu. A to bo njuno in samo njuno, zatrjuje obetajoče ter z drgetajočimi prsti, tesneje zagrinja okna s starinskimi zastori, spominjajočimi na nekdanje grofovske čase...
O
Pozno dopoldne, ko ni več srečeval vaščanov, se je Nikolaj Kolenko vračal. Mraz je bil popustil in snežinke so naletavale bolj na gosto. Vozniku se ni mudilo, kdaj pa kdaj je tudi mirno zakinkal. Ob srečanju voznikov so se mu ti razumevajoče ogibali in
ko mu je kmetič zateglo voščili srečo v novem letu, je zaklel, potem se pa zadovoljno zarežal: »Bo srečno novo leto, če bo Roza na vek tako žgoča!"
Po malem pa se je začela dramiti v njem zavest krivde. Vsi vaščani ga obsojajo. Izjemo je edino pastor, ki je njegovo betežno ženo v mladih letih, ko je bila' zdrava ko riba, rad videl. Nikoli mu ni bila priznai-la svoje dli pastorjeve krivde. Če je bilo kaj med njima, mu je le skromno vračala za njegova početja z deklinami, naj so to bile pastirice ali ciganke... Kdo se danes, ko vsak čas bruha kri, menii za njegovo ženo? Zanj pomeni samo še slabo vest. Le nenehni očitek in prezir še bere v njenih vro-cnoniih očeh ...
Kakor da zvene zdaj kraguljoi čistejše, lepše. Bliža se svojemu gruntu. »Prelep in prebogat si, da bi te mogel deliti s sinom! . . ." čustvuje, ko se razgleduje po zemlji, ki je jo bil priženil. Od nenadnega suma prevzet, oplazi z bičem konja, ki se hrzajoč vzpneta na zadnje loge. Tudi mladega volčjaka, ki mu vedno lajajoč priteče naproti mi od nikoder. Zaskrbljen ustavi pred hišo, kjer se končuje vrsta j ag ned o v, in že hiti k stopnicam, da prežene nemir, ki ga pekli.
»Še za Silvestrovo nisem zdržal doma. Kaj če ni žena prepisala svoj svet na sina, ljubljenčka?!... »Le zakaj sem bil tako nestrpen, zakaj se nisem premagoval zaradi Roze?” ... si očita.
Še ženinega pokašljevanja ni čuti, le srce mu razbija, da ga čuti nekje v grlu. Za hip obstoji pred vrati njene sobe, nato jih odpre iin ostrmi ko vkopan . . . Tega mi pričakoval!
Vsa družinica s služinčadjo molče obdaja posteljo, ob katere zglavju gorita voščeni sveči. V njunem soju je obraz rajne čudovito sproščen in plemenit. Možu se zašifai koleno in že se znajde na obeh, v zavesti globoke krivde. Po zavaljenem, samozadovoljnem licu se zatrklja nekaj solz, ki si jih ne skuša otreti.
»Le zakaj me niste takoj obvestili!” zatarna. A tožba je ta hip odveč in se zanjo in zanj nihče ne zmeni. Niti ponižna dekla Zofa, ne hlapec Pišta. Zadene ga en som
pogled, toda ta je sovražen in preteč... sinov!...
Preide večnost, preden spregovori spravljivo: »Pišta, izpreči konje! Pred hišo so. Prosim te!"
Tokih besed hlapec ni bil vajen. In že zato je vdano, tiho odklobuštral, kakor da s tem ugodi rajni.
Zaman kleči mož, iščoč med prisotnimi sočutja. Zaman se zazira v sina... Šele zdaj opazi, kako je Imrejev obraz podoben rajni . . . Njegovi črni lasje, ozki, bledi obraz in rdeče, kljubovalne ustnice. S teh ust ne bo dočakal besede sočutja, odpuščanja! ... Tega se je zdaj globoko zavedal. Zato je poskušal drugače. Tako, kot mu je narekoval dvom: Pa je, preden je... no, izdihnila .. . omenila ... testament?" .. .
Sinov pogled ga oplazi sovražno in hkrati zaničljivo.
»Lahko bi bil štiman za trmoglavca!” pomisli, ko vdano pričakuje, da se sin omehča.
Kakar da mora maščevati rajno, upre fant rdeče obrobljene oči v očetove. V njegovih očeh ni več sledov solza. Le nekaj trdego, ledeno mrzlega odseva iz njih. In iz glasu, ko izdavi tuje, obsojajoče:
»Kar je bilo maminega, je moje. Drugega tl nimam sporočiti!"
»Tako, tako, sinko! To je torej njeno novoletno voščilo zame! Tako, tako! No, se bova že še pomenila, mamin sinek!" ... zadržuje zaradi rajne svoj gnev. A tudi sinu je zadrževanja že dovolj.
»Mirno, oče! In tako tiho, kot je tiha mama tamle! Če ne...!" se grozeče dvigne in stopi k očetu ...
Že čuti njegovo sapo, smrad po popitem vinu in drobni prsti se mu krčijo ko ujedi, ko se zapiči s pogledom v očetov mesnati vrat. In kakor da stari bere sinove misli, vstane in se premagan umika proti steni. Ob starinskem, z žametom prevlečenem stolu v kotu sobe ga nenadoma spodnese. Zruši se na stol. In obsedi nem, star in izčrpan. Le njegove čutne ustne drhte brez moči:
»Pa se mi je maščevalo! Po svojem ljubljenčku!"
Voščeni sveči ob ženinem zglavju gorito mirno in za okni tiho naletava sneg ...
■ar
Sveži po prečuti noči
Zabave s plesom ob različnih priložnostih, ki se zavlečejo pozno v noč, so sicer lahko prav prijetne, toda tudi naporne. Ko se vrnemo, se nam seveda zelo mudi v posteljo. Prav to pa je napačno. Če bomo tako ravnali, naša podoba zjutraj v zrcalu ne bo posebno rožnata in nam bo še poslabšala že tako ali tako ne preveč vedro razpoloženje. Zato bo bolje, če se skušamo temu izogniti.
Najprej očistimo kožo vseh sledov ličila, nato pa temeljito skrtačimo lase, da spravimo iz njih prah in jih prezračimo. Prah in znoj ovirata dihanje kože, ki je prav zaradi krajše odmerjenega spanja še važnejše.
Naj nam ne bo žal porabiti še nadaljnjih pet minut časa za to, da se umijemo s toplo vodo od glave do pet, prej pa bodisi pozimi ali poleti odprimo na široko okna v spalnici, saj nam bo.svež zrak po zakajenem ozračju, v katerem smo preživeli nekaj ur, zelo dobro del in nam pomagal, da se zjutraj ne bomo zbudili popolnoma zbiti.
Če je bilo nemara nekoliko preveč in različnega alkohola, vzemimo pred spanjem še tableto proti glavobolu, zjutraj pa vitamin B1. Ne bo nam škodovalo, čeprav normalno ne uporabljamo takih sredstev.
Obleka, ki se je skozi noč navzela duha po nikotinu, nikakor ne spada v spalnico, temveč na balkon ali ob odprto okno.
Res je sicer, da je vsaka minuta dragocena, še bolj važno pa je, da si zjutraj, po prečuti noči, v miru privoščimo dober zajtrk. Zato poskrbimo, da nas bo budilka poklicala četrt ure prej, da ne bo nepotrebnega beganja in naglice. Na tešče popisno kozarec sadnega soka in tudi sicer naj bo zajtrk lahek, kar bo dobro za želodec, če smo ga preteklo noč preobremenili.	\
In komur je še posebno do lega, da bi se tudi po prečuti noči počutil dobro, bo šel zjutraj (zlasti če daleč stanuje) vsaj del poti v službo peš, saj je svež zrak zares najboljše zdravilo.
ZA NAŠO KUHINJO
Kako napravimo dobre potice
Testo: V*'kg moke, '/j litra mleka, 2 dkg kvasa, zravnana žlička soli, limonina in pomarančna lupinica, žlica ruma, 6 dkg sladkorja, 3 rumenjaki, 10 dkg surovega masla ali 7 dkg kuhanega masla ali Va dl olja.
Presejano moko postavimo na toplo, da se pogreje. Posebej pristavimo kvas (razdrobimo ga v lončku, ki mu pridenemo 2 do 3 žlice moke, žlico skladkorja in toliko mlačnega mleka, da dobimo gosto kašnato zmes, ki jo denemo na ne pretopel prostor, da vzhaja). Medtem stepemo v lončku ali kotličku ostalo mleko, rumenjake, skadkor, sol, nastrgano pomarančo ali limonino lupinico in vse malo pogrejemo. K temu pridenemo še raztopljeno maslo in rum ter vse skupaj zlijemo v moko, ki ji pridenemo še vzhajan kvas. Vse to zmešamo v testo, ki ga potem stepamo tako dolgo, da se loči od kuhalnice in sklede.
Nazadnje zdrgnemo testo skupaj, ga pokrijemo s pogretim prtičem in postavimo na toplo, da vzhaja. Če hočemo napraviti več potic
— seveda iz večje količine testa — razdelimo že vzhajano testo. na hlebčke, ki jih dobro pregnetemo in položimo na toplo, da znova vzhajajo. Dobro vzhajano testo razvaljamo na pomokani deski ali na prtu v pravokotno obliko. Namažemo ga s poljubnim nadevom, testo zvijemo, denemo v pomaščen in z drobtinami potresen model za potice, v katerem naj še enkrat vzhaja. Ko naraste za dvakratno množino, denemo potico v peč ali pečico in jo pečemo približno dobro uro.
Orehov nadev: Vt kg kladkorja, 2 dl vode, 40 do 60 dkg orehovih jedrc, 8 dkg surovega masla, 1 dl pogretega medu, 2 do 3 rumenjaki, po potrebi nekaj žlic smetane, ruma po okusu (2 do 3 žlice).
Sladkor oblijemo z vodo, da ga pokrije in vse skupaj prevremo; nato pridenemo zmlete orehe, potegnemo posodo na rob štedilnika ter primešamo sladkorju in orehom še vse ostalo. Lahko pa ravnamo tudi tako, da primešamo sladkorju samo del orehovih jedrc, ostalo pa potresemo po vrhu napotičenega testa.
Silvestrove pijače in „maček”
#	APERITIV,
#	KAJ PIJEJO TISTI, KI NE PRENESEJO MOČNIH ALKOHOLNIH PIJAČ,
#	SILVESTROVO KAVO,
% KAJ PIJEMO PROTI JUTRU ZA OSVEŽITEV,
#	ZA TISTE PA, KI BUDNI DOČAKAJO JUTRO, EKSPRESNO PRIPRAVLJENO MADŽARSKO GOLAŽEVO JUHO.
Poglejmo najprej APERITIV. Za aperitiv ponudimo dobro domačo slivovko, kvalitetno žganje ali konjak (vse v iilcih), nadalje grenčico ali pa v manjlcm kozarcu vermut z limono. Aperiliv naj bi bil vedno ohlajen.
Kaj bomo ponudili TISTIM, KI NE PRENESEJO MOČNIH ALKOHOLNIH PIJAČ, ali pa velikim otrokom. V globokem bokalu z ivrgljo ali pa z bamizom (ročni mikser) žvrkljamo dva rumenjaka (nujno je, da so jajca sveža), 4 jedilne žlice sladkorja, 3 del kvalitetnega piva in 2 del oranžnega džusa. Namesto oranžnega lahko vzamemo tudi marelični ali breskvin džus. Tako dobimo pijačo.
du, nanj nalijemo flip, vendar ne do vrha. K flipu ponudimo slamico. Morda želite za Silvestrovo svoje razvajence presenetiti s SVOJEVRSTNO KAVO. Poizkusite jo tekrat pripraviti takole. V džezvo nalijemo 5 skodelic vode (za 5 osebj, dodamo 6 čajnih žličk sladkorja, ki ga zelo malo odišavimo z vanilinom. Ko vse skupaj zavre, dodamo 6 čajnih žličk drobno mlete kvalitetne kave. V skodelice za kavo nalijemo po čajno žlico likerja cherry brandy. Kavo, ki je le za hip zavrela, nalijemo v skodelice, vendar za prst pod rob, dodamo žlico tolčene sladke smetane, povrhu pa nastružimo malo čokolade.
Razen tistim, ki so v pitju že bolj .utrjeni", se po navadi začne proti jutru vino upirati. Popili bi nekaj za osvežitev. Pa kljub temu ne popolnoma brezalkoholno. Z malo truda boste napravili GIN FIZZ, ki vas bo osvežil. Pripravimo ga takole: v bokalu naredimo dvojno močno limonado, ji dodamo sladkor, premešamo, dolijemo sifona, nalijemo v večje kozarce, vendar le do tri četrt. Dodamo kocko ledu in na kozarec pol del kvalitetnega gina. Zraven pijače ponudimo slamico oz. slamico ovlažimo in jo pokončno prilepimo na rob kozarca.
ki spada med flipe. Pijačo lahko odišavimo z dvema žlicama rnaraskina. V večje kozarce razdelimo kocke le-
IICDIICDIIOMCDI»OnC3IICZ)(lC;>nOHO
u
o o
g
o
g
o
g
5
o
»’ I I0110 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11011 CD I! CD 110
Že spet smo lačni, bodo rekli proti jutru, posebno trdovratni silvestrovale!, ki so kljubovali vsem težavam minulega večera. Prav gotovo jim bo prijala ekspresno pripravljena MADŽARSKA GOLAŽEVA JUHA. Juho pripravimo takole: v kozici zgre}emo olje ali rastlinsko mast, dodamo na ribež naribano čebulo, na drobne kocke ali, kar je Se lepSe, na rezance narezano meso mlajše govedine (baby beef). Na osebo približno 6 dkg. Prilijemo nekoliko vina in dodamo golaževe začimbe, se pravi sesekljanega česna, nekoliko sesekljane kumine in zelo malo majarona. Nato dodamo mleto sladko papriko, premešamo, dolijemo juhe, ki jo pripravimo iz mesnega koncentrata. Nekoliko dosolimo, in če je meso kvalitetno, kuhamo približno 20 minut, sicer pa nekoliko dalj. Nato dodamo še namesto na kocke narezan tokrat na ribež nariban surov krompir (na repo). Krompir je kuhan že čez nekaj minut. Moke tokrat nismo uporabili. Pred serviranjem juho dosolimo, jo popravimo z vinom, dodamo nekoliko kisle smetane, nalijemo v skodelice in serviramo. Če nimamo skodelic, serviramo juho v jušniku, tako da si jo jemlje vsak sam. Svetujemo, da prvi del priprav za juho opravite že zvečer, zjutraj pa juho le zavremo, ji dodamo na ribež nariban krompir, jo pustimo vreti neka} minut, nato jo popravimo in serviramo.
Nagradna križanka
Vodoravno: 1. Star naziv za Koroško; 6a gradbeni material; 9. darovanje; 15. igralna karta; 16. gladim perilo; 17. napravljen iz lesa; 18. nikalnica; 20. prenašam; 23. vrsta žita; 25. del roke; 27. abces, ognojek; 30. sile; 31. vodne rastline; 32. zaimek; 34. prav tak; 35. vzklik bolečine; 37. oziralni zaimek; 39. moško ime; 40. kratica za »Akademski klub«; 41. grška črka; 42. brez pameti; 44. medmet; 46. vrsta margarine (brez h); 47. osebni zaimek (množina); 49. del vodovoda; 50. dve zaporedni črki v abecedi; 51. staro strelno orožje; 53. kratica za slovensko; 54. glej 18. vodoravno; 55. moško ime; 56. pogojni veznik; 58. del skeleta; 60. raste na glavi; 61. tropi ptic; 64. gospodinjska potrebščina; 67. žensko ime;
Navpično: 1. Koroško obmejno pogorje; 2. del kolesa; 3. glej 73. vodoravno; 4. železniška proga; 5. isto kot 40. vodoravno; 6. up, tudi žensko ime; 7. napredovanje, uspevanje; 8. ocena; 9. opravilo, delovanje; 10. igralna karta; 11. del živalskega telesa; 12. veznik; 13. okrajšan števnik; 14. koroško mesto; 19. svečana pesnitev; 20. nikalnica; 21. glas krave; 22. šum pri strelu; 24. ločilni veznik; 25. obrtnik; 26. kratica za kemično prvino litij; 28. glej 47. vodoravno; 29. pregovor; 30. oljna rastlina, iz nje izdelujejo opij; 33. večkrat srečati; 36. domača žival; 38. veznik; 40. dva različna samoglasnika; 41. stvar; 43. hranilo; 45. konice; 47. loči države; 48. lesni drobec;
70. znanstvena trditev; 71. dva različna samoglasnika; 72. morsko obrežje; 73. staroslovanska pijača (pivo); 74. žensko ime (rusko); 76. lesena zgradba; 77. gneča; 79. morska žival; 82. tekstilna rastlina; 83. krajevni prislov; 84. merilka časa; 85. pretirana skrb za čistost v jeziku (tujka); 88. razkuževalno sredstvo; 89. glej 83. vodoravno; 90. italijanski spolnik; 91. abeceda; 92. medmet za poganjanje konj; 93. latinski veznik; 94. dolgoprstnež; 95. veznik; 96. časovni veznik; 97. števnik; 98. zapleten; 101. nerabljen; 103. pomožni glagol; 105. na-plačilo, vrsta papige; 106. tišina; 107. del dneva; 109. je omejen od dveh strani; 111. nočna ptica; 112. Jud; 113. strd; 114. hrana; 115. letni čas.
52. poljski pridelek; 55. prebivalec evropske države; 57. kuhinjska oprema; 59. tvarina; 62. koralni otok; 63. pokvarjen, razpaden; 64. prevozno sredstvo; 65. kratica za »kulturni ansambel«; 66. žival s kožuhom; 67. vojaški čin — stotnik; 68. veznik; 69. južni sadež; 70. riba; 75. žensko ime; 77. ptica; 78. junaška pesnitev; 80. italijanska avtomobilska znamka, tudi enota upora v elektriki; 81. majhna reka; 86. glavno mesto evropske države; 87. sorodnik; 96. ptica; 97. obdobje; 98. stena; 99. del vprege; 100. afriška ptica; 102. prevozno sredstvo; 104. žuželka; 105. glej 35. vodoravno; 106. isto kot 28. navpično; 108. pogojni veznik; 110. zaimek.
A	I		3	1	5	6	•r.		*		8			9	10	-u	11		■*	14
<5		V A										V k 4	tt					a		
	M		3		V A		a	20				U	a		t i A		A	zz.	V trii	
				p ^ a	25		26				It	a			z«?	w \ A	30*			
		n							5 L	33					54				V S9 g	
as		>:		a	5*								f i A	4o		V		w* h if	41	
42				bi	* i A	44	45	V k 4	46			a	41		a	46^		4 9		
to			srt		51	p	Bi		S		a	*		A	55				6b	
	bJ	st	3	bit				s	bo			V k 4	U	ti			r t • k *	bi	V k	
r \	bV		bb					U	V k A		V k 4	bf					b8		69	k-4
to					W		r "i A	it						43		* 1 A	4*			
tb			a	n			Ti					44	«0			Tr		et		
13			h			a	us		66		6t			V k d	88			a	89	
• It 4	80			■			V k A	81		v ^ J	83									M
			*			a	98			<?«			t*0	K	iot		toz	a	iOi	104
		ioe			K	/Ob					V L 4	m				toq		140	V	
Ut					ML			v	m			a	m			•r				
Kakor vidite, smo vam za praznike spet pripravili nagradno križanko, pri katere reševanju vam želimo mnogo zabave. Da bo reševanje še bolj privlačno, bomo med tiste, ki natm bodo pravočasno poslali pravilne rešitve, razdelili 5 lepih knjižnih nagrad. Saj vemo, da radi berete, zdaj v zimskih mesecih pa je še posebno1 veliko časa za knjigo, ki ne služi le v razvedrilo, marveč nam hkrati nudi tudi mnogo koristnega in poučnega. Zato se bomo potrudili, da pri nagradah izberemo take knjige, s katerimi bodo nagrajenci prav gotovo -imeli veselje.
Rešitve morate nam poslati najkasneje do 5. januarja 1963, i-n sicer -na naslov: uredništvo »Slovenski vestnik”, Celovec, Gasometergasse 10.
Za večerne ure
nekaj veselih družabnih igric
Obroček potuje
Vsi udeleženci igre držijo v ustih slamico, s kakršnimi pijemo v lokalih nekatere pijače. Na svojo nataknemo obroček za zavese ali pa prstan, če nas ni strah, da se bo v razigranosti Silvestrove noči izgubil. Sosed pri mizi mora spraviti obroček z naše na svojo slamico in ga potem na isti način — samo s slamice na slamico — predati svojemu sosedu.
Štafeta s svečami
Za to igro nam je potrebna večja soba ali dvoranica. Vse udeležence razdelimo na dve enaki skupini. Pred obe skupini na enem koncu sobe postavimo dva stola, druga dva pa namestimo na nasprotni konec sobe. Na stolih pri tekmovalcih je škatlica vžigalic, na stolih ob nasprotni steni pa je na vsakem toliko sveč, kolikor ima skupina tekmovalcev. Prva dva v vsaki skupini vzameta iz škatlice vžigalico, jo prižgeta in s prižgano tečeta do stolov s svečami. Tam prižgeta in tečeta s svečo nazaj. Naslednji tekmovalec prižge ob sveči novo vžigalico, teče po drugo svečo in tako dalje. Kadarkoli komu vžigalica ali sveča na poti ugasne, se mora vrniti in postopek ponoviti. Zmaga skupina, katere zadnji tekmovalec prinese gorečo svečo nazaj prej kot »nasprotniki«.
Elektriziranje
Se kdo boji elektrike? Nihče — na Silvestrovo smo vsi junaški. A poskusimo. Medtem ko pošljemo enega iz družbe za vrata, razpostavimo po mizi različne predmete in
se za enega dogovorimo, da bo »nabit z elektriko«. Oni izza vrat mora ta predmet odkriti. Previdno bo tipal enega za drugim. V hipu, ko se dotakne določenega, vsa družba zatuli in »žrtev« prestrašeno odmakne roko od električnega predmeta.
Za požeruhe
Na mizi je krožnik z različnimi dobrotami: čokolada v večjih kosih, potica in podobno. Zraven leži par smučarskih ali usnjenih rokavic, smučarska kapa, nož in vilice.
Vsi z družbe mečejo po vrsti kocko. Ko vrže kdo 6 si hitro natakne kapo in rokavice in potem lahko z nožem in vilicami poje s krožn :ka kolikor more, toda le dokler spet kdo ne vrže 6. Ta hitro prevzame od njega kapo, rokavice in jedilni pribor in se baše do prihodnje šestice .. .
Kdo prej najde karto!
Potrebujemo dva »paketa« kart. Vsakega posebej dobro premešamo. Enega razprostremo s podobami navzgor v kupček sredi mize, drugega pa pustimo ob robu mize s skritimi 'podobami. Eden od družbe bo skrbel za ta kupček, os tak pa se razporede okoli razprostrtega kupčka. Oni pri skritem »paketu« obrne karto z vrha in glasno objavi, katera je, na primer: srčni as. Vsi drugi se morajo zdaj potruditi, da isto karto z iztegnjenim kazalcem kar najhitreje izvlečejo iz razprostrtega kupčka. Kdor je v vseh kolih največkrat izvlekel pravo karto, ic zmagovalec. (Pazite: pri tej igri ne trpijo samo prsti, ampak navadno tudi kartel)
Kmečka razmišljanja
pred vrati novega leta
Ko se proti koncu starega in takorekoč pred vrati novega leta razgledujemo po vasi, po naših dolinah in širom po deželi, ne vidimo le, da nekdanje vaške idile tega časa ni več, marveč tudi spoznamo, da je prvo desetletje druge polovice dvajsetega stoletja napravilo konec klasičnemu kmetu in dosedanjim tradicijam kmetovanja. Nekdanji kmet »svobodnjak in neodvisen gospodar na svoji zemlji« postaja stvar preteklosti in bo kmalu živel le še v kmečkih povestih in romanih njegovih pisateljev sodobnikov naprej. Kdor danes kmetu še govori in pridiga o »kmetu čuvarju zemlje«, ki je »na svoji zemlji svoj gospod«, ob tem pa tudi »neomajen steber naroda in države«, ga vara, mu govori neresnico in ga zavaja v zgrešen odnos do industrijskega časa in do industrijske družbe.
Z drugo polovico dvajsetega stoletja je moral kmetovalec nehati z avtarkijo v kmetovanju, ker je padel pod obče dospodarske zakone moderne družbe in postal takorekoč docela odvisen od razvoja povpraševanja in ponudbe na trgu. Kako velika je ta odvisnost, šele spoznamo, če upoštevamo, da daje kmetu naša država za pocenitev krmil in gnojil in za zboljšanje cene mleka in žita letno blizu 2 milijardi šilingov subvencij, da pa kljub vsem na družinskih kmetijah zaposleni človek po naših krajih s svojim delom v povprečju ne zasluži več kot 800 šil. mesečno ali 10.000 šil. letno, torej komaj polovico povprečne delavčeve plače v Avstriji.
V moderni industrijski družbi se večina kmetovalcev še ni znašla. Nadaljnji obstoj te skupine je zelo problematičen. Kakor sedaj izgleda, bo prišla ta skupina prej ali slej pod kolo časa in tehnike. Ne bo se mogla na kmetijah obdržati, ker ima ali premalo zemlje ali pa preveč ljudi zaposlenih in ker njena produktivnost ne dosega meje rentabilnosti kmetovanja. V naših pogojih se ta meja danes vrti pri 3.500 kg mleka na kravo. Kolikor nižje je letno hlevsko povprečje, toliko bolj je ogrožen obstoj družinske kmetije.
Pa tudi družinska kmetija z višjo produktivnostjo sama ne bo kop zahtevam prihodnosti. V pogojih bodoče konkurence na trgu — vseeno ali se bo imenovala EWG ali pa drugače — se bo tudi sodobno urejena družinska kmetija mogla obdržati le na poti zadružne kooperacije, na poti zadružnega sodelovanja kmetov od proizvodnje preko predelave do vnov-čenja svojih pridelkov.
Ta teza nima nič opravka s »komunizmom«, to tezo zastopajo in uresničujejo tako po kapitalističnih državah EWG kot po socialističnih državah, skratka povsod tam, kjer gledajo na kmečko vprašanje v moderni industrijski družbi realno in ne sentimentalno jo-se večajo primeri, da nobeden od otrok noče prevzeti kajoč se nad nekdanjo vaško preteklostjo. V času, ko očetove kmetije, ker ne vidi na njej bodočnosti, je nesmisel zavzemati se za politiko ob držanja števila kmetij in jadikovati nad stalnim padanjem števila kmečkega prebivalstva. Končno že danes lahko spoznamo, da bo ostal kmet le tisti, ki kmet ostati hoče, ne pa tisti, ki ob vseh subvencijah še ni spoznal, da gre pot v bodočnost le po stalnem večanju produktivnosti človeka, ki dela na kmetiji.
Kdor kmetu danes dobro želi, mora z njim govoriti o tej trdi resnici. Uspešno pot v drug poklic bo namreč imela le tista kmečka družina, kateri kmetija ali kajža še ni všla iz rok. Kdor se kot revež loteva drugega poklica, ostane navadno revež. Skrbimo, da nobeden od nas ne bo šel kot revež s kmetije iskat drugega dela in poklica. Tudi to je naša narodna dolž-
nost'	Blaž Singer
V letu 1963 mora priti bolniško zavarovanje kmečkih družin
V 5 letih 1,3 milijarde šilingov za kmečke rente
V sredo preteklega tedna je bil na Dunaju občni zbor Zavoda za starostno zavarovanje v kmetijsivu in gozdarstvu. Iz poročila na tem občnem zboru povzemamo, da je bilo v zadnjih petih letih, odkar velja zakon o kmečki renti, vloženih 193.643 prošenj za kmečko rento. Število oseb, ki so deležne kmečke rente, je 1958 znašalo 59.700 oseb in je do letos naraslo na 115.000. Spričo tega je zavod v zadnjih petih letih na kmečkih rentah izplačal, 1,3 milijarde šilingov.
Iz omenjenega poročila tudi povzemamo, da so prekomerno delo, površna zdravniška oskrba in izčrpanost vsled dela najpogostejši vzroki slabega zdravja kmečkih ljudi, ko postanejo starejši. Zavod ima veliko skrbi s tem, da vsaj najnujnejšim primerom zagotovi zdravljenje v zdraviliščih. V zadnjih petih letih je v ta namen potreboval 10 milijonov šilingov. Začetkoma razpoložljivi njegovi prostori po zdraviliščih že nekaj časa ne zadoščajo številu zdravljenja potrebnih rentnikov. Zato je v zadnjem času vzel v najem en zdravstveni dom v Bad Ischlu, drugega pa v Haringu na Tirolskem, medtem ko je v Badnu pri Dunaju sam pričel graditi zdravstveni dom s 100 posteljami.
Kakor sta to prizadevanje in ta skrb zavoda za starostno zavarovanje v kmetijstvu in gozdarstvu priznanja vredna, tako je treba tudi ugotoviti, da ni dovolj, če se zakonito skrbi le za zdravljenje ljudi, ki so enkrat onemogli, treba je končno pričeti tudi skrbeti za zdravje tistih ljudi, ki so na kmetijah aktivni, treba je pričeti skrbeti za zdravje kmečke družine. V nobenem drugem poklicu namreč — ugotavlja taisti zavod skupno z zavodom za socialno zavarovanje v kmetijstvu in v
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA OBVEŠČA:
Letošnje trgovanje z božičnimi drevesci
Pododbor paritetične komisije za mezde in cene je leios določil cene za smrekova božična drevesca. Po teh določilih je dovoljeno smrekova božična drevesca prodajati po cenah 8 do 100 žil. za komad, odvisno od višine drevesca. Tako je dovoljeno prodajati drevesca do Im višine po 8 do 20 žil., drevesca med 1 in 1 V2 m višine po 18 do 30 šil.; 25 do 50 šil. je dovoljeno zahtevati za drevesca med 1 Vi in 2 m višine, 40 do 75 šil. pa za drvesca med 2 in 2 Vi m višine. Drevesca med 2 Vi in 3 m višine se smejo prodajati po 60 do 100 šil. za komad.
Za smrekova drevesca, ki so višja od 3 m, in za jelkina drevesca paritetična komisija ni določila cene. Po smernicah paritetične komisije morajo biti na vsakem prodajališču drevesc gornje cene vidno obešene, poleg tega pa mora biti na prodajališču na razpolago vsaj ena ustrezna mera za merjenje dolžine božičnih drevesc.
Istočasno pa opozarjamo, da sta po razglasu koroškega deželnega glavarja od 3. decembra 1947 vsak prevoz in vsaka prodaja božičnih drevesc dovoljena le, če oseba, ki drevesca prenaša, prevaža in prodaja, lahko s potrdilom, ki ga mora izstaviti župan kraja izvora drevesc, dokaže, pri katerem gozdnem posestniku je drevesce dobila ali kupila.
enem svojih zadnjih poročil — se primeri zgodnje invalidnosti, srčnih in obtočnih obolenj, ženskih bolezni in o-bolenj revmatičnega značaja tako naglo ne večajo kot pa v kmečkem poklicu. Oba zavoda in njihovi preiskovalni zdravniki so si edini v tem, da so glavni vzroki vseh teh obolenj in bolezni na vasi preobremenjenost kmečkih ljudi z delom, preveliki napori brez možnosti daljšega oddiha in izredno pomanjkljiva skrb za noseče in doječe matere ter doraščajočo mladino, ki mo-
Malo olajšanja na trgu s klavno živino
Na koroškem trgu s klavno živino je prišlo začetkom decembra do nekolikšnega olajšanja napetega položaja. Možnost izvoza v Italijo in v Zahodno Nemčijo se je spet normalizirala. V prvih 10 dneh meseca decembra je bilo iz Koroške izvoženih 241 klavnih goved v Italijo, 69 v Zahodno Nemčijo in 50 na Dunaj. Spričo tega so se cene spet utrdile in so se sredi decembra gibale pri volih in bikih med 9,5 in 11 šil., pri kravah pa med 6 in 8 šil.
Prvih 10 dni meseca decembra je bilo v Italijo izvoženih tudi o-koli 60 konj. Cene klavnih prašičev le še težko dosegajo 14 šil., večinoma se njihove cene vrtijo okoli 13,50 šrl. Klavna teleta imajo Izredno slabo ceno 13 do 14 šil. Kmetom priporočamo zakolj doma in spravilo mesa v zadružnih, krajevnih in zasebnih zmrzoval-nicah.
Nagradno varčevanje
ra včasih že z 10 leti starosti prijeti za delo, ki drugače pripada odraslim. Največkrat pa je vzrok težkih obolenj na vasi pomanjkanje bolniškega zavarovanja kmečke družine. Ker obolela oseba ni zavarovana, odlaša z obiskom zdravnika tako dotgo, da je navadno prepozno, ko so že nastopile daleko-sežne posledice obolenja.
Zahteva po obveznem bolniškem zavarovanju je stara že več kot 10 let.
Zadnia letošnia oddala „Za našo vas" v slovenskih oddajah Radia Celovec bo na Silvestrovo, 31. decembra 1962, ob 14.15 uri. O vprašanjih naše vasi k novem letu bodo govorili slovenski kmečki zastopniki in zadružniki.
Njeni realizaciji in njenemu uzakonjenju so vsa leta do zadnjega nasprotovali vodilni zemljiški veleposestniki, ki so tudi nasprotovali in še nasprotujejo kmečki renti. Toda stvar bolniškega zavarovanja kmečkih ljudi je preresna, da bi njeno uzakonjenje še nadalje ovirali, so pred volitvami spoznali tudi v Bauernbundu in postati naenkrat goreči zagovorniki tega zavarovanja. Sedaj leži na poslancih Bouernbunda, da s svojimi glasovi končno omogočijo uzakonitev zadevnega zakona katerega osnutek leži že leta zaprašen v predalih avstrijskega parlamenta.
100 novih kmetijskih poslopij
po enotnih načrtih in s pomočjo uporabe vse možnosti normiranih gradbenih elementov bodo prihodnja leta zgradili v kantonu Aargau (Švica) v sklopu komasacije (zložitve) kmetijskih zemljišč. S tem bodo proučili, koliko je mogoče s tem načinom gradnje zmanjšati gradbene stroške. V tem območju Švice so ustanovili tudi kmetijsko gradbeno zadrugo, katere član lahko postane vsak kmet, ki namerava v prihodnjih petih letih na svoji kmetiji nekaj graditi. Ta zadruga bo izvajala tudi gradnjo omenjenih 100 kmetijskih stanovanjskih in gospodarskih poslopij.
se je dobro pričelo
Meseca julija 1962 je stopil v veljavo zakon o nagradnem varčevanju (Pra-mienspargesetz). Po tem zakonu lahko varčuje in je njegovih ugodnosti deležen vsak, ki se pogodbeno obveže, da bo pri svojem denarnem zavodu četrtletno naložil na svoj konto najmanj 150, največ pa 3.000 šil. Po petih letih takega varčevanja dobi za to nagrado v višini obresti in obrestnih obresti. Praktično izgleda to talko, da dobi za vsakih 5 privarčevanih šilingov šestega kot nagrado. Mladoletni oz. osebe do 35 leta starosti lahko dobijo poleg tega še posojilo v višini do 50.000 šil., za katerega prevzame poroštvo država.
Varčevanja pod temi pogoji se je pri avstrijskih kmečkih hranilnicah in posojilnicah poslužilo julija 198 oseb s 153.695 šil., 31. oktobra pa je njihovo število znašalo že 1.297, ki^so do tega dne vplačali skupno 2,090.235 šil. V primeri z drugimi zveznimi deželami je na Koroškem tovrstno varčevanje najslabše razvito.
Travniška
kronika
V eni od teh noči je pa v rokopis svoje knjige o- Bosimi, tam, kjer je govorili o tipih in rasnih lastnostih Bosancev, pripisal tale stavek:
»Ženske so običajno* postavne; mnoge od njih zamikajo pogled z žlahtnimi in pravilnimi potezami obličja, z lepim životom in z belo poltjo, ki zablisne v noči."
11
Vse v tej deželi se je sčasoma obračalo v presenečenje in vse je v slehernem trenutku lahko* postalo nasprotje tistega, kar se je kazalo. Daville se je že pomirjal z neljubim dejstvom, da je zgubil Husrefa Mehmed pašo, živahnega in odkritega človeka, pri katerem se mu je vselej obetal prisrčen sprejem, dobro razumevanje in vsaj neka pomoč, in da je v zameno zanj dobil trdega, hladnega in nesrečnega Ibrahim pašo, ki je v nadlogo sebi in drugim, iz katerega je težko izvrtati lepo besedo ali človeško občutje, saj je trd ko kamen. V tej misli ga je potrdilo njegovo prvo snidenje z vezirjem, posebno pa še vse tisto, kair je o rujem zvedel od Davne. Toda kmalu je moral konzul sprevideti tudi v tem primeru, kako je Davna v
svoji stvori in izvedenski oceni pristranski poznavalec ljudi. Do, če je šlo za običajne stvari in redne odnose vsakdanjega življenja, je bila Davnova sodba predirna, neusmiljeno nalanča in zanesljiva. Komaj je pa bil postavljen pred bolj zapletena in tenkočutna vprašanja, ga je nagnala njegova duhovna lenoba in moralna mirnodušnost, da je prinašal in sporočal prenagljene in preširoke presoje. Taiko je bilo tudi sedaj. Že po drugem in po tretjem razgovoru je konzul opazil, da vezir ni tako pristopen, kot se zdi na prvi pogled. Predvsem je imel tudi novi vezir svojega priljubljenega »konjička" za pogovor. Samo da sedaj to ni bilo morje kot pri Husrefu paši ali kaka druga živa in otipljiva stvar. Za Ibrahim pašo je bila začetna in končna odskačnica vsakega pogovora podeč njegovega gospodarja Selima III. in njegova, Ibrahim pašina osebna žalo-igro, tesno povezana s tem padcem. S tega gledišča je u-ravnaval svoj pogled na vse strani. V luči tega dogodka je motril vse, kar se je okrog njega dogajalo v svetu, in seveda je potem vse bilo videti mračno, težko in brezupno. Toda za konzula je bilo glavno, da ni vezir samo »telesno čudo in duhovna mumijo", temveč da so nekateri predmeti in besede, ki ga lahko* razgi,bijejo in vzburijo. Še več: sčasoma je konzul sprevidel, da je togi in mrki vezir, s kale-rim je* bil vsak pogovor lekcija o ničvrednosti vsega na svetu, v marsikateri stvari zanesljivejši in boljši od lahkega, sijočega in vedno nasmejanega Mehmed paše. Način, kako je Daville znal poslušati vezirjeve mrkoglede presoje in splošna premišljevanja, je vezirju ugajal, mu lastal in vlival zaupanje. Nikoli ni vezir tako* dolgo in zaupljivo govoril ne s von Mittererjem ne s kom drugim, kakor je vse pogosteje govoril z Davitlom. In konzul se je vedno bolj pripravljal na pogovore, v katerih sta se oba potapljala v vsakovrstne nesreče tega nepopolnega sveta in iz

katerih je na koncu le potegnil zase kako korist, zaradi katere je obiskal vezirja.
Ti razgovori so se po navadi začenjali s poslavljanjem katerega od zadnjih Napoleonovih uspehov na bojišču ali v mednarodni politiki, toda po svojem nagnjenju je vezir takoj prešel od veselih stvari na hude in neprijetne. Omenil je na primer Anglijo, njeno žilavast, brezobzirnost in požrešnost, proti kateri se je celo Napoleonov genij zaman boril. Od tu je bil samo korak do splošnih misli, koko je sploh težko vladati narodom in zapovedovati ljudem. Kako nehvaležna je vloga vladarja in zapovednika, kako gredo stvari tega sveta običajno zmerom krivo in narobe, nasprotno zakonom brezmočne morale in željam plemenitih ljudi. Zdaj je šele bila na vrsti usoda Seltma III.. in njegovih sodelavcev. Daville je poslušal z molčečo prozornostjo in globokim sožaljem, vezir je pa* govori! z grenkim navdušenjem:
»Svet noče biti srečen. Narodi ne marajo pametnih uprav ne plemenitih vladarjev. Dobrota je pra na tem svetu gola reva. Naj vsemogočni pomaga vašemu cesarju, toda sam sem videl na lastne oči, kaj je bilo z mojim gospodarjem Sultanom Selimom. To je bil človek, ki ga Je bog obdaroval z vsemi telesnimi in duševnimi vrlinami. Ko sveča je izgoreval in se trošil za srečo in blaginjo cesarstva. Pameten, rahločuten, pravicoljuben ni nikoli mislil na zlo in izdajo: ni slutil, kakšna brezna zlobe, hinavstva in nezvestobe se skrivajo v ljudeh; zastran tega se ni znal varovati, nihče ga p>a ni mogel obvarovati. Selim, k*i je žrtvoval vse svoje moči izvrševanja vladarskih dolžnosti in živel cisto življenje, kakršnega ni pomniti od prvih kalifov dalje, ni podvzel ničesar, da bi se ubranil propada in izdaje zlih ljudi. Le tako se je moglo zgoditi, da je^ četa jamakov, vojaška sodrga, ki jo je vodil px>-
b a c a ui j
v-e-o^c/ruc«
Najboljši športniki sveta
Pred seboj imamo seznam najboljših športnikov leta, ki se izteka. Vidimo odlične, fantastične rezultate, nove rekorde na večini športnih področij, dosežke, ki bodo naslednje leto ob izrabljanju poslednjih sil človeškega telesa znova izboljšani. In znova se postavlja vprašanje, ki navadno ostane brez odgovora. Kje so meje? Nekje vendar morajo biti! Kdaj se bo ustavila poplava odličnih dosežkov v športu, kdaj bodo ostali rekordi res rekordi, ki jih nihče več ne bo mogel izboljšati? Kateri športniki jih bodo dosegli?
Na volitvah najboljšega športnika leta 1962 je tokrat sodelovalo 26 zastopnikov najpomembnejšega športnega časopisja iz vseh petih kontinentov. Kalkor lani, je tudi tokrat postal kralj športnikov ruski lahkoatlet Valerij Bru-mel, ki je letos dvakrat izboljšal svetovni! rekord v skoku v višino ter preskočil svojo lastno velikost za celih 42 cm. Mladi Sibirec je preskočil letvico na višini 227 cm, kar predstavlja brez dvoma najboljši letošnji rezultat svetovne atletike.
Na naslednja tri mesta so se uvrstili športniki iz Avstralije. Plavalka Dawn Fraser že šest let dosega rezultate, ki jo uvrščajo na vrhove jakostnih lestvic ženskega športa. Svetovni rekorder v teku na 800 m — Peter Sneli — je osvojil tretje mesto, četrti pa je postal neuradni svetovni teniški prvak Rod Laver, ki je letos prevladoval na vseh turnirjih, na katerih je nastopil.
Odlični finski skakalec s palico Pentti Nikula, ki je v svetovno atletiko uvedel palico iz steklenih vlaken, je na svetovni lestvici dosegel peto mesto, brazilski »nogometni bog« Pele pa se je kot najboljši nogometaš uvrstil na šesto mesto.
Najboljši smučar v lanski sezoni je bil Avstrijec Karl Schranz, kateremu so novinarji prisodili nekoliko nizko, pa vfendar častno 16. mesto v svetovnem merilu.
Za vsako državo je lahko glasoval kak pomemben športni list ali dnevnik, ki je predla-
gal po pet imen. Najbolši športnik je dobil pet, drugoplas/irani štiri točke itd.
Desetorica najboljših športnikov leta 1962:
1.	Valerij Brumel (SZ)
2.	Dawn Fraser (Avstralija)
3.	Peter Sneli (Avstralija)
4.	Rod Laver (Avstralija)
5.	Pentti Nikula (Finska)
6.	Pele (Brazilija)
7.	Sonny Liston (ZDA)
8.	Michael Jazy (Francija)
9.	Tamara Press (SZ)
10. Murrcy Rose (Avstralija)
lahka atletika	73 fočk
plavanje	51 točk
lahka atletika	48,5 točk
tenis	42,* točk
lahka atletika	21 ločk
nogomet	17 ločk
boks	15 ločk
lahka atletika	14,5 ločk
lahka atletika	14 točk
plavanje	12,5 točk
V zadnjih desetih letih je za najboljše športnike leta časopisje izvolilo naslednje tekmovalce:
1952: Emil Zatopek (ČSSR)	lahka	atletika
1953: Fausto Coppi (Italija)	kolesarstvo
1954: Roger Bannister (Anglija)	lahka	atletika
1955: Sandor lliaros (Madžarska)	lahka	atletika
1956: Vladimar Kuc (Sovjetska zveza)	lahka	atletika
1957: Vladimir Kuc (Sovjetska zveza)	lahka	atletika
1958: Herb Elliot (Avstralija)	lahka	atletika
1959: Vasilij Kuznjecov (Sovjetska zveza)	lahka	atletika
1960: Wi!ma Rudolph (ZDA)	lahka	atletika
1961: Valerij Brumel (Sovjetska zveza)	lahka	atletika
1962: Valerij Brumel (Sovjetska zveza)	lahka	atletika
Avstrija letos najboljšega športnika pretekle sezone še nima izbranega. Brez dvoma bodo mesta pri vrhu zasedli člani zmagovite smučarske reprezentance, ki je bila v zadnji sezoni na smučarskih poljanah skoraj brez prave konkurence.
Možnosti za uspeh imajo še edini kvalitetni zastopnik avstrijske lahke atletike Heinrich Thun, koroška smučarka na vodi Renate Hansluvka ter morda kot edini zastopnik med prvo desetorico avstrijski »napadalni tank« Nemec. Že danes pa lahko rečemo, da je bil najboljši avstrijski športnik pretekle sezone sloviti svetovni smučarski prvak Karl Schranz, ki je vreden naslednik »zlatega« Tonija Sai-lerja.
Med nekronane »kralje” zimskega Športa spada svetov ni prvak v smučarskih skokih Helmut Recknagel
im!
...... J
						
				
Slovenski športni idol:
Telovadec Miroslav Cerar
Od nekaj nad 200 moštvenih in posamičnih naj višji h naslovov v Jugoslaviji jih je slovenskim športnikom pripadlo več kol 80. Torej so več kot tretjino vseh državnih prvenstev 1962 osvojili slovenski posamezniki in ekipe.
Poleg nogometa je slovenski šport št. 1 košarka. Olimpija — moštvo ljubljanskih študentov je tudi letos osvojila naslov državnega prvaka ter se v evropskem merilu u-vrstila med četvorico najboljših košarkarskih moštev. Poleg tega je bil kapetan ekipe Daneu na zadnjem evropskem prvenstvu počaščen kot najboljši košarkaš v Evropi.
Slovenski ljudski šport predstavlja telovadba, ki je že desetletja' poprej preko izrednih slovenskih telovadcev ponesla ime malega naroda daleč v svet. Slovenski telovadci so na državnem prvenstvu osvojili polovico vseh naslovov ‘in v mladem ljubljanskem študentu prava končno zopet našli kvalitetnega športnika, ki je trenutno eden najboljših telovadcev sveta. Cerar je zmagal na evropskem prvenstvu v Luxemburgu ter v Pragi osvojil svetovna prvenstvo na konju z ročajii lin na bradlji. Poleg tega je Miro zmagal na vseh domačih in mednarodnih tekmovanjih, na katerih je letaš nastopih V kraljici športa — lahki atletiki, so slovenski športniki osvojili več kat tretjino državnih prvenstev, četvarici Špan, Cervan, Kolnik in ing. Brodnik pa je uspelo plasirati se med prve desetorice Evrope. Vseh 14 najviš-jiih naslovov v državi so osvojili slovenski alpski smučarji, med katerimi se je na med-
narodnih tekmah najbolj odlikovali skakalec Jemc.
Hokejisti Jesenic in Ljubljane predstavljajo razred zase. Jeseničan Koblar je osvojil naslov evropskega prvaka v disciplini zbijanja in bližonjo v kegljanju na ledu.
Drugi velik uspeh v mednarodni areni pa je slavil mladi ljubljanski novinar Bruno Parma, ki je postal mladinski svetovni prvak v šahu. Mladi šahist je na najboljši poti, da bo v kratkem osvojil naslov velemojstra in v njem že mnogi vidijo naslednika slovitega dr. Vidmarja.
Slovenski športniki so dosegli velike uspehe še v panogah kolesarjenja, namiznega tenisa, moto-športa, streljanja iin kotoljkamja. Nogometni enaijstoniai Olimpije in Maribora sta se po končanem jesenskem delu tekmovanja uvrstili na tretje oz. deveto- mesto na prvenstveni lestvici druge zvezne lige.
Izbira najboljše desetorice slovenskih športnikov je dala naslednje rezultate:
1.	Miro Cerar, telovadba	284	točk
2.	Ivo Daneu, koSarka	261	točk
3.	Božo Jemc, smuč. skoki	182	fočk
4.	Jože Šebenik, kolesarstvo	145	točk
5.	Janez Teran, namizni tenis	132	točk
6.	Draga Stamejčič, lahka atletika 129	fočk
7.	Franc Cervan, lahka atletika	109	točk
8.	Edvard Vecko, namizni tenis	108	točk
9.	Franc Škerlj, kolesarstvo	100	točk
10.	Leo Grom, kegljanje	96	točk
Prti izbiri desetorice so sodelovala športna uredništva slovenskega časopisja.
WJOQC
XX
besnel prostak, strmoglavila takega sultana s prestala in ga zaprla v seraj, da bi s tem popolnoma onemogočila njegove odrešilne in daljnovidne načrte, pa postavila na prestal puhloglavega, razuzdanega nesrečnika, obdanega ad pijancev, prostakov iin poklicnih izdajalcev. Vidite, tako potekajo stvari tega sveta! In koka malo ljudi je, ki to uvidijo, še manj pa takih, ki bi to hoteli in mogli preprečiti."
Od takega nasnutega pomenka ni bilo daleč do Bosne in razmer, v katerih marata živeti v tej deželi oba, vezir in konzul. Ibrahim paši je kar pošlo ostrih besed in temnih prispodob, ko sta načela pomenek o Bosni in Bosancih. Daville ga je zdaj poslušal z iskrenim sožaljem in resničnim razumevanjem.
Vezir ni mogel preboleti, da ga je Selimov padec zadel na čelu vojske, ki se je pravkar pripravljala, da vrže Ruse iz Vlaške iin Moldavije; in to v trenutkih, ko je bil uspeh že zagotovljen. Toko je tisti hip cesarstvo izgubilo najboljšega sultana, on, Ibrahim paša, pa veliko zmago, ki jo je držol v rokah, a je bil nenadoma ponižan in strt, pregnan v to daljno iin bedno deželo.
.Saj sami vidite, plemeniti prijatelj, kje živimo, s kom se maram ukvarjati in bosti. Čreda divjih bivolov bi človek laže kratil kot te bosenske bege in ajane. To je divje, divje iin nespametno pleme, grobo in prostaško, pa občutljivo in trmasto in puhloglava. Verjemite mi, če vam pravim: tile Bosanci nimajo v srcu občutka časti ne pameti v glavi. Tekmujejo v medsebojnih sporih in spletkah — edino, kar vedo in znajo. In s terni ljudmi naj sedaj zadušim vstajo v SrbijiI Toko gredo stvari v našem cesarstvu, kar je strmoglavljen in zaprt sultan Selim, in sam bog ve, kam bomo prišli."	,
Vezir je obstal in umolknil, v njegovem negibnem obrazu pa so s slabotnim sijem mrkih kristalov zasijale
globoke udrte oči, kii jih je mogel razživeti samo obup.
Daville je pretrgal molk in pripomnil spretno in previdno:
.Ampak, ko bi srečne okoliščine tako nanesle, da bi se stvari v Carigradu obrnile in bi vi spet zasedli mesto velikega vezirja..."
„Eh, tudi potem!” odmahne z roko vezir, ki danes uživa, da spravlja sebe in konzula v najbolj črno mrokobo.
„Eh, tudi potem", ponovi s topim glasom. .Pošiljal bi fermane, ki bi jih nihče ne ubogal, branil bi deželo pred Rusi, Angleži in Srbijanci in pred vso sodrgo, ki je planila po njej. Reševal bi, kar je preklicano težko reševati."
Na zaključku vseh teh pogovorov je konzul navadno sprožil zadevo, zaradi katere je prišel: dovoljenje za izvoz žita v Dalmacijo, obmejni spor ali kaj podobnega, in vezir, zatopljen v svoje mračne misli, je privalil brez posebnega pomišljanja.
Pri naslednjem obisku govori vezir o drugih stvareh, toda venomer z istim težkim, brezupnim mirom in z enako grenkobo. Pripoveduje o novem velikem vezirju, kateri ga črti; nevoščljiv mu je, ker je bil v prejšnjih vojnah srečnejši od njega in zategadelj mu ne pošilja ne navodil ne sporočil ne sredstev za bojevanje proti Srbiji. Ali pa poroča novice, ki jih je dobil o svojem prejšnjem predhodniku v Travniku, Husrefu Mehmed paši, ki ga je tisti veliki vezir pregnal celo v Keser.
Vse to se kilapka in zbira v konzulu in čeprav je srečno izpolnil svojo nalogo, se vrača domov kot zastrupljen, ne more obedovati in še ponoči sanjo nesreče, preganjanja in vsakovrstne nadloge.
Pa vendar je bil Daville zadovoljen, da je v neozdravljivem vezirjevem črnogtedju našel vsaj za trenutek stik srečujeta kot maž z možem v divjem turškem svetu, ki je brez žarka razumevanja In brez sleherne sledi človekaljub-
z njim, nekakšen majhen iin osamel prostor, kjer se obadva nos ti, ki bi bila pristopna njemu, nesrečnemu tujemu konzulu. Kdaj pa kdaj se mu je zazdelo, da je potrebno samo še malce truda in časa, pa se bo med njim in vezirjem razvilo in zakoreninilo resnično prijateljstvo in pristen človeški odnos.
In prav takrat se je vedno- kaij pripetilo, kar je nenadoma odkrila vso neprehodno razdaljo, ki ju loči, in pokazalo vezirja v povsem novi luči, hujši in bolj žalostni kot ga je slikal Davna v svojih razgovorih. To je Davitla znova vrglo v brezizhodno zmedenost in mu jemalo upanje, da bi v teh kraljih našel .žarek človečnosti”, ki bi živel dlje, kot živi solza, ali trajal dlje, kat traja nasmeh ali pogled. Začudeno in obupano je konzul dejal sam sebi, da trda šoila Vzhoda itraija večno iin da v teh deželah ni konca presenečenj, kakor ni prave mere, stalne presoje ali trajne vrednosti v odnosih med ljudmi.
Niiti približno ni bilo mogoče uganiti alii sklepati, kaj človek more pričakovati od teh ljudi.
Nekega dne je vezir nenadoma poklical oba konzula hkrati, 'kar ni bila navada. Njuno spremstvo se je srečalo pred vhodom. Divan je imel slovesno podobo. Dvorjani so se gnetli in šepetali. Vezir je bil ljubezniv in dostojanstven. Po prvi kavi in prvih čibuMh sta se pokazala tudi kajmakom in teftedar ter se usedla na skromen prostor. Vezir je povedal konzuloma, da je njegov namestnik Sulejman 1 paša prejšnji teden prekoračil z bosenskimi četami Drino in uničil najmočnejši lin najbolje opremljen srbski odred, ki so ga izurili in vodili .ruski oficirji". Izrazil je upanje,
I da po tej zmagi v Srbiji ni več Rusov im da je po vsej verjetnosti to začetek kanca edatne vstalje. Zmaga je važna, je rekel vezir, in najbrž je blizu ura1, ko bosta v Srbiji vzpostavljena red iin mir. Vedoč, da se tudi konzula kot dobra prijatelja in soseda veselita tega, ju je povabil, da ! z njima uživa veselje nad dobro novico. (Se nadaljujef

Vsem dellavcem, odjemalcem in prijateljem
prijetne pravnike in obilo uspeha v novem letu želi
TESARSTVO
Gasser
B 1 L Č O V S
TELEFON (0-42-28) 24-19
Podjetje
Hans Visotschnig
PLIBERK - BLEIBURG
MEHANIČNA DELAVNICA — Prodaja motornih vozil in koles — Hvalnih strojev — izvaja vodovodne instalacije in sanitarne naprave.
Vsem odjemalcem vesele praznike in uspešno novo leto!
KROJAŠTVO
Blaž Opetnik
ČEVLJARSTVO
Gregor Opetnik
Prizadevali se bomo, da boste pri obeh tvrdkah zadovoljni tudi v bodoče. Voščimo in želimo vesele praznike in srečno novo leto!
Vsaka knjiga samo 5 šilingov!
■	France Bevk: VIHARNIK, povest, 140 str.
■	Balzac: EL VERDUGO in druge zgodbe,
112 str.
■	Ivan Bratko: POMLAD V FEBRUARJU, po-
vest, 176 str.
■	Tone Seliškar: VELIKA GALA PREDSTA-
VA, rrtladirvska povest, 128 str.
•	Jack London: ZGODBE S SEVERA IN JU-
GA, 152 str.
■	Clement Richter: TI-KOJO in njegov mor-
ski pes, 116 str.
•	Venceslav Wiirtkler: POT NA LISEC, po-
vest, 128 str.
■	Vladimir Kavčič: SREČA NE PRIHAJA SA-
MA, povest, 176 str.
•	Ivan Ribič: SIN, povest, 96 str.
■	France BeVk: ISKRA POD PEPELOM, zgo-
dovinska povest, 128 str.
■	B. Traven: UPOR OBEŠENCEV, roman,
268 str.
•	Špolar-Tavčor: STANOVANJE, oprema in
ureditev, 144 str.
■	Vilko Musek: KNJIGA O FILMU, 108 str.
im 48 stik. prilog
■	Anton Polenec: ŽIVALSKI SVET, srečanja
z živalmi step iin puščav, 112 str.
■	Hans Ruesch: NA VRHU SVETA, potopis
iz dežele Eskimov, 152 str.
B Ivan Spoilair: ZA KRMILOM, nasveti šoferjem amaterjem, 176 str.
knjigarna „Naša knjiga1', Celovec Wulfengasse
CARIMPEX		Vesele božične praznike
		in srečno novo leto Franz Schnabl
KLAGENFURT - CELOVEC		■ Les,
Gabelsberger Strahe 24	telefon 24-98		• furnirji ■ In trgovina lesnih plošč
UVOZ - IZVOZ - TRANZIT		CELOVEC - KLAGENFURT Bahnhofstralje 38 B, telefon 48-86
GOSTILNA IN KAVARNA
Štefan in Marija
Breznik
%
PLIBERK - BLEIBURG
Znano Breznikovo gostinsko podjetje — že od nekdaj priljubljeno zbirališče gostov od blizu in daleč bo kakor doslej tudi v bodoče postreglo vsem gostom v zadovoljstvo — z dobrimi jestvinami in negovanimi pijačami.
Vsem našim cenjenim gostom vesele praznike in uspešno novo leto!
Krischke & Go.
Celovec - Klagenfurt
B.-Mai-Strafie 3, Neuer Plalz 12
Vam želi prav vesel božič in mnogo sreče v novem letu
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi
Gašper Ogris-Martič
trgovina v Bilčovsu
vesele praznike in srečno novo leto
V rtnarstvo
Zofija Ules
PLIBERK - BLEIBURG Bahnhofstrafie 17
• povrtnina • rože • venci • šopki (buketi)
Vsem odjemalcem vesele praznike in srečno novo leto!
Gostilna - Mesarija
Franz & Maria Schvvarzl
PLIBERK - BLEIBURG
Vodilna mesnica - kvalitetni izdelki Priznana gostilna - odlična kuhinja, negovane pijače
Vsem gostom prijetne praznike in veliko uspehov v novem letu!
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem prijateljem tukaj in v domovini
družina inž. Čistimir Bauer
Šmohor in Zellvreg
Prijetne praznike ter srečno in uspehov polno novo leto
želi svojim naročnikom in se priporoča za naprej
Zadovoljne božične praznike in uspešno novo leto
Avtobusno podjetje
Štefan
Sienčnik
DOBRLAVAS
telefon (0-42-36) 219
Izleti v tu- in inozemstvo
tJjkam/i
0)t'CWlL
Besucht den h i stori schen
Landhaushof
O Gute Kuche
und gepflegte Getranke • Taglich ab 20 Uhr Stimmungsmusik
Vsem odjemalcem vesele praznike in srečno novo leto!',
BREZNIK & CO.
veletrgovina z vinom - CELOVEC
Krojaštvo
Janez Weiss
ŠT. JANŽ V ROŽU, Tel. 224
Podružnica Celovec Kinkstr. 60a, tel. 71-7-87
f&czcZzc program
RADIO CELOVEC
1. PROGRAM
Sobota, 22. 12.: 8.00 Otroški zbor Radia Celovec —
8.05	Naš hišni vrt — 8.15 Jutranji koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 »Večne ceste", roman — 16.00 Iz vseh dolin zveni — 16.30 Za delovno ženo — 18.30 Opera.
Nedelja, 23. 12.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke se vrstijo — 11.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 13.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba ob petih — 18.30 Glasba Wilhelma Dumke — 19.45 Godba na pihala — 20.10 O pomenu in vsebini grške mitologije.
Ponedeljek, 24. 12.: 8.00 Zveneči jutranja pozdrav — 8.15 Ukrajinske božične pesmi — 8.45 Ruske ljudske viže — 13.30 Melodije za naše male — 15.00 »če glasba v zvokih govori" — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Poje in zveni — 17.00 Sveta noč — 17.15 Kako je nastala pesem »Sveta noč’ — 18.05 Skupni program vseh avstrijskih postaj za božič — 19.00 Pojo dunajski »Sanger-knaben" — 20.05 »In mir ljudem na zemlji" — 21.05 Baletna glasba iz oper — 22.00 Iz Dunaja v svet,
Sreda, 26. 12.:	7.00	Majhen	jutranji	koncert	— 8.05
Pihalni orkester Rudi Platzer — 9.00 Pozdrav nate —
9.05	Jutro brez skrbi — 10.30 Kako se vam dopade — 11.30 Dunajske melodije — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 .Kraljica", opereta — 19.35 Hopla, zdaj pridem jaz — 20.10 Vesela nota — 21.00 Orkestrski koncert.
četrtek, 27. 12.:	8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	— 8.15
Orkestrski koncert	— 14.45 Ura	pesmi	— 15.15	Koroški
knjižni kotiček —	15.30	Posebej	za vas	— 16.00	Glasba
zate — 17.10 Popoldanski koncert — 18.05 »Kaj pravi veter" — 18.35 Oddaja za mladino — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Tostran in onstran Pake — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Vse za pleskanje laike - barve - čopiče - kakor vse za gospodinjstvo dobro in najceneje pri
Barve Kikel
Celovec Š t. V i d ob Glini
Bahnhofstr. 1	Klogeniurler Sir. 3J
Zadovoljne praznike in uspehov polno novo leto
Slovenske oddaje
Sobota, 22. 12.: 9.00 Od pesmi dopesmi — od srca do srca.
Nedelja, 23. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 24. 12.:	14.15 Poročila, objave. Pregled
sporeda. Božič v narodni pesmi. 10 minut za športnika.
Torek, 25. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. Glej zvezdice božje . . .
Sreda, 26. 12.: 7.30 Glasbena božična darila.
Četrtek, 27. 12.: 14.15 Poročila, objave. S poti po Zilji.
Pradam skoraj nov polavtomatičen pralni stroj znamke „Thomas". Ponudbe na upravo lista.
Petek, 28. 12.: 14.15 Poročilo, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. To in ono. Hišna imena v okolišu nekdanje humperške graščine na Koroškem.
Zavarujte
pri
t
koroškem deželnem zavarovalnem zavodu proti požarom
CELOVEC
Alter Platz 20
Udaiot.ll, lo.tnik In jaloJnlk: Dr. Franc Petek. V.likov.c _ Ur.dnUtvo In uprava: Celovec-Klagenfurt, Ooiom.t.rgai,. 10, t.lelon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni ur.dnik: Lovro Potočnik. - Tiska cololnilko
in tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec-Berovlj«. — Dopisi na) te pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfoch 124.
Karl Prinčič
CELOVEC, ŠTERNALLEE
želi vsem svojim odjemalcem vesel božič in uspešno novo leto 1963
MODNI SALON
Haderlap
CELOVEC — KLAGENFURT Tarviser Str. 100, Tel. 21-23
Priporočam kvalitetno blago vseh vrst, moško perilo, kravate in razne druge tekstilije
Letos smo kupovali in tudi v bodoče bomo v domači trgovini
Kaufhaus Franz Kraut
PLIBERK - BLEIBURG
kjer nam postrežejo s kvalitetnim blagom po zmernih cenah ter je bogata izbira najrazličnejših potrebščin
Trgovina želi vsem odjemalcem prijetne praznike in uspešno novo leto!
Podjetje za električne instalacije vseh vrst in izdelavo modernih stikalnih naprav molzne naprave Alfa - Dahlia
STROKOVNA ELEKTROTRGOVI NA
Ing.
T. Schlapper
Št. Jakob v Rožu
želim vsem odjemalcem in naročnikom vesele božične praznike in in srečno novo leto
Zadovoljne božične praznike in mnogo uspehov v novem letu želi
TRGOVINA S KMETIJSKIMI IN GOSPODINJSKIMI STROJI
Johan Lomšek
Tiho j a št. 2
POŠTA DOBRLA VAS (EBERNDORF)	TELEFON 0-42-37 246
Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem želi vesele praznike in srečno novo leto
Janko Ogris
trgovina in gostilna V BILČOVSU
Dobro moško obleko pri
GAPP
specialno trgovina za moške CELOVEC, Karfreitstrafje 3
prijetne praznike in uspešno novo leto
gostilna pri
»Tišlarju«
DRUŽINA GABRIEL.
ŠT. J ANŽ V ROŽU pošta Svetna vas
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1963 z željo za dobro sodelovanje tudi v bodoče
Erwin Munch
trgovina z drvmi in premogom
Celovec - Klagenfurt
Villacher StraBe 187
5$
Vsem odjemalcem vesele praznike ter srečno novo leto
Radio - Elektro KREUTZ
Celovec - Klagenfurt, St. Ruprechter Str.
STADTGARAGE
Franz Liegl
■	A utor e porot uren
■	Wasch- u. Schmiersiatian
Klagenfurt
Vdlkermarkter Ring 14
Telefon 51-08
Allen unseren Kunden
GlUck und Erfolg
KAUFHAUS "Borni m
KLAGENFURT* BAH NHOFSTR* 37
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1963 želijo vsem prijateljem, odjemalcem in gostom
lastniki in nastavljenci
Podjunske trgovske družbe
bratje Rutar & Co.
DOBRLA VAS
ter trgovskih in gostinskih podjetij Rutar v Žitari vasi, Št. Vidu, Dobrli vasi in podružnic: Selo ob Klopinj-skem jezeru, Lovanke, Mokrije, Dvor pri Pliberku in Globasnica.
Zadovoljne božične praznike
ter srečno in uspehov polno novo leto
želi vsem staršem, predstojnikom, dobrotnikom in prijateljem naše šole
8. razred slovenske gimnazije v Celovcu
Hafnerei
Max Krobatffs wwe.
Elektro
MICHAEL HOLLAUF
Pliberk - Bleiburg
električne instalacije • popravila - trgovina električnih potrebščin - gradnja preskrbovalnih naprav za tok in zaščitnih naprav proti streli
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem starim članom, prijateljem in znancem
Klub slovenskih študentov na Dunaju
National
Splošna zavarovalna delniška dražba
Zavarovalni zavod Zveze slovenskih zadrug in Slovenske kmečke zveze
vse vrste zavarovalnin
CELOVEC
KLAGENFURT
Lidmanskygasse 9, tel. 23-07
Zadovoljne praznike in uspehov polno novo leto
KLAGENFURT
Pfarrplatz 2
0 Kachelofen % Elektro-Nachtspeicher ^ offene Kamine £ FlieBen- und
Klinkeverkleidungen
Trgovina s stroji
Maks Traun
PLIBERK - BLEIBURG
vse poljedelske stroje - šivalne stroje - radio-aparate - kolesa in motorna kolesa po ugodnih cenah in plačilnih pogojih
Vsem poslovnim prijateljem vesele praznike in uspehov polno novo letol
© Ofenumbauten und Reparaturen
B o d e n b c I d g e - Teppiche - Lttufer Bettumrandungen - Bodenpflegemittel
Alles in grofjter Auswahl im Speziatgeschaft
ORASCH Erben
Klagenfurt, Prosenhof (neben Prechtl Kino) und 8.-Mai-Sfrafje 5
D ruckerei Klischeeanstalt
Poznan ž&zižez?
Papierhandlung
KLAGENFURT
Burggasse 8, Telefon 21-08
Vsem našim odjemalcem prisrčne božične in novoletne pozdrave! p ^ C H ST O FF E Celovec - Klagenfurt