Leto XVUm št« 266 tfsAIJana, nefltffa ft uotvrtife I^S Cena 2 Mu Ui pra vrufltvoi HjuuijtLUtt, «MUU4jev* ali ca a. — Telefon M. JEUU, 8128. 8124, S12S, 812ST InaeratrU oddeie&j LjoMjsoa, 0etc» ourgova oi.tt.~Xe4. 3382, Podružnica Maribor: Gosposka alics St. IX — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova nJtca It 3. — Telefon 3t 190. £.ačurd pn pošt. ieK. zavodih: LJubljana 8t_ 11.842. Praga čisto 7&180, Wlen 8t 106-241. Trenja v arabskem svetu Prerrrat v Iraku Je svet presenetil in ga obenem obogatil s spoznanjem, kako hoda so trenja tudi v notranjosti Prednje Azije. Na prvi pogled je ta stvar za Evropo malo pomembna, saj ima naš stari kontinent preobilo lastnih homa-tii, nadlog in težav. Toda Irak je kos velike arabske zemlje, ki doživlja prav s«:daj svoj preporod. In arabski svet igra že danes v svetovni politiki odlično vlogo, pa bo igral še mnogo večio, ako bo nacionalni preporod uspel. Do svetovne vojne je bilo vse arabsko ozemlje v Aziji pod turškim gospostvom. Po vojni je del arabskih dežel postal samostojen, večina pa se je morala sprijazniti s položajem mandatnih dežel pod protektoratom Anglije ali Francije. Med temi pokrajinami je bil tudi Irak, ki pa je prvi napredoval do suverenosti. Na priporočilo Anglije je bil sprejet tudi v Društvo narodov. Čeprav so priznali Angleži Iraku for-tnalno neodvisnost, so si vendar pridržali važne gospodarske privilegije. Računali so, da bo gospodarska eksploa-tacija dežele mogoča tudi brez politične oblasti. Gre za zanimiv poskus, o katerem, se še ne da reči, kako se bo ob-neseL Nedavni prevrat se ne zdi ravno ugoden začetek. Izvršila ga je skupina visokih vojaških funkcionarjev, med njimi energični in brezobzirni general Bekir Sidki, kateremu se pripisujejo težnje, ki niso v skladu z dosedanjim razmerjem do Anglije. Zato ni prav nič presenetljivo, ako se v Angliji že pojavljajo razmotrivanja o potrebi, da se angleške postojanke v Iraku boljše zavarujejo. Iraški vzgled bi mogel postati velikega pomena za druge arabske dežele, ki so doslej v mandatnem ali kolonialnem odnosa ju do te ali one evropske velesile. Zlasti se zdi blizu taka možnost v Siriji, kjer je arabsko nacionalistično gibanje povzročilo v zadnjih letih že hude nemire zoper francoska oblastva. Francoska mandatna uprava je bila sprva razdelila Sirijo na štiri avtonomne republike in sicer tako, da bi bili krščanski prebivalci kolikor mogoče ločeni od muslimanskih sosedov, pred katerimi so morali v turških časih obilo pretrpeti. Arabsko nacionalistično gibanje pa je zahtevalo ne le samostojnost, marveč tudi zedinjenje teh štirih pokrajin. Letos spomladi je bil dosežen načelen sporazum med Francijo in arabskimi voditelji, v septembru pa je bila sklenjena pogodba, ia priznava Siriji samostojnost in ji obeta sprejem v Društvo narodov. Vendar arabskim nacionalističnim teinjam ni bilo v celoti ustreženo. Osnovali se bosta namreč na sedanjem sirskem ozemlju dve samostojni državi, poleg prave Sirije še Libanon. V prvi bo prebivalstvo pretežno muslimansko, v Libanonu pa naj najdejo politično zavetje sirski kristjani. Obe državi naj se vsaka zase sprejmeta v Društvo narodov. Ta ureditev je vzbudila med sirskimi nacionalisti srdit odpor, ker zahtevajo, naj se tudi pretežno krščanske poKrajine vključijo v enotno državo, niso pa pri tem pripravljeni dati ni-kakih garancij za enakopravnost in svobodo krščanskega prebivalstva. Zaradi tega se bodo brez dvoma razvili še nadaljnji ostri konflikti, ki utegnejo za-vleči osamosvojitev sirskega ozemlja. Dogodki v Iraku bodo vrh tega za Francijo še svarilno znamenje, naj se ne prenagli. Nadaljnji nepovoljni vpEv imajo lahko iraški dogodki za Palestino. Tam je nastopilo pomirjenje, ki pa je oči-vidno samo začasno, ker so arabskim nacionalistom začele pojemati moči, pa so svojo borbo ustavili, da ne bi bili popolnoma poraženi. Angleži niso dali nikakih obvez, zlasti ne glede doselje-vanja Zidov. Računati je zato treba z možnostjo, da se bo naseljevanje nadaljevalo. Prav s tem pa se Arabci ne morejo sprijazniti, ker je njihov končni cilj združitev vseh arabskih pokrajin v veliko nacionalno državo, židovsko priseljevanje v Palestino pa ustvarja nevarnost, da bi ta dežela ostala izven velike Arabije. Angleži si ves čas prizadevajo, da ne bi prišli v nasprotstvo z arabskim nacionalizmom. Toda angažirali so se tudi ■za palestinsko židovsko nacionalno obnovo. Še važnejši moment pa je, da leži Palestina ob veliki poti skozi Sredozemsko morje in Sueški prekop, pa je zaradi tega več ko verjetno, da si bo Anglija skušala za vsako ceno ohraniti na tem področju trdne postojanke. Arabski svet stopa torej prav odločilno v areno svetovne politike. Maršal Balbo — poslanik v Berlinu? Rim, 14. novembra. AA. Tu kroži je glasovi, da bo maršal Balbo imenoval za italijanskega poslanika v Berlinu, za guvernerja Libije pa tajnik fašistične stranke Starace, MALA ANTANTA ODGOVARJA * Reakcija na sklep dunajske konference — Priznanje ravnopravnosti Avstrije in Madžarske v oborožitvi, pogoj pa je kolektivna varnost Beograd, 14. novembra. Pesti Hirjap«, da morajo biti morebitne pogodbe med Italijo in Jugoslavijo na eni ter Avstrijo in Cegko.-ilovaSto na drugi strani sklenjene tako, da pri tem ne bodo niti najmanj kompromitirane madžarske revizionistične nade. List izraža željo, da bi v tem pogledu že sedaj pomiril budimpeštanske kroge italijanski zunanji minister grof Ciano, ki bi a tem dan, mesečno Dtt ga inozemstvo Din OMntttso* ^ Knafijeva obča & 8128, 8124, 3125, 8126. Martnc, Gosposka nHca EL Telefon «c Detja, Strosamaverjeva nHca Telefon St. 65. Bufcoptel ae ne vračajo. dst trtfte EbaJtJa maiBaeriti ■kateea twB tantaretao vqoSterafcL, V prižalwvaiiju MnssoRnijevth izjav Rtm, K, novembra, b, V > pi se vse države zavedajo, da je v njthoweaa interesu, če podpirajo in celo pospešujejo mirotvomo sodelovanje med seboi, ov uapafl proti versajskl Pred Pacellijevim mirovni pogoiM obiskom v Nemčiji Nemčija odpovedala določbe versajske pogodbe o internacionalizaciji plovnih rek Berfin, 14. novembra. AA Kancelar Hitler je danes odpovedal določbe versajske mirovne pogodbe, ki se tičejo internac'o-nalizacije plovnih rek. O odpovedi so bile obveščene vse prizadete vlade. Nemčija se je s to odpovedjo znebila poslednje obveznosti versajske mirovne pogodbe. Po sporočilu, ki eo ga ob 18. prejele vlade vseh prizadetih držav, je Nemčija odpovedala drugi del 12. poglavja versajstke mirovne pogodbe, ki se tiče režama plovbe na nemških rekah. Kakor znano so bile reke Laba, Qdra,» Njemen. Dunav in Ren podvržene raznim služnostim v korist dru" gih držav. Ta odpoved pomeni, da Nemčija ne priznava več nadzornih odborov za 'izvajanje plovnega režima, uvedenega z vereajsjko pogodbo. Nemška vlada utemeljuje svo? korak z ztnanim stališčem, s katerim je utemeljevala tudi vse dosedanje kršitve versajske mirovne pogodbe, češ da ta določba ni v skladu s častjo in suverenostjo nemškega naroda in nemške države. Obenem naglaša, da v ®tvari to ne pomeni nikake izpremembe in bo tudi nadalje dopustna svobodna plovba ma nemških rekah ladjam vseh držav. s katerimi živi Nemčija v mira m priznavajo na s,vojem področju enake pravice nemškim ladjam. Noto nemške vlade ®o danee izroSTE nemški poslaniki vladam v Londonu, Parizu. Rimu, Pragi, na Dunaju, v Budimpešti. Beogradu, Bukarešti ter v Varšavi. Nemški listi pozdravljajo ta ukrep nemške vlade in naglašajo, da se je Nemčija s tem rešila poslednjih spon versajske mirovne pogodbe. Naša vlada si pridržuje odgovor Beograd, 14. novembra, o. Nemški poslanih Heeren je danes izročil ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču noto nemške vlade, ki odpoveduje izpolnjevanje določb versajske mirovne pogodbe, kolikor se tičejo internacionalizacije nekaterih rek. Nota pravi, da so se vršila pogajanja za izpremembo mednarodnega režima na treh rekah, ki pa so ostala brez vsakega stvarnega uspeha- Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je odgovoril poslaniku, da si pridržuje odgovor na note, dokler ne bo podrobno proučena. oitoiti In Blmom Italijansko-angleškt razgovori še vedno v stadiju neobveznega diplomatskega kontakta London, 14. novembra, b. Vesti o bližnjem obisku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Londonu v tukajšnjih uradnih krogih niti ne demantirajo, niti ne potrjujejo, kar zbuja še vedno domnevo, da Cianov obisk v angleški prestolnici ni povsem izključen. V krogih, ki so zelo blizu Foreign officeu, zatrjujejo, da je možnost tega obiska v neposredni zvezi z možnostjo nadaljnjega napredovanja italijansko-angleškega zbli-žanja, o katerem pa se za sedaj še ne more reči, da je stopilo že v kakršnokoli konkretno diplomatsko fa7X). Italijansko-angle-ški razgovori so še vedno v stadiju navadnega, neobveznega diplomatskega kontakta, v katerem skušata obe državi samo pojasniti svoje stališče. Vse, kar se na podlagi dosedanjih medsebojnih razjasnitev lahko reče, je samo to, da London o potrebi kakega dvostranskega sporazuma z Italijo v sedanjem mednarodnem položaju ni povsem prepričan. V tukajšnjih dobro informiranih političnih krogih prevladuje celo vtis. da se je Italiji v zadnjem času tako mudilo s svojimi ponudbami nekakšnega »gentlemen's agreementa« samo zaradi tega, ker si je spričo svoje povečane aktivnosti v srednji in jugovzhodni Evropi skušala zavarovati hrbet s sredozemskim sporazumom, ki bi ji na drugem terenu dovoljeval večjo svobodo diplomatskih akcij. Zato so v Foreign officeu postali . v tem pogledu zelo previdni, kar se da razbrati tudi iz komentarjev časopisja, posebej pa še razložiti tudi z željo diplomatskih krogov po povečani diplomatski akciji Velike Britanije v vzhodni in jugovzhodni Evropi, kar je pred dnevi poudaril tudi Beckov obisk. Posebno rezerviranost napram rimskim ponudbam pa kažejo zlasti v krogih angleške admiralitete, kjer prevladuje domneva, da bi Italija rada za-i ustavila izvedbo velikega angleškega obo- roževalnega programa, ki se je pokazal za pravo nacionalno potrebo Velike Britanije baš zaradi znane napetosti v sredozemskem bazenu, o kateri se še ne more reči, da bi bila popustila Važen razgovor med Edenom in Grandijem London, 14. novembra, o. Snočnji dolgotrajni Edenov razgovor z italijanskim poslanikom Grandijem presojajo v diplomat-sKih krogih kot zelo važen dogodek. Kakor zatrjujejo, je Grandi predložil iSdenu obširne predloge italijanske vlade za ureditev vseh spornih vprašanj. Ce bo angleška vlada pristala na te predloge, bo v kratkem prispel v London italijanski zunanji minister, da osebr.o vodi pogajanja za sklenitev prijateljske pogodbe, s katero naj bi se določilo bodoče sodelovanje med Anglijo in Italijo v seh mednarodnih vprašanjih, zlasti na Sredozemskem morju. Pravijo, da bo Grandi odpotoval v Rim, kjer se bo udeležil zasedanja velikega fašističnega sveta. Ciano pri Horthyjn Budimpešta, 14. novembra AA. Italijanski zunanji minister grof Ciano Je imel opoldne razgovor s predsednikom madžarske vfcide Daranyijean in zunanjim ministrom Kamyo, ob 13. pa ga Je apre-jel regent Hortby, ki ga je pridržal na obedu. V zvezi z obiskom grofa Ciana Je županstvo madžarske prestolnice sklenilo prekrstiti enega izmed najvažnejših trgov, dosedanji »Oktogon«, v Mussolini-jev trg- Značilen preobrat v rajhovskih poStičnih nasproti katoliški cerkvi .-f1 Berlin, 14. novembra, b. V zvezi x napovedanim obiskom vatikanskega državnega tajnika, kardinala Pacelliija v Berlinu je zbudiito danes v tukajšnjih katoliških krogih pozornost dejstvo, da se nekateri rajhovski listi izčrpno pečajo z uspehi pravkar zaključenega Pacellijevega potovanja v Ameriko in pri tem namiguiejo na veliko pridobitev na prestižu, ki jo je » tem dosegla katoliška cerkev, ki bo lahko v kratkem obnovila svoje diplomatske odnošaje z Belo hišo v \V ashingtonu. »Bcr-liner Tageblatt« ugotavlja med drugim, »da bo vatikanska politika napram anglosaškim deželam speljana sedaj v povsem nove tire. Zunanji znak tega preokreta je uvedba diplomatskih zastopstev.« Se bolj zanimiv pa je naslednji odstavek, ki kaže na značilen preobrat tudi v rajhovskih političnih krogih nasproti katoliški cerkvi: »Mogoče pa je treba giledati na ameriško Pacellijevo potovanje z višjih vidikov eveAovnega laitofccsKMu Bo. Je sprotje duševnih preobratov v vseh delih sveta. Povsod ee postavlja vjpra^aaj® o vrednotah religije in cerkve. Ram zelo natančno opazuje duhovne napetosti naše dobe m zato dianes prav nfič več n© preseneča dejstvo, da se v večji meri fccA nekdaj čujejo kritični glasovi o preveč trdnem, skoro okarneneiem hiearhjčnem «4-stemu cerkve. V msnotfih rimskrih fcrt*»h se celo sprašujejo, ali bi ne kazalo oprostiti preozki sistem »italijanskih papeškill volitev« in se pri volrtvi papeža ozirati tv di na neitalijane-« Rim, 14. novembra, b. Danes oopokfed ,je prispel v Rim kardinal! Peceltii ki s« je na parniku »Corrte di Savnia« rafl • svojega ameriškega potovanja. Zvr&er ga je sprejel v posebni a-wdienci papež Pt| XI., kateremu je poročad o »petrih sw jega ameriškega potovanja. Na madridski fronti položaj iteizpreiftenjeit Vladne čete so tudi včeraj krvavo zavrnile vse napade Francovih čet ob reki Manzanares Madrid, 14. novembra, o. Danes so ««e razvile hude borbe na bregovih reke Manzanares. Nacionalisti so od Časa del Campo do mosta Princes prešli v napad ter so skušali prodreti do univerze, vladne čete pa so jih napadle z boka in jih prisilile k umiku. Tudi na jugu pri Segovijskem mostu je prišlo do krvavih borb. Na južni kolodvor so nacionalne čete izvršile napad na nož, vendar pa so se morale umakniti, ker so naletele na mine, ki so povzročile mnogo izgub. Ooaža pa se vedno večja utrujenost na strani vladnih čet, čeprav na drugi strani nacionalistične čete kljub ofenzivnim akcijam niso nikjer dosegle pomembnejših uspehov. Devet Francovih letal sestreljenih Odbor za obrambo Madrida )e tedal opoldne tale komunike: . V včerajšnjih bojih so naše čete sestrelile devet nacionalističnih letal. Naše letalstvo je izgubilo v teh bojih tri letala Boj topov je bil v vseh odsekih madridskega bojišča zelo močan. Pri Villaverde so naše čete prodrle več kilometrov, v odseku Carabanchel pa so odbile hude napade Maročanov. SO tisoč pripravljenih Po podatkih obrambnega odbora je od -včeraj dalje 50.000 miličnikov v strogi pripravljenosti za izvedbo velike protiofenzi-ve, katere namen naj bi bil potisniti nacionaliste iz vseh predmestij, da bi rezervne čete nato izvršile vse potrebne rezervne naprave za obrambe glavnega mesta. yfEno leto se še lahko branimo44 General Miaja, vrhovni povefjnik madridske obrambe, je včeraj v posebnem komunikeju izjavil: Madrid se v sedanjih razmerah lahko še celo leto brani. V istem komunikeju poziva vladne miličnike, naj vzdrže pritisk nacionalistov m naj se tako pogumno branijo, da jih bo občudoval ves Poročilo madridskega vojnega ministrstva Vojno ministrstvo je ob 1450 izdalo Ma slednji komunike: ' Protinapad, ki emo ga vftera^ harSft, J9 dobro uspe L Naše čete so prodrie 4 km pn>» ti jugu in jugozahodu in 5 km proti Vili* verde. V letalskih bojih smo sestrelili 8 na» CTonalistifcnih letal, republikansko letafa pt.vo pa je izgnbflo 3 letala. Dva p3ota sta se rešila s padalu Davi so nacionalisti bo«* b»rfcake vesti oSvidno Sirijo ie oni. ki so željni senzacij«. Nova misija JRZ Glavni organ JRZ »Samouprava« razpravlja v uvodniku o podpisu skupnega protokola šefov srbijanske združene opozicije glede rešitve hrvatskega vprašanja. List poskuša dokazati, da združena opozicija ne more skleniti stvarnega sporazuma t ZagTebom zaradi svoje notranje neenotnosti pri gledanju na najvažnejše notranjepolitične probleme. Po mišljenju »Samouprave« predstavljajo vsi zadnji ukrepi srbijanske združene opozicije samo taktiziranje in poskus, pridobiti na času. »Tako velika in usodna vprašanja kakor je hrvatsko, pravi dalje »Samouprava«, se morejo reševati samo z javnimi razpravami (»Samouprava« naj pove recept kako se to napravi), ne pa s protokoli in sporazumi dveh. treh oseb. Tako veliko stvar more izvesti danes samo JRZ. ki uživa največje zaupanje ogromne večine naroda. JRZ bo pristopila k reševanju tega vprašanja, ko bo nastopil primeren čas in ko bodo zato pripravljeni duhovi in teren«. K dosedanjim svojim neodložljivim nalogam: demokratizaciji političnega življenja, uvedbi političnih svoboščin, reformi tiskovnega zakona uvedbi modernega volilnega zakona « tajno glasovalno pravico si je torej JRZ privzela še težko nalogo reStve hrvatskega vprašanja, in bo vse to izvedla, kikfr ■»■nastop? nrimeren čas«. „Vreme" in „Slovenec" Beograjsko »Vreme« z zadoščenjem po-i roča o uspehih španske vlade proti nacionalistom v bojih za Madrid. Po informacijah »Vremena« so se pričele sedaj za naciona-» liste grenke ure, ker razpolaga rdeča ma- s Švico Beograd, 14 novembra, p. V kratkem bo prispela v Beograd delegacija švicarske vlade, ki se bo x zastopniki naše vlade pogajala za sklenitev nove trgovinske pogodbe in ureditev plačilnega prometa med obema državama. Pogajanja se bodo pričela že 18. t. m. Trgovinska pogodba se kna skleniti na osnovi novih valutnih razmer, nastalih po devalvaciji švicarskega franka. Pri ureditvi plačilnega prometa bi se morale upoštevati tudi nekatere diference v naših terjatvah, ki so nastale v dneh, ko je bil švicarski frank devalviran. REVMATIZEM Pri revmatičnih boleznih vseh vrst je bd dosežen dober uspeh s TOGAL-tabletami, po strokovnih ocenah, dobljenih od mnogih zdravnikov, med katerimi jc mnogo priznanih profesorjev-zdravnikov. TOGAL-tablete delujejo naglo in učinkovito. So neškodljive v predpisanih množinah za srce in ostale organe. Vprašajte svojega zdravnika! En poskus Vas bo prepričal. Zahtevajte v svoji lekarni prave TOGAL-tablete. Ako slučajno niso na zalogi, jih morete takoj nabaviti. — Registrirano pri ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja S. br. 1437 ob 5. februarja 1932. Krasen uspeh nacionalnih akademikov Ljubljana, 14. novembra. Danes popoldne je bil na univerzi redni občini zbor Društva slušateljev juridične fakultete. Občni zbor je trajal več ur in je bil izredno dobro obiskan, saj so bili navzoči skoro vsi v Ljuhljani se nahajajoči slušatelji juridične fakultete. Zborovanje je otvorii in vodil dosedanji predsednik cand, iur. Orožen. Njegovo in drugih funkcionarjev poročila so bila vzeta na znanje s priznanjem, saj je odbor delal v splošno zadovoljstvo vseh članov. Za volitve novega odbora so bile prijavljene tri kandidatne liste: nacionalna lista z nosilcem cand. iur. Draganom Raičem; lista tako zvanih katoliških akademikov z nosilcem Ivanom Kiklom in »slovenska lista« raznih levičarskih skupin. Ta lista ni bila odobrena, ker ni bila v skladu z društveni- mi pravili. Ko je o^beni zbor po dolgi debati sprejel ca sklep, je kakih 40 akademikov v znak protesta odšlo. Borba se je torej vodila, samo med prvima dvema listama. Volitve so se izvršile po listkih in so dale naslednji rezultat: nacionalna lista je dofofla 155 glasov ter s tem predsednika društva in tri člane v odboru; »katoliška« lista je dobila 111 glasov in s tem tri člane v odbora. Pri volitvah na lanskem občnem zbo-rn so dobili nacionalni akademiki 108, »katoliški« 104 in levičarski, ki So letos odšli z občnega zbora, 46 glasov. Ta krasni uspeh so nacionalni akademiki pozdravili z dolgotrajnim burnim aplavzom. Z velikim zadoščenjem pa bo sijajno afirmacijo nacionalne ideje na ljubljanski univerzi pozdravila tudi vsa javnost. Zborovanje mladine JNS v Ljubljani V kaminski dvorani je bil v četrtek zvečer sestanek, ki ga je sklical akcijski mla-dinski odbor JNS za razgovor o ustanovitvi mladinske organizacije za Ljubljano. Vabilu se je odzvalo izredno veliko število nacionalne mladine vseh slojev, tako da se je sestanek razvil v lepo zborovanje. Predsednik akcijskega odbora inž. Jože Rus je v svojem govoru podčrtal potrebo po političnemu udejstvovanju mladine, zlasti danes, ko vlada v javnem življenju toliko nejasnosti. Skrajni čas je že. da se nacionalna mladina združi ter jasno in odkrito zavzame svoje stališče do perečih vprašanj našega javnega življenja. Ne sme se nadaljevati praksa, da v imenu mladine govorijo razni nepoklicani Tajnik akcijskega odbora Andrej Uršič je očrtal osnovne misli programa JNS. v katerem vidi vsebovane težnje jugosloven-ske mladine in sodobno gledanje na socialna nacionalna, kulturna in gospodarska vprašanja. V nadaljnjih izvajanjih je nakazal naloge mladinske organizacije JNS. Vpliv mladine v stranki in potom stranke v celokupnem javnem življenju bo rasel z idejno, delovno in disciplinirano močjo mia* dine sama Naslednji govornik Vekosiav Bučar je zlasti podčrtal nujnost, da se mladina temeljito poglablja v socialne in gospodarske probleme in na ta način da, svojim težnjam vsebino in stvarnost. Dr. Branko Alujevič je razpravljal o nagih državno-političnih vprašanjih in Se posebej o vlogi jugoslovenskih nacionalistov. Poudaril je, da je treba iskreno pristopiti k sodelovanju, in je izrazil prepričanje, da bo pojav mladine na politični pozornici prinesel novega optimizma tn novih uspehov. Brezkompromisno je treba čuvati disciplino in odločno nastopati v borbi proti nasprotnikom. K besedi so se oglasil! še številni drogi omladinci, katerih vzpodbujajoči govori so dali prejšnjim izvajanjem še večji poudarek. V složnem in navdušenem razpoloženju je bO soglasno sprejet sklep, da ae skJV če ustanovni občni zbor mladinske organizacije JNS za mesto Ljubljano v četrtek 19. t. m. Tragičen incident ob bolgarski me p Dva Slovenca iz kranjskega sreza ustreljena Caribrod, 14. novembra, t Na meji v bližini Vučjega kamna je prišlo do tragičnega incidenta. Obmejna straža je tik ob meji opazila dva neznanca, ki sta zašla in nameravala, kakor vse kaže, preiti čez mejo v Bolgarijo. Ker se na poziv nista ustavila, je straža po predpisih streljala Oba sta bila zadeta in sta nekaj trenutkov nato izdihnila. Izkazalo se je, da sta bila to 27-letni Viktor Kole n Kranja in 29-letni Alojzij Perdaai iz neke vasi v kranjski oko- lici Na mejo je danes prišla tudi že sodna komisija, ki je uvedla preiskavo. Pri obeh so našli popolnoma pravilne dokumente ki po 400 Din. Se včeraj sta bila v neki vt* si blizu Caribroda, kjer sta se razgovarjala s kmeti in izjavila, da potujeta v Caribrod. Bila sta v Beogradu pri nekem zdravniku iz Slovenije, ki jima je dal na pot tudi vo»-ne listke za železnico in po 500 Din. Potovala sta kot turista, zdi se pa, da sta res nameravala preiti preko meja v Bolgarijo. Truplo Inž. Rohliča našli Bihač, 14. novembra, o. Po trudaipol-nem iskanju so danes potegnili iz vode truplo Inž. Mirka Rohliča, ki se je ponesrečil Skupno z dvema delavcema in delovodjo na reški Uni. Truplo so prepeljali v mrtvašnico bolnice v Bihaču, odkoder bo na stroške podjetja Dukič prepeljano v Dolnjo Lendavo, kjer bo pogreb. Trupel ostalih treh ponesrečencev doslej Se niso našli. Umor sredi Beograda Beograd, 14. novembra. Opoldne je v bližini gledališča avstrijska državljanka Marija Rab napadla z nožem grofa Artur-ja Oršiča iz stare hrvatske plemiške rodbine ter ga umorila. Oršič je nekaj minut po napadu izdihnil. V Beogradu je bil zelo znan. V zadnjem času se je njegovo finančno stanje tako poslabšalo, da je prišlo med njkn hi Rabovo neprestano do prepirov. Na policiji je morilka izjavila, da je živela z Oršičem že 20 let v divjem zakonu. Tik pred vojno ji ie obljubil, da jo bo poročil. Vojna )e zakon preprečila, pozneje pa se je premislil. Kljub temu jo je ves ča« vzdrževal, toda zadnje čase ji ni dajal niti najpotrebnejših sredstev za življenje. " Prijet ponarejevalec bankovcev Zagreb, 14. novembra, a V gostilni Vlade Petroviča v Dubrovi je bfl aretiran ob priliki racije Kario Sedlaček, po rodu Ce-hoslovak, star 81 let. Oiožnikom se je zdel sumljiv m so ga. »to natanko preiskali Pri njem so na Si ponarejen tfeočdinarsk! dridska vlada t taborno oboroženo vojsko, ki je pričela nastopati po povsem novih metodah. , . Stališče »Vremena« napram Spen*tm dogodkom se torej bistveno razlikuje od »Slovenca«, čeprav služita oba lista istim gospodarjem. Z otoka Visa ffibenSka »Tribuna« poroča h Visa, da je bilo na istoimenskem otoku od 5. majskih volitev do danes 37 napadov, pri kap terih je bik) razbita 17 glav nacionalnim ljudem. Poslednji je bil napaden m hudo ranjen Sil« Mate. ki je oglušsL Vsi napadi so .bSi izvršeni k zased* bankovec fo devet matric za ponarejanje bankovcev. Priznal je, da je ponaredil ie več tisočakov, a jih doslej ni mogel spraviti' v promet. Matrice je izdelal v Sloveniji. odkoder je prišel pred dnevi v Zagreb, da se izpopolni v ponarejanju bankovce«. Sedlaček je bil zaradi ponarejanja bankovcev izgnan že iz Češkoslovaške in Poljske. Pnnčec na svetu p*fi Berlin, 14. novembra AA. Kapetan nemškega teniškega moštva dr. Kleinschrott )e sestavil tole listo najboljših evropskih teniških igračev: 1) Perry, 2) v. Gram, 3) Ao-stin, 4) Henkei 5) Punčec, 6) Palmieri, 7) Palada, 8) Metaxa, 9) de Štefani, 10) Mer-lin. - Belgijska spomenica o reviziji pakta DN Ženeva, 14. novembra. Belgijski zunanji minister je poslal tajništvu DN spo-menioo o reformi pakta o DN. Belgijska vilada pravd, da si ne zamčšlja revizije pakta na podlagi posameznih izprememb. Mnenja je. naj se pakt z interpretacijo po zgledu skupščine DN 1021 napravi bolj učinkovit. DN naj si prizadeva doseči univerzalnost. KaT se tiče prepričenja vojne, more akcija sveta DN zavzeti zelo različne oblike, katerih načela temeljijo na čl 11 pakta. Spomenica priporoča, naj se natančneje označijo ukrepi, ki jih more svet odrediti za prepTečenie vojne nevarnosti in ohranitev mira. Želeti bi tudi bilo. da se odstranijo obstoieče nesigurnosti glede obveznosti članic DN, ki izvirajo tz čL 16. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Obtočno vreme z dežjem v dravski in savski banovini, v ostalih predelih prevladuje jasno vreme. Temperatura se ni posebno izpremenila. Zemunska vremenska napoved «a danes: Oblačnost se bo povečala zlarti v zapadSni polovici in v severnih 'krajih, države, kjer bo pometeod tudi deževalo. Temperatura se bo nekoliko dvignila. Solnce vzhaja ob 6.35 in zahaja ob 16.16. Zagrebška vremenska napoved: Porast oblečmosti. deževno, bolj hladno. Dunajska vremenska napoved: Milo in jj^jreanealjivo vreme bo trajalo dalje. J Maši kraji in Ifudje čsl. knjižni dar naši univerzi Nad 500 knjig prejmejo seminarji in knjižnjca Ob priliki razstave Češkoslovaške povojne knjige, ki jo je pravkar zaključila sUkademska sekcija Jugo lovansko-češko-siovaške lige v ljubljanskem Trgovskem domu, so darovale številne češke in slo. vaš. e znanstvene družbe knjige za razstavo, s dostavkom, da naj se po razstavi po odjočitvi razstavnega odbora darujejo kaki naši knjižnici. Akademiki odseik J-č lige se je odločil v sporazumu z glavnim odborom J-č lige v Ljubljani za to, da se darujejo vse omenjene znanstvene knjige naš mladi univerzi, oz. naši bodoči univerzitetni knjižnici, knjige, katere bi naši univerzitetni -eminarji že Imeli pa so namenjene knjižnicam ai a-Aemskih stroškovnih društev. Glede te notranje razdelitve med seminarje univerze odnosno univerzitetno knjižnico, ki jo naj nadome tuje študijska knjižnica ter med akademska strokovna društva še ni bilo torjenih končnih sklepov, vendar je že doslej jasno, da pripadejo '-nii-ge naši Aleksandrovi univerzi kot celoti. Akademski odsek J-č lige je ta za naše skromne razmere nenavaden kr.jižii dar razstavil v dveh velikih steklenih omarah v veži ljubi ianke univerze. Glede darovalcev lahko poročamo sle-Ječe podrobnosti: Pravniška fakulteta v Pragi je darovala ljubljanski pravni fa-Ekmlteti 98 vezanih knjig, pravniška fak. v Bratislavi 50, Drž. statistični urad 180 knjig, Csl. poljedeljska akademija (21), Rektorat veterinasre šole v Brnu (12), Ma arykova akademija dela (26), Csl. društva za kemično tehnologijo (22), Elektroteh. čsl. savez (30), C. tehniška matica (12), Pravnicka jednota v Bratislavi (8), Filozofska fakulteta v Pragi (61), Slovenski institut (58), Kral. češka společnost nauk (27), Akademie včd a umčni v Pragi (16), Orientalni zavod (4), Filozofska fajk. univerze v Brnu (5) ter v Bratislavi (5), Poljedelski muzej v Bratislavi (4), Narodna in univerzitetna knjižnica v Pragi (6), Klub modemih fi-lologov (7), Museum (Brno) (12), Priro-dopis.na fakulteta praške univerze (61 knjig in 140 drobnih razprav), Kemično čsl. dru«t o nO), Slovaš« a matica (okrog 70; znanstvenih 31). Zahvala za darove gre predvsem Slovanskemu ustavu v Pragi ter komiteju pod pred edstvom prof. Matije Murka, ki ie znal dati med češkoslovaškimi znanstvenimi institucijami pobudo za te krasne knj ž~ie darove. Zahvala pa gre seveda tudi naši akademski mladini zbrani v akademski se ciji J-č. lige, ki je .=• svojo iniciativo dala pobudo za krasno uspelo razstav© češkoslovaške knjige v Ljubljani in jo z veliko požrtvovalnostjo izvedla do konca. I DANES POJE NAJSLAVNEJŠI SODOBNI BARITONIST y &|mj Slogi Lsvvrence Tlfefeett v velikem opernem filmu ETR0P0LITEN Operne arije iz »Bajazza« in Cavalerie Rusticane. — Prvo svečaao opravilo bo na praznik uedmjenja Ljubljana, 14. novembra. Kapelica v vojašnici vojvode Mišiča že tfolgo ni več ustrezala verskim potrebam jnn-ših pravoslavnih bratov. Denar za novo jperkev so že dalje časa zbirali in so nekateri člani pravoslavnih občin darovali %tidi do deset tisoč dinarjev za cerkev. Slednjič so nabrali toliko, da so sredi poletja 1932. začeli z zidavo cerkve, ki je dobila svoje mesto na prostoru blizu Trubarjevega spomenika. Julija drugega leta je bila stavba v surovem stanju že dograjena.. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev pa so za nekaj časa gradnjo ustavili in so začeli z noviin zidanjem šele letos junija. Stavba je zdaj zunaj in znotraj že ©metana, napravili so tudi ie stopnice in te dni polagajo v cerkvi tlak, za katerega bodo porabili kvadratične plošče iz belega in žrnega umetnega kamna (50x50 v obliki fabovnice. Izdelana so tudi železna okna. katera so pleskarji že pobarvali. Tlorisno je stavba nekoliko spremenjena, ker je prvotni n.nčrt določal spredaj ste-brno lopo. kar je zdaj odpadlo, in bo narne-Bto tega navaden vhod skozi velika hra.-st.ova vrata v romanskem slogu. Načrte za cerkev je napravil arhitekt Mojmir Koruno-vič iz Beograda. Načrti določajo cerkev v bizantinskem slogu, katerega znak je ena- kokrak grški križ. Načelo tega sloga je vidno v razčlenjenosti vse stavbe, vendar pa so ozka visoka okna na vrhu zaokrožena v romanskem slogu, sploh pa bodo vsi ornamenti na stebrih in vratih imeli za znak grški križ. Cerkev ima štiri stranske prostore, pri oltarju bo zakristija, zadaj pa bo krstilnica in vhod na kor. Cerkev ima štiri vhode, enega glavnega in dva stranska. zadaj po vhod za svečenika. Vsa notranjost cerkve je urejena samo začasno. Notranjost je za zdaj brez fresk, upajo pa. da se bo v petih letih dobil denar za to delo, ki ga bodo izvršili srbski cerkVeni umetniki. Stroški 7a vso izvršitev cerkve bodo znesli nad poldrugi milijon dinarjev in bodo zdaj denar kolikor ga je še ostalo, upo-trebili za nujne stvari, kakor za nabavo masnih plašcev in drugo, klopi bodo postavili ob stenah, jiotrebni ikonostas pa bodo prenesli iz pravoslavne kapele v kasarni vojvode Mišiča. Omenimo naj še ro-zeto nad glavnim vhodom, ki je iz enotnega kamna in je delana s katedrnlnim steklom. katero l>odo pozneje zamenjali z barvastim. Sredi cerkve bo podstavek za pravoslavnega pridigarja. prostora pa bo v cerkvi za tisoč petsto ljudi. Do prvega decembra bodo cerkev dokončno uredili, tega dne jn l>o prva slavnostna maša- v njej. Okoli cerkve bodo uredili park z lepim dohodom, vsenrokoli Si že posekali nepotrebno drevje, tla pa so primerno izravnali. Zvonove vlivajo p-i St.rojnih tovarnah in livarnah, in sicer bodo trije v skupni teži 1500 kg. Za prvi dere-ml>er pa bo moral zvoniti še ms.li zvone'*, ki ga bodo prenesli iz pravoslavne kapele. Lepi bela zgradba bo potem, ko bndo zen^ili na nasprotni s+rani že tako dolen napovedovani umetnostni paviljon, nudila lepo sliko in bo poživila dosednj nekoliko zane-ma.TjVni vhod v tivolski park. je poslovil Škofja Loka, 14. novembra. Škofjeloški planinski polk ima z našo javnostjo prijateljske stike. To je i znova izpričal poslovilni večer polkovnika g. Luki-ča v četrtek v vseh prostorih Sokolskc-ga doma. Vrsto govorov je otvoril novi poveljnik vrlih planincev, polkovnik g. Ivan Markulj, ki nam je očrtal svojega prednika g. Lukiča kot komandanta, ki mora ostati vsem v neizbrisnem spominu. Za Sokola je izpregovoril podstarešina br. Horvat Rudolf. Spominjal se je dogodkov pred 20 leti, ko se je z neizmimimi žrtvami ustvarjala Jugoslavija. Naši narodni vojski stoji ob rami naše Sokolstvo, ki je imelo v br. polkovniku svojega najboljšega prijatelja in podpornika Za sresko načelstvo, uredništvo in vso javnost v okraju je izpregovoril načelnik g. Matej Kaki, za strelsko družino pa sodni predstojnik g. Franjo Ustar. V imenu Rdečega križa se je poslovil od odhajajočega predsednik sreskega odbora g. Avgust Blaznik, za duhovščino škofjeloški župnik g Jernej Podbevšek in za občino g. Matevž Ziherl. Za vse izraze pozornosti se je zahvalil nato g polkovnik, ki je zaključil svoja izvajanja z vzklikom Nj. Vel. kralju, poudarjajoč. da mu ostane škofja Loka prav zaradi svojega optimističnega gledanja v svet in zaradi svoje pridnosti in podjetnosti vedno v najlepšem spominu. Po oficiclnem delu. ki se je končal z igranjem državne himne, se je razvila animirana zabava in poudarila lepo slogo, ki veže našo javnost z vojsko G polkovniku je poklonil Sokol dve lični majolki z narodno ornamentiko in napisom: Sokol v Škof ji Loki br. Mi-hajlu Lukiču, komandantu L planinskega polka, v znak bratske hvaležnosti « Njemu in g. soprogi Eli je Soko' vrhu tega poklonil dva šopka izbranega cvetia. Rajanje se je pričelo z narodnim kolom, ki ga je otvoril polkovnik g. Ivan Markulj. Naj ne pozabimo, da je bil deležen vse pozornosti tudi g. Markulj, ki so mu izrekli prej imenovani govorniki čestitke in želje, da bi mu bilo delovanje na odgovornem mestu kolikor mogoče uspešno. Odhajajočemu g. Lukiču in gc. Eli želimo na novem službenem mestu vso srečo! Nesreča reševalnega Pojav latinsko-slov. velikega slovarja Habent sua fata libelli! Z nobenim izrekom bi ne mogli primerneje kakor z zna-rim verzom iz Terentija Maura pozdraviti zajetno knjigo, ki jo je pripravilo ljubiteljem Ciceronovega jezika Društvo prijateljev humanistične gimnazije v Ljubljani. Gre za prve snopiče Latinsko-slovenskega velikega slovarja, ki ga je pričel že po 1. 1895. sestavljati rajnki piofesor in gimnazijski ravnatelj Franc \ViesthaSer. Ti snopiči, ki obsegajo gradivo od A do facilis in štejejo 1008 strani leksikalnega formata, so vezani dali knjigo, debelo knjigo, ki jo omenjeno društvo nudi za malenkostno odškodnino 100 Din. Wiesthalerjev veliki latinsko-slovenski slovar bi imel postati mogočen slovenski spomenik jezika, ki je bil prvi posredovalec med našimi davnimi predniki in grško-latinsko kulturo ter skozi dolga leta mednarodni jezik evropske elite. Imel je postati spomenik, a je ostal torz». L. 1895. so se po naročilu bivšega kranjskega deželnega zbora pričele priprave za slovenske učne knjige in priročnike. 1. 1900 je dobil prof. VViesthaler še naročilo za. veliki splošni latinsko-slovenski slovar, razdelil je delo med sodelavce, ki jih omenja v »predslovju« in je lahko tesno na pragu velike vojne sporočil, da je »veči del ročnega slovarja goden za tisk«. Pred koncem svetovne vojne, ko so deželnemu odboru odpovedala sredstva in nemara tudi dobra volja, se je pojavil Maecenas klasičnega formata: kn-zoškof dr. Jeglič je prevzel ogromne stroške, in deželni odbor je lahko 25. januaria 1918 rešil vlogo prof. Wiestha-lerja z dne 15. julija 1914. L. 1921 so šle prve pole v tiskarno, 1. 1923. je bilo tiskanih 22 pol, potem so stavili še dalje, da bi bil tako do 1. 1927. dovršen mogočni monu-mentum aere perennius. „ Toda usoda je hotela drugače: zaradi vremenskih katastrof na Knezoškofij.skern posestvu v Gornjem gradu je moral kne-zoškof dr. Jeglič odtegniti svojo mecena t-sko pomoč, 1. 1925. se je delo ustavilo pri geslu »facilis« odnosno »facilitas«. Zares ni bilo f a c i 1 e doseči nadaljnje tiskarje slovarja in facilitas in bonis rebus je bila premajhna tam, kjer bi bilo kaj sredstev; tako je torej delo obtičalo. Dokončno? Kdo ve. »Društvo prijateljev humanistične gimnazije« nas ni moglo v svojem Dostavku potolažiti z rožnatim upanjem: za sedaj je bil dovolil knezoškof dr. Rožman, da se 200 izvodov veže in razproda kot knjiga. Kot memento? Kot spomin? Oboje. Gradivo za celotni slovar pa je v glavnem že dolgo pripravljeno za natisk. Deset let so čakale natisnjene pole v skladišču, da se jim pridružijo nove in da Ljubljana, 14. novembra. Avtomobili mestne reševalne postaje imajo vsako leto rekordno število — in lahko se reče: rekordno hitrih — voženj za sabo, a njihovi šoferji so tako izvrstni vozači, da nimamo skoraj nikoli prilike beležiti kakih večjih ali manjših nezgod. Nesreča reševalnega avtomobila pa bi bila tudi nesreča v nesreči, saj morajo vozovi iz Mestnega doma hiteti zmerom v primeru kritičnih bolezni, na povratku pa imajo nevarno bolne in hudo ranjene potnike s seboj. Davi pa je prišlo pri Ponikvah na Dolenjskem do prometne nezgode, ki na .srečo ni zahtevala velikih žrtev, a je eden izmed reševalcev vendarle odnesel nekaj precej nevšečnih poškodb. V pretekli noči je bil reševalni avto nujno poklican v Novo mesto, odkoder naj bi prepeljal v Leonišče nenadno obolelega asistenta novomeške ženske bolnišnice dr. Iglica. Ko je avto v temi vozil skozi Ponikve, mu je prav na cesti, razmočeni in mastni od dežja na mostu spodrsnilo, da je zadel ob leseno ograjo in zdrknil v strugo. Pri padcu je 34-letni reševalec Janez Bratuš z glavo udaril ob steno, da je dobil občutno rano in si menda pretresel možgane, voz sam pa je ostal na prvi pogled brez večjih poškodb, le eden izmed blatnikov se mu je razbil. V Novem mostu so bolnika srečno naložili in se vrnili proti Ljubljani, na znanem višnjegorskem klancu pa jc avto na lepem odpovedal, da so morali dr. Iglica prenesti v neki zasebni avtomobil, ki ga je nato srečno pripeljal do Leonišča.. Poškodbe g. Bratuša niso bile tako hudega značaja, da ne bi mogel pomagati pri prenosu dr. Iglica iz voza v sanatorij, a se je nato vendarle moral zaupati zdravniški oskrbi. Reševalni avto je medtem nekaj ur tičal na cesti, dokler ga niso s pomočjo nekega drugega voza spravili v Ljubljano, kjer so ga oddali v reparaturo. Skrb za brezposelne Hrastnik, 14. novembra. Dela pri javnih gradbah je zdaj na jesen zmanjkalo. Regulacija potoka Bobna je začasno čez zimo ustavljena, upamo pa, da bo banska uprava dala v prihodnji svoj proračun spet večji znesek za nadaljevanje regulacije. Težaških del pri gradbi cerkve in trgovsko-stanovanjske hiše pri steklarni je tudi zmanjkalo. Tako so naši brezposelni spet brez vsakega zaslužka. Da bi se tem revežem ne pomagalo samo z bornimi podporami, temveč tudi z delom, kar sami najbolj želijo, se je občinska uprava obrnila na več rudnikov v Srbiji, kjer bi pri polni zaposlitvi naši brezposelni prišli do kruha. Poizvedovanje ni bilo brez uspeha. Rudnik Aleksinac v Srbiji je javil občinski upravi, da sprejme v službo 15 rudarjev-samcev. teh 15 fantov bo te dni občina poslala v Srbijo, da bodo tam vendar enkrat prisili do kruha. se zaključi slovar, ki bi štel 3000 strani. Prijatelji latinskega jezika, njegovi vedno redkejši poznavalci pa bodo veseli, da dobe v vezani knjigi vsaj te pole. Ta knjiga je glede na svojo voluminozno zunanjost, na lep papir in skrben tisk sorazmerno najcenejša slovenska knjiga. Ob pojavu te knjige, ki ima zares svojo usodo, se moramo zamisliti v pomen humanistične kulture, katere kriza tako značilno sovpada s krizo naše civilizacije. 2e se kažejo znaki, da se začenja človeštvo zavedati, kam je privedla pretirana naslonitev moderne naobrazbe na realije. Čeprav humanistična kultura ni zgolj v znanju latinskega odnosno grškega jezika. — koliko so glede tega grešili v svoj predmet zaljubljeni pedanti! — je vendar jasno, da sta oba »mrtva« jezika še vedno posoda visokih i Večkrat gleda „on njen obraz iz neposredne bližine Aii je lice vedno tako negovano, da ne izda Vaših let? Ima polt vedno medel blesk, živo in zdravo barvo? Za nego lepote rabimo dobro dnevno kremo: Elida kremo IDEAL. Ona obnavlja kožo, jo napravi gladko, polt ostane vedno mladostno čista. Ako redno uporabljamo to kremo, tedaj bo „on" rekel za Vas: to je negovana žena I Rudnik v Hrastniku je sprejel v zadnjom času v slržbo 13 fantov-domačinov, večinoma takih, ki so odslužili kaderski rok in so že dalje časa jedli grenak kruh brezposelnega. Med temi sprcjeiimi mladeniči je tudi mlajši sin rudarja Kurenta od Sv. Katarine, ki se je po 22 letih vrnil iz Rusije, kamor je prišel kot avstrijski vojni ujetnik. Oče ni mogel dobiti zaposlitve pri rudnika, ker je star že 52 let. šentpeterska vojašnica ne bo špiial Pač pa se tja preselijo nekateri mestni uradi Ljubljana. 14 novembra. V dnevnem tisku in v vsej javnosti se je svoj čas bila precej vroča borba o vprašanju, ali je stara šentpetrska vojašnica primerna za nastanitev mestne bolnišnice ali ne V prizadevanju, da se reši težke davščine, ki jo mora Ljubljana plačevati vsako leto za vzdrževanje obče državne bolnišnice, je mestna občina pod novo upravo prišla na ide.io, da onih 800.000 Din. ki gredo vsako leto iz njene blagajne v ta namen, nekaj let zapored investira v zgradbo lastnega bolniškega poslopja in tako posredno prispeva tudi svoj delež rešitvi celotnega problema o bolnišnicah za dravsko banovino, ki med vsemi socialnimi ustanovami pri nas prebijajo najhujšo krizo. Se v času, ko je vodil županske posle dr. Ravnihar. je mestna občina oficielno odpovedala nadrejenim državnim instancam svoj letni prispevek z utemeljitvijo, da namerava sama ustanoviti svojo bolnišnico. Zakonski predpisi so za tak postopek precej širokogrudni, saj je za občino dovolj, da odredi stavbišče in uvede prva pripravljalna dela v temelju, pa je že odvezana rednega prispevka za državno bolnišnico. Mestna uprava pa se je skušala ogniti še tej najprimitivnejši gesti, s katero naj bi naznačila svojo namero, da zgradi svojo bolnišnico, in se je odločila, da v novem proračunskem letu otvori prve oddelke lastnega zdravstvenega zavoda v prostorih stare šentpetrske kasarne, dasi je bila vsa strokovna in vsa prizadeta laiska javnost proti izvedbi takega načrta. Stvar se je zdela mestni upravi toliko preprostejša, ker je svoj čas že bivši upravnik obče državne bolnišnice skušal realizirati svojo zamisel, da šentpetrsko kasarno, ki predstavlja za bolnišnico najbolj naravno interesno Kino Sloga, tel. 27*30 Ob 11. dop. po znižanih cenah muzikalna veseloigra A. B. C. ljubezni Paul Horblger — Lulse Ullrich sfero za njen bodoči razvoj, pritegne med objekte svojega zavoda in v traktu ob Li-pičevi ulici namesti interni oddelek. Ob tisti priliki si je šentpotrsko kasarno ogledala tudi posebna komisija z zastopniki zdravstveno-socialnega in tehničnega oddelka banske uprave, ki je ugotovila, da so prostori v stari vojašnici, zlasti oni, ki sta jih adaptirala in preuredila zase državni bakteriološki veterinarski zavod in pa Vajeniški dom Obrtniškega društva, kar dovolj pripravni za bolnišnico. »Jutro« je tedaj objavilo nekaj odločnih protestov socialno-zdravstvenih strokovnjakov in ostale javnosti in nazadnje je dr. Radman umaknil svoj načrt. Ko je vodstvo mestne občine prevzela nova uprava s predsednikom dr. Adlešičem, pa se je zamisel vnovič pobudila, a je prav tako vnovič naletela na vsestranski odpor. Pri JTSl Točno plačui »Jutru« naročnino Vami svojcem zavarovalnino predsedniku mestne občine se je oglasila tudi deputacija zdravnikov v imenu Akcije za zgradbo nove bolnišnice ter ga opozorila, da bi izvedba tega načrta pomenila komaj kos zasilne rešitve celotnega problema, hkratu pa bi pomagala izigrati zahtevo vse slovenske javnosti po novi, veliki, potrebam časa ustrezajoči osrednji bolnišnici. A kakor smo mogli tedaj zabeležiti, je bila tudi ta intervencija zaman. Medtem je afera o mestni bolnišnici v šentpetrski kasarni za doljšo dobo zamrla, dasi mestna občina ideje še zmerom ni opustila Pred nekaj dnevi pa se je nova uradna komisija zglasila v kasarni, da oceni njene prostore zastran uporabnosti, pa je nazadnje odločila, da za nastanitev bolnišnice pod nobenim pogojem niso primerni. Na jx>dlagi njenega jx>ročila se je zdaj magistrat odločil, da bo nekatere sobe šentpetrske kasarne preuredil za posamezne mestne urade. duhovnih vrednosti in ključ k tisti duševni strukturi, ki jo zahteva pravi humanizem. Kdaj je bilo visoko geslo humanizma »storiti človeka bolj človeškega« potrebnej-še kakor dandanes, pred tolikimi dokazi etične nezadostnosti tehnične civilizacije? Naj bi pojav velikega latinsko-slovenskega slovarja, ki ima v tem neprijaznem času tudi neprijazno usodo, vzpodbudil k razmišljanju o teh problemih, ki niso iz našega časa in ki bodo gotovo preživeli naš čas in mnoga njegova »pereča« vprašanja. (Slovar se naroča tudi pri ravnateljstvu drž. klasične gimnazije v Tomanovi ulici; kdor ga hoče plačevati na obroke, naj se priglasi ravnatelju m. realne gimnazije g. K. Kočevarju). —o. Kultura in šola V sredo 18. t. m. se dvorani palače O UZD v Ljubljani začne vrsta pomembnih predavanj, s katerimi želi ljubljanska sekcija Jugoslovenskega profesorskega društva javnosti predstaviti kulturna in stanovska prizadevanja svojih članov. I\redajo policije privedejo pred obrtno oblast, ki tem ljudem skoro vedno zapleni blago, ki ga nosijo s seboj, za zavarovanje plačila kazenske takse. Zagrebški primer nam kaže, da bi morali trgovci tudi drugje sami organizirati tak sistematičen način samoobrambe, pa bodo kmalu prenehale pritožbe proti nelegalni trgovini, krosnjarstvu in neupravičenemu ponujanju blaga pri privatnikih. Volitve v obrtni odsek Zbornice za TOI Obrtniki volijo svojih 20 zastopnikov v Zbornico za TOI v 19 volanih okrožjih. Za vsa okrožja so bile nt osnovi doseženega spora/uma vložene kompromisne kandidatne liste in sicer: 1. vojijuo okrožje (mesto Ljubljana): kandidata Ogrin Ivan. stavbenik, in Urb-.is Miroslav, mesar, namestnika Tušar Ferdo, pek, in Vižintin Ivan. zidar, vsi v Ljubljani. 2. volilno okrožje (sreza Radovl ica in Škofja Loka): k. Čufar Andrej m":., mizar r\c Jesenicah, n. Planina Lovro. dežnikar v škof ji Loki: 3. volilno okrožje (srez Kranj); k. Ča-niernik Franc, ključavničar v Cerkljah pri Kranju, n. Stritih Anion, kroja-č v Tržiču. 4. volilno okrožje (srez Ljubi a na okolica): k. Š:»r.enc Ivan. vrtnar v Ljubl;ani, n- Oblak Ivan. kroja" na Vrhniki. 5. voplno ekrožie (sreza Kamnik in Litija): k. Belcijan Boštjan, zidar v Gori pri Komendi, n. Koprivnikar Emil, mizar v Litiji. 6. volilno okrožie (srpza Logatec in Kočevje): k. Rebek Josip, ključavničar v Ljubljani, n. Pavliček Josip, tiskarnar v Kočevju. 7. velilno okrožje (sreza Novo mesto in Črnomelj k. Midofer Alojzij, krojač v Novem mestu. n. Stanič Ferdinand, pek v Črnomlju. 8. volilno okrožje (srez Brežice): k. Kralj Andrej, sodar. v Št. Lenartu, n. Ko-zole Martin, Žagar v Rajhenburgu. 9. vdilno okrožje (srez Krško); k. Ške-delj Vencelj, kr'ar v Leskovcu pri Krškem. n. A-rh Franc, mizar v Leskovcu pri Krškrm. 10. volilno okrožje (sreza Laško in Šmarje pri Je'šah): k. Ambrožič Josip, izdelovalec gredež v Ljubnem na Gorenjskem, n. Sipek Josip, ključavničar v Laškem. 1©« in 11. novembra so bili izžrebani sledeči večji dobitki: št. 15.076 Din 203.000.—, št. 68.232 Din 80.000.—, št. 87.161 Din 60.000.—, št. 20.642 Din 40.000.—, št. 36.988 Din 30.000.—, št. 84.091 Din 20.000.—; Din 1.000-Din 600.- pri Zadružni hranilnici pa sledeči: št. 5.806, št. 5.814, 5.824, 15.758, 15.798, 24.863, 33.033, 33.091, 33.098; 46.119; 46.156, 62.047, 62.056, 62.081, 89.889, 95.765, 95.797, 95.799; Zadružna hranilnica, Dalmatinova ul. b. 11. volilno okrožje (mesto in srez Celje): k- Hohnjec Miloš, kipar in pozlatar v Celju, n. Lečnik Anton, uraT v Celju. 12. volilno okrožje (sreza Gornji grad in Slovenjgradec): k. Virbnik Franc, krojač v Šoštanju, n. Levovnik Josip, čevljarski mojster v Slovenjgradcu. 13. volilno okrožje (sreza Konjice in Dravograd); k. Košir Franjo. kovač v Celju, n. Založnik Franc, mizar v Konjicah. 14. volilno okrožje (mesto Mar4>or in srez Maribor levi breg): k. Soje Ivan, kipar v Mariboru, n. Kovačič Alojzij, pek na Teznem; 15. volilno okrožje (srez Maribor desni breg): k. Bureš Franjo, urar in optik v Mariboru, n. Podhraški Karol, klepar v Slovenski Bistrici. 16. volilno okrožje (srez in mesto Ptuj): k. Zadravec Jakob, mlinarv.v Središču ob Dravi, n. Arnejčič Fran, čevljarski mojster v Ptuju. 17. voPlno okrožje (srez Ljutomer): k. IgTič Franjo, krojač v Ljubljani, n. Veselic Pero, brivski mojster v Ljutomeru. 18. volilno okrožje (Murska Sobota): k-Kavlca Karol, tesar, moi- v Ljubljani, n. Sukič Štefan, krojač v Murski Soboti; 19. volilno okrožie (srez Dol. Lendava): k. Litrop Štefan, čevljar v Turnišču. n. Jalšovec Franc, pek v Turnišču. * Kakor je znano, so bili vsi kandidati za trgovinski, industrijski in gostinski odsek proglašeni za izvoljene in se za te odseke ne bodo vršile nikake volitve. Tudi v osmih volilnih okrožjih obrtnega odseka je bila potrjena le po ena lista, v štirih volilnih okrožjih, ki so ostali brez- liste, pa je listo sestavil glavni volilni odbor, tako da so bili kandidati iz teh 12 okrožij proglašeni za izvoljene. Le v ostalih 7 volilnih okrožjih, kjer sta bili vloženi in potrjeni po dve listi pa se bodo v nedeljo 29. t. m. vršile volitve. Pred končno ureditvijo naših valutnih razmer Poročali smo že, da napoveduje beograjsko »Vreme« pdstranitev sedanjih razlik med oficielnimi deviznimi tečaji in tečaji na svobodnem trgu in sistemizacijo deviznih predpisov. Tudi v petkovi in sobotni številki nadaljuje list svoje razmišljanje ter znova poudarja škodljivost sedanje ureditve, po kateri plačujejo izvozniki poseben davek s tem, da morajo eno tretjino deviz odstopiti Narodni banki po nižjem oficielnem tečaju. Ta sistem je škodljiv predvsem zaradi tega, ker izvozniki tega davka ne morejo sami nositi in ga prevalijo na prodajalca, kar ima za posledico, da ta sistem povzroča pr.tisk na cene kmetijskim proizvodom, ki jih izvažamo. Ker ta poseben davek obremenjuje predvsem izvoz v neklirinške države, pomeni sedanji sistem tudi favoriziranje izvoza v klirinške države, kar zopet povzroča na eni strani manjši dotok deviz, na drugi strani pa nastanek zamrznjenih terjatev v klirinških državah. Končno mora prav zaradi teh zamrznjenih terjatev v klirinških državah naša država dajati tem državam naročila za državne nabavke, ki bi jih lahko izvršila domača industrija. Obenem napoveduje, da bodo te ovire odstranjene. Vse, kar navaja »Vreme«, smo v našem listu že ponovno razložili, in nas veseli, če so končno prišli tudi v Beogradu do pravilnega spoznanja, da moramo predvsem varovati interese izvoza in da sedanje neurejeno stanje naše valute ne more biti trajno. V včerajšnji številki pa napoveduje »Vreme« sistemiziranje vseli deviznih predpisov, ki so danes tako komplicirani, da se pri teh predpisih spoznajo samo še strokovnjaki. Gospodarske vesti = PAB je izdala navodila in obrazce za prenos kmečkih dolgov. V zvezi z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov je Privilegirana agrarna banka izdala vse potrebne obrazce. na katerih bodo posamezni denanii zavodi in zadružne kreditne ustanove izročale svoje terjatve nasproti kmetovalcev. Zavod jim je poslal tudi še navodila, kako naj te obrazce izpolnijo. Obrazce dobe vsi denarni zavodi in centralne zadružne ustanove. Če posamezni denarni zavodi (kreditne zadruge) ne bi hoteli tiskati teh obrazcev, za lastno potrebo, naj se obrnejo na Privilegirano agrarno banko in sporočijo, koliko teh obrazcev potrebujejo. Za obrazce bo zavod zahteval efektivne stroške in poštnino. = Namestitev novih uradnikov pri PAB. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov od 26. septembra nalaga Privilegirani agrarni banki, da prevzame in likvidira kmečke dolgove od denarnih zavodov in kreditnih zadrug. V zvezi s tem poslom so mnogi listi priobčili vest, da bo morala Privilegirana agrarna banka zaradi tega posla najeti zelo veliko število uradnikov. Banka je zaradi tega prejela ogromno število prošenj za službo. Vse prizadete obvešča sedaj Priv. agrarna banka, da navedene informacije v listih niso izšle na pobudo Privilegirane agrarne banke in da ne ustrezajo resnicL Privilegirana agrarna banka bo izvedla organizacijo tega posla najprvo z gotovim številom svojih dosedanjih uradnikov, potrebno število oseb pa bo postopno angažirala šele. ko se bodo razvili posli okrog prenosa terjatev na PAB. Angažirani bodo samo sposobni in za te posle kvalificirani ljudje, in sicer po potrebi, kakor se bo postopno pokazala. = Končni načrt uredbe o kmetijskih zbornicah. V ministrstvu za kmetijstvo so zadnje mesece zbrali mišljenja in pripombe vi:eh gospodarskih organizacij v državi in banskih uprav k načrtu uredbe o kmetijskih zbornicah. Na osnovi zbranega gradiva, kakor tudi na osnovi pripomb posameznih ministrstev je sedaj kmetijsko mini trstvo izdelalo končno besedilo načrta uredbe o kmetijskih zbornicah, ki ga bo kmetijski minister v kratkem predložil kraljevski vladi na osnovi pooblastila iz finančnega zakona za tekoče leto. Kakor se zdni, bo uredba v kratkem objavljena in bodo kmalu u tvarjeni pogoji za ustanovitev teh zbornic. = Konferenea zaradi Sanacije »Fenik«ac Minister za' trgovino in industrijo dr. Vrba- nič je zaradi sanacije Feniksa sklical konferenco na dan 18. i m. v Beograd. Na to konferenco, ki ima obravnavati v«e probleme, ki so v zvezi s sanacijo »Feniksa« in 8 pripravo nove uredbe, vabljeni tudi zastopniki zavarovancev, med njimi podpredsednik Društva Feniksovih zavarovancev v Ljubljani dr. Oton Fellich. = Gospodarske zbornice odklanjajo načrt zakona o cestnih fondih. Pretekli teden se je vršila v Banjaluki konferenca gospodarskih zbornic iz vse države, na kateri so obširno razpravljali tudi o načrtu zakona o cestnih fondih. Večina zbornic docela odklanja ta načrt zakona nobena pa ga ne osvaja v celoti. Zagrebška in osi-ješka zbornica nasprotujeta sploh ustanovitvi državnega cestnega fonda, zato naj bi se ustanovili le banovinski fondi. Uvedbo posebnega davka za nakladanje in razkladanje na železnicah pa vse zbornice odklanjajo. = V novem kliringu z Italijo smo pasivni. Kakor smo že včeraj poročali, se jo saldo naših terjatev v Italiji po starem kli-l ringu v poslednjem tednu za malenkost zmanjšal na 49.2 milijona Din, potem ko se jo ta sa.Mo v prejšnjem tednu v zvezi z obvestilom italijanskega deviznega instituta o vplačilih za časa sankcij povečal za 12 milijonov lir. V novem kliringu pa smo nadalje aktivni in znaša naš dožni saldo 7.5 milijona lir. Zato se v novem kliringu izlačajo terjatve našim izvoznikom takoj, ko dospe nvizo iz Italije. = »Oris zadružništva« je naslov novi zanimivi knjigi o zadružništvu, ki jo je založila Zveza slovenskih zadrug, sestavil pa jo ie njen ravnatelj Fran Troek. Knjiga obsega 1'_'4 strani in stane 20 Din, dobi pa se pri založnici. Knjiga obravnava v zgoščeni obliiki: -v prvem delu zgodovinski razvoj zadružne misij in pojav sodobnega zadružništva, bistvo zadruge in glavna zadružna idejna in poslovna načela ter odnos zadružništva do ostalih socialnih pojavov; v drugem delu je opisan ustroj in delovanje zadruge ter njeiuih organov, kakor ga določajo sedaj ve-. 1 javni predpisi in dosedanja praksa; tretji del vsebuje opis o namemu in ustroju ppsa-meznih vrst zadrug in zadružnih zvez; četrti del pa nudi kratek pregled o razvoju in današnjem stanju slovenskega zadružništva- Knjiga je torej nekak zadružni abecednik in upamo, da bo izpolnila občutno vrzel v naši zadružni književnosti, marsika-i teremu zadružniku pa služila kot kažipot pri njegovemu zadružnem delu. = Kontrola pri uvozu nizozemskega blaga. V zvezi z izvajanjem dopolnilnega trgovinskega sporazuma, sklenjenega z Nizozemsko 25. t m., objavlja trgovinsko ministrstvo naslednje: Uvozniki blaga iz Nizozemske, za katero je potrebno po odloku finančnega ministra od 6. junija t. L predhodno devizno dovoljenje, navzlic trgovins/kemu sporazumu ni?o oproščeni obveznosti, da zahtevajo tafeo devizno dovoljenje (pooblastilo za plačilo) preden naročijo blago Iz Nizozemske. Zato si naj uvozniki preskrbijo pri odboru za kontrolo uvoza pri Narodni banki pooblastilo za plačilo, če gre za blago, ki je podvrženo uvozni kontroli, ker se brez tega pooblastila tako blago ne more ocariniti. Reklamacije, ki bi nastale zairadi neizpolnjevanja teh predpisov, se ne bodo upoštevale. = žigosanje španskih bankovcev. Nacionalna vlaia v Burgosu Je izdala dekret, lri odreja žigosanje španskih bankovcev na vsem teritoriju, ki ga ima zasedenega nacionalna armada. Upravni odbor Španske banke, ki Je prenesel svoj sedež v Burgos, Izjavlja, da odreka veljavnost vsem onim bankovcem, ki Jih je izdala madridska vlada z zlorabo španske banke po 19. Juliju t. L = Za povečanje potrošnje sladkorja. V ponedeljek 16. t. m. bo v kmetijskem ministrstvu konferenca zastopnikov naših sladkornih tovarn. Razpravljali bodo na njej o ukrepih za povečanje potrošnje sladkorja v državi, o povečanju s sladkorno repo posejanih površin in o likvidaciji letošnjih •količin nepogodbene sladkorne repe. Na konferenci bodo navzoči poleg strokovnjakov kmetijskega ministrstva tudi zastopniki ministrstva za trgovino in industrijo, finančnega ministrstva in zastopniki naših sladkornih tovarn. = Licitacije. Dne 16. t. m. bo v inten-danturi štaba III. armijske oblasiti v Skop-Iju ofertna licitacija za nabavo raznih pi- ■ samiških potrebščin- Dne 24. t. m. bo pni I dravski radiomci v Ljubljani, Kobaridska 43, prodaja, odpadkov od železa, pločevine, jekla in žice. Dne 28. t. m. bo prj direkciji šum bnodske imovne občine v Vin-Joovcih ofertna licitacija za prodajo večje množine tehnično porabnega mehkega le" sa. Borze Na Uuihljamski borzi je znaša1 pretekli teden devizni promet 3.87 milijo:a Din nasproti 2.65, 4.90, 6.S6 in 4.50 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Na deviznem trg-u ni bilo večjih sprememb. V privatnem kliringu so se Demš'e klirinške marke, ki so prejšnji teden popustile na 14, zopet Okrepile na 14.40—14.45, Angleški funti so sredi tedna popustili na 239, p«, so se proti koncu tedna zopet dvignili na 241. Na svobodnem deviznem trgu stane Švicar, iki frank 11-25—11.40, ameriški dolar 49.25—49.50 in francoski frank 2.29—2.35. Devize Orrib. Beograd 10, Pariz 20.1950. T>m-don 21.24, NewyoTk 434.875, Bruselj 73.56, Milan 22.9250, Amsterdam 234.50, Berlin I75, Dunaj 77.90, Stoekholm 109.5250, Oslo 106.7250, Kobenhavn 94.8250, Praga 15.10, Varšava 81.90, j*£-*gov2ia tržišča . ZIT0 '+" Chlcego, 14. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 116.375, za maj 114. za julij 100.75; koruza: za dcc. 102.375, za maj 95. -f- Winnipe«, 14. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 105.75, za maj 107.25, BOMBA2 -f- Liverpool, 13. novembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 6.4» (prejšnji dan 6.52), za maj 6.40 (6.45), za cf.it 6J.0 (6.14). -f Newy«rk, 13. noverrfbra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. II-7O (11.65), za maj 11-35 (11.52). Ne zanemarjaj!ko grobov narodnih mušeniltov Iz Črnomlja nam pišejo: Na praznik mrtvih smo tudi pri nas na pokopališču v Vojni vasi prižigali svečke in polagali cvetje na grobove svojih dragih pokojnikov. Marsikatera solza je padla ta dan na stare in sveže grobove. Otožno zvonjenje mrtvaških zvonov je odmevalo v jesenski dan, kakor da se od daleč čuje zbor onih mrtvih junakov, ki so za časa velike vojne v trpljenju in mučeništvu nosili zastavo našega osvobojenja. Večina teh mučenikov nam je neznana, vsi pa so dragi našim dušam in srcem. Posebno dragi so nam oni, ki so padli med nami kot žrtev svoje vere v Jugoslavijo. Med svetovno vojno so se dobili ljudje, ki so za tuje namene ln tx> tujem naročilu prisluškovali utripanju izmučenih src ter jih Izdajali ln ovajali, ako so v njih našli »pregrešno« miseL Niti rodbinsko ognjišče ni bilo varno pred ovaduhi. Mnogi idealni ljudje so morali zaradi niih v ječo in celc na morišče. Tudi na črnomeljskem pokopa!iščn v Vojni vasi počiva kovač Ivan Kromar. katerega tragedija se je dokončala na Suhem bajerju v Ljubljani. Tudi on je eden med številnimi narodnimi mučeniki, ki so jih nekdaj proglasili za veleizdajalce, a ki dane3 v našem narodu živijo kot svetli pojavi v dobi najtežjih borb za osvobojenje. Tudi po njem so posegli kremplji ovaduha in ga izročili tuji justici, ki ga je na Suhem bajerju postavila pred salvo smrtonosnih svinčenk. Vsi Cmomaljci bi morali smatrati za sveto dolžnost, da skrbijo za grob Ivana Kromarja. Sram bi moralo biti vsakogar, ko je na letošnji praznik mrtvih zagledal ta grob zanemarjen in zapuščen. Le nekaj sveč je brlelo na njem, venci in cvetke, ki so jih do sedaj vsako leto polagali na grob, pa so letos izostali. Zgodi se lahko, da bo zob časa oglodal še železno ograjo ln nagrobni spomenik.. Kje je društvo, kateremu je bil izročen v varstvo skromni zadnji dom narodnega mučenika? Toliko pietete, narodnega ponosa in čuta hvaležnosti moramo imeti, da bomo dostojno skrbeli za ta grob. Zavedati se moramo, da smo straža živih, ki stoji na straži mrtvih in da iz grobov prihaja življenje v Daše življenje. Grob Ivana Kromarja na črnomaljskem pokopališču mora biti trajen spomenik, ki bo pričal še poznim rodovom, kako krvavo je bila odkupljena naša narodna svoboda. Madridsko bojišče Dr. Jos. čerfn t Slovenska evangeljska masa Db 80letnici društva evangeljskih gospa v Ljubljani Ghtsba ia petje sta vedno r določenih jn-stab in oblikah spadala kot neogibno po-trel>eai faktor k božji službi. Duhovnik poje pri oltarja, številna asistenca odpeva, šolski zbor, instrumentalni zbor, orgle sodelujejo, — ves njihov nastop je v tesni zvezi B funkcijami službe božje. Izza najstarejših fesov »e pri cerkvenem Kturgičnem petju v rimski cerkvi uporablja le latinščina. Pelo ae je vedno le latinsko ali sploh ne. Le »ven Kturgičnih funkcij se je slišala po-Bftti tndi v domačem jeziki*. Martin Lutiher je v evangeljski cerkvi prilivi nemškemu jeziku vstop v bogoslužje, še več, on je narodni jezik uveljavil kot litovrgični jezik nemške evangel j sive cerkve m ga postavil na glavno mesto mu-li kalne opreme cerkvenega opravila. Do tega pa je prišel le polagoma* Latinsko cerkveno petje je srčno ljubil in »es ist zu verwundern, dass einer eine Weise oder Tenor hersinget, neben welcher drei, vier, oder funf Stimmen auoh gesungen werden, die eine solche Weise oder Tenor vrander-bariich zieren und sdhmucken und gleich vne einen himmlisshen Tanzreihen auf-fuhren, freundlidh einander begegnen und sich gleieh herzen und lieblich umfangen, al so dass diejenigen, die solcties ein we-nig verstehen. sich heftig vonvundern miis-sen und meinen. dass nicht-s Seltsameres in der Wett sel denn ein solcher Gesang mit jvielen Stimmen gesehmflcktc je dejal Fti vsem tem občudovanju latinskih maš It cerkvenih spevov je pa Lutber nvidel, da ljudstvo s takimi umetnimi oblikami, i latinskimi figuralnimi pesmimi ne more sodelovati pri liturgičnih cerkvenih opravilih. Pa manjkalo mu je pesmi, in od danes do jutri ustvariti jih tudi ni bilo mogoče, zato se je Luther v svoji »Formula missae et ©ommunionis« (1523) odločil, da je službo božjo delil za stolne, kapiteljske, samostanske in druge cerkve, ki imajo kantorije in šolske zbore, rn pa za manjše cerkve na deželi, ki pevskih zborov niso imele, — one cerkve naj mašo. matutin in vcspore opravljajo še nadalje v latinščini te male cerkve pa naj opravljajo vso službo božjo na preprostejši način s prepevanjem nemških, duhovnih pesmi, ki so se rabile že od nekdaj pri gotovih prilikah v cerkvi. Vendar je želel Lulher. naj ljudstvo tudi v velikih cerkvah med latinskim petjem vsaj po gradualu. sanctusu in agnusu zapoje nemško pesem. Nujna potreba, da bi se mogla navodila v »Formula missae« izvesti, je bila Luthru sedaj, sestaviti pesmarico s primernimi nemškimi pesmimi 2e prihodnje leto (1524) je izšla pesmarica s skromno vsebino osme-rih pesmi s štirimi melodijami (»AcMieder-buoh«) v VVittenbergu, in še istega leta dva sne&ifidija v Erfurtu, in tudi že 1. 1524 je izdal r LrcShnevi redakciji saksonski »kur-fiirsflich sengermeister« Joh. Walt!her pes-gmarico »Wittenbergisch Gsangbiiehli«, ki ima poleg pet latinskih že 88 nemških pesmi. Izmed 38 nemSkiib, Waltherjeviih melodij jih ni nič manj kakor 18 v slovenskih protestantskih pesmaricah, h »Achtlieder-budha« pa sta prešli dve y_ slovenske pesmarice. Ta Waltherjeva pesmarica, k! je bQ» temeljni zaklad za vse poznejše protestantske pesmarice, je nemalo pospešila preored« bo reformacijo vse službe božje in vseh cerkvenih opravil. Ko je imelo ljudstvo zadostno število nemških pesmi m čakaj Luther dalje, šel je korak naprej. In že na 20. nedeljo po Trinitatis. dne 29. oktobra 1525-je opravil prvo nemško mašo v wittenbep> ški grajski kapeK. Razvrstitev ma.šnrh delov broz bogatejše glasbene opreme je ostala večinoma ista, kakor pri latinski maši s to razliko, da so se peli vsi deK y nemškem jeziku, — kolekte, prefaeije, salutacije —, v delih pa, ki jih je pet zbor, so se izvršile močne spremembe. Kot in-troitus ostane psalmski verz v prozi, ni pa določeno, kdo naj ga poje. Kvrie ostane kakor v latinski maši gloria manjka popolnoma. vendar je večina evangeljskžta cerkvenih pravilnikov tistih časov glorio pri-držala. ali kot prestavo latinske glorie ali pa kot nemško pesom. Po epistoli naj se poje nemška pesem: »Nun bitten wir den be:;!igen Geisfc«, ali tudi kakšna druga peščin da tempom Po evangeliju poje vse Ija^.jtvo vero »Wir giauben alf an einen Got.t«. Po pridigi molitve in nemški Sanc-tnp: »Jesaia dem Propheten das geschah«. Med obhajilom: »Jesus Ohristus unser Hei-land«, po obhajilu nemški a gnus »Ohriste dn Lamm Gottes«. Communio in offertorhim sta docela odpadla, za grad na le je določena. le kratka pesem. Za čredo in sanctus so n ved ene nemške pesmi Tak je bil formul 3T prve nemSke evan-geljske maše in takšnega je vzel Luther v svojo »Deutsche Messe und Ordnung des Gottesdienstes, 1526«. Poleg Luthrovega so nastali v raznih mestih cerkveni pravilniki (Strassburg 1525, Niirnberg 1526. Braun-schweig 1531 Wurttemberg 1536 in 1559). Luther je namreč pooblastil deželne vladarje. da, celo posamezne župnike, da po svoji razsodnosti varujejo liturgično tradicijo; zato so se že za časa reformacije bo-goslužna opravila izvajala na najrazličnejše načina Okrog 1600 je bila zmaga nemškega .jezika nad latinskim razen mašnega Ordinarija v vseh bogOslužnih opravilih odločena; tudi v umetni glasbi prevladuje narodni jezik, četudi je tu in tam latinščina še ostala. • Ko se je ba Trubar proti koncu junija 1561 vrnil v svojo domovino, mu je bila najvažnejša naloga, ustvariti cerkveno organizacijo v smislu Luthrovih reform in njegovih cerkvenih pravilnikov. Pri oblikovanju novih cerkvenih predpisov za bogoslužje mu je bila vzor v prvi vrsti Wiirt-tembergesc JLk^acaj&ujg 1560. Snaateaaao lahko za istino, da je lfl tekst Trubarjevega pravilnika (Slovenska eerkovna ordninga) junija 1564 dotiskan. Tiče se ta naredba katehizma, raznih obredov, službe božje ob nedeljah in praznikih, cerkvenega petja (od oerkovniga petya), cerkvenih oblačil, večeru ic in dr. Kot liturgični jezik je izrecno slovenščina uvedena: »obtu mi hozhemo... de se ty Psalnu, peisml inu use druge sblushbe Boshye, ty S. Saoramenti utim Slouenskim Cranskim Jesjku se doperna-shaio inu d.il6«. Čeprav pa Trubar določa, da me naj rabi pri petju psalmov in pesmi le slovenščina, vendar ni mogel latinščine docela odriniti iz enostavnega vzroka, ker potrebnih slovenskih cerkvenih knjig in pesmi ni bilo. Pri službi božji »na praznike zjutraj ob sedmih« (maša) je bilo mogoče izvajati njegove določbe sploh le v krajih, kjer so bili učenci latinskih šol, ker pel se je še v latinščini introitus, kvrie, et in terra (gloria) in prosa (sek venca), (mogo fcy shulary Ta Introitum de tempore, Kvrie eleyson, Et in terrci, eno lipo Kerszhanszko Proso Latinski peit.i). Potem šele poje ljudstvo v slovenščini (ima vsa cerqou en Slouenski Psa-hn, Duihousko Peissem oli en shtuk ali Articul is tiga Catehisma... peiti). Pred predigo poje ljudstvo pesem k sv. Duhu (potle ima vsa eerqou Prydi k na.m Sueti Duh peiti); po pridigi moli občina slovensko molitev ali poje litanije in »s ano Du-housko Peismo se ta Jutrashna Boshja Slusliba dokona«. Tudi pri bogoslužju ob sobotah, nedeljah in drugih praznikih ob 2. ali 3. popoldne, pri večerni c ah. sta prevladali nemščina in latinščina. Psa J me so peli alternativno, latinsko in nemško (ali slovensko) odlomek iz novega ali starega testamenta so brali slovensko ali nemško; vendar so peli hym-nus in pa magnificat latinsko in slovensko (se ima te Ihvmnus, potle Magnificat Latinski inu Slouenski peiti). kolekta končno samo slovensko (sauershiti se s ano Slouon-sko Collecto de tempore). V kolikor je Trubarjeva eerkouna ordninga službo božjo in cerkvene ceremonije poslovenila, ni jasno. Kajti komaj je bila ta, ordninga dotiskana, že je vojvoda Kari dne 6. septembra 1564 prepovedal, da bi se razdelila na cerkve ali da bi se njena vsebina objavila Kajti le on kot deželni vladar ima pravico v cerkvenih zadevah določati in odločati. Na Karlov ukaz dne 15. decembra. 1564 so morali vse tiskane izvode deželnemu glavarju Jakobu Lambergu predati, kar se je v februarju 1565 zgodilo. 2ofto*nhl si:za vse iu/Ifeftje: 5U|e £obro SchkJrtdv© gnilo. Zato jot jladioi\ tako Ablag U\ Szdoteni Pranji X Ka7'iščajo, da bi težko oboleli člani sedeli m čakali na ordinacijo, opravljata v celjskem ambulatoriju samo dv? zdravnika. Da nima ta naš centralni ambulatorij sredi tako močne industrije niti svojega rentgena, saj ni zanj prostora, je značilno z? nevzdržno stanje te velike in prepotrebne socialne institucije v Celju. Preglede izvršuje specialist za tuberkulozo v protituberkuloznem dispanzerju v Celju, kjer je rentgen na razi>oiago. Poleg rednih bolnikov prihajajo v celjski ambulatorij tndi redno bolniki, ki jih napotijo zunanji zdravniki iz vsega področja ekspoziture k zdravniškemu nadpregledu. Koliko nepotrebne nevolje m upravičene kritike na naslov delavskega zavarovanja in na naslov zdravnikov povzroča stanje, si lahko mislimo, saj čujemo m dobivamo dnevne pritožbe, katerih glavni izvor je v navedenih nedostatnih prostorih. Celje je veliko naravno središče širokega gospodarskega in industrijskega okrožja, je po svojem številu zavarovanega članstva tako močno, da čut in dolžnost enakopravnega obvarovanja zahteva nujno gradnjo odgovarjajočega poslopja GUZO, S fcataoem bi aa c*»- Ljubljana, 14. novembra. Letos je Vodnikova družba že ob koncu oktobra pričela razpošiljati svoje letošnje knjige. Že dobrih 14 dni imajo vodnikovci knjige v rokah ter jih prav pridno prebirajo. Dnevno dobiva pisarna Vodnikove družbe pisma od svojih marljivih poverjenikov in članov, v katerih nas obveščajo, da so z letošnjimi družbini. mi knjigami izredno zadovoljni. Je pa še mnogo lanskih članov, ki še do danes niso obnovili članarine misleč, da je za to še dovolj časa. Istotako pa je med čitatelji »Jutra« mnogo prijateljev Vodnikove družbe, ki še niso pristopili v vrste vodnikoveev, odnoano so pozabili prijaviti svoje članstvo pri Vodnikovi družbi. Za vse te ima družba še knjige na zalogi. Zato ne odlašajte s prijavo! Hitro se oglasite pri poverjeniku v svojem kraju ter obnovite članarino, odnosno prijavite se za člana! Ce pa v kraju ni dnrž-binega poverjenika, potem se- prtjarvite po dopisnici Vodnikovi družbi, katere rta-slov ja; Vodnikova družba, Ljubljana, Knafljeva S> Ako Je v krajo i»Blid BM^, kupiš položnico ter označiš na njej: nar* tančrd svoj naslov, Biesek 27 Dtn { to Ji 20 Dtn za članarino, T Din pa sa poStrre in ebspedicijske sfcrogke) in napišeš ns položnico; Vodnikova družba v Ljubljani, št. 14.520. Cez nekaj dni ti poŠta dostavi svoje knjige na dom ali pa J5h prejmeS pri svojem poverjen Dm. Ne zamudi ta prilike, da ti ne bo žal, da si ostal letos brez lepih Vodnikovih knjig. Za samo Din dobiš štiri lepe knjige. CttateiJ »Jutra«, pristopi tudi ti v •vrste damm naše Vodnikove družbe. Pomls«, da se dnevno prijavlja lepo število novih članov in da zaloga letošnjih drožbtafh knjg nI neomejena. t Za one gg1. poveorfenfkefce)^ £5 fta ay danes niso vposlaH svojih nabžmtrrth pd^ pa je dražba reservtrala »arpge v bkm lanskega števila njihovega članstva, ftoo-simo Jih prav vljudno, da vsaj do konca; tega meseca odpošljejo sv»3je natoiraine pole, nato pa bo drožbina pisarna takoj odjpremOa tnjige za njihove čtaae^ Kralj dparjev in žabarjev 2e radnjič smo pisali o njem, med tem pa Je Marerikov Frooe, najstarejši trnovski fant daveči ptičasc, žaibar ln seljere-aee praznoval 70-letoieo svojega rojstva. V mlajših letih )a txQ od 28, marca 1903. pa vse A) 2S. septembra T9tj. zal eSogo f> naši Narodni ttjfcami tn takratni ravnatelj Verbajs mu je ob Slovesa zapisa! v delavsko knjižnico: >Zek> porabljiv in vesten, bfli smo zadovoljn b njim«. Pozneje se Je docela posveta ptičem in žsJbani, ki ph ge danes lovi po trnovski logih fei Kva-dsfa. Posebna <3fragocenogt, U Jo borf Ma-rertkor Frooc, Je takoovanl gkandrov protokol bi teta 187?, M ga Je M prevzej po gkatndrovem Francu in Je danes apo-gtomnja vredna svetinja, ne saono Jubilantu, temveč vsemu Trnovemu. Zlasti dobro poznajo ta protokol trnovska in krakovska dekleta, saj vedo, da pridejo vanj toot stare device, če si o pravem času ne presfcrfoe moža. Sramote tn sreča trnovskfli deklet so v tem protokolu popisane v veraib, kakor so n. pu Oj Micl ti Skartdnmi Daleč et verodrova Noter pod Mirno tam bo ti fantje všeč. Trnovska dekleta so laMko tepč iko so^mse posveti, de v senco zbežM Trnovska deJkleta so lahko lepd, ki jtrbaste hlače pirke dobe. A irtkar os ndsSbfe Ost liti Mtsrenta*> Franc samo stsaae devkae 6ea, V nejva^Jo radost ma Ja, kadar žara, <2a bo pdBeE kak bogat žwt1,a od kod Sto bo oc^peSJaS nevesto is prelepega Trnovega, sa^aj J« treba Srtsngo graditi ta ženin masa Sfcet( lepe denarje. Ta sbszi oblfiarj Je v taotM« ssd far Be gmtroia ohranjen. In to se M lahtoo reče, da Je v trnovski fiaaj do^odj bitikSi tn pridnfli VJtuaita, zato pa Fiosad saSrteva visoko odkupntox Mtanfl došB lahko reče vsežkorms^, 11 pstCte pod trnovski zvon owjj glavo vtScatl w sv kansisfl Jazant aOospod žentn JtaHm Uagi je dragu, tu nI ne* na metre ae na ]ta roko na srce » itsmk Senia Js kadar tma epranka a yteaui&urrtsxi Ftanu cem. Pa zakaj mn ne b! Bog dal, da M bil tmJl Marenkov Promo še sam neka^J 1»* plh adrasfik let Greben ia veseU \ Slatinskl gostje RogaSca Slattna, M. uo¥embrO, Med letno sezono maj—september je W< lo v zdravilišču 7.8T8 gostov (iz tuzemstv* 6.239, iz inozemstva pa 1579^. Prenočnin « sezoni je brk) 113.036 (zdraviliški hote* 65.932, privatni botefl 47J04). Na eaega gosta odpade 14.4 prenočnin. V primerjavi b prejšnjim letom znaša prirastek pri trefc« venci 1.067, pri gostih fe tuzemstva 70% pri gostih iz ioozeaisfeva 36S, pri psenočnW nah pa 5.096. Največ tuzen»lclh gostov Je dsia ska banovina 978. Na dragem mesta Jt savska banovina 931, dravska pa na tretjem 50L Iz Zagreba je H?o 1631, iz Beograda pa 1.132, iz Ljubljane 404 gostje. Med inozemskimi gosti prednjačijo Avstrijo, bilo j2» je 612, za njimi pride 396 Madžarov, na ti©-tjem mestu pa so Grki Obisk iz Grčije st je močno dvignil Letos je b9o 215 grških gostov. Iz ČSR jih je bilo 92, iz Italije 88, ia Nemčije 42, iz Francije 25, iz Švice 12, is Rumunije 8, iz Pol.iske 5, m Anglije 1 ia ostalih evropskih držav je bilo 16, hwn Evrope pa 56 gosto*. Pregled dedi goste tadl po pokSrih ter 1» vaja, da je bilo ministrov in banov 16, generalov ravno toliko, ostalih oficirjev 88, kOTizulov 8, zdravnikov 145, odvetnike* in notarjev 167, profesorjev 161, ravnateljev 155, industrijcev 86, trgovcev 1187, obrtnikov 204, posestnikov 169, itd. VRNITE SVOJIM ZOBEM NARAVNO BELINO ? Zdaj obstoja nov naSn, da se sobem Zadostuje namazati malo KOLYNOSA na suho ščetko. KOLYNOS takoj odstrani temne madeže in ugonobi mikrobe, ki povzročajo kvarjenje zob. Ako ždita, da Vam ostanejo zobje zdravi, naravno befi in blesteči pri nasmehu, tedaj uporabljajte KOLYNOS 1 Presenečeni in očarani boste nad njegovim učinkom. PASTA ZA ZOBE KOLYNO$ NE POZABITE SI DANES OGLEDATI LEHARJEVO ŠLAGER OPERETO »ffO D LE LERCHE SINGT« ŠKRJANČEK POJE - ŽVRGOLI z Marto Eggerth v KINU MATICI I ®mace vesti * Novo vodstvo Bolgarsko jugoslovenskega društva v S>oi'ji. Konec oktobra je bil v So ti j i redni letni občni zbor Bolgarsko-i ugo^lo-venskega društva, ki je danes po številki svojega članstva eno največjih društev bolgar ske prestolice. Med članstvom šteje veliko število odličnih predstavnikov sofijskega življenja, ki neumorno propagirajo mLsel čim temnejšega zbLižanja in bratskega sodelovanja med Bolgari in Jugosloveni. Posebno močan je akademski odseli, v katerem je včlanjenih izredno m-aogo »ofijakih visoko šolcev. Društvo ima v novi palači >Slavjan-ske besede« (ul. Slavjanska 3-a) svoje &talno tajništvo ter jugoSjovetnsko knjižnico in čitalnico, ki je vedno, posebno s strani mladine dobro obiskovana. Za občni zbor je vladalo med članstvom izredno veliko zani' mame ter je bilo tudi sestavljenih več kan didainih Met. Za predsednika je bil ponovno izvoljen minister n. r. in bivši bolgarski poslanik v Btogradu Dimo Kazasov, za podpredsednika Nikoia Georgijev, prokurator \ rhovnega upravnega sod:šoa, in Nikoia Za-harijev. bivši minister, za blagajnika ve-letrgovec Bojan Komaudarev, za tajnika pa dr Todor Berberov. Člani odbora so: univ-prof. Petko Stajnov, dr. G. M. Dimitrov, univ. prof. Jo5. Fadenheht, dr. D. Drjenski, rez. general Simeon Georgijev. rez. polkovnik lir. Marholev, industrijalec Vlado Geor gijev in advokat Angel Angelov. Za pred sednika nadzornega odbora je bil izvoljen za društvo zeio zaslužna trgovec Georgi Ka-bakčijev. * Predavanje v nacionalni uri radia. Jutri 16. t. m. bo v nacionalni uri radia predavanje: Ideje Jovana Skerliča med Slovenci- Predaval bo novinar Tone Gmaj- ner ... in ker so produkt naše zemlje, in ker so izvrstne, so JtyF£katete-Ja|aineM naš por. os in naše veselje. * Velike debate o vzgoji izredno nadarjenega otroka. V neki zapuščeni bosanski vas; -o že pred meseci turisti po naključju odkrili, da je mali Meno Fočič, ki še v osnovno šolo ne hodi, nenavaden talent. Otrok, ki je sin revnega vaškega čevljarja, rešuje na pamet matematične naloge, kakršne lahko izurjeni računarji rešijo Siino na papirju in s pomočjo raznih tabel. Izredni talent 'malega Mehe so preizkusili tu d' v raznih učnih zavodih v Sarajevu in Zagrebu in pred tedni je malega fenome- računarja vzela v oskrbo gospa Mar i... vdova Sfiepana Radiča. O izredni nadarjenosti otroka so listi mnogo pisali in so se v zadnjem oc.su lastniki nekih zagrebških z'b;ivališč oprijeli otrokovega oCeta ter rr.u ponujal' lepe zaslužke če d ;voli da b) njegov sinček kazal svoj ra-- k talen* pred publiko v zabavali,-š h- Mehov oče je že prispel v Zagreb in - p j i / nekim kinopodjetjem in va-rietejem Go-na Radioeva na se je obrnila na profesorje višje pedagoške šole in prof. d:-. Bujas se odločno protivi javnemu ria-sV>pan'.i nadarjenega otroka. Malega Meha naj primerno vzgojijo, d n bo prispeval k razvoju na^e kulture, in na vsak način nai se prepreči izrabljanje njegove nadarjenosti. . »■»»»♦»»»♦♦»»»♦♦•♦♦»O LJUBLJANA Ramenskega al. 4. Teit-lon-. M 23 Dr. Franc De t gane &ef primarij kirurg odd. r p. Ordinira: lil.—A. * Redek primer tovariške vzajemnosti. A' Gosoiču je obrtnik Milan Biondič za-rad: pomanjkanja dela prišel v tolike za-d;ei>e. da so mu na dražb; prodali hišo-Mož inva ženo in 10 otrok, ki hodijo v š ilo. Zaradi njegovega žalostnega položaja je obrtniško društvo v G-ospiču ustanovilo poseben odbor. ki je prevzel nalogo po-ma.gati toavrišu, ki je brez lastne krivde prišel v nesrečo. To hvalevredno nalogo so obrtniki v polni meri izvršili ter svojemu tovarišu zgradili hišo. Bo-gzna, če se bo še v kaki stan vski organizaciji našel tako lep p i mer požrtvovalnosti in vzajemnosti- + Na progi Ljubljana—Velike Lašče— Nova vas—Iga vas je ukinjena avtobusna vožnja ob nedeljah in praznikih z odhodom ob 8. zjutraj iz Ljubljane in z odhodom ob 16.40 iz Ige vasi. Lf^Mfanski javnosti Društvo za zgradbo sokoiškega doma v Šiški je bilo pod silo razmer primorano odstopiti bratskemu Sokolskemu društvu Ljubljana-Šiška veliko dvorano v telovadne namene in sicei za štiri dni v tednu. < tem v zvezi je bila kino-sekcija primerami omejiti svoje kino-predstave. ki se bodo vršile od 16. novembra 1936 dalje si mo ob petkih. sobotah in nedeljah in sicer: vsak petek ob 20 uri v zvezi s kulturnim predavanjem Sokoiškega društva Ljublja- na-šiška; vsako soboto ob 19. in 21. uri za redne predstave: vsako nedeljo dopoldne ob 11. uri kot matineja in vsako nedeljo ob 15.. 17., 19. in 21. uri za redne predstave. Vsem svojim mnogoštevilnim cenjenim obiskovnlcem se pri tej priliki zahvaljujemo za poset našega kina in jih zagotavlja^ mo. da bomo. kot doslej, tudi v bodoče skrbel' za izbran spored saj predvajamo ista filmska dela kot iih prikazujejo ljubljanska promierna kino-gledališča. Prosimo vso ljubij?nsko javnost, da nag podpira tudi v bodoče saj služiin dohodki kino-podjetja izključno le za odplačilo dolga na Sokolskem domu. Zdravo! Društvo za zgradbe in vzdrževanje Sokoiškega doma v ŠiSVl Sokc'sko društvo Ljubljana-šiška. * Svojemu konju je postavil spomenik. V vasi Osečini je na travniku pred lepo kmečko domačijo grob, na njem pa kamnit spomenik z naslednjim napisom: »Vladimir Petrovič je tu pokopal svojega konja Acka, ki mu je zvesto služil med vsemi vojnami od leta 1912 do 1920. Acko je živel 24 let do 26. marca 1925.« Kmet Petrovič zatajuje, da si ne more niti misliti boljšega prijatelja, kakor je bil njegov konj. Njemu se mora zahvaliti, da je živ in zdrav prepotoval albanske gore in se vrnil leta 1919 domov. Tudi njegovi sosedje so bili mnenja, da je treba takemu konju postaviti lep spomenik. * Važna gradbena akcija v Sarajevu. Sarajevska mestna občina je najela pri borza dela posojilo v znesku 4 milijonov in je borza dela dala to posojilo brezobrestno pod pogojem da bo občina ves denar uporabite za zgradbo stanovanj za delavce. V to svrho pa je mestna občina investirala samo 3 milijone in je borza dela zaradi tega zahtevala, naj občina plačuje 4 odstotne obresti, ker ni v polni meri izpolnila svoje obveze Zdaj pa ie bil med mestno občino in borzo dela dosežen sporazum, katerega 'e potrdilo tudi finančno ministrstvo. Po tem sporazumu je mestni občini podaljšan rok za gradbo delavskih stanovanj do leta 1939 Če do takrat ne bodo zgrajena stanovanja za delavce. bo občina dolžna plačevati borzi dela obresti. * Most preko Ukrine v Derventi je bil v siredo slovesno izročen prometu. Zbralo ee je več tisoč kmetov iz vSega sreza in Derveor ta je bila vsa v zastavah in zelenju. Slavno-®ti se je udeležil ban. ki je v svojem govoru naglasil, da je most v Derventi že 1001-most zgrajen od obstoja vrbaske banovine. Po slavnostni otvoritvi mosta je imel der ventsjki občinski odbor izredno sejo. na kateri je izvolil bana za častnega občana. * Veliko naraščanje prometa v na.fih jadranskih Iukah. V prvih 10 dneh tega meseca je šibeniško kakor tudi vsa druga jadranska pristanišča pokazalo velik porast prometa, šibeniško luko je pos&tilo 16 velikih trgovskih ladij s 132.000 tonami. Ti brodovi so ukrcalj in tudi izkrcali velike količine lesa, rud in raznega blaga. Iz teh podatkov je razvidno, da bo ta mesec v pristaniškem prevozu nevštevši rednih Lokalnih in turističnih prog eden izmed najaktivnejših v zadniih 7 letih. Naraščanje prometa v šibeniški luki pa zahteva, da se čimprei orične že projektirano urejevanje obale- Ta delo moraio biti na vsak način gotova pred dovršitvijo unske železniške proge. * Zveza skavtOv kraljevine Jugoslavije bo imela redno letno skupščino 15. t. nu v Ljubljani v zbornični dvorani mestnega magistrata. Začetek ob 9.30 dopoldne. * Na svetovno razstavo v Pariz z naju* dobnejšimi avtobusi v juliju in avgustu 1937. Proga: Ljubljana — Trst _ Benetke — Pa- dova — Verona _ Gardsiko jezero — Mila- no — Genova — S. Remo _ Monte Cario —Niča — Marseille — Avignon — Lyon — Pariz. Nazaj: Verdun _ Metz — Nancy — Strassbourg — Ulm— Augsbrug — Munchen — Salzburg — Grossglockner — Celovec — Ljubljana. Vožnja 1600 Din. Informacije in prijave pri avtopodjetjih: Goričan (Tržič) in Rode (Kamnik). * Cipe s0 zaščitene. Ker iz članka »Po Vernih dušah je konec lova na cipe« od 8. L m. ni ja&no, ali je lov na cipe dovoljen ali ne, objavlja Ornitoloski observatorij v Ljub" lijam, da je prepovedano loviti vse vrste cip po zakonu o lovu od 5. decembra 1931, § 17 in po banovinsiki uredbi, kakor tudi vse v tej uredbi naštete polj edeljstvu in gozdarstvu koristne ptice. Kako veselje pa obstoja v davljenju teh zelo koristnih drob" nih ptiči«, pa naj presodijo bralci sami, ki bodo krakovstke in trnovske ciparje gotovo tako obsojali, kakor obsoja ves kulturni svet naše sosede, ki nimajo usmiljenja s temi iin drugimi koristnimi pticami. Mero-dajna oblastva pa so že na potu. da zatrejo čimprej take številne neusmiljene ptičarje. Vsi oni prijatelji našiih ptic pevik, ki so si sve»ti njihove koristi, pa se naprošajo, da vsak primer protizakonitega lova, prekupčevanja in prodajanja zaščitenih ptic takoj naznanijo polic-ijd in pa zavodu (pismeno Narodni muzej). Žolča in jeter, žolčnih kamenih in zla-tenci urejuje naravna »Franz-Josefova« grenčica prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. — Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-Josefovo« vodo zmešano z malo tople vode zjutraj na prazen želodec. Ogl. rog 8 M. 16485/35. * Tihotapci tobaka povzročajo ogromno škodo. Zadnja številka »Monopol skega glasnika« objavlja poziv na borbo proti tihotapstvu s tobakom, katero označuje za rak-rano državnilb financ. Poziv je v prvi vrsti naslovljen na sadilce tobaka, češ da bi se morali zavedati, da s skrivanjem tobačnega pridelka sebi največ škodujejo. Objavljen je tudi statistični pregled mono-po likih prestopkov in z njim povzročene škode. Zatrjuje se, da oškodujejo tihotapci dnevno državo za blizu 2 milijona, v zadnjih 7 letih pa so napravili državi škode za 4 milijarde. Leta 1933 je bilo v vsej državi 19.328 monopolskih zločinov in prestopkov. Leta 1936 pa je bilo takih zločinov in prestopkov že 77.506. V moravski banovini pride na tisoč prebivalcev eden monopolski prestopek, v dravski in drinski banovini po dva. v dunavski trije, v vrbaski 4. v zet-ski 6. v vardarski 7, v savski 9, v primorski pa celo 15. Sadilei tobaka, ki skrivajo pridelek in ga potem po neznatnih cenaJh prodajajo tihotapcem, se niti ne zavedajo, da s tem ogražajo svojo eksistenco. Če bo Šlo tako naprej, se prav lahko zgodi, da bo monopolska uprava do skrajnih mer omejila saditev tobaka in bo rajši uvažala tobak iz inozemstva. Na ta način bi se rešila na porov in stroškov pri nadziranju tobačnih nasadov in pri zasledovanju tihotapcev. * Poneverbe uradnika novosadskega okrožnega sodišča- Ze pred meseci so ugotovili, da je računovodja novosadskega okrožnega sodišča Miloš Stojanovič pone-veril dober milijon državnega denarja. Med preiskavo so mu dokazali 388 primerov poneverb. Zagovornik obtoženca pa je skušal dokazati, da je Stojanovič bolan na umu. Ta dokazovanja je sodišče zdaj zavrglo ter potrdilo obtožnico. Razprava proti Stojanoviču bo v nekaj dneh razpisana. Vzrok mnogih obolenj leži večinoma v slabi in neredni prebavi, ki ima za posledico nakopičenje telesu škodljivih snovi v organizmu, ki je na ta način oviran v svojem rednem delovanju. Zato je potrebno, da se predvsem skrbi za temeljito čiščenje. S tem vzdržujete telo zdravo in odporno, V to svrho dobro služi »Planinka« čaj Bahovec, vsled svojih preizkušenih in zdravilnih sestavnih delov. To ima že po 6—12 tedenskem zdravljenju za posledico izboljšanje vsega organizma, a posebno pri onih osebah, katere trpe od slabe prebave, slabega delovanja črevesja in napetosti telesa, na omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, hemoroidih in ode-beljenju. Zahtevajte v apotekah izrecno ie »Pla-ninka« čaj Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč samo v zaprtih in plombiranih paketih po Din 20.—, polovičnih paketih po Din 12,— in poskusnih vrečicah po Din 3.50 z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. • Aretacija lažnih novinarjev v Novem Sadu. Novosadska policija je zaprla dva nevarna sleparja, ki sta se pod novinarsko krinko posluževala sleparskega trika, ki je bil v raznih mestih že tolikokrat razkrin kan, a se še vedno vzlic svarilom novinarske poklicne organizacije dobro obnese V Novem Sadu je dvakrat izšel iist »Naša »loga« in po mestu sta hodila neki Milutin Jovandjič iz Bačine kot njegov direktor, ne ki Štefan Kindk doma iz Osijeka. pa kot njegov glavni urednik. Oba sta se te dni zgladila pri trgovcu Kohnu ter mu priporočala, naj bi dal za »Našo slogo« velik Lnse-rat. Ko je trgovec ponudbo odbil, sta mu pokazala krtačili odtis dolgega članka, ki vsebuje strupen napad na trgovčevo sopro go. češ, da je zlorabila odborniško mesto pri nekem dobrodelnem društvu. »Direktor« in »glavni urednike sta zatrjevala, da bo članek izšel v prihodnji številki, menila pa sta, da bi objavo lahko preprečila, če bi trgovec takoi izplačal 5000 Din. Z izgovorom, da denarja nima pri roki. je trgovec predlagal nov sestanek zvečer. Ko je obljubil, da bo sestanek brez prič, sta »direktor« in »glavni urednik« obljubila, da prideta. Trgovec je obvestil policijo in policijski komisar je zvečer skrit prisostvoval sestanku in izročitvi denarja. Kar v trgovčevem stanovanju je aretiral oba ®leparja. • Spominjate *e izmed potrebnih B«j-potreboejših in položite bednem »lepim na oltar trpljenja plemeniti dar. Darov« hvaležno sprejema Podporno društvo Slepih Ljubljana, Gradišče 7. • Pri zaprtja in motnjah v prefoavl vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove gtreneice. ♦ Gurman Vam bo pritrdil, da je »ETA« gorčica odlična in za prebavo zelo dobra. * Za Bartolovo družino so darovali: Neimenovana t Dolenjskega 20, Franjo Flego, Rajhenburg, 5, Franc Kolenc, Celje 40, neimenovan iz Škofje Loke 100 Din. Vseon iskrena hvala! Iz Ljubljane * K IN O mm&M&AitfjM Leharjtsva šlagoroperc-ia >Wo die Lt-rdie »injt SKRJANČEK POJE - ZVRGOLI MARTHA EGGERTH - HANS SOEHNKER Prem-eri! LAVVRENCE T1BBETT aajsl»»ai«.ši sodobni bariton v ojt-rmaa filma METROPOLITIHV mm rni^ DR. FANTKOV na'veliiastneiSi alpinslci film BELI PEKEL PIZ PALU GUSTAV D1ESSL, LENI RIEFENSTAHL ERNST UDET o— Zadnja pot g. Antona Zerjala. V 6Te-do popoldne so položili k večnemu počitku g. Antona Zerjala. inšpektorja Pokojninskega zavoda in rez. kapetana I. razreda. Njegov pogTeb je pričal, da je odšel od na« eden izmed tistih mož. ki se v življenju ne uveljavljajo v prvih vrstah, ampak predstavljajo kljub svoji skromnosti stebre našega življa. Povsod je sodeloval tiho in neopa-ženo podpiral na desno in levo z denarnimi prispevki, bil naročnik vseh naših dnevnikov in revij. Društva so izgubila svojega delavnega odbornika, narod pa svojega nenadomestljivega rodoljuba Neznaten je bil, a rgem. ki so ga spremljali se je videlo 1 obraza, da čutijo vrzel, ki je nastala z iz-gu»x") našega »Toneta!« Pokopali so ga s vsemi vojaškimi častmi. Za lafeto je stopala globoko užaloščena rodbina in številni sorodniki. ki so dospeli iz zasedenega ozemlja. Ob '.aferi so stopali častniki 1 golimi sablami. V nepregledni vrsti se je vil pogreb skozi mesto. Opazili smo mnogo naših odličnih oeeb in predstavnikov oblastev. Polnoštevilno bo bili zastopani Sokol, društvo »Soča«. CirD-Metodova družba in naše narodno ženstvo. Dolg sprevod je zaključil zbor častnikov. Pogrehne obrede je poleg treh farnih duhovnikov opravljal pokojnikov nečak g. Stanko fcerjal, kaplan v Škocijanu pri Mokronogu. Ko bo krsto pogreznili v jamo, je odjeknila častna salva. Noč je že ležala na zemlji, ko se je velika množica razhajala. a— Skupina študentov sagrebSke »met-nostne akademije, 21 po štev'lu. je včeraj dopoldne obiskala umetnostno razstavo na šiih mladih v Jakopičevem paviljonu- Raz-stavlialci. ki eo po večini sami »voj čas Mu-dirali na zagrebški akademiji, »o bila na ta način deležni počastitve od strani svojih mla jših tovarišev, ki sami polagoma dorašcajo v isti rod in bodo prej ali slej a svoiinri de M skupno z današnjimi razstavljalci stopili pred našo kulturno javnost. M'adi gostje ®o z razstave odnesli najboljše vtise in so se nadvse pohvalno izražali o uspeh'h, ki so jih dosegli mladi umetniki. Prof. dr. Križ. man, ki je z dijaki najavil svoj prihod, je bil zadržan, da ni mogel obiskati umetniške prireditve svojih bivših učencev. Matineja ZJUD FILM ZA STARO IN MLADO, ZA MALE IN VELIKE MAMICE 1 FILM Z VELIKO HUMORJA, SRCA IN RESNICE 1 Frančiška Gaal v svoji najiskrenejši in ljubki vlogi ▼ ELITNEM KINU MATICI v nedeljo točno ob 10.30, ^mmhhm^mmbHHH Cene prostorov Din 3.50 in 5.50. u— Družabni veter Jugoslovensko-boigai-ske lige bo v sredo 18. L m. ob pol 2L v restavracijskih prostorih »Zvezde«. Na to prireditev vljudno vabimo v«e Mgine člane in prijatelje. Na sporedu je več točk. med drugimi tudi kratko akioptično predavanje g. V. Bučarja o potovanju JBL po BoitrarijL odlični slovenski vokalni kvintet pa bo za ped nekaj pe^mL Družabni večer se bo vršil pri pogrnjenih mizah. Vstopnine ni- n_ Bolgarski dnevniki t kavarni Zrezali, Jugoslovensko-bolgarska 1-ga opozarja vse svoje člarne in prijatelje bratskega bolgar akega naroda, da &ta odslej v kavami »Zvezdi« gostom stalno na razpolago dva naj večja boigau-ska dnevnika; »Uiro« in DANICA MUHA SLAVKO SREBOTNJAK veletrgovec poročena. Lokev, 14. novembra 1938. n— Francoski institut opozarja v*k- prijatelje ki člane na koncert, ki bo y torek 17. t m ob 20. v imah Pilhannoničm dvoranL Znameniti francoski violinist Robert Soo tens bo zaigral sama francoske skiafi>a. Vabljeni Vedno sveže in isto tako znamenite PETRICKOVE BONBONE dobite samo v renovirani slaščičarni PETRICEK na Aleksandrovi cesti! n— Društvi »Soča« tn »Tabor* »r naf-lepš« zahvaljujeta vsem »odelupčim in po-setniikom. posebno pa narodnim nošam. Id so sodelovale pri prireditvi 7. t. m_ na Taboru z iskreno željo, da ostanejo obema društvoma tudi v bodoče tako naklonjeni. Pri tej priliki se Je založila v garderobi narodnih noš peča k tržaški narodni noši in pro®imo, ako je bila pontotoena založena v kak kovčeg da se odda ua nastal- Klanora Gledališka uL 12.III. lUiin t* v fjiinv ii^jiUiKi v, nnu.i »MALA MAMICA'4 * Dela Otona Župančiča so pravkar izšla pri Akademiki založbi v Ljubljani. Trije krasni zvezki, opremljeni po načrtu Marka Župančiča, vsebujejo do malega vse dosedanje delo v stihih našega velikega pesnika. Izdajo, pi bo ponos vsake knjižnice, je uredil Josip Vidmar. — Obenem izideta pri Akademski založbi; težko pričakovana »Kratka zgodovina slovenskega jezika. I«, profesorja Frana Ramovša in pa dva lite-rarnozgodovlnska eseja prof. Ivana 'Prijatelja: Dostojevski in Tolstoj. — Še pred božičem sledita; prvi del Valvasorjevega berila v izboru in prevodu dr. Mirka Rupla ter pesmi Pavla Gotije. * Zimsko — športni koledar. Po lanskem uspehu je v okusni obliki in s pestro vsebino te dni Izšel zdaj že uveljavljeni in priljubljeni »Zimsko — športni koledar« tudi za prihodnje leto. Iz vsebine omenjamo pouk o železniških voznith olajšavah, o obmejnem turističnem prometu, izvleček poročala XXV. redne glavne skupščine JZSS, pregled letošnjih tečajev smuških učiteljev, pregled tekmovanj, seznam saveanih smuških sodnikov, seznam »muških skakalnic, seznam smuških in pozimi oskrbovanih planinskih domov, imena gorskih vodnikov in nosačev, letošnji smuški program, poročilo o IV. zimski olimpiadi v Ga-Pa. poročno o letošnjih olimpijskih igrah in o doseženih uspehih, navodila za smučarske čevlje 'n 6ploh smučarsko opremo, pregleden članek »Smuška tehnika«, povprečen pregled ainr sikih tur v Sloveniji, nekaj praktičnih migljajev iz zimsko- al pijifike tehnike, pouk o šotoru poz;,mi in končno navodila za prvo pomoč v nezgodah. Nova je karta smučarskih poti, planin®ikih postojank in prometnih zvez Slovenije, poleg tega pa tudi posebno pregleden zimski železniški vozni red. Koledar (12 din) se naroča pri upravi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 3. krasita ga dve umetniški prilogi, poleg tega pa je pri vsakem mesecu v koledarskem delu lepa slika dotičnega letnega ča®a- * Med najbolj priljubljenimi knjigami, ki eo izšle zadnja leta na Slovenskem, je Vossov roman »Dva človeka«. Ker je to ro man, ki ga lahko večkrat beres 7 enakim užitkom, eta »Dva človeka« najprimernejši dar za božič, god ali podobno priliko. Mo-derpo v platno vezana stane knjiga 50 Din, enako vezana na cenejšem paipirju tiskana 34 Din, mehko vezana pa 24 Din. Naročja sprejema uredništvo »Domovine«, Ljubljana, Knaflieva 5. Naročite po dopisnici, da vasn založba pošlje položnico. Ko založba prejme denar, takoj odpošlje knjigo. Za pet plačanih knjig ena easton]! * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. ■_ Hubadov koncert jutri 16. t m. se , - ----*— —------ t--— bo začel točno ob 20. na kar opozarjamo v«e razširjene Ljubljane. Društvo železniških I ■HB Lokalni VJakj Ln okoliški ptrosnet TB11K3 zaleto je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta Cena enemu izvodu je 5 Din. Dobi se v tiskarni J. Blasnika naši. v Ljubljani, Breg št. 10-12 in v trgovinah. po&etnike. Otvoritvena točka bo uvodna beseda o Mateju Hiubadu, Jri jo je napis-al Ivo PeruzzL Nato bodo odlični ljubljanski mešani in moški zbori izvajali najrazličnejše skladbe slovenskih avtorjev, (največ harino nizacije slavijenca Mateja Hubada. Koncert bo skromna počastitev TOletnice našega ve-lezaslužnega pevskega očeta, soustanovitelja Zveze slovenskih pevskih »borov in Jugoskr venske pevske zveze ter ustanovitelja Huba-dove župe. Skupno število nastopajočih znaša okrog 400 pevcev m pevk. Vstopnice po izredno nizki cend in tudi sporede dobite v Matični knjigarni, ki je krasno aranžirala svojo izložbo. D asi bo dvorana popolnoma razprodana, s« koncert ne bo ponovil, zato nikar ne zamudite te izredne prilike. Sedežev je še dovolj na razpolago. Danes prodajajo vstopnice ▼ poslopju Glasbene Matice (Vegova ulica) v sobi št 6. ki eecer od 10. do 13. ter od 15. do 18, ure. Dr. Arko Venčeslav SPECIJALIST ZA KIRURGIJO ORDINIRA OD POL 14. DO POL 16 TYRŠEVA (Dunajska) CESTA 51/1 desno (poleg kavarne »Majcen). u_ Violinski koncert francoskega violinista Roberta Soetesisa nam prinese vrsto izrazitih Skladb francoskih avtorjev za violino in klavir. Prvo delo, ki Je na sporedu, je napisal dvorni violinist kralja Ludvika XV. Leclair, ki Je živel v L polovici 18. veka. Za njim slede potem zastopniki novejše francoske glasbene epohe ta sicer Chauason, Debus-y, Saint-Saens in Ravel, poft najslanmejSa imena, kar jih im* novejša francoska glasbena literatura. Tako tvori koncert virbuoza Soetenaa nekako zaokroženo celoto zelo značilnih francoskih skladb. Soetens sam Je velik umetnik, (ki z največjo ljubeznijo ta umetniško sposobnostjo propagira po vsej Evropi glasbo glasbenih velikanov svojega naroda. Koncert bo v torek 17-t. m. ob 20. v mali filharmonični dvorani Na klavirju spremlja viOUirlsta-pianist prof. Pavel Stvic. Občinstvo prosimo, da kupi sedeže že prej v Matični knjigarni Cene so od 20—10 Din. a— Karttattvne organizacije v LJaMJa. nI vabi mestno poglavarstvo, ' da se po zastopnikih zanesljivo udeleže sestanka, ki bo v sredo 18. t. m. ob 18. v mestni po-.^etovalnici na mestnem poglavarstvu, soba 22. Na dnevnem redu bo razgovor o skupni organizaciji božičnic v Ljubljani. Na sestanek so vabljena vsa društva, ki nameravajo obdarovati siromake za bo. žič, čeprav ne prejmejo posebnih vaML uradnikov v LJubljani priredi 16. t. m. ai> 20. v pritličju železniške direkcije (vbod Iz Kolodvorske ulice) predavanje pod gornjim naslovom. Predavanje bo zelo aktualno tako glede železniške zveze a neposredno akolioo fe&kor tudi za poživitev prometa samega. Da pa se ure nia. zamisel predavatelja, Je potrebno, da ao* deluje vsa slovenska Javnost, zlasti (P® mesto LJubljana. Zato so vabljeni vsi obfiatni brez razlike, da se zanimivega predavanja udeleže. Vstop prost. o— Predavanja Jadranske straže t Ljubr Ijani. Da sporna širša javnost lepote našer ga morja in njegovo važnost, je sklecS krajevni odbor Jadranske straže prirediti v zimski 6ezoni ciklus predavanj. Predajanja bodo združena z družabnimi večeri, pri katerih ee bodo objavljale najnovejše pomop-ste novosti. Družabni večeri bodo po poki jo-ni z zabavnim programom. Prvo predavanje bo -v soboto 21. t m. ob 20. v dvorani OUZD. Predaval bo direktor Turistične zveze za Hrvatsko primorje g. Vrignanin Srečko o umetniških zakladih Hrvatskega primerja. Predavanja bodo spremljale najnovejše skioptične slike. Po predavanju družabni večer v restavraciji >Un -one, kjer se bodo objavila najnovejša pomorska poročila. Brez vstopnice. Pridite! u— danom bi prijateljem Vodnfkino do veljave kakor danes v njenem sedanjem filmu. Le-harjeva opereta je pa tudi pisana kot nalašč z?- to pevko, ki je filmski publiki prav prirasla k srcu. Znane arije iz operske operete. poleg tega pa še sladki šlagerji. opa-jnjo publiko tako. da jt> sloves filma »Skrjanček« objel že vso mesto. Dejanje filma je nekoliko izpremenjeno od oderskega dela. kar pa filmu prav nič ne škoduje, marveč bolj koristi, ker je tempo filma mnogo tolj živahen in poster. Fabula je ?elo zabavna in veselega smeha je čez mero dovolj vsaj nastopajo v filmu najboljši komiki Fritz Imhof Lucie Engiisi"h. Tibor Hal-mav in že -plo"no priljubljeni Ilans Soehn-ker. Leharjev »Skrjanček« bo torej danes in jutri prav jrot^vo »privlekel« v Matico r :jširše !•:roge zabave željnih Ljubljančanov. DANES! DANES! pri »KERSICU« — ŠIŠKA Koncert, Martinova gos itd. K AJFEŽ—LONČAR. u—- Seja izvršnega odbora USP --e v ponedeljek zvečer ne bo vršila. u— Združenje gostiln'ških padjeij v Ljubljani vub č'arstvo, da se polnoštevil-ii-j udeleži pogreba najs>tarejše«a aktivnega člana gostilničarja Teoente Rudolfa. Pogreb bo danes ob po] 17. iz Gradaške ulice 10. u— Združenje čevljarjev vabi gg. čla-r.B, da se polnoštevilno udeleže pogreba bivšega dolgoletnega člana g. Martina Riti Dvana, ki bo danes ob 13. iz Gradišča et. n u— Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v ponedeljek 16. t. m. ob '/.19. uri v mineraloški predavalnici univerze svoje prvo javro predajanje. Predaval bo profesor dr. Ozvald Karel o snovi »Kako je prišlo do sedanje nezadovoljnosti s sred-rio šolo«. T s 'reno vabljeni člani, prijatelji društva in v i, ki jih problem zanima. u— Ne pozabite n", simfonični koncert v stolnici v potek 20. t. m. ob 20. ki ga priredi HI a/. Arnič r velikim okt strom. Dirigent D. M. Pijanec. Programi so na razpolago v Jugoslovanski knjigarni in pri »Ko-šaku« (Prešernova). ZOBOZDRAVNIK ^ ©a PREŠERNOVA 52 — ordinira od 15. nov. napre j ob delavnikih od 8 do • ^ 1 in od 3 — 6. u— Lutkovno gledališke Sokola I. na Taboru priredi danes ob 16. uri komiino lutkovn o igro »3. lojstrov kozel« v 3 dejanjih 7. Jurikovim predgovorom. Starši, pripeljite deco! u-— V Sokolskem domu na Viču bo drevi marti.nova.nje. Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva. Za vsestransko zabavo in postrežbo bo poskrbljeno. u Pravljična ura za mladino v š^kj. Danes bo ob 9.15 pravljična ura za mladino. Ilustrirana bo z diapozitivnimi sli-ikami. Predavateljica bo med predvajanjem sliK pripovedovala zgodbo »Kralj Debeluh in sinko Deb^linko«. Predigra bodo »Tip-Top« novosti in Miki »Gugala bi u I. (36). Delavski prosvetni večer. »Vzajemnosti« in »Zarje« br> v sredo 18. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Program je pester, umetniški in lep. Uvodno besedo bo spregovoril g. dr. Drarrotin Lončar. Vstopnice: sedeži po 3 in 2 Din. stojišča 1 Din se dobivajo; Delavska zbornica, strokovna komisija. I. nadstropje. u— Registrirne blagajne in pisalne stroje popravlja strokovno >11 poceni Boris Si" mandl Ljubi ana, Kolodvorska 11. telefon 5487. Zveza gospodinj priredi trimesečni večerni kuharski tečaj, tečaj za krojenje ln šivanje oblek in tečaj za šivanje rokavic (nov način šivanja). Vse podrobnosti v društveni pi arni vsal.i dan od 16. do 17. ure, Gradišče 14. u— Protituberkulozna zveza opozarja svoje dobrotnike in podpornike, da imajo njeni akviziterji za društveno glasilo »Delo proti tuberkulozi« odslej legitimacijo 8 sliko in podpisom predsednika dr. Joža Bohinjca in tajnika dr. Franceta Debevca. Ti akviziterji se morajo izkazati s to legitimacijo in prosimo naše prijatelje, da se na to ozirajo. - To velja tudi za druge zbirke v korist zveze. u— Naznanilo. Podporno društvo slepih v Ljubljani sporoča vsem svojim velikim dobrotnikom in zaščitnikom. kakor celokupni javnosti da se je društvo preselilo iz dosedanjega lokala pod Trančo 2/1II v novi I okni - Ljubljana—Gradišče 7, veža levo! Prosimo vse naše dobrotnike da se obračajo v vseh zadevah na naš novi naslov u— Vsako nedeljo »popoldanski ples s poukom novosti« od 4.—8. ure v Jenkovi šoli — Kazina Novi začetniki e sprejemajo še vsav ponedeljek ob 20. uri. Vsak torek in četrte nadalievalni tečaj. Posebne plesne ure in informacije vsak dan. Dijaki popust. essasa ONO IDEAL ™ Pr ič v Ljubljani VVARNER OLAND v napetem detektivskem filmu Citarlie Chan v Londonu NIHČE SE NE PRITOŽUJE u— Spor pri dražbi v mestni zastavljalnici. V četrtek je spet bila v me tni zastavljalnici dražba zastavljenih predmetov, kakor vsak mesec. Udeležilo se je je precejšnje število radovednežov in pritožno tnih kupcev, ki skušajo poceni priti do zastavljenih stvari, tako da je bil ves prostor naravnost natrpan z raznimi ljudmi od bliziu in daleč. Večinoma pa se tu oglasijo sami stari znanci, ki imajo v teh -tvareh že staro prakso. Stare mamice in razšli upokojeni strici, malo pa je videti boljših ljudi. Zanje je tu prehrupno in tudi rajši kupujejo modne novosti. Za preproste ljudi pa tudi dobro zaleže star kroj. Dražba je bi a nelicija na ovadbo nekega akademika ob precej dramatičnih okoliščinah aretirali dalmatinskega krošnjarja, ki je prinesel v Ljubljano precejšnjo količino tihotapljenega tobaka, a ga ni več utegnil spraviti v denar. V sredo pa je policija aretirala nekega drugega Dalmatin^a, ki je nudil na prodaj tihotapljeni tobak. Ko &o ga odvedli na stražnico, so našli pri njem dobra dva kilograma lepega, drobno rezanega tega plemenitega sadeža, medtem ko ga je po izjavi prič že precej večjo količino razprodal Policija je aret-ranca izročila finančni kontroli, ki v takih primerih nastopa z izredno strogostjo in nalaga občutne demar ne kazni. Kakor je videti, so ljubitelji žlahtnega tobaka sicer precej naklonjeni tihotapljeni robi. vendar pa nelegalni proda jalcj zmerom padajo v roke ljudem, ki okušajo biti deležni njihovega zaslužka, v nasprotnem primeru pa jih ovajajo oblastven. . u— V gostilni pri Prijatelju v Mostah se toči novo vino. Od 3 litrov dalje se dostavlja tudi na dom. Telefon štv. 2112. u— Mlad dijak iz Prekmurja. ki je brez vseh sredstev, se priporoča dobrim ljudem. Naslov v uredništvu »Jutra«. Izjemoma še do decembra 1936! Radi izrednega navala ponudnikov, ki so rojeni l. 1856, 1862, 1867, 1872, 1877,1882.1887, 1892, 1897, 1902, 1907. 1912. 1917, 1922 in 1927, smo prisiljeni podaljšati rok za prijave do 5. decembra 1936. Ponudnike (teh letnikov), ki se bodo prijavili po 5. XII. 1936, bomo sprejemali pod normalnimi pogoji (=: radi povečane vstopne starosti bo zavarovalna vsota nižja). NAJVEČJE LJUDSKO ZAVAROVANJE K A H I T A S" »KARITAS«, LJUBLJANA, PALAČA VZAJEMNE ZAVAROVALNICE j> K A R I T A S « , MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 8. zaradi cene, kakovosti in lepega izgleda našega blaga. To pa pomeni več kot vsaka hvala. Cene nagega blaga sa obleke so od 120«— do 180k— dinarjev po metra VLADA TEOKAROVIČ i KOMP. POROČIM Tkanine sa vsak žep ta vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 tn v vsakem večjem mestu Jugoslavije. u— Ne boste odebeleli, temveč ostali vitki, krepki, vztrajni in odporni. Počutili se boste mladentško sveže, če boete redno uživali »ETA« ovsene kosmiče. u— »Beli pekel« — »Piz PalO«. Moderna filmska doba nam je prinesla v zadnjih letih marsikatere filme, ki so bili fodani kot veliki alpinski umotvori. Vendar so bili ti filmi vsebinsko izumetničeni, zaradi tega tudi ni bila njih kvaliteta v alpinističnem pogledu tako na višku, kakor je to običajno zveneči naslov napovedoval. Znani režiser dr. Arnold Fanck. ki nam je prinesel prvi velik film iz gorskega carstva »Sveta •rora« je pod vtisom časopisne vesti, ki je v suhoparnih besedah opisovala nesrečo mladih planincev, ki so se 7 dni v izredno eksponirani steni »Piz Pa.lil-ja« borili za svoje življenje, napisal knjigo za ta film. Dr Fanck. ki je sam odličen alpinist, je s svojimi zmožnostmi kot režiser in operater vložil v to delo toliko truda, kakor doslej 5e noben režiser še tako velikPi filmov. Pri snimanju težkih scen v zledenelih stenah je moral dr. Fanck s svojimi sodelavci in nastopajočimi igralci doživljati še mnogo bolj grozne s^ene. kakor jih pa film sam prikaže. Film. ki nima v vsej svoji dolžini niti enega ateljčskega posnetka, je najdovrše-nejše delo. ki ga doslej pozna filmska in alpinska kamera. Iz Celja e—■ Si duo faciunt idem, non est Idem. Ni isto, ako dva storita isto. Tako se glasi že star latinski izrek, ki se ga moramo v zadnjih časih večkrat spomniti ob resnih pa tudi ob veselih prigodah. Vnema gotovih ljudi za gostovanja ljubljanskega gledališča v Celju je postala vse hvale vredna, kar izpričuje tudi rekorden obisk predstav, odkar jih vodi v imenu celjske mestne občine gospod katehet Lukman. Staršem, katerih otroci posečajo celjske šole, tudi ni treba več živeti v neprestanem strahu in skrbeh, ali ne bodo njihovi najdražji morda zašli k pohujšljivim in za katoliški čut neprimernim in žaljivim predstavam. Ta skrb je srečno odpadla Pa tudi glede posečanja ki-nopredstav je nastopilo v Celju svobodnejše gledanje in pomirjenje vesti, odkar smo dobili nov kino v palači Ljudske posojilnice, ki je po vidnem znamenju sv. križa posvečena krščansk5 dobrodelnosti in pravi katoliški prosveti, ki je daleč proč od vsakega pohujšanja in pregreh tega syeta. Drevi bomo imeli v Celju spet »Veselo božjo pot«, ki je lanskim gledališkim abonen-tom še v spominu. Namenjena je novim in starim, zlasti pa še ljubiteljem gledališča s podeželja, kjer so v nekem sosednjem kraju proti uprizoritvi »Vesele božje poti« prav odločno zagrmeli in vernike posvarili pred grozečim ljudskim pohujšanjem, ki ga »Vesela božja pot« prinaša med vernike. Beležimo torej lahko v vsakem pogledu zadovoljiv napredek, ki odgovarja tudi Velikemu Celju, ki tako stopa na nova, modernejša pota in se otresa starokopitne konservativnosti. e— Knjige Vodnikmv družbe se dobijo pri celjskem poverjeniš-tvu v upravi »Nove Dobe« v Strossmaverjevi ulici. Pri prevzemu knjig je treba plačati 2 Din za eks-pedicijske stroške. Člani se prosijo, da bi pri prevzemu knjig poravnali tudi članarino za prihodnje leto in plačati še 2 Din za ekspedicijske stroške, kakor je letos določila Vodnikova družba Celjsko poverjeni-štvo sprejema tudi nove člane Pridite čim- e— Na Ljudskem vseučilišču bo predaval jutri ob 20. univ. prof. dr. Boris Zamik iz Zagreba o pomlajevanju, načinu »n uspehih. Zanimivo predavanje bodo spremljale skioptične slike. e— Na koncertu dne 1. decembra bo pelo Celjsko pevsko društvo vrsto novejših skladb skladateljev Adamiča, Dolinarja, Jereba. Jobsta, Lajovca, Mirka, Rožanca, Savina in Vodopivca. Vse pesmi bodo v Celju prvič izvajane, nekatere pa bodo doživele na tem koncertu krstne izvedbo. e— Draždanski godalni kvartet, ki ga tvorijo gg. Gustav Fritsche (I. violina), Fric Schneider (II. violina), Gottfried Hofmann-Stirl (viola) in Georg Ulrich v. Biilow (čelo). je koncertiral v sredo zvečer v polni veliki dvorani Narodnega doma. Ta kvartet je popolna umetniška enota. Tvorijo ga štirje umetniki, ki se z globoko koncepcijo in mojstrsko tehniko zlivajo v eno samo, v vsakem pogledu dognano, veliko ustvarjanje. Gostje so nam nudili večer bogatega umetniškega doživljanja, ki bo ostal vsem številnim poslušalcem v najlepšem spominu. Najprej so izvajali kvartet slovenskega skladatelja L. M. Škerjanca, vseskozi moderno, zelo komplicirano, učinkovito glasbeno delo, ki je lahko Slovencem v ponos. Izvajanje te umetnine je v polni luči pokazalo visoko kvaliteto draždanskega kvarteta. Najbolje pa je gostom* »ležal« veliki Beethoven. Z njegovim znamenitim kvartetom op. 127, ki ga je napisal Beethoven na višku svojega ustvarjanja so prikazali tega velikana v vsej njegovi grandioznosti. Vsak stavek je bil izčrpan do podrobnosti in podan uprav sugestivno neposrednostjo. Beethovna je zares treba znati igrati! Sledil je Smetanov godalni kvartet v e-molu, eno najboljših del nesmrtnega češkega mojstra, ki v tem delu slika s sijajno izvedenimi motivi in silnim občutjem srečo in tragiko svojega življenja. Tudi tu je pokazal draždanski kvartet briljantno tehniko, globino in občutje ter poslušalce uprav fasciniral. Burni aplavzi so se ob zaključku tako stopnjevali. da so gostje dodali še variacije iz Beethovnovega godalnega kvarteta op. 18 štev. 5. Te variacije razodevajo, koliko humorja je imel veliki Beethoven, dokler je bil zdrav. Celje je doživelo nepozaben večer čiste, popolne umetnosti. R. P. e— Porast brezposelnosti. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 495 brezposelnih (302 moška in 193 žensk) nasproti 419 (238 moškim in 181 ženskam) dne 31. oktobra. e— Tragična smrt v gozdu. V četrtek sta dninar in hlapec posestnice ge. Sribarjeve v Drešinji vasi pri Petrovčah podrla drevo, pri čemer je drevo obležalo na pobočju. Ko sta nato žagala deblo, je odžagani del debla zdrknil po pobočju in zadel dninarja s tako silo po glavi, da mu je zdrobfl lobanjo. Nesrečni dninar je na mestu izdihnil. e— Drevo mu je zlomtto hrbtenico. Ko je 26-letni dninar Ivan Zagožen iz Smart-nega ob Dreti podiral v petek neko dro-vo v gozdu, je podžagano drevo treščilo nanj in mu zlomilo hrf>tenico. Smrtno nova mo poškodovanega dninarja so prepo-ljali v celjsko bolnišnico, prej po knjige in pridobivajte nove čianel e_ Nepošten mlinar. Pred dvema tednor ma je 361etni brezposelni mlina reki pomočnik Franc S. iz Maribora prodajal krompir za trgovko Apoloni jo V. v Celju. Prodad je 1500 kg krompirja in porabil izkupiček v znesku 8°0 Din za»e. Franca S. so »e>daj na podlagi tiralice aretirali v Braslovčah in ga izročili okrožnemu sodišču v Celju- e— Kino Union. Danes ob 10. in 14. »Prerijski volkovi« z Georgom 0'Brienom, ob 16.15, 18.30 in 20.45 velefHm »Idealni mož« z Brigito Helmovo in zvočni tednik, jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Burja nad Afrfko« z Garyjem GrantonT m zvočni tednik. KINO METROPOL. Danes ob 16, 18.15, 20.30 »ŽENE ZAPOVEDUJEJO«. Matineje ob 10.30 in 14. uri »FATA MORGANA«. — Jutri zadnjikrat veseli film »2ENE ZAPOVEDUJEJO«. Iz Maribora a— Društvo jugoslovenskjh državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru. Železniške legitimacije nove oblike se z novim letom iz tehniških zadržkov ne bodo mogle uvesti, temveč se bodo tudi za 1937. izdajali kuponi. Kuponi iz L 1936. ne bodo veljali za 1937- Onim, ki jim stare železniške legitimacije izgube veljavnost 31. decembra, se morajo legitimacije zamenjati. Po naročilu generalne direkcije naj se kuponi naročajo že zdaj kolikor mogoče steupno, da se bo izdajanje pospešilo tn da se bodo mogla naročila rešiti pravočasno. Zato vabimo člane, da se v svrho skupne naročitve kuponov do feonca novembra zglase v naši pisarni in predlože legitimacije. Po izpisu potrebnih podatkov jim bomo legitimacije takoj vrnili. Dne 21. t- m. bomo otvorili pisarno v predsobi Kreditne zadruge na Rotov-škem trgu 6/L nadstropje (dohod z dvorišča). Tam bomo poslovali za stranke ob sobotah od 15. do 16. ure. Vnujnih neodložljivih zadevah pa lahko člani še nadalje prihajajo v tajništvo, Vrbanova 59, kjer jim bo tajnih ob delavnikih na razpolago od 10. do 11. ure. Člani se napro. šajo, da se drže tega reda. Doslej so namreč člani in nečlani ves dan od ranega jutra do poznega večera nadlegovali tajnika na njegovem domu, a ob .-obotah popoldne je dežurni v Cankarjevi sobi Na-bavljatae sadruge zaman čakal na stranice. a— V spomin na dan razorožitve zelene garde. Dne 23. t. m. obhaja svojo slavo 45. pp. v spomin na dan. ko je bila po četah generala R. Maistra izvršena razorožitev zloglasne zelene garde, ki je taborila v dravski vojašnici. Ob pol 11. bo na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra I. Ujedi-nitelja služba božja in rezanje kolača. a— Mestna podjetja prodajajo kisline prosto plinsko olje za Diesel motorje na črpalki v Plinarniški ulici 9. a— RotovSke novice. Novi mestni proračun za 1937-38 se v posameznih oddelkih dovršuje in bo konec tega meseca zaključen, na-ar pride pred me-tni finančni odsek. Nova opekarna. Za Piramido v Kr-čevini je bila te dni komisija za zgradbo nove opekarne na posestvu stavbenika Pe-klarja. Komisija je g. Peklarju dovolila gradnjo nove opekarne. Opeka se bo izdelovala tako dolgo, da se bodo grički pod Piramido izenačili z bližnjimi travniki, tako da bodo tamkaj na razpolago nove stavbne parcele. Letošnja gradbena sezona v Mariboru je namreč tako živahna, da primanjkuje opeke, ki jo dobi vajo iz Ormoža, Gornje Radgone. Rač in Pragerskega. a_ Tri mesece je živel od konjskih repov. Mariborski mali kazen ki senat je obsodil v petek 47 letnega brezposelnega delavca Vinka Spurerja iz Košakov pri Mariboru, ker se je v mesecih juliju, avgustu in septembru vtihotapil v konjske hleve pri raznih posestnikih v okolici Maribora ter porazil 21 konjem repe, ki jih je prodajal po 30 Din za kg. Pri razpravi je odkrito priznal svoje grehe ter je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora, razen tega bo še moral odsedeti 5 mesečno pogojno kazen, tako da bo za 11 mesecev preskrbljen. a_ Z nožem nad nočnega stražnika. V Sv. Lenartu v Slov. goricah je vozila večja družba zvečer brez luči na koJesSi skozi trg. kjer jo je ustavil službujoči stražnik. Opozoril jih je, da morajo »meti svetil jke na kolesih, česar pa fantje niso hoteli doumeti in so se s stražnikom pričeli prerekati. Najbolj nasilen je bil 20 letni posestniški sin P. N. iz Sv. Jurija v Slov. gor., ki je potegnil iz žepa nož in prizadejal stražniku na desni roki in levi stran! prs hude poškodbe. Stražnik je moral iskati zdravniške pomoči, nasilneža pa so orožniki spravili v zapore. Kakor smo poročali Je bil morilec vajenca Branka Pu&averja Brano Govedič takoj po dognanj« krivde in po ugotovitvah na kraja zločina izročen preiskovalnemu sodnika. Preiskava se zdaj nadaljuje, o njenih ugotovitvah pa seveda ni mogoče poročati. Na sliki Je 24-letid Govedič. Iz Kranja t— Kino Narodni dom predvaja danes fHm krasnih arij in melodij »S križem bi mečem«. V gL vlogi uloviti tenor Don Joee Moji ca. Z Jesenic ■— SvsCni kine Radio predvaja danes «fc 8- pop. hi 8. zvečer velefibn »V džumgiit. Med dodatki dva zvočna tednilka. Sledi >Bo~ žanpka žena«. Iz Novega mesta n— Zaključita nagradna strelska tekma v Novem mestu se je vršila 18. oktobra. Pri vsaKi tarči so bila po 3 darila in 5 do 6 diplom. Nagrade so sprejeli: pri tarči »Novo mesto« prvo poročnik Bajič, drago Filip Ogrič in tretjo Franc žuko-vec; pri tarči »Zmagovalna« prvo Filip Ogrič, drugo poročnik Bajič in tretjo Franc Zukovec; pri tarči »Trška gora« prvo Avgust Okroglič, drugo izven konkurence Filip Ogrič, drugo v tekmi Viljem Sedaj in tretjo Jože Klemenčič; pri tarči »Gorjamci« prvo Avgn-t Okroglič, drugo izven konkurence Filip Ogrič, drugo v te'-: m l Borut Režek in tretjo Jože Klemenčič. •« Iz Hrastnika h— O tuberkulozi otroka bo predaval v Sokolskem domu v sredo 18. t. m. ob 18. uri ugledni specialisrt primarij g. dr. Neubauer z GoLnika. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. h— Vodovod dobi vas Podkmice, kateri je zelo primanjkovalo rdrave pitne vode. Vodovod bo gradila občina v lastni režiji, od banske uprave pa je dobila podporo 10.000 Din. h— Ureditev volišč. V 3 letih obstoja občine Hrastnik—Dol se volišča še niso uredila. Tako so morali volilci iz bivše občine Dol, komor je spadal del spodnjega Hrastnika z železniško postajo vred, hoditi mimo volišča v Hrastniku na eno uro oddaljeno volišče na DoL Zdaj je ta stvaT tako urejena, da bodo vsi volilci iz naselij ki gravitirajo v Hrastnik, volili v Hrastniku. Volilni imeniki za občinske volitve, ki so do 19. t. m. razgrnjeni v občinski pisarni, so že temu primerno urejeni h— Kino Sokol predvaja danes film »Valček na Nevi«. Iz Ptnfa j— Cercle Francats otvarja v Ptuju redni konverzacijski tečaj pod vodstvom gdč. Lelje Fermevčeve, profesorice državne realne gimnazije. Prvi sestanek bo v torek, 17. t. m. ob 18. v Dijaškem domu, I. nadstropje. j— Vlom v MoSkanjcfh. Kakor smo že poročali, je bilo nedavno noč vlomljeno v trgovino g. Ludvika Vernika v Moška-nj-cih, občina Sv. Marjeta niže Ptuja. Vlomilci so nasilno odprli železni rolo na vhodnih vratih, nato vse blago, po večini ma-nufakturno, naložili na avto in brez sledu izginili. Sumi se, da so vlom izvršili cigani. Med drugim so vlomilci odnesli za 6.500 Din raznih puloverjev, za 2.700 Din tiskanega blaga, za 1040 Din cajga, za 1110 Dm sirove svile, za 1680 Din moškega cajga, za 1350 Din moškega sukna, za 5000 Din robcev in nekaj drugih predmetov. Vrednost vsega plena znaša okoli 40.000 Din. Poizvedbe za vlomilci 90 ostale doslej brez uspeha. j— 121etni fant izginil. Pogreša ^e učenec I. realne gimnazije v Ptuju F. P. eter 12 let, dobro razvit oblečen v rjave hlače, moder »uknjič in rdečo, črtka«to srajco. Pokrivala ni imel. Kdor fanta iz»'edi, naj ga izroči varnostnem organom da ga vrnejo v Ptuj. j— Kino Ptuj. Danes »Seqiioi««, veJe- ffltn o življenju v kalifornijskih goadovih. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in 20. veselo fUmsko komedijo »Lažni vitez« (Junak ene noči). Za dodatek: nov Paramountov zvočni tedniiv in domač kulturni film. VOJNIK. Našim vojniškim fantom im dekle!c*n je spet enkrat uspelo napasti radovedno mlado občinstvo s popolnim smehom. Uprizorili so v nedeljo popodne 8. t. m. kmetsko burko: »Vaška Venera« tako dovršeno, da so nam ustregli čez vso mero. Skoda le, da ljudstvo nima veselja posečati resnejše komade, ki bi blagodejno uplivali na srce in dušo in vzdignili splošno naobrazbo! — Želeli bi pa tudi, da bi se pred igro spregovorilo o potrebni disciplini gledalcev-poslušalcev med igro in v obče, da bi izostale nerodnosti, ki sicer motijo* Postani in ostani član Vodnikove družbe Za dolge jesenske in zimske večere Poizkusite to igro in igrali jo boste 2SfS67-&9 (9 //i * / 1 l tf T 6 ? t 9 /0 // '2. fg y 1 VA n S ] 1 g n I £ Z 2 S L~ 4 1 m I m 2- t 1 i 1 "7 v> /A VA ■ "Z m I • PL □ S m L _ H cu e- C-(ti e- / / l r k £ m z. / M t 2 z Mornarica prvega igralca in polje, na Ali inate dobro streljati? Pii tej igTi je to potrebno, samo s to razliko, da ne bomo »trcljali s puškami ali topovi, ampak s svinčnikom. Igra. ki jo danes prinašamo, je mornariška in za dva igralca. Oba igralca imata na papirju vsak svojo mornarico in uprizorita boj, v katerem zmaga tisti, ki nasprotniku najprej potopi vse ladje. Vsak igralec mora kos papirja, na katerem nariše dve mreži po 12X12 kvadratov. V prvo mrežo nariše svojo mornarico. Mornarica obstoji iz petih podmornic, ki zavzemajo po en kvadrat, štirih bojnih čolnov, ki zavzemajo po dva kvadrata, treh s 2 3 f r C 7 t 9 40» a katerem mora določiti lego sovražnikovih ladij Slabši uspeh je dosegel, kakor vidimo. P, pri drugi seriji treh strelov. Najbrž Je mislil, da bo ležala nasprotnikova križar-ka, ki jo je v prvi seriji strelov zadel, v vodoravni vrsti f. Zato je ustrelil na f 1 in f 3, toda kakor vidimo, sta šla oba strela v prazno. Pač pa je s tretjim strelom zadel novo križarko. Pri tej priložnosti naj omen.'>m. da ni treba natanko povedati, s katerim izmed treh strelov je kdo kaj zadel, ker bi bila sicer igra preveč preprosta. Tako se igra nadaljuje, da imata oha igralca izmenoma vsak po tri strele. Ker je pravilo, da mora biti okoli ir. okoli ladje / 2 3 (f -r 6 f f /P * M ■A /,vj /> L '/n A k v// 22 r M rtt* pula m i n vm v/> f pn i i i m m k 2 m i m aC t f c l e Z — 1 1 1 2 1 torpedovk s tremi kvadrati, dveh križark g štirimi kvadrati, eno oklopnico s petimi kvadiati in admiralsko ladja, ki ima tri kvadrate, in sicer enega navpičnega in dva vodoravna. Oblika teli ladij se ne sme iz-premeniti. lahko pa leže ladje v vodoravni aii pa v navpični smeri. Samo oblika admiralske ladje je zmerom ista in je ne smemo obračati. (Na sliki A zavzema ta ladja kvadrate h 7, i 7 in i 8.) Ladje morajo biti razporejene tako. da se nikjer ne stikajo, da je torej okoli njih povsod prazen pio-stor. K oba se smejo dotikati samo s stranico enega, kvadrata, n,kakor pa ne sme biti tako. ua bi se recimo oklopnica. ki obsega 5 kvadratov z vso stransko stranjo-dotikala roba. Vsak igralec ima razen tabele s svojo mornarico še kontrolno tabelo, na kateri bo določal sovražnikove ladje. Prisetek Ia rasvej ifpre ra se prične tako. da igralec A najprej trikrat ustreli, to se pravi, da pove tri kvadrate na nasprotnikovi mreži, o katerih misli, da morajo biti na njiti sovražnikove ladje. Te kvadrate označi na svoji kontrolni mreži. Nasprotnik jih mora prav tako zaznamovati na mreži, kjer ima narisano svojo mornarico in potem povedati celoten uspeh 3trelov. Kakor se po sliki vidi. je igralec A zadel s tremi streli, ki imajo številko 1. nasprotnikovo oklopnico in vojni čoln. en strel pa je zadel v prazno. Igralec A si to zabeleži na razpredilnici, ki jo ima poleg obeh mrež. Tam zaznamuje zaradi kontrole vse svoje zadetke. Potem ustreli igralec B. Kakor vidimo, je s svojimi tremi streli, ki imajo označbo >1« za-del med A-jevimi ladjami križarko in admiralsko ladjo, tretji strel pa je bil tudi pri njem v prazno. Svoj uspeh si prav tako zabeleži na razpredilnici. Zdaj ima spet igralec A tri strele. Kakor vidimo, je s streli »2«. ki so v kvadratih b 2. k 12 in k 3. zadel drugič oklopnico. razen tega pa še nov vojni čoln. Ker je imel takšno srečo s svojimi zadetki, lahko že približno določi na svoji kontrolni tabeli, kje nekje mora ležati nasprotnikova oklopnica. saj je to mogoče samo v drugi vrs-i. kjer sta številki in »2* druga pole? druge. V 12 navpični vrsti oklopnica ne more ležati, ker se sme samo z enint kvadratom dotikati roba. voda, to se pravi, da se ladje ne smejo nikjer dotikati druga druge, lahko takoj, ko smo odkrili popolno lego ladje, izključimo vse kvadrate, ki so neposredno okoli nje. ker tam druge "ladje biti ne more. Kdor je količkaj spreten bo velike ladje hitro odkril. Dokaj težje pa je z malimi ladjami, vse življenje! zlasti 8 podmornicami, ki leže raztresene in je potrebno časih precej strelov, preden njihovo lego dosežemo in jih uničimo. Glede na napovedovanja naj omenimo še to, da mora vsak vojskovodja po oddanih treh strelih, povedati uspeh teh strelov na tak način, da svojega soigralca ne spravi v zmoto. Ce je zadeta njegova križarka ki je še prej dobila strel, mora povedati, da je križarka že »stara«: če pa je nasprotnik zadel ladjo, ki jc dotlej še ni zadel, mora povedati, da je ladja »nova«. Kako razporedim© ladje ? Kako naj razporedimo ladje, da jih bo nasprotnik teže odkril? Tu imamo precej variant. Nekateri delajo tako. da ladje križajo na vse mogoče načine, kakor n. pr. igralec A. drugi pa pusti večje ladje blizu skupaj, (glej tabelo ?.) Nasprotnik jih na ta način hitro odkrije, zato pa se mora potem dosti bolj mučiti s podmornicami, ki plavajo na širokem praznem morju. Pozabiti ne smemo točno popisovati vseh zadetkov po številkah, kakor vidite ob sira ni obeh mrež. Pogosto namreč moremo sklepati, za lego ladje samo po številkah ki so napisane v kontrolni razpredelnici. V začetku bosta dva povprečna strelca potrebovala okoli 17—10 garnitur po tri strele, da si bosta med seboj uničila mornarici. Pozneje, ko postaneta že spretnejša in ko jima preide igra v meso in kri, bosta pa najbrž že po 12—14 serijah strelov opazila isto delo. Da si otežijo igro. vramejo nekateri tudi večje mreže, na primer po 13X13. 11X11 ali 15X15 kvadratov. Ker je tu število praznih polj povečano, traja seveda igra tudi dalje časa in je treba izstreliti več granat, preden imamo določeno lego vse* ladij. Igramo najbolje tako. da sedi vsak iera-lcc pri svoji mizi. ali pa. da sta pri isti mizi. pa postavita med seboj pregrajo. tako da ne more druge drugemu gledati na tar-l)elo. Tako, upamo, da smo vam igro zdaj dosti natanko razložili in jo boste znali igrati. Tudi vam bo pregnala dosti u^lgega časa. kakor ga je žo tisočem po svetu. Njena najlepša lastnost je pa pač to. da je poceni, saj ne stane nič več kakor papir, ki ga zanjo porabimo. Najbolje je. da si kupimo blok s kvadratnimi jtolji. ki nam bo služil za dvakrat toliko urer, kolikor ima listov. Pa kmalu poskusite! Tn potem nam ob priložnosti, kadar boste pošiljali rešitve ugank kluba »Metle« ali kaj podobnega, sporočite. kako vam je igra všeč. Na uho vam povemo, da jo iirramo nekateri v Ljubljani — zlasti po končanem delu — že štirinajst dni kakor obsedeni. Rešimo star proM®! Šifrirano pismo jetnika Hrena je vzbudilo izredno zanimanje, kolikor moremo sklepati po visokem številu rešitev Kakor običajno, so mnogi reševalci tudi to pot dopolnili svoje rešitve s pripombami. Le zaradi pomanjkanja prostora sc danes ne moremo spustiti v daljši pogovor z rešcvalci. Skle- 1 Z ! / 2 Kontrolna razpredelnica obeh igralcev pamo pa po omenjenih opombah, da je enim bilo reševanje prav lahkotno, dočim so se drugi trudili šest ur, če nc še več, kakor vrli odborniki »Metle«. Kakorkoli, v tako širokem krogu čitateljev je težko vsem ustreči, sodimo pa, da bo današnja računska naloga povzročila večini precej ugibanja. No, prihodnjič pa upamo, da klub »Metla« ustreže spet onim, ki imajo šifre rajši od števila. Dešifrirano pismo jetnika Jerneja Hrena se glasi- »V soboto, ko bodo obiski, naj pride kdo k meni v jeinišnico. Prinese naj mi hleb kruha in v njem skrito pilo. V nedeljo ponoči, ko ne bodo pazili tako zelo na nas, bom prepilil križe v oknu. Pod mojim oknom naj kdo izmed fantov čaka, da mi bo zagnal vrv, po kateri bom splezal na prosto Doma imam za hlevom zakopan ukradeni denar v železni ročni blagajni. Izkopljite blagajno in jo prinesite s seboj, ker zaradi varnosti sam ne bom smel iti domov. Potem pojdem za nekaj časa čez mejo. da bom imel mir pred zasledovalci.« V zlati knjigi V zlato knjigo so prišli naslednji reševalci Hrenovega pisma: Boris ZiUerSchlager, Ljubljana: Antica Ke-niic, Šibenik, Franjo Luknar, Tezno pri Mariboru; Berta Smole. Ljubljana; Karel Tro tošek, Ljubljana; Stanko Ivane, Zagorje; Ivan Lužnik, Št. Janž-Meža; Franc Bračko. Litija; Miro Saje. Ljubljana; Joža Conč. Maribor; Franc Pečar, Kranjska gora: Sonja Mi kuletič, Celje; Mdca Pugelj, Ljubljana; Vida BandeUi, Trst; Slavoj Snežniški; Ivan este&e v ječi! i Laanik, Guštanj; Mihael Debelak, Bled Mli no; Dolžan .MLia Grosuplje; hrane Sktek, Celje; iliuko Singer, Kranj; Janez lio.jan, Ljubljana; Valter Loskovar, Ponikva; Aioj zij Baša, Ljubljana; Boris Brelih, Ljubljana; Maks Jeras, Ljubljana; Janka Sattler, Šlore; Ivan Renčelj. Štore: liožena Zakraj-šek, Maribor; Rudolf Turšie. Rakek; Vrtač-nik M. Brusnice pri Nov. mestu; Teodor Li-picer, Gorenja va | ta rootiriga "b^es s^oftaTika | neha iun gladka vnfcezhe, I t&lui de je fkus tu koT^zhaua. § Tiftij kteH To briktni, safto-1 pni mu otperte gcnfk- f 12U jo lojo 2AQev.lt) SimllA Rokopise so dobili v roke naši jezikoslovci in 1'terarni zgodovinarji. Eden izmed njih je poslal »Metli« ta račun s posmehljivo pripombo, da dvomi, da bi ga znal j »Metlarji« rešiti. Rešili so ga in še prav kmalu. prvi p°gle«d in žlovek ne am« px«&ftn» njej obupati. Regrt&v, regencf Ia drugo nedeljo. o8fJr»Qe— te bo Kaj vam pripoveduje ta roka ? Prijetna družabna zabava je spoznavanje rok. Kako pa, v vsakem človeku se skriva košček vsevedeža, dušeslov-ca, čarovnika in detektiva. In na noben način ne moreš lažje čitati sreče, kakor z dlani. Ciganke delajo tako, moderni hiromanti si s tem služijo kruh. Pa poizkusimo še mi! Ne za denar, marveč za šalo. Družba je zbrana v prvi sobi, uga-njevalec ali uganjevalka stoji v drugi sobi, ki jo loči zgolj zavesa, obešena preproga ali kaj stičnega. Toliko pač, da uganjevalec ne vidi, kdo je potisnil golo roko na drugo stran — v »proučevanje.« In zdaj — cenjeni uganjevalec ali uganjevalka! — napni možgane, da spoznaš, čegava je roka, koliko je stara, kaj presojaš po njej: preteklost, bodočnost... O, čudovite, presenetljive reči se dajo odkriti! Le poskusite! Na eno pa opozorimo: ne šepetajte v bližini zavese, ne hihitajte se preveč, da ne bo uganjevalec že po tem sklepal, kdo moli roko k njemu in kdo }e od zavese oddaljen, čim bolj resno vzamete to igro, tem več bo zabave. ZA SMEH IN KRATEK CAS Gospod Cedilnik. rodoLjub z dežele, pride v me^to na kosilo k svojim lanskim letovišča rjean. Zraven krožnika zagleda papirnato eei>-vieto. >Na pa že motijo gospa«, reče e prijetnim presenečenjem m se zasmeje. >Kaj ei pa dobfl od svoje žene za god?< »Toliko, da nisem mogel v&ega hkratu nositi«. > Toliko?« »Da dve kravati«. ' * »Včeraj f=em bil v osmih trgo'Inah, pa nisem nikjer dobil tega, kar sem iskale »Kaj na si iskal?« »Kredit«. Odsek kluba »Metle«, Id uganke melje od nedelje do nedelje liralfestvo mode Za mlado dekle NajTiolj simpatični lastnosti dobro vzgojenega mladega dekleta sta ljubeznivost in skromnost. Obe pote/.i skuša moda poudariti tudi •- oblačilih za mlada dekleta: tu ni r,ič težkega, nič razkošnega, linija obleke jc kar se da preprosta, okrasje pa neznatno iit ljubko Plašči so gladki, kostumi pa imajo kratko, resno jopico, ki stori postavo še bolj !,' ;kr>tno in graciozno. Na vsakdanjih oblekah vidimo še vedno mali dečji ovratnik, -i ga na prazničnih oblekah zamenjamo z drobno, plisirano garnituro Precej kratka krila teh dekliških oblek ukrojimo dovolj zvončasto ali pa nagubano, da omogočajo dekletu dolge, prožne korake Rokavi so na ramenih le lahno nabrani, na mnogih krstumih in plaščih celo gladki in razširimo tu ramena le s primerno, krzneno progo Predvsem jc važno, da pri dekliških oblačilih nikjer ne pokažemo pretiravanja, celo pri plaščih je treba paziti, da s preobilno krzneno garnituro ne ustvarimo preveč »damskega« videza. Vsakdanja obleka — to je obleka, ki jo nosi dekle v šolo — se je iz,kazala kot najbolj praktična iz diskretno vzorčastega blagi, ki jc najmanj občutljiv za stalno uporabo in za razne madeže. Lctofc so v ta na- Krzneni kep iz pre-križanih skunksov men jako moderni lepi karirasti vzorci in dobite velike izbero v lepih zelenih in rjavih tonih. Naša skica predočuje takšno karirasto obleko l dvoino pregubanim krilom in vrezanimi žepi. Zapnemo jo z malimi, rdečimi gumbki iz usnja in usnjenim pasom enake barve Spredaj izhajata iz de-čjega ovratnika dva zaokrožena dela, ki tvorita nekakšen mladostno učinkujoč »fi chu«. Počez nagubano in na ramenih raz-pušičeno sedlo prehaja v dolge, gladke rokave (1 skica) K tej praktični in okusni obleki nosi dekle kratko, enobarvno jopico, ki se tesno oprime života. Vrezane žepke na životu druži pokončen šiv z enakimi žepki r.a prsih. Mali dečji ovratnik in gladki manšeti so v/ kratkodlakega krzna, morda iz imitacije *strahana (2 skica) Dekliški plašč na naši skici je ukrojen iz štirih delov, ki tvorijo spodaj nekoliko razširjeno, letos tako moderno obliko »redin-gote«, ki pa je seveda za ta dekliški model precej moderirana. Jako zanimivo je okroglo, dvojno prešito sedlo na ramenih, ki prehaja ob izrezu v majhen, pokončen ovratnik. Seveda je ta ovratniček skoraj zakrit pod širokim, krznenim šalom, ki si ga zamišljamo iz vzorčastega krzna, torej iz leoparda ali imitacije. Takšno krzno se namreč izvrstno poda k vsaki modni barvi, posebno k zeleni, rjavi ali vinsko rdeči in učinkuje povrh tega še živahno in mladostno, Sicer gladki rokavi so pod sedlom lahno nabrani, ob zapestju pa jih krasijo manšeti iz enakega krzna (3. skica). Za mlada dekleta je letos posebno moderno vse naokrog nagubano krilo, ki ga kombiniramo z ljubko, kratko jopico. Takšno krilo pride prav na drsališču, seveda pa učinkuje tudi ob vsaki drugi priliki dovolj elegantno, da služi dekletu tudi kot praznično oblačilo, posebno če ga izpopolnimo z lepo bluzo. Jopico takšnega kostu- Odkar so sc elegantnim damam tako priljubili razni lisičji kepi, si moda izmišlja vedno bolj zanimive novosti v obliki in sestavi takšnih kepov. Seveda so sc poleg lisic uveljavile v ta namen še druge kože, predvsem skunksi in tudi učinkoviti, manj dragi oposum. Kep iz skunksov, ki ga imamo v mislih, ni dosti večji od velikega krznenega ovratnika in ga torej lahko nosimo n;; vsakem plašču aH kostumu. Kep sestoji iz dveh. /adaj prekrižamh delov, ki ju spredaj zapenjamo z obema glavicama živali (skica) Milostljiva! Pri nabavi novega zimskega plašča izberite krznen ovratnik v poljubni moderni obliki iz velike zaloge tvrdke L. R 0 T LJUBLJANA, MESTNI TRG 5 ma si zamišljamo ^ ljdbkim krznenim ob-robkom, ki zgoraj prehaja v okrogel ovratniček. Pas iz blaga zavežemo spredaj v pentljo (5. skica). Praznični obleki mladega dekleta, ki odgovarja nekako popoldanski damski obleki, posvečajo matere pesebno poaoroosL Tu je treba »pogruntati« kakšno ljubko garnituro, ki poživi sicer gladki in preprosti kroj obleke. Kaj pravite k okroglemu, pli-siranemu ovratniku in enakim manšetom na poldolgth rokavih? Ovratnik pripnemo spredaj z malo, žametasto pentljo. Dve takšni pentlji se nahajata tudi na pasu, kot nekakšen okras pokončnih šivov, ki prehajata iz krila na život (4. skica). In sedaj še prva plesna obleka, cilj toliko vročih želja! Tudi ta mora biti preprosta in skromna, kajti v pretirano razkošni toaleti učinkuje mlada plesalka le smešno. Zamišljamo si jo iz pastelno barvne, lahke svile s primernim žametastim okrasjem. Jako učinkovita in vendar mladostno ljubka je takšna svetlo rumena obleka z vijoličastim žametnim pasom, ki ga zavežemo zadaj v dva dolga konca. Spre i j okrasimo takšen pas z bujnim šopkom vijolic iz enakega tvoriva. Balonasto nabrani, poldolgi rokavi in mali, pokončni ovratniček z vijoličasto žametno pentljo zaključujejo to skico, ki bo, kakor upamo, všeč mnogim mladim damam (zadnja skica). Zdravniška posvetovalnica Hvaležen naročnik: Podatki, ki jih navajate glede bolečin v obeh rokah, so malo preskopi, da bi Vam mogel povedati točno diagnozo in se moram zato omejiti zgolj na splošen odgovor, bolečine utegnejo biti povzročene bodisi po revmatizmu sklc->ov, aH pa udnici (gihtu), kar ni ena in ista bolezen, Še bolj verjetno se mi pa zdi, da bi bilo tu po sredi vnetje živcev, čigar vzrok je lahko končno tudi ena izmed navedenih bolezni. Ker nastopajo bolečine v obeh rokah, je mogoče lahko tudi te ah one vrste vnetje hrbtnega mozga in sicer predvsem onega dela, iz katerega izhajajo živci za roko. Mislim, da bi bilo najbolje, da poskusite zaenkrat z običajnimi sredstvi zoper revmatizem, to so toplota v eni ali drugi obliki in pa aspirin. Večje važnosti kot navedeno pa je drugo vprašanje, ki ga stav-ljate, namreč, kaj pomeni izcedek roza barve pri ženi, ki je že prenehala menstruirati. Zaradi tega je absolutno potreben čimprejšnji zdravniški pregled, da se izključi kaka novotvorba maternice. Zato ne odlašajte in pošljite Vašo ženo takoj k zdravniku za ženske bolezni. D. D: Po operaciji mehurjast« tvorbe na desnem jajčniku pred par leti se Vam je napravila slična tvorba na levem jajčniku. Iz Vašega pisma odseva skrb in strah pred ponovno operacijo, kateri bi Vi hoteli iz-begniti s tem, da bi se rajši pustili obsevati, odnosno punktirati. Moje mnenje pa je, da bi bila ponovna operacija najboljša rešitev. Punkcija sploh ne pride ▼ poštev, ker ne samo, da ne koristi, temveč je končno iz raznih razlogov nevarnejša kot pa operacija. Tudi obsevanje samo nima dosti smisla in je redosled ta, da se najprej operira in potem šele obseva z rentgenom, če je seveda sploh potreba z ozirom na bistvo bolezni. Mislim, da Vam po teh pojasnilih odločitev ne bo težka in se kar zaupajte še enkrat operaterju, ki Vas je že pred leti rešil enega zla. J. B. iz M.: Mislim, da ne bo šlo brez zdravniškega pregleda, dasi Vam je nerodno, odnosno. dasi se počutite siccr zdravo. Preiskati je treba namreč seč, da-li ne vsebuje sladkorja, ker opažamo take pojave včasih pri sladkorni bolezni. Nadalje je lahko vzrok iztok iz nožnice, ki draži kožo zunanjega spolovila. Končno se gre tu lahko za obolenje zunanjega spolovila posebne vrste, pri čemer se koža naguba in neznosno srbi. Vse to se seveda na daljavo ne da presoditi in bi o tem končnoveljav-no odločal samo zdravniški pregled. Nada: Radi bi vedeli ža nasvet, kako odstraniti rumeno pego, ki se Vam je napravila ob desnem očesu. Te pege niso drugo kot nakopičenje kožnega barvila na enem mestu, kar ima pa lahko najrazličnejše vzroke. Ti vzroki so lahko sledeči. Dalj časa trajajoči dražljaji kože n. pr. tesen klobuk, naramnice, pas itd. Razna zdravila n. pr. jed in druga lahko tudi povzroče, da ostane koži trajno temnejša. Sem spada potemnenje kože zaradi vpliva sončnih žarkov, ali pa toplih obkladkov. Znane so pege, ki nastopajo za časa nosečnosti, pa tudi izven nje, kot posledica delovanja raznih žlez človeškega telesa. V toku zdravljenja z arzenom, živim srebrom, potem v toku sladkorne bolezni in ženskih bolezni opažamo istotako temnejša mesta v koži. Poleg tega bi lahko naštel še druge vzroke, kar bi pa vedlo predaleč. Zdravljenje je odvisno od tega, da-li se posreči odkriti ozi- PARIŠ LONDON N EW-YO RK Izdelki za neso lepote za DESETLETJA 4 LEPOTE Vse »rste kreme se dobivalo ravnotako tudi v sodobnem pakovaniu v »ubah Depot u Jugoslaviji Drogerija GregoriC, Ljubljana. Prešernova ulica Drogerija >Laokon«, Zagreb, Praška ulica Parfimerija žiga Lukač. Novi Sad Drogerija žarko Stanišič, Sarajevo Parfimerija >Luxol«, Beograd, Terazije Parfimerija »Luxol<, Split Drogerija R. Balla, Petrovgrad Drogerija Bongi, Dubrovnik roma preprečiti vzrok. Razen tega je mogoče odpravi': to nakazo s pomočjo raznih zdravil, s katerimi poskušamo odstraniti oni sloj kože, ki vsebuje preveč kožnega barvila in glede katerih se morate pač obrniti na kakega zdravnika za kožne bolezni. Slična zadeva je tudi z Vašim bratom, ki mu izpadajo lasje za ušesom tako. da ima kar plešo Tudi za njega bi bilo najbolje, da gre k zdravniku za kožne bole/ Receptov namreč iz pricipiclnega stališča ne morem priobčiti. 2e več ko mesec dni so v teku tekme šahovskih klubov v dravski banovini za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze. Za tekmo vlada med našimi šahisti izredno zanimanje, tako da se za udeležbo še vedno prijavljajo novi klubi in ie sedaj v boju že 20 moštev po 8 igralcev. Najzanimivejša je seveda borba v ljubljanski predskupini. kier tekmuje 7 l;ub-ljanski klubov. Tu se igra po turnir-skem sistemu in so trenutno odigrane že vse tekme razen zadnjega kola. Na če,u tabele je državni prvak Ljubljanski š. k. s 37 točkami, ki si je tudi že zasigural prvo mesto v skupini. Dobil je visoko vse ma-tehe, med drugim tudi proti glavnima konkurentoma SK Triglavu in Šent Petru s 6Vt : lVs, oziroma 7:1. Drugo mesto bo najbrž obdržal Traglav, ki ima že 30'• točk, tretje pa Šent Peter s 26V«. Slede n« tabeli: Zelezničerski š. k. 19. Omladina 15V*. Šiška 10. Lovš-in 5Vs. V nadaljnja tekmovanja pridejo sedaj prvi trije ljubljanski klubi in prvaki ostalih predskup.n. V teh se igra dvokrožno po izločilnem sistemu in stoje borbe tudi žc pTed zaključkom. V prvi predskupini je doslej Črna izločila Mežico, Železničar - Maribor pa je v prvi tekmi porazil Črno in pride torej majbrie v finale z Mariborskim Š. k. V drugi predskupini so Trbovlje premagal p Ga-berje rn se kvalificirale za nadaljnji terc-mi z zmagovalcem veznega mateha. Celje - Ptuj. ki bo ravno danes oditjran. v treitji predsfcuspini je odigrana šele em teK-matned Š. k. Močilnikom - VrhniKa in 5. k. Logatec. Zmagal je Močilnik- V zadnji predskupini je doslej Krani eliminiral Škofjo Loko. ★ V Zagrebu je umrl v starosta 74 let odvetnik dr. Slavko \Volf, bivši podpredsednik J. š. saveza. Bil je eden naših najbolj znanih problemskih komponistov in je še lani izdal v posebni knjigi zbirko svojih problemov. ★ V Trebitschevem turnirju na Dunaju je stanje po 10. kolu: H. Friedmann 7, Spiel-mann, Opočenskv, Michcl 6Vt, Rubinstein jun. 6 (1), Weinstock 6, Becker 51/* (1). S turnirja je naslednja dobra Spielmannova partija. DAMSKI GAMBIT Beli: Spielmann Črni: Honlinger 1) 62—d4 d 7—d5 2) c2—c4 e7—e6 3) Sbl—c3 Sg8—f6 4) Sgl—f3 Lf8—e7 5) Lcl—f4 Ta poteza gotovo ni tako močna kakor običajna Lg5, ima pa prednost, da teoretično ni tako raziskana. 5) . . . 0-0 6) e2—e3 c7—c5 ! Ce stoji beli lovec na g5, črni ne more igrati te osvobodilne poteze, radi 7)_ cd5:, ed5:, 8) dc5: m črni ima radi kmeta d5 slabšo pozicijo. 7) Tal—cl b7—b6 ? Črni se hitro pusti zmotiti in se odloči za napačen načrt. Treba jc bilo igrati cd4:, 8) Sd4:, Sbd7 z dobro pozicijo. 8) c4 : d5 Sf6 : d5 Povrh menja črni še skakača. ki je potreben za obrambo kraljevega krila. 9) Sc3 : d5 e6 : d5 S tem črni prizna, da njegov lovec na b7 ne bo imel nikake bodočnosti, da je bil torej poskus fianketiranja zgrešena ideja. Toda tudi Dd5:, 10) Lc4 je bilo že slabo. 10) Lfl—d3 Sb8—c6 ? Dosledno bi bilo vsaj La6, čeravno po 11) La6:, Sa6:. 12) Da4. Sc7, 13) Se5 črni r? bi stal dobro. 11) 0—0 I c8—b7 12) d4 : c5 b6 : c3 »Viseča kmeta« d5 in c5 sicer sedaj obvladujeta središče, bosta pa vedno potrebna skrbne obrambe. 13) Ld3—bi —g6 Prej ali siej bi beli izsilil to oslabitev kraljeve pozicije, ker črnemu primanjkuje na kraljevem krilu figur za obrambo. 14) h2—h4 1 Zelo fino. Kmet grozi razdreti črno m» kadno pozicijo m začenja silen napad. Ce «a pa črni name, sledi Lh4:, 15) Sh4:, Dh4:, 16) Tc5: in beli ima radi slabosti kmeta d5 z dvema lovcema dobljeno končnico. Torej prav neprijetna izbira za črnega! 14) . . . Dd8—b6 15) Lf4—g5 ! Seveda beli ni hotel igrati Dd5:, Sd4 itd. Z igrano potezo pa si zasigura odloč3no prednost. Lovec na e7 je branil slaba čma polja f6, eventualno tudi h6 m g7, obenem pa še kmeta c5. Črni ga bo torej zelo pogrešal. 15) . . . ^ : S5 16) Sf3 : g5 Sc6—e5 Zopet bi bilo Db2:, 17) Tc5: neugodno za črnega, radi kmeta d5. Na 17) ----d4 pa bi prišlo potem 18) I/e4. 17) b2—b3 Ta8—cA 18) f2—f4 Črni je ubranil kmete, pa »e pri tem dokončno izpostavS napadu. 18) . . . d7 19) h4—h5 SZ-« 20) Sg5—f3 Žrtve 20) hg&*„ fgS-„ ah 20) Sfc7% KM; 21) hg6:-b, Kg7 ter Th8 bi r>e btle korektm 20) . . . 211 Tfl-el Tc8—rf 22) Ddl—<12 Te8—f£ 23) h5 : g6 h7 » 05 24) Dd2—£2 Dama bo uri napada igraia seveda odto-čiino vloga M). . . Tfff-ta 25» Df2—g3 Th7-« 26) Kgl—f2 1 Brani za vsak slučaj kmeta e3 ki omogoča obenem Thl. 26) . . . 27) Tel—hI Tfi 28) Thl : h5 Th8 : h5 Za trenutek izgleda, da se je črni konao-lidiral. Spielmatm pa je pripravil lepo ključno kombinacijo. 29) Sf3—h4 ! Db6—ib Točko f5 je bilo treba braniti. 30) Dg3 : g6 .+:! DI6 : g6 31) 3h4 : g6 Kg7 : g6 32) g2—g4 Pointa. Trdnjava se mora umakniti, nakar Lf5: + clobi skakača. Seveda ne gre niti Th7, ker po 33) Lf5:-h mora kralj »taifc na f6 ali g7, zaradi česar ostaneta skakač ah trdnjava brez zaščite. Beli je torej dobC dva kmeta, partija je odločena. 32) . . . Th5—b2 'M 33) Kf2—g3 Th2—d2 34) Lbl—f5 +' Kg6—f6 35) Lf5 : d7 d5—d4 36) e3 : d4 Td2—d3 'M 37) Kg3—fc4 Td3 : d4 38) Ld7—£5 Td4 : H 39) Tel : c5 Lb7—g2 ? Se ena napaka, sicer v popolnoma brezupni poziciji. 40) Kh4—g3 črni se vda. Vasja Pire v novinarstvu Docent dr. Adolf Dresler je o tem napisal knjigo V zadnjih desetletjih *e v novinar i'"em poklici' repko uveljavlja tudi žena in to k'>- iiredn;ca listov, poročevalka, politična uvodničarka. urednica zabavnih, modnih ženskih ;.n raznih drugih »ke.tičkov«. U pesno d Ho novinark jc samo ob sebi odstra-n !c nezaupanje v ženske sposobnosti pri tem poklicu. % O I:'.er?r, fm delu žena je že mnogo p sal\ ve.idar pa doslej ni bilo ije čipis* r knjige, ki bi pregledno prikazovala rr-i-itnr delo najvažnejših in najpomemb-r- • 'Ji novinark. Minulega leta je napisal a- Adolf I>resler. docent v institutu za novinarsko znano t pri monakovski uni-vt-rkniigo ;-Die Frau im Journalismus« iže ia v novinarstvu), ki jo je letes izdala založba Knorr u. Hirth v Monakovem. Avtor skuša pregledno prfkazati delovanje ž'-ne v novinarskem po"'licu. Razumljiv o je. da najibširneje cipisuje delo nem-§!-ih novinark, nato pa z večjo ali manjšo t"č".o t jo in preglednostjo udejrtvovanje novinarjev pri rrtalih evropskih narod-b Od 'zvenevropskib dežel oznafti žennovinarstvo v Združenih državah sevprnoameriških. v Braziliji, Cileju, Turčiji. na Kitajskem in Jaipon IVem. Pri Slovencih je žena-nov inaj-ka. še zelo nenavaden pojav, oziroma ga aploii še oL V vzpodbudo vsem tistim, ki čutijo veselje in nagnjenje do tega poklica, pa se mu iz najrazličnejših razlogov — med katerimi mogoče ni zadnji, da se ta poklic »za žensko ne .:ipodobk — ne upajo posvetiti, prinašam poročilo o Dreslerjevi knjigi. V prvih začetkih novinarskega udejstvo-vanja si je morala ženska pridobiti najprej to pravico, da je smela brati tiste prve, štiri ali še manj -ctrani ohsegajcče tipkane tednike. ki so se pojavili v 17. stoletju. Kajti še 1697. piše Kaspar von Stieler: > Žensk emu sipolu ie godi velika krvica, če ga brez izjeme obsojamo lahkomiselnosti in klepetavosti, in se tako najdejo očetje, ki svojim hčerkam, in možje, ki svojim ženam prepovedujejo čitanje časopisov«. Da v takem položaju žena še misliti ni smela na svoje aktivno sodelovanje pri ta/fcratnih listih, je jasno. V 18. stoletju so začeli izdajati prve ženske časopise. Odslej ni bilo več mogoče zatreti novinar frega. udejstvovanja žena. Da prikrijejo svoje ženstvo, so se prve pišeče žene skrivale za moškimi pseudonimi. Sčasoma je tudi to odpadlo, ženske so postale sotrudnice tudi drugih, nele ženskih časopisov, dopisovale ;o dnevnikom, nekatere so bile že samostojna urednic«, dm bolj se je Sirilo delovanje žena r javnem življenju, toliko bolj so f« udejstvovale tudi v novinarstvu. V nemškem novinarstvu se prvič pojavi žena kot sotrudnica ženskih časopisov, ki so v glavnem služili vzgojnim namenom. Najbolj znana izmed teh dopisnic je Loui-sa Adelgunda Viotoria Gottsched, žena pesnika G-ottscheda. V sredi 18. stoletja je Marija Elizabeta KranzbUhlerjeva ustanovila v Wormž« tednik. Svojevrstna pojava je v nemškem novinarstvu kneginja Anna Amalia iz Weiimarja, ki je s sodelovanjem svojih prijateljev (Goethe, Schiller z ženo, VVieland, Herder z ženo) ln le za nje izdajala list »Journal von Tlefurt«. Prva nemška urednica je bila Marija Theresa Huber, ki je farna urejevala Oottijev >Mor-genblatt ftir gebildete StSnde«. Dresler opisuje še življenje in delo Johanne Stdio-penhauer, filozofove matere, ki je bila tudi sotrudnica nekaterih takratnih listov, dalje Ottilie von Goethe, vnukinje velfkega pesnika. Ta je sama izdajala, ureevala in popravljala časopis >Chaos«. Namenjen je bil le oeftemu krogu njenih znancev ln prijateljev. Novinarsko Je delovala tudi Amalia Schapfpe. njeno glavno delo je pa v literaturi. V 19. stoletju žene ne piSeJo več le feljtooov, temveč so že sotrudnice dnevnikov. V revoluciji 184S. se uveljavijo politične novinarke Fraaztafca Mathilda Anneke, Anna Kinkel hi Loulae Otto-Pe-ters. Te žene eo bDe tudi cačatnloe la Mejne voditeljice tenfeega Stenja, ki m Je m drugi polovici 19. stoletja zelo razvalovalo in zahtevalo med drugim tudi osnovno enakopravnost žena v novinarstvu. Najpomembnejša nemška novinarka minulega stoletja je bila Loui;e Otto-Petersova, ki se je v začetku svojega delovanja skrivala pod imenom Otto Stern. V listih »Pla-net< in »Gartenlaube« je pisala o literarnih vprašanjih in o ženskem pravu. Vse življenje je tudi odločno borila za žensko enakopravnost. Poleg Amčlie Pauline Mathilde Brandecker omenja avtor še Christino von Thaler. O moderni dobi nemškega novinarstva avtor ne poroča in tako ne izvemo ničesar o obsežnem novinarskem in piiblicističnem delu Rose Luxemburgove, Klare Zetkin, gospe Men-de in ostalih sotrudnic socialističnega in naprednega nemškega novinarstva. V 20. stoletju je Število nemških novinark zelo naraslo. Udejstvujejo se kot feljtonistke urednice modnih prilog in kotičkov, pišejo gledališke in glasbene kritike, ter o socialnih, pedagoških, političnih in gospodarskih vprašanjih. Zakon o tis&u iz L 1934. (Schriftleiter gesetz) predpisuje enako izobrazbo za novinarje kot za novinarke. Poleg obvezne poizkusne dobe v kakšnem uredništvu, marajo nemški novinarji absolvirati enoletno državno novinarsko šolo. V januarju 1935. je bilo v listi poklicev prijavljenih 337 novinark, nev&tevSi k tam risark in fotograf in j, ki ■o gapowl«na po uredništvih. ■ MUfl J* 060 novinar okrog dvajset žena, ki so urednice in sotrudnice raznih listov. Simona Dever je ahsolvirala šolo > Institut pour Journalistesc m urejuje pri dnevniku >LJournal d. aarl-roi«. Za svoje zasluge Je bila večkrat odlikovana. Sledijo poglavja o ženskem novinarskem delu v Bolgariji, na Danskem in v Angliji. Angleške novinarke se posvečajo predvsem pisanju potopisnih reportaž. Znana je Rosi ta Porbes, svetovna potnica, ki s svojih potovanj po Južni Ameriki, Kitajski, Balkanu, Afriki, Siriji, Arabiji, Severni Ameriki in drugod iopUuje za angleške in ameriške vodilne dnevnike. Obsežno poglavje je posvečeno francoskim novinarkam. Dame iz višjih krogov so bile v Franciji prve, ki so pisale v liste in celo same izdajale še pisane časopise. Med prvimi novinarkami je gospa d'Huxelles, ki jie skrbela za prenos novic med pariško aristokracijo in saloni na deželi. Doublet de Persan je vodila originalen dnevnik. Vsak izmed njenih gostov je moral ob svojem prihodu v njeno hišo napisati vse, kar je zvedel novega, v dve knjigi; dvomljiva poročila v ano. resnična in verodostojna pa r drugo knji- ^ Bfeagl vnib rekorderjev v terfcn. bomo nonl hitro primati, rt* »pada Skvvefe ▼ tam po-gtotbi vfwta.no prej med pot**» nego pajke. Starec s trdnimi nogami s 113 leti je prehodil SO km v zračni črti V bližini Kielc na Poljskem je policijska patrulja naletela ob poti na starega moža, ki se je bil od utrujenosti sesedel. Spravili so ga v bolnišnico, kjer si je kmalu opomogel. Ko so pregledali njegove papirje, se je izkazalo, da gre za nekega Teofila Stankiewicza, ki je Ml Junaški strojevodja Strojevodja G. Williams iz Crevea na Aiw gleškem je vodil te dni brzovlak iz Pustoma v Aberdeen. Med potjo si je po nesrečnem naključju zlomil roko. Navzlic straS-nim bolečinam je vodil svoj vlak še pet kilometrov naprej do postaje Bletchley, kje* je u®tavil in predal *vojo mesto strojevodji. peS opravG pot iz ^nasl SbnpnSRa, ld je od K3eAe v sraftrd ftrtJ oddaljena le 50 tan. To M ne b£fc> traJn rftS krepkega, mtedoga moža. "ftoda wkas ne šteje a& manj nego 1X8 Jot, pole^ tega pa Jb to pat cpraprfl t viharnem tn dežjervnem Jesenricent vcviitemn. MJe-gov ofie Jb bC ofedtesl ttZ tet, trati pa KM teta* Starec a tako nogami Je bQ kimata pnaoB tn Je potem odšel v oeikl arad, da M oa ta njegovo t« A^Jjfljjo kot borasa te dUrfh bajav L 2868. Basao Ktcvulfrj J* b£L arBeft uuuinS oa pot«*« Postani in ostani dan >4 Z eno samo nogo pleza la i Stara je resnica, da imajo primitivna ljudstva dosti boljše zobe nego civilizirana, na-vz-.n- temu, da imajo civilizirana ljudstva visoko razvito zobozdravniško znanost z od ličnimi metodami za nego zob in zatirane zotinih bolezni. Približno 90 odsekov ljudi ima v civiliziranih deželah bolne, posebno gnile zobe. Vzrok, da imajo primitivna ljudstva boli-V zobovje. je različen. Prvič ga imajo s ce lustmi vred bolje razvitega, drugič ga Ta mož ni kakšen kitajski papež bolj uporatljajo, tretjič je njih prehrana zobovju ugodnejša. Tako se n. pr. Eskimi hranijo izključno z me^om in ribami, pri čemer morajo zobe krepko uporabljati- Eskim-ke svoje otroke tudi del j časa doje, večinoma u'i do štiri leta. Z materinim mlekom pride v telo mnogo apna. ki je potrebno za razvoj zobovja. Tudi pri delu uporabljajo Eskimi zobe, kar je v prid zobnemu zdravju. Med primitivnimi ljudstvi je zobna gniloba precej redka bolezen. Danski odontoiog Budtz-Jorgensen je ugotovil na Danskem pri 97 do 9S odstotkih ljudi zobno gnilobo, pri Dancih na Groenlandu samo še 58 odstotkov, pri Eskimih 10 odstotkov in na rtu Yorku samo še 2 odstotka.. Da imajo Indijanci Severne Amerike ta- Rontgenovi žarki v policijski službi Pet t??iSjaatov je požrl, pa so mu jih našli SKNSKO IN ZIMSKO BLAGO f.\ OBLEKE. POVRŠNIKE, PLAŠČE, SUKNJE itd. V BOGATI IZBIRI NUDI m e«f & I pbljasia, Aleksandrova 7« VELIKA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GOSPODE IN DEČKE. •MiiMnMiiiHHMiHgigiimatiisiiiciiiia Neki prodajalec časnikov na Trafalgai Squareu v Londonu si je moral dati preu nekaj časa operirati grlo. 7Aravnikom ni uspelo, da bi mu rešili glas. Da bi pa mogel še nadalje izvrševati svoj poklic, si je mož izmislil gramofonsko ploščo, ki izklicuje namesto njega najvažnejše časnike in revije. - Nič manj iznajdljiv ni neki londonski in-ženjer. Da bi se ljudje udobneje - praskali jk> brbtu. je zgradil aparat, ki opravlja t-o delo z elektriko. Priprava sestoji rz »roke«,- katere »konci prstov« se začnejo gibati jimi vplivom majhnega električnega inotoija. .Motor sc da priključiti z vrvjo na vsak kontakt. Kogar po hrbtu srbi. mu ni treba drugega, nego da si položi to električno roko na hrbet in vključi tok. Stvar bo bolje in hitreje opravila svojo nalogo nego naravna roka. Da-li jo bo opravila tudi ceneje in kako jo bo opravljala, kadar ni električnega toka v bližini, to je problem zase. Najmlajši francoski letalec Pregovori — malo drugače 7-akori je prijatelj slabotnih — zelo le|x>, le škoda, da je istočasno tudi vedno služabnik močnejših. — Obleka dela človeka — zato pa so s« obrazi ljudi po uvedbi konfekcijske industrije tako uniformirali. _ Pet koles pri vozu ne Škoduje — Habo je Le, če dobi voz pet petih koles. — Srajca nam je bPžja od suknje — navzlic temu pazimo tudi na suknjo, kajti v sami srajci ne moremo stopati naokrog. — Čistemu je vse čisto — to je tudi naju-dobnejši izgovor tistih, ki z veseljem rijejo po u-mazanosti. — Namen posvečuje pripomočke — toda samo takrat, kadar so nameni res svet'. — Umetnost gre za kruhom — toda večinoma brezuspešno, kajti kruh boži pred umetnostjo. — Če dva napravita isto, ni i-sto — vsak na pravi namreč isto na svoj osebni način . . . napačno. Mladi Roger Tschuin iz Južne Francije je v svojem 13. leto pri neki nesreči nogo. Bil je pa strasten plezalec ta smuča*. Da M »e mu ne Mb teeba tem športom, si je omislil bergle, na katere lahko pritrdi toffl smnflL 8 močki izvršnje sedaj prave akrobacije, kakoa* je> navlriuu tod te m ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Tako?« je vprašal ameriški velemili-jonar mladega človeka. »Radi bi se poročili z mojo hčerjo? Koliko pa imate imetja?« >Približno sto tisoč dolarjev«. > Vprašal sem vas po imetju. Vaš drobiž me ne zanima«. >To steklenico vina mi je dala zaročemka na pol. Ob vsakem poairkii naj bi mislil nanjo':. >Še mi vidi, da je dobra kapljica. Dovo lito mi, naj bi še jaz malo mislile. ★ »Ali ni to čudovit prostor za zajtrk v zeleni naravi?« >Gotovo. Preobilica komarjev se ni mogl^a zmotiti«. ★ »Nu, stari prijatelj, kako gredo kaj posJ1?- »Hvala. Krog mojih odjemalcev rase od dne do dne«. »To je zelo razveseljivo. Kaj po prav za prav prodajaš?« >Otroško perilo«. ★ >Po čePonudi1 je v tramvaju svoj prostor neki dami.« je odgovorila prrioa. »To vendar ni doto«, da je bdi pijan*« ANEKDOTA V nefci družba »e je prodnena! virtuoz brez talenta. Domačna je shawa, kako mn virtuua ka*} tigaja. >fipomrinja to« na Padf»w®fcftg»<, j« odvrnil Shaw. >Na Paderevrakega«? »e je začodsi« g*v spodinja Saj ta vendar ni violinski virtnoze >Prav zavoljo tega«, je odvrnil Sbaw. ...........................»i..... SAK DAN ENA »Poglej, atek, neki skavt mi je pokazal. Qg«nj brat vfigalloc! temveč eden izmed proslulih ameriških fašistov. l;u-khiks-klanovcev. Njegova orga-mrac/ja ga je postavila v mestu Atlanti orrcl trgovino nt-kega Grka, da bi branil IjiHlrm s stop v to trgovino. Grk se je sto-proevutnim Američanom zameril s tem, da svoji hčerki prepovedal pozdravljati v ameriško zastavo. Obleka belega stra-ifr,M I«', kakor vidite, precej komična, toda e-- >':i<- ob njegovem bedru dovolj razločno SMo-.',nr.ji» na to, da se ku-kluks-klanovci v l7.vT pri tem prišli tudi do vprašanja umora. IS-letni Slovokotov, ki je bii med svojimi tovariši znan kot ek&tremist, je pri tem trdil. da nima človekova volja nobenih mej. On sam stori vedno to, za kar se je sam o<"Uo«*il smatra se sposobnega za vsako dejanje in bi celo umor izvršil brez očitkov v*\sti. Na ugovore svojih tovarišev je še pripomnil da je pripravljen umoriti vsakogar med njimi, ki mu izrazi to željo s pod-p f-anim pismom. To pismo bi bilo potrebno. .-la bi g a sodišče potem ne moglo prije-t- kot navadnega morilca. •".-t tem ko so smatrali vsi drugi Slovo-V l.^v" jt v o kesede za slab dovtip, je lepa / !-.hi ("Jankova dejala, da je pripravljena r :'s:'ti takšno pismo, o kakršnem govori 1- •»•■•.ik?>i!..\ N-eswe b^-ed^ iemli-" ivi^ol-.psijo. samo ne verjame, da bi bil ta-k nočan da bi jih mogel uresničiti. Slo-..»tov pa je določil neki tenn'n, kupil ie 1 o-ia'o i<- ie ori Sošolke zahteval, naj mu pismo napiše. Po daljšem oklevanju je to tudi storila. Ob določenem času jc sedela s tovariši pri mizi m se razgovarjala silovo-kolov je vstopi i m ga ie pozdravila / nasmehom. Na njegovo vprašanje je izjavila, da se še vedno ne boji Nato je mladi člo-vck potegnil bodalo in ga zasadil mladenki do ročaja v prsi. Dejanje se je zgodilo tako hitro, da ni imel nihče izmed ostalih časa, da bi ga preprečil. Da bi dokazal svojo > moč • pa i1' "šlovoki^iK. noteia si* a-n i '" tovil smrt svoje sošolke Nato je odšel v neko gostilno in v kino Naslednji dan pa se je sam javi) policiji ter ji pokazal pismo svoje žrtve. Moral se jc zavoljo umora zagovarjati pred poroto Navzlic pismu in njegovim trditvam, da se ne čut krivega in dolžnega pokesati se so ga obsodili na deset let težke ječe. Nelsou Kockelellcr, vnuk slovitega petro-lejskega magnata in dedič velikega dela njegovih milijonov, ne zamudi nobene prilike. da hi se ne udejstvoval kot vnet foto-amater. Na slihi jja vidimo visoko nad oblaki, v kabini zrakoplova »Hindenburga«, ko snema prizore pod seboj s svojo specialno kamero. Brezžična ©ddafisa postaja pod zemljo V Melniku. r-skoslovaškem vinskem središču, so zgradiii s stroškom 26 milijonov čeških kron novo kratkovalovno oddajno postajo. \'sa naprava je v betonskih z.gradbah. ki so varne pred bombami, jvvi zemljo. Ta postaja l«o rabila v prvi vrsti za prenos poročil v nemškem jeziku. prodaja časmke, električna roka praska po hrbtu Guy Benanl gojenec Normandijskega aerokluba, je napravil te dni z odličnim uspelioii. iagit za jwota. S svojimi M teti je to najmlajši francoski letalec Na avtomobilski cesti Milan — Bergamo je trčilo neko vozilo s takšno silo v drug avto. da se je ta sredi ceste prekoplcnil in zgorel, v avbi bila šestčlanska družina, ki se ni mosrla več rešiti in je i*to tako zgorela. Vozač drugega avtomobila, ki je povzročil nesrečo, je bii ie lažje ranjen ln ao ga dCdtflSŽL Avtomobilska nesreča uničila celo družino Avtomobilisti! Po uporabi čoka zamorele presoditi, da li odgovarja motorno olje za zimo ali ne. Slabo olje se zgosti, startate težje in prepogosto potegnete za čok. Rezultat: 1. ¥ cilinder prihaja preveč bencina ter ondi med obroči beta in steno cilindra prodira v karter; t. Olje v karteru se razredči, mora se češče menjati in mazanje trpi; ?. Stene cilindra se preveč izperejo olja, postanejo suhe in se preko mere izrabljajo. Maviio To dlosežcie s speeijalnim zimskim avto*oljem Start kot strela-dovršeno mazanje Ob 10.30 Mladika : Korotan, ob 13. Slavija : Mars in Jadran pa Hermes : Amater Moste, ob 14.30 Državnega prvenstva danes v Ljubljani ne bo. Za letos smo z ligaškimi tekmami v Ljubljani opravili. Pa bodo kljub temu ljubitelji nogometa prišli na svoj račun. Saj imamo podsavezno prvenstvo, ki je večkrat mnogo zanimivejše, kot državno prvenstvo. Tako bomi imeli tuli danes priliki, da si bomo ogledali lepo, borbeno in fair prvenstveno borbo I. ljubljanskega razreda, Hermes : Amater Ob 14.20 se bo ta namreč srečala na igrišču Hermesa ljubljanski Hermes in trboveljski Amater. Bo to edina prvorazredna prvenstvena tekma v Ljubljani. Amater je trenotno na čelu tablice in bo gotovo skušal to ugodno pozicijo tudi obdržati. Hermesu pa se hoče revanže za nedavni poraz v Trbovljah. Herme- je svoje moštvo temeljito reorganiziral in ojačil z novimi močmi. V predtekmi bo ob 13. nastopila B garnitura Ljubljane prot B moštvu Hermesa. Tekmi se vršita ob vsakem vremenu. II. razred Pa tudi II. razred ljubljanskega pod-saveza ni od muh. Tudi naši drugorazred- ni klubi nudijo prav lep šport in vedno l odhajajo gledalci zadovoljni z igrišč. že dopoldne bomo imeli prvo tekmo. Ob 10.30 bosta na igrišču Mladike nastopili moštvi Mladike in Korotana, ki sta obe zelo požrtvovalni in disciplinirani. Pa tudi tehnično ustrezata, kar pričajo številni laskavi rezultati v letošnjem prvenstvu. Popoldne ob 13. pa je zaključi na igrišču Jadrana glavni del prvenstvenega tekmovanja n. razreda z dvojno prireditvijo Slavija—Mars in Jadran—Moste. Dogodki v tem razredu se razvijajo z menjajočo se srečo in so baš zaradi tega zelo zanimivi. Zaradi tega bo gotovo tudi današnje popoldan.?'*« tekme posetilo veliko število gledalcev, katerim gotovo ne bo žal, da ii bodo ogledali ti zanimivi srečanji. Današnji nogomet v Celju Danes ob pol 10. dopoldne se bo pričela na Glaziji prijateljska nogometna tekma med kompletnim prvim moštvom SK Celja .in simpatičnim moštvom SK Trbovelj. Na Olimpovem igrišču v Gabcrju se bo pričela ob 14.30 zanimiva podsavezma prvenstvena tekma med celjskim Olimpom in ljubljanskim Slovanom. To tekmo bo sodil g. Veble. V nekaj vrstah Tz Borovnice smo prejeli dopis, ki meče precej čudno luč na neko ljubljansko nogometno ekipo, ki je preteklo nedeljo »gostovala« tamkaj. Fantje so na zelenem polju zmagali s 6:2 in so si nato podaljšali veselje še za okroglo mizo. Kakor smo obveščeni, je bilo tamkaj kmalu mnogo preglasno, ker so nadebudni pristaši okrogle žoge malo preveč pogledali v kozarce. Za slovo pa so si privoščili še izdatno mero rujne kapljice, ne da bi plačali račun. Skrbni krčmar je družbico »nogometašev« še pravočasno ujel ter j' primerno navil ušesa. Mislimo, da bi sc moral za takšne nastope aktivnih privržencev nogometa po možnosti pozanima i tudi podsavez ter eksemplarično kaznovati vse, ki tako predstavljajo nogometaše m proslavljajo zmage na zelenem po-lju. V drugi igri v Franciji je BSK igral v Bor-deauxu neodločeno s 3:3, čeprav bi moral po igri sarni zmagati. Sod';ik je razen tega tekmo prekinil 12 minut pred koncem, v katerem času bi bil BSK gotovo dosegel zmago. Današnji prvenstveni Spored bo za eno tekmo manj bogat, kakor smo poročali v včerajšnji številki. Jugoslavija in Hašk namreč po dogovoru ne bosta igrala, temveč pojde Jugoslavija na prijateljsko srečanje v Novi Sad, flašk pa ima prosto nedeljo. Celjski Atletiki so za danes v Celju določeno prvenstveno tekmo z Mariborom odpovedali, zaradi česar jo je Maribor dobil par forfait 3:0. Bask bo na današnji tekmi proti Ljubljani nastopil z naslednjim moštvom: Babic, lvkovič. Čabrič, Krstič Vojinovič. Kli-sarič. Vojič, Dimitrijevič, Detlinger, Seku-lič in Sarič. Zagrebški nogometni sodniki so sklenili da od sedaj naprej ne bodo več sodili državno prvenstvenih tekem izven Zagreba. Ako bi ostali zagrebški sodniki sodili tako, kakor je g. Mlinarič zadnjo nedeljo v Ljubljani, nam nc bo žal tega skle-pa. Službene objave LNP 9. seja k. o. 10. XI. 1936. Ss g. Ramovš se preda s. o. ker se večkratnemu vabilu na zaslišanje ni odzval. — Kazenske zadeve zoper I. Pučka, Bratstvo, Vodopivca, Hriberja itd., Peera-Jesenice, Josipa. Ptuj, se odložijo na prihodnjo sejo. — V kazenski zadevi zoper Keravca Petra, Slovan, se zasliši še Šuster Robert, Amater. — Zabeležita se izključitvi: Ško-porec Borut, Hermes, dne 25.oktobra. Kosec Ciril, Mengeš, 25. oktobra. — Suspendira se po § 55 k. p. Zupane Franc Mars. — Dvigne se suspenz Lukanu Jaki, Zalog. Kaznujejo sc: Čoh Josip. Atletiki, po § 24 k. p. z enomesečno zabrano igranja. — Končan Edvard, Atletiki, po § 24 k. p. z dvomesečno zabrano igranja. — Kreiner Er-nest, Rapid, po § 24 k. p. z enomesečno zabrano igranja. — Stanitz Valter, Ptuj, po § 36 k. p. z enomesečno zabrano igranja. — Amb rož Adolf, Zalog po paragrafu 36 k. p. z enomesečno zabrano igranja. Turk Ver.delin, Zalog, po § 36 k. p. z enomesečno zabrano igranja. — Vse kazni tečejo od dneva objave. — Kaznuje se Ži-dan Stane, Zalog, po § 26 k. p. z dvoletno zabrano igranja, všteje se mu suspenz in mu kazen poteče 31. oktobra 1938. Kolesarski podsavez sklicuje za torek 17. t. m. izredno sejo v Mariboru v prostorih hotela »Zamorec«. Seja je izredne važnosti za nadaljnji obstoj slovenskega kolesarstva. Naprošajo se delegati posameznih društev, da se seje v čimvečjem številu udeleže in prineso s seboi društvene štam-pilje za cventuelno nezaupnico Savezu in pritožbo na ministrstvo telesne vzgoje. Lahkoatletski miting v Celju Danes priredi SK Jugoslavija lahkoatletski miting na svojem igrišču na Sp. Lanovžu v Celju. Po dosedanjih prijavah sodeč, bo to ena največjih letošnjih prireditvah v Celju pa prvič tako obiskana od lahkoatletov Na startu bomo videli skopaj b: rekli elito slovenskih športnikov tako od ASK Primorja. Železničarja, Maratona (Maribor) in drugih Miting se začne ob 8. ter bo trajal najmanj do opoldne, predvidoma pa do 14., ako bo vreme naklonjeno in bodo vse točke, ka- kor so na programu, tudi izvajane. Upamo, da bo odziv celjskih športnikov in športu naklonjenega občinstva povoljen. SK Slavija. Danes ob 13. igramo prvenstveno tekmo z Marsom na igrišču Jadrana. Vsi igralci naj bodo točno ob 12.30 v garderobi. Oprema naj se dvigne v lokalu od 10.—11. dopoldne. Pečar in ostali sigurno! Iz sodne dvorane ,sZame§ijavau tisočaka Stara prevejana delavka z Jesenic, Marija Glavičeva je imela že pogostokrat opravka s kazenskimi sodišči. To pot se je pred malim kazenskim senatom zagovarjala zaradi tatvine 200 Din. Komaj je prišla iz zapora, v katerem je odsedela svojo petnajsto kazen, se je zglasila pri trgovki Heleni Šolar na Bledu-Ležeče, kjer je prosila, naj bi ji zamenjali tisočaka v stotake. Ko je ležalo 10 stotakov že odštetih na mizi, pa se je »spomnila«, da je tisočak pozabila in da ga nima v torbici, kakor »je mislila«. Nato je hitro odšla ii trgovine, z njo pa sta odiSa tudi dva stotaka, ki jifh je v neopaženem trenotku pobrala z odštetega kupa stotakov. Sodnikom bi bila Marija rada dopovedala, da je bila v stiski ko sc je komaj vrnila iz zaporov. Težko bi ji bili verjeli tak zagovor, ko ima že lepo število, tudi težjih grehov na vesti, nikakor pa ji niso mogli verjeti, ker je preiskava dognala, da je Marija takoj po tatvini s stotaki zavila v gostilno, kjer s fanti popivala. Imela je še celo tako smolo, da je izgubila denarnico z denarjem, kolikor ga niso zapili. S svojim dejanjem si je Marija zaslužila brezplačno streho in prehrano v strogem zaporu za 8 mesecev, kjer bo mogla prezimovati in pričakovati toplega poletja. Na 14 mesecev robije je bil obsojen 35-letni trgovski pomočnik I^eopold Kotar od Sv. Križa pri Litiji, ki je bil obtožen, da je v februarju letos v Gabrovki vlomil pri Rozaliji Ovnovi, kjer je odnesel pol mernika pšenioe, v avgustu pa da je ukradel trgovcu Robertu Vidmarju 75 kg lanenega semena, 25 kg riža. dve vreči, nekaj žganja in slanine, ob drugi priliki pa še nekaj kvasa. Obe tatvini pri Vidmarju je Kotar priznal, za pšenico pri Ovnovi pa se je zagovarjal, da jo je od Ovnove prejel kot plačilo za delo na polju. Tega dela obtožbe ga je sodišče tudi oprostilo v smislu 280 k. p. zaradi pomanjkanja dokazov. Razsodba o Graškovi zadevi potrjena S stola sedmorice v Zagrebu je prišla rešitev v znani Graškovi zadevi Lastnik rea-litetne pisarne v Ljubljani Josip Grašek, ki je trenutno še v zaporih ljubljanskega sodiišča. je bil 13. avgusta letos obsojen zaradi zločinstva prevare, prestopka oderu-štva in zločinstva napravljanja lažnih listin na 3 leta in 6 mesecev robije ter na 2 letno izgubo častnih državljanskih pravic ker je v letih 1934. in 1935. deloma saim ali pa po svojih posredovalcih pokupil v Ljubljani in v raznih krajih dravske banovine veliko število hranilnih knjižic raznih denarnih zavodov. Z lastniki knjižic pa se je dogovoril za odkup na dolgoročne obroke, ki ; jih ni odplačeval. S tem je vlagatelje oško- j doval za približno vsoto 3 milijonov. Proti razsodbi je Grašek po svojem pravnem zastopniku dr Vrtačniku zahteval revizijo procesa zaradi izreka o krivdi glede prekupčevanja s hranilnimi knjižicami. proti odmeri kazni zaradi obsodbe za oderuštvo in potvarjanje listin pa je vložil priziv. Pritožil pa se je tudi državni tožilec g. Branko Goslar zaradi prenizke odmere kazni. Stol sedmorice je zdaj v celoti potrdil razsodbo prve instance. Iz življenja na dežel! CERKNICA. Sokol je priredil priljubljenemu starosti br. dr. Stanku Pušenjaku na večer pred njegovim godom 12. t. m. podoknico, katere se je udeležilo celotno članstvo z mladino. Sprevod, ki se mu je pridružilo še mnogo njegovih osebnih prijateljev. znancev in ostalih tržanov. je krenil izpred Sokolskega doma z godbo na čelu pred njegovo stanovanje, kier je godba zaigrala podoknico. Ko se je br dr. Pušenjak pojavil na balkonu, so se vzkliki razlegali po vsej Cerknici, da je še' s skrajnih koncev obsežnega trga prihitelo mnogo ljudi. Društveni prosvetar br Ber-ginc mu je v imenu vseh bratov in sester želel vse najboljše h godu- V ognjevitem govoru ga je naprosil, da tudi v bodoče ostane plemenit, odkritosrčen in neustrašen borec za sokolske ideale. Trdno naj stoji na svojem mestu, ker ima za seboj vse sokolstvo in vso nezastrupljeno cerkniško in notranjsko javnost. Za bratom pro-svetarjem mu je čestitala še ena naraščaj-nica, nato pa se je brat dr. Pušenjak zahvalil za podoknico in za čestitke, obljubljajoč, da ne klone in da se bo v bodoče še z večjo vnemo boril za sokolske in jugoslovenske ideale in ideje, ki jih je začrtal blagopokojni kralj. Na koncu je vsa množica zapela sokolski »Le naprej« in se nato mirno razšla. Radio Nedelja, 15. novembra Ljubljana 8: Versel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.30: Telovadba (prof. M. Dobovšek). — 9: Cas, poročila, spored — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45: Ver-ki govor (g. Jože Jagodic). — 10: Narodne pesmi pojeta gg. Vekoslav Janko in g. Banovec s spremlje-vanjem harmonike (g. Stanko), vmes Radio orkester — 11.30: Striček Matičes kramlja z otrocL — 12: Koncert Radio orkestra. — 13: Cas, spored, obve tila — 13.15: Plošče po željah. — 16: Fantovska ura: O boljševiški vzgoji (predavanje in razgovor, vodi g. Rudolf Smersu) — 17: Kmetijska ura: Kme&ka družina (g. A. Kroši). — 17.20: Prenos iz Mežice: Koncertni nastop koroških pevskih zborov. — 19: Ca% vreme, poročila, spored, obvestila- — 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled (iz Beograda). — 19.50: Slovenska ura__ 20.30: V. Vodopivec — M. Schonherr: Kovačev študent — venček po motnih študentovske spevoigre. Sodelujejo: gdč. Vida Rudolfova, gg. Mirko Dolničar, Drago Žagar, S. Jurjevič, Milan Mehle, Franc Prislan, Radio orkester in Akademski pevski kvintet. — 21.15: Koncert Radio orkestra. — 22: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 22.15: Plesna glasba (plošče). Beograd 17: Orkestralen tn violinski koncert — 20: Albini jeva opereta > Baron Trenik«. — 23: Ples. — Zagreb 20: Nabožna glasba — 21.30: Tamburaški zbor. _ 22.20: Ples. — Praga 19.30: Prenos Bizetove opere >Carmen« — 23: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19.20: Plošče. _ 20: Pester večer — 21.30: Klavirski koncert — 22.05: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12.45: Operna glasba. — 15.40: Komorne skladbe za kitare. — 16.30: Angleške pesmi — 17.30- Z" dobro voljo — 19.10: Nadaljevanje zabavnega programa — 20.30: Zvočna igra — 22.30: Skladbe za čelo — 23.20: Ple-ni orkester. Berlin 19: Lahka ln plesna muzfka _ 20: Orkestralen koncert — 22.30: Prenos iz MUnchena — 24: Godba za ples — Miinchen 18: Krmečka godba igra — 20: Zabaven večer — 22.30: Plesni orkester in kvartet balalajk — Stuttgart 19.30: Prenos Wagnerjeve opere »Večni mornar« — 22.30:Plošče — 23: Plesna muzika — 24: Nočni koncert Ponedeljek, 16. novembra * Ljubljana 12: Kmečka godba, kmečki ples plošče.— 12-45: Vreme, poročila.— 13: Čas, spored, obvestila.— 13.15: Slavne pevke (plošče)— 14: Vreme, borza.— 18: Zdravniška ura: Voda — potreba in kakovost dobre pitne vode (dr. A. Bre-celj).— 18.20: Češke narodne pesmi (plošče)— 18.30: Slovenska narodna pesem (g. France Marolt).— 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19-50: Zanimivosti. — 20: Rezervirano za prenos.— 2130: Edvard Grieg: Sonata v G-dur-u op. 13 (plošče).— 22: Čas, vreme, poročila, spored-— 22.15: Zvoki za odilih (igra Radio orkester). Beograd 17.20: Plošče,— 17.35: Narodne melodije,— 19.50: Orkestralen koncert.— 20.40: Večer narodne glasbe. — 22.20: Lahka in plesna muzika.— Zagreb 17.15: Pevski koncert.— 17.45: Orkester mandolin— 20: Prenos iz Beograda. — Praga 19.25: Koncert otroškega pevskega zbora-20.30: Orkestralen in violinski koncert.— 22-15: Plošče. — 23: Bachove orgelske skladbe.— Varšava 19.30: Plesni orkester. 20-10: Handlova opera »Julij Cezar« — 22.40: Ples na ploščah— Dunaj 11.25: Kmečka glasba na poščah,— 12-20: Orkester,— 16.05: Odlomki iz zvočnih filmov.—17.30: Arije in pesmi— 19.40: Večer avstrijskih poetov.— 21: Koroški večer.— 22-20: Koncert Ziehrerjeve glasbe,-23.10: Koncert orkestra. — 23.45: Plošče in ples— BerPn 19.15: Klavirski koncert. 20.10: Pesmi s plošč. — 20-30: Koncert Schumannove glasbe___ 22.30: Nočni koncert simf. orkestra.— Miinchen ls: Lahka glasba.— 19: Med švebi od Donavi.— 20-10: Zvočne slike iz pradavnih časov-23: Nočni koncert orkestra. — Stuttgart 18: Vedra glasbena ura.— 20.10: »V kon-servah spravljeno poletje«.— 21.10: Zvočne slike iz Mozartovega življenia,- 22 30: Pesmi,— 22-45: Kakor Berlin— 24: Plesna muzika. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 30. Nedelja. 15; ob '20. Vesela božja pot. Izvoru Znižane cene od 20 Di-n navzdol. Ponedeljek, 16: Zaprto. Torek, 17; Kvadratura kroga. A. Opera »Vesela božja pot«. Kdo ne bi bil vesel prisrčne, zabavne ljudske igre, ki je lani tolikokrat napolnila dramsko gledališče. Prvič v Mošnji 6ezoai vprizorj zvečer po znižanih cenah od 20 L>in navzdol. Urama pripravlja dve noviteti in &ioar pride najprvo na vrsto izvirna slovenska drama »Kadar se utrga oblak«, ki jo je napisal J. Žigon. Delo štud;ra režiser Debe-vec. Režiser Kreft pa pripravlja izvrstno veseloigro. Prva premiera !k> konec meseca, druga pa takoj prve dni decembra. Za tem pride na vrsto mladinska igra >Ilepoštev«. OPERA Začetek ob 20. Nedelja. 15: ob 15. Pod to goro zeleno. Izven Znižane cene od 30 Din navzdol; ob 20. Hoffmannove pripovedke. Izven. Ponedeljek, 16; Zaprto. Torek, 17; Seviljski brivec, Premienski abonma. * Nedelja v operi. Popoldne se poje izredno priljubljena opereta »Pod to goro ze'eno«. katero so v letošnji sezoni med drugim peli večer za večerom v dunajski ljudski operi, vselej pred razprodano hišo. Delo ie izredno prisrčno in spada med najboljše operete češke literature- V glavnih vlogah nastopajo naše najboljše operetne moči. Na novo nastopi ga. Japljeva v vlogi ge. Pav-ličkove. Zvečer pa poje odlični pevec basist Julij Betetto prvič na slovenskem odru vse štirj basovske partije v »lloffmannovih pripovedkah s. Ostala zasedba kakor običajno. »Seviljski brivec«, ki je najboljša komični, opera vseh literatur, se poje v letošnjem letu za abonente. Prva predstava za premier ski abonma bo v torek. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Nedelja 15.: ob 20. Janez Sonce — vitez z vrtnico MARIBORSKO GLEDALIŠČE: » Nedelja. 15: ob 15 uri Ciganski primaš. Ob 20. Prva legija Gostuje Milan Skrbin £ek v proslavo 25-letnice svojega odrske ga delovanja. Turek je Sel u deželo Spomin na zadnji turški vpad v okolico Št. Jerneja na Dolenjskem Živo se spominjam dogodka, ko sem prvič doumel, da ni bilo vedno tako, kakor je danes, ampak da so bili drugačni časi in ljudje in da je videla ta zemlja že mnogo čudnega. Bili smo na poiiu, ko mi je ded pokazal s prstom G robije na severni 6trani polja: >Ne vem. kai tu dal, da bi bilo zdaj vsaj za nekaj minut tako kakor pred 2000 leti. Mestece je bilo namreč takrat tam, kjer je danes vas. Cruc'um. se ie imenovalo in Rimljani so bi vali v njem. O veliki noči si videl ob božjem grobo tiste čudne vojake, ki so Kristusa ču-vaH. Takšni so biiii Rimljani«. Za mene je bilo to veliko odkritje. Ni mi hotelo iz glave in premišljal Sem, kakšni ijudje so že v«e v preteklosti križali to zem lio, ki danes dobrotno služi nam. Prav tako mi je v živem spominu drug dogodek, ki mi je tudi razmahn-1 otroško fantazijo. Naše volje, ki je zadnji iz rasteh krških in savskih ravnin, je debela naplav ijena pla«t peska, ki je prav dobro uporabna za zidanje in posipavanje cest. V tej peščeni plasti so našli podkev čudne oblike. Manjša in širša je bila ou sedanjih in nenavadno izoblikovana. Dejali so, da ie turška. Pozneje sem videl prav takšno pribito nekje na fclevnih vratih, menda zato. da bi prinesla srečo. In vendar je prinašala nekdaj v naše kraje mnogo gorja 'n nesreče. Koliko nedolžnih žrtev je poteptala, kolikokrat se ko pa-la v krvi. Res je to čudno. Sredi našega polja je popusti! žebelj in izgubila se je v pesku. Stoletja -o jo pokrila z debelo plastjo, po stoletjih pa jo je izkopal j>otoniec onih Sjudi, katerim je nekdaj prinašala samo nesrečo, in jo sprejel kot siml>o! sreče. Zemlja jo je očistila krvi in žalostnega spomina. Sama pa molči o svoji burni preteklosti, o kateri nam pripovedujejo skopo sanio knjige. Le fantazija skuša sprostiti svoja kr;la. Kdo je koval podkev in v kateri daljni de že'i? Kdaj jo je zane^šo v naše kraje in kaj vse je tu videla 'n doživela. Kakor da se je skrila nekoč prer! pravično jezo pod rušo; ko so jo pa zalotili, trdovratno molči. Samo oblika jo še izdaja. Doba pravih turških pohor'^ je prav za prav že |x>zabljena, spomni je pa ohranjen pri nas še na zadnje rOpar^ke tolpe, ki prihajale preko Gorjancev iz turške Bo»ne in pa iz uskočl^n naselbin onkraj Gorjancev. Če vidiš ob lj>o in Gorjanca. da bi zadrževali turški pritisk cd juga. Uskoki so bili menda po večini begunci iz Bosne, zakaj pozneje so se v pomirjen h razmerah delno spet preselili v Bosno-Rajnki slikar in kipar Jože Gorjup mi je pripovedoval, da je dobil njegov sorodnik za časa okupacije Bosne v okolici Sarajeva tamkajšnje domačine, ki so ga povpraševali {jo Gorjancih in Jetmenišču, odkoder da ®o se njihovi očetje Uskoki spet preselili v bosanske krije. Jeemenišče, ki ie označeno še v stari lvstrijski specijalki, je oddaljeno od Vodenic, zadnje gorjanske vasice, kaki dve uri proti Žumberku. Bila je tu v resnici nekdaj uskoška naselbina. Na opuščenem evelu je opaziti še danes sledove ra zorov. Sejali so menda po večini ječmen, kar je dalo kraju ime. U«koki so vršili svoje vojaške dolžnosti tako, kakor so jim narekovale lastne koristi. Za tolpe, ki so vpadale s turške zemlje š.n lomastile mnogokrat preko Gorjancev na Dolenjsko, se najrajši niso zmenili. Pa ne £amo to, tudi sami so obiskovali mejne dolenjske kraje in ropali po naših vaseh nn gradovih. Ti roparski Uskoki imajo menda na vesti ?tari prežeškj grad. ki mu je danes le še težavno najti sledove in ki je stal nekoliko više od poznejšega Smoletovega Prežeka, v katerem ie svoje čase pokušal naš cviček tudi Prešern in menda iz hvaležnosti do dobre kapljice pustil v grajski kleti na steni baje še danes čitljiv podpis. Graščaka na Oštrasu (pojest graščine Stru ge ob Krki) 60 celo ubili. Zelo sta trpela tu dj Vrhovo in Gracarjev turn. Tudi spomin na zadnji pohod turških roparjev (ne Uskokov) je v ljudstvu še ž:v, saj se je zgodil komaj pred 107 leti. V s*iki nam ga ie ohranil Jože Ranccus, po domače Banač. BiJ ie mizar, čeprav je skoro dovršil gimnazijo Pečal se je mnogo s knjigarni, katere je po njegovi smrti odnesel šentjer-nejskj župn-k (Vovk?)- Njegova brata sta biia j>odobarja in sta postavila tudi oltar v farni cerkvi sv. Jerneja. 0 teh rečeh mi je pripovedoval Rangu^ov vnuk, ki je svojega deda prav dobro poznal in iz njegovih lastnih ust slišal mnogokrat pripovedovati o zadnjem turškem napadu, o rdečih (urbanih in krivih handžarjih in o tem. kako ie pred Turki utekel in se skril. Bilo je v nedeljo. 16. avgusta 1. 18'29,. tako mi je pravi' Rangusov vnuk g. A. Ran gips, ki biva nedaleč od prvotnega Rangu-sovega doma- ko»so imeli v Vrhpolju žeg.ia-nje in je bi'o zbranega mnogo ljudstva Kar se glasi plat zvona in -?e zaslišijo klici: »Bež'te. Turki gredo'« V trenulku se je vse razkropilo. Jože Rangus se je pa skril v senik. odkoder je natančno videl vse početje razbojnikov. Turki so obkolili Rangu^ovo hišo, kjer je bila nastanjena tudi graničar-ska stražnica s posadko petih mož. Pozneje je Rangus ves dogodek spretno upodobil Posnetek slike je v šestem zvezku Grudnove »Zgodovine slovenskega naroda« na strani 1083, a original je menda v lasti rodbi ne admirala Bučarja, če ga ni že morda od stopica ljubljanskemu muzeju. Čitljiv je še tudi de'en [>opis dogodka pod sliko. Turški ro parji, ki so bili |>o turško oblečeni (vodja ali xravbkomandarit« je bil v rdečem plašču in rdečem pokr valu) so zajeli Sintiča iz črneče vasi pri Kostanjevici in ga prisilili da jim ie kazal [>ot. Za plačilo so mu dan klobuk. Sintiča je na Rangusovj sliki rlonro spoznat', ker ima razen klobuka na glavi še enega v rokah. Graničarski korporal je skočil iz strahu skozi okno, enega od po sadike so pa obstrelili. O vodniku SinUču pripovedujejo ljudje še danes, da je moral voditi Tuike od vasi do vasi in od gradu do gradu Kadar so pa taborili, j -m je moral nositi vodo in drva. Spremljal ga je vedno oborožen ropar, da bi jim ne utekel. Privede! jih je do Gracar jevega turna, kjer se mu jt- najKisled [»osrečilo odnesti zdrave pete. ko so se Turki po uspelem ropu pošteno napisi ■Jože Rangus je imel dovolj spretno roko za čopič. Značilni so zlasti njegovi obrazi. Na h'ši, v kateri je živel in v kateri je bila »grencvahtnica«, je še danes opaziti neke podobe, ki jih je pa neznan »umetnik* j*) svoje retuširal. V Gracarjevem turnu hra nijo še danes lesena vrata, ki so bila nekdaj na kašči in na katerih je Rangus naslika1 iste Turke, ki jih je videl v Vrhpolju. Tur ški roparji, ki s0 upodobljeni skoro v naravni velikosti, imajo na glavah turbane. očj južnjaško žive. ki človeka kar prodirajo-rjave obraze pa tako tipične, da jih je moral izoblikovati res dober opazovalec. Med Tur ki je opaziti spet domačina vodn ka Ali vedo o nastanku slike in o turškem pohodu na gradu kaj več, mi ni znano- V prejšnjem stoletju so turški in uskoški roparski napadi na gradove in vasi pod Gor janci vedno bolj izgubljali svoj nekdanji grozoviti značaj. Ko so prišli Turki v Ore-hovico, tako sem siisal še govoriti stare ljudi, je odhitel mežnar Novak (Novaki so opustili mežnarijo v Orehov-ci šele letos) v ! I zvonik, da bi opozoril v^o okolico na pretečo nevarnost, njegova družina je pa pobegnila na polje in se skrila v turščico. V na stežaj odprti hiši so pustili Turkom prej še pijače i-n jedi, da bi se s tem odkupili od ropanja. Razbojniki s« pridrli do cerkve in se hudovali na .Novaka, ki je v zvoniku bil plat zvona. Grozili so mu, da ga bodo vrgli iz zvonika ako ne prestane z zvonjenjeni. Ko so dobili v Št. Jernej sporočilo, da prihajajo Turki, je župnik Rak sklenil sprejeti jih brez odpora. Eden iizmed kaplanov je pobegnil, drugi se je skril v dimnik, kuharica je pa zlezla na drevo, ki je raslo ob luži na »Tlaškem vrtu«. Župnik je odprl vsa vrata, prižgal luči. pripravil denar in vdan v božjo volio čakal, kar pride. Res je zadonelo v mraku; »Turki, Turki, bežite!« Kuharica, ki je na drevesu dremala, je od strahu padla z drevesa in ljudje so v strahu begali sem in tja. »Strah ima včasih velike oči,« pravi jo ljudje. V strahu vidi človek reči, ki jih nikjer ni. Turkov namreč n. bi'-o, pač pa je prikorakala iz Novega mesta vojaška straža, po katero ie šla vaška potovka. Res so prišli turški roparji takrat do Vrhpotja. Št. Jerneju so pa iz neznanega vzroka prizanesli. V ljudskem spominu torej živi, da so naznanjali v prejšnjem stoletju roparsko nadlogo ki je prihajala delno e turškega ozemlja onkraj Kolpe. delno pa iz uskoških naselij preko Gorjancev v šentiernejsko in kostanjeviško dolino, z zvonjeniem. med tem ko se grmade nič več ne omenjajo Ljudje so pred njimi v naglicj kaj skrili, odpirali so jim pa svoje domove in jim pu ^čaii ledi in pijače, da bi se obvarovali nji hove jeze. Sami so se skrili, kamor je pač kdo utegnil Visoko v Gorjancih na Javoro-vici so se zatekali baje v podzeinlljsko jamo. v katero mečejo danes le še mrhovino in v katero se danes nihče več ne spusti. Turki so baje to skrivališče nekoč izvohali in skušali izvabiti ljudi ven s tem da s« metali v jamo kovan drobiž. Sami se pa vanjo niso upali. Ko sem svoj čas zlezel v to skrivališče nem našel jamo kmalu od vhoda zasuto. Vdrl se ji je strop, kar se je moralo zgoditi, kakor vse kaže, šele v novejšem času. V jami sem našel le nekaj živalskih kosti in zbirko živalskih lobanj, nekatere napol zarasle v apnenec. Ali hrani nedostopni del jame še kak spomin na prejšnje čase, nam je narava sama vsaj za enkrat skrila. —f. naših invalidov Celje, 14 novembra. Skoraj vsak d-an poročajo časopisi o svetovnem oboroževanju, ki se mrzlično stopnjuje. Kaj bo posledica? Vojna? Dolžnost vsake države je, da se za vsak primer prfpravi. Ena najvažnejših priprav pa je navdušenje državljanov za domovino. Invalidski zakon iz 1. 1929., ki je reduciral nad 100.000 invalidov, pač ne bo mnogo pripomogel k navdušencu Zato je v državnem interesu, da se ta invalidski zakon čimprej popravi. V zadnji številki »Ratne^a invalida« napoveduje naš osrednji odbor nov invalidski zakon. Čas je že. da pridemo po 17 letih raznih provizcrijev in zakonov do končnega zakona, ki bi zadovoljil vse vojne žrtve. Da pa to dosežemo, je dolžnost vsakega tovariša, zlasti pa nas intelektualcev. ki nam bodi živlienski ci.lj pomoč našim tovariš m, da nudimo našemu eksekutivnemu organu — osrednjemu odboru — vse. kar potrebuje za dosego novega invalidskega zakona. Naše zahteve morajo bili utemeljene s pravnega, socialnega in človečanskega vidika., da se preprečijo in odpravijo krivice. Najpotrebnejše je, da zahtevamo takšno st li-zacijo novega invalidskega zakona, da se onemogočijo napačna tolmačenja, tako da bo juristorn dana možnost pravilnega tolmačenja zakona. Za najnujnejšo smatram zadevo, da se popravi to,v"ka 8. § 42. invalidskega zakona iz 1. 192(>., ki se v sedanji slilizaciji glasi: Če se kaznujejo z zaporom, daljšim od enega leta in ima kazen za posledico izgubo čina odnosno zvsn:a. ali na kazen zapora enega leta ali tudi manjšo od enega leta. toda zaradi dejanj, storjenih iz koristoljublja.« Če primerjamo dosedanje invalidske zakone z zakonom iz 1- 1929, vidimo tendenco zakonodajalca, da odvzame invalidsko podporo onim osebam, ki zagrešijo hudodelstvo ali zločin, k; je v zvez: z i/g ;bo državljanskih pravic. Hi inva.idi se brezpogojno s-trinj; mo s tem nace'om, kajti v naših vrstah morajo b:ti samo aštni ljudje, ker ne moremo zahtevati, da bi država podpirala nečastne ljudi, in ker mora biti ponos vsakega državljana-ki je storil napram državi svojo dolžnost, da je za njo žrtvoval svoje zdrave ude, svoje zdravje. Invalidski zakon iz le1;! 1929. je prevzel iz zakona iz 1. 1925. vse pogoje, ki imajo za poledico izgubo in ustavitev invalidnine. Prezr] pa je člen 57. zakona iz 1. 1925-, ki se glasi: »Invalid, s sodbo rednega sodšča obsojen na kazen, ki ima za posledico izgubo državljanskih pravic po s> dni sodbi ali po zakonu, izgubi invalidnino srmo za čas. dokler prestaja kožen. Oseba, ki se obsodi s sodbo rednega sodišča na 'z-gubo državljanske časti, kjkor tudi oseba, ki se obsodi zaradi žalitve vladarja in njegovega dema, izgubi vse invalidske pravice. Njegovi nedolžni rodbini pripada invalidnina, ki bi jo imela, ko bi bil dotični umrl.« Neobhodno potrebno je, da se ta člen, kolikor ni vsebovan v drugih točkah § 42. invalidskega zakona iz 1. 1929., zopet vza-koni, kaj'!i četudi je strog, je vendarle pravičen in v ponos vsakega poštenega invalida. Invalidski zakon iz 1. 1929 je v točki 8. § 42. ustvaril novum, ki ga prejšnji zakoni niso vsebovali, to je pasus: »Če se kaznujejo z zaporom enega leta ali pa tudi manj od enega leta. toda zaradi dejanj, storjenih iz koristoljubja. Že iz slilizacije se vidi, da je zakonodajalec nameraval koristoljubje posebno kaznovati in sicer, če je bil hujši prestopek, ki bi se kaznoval z več meseci zapora. .luristi pri invalidskih sodiščih pa tega niso teko tolmačili, marveč so obsodili na izgubo invalidnine vsakega invalida, pa če je dobil samo 24 ur zapora aH pa celo 19 dinarjev denarne kazni. To pa je gotovo proti intencijam zakonodajalca. Ta novum je povzročil ubogim vojnim žrtvam največ gor:a, kaj>ti mnoge so bile pris:ljene, če so hotele ohraniti sebi in otrokom življenje, da so si kaj prilastile, kakor na primer: Uboga vojna vd^va ni imela drugega kakor kopico lačnih otrok- Na njivi jc videla obilo poljskih prideikov, pa je izkopala košarico krompirja, da je nasitila lačno deco. Bila je naznanjena in obsojena za ta prestopek na nekaj dni zapora, a kaznovalo jo je nato še invalidsko sodišče z izgubo invalidske podpore zase in za uboge, lačne otročiče. Ali jc ta postopek človeški, a!i je pravno utemeljen? Sodbo o človečnosti prepuščamo javnosti, pač si hočemo ogledati pravno stališče. Prej navedeni novum jc v nesoglasju s členom 8. ustave, s § 5. občega državljanskega zakonika in s {j 1. kazenskega zakonika iz leta 1929, v kolikor se nanaša na kazni, izrečene pred 4. julijem 1929, ker ustava in navedena paragrafa določajo, da se sme člen ali § 42. invalidskega zakona iz 1. 1929. uporabljati edino'e za dejanja, izvršena po 4. juliju 1929, ko je stopil invalidski zakon v veljavo. Pač pa velja za dejanja, izvršena po tem datumu. Naša zahteva je torej, da se v točki 8. § 42. invalidskega zakona iz 1. 1929. črta pasus: »Ali manj od enega leta«. Tako ostane za dejanja, storjena iz koristoljublja. še vedno dovolj stroga kazen enega leta zapora Maks« Kovač kapetan I. r. v p. Mariborski kaleidoskop Maribor, november. Maribor je v zadnjih teliti doživel čudovit razvoj. Do 1. 1918 so bili Slovenci ponosni na svojo govorico. Od 1918 do 1922 so zvoki uemške govorice vsebolj izhlape-vaii. Stari mariborski Nemci so 6e pričeli učiti našega jezika in so ga navzlic starim letom dobro obvladali. Danes ne govori nikdo od teh več slovenščine. četudi je našemu jeziku vešč. Nemščine ne čuješ skoro nič manj kakor pred prevratom. Po slovenskih obiatih čuješ Slovence, kako se med seboj razgovarjajo v nemščini. Čudni paradoksi. V zadnjem času odmevajo skozi uoč vse pogostejši vzkliki »tleii Hitler«. Celo to smo doživeli tekoči teden, da je neki komik v Veliki kavarni zasramoval brate Čehe Ko se je pa nekdo našel, ki je dal duška svojemu ogorčenju radi t«*h žalitev bratskega naroda, so ga zunaj nekateri počakali, navalili nanj ter ga pretepli. Ob tem dogodku se je Maribor predramil. Bogve. kaj bi se bilo zgodilo, ko bi ne bil lastnik kavarne g. A. Klešič upošteval tega protesta nacionalnega občinstva in dotič-nega komika takoj odslovil, da se je odpeljal iz Maribora še s prvim brzovlakom. Incident pa je pokazal, kako stojijo stvari v našem obmejnem Mariboru, v katerem območju je v letih 1!>28 do pričetka 1. 1936 utrpela naša nacionalna obmejna posest 460.115 kv. metrov površine v skupni vrednosti 58 milijonov dinarjev. Drugih aktualnejših dogodkov zaankrat v Mariboru ni. Pač pa še vedno razmišljamo o velikem Mariboru. Zdi se pa, da se nekateri kiogi inkorporacije bojijo. Za tiste, ki umejo pravilno brati številke, je slej-koprej jasno da obdaja naš Maribor še vedno »Rdeče morje« ob periferiji in predmestjih ter da teče posredi Maribora »plavi Nil«. Ta rdeča plavost oziroma plava rde-čost dela nekaterim hude skrbi in jim je očividno za vedno pregnala veselje do inkorporacije in Velikega Maribora, četudi sta medtem že vzniknila Veliko Celje in Veliki Ptuj. Velikega Maribora pa ni. . . Takšen Maribor bi štel danes gotovo 55.000 do 60 000 duš. Poučen je v tem oziru rezultat internega ljudskega štetja, ki ga je izvršila studenška občinska uprava 8 Bta^ njem 15. avgusta. o čemer smo svojčae kratko poročali. Studenci štejejo v smislu tega štetja 5010 duš. Neverjetna je ra»t te izrazito delavske naselbine v zadnjih desetletjih. Še leta 1870 so imeli Studenci 1051 prebivalcev in 73 V letu 1900 je to število prebivalcev naraslo na 2430. število hiš pa na 149. Leta 1921 so šteli Studenci 3630 prebivalcev in 340 hiš. leta 1931 pa 4335 prebivalcev ir 441 hiš, tako da izkazuje naraetek prebivalstva v zadnjih petih lotili za 17% Studenci bo slejkoprej izrazito železničnrska naselbina, saj pripada še danes vrstam 610 hišnilh posestnikov v Studencih 80% železničarskenra stnnn. Tik! i Pobrežje raste in v brzeim tempn priključeno Tezno. Ob tezenskih meiah pa vstaja v vsej originalnosti, preproščini in bedi naša »Sibirija«, kjer si ubogi ljudje postavljajo sami svoje lesene kočure in &i iz kamenja m blata postavljajo svoje do-movališče. Siromaštvo se tukaj razodeva v vsej svoji grozoti in pretresljivosti. V najhujši zimi vidiš popolnoma nage otroke, ki ne morejo niti v šolo. In kulturno življenje? Umetniški klub, lani ustanovljen, je kakor živi mrlič. Bog ve. kje je krivda, da ni nekoliko več življenja. Ljudska univerza je pričela svojo letošnjo sezono pretežno 1. nemškimi predavanji. pa je obljubila, da bo odslej prosila za predavanje izključno domače strokovnjake in znanstvenike. V gledališču pa so preeljemo na dve kovinski plošči, med kateri nato postavimo bolnika, oziroma dei bolnega telesa. Pri tem struji skozi bolno telo tok in dovaja obolelemu mestu toploto in sploh zdravilno kar najugodneje učinkuje. Omembe je vredno, da so ti nov aparati nove moderne konstrukcije za 90 % boljši od starih cevnih aparatov in omogočajo doseči tudi pri laže obolelih lepe uspehe. Zanimivi so bili posebno poskusi, pri Katerih je predavatelj pokazal na veliki posodi z vodo, v kateri so bile majhne žarnice, kako se javljajo učinki kratkih valov. Žarnice so svetile, če sta bili kovinski plošči blizu posode z vodo Tedaj so učinkovali kratki valovi na vso vodno vsebino skozi katero so enakomerno strujili, v tem primeru so tudi vse žarnice enako svetile; če so se kovinske plošče nahajale tesno ob posodi, so žarnice svetile samo v bližini plošč, če smo plošči preveč odda- ljili, se je učinkovanje osredotočilo na sTe-dino vodne vsebine in so svetile samo žarnice, ki so bile na sredi. Zanimivo je torej bilo to, da so različne razmestitve plošč v različnih ra7/daljah od 2 do 25 cm na vodno maso različno delovale. Iz tega je bilo videti, da je pri manjši razdalji med ploščo in bolnikovo kožo učinek večji, pri srednji razdalji je učinek enakomeren, pri večji razdalji in do 25 cm pa sega učinek globlje v telesno globino. Če je ena izmed plošč bliže telesu kakor druga tedaj se tudi učinek omeji na najbližji telesni del. Na teh osnovnih stavkih sloni vsa uporabljana kratkovalovna metoda. Predavatelj je nato izvršil nekaj zanimivih poskusov, tako je n. pr. cvetlica, ki smo jo dali med plošči, v nekaj sekundah popolnoma zvenela, lesena deščica, ki smo jo prevlekli s srebrom je v nekaj sekundah porumenela in nato pordečila, kokošje jajce. ki smo ga ubili v čašo in to postavili v večjo posodo 7. destilirano vodo, je bilo trdo kuhano v pol minute, pri tem pa je voda v posodi ostala mrzla, o čemer se je mogel vsakdo prepričati. Tehnika uporabljanja nove metode pa ne nudi preveč težav, kar zgovorno potrjujejo izkušnje. Predavanje berlinskega strokovnjaka je bilo deležno toplega priznanja Primarij dr. Matko je nato naglasi!, da bodo poslušalci v kratkem v drugem predavanju, ki ga bo imel asistent dr. Heferle, čuli več o ljubljanskih uspehih zdravljenja raznih obolenj z radiotermijo. posvetiti še precej pažnje, da se bo lahko vzpela do stopnje naše bivše priljubljene primadone Pavle Udovičeve. Občinstvo je gdč. Igličevo sprejelo z velikim navdušenjem in je že s svojim prvim samospevom »Oj neznane poljske cvetke ve«, žela topel aplavz in priznanje. Njen sopran je kristalno čist. v vseh legah prodoren in blesteč, pa tudi krasno izšolan. Tako je nadarjena Ljubljančanka dosegla že pri prvem svojem nastopu povsem prodoren uspeh. Pa tudi ostali sodelujoči so se izkazali, predvsem Pavle Kovič kot Racz PaJi, B. Sa-ncin kot Laczi ter Bnrbičeva kot Sari. Kovič je tudi topot izkazal svojo uporabnost na vseh področjih odrskega udejstvovanja. Sancin pa sigurnost in svežino svojega tenorja. Bar-bičeva ljubkost, okretnost in veliko operetno nadarjenost- ki ji omogoča nastop na vsakem odru. Dirigiral je naš popularni Lojze Herzog, režiral A. Harnstovič. V drami se do gotove mere čuti izsmba nekaterih dobrih moči (Severjeva, St-upica, Skrbinšek. Furjan). R.tzti tega nas je nenadno zapustil novo angažirani režiser m igralec J. Borko, ki je ob uprizoritvi >2or-ke« beležil lep uspeh. Meh za smeh Najbolj skopi "o Škoti iz mesta Aberdee-na. Tam je bil doma tudi lastnik cirkusa-ki je moral nekoč odpotovati v London. Pri tej priložnosti se je zelo zanimal za reklamo, ki bi jo morda lahko uporabil co-ma. Na nekem gledališču je zagledal napis. »Ljudem, ki &o starejši kakor 90 let, mi treba plačati vstopnine«. Ko se j2 vrnil domov, je napisa! nad blagajno svojega cirkusa; >Ljudem, ki so starejši od 90 let m. treba plačati vstopnine...« in spodaj e prav majhnimi črkami; >če pridejo v spremstv« sta ršev ...« ★ Dva Škota sta bila dobra potapljača. Za penuv sta stavila, kdo bo dalje časa vzdržal pod vodo. Potopila sta «e. Odtlej še nobedem izmed njiju ni prišel iz vode. ★ Škot je hotel kupiti na starini darilo, da bi ga poslal svojemu prijatelju za poroka Toda vse mu je bilo predrago. Naposled je zagledal v nekem kotu ostanke vaza, ki Se je razbila na deset kosov- Vprašal je. koliko stane in ker je bila skoraj zastonj, je črepinje kupil b prosil starinarja, naj to njegovemu prijatelju pošlje po pošti. Prijatelj bo seveda prej>ričan, da se je stara vaza razbila med potjo... Čez nekaj dni je prejel od prijatelja naslednje pisillO; >Prav lepo se ti zahvaljujem za vazo. Zer k> lepo je bi'o, da sj zavil vsak košček posa-bej«. ★ Škot je zalotil svoo ženo z ljubimcem. »Ha«, je vzkliknil, »zdaj vaju pa imam! Postavita se drug za drugega, da bom oba z enim strelom ugonobil!« ★ Škot je hotel dati svojo družino fotografirati. Želel je, da bi se vsi držali razigrano, toda stali so resno, kakor svetniki v pratiki-Kakžna pa bo fotografija, 6e se ne bodo smejali! Prigovarjal jim je, naj &e smejejo, pa ni nič pomagalo. Naposled pa se le spomni pravega. Seže v žep in prinese ie njega pest drobiža. »Takole«, reče, »otroci, vsak bo dobil da-setico!« Tedaj se zjasne vsem obrazi od sreče. Fotograf pritisne in se zahvali. »Takole, otroci«, pravi oče, »zdaj pa de»&-tiče nazaj«. ★ Zidje so zelo snažni ljudje. Zlasti g aR ški Tam, pravijo, reče zjutraj Salomon avoji že- ni- Sara. prinesi mi nogavice, v kotu stoji- jo«. »Gospod Afterduft je Žid ^n zato ni nič čudnega, če je zelo prebrisan. Pa še skop poleg. Moral bi iti k zdravniku, pa se mu zdi škoda denarja. Zadnjič pa je v družini srečal znanega zdravnika in je hotel po ovinkih zastonj zvedeli, kaj naj stori, da bo ozdravel. »Veste, gospod doktor«, je dejal, »nekega bolnika poznam ki ima hudo želodčno bolezen. Časih kar tuli od bolečin. Kaj bi vi v takem primeru storili?« »Najbrž bi tudi tuiil«, je odvrnil zdravnik. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! »JUTRO St 266 15 —1—M sNedefK 15. XL 1936 Martinova nedelja! S pečenimi štajerskimi gosmi in purani kot 8 prvovrstno novo portugalko boste po zmernih cenah postrežem v solidno znani gostilni DERENDA LJUBLJANA, RIMSKA C. 4. TEL. 3313 Obiščite nas in prepričajte se! BAMSKE PLAŠČE dekliške in otroške v vseh velikostih, kakor tudi vso ostalo damsko in otroško konfekcijo cenejše vrste — dobite v največji izbiri pri F. L GOBIČAR LfuMijazta, Sv. Petra c. 29 Lastna delavnica za konfekcijo. Sprejemamo tudi po naročilu. Gssfilna HVAR Vsaki petek morske ribe po izberi. — Prima Hvarska in viška vina. — Vsaki Čas gorka in mrzla jedila. TOČNA POSTREŽBA Se priporoča &OMALUK MARKO, Poljanska c. 11 Pravi sinmški čevlji #edno na zalogi, Izdeluje tudi po meri staro pri- ^ sinana tvrdka A. Zalokar — Mestni trg 19. Popravila se sprejemajo. Farma za živali s kožuščki na Rigiju pri Weggisu v Švici se je s svojo zalogo srebrnih lisic preselila v Karpate. Prodajamo plemenske živali in kožuhe. Dajemo tudi nasvete za na pravo farm ivarpatken Silberfuchs-farm, Ujhuta Borsod-m. ■i« s sedežem v Zagrebu, ki posluje istočasno po vsej Savski banovini, potuje z lastnim avtom in dela samo proti proviziji z najboljšim uspehom, išče še eno tovarno. Cenj. ponudbe prosim na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9, pod br. 44681. FD Elektro-radio CELJE CELJE — CANKARJEVA c. 2. elektromotorje radioaparate lestence žarnice ves e 1 e k t r o-m a t e r i j a 1 Velika izbira! Znižane cene! NOVA TRGOVINA RUDOLF MARIJIN TRG 2 ima najbogatejšo zaiu^o najnovejših TKANIN ZA ZAVESE, BLAGO ZA TAPECIRANJE. LINOLEJ — PREPROGE, SVILO ZA ODEJE, PERJE — PUH, solidne izdelke cauchev, otoman, modrocev i. t. d. iz lastne delavnice. Strokovno polaganje linoleja in izdelava zaves je kupcem blaga za nizko odškodnino na razpolago! PRIBITE LN SE PREPRIČAJTE Razglas Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju bo potrebovala dnevno do 31. marca 1937. l%% da 35® It* mleka« Ako se kdo zanima za ta dobavo, naj predloži svojo ponudbo, koleko-vano s 5.— Din do 18. novembra 1936 opoldne na upravo bolnice. Vse druge info: nacije se dobe med uradnimi urami v pisarni bolnice. mtemrnomrnum ( vsaki pr"3: se spomnite da so .Jutrovi* ,Mali oglasi" i Sloveniji na j uspešnejša, najcenejša in najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrst, za prodajo in nakap vseh stvari, za nepremičnine, lo-icale, podjetja, kapljtal, ie nitve in za vse drago ORION Ncprckosljhr v sprejemu, zvoku !n izdeljavi Push-poll super z 4 valovnimi območji »Magično oko« Velik »High fid«Hiy« zvočnik s eksponencijal-membrano. 7 vatov izhodne energije, dovolj glasen tudi za velike dvorane Sprejem kratkih valov popolnoma brez mikrofoni je, tudi pri največji jakosti Nova TUNGSRAM trioda-heksoda in patentirani oscilator-kondenzator varuje apsolntno konstantnost sprejema Dovršen sprejem kratkih valov: Vse postafe sveta od 15,5—56 m v zvočniku pravtako glasne kakor lokalna postaja Dvojno delojoče izenačenje fadinga, enakomerna občutljivost Prodaja tudi na dolgoročna odplačila RADIO RADIO r. z. z o. zM Ljubljana • RADIO VAL, Ljubljana-Celje - - Josip WIPPLINGER, Maribor M. KRAŠOVEC, Jesenice - I. GUČEK, Zidani most • J. OGRIZEK, Novo mesto. — J. KLENOVŠEK, Trbovlje — ST. ENGELSBERGER, Tržič JANEZ NEMECZ, Murska Sobota. Čitatelji inserenti! Izkoristite dolgoletne izkušnje številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja. Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovili« citate! jev. Prihranili bote na času in denarju, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh. NAZNANILO! Vsem cenjenim gostom in občinstvu naznanjam, da sem pričela in prevzela staro znano restavracijo »POD SKALCO« — MESTNI TRG 11 kjer bom točila prvovrstna vina in imela vedno razna jedila po nizki ceni na razpolago. — Točim štajerska, dolenjska in tudi dobra dalmatinska vina. — Za obilen obisk se priporočam. ŠMON MARICA — LJUBLJANA. Vljudno naznanjam cenj. naročnikom in cenj. občinstvu, da sem preselil svojo čevljarsko delavnico na cesto 29® oktobra št« 3 poleg trgovine »Jelačin«, ter bom delal s pomočnikom, ki je bil že več let uslužben pri pokojnem očetu. Cenjenim naročnikom bom postregel točno, ter z dobrimi Izdelki in primernimi cenami. Za nadaljnja cenjena naročila se priporoča ANTON BRECELJ, stil. DvoKolesa motorji, trlclklji Šivalni »troji pogrezljtvi Orrošfcl vozlčfcl najnovejših modelov Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL. LJUBLJANA, KariovSka cesta 4. Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 26. WšMNdArk Glavno skladišče za Jugo s'avijo: Hinko Mayer 1 d rug. parf. oddelek. Zagre b. ZAHVALA Vsem, ki ste kakorkoli izkazali sočutje naši ubogi mamici ALOJZIJI za življenja in po smrti, veljaj naša najgloblja zahvala. Posebej se zahvaljujemo prečastitemu patru dr. Novaku Modestu za tolažilne obiske, spoštovanemu g. dr. Neu-berger Mavriciju za veliko požrtvovalnost za časa bolezni preblage pokojnice, uglednima rodbinama Logarjevi in Kapeljevi za prelepa venca, ostalim darovalcem cvetja in šopkov, častiti duhovščini ter vsem mnogoštevilnim, ki ste spremili našo predobro mamo na njem poslednji poti. Vsem in vsakemu: Bog povrni, Bog poplačaj! ŽALUJOČI PIPANOV!. mt&rsTrrm Zima, zima • • • Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni. »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno, namizno-perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame in bar-hentov za obleke ter »Paket Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.— Dalje novi špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p i j a m a f I a n e 1, modnih bar-hentov za obleke in bluze ter toplega moškega in ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokler je še zaloga pri RAZPOŠILJALNICI »KOSMOS" MARIBOR, Dvofakova cesta št. 1 59 drva, oglje nudi najugodneje Kačič Franfa Celovška c. 67, Šiška, (poleg stare cerkve) eaezpiACEN KIU« V I®RAN3U I 2 nobenim drugim re kiamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka. ttaKoi -časopisnim »glasom čigar delokrog je oe-Diuejen Časopis pride v vsako nišo in govori dnevno desettisočen čitatelje* Redno ogla tanje v velikem dnev niku je najuspešnejša investicija, ki prinese kortstt trgovca U> kupca. OTVOREL SEM V PASAŽI NEBOTIČNIKA NOVO TRGOVINO »VOLNA« PRODAJAL BOM PERILO, NOGAVICE, DEŽNIKE. — Priporočam se Kari Paradis. t vsem sorodrrfloam, prijateljem tn Potrti globoke žalosti naznanjamo znancem, da je naš stric, gospod RUDOLF TENENTE trgovec, gostilničar in posestnik v Ljubljani v 7». letu starosti, včeraj ob 19. uri po daljšem bolehanju umri. Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob % 17. uri iz hiše 4akwQ ▼ Gradaški ulici št. 10. V LJUBLJANI, 15. XL 1936. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Za premnoge izraze sočustvovanja ob teflri izgubi in tašče, gospe MARIJE RAVNIKAR VDOVE PO POŠTNEM PODURADNIKU Izrekamo vsem našo najprisr&nejSo zahvalo. Posebno se pa zahvaljujemo častitemu g. o. Angeffku Ttantnea 98 dušno tolažbo blagopokojne, g. dr. Franta Misu za skrbno nego ob čaai bolezni, ravnateljstvu in uradništvu tobačne tovarne za častno spremstvet, ter vsem ostalim, ki so jo spremili na zadnji poti. Maša zadušnica za blagopokojno se bo brala v ponedeljek, dne 18, t.nv ob pol 7. uri z j. v farni cerkvi pri Sv. Petru. V LJUBLJANI, dne 15. novembra 1936. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega soproga ln očeta Izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo za vse izraze iskrenega sočutja ter darovano cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, zastopniku g. bana, zastopniku VL odd. kr. b. uprave, zastopniku br. SSKJ, zastopnikoma br. Mariborske in Celjske Sokolske Zupe, zastopnikom br. Koroškega Sokolskega okrožja, zastopnikom br. Sokolskih društev, zastopniku vodstva CMD, Slovenjgraški gasilski župi, zastopniku starešinske zveze JAD »Triglava«, Slovenjgraškemu pevskemu društvu, Slovenjgraški mestni godbi ter vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. V SLOVENJGRADCU, n. novembra 293*. A ROMUNA. ZAHVALA Ob prerani smrti našega ljubljenega tata, gospoda Antona Žerjala Inšpektorja Pok. zavoda in rez. peS. kapetana L klase izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo za vse izraze toplega sočutja in za vse poklonjene šopke in vence. — Posebna zahvala naj velja čč. duhovščini, gg. zdravnikom in čč. usmiljenkam, ki so dragemu pokojniku lajšali trpljenje; naši vojski z gg. častniki na čelu za častno spremstvo, nadalje Pokojninskemu zavodu, bratom Sokolom, »Soči«, Ciril-Metodovi Družbi in vsem njegovim prijateljem in znancem, ki ste ga spremili v tako častnem številu na zadnji poti! Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam stali ob strani v pretežkih urah — naša iskrena, topla zahvala! GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI E MALIM OGLA A Din ittro ah dajanje CEN FaMpvn •tojbino Din ■lirEh. Najmanjši snesek aa enkratna objavo In lenttw so »aračanajo po Din X.— «a vsako booedo^Dta sa vsak oglas ta enkratno pristojbino Dtn aa ttn naslovcv. Najmanjši snesek aa enkratno objavo oglasa Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— aa besedo, Dtn aa vsak oglas ta enkratno pristojbino Dta 5.— as šifro naslovov. Najmanjši 8 O M aH dajsajs Ponudbam na šifro ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od Pgtonegi oddelka »Jutra« n|M ošt in vino. Vabi Lojze Fabjan, gost. Tavčarjeva 4, ic Glince C IX, št. 30. 27052-18 Martinova nedelja domače kolin«, fea Martinova gos. Toči ae priznano ■ajboljša vina. Gostilna ®Otap<, Pod Tranfo Stari trg L Se priporoča Maserko. 26009-16 Danes vsi b«. martinovo v gostilno pod gozdom, Dolenjska cesta 35, tam dobite pe-čenice, krvavice in pečene goske tet dobro vino. Se priporoča Oni a h en. 27051-18 Danes vsi 1» novo otvorjeno gostilno v Stožice Si. 40 ob Savi. Godba ln ple;-ter solidna posTežba. Za obilen cbisk se priporo-ča'a Pr^nc tn Fani 27092-13 Dan js vsi k Štajercu na Fužine na krvavloe pe čemtce ln na sladko vin-eeta ve&elo domačno zabavo. Se priporoča Anica. 27090-13 Danes vsi v Frankopanski dvor koncert, krvavic©, poftemice vino po 8 Din Fter. Se priporoča Tončka Ku^a-r. 271122-18 Danes gremo vsi na Glinee k Mikliču <£r>fr>ača zabava, purani, krvavice in potice, 5« priporočata za obisk — gostilničarja. 27176-1S Tudi vi ste vabljeni v gostilno k Panju na Martinovo gosko in iia veselo domačo zabavo. toči ee priznano naj boljžl dolenjski cviček, ta fina štajerska vina. Ob vsakem času razna gorka ta mrzia jedila, danes fine domače terva vlce ta pečenlce. Danec ta ve£er igranje klavirja petje in še mnogo drugih prijetnih zabav, tako da se v*ak gcM že za malo denarja dobro ta poceni zabava. Zato še danes vnl tn vse na vedelo domačo zabavo v gostilno k Panju. Vegova ul. 10 Vas vljudno vabi ta se priporoča Tone Huč. gostilničar. 27033-13 Lep sprehod je do restavracije Rožna do.Vna. Pri mano dofcra kuhinja in dobra vina. Se priporoma Gorjanc Slavka. 27. >35-18 Joeeda t Dia, davek 8 Din ta Šifro «1! i«tanje oaalova ' Dia. NajmanjiS tnesek 17 Dtn Pletiljo in šiviljo pletenin, izurjeno. sprejme takoj Slava Krentz. »trojno pletenje Ormoi. 26760-1 Gozdar t dobr-m; spričevali o več. letn službi, dobi mesto. — Ponudbe naj se pošljejo na >gl. odd. jutra pod Šifro »Zanesljiv gozdni strokov n;ak«. 36731-1 Trgovski pomočnik rojag&oe ppob*, veSfc me-$ame stroke, iob službo L afl 15. decembra. Po-tradbe i sliko na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva »glina moč«. _ tffno-i, Prvovrstnega električarja e, šivanja in opravljanja drugih domačih del — sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutta pod *St. irt.1.. 368884 Mesarski poslovodja zmoten voditi podružnico te.r izurjen v sekanju, dobi stalno slnžbo. Pfeifer Jože, mesar, Goričane. Medvode 36066-1 Izložbenega aranžerja sprejmem takoj. Naslov v vseh po«!. Jutra. 26863-d Pisarniška moč v glavnem za računovodstvo, popolnoma vešča v govora in pisavi slovenske in nem&kega jezika, s popolnim znamjeim nemške stenografije in pisamje na stroj, dobi mesto t. januarja 1937. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje prakse hi zahtevki plače je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna*. 3G90&4 Citraše In Cltrašice todi »četoike aprejnie ea- tnaško druStvo »Vesna« ▼ Ljubljani ofe sesiji T svrho skupnoga igranja. Informacije diaje: Rudolf Matzek, ST. Petra na^p -(&. 969764 Pošteno dekle pridno, Teš6e Ti»eh MSbUi dei jfi vajono otrok, dobi taikoj meeto. Poondtie na ogl. odd. Jutoa pod značko »Zaupljiv®«. 96801-3 Ključavničar aH klepar vesten, ocenjen brez otrok dobi takoj mesto hiSn-ika. Powtdbe i referencami na ogi. odd. Jutra pod afošten jn skrben« 2609^-1 Mizarske pomočnike z nekaj kspitsta, sprejmem, da se ustanovi vočje mizarsko podjetje. Delavnice in stroji že pripravljeni. Informacije in ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vsi za enega, eden za vse«. 36443-d Dekle kS Je fes dam zapoataso jn bfi zvečer lahko malo pri gospodinjskih delih poma- i jav v vseh poslovalnicaih Jutra. £6715*1 Urarskega pomočnika dobrega s kompletnim o-rodjem 2a malo m veliko delo sprejmem. Nastop takoj. Ponudbe na: Dittrich Franjo, erar, Murska Sobota. 26941-1 Slovenko poStemo ta marijtvo sprejmem kot natpjcari oo ta prodajal Ido. Mož-ncwt žentt ev. Informacije Sofanelter. Škofja Loka. Ml1an Tomčičl pr govec, Maja. 27112-1 Frizerko dobro omdulerfco v S^tez nI ln vodtnl ondulacijl, manlklranjtt sprejret-^m. Naslov t vtefa posl. Jutm. 27113-1 Deklico Sft pomoč 7 trgovina z živia, ptaro okrog 16 let Iščem. Ponudbe na ogi. odd. JtKra pod »Mariji va deklica«. 27101-1 Samostojno kuharico trnS n im hi&na drla Išče tnoC.anrika rodbina. Naslov v vseh posl. Jutra. 27077-1 Brivskega pomočnika dc4xegx delavca, sprejmem takoj. Služb« stalna. — Hafnes, StražiSfe pri Kranju. 27162-1 Gospodinjo It gospodo za Snlak, i?čem. Zglasttl pri g. Bavdek, PodmilSCakera 16. 27161-1 Izurjeno pletiljo in vajenko a «true, pranja, likanja in gospodinjstva, z znanjem nemščine išče službo. Naslov v vseh pori. Jwtra. 27TB3-9 Risar iS5e «taibo za vsafco de^o. Speaijalist » stavber^o stroko. Ponudbe na ogl. odd. Jutm pod Šifro »KS-sar«. 35873-3 1000 Din nagrade dobi, kdor mi preskrbo shfž-bo v skladfiišču aid tov«.mi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »PoSten in delaven« Natakarica pridna, poštena, agihia, žeE stalnega naimeščenja, na,jrajAi na Gorenjskem. •— Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resm«*. Gospodinja za samostojno vodfftvo, fife mesto pri boljšem gospodu. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Pridna gospodinja«. 98931-3 Kuharica pridat* Sa poštena, M let stara, s lepimi spričevali, ki je ie služila v Mariboru in opravlja vea bi?na dela, iišSe Bhtžbo v Mariboru, takoj ali pozneje. Naslov v vaah poslovalnicah Jutra. Mehaničarski mojster sfeičbo. Naslov v vseh poslovalaicah Jutra. 96£»1£U3 Knjigovodkinja ■ večletno prakso, vešča slov. in nemške stenografije, isurjena strojepiska, išče nameščenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna« 9686H-2 Uradnik lesne stroke z snainjeim vseh pis. del kakor tudi manipulacij in kalkulacij v mehkem in trdem le«u, Ust večletno prakso, želi stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten uradnik«. 200">S-2 Vdova 31-fotn*, želi meeto. Vajena trgovine in gospodinjstva. Gre tudi v kako bolj-So gostilno kot pomoč v kuhinjo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vdova«. 96963-2 Trgovska pomočnica m<-šane stroke, nmesljiva, želi mesto v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva in točna«. 369^4-3 Boljša kuharica in sobarica iSčeta mesta v gosposki hiSi. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod šifro »Sposobne«. 3684^-3 Trgovski pomočnik vojaščine prost, 5-&učen v trgovini mešanega blaga, dober aranžer želi službo. Nastop 1. decembra. Ponudbe na pod. Jutra Trbovlje pod šifro »Dober aranžer«. 369i8-3 Šivilja n oMeke in perilo gre n« dom. Ponudbe na ogl. odd. Jrfcra pod ^'orfektria -iV. 3601V2 Mlada gospa išče zaposlitev kot gospodinja. Vešča tuds trgovine s čevlji ali usnjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna« 3SM9-3 Postrežnica B8e meeto za pospravljanje pisarniških sob ali kaj prani ernega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva in snažna«. 39^65^ šofer g leit.no prakso, kav dje amožen žeM nattje ščenja. Ponudbe na Ogl. od3. Jus.ra pod »Al>-ti-nemt«. 27097 2 Brivski pomočnik išče službo proti mani^i plači, s priliko učenja on-dirloeije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Biihistu-car«. 27i/,ll -2 Gospodična zaposlitve ▼ treovrrf mešanega blaga. Vajena je todi gostilne. Naistopi lahko takoj ali prvega. Naslr»vv vseh poek>v«!nio»h Jut.ra. 3C3H0-J Službo direktrice v hotelskem podjetju «R kaj si ičnega išče iuJobražeina dama. Fin nastop, zna več jezikov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod «Kjerkol.M. «038-3 Trgovska pomočnica mešajie stroke, ag.ilna, 17-letna moč, želi pr(«ieniti službo z januarjem 19R7. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Agilna s priporočili«. OToao-a Mizarski pomočnik išče stalne zapoelihe v boljši delavnici s stroji. A. 5:Rionc, Vrhpolje 33. Kamnik. 3Kf9U.-a Trg. sotrudnik mBšane stroke, v vseh panogah dobro . v-ereiran, 2> let star, vojaščine prost, dober prodajalec in komisi-joner, ter izložbeni aranžer, govori 4 jezike, "6če mesto. Nastopi lahko 1-ga de-ee.mbra. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč štv. 393«. Trg. pomočnik 06. let star jz večje trgovine na deželi želi službo v mestu. Gre tudi za skladiščnika ali slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljivi pomočnik«. 37>ne-a Natakarica iWe službo v boliJi ffortfl-ni, tudi na deželi. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šitro »Spretna«. 27054-2 Ofertni prodajalec aranžer c popolno trg. izobrazbo z tu in inozemsko prakso išče prim«n>o mesto. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Stalnost 333«. &i9>S^2 Pekovski pomočnik mlad, išče službo. Nastop lahko z 22 novembrom. Kaznašal bi tudi pecivo. — Naslov Franjo Mavc, Rožna dol. cesta 5. 15. 27155-2 Šivilja iSfe v kakem mod- nem salonu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2TT190-3 Trgovsko izobražen (tudi v lesni trgovini) želi službo skladiščnika, inka-santa ali slično. Razpolaga : s trgovskim, gostilniškim dovoljenjem. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Slovensko-nem-ško«. , 27185-2 Zaslužek. Beseda 1 Dtn, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Pridna šivilja gre na dom za 20 Dta. Naslov v vseh posl. Jutra. 27151-2a Za razvoz po LJubljani $n okolici, potrebujem lastnika m«kga avtomobila ali voza, kateri podrta trgovine. Zaslužek dober, kavcija potrebna. Oglasiti se: ltesmaa, Borštnikov trg. £7190-3 Pletenine ▼zamero v delo na dom. Prednost boljše vrste. Pismene ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Pletenje«. 27177-3 Z 10.000 Din lahko takoj prevzamete malo podjetje. Cisti dnevni zaslužek I>m 200. Predznanje nepotrebno. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Glavni dobitek« _27179-3 Edinstvena prilika v kratkem času zasluži ti ta ei ustvariti c talno, sijajno eksistenco. Izkoristit« priliko, ld se vam nudi b prevzemom r-a-stopsrrva nenadkriljivcga eponalnega predmeta. To zastopstvo dam za vso banovino aH po rajonih Znanje istroke nepotrebno. Kupec Tvaka hiša. obrt, industrija ln zaseb nlk. Prodaja v m arah po najnižji ceni. Za pr* vzetn skladišča potrebna gotovina Dta 3.000 — 10000. Samo resne, obširne tn Iskrene ponudbe pridejo v pošt-ev. Ponudbe pod 44632 na Pb bllcltas, Zagreb _ 27086-3 Potniki Potnika dobro vpeljanega, po možnosti z avtom, sprejmemo. Ponud.be na ogl. odd. Jn-tra pod »Dobra provizij*,«. 27Konzara-artikla« Da ogl. odd. J^itra 36832-5 Poverjenike, zastopnike iz rte dravske banovine, »prejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poverjenik«. 2713J-5 Potnik k! je Se prodajal igante in Ima {oferski izpit, dobi službo za prodajanje žganja. Zganjarna Zaje. VII. Celovška c. 114. 27134-5 NEVERDET ker izpraznimo našo zalogo Fantovske hlače od . « « a . Moške hiače od i . . • • • r ■ » » 43.— Mornariške otroške oblekce od • * » Moške obleke od . • • • • • 15©.— Moški plašči od * • » 165.— ANT. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva ul. Pekovskega vajenca I kateri bi imol oskrbo pr I starših , sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. £703744 Deček 15 lot star. z mata maturo. želi ma=to vajen ca v elektrotehničnem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po štea ta priden de*ek«. 27033-44 Trgovskega vajenca ta dobre poStene hiše sprejme boljša špec9-"ija Osf.rba pri etarših. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V LJubljani«. 27201 44 pmm Beseda 1 Dia, davek 8 Din za Šifra ali (lajanje naslova S Dia. Najmanjši ineeek » Dia. Pouk na harmoniki klavirski in krotaatični za začetnike in nadaljevalce, ca otroke in odrasle. (Na željo tudi bres not). Do;;ise na ogl. odd. Jutra pod siguren uspet«. 2R871-1 Šestošolec mStnMra francoščino, latinščino, nemščino jn slov4 (Vaienct (ite) Beseda 1 Lta. Javak Du. ta šifro ril dajanje naalova 5 Dia. NajnanjH imm! IT Dia. Učenko i#če»n za večjo trgovino z m-ftanim blagom na deieK. Predpogoj je zdrava, močna ter dobra računati ca«. Naatov v vaah poslovalnicah Jutrv 9887844 Absolvent meščanske šolo prosi sa mesto vajenca v boljši, večji trgovini z brano in stanovanjem v hiSi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober vajenec«. SM5-M Vajenec se žeM izučiti trgovske obrti takoj ali pozneje, v mestu ali na deže'1. Cemj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv 282«, 27496-44 Pouk v srbohrvaščini iSčem. Ponudbe z navedbo honorarja na ogl. odd. Jutra pod »Temeljito«. 3IN554 Tečaji nemščine v Delavski zbora ka: i černi za odrasle, dnevni sa mladino. Vhod iz Čopove ulice, aadnja veža (po'eg kavarne Leon). 9B96M Resnega profesorja ki bi iz prijaznosti poučeval Jezl&e izredno marljivo defcto lfčem. Plačilo; tfha hvaležnost. Pisati na: »Pcmk v za bavo«, na ogl. odd. Jutra. 27116 4 Višješolee bi instruiral nižješplca. Ponudbe pod »Uspeh« n« ogl. odd. Jutra. 27061-4 Gimnazfjstka mstruira nižješolke v vseh predmetih — Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 270464 Akademik sprejema -nstrnkcije. Narfiorr v vttuh poelovalmeah .Itrtra. 870(774 ŠOFERSKA ŠOLA L Gaberščik bivflj konHsar za Šoferske Izpite. BomšVova td. 6. Telefon 3&-36. OTM84 Kemijo iuttiulmm srednje? oJoe te visokošolce. Uspeh siguren. Interesenti asj pišejo na ogl. odd. /utrz pod »Univerza«. «7129-4 Beeeda 1 Dta, tevek S Dtn ca Šifro aH dajanje n«lov» S Dia. Najmanjši znesek n Dta. Parni kotel sa gretje 6 mq, 0.5 atm., t dobrem stanjn, pro- damo. Cnita*. Ljubljana, Celovška 90a. 063064 Miki a vi prihaja! On dobro *, da dobi pri ruti vse, kar ai otroci najbolj želijo: vozičke za punčke, gugatne konje, avtomobilčke, trtciklje itd. S. REBOLJ & drug, Lfdb-ljaoa, Gosposvctska ti. 277-6 Filmsko aparaturo za snimanje, ptro-iem xx> sgedni eem. Ponudbe ua " odd Jutra ped Srf-ro mo 233«. sem? Razprodaja zandi opustitve obrt* rikanski ttroj (Spricapami), šivalni stroj, landaver surovi, orodje, blago, barve, znižane cene. Wisian, Kolodvorska 25, Ljubljana. 365»« Gramofonske plošče in gramofone bivSe tvrdke A. Rasberger dobite po razproda jnih cenah v Dalmatinovi ulici tn. naaprotd botela Strn- Parketno voščilo odprto, dobro in poceni nudi Oroslav Dolencc, — Ljubljana, Wolfova nI. 10. 278-6 Več voz žaganja za kurjavo, prodaja. Tržaška cesta 9. 969164 Inventar na Spererijsko trgovino ▼ Ljubljani, prodam. Ponudbe na ogi. odd. Jntra pod iPooeni«. 8SaK-6 Železen štedilnik im dve fc-le^tri peči, pro-dam. Celovška 83. 36«54-6 »Frizerji!« Popelnome jktv aps -st na trajno kedranje pro^iam po niTikj ceni. Ponudbo n« ogl. odd. Jutra pod šifro »Aparat«. 3691"-6 Oljnate slike prodam. Nariov v vseh posl. Jutra. S7O504 Moderno kurnito o^jlano, stone gafeme, z va-iišei, pjd ceno prodam. Ljuoljitiia, Prule a 96C95 6 Stekleno steno pisamo ali prt^radl-tev trgovine oddam. Ver bič, Sritarjeva ulica 27200 6 Po naročilu doster/ij^tm na dom vrečo premoga Din 30, vročo drv D"m 8. rJesoran. Borštnikov trg. Telefon 27131-6 i 2 orig. amerikanski pisalni mizi prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 27166-6 I Dobavljalni voz raprt ugodno prodam. Zirovnlk, Tavčarjeva 6. 27149 5 E j Dm. (ten^k 8 Dat ■a šifro aH dajanje, saeiova 9 Din. Nftinuuij^i aiieeeic 13 Dau §3vofni stroj " tnalo »b>jen. cn^cifae Skt* ger, pocan- iKBproda}. trgovina, Tyrše?a SB. sfrm-ai Drmrmo Mrjaiiaiup stmjo. 33) 1& 1300 otrsrto«, &JI IfiP, « brezhibnem stanja, poceat naptoistj. Našlo«- v Rabljena okna plinaste peSi, Francioknuska ul. £70104 :sm. C E V E J I ZA JESEN ZFNSKI elesajntnJ ^ M OS K! močni FANTOV, ^t rrbt»cal OTROČKI la-hkj GOJZERSKI pc ».iA v garantirani kvaliteti se dobe ZOPET irajccneis« v PRODAJALNI ČEVLJEV 3 PREJE Dunajska e. 33 »PRI POLLAK D« aedaji Kolodvorska tO. ti »TRI0MPH« S7174-6 »Pfaf^t, jrfSingeE« strori, msto tsblfeoi, fcrz» ski, kroiaJki, čevirerski. it} fcoiesa, ki odgovarjajo TK»» vrra, poceni naprodaj pdt »Prometa. (Nasproti ta» žaasks Nov šivalni strrrf »Ka-vset«, brerztrbesv, spnM tnocljrv za p«rilo, otilei^ in usnje, pooeisi prodam. Ogled samo or*>Hn« tar, Tyrštwa 2.'IL _ Za Miklavža ?gr»čni vozički, Airo.ri, tri-aiklji, bolend.\rji, avtoaco-bilčki, konjički se Job« najceneie pri »TRIBUNA^, F. Batjel, KarlovSka e. 4. Podružnica: Maribor, Aic-ksar Irova c. 36. — On tki frankoi 807.il-0 Cepljene trte in sadno drevje po sortimer.tu za Dravsko banovino ntidi Kmetijska družba, Ljubljana, Novi trg i. Zahtevajte cenik! 270324 Perutnina, med in jalea prvovrstne kakovosti. Prodajalna Kmetijske družbe, Ljubljana, Igriška 3 (za Dramo). Teieion štev 37-55 27031-6 Portland cement vedno »veži na zalogi priporoča poceni žela? ntaa Koumy, Slžka. Me dvedova 28 27110« Dilelantska stružnica » Btifcaa, -39. 284-35 Fmo .priznana dobra kapljica lastnih vinogradov na Btze!'sitem. ietožiijl ta lanski pridelek prt>lam-CX=3car čemeli, Celje. Cankarjova 11. 2713S-33 NOVOST * avtomatični bmsilni stm|J za brušenje kmžuib in ter žag. Afco hočete bres truda prečimo nafomsttl tj« se, si nebaviis as^oirrariO« ni stm; sistera Lonča^ priznano aatetKS« stavnejS, najceoef?t. Spr^s meta tudi krožne žage ^ t-už—rro. Velikosti oC SBC? do 300 mm prcaeca. -«» Se priporoča Fran Looča^. Ceiovika 43, iiobijarm VIL, 27129-7$ Tračno Sago ln skobehrl stroj r-drrte Khrfc & SbcSJt Ftilcla «gcx}n<'/ proda sMen. kura Marica* Mcljska 12. Boeetta 1 Dtn. 8 Dta za šifro tii dajanje aadota 5 Din. Najn«aj9 unaeeit U Dšzl Borove p4o6» 1 -vrstna, ktrjim Violina in »Leica« popocioma nova z marjem ail Elmarjem poci-nl naprodaj. Dobov šek, FOgnerJcva 7. 27in4 Jan Bemvl« 1 Din, lavek 8 Dra sa Šifro ali lajanje naslova 5 Dia. Nojmanja znesek 17 Dm. Zimska jabolka »trogo sortiraoa in pako-| vaoa v ameriJkih zabojih vedno na zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani, iNov. trg i. Telefon 21-05. 27030-34 Cekarje preproge iz bičja ta vivte pletene ta lesene robe dobite nsVolldne-Je A. ZAVADA. LT5 POGLAVA. 27076 6 Dobro vrtne zemljo prodam. Naslov v vseh poel Jutra. 27079-6 Ugoden naknp msnOTakturticpa blae« » zimske plaJče m obleke, flanele. harhente pr' OMačilnici za Slovenko Ljubljana. Tyrieva 25 (Hi-$a Gospodarske r.w*e>, Državnim uraJn^c>ra TratU-mo blago na obroke. Do proktica nodimo blago deloma tadi na hranilne knjižice članic Zadružne zveae. Ljubljana. Z70484 Miznl Štedilnik kupim, prodam pa gaSper-čka, zložljivo posteljo gugalni stol, fotelje, ženski pia?č in čevlje filno ceoo na Vodovodni e. 75. 270594 Razprodaja vefje zalope raaglolnte tr dirupe.-jk galanterij blaea po najnžjih cenah v trafiki RM. Jutra pod >D->l>ro o»iranjen«. aawr-4 Premog ugodno prodwm. VpraSst! Gruberjevo nabrežjv 18. od S.—i. 271084 Pisarniška oprava dobro ohranjena. t«r lep«, knjižna omara itd ueodno naprodaj. Poisve se: Pisarna, Kolodvorska «1. 34. tieeeda 1 Psa, liavek ;t Din ss Šifro ali dajanje aaaova 5 Dia. NajmanjS ie»ci 17 Dta. Francoske basete psieo, Maav> 4 5eaa z nr>d«v-nikoan tar S cladiča, stara 6 mesecev, prodam ja&o ugodno. r vrsh po-sl.rvsUnicah Jutra, rss^ss Dobermana p«ter>, čisv.»krTO na| Pnblioiteft, Zagreb. _ Hrastove pragov« -vsflh datiffldj, hrasmecaa parjeDO trafo»vfec^ o«reb-o»e klad« a nafe gnr.d^rve kopoje la mijboijšo ceno v TTiumoh, Snjtčftiaaova ffl^ Zagrebu la smrekov brusrd Ieš ;/.jSef* 19)6. lwlrr< tudi {clkor in mKcka^ jarrski ka TO-24 cm uxd* njega piemeia, zdra*, KsS dobro raicr-a, K-ipim. -«♦ N?inrž"ro poenr^be pmj »KundudbaK (u. ogi. Jutra, 1 Ka*x»!s prodaje lesž Začasra drMwoa upra«t razlaščenih gozdov* Lnst>» h&oi. Cesta 29. ofctrt>ra 24. proda V sevfejc Lod^ pri Kogstcn oz. ptsmem tk> cibtciji dne 36. dec-mfra T9'6. m ■ ca >00 trtua dovine ca psojn. ca 4t00 p»n bufcovai oili pnmtdbi, oztrooa ja poseboi draž* h l. 770C2-J* Bukova drva lepa. prodam, oo. 200 ta. pas^uja GroerupIJa. Sa-«icw v '»»eh poei. ^trtra. 2709i-iS Beseda 1 Din. iavek 8 Dtn za Hfra ali dajanje naslov» 5 Dm. NajmanjS eneeek ti UUk Fm damski plaS? črn. maVo rabi J en pro dam. Zldanik, P'or«»vn-ska rtL 191. 27080 13 Kopnite feSsge! AIIL S pisalni stroji J. Karbeutz, Maribor GLAVNI TRG m ZEL. 2884 »JUTRO a. 268 17 Nedelja, 15. XX 1931 Be«.efla 1 Din Dii B& Šifro U! lajanj- na«lr»r» S Din- NaimaniS uie-fp* 17 n;n Spal: mico javor), kuhinjsko opravo in preproge. prodam. Cesta v Rožno dolino 36,1. 36864-12 Zaradi selitve poceni prodam opr> mo. Mliievc, Tršcva 6 HI. 270G9-12 it RESJi Beseda 1 Din livei 1 Din xa šifro aL' lajanj' i»«tov» 6 Din. NejmanjSi inesek 17 I>'n Bas - gitaro / basovskih stran, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. . 4-26 Pianino skoro nov, svetovne zna m-ke, strune navzkriž, mo-dera. prodam. — I>ol>rajc, Tattenbachova 31. Maribor. 31,922-26 Klavir ali pianino dobro ohranjen z lepim glasom kupim. Ponudb, na ogi. odd. Jutra pod šifro »Akord«. 2tt9-50-2i6 Pianino dobro ohranjen prodam na Zaloški cesti 3, Moste. 27126-26 Nove hmeljevke od 6.5 m dalje kupim proti takojšnjem plači u Ponudbe na o?! odd Turra pod »Hmelj, 27118 7 Vsakovrstno elato oc oajvšjib ^enar CERNE - juvelij I lubljana. VVolTova ntica i 12-5« L>!U. lavefe - Dll xa slfro lajanja aaaiov* £ D:n Najmanjši znea-efe ,7 Din Poltovorni avto generalnu popravljen, nova lc.i-ea. dobra pneumatika tj■ , bolezni naprodaj po p ..ki ceni. Garaia Kopač, r.inknjianska 21. 26033-10 Tovorni avlo 4 to:!.-ki v najlepšem stanj1:. pogon na ogljenl plin. r:. j naprodaj. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »i'15-10 Motor B. S. A. 2"> cm', v dobrem stanju, prodam tudi na knjižice. Naslov v vseli posl. Jutra. 27i>13-10 Iz prve roke samo dobro ohranjeni avtomobili, osebni kot tovorni ugodno naprodaj. Tudi proti knjižicam Mestne in Ljudske posojilnice. O. žužek. Krupp, zastopstvo Ljubljana, Tavčarjeva 11. 27165-10 Bti-f-O* L>Ui Uvr& i L>ll. šifro il: lajanje laslo?* £ Din Najmanjši 17 On Stare moške obleke čevlje, perilo in notiroce kupujem. Plačam boljše kakor vsakdo drugi. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje. Alojzija Drame, Ljub liana. Gallusovo n:tbrež;e ». asmi7 Stare moške ohleke sulcne, čevlje, pen o, mu oroce, kupuj- m. p ačani bo'je kakor vsak drugi Pridem po^l-da ni d'J->i pišite na Mara Andlo vic, Ga u.-ovo nabr-'--,p 27 27143 7 Otroški voziček bel. rabljen. Športni, ter postelj-cn, kupim. Ponudbe s i-eno na o^l. odd. Jutra pod >Br!o». J65S25- 7 i Din. lavefc S Dir t» lit lajanj- aaslnv* 5 Din. Vajroaiišl znesek 17 Din Poravnave piaeanja dolgov posredovanja kreditov so golovfn* j aa hranilne kniif.ce aaiož be kaniiala 'ud' hranilnih vlog; zaščitne ureditve, dav£ue uaj/ovt.31 knjigo revizije bilance n lruge trgov«Ko go jpolarske oosl« ivede ln izvedeniška mnenja odlaja ioneesijooirana Trgovsko euNPodarska poslovalnica v Ljubljani Cesta 29 iktotim Rimska ".esta St J 'Z* pismena ooja«nil» znamke 2fi9S7-16 Kmečko zaščito vse pos e. informacije obračune ln revizije za upnike in dožnike znižDo doicov Vam strokovno zadovo Ijivo uredi Komercijal na pl-arna Lojze Zaje LJubljana G edailška ul 7 !Za odgovor pri ložite znamke Oln 5.—! 265 16 Hranilne vloge kupite alt prodaš te najboljše ootom moje usarnt Rudolf Zore Llubljana, Gledališka 12 telefon 38-10. -67 iS-16 Vloge Ljubljanske kreditne banke vsako vsoto kupim takoj. Plačam najboljše Ponudbe aa podružnico Jutra Mac bor DOd »Drava«. 261 Ifi TVRDKA A. & E. Skaberr.e LJUBLJANA - javlja 1» lemlje to orekliej! i -ačun ZOliel HRANILNE KNJIŽICE ilestnt nrmnmct- iti Ljua 4ke posojilnice 149- Bančno kom zavod Maribot Aleksandrova 10, ivršuje oa.boljše nakut. :n prodajo HRANILNIH VLOG vseti lenarmb £avo,lov La odgovor l)m 3 inaink 241- G Iščemo posojilo Dir. t,6'0.000. tudi v manjših zneskih, prof obre stiin, popolnemu jamstvu n odplačilu Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood 27 :<53-lS Hranilne knjižice Kmetske posojilnice, večje zneske. sprejin-mo proti odplačilu polnega zneska v obrok h. Xu i mo popolno varnost. Ponudbe na ngl. odd Jutra pod »November 282«. --70S4-16 Knjižice Mutne am nice od 40 do 50.3CC Din kupim. Gotovina takoj. Pr.nud h>- na G rum. Tržaška c lCa. 27102 36 Ilrariilne vloge vs"h denarnih zavodov naktio in nroda.io proti takojšiiiemu p! >iilu izv-ši najugodneje Al. Planinšek LiuhPana, Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35-10. 2114-16 Iščem posojilo l/.Oivi nin na no-vo hišo. I'am 8% ob""St,i. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 26826-16 HADIOAFARAT1 »fl® M* BLAUPUNKT SACHSENWERK SCHAUB « SABA fit KAPSCH donite brezobvezno na poskušnjo le pri „ T E H N 1 K " J. LJUBLJANA, Razstava tudi MIKLOSICFjVA C. 20 v Trbovljah. Loke 360 Posojilo 10.000 do 500.000 dinarjev na dolgoročno odplačilo br«« obresti dajemo. Za informacije pošljite 10 Din v znamkah, Triumph, Zagreb Smičiklasova 21. 26045-16 Kompanjona(ko) z Din 80,—100.000, iščem za povečanje dobičkanosne industrije. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Rentabilno 30%«. 26S92-li6 -i_ Davčne pritožbe topei pndobnino. igi-ada r;no. prošnje za obročno odplačevanje: Davčna po slovalnica, Ljubljana. Se-leuburgova ulica tU. 27132-16 Vlogo Obrtne banke v Ljubljani Din 50.000 kupim. Ponudbe na og odd. Jutra pod ,>D. na « 27037-16 Prodamo knjižice: Mestne hranilnice ljubljanske 300.000. Kmetski hran. in posoj. dom lon.coo. Kmetska posojil, ljubi lanska 500.000. - Rudolf Zore. Ljubljana Gledališka 12. 27070-16 Kupimo knjižice Mestne hranilnice Celje. Mestne hranilnice Novo mesto. Ljudske posojilnice ljubljanske — manjše aH večje zneske. Gotovina ta k o j. — Rudolf Zore. Ljub ljana. Gledališka 12. 27 S69-16 30.—50.000 Din potrebujem takoj Obresti iobre. Denar dobro z.is;gu--an. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Nujno rabim' 27100-16 15.—20.000 Din posojila na vrednost pol milijona, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čimprej«. 27160-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice Ljubljanske za 18.000 Din prodam. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Original« 27127-16 Dolgoročna posojila zelo ugodna. doDiju ar žavni in samoupravni uradniki ln uslužbenci Vprašati poverjen išivo -jaruvaiv.ke braniruce v iijh ioni T"vr.Vva cesta 53 Za odgovor Din 3. v znamkah 27124-H Tihega družabnika Išče novo podjetje a? solutno brez rizika. Vi -oko obres ovanje- večji kapital. Dopise na ogl Jutra pod >>25 ob resM«. 27146-16 Informacije trgovskega, privatnega značaja. vojaške, daje Infor macijski zavod. Ljubljana. Selenburgovrt 7/1. 27130-16 Kompanjonko sprejmem za pletiljstvo. — Potreben kapital Din 30.000 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27:92-16 Ljudske posojilnice Celje prodam do 70.0fm kupim pa Mestne hranilnice Celje rajne vsote. Pustite naslov podružnic Jutra v Celju pod »Ugodno«. -7:69-16 Hranilne knjižice vseh hranilnic v Ptuju, ku-n:-m takoj. Ponudbe na po-družn!co Jutra Mar:bor pod »P. A.« 27183-16 riK-.^ila Dm lav^ii On iifro 4.J- faiarij- ni=l'>v;, " Din \«imafiiSfct sneiipt •7 Dir Pekarno oddam v najem s 1. januarjem. Vpraša se: Anton Mahorič gostilna in nekar na Makole. Velik zelenjadni vrt dobro . pogrnjen, sredi Liubljane oddam s 1. lanuarem 1937 brezplačno v najem. Prijavo 'e poslati na ogl. odd. Jutra pod značko »Kultivi-ran vrt«. 270-19-11 Gostilno na prometnem kraju. v;a nu-m na račun al v najem. Ponudbe na ogl. od'l. Jutra Maiibor p.od š fro »Upo kojenka«. 271S0-17 Heseda 1 Din lavek 3 Dn ta šifro al: iajitrijf »lova i Dn NajmanjSi *n»sek 17 Din Trgovski lokal iščem za februar 10".7 v Ljubljani Ponudbe na ogl. odd Jutra pfnl -STp |ierifer;ja«. 27-'»0-19 špecerijsko trgovino v LMihljani. prodam i:\radi izselitve. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod -Za Din :^.ftw>«. 2CS5il-19 Pisarniške prostore jir pravne tudi za finejšo obrt. odda zavarovalnica • Dunav« v svoj palači na Aleksandrovi cesti. Infor m-acije istotam v družbeni pisarni. ■:m«1 -19 Gostilničarka z obrtjo in inventarjem 'šče gostilno v prometnem kram. mestu ali deželi. — Ponudbe na podr Jutra Maribor pod »Maribor — Celie«. 27182-19 Moderen lokal na prometni cesti, oddam takoj za Din 900. — Naslov v vseh poslovalnicah Jut«. 27202-19 Trgovino dobro vpeljalo, z n«n]em in mešanim blagom, s stanovanjsko hišo ter posestvom, obsegajočim 8 ura lov, prodam takoj telo ugodno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29923-19 Trgovine, trafike bufete, industrije, hotele, restavracije, gostilne, vi-narne, vile, hiše, posestva itd. posredujemo nakup in prodajamo naglo, solidno, uspešno. Poslovalnica Pavlekovič Zagreb, ilica 144. 26962-19 Gostilno s koncesijo vzamem takoj ali z decembrom. Poštena plačnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St. 250«. 27156-19 Dve gostilni dobro idoči. na pioinet očki,- ter pa'c-- o pri Stadionu - prodam za knji žice Kmet.-'ke hrani niče po 60 Din m-. Pojarjii a Jančar. Sv. Pet.ra c 27. 27142 1P Krasen lokal križišče cett — primeren ^a vsako obrt (mesar! iol), buffet, treovino. delavnico. takoj zkc ugodno oddam. Faiur Večna pot 7. 27141 iS Delavnico veliko, »uho in svetlo za čisto in m;rD0 obrt, oddam takoj prot nizki najemnini. Po želji poleg tudi stanovanje. Naslov v vseh posl. Jutra. 27;>18-19 Gostilno s kegljiščem cent.rum Zagreba oddam ugodno •istemu najemniku, ki odkupi sedanji inventar za Din 40.000 Ponudbe na og!. odd Jutra pod -.Dobroidoča«. 27152-16 V Rušah l>rodam hišo. gospodarsko poslopje, vrt. sadono«nik, polje, na Pohorju gozd « stavbišči. 2-5 oralov zelo ugodno Dopise pod »Mir« na ogl. odd Jutra. 20247 20 Stavbno parcelo Ljubljani. TomšičPva ui.. v izmeri 8'6 kv. m. pro dam Poizve se: Ljubljana. Gaj-pva ul. 5. vrata 17 26851-20 Posestvo lepim vinogradom, blizu "elifl prodam Naslov v poslovaln;eah Jutra 26032-20 Novo vilo komfortno, prodam eventualno tud; la hran lne knjižice. Jager. gostilna »Na-Na«. Celje. 26928-20 Novo hišo nodkleteno pripravno za vsako obrt. prodam. Vza-mpm *udi hranilne knjižice. Kač Franc. Latkova vas. Sv Pavel pri Preboldu 26930-20 Krasna nova hiša lepim ograjenem "rtom. naprodaj za 100.000 D;n v Ljubljani Duhanič. Kluno-a ul. L1 Kotieljpvo. »01.1-20 V Brežicah n ok'd'C' so naprodaj hiše. 'tavbišča vinogradi sa fovnjaki goz1ovJ *'ti za ikrožen del AM.emsovega vplpposf-stva Vprašat:' Ing Mklau O. P.rež;ee 267 20 Večje hi«e trgovske jn .tanovanjskp, z dobrim donosom v Ljub-ani in periferiji Lepe vile eno ozir Ivodružinske. komfortne, po ugodnih ee nnh hipotek p za prevzeti. Posestva j Mi vsej dravski banovini, v razlifn-h cenah tn veliko--1 h ugodne lege Stavbene parcele v -piit^-u Ljubljane :n na perifpriji proda Pristavec Franjo LiubPana, Erjavčeva c. 4a. Telefon 20 81. — Nasproti Iramskegf, gledališča 2C2S6-20 Javna dražba V Preval jah Mežiška dolina, ■ia >edežu ?ser »nia-*.: aa m3 jprometnejš' w»čk ,»ri, laim l'4 nnv-mbra Sfl.'W -nonadstroiio' n. še -t Ino n 'rg v no Lep vo ivorano za -37.ne unre 1:: v h lep vrt ,n gi»s(^1ar ki puslujije V«deiiš» i>r žnost za podjetnega »o Tilna vrednost Dr 72-i'f"' Vajminjši ponndek D'n 24-s.iVmi ptačdn' '.»ogoj 'a zdražtelj« lake :ig-"1n podrobna pnjasn Is la ;e nranlnea in po«ojlln' Prevaljp >.>5 20 Za knjižice in go ovinu prodam le no. večjo vogano par ce'o na Prulah le m' nuto do tramvaja. Ponudbe na og! odd Jutri pod »280000- 2S9S8-20 Malo posestvo v hI i ž,-ni Novega mesta, oh glavni cesti. ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 26959-20 Hišo s pekarno na prometni točk;. vsled starosti prodam Cpna po oglpdu. Dopise na: Majce-nnvič Mihael. Mnribor Pnbref.je. 26917-20 Pri nakupu in prodaji hiš, vil, pensionov, restavracij, hotelov, pekarn, mlinov, žag in raznovrstnih posestev. naiku'aiitneie prevzema v por,redovanie Ivan God i na Maribor, Aleksandrova e. 50. ??L37-TC Nova hiša v okolici Ljubljane, t jo- stilničarsko obrtjo, naprodaj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober nai up«. 20894-20 Gostilniško posestvo krasno, blizu Maribora, — ugodno naprodaj ali oddam v najem. Naslov v vseh poslovaiuicai) Jutra^ 26846-20 Nova vila komfortna, i lastnim vodovodom in lepim vrtom na krasnem kraju Gorenjske, naprodaj za ugodno ceno. Ponudbe na A. Mejač, — Ljubljana, Ambrožev trg 1. 26909-20 Posestvo v Celju v izmeri 3.711 kv. m. četrt ure oddaljeno od Glavnega trga. z lepim sadonosni kom in stavbišči. ugodno jiroda Jakobin Rihard. Ce lje. Lisce 11. 36927-20 Hiše, posestva, vile od 30.000 dinarjev uaprej. Gostilne, trgovine graščine, prodaja Posredovalnica, Maribor. Slovenska ulica 26. 26957-20 Hišo več«tanovanjsko kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Dod »Gotovina—Mirje« 26951-20 Hišo dvostflnovanjsko s sadnim vrtom ob prometni cesti prj Trbovljah prodam. Cena 40.000. Din. Naslov v vseh posl. Jutra. »942-20 Posestvo arondirano, naprodaj. TeT-ner. Resnica 5. p. Ilrušica pri Ljubljani. 27003-20 Za knjižice in gotovino 450/1X1 Din prodam novo hišo (vilo), enonadstropno s 5 stanovanji in velikim predvrtom. solnčno. tile gozda, le 10 minut od tramvaja, ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobre knjižice — Zg. Šiška«. 69S9-20 Hišo novo. pritlično, prodam. — Ceno se izve pri ogledu hiše Lastnik Vrhovnik Pa vel. vas Bukovnik 6. pošta Kamnik. 26730-20 12°/o obresti dor.aša novozidana h ša ob prometni ccsti v Ljubljani, lokal, 7 stanovanj, komcleks 1200 m-. Hipoteke 90.000 Cena 22 .000, proda ADAMIČ, Gospo-svetska 8/11. 27024-20 Posestvo s parcelami pri Mariboru, radi smrti takoj poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27183-20 Ilišo novo zgradbo, proda vsled presel;tve v Dobrnj pri Celju. Tajnšei V. 27193-23 7-stanovanjsko hišo z lokalom, ob tramvajski progi, prodam. Brutto donos 41.400 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 4.5.000 Din«. 27091-20 Velik kompleks zemljišča, s stalno vodno močjo, v bližin- Ljubljane, primerno za vsako večjo industrijo takoj naprodaj. Ponudbe interesentov pod »Tndustrija« na ogl. odd. Jutra. 271/7 2-20 i-ealitet pisarna, dr. * o. t. Lšubliana Miklošičeva vesta 4/U proda: VILO, enodružinsko, 6 sob, kombort, 1700 kv. m vrta, Podrožnik, Din 350.000, hipoteka Din 230.000,— VILO, enodružinsko, 1000 kv. m vrta, Podrožnik, Dm 275.000.—, hipoteka 80.000.— HIŠO, novozidano, tnsta-novanjsko, 250 kv. m vrta Sp. š ška, 190.000,— Din, hipoteka 110.000.— HTŠO. enonadstropno, novozidano. lokal, 7 stanovanj, 1200 kv. m vrta, severni del mesta. Din 225.000.—, hipoteka Din 70.000.— HIŠO, novozidano, tnsta-novanjsko, 800 kv. m vrta, Bežigrad, Din 240.000.— hipoteka Din 50.000.— HIŠO. enodružinsko, novo-zdano, 500 kv. m vrta. Jcžica, Dm 85.000.— HIŠO, dvodružinsko, Sto-žice, 438 kv. m vrta, D n 130.000.— HIŠO, tiistanovanjsko, 400 kv. m vrta, Kodeljevo, Din 120.000.—, hipoteka 60.000.— HIŠO. enodružinsko, 500 kv. m vrta, Bežigrad, Din 140.000.— hipoteka 40.000,— HIŠO. tristanovanjsko. 380 kv. m vrta, Moste, Din 160 100.—, hipoteka Din 72.000.— HIŠO, osemstanovanjsko, vrt. Sv. Peter, Din 210.000.—, hipoteka Din 100.000,— HIŠO, tristanovanjsko, 480 kv. m vrta, Bežigrad, Din 280.000.—, hipoteka 70.000,— HIŠO. enonadstropno, več-stinov?nisko, dvoriščno poslopie. 1000 kv. m zemljišča. Sv. Peter, Din ■150 000.— hipoteka 700.000.— PARCELO sl4 kv. m. Vič, po Din 18.— PARCELO 350 kv. m. Ko- lezija, po Din 60.— PARCELO 7038 kv. m. Trnovo. Din 60.000.— PARCELO 3498 kv. m, svetokrižki okraj za Din 100 000.— PARCELO 4400 kv. m. GaPevica po Din 20.— tudi na knjižice Kmetske. 27094-20 Enodružinsko vflo moderno, na Jezici 1 j_,j ul ljana) prodam za Din 75.000.- Din 15.000.- hipoteke. Naslov v vseh posl. Jutra. 27125-20 Kupim parcelo za večstanovanjsko hišo samo v meetu. Pocnid-be na ogL odd. Jutra pod »Velikost ln cena« 27081 20 Dobičkanosno hišo v Ljubljani kupim v ceni Din 600000 — 1 ml '.ijona. Ponudbe na ot?l. odd. Jutra pod »Me»to». 27082 20 Enodružinsko hišico za ceno Din 56.000.— prodam. Gmeiner, Stoii-ce 89. 27055-20 Enodruižnske vile (NOVOZIDANE) naprodaj: ENONADSTROPNA, šest- sohna, komfortna, kompleks 1300 kv. m, hipoteke 320.000. Cena 310.000 Podrožnik. ENONADSTROPNA. 3 sobe. pritikline, vrt, ob tramvaju. Cena 170.000. Me-«to. ENONADSTROPNA, 4 sobe. pritikline, komfort. pod pritlično enosobuo stanovanje. Kompleks 528 kv. m. Cena 245.000. Stadion. ENONADSTROPNA, 4 sobe. pritikline, komfort, 900 kv. m vrta. — Hipoteke 50.000. Cena lfco.000. Stadion. VISOKOPRITLICNA. 3 sobe, pritikline, vrt, hipoteke 30.000. Cena 60.000. Stožice. Pojasnila: ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska 8/II. 27ir25-20 Beseda t Din. iavek 3 Din i& šifro al: dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. 2-sobno stanovanje lepo, poceni oddam. Poizve se v trafiki: Zadružna ul. 17, Kodeljevo. 27C43-31 Dvosob. stanovanje kopalnica, »olnčna in mirna lega. oddam v rili v hl žini Sokoiškega doma v š'šk.i za december ali pozneje. Pojasnila: Fritseh. Poljanska cesta 13 »topn. IV. od 13. do 16. ure. 36304-31 Štirisobno stanovanje popolnoma renovirano. oddam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Poleg t-odlšča«. 271C4-21 Dvosob. stanovanje zelo prostorno, oddam ta-koj poceni. Tribuč. Glince, Tržaška 6. telefon 26^5. 27029-31 Štirisob. stanovanje z zaprto veiajido, pritiklinami in vrtom oddam takoj ali pozneje. Grubarje-vo nabrežje 18. 27033-21 Dve stanovanji dvosobno in trsobno, kopalnica in pritikline, z vrtom, oddam 1. decembra v Zgornji Šiški. Poizve se Vagaja, Zgor. Šiška. Jxn-č i ga jeva pot 129. 36870-21 Zakonski par brez otrok, dobj brezplačno '».vnovaiiie, ohstoječ« iz l-ope sobe, 6hrambe in kuhi-e v vili, ki leži to minut >4 Ljubljane prj železniški ■staji, če prevzame oskr-' --vanio v'le jn vrta. Nastop oskrbovanja vile in vselitev v stanovanje takoj a'f pozneje. Ponudbe z navedbo poklica pod šifro »Poštena človeka« na ogl. odd. Jutra. 26841-21 Stanovanje 2 sob s kabinetom, oddam za 1. december ali 1. januar v svoj' hiši. Prešernova lil. Zelena jama. 2-vs30-21 V Celju v novi vili, oddam takoj lepo, solnčno, trisobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami, tudi dvosobno. 15 minut iz mesta. Naslov v vseh posloval. Jutra. 36031-21 Enosob. stanovanje oddam takoj v Rožni dolini Cesta IX/5. 368^-31 Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam. Naslov v vseh posl. .Iiit-i. 2g970-21 Manjše stanovanje (parket, plin. elektrika) oddam. Naslov v vseh nosi. Jutra. -6906-31 Trisob. stanovanje s kopalnico oddam na Opekarski cesti takoj ali pa pozneje. Poizvedbe: gradbena pisarna. Rimska c«>ta 2/1. 26509-31 Sobo in kuhinjo oddam zelo čedni, točni strankj odraslih oseb. Cankarjeva ul o. Kodeppvo. 9W70-31 Dvosob. stanovanje v I. nad. oddam ra 350.-Din. Opekarska 26. 30978-31 Enosob. stanovanje oddam solidni stranki brez otrok, za takoj ali s il. decembrom Kolodvorska nI. 33./T. 36085-31 Dvosob. stanovanje s kabinetom, kuMnio in pritiklinami oddam takoj aH pozneje. Langusova ul. 17. (Mirje). 2T704H-31 Dvosob. stanovanje lepo, sončno in veliko oddam. Aliaževa 1. 27017-91 2 sobi s kuhinjo z vsemi pritiklinami oddam. Tovarniška nI. 97. 36092-31 Teden Tivarjevih čepic JngosL patent broj P. »49/3«. Predmet Iznajdbe Je: ELASTIČNI ŠČITNIK ČEPICE, pri katerem je prožnost dosežena s pomočjo srpastega izreza ▼ kartonu, ki dovoljuje fedriranje čelnega dela ščitnika. Cene naših čepic: Din 10.—, 12.—, 14.—, 16.—, 18.—» Din 20.—, 25.—v Smučarske čepice Din 80.—, 85.—-mornarske čepice Din 18.—, 25.—" Trenč čepice Din 35, Patentni elastični ščitni Tivarjevih čepic je jako ugoden, ne povzročuje nezdravega pritiska na čelo in ne preprečuje (kakor dosedaj ščitniki) normalnega krvnega obtoka na čelu; zato pri nošenju TTVARJEVTH CEPIC ni glavobola, izpadanja laa in drugih neugodnosti TIVARJEVE CEPICE s patentnim ščitnikom so lahke ln jako ugodna za nošenje. TIVARJEVE CEPICE 8 patentnim elastičnim ščitnikom so Izredno poceni in jih dobite v vseh naših prodajalnah. T I V A R OBLEKE Dvosob. stanovanje solnčno v I. nad. t pritikli. namj oddam s 1. decembrom. Medvedova nI. 25. 36997-21 Enosob. stanovanje suho oddam ta december. Nailov v Tseh posl. Jutra. 20090-31 Enosob. stanovanje oddam zakoncem ali samostojni gospej na Gospo-svetsk; cesti 1271. 27098-31 Dvosob. stanovanje moderno s pritiklinami in vrtom oddam solidni stranki t 1. dec. Ižanska c. 160. 27005-21 Enosob. stanovanje s kabinetom oddam s 1. decembrom. Krakovski nasip ,16. 2o996-31 Stanovanja 2 enosobni ln dvoosbn« s pritiklinajmi oddam taioj. Predovičeva O.ff. 27014-91 Priden fant močan, zmožen vsakega dela, izurjen v trgovini in gostilni, želi spremeniti službo. Položi kavcijo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten delavec«. 27056-21 Stanovanja oddam: oddam: 3 sobno komfortno stanovanje s kopalnico, 3 sobno stanovanje s pritiklinami in 4 sobno komfortno stanovanje. Naslov pn Aloma Companjr d.z o.z., Ljubljana. 27016-21 *etsobno stanovanje krasno, celo nadstropje, pripravno za zdravnika ali pii-arno (dve predsobi), v najlepši legi centra. oddam takoj. Na-elov v vsen poel. Jutra. 27085-21 Stanovanje 1 aH 2sobno za 240 Din oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 27084 21 Enosob. stanovanje s pritiklinami, takoj oddam. Rožna dolina c II., št. 6. 27066-21 Enosob. stanovanje oddam za november lii december. Tržaška 24. 27047-21 4-sobno stanovanje krasno e kopalnico v ne posredni biLZlnl bežigrajske gimnazije oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jufcra pod »Bežigrad«. 27140 21 Za 1000 Din oddam zelo veliko na novo preslikano etanova nje z ba konom Vbod Breg 18. Poizvedbe Krl-ževnlška 11 od 11 — 12 ure. 27171-21 Dvosob. stanovanje parketirano « kuhinjo aH lsobno oddam za takoj ali pozneje. Sp. 91 žka. KamnlSka ul. 22. 27172 21 Dvosob. stanovanje in enosobno oddam za takoj ali 1. december. Ja-nežič, Staretova 26, Trnovo. 27170-21 Moderno stanovanje enosobno, s kopalnico in vsemi pritiklinami, oddam takoj za din 500. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27203-21 Stanovanje 2 sob kabineta, terase in pri ti lin oddam v vili, 16 minut od glavne pošte. Poizve »e: Rozman, Dvorni trg S/H. 27062-31 Pritlično stanovanje in lokal ijo, bofet ali kaj podobnega, ngodno oddam za 1. december. Poixve se Figar, Vočnjakora 6. 27071-31 Dvosob. stanovanje solnčno, i osmimi pritiklinami (balkon), 5 minut od glavne pošte, poceni oddam februarja. Informacije: Tobačna ul. 6, Telefon 34-94. 38974-21 2-sobno stanovanje iepo ln popo noma pr -,-urejeno v bilžlnl banske uprave takoj oddam. Fo nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo Illt. 27138 21 Trisobno stanovanje komfortno, blizu drame, poceni oddani februarja. Informacije pri hišniku, Groharjeva cesta 2. 96972-21 Stanovanje 2 sob kabinet, kuhinja in pritikline, oddam lahko takoj. Kamenšek, Einspielerjeva, Bežigrad. 27154-21 Trisobno stanovanje oddam 1. decembra, židovska etnza 4/HI. 97104-21 4-sobno stanovanje solnčno z« takoj in 3-sobno za i. febr. oddam. Palača »Viktoria«. 27170-21 3-sobno stanovanje cen trum mesta, oddam. ■— Vprašati od 2 — 4. Naslov T Tleh poslovalnicah Jutra. 27168-21 3-sobno stanovanje sončno, z vsem komlor tom oddam s 1. decembrom ali 1. febr. Naslov v vseh pofii. Jut'a. 27150-21 Enosob. stanovanje oddam družini brei otrok za deoembei. Hrenova IS, Urban 6ič. 27187-21 Stanovanje »oba, kuhinja, v«e pritaH-n«, pod enim ključem, oddam. Sička, Podaljšana Aleievčera 88, čez gorenjsko železnico. 95131-31 Stanovanje »obe m kuhinje, ta-koj oddam. A. Felber, Podmil-ščakova iltt, Za Bežigradom. 27194-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, iščem za januar v sev. delu mesta. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stan«. 27057-21a Stanovanje dvo ali tri sobno ofcoli glavne po&e iSčxm. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točni reden pačnik«. 27123-21a real. pisarna, družba io.li Ljubljana Miklošičeva cesta 4/TL odda ENOSOBNA: Mesto 250, 350, 375, Trnovo 200. 300, Dolenjska c. 260. 230, 170, Rožna dolina 300. DVOSOBNA : Sv. Peter 420 Trnovo 450, mesto 550, Šiška 500, center 700. 750. Podrožnik 350, Kodeljevo 450. RAZNA TRISOBNA od 700 do 1.100. 27095-21 St&novanja tS-»od» l Daa. lavvfc a Dm ca Sitro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši sneeefc 17 Din. Lepo sobo e kuhinjo po moiDosti tsdi kabinet, ižčeim v Celju ali v bližini ta 1. dec. Ponudbo na ogl. odd. podr. Jntrra v Celju. 27006-®» Dvosob. stanovanje v bližini K otLgresnoga tn-ga ižčem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Nujno rab-zn«. «977-31* V Trbovljah iSJScro 1- ali 2-sob no stanovanje t kuhinjo za 1. december. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlj« pod šilro »StEnovanj-e«. 26805-89» Dvosob. stanovanje komfortno, plin, takoj oddam. Zor, Jesenkova ni. 8. za pivovarno »Omon«. £7005-31 Enosob. stanovanje lepo, iščem za 1. dooember. .'Prednost: Tabor, Mo^te, bliže mesta). Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod »5000«. 27106-31* 3-sobno stanovanje mirno, ugodno oddam. Ponudbe na ogL. odd. Jutra pod »Prostorno«. 27139 21 »JUTRO št 266 18 Nedelj*, is XI 1536. IZVOLITE..., sami izpolniti doinj: kimor ie m: \ an; brezplačno ir brez obveze postavimo ns poskus najnovejši Naši plačilni pogoj. i»očenš- od Din mesečni omogočajo vsakemu ut s nuna v Pniiips radie Philips radio inif it nriimefc Potiiit E.rs. ir ubci Mesečne laniii Diačas m. odn:ačii( I>ir PHILIPS RADIO - H. SUTTKER LJUBLJANA - ALEKSANDROVA C. t 7 jat LHL. 1»-"« 1» 9l. širrt it i -du. ne:aiioi& taose- r [>-.i. (n - j sr Velike sonc; Ju""m ien( sonc i ok.il- "- 12..ts -j-vo~ ttoei - k:-. ibarJJi ■—3 r- ort.iaja Dir. !£ ir tra^i«" lianoT-nsss n.:--!:. c 2VH—S J u-asn oprem." ten sob •ciar dore-ss: sin-..-v. jrosm>i::a ii ut a.i-. e. Ceteiim ^arji ■* ci:iia oožlt Na:.~ r ▼tt. ix>Si .■»■vai5 se "jtn. •4 hčr -2 Opremljeni sobe .-tu—riiru . :1 n o oijian yin«lii. SceeS-o. 2J.-. 368°- 2 j uar j-ttv Cmremiienr sobr on r- - dr« t.-- •>-• Komfortne sobe aarr uko.. M ~~fcir.iL Gledaližta 16 'IV. z7i5£—2: Sobo •v»4a® sospodični .vil T", 'TiilL č 1' - __ Sostanovaicafko o.ccoDri š; Z. - oc Pisama Sis:o" • ts{ C »prem; tem sodi Advokat -.'t:ikc rrirr.i- sodc. tre i. nac ' Diižm so dtšii pr moz::ost ts:t Tonom nz Aov»- K3- 105 ru: og. occ Ju- Oprem:iene> sobico - >inč-nc n~ rr<*- i-:- po -'•■>;:čH5 7 TSt Mfcrfep al! brez k predragi u 1 te- - . to^no. PomH&e pod • t m-:■■■■= d. os.. '.m"em ieni strni por.udD; n. os. odi iu- «ct>.-: ' 2720 -;-,. >olh % tv.^7. 7 " '.'j t". Prazni sonc •Tonr - oerrrnrr. -. .c - - v -- 1 - razne srni nar.se; .mreiE iem sonc 35S- --2 gj- - t ? - 4 ie ii fy~ -71 — ■ . -.. - t" T~~f7.- ; - . pr ie ur- - - - -r.-sa; - 1 s..-- / .- - -l.-i' Som t "T!f ' ,-.-; teko; r,-.-?-;. - amirvrr, r - s-'ran- K 2 ;:<»<• v pos.. Jutra. -i (►premhenc sobr &T- t tt! r 'c.-sšjm- •»sa. :•=. . i»J-T tx. Lepi p-azni sobe -T-"'-.< - .z " r—--:- fci z.. Srr C»p-em ienc sobice bo^bcbc TTtf vsr ebrt- E- r-vodo a— j 16. 33 .»prerrr senc sobe j?*em jeni sobi . »r.-emienc son; —epe sobo t¥c cv:rixr rato ccicL s". j&jlcdfc tt2 z mic —epi prazne sonc dcavika s ezb —i — 1 Oprem tenc sobe itega' r.oecei s ■.&— odčar: "" pet tx!s jtrtte. _ epe sono virt-p.-r 3—2 md b«! za rodni t. jene somene sonc -osiovainicir tutri. i eiiKe som ^onc - r~"c.:: : solicii-rr,-•c«p(xii; čok. Jutr -■£ dc -tairn- v -tt-' jjt ^a^fvtl Trr nr tm i c««: " Din Prazni soho V ik - isoii j..... 5 prop*rrr. Tiiočorr. d-c Zč oieamo e': dam hrt T - ~ jsalitrt. ■ k3h ir nKi«T=ta niki J: r z~tivr' ^ojcrek ras; naš ^ eiiKi prazni sonc Pred""* Sšioi i Jo. St. T-H iSuhadobnii:. '.'p-em:.ter Kamne: rsepari-ani sono =o"nčnc. t:'.:tnc. oddaT. -aico go-tjo ""--^ic c-sta ^ nat ot r tocfa do.. IVIiac2 gospod nciar na žeiodcu iščem -obe r odeovartaio-rr d--~-■ ^ ■ i^rar* * nliiin ,~or, koiočtcte. Najra; cr mira ~rani- ".v,-Ponudb* he or. odr - Maks. v,--™ 3m?-'' rosreoiie . ..- r.c Inr^- iarr nt n>«c p' ;:r Trrii rr i ra r-an. kMt of na 3ri: Bokuša. ;«-»«: j del o ilrn li laganj* nificri f Tri. najnar j* 9 Da. Gospodinje Hmpatifrc. adrarc. Biajto. i?., u. gtaia< »as- ..X. PonudDt l O—. . j airi t>oc »Rarm^- samostojer irgo\'et t-. »noiaaJ o< BruiDost -a^eac tr«roTine. ? dt .r .—1 m iti. a.i — ■ ■... t tli oc. odd jatrs. *x>c šiirv. >E<-.osivsL rrll.sai. Gospodična stara 3 ir. če^ai rs> ir.trri m it. . s- ligeutiiega m-oži na;ra;š trzo-r^. p«ib''r.n — žara-j- ir rito.u. : --=tar.'. kjs" Praven« nujo- op. oc-. j^tri rrx i Lire »i^^dnt v Želim :a^ter don- 'oso' tm: s.31&0. ■i, ^-n.. Pomorsk napeiar radaa nar.ivt. i e?"flanr. (ioa^i-k-se Fnr ".'>» taker- rico dražite. Pojasnila aa^f »Ssčit 7^rr«t. j«af: rrc 1: 7« nfonoac.i>r ' dir x. 36fT-ir Največji prihranek Usta pclna peme z^em preneče se paste iz modro-^ei^-p«>f£s:e tube Sokol Tm»iriš e sokoisrri. V B°oeraar 1 f*> «e ee^iaii 2L. otiemrt ni ^vo znor am-fttv«n naceuniki tt. nac-emice Zike iL- £•<-vodi. iuim. nacamik ur. Peiar Coiovic. ^ iz-a«ia. n. potrdi: raziKtret aeu. zl 195T.. uredi. Hr -aiiue!ite% župt ni K., iir ; do L. 1/aije bo «ktenili da ik. žuik. na^led nit- ieK' p'-reciiiL v beogradr svo župn. zie".. žuont teiizme v leiovadn. smučam a, Kavantt n lcrrat. Poreuna uer»aič h-gieof vprajšami iK^eDneca rumie^n letne^t ■ te4ovaf ite .--cjkiLo^Kf m.-črvre Iveocra^ nt I>ušamnwci. je n-ete* oc oočmt- prerejsnje Kier nc m- nrrr-iir p-.-ojf ie.:ne> telovadil - u. zeradia-ka»nejt svo. uon. T ud; župt r LTa^ruje^T-t* on pravi ji :u svo. župn.. zie: t ien. l^ST A rši. fee bi. -r Lra^ni ^vcu oc * 2-4. nit-u LK d— iunir sib. l m k. ste* zaa 2l E »- bokoiss% čel. TyršeTt »js»>KJ šoiJ. st t«»iwcn« * Prac » aržrvn z?-"ti. i: sn. zerad. s^frva^.i -"onriliKi. iii fr.rošae ^ Diižr r Ajaru-vjiovttet stadioni nt štraiKr^. Ns-•t.- en .zue.a-i. arhiitsLLU; t ona u -a i.-e* ik: prnsnr-i. zi ^ t-iu^ai4-.n-ie—:a zt soi-iK**- šo^e Jcopab«r-e te* stmi v ^ — -..j- K. -nt ac r.jc paaic mm v ^. „ !k c2. o:, .lntii poc »lifre. sa»-m m ! ia< Zenirve ir možirvt r--.::?-r eniier.rr icro.zm r -u-rrr." v.^m- - - imuno v;hKr izcirc ednini: Dan: ob;? srciOT in-rcrz:inva» rrosr-iKtr ra?-r-oi.:-a—< trot Ttostir.ts. dir 1c — v roitr.:: di^krrtr.«- »RT2DKc 2.i?rit poiz. i 2696,-r' Vs&E* . Dx -rtT-SE S bit t! litrr a! Tajanj* aafiort Z Du ■»itmsri j? r- ji Hrr Ž.eiin- Dr iatelistve uospncicnt prijetat loaaajost.. ; - srototir: dr 5-"» ,v* — la.-r-.-^ksga arast P- kirr. .!.' l.".r ii.: ^ - . rfria: tr" 1'. Z»-:r.i --—.i - : c~i I . 2t,<1 -5" coc —..— -. —: - foiec soamie tt. za 'O - "^antne nc am "r+^cod'- knpain; o-:, c jutrr. ostojss 35čb&-ii iei< de Ločenkt iščt mcŽL i i sar - r e; aa ■"■ •• Nada c «t ir> d e«"- i .. . r-a:: —ene prazn« snnc V- t»- !?ionc csnTrumt; ctr-^miif no oddan:. I os-b3.ma ~ rsc dobre oskrbe Ea :o- - vseb poe. '"'ru ——ji i>n; Lr ^ š:fr- %1 iajanj- ->331^1 - !>t. kfliiriiiil 1- Pnr Opremlienc sobire - k--r:svc. mihne mir- I»TTf. inteligentna iants želita inanjc r :r- t?;:»?ntr.:!ar. d-?kietcma v *tt! ' --3-« pocr ■- bo nr. 82i. o-i-. Tntra n^.-^r... slika« .O; l-oji.irtf dr t' Dežeiank. '1. ' - n.'. z dOt< v l"^. :yr—— :r. tir-?~;ir-:na: Dir »'.m ra.ir-.f^-rc anr- pv^ ■j-a a. z." r :r>- ni o?., ali ,]r.. ta nosi.- 3(m7._aj Petdeselletnik r.T-. ir-^r..-^ ve^irst. . . aja let^c n-zik.. n-^jfltf: t i>nk" geiao oobrazho. — -?tra- = :r ■ t-^s" t.; •«■ za. :--'T. ' - !»••. »Tajnost.- n.. .. iii t. - : ^ ... n. op- n-szn sod -azni sont uracmu: □-agro dušo. posod, d- na-: 993 pcn*:-^ n?. lT1:-^ pod 25521- -24 '' 7- uiiorma-ai'* Ijitc Dir lu afiSi-? T do ve sr.ifni brnetKa 1 cv -r »ra^-io r n-r-er.. -r.-ru.- Dir ,<<\ iščr ai». . ^TrusTi. — P^^.^Fniia iTieaac. Zar--:: j ei.. -tr;- Z». >a!-cnaA- cij« po?i:it-e D:r -1 Uradnica 1 naša Erotovme !•»>] ei» ■ ti i -ržavn!E rrs laLsor. i-'. Ponn-iiv na pc-it— .lita Mar:-o» vni 251etnt aekit r.:rr--r. ma-rajc. : CT-KO rotov.n«. ti Ki ter'-::t r T in7neir t TTV;. TT. r>* IK. r"odr!it-:iy iatra iiarito- t»r- »Mirni: -. —r-: -. -k ,: "TSKA-RN"A IZVRŠUJE različne tisko\tinte Časopise diplome PT'v"IE \1REDNOSTNE papir je koledarje srečfi knjige i. T d enobarvni in večbarvni tisk pisma razglednice slike. osmrtnice o vtke jedilne liste cenike vizitke računske zaključke poročna N azn a nila LN VABILA E- SE P^TRETBTJJETE TISII^H^TE KATALOGE PROSPEKTE TODA SE NE M> P.ETE 0Di>>;m v ob-he NAJ SE IZVRSE 3LAGOVOLJTE SE 03RATTI NA NASE PODJETJE 1-VASI JE V "\"SEE POTREBAH IN TPFA-Š AN JIH DRAGE V OLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAJTCNA DED A SE IZ-"-RŠDJEJO DEPL SOLIDNO ES" TOČNO CENE ZSIERNE — PR OP. A CfUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO Z A S T C N " NAIR l; -a 5 mi ■■i. £ r I Spomitu aa požar starega gledališča b-seo* '. De. f Dc c -itrr a! laur:*- o**. 2703 2f b«M"B Dil. laT-at f Dn ti sitrr 1! ia»»-!»-f Dit. Senaiuji Dttat rr dit. ftiabertus neD~emoč:in remnosi^ ir * raziicnir. dor\-ar pc Dir 25L — ter vse aru rt ontfc-čiiL pc neverjetno niziiir. cenar nr PEESKEI.-JI Ltuntians. St Petrt c 14 rNSERIRAJ V ^JCTKU"! Nc be »dveč. bko st e n-iifr. ir-me iitf f ^ posi«pH. k it seaa »2S- iilnaTT«ni~iie>L^ a-us"vE astanoviH»iie^i. . "~C2. six'mn:irit 1a sr-an«m noža: ir js ' zpodrtit »f-rraniifc urut &F«"-e- u« ta ut>ei>eii tt kultuii za>e»Ci, }'- ičs nor.urt nan o*inr>veai ie ~c\ ž"*" m "t tr-ec ir luistne- t-rvr: cre: čic"ešii;t 2—rt ^ bile močne nizanett- VoŽB- It rri laice velizansi: jeakr^nept I,jun ;ani e^dteda ve- n vmeit jc txr po*e« stari cuKrami Or en ur pc W>;-noč 1« namrel ugotovi mestn sirsžnii' Rus Ke jt siužnen« jroraKe mmw pircai" qc st neki sni id. La%e »e Tr-eisKC-va* cir^en" "iecaiišc^ Pricr-uži' st mt tu d št stražnik Ižanec Oez neici ~er.u~ K>r. začu'^ n" jjieaciišit onutvt vrata-R. ir gieaaiilaegi m«'JSirt 3e>gait a je stanova v a~uverr nacscnp.Tu tz tzs-t-erssa t.cm-ir. oKet te žt punte oos*- din ir. se aonei klic: «Oget Feuer Pomešane m st zadušimo > Jcražnik t-u? ie nozva vratar jt C»o«ai«. ik vržt K .me*- 2 oKDi. n- je u. t«- nomeia ce »n K-ntr je- katerii eaer tt tKinr j te vn£ "ran. ten it stražnic: ižanei odie. nt magis:ra:. CKiKoa-er »< tSiStemičiK- itaklicai čuva.js nt Jraau. k: c ognja še ničesar n v©ae._ Ker ie leat. gore«.: te - notrariir rr-i>st«.rir. ieKt a^setir. mmir je sire 2 -jraai triiira opozori nrervvaice - mestu rr * OKoiic. cu. se blia nuaa ognieni nesreča V gieaaiišču sam-.rr st st talcev i* frvr" rirt- g.a-~nir \*ra' nri.eie nrižigar takerme-novane ?veti ii:e z. si K Piinov;- iazr-'el!ic-ve n hotela grret. ke- je ni. giavn r>ete-iir. žt žanr: Nate se si ionu. odpri prva zunanj.-. vrata k naneria Mestna stražni-i:: Rit jt. iitinec st; mjsknšaia iežt st sre--rt ik srtonnicai". ci, aruvesa nadstropja T-.a; te st iim-. n tvosre^HC-. zak: dm je ni take ?e»s: o> it hote že nc hexmiku »re-ječt zadušit. Gatrri s-' a-u2£ lU k parter tu a ti st it kaza wk< žai--ster. nnzor Pe: ar š««- trrniične ležečih iož nt ie-stran, vhodi je žt geirek,' Ob len pnzr se ie docnaiei. qc ie aež^inc piedaliS-e tako-ek«č ž« izpub. ienc Oboja vrata k parterji: se tako z:-tyor:l.. ac o«en zaraa ne:, n a->bi nreve. ra. mana. Di se ogen k'-iik hrrt pritiska ir se ie ču-o ?t-sk°ranie n amene »eck se ie t>'.oti '.t^— gr ove družrne velik strah. A'« družina je klicala: ->1>e»maga1te. nomafi trt m Be zadušim« Zgorel b*»m. " žen. ie venomer vp— ia. aa sa-ioč: 7 otroc skoz okni; so nekater nomevionež: razgmii neic<" t>ar-to. de b' žene vgr.K viei- K s~eč or- tega n tir i šic. ke- b bi skm. s tolikšne tišine nren°^"»~er.. Trentejš možje s< trr»sii in ro^i. Gogniovc. ^»dnint, n- osiane imnc. na; ima odprta očmt. ke- kmalu nride nemoč Mesmima srražnitKCfric Rusu in Ižar-cu. k: sa; veaeia ze biizt arrravljene lestve, se ic n?m""; ooR-ečibi. de eno »esrvr. prr-stavjjj qim. tir>vs 't t oan.zm' n?iz prec meaarsan zrac.-iK.Tn. cnrsirnr. . »g Kon; taic« tciic ir Drz n d:m moooot av-bil. La-ad teg; s se gasiic f ."oin trr-noaon nia zt:n* znei iu 1« pasiisk pr^-eijnfe t-v t^. 31 k tir-iogc pasiis—: ecmoie * ten. a. s; «»gen t*nt» n orw»m ie 1« sosedi »t n -c tr rar~ 1 aeii cr^rČK it tnoš-vt tarcc ac si ra en .stran rrrani; f"«setie nt c~tc rrranii t»r>zer otKi. kie" d inegtii Dr. K--x.vrcion ne-'en ir t; s* k vrne. f Le* *- n::t prvt naost-ot« t st» >ac nt r>gt j. tr-r-i ste " si gasfic -eHI mnosc rmt—u ■ nem_5;:e_ ugtwvil ac s: se me pretresi | mož^an. c ze'x ogel .—igel m cestK strni p- r-e n proč ■»nj^aii: I^astne-hist R noKczai; rr-" plamen. "Tr »t or po trefc z.itnra. " nejte rrentT*-j Kii. jt niic žt TSi si-enč sn-ecr.iee; nosiopa opr ti. .'Peicc je zaoeic tK*jai. jx ' t-rao>it otra sprav iu.r, ai nt noža ni i' Pr.zo: k je nan-it, ae. st-sn* k ni -e grozen Ivo:ac st je nraniic podatrešit nac par ter jen n. p.zam. - srearijen :ra.::u A nanoiiec s^ nr::—žt- rud n >c len: tKiaetKrm. n.anier a .-cnaiiL no.en bi« v« v pra*. seat it doni p-.za* ncavc n-etke kait ae>sege it n_eKc zeieznegc zasrort dekoracije ir večinomt itssene ženske ;t moŠKt k -er st gunna-č naprf**- :. 10 nt »i razne prostore ihk: oaron. I vse site je z«-če Diamer. švigat prot i^astne-te-.- niš. .nisimegc d-ušrvfc :ežne. c na-važnenaioaa se te nričeit Z vei*-i::n ropoton ie Duae nejnre, -ke tt stror nregore. težje sveiumik nc t:a zt r-rrrr " vcu. napoir lent :tx d"ia tud še n2-?:edrte dn.. ziasti ke- » tiste čase — ka-ker- rečen' — pridiska tr r»dn» nuc" mri.z 11 s' tucie nima i v roke Tako težkega n nap^-nege de e gasim' ri-i>«-vr. ' tublrmsike menac n tneir še nikdat kako- to per. ko ie ri< ia pe>g<-reic sta-c. zgrKiJ^vrnskc stevbe ir sts se ie 7 največjim po/—, vm-ar. ierr gasilcev rešil «-rašne katast-note Kastnerieve rr K.-bišrv,. hiša. v kate~ ie ime svoje pmsterre za w0c' tud naša »Narodna t skamat.. Ltub'jap£ ie- rmeic staltK takoimenove-po stjmovsfco gieda';š'e oc ' 1765 ria"je teir gledališču na Rong-esneir trgu štev 9. je bik> ptostote le ze 8W oseb tr. zava je bito ie za &-00C goidmor.ter. e zklm cenam ob tak® sijajni kvaliteti Moški čevelj Din 195.—, Din 145.—, 165.— Din 99.—, 125.— FianGVfflgm Otroški čevlji črni ia rujavi št 18-22 Din 38, št 23-28 Din 45. št. 29-30 Din 50. lakasti št. 18-22 Din 50.- št. 23-25 Din 55.- št 26-28 Din 65. št 29-30 Din 75.- čevljev »S«« hI SSsoeBska nS. (2 Kranj, Prešernova ul. 12 Bled, Vinko Savnik Jesen5ce, Vinko Savnik Radovljica, Vinko Savnik Otroški visoki št. 22-25 Din 75. št. 23-25 Din 85. št. 26-28 Din 95. št. 29-30 Din 115. Otroški čevelj, športni št. 26-28 Dtn 65,— št. 29-30 Din 85.— št 31-35 Din 95.— št. 36-39 Din 125.— HieSssan^rooa i fslsITsšičeua 14 Cslie Rocenoua nL Z, Zagreb, Hica 15 Trbovlje, Konzum TPD Novo mesto, ivan Šmalc Murska Sobota, Cerkvena 6 A,. Po&zer: 46 Ali je hotela poizvedovalna pisarna »bogati« Američanki pošteno puščati kri, ali so nastale težave i2 tega, ker v Monacu ni redarstvene zgla-silne dolžnosti — vsekako je gospa Negrijeva le počasi dobivala zaželene naslove. Seveda se je Mi-lioina mati neutegoma oglasila pri vsaki izmed oseb, ki jih je imenovala pisarna. Nobena izmed r jih ni bila dobila od kakega Američana — verjetno je bilo, da je dotičnik poznal Williamsa pod crugim imenom — kovčega v shranilo. Gospa Negrijeva je vkljub temu neutrudno nadaljevala svoje poizvedbe. Kako se je Bol tonu posrečilo, da je zvedel za gospo Negrijevo, je bilo njegova skrivnost. Vsekako je terjal od nje, naj mu izroči dragulje, in ji celo grozil, da jo ubije. Prihod policije je storil strašnemu prizoru konec. Pozneje smo zvedeli, da se je zločinec v zaporu oklenil preizkušenega obrambnega sredstva in ni odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih zadajali. Da s: bile Boltonove listine ponarejene, se je kmalu izkazalo. Toda ameriške oblasti se za aretiranca izprva niso bogvekaj zanimale. Po izjalovljenem poskusu be^a je prišel Bolton pred francosko sodišče. Obsodili so ga v ječo. Še preden je odsedel kazen, je prišla prošnja za izročitev. Uradnikom ;washingtonske detektivske centrale se je bilo posrečilo dokazati, da je bil Bolton udeležen pri napadu na neki denarni prevoz. Ko je presedel kazen v Franciji sta ga dva člana detektivske centrale spremila v Združene države. Za las je ušel električnemu stolu. Vse to sem zvedel seveda šele mnogo pozneje. Ker je zbujalo zdravstveno stanje Miličine matere resne skrbi, ji je Milica prigovarjala, naj gre v sanatorij. Nedaleč od Antibesa sva našla zanjo tiho in ne predrago okrevališče, kamor se je gospa Negrijeva že naslednji dan preselila. Zdaj je bila moja naloga, nadaljevati poizvedbe po skrivnostnem varuhu zaklada. Lotil sem se je bolj zaradi žensk. Moja lastna vera v to, da bi se dragulji našli, je bila zdavnaj omajana. Z Milico sva se naslednje dni le malo videla. Da bi bila bližje matere, se je bila preselila v Anti-bes. Sam sem stanoval v monaškem hoteloku, kjer je bila že gospa Negrijeva našla zavetje. Neko nedeljo popoldne sem se peljal v Antibes. Milice nisem našel Ko sem še premišljeval, ali ne bi obiskal gospe Negrijeve — bil sem v veži Mili-činega hotela — sem zagledal Milico, ki jo je spremljal mlad gospod. Bil je Jack Lowell. Ne vem, zakaj — umaknil sem se v bralno sobo, še preden sta me opazila. Ko sem prišel nekoliko pozneje v vežo, je Milica sama sedela za mizico. Moj nepričakovani obisk jo je razveselil. Skupaj sva prebila večer. Ostal mi je v prelestnem spomi- nu. A zaman sem čakal, da bi Milica omenila obisk mladega Lowella. 28. poglavje Čez deset dni sem izgubil vse upanje, da bi našel draguilje, ki sem jih iskal. Zame ni bilo več dvoma o tem, da Wiliiams ni govoril resnice, ko je trdil, da je shranil dragulje pri bivšem pomorskem častniku. Ali pa — tega častnika v Monacu ni bilo! Bližnja prihodnost se mi ni kazala ravno v rožnati barvi. Moja gotovinica je že kopnela, in niti Milica niti njena mati nista imeli količkaj znatnih denarnih sredstev. Doslej sem proti ženskama še molčal o tem, da izgubljam zaupanje v najdbo ma-haradževih draguljev. A zdaj je bilo čas, da jima natočim čistega vina. Za svojo osebo nisem mogel delj živeti na revieri; moral sem gledati, da se znova lotim poklica. Odpeljal sem se v Antibes. 2e s postaje sem telefoniral Milici. Ker je ni bilo doma, sem šel takoj h gospe Negrijeva, nadejaje se, da najdem Milico pri njej. Gospa Negrijeva mi je prišla naproti; počutila se je dosti bolje kakor od kraja. Povabila me je, naj sedem, rekoč, da mora Milica vsak čas priti Kake četrt ure sva prebila v brezpomembnem razgovoru. Mihoma je pa gospa Negrijeva vprašala: »Gospod VVeindal, po pravici mi povejte: ali še verjamete v to, da so dragulji v Monacu?«^ »Ne, gospa Negrijeva, ne verjamem. Prišel sem, da vam in Milici to povem. Po vsej kneževini sem poizvedoval in govoril z vsakim bivšim pomorščakom. Williams--< Prvikrat sem vpričo gospe Negrijeve faarfeel Williamsovo ime. Z Milico sva se držala molčečega dogovora, da ji ga ne smeva omeniti. Vendar je to ime gospo Negrijevo ocrvidno manj pretreslo, nego sem se bal. »Ne verjamem, da bi me bal Williams nalagat« je mirno odvrnila. »V enem svojih zadnjih pisem je celo prikrito nekaj namignil o možu, ki mu je bil izročil kovčeg z dragulji— !« Stopila je k omari, vzela iz nje skrinjico tn Jo odklenila z majhnim ključem. Pisma so se pokazala, Čudno me je izpreletelo ob misli, da hrani gospa Negrijeva pokojnikova pisma kakor posvečen spominek. Zanjo pač Williams ni bil zločinec. Dokler je brskala med pismi, sem gledal v stran. »Tu je tisti odstavek,« sem začul glas gospe Negrijeve, »prevedem vam ga.. jt> »Prevedete — ?« »Da, Williams je bil prav za prav Jfcafijan tn aa je izprva pisal Guglielmi. čeprav se je rodil v Združenih državah, je ostala italijanščina njegov materinski jezik.« Poslušal sem jo samo na poL Skozi okno sem bil zagledal Milico in njenega spremljevalca — Jacka Lawella. Pravkar sta se poslavljala. Lowel-love oči so se bleščeče in nepremično upirale v Milico. Bilo je, kakor da se ne bi mogel naužiti pogleda nanjo. PLAŠČ - OB ¥ MEJNA KER SI HOČEMO S POŠTENIM DELOM, SOLIDNIMI CENAMI IN POSTREŽBO PRIDOBITI ZAUPANJE IN STALNOST NAŠIH STRANK. KONFEKCIJA PAULIN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 5. Potovanje no morju ob zaključku starega leta! Trenutno zavlada na brodu po polna, napeta tišina. Končno zazveni ladijski zvonec, enkrat,dvakrat... dvanajstkrat — polnoč. V istem hipu se tamo na obali zablišči in že izgleda, kakor da bi bil ves o tok v plamenih. Rdeče, zeleno in rumeno šinejo sedaj tudi iz broda mogočni svetlobni žarki proti nebu, se razprostre in zopet ugasnejo, da se umaknejo, še svetlejšemu in pestrejšemu žarenju. In nad vsem tem se razprostira v večnem miru z zvezdami obsuto južno nebo. Tako se doitri. prihod novega leta na sidrišču Fundiala na MadelrL prftiir Krasni dnevi na morju so minuti, krasni dnevi ie sledijo. Dnevi polni Južnega solnca. dnevi polni novih napetih doživljajev Tuje dežele, tuji kontinenti razodenejc svoje tajne. Ali od vsega tega Je neizbrisen veliki doživljaj: Morje In potovanje po njem. Božično in silvestersko potovanje na atlantske otoke Od 20.dec. 1936do6.jan. 1937zbrodom za zabavna potovanja "Mihvaukee" Hamburg, Vigo, Ceuta /Tetuan/, Las Palrnas, Tenerife, Funchal/Madei-ra/, Hamburg. 17 dni Najnižja cena RM 320.- Udobno Je potovati z ladjami HAMBURG-AMERIKA LINIE Generalno zastopstvo: NemafklSaobraiajntbiro. Beograd, Knežev Spomenik 5. Podzastopstvo: VLPintar Ljubljana. Tyrieoa c.i ZA BOŽIČ 1936 ! tople puhnate odeje volnene odeje vata odeje tkanine za odeje. OBRTNA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAV13E P.P. ZANAISKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE* P. Delniška 8'svnlca Din 75,ooo ooo*— 'Jdcležoa države Din 30,000.000*— PODRUŽNICA V LJUBLJANI GAJEVA ULICA 6 Račun pri PoStnl hranilnici št 14003 — Telefon 20-30 sprejema na obrestovanje vsfkl čas razpoloil]lve vloge na tekoče račune po 3 •/„ na vložne knjižice po 4 na Isto; vezane vloge na tekoče račune in na vložne knjižice na 3 mesečno odpoved po na 6 mesečno odpovep po Obresti se prlpilejo glavnici 90. Junija in 31. decembra. Stare In nove »lo«e so vlagateljem na razpolago brez vsakih omejite«. Za nalaganje denarja zahtevajte poštne položnice. ttmmm ILilI ii prva te največja tovarna pisalnih ta računskih strojev na sveto 15 novih modelov zopet vodi na tržišču pisalnih strojev CENE ZELO ZNIŽANE — KVALITETA PRVORAZREDNA INDUSTRIJALCU URADI, ADVOKATI, TRGOVCI in OBRTNIKI. :—: Prodajamo tudi na dolgoročno odplačilo po nepovteanih cenah. :—: Pred nakupom pisalnega stroja v Vašem lastnem interesa — zahtevajte ponudbo, prospekte, ali neobvezno predvajanje od: Zastopnika za Ljubljano in okolico: IVO KLARIČ - Ljubljana MIKLOŠIČEVA 20 — TEL. 34-19. Razstava in prodaja strojev: TEHNIK, J. BANJAI, Ljubljana MIKLOŠIČEVA 20 — TEL. 34-19. Najslajša in najboljša itrepilna pija<ča je BBRMET — VINO, črnina iz Fruške gore, rireiusKi tCar lovci — Gostilničarji nudile to špecijaiiteto svojim gostom V sodčku. Od 50 1 nap-ej ga razpošilja: B. Marinkov Sremski ^ariovci, F ruška gora. Tekstilni tehničar s strokovnošolsko izobrazbo in nekaj prakse, po možnosti jugoslovanski državljan, išče se za urad in potovanje. Razen državnega jezika znanje nemškega jezika neobhodno potrebno. Ponudbe z življenjskim opisom, navedbo referenc in plačilnih zahtev poslati pod »čimprejšen nastop« na ogl. odd. Jutra. Poznani SALVAT-čaj zoper žolčne kamne in bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku lekarni pri Sv. I\ANC, Zagreb, Kaptol 17. Ogl. neg. S. br. 27870 _umeiru&ro'__ NAJPOPOLNEJŠA meenej& KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠIUALNA TVRDKA* F. SCHNEIDER IZDELOVANJE- GLASBIL IN GLASBENIH PRITEKUN ZAGREB, TlikoličcvauLlO/c Violine__odDin?1 rnavzgop Kitare__• -Mr Mandoline..-• 98.-Harmonike-- ?5.- iflHEvanE BREZPLAČNI Havajske kitare, kromatiČne harmonike,trube saksofoni tntd. najceneje. CENIK POH-PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA Trikrat močnejša in bolj ekonomična od vsake druge navadne svetiljke originalna angleška /UjoAshri petrolejsko - plinska svetiljka. S m Stroer - Aladin u " r Generalno zastopstvo za Jugo- glavo aa svetiljko lahko pre- slavijo tvorite vsako navadno svetiljko ^ H PTFT (( « « „Aladdln svetiljko" £ „ B O T I C A 125 sveč jakostL Zahtevajte brezplačen prospekt »jtrnra« IT 255 20 NeHelJa, B. XI T935. I AA IV Jk zdravilno yi VS|? kj v težkih bojih za obstanek In v velikih skrbeh ne morete poslati svojih misli v čudoviti svet fantazije, se boste oh čltanfu velezani- mivih knjig iz „Jutrove" knjižnice saj za kratek čas umirili in odpočil]. Romam rz »Jutrove« knjižnice so dragocena pomoč, ker razbijajo najmočnejše spone, v katere so zakovane vse vaše misfi in vsa vaša duša v vsakdanjih skrbeti te težavah Knjige vas popeljejo v nov svet, vas za nekaj časa rešijo vseh skrbi in vam tako nudijo najboljše razvedrilo in odd ih, iz katerega črpate potem nove moči za uspešno aeio in za zmago nad vsemi težavami. Po duševnem razvedrilu ste deležni tudi toliko potrebnega zdravega spanja, ki so vam ga prej kvarile težke skrbi. Vse čudovitosti fantazije, poleg tega pa tudi mnogo poučnega in potrebnega vam nudijo te knjige. Novo življenje, raj v krasni prirodi pričara »Onkraj pragozda«, »Tigrovi zobje« ti dajo mnogo misliti, pri tem pa spoznaš in občuduješ velikega junaka in bistroumnega detektiva Arsena Lupena. V fantastični krog ameriških banditov, ki so potopili in izropali največji luksuzni parnik, te povede »Rdeča megla«. V »V krempljih inkvizicije« najdeš predstavljene strašne človeške zablode iz dobe inkvizicije, v romantičnem vrvenju ki pa razkriva tudi mnoge zgodovinske dogodke in skrivnosti, spoznaš Papežinjo Fausto in junaka Pardaillana, Pater Kajetan pa je vzor duhovnika, ki % moral zaradi svojega čistega značaja marsikaj pretrpeti. V knjigi »Zvestoba do groba« so drastično opisane spletke na dvoru francoskega kralja Henrika ITI., našteli pa H lahko še razne druge enako mične romane in zgodbe, ki imajo vse vrline zelo zanimivega čtiva. Ko prečitaš le eno od teh del, bos z veseljem opazil, kako zdravilno vpftva zanimiva knjiga na misli in na živce. Sleherna izmed spodaj navedenih knjig je tako velezanimive vsebine, da boste ob nji pozabili na vse tegobe današnjega življenja m zaživeli ono lepo življenje, četudi le v svetu fantazije, ki je danes tako daleč od nas. Oskrbite se zaradi tega s knjigami za vso dolgo zimo! Knjige so tudi najboljše darilo za Miklavža fn za Božič. Nabavo knjig hočemo omogočiti vsakomur, zato pa pošljite upravni niči v Ljubljani, ali pa po poštni nakaznici Na razpolago so naslednje knjige; 1. Jean de la Hire: Lucifer, fantastični roman v šestih delih. 1924. 273 str. 2. Mamice Leblanc: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J-o. 1924. 217 str. 3. Veridicus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 str. 4. Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau). Roman. 1925. 419 str. 5. James Oliver Corwood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 str. 6. Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 str. 7. Oskar Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 1926. 320 str. 8. Jack London: Roman treh src. 1926. 433 stT. 9. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 s*r. 10. Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 str. 11. Zevacco: Papežinja Favsta. Roman. 1927. 194 str. 12. J. O. Corvvood: Lov za ženo. Roman, 1927. 194 str. 13. E. G. Seliger — Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 1927. 291 str. 14. Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman 1927, 92 str. 15. Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 str. 16. Stanley Weyman: Rdeča kokarda. Rom*n iz velike revolucije. 1928. 233 str. 17. Sinclair — Gluck: Ziati panter. Roman. 1928. 18. Michael Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462. str. 19. Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 544 20. Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 str- 21. Donald Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930, 130 str. 22. 'Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman, 1930. 23. Sfaroslav. Gostilne v stari Ljubljani. 24. Melik: Do Bitolja in Ohrida. 25. France Podlipnik: Jelarjevi čuvaji 26. Frank Heller: Blagajna velikega vojvode. Globoko znižane cene knjigam so sledeče: Posamezne knjige: Broširane Din 10.— Vezane Din 18.— Skupina S knjig: Broširane Din 40.— Vezane Din 70.— Izbira poljubna Skupina 1® knjig s Broširane Din 70.— Vezane Din 130»— Izbira poljubna Nadalje nudimo našo pestro, poljudno znanstveno in zabavno tedensko revijo »Življenje in svet« v zvezkih, za kompletne knjige od prve do šeste po Din 20.— za fojlgp, ter francoščino za samouke po Din 30.—. V navedenih cenah je upošteta tudi že poštnina, tako da naročniki knjig ne bodo imeli nobenih drugih izdatkov Knjige bomo takoj odpošiljali, seveda le onim, ki bodo obenem z naročilom nakazali tudi denar. Tudi Miklavž In Božiček bosta otrokom letos znatno eenepa kupovala knjige Za mladino so na razpolago sledeče knjižice, ki prinesejo otrokom poln koš veselja in radosti: 27. Prigode porednega Bobija, 28. Sinko Debelinko, 29. Prigode gospoda Kozamurnika, 30. Janko in Stanko, 31. Skok, Cmok in Jokica, 32. Bratec Branko in sestrica Mica, Posamezna knjižica stane Din 12.— Pri odjemu 5 knjig Din 50.— Pri odjemu vseh 11 knjig Din 100.— „Tarzan", Z knjigi, I, in II. deI, stan* samo Din 30.-* 33. Sambo in J oko, 34. Osel gospoda Kozamurnika, 35. Vrtismrček in šilonoska, 36. Popkins, 37. Jelarjevi čuvaji, daj Upravništvu ,,JUTRA" Podpisani naročam sledeče knjige? (navedite samo številke knjig) — v Ljublfanl Vin Vam obenem nakažem po poštni položnici, na poštni ček. račun v Ljubljani, štev. 11842. Knjige pošljite na naslov:............ Ven jene naročnike knjig prosimo, da točno izpolnijo naročilnice, zlasti naj točno vpišejo številke knjig, ki Jih naročijo in jasno čitljiv naslov. Važno je, da obenem, ko nam bodo vposlali naročilnice, že tudi nakažejo po pošti odpadajoči iznos, tako da bomo mogli knjige hitro in točno razpošiljati, Naročilnice je v kuverti poslati na naslovi Upravništvo »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d, kot iiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, ^ ^ y Ljubija**