PRIMO
DNEVNIK
. Cena 35 lir
Leto XVII. - St. 86 (4860)
TRST, torek 11. aprila 1961
Počastitev spomina 71 talcev na Opčinah
lir na fašistične provokacije
'0n^°Wne se
antifašistov iz Trsta in okolice —
je na openskem strelišču zbra-
jlSLr**«™:
4 ^'c?lca C '° tamIt^iJvnov ~~ da Počastijo spomin 71 talil otvorji ?;! 3- aPrila 1944. leta- Spominsko sve-til ,'Si],,!% ietnf .lro Kapelj, ki je predvsem poudari'- Danec a Proslava večji pomen kot v prejš-dajai nism° prišli sem v tako velikem šte-^ snomTOVornik ~~ samo z namenom, da se 'trnkih op,.. u tovarišev, ki so tu izkrvaveli od St, s teea ^Povskih svinčenk, temveč tudi zato, a« mesta dvig-----------------------------
 ---- sla. Ranjen v nogo, ves ob-
lit s krvjo svojih tovarišev, je na kupu trupel čakal noči, se splazil v bližnje grmovje in tri dni in tri noči iskal stika z ljudmi, dokler mu niso v Malem Repnu pomagali v najbližjo partizansko bolnišnico.
Ko se je pozdravil, je nada-. ljeval borbo in dočakal svobodo, ki je zanjo skoraj umrl.
Tragični april 1944! Tretjega aprila ob treh popoldne je na tem mestu — kakor klavna živina — popadalo 71 talcev; naslednje tri dni so nešteti protifašistični borci romali v Rižarno, kjer so jih pogoltnile krematorijske peči — 23. aprila je 51 borcev viselo v Ul. Ghega. In mera grozot še ni bila polna... Se eno leto se je nacistična zver otepala smrti, a zaman. Nad razvalinami, trpljenjem, solzami in kfvjo je končno zablestela zarja težko priborjene svobode.«
Govornik je nato ugotovil, da so antifašisti tudi v svobodi občutili nove krivice. V zadnjem času pa spet slišimo, kako nam grozijo s smrtjo. Kako je mogoče, da se po vsem tem, kar se je zgodilo tu pri nas, kar se je zgodilo v svetu, spet čujejo glasovi, ki smo jih bili vajeni za časa fašizma? Kaj si od tega obetajo? Ali morda, da nas prestrašijo, da nam spet upogne-
*opetVroti faši-
itTi^a s Zbrali smo
S J*1^80pris°tni z
!n žrtev • poča* —•> so a., nacistične-
■U.-V ,0l°žil; e zveze ieter n
»Kk>
®vetj
V«k: '"° R°voril Du-
sporoe-V slo-
^	°cijpk-
I T'tle";‘ria'Tn"l8a esesov-
& je > krv!’rzostrelke J»S, tt 1°	o,°	Pesem.
%v sk,Iiiahov Slovencev,
rmTMtiah 7 postr°-
5 K« •Ssf- K;
X"v>. z0df. - PO'
' krai ,..?v>gnjeno
(1
3<
ir. ste.:	vsi’
!ni,
^Pj^misei
vini	soro-
A ako
k ki C j! Rod>e«
d \u.	U(iežnrt	esesov-
0 Prizane-
*	^6.
ško taborišče v Tysvillu, 160 km od glavnega mesta, kjer so ju kongoški vijaki zaslišali in jima očitali, da sta komunista. Zatem so ju odpustili, toda pridržali so si njun «Volkswagen».
V soboto zvečer je Kasa-vubujeva policija vdrla v neki lokal kongoške tobačne družbe, kjer je bil sprejem, ter prijela štiri angleške funkcionarje, angleškega ravnatelja neke krajevne banke, nekega Nemca in Holandca. Prepeljali so jih v neko vojaško taborišče, jih pretepli, nato pa izpustili nasled-
"»iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiimiiitnmmiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiHiitiiiiHiiiiiiiia
jo hrbtenico, da bomo spet — novi hlapci Jerneji — ponižno, s klobukom v roki moledovali za drobtinico pravice, ki nam žeja srce? Pa saj vendar to ni mogoče! Saj je še svež, pogosto med nami tudi boleč spomin na grozote, na
prestano gorje, na rane, ki se še niso povsem zacelile, da bi mogli verjeti v resničnost tega, kar smo vendarle slišali in kar tudi uradnim ušesom ni moglo uiti!
K
(Nadaljevanje na 4. strani)
Krvavi spopadi v Angoli
LIZBONA, 10. — V Angoli se ljudstvo še vedno upira kolonialistični portugalski vladi. Zaradi tega je bil generalni guverner Alvaro Da Silva Ta-vres prisiljen zagroziti, da bo uvedel policijsko uro. Portugalska tiskovna agencija «,Lu-sitania«, ki je to vest danes sporočila, dodaja, da je policija v neki vasi aretirala trideset moških z izgovorom, da je pri njih našla nože.
Danes pa ista agencija poroča, da je skupina domačinov, ki so bili oboroženi s strelnim orožjem in rezili, napadla nameščence na neki plantaži kave blizu Quitexe-ja. Kot zatrjuje agencija, je prišlo do spopada, med katerim je bilo vej smrtnih žrtev na obeh straneh. Napadeni so se potem umaknili v Quinte-xe, kjer so sedaj pod zaščito močne kolonialistične portugalske posadke.
Veliko zanimanje za današnjo de Gauilovo tiskovno konferenco
PARIZ. 10. — Za jutrišnjo de Gauilovo tiskovno konferenco vlada veliko zanimanje. Predvideva se, da se je bo udeležilo čez 800 novinarjev. Verjetno bo de Gaulle govoril o glivgdh mednarodnih vprašanjih, glavni del konference pa bo prav gotovo posvečen alžirskemu vprašanju, v prvi vrsti pa razgovorom, ki bi se morali začeti že 7. aprila v Ek vianu.
Potovanje predsednika republike po deželah Latinske Amerike
Gronchi dopotoval v Argentino Navdušen sprejem prebivalstva
Zadnji dan obiska v Peruju je Gronchi posvetil stiku s številno italijansko kolonijo - V Argentini se bo zadržal do konca tedna Vodstvo KD potrdilo dosedanje smernice za rešitev krize na Siciliji - Fanfani obišče danes papeža Janeza XXIII.
(Od našega dopisnika)
RIM, 10. — Včerajšnji dan v prestolnici Peruja je predsednik republike Gronchi posvetil izključno številni italijanski koloniji. Pri obisku kolegija, ki nosi ime italijanskega znanstvenika Antonia Raimondija, pa tudi na kosilu v hotelu Bolivar, katerega se je udeležilo okrog tisoč Italijanov, je Gronchi v svojih nagovorih poudarjal, da se svoboda in demokracija branita in utrjujeta le z uveljavljanjem socialne pravičnosti, in da bo demokracija le tako mogla dokazati svojo prednost pred sistemom, ki skuša uveljaviti socialno pravičnost «brez demokracije«.
Popoldne je Gronchi obiskal tovarno umetnih gnojil v Porto del Callao, ki jo je italijanska družba «Montecatini» zgradila leta 1959, in ki jo upravljata predsednik dr. Car-lo Faina in delegirani uprav-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiM
nik inž. Piero Giustiniani. Tovarna proizvaja dnevno 60 ton
iiffifiiHtiiiiimiiiMiiiiiimiimiiiiiiuiiiniuiiiuiiiiiiiiiiimmmiimiiiuitmimiuMmi
Napadi mobutujevcev in čombejevcev na pripadnike enot Združenih narodov
v
Combe išče izgovorov, da bi se iznebil etiopskih vojakov
LEOPOLDVII,1 ,K, 10. — Davi se je zvedelo, da so Mo-butujevi vojaki in policisti konec prejšnjega tedna a-retirali in pretepli nekega Nemca, nekega Holandca, dva Šveda in pet Angležev, Jki so bili na sobotnem dopustu.
Švedska'vojaka so pri Leopoldvillu spravili na tovornjak in ju odpeljali v voja-
tosedanje vojaškega odbora atlantskega pakta
Jj1^ poudarja nujnost sporazuma paškim in političnim vodstvom
^skl Za^evt,l' poleg učinkovite jedrske sile, tudi okrepitev nven(ionalnim orožjem - Domnevo se, do bo predsednik ZDA 0(l de Caulla, naj se odreče izdelavi vodikovih bomb
3“t “A
John je
'Si % i^Prvem' sc
H Vr*eea
S
‘ V! d' k sp«6?3 stana v wa-
'°d° ZDA' zadr-
?ljNtT hit; ,,lvizije vV 5« obrip-- antske
“Ada> k 'T sile
pati da raz-posta-
h W	•	eh ra v-
„ N iSstv’ Je: da se
“‘zvajati tevai,10stf e 'tnem
tesT *•
N Nai voiaš£u spre'
V' "It
f kih •nap«ieh
sedaj
»sred-
v tu^feč ; “Nato C t H*1lft«lSt)Uhe ^
ioh.,sUhe ap°sobna, ni napad
Prav da se-o.
lis
v
orož-
Dhtanih 0 sk,e' i ,iv3i cpon a 1 sv
« ' C*1««;,81! njiho.
naj
Nato je Kennedy poudaril, da nameravajo ZDA o celoti
izvajati svojo vlogo da bi našle rešitev perečih vprašanj. ZDA so mnenja, da «jasnost in odločnost v obveznostih glede obrambe Evrope lahko olajšu-ta stvari.« Poudaril je nato, da so. ZDA ugotovile resno potrebo po #učinkovitem in gibčnem nadzorstvu nad vsem o-rožjem, zlasti pa nad jedrskim«.. «Kar se tiče nas,« je dejal, «si hočemo zagotoviti, da bodo naše enote operirale vedno pod poveljstvom in stalnim nadzorstvom.« Nato je izjavil, da mora vladati «tesen sporazum med političnimi voditelji in oficirji.«
Dejal je, da i<mora politično načrtovanje upoštevati vojaško stvarnost, vojaški načrti pa morajo s svoje strani odgovarjati političnim potrebam, zlasti glede nekaterih vprašanj, ki so prav tako važna kot naše rezerve, naša nacionalna stališča in drugi smotri zavezništva, katerih skupni oilj je zboljšati gospodarsko blaginjo vsega svobodnega sveta«.
Končno je Kennedy izjavil, da je on v smislu ustave hkrati politični in vojaški voditelj ter da bo v tem svoj-stvu storil vse, da teh vprašanj ne bo zanemaril. Hkrati je zahteval, da ravnajo tako tudi vse ostale članice NATO.
Kot je znano, je odbor, ki je imel včeraj 26. zasedanje, vrhovna vojaška oblast atlantskega pakta, Ta odbor ima predvsem nalogo priporočati atlantskemu svetu vojaške p-krepe, ki so potrebni za enotno obrambo atlantskih dežel in mora istočasno zajamčiti tudi strateško vodstvo vseh vojaških organizmov NATO. Današnjemu zasedanju je predsedoval načelnik britanskega glavnega štaba lord Mount-batten.
, Iz Londona poročajo, da je
«Daily Express» včeraj med drugim v nekem svojem članku poudaril, da bo predsednik Kennedy predložil generalu de Gaullu med svojim obiskom y Parizu tajne informacije o Izdelavi malih atomskih bomib in nabojev za izstrelke. V zameno bo Francija povabljena, da se odreče svojim načrtom za izdelavo vodikovih bomb in izstrelkov za večje razdalje. Na ta način bi Francija lahko igrala važno vlogo pri izdelavi klasičnega orožja, za katerega
nje jutro. Do teh aretacij je baje prišlo zaradi vesti, da bo družba odpeljala svoje stroje. Mobutujeve vojaške oblasti pa so se opravičile pri ameri1 šfcem veleposlaništvu zaradi incidenta, ki se je pripetil dvema ameriškima članoma veleposlaništva.
Glasnik OZN je sporočil, da so vojaki OZN pretekli petek ob zasedbi kraja Kabalo po Combejevih četah zajeli 28 evropskih in južnoafriških najemniških vojakov predsednika Combeja. Po neuradnih vesteh iz Elisabethvilla je bil med boji en evropski častnik ubit, deset vojakov pa je bilo ranjenih. Radio v Elisabeth-villu govori samo o smrti treh katanških orožnikov. Kar se tiče izgub čet OZN, je bil en etiopski vojak ubit, sedem pa ranjenih. Glasnik je izjavil, da imajo čete OZN Kabalo trdno v rokah.
Glavnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu pa so sporočili protipredloge leo^pldvill-ske vlade na kompromisni piedlog o povratku vojakov O ZN v Matado. Pod pritiskom kungoških čet so se bile namreč čete OKN umaknile iz tega pristanišča.
Kar se tiče stikov med oblastmi iz Leopoldvilla in predstavniki kongoške vlade iz Stanleyvilla, so po odložitvi političnih razgovorov odgodi-li tudi vojaške. GeneralJgKIo-butu je včeraj odletel v, B«m-bo, da bi se srečal z genej«-Icm Lundulo, toda ‘db srečanja ni prišlo.
Combe pa je izročil dafles predstavniku OZN v ^ Etisa-bethvillu Dumontetu protestno noto proti incidentom, do katerih je prišlo v Kabali med etiopskimi vojaki OZN in katanškimi orožniki. Combe zahteva, naj zamenjajo etiopske oddelke z nigerijskimi. Combe tudi trdi, da so etiopski vojaki v nedeljo streljali na katanške rečne čolne, Kcnnedv in Mac Millan želi-1 čeprav^ niso katanške čete da-ta, da bi
imelo važno nalogo le nobenega povoda za to. atlantskih armadah.	1	Vse	kaže,	da	išče Cpmbe pret-
 „„„„„„„ ..
Zločinski napad v Pragi na svetnika poslaništva FLRJ
BEOGRAD 10	—	Jugoslo-.	Po	dolgi	križkražni	vožnji
vensko veleposlaništvo v Pra- po praških ulicah sta sekre-ei ie izročilo češkoslovaške- tarja veleposlaništva prišla mu zunanjemu ministrstvu pred hišo književnika Hanuša, protest zaradi zločinskega na- k)®t sta našla v eni sobi Bu pada na svetnika jugoslovan- lata v nezavestnem stanju skega veleposlaništva Zivojl-
na Bulata v stanovanju češkoslovaškega književnika Alana Hanuša. Po poročilu »Tanjuga* je književnik Hanuš v petek zaprosil svetnika Bulata naj ga obišče in mu prinese komentarje jugoslovanskega tiska o izvedbi njegovega dela v Jugoslaviji. Zivojin Bulat Je odšel v stanovanje Henuša ob 11.30 uri. Zvečer ob 19. uri je prišel v veleposlaništvo nek neznani šofer in obvestil nameščence, da leži Bulat nezavesten v nekem stanovanju. Šofer ni h M po-
Književnik Hanuš je trdil, da je Bulat prišel k njemu šele popoldan in da je takoj za tem padel v nezavest. Po stanju, v katerem sta našla Bulata, pa se da sklepati, da je bil na njega izvršen napad. Zdravnik, ki ga je poslalo češkoslovaško zunanje ministrstvo na zahtevo jugoslovanskega veleposlaništva, je ugo-
vez, kako bi se iznebil etiopskih vojakov, da bi jih zame njali z bolj »uslužnimi*.
Britansko-sovjetski razgovori o Laosu
MOSKVA, 10. — Britanski veleposlanik se je danes vnovič, to je tretjič, razgovarjal z namestnikom sovjetskega zunanjega ministra, Puškinom, o laoškem vprašanju. Neki angleški glasnik je dejal, da sta razpravljala o nekaterih podrobnostih, a Sovjeti niso dali dokončnega odgovora za takojšnje prenehanje bojev.
Kljub temu pa v diplomatskih krogih menijo, da sporazum ni daleč, ter poudarjajo, da Sovjeti nekoliko zavlačujejo, da bi vskladili svoje stališče s kitajskim in severno-
vietnamskim.
Neki komentator moskovskega radia je dianes izjavil, da postaja težja mirna rešitev laočkega vprašanja, odkar so čete generala pumi Nosava-na, ki so jih pripeljali na kraj z letali, ponovno začele napadati v Muongi Kassiju. Dodal je da so čete generala Pu-mrja izkoristile dejstvo, da je Patet Lao v pričakovanju začetka mednarodne konference prekinil vojaške operacije, ter prešle v napad, v katerem so sodelovali tudi helikopterji in nekateri ameriški vojaški svetovalci iz Tajlandije.
Komentator je končno dejal, da je obnovitev napadov uporniških čet povzročila zaskrbljenost, dodal pa je, da je še vedno možno vzpostaviti s pogajanji v Laosu mir. Pot k tem pogajanjem je utrla Sovjetska zveza s predlogi o Laosu, objavljenimi pred tednom dni.
Medtem pa so zavzeli ameriški republikanci do 1 tega vprašanja skrajno vojnohuj-skaško stališče. V Louisvillu je predstavnik republikanske stranke Thurson Morton dejal, da je bolje, da se ZDA spustijo v Laosu v vojno, nego da bi bili komunisti v koalicijski vladi. Senator iz Ken-tuckyja je še dejal: »Pripravljen sem se boriti za to, če-
ne bi smeli biti v takem napadu Američani v večini, kot se ie dogajalo na Koreji, marveč bi morali služiti za topov-sko hrano tudi Avstralci, Pakistanci in vojaki drugih držav SEATO.
Aretctfjjt.desničarskih teroristov v Franciji
PARIZ, 10. — Francoska policija nadaljuje v Parizu in v pokrajini z operacijami, ki jih je začela prejšnji četrtek zaradi vrste ultrasovskih terorističnih atentatov. Policija enega samega okrožja je danes zjutraj opravila več preiskav in aretirala okrog 20 pristašev desničarskih gibanj.
«Paris Presse« piše danes, da bo prihodnja -— četrta — atomska eksplozija, ki jo pripravlja francoska vlada, verjetno podzemeljska. List piše, da je bilo najprej predvideno, da bo začetek izvajanja programa eksplozij šele v jeseni, toda iz političnih razlogov se je vlada odrekla četrtemu poskusu na zemeljski površini.
 O-------
Položaj na Kubi
HAVANA, 10. — Ministrstvo vojske je sporočilo, da je bilo danes ujetih 22 kontrarevo-lucionarjev v zahodni Kubi. Ujetniki so bili povezani z bivšim Batistovim režimom.
Iz New Yorka pa ppročajo, da so Castrovi nasprotniki sklenili koncentrirati svoje napore na številna manjša izkrcanja na Kubi, namesto da bi kot do sedaj poskušali s široko zasnovano invazijo na otok. Po novem načrtu, naj bi se izkrcavale na različnih krajih otoka male skupine komandosov, in sicer po bataljonih od 500 do 600 ljudi. Isto. časno z izkrcanjem naj bi prišlo do množičnih sabotaž nih dejanj, ki jih bodo organizirale tajne organizacije na Kubi.
umetnih gnojil. «Montecatini» je solastnica te tovarne.
Perujski tisk ugodno ko-, mentira obisk predsednika Gronchija in poudarja, da je prispeval k utrditvi odnosov med obema državama hkrati se podčrtava, da se vprašanje zaostalih dežel ne more več reševati na osnovi bilateralnih odnosov, ampak da je treba pomoč tem deželam koordinirati z dolgoročnimi načrti, kakor skuša to uresničiti DAG (organizacija za pomoč in razvoj) dežel atlatske skupnosti.
Gronchi je odpotoval iz Lime ob 15.30 po srednjeevropskem času. Pred odhodom je predsednik Gronchi poslal predsedniku Pradu zahvalno brzojavko, v kateri je med drugim izrazil svoje prepričanje, da bodo medsebojni razgovori imeli plodne rezultate in še bolj okrepili odnose med obema deželama, ki se bosta še aktivneje zavzemali za stvar miru, ki je v sedanjem svetu »bolj kot kdaj koli poprej povezana z zahtevo po svobodi v pravičnosti za vse ljudi«.
Predsednikovo letalo je prispelo na mednarodno letališče Ezeiza v Buenos Airesu točno ob 19.30. Sprejeli so ga z 21 topovskimi streli, dobrodošlico pa je Gronchiju izrekel predsednik argentinske republike Frondizi, katerega so spremljali člani vlade, predsedniki obeh vej parlamenta, diplomatski predstavniki in predstavniki italijanske skupnosti ter civilne in vojaške osebnosti. V dobrodošlici je Frondizi podčrtal, da se milijoni Italijanov počutijo v Argentini kakor v svoji lastni domovini in zlasti poudaril bratstvo, ki druži Argentince in Italijane, kar se odraža v njihovem nacionalnem značaju, v njihovi umetnosti in književnosti, kakor tudi na vseh področjih kmetijske, industrijske, trgovske in drugih dejavnosti. Gronchi se mu je zahvalil za dobrodošlico v tej »drugi domovini« Italijanov in dejal, da je ponosen na okoliščino, da argentinski narod ceni prispevek, ki so ga Italijani dali v dolgih letih kulturnemu in gospodarskemu razvoju argentinskega naroda. 'Zupan prestolnice je Gronchiju simbolično izročil ključe Buenos Airesa in mu želel prijetno bivanje v Argentini. Ko se mu je zahvalil, je Gronchi poudaril, da je Buenos Aires zlasti pri srcu vsem Italijanom, ker v njem živi več sto tisoč Italijanov in izrazil 'željo, da bi tudi njegov obisk mogel prispevati k utrditvi že itak odličnih odnosov med obema državama in tesnim prijateljskim vezem, ki družijo italijanski in argentinski narod.
Predsednik Frondizi je nato spremil Gronchija v Plaza Hotel, kjer bo gost argentinske vlade. Za tem je Gronchi obiskal Frondizija na sedežu vlade v Casa Rosada, ki mu je predstavil člane vlade, visoke državne funkcionarje in člane diplomatskega zbora. Ob 19. uri se je udeležil velikega zborovanja članov italijanske skupnosti na pokritem stadionu Luna Park, kjer je prostora za okrog 50.000 ljudi. Kjer koli se predsednik Gronchi pojavi, ga prebivalstvo navdušena pozdravlja.
Ves argentinski tisk izreka toplo dobrodošlico predsedni-
govornosti ((zainteresiranih političnih sil«, češ da, v skladu političnim položajem v državnem merilu, obstaja možnost za rešitev vprašanja deželne vlade, ki naj zagotovi «novega poleta rednemu razvoju avtonomije in socialnega življenja otoka«.
Donat Cattin in Granelli pa sta si pridržala oceno položaja po zaključku krize na Siciliji, predvsem kar zadeva večino, ki bo podpirala Alessijevo vlado (če mu jo bo uspelo sestaviti. V zvezi a tem vprašanjem se v krogih PSDI izključuje, da bi socialdemokrati mogli podpreti deželno vlado, ki ne bi izključevala monarhistov; enak pogoj postavljajo tudi krščanski socialci.
Jutri bo papež Janez 2LXI.II sprejel na obisk predsednika vlade Fanfanija. Fanfanija bodo spremljali državni podtajnik predsedstva vlade, Um-berto delle Fave; opolnomo-čeni izredni veleposlanik v Vatikanu, Migone; šef kabineta predsednika vlade, dr. Valentini; šef urada za zveze z zunanjim ministrstvom, veleposlanik Vanni D’Archi-rafi; Fanfanijev osebni tajnik, dr. Bartolomei in šef ceremoniala predsedstva vlade, dr. Marcbioni. Po vrnitvi v vladno palačo, mu bo kardinal Tardini s svojim spremstvom vrnil obisk.
V prostorih zunanjega ministrstva sta si državni podtajnik za zunanje zadeve Stor-chi in predsednik državnega odbora ZSSR za kulturne odnose z inozemstvom Zukov izmenjala ratifikacijske listine o kulturnem sporazumu med obema državama.
A. P:
ku Gronchiju:	((Predsednik
Gronchi, tu ste doma«. «La prensa« 'pripominja, da je G.
Gronchi prvi italijanski državni poglavar, ki obišče Argentino in dodaja, da je Gronchi ena izmed ((prevladujočih evropskih osebnosti«.
«E1 mundo« prinaša celo stran slik zgradb, ki so delo italijanskih arhitektov, med temi so tudi vladna palača, parlament, sodna palača in gledališče «Colon».
Gronchi se bo zadržal v Argentini do konca tedna.
Danes se je sestalo vodstvo Krščanske demokracije in je ves dan razpravljalo o političnem položaju na Siciliji. Poleg članov vodstva so se seje udeležili tudi Alessi, kandidat KD za sicilskega deželnega predsednika; D’Angelo, deželni tajnik KD in Di Napo-li, predsednik skupine deželnih parlamentarcev KD. Vsi trije so obširno poročali o položaju na Siciliji po krizi deželne vlade in o perspektivah njene rešitve, Alessi pa je poročal o svojih dosedanjih stikih in razgovorih s pred-stavniki parlamentarnih sku. pin sicilske deželne skupščine glede programa za razvoj sicilske avtonomije ter gospodarskega in socialnega napredka Sicilije, s katerim se KD namerava predstaviti sicilski deželni skupščini.
Vodstvo KD je ponovno potrdilo svoj prejšnji sklep (re šitev krize na Siciliji, naj se doseže na način, ki ne bo spravil v nevarnost sedanjega ravnotežja sil, na katerem sloni Fanfanijeva vlada) in izrazilo Alessiju svoje polno zaupanje in željo, da bi u-spešno zaključil svojo nalogo, hkrati pa apelira na čut od.
tiiiiiiiiimiiimiiiuiiiiiiHiiiiiiimiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiitniinniinittiiiiiiiiM
Začetek razgovorov Tito-Burgiba
Titov govor v parlamentu - Njegov avto je množica zasula s cvetjem
TUNIS, 10. — Maršal Tito, predsednik Tito in dodal, da ki je včeraj prispel na urad- je dolžnost vseh držav, ki se
ni obisk v Tunis, se je danes v govoru v tuniškem parlamentu ponovno zavzel za likvidacijo kolonialistične intervencije v Kongu in podprl piavico alžirskega ljudstva za svobodo in neodvisnost. Tito je poudaril, da se je na svojem potovanju po afriških državah prepričal, da je konstruktivno mednarodno sodelovanje in okrepitev miru nemogoča brez svobodne in enakopravne Afrike. Tito je o-stro obsodil vsako vmešavanje v notranje zadeve drugih držav in poudaril potrebo solidarnosti vseh demokratičnih sil v svetu v borbi za likvidacijo kolonializma, za izgradnjo mednarodnega sodelovanja in ohranitev miru.
Predsednik Jugoslavije je ugotovil, da organi Združenih narodov v Kongu ponovno zavlačujejo izpolnitev sklepov generalne skupščine in Varnostnega sveta in sklepajo sporazume z uzurpatorji. Poudaril je, da kaže, da so tisti, ki nosijo odgovornost za krizj v Kongu, pozabili na žalostne izkušnje Društva narodov, ki je pred začetkom druge svetovne vojne razpadlo zaradi popuščanja pred fašističnimi napadalci, kar je samo pospešilo katastrofo, ki je za tem prišla. »Na to nas sedaj spominja dosedanja vloga O ZN v Kongu, je poudaril
tovil, da nevazestno stanje ni posledica bolezni. Jugoslovan-, prav to ni politično priijub-ska zdravnica, ki se je slu-lljeno. Ce dopustimo, da pri-
    ............................
IV. zasedanje afriško-azijskega sveta solidarnosti v Bandungu
Na zasedanju sodeluje 53 utriških in uzijskih dežel Sukarnov poziv nu enotno borbo atriskih in azijskih dežel proti kolonializmu in imperiuiizmu
BANDUNG, 10. — Svet afro-j vztrajno zahtevajo, da pride azijske sojidarnosti je danes Ido druge bandunške konfe-
čajno nahajala v veleposlaništvu, ko so pripeljali Bulata, smatra, da znaki, ki jih }e
ugotovila, dajo slutiti, da so
vedati, kje se nahaja Bulat: Bulata drogirali, da so niu in kdo ga je poslal.	i	vbrizgali	neki	narkotik.
dejo komunisti v Laosu v vlado, bomo zgubili to deželo « Morton je izrekel željo za ameriško intervencijo, tudi če se je ne udeležijo Britanci in Francozi. Toda po njegovem
zjutraj začel s svojim četrtim zasedanjem v »Dvorani neodvisnosti*. To je ista dvorana, v kateri je bila prva afroazij-ska konferenca leta 1955. Na zasedanju sodeluje 53 afriških in azijsitih držav in opazoval-1 ci svetovnega sveta za mir | ter drugih mednarodnih mi-roljubnehi organizacij.
Otvoritveni govor je prebral indonezijski predsednik Sukarno, ki je afriške in azijske narode pozval na enotno borbo proti kolonializmu in imperializmu v svetu. Dejal je, da imperializem naglo izginja z vseh celin, nadomešča pa ga novi imperializem. Sele ko bodo vsi napredni narod: sveta enotni bo moč mednarodni imperializem zrušiti. Sukarno je pozval vse delega-
Sankcijc OZN proti Južni Afriki
NEW YORK, 10. — Posebna politična komisija OZN je danes izglasovala sklep o izvajanju sankcij proti Južnoafriški uniji v obliki prekinitve diplomatskih, gospodarskih, pomorskih in letalskih zvez. Za sklep je glasovalo 41 držav, proti je glasovalo 32, vzdržalo pa se jih je 21. Komisija je s posebnim glasovanjem odobrila člen načrta afriške resolucije o «a-partheidu« z istim izidom, nate, naj pri svqjih vladah to pa je odobrila načrt .reso-
lucije v celoti z izidom: 47 za, 29 proti in 18 vzdržanih glasov. Afriška resolucija, ki predvideva sankcije, torej ni prejela dvetretjinske večine, ki so predpisane, ko bo resolucija predložena na plenarnem sestanku skupščine. Navadna večina, ki jo je resolucija prejela pa je dovolj, da jo bodo predložili skupščini
BEOGRAD, 10. — Na vabilo državnega departmaja je danes odpotovala v ZDA Lidija Sentjurc, tajnik izvršnega sveta za socialno politiko in komunalna vprašanja. Med bivanjem v ZDA bo Lidija. Sent-jurčeva proučila proces urbanizacije in gradnje mest, komunalno gospodarstvo in obiskala nekatere ustanove za rehabilitacijo defektnih oseb,
zavzemajo za mir, da preprečijo, da bi ZN postali orodje politike določene skupine sil, in da vložijo napore za ozdravitev svetovne organizacije, da bi lahko izpolnila svojo nalogo.
Tito se je v govoru v tuniškem parlamentu posebno zavzemal za prenehanje oboroževalne tekme, za dosego sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov in prikazal zgodovino borbe jugoslovanskih na-redov za svobodo in neodvisnost in gospodarski razvoj Jugoslavije.
Med Titovim govorom v parlamentu so bili	navzoči
predsednik začasne	alžirske
vlade Ferhat Abas, člani diplomatskega zbora in druge ose bnosti.
Po obisku v parlamentu je maršal Tito obiskal mesto Ha-mamat. Na vsej poti je bil deležen navdušenih	pozdravov in simpatij, V	mnogih
krajih je ljudstvo Titov avtomobil zasulo s cvetjem.
Jutri se bodo v Tunisu pričel: tunijsko-jugoslovanski po-lirični razgovori med Titom in Burgibom in njunimi sodelavci. Jutri bo Tito obiskal železniško delavnico in tunizijski muzej Bardo ter sedež stranke Neodestur. Zvečer se bo pa udelžeil predstave v mestnem gledališču.
Včeraj je maršal Tito obiskal ostanke mesta Katabile, peložil venec na spomenik invam imperializma v Sedžu-mu, zvečer pa je predsednik Burgiba priredil večerjo za tem pa sprejem na čast predsednika Jugoslavije.
Enajsto piratsko dejanje Francozov
REKA, 10. — Francoska ladja je 20 milj vzhodno od Gibraltarja danes zaustavila jugoslovansko trgovsko ladjo »Lošinj*, ki je lahko nadaljevala pot šele po dveurnem zadržanju. To je enajsto nezakonito zaustavljanje jugoslovanskih trgovskih ladij s strani francoskih vojnih ladij na Sredozemlju.
 «» —
Suvana Fuma pride v Beograd
BEOGRAD, 10. — Kot gost jugoslovanske vlade bo jutri prispel v Beograd na uradni obisk predsednik laoške vlade, princ Suvana Fuma.
PARIZ. 10. — Suvana Fuma, predsednik laoške vlade, ki je trenutno v Parizu, je prejel uradno vabilo predsednika Kennedyja, naj obišče ZDA: Domneva se, da bo Suvana Fuma odpotoval v Washington 18. aprila iz Moskve, kjer bo skrajšal svoj obisk in kamor se ho vrnil okrog 21. aprila, da bo odpotoval v Peking.
Danes se prične proces proti Eichmannu
Dokument o nečlovečnosti
Kolikor bolj se bliža čas Eichmannovega procesa, toliko pogostnejši so tudi v za-hodnonemškem tisku članki ali zapiski, ki so v zvezi z njim. Tako beremo en dan v uglednem frankfurtskem listu pod naslovom «Bilanca vojne na Poljskem«: «Po podatkih študije, ki jo je izdala neka poljska agencija, je Poljska v drugi svetovni vojni izgubila 6,02 milijona ljudi, to je 22,2 odstotka poljskega in judovskega prebivalstva na ozemlju Poljske iz 1. 1939. Od tega je umrlo 644.000 ljudi od samega vojskovanja, 3.677.000 v uničevalnih taboriščih, pri «pomirje-valnih akcijah«, usmrtitvah in pri uničevanjih getov, 1 milijon 286.000 po ječah in taboriščih od izčrpanosti, epidemije, mučenja ipd., 521.000 iz podobnih vzrokov zunaj taborišč. S temi 22,2 odstotka so izgube Poljske v minuli vojni največje sploh, sledijo izgube Jugoslavije 10.8 odstotka, Grčije s 5 odst. in Sovjetske zveze 4 odstotki...«
V istem listu brž naslednji dan pod naslovom ((Znanih je 80.000 udeležencev Hitlerjevih najhujših hudodelstev.« Centralni urad za u-gotavljanja nacionalističnih nasilstev trenutno preiskuje (na različnih stopnjah) okoli 900 razsežnih kompleksnih de-jmj z več tisoč obdolženimi. Kartoteka udeležencev pri množičnih hudodelstvih v zbirnih taboriščih in pri akcijah udarnih oddelkov za vzhodnim bojiščem in drugod po ozemlju, ki so ga zasedale nemške sile, obsega 80 tisoč imen. Med temi je okoli 1.000 najhuje obtoženih ((ubijalcev - specialistov«, ki bodo prišli v prihodnjih mesecih in letih kot poglavitni krivci pred nemška sodišča. Približno 150 izmed njih jih zdaj sedi v preiskovalnih zaporih, približno isto število se skriva doma ali v tujini pod lažnimi imeni. Pretežna večina oseb, zapisanih v kartoteki, je bodisi umrla ali je že obsojena ...
Ali bi taka poročila brali tudi, ko bi ne bilo Eichmannovega procesa? Gotovo ne vseh in ne na takih mestih. Eden izmed najbolj pozitivnih nasledkov Eichmannove preiskave in procesa je nedvomno ta, da je predramil Nemcem vest. To izpraševanje vesti bo še bolj korenito zaradi novega vala nezaupanja ' in nerazpoloženja do nemštva, ki so ga poročila o Eichmannovih grozotah zbudila marsikje po svetu. To je pač čas, ko naj Nemci vnovič pregledajo svojo nedavno preteklost, da jim v prihodnosti ne bi grozile enake zablode.
Kaj je mar minilo skoraj 16 let, da je neka hamburška založba izdala «Rumeno zvezdo«, knjigo slikovnih dokumentov o preganjanju Judov v Evropi v letih 1933— 1945? Morda to gradivo res ni bilo zbrano ali dostopno. Morda prej tudi ni bilo mogoče, da bi bilo v Nemčiji izšlo Stroopovo poročilo o u-ničevanju varšavskega geta. Ta strahotni dokument je bil sicer že med dokaznim gradivom dveh niirnberških procesov v letih 1946 in 1947 ter v varšavskem procesu proti Jiirgenu Stroopu in soobtoženim, vendar ga je poljska Pravna založba izdala šele leta 1960. Le malo pozneje, avgusta 1960, ga je izdala nemška založba Hermann Luchterhand iz Neuwieda.
Dokument je izdan kot popoln faksimile, celo platnice so fotografski posnetek originalnih z nalepnico niirn-berškega tribunala in poljskega arhiva. Na posebnem rumenem papirju sta dodani le dve strani uvoda, ki ga je napisal poljski publicist Andrzej Wirth. Naj povzamemo iz njega nekaj splošnih podatkov.
Stroopovo poročilo o uničevanju varšavskega geta ima podobo družinskega albuma; slovesna knjiga v črnem kriš-panem usnju. Na naslovni strani je lepopisno napisano v gotici: «V Varšavi ni več judovske stanovanjske četrti.« Poročilo sestavljajo trije deli: uvodno poročilo, dnevna poročila o poteku »akcije« in zbirka fotografij.
Dnevna poročila so bila pisana za dni od 20. aprila do 16. maja 1943 in poslana po daljinopisu Kriigerju, poveljniku SS in policije v Krakovu. Fotografij je 54, med njimi 39 z napisi.
Po Stroopovib izpovedih na varšavskem procesu leta 1948 je Kriiger Stroopova poročila sproti pošiljal naprej Himmlerju. Ta je ukazal varšavsko akcijo in poslal posebej za to Stroopa iz Lwo-va. Po končani akciji je Krii-ger izrazil željo, naj bi se vsa poročila zbrala v celoto in poslala Himmlerju. Tako je nastal album, ki mu danes pravijo Stroopovo poročilo, izdelan v treh izvodih. Prvega je dobil Himmler, drugega Kriiger, tretjega si je obdržal Stroop. Ohranjeni izvod je po Stroopovi izpovedi tisti, ki ga je dobil Himmler. Našli so ga vojaki 7. ameriške armade.
Album začenjajo imena «za Fiihrerja in domovino« padlih in ranjenih udeležencev
varšavske akcije: 16 padlih popolnoma uniči s tem, da
in 85 ranjenih, med njimi nekaj Poljakov in dosti pripadnikov kvislinških formacij «Trawnicki». Sledi še številčni pregled udeleženih. Smešno majhna števila: nekaj nad 800 pripadnikov SS, dobrih 200 policistov iz SS, 363 poljskih policistov, 166 poljskih policijskih gasilcev. 32 mož iz varnostne policije. Iz nemške redne vojske 22 topničarjev in 76 pionirjev. Končno 335 mož — bataljon «Trawnicki».
Uvodno poročilo podaja pregled o preseljevanjih poljskih Judov od začetka leta 1940 naprej. V oktobru in novembru 1940 so stlačili vse varšavske Jude v posebno mestno četrt. Približno 400 tisoč ljudi je moralo v 27.000 stanovanj s povprečno 2 in pol sobami! Od ostalega mesta je bila ta četrt ločena s posebnimi zidovi ali z zazidavo ulic, oken, vrat in podobno. ((Varnostni položaj« pa je terjal «da Jude povsem izločijo iz Varšave«. Tako so v letu 1942 izselili 310.000 Judov, januarja 1943 spet 6 tisoč 500. Himmler je isti mesec ukazal, naj se vojna in-oboroževalna podjetja — v katerih so delali Judje za svoje tlačitelje in morilce! — s stroji in »delovnimi močmi« vred preselijo v Lublin. Ker pa so se, pravi Stroop, upravitelji tovarn in Jifdje temu na vse načine upirali, je SS Polizeifiihrer sklenil, da podjetja preseli s silo, v «veliki akciji«, ki naj bi trajala tri dni.
Človek si mane oči ali je bral prav. Tri dni naj bi trajala «velika akcija«, pri kateri naj bi s silo preselili stroje številnih tovarn in blizu 100.000 ljudi — vse to z bore 2.000 esesovcev, policistov in gasilcev Tako zmoten račun je moglo hitlerjevskim hudodelcem narekovati le eno: tista nepojmljiva pasivnost mnogih delov prebivalstva v zasedenih deželah, še posebno pa poljskih 2idov, ki je tudi danes še uganka psihologom po svetu. Kako so se dajali sto-tisoči žrtev mirno voditi v smrt in muke, ko jih je gnala le peščica rabljev? Vprašanja tu ne bomo načenjali, saj v tem našem primeru so se rablji zmotili: žrtev se je uprla. Očitno je bilo varšavskim Judom po dobrih dveh letih življenja v getu jasno, kaj pomenijo »preseljevanja«, zato so se odločili, da se izselitvi uprejo z orožjem v roki.
((Pri prvem vdoru v geto se je posrečilo Judom in poljskim banditom, da so s pripravljenim strelskim napadom odbili nastopajoče sile z oklepnimi vozovi vred,« poroča Stroop. Lahko si mislimo, kako je besnel volk, ko se je jagnje na lepem u-prlo! Brž je spoznal, da ne more nastopati velikopotezno, da si bo moral razdeliti področje v odseke in ga »čistiti« postopoma. Tako so se akcije namesto tri dni vlekle skoraj cel mesec.
«Ze po prvih dneh,# beremo v poročilu, «je bilo ugotovljeno, da Judje nikakor ne mislijo na’ prostovoljno preselitev, temveč se ji mislijo upreti z vsemi možnostmi, kar jih imajo. Pod poljsko - boljševiškim vodstvom so si ustanovah t.i. bojne skupine, ki so bile oborožene.« Zenske v teh oddelkih so bile oborožene enako kot moški. «Nič redkega ni bilo, da so te ženske streljale s po enim samokresom v vsaki roki.« Ta odpor je bilo mogoče zlomiti le «z odločnim, neutrudnim dan in noč trajajočim nastopanjem udarnih oddelkov«. Dne 23. 4. je izdal Reichsfiihrer SS povelje, »da je treba varšavski geto prečistiti z največjo trdoto in z nepopustljivo žilavostjo». Tedaj se je Stroop odločil, da judovske stanovanjske četrti
požge vsa poslopja. »Eno podjetje za drugim je bilo izpraznjeno in potem uničeno z ognjem.« Skoraj vedno so ob teh požarih prihajali Judje iz svojih skrivališč. Navadno so poskakali šele zadnje trenutke skozi okna na cesto. »S polomljenimi kostmi so skušali potem še prelesti čez cesto v hišne bloke, ki še niso goreli ali so goreli le deloma ...»
Ves geto je bil prepreden s kanali in podzemeljskimi rovi. Jude, ki so se skrivali tam, so rablji dušili z umetno meglo, poplavljali so kanale, metali bombe vanje.
»Mnogi Judje, ki jih ni bilo mogoče prešteti, so bili uničeni v kanalih in bunkerjih z razstrelitvami.« ((Kolikor dalj je trajal odpor, toliko trši so postajali možje iz SS, policije in vojske . Pogosto je akcija trajala od zgodnjega jutra do poznih nočnih ur ... Nočne ogledne čete so bile Judom ves čas za petami... Le neutrudnemu in nepretrganemu nastopanju vseh sil se je posrečilo, da je bilo v celoti zajetih ali zanesljivo uničenih 56.065 Judov. Temu številu je prišteti še tiste Jude, ki so izgubili življenje pri razstrelitvah, požarih itd.«
((Velika akcija je bila končana 16. 5. 1943 z razstrelitvijo varšavske sinagoge.«
V tako uničevanje in morjenje se je naposled razvila ((akcija za preselitev« varšavskega geta. Dva tisoč težko oboroženih, dobro zavarovanih morilcev je skoraj mesec dni preganjalo desettisoče ljudi, o katerih skoraj lahko rečemo, da so bili goloroki, saj so se branili s samokresi, karabinkami, ročnimi granatami in vžigalnimi steklenicami. To se lepo vidi tudi iz pojasnila o bojnem plenu, ki ga je na Kriigerjevo posebno vprašanje od koncu akcije dal Stroop: «7 poljskih pušk, 1 ruska, 1 nemška puška; 59 samokresov različnih kalibrov; nekaj sto ročnih granat, nekaj sto vžigalnih steklenic; nekaj ročno izdelanih razstrelil in peklenskih strojev.« S takim orožjem so se varšavski Judje branili proti topovom, strojnicam, metalcem plamena ... In vendar so se upirali do kraja.
V drugem odstavku pravkar navedenega pojasnila navaja Stroop še podatke o ubitih:	«Približno 7.000 Judov je bilo uničenih med akcijo samo. S transportom v T. II •je bilo uničenih 6.929 Judov, torej skupaj uničenih 13.929.
5 do 6.000 jih je bilo po cenitvi uničenih pri razstrelitvah in požarih«.
Sicer pa so zgovorna tudi dnevna poročila recimo tisto dne 26. 4. 43: «Izid današnjega podjetja: 30 Judov poslanih v taborišče, 1.330 Judov izvlečenih iz bunkerjev in takoj uničenih, 362 Judov u-streljenih v boju.« Dne 22. 4.: «V množicah — cele družine — so skakali Judje, že zajeti od ognja, skozi okna, ali so se skušali spustiti po zvezanih rjuhah ipd. Bilo je poskrbljeno, da so bili tako ti kot drugi Judje takoj likvidirani.« Dne 24. 4.: ((Vedno znova je bilo mogoče o-paziti, da so se Judje in ban-ditje tudi ob najhujšem požaru raje vrnili v ogenj, kakor da bi prišli v naše roke.« Dne 26. 4.: «Večkrat smo odprli bunkerje, iz katerih ljudje od začetka akcije naprej sploh niso bili na zraku. V več primerih po razstrelitvi skorajda niso mogli več zlesti na dan. Po izjavah ujetih Judov so mnogi v bunkerjih od vročine, dima in razstrelitve zblazneli.« Dne 8. maja: «Nobenega bunkerja ne odpremo več, ne da bi se Judje v njih branili z vsem o-rožjem, kar ga imajo.« ((Danes smo zajeli večje število Judinj, ki so imele v nedrih nabite in odpete samokre-
se.« Dne 13. maja: »Zdaj ni več mogoče izvleči iz ujetih Judov kakih podatkov o bunkerjih, za katere še vedo.« Ta in druga poročila kažejo, da je bil odpor vedno. hujši, kakor je bilo vedno hujše tudi nasilje.
Treba bi bilo podati več odlomkov tega strašnega poročila, vendar tu nimamo toliko prostora.
Morda ga vključi kaka založba v kak zbornik. Tu lahko zaključimo le z označbo, ki jo Stroop nekajkrat uporablja za žrtve svoje ((akcije«; podljudje jim pravi. ((Untermenschen« — le kdo bi si bolje zaslužil to ime kot tisti, ki so mesec dni tako pošastno ubijali brez-brambne tisoče?
Stroopovo poročilo je izdala založba, ki je razen mnogih juridičnih del po vojski izdala nekaj izvrstnih literarnih del, med njimi več dvojezičnih pesniških knjig, in tri leta velikodušno finansirala (uredniku Alfredu An-derschu) edino povojno a-vantgardistično literarno revijo «Texte und Zeichen« Razen Stroopovega poročila bo izdala tudi poročilo Em-manuela Ringelbluma iz varšavskega geta. Zato si je treba ime Hermann Luchterhand zapomniti.
J. GRADIŠNIK
mm
, % %
"V	  ■
■v" IžčŠfc::
.#	.	-SS- :%■
11	«r * »
mMAK&m-’.
Mogoče pride velika vest
Po poletu v povratek na
vesolj1
Zemlji
Medtem ko so se od Budimpešte do prestolnic na Zahodu razširili
polet prvega sovjetskega astronavta že zelo blizu, pa se je včeraj ■ -z močno govorilo, da je do poleta že prišlo in da se o tem samo še čaka
MOSKVA, 10- — Iz navadno dobro obveščenih krogov
se širi vest — ki pa ni uradna — da je Sovjetska zveza že izstrelila prvega človeka v vesolje, od koder se je vrnil na Zemljo živ. Po nekaterih vesteh je sedaj prvi vesoljski človek na vse- -----------------------
Eichmann se že nekaj dni nahaja v Jeruzalemu, kjer se danes prične proti njemu proces. (Slika (a kaže v njegovi celici pred prevozom v Jeruzalem)
stranskem pregledu znanstvenikov. Ko bo ta pregled izvršen, se domneva, da bo objavljeno uradno poročilo.
Ta vest je po vsem svetu vzbudila veliko zanimanje. Iz Londona poročajo, da britanski center za opazovanje v Jodrell Banku ne more vedeti, ali so v Sovjetski zvezi res izstrelili prvega vesoljskega človeka, ker je tir preveč nizek. Tako je izjavil danes predstavnik opazovalnega centra in dodal, da vsekakor taka izstrelitev ne bi bila presenetljiva, ker se je že prej domnevalo, da sovjetski znanstveniki ne bodo čakali do 1. maja. «Ce bi le vedeli za frekvenco radijske postaje, ki jo uporabljajo Rusi, bi morda mogli vedeti nekaj več,« je zaključil predstavnik britanskega opazovalnega centra.
Iz Washingtona pa so sporočili, da NASA (Nacionalna uprava za letalstvo in vesolje) še vedno ne ve ničesar o izstrelitvi človeka v vesolje Medtem pa državno tajništvo
muiMiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiininiiii,,!,,,,,,,,,,,,,	    mm.....mi
■■ ■ mulim itiliiliiiliiaililliiiiij, ui minutami iti n itimi m iiiiiiiiiiiiiiiiii,mm
Ena najhujših nesreč na morju
Za 212 oseb na ladji „DarafiC je smrt uradno ugotovljena
Ker pa se ne ve točno, koliko oseb je prej vstopilo na ladjo, ne bo mogoče nikoli vedeti prav točnega števila žrtev
BAHREIN, 10. — Uradno so sporočili, da Je bila ugotovljena smrt 212 oseb zaradi požara na ladji »Dara*, ki se J« pozneje potopila. Toda kljub temu uradnemu sporočilu se nikoli natančno ne bo vedelo, koliko Je žrtev nesreče. »Mogoče nikoli ne bomo vedeli,* je izjavil neki predstavnik pa-roplovne družbe, «koliko oseb se je vkrcalo na ladjo v Du-bziru.« V uradnih krogih se možnost sabotaže ne upošteva resno.
LONDON, 10. — V svojem posebnem dopisu iz Bahreina
poroča londonski «Daily Tele-graph,« da v Bahreinu kljub londonskim zanikanjem menijo, da je do eksplozije in požara na ladji «Dara» v Perzijskem zalivu prišlo zaradi
naj
sabotaže. Tega mnenja bi bili v Bahreinu.
»Dailjr Telegraph« v svojem dopisu zatrjuje, da pričanja preživelih brodolomcev dopuščajo trditev, da je v Du-bairu nekdo podtaknil bom-
  iiiiiiiiiihii ...............
Danes na Dunaju začetek senzacionalnega procesa
DUNAJ, 10. — Pred porotnih sodiščem na Dunaju se danes začne sodni proces proti 51-letnemu Maxu Guflerju, ki mu očitajo umor štirih žensk, dva poizkusa umcra in še nekaj drugih zločinov. Mož se je rodil v Meranu, kjer je tudi končal osnovno šolo na zavodu »Galilei«. Nato se je takoj po prvi svetovni vojni preselil v Avstrijo. V zadnjih časih, vse do aretacije v novembru 1958, je živel v St. Poltenu v Nižji Avstriji in bil kot potnik neke tovarne pralnih strojev vedno na potovanju.
Sodna razprava bo trajala okoli 6 tednov. Gre za najbolj senzacionalen primer vse avstrijske kriminalistike. Obtožnica je dolga 60 strani, o-stali sodni akti pa zavzemajo 16.500 strani materiala. Pred sodiščem se bo pojavilo 60 prič in še 10 strokovnjakov.
Zločini, za katere bo moral Max Gufler odgovarjati, so sledeči: V marcu 1952 je u-
moril na Dunaju mondenko
 ,u*    ...............................................luninim.,m,n,,,           
Kdo je dobil 10
MASSA, 10. — Ko se je izvedelo, da je bila srečka, ki je zadela na loteriji Agnano 100 milijonov, prodana v Mas-si, je takoj zajela mesto tista živahnost, ki je ob takih priložnostih običajna. Lahko je ugotoviti, kdo je prodajalec srečke — v tem primeru je to lastnik bara Luigi Evangelisti — toda kako naj se ta spominja vseh kupcev srečk; in tudi poznati jih ne more. Sicer se Evangelisti baje spominja, kdaj je prodal srečonosni košček papirja; o-seba ni bila iz Masse in govorila je v severnem dialektu. Nekateri klienti v baru so baje komentirali nakup srečke z besedami: »Milijoni, ki gretlo iz Masse!« Po vsem tem domnevajo, da je bil kupec pač nekdo, ki se je trenutno nahajal v Massi.
Toda nekaj časa je veljal za srečnega dobitnika neki delavec iz kamnoloma marmorja. Zvedelo se je, da se je ta že ponoči vrnil domov ter dejal svoji materi:	«Mama,
zadel sem na loteriji Agnano.
°d vseh strani časnikarji ter i Genove so pokojnika prepe-začeli iskati delavca Massimi- ljali v Castel Leone di Cre-liana Pegolla. Ta je pravza- raona, kjer bo pokopan v prav doma v Fornu, neki hri- [ družinski grobnici, bovški vasi iz okolice Mas-
se, Seveda so časnikarji prišli tudi v Forno in staknili delavca, čigar ime je že šlo po časopisih. Toda Pegollo je zanikal, da bi kdajkoli materi dejal omenjene besede. Domov se je vrnil pozno zaradi tega, ker je vso nedeljo delal v kamnolomu. Ker ga nekateri niso videli ves dan, vedeli pa so, da je tudi on kupil srečko v omenjenem baru, so začeli domnevati, da bi lahko on bil srečni dobitnik in da se je nalašč umaknil pred javnostjo. V uredništva toskanskih listov pa je vest, da je Pegollo materi naznanil stomilijonski dobitek, prišla po telefonu od nekaterih njegovih sorodnikov. Mogoče se bo še izkazalo, da je torej Pegollo vendarle dobitnik 100 milijonov.
GENOVA, 10. — Danes je
Grem proč, preden me naj- bil tukaj pogrebni sprevod pi-dejo.g V Masso so pridrveli | satelja Virgilia Brocchija. Iz
Prvič letalo sredi Antarktike v polarni noči
WASHINGTON, 10. - Neko a-meri.ško letalo «C-130» s Smučmi je uspelo pristati pri oporišču Byrd na Antarktiki. Prišlo je po sovjetskega znanstvenika Leonida Kupernova, ki se je nahajal pri ameriški znanstveni ekspediciji. (Za zamenjavo se neki ameriški znanstvenik nahaja v sovjetskem oporišču Mirni.) Kuper-nov ima želodčno rano in bi moral biti nujno operiran. Letalo je s sovjetskim znanstvenikom odletelo proti Christ-churchu na Novi Zelandiji. Ameriška mornarica je podčrtala, da je to prvi primer,
Emilie Meystrzik. Najprej jo je z nekim uspavalnim sredstvom uspaval, nato pa zadušil. 3. junija 1958 je najprej z istim uspavalnim sredstvom uspaval kuharico v Kitzbiihlu Josefine Kamleit-ner, nato jo vrgel v Donavo. 17. septembra istega leta je na povsem isti način umoril ločenko Mario Robas na Štajerskem. 16. oktobra prav tako 1958. leta je na isti način najprej uspaval, nato vrgel v Donavo prodajalko časopisov iz Gradca Julie Nass. Uspavalno sredstvo je zločinec posredoval žrtvam v rumenkastem likerju, ki ga je dal piti svojim žrtvam, ki jih je zvab* ljal «na majhen izlet z avtomobilom«.
Komaj za las se je rešila smrti peta njegova žrtev. Morala bi se bila srečati z Guf-lerjem 2. novembra, toda nekaj dni prej ga je avstrijska policija že aretirala.
Trgovski potnik Richard Wagner, ki je v septembru 1958 sedel v avtomobilu poleg Guflerja in popil požirek rumenkastega likerja z uspavalnim sredstvom, se je pred časom zbudil. Gufler je odprl vrata avtomobila, ga sunil na cesto, nato dvakrat vozil čezenj in, misleč, da ga je že ubil, oddrvel. Nesrečni Wag-ner je bil sicer hudo poškodovan, vendar mu je uspelo rešiti se.
Dan pred božičem leta 1951 je Gufler hotel umoriti nekega dunajskega draguljarja, kateremu pa je uspelo preživeti, pa čeprav ga je bil Gufler ustrelil s samokresom v zatilnik.
Vsi ti zločini imajo Se to obteževalno okolnost, da je zločinec svojim žrtvam pobral ves denar in vse kaj vredne predmete, kolikor so jih imeli pri sebi. Na njegovem stanovanju v St. Poltenu so namreč našli celo skladišče predmetov, oblek in marsičesa drugega, kar je Gufler pobral svojim žrtvam. Da bi zvabil ženske, predvsem tiste, ki so bile v gmotnih težavah ali ki bi si želele družbe, je Gufler objavljal v časopisih poročne ponudbe, v katerih je obljubljal »potovanje v srečo«.
V začetku je Gufler policiji vse priznal, pozneje pa je priznanja preklical in prisegal,
bo. Štirje britanski častniki-
strojniki, ki so se nahajali na ladji, so izjavili, da je komaj 15 minut po nepojasnjeni eksploziji vsa ladja postala ena bakla.
Glasnik admiralitete je izjavil, da ob 7.20 (po italijanskem času), ko se je ladja, ki so jo vlekli proti Bahreinu, potopila, ni bilo na njej niti enega človeka. Po računih admiralitete je nesreča terjala od 150 do 165 mrtvih od 762 potnikov, kolikor jih je bilo na ladji, vštevši sem tudi 130 mož	posadke.	Po izjavah	a-
gentov plovne družbe, kateri je ladja pripadala, je pri nesreči	izgubila	življenje	okoli
polovica članov posadke, z druge strani pa naj bi pri nesreči	izgubilo	življenje	v	ce-
loti celo 200 oseb. Gre baje Večinoma za Indijce, Pakistance in Arabce. Davi je neki glasnik izjavil, da vendarle obstaja nekaj	upanja,	da	bi
se našli še nekateri pogrešane!, del katerih da se je izkrcal v Dubairu, del pa v Bahreinu. Med reševanjem so bili člani mnogih družin med seboj ločeni in sedaj se trudijo, da bi preživele ločene člane družin spet združili.
včeraj podrl plaz med pleza-
Našli so plezalca ki ga je odnesel plaz
njem na Piz Ciavazes v skupini Sella.
Ko je dosegel vrh (2.828 m), je alpinist z dvema tovarišema začel sestop po ne posebno težki poti. Vsi trije so sestopali prosto, ne da bi bili navezani, ko jih je za hrbtom zajel plaz. Staffler, ki je bil na najbolj izpostavljeni točki, se ni mogel obdržati in je padel precej globoko. Ostala dva sta se oprijela skal in sta vzdržala, dokler je speg zdrknil preko njiju.
Po brezuspešnem iskanju vso noč je davi neka skupina financarjev iz Moene s sondami našla truplo nesrečnega alpinista ter ga potem spravila v Canazei.
Ustanovitev arabske letalske družbe
BAGDAD, 10. — Konferenca arabskih letalskih strokovnjakov je bdobrila načrt za ustanovitev arabske letalske družbe, ki bi delovala na mednarodnih progah. Stroški za ustanovitev družbe bi znašali okrog 17 milijonov šter-lingov. ZAR in Irak sta sklenila podpisati po 20 odstotkov glavnice družbe, Kuvajt in Saudova Arabija pa bosta
za obrambo previdno molči.
BUDIMPEŠTA, 10. — Madžarski list «Hegtoel Hirek« objavlja danes na prvi strani vest svojega dopisnika iz Moskve, da bo prvi sovjetski astronavt poslan v bližnji prihodnosti v vesolje. Časnikar razlaga, kako bodo pazili na astronavtovo varnost med potjo in kakšno bo njegovo
opravilo v vesO^’j't(0 V Moskvi J' \ J po katerih tak0 ...a*
tuji časnikarji^. jjJ
se. pripravlja	F
Londonski
dard» piše, da bo Pjf stielitve prvej* ^ V astronavta vsa*^ ptf
no zatrjuje
ške CBS. Ta dop« sporočil, ?a »°
ob 15. uri P
liti'
čila o izstrelitvi^
vekom, da P4 1* j# neznanega vzro*
 ...................................||||||||||||||||||||||||||||IIIIII*»CI,,II>	(
Poročilo zveznega tirada za zdraV*^,
Zdravstvena osffl j v ZDA ni
WASHINGTON, 10. — Na stotisoče oseb vsako leto v ZDA umre ali pa postanejo trajni invalidi zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili ali tudi ozdravili. Tako zatrjuje zvezni urad za zdravstvo v neki svoji publikaciji. V tej publikaciji se zatrjuje, da:
1. 40.000 smrti od raka na leto bi mogli preprečiti;
2. 20.000 oseb, ki jih na leto umre zaradi mrzlice, ki povzroča revmatizem, ali zaradi srčnih bolezni, katerih vzrok je prav tako revmatizem, bi mogli preprečiti;
3. tuberkuloza požanje na leto v ZDA 60.000 življenj, pa čeprav bi se ta bolezen dala ozdraviti, če bi njeno razmnoževanje preprečili ali zajezili.
4. milijoni otrok rastejo brez vsake profilaktične zo-bozdravniške nege in so zato primorani trpeti zaradi gnitja zob, pa čeprav je vsakomur znano, da se to da preprečiti ali vsaj do skrajnosti skrčiti že z navadno blago fluoriza-cijo pitne vode;
5. nadaljnji milijoni oseb, ki bolehajo za raznimi kroničnimi boleznimi, niso deležni primernega zdravljenja, ki bi jih vrnilo normalnemu življenju.
Publikacija poudarja, da stroški za oskrbovanje sto tisoč slepcev v ZDA stane davkoplačevalce 100 milijonov dolarjev na leto in da bi se velik del teh primerov mogel preprečiti s pravočasnim zdravljenjem glavkome ali diabetesa, ki sta vzroka slepote. Milijon Američanov, ki bolehajo za glavkomo, in poldrugi milijon ljudi, ki bolehajo za sladkorno boleznijo, niso deležni nobene oskrbe, ker se niti ne zavedajo, da bolehajo za temi boleznimi, in mnogi izmed teh so kandidati, da postanejo slepi.
žrtev je P°stil
prejšnji teden ' raciji. Približno j ,
zneje, ko Je
It- k
T*(lv\t u
stavracijo, mu 1*^ ir j kala sporočilo*
ne strežejo. E’1 daj pokazal
toda ženska,
vorila, jih m gledati.
Diplomat je
V l
!> *
Opravičilo ZDA črnemu diplomatu
WASHINGTON, 10. — Državno tajništvo se je uradno
podpisala po 15 odstotkov. Je-	y  ___________________________
BOČEN, 10. — Davi po zori i men in Libanon sta načelno I opravičilo Williamu Fitzlohnu” so reševalne skupine našle j pristala na sodelovanje. Se- diplomatskemu predstavniku truplo 20-letnega Anderla daj bo moral sklep potrditi iz Sierre Leone za primer Stafflerja iz Bočna, ki ga je | arabski gospodarski svet. | rasne diskriminacije, katere
 ...........................    iiiiiiiiiiiiiiiiii........................imunim...i.............................
i*V {
on sporočil	c/
žavnemu tajni^* je čutil m°nn<’
P
Negativno do umetne
PISTOIA, l0:. y niški akademU' peš i, bila debata 0 e«to . ij jevanju. O batirali z me:	, L
nega in m0f.,: p/ i J Referenti so b“,L
fi ^ II,
ravnatelj .°dd^nc, j'., j* medicino	h
medicino -	..	m-
doin, namestnik	k
žilca prizivneg aVn*l.\; m Agresti. VS i:
msgr.
menišča iz
U!*e
govorniki so ijčin-jti tev obsodili k
Sto let »fi \ občin«1 T
DUNAJ, 1°; lco <"
proslavili !*° -vet*-
ga občinskega ^ji [f-.
VOluciji 1848 J	,1	t?;
ustanovljen P ^ t> pf
pravni organi*?^
pa
reakcionar^ ^
zatrl. Po P°rBl jo Pj ^ ti in Solfe«nonOVnO jf,
nji položaj P°" jj6l *
don^l
nil in 9. aPr'**,1Iiaj
stanovil PrV1-a je ski svet, ki 8	^jj
120 svetovalcev-	j j	,
Ah^inski svet .!,( j
Občinski svck'r»ti^,1|j lt| ni imel deniokj^ 1^ ?
kot dandanes-
im'
:el“,
prebivalcev	Kcjd	^
pravico, med	vi£ ^
splošna volilna ^jio j ^
na šele po PfV je|i ^ tj
ni. Pred sto *
mesto 5.540 v, ,j --.bivale' ((v.
550.000 prebiva at v površina sede epif ■’ tisoč 409 ,afi9 J.
Zaradi malenkostnega prepira je s pištolo ustrelil dve osebi
NEAPELJ, 10. — Zaradi pre-
pira, do katerega je prišlo iz povsem nepomembnih razlogov, je 40-letni Carmine Pe-zone v kraju Parete s petimi streli iz samokresa smrtno ranil 62-letnega Raffaela Di
Sama in njegovega 24-letnega
sina Salvatora. Trije streli sicer niso zadeli, ostala dva pa sta smrtno zadela eden o-četa, drugi pa sina. Oče je rani podlegel v neapeljski bolnišnici »Dei Pellegrini«
ko je kako letalo uspelo pristati sredi Antarktike med po- [ da »ni sposoben umoriti«, pa
larno nočjo,
] čeprav ni nikak angelček.
Don Jaime, brat belgijske kraljice Fabiole in Melina Mer-couri, ki skupaj igrata v De Sicovem lilmu »Sodni dana
kmalu potem, ko so ga tja pripeljali, sin Salvatore pa je rani v prsa podlegel nekoliko pozneje v bolnišnici v A-versi, kamor so ga bili pripeljali.
Raffaele Di Samo in njegov sin Salvatore sta bila že dol go prijatelja Pezoneja. Minulo noč sta se do pozno zvečer zadržala pri praznovanju velikonočne sedmine v središču naselja in se nato vračala proti domu na periferijo. Z njima je bil Raffaelov brat Domenico ter neki 16-letni Luciano Pastore. Po prvih u-gotovitvah in pričanjih sta bila Raffaele Di Sarno in njegov sin, toda predvsem Raffaele, precej vinjena. In to naj bi bil glavni vzrok za prepir, ki se je tako tragično končal. Med potjo proti domu, in sicer na Trgu Vitto-rio Emanuele sta oče in sin srečala Pezoneja, ki ju je o-stro ogovoril. To je povzročilo nove žalitve, predvsem s strani Raffaela Di Sama. In tedaj je Pezone potegnil samokres in petkrat ustrelil proti Raffaelu in njegovemu sinu. Raffaelov brat Domenico in mladenič Luciano Pastore sta takoj dvignila alarm in klicala na pomoč ljudi iz okolice. Ranjenca so odpeljali v bolnišnice, kjer sta podlegla, policijske oblasti pa so se lotile iskanja morilca, ki pa ga ie niso naši*.
1.670.000. Leta
tvorjeno drž jgg3
dališče. leta
lača ter pa
rlatt>'
univerza in »je theater (naJ gledališče)
Cesarsko
2 milijona živelo	strah	_5tll y)k
vojni, ko Je <a(*e-nica majhne d«* ( M je postal DU .„el &
posebnega
pr8VV>
?!	n
(dežela) zase- f še osem La_bjjns*1 ji
tedaj ima 0 objast
funkcijo in
parlamenta
Danes Pr*0 proti <#»
LUCCA,	tr»7J
slavni amer>s , ^ J je obtožen 8 mamilih tef v tufj/jtj
jutri
cev
nahaja V	V
86 b0ad° njeg°va ci tudi nleg dve"V,
Alle Baker, ,ravn' |f
m
Joe Car.m. -chelli iz ;:Ao CK
zdra
Nottoli iz ^a°5ti^
hotelir Giam-- *i
na Pietrasant
zaporu.
0
napravil*
n - V/' RIM, 10- vze’ tk
deklica si >e , t>H \<ffl ker staršem ^ p|«S-
*" V j p- .
bi šla na ne* ostala s8II,av te1’’ eno uro ih jjgP1 zastrupil* *
Pred skorajšnjo popisno akcijo prebivalstva
Britanija postaja
narod starcev»?
Rokujejo, da bo število prebivalstva na otoku preseglo milijonov - Po gostoti prebivalcev na 4. mestu na svetu
%DON .
Huj v' Prila- ~ Manj Sik l:evetiezifnih for-•^.ie	°	Podatkov	in	hi-
<itk(
Uteiev.
ter
anJe zbranih po-
2natno večji stro-
bodo
dosle
Slavne značil-
"aiboli množic-
,V*2S?» **««
; a' fHije; uj 7"!™*‘va * i-tn. 1 “o izveden
Popisa
prebivalstva
!?,e 2S to '1 Podr°bne pri-M ZWtraj h 1,0 80 že v te-
14 ,r#1ada toSoo"1* 86 b° Itit. Popis°Valc» honorar-V?rini4 razkropila > ''o viit P° «oku. ob-
I k’vb° devet° ahlŠ°’ vrnila & te izonl • kasneJe.
'tiiilSskih
C1 '^to r\istiinih a_
0 doslej že 16.
V;;ia vsakih deset* let ^ ‘Ml. ko
Edina
izjema je
■eto
Ha nj*' *° zaradi voj-
tiSa nin°' Za razliko Popisa, ki je bil
k.Vr.!d desetimi
trat
mi leti,
Jb°ih vnar.‘a*° na vrsto
"j ,a|Wv„“«ltancev- bo
ta Nišim a?se formular-
sS’i ".točne
'SSt
‘iskana tu-
i ] i
t>.y * nei ^89lskemitani> - vel-
SiSanih a‘Pomembnej-ai. °dnoSnn narodnostnih
19 6aPravV ie*ikih. k‘ [!* kKJp0tabli- v zel<> mali .%>> V i ‘°
v nekate-
V ' poljsk‘taliianskem,
y*». Ut)8kam, hindu.
ln bengal-
Pa bodo že čez
\ ‘.““»Bo
s4Sv. -
L Kliki b°do Upnl. stroški 0rie j„ asali okrog
Vežkot
'V
akcij iS°t)0P^ . tei mi-
-au
r«i d redili '*h ir ?> let
'»S«."'::
tokrat od-
K>*v Predili
■
no in
"O^ečTt1 možSa-
redi'
'eh
- h -um?1 L"
I^HatrV-i.
dveh"Y stat>stično Pol jeP p°l letih,
Prej kot
skoraj
PW, 'U[ P^ed 10"Teu:
*» V.9 1«	°°	Donic	~
pri
}>iii^ BrL?°pis P°ka-
t^NvBrodancev danes
5' ‘C* ve<i kotsno okrog
K ki Sl Pom pred 10 taSo8* "'ed enm,bni rezuU SS l\ se aUmi
pri-
V,1' Hep.f»bivai,?#naia n» C**ai, IJo, stVa po sta-
0	-...a	po	sta-
k>s,\ tenden 86 b° Pa' V9 Sov«* pCa
_
S ' »S 13-30- Gul VSa' Y\.Ki?! Pese- P°
Pl*s;
Ma-
K Poveea;ra Pr°cen 9^ro #9tarih Premladim, To
na primer pomeni, da se na otoku povečuje število uživalcev starostnih pokojnin, ki pa jih mora zajamčiti davčni dohodek relativno ved-r.o manjšega števila prebivalstva v delovnem odnosu. V primerjavi s predvojnim razdobjem, kaže naravni prirastek prebivalstva resno tendenco nazadovanja. V zadnjih 50 letih je povprečna življenjska doba moških narasla od 45 na 57 let, ženskih pa od 50 na 73 let. Za to nv povsem neumestno vprašanje če ne postaja V Britanija postopno »narod starcev«.
Rezultati zadnjega popisa prebivalcev so pokazali, da je Britanija po velikosti o-zemlja na 75. mestu na svetu, pc številu prebivalcev na 9.
mestu, po gostoti prebivalstva pa takoj za Japonsko, Belgijo in Nizozemsko. Podatki so tudi dokazali, da je štiri petine prebivalcev koncentriranih v mestih in da skoraj vsaki drugi Britanec (točneje 4o odst.) živi na e-nem od sedmih velikih urbanističnih področjih — v Londonu, Birminghamu, Manchestru, Leedsu, Liverpoolu, Newcastlu na Tyneu in v Glasgowu. V zadnjem času so nekateri statističarji ugotovili, da število prebivalcev tako imenovanega velikega Londona (8,300.000) ne samo stagnira, temveč po njihovih ocenah celo pada. Koliko je to točno, bo poleg drugega moral pokazati prav bližnji pcpis.
Scena iz Liebermannove opere «Sola za žene«, ki jo bo nocoj uprizorila v Avditoriju mariborsk a Opera pod vodstvom dirige nta J. Cipcija
Pred nocojšnjim prvim nastopom v
Mariborski operni umetniki o svojih prvih tržaških vtisih
Vsi so srečni, da lahko nastopijo pred tržaškim občinstvom
Trst... Ponedeljek 10. aprila 1961... Kolodvor.. Ura je 17.28... Na peronu št. 4 so zbrani člani SG v Trstu, razni kulturni delavci, fotoreporterji, TV operaterji... Čakamo naše ljubljene mariborske goste. Od daleč ... pisk lokomotive ... Prihajajo ... Izstopajo.
Prvi izstopi upravnik mariborskega SNG tovarik Josip Šegula. Stiski rok, rože, kratek nagovor ... Spoštovani gosti! (govori upravnik SG v Trstu prof. Rado Rauber); V čast in veselje mi je, da vas lahko pozdravim na naših tleh. Želim Vam, da bi se med nami ta dva dni najlepše počutili. Dobrodošli! (Ploskanje — odgovarja upravnik meriborske-ga SNG) «Tovariš upravnik, dragi igralci! Najtopleje se vam zahvalim za prijeten spre jem ter vas ponovno vabim v Maribor.
Od tu krene povorka gostov in gostiteljev, solistov in glasbenikov, do hotela Pošta. Pevci se umaknejo v svoje sobe, ostali se porazgubijo, uradni sestanek je določen za 21. uro
KULTURA
Friderik Lupša — 25 let na opernem odru
Znani basist ljubljanske Opere Friderik Lupša je v soboto z nastopom y ((Seviljskem brivcu« slavil 25-letnico svojega umetniškega delovanja kot član in prvak opere SNG v Ljubljani. V svojem 26-letnem zvestem in požrtvovalnem delu na deskah ljubljanske Opere je jubilant ustvaril celo galerijo basovskih vlog, skoraj sto likov, med katerimi tudi nekatere najtežje partije operne literature. Kdo se ga ne spominja kot Povodnega moža iz «Rusalke», šegavega Ke-cala iz «Prodane neveste«, tragikomičnega Don Kihota ali silnega Borisa Godunova? Res škoda, da ga doslej še nismo mogli pozdraviti in poslušati tudi pri nas v Trstu.
«JNovi val»
ni francoska mladina
V listu »Arts« je mladi pisec Jean-Rene Huguenin objavil vroč polemičen članek, v katerem odločno odklanja, da bi predstavniki tako imenovanega «novega vala« francoske umetnjsti — Francoise Sagan, Christine Rochefort, Vadim, Chabron in drugi bili tipični predstavniki mlade generacije. V »vojem članku pravi: »Novi val prav gotovo ne predstav-Iju današnje mladine. Filmi in romani avtorjev «Novega vala« se skoraj vedno dogajajo v tistih izpraznjenih mon-danih kiogih, ki nimajo nič skupnega s sodobno mladino, ki pa jih pripadniki »novega vala« zvesto obiskujejo in se v njih navdihujejo z upornostjo parvenijev. Mladina, prava mladina se ponaša napram življenju in ljubezni z resnostjo in spoštovanjem. Ni obsedena po uživanju, ne izživlja se v razvratu. In ni brez moči, da bi ljubila in živela tako, kot so jo slikali glasniki «novega vala«.
Dos Pasos proti velikim sindikatom
Znani ameriški književnik John Dos Pasos je nedavno objavil svoj najnovejši roman z naslovom »Polstoletje«. Kritiki poudarjajo, da je to njegovo delo zelo podobno znani trilogiji ZDA s tem, da je v ZDA bil predmet njegovih napadov veliki kapital, v »Polstoletju« pa so ta predmet veliki sindikati. Dos Pasos v svojem zadnjem romanu zastopa mišljenje, da je pritisk kapitala na delavce zamenjal birokratizem sindikalnih vodstev, pred katerim se čuti delavcev v enaki meri ogroženega in izdanega.
Kulturno ogledalo Italije
Anketa, ki so jo izvedli med študenti na fakulteti za statistične in demografske znanosti rimskega vseučilišča, je pokazala, da ima med italijansko študentsko mladino od vseh umetniških panog največ pristašev glasba (40,9 odstotkov), od katerih se jih je skoraj polovica izrekla za klasično glasbo. Skoraj četrtina študentov ima najraje likovno umetnost (22,7 odst.), književnost (11,7 odst.), dramsko umetnost (9,8 odst.) in tako dalje. Podatki o zanimanju kupcev za deset najpopularnejših literarnih del v drugi polovici 1960 stavljajo na prvo mesto Joyceov roman »Ulisej«, za njim pa Moravijevo «Noia» in Cassolovo «La ragazza di Bube«. Sledijo še lommaso di Lampedusa, Italo Calvino in Pratolini. V ostalem pa »Coriiere della Sera«, ugotavlja, da je italijanska intelektualna elita na svetovni lestvici sicer ozka toda zelo visoko, medtem ko povprečni indeks o stopnji izobrazbe Italijanov kaže, da je v mednarodni primerjavi na enih izmed poslednjih mest.
V Jeruzalemu bodo sodili Eichmannu in še komu...
Od danes na zatožni klopi Hitlerjev	minis
»
Rasizem se začne že z «Mein Kampfom» - «Nuernberški zakoni» dr. Globkeja - Zakaj se protivijo generali - Ker je likvidacija počasna, si izmislijo «tovarno smrti»
Danes se v Jeruzalemu zač-, je sodeloval tudi sedanji na-
Ho
Torek, II. uprl la IlMil
^ 'u/° Trst 4
'Lrija ‘istoče; * 18.30 ^'nost ln SkV nf' 5' ,0 JHubert: Sh a>li.^ '3°:' m i Pisani
H20,00' w*‘ie pre' VVH 2l on rt’ 20-3°i \ vH.Ha- Obzornik
J5tk« Lil	*<>»-
I!" Ca,pP°-' fitk. pi„, antičnih Vr sUsba;
„ GUlespie!
.‘■fe Trst •tv *r
XftUlsneriJa;
, :na «Wj»: b- t: Hi ** bobro
SL 'i ko. . Jutro;
bo’ hu akvareli; r*tn»j. > 13-40:
r'tJa .. in Ja-
Vi keltis,SVeta- 16-45: 3-3o.lsOo. *'»;	’	Orke-
»,au.	■"■•I*
l)'i! Aii<i?lasbeni Prenos
ShJ. H; L Program;
-
NSSSr m
^ v'au.^1. morjih;
V:‘l.H3.3°; Do-' 11-00; Radij-
ska Sola; 12.00: Glasbeno življenje v Ameriki; 13.30: Operno gledališče; 15.15: Poje Ga-brielle Vanorio; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najimajše; 17.20: Glasbena polifonija v dobi 1500;	17.40:
Zanimivosti od vsepovsod; 18.00: Poje Lya Origoni; 18.30: Enotni razred; 19.00:	Oddaja
za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 21.00: Tro-dejanka Valentina Bompianija: »Strah pred menoj«; 22.30: Poje Yves Montand: 23.00: Peter Rugolo in njegov orkester.
II. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Glasbeni program; 11.00: glasba za vas, ki delate; 13.50: »11 Discobolo«; 14.00: Naši pevci; 15.00; Kratek simfonični koncert; 16.00: Program ob štirih; 17.00; Operne gledališče; 17.30: «Hi buttatuori«; 20.30: Vso srečo s sedmimi notami; 21.45: Večerna glasba.
III. program
17.00 bocoiiermijevi in Brucknerjevi. Kvinteti; 18.00: Preporod v Italiji; 18.30: Filmski pregled; 18.45: Na programu Hlndemith in Honegger; 19.15; Zadnja leta Virginie VVoolf; 20.00: Vsakovečerni koncert; 22.00: Francoska instrumentalna glasba v 19. stoletju; 22.45: Za radio prevedena dela; 23.15. Skladbe M. Musorg-skega.
Slovenija
1.05- Izberite melodijo tedna! 8.55: Radijska Sola; 9.25: Uroš Krek: Sonatina za godala; 9.40: Vokalni kvintet; 10.15: Skladbe B Kunca, M. Prebande in Iva Lhotke; 10.40:	Utrjujte svojo
angleščino!; 10.55: Dve ameriški popevki; 11.00: Melodije
Iz Dvorakove Rusalke; 11.40: Zvočna mavrica; 12..00: Z Božom in Miškom; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25; Klavir, orgle in orglice; 12.45: Pihalni orkester; 13.30:	Zabavni pot-
purl; 14.05: Radijska šola; 14.35: Modest Miusorgski:	Hovanšči-
na; 15.40: Listi iz domače književnosti; 16.00: Iz fonoteke za zabavno glasbo; 17.15: Razgovor z volivci; 17.25: Igor Stra-vinsky: Petruška, baletna suita; 18.00: Iz naših kolektivov; 18.15; Dve skladbi za godala; 18.20: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45: izobraževalni obzornik; 20.00: Koncert zbora ln orkestra italijansko-švt-carskega radia; 20.30: Radijska igra — Mirko Božič: Pravičnik; 21.20: Dragutin Savin: Tri orkestralne slike; 21.30: Veliki zabavni orkestri; 22.15: Nočni komorni koncert; 23.05: Italijanske popevke; 23.25: Po svetu Jazza; 23.55: Prijeten počitek!.
Ital. televizija
13.00: TV šola; 17.00: TV za najmlajše; 18.00: TV dnevnik; 18.15: Drugo nadaljevanje štirl-dejanke Olivera Goldsmitha: »VVakefleldski župnik«; 19.25: Oddaja za analfabete; 20 30: TV dnevnik; 21.15: Film iz serije Karovana; 22.05:	Moderato
svving; 22.45: Registracija nekega športnega dogodka, ob koncu TV dnevnik.
Jug. televizija
Italija 17.00; TV za otroke: Avanture v Afriki — Sintetična tkiva — dok. film — Cirkus medvedov; 21.00: Zabavno-reklampa oddaja 21.15: Karavana — serijski film; 22.10: Moderato svving — glasbena oddaja; 22 50: Prenos športnega dogodka.
ne sodna obravnava proti velt kemu nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu, ki mu pr-tijo krivdo za smrt 6 milijonov Judov, kolikor so jih v zadnji vojni nacisti pomorili v zloglasnih nacističnih taboriščih in drugje, do koder je njih V9jska v zadnji vojni prodrla. V posebej zgrajeni dvorani palače «Beit Haam« je v ospredju, blizu sodnega zbora, postavljena posebna celica iz debelega stekla, ki naj velikega zločinca zaščiti pred javnostjo. Eichmann pa ni toliko v nevarnosti pred teko njegovo bivšo žrtvijo, ki je taborišče po naključju preživela, pač pa bolj pred kakim svojim bivšim somišljenikom in sokrivcem, ter morda pred. tistimi krogi, ki jim nikakor ne gre v račun, da bi se zločinska dejavnost nacizma ponovno spravljala na dan.
Procesu bo prisostvovalo o-koli 400 novinarjev iz vsega sveta, katerim je na razpolago vse, kar sodobna tehnika premore za naglo poročanje in obveščanje. Nadalje bo procesu prisostvovalo 30 . diplomatskih predstavnikov, dočim bo običajnega občinstva bolj malo, in bodo navadni opazovalci mogli procesu slediti po televiziji, ki bo pa priključena 1» na večjo dvorano v neposredni bližini sodne dvorane.
Tu pa je vredno dodati nekaj ((zanimivega«. Zahodna Nemčija nima z Izraelom diplomatskih stikov, vendar bo v Jeruzalem poslala svojo delegacijo, za. katero pravijo, da bo močna. Ta delegacija bo proces «opazovala». Znano je namreč, da Adenauerjevi Nemčiji proces proti Eichmannu ni preveč po godu. Čeprav tega v Bonnu izrecno niso povedali, so nakazali s tem, da so odbili prošnjo zahodnonemške-ga odvetnika Servatiusa, ki je prosil, naj bi mu Bonn plačal honorar za obrambo Eich-manna. Bonn se je izgovarjal, da Eichmann ni nemški državljan, kar pa ni res. Da pa Bonnu proces v Jeruzalemu ni po godu, je razumljivo. V zahodnonemški upravi je danes cela vrsta zelo visokih in vplivnih funkcionarjev, ki so bili nekoč funkcionarji nacl stičnega zločinskega aparata. Nekaj imen:
Sedanji generalni tajnik A-denauerjeve vlade dr. Globke je že v septembru 1935. leta izdelal zakonski osnutek in kd-mentar k zakonu, ki nosi naslov «Nuernberški zakoni«. Gre za zakon, ki je nacistom služil kot pravna osnova v vsej njihovi rasistični politiki, torej tudi v njihovi kampanji za iztrebljenje Judov, zaradi katere danes sodijo Eichmannu. Meerkatz je bil za časa Hitlerja visok funkcionar v tedanjem pravosodnem mini strstvu, danes je minister Bluecher je bil Hitlerjev vi. sok funkcionar, danes je Adenauerjev predstavnik v zahod r.onemški skupnosti za premog in jeklo. Sedanji bonnski veleposlanik v Švici Mohr je vodil nacistične deportacije iz Nizozemske. Sedanji policijski šef v Bochumu Kraiker je vodil klanje Judov in antlnaci-stov v Bjalistoku, pri čemer
čelnik policije v Essenu Hans Lattmann...
S tem naštevanjem bi lahko nadaljevali v nedogled, saj je v Adenauerjevi upravi Zahodne Nemčije na tisoče visokih funkcionarjev, ki so nekoč bi(l Hitlerjevi funkcionarji in so neposredno krivi ali sokrivi za smrt milijonov ljudi Toda vrnimo se k Eich-mannu.
Eichmannova zgodovina je dejansko zgodovina nemškega rasizma. Ta se je začela pravzaprav s samo nacistično ideologijo, ki jo je Adolf Hitler strnil v «Mein Kampfu«. Na osnovi tega je bil v septembru 1935 sprejet zakon proti Judom in nearijcem nasploh Pri sestavi Nuernberjjk.ih .zakonov Eichmann sicer ni imel opravka, zato pa je bil leto pozneje že funkcionar v judovskem muzeju, ki je kot dopolnilo gornjega služil pro-tijudovski kampanji. Od tod gre Eichmannova pot naglo navzgor. Leta 1939 je bil u-stanovljen Osrednji urad za judovska vprašanja, ki mu je sicer načeloval Heydrich, vo-dii pa Eichmann. Program tega odbora je zapopaden v Hitlerjevi izjavi: «Evropa ne ob imela miru, dokler ne bo problem Judov rešen«.
In Eichmannu ni bilo treba dvakrat reči. Lotil se je takaj organiziranja najprej uradov v Nemčiji in v zasedenih področjih, in leta 1940 že prvih taborišč, ki so bila namenjena nele antinacistom nasploh, pač pa izrecno tudi Judom in to tokrat najprej na Poljskem. V ta taborišča so SS-ovci, po naročilih Eichmanna in njegovih podrejenih, dovažali na tisoče Judov, ki naj bi kot prisilni delavci služili Reihu. Vsa dosedanja protijudovska gonja pa še ni zavzela one strahotne ostrine, ker so se doslej nacisti omejevali le na prisilno delo in počasno umiranje. Za »dokončno likvidacijo« judovstva so se nacisti odločili v zimi med 1940. in 1941. letom, ko je propadel načrt, da bi vse Jude iz Nemčije in zasedenih področij izselili. Ker ta načrt ni uspel, so se odločili za »fizično uničenje«. Odlok za to je sicer dal Hitler, toda zamisel je prišla ali od Gcebbelsa ali od Eichmanna. Tako pravijo nemški viri. Hitler je svoj sklep o fizičnem izstrebljenju Judov sporočil najprej Himmlerju. Bilo je to v marcu 1941. 30. julija istega leta pa je Goering že izdal ukaz «vsem državnim organom velikega rajha« naj sodelujejo pri načrtu za ((dokončno rešitev« judovskega vprašanja, ki je bila poverjena Heydri-chu in Eichmannu in s tem dnem je Eichmann postal nekakšen minister smrti za vso Evropo, kajti njegova oblast se je raztezala od skrajnih meja, do koder so nacistične čete prodrle v SZ, pa do Pire-nejev in od Narvika do Aten.
Od začetka so nacisti Jude pobijali kar s streljanjem, toda to ubijanje je terjalo preveč časa in preveč streliva Povrh tega so se višji častniki pritoževali, da ima takšno uničevanje tri negativne plati, predvsem da vojakom, ki
izvajajo likvidacije, popuščajo živci, drugič, da je pri likvidaciji zaposlenih preveč vojakov, ki bi lahko bili na frontah, in tretjič, da se z enostavno likvidacijo odtegujejo ((proizvodnji še dela sposobni ljudje«.
Da bi SS-ovcem pri likvidacijah «ne popuščali živci«, so si Eichmann in njegovi omislili najprej plinske avtomobile, v katerih so z uhajajočim ogljikovim oksidom v treh minutah pomorili do 30 oseb, kolikor jih je stalo v avtomobilu. Toda to je bilo vse preveč počasno delo. Iz zagate je Eichmanna in njegove rešil neki SS-ovec. Ta je v ta-
borišču v Auschwitzu po naključju našel neko zalogo škatel. v katerih je bil strup «Zyklon-B», ki ga je «I.G. Far-ben Industrie« izdelovala za uničevanje mrčesa. Ta goreči nacist je učinkovitost tega strupa preizkusil nad skupino ujetih sovjetskih vojaških komisarjev. Uspeh je bil »odličen«.
Eichmann je ta način uničevanja izkoristil in v kratkem je taborišče Auschwitz postalo tovarna smrti. V njem so zgradili pet velikih plinskih celic, v katerih so mogli s plinom pomoriti do tisoč oseb
(Nadaljevanje na 6. strani)
v ((Dijaškem domu«.
Sedaj se komaj začne delo kronista, ki vam v borbi s časom hoče čim prej prinesti prve vtise in pozdrave naših gostov. Z magnetofonom v roki, da bi bil zapis čim točnej-ši, začno padati vprašanja.
Najprej je na vrsti upravnik tov. Šegula. Povejte nam prosim, kakšen je bil vaš prvi vtis ko ste izstopili iz vlaka. «Prvi vtis je odličen in nepozaben, saj nas je na kolodvoru pričakal ves ansambel Slovenskega gledališča v Trstu. Ansambel slovenskega gledališča v Trstu je naš star znanec in zato sem bil prav vesel,da sem ga mogel že na kolodvoru povabiti k nam goste v Mariboru.
Kako pa ste sprejeli vest, da boste gostovali s »Šolo za žene« tudi v Trstu?
«Ta vest nas je zelo razveselila, kajti naša Opera si je želela že dolgo časa, da bi mogla gostovati tudi v Trstu, kjer je pred leti že gostovala naša Drama, sicer v okolici, a zato nič manj uspešno in nič manj toplo sprejeta.))
Spričo uspeha, ki ga je delo doživelo pri vas, menite, tovariš upravnik, da bo ravno tako sprejeto tudi od našega občinstva?
«Prepričan sem, da bo tržaško občinstvo opero «Sola za žene» toplo sprejelo, saj smo imeli s to opero velik uspeh, ne samo v Mariboru, temveč tudi v manjših mestih, tako v Ptuju in na Ravnah, kakor tudi na gostovanju 'v Novem Sadu, Osijeku, na Reki, v Puli in Kopru. Tržaško občinstvo je, kot mi je znano, že mnoga moderna dramska dela sprejelo z razumevanjem, zato sem prepričan, da bo tudi to moderno opero sprejelo in ob njej uživalo.))
Tovarišu Karlu Kamuščiču, nosilcu glavne vloge «Sole za žene«, tu igra namreč Poque-lina, to je samega avtorja, smo vprašali:
Kaj lahko poveste našim bralcem pred vašim nastopom v Trstu?
eVesel sem, ker bom lahko pel v svojem rodnem mestu. P Trstu sem sicer zelo malo živel, od svojega rojstva do svojega petega leta, ko smo se preselili v Maribor. Tu sem opravil osnovno šolo štiri gimnazije, pozneje sem šel na glasbeno akademijo v Zagreb ter jo tudi dokončal. Zatem sem se vrnil v Maribor in sem bil od l. 1939 do 1941 angažiran v Mariboru. Od 1941 do 1945 sem bil v Osijeku, tudi v gledališču. Po osvoboditvi sem se vrnil v Maribor, kjer še danes delujem.))
Ado Thumovo, ki igra v
«Šoli za žene« vlogo Georget-te smo vprašali kaj lahko pove pred nastopom v Trstu.
«Veselim se tega, ker prvič ne samo igram v Trstu, pač pa sem tudi prvič v Trstu, Rojena sem v Ljubljani in živim v Mariboru. Tu sem že štirinajst let v mariborski Operi».
Bas-baritonista Mira Gregorina, ki igra v »Šoli za žene« vlogo Arnolpha smo zaprosili, naj nam pove nekaj misli pred nastopom v Avditoriju.
eLiebermanova opera ašola za žene)) je prvič izvajana v Jugoslaviji. Ta partija ni sicer moj «fah», ker je buffo-bas vloga. Kljub temu sem i-mel precejšen uspeh, zanjo sem dobil tudi Prešernovo nagrado mariborskega okraja».
V vlogi Horaca bo nastopil Bogomir Lukeš. Zastavili smo mu vprašanje: Mislim, da ste danes prvič uradno v Trstu. Kakšen je bil vaš prvi vtis?
»Za moj današnji vtis v Trstu bi samo lahko rekel, da je bil prijeten, ker so nas na železniški postaji zelo !e-
Prof. JAKOV CIPCI
Državni tožilec Hausner, ki bo zastopal obtožnico proti Adolfu Eichmannu
Dr. Moche-Landau, predsednik sodišča v Jeruzalemu, ki bo vodil proces
Nemški odvetnik Servatius v nemogoči funkciji zločinče-vega zagovornika
iiiimiliitm
po sprejeli tovariši iz tržaškega gledališča, kar upamo, da jim bomo tudi mi lahko vrnili v Mariboru».
V Trstu deluje vaš brat Jožko Lukeš kot član Slovenskega gledališča že petnajst let. Kako da je oba gnalo v umetniški poklic. Kako si to razlagate?
Morda je razlog v tem, da se je moj pokojni oče ukvarjal z glasbo, bil je harfist v ljubljanski Operi in je tako vplival tudi na nas otroke, da smo vzljubili odrsko umetnost. Po daljšem času, ko iz kljubovanja nisem hotel za stopinjami svojega brata-dvojč-ka, sem se tudi jaz odločil in šel študirat glasbeno akademijo v Ljubljano in sem že pet let angažiran v mariborski Operi. V dobi petletnega angažmaja v Mariboru sem pel trinajst glavnih tenorskih partij. Če bi jih naštel, bi bile nekako najljubše Prodana nevesta, Hoffmanove pripovedke, Madame Butterflj/, Lucia La-mermourska in sedaj šola za žene«.
Milevo Pertotovo — hčerko našega barkovljanskega pevovodje Milana Pertota — smo morali intervjuvati kar po telefonu. Kje se je začela vaša pevska pot?
((Glasbeno šolo sem začela v Mariboru, srednjo in glasbeno akademijo pa sem nadaljevala in dovršila v Ljubljani pod vodstvom prof. Julija Beteta. V sezoni 1955-1956 sem dobila svoj prvi angažma v Mariboru«.
Po rodu ste Tržačanka? Se vam kaj toži po našem mestu?
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Pomladna razstava v Rossoni
»
V galeriji Rossoni razstavljajo Cucek, Garbin, Godina, Stracca, Švara in pa Tosti vsak po šest del. Tosti se predstavlja v svoji znani o-bliki impresionističnih slik, zgrajenih na temnosvetlih odnosih krajine in poslopij tržaških mestnih predelov, v katerih mu uspe rtajti vedno nova slikovita svetlobna razpoloženja. Zanimiva je tokrat predvsem velika podoba pročelja tukajšnje katedrale, ki je s prevladujočo svežino zelenja izjemna v njegovih tovrstnih delih. Poteg teh se vrste intimno zasnovana dela mojstra romantičnih izrazov narave, kot je to Stracca. Posebno merodajna je zanj eJesenska pot v Brdih«, bolj izredna pa sPomlad v gozdui), ki je redkejši motiv njegovih del. Da bi zadovoljil tudi ljubitelje
rine z ribiškimi ladjami sko-ro pastelne nežnosti ozračja. Sledi mu naš škedenjski rojak in s svojimi 74 leti tudi najstarejši slikajoči tržaški Slovenec, Silvester Godina. Iz njegovih zelo stvarno podanih pokrajin še posebno izstopa sKoča v gozdu» polna miru, ki se širi v polmrak množice debel. «Stare oljke« so nekam sproščenej-še in dajejo uidez, da bo taka tudi njegova bližnja osebna razstava v prav tej galeriji.
Presenečen je na tej razstavi pa je mladi kemik čistilnice »Acguila«, D. Švara. S svojimi deli Tostijeve šole izkazuje prefinjeno barvno dojemanje in enako dobro oblikovanje krajin kot tudi obmorskih motivov, kar posebno vidno izstopa v slikah «Zaton Salvore» in pa «Hiše z drevjem». Švara je
mar ja je razstavil tudi ma-
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllliliiiiiiiuiiif III,IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,,!,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,n,,,,,,,,,,,,,,,,,!,!,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
OVEN (od 21.3. do 2.0.4.) Vsa-	.	im—poznejši čas, ker se trenutno
'	I	■	SbAhJ	■(II	■	I I	ne morete spuščati v tvegane po-
I	III	lil	sle.	Sicer	pa vsestransko zado-
©•S*| ■	'	I	M "	■	1
Jir	<«y
ka površnost bi bila zgrešena, kot bi bilo zgrešeno popuščanje pred zahtevami sodelavcev, oziroma prijateljev. Nekdo se vam vsiljuje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ce hočete, da bo vse šlo prav. razčistite najprej svoje odnose s predstojniki. V družini rahla, toda nevšečna napetost. Glavobol.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Računi ne bodo šli tako, kot ste predvidevali. Skrčite zato izdatke v smislu dejanskih možnosti. Občudujete nekoga, ki pa tega ni vreden.
RAK (od 23.6' do 22.7.) Ne vztrajajte trmasto pri načrtu, ki ga ne boste mogli izvesti. S pre-
veliko ostrostjo si boste odtujili osebo, ki vas ima sicer rada.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Neki spor bi se mogel ngvarno zaplesti, zato se primerno temu ravnajte. Pazite na podtikanja, ki bi vas znala spraviti v zagato
DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Sreča je na vaši strani, zato bo-do finančni uspehi nekega posla še večji kot ste pričakovali Kar se ljubezni tiče, bolj skopi u-spehi.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Držite besedo, pa čeprav bi vas to veliko stalo. Ne dvomite v iskrenost ljubljene osebe, ker bi vsak dvom bit krivičen.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Ne vmešavajte se v načrte tujih ljudi, ker bi s tem spravili v nevarnost svoj položaj. Pokažite več razumevanja do domačih.
STRELEC (Od 23,11, do 20.12.) Vsako resnejše delo odložite za
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Porabite le to, kar morate nujno porabiti. Preživljate namreč dokaj mučno finančno krizo. Vsaka nervoza Pa bi bila odveč. Pazite na zdravje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.1 Ne nasedajte onim, ki se vam vsiljujejo, ker gre gotovo za kak prikrit interes. Izkazati se boste morali v dokaj resnem sporu RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neka oseba, ki se zelo rada prepira, bi vam mogla zelo škodovati, zato bodite previdni. Dobili boste obisk starih prijateljev.
do sedaj gotovo najboljši Tostijev učenec z že dokaj izčiščenim umetniškim hotenjem. S Švaro smo pa že obkrožili razstavne panoje in se bližamo koncu oz. njih začetku, kjer sta še Garbin in Cucek. Krojaški mojster S. Garbin je pravzaprav slikar, ki krojt. Z resničnim občutkom do lepote narave se predaja slikanju, v katerem mu uspe ponazoriti vse kar je v zvezi z morjem. Njegova impresionistična o-Ija nedvomno ugajajo ne preveč zahtevnim ljubiteljem slik. Odlični v tem smislu sta «Zaton v Piranu« m «Dalmatinska obula«, le v nekaterih oblakih je pretrd.
Mislimo, da bi bil že čas, da bi se kak zbiratelj pozanimal za surrealno- romantične slike, ki jih že leta z dosledno izvirnostjo vztrajno slika G. Cucek. V svoji eno-smerni umetnislci zaverovanosti je dospel do pomembne slikarske enovitosti. Ta skromni umetnik- muzikant je v svojih treh uKompozici-jah» zgoščeno nakopičil toliko likovno in folklorno-de-korativnih vrednot, da nam jih more postopoma odkriti le daljše opazovanje. Z marljivo natančnostjo na moč osebnega izraza nam podaja sanjsko-pravljično lastne želje, hrepenenja ter samogovore v upodobitvi sebe pod krinko lutke-pajaca, ki mu nemila usoda nateguje vrvice njegovi lesenih udov.
MILKO BAMBIČ
«Presrečna sem, ko prihajam v Trst».
Zaupajte našim bralcem svoje dosedanje uspehe in svoje želje.
«Uspehov je bilo kljub mladosti (in tu se prijetno smeje) kar precej... Želj... teh je pa veliko».
Dirigentu opere 4tSola za žene* prof. Jakobu Cipciju smo zastavili tudi nekaj vprašanj:
Ce vas smatramo že kar za našega, saj ste dolga leta delovali tudi v Trstu, kaj nam lahko zaupate, ko se po večletni odsotnosti vračate med nas?
4(Kakor si lahko predstavljate, znajti se po toliko letih v Trstu s člani mariborske
Opere me nenavadno veseli-Povrniti se v Trst, kjer sem živel toliko let je zame velikega moralnega pomena.
Poznana vam je ljubezen primorskega občinstva do dobre glasbe. Kaj sodite o dejstvu, da je to občinstvo zaradi tehničnih težav tako hudo odtrgano od opernih predstav? je po vašem možno premostiti te težave?
«V resnici lahko občinstvo na Tržaškem prisostvuje opernim. predstavam samo v pomladanskih sezonah, ko se lahko vršijo uprizoritve na odprtem. Mislim, da z malo dobre volje bi se laJiko uredile dvorane tudi v manjših krajih, važno je le, da se garderoba, oder in prostor za orkester pripravi pravočasno.»
V gradnji je novi Kulturni dom. Vidite možnost ustanovitve v Trstu če že ne opernega kadra solistov, pa vsaj stalnega zbora in orkestra? Bi to lahko pospešilo in utrdilo operne prireditve pri nas?
‘Ko bo Kulturni dom v Trstu končno dograjen, bodo v prvi vrsti omogočena gostovanja ansamblov iz Jugoslavije, mislim pa, da bi s časom tudi tržaški Slovenci iz lastnih sil začeli pripravljati stalen operni zbor in orkester, medtem ko bi solisti še vedno lahko prihajali iz matične domovine».
ADRIJAN RUSTJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24, najnižja 14, ob 19, url 18 stopinj, zračni tlak 1006.9, pada, veter i Km na uro, zahodnik, vlage 65 odst., nebo 1/10 poobla. čeno, morje mirno, temperatura morja 14.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, U.
Filip	ji
Sonce vzide ob 5.28 in 23 18.46. Dolžina dneva 13.m vz.de ob 3.82 in zatone w Jutri, SREDA, 12. >pm | Lazar
' Spokojno počivajte v ki ste jo prepojili s svojo
zemlji
krvjo"
Pred spomenikom sta govorila tov. Dušan Hreščak in prof. Paolo Sema Položitev vencev in cvetja - Nastop pevskega zbora Prosek Kontovel
Tov. DUŠAN HREŠČAK
(Nadaljevanje s 1. strani)
Toda motijo se, bridko se motijo! Mi se ne bojimo, saj smo v tisoč in tisoč primerih izpričali, da za nas velja, kar je pred več kot sto leti zapel naš največji pesnik:	«Manj
strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi«.
Talci, ki so na tem mestu ipadli, živijo v nas in nas vsaj enkrat na leto privabijo na kraj svoje žrtve, da v svojem srcu napravimo politični, moralni in človeški obračun s preteklostjo ter potrdimo prisego, ki so jo oni izpolnili do kraja.
((Spokojno počivajte v zemlji, ki ste jo prepojili s svojo srčno krvjo in bodite prepričani, da bomo tudi mi izpolnili prisego, če bi nas ponovna norost znova prisilila k izbiri med sužnostjo in svobodo. Slava padlim za svobodo!« — je zaključil svoj govor Dušan Hreščak.
V italijanščini je nato govoril prof. Paolo Sema, ki je začetek svojega govora posvetil spominu padlih , žrtev, potem pa je ugotovil, 'da je bilo fašistično početje v Trstu dosti hujše kot kjerkoli drugje v Italiji, predvsem zaradi tega, ker je bilo združeno z živinskim rasizmom in nečloveškim protislovenskim šovinizmom. Fašizem se je leta 1921 začel ■tako, kot počenjajo fašisti danes v Trstu: napadali so Slovence, zažgali Narodni dom, zažigali knjižnice itd. Danes so ti stari in novi fašisti lahko nemoteno oskrunili spomenike, javno manifestirali ob vzklikih duceju, poškodovali slovensko knjigarno, žalili Slovence, pozdravljali s fašističnimi pozdravi in bili povabljeni v gledališče Verdi, kjer so uprizorili fašistično demonstracijo ob 100-letnici življenja Italije. Vse to se lahko dogaja v Trstu in samo v Tr-
stu, kajti kaj takega se ni zgodilo in se ne more zgoditi nikjer drugje.
Kaj je pa storil vladni generalni komisar dr. Palama-ra? Za 30 dni je prepovedal zborovanja in manifestacije ter na ta način s krivico zadostil krivici. To je storil zato, da je odvzel besedo antifašistom, da jim je odvzel pravico do besede, potem ko so fašisti že opravili svoje zločinsko delo.
Govornik je nato poudaril nujnost enotne borbe proti fašizmu. Potrebno je, da se združijo vse demokratične in protifašistične sile v cilju, da se fašizem zbriše z obličja zemlje.
Prav tako je treba tudi o-krepiti bratstvo med Slovenci in Italijani, povečati borbo za gospodarske in politične pravice delavskega razre-
Prof, PAOLO SEMA
da, pospešiti borbo za uveljavitev pravic delavcev Tržaškega arzenala in ladjedelni-
ce Sv. Roka, pristaniščnikov
in kovinarjev.
Po govoru prof. Paola Seme je pevski zbor «Prosek-Kontovel« zapel «Zrtvam» in s tem je bila spominska svečanost zaključena. Toda mnogi ljudje so še dolgo časa o-stali ob spomeniku in položili k vznožju šopke cvetja, nekateri pa so odšli še na strelišče, kjer so padli Pinko Tomažič in tovariši, ter k spominski plošči prav tako položili šopke cvetja.
Letošnja spominska svečanost ob 17. obletnici smrti 71 talcev na Opčinah je izzvenela v mogočno protifašistično manifestacijo in je dokazala, da so v tržaškem ljudstvu — slovenskem in italijanskem — še močno živa načela, zaradi katerih so najboljši sinovi našega in italijanskega naroda darovali življenje.
Prisrčen sprejem članov mariborske Opere na postaji
..
r t ’ *
y S -
r
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu»iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zaključek kongresa italijanskih geografov
Zadnji dan so kongresisti obiskali Milje, kjer jih je sprejel župan Pacco
V nedeljo se je po tednu dni končal kongres italijanskih geografov. Zadnje znanstveno poročilo je imel prof. Aldo Šestini s florentinske univerze na temo: «Zemljepisje v univerzitetnih predavanjih«.
Zaključni govor je nato imel prof. Roberto Almagia, ki ga vsi geografi smatrajo kot nekega svojega dekana in je znan po številnih znanstvenih publikacijah. Prof. Almagia le dejal, da je bil tržaški kongres eden najbolj uspelih ter bo nedvomno služil za spodbudo za napredek v zemljepisni vedi. Govornik je pozval vse, naj se trudijo, da se izboljša pouk zemljepisja v italijanskih šolah ter da se okrepijo raziskave na zemljepisnem podrgčju v Italiji. Prof. Almagia je končno povabil geografe na prihodnji kongres, ki bo čez tri leta na Siciliji.
Na koncu sta spregovorila tudi predsednik kongresa prof. Roletto in rektor tržaške u-niverze prof. Origone. Kongresisti so sprejeli tudi večje število resolucij v zvezi z raznimi vprašanji s področja geografije. V nedeljo popoldne pa so udeleženci kongresa obiskali Milje in tamkajšnje umetnostne spomenike. Župan Pacco jih je sprejel na županstvu
Zborovanje KPI pri Sv. Jakobu
Tajnik tržaške federacije KPI je sinoči na Trgu pri Sv. Jakobu govoril o zadnjih delavskih borbah v Trstu in predvsem poudaril izredni pomen odločne ter enotne borbe delavcev Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka. Ugotovil je, da je to prvi primer v zgodovini tržaškega delavskega gibanja, da so delavci zasedli neko podjetje na osnovi pogodbenega spora, kar se je do sedaj dogajalo samo v primerih masovnih odpustov.
Prof. Sema je nato govoril o veliki solidarnosti tržaškega prebivalstva in še zlasti izredno iskren izraz solidarnosti slovenskega dela prebivalstva. V tej zvezi je omenil nabiralne akcije slovenskih kmetov, prispevke vseh okoliških občin solidarnostne akcije mladine.
Svojo izvajanje je tajnik KPI zaključil z orisom tržaškega gospodarskega in socialnega položaja ter z opisom obstoječih neugodnih perspektiv.
  iiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiilitiiii
Strašna nesreča v Ulici Giustiniano
in jim postregel mačo kapljico.
z dobro do-
Čistilka strmoglavila s šestega nadstropja
Pri padcu je bila pri priči mrtva - Nesrečna ženska je čistila okno in ni še točno znano, kako je padla v globino
V nedeljo dopoldne se jel pogledal na dvorišče ter ne-1 spist je zadel ob ^ avto^ ki ga na delu smrtno ponesrečila 54-letna Maria Scherl iz Ul. Ca-mova 15. Padla je z okna iz šestega nadstropja na dvorišče in je bila pri priči mrtva, ker si je prebila lobanjo in je dobila hude notranje poškodbe.
Okrog 11. ure je ženska či-»tila šipe oken spalnice v stanovanju dr. Ridija v Ul. Giustiniano 9, kjer je večkraf pomagala gospodinji pri domačem delu. V nedeljo ni bilo nobenega doma, ker je gospodinja na zdravljenju v bolnišnici zaradi srčne bolezni, mož pa jo je šel v nedeljo dopoldne obiskat. Nihče ne ve, kako se je zgodila nesreča. Scherlova si je postavila kovinasto lestvico k oknu in je začela čistiti šipe. Morda se ji je lestvica spodrsnila, ali je zgubila ravnotežje, pa je treščila čez okno na notranje dvorišče.
Nekdo je slišal ropot in je
 N,
PRIMORSKI DNEVNIK
UHEDN1STVO TRST UL. MONTECCH1 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GOHICA Ulica S. Pelhco l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
NAHOCNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoietn-a 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 dm, letno 1920 dm, polletno 9bC din, četrtletno 480 dl n — Postni teko-či račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	—
Za FLRJ: AD1T. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375
OGLASI Cene oglasov; Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi s- naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trzt
mudoma poklical rešilni avto, toda bilo je vse prepozno in zaman, ker je bila ženska pri priči mrtva zaradi hudih poškodb.
O Z motorjem se je v nedeljo ponesrečila tudi 28-letna Anna Nassiz por. Petronio s Proseka štev. 131. Peljala se je iz Gorice proti Proseku na zadnjem sedežu motosku-terja, ki ga je vozil njen mož in je trčil v neki avto, ki je prihajal z nasprotne strani. 2enska je padla na cesto in se ranila v desno roko. Sprejeli so jo na I. kirurški oddelek in se bo morala zdraviti dva tedna.
 «»-------
Pogumen požiralec
ognja v plamenih
Občinstvo, ki je včeraj pozno popoldne prisostvovalo nastopu in občudovalo spretnost in vragolije, ki jih je počenjal 47-letni Alessio Cattunar iz Križa štev. 347, je bilo deležno točke izven programa in je vztrepetalo.
Cattunar, ki se preživlja s cirkuškimi predstavami po predmestnih ulicah, leži na žebljih, požira steklo in ogenj itd. je včeraj nastopal v Ul. Baiamonti.
Na vrsti je bila najbolj zanimiva in privlačna točka sporeda — požiranje ognja. Tedaj pa je Cattunaru v rokah eksplodirala steklenica goriva, ki se je vnelo. Nenadoma je bil požiralec ognja ves v plamenih. Zgorela mu je vsa obleka.
Drugi bi znorel od bolečin in se prestrašil, Cattunar pa je ohranil hladno kri in ni zgubil živcev. Sam je miril preplašeno otročad in ženice, pogasil plamene in pozneje sam odšel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek, ker so mu plameni povzročili po obrazu, vratu, rokah in hrbtu opekline 1 in 2. stopnje, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 dni.
— «»------
Z vespo v avto
V nedeljo popoldne se je 18-let'na Maria Ugrin iz Ul. Giulia 34 nekoliko pobila in ranila ter se bo morala zdraviti dober teden. Peljala se je na zadnjem sedežu vespe. Ki jo je vozil 21-letni Alceo
je iz stranske ulice privozil 52-letni Dante Andreattini iz Ul. Prato 5. Deklica je seveda
zletela z vespe in se pobila ter ranila po glavi.
 «»-------
Trčenje dveh avtomobilov
Nekaj dni pa se bo morala zdraviti 46-letna Maria Mari-nuzzi por. Riccordo, ki stanuje v Domus Civica. Peljala se je v avtu, ki ga je vozil njen mož in je trčil ob avto, ki ga je vozil Livio Rossi. Šoferjema se ni zgodilo nič hudega, ženska pa se je nekoliko pobila in ranila po čelu.
Nadaljevanje sindikalne akcije delavcev ladjedelnice Sv. Justa
Lastniki podjetja morajo iimprej urediti vprašanje socialnega zavarovanja ■ Danes enotna skupščina delavcev arzenala
Včeraj dopoldne so se sestali na enotni skupščini v ' podjetju delavci ladjedelnice Giulia-no Sv. Justa. Sindikalni predstavniki in člani notarnje komisije so delavcem poročali o zaključkih pogajanj, ki so bila na uradu za delo z lastniki podjetja. Kot je znano, namreč podjetje že vrsto let ni plačevalo v redu socialnih dajatev, tako da so delavci občutno prikrajšani zlasti glede pokojnin in sedaj upravičeno zahtevajo, da se zaostale dajatve plača in s tem uredi njih položaj. Na zadnjih pogajanjih, ki so bila v soboto, so delodajalci sicer obljubili, da bodo trenutno položaj uredili s tem. da bodo izplačali na račun 20 milijonov lir, da pa naj delavci počakajo deset dni, da se bo med tem časom podjetje pogajalo z INPS.
Delavci so včeraj na skupščini sklenili, da je dovolj teh stalnih odlašanj, ki ne vodijo nikamor in so zato sklenili, da bodo nadaljevali s sindikalno akcijo. Zato so tudi sklenili, da bodo delali v ladjedelnici največ po štiri ure dnevno in da ta sklep velja osem dni, po preteku tega roka pa bodo o nadaljni akciji ponovno razpravljali na skupščini..
* * *
Danes bo enotna skupščina vseh delavcev Tržaškega arzenala na sedežu v Ul. Duca d’Aosta, na kateri bodo sindikalni predstavniki ter člani notranje komisije podrobno poročali o poteku ter 'o zaključkih pogajanj v Rimu.
 «»------
Pogreb pisatelja Gianija Stuparicha
V nedeljo predpoldne so na pokopališču pri Sv. Ani slovesno pokopali posmrtne o-stanke tržaškegia pisatelja Gianija Stuparicha, ki je umrl za zavratno boleznijo v Rimu. Zjutraj so prepeljali njegovo truplo z mrliškim vozom iz Rima in ga položili na mrtvaški oder v pokopališčni kapelici, kjer so mu izkazali zadnjo čast prijatelji' in predstavniki oblasti. Ob 11. uri se je začel pogrebni sprevod, v katerem so šli poleg svojcev, sorodnikov in prijateljev umrlega predstavniki raznih strank in kulturnih krogov, najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti, četa vojakov 153. polka strelcev ter vod grenadirjev iz Rima. Krsto jo
vseh sil odporniškega gibanja za aktivno borbo v obrambi miru in demokracije.
Na kongresu je bila posvečena posebna pozornost vprašanju socialne pomoči političnim preganjancem, predvsem v zvezi s spremembo zakona št. 96 od 10. marca 1955 kot tudi v zvezi z akcijo, ki zadeva vprašanje odškodnine v korist bivših internirancev v nacističnih taboriščih.
Po razpravi je Marina Ber-netič, ki je vodila delo pokrajinskega kongresa, prebrala in predložila v odobritev zaključno resolucijo ter predlagala imena novih članov pokrajinskega odbora, ki so bili potem soglasno izvoljeni.
Med gosti, ki so sledili kongresu, so bili tudi predstavniki KPI, NSZ, PSI ter Zveze bivših partizanov Tržaškega ozemlja.
 «»---------
Danes seja dcvinsko-nabrežinskega občinskega sveta
Danes se sestane občinski svet devinsko-nabrežinske občine. Razpravljali bodo o proračunu občine za leto 1961.
iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii
Pripadniki prostih poklicev proti plačevanju IGE na storitve
I)o sedaj so zdravniki, odvetniki itd. plačevali IGE pavšalno od celotnih letnih dohodkov
nosili na ramenih člani vsedržavnega združenja grenadirjev <cCarlo Stuparich«, ob njej pa so hodili karabinjerji in policisti v častni uniformi.
Po verski ceremoniji so izkazali vojaki posmrtnim ostankom čast z orožjem, nakar je neki bivši bojevnik prebral utemeljitev, s katero je bila pokojnemu pisatelju podeljena zlata kolajna za hrabrost. Zatem so položili krsto v družinsko grobnico.
Pokrajinski
kongres ANPPIA
V nedeljo dopoldne je bil v dvorani Nove delavske zbornice v Ul. Pondares 8 pokrajinski kongres Vsedržavnega združenja italijanskih antifašističnih političnih preganjancev. Po uvodnih formalnostih je predstavnik vodstva ANP PIA podal daljše poročilo, v katerem je obravnaval socialno in politično delovanje združenja v preteklem razdobju. V svojem poročilu se je zlasti zadržal pr. prispevku, ki ga je nudilo ANPPIA v borbi proti fašističnim ostankom ter poudaril potrebo združenja
V soboto so stavkali zdravniki po vsej državi. Glavni namen stavke je bil, protestirati proti omejitvam, ki jih postavljajo zavarovalne ustanove delovanju zdravnikov ter proti prenizkim plačam, ki jim jih te ustanove dajejo. Poleg tega pa so zdravniki protestirali tudi proti novi reformi, ki jo misli minister za finance uvesti glede izterjevanja IGE (davka na poslovni promet) vseh prostih poklicev sploh.
V poslanski zbornici so glede tega namreč prav te dni razdelili nov zakonski načrt, ki sta ga predložila ministra za finance Trabucchi in zakladni minister Taviani. Novi zakonski načrt namreč ukinja plačevanje enega odstotka
llltlllllllUllllllllllllllllllllllltllllllltllllllllllUllfUllIltllllllllllllllllllllllMlIlllllIllllllllllllllllllKlIllllllltlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIllllllllll
Iz sodnih dvoran
Prizivno sodišče znižalo kazen trem osebam obtoženim tihotapstva
Na prizivnem sodišču, ki I ukinilo kazenski postopek za mu predseduje dr. Calvelli, se prekrške, ki sta jih zagrešila
je zagovarjala včgraj skupina oseb, ki je bila obtožena tihotapstva 88 kg inozemskih cigaret. Na zatožni klopi so se znašle samo tri osebe, ker ostale niso vložile priziva, ozi-roma priziva proti njim ni vložil javni tožilec. Na razpravi prve stopnje so bili prisotni naslednji obtoženci: Bruno Kogovšek, star 39 let iz Furlanske ceste 417, Bruno Micheli star 40 let iz Ul. Boc-caccio 9, Domenico Ariano, star 44 let iz Trga tra i Rivi 5, Demetrio Caburazza, star 41 let iz Ul. Canova 3 ter Renato Scheriani, star 33 let. iz Ul. della Sorgente 3.
Razprava na sodišču prve stopnje se je vršila 9. julija 1959 leta. Tedaj so sodniki obsodili Kogovška na 1 mesec zapora, 4 milijone lir globe ter 7.000 lir denarne kazni, Michelija na 2 meseca zapora, 4 milijone lir globe in 2.000 lir denarne kazni, Ariana na 2 meseca zapora. 4 milijone lir globe ter 1.000 lir denarne kazni. Sodišče je oprostilo Crburazzo zaradi pomanjkanja dokazov, a Scherianija, ker inkriminirano dejanje m kaznivo.
Kot smo že omenili, so bili na razpravi na prizivnem sodišču prisotni samo trije obtoženci, in sicer Kogovšek, Micheli in Ariano. Prizivno so-
I Divo iz Istrske ulice 42 po i dišče je delno spremenilo	au	v„	,	^	^	...	.
i Drevoredu 20. septembra. Ve-lpiejšnjo razsodbo, in sicer je osebe pred sodišče, so se od-1 ke manj pomembne obtožbe. I bolnišnico,
Kogovšek in Micheli glede tozadevnih predpisov zakona o javni varnosti. Pomilostilo je tudi denarno kazen, na katero sta bila obsojena Kogovšek in Ariano, in sicer do višine 2.250.000 lir. V vsem ostalem je potrdilo prejšnjo razsodbo.
Na razpravi pred kazenskim sediščem, ki je bila 13. maja 1953. leta, so prve štiri obtožence dolžili, da so sodeloval pri premestitvi na odprtem morju tovora cigaret z nekega ribiškega čolna na motorni čoln »Celestina*, ki je bil last omenjenega Michelija. Caburazzo in Ariano sta čakala na barkovljanski obali Kogovška, ki bi moral pripeljati cigarete. Njuna naloga je bila, da potem pripeljeta cigarete v mesto, in sicer z nekim avtom Fiat 1100. Kogovška so dolžili nadalje dveh prekrškov zakona o javne var-nesti, češ da se ni ustavil na poziv finančnih stražnikov ter da je plul z ugasnjenimi lučmi. Michelija so obtožili prekrška javne varnosti, ker ni zabeležil na ladijskem dnevniku okoliščine, da je posodil čoln neki drugi osebi. Scherianija so končno obtožili, da je sodeloval pri tem tihotapskem podvigu s tem, da je z vespo prepeljal iz Trsta v Bsrkovlje obtoženca Ariana
igrali 13. maja 1958. leta. Bilo je okoli 22.30, ko so finančni stražniki naleteli med križarjenjem po Tržaškem zalivu na motorni čoln »Celestina*. Coln je upravljal Kogovšek ki pa se na poziv finančnih stražnikov ni ustavil, temveč je skušal zbežati. Ta namera pa se mu ni posrečila, kajti malo pozneje so ga u-stavili ter našli v čolnu omenjeno količino cigaret.
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, je bile včeraj razprava proti 41-letnemu Pietru Colichu, ki 'e bil obtožen, da si je nezakonito prilastil večje vsote denarja in raznega blaga.
V razdobju med septem-biom in decembrom 1959. leta je Colich prodajal razno blago na račun tvrdke Roberto Terzuoli iz Ul. Del Bojco 52. Obtožili so ga, da si je prilastil 145.000 lir, ki jih je ml prejel na račun odkupljenega biaga od raznih tvrdk. Poleg tega si je prilastil tudi raznega biaga v vrednosti 117.000 lir. Nadalje so ga dolžili tudi ponarejanja zasebnih listin ter še nekaterih drugih prekrškov.
Na včerajšnji razpravi je oškodovana stranka povedala, da obtoženec ni poravnal škode. Sodišče je obsodilo Coli-che na 8 mesecev 15 dm zapora ter 8.000 lir globe. Oprostilo ga je zaradi pomanjkanja
Dogodki, ki so pripeljali te dokazov samo v pug.edu ne-
IGE, ki so ga računali pavšalno od celokupnih letnih dohodkov od poslov zdravnikov in drugih pripadnikov prostih poklicev. IGE se je torej doslej plačevala s tako imenovanim abonmajem. Hkrati pa uvaja zakonski načrt plačilo kolka v višini 4 lir za vsakih 1000 lir računa, ki ga bo moral profesionist izstavili vsakikrat za opravljeno delo, to je, posrtavimo zdravnik za vsak pregled.
Ta način plačevanja davka je zelo razburil zdravnike, odvetnike, inženirje, komercialiste itd., ker se s tem dejansko krši načelo molčečnosti ali obzirnosti zlasti glede pregledov, ki jih opravljajo zdravniki, kajti na potrdilih o plačilu za zdravnikovo storitev bo treba pač vpisati vsaj ime in priimek bolnikov. Ce bo zakon sprejet, se zdravniki in drugi pripadniki prostih poklicev pač ne bodo mogli izogniti izstavljanju računov oziroma potrdil, kajlti za vsak pcimer predvideva zakonski načrt od 1.000 do 5.000 lir globe.
Proti takemu ravnanju so se poleg zdravnikov izrekle tudi inženirske zbornice, odvetniške zbornice, komercialisti in agronomi. Vse kaže, da se bodo vsa ta združenja svobodnih poklicev združila v enotno akcijo proti odobritvi novega zakona. Kot se torej vidi iz tega, bo porod tega zakona zelo težak.
 «»-------
' večer
sindikata slov. šole
Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole v Trstu priredi v sredo 12. t. m. ob 18.30 v prostorih osnovne šole pri Sv. Jakobu diskusijski večer z naslednjo temo: «Diskusija med učitelji m profesorji o prehodu učencev iz osnovne v srednjo šolo*. Razpravo bo vodil profesor Ivan Theuerschuh.
Profesorji in učitelji so vabljeni, da se večera polnoštevilno udeleže!
PEDAGOŠKI ODSEK   «»---------
Nezgoda kolesarja
Po t rgu v ico se je v nedeljo okrog poldne peljal s kolesom proti središču mesta 68-letni Lorenzo Vistoli iz Ul. Udine 42. Nenadoma pa je zgubil ravnotežje zaradi luknje na cesti. Zletel je na tla in se pobil ter ranil v desno teme in po desni roki; Obležal je nezavesten na tleh in so ga nemudoma odpeljali v
Sp
I1III/I1P
Z vlakom ob 17.28 je včeraj prispelo iz Maribora 72 članov mariborske Opere, ki bodo danes gostovali v tržaškem Avditoriju z Liebermannovo komično opero «Sola za žene«.
Na tržaški postaji so igralce in orkester sprejeli člani Slovenskega gledališča v Trstu, ki so svojim tovarišem poklonili rdeče nageljne. Se kar na postaji je Mariborčane pozdravil upravnik SG v Trstu prof. Rauber in jim zaželel prijetno bivanje, zahvalil pa se je upravnik Mariborskega gledališča Josip Šegula, ki je povabil tržaške igralce na skorajšnje gostovanje v Maribor.
Mariborski igralci so nato odšli v hotel «Pošta», da se odpočijejo od dolge poti in pripravijo za nocojšnjo premiero.
OV žaveljskem industrijskem pristanišču bo «Banca commer-ciale Italiana« otvorila svojo podružnico, ki bo služila potrebam številnih industrijskih podjetij tega pristanišča.
38HC
Slovensko gledališče v Trstu
[C
OtBDAtI
VERDI
GOSTOVANJE SLOV. NARODNEGA GLEDALIŠČA — OPERE iz Maribora
danes 11. aprila ob 21. uri in jutri 12. aprila ob -21. uri v Avditoriju ROLF LIEBERMANN
v'
Sola za žene
Komična opera v treh dejanjih Po Molierovi komediji libreto napisal HEINRICH STROBEL
Prevedel: SMILJAN SAMEC Dirigent:	JAKOV	C	I	P	C	I
Režiser: CIRIL DEBEVEC k.g. Osebe: Poquelin * Karlo Ka-muščič; Arnolphe - Miro Gregorin; Agnes - Mileva Pertoto-va; Horace - Bogomir Lukeš; Georgette - Ada Thumova; Oronte - Aleksander Kovač
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Mo-scolin, Ul. Teatro Romano (nasproti Avditorija)
-2S -s-s s;s-	-s®- **• 4t*-3»
{ KASNA OBVKBTILA J
Glasbena Matica v Trstu opozarja vse člane mladinskega pevskega zbora Glasbene Matice, naj se zanesljivo udeležujejo pevskih vaj zaradi bližnjega nastopa.
# # #
Odbornike Dijaške Matice v Trstu obveščamo, da danes 11. aprila ne bo od borove seje.
* * *
Sestanek Slovenskega fotokluba Jutri, 12. t.m. ob 20.30 bo redni sestanek Slovenskega fotokluba.
( MALI OPLAŠI )
OBIŠČITE VELETRGOVINO FE LICE • Trst, Ulica Carducci 41. Kupili boste: bunde dežne plašče, hlače, srajce, jope in mnogo drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih cenah.
IIIIMIIIIIIIIlMIIIIIIIIIIMIIIIIItllltllllUllllimilllllllllltllMIIIIIIIIItlllllllltllllllllMIIIIIIIIItllllliiili
Glasbeno literarni večer v Barkovljah
Lepa prireditev mladih umetnikov
Človek ne bi skoraj verjel, da je mladina v stanju pripraviti tak pester in zanimiv spored, ki smo imeli priliko prisostvovati mu preteklo soboto v dvorani prosvetnega društva v Barkovljah. Bil je to večer, ki je prepričal tudi najzahtevnejše poslušalce in dokazal, da so še mogoče prireditve z resnim sporedom, ki pusti ob strani vse tisto kričanje, ki je danes povsod na dnevnem redu. Kdor ima smisel za pravo umetnost, kii obsega v našem primeru recitacij e, klavirske in violinske točke z dodatkom petja, je prišel na svoje, kajti, kar nam je nudila barkovljanska mladina s pomočjo mestne, spada že na nadpovprečno stopnjo.
Tako nam je Nora Jankovičeva z lepim občutkom preči-tala Sonjin «Odlomnjeni cvet» in pesmi Miroslava Košute, Darja Luin pa sSamogovor med štirimi stenami» Eveline Umekove. Mara Debeljuhova je lepo podala svoje pesnitve in črtico slmpresija«, Učka Sčukova pa pesmi Marinke Pertotove. Lojze Abram se je predstavil s svojim delom «Na pomolu sv. Karla«, ki odkriva žalostno stran naše osvoboditve.
Vsi recitatorji so želi zasluženo pohvalo, ki je peljala ne samo njim, ampak tudi našim mladim pesnikom in pisateljem.
Za klavirske točke sta poskrbeli Učka Sčukova z lepo zaigrano Brahmsovo «Balado» in Nora Jankovičeva z De-busspjevo eSerenade d ta pou-pče«, ki zahteva občutno interpretacijo, ki jo je pianistka povsem pogodila.
Po tolikšnem času sem imel vendar enkrat priliko, da sem prisluhnil sviranju dobrega violinista, ki nam je prav lepo zaigral Viottijev sKoncert št. 23». Robert Faganel izhaja iz dobre violinske šole in bo prav gotovo dospel do svojega cilja, za kar kaže vse lastnosti.
Nadja od Kraljev, kakor ji pravijo Barkovljani, nas je zopet presenetila s svojim sonornim sopranom, ki se spo-polnjuje od nastopa do nastopa. Zapela nam je Lipovčeve-ga sBožjega volka*, Pergolesi-jevo «Se tu m’ami», Mozartovo «Voi che sopete» in lepo moderno Srebotnjakovo «Jaz nočem umreti«; žela je burno pohvalo, ki jo je v resnici zaslužila.
Za dobro spremljanje ni zadostna samo tehnika, kakor mislijo nekateri, ampak z njo mora iti z roko v roki tudi muzikaličnost spremljevalca. Aleksander Vodopivec, ki je spremljal violinista in pevko, je dokazal, da mu ne manjka ne prve in ne druge, zato pa je njegovo spremljanje prava mojstrovina.
Barkovljani smo prebili zopet lep večer, ki je dokazal, da ima naša mladina za seboj svojo hvaležno publiko, tudi če nismo zapazili med občinstvom mnogo takih, ki si nadevajo naslov intelektualcev. Nekaj nam sili iz ust, kar za sedaj pogoltnemo, a večno ne bomo mogli molčati. Ce hočemo prebresti težkoče, ki se nam stavijo na pot od vseh Strani, ne smemo stopiti na Visoke stopnice in gledati navzdol, kako se nekateri trudijo, da bi se naše prosvetno življenje zopet obudilo, oni pa gledati od daleč ta trud s prekrižanimi rokami in s skorajšnjim preziranjem. Ce bo kdaj
pala kritika, ki bo skoraj s prstom pokazala na tiste, ki ne kažejo najmanjšega zanimanja za naše kulturno udejstvovanje, naj pripišejo krivdo sebi.
Barkovljanska mladina, ki je s svojim nastopom dokazala, da gleda z zrelim razumevanjem na naše kulturno delovanje, naj ne ostane pri tem prvem uspelem poizkusu, ampak naj nadaljuje svoje poslanstvo in lahko računa z gotovostjo, da se bo število dosedanjih poslušalcev množilo, dokler bo doseglo tisto višino, ki jo tako resno udejstvovanje zasluži.
R. P.
V četrtek pomladanske sitni0®* s prvim koncer’10 dstvc0 / filharmonjje P°d y__iera 9 ‘ rigenta Antonia Ja*8W sodelovanjem piawS“ V na Jonesa.	,a)t
Pri gledališki bla^alabtfdl' dal ju je razdeljeva«! skih izkaznic. Jutf‘ četek prodaje vstopi
irrjjg*.
Nazloaaie 13.00 1’^J‘fll Hur« Film nagrajen gradamt Oscar.	v«oSt'
Fenice 16.00 »Njegovo ^ stvo se je ustav#0^ Totd, Virna mladini.	.
Excelsior 15.30 ‘W‘.ia pšF Film Marcela Carn 1 • vedano mladini. Filodrammatico 1® Livio 1
ja«, technicolor, -zon, Emma Dani« ■ Grattacielo 16.00	„^8»
ljubiš«, technicolof.
no mladini.	po	£
Arcobaleno 16.00 lig tu«, Gina LolloM18 ^
color Prepovedano j, ■
Supercinema 15.3® filma «Can C311!;., « Alabarda 16.30
Alain D e««1;
nju«,
Arnoul. Prepovedan f
mrora 16.30 «Pn«®1	':l
pite«.	____(*
Cristallo 16 00
technicolor. El|2ab' , Garibaldi 16.30 <(R ,u technicolor, Ste*3 Prepovedano m Capi,o, 16.30 .flesn^,
Bardot. PreP°ve.dJJJt Impero 16.30 *Naj®°u ^
7NajW»i
m,vrni.
Lra Massan. P^	,.
dimi. Zadnji dan- -gt Massimo 16.00 ^
00
„„ ,J|_______
boxa». Na P'3®1 £e«e: niča«, Fernandel.
350 lir.	.
Astra 16.30 «Tr,J.eh,jloO, ^ Astoria 16.00 sK 5,).
in ženske«. Fil®^ ,yflil
kim Tamiroff. Moderno 16 30 %2	..
pa Volpeja
Vittorio Veueto
tectinic°wr’
«Hi!»
Al*"
prif
slava«, nes.
Marconi 16.00 Vincent Prič*, mladini. „,.«ieic 0 Ideale 16.00 «Od®e la«. Policijski h &wll, < Savona 16.00 «S prei*0 Jeanne Moreau--m-ladini.	.	0^,
Odeon 16.00 ilCx ' v nicolor. NagraJen
Prosvetno anriredi v «lrt Cok« z Opčin P ,pev« „ji 23 IV. 1961	'
bolnico «Fran^>>>flK' d pekami Drašček-
IZLET	SPDT NA	^	pl	-
Vpisovanje za iz prei'1!,/' sko je zaključen 'naF javljence, da P° do 15.	t.m.	y
IZLET logarsko	I. j
SPDT priredi	v	sK«	jf
Ml ;»s	I-rlgst V	fk>‘‘^
junija izlet
v Zgornji s*?5}jnaifl1, J Kamniškimi Pian	I
fiiHiimmiiiiHiiiiiiiiiiimimmiiimiMiimiimimiiiiimHiiiiiniDii
»H**
OD VČERAJ DO D
64'
id11
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9. i-n 10. aprila 1961 se je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo pa je 10 oseb
RODILI SO SE; Giancarlo Em-perger, Fulv.u Fantuzzi, VValter Starz, Patnzia Stuparich. Gian-ni Lo Mrartire Donatella Degras-si, Silva Ule, Piero Falconer, RobeRo Glavina Angelo Zago-lin, Rossana Spazzali, Isabella Meriggioli, Emanuela Piocioni, Laura Sancin, Gabrio Zorzi, Giuseppe Caliano, Bruno Zimolo, Fulvio R-ubesa, Fabrizio Fanelli, Donatella Bubnicti.
UMRLI SO:	69-letni Leopold
Janšek, 28-letni Claudio Franco. 60-,etni Silvio Vittorio Furlan, 64-letni Giovanni Danieli, 64-let-ni Giovanni Ierini, 55-letnj Antonio Parovel. 59-letna Argentina Plcclnm por. Ardlto, 80-letna Luigia Bartol por. Ortali, 74-let-
na Celeste Cauzer>
ton Cuk.	___
____
NOČNA Sl.UZ0A “
Cedro, ‘^ci«**'
INAM Al
KJadin;
Valute
j	■Trst
1 dolar	622.25
švicarski frank	144 —
funt šterltng	1742.50
francoski frank	126.25
marka	156.70
šiling	28.84
dii nar	—.70
marengo	4850 —
! zlato	705.—
2; G. papo, 1'-1" .mte. “ , *' Oriani 2; Alla Sa	y
1; Serravallo,
VCEHA.
NA TRGU V prvem nižje cene.^ višje.
pomaranče • • limone . • • • jabolka L • • jabolka IL • hruške L •• • pesa . •* * artičoke . • * • brokoli . • • cvetača .• • * cikorija . • • •
čebula........
koromač • • • razna solata • prva solata * • krompir . • • • grah • \ Vr
zeleni radie 2 zeleni radič D zelena . t • • • špinača
Večina blaga 3,
prevlad. cen
ZAGREBŠKI VELESE L,
MEDNARODNI SPOMLAD^ ZAGREBŠKI VELESA
14. - 23. IV. 1961.
Proizvodi široke potrošnje
— Stanovanjska oprema lekcija — Revija sodobnega	-
— Turizem in gostinstvo "	^	^
tehnika — Tehnika varjeni0
in regulacijska tehnika " A Strokovna literatura-
INFORMACIJE:
ZAGREBAČKI VELESA^ Aleja Borisa Kidriča, te pf telegrami: Velesaja<n
Nedeljo pred spomenikom 71 talcev
Polaganje vencev na spomenik
Tudi one so se prišle poklonit spominu talcev
Nastop pevskega zbora Prosek - Kontovel
"""''"»mn,,,
»HiiiiiiiiiiiitfiimiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiTiiiiiniiiiliiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiuiii
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Hi
evalv0 ••
\s °IJa denaria
Prfd kratkim [	marko,
S
H.
njen tečaj.
„*r*n° vedei’
!° Pri 'n kakršne tem zasledo-
Kq
» !»iar,eValv‘ra t56 .revalvi' .'U d>a a’ ‘o je zviša
n	Se	rino.st	določe-
u br0d2e> da ^rzavna ban' J* $.«« d J?.. kupovala
i St‘4'v *i«u
den
ar, ki ali
SeVa .
^vai c ”r2avna
ima
meni!?,01?, us°dnih Jalnih razme-
banka
^bar na Primer me-
N'?
7V* b eni ie države <
ns.;
h ^	****	de«6 ^r*ave «A»
KS <V :enarni enoti dr-
>i-.Ce! hoč, •ega den,
Ki"' to ie' dr.žava “A>1
i. lep« Je zvisati vred-
S\\ bankaCnHr:ia’ iz^avi °‘
,'*» ?. 'Ha,. '. da bo
(k fa, bar	b0	zame-
ri»vs bJerja , Podlagi no-
ki>V# Proti"??0 enote biiNal • V ’25 enote ‘tSe ? r*v*lv m Primeru >1 M. Saja Ia_CI]a- to je
j» ^ h ^ 2*i	*-
\SiS‘ bien°iMtotkov- Ce
'C v	1 Prot1' razmer-
2S>» prim °.75, bi i-», bj Saiva„ meru 25 od-
vS	aa^‘0. je, delt. %	tlno	manj
iNurNu ^
K‘h iz^^tilateralnih Cfia Q*tl m ?av in kon-
* Ih	8 Spr	I
*4 J?>bo raz-a valutama
arja drža-
spremeni razmerje z vsemi valutami.
Vzroki za ta ukrep so različni, ker ustrezajo različnim nagibom in različnemu stanju. Na splošno se z reval-vacijo šibi izvoz države, ki zviša vrednost denarja, ker se za tujino zvišajo cene proizvodov, ki jih ta država izvaža. Po drugi strani pa spodbuja revalvacija uvoz dobjin v državo, ker jo stanejo manj. Ravno nasprotno pa se zgodi z devalvacijo. Seveda velja isti gospodarski zakon tudi za izvoz in uvoz kapitala, ki se smatra kot blago.
Revalvacijo svoje valute Izvedejo po navadi države, ki imajo aktivno plačilno bilanco, ki imajo mnogo zlatih rezerv in tujih valut, katere so pač krediti nasproti tujini. Tako kopičenje zlata in valut je upravičeno v času, ko se pričakuje, da bo sledila velikemu gospodarskemu vzponu	kriza,	ali ko	se	ho-
čejo osvojiti trgi manj razvitih držav, katerim se dajejo uvozni krediti. V tem primeru živijo te države slabše, kot bi mogle. Toda vsako kopičenje denarja ali zlata ima svojo mejo, ko se ne splača več, saj je treba prihranjen	denar	končno	le	in-
vestirati, kar velja tudi za zasebnike.
Nasprotno se dogaja z državami, ki devalvirajo svojo valuto, ker hočejo povečati izvoz in	znižati	uvoz,	da	popravijo	svojo	pasivno	plačil-
Itna Cjiču
Wk
***• H. in jutri 12. t. m. film Paramount
°taj goljufija
(Quasi una truffa)
r ..
V1°Kah JAIMES MASON, VERA MILES in georgk sanders
no bilanco. O teh državah se pravi, da «so živele« bolje, kot so jim sredstva dopuščala.
Na splošno so delavski sindikati nasprotni devalvaciji, ker zviša cene uvoženim predmetom ter se znižajo s tem realne plače. V primeru re-valvacije bi se moralo zgo-diti ravno narobe, toda tudi tokrat ni rečeno, da gre v korist potrošnikov, saj imajo | često od tega največji dobi-1 ček le uvozniki. Tako se je | nedavno zgodilo v Nemčiji ob j revalvaciji marke. Toda reval-j vacija preprečuje tudi zvišanje delavskih mezd. Glede u-činka na uvoz in izvoz imajo posamezne države ugodnosti od revalvacije denarja drugih držav in škodo od devalvacije njihovega denarja. Revalvacija in devalvacija denarja pa povzroči tudi motnje v državah samih, to je deflacijo in inflacijo. Toda predaleč bi zašli, če bi se spuščali v podrobnosti.
 «»-------
Drevi seja tržaškega obč. sveta
Danes bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Na zadnjem sestanku vodij skupin občinskih svetovalcev so namreč sklenili, da bo vsak teden še po ena izredna seja. posvečena razpravi o proračunu.
Dosedanjemu dnevnemu redu rednih sej so dodali še celo kopico sklepov, ki pa so v glavnem upravni. Med najbolj važnimi so vsekakor sklepi Acegata, katerih večino jemlje po navadi občinski svet le na znanje. Med sklepi te vrste je sklep o položitvi kabba 30 kW med Lovcem in kabino, ki je v gradnji pri Sv. Ivanu, sklep o uveljavitvi vsedržavne pogodbe za določitev plač funkcionarjev občinskih industrijskih podjetij, sklep o okrepitvi električnih naprav Acegata
S tajnim glasovanjem pa bodo svetovalci odločali o sklepu Acegata za nakup termičnih naprav za plinarne v pod-jetju za skupno vsoto 52 mi-lijonov lir, ker 6re za zasebno licitacijo. Prav tako bodo svetovalci glasovali o zasebni dražbi zp dodelitev del pri polaganju raznih napeljav hkrati z občinskimi obnavljalnimi deli v Ulici San Michele in na Trgu Sansovino.
Dnevni red vsebuje tudi tri sklepe o plačilu oskrbovalni-ne za reveže v raznih bolnišnicah in v dvomu za onemogle pri Sv. Ivanu v skupnem znesku okrog 36 milijonov lir. Te oskrbovalnine in plačevanje najemnine za družine, ki so bile izgnane iz stanovanj, namreč močno bremenijo občino.
Goriško-beneški dnevnik
Zadnja seja sovodenjskega občinskega sveta
Razdelitev nagrad državne zavarovalnice INfl
Uspešno zaključena upravna doba]f(>
v daha strpnosti in sodelovanja 'e 27 ueencev	m'“'rmh	ml-
S števerjansko občino so ustanovili Konzorcij za plačevanje in uporabo občinskega tajnika
«Toplo priporočam vsem tistim, ki nas bodo nasledili v tem občinskem svetu, da bodo hodili po poti, ki jo je začrtala sedanja občinska u-prava, in da bodo skrbeli predvsem za dobrobit občine in njenih prebivalcev«, je sinoči rekel župan Jožef Ceščut v poslovilnem govoru na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah. Spomnil se je u-mrlega občinskega svetovalca Gulina in občinskega tajnika Galassija ter poudaril, da se vsi svetovalci z lahkim srcem poslavljajo od občinske sejne dvorane in njenih zelenih miz, za katerimi so prebili toliko ur in sprejeli številne važne sklepe. To mesto zapuščajo z lahkim srcem zaradi tega, ker so upravičili zaupanje svojih vaščanov, ki so jih pred leti izvolili na ta položaj. «Ko smo se predstavili volivcem in zahtevali njihovo zaupanje«, je nadaljeval župan «smo imeli kopico skrbi, če bomo lahko izvršili vse tisto, kar so od nas zahtevali. Ko danes podajamo obračun našega dela, lahko rečemo, da je bilo storjenega dosti dela. Zgradili smo otroški vrtec v Rupi, šest-stanovanjsko hišo v Sovodnjah, postavili telefon v Gabrje, na Peč in v Rupo. Na žalost tega nismo mogli doseči za Vrh, kar pa bo verjetno storila prihodnja uprava. Urejenih je bilo dosti cest in to lahko sami vidite«. Izrazil je željo, da bi prihodnja občinska uprava na tem področju napravila še preostalo, da bi se zboljšalo stanje vseh tistih cest, ki jih do sedaj niso mogli popraviti. Na koncu je dejal, da so pozdravili vsak konstruktivni predlog in ga tudi sprejeli, s katere koli strani je prišel ter da so vedno skušali ustreči vsem, čeprav objektivne težave včasih kaj takšnega niso dovoljevale.
Predstavnik opozicije Kare) Cernic	je	v	svojem	poslovil-
nem govoru dejal, da je bil sovodenjski občinski svet lep primer konstruktivnega sodelovanja vseh svetovalcev, ker so znali pustiti politiko pred vrati občinske sejne 'dvorane in so se na sejah trudili predvsem za napredek občinske u-prave in blagor njenih prebivalcev.
Seja	se	je	pričela	z župa-
novim čitanjem občinskih del ter podajanjem pojasnil, zakaj se je v zadnjem času zavlekla gradnja vodovoda.
Krivdo je treba iskati v bolezni nekega	tehnika	v vod-
stvu vzhodno-furlanskega vodovodnega konzorcija (CAFO), ki je bil odsoten poldrugi mesec,	ter	v	dejstvu, da so
na Ušjih spremenili smer
glavne vodovodne cevi, ki ne bo šla po poteh grofa Bian-chija, kot je bilo najprej določeno, ampak po njegovih njivah, ker bo na takšen način povzročena lastniku manjša škoda. Glede primanjkljaja, ki se predvideva v zvezi s postavitvijo glavnih cevi, pa je župan dejal, da se to vprašanje ne tiče občinske u-prave, ker je bilo delo že oddano na dražbo. Na vprašanje svetovalca z Vrha je pojasnil, da vas ni vključena v načrt za napeljavo vode spodnji del sovodenjsfce občine (za izvedbo tega načrta je predvidenih 25 milijonov), ampak je zanj določena ločena vsota in izdelan poseben načrt.
Odobrili so prodajo 600 m občinskega zemljišča «Pri potoku« po 100 lir kvadratni meter trgovcu Turusu Marčelu iz Farre ter sklenili prepustiti novi občinski upravi od
ločitev o napeljavi nove javne moderne razsvetljave po glavni, sovodenjski cesti, za katero predvideva načrt nj-kaj nad 2 milijona lir stroškov, ter postavitev 53 žarnic v razdalji 35 m druga od druge.
Odobrili so pristop h konzorciju s števerjansko občino za plačevanje in uporabo občinskega tajnika po naslednjem ključu: števerjanska občinska uprava bo plačala 40 odstotkov, sovodenjska pa 60 odstotkov vseh stroškov. Mimo tega je sovodenjska občina sprejela tajnikovo zahtevo, da mu občini plačujeta mesečno po 15.000 lir za potne stroške, vsoto, ki se je zdela števerjanski občini previsoka in jo je znižala na 8.000 lir mesečno. Z ustanovitvijo konzorcija bo števerjanska občinska uprava prihranila okoli 300.000 lir, sovodenjska pa 200.000 lir letno.
Prejeli so posebno diplomo in kolajno ali zavarovalno polico
Preteklo soboto so v mali dvorani Unione Ginnastica razdelili diplome in kolajne 141 učencem osnovnih šol na Goriškem, v zvezi z razpisom posebne naloge z naslovom • Stednja in zavarovanje«, ki so jo napisali učenci v šolskem letu 1959-1960. Pobudo in potrebna sredstva za te nagrade je dal državni zavod za zavarovanje INA. Isti zavod je dal na razpolago tudi 10 nagrad za »šolsko solidarnost« v obliki posebnih zavarovalnih polic, s katerimi bodo na-giajenci čez 15 let brez kakršnega koli plačevanja lahko dvignili 10.000 lir v denarju pri omenjenem zavodu. Poleg tega so med učenci, ki so se udeležili te uradne svečanosti. izžrebali tudi tri bicikle in dva električna vlaka znamke »Rivarossi«.
Svečanosti so se udeležili številni predstavniki oblasti, s prefektom dr. Nitrijem in generalnim zastopnikom INA na Goriškem cav. Luigijem Riccominijem na čelu. Prisot-
UilliiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiMMilillllliiiiiiiiiilllliiiillllillliiiiiiliiiiiuniiiiliiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiif   mini n n imun u n mn m milimi
Deveti dan stavke tekstilnih delavcev
Ali bo napovedana splošna stavka v vseh industrijskih podjetjih?
Predlog so sprožili stavkajoči delavci oddelka za umetna vlakna na včerajšnji skupščini, da bi ravnateljstvo sprejelo zahteve tekstilcev
Stavka tekstilnih delavcev na delavcev je predlagala, naj ( priloži naslednje dokumente:
oddelku za umetna vlakna v podgorski tekstilni tovarni tiaja že deset dni, ker predstavniki delodajalca nočejo sprejeti zahtev, ki so jih predložile sindikalne organizacije. Nekatere skupine, ki so pričele stavkati že pred časom, pa stavkajo že 20 dni.
Na sedežu CISL v Ul. Roma je bilo v zadnjih dneh več skupščin, katerih se je udeležilo izredno veliko tekstilnih delavcev, ki poslušajo razlage sindikalnih voditeljev o vseh poskusih, da bi se ravnateljstvo prisililo na pogajanja za sprejem tovarniških zahtev. Takšni zborovanji sta bili v soboto, ko je bilo prisotnih okoli 100 delavcev, m včeraj. Delavci se bodo znova sestali danes ob 10. uri.
Zaradi pepopustljivega stališča vodstva podgorske tekstilne tovarne so delavci na včerajšnji skupščini predlagali puglasitev splošne stavke v vseh industrijskih podjetjih v naši pokrajini, če bi delodajalci vnaprej trmasto zavračali njihove zahteve. Skupšči-
iimimmmtmimmmmmiimimmimimtiiimimmmmmimimmmimimimmmmiimi
Izpred okrajnega sodišča
Trgovec Lupi iz Gorice je bil oproščen in bo lahko prodal 288.000 jajc, ki so bila več dni v mestnem hladilniku
Zaključena razprava o jajcih Id so bila uvožena iz Jugoslavije
Med tistimi, ki so se morali pretekli četrtek zagovarjati pred goriškim Okrajnim sodnikom, je bil tudi 42-letni goriški trgovec Giuseppe Lupi, in sicer zaradi kaj nenavadne obtožbe, v zvezi z nekim zakonom, ki je že izpred vojne. Predmet obtožnice je kar 288.000 jajc, v vrednosti nekaj nad štiri in pol milijona lir.
Lupi je namreč ta jajca uvozil dne 30. marca letos iz Jugoslavije skozi blok pri Rdeči hiši. Na jajcih je bila predpisana štampiljka, ki označuje njihov izvor, toda napravljena s črnilom, ki se da izbrisati, kar bi bilo proti predpisom omenjenega zakona.
Lupi se je zagovarjal, da so jajca naložili v bližini Zagreba v Jugoslaviji, kjer jih je kupil, brez njegove prisotnosti, vendar pa potem, ko je on sam poslal dobaviteljem tako črnilo, kot je predpisano po zakonu.
O zadevi se je razvila živahna debata med sodnikom dr. Rinaldijem, kateremu sta pomagala tožilec odv. Pedro-ni in zapisnikar Sabini, ter odv. Cossa, ki je zastopal Lu-pija. Debata je trajala do 22. ure, ko so razpravo prenesli na ponedeljek, ker je bil sodnik mnenja, da je treba predložiti tudi izjavo kemijskega izvedenca. Odredil je nadalje shranitev spornih jajc v posebnem hladilniku, dokler ne bo z razsodbo prišlo do končne odločitve v tej zadevi.
Na ponovni razpravi, ki je bila včeraj dopoldne, je sodnik znova proučil vso zadevo tudi v zvezi z izjavo izvedencev, ki so izjavili, da ga ni črnila, ki bi se s primernimi
sredstvi ne dalo odstraniti. Končno je bil Lupi oproščen s polno formulo, ker ni napravil kaznivega dejanja. Tako bo po zaključenih formalnostih, ki so v zvezi z razsodbo, lahko zopet dvignil jajca iz hladilnika in jih spravil še pravočasno v promet.
Sodnik: dr. Rinaldi; zapisnikar:	Sabini; branilec odv.
 «» ------
Prenos posmrtnih ostankov Salvia Gobeta v Krmin
1' nedeljo dopoldne so pripeljali iz Trsta v Krmin posmrtne ostanke Salvia Gobeta, ki je umrl leta 1935 v starosti 22 let v tržaškem zaporu zaradi mučenja fašistične policije. Pred pokopališčem jc njegove posmrtne ostanke sprejela številna množica Kr-minčanov, ki se je poklonila njegovemu spominu. Lik pokojnega protifašističnega borca, ki kljub mučenju ni hotel izdati svojih tovarišev, članov organizacije mladih komunistov, je prikazal Mario Liz-zeio, ki je dejal, naj bo Sal-vio Gobet vsem za vzgled, kako se je treba boriti za svobodo in napredek, če potrebe kaj takšnega narekujejo.
 «»-------
Zaprta cesta v Sovodnjah
Danes, v torek 11. aprila od 7. do 12. ure je zaprta za promet z vozili cesta, ki pelje iz Sovodenj mimo pokopališča proti Peči (Stradalta). Ta zapora je bila nujno potrebna zaradi popravil na cesti.
bi bila stavka še v tem tednu. Predstavniki sindikalnih organizacij so predlog sprejeli in ga sklenili proučiti na prihodnji seji, ko bodo tudi določil; dan predlagane splošne stavke, ki naj podpre upravičeno borbo goriških tekstilnih uelavcev.
Drevi v Gorici poslovilna seja občinskega sveta
Danes popoldne ob 18. uri bo izredna seja goriškega občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o nekaterih u-pravnih vprašanjih, ki se tičejo delovnih odnosov občinskih uslužbencev. Med drugim bodo odobrili tudi namestitev štirih javnih svetilk v Ul. degli Scogli.
Z današnjo sejo goriškega občinskega sveta se bo zaključil mandat, ki so ga volivci dali svojim izvoljenim predstavnikom leta 1956. Mandat zapade 45 dni pred novimi volitvami, ki bodo na podlagi piefekturne odločbe v nedeljo 28. maja. Predvidoma danes bi morali podeliti svetovalcem medalje za njihovo delovanje v občinskem svetu. Na podlagi upravnih dob, v katerih so delovali, bodo razdeljeni v tri skupine: za 12-letno, 8-letno in 4-Ietno upravno dobo. Podarili jim bodo zlate, srebrne in bronaste medalje.
 «»-------
Izpiti izvedencev za dvigala
Prefektura v Padovi je določila zasedanje izpitne komisije za izdajo dovoljenja za izvedence pri upravljanju zasebnih dvigal. Izpiti se bodo vršili pri omenjeni prefekturi dne 23. maja.
Kdor bi se jih hotel udeležiti, naj pošlje omenjeni prefekturi najkasneje do 6. maja s prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir; prošnji naj
1. Rojstni list, iz katerega je razvidno, da je dopolnil 18 let; 2. splošni kazenski list; 3. eventualno potrdilo specializiranega podjetja o potrebni praksi; 4. dve sliki prosilca in podpis, ki ga mora legalizirati sodnik ali notar; 5. poštno nakazilo za 1.000 lir naslovljeno na prefekta z navedbo »izpiti za usposobljenje pri vzdrževanju dvigal«.
jcnjc otrok proti kozam in davici
Goriško županstvo sporoča, da se bo vršilo cepljenje otrok proti kozam in davici na področju goriške občine po naslednjem redu:
Cepljenje je obvezno za o-troke, ki so bili rojeni v drugi polovici leta 1959 ali prej in še niso bili cepljeni. Vršilo se bo v občinskem ambulato-riju v Ul. Mazzini 7 do 22. aprila vsak dan od 9. do 12. ure.
Noben olrok ne bo sprejet v otroški vrtec ali osnovno šolo brez potrdila o izvršenem cepljenju,
ni so bili tudi šolski skrbnik De Vetta in drugi.
Med 141 učenci, ki so prejeli diplomo in kolajno za svojo nalogo, to tudi naslednji učenci 11 slovenskih osnovnih šol na Goriškem;
Sola v Gorici, Ul. Croce: Verena Koršič, Marija Pausič.
Števerjan: Silvester Cadeš, Marija Hlede, Cvetana Kom-janc, Renata Rosso.
Sovodnje:	Josipina	Lasič,
Zdravko Novak.
Podgora: Ivan Boškin, Valter Škorjanc.
Jamlje:	Maria Quinzi, Ti-
cijana Pahor.
Doberdob:	Danijela	Ferfo-
lja, Marino Gergolet.
Rupa:	Maria	Luisa	Fenu,
Milena Malič.
Valerišče:	Marija	Koren,
Sonja Komjanc, Rihard Kom-janc, Zora Marega, Ana Vogrič.
Dol: Ivan Devetti, Ana Fer-letič.
Vrh: Lucijan Cernic.
Škrljevo: Alfonz Ipavec.
Med desetimi učenci, ki so bili nagrajeni z zavarovalno polico za 10 tisoč lir, pa so tudi:	Frančiška Topličar, u-
čenka III. razreda osnovne šole v Ul. Roma v Gorici; Savina Grauner, učenka IV. razreda šole v Ul. Croce ter Savino Ferletič, učenec IV. razreda osnovne šole v Doberdobu.
Iz navedenega je razvidno, da je rezultat tekmovanja rned našimi učenci bil zelo zadovoljiv, saj jih je med 141 nagrajenimi za nalogo kar 25 iz naših šol ter so tudi med 10 nagrajenci za šolsko solidarnost trije slovenski učenci, odnosno učenke.
Izlet Štcvcrjanccv v tovarno Tomos
Prosvetno d. uštvo «Briški grič« iz Steverjana organizira v nedeljo 23. aprila enodnevni avtobusni izlet v tovarno motornih koles TOMOS pri Kopru in v Portorož. Odhod iz Steverjana ob o. uri, povratek okoli 24. ure. Vožnja stane 800 lir. Vpisovanje traja do 17. aprila in sicer pri: Ferdinandu Komjancu (Britof), Jožefu Staniču (Križišče), Brunu Ste-karju (Valerišče) in pri Francu Gravnerju (Sčedno).
Vpišite se takoj, ker ie le še malo mest na razpolago. Za prehod meje zadostuje veljavna propustnica.
Z avtobusom k operni predstavi v Trst
ZSPD iz Gorice organizira jutri, 12. t. m. avtobusni izlet v Trst z obiskom predstave komične opere aSola za žene« s katero gostuje v Avditoriju Slovensko narodno gledališče iz Maribora.
titriimimiiimmiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiifiiiimimiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
Panathlon Club o goriških športnih napravah
AH bodo novi ob lahko uredili na Rojcah?
Kaj pravi k temu CONI in kaj goriško županstvo
Na svoji zadnji seji pretekli petek zvečer je goriški občinski svet razpravljal tudi o športnem stadionu v Ul. Lan-tieri in stoji na zemljišču, ki je last barona Lantierija ter ga ima goriška občina v zakupu do leta 1989. Svetovalci so na tej seji, kot smo poročali že v soboto, sprejeli kompromisni predlog za rešitev spora z baronom Lanlierijem, po katerem bodo to zemljišče prepustili lastniku najkasneje do konca leta 1965 pod določenimi pogoji. V zvezi s tem
ItllllillllllllllllMIIttlllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIItllllllllll
Goriški šah
Kvalifikacijski kluba kavarne
turnir
Bratuš
Perinijeva simultanka proti 19 nasprotnikom v kavarni Garibaldi
V nedeljo popoldne je bivši deželni šahovski prvak Ric-cardo Perini odigral simultanko v kavarni Garibaldi proti 19 nasprotnikom, med katerimi je bilo tudi 7 šahistov Bra-tuševe kavarne. Perini je dobil 11 partij, dve je remiziral 7 pa izgubil. Dobili so naslednji Bratuševi igralci: Nanut, Bednarik, Šuligoj in dr. Cotič.
Predvidevajo, da bo v kratkem še ena simultanka državnega prvaka Cappella.
Medtem je pri Bratušu v teku kvalifikacijski turnir, ki se ga udeležuje deset igralcev. Za enkrat vodi s pre-
cejšnjim naskokom Albin Šuligoj, ki je iz desetih iger izvlekel 8 in pol točke. Sledijo Bednarik 4 in pol točke (6 odigranih partij), V. Nanut 4 točke (5 odigranih partij), Pavlin 1 točka (ena odigrana partija), Mermolja pol točke (tri odigrane partije), Ipavec pol točke (tri odigrane partije), brez točke so še dr. Cotič. Merkuža, Mikluš in Skrk.
Tajništvo kluba poziva vse igralce, naj posvečajo turnirju več pozornosti, da bi v> najkrajšem času odigrali turnir, ki bo omogočil sestavo kvalifikacijske lestvice.
je bilo govora tudi o načrtih za nov občinski stadion, ki naj bi ga uredili na Rojcah ali pri «Madonnini».
O tem vprašanju je razpravljal tudi goriški Panathlon Club, katerega člani so se sestali te dni v restavraciji Fer-letti v Tržiču. Na vprašanje nekega člana je cav. Bino Bre-ganit, ki je pokrajinski delegat CONI, povedal, kako stoje stvari v tej zadevi.
Omenil je govorice, po katerih naj bi podrli naprave na sedanjem šolskem športnem igrišču na Rojcah in dejal, da teh naprav ne bodo odstranili brez predhodnega sporazuma vseh prizadetih, to je šolskih, občinskih in športnih predstavnikov. Povedal je nadalje, da se proučuje načrt o gradnji novega občinskega stadiona, ki naj bi ga uredili na zemljišču poleg šolskega igrišča na Rojcah. To zemljišče je last goriške občine, ki je pripravljena odstopiti ga v ta namen.
Pokrajinski odbor CONI je po nasve'tu župana dr. Ber-nardisa zainteresiral v tej zadevi tudi vrhovni organ SIS v Rimu. Ta pa je odgovoril, da površina, ki jo stavi goriška občina na razpolago, ne bi zadostovala za ureditev novega stadiona. Vendar zadeva še ni zaključeno, ker so na županstvu mnenja, da bi na omenjenem prostoru prav lahko uredili stadion, ki bi popolnoma zadostoval za sedanje in bodoče potrebe goriškega športa.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Predstava je že sedaj predmet splošnega zanimanja v Trstu in zato se bo gotovo odzvalo tudi precejšnje število Goričanov. Ker se predstava začne ob 21. uri, bo odhod iz Gorice ob 19.30 izpred kavarne Bratuš; če bo dovolj udeležencev iz posameznih vasi, bo šet avtobus skozi Podgoro m Standrež. Cena za vožnjo in vstopnino po 800 lir. Vpisovanje v kavarni Bratuš in na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli št. l/l. —_« »----------------
Sredi pomladi smo
Po hladnem in deževnem intermezzu pred dobrim tednom, se v zadnjih dneh tudi na Goriškem toplomer iz dneva v dan dviga bolj visoko. Tako so na goriškem letališču včeraj ob 15. uri namerili kar 24 stopinj nad ničlo v senci, medtem ko je bila najniž;a temperatura ob 3.40 zjutraj še vedno 12 stopinj nad ničlo.
To se pozna tudi v naravi, kjer je drevje vedno bolj zeleno in so se začeli praznično oblačiti tudi orehi, ki so sicer po navadi bolj pozni, medtem ko so ghcinije povsod že v polnem cvetju. Tudi lastovice, ki so sicer že pred tednom poslale svoje predstraie, so se sedaj polnoštevilno vrnile v svoje rodne kraje in poiskale stara gnezda, ki bodo služila za nov zarod.
Polju je prišel zelo prav zadnji dež in skupaj s sedanjo toploto bosta prav gotovo znatno okrepila spomladansko rast in z njo upanje naših kn.etovalcev.
Slabost priletnega moža
Ob 13.15 je na Travniku obšla slabost 70-letnega Antona Butkoviča iz »kazermet« na Svetogorski cesti. Nekatere o-sebe, ki so opazile njegove težave, so mu takoj nudile pr-moč in poklicale rešilni avtomobil ZK, s katerim so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto
S kolesom je padla v Ul. Aquileia
Z zasebnim avtomobilom so ob 15.45 pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. V. Veneto 51-letno Roso Del Degan iz «ka-zoimet« na Svetogorski cesti. Pridržali so jo na opazovalnem oddelku zaradi poškodb na lobanji in desnem zapestju. Ponesrečenka se je s kolesom peljala po Ul. Aquileia proti železniškemu podvozu. Zaradi doslej še neznanih vzrokov je izgubila ravnotežje in se prevrnila. Pri padcu si je prizadejala hude poškodbe
Slovensko gledališče iz Trsta
gosluje v nedeljo 16. t.m. v Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 13
s komedijo v štirih dejanjih BRANISLAVA NUSICA
«Dr.»
Režiser: Adrijan Rustja Prevedel: Pavel Drobtina Scenograf: Jože Cesar
Samo ena predstava ob 17. uri
Nad dve in pol ure smeha.
Predprodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1/1 in v kavarni Bratuš. Cene; Sedeži po 400 in 300 lir, stojišča po 200 in dijaška po 100 lir.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiumii,
OD VČERAJ DO DANES
kino
D
v GORICI
CORSO. 17.15: «Vlom v osmi! J. Havvkins in N. Patrii Angleški film.
VERDI. 16.30: «Peppino in s rejša gospa«, P. De Filip in E. Gramatica. Sledi \ rietejska predstava. VITTOR1A. 17.15: «Hipnotizi sko oko«, J. Bergerac in Henderson. Mladini pod letom vstop prepovedan, meriški film.
CENTRALE. 17.00: Barvna s kanica «Petelini, miši, žol: in tovariši«.
MODERNO. 17.00: «Vampirj G. M. Canale in C. D’Ang lo. Cinemascope.
DEZURNA**LEKARNA
Danes ves dan in ponoči odprta v Gorici lekarna S ranzo, Korzo Verdi št. 17, ti 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gori najvišjo temperaturo 24 st pinj nad ničlo ob 15. uri najnižjo 12,2 stopinje nad ni lo ob 3.40. Vlage smo imeli j odstotkov.
Jugoslovansko nogometno prvenstvo v vseh ligah
Ekipno svetovno prvenstvo v namiznem^
Italijansko nogometno prvenstvo A-lige
Zaradi snodrsliala Milana in Interias PrePrič|i'V0 zmas# nad Veležem MeJ mdimi
zmagoviti Juve še bliže cilju
te0
A LIGA
I Z 1 U 1 Sampdona-*Atalanta •lnter-Bologna Juventus-L.R. Vicenza •Napoli-Lecco •Padova-Bari *Roma-Catania •Spol-Lazio •Torino-Milan •Udinese-Fiorentina
3-8
0-0
1-8
3-1 1-1
4-1 3-2 1-1 0-0
LEST V lC A Jnventus 27 1* 4 5 57 32 40 27 15 27 15 27 13 27 12 27 13 27 12 27 11 27	9
27 27 27 27
Milan
inter
Roma
Fiorent.
Sam po.
Catania
Padova
Bologna
Atalanta
Spal
Vicenza
Napoli
Torino
Bari
Leco
Udinese
Lazio
5 51 31 37
6 61 24 36
7 52 35 33 7 39 24 32 S 39 37 32 9 39 37 30
6 10 34 32 25 5 10 33 31 26 7	11	9	29	32	25
5	5	11	32	42	24
6	8	11	25	41	24
7	9	11	26	33	23
27
27
27
27
27
6 10	U	25	33	22
5 10	12	19	31	20
6 8	13	23	42	20
6 8	13	26	45	20
4 6	17	27	55	14
Pribodnje tekme (16.4.1961)
Bari-Napoli, Bologna-Udine-se, Fiorentina-Spai, Juventus-Inter, Lazio-L. R. Vicenza, Lecco-Torino, Milan-Roma, Pa-dova-Atalanta, Sampdoria-Ca-.tania.
Presenečenje Sampdorie na igrišču v Bergamu * Smola Videmčanov, ki so morali prepustiti točko gostom Fiorentine
Italijansko prvenstvo stopa v odločilno fazo in to se je pokazalo ravno preteklo nedeljo, ki jo karakterizirajo delni ali popolni pspehi gostujočih moštev. To velja predvsem za položaj na dnu lestvice, kjer se je gneča še povečala, saj je po preteklem kolu kar lepo število moštev, ki jim voda teče v grlo in je zanje nastopil skrajni čas, da poskusijo vse, kar se še da narediti, da se rešijo nazadovanja.
To pač ni za nikogar zaželeni cilj, zato se bo v prihodnjih
B LIGA
1 Z 1 U 1
♦Alessandria-Messina •Catanzaro-Brescia •Como-Foggia Reggiana-'Genoa •Palermo-Sam benedett. •Parma-Novara •Prato-Triestina •Pro Patria-Marzotto •Simmonza-O. Mantova •Verona-Venezia
4-2 2-1 3-1 10 3 8 18 1-0 3 8 8-0 8-8
LESTVICA
Mantova
Venezia
Palermo
Reggiana
Messina
S. Monza
P. Patria
Catanzaro
Prato
Parma
Alessandr
Como
Samben.
Novara
Brescia
Triestina
Genoa
Verona
Foggia
Marzotto
29 13 19 29 15 6 29 9 17 29 13 8 29 11 11 29 18 12 29 10 18 29 U 29 U
6 34 20 36 8 38 25 36 3 37 22 34
8 51 45 34
7 36 26 33 7 23 14 32
9 34 28 39 8 18 33 39 38 S 10 28 39 39
29	19	9	10	29	25	29
29	18	8	U	35	33	28
29	19	8	11	33	35	28
29	10	8	11	26	35	28
29	18	8	11	27	41	28
29	9	8	12	34	28	26
29	7	12	19	18	26	26
29	11	19	8	37	32	25
29	6	U	12	21	36	23
29	6	8	15	26	41	28
29	5	6	18	29	a	16
Pribodnje tekme (16.4.1961)
TRfESTINA-COMO, Brescia-Parma, Catanzaro-Genoa, Fog-gia-Pro Patria, Marzotto-Vero. na, Messina - Sambenedettese, Novara-Alessandria, O. MantO-va-Prato, Reggiana-Simmenthal Monza, Venezia-Patermo.
Športne stave
TOTOC ALC1C
Atalanta-Sampdoria	(9-3)	2
Inter-Bologna	(8-0)	X
Lanerossi- Juventus	(8-1)	2
Napol i-Lccco	(3-1)	1
Padova-Bari	(1-1)	X
Roma-Catania	(4-1)	1
Spal Lazio	(3-2)	1
Torino-Milan	(1-1)	X
Udinese-Fiorentina	(0-0)	X
Alessandria-Messina	(4-2)	1
Verona H.-Venezla	(8-9)	X
Savona Modena	(2-3)	2
Marsala-Cosenza	(0-1)	2
KVOTE:
13
19 386.890 lir
	12 —		485.900 «	
			TOTIP	
1.	—	1.	Tornese	1
	—	2.	Nievo	2
2.	—	1.	Crevalcore	1
	—	2.	B. Hanover	X
3.	—	1.	Kracovie	1
	—	2.	Qulck Song	2
4.	—	1.	Carfao	1
	—	2.	Falesia	2
5.	—	1.	Toccato	X
	—	2.	Vernazza	X
6.	—	1.	Tartini	X
	—	2.	Dolciano	1
	KVOTE:			
12 — 11 — 19 —
153.391 8 444 1.100
lir
kolih borba še bolj zaostrila. Rimski Lazio igra samo še za čast svojih barv, kajti prvenstvo je zanj že zaključeno. Mnogo bolj dramatična pa je borba ostalih moštev kot so Udinese, Lecco, Bari z 20 točkami in drugih, ki imajo pred imenovanimi le majhno prednost ter so direktno, v borbi za obstanek.
Medtem pa Juventus nevzdržno podira svoje nasprotnike in to pot je bila njegova žrtev Lanerossi, s čimer se je njegova prednost povečala še za točko. K temu sta nekoliko pripomogla tudi njegova najbližja zasledovalca Milan in Inter, katerim ni uspelo premagati svojih nasprotnikov, tako da je sedaj razdalja od prvega 3 odnosno 4 točke. Ce bo pri tem tudi ostalo bomo videli prihodnjo nedeljo, ko se bosta srečala na turinskem občinskem stadionu Juventus in Inter. Res je, da je, da je trenutno milanska enajstorica še v krizi, toda lahko je pričakovati kakršen koli rezultat, saj ne bo šlo samo za točke ampak tudi za prestiž. Zato bomo šele prihodnjo nedeljo jasno lahko pokazali na prvaka. Ce se čudeži navadno ne dogajajo, so pa v nogometu včasih le mogoči.
Glavna tekma preteklega kola je bila v Vicenzi, kjer je gostoval Juventus. Zmagali so gostje, čeprav zmaga ni bila lahko dosežena in za marsikoga niti ne zaslužena. Zmagoviti gol so dosegli že v prvem polčasu po zaslugi Ni-coleja, nato pa so se morali stisniti v obrambo. Domačini so ves čas ostro napadali, toda turinska obramba je sigurno čistila s Sartijem in Cer-vatom, ki je bil prav; steber ter z drugimi igralci, ki so kadar je bila potreba priskočili na pomoč tovarišem. Zadnjo priliko so domačini imeli v poslednjih sekundah tekme, ko je Puia iz kota streljano žogo usmeril v mrežo ravno v trenutku, ko je sodnik zažvižgal konec. Nič čudnega, če je moral zapustiti teren pred razjarjeno množico v spremstvu varnostnih organov.
Milan in Torino sta se srečala v tekmi, ki ni dopuščala zmage enega ali drugega. Tekma je bila važna za napredovanje na eni in nazadovanje na drugi strani, zato je bila izredno borbena, dasi je Milan igral bolje. Prešel je prvi v vodstvo po zaslugi Altafi-nija, medtem ko so domači izenačili z enajstmetrovko, ki jo je pretvoril Locatelli. S tem rezultatom je Milan izgubil stik s prvim, Torino pa povečal izglede za rešitev.
Inter še ni prebolel krize, v kateri se nahaja že dolgo. V tekmi z Bologno je nastopil z nekoliko spremenjeno postavo, ki se je sicer pokazala učinkovita, toda ne dovolj, dh bi dosegla kaj več kot neodločen rezultat. Bologna ni sicer pokazala nič posebnega, toda igrala je bolje. Odlikoval se je posebno Fogli, ki je bil najboljši v absolutnem smislu poleg vse obrambe, kjer je vratar Santarelli branil mogoče in nemogoče. Inter kaže znake prebujenja, toda ti prišli so verjetno prepozno.
Izmed moštev zgornjega doma je Roma na domačih tleh premagala Catanio z rezultatom, ki jasno prikazuje kdo je bil gospodar igrišča. Gostje so sicer pokazali dobro igro, posebno v prvem polčasu nato pa je igro prevzela v svoje roke Roma, ki je svojo nad-
moč pokazala kar s 4 goli, od katerih je samo Orlando dosegel dva, Manfredini pa enega.
Neapeljsko občinstvo je to pot na svojem stadionu videlo kar tri gole. To se ni zgodilo že dolgo vrsto nedelj. Lecco ni predstavljal posebno trdega nasprotnika, tako da so domačini vendarle izrazili tisto prebujenje, ki je bilo vidno v poslednjih kolih. Moštvo se je pokazalo dobro vigrano, vključno z mladimi elementi kot sta Schiavone in Di Mau-ro, ki je dosegel enega izmed treh golov. Napoli se je s tp zmago nekoliko oddaljil od nv-varne cone, v kateri pa se je nepričakovano znašel Lecco.
Bari, ki se tudi nahaja v nevarnih vodah, je uspel doseči v Padovi neodločen rezultat. Boril se je zagrizeno, kajti senca nazadovanja mu je bila stalno pred očmi. Domačini, ki tovrstnih problemov ne poznajo, so zaigrali ležerno in zdi se, da neodločen rezultat tudi njim prija.
V Vidmu Je to pot gostovala Fiorentina. Domačini bi lahko dosegli zmago, ko bi se jim ne poškodovala Canella in Valenti. Gostje so na ta način imeli lažje delo toda Videm-
ski vratar Dinelli je predstavljal neprehodno oviro. Rezultat je v bistvu pravičen, čeprav bi Udinese lahko brez prej omenjenih poškodb dosegla zmago in si dejansko povečala upe za obstanek v A ligi.
Lazio, ki igra samo še, ker mu tako narekuje koledar, je gostoval v Ferrari in seveda izgubil. Domači so v režiji Masseia zaigrali zelo dobro, dosegli 3 gole, nato pa prepustili, da so se gostje malo oddahnili. Ti pa so to pavzo izkoristili za dosego 2 golov, končno pa postavili v negotovost sam rezultat, ki pa je ostal neizpremenjen.
In končno še tekma v Bergamu. Gostujoča Sampdoria, še v eufor;ji po visoki zmagi nad Interjem, je to pot zmagala nad Atalanto z 3-0. Domačini so zaradi poškodbe branilca Griffitha igrali z možem manj in to se je odražalo tudi v poteku srečanja samega. Napad gostov je pod vodstvom Brighentija nasul gostiteljem kar 3 gole. S tem se je končno po dolgem času zgodilo, da je prevzel vodstvo na lestvici strelcev Italijan, ki je to pot sam dosegel 2 gola. Ni dvoma, da je mnogo k temu pripomogla bližnja tekma s Severno Irsko, to je nasprotnik, ki italijanskim strokovnjakom in ljubiteljem nogometa pušča ne preveč prijeten spomin in s katerim imajo še mnogo odprtih računov.	gib.
Partizan še trdneje na I. mestu
Neodločen rezultat Dinama v Sarajevu - Poraz Hajduka v Skoplju V slovenski conski ligi poraz Novogoričanov na domačih tleh
Z nedeljskim kolom se je Partizan še bolj oddaljil od svojih nevarnih zasledovalcev in to po zaslugi zmage nad Veležem. Za ostale zasledovalce tega trenutno najmočnejšega moštva jugoslovanske prve lige se nogometna nedelja ni	končala tako, kot so morda sami pričakovali.	Dinamo	si
je	v Sarajevu	pridobil eno točko, kar je bilo	dovolj,	da
se	je tudi to	moštvo oddaljilo od splitskega Hajduka,	ki
je	v Skoplju	izgubil z domačim Vardarjem.
Ta makedonska enajstorica
je v spomladanskem delu prvenstva zelo presenetila in je že dosegla tretjo zaporedno zmago ter si tako pomagala više v lestvici. V Novem Sadu se je srečanje med Vojvodino in Crveno zvezdo zaključilo brez gola. Moštvi sta bili v glavnem enakovredni, pa čeprav je imela Vojvodina več ugodnih priložnosti, ki jih pa ni znala izkoristiti.
Beograjski derby med Rad-ničkim in Beogradom se je končal z zmago prvih. Sicer jim ta uspeh ne bo kaj prida pomagal k zboljšanju kritičnega mesta na lestvici. V nedeljskem kolu pa je Rijeka ponovno presenetila, ker je v Splitu dosegla zmago nad novincem v tej skupini. Rečani so zasluženo zmagali ip so imeli v Mišiču in Veselici najboljša igralca.
* * *
V drugi zvezni ligi ni mogel ljubljanski predstavnik Triglav niti v nedeljo, pa čeprav je igral na domačih tleh, priti do toliko pričakovane zmage. Sicer je treba pripomniti, da bi mu ta prav nič ne koristila, ker je nemogoče, da bi se Triglav dvignil vifee od zadnjega mesta v lestviti. Vse kaže, da so bistvene stvari v tej skupini že urejene. Skoraj ni nobenega dvoma,
imilllitliiimiliitHitlHlfllllHiitliiliiiiiiliiilimmlinflllliillllllllliliilliilltiiillllillltiiMiiiiiiiiiimiitlillltlliiiiiiiiiiiiilililiillflllliniHiiiiliiiiiiiH
V prvenstvu B. lige vedno več presenečenj
Niti v Pratu nič golov in točk za neučinkovito
da bo sarajevski Zeljezničar v prihodnjem prvenstvu zaigral v prvi zvezni ligi, medtem ko bo moral Karlovac verjetno slediti Triglavu v
Iteggiana ogroža mesto Palermu - Na vrhu lestvice nobenih sprememb
GOL: v 10’ drugega polčasa Mencacci.
PRATO: Ghizzardi, Magnin;, Galeotti; Moradei, Rizza, Magi; Righetti, Nattino, Mencacci, Dell’Angelo, Baruffi.
TRIESTINA: De Min; Bernard, Brach; Sadar, Frigeri, De Grassi; Mantovani, Trevisan, Demenia, Cazzaniga, For-tunato.
SODNIK: Cataldo (Reggio Calabria).
GLEDALCI. 2.500. — KOTJE; 2-1 za Prato.
Kot je Triestina v nedeljo Pratu izgubila, tako bi lahko
tudi zmagala. To se sicer čudno sliši, vendar je res, da je edini gol dneva padel bolj po sreči kot po zaslugi igralcev domačega moštva in da je Triestina zapravila nekaj izrednih priložnosti. Tekma sama je bila nezanimiva, igralci niso imeli nobene volje in ni izključeno, da je prva vročina leta precej pripomogla k lenobi vseh 22 igralcev na zelenih travnatih tleh.
Zmaga je domačinom pripadla predvsem zaradi odlične krilske vrste, kjer je Moradei prevladoval nad ostalimi in je odlično ustavljal hitrega Trevisana pri njegovih akcijah. Prav zaradi tega so se napadi Triestine čestokrat ustavljali na sredi igrišča, še posebno ker so gostje šli na igrišče z obrambno taktiko. Celo Cazzaniga, ki je oblekel majico št. 10, se je po začetnem žvižgu sodnika umaknil v krilsko vrsto in s tem praktično ojačil obrambo. Samo Demenia in spretni Fortunato sta znala s Trevisanovo pomočjo izvesti hitre protinapade, ki pa so se razbijali ob Magniniju in Galeottiju, ki sta znala vedno in pravočasno zamašiti od drugih igralcev puščene vrzeli.
Ker je bil hrbet krit, se je pričakovalo, da bo napad domačinov iz Prata zaigral
bolj svobodno, brez skrbi na ozadje in zato tudi bolj u-spešno. Tega pa ni bilo mogoče videti na igrišču. Vsi napadalci so predolgo zadrževali žogo in so z nepotrebnimi predložki zadrževali igro.
Kronika o poteku igre je precej pusta. V glavnem je igra potekala na sredi igrišča, kjer so prevladovali domačini. Kljub temu ni bila tržaška mreža nikoli, vsaj v tem prvem delu igre, v resni nevarnosti. Obstajala pa je nevarnost za domačine, predvsem zaradi hitrih protinapadov gostov, ki pa so našli v vratarju Ghizzardiju nepremostljivo oviro. Sele v 18' je vratar Triestine De Min posegel v akcijo, s tem da je ustavil nevaren Mencaccijev strel z glavo. Sedem minut kasneje je Mencacci ponovno poskusil srečo, toda De Min je bil še enkrat pripravljen. V 28’ je Triestina izvedla protinapad s Trevisanom, katerega strel je za las končal mimo gola v aut. Se nevarna akcija Prata v 43’, katero pa je Frigeri prekinil in igralci so tako odšli k počitku.
Začetek drugega polčasa i-gre je nosil pečat napadalnosti gostov, ki so že v prvi minuti s Trevisanom po Caz-zanigovem predložku prišli pred gol domačinov. Takoj za to akcijo je moral Ghizzardi
zapustiti vrata in iti nasproti nevarnemu Demenii in sgmo minuto kasneje je moral vratar še enkrat poseči v akcijo. Gostje so se pomirili in s tem prepustili prosto pot domačinom, ki so izvedli nevarno akcijo. V 10’ je Baruffi predložil žogo DelTAngelu, ki je stisnil k sredini in poslal usnje prostemu Mencacciju. Ta je preigral obrambo in poslal žogo v De Minovo mrežo. Sele v 27’ so postali gostje nevarni s Cazzanigo in Deme-nio, toda tudi tokrat je Galeotti pravočasno posegel vmes in poslal žogo v kot. Tedaj so Tržačani spremenili taktiko. Igralci so se razprostrli v napad v iskanju gola, toda o-bramba Prata je mirno in z gotovostjo ustavljala tržaške napadalce in tako rešila mrežo in tudi rezultat.
* * *
Nedeljsko kolo je bilo še vedno polno presenetljivih rezultatov. Brez dvoma je najbolj presenetila Reggiana, ki si je zagotovila zmago na i-grišču Genoe in je tako izpodrinila Messino ter se pridružila v lestvici Palermu. To moštvo bo sedaj konkuriralo s Palermom v borbi za promocijo v višjo skupino. Na vrhu lestvice praktično ni bilo nič novega. Mantova si je zagotovila na igrišču Simmen-thala neodločen rezultat in ker je bila tudi Venezia prisiljena na delitev točk na igrišču Verone, je ostalo stanje na vrhu razpredelnice nespremenjeno.
Ostala srečanja so se več ali manj končala po predvidevanjih z zmago domačih enaj-storic.
	I. LIGA	
Sarajevo-Dinamo		1-1 (1-1)
Rijeka-Split		2-1 (2-1)
Partizan-Velež		3-0 (2-0)
Hadniiki-Beograd		2-8 (1-0)
Vojvodina-C. zvezda		0-0
Vardar-Hajduk		1-0 (0-0)
Partizan	16 11 2	3 33-13 24
Dinamo	16 8 5	3 26-20 21
Hajduk	16 8 4	4 21-16 20
C.zvezda	16 7 5	4 22-16 19
Rijeka	16 9 1	7 26-24 19
Beograd	16 6 6	4 20-18 18
Vojvodina	16 7 3	6 25-18 17
Sarajevo	16 5 3	8 25-28 13
Split	16 4 4	8 25-28 12
Vardar	16 4 3	9 13-25 11
Velež	16 3 4	9 17-32 10
Radnički	16 4 0	12 27-42 8
	II. LIGA	
Celik-Odren		2-1 (8-1)
Borac-Proleter		5-1 (1-0)
Sibenik-Zagreb		4-1 (2-0)
Zeljezničar-Lokom.		2-1 (1-0)
Varteks-Sloboda		2-0 (0-0)
Trešnjevka-Kanovac		6-3 (3-3)
Zeljezničar	16 12 2	2 36-13 26
Bo rac	16 18 4	2 35-19 24
Trešnjevka	16 8 5	3 31-23 21
Čelik	16 7 4	5 27-21 18
Proleter	16 6 4	6 26-25 16
Zagreb	16 6 3	7 22-31 15
Varteks	16 6 3	7 20-28 15
Sloboda	16 5 4	7 26-26 14
Šibenik	16 5 3	8 25-30 13
Karlovac	16 3 4	9 27-40 10
Triglav	16 0 6	10 14-22 6
	SC L	
Ilirija-Nova Gorica		M (0-0)
Slovan-Olimp		3-1 (3-1)
Maribor-Rudar		3-1 (2-1)
Triglav-Krim		2-0 (2-8)
Ljubljana-Nafta		6-1 (2-0)
Sobota Kladivar		2-2 (1-1)
Maribor	16 12 2	2 41-14 26
Ljubljana	16 8 5	3 41-18 21
Kladivar	16 9 3	4 48-26 21
Sobota	16 8 5	3 33-23 21
Rudar	16 8 4	4 38-29 20
Krim	16 7 4	5 30-18 18
Ilirija	16 6 4	6 23-21 16
Slovan	16 5 4	7 34-28 14
N. Gorica	16 5 4	7 26-39 14
Triglav	16 4 3	9 27-35 11
Olimp	16 4 1	11 22-48 9
Nafta	16 0 1	15 8-72 1
Uršič - Križaj - Kuzmin je večkrat navduševala gledalce z lepimi kombinacijami. Gostje so se mbrali v tem delu krčevito braniti in da bi rešili vrata, so se včasih posluževali tudi ostre igre.
V 2’ drugega polčasa je sodnik prisodil enajstmetrovko v korist Nove Gorice, katero pa je Mozetič zastreljal. Ta neuspeh domačinov je spodbudil goste, ki so šli v napad in so po zaslugi Krajnika, ki je zakrivil avtogol, prišli v vodstvo. Kasneje je Rojina s kazenskega strela poslal žogo ponovno v mrežo Goričanov, medtem ko je Križaj proti koncu igre dosegel častni gol za domačine.
med ženskami pa JapoP
.. na®'1”**
PEKING, 10. — Ekipno svetovno prvenstvo v k„re» tenisu se je zaključilo z zmago Kitajske v moški ci in Japonske v ženski. Tako je SwaythlingoV ^ del prvim, Corbillonov pa pripadnicam države V®
Jugoslavija je med moškimi zasedla v svoji C skupini drugo mesto, kar je že izreden uspeh, škoda je le, da- so Jugoslovani popustili pred Sovjetsko zvezo, kar pa je posledica utrujenosti predvsem najmočnejšega igralca Vogrinca.
 «»------
BALKANSKI KROS
Jugoslovani zmagovalci med moškimi ekipami
SOFIJA, 10. —- V nedeljo so se tukaj pomerili najboljši atleti in atletinje balkanskih držav za najvišje naslove v krosu. Jugoslovanski zastopni-
tllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
go progo v 6 urah ^ prečno hitrostjo .......
ki so postavili te. Med nioškiJni^
10.000 m — je 4* svojila prvo mest
i‘
pami, žal pa s0.,m1°sanrePlllv Ivanovič ih	„nQan>el
prvo mesto med P0, Romunu Grecescku.
KOLE
59. meanaivuuo -
ka Pariz-Roubai* J [rf,
plen Belgijca
ki, je prevozil » > 10,g sj
ROUBAIX, 1°’
mednarodna
Kvalitetno atletsko tekmovanje v nedeljo v Trstu
Medesani, Boccuzzi, Schira, Donat) dosegli rezultate izredne vredno?!!
Nov deželni rekord Medesanija v skoku v višino z
nižjo kategorijo. Za nedeljsko kolo pa sta najbolj značilni visoki zmagi Borca in Trešnjevke.
# # *
Šestnajsto kolo slovenske conske lige je prineslo precej uspehov gostujočim ekipam. Ta moštva so osvojila sedem točk, to pomeni, več kot polovico razpoložljivih.
Med gostujočimi zmagovalci moramo omeniti ljubljansko Ilirijo, ki je v Novi Gorici premagala tamkajšnje moštvo.
Novogoričani so kljub veliki premoči v obeh polčasih prepustili zmago bolj prisebnim gostom, ki so znali pač izrabiti vsako priložnost. Začetek je pripadal domačinom, ki so imeli že v 5’ idealno priložnost, da pridejo v vodstvo. Uršič je s petih metrov streljal na prazna vrata in ko so že vsi mislili, da nihče ne bo mogel preprečiti gola, se je znašel na sami beli črti branilec gostov, ki je prisebno odbil žogo ponovno v polje. Takoj zatem so gostje izvedli protinapad, ki pa se je končal z žog& v kotu.
Napadi so se vrstili drug za drugim, tako da sta imela o-ba vratarja precej dela. Kljub temu so imeli domačini več od igre in napadalna trojica
Tudi na tem drugem mitingu v atletiki bi morali sodelovati samo atleti iz tržaških klubov. Ker pa je miting v Gorici odpadel, so se tržaškemu tekmovanju odzvali tudi nekateri atleti iz Gorice in Tržiča. Med temi moramo predvsem omeniti Medesanija, ki je skočil v višino m 1.92 in dosegel nov deželni rekord.
Medesani je prvič nastopil n? tržaškem tekmovanju po nekaj letih, ko je služboval v Rimu in tam zastopal barve kluba Fiamme Gialle. Spada med najboljše italijanske desetar, bojve (nekaj njegovih najboljših rezultatov: 100 m 11”2, daljina m 7.12, višina m 1.9t>, skolc s palico m 3.90).
Boccuzzi je po nekoliko leni lanski sezoni prišel v najboljšo formo. V teKu na 100 m pa ni naletel, kot je bilo pričakovati, na najhujšega nasprotnika v Svari, ampak v Donatiju, ki je z 11” za 3 desetinke izboljšal lastni rekord.
V metu kopja smo prisostvovali napetemu dvoboju med Mersinijem, ki velja za tretjega deseterobojca v Italiji (o-koli 6100 točk), in med Scni-ro. Oba sta bila ves čas na 58 metrih, le v zadnjem metu je tvcnira v dovršenem slogu picsegel oO m.
V ssosu v daljino se Dona-ti ni nič manj izkazal kot na 100 m. S 6.9-5 m se je uvrstil na prvo mesto pred bolj kva-iilicirammi atleti.
V staietr 4AS.OV m je Liber-tas (Della Negra, lassini, Fur-,aiu, ue Lari.) popolnoma orez konkurence dosegia lzre-aen čas 3’ii J. S tein je izdoij-saia za celih o sen-unu svoj res.oiu, ki ga je uosegia lani z isto postavo
rudi sam les sa 400 m je bil na visoki ravni, najboljši cas je uosegel runam (Oi 6) pred Lorujein, De Larlijem in
ulijem, Ki so vsi tesli v času pon 53’-
NajDoij nestrpno smo pričakovan tek na 200 m z ovirami, in sicer zaradi udeiezoe Olimpijca Švare. Državni reprezentant je sicer zmagal z veuko lahkoto, a je dosegel slan čas, ker je trčil od eno oviro in Zgubil ravnotežje.
Med odlične rezultate uneva spada cas 12'5, ki ga je dosegia na ov m z ovirami mia-aa Lnando. čeprav se skoka v daljino ni udeležila juruor-ska italijanska rekorderka Giamperlatijeva, sta dve atletinji presegli 5 m; Passaglia 5.10 m, Dessanti 5.03 m. Na 400 m je Fozzer žela običajno zmago. Juniorka Lucia Škabar ni sicer ponovila rezultata, 'ki ga je dosegla pred štirinajstimi dnevi, a je vendar dokazala, da se nahaja v dobri formi.
Bonifacia lahko upravičeno imenujemo tržaškega Consoli-nija. Kljub svojim 45. letom
se še vedno uveljavlja na tržaških tekmovanjih s solidnimi rezultati.
Bellena rezultat 4’15’’3 na 1500 m gotovo ne more zadovoljiti, če pomislimo, da je pred dvema letoma še kot ju-nior pretekel to progo pod štirimi minutami.
Ta mitipg, bogat z dobrimi rezultati, je primerno zaključila štafeta 4X100 m, ki je še enkrat dokazala stalno rast tržaške atletike. Ekipa Fiamme pod 44 sekundami, dve e-kipi na 44”5, kaj takega res ne bi mogli videti v mnogih italijanskih mestih.
Tudi če se BOR s svojimi tekmovalci iz raznih vzrokov ne more še udeleževati atletskih tekmovanj, mislimo, da bi bilo zelo primerno, če bi čim več slovenske mladine prišlo gledat podobne mitinge. Gotovo bi jo zadoščenje, ki bi ga imela, ko bi prisostvovala napetim in kvalitetnim borbam, navdušilo za to zdravo športno panogo in bi lahko tako še poudarila zahtevo po močnem in aktivnem Borovem odseku za atletiko, kar se pa nam zdi že sedaj prava nujnost,.
B. KRIZMAN-S. SPACAL
Tehnični rezultati:
(Da bralci lahko vidijo, kako st uviščajo slovenski atleti objavljamo njihova imena v velikem tisku)
ICO m
1. Boccuzzi (Ginn. Triestina) 10”9; 2. Donati (Fiam-ma) 11 : 3. barbieri (Fiam-ma) 11 ”2; 4. Švara (Ginn. T.); 5. Deila Negra (Liber-cas); 6 Cipolla (Fiamina) 11 "4; 7. KoKOSAR (Liber-tas) 11”7; 8. SCUKA (Liber-tas) 11”8; 9. PILAT (Aiegat) 12”i; 10. VELJAK (Liberias) 12”3; 11. KRIŽMAN (Acegat) 12”5.
400 m
1 Furlani (Libertas) 51 ”6;
2. Loru (CKDA Tržič) 52 ’1,
3. De Carli (Liberias) 52'3;
4. Filli (Fiamma) 52’’/; 5. Bertolin (CUS) 53”9; 6. So-ranzo (Tržič) 54”; 7.. FIŠER (Libertas) 56”8.
1500 m
1. bellen (Libertas) 4’15”3;
2 Albrizio (CUS) 4'30’’4; 3. Micheli (Libertas) 431”5.
Štafeta 4X100 m 1. Fiamma (Donati, Barbieri, Ursini, Cipolla) 43”9: 2. Gin-nastica Triestina (Bensi, Blasom Manfreda, Boccuzzi) 44”5,	3.	Libertas (Tassini,
KOKOSAR, Bevilacqua, Della
Negra) 44”5; 4 Acegat 47”-Štafeta 4X400 », 7>.3.
1. Libertas 3*41”2.	■	«§
Met diska ,rrrS) 9
1. Bonifacio <^1.)
2. Moreni (^rVbert**^
3. SPACAL (Lite 9 Skok v višino /rin„as«c» jffi
1. Medesani (G’" ZalC
riziana) m L® : g(j; 3-(Fiamma) . m ’0 W marchi (Ginn- L j 70:, jj.
Freddi (CUS^») w 1-
LJAK (Libertas a Met kopja	j.)	®	(O
1. Schna (Glm J8; -
2. Mersini (CUS^S.^;!
fame (FUmrna)
Secco (Tržič) . eTt*s> NEUBAUER (h Skok v daljino t) ®
Donatl
2. Blason (Gin" *	>
3. Freddi	' m f,'rf Mersin- (GUS ^ ® {jt Medesani Jp.hertas) 5s3-ti Gentilli b 7*. PILAT_(Affg7 0vif?,7
Tek "na 200 » zTj i?1
1. Švara
(Ginn.
ll't"
Od danes na Hitlerjev «mini^er
(Nadaljevanje
hkrati. Od toC*,^
sL v sosedni
so bile štiri e-,ina: šči» in 129 °dP vi, ra" 1
ŠSv
katere so mog'1 pia, ‘J j J
ti tud, po tri UM Sl v pol Urepunskecyj; 360 trupel. P*1 ,eJall j« krematoriji s“ je j!a dan, tako da aj»la tf,r «zmogljivost» rfgrn11 - -
smrti na dan	'
tret"1 t
nemu številu _P* J „a
dati še
so jih SS-ovci j stre to J*
starem«,
-ov«
bi!>|
‘mi
da je
Ce je rf’J,wiUd 'ItlrA r.sce v AuscH g ^
3' k	n n	P3t°' * "ti
in da ve za dobo. delala s po,n? res, da so EiC“:Tj v gevi dali post« 0ejih ',|o
m zasedenih Pu .l je ^ <
borišč, v kA*nrje»$JV
vsem času
pomori' n« , ,:.no Sl v„
koli ugotovljeno med katerimi	L
lijonov Judov.	p^s^j
Danes se	‘»p/
t' Eichmannu. u ») s J obravnava v D 1= proti en, osebni,, niti celemu m
ki se kliče nacil»f
no pa tudi proj1 bi ki se trudijo, , jjo na ta strahotni
dlojz flaufia'1
Vtem je oklopnjak pridrvel izza ovinka in se mu naglo bližal. Peter se je ves prižel k steni, da bi ga ne opazili Nemci. Obraz je pritisnil na zemljo in pri tem v soju žarometov videl na blatni stezi odtiske čevljev in škornjev, sledove patrulj nemške železničarske policije, ki so vsak dan hodile po tej stezi in nadzorovale progo, ki pa so jo partizani kljub temu večkrat pognali v zrak.
Peter je napeto čakal, kako se bo vse to zaključilo. Tračnice so bobnele pod težo drvečega skladovja jekla, ki se mu je naglo bližalo. Če ga zapazijo Nemci, bo po njem, je spet pomislil, še nekaj sekund in že je oklopnjak prigrmel do njega V slepečem žaru luči je videl, kako je ta pošast sestavljena. Iz strahu pred minami je oklopna lokomotiva tiščala pred seboj tri varnostne vagone, to je tri prazne tovorne vagone, da bi zleteli v zrak ti in ne lokomotiva, če bi eksplodirala pod tračnico mina. Tem ščitnim vagonom je sledila lokomotiva, ki je vlekla oklopni osebni vagon za poveljstvo, dva oklopna vagona-bunkerja, opremljena s težkimi strojnicami in brzostrelnim topom, in dva druga oklopna vagona. Oklopnjak je bil opremljen tudi z močnimi žarometi, ki so stalno tipali v noč in omogočali posadki dober razgled po obližju. Tračnice so škripale in pragovi so se udirali pod neznansko težo te jeklene trdnjave. Ko si jo je Peter bežno ogledal, je zamižal v prepričanju, da bo zdaj zdaj zaropotalo po njem. Toda oklopnjak je drvel mimo njega, ne da bi ga bil kdo zapazil. Peter se je oddahnil in se po vseh štirih spet približal mini, da bi od nje napeljal žico, preden privozi tovorni vlak, ki je sledil oklopnjaku. V naglici, s kakršno ni še nikoli delal, je privezal žico in jo napeljal kakih stodvajset metrov nazaj. Tam je nehalo skalovje in tam se je zaklonil in nestrpno čakal. Končno se je vlak prikazal na ovinku in se, nič hudega sluteč, bližal mini. Ko je privozila lokomotiva na mino, je Peter s pomočjo močne električne baterije prižgal električni vžigalnik. Iskra je prižgala mino in ta je
eksplodirala s silovitim pokom. Lokomotiva se je nagnila, se iztirila in se s silnim hruščem in truščem zabila v skalovje. Nekaj prednjih vagonov se je z vso silo zagozdilo drug v drugega, nekaj naslednjih vagonov pa se je prevrnilo. Med temi sta bili tudi dve cisterni, polni bencina, namenjenega nemški vojski Bencin se je vnel in na mah je požar zajel še ostale vagone, polne margarine, uniform in drugega vojaškega materiala.
Vtem se je vrnil oklopnjak in začel na slepo streljati po okolici-
Peter pa se je ta čas že vračal tja, od koder je prišel. Ves prevzet od velikega uspeha se je ozrl po nebu in ugotovil: še malo pa bo dan.
KRAJEC
Kadar je vetei krepkeje potegnil, so se usule plohe ovelega listja na gozdne poti, po katerih je šepaje hodil Krim.
Medtem ko se je s svojimi tovariši prebijal skozi nemški obroč, ga je zadela krogla nad desno koleno. Omahnil je, ne da bi bil to opazil kateri njegovih tovarišev. Ko je premagal nezavest, je vstal in krenil v neznano v upanju, da bo kje srečal svoje.
Kamorkoli Je zavil, povsod je naletel na Nemce, ki so se po septembrskem razsulu Italije razlezli po vsej Primorski, da bi uničili partizanske enote na tem delu slovenske zemlje. Hkrati pa so se znašali tudi nad civilnim prebivalstvom. Požgane domačije, pobite kmete, njih žene in otroke, oplenjene hleve in kašče — take sledove so puščali za seboj hitlerjevci.
Čez čas se je privlekel na kraj, kjer je prej ta dan divjal boj. Tu pa tam so ležali razmesarjeni konji in mule, okleščene veje, prazni naboji, razcefrani nahrbtniki. mrtvi partizani in Nemci.
Ko se je povzpel na vrh nekega hriba, se je usta-
vil in se razgledoval po neznani mu pokrajini, ki je ležala pred njim. Od tam je videl Ostrožno brdo, Tatre, Kozjane in druga brkinska naselja. Od tam je vi del slopove dima, ki so se dvigali iznad gorečih domov, in vse do tja so segali streli vsakovrstnega orožja kot odjeki nemške ofenzive.
Pod večer je prišel do revne kočure, ki je čemela nad neko brkinsko vasico. Prislonjena Je bila na strmi-n.° *n ^r'^a s skodlami; desni zid se je sumljivo grbančil, pristrešje na koncu slemena pa je bilo grozeče razveženo; majhna okna, v katera so bila vzidana železna okrižja, in razglodana vrata' so še bolj podčrtavala bornost tega doma. Njemu	nasproti	je	čepel	hlev
in kot podaljšek tega skedenj,	za katerim	se je	raz-
prostiral slivov nasad.
Krim je vstopil v kočo, da bi poprosil vode- šel je skozi mračno vežo, kjer je zaudarjalo po starih, pretopljenih sajah, in obstal na pragu zatohle izbe. V desnem kotu je stala miza, v levem pa majhna zidana peč, ki je ogrevala izbo. Pred pečjo sta na dolgi klopi sedela gospodar in gospodinja, oba že zelo stara. Ona je sedela z obrazom proti peči in podpletala staro nogavico, on pa je bil obrnjen s hrbtom proti peči in se opiral na palico. Ko si je ogledal Krima, je rekel:
«Le naprej, le, tovariš! Pri naju se večkrat oglasi kateri vaših.» Pomolčal je, nato pa pristavil: «Pa se mi zdi, da jih Je čedalje manj. Vsak dan padajo. Koliko jih je samo te dni padlo —	eh...!»
Starec je žalostno zmajal z	glavo in	se	zamislil.
Krim se je trudno spustil na klop za mizo. Puško je položil v naročje, počasi iztegnil ranjeno nogo in si ogledoval starca. Ne on ne ona ga nista vprašala, od kod prihaja, kam gre, kaj bi rad ali kaj podobnega. Ona je, vsa drobna in ogrnjena z volnenim oplečkom, pletla nogavico in se niti enkrat ni ozrla vanj. Morda pa ne mara partizanov, je pomislil Starec' pa je, opiraje se oberoč na palico, brezizrazno strmel v razve-gan pod. Tišino v izbi je motilo le njegovo hropljivo
dihanje in škripavo tiktakanje stare sten gj Čez čas se je starec nagnil k ženi in J govoril:
«Ti, Meta, prejle sem srečal Jernačev'	*
ješ? Pa sem jo vprašai, kaj mi svetu^e„nti 6°ki! .t 'Bljušč jemlji, Luka, bljušč je dober Pr j^j v križu,’ je rekla. 'Pa proti naduhi,	jjfh
'df
tuješ proti moji pasji naduhi?’ sem j° vPr-pij,’ je rekla 'Pijem žajbelj in tavžentrozv^j y
J
’Nak,» je rekla ona, 'rman je boljši, le Luka.’ — Slišiš, Meta?»
«A?» je zazijala starka.	je	y~'
Starec je obupno zavejal z roko. P°telT1 $ Krima in rekel:
»Gluha je kakor...» Premolknil je ustrezno primero, s katero bi ponazoril ® r0)cO nost, ker je pa hi našel, je odmahnil pogreznil v molk.	6pr/,
Krim je spet opazoval starca. Oba sEfvijei1je na v plečih kakor človeka, ki sta vse ® ^ge in se le stežka prebijala skozi revščino m-	# te-.j,
ge. In zdaj sta že tako odmaknjena od v ^ 5«	,
se v teh težkih dneh dogaja okrog njiJ,	Jr
mara vse to komajda dotika, je pomisln- j «A bi lahko dobil malo vode?» je na^°sKoh y,]
jkazal
«Tamle je,« je rekel starec in poi Krim je odšepal v vežo. Tam je «****’ p vedro z vodo in v njem pokvečen bakre*
spet
S
je vode in se napil.
«A sta sama?» je vprašal, ko se je mizo.
u/
«Sama,» je odvrnil starec.
Starki je padla klopka volne izpod
la po podu in obstala ob starčevih nog sp
in
je stokaje pripognil, ženino naročje.
pobral klopko ih
V>
(Nadalje”
anJ*