136. »cinika. V UimilM. I SOMU 11. IDDIIO 19ZL Leto IV. !***!■ vsak dua aopaldaa, tsvaaatil aedalja ta prasatse. Insaratl; do 9 petit vrst i 1 0. oJ 10—15 petit vrst * t D 50 p, večji inserati petit vrsU 2 D; notiee, poslano, izjave, rek:ame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besedi 75 a Popust le pri naroČilih od U objav naprej. — ln*eratni davek posebej. Vprašanjem glede nscratov nai se orilot znamka za odgovor Opravnlatvo „Slov. Naroda ta „Martini tistima«*' iaitlera otlca st 5f pri Učno. rtlef>i st. nt. UraaaUtra Naiev. »»radi" Kaaflovs altoa st S. I. aadatropla Tal* oa stav. 14. Doplaa spreta ta« la ped »isaas ta aadaataa frankov »ne. aisT Ra>kopit3v a« na vrača. "WŠ «aV Posametne Številke: *W* %r Jugoslaviji navadna dni 75 par, nadolje t O v inozemstvu navadi© dni ID, nedelje 1*25 O DAttalaa all^ani i§ oAtAiilfil. „Slovenski K aro d*1 velja v Lfubl-an: ta po po&tti V Jugoslaviji: celoletno naprej plaćan . D 120*— polletno........ 60"— 3 mesečno....... 30*— 1.......10-— Pri morebitnem povišmju se Im V Inozemstvu: celoletno......D 215— polletno....... 108-— 3 mesečno...... 54*— 1........ IS — da!;ši naročnini doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno ^ry po nakaznici« Na >amo pismena naročila brez poslatve denarja se M moremo ozirati Pismo iz fliisiri e. Pretekli torek je bil za republiko Avstrijo kritičen dan prvega reda. Zivlienske prilike so Dile za širše sloje prebivalstva, ki ni deležno vojne in povojne konjunkture, že tri tedne naravnost neznosne. Oficialna paritetična korr>:iia ie dne 14. juni a ugotovila, da se ie žlvlienle n? Dunaju od srede mala do srede hiniia t L oodražilo za 71 odstotkov. Avstrijska republika je v stalni zađrejri za denarna sredstva celo leto redno In izdatno natiskovala nove bankovce, koji so dosegli vrtoglavo svoto preko 400 milijard. Avstrijska krona je prišla tekom leta 1922. na obimno nižino. Zadnji teden pa je naenkrat pričelo padanje denarne vrednosti s tako ljuto naglico, da je kazalo kakor da je bankerot tudi formalno neizbežen Pretekli torek Je bilo dobiti v Zurichu za 100 avstrijskih kron le še 2*/8 švic. vinarja. Za en dinar so plačali 300 kron na Dunaiu, za angleški funj (okoli 25 predvojnih kron) 94.000 kron. To te bil črni dan v vsej strahoti. Trgovci, industrijalci so bili v strašnem položaju zaradi skrbi, kako da zadoste svojim dolgovom v tujem novcu. Začeli so hoditi na dan ceniki blaea v tuji valuti. Tako so sladkor nekateri trgovci začeli nro-daJati v čeških kronah (S H čeških krem za kg). Zgodilo se je to v rred-mestiih. kjer stanuje delavstvo. Razburjeni narod je začel obtipavati. Nevarni pojavi so se oričeli. Voditelii so s težavo preprečili izbruh velikih demonstracij, katere bi bile mogle zavzeti nedogledni obseg ter narediti nepopravljivo Škodo. Položai ie bil silno napet. Treba le bilo odločno in hitro ravnati. Krožile so tartar-ske vesti. Vlada je pozvala zastopnike organiziranega denarništva na sejo. Dne 14. juniia se je v tel konferenci sklenilo začeti odločno ak-ciio proti pretečemu polomu. Sklenili so osnovati novo emrsilsko banko na Dunaju. Potrebna sredstva bodo dale velike banke, dalie se udeleži vlada s kapitalom tako. da bo dal na razpolago na Avstrijo odpadajoči del zlata avstro - ogrske banke ter 53 milijonov frankov iz francoskega kredjta. Kaoital nove notne banke bo znašal 200 milijonov švicarskih frankov. Avstro-o^rska banka je imela svojčas 210 milfonov kron Ta odločna akcija je imela ko-losalen učinek. Tuje valute so naenkrat silno padle, vrednostni papirji istetako. na narod ie sklep vplival pomirliivo. tule borze so takoj više ocenile vrednost avstriiske krone, v Švici se ie vrednost drugi dan že dv'gmt.a od 002*/s na 0-03^. Ta rrali drobec irra v praksi silno velik nomen. Angleški funt se ie plačal po 84.000. prei 94.000. V praksi se je v sredo malo pretiravalo. Vsled praznika v četrtek so menial-nice nerade menjavale in daiale daleč ood dnevno pariteto. Za dinar so dajali po 225 kron. d asi ie bila devizna centrala notirala 258 jk. Lfud-ie. ki so bili iz inozemstva kritične dni na Dunaiu. so ugodno kupovali. Peči pa se mora, da ie tudi na Du-naJa navzlic precei strogi kontroli »Wucfieramta« InročfJsJca morala zelo zrahljana. Če spoznajo iriozemca, računajo blago precei svojevoljno, Pri cenah zelo odloča moda. Trgovce, k* so prodajati v torek v tuii valuti, bodo stT-oeo kaznovali. Pričakovati ie ostrih odredb proti malim bankah] in menlačem. ki so žive za-fedalke na gospodarskem telesu, ^ama nova banka ne bo roma^ala. Treba bo zavreti r»ara*čaioči državni deficit in zrediti število uradnikov. Državna nod?*tia bo treba odpraviti. Delotjabitost bo treba dvigniti. Sedal ?'v! s!!«n **evflo o*efc od efe^tne^a 'n borznega verf^enia. Ljudska kr'latfca nravi, da sta na Dunaiu le dve instanci: deželno kot kaz^sko sođl§5e in na bančni rav-natelii. Avstrijska industr:-\ ki nabavlja v inozemstvu surovine, ie vsled dvigania tnjfli valut v strasnih stiskah. V listu »Bftrse«-. ki je včeraj Izšel, se Pledira 7a Izda;o mnra*or?ja za plačila v Inozemstvu. Vlada du-naiska ie že svoičas o tem resno razmišljala. Da je tak ukrep opustila, ker se s takim zakonom ogroža kredit. Značilno ie. da se sedaj zopet oglaša tak predlog, ki meri na to. da se trgovcem in industrifcetn dovoli morator?! za plačila, ki so oo-trebnn za blago, inioortlrano iz inozemstva do 1. hinila 1922. Sedai Je nastala nova situacija. Preteči po- lom je zaprečen za enkrat, čudežev pa ni pričakovati za krono, previdnost ie potrebna. Mi, ki mnogo tržimo z Avstriio. Imamo interes na tem, da se stabilizira njen denar. Naša industriia ima res interes na tem, da se avstrijska krona dvigne v vrednosti ker se je sicer konkurenca neznosna. Dumping iz slabe valute je katastrofalen za naše producente. Rpsl ee železniške^ ministra. Pri nas prihaja malokakšen vlak iz Osjcka do Kapele ali iz Osijeka do Slatine, ne da bi s~ mu pokvaril stroj. Vlak s pokvarjenim strojem seveda ne more dalje, zato zastane redno 30—40 vagonov, naloženih z blagom, na postaji, stroj pa se vrne z vsem personalom prazen nazaj v Osijek. Samo ob sebi je umliivo. da ie na tej postaji nemogoče vsako križanje vlakov, ker so razen enega zabasani V3i tiri. Ker se isto dogaja tudi na drugih postajah, so večinoma vse postaje vedno napolnjene z vagoni. Včasih ie stroj tako pokvarjen, da niti sam ne more dalje, mora čakati mrzel, da pride iz Osijeka drugi stroj, da ga odpelie. Posledica tega ie, da Je v malokateri postaji mogoče križanje in morajo vlaki čakati po več ur na postajah, kjer je križanje slučajno mogoče. Zbog tega ie osobje po 12 do 20 ur dlje v službi, kakor bi bilo to potrebno v urejenih razmerah, pravtako pa osobie tudi ne more tako hitra prevzemati vlakov. Stroii so domicilirani v Osueku. kier imajo kakih 30 lokomotiv. Če na ie od teh 20 defektnih in samo 10 vporabnih, ki so vse v službi ni mogoče od tam poslati nobene lokomotive za izpraznitev postaj. Postaje ostanejo na ta način no 14 In več dni polne na-tovonenih vagonov, katerih število se neprestano množi, ker naklada vsaka postala dnevno še 5 do 30 vagonov. Včasih se pripeti, da vzame kaka lokomitiva neka! vagonov se-boi iih peffe eno ali dve nostaH na- prej, potem se stroj spet pokvari In mora ostati tam tudi ves vlak. Vozni red le scfoh na teh progah neznana ureditev. Vlaki, ki imajo izhodišče v Osijeku, morajo že tam čakati do 12 In več ur na lokomotive, tako da le osebje že pri tem čakanju toliko časa v službi, da ne more več voziti vlak ker drugega osobja ni. stoji vse. Postaje se vedno bolj polnijo z vagoni, mesto da bi se praznile. Ker dobivamo vedno nove vagone iz Nemčiie. imajo stranke še več prilike, da nalagnio vagone z blagom. In posledica? Postale se Še bolj polnilo in ne bo dolgo, ko zastane ves promet. Sedaj rabi vagon od nakladanja do razkladanja v namembni postaji povprečno en mesec mesto v normalnem prometu pet dni. Vagon je torej na mesec mesto šestkrat, samo enkrat vporabljen. Zato je danes na naših železnicah le navidezno pomankanje vagonov. Pri pokvarjenih strojih pa je stvar zelo sumljiva. Čudno je namreč, da se pokvari največ strojev ob nede!?ah in praznikih. Ti stroji se vrnejo seveda vsi v Osijek, kjer osobje potem lahko v brezdelju počiva, često pa tudi popiva cele noči. O kontroli sploh ne more biti govora, ker ima zagrebško ravnateljstvo državnih železnic v celem na razpolago le dva strojna inženirja za ca. 2300 km dolgo progo. V Osijeku je razen dveh Slovencev ves strojni personal še danes madžarski. Subotica potrebuje mnogo drv za kurjavo, v to svrho pošilia subo-tiško ravnateljstvo državne železnice cele vlake s strojem in osobjetn v Slovenijo, kjer nalagajo drva in jih vozijo z lastnini osobjetn nazaj v Subotica Zagrebško ravnateljstvo kaj takega ne zmore. Take razmere niso vladalo v Sloveniji niti ob prevratu, kamoli kasneje. In inozemstvu so seveda te razmere v naSem železniškem prometu znane, aH se je potem čudi ti, ako nima zaupanja do našega kupnega sredstva, do našega dinarja? Tu ni druge pomoči, kakor da tMe rak - rano operiramo. Naj bali, pa borno potem zdravi Zato pravimo: Vse te proge v Radlčevl republiki ie treba m i 1 i t a r i z i r a t i toliko časa, dokler nimamo sami dovolj zanesljivih, sposobnih Ifudi. Pred vsem pa: proč z madžarsko sabotažo I! ZAKLJUČEK POLITIČNE DEBATE V DEMOKRATSKEM KLUBU. — Beograd. 16. junija. (Izv.) Demokratski klub je včeraj zakJiucfl več dni trajajočo, mestoma zelo Živahno In izčrpno debato o notranji politiki vlade, o strankini situaciji In, o nadaljuem delovnem programr*. Demokratski klub Je včeraj ob za^-ključku debate Izdal kratek knrnrrrrf* ke, ki veli; »Klub narodnih poslancev demokratske stranko je te dni razorav-]ja! o splošni politični situaciji, oce* njuloč vse prilike \n odnosaio. ti so vpdilj politiko vlade in stranke. Izrazil \e zaupanje članom vlade, ki so bili pozvani v njo iz kluba. Dalie Je klub izrazil željo, da ie v čim tesnejšem kontaktu s člani vlade, da se tako vodijo državni posli in izveda strankin program. posi;hno da se rešilo nujni zakonski predlogi, takp voftfrH in hudgetni zakon tu zakoo o posojilu, dalie da se izvede agrarna zakonodaja, za katero s*» je stranka zavzela že na strankinem kongresu samem. Klub ne odobrava članka poslanca Pavla Angjeliča. prfobčeV nega v »Beogrradskeui Dnevniku«. Louisa de la Ramće (Ouida): 24 Knealnfa Vjera. Roman. >Tudi jaz se nameravam oženiti,« je ifcjal po nekaterih uvodnih frazah in ae v zadregi smehljal. >Se enkrat sem zaprosil njene roke, in rekla je *da«. Navlašč zato prihaja-m v Pariz, da ti to povem, sestrična.« Vjera ga je debelo pogledala, >Fuchsia Coach?« je vprašala živahno. Mladi angleški grande je pokimal. >Le-pa je, saj jo poznaš.« >Lepa je, to je res.« >Čenm ta ton, Vera? Vidim, da je n» maraš... Saj ni iz naših krogov. Ampak__ljubim jo — in videla boš — kako kmalu—« Vera je molčali. >Nobene prijazne besede nimaš zame?« je jecljal bratranec >Ne morem,« j& odvrnila hladno. >Ne morem reči, česar v resnici ne mislim. Smatram to partijo za veliko zmoto, ki se je boš Še kesal, ako se res odločiš zanjo!« >Gotovo, odločil sem se,« je izjavil zaliubljcnec, >In če hočei, da si ostaneva prijirelja, jo boš tudi morala sprejeti kot prijateljico. Vovons, kaj imaš proti njej? Ničesar ni storila, da bi me privabila. Nasprotno, dvakrat me je odbila. Posmehoval* se ie mojim nemod-nim klobukom. Odkrita je kakor solne-ni sij.« »Mislim, da je bolje, ako ne govoriva več o njej«, je rekla morzto. >Se-v orla smeš po svoji svobodni volji storiti, kar hočeš. Samo vame nikar ne sili, kako mislim iaz o tem.« Vprašala ga ie, ali ostane pri njej ne obedu. >Kneza bo vaselilo, da ta vidi.« >Na vsak način bi rad govoril a knezom, preden odidem la Pariza. Mor- da bo manj neusmiljen do irrene kakor ti.« >Mogoče, je dejala pripit>sto In je vzdihnila. Zdelo se ji je, da se vse, vse podira okrog nje. Nikake vere ni imela več. To ja njen bratranec, *ef familije, čegar prostodušnost, dobroto in poštenost je poznala, pa se hoče fedaj oženiti s — Fuchsio Coach! Bratrancev poset JD je bolestno spominjal razočaranja, ki ga je prizadela sama svoji babici. Manj tragično je sprejela ladv Dol-!y ▼ Londonu veliko novico. >Sapristi«, je vzkliknila, >torej vendnrle! Krko bo besnela tvoja babica, dra^i Frank: to je preimenitno. Tem Amerikankam se res vpo posreči. Verjemi, še oelo dvoril sa bo znala prikupiti, ko postimo resnična vojvodinja. S?.mo, da bi si bil moral vzeti bogatejši, ako si se ie hotel poročiti z Amerikanko; sjj ves, mnogo dVnarja potrebuješ. Po vsem pa bi bil lahko napravil še večjo neumnost ter si vze] kako pevko ali cirkuSko jnhal-kx>. Fuchsia Coach je končno vendarle dama, ki te ne izobči iz družbe.« Mladi zaljubljenec je našel malo tolažb? v teh čudno zveriženih komplimentih. Ampak to so bile še najbolj dobrohotne besede, ki jih je slišal od svoje rodbine in od svojih prijateljev. Ladv Doily se je zabavala nad to svatbo. Vedela j*, kako mislijo o njaj vsi član! Herbertove obitelji in jim j* Privoščila to razočaranje. Štiri tedn« pozneje se Je mladi vojvoda Mullskl vkljub vsem ugovorom svoje rodbin© poročil a lepo Amerikanke. In izmed sorodnikov je samo njegova teta, mvladv Dorothea vao der Decken počastila slovesnost a svojo prisotnostjo. »Saj veste«, i© gbvorila svojim prijateljem, »prav tako malo mi ja zadeva všeč, kakor vmm drugim; toda nisem hotela žaliti ubogega Franka, In potem bi bil tudi lahko storil še vse kaj hujšega. Pripeljal bi bil lahko kako plesalko ali cirkuško jahalko. Tudi to se je že zgodilo!« Vjera Zurova je bila ogorčena, kakor da je bratrančeva poroka sramotilna zanjo. Poslala mu je brez vseke pripombe svoja svatbena darila. »In sedaj bo dala posekati gozde in kopati premog«, je tožila razdražena madame Nalagini. Kneginja pa je samo skfcmizgnila z rameni »Skoda gozda«, je menila, >ampak Če najde pr^mojr, ji more biti vaš bratranec samo hvaležen za njeno inicijativo. Mi dvigamo iz ruskih ru-dokopov sol in železo. Mislim, da ni nič hufega kopati premog. Stari junaki, ki so nekoč hiteli skozi tisti gozd, bi morda danes sami dali kopati premog. Raavijala je na70re, a je bila v svojem mišljeniu docela osamljena med svojimi. Zlasti je bilo čudn*> in nenavadno nieno naziranje o dobrodelnosti. "Veker* dne je rHda damam svoje okolice, ki so smatrate dobrodelnost za nekak šnort: >P!ešete m isrrate pled*H-šče, prirejate vožnje po korzu, k-i kor nravlte, zato. da pomagate urojrira. Koncerte dajete za povodtrnj ali požar, aranžirate bazarje* za epidemijo. Kaj se ne pravi to, robati ae nesreči? Ko bi bila jaz re-vna, bi vam lahko odpuščala vnemarnost, nikoli p<* ne komedije, ki fo počenjate s čutom doVrodelnosti.« Njeri© lep© sestre v svetu pa je niso razumele in so s© ji *mMale. Vjera pa s© je naučila nel© revVi-nI odpomoči n©#> tudi revščino spoštovati. Njej dobrodelnost ni Ml a igra, marveč resno, sveto opravilo. Ko s© j© nekoč peljala v svojem vozu, je imela irinljiv dožlvliai. Njeni konji so podrli mlado, petnajstletno deklico, ki Je tekla preko ceste. Prinesli so jo v hotel £urov. In Vjera j© prišla sama, da bi fl stregla. Ko se je dekle osvestilo, s© j© pokazalo, da s© j© pač zelo prestrašila. drusračo na je dobila prav malenkostne poškodbe. Smehljajo se fo zahvalila kneginji in je izjavila, da bi šla rada domov. Ubogo dekletce je bilo grdo, vse pegasto, a je imelo odkrit, prikupi ji v obraz. Nosila je seboj v kartonu umetne cvetlice, izgubila jo mater in je stanovala pri svojem očetu. Imenovala so je Felicie Martin. Naslednjega dnfc je Vjerin preprosti voz zavil v ozko, a čisto ulico v predmestju Batignoll, in kneginja Zu-rova j a poi 7 vedo vala pO stanovanju gospoda Martina. Ostavila je svoje ljudi spodaj in je sla sama v četrto nadstropje neke hiše, kjer so vsekakor stanovali boljši delavci. »Ali smem vstopiti?« je vprašala s čistim glasom, ki je bil, kakor običajno, nekoliko Otožen, a prav nič hladen. »Dovolite mi, prosim, da poprašam po vaši hčerki. Kako 3^ i njo? Ali ji včerajšnja nezgoda ni škodovala? Ti ruski kočiiaži so tako nerodni.« »Kakšna čast, vaša svitloet,« je odgovoril star možiček, ki je ob njenem a stopu vstal, a se ni premaknil z mesta. »Odpustite, milostiva, moja hči mi je pravila, do ste prav tako lepi kakor dobrotljivi. Žal, da se ne morem radovati nad pogledom lepega eolnčnega žarka, ki je zdajle posijal v mojo sobv«aOva-njein svojo nesreč« »Prosim vas, priT>ovedujtr< dalje.« »Niti na cesti ni^cm mogel vrč igTati kakor dru^ri Rl*?pci. Moji mali prihranki so bili hitro porabljeni, in lakota so jo režala meni In nojemn otroku v obrao. Bil sem v obupnem, položaju.« »A sdi se mi, r. V svojom obupu sem narekoval pismo svoji Felicie, ki jo bila takrat še otrok. (*dkril sem mlademu, srečnemu umetniku svojo nesrečo in ga prosil, naj so zavzame z amo pri mojem prej Sn j cm ravnatelju. Odposlal som pismo, ne A& bi pričakoval odfrovorn. Mlad jo in -so na to menil za tako stvari sem si mislil. Samo prav na dnu srca un Jfi tlela iskrica nade.« »In?« je vprašala kneginja r. zanimanjem, ki ga ja celo tujoc opezil V njenem glasu. ___ »Minila sta dva. dneva, in dejn! ©pflm si, da je moje pismo romalo v kos. Konfino pa fo prišel, miloetiva, priiol j* On sam: Correze. Sponi'11 J?era njegov glas ž© v veži. Tasra glasu ni možno pozabiti, ko ga jo Človek enkrat sliSp-l. Lahko bi bil poslal svnfcga tajnika, toda, hotel jo sam govoriti z nrenojv« Vjerinc Oči so se zameglile. a \ > stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 17. junija i*22 štev. 130 Sporazum z Italijo* MINISTER KRSTELJ GROZI Z DEMISIJO, — Beograd, 16. junija. (lav.) Uradno poročilo o včerajSnii seji ministrskega sveta ne omenja mestoma zelo živahne debate o sporazumu z Italijo, odnosno o odobritvi v Rimu sklenjenih konvencij. Kolikor poročajo danes beogradski listi, je bila debata v ministrskem svetu zelo obširna in živahna. Izčrpna poročila so podali vsi de-legatje zunanji minister dr. N 1 n č i ć o toku razgovorov z Italijani v Santi Mar-gheriti, minister dr. K r s t e 1 j In drugi delegati e pa o zaključnih pogajanjih v Rimu. Tekom debate le minister prosvete Sveto-tar Pri biče vlć ostro protestiral proti konvenciji, ki naj garantira italijanskim manjšinam poljubne osnovne Sole, čeprav Italija nasprotno ne dale kompaktnemu jugoslovenskemu življu absolutno nikakih pravic na polju Šolstva. SpIoSno Je ministrski svet tudi ugovarjal nekaterim do- CE SE NE SPREJMEJO KONVENCIJE. ločbam glede Zadra in Reke. Značilno Je, da je ministrski predsednik g. Nikola Pa-Sić sam ugovarjal nekaterim pogodbenim določbam glede Zadra. Nasprotno pa je minister ver dr. Ivo KrsteU s posebnim povdarkom naglaSal potrebo, da min. svet konvencije sporazuma sprejme, da se čim-preje izmenjajo zadevne listine ter se tako doseže trajno in dobro razmerje sosedstva in na drugi strani, da se čimpreje izprazni tretja cona v Dalmaciji Po poročilu »Novega Usta« je končno minister dr. KrsteU celo ministrskemu predsedniku zagrozil, da poda kot minister ostavko, če vlada ne sprejme konvencije sporazuma z Italijo. Minister dr. Krstelj bo o sporazumu z Italijo obširno poročal tudi demokratskemu klubu. Ministrski svet bo razpravo o sporazumu še nadaljeval. Italijanski parlament Italijanski parlament POTREBA DOGOVOROV Z DRŽAVAMI V ZALEDJU. — ZBALKANIZIRANJE JU-GOSLOVENOV. — LJUBLJANA PROTI TRSTU. — VLADA NAJ PREKINE POGAJANJA Z JUGOSLAVIJO. — TRŽAŠKI PROBLEM, — KONFERENCA RADI TRSTA. — ZADOVOLJIVA POGODBA. I — Rim, 16. junija, (IzvJ Giunta ftaS.) Je predložil poslanski zbornici resolucijo, ki opozarja vlado na potrebo političnih in gospodarskih dogovorov z državami v zaledju julijske Krajine, Zahteva obenem odredbe v jamstvo za vojaško In carinsko obrambo nove meje. Trst trpi, po-ireba pa je, da se obnovi promet v pristanišču, kar nI le vprašanje tržaških meščanov, marveč Je obnovo smatrati za prvovrstni element v narodnem gospodarstvu Jn ekspanzivnosti Italije proti Ortjentu. Sredi dolgega izvajanja Je pozval Giunta zunanjega ministra, da mora njegova akcija stremiti za tem, da se zbalkanlzfra dub raznih narodov, nasleduiočih habsburško monarhijo, in med temi v prvi vrsti duh Jngoslovenov. Železnica po Soški dolini ne funkcijonira vsled proge, M teče po Jugoslaviji v Avstrijo. Na progi preko LfubUane ovira obstrakcljonlzem trgovino m promet s potniki. Ljubljanski trgovci so napovedali bojkot ItalHamkl trgovini In vzorčnemu semnju v Trstn. »Ali moremo po vseh za nas ponižujočih podajanjih smatrati Jugoslavijo še za prijateljico?« Vzhodna meja se nahaja s političnega in carinskega vidika v obupnih razmerah. Vlada mora zajamčiti vojaško in carinslco obrambo nove meje. Kaj Je storila v tej stvari vlada v Genovi fn kaj stori v Haagu? Dudan (faš.) se Je zavzema! za var-srvo Italijanov v Dalmaciji. Protestiral Je proti raoallskl pogodb! In vprašal. aH Je res jugoslovenska vlada nasprotna izjemnim določbam za italijansko manjšino? Za- ključll je s pozivom na vlado, da je njena dolžnost, da prekine vsa nadaljna pogajanja z Jugoslavijo In naj poda tozadevno Izjavo v parlamentu. Nikar pa naj z Izvršenim Činom ne žrtvuje materijalnih In moralnih interesov italijanskega prebivalstva v Dalmaciji. Schanzer, zunanji minister, Je v odgovoru raznim poslancem prišel tudi do tržaškega problema. Upadanje prometa v Trstu so provzročile v glavnem splošne povojne razmere, jednake v vseh pristaniščih, poleg še posebnih domaČih. Vlada se briga za ta težak problem in je Imenovala radi tega komisijo, da se pripravijo odredbe v svrho obnove prometa. V Genovi se Je govorilo o stvari in sklenilo se le, da se skU-če mala konserenca, katere se udeleži tudi Jugoslavija. V pogodbah z raznimi državami so odrejene pristaniške olajšave v svrho privajanja prometa v tržaško pristanišče. Glede konvenclfe o ribolovu, sklenjene na Brionih, se v Santi Margheriti ni nič Iz-premenilo. Itatlfanstvo v Dalmaciji v novih dogovorih nI bilo porabljeno. Glede šol in rabe italijanskega Jezika so sklenjena potrebna Jamstva. Modifikacije, ki jih zahteva Jugoslavija niso take, da bi porušile sporazum. Zato Je prepričan, da prideta obe državi do def»nit!v!?e ureditve, ki bo z*do-volllla vsa vprašanja glede Italijanov t Dalmaciji. Pogodba odstrani vsak razlog trn nezaupanj med državama In vstvari temelje za Iskrene odnošaje, koristne obema narodoma* 1 M. PrlCstsk posoefooanl o Haaga. TAJNA SEJA. — HOLANDEC PREDSEDNIK. — SESTAVA .HJOO-SLOVENSKE DELEGACIJE, — SESTAVA ČEŠKOSLOVAŠKE DELEČA CUE. 9mm Haag. 15. Junija, ftzv.) Danes Ob' polu 3. popoldne je v sodni dvoran! mirovne palače holandski zunanji minister Karnebeck otvo-ril mednarodno konferenco, ki ima nalogo razpravljati o problemih gospodarske in finančne obnove Evrope in o problemih za vzpostavitev odnošajev s sovjetsko Rusijo. Število vseh delegatov še ni popolnoma kompletno, ker niso še vse delegacije prispele v Haag, tako ne jugoslo-venska, češkoslovaška in tudi ne francoska, ki še ni definitivno imenovana. Zelo številna Je poljska delegacija, ki je deloma že prišla v Haag. Anglila z dominioni vred je odposlala 40člansko delegacijo. Italijanska delegacija ie prispela pod vodstvom barona Avezzana. bivšega generalnega tajnika na genovski konferenci. Otvoritveni seji je francoski poslanik Benois prisostvoval le kot opazovalec. Seja je trajala samo tri četrt ure in je bila povsem formalnega značaja. Sejo je otvoril holandski zunanji minister Karnebeck s kratkim govorom, naglašujoč program in cilje konference. Izjavil le med drugim: »Holandska vlada hna časi, da nudi delegacijam držav svojo gostoljubnost. Holandska vlada smatra za zelo koristno, da se Še enkrat obnove poizkusi za rešitev vprašanja ruske obnove in evropskega miru. Ni sedaj moja naloga določiti konferenci smernice razpravam. Delegati sami naj določijo program in pogoje, so katerih se naj prične delo. Holandska vlada upa v popolni nspeh konference.t Karnebeck Je dalje opozarjal na načelne težkoče. ki še obstojajo v mišljenju, o sistemu sovjetske Rusije. Zaključil je na to svoj govor z dobrodošlico vsem navzočim delegatom. Čeprav nI Karnebeck član holandske delegacije, je bil kljub temu izvoljen za predsednika haaške konference. Vsi smatralo to volitev za zelo primerno, ker vidijo v tem garancijo, da bo predsedništvo vodilo razprave popolnoma objektivno In strokovno. — Beograd. 15. junija. (Izv.) Zunanje ministrstvo je definitivno določilo člane jugoslovenske delegacije za haaško konferenca Sefom delegacije Je Imenovan londonski poslanik g. dr. Mihajlo O a v r i 1 o v i ć. za strokovnjaka v finančnih vprašanjih je imenovan dr. Bogdan M a r k o v I č, upravnik Uprave fondov, in dalje dr. Strahimir M tleti č, tajnik v zunanjem ministrstvu. Tajniške ppsle delegacije vodi tajnik londonskega poslaništva. ČEŠKOSLOVAŠKA DELEGACIJA. — Praga, 15. junija. (Izv.) Po poročilu »Češkega Slova« zastopa češkoslovaško republiko na haaški konferenci pooblaščeni minister, poslanik v Berlinu dr. Girsa. V delegacijo je imenovan tudi češkoslovaški odpravnik poslov v Haagu. leg. svetnik dr. Fierlinger. Češkoslovaška delegacija odpotuje v Haag prihodnjo nedeljo. — Praga, 15. junija. (Izv.) Kakor poročajo iz Haaga, se delegacije Jugoslavije, Romunske in Češke republike z delegacijo Polivke republike popreje sestanejo na skupno konferenco, kjer določijo program za delo na konferenci in skupno taktiko. Proces proti socijalnim r«vo« lucijonarjem v Moskvi. __ Moskva, 11. juni jas Sodne razpravo proti socialnim revolucionarjem ee vršijo v največji moskovski dvorani, v domu sovjetskih strokovnih organizacij. Prvi dan se je udeležilo razprave okoli 2000 poslušalcev, med njimi mnogo znane osebnosti različnih političnih strani pod bivšim režimom. Navzoči 00 bili tudi skoraj vsi člani sovjetske vlade. Obtoženci so imeli v gumbnicah rdeče rože. Takoj v pričetku razprave je protestiral obtoženec Sendelmann proti sestavi Sodnega dvora in obtožnici ter poudaril, da je »državni rjravdnik« Krvlenko drugače predsednik revoln-cijskega tribunala. Ta protest je po-vrrocil splošno debato med obtoženci, zagovorniki ter sodnim dvorom. Zagovorniki so napadli sistem komunističnega sodstva ter izjavili, da ne morejo priznati sodišču nepristranosti, ker so sodniki člani komunistične stranke. Za. govornik Vandervelde je pripomnil, da bi bilo tako sodno postopanje v Belgiji nemogoče. Obtožnica se je prebrala komaj drugI dan In sicer po ostri medsebojni debati. Obtoženci so med branjem obtožnice »motili rede s raznimi medklici. Po kratkem odmoru je Izjavil I zagovornik Rosenfeld, da se smatralo obtoženci x Svojih pravicah sicer pri- krajšani, da pa ne nameravajo preprečiti nadaljevanja procesa. Predsednik je nam izjavil, da to ni r*** nakar se je nadaljevalo branje obširne obtožnice. Politične oestl. — Vesti o demisiji ar. Žerjava. V javnosti se z£)j et širijo vesti, da fe minister Žerjav podal svojo ostavko. Poročila nekaterih listov, da ea ie ministrski svet pečal z demisijo dr. Žerjava, ie ctocela izmišljena, kakor tudi ni resnična njih vest o vzrokih morebitne njegove demisije. Kakor nam poročajo Iz Beograda, je stvar taka: Demokratski klub se jo v svojih zadniih s^jah bavil z rekonstrukcijo vla^te. Demokrati očitajo radikalcem, da so se polastili zastopništva fcbeh muslimanskih ministrov in da m 3 t<4m znatno spremenili razmerje moči v v buli sebi v prilog. Pri tej priliki je bil razejovor tudi o razmerah v ministrstvu za socialno politiko kier sfc vsled stalne odsotnosti titulara nastale jako nezdrave razmere. Kakor znano, je dr. Žerjav 1 ozirom na t^žko svojo bolezen že ponovno podal klubu emisijo. Začetkom maja je klub odločil, da počaka z odločitvijo do definitivnega izreka zdravnikov, ki so bili takrat mišljenja, da bo dr. Žerjav moc^l najkasneje s 1. julijem prevzeti zopet svo-j je mesto. Klub ie nima avtentičnega j rmočila, ali sd bo dr. Žerjav do tega časa vrnil alt ne. Privatne informacije se glasijo, da zdravstveno stanje ministra Žerjava še ni tako, da bi bilo računati z njegovim povratkom v Bct> grad že prihodnji mesec. Za slučaj, da so te informacije to^ne, pride vprašanje novo zasedb* ministrstva za socialno rrditiko v razpravo povodom spopol-I nitve obeh resortov, kojih titularja sta ministra Omerovie (trgovina) in Vilo-vić (nar. zdravje). Kolikor vemo, sr> zdravnik enorflričr*^ protivi vrnitvi ministra žerjava v Beocmd pred jesenjo. = Novinarji drugod in pri nas. »Balkanc piše med drugim: Romunski kralj Ferdinand je vzel s 3eboj v Beograd k poročnim svečanostim deset novinarjev iz svoje prestoliee. Vsi ti novinarji so bili na potu in v Beoprradu gostje svojega suverena. V Beograd so se pripeljali z romunskim dvornim vlakom. Takt) postopajo merodajni faktorji prijatelj ?ke in za vezni tke države z zastopniki svojega tiska, ker jim je zelo dobro znano, kakšnega pomena so v današnji demokratski dobi tisk in novinarji in kakšna je njih važnost v političnem In družabnem življonju. In pri nas? Nagi novinarji pri svečanostih niso bili samo ignorirani »od zgoraj«, ampak tudi prostačko šikani-rani od policije...< Tako piše beogradski >Balkan«. Žal, da je vse res, toda po našem skromnem mnenju Je glavna krivda na novinarjih, ki si ne rnajo povsod pridobiti ugleda in spoštovanja, ki ju mora imeti vsak javni duševni delavec. Sicer pa je treba razlikovati med pravimi novinarji in onimi, ki zlorabljajo ta vzvišen poklic z osebnim hlapčevstvom, in kar je najbolj žalostno, med onimi — in teh je precej — ki mislijo, da st> na podlagi članstva novinarske organizacije res novinarji. To se pravi, duševni delavci, tod katerih je odvisno javno mnenje. Ti psevdonovinarji so navadno stalni gostje v raznih krčmah in kradejo ugled pravim ift)vinarjem. Dokler se torej ne izvrši remedura v novinarskih vrstah, bi bilo kri vidno zahtevati pravico »od zgoraj«. Saplenti sat. -s Vojaško službovanje južnih Ti-rolcev. Iz Bolcana por o Sa jo, da bodo morali potrjeni južni Tirolci skoraj^ gotovo služiti pri alpinskih polkih Nemški poslanci so prosili v Rimu za odgodi tev nastopa vojaške službe do 1. novembra* Poslanec Nle*>lussi pa se je pritožil pri vladi radi previsokega Števila potrjenih na južnem Tirolskem. V posameznih krajih se bo vršil še enkrat nabor v svrho kontrola poslančeve pritožbe. = Ijudenđorffove reakeijonarstvo. Nedavno smo poročali, da organizira ni vsi nemški general Ludeno>>rff med svojimi roonarhističniral pristaši reak-rijonarno politiko proti sedanji nemški republiki in da se v to svrho poslužuje tudi Inozemske** časopisja. Sedaj pa poročajo iz Berlina, da je postal I^u-dendorff rudi rt>trudnlk londonskega lista »Rundav Pietorial«, ki priobčuje njegov članek: Nemčija mora dobiti zopet svojega cesarja. Lojalnost In disciplina sta neobbrjdno potrebna. Imenovani angleški list je eden onih časo-piF*>v, ki vkljub sklenjenemu miru Sa vedno hujskajo proti Nemčiji. In takega lista se poslužuje bivši pruski general, ki uživa sedaj pokojnino «1 nemške renublike, obenem pa prMetna težke ansteske funte za svfcje reAkciJonarno delo! UMAZANE AFERE IZ ČASOV DE-MOĐILIZAJUE. — Beograd. 16. junija. (Izvirno.) Na včeraRnil doooldanski seli ie anketna komisija direkcije plena In volne odškodnine, ki preiskuje razne umazane afere, sklenila da so od sedal vse seie te komisiie noDolnoma tajne. V Informiranih kroerih nabasalo, da ie komfsfia miSla na sled velikim umazanim aferam, ki so se odigrale 7a časa d<"nf>MizarNe v LJu"~ I liani. BitolJu fn SkrvnlM. V aWo Je zapletenih več, druRače uglednih oseb. Gospodarstvo. ZNI2ANJE DISKONTNE MERE V LONDONU. — London. 16. junija. (Izv.) Angleška banka ie znižala diskontno mero od 4% na 3^7<. AMERIKA ODOBRILA NAŠE DRŽAVNO POSOJILO. — Beoprad. 16. junija. (Izv.) Iz Novega Jorka javljajo: Ameriška vlada ie odobrila oosofilno pogodbo, sklenjeno med našo državo in Ble-rovo skunino za naletie rosofila v znesku 100 mifiionov dolarjev. i — S Kranjska h-anilnica zviča s 1. julijem t. 1. oKi-estno meiv> za V6* vloar<* od 3 odstotkov na 4 odstotke in plača tama rentni davek od obresti bra niJiiili vlog. __ K Občinska hranilnica na Vrhniki je zvijala s 1. {iilijem 1922 ohrost-HQ mero za vse vlogo od 3 odstotkov na •1 odstotke. __ g ljudska posojilnica v Ljub- Ijani je srifiala s 1. julijem 1922 obr<*st no mero za hranilne vlojre od 3 odstot-1 ov na 4 odstotke, __£ Uvoz naSe klavne živine v Francijo. In več vprašanj interesentov glede uvoza klavne živine v Francijo se je tnkafinja tfgotika in obrtniška uhorniea obrnila za pojasnila na francoski k?»nznlat v Zairr^bu, od katerepa ie dobila sledeči odgovor: Uvoz povedi, ovc, koz in praSttor, ki «0 jugoMo-venske#a izvora, je FT>^lnsno po sklepu ■ dne 15. decembra 1921 dovoljen, toda samo ako so transporti naslovljeni direktno na potov«* klavnice, ki so zatr> nooblaščeno. Začasno smejo sprejemati vse vrste živine klavnice v Strpssburjru, Mttnlbau*enu in MarsHlln, a klavnica Nancv smo sprejemati parno k'vslrune. Uvt>z za Strassburg se ima vrMti e>z carinarnico v Kehlu, za Muh!-hausrri cez ono v Neuenburjru. Transporti se odnosijeio po železnici do klavnic in s* *) premi jo z uvoznim dovoljenjem, katero se mora vrniti carinarnici v teku petih dni s spričevalom ži-vinozdravnika, ki potrdi, da se le B-\ina poklala. Kočtmni, Za katere se pri prehodu v Kehlu konstatira, da so zdravi, se smeio odposlati v klavnirt> v Nancv. Uvoz za Marseille je dovoljen samo po morju: v MarseUlu se spravi f ivina v sanatorii, od koder ne ?me dru-eam. necro samr> v klavni o© v Marseille in fe> najdaljše v teku 10 dni. —g Tržne cene r Celjn. Govedine je v splošnem dovolj, a slabše kakovosti. Cen«* se zadnje tedne niso veliko lzpremenile. Plačuje se v mesnicah 58 —64 K s kostmi, pri stnjniearjih 44— 52 K k^. 1 kar vampov stane 36 K, pljuča 32 K, feter in ledie 40 K. loja 14_4S K. Za teletino s* zahteva 60—64 K k*. Svinjine pe prodaia v sedanjem vročem času manj. Prašičje meso stane 74___80 K, slanina 92—104 K, rmst 112 K, pre-kajene simke 120 Kt prekajena meso 76__112 K. prekalene glave 48 K In ie- ziki 90—100 K ksr. Za Sivepa kozlička se nahteva 200__230 K- za 1 ksr koStru- novega mesa 40 K. Perutnine se pojav. lja vedno več na trem, vsled c^sar cene nekoliko padajo. Majhni piščanci se do-tijo za 40 K, večji za 50 K, kokoši za 100—120 K in petelini za 140_160 K komad. Cene pri mleku, siru, maslu In jaicih se nim izpremenile. Liter mleka stane 9—10 K. k^r surovesra masla 120 K, bohinjskega sira 210 K. eno jaj^d 4 —4.50 K. Z zgodnjim sadjem je tr£ dovolj založen. Liter čresenj stane 12 K, 1 majhen krožnik jagrod 6—8 K, liter borovnic 7—8 K. Pri špecerijskem bla-jru in pr! mlevskih izdelkih so cene že delj časa precej stabilno. Ke: belega kristalnega sladkorja stane 64 K. v kfcc*. kah 68 K, riža 24__40 K. namizn^jra olja 96 K. bučneera 108 K, ker moke čt 00 24.80 K, št. 0 23.80 K, št. 2 22.80. ie-6prenja 19.40 K, koruzne minke 15.40 K. Za q sladkega sena se zahteva 700 K. pol sladkega 600 K in kislega 500 K, za slamo 300—400 K. Zelenjave je dovolj. K k vohrota stane 30 K. karfijola 30 K, Špargljev 70—80 K, glavnate solate 3__ 4 K, Šrdnače 12 K, kmžnik drobno salate 2 K. Gob je Se vedno mnogo, vsled tega tudi cena primerna. — g Deset milijonov nezaposlenih. Iz Rima naznanjajo, da znaša število nezaposlenih delavcev na vsem svetu okoli 10 milijonov. Ako se vzame, dn ima vzdrževati vsak delavec povprečno dve rjsebl, je prizadetih po nezaposlenosti direktno okoli 30 milijonov oseb. Ako se računa na osebo na dan strrj-škov 1 zlato liro, dobimo vsoto 30 mili-j>???ov zlatih lir, ki so v breme vsled nezaposlenosti prizadetim državam. I/eta 1919 se je izdslo za podpore rmza. poslenim 5 milijard, leta 1920 ee je izdalo 3 milijarde, leta 1921 pa so stroSki dosegli 10 milijard in za letos najbrfe ne bo dosti 14 milijard. Da pridemo do slrunne bilance o izgubah, moramo nnostevati še odpad me*c> in prt>duk-cije. Prva se od premirja dalje ceni lahko na 45 milijard zlatih lir, druga na 67 milijard. Ako nriŠtejemo k denarnim Izgubam fizično In moralno propadanje, pridemo do strašnih rezultatov, ki tepejo človeštvo vsled povojne nezaposlenosti. __ c Nem«ka fndnstrfH ▼ f?ns*ii. V Vrsti si a vi se 1e sestavil sindikat 35 tvrnTt Iz velike Industrij* v svrho izvr-Sevanla raznovrstnega v njihove stroke spsdaloeVffa dela v Fusfll. Ustanovnega kanitela Imalo nad 1 mfMardo mark. Torsdevni sroraznm s sovjetsko vlado Je *e podnlsan. TVufcba bo Izvajala v glavnem raznovrstne ZTsdbe, kanalizacije Itd. Tehniško osebje bo nemMco In ves materijal bo prihajal Iz Nem* Ole, —g Italija napram oem&kl In a^strii>ki k°nkirt:iKi v Jugoslaviji. »PiccoLo tvu. Italijanom to nič kaj ne ugaja in zato silijo listi italijanske podanike-podjctn.\e. da bi ^e pričeli bolj brigati za Jugoslavijo. Pravijo, da je treba v Jugoslaviji sednl popraviti okoli 1000 strrrev in okMi ISjOOO vagOBOT« Trebalo bi okoli 1 milijarde frankov samo za železniška dela in jugoslovensko posolilo 500 milijonov d:narJev se porabi v Kavnem za železnice. Jugoslovenski trg potrebuje električnega materijala, industrijah strojev, različnih kuhinjskih predmetov, telegrafičnih in telefonskih aparatov, ke-nvčnih izdelkov, kirurRičnih instrumentov, predmetov Iz stck'a, porcelana, nadale klobukov, kap Itd. Vse to bi radi Itanjanl oddajali v Jugoslavijo, ali doslej Se ni*o mopli d:bitl poti preko svoirh državnikov do trgovske pogodbe, ki M iim odmrla uvoz svoj;h raznovrstnih Izdelkov v Jugoslovensko državo. Kultura* REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. DRAMA Petek, 16. junija: Madame Sans Gene t Putjato v ulogl Nepoleona, Zadnjikrat v sezoni. Izven. OPERA. Petek, 16. Junija: Madame Butterflv. Gostovanje kapelnika g. Lovra Matačida is Novega Sada. Izven. Sobota, dne 17. Junija: Carmen. Gostovanje kapelnika g. Lovra Matačlča it Novega Sada. Začetek ob pol osmih. Izv. — šentiakobskl gledališki oder v Novem mestu. Šentjakobski gledalski oder ii LJubljane gostuje v soboto dne 17. In nedeljo IS. junija v Novem mestu v Nar. domu. V soboto se igra ruska drama »Spavaj, mola deklica...«, v nedeljo pa veseloigra »Gospod senator«. Začetek vselej ob pol deveth zvečer. Vstopnice se dobe v pred-prodaji v trgovini g. Ko?!rja na Glavnem trgu. Pričakujemo, da bodo Novomeščanl vedel! ceniti požrtvovalno kulturno delo Šentjakobskega gledališkega odra In da napolnijo obakrat dvorano. Igri sta prvovrstni in Ju Je, kot smo informirani, ljubljansko občinstvo sprejelo z vsem priznanjem, __ Poslovilni nastop> jrospe Dani* lov*. V p^tek, dne 16. t m., nastopi v naslovni vloci komedijo >Mndame ?Jins Genec zadnjikrat v tej sezoni g?>spa Panilova, ki se ta vetov zo. dalj časa pr>slov! od nanosa občinstva, ker od-potuj© v Ameriko. Vsi prijatelji prleda-liSke umetnosti jo ta vecoir gotovo po-fasto s svojim posetom. obžalujoč, da se taka odlična in za slovensko pleda-li£c© zaslužna umernioa od nas poplav-ljn in obenem želec da se skfcro mwj v dbmovino. — Dramatična Šola g*. Avar. Danilove j© priredila v srec!r> zvečer na odru dramskega gledališča javno predstavo Sem Benellijeveffa dram. po«?rcm >L» \ u-bezen treh kraljeve. T^otila se je kajpada pretežko n^locre. Toda tnkoj naj konstatiramo, da nas je nastopajoče OFt>bio zelo prijetno presenetilo. Ga. E'nnilova e«a te izkazala kot moistrska učiteljica, ki je znala iz svojih gojencev in gojenk izvabiti vi ček izr*7,ov nedvomno nekaterih krasnih talentov. Drama je bila prav okusno, spretnt) in bogato režirana; to stran predstavo treba posebej pohvaliti. Igralci in IsT.ilk* pa so izvajali svojo skoraj vse-skoz težke psihološke nalr><:e z globokim resničnim Čustvom in agilnostio, da so mestoma dosezali čisto umetniški u-tiek. Stari kralj, ljubimec kralj In ljubimka Flora so podajali pripre, ki so z lepo, razumljivo dikcijo in vročekrvno vrvjo grabili po srcih. Gdč. Zbofilova, g. Šmorkfclj, g- Kumar in g. Sancin so gojenci, ki obetajo resnično mnogo. Seveda je bilo čutiti včasih £© preveč pa-tosa, zapete priučenosti, tu pa tam pre-tiranosti. Treba le I* šol© in poglobitve v življenje. Predstava je žela mr£>-go priznanja. G. D milo vi so gojenci poklonili po?tcno za«lužen cvetlični koš. Pokazalo se j© zopet, da imajo Slovenci igralske talente, ki so vredni naj-skrbnejše nege. J. K. Glasbeni oestnlk. — Pevski zbor »Glasbena Matice«. Danes, v petek, dne 16. t m. pevska vaja za ženski zbor ob 6* za moSkl zbor ob 8. zvečer. Odbor, — Občni zbor Fllbarmonlčne dnifbe v LJubljani se vrši v ponedeljek .dne 3. julija ob 8. zvečer v mali dvorani Filharmo-nične družbe na Kongresnem trgu. Dnevni red: Otvoritev po predsedniku, poroCIlo tajnika, poročilo flagainika, zvišanje članarine, volitev novega odbora, volitev delegatov za občni zbor 01acbene Matice, predlog! in nnsveti. Odbor Filharmonične družbe v Ljubljani — Nova zbirka rnorovskih pesmi. V založbi Glasbene Matice v Trstu je lr£la zbirka 15 zborovib pesmi, ki vso-buje 6 moSkih zborov, zmešani h r.borov In 1 ženski zbor. Zbirka ?© r^Mrn nri Glasbeni Matici v Ljubifrmi. Gosposka nlifM 8 ter stane brez postnih stroškov 16 Din. Interesente, posebno pa pevska društva vabimo, da naročo zbirko po dopinid ali pridejo osebno po njo. Štev. 136. •SLOVENSKI N A KM) I u dne 17. junija 1922 stran 3. Dnevne vesti. V Lfubljani. dn$ 16. iunifa 1922. — Sovražili nastoD Vatikana ob priliki kraljeve poroke. »Politika« priobčuje iz Rima tole vest: clz krogov, ki stoje blizu Vatikanu, poročajo, da je papežev državni tajnik poslal v imenu svete stolice oster ukor vsem katoliškim škofom v kraljevini SHS. ker so bili navzoči v saborni cerkvi v Beogradu in prisostvovali poroki kralja Aleksandra s pricezi-njo Marijo.« Uredništvo »Politike« se je z ozirom na to vest obrnilo na papeževo nuncijaturo v Beogradu z vprašanjem, ako odgovarja ta vest resnici. V odsotnosti nuncija Cheru-binija je urednika sprejel njegov namestnik Hektor Felice. ki je izjavil, da mu službeno o tej stvari ni znano ničesar in da zbog tega dvomi o točnosti vesti. Z druge dobro informirane strani pa poročajo »Politiki«, da so bili katoliški škofje še v času. ko so bivali v Beogradu opozorjeni na to. da Vatikan nerad vidi, da bi prisostvovali svečanosti kralieve do-roke. Z ozirom na to le kotorskj škof UccellinI vložil protest proti takemu tolmačenju dolžnosti in pravic cerkvenih poglavarjev rimskokatoliške cerkve v naši državi. Zdi se torej, da ie vest iz Rima o ukoru, ki ga le poslala sveta stolica katoliškim Jugo-slovenskim škofom radi njihove udeležbe ori poročnih svečanostih v Beogradu, istinita. To bi bil čin skrajne sovražnosti Vatikana proti naši državi in proti našemu vladarju, akt sovražnosti, ki nI samo breztakten, marveč je obenem dokaz, da ie mrŽ-nia vatikanskih krofirov proti naši kraljevini večja, kakor sovraštvo službene Italije, ki je bila Pri poroki zastopana po članu kraljevske hiše same. — O amnestfll. Vojaška oblast razglaša: Ob poroki Nj. Vel. kralja je izšel ukaz q amnestiji kazejiskih dejanj, izvršenih od vojakov, zlasti pa o amnestiji kazenskega dejanja samovolinega oddaljenja in begunstva podčastnikov, kaolarjev In pro-stakov naše voiske. Izvršenega v času 5. aprila 1920 do 8. Junija 1922. Ta amnestija velja samo za one osebe, ki se vrnejo in prijavijo svojim komandam ali oblastem do 1. falila 1.1. Priporočamo torej občinstvu, da 5vo'"e pobegle sorodnike in prijatelje v državi in v Inozemstvu opozori na ta ukaz. da se lahko pravočasno po»-shižiio te kralieve milosti. ___Kraljevski par ▼ črnaML V po- Weliek §ta se kralj In kraljica s *vo. ii-m spremstvom pripeljala đo Crnufc, od koder sta se petem vrnila proti Ljub-Iinni. Ljudstvo je kraljevsko dvojino tako f spoznalo ter jo povsodi navdušeno pozdravljalo. — Razmejitev % Avstrijo. Beogradski listi paročajor Volno ministrstvo je imenovalo poebno strokovno komisijo, ki je odpotovala v Celovec, da kot sestavni del naše delegacije določijo mejo med našo državo in Avstrijo na Koroškem. — Odlikovana slovenska ministra. Iz Befcgrada javljajo: »Službene Novine« pri občujejo, da sta odlikovana z rodom Sv. Save I. reda minister poljedelstva Ivan P u cel J in minister za socijalno politiko dr. Gregor Žerjav. — Odlikovan učenjak. Akademija znanosti in lepe književnosti v Toulusu v Franciji je imenovala za svojega dopisnega člana dr. Riharda Zupančiča, vsettčil-Sč-nega profesorja v Ljubljani. — Z ljubljanske univerze. Na filozofski fakulteti je bil izvoljen za dekana za študijsko Jeto 1922/23 g. prof. Fran Kidrič; kot prodekan bo pa fungiral dosedanji de* kan g. prof. dr. Artur Gavazzl. — Komisija za sodnike. V komisijo, ki naj v smislu člena 137. ustave ugotovi, za katere sodnike v Slovenji naJ velja z ustavo zajamčena stalnost Je minister pravde imenoval za predsednika: Frana Smechl-io. podpredsednika stola sedmorice v Zagrebu, za člane pa Ivana Kavčnlka, predsednika višjega deželnega sodišča v. Uubljani in Maksa C meta, svetnika stola sedmorice v Zagrebu. — Pravoslavje med Slovenci »Jedinstvo«, ki izhaja v Novem Sadu, poroča, da le tekom enega lete prestopilo v pravoslavje 160 Slovencev. To Število pravoslavnih Slovencev se Je med tem znatno pomnožilo, ker Je bilo v zadnjem času krščenih nad 55 slovenskih pravoslavnih otrok. — Razpušcena hrvatska društva, V sredo Je pokrajinska vlada za Hrvatsko na visi! ukaz razpustila ta-le društva: »Hrvatski Sokol«, »Hrvatsko ženo« m »Katarino Zrinjsko«. Ta društva so bila razpuščena nemara zato, ker so se aletivno udeležila nedeljskih demonstracij in Izgredov. — Poslopje inspektorata drž. železnice v LJubljani. Ministrski svet Je sklenil, da fctfocl gradnjo poslopja InSnektorata drž. **l*rtiie v LJubljani ljubljanski stavbni tvdvj Tavčar in Svetina za vsoto 1348 592 dinarjev. — Slov*n-*kl Je«** Jtri puneorifali. Povsod v fllovenltt t* Ml pri vSera«-irffli r>™««*Hah «v. Pel. telesa ttft podla, rl *vmn v cerkvenih obredih napravil salo lige« deniitla, — Zaiiaal ostanek posoji::, danega posestnikom barskih senUUtc za poglobite« Gruberjevega kanala In Ljubljanice. Glasom že objavljenega razglasa z dne 1. marca 1922, it g* se vrne letos ves od »Pokrajinske uprave znižani ostanek posojila, danega posestnikom barskih zemljišč za poglobitev Gruberjevega kanala in Ljubljanice. Tozadevni razdelni izkazi in izvlečki posestnih listin se v smislu paragrafa 5 zakona z dne 1. avgusta 1906 drž. zak. št 16 8 dni pri županstvu na javni vpogled razgrnjeni. Morebitne pritožbe proti vpisu v razdelni izkaz aH proti visokosti odmerjenih doneskov le podati na »Pokrajinsko upravo, oddelek za kmetijstvo« v 14 dneh po preteku prej označenega Sdnevnega roka in sicer potom »Glavnega odbora za obdelovanje barja v Ljubljani«. — Tombola se vrši v nedeljo dne 18. t. m. popoldne na Kon^renicm trgu* Tombolo pride >Klub Primork« deloma v korist Dečjemu &>rau. Dobitki so originalni, vrednostni in tako praktični, osobito za gospodinje, da bi se jih vsaka želela za svojo jedilno shrambo, pač pa tudi za oblačilno omaro. Le oglejte si jih, saj so razstavljeni v Prešernovi ulici, na Kongresnem trgu in na Dunajski cesti, kjer se dobe tudi karte. Segajte pridno po kartah, ki stane ena la 6 kron!! V nedeljo vsi na tombolo! — Slike kraljeve dvojice. Totograf Davorin R o v S e k v LJubljani Je Izdal foto-grafične razglednice s sliko kralla In kraljice v trenotku, ko sta se ob prihodu v LJubljano pojavila ob oknu dvornega vlaka. Kraljica Je izvrstno zadeta. Pod sliko kraljeve dvojice Je fotografski posnetek dvornega vlaka i okusno okrašeno lokomotivo, na katere pročelju Je viden napis: »Živela Jugoslovenska kralj m kraljica«. Razglednice se dobivajo po vseh trgovinah s papirjem po 12 kron komad, na debelo pa pri fotografa Davorina PovSku v Ljubljani, Kolodvorska nlica. komad po 10 kron. — Zdravstveno stanje ▼ LJubljani. Tedenski zdravstveni izkaz za dobo od 4. do 10. L m. Izkazuje statistiko o zdravstvenem stanj« v LJnbTjanl: Novorojenih 33, mrtvorojena 2, umrl? 19. Smrtni vzroki: fetika 5, pljučnfca 1. zastnioljenje rane 2. srčna hiba 2. rak 3, drugi naravni vzroki 3, samomor 1. nasilna smrt 1, Naznanjene nalezljive bolezni: davtca 1. — Smrtna kosa. V Trlublieni le umrl g. Frane Novak vnlsro Srebrniak, M Sni T>osestnik v Grad ašlri ullrJ St. 4 v Krakove™ ter MvSi pravi ljubljanski ribic, BI sej mu spomin! — Nova lekarna v Celfu. Ministrstvo narodnega zdravja Je rSodelilo g. oharm. mag. Fedorju Gradišniku, lekarnarju na Jesenieah, koncesijo za otvoritev In obratovanje nov© javne lekarne v Celju s stofilcem Cankarjeva — Kralja Petra cesta. — Dohodnina od službenih prejemkov zasebnih nameščencev za leto 1921. In 1921. Z zakonom e proračunskih dvanajst'nah za meseca marc In april 1921 se je uveljavilo načelo, da ne plačale zasebni nameščenci dohodnine za leti 1921. In 1922. od onega zneska, ki se plača ob enakih prejemkih pri državnih nameščencih Izloči iz odmerne osnove. Pri primerjanju prejemkov se upošteva edino le višina skupnih službenih Prejemkov brez ozira na kategorijo, čin ali druge okolnosti. Edino kar je poleg višine skupnih prejemkov važno. Je družinsko stanje, katero Je presojati po načelih, po katerih debivajo državni nameščenci draginjske doklade. Zaradi tega bodo davčna oblastva v najkrajšem času obnovila priredbo dohodnine za leto 1921. m kolikor je ta za leto 1922. Že izvršena, tudi za to leto. Ako bi v tem ozira rabila davčna oblastva glede ugotovitve družinskega stanja in drugih razmer nameščencev sodelovanja služboda-jalcev, se ti v interesu nameščencev vabijo, da pozivom davčnih oblastev čimprele ugode. Izkazi vsled obnovitve priredbe predpisanih davčnih zneskov se razpotože na vpogled pri občinskih uradih in pri obra-tovališčih, ki zaposlujejo večje število zasebnih nameščencev. — Is aeje celjskega obfti* keera odbora dne 12. t m. Na dnevnem redu fe rodni proračun mestne občine Celje za leto 1922, ki se Je mogel vsled mnogovrstnih tehničnih ovir v knjigovodstvu sestaviti Sele naknadno. Referent dr. Božič v dve in pol urnem poročilu temeljito predela posamezne postavke mestnega gospodarstva, ki sicer ne izkazujejo bbgvekako obupnega položaja, vendar pa zahtevajo predvidne in skrbne roke. Celokupne potrebščine znašajo 10,639.900 K, izdatki 5,464.0501. tako, da je primanjkljaja 5,176.850 K. Najbolj obremeni občino občinska uprava, ki zahteva letno 1360.000 E za plače mestnih uslužbencev in stvanre potrebščine, izvzemši podjetja. V pokritje tega poslovnega primanjkljaja je sklenil občinski odbor sledefte doklade in davščine: Neizpremenjeoo Ostanejo 160% doklade sa hišno najemnino, 160% obklada na zemljarino, 200% doklade na splošno pridobnino, 250% doklada na posebno pridobnino, 200% doklada na rentnino, progresivna stanovanjska doklada za pol leta za zidanje dveh stanovanjskih MS. 10% najemninski vinar, užitnina na meso in občinske takse. Na novo se uvede užitnina za pivo (a 1 K sa 1), za vino (a 3 E za 1) za drugo polovico računskega leta in zvišanje pasjega davka (za luksuzne pse 200 E, za čuvaje 100 E). Deficit približno 540.000 E. ki le ostane, se bo kril s posojilom, katero bo mosoče kriti leta 1928 s do-kladami sa hISno najemnino, ne da bi m procenti teh doklad zvišali, ker bo najemnina zdatno poskočila. Debata, ki | as je nato razvila, je razčistila marsika. I tero hibo v posameznih panogah mestnega gospodarstva, nakar se je prora- i tal odobril od ti* strank skoral r' vseh točkah soglasno. Celje prednači v složnem delovanju občinskih odbornikov za dobrobit mestnega prebivalstva. Treznost, preudarnost ter pozitivna kritika naj bi ae uveljavila povsod v našem gospodarskem življenju. __ Potepanje psov po trgu. V zadnjem času se ic pojavilo na PogaČarjevem in Vodnikovem trgu mnego psov, ki tavajo okrog brez vsakega nadzorstva in delajo veliko nadlego ter ponesnažujejn razstiv-Uena živila. Vsled tega op-zarja mestni magistrat lastnike psnv, da jih v času, ko so razpostavljena ž vila, ne Sttšč jo na trg ter Je mestnemu konJaču naročil, naj vse take pse brez izjeme polovi in pokonča. — Smrtna nesreča pri de*»i. Diak Ra-d:slav Klemen IV. razreda drživne vi j« realke v LJubljani se le d ma na polMreš'U igral s samokresom. Po neprevidnosti se Je pa samokres sprožil in Klemen je na mestu mrtev cbležal. Ni pa izključeno, da se ie zgodi' oafasjnvev- —Te?1 a n?s e*n v rt d ' <""vi. Ma rudama Nam P1 aria ce ie rri k n?-;u ure mosa v Krrr liu vsu'a tri a plast pr mo-(?a in ga podknoafa. P^h;( Je t *fre po^k^d-be In mu Je tudi zirif*'"1'"! cel i 1pvG nnj;>. — Tihota^eva srn !a. losln Krapež iz Otlice pri Ajdovščini, se kar n» more privaditi rednemu predvojnemu d Mu. Vr«*el *e Je na pot thot-»p-tva fn pridno v dr Jbi drugih orenašal ' bak iz Jugo-laviie v falilo. Tako se ie dne 13. t. m. v droJM dveh drugih prdal zopet čez mejo v Italijo, kamor Je samo on nesel ftOO zavitkov sr^dnj'*-finega tatinoga tobaka. Samo čiHe?noi\T s tem. da mn le iTmakrrl listnico s 1600 kronami. — Zahvala irosporlu r>rimnriin (\r. Po"*^?niku In vs^m ^osn^rTom In ?nct!-tim šoštrom, ki po rriroTror-li na prečni operarlii in rV«sp*ri moiesra zdravja. __ Tvan HaVliJJcic brToiavni moister v T>. *n inptal^t^r. Ijjublfana, Fesljeva cesta št. 22, parter. — Konr?rt v eoboto dnr> 17. junila od 20. do 24. ure na razglednem vrtu bo tel a >Jnžnl te^lodvorc. Kolodvorska ulica 43. Vstopnina prosta. SoVolStVD. «^ Sokol v Borovnici priredi v nedeljo 18. junija, veliko vrtno veselico s favno telovadbo, plesom itd. Sodelujd Sokol Vrhnika in Logatec, godba in pevski zbor > Z veze jug. žel. Ljubljana c. Odhod vlaka iz Ljubljane gl. kol. ob 14. uri 35 min., iz Rakeka ob 9. uri 27 min. in ob 13- uri 30 minut, i* Logatca ob 10. uri in ob 13. uri 46 min. Iz Borovnice v Ljubljano ob 22. url 4 min., v Logatec in Rakek ob 18. uri 20 minut in ob 0. uri 22 minut po polnoči. — »Sokol« v Domžalah priredi s sooVlovanem odsekov Brdo, Dob in Moravče v nedeljo, dne 18. junija 1922 peš izlet v Lukovi r o z javno teto vadbo ob 4. uri popoldne, pri ksteri igra domžalska godba. Ker je mladi odpek n«i Brdu potreben vsestranske pomoči, ee priptelil sok&lstva vabijo na to vali ko prireditev. — V Šmarja pri JelSnh se vrči dno 25. junija 1922 okrožni zlet celjskega soriškega okrožja, ki bo sijajna manifestacija rt^kol^ke misli v smarskem okraju! Prvič bodo ta dan plapolali sokolski prapori v naprednem trgu fcmar-skem In prebivalstvu celega okraja bode dana prilika sporna^-ati uspehe sokolske i dr je in vzgoje. Potrebno js, da paš** občinstvo podpre mlado stskolsko društvo v SirMriu z obilno udeležbo ter s tem domačemu kmečkemu ljudstvu pokaže, da sdttva naše SDkolstvo največji ugled kot narodna in državotvorna organizacija, v kateri ni mesta za separatistične elemente, ki s© hočejo sedaj tudi tost ran Poti© vemjerditi. Zvečer v^7i prsebni vlak do Grobelne-ga in nn^ai v Roeet**e. — Proslava desetletnice SoVela v Ra-dečrh le v nedeljo, 18. junija spojena z okrožnim zletom z^omjeposavskih droftev celjske žnpe. Obratno ravnateljstvo lažne železnice Je dovolilo polov:čno voznlo proti \7Mzivi drrštvene izkaznice na prozah LJubljana - Zidani mo^t - St JnriJ ob Jož. železnici in Zidani most - Zagreb. Bratska druStva se naprošajo, da se zleta v kar največjem Številu udeleže. Prednoldne le sprefem članov rz Po«av!a m skuKnle. ob 2. obhod In nato Javna telovadba. Po telovadbi velika Hudska ves-llca. Pohitite v na5 prijazni trg in radni te se z nami eb nr-vi desetletnici ter nam podajte moč do uspe5nega dela v drozem desetletju. Pokažite z va§lm sodelovanjem, da znate ceniti delo v prid sokolstvn. Na svidenje 1 Zdravo! — Zrn vsesolrolsal zfe*. Sokolsko omizje v crostflnl BrezovSek 36^> K. Ilainoueisa poročila. POPOLNI RAZKOL — Sarajevo, 16. junija. (Izv.) Vče I raj dopoldne je pričel zborovati kon- ' greš delegatov muslimanske organiza-ciie za Eoei;j in Hercegovino. Glavna razprava se tiče vprašanja nadaljne politične taktike in postopanja musliman-ekih poslancev. Ka konerresu je r>ri^lo do načelnega in popolnesa razkola m^i desnico in levi o, to je med separatisti, ki ee nagi)J;e;o politiki hrvatskega bloka, in prist- si centrslisti. Na kongresu je zmacrala pod velikim pritiskom separatistično * avtonomisticna skupina dr. Bpohft. Od 116 vablienih delegatov je prišo na kongivea 107. K razkolu in ostremu konfliktu je zadnji moment zelo mno,i»o piispeval vehementen članek Spahovecra glasili >Pravde<. Član-knr i imenoval nasprotnike >črve<, •menil ie dnlje, da je treba iul^sa< v muslimanski or^anizneii radikalno izrezati itd. Skunina Magl^ić - Kara-inehmtvović ie preko strankinega predsednika dr. Hrasnico aahtevall takojšnje zndoččenie za ti sramotenia. Dr. 8paho ee je naiorej okušal opravigel ko-rifres otvoriti šele t)h treli nopoldne. Med ostrimi protesti in velikim viharjem eo delegat]*1 Karameb-medovioeva skuoine zapustili kongre«. Otiall ?o le nekateri, dn £t> zgledovali l>otrk razprav. Delegat Miijković je V MUSLIMANSKI STRANKI. predložil kongresu resolucijo, ki i^ iu\ lja, da k^ngi^s odobrava avtonomi-Slltesl stališče ter poživlja vse poslance, da v parlamentu vodijo politiko, kakav jo določi kongres oziroma, v na. eproin^m slučaju, da morajo poslnnci polotiti svoje mandate. Del. Najrović iz Cadskega pa je predložil resolucijo, ki poživlja muslimanske ministre, da ostanejo še nadali© v vladi in jim izreka zaupni«:->. Sprejeta jo bila prva resolucija. Delegati desnice so v znak protesta zapustili dvorano. Hkratu so obvestili ministrskega pren parlamentarni klnb in obenem izdaviti lastno glasilo v Sarajevo. — Beograd, 16. junija. (Izv.) \z Sarajeva javljajo: Razkol v muslimanski organizaciji je definltiven. Skupina Maglajić - Karamehrnedovič Je s protestom zapustila kongres muslimanske organizacije. Na kongresu imajo večino pristali dr. Spaha. Kongres je sprejel resolucijo, i katero se odobrava avtonomisticna politika dr. Snahe. Za dr. Spaha ie glasovalo 9/ delesatnv, trr*« preti, ostali so po-prele zapustili dvorano. PRAGINJSKE DOKT^AUE MEJJtZSU ŠKIM USLUŽBENCEM. mm Beo«*^ad, 16. lunija. (Tzv.) TJrađ-iZ) poročilo o včeraiŠnU od 11. do 13.80 trajajoči seji ministrskega sveta veli, da je ministrski svet sklenil povišanje dravinjskih doklad železniškim nsluŽ. brneem. osobito delaveem in povišanje kilometraže prometnemu in rozovnenui železniškemu osobju. DEMISIJA DR. 2ERJAVA? — Beojarad, 16. julija. (Izv.) Demokratki klub je povodom zadnje no-tranje-politične debate razpravljal o vprašanju, kdo bi naj prevzel portfeli ministra za socialni politiko za slučaj, cko bi minister dr. 2erjav še dlje easa no mopel zaradi bolezni opravljati svojih poslov. Kakor javlja današnji >Novi lJst<, sta ministrska kandidata poslanca prof. J&sip R e i s n e r in VeČeelav Wilder. VO.TNA ODŠKODNINA JUGOSLAVIJI OD STRANI MADŽARSKE. — Budimpešta, 16. junija (Izv.) »Pesti Napolo« javlja, da je bil vče-rai odpravlien Drvi transport živine v Jugoslavijo v smislu zadevnih določil trianonske mirovne pogodbe. Madžarska je ustregla zahtevj šele na odločno demaršo male antants. V kratkem izroči Madžarska Jugoslaviji 25.000 plav živine. Prevzem živine se izvrši na meji. KOLEKTIVNA NOTA BOLGARSKI. — Bukarešta« 16. junija. (Izvir.) Na podlasri dogovorov med predstavniki vlad Jugoslavije. Grčije In Romunske, ki so bili sklenjeni na sestanku povodom ooroke kralja Aleksandra, je pozvala poslanika Romu-niie v Sofiit. da stori demaršo BfJ bolgarski vladi radi vpadov bolgarskih četašev v grško. Jugoslovensko in romunsko ozemlje. Romunski poslanik ie včeraj vročil bolgarski vladi zadevno kolektivno noto. KOMUNISTIČNI NT^rnU V TRENCI-NI' NA SLOVAŠKEM. — Prajra, 16. Iunifa (Izv.) Iz Tren. čina javljajo: V Novem moptu *o orožniki aretirali komunističnega agitatorja Andreia Kajdika, ker je iupJ:>7.i<*»> huj-£kal proti OiUUMlffralkl republiki. Ko so orožniki privreli B*vidika v Tr^n^in. da ga izroče sodi-ču, je skušala 500 o-seb brt)ieča množica ar^tiranea iztrpnti ort'žnikom iz rok. Množica Jf> napadla orožnike s kamenjem. Orožniki, ki ftr* dobili oia^enia, so napadalce opozorili, da se razidejo. nakar so 1>i 1 i nriciljeni tri salve oddati v zrak, ker so se napadi ponavljali. Napadnlcoin jo priskočila na pomoč še večja množica. Orr>7niki fo bili pripiljeni rabiti orožio. Streljali no v množico. Na roeshi je bil uPtroljen 1 oVmcnstrant, 15 t>?eb pa jo bilo težko ranjenih. Ob 23.15 fc» bil končno vzpo* stavljen mir v mestu. OLIMPIJSKE IGRE V PARIZU. — Pariz, 16. junija. (Izv.) Za mednarodne olimniiske ipre. ki se vrše leta 1924.. le zborrica votirala 10 milijonov fr. frankov. Borzna poročila. _ Zagreb. 16. junija (Izv.) ZaklM* ček. Devize: Curih 13.60, 13.90. Pariz 0.45, 6.55, London 323—, 330.—, Berlin 23-25, 23.75, Dunaj 0.415, 042, Pra-a 142.50, 143.25. Trst 3.70, 3.75, Newvork 72.50, —___, Budimpešta 7.50, 7.65.' Va, lute: dolar 70.—, 72___ — Curih, 16. Junija. PredborzAt Zasreb 1.S7. Berlin 1.6575, Dunaj 0.0295 Praga 10.075, Budimpešta 0.53, Milan 26.40, London 23.49, Pariz 47.20, New, vork 5.2475. — Curih, 15. junija, (Direktna. Oddano ob 17.40). Zairreb 1.649, B*>rlin 1.681, Milan 26.61, Pracra 10.051, Lor. don 23.509. P3xiz 46.401, Ne w vork 5.249. ___ TVst, 15. junija (Oddano ob 17 ) Beosrrad 27.55, Berlin 6.40, Praga 3S.1\ London 88.50. Curih 378.—, Pariz 175.6** Newyork 1970. ___ Berlin, 15. junija. Beosrrrfd 427.14, Milan 15725.—, Praga 598___, Lond&n 1S92.25, Curih 5936.—, Pari a 1:7.55, NoTvj-ork 311.25. LiiUianiki Solil. Javna telovadba letnem tel«adišlio i Tivoli. Tnrlstika In Sport« — C A. T. C : Ilirija. Prvi dan 1 : 2. Po dolcem času Je bil 14. t m. v Ljubljani prvovrsten nogomet. Imeli smo priliko vi* deti pravo Češko igro nogometa, ki ga enačijo kratki pasovi po tleh, izborno stopanje, oster Start na iogo. Izvrstno medsebojno razumevanje in skupna igra moštva. Opažati pa je bila velika nesigurnost pred go-alorn. Po običajnih formalnostih je počela tekma. Nekaj časa valovi Igra semtertja. Nato sledi jedrnat predor Ilirije. Vidmajer, krasno poda Pevaleku II., ki zabije neubranljiv goal. Viharen aplavz publike. Sledilo ostri napadi Cehov. Desno, pozneje levo krilo MOller solira večkrat, vendar ima smolo, aH strelja previsoko ali drži goal-man Soklič, ki se Je zopet izkazal kot prvovrsten vratar. Desni branilec gostov zagreši t roko »enajstmetrovko«, Id jo Vidmajer neubranljivo žabje 2 : 1 za Ilirijo. Minuto na to pa krasno sRombiniran napad Cehov In žoga obtiči v naši mreži, žabi U po levi zvezi. Polčas 2 : 1. V drugem polčasu stalno obleganje Ilirije od strani Cehov. Opetovani napadi se razbije jo ob izborni obrambi branilcev, zlasti Beltrama. Tudi krilci niso zaostajali za obrambo. Pod povprečno formo pa Je bil srednji krilec Zupančič n. Goalman Soklič le svojo delo dobro opravil. Od gostov treba omeniti, da so tehnično visoko nadkriljevali Pirilo. Imeli so pač tudi smolo pred goalom. Neumoren fe srednji krilec Karaš, sijajno Je levo krilo In Izboren desni branilec, M le naStmn napada uničil marsikatero sigurno Saneo.Sodil Je zelo zadovoljivo g. VodiSek. Obilno smeha pa Je povzročil oster šut desne zvezt* Id le podrl za goalom nekega gledalca z obrale. — Dragi dan. 1:1. Tekma drugega dne nt bila tako na visku, kakor prvi dan. Motilo Jo le zlasti neprestano žvižganje sod-sika, kt le fcncl včeraj aelo slab daa. Oott- ]e so tako! v začetku prodrli z lepo kombinacijo In Žoga Je vsled taktične pogre?^ obrambe obtičala v mreži. UČak Je kmnlu nato po lepem centerju Zupančiča I. izravnal. Rezultat prvi polčas 1:1. DrugI polča* gostle v stalni navali. Pretnar zagreši foul in diktirana enajstmetrovka se spremeni v druffi goal Ilirije. Proti koncu Isrre krn^en solo leve zveze in oster strel obtiči v mr -ži. Rezultat 3: 1 za Čehe. Tekmo je rose-tilo oba dneva mnogobrojno občinstvo. " ■■' » ■ Rožne stvori • Izumiranje Avstralcev. Predsednik urada za varstvo Avstralcev Hedley *e le izrazil zelo pesimistično o usodi domačinov v Avstraliji. Pred 40 leti je bilo še kakih 7000 domačinov, danes jih je pa komaj še 1000. Kolikor bolj so izumirali čistokrvni domačini, tembolj je r2slo število mešancev. C 1882. Je bilo v Novem Siidvvalesu *e 6540 čistokrvnih domačinov, L 1892. je padlo njih število na 4458, 1. 1902. na 2880, L 1912. na 1917 in I. 1921. na samo šel2M. Nasprotno pa Je raslo število mešan^ev. L. 1882. lih ie bi!o ?379, L 1921. pa še 7270. Hedlev pravi, da dih evropskega stika črnce kratkomalo odpiha. Največja naselbina domačinov je v bližini Carowranta ter Zvone je napravilo bakljado in na trgu zapelo >Bože pravde«, nakar je predsednik g. Ferdo Tomažin v lepih besedah razložil zbranemu ljudstvu p*>-raen tega dneva. Nato se fc razvil obhod po vasi s petjem in živio-klici no-voporočencema. Po obhfrdu smo se zbrali v prostorih g. 31avinca v prav veselo zabavo. Moški in mešani zbor >Zvona« nam je nudil mnftgo lepih pesmi, vrstile so so napitnice naši kraljici in kralju. Tako smo prisrčno praznovali zgodovinski dan. — Iz Stične na Dolenjskem nam pliejo: Pri nas se jo pojavila svinjska bolezen __ rdečica, ki ima svoje slabe posledice. Poginilo je že več prašičev. Svetujemo naMm svinjerefeeta, da dajo pt> fivintskem zdravniku, ki biva v bližini Št. Vida, prašiče cepiti, ker to je edino sredstvo, ki ob tej bolezni poma- X i ■■ I ' '■ ' ———I ga, — V na* obfltoi m jo nnaia vtsiu 19. t m. birma. Zaradi nekaj ovir ee Je pa U pretoiila na 28. t m., to Je ne Vidov dan, ko imaix*> fta itak narodni praznik. — Narava je v lepem in bajnem razvoju. Vaa eetev lepe kaie m obeta obilen sad, ako na-a ne preseneti vreme. Imamo upanje na lepo in dobro letino. __ 2e nekaj let Je bite zaradi neugodnih vremenskih razmer le male sadja, a letos kaže, da ga bo mnoge, česar ne bodo veseli le otroci, ampak tudi odrasli. Naše zvonove je pobrala nemila vojna. Sedaj se nabirajo prostovoljni doneski za nova zvonove, ki so prav potrebni. JnllJsfea krajina. __ Razžaljen general. Tržaški komunistični >Lavoratore« je priobčil os-fe> vrsto napadov na generala Casta-gniola, poveljnika tržaške divizije, v katerih se mu je očitalo skrajno grdo ravnanje z vojaštvom. General Casta-gniola so je Čutil užaljenega In toži soda) omenjeni list, naglasajoč, da je zlobno > Lavora toro vo« pisanje naperjeno v glavnem proti armadi, katero hoče general ščititi za bodoče pred takimi napadi. — Boj za svobodno luko t Trsta. Te dni jo odšel v Rim >meečanski od. bor« na pogovor z ministrskim predsednikom Facto o tržaški -svobodni luki. Tržaški nacijonelisti mislijo, da je to prvi zadovoljiv korak v akciji v prilog svobodni luki, dostavljajo pa, da nikakor ne mislijo, da je Trst fe blizu doseženega svojega cilja. Pogovor z ministrskim predsednikom pomeni le prvi korak na še zelo dolgi in težavni poti, okoli katere je nabranih polno ovir. Italijanska vlada se dosledno iz-ogiblje triejttd svobodni luki in dela za i prospeh Benetk, zadnje čase zlasti za ureditev plovbe med Lombardije in Benetkami. To delo lepo napreduje, naperjeno pa Je brez dvoma proti Trato. NornoRko poroto. SENA IN TAST UBIJALCA. Prod porote ▼ Mariboru ae je že t tretje razpravljal oboj ▼ Lastomer-cih. Antonija Zorjan je obtožena, da je nbila svojega moža Franceta, njen oče, Frane Hvalic, pa je kot tast sokriv istega dejanja. Ubiti viničar Franc Zorjan je imel nesrečo v svojem zakonu. Žena mu je bila jezična in zapravljiva; vse je hotela izvleči od njunega doma na dom njenih staršev. Dne 11. okt., ko mu je hotela tja odpeljati še zadnje živinče, je prišlo do spopada. Cela rodbina tasta Hvalica je navalila na Zorjana, žena, namesto da bi bila po. magala njemu, je sama najbolj hujskala svoje ljudi nanj. Reve J a so pobili zunaj med obema hišama na tla, kjer so ga pustili umirati. Ko so ga sosedje hoteli zanesti v hišo, je dejdl tast, naj ga vržejo v stranišče. Izprva sta bila uboja obdolžena oba, hči (žena) in oče (tast). Potem je skušala žena prevzeti vso krivdo nase. Pri drugi porfctni raz. pravi se je premislila, ker je oče skušal preveč zvaliti krivdo na njo. Tnko sta prišla za tretjo poroto oba kot obtoženca. Tudi to pot sta si oo^ in hči v velikem navskrižju. Ona trdi, da ie v spopadu svojega mož* udarila s toyt)-riščem motike le no hrbtu, a tudi to le zato, ker je skušala moža braniti pred udarcem očeta. Hvalic taii, da bi bil on zeta udaril z mfctiko j*> elavi. Zanimivo vlogo iara lOletna r?jenka, ki je Opetovano drugače izpovedala in ie zdaj pred poroto toot priča priznala, da se je preje lagala, ker jo je OČ<3 naučil tako govoriti. V smislu izpovedb obraslih prič sta bila pri smrtnonosnem udarcu prizadeta oba, oče dejansko še bolj kakor hči. Družtoene uestl. __ Zabavna prireditev društva »Soča« se vrši nepreklicno v soboto, dne 1. julija v prostorih hotela >TivolU, na kar se že 3edaj opozarja člane in prijatelje društva ter drugo, neprisiljeno zabavo ljubeče ljubljansko občinstvo. — Ljub. prosto v. cas. In reS. društvo Je na svojem rednom oblnem zboru dne 14. maja 1922 Izvolilo sledeči odbor: načelnik Janko Hojan, podnačeln k Anton Ka-dunc, I. blagajnik Ivan Breskvar, namestnik Jakob Strgar, II. blagajnik Karel Blatnik, namestnik Iv. Friškovec, tajnik Herman Zupan, namestnik Maks Ižanc, Četo-poveljniki: Tomaž Kavčič, Karel Štrukelj in Josip La^ajnar, pobočnik Janko Vidmar. Izvoljeni odbor Je vladni komisar potrdil In za dne 1.1 t. m. zaob'j'.'b'l. — ^eHmo. da novoizvoljeni edbT d^lrje za Ij^^';ano, Ljubljana pa naj ga vsestransko podpira. __ Ga^il*kn •!avnc*t v rnrrrttVi slatini. V nedoljo dne 18. fosila 10*2:? praznuje prostovoljno cnsilno in reševalno društvo v FornŠk! Slatini dOI^tni^o Rvoicca dHovarnT, oHon^m pa so vrči tudi ohčni zKor Oasilske žun* v Ft>£aški Slatini. Sode? ro pri prav."t h in po zaninvmiu bo to velika na-odna manifestnega člormtkrrn crasilptva. nn?ih >tihih iimakovf. kakor iih je na-zval g. Gov^kar o priliki -prodi.inel-ih žrtev na ljn^liaTT=kem TlavTi^TTi Imlo-d\*>ru v na^m li«tu. Rlf.vnopti so nd"*-leži polepr slovenskega srasilctva rudi hrvatsko in srbsko Kafilstro, Dolžnost nn^ecja zavednega grasiNtva fa, da >*e vabilu ^latin^ke^a gasilstva odznv^ v Čim ver jem številu, ne samo. da podkrepi gasilska zavest tamo^Tij^sa dru- štva, temveč tudi zato, da pokaže moč naših gasilskih vrst in uspeh Mi»g> organiziranega dela. Slatin.-keinu gasilstvu, ki je od razsula zgrajeno ni narodni podlagi, pokažimo, da ni 0M» ljeiut), temveč da pripada ide '.ni organizaciji, Jugosloven^ki gasilski zvrzi Ljubljana. — Rogaška Slatina, kskor r.led, kinč nsbe^ki, nas sprejme z odpr-tirni rokami, zato pa, tovariši gasilni: Ms noge! Gasilec. — Tzfirub.la se je zlata aapsataica, dvojnopletena (Doppelpanzer) pri od hodu posebnega vlaki na Blšd v aol o-to rttpoldne ni plivnom kolodvoru ali v vlaku. — Poston najditelj se prosi« da jo odda proti nagradi pri Turku, Streliška ulica 22. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLPMŠEK. Odznvorni urednik: IVAN PODRZAJ, Poslano. * Da bi nepoučena javnost na mislila, da sera tudi in z pri aferi Jadransko banka na ta ali ori nVin angažiran, izjavljam, da sem podal v me«H*cu jami arju t. L, ko se ^) kc-skilt aferah nikomur niti sanir»lo ni, službeno izjavo na ?i. Hevo g. Pintaria, ravnatelja J.idran^ke bnnke, rtiQmu kot članu nadzorstvenega sveta družbe Balkan, knr je v izja-i |a sno označeno, in to potom, ko se mi i'k zar^>tovilo, da se rode izjava rabila e*ii_ nolo v poslovne svrhe. Ljubljana, dna 16. junija 1022 Miroslav Pogorele. t Za ta spfs uredništvo ne odgovarja. Kot skladiinlk aSi potnik že vpeljan, iščem mesta. Nastop labko takoj: jamčim resnost Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4472 ' Mu po iN; llat pretan z brlljanti in velikim rubinom, dalje 3 aa]6|l nlevt fa sto ssjcotr. Sinko Sever, Ljubljana, Stari trg štev. 34. 4499 Postrežiiice ki bi mazila pisarno, se išče za takoj Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 4498 Vajenec T.a. mizarsko obrt se sprejme. Josip ladaikart Sp. Žižka, Kmetijska C. 295. Posestvo z vinogradi sa p?oda na Dolenjskem. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 4476 ¥ najem vzamem trgovski lokal v Ljubljani alf okolici. Naslov pove An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna bL 5. 4479 Iific se polten in vesten raznasalec pioti jako ugodnim pogojem. Ponudbe sprejema Drago Beseljak, anon. zav, I Liuhliana. Sodna ul. b. 44811 Uradnik i§če primarne službe v popoldanskih urah od I51/,—18. Ponudbe pod .Finance 4488" do 1. Jutija na upravo Slovensk. Naroda. 448S i«rl maalsne spalne oprave 2 iz hrastovega. 1 \z čeSnsvecra lesa so naprodaj po nizki ceni. lama Metat t, Vižmarje 76 pri Ljubljani. 4484 Knjigovodjo In blagajnika z večletno prakso sprejme poaolllalea T Vatah takoi. Plača po dogovoru. Ponudbe ustao ali pismeno na posojilnico v Rušah. 4497 ftsovftl pomočnik popolnoma vešč manufakturne stroke, se išče za takojšnji vstop. — Vrane Mathsleovi nas!.. Brežice ob Savi. 4493 Na hrano in stanovanje sprejmem takoj gospoda. Naslov pove uprava Slov. Neroda. 4494 Difak 5. razreda drž. gimnazije prosi trn časa počitnic primerne službe. VeSč Je stenograf je. Naslov pove npr. SI. Nar. 4483 BbVBbVbIVbbSBsHbbMbbVbVBbIbbSI Pozor, kapeli Dve lasestri ▼ bližini Zidanega mosta ee panitelt Prvo s 60 orali In gozdom, njivami in z gospodarskim poslopjem. * Drugo s 40 orati in vse v dobrem stanju. Proda se po nizki ceni radi družinskih razmer Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4474 Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni, nepozabni soprog, oče, brat, stric, svak, gospod FRANC NOVAK hitni posestnik v 4S. letu svoje starosti 15. t. m., previden t sv. zakramenti v Gospodu zaspal. Ponreb bode v soboto 17. t. m. ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti, Gradaška ulica 4 k Sv. Križu. Naj počiva v mira! V Ljabljami, dne 15. junija 1922. Žalnločl ostali. Stanovanje se zamenta Soba, kuhtnla a nritiklinanv. Planinska cesta 207 (Sp. Slika.) Poizve se pri Jožef Pavlin. 4473 Delnice, [ Večjo korčlno delnic Ljubljanske kreditne banke, za ceno k K 500— pro^a P. Brkljsfić Prezid __________4486 , Oasla aa v majam 1 gostilna s koncesiio , v rrometnem trjtn ob železnic?. Reflek-tira se na gostilničarja strokovnjaka, Žena naj bo dobra kuharica. Ponudbe pod .Nastop takoj" na upravo Slov. Naroda. 4478 -------------------------------------------------- I atro|eplsae ali drago j pUareliato iole se sprejme aa etosa. — Punudbe pod .PlsarniSko delo 4491 ne upravo Slov. Namdi. 4491 Kupim ! vsako množino borovih In aatreko-vih anojaaala aroejav, dolžina od i 8 m naprej, posekani ali stoječi z navedbo rostaje. Pismene ponudbe pod i »Bor 4449* aa upravo Slov. Nar. 4449 Spretni soian! ; se pod usodnimi pogoji ličejo za takojšnji nastop v traino delo. Pismene ponudbe na Aaisjto Jnoalavsautko pstralslsko d. si. Isajrea, Strossmsv- ! erovs nllca 6. 4460 Pletiljke dobro Izurjene, pod ugodnimi pogoji sprejmem takoj. Stanovanje v btil. dni-£o po dogovora! aUetealae Ciril lati, straši. 4423 Sprejmem pomočniha boljšo moč, v trgovino mešanega blaga. Pavel Kaaste*. Starje pil Ajdovlčin«, (Julijska Benečija). 4492 »—— ^—.»^j .i.. I vehi Itiatailm li pinela gostilno ali sprejmem mesto blagamičake, Naslov pri Drago Beseljaku, as. aav., Liub-liana. Sodna ulica S. 44 0 URADNIK i« tesne stroko samostojen in uspeien delavec dober organizator, reprezentacije zmoten, si- Eln versiraB bilančnik. dobro upe* I prodajalec v inozemstvu, zmožen nkega, italijanskega, angleškega ia nemtkegs iezlfcs v govoru is pisavi, lice, oprt aa prvovrstne reference, primerne službe. Ponudbe pod .Uradnik it n-292/a" aa mterreklam d. d. Zagreb, Jurievste ulica 31. Croane. 4490 Štedilnik in motor 300 voltov, 2 HP proda Fraa Mulac selenbnrgova ul. 3. 4464 Sskalske lotili za člane, članice in naraščaj, kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka fl.8LShflbernE,rsV Knjigovovkinja Izurjena, vešča samostojne slovenske in nemške korespondence, se sprejme. Offtrte poslati pod „St 17" na uprav-nlSrvo Slovenskega Naroda. 3507 Kornznl zdrob (trot sa konfe) K 1250, moka sveža K 13*50, otrobi K 480 ima v zalogi In dostavlja v L'ub'am" na dom I. & J. Roje, Mote, telefon 250 4452 X 1000 nagrade kdor -ml preskrbi nemeblovano aH me-blovano sobo s dvema posteljama. Ponudbe pod „Mir*/44M". 4451 Ivan Magdič kroiai saprlporala za spomladansko sezono tjsbljaaa, gledatiSka si. 7. Ptm vrel nakipom bakrefle Sce! Ker se dogajajo pri elektrarni ZeaaaaVc številne tatvine bakrene žice. prosimo, naj se ta ne kupuje od sumljivih ljudi, temveč na i se taki ljudi takoj prijavi polidjl ali orožniStvu. Kdor tatu zasledi, dobi nagrado K 10.000. Beattrarna Isgraeas v Vlteil gori. Proda so: pet vagonov lepega, sladkega rslaflsaja erfaia, pol vagona staltallns snro- seeja in 50 hi močan viuski aod. Naslov pove F. CVEK, Kamnik. 4430 za takoj fi*aia zako ca brez ot ok, oba čez dan zaposlena. Nagrada 200 Din. Ponudbe pod »Nada«, poštno ležeče. Ljubljana. 4437 Isolnistraj „Mercedes 2* d< bro ohranjen, se proda Nas! v pove uprav. Slov. Naroda. 4*50 Uradnica Isce im takoi ali s 1. julijem nemeblo-vano sobo proti dobremu rlačilu. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda rod „Soba Štev 1315/145 * 4453 Majhno, dobro Idočo gostilno I Iščrm na rač n ali v najem v mestu ali rredmestju. Pcnudbe rod .Do!rro ido'a 44"4- na upravo Slov. Naroda. 4451 ZrgovsVa oprava t vsem inventar-em, Mago r© tajtn* ceni, s« proda. Istotam se proda lovska •^uška. Vpra?a se pri Ivanki Flia Škofja Loka Sr. 33 4422 Dobro nagrado dam tistemu, ki mi preskrbi meblovano obo, evfnt skupaj s kako gospodično ali družino za takoi. Ponudbe na naslov Anica Vrstovaek, Resljeva c. 13, II. ine zašlo anlke sprejme pod ugodnimi pogoji glavno zastopstvo LTJnton, Francoske zavarovalne družbe v Parizu. Začasna pisarna ] Družabnik za povečanje brerkonkurenčne industri-o aa taco. Ponudbe pod .Brezk>nkurenC-nost 4465* na upravo Slov. Nar. 446S Norazdrta stelaže in pudelnl so na prodaj pri tvrdki Frane Et. Soavan. Nndaljna pojasnila se Sos4vak) v detajlni trgovini tvrdke na Mestnem trgu 5t. 25. 44ro Deklica ptidna in poštena, v 5ivan)u precej izurjena, želi izpopolnitve v krojenj : pri I samostojni krojačlci. Pogoji po loge voru. Ponudbe pod ,,Krojačica/4456" pj uprav. Slov. Naroda. 4t5* Vabilo na sibskriDdjo ielBk tretje emistls. Redni občni zbor d. d. „TRIGLAV, tvornice hranil v Žmarci pri Kamniku, je dne 11. junija 1922 sklenil na predlog upravnega sveta zvišati v zmislu § 6 pravil delniško glavnico in sicer: od 1,200.000 K na 2,090.000 K z Izdaj* novih 1600 delnic po 500 K nominalne ▼rednosti. Razpisuje torej subskricijo ob nastopnih pogojih: Dosedanji delničarji imajo v zmislu § 6 pravil pravico prevzeti na3 delnice prve in druge emis. 2 delnici tretje emis. in sic r proti dokazilu o posesti delnic prve ozir. druge emisije. Kurz opt-ranih delnic znaša K 530, neoptiranih K 550. Poleg tega je plačati K 30 vpisnine na vsako delnico v kritje stroškov izdaje delnic. Subskripcija se vrši od 15. junija do 15. julija 1922 in sicer pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani in v pisarni d. d. „Triglav" v Smarci- Subskribovane delnice je v gotovini vplačati. Nove delnice participirajo na čistem dobičku od 1. januarja 1923 in se za sedaj obrestuje njihova nominalna vrednost od 31. julija do konca leta s 6 °/o. Končno dodelitev pridržuje si po sklepu obč. zbora up'. svet. Subskribentom, katerim ni bilo mogoče dodeliti delnic, se vroe znesek, drugim se izdajo proti vrnitvi potrdila o storjeni subskr; ciji delnice. Preostanek izkupička za novo emisijo proti nominalni vred nosti pripada v zmislu § 6 po odbitku stroškov rezervnemu zakladu. V Smarcl, v juniju 1922. Upravni svet d.d. „TRIGLAV" v Šmerr pri Kamnik . E^^J SLOUENSKH ESKOmPTNH BHIIRHLj^^ ! 1 _ . _ , ._„_ ^ . ■*-_ ■«— m laaraai »t. ne. 458. Poimao.: ijuM-JUHH, snoibiirgooa nllca Steo. I. Illl MEStB. mi flirailBlK. iaaiala vas laaaaaa p5js nsHoinsia i" nalkulsntnare.____________Bijlai: 1H11FIU. Lastnina |n tisk »Narodn« tiskarne«. Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar.