SLOVENCI, pazimo, kaj delamo! Kdor voli lilo-li pa rje, je za Trsi1 Italiji in podeželje liiul Slovenski Poročevalec • Ljubljana, torek tl. leplembrn I9.il POSA \1F7 \ a STF.IMI.KA R DIH POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN fT. 6 SLOVENSKI POR( mi bzor 20.3( ?nsk st i« i zi "drsi ljenl -7C ' Maršal Nadaljevanje s 1. strani. tisti iz Madžarske, ki tara ne uži-širokih simpatij. Mislim, da te topagande ne bi smeli voditi stari r jah 'Mo elem ki s na i ste v 'Gril P» kegi asi j1 ano' [ za tud S, * pri Odnosi z ostalimi so Kakšni so odnosi Jugoslavije drugimi sosedi? Odnosi med Grčijo in Jugoslavijo ■ zadnji čas zboljšali, z Avstrijo se poslab-smo proti oijtiuziivi ooen con. amo za to da hde Italijo, vendar na podlagi statusa ztriio. Oni zahtevajo več kot lahko do. Lahko dobe Trst» Vemo, da je mi. l IIvvna _nrumHV»n cVl<*n ifM'lo toLrn in *11 no SO SO Mameče j dobri, z Italijo pa so DH zaradi cone »B«. Mi obeh con. Smo do sporazuma med Jugoslavijo družitvi pri lovt i pat DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJK S. T. O. VOLI VOLI V MILJAH v Trstu, Dolini, Repentobru, Zgoniku, Nabrežini OBNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 180 T H N T, S « BO TA 1«. MAJA 1953. CENA 20 LIK VOLILNO ZBOROVANJE NAŠE PARTIJE NA TRGE G O L O O N I Za slovenske narodne pravice volimo komunistično listo! Je zasluga Komunistične, partije, če je v torek zvečer slovenska beseda odmevala v središču mesta pred nepregledno množico ljudi - Govori Poccecaja, Morane in Boldrinija - Partizani branijo svojo čast pred včerajšnjimi in današnjimi sovražniki - Zalo bodo volili K P 2e vsak v E a]e[ ira?> or sic $>■“ T • rpr^tosrjn- Z; )dr if\ Slovenski Poročevalec J •. EV. 104 Ljubljana, črfrtck t. maja lUjJ D.unir.c * •. r- •> . , v , . r. .. POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 Dii osTT. ce jm pričaka vrn « vTne." 'T5o pòltiòffi pffljaTTtjIrT'Vojaki -in voj*- 1°^biva lei jugoslovanske cone Svobodnega paškega ozemlja dobro vedo, kaj branijo , TUKAJ JE JUGOSLAVIJA! ruj, Cesta čez Crm kal prevali i s*° stran in se spusti v širokih i rPcntinah v dolino, se odpre HorjeleP razgled in prvi pogled 'zpiV nQ na5e morje ii di n;PP Pb morju. In ko nizdol in na to se avto Do teh belih serpenti- bodo tudi vsa olepševalna dela ob restai?. Ob glavni cesti Trst—Portorož bodo do sezone urejeni ysi obcestni nasadi in drevoredi, popravljeni prometni znaki in cestni odbijači. Obenem s cestami so obnovili in od njih v sončnem jutra kadilo kakor od mastne rdeče zemlje. Posedli smo s kmetom na nizko kamnito ogrado in navezali pogpvor. 0 >Kako živimo? Nikoli bolje. Da bi le tako ostalo. Ne veste, kako lepo je zdaj živeti<, se je. možakar raz- fri >rV _ ,t Dv. . Naše ljudstvo mora vedeti resnico o titovskih prevaantih, ki lovijo glasove s tem, da jp.rt °*utejo drugega za to, kar delajo oni. Ce je Tito zadnje dni avgusta 1951. izjavil, fluita (t*TALIJANI LAHKO DOBE’ TRST», je «Slov. poročevalec» 1. maja t. 1. še jasneje da si Tito hoče požreti polovico STO, t. j. cono B. Titovci nočejo izpustiti cone B, di «te del STO in hočejo na volitah 25. maja izvesti v coni A barantanje na podlagi flJntenih načel». Kdor voli titovce, liparje in indipendentiste, voli za potrditev priklju- Hit ti ve 5^- ki.J :e' Zato B k Jugoslaviji in razdelitev cone A med De Gasperijem in Titom, pa volimo proti Titu in De Gasperiju! Volimo Komunistično partijo! Velika množica Tržačanov, se je zbrala v sredo zvečer na trgu Goldoni in ga tudi napolnila vse do stranskih ulic, je najboljši dokaz naraščajočega zanimanja prebivalstva za volilna zborovanja, ki jih organizira naša Partija. Zbrani množici je, razen naših kandidatov tov. Brauna in Poccecaja ter tov. Bidovec Vlade-Morane, govoril junaški partizanski komandant in sedanji poslanec v italijanskem parlamentu tov. Arrigo Boldrini, ki nosi najvišje partizansko odlikovanje, zlato kolajno za partizansko hrabrost. Po otvoritvenem uvodu tov. Brauna je spregovoril tov. Poccecai, ki je v kratkih besedah orisal pomen letošnjih volitev, ki bodo imele svoj mednarodni odmev. Razkrinkal ie poedine stranke, ki niso izpolnile v občinskem svetu obljub, s katerimi so dejansko prevarale volivce. Edino KP je o-stala vedno zvesta svojemu programu, bodisi na upravnem kakor tudi političnem polju. V slovenščini je nato spregovorila tov. Morana, ki je ožigosala poskuse vseh šovinističnih strank, da bi razdvojile Slovence od Italijanov. Obema nacionalističnima taboroma gre za to, da bi iz volilnih izidov prikazali .svetu, da je Trst za Italijo, podeželje pa za Jugoslavijo, kar pomeni v bistvu pospeševanje barantanja. Borci in aktivisti iz NOB pa ne bodo tegla dovolili ne italijanskemu in ne slovenskemu fašizmu. Naša je odgovornost — je pribila tov. Morana — da rešimo našo zemljo in življenja, zato bomo vsi borci in partizani oddali svoj glas KP. Čeprav si je marsikateri šovinist grizel prste od onemogle ježe, je nla trgu Goldoni v torek odmevala pred nepregledno množico ljudi slovenska beseda. Tudi s tem je naša Partija dokazala, da je edina stranka, ki se resnično in dosledno z a v. zema za naše pravice. Samo KP je zmožna s svojo silo prisiliti k molku šoviniste in govoriti tudi v centru mesta v slovenščini. Tega prav gotovo ne morejo storiti in nočejo storiti titofašisti in Liparji, ki se rajši stiskajo v predmestju, kjer pa tudi ne pridejo do besede zaradi ogorčenja našega ljudstva. Burno pozdravljen od množice, kot prejšnji govorniki, je niato spregovoril priljubljeni gost tov. Boldrini, ki je takoj prešel na jedro argumenta ter primerjal volilno kampanjo v Italiji z našo. Tudi v Italiji se protiljudske in protinarodne stranke izogibajo razpravljanju konkretnih problemov in skušajo le kialiti volilno ozračje s podžiganjem sovraštva in razdvajanjem ljudstva. Pod lažnim geslom «reševanja demokracije» pozivajo na sodelova- nje vse sile, ki so bile in so proti miru, to je tiste, ki so povzročile Italiji neizmernega gorja. Poudaril je nato, da se danes lahko nazivajo pravi Italijani delavci, ker se borijo za mir, delo, svobodo in nacionalno neodvisnost. Tržaško vprašanje je treba rešiti v dobrobit miru, je ob burnem ploskanju množice poudaril govornik. Rešiti gla je treba, upoštevajoč koristi in težnje Tržačanov. Tržaški komunisti se borijo- za rešitev, ki je najbolj pravilna in v inte. resu miru. Ožigosal je nato DC in misine ter prikazal njihovo delovanje v Italiji, kjer so dejansko že prodal i neodvisnost dežele tujemu imperializmu. Poudaril je še, da se medna- rodni problemi lahko rešujejo edino le s spoštovanjem prevzetih sporazumov. Glas, ki ga bo demokratični in antifašistični Trst oddal silam miru, je obenem bistvena pomoč italijanskemu delovnemu ljudstvu, ki se bori za mir, svobodo, delo in bratstvo med narodi. Zadnje govornikove besede jè sprejela ogromna množica z burnim in dolgotrajnim ploskanjem. Ljudstvo se je razhajalo z vklikanjem SZ, naši Partiji in petjem delavskih pesmi. Mogočnost našega zborovanja je že v začetku prisilila na takojšen molk par običajnih demokristjanskih in fašističnih razgrajačev, ki so skušali motiti govore. "Senzacije,, titofašistov «Primorski dnevnik» in njegov sodrng v italijanščini «Corriere di Trieste» sta objavila novo «senzacijo». Gre za v reviji «Vie Nuove» objavljen članek senatorja Otta-via Pastore ja po vprašanju Trsta. Linija naše Partije v vprašanju Trsta je tista, ki jo vsebujejo resolucije, govori njenih govornikov in njena uradna glasila «Delo», «Il Lavoratore» in tržaška stran «Unità». To smo trdili tudi ob drugih prilikah in še prav posebno, ko je milanska izdaja ZAKAJ NI ŠEL J. AGNELETTO NA SOVJETSKO POSLANIŠTVO? V vrstah S D Z, SKSZ in vse ne poteka v popolnem Na bazi treh skupin vprašujejo, zakaj so se voditelji povezali s titovci, kakšne uspehe je pravzaprav imelo potovanje Agneletta v London in kdo je plačal stroške potovanja in bivanja v velemestu SNS redu Z gleda, da člani SDZ slovenskih klerikalcev in Tončičevcev niso preveč zadovoljni, ker je dr. Josip Agneletto šel v London skupno s predstavniki titofašistov, Babičem in Petronijem, ter Stocco in Cerne jem (nekdaj je bil Černetič), ki sta bolj ali manj predstavljala titovce. Zgleda tudi, da mora dr. Josip Agneletto pre-pogostoma razlagati svojim nezadovoljnim članom, kaj je šel delat v London in «odločno demantirati», da je šel prodajat Trst Italiji in podeželje Jugoslaviji. Takih razgovorov med Agne-lettom in člani treh slovenskih nacionalističnih skupin je zelo mnogo v tem zadnjem času, prav posebno po vprašanju, ki smo ga stavili, kdo je plačal petorici stroške potovanja in bivanja v Londonu. Zato mora Agneletto z ondonska konferenca tl o t volilna sleparija liflgjS, ^va tedna Angleži in A-«,‘kanci vlečejo za nos svo-> fcjj.duaskega hlapela De Ga-, lJa> ker mu skoraj vsak ,„n„^ ______j-,-, da se bo lon- v kratkem objavili za-poročilo. Zgleda tudi, v j Glasperijevi predstavni-Vm. hdonu niso preveč za- z «uspehi» te konfe-e Ititi, 0 kateri smo že v zia-, Ib., dejali, da bo rodila dfÙo° rni,š' ,weSa Sedaj se ne ve nič urad-' kaj je dosegel De Ga-% Vv Londonu. Zgleda pa, da fcfcurttgleži in Amerikanci ob-i '»dnjN0 le ifinančnli, pnavo-t, km« ln transportni odsek se- • 8 sni okupacijske uprave, da iettl . ne govori več o ka- • ;aiii- “simboličnem» prihodu ‘.fejhjmskih čet na področje A meril? Ozemlja in da bodo >iE vz oe - ko _ angleški okupatorji iVKid^tilje gospodarji na tem ^don^k'0 torej predstavlja IjMo ,ka konferenca p-olomi-if*. da ®e, Gasparija in do- so jo uprizorili v vo- ^trpulffhe. De Gasperi nujno i?rii<7Uje nekaj obljub ali sle. v r*stranska nota, ker bo-Nasprotnem primeru u-y.°iitve v Južni Italiji Nzift čjhale nov poraz Demo-Jolta? cristiane in še očitnejši 8. Porasta levičarskih sil. 1 Mg]-., ysak način ameriško-T tfža-iJrnperialisti ne rešuje-1 ?‘tiski ieSa vprašanja nia Ionico ! konferenci. Oni ga rešu-^‘ttiorr, minimi pogajanji med )Rs s * ln Beogradom o katerih Nn0l]r obvestila pred dvema btlikV .Leogrlajska «Politika» 6e nJd' Jasno ie, da se mo. :b>stjo ^?speri Puniti pred jav-.7,6 Gà, odd še jasnejše je, da ''»kaze Spe7|i P° moral sprejeti JNiev Sy?iiP ameriških gospo-► tržit s, i1™ je do tega, da bi , šii0 asko vprašanje čimprej %Qittih v korist «atlantskih» načrtov proti Sovjet-in državam ljudske Tit racije. ^i*a SpZ? vlada je pripravljena ^ ie rulum z De Gasperijem, .dokazala prav posebno 'v Prvih mesecih tega leta. Vse manifestacije, ki jih je uprizorila po Jugoslaviji in coni B po marčnih dogodkih v Trstu, jih je uprizorila v sporazumu z ameriškim in angleškim poslaništvom v Beogradu. Titofašisti so organizirali te manifestacije, da bi predvsem pred vso javnostjo dokazali, da ne nameravajo umakniti svojih čet .iz cone B, ki jo že smatrajo za del Jugoslavije in da hočejo imeti tudi del cone A, ki so jim ga Amerikanci in Angleži pripravljeni odstopiti Zato zavzemajo tudi tržaške volitve znsačaj «plebiscita». Zato titovci in njihovi novi lipar-ski hlapci osredotočajo vse svoje -sile na podeželju, medtem ko zanemarjajo mesto. Do sedaj n. pr. titovski liparski zavezniki niso imeli v Trstu niti enega zborovanja, medtem ko je znano, da so titovci začeli poziviati svoje pristaše, naj v tržaški občini rajši volijo indipendentiste Sporerja. Italijanski šivmisti so dejansko postali zavezniki tito-li-parsk-o-indipendentistične fronte preko slovenskih klerikalcev, ki jih vodi škof Santin, in kateri so javili, da titovci niso več izobčeni. Tudi oni osredotočajo vse svoje sile v Trstu in Miljah in vso svojo propagando so mobilizirali proti komunistom, kot delajo titovci, li-parji in indipendentisti. Iz teh volitev naj bi torej izšla «rešitev» za cono A STO, medtem ko se -o coni B ne govori več. Celo italijanski šovinisti so pozabili nanjo, da ne govorimo pa o titovskih zaveznikih. Rešitev cone A naj bi pomenila razkosanje na podlagi Babičevih «etničnih načel»: odtrgati podeželje -od mesta in o-bratno, kar pomeni ugonobiti ne samo politično, marveč tudi gospodarsko i mesto i podeželje. Z-ato pa je jasno, da morajo Tržačani -obeh narodnosti preprečiti to nesrečo. Preprečili jo bodo, če bodo volili proti Titu in De -Gasperiju, če bodo volili zia -STO, t. j. za Komunistično partijo, ki zastopa stališče spoštovanja mirovne pogodbe, kot se glasi tudi zahteva Sovjetske zveze. p p IZJAVA TOVARIŠA VITTORIA VIDALIJA Kako so potekli dogodki v Lonjeeju in titovske laži V zvezi -z lonjerskimi dogodki, ob katerih so titofašisti skušali uprizoriti nesramno in podlo provokacijo proti tovarišu Vittoriju Vidaliju, nam je tov. Vidali podal -naslednjo izjavo s prošnjo, naj jo objavimo: «Že pred tremi leti so titovci organizirali v Lonjerju provo, kacijo proti zborovanju, na katerem sem govoril. Tista provokacija se je takrat zaključila z nepravično obsodbo nekaterih naših mladincev, ki so jih obsodili na več mesecev zapora. Tokrat pa so se dogodki razvili tako-le: pred začetkom zborovanja sem se sprehajal z nekaterimi prijatelji v bližini malega trga. V določenem trenutku se mi je zdelo, da sem slišal iz neke skupine mladincev in nekaterih žena (v Lonjerju je približno trideset titovskih funkcionarjev) krik: «porco de ’talian». Obrnil sem se in šel k skupini, ki se je režala (pri tem se je «odlikovala» ženska, ki j pozneje po- PRISPEVAJTE za volilni sklad! stala obtežilna priča), in sem vprašal, kdo je kričal. Na zidu sedeč mlad mož mi je dejal, da je bil on in da potrjuje, kar je bil kričal, ponavljajoč, da sem v Bariju dejal, da bo Trst postal pokopališče Italijanov. Odgovoril sem, da, če bomo šli tako naprej, ni nobenega dvoma, da bo postal pokopališče za vse Tržačane in da na vsak način, namesto da bi kričal za hrbtom, bi moral imeti toliko poguma in povedati v obraz, kar hoče, v nasprotnem primeru je podlež. Tedaj je skočil z zidu z namenom, da bi me napadel, podort 0** tuleče skupine mladih mož m zena. Zato so se moji prijatelji postavili pred mene, da bi onemogočili napad. V tistem trenutku je poglavar provokatorske tolpe Leo Recar (Pecchiari) butnil s svojim gobcem ob stegnjeno roko nekega tovariša in si je tako prizadejal zelo lahko poškodbo, Vse se je končalo tako. In v resnici mislim, da poročilo policije pravi, da je zborovanje potekalo brez incidentov, čeprav je skupinica nadaljevala s tuljenjem in žvižganjem, toda v določeni razdalji. Po zborovanju mi je inšpektor Civilne polieje sporočil, da je bila proti meni vložena tožba za napad in me je povabil, naj ga spremim na policijsko postajo v Bazovico, kamor so prišli kot priče trije od provokatorjev. Zadržali me niso ker je izšlo, da «rana» lahko ozdravi v petih dneh. Sedaj pa «Primorski» v svoji posebni ponedeljski izdaji, potem ko je dobro obelil dogodek z lažmi in psovkami, besen zaradi izpodletele provokacije, piše, da me je Pecchiari (Pečar) tožil. Zelo dobro. Tako so potekli dogodki. Vse ostalo pa je... titovščina, oz. laž». VITTORIO VIDALI imeni generalov, ministrov, voditeljev strank, novinarskih agencij, ki jih je obiskal skupno z ostalimi štirimi, odstranjevati dvome lastnih članov. Zgleda tudi, da se g. Josip Agneletto zelo rad - trka po prsih, kako je «strašno» moral delati v Londonu, da bi prišel njegov glas do najvišjh ameriških in angleških predstavnikov. Prav zaradi vseh teh «nezgod» zgleda, da g. Agneletto ni preveč navdušen za skupne govorniške nastope s titovci. Zakaj? Zato, ker je zelo verjetno, da so ga njegovi člani vprašali, kaj je šel delat na jugoslovansko poslaništvo v Londonu. Tem ljudem g. Agneletto ne ve, kaj bi odgovoril. Zgleda pa, da nekaterim razlaga, kako je bilo nujno iti tudi na poslaništvo ene izmed zainteresiranih dežel. Voditelji morajo baje na dolgo in široko razlagati, kako g. Agneletto ni mogel do E etena, kako je le nekaj dosegel skupno s svojimi «tovariši», kako pa bo Italija le dobila nekaj «koncesij» v coni A STO. Pravzaprav kaj je Agneletto opravil v Londonu, če bo Italija kljub temu dobila nekaj koncesij v naši coni? Kaj je šel potemtakem delat v London? Zakaj ni rajši ostal doma, če ni dosegel nič? Vodstvu treh slovenskih «demokratičnih» skupin postaja kar vroče, ko ga terenski pristaši vprašujejo, kako se je g. Agneletto počutil v Londonu s titovskima predstavnikoma. Zgleda, da g. Agneletto osebno najrajši prezira to dejstvo in le bežno omenja, da sta bila z njim predstavnika «ljudske» fronte Babič in Petronio. Baje govori najrajši o delu predstavnika tržaškega bloka Stocchi («cavaliere della corona d’Italia» in svetovalec tržaške občine, izvoljen leta 1920. na listi zloglasnega fašista zločinca Francesca Giunte). Vsekakor pa zgleda, da voditelji omenjenih treh skupin niso preveč zadovoljni s stališčem «zaveznikov», Ameri. kancev in Angležev, ki so baje v Londonu mnenja, da STO ne more živeti brez «pomoči» bližnje j dežele, t. j. Italije. In rega ti v o- ' ditelji ne morejo na noben na-čin prebaviti. Najresnejša pa postaja situacija za g. Josipa Agneletta in voditelje SDZ itd., ko jih, kdo vpraša, zakaj se delegacija ni podala na sovjetsko poslaništvo, ki zastopa edino deželo, pobornico Svobodnega tržaškega ozemlja. Zgleda, da je njemu in voditeljem SDZ, SKSZ in SNS tako vprašanje sila neprijetno. Zato se baje izmažejo iz zagate, izjavljajoč, da so londonsko konferenco skličale zahodne velesile in da Sovjetska zveza pri tem ni imela prstov vmes. Zato pa ni bilo niti «vica» hoditi na njeno poslaništvo. Zakaj pa so šli na fugoslo- Poslušajte glas Komunistične partije RADIO TRST II. V NEDELJO 11. maja ob 13. za Zgonik govori žu pan PIRC. V PONEDELJEK 12. maja ob 13,10 za Trst govori GOMBAČ. RADIO TRST I. V NEDELJO 11. maja ob 13,20 za Dolino govori IAKSETICH. V TOREK 13. maja ob 13,10 za Trst govori ŽBOGAR-BROCCHI. bazi teh treh skupin opaža tako nezadovoljstvo, ker se pojavljajo celo javni glasovi, da so se v vodstvo SDZ in SKSZ crinili titovski agenti, ki so s svojim pri-usKom prisilili na skupen nastop v Londonu, na volitvah, v Bazovici in na popolno predajo treh slovenskih skupin na milost in nemilost Titu in njegovi tržaški agenturi. S. NOVAK «Unità» objavila članek, ki ga je podpisal Ugar. «Vie Nuove» pa je u prodaji povsod. Zelo žalostno in klavrno pa je za «Primorski dnevnik» in «Corriere di Trieste», da se morata zateči k takšnim... volilnim argumentom, namesto da bi vprašala skupine, ki jih predstavljata, naj bi odgovorile na pismo naše Partije, v katerem smo jih pozivali na sklicanje tiskovne konference v Trstu in na prireditelj javnih zborovanj, da bi razložile, kar je njihova delegacija napravila v Londonu in kdo je plačal stroške njenega potovanja in bivanja v prestolnici Velike Britanije. Zakaj pa «Corriere di Trieste», ki je, kot vsak že ve, glasilo beograjske vlade skupno s «Primor-.77”i m dnevnikom», ne napiše niti besedice, ko titovci vztrajajo v Jugoslaviji, coni B in celo pri nas na zahtevi, da se vse STO priključi k Jugoslaviji, kot delajo s svoje szrani tudi italijanski šovinisti?? G Ii vest 11» Komunistične partije Komunistična partija Svo. hodnega tržaškega ozemlja po živa tovariše, simpatizerje in prijatelje, naj bodo budni proti provokatorskim elementom, ki motijo reden potek volilne kampanje bodisi z motenjem zborovanj kot s trganjem lepakov. Poleg tega poziva tovariše posameznih sekcij, v katerih se vršijo zborovanja, naj sodelujejo z organizatorji zborovanj v identificiranju ljudi, ki motijo, tako da se bo lahko volilna kampanja vršila v duhu demokratičnega tekmovanja, vrednega kulturnih tradicij Tr. sta. vansko poslaništvo? In to je prav tisto, ki najjasnejše dokazuje, da so voditelji SDZ, SKSZ, SNS prijatelji sovražnikov STO in zakrknjeni ter zakleti sovražniki Sovjetske zveze, prijateljice in po-bornice STO. Marsikateremu članu treh skupin postaja jasno, da na koncu vseh koncev komunisti imajo le prav, ko pravijo, da je delegacija šla v London prodajat Trst Italiji in, prepuščat cono B in podeželje Titu. Zato pa se na NOV DOKAZ Zagrebški «Vjesnik» 29. aprila t. 1. nas obvešča, da so sprejeli «novinarje come B v Zvezo novinarjev Jugoslavije». Tržaški titovci pa, ki se kot hudič blagoslovljene vode bojijo dneva volitev, ko bodo polagali ručun svojega izdajstva, skušajo prepričati ljudi, da so «za resnično ostvaritev STO». Toda zgleda, da za njih cona B ni ■sestavni del STO, marveč le «okrožje Jugoslavije». In «Vjesnik» tudi v tem pogledu dobesedno pravi: «pomoč novinarjev in prebivalstva Istrskega okrožja Jugoslavije». Tako je, torej, titovsko STO? Ali se morda omejuje le na mesto Trst, medtem ko prežijo celo na podeželje cone A s svojimi vampirskimi prsti? Da bi vsaj sedaj ob volilni kampanji imeli toliko poguma kot Tito in dejali z njim: «Italijani lahko dobe Trst». Potem bi videli, da bi za njih volili le Babič in morda njegovi najožji sodelavci. Se ti ne. ANTIKOMUNIST DEKLEVA 6. maja je po tržaškem radiu govoril dr. Dekleva iz Materije, ki se je med vojno zelo rad ponašal s svojim nacionalizmom in antikomunizmom. Med drugim je dejal, da je «ljudska fronta dokazala svojo doslednost in vztrajnost v borbi proti sovražnikom naše zemlje...» — Jk c,. Al Čudna je ta doslednost, na katero se sklicuje g. Dekleva iz Materije. Ali morda misli, da naši ljudje ne vedo, da je Tito dejal: «Mi smo proti združitvi obeh con... Italijani lahko dobe Trst». Ali pa morda Babič ni dejal, da je za «etnično rešitev» našega vprašanja? Ali pa morda ni on sam dejal v občinskem svetu, da «v sedanjih pogojih ne more priti do združitve obeh con», češ da cona A mora najprej dobiti isti režim kot cona B in da šele potem se lahko govori o združitvi obeh con? Kot vsak «dohtar» tudi Dekleva misli, da so Slovenci kratkega spomina. * * * Isti ob isti priliki: «V preteklosti je... Ljudska fronta... vodila v tesnem sodelovanju z italijanskim delovnim ljudstvom...» — Ali ga ni sram tako lagati? Ali se ne zaveda, kako se mu posmehujejo razni Agneletti, Sosiči in Tončiči, ki so sedaj njegovi najboljši zavezniki in se niso odrekli sovraštvu proti «jratelančni spaki»? Zakaj govori o «preteku borbi». Saj so jo titofašisti popolnoma izdali s svojim zavezništvom s četniki, domobranci, ustaši, belogardisti in Črno roko. Ali se ne spominja g. Dekleva, kako na zborovanjih ne smejo igrati partizanskih pesmi, ker bi četnike preveč bolela useša? * * * Isti ob isti priliki: «Ljudstva fronta gre v borbo..., da se vrne Trstu njegova mornarica...» — Mi se enkrat toliko strinjamo z njim. A zakaj se ne bi boril tudi za to, da bi titofašisti vrnili vse tisto, kar so pokradli po coni B? Kam so odpeljali vse stroje tovarn cone B? Ali pa cona B ni več STO za g. Deklevo? «LASKAVO MNENJE» Slovenski «Piccolo» 8. t. m. piše: «Laskavo mnenje tujih vojaških atašejev o prvomajski vojaški paradi v Beogradu...» — In imajo še toliko poguma, da to napišejo. V nesramnosti so pač kot tiste ženske po vogalih. Po Beogradu so paradirali ameriški tanki, topovi, kamioni, puške, brzostrelke, mitraljezi. Po Beogradu so paradirali vojaki, ki so korakali z istim paradnim korakom kot Nemci in so nosili skoraj enake čelade kot SSovci. In potem govorijo o «laskavem mnenju». Saj ni bila parada Jugoslovanov. Bila je parada topovskega mesa v ameriški bojni opremi z nemškim topotom in Hitlerjevimi kapami. Prav «laskavo» vse skupaj! Titovci so prodali vse, sedaj še razkazujejo svojo sramoto. Fej, te bodi... DOLŽNOST . . .» «Katoliški glas», glasilo škofa Santina v slovenščini piše 1. maja t. 1.: «Slovenski volilci bomo storili svojo dolžnost...» — Tako poziva, naj Slovenci na podeželju volijo «skupne liste». Na ta način naj bi katoliško usmerjeni Slovenci v skupni listi volili pretepače duhovnika Ukmarja, ugrabitelje dolinskega župnika Smerkolje, sodnike 5 tolminskih duhovnikov, skrunitelje ljubljanskega škofa Vovka, ki so ga celo polili z bencinom i.n mu zažgali talar... Prav lepo od gospodov voditeljev Santi-novih klerikalcev. Prav lepo... Samo da ne bodo ostali razočarani... Volilna zborovanja KR V SOBOTO 19. MAJA: ob 18. uri NA TRGU GARIBALDI govorita pisatelj LZIR TABULI In GHERSIX1 na TRGU CARLO ALBERTO govori FRANZA ob 20. uri govori NA OPČINAH VIllOKIO VIHALI predseduje RIKO MALALAN v MAVH1NJAH govori SLAVEC v SLIVNEM govori MARKOVIČ v DRAGI govori GERLANC v GROCAN1 govori LOVR1HA na ŠKOFIJAH govori BLAZINA V NEDELJO 11. MAJA: ob 10. uri veliko zborovanje Ga ribaldi trgu na Govorijo odv. IT It IO IH A Z župan mesta Livorno • RA »IVU In BI »O VKV Predseduje SARTORI ob 10.30 bo v LJUDSKEM DOMU v MILJAH konferenca pisatelja EZIA TADDEJA ob 17. uri v LONJERJU govori MARIJA BERNET1C ob 16. uri na trgu postaje VIŽOVLJE - SEKLJAN "govorijo SEMA, SISKOVIC, POCCECAI PONEDELJEK 12. MAJA: ob 19. uri govori na TRGU GIOBERTI pri SV. IVANU prof. FERLAN ob 20. uri v LOGU govori BLAZINA v PADRICAH govori MALALAN v KROGLJAH govori GERLANC v GROPADI govori KOŠUTA pri SV. ANI govori GRUSOVIN pri MAGDALENI govori BIDOVEC na TRGU SV. K ATERINE govori DESTRADI v SKEDNJU govori VITTO It IO VIDALI TOREK, 13. MAJA: ob 20. uri v DEVINU govorita ŠKRK in FRANZA v ULICI RIGUTTI govori TONEL v PRAPROTU govori SLAVEC v BOLJUNCU govori MARKOVIČ v DOLINI govori GOMBAČ v TREBČAH govori SISKOVIC v PONCANI govori CALABRIA v ROCOLU (gostilna Zajc) govori MARIJA BER-NETIC na KATINARI govori K. BERNETIC na GRETI govori DOPLICHER , v KINU OB MORJU bo proslava UCEKARJA govori VITTORIO VIDALI četnikom, belogardistom, domobrancem in titoiašistom, za svetle tradicije partizanstva volite KP! KMETJE» ZA ZAŠČITO SVOJIH INTERESOV VOLITE za zaščito kmetijstva, vinogradništva, vrtnarstva in živinoreje,- za prenehanje razlaščanja in rekvizicij zemljišč,- za znižanje cene vodi za namakanje,- za znižanje trošarine na vino in meso ; za vzpostavitev poljskih čuvajev,- za ustanovitev večernih kmetijskih tečajev,- za to, da pridejo tudi predstavniki malih kmetov v kmetijski konzorcij, za to, da dobé mali posestniki svoje predstavnike na sodišču, prefekturi, v trgovski zbornici in bolniški blagajni,- za to, da dobé tudi kmetje pravico do zavarovanja proti bolezni,- za to, da bo v celoti izplačana vojna škoda,- za to, da bodo dobivali tudi revnejši kmetje podporo od Kmetijskega nadzorništva ter za to, da bodo okupacijske oblasti izplačale yso škodo, ki so jo povzročile s svojimi manevri na podeželja volite prave ljudske predstavnike v občinske svete. Angloameriške okupacijske čete morajo prenehati s pustošenjem gornje tržaške okolice in Krasa, kjer so travniki, pašniki in njive ter celo gozdni nasadi strašno prizadeti zaradi vojaških manevrov. Kraška polja so bila urejena z velikim naporom. Zato ne more dejanske škode nihče v dovoljni meri poplačati. Zahtevati je treba, naj okupacijske oblasti izplačajo vso škodo, ki so jo povzročile z gradnjo vojaških naselij na Opčinah, na Hudem letu, v Padričah, pri Briščih, in drugod. Že sedem let je minilo od konca druge svetovne vojne, ki je čila opustošenje toliko naših domov, in mnogo hiš še vedno čaka obnovo. Stanovanjska kriza še vedno traja. Številne družine v neprimernih, nezdravih, pretesnih in preobljudenih stanovanjih, je treba napraviti konec. Italijanska vlada mora plačati vso so jo kmetje utrpeli zaradi vojne. To je dolžna storiti na podlagi mirovne pogodbe! volite kandidate KP STO I PRISPEVEK V POMOČ KMETIJSTVU Omogočiti je treba, da dobe tudi revnejši kmetje prispevek, ki ga daje Vojaška uprava. Z dolgoročnim posojilom z nizkimi obrestmi, bi si kmetje lahko sezidali moderne hleve, gnojnike, silose itd. ; nasadili bi nove vinograde in izboljšali pašnike. ZAVAROVAJNE PROTI BOLEZNI Kmetje, ki plačujejo davke so zavarovani proti nezgodam na delu. Prav tako bi morali biti zavarovani proti bolezni. Bolniška blagajna bi nm morala plačati tudi bolnico, ako bi v njej morali iskati zdravniške pomoči. Za to pravično zahtevo se morajo vsi kmetje odločno boriti. Komunisti v občinskem svetu jo bodo podprli ! Komunisti v občinskem svetu bodo zahtevali, naj se neha s krivičnim in škodljivim razlaščanjem zemljišč. Razlaščanje na podlagi posebnega zakona upropašča kmete, ki so z velikim trudom in žrtvami uredili svoja polja in jih že stoletja obdelujejo ; povzroča še večjo brezposelnost. Prav tako bodo komunisti zahtevali takojšnje pravično izplačilo, na podlagi resnične vrednosti in ne po upropaščajoči tarifi, katere se poslužujejo Ente Porto Industriale di Zaule, VU in druge javne ustanove. Zahtevali bodo, da se na razlaščenih zemljiščih v Zavij ah resnično zgrade tovarne ter, da se napravi konec špekulacijam, s pomočjo katerih se dajejo razlaščena zemljišča v najem prizadetim razlaščenim kmetom in to za visoko letno najemnino. Volite: V proračunu tržaške občine za leto 1952 je določenih 2.000.000 lir za pomoč kmetijstvu. Toda ta vsota je v resnici namenjena pobijanju borovega prelca, kar nima nič skupnega s kmetijstvom. Vsak lastnik borovih gozdičev mora vsako leto poskrbeti za odstranitev prelca, kajti v nasprotnem primeru ga gozdna policija obremeni z denarno globo. Praktično ni tržaška demokristj anska občinska uprava namenila niti ene lire L za pomoč hirajočemu kmetijstvu, vrtnarstvu, živinoreji in cvetličarstvu. Komunisti v občinskem svetu bodo zahtevali od občinske uprave, naj podpre kmetijstvo, ki je velikega pomena zlasti za naše okoličane. ZNIŽANJE CENE VODI ZA NAMAKAN Kmetje zahtevajo znižanje cene vodi za ma kanj e in za vse kmečke potrebščine, za kmetijstvo naj se uvedejo cene, ki vel za industrijske obrate! Volite proti spreminjanju STO v strateško vojaško oporišče okupatorjev, proti gradnji vojašnic, lelališč in igrišč na naši zemlji, za obstanek in razvoj vaših kmetij ! v £ 1 °rtčana je cesta Samatorica-Salež, za katero je občina stavila na razpolago okrog 9 milijonov lir. Na tem mestu bo v kratkem občina zgradila lepo stanovanjsko hišo za brezdomce iz Briščikov Na vseh križiščih vasi zgonlške občine je občinska uprava postavila dvojezične table. ^goniški občan ! Da ne pride tvoja občina bod Titovo Jugoslavijo in Trst pod Italijo, VOLI listo KP! RI LETA USPEŠSIEfiA PEL« VAM J A ZftOlUISKE DEMOKRATIČNE UPRAVE Oddaj svoj glas listi KP I V teku so dela za asfaltiranje ceste Zgonik - Gabrovec. Za razširitev in asfaltiranje te ceste je bilo nakazanih 15 milijonov lir. Okrog nove stanovanjske hiše v Gabrovici ima občina v načrtu tudi gradnjo lepega dvorišča. V neposredni bližini hiše bo v kratkem občina pričela z deli za gradnjo otroškega vrtca. ir,~ “V Okrog nove šole v Saležu, ki je stala 12,5 mi- , lijonov lir, se gradi ograja. Tako bo imela šola v kratkem lepo ograjeno šolsko dvorišče. PROTI razkosanju STO in tito-liparskim prevarantom, za demokratično občino ! Nova občinska hiša V vsaki vasi je zgra eno najmanj po eno napajališče. V krotkem bo občina pričela z gradnjo še dveh napajališč v Saležu Po vseh vaseh zgoniške občine je napeljana elektrika. Električna napeljava je stala 36 milijonov lir. Nadalje je bila izdana precejšnja vsota denarja za popravilo zgoniškega župnišča ter cerkve v Samatorici in Zgoniku. NOVA OSNOVNA ŠOLA V SALEŽU. Tudi v Brišče, Kresijo in Bajto je napeljan vodovod. Za napeljavo vodovoda je bilo izdanih 10 milijonov lir. Po vaseh zgoniške občine so že zdavnaj postavljene vodne pipe in napajališča. V kratkem pa bo zgrajena še ena vodna pipa v Saležu. m TAM. «VERGOGNOSO PASSATO» — Titofašisti se ob vsaki priliki kaj radi spotikajo ob komuniste in vse demokratične organizacije češ, da smo zatajili slavno partizansko borbo, ter da se sramujemo partizanske preteklosti. Titofašiste, ki imajo vedno polna usta jraz o partizanstvu in slavnih borbah pa vprašamo, čemu se na njihovih volilnih zborovanjih na podeželju, rkjer nastopajo skupno s klerikalci in liparji ne šliši niti ena partizanska pesem? Titojašisti seveda ne bodo odgovorili. Bomo pa. mi odga-vouli. Titofašisti so globoko po-Kopaii vse svoje' «partizanstvo», ker so jim tako ukazali Ameri-kanei in sedaj še liparji. Eden izmed pogojev, ki so ga stavili predstavniki tiste stranke, v kateri mrgoli četnikov, domobrancev in ustašev, je bil prav ta, da se ne sme svirati niti ena partizanska pesem, marveč samo narodne. Liparji pa so napravili s svoje strani tudi «veliko žrtev», odpovedali so se namreč vsakemu napadu proti Titu in njegovemu «socializmu». Tako je ovca cela in volk sit. Altroché «vergognoso passato»! KJE JE ZENSKA ENAKOPRAVNOST — Marsikatera Zena nabrežinske občine upravičeno sprašuje, kam so spravili titojašisti enakopravnost žena. Na njihovi kandidatni listi zaman iščeš eno samo žensko ime. Slično «enakopravnost» so uveljavili tudi v drugih občinah, kjer je na njihovih listah žensko ime prav redek in skoro «senzacionalen» pojav. Sicer pa je stvar tudi razumljiva. Ne smemo namreč pozabiti, da so zvezani na enem samem «štriku» skupno z liparji, ki se jim o kaki enakopravnosti sploh ne sanja. Liparji namreč pravijo, da «delavec mora šele postati človek» in tako načelo bo veljalo pri njih tudi kar se tiče žensk. KDO GOVORI O IZDAJSTVU — «Primorski» pravi, da je Bortolo Petronio pri Sv. Alojzu «govoril z vso silo in vsem prepričanjem». Kar se tiče «vse sile» bo morda držalo, čeprav je revež nima na izobilje. Kar se pa tiče «prepričanja», je pa druga «štorija». Mislimo, da je Bortolo Petronio v resnici najmanj primerna jigura, da bi koga «prepričeval» in klatil v prazno o «izdajstvu Vidalija» in druge take «bortolade». Ali ni Bortolo Petronio vendar voditelj titovskega «razrednega sindikata», ki se je še posebno «odlikoval» pri organiziranju stavkokaštva tiskarskih delavcev v titovskih tiskarnah? Ali misli, da ima ljudstvo tako kratek spomin? SE PREDOBRO SE JE SLIŠALO — Titofašisti so kot tista dva znanca, ki sta se prerekala po telefonu, češ, da se nič se sliši. Janez je vprašal Toneta, naj mu posodi tisoč lir. «Se nič ne sliši» — je bil odgovor Toneta, Ko je nato Tone zavpil «vrni mi mojih pettisoč lir, ki sem ti jih posodil», mu je Janez brž odgovoril «Saj res, prav nič se ne sliši». Tak Janez je gotovo tudi u-rednik «Primorskega», ki je načečkal, da se na našem zborovanju v Borštu «ni nič slišalo», Seveda za tiste, ki niso hoteli slišati, se prav gotovo «ni slišalo». Naj le vpraša dr. Branka Agneletta in tudi dekana Malalana, ali se je slišalo ali ne, kljub temu da sta si nadebudna možakarja zelo prizadevala, da bi se v resnici «nič ne slišalo». Naša govornika sta jim povedala namreč precej «gorkih», ki so se titovcem in liparjem gotovo zataknile nekje v goltancu. Prav zaradi tega je postal «Primorski» naglušen. KJE SO VOLILNI PROGRAMI — Titofašisti so objavili imena svojih 48 kandidatov za Trst. Točno toliko kot «indipendentisti». Zgleda, da so si jih prav «tovariško» razdelili. Popackali so vse zidove s svojimi lepaki in «proglasi» ter drugo protikomunistično šaro, ki smrdi uro daleč po Goebbel-su in Mussoliniju. Le na nekaj so pozabili, kar smatrajo verjetno za «brezpomembno malenkost». Ta «malenkost» so namreč volilni programi, o katerih ni nikjer ne duha ne sluha. Lansko leto so bili bolj urni in so enostavno prepisali naše. Ali imajo tokrat res toliko dela, da ne utegnejo niti prepisati iz «Lavoratore» in «Dela». Seveda, kaj bi s programi, ko pa je treba «reševati slovenstvo podeželja», kot «rešujejo» demokristjani «itali-janstvo Trsta». ' VIŠEK NESRAMNOSTI — Ti-topendentist Giampiccoli je imel te dni po radiju govor za Slovence. Vsak naš človek se vprašuje, kako si upa Giampiccoli niti ziniti pred Slovenci. Kje je bil ta vojaški zdravnik, ko se je naše ljudstvo borilo proti nacifašizmu? «Medico militare» je takrat strumno salutiral svoje nacistične predstojnike. Ko so naši Svetovalci vodili v občinskem svetu borbo za narodnostne pravice Slovencev, je bivši «medico militare» molčal kot miš in ni mignil z mezincem za pravice Slovencev. Sedaj pa pači naš jezik s svojimi lepaki «Volite: Trieste ai triestini». Ali hoče uvajati tudi za Slovence «tržaško slovenščino»? Takih ljudi se torej poslužujejo Babič, Agneletto, Tončič in- Sosič. Res globoko so padli v svojem izdajstvu. Sicer ni nič čudnega. Ce imajo v svojih vrstah bivše karabinjerje, četnike, ustaše in domobrance, zakaj bi ne imeli tudi kakega «medico militare» in ljudi s pestro popisanim kazenskim listom. '///////////A//S//S/SSf/SSS/////////'///////////////////////////////. DELO Mali koledar TAKO SE JE IZKAZIL DR. BRANKO AGNELETTO V BORŠTE «Da, res sem bil četnik in sem ponosen, da sem bil» Uspelo zborovanje 121* v Borštu, kljub histeriji titov-eev in liparjev - Tov. Volali je govoril na Ponéani Volilna kampanja se stopnjuje. Vse mesto je prepleskano s propagandnimi lepaki. Volilna zborovanja se vrše dan za dnem, oz. večer za večerom, bodisi v mestu, kakor tudi na podeželju. Na raznih sedežih političnih organizacij v Trstu so že pred dnevi inštalirali zvočnike ter preko njih se ves dan oglašajo speakerji. Posebno histerični so titofašistični trobentači, ki z vreščanjem dajejo duška svojemu protikomunističnemu sovraštvu zaradi brezštevilnih porazov, ki jih doživljajo na vseh področjih. Komunistična partija STO je imela v teku tega tedna številna volilna zborovanja. V torek je bito veliko zborovanje v Borštu, kjer sta govorila tov. Siškovič in Dušan Lovriha. Tov. Siškovič je v svojem jedrnatem in dokumentiranem, eno uro trajajočem govoru docela razkrinkal voditelje titofašistov in liparjev. Na podlagi raznih citatov iz njihovih listov in številnih izjav visokih titofašističnih poglavarjev je jasno dokazal, ka- še je pripeljal v Boršt skupno s titofašistom prof. Ravberjem. Kot je znano, bi bil moral biti Partizanski praznik na Opčinah Jutri 11. t.m. s pričetkom ob 15. uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah PARTIZANSKI PRAZNIK z razdeljevanjem diplom partizanom in družinam padlih. Na sporedu je nastop openskega orkestra, pevskega zbora iz Trebč ter partizanske in pionirske recitacije. Govoril bo tov. ADO SLAVEC. Prisotna sta tudi partizanska komandanta LINO ZOCCHI-NINCI in MARIO FANTINI-SASSO, ki sta bila oproščena na procesu v Lucci. V večernih urah bo ples. Posloval bo dobro preskrbljen bulfet. Za volilni s k I a tl Onesnaženje naših lepakov: to so «argumenti» titovcev in liparjev v Borštu. naslednji dia n liparsko-titovski volilni shod, toda je odpadel iz strahu pred ljudstvom. Tako se je torej zrušila lipar-sko-titovska trdnjava v Borštu. Torej Branko Agneletto je ponosen, da je pripadal četni-škim bandam, ki so povzročile našemu ljudstvu toliko gorja. Danes se tisti Branko Agneletto druži v bratskem objemu s sedanjimi povzročitelji gorja jugoslovanskim narodom, s titofašisti. Vsekakor čedna druščina! Isti večer kot v Borštu je bilo volilno zborovanje tudi v Boljuncu, kjer je govoril popularni tov. Gombač. r''L Zborovanje je lepo uspelo, niti en 1’ 1 4- /—» f r n 1 r- IfT.l.TTnn r» rt v. 1 , - —• n 1 — ko prav titofašisti barantajo s Trstom in kako so pripravljeni prepustiti Trst De Gasperiju. To je zbrane titovsko-liparske priganjače silno razpalilo. Zato so peščici svojih pristašev ukazali, naj žvižga govornikoma. To so storili, kljub temu, da so malo preje sklenili sporazum o premirju v volilni kampanji. Posebno «olikano» se je vedel dekan Malalan, ki je oblečen v kamižolin zglodal kot nekak komandant vsega trušča, ki ga je uprizarjala skupinica mlečno-zobih pobalinov, ter pri tem popolnoma pozabil na svoj poklic in na dostojanstvo, ki ga zavzema v cerkveni hierarhiji. Tudi Branko Agneletto se je pripeljal na to zborovanje. Ko je tov. Siškovič povedal, dia je bil za časa vojne četnik, je neki udeleženec pristopil k njemu ter ga vprašal, ali je res to, kar pravi govornik. Agneletto mu je s pravim ponosom titovski izzivač se ni upal motiti reda, kar že vnaprej dovolj jiasno kaže, za katero listo bodo glasovali Boljunčani. Prav gotovo ne bodo dali svojega glasu ljudem, ki kandidirajo na listi, katere nosilec je Adamič, nekdanji Adami, oficir kraljevsko-fašistične italijanske Perosa 500, Pobega 100, Pina 15, N. N. 200, Visintini 300, Amato 100, Spadaro 100, N. N. 100, N. N. 200, N. N. 300, Pina 100, Colo-gnese 100, Mrachig 100, N. N. 50, Mosetti Gisella 100, Settimo 100, M'arcello 100, Otto 100, Vensel 72, Toni 100, Romilda 100, Renata 100, Angela 100, Valnea 150, Viznovic 100, F. A. 200, Etta 100, Husu 100, C. O. 150, Jug 95, N. N. 150, Alojz 50, Stenta 100, Morino 50, Ražem 100, Markovič 30, Brassani 50, Grilanc 50, Piego 50, Aitei 50, Cebron 50, Glavi 100, Canziani 100, Pina 50. N. N. 50, Marini 50, C. Attilio 100, Armida 100, N. N. 100, Pelini 50, Rangan 100, Mosetti 100, Rabar 100, Piacer 100, Krevatin 100, Grabelli 100, Destradi 100, Rumane 100, Jež 100, Rabar 100, P. L. 50, Mario 50, Polmac 50, Franco 50, Fa-vretto 50, Petroni 50, Enrico 50, Salvatore 50, Ariosa 50, Bubnič 50, Pertot 39, Civitani 50, Scarim-boli 100, S. K. Ernesta 50, Cozzi 100, Bacchi 100, Ravasi 50, Ar-banas 50, Bruno 50, Opara 100, Alojz 150, Sorgo 100, Aurora 100, Vasco 100, Sponza 100, Canciani 50. Petri 150, Berto 500, Perni 120, Cok 500, Nino 150, Ivan 500, Colautti 100, Urizzi 200, Valenti 100, Apostoli 100, M. S. 70, Guido 50, Rados 35, K. A. 50, Bonetti 50, Jeraušek 50, Bonetti 35, Decandido 50, Norbedo 100, Fragiacomo 100, N. Natale 500, Italo 500, Furlan 100, Pecchiari 30, Gorup 100, N. N. 50, Petronio 150, Sergio 50. Opčine 2.850, Trebče 5.450, Sv. Vid: celica 8. marec 1.200, cel. Duše 530, cel. Starega mesta 600. Podlonjer 7.632, Kolonkovec 7940, Poziv Babiču in dr. J. Agnelettu Objavljamo ,kar nam je poslala dolinska sekcija KP STO: «Ze enkrat smo v «Delu» pozvali dr. Josipa Agneletta in Branka Babiča na javno debato v Borštu, kjer naj bi povedala, kaj sta napravila v Londonu. Do sedaj nismo prejeli odgovora. Zato ju ponovno pozivamo, naj se oglasita». DOLINSKA SEKCIJA KP STO ((Primorski dnevnik» z dne 9. novembra 1949 je pisal o dr. Josipu Agnelettu, ki je imel otvoriti tito-liparsko volilno kampanjo v Dolini skupno s titofašistom dr. Deklevo, tako le: «Prvi in glavni slovenski dolarski zveznik dr. Josip Agneletto se je strašno razjezil na «Primorski dnevnik»... «Njim (t. j. nam) ni za slovenstvo in njegov obstoj», pravi Agnelettovo glasilo. Da bi naši čitatelji razločno videli, kako je slovenskim dolarskim zveznikom, «za slovenstvo in njegov obstoj» vprašamo njihovega jeznega predsednika Agneletta sledeče : Zakaj si ne upa spregovoriti v občinskem svetu niti besedice v svojem slovenskem materinskem jeziku? — Ali so mu tako naročili njegovi volivci? Ali jim je tako obljubil? — Zakaj ga ni sram predlagati italijanski šovinistični reakciji, naj se uvrsti razpravljanje o enakopravnosti slovenščine med slučajnosti, ko pa v isti sapi hinavsko poudarja, kako je to vprašanje važno in osnovno itd? — Zakaj je ta njegov predlog klerofašistični župan Bartoli tako hitro in z obema rokama sprejel in ga takoj dal na glasovanje. — Ali se ne zaveda slovenski občinski zastopnik Agneletto, da je s tem svojim predlogom hotel rešiti demokratični videz italijanske klerofašistične večine v občinskem svetu? — ALI SI BO ŠE LASTIL PRAVICO IMENOVATI SL SLOVENEC? — KJE JE TOREJ AGNELETTO V ZNAČAJ IN VZOR? — Agneletto seveda ne bo odgovoril na ta vprašanja, zato pa odgovarjamo mi: Vse to dela Agneletto v tržaškem občinskem svetu zato, ker je predstavnik tistega pičlega sloja slovenske buržoazije v Trstu, ki je s svojimi interesi nujno povezana z italijansko šovinistično buržoazijo, kateri se Agneletto za nobeno ceno ne sme zameriti, ker bi se s tem zameril gospodarju obeli buržoazij, t. j. tukajšnjim anglo-ameri-škim imperialističnim predstavnikom, ki z zakonom, kateri prepoveduje uporabo slovenskega jezika na ta način še vedno teptajo naš jezik. — KJE SO ZNAČAJI, KJE SO VZORI?... TAM, GOSPOD AGNELETTO, KJER JE VAŠ ZAVEZNIK IN VAŠEGA ZAVEZNIKA IN VAŠ SKUPNI GOSPODAR!» Sedaj je razumljivo zakaj ni prišel dr. Josip Agneletto v Dolino in ni še do danes nastopil na zborovanjih skupno s titovskimi «eminencami». Ali je še vedno v zadregi zaradi odgovora, ki ga verjetno še danes dolguje «Primorskemu». , Sobota 10. - Antoniu Nedelja 11. - Frančišek Ponedeljek 12. - Pankracij Torek 13. - Servacij jec). * * * ■«a ZGODOVINSKI DNEVI: 10. 5. 1876. je bil rojen na Vrht^, ki velik slovenski pisati^ Ivan Cankar. 10.5. 1940. je Nemčija napad1. Belgijo in Nizozemsko. Ij i7!T?r v 1= B TRST II. Val. dol. 306,'. SOBOTA: 13. Šramel kvinti in pevski duet - 13.30 Kultur;-obrtnik pri Sv. Jakobu 1.000. zlih r, to čiIa ,x l ^ - ac L iljl ir 41 21. Malo za šalo - malo zares. 22.30 Plesna glasba NEDELJA: 9. Kmetijska h daja - 11.30 Oddaja za najmlt€ še - 13. Glasba po željah - 16] Jugoslovanski motivi - 19. filmskega sveta - 21. Rimski'K? sakov: Šeherezada - 22. Donizi- ti: «Lucia di Lamermoor», 1. dtjr ir 4 PONEDELJEK: 13.30 Kultufl obzornik - 19, Mamica pripo'i>, duje - 20.30 Okno v svet - Uv Knjievnost in umetnost - Č Donizetti: «Lucia di LamermoOtVf - drugo dejanje. TOREK: 13. Glasba po želja^tlf 19. Kraji in ljudje - 20.30 Aktui ' dosti - 21. Dramatizirana pov?«j„ - Ivan Tavčar: «Cvetje v jesenW»! 4. nad. - 22. Donizetti: «Lucia L Lamermoor», 3. dejanje. m ---------------- Ire POTA IN CILJI TITOFAŠISTIČNE KULTURE POGLED razvoj v V KULTURNI lilofašizmu vojske. V Prebenegu pa je pred številnimi poslušalci govoril tov. Gerlac. Na Pončani je isti večer govoril tov. Vidali. Zborovanja se je udeležilo mnogo ljudi. Prav tako so bila uspela zborovanja pri Sv. Ivanu, kjer je govoril tov. Jaksetich, v kulturnem krožku Pisoni, kjer je govoril -tudi Jaksetich, v Ro-colu, kjer je govoril tov. Franza. Posebno lepo je uspelo zborovanje v Podlonjerju, kjer je govoril tov Košuta. Istega dne so bila zborovanja na Greti, kjer je govoril tov. Ferlan; pri Daziu, kjer je govoril -tov. Gašperini; v Kolonji (pri Pečarju), kjer je navdušeno sprejet govoril tov. Malalan. Prav dobro uspela zborova nja pa so se predsinočnjim vršila na trgu della Valle, kjer je govoril tov. Vidali; v Skednju, v Piščancih, v Nabrežini-Kamnolomih, na Trsteniku, Kontovelu, v Križu, Ricmanjih, Dolini in Colu. V sredo večer je bito uspelo potrdil rekoč: «Da, res sem bil I zborovanje v Elerjih. Govorit četnik in sem ponosen, da sem je tov Siškovič. Mnogo vašča-bil.» nov je z velikim zanimanjem Isto izjavo je odv. Agneletto sledilo govorniku ter odobra-ponovil tudi naslednji dan, ko | vaio njegovo izvajanje. Po osvobodilni borbi leta 1945 se je jugoslovansko ljudstvo prvič v zgodovini svobodno razmahnilo tudi na kulturnem polju. V literaturi je izšla, poleg del iz osvobodilnega gibanja, del našega prvega social, no . revolucionarnega pisatelja Prežihova Voranca in drugih, vrsta prevodov iz sovjetske li. tarature. Naše ljudstvo je vrskava-lo dolgo pogrešano na. predno literaturo. V gledališčih so se igrala dela naprednih pisateljev, v kinematografih smo gledali napredne sov. jetske in filme ostalih naprednih držav. Gledališča so se polnila, pred kino -dvoranami so bile vrste ljudi, ki so čakali da dobe vstopnico. Izdajalci jugoslovanskega naroda, -belogardi. ljevanjih, katerih vsebino lah- otroci se po cestah igrajo s ti, četniki in ostala svojat so bili izločeni iz javnega življenja, ali pa so zbežali preko -meja v kapitalistične države. Po izdaji Titove klike -leta 1948. pa je vse to zdrknilo s tira in d-anes je razvoj navzdol že tako porazno tragičen, da te zazebe pri duši, ko pomisliš kaj bo iz mladine, -ki jo vzgajajo titofašistični gangsterji po ameriškem vzoru. Porazne so statistike že danes. V srednjih šolah je, n. pr. zaradi «štednje» državne imo-vine nad 75 odst. učencev brez učnih knjig. Sovjetska in vsa napredna 'svetovna literatura je prepovedana, d očim se danes na debelo tiskajo takoime-novani «strip romani», romani «a ìa romanzi gialli», ki kvarno vplivajo na mladino. Samo v Beogradu je izdano preko 100 tisoč takih «strip» romanov. OK «NO» Srbije izdaja tako-zvani «Zbornik mlade snage» («Zbornik mladih sil»), v katerem so od prve do zadnje vrsti- ko sodimo že po naslovih, začenši od «Miki rešuje Mini iz abesinskega suženjstva»; «V divjem Kongu» — roman, ki o. pisuje črnce, kot zločince in slabe ljudi, razen tistih, «ki verno služijo» svojim belim go. spodarjem, dočim so belci t. j. angleški kolonizatorji, d-ofori, pošteni in plemeniti ljudje —; «Z nožem v grlo»; «Rana -brez krvi»; «Čudodelna molitev» itd. Tudi raznim -ameriškim publikacijam -so na stežaj odprta vrata državnih blagajn. Z namenom prikriti resnico, da se v Jugoslaviji danes ne prodajajo več knjige naprednih ruskih pisateljev, se blešče v izložbah imena: Arcibašev, Jesenin, Mereškovski, ki je leta 1917 v času Oktobrske revolucije pobegnil v kapitalistično Francijo, Z-oščenko, Solo-gub in podobna; To so imena belogardistov, nikili-stov in a-narhi-stov, ki oznanjajo nesmiselnost življenja in klevetajo socialistično državo. Z deli teh pisateljev skušajo titofašisti lažno prikazati -današnjo Sovjetsko zvezo in vzbuditi s tem sovraštvo do nje. Toda ne samo z mladinsko «literaturo», tudi s filmi hočejo odtujiti narodu mladino, jo prepojiti s sovraštvom do naprednih slovanskih narodov, posebno pa do Sovjetske zveze ter s tem ustvariti v mladini vojno razpoloženje. Znan ameriški špijon Vladimir Dedijer je bil več mesecev v Hollywoodu zato, da «se vpozna» z ameriškim načinom snemanja ter prenese v Jugoslavijo hollywoodske «izkušnje». Danes so titofašistični propagandni in «dokumentarni» filmi pre-nasičeni z lažmi tendenčne vsebine, katerih gia- ce sami -strip romani v nada- vni namen je vzbujati v ljudstvu sovraštvo do sosednih na- Tako bomo volili v tržaški občini 1 S 1 1 Z^\ 1 ■ 11 PREFERENZA To je odtis glasovnice za upravne volitve v tržaški občini, ki jo bo prejel na volišču vsak volivec proti predložitvi volilnega potrdila in osebne izkaznice. VOLIVCI IN VOLIVKE! Vaš znak, kateremu boste oddali svoj glas s tem, da ga prečrtate kot kaže gornja slika, se nahaja na prvem mestu (leva stran glasovnice). Ko boste prečrtali ta volilni znak (srp in kladivo s helebardo) pazite, da ne boste šli s črtama izven pravokotnika, v katerem se nahaja volilni znak, ker bo v tem primeru vaš glas neveljaven. prednih narodov ter s tem ustvarjati v ljudstvu vojno psihozo. Tudi ostali filmi, ki jih -snemajo titofašisti kakor: «Alarm», «Vojna», «Da nas nihče ne iz-nenadi», «Piva pomoč», «Graničarji», so dela, ki jasno pričajo, kakšnim namenom služijo. Poleg teh so jugoslovanski kinematografi prenasičeni z de-kadentskimi ameriškimi filmi. V Zagrebu se je letos v enem samem mesecu v 14 kinematografih predvajalo 12 ameriških filmov, en angleški in en titovski. Za popularizacijo teh filmov -se poslužujejo poleg radia in časopisja vsemogočih kričečih reklam. Posledice teh gangsterskih filmov so, da je v šolah povečalo število kraje, pretepov in celo zločinov; bojnike, detektive -itd. Enajstleten gimnazijec (kot piše beograjska Politika») Rajko Ko-stič, je pod vtisom ameriškega filma «Otroci Okiahome», čigar glavni junak je ubil vse svoje nasprotnike, ukradel sosedu revolver ter ustrelil svojega sošolca Miroljuba Petroviča. To so sadovi «napredne» mladinske titovske vzgoje in «kulture». Nič čudnega, saj je sam Tito izjavil reporterju ameriškega časopisja «Life» Pfilipu, da mu najbolj ugajajo kovbojski in gangsterski filmi. Jugoslovansko ljudstvo pa bojkotira te filme tako, da se morajo zapi-1 rati kinematografi in med izva. janjem ameriških filmov se slišijo klici: «Dajte nam sovjetske filme»! ZORA JUGOVA (Nadaljevanje v prih. številki) «Smrt komunistom » je zakričal Babič Babič, titovski poglavar v Trstu, ki je šel v London prodajat Trst Italiji in podeželje Jugoslaviji, je v torek 7. t. m. govoril v Velikem Repnu skupno s Tončičem. Govoril je za takozvano listo «slovenske skupnosti», t. j. za listo v kateri so se titojašisti združili s četniki, domobranci, belogardisti, ustaši, Črno roko itd. Babič se je tako zavedal tega svojega zavezništva, da je v Velikem Repnu nenadoma pozabil, da se njegov gospodar Tito še vedno in kljub vsemu naziva komunista. In tako je v zanosu svojega govora in zavedajoč se vloge, ki jo igra v skupnem kotlu s tremi odkritimi protikomunističnimi skupinami, na koncu govora zakričal: SMRT KOMUNISTOM. Končno je, torej, Babič, čeprav se morda sedaj krčevito grize za te besede, povedal jasno in pred vsemi, kaj je: navaden protikomunist, ki se je iz protikomunizma, iz sovraštva do komunizma, Slovenščina jih bode do Sovjetske zveze, do slovanskih narodov, da vsake napredne misli povezal z drugimi njemu sličnimi protikomunisti, ki pa so le bolj pošteni od njega, ker niso nikoli skrivali svojega protikomunističnega bistva. Vemo tudi povedati, da je vsem titovcem, ki so prisostvovali zborovanju svojega «federala» kar zastala sapa. Slišalo se je tudi neprikrito mrmranje in negodovanje. Nekateri ljudje še vedno sledijo titovcem, ker si morda res mislijo, da je Babič ostal «komunist». Njegov krik ob zaključku govora pa bo marsikoga spametoval. Pa saj ne more drugače. Kdor je ubral pot antisovjetizma in zavezništva z antikomunisti ne more drugače kot končati s kriki proti komunistom. Babič pa naj dobro ve, da s kriki: «SMRT KOMUNISTOM» ne bo porazil komunistov, ki jih je vedno več na svetu. Med Slovence se ne more s protikomunističnimi parolami, ker so vedno in povsod dokazali, da so napredno usmerjeni in da so strnjeni okrog Komunistične partije, njihove edine zaščitnice. Prerana smrt Tov. Frankoviča Ivana, or- $ priredi danes, v soboto 10. t. m. rK !\m ob 20. uri na KONTO VE' LU (v dvorani Konzumne- ga društva) Julija Fučika Izpod Tesal hi dramo v petih slikah prologom in epilogom. Režira Justo Košuta hi st Sodeluje svetoivanski pevski kvartet. VSTOPNINA: sedeži 150, stojišča za odrasle 100, za otroke in dijake 50 'lir Vt ze st Prvomajski mlaj v Boljuncu ir v: ganizacijskega sekretarja celice «Jože Pertot» s Kontovela je doletela težka nesreča. Po kratki bo lezni je umrla njegova mlada žena Dora. Ob težki izgubi izražajo člani celice težko prizadetemu tovarišu iskreno sožalje, ki se mu pridružuje tudi naš list. Tudi letos so boljunški jantje ! stavili na predvečer Prvega P \ prekrasen slavolok «na Gori * sredi vasi. Nanj so obesili td' jVf pomaranč. fin sn cp dpjp v t)0 m. podrli, na kar se^je vsula k 11 It8 mu množica otrok z željo, dH n/lhnrn Ai m , . X ZT I. ^_ __ „ /lil “LU- oMfcl/AitLU. Vil UK. Z. miJV, uv | nabere čimveč žlahtnega so11 !/-»• Omembe vredno je dejstvo, n* Omembe vredno so slavolok pripravili 'samó j št eni fantje in da je par titovk pristašev osramočeno stalo % strani. ( 'Njihovo. “Kalvarija,^ ‘°ido L Ot Neznani šovinistični elementi so že dvakrat podrli in poškodovali dvojezično tablo v Briščih. S tem vandalskim dejanjem so hoteli dati duška svojemu sovraštvu do Slovencev. To so posledice politike VU in De Gasperijeve vlade, ki ji Tito ponuja roko in pravi «ITALIJANI LAHKO DOBE TRST». LJUDSKI ODER NA KONTOVELU — Danes v soboto 10. t. m ob 20 uri priredi Ljudski oder v dvorani Konzumnega društva na Kontovelu svojo, že ob premieri zelo uspelo Fuči-kovo igro v petih slikah s prologom in epilogom «Izpod ve. šal». Ta igra je vzbudila povsod mnogo zanimanja in to zaradi zanimive vsebine, kakor tudi načina podajanja. Sodeluje pevski kvartet iz Sv. Ivana. PRIREDITEV PRI «HAAS» NA VRDELI —• Jutri v nedeljo 11. t. m. priredi PD «Haas» na svojem igrišču na prostem, kulturno prireditev s sledečim sporedom: ob 10. uri v počastitev padlih herojev Zore in Ruggera Haas, -katerima je posvečen krožek, govorita Siškovič in Jaksetich; ob 16. uri bo uprizorilo PD «Višava» s Konkoneia svojo zabavno dvodejanko «Burko -o jezičnem dohtarju». Sodeloval bo tudi pevski zbor «Velesila» iz Skednja. V proslavo 'bo spregovoril tudi tov. Gombač. PRIREDITEV V BARKOV-LJAH. Jutri 11. t. m. ob 19. uri bo v Barkovljah na prostem (pri Rumeni hiši) lepa kulturna prireditev. Nastopijo domači pionirji z igrico «Sestrin varuh», gostuje pevski zbor iz Rocola in mandolinisti PD» Ivan Cankar». Ob tej priliki govorita tov. Venček in Doplicher. Spored tekem za jutri «. t.m.: 'NOGOMET Rojan - Costalunga, v Boljuncu ob 13.30; Frausin - Arzenal, isto- tam ob 10.45; Kolonja - Sv. Marko, istotam ob 15.30; Tovarna strojev - Vesna, istotam ob 9; Pristaniščniki - Skedenj, v Nabrežini ob 15.30;. Primorje P. K. » Rozandra, v Nabrežini ob 13.30. ZA POKAL «PRVI MAJ» Opčine - Proleter, v Trebčah ob 14.; Corale - Trebče, v Trebčah ob 16.30; Union - Virtus, v Trebčah ob 9.; Verga - Čebul ec, v Trebčah ob 10.45. Počiva Nabrežina. Žrebanje med zmagovalka- mi in četo Nabrežina bo v torek ob 19. uri. KOŠARKA Rinaldi - Pristaniščniki, na igrišču Skoljeta ob 15.30: Zenski turnir za pokal «Prvega maja» na igrišču Skoljeta: ob 16.45 Skedenj -Frausin; Inter - Magdalena. B ALINCAN JE Javna skladišča - Bellavista, i-grišče Baldon ob 16.; Sv. Alojz sportiva - SK. Sv. Alojz, igr. Tonda ob 16.) Postelegrafonici - Bel-lin, igr. Roncheto od 16.; Riosa -Fioricoltore, igr. -ex Celeste ob 16.; Bellaveduta - Roncheto, igr. Bellaveduta ob 16.; Pertot - Du-golin A, igr. Pertot ob 16.; Bar Sportivo A - Esso Club, igr. Moro ob 16.30; Sv. Marko B - Costalunga B, igr. ex Paradiso ob 14.45; Arzenal - Bar Guglielmo A, igr. Pavan ob 14.45; ex Soci - Potok, igr, ex Soci ob 16.; Dugolin B - Bar Guglielmo B, igr. ex Paradiso ob 16.30; Tovarna strojev - Rocol, igr. Pavan ob 16.30; Ve-spucci B - Sv. -Marko A, igr. Ve-spucci ob 16; Bar Sportivo C - Sv. Alojz Tonda, -igr. Moro ob 14.45; Americana - V-espucci A, igr. A-mericana ob 16.; Costalunga A -Bar Sportivo B, igr. Kačun ob 16. ODBOJKA Studenti - Tovarna strojev ob 9.) Studenti - Pristaniščniki ob 9.30: Pristaniščniki - Mercantici od 10.15; VOM - Skedenj ob 10.45; Sv. Ivan - Sv. Marko ob 11.15. Vse tekme se bodo odigrale na igrišču v Skednju. Prejšnja nedelja je bila za titofašiste in liparje pravcata «kalvarija». Od Rojana, Bo-ijunca pa do ZGONIKA, kjer so računali vsaj na udeležence nedeljske maše. V tem upanju jo je primahala v vas «trojka» Bole - Obad - Tončič. Imeli pa so res pravo smolo, ker je bila maša tokrat v Sa-matorci. V bodoče naj -bodo nekoliko previdejši in naj se informirajo pri župnikih, v kateri vasi -bo maša. Saj so sedaj vendar vsi v enem loncu. Ker ni bilo maše, se je tudi zboro-ranje dokaj klavrno končalo, na vso žalost «debitanta» Tončiča in titofašistov Boleta in Obadia, ki pa sta na take «u-spehe» že viajena. VELIKI REPEN je «počastil» v ponedeljek s svojo prisotnostjo sam mister Branko Babič, ki so ga titofašisti sicer spraviii nekoliko v ozadje. Ni namreč «persona gradita» liparjem. V tolažbo so mu navrgli funkcijo «g-l-avnegia urednika» titovskega slovenskega tro-hila. Z Babičem je pricapljal tudi nek dr. Berce. Tokrat se je moral Branko Babič zadovoljiti s pičlim številom poslušalcev, med katerimi precej «vaščianov» z... Opčin. Prednjačila je znana open. ska bogatašinja, ki je navdušeno ploskala «komunistu» Babiču. Babič se je kot govornik zelo slabo izkazal, ker se mu je jezik večkrat zapletal. Njegova zadrega je bila očitna, verjetno se je bal, da ga ne bi kdo vprašal o Titovih besedah «Italijani lahko dobe Trst» in -kaj pomeni «etnično načeto», ki ga je prinesel domov v svoji londonski malhi. Zaman je tu-d-i skušal .«prati» povezavo s četniki in ustaši ter se celo vprašal, kje neki naj bi bili ti četniki. Kaj ni bil morda prisoten dr. Branko Agneletto? V zaključku mu je pa ušlo to, kar ima v srcu verjetno že od takrat ko je bil na Koaari. Vzklik «smrt komu- ?Ast°m,” je namreč zelo zna- čilen. Kar v srcu to na jeziku! Celo titovci so zaradi tega zelo bo Branko Babič lahko of SvQ; vičil. Pri SV. ALOJZIJU s sta -v sredo zvečer poskU^ svojo srečo «sindikalist» Bo(^ lo Petronio in «upokojeni*I, pravnik Boštjan^agarV^! >L mel sv-ojčas za telesno s«M Ll Psa volčjaka. 2e samo s * zborovanjem sta si revčka potu svojega obraza» zasl^ Žslo dobršen del mesečne pW y,s 1 Petroniju so titofašisti map^ievat nelahko nalogo prepričcvev je ljudi o «izdajstvu kominforWe, st-ov» in to prav njemu, zna rvnvpdati __ • u 2 zna povedati, kako se je o&Di , , sai pred posebnim fašisti^liš-U sodiščem. Revčku ni uSjffitil^ prepričati verjetno niti t'f2ajo V-\ w t K 4- — : — i j ■ i 1zi v », ' K* ljudstvo.fojši ’ rim je bilo zborovanje Alojza mu je niamreč pridi njeno. Delovno ------- J- ukuiuV«. J— I Sg ^ vilo «sprejem», kot se pač , 2etp1) dobi voditelju «razrednih dikatov», ki so organi21? Dah stavkokaštvo tiskarskih d^RtislU ppv -tO'vxz-,n 1 /-» — ... j. : j. »viflHii.. ^ cev, zaposlenih v titovski!1!^® skarnah. Najavili so tudi zboroV'% -vajavm »tj Limi Z1UUIU' ■ za 'Milje, Kolonkovec in jeJC Toda nikjer se niso Skoda, ker so jim posebh^ tJ.?s Kolonkovcu pripravljali Jorn. «prisrčen sprejem». V B'iitti-11 $ jih je čakalo nad dvesto 'ta- ® stanov. Titovcev in liparje'ja cij se je prestopioalo na trgu filtra tlacolin R t-onlrn A *■* desetin. Branko AgneleA.^in Ravber sta se očividno > «a se uciviunu j >-j dia: jih ne bi ljudstvo vpiti.V te; o Titovih besedah «Ita!i,;^vsijj lahko dobe Trst» in o četflV^lo » epopejah Branka Agneleh j aZatj — 4,^ Odgovorni urednik 2 RUDOLF BLAŽIČ (Blaf'b,^ Založništvo «DELA» tk 28o-Tiska tip. Adriatica, Rlsmoi%?V y Dovoljenje AI3 j, ----------------------->tov4 Ur izjava ™ Podpisani Purge r Danilo., čl," j< luje, da je dne 4. maja G ‘lvjsl 7hhrht;on i 11 n T i c-t n c- 1 a jT n n c 1/P '.K zborovanju «Liste slovenske » nosti» v Boljuncu neupra* ii » UKIJUIICU I 1 V VI JV 1 in neutemeljeno grobo žal'1 Sancin Dragico. S tem preklicuje žal besej' ogorčeni in ne vemo, kako _____________________?L< se zahvaljuje gdč., ki je oPlj|* • upravičen kazenski postopek 1\ I ti njemu. .j«. ' Purger D6 ______________________/