LETO XIV., ŠTEV. 23 Г 1 Prva Izdafa SLOVENSKI Irtaja ćesopisno-založninfeo poletje *>¿L)L »Na¿ tisk« / Uirektur» Radi Janhaba / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tlakama »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ■Ilca 5, telefon 23-522 do 23-^26 / Uprava: Ljubljana, Čopova ■lica 50-111., telefon 22-573 in 22-621 ; Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, ■a zunanje 21-832 / Postni predal 29 / Tekoči račun Narodne banka Ml-nT«-l'S / Mesečna naročnina 200 din Ccoa 10 dû «Kuk. Detalj spomenika borcem v Kočevju: Lojzeta Lavriča »Mati s kurirjem«, delo Ob deseti obletnici Kočevskega zbora To je res, da se vsakemu borcu narodnoosvobodilne borbe, pa naj je bil partizan, aktivist, tehnik, zdravnik ali bolničar, more ob besedici Kočevska zbuditi dosti razločna predstava dolgih in napornih maršev, krajev, poraslih prej z belimi kraškimi kamni in grmovjem kot posejanih z zlatim žitnim poljem, dežele velikih gozdov, kraških ¡aim in vrtač. Da, taka je naša partizanska Kočevska in ni borca prvih slovenskih brigad pa tudi kasnejših, ki bi recimo ne poznal Roga in vseh njegovih naravnost skrivnostno prepletenih stezic in potov, ki bi ne poznal Verdrenga, Zdihovega, Borovca m slovitega Jelenovega žleba m ni aktivista, ne tehnika, ne zdravnika, katerih bi prav na Kočevsko ne vezalo toliko spominov. Zato je prav razumljivo, da se te dni pred velikim praznikom v Kočevju in s tem praznikom združeno proslavo na Pugledu, odločajo naši partizanski ljudje in vsi tisti njihovi neštevilni prijatelji, da bodo zopet obiskali več kot samo znane jim kraje. Je že tako, da si partizanski človek in njegov tovariš in prijatelj srčno zaželi seči svojemu tovarišu v roke prav tam, kjer je šlo včasih za biti ali ne biti in kjer so se pričo njega odigravala vsa tista velika dejanja, ki so bila neobhodno potrebna za veliko zmago vseh jugoslovanskih narodov, pa naj bi bila to že vojaška akcija in zmaga, najrazličnejši sestanek, konferenca, partijska šola ali veliko zborovanje, tiskanje partizanske besede ali zdravljenje ranjenih in bolnih borcev narodnoosvobodilne borbe. Danes se še ni težko spomniti na septembrske dneve po kapitulaciji Italije. Na dneve, kako je sramotno in enkrat za vselej odtekla s slovenske in jugoslovanske zemlje vsa italijanska okupacijska povodenj (ali v teh dneh rinejo na naše meje zato, da se jim hi spet primerilo kaj takega?!), na tiste velike dni, ko je velik del Slovenije prvikrait zadihal svobodno in na dneve, katere je borbeni slovenski narod znal tako temeljito izrabiti, da je izvolil in poslal v Kočevje tvoje delegate, ki so na začetku oktobra izvolili stodvajset članski Slovenski narodno osvobodilni odbor, — prvi slovenski parlament. Vse premalo pa se zavedamo in spominjamo kako je prav ta Kočevski zbor v zgodovini slovenske ljudske oblasti eden od najvažnejših dogodkov. Vse, kar je v zgodovini razvoja slovenske ljudske oblasti sledilo temu Zboru, na primer Črnomelj ali Ajdovščina, je lamo nadaljevanje in usovrševanje v Kočevju položenih temeljev in odveč hi bilo na tem mestu poudarjati še časovni okvir, v katerem se je vršil Zbor: da so bili do takrat Nemci tepeni samo še pred Stalingradom, da je bila svetovna situacija vse prej kot jasna, da se je reakcija (doma in po londonskem radiu) tolažila z drugo fronto nekje v Dalmaciji in končno, da so bili za časa zasedanja Zbora Nemci s svojo oktobrsko ofenzivo že na Delnicah. A kljub temu vsemu ¡e slovenski narod spregovoril v Kočevju za doma in za pred svetom enkrat za vselej veljavne besede, tiste, ki jih je kot prerok zapisal že Cankar, uresničila in mogla uresničiti pa samo narodnoosvobodilna borba in ljudska revolucija ne samo slovenskega, tem-več vseh jugoslovanskih narodov. Brez dvoma bo ob deseti obletnici Zbora zunanja, manijestacij-ska stran v nedeljo v Kočevju slovesnejša kot je bil Zbor pred desetimi leti, ki se je zaradi bližajoče se nemške ofenzive vršil več ali manj v strogi konspiraciji. Izredno lepa jesen je dajala nemški aviaciji, ki je konec septembra, naznanjajoč začetke ofenzive, postajala vedno živahnejša, vse možnosti bombardiranja; zato se je Zbor vršil ponoči, delegati pa so predargli v vaseh okrog Kočevja. Bližnja in dalnja okolica je bila vojaško dobro zavarovana, kajti Nemci, po slabih izkušnjah z NOV še malo niso več podcenjevali svojih nasprotnikov. Bila je torej povsem na mestu tista značilna partizanska opreznost, ki je vso zunanjo plat Zbora skrbno prikrivala pred nepoklicanimi in sovražnimi očmi, ponočno zborovanje v današnjem Šeškovem domu pa izvedla s tako slovesnostjo in tistim zrelim razumevanjem veličine dogodka, da se je sleherni delegat moral zavedati, da, izvoljen na položaju ali kjerkoli že na terenu, stopa v prvi slovenski parlament. Praznovali smo že velike partizanske dneve. Praznika v Dolenjskih Toplicah in na Okroglici izpričujeta, kaiko tesno je slovenski človek povezan s slavnimi partizanskimi tradicijami in kako pravilno ob spominu na zmage in velike revolucionarne uspehe vidi v njih svoje lastne zmage in uspehe svojih naporov. In če za praznikom v Toplicah in na Okroglici uvrstimo še praznik v Kočevju, se nikakor nismo pregrešili, temveč nasprotno poudarili samo tisto velikansko resničnost naše narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije, da je vzporedno z vojaškimi uspehi NOV rasla in se razvijala tudi naša ljudska oblast. In prav Kočevski zbor to tako jasno dokazuje. NOV in PO Slovenije ¡e požela, varno in razumno znala izkoristiti vse sadove italijanske kapitulacije. Razorožili je italijanske divizije in jih kot polite cucke, žal preveč širokogrudno cdpušča-la proti domu, obračunala je po vojaško z belo in plavo gardo, oblikovala dva korpusa, osvobodila vso Primorsko. In na vseh teh velikih vojaških uspehih dobiva Kočevski zbor svojo trdno podlago in svojo upravičenost, zrno vse besede in sklepi na Zboru niso prazne besede, temveč tisti temelji, na katerih se potem gradi dalje in uso-vršuje vsa naša ljudska oblast. V nedeljo bodo isti delegati kot pred desetimi leti napolnili dvo- Vodilni krogi današnje Italije so sovražni sleherni krepitvi neodvisne Jugoslavije Intervju podpre dsednika zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja sodelavcu franco skega časopisa \ »L’Express« Beograd, 29. septembra (Tanjug). Sodelavec francoskega tednika »L Express« je zap rosil podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvarda K ardelja, da bi mu odgovoril na nekatera pereča vprašanja s področja jugoslovanske zunanje politike in mednarodnih odnosov v svetu. Intervju, ki v inozemskem tisku, vsebuje in odgovore: je bil deloma že objavljen v celoti naslednja vprašanja Vprašanje: Vojna v Indokini je eden izmed problemov, ki zanima najbolj francosko javno mnenje. Jugoslavija je edina država, ki ne pripada sovjetskemu bloku in je priznala vlado Ho Si Minha. Kaj mislite o sedanjem položaju v Indokini in kakšna bi bila po Vašem mnenju rešitev, ki bi omogočila konec sovražnosti? Ali poznate voditelja Vietmina? Odgoivor: Zdi se mi, da sem Ho Si Minha srečal nekoč na nekem sprejemu v Parizu. Seveda pa tako konvencionalno srečanje ne daje možnosti, da bi človek nekoga spoznal. Ni mi znano, če se pozna z njim kateri drugi izmed naših tovarišev. Vlado Vietnama smo priznali iz dveh razlogov: 1. Ta viada je uradno zaprosila' za priznanje v času, ko smo bili najbolj srdito blateni in obtoženi od sovjetske propagande, da smo se izneverili socializmu pa tudi narodom, ki se bore za svojo neodvisnost. Smoter teh obtožb je bil seveda, odvzeti Jugoslaviji oporo demokratičnega javnega mnenja v svetu v njeni borbi za neodvisnost proti sovjetskemu pritisku. Naše hitro priznanje Ho Si Minha naj bi razkrinkalo taka obtoževanja. 2. Po tedanjih obvestilih je gibanje Vietmina ohranilo vendar nekaj svoje neodvisnosti. Kolikor nam je znano, je bilo to gibanje med zadnjimi, ki je odobrilo resolucijo Kominforma proti Jugoslaviji in se je precej dolgo branilo zavzeti stališče v tem vprašanju. Sicer pa je naše mnenje, da ne smemo stlačiti vseh gibanj narodov za neodvisnost v en koš, celo če so pod znatnim vplivom Kom¡níorma. V vsakem zares množičnem gibanju morajo bivati sile, ki so lahko neodvisne od zunanjega vmešavanja. Zgodovina Jugoslavije to zelo prepričljivo dokazuje: Leta 1943 smo storili in nato dalje razvijati revolucionarni preobrat ne le brez sovjetske pomoči, pač pa tudi proti volji Moskve, čeprav so na Zahodu vsi govorili, da smo to storili po nalogu Moskve. Od moči takih elementov je odvisen na-dalnji razvoj gibanja, kot je Vi-etmin. Zato Je moje mnenje, da imajo načrti, ki Jih sempatja napovedujejo v tisku, in po kate-rit bi se bilo treba za končanje vojne v Indokini razgovarjati z Moskvo in s Pekingom, lahke samo neugoden učinek. Taka pqá litika dejansko povečuje prA/ vlogo tujih agentur v tem giîâ-nju, slabi pa tiste sile, ki iskreno žele svoji državi priboriti neodvisnost. To pomeni tudi naprej priznavati pokroviteljstvo Sovjetske zveze oziroma Kitajske nad Vietnamom, ki ga vsekakor velik del množic, ki slede gibanju Vietmjna, ne žele. Potemtakem, če imajo razgovori sploh kako upanje na uspeh, potem so to lahko po mojem mnenju samo neposredni razgovori s Ho »si Mjnhovo vlado. Ne poznam pa dovolj stvari, da bi mogel soditi o tem, če je ali ni upanje na uspeh takih pogajanj. Ce pa ti razgovori ne bi rodili sadu, ga ne bodo rodili tudi kaki drugi, kajti stvari so konec koncev vendar odvisne od gibanja Vietmina, če bo privolil v sporazum med velikimi silami ali ne. rano v Šeškovem domu. Ne vsi, kajti vojna in smrt ni izbirala in ni prizanesla tudi njim. Odšel je od nas tudi duša Kočevskega zbora, tovariš Kidrič. Ni dočakal, da bi po desetih letih mogel ponoviti tiste svoje borbene besede, ki jih je spregovoril pred zborom: »... Vse trde preizkušnje, ki so še pred nami in o katerih si ne delajmo utvar, moramo prebiti v nezlomljivem napadalnem duhu, saj gre za srečno bodočnost naših otrok!* Vprašanje: Zadnje tedne se je svetovno javno mnenje spet vznemjrjio, ker je ponovno prišlo do italijan-sko-jugoslovanskega spora glede Trsta. Ali se namerava jugoslovanska vlada obrniti na Združene narode za rešitev tega spora na način, kot ga je označil maršal Tito v svojem govoru na Okroglici? Mar Vam primeri » svobodnih« mest, kot na primer Danziga, ki so bila vedno žarišča mednarodne napetosti, ne jemljejo poguma, da zahtevate podoben položaj za Trst? Odgovor: Za sedaj se nam ne zdi potrebno, da bi se obračali na Organizacijo združenih narodov. To naše stališče bi se seveda spremenilo za primer, da bi Italija skušala enostransko spremeniti status quo. Prav tako se nam ne zdi potrebno, da bi na italijansko rožljanje z orožjem odgovorili s tem, da bi poslali čete na mejo. Med italijansko demonstracijo ni bil poslan na mejo niti en vojak več. Davno je minil čas, ko so take vrste akcije v svetu prinašale korist prirediteljem. Danes ne učinkujejo resno. Izčrpale se bodo same od sebe brez protiukrepov, končni učinek pa bo samo minus več v bilanci italijanske zunanje politike. Italijanske vojaške demonstracije seveda niso bile prirejene zaradi nevarnosti, da bo morda Jugoslavija priključila cono B. Jugoslaviji pripisovati tak načrt, se pravi pravzaprav zelo podcenjevati sposobnost jugoslovanske vlade za obrambo interesov lastne države. Vsak vsaj malo politično izobražen človek ve, da formalno anektirati cono B še ne pomeni tudi dobiti priznanje za tako aneksijo. Mi torej ne bi ničesar pridobili glede zavarovanja naših pravic, če bi izvedli formalno priključitev cone B, politična škoda od tega pa bi utegnila biti resna. Te stvari so tako jasne, da je oči-vidno z njimi na čistem tudi rimska vlada. Po našem mnenju so pravi vzroki za italijansko demonstracijo v naslednjih italijanskih smotrih: 1. Italijanska vlada sama želi priključiti cono A ]n bi potemtakem celo želela, da b¡ mi napravili kako čisto formalno gesto v coni B, da bi lahko napravila dejanske korake v coni A. 2. Vlada Pelle, ki se v svoji notranji politiki spodtika ob težavah, ki jib ni sposobna prebroditi, je hotela s svojo vojaško demonstracijo usmeriti italijansko javno mnenje v iredentistično in nacionalistično smer ter se pokazati kot »močna roka« v obrambi domnevnih italijanskih interesov ter utrditi svoj položaj. 3. Italijansko vlado so zelo zaskrbeli naši razgovori o vojaški pomoči z Washingtonom, ker so vodilni krogi današnje Italije sploh proti sleherni krepitvi neodvisne Jugoslavije. Nikakor se ne morejo odreči nekdanji volilni vlogi Italije na Balkanu in v vzhodnem Sredozemlju. Zato jih moti neodvisna in močna Jugoslavija, katere ozemlje je italijanski imperializem vedno imel za svojo odskočno desko za prodiranje na Balkan in vzhodno Sredozemlje. Italijanski vladi se je zato zdelo potrebno, vplivati na odnose med zahodnimi silami in Jugoslavijo tudi s takim protestom, kot so vojaške demonstracije na meji. S tem, da se malo menijo za potrebo po sknpni obrambi Jugovzhodne Evrope pred morebitno napadalnostjo, mnogo pa za svoje lastne trenutne politične cilje, vladajoči italijanski krogi očividno žele ustvariti ali okrepiti na zahodu protijugoslovansko strujo in preprečiti utrjevanje zunanjepolitičnega položaja naše države. Vemo, da rešitev, kot Je inter- nacionalizacija Trsta, ni idealità rešitev, je pa pri sedanjem položaju vendar najboljša. Prepričani smo, da bi se za tako mesto dala najti oblika vlade, ki bi ščitila interese tržaškega prebivalstva, hkrati pa tudi interese držav za katere je Trst naravno pristanišče, ¡n pri tem preprečila, da b{ se ponovile napake, kot so bile storjene zlasti v Danzigu. Ko bo prišel trenutek, da bomo sedli za mizo in se pogajali za rešitev tržaškega vprašanja v tem smislu, bomo izoblikovali tudi konkretne predloge. Za sedaj smo izrazili naše načelno stališče, ki ga želimo doseči z vsemi miroljubnimi sredstvi, ki so nam na razpolago. Vprašanje: АЦ menite, da bi anglosaksonske sile utegnile dovoliti Italiji, da zasede cono A? Odgovor: Združene države Amerike in Anglije so dale Italijanom v upravi mesta Trsta pravice, ki so v nasprotju z veljavnim statutom in katerih mi nismo priznali. To popuščanje ter celotna anglosaksonska politika, ki je naklonjena italijanskim zahtevam, nas skrbi, da se okupacijske sile v Trstu ne bi dovolj odločno uprle italijanski aneksiji cone A. Mi pa nikoli ne bi priznali takega položaja in bomo storili vse potrebne ukrepe, ki so na razpolago miroljubni državi, da do takega položaja ne bo prišlo. Vprašanj«: Kaj mislite o položaju v ZSSR po Stalinovi smrti, o aretaciji Berije, o vodilnih sovjetskih osebnostih in notranji borbi v 'Kremlju? Odgovor: Prepričan sem, da so se družbena in politična protislovja v Sovjetski zvezi precej razmahnila. Pravzaprav so se začela že, ko je še živel Stalin. 2e dlje smo trdili, da sovjetski režim, temelječ na birokratski diktaturi in na najbolj nečloveških metodah, sčasoma mora priti v nasprotje s potrebami družbenega, zlasti pa ekonomskega razvoja in da ga bo to privedlo v krizo, ki ga bo tako ali drugače spremenila. Ta razvoj je bjl pod Stalinom zelo počasen, ker se je Stalinova trdna roka Zaostritev v Franciji lezdnlh sporov '¿vezu zasebnih delodajalcev bojkotira sklep vrhovne komisije za kolektivne pogodbe . . . , . . , ^ csindikatov in delodajalcev, od treh predstavnikov Zveze dru- Dr. M. Mikuž Pariz, 29. septembra (AFP). — ■Vsç sindikalne centrale so mirne pričakovale sklep sveta fran-c, iških delodajalcev. Zdaj je giano, da je zveza delodajalcev Svetovala vodstvom vseh podjetij, naj od 1. oktobra dalje zvišajo svojim delavcem dnevne mezde za 10 frankov na uro. Generalni sekretar zveze krščan-sko-socialnih sindikatov je ¡zja-vii, da ta sklep zveze delodajalcev ni zadovoljiv. Zveza delodajalcev je s tem svojim sklepom dokazala, da noče posnemati zgleda vlade, ki je z veljavnostjo od 1. septembra odredila izplačevanje mesečnih doklad vsem slabo plačanim delavcem in nameščencem v državni službi in v nacionaliziranih podjejih. Po sklepu vlade dobijo, kakor znano, delavci in nameščenci, ki zaslužijo na mesec manj kot 23.000 frankov, mesečne doklade po 3000 frankov, delavci in nameščenci, ki zaslužijo izpod 28.400 frankov, pa različne doklade. Ko je bil objavljen ta sklep vlade, je bilo rečeno, da bo vlada vplivala na zasebne podjetnike, naj tudi oni na ta način uredijo mezde in plače svojih delavcev in nameščencev. V zasebnih podjetjih in ustanovah Francije je nad 3 milijone delavcev jn nameščencev, ki zaslužijo na mesec manj kot 23.000, oziroma kot 28.400 frankov. 2e med stavkami meseca avgusta so predstavniki vseh sindikalnih zvez zahtevali sklicanje vrhovne komisije za kolektivne pogodbe, ki je v Franciji najvišja instanca za reševanje delovnih sporov. Ta komisija je sestavljena od 15 predstavnikov štev za varstvo družin, njena člana sta minister za gospodarstvo in predsednik socialne sekcije državnega sveta, predsednik komisije pa je minister za delo, kadar razpravljajo o zahtevah delavcev in nameščencev v industriji in trgovini, minister za kmetjstvo pa takrat, kadar so na dnevnem redu problemi kmetijskih delavcev. Zaradi svoje važne socialne naloge se vrhovna komisija za kolektiv, ne pogodbe imenuje tudi »socialna skupščina«, ustanovljena pa je bila v začetku leta 1950. Čeprav so se življenjske razmere in tudi delovni pogoji delavcev in nameščencev od takrat že precej poslabšali, j.e tako imenovana »socialna skupščina« zasedala samo trikrat in je prjšlo do zadnjega zasedanja šele pod pritiskom močnega enotnega mezdnega boja meseca avgusta. Na tem svojem zasedanju je vrhovna komisija za kolektivne pogodbe proti glasovom predstavnikov delodajalske zveze sklenila zvišanje najnižjih Stavke v Italiji Rim, 29. sept. (Reuter). Italijanski tekstilni delavci so stopili danes v 24 urno protestno stavko, ki je že druga v zadnjih dveh tednih, da bi podprli zahtevo zboljšanja kolektivnih pogodb. V četrtek stopijo v dvodnevno stavko delavci zasebnih prometnih podjetij, kmet. delavci pa nameravajo prirediti 24-urno protestno stavko 5. oktobra. Današnja stavka tekstilnih delavcev je združila člane vseh treh sindikalnih »*ez. plač in mezd, da tako v Fran-cji sploh ne bi smelo biti delavcev, ki bi na mesec zaslužili manj kot 23.000 frankov. Po tem sklepu in priporočilu je vlada določila prej omenjene doklade za uslužbence državnih in nacionaliziranih podjetij, zveza delodajalcev pa bojkotira sklep vrhovne komisije za kolektivne pogodbe, čeprav je tudi zanjo obvezen. Tako so zasstni delodajalci zaostrili mezdne spore ter izzvali nove mezdne boje, ki utegnejo biti še večji kot meseca avgusta opirala na zelo močno tradicija Mogoče je, da b¡ se utegnil ta proces sedaj razvijati hitreje, ker njegovi nasledniki ne razpolagajo niti z istimi sredstvi niti z isto močjo. Se več, njegovi nasledniki iščejo svojo moč prav v rušenju nekaterih Stalinovih koncepcij, ki so se najbolj kompromitirale v očeh ljudstva. O tem zlasti priča tudi odstranitev Berije. Ta likvidacija — ne glede na subjektivne namene bodisi Berjje bodisi Malenkova — pomeni zelo hud udarec za policijski aparat, na katerem ie temeljil Stalinov režjm in brez katerega je diktatura Stalinove obhke nemogoča. Nisem prepričan, da bi mogel Malenkov postati novi Stalin, prvič zato, ker nima niti moči niti aparata, aru-gič pa zaradi tega, ker bo v senci S.alinovega imena sleherni ki ga bo hotel imitirati, videti še manjši, kot je. Zato mora Malenkov iskati priljubljenost z drugačnimi sreds.vi. Njegovo geslo je: kolektivno vodstvo, kar pomeni, da računa do neke mere z demokratičnimi težnjami v sovjetskih množicah. Seveda je to samo politično geslo, toda tudi gesla imajo svojo moč m svoje posledice. Ker je s takim stališčem Malenkova zadan si-(Nadaljevanje na 3. strani) Obisk pri dr. Beblerju Beograd, 29. sept (Tanjug). Državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je danes sprejel na skupni obisk veleposlanika Turčije in Grčije v Beogradu gospoda Agaha Aksela in Spirosa Kapetadi-nisa. Menijo, da so se ob tej priliki razgovarjali o organizaciji stalnega sekretariata balkanskega sporazuma, ker sta vladi Grčije in Turčije že poslali svoje pismene pripombe k jugoslovanskemu predlogu. Agrema japonskega poslanika Beograd, 29. sept. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je dal agrema za prvega japonskega poslanika v Jugoslaviji. Za japonskega poslanika v Jugoslaviji je imenovan gospod Hiroso Sadao, dosedanji svetnik japonskega zunanjega ministrstva. • Goriški bersaljeri tržaškemu županu Trst, 29. sept. (Tanjug). Organizacija bersaljerov »Livio Clemente« iz Gorice, ki je že nedavno zahtevala, da bi morali »bersaljeri zopet prvi vkorakati v italijanski Trst«, je sedaj poslala predsedniku tržaške občine Bartoliju posebno poslanico, v kateri mu zagotavlja, da bodo »obnovljeni bersaljerski polki lahko zelo hitro zopet stopili na trg Unita in na plemenito istrsko zemljo«. Bartoli je na to poslanico odgovoril: »Vsa domovina je s hrabrimi vojaki pripravljena, da s Trstom reši mir in bodočnost naroda«. Generalna skupščina OZN Na seji pravnega komiteja je govoril jugoslovanski delegat dr. Milan Bartoš je izjavilo več New York, 29. sept. (Reuter). Generalna skupščina OZN bo šele danes zaključila generalno debato, kajti na listi govornikov je samo še vodja izraelske delegacije Eban. Politični opazovalci pa domnevajo, da utegne tudi šef sovjetske delegacije Višinski ponovno zahtevati besedo. Njegov govor bi potem utegnil izzvati odgovor ameriške delegacije. Ko bo generalna debata končana, se bo sestal politični odbor, ki bo verjetno takoj začel razpravljati o korejski politični konferenci New York, 29. sept. (Tanjug) Pravni komite Generalne skupščine razpravlja o možnosti, da bi skrajšali zasedanje Generalne skupščine OZN. Kot argument navajajo predlagatelji v glavnem nacionalne parlamente, ki imajo časovno omejena redna letna zasedanja in bi potemtakem morali to prenesti tudi na OZN. Proti takemu na- ziranju pa se delegacij. Pojasnjujoč stališče jugoslovanske delegacije, je jugoslovanski zastopnik dr. Milan Bartoš dejal, da v Generalni skupščini ne gre za strankarske grupacije kot v parlamentu, temveč za grupacije suverenih držav, od katerih ima vsaka pravico, povedati svoje stališče in ga braniti na svoj način in kakor pojmuje mednarodne interese in zaščito svojih pravic, temelječih na enakosti držav. Ko je razložil zgodovino tega vprašanja, je dr. Milan Bartoš opozoril na to, da tu ne gre za tehnično vprašanje ekspedi-tivnosti in za poslovnik mednarodne organizacije, temveč za politično vprašanje prve vrste. Ce bo skupščina trajala več ali manj, če bo plodovita ali ne, je odvisno predvsem od ozračja na njej, od zaupanja, ki vlada med državami, od politične zrelosti in ideje, o kateri razpravlja. Kako potekajo na Primorskem organlzacijsko-tehnične priprave za volitve V Ptuju so že izbrali kandidate Ce pogledamo naloge okrajnih in mestnih ljudskih odborov, ki so v neposredni zvezi z volitvami, ter prve naloge okrajnih in mestnih volilnih komisij, vidimo, da je v preteklem tednu bilo opravljeno že precejšnje delo, ki spada v ožji okvir samih volilnih priprav. Okrajni in mestni ljudski odbori so glede na nove določbe zakonov o ljudskih odborih določili na svojih zasedanjih število odbornikov svojih bodočih zborov proizvajalcev in koliko bo od tega števila izvoljenih odbornikov v skupini industrije, trgovine in obrti in koliko v skupini kmetijstva. Vsak okrajni oziroma mestni ljudski odbor je v smislu pooblastila izvršnega sveta tudi določil za svoje območje, katerega dne v času od 1. do 8. nov. bodo volitve v okraju oziroma mestni zbor proizvajalcev v posamezni proizvajalski skupini. Naloga sedanjih zborov proizvajalcev pa je bila, določiti volilne enote, v katerih se bodo v območju okraja oziroma mesta volili odborniki bodočih zborov proizvajalcev, ter število odbornikov, ki bodo izvoljeni v posamezni volilni enoti. Okrajne in mestne volilne komisije so morale v tem času objaviti območja, v katerih se bodo sklicali zbori volivcev za kandidiranje poslancev v Republiški in Zvezni zbor, ter območja zborov volivcev v gospodarskih organizacijah, na katerih se bodo postavljale kandidature za odbornike okrajnih in mestnih zborov proizvajalcev oziroma kandidature za poslance Republiškega in Zveznega zbora proizvajalcev. Dolžnost volilnih komisij je tudi, skrbeti, da bodo vsi prizadeti občinski ljudski odbori oziroma gospodarske organizacije čimprej obveščene o teh sklepih, tako da bo mogoče pravočasno sklicati zbore volivcev in da bo vsak volilec lahko vedel, kje in na katerem zboru volivcev oziroma zboru volivcev v gospodarski organizaciji bo imel pravico sodelovati pri postavljanju kandidatov. V času desetih dn po razpisu volitev v ljudske odbore, to je do 28. septembra, so morale vse gospodarske organizacije, ki štejejo nad 25 volivcev proizvajalcev, sestaviti volilni imenik proizvajalcev za svoje delavce in uslužbence; za delavce in uslužbence ostalih manjših gospodarskih organizacij v območju posamezne občine oziroma mesta je moral takšen volilni imenik proizvajalcev sestaviti občinski ljudski odbor. Okrajne in mestne Gostovanje tržaškega gledališča v Kopru Koper, 29. sept. Slovensko narodno gledališče iz Trsta bo jutri, dne 30. septembra in v četrtek dne 31. septembra gostovalo v koprskem gledališču z »Miklovo Zalo«. Nastopili bodo tudi v Dekanih in v Škofijah. * Koper, 29. sept. Društvo novinarjev Jugoslavije cone STT je priredilo v velikem študiju Radia STT predavanje »Arheološka raziskavanja v koprskem okraju«. Predaval je asistent direktorja Narodnega muzeja v Ljubljani tovariš Hribar. Zelo zanimivo predavanje je bilo spremljano z diapozitivi. Za ekonomsko vzgojo sindikalnega članstva Mestni sindikalni svet v Kopru je sklenil, da bodo sindikalne podružnice izdelale program predavanj za ekonomsko vzgojo delavcev in nameščencev. Predavanja se bodo začela v začetku oktobra. Mestni sindikalni svet je sklenil, da bodo pri več podjetjih ustanovili sindikalne aktive, v katerih bodo zastopnik delavskega sveta, zastopnik sindikalnega odbora in delovnega kolektiva, v manjših pa delavski inspektor. Z ustanovitvijo delavskih aktivov bo omogočeno tesnejše sodelovanje odborov sindikalnih podružnic z delavskimi sveti, s tem pa tudi uspešnejše reševanje sindikalnih in gospo-'darsk'h vprašanj. Občni zbori splošnih kmetijskih zadrug v koprskem okraju Te dni so do kODrsk^m okraju polletni občni zbori sološnih kme. tijskrh zadrug ne katerih razpravljajo zadružniki o investicijah za leto 1954 ter o dobičkih za ■prvo polovico letošnjega lela Dobičke delijo v ^^arnpzne sklede. oredvsem v sklad za rospeSe. van i e kmetijstva Investi ci j sko sredstva bodo ------’bi!1 za pospe- S«v«rije kmetijstve. pr^dvs^m ▼n nove n>sade a 5 ha zemne z novim' nasad' Z-edritee v Dekanih bo nasadila ollfne nasede itd Soloinc kmetitpke zadruge so na. mende veMr zneske tudi za ureditev toplih gred za vzgajanje Sadik. ■ • komisije za volilne imenike, pa zlasti sedaj, ko je še odprt rok za popravo volilnih imenikov, spremlja odgovornost za to, da bodo splošni volilni imeniki v redu in vsklajeni z dejanskim stanjem na terenu. Pregled, ki ga je opravila v zadnjih dneh Republiška volilna komisija v primorskih okrajih, je na splošno pokazal, da so se tako ljudski odbori kakor tudi volilne komisije in komisije za volilne imenike resno oprijele dela. V vseh teh okrajih so ljudski odbori oziroma zbori proizvajalcev že sprejeli potrebne sklepe in tudi volilne komisje so izdale ustrezne odločbe. Najbolj uspešni sta pri svojem delu okrajni volilnj komisiji v Postojni in Sežani, vendar pa tudi delo goriške in tolminske volilne komisije ni v zaostanku. Slaba stran okrajne volilne komisije v Gorici je morda le v tem, da je vse delo preveč koncentrirano na enem oziroma na dveh članih volilne komisije in da gre zaradi tega delo bolj težavno izpod rok. Sploh bo v bodoče treba poskrbeti, da bodo k delu okrajne volilne komisije neposredno pritegnjeni vsi njeni člani in da bodo zlasti predsedniki in tajniki volilnih komisij čim manj obremenjeni z delom izven volilne komisije. Na splošno se je tudi lahko že sedaj ugotovilo, da za tehnično delo volilne komisije, ki mora to pot voditj izvedbo trojnih volitev hkrati, ni zadosti razumevanja in da bo treba njen administrativni aparat okrepiti. Pregled primorskih okrajev je nadalje pokazal, da se v primerih, ko več okrajev sestavlja volilno enoto za volitve republiškega ali zveznega poslanca in ko je za izvedbo volitev v takšni volilni enoti pristojna samo ena izmed okrajnih volilnih komisij v tem območju, se ta komisija še ni mogla prav vživeti v svojo vlogo. Območja zborov volivcev za kandidiranje poslanca je namreč tudi v teh primerih določila kar vsaka okrajna volilna komisija za svoje območje in niti ni obvestila pristojne okrajne volilne komisije, ki je v stvari edino upravičena izdati odločbo; ta pa seveda tudi od navedenih volilnih komisij ni pravočasno zahtevala potrebnih podatkov in predlogov. Vse volilne komisije se trudijo, da bi z vsebino svojih sklepov, s katerimi so točno določile območja za sklicanje zborov volivcev oziroma zborov volivcev v gospodarskih organizacijah, čimprej seznanile občinske ljudske odbore in gospodarske organizacije, ki bodo konkretno zadolžene za sklicanje zborov volivcev proizvajalcev. Na splošno je bila doslej posvečena premajhna skrb instruiranja o nalogah in delu zborov volivcev v go- spodarskih organizacijah, ki se bodo v kratkem na terenu pričeli. Kar se tiče splošnih volilnih imenikov, ki so bili v letošnji spomladi prepisani, je bila povsod opažena resna skrb, da se do določenega roka (14. oktober) vskladijo z registrom stalnega prebivalstva in faktičnim stanjem na terenu. Matičarji, ki so letos prevzeli vodstvo volilnih imenikov, se res trudijo, da bi evidenca volilnih upravičencev bila točna, in je tudi preizkusna vzporeditev kartotečnih listov registra stalnega prebivalstva z volilnim imenikom pokazala skladnost in točnost podatkov. Delo na volilnih imenikih proizvajalcev gre tudi h kraju, vendar pa ponekod zaostaja. Tako ob času pregleda v goriškem okraju še niso občinski ljudski odbori začeli izdelovati volilne imenike proizvajalcev, zaposlenih v gospodarskih organizacijah, ki štejejo izpod 25 delavcev in uslužbencev, medtem ko so večja podjetja tudi tu že sestavila volilne imenike za svoje delavce in uslužbence oziroma kmetijske zadruge za svoje člane in tiste člane njihovih družin, ki bodo lahko volili v okrajni zbor proizvajalcev. Pri pregledu teh volilnih imenikov se je ugotovilo, da so posamezna večja podjetja vnesla v volilni imenik proizvajalcev ne samo vse delavce in uslužbence, ki so zaposleni v območju občine, kjer ima podjetje svoj sedež, ampak tudi delavce ln uslužbence v tistih poslovalnicah podjetja, ki so v območju drugih ali celo drugega okraja. Ko bodo okrajne volilne komisije v prvih dneh oktobra potrjevale volilne imenike proizvajalcev, bodo morale paziti na to, da bo dosledno uporabljeno teritorialno načelo — in da bodo proizvajalci vpisani v volilni Imenik proizvajalcev v tisti gospodarski organizaciji oziroma občini, kjer delajo, ne pa tam, kjer je sedež podjetja, če je poslovalnica ali delovišče v drugi občini kakor pa sedež podjetja. Mislimo, da je pričeto delo РП vseh okrajnih volilnih komisijah na Primorskem dobro zastavljeno. Ugotovljene nedostatke bo seveda treba takoj odstraniti, pri čemer bo zlasti važno, da se pritegne in usposobi zadosten tehnični aparat, da bo vse to obširno tehnično delo prj izvedbi volitev pravočasno in dobro izvršeno. Se posebej bi opozoril, da naj se zlasti člani volilnih komisij, tajniki občinskih ljudskih odborov in vsi, ki bodo imeli delo v zvezi z instruiranjem na terenu, čimprej in podrobno seznanijo z določbami novih volilnih zakonov. Na ta način bo vnaprej zagotovljena tudi zakonitost dela v volilnem postopku in ne bo treba kasneje po eventualnih pritožbah odpravljati napake. G. Ptuj, 29. sept V Ptuju se je zlasti zadnji teden živahno razmahnila predvolilna agitacija. Po terenih so volivci začeli omenjati tovariše in tovarišice, izmed katerih naj bi volivci na svojih zborih nato izbrali kandidate za poslance v zvezno in republiško skupščino. Sicer pa so Ptujčani tudi nenavadno pohiteli s zbori volivcev, želeč biti v Sloveniji med prvimi mesti, ki so si izbrala kandidate za obe skupščini. Sinoči Je bil ves Ptuj v znamenju zborov volivcev in predvolivne agitacije. Na ožjem mestnem področju so imeli vsi tereni hkratj troje zborov volivcev, četrti zbor volivcev pa je bil na Bregu. 2e po sami V ponedeljek zvečer so imeli Ptujčani štiri uspele zbore volivcev udeležbi, ko je prišlo na zbore od 200 do 300 volivcev, lahko sklepamo, kako živo se ljudje zanimajo za Jesenske volitve in koliko jim je do tega, da si izberejo zares sposobne in vredne kandidate. Na organizacijsko dobro pripravljenih zborih volivcev so izvoljeni predsedniki govorili volivcem o novih ustavnih zakonih, o vlogi skupščin ter o popolnoma novi vlogi in pomenu ljudskih poslancev. Poleg tega so povsod razpravljali volivci še o tehničnem postopku ob pred- Veliko zborovanje na Vinici v Beli krajini ¡Socialistična zveza Hrwatske |e razpravljala o bližnjih volitvah Zagreb, 29. sept. Na današnjem sestanku predsednikov okrajnih in mestnih odborov Socialistične zveze delavnega ljudstva je Zvonko Brkič poudaril, da se je pokazalo, da v nekaterih krajih gledajo na vo. litve, ki so redno vsake štiri leta m katerih pomen ni v drugem kot da se izvolijo novi poslanci. Najvažnejše je, je dejal Brkič, da najdemo pravilno merilo za izvolitev poslancev, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi predlagali ljudi ne zato, da bi Italijanske ribiške ladje ribarijo v naših vodah Koper, 29. sept. (Tanjug). Sodišče za prekrške v Kopru je danes obsodilo Sergia Venturinija, poveljnika ribiške ladje »Massimiliano« iz Cbiogge na denarno kazen 24.000 din zaradi nedovoljenega ribarjenja v jugoslovanskih ozemeljskih vodah. Italijansko iadjo je jugoslovanska obalna patrulja zajela pri Strunjanu, 4 milje v ozemeljskih vodah Jugoslovanske cone STO. Danes dopoldne so organi obalne službe jugoslovanske cone STO v bližini Strunjana ustavili tudi italijansko ribiško ladjo »San Giovanni« iz Chiogge, ki je ribarila v jugoslovanskih vodah. Obalna patrulja je pridržala posadko. nadaljevali politiko razvijanja socialističnih družbenih odno. sov, pač pa, da bi ščitili sedanje stanje in s tem pravzaprav ovirali nadaljnji razvoj države. Zvonko Brkič je dalje dejal, da organizacije SZDL in ZK niso dovolj aktlvizirale množic za reševanje družben h problemov, zato se razna vprašanja še vedno rešujejo v vodstvih, ne pa javno in. široko, skupno z delovnimi množicami. Organizacije SZDL, je dejal dalje Zvonko Brkič, in najširše delovne množce so tiste, ki morajo določiti, koga bo ljudstvo kandidiralo. To pa seveda ne pomeni, da naj vodstvo SZ DL ne razpravlja o kandidatih, kajti politično vodstvo mora imeti o tem jasno stališče, vendar pa ne smemo dušiti inicia, tive delovnih množic. V diskusiji je za Zvonkem Brkičem govorilo več zastopnikov okrajnih in mestnih komitejev. Predvolilna delavnost zavzema v Beli krajini čedalje večji razmah. Po številnih vaseh so že bili predvolilni sestanki, na katerih volivci posebno živo razpravljajo o gospodarstvu in o možnostih za gospodarski dvig Bele krajine. Preteklo nedeljo pa je bilo tudi prvo večje predvolilno zborovanje na Vinici. Na tem zborovanju je bilo prisotnih nad 1500 ljudi. Govorili so član CK ZK Anton Šušteršič, predsednik OLO Črnomelj Janez Zu-nič in član Glavnega odbora SZDL Maležič Matija-Ciril. Vsi trije govorniki so razpravljali o pomenu volitev in o raznih političnih in gospodarskih vprašanjih. Na tem zborovanju, kateremu so prisostvovali tudi številni prebivalci sosedne republike Hrvaške, je bilo govora tudi o želji ljudstva teh krajev, da bi se čimprej zgradila pred vojno začeta proga Črnomelj—Vrbovsko. Ob tej priložnosti so na zborovanju Gospodarske vesti Angleška letalska družba BOAC je sklenila s 1 oktobrom podaljšati letalsko progo v Zahodni Afriki. Na tej letalski progi bodo vzdrževali promet a letali »Argonaut«, in sicer enkrat tedensko med mesti London—Tripolis—Lagos. Zahodna Nemčija Je v prvih 7 mesecih letošnjega leta uvozila iz Združenih držav Amerike 2.2 milijona ton premoga, to je približno polovico manj kakor lani v istem obdobju. Grško ministrstvo za kmetijstvo bo v kratkem razpisalo licitacijo za uvoz 2000 traktorjev Z Diesel-motorji. S temi traktorji nameravajo zamenjati dosedanje traktorje, ki so opremleni z bencinskimi motorji. izvolili tričlansko delegacijo, ki bo tolmačila želje ljudstva teh krajev na najvišjih merodajnih mestih. Sprejeli so tudi pozdravno resolucijo predsedniku republike maršalu Titu. laganju in izbiri kandidatov ter o samih volitvah. Za kandidata ljudskega poslanca v zvezno skupščino so povsod soglasno izbrali in postavili zaslužnega socialističnega borca tovariša dr. Jožeta Potrča, poudarjajoč, da si ptujski okraj postavlja z njim za zvezno skupščino najboljšega moža. Za republiško skupščino pa so si Ptujčani izbrali dva kandidata, in sicer sta oba kandidata zaslužni Ptujčanki, tovarišica Lojzka Stropnik in tovarišica Anica Holobar. S postavitvijo kandidatov seveda predvolivno življenje in agitacija v Ptuju še nista zaključena. Poleg same agitacije za kandidate bodo Ptujčani vse do volitev, vsaj tako zatrjujejo, kar najbolj živahno politično razpravljali, tako da bodo same volitve lepa in dostojna manifestacija za naš socialistični razvoj. (i)- Udeležencem proslave Kočevskega zbora ki bodo potovali na proslavo s cestnimi vozili člani socialistične zveze, delovni kolektivi, podjetja, zadruge, ustanove in vsi državljani, prispevajte v volilni sklad! Vsa denarna sredstva nakazujte na tekoči račun pri NB štev. 601-T-290 Ljubljana na I. Zboru odposlancev slovenskega naroda Ob proslavi 10-letnice Zbora odp oslanceo slovenskega naroda o Ko-:ju je izšla posebna publikacija, k i objavlja celotno gradivo zasedanja, kolikor je ostalo očuvanih dokum entoo. Iz tega gradiva vbjavljamv dna dokumenta, ki kažeta ologo Ljub tjane o našem narodnoosvobodilnem gibanju in poDezanost članoo Oaoob odilne fronte in narodnoosvobodilna vojske z Ljubljano. Prvega dne zasedanja je Zbor od-poslanceo poslal šteoilne brzojaoe. med njimi brzojao Ljubljani: »Naši Ljubljani! Zbor svobodno izvoljenih odposlancev slovenskega naroda s svobodne m z neosvobojene domovine, zbran dne 1. oktobra 1943 z vodstvom Osvobodilne fronte na svobodnem slovenskem ozemlju, da manifestira enotnost in borbeno voljo vseh Slovencev in postavi še močnejše pogoje za nadaljnjo borbo proti okupatorju in njegovim hlapcem, pošilja svoj prvi in najtoplejši pozdrav srcu slovenskega odpora — tebi, junaška, neuklonljiva, draga Ljubljana. Kmalu boš vredna in ponosna prestolnica velike, združene Slovenije, svobodne domovine vseh Slovencev v močni in demokratični Jugoslaviji. Ta domovina raste in bo rasla v vsej svoji veličini po zaslugi dela, borbe, junaštva in žrtev tudi tvojih sinov in hčera. Dala s; Slovencem in svetu nov рг1тет junaštva in domovinske ljubezni, ki ga hočejo danes posnemati vsi slovens», kraji. Vodstvo slovenske usode, Ljubljanska brigada in slovenske divizije so na delu, da skrajšajo tudj tvojo trnjevo pot. Naj živi naša neuklonljiva, ponosna Ljubljana! Naj žive njeni junaški branilci in branilke!« (Čitanje pozdrava je bilo večkrat prekinjeno z vzklikanjem in dolgotrajnim ploskanjem.) Prvega dne zasedanja so odposlanci iz raznih krajev Slovenije pozdravljali Zbor odposlancev. Med njimi je pozdraoU Zbor tudi loo. Piado Krivic, tedaj član poverjeništva izvršnega odbora OF za Ljubljano. Sjegoo prihod na govorniški oder so odposlanci pozdravili z burnim in dolgotrajnim ovacijami ter vzkliki: sZiveta naša Ljubljanals Tov. klado Krivic je dejal lole: »Tovariši in tovarišice! Veseli me, da lahko pozdravim prvi Zbor odposlancev slovenskega naroda v imenu vse trpeče, a neuklonljive Ljubljane (2ive la!). Vem, da tolmačim čustva vse naše Ljubljane, ko pozdravljam predvsem odposlance naše narodnoosvobodilne vojske — (Živela!). Hranilna knjižica št. m Denarni zavod Slovenije pri Predsedstvu S N OS 1941, ko so vdrli v Ljubljano italijanski fašisti, z nemškim vdorom leta 1943, vidim, da so sile naših nasprotnikov \padle, dočim so narodnoosvobodilne sile porasle do neverjetne'višine. Kdor je bil sedaj v Ljubljani, je lahko sam videl, kako klavrn je bil prihod nemške okupa tonske vojske. (Dolgobraj* no ploskanje). Tovariši in tovarišice! Vijk sami veste, koliko je slovenska Ljubljana pretrpela. Vi sami veste, da so bile v Ljubljani mesece in mesece blokade, da so odpeljali naše najboljše borce in borke, naše žene, našo mladino v sužnost, v internacijo, v smrt. A resti so bila prenapolnjeni. Toda vse to ni moglo ukloniti slovenske Ljubljane in noben teror slovenske Ljubljane nikdar ukloniti ne bo mogel. (Ploskanje). Tovariši in tovarišice! Prepričani ste lahko, da je danes slovenska Ljubljana še veliko bolj kot kdaj koli poprej naša. (Klici: Tako je!). C e se dotaknem sedaj drugega dejstva, mobilizacije v partizane in mobilizacije, ki so jo napovedali belogardisti, moram m fa knjižica je Sila izdana tr Časa veCike domovinske vojne, ko se je slovenski narod boril za svojo svobodo in ko si je pričet na ruševinah stare in s krvjo prepojene doma* čije, graditi nov, svetlejši m srečnejši dom.m vojsko in hoče in bo podprla z vsemi svojimi silami svojo narodno vojsko. (Ovacije). Tovariši! Prepričan sem, da bi bila vsa slovenska Ljubljana rada tukaj prisotna. Prav tako sem prepričan, da je bila vsa slovenska Ljubljana preperiča-na, da bo prihodnji, drugi Zbor odposlancev slovenskega naroda v slovenski prestolnici in ne ;/eč v Kočevju. (Burno in dolgotrajno ploskanje). zaključim tovariši: Živela nam ^neuklonljiva bela Ljubljana ¡*{4 Viharne ovacije Ljubljani. Nekdo izmed delegatov: »Predlagam, da trikrat vzkliknemo: Slava ljubljanskim talcem!« Vsi vstanejo in zakličejo: Slava! Klic: Živela rdeča Ljubljana!. Ploskanje.) Hramikta knjižica denarnega z avtiJa Slovenije, ki je bil usta. novljen marca 1944. Zavod je izdal 765 hranilnih knjižic, hranil, ne vloge pa so znašale v 8 me secih 1. 418.828 Lir Tovariši in tovarišice! Pre-pričami bodite, da gleda na vas in na vso našo narodnoosvobodilno vojsko Ljubljana s ponosom. (Klici: Živela slovenska Ljubljana!). Tovariša! Samo na dvoje dejstev bi opozoril, iz katerih boste videli, kaj se je prav za prav spremenilo v Ljubljani v zadnjih časih. Prvo dejstvo — okupacija leta 1941, ko je slovenska Ljubljana bila pod mučnim vtisom vdora tujega okupatorja, ki je razpolagal še z ogromno silo. Ce primerjam leto reči, da je naša mobilizacija, mobilizacija v slovensko narodno vojsko, prinesla v nekaj dnevih okrog 7.000 partizanov. (Ovacije in klici: Živeli ljubljanski partizani! 2ivela Ljubljanska brigada!). Mobilizacija belogardistov je prinesla 28 ljudi. (Smeh po vsej dvorani). Tovariši! To ni zasluga samo naše slovenske Ljubljane, to je predvsem vaša zasluga, zlasti zasluga naše pamtizamske vojske. (Ploskanje). Zato je slovenska Ljubljana ponosna na svojo Dne 2. oktobra se je tovariš Vlado Krivic v razpravi po referatih Borisa Kidriča in Edvarda Kardelja ponoD-no oglasil k besedi ter dejal: »Tovariši in tovarišice! Slišali ste že danes borbene pozdrave iz Ljubljane. Zato bom nakazal probleme Ljubljane. Bodite uvedeni, da se Ljubljana ni spremenila, kot hočejo nasprotniki govoriti, marveč da Ljubljana postaja iz dneva v dan vedno bolj slovenska. Ljubljana se spreminja v sod smodnika, ki se pripravlja, da bo pognal belo gardo in plavo gardo ter tujce tja, kam-or spadajo. Ljubljana ne pozna strahu pred borbo, kakor bi hoteli nekateri sovražniki prikazati. V Ljubljani obstoja še vedno močna organizacija ter imamo še dane« 7.000 najboljših borcev po vseh uličnih odborih Osvobodilne fronte. Ljubljana gleda s polnim zadovoljstvom na delo Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, mu v polni meri zaupa in izraža vse priznanje za njegovo delo in mu želi, da bi z ena.kiTr elanom vršil to delo tudi v bodočnosti.* Za tenega množičnega prevoza ljudi na proslavo Kočevskega zbora odposlancev objavlja državni sekretariat za notranje zadeve LRS naslednje navodilo: 1. SMERI VOŽNJE« 1. Vozila s Gorenjskega in iz Ljubljane ter okolice naj uporabijo cesto I. reda Kranjska gora — Ljubljana —• Škofljica, od tukaj pa cesto II. reda Škofljica — Turjak — Ribnica —Kočevje. 2. Vozila » štajerskega in novomeškega in krškeea okraja naj se usmerijo oa ceste II. reda Novo mesto — Dvor — Stari log - Kočevje ozir. na cesto Sevnica — Trebnje — Dobrnič — Dvor — Kočevje. 3. Iz čmomeljskega okraja in iz LR Hrvatske naj se usmerijo vozila na cesti II. reda Brod na Kolpi — Livold — Kočevje in Črnomelj — Nemška Loka — Mozelj — Kočevje.. 4. Vozila iz Primorske naj se usmerijo v Planini na cesto II. reda proti Rakeku — Cerknici — Sodražici — Ribnici — Kočevju. Zaradi Številnih za promet težjih sektorjev in neprimerne širine bo [»roniet enosmeren na cestah Škof-jica — Velike Lašče — Ribnica — Kočevje, Dvor — Stari log — Kočevje, Grahovo — Sodražica — Ribnica — Kočevje, Brod na Kolpi — Kočevje iti Črnomelj — Nemška Loka — Kočevje in sicer od nedelje 4. oktobra od 00. ure do 12. ure v smeri proti Ko.čevju: od 12. ure do 22. ure pa v nasprotni smeri. Po 22. n ri Dodo navedene ceste zopet proste za oboîesmerni promet. Okrajna cesta Koprivnik — Onek — Kočevje bo zaprta v prej navedenem Času za ves motorni promet. Prosto vožnfo v obe smeri bodo imela * le vozila e posebnimi dovoljen H. II. PROSTORI ZA PARKIRANJE Vozila, ki bodo prišla v Kočevje iz smeri Ribnica in Dvor, bodo par-kirala na parkirnem prostoru ob glavni cesti v bližini železniške postaje. Vozila, ki bòdo prišla iz smeri Črnomelj in Brod na Kolpi, bodo parkirala na prostorih ob cesti Livold — Kočevje. Parkirna mesta bodo označena. Pri parkiranju vozil naj se vozniki ravnajo pa navodilih redi tel rev. Vozila s posebnim dovoljenjem bodo lahko nadaljevala vožnjo mimo železniške postaje do SeŠkovega doma na pakirni prostor določen zanje. Na ožjem prireditvenem prostoru bo vsak promet z vozili zabranjen. Posebej opozarjamo, da je v soboto 3. oktobra v časti zbora aktivistov na Pugledu promet odnrt na vseh costati v obeh smereh. Parkiranje avtomobilov za udeležence proslave na Pugledu bo v Starem Logu. Dovoz do Starega loga je po cestah TT. reda iz smeri Dvor in Stare Cerkve oz. Kočevja. ITT TEHNIČNI PREGT.EDT TOVORNIH VOZIL TN DOVOLJENJA ZA PREVOZ LJUDI: Avtomobili, ki bodo vozili udeležence na proslavo morajo biti teh- nično brezhibni, tovorna motora* vozila pa morajo biti poprej tehnično pregledana pri tajništvih za notranje zadeve, ki bodo izdajala tudi posebna dovoljenja za prevoz ljudi. Za izdajo dovoljenja je potrebno vložiti prošnjo na pristojno tajništvo za notranje zadeve, taksirano z 30 in 150 din, sam tehnični pregled vozila pa je po odločbi drž. sekretariata za gospodarstvo LRS takse prost. Tehnični pregledi se bodo izvajali na običaje® način in krajih, določenih po tajništvih. Za vsako vozilo mora biti določen tudi vodja pota, ki je z voznikom odgovoren za red in varnost med vožnjo. Opozarjamo voznike motornih vozil, da previdno vozijo, predvsem na relaoiiah Pitava Gorica — Turjak — Rašica; Cerknica — Sodražica — Ribnica in Novo mesto — Stari log — Kočevje. Zelo pozorni pa naj bodo vozniki na nezavarovanih železniških prelazih pri Ortneku, na ovinkih in drugih nevarnejših mestih. Prometni nadzorni organi notranjo uprave in organi LM bodo izločili i* nadaljne vožnje vsako motorno vozilo, ki ga bo upravljal vinjen voznik, in celo, če bo podan samo sum, da je vinjen. Zato naj vodje pota in potniki vpliva io na voznike, da ostanejo trezni. Iz parkirnega prostora tudi ne bo smelo nobeno vozilo, preobremenjeno s potniki. V interesu varnosti udeležencev je, da natančno upoštevajo navodila in s tem pripomorejo, da bo prevoz ljudi na proslavo varen in neoviran. Iz pisarne dri. sekretariata za notranje zadeve LRS ☆ POPUST ZA VOŽNJO Z AVTOMOBIL! NA PROSLAVO DESETLETNICE PRVEGA ZBORA ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA V KOČEVJU Javna prevozniška podjetja smeje za prevoze z avtobusi in tovornimi avtomobili znižati svoje prevozne tarife s tem, da zaračunavajo za prevoze samo dejanske materialne stroške in plače šoferjem, medtem ko se ostali stroški ne računajo. Javna prevozniška podjetja predlože odboru za proslavo v Kočevju potne naloge, iz katerih mora biti razvidno, odkod in koliko udeležencev so pripeljala, ter nosilnost vozila. Tako potrjeni potni nalogi bodo služili za obračun. Vozila ostalih gospodarskih podjetij ne predlagajo obračuna in zato ne potrebujejo potrdil. Vsi kamioni za prevoz oseb v Kočevje morajo biti pregledani po pristojnih organih notranje uprave. Prošnje za pregled morajo biti kol-kovane s takso 180 din. Pregledi vozil so oproščeni takse. Javna avtobusna podjetja smejo v dneh proslave ukiniti redne avtobusne proge, kolikor so vozila potrebna za pievoz na proslavo. Driaoni sekretariat za gospodarstvo LRS £ NEKAJ NAVODIL UDELEŽENCEM ZBORA AKTIVISTOV IZ NOB NA PUGLEDU Vse udeležence zbora na Pugled u, ki bodo potovali z vlakom, opozarjamo, da bodo 3. oktobra zjutraj po prihodu prvega jutranjega vlaka s oostaj Stara Cerkev in Kočevje vozili avtobusi do Starega loga, odkoder 6! peš še slabo uro do mesta zborovanja. Avtobusi odpeljejo iz Stare erkve ob 8., iz Kočevja pa ob 8.15. Cena prevoza v obeh smereh 50 din. Udeleženci, ki bodo iz svojih okrajev potovali z motornimi vozi najdejo vsa cestno-prometna navodil a v časopisni objavi Uprave promet pri drž. sekretariatu za notranje zadeve LRS. Svečanosti na Pugledu se bodo pričele točno ob 11. uri dopoldne. Preskrbljeno je tudi zadostno število prenočišč za vse udeležence. Skupna prenočišča bodo pripravljena v številnih velikih zaprtih prostorih v Kočevju in najbližji okolici. Prinesite s seboj odejo! Vodje skupin naj se pravočasno zglasijo v informacijski pisarni na Pugledu, ki bo dajala vse informacije in razporejala skupine v prenočišča. Toplih jedil, vročega čaja in dni gih jestvin bo v zadostni količini In po zmernih cenah na razpolago na mestu zborovanja na Pugledu. Ne bo pa dovolj posodja, zato se oskrbite s porcijo in najpotrebnejšim jedilnim priborom. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Terenski aktivisti, pohitite s prijavami, vsi na zbor na Pugled! Pripravljalni odbor S 1. oktobrom ukinjamo r ezervacijo mest na avtobusni postaji Ljubljana za avtobusno progo Ljubljana - Ko 1er h obratno. S tem dnem je tudi ukinjena predprodaja vozovnic dan pred vožnjo. Predprodaja vozovnic je ukinjena v Ljubljani in Portorožu. Vozovnice se dobe pol ure pred odhodom avtobusa na dan vožnje. SAP — Ljubljana '•••••«••••«•M* Sprememba voz >e cene "a »roni Jefeitlce-L'ubnana S 1. oktobrom 1953 spreminjamo na progi Jesenice— Ljubljana vozne cene in sicer: Jesenice—Ljubljana .... 210.— din. Javornik—Ljubljana .... 200.— din, Žirovnica—Breznica—Begunje —Ljubljana............190.— din. Vozni red na tej progi ostane neizpremenjen, in sicer: odhod zjutraj z Jesenic ob 6.00 uri, prihod v Ljubljano ob 7.45 uri. odhod iz Ljubljane ob 14.30 uri, prihod na Jesenice ob 16.15 uri. SAP — Ljubljana. Vsi koraki Jugoslaviie izhajajo iz njenih obveznosti in pravic, ki jih določa ustanovna listina Združenih narodov Odgovori podpredsednika »veznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja dopisniku lista »EExpress« (Nadaljevanje s 1. strani) stemu Stalinove diktature že resen moralnopolitični udarec, je malo verjetno, da ¡¡¡ Malenkov mogel obnoviti ta sistem, ne da bi zaostril vsa protis ovja v sovjetskem notranjem življenju. Skra.ka, moje mnenje je, da se bodo notranja pro.islovja v Sovjetski zvezi čedalje bolj poglabljala in da se bodo čedalje bolj krepile napreine sile, ki bodo ¡skale rešitve v smeri socialističnega demokratizma. Seveda ne bi bilo pravilno pričakovati naglih dogodkov. Taki procesi so počasni. To pa ne pomeni, da je treba zgubiti zaupanje vanje. Globoko smo prepričani, da bodo prej ali slej dali rezultate. Sodim, da bi popuščanje mednarodne napetosti latiko mnogo olajšalo razvoj takih dogoakov, da pa bi nasprotno vsaka politika, k¡ bi dala sovjetskim birokratskim krogom v roke argument. da branijo domovino, samo krepila te kroge in zavirala no ranje procese, o katerih sem go\or¡l_ Ne vem nič stvarnega o notranji borbi med ljudmi v Kremlju in se mi njene trenutne oblike niti ne zde bistvene, če taka borba sploh obstaja. Bistveni in odločilni so dejansko tisti osnovni družbeni procesi, ki zajemajo množice sovjetskih delovnih ljudi in ki se odražajo tudi v mnogih drugih oblikah, ne pa samo v borbi med vodilnimi ljudmi. Osebni spopadi v vrhovih so samo odraz nasprotij v družbenih odnosih in so bolj posledica kot vzrok. Zato bi se zelo lahko zmotili, če bi pripisovali tem csebnim sporom in frakcijskim obračunavanjem večji pomen, kot ga imajo. Vprašanje: Kaj mislite o nevarnosti bonapartistične-ga državnega udara ali o vplivu armade? Odgovor: Mislim, da je možnost bonapartističnega državnega udara v Sovjetski zvezi že preživela stvar. Pri Stalinu so bili pravzaprav elementi takega bonapartizma. S tem seveda ne mislim reči, da izključujem aktivno vlogo posameznih vojaških skupin v notranjepolitičnih sporih. Birokratska oblast in njeno krizo neogibno označujejo spopadi med raznimi skupinami in klikami v aparatu oblasti. Vprašanje: Nekateri ljudje na Zahodu mislijo, da sta ob prekinitvi z Jugoslavijo Molotov in Vozne-senski skušala doseči spravo, da bi preprečila prekinitev. Odgovor: Ni nam znano kaj t-kera, ni pa tudi preveč verjetno. Voznesenski Je branil nekatera naprednejša ekonomska naziranja, ki niso bila popolnoma v skladu s Stalinovo državnokanitalistično smerjo. Podoba Je, da Je bi! odstranjen predvsem zaradi tega. Vprašanje: Ali verjamete, da bi bili voditelji v ZSSR za primer konference štirih, ki naj bi našla splošno rešitev problemov, pripravljeni popustiti v sedanjem režimu ljudskih demokracij. se pravi, odobriti sistem koalicijskih vlad, kot so bile v teh državah leta 1945? Odgovor: Ne verjamem, da bi bilo to mogoče. Sovjetska vlada se bo gotovo zatekla k formalnemu argumentu, da gre za neodvisne države, v katerih notranje zadeve se ne vmešava. Poleg tega ne mislim, da bi bilo to koristno. Nikoli ni dobro, če se o notranjih razmerah malih držav razgovarja-Jo na sejah velikih sil. Rešitev ni v tem, da bi s sklepi velikih sil spremenili režime v posameznih državah, pač pa v tem, da se prepreči vmešavanje v notranje zadeve, da se umaknejo čete in policijsko nadzorstvo in prepreči tuje ekonomsko gospodstvo nad temi državami. Ce bo to doseženo, se bodo sčasoma razvile notranje demokratične socialistične sile, ki bodo dale drugačno smer razvoju teh držav. Druge poti ne vidim. Poskus, da bi vsilili vzhodnoevropskim državam kralje in emigrantske vlade, ali take vlade, ki b! pomenile kompromis med protisovjetskimi demokratičnimi elementi in temi kralji In emigranti, bi samo utrdil vpliv kominformi-stičnih sil v teh državah terso-vjetsko nadzorstvo nad njimi. Prepričan sem, da se bodo tudi v vzhodnoevropskih državah čedalje bolj razvijale demokratične socialistične sile. K temu bo mnogo pripomogel primer Jugoslavije, predvsem pa uspehi, ki smo jih dosegli in Jih bomo dosegli tudi v prihodnosti pri graditvi socialističnega reda, ki temelji na samoupravljanju in iniciativi delovnega človeka in na demokratič-«Ш oblikah. Vprašanje: Ali ste prepričani, da bi povečanje trgovinske zamenjave, ki jo zastopajo nekateri Angleži, ter tesnejši odnosi s Kitajsko lahko prispevali, da bi postala ta država bolj neodvisna od Moskve? Odgovor: Kitajski je vsekakor potrebna velika ekonomska zamenjava z inozemstvom, če hoče najti materialna sredstva za svoj razvoj. Na prvi pogled se zdi, kot da bi kitajski voditelji pod vplivom revolucionarne zmage mislili, da bodo mogli z zunanjo ekspanzijo, nalik tisti na Koreji, zagotoviti sebi tak politični položaj, ki jim bo prinesel tudi ekonomske koristi. Korejska izkušnja je verjetno za njih nauk, da vodi taka pot samo k slabitvi in porazu kitajske revolucije. Zato bodo morali prej a'i slej pristopiti k širšemu mednarodnemu ekonomskemu sodelovanju. Tat") sodelovanje pa vedno nesi seboj določene politične posledice. Prepričan sem zato, da bi mogla razširitev ekonomske zamenjave s Kitajsko — ki bo mogoča, če se zadovoljivo reši korejski problem, — vplivati na razvoj Kitajske kot neodvisne sile. Vprašanje: Ali Jugoslavija z obrambnim paktom z Grčijo in Turčijo, ki sta članici Atlantskega pakta, ni posredno popolnoma pristopila k Atlantskemu paktu? Odgovor: Določena zveza z Atlantskim paktom seveda obstoja, ker sta Grčija in Turčija članici Atlantskega pakta iu njune obveznosti znotraj balkanskega pakta ne presegajo okvira, ki jima je določen z njunimi obveznostmi do Atlantskega pakta. Toda Jugoslavija ni članica Atlantskega pakta in potemtakem ni v sestavu njegovega mehanizma. Vsi koraki Jugoslavije izhajajo iz njenih obveznosti in pravic, ki jih določa Ustanovna listina Združenih narodov. Smo za kolektivno varnost, za skupno obrambo pred napadalnostjo in sodelujemo z vsemi državami, ki so se pripravljene boriti proti agresiji, ne glede na to, kakšnim regionalnim paktom pripadajo. Nevarnost pred agresijo seveda ni abstraktna, brez imena, pač pa ima svoje konkretne oblike, in zato se je Jugoslavija združila in se združuje s tistimi silami, ki so proti tej konkretni nevarnosti agresije. Toda v tem okviru je ohranila neodvisnost svoje zunanje politike, ki bo vedno usmerjena izključno k miru in skupni obrambi pred morebitno napadalnostjo. Vprašanje: Ali se današnja Jugoslavija ne boji, da bi mednarodno popuščanje, ki ga želite, postavilo vašo državo pod povečan pritisk nekaterih vaših današnjih prijateljev in vam ne odvzelo pomoč, ki jo sedaj prejemate? Odgovor: Ne, ne bojimo se take možnosti. Nasprotno, prepričani smo, da bi mednarodno popuščanje enako koristilo nam kot vsemu svetu. Vsa naša zunanja politika je prežeta s težnjo, da se podpre vsaka mednarodna akcija, ki bi prispevala k popuščanju. Morebitnega pritiska se ne bojimo. Prvič ne verjamemo, da bi se kdo lotil tega pritiska, kajti današnji časi niso primerni za take stvari, drugič pa smo znali Rusom reči »ne« v položaju, ki je bil za nas zelo težak, in to bomo storili vedno, kadar bo šlo za naše pravice, našo socialistično usmeritev in naše življenske interese. Konec koncev, pritisk je mogoč na državo s slabim notranjepolitičnim položajem, državo, katere vlada je pravzaprav odvisna od inozemstva. Jugoslavija pa ima utrjen družbeni red in trdno vlado, katere moč je v njenem lastnem ljudstvu, zaradi česar je sposobna upreti se slehernemu pritisku, če bi se pojavil. Na čelu tržaške delegacije itaiijanski diplomatski predstavniki Trst, 29. sept. Iz poročila, ki ga je te dni razposlal propagandni odbor Centra za gospodarski razvoj Trsta o udeležbi Trsta na graškem velesejmu, je razvidno, da so tržaško delegacijo pri otvoritvi velesejma vodili italijanski diplomatski predstavniki v Avstriji. V Trstu je ta vest vzbudila precej presenečenja in ogorčenja, kajti znano je, da interese Trsta v inozemstvu lahko zastopajo samo diplomatski predstavniki ZDA in Velike Britanije. Kdo bo drugi predsednik četrte francoske republike Sedanji francoski državni predsednik Vincent Auriol je že letos konec junija s svojo izjavo, da noče drugič kandidirati za državnega predsednika, dal povod novega volilnega boja v Franciji — za izvolitev njegovega predsednika. Ta volilni boj se v Franciji že od nekdaj močno razlikuje od drugih bojev v političnem življenju. Vincent Auriol je bil 16. januarja 1947 izvoljen za prvega predsednika četrte francoske republike, kajti tretje republike je biilo konec že leta 1940 in potem je bil tudi po osvoboditvi še »interregnum«, ker so morali sestaviti novo francosko ustavo. Politično ozračje leta 1947 ni bilo samo nevarno, temveč tudi precej čudno. Socialisti so se takrat zavzemali za popolno oblast parlamenta, za odpravo senata in zahtevali so celo, naj nova ustava odpravi tako imenovani državni predsedniški urad. Kljub temu pa je bil za prvega predsednika četrte republike izvoljen socialist Vincent Auriol. Kandidaturo in izvolitev je sprejel, ker so socialisti prav takrat spremenili svoje nazore in zahteve glede nove francoske ustave. Po stari ustavi je predsednik republike sam imenoval ministrske predsednike, po novi ustavi od leta 1947 pa jih samo še predlaga. Po novi ustavi predsednik republike tudi ne more več vlade braniti pred parlamentom s tem, da bi uporne parlamente razpuščal, in čeprav je podpisnik vseh zakonov in mednarodnih pogodb, je vendar pri tem popolnoma navezan na sklepe parlamenta in senata, predsednik republike predseduje sicer sejam kabineta in je tudi predsednik Francoske unije, nima pa pri sejah glasovalne pravice. Tako je predsednik samo reprezentant države ter pride pri vseh važnih odločitvah do večje veljave njegov osebni vpliv kor pa njegova oblast. Vlade prihajajo in odhajajo, predsednik pa ostane sedem let, kakor je določeno z ustavo. Auriol se je dosledno ravnal po New Torte. 28 »ept. IUP): »New York Times« objavlja intervju s predsednikom Juin- Koreje Sing Man Rijem ki je izjavil. da njegova vlada ne bo pristale na načrt ki predvideva združitev in nevtralizacijo Koreje umik tulih čet in varnostni pakt zoper agresijo Sing Man Ri Je ostro kritiziral ta načrt ki uživa dozdevno tudi podiporo Veljke Britanije Kanade in Franove. Poudaril je, da ni mogoče sprejeti nobenega predloga za nevtralizacijo Koreje vse tako dolso dokler ostane io nekaznovane napadalne sile. kj se še vedno niso odrekle nasilju. ustavi, s svojimi izkušnjami v političnem življenju, ko je bil član parlamenta že od leta 1914, po svoji udeležbi v medvojnem uporniškem gibanju in tudi po svojih lastnostih pa je v teh sedmih letih mnogo koristil državi, kar priznavajo tudi vsi njegovi nasprotniki. Izraz tega priznanja je bila tudi njegova izvolitev 16. jan. 1947. V Franciji volijo državnega predsednika že od nekdaj člani parlamenta in senata in če pri prvih volitvah nobeden od kandidatov ne dobi absolutne večine, se volitve ponavljajo. Auriol je bil izvaljen že pri prvem tajnem glasovanju. Po politični praksi v Franciji pa tudi ni nobenih oficielnih, prej napovedanih kandidatur za predsedniško mesto, kajti francoska javnost ne mara imeti za predsednika človeka, ki ga je prej prereše-tavala morebitna opozicija. Predsednik države mora biti nad strankami. Po francoski ustavi so od kandidature za predsedniško mesto izključeni samo člani rodbin, ki so vladale^ v nekdanji monarhistični Franciji. Brez konferenc in shodov izbirajo v Franciji že od nekdaj predsedniške kandidate parlamentarne skupine ter se med seboj po-tvetujejo. Če Vincent Auriol, ki je star že 69 let, ne bi bil že ponovno izjavil, da noče več kandidirati, bi bil prav gotovo spet za dobo sedem let izvoljen za državnega predsednika. Ker izvolitev odklanja, popravljajo v parlamentarnih krogih že od njegove prve take izjave o njegovem nasledniku. Pri takih razpravah prihajalo v poštev predvsem dr. Henri Queuii-le, eden izmed voditeljev radikalov, ki je star tudi 69 let ter prav tako kot Auriol dobro pozna francosko politiko in politike starejših in mlajših generacij. Zanj bi utegnili glasovati tudi socialisti, ker so dvakrat (1948 ¡n 1951) sodelovali v njegovi vladi. Kot kandidata omenjajo tudi sedanjega zunanjega ministra Georgesa Bidaulta, ki naj bi bil predstavnik mlajše politič- Dr. H.Queuille ne generacije ter priporočljiv raznim strankam zaradi svojega važnega deleža med uporniškim gibanjem in zaradi važnih vlog, ki jih ima v političnem življenju Francije po vojni. Desničarskim političnim skupinam bi bil všeč kot predsedniški kandidat Antoine Pi-nay, ki pa je že izjavil, da ne mara biti predsednik, ker so mu zoprne vse ceremonije. Med drugim je dejal, da kot predsednik države v avtomobilu ne bi smel sedeti zraven šoferja, kar je njegova stara navada. Kot zelo resna predsedniška kandidata prideta v poštev tudi René Pleven in sedanji predsednik vlade Joseph Laniel. Imenujejo tudi predsednika parlamenta* Herriota, kakor so ga imenovali že leta 1947, ki pa pravi, da je pri svojih 80 letih za tako mesto že prestar. V kratkem bodo datum drugih predsedniških volitev v četrti francoski republiki uradno določili na sejah predsedništev parlamenta in senata, dotlej in tudi pozneje pa bodo v francoskem tisku predlagane in priporočene gotove še razne kandidature. — tg. ZA DIVJI TE LEU RA H1 prve iz dai e Pariz 29. sept. (Tanjue): Vršilec dolžnosti predsednika šoan_ ske republikanske vlade Julio Just je sporočil, da španska republikanska vlada v izgnanstvu smatra nedavno oodpisane ameri. ško-španske ?,n gospodar, ske sporazume za neveljavno Poudaril je. da vsi ti sporazumi ogromno škodujejo demokraciji v svetu Saigon. 29. sept. (AFP). V Indokini že tri dni traja stavka civilnega letalskega osebja in Je zato trgovski r>—ротх>кк>тг»а ustavljen. Letalsiko osebje je že pred enim mesecem zahtevalo revalorizacijo prejemkov po deval. vaciji 'pilastre. Ker na svoje zahteve niso dobili odgovora, so stopili v stavko Tokio. 29. seipt. (AFP): Radio Pjongjang javlja, da se je predsednik severnokorejske vlade maršal Kirn Ir Sen danes vrnil v glavno mesto Sev«1-"'1 Korele skupno z delegacijo, ki 1o je vodil pri razgovorih s Sovjetsko zvezo. Rangun. 29. sept. (T7P): Burmansko letalstvo le danes bombardi, ralo položaje kuonrutanških čet v Ma gaju pri Mo-n.esatu. Burmansko vrhovno DoveHstvo je tudi ukazalo svoiemu letalstvu, naj strelja ne vsa letala, ki bi letela nad burmanskim ozemljem. Jeruzalem. 29. sent. (Reuteri: Izrr.elski zunanji minister Moše Saret ee Je sestal s šefom štaba opazovalcev OZN v Palestini generalnim majorjem Benickeom. Po sestanku so izdali uradno obvestilo. v katerem je rečeno da je izraelski zunanji minister razložil svoje stališče o sporu m^d Izraelom in Sirijo glede Jordana. Tuji opazovalci menijo, da bi bila izraelska vlada pripravljena rešiti vsa sporna vprašanja glede reke Jordana z razeovori s Sirijo ob sodelovanju neke tuje sile. Izraelske čete zasedle El Audžo Kairo, 29. sept. (AFP). Egiptovski minister za nacionalno orientacijo major Šalah Salem je danes sporočil, da so izraelske čet ponoči zasedle mesto El Audžo v demilitarizirani coni, ki je bila ustanovljena na osnovi arabsko-izraelskega premirja. To mesto leži v neposredni bližini egiptovske meje. — »Mi popolnoma dobro vemo, kaj moramo delati, da bi odgovorili na izraelsko agresijo«, je izjavil Šalah Salem, vendar ni podrobneje pojasnil svojega stališčh. Dejal je samo, da je egiptovska viada o tem dogodku obvestila komisijo OZN za premirje in egiptovsko delegacijo pri OZN. Odstop danske vlade KodanJ, 29. sept. (AFP). Predsednik danske vlade Erik Eriksen je danes dopoldne prijavil odstop vlade. Odstop je utemeljen z ¡zidom volitev od 22. t. m., ko vladna koalicija ni dobila večine. Ni še zna no, komu bo danski kralja poveril mandat za sestavo nove vlade. Kakoi smo že poročali, se pri novih volitvah radikali še 14 zadnjih volitvah razmerje med mandatov, čeprav so enega izgu-najmočnejšimi strankami; soci- bili. alnimj demokrati na eni ter med . Ce Pi bila zdaj sestava nove vladno koalicijo konservativcev vlade spet poverjena voditelju in liberalcev na drugi strani ni liberalne stranke Erjksenu, bi dosti spremenilo. Konservativci bil položaj v parlamentu prav so dobili 30, liberalci 42, torej tak, kakršen je bil po volitvah vladna koalicija 72 mandatov, meseca aprila. Koalicija konser-Socialni demokrat pa 74 man- vativne liberalne stranke bi mo-datov. Podobno razmerje med rala spet prositi za pomoč radi-socialno demokratsko opozicijo kale in desničarje. Močnejša bi in vladno koalicijo je bilo tudi bila v novem parlamentu samo-po politvah letos aprila in so stojna vlada socialnih demokra. imel. takrat socialni demokrati tov> do katere bo verjetno tudi en mandat več kot obe stranki prišlo, zlasti zaradi tega, ker se vladne koalicije. Pri zadnjih vo- radikali kot najmočnejša opozi-litvah pa so socialni demokrati cijska meščanska stranka bolj pridobili 3 mandate, konserva- strinjajo z zunanje političnimi tivej so enega izgubili, 3 manda- zahtevami socialnih demokratov, te pa so pridobili tudi liberalci, kot pa z zahtevami bivših vlad-Eriksenova vlada je morala po nih zaveznikov konservativcev prejšnjih volitvah pri vsakem in liberalcev. Politični opazo-važnejšem glasovanju v parla- vaici so že po volitvah meseca mentu sproti prositi za pomoč aprila pričakovali, da bo novo radikalno stranko ali pa tako dansko vlado sestavil Hans imenovano zvezo desničarjev. Ta Hedtoft, predsednik socialno de-zveza je pri zadnjih volitvah iz- mokratske stranke, ki je bil že gubila štiri mandate, obdržala dvakrat predsednik danske vispa jih je 6, medtem ko imajo po de. Italijanska misija v Trstu kupuje dinarje Trst, 29. sept. Pri včerajšnji razpravi proti razpečevalcem ponarejenih angleških zlatih kovancev, ki je pred zavezniškim vojaškim sodiščem, se je izvedelo, da so preiskovalni organi pri obtožencu Leonidu Marsellu poleg zlatnikov našli tudi v gotovini 650.000 lir in 15.000 dinarjev. Obtoženec je izjavil, da je ta denac dobil od nekega Zittellija, ki je bil zaposlen pri italijanski misiji. Zittelli je obtožencu dal omenjeno vsoto lir, da bi mu ta preskrbel dinarje. Marsello je dalje izjavil, da je 15.000 din, ki so jih našli pri njem, nameraval izročiti že omenjenemu Trumanov govor New York, 29. sept. (AFP). V govoru, ki ga je imel Truman na zborovanju »Združenja za štiri svobode« v New Yorku, je izjavil med drugim, da morajo ZDA skupno s svojimi zavezniki iskreno iskati poti za rešitev sporov s sovjetskim blokom s pomočjo potrpežljivih in miroljubnih pogajanj. Dalje je poudaril, da bi vrnitev ZDA na izolacionizem pomenila isto kakor pot v katastrofo. Truman je v govoru nato objavil devet točk, na katerih bi po njegovem mnenju morala sloneti ameriška zunanja politika. Na prvo mesto je postavil program trgovinskih sporazumov na osnovi reciprocitete. Sledi močna obramba, dajanje pomoči Atlantskemu paktu, evropski skupnosti, paktu, sklenjenemu v Rio de Janeiru, in zavezništvu ZDA s pacifiškimi deželami. Naslednji dve točki se nanašata na tehnično in ekonomsko pomoč nerazvitim deželam in na napore za rešitev vseh sporov s sovjetskim blokom. Na zadnje mesto je Truman postavil ameriško podporo OZN. Laniel potuje v Ankaro Pariz, 29. sept. (AFP) Danes je bilo uradno potrjeno, da bo predsednik francoske vlade Joseph Laniel jutri dopoldne odpotoval z letalom v Ankaro. Predsednika francoske vlade bo spremljal zunanji minister Georges Bidault. Korejsko —aeriška pogodba Seul, 29. sept. (UP). Južno-korejski notranji minister Co Čung Hvan je danes sporočil, da bo obrambna pogodba z ZDA sklenjena v četrtek v New Yorku. Dejal je, da bosta pogodbo podpisala ameriški zunanji minister Dulles in južnokorejski zunanji minister Pjun Taj, ki vodi južnokorej-sko delegacijo v OZN. To pogodbo sta 10. avgusta parafirala v Seulu zunanja ministra ZDA in Južne Koreje. Pogodba določa, da bodo ZDA v primeru invazije takoj pomagale Južni Koreji in da ji bodo dajale vojaško pomoč. Po tej pogodbi bodo imele ZDA tudi pravico do razmeščanja svojih čet v Južni Koreji. Indijsko-pakistanska konferenca New Delhi, 29. sept. (Tanjug) Jutri se bo v Kalkuti pričela indijsko-pakistanska konferenca, na kateri bodo razpravljali o vprašanjih vzhodnega Pakistana in vzhodne cone Indije (zahodni Bengal, Asam in Tripura). Menijo, da bodo predstavniki obeh vlad s sodelovanjem predstavnikov lokalnih vlad indijske unije razpravljali o korigiranju meje med Pakistanom in Indijo, o obmejni trgovini, svobodi gibanja in finančnih vprašanjih med obmejnimi pokrajinami. Predstavniki vlad so že dosegli v Karačiju načelni sporazum glede nekaterih vprašanj. uslužbencu italijanske misije Zittelliju. Kakor je znano, je imela italijanska misija v Trstu najtesnejše zveze z iredentistično vohunsko organizacijo CLN, ki je pošiljala vohune zlasti v jugoslovansko ceno STO. Upravičeno domnevajo v Trstu, da je italijanska misija ilegalno nabavljala dinarje v Trstu. De Gasperi — sekretar krščanske demokratske stranke Rim, 29. sept. (Tanjug). Danes je bil De Gasperi izvoljen za generalnega sekretarja krščansko demokratske stranke z 49 glasovi proti 25. Proti bivšemu predsedniku vlade sta glasovali Gronchijeva in Picci-onijeva skupina ter sindikalisti. Po splošnem mnenju v političnih krogih se bo s to izvolitvijo zaostril spor med vodstvom stranke in levimi strujami v stranki, kakor tudi med vlado in hegemonističnimi tendencami novega De Gasperije-vega sekretariata stranke. Francosko-avstrijski razgovori Par.z, 29. sept. (AFP). Francoski minister za zunanje zadev« Georges Bidault je danes opoldne sprejel predsednika avstrijske vlade Juliusa Raaba, ki je na uradnem obisku v Franciji. Pri razgovorih so bili prisotni tudi avstrijski zunanji minister dr. Karel Gruber, državni sekretar v zunanjem ministrstvu Avstrije dr. Kreisky in generalni sekretar francoskega zunanjega ministrstva Alexandre Parodi. Avstrijski in francoski državniki so se razgovarjali o vprašanju avstrijske državne pogodbe in znižanju francoskih vojaških efektivov v Avstriji. Švica pristopila k evropski organizaciji za atomska raziskovanja Bern, 29. sept. (AFP). Švicarski nacionalni svet (parlament) je danes s 102 glasova proti petim izglasoval vladni predlog zakona o sodelovanju Svice pri evropski organizaciji za atomska raziskovanja. V raz- Dr. M. Petitplerre; švicarski zunanji minister pravi o tem zakonskem predlogu je govoril tudi švicarski zunanji minister Max Petit-piiAre, ki je poudaril, da je s pristopom k tej organizaciji izključeno vsako sodelovanje na vojaškem področju. »Inštitut za atomska raziskovanja ima popolnoma znanstven značaj«, je poudaril švicarski zunanji minister. Tretjina proračuna za kapitalne investicije Peking, 28 sept dn:h tekem. Za vsako ekipo bo startelo os'm rokoborcev. O izidu tega sre-čani« ni tno-¿ofte delati napovedi, tem manj. k-r bo naša državna reprezentanca nastopila nekoliko pomlajena. Komisija pri TAZJ Je izbrala za ta dvoboj tele zastopnike: Vukova in Grošlja iz beograIškega Partizana. Višovskege in Bugarči-ča. člana Radničkega iz Zreniani-na Tomo I. in Cuzdila iz suboti, škega Sipartaka Verzerja (Lokomotiva. Zagreb) ter člena mariborskega Železničarja Močnika (Imena avstrijskih reprezentantov. ki uživajo prav tako mednarodni sloves, bomo objavili prihodnjič). Prireditev bo v soboto. 3 oktobra ob 20. na košarkarskem stadionu Železničarja v luči reflek. Dijaški atletski miting Dijaki državnega tekstilnega tehniku :n a iz Kranja so pričeli z začetkom novega šolskega leta tudi z nastopi v atletiki. Pred dnevi so organizirali s\f>j atletski miting kot pripravo za bližnja taka tekmovanja v Kranju. Udeležba in rezultati so bili za začetek kar zadovoljivi, razen na daljših progah. Med nastopajočimi so bili najboljši: med moškimi: Mirtič v teku na 60 m (8.1) ter v skokih v daljino (5.76) in višino (1.50), dalje Dokl v teku na 1000 m (3:08) in Novak v metu krogle (11.86), medtem ko so se pri ženskah uveljavile Sekirnikova v tekih na 60 (9.7) in 200 m (37 sek.) ter v skoku v daljino (3.80), razen nje pa še Glavica v skoku v višino in Likarjeva v metu krogle (7.88). ID Šport v kratkem Tradicionalna tekma >starih* v Celju. Preteklo soboto je bila v Celju odigrana tradicionalna nago-metna tekma med starejšimi igralci predvojnega SK Olimpa ter SK Celja. Prehodni pokal so si tokrat osvojili Celjani. V enajsterici Gaber-čanov so to pot nastopili ljudje, ki vanjo ne spadajo. Tako sta v krilski vrsti igrala dva. ki pri Olimpu nikoli nista bila, videli pa smo tudi igralca, ki je v najtežjem letu predvojne države, zapustil napredni klub in se prijavil v enajstorico celjskih Nemcev in nemčurjev. SK Enotnost poziva vse tekmovalce, da se udeleže obveznega sestanka drevi ob 19. uri v klubskih prostorih v Likozarjevi ulici. Vabljeni so tudi ostali smučarji, ki se žele posvetiti tekmovalnemu smučanju. Po sestanku bo seja tehničnega odbora. — Odbor. Novomeški nogometaši iz Partizana so v prvenstveni tekmi za točke v li’ibijanski skupini premagali Svobodo iz Ljubljane s 5:2, res pa je, da bi bil rezultat lahko še višji, če bi bili izkoristili vse priložnosti za gole. AS K je igral v Zagrebu zadnlo tekmo v finalu za državno prvenstvo v košarki z Lokomotivo S ročen Je se je »baje« končalo neodločeno 54:54 (21:25). Končni izid pa j p še sporen, ker so DO drugi ve»nzifji zmagali Ljubljančani s 54:53. o čvner bodo m o re li sedaj odločat*' za zeleno mizo. Na košarkarskem tekmovanju za prvenstvo države v Splitu sta bili v nedeljo zvečer odigrani zadnji dve tekmi, v katerih je ljubljanski Železničar zmagal nad Proleteriem iz Zrenjanina s 37:23 (15:10). v zaključni igri pa so košarkarice Crvene zvezde nrazile vrsto Splita s 36:22 (21:15). ako so Beograjčanke že osmič zapovrstjo osvojile državno košarkarsko prvenstvo za ženske. Ljubljanski Železničar je zasedel častno tretje mesto. Zmaga novomeških odbojkaric v prvenstvu. Zenska ekipa novomeškega Partizana je v prvenstveni tekmi republiške lige zmaeala nad enako ekipo Poštarja iz Ljubljane s 3:1. Na lestvici je še redno prvi Partizan iz Novega mesta brez izgubljene tekme. Celjski užitciiiŠčniki so plavali. Za idovo od kopalne sezone so nred dnevi tekmovali v bazenu v Rimskih Toplicah di ïaki in dijakinic celjskega učiteljišča. Med okoli R0 n a stopa »oči mi so med mladinci dosegli najbolrše rezultate: 66 m prosto: Miklavc 52.2. 66 m prsno: Plauštaf-rer 1:01.9, 33 m hrbtno: Zibret >2:8. V soboto zvečer na stadionu v Šiški torje*v; če pt bi víreme ne bilo primemo, bodo boksarji nastopili v n&deljo. 4. oktobra dopoldne ob 10.30 v veliiki dvorani Uniona. Prireditelji bodo gledalcem med potekom razlagali razvoj posameznih borb. Vstopnice so že v predprodaji pri Slovenija ôportu. Jeseniški boksarji uspešni Preteklo soboto so imeli jeseniški boksarji v gosteh zagorskega Proletarca in so to prvo prijateljsko srečanje z visoko razliko 14:4 odločili v svojo korist. Mladi domači predstavniki so se odlikovali predvsem po veliki borbenosti in požrtvovalnosti ter so zmagali v treh kategorijah po točkah, v dveh pa so bile borbe neodločene. Tri srečanja so se končala s tehničnim k. o. Med gosti je bil najuspešnejši Klembas, ki je poleg odlične tehnike boksal tudi zelo borbeno in vztrajno. Med Jeseničani sta napra* ‘la najboljši vtis 2en in Gantar, točke pa so jim prinesli še Devčič, Filipovič, Mešin in Ažman. Za prireditev je bilo v kraju precej zanimanja, *al pa je bilo med publiko tudi nekaj prevročih navijačev, k’ se niso znali brzdati in so svoje neumestne pripombe dajali na glas. V bodoče bo treba na boksarskih prireditvah poskrbeti za boljši red po tej strani. Jeseničani bodo šli spet na oder že prihodnjo soboto, ko se bodo poskusili s tovariši iz Hrastnika. Zibret je zmagal tudi v skokih. Med mladinkami pa so dosegle prva mesta: na 33 m prosto: Pipan 30,5, 66 m prsno: Zadravec 1:12,3, 33 m hrbtno: Vertovšek 36,3. V skokih pa je zmagala Plazarjeva. (—mb—) Kegljaški sodniki, pozor! V nedeljo, dne 4 .t. m. bo ob 10. uri dop. v prostorih Zveze Športov Slovenije v Likozarjevi ulici občni zbor Zbora kegljaških sodnikov pri KZS. Vabljeni! - IO KZS. Boksarska državna reprezentanca, ki bo 11. oktobra v Beogradu nastopila proti izbrani ekipi Nemčije, je sestavljena takole: Mitrovič, Paljič, Ra-danov, M. Tkalčič. Redli, Tot, Bulat. Stefanovič, Z. Tkalčič, Lukič, Sekulič, Keller, Zikič, Pavlič, Tomič, Veselinovič, Sivka, Nikolič, Banda in Kriz-manič. Boksarji bodo do dneva nastopa skupno trenirali v Beogradu. Rugby — telkrna. Predprodaja vstopnic pri Sloven:'-ia-šport in blagajni direkcije železnic. Argentina hoče igrati v Evropi. Predsednik argentinske nogometne zveze Suarez je .nedavno rekel na tiskovni konferenci: >Argentini se kaj malo ljubi tekmovati z ostalimi južnoameriškimi državami. Vse bolj priljubljena so srečanja z evropskimi narodi, predvsem z Anglijo in Španijo. Zato bomo pospeševali tekme z evropskimi narodi. Z nemško nogometno zvezo smo že v pogajanjih. V kratkem se bomo obrnili na nogometne zoeze Avstrije, Madžarske. Italije in Francije. Kakor slišimo so zdaj pogajanja za nogometno srečanje med Evropo in Južno Ameriko na najboljši poti. Tekma naj bi bila prihodnje teto po končanem svetovnem prvenstvu o Švici. Telovadcem v Bežigradu! TVD Partizan v Bežigradu je uvedel od pretekle sobote dalje redno telovadbo, pa tudi vežbanje v drugih športnih panogah po naslednjem razpored n: ’ ' Telooadba: za cicibane od 4. leta dalje ob sobotah od 15.30 do 16.30; za deco do 10. leta: za dečke ob torkih in petkih od 17.15 do 18.15 in za deklice ob ponedeljkih in četrtkih od 18.15 do 19.15; za pionirje od 10. do 14. leta starosti: za dečke ob torkih in petkih ob 18.15 do 19.15 in za dekiice ob ponedeljkih in četrtkih od 19.15 do 19.15; za mladince od 14. do 18. leta: za moške ob torkih in petkih od 19.15 do 20.15 in za ženske ob ponedeljkih in četrkih od 19.15 do 20.15; za člane od 18. leta dalje: za moške ob torkih in petkih od 20.15 do 21.15, za članice do 25. leta ob ponedeljkih in četrtkih od 20.15 do 21.15 in za članice nad 25 let vsako sredo od 18. do 19. ure. V drugih športnih panogah bodo člani lahko vežbali: v namiznem tenisu in odbojki ob sobotah od 17. do 19. ure. v sobnem streljanju ob nedeljah od 10. do 12. ure, medtem ko bo jahalna šola odprta po prijavah in dogovoru. Vse potrebne informacije daje dežurni odbornik v društveni pisarni^ Vodovodna 27, — ob telovadnici bežigrajske osnovne šole. CENTRALNA LJUDSKA IN D ELAVSKA UNIVEZA OTVARJA REDNA PREDAVANJA CIKLUSI PREDAVANJ: 1. NajvežneiSa področja iz elektrotehnike (6 predavanj) Prvo rre-đava’nje bo v petek 2. oktobra ob pol 19. uri v fizikalni dvorani Univerze. 2. Politično družbeni problemi delavskega upravljanj« (8 predavanj) Prvo predavani« v ponedeljek 5. oktobra ob pol 19. uri v dvorani Trgovinske zbom'ce 3 Na'1važn°':šq mednarodna politična vprašanja (8 predavani). Prvo predavanje v sredo 7. oktob ra ob pol 19. uri v dvoTani CLU 4. Naie šolstvo (" predavani) Prvo predavanje v torek 13. oktobra ob pol 20 uri v dvorani ML O — Kresija. 5. O sodobrvh tujih literaturo h (S predavanj). Prvo predavanje v četrtak. 15. oktobra ob pol 19 v fizikalni dvorani Univerze. Predavanja v ciklusih bodo enkrat tedensko ob enakem času ln kraju kakor prva Vpisovanje se vrši od začetka predavanj na CLU Resljeva 9. soba št 9 in pri društvih »Svobod« v Mostah, Sp. S'ški m na Viču. Edi Štefan in Ivan Avšič pred sodiščem V torek zjutraj se je začela pred okrožnim sodiščem v Ljubljani javna razprava proti bivšemu načelniku gospodarskega oddelka MLU Ljubljane Ediju Stefanu in bivšemu direktorju trgovskega podjetja Tekstil v Ljubljani, Ivanu Avšiču. Sodišču predseduje sodnik okrožnega sodišča Jože Pernuš, obtožnico pa zastopa pomočnik javnega tožilca Slovenije Mirko Hočevar. Obširna obtožnica obtožuje Stefana, da je kot poverjenik za trgovino in gostinstvo in pozneje kot načelnik gospodarskega oddelka M LO skrajno malomarno izpolnjeval svoje dolžnosti, zlorabljal svoj položaj ter deloma izrabil tudi o osebno korist tako, da je nastala zaradi tega znatna premoženjska škoda. Kot načelnik gospodarskega oddelka bi bil moral voditi točno evidenco nad izvozom mestne klavnice v Trst 1er Doditi nadzorstvo nad pravilno uporabo na ta način ustvarjenega dobro-imetja v lirah, ki je bilo namenjeno za kritje potreb komunalne uprave M LO. Zar sui pomanjkanja slehernega knjigovodstva je nastala neporavnana razlika nad 224.000 lir. Poleg tega pa je Stefan samovoljno nakazoval lire iz tega sklada povsem neupravičenim zasebnikom. Nadalje mu očita obtožnica, da se je z najetim avtomobilom vozil v privatnih poslih, voznino v zrresku nad tO.OOO din pa zaračunal M LO. Prisonjil si je tudi za 50.000 din gradbenega materiala in z njim adaptiral hišo svoje matere. Takse, ki so se pobirale na novoletnem sejmu, je v višini nad 100.000 din uporabil za poravnano priiožnostnih zapitkov. Sam-ovoljnO je >podaril< Kmetijski zadrugi n Semiču 150 novih stolnn o vrednosti Í50M0 din, namenjenih za vajeniški dom v Stepanji vasi. Na račun M LO je tudi naročil 351 kg ličnikov pod pretvezo, da bodo poklonjeni planinskemu društvu v Črnomlju, o resnici pa jih je dal zapeljati na dom svoje matere v Semiču. Drugi obtoženi je Ivan Avšič, bivši lastnik manufakturne trgovine v Čopovi ulici. Ze med vojno je izkoriščal stisko ljudstva ter s prikrivanjem in kopičenjem blaga dvi-al cene ter si med okupacijo na-upil več parcel in zgradil nad 3 milijone vredno vilo. Tudi po osvoboditvi ni dal skritega blaga v promet, marveč je z njim še nadalje špekuliral. Tik pred nacionalizacijo je trgovino likvidiral, del blaga razprodal, velik del pa spravil v skrivališče v svoji vili in ga o dobi pomanjkanja prodajal po oderuških cenah. Ko je postal direktor >Tekstila<, je tudi tu nadaljeval špekulacije še bolj na debelo. Baoil se je tudi s tihotapstvom valut in dragih kovin. Na nedopusten način si je pridržal 440.000 kg srebra o vrednosti 2.7 milijona dinarjev. Kakšen obseg so imele njegove oalutne špekulacije, dokazuje dejstvo, da so našli ob preiskavi d njegovi vili, kjer je kljub veliki stanovanjski stiski v Ljubljani imel kot samec kar osem sob, poleg druge valute 83 angleških funtov, 13.340 avstrijskih šilingov, 206 zlatnikov, 300 dolarjev, več sto švicarskih frankov in 13 kg serbrnikov bivše Jugoslavije. 9000 šilingov je imël naloženih na Dunaju, pri njem doma pa so našli o gotovini 1440.000 din, medtem ko je imel naloženih pri Narodni banki 241.000 din. Poleg tega pa je imel v svoji vili skritega še tekstilnega blaga za 3.5 milijona dinarjev. Pri zasliševanju, ki je trajalo ves dopoldne in se je popoldne nadaljevalo, je Edi Stefan razen nekaj malenkosti ose tajil ter se izgovarjal, da je bil prezaposlen in da mu je lahko »kakšna stvar ušla<. V svojem zagovoru je često prihajal o protislovja in priznal ла koncu le to, kar mu je bilo jasno dokazano. Trdil je, da je gradbeni material hotel plačati, da pa ni mogel dobiti računa. Izgovarjal se je, da je delal samo to, za kar je bil postavljen in skušal valiti krivdo na druge. Povsem umestno je javni tožilec ugotovil, da bi sedai ne sedel na zatožni klopi, če bi bil izvrševal samo svojo dolžnost. Smeh je vzbudil o nabito polni dvorani njegov zagovor, da je kupil, seveda na račun M LO — za 17.000 lir žime zato, da bi oblekel otroke svoje sestre. Razprava je bila ob 13.30 prekinjena in se je ob 16.30 nadaljevala. Ludi na popoldanski razpravi je poskušal Stefan vse tajiti, češ da vse skupaj ne drži ter je z izbe ga-vajočimi odgovori zavlačeval zasliševanje, da bi pridobil na času. Neprestano se je zapletal v protislovja, na koncu pa vendarle priznal, da ie zlorabljal sooj službeni položaj in se okoriščal z ljudsko imovino. Poleg tega, da je z uradnim denarjem plačeval zapitke pri raznih yprosla-vah, je na koncu še priznal, da je oškodovat tudi državo s tem, da je dal izstaviti kupno pogodbo za hišo svoje matere za več kot polovico nižji znesek ter s tem utajil davščine in prenosne takse. Ob uri, ko to poročamo, se razprava še nadaljuje z zasliševanjem prič. Jutri se bo pričelo zasliševanje drugega obtoženca Ivana Avšiča. Prvi kongres rudarskih in metalurških strokovnjakov Od 11. do 15. oktobra letos bo v Zagrebu prvi kongres Zveze društev inženirjev in tehnikov rudarske in metalurške stroke FLRJ in tretje posvetovanje strokovnjakov te gospodarske panoge. Kongresa in posvetovanja se bo udeležilo okrog 300 strokovnjakov iz vse države. Razpravljali bodo o vseh aktualnih tehničnih in ekonomskih problemih jugoslovanske proizvodnje premoga, nafte, barvanih kovin in drugih rud, dalje o njihovi predelavi, rentabilnem izkoriščanju in drugih vprašanjih. Na posvetovanju bo imelo referate o posameznih vprašanjih 16 vodilnih strokovnjakov. Med drugim bodo razpravljali tudi o možnostih za izkoriščanje ležišč bakrene rude v Majdan-peku, lignita v kolubarskem bazenu, o možnosti za oplemenje-vanje lignita v Hrvatskem Zagorju, o proizvodnji boksita in podobnov mali oglasi IŠČEMO tri dobro izvežbane pomočnike za parno pekarno v večjem industrijskem centru v okolic: Celja Naslov v podruž. niči SP v Celju. 16556-1 OKRAJNI ZDRAVSTVENI DOM POSTOJNA razpisuje mesto farmacevte. zdravniškega pomočnika (medicinske sestre) ali bol. ničarke vešče administracije, dentista in zobotehnika Plača po uredbi oziroma po dogovoru. Ponudbe poslati na gornji naslov. 16593-1 ITR1CLANSKA DRUŽINA SFRLJ-ME takoj samostojno gospodinjsko pomočnico srednjih let, ljubiteljico otrok. Naslov v ogl. odd. 16636-1 EMIONI INSTITUT »Borisa Kidriča« SAZU sprejme moškega kemijskega tehnika, absolventa TSS. Kandidat mora biti zdrav in neoporečnega vedenja ter imeti dobro šolsko kvalifikacijo in veselje do praktičnega dela v raziskovalni ustanovi. Ponudbe z življenjepisom do 10. X. 1953 na naslov: Kemični inštitut SAZU, Hajdrihova ul. šte-viika 19. 16623-1 rAREJSEGA MIZARSKEGA pomočnika in vajenca takoj sprejme — Matjaž Kocjan, pošta Veliki Gaber. 16590-1 ESTO BABICE za sektor Hotavlje s sedežem v Hotavljah nad Škofjo Loko razpisuje Okrajni zdravstveni dom v Kranju. Kolkovane prošnje s potrebnimi dokumenti ie poslati na Okrajni zdravstveni aom Kranj pošt. predal 42. Nastop službe takoj, plača po uredbi. 16401-1 OTEL ZA ŽGANJEKUHO 80 1 prodam. Naslov v ogL odd. 16646-4 *\SICE ZA REJO prodam. Rožna dolina c. XVILil2. 16641-4 J DO na rasti ugodno prodam. — Sedlar, Ljubljana, Ciglerjeva ul. štev. 5. 16638-4 OTÓR 200 in 98 ccm, oba v odličnem stanju prodam. Ob Ljublja- STAREJSO POSTREZNICO iščeta starejša zakonca brez otrok za nekaj ur dnevno. Ponudbe v oglasni odd. pod »Starejša-poštena«. 16610-2 2 TOVORNA AVTOMOBILA »Büssing« 3 tone z rezervnim motorjem in menjalnikom prodamo. Licitira se 5. oktobra ob 9. uri v Beogradu, Bullevar Jugoslovanske armije št. 90 — Banjica tel. 42-800. 16628-4 RADIO APARAT, dobro ohranjen, prodam. Naslov, podružnica »Slov. poročevalca« Kranj. 16627-4 SKORAJ NOVO SPALNICO prodam. Gasilska 6, vrata 3, Siska. Ogled dopoldan. 16620-4 ŠIVALNI STROJ »Pfaff« prodam. — Resljeva 30. klet. 16616-4 LUTZOVO PEČ prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 16587-4 PRENOSNI RADIOAPARAT na baterije m tok, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 16612-4 DIVAN IN KUHINJSKO POLTCO, dobro ohranjeno, prodam. Dolenjska c. 31. 16613-4 FLITRE (bleščice) v vseh barvah kupuje salon »Julči« Miklošičeva c. štev. 34. 16645-5 DVA KLARINETA B kupi Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije, Ljubljana. Miklošičeva ?flt. 16630-5 ZAMENJAM ENODRUŽINSKO hišo z vrtom v Celju ob Mariborski č. za еџако v Sevnici ali Radečeh. Ponudbe pod »Ugodno« — SP Celje. 16625*7 OPREMLJENO SOBO v centru ali na periferiji iščem: plačam dobro. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Dva študenta«. t6635-9 DELNO OPREMLJENO SOBO v Šiški zamenjam za prazno istotam ali v centru. Dam dobro nagrado in plačam selitev. Ponudbe pod »Sporazum« v ogl. odd. 16652-9 ENOSOBNO KOMFORTNO stanovanje zamenjam v Beogradu za enako ali večje v Gorici, Kranju, Čelni ali Šoštanju. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepo«. 16609-9 NOV 5-CEVNI RADIO prodam. — Naslov v ogl. odd. 16637-4 ZA SOBO grem delat dopoldan. — Blažič, Križevniška štev. 7., pri Železniku. 166Ì7-9 IZGUBLJEN siv dežni plašč v vlaku Ljubljana—Jesenice. Najditelja naprošam naj vrne, Cetinski, Stražišče 310, Kranj. 16626-10 SVARIM PRED NAKUPOM ženskega športnega dvokolesa bromz (sive) barve z značko »Gigli«-Milano, s prednjim svetlim in zadnjim črnim plaščem, ki mi je bilo ukradeno 26. sept. na dvorišču pri »Frlincu«. Izsleditelj naj javi proh nagradi na naslov: Medved, Zarnikova ul štev. 4Ш. 16599-10 IZGUBIL SEM dve pismi starejšega datuma pri Slaviji 26. septembra popoldne. Proti nagradi vrniti Andreju Hiengu, Gradišče številka 17. 16651-10 PREKLICUJEM žaljive besede, ki sem jih izrekla 12. aprila 1953 proti Petrič Francu iz Kotelj. Zdovc Marija, Kotlje. 16647-11 IZJAVLJAM, da nisem plačnik za hčerko Heuffel Majda, Titova 6, Lj. Selan Terezija. 16639-tl TOVARIŠ ZUPANC TONE spomenica 1941 štev. 19352, ki ee je peljal 27. septembra na ^ progi Ljubljana—Ig, naj se takoj javi pri upravi podjetja SAP — Ljubljana, Središka ulica 15. 16629-11 UMRLI Smrtno se Je ponesrečil naš najdražji mož in zlati atek sin in brat MAKS JURAK, upravnik KZ na Vranskem K zadnjemu počitku ca bomo spremili v četr. tek 1 oktobra ob 10 uri na pokopališče na Vranskem. Neutolažljiva žena Štefka, hčerki Breda in Nada in ostalo sorodstvo — Vransko. 29. septembra 1952. S težkim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest. da nas le zapustil naš dragi mož dobri atek. brat svak Stric ANTON KLAJNŠEK, gostil, ničar in mesaT v Šentjurju pri Celju Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek 1. oktobra ob 15.20 uri na domače pokopališče Žalujoča žrna Cilke hčerka Erna in ostalo sorodstvo. — Senteur pri Celju. 29. oktobra 1953. Zapustila nas je v visoki starosti Sl let aaša najboljša in najdražja mama stara mama prababica. teta in tašča ROZALIJA VIZJAK, roj. Golavšek. Pogreb drage pokojnice bo v sredo ob 16. uri v Celju. — Žalujoča rodbina Vizjak, dr. Hočevar in Markovič. — Celje. Beograd. Ljubljana. Tragično je preminul tovariš MAKS JURAK, naš dolgoletni sodelavec in večkratni član uprav, nega odbora Okrajne zadružne zveze v Celju. Njegovo ime bo ostalo trajno v na.1!eošrm spominu vseh zadružnikov našega okraja. — Okrajna zadružna zveza v Celju. Delovni kolektiv Kmetijske zadruge na Vramskem sporoča žalostno vest. da se je 29. septembra smrtno ponesrečil naš predsednik in upravnik MAKS JURAK. Nenadomestljivega, požrtvovalnega in dobrega upravnika bomo ohranili v trajnem spominu. — Delovni kolektiv Kmetijske zadruge. Umrl je naš dragi soprog papa in dedik LEOPOLD BENCINA. Nepozabnega pokojnika bomo spremili na zadnjo pot v sredo ob pol treh iz kapelice sv Jožefa na 2alah v njegov ljubljeni rojstni kraj Stari trg pri Rakeku. Žalujoči: soproga Nataša, sinova Bojam in Dušan vnukinja Senja in ostali. — Beograd Stari trg Maribor. Ljubljana. 29. IX 19S3. Po dolgi bolezni nam je dotrpe. la naša ljubljena žena. mama in stara mama MARIJA SMARAJC, roj. Cesar. Na zadnjo pot jo bomo spremili v sredo dne 30. t. m. ob 15.30 iz Petrove mrliške vežice na 2alah — Žalujoči: mož Tomaž. hčerke Mink- Julka. Pavla z možmi in vnuki ter ostalo, sorodstvo. — Ljubljana. Ig. Moravče. Po kratki in mučni bolezni nas je v 69. letu starosti zapustila naša dobra žena. mama stara mama sestra in teta ANA OBLAK. roj. Sešek, upokojenka Tobačne tovarne v Ljubljani. Pokopali jo bomo v sredo. 30 seot ob 15.30 na pokopališču v Črnučah. — Žalujoči: mož France, otroci France. Slavko in Marija Srakar z družinam;, sestra Francka brat Jože ter ostalo sorodstvo. — Črnuče. Ježe Nadgorica. Podgorje. Sneberje. ZAHVALE Vsem ki ste mojega nepozabnega očeta FRANCA BAUMANA spremili na zadnji poti in mu poklonili cvetje. Se iskreno 2a-hvaijujrm Iskrene hvala tudi zdravnikoma, ki sta mu lajšala trpljenje. Žalujoča: hčerka Pavla. Za vsa sožalja ob prerani smrt: naše nepozabne VLASTE iskrena hvala. Breg pri Borovnici. — Žalujoči Kapusovi. Ob težki izgubi mojega ljubljenega in nenadomestljivega moža očka in brate BOŽIDARJA OBLAKA. direktorja tovarne »Zvezda« Ljubljana se najlepše zahvaljujem vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in s tem lajšali naše bolečine Enake zahvala nevskemu zboru, godbi darovalcem cvetja vsem organizacijam delovnim kolektivom kakor tudi tovarišem, ki so se poslovili ob njegovem preranem grobu. Posebno zahvalo pa izražam Republiškemu odboru tekstilcev za nepričakovano denarno pomoč. — Žalujoča žena in sorodstvo. Ob izgubi mojega srčno ljubljenega moža JOŽETA RAVNIKA. WI se prisrčno zahvaljujem vsem kt ste ga spremili do preranega groba ter ga obsuli s cvetjem. Posebno se zahvalen WI združenju v Boh. Bistrici, ker se ga je spomnilo in mu darovalo krasen venec. — Žalujoča žena Frančiška in ostalo sorodstvo KONCERTI 1. abonmajski koncert slovenske filharmonije z dirigentom Jakovom Cipcigem in priznanim zagrebškim pianistom Ivom Mačkom bo za abonma »A« 2. oktobra. za abonma »B« 5. oktobre v Filharmoniji. Vstopnice od 70 do 120 din v koncertni poslovalnici Pierre Fournier, vodilni svetovni mojster na violončelu, koncert-ri're 12 oktobra z orkestrom Slovenske filharmonije. Dirigent Jakov CLpci. Vstopnice od 80 do 250 dim do vključno 3. oktobra za abonente, ki imajo na kupon I din 20 na kupona I in II pa din 40. popusta. OBVESTILA JAVNA DRAŽBA Ljudski odbor mestne občine v Trbovljah razpisuje za 3. oktober 1953 ob 8. uri zjutraj na dvorišču mestnega podjetja »Megrad« v Trbovljah JAVNU DRAŽBO, na kateri bosta prodani dve kobili stari. 17 let. z opravo Izklicna cena je 75.000 din. — Vsi dražiteiji morajo položiti znesek 5 % od izkilcne cene najkasneje pol ure pred začetkem dražbe v tajništvu LOMO Trbovlje. Znesek se jim vme po končani dražbi. — Interesentom sta kobili na vpogled v hlevu podjetja »Megrad« do pol ure pred pričetkom dražbe. — Iz pisarne LOMO Trbovlje. Olajšave pri prevozu ljudi z avtobusi ¡n kamioni na proslavo na Pugledu. — Za prevoz ljudi na proslavo 10-letnice kočevskega Zbora na Pugledu K bo v dneh 3 in 4. oktobra 1853 smejo javna prevozniška podjetja za prevoze z avtobusi in tovornimi avtomobili znižati prevodne tarife s tem. da zaračunavajo za prevoze samo dejanske materialne stroške ia plače šoferjem, medtem ko se ostali stroški ne računajo Prevozniška podjetja predlože odboru ta prodava na Pugledu pome naloge iz katerih mora biti razvidno od kod in koliko udeležencev so pripeljali tnr nosilnost vozila. Tako potrjeni potni nalog bo služil za obračun. Obračun bo izvTšUa Narodna banka po posebnih navodilih. — Ljubljana, dne 29 septembra 1953. — Državni sekretariat Za gospodarstvo LRS t RUDARSKO TGPILKIŠKI ? ! EAZBi BOR j iŠČE USLUŽBENCE j I ekonomsko -komer- » ? c'a'ne stroke { • s fakultetno izobrazbo • • tzli dolgo prakso, in sicer. • i enega poznavalca med- • • narodnih špedicijskih j • poslov, • • dva poznavalca promet- • i nih tarif, predvsem i • železniških, a po mož- • • nosti tudi rečnih in i • morskih (domačih in • • tujih), j • tri strokovnjake za zu- • • nanjo trgovino, • • dve stenodaktilografinji, • • več daktilografinj prve- • ? ga razreda. i • Vsi navedeni usluž- • • bend morajo obvladati ï j enega od tujih jezikov f j (nemškega ali angle- • j škega). * j Stanovanje je žago- ï j tovljeno. ? Prijave z življenjepisom ? Î in opisom dosedanjega ? j dela pošljite na: ï j Rudarsko topilniški Î ï bazen BOR, • Personalna služba. Ì • • .•..•..•..•..•..•..•..••.•••«•••o« ••*•#•••< TEKSTILNA TOVARNA i VOZ m Grosuplje i proizvaja in nudi: motvoze, vrvarske izdelke, čev- ï ljarsko dreto, p o 11 a n e n e tkanine: salonsko jadrovino, T rologradelj, gradelj za madrace, sedlarsko t platno, * bombažne tehnične tkanine, konopljene tkanine: platno za cerade * in nahrbtnike, embalažne tkanine, tepihe, * vreče, slamarice, gurte i. t. d. Zahtevajte naše kvalitetne izdelke. Cene konkurenčne. ‘ Obiščite nas na I. jugoslovanski razstavi embaiaže. j ! SPREJMEMO UCtKOE i Î V GOSPODARSTVU • Sprejmemo večje število vajencev, ki bi se želeli T • izučiti: ; karoserijske, • iičarskein - • avtomehanične obrti. • Starši, oziroma varuhi resnih reflektantov naj • vlože na upravo podjetja pismeno prijavo z navedbo: J • Ime in priimek prosilca, leto rojstva, šolska iz- T • obrazba, stanovanje in oskrba ter kdo bo med učno 1 ; dobo za učenca skrbel. “ • Za vse sprejete učence v gospodarstvu vseh treh * • strok je strokovna vzgoja in vsestranska skrb za nji- * • hov napredek zagotovljena. ’• j SAP — Ljubljana, Središka 13. : Kmetijska zadruga na Vranskem sporoča žalostno vest, da se je smrtno ponesrečil Maks Jurak predsednik in upravnik zadruge. Neutrudnega in zaslužnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Upravni odbor Kmetijske zadruge na Vranskem KULTURNI RAZGLEDI Ob otvoritvi nove sezone v Drami Molierov »Žlahtni meščan« v novi režiji Hinka Leskovška Drevi bo Drama začela svojo novo sezono z novo uprizoritvijo Molièrove komedije »Žlahtni meščan«, ki so jo prvič uprizorili na slovenskem odru pred več kot tridesetimi leti. Posebnost nove uprizoritve bo v tem, da jo bo kot interni gost ljubljanske Drame rezkal Hinko Leskovšek, dosedaj izključno operni režiser v Ljubljani. Naprosili smo režiserja, da nam je odgovoril na nekaj vprašanj. POVEJTE MI KAJ O SVOJIH GLEDALIŠKIH ZAČETKIH! Teetrsko sem se začel udejstvovati v Mariboru med obema vojnama še med svojim študijem. Vodil sem tamošnji Ljudski oder v letih 1935 do 1940 in nastopal tudi kot igralec. Povzpeli smo se celo do Molièra in uprizoritev njegovega »Namišljenega bolnika«, ki ian ga «režiral in igral v njem, je bilo moje prvo srečanje z Molièrom. Iz te skupine so izšli moji gledališki sošolci: Lu-kež, Drolčeva, Kumar. Vzporedno sem študiral glasbeno šolo v Mariboru, pozneje pa sem med vojno v Dresdenu nekaj časa študiral režijo. Ko sem se po vojni vrnil iz partizanov — delal sem v kulturno prosvetnem sektorju na Kozjanskem, — sem začel gledališko delati v Celju, kjer smo obnovili on-dotno gledališče. Toda takoj me je pritegnil v Ljubljano takratni operni ravnatelj Mirko Polič in me angažiral za opernega režiserja. Offenbacho-ve »Hoffmannove pripovedke« so bile moja prva operna režija. V CEM JE- BITNA SMER VAŠEGA REZIJSKEGA PRIJEMA? Glavna smer mojih režiserskih s tremi j en je y tem, da Ш dal opernim uprizoritvam, ki jih režiram, vso dinamiko v izrazu, ki jo ima glasba kot taka. Pa ne v starem smislu, temveč tako, da skušam po eni plati izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva (od katerih so tehnična pri nas že dokaj zastarela) in da po drugi plati s tem dam operi novo svežo obliko in da jo čim bolj približam občinstvu. Zlasti sem pri tem stremel za režijsko čim bolj ustrezajočo množico na odru; režija množic naj bi ne bila samo koncertno akustično sredstvo, ampak kreativni del celotne režije. V realističnem smislu množične igre me je osebno najbolj zadovoljila upri-' zoritev Musorgskega opere »So-ročinski semenj«, s stališča prijema in slikanja atmosfere,, kot ga zahteva muzika, pa uprizoritev Suttermeistrove. opere »Romeo in Julija«. ODKOD VAM JE PRI9LA POBUDA, DA REŽIRATE V DRAMI? Operna režija me je zanimala, ker je po mojih mislih odkrivala največ problemov, ki bi jih bilo treba še rešiti. Poleg tega je dr'amska režija pri Slovencih že dosegla neki vi- šek, operna režija pa je bila vsaj v modernem smislu precej neobdelana. Kljub temu sem si želel režirati v Dcami, dasi sem prepričan, dà to ni moj glavni smoter. O tem, da bi režiral v Drami, sva se svoj-čas že menila z Borom, ko je bil direktor Drame. Tako je zdaj prišlo do mojega režiserskega debuta v Drami. Dramska režija ima mnogo problemov, ki me zanimajo, zato bi rad vzdrževal kontakt z Dramo, dasi mislim, da bom več ali manj ostal v Operi. KAKŠNA JE VASA « ZASNOVA REZIJE »ŽLAHTNEGA MEŠČANA«? Ob Moličrovi osnovni tendenci, zasmehovati oholegá meščana, ki se na vsak način skuša prikopati do plemiške časti, je nastala satirična komedija, ki se po svoji oblikovni obdelavi zelo odmika od sloga drugih MolièrOVih komedij. Zaradi različnih grotesknih prvin in vložkov mediger je nastala neka nova forma, ki je že v osnovi nenovita. Zato sem prav zaradi tega skušal z dramaturško retušo spojiti dogajanje v bolj zaključene dele ter sem komedijo, ki obsega pet dejanj, združil v tri dejanja. Tako sem skušal doseči večjo motivično enovitost ter zaključenost v posameznih obdobjih celotne satire. Medigre so v vsem slogu zgolj virtuozne točke, skušal sem jih vključiti v komedijo, da bi dosegel enovitost, s sredstvi novega modernega glasbenega izraza ter pod vidikom uravnovešenosti izraznih sredstev comédie-balleta. Pomožni elementi naj postanejo z igralci elementi celotne satire. V besedilu sem skušal doseči perfektnost, ki jo zahteva Moliè-rov stil, in sicer konverzacij-sko uglajenost za razliko od realistične zasnove kake druge Molièrove igre. Pri tem mi je pomagal celotni ansambel in upam, da se mi je posrečilo doseči dokajšnjo harmonično celoto. VASE BLI2NJE REŽIJSKE NALOGE? Odhajam v Beograd, kjer bom v tamošnji operi kot gost režiral Mozartovega »Don Juana«, ki naj bi bil slavnostna predstava ob obletniči osvoboditve Beograda 20. oktobja. Hkrati z menoj bosta gostovala ing. arh. Viktor Molka s sceno in Mija Jarčeva s kostumi. To opero sem režiral že v Ljubljani, vendar mi ni bilo mogoče izvesti vse tehnične zasnove opere, ki meji na fantastiko. Upam na svojevrstni režijski prijem, ki ga v Don Juanu drugje še nisem mogel izvesti. Zlasti me zanima večja površina odra, ki bo po vsej verjetnosti omogočila moj po-izkus režije. V Beogradu nameravajo v letošnji sezoni poizkusiti z večjim številom gostov bodisi kot režiserjev, inscena-torjev, bodisi kot dirigentov, da bi dosegli v svojih uprizoritvah čim večjo pestrost. Za menoj bo na primer tamkaj režiral dr. Gavella opero »Kavalir z rožo«. Nadejam se, da gostovanje v Beogradu zame ne bo ostalo brez ugodnih posledic za moje nadaljnje režijske prijeme in koncepte. jt MALA GALERIJA Slikar Rudolf Saksida Ljubljana, 29. sept. Nocoj ob IS. uri je predsednik Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov Gvido Birc'.la odprl v Mali galeriji razstavo primorskega rojaka slikarja Rudolfa SsirIJî» Rudolf Saks:da se je rodil ¿eta 1933 v Gorici. Tam je tudi dovrši! ljudsko in srednjo šolo. Leta 1934 se je dokončno in izključno posvetil slikarstvu. Tedaj se je udeležil tudi prvih razstav. Mnogo se je ukvarjal tudi z umetniškim plakatom. Svojo slikarsko izobrazbo in kulturo je izpopolnjeval po raznih mestih Italije, kjer je prirejal tudi razstave. Med svojim delom pri slikanju. Craliju je imel samostojno razstavo v Veroni in na Biennalu v Benetkah. Po vojni je razstavljal v inozemstvu in v Trstu pa tudi že v Ljubljani. Več njegovih del so odkupile razne galerije in muzeju Zdaj živi kot profesor risanja v Kopru. Posebej se ukvarja z ilustracijami knjig, časopisov in otroških slikanic. Podobe, ki jih razstavlja na pričujoči razstavi, ga kažejo kot subtilnega lirika in prefinjenega kolo-rista. Njegov osrednji predmet je primorska krajina z značilno arhitekturo in marina. Značaj svoj'e rodne zemlje ponazarja v pretehtano preprostih oblikah in ploskvah barvnih odtenkov. Njegova oblika je tudi izrazito moderna dekorativna nota. Razstava pri-mo-skeea rojaka je zanimiv umetniški dogodek, k: bo po pravici pritegnil številne ljubitelje. Mladina celjskega okraja pred Sestanki SZDL v okolici kongresom LMS Slovenskih Konjic Hladi volivci bod turo Jožeta Borš rovšakove «a zve vzgojo mladine s družbene organi V petek dopoldne je bil razširjeni plenum okrajnega komiteja Ljudske mladine Slovenije za celjski okoliški okraj, na katerem so zastopniki mladinskih organizacij med drugim tudi razpravljali o pripravah in delu mladine za volitve v ljudski skupščini ter zbore proizvajalcev. Da bi bila vsa mladine, zlasti pa mladinci, ki bodo odšli letos prvič na volišče, najbolje pripravljeni, so sklenili, da bodo po vseh vaseh, tovarnah, podjetjih in ustanovah sklicali zbore mladih volivcev. Na te volilnih sestankih bodo člani Socialistične zveze najmlajšim in ostalim mladim volivcem tolmačili pomen jesenskih volitev. Zastopniki mladine pa so na tem plenumu obljubili, da bodo podprli kandidature vseh onih poslancev, ki jih bo predlagala Socialistična zveza. Zlasti pa se bodo zavzeli za to, da bosta kandidata za zvez. poslanca tov. Helena Borovšakova ter tov. Jože Borštnar (slednji bo kandidiral v volilni enoti, ki združuje ves šoštanjski okraj ter 15 občin celjskega okraja) dobila pri volitvah največ glasov. Zato bodo o njunih zaslugah govorili ne samo mladincem, marveč tudi njihovim staršem, sodelavcem itd. V zvezi s pripravami na volitve so mladinci obljubili še to, da bodo pri vseh volitvah opravljali kurirsko službo, nadalje, da bodo okrasili volišča, pripravili gesla, kurili kresove itd. V razpravi o vsebini osnutka republiškega zakona o obveznem šolanju kmečke mladine na kmetijskih gospodarskih šolah in to po opravljeni osemletni šolski obveznosti, so na predlog tov. IRajerja, kot zastopnika okrajnega sveta za prosveto in kulturo sklenili, da bodo па V. kongresu Ljudske mladine Slovenije predlagali, naj bi se ta zakon sprejel kot obveznost za vso republiko, ne pa da bi o njegovem izpolnjevanju odločali okraji sami! Analiza dela mladinskih organizacij v celjskem okoliškem okraju je pokazala kaj čudno sliko. Čudno ziasti v tem, da je ugotovila, da je dolga vrsta občinskih organizacij SZDL ter obč. komitejev Zveze komunistov, ki še danes niso spoznali, da so tudi oni odgovorni za delo in zlasti še za vzgojo mladine. Ne glede na to, da tudi nekatera vodstva mladinskih organizacij po tovarnah (Štore) in na vasi nosijo velik del krivde za nedelavnost mladine, se je v razpravi pokazalo, da ta delež v še večji meri odpade na družbene organizacije. V mestu Laškem je n. pr. okoii 400 mladine. Ko pa so sklicevali mestno konferenco se je na prvem sestanku zbralo 26 mladincev, od katerih je bila iz mesta samo ena mladinka, ostali pa iz tovarne »Volna«. Na drugič sklicano konferenco je prišlo 10 mladincev. Niti prvič, niti drugič ni bilo zastopnikov tamošnjih množičnih organizacij ali mestnega ljudskega odbora. Zaradi tega — ■nezainteresiranost mladine v Laškem ima globlji koren, ki bi moral zanimati odgovorne politične delavce — Laško na V. kongresu LMS ne bo imelo svojega delegata! Nadalje. Ko je član okrajnega mladinskega komiteja spraševal predsednika SZDL ter sekretarja občinskega komiteja ZK v Šmarju, kako pa kaj z mladino, mu je leta odvrnil: »Ohmi se nanje same, sicer pa tako veš, da mladina nič r>e dela!« — Res je, da tu rudi mladinski funkcionarji niso poskrbeli da bi delo zaživelo! Čeprav je tudi nekaj razumljivih vzrokov, zakaj delo mladine v pohorskem predelu ni tako živahno, kot pa v večjih krajih, in se nekateri mia- TLdor ljubi slovensko knjigo, je naročnik »Prešernove družbe« o podprli kand id a-tnarja in Helene Bo-zna poslanca — Za o odgovorne vse zaci je dinci vendarle trudijo, da bi to izboljšali, jc sekretarju osnovne organizacije ZK iz tega predela tov. Beskovniku odveč, da bi na sestankih govoril o mladinskih težavah. Podobnih primerov, da celotni odbor SZDL ali komiteji ZK ne skrbijo za delo mladine, je še več. V takšnih odnosih živijo in delajo tudi mladinci v Kozjem, v Slivnici, v Grižah itd. Mladinci so obsodili še stališče nekaterih mladih učiteljev, ki jim je javno udejstvovanje na vasi, zlasti pa pomoč mladini, deveta skrb. V Pilštanju n. pr. so štirje mladi učitelji, ki jih n: videti nikjer. Učitelj v Slivnici raje kritizira, kot pa pomaga itd, itd. Nasproti temu pa so mnoge mladinske organizacije v celjskem okraju po zadnjih konferencah zaživele novo življenje. To zlasti velja za Loče, Konjice, Zreče, Griže, Store (Beton) itd. Med temi je vsekakor najbolj delaven aktiv Betona iz Štor. Pa tudi na Polzeli se čuti nova živahnost. Na Polzeli n. pr. bodo polnoletne mladince, ki so izrazili željo, da postanejo člani SZDL sprejeli v organizacijo na slavnostnem sestanku, kjer jim bodo starejši člani SZDL govorili o pomenu volitev. Po poročilih zastopnikov mladinskih organizacij bo mladina celjskega okraja počastila V. kongres LMS z najrazličnejšimi akademijami, športnimi nastopi, slavnostnimi sejami itd. Na predvečer začetka kongresa bodo zakurili več kresov. Obljubili pa so še, da bodo v počastitev kongresa okrasili železniške postaje od Rimskih Toplic pa do Poljčan. M. B. V okolici Slov. Konjic je bilo v zadnjih dneh več sestankov član- stva SZDL, ki so jih sklicali vaški odbori. Zaradi slabe udeležbe so morali v nekaterih vaseh sestanke prvič preložiti, kot n. pr. v Konjicah, Stranicah in v Bezini. Na prvi sestanek v Konjicah je prišlo le okoli 50 ljudi, med katerimi je bilo le malo komunistov. Ko so sestanek čez nekaj dni ponovno sklicali, jih je prišlo okoli 200, kar pomeni, da se le z malo širšo agitacijo da doseči dober obisk. Razen o volilnih pripravah so govorili še o novem volilnem zakonu in o novih gospodarskih uredbah. V vaseh Tepanje in Gab rovi je so na sestankih največ razpravljali o kmetijskih problemih, saj je večina od strani odbora, kar je vse graje vredno. Ker tam stanuje precej delavcev iz tovarne usnja KONUS, bo pri delu v tej vasi pomagala tudi tovarniška sindikalna podružnica. Tudi na Stranicah se ne morejo pohvaliti s svojim delom, prav posebno še z ozirom na to, da je tam lepo število komunistov, ki bi v prvi vrsti morali skrbeti za politično delo. Ti prvi sestanki so vsekakor že dali nekako okvirno sliko političnega dela na vaseh in kažejo, da se Ljudje v precejšnji meri zanimajo za različna vprašanja in je odvisno največ od odbornikov, kako jim znajo na to dati pravilna pojasnila. Na sestankih so razpravljali tudi o volitvah in kandidatih. prebivalcev kmetov. V Špitaliču pa je glavni problem elektrifikacija tega kraja, saj je to področje razen Bezi- ne še edino v konjiški občini, ki nima električne napeljave. Aktivno politično in gospodarsko delo v tem okolišu pa do neke mere zavirajo razna drobna medsebojna trenja, ki bi pri tako važnih vprašanjih vsekakor morala odpasti. Slabše je s sestanki v Bezini, kjer ni v dovoljni meri čutiti dela vaškega odbora SZDL. Kot so pozneje ljudje povedali, za sestanek niti niso bili obveščeni И VČEBAJŠMJE BKBtiE IZDAJE Maršal Tito zastopstvu EV. kongresa AFZ Beograd, 23. sept. Danes ob 4. uri popoldne je sprejel predsednik republike Josip Broz Tito delegacijo IV. kongresa AFZ, ki sta jo vodili Vida Tomšič in Bosa Cvetic. Delegacija je izročila maršalu pozdrave kongresa, ga seznanila z delom kongresom in izročila darila okrajnih organizacij. Predsednik republike se je zadržal v daljšem razgovoru z delegatkami in jim med drugim dejal: »Glede vašega dela na vasi bi želel reci nekoliko besed. Ne morete iti v svojem delu z nekim naprej pripravljenim šablonskim programom. Na terenu je treba stalno proučevati probleme vsake posamezne vasi, mesta, kraja in republike in morate jemati v obzir vse aktualne momente, kot n. pr. religioznost v Hrvatski, Sloveniji itd. Ne gre tu za neko kampanjsko borbo proti religiji, marveč za borbo proti protiljudskim duhovnikom, proti onim, ki delajo danes proti naši državi in prihajajo na tereniu v spor z njabolj zavednimi ljudmi na deželi. Najbolj zavedne žene, zlasti na vasi, so v manjšini in bi bile izolirane, če bj objasniva le ženam, naj ne gredo v cerkev, ne bi pa razkrinkavale takih proti-ljudskih duhovnikov. Ljudem je treba vse stvari politično objas-njevati. Drugo, duhovniki, ki delajo ŠAH Z.rich. 28. sept. Rezultati prekinjenih partij Iz XV. kola Scni-s¡ow : Petrosjan remi. Boleslav-ski : Euwe remi. Bronstein : Gli-gorič 1:0. Rezultati prekinjenih partij iz XIV. kola: Boleslavski : Talbert remi. Geler : Szabo remi K eres : Petrosian igrata. Keres ima dobljeno pozicijo Stanje po XVI. kolu: Smislow 10 Reshewsky 8 in pol (2). Na1-dorf 8 in pol Bronstein 8 (1). Euwe in Boleslavski po 8 Petrosian 7 in pol (1). Keres in Tamja-nov po 7 (l) Kotov 7 Avertrach. Szabo in Geler po 6 in pol. GH-gorič 6. StahlbeTg 4. Danes igrajo v 17. polu: Stahlberg : Kotov Euwe : Geler Szabo : Smislow. Auerbach : Keres. Petrosian : Reshewsky. Naiđorf: Bronstein. Tamianov : Gligorič. Boleslavski je prost. Opatija. 28. sept. Rezultati ХП. ëahovskega turnirja v Opatiji: —■ Porecca : Matanovič remi Wade : Fuderer remi. Vidmar ml. : Milič remi. Unzicker : Nikolac remi. Ivkov : Raber remi. Bertok : Beni 1:1. Pirc : Küpper 1:0. dr. Vidmar : Golombek remi. Donner : Udovčič prekinjeno Ponovna prekinjena cartiia Milič : Pirc s šansami Miliča za zmago. Stanje po ХГГ. kolu: Matanovič 9 in pol. Fuderer 9. Rabar 8. Ivkov- in Unzicker 7 in pol. Piro 7 tl). Donner 6 in pol (1). Vidmar mlajši 6 itd. Rezultati ХП. kola ženskega mednarodnega šamoionata: Lazarevič : Baninijeva 0:1 Nagy — Velimirovič 1:0. Bussers : Hemskerk remi. Kazakova : Bašič prekinjeno. Timotejeva : Timet remi. Rodič — Delak — Delak — Karf prekinjeno. Nedelj-kovič : Rozami remi. Hausner : Kudema 0:1. Vukovič : Puder renti. proti današnji stvarnosti, najdejo zelo spretno različne oblike dela, ki so včasih zelo vabljive, zlasti tam, kjer ženske in mladinske organizacije ne obračajo pozornosti na tisto, kar je potrebno v življenju ljudi. Ljudje ne želijo živeti suhoparno, zato jih boste videli, da se zbirajo okoli cerkve, pojejo in se razvedrujejo, ker nimajo druge zabave. Treba je najti razne možnosti zabave za žene in otroke in potem razvijati med njimi politično deilo. Nisem proti temu, da se razbija predsodke. Toda to je dolgotrajen proces. Sedaj nam je važna zlasti borba za mladino. V posameznih krajih so jo osvojili duhovniki. Najdejo jüm razne načine zabave, igrajo z mladino celo nogomet, kar vse delajo s posebno nalogo, da nam mladino zastrupljajo. Zato je mladina problem za sebe in ve žene ste to morale videti in mislim, da ste tudi podvzemale ukrepe. V poslednjem času Je pri nas nastal tu in tam negativen odnos med moško in žensko mladino. Nimamo ničesar proti temu, da se tant in dekle imata rada, ali vseeno mora obstojati neka meja v moralnem pogledu. Temu vprašanju morajo ženske mladinske organizacije posvetiti posebno pozornost, kajti imamo veliko deklet, ki nimajo mater. Najdite obliko, da jih vzgajate, kajti so tudi ma- tere, ki tega ne delajo pravilno. V zadnjih letih sem opazil, da se povrača nekakšen star način gledanja na žene celo pri komunistih. Žene teže dobijo zaposlitev in jih odpuščajo iz tovarn. O tem sem na več mestih govoril z delovnimi kolektivi in jih opozoril, naj pazijo na to. Odkar smo prešli na gospodarski račun, gledajo mnogi kolektivi samo na povečanje plačnega fonda, čeprav celo na račun odpuščanja žena. Toda, taka borba za dinar vsebuje protisocialistično tendenco. O tem sem prejel tudi več pritožb in lahko rečem, da je bilo več težkih stvari. Vsi ti problemi in negativni pojavi imajo svojo davno preteklost in jih ni mogoče rešiti naenkrat in kampanjsko. Tu nas čaka dolgotrajna borba in poltično delo, da bi dosegli pri ljudeb pravilno razumevanje. Z administrativnimi ukrepi se tu ne da ničesar storiti. Prav zaradi teh problemov ima vaša organizacija svojo upravičenost. To je vaš osnovni delo-krog. Cim bolj zavestna postane žena, tem manj možnosti obstoja, da bi moški, ki so glede žena manj zavedni, postopali do žena po starih običajih. Potrebno je, da se tako možje kakor žene obojestransko borijo za odpravljanje negativnih pojmovanj v odnosih do žena.a Na koncu sprejema je predsednik Tito želel ženam Jugoslavie novih uspehov pri delu njihove organizacije. Lord Harding o manevrih JLA London, 28. sept. (r). Sef britanskega imperialnega generalnega štaba lord Harding se je danes vrnil iz Jugoslavije, kjer se je udeležil jesenskih manevrov JLA. Ob tej priliki je dal britanskemu radia izjavo, v kateri pravi: »Po končanih manevrih JLA sem v soboto zapustil Zagreb. To so bili največji manevri, kar jih je bilo kdaj v Jugoslaviji. V njih so sodelovale enote jugoslovanske vojske in letalstva. Manevri so bili na področju vzhodno od Zagreba. Sodelovale so sile »modrih« in »rdečih«. »Modri« so prodirali z vzhoda. Najprej so jih zadržale gibljive sile »rdečih«, nato pa so jih vzhodno od Zagreba popolnoma zaustavile. Vse to je spremljal velik protinapad »rdečih« sil. Ves manever je bil zasnovan na solidni zamisli in je bil v celoti dobro izveden. Obiskal sem vse tipe komand in si tako ustvaril vsestransko sliko o jugoslovanskih oboroženih silah v resničnih maneverskih pogojih. Največji vtis je napravila name vztrajnost, okretnost in disciplina vojakov. V vsej armadi vlada trdna enotnost. Jugoslovanski vojaki so zelo borbenega duha in izredno vzdržljivi. Cete, ki sem jih videl, so bile iz vseh delov države. Pokazale so, da znajo upravljati moderno tehniko in opremo. Gledal sem, kako so gradili most in kako so šli čez ta most težki tanki. Most je bil pravočasno zgrajen, vojaki pa so zelo spretno upravljali tanke. Teren je bil valovit in pokrit z nizkim drevjem, ter je bilo zelo malo cest. Vreme je bilo na splošno toplo, toda 2 dni je neprestano deževalo. Izkušnje, ki so si jih vojaki in oficirji pridobili, ali jih nasledili iz partizanske vojne, so jim tu bile zelo dobrodošle. Vse akcije, ki sem jih videl, so bile izvedene z vsestransko iniciativnostjo in poletom. Večkrat sem srečal maršala Tita in nekatere višje oficirje, ki sem jib poznati še od prej, med njimi generala Peko Dapčeviča, šefa generalnega štaba JLA, na katerega povabilo sem prišel v Jugoslavijo. Povsod sem bil prijateljsko, odkritosrčno in gostoljubno sprejet. Zelo sem hvaležen JLA, da mj je nudila priložnost videti njene manevre ter obnoviti stara in ustvariti nova prijateljstva. Upam, je končal lord Harding svojo izjavo, da bo ta moj obisk v Jugoslaviji prispevek k boljšemu razumevanju naših skupnih obrambnih problemov. IZ MURSKOSOBOŠKE SODNE KRONIKE Janez Rajner, doma iz ljutomerskega okraja, ie že avgusta leta 1951 pobegnil iz kazensko poboljševalnega zavoda, kjer je prestajal kazen. Rajner je pobegnil čez mejo v Avstri- i'o in nato organiziral več pajdašev, :i so vzdrževali zvezo čez mejo. Uspelo mu je, da je skupaj z njimi spravil čez mejo, seveda za visoke nagrade, več ljudi. To je delal vse do aprila letos, ko so ga obmejni organi zasačili pri ilegalnem prehodu državne meje. Rajner se je ukvarjal tudi s preprodajanjem raznega inozemskega blaga, tako nylon nogavic, nalivnih peres itd.' Pri tem so Rajnerju poma- fali tudi njegova žena, hči Anica ter tefan Felhar iz Renkovcev, Ivan Hartman iz Beltincev, Milenko Utro-bičič iz okolice Splita, Mirko Zlojutro iz Zagreba ter Maks in Marica Strajn-šek iz Radgone. Vsi imenovani so se za svoja kazniva dejanja zagovarjali gred okrajnim sodiščem v Murski obeti. Janez Rajner je z ozirom na prejšnjo sodbo okrožnega sodišča v Varaždinu in vrhovnega sodišča LR Hrvatske (obsodilo ga je na 12 let strogega zapora) obsojen na 16 let strogega zapora, omejitev državljanskih pravic za dobo treh let in za- flembo celotnega premoženja, Štefan elliar na 4 leta in 6 mesecev strogega ^ zapora, Milenko Utrobičič na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora, Ivan Hartman na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, Mirko Zlojutro na eno leto strogega zapora, Neža Rajner in Maks Sirajnšek pa vsak na 1 leto zapora, ostali pa na manjše kazni. • Pred okrajnim sodiščem v Murski Soboti se je te dni zagovarjal Koloman Žižek, doma iz Dolgo vaških goric. Ta je 31. julija letos brez dovoljenja peljal deset ljudi na traktorju Uni-mog s prikolico TAM iz Murske Sobote v Prosenjakovce. Pri sebi je imel le amatersko šofersko izkaznico, s. katero ni bil upravičen prevažati ljudi. Na tej poti se je zaradi slabega upravljanja z vozilom traktor s prikolico prevrnil, pri čemer je dobil Aleksander Kološa iz Prosenjakovcev smrtne, Vilma Liipaj pa težke telesne poškodbe. Pri^ tarktorju samem je nastala velika škoda. Kako malomarno je ravnal Žižek nam pove njegov zagovor, ko pravi, da od leta 1949 sploh ni imel več v rokah motornega vozila (po poklicu je namreč trgovski pomočnik) in da je omenjenega dne, ko se je zgodila nesreča, prvič v življenju vozil traktor Unimog in še s prikolico. Sreča v nesreči je, da zaradi Žižkove malomarnosti ni prišlo do več človeških žrtev, saj je cesta Murska Sobota—-Prosenjakovci znana po izredno strmih klancilh. Okrajno sodišče v Murski Soboti je malomarnega in brezvestnega šoferja obsodilo na 2 leti zapora. & tntnon DEŽURNA LEKARNA Sreda. 30. sept. : Lekarna »Tabor«. Trg armade 3. Četrtek. 1. okt.: Lekarna »Melje«. Meljska c. 2. RADIO MARIBOR Sreda. 30. sept.: od 12 do 16 prenos iz Ljubljane; ob 16 kulturni pregled; ob 16.10 Ravel »Španska rapsodija« in »Otrok m čarovnija«; ob 16.30 poslušajte domača poročila; ob 16.40 zabavna glasba, vmes objave in oglasi; od 17 do 23 prenos iz Ljubljane. Četrtek, 1. okt.: od 12 do 16 prenos iz Ljubljane; vmes ob 13 oddaja v madžarščini; ob 16 pomenek s poslušalci: ob 16 10 melodije iz filma »Rapsodija otožnosti«; ob 16.30 preigled domačih dogodkov, vremenska nar>oved in točen čas; ob 16.45 zabavna glasba, vmes objave in oglasi; od 17 do 23 prenos iz Ljubljane. KINO MARIBOR »PARTIZAN«; (30. sept. in 1. okt.) japonski film »v gozdu«. »UDARNIK«: (30. sept.) francoski film »Vsi. ano morilci« »POBREŽJE«; ameriški film »Aretacija«. »STUDENCI«; ameriški film »Afera na Trinidadu«. MURSKA SOBOTA »MESTNI KINO«; mehiški film »La Malquerida«. PTUJ »MESTNI КШО«: francoski film »Pariz poje«. VESTI IZ CELJA Te dni je bilo končano trasiranje nove partizanske ceste čez Dobrovlje. Trasa v treh variantah je predložena v odobritev revizijski komisiji gradbenih projektov v Ljubljani. Cesta bo zaenkrat speljana do vrha Dobrovelj v območje okraja Celje okolica. Precejšnji del trase spada v področje šoštanjskega okraja, zato. agilni režijski odbor za gradnjo ceste upravičeno upa na pomoč šoštanjskega okraja. Do te ceste bo speljana tudi avtocesta iz Letuša. KOLEDAR Sreda. 30. septembra; Jelka. Četrtek. 1. oktobre; Velja. ♦ 30. IX. 1042. — V Vipavski dolini nad 'Ozeljanom ustanovljen I. primorski bataljon Simona Gregorčiča. 30. IX. 1947. — Ustanovljene Zveza borcev NOV. RAZPORED NEDELJSKE DEŽURNE SLUŽBE MESTA CELJE ZA MESEC OKTOBER Dne 4. oktobra tov. dr. Čerin Josip. Celje. Cankarjeva ul. 9; dne 11. oktobra tov. dr. Bitenc Maks. Celje. Cankarjeva ul. 11; dne 18 oktobra tov. dr. Sevšek Maksim Celje. Ljubljanska c. 36; dne 25. oktobra tov. dr. Fišer Jože Celje Križišnikova ul. 7. Nedeljska dežurna služba tra j« od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Na pravni fakulteti je diplomiral Jože Stanovnik. Iskreno čestitamo! Stomatološka fakulteta v Ljubljani se najtopleje zahvaljuje Mestnemu ljudskemu odboru Ce_ lje za izdatno podporo za gradnjo. 6688-d A. O. Liubljana-matica. V četrtek 1. oktobra organizacijski sestanek alpinistov v društveni Disami ob 20 uri. Javno tožilstvo LR Slovenije se je preselilo jz Nebotičnika v sodno poslopje na Marksovem tn?m (III. nadstroo-îe d^sno). 6691-d Novi začetni plesni tečaji »Centrale pleme šole« — Petkovško-vo nabrežje 37 se bodo pričeli v četrtek 1. in soboto 3. okt od 18. do 20. ure m v nedeljo 4. okt. od 10 do 12. dopoldne — posebno priporočiiivo za študent in okoličane. Vpisovanje vsak dan od 17. do 20. Poučuje mojster Jenko. Danes sveže morske ribe. v ribarnici. O'bi’ne padavVie letos povzročajo, 'da krompir gnije. Pameten gospodar bo nosu! svoj krompir s praškem »KROSAN«. M as tne m ad etre v ehleki vem odstrani preparat št. 27. — Nudi-io vse diroiger je — na debelo Gallusovo nabrežje 11. 6505-d KINA VINO - železom Izvrstno okrepčuloče sredstvo ze oslabele onemogle, slabokrvne rekonvalescente itd do. hite r lekarnah Zahtevalte povsod le originalno stekleničko z rašč!tnim znakom tovarne zdravil ►LEK« 38-n GLEDALIŠČE »DRAMA« — Ljubljana Sreda 30. sept. ob 20: Molière »Žlahtni meščan« Premiera Izven Otvoritev dramske sezone. Petek 2 okt. ob 20; Cankar »Hlapci«. Gostovanje v Kočevju Nedelja. 4. okt. ob 20: Moliere »Žlahtni meščan« Izven. Drama odpre novo sezono v sredo. 30. t. m. z Moliérovim »Žlahtnim meščanom« v novem prevodu Josipa Vidmarja, v režiji Hinka Leskovška in inscenaciji inž. Molke. V naslovni vlogi nastopi Stane Sever. Glasbo je napisal Marijan Lipovšek, sodeluje operai balet, operni solisti, člani o-rkestra in zbora Slov. filharmonije. dirigira Jakov Cipci. Zaradi izrednih stroškov je vstopnina za to predstavo zvišana. Nova člana ljubljanske Drame, tov. Jurij Souček in Andrej Kr-rent. nastopita prvič na premieri Moláerovejga »Žlahtnega meščana«, prvi v vloigf Coviella. drugi v vlogi Kleonta. Šentjakobsko GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom Petek 2. oktobra ob 20; Nestroy. Likar »Ah ta ljubezen šm en tena«. Veseloigra z godbo petjem in plesom Izven Sobota. 3 oktobra ob 20; Hašek-Reiman »Dobri vojak Švejk«. Izven. Nedelja 4 oktobrß ob 20: Hašek» Reiman: »Dobri vojak Svejk«. Izven. Ker sta bili obe zadnji predstavi »Smontarne ljubezni« razprodani in mnogo obiskovalcev ni dobilo več vstopnic in ker bo le še nekaj predstav te zabavne veseloigre kupite vstopnice že v predprodaji od četrtke dalje. Vstopnice rezervirate lahko telefonico št 20923. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda. 30. sept. ob 20: V. Oerirk »Ko bi padli oživeli« Zaključena predstava za LMS Vstopnice so v prodaji pri MK LMS. Sobota. 3. oktobra ob 20: Tagore »Chitra«. Premiera Izven. Nedelja. 4. oktobra ob 20: M. G. Sauvajon »Trinajst jih bo«. Izven. Tretja letošnja premiera bo »Chi-tra« poetična drama indijskega pisatelj a Rabindrana th a Ta gora ki bo ob tej priložnosti prvič uprizorjena na jugoslovanskem odru. Delo je prevedel pok. Miren Jarc. glasbo, ki je pri tej predstavi enakovreden sestavni del kot besedilo, pa je napisal Vilko Ukmar. V glavnih vlogah sodelujejo Slavka Glavinova Meta Pugljeva. Janez F. Presetnik in Jože Lončina. Režiser je Mirko Mahnič. scenograf pa Milan Butina. Ki N O KINO .UNION«: ecnerifikl filra »Tramvaj — poželenje«. Brez t«imka. Predstave ob 16 18J5 in 20.30 KINO »KOMUNA«: amer. barvni film »Ostržek«. Tednik: Filmske novosti št. 39. Predstave ob 16. 18 in 20. KINO »Sitoga«: angl. film »Tre. nutek obupa«. Tednik. Predstave ob 16. 18 m 20. KINO »SOČA«; premiera amori, ške barvne risanke »Dumbo«. Tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh štirih k.nematografih od 10 do 11. ter od 15. dalje. L KINO »TIVOLI«: amer. film »Odločitev pred zarot. Tednik. Predstava ob 20 L. KINO »BEŽIGRAD«: angleški fum »Leseni konj« Tednik — Predstava ob 20. Prodaja vstop, nac v obeh letnih kinematogra. f’h uro pred pričetkom pred-stave. KINO »SISKA«: francoski film »Pravna identitete«. Tednik — Predstava ob 16 18 in 20 Pro. daja vstopnic od 15 dalje KINO »TRIGLAV«; ital. ÍHm — »Težka leta«. Brez tednika Pred. Stavi ob 18 in 20. Prodaja vstop-ni c od 17. dalje. .LITOSTROJ: amer. barvni film »Rudniki kralja Salamona« ob 17,30. Ob 20. amer. film »Mreža«. Prodaja vstopnic en0 uro pred pričetkom. CELJE UM ION: ameriški film »Dolgo je pomnil«. CELJE DOM IN LETNI: amer. film »Veliki grešnik«. BLED: franc, film »Najsrečnejši dnevi«. KAMNIK: jugoslov. film »Vsi na m-orje«. ZADOBROVA: amer. film »Viva Zapata«. VEVČE: amer. film »Napolni čašo«. DOM2ALE: avstrij. film »Ustreljen ob zori«. NOVO MESTO »KRKA«: angle, skl film »Najsrečnejši dnevi«. V četrtek isto. ROGAŠKA SLATINA: francoski vohunski film »Ustreljen, pred zoro«. ŽALEC: angleški film »Cez noi rojena«. V četrtek isto. KRANJ »STOR2IC«: ameriški barvni film »Onstran Missou. rija« in tednik ob 16j 18 in 20. V četrtek isto. VREME Naipcved za sredo, dne 30. septembra 1953: Menjajoče oblačno vreme z jutranjo meglo po kotlinah. Temperatura ponoči od 5 do 10 stopinj n* Primorskem do 15 stopinj, podnevi od 15 do 22 stopinj. ŠOLSTVO Delavska gimnazija v Ljubljani. Redni pouk prične v ponedeljek, 5. oktobra t. 1. ob 19. uri. RADIO Spored za sredo Poročila: 5.45, 6.30. 12.30. 15 00, 17.00. 19.00, 22.00. 7.00 do 7.05* Odgovor? gospodinjam — 12.00 Opoldanski koncert. 13.00 Z obiskov pri pionirjih. 13.15 Pester spored slovenske narodne glasbe — Sodelujejo: Branka Strgar Avgust Stanko. Vaški kvintet in zbor »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja. 14.00 Zabavni zvoki — vmes ob 14.20 do 14.30 Kulturni pregled — in ob 14.30 do 14.40 Radijske reklame. 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo — Pino Vatovec: Carjev slon (ponovitev). 16.00 Naši solisti Vam igrajo . . . 17.10 Dvajset minut z Richardom Rodger-som. Georgeom Meiachrinom in Georgeom Gershwinom 17.30 Ob 25-letnici Radia Ljubljana: Listi iz radijske kronike. 18.15 Skladbe Josipa Michla. Vasilija Mirka. Benjamina m Gustava Ipavca. — 18.30 Zunanje-polirični feljton. — 13.45 Stare in nove melodije igra na klavir Mojmiir Sepe. 20.00 Domače aktualnosti. 20.10 Ob tednu Radia Ljubljana. Večer opernih arij — Sodelujejo: sopranistka Nada Vidmar, alristka Nada Putar. baritonist Vladimir Ruždjak in tenorist Mira Brajnik ter operni orkester, dirigent Bogo Leskovic. 22.15 Plesna glasba — Sodeluje plesni orkester Radia Ljubljana: 23.00 do 24.00 na valu 327.1 m: Oddaja Radia Jugoslavi- ja za tujino. (Prenos iz Zagreba). PREDAVANJA Slovemisiko kemijsko društvo vabi na predavanje dr. George Szas-za (Office of Naval Research. Washington) o temi »Omejena vrt-ljivost skupin v večatomskih molekulah«. Predavanje bo v Četrtek. 1. oktobra ob 18. uri v Kemijski predavalnica na Realki. Vegova 4. Odbor društva zobozdravstvenih, delavcev Slovenije obvešča članstvo. da bosta na množičnem sestanku v petek 2. oktobra ob 20. uri v običajnem prostoru predavala doc. dr. Volovšek o kongresu avstrijskih stomatologov v Bad Aussee in as. dr. Krušič o novostih iz tuje literature. Seminar laboratorijske protetike bo v soboto ob 7.15. seminarja konzerva-tive in paradenteze pa ob 9.30 v prostorih Z obo tehnične srednje šole. 6710-O Pl T A ÏTAT АТГ ERICH MARIA REMARQUE „öLAV UjLUA i ui____________________________ZMAGE“ Wiesenhoff je rekel nekaj, česar Ravie ni razumel. »Kajpada,« je odgovorila Ruth Goldberg prepirljivo. »Kdo pa ui blazen? Da je star, to vem tudi sama.« »Pusti to,« je rekla čez trenutek. »Zdaj nisem pri volji. Nisem razpoložena.« Wiesenhoff je nekaj odgovoril. »Tebi je lahko govoriti,« je rekla. »On ima vendar denar. Jaz nimam niti centima. In ti —.« Ravie je vstal. Pogledal je na telefon in se obotavljal. Bilo je že skoraj deset. O Joani ni slišal ničesar več, odkar je davi odšla. Ni je vprašal, ali zvečer pride. Zatrdno je bil prepričan, da pride. Zdaj ni bil več. »Zate je preprosta stvar! Ti hočeš samo svojo zabavo, to je vse,« je rekla gospa Goldberg. Ravie je odšel k Morozovu. Njegova soba je bila zaklenjena. Odšel je po stopnicah navzdol v katakombo. »Će kdo pokliče, sem jaz tu doli,« je rekel oskrbniku. Morozov je bil spodaj. Igral je šah z nekim rdečelascem. Nekaj žensk je sedelo po kotih naokrog. Pletle so ali brale s skrbnimi obrazi. Ravie je nekaj časa gledal igro. Rdečelasec je bil dober. Igral je naglo in docela neprizadeto, in Morozov je bil na tem, da bo izgubil. »Kaj vse se tukaj primeri z menoj, kaj?« je vprašal. Ravie je skomizgnil z r^eçi. Rdçcelaspc se je ozrl kvišku. »To je gospod Finkenstein,« je rekel Morozov. »Novopečen iz Nemčije.« Ravie je pokimal. »Kako je kaj tam zdaj?« je vprašal brez zanimanja, samo da je nekaj dejal. Rdečelasec je dvignil ramena in ni rekel ničesar. Ravie tudi ni česa pričakoval. To je bilo samo v prvih letih: hlastno vpraševanje, pričakovanje, mrzlično prisluškovanje kakemu zlomu. Zidaj je vsakdo že vedel, da samó vojna lahko sproži to. Vsak človek s trohico pameti je takisto vedel, da ima vlada, ki je reševala svoj problem brezposelnosti z vojno industrijo, samo dve možnosti: vojno ali notranji polom. Torej vojna. »Mat,« je rekel Finkenstein brez navdušenja in se dvignil. Ozrl se je v Ravica. »Kaj naj človek napravi, da bo spal? Jaz ne morem spati tukaj. Zaspim in se prècej spet zbudim.« »Piti,« je rekel Morozov. »Burgundca, veliko burgundca ali piva.« »Jaz ne pijem. Hodil sem že po cele ure po cestah, dokler se mi ni zdelo, da sem do smrti utrujen. Nič ne pomaga. Ne morem spati.« »Dal vam bom nekaj tablet,« je rekel Ravie. »Pojdite z menoj v sobo.« »Pridi nazaj. Ravie,« je zaklical Morozov za njim. »Ne pusti me tukaj samega, brate!« Nekaj žensk je pogledalo kvišku. Nato so dalje pletle ali brale, kakor bi zaviselo njihovo življenje od tega. Ravie je odšel s Finkenstei.nom proti svoji sobi. Ko je odprl vrata, mu je nočni zrak zavel skozi okno naproti kakor teman, hladen val. Globoko je zajel sapo, privil luč in se naglo ozrl po prostoru. Nikogar ni кф>. Dal je. Finkensteiim nekaj, tablet, _ »Hvala,« je rekel Finkenstein, ne da bi trenil z obrazom, ter se izgubil kakor senca. Ravie je hipoma vedel, da Joan ne bo prišla. Vedel je takisto, da si je bil že davi svest tega. Le da ni hotel, da bi bilo to res. Ozrl se je okrog sebe, kakor da mu je nekdo za hrbtom nekaj dejal. Naenkrat je bilo vse jasno in preprosto. Dosegla je bila z njim, kar je hotela, in zdaj si je dala časa. Kaj neki je pričakoval? Da bo vse vrgla od sebe zavoljo njega? Da se bo vrnila, kakor prej? Kakšna norost. Kajpada je bil tu nekdo drug in ne samo nekdo drug, marveč tudi neko čisto drugo življenje, ki ga ni hotela opustiti! Odšel je spet navzdol. Čutil se je precej klavrnega. »Kdo klical?« je vprašal. Nočni oskrbnik, ki je ravno prišel, je odmajal z glavo in imel polna usta česnove klobase. »Poziva čakam. Za zdaj bom spodaj.« Vrnil se je k Morozovu. Odigrala sta partijo šaha. Morozov je dobil in zadovoljno pogledal okrog sebe. Ženske so medtem brez glasu izginile. Pozvonil je z ministrantovskim zvončkom. »Clarisse! Vrč rosé.« »Tale Finkenstein igra kakor šivalni stroj,« je povedal. »Želodec se mi obrača! Matematik. Jaz sovražim dovršenost. To ni človeško.« Ozrl se je v Ravica. »Cernu pa si tukaj tak večer?« »Poziva čakam.« »Si že spet na tem, da bi komu na znanstven način vzel življenje?« cera j sem nekomu želodec izrezal.«