NAJEM ŠEFOV Gorenjska y Banka liiinka .< iw,iluhoni Vaši zakladi na varnem VARNOST KRANJ MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 Srečno in varno novo leto 2001 vam želi Varnost Kranj 1 E-mail:vornos!@varnost-kroni.si 0EZURNI CENTER 1 1 http://wwvv.varnost-krani.si (04)20 15 100 | AVTOHIŠA VRTAČ Kranj Audi Delavska 4, Straiišče pri Kranju Email:avtohisa.vrtac@avtohisavrtac.si A^/OTJ AO OAA http://www.avtohisavrtoc.si %#■•/£■# VVCUV (M)SHMcJJ©SSIGLAS Leto LIH - ISSN 0352 - 6666 - št. 101 - CENA 210 SIT (12,50 HRK) V NOVO LETO 2001 Sava teče dol, Gorenjska gre pa gor Zdaj gre zares. V letu 2000 smo še lahko ugibali, ali je to zadnje leto drugega tisočletja ali prvo v tretjem? Naj bo prvo ali drugo, v letu 2001 bomo zagotovo v tretjem! Kranj, četrtek, 28. decembra 2000 Sicer pa lahko rečemo tudi, daje bilo minulo leto prehodno. Zgodilo seje kot nekakšna jubilejna medigra. Jezus Kristus sicer ni bil Gorenjec, a vera, ki naj bi se z njim porodila pred 201)0 leti v Betlehemu, je zaznamovala tudi nas in našo deželo. Njegove cerkve stojijo vsepovsod, bazilika Marije Pomagaj na Brezjah je od Novega leta 2000 slovensko narodno svetišče, njena cerkev na otoku sredi Blejskega jezera in cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru sta dve od slovenskih nacionalnih ikon, naša kultura je od Krsta pri Savici zaznamovana s predvsem pa obresti in dobiček, dol pa stroški, inflacija in brezposelnost. Hkrati mižimo pred dejstvom, da gre tudi pri Gorenjcih nekaj vztrajno dol: naše število. Število vseh Gorenjcev skupaj se je v minulih letih celo zmanjšalo, naravni prirastek kot razlika med številom novorojenih in umrlih je komaj še pozitiven, več ljudi se je iz. naše dežele odselilo kot priselilo... lo nam res ni v čast! Kadar številke kažejo dol, radi pogledujemo gor. V nebo ali vsaj na Triglav. Če nam samim ne gre najbolje, se tembolj veselimo uspehov, ki krščanstvom. Okoli leta 1000 so nastali Briž.in- jih dosegajo nekateri rojaki. Vrhunski športniki, ski spomeniki, najstarejše nam ohranjeno besedilo v stari slovenščini, kije služilo pokristjanjevanju tedanjih Karantancev in Kranjcev. Pred 200 leti seje v Vrbi rodil pesnik, čigar pesmi so spremljale Slovence na poti v obljubljeno deželo, do samostojne in neodvisne Republike Slovenije, izglasovane na plebiscitu pred JO leti. Drž.ava, ki je bila takrat rojena, ima za himno Prešernovo Zdravljico, prvi predsednik njenega parlamenta pa je bd Gorenjec France Bučar. denimo. Ti so bili v minulem letu res gor, čisto na vrhu, med njimi kar nekaj Gorenjcev. Blejka Špela Pretnar je osvojila kristalni globus v sla-lomskih tekmah svetovnega pokala, blejska veslača Iztok Čop in Luka Špik zlato medaljo v dvojnem dvojcu na olimpijskih igrah v Syd-nevju. Jezerjan Davo Karničar pa je šel čisto gor, na vrh Everesta, in se potem z. njega spustil na smučeh; prvi na svetu je v eni, neprekinjeni vožnji opravil ta drzni spust. Šel je gor, da bi na To je tisto, kar nas je zaznamovalo in česar poseben način z.ablestel med tistimi, ki so uspe-smo se v letu 2000 spominjali. Smo v njem tudi li priti tudi dol. kaj novega dosegli? Smo šli, kamor in kakor se Gorenjcem spodobi - gor? Pa ne samo v mislih, v molitvah in s Prešernom na ustih? Če bi se tako spraševali pred kakimi 50 leti, bi v odgovor naštevali nove delovne zmage. Poudarili bi, da so na Jesenicah proizvedli še več ž.eleza in jekla - v tonah, da so čevljarji v Tržiču, Kranju in Ž.ireh naredili še več parov - v tisočih, da je na volitvah več kot sto odstotkov delovnih ljudi in občanov glasovalo za novo, ljudsko oblast, da se je gor, na Gorenjsko, poleti pripeljal sam maršal lito! Skratka: vse je šlo gor! Zdaj nikogar več ne zanimajo tone in pari, zato pa tembolj odstotki in dohodki. Zanima nas, za koliko bodo šle gor plače, pokojnine in štipendije. Je po vsem tem mogoče reči, da gremo Gorenjci še vedno gor, čeprav Sava teče dol, hvala Bogu, z njo pa, žal, tudi nekatere številke. Ene so tiste, za katere se zmanjšujemo sami, druge one, ki odtekajo ob Savi navzdol, v ljubljanske blagajne. A to so le številke. Važ.no je, da tudi v tretjem tisočletju ostanemo, kar in kjer smo -Slovenci na Gorenjskem. Nekatere od težav, ki se nezadržno bliž.ajo, že slutimo; gospodarske in politične bodo slej ko prej, na novo se utegnemo soočiti z narodnostnimi in ekološkimi. Bomo leta 3000 sploh še tu, bomo še govorili slovensko? Bog daj! Da bi bilo leto 2001 v teh rečeh le ogrevanje za preizkušnje, ki gotovo pridejo, a zaenkrat morda še počakajo! • Miha Naglic Gorenjci med najboljšimi Ljubljana, 28. decembra - Pretekli teden so bili izbrani tudi najboljši slovenski športniki v letu 2000 in športnik stoletja. Veliko najboljših je z Gorenjskega, kar je za nas posebna čast. Ob izboru najboljših je bilo slišati pripombe, da med njimi ni odličnega telovadca Petkovška in padalcev, ki so blesteli na svetovnem prvenstvu kot na primer Borut Erjavec. STRAN 22 V Svatnah nad St. Jakobom v Rožu na Koroškem Miklovi spomin negujejo na Zalo Naslednja številka Gorenjskega glasa bo izšla v petek, 5. januarja. Spoštoi/anim naAočnifcom in b/talcem, posloi/nim pafttneftjem, nekdanjim in sedanjim sodelai/cem te/t t/sem, fet ste nam pteali in poslali najlepše gelje ga leto 2001, gefemo i/eltfeo s/teče, getoat/ja in uspefiot/ v letu, ki pjttfiaja. Uredništvo Gorenjskega glasa ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI RUMENE STRANI TO tel. 01) 436 53 90. fax 01 436 85 20. www.intermarketing.si I N T E R MARKETING LITZEN - OSOJŠĆICA. veliko smučišče v bližini Beljaka, oderne žičnice, dolge in urejene proge, umetni sneg, raj za smučarje In deskarje na snegu. Smučarske karte s popusti za posameznike, družine in skupine: SKIPASS TRAVE L KRANJSKA GORA Wi Škipass v poslovalnicah v Kranjski 1'^ TRAVU 8°ri v Hotelu Kotnik, • tel.: 04 - 582 10 00 in na avtocesti pred Karavanškim predorom v stavbi Petrol, tel.: 04 - 586 15 31. Internet: www.skipasstravel.si GerlitzeN glavni trg 20,4000 kranj pon.-pet.: 9.00-17.00, sobota: 9.00-13.00 tol./fax: 080 1700 www.center-mladih.com v; rs i O i* I« il * 6889 9770352666025 D/t Cl AlfEMI II r\J SliVf Enill ureja: Jože fKošgjek PO SLOVENIJI IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Gradnja gorenjske avtoceste Predor pod Ijubenskim grebenom Kranj, 28. decembra - Hkrati z gradnjo novega pasu avtoceste med Podtaborom in Črnivcem bo treba modernizirati tudi sedanji predor in že zgrajeno cesto. Na seji odbora državnega zbora za infrastrukturo in okolje so obravnavali tudi variante poteka avtoceste na odseku Črnivec -Peračica - Podtabor. Razprava je bila ostra in pomembna. Poslanec LDS Jelko Kacin je vztrajal, da je treba sočasno z gradnjo novega pasu avtoceste med Podtaborom in Črnivcem posodobiti obstoječe cestišče vključno z viadukti Lešnica, Ljubno in Peračica, ustrezno pa bi morali razširiti tudi sedanji predor pod Ijubenskim grebenom. Modernizacija ceste in širitev sedanjega predora sta planirani šele čez 15 let. Zakaj ne bi izkoristili prisotnosti gradbene mehanizacije, pravi Jelko Kacin, in leta 2004 že začeli tudi z obnovo sedanje ceste in ljubenskega predora. Na avtocestnem odseku Črnivec - Podtabor je največji problem ljubenski greben. Stroka in tudi domačini zavračajo možnosti vkopa desnih voznih pasov v grebe, saj bi vkop skazil naravo in povzročil druge negativne vplive. Uničenih bi bilo precej kmetijskih in gozdnih zemljišč. Zato se nagibajo k tretji rešitvi: k predoru za severni smerni pas avtoceste. • J. Košnjek Leto 2000 je bilo leto pomembnih dogodkov Suša napadla državno blagajno Za Slovenko je bilo uspešno leto. Najhujši problem konec leta je pomanjkanje denarja za delovanje države, njene že sprejete obveznosti so pa vedno večje. Prihodnje leto, ko bo naša država stara 10 let, bomo pri javnih financah varčevali. ZDRAVNIŠKI OKULISTICNI PREGLEDI ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE TEL: 04/23 666 55 Ljubljana, 28. decembra - Izteka se leto, v katerem so se v Sloveniji zgodili pomembni dogodki. Vreme, ki je omogočilo dobro letino, je na jesen in zimo znorelo in povzročilo naravne katastrofe, ki jih Slovenci komaj pomnimo. Zemeljski plaz v Logu pod Mangartom je terjal sedem življenj, gmotna škoda pa je ogromna. Leto 2000 je bilo politično razburljivo. Padla je vlada dr. Janeza Drnovška, kar je bil prvi primer v samostojni Sloveniji. Potem nam je vladala vlada dr. Andreja Bajuka, novembra pa je prisegla nova, znova Drnovškova s široko podporo v parlamentu. Oktobra so bile držav-nozborske volitve, ki jih je dobila leva sredina, tudi po zaslugi nespretnih in ne dovolj premišljenih potez vlade dr. Andreja Bajuka. Liberalna demokracija je dobila nad tretjino glasov in skupaj z Združeno listo socialnih demokratov, SLS + SKD Slovenska ljudska stranka, ki velja za največjo po-raženko volitev, in DeSUS oblikovala vlado. Šport je prevzel Slovence. Najprej pozimi in spomladi, ko so - vaši zakladi na varnem KAJJESEF? Sef je poseben predal, vgrajen v varovanem prostoru banke, v katerem uporabnik hrani vredne predmete, izdelke in dokumente. DISKRETNOST Podatki o tem, kdo ima v banki sef, so poslovna tajnost banke. Sef ima dva različna ključa, od katerega enega dobi uporabnik, drugi pa ostane v banki. Uporabnik sefa ali njegov pooblaščenec ima dostop do sefa med poslovnim časom ekspoziture v kateri je sef. Pri postopku uporabe sefa je uporabniku zagotovljena diskretnost, glede varnosti pa vsa potrebna profesionalna skrbnost. Sef lahko najame domača ali tuja pravna ali fizična oseba. •k mzje cene NAJEMNINA Višina najemnine je določena s pogodbo in je odvisna od velikosti, kot tudi trajanja najema sefa. Cene so ugodne in se za najmanjše šefe začnejo že pri 9.440,00 SIT na leto. Najem šefov je mogoč tudi za krajše obdobje (en teden, en mesec, tri mesece in pol leta). LOKACIJE Šef lahko najamete v naslednjih ekspoziturah Gorenjske banke, kjer dobite tudi natančne informacije: • v Kranju v ekspozituri Hranilnica-Globus, Koroška cesta 2, tel.: 202-20-86, • v Škofji Loki v osrednji enoti, Kapucinski trg 7, tel.: 512-40-80, • na Bledu v ekspozituri Bled, Cesta svobode 15, tel.: 574-13-00. Gorenjska j? Banka Gorenjska banka d.d.. Kranj. Blciwcisova cesla 1, 4000 Kranj Banka poAubom http://www.gbkr.si blesteli naši alpski smučarji. V Planici je bil z 229 metri dosežena nova najdaljša daljava v poletih na smučeh. Nogomet je po zaslugi naše nogometne reprezentance, ki se je uvrstila na evropsko prvenstvo in bila največje presenečenje, postal najbolj priljubljen slovenski šport. Slovenija gre naprej, je bilo slovensko "nogometno" geslo, ki je nato postalo splošno in so se okrog njegovega avtorstva in uporabe celo tožarili. Z olimpijskih iger v Avstraliji smo se vrnili z dvema zlatima kolajnama, prvima za Slovenijo, nekateri naši športniki pa so bili zelo blizu kolajnam. Konec leta nam je dvigoval samozavest ekstremni smučar in alpinist Davo Kar-ničar z Jezerskega, ki je kot prvi Zemljan smučal z vrha Everesta. Leta 2000 smo začeli proslavljati 10. obletnice dogodkov, ki so bili ključnega pomena za samostojno državo Slovenijo. 23. decembra je minilo deset let od plebiscita, na katerem so se državljani Slovenije večinsko odločili za samostojno državo. Prihodnje leto bo deset let od osamosvojitvene vojne in dokončne osamosvojitve. Zaskrbljeni finančni minister Konec sicer tudi gospodarsko uspešnega leta je državna blagajna prazna. Finančni minis- Proračun za leto 2001 bo prva težka naloga nove vlade. Foto: T. Doki ter Tone Rop je dejal, da je položaj v javnih financah resen. Včeraj je vlada sprejela uredbo o začasnem financiranju Republike Slovenije v prvih treh mesecih prihodnjega leta, danes pa bo vlada obravnavala predlog proračuna za prihodnje leto. Konec januarja ga bodo dobili v obravnavo poslanci državnega zbora. Pri začasnem trimesečnem financiranju in tudi kasneje bodo varčevali. Državni proračun bo prednostno poravnaval obveznosti iz že sklenjenega zadolževanja in obveznosti do plač, pokojnin in drugih obveznosti. Za subvencije in naložbe bo malo denarja. Temelji, na katerih bo grajen državni proračun za prihodnje leto, so določeni: inflacija 7,8 odstotka, leta 2002 pa 5,2-odstotna, rast BDP prihodnje leto 4 in leta 2002 4,25 odstotka, plače naj bi povprečno na- rasle za 2,5 odstotka, naložbe pa za 5 odstotkov. Prihodnji proračun naj bi imel za 1095 do 1100 milijard prihodkov in za 1150 do 1160 milijard odhodkov. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 1,2 ali 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda. V prihodnjih letih naj bi se zmanjševal. Prav tako tudi brezposelnost. Znova naj bi se dvignila tudi gospodarska rast. Ukrepi, ki so bili sprejeti pred koncem leta, naj bi nekoliko znižali obveznosti proračuna. Prihodnje leto bo zahtevno, očitno še posebej pri javnih financah. Za gospodarstvo se dejansko nič ne spreminja: ostaja neizprosen trg in tekmovanje s konkurenco, kjer zmagujejo najboljši in najbolj odlični. Pogajanja o vstopu v Evropsko unijo bodo prišla v ključno fazo. • J. Košnjek Povedali so Peter Lovšin: Slovenija je šla naprej "Mislim, da je bilo to eno prelomnih let v zvezi s slovenskim športom. Ko se je s Križajem, Petrovičem in drugimi zlatimi glas o Sloveniji razširil po svetu, predvsem med privrženci smučanja, je bil nogomet nekako vedno v senci. Po zmagi nad Ukrajino sem se zavedal, da so se uresničile neke sanje, ki se morda ne bi nikoli. Šli smo na evropsko nogometno prvenstvo v Belgijo in na Nizozemsko, ki je bila takrat zaradi nogometa, najbolj razširjene športne dejavnosti našega časa, v središču svetovnega zanimanja. Tam smo odigrali eno najpomembnejših vlog, vzbudili simpatije po vsem svetu, da nas mnogo bolje poznajo. Vsega tega se zagotovo še danes ne zavedamo dovolj, zlasti ne politiki in gospodarstveniki, čeprav je mnogim ta naš uspeh odprl vrata za najrazličnejše stike. Zame je to hkrati še toliko pomembnejše, ker sem sodeloval kot pisec in soizvajalec nogometne himne Slovenija gre naprej, ki je dobila tako široke in globoke vsebinske razsežnosti. Nikoli ne bom pozabil našega nastopa na trgu v Amsterdamu pred desettisoči navijačev, ki smo jih v pravem pomenu besede osvojili in svojim prijetnim in dostojanstvenim obnašanjem, kot so potem tudi drugi govorili in poročali v svet. To tudi sam še danes podoživljam. Menim celo, da je vse prišlo v pravem času in da je to utrdilo položaj Slovenije kot razmeroma nove in mlade države. Slovenija je dihala s tem našim mednarodnim in v najširšem pomenu, tudi vrhunskim političnim dogodkom." Polde Bibič: Prevare in korupcije "Oktobrske volitve so bile pač volitve. Menim pa, da bi se morala predvsem desna stran nad rezultati temeljito zamisliti. Volitve so brez dvoma pokazale, da večina Slovencev, podobno kot tudi jaz osebno, ni naklonjena raznim političnim rovarjenjem ali militantni cerkvi. Da smo za strpne medčloveške odnose, ne pa za rohnenje, bitje plati zvona in izganjanje hudiča. Danes ni na politični sceni praktično nikogar več, ki bi zastopal in branil delavske interese. Morda z izjemo sindikatov, ki pa razen, da včasih priredijo celo kakšne ulične demonstracije, kaj dosti ne morejo storiti. V ustavi sicer imamo zapisano, da smo tudi socialna država, da smo pravna država in podobno. Toda vprašanje je seveda, ali ob velikih socialnih razlikah, ob neštetih primerih korupcije, to sploh smo. Živimo nekakšen paradoksalni kapitalizem, saj to ni pravi kapitalizem. Vse sloni na prevarah in korupciji. Postajamo dežela, v kateri bo ljudi strah živeti." • J.K. (po Slovenski panorami) Papež odlikoval duhovnike Častna prelata v Kranju in Križah Kranj, 28. decembra - Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode je nekaterim duhovnikom iz ljubljanske nadškofije izročil odlikovanja Svetega očeta za zasluge in delo, ki so ga prejemniki opravili za vernike in Cerkev. Župnika v Kranju in v Krizah, dekan Stanislav Zidar in Alfonz Grojzdek je odlikoval z nazivom častni prelat. S tem nazivom je bil odlikovan tudi direktor Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu dr. Anton Jamnik. Stanislav Zidar je doma iz Ribnice, kjer je "pel" novo mašo. Večino svojega 30-letnega du-hovništva je preživel na Gorenjskem: najprej je bil kaplan, nato pa župnik v Naklem, leta 1987 pa je prevzel kranjsko župnijo. Od tega leta naprej je tudi dekan. Alfonz Grojzdek bo letos slavil 40-letnico duhovništva. Župnik v Križah je štiri leta. Pred tem je bil 17 let v Škofji Loki, 13 let v Zagorju, kjer je bil tudi dekan, in 3 leta v Sodražici. • J.K. Ustanovitelj in izdajatelj: GORENJSKI GLAS, d.0.0. KRANJ I redniška politika; neodvisni nestrankarski politično- informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Vajavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Igor Kavčič, Helena Jclovčan, Jože Košnjek, Urša Peternel. Slojan Saje, Darinka Scdcj. Vilma Stanovnik, Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-Žlcbir, Andrej Žalar. Štefan Žargi / lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Tina Doki Priprava u tisk: Media Ari. Kranj i Tisk: DELO ■ TCR, Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana / t rednišN. naročnine, oglasno trženje: Zoisma 1,"Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefa\: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17, ure / Časopis i/haja ob torkih in petkih. Naročnine: trimesečni obračun • individualni naročniki (fizične osebe • občani) imajo 20 \ popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji S X v ceni časopisa / CENA IZVODA: 210 SIT (12,50 HRK za prodajo na Hrvaškem). 3$ide mk to/tek in petek SREČNO 2001 Zimsko praznično veselje in vse, kar spada zraven Ringa, ringa, raja, dedek Mraz prihaja... poleg njega prihaja še sladek vonj cimeta, novoletno cingljanje zvončkov in blagajn, manjka samo še opojna belina. Ah, pa kaj bi to: kaj ni važno to, da smo obkroženi z utripajočimi lučkami in elegantnimi smrečicami, pod katerimi se znajde tudi kakšno privlačno darilce? Smrečice in jelke torej, eden od prepoznavnih znakov predno-voletnega časa. Tisti, ki bolj kot na estetiko prisegajo na skrb za okolje, si omislijo umetno drevesce. Drugi pa, ki jih ne moti nadležno pobiranje iglic s preproge, bodo segli po naravnih drevescih. Slednje je treba kupiti pri prodajalcih, kjer so drevesca letos označena z modrimi trakovi. Eno od najbolj znanih drevesc v tem prednovoletnem času je prav gotovo smreka pred hišo Petra Okorna. Lani je bila okrašena z 12 tisoči lučkami, letos pa je Šenčurjan nanjo nanizal kar 15 tisoč svetlečih lučk. Šenčurska smreka pa ni edino okrašeno "živo" drevo, ki se bohoti pred gorenjskimi hišami. Za takšno osvetljevanje se vsako leto odloči več ljudi, letos pa se je z lučkami okitilo tudi zgledno število hiš. Posebno poglavje pa predstavlja tudi okraševanje jelk in smrečic. V zadnjem času je opaziti vstop naravnih okraskov, izdelanih iz lesa, slame in gline. Tako lahko že izdelovanje okraskov predstavlja posebno prednovoletno vzdušje, ki je najbolj v veselje prav najmlajšim. Vrnitev naravnih materi- alov torej in skladno s tem upadanje s plastiko okičenih drevesc. Darila, darilca Z vprašanjem Božička ali dedka Mraza se ubadajo tudi ankete, ki obiskovalce spletne strani slovenskega medija sprašujejo, kdo je pri njih zadolžen za darila. Za prvo mesto se enakopravno borita oba belobrada junaka, zanimivo pa je to, da ne zaostaja niti odstotek tistih, ki jih obdarujeta tako Božiček, kot tudi dedek Mraz. Se pa slovenski prinašalci darilc letos niso kaj prida odločali Breznica - Eden od praznikov, kijih slavimo v teh dneh, je tudi dan, oh katerega je zapisano ime zavetnika živine sv. Štefana. Konjeniški klub Žirovnica je tako na Štefanovo organiziral blagoslov konj. Pred župnikom Jožefom Kljunom seje po dopoldanski maši v Breznici zvrstilo okoli 80 konj, ki so poleg blagoslova dobili še vrečko blagoslovljene soli, njihovi lastniki pa so prevzeli spominsko darilo in se okrepčali s kuhanim vinom. "Blagoslov konj smo letos pripravili že drugič, letos so v Breznieo prišli ljubitelji konj s cele dežele, "je povedal Polde Zupan, blagajnik žiro\<-niškega konjeniškega kluba. Dobre pol ure trajajoč blagoslov konjev je v varni razdalji spremljala kopica vaščanov in ljubiteljev konj, zvezdniki brezniškega dopoldneva pa so bolj ali manj mirno prenašali zvedave poglede in čakanje v vrsti. Kolona konj z jezdeci in konjičev, vpreženih v vozove, se je po blagoslovu odpravila do Rodin, nato pa so odjahati nazaj v Žirovnico, na družabno srečanje konjenikov. • Spela Ž. Elektronske voščilnice v zadnjem trenutku Še skromen nasvet za tiste pozabljivce, ki v vsej predpraznični mrzlici niso uspeli nakupiti razglednic z zimskimi motivi, (c dostop do interneta ni nekaj nepredstavljivega, se lahko lotite pošiljanja elektronskih voščilnic. Najprimernejše strani, na katerih je kup božično-novoletnih motivov, so vsekakor www.bluenioun-tain.com, www.egreelings.com in www.americangreetings.com. Praviloma je ob vsaki čestitki, ki že čaka, da skoči v elektronski predalček naslovnika, tudi poseben prostor, namenjen izlivanju osebnih želja. Zelo priporočljivo je napisali nekaj želja, namenjenih samo očem naslovnika. za nakupovanje s pomočjo klikanja. Le nekaj odstotkov anketirancev, ki so sodelovali na že omenjeni spletni strani, je priznalo, da bodo pri nakupih uporabljali računalnik. Slovenska Božiček in dedek Mraz torej še nista zdrvela po informacijski avtocesti. So pa zato letos najbolj moderna darila toliko bolj povezana s sodobno tehnologijo. Na seznamu, ki ga je spisal Božiček iz Amerike (najdete ga na www.egreet-ings.com), je tako kar nekaj velikih in malih računalnikov, ne manjka pa niti posebna, lahko bi rekli pametna zapestna ura. Elektroniko v ameriški božični torbi najdemo tudi v obliki ro-botičnega kužka (ki se mu reče Tekno), klepetavim pa Božiček priporoča enega od najnovejših mobilnih telefonov. Za novo generacijo in za novo tisočletje je ameriški možakar v rdeči opra- vi nakupil tudi modne skirojc, poskrbel pa je tudi za tiste, ki prisegajo na klasično tiskano besedo: zanje je dobri mož nakupil komplete knjig Harrvja Potterja. Darila, ki kraljujejo čez lužo, bodo verjetno dobrodošla tudi pod domačimi smrečicami. Vprašanje je le, koliko denarja imata v denarnici Božiček in dedek Mraz. Sicer pa navkljub naštetim, dragim in izredno všečnim darilom še vedno velja, da ljubezni ne moreš kupiti z denarjem ... Tudi če si Božiček ali dedek Mraz. • Špela Ž. Božič ali novo leto? Novo leto, ker nas takrat obišče dedek Mraz Zimski prazniki poleg panike v trgovinah in čakanja na poštah povzročijo tudi bolj ali man/ praznično okrašene izložbe, praznični duh se v obliki utripajočih lučk in božičnih drevesc naseli v skorajda vsako dnevno sobo, ob vsem tem pa ne smejo manjkati niti bleščeča darila. In kateri je lepši, boljši in zanimivejši -božič ali novo leto? Nejc in Manuel iz Kranja: "Nama je všeč novo leto, saj naju takrat zmeraj obišče dedek Mraz. Za novo leto tako vedno dobiva kakšno presenečenje. Doma ob praznikih postavimo smrečico, za novo leto pa je večerja bolj slavnostna kot druge dni." Jasna Jereb iz. Kranja: "Bolj mi je pri srcu novo leto, saj le takrat dobim darila (smeh). Letos sem dedku Mrazu kar v pismu zaupa/a svoje želje, sicer pa vsako novo leto obdarujem najboljše prijatelje in družino. Novo leto mi je všeč tudi zato, ker ga preživim s prijatelji. Prejšnja leta smo se na silvestrovo kam odpravili, letos pa bomo ostali kar v Kranju." Jelko Kacin iz Besnice: "Božični in novoletni prazniki so združeni, ne ločujem jih in to je posebna dragocenost. V tem času postavimo novoletno jelko in jo zmeraj vlečemo v januar. Darila pod jelko čakajo do novega leta, prvi dnevi novega leta pa so pri nas namenjeni obiskom, srečanjem s prijatelji. Sicer pa se praznovanje začne že ob božiču." Janez iz Kranja: "Oboji prazniki so lepi. Novo leto ima poseben čar, ne smerno pozabiti niti na državni praznik, potem pa je tu še božič. Božič praznujem že, odkar sem /ki svetu, darila pa za novo leto prinese dedek Mraz. Smrečice pa nimamo, ker živimo v bloku." Veronika iz Radovljice: "Ja, božič se mi zdi lep zaradi pol-/ločnice in zato, ker je to //rožnik, namenjen družini. Novo leti/ pa je namenjeno prijateljem. Darila? Najbližje obdarujem takrat, ko imam denar, največkrat je to za novo leto." • Špela Ž., foto: T. Doki AMZS Od četrtka do danes so delavci AMZS gorenjskim voznikom pomagali v 46 primerih. 35-krat so morali z njihovimi vlečnimi vozili odpeljati s cest nevozna vozila, v 11 primerih pa so njihovi mehaniki poskušali odpraviti okvare avtomobilov kar na krajih, kjer je do okvar vozil prišlo. Tokrat so imeli tudi dve malo daljši vožnji. Enkrat so se na pomoč peljali v Celje, drugič pa v avstrijski Celovec. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli na Brezarjevo 36. kjer so stanovalci v dimniku sežigali saje, ob tem pa je prišlo do manjšega požara. Vendar pa so ob prihodu gasilcev požar stanovalci ukrotili že sami. Do požara je prišlo tudi v Mizarstvu Ovsenik in sicer zaradi okvare na lesnem stroju. Zagorel je stroj in še nekaj žaganja. Požar so kranjski gasilci uspešno pogasili. Na Krožni ulici so zapirali hidrant ter dvakrat odpirali vrata, enkrat v stanovanje na Koroški c. 12, drugič pa vrata avtomobila, ki je stal na Cesti talcev. Na pomoč so jih poklicali s Planine 34, kjer se je zamašila kanalizacija in je voda tekla po stanovanju. Vendar gasilci sami kanalizacije niso mogli odmašiti, zato so na pomoč poklicali čistilni servis. V vasi Potoče pri Preddvoru pa je počila vodovodna cev, zato je iz vaškega rezervoarja voda iztekla. Prebivalci so bili nekaj časa brez vode, nato pa so kranjski gasilci rezervoar ponovno napolnili z vodo. NOVOROJENČKI Gorenjci smo od petka do danes dobili 19 novih prebivalcev, od tega v Kranju 12, 7 pa na Jesenicah. V Kranju je izmed 12 novorojenčkov na svet prijokalo 6 dečkov in prav toliko deklic. Najlažji je bil drobcen deček, ki je ob rojstvu tehtal 1.020 gramov, Tudi najtežji je bil eden izmed dečkov, ki pa mu je tehtnica ob rojstvu pokazala 4.250 gramov. Na Jesenicah se je, kot rečeno, rodilo 7 otrok. Med njimi je bilo 5 deklic, pridružila pa sta se jim tudi dva dečka. Najlažja deklica je tehtala 3.200 gramov, najtežjemu dečku pa se je kazalec ustavil pri 3.740 gramih. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na internem oddelku 49 ljudi, ki so jim morali urgentno pomagati, na pediatriji pa je nujno zdravniško pomoč potrebovalo 36 otrok. Na kirurgiji nam tokrat urgentnih primerov niso uspeli prešteti, povedali pa so, da imajo izredno veliko dela, da hitijo, morda še bolj, kot ponavadi. SNEŽNE RAZMERE Kranjska Gora: do 20 cm naravnega in umetnega snega, od 9. do 17. ure dulujejo naprave za hotelom Lariks, vključno z novo štirise-dežnico. Od 19. do 22. ure je možna tudi nočna smuka na progi pod štirisedežnico; Ko-bla: imajo umetni sneg, vozi Kozji hrbet; Cerkno: do 50 cm naravnega in umetnega snega, vozi štirisedežnica Brdo in vlečnica Dolina. I Mm UVKKNJ9lill1 UDvIN Jesenice, 28. decembra - Jeseniški župan Boris Bregant je pred božičnimi prazniki slovesno izročil ključe 23 novih stanovanj, kijih je občina ob sofinanciranju neprofitne organizacije in republiškega stanovanjskega sklada zgrudila v stanovanjskem bloku Podmežakla. Na razpis se je prijavilo še enkrat toliko prosilcev, ki so izpolnjevali pogoje za neprofitna stanovanja. Občina je zgradila šest dvosobnih, pet garsonjer in 12 enosobnih stanovanj. Že lani so zgradili 18 novih stanovanj, gradili pa bodo tudi prihodnje leto, ko naj hi na Senožetih postavili stanovanjsko-poslovno zgradbo. letošnja investicija je veljala 161 milijonov tolarjev. Na sliki: župan je podelil ključe stanovanj. • D.S. Bodo sklenili krog prijateljstva? Bled - Medtem ko so blejski potapljači skupaj s kolegi iz Avstrije in s Hrvaške v ponedeljek, na sam božični dan, potopili v jezero božično drevesce in ob tem obudili še legendo o potopljenem zvonu, bodo Blejci skupaj z gosti in obiskovalci poskušali v soboto, na predzadnji dan starega leta. z rokami skleniti krog prijateljstva okrog jezera. Udeleženci prireditve, ki jo pripravljata Občina Bled in lokalna turistična organizacija Turizem Bled, se bodo ob petih popoldne začeli zbirati pri stojnicah na različnih lokacijah ob jezeru in se po koncertu skupine The Stroj v Veliki Zaki in Godbe Gorje na promenadi enakomerno porazdelili okrog jezera. Ko bodo ob šestih z otoka odjeknile salve oz. se bo prikazal "pirotehnični poljubček", bo to znamenje, da si bodo ljudje podali roke in poskušali skleniti krog. Da bi jim to uspelo, bi se ob jezeru moralo zbrati okrog pet tisoč ljudi. • CZ. Nova žičnica v Kranjski Gori Kranjska Gora, 28. decembra - V Kranjski Gori so minulo soboto slovesno odprli novo zimsko sezono. Prvič po mnogo letih so kranjskogorska smučišča dobila novo žičnico Dolenčev rut, sodobno štirisedežnico, ki na uro prepelje 2800 smučarjev. Žičnica je veljala 570 milijonov tolarjev, ob njej so uredili 5 hektarov novih smučišč, žičnica pa je dolga kilometer. V Kranjski Gori so ob vseh progah napravili dovolj umetnega snega, ob novi sedežnici pa je možna tudi nočna smuka. Vse kranjskogorske žičnice in vlečnice, skupaj 18, prepeljejo na uro 18 tisoč smučarjev. Vsi hoteli in apartmaji so pripravljeni na sprejem gostov, veliko je zasedenih, v okoliških krajih pa se še vedno najde prostor. • D.S. Žirovnica, 28. decembra - Župan občine Žirovnica Franc Pfajfer je v četrtek, 21. decembra, skupaj z ravnateljem osnovne šole položil temeljni kamen za gradnjo novega vrtca v Žirovnici. Nov vrtec naj bi postavili že prihodnje leto - temelji že stojijo - gradila pa ga bo gospodarska družba Tehnik iz Škofje Loke. Ob položitvi temeljnega kamna so otroško pesmico zapeli tudi najmlajši, ki bodo v vrtcu dobili veliko več prostora in lepih igralnic. Ob tem pa bo tudi šola pridobila več prostora, saj je bil zdaj vrtec v osnovni šoli. Osnovna šola Žirovnica pa bo tako lahko tudi prešla na devet let ko. • D.S. Podpisi tudi za kranjsko porodnišnico Kranj, 28. decembra - Ne le za obstoj jeseniškega porodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Jesenice, tudi za ohranitev kranjske porodnišnice javni mediji zbirajo podpise. Pobudo je že novembra dala urednica časopisa Delničar, akcija zbiranja podpisov pa traja do konca leta, ko bodo podpise podpore predali sedanjemu ministrstvu za zdravstvo. Pobudnica Karolina Vrtačnik se pri zbiranju podpisov sklicuje na dve lepi izkušnji ob rojstvu otrok in priporoča Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj tudi vsem drugim, saj je, kot pravi, prijazna do mamic in otrok, čeprav o tem nima uradnega certifikata. Naj dodamo, da znak Novorojenčkom prijazna porodnišnica, ki ga podeljuje Unicef, v kranjski porodnišnici pričakujejo januarja. • D.Z. V blejski občinski upravi Direktor - prvi, drugi, tretji, četrti... V blejski občinski upravi si direktorji (s polnimi ali v.d.-jevskimi pooblastili) hitro podajajo kljuke, Boris Marčetič bo že četrti v tem mandatu. Poleg razrešenega direktorja uprave Benjamina Šmida zapuščata upravo še Irena Černigoj Rus in Andrej Jarc. Bled - Blejski župan mag. Boris M alej je prejšnji četrtek v Vili Bled sklical novinarsko konferenco. Čeprav na vabilo ni zapisal, kaj naj bi bila tema, se je "sedmi sili" dozdevalo, da bo bržkone govoril o dosežkih v letu 2000. Prav dosti se niso zmotili. Župan je nanizal, kaj vse sta občina in država v letošnjem letu naredili na območju občine. Ministrstvo za šolstvo in šport je tudi s pomočjo občine, ki je prispevala 40 milijonov tolarjev, uredila šolsko stavbo za potrebe višje gostinske in turistične šole. Z Brda se je letos na Bled preselila poslovna šola, za katero je občina prispevala vilo Nelly. V zdravstvenem domu so uredili dvigalo, v prostorih vrtca pa za potrebe devetletke tri učilnice, s katerimi začasno rešujejo tudi prostorsko problematiko zaradi zaprtja šole v Ribnem. Država je pred vstopom na Bled obnovila most čez Savo, preplastila problematični odsek ceste v Radovno ter zaradi svetovnega prvenstva v biatlonu tudi del ceste na Pokljuko, v Krnici pa začela s sanacijo hudournika Buden. Županje še enkrat zanikal očitke, češ da je zaviral prizadevanja za izgradnjo južne razbremenilne ceste, in ob tem navedel, da občina še vedno nima uradnega mnenja o upravičenosti izgradnje obeh obvoznic, tako južne kot severne. Za čistilno napravo so že kupili zemljišče, študija bodo dokončali januarja, leta 2002 pa naj bi predvidoma že začeli z gradnjo. V kratkem bo končan idejni projekt za prenovo obstoječe športne dvorane, pripravljajo se na gradnjo treh kanalizacij na Bledu, do leta 2002 pa naj bi vsaj do središča Bleda napeljali plinovod in nanj že priključili obnovljeno športno dvorano ter prenovljeni hotel Toplice. Župan umaknil proračun Zupan je predstavil predvsem uspehe, novinarji so spraševali tudi o zapletih pri sprejemanju občinskega proračuna za prihodnje leto in o razmerah v občinski upravi. Občina za zdaj še nima proračuna za prihodnje leto, ampak bo prve tri mesece poslovala na podlagi sklepa o začasnem financiranju. Na seji občinskega sveta prejšnjo sredo je namreč župan osnutek proračuna umaknil. Zakaj? Po novembrski obravnavi delovnega osnutka proračuna, na kateri je svet zahteval obnovo šole Ribno že v letu 2001, so v upravi s pomočjo Ali menite, da ste dober župan? "Po vseh zapletih v šolstvu sem verjetno med ljudmi malo nepriljubljen, vendar moram poudariti, da občina ni samo šolstvo, ampak tudi komunala. Pri šolstvu se moramo vprašati, a/i smo res v taki kondiciji, da bi lahko hkrati gradili v Ribnem in v Gorjah, "je na novinarsko vprašanje "ali menite, da ste dober župan " odgovoril župan in oh tem navedel, da tudi vlagatelji, ki prihajajo na Bled, zahtevajo ureditev kanalizacije, obvoznic, plinifikacijo... pristojnih odborov občinskega sveta poiskali rezerve in za šolo namenili 60 milijonov tolarjev. Dodatno je prišla še zahteva iz Gorij za zagotovitev 15 milijonov tolarjev za izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo telovadnice in šolskih prostorov, ugotovili pa so tudi, da bo proračun moral pokriti tudi izgubo v občinskem podjetju Infrastruktura. Nezadovoljstvo v občinski upravi Zapleti so tudi v občinski upravi. Medtem ko je župan že kmalu po začetku svojega mandata direktorico uprave Sonjo Šlibar "razporedil" za vodjo oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti in na njeno mesto imenoval Benjamina Šmida, sta si tudi s Šmidom prišla navzkriž. Župan ga je letos jeseni razrešil in za v.d. direktorja imenoval Roberta Plavčaka, vodjo oddelka za splošno normativno pravne zadeve, tega pa bo, kot je bilo slišati na novinarski konferenci, v kratkem zamenjal Boris Marčetič, nekdanji komandir Policijske postaje Kranj. Šmid, ki je po razrešitvi postal županov svetovalec, je v odpovednem roku do 6. februarja, Plavčak, ki ima kot vršilec dolžnosti direktorja odločbo, da to delo opravlja do 1. marca prihodnje leto, pa opozarja, da trenutno zaposlovanje v občinski upravi ni možno in da je pri tem treba upoštevati pogoje in predpise, ki veljajo za zaposlovanje delavcev v državni upravi. Ne nezadovoljstvo v občinski upravi kaže tudi to, da jo zapuščata dva delavca s področja prostorskega urejanja - Irena Černigoj Rus in Andrej Jarc. • C. Zaplotnik Seja občinskega sveta Jesenice Svetniki sprejeli proračun Na zadnji seji sveta v tem letu so jeseniški svetniki sprejeli proračun skoraj soglasno -le z enim glasom proti. Odpadki iz sosednjih občin še pol leta na deponijo, nato sledi novo podaljšanje in nova cena. Jesenice, 28. decembra - Občinski svet Jesenice je na decembrski seji, ki je bila v četrtek, 21. decembra, le z enim glasom proti sprejel proračun za prihodnje leto. Proračun so v prvi obravnavi zelo kvalitetno obravnavali na vseh občinskih odborih, a tudi na seji občinskega sveta. Kot je na seji dejal župan Boris Bregant, so svetniki predlagali za kar 74 milijonov predlogov sprememb, a le polovico predlogov so lahko upoštevali. Svetniki so pred proračunom po hitrem postopku sprejeli odlok o komunalnih taksah in predlog za podaljšanje pogodbe s sosednjimi občinami za odlaganje komunalnih in podobnih odpadkov na odlagališče Mala Mežakla. Ob podaljšanju pogodbe, za katero morata dati soglasje tudi solastnici deponije občini Kranjska Gora in Žirovnica, so svetniki kar obširno razpravljali. Župan je med drugim pojasnil, da je strokovna izmera jame deponije pokazala, da je na Mali Mežakli prostora za odlaganje še za petnajst let, če se bo pol- nila po pričakovanjih. Po meritvah vpliva deponije na okolje se je izkazalo, da nima negativnih vplivov na okolje. Večji vodni penasti izpust je bil le ob nedavnem deževju, vendar so bile to nenormalne razmere. Ob vprašanju svetnikov, kako je zdaj z gorenjskim projektom za odlaganje odpadkom CERO, je župan pojasnil, da so bile načrtovane tri lokacije na Gorenjskem, Za nobeno pa ni bilo doseženo soglasje krajanov. Sežigalnice nikjer ne marajo, projekt pa se je ustavil ob reciklažnih dvoriščih. Vse strokovne analize kažejo, da sežigalnica ni nevarna za okolje, vendar ljudje, ki živijo poleg načrtovanih sežigalnic, tega ne verjamemo in ostro nasprotujejo. Na jeseniško deponijo bodo tako naslednje pol leta iz radovljiške, blejske in bohinjske občine še vozili odpadke - odpadki se na deponiji tehtajo, na deponijo pa se ne vozi nevarnih odpadkov - vendar po nekoliko višji ceni: 180 nemških mark za tono. Povišanje je za 20 odstotkov. naslednje pol leta pa bo cena 210 mark za tono, če bodo občine še vozile odpadke na Mežaklo. Morebitno podaljšanje odlaganja komunalnih odpadkov pa se lahko odobri le s sklepi občinskih svetov Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica. Svetniki so po daljši razpravi sprejeli tudi višjo ceno za ravnanje in odvoz komunalnih odpadkov za občane in gospodarske družbe v občini. Povišanje je kar precejšnje, vendar bodo občani še vedno plačevali manj kot v nekaterih sosednjih občinah. Ceno odvoza so morali povišati tudi zaradi nadaljnje ureditve deponije. Svetniki so v nadaljevanju seje sprejeli tudi več pravilnikov in poročil, med drugim tudi poročili o uresničevanju projekta PHARE ekonomska in prostorska regeneracija Jesenic in poročilo o poslovanju javnega podjetja JEKO-IN za devet mesecev. Za direktorja razvojne agencije zgornje Gorenjske pa so imenovali Steva Ščavničarja z Jesenic, ki se je na razpis edini prijavil in ki tudi izpolnjuje vse pogoje razpisa. • D.S. Železniki, 27. decembra ■ V petek sta župan občine Železniki Mihael Prevc in direktorica Loške komunale Mateja Žumer v krogu svojih najožjih sodelavcev podpisala koncesijsko pogodbo o ravnanju z odpadki za dobo 5 let v tej občini po tem, ko je bilo omenjeno podjetje med tremi kandidati na ponovljenem razpisu izbrano za koncesionurja. To je pika na i dolgotrajnim pripravam - od programa do začetka operativnih priprav na terenu. Brez posebnega poskusnega zbiranja naj hi nov sistem ločenega zbiranja in odvažanja odpadkov uveljavili v začetku aprila, poleg priprave ekoloških otokov in novih posod pa naj bi največ pozornosti namenili obveščanju in osveščanju prebivalcev. Župan je tudi opozoril, da nov način ravnanja z odpadki ne ho poceni, prepričan pa je, da jim bo narava za to hvaležna. • Š. Ž. Šestnajsta seja občinskega sveta Gorenja vas - Poljane V Vršajnu se bo zidalo Potrjene idejne zasnove za skupinsko lokacijsko dokumentacijo za gradnjo 17 stanovanjskih hiš v Vršajnu v Gorenji vasi. Gorenja vas, 27. decembra - Da je mogoče učinkovito urediti in pripraviti možnost graditve večjega števila individualnih hiš tudi brez posebnega zazidalnega načrta, dokazujejo idejne zasnove za gradnjo hiš na Vršajnu, katerih osnutek je bil predstavljen občinskim svetnikom občine Gorenja vas - Poljane v septembru, na zadnji letošnji seji pretekli četrtek pa so jih tudi dokončno potrdili. Postopek potrditve idejnih zasnov za skupinsko lokacijsko dokumentacijo za gradnjo na Vršajnu bi sicer bil še krajši, če se ne bi na novembrski seji občinskega sveta zapletlo ob vprašanju, zakaj jih ni predhodno obravnaval odbor občinskega sveta za prostorsko planiranje in varstvo okolja, in prav zaradi te obravnave na odboru je bilo potrebno počakati še en mesec. Druga ugodna okoliščina pa je bila, da ob razgrnitvi osnutka teh idejnih zasnov na predlagano ni bilo bistvenih pripomb - bila je ena sama o večjem odmiku ceste od obstoječe hiše, ki sojo pripravljavci v predlogu upoštevali. Tako naj bi v bregu nad glavno cesto po Poljanski dolini na zahodni strani Gorenje vasi izgradili 17 individualnih stanovanjskih hiš, za katere je predvidena vsa potrebna komunalna in druga infrastruktura, od dostopnih cest z obračališči, do vodovoda, kanalizacije, električne in drugih napeljav. Celo taka podrobnost, kot so lokacije ekoloških otokov, je predvidena. Kot je poudarila odgovorna urbanistka iz Domplana Meta Mohorič Peternelj, so karto komunalnih naprav že uskladili z vsemi upravljavci teh naprav, projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja za komunalne naprave pa bo občina pridobila po pridobitvi lokacijske odločbe. Sicer pa so se pri načrtovanju tega manjšega stanovanjskega naselja trudili, da bi bilo prijazno urejeno, saj ni več enotne slemenske urejenosti, pač pa poudarjeno prilagajanje brego-vitosti terena in čimboljšemu izkoriščanju osončenosti. Z idejnimi zasnovami so določeni le osnovni elementi posamezne stanovanjske hiše: kota pritličja in gabarit (klet, pritličje, man-sarda), pripravlja se tako imenovana zelena karta soseske, ki bo dovoljevala le žive meje ali lesene ograje, ter karta opornih zidov. Na vprašanje enega od svetnikov, koliko bo vse to občino stalo, je župan Jože Bogataj ocenil, da bo morala občina za to prostorsko ureditev plačati približno dva milijona tolarjev, vsa vlaganja v infrastrukturo pa bodo morali plačati seveda graditelji, tudi tisti, ki se za gradnjo ne bodo takoj odločili. Izdana lokacijska odločba bo tudi osnova za dokončno pareclizacijo in slišali smo, da vse predvidene, kar precej velike parcele, še niso prodane. Sicer pa se je gorenjevaško poljanski občinski svet v četrtek odločil še o eni prostorsko ureditveni zadevi: sprejel je namreč program priprave sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev za območje občine. Te spremembe naj bi omogočile prestrukturiranje območja Rudnika Žirovski vrh za potrebe novih gospodarskih dejavnosti na tem prostoru, ukinili pa naj bi tudi zastareli zazidalni načrt za Osnovno šolo v Poljanah, kjer je potrebno pripraviti gradnjo večje telovadnice, dodatnih učilnic in športnega igrišča. Zadnja seja v tem letu, sklicana v gostilni Pri sedmici, je bila plodna in konstruktivna. • S. Žargi Gorenjski mladinski organizatorji "Brez strehe nad glavo" Za proračunsko postavko -dajmo mladim dihat Mladinski kulturni center Rov iz Železnikov predlaga županu in svetnikom odprtje proračunske postavke. Železniki, 27. decembra - Svetnik občinskega sveta občine Železniki Gregor Malenšek je na zadnji seji sveta preteklo sredo razdelil županu in vsem svetnikom gradivo, v katerem Mladinski kulturni center Rov Železniki predlaga, naj se v občinskem proračunu za leto 2001 odpre tudi posebna postavka s sredstvi za ta center. Po štirih letih delovanja, pravijo, jim je uspelo, da je postal center pomembno žarišče mladinskega dogajanja na področju kulture, uvrščeni so na seznam aktivnih mladinskih centrov Urada za mladino Slovenije, letos februarja pa so pri Kmetijsko gozdarski zadrugi Skofja Loka najeli v Železnikih tudi 92 kvadratnih metrov velike prostore, v katerih so uredili večnamenski prostor, pisarno, temnico, avdio-vidco delavnico in sanitarije. Ti prostori sedaj nudijo obilo možnosti za ustvarjalno delovanje mladih, možnosti izmenjav in predstavitev mladih iz drugih krajev in nenazadnje možnosti neformalnega druženja, tako potrebnega v razmerah trde in neizprosne tržne ekonomije in ekstrem-nega selekcioniranja v izobraževalnem sistemu, za multikulturni razvoj Selške doline vse po načelu: "dajmo mladim dihat"! Predlog so tudi finančno ovrednotili, saj predlagajo, da naj bi občina zagotovila po- lovico predvidenih stroškov ali 373 tisoč tolarjev. V nedeljo so v Mladinskem kulturnem centru Rov v Železnikih pripravili tudi srečanje in tiskovno konferenco mladinskih organizatorjev z območja Gorenjske na temo: "Brez strehe na glavo", fotografsko razstavo Damjana Demšarja in videoprojekcijo dokumentarnega filma o delovanju društva. Kljub vsemu je bil svetnik Malenšek v zadregi: pri prvi obravnavi občinskega proračuna je namreč župan zahteval, da naj vsak svetnik, ki predlaga novo obremenitev, pove tudi od kod vzeti denar, in prostodušno je moral priznati: "O tem nimam pojma!" • Š. Z. Seja radovljiškega občinskega sveta Od starega leta z novim proračunom Radovljiška občina že ima proračun za prihodnje leto, popotnica v novo leto pa so tudi višje cene odvajanja odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo za gospodinjstva. Radovljica - Občinski svet je v četrtek na zadnji letošnji seji z nekaterimi dopolnili soglasno sprejel proračun za prihodnje leto, v katerem bo za različne zakonske obveznosti, naložbe in druge javne potrebe na razpolago nekaj več kot dve milijardi tolarjev denarja. Občinska uprava je pri pripravi predloga proračuna uskladila 30 milijonov tolarjev odhodkov, kolikor so ob obravnavi osnutka znašali dodatni predlogi svetnikov ter odborov občinskega sveta. Več denarja je namenila za letno in zimsko vzdrževanje krajevnih cest, ulic, parkov in zelenic, za pokopališko dejavnost, delovanje lokalne akcijske skupine za boj proti odvisnosti, vzdrževanje šolskih stavb, subvencioniranje obrestne mere kmetom pri posojilih za ureditev mlekarnic, za ljubiteljsko kulturno dejavnost in izobraževanje podjetnikov. Občina bo 65 odstotkov denarja dobila od države v okviru t.i. primerne porabe in predvidoma še enajst odstotkov na podlagi javnih razpisov za naložbe, razliko pa naj bi zagotovila s prodajo občinskega premoženja ter s pobiranjem prispevkov in dajatev, ki so v njeni pristojnosti. Za zagotavljanje prihodkov bodo potrebni veliki napori, saj pri odhodkih vse postavke, še zlasti pri naložbah, finančno niso povsem pokrite. Proračun je naložbeno in razvojno naravnan, med večje naložbe pa sodijo izgradnja gasilsko poslovne stavbe v Lescah, prizidka k zdravstvenemu domu v Radovljici in kanalizacij od Studenčic do Lesc, v Vrbnjah, v Gregorčičevi ulici v Radovljici ter v Lescah ter začetek obnove bazena v Kropi. Občinski svet je dopolnil zazidalni načrt za centralno območje Radovljice in s tem Obrtni zbornici Radovljica omogočil, da stanovanjsko hišo na Gorenjski cesti 20 v Radovljici (Slivnikovo hišo) podre in na njenem mestu zgradi novo stavbo. Določil je tudi nove cene oskrbe s pitno vodo ter odvajanja odpadnih voda za gospodinjstva. Z uveljavitvijo nove odredbe o tarifni postavki oskrbe z vodo bodo gospodinjstva plačevala za vodo po 50 tolarjev za kubični meter ali deset tolarjev več kot doslej, od 1. julija prihodnje leto pa 57,78 tolarja, s čimer se bodo že uskladila z ostalimi porabniki vode v občini. V ceno niso všteti zakonsko predpisani davki in dajatve. Ceno odvajanja odpadnih voda za gospodinjstva so povečali z 12,19 na 15,09 tolarja za kubični meter oz. za 2,90 tolarja, nova cena pa bo začela veljati en mesec po tem, ko jo bo Komunala Radovljica prijavila na ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Svet je sprejel tudi odlok o izvajanju dimnikarske službe, spremenil odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišč in določil novo vrednost točke za odmero, pri tem pa je oprostil plačila nadomestila vse osnovne šole, glasbeno šolo, Šivčevo hišo, grad Kamen in del Graščine, ki jo uporablja občina. • CZ. Štefanja Gora, 28. decembra - Letos je bilo tradicionalno Ste-ja novu nje na Štefanji Gori še posebej slovesno, saj so odprli obnovljeno cesto med zgornjo in spodnjo vasjo, kije bila v programu obnove ceste občine Cerklje. Prireditev so pripravili cerkljanski lovci, ki so navzoče razveselili z lovskim golažem, pridružili pa so se tudi konjeniki, za katere je Štefanja Gora s tamkajšnjo cerkvijo sv. Štefana, zavetnika konj, velikokrat cilj njihovih pohodov. • Foto: Aljoša komičan ZRCALCE, ZRCALCE... Namesto kart le cenik Gorenja vas, 27. decembra - Nad letošnjo prednovoletno darilno potezo v Gorenji vasi bi bili ponosni tudi Škoti: kljub temu da v občinskem svetu občine Gorenja vas - Poljane ni posebnega razumevanja za razvoj Smučarsko turističnega centra Stari vrh - prej nasprotno.- župan jih prav na ta račun praktično na vsaki seji krepko sliši, seje v darilni vrečici vedno do svetnikov (in novinarjev) pozorne občinske uprave poleg rokovnika, koledarja, pisala in steklenice znašel tudi cenik STC Stari vrh. Ker so verjetno tudi svetniki bolj varčevalno razpoloženi, se utegne zgoditi, da se tako ne bodo mogli prepričati o velikih letošnjih pridobitvah SCV, ki jim je botrovala tudi lastnica - občina, in bo center še naprej obravnavan kot nebodigatreba. • Š. Ž. December ne more več skaziti slike Bled - V blejskih hotelih, gostiščih, penzionih, apartmajih Golf in v kampu Zaka so do konca novembra beležili 369.663 nočitev, od tega 336.561 nočitev tujih in 33.102 nočitvi domačih gostov. Skupno število nočitev je bilo za četrtino večje kot v enakem lanskem obdobju in celo za šest odstotkov večje kot predlani. Nočitev tujih gostov je bilo v primerjavi z lani kar za 30 odstotkov več, nočitev domačih pa je bilo letos najmanj v zadnjih treh letih in jih je bilo devet odstotkov manj kot lani. Medtem ko so prvi trije meseci še obetali nadaljevanje lanskega slabega turističnega leta, se je aprila krivulja sunkovito obrnila navzgor in dosegla vrhunec avgusta, ko so na Bledu beležili 80.931 nočitev gostov. Po številu nočitev so na prvem mestu Nemci s 23-odstotnim deležem, na drugem Angleži s 17 odstotki in na tretjem Italijani z 10 odstotki. Letos seje v primerjavi z lani zelo povečal obisk Američanov in Izraelcev. • CZ. Poljane na 97. mestu Gorenja vas, 27. decembra - Osrednja točka četrtkove seje občinskega sveta občine Gorenja vas - Pohane je bila prva obravnava občinskega proračuna za prihodnje leto. Iz dobro pripravljenega predloga, po katerem naj bi znašal občinski proračun v letu 2001 738 milijonov tolarjev, je razvidno, da po letošnjem letu zatišja, ko je bilo potrebno odplačati tudi dolgove za pretekle investicije, zopet prihaja leto, ko se bo v občini precej vlagalo, od nadaljevanj gradenj kanalizacije, re-konstruiranja lokalnih cest, do dograditve Osnovne šole v Poljanah. Marsikaj je seveda odvisno od države: tako rekonstrukcija ceste v Lučinc, rekonstrukcija ceste med Hotavljami in Trebijo, pa tudi kako bo z deležem pri dogradnji šole v Poljanah. Svetniki so bili ogorčeni, ko so slišali, daje ta šola šele na 97. mestu državne lestvice in vsaj malo potolaženi, ko so izvedeli, da med več kot 600 načrtovanimi šolskimi investicijami. Župan jim je tudi zagotovil, da se je občina na tako razvrstitev pritožila. • Š. Ž. Dražja voda in stavbno zemljišče Gorenja vas, 27. decembra - Kot praktično povsod v teh dneh na zadnjih sejah občinskih svetov v tem koledarskem letu, so tudi na seji v Gorenji vasi v četrtek določili nekatere nove cene, oz. podražitve. Za 5,5 odstotka so povečali vrednost točke za izračun nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč (od skupno 45 zbranih milijonov tolarjev iz tega naslova jih več kot polovico vplača Rudnik Žirovski vrh), določili pa so tudi novo, za 30 odstotkov višjo ceno vode. O slednjem je bilo na občinskem svetu kar nekaj razprave, pri čemer je župan Jože Bogataj odločno opozarjal na dotrajanost vodovodov, ki povzroča pri oskrbi s pitno vodo precej težav. Nova višja cena naj bi omogočila hitrejše obnavljanje vodovodov in zamenjavo salonitnih cevi. • Š. Ž. Prodaja stanovanj in poslovnih prostorov Cerklje, 28. decembra - Občinski svet v Cerkljah je sklenil, da sčasoma odproda nepremičnine, ki jih je občina pridobila z nakupom aH po delitveni bilanci s staro kranjsko občino. V prihodnjem letu naj bi prodali stanovanja v šoli v Zalogu in na Krvavški cesti v Cerkljah, leta 2002 pa prostore blagovnice Cerklje in poslovni prostor v stavbi Slovenija avto v Ljubljani, ki ga je župan dobil kot zamenjavo za rizično naložbo v neko ljubljansko podjetje. Leta 2003 pa naj bi prodali zemljišča, ki jih je občina dobila iz delitvene bilance. Popis še delajo, med parcelami pa je tudi zemhišče na Šen-turški gori, kjer stoji stara podružnična šola. V zvezi z blagovnico pa je župan Franc Čebulj svetnikom povedal, da se bo v njene prostore preselila poŠta, v njih bo tudi lekarna in zdravstvena ter zobozdravstvena ambulanta, sprva pa so nameravali vanje preseliti tudi občino. Namesto občine pa bodo prostore raje namenili apartmajem (po načrtu naj bi jih bilo osem, velikih od 35 do 41 kvadratnih metrov). • D. Ž. Kdaj cesta in rondo na Spodnjem Brniku? Cerklje, 28. decembra - Na zadnji seji občinskega sveta Cerklje so svetniki sprejeli tudi program priprave lokacijskega načrta za rekonstrukcijo regionalne ceste na odseku Zgornji Brnik - Spodnji Brnik ter ureditev krožišča na Spodnjem Brniku, ob tem pa tudi program priprave sprememb in dopolnitev ustreznih prostorskih sestavin dolgoročnega plana. Urejanje te ceste in krožišča je za občino Cerklje velikega pomena, bojijo pa se, da se utegne stvar za-vleči, če bo prišlo do nasprotovanja v javni razgrnitvi načrtov. Sedaj je namreč občina v fazi iskanja soglasij: prostorski dokumenti se usklajujejo na Ministrstvu za kmetijstvo in na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Slednji je zelo trd oreh inje občinskim možem že pri več načrtih dal misliti. • D. Ž. IZ GORENJSKIH OBČIN Slovesnost gorske brigade Slovenske vojske z Bohinjske Bele Zahvala ob koncertu in predavanju V Festivalni dvorani Bled je nastopil ~ orkester Slovenske vojske, obiskovalce pa je z diapozitivi navdušil alpinistični smučar Davo Karničar. Bled, 28. decembra - Jezerskemu junaku, ki je prvi na svetu neprekinjeno smučal z najvišje gore na svetu, je izročil plaketo gorske brigade novi poveljnik Miha Kuhar. Z enakim priznanjem so nagradili orkester Slovenske vojske, podelili pa so tudi priznanja zaslužnim starešinam in najboljšim vojakom. Poveljnik Kuhar je izročil plaketo enote Davu Karničarju z Jezerskega. Na svečanosti v Festivalni dvorani na Bledu so se prejšnji Četrtek zbrali poleg zaposlenih v 32. gorski brigadi Slovenske vojske in vojakov številni povabljeni gostje. V imenu gostiteha jih je pozdravil podpolkovnik Miha Kuhar, ki je prevzel poveljniško dolžnost v enoti letos poleti. Kot je povedal, je 18. generacija vojakov uspešno končala program usposabljanja. Pred njenim odhodom iz vojašnice na Bohinjski Beli so se zato želeli zahvaliti vojakom in častnikom s prireditvijo, ki bo vsem ostala v lepem spominu. Orkester Slovenske vojske je v dobrih štirih letih delovanja postal znan v domovini in tujini. Lansko pomlad je izdal svojo prvo kompaktno ploščo, konec leta 1999 pa je imel odmeven nastop na mednarodnem festivalu vojaških orkestrov v Nemčiji. Postal je nepogrešljiv na vojaških in protokolarnih slovesnostih, pogosto nastopa na proslavah ob pomembnih dogodkih in vse več sodeluje pri snemanjih za Radio in Televizijo Slovenija ter tuje založniške hiše. Orkestru se je oktobra letos pridružil umetniški vodja in dirigent Milivoj Šurbek, ki je za koncert na Bledu pripravil praznično obarvan program. V njem so kot solisti nastopili sopranistka Irena Baar, tenorist Marjan Trček, trobentač Boštjan Bone in flavtistka Anamarija Tomac. Publiko so navdušili tudi barvni diapozitivi, ki jih je ob izbrani besedi prikazal jezerski alpinist in alpinistični smučar Davo Karničar. Predstavil je svoje gorniško zorenje in z mojstrskimi posnetki iz Himalaje pričaral tudi težavnost vzpona na najvišjo goro na svetu ter prvenstvenega smučanja z Mount Everesta do baznega tabora. Njemu in vojaškemu orkestru je poveljnik Kuhar izročil bronasti plaketi 32. gorske brigade SV. Bronaste medalje SV so prejeli starešine Stanislav Kneževič. Jože Sladic, David Justin. Vojko Dolenc in Edo Blekič. Major Janez Cerkovnik je podelil priznanja najboljšim vojakom; zlato medaljo si je prislužil Marko Radman, srebrne so dobili Marko Bečan, Jernej Robič in Marko Rozman, bronaste pa so izročili dvanajstim vojakom. • S. Saje Pogodba med občino Preddvor in Jelovico Preddvor, 28. decembra - Pred prazniki sta občina Preddvor in podjetje Jelovica, ki ima v Preddvoru svoj obrat za proizvodnjo montažnih hiš, podpisali dogovor o skupnem nastopu pri gradnji kotlovnice in toplovoda za ddaljinsko ogrevanje na biomaso. Kot nam je povedal župan občine Preddvor Miran Zadnikar, bodo ustanovili tudi skupno podjetje za upravljanje tega sistema, v katerem bo občina 51-odstotni, Jelovica pa 49-odstotni lastnik. • D.Ž. Tiidi Cerklje na internetu Cerklje, 28. decembra - Tudi v občini Cerklje pripravljajo domačo stran na internetu. Na njej se bodo v prihodnjem letu predstavili kraji cerkljanske občine s svojimi značilnostmi in kulturnozgodovinskimi spomeniki, na domači strani pa bomo lahko zgoščeno prebrali tudi marsikaj iz zgodovine Cerkelj. Pregled o tem pripravljata zakonca Danijela in Janez Močnik. Profesorica slovenskega jezika na cerkljanski osnovni šoli bo občanom približala zlasti literate in druge pomembne može, ki so živeli in delali v teh krajih. Profesor likovne pedagogike, skladatelj in zgodovinar pa se že nekaj let poglablja v preteklost Cerkelj in okolice. Plod njegovega prizadevanja bo tudi knjižica, ki jo o zgodovini Cerkelj, predvsem o preteklosti tukajšnjega kulturnega življenja, pripravlja v sodelovanju z občino Cerklje. • D.Ž. Štirinajsta seja občinskega sveta v Škofji Loki Osnovna šola v Škofji Loki ponovno preimenovana Po pridobitvi mnenj sveta šole, sveta staršev in ponovno preimenovali. Zaradi cen ravnanja z o Škofja Loka, 27. decembra - Kot so bile praktično vse letošnje seje občinskega sveta v Škofji Loki precej burne, tako je bilo tudi z zadnjo: zaradi predloga svetnikov SDS, da naj se pred dobrim mesecem sprejete cene ravnanja z odpadki zadržijo, je župan, ogorčen nad ogrožanjem občinskega proračuna, sejo prekinil. Za zadnjo sejo občinskega sve- nemali novih košarkarskih pra- zaposlenih so škofjeloški svetniki osnovno šolo dpadki je bila seja občinskega sveta prekinjena. ta v Skolji Loki v četrtek bi lahko rekli, daje imela povsem drugačen začetek, kot je bil njen zaključek: pred uradnim začetkom dela so namreč v škofjeloški parlament prišli škofjeloški skavti in prinesli svetnikom betlehemsko luč miru in jim zaželeli miru, razumevanja in sreče, kot je to v navadi v predbožičnem času, uradni del seje pa se je predčasno zaključil s prekinitvijo seje zaradi nesporazuma o cenah ravnanja z odpadki. Od skupno 16 predvidenih točk dnevnega reda so tako svetniki obravnavali le štiri in eno naknadno uvrščeno in le upati je, da poslej na občinskem svetu v Škofji Loki ne bodo pos- vil s tremi odmori oz. štirimi "četrtčasi". Prva vsebinska točka tokratne seje je bilo naknadno na dnevni red uvrščena druga obravnava ustanovitvenega odloka za Osnovno šolo Ivana Dolenca v Škofji Loki, ki sojo lani preimenovali iz Osnovno šole Petra Kavčiča. Občina je namreč šele v času sklica seje dobila zahtevana mnenja sveta šole, sveta staršev in zaposlenih, in ker so se vsi strinjali, da se šola ponovno preimenuje, so to tudi uradno potrdili. Ko bo registrsko sodišče sprejelo to spremembo, bo torej novo ime politično nevtralno: Osnovna šola Škofja Loka - mesto. Veliko razprave o tem ni bilo, omenimo le svetnico Marto Gartner, kije opozorila, da so vsa ta dogajanja ob imenu šole umazala obe imeni: Petra Kavčiča in Ivana Dolenca. Po obravnavi nujnih kadrovskih zadev - pri tem omenimo, da predlog za direktorico lokalne turistične organizacije Zavoda za pospeševanje turizma Blegoš po tem, ko je bil potrjen na vseh ostalih treh občinskih svetih, ni bil sprejet, je bila na dnevni red uvrščena še druga dodatna točka, ki so jo zahtevali svetniki SDS: predlog sklepa o začasnem zadržanju cenika storitev ravnanja z odpadki. Svetniki SDS so ta predlog utemeljevali z.dejstvom, da niso dobili odgovorov na pripombe, ki so bile dane na prejšnji seji, niti niso bili uresničeni predlagani ukrepi usklajevanja teh storitev z željami uporabnikov, cenik pa ni bil sestavljen v skladu z meto- dologijo, ki jo določa odlok o podeljevanju koncesij. Zato so predlagali, da se cene zadržijo, dokler se ne uresniči zahtevano. Temu je odločno nasprotoval župan Igor Draksler, ki je opozarjal, da bi pomenilo odlaganje novih cen za kar 38 milijonov veliko luknjo v občinskem proračunu in odlaganje uresničevanja drugih pomembnih nalog občine. Ker so ga pri tem podprli le svetniki SLS+SKD (svetniki LDS so sprejemu cen iz podobnih razlogov nasprotovali že na prejšnji seji) je župan najprej določil odmor za posvetovanje in usklajevanje, ker pa ni bilo rezultatov, pa sejo predčasno prekinil. Ali je prišlo do uskladitve na poznejšem neuradnem delu seje - prvič po šestih letih so se namreč svetniki škofjeloškega občinskega sveta le usedli k prednovoletni večerji, nam ni znano. • Š. Žargi Občinski svet Cerklje že o osnutku proračuna Proračun bo "težak" milijardo Na zadnji seji občinskega sveta Cerklje so svetniki razpravljali tudi o osnutku proračuna za leto 2001. Cerklje, 28. decembra - Župan občine Cerklje Franc Čebulj je nameraval še pred novim letom sklicati naslednjo sejo občinskega sveta, na kateri bi predložil že predlog proračuna, vendar si je premislil. Vse pomembnejše točke, ki jih je bilo treba pred novim letom spraviti skozi, je občinski svet že obravnaval, s predlogom proračuna pa se lahko še kak teden počaka. Na seji so med drugim sprejeli tudi vključitev občine Cerklje v regionalne razvojne povezave, čeprav so pred meseci temu nasprotovali. Po županovih besedah so namreč sedaj predstavniki podjetja BSC iz Kranja, katerega soustanoviteljica je tudi občina Cerklje, pripravili sprejemljivejši program. V Cerkljah so zelo previdni, raje so še malo počakali, kako se bodo o pristopu k razvojni organizaciji odločili v drugih občinah. Sedaj je pristopilo 14 občin in v Cerkljah so postali zaupljivejši. Kot opazovalci pa so imeli priložnost pridobiti nekaj izkušenj, kaj regionalne razvojne povezave sploh pomenijo, zlasti pri pridobivanju finančnih sredstev države in mednarodnih finančnih ustanov, ko gre za uresničevanje projektov občine. Prednost bodo imeli okoljevarstveni projekti, Cerkljani pa tu vidijo svojo priložnost za ureditev kanalizacije v vseh krajih svoje občine. Kanalizacija, katere primarni del so letos končali v vaseh Češnjevek, Trata in Adergas, bo tudi prihodnje leto velik potrošnik proračunskega denarja. Sedaj se dogovarjajo, da bodo v teh vaseh izvedli sekundarni del in priklopih kanalizacijo na čistilno napravo, v Praprotni Polici in Velesovem pa nadaljevali s primarnim vodom. V izdelavi so tudi projekti za ves preostali nižinski del kanalizacije v občini. Sicer pa bo precej denarja zahtevalo tudi nadaljevanje gradnje večnamenske športne dvorane, vrtec pa bo končan že do septembra 2001. Nadaljevali bodo tudi z obnovo cest, regulacijo potokov (za reko v Lahovčah bo na vrsti tudi struga na Hribarjevi cesti v Cerkljah), obeta se menjava vodovodnih cevi, zaključili naj bi športni objekt v Velesovem, poslovilne vežice na šenturški gori in še več drobnih stvari. Denarja je vselej premalo, pravi župan Franc Čebulj, za leto 2001 pa naj bi ga bilo v blagajni za milijardo. Obogatili naj bi ga tudi s prodajo nepremičnin, ki so jih v preteklosti kupili po ugodnih cenah, in tistih, ki jim gredo po delitveni bilanci z nekdanjo kranjsko občino, če jih sami ne bodo potrebovali. Sicer pa iz kvote, ki jim pripada iz delitvene bilance nekdanje kranjske občine, v letu 20001 pričakujejo 71,5 milijona tolarjev. • D. Z. Žlebir Seja bohinjskega občinskega sveta Bohinj že ima proračun Občinski svet se je "premislil" in tokrat soglašal z imenovanjem Draga Finžgarja za novega direktorja javnega podjetja Komunala Radovljica. Bohinjska Bistrica - Občinski svet je na seji v petek z nekaterimi dopolnili sprejel proračun občine za prihodnje leto. Milijon tolarjev, kolikor so jih predvidevali za elektrifikacijo planine Zajavornik, so namenili za izdelavo programa razvoja kmetijstva v občini (600.000 tolarjev) in za ceste na Koprivniku in Gorjušah (400.000 tolarjev). Postavko za ureditev čolnarne ob Bohinjskem jezeru so zmanjšali za dva milijona tolarjev in denar namenili za urejanje tekaških prog. Za pol milijona so "odškrtnili" sredstva, predvidena za reprezentanco, in denar namenili za nakup inštrumentov godbe na pihala, občina pa bo prispevala 200.000 tolarjev tudi za brucovanje in enak znesek še za spoznavni večer mladih. Ob rebalansu proračuna bo po sklepu sveta zagotovila dva milijona tolarjev za obnovo orgel v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi, vendar le pod pogojem, če bo za to dobila denar tudi od države. V zvezi z letošnjim proračunom je občinski svet odobril Antonu Sokliču i/. Podjelja 400.000 tolarjev za ureditev ekološke turistične kmetije, sprejel pa je še dva sklepa o 1,8 milijona tolarjev velikem znesku, ki gaje občina prejela od ministrstva za okolje in prostor za izdelavo strokovnih podlag za ureditveni načrt Ribčevega Laza. Kot je znano, je radovljiški občinski svet za novega direktorja javnega podjetja Komunala Radovljica imenoval Draga Finžgarja iz Begunj. Medtem ko je blejski svet soglašal z imenovanjem, pa bohinjski na novembrski seji ni. Župan Franc Kramar je potem zadržal izvajanje sklepa in občinskemu svetu predlagal, da o tem ponovno odloča. Svet je to tudi storil in v petek po razpravi, v kateri sta sodelovala tudi predsednik skupščine podjetja in radovljiški župan Janko S. Stušek ter kandidat za direktorja Drago Finžgar, soglašal z imenovanjem. Po treh točkah je svet prekinil z delom, sejo pa bo nadaljeval prihodnji četrtek, voda, stanovanjski program ob- ko bo med drugim obravnaval čine in finančni načrt lokalne predlog za povečanje cen odva- turistične organizacije Bohinj, janja in čiščenja odpadnih • CZ. Selca - Pred gasilskim domom v Selcih je Konjeniški klub Ratitovec na sv. Štefana organiziral blagoslov konj. Sprevod je krenil spod Mihcovega kozolca, mimo Blaznika do gasilskega doma, blagoslov konj pa je spremljal tudi Pihalni orkester Alples. Blagoslova konjev, ki ga je ratitovški konjeniški klub letos organiziral že peto leto zapored, se je udeležilo okoli 20 konjev. • foto: Štefan Žargi Slovenske železarne niso več vreča brez dna Jeseniški Acroni prvič ustvaril dobiček Preobrat doživljajo tudi Slovenske železarne v celoti, kar nameravajo označiti tudi s preimenovanjem v družbo Slovenija jeklo. Jesenice - Z izjemo krute junijske nesreče, v kateri so umrli štirje železarji, prihajajo letos iz jeseniškega Acronija le dobre vesti. Že spomladi so zaceli ustvarjati dobiček in ob koncu leta se ga je nabralo za približno 400 milijonov tolarjev. Še lani je izguba znašal 645 milijonov tolarjev, zato je letošnji dobiček prelomnega pomena in prvi v sicer kratki zgodovini družbe Acroni, ki je bila ustanovljena leta 1993. Dobro so poslovale tudi druge jedrne družbe in proizvodne družbe Slovenskih železarn se lahko pohvalijo z 2,1 milijarde tolarjev dobička, čisti dobiček na ravni celotnega poslovanja pa je znašal 340 milijonov tolarjev. Skratka, Slovenske železarne so se iz vreče brez dna letos spremenile v dobičkonosno podjetje. Prek koncem leta novinarske konference oziroma prednovo-letna srečanja z novinarji praviloma pripravljajo uspešna podjetja, da se seveda pohvalijo z uspešnim poslovnim letom. Letos to velja tudi za jeseniški Acroni in za Slovenske železarne, direktor Aronija dr. Vasilij Prešern in predsednik uprave Slovenskih železarn dr. Matic Tasič sta z najožjimi sodelavci skupaj nedavni tiskovni konferenci predstavila dobre rezultate v letošnjem letu in načrte za bližnjo prihodnost. Dobičkonosno poslovanje Acronija občutijo tudi zaposlene, letos seje masa plač povečala za 16 odstotkov ob nekoliko manjšem številu zaposlenih. Za prihodnje let je predvidena 15 odstotna rast plač, januarja jih bodo uskladili za 5 odstotkov. Plače so redne in v gotovini, približno 1.500 zaposlenih v Acroniju je pred prazniki dobilo 45 tisoč tolarjev božičnice, vsem so dali še brezrokavnike. Letos napočil težko pričakovani preobrat Z letošnjim poslovanjem smo zelo zadovoljni, jedrne družbe so visoko presegle zastavljene cilje in rezultate lanskega leta. Zlasti metalurške družbe so močno povečale obseg poslovanja. Zaključujemo sanacijo in dosegli smo preobrat, po desetih letih nam je uspelo narediti nekaj bistvenih korakov, ki so prinesli pozitiven poslovnih rezultat. Slovenske železarne niso več vreča brez dna, temveč postajajo sodoben holding, ki posluje z dobičkom. Na zunaj bomo to pokazali tudi s preimenovanjem v Slovenija jekla, za kar zaradi uporabe besede Slovenija potrebujejo soglasje države, je povedal dr. Matic Tasič. Proizvodne družbe Slovenskih železarn so v letošnjih prvih devetih mesecih prodale za 48,9 milijarde tolarjev izdelkov, kar je za 22,9 odstotka več kot lani v tem času, letošnji načrt pa so presegle za 16,1 odstotka. Iz poslovanja so dosegle 2,1 milijarde tolarjev dobička, kar predstavlja 4-odstotni kosmati donos. Na ravni celotnega poslovanja pa je čisti dobiček proizvodnih družb znašal 340 milijonov tolarjev. K preobratu so po Tasičevih besedah pripomogli notranji ukrepi, ki so privedli do boljše izkoriščenosti zmogljivosti, boljšega prodajnega niza z bistveno višjo prodajno ceno in z K dobremu poslovnemu rezultatu Slovenskih železarn je prispevala bistveno manjše število neaktivnih družb, ki so bile v preteklih letih težko breme. Včasih jih je bilo osemnajst, letos so sistem temeljito prečistili in ostale so le še štiri, ki so v postopku reševanja: v prisilni poravnavi je železarna Jesenice, v likvidaciji sta De Profundis in Žična Celja, v stečajnem postopku ERC Jesenice. Boljše poslovanje je v Acroniju letos omogočilo za 600 milijonov tolarjev investicij v posodobitev tehnologije in odpravo ozkih grl. Za prihodnje leto načrtujejo za 1,9 milijarde tolarjev investicij. Poleg tega pripravljajo investicijo v povečanje proizvodnje elektro-pločevine, ki bo izvedena leta 2002, znašala bo 5 milijard tolarje v in bo leta 2003 zagotovila 100 tisoč dinamopločevin. Acroni ho tako postal tretji do četrti največji evropski izdelovalec elektropločevin. Zaradi tragične nesreče v začetku junija so umrli štirje sodelavci, kar meče temno senco na sicer uspešno poslovanje Acronija v letošnjem letu. Po njej so uvedli dodatne ukrepe za izboljšanje varnosti in kupili nov rešilni avto za 15 milijonov tolarjev, ki je stalno na razpolago. Stroje so ogradili, da nihče ne more zaiti na nevarna mesta, navkljub novim opozorilom. Brez te nesreče bi se letos lahko pohvalili z večjo varnostjo, saj so letos za 35 odstotkov zmanjšali odsotnost z dela zaradi nesreč pri delu. bistveno večjo dodano vrednostjo, naklonjena jim je bila seveda tudi konjunktura na svetovnem trgu. Zaradi boljšega poslovanja se že začenja nov investicijski cikel, prvo večjo investicijo predstavlja nova kovaška stiskalnica na Ravnah, ki je veljala 17 milijonov mark. Acroni končno na seznamu dobičkonosnih podjetij Acroni bo letošnje poslovno leto zaključil s približno 400 milijoni tolarjev čistega dobička, kar pomeni, da prvič v svoji sedemletni zgodovini posluje z dobičkom. Za primerjavo: lani je izguba znašala 645 milijonov tolarjev. Tekoče poslovanje v lanskem letu je bilo sicer brez izgube, pri letošnjem poslovanju pa so dosegli 2,1 milijarde tolarjev dobička. Še pred dvema letom pa je Acronijeva izguba znašala 1,9 milijarde tolarjev. K uspešnemu poslovanju je prispeval večji obseg proizvodnje in prodaje, ki je lani mesečno znašala 14 tisoč ton, letos 20 tisoč ton, prihodnje leto naj bi 21 tisoč ton. Izdelajo vse več kakovostnih jekel, nerjavna in specialna imajo že 65-odstotni delež, skoraj v celoti jih prodajo na zahtevno evropsko tržišče. Krepko so uspeli zmanjšati stroške, porabo elektrike na tono jekla so zmanjšali skoraj za desetino. Zanimiva je primerjava, da so se stroški povečali za 29 odstotkov, prodaja pa za 40 odstotkov. Ker obvla- Jeseniški Acroni in Slovenske železarne se končno lahko pohvalijo z dobrimi rezultati; na sliki (od leve proti desni) Ljubo Osovnikar in dr. Vasilij Prešern iz Acronija ter dr. Matic Tasič in Tibor Šimonka iz Slovenskih železarn. dujejo stroške, lahko danes sami gali na Jesenicah. Ekološki pro-izbirajo svoje poslovne partner- jekti so dragi, zahtevali bodo tri je. Neto dolg podjetja pa jih je v milijarde tolarjev, denar naj bi letošnjem letu uspelo zmanjšati prispevala država in EU. Vsebu-za 2,3 milijarde tolarjev. Za pri- je jih program prestrukturiranja hodnje leto po besedah direk- Slovenskih železarn do leta torja Prešerna načrtujejo 2-odstotno rast oziroma 220 tisoč ton proizvodnje in prodaje. Pri nekoliko manjšem številu zaposlenih naj bi dosegli vsaj takšen poslovni rezultat kot letos. Stara železarna se poslavlja V Acroniju se vse bolj trudijo tudi z ekološkimi investicijami, letos so izvedli tri večje: stabilizacijo bele žlindre ter regeneracija in retardacija kisline, ki jo uporabljajo v proizvodnji. Redno opravljajo meritve, v teku je sanacija odpraševalne naprave v jeklarni in procesiranje črne žlindre, ki je ne bodo več odla- Dobičkonosno poslovanje Acronija občutijo tudi zaposlene, letos se je masa plač povečala za 16 odstotkov ob nekoliko manjšem številu zaposlenih. Za prihodnje let je predvidena 15 odstotna rast plač, januarja jih bodo uskladili za 5 odstotkov. Plače so redne in v gotovini, približno 1.500 zaposlenih v Acroniju je pred prazniki dobilo 45 tisoč tolarjev božičnice, vsem so dali še brezrokavnike. 2004, ki je v Bruslju že dobil podporo, sedaj ga sprejemajo parlamenti držav članic EU. Dober dokaz, da gre letos Acroniju dobro, je začetek rušenja "mesta strahov", kakor mnogi pravijo zapuščenim železarskim objektom. Rušenje bo veljalo 50 milijonov tolarjev, od tega prestavitev energetskih vodov 14 milijonov tolarjev. Del sredstev bodo letos in prihodnje leto prispevali Acroni, Energetika, država in občina. Acroni je za rušenje že letos namenil 25 milijonov tolarjev, predvideno je, da bi mu jih EU povrnila prek programa Phare, če bo prihodnje leto to uresničeno, bo denar namenil za drugo etapo rušenja. Tako so pred tednom začeli rušiti nekdanjo železarsko aglomeracijo, ki je do konca še niso mogli zminirati, ker morajo prestaviti vročevod, ki je pripet na stari objekt. Rušenje vseh objektov bo predvidoma stalo 150 milijonov tolarjev. Tako se bo stara železarna umaknila sodobnemu utripu življenja, na območju nekdanje aglomeracije jeseniška občina načrtuje poslovno trgovsko središče, območje nekdanje železarne pa bodo namenili novi industriji. • M. Voičjak 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE objavlja REZULTATE 32. AVKCIJE TRIMESEČNIH ZAKLADNIH MENIC in 8. AVKCIJE ŠESTMESEČNIH ZAKLADNIH MENIC ki je bila v petek, 22. 12. 2000, v času do 13.30 do 14.00 ure Razpisana emisija 32. serije trimesečnih zakladnih menic z oznako RSTZM032290301 je znašala 3.000.000.000,00 IST oziroma 300.000 lotov v apoenih po 10.000,00 SIT. Na avkciji trimesečnih zakladnih menic je bilo preko pooblaščenih vpisnikov podanih 228.702 lotov naročil investitorjev, od tega je Ministrstvo za finance sprejelo 228.702 lot naročil v skupni vrednosti 2.287.020.000,00 SIT po enotni ceni 97,21. Na podlagi cene sprejete na avkciji znaša nominalna letna obrestna mera za vpisane trimesečne zakladne menice 11,51 %, Republika Slovenija jamči za izplačilo 32. serije trimesečnih zakladnih menic, ki bo 29. 3. 2001. Razpisana emisija 8. serije šestmesečnih zakaldnih menic z oznako RSSZM008280601 je znašala 2.000.000.000,00 SIT oziroma 200.000 lotov v apoenih po 10.000,00 SIT. Na avkciji šestmesečnih zakladnih menic je bilo preko pooblaščenih vpisnikov podanih 248.697 lotov naročil investitorjev, od tega je Ministrstvo za finance sprejelo 200.001 lot naročil v skupni vrednosti 2.000.010.000,00 SIT po enotni ceni 94,58. Na podlagi cene sprejete na avkciji znaša nominalna letna obrestna mera za vpisane šestmesečne zakladne menice 11,49 %. Republika Slovenija jamči za izplačilo 8. serije šestmesečnih zakladnih menic, ki bo 28. 6. 2001. Rezultati avkcije in Prospekt za zakladne menice sta objavljena tudi na spletnih straneh Ministrstva za finance http://www.sigov.si/mf/slov/menice/prosp.html Naslednja avkcija trimesečnih in dvanajstmesečnih zakladnih menic bo 23. 1. 2001, naslednja avkcija šestmesečnih zakladnih menic pa 27. 2. 2001. MINISTRSTVO ZA FINANCE ZAKLADNICA Plače Za javni sektor dogovorjene Glede plač v gospodarstvu se še niso uspeli dogovoriti. Tudi poslanci naj bi spoštovali zamrznitev plač. Kranj - V petek, 22. decembra, je bil podpisan dogovor o načinu usklajevanja plač za zaposlene v javnem sektorju, kar lahko štejemo za prvi uspeh Vlada Dimovskega, ministra za delo, družino in socialne zadeve. Za plače v gospodarstvu jim dogovor še ni uspel, kjer pa se ne mudi tako, kot se v javnem sektorju zaradi proračunskih zagat. Po napornih pogajanjih v zadnjih treh tednih je bil minuli petek podpisan dogovor o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju v prihodnjem letu. Vsi sindikati ga sicer niso podpisali, vendar podpisu nobeden ni nasprotoval, s čimer je bil pogoj za podpis dogovora izpolnjen. Sindikati so se seveda zavedali, da bi brez dogovora veljal zakon o minimalni plači in načinu usklajevanja plač, ki je bil dva dni pred tem sprejel v parlamentu. Zaradi dogovora bodo javne finance za usklajevanje plač prihodnje leto namenile sedem milijard tolarjev manj, kot bi jih zahteval splošni dogovor o politiki plač. Po novem dogovoru bo namreč januarska uskladitev plač le 3,6-odstotna, več denarja pa bo za usklajevanje plač namenjenega v drugem polletju. Tako bodo ob koncu prihodnjega leta plače celo višje, kot bi jih sicer prinesla 5-odstotna ja- nuarska uskladitev. Zaposlenim v javnem sektorju se bo to v plačilnih kuvertah poznalo od avgusta naprej. V dogovor je seveda vgrajena tudi inflacijska varovalka, ki se bo prižgala, če bo inflacija višja ali nižja od 6,3 odstotka. Minister Dimovski pravi, da bi morali dogovor spoštovati tudi poslanci in deliti usodo z zaposlenimi v javnem sektorju. Z dogovorom za javni sektor se je seveda bolj mudilo, saj gre za proračunsko postavko in vlada mora že sedaj vedeti, koliko proračunskega denarja bo prihodnje leto namenjenega za plače. V gospodarstvu imajo na voljo še nekaj časa, tja so junija prihodnje leto. ko bo prenehal veljati sedanji dogovor o plačah. Razlike med sindikati in delodajalci glede dodatka k dogovoru o politiki plač do leta 2002 so še vedno velike. Prehod na plačni model, ki temelji na pričakovani inflaciji je zahtevnejši, kot je kazalo sprva, zato so imenovali posebno strokovno komisijo, ki bo napravila izračune. Sindikati zahtevajo, da naj bi januarsko uskladitev plač izpeljali po veljavnem dogovoru. Prav tako še ni soglasja glede usklajevanja plač tekom prihodnjega leta in glede začetka usklajevanja izhodiščne plače z minimalno. • M.V. Naval tujih bank na BiH Ljubljanska banka v BiH Posel je sklenila Banka Domžale kot članica skupine NLB, postala je večinska lastnica nove Commercebank. Kranj - Banka Domžale je pogodbo o ustanovitvi nove banke Commercebank, d.d., v Sarajevu podpisala s komercialno banko Šahinpašič. V njej ima hčerka NLB 51-odstotni lastninski delež, kupnina je znašala 6,248 milijona mark, nova Commercebank bo začela poslovati po novoletnih praznikih. Nova Ljubljanska banka se je v Bosni in Hercegovini pojavila posredno, preko svoje hčerinske Banke Domžale, ki je dobila soglasje Agencije za bančništvo Federacije BiH. Iz NLB so sporočili, da so se pogajanja na pobudo lastnikov komercialne banke Šahinpašič začela oktobra in da bosanske oblasti in regulatorji niso pogojevali vstopa NLB s predhodno rešitvijo problematike deviznih varčevalcev v nekdanji sarajevski podružnici Ljubljanske banke. Novo Commercebank, d.d., bo vodil Igor Žvokelj, ki je bil v NLB doslej direktor podružnice Mestne hranilnice ljubljanske. Predsednik nadzornega sveta bo Milan Marinič, izvršni direktor oddelka za upravljanje bančne skupine v NLB. Komercialna banka Šahinpašič je bila ustanovljena leta 1993, poslovala je predvsem z manjšimi podjetji, ki potrebujejo hitre bančne storitve v poslih s tujino. Njena bilančna vsota znaša 26 milijonov mark. V NLB jo označujejo kot majhno in sorazmerno zdravo banko. V BiH je v zadnjem času najbolj odmevala poteza Zagrebačke banke, ki z 20 milijoni mark kupnine postaja večinska lastnica sarajevske banke Univerza!, ki namerava postati večinska lastnica Komercialne banke Tuzla. Nasploh je naval tujih bank na BiH zelo velik, saj sta tam že prisotni avstrijski banki Volksbank in Raiffeisen, napovedujejo še prihod Hypo banke. Avstrijci so se kot vse kaže načrtno lotili bosanskega trga, saj bodo z bančno mrežo ustvarili pogoje za močan prodor kapitala, zanj so menda vabljivi predvsem bosanski energetski objekti in izdelovalci surovine. Pred avstrijskimi bankami je v BiH svojo podružnico že odprla turška Zobat Bank in malezijska Internatinal Bank. Precej zanimanja pa vzbuja Bosna International Bank (BBI), ki ji je agencija za bančništvo že odobrila registracijo. Ustanoviteljici BBI sta Islamska banka iz Džcde v Savdski Arabiji in Islamska banka iz Združenih arabskih emiratov. To bo prva banka v BiH, ki bo poslovala po islamskih bančnih pravilih, kar pomeni, da ne bo zaračunavala obresti. Slovenija je po izvozu v BiH na drugem mestu, takoj za Hrvaško. Lani je obseg menjave znašal 418,8 milijona dolarjev, kar je bilo šestkrat več kot leta 1994. V letošnjih prvih petih mesecih se je še povečala, izvoz v BiH sc je povečal za 18 odstotkov, uvoz za 24 odstotkov. Poleg tega je BiH na prvem mestu po številu in vrednsoti slovenskih neposrednih naložb v tujini. Slovenska podjetja so doslej ustanovjla kar 208 družb in predstavništev, mnoga se na to še pripravljajo. POSLI IN FINANCE ureja: Marija Voičjak Poslovna šola Bled letos podvojila število slušateljev Preselitev je bila prelomnega pomena Preselitev z Brda na Bled je dala šoli nov polet in danes je to ena najlepših poslovnih šol na svetu, pravi direktorica dr. Danica Purg. MEŠETAR Bled - Novi prostori so nam omogočili boljše delo, kar se kaže v odzivih udeležencev, zadovoljstvu profesorjev in ostalih gostov in ne nazadnje tudi vseh zaposlenih. Novi stavbi zagotavljata pogoje, ki so na ravni najboljših poslovnih šol na svetu in s tem se približujemo dolgoročno zastavljenemu cilju - postati ena izmed petih najboljših poslovnih šol v Evropi. Naša šola pa je zaradi čudovitega okolja vsekakor ena najlepših na svetu, je na tiskovni konferenci ob iztekajočem se letu dejala dr. Danica Purg, direktorica IEDC Poslovne šole Bled. Poslovna šola je v prvih dneh letošnjega leta z Brda preselila na Bled oziroma iz najetih in utesnjenih prostorov v lastni, lepo obnovljeni vili na Bledu. Preimenovala se je tudi šola in sicer iz Centra Brdo v Poslovno šolo Bled. Letošnje leto je bilo zato zanjo prelomnega pomena, ki ga je delovni kolektiv pod taktirko dr. Danice Purg znal obrniti v nov polet. Mednarodni podiplomski študij menedžmenta je imel le-tos 50 slušateljev, od tega 33 tujih in 17 iz Slovenije. Tuji so prišli s Hrvaške, Češke, Japonske, Latvije, Makedonije, Moldavije, Poljske, Romunije in Ukrajine. Povprečno so bili stari 33 let, za njimi je bilo v povprečju 8 let in pol delovne dobe, med njimi je bilo 24 Žensk. Med slušatelji vse več tujcev V Poslovni šoli Bled so imeli letos 2.810 udeležencev, lani jih je bilo 1.600, kar pomeni, da se je njihovo število podvojilo. Seminarji so bili daljši in bolj poglobljeni, slušatelji so na Bledu preživeli 15.919 dni, lani 10.241 dni. Število vseh slušateljev od Letošnje leto je bilo tudi finančno uspešno, Še bolj pa hi bilo, če jih ne hi obremenjevale obresti za posojila, ki so ga najeli za izgradnjo novih prostorov. Družbeniki so za gradnjo šote prispevali enajst milijonov mark, šola je morala najeti pet milijonov mark posojila. Tako je letos iz svojega prihodka plačala 70 milijonov tolarjev obresti. Breme bodo poskušali zmanjšati s ponovno dokapitalizavijo. >c~ — leta 1986, ko je bil ustanovljen Center Brdo, se je povzpelo na 21.404. Letos so pripravili 64 seminarjev, ki postajajo vse bolj privlačni tudi za tujce. Prav s prodorom na tuje trge jim je uspelo podvojiti obseg števila slušateljev v letošnjem letu. Na podiplomskem študiju menedžmenta je bilo 70 odstotkov tujcev. Še več jih je na seminarjih, ki jih pripravljajo za posamezna podjetja. Letos je na pomenu pridobil zlasti hrvaški trg, saj so v primerjavi s preteklimi leti pripravili precej več seminarjev za hrvaška podjetja (Electrolux, Pliva, Podravka, Končar, Dal-macijacement. Tvornica cementa Koromačno idr.) Skupaj so letos za posamezna podjetja pripravili 28 posebnih seminarjev. Med slušatelji je bilo več kot 30 odstotkov Dr. Danica Purg, direktorica Poslovne šole Bled slušateljev iz vrst najvišjega menedžmenta. Na Bled prihajajo ugledni profesorji Pri Poslovni šoli Bled ima sedež združenje menedžerjev srednje in vzhodne Evrope Cee-man in zelo dejavni so bili letos tudi na tem področju. Pripravili so pet seminarjev v različnih državah, udeležilo se jih je 234 Maja letos so na štiridnevnem seminarju gostili rektorje petnajstih ruskih univerz. V okviru izmenjave so gostili 53 mladih slušateljev programa MBA iz Italije. Gostili so 28 švedskih managerjev, ki so bili na študijskem obisku v Sloveniji in dvajset direktorjev So-rosevih zavodov za odprto družbo iz petnajstih družb, kakor tudi samega Georga Sorosa. Poslovna šola Bled je prava umetniška galerija, slovenska in hrvaška podjetja so letos podarila še nekaj lepih slik. Ministrstvu za šolstvo so dali vlogo za dodelitev statusa visokošolske organizacije, kar bo omogočilo nadaljevanje podiplomskega študija v doktorskega. dekanov in direktorjev poslovnih šol srednje in vzhodne Evrope. V okviru Mednarodne akademije za izobraževanje profesorjev menedžmenta so pripravili dvetedenski seminar, udeležilo se ga je 28 mladih profesorjev iz trinajstih držav. Med posebnimi dogodki je potrebno omeniti še dva dogodka, ki sta zaznamovala konec letošnjega leta. Poslovno šolo Bled je obiskal profesor Henry Mintzberg, eden izmed štirih gurujev menedžmenta na svetu, ki je na posebni delavnici predstavil novosti pri izobraževanju menedžerjev in obljubil nadaljnje sodelovanje pri spodbujanju inovacij na tem področju. Ob zaključku mednarodnega podiplomskega študija menedžmenta 1. decembra so pred več kot štiristo gosti spregovorili tudi nekdanji podpre-dednik avstrijske vlade dr. Er-hard Busek, direktor McKinse-ya iz Duesseldorfa dr. Peter Kraljic in vodja delegacije EU v Ljubljani Eric van der Linden. • M. V. VELIKO DOBRIH IGRAČ: www.hribar-otroci.si Večje povpraševanju po mesu z blagovno znamko V slovenski govedoreji je v zadnjih desetih letih podobno kot nekoliko prej že v Evropi prišlo do močne koncentracije. Medtem ko seje povečala mlečnost na kravo, seje zmanjšalo število odda-jalcev mleka. Ker seje hkrati zmanjšal tudi stalež krav, so se posledice odražale v pomanjkanju telet, s katerimi v Sloveniji tudi sicer ravnajo precej negospodarno. V evropskih državah jih le približno desetino zakoljejo za teletino, pri nas ta delež še vedno presega 35 odstotkov, saj jih gre veliko pod nož, še preden dosežejo težo 200 kilogramov. V takšnih okoliščinah si je Slovenija zagotavljala zadosti telet in teletine z uvozom iz držav Cefta. Poslovna skupnost Zlato zrno in Zlati okus se že od ustanovitve 1996. leta prizadeva za pitanje domačih telet po vnaprej predpisani tehnologiji na višjo težo in za sledenje porekla, iz katerega porabnik lahko razbere, kdo je pital žival in na kakšen način. Predlani je bilo v pitanje po blagovni znamki Zlato zrno vključenih blizu šeststo telet, letos že približno tisoč več, njihov dolgoročni cilj pa je deset tisoč telet na leto. S prirejo telet zagotovijo na leto okrog 170 ton mesa, po predpisani tehnologiji pa pita teleta 52 rejcev. Tovrstno pitanje podpira tudi država s subvencijami 15.000 tolarjev na žival, sledenje poreklu pa klavnice šele uvajajo na osnovi lanskega poskusa v klavnici Šentjur pri Celju. Doslej so teletino blagovne znamke Zlato zrno in mlado govedino Zlati okus kupovali predvsem hoteli, zavodi in bolnišnice, v prihodnje pa jo bodo ponujali tudi v specializiranih trgovinah za prodajo tovrstnega mesa. Prvo takšno naj bi že januarja prihodnje leto odprli v okviru Kmetijske zadruge Laško. Odkar se je v nekaterih evropskih državah pojavila bolezen norih krav (BSE), seje v Sloveniji zelo povečalo povpraševanje po mesu blagovnih znamk Zlato zrno in Zlati okus. Zadružniki predlagali podaljšanje uredbe Usklajevalna skupina za pripravo pogodb o pridelavi in dobavi kravjega mleka in odbor za govedorejo in mleko pri Zadružni zvezi Slovenije sta prejšnji teden predlagala ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da veljavnost sedanje uredbe o določitvi elementov odkupne cene kravjega mleka podaljša do uskladitve stališč rejcev in mlekarn. Pogajanja o višini odkupne cene namreč otežuje to, ker državni proračun za prihodnje leto še ni sprejet in ni znano, koliko denarja bo država lahko namenila za neposredna plačila ter za prevoz mleka s težje dostopnih in bolj oddaljenih območij. V zadružni zvezi so sicer že pripravili osnovna merila za oblikovanje izhodiščne cene za pogajanja. Cene prašičev in pujskov Prašičji sejmi so vedno dober "cenovni barometer" za kupce in prodajalce. Odkar ni več sejmišča v Cerkljah, se tudi Gorenjci ozirajo drugam. Na celjskem sejmu so pred nedavnim prašičke, težke od 25 do 45 kilogramov, ponujali po ceni od 400 do 450 tolarjev, prašiče, težje od 150 kilogramov, pa po ceni od 350 do 380 tolarjev. V Ajdovščini so odojke prodajali po ceni od 400 do 420 tolarjev za kilogram, prašiče, težke od 80 od 160 kilogramov, pa po ceni od 350 do 360 tolarjev. V Ilirski Bistrici je bilo za prašiče, ki so tehtali okrog 150 kilogramov, treba odšteti povprečno 320 tolarjev za kilogram... co 03 > ■4-" >(/) co o C "O T- p o > o CM E ^ § E >o co O O. O CD > 9r fi o o c O. co co =3 ■ ■ -S 18 co cm o 92 • .8 CM E S co ™ o w o co co T3 S c M 'C CM > N W C - CM o) E f£ "ČO c/) _a> co ■O OJ a, -O 3 g ; E £ °s co o cb co 09 CO O) co g 15 •o , - fo 5 «.8 -O CO *~ CD g? CD CD O S CD CO 2 c „ CD O) (fl o č 11 P "D C - i — CO CD > CD CO 1q o _ C C 5- '8 te -co O CD co S« O. 'C/5 O E ■= fl5 EP CD CO E ^ c\j B E 2 :s I % it io oo . o CO o ° c O 12 co co co O N O. LU o * =jj O- o 9 Z o UJ z CD — O m < Z CC — O 'w _ CC m % co < —i Z < LU CC < O LU CC Z> 'O Z UJ >(/) < z 'O LU > o GL O O CM LU CC Z> »o z LU '00 CC LU O- X. > O o. CL LU < Z LU »O (/) 03 > O - co —i z § o z * iS (O co cd o z o m O > 5 'O *č >co 'CO -> o j CC S h- LU CO N 'S co co O ^ CO §11 75 - Q C co > c cd w .o O ca cm CO CO •O CO N o ^ — 0-5 E 0) n T3 (0 -io C CO CD *~ O O C ¥5 3 O (0 CM o> o a> -£> c o =i E o M co cb _ CD gcB- •II cd ro o 9> O co N k. 3 >o C £ KO O I % -g )5 'O — i— * C O (D >o a. n 0) > C (0 ° > % > O a 2 p o •o (D H TJ O CL f s 11 |2l OBČINA JESENICE Župan Občina Jesenice na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99) in Pravilnika za vrednotenje preventivnih projektov in projektov ter programov humanitarnih organizacij, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Jesenice, objavlja JAVNI RAZPIS zbiranja predlogov preventivnih projektov in projektov ter programov humanitarnih organizacij, ki jih bo v letu 2001 sofinancirala Občina Jesenice 1. Naročnik javnega razpisa: Občina Jesenice, Titova 78, 4270 Jesenice 2. Predmet razpisa je sofinanciranje naslednjih vsebin: - dejavnost registriranih humanitarnih in drugih organizacij, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi humanitarno dejavnost - izvajanje posebnih socialnih programov in storitev humanitarnih organizacij za reševanje socialnih stisk in težav oziroma reševanje socialnih potreb posameznikov - izvajanje preventivnih projektov za predšolske otroke, ter preventivnih programov za učence, dijake in mladostnike -drugi humanitarni in preventivni programi, ki dokažejo vsebinsko učinkovitost. 3. Vrednost sredstev razpisa: - 2,740.000 SIT za preventivne projekte na področju dela z mladimi in - 5,882.000 SIT za projekte ter programe humanitarnih organizacij 4. Pogoji sofinanciranja: Predlagatelj mora za izvajanje projekta oz. programa zagotoviti najmanj 50 % delež sofinanciranja iz drugih virov. Na javni razpis se lahko prijavijo humanitarna in invalidska društva ter organizacije, društva, zavodi, skladi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje humanitarnih dejavnosti oz. dejavnosti predlaganih preventivnih programov in posamezni samostojni izvajalci, ki s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost ter izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Jesenice, - da so registrirani za opravljanje predlagane preventivne oz. humanitarne dejavnosti ter da s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost (reference), -da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovani aktivnosti, - društva, da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih in so registrirana vsaj eno leto. - društva, ki ponovno kandidirajo, da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov, poslovno poročilo za preteklo leto, ter načrt aktivnosti za prihodnje leto, - humanitarna društva, ki nimajo sedeža v občini Jesenice in delujejo na področju več občin, regije ali države, da imajo članstvo oz. uporabnike tudi iz občine Jesenice. 5. Vsebina vloge: Predlogi morajo biti podani na ustreznih prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo je mogoče dobiti na Občini Jesenice, Oddelke za družbene dejavnosti, soba št. 41 ali na spletnih straneh občine Jesenice, www.jesenice.si. 6. Rok in način prijave: Vloge za dodelitev sredstev morajo prosilci poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na naslov Občina Jesenice, Titova 78, 4270 Jesenice, najkasneje do 29. 1. 2001. Na ovojnici mora biti napisan naslovnik, naslov prosilca in pripis "Javni razpis - socialno varstov 2001". Vloge, ki bodo oddane po roku za prijavo, ne bodo obravnavane. 7. Obravnava vlog: Pravočasno prispele in popolne prijave bodo vrednotene na osnovi pogojev in meril za vrednotenje preventivnih projektov in projektov ter programov humanitarnih organizacij, ki se sofinancirajo iz proračuna občine Jesenice. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 30 dni po sprejeti odločitvi. Z izvajalci preventivnih projektov in projektov ter programov humanitarnih organizacij bo župan občine Jesenice sklenil pogodbe o sofinanciranju. 8. Informiranje kandidatov: Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu kandidati dobijo na Občini Jesenice, Oddelke za družbene dejavnosti, soba št. 41, Titova 78, Jesenice ali na telefonu: 04/583- 10-40 int. 309. Jesenice, 22. 12. 2000 Številka: 403-134/00 ŽUPAN Boris Bregant, univ. dipl. inž. str RAST SLOVENSKEGA BORZNEGA INDEKSA Optimistično razpoloženje vlagateljev tudi v tem tednu ne pojenja. Odraz razpoloženja na borzi tako najbolje pojasni/jejo vrednosti glavni/i indeksov, ki kljub nekaterim manjšim popravkom v začetku tedna vztrajno nadaljujejo svojo pot navzgor. Slovenski borzni indeks je na tedenski ravni pridobil dobre 3odstotke in teden končal pri vrednosti 1811,61 točkah. Razpoloženju na borzi je sledil tudi indeks pooblaščeni investicijskih družb, ki je z 2,23-odstotnim porastom končal pri vrednosti 1516,67 točkah. Na krilih pozitivnega vzdušja se je večina delnic v uradni kotaciji podražila, zato gre zmagovalca tega tedna težko iskati v eni sami delnici. Tako je potrebno v nadaljevanju omeniti le nekatere izmed njih. Delnica Save je tako praktično že dosegla nivo 16.000 tolarjev, obenem pa tudi nadaljnje rasti ne izključujemo. Pri Mercatorju je mejo predstavljala vrednost 15.000 sit, ki pa je bila včeraj presežena. Zopet sta narasli delnici Leka in Krke, precej pa je pridobil tudi Istrabcnz, verjetno zaradi vedno večje verjetnosti uspešne prodaje Si.Mobi/a. Za več kot tri odstotke so narasle tudi delnice Pivovarne Laško in enotni tečaj je po enem mesecu oddaljile od 4.000 tolarjev. Kolinska je za 720 mio SU' od Slovenijavina kupila blagovne znamke Cockta, .lupi in Fresh. 550 milijonov je stala blagovna znamka, medtem ko ostalo odpada na opremo in know-how. Kupljene pijače bo začela Kolinska tržiti že prihodnji mesec, polniti pa jih bo začela aprila Slo-venijavino bo kupnino porabil za poplačilo obveznosti iz prisilne poravnave in za tekoče poslova- nje ter so bo v prihodnjosti povsem osredotočil na vina. V borzno kotacijo A so bile sprejete delnice Geodetskega zavoda Slovenije v nominalni vrednosti 379,8 milijona tolarjev, katerega osnovna dejavnost predstavlja iz-rnera in kartiranje zemljišč. Na izvenborznem trgu se obdobje pidovske konsolidacije nadaljuje. Pri Zlati moneti I je lastnika zamenjala več kot desetina pida. 7, 6 oziroma 14,77-odstotni skok Ploda in Trgatve pa je verjetno posledica konsolidacije znotraj iste interesne skupine. Priložnosti za zaslužek se ponujajo tako predvsem pri tistih p idi h, kjer je večinsko lastništvo še pod vprašajem, drugod pa je potencial rasti bistveno manjši. Ob vsem navedenem bi bilo vse drugo kot nadaljnja rast tudi na pidovskem trgu presenečenje. V novem letu vsem bralcem želimo veliko veliko veselja ob pogledu na borzne tečajnice. Gorenjska banka vztrajala pri desetletnem varčevanju Banke presegle dodeljene stanovanjske lote Na Gorenjskem polovica desetletnih stanovanjskih varčevanj, drugod le približno desetina. Kranj - V jesenski nacionalni stanovanjski varčevalni shemi so banke zaradi navala strank porabile 1.063 lotov preveč, od tega NLB 924. Na Stanovanjskem skladu pravijo, da veljajo tudi te pogodbe, banke pa bodo morale za presežne lote same plačati premije. Prihodnjo pomlad nov razpis, nad nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo pa visi senca ustavnega sodišča. Banke so pogodbe sklenili s 15.281 varčevalci, od tega le desetino desetletnih pogodb. To velja za večino bank, izjema je Gorenjska banka, ki se je skoraj dosledno držala prvotno porazdelitve lotov na pol-pol. Gorenjska banka je tako podpisala 55 odstotkov desetletnih in 45 odstotkov petletnih stanovanjskih varčevanj. Po drugem razpisu se pri nacionalnem stanovanjskem varčevanju razmerja niso bistveno spremenila. Kar 91 odstotkov varčevalcev varčuje na pet let, približno 40 odstotkov jih varčuje po en lot, približno 30 odstotkov po dva in 11 odstotkov po tri. Kar 31 odstotkov vseh varčevalnih pogodb je doslej sklenila NLB. Stanovanjski sklad naslednji razpis napoveduje za prihodnji marec oziroma april, po petih letih pa naj bi imeli že približno sto tisoč varčevalcev. S strahom pa pričakujejo odločitev ustavnega sodišča, pobudo je dala Banka Slovenije. KOLIKO JE VREDEN TOLAR ILIRIKA ODKUPUJEMO mKmmmmm *$s^wtuj(ittm delnice tm U&rzi "upravii amo portfelj* IKSENICfc Tv> 064/861 5~U Stečaji, prisilne poravnave Kranj - Bonitetna hiša I, d.o.o., poslovne informacije Ljubljana nam je poslala seznam stečajev, likvidacij in prisilnih poravnav slovenskih podjetij od 15. novembra do 15. decembra letos. S seznama smo izpisali gorenjska podjetja. Na seznamu je še vedno veliko manjših podjetij, pri katerih je stečaj začet in zaključen hkrati; to velja za Alprom, d.o.o., Tržič, ki je šlo v stečaj 28. novembra in Beta Trade, d.o.o., Kranj, ki je šlo v stečaj 29. novembra. Stečaj EP Commerce, d.o.o., Lesce se je začel 3. novembra, stečajni upravitelj je Ladislav hrafner. Stečaj Prestige Primus, d.o.o., Kamnik seje začel 30. novembra, stečajna upraviteljivaje Katarina Benedik. Stečaj podjetja Urko, d.o.o., Kamnik se je začel 28. novembra, stečajna upraviteljica je Darja Erceg. Prisilna poravnava za Splošno gradbeno podjetje Gorenje, d.o.o., Radovljica se je končala 4. novembra, začela se je 22. februarja, vodil jo je Mihael Savnik. Za Gradbeno podjetje Gradnje, d.d., Kranj pa seje prisilna poravnava začela 1. decembra, njen upravitelje je Ladislav Hafner. A/cU aad, pAlAaAofSice leto-obdati 4 fchiavjem, 4Aec& m>m. Ml mu lahko* p^tiikočimo- na p&moc. fifiD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Koroška 33, 4000 Kranj, tel.: 04 / 280 10 00, faks: 04 / 280 10 12 info@gbd.su www.gbd.si Nova Mercatorjeva prodajalna na Bledu Bled - Mlercator Gorenjska je pred kratkim na Bledu odprl povsem novo prodajalno Cash-&Carry, ki je namenjena oskrbi zasebnih trgovcev in gostincev. Novo prodajalno Cash&Car-ry so odprli na Kajuhovi ulici, poleg upravne stavbe nekdanje blejske Špecerijc. Namenjena je izključno pravnim osebam in samostojnim podjetnikom, ki blago kupujejo za nadaljnjo prodajo oziroma predelavo. V novi prodajalni se oskrbujejo trgovci in gostinci ter vrtci, šole, vojašnice, zavodi in druge javne ustanove. Na 850 kvadratnih metrov prodajne površine je naprodaj več kot šest tisoč izdelkov. Za Bled in širšo okolico je nova prodajalna Cash&Carry velika pridobitev, saj je turistična, gostinska in trgovska dejavnost precej razvila. Nekateri gostinci in trgovci so doslej nakupovali v prodajalni Cash&( arry v Škofji Loki, kjer jo je Mercator Gorenjska odprl že pred leti in je dobro obiskana. KRANJ, 28. 12. 2000 nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem nakupni/prodajni 1 ats nakupni/prodajni 100 iti A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA ION, d.d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka LEMA Kranj WKKŠKM VOLKSBANK-LJUD. BANKA d.d .Krani LOKACOMMERCE, Škofja Loka NOVA LB Kamnik. Kranj, Šk Loka, Medvode R0BS0N Mengeš PBS D.D. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBLIKUM Ljubljana PUBLIKUM Kamnik SHP - Slov. hran. in pos. Kranj SKB {Kranj, Rarfovfca, Šk. Loka) SI TURIST Boh. Bistrica SI TURIST Jesenice SZKB Blag. mesto Žiri ŠUM Kranj TALON Škofja Loka VVILFAN Jesenice supermarket Union VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič povprečni tečaj NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV 108,90 109,30 15,44 15,5? 10,95 11,04 109,00 109,20 15,44 15,48 10,97 11,01 NISO POSREDOVALI PODATKOV 108,80 109,20 15,42 15,50 10,95 11,03 NISO POSREDOVALI PODATKOV 108,70 109,25 15,40 15,50 10,94 11,02 109,00 109,29 15,43 15,50 10,96 11,02 108,31 109,10 15,40 15,51 10,94 11,02 NISO POSREDOVALI PODATKOV 108,65 109,25 15,44 15,55 10,95 11,06 NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV 107,70 109,20 14,53 15,53 10,20 11,02 NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVAL} PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV 108,40 109,07 15,36 15,52 10,92 11,04 236 26 00 108,80 109,30 15,42 15,49 10,97 11,03 586 26 96 236 02 60 530 40 40 <8.h- 13.h, 1345n• 18.h) 596 38 16 108,55 109,08 15,31 15.51 10.88 11.02 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.00 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. OBČINA JESENICE Župan Občina Jesenice na podlagi 18. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. list RS, št. 75/94) in 4. člena Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljskih kulturnih društev in kulturnih projektov, ki se financirajo in sofinancirajo iz proračuna Občine Jesenice (Ur. list RS, št 113/2000) objavlja Javni razpis zbiranja predlogov programov ljubiteljskih kulturnih društev in kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2001 financirala in sofinancirala Občina Jesenice 1. Naročnik javnega razpisa: Občina Jesenice, Titova 78, 4270 Jesenice. 2. Predmet razpisa je sofinanciranje naslednjih vsebin: - dejavnost registriranih kulturnih društev in njihovih sekcij kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost, - kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske in srednješolske populacije ter kulturna dejavnost študentov - vse le v delu, ki presega šolske vzgojno izobraževalne programe, - udeležba na območnih, medobmočnih in državnih srečanjih, - izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti , - kulturne prireditve in akcije, - drugi programi, ki dokažejo vsebinsko učinkovitost. 3 Vrednost sredstev razpisa: - 10,211.000 SIT za programe ljubiteljskih kulturnih društev in - 1,055.000 SIT za kulturne projekte 4. Pogoji sofinanciranja: Na javni razpis se lahko prijavijo kulturna društva, zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, zavodi, skladi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju kulture, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja in posamezni avtorji, ki s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost ter izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Jesenice, - da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture oz. da s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture, - društva, da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih in so registrirana vsaj eno leto, - da Območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Jesenice, Zvezi kulturnih društev Jesenic oz. občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov, poslovno poročilo za preteklo leto, poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če se jih udeležijo ter načrt aktivnosti za prihodnje leto. 5. Vsebina vloge: Predlogi morajo biti podani na ustreznih prijavnih obrazcih in razpisne dokumentacije, ki jo je mogoče dobiti na sedežu Ol Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Jesenice, Pod gozdom 13, Jesenice ali na spletnih straneh občine Jesenice, www.jesenice.si. 6. Rok in način prijave: Vloge za dodelitev sredstev morajo prosilci poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na naslov Ol Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Jesenice, Pod gozdom 13, 4270 Jesenice, najkasneje do 29. 1. 2001. Na ovojnici mora biti napisan naslovnik, naslov prosilca in pripis "Javni razpis občine Jesenice 2001 " 7. Obravnava vlog: Pravočasno prispele in popolne prijave bodo vrednotene na osnovi pogojev in meril za vrednotenje programov ljubiteljskih kulturnih društev in kulturnih projektov, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proračuna občine Jesenice. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 30 dni po sprejeti odločitvi. Z izvajalci kulturnih programov in projektov bo župan občine Jesenice sklenil pogodbe o sofinanciranju. 8. Informiranje kandidatov: Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu kandidati dobijo na Ol Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Jesenice, Pod gozdom 13, Jesenice ali na telefonu: 04/586-67-40 oz. 031/866-817, vsak dan od 8. do 13. ure. Jesenice, 22. 12. 2000 Številka: 403-132/00 ZUPAN Boris Bregant, univ. dipl. inž. str. KMETIJSTVO ureja: Cvelo ZapioLnik Odločitev vlade Kostno moko bodo sežigali Ljubljana - Ko je vlada na eni od decembrskih sej sprejela sklep o polletni prepovedi uporabe mesno kostne moke v prehrani živali, je bila prepričana, da jo bo za ta čas skladiščila in po izteku roka še lahko uporabila za krmo. Ker seje izkazalo, da to ob vse ostrejših zahtevah za varstvo porabnikov govejega mesa in izdelkov iz govedine, ni verjetno, se je na seji prejšnji četrtek odločila, da bo ljubljanski Koto živalske odpadke še naprej zbiral in jih predeloval v mesno kostno moko, ki pa je ne bodo več skladiščili, ampak sežigali. Za sežiganje bo skrbela posebna javna služba, vlada pa bo najugodnejšega ponudnika izbrala z mednarodnim javnim razpisom. Dokler izbor ne bo končan, bo Koto moko začasno shranjeval v skladiščih zavoda za blagovne rezerve. Dobri poznavalci razmer zatrjujejo, da bi moko lahko sežigali tudi v domačih sežigalnicah oz. industrijskih pečeh. Uničevanje "sumljivih" živalskih odpadkov bo na leto stalo približno štiri milijarde tolarjev. Na začetku bo te stroške pokrivala država, ministrstva za finance, okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa bodo po sklepu vlade pripravila dolgoročni načrt financiranja uničevanja mesno kostne moke, po katerem bodo vsaj del stroškov verjetno prenesli na pleča porabnikov mesa in mesnih izdelkov. • CZ. Agencija za kmetijske trge Za subvencije ni bojazni Ljubljana - Čeprav se je v javnosti že šušljalo, da bodo tudi državne denarne podpore kmetijstvu (subvencije) del proračunskega varčevanja, se to ni zgodilo. Na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja zatrjujejo, da so vsi, ki so bili upravičeni do podpor in so pravilno izpolnili zahtevke, že prejeli denar ali ga bodo morebiti januarja. Izplačilo približno enajst milijard tolarjev vrednih podpor jc bil letos največji finančni projekt v državni administraciji in tudi zelo zahtevna naloga za letos spomladi ustanovljeno agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki še vedno čaka na akreditacijo bruseljske administracije. Agencija bo v prihodnje skrbela za izvedbo ukrepov kmetijske politike in programa Evropske unije /a pomoč kmetijstvu in podeželju Sapard, z novim letom pa bo dobila še nekatere druge naloge. Prevzela bo izvajanje ukrepov tržnega reda za mleko in mlečne izdelke ter razdeljevanje uvoznih in izvoznih kvot za kmetijstvo in živilsko industrijo. • CZ. Mirtoviški potok ni osamljen Vlada se je odzvala na peticijo Šenčur - Mirtoviški potok v dolini zgornje Kolpi slovi po izjemno bogatem in raznolikem rastlinstvu in živalstvu. Tam so se ohranile nekatere redke in ogrožene vrste, tod je tudi eno zadnjih zatočišč vidre na Slovenskem. Že pred štirimi desetletji so načrtovali popolno zavarovanje širšega območja potoka, vendar tega niso nikoli uresničili. Še več: državni uradniki so tod celo dovolili gradnjo vodne elektrarne. Na takšno ravnanje seje močno odzvala javnost. Peticijo vladi za ohranitev Mirtoviškega potoka je podpisalo 87 poslancev, šest ministrov, 25 ustanov, društev in političnih strank ter na stotine državljanov. Zavod za ekologijo Narava 2001 je poskušal opozoriti pristojne državne ustanove na enkratni biser narave z naravoslovno fotografsko razstavo Ohranimo (Mirtoviški) potok avtorja Viktorja Luskovca iz Šenčurja. Razstavo, ki je v Prcdjamskem gradu pred kratkim končala pot po Sloveniji, si je v petnajstih krajih, med drugim tudi v Kranju (odkoder je posnetek), ogledalo 35 tisoč ljudi. Vlada se je odzvala na peticijo in zasebnikoma ponudila petdeset milijonov tolarjev, če bi se odpovedala elektrarni, vendar sta ponudbo odklonila. Mirtoviški potok pa v Sloveniji ni osamljen, dobri poznavalci razmer zatrjujejo, daje podobnih primerov še več. • CZ. Vračanje cerkvenih gozdov Nadškofija odklanja odškodnino Radovljica * Kot je znano, je ljubljanska nadškofija že 1992. in 1993. leta zahtevala, da seji na območju sedanje radovljiške upravne enote vrne okrog 21 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov, od tega tudi 16 tisoč hektarjev v Triglavskem narodnem parku. Ko jc nekdanja radovljiška občina že začela reševati vlogo nadškofije za vrnitev zemljišč v parku (med njimi so tudi gozdovi na Jelovici, Pokljuki in na Mežakli), je ministrstvo za kulturo 1994. leta zahtevalo izročitev "spisa", po šestih letih pa ga je julija letos po vladnem sklepu vrnilo v Radovljico, tokrat v reševanje upravni enoti. Komisija za denacionalizacijo pri upravni enoti je v poročilu o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju opozorila nadškofijo na ovire pri vračanju premoženja v parku in ji predlagala, da naj namesto vrnitve v naravi zahteva odškodnino. Nadškofija tak predlog odklanja in dokazuje, da za vračanje zemljišč v naravi ni ovir. • CZ. Prednovoletno srečanje kmetov iz štirih občin Praznično vzdušje in tudi polemična beseda V pivnici Marinšek v Naklem je bilo v torek, na Štefanovo, že tradicionalno prednovoletno srečanje kmetov iz kranjske, nakelske, preddvorske in jezerske občine. Naklo - Udeležba je bila tudi tokrat dobra, prišlo je več kot 180 kmetov in kmetic, ki so tako, kot je na teh srečanjih že navada medse povabili tudi nekaj uglednih gostov. Ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franca Buta zaradi drugih obveznosti ni bilo, dobro pa je bilo zastopano ministrstvo za pravosodje, saj sta prišla tako minister Ivo Bizjak kot državni sekretar Karel Erjavec. Gostitelj, nakelski župan Srednja mlekarska in kme-Ivan Štular, ki doslej še ni za- tijska šola se je v zadnjih šes- mudil nobenega tovrstnega srečanja, je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da se kot kmet ne boji vstopa Slovenije v Evropsko unijo, že zato ne, ker so slovenski kmetje bolj pridni kot drugi in tudi zelo iznajdljivi, potrebovali bi le malo več državne podpore. Nakelska občina po svojih finančnih možnostih podpira kmetijstvo, prihodnje leto pa bo verjetno lahko nekaj več denarja namenila za urejanje kmetijskih zemljišč (agromelioracije), saj naj bi bil zaradi gradnje avtoceste večji prispevek od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna. Minister za pravosodje Ivo Bi/Jak je dejal, da se ministri iz vrst SLS+SKD zavzemajo za to, da bi se kmetijstvo čimbolje pripravilo na vstop v Evropsko unijo in da bi kljub pomanjkanju denarja zagotavljali v naslednjih letih še več sredstev za neposredna plačila v kmetijstvu in za sodelovanje v prilagoditvenih programih unije. "Prepričan sem, da nam bo to ob podpori stanovskih organizacij, predvsem kmetijsko gozdarske zbornice, tudi uspelo," je dejal Bizjak in ob tem opozoril, da bo treba na razumni ravni držati tudi proračunski primanjkljaj. Leto 2000 - zahtevno in drugačno Vodja kranjskega oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijskem zavodu Ljubljana mag. Jurij Kumer je navzoče seznanil s sklepom sveta kmetijsko gozdarske zbornice o oblikovanju kmetijsko gozdarskega zavoda, v katerem bodo poleg kmetijsko svetovalne službe še selekcijska služba in del strokovne službe zavoda za gozdove. Njihovo delo se po vsebini ne bo spremenilo, strokovne službe pa bodo odslej lahko še cnotneje nastopale do kmetov. Leto 2000 je bilo za svetovalno službo in tudi za kmete zahtevno in nekoliko drugačno, še posebej glede uveljavljanja državnih podpor, kjer je bilo veliko težav pri izpolnjevanju obrazcev in zahtevkov za neposredna plačila. Prihodnje leto bo Slovenija začela z izvajanjem programa Sapard, s katerim Evropska unija pomaga državam kandidatkam pri prilagajanju kmetijstva in podeželja skupni politiki in ukrepom unije; kranjski oddelek za kmetijsko svetovanje pa je v okviru tega programa pridobil projekt za priprave na naložbe na kmetijah. Naloga obsega sedem predavanj in tri strokovne delavnice in pomeni usposabljanje za izdelavo dobrih programov, s katerimi bo možno pridobiti denar od Evropske unije in od države. tih, sedmih letih še enkrat povečala in je pridobila tudi nekatere tržno zanimive izobraževalne programe, je na srečanju povedal ravnatelj šole Marijan Pogačnik in poudaril, da so postali srednje ve- Kmetijskega ministra ni bilo, prišel pa je minister za pravosodje Ivo Bizjak. Na sliki: v pogovoru z nakelskim županom Ivanom Štularjem. lika šola s šeststo dijaki in sedemdesetimi zaposlenimi. "Verjamem, da bo kmet v Evropski uniji preživel, vendar pa bi morali dati več poudarka tudi izobraževanju. Pri tem ni starostnih omejitev, pri nas je v izobraževanje odraslih vključenih 150 ljudi, starih od trideset pa do šestdeset let," je dejal. Dodatki že v osnovni ceni? Ker bo z novim letom začel veljati tržni red za mleko in mlečne izdelke in imajo pridelovalci mleka in mlekarne le še dober mesec časa za pogajanja o odkupni ceni mleka, so na srečanju - razumljivo -največ govorili o mleku. In kljub prazničnemu vzdušju je bila beseda tudi polemična. Matjaž Vehovec, izvršni direktor Ljubljanskih mlekarn za trženje, je dejal, daje strah gorenjskih kmetov ob pripojitvi Gorenjske mlekarne k Ljubljanskim verjetno minil in da so zdaj postavljeni temelji za dobro delo naprej. S 1. januarjem bodo priključili še mariborsko mlekarno, tako da bodo Ljubljanske mlekarne prihodnje leto odkupile že okrog 270 milijonov litrov mleka. Ivanka Valjavec, izvršna direktorica Ljubljanskih mlekarn za odkup in kakovost mleka, je ugotavljala, da je razburjenje, ki ga je povzročilo sprejetje tržnega reda za mleko, nepotrebno. V Ljubljanskih mlekarnah predlagajo za osnovno odkupno ceno mleka ceno, ki temelji na povprečni kakovosti odkupljcne-ga mleka (4,2 odstotka mlečne maščobe, 3,4 odstotka beljakovin), pri tem pa naj bi Letos je nekako bilo, le kako bo v prihodnjem letu. upoštevali še kakovostne parametre, kijih predpisujejo veterinarsko sanitarni predpisi. Na Gorenjskem to ne bi smelo povzročati večjih težav, saj po doslej zbranih podatkih 98 odstotkov vsega letos odkupljenega mleka vsebuje do 100.000 mikroorganizmov v mililitru in 95 odstotkov do 400.000 somatskih celic. Kakšna naj bi bila odkupna sežki mleka in so nujne izvozne spodbude, pa je po podatkih zbornice mleko v Evropi že precej iskano blago. Erženova razprava je ponovno spodbudila k besedi predstavnika Ljubljanskih mlekarn. Ivanka Valjavec je še enkrat poudarila, da bi osnovna cena veljala za povprečno odkupljeno mleko in da bi bili v to ceno všteti že vsi dodatki. Ja- Molzači na zdravniški pregled Kmet Jaka Korenčan iz Podbrezij je opozoril, da morajo po novih veterinarskih predpisih tudi ntolzači mleko na kmetijah opravili zdravniški pregled. Ko so si pred nedavnim v okviru ekskurzije govedorej-skega društva ogledali veliko mlečno kmetijo na Bavarskem, so o tem vprašali tudi gospodarpt. pa se je le začudil in jim odgovoril, da tam kljub strogim predpisom, kakršni veljajo v Evropski uniji, zdravniški pregled za molzača ni potreben. V Sloveniji so očitno predpisi strožji kot v uniji, ugotavlja Jaka Korenčan in dodaja, da si kmetje ob takšnih in podobnih primerih čimprej želijo v Evropo. cena, v Ljubljanskih mlekarnah za zdaj ne morejo napovedati, ker še zmeraj ni znano, kolikšne bodo državne izvozne spodbude. Kmet Janez Eržen iz Žabnice. sicer član nez Eržen je menil, daje prav to napaka, ker je osnovna cena za mleko pri 4,2 odstotka maščobe in pri 3,4 odstotka beljakovin. Marsikdo takšnih deležev ne bo dosegel Ivanka Valjavec med kmeti: kolikšna ho že cena mleka?! upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je dejal, da je zbornica za kmete zelo pomembna in da je njihov edini sogovornik vladi. Pri tem je že dosegla nekatere uspehe, tudi zanjo pa bo velika preizkušnja določitev odkupne cene mleka. Ce bo obveljala ponudba Ljubljanskih mlekarn, potem bo cena mleka padla za dvajset odstotkov, je ugotavljal Eržen in napovedal, da bodo pogajanja zelo težka, še posebej, če bodo kmetje hoteli obdržati sedanjo ceno (z vsemi dodatki je približno 70 tolarjev za liter) ali jo ob vseh podražitvah vsaj malo povišati. Medtem ko so v Sloveniji veliki pre- in bo deležen odbitkov, ki bodo lahko močno znižali ceno. Prav je, da se vsaka stran bori za svoj kos kruha, pri tem pa bodo tudi mlekarne morale kaj narediti za zmanjšanje izdatkov. Matjaž Vehovec je dodal, da ima Slovenija velike presežke mleka in da je za takšne razmere značilno padanje cen. Cena naj bi bila takšna, da bi zagotovila normalno poslovanje tudi mlekarnam, ki so pred pomembnimi nalogami. Samo Ljubljanske mlekarne bodo morale vložiti 80 milijonov mark, da bodo lahko delale za evropski trg ter sebi in kmetom zagotavljale delo in zaslužek. • C. Zaplotnik DEŽURNI NOVINAR ureja: Renata Skrjanc Beograjski Kolibri prvič v Sloveniji Z glasbo prek političnih ovir Najboljši beograjski otroški pevski zbor prvič nastopil v Sloveniji - Stroga avdicija, izbrani najboljši -Zbor s 35-letno tradicijo - Pevci že triletni otroci - Zahteven program v sedmih jezikih Adergas, 28. decembra - Dobro leto so trajale priprave na njihovo gostovanje v Sloveniji. Politični nemiri so opravili svoje. Sicer pa za nekatere stvari ni nikoli prepozno. Je bolje, da se zgodijo pozno, kot nikoli. Otroški pevski zbor Kolibri je najboljši v Beogradu in deluje pod okriljem Radio Televizije Beograd. Pred dobrimi tremi desetletji in pol ga je ustanovila profesorica Milica Manojiovič, priznana dirigentka in diplomantka beograjske Glasbene akademije. Osemintridesct otrok, starih od 3. do 14. let, deluje v duhu spartanske vzgoje, saj sicer vrhunskih rezultatov ne bi bilo. Brez zadrege o zboru Kolibri lahko zapišemo, da je najboljši v svoji kategoriji. Na gostovanja potujejo otroci od petega leta naprej. "Zaradi političnih razmer pri nas zelo težko >rga-niziramo gostovanja v tujini, zato nam naš prvi nastop v Sloveniji veliko pomeni. Pred-praznični čas je za mlade pevce zelo naporen, saj smo v treh dneh imeli tri celovečerne koncerte. V Gorici smo se predstavili italijanskemu občinstvu, koncert je snemal radi Trst, nastopili smo v pravoslavni cerkvi v Trstu, tretji večer pa v novogoriški cerkvi sv. Kristusa Odrešenika. Po vrnitvi domov nas čakata še novoletna nastopa v Novem Sadu in v Beogradu," je povedala Vesna Kabiljo, glavna organizatorka Jugokoncerta. Otroški zbor Kolibri je s koncertom Na angelskih strunah navdušil tudi slovensko občinstvo, tako glasovno kot tudi vsebinsko pa je že zdavnaj presegel program otroških pesmi. Na omenjenem koncertu so poleg božičnih pesmi peli starodavne srbske pesmi ter liturgične pesmi, otroci pa pojejo kar v sedmih različnih jezikih. Naporna niso le gostovanja, ampak tudi šolanje, ki ne dopušča povprečnosti in zahteva od mladega pevca precejšnjo koncentracijo in vztrajnost. Prepevati v najboljšem zboru je vsekakor mikavno, zato ne preseneča Najboljši beograjski otroški pevski zbor Kolibri z zhorovodki-njo prof. Milico Manojiovič (v sprednji vrsti) pred cerkvijo v Adergusu, kjer so bivali med slovensko turnejo. gneča, ki redno spremlja avdicijo, kjer se zbere tudi do 300 otrok, izbrani pa so le redki. "Srečna sem, ko najdem čist glas, saj je zaradi onesnaženega zraka danes redkost. Lahko je zablesteti z otroškim zborom, težje pa je obstati. Potrebno je veliko potrpljenja in ljubezni, ki jo prenašam na otroke. Z glasbo jih moram okužiti, da jo vzljubijo in poskušajo razu- meti," je povedala profesorica Milica Manojiovič, duša in srce omenjenega zbora, ki je s svojo karizmo vsekakor zaznamovala Kolibri. V njem so svojo glasbeno pot začeli številni priznani glasbeniki. Kolibri, nežna ptica, neustavljiva v gibanju. Tako kot mladi pevci. Otroško nežni in polni iskanj, pri petju pa zbrani in odraslo resni. • R. Škrjanc Težave najemnikov bivše karavle JLA na Ljubelju Kakšna usoda čaka objekt na Ljubelju? l\idi v tržiški občini se srečujejo s problemi pomanjkljive dokumentacije objektov bivše JLA. Elden slednjih je tudi karavla bivše JLA na Ljubelju, za katero se ne ve, kje naj bi bila hranjena vsa njena gradbena dokumentacija. Posledice tega pa vsekakor najbolj čuti najemnik karavle Matija Koren. Ljubelj, 28. decembra - Za ka-ravlo bivše JLA na Ljubelju, ki je v lasti Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in v najemu Občine Tržič, je bil v začetku devetdesetih let javni razpis v smeri turističnega razvoja. Kot edini se je prijavil Dušan Koren s podjetjem TGT in tako leta 1995 postal najemnik karavle za dobo desetih let. Z minimalnimi gradbenimi posegi je karavlo spremenil v gostinski objekt za kar pa po opravljenem pregledu objekta ni potreboval drugega kot obra- tovalno dovoljenje, ki mu je bilo tudi izdano. Leta 1998 je Koren k najem-niški pogodbi dodal aneks, s katerim seje spremenila le pravna oseba najemnika v pogodbi. Novi najemnik je tako postal Koren Sport - agencija za Uničena cesta na Ilovki Avtocesto končali, na Ilovko pozabili? Ilovka, 28. decembra - Konec novembra so odprli dobrih osem kilometrov dolg odsek avtoceste Naklo - Kranj vzhod, ki sta ga podjetji SCT in Primorje začela graditi aprila letos. Gradnja je bila v zadovoljstvo voznikov končana v dogovorjenem roku, slabe volje pa so ostali krajani Ilovke, kajti težki tovornjaki so vaško cesto zelo poškodovali. Asfaltirano cesto skozi Ilovko sta omenjena izvajalca med gradnjo uporabljala kot bližnjico, težki tovornjaki pa so na njen pustili svoje sledi. Dvoki-lometrski cestni odsek so vaščani pred leti asfaltirali s samoprispevkom, zdaj pa je cesta luknjasta in ponekod se je asfalt spremenil v makadam. Dobra stotnija krajanov je ogorčena in ne namerava za graditelji avtoceste popravljati tistega, kar so omenjeni uničili. "Več kot pol leta so 20-tonski tovornjaki našo vaško cesto uporabljali za bližnjico. Posledice so očitne. Cesta je luknjasta, bank ine zvožene, most čez Rupovščico je Težki tovornjaki so uničili asfaltirano cesto, krajani pa se sprašujejo, kdo jo ho popravil. Poškodovan je tudi most čez Rupovščico, asfalt pa se je ponekod spremenil v makadam. uničen, asfaltirana cesta je na nekaterih delih bolj podobna makadamski in asfalt se je pogreznil. Ker je bila cesta namenjena lokalnemu prometu, ne pa velikim tovornjakom, so slednji ob srečevanju vozili tudi po naših vrtovih in dvoriščih. Avtocesta je končana, nam pa je ostala uničena cesta. Zvožene so tudi okoliške gozdne poti. Povsem so nas ignorirali, kajti nihče nas pred začetkom gradnje o nameri ni obvestil, niti vprašal za dovoljenje. Ignorance pa smo deležni tudi po zaključku del," je povedal krajan Anton Cvek. Vaščani Ilovke so podpisali peticijo, ki jo bodo poslali kranjskemu županu Mohorju Bogataju, v njej pa zahtevajo popravilo ceste. "Naj občina v našem imenu od investitorja zahteva popravilo škode, ki so nam jo povzročili, saj sami ne bomo popravljali tistega, kar so nam drugi poškodovali," jc še dodal Cvek. Zahtevek za povračilo škode bo občini poslala tudi krajevna skupnost Kokrica, kamor spada vas Ilovka, na katero, vsaj tako pravijo domačini, je tudi občina pozabila, saj še vedno nimajo kanalizacije in meteorna voda odteka kar po asfaltu. • R. Škrjanc športne avanture in potovanja, katere lastnik jc Matija Koren. Tu pa se je zgodba začela zapletati. Ko je Matija Koren namreč kot novi najemnik ponovno zaprosil za obratovalno dovoljenje, je bil obveščen, da se le tega lahko po novem dobi le s priloženim uporabnim dovoljenjem stavbe. Slednjega pa ni, kot tudi ni lokacijske in gradbene dokumentacije za bivšo karavlo, stavba pa tudi ni vrisana v katastrski načrt. Koren se je najprej obrnil na Občino Tržič, kjer je izvedel, da 0 tem, kje naj bi bila dokumentacija, ne vedo ničesar, poslal je pritožbo na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, na katero se niso odzvali, pred kratkim pa še na lastnika objekta - Ministrstvo za obrambo. S strani tržnega inšpektorja je dobil sprva takojšnjo prepoved obratovanja, ki je bila nato spremenjena v rok dvanajstih mesecev (poteče 1. 1. 2001) za ureditev potrebne dokumentacije. In kaj 0 vsem tem pravijo na Občini Tržič ? Po prelaganju izjave z osebe na osebo, je končno izjavo podala Mateja Malovrh z Urada za družbene dejavnosti, ki pravi, da sama Občina Tržič pri vsem tem nima nič. Njihov del je bil izpolnjen, za dokumentacijo, tako gradbeno kot lokacijsko in s tem tudi uporabno dovoljenje, pa niso pristojni oni, temveč Upravna enota Tržič. Kakšna bo torej usoda bivše karavle na Ljubelju je torej uganka, ki se vrti v začaranem krogu. • N. Kkar PIVOVARNA UNION ^kiprijatel/e! Tudi v januarju 200! bodo GLASOVI IZLETI Zimski dan 'na toplem' v TERMAH 3000 Ker pred božičem ni bilo možno ustreči vsem, ki so žele/i rajžati v Moravske toplice, pomembno sporočilo: odlična in enkratna ponudba Janeza Ambrožiča - Zidunka s.p. za neponovljivo doživetje v TERMAH 3000 tudi v prvem mesecu novega leta. V soboto, 20. januarja, bo še en celodnevni izlet v Pomurjc do Moravcev. Tudi na januarskem izletu ho poskrbljeno, da vožnja ne bo prenaporna, zato bo krajši postanek za kavico fin ugoden nakup.') v marketu Puckmaister v Polzeli, v neposredni bližini je trgovina Jelka Tovarne nogavic Polzela, /o sprostitev v Termah 3000, ki ponujajo izjemno možnost zabave in užitkov na najrazličnejših vodnih napravah, ho dovolj časa. Po večerji bo še neka/ časa za zabavo s plesom. Zidan kov udoben turistični avtobus bo JO. januarja peljal na relaciji Zgornje Gorje - Bled - Lesce - Radovljica - Kranj - Škofja 1 .oka - Vodice - Mengeš. Cena izleta znaša 6.100 tolarjev; Janez Am-brožič pa naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa tudi za januarski termin omogoča izjemno ugodno ceno celodnevnega izleta (s podaljškom v večer) za samo 4.900 SIT. Prijave: 24 ur dnevno! Za informacije in prijave Vam bosta celo leto 2001 - poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov (npr. Integral Tržič m 04/59-63- 280), vselej na razpolago, 24 ur dnevno, TELEFONSKI ŠTEVILKI Oorenjskega glasa: 04/201-42-47 in 04/201-42-00. Vsak delovnik med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure, so za prijave na razpolago tudi telefonske številke 04/201-42-48; ali 201-42-49 in tudi 201-42-44. Ob prijavi sporočite tudi, na kateri vmesni postaji želite počakati organizatorjev avtobus. Ob prijavi je tudi možno tudi izbrati sedež v avtobusu; vendar je rezervacija izbranega sedeža velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta! Podrobnosti in splošni pogoji za organizacijo turističnih potovanj so sestavni del vseh naštelih programov! Telefonske ankete o Gorenjskem glasu Nagrade Ani, Cirilu, Janezu in dvema Slavkoma Sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa občasno izvajajo telefonske ali terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih. S kratkimi anketami skušamo zbrati tudi mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih prilogah edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa. Ankete bomo izvajali tudi v letu 2001. Enako kot prejšnja leta, smo tudi letos vsaj dvakrat mesečno z žrebom med VSE udeleženke in udeležence dosedanjih Glasovih telefonskih anket podelili po nekaj ekskluzivnih nagrad: udeležbo na poljubno izbranem GLAS0VEM IZLETU najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi kot glavni medijski pokrovitelj sodeluje Gorenjski glas. Izlet si, izmed objavljenih, izbere nagrajenka oz. nagrajenec sam, z eno samo omejitvijo: čas za koriščenje izbrane nagrade je kadarkoli do 31. januarja 2003. leta. Da, celi dve leti časa je za koriščenje te nagrade! Za sodelovanje v anketah o Gorenjskem glasu je bil sedemindvajseti (zadnji) letošnji žreb včeraj, 27. decembra, naklonjen naslednjim petim anketirankam oz. anketirancem z območja kranjske mestne občine, kjer vsi naročniki Gorenjskega glasa - ter tudi naključno izbrana gospodinjstva -vsak mesec enkrat prejmejo barvno prilogo GG-revija in o njej smo zbirali mnenja v telefonski anketi. Pomembno obvestilo: januarska številka priloge GG bo izšla v TOREK, 30. januarja, decembrsko ste prejeli minuli petek pred božičem. Tokratni izžrebanci so: Ana PLUT, Zgornje Bitnje 137; Ciril KNE, Grosova 1, Kranj; Janez VRHOVNIK, Jama 17; Slavko L0TRIČ, Zgornja Besnica 37, in Slavko ŠILAR, Zgornje Bitnje 53. Vsem petim čestitamo! Dodatnega obvestila o tem žrebanju ne pošiljamo. Zato vseh pet, izžrebanko in izžrebance vabimo, da najkasneje do vključno naslednjega petka, 5. januarja 2001 (ko naslednjič izide Gorenjski glas!) do 14. ure pokličete tajništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 20 - 14 - 200, če želite svojo nagrado. Zatem nemudoma pošljemo darilno pismo s pojasnili glede koriščenja nagrade ter ostalih formalnosti. Gorenjkam in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkoli doslej že povabili k sodelovanju v 'Glasovih' telefonskih anketah oziroma Vas še kdaj bomo angažirali, se za sodelovanje v anketah, za mnenja, ocene, pripombe ter predloge, najlepše zahvaljujemo. Kajti v letu 2001 bomo podobne ankete o naših edicijah še izvajali in izmed vseh, ki so doslej sodelovali v Glasovih telefonskih anketah, tudi žrebali takšne imenitne nagrade, ki imajo 'rok trajnosti' skorajda neomejen, namreč do konca januarja 2003. leta. PIVOVARNA UNION ^r/jn/r/fc//}/ BOŽIČNO SREČANJE V CRNGROBU Crngrob - Petje Komornega pevskega zbora Loka je na božični večer zapolnilo cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Pod vodstvom zborovodje Janeza Jocifa je komorni zbor odpel dvanajst pesmi, pester program pa je obsegal tako Regem natum angelus annunciavit Jacobusa Gallusa, kot tudi normandijsko narodno, črnsko duhovno ter dve slovenski ljudski pesmi. Božično srečanje naj bi zajemalo tudi kratko romanje po okoliških poteh in ogled nekaterih znanih crngrobških kapelic, a je ta del zaradi slabega vremena odpadel. Kljub temu so bili gledalci, ki so dodobra napolnili cerkev v Crngrobu, še kako navdušeni nad slišanim. • Špela Ž. Brezje - V nedeljo so v Frančiškanskem samostanu na Brezjah v okviru tamkajšnjega Frančiškanskega muzeja odprli stalno postavitev posvetil brezjanskih romarjev Mariji Pomagaj. Gre za edinstveno tovrstno zbirko pri nas, razstava posvetil pa sega v čase pred drugo svetovno vojno do današnjega časa. V muzeju Sončna pesem je bila ob tej priložnosti odprta tudi mednarodna razstava jaslic. • foto: T. Doki Za obuditev spomina na velikega slikarja Antona Ažbeta iJGorei SXULXX adskafitharmonija Solista JuUjana LapinŠ- mezzosopran Luka Kemperle klarinet Issvajana hotto ris!« W, A Masartf (n lotfustt* $tw«s(ia 1.1.200t!pb !9.uri Festiv«||a dvorana Bled l>redprodaja vstopnic: »en« društvo Bled. tel.: 04 5741 122 tClja Kompas Bled. tel.: 04 5741 515 njski glas Kranj, tel.: 04 201 42 00 OBNOVA AZBETOVEGA GROBA V MUNCHNU Konec novembra je bila v Miinchnu dokončana obnova groba našega velikega slikarja Antona Ažbeta, ki je v tem bavarskem mestu umrl pred 95 leti. Pobudo za obnovo je dal Ivan Martelanc iz Ljubljane, za njegovo obnovo pa je organizacijsko in finančno poskrbelo Bavarsko-slovensko društvo iz Miinchna. Želja po obuditvi spomina na Antona Ažbeta. Gorenjski rojak, eden velikih slovenskih slikarjev in likovni pedagog Anton Ažbe, se je rodil leta 1862 v vasi Dolenčice nad Poljanami. Del življenja je preživel tudi na Bavarskem, v Miinchnu, kjer je na pobudo slikarjev Jakopiča in Vesela odprl zasebno slikarsko šolo. Pri njem so se šolali mnogi slovenski slikarji in tudi v svetu znana umetniška imena, kot sta slikarja Vasilij Kandinskv in napisa o umrlem. Pobuda Ivana Martelanca, ki je pred časom v Miinchnu tudi služboval, je bila tako povsem na mestu. Obrnil se je na univerzitetnega profesorja dr. Petra Zimmermanna, velikega prijatelja Slovenije, Slovenka je tudi njegova žena, in funkcionarja v Bavarsko-slo-venskem drutšvu. Slednje je za obnovo poskrbelo tako v organizacijskem kot finančnem smislu. Prof. dr. Zimmermann V oktobru je bil na pobudo Ivana Martelanca v Inštitutu za slavistika dunajske univerze odkrit tudi Prešernov relief, ki ga sestavljata dve plošči, na eni je ročno oblikovano besedilo kitice "Žive naj vsi narodi...", na drugi pa nemški prevod. Gre za likovno obogateno plastiko, ki je bila pred letom dni odkrita v novih prostorih Švicarske vzhodnoevropske knjižnice v Bernu. Aleksej Jawlensky. V Miinchnu je Anton Ažbe leta 1905, star komaj 43 let, tudi umrl. Njegov grob na pokopališču v severnem delu mesta se je verjetno po zaslugi statusa mestnega groba ohranil vse do danes. Kljub temu je po skoraj sto letih bil precej zanemarjen in neurejen, na njem pa tudi ni več bilo mogoče prebrati je izdelal vse načrte, pri mestnih oblasteh pridobil dovoljenja za poseg in poskrbel tudi za kamnoseško obnovo. Predvidena je bila tudi postavitev bronastega reliefa Antona Ažbeta. Ustvaril ga je akademski kipar Mirsad Begič, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, izdelavo pa je omogočila firma Autocommerce, d.d., Ljubl- Predstavitev knjige dr. Marije Stanonik -_Od setve do žetve_ SETEV - ZAČETEK, ŽETEV -IZID KNJIGE Tržič, 28. decembra - V sredo, 20. decembra, je bila v prostorih tržiške knjižnice dr. Toneta Pretnarja predstavitev knjige dr. Marije Stanonik Od setve do žetve. Dr. Marija Stanonik, rojena leta 1947 na Dobračevi pri Žireh, se je po končanem študiju slavistike in etnologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, ter po 1. 1993, ko je v Zagrebu postala doktorica literarnih znanosti, posvetila raziskovanju zgodovine in teorije slovstvene folklore, etnološki in kulturnozgodovinski temi z žirovskega območja ter razmerju med slovstveno folkloro in literaturo. Veliko pozornosti namenja tudi ustvarjanju zamejskih Slovencev in izseljencev. Je avtorica enajstih monografij, urednica zbirke Glasovi, urednica zbornika Traditiones, avtorica številnih poljudnih in znanstvenih člankov,... Pred kratkim jc prejela ugledno priznanje - največjo nagrado na področju etnologije pri nas - Murkovo priznanje. Od leta 1974 je zaposlena pri znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Inštitutu za slovensko narodopisje. Ob predstavitvi knjige dr. Stanonikove - Od setve do žetve je Joži Koder izrazila misel, daje v knjigi vsak zapisan stavek modrost zase. Knjigo, ki je hkrati znanstvena in primerjalna, tvori sedemdeset razdelkov in dodatek v angleškem jeziku. Uporabljenih je ogromno virov, izvor vsega pa je slovstvena folklora. Termin slovstvena folklora je prav njen (dr. Stanonikove) in pomeni ljudsko slovstvo. Knjiga tako na eni strani predstavi knjigo vseh knjig (Sveto pismo) in ljudsko slovstvo, kjer si je ljudski ustvarjalec Sv. pismo preoblikoval na drugi. V knjigi Od setve do žetve gre za interpretacijo in konkordanco svetopisemskih motivov v slovenski slovstveni folklori. Razvrstitev gradiva je po zaporedju knjig v Svetem pismu, s tem je dosežena večja preglednost in podobnost samemu Sv. pismu. Avtorica je razložila pomen samega naslova - Setev pomeni začetek knjige, ki ji sledi rast, žetev pa predstavlja izid knjige, koje kultura prepojena s Svetim pismom. Ob končuje Stanonikova še povedala, da ji je ta knjiga ena najdragocenejših ter da se je trudila, da bi zajela vse, kar pa žal ni mogoče. • Nuša Ekar Zveza kulturnih organizacij Kranj in Prešernovo gledališče Kranj Mojco in Kolicopkoi MOJCA IN KALICOPKO sobota, 30. dec. '00, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču Sjoulki gof«n|iko MM*|Q GLAS Nagrobni napis je povsem obnovljen, nad črko "z " pa je dodana tudi strešica, ki je doslej ni bilo. Pod reliefom tako piše: Anton Ažbe, Kunstmaler, 30. 5. 1862 - 5. 8. 1905. jana. Na nagrobniku se nahaja tudi plošča Kathi Kobus, ki je za slikarja skrbela v njegovih zadnjih letih. Gospodična, kot piše na nagrobniku, je bila sicer lastnica lokala Simplizissimus, enega najbolj znanih miinehen-skih shajališč umetnikov tiste dobe in bila menda tudi zelo markantna osebnost takratne umetniške scene. V prihodnje naj bi na grobu posadili tudi rastlino, grm ali drevo, iz Ažbe-tove Poljanske doline. Prof. dr. Zimmerman je ob obnovi dal tudi pobudo za slovesnost v marcu leta 2001, s katero bi v Miinchnu obudili spomin na slikarja in likovnega pedagoga. Pripravila jo bosta Bavarsko-slovensko društvo in generalni konzulat Republike Slovenije v Miinchnu, uvodni referat naj bi imel direktor Narodne galerije dr. Andrej Smre-kar. K sodelovanju so povabljeni tudi v občini Gorenja vas, po besedah Ivana Martelanca pa je zanimanje za obuditev spomina na Ažbeta pokazal tudi Zdravko Krvina, ki vsako leto na Četeni Ravni, nedaleč od Dolenčic, organizira likovno kolonijo v slikarjev spomin. Slednji podpira tudi pobudo, da bi obletnica rojstva Antona Ažbeta postala tudi praznik občine Gorenja vas - Poljane. • Igor K. DVOJNO SLAVJE V OBČINI GORENJA VAS - POLJANE Gorenja vas - Zgodovina teh krajev je zaznamovala kar nekaj Slovencev, ki so oplemenitili slovenski kulturni prostor. Tokratna svečanost oziroma postavitev dveh doprsnih bronastih kipov dr. Franceta Prešerna v Galeriji Krvina in v občinski stavbi občine Gorenja vas - Poljane je delo prvega šolanega slovenskega kiparja iz Poljanske doline Franca Ksaverja Zajca (1820 - 1888), katerega delo je tudi kip A. M. Slomška v mariborski stolnici in številnih drugih. Anton Ažbe (1862 - 1905), slikar s poljanskim narečjem, odmeven v svetu s svojo realistično in abstraktno likovno govorico je vodil znano zasebno slikarsko šolo z učenci iz Rusije, Poljske, Nemčije in domovine. V njegov spomin je bila odprta že šesta razstava likovnih del, ki so nastajala v slikarski koloniji z nadaljevanjem tradicije in zastopanjem šole mnogih likovnih ljubiteljev realizma, krajinarstva, ki s svojo spretnostjo, sposobnostjo, močjo likovnega izražanja ustvarjajo tako imenovano ljudsko umetnost. Razstavo v Galeriji Krvina sta v sredo, 20. decembra, odprla dr. Mirko Juteršek, umetnostni zgodovinar in likovni kritik, poznavalec in pospeševalec likovnega samorastništva, in dr. Matjaž Kmecl, literarni zgodovinar, književnik, poznavalec življenja in ustvarjalnosti našega največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, o katerem je spregovoril malo drugače ob njegovi 200-letnici rojstva. Kulturni program je povezoval dramski igralec Jože Logar, za razpoloženje so poskrbeli pesnica Silva Jereb, sekstet Poljana in gostitelj - Zdravko Krvina. • Iva Žigon MLADI BREZJANSKI _TAMBURAŠI_ Brezje - V tem mesecu je skupaj s folklorno skupino Mlinček, ki jo v okviru domačega KD Brezje vodi Dragica Čeme, nastopala tudi mlada tamburaška skupina. Prvič seje predstavila konec novembra v Domu krajanov na Brezjah, na prireditvi "Naši otroci pojejo, plešejo in igrajo". Pod vodstvom Tomaža Kukoviča skupina sedmih deklet in dveh fantov vadi dobro leto. Njihov repertoarje trenutno še majhen, po trudu, ki ga vlagajo v igranje, sodeč, pa mladi z veseljem in zavzetostjo širijo svoje tamburaško znanje. V skupini nastopajo Maja Šmitek, Kaja Štibelj, Lea Petrovčič, Barbara Pernuš, Tina Arih, Melita Meglic, Katja Cvenkelj, Žiga Vovk in Nejc Zima. • D.K. ? 01 > EN J SV \ Bizjakova mama na kravjem balu z vnukinjo Matejo (prva z leve) in sorodniki. DVA T A V Ž E N T SE NE Leto dva "tavžent" se vendarle piše in seje že tudi skoraj izteklo. Novo stoletje in hkrati tisočletje že stoji pred vrati. Ta "prerokba" iz zgodbe Bizjakove mame se hvalabogu ni uresničila, a se žal uresničujejo mnoge druge grdo bi je, ki so se jih nekoč ljudje sramovali, dandanašnji /)a bi jih najraje prekrsti/i v vrline. Ljudje so polni zvijač in sovraštva, slepo se pehajo za materialnimi dobrinami, mislijo samo nase, za reveže jim ni mar, ne bojijo se ne Boga ne hudiča in še in še bi lahko našteva/i. Vse to in še marsikaj drugega lahko izvemo iz bogate zakladnice pripovedi Bizjakove mame, ki pa kljub vsemu zna gledati življenje tudi z vesele in dobre plati. Prav zato pa je doživela tako častitljivo starost. Bizjakova mama upa, da se bo v novem tisočletju vendarle kaj spremenilo. Takole se tO "sliši", povedano z njenimi besedami: "Jest mislim, da se bo predjavo (obrnilo) na bolje!" Ko bo iz vsake bajte frav pogledala Stari ljudje so pravili, kaj je šviglja prerokovala; zdaj pa so to že vse pozabili. šviglja je prerokovala, da se dva tavžent ne bo nikoli pisalo, potem pa še in še. Je rekla, da ko bo iz vsake bajte frav pogleda/a, bo zelo slabo. Pa ko bo sin čez očeta pa oče čez sina, bo zelo zelo žalostno. Studorško vas bo Studor pokril, Cešnjico pa voda vzela, lužinarji bodo morali pa na Vogar. ker ne bodo imeli v vasi prostora. Saj že zdaj pravijo, da nas bo iz vasi gospoda pregnala, saj si je naredila toliko vikendov, da se bomo morali res na Vogar preseliti. Tako bo hudo, da boš vesel, če boš z gore na goro zagledal človeka. Če bi kravo zagledal, ji lahko kar zlat zvonec navežeš. Pa ga rte boš imel! (frav: gos/)a; Fužinarji: prebivalci Stare Fužine) Planšariea Frančiška v Ovčariji s Tomažinovimi in Boštkovimi prašiči (I. 1931). BO NIKOLI ■ PISALO Sveti Janez ima dovolj! Trije so šli na Vrtovin, da bi izkopali šac. Eden izmed njih je bil Mrovljov, za onadva sem pa pozabila, čigava sta bila. Potlej so pa obljubili svetemu Janezu polovico zaklada, če ga bodo dobili. Začeli so kopati, kopati... Je pa začelo tako ropotati, kakor da so res nekaj dobili. Potem pa so zagledali nekakšno bar iglo. Je pa eden izmed teh tre It zavpit: "Ničesar ne bomo dali svetemu Janezu, sveti Janez ima dovolj! Mi bomo to sami imeli." Je pa zgrmelo nazaj, pa vse se je zasulo. (šac: zaklad; barigla: sodček) Zakleta kača Izpod Studora Korilarjova je nesla južino za G rase. Pride pa v Vaboro, se pa pripelje tu z Vrtovina na cesto velika kača. Potem se je pa žena ustavila, kača ji je pa naročila: "Ko boš šla nazaj, pa odlomi leskovo palico. Z njo me trikrat udari. Pa se bom zelo proti tebi vzpenjala , a se ne smeš ničesar bati. Ti kar udari!" Za Grascem je povedala, kaj se ji je prigodilo. Kaj veš, ali so ji u brani/i ali sama ni upala, je prišla pa brez palice nazaj. Ko pride fiod Vrtovin, se pa kača spet spusti prednjo. Pa zelo je bila potrta: "Zakaj nisi prinesla palice, da bi me rešila?" Potem je pa še tole povedala: "Še ni jelka pognala, da bi se zibka tesala, da bi se dete rodi/o, ki bo mene rešilo." Marija Cvetek w. Ni Bizjakova mama (24. junij 1998) Frančiška Žagar iz Stare Fužine v Bohinju je 16. septembra letos dopolnila 96 let, saj je bila rojena že na začetku tega stoletja, leta 1904. A bi ji spričo njene živahnosti težko prisodili toliko let. Res da ji je sluh že malo opešal in "sprotne" reči ji rade uidejo iz glave; a če malo pobrska po spominu, privrejo na dan zgodbe še iz prvih let njenega življenja. Pošali se o svoji dolgoživosti in pravi: "Bom mogva (morala) reč tok (tako), kolje včasih govariva ta stara Čavka, da me ne Boh ne hudič nočta (nočeta)." Zelo rada poje, še raje pa pleše. Lani je šla še sama na kresno noč, na prireditev ob Bohinjskem jezeru, in ni se mogla načuditi, koliko ljudi se je trlo tam. Še letos je plesala na planini Vogar. Takole pripoveduje: "En tuje je prišel s harmoniko na Vogar in je zašpiljal. Žagarjov Tončk meje pa kar prijel, pa sva jo šla plesat. Nisem plesala toliko časa kot včasih, ker me že malo daje sapa. Plesala pa sva le. O ježeš, kako sem vseskozi rada plesala." Noge, pravi, da jo do sedaj še niso bolele, če izvzamemo otroško nesrečo, ko jo je možev brat kot otrok s koso usekel v nogo. Frančiška Žagar - botra svoji sorodnici Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Voičjak in odgovorna urednica Lcopoldina Bogataj POR T R E T Fotografije iz družinskega arhiva Bohinjski čezdevetdesetletniki Frančiška Žagar - Bizjakova mama iz Stare Fužine v Frančiška Žagar iz Stare Fužine v Bohinju je 16. septembra letos dopolnila 96 let, saj je bila rojena že na začetku tega stoletja, leta 1904. A bi ji spričo njene živahnosti težko prisodili toliko let. Frančiškin mož Valentin pred "sirareo " na planini v Lazu ko ljudi se je trlo tam. Še letos je plesala na planini Vogar. Takole pripoveduje: "En tuje je prišel s harmoniko na Vogar in je zašpiljal. Žagar-jov Tončk me je pa kar prijel, pa sva jo šla plesat. Nisem plesala toliko časa kot včasih, ker me že malo daje sapa. Plesala pa sva le. O ježeš, kako sem vseskozi rada plesala.''' Noge, pravi, da jo do sedaj še niso bolele, če izvzamemo otroško nesrečo, ko jo je možev brat kot otrok s koso usekel v nogo. O tem dogodku je že izšla njena zgodba v knjigi Naš voča so včas zapodval (I. 1993), ki jo je Žagarjeva povedala avtorici teh vrstic. Iz nje izvemo tudi, kako so takrat zdravili ljudski zdravilci, ki še niso uporabljali strokovnega termina alternativna medicina: Rencenvanje in zagovori Takole so kozo zagovarjali, če jo je kakšna reč pičila: "Meno Četa, če tejpičov rak, meno Četa, če te j pičov modras, meno Četa, če te j pičov gad. " Pa nasekali so jo z nožem na vime ali pa na noga ali pa na gobec: na gobec jo je modras najraje pičil. Kravo pa na vime; na vime je najbolj nevarno. Nekateri gospodarji so to sami znali, nekateri so šli pa po rencenvavca ali pa po ventvavea. Za ljudi sekati je bil pri Fužini rajnki Suhelj, ta stari. Meni je desetega leta nasekal nogo, ker me je od mojega moža brat s koso tako usekel vanjo, da Frančiška s sestro Jaha na (sedi), l. 1926 Res da ji je sluh že malo opešal in "sprotne" reči ji rade uidejo iz glave; a če malo pobrska po spominu, privrejo na dan zgodbe še iz prvih let njenega življenja. Pošali se o svoji dolgoživosti in pravi: "Bom mogva (morala) reč tok (tako), kot je včasih govariva ta stara Čavka, da me ne Boh ne hudič nočta (nočeta)." Zelo rada poje, še raje pa pleše. Lani je šla še sama na kresno noč, na prireditev ob Bohinjskem jezeru, in ni se mogla načuditi, koli- Fužinarski otroci se z lojtrnim vozom peljejo k birmi (Bizjakovi: Janez in Peter levo zgoraj, sestrica Olga druga z desne zgoraj - l. 1946). bi mi jo skoraj odrezal. Šest let sem bila stara. Kite in žile, vse je bilo presekano. S konjem so me morali hitro peljati na Bled k zdravniku. Me je pa položil na neko tako plevnieo. Začel je odvezovati in šivati; vse brez injekcije. Je rekel: "Punčka, če ne boš pridna, te bom kar v jezero vrgel!" Sem pa imela injekcijo. Potem smo šli pa z vlakom šive ven pobirat. Namesto bonbonov smo šli v neki bazen gledat velike ribe z muštaca-mi. Tri so bile. Potem mi je pa ran/ki Suhelj hodil nasekovat. Irsko je nataknil na nož, da je le malo konice ven gledalo, pa tako me je nasekal, da se je pokazala kri, pa obvezali so. No, pa se mi je dobro pozdravilo. (rencenvanje: zdravljenje; meno Četa: v imenu Očeta; rencenvavc: z.dravilec. ljudski zdravnik: ventvavc: tisti, ki zna ventati, odvračati bolezen; plevnica: blazina, napolnjena s plevami ali Hrkanjem; muštace: brki) Mama so umrli med L svetovno vojno Frančiška seje rodila v Stari Fužini, v domači hiši, kjer se še danes reče pri Aufarju. Mama Urša je bila Boštkova iz Stare Fužine, oče Andrej Klanjšček pa jc bil Primorec, doma iz Čepovana. V Bohinj je prišel, ko so začeli graditi bohinjsko železnico in predor; stanovanje je dobil pri Boštkovih v Stari Fužini. In pri tej hiši si je izbral tudi svojo ženo ter kupil Aufarjevo hišo. Frančiška pravi, da je imel na njeno mamo "piko" stari Šmonc, zato je nekoč rekel, ko se je poročila z njenim očetom: "Ta hudičov Primorc jo je preslepil. Če nisem dobil nje, bom pa njenim otrokom boter. In res je bil boter vsem nam." Bila je druga od sedmih otrok. Bratec Janez in sestrica Minca sta umrla še majhna, med 1. svetovno vojno, kmalu za mamo, ki je 1916. leta umrla za tifusom. Umrla je v "špitavu" (v bolnici ) na Bistrici. "Pravili so," pripoveduje Žagarjeva,"da so mama tkuj (tako zelo) vekal pa vpil: Če (kje) so moj votroc?! Seveda , sedem nas je bo (bilo)." Vsi otroci razen najstarejše Johane, kije že pomagala očetu, so se zatekli na mamin dom k Boštku. Johana takrat še ni znala kaj prida kuhati, zato je venomer spraševala očeta, kaj naj skuha. Oče pa so ji vedno v šali odvrnili: "Ta surovo." Dobro, da so bili oče pripraven človek in tako rekoč ni bilo stvari, ki je ne bi znali narediti. Bili so zidar, kamnosek, lotili so se tesarskih in mizarskih del; sami so jim naredili cokle, popravili čevlje itd. "Za vse so bili," pripominja Frančiška, ki so ji včasih rekli tudi Franck, saj v Zgornji Bohinjski dolini dekleta govorijo na fanta. Zato so se temu primerno preoblikovala tudi ženska imena. Frančiška se živo spominja prve svetovne vojne. Spominja se, kako je sploh prvič videla vojake. Ko so na Boštkovi njivi pleli koruzo, so kar naenkrat zagledali, da izza ovinka korakajo vojaki. "Bog pomagaj, čez celo cesto so bili!" Ona se je spraševala sama pri sebi, kaj sploh to je, a starejši so jim razložili, da so vojaki. Otroci so seveda z njo vred "leteli" k cesti, da bi jih od blizu opazovali. Spominja se tudi, ko so šli v Srednji vasi od maše, kako je pred cerkvijo klical Bajtnjekov Martin: "Splošna mobilizacija!" S seznama je bral, kdo je mobiliziran. "Ježeš Marija, kako so vpile ženske! Naš bo šov! Naše dva ta (bosta) šla! Vso pot delven (navzdol) so ženske vekale," prizadeto pripoveduje Žagarjeva. Ko so prišli iz cerkve domov, je bilo v hiši že vse polno vojakov. Ležali so po hišah in po hlevih, po tleh, kolikor jih je šlo notri. V Stari Fužini so vojaki imeli "vežbe" na Trati, tja so jih otroci hodili gledat, kako so "sercirali". "Links um, reks um," je vpil madžarski oficir. Če je kdo izmed vojakov kaj zagrešil, so ga takoj obesili za roke na Črnetovo češ-pljo in ga za noge privezali k deblu. Otroci so šli tudi gledat k Hudičevemu mostu, kjer je v Mostnico skočil neki vojak, ki bi moral ponovno oditi na fronto. Hudo je bilo takrat v Stari Fužini, saj so bili v neposrednem zaledju bojišča. "Koliko je anjzarjov?" Frančiška je hodila v šolo v Srednjo vas; ne more trditi, da je zelo rada hodila v šolo, kakor večina otrok ne. "Saj veš, kaj je šola," pravi," učiti seje treba." A bila je odprte glave, zato je nosila domov dobra naznanila, kakor so včasih rekli spričevalom. Kadar je domov prinesla spričevalo, so oče vedno zavpili: "Koliko je anjzarjov?" Če je odvrnila, da ne ve, so zahtevali: "Daj brž sem naznanilo!" Pa so bili anjzarji. Anjzar sicer pomeni enko, a enice so bile včasih najboljše ocene, tako kot zdaj petice. Bogve, kam so prešla ta "naznaniva"? Žagarjeva pravi, da včasih ni bilo "tačga spraviva koker dons"(takega spravila kakor danes). Včasih je le redkokdo potreboval spričevalo za nadaljnje šolanje ali za v službo. Pripoveduje tudi o svojih učiteljih; v nižjih razredih sta jo učili Jerica Bizjak in Dragica Gams, v višjih pa nadučitelj Ivan Rihtaršič, kije bil kar precej strog. Bilje tudi lovec; kadar je šel na zajca in ni ničesar ujel, so bili otroci v šoli "na hudem" zaradi tega. K maši pa je Frančiška rada hodila, nerada pa k nedeljskemu popoldanskemu nauku. Po nauku so fužinarski otroci radi zavili na Trato in V hribe -kakor so rekli pobočju nad njo - in tam veselo prepevali, da seje razlegalo daleč naokrog. Spominja se tudi, da so se radi igrali otroško igro Kamenčke delim; kakih deset otrok se je spravilo skupaj k tej igri. Frančiška z otroki (Janez in Olga ter Peter v naročju - 30. leta) Nikoli je niso pustili kopat v jezero Doma niso nikoli pustili otrok, da bi se šli kopat v Bohinjsko jezero; bali so se, da bi kdo utonil. Tudi sama kasneje ni čutila te potrebe. Prav tako se nikoli ni vozila po jezeru z ladjo; tako predvsem starejši Bohinjci rečejo čolnu. Tudi sankala se ni nikoli, "smučala pa še manj", kot sama pripominja. Včasih so otroci imeli "pošance", to je doma narejene sanke, zbite iz treh desk. Krajni deski sta bili spredaj navzgor polkrožno odžagani, tako da je bilo vse skupaj po obliki podobno sankam, le da pošance niso bile okovane. A Frančiška tudi pošanc ni imela. In tudi kolesa ne. Vseskozi je v glavnem pešačila ali prevažala z "vožičem". Mnoga bremena je prenosila na glavi in v rokah, kajti tudi nahrbtnika ni nikoli imela. Pa saj je bila vajena, da si je na glavo položila svitek, nanj pa jerbas. Sin Peter pripominja, da je s škafom mleka na glavi in z dvema kanglama v rokah obvladala mnoga strma pota. Pri tem sem se spomnila, daje neki P. že 1851. leta v Novicah (št. 1, str. 8) takole zapisal o Bohinjcih: "Velikokrat po tako ster-mih, nevarnih potih in v coklah hodijo ter moški in ženske po tacih krajih mleko, sir in srovo maslo in druge reči prenašajo, kjer bi si marsikteri še prazin iti ne upal, ali pa bi ga, jih clo gledati, že groza bilo." Rada je planšarila Trinajst let je bilo Frančiški, ko je morala v planino. Rada je "pvanva-va", kakor se po bohinjsko reče planšarjenju. Rečemo pa tudi, da majarimo, po bohinjsko sta planšar in planšarica: majar in majarca ; izraz pride iz nemščine in pomeni oskrbnika. V bohinjskih planinah je včasih Četrtek, 28. decembra 2000 / I/nI t\ t 15. STRAN • GORENJSKI GLAS L taj)i sirani P o R T R E T | Fotografije iz družinskega arhiva 1 Fuiinurji (Frančiška druga zgoraj in sestra Meta četrta zgoraj levo, sestra Johana levo poleg brata Petra - 30. leta 20. stol. j imela vsaka kmetija svoj planinski stan (kočo) in hlev in za krave je skrbel majar ali majarca. Frančiška je planšarila Boštkovim v Ovčariji, na Dednem polju, v Grintojci in na Vogarju. Žagarjeva se je spomnila tudi, kako je na planini kuhala gamsovo "župco". Škantarjev Janez, ki je bil ravbšic, je ustrelil gamsa. Prišel je k njej in dejal, naj skuha juho. A strašno nerada mu je ustregla, saj se je bala lovskega čuvaja Smukavca, ki bi lahko že od daleč zavohal, da je gams v "piskru". "Kako me je skrbelo!" poudarja Žagarjeva, a na srečo čuvaja tisti dan ni bilo mimo. Njena vsakdanja jed so bili žganci z mlekom; tako so jedli tudi drugi planšarji. Žgancev se ni nikoli "prena-jedla" in so še danes njena najljubša jed. Sama pravi, daje bila res vseskozi zdrava, a da najbrž zato živi toliko časa, ker je jedla preproste domače jedi v tako idiličnem planinskem okolju. Najbolj razkošno in čudovito se ji je zdelo, kadar je sedela pred planinskim stanom, jedla iz kotliča žgance z mlekom in se zraven razgledovala po okoliških gorah in planinah. Sicer ni nikoli rada kuhala, a preproste kmečke jedi je že "spravila skupaj"; te pa so za njen okus tudi najboljše, pa še zdrave so povrhu. Rada pa je pletla in kvačkala; nakvač-kala si je veliko čipk za k rjuham, še več pa "anzecov" za k prevlekam za blazine. Toda dandanašji vsega tega ne uporablja in leži v skrinji. Morda si bo kdo od njenih potomcev nekoč le zaželel starožitnih bal iz babičine skrinje?! Mož jo obišče vsak mesec Frančiška je planšarila do poroke, potem pa seje posvetila svoji družini. Poročila se je 1932. leta v podružnični cerkvici sv. Pava, kakor Fužinar-ji rečejo sv. Pavlu. Tja sta se proti večeru odpravila dva para k poroki: Frančiška in njen ženin Valentin ter Hruškarjeva dva iz Fužine. Drug drugemu so bili za pričo in zraven ni bilo nobenih firbeev. Z ženinom nista imela novih oblek. "Kdo ti jih bo dal!" vzklikne Frančiška. Bila je tudi pokrita, v ruti, po navadi tedanjih nevest s podeželja. Po poroki so šli domov k Aufarju na večerjo. "Župa pa meso je bilo in nič drugega," pribije Žagarjeva. Z možem Valentinom Žagarjem, po domače Povonjčnjekovim Bavantom, sta kar nekaj let živela na njegovem domu v Fužini. Tam so se jima rodili tudi vsi otroci, pet jih je bilo, dva sta bila mrtvorojena, ostali trije pa imajo že vnuke. Najstarejša hči Olga živi v Fužini, sinova Janez in Peter sta že upokojena. Janez je geometer, dom si je ustvaril v Trzinu in Frančiška je do lanskega leta vsako leto šla za nekaj časa k njemu. A domaje le doma, kot sama pravi, in človek se vsako leto teže odpravi od hiše. Živi pri najmlajšem sinu Petru in snahi Tončki, pri Bizjaku, kakor se reče po domače pri hiši, ki sta jo z možem Bavantom kupila po vojni. Kupila sta namreč požgano hišo, ki jo je bilo potrebno obnoviti. Nehote so jo požgali partizani 1944. leta, ker se jim je na štedilniku vžgalo strelivo, plastik, kakor pravi Žagarjeva. V tej hiši je živel Gašperinov Martin, ki je bil invalid. Ukvarjal se je s pletarstvom; pletel je jerbase, košare itd. Partizani so se radi zatekli k njemu na rob vasi in takrat so celo kartali, ko se je vnela hiša. V kamri so morali na oknu "odtrgati" križe in poskakati skozenj, da so se rešili. Frančiškin mož Bavant je umrl že pred dvajsetimi leti, pa še dve leti mlajši je bil od nje. Bil je droben in priden kot mravlja. Po poklicu je bil sirar, čeprav je bil upokojen kot gozdni delavec. Ko je bil že v pokoju, je siril po fužinarskih planinah. Nikoli ni pil, le kadil je preveč. Dobro sta se razumela, Frančiška ga je včasih okregala le zaradi kajenja. Ker se rada šali, je zadnjič za "hec" rekla vnuku: "Č, b bil (kje bi bil), če b me ta Povonjčnjekov ta mal ne vzel?" Opazila sem, da Žagarjeva govori na moškega samo takrat, kadar se vživi v spomine in kadar se šali. Pravi tudi, da jo mož vsak mesec obišče, ker po njem dobiva pokojnino. Frančiška z možem pred svojim domom (julij 1974). Miklavž jim je prinesel nov dom Frančiškin mož Valentin je bil v partizanih, zato so mu po vojni priskočili na pomoč, ko so popravljali požgano hišo. Delal je pri Šumski, kot pravi Bizjakova mama; ko pa so delali novo ostrešje, so nekateri vaščani dobili prav pozive, da morajo v Ukane po les. Tudi njen oče Andrej se je kot vseznalec takoj lotil dela; že prej je pozidal vse potrebno, sam je naredil okna, ostrešje itd. Žagarjeva družina se je v Bizjakovo hišo vselila prav na Miklavžev večer 1946. leta. Tako jim je Miklavž prinesel nov in topel dom; kaj lepšega si človek niti v sanjah ne bi mogel zaželeti. Pri tej hiši, kot že rečeno, seje reklo po domače pri Bizjaku in Žagarjevi so to domače ime obdržali. Zato Frančiški že desetletja najpogosteje rečejo Bizjakova, Bizjakojca, sedaj v častitljivih letih pa je najpogosteje Bizjakova mama. Pri Bizjaku niso imeli polja, zato pa je hodila pomagat naokrog, da je odslužila vprežno živino itd. Ko sem jo vprašala, kaj se ji zdi najlepše na svetu, je odvrnila, da delo. Seveda je vseskozi tudi rada brala, a trenutno očala spet niso "ta prava", zato bosta šla s sinom Petrom po druge. Rada moli in razmišlja, da se "vsakemu povrne ta dobro in ta slabo". Tudi opravljanje človeku ne prinese ničesar dobrega; nihče te ne more "zasliševati", če ne prenašaš čenč o ljudeh, kakor pravi ljudski pregovor: Od molčanja ni vprašanja. Bizjakova mama je skrbna varuhinja ljudskega izročila, nekaj "njenih" pripovedi je bilo že objavljenih v knjigi Naš voča so včas zapodval; dve od teh pa sta letos izšli tudi v Bohinjskih pravljicah: ena izmed njiju je razlagalna povedka o gradnji Hudičevega mostu: Hudičev most Včasih so pravili, kako so delali Hudičev most. Do večera so delali, zjutraj je bilo pa vse podrto. Je pa nekdo rekel: "Hudič naj dela ta most, jaz ga ne bom. " Potlej ga je pa res hudič začel delati. So ga pa vprašali, kaj hoče za Ion. Je pa odvrnil: "Prva duša, ki bo šla čez most, tisto dušo mi boste dali. " Zvečer so premišljevali, kdo bo tako nesrečen. Se je pa spomnil kmet, ki je Pred domačo hišo: Frančiškin sin Peter z ženo Tončko in vnuk Matjaž z družino. Vnukinja iz Kanade: "Takole pa jaz lovim ribe. V spomin stari mami. Mateja " (Osoyoos, september 1990). Bizjakova mama Pod skalco pri Bohinjskem jezeru (s pravnukoma in "prasnaho" Ljubico). Bizjakova mama pleše na veselici planinskega društva (3. julij 198H). imel psa. Jc rekel: "Jaz bom pa vzel eno veliko telečjo kost pa psa s seboj. " Jo je pa čez most vrgel, pes je pa tekel za njo. Hudič pa je dobil pasjo dušo. Bil je tako jezen, tako je z repom mahal, da je vso ograjo podrl. "Nič ni hudo biti na svetu" Prav gotovo je Bizjakova mama v vsem svojem dolgem življenju doživela tudi veliko hudega, a če se le da, vse "vzame za dobro", ker je pač človek, ki gleda z veselimi očmi na življenje. Pravi, da je lepo živeti in "da ni nič hudo biti na svetu." In v tem njenem odnosu do sveta in življenja je prav gotovo skrit tudi recept za dolgo življenje. Sitna muha prav gotovo ne more dolgo zdržati na tem svetu, bi malo za šalo in tudi čisto zares lahko pomodrovali z Bizjakovo mamo. A s tem še ni rečeno, da ona ne sme malo pokritizirati nekaterih sprememb v današnjem načinu življenja. Ni ji namreč všeč, da ljudje tako buljijo v televizijo, da nimajo časa ne za petje, ne za branje in ne za sproščen pogovor. Vsem se tako zelo mudi, da nekateri sploh nimajo časa delati. Pa koliko imajo avtomobilov! Včasih so bili v hlevu konji in krave, zdaj pa so same garaže. In koliko je psov na vasi! Več jih je kot ljudi. Pa k maši ljudje več ne marajo hoditi tako kot včasih, a upa, da se bo to "predja-vo" (spremenilo). Včasih seje tudi čudila, kako ženske hodijo v hlačah naokrog. A sedaj je spremenila svoje mnenje: "Hlače niso neumne. Tople so in pripravne. A zdaj si jih ne bom kupovala." Spominja se, kako jc šla nekoč v "čik-lji" (v krilu) na Triglav. Prišla je do Malega Triglava, nečaki, ki so bili takrat še smrkavci, pa so ji ušli kot gamsi na "ta vlič" (Ta veliki) Triglav. Še sedaj ne more pozabiti, kako jo je skrbelo zanje. Planin se vedno rada spominja z veliko ljubeznijo; veliko je prehodila po njih predvsem zaradi dela. Hvala Bogu, bila je zelo zdrava. Bizjakova rada obuja spomine. Pripoveduje o svojih pokojnih sestrah in bratu: "Johano, najstarejšo, je že leta 1950. zadela kap; Meta, ki je služila v Srednji vasi, se je tako hudo prehladila, daje že mlada umrla. Brat Peter si je ustvaril družino na njihovem domu pri Aufarju. Angela pa je služila na Jesenicah, kasneje seje preselila na Dovje, kjer je sin zgradil novo hišo." Ko sem jo vprašala, kaj je bila Angela po poklicu, mi je razložila: "Otrok je bila. Vsi smo morali zgodaj služit." Rada kramlja o svojih šestih vnukih, pravnuke pa že komaj pošteje, saj jih je že petnajst. Petrov sin Matjaž je policist, ima tri otroke in živi v Bovcu. Uspešen je v maratonu na smučeh.Vnukinja Mateja iz Trzina pa se je poročila v Kanado; rada lovi ribe in zdi se, da to veselje izhaja iz bohinjskih genov. Večkrat dobi njeno pošto iz Vancouvra. Z Bizjakovo mamo veselo ugotavljava, da se povedka o koncu sveta pred letom dva "tavžent" ni uresničila, čeprav se mnoge stvari iz te pripovedi skoraj preroško uresničujejo. Ljudje so "drug čez drugega" in krav je tudi vedno manj, tako da jim bomo kmalu radi privezali zlate zvonce, če bomo le imeli še kako kravo. Njena zgodba o hudem času iz Bohinjskih pravljic pa se takole glasi: Hud čas je vpil Včasih so rekli, da te hud čas čaka. Nekoč je nekoga čakal hud čas in tistega so nekako ustavili, da ni šel v gore. Je pa vpilo v robu: "Hud čas je tu. človeka pa ni!" Hud čas je vpil, tako je bilo, Z Bizjakovo mamo sva modrovali o letošnjem iztekajočem se letu, ki nas bo popeljalo v novo stoletje in hkrati v novo tisočletje. Obe sva si zaželeli, da bi nas v tem "simboličnem" obdobju klical prijazen in dober čas, ki bi nam prinesel več miru in sreče ter osebnega zadovoljstva. Kaj bomo zdaj kupovali na Ljubelju? Marko Jenšterle, zunanji sodelavec Trenutki našega vsakdana Papirčki za ritke Peter Čolnar, zunanji sodelavec Še nedavno tega se mi je ob vsakem prihodu kakšnega evropskega pogajalca v Slovenijo sprožil poseben refleks. Nemudoma sem sedel v avto in se zapeljal proti Ljubelju ter za vsak primer kupil kakšno steklenico v tamkajšnji prostocarinski trgovini. Sčasoma sem prišel do ugotovitve, da so te poti bolj ali manj brez smisla, saj so se cene teh pijač v trgovini na Ljubelju počasi, a vztrajno dvigovale, hkrati s tem pa se je večala ponudba v povsem običajnih trgovinah, kjer je nekatere vrste tujih alkoholnih pijač zdaj te mogoče dobiti po povsem zmernih cenah. Podobno kot na Ljubelju se je dogajalo tudi v prostocarinskih trgovinah na osrednjih evropskih letališčih, kjer pri kupovanju teh stvari praktično ni več nobenega posebnega prihranka. Moram pa priznati, da sem svojim gostom iz tujine vedno s posebnim užitkom razlagal o tem, kako imamo Slovenci nekje v hribih na malem mejnem prehodu tako velik dutv free. da se pred njim lahko skrije marsikatera takšna trgovina na evropskih letališčih. Kar predstavljam si šok tistih tujcev, ki v Slovenijo pridejo z avtom. Po ovinkih in tunelu jih na izhodu čaka ogromna brezcarinska trgovina. In to na mejnem prehodu, ki v bližnji okolici niti nima nekega prav posebej velikega mesta. Prostocarinske trgovine so nekakšna slovenska posebnost. O tem, kakšne, prihodke prinašajo obstajajo zelo različni podatki, na vsak način pa velja, da niso majhni. Spomnimo se le tega, kako so pred leti na Ljubelju začeli graditi nove prostore, čeprav so že takrat krožile resne govorice, da bo te trgovine treba v bližnji prihodnosti zapreti. Očitno seje ta investicija splačala tudi za tako kratek čas. Slovenska vlada zdaj Evropi obljublja, da naj bi trgovine dokončno zaprli nekje v aprilu, v prostorih parlamenta pa na to temo že potekajo živahne razprave. Najbolj jih je začinil poslanec SNS Zmago Jelinčič, ki je dejal, da zakon "predstavlja veliko klofuto slovenskemu nacionalnemu ponosu". Po njegovem mnenju gre za tipično pri-tlehno priklanjanje slovenske vlade Evropski uniji, saj od zaprtja trgovin ne bomo imeli nič. Edini, ki naj bi iz vsega skupaj kaj iztržili, naj bi bili po Jelinčiču le posamezni slovenski politiki, ki naj bi jih Evropejci pohvalili za njihovo poslušnost in pridnost. Dejstvo namreč je, da gre pri prostocarinskih trgovinah res za evropsko izsiljevanje. Povsem formalno gledano nam teh trgovin zdaj niti slučajno ni treba zapirati, saj naša država ni članica Evropske unije. Lrgovine lahko svoja vrata zaprejo tistega dne. ko ho Slovenija tudi res vstopila v Evropo. V ozadju so povsem druge stvari, ena od pomembnih pa je tudi vloga naše severne sosede Avstrije, saj tudi njeni državljani tako kot mi hodijo na Ljubelj in se v tej trgovini oskrbujejo s cigaretami, alkoholom in vsem drugim, kar jim je na razpolago. Ljudje so pač preračunljivi ne glede na to, v kateri državi živijo. Ludi Slovenci smo se še pred leti v dolgih kolonah vozili v Celovec in denar zapravljali v tamkajšnjih trgovinah, ker je bilo vse skupaj ceneje kot pri nas. Da 0 časih, ko seje V Italiji in Avstriji dobi/a vrsta stvari o katerih smo v Jugoslaviji lahko siuno sanjali, niti ne govorimo. To, da Avstrija pri prizadevanjih za vstop v Evropo ni naša zaveznica nam je jasno že dalj časa. Prostocarinske trgovine pa so predvsem njen hud žulj. Ob vsem skupaj je zato vendarle treba pritrdili poslancu Jelinčiču, da se samostojnost in moč posamezne države kaže tudi pri na videz tako obrobnih in nepomembnih stvareh, kot so omenjene trgovine. Toliko bolj, ker za njihovo zapiranje formalno res ni prav nobenih razlogov. Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. Simpatično! Kaj pa drugega? Saj se lahko samo nasmihamo. Prednovoletno dogajanje je marsikomu priklicalo nasmeh na obraz. Očitno je Slovencem tO še ostalo, čeprav je dolgoletni poslanec prenovljenih slovenskih komunistov in njihov bivši predsednik dr. Ciril Ribičič zagotovil, da ga njegovi politični nasprotniki poskušajo pregnati. Nasmeh namreč. Njemu ga zagotovo niso. Ni znano, če je dal zamrzniti svoje politično prepričanje, ko je postal, kot izrazito strankarski človek, sodnik ustavnega sodišča, dospe Lavtižar Beblerjevi takšna napoved ni obrodila sadov, močno pa lahko dvomimo, da je bil morebitni takšen namen odločujoč v novi osebni politični zmagi dr. Ribičiču. Nekateri pač korakajo iz zmage v zmago, novi lepši prihodnosti naproti. Sicer pa seje v zadnjih dneh dogajalo še kar precej zabavnega. Mene je na primer najbolj zabaval način ploskanja dr. Janeza Drnovška na proslavi ob obletnici referenduma za neodvisnost v Cankarjevem domu. Posebno takrat, ko je gospa Marjana Lipovšek prepevala predsedniku .Milanu Kučanu slovenske narodne pesmi. Da jih je prepevala predvsem njemu, sklepam po tem, ker so bile (priznam, da po moji popolnoma nestrokovni oceni) izkljue-no iz njegovega domačega kraja. Gospod predsednik države je ploskal z (normalno) dvignjenima rokama, gospod predsednik vlade pa počasi opirajoč spodnjo roko na nogo. Zabavno, mar ne? Vsaj za nasmeh. Nasmeh na obraze je lahko že pred tem priklical govor sedanjega predsednika prenovljenih komunistov, oziroma predsedniku državnemu zboru Borutu Pahorja. Pravzaprav ni ui predsednik nič kriv. Spodbudno in zanosno je povedal o pomembni vlogi mlade generacije. Tisto zabavno je bilo to, da smo uro ali dve pred tem poslušali v radiu anketo med mladimi. Spraševali so jih, kaj se je zgodilo 23. decembra. Če niste sami slišali, verjemite ali ne, nihče ni vedel! Naj živi naš šolski sistem! Saj je čas za zdravljic, mar ne!? Nadaljujemo. Torej naj živijo tudi vsi, ki odgovarjajoč?) za vzgojo mladine! Mislim, tisti, ki pobirajo denar za sestavljanje učnih programov. Kaj pa je tako pomembnega v desetletni državici? Mislili je treba globalno, mar ne? Zato pa vejo naši mladci 0 stvareh, ki so v zgodovini ostale. Na primer o tem, da je bil Zeus vrhovni bog starih Grkov, ali pa daje sova znamenje boginje Ate- ne in da se je Pitija omamljala nad razpoko s paro. To imajo v svojih knjigah in učnem načrtu. Priznam, da sem agnostik, vendar me vseeno zanima, koliko so se v šoli naučili o Jeruzalemu, Betlehemu ali pa o dvanajstih apostolih. Tudi to se je ohranilo skozi zgodovino inje, če ne drugega, zagotovo stvar splošne izobrazbe. Sicer pa si je proslavljanje, za našo državo pomembnih dogodkov, očitno hitro povrnilo nadih patine preteklosti. Se vedno, ali pa ponovno, so to dogodki, ki se jih spominjajo podobno kot dneva mrtvih. Že stari partijski mački, ki so prišli na oblast popolnoma neizobraženi, so praznovali ob glasbi, ki je bila vsem mučna in nerazumljiva. Potem niso in niso znali nehati aplavdirati, da se ne bi izkazalo, da so komaj čakali konca. V svoji nekulturnosti sem dobil občutek, da se je nekaj podobnega, vsaj pri nekaterih, dogajalo tudi na proslavah v državnem zboru in v Cankarjevem domu. Navdušujoč aplavz po zdolgočasenem mučnem muziciranju (naj mi oprosti Irena Grajenauer), potem pa - kot bi na skrivaj pogledovali k sosedu, kdaj lahko nehajo... No, dr. Drnovšek je bil izjema. Izjemen pa je bil tudi v svojem govoru, ko nas ni tako, kot rad stori predsednik Kučan, trdo prijel zaradi napačnih pogledov in presoj ter opozoril, kako škodljive so naše stranke za demokracijo, ker se "samo kregajo". Priznati moram, da je kar dobro zastavil svojo pripravljalno dobo na slovenski politični vrh. Sicer pa je to človek, ki je nekako vedno znal odstopati iz klišejev pa čeprav njegova beseda ravno vedno ne obvelja, če so spomnimo samo spoštovanja ustavnega sodišča ali pa vatikanskega sporazuma. Sicer pa si morda sploh ne predstavljamo silne pomembnosti, ki se skriva v osebnosti predsednika slovenske vlade. Nekdanja zloglasna družbena lastnina je namreč samo spremenila obliko svojega obstajanja. V državni vlasti je, preko paradržavnih skladov, še praktično vse, kar je tej državi kaj vredno. Še več. Ne samo banke, zavarovalnice, telekomunikacije ampak posredno odloča predsednik vlade tudi o straniščnih papirčkih. Tudi Puloma! Kdo bi si mislil, vendar ima država največji vpliv tudi na njihovo proizvodnjo! Ko si želimo srečno novo leto, se napijamo in bašemo želodce, je dobro, da vemo, da bomo "vsem znano proceduro v najmanjši sobici te hiše" (prosto po Menartu) končali z Drnovškovim blagoslovom. PREJELI SMO Glasov jež na Ježah V Gorenjskem glasu so me pred kratkim zbodle bodice G/asovega ježa. Še preden sme pozabil rdečico od bodic pred štirimi tedni, ko ste komentirali sejo zbora krajanov Brezij pri Tržiču, že se je jež vrnil zbadat na Ježe. Vsebino z zbora občanov ste v takratnem komentarju omenili bežno, pol članka pa ste namenili smetem na Ježah. Brezjani imamo namreč poleg smeti še marsikaj lepega. "Ogromno smetišče", ki ga je videl Glasov jež, so res pustili še v toplejšem času nepoznani re-kreativci, ki so na Ježah gostovali brez dovoljenja. Agrarna skupnost kot upravlja/ec zemljišča in tudi drugi krajani vsiljive onesnaževalce sicer opozar-jamo. Če tO ne zaleže, pa za njimi tudi pospravimo. Smeti s fotografije smo počistili dne 11. novembra, torej smo precej prehiteli okornega ježka z njegovo objavo. Da smo pločevinke in plastenke zgnetli, smo porabili 3 delovne ure, napolnili smo en 120-litrski hišni zaboj za smeti. Dober rezultat čiščenja je bil dosežen brez sodelovanja vrhunskih strokovnjakov. Bodice ježa niso bile usmerjene na Brezjane, zato bomo na sledi ponovnega zbadanja hitro pozabili. Ludi ježu, ki se mu je kaka bodica zvila in ga zbodla nazaj, želimo čim več pravih in dobronamernih zbadanj. Bog ne daj, da pa bi jež ponovno začel zbadati cilj, omenjen v Glasovem ježu, preko naših lepih Brezij. Če vam bo pero vleklo v tako smer, ga odvrzite. L!sedite se v avto in se pripeljite na balkon Gorenjske. Cesta je sicer dot rajna in nevarna, a pokazali vam bomo, da smo ponosni na naš kraj tudi, ko ni prekrit s snegom. B.R. Ob Prešernovem grobu V časopisu Gorenjski glas je bila 5. decembra 2000 objavljena novica "Preurejen Prešernov gaj" (avtor H.J), ki poroča tudi o dogajanju ob svečanem odpiranju obnovljenega gaja. Članek v kratkem povzetku povzema tudi besede Mohorja Bogataja, župana Mestne občine Kranj, ki je ob Prešernovem grobu v Prešernovem gaju med drugim dejal (citirani) "da je občina s prenovo gaja skušala čimbolj natančno slediti izvirnemu projektu arhitekta Šorlija, za- radi poznega soglasja zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, potem pa še dolgotrajnega deževja, pa so se dela zavlekla..." Na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju (skrajšano ZVNKD v Kranju) menimo, da je neutemeljena trditev župana Mohorja Bogataja o tem, da so se dela za ureditev gaja zavlekla zaradi poznega soglasja zavoda, zato dajem v imenu delavcev zavoda naslednje pojasnilo: Mestna občina Kranj je v mesecu decembru leta 1999 imenovala komisijo za izbiro projektanta za izdelavo načrta za prenovo Prešernovega gaja. V tej komisiji sva sode/ovala dva predstavnika zavoda. Komisija je na osnovi javnega razpisa izbrala projektanta in investitor, Mestna občina Kranj je z njim sklenila pogodbo. V januarju 2000je projektant komisiji posredoval svojo idejno rešitev za novo ureditev Prešernovega gaja, vendar se ZVNKD v Kranju s predlagano ureditvijo nt strinja/. Zahtevali smo uskladitev projekta z določili Odloka o Prešernovem gaju, po katerem se gaj varuje v skladu z načrtom arhitekta Marjana Šorlija. Predlog Odloka je pripravil zavod in leta /990 ga je sprejela in potrdila Občina Kranj. Komisija za ureditev gaja se je sestala večkrat, vendar s projektantom ni prišlo do uskladitve stališč in načrta. Občina Kranj je 6. julija 2000 poslala zavodu v potrditev neusklajen PGD načrt za ureditev gaja, ki ga je zavod naslednji dan zavrni/ kot neustreznega, ker ni upošteval določil Odloka. Upravna enota Kranj je v mesecu juliju 2000 izdala Mestni občini Kranj Odločbo o zavrnitvi vzdrževalnih del v Prešernovem gaju. Mestna občina Kranj je nato pridobila drugega projektanta, ki je na osnovi Odloka ter ohranjenih načrtov arhitekta Marjana Šorlija, kopije hrani ZVNKD v Kranju, do meseca septembra izdelal nov načrt, s katerim je zavod soglašal in Upravna enota Kranj je izdala ustrezno odločbo za ureditvena dela v Prešernovem gaju. Nato je občina izbrala izvajalca za delo v gaju. Iz povedanega sledi, da je torej ZVNKD v Kranju (in ne Mestna občina Kranj) vztrajal pri izdelavi načrta za ureditev Prešernovega gaja na spoštovanju določil Odloka o zavarovanju Prešernovega gaja z ohranitvijo koncepta arhitekta 446 Lepo pa je, ko lahko grem z dvignjeno glavo Lilo je kot iz škafa in, namesto da bi nam nebo natrosilo snega, so nam dežne kapljice polzele za ovratnik, in dežniki, s katerimi smo se prebijali po napolnjenih ulicah, so bolj slabo služili svojemu tuunenu. Z Boštjanom sva iskala kakšen prazen kotiček, kjer bi se lahko usedla in popita čaj. Malo vode nikomur ne škodi, se je šalil Boštjan in šele potem, ko sva se sedela lepo na toplem, sem mu lahko pritrdila. Srečala sva se povsem po naključju. Kot z mnogimi od mojih Usod. Ko sem izvedela za njegovo življenjsko pot, sem ga pobarala: "Boštjan, bi bil za to, da jo poveš še drugim?" Nič ni imel proti. Prav je, da se drugi kaj pametnega naučijo iz mojih napak, je nazadnje priznal. In potem je, predenje tistega večera začel s pripovedovanjem, najprej poklical ženo in vse pozanimal, če je s "ta malo" vse v redu. Bili smo pri zdravniku, ker je že ves teden kašljalo, je dodal. Takole, na pamet, sem ocenila, da še nima trideset let. Že pred nekaj leti sije ustvaril družino, žena je veliko mlajša, kot je sam. "2e takrat, ko sem imel probleme, je bila zaljubljena vame. Verjela Je, da se bom pobral In tudi tO njeno upanje mi je dajalo moč," na glas razmišlja Boštjan. Zase pravi, da je danes ozdravljen narkoman. USODE Piše Milena Miklavčič Karkoli že to pomeni. "Meni osebno to, da vem, da droge nikoli več ne bom poskusil. Šel sem skozi več peklov, ne samo skozi enega. Tega, kar sem doživel, ne bi želel še enkrat poskusiti." Otroštvo je, več ali manj preživel pri stari mami. Ko sta se starša ločila, je bila to najboljša rešitev. Stara mama gaje razvajala, skrbela, da se je učil in da ni hodil naokoli strgan kot "cigan". Imela gaje zelo rada in čeprav je hodil k mami ali očetu pogosto na obiske, je bil njegov pravi doni pri stari mami. "Iz oči mije brala, kadar je bilo kaj narobe," se nasmehne Boštjan. Če smo v šoli kaj ušpiči-li, je ravnatelj že vedel, da mora poklicati njo. Znala se je, na diplomatski način, potegniti zame, čeprav sem jih potem, ko sva bila sama doma, fasal po riti. Pred drugimi me je branila kot bi bil njen. O, tudi "žleht" sem ji govoril, toda zmeraj je rekla: poba ne delaj tega. Ko boš Starejši, ti bo za vsako žal besedo, ki mi jo iz-rečeš. hudičevo žal. V glavo sem seji smejal, češ kaj mi pa moreš, toda še prej kot takrat, ko sem postal "starejši", sem se začet zavedati, kaj vse je storila zame." Na neki način se mu je poznato, da doma ni bilo očetove avtoritete. Večji ko je postajat, bolj je bil "neumen". I zastajal je od doma, se družil z napačno družbo in vsak konec tedna so se ga, v kakšnem lokalu zapiti. "Bito mije komaj deset ali dvanajst let, ko sem bil, redno, vsako soboto pijan. Zdelo se nam je strašno nobel. Kupi/i smo celo "kišto pira", se zavlekli, v kakšen kot in ga "žungali", dokler je bilo kaj. Potem smo malo pospali in pili naprej. Ko meje stara mama prvič dobi/a v roke pijanega, me je pretepla in me imela ves teden pod ključem. Seveda mi ni bilo niti malo žal, za to, kar sem počel. Izzival sem jo in ji jezika/, toda nič ni pomagalo. Če ne boš dal "gmaha", bom šla na socialno in te bodo že spovedali, mi je grozila. Potihem sem vedel, da tega ne bo storila, kajti potem bi socialna gotovo kaj ukrenila in bi me dali v kakšen dom, v rejo ali podobno. Tega pa ni želela tvegati..." Boštjan se spominja, da-so se dekletom v razredu zdeli'frajer/i in da so se kar "metale "za njimi. Nekatere so se jim tudi pridružile in potem so se hvalile naokoli, kakšna "čast jih je doletela ", da so bile tudi one pijane. "V resnici smo bili trop izgubljenih otrok. Tam, kjer smo stanovali, je bil doma alkohol, nasilje v družinah, denarja je bilo malo, starši so delali cele dneve, otroci pa smo bili prepuščeni cesti. Nihče nas ni nikoli kontroliral, kaj delamo, kajti starejši so bili veseli, da smo jim šli "izpod nog"... Potem se je zgodi/o. da je morala Boštjanova stara mama v bolnišnico. Zaradi načetega zdrav/a sojo potem dali v dom za ostarele, kajti doma ni bilo nikogar, ki bi ji lahko nudil os- krbo. "Saj mije bilo hudo zanjo," se spo nun/a Boštjan. "Toda misel, da bom imel odslej celo hišo le zase, se mi je zdela kot čudež. Nič več se nam ni bilo treba skrivati med železniškimi vagoni, nič več nas ni skrbelo, da nas bo kakšna tečna natakarica preganjala z zadnje strani gostilne. Ko sem svojo družbo povabil k sebi, smo bili sami svoj gospod. Zbrali smo denar, kolikor ga je kdo imel, in v babičini hiši smo imeli žure ne samo konec tedna, temveč vsak dan. Osnovno šolo sem že končal, šel sem se učit za vajenca, toda ker ni bilo nikogar, ki bi pazil na to, kaj delam, sem že kmalu začel šprica t i šolo, V šoli je bilo trdo delo, doma, lepo na toplem, pa smo se lahko zabavali, pili, igrali karte, gledali filme in lenarili. Nič nam ni bilo hudega. Edino kar se mi danes zdi čudno je to, da se takega življenja nisem naveličal..." Ponavadi jih je bilo okoli deset. Če so prišle punce, jih je bilo več. Ker ni nihče nikoli popravljal za seboj, je bila hiša razmetana, polna steklenic od piva, umazana, posta na hrana pa se je valja/a tako na omarah kot tudi po tleh. Nekateri od prijateljev do kakšno travo poskusili že prej. Toda Boštjan je zmeraj trdil da on pa droge že ne bo poskusil. "Dolgo časa sem jih zavračal, ko so mi jo ponujali, vsiljevali, me "zezali", češ ne bodi taka reva, toda potem mi je bilo enkrat zadosti, pa sem dejal: "Hudiča, če bom enkrat poskusil, to še ne pomeni, da bom tudi drugič!" PISMA, PODLISTEK PREJELI SMO Marjana Šorlija, in to vse dotlej, dokler Mestna občina Kranj v mesecu septembru 2000 ni pridobila ustreznega načrta (in zato se je začetek del zavlekel v pozno jesen), h kateremu je zavod lahko izdal kulturno-varstveno soglasje. Vladimir Knific ravnatelj ZVNKD v Kranju Avtobusno postajališče na Laborah Pri obnavljanju cestišča na Laborah sta bila porušena oziroma odstranjena objekta na avtobusnem postajališču na Laborah. Od takrat je minilo že skoraj dve leti, ne da bi odstranjeni nadstrešek vrnili na svoje mesto. Potniki, ki vsakodnevno potujemo s tega postajališča, smo tako izpostavljeni muhavosti vremena in se zlasti ob deževnem vremenu nimamo kam zateči. O teh svojih težavah (in ne samo mojih) sem se potožila voznikom avtobusov in tudi na kranjsko občino, vendar odgovora ni bilo in tudi nadstreški še niso vrnjeni. Tako smo tisti siromašni potniki, ki nimamo lastnega avtomobila in smo vezani na javni prevoz, prepuščeni na milost in nemilost ne le vremenu, temveč tudi brezbrižnosti pristojnih in odgovornih. Na podlagi povedanega in v imenu potnikov prosim pristojne, naj poskrbijo, da se nadstrešek na avtobusnem postajališču Labore postavi v korist uporabnikov javnega prometa. Marija Zupančič Gradnja sežigalnice odpadkov še vedno buri duhove V Kranju je dne 16. novembra 2000 potekala razprava o tem, zakaj je zastalo delo projekta CERO. Na tem posvetovanju, katerega udeleženec sem bil tudi sam, so nam strokovnjaki razlagali pomen in probleme glede deponiranja odpadkov. Več kot pol ure smo poslušali strokovne razlage, vendar nihče od govorcev ni omenil besede SEŽIGALNICA. Govorili so samo o termični obdelavi odpadkov. Končno smo do besede prišli tudi sodelujoči krajani z gorenjskih občin. O tem dogodku je bil dne 28. novembra v prilogi "Go- renjskega glasa" objavljen obširen prispevek. V njem je cela vrsta podatkov o recikliranju in sežiganju odpadkov. Priznam, da je to res prispevek na strokovni ravni. Žal pa ni niti z besedo omenjeno, koliko negativnega vpliva ima sežigalnica odpadkov na okolje. Zato bi danes samo na kratko rad ponovil tisto, kar sem že večkrat povedal in zapisal. Sežigalnice odpadkov so po svetu druga najbolj osovražena panoga, takoj za jedrskimi elektrarnami. Ker je rizičnost takega objekta prevelika, so v številnih evropskih, pa tudi drugih državah po svetu že dali moratorij, kar zadeva gradnjo sežigalnic odpadkov. Kako katastrofalne so posledice teh sežigalnic, so ugotovi/i priznani mednarodni strokovnjaki. Zastrašujoči so podatki o tem, kaj vse je ugotovila skupina neodvisnih strokovnjakov na Japonskem. Kaj je bilo z ljudmi, ki so živeli v bližini sežigalnic odpadkov. Matere so rojevale otroke z vsemi mogočimi hibami, ljudje so oboleli za rakom in utrpeli poškodbe živčevja. Skratka katastrofa! Torej pomeni gradnja sežigalnice odpadkov samomor! Vem, da predstavljajo odpadki, ne samo pri nas, ampak po vsem svetu velik problem. Toda reševati to zadevo za ceno človeških življenj in uničevanja okolja, je prevelika. Treba bo poiskati druge možnosti in rešitve, saj je po svetu veliko strokovnjakov na tem področju. Na tej okrogli mizi sem prisotnim strokovnjakom postavil tudi vprašanje, ali so že kdaj slišali za fosilizacijo odpadkov? Strokovno študijo o tem sta mi namreč poslali Poslovna skupnost Marves, d.o.o., in Gastroprojekt, d.o.o. Gre za projekt fosilizacije v zaprtem sistemu. V tej študiji je zapisano, da tovarna za predelavo odpadkov ne ogroža ljudi, okolja, živali in rastlinja, saj ne oddaja dima in strupenih emisij, ker obratuje brez dimnika! Odgovor, ki mi ga je povedal eden prisotnih strokovnjakov, je bil skorajda žaljiv, češ kaj pa veš o tem ti, naveden laik. Priznam, da sem laik in me tega ni sram, saj imam le nižjo šolsko izobrazbo. Toda pri vsem, kar napišem in povem, se sklicujem na ugotovitve in analize mednarodno priznanih strokovnjakov s tega področja. Med njimi sta tudi dva profesorja in doktorja dunajske univerze! Za konec le še nekaj besed o tem, ali bodo v gorenjskem prostoru gradili sežigalnico odpadkov? O tako pomembnem pro- jektu moramo na referendumu odločati vsi državljani. To pravico nam daje slovenska ustava! Nihče, niti pristojni pri konzorciju CERO, nam tega ne morejo vsiliti. Sežigalnica odpadkov je v bistvu tempirana ekološka bomba. Če hočemo zapustiti našim zanamcem vsaj možnost bivanja na Zemlji, potem je skrajni čas, da prenehamo s takšnimi neumnostmi, kot je gradnja sežigalnic odpadkov. Naj omenim le še sledeči podatek. V Libanonu je prebivalcem mesta Amrusieh po dolgih letih brezplodnega prerekanja z upravo tamkajšnje sežigalnice odpadkov prekipelo. Sežigalnico so ponoči enostavno zažgali in jo tako onesposobili! Ali se kaj takega lahko zgodi tudi pri nas, kdo ve? Janko Fon Profesorju Branku Robleku Bilje naš profesor, profesor matematike in fizike. Bil je drugačen, na trenutke težko razumljiv za velikokrat preveč povprečju okolico. Matematično natančen in vendar človeško blag. s posebno globoko pozornostjo do vsakega posameznika. Dal nam je mnogo več kot le pogled v svet matematike in z učnimi načrti odmerjeno šolsko znanje. Bilje naš mentor, vodič in bil je naš prijatelj. Mi smo bili mladi, zelo mladi, dijaki Gimnazije Škofja Loka. Spoznavali smo ga v šolskih učilnicah pri urah matematike in fizike, pri dodatnem pouku astronomije in že takrat davnega leta 1973 tudi kot vrhunskega strokovnjaka v informatiki, ki srno ji takrat rekli kar računalništvo. Spoznavali srno ga tudi pri življenju v naravi in hoji v gore. To je bilo tisto nekaj več, kar smo kot mladi sanjali in kasneje doživljali na poteh slovenskih in tujih gora. Naše poti so nas vodile predvsem po Julijskih Alpah. To so bila pretežno zimska potikanja in zimski vzponi na vrhove, med njimi tudi manj obiskane. Zadnji konec tedna v oktobru je bil vedno rezerviran za obisk Velega polja, Vodnikove koče in legendarne oskrbnice Angele iz Bohinja. Vzpon na vrh Triglava iz Krme ali Rudnega polja je bil za marsikaterega dijaka prvi vzpon na očaka, v primeru snega ob vzponu pa za vse nas stik z drugačno in bolj zahtevno gorsko naravo. Sploh je bil Triglav naše stičišče, sosedje Velega polja Tošc, Ver nar, Misel) vrh in njihova brezpotja pa potešitev odkrivanja novega, težje dostopnega in neokrnjenega. Vodnikov dom je bil naš ob večerih. Nabit z energijo, dobro voljo, prijateljskim usmerjanjem in ne nadzorom ali celo nasprotovanjem starejših. Povratki v dolino skozi Vaje ali čez Uskovnico in druge bohinjske planine proti Stari Fužini živijo v naših spominih kot romantični. Romantični zaradi rumenih macesnov, pomrznjenih trav in predvsem prvih odkritih in skritih ljubezni. Zoreli in odraščali smo na teh poteh. Januarski vzpon na Kredarico, orkanski veter ter zameten greben med Malim Triglavom in vrhom je izoblikoval ožjo skupino nas dijakov, ki smo začutili, da želimo v gorah še nekaj več in da nam tudi tuje gore niso več tako nedosegljive. Podporo našim željam in pričakovanjem smo našli pri profesorju Robleku in akademskem kiparju in gorskem reševalcu Tonetu Lo-gondru. Oba sta bila vedno z nami. Preko planinske šole na naši gimnaziji sta nas skupaj z drugimi mentorji učila veščin življenja in gibanja v gorah. Zimski vzpon v pršiču na Špik in na Kakovo špico, Dol kova špica v mokrem spomladanskem snegu so pomenili priprave, nabiranje izkušenj in pridobivanje samozavesti za resno ledeniško turo, turo na Grossglockner. Nemir ob organizacijskih zapletih, sprva dvomi in potem podpora vodstva gimnazije, iskanje primerne, boljše opreme pri pravih gornikih - alpinistih in skrb naših staršev živijo v moji zavesti, kako smo odhajali na Veliki Klek. Doživeli smo prvo res veliko in pravo turo. Srečno smo se vrnili in bili smo še bolj prijatelji in še bolj zapisani goram. Na turah nismo bili nič več dijaki in na drugi strani mentorji in vodniki. Bili smo ista naveza, ki je hodila skupaj in si zaupala. V razredu pa smo prav zato še bolj spoštovali našega profesorja Branka, njegovo predanost pedagoškemu delu in njegovo visoko strokovnost. Želje so rasle in načrti po novih doživetjih so kar kipeli. Želeli srno si na Mani Blunc, streho Evrope. Čutili srno, da znamo in zmoremo, čeprav večina od nas še ni dopolnila IS let. In šli smo in oba vodnika z nami. Z zelo skromnimi materialnimi sredstvi srno preživeli enega najlepših tednov v meki gorništva in alpinizma v Cha-monixu. Kot vsi Slovenci v tistem času smo se utaborili "za britoforn". Od tam srno bili mimogrede v mestu, v življenju, med mladimi s celega sveta. Skrivaj, brez dovoljenja so nekateri za cel dan "skočili" na Mer de Glace in šele ko so se vrnili, so spoznali, kakšne skrbi so povzročili našemu profesorju. Zbali smo se, da bo "prestopnike" poslal domov, a on je vedel, da so se samo za trenutek preveč prepustili priložnostim turističnega sveta in da so spet naši in trdno v navezi. Profesor Roblek je znal biti strog a vendar pravičen. Pri vzponu na vrh Morit Blanca smo imeli le/>o in stabilno vreme. Dosegli srno ga elegantno, prav vsi, tudi dve dekleti. Po vzponu srno bili ponosni, veseli. Znali smo proslaviti in se šaliti. Vsak večer smo se zbirali ob velikem šotoru naših vodnikov, se zbadali z domislicami in se smejali. Takrat nam resnično nič ni manjkalo. Cel svet je bil naš in vsi so nas podpirali. Ko je bil teden mimo, srno se z Lac Blanca še zadnjič ozrli na sanje, ki so se nam ravno kar uresničile. Po vrnitvi so nam tudi ostali profesorji in vodstvo šole izkazali priznanje. Gimnazijska leta so se nam iztekla. Nismo se mogli sprijazniti, da ne bomo več skupaj. Vsi srno bi/i že bruci na različnih fakultetah Univerze v Ljubljani a še vedno so v nas živele in nas družile gore. V septembru srno se namesto v razredu zbrali rta vrhu Škrnatarice. Tudi tradicija oktobrskega Triglava je ostala. Prišla je zima in vzponi so se spet vrstili. Potem pa Brei-thorn... Napaka, nepremišljenost, usoda? Celo skupino sta zajela megla, in metež na štiritisoč metrih. Plavali srno v popolni belini megle, snega in vetra. 'Trudili srno se biti prisebni, skupina je bila velika in veliko v skupini je bilo neizkušenih. Skupina je bila zelo heterogena. Danes vem, daje bilo to tisto usodno. Dva dni srno iskali pot v dolino. Noč srno prebili na ledeniku. Uspelo nam je pobegniti iz objema mraza in višinske bolezni. Sedem in št trideset se nas je rešilo preko ledenika Verra v vasico St. Jaccpies na italijansko stran nad Aosto. Jordana je rešil švicarski helikopter po štirih dneh bivakiranja v snegu. Klemen je ostal na ledeniku - za vedno. Zakaj? Kako? Odgovornost? Obtožbe? Sodišče? Morda mora biti tako? Morda nismo storili vsega? Morda se nismo dobro zavedali posledic izgube? Šli srno tja in srno hodi/i pot. Po vrnitvi z BrcJthorna vse preveč vsak svojo. Ni več profesorja Branka, ni več. našega vodnika Toneta in ni več naše mladosti. Ostaja samo še pot, nedokončana, kot tista v toplem julijskem dnevu, ko smo še vsi skupaj iz doline Vrat plezali proti vrhu Škrlatice. To je bila posebna pot. pot poglobljenih pogovorov in pot razmišljanj. Odlašali srno in se odrnikali od vrha. Nismo si žele/i priti do konca, priti na vrh. Ostali srno na poti, bilo nam je preveč lepo, da bi jo končali. Jurij Bernik 258 Prešerni duhovniki Zapisali smo že, da so bili Prešerni kmečkega rodu in so potemtakem živeli od kmečkega dela. Če pa bi jih sodili po velikem številu duhovnikov, ki so izšli iz njihovih vrst in po pesniku Francetu, ki je bil duhovni ustvarjalec par excellence - bi lahko zatrdili, da so bili tudi duhovno pomembni rod v nacionalnem merilu. Pesnik je v svojem času pri nekaterih veljal za frajgajsta, po drugi strani je v njegovem ožjem sorodstvu kar mrgolelo duhovnikov, njegova poezija pa je dostikrat dobesedno prežeta s krščansko metaforiko. Najpomembnejši za njegov osebni razvoj je bil stari stric JOŽEF PREŠEREN (1752-1835), Boštjanov iz Vrbe, brat pesnikove stare mame Mine. Tomo Zupan je zapisal, da "se mora Slovenstvo morda njemu zahvaliti za pesnika". Bogoslovje je študiral v Ljubljani in Gradcu, služboval najprej tu, potem pri uršulinkah v Ljubljani, na Brezovici in Vrhniki, nato 20 let, od 1800 do 1820 na Kopanju nad Ročno pri Grosupljem, 1820-29 pa na Ježki. Tu seje upokoji/ in se preselil v Ljubljano, kjer je do smrti živel v Janochovi hiši (zdaj Rožna ulica 5). France je pri njem oziroma skupaj z njim živel dvakrat, na Kopanju in v Ljubljani. Živel je "gosposko in znal vsako reč tako obrniti, da je vsega vselej še malo preveč imel". Gospodinjile so mit sorodnice iz Vrbe. "Med vsemi sorodniki je izkazal pranečaku Jožetu /pes- Piše: Miha Naglic Po ljudje It gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon rakov brat, kije umrl že kot študent, op.p./ največ ljubezni, pranečaku Francetu pa največ dobrot, saj mu je bil krušni oče, prvi učitelj in nesebični podpornik v času študij, a tudi kasneje, koje bil France že v službi... Vzgojen je bil najbrž v janzenističnern duhu, a se ni uveljavil kot propagator te smeri, vsaj s tiskom ne. Tudi se ni uvrstil med slovenske preporodne aktiviste, izkazal pa je gibanju pač nevede in morda nehote neizmerno uslugo, ko je z očetovsko ljubeznijo omogočil pranečaku Francetu študije, se živo zanimal za njegov napredek, bil nanj posebno navezan in mu kmalu odpustil, da ni šel v lemenat, ter ta sklep, se zdi, na materino nevoljo odobraval, ko ga je France prepričal, da ni za ta poklic. Kako je gledal Jožef na Francetove literarne uspehe, ni znano, France mitje vračal dobrote s hvaležnostjo in spoštovanjem, saj je priznal, da muje bil prizanesljivi 'Grossonkel' na svetu največji dobrotnik... "(Anton Slodnjak, SBL) Duhovniki so bili tudi vsi trije bratje pesnikove matere Mine, Muhovčevi iz Žirovnice: Tomaž (1734-/808), Anton (1746-1838) in Blaž (1748-89) Svetina. Duhovnika sta postala očetova brata Franc Ksaver (1771- 1841) in Jakob (1777-1837) Prešeren. Slednji je bil najdlje župni vikar v Borovnici, Cerkev sv. Marka v Vrbi, duhovna matica Prešernov duhovnikov. na svoja zadnja leta pa kurat na Šmarni gori. "Po postavi je bil naj manjši moški v vsem sorodstvu, imel pa je močan glas, bil veselega srca, zabaven, družaben in gostoljuben. Za denar in prihranke ni imel smisla." Pesnik ga je svojo druščino večkrat obiskal na Šmarni gori in glede na prej zapisano se tam gori najbrž niso imeli slabo. Duhovnik je bil pesnikov brat Jurij Prešeren (1805-68). "S Francetom sta kot dijaka obiskovala strice, stanovala pa nista skupaj. Bil je arnuzičen in za naša prerodna prizadevanja ni imel smisla. Kot duhovnik je služboval večinoma na nemškem Koroškem, spočetka v krajih, kjer je bilo mnogo protestantov. Pridigovanje v nemščini mu ni delalo težav, pač pa pridigovanje v slovenščini. Pesnik in Jurij sta se drug drugemu odtujila, ker je bil slednji nazorsko precej nestrpen, le poredkorna sta si dopisovala, a pisma niso ohranjena. Bil je varčen in svojeglaven." France ga je na Koroškem obiskal le enkrat, v Št. Ropretu pri Beljaku (zdaj Sankt Ruprecht am Moos), kjer je pri njeni 1842 umrla njuna mati Mina. Sam je umrl je v Ovčji vasi pri Žahnicah, kjer nanj še zdaj spominja lep nagrobnik. Najvidnejši slovenski duhovnik z Ribičevine v Vrbi je seveda pesnikov pranečak Anton Vovk (1900-63), pravnu k sestre Mine, ki je postal prvi ljubljanski nadškof v 20. stoletju. Na pesnikovi in nadškofovi rojstni hiši sta tako kar dve spominski plošči z imeni dveh slovenskih odličnikov. Irena obkroži - Gorenjski glas nagradi Će ste se v enem od nagradnih krogcev na fotografiji prepoznali, pokličite Gorenjski glas do vključno PETKA, 5. januarja 2001, do 14. ure. Naša telefonska številka za Vaš klic: 04/201-42-00. Nagrade so res super. po en GlASOV IZLET PO IZBIRI (za eno osebo) kadarkoli, vse tja do 31. januarja 2003. Nagradna igra " 5 x 5"- 28. december 2000 Petmestna naročniška številka je lahko nagradna V letu 2000 smo že - in tudi v letu 2001 bomo - občasno na tak način objavili seznam petkrat po pet izžrebanih naročniških številk. Za vse, ki ste na "5 x 5" že pozabili: našo datoteko naročniških številk že od maja 1998 občasno "zavrtimo v bobnu" v nagradni igri "5 x 5". Iz računalniškega "bobna" izžrebamo PETKRAT po PET petmestnih naročniških številk za PETKRAT po PET (res imenitnih!!!) nagrad. Pravila v tej nagradni igri so nespremenjena: Če med OBJAVLJENIMI petmestnimi naročniškimi številkami (v nadaljevanju tega poročila o izidu žreba) najdete tudi Vašo, čimprej - v roku največ enega tedna po objavi - pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201 • 42 - 00, in poslali Vam bomo obvestilo o nagradi, katero Vam je namenil žreb. S posebnim pisnim obvestilom boste izkoristili nagrado pri našem poslovnem partnerju. Naročniška številka je v sklopu Vašega naslova na naslovnici desno spodaj. Naročniške naslove s petmestnimi številkami strojno izpisuje Pošta Slovenije v Poštnem centru Ljubljana, ista naročniška številka je vselej izpisana tudi na računu za naročnino, v rubriki 'šifra'. Poudarjamo: izžrebane petmestne številke so naročniške in ne kakšne druge - kar,precej klicev v naše uredništvo je zato, ker so nekateri našli med številkami npr. svoje zelo stare telefonske številke ali kaj podobnega, kar pa z igro "5 x 5" nima prav nikakršne povezave. Ker je žreb nadvse muhast način izbire, se lahko celo zgodi, da je ista naročniška številka izžrebana tudi dvakrat; že izžrebanih Številk namreč ne izločamo. Izžrebane naročniške številke v zadnjem letošnjem krogu nagradne igre "5 x 5 petmestnih naročniških številk ": I/ za pet nakupov izdelkov SODAVIČARSTVA VOLK Kranj, vrednost posamezne nagrade 7.000 SIT: 10746; 18040; 50132; 60457 in 66776; 2/za pet družinskih nakupov v vrednosti po 5.000 tolarjev v podjetju FORTUNA DOM v Gorenji vasi: 10867; 32088; 56293; 61332 in 66459; 3/ za pet družinskih nakupov v vrednosti po 5.000 tolarjev v DISKONTU (ali Vrtnarskem centru) TRENČA v Kranju: 12556; 32889; 55265; 63332 in 66063; 4/ za pet družinskih obiskov v FITNESS CENTRU MONIKA v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju (ali na kranjskem pokritem olimpijskem bazenu) v vrednosti po 5.000 tolarjev: 13969; 38113; 55409; 60862 in 65862; 5/ za pet družinskih nagrad - gostinske storitve v GOSTILNI ALEŠ pri Igorju Alešu, s.p. na Bregu ob Savi. ali v GOSTIŠČU BAKHUS v Zerjavki pri Marjanu Burgerju, v vrednosti po 5.000 tolurjev: 17239; 50172; 56197; 64089 in 65791. V Svatnah nad Št. Jakobom v Rozu na Koroškem Miklovi negujejo spomin na svojo Zalo Povest iz turških časov Miklova Zala, kiio je leta 1884 napisal Jakob Sket in jo je leta 1908 kot prvi dramatiziral gorenjski rojak Jakob Spicar, se je dogajala leta 1476 v Svatnah. Tu, na Miklovi domačiji, negujejo spomin na svojo Zaliko. Še več. Čisto sami, s pomočjo prijateljev in z nasveti kranjskega arheologa Andreja Valiča odkrivajo starodavno utrdbo Gradišče na Turnah, kjer je se tudi dogajala Miklova Zala. Verjetno marsikdo ne pozna zgodbe iz povesti Miklova Zala, ki jo je leta 1884 napisal Jakob Sket (1852 - 1912), šolnik, urednik in pripovednik, rojen v Mestinjah na Štajerskem in pokopan v Trnji vasi pri Celovcu. Povest se dogaja (po zgodovinskih virih) najverjetneje oktobra leta 1476, ko so Turki v enem od treh pohodov na Koroško pod vodstvom Valum Bega Makučevića ropali tudi po Ziljski dolini in jemali s seboj mlade fante in lepa mlada dekleta. Turška drhal naj bi takrat štela od 8000 do 10.000 mož. Sket pa omenja leto 1478, koje bil po pričevanju župnika Jakoba Unresta iz župnije Dolica ob Vrb-skem jezeru (umrl je leta 1493) najhujši roparski turški pohod po Koroškem. Jedro povesti je ljubezen med Seraj-nikovim Mirkom in Miklovo Zalo ali Zaliko iz Svaten. Domačiji sta si bili sosedi in Zala in Mirko sta se zagledala drug v drugega. Turki so bili strah in trepet Koroške. Mirkov oče je bil že preizkušen v bojih z njimi. V enem od njih so Turki nekaj Rožanov ujeli in jih odvedli v suženjstvo, med drugim tudi brata od Za-linega očeta. V te kraje se je preselil Žid Tresoglav z ženo in lepo hčerko Almiro, ki seje tudi zagledala v Serajnikovega Mirka in se ni mogla sprijazniti, da se bo poročil z Zalo. Mirko in Zala sta se odločila poročiti, čeprav so prihajale vesti, da so Turki pri Trbižu. Prepričani so bili, da jih tudi tokrat ne bo v težje dostopne rožanske kraje. Zaliko so ponoči pred dnevom poroke morile strašne sanje: da se je poročila, vendar je potovanje od cerkve do moževega doma trajalo sedem let. Zle sanje so se uresničile. Žid Tresoglav, ki bi v svoji požrešnosti rad dobil še močno Serajnikovo domačijo, je šel naznanit v glavni turški stan, da njihova vojska lahko dobi v teh krajih bogat plen, poveljnik pa brhko dekle Zalo, ki jo bo lahko podaril sultanu za harem. Za poroko Almire in Mirka potem ne bo več ovir. Oddelek turške vojske je krenil v Rožno dolino proti Svatnam in opolnoči na ohcetni dan, ko je bilo veselje na vrhuncu, je sel planil v Serajnikovo hišo ter sporočil turško nevarnost. Moški so se utaborili in utrdili v Gradišču na Turnah, otroci in ženske, med njimi tudi Zala in Almira, ki je spretno prikrivala očetovo in svoje izdajstvo, pa so odšli na varno v tabor pod Rožco. Tri dni in tri noči so Turki neuspešno napadali Rožane, ki jih je pogumno vodil Serajnikov Mirko. Izdaja skrivnega vhoda na Gradišče je šele zlomila branilce. Serajnikovega Mirka in nekatere njegove tovariše so pustili pri življenju. Zalo pa so odpeljali v sužnost. Leta so minevala. Almira je uspela omrežiti Marka, Zalika pa je v ujetništvu trpela, milo jokala in molila. Vztrajala je v svoji veri in ni hotela priseči drugi. Nekega večera po sedmih letih je njen mili jok in molitev slišal osiveli stražnik. Govorica mu jc bila znana in neke noči je dekle skrivaj obiskal. Osiveli stražarje bil Miklov Marko, brat Zalinega očeta, ki je bil kot mladi fant ujet v bojih s Turki in zadržan v ujetništvu. V temni noči sta ušla in bežala proti domu. "Pesjani", kot imenuje Sket turške vojake, so ju lovili in pred Donavo ujeli: Marka so ubili. Zala pa je planila v reko in se rešila. Preoblečena v beračico je prišla v Rož in slišala, da bo v Svatnah pri Serajniku Almirina in Mirkova poroka. Ljudje so čudno gledali neznanko, le pes ni lajal, ampak se ji je dobrikal. V trenutku, ki bi se morala Almira in Mirko poročiti, je Zala razkrila obraz. Almiro je ljudstvo obsodilo na smrt, vendar je Zala prosila, da so jo kot izdajalko skupaj z materjo izgnali. V Rožni dolini je nihče več ni videl. Tresoglava so našli mrtvega v ječi pod Turnami, kamor so ga zaprli Turki, ker je kradel njihov plen, in ga tam pustili. Zgodba pravi, da se je zaradi Tre-soglavovega izdajstva začela strašna gonja zoper Žide na Koroškem. V Svatnah niso obhajali nove poroke. Slavili so le vrnitev neveste Zale, je na koncu povesti zapisal Jakob Sket. Ohranjen spomin na Zalo Na Miklovi domačiji v Svatnah so ohranili spomin na Zalo kot na simbol slovenske upornosti. Miklov rod že stoletja gospodari na kmetiji. Pokojni oče, zavedni Slovenec, je zaupal kmetijo Francu Miklu, kmetu, lovcu in železničarju v Beljaku. Franc je eden od osmih otrok, od katerih sta Milan in Domej umrla, Hanzi, Hubert, Justi, Mili in Zalika pa so še živi. Tudi s tem, da sta starša (mama Justi še živi in je stara 80 let) eni od hčera dala ime Zalika, sta hotela ohraniti spomin na pogumno in možu ter Bogu zvesto Miklovo Zalo. Miklovi ostajajo složna in zavedna družina. Najlepše nam je takrat, ko smo skupaj. Spominjamo se svoje mladosti. Človek namreč tudi iz tistega, kar je bilo, jemlje moč za naprej, pravi Miklova Zalika, ki je poročena v sosednji vasi. Miklova domačija je obnovljena v prvotni obliki. Pred njo stoji mogočna lipa. Se-rajnikove domačije, kamor se je v Sketovi povesti omožila Miklova Zala, ni več. Miklovi so na hišo pritrdili ploščo in nanjo zapisali, daje bil to dom njihove Zale. Čisto sami, ponosni na zgodovino svojega in slovenskega rodu na Koroškem, so naredili korak več: skupaj z nekaterimi prijatelji in s pomočjo strokovnih nasvetov kranjskega arheologa Andreja Valiča so se lotili arheološkega izkopavanja na bližnjem Gradišču na Turnah. Bogato najdišče bi kmalu doživelo žalostno usodo. Ko so gradili železniški predor Podrožca, so lomili kamenje na Turnah in pobrali lep del hriba. Ustavili so se tik pred kasneje odkritim obzidjem. Gradišče izziva s svojo skrivnostnostjo. Andrej Valič domneva, da jc najdišče na Turnah mnogo starejšega datuma in da je bilo verjetno uporabljeno tudi kot obrambna točka in zatočišče pred turškimi vpadi. Sedaj le deloma odkrito obzidje je v celoti dolgo okrog 100 metrov. Pod dvema zaraščenima vzpetinama na dveh robovih Gradišča sta skrita (tako domnevajo) dva obrambna stolpa. Prihodnje leto bodo raziskovali naprej. Miklovi bi radi udejanili zamisel o ureditvi prireditvenega prostora Miklova Zala na Gradišču na Turnah. Gradišče je tik ob Svatnah, prav toliko dvignjeno, da omogoča pogled po vsej Rožni dolini. V izvirnem okolju bo lahko znova zaigrana Miklova Zala. In kot pravi Andrej Valič: Nobene škode ne bi bilo, če bi katera od naših ali koroških šol izbrala za izlet ta del Koroške s Svatnami. Nad stokrat zaigrana Zala Skctova Miklova Zala je doživela več dramatizacij. Prvo jc naredil gorenjski rojak Jakob Špicar leta 1908. Nato sojo dramatizirali Danilo Cerar, Marko Bajuk, Davorin Petančič in leta 1945 režiser Fran Žižek in skladatelj Rado Simonitti. Zalo so od prve dramatizacije naprej zaigrali več kot stokrat, na Koroškem in v Sloveniji. 1897 je bila prva uprizoritev v Gorici, leta 1908 sojo igrali v Brnci, leta 1909 pa na Jesenicah kot opereto v Kli-narjevi priredbi. Leta 1910 so jo igrali v Ljubljani, leta 1911 v Celovcu in leta 1912 v Globasnici. Leta 1945 sojo igrali v Št. Jakobu, leta 1946 na Hodišah, v Plibcrku, v Glinjah in v Mariboru, leta 1951 prvič v Svatnah in leta 1952 v Selah. V Svatnah, NOVOLETNA ZGODBA fe^J^C^.^ ' ' 'C: m B "I Andrej Valič in sedanja Miklova Zala na Gradišču na Turnah. V ozadju del odkritega obzidja. na izvirnem prizorišču, so Zalo igrali leta 1953, 1973 in zadnjič leta 1987. Zadnjič sploh so jo igrali v sezoni 1997/1998 v Veliki Nedelji pri Ormožu. Zadnjo uprizoritev v Svatnah je režiral Peter Militarov iz Medvod. Na pripravo predstave in na same predstave, ki jih je spremljalo od 3 do 4000 ljudi, ima prijetne spomine. Prizorišče pri Miklovi domačiji je bilo enkratno. Scenarist predstave leta 1987 je bil danes že pokojni Sašo Kump iz Kranja, igrali pa so med drugim tudi Miran Kenda, Rado Mužan in Nadja Strajnar. Morda se bodo na Koroškem odločili znova zaigrati Miklovo Zalo, čeprav je taka predstava izredno zahteven projekt. Zala, simbol koroškega trpljenja Dr. Matjaž Kmecl je leta 1977, ko je Tržaški tisk izdal Miklovo Zalo, v spremno besedo napisal, da je "od nastanka pripovedi Miklova Zala simbol vseh koroških Slovencev vse do današnjih dni. Miklova Zala je večna, živa vera koroških Slovencev v pravico, zvestobo, v ljubezen do domovine in v končno vstajenje. Po velikem, dolgem trpljenju, po sužnosti, po razočaranjih nad izdajalci, bo napočila odrešitev, sončni dnevi, svoboda in vstajenje. Povest o Miklovi Zali, veliki koroški trpinki, živi že petsto let. In vseh teh dolgih petsto let seje podoba Miklove Zale v srcih koroških Slovencev vedno bolj izpopolnjevala. Njeno pravljično življenje se je stapljalo z resničnim življenjem koroških Slovencev. To je bilo življenje zatiranih, brezpravnih in trpečih ljudi. V zadnjem stoletju je bil jarem sužnosti koroških Slovencev najtežji. Ker razna uspavalna sredstva niso zadostovala za uničenje tega ljudstva, je sledil okruten ponemče-valni pritisk, da bi se to ljudstvo čim prej raznarodilo." "Fašizem je koroškim Slovencem napovedal uničevalno vojno. Ako hoče uničiti ves slovenski narod, morajo najprej pasti koroški Slovenci. Začelo se je izseljevanje z rodne grude, zapiranje in ubijanje najboljših sinov in hčera našega ljudstva. Fašizem je hotel streti, uničiti tista srca in tiste možgane, v katerih je večno živela Miklova Zala. Fašizem je hotel uničiti samo Miklovo Zalo. In kakor so nekdaj Turki njo odvlekli v tujo deželo, tako je sedaj fašizem vlačil iz dežele tisoče in tisoče Miklovih Zal. Le, da Turki takrat tega niso delali zato, da bi našo deželo po-turčili, ampak zato, da bi si nagrabili bogastva. V toliko je bil nemški fašizem še slabši od Turkov," je o Zali zapisal dr. Matjaž Kmecl. • Jože Košnjek www.simobil.si • 080 40 40 SI MOBIL d.d., šmartinska 134b. 1000 Ljubljana ENOSTAVNA, A UČINKOVITA. I PARTNER • PRESTIŽ • STUDENT • SENIOR • praktična in elegantna oblika • enostavna uporaba • pregledne in lahko obvladljive tipke • izjemna zmogljivost (več kot 11 dni v pripravljenosti in več kot 5 ur pogovorov) • možnost nakupa xpress-on pokrovčkov (sedem barv za sedem razpoloženj ali oblek) • telefon ima slovenski meni Vsem naročnikom svežnja PARTNER, PRESTIŽ, ŠTUDENT ali SENIOR ob sklenitvi naročniškega razmerja za 18 mesecev* ponujamo telefon NOKIA 5110 za samo 1000 tolarjev. Naročniško razmerje sklenete v SI.MOBIL centru in pri SI.MOBILovih pooblaščenih prodajalcih. Telefon vam bomo poslali po pošti in za vas poravnali poštnino. Ponudba velja do 31. januarja 2001 oziroma do razprodaje zalog. *Če pogodbo prekinete predčasno, doplačate 45.000 tolarjev razlike v ceni aparata. Vse cene vključujejo DDV. cssnn: omo slmobu: Tiskovna agencija B.P. poroča ww "Alenka, na kateri naslov naj ti pošiljam pošto: v Lucijo, v Kranj ali kar v Ljubljano na ministrstvo?" /mag. Ciril Sitar, organizacijski sekretar Območne organizacije ZLSD Kranj, sicer pa šenčurski občan z Visokega; Alenka Kovšca, nova državna sekretarka za družino v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, prej in zdaj Kranjčanka, vmes pa kar nekaj let Primorka/ ♦ ♦ "Predlagam, gospa direktorica, da sejo razširjenega kolegija naše firme enkrat naredimo pri nas na Gorenjskem in ne vselej na sedežu dražbe v Mariboru!" /Miran Čehovin, direktor Poslovne enote Kranj; Marija Ribič, generalna direktorica Pošte Slovenije, d.o.o., Maribor/ ## "Milan, že nekaj mesecev nisem srečal tvojega šefa! Ce kaj večkrat vidiš direktorja Radia Gorenc Borisa Tomašiča, ga prav lepo pozdravi v imenu občine Šenčur, Televizije Slovenije in družine Golob!"/Tine Golob, Televizija Slovenija - dopisništvo Kranj; Milan Krsnik, odgovorni urednik Radia Gorenc/ W9 "In kaj je čudnega, če pijem Multisolo? Saj nikjer ne piše, da bi Štajerci morali piti le vino!" /Božo Zorko, novi državni sekretar za kulturno dediščino in medije v Mini-Ostrstvu za kulturo, pred tem nekaj mesecev 'na prepihu' in še prej direktor ČZP večer, d.d. Maribor/ "Gospod župan, vse dame tu okrog naju in tudi mene zelo zanima, kako obdržati črno barvo las in ostati maksimalno šarmanten!" /Zlatko Kavčič, predsednik uprave Gorenjske banke, d.d.; Franc ČebuU, že drugi mandat župan občine Cerklje in ravno tako ponovno poslanec v Državnem zboru/ VESELO V NOVO LETO AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJ E MEDVODE glasbeniki meseca decembra 2000 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Naprej Obvezna smer Obvezno smer, decembrske Glasbenike meseca v Gorenjskem glasu, smo torej spoznali tudi v živo na prireditvah Veselo v novo leto. V Komendi in na Blejski Dobravi so potrdili, da so med mladimi in tudi srednje mladimi še vedno in še kako priljubljena skupina. Njihov prometni znak, ki so ga nekako pred petnajstimi leti pospravili, ko so se odpravljali na eno od svojih številnih vaj, zdaj sameva nekje na Šmarjetni gori. Vendar odsluženi znak, kije pripomogel k imenu, danes nima veliko skupnega s skupino. Obvezna smer je odločena, da začrtano pot pred petnajstimi leti nadaljuje. Načrtov je veliko, pričakujemo lahko, da bo tudi uspehov. Priljubljenost njihovih nastopov na glasbeni sceni je vse večja. Zanimivo, da so na prireditvah Veselo v novo leto takoj vzbudili zanimanje. Po srečanju v Komendi in na Blejski Dobravi in včerajšnjem v Vodicah, bomo skupaj tudi jutri, 29. decembra, v Besnici. Obvezno smer Za ljubitelje skupine Obvezna smer pa danes objavljamo še eno fotografijo. Nastala je pred novim letom in pred našo prireditvijo, v Preddvoru v hotelu Bor, kjer so zabavali goste in skrbeli za prednovoletno razpoloženje. Objavljamo pa tudi še zadnji kupon z vprašanjem. GLASBENIKI MESECA - KUPON Še veste, kako je ime članom skupine Obvezna smer? Ime in priimek: Naslov: Pošta: Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Predstavljamo Vrisk Z rubriko Glasbeniki meseca bomo nadaljevali tudi v letu 2001. Veseli bomo, če nam boste tudi vi svetovali, nam sporočali, katere glasbene skupine, instrumentaliste, pevce, ki jih poznate, bi radi videli in kaj več zvedeli o njih tudi v Gorenjskem glasu. Veseli bomo vsakega novega imena ali vašega priporočila in želje, da bi na ta način tej ali oni glasbeni skupini pomagali na glasbeno sceno. Danes pa vam predstavljamo ansambel, ki bo v januarju med glasbeniki meseca. To je ansambel Vrisk iz Trebnjega. Ansambel je letos uspešno pristal na lestvici Radia Slovenija s skladbo tedna. Tokrat povejmo le še to, da je ansambel Vrisk iz Trebnjega, da pa so v njegovem sestavu tudi Gorenjci. Eden od članov ansambla, ki ga vodi Jože Avbar, je tudi Boštjan Per, sin poznanega Janeza Pera, barito-nista pri Alpskem kvintetu. Za začetek pa objavljamo sliko ansambla Vrisk. Staro je preč, ne bo ga več Bilo je tudi veselo leto 2000 Gorenjski glas je tudi zadnje leto 20. stoletja in drugega tisočletja potrdil, da je še vedno Več kot časopis. Skozi celo leto smo bili v različnih krajih na raličnih prireditvah in srečanjih. Odločeni smo, da bomo po tej poti zakorakali tudi v naslednje 21. stoletje in tretje tisočletje, ki se začenja s 1. januarjem 2001. Kranj, 27. decembra - Vseh dogajanj in srečevanj seveda ne moremo našteti in se jih spomniti ob koncu leta. Pa tudi morda malce utrujajoče bi bilo, da bi pogrevali vsa in številna dogajanja. Vseeno pa naj ne bo odveč ocena, da je bilo veselo leto 2000. Tudi zato, ker so se prire- renjskem. Velika prireditev je bila na Selu pri Vodicah, kjer seje na tradicionalnem srečanju pod naslovom Selo, Sele, Sela zbralo več kot tisoč Selanov iz različnih Sel po Sloveniji. Prihodnje leto bo takšno srečanje v Selu pri Žireh, kjer bomo spet skupaj in kjer se obeta še množičnejše in večje Ansambel Kifelčarji Plesna skupina iz Bohinjske Bistrice. ditve, na katerih smo bili skupaj z društvi, krajevnimi skupnostmi, občinami, vedno začenjale z naslovom Veselo. Po spomladanskih prireditvah smo se Gorenjci tradicionalno z godbeniki konec aprila najprej dobili v Arboretumu v Volčjem Potoku. S športniki in glasbeniki smo bili potem konec maja na Erma-novcu in v začetku junija tudi s citrarji in Gorenjci meseca. Velika prireditev, kjer je Gorenjski glas tradicionalno eden glavnih medijskih pokroviteljev, je bila potem v Besnici, kjer smo že drugič zapored dobili za gorenjskega prvaka Ansambel Vrisk Matjaž Kokalj, svetovni prvak. Matjaža Kokalja. Avgusta pa je Matjaž naslovu gorenjski prvak dodal še naslov svetovni prvak. Veselo poletje seje predstavljalo z Janezi v Novi Oselici, s kosci, z različnimi prireditvami po Go- srečanje kot letos v občini Vodice. Vesele jeseni smo se veselili na Lužah in v Dupljah. Velika gorenjska veselica nam je letos sicer "ušla", vendar to ne pomeni, da je ne bomo imeli več. Prihodnje leto, prvo soboto oktobra, jo bomo spet pripravili. Veselo v novo leto pa so prireditve, ki so postale po Gorenjskem priljubljene. Od prvih začetkov se je njihovo število povečalo na pravo veselo praznovanje, ki traja že od 20. decembra naprej. Letošnje prireditve pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav, d.d., Območne enote Kranj, Gorenjske banke, d.d., Kranj in Bava-rie Wolltex Company so še posebno množično obiskane. ^Začeli smo s prireditvami v Šenčurju, kjer smo zbirali denar tudi za Log pod Mangartom. V Gorjah smo bili 23. decembra skupaj z božičkom, na Lancovem pa smo veselo proslavljali skupaj s člani Konjeniškega kluba Pusti grad. Na Štefanovo smo bili že po poldne, potem koje bila na Križu tradicionalna blagoslovitev okrog tridesetih konj, v Komendi. Zvečer pa smo se srečali z domačini na Blejski Dobravi, kjer smo tudi letos za semanji dan proslavljali bližajoče se novo leto. Sinoči pa smo bili tudi v Vodicah, kjer smo se predstavili domačimom s številnimi ansambli. Povsod so nas lepo sprejeli, da smo pokramljali po končani prireditvi. Svojo gostoljubnost pa so tudi tokrat, v torek zvečer še posebno potrdili tudi na Blejski Dobravi. Ansambel Blegoš Veselo je bilo v Kamniku. Do konca leta nas čaka še prireditev v Besnici, kjer bomo jutri, 29. decembra, zvečer v dvorani gasilskega doma skupaj z domačini in z ansambli. Staro je torej preč. Ne bo ga več. Kakršno je pač že bilo leto 2000, bilo je vsaj takrat, ko je bil Gorenjski glas Več kot časopis, predvsem in samo veselo. Naj bo takšno tudi mlado, ki ga čakamo. Želimo ga vsem, s katerimi smo bili skupaj, in vsem, s katerimi bomo prihodnje leto. Prepričani smo, da bomo tudi letu, ki prihaja, predvsem veseli. V Gorenjskem glasu se bomo, ko bomo Več kot časopis, vsekakor trudili, da bo Veselo. Pa Srečno! • A. Žalar Ansambel Obzorje Ansambel Jevšek OGLASI GOSTILNA LOGAR PRENOČIŠČA H ote maže ht 4205 Preddvor te L: 04/25-31-267 Želimo vam srečno, zdravo, uspešno in zadovoljno leto 200.1* frekvenca laGORLMA M., ceneje ne bo nikoli Lantyy PRAZNIČNO NOVOLETNA PRODAJA VOZIL Sj\^JgPyflQO POOBLAŠČENI PRODAJAI I C IN SERVISER MOTOR / Tel.: 04/23 67 460 GORENJSKI AVTO LETA 2001 Glasujem za:.... Ime in priimek: Naslov:.............. RADIO SORA 'cJMMGLAS Generalni sponzor Prodajno servisni in vulkanizerski center Kranj, Koroška 53d, tel.: 04/23-67-460 1. NAGRADA DAELIM ,w Pooblaščeni pftooA^^ motor družina Stric "i Odslej lahko naročniki Mobitel GSM sklenete kar 4 dodatna naročniška razmerja družinski bonus. j Obstoječi naročniki lahko v času naše akcije sklenete naročniško razmerje za 4. družinski bonus za j obdobje najmanj 25 mesecev in kupite v Mobitelovih centrih za samo 4 tolarje mobilnik Motorola j V.2288, ki vam med drugim omogoča vvapanje, upravljanje e-pošte, poslušanje radia, ... r i Motorola V.2288 z F IVI radiem* Lastnosti: •teža: 140 g •velikost: 135 x 48 x 25 mm •zaslon: do 5 vrstic za besedilo in vrstica za ikone (pisava se lahko pomanjša) •območji delovanja: 900 in 1800 MHz •dostop do wapa le z dvema pritiskoma na tipko •tipka za direktni klic v telefonski predal •avtomatska izbira jezika i •stereo slušalke z vgrajenim mikrofonom za prostoročno telefoniranje • FM radio •dve barvni preobleki •zaponka za pas •vzdržljivost: 135 ur v pripravljenosti, 210 minut pogovora brez vmesnega polnjenja -J "Telefoni Motorola V.2288, kupljeni v naši akciji, ki bo trajala do odprodaje zalog, so zaklenjeni na omrežje Mobitel GSM. Družinski bonusi se sklepajo v skladu s splošnimi pogoji družbe Mobitel. ® SVOBODEN KOT PTICA WWW. MOBITEL. SI ROČNA AVTOFMHSEi Vsem strankam in prijateljem želimo vse najboljše v letu, ki prihaja* Pičman d.o.o., Britof 39, Kranj Tel.: 04/234-27-77 gostišče Erjavšek Zvone/ s.p. Slovenska c. 39, 4207 Cerklje, *S f ! 12« 22.88 PfOlimiHđl 1.1. 1IH to ss rn n tli min i ihijiiuuu I o.UB reSuVaBia nts-ms 10 FJBvtfett rata ttmicflrt: < ., Jjana Umni ta 1000l.jut.ljmm (© 07/332-33-00 SRAČJE GNEZDO: N 3 -J 0) I Z a D >N UJ □ I Ul > E a ni u N < a o □ UJ h E o □ 3 n < -i o ui n T Z ui II O O > Ul -I < > I < N < ui u z h II o o > < 1 m o < N OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL 041/631-107 KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ d.o.o. • POGREBNA SLUŽBA vsak dan od 6. do 14. ure Tel.: 04/59-71-330 Mobitel: 041/629-798 in 031/503-871 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 04/23- 25-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 531-5411, 531-00-11 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 531-0011 ali 0609/655-986, 0609/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co., d.o.o., GSM (041) 712-329, (041) 833-375 NON STOP POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barietova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613 - 589 dežurni: 050/ 620-699 N > O ID C > < O O tO S s H Z f) m > r N > Z < > r m < o o n m Z trn 0) m 2 o r > 0) C □ o o H m O m XI > N n m u < to m x □ m N< c u z ž 0) r C N< D > Z r^jGANTflR ■ d B-atov P.aprotnik 10, NAKLO ■■h—I Tel./fax:04/25-71-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽI LCEV HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, I. 95. reg. 2/01, radio, servo volan, 2xzračna vreča, elektro paket, prvi lastnik, rdeča barva, AVTOHIŠA LUŠINA, Gosteče 8, Šk. Loka, 502-2000 22926 SUZUKI SAMURAI JX, I. 90, reg. 11/2001, 53000 km, rdeča barva, platnena streha. AVTOHIŠA LUŠINA, Gosteče 8, Šk. Loka, 502-2000 UGODNO PRODAMO MEGAN COUPE SPORT 1.6 16 VALIZE I. 99, MEGANE 1.4 RL 5 v, I. 96, HONDA CIVIC 1.4 16 V 1.90, KANGOO EXPRESS 1.4 I. 00, MEGANE CLASSIC RN 1.4 16 V I. 99, LAGUNA RT 1.8 klima I. 94, SCENIC RX 4 1.9 dCi I. 00 novo ugodno! Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana, tt 278-0011 ali 278-0012 RENAULT PREŠA.d.o.o, Cerklje 22928 Prodam MITSUBISHI COLT 1.3 GL, letnik 90, rdeče barve, 140.000 km, reg. do maja 2001, cena 430.000 SIT. TT 2323-561 22940 Prodam FIAT UNO 1.0 fire, I. 92, rdeče barve, lepo ohranjen, reg. do 8/01. tt 041/842-430 ZAPOSLITVE V pizzeriji v Kranju zaposlimo KUHARJA oz. fanta za delo v kuhinji z možnostjo priučitve in fanta za razvoz pizz. Dama,d.o.o., N. Tesle 1, Kranj, tt 041/561-280 ali 041/632-545 ?2364 V GOSTILNI PR'Sedmic v Gorenji vasi dobi delo KUHARSKI POMOČNIK iz Škofje Loke ali Pol-lanske doline, tt 5107-410 22715 Zaposlimo poklicnega VOZNIKA C in E kategorije za vožnje v mednarodnem prometu, tt 5925-360 22746 Zaposlimo VOZNIKA C KATEGORIJE v mednarodnem cestnem prometu. Kandidati pokličite na tt 041/668-443 22811 Zaposlimo ŠOFERJA za dostavo hrane na dom in PICOPEKA z izkušnjami. Titanik, Britof 120, tt 040/230-555 22822 nclom p I a n družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem mi in energetiko d d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, far. 04/20-68-701 }romet z nepremičninami • STANOVANJE PRODAMO - v Kranju na Planini II. prodamo trosobne- stanovanje v VII. nadstropju, izmere 88,70 m2; - v Kranju na Planini 3 prodamo dvosobno + kabinet stanovanje v VI. nadstropju v izmen 75 m2; - v Preddvoru prodamo dvosobno stanovanje v I, nadstropju, izmere 74,83 m2; - v Kranju, Zlato polje, prodamo obnovljeno dvosobno stanovanje v III. nadstropju, izmere 54,10 m2; • STANOVANJE - ODDAMO V NAJEM - v Radovljici oddamo v najem dvosobno opremljeno stanovanje, III. nadstropje, v izmeri 55 m2; • HIŠE - v Stražišcu pri Kranju prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 m2; - v Stražišcu pri Kranju prodamo enonadstropno dvostanovanjsko novejšo hišo na parceli velikosti 636 m2: - v Centru mesta Kranja prodamo manjšo hišo z garažo in vrtom..; - v bližini Golnika prodamo večjo enonadstropno hišo na parceli izmere 700 m2; • GOSTINSKO - TURISTIČNI OBJEKT - v centru Bleda prodamo v celoti prenovljen trinad-stropni objekt z 11 apartmaji za hotelsko deiavnost s 408 m2 notranje površine, 947 m2 zunanje površine, vrtom in urejenim parkirnim prostorom: • POSLOVNI PROSTOR - prodamo - na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, primerne za pisarne, v II. nadstropju, v izmen 307 m2; - na Planini v Kranju ^zelo dobra lokacija) prodamo poslovne prostore z lokalom v skupni izmeri cca 136 m2. Poslovnemu prostoru pnpada pet lastnih parkirnih mest. - v bližini Kranja prodamo prenovljen poslovni prostor z dvema pisarnama v izmeri 414 m2, primeren za trgovino ali skladišče, • POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v naiem - v centru mesta Kranja oddamo v najem poslovni prostor v pritličju v izmeri 47 m2, pnmeren za trgovino in v I nadstropju 60 m2. primeren za pisarne. - v Kranju, blizu avtobusne postaje oddamo v najem poslovne prostore v III. nadstropju, izmere cca 300 m2 (lahko tudi 4 x po cca 75 m2 ), v celoti opremljene, primerne za pisarniško dejavnost; - v Pnstavi pri Tržiču oddamo v najem poslovni prostor, primeren za mirno obrt. velikosti cca 75 m2; • GARAŽA - ODDAMO - v Kranju - Šorlijevo naselje, oddamo garažo v najem • PARCELA-PRODAMO: - v Kranjski Gori - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmen 2.500 m2; - v Hotemažah pn Preddvoru prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 750 m2. • TRAVNIK - NJIVA - pri Vodicah - Zapoge prodamo več njiv in travnikov • KUPIMO: Za znanega kupca kupimo - več enosobnih in manjših dvosobnih stanovanj. Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh Iščem KV FRIZERKO z najmanj 5 let delovnih izkušenj. Ponudbe pošljite na naslov: Darinka Čekić Ovijač s.p., Ručigajeva 2, 4000 Kranj Iščem delo na domu tt 519-14-10 22883 Zaposlimo NATAKARICE oz NATAKARJE redno ali občasno za vikende, tt 041/643-054, Pretnar Janez s.p., Kranjska c.11, Radovljica 22889 AKVIZITERJI z bogatimi izkušnjami, želite sodelovati pri promociji novega izdelka, ki prihaja v Slovenijo'' Pokličite 041/935-949, ZORE-IMEX,d.o.o., Pšata 1, Ljubljana Dobrunje 22933 ★ w ★ ★ * *GS5* GS 5 STANIČ, k.d družba za promet z nepremičninami Linhartov trg 20, 4240 Radovljica td./fax: 53-03-320.5343-3; mob.:0609/653-790 ŽIVALI BIKCA en teden starega prodam. Struževo 12, Kranj 22713 Polovico BIKA prodam, tt 031/528-904, po 18. Uri 22872 Prodam TELIČKO simentalko staro 3 mesece za nadaljno rejo ali zakol, tt 2551-214 22879 Prodam BIKCA čb, star 14 dni. Tnler, Sr.Bitnje 23 22885 Prodam BIKCA simentalca, TELIČKO fnzijko A kontrola. Oba stara 1 teden in BIKCA frizijca, starega 14 dni. Žabnica 59, 2311-763 22887 Prodam polovico mladega BIKA.krmljen samo z bio hrano, tt 533 81 55 22894 Prodam 7 dni starega BIKCA čb. tt 25-11-007 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš RADO MOHORIČ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi gasilcem PGD Repnje-Dobruša in članom IGD Donit, sodelavcem Svilanita, gospodu župniku za opravljen obred in obema govornikoma za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi dr. Gračnarju in drugemu medicinskemu osebju oddelka za kardiovaskularno kirurgijo Kliničnega centra v Ljubljani. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala. Oče Vinko in brat Dušan z družino Repnje, 18. decembra 2000 Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje... ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ali, brat, stric in tast FRANC KURALT Jernačev ata iz Zabnice 22 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala osebju bolnišnice Golnik, pogrebni službi Navček, g. župniku in pevcem iz Predoselj. Posebna zahvala gasilcem iz Žabnice za spremstvo na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJLGOVI Žabnica, december 2000 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 71. letu zapustil naš dragi mož, oče stari oče in stric RUDOLF BELCIJAN iz Kranja, Pot v Hitnje 76 Zahvaljujemo se vsem sosedom in znancem za podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Brglezu in kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo. Zahvala gre tudi pevcem iz Nakla in trobentaču. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI V Kranju, 20. decembra 2000 V SPOMIN Na novoletni dan leta 2000 nas je zapustil star, komaj 23 let, naš dragi sin in brat ALES KOS Prosim vas, ne pozabite nanj, na fanta z modrimi očmi, ki sonce je ujel v dlani in v sebi zbiral je bogastvo znanj. Prosim vas, ne pozabite nanj, domači ga ne bomo pozabili, vsak dan bolj vemo, kaj smo izgubili, toliko lepega nas veže zanj. Prosim vas, ne pozabite nanj prijatelji, ki rad vas je imel, pomislite, kako je bil vesel in spomnite se skupnih lepih sanj. Prosim vas, ne pozabite nanj vsi tisti, ki ste ga poznali, ko ob njegovem grobu boste stali recite mu, da ni živel zaman. Hvala vsem, ki v spominu ohranjate njegovo mladost in postojite ob njegovem grobu! Mami, ati, Staša in Tom MALI OGLASI OGLASI NEPREMIČNINE ^^j^ftjr Prodam teden dni starega BIKCA frizijca. tt 5740-116 22960 BOIM ŽIVALI KUPIM Kupim več simentalcev okrog 200 kg težkih. B 2521-695 22938 Stritarjeva 5, 4000 KRANJ tel./fax.: 04/2362-995 snopom. TEL: 01/831-15-79, GSM 041/619-615 ANŽEX d.o.o.. Podgorje 127,1241 KAMNIK Prodam BIKCA simentalca težkega 115 kg za nadaljno rejo. B 2 5 21-67 8 22898 Prodam DALMATINCA z rodovnikom, star 6 mesecev, cena 60.000 SIT. tt 031/816-974 22908 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. tt 25-33-097_229)0 Prodam 10 dni starega čb BIKCA, tt 231-18- 10 22911 Prodam 5 mesecev brejo KRAVO simentalko. tt 250-31-06 22913 Sedem mesečne KOKOŠI po 400 SIT prodam, tt 51-20-493 22915 Prodam teden dni staro TELIČKO simentalko. tt 53-10-217 22917 Prodam ČB brejo TELICO. Sr.vas 108, Šenčur Prodam TELIČKO simentalko 7 dni, tt 5725-015 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 dni. tt 5723-545_22929 Prodam PRAŠIČE težke 50-100 kg. tt 2595-444 Prodam 130 kg težkega BIKCA simentalca. tt 5760-011_22931 Prodam TELIČKO staro 14 dni. tt 25 22 171 Prodam mlado KRAVO za zakol ali menjam za brejo telico. tt 2521-846 22941 Prodam TELICO simentalko breio 6 mesecev ali menjam za mlado jalovo kravo, tt 041 /970-884 Prodam 7 dni starega BIKCA križanca, tt 031/347-475_22943 Prodam 9 tednov starega BIKCA simentalca. tt 5720-084_22946 Prodam BIKCA simentalca v četrtem tednu, tt 5723-634 22947 Prodam teden starega čb BIKCA. Jezerska 92 A, Kranj Kupim BIKCA ali TELIČKO simentalca en teden starega, tt 2 5 2 21-156 22948 d.o.o. Kranj NEPREMIČNINSKA HISA P.E.ŠENČUR, Delavska24, http// www.frasl.si GSM: 041/734-198 04/25-15-490 Gorenjke In Gorenjci Poslušamo /ij-T^feđB® 041 944 944 Kranj - Radovljica - Jesenice Biroteh, d.o.o. - Hrušica Internet: www.radiotop.net đk VIPI, d.o.o. S Brezje 76d, 4243 Brezje razpisuje prosta dela KOMERCIALISTA - končana višješolska izobrazba - znanje enega tujega jezika - obvladanje dela na računalniku - delo z ljudmi - starost do 35 let - vozniški izpit B kategorije STROJNEGA TEHNIKA - končana V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri - vozniški izpit B kategorije Prijave pošljite do 8. 1. 2001 na: VIPI, d.o.o., Brezje 76 d, 4243 Brezje. 0d 27.12.2000 oo «.1.2001 A A" Popust za vse ■/11% Vzmetnice mm ŠPORTNO REKREACIJSKI na lokaciji BRDO PRI KRANJU Predoslje 39, Kranj, tel.: 04/2022 479 Od pon. do pet.: od 9. do 13. ure, od 16. do 22. ure, sob., ned., prazniki od 16. do 21. ure trtnes jacuzzi-solariji- fit kid's (otroška- aerobika)-telovadba za- nosečnice-plesna delavnica -beautv center -(kozmetični salon) TEČAJ TELOVADBE ZA NOSEČNICE SPORTNO-REKTREACIJSKI CENTER IN BEAUTY CENTER na lokaciji POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN V KRANJU Partizanska c. 39, Kranj. tel. 04 362-810, 064 362-811 Del. čas: od pon. do petka od 8. do 22.30 ure, ob. sob, ned., praz. od 15. - 22 ure - aerobika - spinning -savna (finska, turška) - masaže -hvdrojet ^1 imska razprodaja kal ftdkar obstoja' Na predstavi paste v objema kraške jame in njenih kapnikov doživeli božična zgodbo, kise je dogajala pred 2000 leti. Uprizorila jo bo mladinska skupina župnije Šempeter. V akustični jami Pekel bodo iempetrski zbori predstavili najlepše božične pesmi. Popestrimo in obogatimo si praznike in doživimo božično skrivnost skupaj. Predstave bodo na Božič, 25.; na Štefanovo 26., na Janezovo 27. decembra in na Svete tri kralje* 6. januarja vsakokrat ob H. uri v jami Pekel. fjudno vabljeni: Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini in Župnija Šempeter v Savinjski dolini Krožniki in Skodelic« iz belega stekla "Opalglas", premer krožnikov 20 cm /Vos ATS 12,-(186 S IT) ; -;,.v Privtrcujttt AT8 J.»24,.| Spalnica, imitacija bukve kombinirane z modro barvo, postelja 180x200 cm, dve nočni omarici, ornem a 6 vrnil, 2 ogledala, kataloška cena ATS 13.904.-*, zdaj samo ATS 9.980,- (154.690 S IT, tt »rt. 11000007) s/O 27.12.2000 do 3.2.2001: starejši modeli, artikli iz stare zalogi in modeli iz razprodaje znižani do minus i Ponudbe veljajo dokler ne poide zaloga. Tiskovne napake niso Izključene. Cene so v ATS in vsebujejo vse davke. Cene v S IT so informativne in odvisne od valutnih razmerij. 'Namesto cene so doslej veljavne prodajne cene oziroma kataloške cene. Ponudbe veljajo od 29.12.2000 do 5.1.2001. Davek (MWSt) povrnemo samo v TAX-FREE poslovalnicah. Halogeneka avatilka "Ramona" nikelj/bukev, cono breztamk Kozarec za peneče vino višina 26 cm ATS 19,- (298SIT) 11069041) Poateljnlna "Seereuoker" 100% bombaž, 140x200 cm, 7*0x90cm, namesto ATS 2i ATS 119,- (1.846 S IT) (10(180489. 10069497) flfiljjtf RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK pel M f'itumiio ZADNJE NOVICE bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 04/201-42-00 mobitel :041/643-014 \f\ pokličite, sporočite, predlagajte... |\/| | bomo pisali Praznični koncert jezerskih pevcev Zgornje Jezersko, 28. decembra - Minulo soboto je bil v župnijski cerkvi sv. Oibolta praznični koncert z naslovom Božični koncert. Pripravile so ga pevke noneta Korotan, ki so v goste povabile tudi moški kvartet Jutro in jezerski otroški zbor, ki ga tako kot Korotan vodi zborovodkinja Irena Muri. Jezerjani so koncertov pred božičem že vajeni, saj so jih pevki Korotana v dvorani kulturnega doma prirejale tudi minula leta, letos pa so se odločile za božične pesmi in koncert zato pripravile v župnijski cerkvi. Predstavile so se z enajstimi božičnimi pesmimi, z dvema prazničnima pesmima pa sta se predstavila tudi otroški zbor in kvartet Jutro. Domačini, ki so napolnili cerkev, so bili navdušeni nad ubranim petjem pevk. pevcev in otrok. Koncert so končali s Sveto nočjo, ki so jo nastopajoči zapeli skupaj. Pevke noneta Korotan niso znane le po lepo zvenečih glasovih, ampak po okusnih kulinaričnih dobrotah, ki tudi na sobotnem koncertu niso manj kale. V mežuarip so se domačini posladkali S prazničnim pecivom in Ogreli s rajem ter kuhanim vinom, koncer pa je bi/ priložnost tudi za prijetno prednovoletno srečanje. * R. Škrjanc, foto: T. Doki SW //' /mij/i dreče /j JVeve-m, kranjski trgovski center ^^^T ... bakle, rakete. ' >i/ vulkani, bengalski ognji... Prodaja pirotehničnih izdelkov in svetovanje pon.-sob. 8"-21" ,NEDELJA 8"-15" Savska c. 34, Kranj, tr 04-281-81-30 Kaj je novica Ko so bodoče novinarke in novinarji lan začetku študija še povsem nebogljeni zelenci, jim profesorji vbijejo v glavo: 'Ni novica, če pes ugrizne poštarja; novica je, ko poštar ugrizne psa!' Zato nihče ne beleži, koliko tisoč kosov pic in druge hrane vsakodnevno razvozijo dostavljači naročnikom domov. Tudi v vseh gorenjskih krajih vsevprek, dobesedno dan in noč, z avtomobili švigajo dostavljači, ki razvažajo hrano. Pice in ostale sveže pečene dobrote ali pa zmrznjeno hrano, ali pa nakupljeno po internetu, itd. Cel svet je v prvi polovici prazničnih dni obrožila vroča novica, kako je v ameriškem mestu Mu-skegon HeightS razjarjena 34-letna Laura najprej seksualno naskočila in zatem še temeljito premi-kasfila fanta, ki je pred njena vrata prinesel pico. Naslov ni bil pravi, fant se je zmotil - in konča/ v bolnišnici, da so ga cepili proti tetanusu. Poskočna dama jc bila, kot so ugotovili policisti, pod vplivom narkotikov; pica je z embalažo vred uničena končala v smetnjaku. Vsem, ki bodo v teh prazničnih dneh z dostavi) hrane imeli še veliko več dela kot sicer in sc pri hitenju tudi zmotili, sporočamo, da na Gorenjskem (upamo vsaj) ljudje nismo tako neprijazni, da ne bi povedali, katera vrata so prava. In tudi SREČNO 2001 bomo zaželeli. )2l , TRGOVINA ZA OTROKE Forme 12, Žabnica Tel.: 04 515-35-35 - VOZIČKI - AVTOSEDEŽI - STAJICE - HOJICE IN OSTALA OPREMA - OBLAČILA DO 10 LET - KOZMETIKA IN IGRAČE oblačila la najmlajše ix lastne proizvodnje po SUPER UGODNIH CENAH t#^, KAJ Si #7 u a pm: Obiščite nas tudi v nedeljo, 31.12. 2000 ter v ponedeljek, 1. in torek 2. januarja 2001 1. 1.2001 KRANJ SP Pri Nebotičniku, Bleivveisova cesta 7a 15:00- 24:00 31. 12. 2000 2 1.2001 TRŽIČ HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Mahe aux Mineš 4 8:00 - 12:00 8:00- 12:00 KRANJ SM Drulovka, Drulovka 57 8:00 - 12:00 SP Čirče, Smledniška cesta 138 8:00- 12:00 8 00 - 12:00 SP Delikatesa, Maistrov trg 11 8:00- 12:00 7:00- 12:00 SP Gorenja Sava, Gorenjesavska cesta 11 8:00- 12:00 SP Grintovec, Ulica Janka Puclja 7 8:00- 21:00 8:00 - 12:00 SP Huje, Župančičeva ulica 24 8:00- 12:00 SP Na Klancu, Likozarjeva ulica 16 8:00- 12:00 SP Oskrba, Begunjska ulica 4 8:00- 12:00 7:00 - 12:00 SP Planina center, Ulica Gorenjskega odreda 12 8:00 - 12:00 8 00- 12:00 SP Planina, Planina 65 8:00 - 12:00 SP Pri Nebotičniku, Bleivveisova cesta 7a 8:00- 15:00 00:00- 24:00 SP Pri Peterčku, Glavni trg 5 8:00- 12:00 SP Primskovo, Jezerska cesta 41 8:00 - 12:00 SP Storžič, Cesta na Brdo 5 8:00- 12:00 SP Škrbina, Cesta svobode 1 8:00 - 12:00 SP Vodovodni stolp, Zoisova ulica 12 8:00- 12:00 SP Zlato polje, Kidričeva cesta 12 8:00 - 12:00 BESNICA SP Besnica, Zg. Besnica 13 8:00- 12:00 BITNJE SP Bitnje, Zgornje Bitnje 265 8:00 - 12:00 8 00 - 12:00 BLED SM Koroška Bela, Cesta Viktorja Svetine 8a 8:00- 11:00 8:00- 12:00 SP Center I, Ljubljanska cesta 13a 8:00- 12:00 7:00 - 12:00 SP Mlino, Mlinska cesta 1 8:00- 12:00 8:00 - 12:00 Diskont Bled, Prešernova ulica 68 8:00- 12:00 BOHINJSKA BELA SP Bohinjska Bela, Bohinjska Bela 37 8:00 - 12:00 BRITOF SP Britof, Britof 313 8:00 - 12:00 8 00 - 12:00 BRNIK SP Brnik, Zgornji Brnik 114 8:00 - 12:00 8 00 - 12:00 CERKLJE SP Cerklje, Trg Davorina Jenka 13 8:00 - 12:00 8 00 - 12:00 DUPLJE SP Klemenček, Zgornje Duplje 28a 8:00- 12:00 GOLNIK SP Golnik, Golnik 56 8:00 - 12:00 8 00- 12:00 JESENICE SM Koroška Bela, Cesta Viktorja Svetine 8a 8:00 - 11 :00 B oo - 12:00 SP Center II, Cesta Maršala Tita 63 8 00 - 11:00 SP Jesenice, Cesta Maršala Tita 41 8:00- 12:00 8 00- 12:00 JEZERSKO SP Kočna, Zgornje Jezersko 63 8:00 - 12:00 KRANJSKA GORA SM Kranjska Gora, Naselje Slavka Černeta 33 8:00 - 11:00 8 00- 12:00 SP Budinek, Borovška cesta 74 8:00- 12:00 8 00- 12:00 SP Vitranc, Borovška cesta 92 8:00- 12:00 8 00 - 12:00 KROPA SP Kropa, Kropa 3a 8:00- 12:00 MAVČIČE SP Mavčiče, Mavčiče 102 8:00 - 12:00 MOJSTRANA SM Mojstrana, Triglavska cesta 28 8:00- 11:00 8:00 - 12:00 NAKLO SP Naklo, Glavna cesta 32 8:00 - 12:00 8 00- 12:00 Diskont Naklo, Cesta na Okroglo 1 8:00- 12:00 PODNART SP Podnart, POdnaret 25a 8:00 - 12:00 PREDDVOR SP Dvor, Dvorski trg 3 8:00 - 12:00 7 30 - 11:00 RADOVLJICA SM Radovljica, Cesta Staneta Žagarja 1 8:00- 12:00 8 00 - 12:00 SP Predtrg, Ljubljanska cesta 39 8 00- 12:00 ŠENČUR SP Šenčur, Kranjska cesta 3 8:00- 12:00 8 00- 12:00' SP Dom, Srednja vas pri Šenčurju 68 8:00- 12:00 PODNART SP Podnart, Podnart 25a 8:00- 12:00 TRSTENIK SP Trstenik, Trstenik 8 8:00 - 12:00 8:00 - 12:00 TRŽIČ SKP Delikatesa, Trg svobode 20 8:00- 12:00 8 00 - 12:00 VOGLJE SP Voglje, Na vasi 21 8:00- 12:00 VOKLO SP Voklo, Voklo 28 8:00 - 12:00 ZGORNJE GORJE SP Zgornje Gorje, Zgornje Gorje 80a 8:00 - 12:00 8:00 - 12:00 ŽABNICA SP Žabnica, Žabnica 28 8:00 - 12:00 Živila Kranj, d. d., Cesta na Okroglo 3, Kranj ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Jutri, v petek, in v soboto, bo oblačno. Občasno bodo še padavine, v notranjosti Slovenije kot rahel sneg. Padavin ne bo veliko. Hladneje bo, na Primorskem bo še pihala zmerna burja. DAN ČETRTEK PETEK SOBOTA VREME IIP '- Tmin/Tmax -1/3 -1/2 -1/3 Tretji torek v januarju KRANJCANKA, četrti torek v januarju LOČANKA BREZPLAČNO