PoStnlna plačana t gotovini. Leto Xm., štev. SS Ljubljana, sobota 5« marca 1932 Cena 2 Din Upravniatvo: bjutnjana. knatljev* uftca 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. InaeratoJ oddelek: Ljubljana, Selea-bursovi ul i — TeL 3492 te 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon it. 2455. Podružnica Celle: Kocenova ulica St 2. — Telefon it 1a tudi od naše zemlje ne bomo odstopili drugemu niti koščka. Dunaj, 4. marca d. Cim je. Tardieu prevzel oblast v državi, je poleg ostalih med-narodno-političnih vprašanj načel tudi srednje evropsko gospodarsko politično vprašanje in izrabil priliko, ki se mu je nudila v ženevi na razorožitveni konferenci, da je delegatom Madžarske in Avstrije ter Male antante v imenu Francije, Anglije in Italije svetoval sklenitev carinske unije na osnovi preferenčne pogodbe. Svoj načrt je Tardieu razvil tudi v eks-pozeju, ki ga je iineJ na seji finančnega odbora francoske poslanske zbornice, ko je bila na dnevnem redu razprava o češkoslovaškem 600-mi! i jonskem posojilu. 3>Temps« je naslednje jutro objavil daljši članek o tem načrtu za francosko politiko v Podunavju. v katerem se je zavzel za Tardieujeve ideje ter ugotovil, da se v mednarodni gospodarski politiki načelo o največjih ugodnostih za sedanje, razmere ni obneslo iti da jc spričo tega treba uveljaviti kontingentacijo in preferenčne carinske tarife, ki vse bolj odgovarjajo potrebni zaščitni politiki vseh petih prizadetih podunavskih držav. V Tar-dieujevem načrtu je določena ustanovitev gospodarske antante držav ob Dunavu brez političnega ozadja. Tukajšnji tisk je napram Tardieujeve-mu načrtu in še posebej napram izvajanjem francoskega poluradnega lista zavzel precej rezervirano stališče. ^Reichs-post«, organ krščanskih socialistov, pozdravlja sicer Tardieujevo akcijo, obenem pa razvija mnsnje, da bi bilo treba pogajanja razširiti tudi na Nemčijo. List namreč smatra Tardieujev načrt kot odgovor francoske vlade na avstrijski poziv Nemčiji, Angliji, Franciji in Italiji, naj vendar že Avstriji pomagajo. Doslej se je le Nemčija izjavila pripravljeno, da na kakršenkoli način zares pomore Avstriji iz njenih težav. Glasilo velenemcev gladko odklanja Tardieujev predlog, češ da je naperjen proti združitvi Avstrije z Nemčijo. Celo več ali manj nepristranska J-Neue Freie Presse« pravi, da Tardieujev načrt ni jasen. Ugotoviti bi bilo treba, ali je bila Francija pooblaščena, da govori tudi v imenu Anglije in Italije. O takem vprašanju bi bilo pričakovati, da bo vsaka država zase objavila svoje mnenje. Tudi »Neue Freie Pres.se« pravi, da brez Nemčije ni pomoči za srednjo Evropo. Odziv Nemčije sta avstrijski apel Nemški poslanik dr. Rieth Je bil medtem pri državnem kancelarju dr. Bure-schu in mu izjavil, da je Eemška vlada sprejela avstrijski poziv z razumevanjem na znanje m da ie pripravljena Avstriji pomagati, kolikor je v njeni moči. Doslej je Nemčijo ovirala v tem njenem stremljenju klavzula največjih ugodnosti. Ce pa se sistem, ki se je zgradil na osnovi tega načela, opusti, je Nemčija pripravljena pričeti pogajanja z Avstrijo glede medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Nemški korak je razumljivo izzval pozornost vseh mednarodnih političnih krogov. ki smatrajo, da se je pričela Nemčija zlohotno vmešavati v francosko politiko. Dunajski listi zato danes soglasno ugotavljajo, da je bil zgolj slučaj, da sta tako Francija kot Nemčija istočasno od govorili na avstrijski poziv pred štirinajstimi dnevi. Nemčija nikakor nima namena delovati proti francoskim načrtom, vendar pa stoji na stališču, da bi spričo pre-valenee agrarnih produktov podunavskih držav carinska unija ne pomenila pravega izhoda iz krize za tc države, marveč bi bilo treba pritegniti k sodelovanju še Italijo in NemCjo. katerima je mogoče konzumirati previšek agrarnih pridelkov Jugoslavije in Rumunije. Berlin, 4. marca d. Nemški tisk je napram Tardieujevim načrtom povsem negativen. Listi ugotavljajo, da hoče Francija prisiliti Avstrijo v svoj zunanje-po. litični sistem ter da ji ponuja posojilo le pod pogojem, da sklene z državami Male antante in Madžarsko gospodarsko zvezo Za avstrijsko gospodarstvo pa ni drugega Izhoda razen onega, ki vodi k sodelovanju z Nemčijo. »Vossische Zeitung« meni, da je bil Tardieujev načrt povsem političnega značaja, ker je iz predpogajanj med Italijo, Anglijo in Francijo izločil Nemčijo, na katero se je avstrijski ap*i prav tako nanašal. Glasovi iz Madžarske Budimpešta, 4. marca d. V madžarskih političnih krogih se je pokazala napram francoskim načrtom prav takšna rezervi-ranost kakor v Nemčiji. Tu naglašajo, da bo Madžarska vsak načrt za olajšanje gospodarskega položaja v srednji Evropi resno proučila, da pa so njene dosedanje izkušnje nepovoljne. Madžarska je že sklenila z Avstrijo. Nemčijo in Francijo preferenčne pogodbe, ki pa so se le deloma izkazale koristne. Madžarski politični krogi se nameravajo zavzeti za to. da bi carinska unija ne slonela na osnovi skupne pogodbe o preferenčnih carinskih tarifah Italija za Tardieujev predlog Rim, 4. marca g. Tardieujev predlog je povzročil po vsej Italiji globok odmev in pripravljenost vodilnih krogov, da sodelujejo v gospodarski in finančni obnovi srednje Evrope. V raznih krogih se po. udarja, da je problem srednje Evrope stopil v središče politike evropskih velesil. Povod za to so dale znane izjave avstrijskega zveznega kancelarja dr. Burešcha dunajskim zastopnikom evropskih velesil. Od tega dne pa so se razmere poslabšale, tako da Italija popolnoma odobrava Tardieujev predlog glede nujnosti rešitve srednjeevropskega gospodarsKega problema in potrebe velikopotezne akcije velesil. iGiornaie d' Italiai piše, da je Italija zaradi svojega zemljepisnega in gospodarskega položaja posebno interesirana na rešitvi tega problema. Gospodarska ozemlja Avstrije in Madžarske omogočajo gospodarske odnošaje. k; so za Italijo posebne važnosti. Z ozirorr. na to se more smatrati italijansko sodelovanje pri novi ureditvi gospodarstva v srednji Evropi kot gotovo stvar. »Tribuna« izraža željo, da bo z izboljšanjem gospodarskega in finančnega položaja v teh delih Evrope nastopilo tudi izboljšanje v splošni situaciji. Stališče Male antante ženeva, 4. marca d. Po poročilih tukajšnjih listov je v zadevi podunavske carinske unije stališče držav Male antante za malenkost diferencirano. V Pragi so skeptični in od eventualnih gospodarskih pogajanj z Avstrijo ne pričakujejo mnogo. V Češkoslovaški prevladuje struja. ki je proti kakršnimkoli gospodarskim" koncesijam v prid Avstrije. Na drugi strani pa so agrarci in njim na čelu njihovo glasilo »Venkov« v celoti nasprotni uniji, v kateri češkoslovaški agrarni interesi ne bi prišli do pravega izraza. Jugoslovenski zunanji minister dr. Ma-rinkovič je po poročilih teh listov mnenja, da je zbližanje med Beogradom in Budimpešto v gospodarskih vprašanjih po-Vsem mogoče. Poljski zunanji minister Zaleski se je zavzel za gospodarske nena-padalne pogodbe, Tituiescu pa za agrarno konferenco prizadetih držav, kakor se je pred leti že vršila pod vodstvom Poljske. Na Dunaju medtem pričakujejo kolektivne intervencije angleške, francoske in italijanske viade, ki naj bi dala inicija-tivo za podunavsko gospodarsko zbližanje. Zagreb, 4. mare-a r. Po informacijah tukajšnjih dobro poučenih gospodarskih krogov se bo vršila na pobudo madžarskih gospodarskih krogov v najkrajšem času konferenca zavodom za pospeševanje izvoza iz Jugoslavije, Rumunije in Madžarska Konferenca se bo v kratkem sestala r Beogradu ter bo razpravljala o možnosti tesnejšega sodelovanja glede bodočega žilnega rež'ma in bo proučila način, kako bi se s sporazumnimi ukrepi vlad prizadeti® držav izločila dosedanja medsebojna konkurenca pri izvozu žitaric ter v tem pog'e>-du vodiia dogovorna politika. Madžarsko bodo zastopali na konferenci bivši zunanji minister Gustav Gratz, znani pebomik ?<>• spodarskega z bližan j a in sodelovanja medl podunavskimi agrarnim! državami, nadail« znani madžarski gospodarski strokovnjak Geza Gia.se/ ter delegati ministrstva za trgovino. Z jugoslovanske strani bodo sode-lovaM na konferenc] poleg zastopnikom interes i ran i h ministrm^v tndi predstavml^i ndrnženja izvoznikov in glavnega za-dm^ nega savt^za. Angleška zunanje-trgovinska politika Minister Runeiman o angleških carinah in trgovinskih pogajanjih z domittijoni — Razprava o odnošajih z Rusijo v spodnji zbornici London, 4. marca. d. Angleška poslanska zbornica se te dni bavi z novo angleško gospodarsko politiko. V zvezi s tem je angleški trgovinski minister Runeiman sprejel inozemske novinarje ter jim dal siiedečo zanimivo izjavo o no »i angleški carinsiki politiki in gos ip-odarsk o-političnem programu, ki ga namerava nacionalna vlada izvršita še letos: Anglija je imela svoja tržišča cela desetletja odprta za ves svet. Nihče jii spričo tega sedaj ne more zameriti, če je opustila svojo tradicionalno politiko svobodne trgovine in zagradila svoje dežele s carinskimi mejami, kakor »tov ostalem napravile tudi dmge- države. Anglija se zaveda, da bi ji prav nič ne koristilo, če bi uvedla carin-sike tarife kar na slepo srečo. Bili so važni razlogi angleške trgovine, ki so državo prisilili, da je zgradila carinske meje. Povsem naravno jc, da so te meje le začasne in da bo znova naj>oči-la doba svobodnejšega gibanja v mednarodni trgovini, pa ne le za Anglijo, marveč za vos svet. Carinske meje so kakor zdravilo pri bolniku. Njihov namen ie, da posi>ešijo obnovo mednarodne trgovine. Vlada bo pričela -poleti trgovinska pogajanja z vsemi svojimi dominijoni, ki bodo dovedla do ureditve gospodarskih odnosa jev v okviru britanskega imperija. Vendar pogodbe med Anglijo šn njenirrrf dominiijoni ne bodo izključevale možne*, sti, da se uredijo na prijateljski način hv di odnošaii med Anglijo ki drugimi državami. Anglija s« bo zavzela končno tudi za to, da se črtajo neznosni mednaTodni dolgovi, ki onemogočajo vso fcpgovtino V zbornic« so se m-ed tem nadaljeval« razprave o angleškem gospodarstvu in zunanji trgovini. Na dnevnem redu je bik» tudii vprašanje o pogajanjih z Rusšjo zaradi ruskih dobav v Angliji. Ojx>zicija j« stavila predlog, naj Anglija ckm?H Rusiil daljše kredite, da si j tem zagotovi niea trg, za katerega se borijo tudi dri^je go. spodar&ke sile. Minister za nmanjo trgovino CoSviHa pa se je postavil na stališče, da je treh« v odnošajih z Rusijo ravnati zelo previ-d-no, da ne bi sovjetska Rusija taike kredi* te porabila raje za to, da si pireskrbi ša druge kredite, namesto da bi si z njimi naročila novih dobav. Trgovinski odnošaji med Anglijo in Rusijo niso po vol j na. V zadnjih petih letih je rusl® izvoz t A»-g.Iijo prekos-il za 110.5 milijonov angleški izvoz v Rusijo, ki je v svojii celote ®ne-šal le 25 milijonov. Celo Nemčija, ki j« znana po svojii prijateljski politiki na p r? ti sovjetom, je pričela sedaj omejevati svoje kredite, ki jih )e nekoč dovolila Rusija. Pojasnilo o oprostitvi trošarinskih kazni Oproščajo se kazni za tihotapstvo vina in žganja producentov, ki so poljedelci ali obrtniki Beograd, 4. marca AA V zvezi z ukazom Nj. Vel. kralja o oprostitvi globe za prestopke iz čl. 33. zakona o državni trošarini je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal sledeče pojasnilo: 1. Vsi odkrili tihotapski prestopki z vinom in žganjem se morajo takoj likvidirati na ta način, da se za vsak prestopek dožene, ali ga je storil poljedelec ali pa obrtnik, izdelovalec vina in žganja, nato pa se krivec pozove, da plača redno trošarino in morebitne nastale stroške. Za poljedelca se smatra v smislu točke 15. čl. 32. zakona o neposrednih davkih tisti, ki se bavi izključno z obdelovanjem zemlje, ne pa obenem trajno s kako industrijo, trgovino, obrtjo ali kakim drugim pridobitnim poslovanjem in samostojnim poklicem ter tudi ne sme imeti dohodkov, ki bi izvirali iz javne ali privatne službe (nameščenec, državni ali za- sebni, predsednik ali tajnik občine, trgovec itd.). 2. Vsi tihotapski prestopki z žganjem in vinom, ki se nahajajo pred višjimi instancami, se vrnejo oblasti, ki je izrekla prvo razsodbo, z nalogom, da prouči okoliščine po točki 1. tega pojasnla in da v po. zitivnem primeru pozove krivca, da plača samo redno trošarino, drugače pa se predmet prestopka pošlje s poročilom oblasti, ki ga je že obravnavala. 3. Vsi tihotapski prestopki z žganjem, storjeni do 31. januarja 1932, ki se v bodoče odkrijejo, se morajo takoj pri odkritju tako rešiti, da se krivec pozove na plačilo samo redne trošarine, v kolikor ustreza pogojem iz točke 1. tega pojasnila ter se ne uvede nikaka nadaljnja preiskava. Direkcija bo takoj izvedla nujne odredbe, da se ukaz Nj. Vel. kralja v smislu tega pojasnila čim prej izvrši. ■ Westfa!ski rojaki odklanjajo protidržavno agitacijo Beograd. 4. marca v. Minister za trgovino in industrijo dr. Kramer je prejel sporne nico Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji, ki je priredila 28 februarja v Esse.nu veliko zborovanje. Zborovanja so se udeležil! številni zastopniki 43 društev !n podružnic, organizf- Bolsrarsko-ruski gospodarski odnosaji Sofija, 4. marca. AA. V Bolgariji se ž« dolgo govori o potrebi uvedbe neposrednih trgovskih zvez med Sovjetsko Rusijo in Bolgarijo. Posebna delegacija je sedaj uradno naprosila predsednika vlade Mu-šanova, naj se zavzame za uvedbo direktnih trgovinskih zvez z Rusijo, češ da ru- obenem izredni občni zbor zveze, so vsi de- I vendar^Jo bolgarski trg, vendar samo preko raznih posredovalcev. legati protestirali najodločnejše proti rajnim našemu narodu sovražnim elementom, ki poskušajo zadnje tedne rovariti v west-falski jugoslovenski koloniji proti naši domovin' :n izkoriščati težek položaj naših tamošnjih rojakov. Spomenica odločno od Klanja vse te napade ln namene ter Izreka svojo globoko zvestobo do kralja in domovine. Naposled se izraža v spomenici 7f> hvala ministru za trgovino dr. Kramerln in ministru socialne politike g. Puclju za vso podporo ln zanimanje za naše vestfal-ske rojake. kar povzroča »kodo bolgarskemu konsu-men+u. Po poročilih listov je Mušanov odgovoril, da osebno nikakor ni proti neposrednim trgovskim zvezam z Rusiio, ♦ožkoča je le v tem. da bi se z uvedbo sovjetskega trgovskega predstavništva v Bolgariji okrenila tudi komunistična pro-naga.nda. MuSanov fe obenem izraziti želio. naj bi Sovjetska Rusija pristala na to. da b: njene trgovinske interese v Bolgariji zastopalo poslaništvo ali pa konzulat katere druge države. Konec a V začetku tega meseca so v Angliji stopile v veljavo nove zaščitne carine na vse uvoženo blago z edino izjemo najvažnejših živil. Prehod Velike Britanije k zaščitni carini je zunanji znak zatona nekdanje največje trgovske sile sveta. London je v povojni dobi izgubil svoj dominantni položaj v svetovni trgovm: in v svetovnih financah. Prelom svobodne trgovine je sedaj obupen poskus braniti in ohraniti vsaj to. kar je še ostalo. Minulo je že 86 let, odkar je angleški parlament, izvoljen takrat še na podlagi zelo omejene volilne pravice, odpravil zloglasne »Corn La\vs«, zaščitno carino na žito. ki je bila tedaj steber angleške gospodarske politike. Tri leta na to je padla prosluia »Navigation Act«. dediščina merkantilističrie dobe, in Anglija je popolnoma vrgia od sebe vse spone vezanega gospodarstva in prva uvedla novi liberalni gospodarski sistem. Pod tem sistemom je Anglija dosegla največje blagostanje, kakršnega prej njena zgodovina ni poznala. V dveh generacijah se je njeno prebivalstvo podvojilo, vrednost njenega izvoza je poskočila od 6 na 21 funtov na prebivalca letno in njena trgovska mornarica se je pomnožila od 3 milijonov na skoraj 10 milijonov ton. Bila je doba angleške »i>rosperity« in svobodna trgovina je postala prva ustanova angleškega javnega prava, kredo njene gospodarske po-Jitike. Nad pol stoletja je minulo, preden je kdo dvignil glas proti tej ustanovi, tako oči vi dne so bile koristi, ki jih je prinesla v angleško gospodarstvo. V letu 1922 so se pokazali na Angleškem prvi znaki gospodarske depresije: deficit v državnem proračunu, pasivnost zunanje trgovine, zastoj v premogovni. tekstilni in železni industriji. V krogih londonske City so se začeli pojavljati prvi glasovi, da mora vlada kaj ukreniti v zaščito domačega trga pred poplavo tujih proizvodov. Od tedaj so se razmere še neprestano slabšale. Temelji angleškega pomorstva, trgovine in financ so se zamajali, vzporedno pa je naraščala zahteva po zaščitni carini. In tako je angleška zbornica nedavno z ogromno večino sprejela zakonski predlog finančnega ministra Chamberlaina, ki uvaja 10-odstot-ro carino na uvoz inozemskega blaga, izvzemši živila; vlada ima pravico carino po potrebi še zvišati, zlasti proti državam, ki bi se poslužile represalij. S 1. marcem je novi zakon stopil v veljavo. Za Anglijo pomeni ta prelom s tradicijo in zgodovino pravo revolucijo, ki je pokopala staro gospodarsko Anglijo, v kateri smo bili navajeni gledati gospodarsko voditeljico vsega sveta. Zato bo ta dan v analih angleške trgovine ostal za vedno važen datum. Smotri angleške zaščitne carine so pred vsem eospodarski. t njo upa londonska vlada najprej uravnovesiti proračun ter utrditi funt na sedanji višini. ki prilično odgovarja njenim gospo da r-sl-rn potrebam in p.ilikam. V prvi vrsti pa naj bi s tem ukrepom ura. novesila svojo zunan tr . vino, ki je bila v zad-nj-.ii L tu silno pasivna. Po računu strokovnjakov bodo nove carine prinesle Angliji tudi okroglo 30 milijonov funte (skoro 7 milijard dinarjev) letno, kar predstavlja s. . eda vaz.au postavko v državnem"proračunu. Pole? tega naj bi ual novi carinski sistem Angliji v roke bojno sredstvo proti državam, ki se s pretiranimi carinami zapirajo angleškemu blagu. Temu smotru služi tudi določba, da ima vlada pravico carinske tarife po svoji volji spreminjati. Novi angleški carinski sistem ima pa tudi politično obeležje, ki so ga njegovi tvorci ravno tako upoštevali, kakor njegovo gospodarsko stran. Pod pritiskom svetovne gospodarske krize, ko se vsaka država zapira sama vase, bi tudi Anglija rada poskusila svoje raztresene dele združiti v močno gospodarsko enoto. Ta želja je pri njej tem močnejša, ker bi nova gospodarska vez morala nadomestiti politično, ki poka v zadnjih desetih letih na vseh straneh. Zadnja im-perijska konferenca je pokazala, kako rahla tvorba je britski imperij kot politična organizacija. Z ozirom na to ne-razveseljivo ugotovitev se je že tedaj izrazila želja po tesnejšem gospodarskem zbližaniu. To načelo se je lanske jeseni pojavilo kot vodilno geslo, s katerim si je vlada narodne sloge izvoje-vala nepričakovano veliko zmago. Novi carinski sistem je prvi korak k izvajanju tega imperijskega programa. V novem zakonu je namreč rečeno, da se od angleških kolonialnih proizvodov ne bodo pobirale nikake pristojbine in državni tajnik za kolonije Cunliffe Lister je to določbo, še preden je prišla pred zbornico, brzojavno javil vsem članom velike britanske družine. Pri tem je izrazi! upanje, da bodo dominioni na veliko gesto države-matice odgovorili z enako velikodušnostjo in angleškim proizvodom priznali carinsko svobodo. Na ta način je angleška vlada spretno pripravila teren za veliko imperijsko gospodarsko konferenco v Ottawi, ki se bo vršila to pomlad in ki bi naj položila temelje enotnosti britskega gospodarstva. Ali bo carinska zaščita Angliji in njenemu imperiju res prinesla pričakovane gospodarske koristi in iima pomagala iz sedanje krize, bo pokazala že bližnja bodočnost. Ostali narodi vidijo v njenem novem carinskem sistemu samo zmago gospodarskega nacionalizma v državi, ki je bila dosedaj najbolj konservativna v tem pogledu. Obroč, ki oklepa in stiska svetovno gospodarstvo, je sedaj dokovan. Posledica bo v prvi vrsti nadaljmje nazadovanje mednarodne izmenjave blaga, še hujše dušenje izvoza in razkrajanje gospodarstva. Svetovna kriza se bo s tem še poostrila, Anglija pa bo morala spoznati, da se tudi ona ne more izločiti iz ostalega sveta. Ukinitev notranjega žitnega režima Ministrski svet ie snoči odobri] predlog ministra dr. Kramarja o likvidaciji sedanjega žitnega režima Beograd, 4. marca. M. Med današnjo sejo Narodne skupščine se je vršila v ministrski sobi seja ministrskega sveta, na kateri je ministrski svet razpravljal o nekaterih večjih in važnih gopodarskih vprašanjih. Po novem referatu ministra za trgovino in industrijo dr. Kramerja. ki je po večdnevnem bolehanju danes zopet prispel v Narodno skupščino je ministrski svet odobril načrt ministra za trgovino in Industrijo o likvidaciji žitnega režima. Čim bo dobljena predsankcija kralja, bo zakonski načrt takoj predložen Narodni skupščini, ki bo o nJem razpravljala takoj po končani proračunski razpravi. Novi načrt Je zasnovan na bazi, da se uvede popolnoma svobodna trgovina v notranjem prometu. Privilegirana Izvozna družba bo v bodoče fungirala samo kot organizacija za Izvoz v inozemstvo in bo kupovala v to svrho žito po določeni ceni. Namesto dosedanjega mlinskega doplačila se uvede poseben mlinski doprinos, izračunan na osnovi dejanske kapacitete mlinov. Vsaka razlika med mlini se odpravi. Kmečki mlini bodo oproščeni vseh dajatev. Z ozirom na načelo, da se notranja trgovina z žitom ne more podvreči nobeni omejitvi, bo tudi mlinski doprinos zelo nizek in ne bo vplival na ceno moke. Pričakuje se, da bodo po uvedbi novega zakona cene moke znatno padle. Ministrski svet je nadalje razpravljal o vprašanju trošarine na osnovi predlogov *n pripomb v teku proračunske razprave v Narodni skupščini. Na koncu se je vršila tudi razprava o raznih drugih važnih gospodarskih vprašanjih, ki so v zvezi s sedanjo gospodarsko krizo. V teku današnjega dne so poslanci dravske banovine ponovno intervenirali zaradi posebnih prilik, ki so nastale v dravski banovini vsled zastoja v mdustri.fi, zlasti pa po odpovedi delavcev na Jesenicah. Masaryk v svetovnem tisku H. Praga 2. marca O priliki 82 letnice rojstva predsednika češkoslovaške republike Masaryka, je bila v Pragi otvorjena zanimiva razstava, ki kaže odmev Masarykove osemdesetletnice v svetovnem tisku. Take proslave Praga še ni videla in je tako kmalu ne bo. 'Izložba dokazuje, da ni čehoslovaka, ki bi bil tako znan in cenjen doma in v tujini kakor je predsednik T. G. Masaryk. Osnovo razstave tvorita zemljevid sveta, na katerem je označeno koliko listov je priobčilo članke o Masaryku v posameznih državah in zemljevid Evrope, ki kaže predsednikovo popularnost v posameznih evropskih državah. Tema dvema zemljevidoma odgovarja 45 ogromnih foliantov. v katerih človek po številkah la&ko poišče, kaj so pred dvema letoma pisale o Masarvku posamezne celine, posamezne države, posamezni narodi ta posamezna mesta. Gora potiskanega papirja in gora spoštovanja ter priznanja, drugače te razstave pač nI mogoče označiti. Evo nekoliko podrobnih številk: Po vsem svetu je o Masarykovi osemdesetletnici prineslo 1896 listov 4928 člankov, časopisi so Iz 59 držav in 640 mest. Arabija je zastopana z 2 listoma in 4 članki, Java a 7 listi In 8 Članki, Japonska 25/42, Kitajska 8/20, Indija 5/13, Sirija 4/5, Palestina 9/26, — Avstralija 21/30. Afrika, kjerkoli izhaja kak »ist. Zedinjene države 213 časopisov in 508 člankov. Posebno poglavje tvori Evropa: 1450 li- stov je priobčilo 3967 člankov, ki se dele na posamezne države takole: Rusija 2/2 Bolgarija 18/60 Jugoslavija 81/1051 Avstrija Nemčija Litva Estonska švedska Danska Švica Francija Anglija Španija 68/203 119/209 16/50 10/47 121/201 141/364 147/207 196/424 92/136 55/79 Rumunija Grčija Madžarska •Italija Poljska Latvija Finska Norveška Nizozemska Monako Belgjia Irska Portugalska 46/231 17/26 14/58 69/104 45/163 15/54 17/17 58/78 43/91 1/1 29/53 11/15 15/46 Na zemljevidu sveta je obenem zarisano potovanje, ki ga je Masaxyk napravil pred petnajstimi leti kot begunec ln revolucionar ter ga zaklju&il kot suveren svobodne države. Iz Prage drži pot izgnanca ln upornika v Italijo, Švico, Francijo ln Anglijo, odtod po velikih ovinkih na Rusko, v Sibirijo, na Japonsko in preko Tiaega morja v Zedinjene države, odkoder se vrača domov kot poglavar ustvarjene narodne države. Komaj petnajst let iin kakšen ogromen razloček. Ob stenah dvorane se Trsti vitrina za vitrino, cela ogromma knjižnica. Manjši del tvorijo literarna dela Masaryka in njih prevodi v tuje jezike, pretežni del pa slovstvo o Masarvku v vseh jezikih ta pisavah sveta Nad izložbenimi omaricami vrsta geeel ta najrazličnejših naslovov, s katerimi so listi označevali Masaryka v svojih člankih. Iz njih se da posneti, kaj '3enl svet v njegovi osebnosti najbolj: > Veliki starec Evrope, simbol svobode jn mi»u, oče mira ln oče sporazuma narodov«. Mir svoboda hi delo so momenti, ki jih svet ceni pri Masa-ryku; to je tudi poslanstvo, ki ga je predsednik določil Češkoslovaški za bodočnost. Stene izložbene dvorane so obenem pokrite z neštevilnimi slikami: Masaryk 8 svojimi lepijonarji. med ameriškimi Cehi, v svoji knjižnici z Wellsom. Galsworthyjem. Gorkim, z gospo VVilsonovo. z jugosloven-skim kraljem Aleksandrom, s predsednikom Francije. Avstrije, z državniki Male an-tante. s Fochem. z Macdonaldom itd. Ginjen vzamem v roke enega izmed največjih foliantov: zbirko Člankov jugosloven-skevja tiska. Jugoslovenski oddelek ima nat-večji obseg. Med vsemi državami sveia je mgoslovenski tisk najsvečaneje proslavil jubilej našega predsednika. Beograd, Zagreb. Ljubljana kakor Berlin, Rim. Dunaj, Pariz in London; morda celo več, na vsak način pa topleje in iskreneje. Toda Masa-ryka se niso spomnila samo glavna mesta, marveč tudi listi iz pokrajine in to na način, kakor nikjer drugje na svetu. Maribor, Celje, Novi Sad. vsa večja mesta hrvatske in dalmatinske obale. Sarajevo, Slara in Južna Srbija: veličastna mobilizacija jugo-slovenskepa iavnega mnenja. Vsem jugoslovanskim listom pa prednjači ljubljansko »Jutro«. Način, kako se je jugoslovenskl tisk odzval Masarvkovi osemdesetletnici, kako toplo in prisrčno priznanje je dal predsedniku bratske države, je dokaz, da jugoslovenska javnost globoko pojmuje naše skupno geslo v borbi za svobodo in se še ravna po njem. Prisega >Zvestoba za zvestobo*, je v jugoslovenski javnosti še vedno živa in polna vsebine. Položaj na Jesenicah Jesenice, 4. marca. Delavstvo slej fco prej vzorno discipliniramo in v redu opravlja svojo službo. Umevno pa je, da je za radii napovedane popolne ustavitve obratovanja do skrajnosti vznemirjeno ne samo prizadeto delavstvo in jradništvo Kranjske industrijske družbe, temveč tudi vse ostalo prebivalstvo, katerega usoda je tesno navezana na usodo delavstva. Saj so Jesenice izključno industrijski kraj, da bi kmečke prebivalce skoro lahiko se«tel na prstih. Delavske rodbine so samo delavske, brez zemlje, ki bi jim mogla nuditi vsaj najmanjšo košček kruha. Zato jih je večina živela že sedaj v skrajni l>edii, ker tovarna ni obratovala v pol Trem obsegu m so bili zaradii tega tudi zaslužki manijši. mnogo pod eksistenčnimi mrnimom. Vse Jesenice z okoliieo so trpele na tem in _ pokrajina, ki je nekdaj kipela življenja, je bila ka-koT bolnik, ki se komaj se drži po koncu. Ako pa bi sedal res prišlo do popolne ustavitve obrata, bi bila to katastrofa ne le za odmiščene delavce in uradnike, temveč za ves kraj. ker razen Kranjske indu-striiske družbe ni druge večje industrije, obrt in trgovina pa sta navezana pred vsem na delavstvo. Zato je vse prebivalstvo z delavstvom solidarno in z enakim vznemirjenjem in strahom čaka, ali se bo posrečilo najti izhod, k.i bi omogočil nadaljevanje dela. Vsi trdno imajo, da ne bo prišlo do najhujšega m da bodo odpovedi zopet preklicane. Vee-aj se je rmidil na Jesenicah sreski načelnik g. dr. Vidmar iz Radovljice, ki je imel z voditelji Kranjske industrijske družbe zvečer daljša posvetovanja. Za drevi je sklican v Delavski dom na Savi shod delavskih žen; na shod so pohabljeni tudi zastopniki Delavske zbornice iz Ljubljane. Veliko zborovanje vsega de-lastva se pripravlja za nedeljo, ko se pričakuje, da bo že znan rezultat konference, ki se vrši o Jesenicah v Beogradu. Delavstvo je solidarno brez ozira na svojo politično orientacijo in na strokovne organizacije, na katere je razdeljeno, O jeseniških odpovedih razpravljajo po vsej Gorenjski, saj so na usodi Jesenic in okolice interesi rani vsi predeli doli do Kranja, v prvi vrsti seveda kmečko prebivalstvo m obrtništvo. Kriza kinematografskih Zagreb, 4. marca. n. Kongres Zveze bio-skopov kraljevine Jugoslavije je bil snoči ob kasni uri zaključen. Soglasno je bila sprejeta naslednja resolucija: Zveza kinematografov kraljevine Jugoslavije je na svojem izrednem občnem zboru v prisotnosti zastopnikov Zveze filmskih zavodov soglasno sprejela naslednjo resolucijo: 1. Glede poslednjih sprememb zakona o taksah, ki je bil predložen Narodnemu predstavništvu v odobritev, prosi Zveza, naj se takse za kinematografe, ki so Že sedaj prav neznosne, ne samo ne povečajo, temveč še znižajo. 2. Novi pravilnik o cenzuri filmov naj se ukine in se skliče za to vprašanje anketa interesentov. Nove določbe namreč docela onemogočujejo vsako delo kinematografov. Ohrani naj se zagrebška cenzura in dosedanji način filmskih naslovov v latinici. 3. Predloženi zakon o prometu filmov naj se spremen« v smislu soglasnega zaključka ankete, ki se je vršila v Beogradu, in predloga, ki ga je stavila Zveza kinematografov predsedstvu državne filmske centrale odnosno ministrstvu za zunanje zadeve. Pravilnik naj se ne uveljavi, preden se ne spremeni zakon. 4. Kongres jte pooblastil predsedstvo Zveze kinematografov, da se kot redni član državne filmske centrale ne udeležuje njenih sej in poda v primeru, da se prošnje Zveze ne izpolnijo, ostavko na funkcijo pri državni filmski centrali. 5. Zveza kinematografov opozarja me-rodajine činitelje, da bodo vsi kinematografi prisiljeni, da s 15 marcem ustavijo delovanje svojih podjetij, ker jim niti tehnično niti finančno ni mogoče izvrševati zakona, ako se ne bodo upoštevale upravičene zahteve, navedene v točki 1.. 2. in 3. resolucije. V ponedeljek je odpotovala v Beograd večja deputacija lastnikov kinematografov, ki bodo posetili vse me roda me činitelje in jim predložili svoje zahteve o spremembi škodljivih določb o taksah na kinematografe in o ukinitvi pravilnika. Italijanska Javna dela v Albaniji Tirana, 4. marca č. Gradnja pristanišča v Draču naglo napreduje. Dela vodi neko tržaško podjetje. V kratkem bodo pričeli graditi železniško progo med Oračem in Tirano v dolžini 34 km. Albanska vlada pričakuje od teh javnih del velike koristi za razvoj albanskega gospodarstva. H8 lice Na 14 sefah je v S dneh govorilo nad 70 poslancev — Danes opoldne bo prvo glasovanj s o proračsisiH, nato pa se bo takoj začela podrobna razprava Beograd, 4. marca. p. Po petdnevni debati je danes Narodna skupščina pozno zvečer končala načelno razpravo o državnem proračunu za leto 1932-33. V razpravi je govorilo nad 70 poslancev, ki so z vseh strani osvetlili gospodarsk; in politični položaj v državi ter na eni strani poudarjali potrebo najskrajnejše štednje, na drugi strani pa potrebo čim večje razbremenitve davkoplačevalcev. Jutri dopoldne bo govoril še finančni minister dr. Djordjevič. ki bo odgovarjal na nekatere pripombe narodnih poslancev in podal kratek resume splošne razprave, nakar bo sledilo prvo glasovanje o proračunu. Že na jutrišnji popoldanski seji se bo nato pričela podrobna razorava. v kateri bo Narodna skupščina razpravljala in glasovala o proračunih posameznih ministrstev. Tudi podrobna razprava bo pospešena in bo Narodna skupščina še nadalie imela dnevno po tri seie. O proračunu mora namreč razpravljati še senat ki mora končati razpravo najkasneje do konca tega meseca, ker stopi novi proračun v veljavo s 1. aprilom. Dopoldanska šefa Sinočna nočna seja je trajala preko polnoči, današnja dopoldanska pa se je začela kakor običajno ob 9. uri. Pred prehodom na dnevni red je predsednik Narodne skupščine sporočiL cU ye senat brez izpremembe odobril zakon o gospodarskem svetu ter zakona o pomorskih akademijah in srednjih trgovskih šolah. Nato so se obravnavale še nekatere manjše zadeve, nakar se je nadaljevala proračunska razprava. Posl. Stjepan Maksimovid je opoznil, da je govorilo v proračunski razprav že nad 60 poslancev in da zato prav za prav ne more povedati nič novega. Čeprav je proračun znižan za dve milijardi, se mu zdi spričo sedanje gospodarski stiske še vedno zelo visok. Obširno in toplo je govoril o hudi stiski kmetov in se zavzemal za uvedbo širokopotezne akcije za njihovo razdolžitev. Da se prepreči ponovitev enake katastrofe, naj se s posebnim zakonom omeji zadolževanje kmečkih posestev. PosL Milivoj Perič je nezadovoljen s proračunom, ker z njim ne bo mogoče kriti niti najnujnejših potreb. Štedi naj se tam, kjer se lahko to zgodi brez škode. Znižajo naj se predvsem tantjeme članom upravnih odborov v vseh podjetjih, pri katerih sodeluje država. Tretji današnji govornik je bil narodni poslanec iz črnomeljskega in metliškega sreza Dako Makar. V uvodu je omenil, da predstavljata njegova volilna sreza Jugo slavijo v malem, ker so tam naseljeni Srbi Hrvati in Slovenci. Veže jih prava jugo-slovenska bratska ljubezen in složno prenašajo vse tegobe sedanjega časa. Vlada bi morala tema srezoma posvetiti še posebno pozornost, ker je zemlja nerodovitna in trpi velik del prebivalstva silno bedo. Manjka golega kruha, manjka pa tudi vode. Ponekod morajo ženske hoditi celo poldrugo uro daleč po vodo. Oba sreza naj se proglasita za pasivno pokrajino in nudi naj se jima primerna podpora. Vladi zaupa, da bo storila vse, da se sedanja splošna stiska omeji. Posl. Mihajlo Krstič je imel daljši politični govor, v katerem je poudarjal, da ^ta jugoslovenska misel in jugoslovenska zavest vsidrani že tako globoko v srcu vsega naroda, da ju nihče več ne more izzvati. V nadaljnjem govoru se je bavrl z razmerami v svojem srezu. Posl. Ante Maštrovič je Izjavil, da bo glasoval proti preračunu, ker ne zadošča vsem narodnim potrebam in zlasti premalo predvideva za pospeševanje naiega pomorstva. Posl. Dušan Popovič je ostro napada! sedanji davčni sistem in zahteval temeljito revizijo vseh davkov. Obširno se je bavil s trošarinami in pouda.rjaL da je zlasti vinogradništvo mnogo preobremenjeno ker so cesto davščine višje od prodajne cene. Posl. Ante Kuntarič je obširno govoril o delu finančnega odbora, ki si je po svoji najboljši moči prizadeval pri'a.goditi proračun dejanskim razmeram v državi. Ostro je zavračal razne pred govornike, ki so ne>-stvarno kritizirali proračun in polit ko vlade. Toplo se je zavzel za ura iništvo in je prosil vlado, naj gleda na to, da bomo dobili kader dobrega in strokovno izvežba-nega uradništva. Posl. Zivojin Jeremič je zahteval korenito spremembo trošarinskega zakona, da se olajšajo bremena za kmečko prebivalstvo. Prosil je finančnega ministra, naj posveti posebno pozornost postopanju organov finančne kontrole, ki ni povsod tako. kakor bi moralo biti. Govornik je proti znižan m uradniških plač in misli, da bi bilo mnogo bolje, če bi se slabo uradništvo odpustilo, drmgo uradništvo pa dobro plačalo. Posl_ Mihajlo Jeftič je v daljšem političnem govoru zavračal trditve, ki so jih bili v svojih govorih navajali poslanci doktor Andje>linovič, dr. Nikič in Lončarevič. Ta so bili govori, kakor jih je bilo slišati v dobi najhujše strankarske in plemenske borbe, ter samo dokazujejo, da se še vedno najdejo ljudje, ki se ne morejo odvaditi starih metod. V osebno pojasnilo je nato govoril še slanec Lončarevič, nakar j« bila dopolda»-6ka seja ob 13. zaključena. Popoldanska ssfa Popoldne se je seja začela ob pol 4. Prijavljenih je bilo še 11 govornikov, zato se je seja zavlek a skoro do 9. zvečer. Govorili so poslanci Mihajlo Danilovič, ki je posvetil svoj govor problemu razdolžitve krasto v, Ivan Radič, ki je orisal gospodarski položaj hrvatskega kmetskega prebivalstva. Miloš Dragovič, Djuro Banjanin, Djuro Marjan, zagrebški poslanec dr. Ferdo Šega, ki je govoril zlasti o krizi obrti in trgovine, Fran Štajder, Stjepan Cirlič. Milan Pet-kovič in madžarski posl. dr. Gavro Szant«. Ta je poda«! uvodoma daijšo izjavo o lojalnosti madžarske narodne manjšine v Jugoslaviji. Poudarjal je. du se čutijo Madžari pod sedanjim režimom enakopravne državljane ter da hočejo zaradi tega iskreno sodelovati ter doprinesti tudi potrebne žrtve za izboljšanje splošnih razmer v državi. Zadnji govornik je bil poslanec Djuro Miloševič, ki je zakljoičil načelno rairoravo o proračunu z daljšim govorom, v katerem ie podčrtal važnost stavljenih predlogov, ki bodo gotovo vsi upoštevani, korikor bodo to dopuščale splošne gospodarske in finančne prilike. Seja je bila nato zaključena. Na JtririSnjl seji, ki je napovedana za 9.30, bo govoril še finančni minister, ki bo podal resume načelne mz-prave. nakar 6e bo vršilo poimensko glasovanje o proračunu. 2e jutri popoldne se bo nato pričela podrobna razprava o proračunu. Med tem bo finančni odbor dokončal tudi razpravo o izpremem-bah taksnega in trošarinskega zakona, tako da bo Narodna skupščina v zvezi s pror* čunom sprejela tudi ta dva zakona. Krasen razmah Rdečega križa v Ljubljani Ljubljana. 4. marca. V dvorani OUZD se je vršil nocoj ob lepi udeležbi IV. redni letni občni zbor krajevnega odbora Rdečega Križa v Ljubljani. Predsednik g. dr. O. Fettich, je uvodoma pozdravil vse navzoče, v prvi vrst! predsednika oblastnega odbora g. dr. Krej-čija in izrekel v nadaljnjem toplo zahvalo vsem odbornikom in odbornicaim za številne izvedene akcije. Lepa zahvala gre tudi zdravnikom, ki so vodili samaritan-ske tečaje. Ideja Rdečega Križa je prodrla v Ljubljani že v najšir*e_ plasti, o čemer pač najlepše priča 1850 članov. Predsodki, ki so se upravičeno _ razpasli med ljudstvom o delovanju Rdečega Križa med vojno, so zdaj, ko se dela res v idealnem smislu, popolnoma razpršeni. Za tem je prečital svoje poročilo tal-nik g. Ivan Malnerič. Zaradi naraščajoče bede in brezposelnosti je moral Rdeči križ poglobiti svoje humanitarno delovanje in zbrati čim več denarnih sredstev, s katerimi se je skušalo vsaj v najnujnejših primerih pomagati onim. ki jih je nemila usoda pahnila v bedo in obup. Z raznimi dobrodelnimi akcijami kot so bile božični ca. šamani tanski tečaji, počitniške kolonije, obdarovanje revežev itd., si je krajevni odbor pridobil simpatije med ljubljanskim prebivalstvom in s tem tudi pomnožil število članstva. Nameravalo se je prirediti tri samaritanske tečaje. Zaradi raznih ovir pa se ie vršil samo tečaj v Mestnem domu. čegar šef ie bil odbornik g. dr. Mis. Za samaritanske tečaje je zavladalo ▼ Ljubljani veliko zanimanie. V tečaj, ki se vrši zdaj v dvorani OUZD. se je vpisalo 147 oseb. Pri vsakem predavanju je dvorana polna Šefa tega tečaja sta g. dr Mavrlcij Rus in dr. Mis. Rdeči Križ je imel tudi počitniško kolonijo v Polhovem gradcu in ie priredil tekom leta razne prireditve. Pri pobiranju za bo-žičnico se je zbralo v denariu in vrednostih okrog 25 000 Din. Simpatije za Rdeči Križ navdajajo vse z zaupaniem, da bo prebivalstvo Ljubljane stalo Rdečemu Križu ob strani tudi v bodoče pri izvrševanju vzvišenega zvanja človekoljubnosti. Iz blaganiškega poročila g. R-iika Mlej-nnka izhaja, da ima krajevni odbor skupno 44.4£0 D:n premoženja. Po poročilih društvenih fimkcijonarjev ie predlagal predstavnik nadzornega odbora g. Josin Mešek absolutorij z zahvalo odboru, ki j« bil soglasno sprejet. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen rs predsednika zopet g. dr. CJt-on Fettich. V ostali odbor je bilo izvoljenih 40 članov ia članic, v nadzorni odbor pa gg. J<*»P Mešek, Alojzij Jeran in Josip Malenšek. Končno je bila določena tudi delegacija za oblastno skupščino, in sicer gospe Gra-selldjeva, Kruttova in Lebarjeva ter gg. dr. Mis ter Mlejnik. Velik poiar v Osijekn Osijek, 4. marca. p. Ob 2. ponoči so s« v tovarni keksov tvrdke Pichler vneli zaboji, ki so bili zložena v bližina dimnika na podstrešju. Ogenj se je zelo naglo širil in predno so prihiteli gasilci, je bil-a že vse poslopje v plamenih. Zaradi viharja je bilo gašenje zelo otežkočeno. Gasilcem se je komaj posrečilo, da so rešili sosednja poslopja Sele ob 9. zjutraj so ogenj lokalizirali in pogasili. Škoda znaša nad 2 milijona ter je deloma krita z zavarovalnino, Iz državne službe BeogTad, 4. marca p. Z odlokom ministra za socialno politiko je postavljen za upravnega uradnika pri državni bolnici t Ljubljani dosedanji uradniški pripravnik Ivan Adamič, za pristava pri inšpekciji parnih kotlov v Ljubljani pa inž. Miljutia Debeljak. Angleški častni podkonznl na Sušaku Beograd. 4. marca AA. Za britskega častnega podkonzula na Sušaku je vlada Velike Britanije imenovala A. E. Pigota, britskega državljana in zastopnika družbe »Yugoslav express Agency« na Sušaku. Vremenska nanoved Zaffrebska vremenska napoved ta. danes* Pretežno oblačno, padavine, mestoma mogoče zmerno hladno. — Situaeija včerajšnjega dne: Depresija, ki se je formirala i.ad Španijo, se ie razširila tudi na zapadne evropske države. Anticiklon se je pomaknil proti vzhodu Evrope. Na meji med obema izobaričnima sistemoma, ki grre preko Jadrana in Alp. so se spriSo tega pojavile slabe padavine, v južni Evropi pa je temperatura narasla. Pritisk je v poslednjih 24 urah padel za 1 do 3 stopinje, najbolj v zapadni Hrvatski, najmanj v južnem Primoriu in ▼ ostalem južnem delu države. Dunajska vremenska nanoved za sobote: Vedno večje poslabšanje. V severnih Alpah mogoče prehodna razjasnitev Naši k ra j i Posvetovanja zaradi velikih redukcij delavstva Ljubljana, 4. marca. Upravni odbor Delavske zbornice se je tia izredni seji bavil s položajem, ki je na-mta.1 po velikih redukcijah v naših rudarskih ln industrijskih podjetjih. Delavska zbornica bo izdelaia spomenico, ki bo po. ela.na socialno-političnemu odboru Narodne skupščine in na druga merodajna mesta ter obrazložila stanje, nastalo po redukcijah Na »eji se j« razmotrivalo tudi o težavnem položaju delavcev, ki so se zaradi pomanjkanja dela morali vrniti iz inozemstva 1ji ki nikjer ne najdejo pomoči v svoji sti-eki. Delavska zbornica bo predlagala ban-ski upravi, naj se osnuje z njeno pomočjo in od strani socialno-političnih ustanov pri izseljenskem komisarijatu pomožni fond za talce revne delavce. Iz fonda naj bi se delile podpore le preko občin, v katerih se nastanijo delavci, ki so se vrnili iz inozemstva. To nedeljo ob 9. dopoldne bo v Delavskem domu v Trbovljah konferenca, na katero bodo povabljeni vsi načelniki krajevnih skupin II. rudarske zadruge in rudnikov TPD. načelniki pokrajinskih rudarskih strokovnih organizacij v Sloveniji in načelniki trboveljskih krajevnih strokovnih organizacij. Drugo nedeljo, 13. t. m. pa bo po sklepu te seje sklicana v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani anketa za-etopnikov naše kovinske industrije in predstavnikov oblastev. Vabljeni bodo tudi predstavniki strokovnih organizacij kovinarjev in glavni delavski zaupniki iz vseh v^čph kovinarskih obratov v dravski banovini, kakor tudi predstavniki vseh drugih zainteresiranih podjetij in občin. Namen tega posvetovanja je, kako naj bi »rpravna in državna oblastva pripomogla k temu, da bi naša kovinska podjetja dobila večja naročila. jiidfe v prvi diteliem, med katerimi stoji uaš iuoilant. In kijuh napornemu delu v vsem življenju. kljub mnogemu prestanemu trpljenju, hta ostala njegov idealizem in njegove živ-lieniska sila nezmanjšana. Ohranila sta ga duševno iti telesno pri mladeniški či'-.sti ir še sedaj prav nič ne misli, da bi se umaknit iz nehvaležnega javnega dela. Da bi osiais njegove sile nezmanjšane in ohranjene našemu narodu še dolgo vrsto let, ie naši iskrena želja, ko se pridružujemo čestitkam k njegovemu življenjskemu jubileju. Bil i rrsf t drugi proti njej. Prvi je takoj ra.zvil naij-I uspešnejšo delavnost med najširšimi nlast- Ivo Sancin 6GIetnik Ljubljana. 4. marca. G^eipod I to Sancin praznuje svojo 60-četnico. S toplimi Čestitkami se ga spominjajo nešteti prijatelji in znanci, pridružuje pa jim velik del vse naše javnosti. Rodil sc je g. Sancin dne 3. marca 1S72 na Greti v predmestju Trsta. Šolal se je rtt osnovnih in srednjih šolah v Trstu, nato pa je l. 18^4. z odliko dovršil višjo vinarsko in sadjarsko šolo v Klosterneuburgu ter potem tvoje strokovno znanje izpopolni: še na drugih višjih kmetijskih šolah. Sto/hoval je nato kot potovalni učitelj in referent za kmetijstvo šost let v Dalmaciji. dokler se ni vrnil v ožjo domovino, kjer je prevzel službo potovalnega učitelja m okrajnega kmetijskega referenta v središču Cičarije, v Huzetu. Zaradi svojega vnetega in neustrašenega nacionalnega de'o-»anja si jc nakopal sovraštvo italijanskh nasprotnikov in se je moral umakniti k okrajnemu glavarstvu v Pulj, kjer je ostal do mobilizacije. Dolga vojna leta je. kakor pravijo branje Srbi, nosil glavo v torbi. V življenjskih ne-▼arnostnih ni bil samo kot rezervni ofe^r na raznih frontah, temveč tudi kot zaveden nacionalist, katerega so preganjale t-> daj zelo mogočne, odkrite in prikrite si'e. Bi! je suspendiran in deležen tudi policijskega nadzorstva in vsega drugega, kar je bilo s tern v zvezi. Kljub temu pa je bil povsod, k;erkoli je deloval, neustrašen borec pri podpiranju in zastopanju naših teženj na eni, na drugi strani pa pri rušenju jarma, ki nas je tlačil. Aktivno je pomagal tudi pni nevarnem delu naše »mafije«. V dobi najbolj brezsrčnih rckvizicij živil je prišel v Celje za namestnika nadzornika prehranjevalne akcije za Spodnji Štajer; svojo službo je opravljal tako, da si je nakopal skrajno nezadovoljstvo avstrijskih oblasti, zato pa se ga še danes hvaležno spominjajo kmetje, katerim je prihranil mnogo gorja. Ob prevratu r oktobru l°l8 je g. Sancrn ca stavil svoje velike sposobnosti za organizacijo naše narodne vojske. Organiziral je vojaške č vidi. Pokojnik se je rodni 1. 1873. v Starem trgu kot sin kmečkih staršev. 2e v rani mladosti je odšel v Švico, kjer si je s krošnjarjenjem služil kruh. S četvelično marljivostjo sa je prihranil toliko, da s! js L 1895. ustvaril sprva skromno trgovino, ki pa jo je pozneje zelo razširil in jo vodil do svoje smrti. Zaradi solidnostt in poštenosti sd je pridobil velik krog odjemalcev iz vse doline. V 1. 1927. je ob priliki katastrofalnega požara tudi njemu pogorela trgovina. Vkljub temu, da je bil nizko zavarovan, sa ie z vzgledno vztrajnostjo zopet toliko opomogel, da je dvignil trgovino ponovno do prejšnje višine. Tudii v javnem življenju je mnogo deloval. Osobito mnogo si je prizadeval za železniško .zvezo Kočevje - Stari trg - Vr-bovsko. Bil je prepričan, da se bo ta že uzakonjena železnica čimprej zgradila. Le i žal da se mu ta vroča želja ni uresničila, i Veselil se je vsakega, tuda najmanjšega i napredka svoje občine. Ko se je osnoval SK.I, je med prvimi stopil v njegove vrste. Kot mož .širokega obzorja je bil v vsaki družbi visoko čislan. BU je član odbora trgovskega g remija za srez Črnomelj m raznih drugih ustanov in naročnik »Jutra«. Bolehaj je že da.I.je čas« za srčno angino. Oan pred smrtjo je bil še v trgovini, a naslednji dan na mtrvaškem odru. Časten najširšimi plastmi naroda, ko se mu je pridružil dr. Kost« Vojnovič, ki je vneto deloval kot ljudski Govornik, organizator in publicist. Dr Ko-sta Vojnovič je stopil v stike z vladiko Strosmaverjem in z v6emi drugimi znanimi narodnimi voditelji. Narod je našel v njem najboljšega vodnika in poslal ga je tudi v deželni zbor že leta 1874. Pri ponovnih ?o-litvah je madžarski teror preprečil njttgo-vo kandidaturo a je par let pozneje Vojnovič zopet nastopil v dalmatinskem deželnem zboru ter ravno tako neustrašeno zastopal vse težnje svojega naroda. Na stara leta je še spisal več zgodovinskih in juri-dičnih razpiav, umrl pa je v Dubrovniku 20. maja 1903. Veliki narodni vodite'j je živel po načelu, da je posameznik samo kolesce v velikem stroju skupnosti. Narodna skupnost je temeij domovine, a domovina se začne že pri domačem pragu. Jugoslaviji jc posvetil dvoje sebi vrednih sinov: že pokojnega književnika Ivana in še živečega Lu-ja, odličnega publicista in pobornika ju-goslovcnstva. mu spomini Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar cesto učinku je izvanredno dobrod-sjno na obolele organe. Ustvaritelii klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »rranz Josefove« vode ugotovili z lastnimi Preiskovanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ob stoletnici dr. Koste Vojnovica Split, 4. marca. Split je v sredo 2. t. m. proslavil 50 letnico svoje narodne občinske uprave. Par desetletij so se bili srditi boji zaradi dveh skrajno nasprotnih političnih nazorov: aii je Split italijansko ali hrvatsko mesto. Pred 50 leti pa se je do temeljev zrušila najmočnejša italijanska trdnjava v Dalmaciji, splitska občina je prešla v narodne hrvatske roke. Ta znamenita obletnica je zvezana točno s stoletnico rojstva velikega narodnega voditelja dr. Koste Vojnovica, ki inu pri svojem velikem nacionalnem delu tudi ogromne zasluge za nacionalni prerod Splita in tudi za osvoboditev Jugoslovenov. Ne samo vrlim nacionalnim borcem Splita in Dalmacije, temveč vsem Jugoslovenom mora zato biti drago, da se obletnica našega važnega obmorskega mesta krije z obletnico rojstva velikega narodnega vodnika. Dr. Kosta Vojnovič je bil po rodu h Hercegnovega, kamor se je njegova staTa plemiška rodbina priselila iz Bosne. Ko je študiral na dunajsH univerzi, se je že leta 1852. sestajal z Vukom Stefanovičem-Ka-radižičem ter se navduševal za narodne ideale. Kakor drugi dalmatinski dijaki tedanje dobe, je dovršil svoje visokošolske študije v Padovi in je tudi tu na. vrelcu italijanskega nacionalizma s Klajičem in tovariši deloval za nacionalno pobudo svojega rodu. Ko je prišel v Split, se je tu začela bas svitati prva zarja nacionalnega prepo- Nenadna smrt Rakek, 4. marca. V četrtek je tukaj nenadno preminil še ne 501etni železniški skladiščnik g. Perko Andrej. Ob 20. je imel nastopiti nočno službo. Ko je kakor običajno doma pove-čerjal. se je preoblekel in odšel na postajo. Ker še ni bila ura 20. se je med potjo še razgovarjal z nekim prijateljem in nato ričesar hudega sluteč odšei dalje. Niti doma niti med potjo ni tožil o kakih bolečinah. Prišedši na postajo je pa začutil bolečine in slabost. Ker ni hotel kar v pisarno, je nekoliko počakal zunaj in sedel v prazen službeni voz, kjer so ga kratko nato našli težko hropc-čega. Prenesli so ga v čakalnico, a jim je že med prenosom umrl. Zadela ga je kap. Pokojni Perko je b?l vedno zaveden Ju- gosloven. Dolgo vrsto let je bil član občinskega odbora. Sokola, gasilnega in drugih društev. Bil je agilen mož, skrben oče in vedno vesten v službi. Pogreb bo v soboto ob 17. Preostalim iskreno soža-Ije, njemu pa naj bo lahka žemljica! Poijčane. 4. marca. V ponedeljek ponoči je preminul v Polj-čanah 74letni g. France liabor, avstrijski polkovnik v peko ju, ki se je naselil v našem kraju kmalu po prevratu. V nedeljo se je še izprahajal zunaj pred hišo, na večer je nekaj tožil, da ga muči revmati-zem v nogi. a je kmalu za tem zaspal za večno. Soproga ga je zjutraj zaman budila. Na njegovi za-ctajii poti v četrtek ga je spremilo lepo število občanov, med katerimi s«i je pokojnik s svojim mirnim zna-čaiem pridobil splošen ugled. Blag mu spomin in lahka mu naša gruda! Prva razstava janskega Fotokluba Ljubljana, 4. marca. Odbor Fotokh«ba Ljubljana je na svcjl ^adraj.i seji pred rednim občnim zborom, ki se bo vršil 17. t. m. ob 20. v Matično sobi gostilne pri »Sokol««. Pred škofijo, defin itivno določili čas prve društvene in sploh slovenske fotografsko razstave, ki nai pokaže delo, ki ga je društvo izvršilo v kratki dobi svojega obstoja, pred vsem pa to, da nam ni treba niti v pogledu umetniške fotografije zavidati tuje narode. Razstava se bo vršila v Jakopičevem paviljomu. ki je v ta namen že rezerviran za čas od 14. do 22. maja. Mnogi člani so svoja dela že predložili, nadaljnja se sprejemajo do 15. aprila, ko je nepreklicno zadnji termin. Razstave se udeležijo lahko samo fotoamaterji, ki so včlanieni v klubu in v redu izvršujejo svoje članske dolžnosti. Naiboliše »like se bodo nagradile. Podrobnejše informacije daje klubov tajnik, ki sprejema 9liike (po možnosti že montirane in v okviru), vs-.k delavnik ob 20. v društvenem lokalu. Strcssmaverjeva ul. 4.^ Med drugimi pomembn e'širni akcijami je odbor na zadnji se.'" sklenil izdalo več serij umetniških razglednic ljubljanskega mesta, deloma po motivih, ki s» predlagajo na vsakomesečnih internih tekmah. deloma tudi na o^dtatfi slik. ki se naplavijo ob priliki društvenih sprehodov po _ Ljubiian". Prvi takšen sprehod se bo vršil nod strokovnim vodstvom to soboto. Zbirališče pri »Sokolu« ob 14. Istočasno bo pogovor o zelo važni in mrVi"' zadevi. Ha — ha — ha! Danes ob 4., V4 8., 9% nri zvečer bo odmeval smeh in krohot pri premieri najboljše šaloigre v tej sezoni Dva čudna umetnika Beograd, 3. marea. Sicer je neizpodbitna resnica, da je naega razumni-štva. Toda silno izpremenjene soaijalne razmere v našem narodu vsaj v nekaterih njegovih slojih ne dajejo večjega števila osebnosti, ki bi se na ifzreden, res poseben način dvigale ir suhoparne kruhobor-ske vsakdanjosti. Vendar--nu navedli bomo dva najnovejša zanimiva primera. V Beogradu so te dni odkrili plodovite-ga dramskega pisca v pouličnem prodajalcu beograjskih listov. Dušan Stevovič prodaja na vse zgodaj zjutraj »Politiko« in »Vreme«, zvečer pa »P~avdo« tam po cesti, ki vodi iz mesta v Topčider, tam okoli znane »kafane Mostar«, poleg tega je našel toliko časa, da se ni samo kar naj-živahneje zanimal za starejšo in sodobno domačo dramsko literaturo, temveč se ce-ro tudi sam lotil pisanja dramskih del. In njegov prvenec, »-Nenapisana komedija«, ki zajema snov iz beograjskega »dna«, je te dni v vračarskein gledališču, nabito polnem. razprodanem do zadnjega prostora, doživel krstno predstavo. Pa nra vi jo ljudje, ki razvrm;jo stvar, da je ta Stevoviče-va komedija dileč več kakor navadna ku-rioziteta. In Stevovič ima še celo vrsto drugih dramskih del rvod noresom in obeta, da se bo v kratkem zopet pojavrl na \ račaru >z novo komedijo. Stevovičev pojav — »cameknt — dramaturge« — so zabeležili cc'o že nekateri vnanj.i listi svetovnega slovesa. S čisto druge strani, iz Ntrcvvorrka, pa ie tudi neda\ne dini nrispela vest o velikanskih u*rpc.hih doslej popolnoma neznanega j u^oisil ovensikega sMkaiH Ampak Bogdan Du nov!č-Kosič vse doslej ni bil slikar, temveč pomi'-ač posode v nekem hotelu v T»s Angelesu. Slikarske šole sploh ni videl nikdar niti od zunaj, kaj šele od znotraj, in se tudi ni bavil s slikarstvom vse do zadnjih časov, ko mu je prše! slučajno v roke čor-ič in ie imel na razpolago tudi neke barve. Tedaj je nri-čel slikati in s-tvar mu je ugajala vedno bolj in bol5. Ko mu je pošel denar za platno. je nosdilcal za store na oknih svojega stanovanja in linolej. ki ga je imel na tleh v sobi. Tako je nastala njegova velika sli- ka: hajduki na planini. Žena je komaj i« komaj obvarovala svoje in njegove srajce, da jih ni uporabil za »slikarsko platno«. Ker je ves zavzet za slikanje izgubil dužbo potnivača v hotelu in ni bilo več cvenka pri hiši. je Bogdan vz«I par slik in jih šel pndajat na ulico. Toda kupčije ni bilo; ljudje so se smejali primitivnim slikam. Toda ko je ponesel par slik v Stendhalovo galerijo slik. se je gospod Stendhal tudi nosmejal prvi sliki, aH ko si je ogledal drugo, tretjo, mu je hitro naročil, naj prinese vse. kar ima. Tako se je otvorila razstava Du šan o vi č- Kosi cevi h slik v Stendhalovi galerija. In kma'u so se našli poznavalci moderne umetnosti, ki so se zelo pohvalno izražali o njih Bilo je nato tudi kuncev. Resni kritiki govore kar najizpodbudnejše o Dušanovi umetnosti kot neposrednem, iskrenem primiti-vizmu in prav posebno poudarjajo njegov izredno fini čut za barve. Pa recite, da Jugosloveni nimamo res prav izrednih talentov! Navidezne pustolovščine nezvestega in vendar zvestega moža! Najboljši igralci: R. A. Roberts Frltz Shulz Lucie Englisch Paul Horbiger Sodeluje izvrstna kapela: Dajos Bela Predprodaja vstopnic od 11. do %13. ure. Elitni Umo Matica Telefon 2124. zna javnost iz radia, kot pevovodjo in kot pof)ularnega kupletista, so doprinesli vsi lep dokaz, kaj ustvari v slogi lahko tudi naše podeželje. Nadučitelj Makso Kovačič je vestno naštudiral delo in oskrbel dovršeno spremljavo. Vsem vrlim šmarskim sosedom čestitam k nedeljskemu uspehu, prav lal;š-nega pa jim želim tudi v nedeljo, ko se bodo predstavili zagorskemu občinstvu v ta-mošnjem Sokolskem domu. Izpod Savinjskih Alp Gornji grad, v marctL Nasprotniki jugoslovenske n.i .ionalne misli, zlasti še Sokol s t va, so v naši divni gornjesavinjski dolini od dne do dne baHj predrzni Na vse mogoče načine skušajo zastaviti pot zmagujoči jugoslovenski misli. ki prodira danes že v sleherno našo gorsko vasico. Zlasti pa jim je napredujoča sokolska ideja trn v peti. Sedaj, ko so prišli do spoznanja, da so s svojo »abstinentsko« politiko popolnoma zavozili, se hočejo uveljavljati na drug način. V borbo zoper Sokola so vpregi! prav vse, kar jim 'e sleno sledi. Znali so si na ta ali oni način pridobiti del podeželske inteligence, ki se je sedaj vrgla na delo zoper jugoslovansko orientirana društva. V tem se odlikuje zlasti par gospo-dičen, od katerih jih je nekaj celo v državni službi, ki skušajo na skrajno previden in zvit način odtujiti mladino od Sokola in drugih jugoslovensko nacionalnih društev. Drugi se zopet odlikujejo s širjenjem različnih vznemirljivih, seveda povsem lažnjivih vesti. Pri tem se izpozab-Ijajo celo tako daleč, da v zvezi s tem imenoma navajajo naša odlična g>vspodar-ska podjetja ter skušajo na tak žalosten način odvrniti zaupanje naroda 2oper sedanji red v državi Dolgo časa smo vse to njihovo grdo početje mirno ooazovali. Danes pa kličemo vsem tem, tako onim v Connjern gnadu, kakor tudi na Ljubnem im drugod —: Naše potrpežljivosti je konec! Pardona. n« bomo potzna'H proti nikomur več. Tega našega opomina se naj zavedajo tudi oni, ki so se iz sebičnega namena pridružila tej aJi oni jugoslovenski organizaciji, ki pa še vedno koketirajo z onimi, ki jim je pri srcu čisto nekaj drugega, kakor jn>-go^Iovenska ideia. VSAK NAROČNIK »J U T R A c je zavarovan za 10.000 cfinarjev! Zadružno gibanje v vaseh nad Škof jo Loko Škof ia Loka, 4. marca. V Davči. (VbseŽJid gorski vasi med Po-reznom in Bliegašem, se je vršil ob koccu februarja poučen kmetijski tečaj. V tej zelo oddaljeni vasi ni bilo doslej še nikdar kmetijskega pouka. Da vlada tudi tu veliko zanimanje za napredek, dokazuje to, da so se udeležili teh predavanj skoro vsi k met je iz Davče, a tudi nekateri iz daJjne Sorice. Predaval je sreski referent g. Sustič o umni živinoreji, travn-i-štvu in zadružništ\-u. Izkazalo se je. da nima ves obširni kmečki okoliš Sorice in Davče nobene kmetijske organizacije, niti ne podružnice Kmetijske dražbe. V Davči sami se bo najbrže ustanovila živinorejska zadruga. Potrebna je tudi gospodarska in mlekarska zadruga za Davčo m vse vasi okrog Sorice. Naravno središče za eventuelno skladišče je Podrršt, kamor se stekajo pota in ceste številnih gorskih vasi. Na tečaju je bil izvoljen pripravljalna odbor, ki bo izkoiša-l ustvarjati zanimanje in pogoje za ustanovitev potrebnih organizacij. Velika škoda je, da se doslej n«i posvečalo tem gorskim vasem vsaj nekaj pozornosti, saj predstavljajo nravi vir za vzrejo izvrstne in odporne plemenske živine. V Davči ima skor^ vsak posestnik listne pašnike, kjer se živina vso pašno dobo T*ase. Ti kraji lahko nostopno postanejo obsežno vzrejevališče plemenskega materiala pinegavskega goveda, ki bi moglo zalagati lep del kraniskega okraja z izvršb nim n-.iTOŠeajem. Upamo, da Ko prijarav-Ijalni odbor premagal vve težkoče. razdrl ledino, in tako prinomr-gel do gospodarskega napredka skrajnih koncev Selško doline. Opereta v šmarski vasi Šmartno. 29. februarja. Idilično Šmartno pri Litiji je zlasti znano po dobrih pevcih. Gojitev zborovskega petja ima tu lepo tradicijo posebno iz dol*-znanega glasbenika nadučitelja Bartla. ki je ustvaril pred <50 leti fnndament sedanjemu yZvonu<. Ta se jc pa po prihodu sedanjega šolskega upravitelja g. Maksa Kovačiča ves pomlajen razmahnil. Zvonaši delajo neumorno. Zadnja leta so začeli gojiti tudi operete, ljudske spevoigre. Triumf so lani želi z MožnarjeA'o Liziko, a preteklo nedeljo so spravili na deske: ?Kakor stari fa-ko mladic. Delo in plasba je P. Dietricha, za naše odre pa je ljubko stvarco priredil marljivi radovljiški Jaka Špiear. Zaradi zelo pevnih in melodijoznih delov bo privabila opereta še večkrat polno dvorano kakor prvič, storila pa ima tudi etično podlago: r aj-lepše je življenje v domači vasi. Nositeljica slavne vloge, kmečko dekle Hela si nu skvari podeželske domačre-eti niti v pilotni »ječk y oddaljenem penzijonatu. kamor io je bila poslala mati. >finaNajbol> še je doma«, pa o kravici in kozi in druge šlagerje že zdaj popeva in požvižgava vsa mladina. K predstavi so prišli tudi gostje iz široke okolice, posebno znatna je bila 'udeležba iz Litije. Vse je bilo zadovoljno, saj komični vložki v delu skrbe tudi za veselo stran operete, nastopajoči pa so z narodnimi nošami prenesli delo povsem na domača tla. Razen mnogih deklet, fantov, kmetov in kmetic je slonelo delo na 10 solistih (za po- i4o>ia1c>1ti\ vrnn ____T.1___* TI _ t \ r» roda Tedaj sta bila tu že dva strogo del je- deželsko vas pač izredna številka!) Z i na tabora: prvi za zdruzenjj s Hrvatsko. » Novakovo in Mirkom Premelčem, ki ga i>o- Ljudje, ki imajo opravka s policijo Eni beračijo, drugi kradejo - Včerajšnje aretacije Ljuoljana. 4. marca. ton S. sta se znašla včeraj dopoldne prečrni že rnn ali Gašper — Deus ex machina«, ki jo je uprizoril lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola. Občinstvo, ki je dvorano zasedlo skoro do zadnjega kotička, se je skozi vsa tri dejanja imenitno zabavaio. Zlasti veliko smeha je vzbudil v medlsrah Gašper sam, ki se je kdaj pa kdaj pokazal kot sijajnega satirika S srojiml dokaj pikrimi opazkami je nemalo ožigosal kulturne razmere v našem slavnem mestu, ki je kulturno središče, a Ima stranišča brez oken, ima pa tudi občinsko upravo, dramo In opero in Narodno galerijo in ©a subvencije, ki romajo tudi v oštarije, ter razne direktorje, ki so na Slovenskem vsega spoštovanja vredni ljudje. Zdi se pa, da je bil Gašperček malo bolan, ker glasovno ni bil dosleden. — Markičeva režija je ugajala Lutke so bile res dostojne. Aplavza je bilo dovolj. — Ali da, to je Gašperček pozabil povedati: da je za avtorja lutkarski »der premajhen. G. Mitja &vigelj je pokazal Izreden talent kot dramatik v svetu lutk. Vsekakor pa je treba grajati tehnično stran. Pripetilo se je, da so lutke namesto po tleh sfrčale kar po zraku z odra. Ve? potrpežljivosti. Med raznimi odličniM, k) so prisil gledat lutke, bili tudi g. župan dr. Dinko Pue s soprogo. Igra je bila deležna nepričakovano navdušenega priznanja u_ IX. delavski prosvetni večer >Svobo- de« In »Zarje« bo v sredo 9. it m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice v LJubljani. Na tem večeru bodo sodelovali: delavska godba »Zarja«, govorilni nbor delavskega odra ljubljanske >Svobode«, pervsM odsek yGrafike«, salonski orkester »Graifike« ln oktet »Ljuibljamskega zvona«. Vmes bodo vlolina-sok>, solospevi, šramel >Grafi Ke« in Stanko Bitežnik nastopi s humorlstično razpravo o avtomobilu. Mal! jazz-band s klavirjem z malim Zorkom in Vojlko Pre-lovčevo zaigra več veselih komadov. Vojka Prelovčeva pa še zaigra kiarvir-solo čajkov-skega »Pesem škrjančka«. Umetniška plesalka Katja Delakova zapleše Sergjeja Pro-aofjeva >Groteskni marš« in Musorgskega ruski ples »Gopak«. Pri klavirju Menardi-jeva. Vstopnine ne bo. u— Zborovanje pooblaščenih tnženjerjev Iz kraljevine v Ljubljani. Danes predpol-dne bo v fujubljani plenarna seja glarrae uprave inženjerskih komor kraljevine Jugoslavije, jutri pa se bo vršila v sejni dvorani Zbornice za TOI glavna skupščina odposlancev inženjerskih komor. Glavno skupščino odposlancev tvorijo delegati, k! so bili izrvoljemi na rednih glavnih skupščinah inženjerskih komor v Beogradu, Novem Sadu, Zagrebu in v Ljubljani. Glavna skupščina odposlancev Inženjerskih komor se vrši vsako leto na sedežu druge komore ter je pazila letos vrsta na Ljubljano. Naloga glavne skupščine odposlancev je da presodi poslovanje glavne uprave inženjerskih komor v preteč enem poslovnem letu. u— V spomin petindvajsetletnlco Gregorčičeve smrti in v Korist učenoev in učenk brezposelnih staršev priredi PRK z učiteljskim zborom tn otroki meščanske šole drevi ob 20. v šolski telovadnici v Mostah svečano Gregorčičevo akademijo. Vljudno vabljeni! u— Slavnostna akademija v ^Delavski zbornic L Ljubljansko občinstvo ponovno opozarjamo na svečano akademijo, ki jo bo priredila Jugoslov-češkoslovaška liga danes ob 2-0. v Delavski zbornici. Sodelujejo ga. Thlerry-Kavčnikova, g. Gostlč, pevsko društvo »Grafika«, Slov. vokalni kvintet, (ljubljanski komorni trlo. Vstop prost u_ Lutkovno gledališče na TaDoru uprizori v nedeljo 6. t. m- ob 15. zadnjič v sezoni igro v treh dejanjih »Čarobna skrinjica ali Gašperček na Atlanskem oce-nu«. Moralna dolžnost članov je, da pose-čajo predstave lastnega društva, ki je prvo začelo tovrstne igre in podpirajo ustanovo, ki zasluži več kakor navadno toleriranje u_ Klub jugoslovenskrh primorskih akademikov vabi članstvo, da se v čim večjem številu udeleži večera emigrantske mladine, ki ga priredi »Tabor« danes ot> 20. v hotelu jTlvoli.« , u_ SO ^Preporoda« zaključi plesne vaje s čajanko, ki bo drevi ob 20. v Trgovskem domu. Vodil bo g. Jenko. Cenjene gospodične in gospode opozarjamo, da bo le kotiijonska četvorka. Za zabavo bo preskrbljeno v polni meri. Igral bo jazz Odeon. Okrepčevallšče bo dobro založeno. Vljudno vabljeni. u— SJSU ^Preporod« bo nadaljeval vrsto rednih predavanj danes ob 15. s predavanjem tov »Iskre o idejnih stremljenji.! današnje mladine. Bodite brezpogojno točni ln disciplinirani člani Starešinske orga-zacije tovariško vabljeni. u— Jezdni odsek Sokola LJubljana obvešča člane, da bo letni sestanek 7. t m. ob 20. v društveni pisarni v Narodnem domu. u— V kapel; slovenske starokatoliške cerkve na Gosposvet&ki cesti 9 bo v nedeljo 6. t. m. redna služba božja ob 9. u_ Sokol II. proslavi 100 letnico Tyr-§evega rojstva v nedeljo 6. marca ob pol 11 na realki z nagovorom društvenega pro-svetarja br. Parzerja. Obvezno za vse člane, naraščaj in deco. Vabimo tudi občin stvo. u— Sokol Ljubljana-šiška vaibl vse članstvo na Tjrševo proslavo v nedeljo ob pol 11. v prostorih šišensko šole. u— Sokol Vič vabi članstvo na proslavo 100 letnice rojstva dr. M. Tyrša drevi ob 20. v društvenih prostorih. Pozivamo članstvo, da se proslave sigurno udeleži. Učinkovit in dobrega okusa 36 KBESIVAL, priznano sredstvo proti kaš-Iju in bronhijalnemu katarju. Odobreno od Min. soc. politike in narodnega zdravja S. štev. 1433, 6. n. 1932. u— Ljubljanska sokolska župa vabi članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se udeleži slavnostne akademije v počast prežideiita T. G. Masaryka, ki bo danes ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Opozarjamo vsa bratska društva na radio predavanje o 100 letnici rojstva dr. M. Tvr-ša, ki bo dane ob 20. — Zupna uprava. u— Československa obec porada oslavu narozenin pana presidenta Masaryka Trije vaški svetniki«. Igralci tega odra so se nam predstavili že v lanski sezoni z vsestransko dobro uspelo prireditvijo. Prijatelji pridite, da se zopet enkrat fcf srca nasmejemo! Glasovifi grainlag I i V nedeljo. 6. marca zadnji dan v Lfirrtv, Ijani. — Obiske sprejema v hotelu SOČA^ u— Foto K. Staut, Kolodvorska IS tes* saradi smrtnega primera v rodibini zaprto ■ do torka u— DANCING. prvovrstni arttetl v kote! i; TIVOLI. Vsako noč odprto do jiltf-a. u— Srajce, kravate, naramnice in žepna robce kupite dobro in ugodno pri Sterkn nasl. Karnlčniku, Stari trg IS. SMUČARJI! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo za selnčestls. TmIjs. Din io.—• a— Akademija sokolskega društva Maribor L, ki bo drevi ob 20. v mženjerski pod-oficirski šoli (kadetnici) bo imela zelo pester spored. Med drugim bo Tyrševa deca otvorila proslavo 100-letnice Tyrševega rojstva. Na akademiji bodo nastopile članice s prostimi vajami čeških sester, ki jih bodo nekateri imeli priliko videti letos na vse-sokolskem zletu v Pragi. Pestrost sporeda in razmerno nizka vstopnina bosta omogočili vsakemu prijatelju sokolstva, da se akademije udeleži- a— Predavanje ^Ognja« o upepeljevanj«. Drevi ob 20. priredi društvo »Ogenj« predavanje g. Geibauerja o upepeljevanju mrii-čev v kinu Apoiu. Predavanje bo izpopolnjeno s skioptičnimi slikami. Vstop bo vsakomur prost Obenem se bodo tudi sprejemali člani »Ognja«. a— 45 lutkarjev se bo zbralo danes k dvodnevnemu tečaju ZKD v Mariboru. Predavanja in praktična predavanja bodo v Mariboru in v Studencih. Število prijavljence* pove, da se i e Iutkarstvo že utrlo pota v naša društva, kar moremo v interesa naše mladine le pozdraviti a— Sokol Studenci priredi drevi ob 2Q„ t društveni dvorani Sokolskega doma Tjrševo proslavo v obliki koncerta. Vstop prost. Jutri v nedeljo ob 30. uri pa uprizori lutkovno predstavo »Obuti maček« za deco in odrasle. a— Včerajšnji ribji trg je bi dobro založen z morskimi ribami in tudi dobro obiskan. Prodajali so sardele po 14 Din, mole po 30, orade po 26. barbone po 24 in asi-jale po 32 Din za kilogram. Iz Ceifa e— Francosko predavanje bo v Celja v ponedeljek 7. t. m. ob 18.15 v risalnici deške meščanske šole v Vodnikovi ulici. Predavala bo v francoskem jeziku gdč. Anthoi-ne o kolonijalni razstavi L 1931. v Parizu in o Napoleonovem kronanju. Prvi del ore-davanja bodo spremljaje lepe skioptične slike. e— Strelska družina v Celju je imela predsinočnjim svoj strelski večer, ki se ga je udeležilo okrog 50 članov v klubovi sobi hotela »Hubertus« v Gosposki ul'ci. Med 34 tekmovalci so dosegli najboljše rezultate naslednji člani: gg. Albin Rutar, podporočnik Mihajlovič Sergije, poročnik MJa-den Ristič. podpolkovnik Milisav BojIČ Janko \Vagner in kapetan Milutinovič. Ve~. čer je dokazal, kako vzorno in lepo sožitje vlada med meščanstvom in vojaštvom. e— Glasbena Matica v Celju opozarja občinstvo, da bo v sredo 16. t. m. v tukajšnjem gledališču komorni koncert nre-tovno znanega Zikovega praškega kvarteta. ki nam je že dobro znan iz pretsn jih let. Spored obsega kvartete Haydna, Ra-vela in Verdija Vstopnice 6e dobe v pred-prodaii v knjigarni Goričar in Leskovšek. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 19. in pol 21. krasni zvočni vojni film »Gore v plamenu«. Zvočna predigra. •— Savinjska podružnica SPD priredi splošno priljubljeni planinski 6ejem, na katerega pridejo vsako leto številni gostjo tudi ii Ljubljane, Gorenjske in Zagreba. Na sporedu bodo tudi razne velezanno vt> planinske posebnosti in novosti. e— Smučarski tečaj na Mozirski planini priredi v dneh od 13. do 20. t. m. Smučarski klub v Celju. Prijaviti se je pri gospodu Gračnerju v Celju. Skupen odhod vseh udeležencev bo v nedeljo 13 t. m. ob pol 8. zjutraj s savinjskim vlakom. Fo drobnosti pri klubu. e— Velik kramarskj in živinski sejem bo v Celju danes, na kar opozarja vse witn-resente mestno načelstvo. e— Daroval je g. inž. Kham v Celju namesto cvetja na grob umrlega prijatelja g Miloša Adamiča v Kranju 100 Din pomožni podporni akciji trgovcev v Celju. Srčna hvala! Iz škoSfe Loke V proslavo 100 letnice rojstva dr. Tyrša in rojstnega dne dr. Masaryka bo drevi v veliki dvorani Sokolskega doma svečana akademija brez vstopnine. Sodelovali bodo prosvetni in gledališki odsek, tehnični odbor, orkester in pevski zbor. Članstvo v civilu z znaki. Udeležba dolžnosti šl— Sokolske vesti- Vodstvo ženske de-ee je prevzela s. La!y Wrischerjeva. Telovadba starejših bratov je vsako sredo ob 20. (vodi br. Rudolf Horvat) in sester istega večera ob 21. (vodi s. Vida Horvatova). Iz Krasila t— Masarvkovo in Tvrševo proslavo priredi Sokol skupno s Češko besedo in JČL drevi ob pol 21. v gledališki dvorani. O Masarvku bo predaval vicekonzu! ČSR g. Cihelka, o dr. Tvršu pa župni prosvetar br. Josip Spi car. r— Krajevni odbor društva Rdečega križa v Kranju bo imel redni občni zbor v ponedeljek 7. t. m. ob IS. v pisarni sre-ekega na če! s t va v Kranju z običajnim dnevnim redom. Vabljeni! Z Jesenic s— Sokol na Jesenicah bo imel drevi slavnostno akademijo v proslavo 100 letnice rojstva ustanovitelja Sokolstva dr. Tyrša. Pridite! 8— V odgovor. Akademski krožek na Jesenicah nam je poslal: Nekoliko besed ▼ pojasnilo k »Sloveneevemu« dopisu z dne 2. t m. pod naslovom »Jesenice pred katastrofo«. Ni res. da nameravajo »baje neki akedemiki na Jesenicah priTediti pod okriljem Rdečega križa svoj ples«. Res je, da je Akademski krožek na Jesenicah zaradi hudega gospodarskega položaja opustil prireditev svojega akademskega plesa. Dalje je res. da je Akademski krožek pokrenil dobrodelno akcijo in da krajevni odbor Rdečega križa na njegovo pobudo priredi dve dobrodelni prireditvi, koncert Akademskega pevskega okteta iz Ljubljane in družabni večer, katerih čisti dob'ček je namenjen izključno le v dobrodelne svrhe, in sicer za aprovizacijski občinski odbor za brezposelne. Akademski krožek je prevzel LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 5. ob 15.: Vest. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Jubilej. Premijera. A. Nedelja. 6. ob 15.: Jurček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Jubilej. Izven. Znižane cene. LJUBLJANSKA OPER 4 Začetek ob 20 Sobota, 5.: Seviljski brivec. D Nedelja, 6. ob 15.: Tosca. Znižane cene. Izven. — Ob 20.: Trije mušketirji. Znižane cene. Izven. Ponedeljek, 7.: Zaprto. * Ljubljanska drama. Opozarjamo na današnjo dijaško predstavo ob 15. Uprizori se izvrstna povojna drama »Vest«. Globoko znižane dramske cene. Predstava je namenjena v prvi vrsti dijaštvu. vabimo pa tudi ostalo občinstvo. Drevi bo premijera izvirne jugoslovenske komedije »Jubilej«. Snov za to komedijo je zajeta iz življenja malega beograjskega uradnika. Vsebina je aktualna in bo brez dvoma zanimala publiko. Prav tako bo tudi zanimiva množica zabavnih tipov, ki nastopilo v komediji, katero je napisal srbski avtor 2. Momčilo Miloševič. Glavni ulogi sta v rokah Gregorina in Cesarja. — V nedeljo ob 15. se ponovi izvrstna mladinska igra »Jurčekc, ki jo je napisal g. Pavel Golia. Zvečer ob 20. bo prva repriza izvirne jugoslovenske komedije »Jubilej*. Ljubljanska opera. »Seviljski brivec« se bo pel drevi z Jankom. Obervvalderjevo, Ba-novcem, Križajem in Zupanom. — V nedeljo ob 15. se bo pela Puccinijeva »Tosca« s Thie-ryjevo. Ivičem, Primožičem in Zupanom 0|>ero dirigira dr. Švara. Zvečer eb 20. se ponovi opereta sTrije mušketirji«. Za obe nedeljski predstavi znižane operne cene. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODEB Začetek ob 20.15. Sobota, 5.: Sedem njegovih grehov. Nedelja, 6.: Sedem njegovih grehov. * šentjakobski gledališki oder ponovi danes in jutri izvrstno burko »Sedem njegovih grehov« z Lavričem in Wriscberjevo v vodilnih ulogah. Pri predstavi bo pel Danilo Bučar izvrsten kuplet. Burka je veleza bavna in vsebuje nešteto komičnih momen tov, *ako da se posetniki dve uri res izbor-no zabavajo Režijo ima Miran Petrovčič Vstopnice se dobe v trgovini Petra Sterka nasl. na Starem trgu in od pol 20. pri večerni blagajni. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 Sobota, 5.: Trije vaški svetniki. C. Premijera. Nedelja, 6. ob 15.: Trije vaški svetniki. — Ob 20.: Dijak - prosjak. Iz mariborskega gledališča. Danes je premijera »Treh vaških svetnikov«, izredno zabavne veseloigre. Režira J. Kovic, nastopi jo pa ge. in gdč. Zakrajškova, Dragutino vičeva. Savinova. Kraljeva, Starčeva, Tovor-nikova in gg. P Kovič. J Kovic. Harasto-vič. Tovornik. Tomašič. Furijan in Rasher-ger. — Ista veseloigra se ponovi jutri ob 15. _ Ob 20. pa se poie priljubljena Mil-lockerjeva opereta »Dijak - prosjak«. ki spada med najboljše klasične operete ter je na mariborskem odru dosegla popoln uspeh ▼e« aranžma prireditev. Dopisniku »S-loven- čevega« članka v informacijo povemo še to, da Akademski krožek na Jesenicah ne sestavljajo »nekateri« akademiki, pač pa 60 člani krožka vsi akademiki in starešine z Jesenic in iz bližnje okolice Iz Kamnika ka— Bilanco svojega dela v preteklem letu je napravila pred par dnevi ženska podružnica Ciril-Metodove družbe na svojem občnem zboru. Iz poročil odbora razvidicno, da je društvo razvijalo prav živahno delovanje. Čisti dobiček okrog 2000 Din je poslalo centralnemu odboru v Ljubljano. Novi odbor tvorijo predsednica ga. Karbo-va. podpredsednica ga. Stermoletova, bla-gajniearka ga. Trampuževa, tajnica gdč. Poropatova in odbomici ga. Preslova in gdč. Rupnikova. Želja da bi bila v novem odboru zastopana tudi kaka nedomačinka, se ni mogla uresničiti, ker se ni nobena udeležila občnega zbora. Iz Zagorja z— Proslava 100 letnice rojstva Tyrša bo v Sokolskcm domu v nedeljo 6. t. m. ob pol 11. Dnevni red: deklamacije, slavnostni govor in pevske točke pod vodstvom gospoda Levstika. Sodelovala bo tudi rudniška godba. z— Ukinjeni sodni uradni dnevi. V mesecu marcu že napovedani sodni uradni dan je z odlokom višjega sodišča odpovedan. Da bi se uradni dnevi še vršili, so započele občine akcijo. Občine so baje pripravljene prevzeti nase vse stroške za uradne dneve, z— Gostovanje pevsksga društva »Zvona« iz Šmartna pri Litiji. V Sokolskem domu bo agilno pevsko društvo »Zvon« iz Šmartna pri Litiji uprizorilo v nede'jo ob 19. lepo opereto »Kakor stari tako mladi«, ki je že na večjih odrih dosegla dober U6pei Pričakovati je. da se bodo poleg Zagorjanov udeležili prireditve tudi okoličani. z— Hitra smrt zaradi žalostne vesti. V nedeljo je prejela soproga graščaka ga. Lin-da Potiorekova pismo od svoje sestre iz Celovca, ki ji je sporočila, da je hudo bolna. Ta žalostna vest je gospo tako potrla. da ji je postalo slabo. Ker je tožila o notranjih bolečinah, so poslali po zdravnika. Preden je pa zdravnik dospel, je dobra gospa že umrla. Pokopali so jo v Zagorju ob lepi udeležbi znancev in prijateljev. Bodi ji ohranjen blag spomin! z— Razdelitev koruze. V ponedeljek 6e je v Zagorju razdelil 1 vagon koruze za revne in brezposelne. Koruzo so dobili brezposelni iz Zagorja, Aržiš, Št. Lamiperta in Kotredeža brezplačno. Dva vagona koruze, ki prideta še v Zagorje, se bosta razdelila med mani premožno občinstvo Zagorja in oko'ice po znižani ceni. Prijaviti sc je na občinah. Iz Trbovelf t— Višji samaritanski tečaj, ki je pod okriljem RK. obiskuje okrog 60 oseb. Predava ga. dr Vilma Režun-Pirčeva. Do sedaj je imela ga. doktorica 7 predavanj, in sicer o prehrani, osebni higijeni, o infek cijskih boleznih, o spolnih boleznih, o ie-tiki in o duševni higijeni. t— Predavanje. Prejšnjo soboto je pre-aavai v SoKolskem domu g dr. Lavo Cer-melj o naši mladini v Italiji Predavanje je bilo *<;lo zanimivo. Predavanje je bio zelo dobro obiskano. Posebno veliko ie bilo mlo Ji ne t— Občni zbor podružnice CMD v Trbovljah bo 11. t. m. ob pol 20. v Sokolskem domu (mala dvorana). iz Novega mesta n— Opozarjamo meščane, naj se udeležijo drevi koncerta, ki ga priredi strelska družina ob 20. v Sokolskem domu. Po koncertu bodo razdelitve nagrad. Koncer-tirala bo godba 40. pehotnega polka pod osebnim vodstvom višjega kapelnika g. dr. Čerina. n— Ženska podružnica Ciril Metodove družbe je imela te dni redni občni zbor. Podružnica obstoja že celih 30 let in deluje prav intenzivno. Največjo zaslugo za njeno delovanje ima agilna predsednica ga. dr. Vašičeva, ki deluje pri podružnici že od časa njene ustanovitve. n— Društvo »Soča« bo imelo redni občni zbor v nedeljo 6. t. m. ob 14. v gostilni »Dalmaciji«. n— Izgubila se je srebrna moška ura t verižico. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v podružnici »Jutra«. Iz Krškega kr— Občni zbor gasilcev se je vršil v nedeljo v Va ni če vi gostilni. Načelnik gospod Glogovšek je poročal o društvenem delovanju. Po poročilu blagajnika Vaniča je bilo izkazanih 76.231.41 Din dohodkov k1 62.868.76 izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: načelnik Jurčec, poveljnik Miesesnel, namestnik černet;č. tajnik Simonerč, blagajnik Vanič; odborniki Gale, Glogovšek, Šiško. Kastelic, Rumpret, Vanič, Dolinšdk, Blatnrk in Ples-ničar; preglednika računov SLIovnmac m Falkner. Zaradi izredinHih zaslug za društvo so bili izvoljeni za častne člane dr Julij Murgelj, Krieger, Bon iin Glogovšek. 11 Stovp«ipfadca sg— Stoletnico rojstva dr. Tyrša proslavi Sokol v nedeljo 6. t. m. ob 16. v dvorani Sokolskega doma s svečano akademijo. sg— Zadnje kmetijsko predavanje se je vršilo v osnovni šoli v šmartnem in je bilo dobro obiskano. Predavala sta gg. Košan Ivan iz Šoštanja in sreski kmetijski referent Wernig iz Slovenjgradca. t ve Novi obrtni zakon in pridobljene obrtne pravice Dne 9. L m. bo dobil novi obrtni zakon obvezno moč. Z uveljavljenjem tega zakona, ki ima namen regulirati vse gospodarsko življenje, bodo nastopile znatne spremembe, ki bodo zadele številne državljane. Zato naj že danes opozorimo na nekatere važne določbe, ki se tičejo predvsem registracije obrtnih pravic, pridobljenih na podlagi starega zakona. Registracija pridobljenih obrtuih pravic. Novi obrtni zakon pravi, da »stanejo vse obrtne piavice, pridobljene, po dosedanjih iakonili. v veljavi tudi potem, ko dobi no\l zakon obvezno moč. Osebe, ki so do tega dne dobile po starih predpisih pravico opravljati rokodelsko ali trgovinsko obrt, za katero se zahteva sedaj strokovna ali posebna izobrazba, imajo pravico opravljati naprej to obrt. čeprav ne "zpolnjujejo po nov€-ui zakonu pogojev o doiiazj izrbrazbe Po § 450. obrtnega zakona pa mora vsakdo. ki opravlja obrt ali poklic, ki spada pod obrtni zakon, v treh mesecih potem, ko stopi (a zakon v moč. prijaviti svoj poklic ali svojo obrt pristoineniu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje. Tej prijavi je treba priložiti prepis dovolila, odobrila, obrtnega lista, koncesije ali objave o protokolaciji. Če se prijava v predpisanem roku ne poda. i*e imetniku obrti odvzame pravica obratovati. Najkasneje do 9. junija je torej vsakdo, ki spada pod obrtni zakon, dolžan prijaviti ohfi upravni oblasti svojo obrt zaradi registracije pridobljenih pravic.. Prijave se lahko izvršijo pismeno ali ustmeno na zapisnik. Osebe, ki So. preden je stopil ta zakon v moč, upravičeno upravljale obrt, pa so prenehale to obrt opravljati, smejo isto obrt nanovo osnovati brez dokaza strokovne ali oosebne izobrazbe po tem zakonu, samo, če so prej opravljale to obrt najmanj dve leti in če prekinjenje dela ni trajalo dalj kakor 10 let. preden ie ta zakon stopil v veljavo Oni, ki so postali pomočniki do dne. ko bo stopil ta zakon v moč, smejo napraviti mojstrski izpit, tudi če niso napravili pomočniškega izpita. Poklici, ki se prej niso smatrali za obrt. Osebe, ki so se do dne, ko stopi ta zakon v moč. bavile s poklici, ki se po novem zakonu smatrajo za obrti (ki se pa po prejšnjih predpisih niso smatrale za obrti) morajo v treh mesecih na pristojnem oblastvu zaprositi, naj se jim izda pooblastitev ali dovolitev po te mzakonu. Taka listina se jim izda tudi. če ne izpolnjujejo pogojev tega zakona. Elektrotehnična obrt. Osebe, ki so si po doslej veljavnih predpisih pridobile pravico opravljati elektrotehnične obrti, morajo takoj prijaviti pristojnemu oblastvu obseg dela, ki so ga doslej opravljale na podlagi pravice, pridobljene po dosedanjih predpisih. Pristojno občeuoravno oblastvo mora izdane dovolitve, obrtne liste ali koncesije zamenjati s pooblastitvami r>o tem zakonu v skladu z odredbami § 454 Koncesijonirane obrti. Imetniki obrti, za katere ie po § 60. potrebna dovolitev (koncesija), ki pa po dosedanjih predpisih niso bile vezane na koncesijo. morajo v teku treh mesecev, potem ko stopi ta zakon v moč. svoje dosedanje odobrilo ali drugo listino zamenjati z dovo-lilom (koncesijo) po novem zakonu. Naziv obrti. Obrti, ki se ne vodijo z osebnim imenom, morajo najkasneje v treh mesecih, ko stopi ta zakon v moč, prilagoditi naziv obrti odredbam § 128. tega zakona. Ta paragraf pa pravi, da mora biti lokal, v katerem se iz- vršuje obrt, vidno in razločno označen x napisom na vnanji strani glavnega vhoda. Napis mora biti sestavljen v državnem jeziku in mora navajati popolno rodbinsko in rojstno ime imetnika obrti in ne sme biti po velikosti črk označen tako, da bi mogle nastati zmote. Napis mora biti v skladu z la-dano pooblastitvijo ali dovolitvijo. Obrti, ki so zavezane protokolaciji firme pri sodišču, morajo dati firmo v napis. Ce v trgovski firmi ni imena imetnika obrti, se mora postaviti v napis poleg firme tudi njegovo rojstno in rodbinsko ime. Napisi gostilniških obrti iz točke 1, 2 in 5 prvega odstavka § 76. (hoteli, restavracije, kavarne) se 6mejo označiti samo z nazivom dotične vrste obrti. Gostilniške obrti, ki se na dan, ko stopi ta zakon v moč, vodijo z imeni, kakršnih prvi odstavek § 76. ne navaja (ta odstavek navaja le hotele, restavracije, gostišča ali ostajališča, gostilni-ce, kavarne, penzije, buffete. ljudske kuhinje, kreme, pivnice) smejo imeti svoje obrate tudi še naprej z dosedanjim nazivom na način in v obsegu, ki sta bila doslej v navadi. Od dne, ko stopi ta zakon v moč, pa se ne smejo izdajati dovolitve za druge gostilniške obrti razen za one, ki so naveden«-v prvem odstavku § 76. Stare obrtne pravice ugasnejo, če se obrt ne prične izvrševati v enem letn. Obrtni listi in koncesije, ki so bile izdane po dosedanjih zakonskih predpisih, prenehajo veljati, če se v enem letu, od dne ko stopi ta zakon v moč. obrt ne prične izvrševati in se mora potem zaprositi za pooblastitev ali dovolitev po odredbah novega zakona. = Pivovarna Union. Prejeli smo letno poročilo Delniške družbe pivovarne Union, iz katerega posnemamo, da je znašal po bilanci za 1. 1930./BI čisti dobiček 2.74 milijona Din (nasproti 2.79, 2.29 in 3.33 milijona Din v predhodnih treh letih) pri glavnici od 24 in rezervah od 22.4 milijona Din. Navzlic nazadovanju izkupička za pivo. kvas in špirit na 52.6 milijona Din (nasproti 57.4 in 56.6 milijona Din v predhodnih dveh letih) in povečanju računa davkov (trošarin) na 16.9 milijona Din (14.9. 12.7) je poslovni rezultat le nebistveno zaostal, ker so se znižali produkcijski stroški. Izdatki za siro-vine so nazadovali na 10.4 milijona Din (15.4. 15.9). uoravni in produkcijski stroški pa na 20.9 milijona Din (22.3. 23.5). Prodaja piva je nazadovala za okrog 16 °/o in je znašala zadnia leta: 1926/27 115.000 hI 1927/28 94.000 „ 1928/29 9f>.740 „ 1929/30 110.000 „ 1930/31 91.954 „ Družba izplačuje kakor lani 10%> dividendo. = Anglija naglo odplačuje svoje devizne kredite. Kakor znano, ie angleška banka že pred tedni odplačala devizni kredit, ki ga je prejela lani v jeseni v višini 50 milijonov funtov. Sedaj poročajo iz Londona, da je za-kladni minister v spodnji zbornici izjavil, da so izvršene vse priprave za prvo veliko odplačilo drugega kredita, ki ga je lani jeseni najel angleški zakladni urad. Kakor znano, je Angliia tik pred ukinjen jem zlatega standarda najela v Franciji in Zed in jenih državah kratkoročni kredit v skupni višini 80 mili ionov zlatih funtov. Te dni bo za odplačilo te. Tudi Norveška je istočasno (kakor v februarju) znižala diskont od 5.5 na 5°/o. = Znižanje diskonta v Rumuniji. Iz Bukarešte poročajo, da je rumunska Narodna banka znižala diskont od 8 na 7 odst., lom-bardno obrestno mero pa od 9 na 8 odst. == Avstrija indirektno priznava 31'/o razvrednotenje šilinga. Kakor poročajo z Dunaja, je avstrijska Narodna banka določila, da se v privatnsm klirinškem deviznem prometu lahko računa izvozna premija od 31^0. Privatni devizni kliring je došlej urejen med izvozniki papirne industrije in uvozniki mineralnih olj in med izvozniki industrije klobukov in usnjene galanterije ter uvozniki barv. Izvozna premija je mišljena tako. da sme izvoznik papirja izkupiček za izvoženo blago v dolarjih prodati uvozniku mineralnih oli namesto po oficijelnem tečaju 7.10 po tečaju 9 30 šilinga za en dolar. Pri tem pa se presežek nad oficijelnim tečajem v višini 2.20 šilinga računa kot izvozna premija. Praktično pa predstavlja ta izvozna premija le prvo oficijelno priznanje, da so dunajski devizni tečaji, ki odgovarjajo zlati pariteti, le še navidezni. = Tudi v Češkoslovaški narašča brezposelnost. število brezposelnih delavcev v češkoslovaški je naraslo že na okrog 600.000. Pri tem je treba upoštevati, da je v času težke deflacijske krize leta 1923 brezposelnost v Češkoslovaški dosegla le 320.000. = Vpisi v trgovinski register. V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrd-ke: »Chromos« d. d. v Zagrebu, podružnica v Ljubljani; »Lokalna železnica Kranj-Tržič«, s sedežem v Ljubljani (doslej registrirana na Dunaju); »Lokalna železnica Ljubljana-Vrhnika,« s sedežem v Ljubljani (doslej registrirana na Dunaju); »Standard,« stroji in orodje, družba z o. z., Ljubljana (osnovna glavnica 100.000 Din; poslovodja: Djordje Moss, trgovec v Beogradu); Kreiner in drug, družba z o. z. (splošno mizarstvo in trgovina z mizarskimi izdelki, osnovna glavnica 25.000 Din; Brata Verbič, tovarna usnja v Tržiču; Markelj in sin, industrija in trgovina z usnjem in čevljarskimi izdelki, družba z o .z., Tržič (osnovna glavnica 50.000 Din). = V zadružni register sta se vpisati nastopni zadrugi: »Hitra pomoč«, vnovoeval-na in vzajemna podporna reg. z. z o. z. v Ljubljani (načelstvo: Rud Dmifovka, Odo-riih Beogodaic, Viktor Črnko, S?avko Jam-nik, Rud. Novak, vsi iz Ljubljane); Vodovodna zadruga v Olševku, r. z. z o. z. = Potrjena je poravnava, faa sta jo sklenili tvrdki Drago Certlini, modna trgovina r Celju in tvrdka »Inlcra«, industrija kravat v Celju (lastnik Dr. Cerlini) ter Rina Cer-lini. žena trgovca v Celju, s svojimi upniki za 40 odet. kvoto terjatev, plačljivo ▼ 10 mesečnih obrokih. = Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je v konkurznem postopanju sklenil dolžnik Peter Aleševec, pek in posestnik v Kranju, s svojimi upniki za 50°/o kvoto terjatev v dveh enakih obrokih, kakor tudi prisilna poravnava, ki jo je sklenil poravnalni dolžnik Karel Žnidaršič, trgovec v Bločican št. 23, s svojimi upniki za 45% kvoto terjatev v štirih enakih zaporednih četrtletnih obr<>-kih. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 200 kg žice in 100 kg vijakov z maticami. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 14. t. m ponudbe glede dobave 25 plošč železne pločevine, 600 kg železa, klobučevine, ključavnic itd. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 6000 kg tračnikov. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). Dne 21. t. m. se bo vršila pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija glede dobave kovinskega materijala. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji). = Dobave. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 4000 kg karbida. Dne 5. aprila se bo vršila pri ekonomskem oddelku komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 350 ton letalskega bencina. 50 ton ben- oola in 16 ton rieinovega olja. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 12. aprila se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave raznega materijala (svinec, kit, klej. pocinkana pločevina, žagini listi); 14. aprila pa glede dobave umetnega škriljevca. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjeni direkciji.) Borze 4. marca. Na ljubljanski borzi so se tečaji deviz v splošnem nadalje dvigali. Deviza Curih še vedno mednarodno popušča. Ker pa naša Narodna banka danes tečaja devize Curih ni nadalje znižala, so se vse ostale devize, razen Trsta, dvignile. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda ostala mirna. Trgovala se je za kaso po 247.50 in 248 (v Beogradu se je pri znatnejšem prometu dvignila na 253), za april pa po 248. Promet je bil še v 7°/o Btai-rovem posojilu po 47.25 in 47.50, v S°'o Blai-rovem posojilu po 53.25 in 53 ter v 7°/o Se-ligmanovem posojilu Drž. hipotekar. banko 50.25. Na beograjski borzi 90 se delnice Privilegirane agrarne banke v zadnjih dneh ponovno okrepile. Danes so 9e trgovale p» 283 — 297. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2280.12 — 2291.48, BerMn 1343.4S_ 1354.28, Curib 1094.35, do 1099.85. London 197.66—199.26, Newyorfc ček 5641.36—5669.62. Pariz 2i o—223.98, P ras a 167.R4—168.50. Trst 292.82—295.22. Zagreb. Amsterdam 2280.12 — 2291.48, Berlin 1343.4S — 1354.28. Bruselj 788.49 do 792.43. London 197.66 — 199.26. Milan 292.82 do 295.22, Newyork ček 5041.36 — 5609.62, Pariz 222.86 — 22r;.9S. Praga 167.64—168.50, Curih 1084.35 _ 1099.85. Curih. Beograd 9.07, Pariz 20.3675, Lot*. don 18.09. Nevvvork 517.50. Bruselj 72.05, Milan 26.825, Madrid 39.75, Amsterdam 208.35, Berlin 122.95. Stockholm 99.50. Oslo 98.50. Kobenhavn 99.50. Sofija 3.74, Praga 15.32, Varšava 57.70, Bukarešta 3.07. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 247 — 248, za marc 247, 247.50. za april 247 do 247.50, 7°/o investicijsko 62.50 dem. 4*4 agrarne 28 den.. 6°/e begluške 41 — 41.50, SVp Blair 53 — 53.125, 7°/» Blair 47.125 d® 47.25. 7°/» Drž. hipotek, banka 50 _ 50.50. Beograd. Vojna škoda 249, 250, 249.50. 251, 252, 252.50, 253 zaklj., 7°/o investicijsko 63.50 _ 64.50, 4°/« agrarne 32 bi., 6%> begluške 42, 41.75 zaklj., 8% Blair 53.50 bi, 7% Blair 47.25 zaklj., 7°/o Drž. hipotekama banka 51 bi., Privilegirana agrarna banka 297. 290, 283 zaklj. Dunaj. Bankverein 11.15. Eskompteeeseli 110, Staatseieenbahngesellschaft 17.50, T* bovlje 32.75. Alpine - Montan 12.60. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (4 t m.) Tendenc« za fes nespremenjena. Zaključkov ni bfloii Kakor je razvidno iz informativnih povpraševanj, so skladišča v Italiji, kar se ti2» stavbnega lesa, osobito tramov, že prav izčrpana. Kljub pomanjkanju blaga pa e© e-e-ne ne morejo okrepiti. Italijanski trgovci srn zaradi splošne krize ne morejo odločiti, da bi svoje zaloge kompletirali. Povpraševanje je za bnkovino, tako parjeno ali sirovo, ob« robljeno ali neobrobljeno. Zaradi pičle pnv dukcije pa se suho blago težko dobi. Gleda drv in oglja ni nikakih sprememb. 58ITO + Chicago, 4. februarja. Začetni tečsjtt Pšenica: za maj 60 875, za julij 62.75, za september 64.375; koruza: za maj 30.75, m julij 42.375, za september 43.25. + Novosadska blagovna borza (4. t m.f Tendenca nespremenjena. Promet: 39 vagonov. Rž: baška 165 — 170. — Oves: baUrf sremski. banaški 125 — 130. Ječmen: bašid in sremski 63/64 kg 125 — 130; baškl in sremski. pomladni 67/68 kg 150 — 160. Koruza: baška, banatska 75 — 76; baska* ok. Sombor 77—78; sremska 76—77; srera,, paril Šid 78 — 80. Moka: baška in banatstar »Oggt. baška in banat >0g< 360 do 380; št. >2 340 - 360: »5< 305 - 315: >6< 255 d* 265; »7< 190 _ 200- >8< 122 50 - 127.50. — Otrobi: baški in sremski 85 — 90. banatsfc£ 80 — 85. Fižol: baški. sremski. beli. bre» vreče 180-185 + Sombor«ka blagovna borza (4L t m<$ Tendenca prijazna. Promet: 27 vagonom Rž: baška 156—150. Oves: baški, sremski, slavonski 125 — 150. Ječmen: baški in sremski. spomladni. 67/68 kg 150 <1® 160. Koruza: baška 74—76; za marc-maj 80 do 82. Moka: baška >0< in >0gg< 360—380j »2« 340 - 360: >5* 305 - 315; j6< 255 do 265: >7« 190 - 200: >8« 122.50 — 127.50. Otrobi: baški »i - 90 + Budimpeštanska terminska borza (% t. m.) Tendenca čvrstejša. Promet miren. Pšenica: za marc 12.06 — 12.0S, za maj 13.06 — 13.08; rž: za marc 14.60 — 14.65^ za maj 15.30 — 15.33; koruza: za maj 14.96 do 15. rebanje drž. razr. loterije V. razred. dne 3. marca so biB izžrebani naslednji dobitki: Din 40.000 št. 67.195. Din 30.000.— št. 18.885, 55.336, 66.072, 26.309. Din 20.000 št. 16.433, 71.857. Din 10.000 977, 43.947, 87.899, 93.625, 1.530, 82.058, 91.839, 93.194, 9L972. Din 8.000 št. 10.345, 19.536, 30.027, 50.687, 56.666, 77.893, 64.515, 35.331, 61.018, 81.133. 91.999. 94.012, 49.330. Din 6.000 št. 1.033, 8.566, 24.263, 26.195, 34.917, 47.984, 49.374, 68.213, 60.832, 66.674, 93.703. 94.188, 92.658, 96.673, 85.076. Din 5.000 št. 3.981, 18.193, 27.357, 91.267, 95.056. Dne 4. marca t. I. so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 40.000 Din srečka štev. 11.432, » 25.922, » 15.337, » 12.464, 14.427, 23.434, 23.461, 25.361, 27.370, 33.231, 34.196, 34.538, 49.465, 54.789, 59.611, 67.260, 71.993, 72.023, 75.981, 97.414, » 20.688, 24.579, 26.069, 99.364, » 4.806, 7.749, 9.530, 17.459, 20.645, 27.591, 30.992, 55.612. 61.494, 73.802, 73.126, 82.333, 90.431, 2.794. 6.129. 27.184. 50.925. 80.911, 10.620, 19.982, 19.903, 24.828, 25.271, 31.662, 33.512, 39.271. 41.103, 41.676, 52.255, 55.373, 67.597, 70.126, 91.994. Za točnost številk zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo, žrebanje se bo vršilo vsak dan do 25. marca. Manjše dobitke bomo vedno objavljali naknadno. Onim, ki so bile srečke izžrebane za manjše dobitke, bomo na željo srečke zamenjali za ne-izžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke, to pa Ie, dokler bo kaj neizžrebanih srečk, ki jih je prav malo, na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o. z.f Ljubljana, Sv. Petra e. 19 30.000 20.000 10.000 8.000 6.000 5.000 3.000 » » » » » » » srečke » > > KULTURNI PREGLED Goethe i. Evo nas v marcu, me^cu. Iri ima dnn 22. rdeče obrobljen: to si je ves zapadni kulturni sve. zaznamoval stoletnico smrti J. W. Goethea. že dolgo bobnijo po Evropi jubilejne ouverture. Nemci so v zadnjih mesecih čez mero pomnožili že dovolj obilno in do malega nepregledno književnost o Goetheju. V nekem šaljivem listu je izšla ©ndan dovtipna il-stracija h Goethejevemu mesecu: z vseh hiš vpije napisi »Goethe*, vsi ljudje nosijo pod pazduho '"jiffe o Goetheju, vsi radijski zvočniki in gramofoni tulijo o njem. .V tem okolju je zares revolucijonarec oni mož. ki ironično dviga kvišku knjigo z vidnim napisom »Schiller«. Jubilejna manija je pri Nemcih hudo razvita; morda je to znak, da nimajo nič preveč zares velikih mož a;: vr~j ne zadostnega ' 'a za n;-; zato je treba ob vsaki koledarski priliki močno tolči na boben. V resnici je današnja, v nacijonalizmu in komunizmu že močno razklana Nemčija, zašla zaradi Goetheja v pikantno zadrego. Ali ima kak pomen čaščenje imena, ki je zgolj duhovni simbol? že lani je >Die lite-rarische Welt« priredila o tem anketo: nekateri resni glasovi so označili O^etheje-ve proslave za odvisni luk^iz. Današnji Nemčiji se godi kakor brezvercu, ki pride v domačo kmečko hišo in vsi gledajo, ali se bo ž njimi vred prekrižal pred jedjo. Dobro, bodi; tudi najbolj negoethejevska Nemčija se danes križa v znamenju jubileja, toda zaradi tega se : 3 bo izpremenil niti za las nacijonalizem Hitlerja ali Hin-denburga. Časovni problemi so izven Goetheja, so v marsičem zoper ^theja; kaj ima ta vedri Olimpijec povedati dobi, ki gre skozi pekel soeijalno-ekonomskih borb v družbeno čistilišče ali nemara eelo v bodoči paradiž? Je li lahko Goethe tovariš Iia tej pošastni poti, kakor Vergilij Danteju ? In vendar so Goethejeve proslave na dnevnem redu. Ni mogoče reči, da je ž njimi nemška kulturna propaganda podtaknila svojega trojanskega konja; videti je, da je Goethejevo ime danes že tako ivropsko, da ne odgovarja več za sodobno politično krizo nemškega naroda. Da, v tem je nekaj: Goethe, vtelešen tip antičnega racijonalista v Periklejevi dobi nemške kulture, v dobi procvita poezije, glasbe in idealistične filozofije. je Evropec, cdtn prvih državljanov še nevidne, nerealne Panevrope. V tem je smisel njegovih proslav in — nemške zadrege. Hudo je, če mora imperijalističen narod smatrati za največjega svoje krvi moža, ki iz njega ne moreš ustvariti priganjala nacionalističnega imperijalizma. Goethe je Nemec in Evropec: v tem je smisel, ki bi uiegnil vendarle kaj dati tudi našemu času. Goethe je oboževalec razuma. Racijonalizirati tudi narodnostne in politične strasti — evo goethejevskega ideala, ki je današnji Nemčiji un ne samo Nemčiji) potreben v enaki meri kot leta štirinajstega. Goetheja bodo v prihodnjih dneh slavili v boljševiški Moskvi, čeprav je z njenega zornega kota reakcijonaren gospod. Pariz se posebno slovesno pripravlja na Goethejevo slavje, to je tem bolj razveseljivo, ker ima Pariz p>av v te*, čarih najmanj povoda, da se navdušuje za nemško ultu^o. Ni nezanimivo, da vodilni list francoskih književn---v in drugih intelektualcev, pariške >Les Nouvelles Litteraires organizira goethejevsko romanje v Nemčijo. Med tem ko je vsa Nemčija v usodnem boju zaradi nekih odtenkov v nacijonalizmu Hinaenburga ;n Hitlerja, ko se tudi v um-stvenem življenju ustvorjp^o ločene fronte po sistemu kavern, sc pripravlja za pot v Nemčijo skupina uglednih francoskih intelektualcev. Goethe bi zares lahko združil oba bregova Rena v kulturno simbiozo, ki o nji sanja Romain Rotland. Goethe je geslo za novo sožitje obeh narodov, toda ■— kje je Goethe ^nnes : Kje je in _aj je? ^ethejeva Nemčija še živi. Okrog Tho-masa in Heinrielia Manna je. okrog revije 3-Die neue Rundschau okrog tednika »Die literarisehe Welt« in št kje. j/oda — kaka široki so ti krogi? Koliko ljudi zajemajo? Kam segajo obodi njihovega vpliva? Nemški problem (in nc samo nemški! je danes problem vodstva. Kdo pa dejansko vodi Nemce in kdo jih bo vodil jutri? Ne ljudje, ki razmišljajo o nemški usodi v svetli osamljenosti svojih literarnih delavnic, kakor bi hotel lucidni Štefan Zvveig, marveč ljudje, ki udarjajo na veliki boben imperijalizma. Kultura in politika? Da, toda kultura intelek^ualizma je samo rešilni čoln na valovih vznemirjenega političnega morja. Lahko reši zgolj nekatere, lahko pa tudi vse potopi. Nemški narod ne kaže zadostnega smisla za lepe privide Goetheje-via nssledriKOV, zato pa ima presenetljiv, vprav dedni čut za vizij 'jemovskih pan-germanov. Povratek h Goetheju? Ah, da, toda kje je ta daijna, sončna obala, tako olimpsko vzvišena in tako sanjsko čarobna T Ce niso potoki krvi prepričali, kaj naj za-ležejo zgovorni »pozivi k razumu« Thoma-sa Manna ali zgolj papirnata goethejevska literatv-r ' V današnj-m političnem svetu morda zahaja razum, ta Goethejev kritični, čuvstve-bo presojni razum, in globin človeštvi puhtijo mračne megle st- ^ti -'n mržnje. Puhtele so pred svetovno vojno. Dvanrat hujše, če se pojavljajo iznova. »L' Evrope est, par excellence, la terre des cataclvs-mes guerriers", je dejal Georges Sorel. Kaj je nad to vulkansko zem'-o lik Goethejev? Mar pene, ki prihajajo Adolfu 1 na usta, ko govori o Franciji, ne ilustrirajo nazorneje naše usodno leto dva in tridereto? B. Borko. Gerhart Hauptmann, ki je pravkar nastopil predavateljsko turnejo po Ameriki, piše \"e!ik epos v verzih, ki ho obravnaval odnos današnjega človeka nasproti sedanji >dobi strojev«. Masaryk m sodobna češkoslovaška miselnost Profesor brnske univerze Josef Tvrdy je lani napisal kritično studijo »O sodobni češkoslovaški filozofiji«, ki jo je v prevodu izdal tudi mouroslovri seminar filozofske fakultete v Skoplju. Ce zpravo samo prelistaš, nehote opaziš, da je natisnjeno na vsaki strani vsaj enkrat Masarykovo ime. Vendar ni to nikak podroben pretres njegovega sistema, temveč samo izčrpen in pregleden poizkus, podati razvoj filozofskih smeri v zadnjih letih. Ta študija je obenem prepričevalen dokaz, kako globoko jc segel Masarvk v sodobno kulturno življenje svojega naroda. Njegova zasluga je, da ima danes češkoslovaška filozofija svojstveno samostojen značaj z jasnimi smernicami. Masarvkova miselna zgradba je tako mogočna, da mora nehote zadeti vanjo vsak, ki se danes bavi s filozofijo, pa najsi jo potem prizna ali ne. Razvojna osnova češkoslovaškega mo-droslovja je romantični idealizem ki je rodil sentimentalni patriotizem in bil vedno trdna obramba pron tujim vplivom. Kmalu je začela prodirati modema pozitivistič-na znanost tudi v češkoslovaško filozofijo. 2e preje je ustvaril Miroslav Tyrš realistični ideal Sokola na temeljih razvojne teorije, ki ne poudarja toliko duhovne moči naroda, temveč mu je telesna moč osnova kulture, šele s Masarykom je res prišel v narodno življenje realizem in pozitivizem moderne znanosti. Seveda se je moral boriti z romantičnim domorodnim navdušenjem, zlasti ko je znanstveno pokazal nepristnost kraljedvorskega in zelenogorske-ga rokopisa. Narod mu je sicer visok ideal, vendar se ne smeš v njegovem interesu lagati, marveč se moraš podrediti kulturnemu idealu resnice. Masaryk ni ozkosrčen pozitivist; vedno je bil toliko kritičen, da je priznal velik vpliv iracionalnih einite-ljev, zlasti umetnosti in vere. V svojem modrosiovnei*. sistemu je spojil objektivno znanstveno in osebno življenjsko resnico. Knjiga spominov Svetovna revolucija« (1925) nam podaja strnjeno vso njegovo realistično filozofijo. Mar~ryka ne mučijo težka metafizična vprašanja; v tem ozira ga popolnoma zadovolji njegova reiigiozno čuvstvena usmerjenost, ki je zakoreuirje-na v teističnem nazoru in priznavanju večnosti. Vobče smatra Masarvk za značilno potezo svojega naroda njegov religiozni značaj, ki se je izkristaliziral v husitskih bojih. Versko čuvstvo mu je silna obramba proti slabostim modernega človeka (ner-voznost, nagnenje k samomoru). Tu ima svoje korenine tudi njegov človečanski ideal, ki naj bi postal podloga demokracije in narodne samostojnosti. Ni to pasivni humanizem, kakor ga je oznanjal Tolstoj, temveč ideal, za katerega bi se morali boriti tudi z orožjem, če bi bilo treba. Vsak posameznik je nosilec odgovornosti in ne more izginiti v kolektivu (primerjaj Ve-brovo teorijo osebnosti). Vojna in revolucija sta lahko samo sredstvi, za kateri so voditelji moralno odgovorni. Masaryk ne pojmuje revolucije v Leninovem smislu, pa tudi v Gandijevem bojkotu vidi samo neiskrenost. Njegov humanistični ideal naj bi bil temelj slovanske kulturne vzajem-; nosti. ! Masarvkova življenjska filozofija je imela i mogočen odmev v vsem sodobnem kultur-i nem življenju, zlasti pa je vsestransko vpli-j vala na razvoj najnovejše češkoslovaške ; filozofske miselnosti. Idejno je Masaryku j blizu Fr. Krejči, pri katerem pa je pozitivizem zelo močno poudarjen in zveni mno-j go bolj dogmatično kakor pri Masarvkn. i Zato pa je njegova filozofija dosti bolj si-I stematična ter ima vzporedno in vzajemno i z Masarykovo mnogo pristašev. Realistič-no-pozitivistična šola je najmočnejša. Vsak j mislec se sicer razvije samostojno, vse pa j veže znanstvena resnost, važnost nacionai-! nega problema in humanistična etika. Na ; teh temeljih je gradil svojo politično dejavnost in miselnost zunanji minister Edvard Beneš. Masarykov idejni sorodnik je sociolog In. Arn. Blaha. ki je mnogo pisal o Masaryku (tudi v francoščini). Prav tako docent E. Chalupny, ki je močno vplival tudi na sodobno češkoslovaško književnost. Tudi J. Tvrdy je učenec Masarykove šole. Masarykov in Krejčijev realizem sta usmerjala tudi razvoj znanosti o religiji, dalje razvoj etike, estetike, literarne kritike, pedagogike in socijologije. T3ko je postala ta smer nekak temelj sodobne in bodoče narodne filozofije. Največji idejni in tudi politični Masary-kov nasprotnik je idealistično usmerjeni F. Mareš, ki je zastopnik konservativnega romantičnega patriotizma. Masaryk je takoj kritično obsodil nejasni in včasih naravnost mistični značaj njegove filozofije. Zato je razumljivo, če mu je Mareš zameril celo znanstveno borbo proti rokopisu. Problem resnice in njenega razmerja do življenja je glavni problem sodobne češkoslovaške filozofije. Boj za resnico je bil že Husov življenjski smoter in je prepojil tudi Masaryka, filozofa in osvoboditelja, ki je s svojim življenjem in naukom svetel vzor v kulturnem in političnem življenju Cebo-slovakov in Slovanov. Franc Bajd. (Urednik kulturne rubrike je naprosil mladega češkega književnika g. Rajmunda Habrino v Brnu, da napiše za * Jutro« pregled tamošnjsga delovanja za kulturno zbli-žunje z Jugosloveni. Brno ie namreč v tem p.avcu prekosilo vsa ostala češka mesta. G. Habrina se je odzvai z naslednjim pismom našemu uredniku.) Dragi gospod urednik, ko vam začenjam pisati o tem, koliko so jugoslovenske prvine soudeležene pri ustvarjanju fiziognomije kulturnega življenja v Brnu, opažam, da sem postavljen pred bolj zamotano vprašanje, kakor se človeku vidi v prvem trenutku. Zakaj omenjene prvine se včlenjajo v naše življenje delno po vplivu tukajšnjih združenih jugoslovenski akademikov, delno po zaslugi Lige, naposled pa tudi po stremi j nju naše lastne iculturne družbe in njenih organov. Mislim, da mi ne boste zamerili, če si poenosta"im nalogo in Vam povem o vsr.Kem izmed oikajšnjih jt-goslovenskih elementov posebej in sicer tako, da se najprej ustavim pred enim samim kulturnim področjem, nato pa, če boste hoteli, napišem še o drug i. Ali Vas zanima, kako je jugoslovenska dramatika zastopana v letošnjem repertoarju Deželnega gledališča v Brnu? Krnsko gledali." je vedno zadosti upoštevalo slovansKO dramatiko; lah ko pa rečem, da si je letos izvolilo iz jugoslovenske produkcije izbiro, ki po svojm zastopnikih — Krleži in Cankarju — karakterizira osnovno stremljenje slovanske duše, njeno potrebo po veri ali po nadomestitvi vere z globoko etičnostjo. Baš v Miroslavu Krleži je skrit prodiren moralni kriticizem, ki se dviga preko samovšečnega artizma in s sredstvi velike literarne kulture zasleduje svoj etični smoter. Prav tako v Ivanu Cankarju, ki je v svoji strasti neutešJ.|j,v pred-stavitelj slovanske etične žeje. V njegovi dramatiki se skriva globok spor med dušo, ki hrepern kv .u in natenjalističnim blatom, ki se je sramežljiva oblek' v plašč javne morali™. S i.o svojsko slovansko lastnostjo bor'- "rleža in Car kar na brnskem odru znatno ^-Kumentirala našo skupno, občno siovanc o obeležje. Toda, naj že preidem od •■'"li - dejstvom. Bilo je sredi decembr: , k deželno gledališče v Brnu prv.č uprizorilo Krležino objektivno, skoraj biološko analizo socijo-loškega okolja zagre^-e družbe, » oda se v »Roz. Aventina« št 23. bavi z odnosotn mod umetnostjo in znanostjo. Med drugim pravi: »Nemara se Lli/.a čas. ko bo postalo pravilo, da naj se združuje z znanstvenim delom literarna umetnost; ko bo celo obsojeno to, kar so nekoč smatrali za znak m stalno lastnost znanosti, da bi namreč '-»ila razumljiva samo strokovnjaku, laiiku pa sploh neumljiva. Bii.a se doba, ko bodo tudi od umetnosti zahtevali, da mora vedeti ne samo kako, marveč tudi kaj ima povedati.« »Da bi preprečil nesporazumi jen je, naj navedem primer: Nedavno je pri nas s'a-vil triumf gledališki komad_ ki je v bistvu zdmmatiziran nesmisel, vsebujoč poleg ničvredne pikanterije šund - romanov sentimentalne izlive, ki nas spominjajo »Garten-laube« iz devetdesetih let. In vendar so resni ijudje trdili, da je to umetnost, ker je »-imenitno postavljeno na oder.« Pisec ni vedel, kaj naj nam pove, toda znal je. kako naj pove. Pravim: ta tip umetnosti mora izginiti, ker sc bo znhtevalo čedalje bolj tudi od umetnika notranje bogastvo in resnica. Ne gre za to, da bi nekunu krogu ljudi preganjali do'g čas. Kdor čita ali posluša, mora biti vsaj nekoliko duševno oboaačen. Kdo utegne poslušati nesmisle? In kdo z druge strani utegne modrost, ki bi se dala obvladati v enem tednu, luščiti iz lupin cele tri mesece, samo zaradi tega, ker pisec noče ali ne zna pisati s človeško besedo.-«- »Ostane pionirska umetnost, ki si m^a šele i/krčiti pota k splošnemu umevanju, ker je poklicana voditi, ne pa capljati za odre-venelim okusom današnjega dne. Ostane tudi znanost, ki je za sedaj nedostopna in stroga .znanost, ko iš?e nove stopnje spoznanja .Toda pojaviti in rarmahniti se mora tudi znanost, ki bo — odprla na stežaj dvorane spoznanja in zavrgla odvisno bojazen pontifikalnih učenjakov in avigurjev. Priti mora znanost, ki bo skušala skozi vrata lepote vpeljati resnico v človeške glave in srca. Pionirji so j6itev, ki bo 13. marca stala pred nemškimi vo-Hci. Vsa Evropa .ves svet upira oči v Nemčijo in čaka njene odločitve. Posle-d tem *neomikanim tolpam« prinašali civilizacijo, so brezvestno uničili zaklad, ki ga ni meči nadomestiti z ničemer na svetu. To je tragična slika, ki kaže, ko.Tr lahko pade narod, čigar kulturo je nekoč občudoval ves svet, kadar se ga poloti pohlep po tvji zemlji. Ko so med svetovno vojno Nemci uničili bogato in krasno knjižnico v Love-nu, je ves svet osuplo protestiral zoper to dejanje; bržčas so se takrat tudi Japonci pridružili drugim narodom in protestirali. A demes? Japonci ne postopajo nič drugače. Glej, ta primer kaže, da je sta civilizacija na vzhodu prav tako lažnjiva kakor je na zahodu! Jaroslav Durveh, se Je odpovedal literaturi. Slovenci bomo kmalu dobili v pr~vo-c'j dva spisa enega največjih sodobnih čeških pisateljev. Jarcslava Durycba. (»Sed-mikraska« in >Blcudeni«). Njegov pred leti izišli roman »Blodnja« je kritika označila za največji književni dogodek v novejši dobi na Češkem. V zadnjem zvezku »Akordov« pa je Durveh priobčil značilno izjavo. V nji pravi, da se trajno odpoveduje nadaljnji leposlovni tvorbi, ker se namerava ves posvetiti verski literaturi. (Du-rych, ki je no poklicu vojaški zdravnik, je pisateli 1 MJkega svetovnega nazora). Svoj sklep utemeljuje s tem. da je občutil, kako mu peša nmetniško-tvorna sila, kako se kot pesnik stara. Svoje pešanje je bil občutil že tedaj, ko je dovrševal »Bloude-ni«, pri zadnjem romanu »Pani Anežka Berkovft« pa se je ta občutek še stopnjeval. Durveh odločno zanikuie, da bi pri tem šlo za živčno izčrpanost ali trenutno ne-razpe^^nost. Pravi ds, da se strinja s kril— ki so opazi" gibke strani njegovih zadnjih spisov in se zaradi tega umika. Ta Durychov preokret v cerkveno homiletiko ln shola-otično modroelovje ni preveč presenetil, ker se je Durych že ne^aj časa vidno nagibal v misticizem. Svoji izpovedi in odpovedi, s katero si je bil nasipal pepel na glavo, je dal Durycii značilni naslov; 2 Pust 19o2«. SOBOTNO KRAMLJANJE Lepota Jugoslavije Vsak narod onira svoj čuvstveni odnos do domovine tudi na nje estetsko doživetje. Skepna enoličnost Rusije je s si-o-jim otožnim videzom priklenila ruskega človeka z enako silo na se kako^ Francoza slikoviti mozaik Francije, te »podobe krajinske ubranosti«. l'si s*nri nar'«Ji go/e »estetski zemljepist, kakor neknteri pozivajo nauk o lepoti domovine. Znana je prefinienost, ki so jo v tem dosegli Nemci in M.idžari. Umljivo je, da imata na tem področju likovna umetnost in poezija posebno rahločutno vlogo. So trenutki, ko člo\'ek obupa nad vsem, kar je v pojmu domoljubja človeškega; naveličaš se ljudi in večnih boje\\ idej, ki jih stvarnost tolikokrat oblati, upov, ki se tako često izpreminjajo v razočaranja. Še vedno nisi izgubil domovine. Ostaja ti njen fizični lik, njena svojska lepota. ki jo občutiš osvežujoče bridko kako* zdravilni sok planinskih trav. Spomniš se verzov Lermcmtova: »Ljubiu otčiznu ja, no stranno/u Ijubovju«r, in jo ljubiš, očet-njavo s prav tako »čudno ljubeznijo Naravno je, da vsakdo pojmuje domovino kot fizično telo le skozi sliko svojega rojstnega kraja, s\x>je ožje domačije. Šele smotrna šolska vzgoja in poto\~anje mu razširi »vidik domovine« na vse ozemlje, ki ga lahko zaobseže ta stari, antični pojem. »Estetski zemljepis« Jugoslavije /e te vedno v primitivnih začetkih. V časi se čudiš, kako pri nas tn'ajajo domeninsko vzgojo. Ne mislim šol. ki jim tudi nedo-, staja lepih, izbranih in dobro reproduci-ranih krajinskih slik. Mislim predvsem ono, kar ta ali oni stori za patriotsko vzgojo odraslih. Kako malo okusa je vča-si treba za takšno delo, kako borna }e fantazija, ki nam jo razode\~a Icakšnm knjiga, film ali slikovnica te vrste, s kakšnim primitivizmom je vse to narejeno? Na mesto, da te dvigne kvišku, te potisni '< tlom in zopet šepečeš Le r mori t ovij e-ve verze o svoji ljubezni do domovine? »Ljubju otčiznu ja, no sirannojvt Ijo-bovju . . ♦ Lem>fo Jugoslavije nam odkri^k) ttrf- ci. Ves združeni narod ni mogel z zcdin peni mi močmi izdati Ink o dobre in primeroma cenene kn i'ge o lepi Jugtrslavi ji, kakor jo je nedavno izdala ^renobelska založba R. Arthaud v zbirki »I~ barstva. reki. ki se zlivata na ravnici, slavonski hrasti. Potem te pisec poveae v Beograd in ti pokaže iz daljave goro Ava-lo, ki odpira vidike v Šumadijo. v Kara-djordjevo Topolo. Potem si ogledal svet ob Duncvi. spoznaš tipične hiše v Pirotn in Negotinu. pastirja na paši, studenec r bruno m idilično sedeliko kmečkih deklet in mladeničev. Krasni so moiivi iz. Južne Srbi ie: interieri n jenih starih cerkvS, posnetki monastirov in mole j. Vcčstoletna zgodovina in otožna, a vendar vablfiv/t priroda kažeta bližino levantske kulturne in prirodne sfere, daljni dih Egejskega moria. Samostan Studenica. Rumeno Ku-manovsko polje ob žetvi. Fantastična slika Markovega gradu, gledana iz zraka. Pogled na Kaimakčolan, poezija Ohridskeg* jezera, melanholična. th. Bistrici sani ter avtobus; za smučarje pa je najbolj prikladna krasna smučarska put čez Ž-lan. Takoj za mostom pri Mencingerju se zavije na levo v grič, odkoder imamo po lepem valovitem terenu lepo smuko do skakalnice, ki je oddaljena od Bistrice tričetrt ure. Posebno .prikladno za smučf«rje za č e tn i k e! T Beli: N. N. Kgl, De2 (2 figuri). Črni: dr. Lasker Ka7, Dc6 (2 figuri). Seveda je videl, da je igra neizprosno Službeno iz LNP (S seje p. o. dne 2. marca 1932.) Navzoči gg.: Stanko, rav. šetina, Novak, Accetto, Grošelj, Zupr.nc, Berdajs, šetina, Kovač, Petrič. Določitev prvenstvenih tekem v nedeljo 6. marcii. Ljubljana: Igrišče SK Ilirije ob 15.45 pod-savezna ligina tekma SK Ilirija : SK Athle-tik, Celje. Dovoli se predtekma ob 14. SK Ilirija 33. : TSK Slovan. Službujoči odbornik g. Buljevič, nadzor nad blagajno g. rav. šetina. SK Ilirija mora postaviti enega blagajnika , dva stranska sodnika in osem vestnih rediteljev. Nastop službe pol ure pred pričetkom prve tekme. Maribor: Igrišče I. SSK Maribora ob 14. podsavezna ligina tekma I. SSK Maribor : SK Svoboda, Ljubljana. Službujoči odbornik g. Fischer. Trbovlje: Igrišče SK Trbovlje ob 15: SK Dobrna : K Zagorje, prvenstvena tekma. Službujočega odbornika določi MO. Preda se u. o. SK Svoboda, Ljubljana, ker ni oddala postave moštva pri tekmi SK Ilirija : SK Svoboda, odigrani 7. II. Vzame se na znauje zapisnik MO Maribor od 15. febr. Verificirajo se s pravom nastopa dne 12. marca 1932 za SK Svoboda, Ljubljana: Košmrl Milko, za K Trbovlje. Trbovlje: Iz-lakar Janez, Lunder Dušan, Medvešek Milan, Kuhar Alojz. S pravom nastopa dne 12. marca 1932 za mednarodne, dne 2. junija 1932 za prijateljske in dne 2. septembra 193? za prvenstvene tekme se verificirajo za SK Svoboda, Ljubljana: Smrekar Ludovik, Smerkolj Slavko, za SK železničar, Maribor: Gori-čan Edvard, Frangeš Anton (za zadnje dva se poziva SK Rapid, Maribor, da pošlje legitimacije do 9. marca t. 1.) Vzame se na znanje izjava igralca Glu-šiča Kamila, da preklicuje svojo prijavo za ŽSK Hermes, Ljubljana, in da ostane še nadalje član SK Ilirije, Ljubljana. Iz seznama verificiranih igralcev se črta: Kovač Maks (SK Dobrna, Trbovlje). — Tajnik n. (Nadaljevanje s seje u. o. od 2. marca t. 1.) Pozivajo se poslednjič pod pretnjo suspenza, da zadoste pozivu JNS, objavljenega v službenih objavah LNP v »Jutru« od 17. II. 1932, naslednji klubi: Ilirija, Svoboda, Slovan, Jadran, Grafika, Sparta in Reka (vsi v Ljubljani), Svoboda Vič, Svoboda v Mariboru, šoštanj, Celje, Olimp, Amater v Trbovljah, Hrastnik, Rudar (Hrastnik), Zagorje in Domžale. Podatke poslati LNP za JNS najkasneje do 8. III. Na mesto odstopivšega odbornika gosp. šušter Ivana v Mo Trbovlje se kooptira g. Franc Lorber. — Sporoča se Mo Trbovlje k točki 4. sejnega zapisnika od 29. H. t. 1., da je treba za pravila in pravilnike JNS vposlati denar vnaprej (izvod po 10 Din). — Svobodi Maribor se sporoča na dopis od 27. H. t. 1., da je LNP že dvakrat poslal tozadevno pojasnilo. — Na znanje se vzame dopis Dobrne od 3. H. t. L, v katerem prijavlja nov odbor (predsednik g. Bevc Tone, tajnik g. Knez Franjo). — Na znanje se vzame dopis PSŠK (Pustakovec) št. 4 od 24. II. t. 1., in dopis št. 5 od 24. II. t. 1., v katerem prijavlja nov odbor (preds. g. dr Meznarič Stjepan, tajnik g. Mesarič Mijo). — Vzameta se na znanje dopisa Br. 154 in 144 od 20. in 19. II. t. 1. ZNP. Opozarjata se CSK (Cakovec) in FSŠK (Pustakovec), da sta do končane poletne prvenstvene sezone 1032 še podrejena v vsakem pogledu ZNP (Zagreb). — Na znanje se vzame dopis CSK (čakovec) od 24. n. t. 1., v katerem prijavlja nov odbor (predsednik g. dr. Franetovič Jerko, tajnik I. Zigič Milan). — SK Disk, Domžale, se bo na dopisa štev. 7 in 8 od 14. II. t. I. pismeno odgovorilo. — Na znanje se vzame dopis SSK Celje od 6. II. t. 1., v katerem prijavlja nov odbor (predsednik dr. Reber-nik J., tajnik g. Tome M.). Sporoča se klubom, da je SK Garbamia (Krakov-Poljska) pripravljena odigrati dve tekmi v dneh 20. iu 21. VIII. ali 14. in 15. VIII. t. 1. za 600 doiarjev. Klubi, ki bi želeli povabiti imenovani klub na gostovanje, naj to javijo LNP do najkasneje 12. III. t. 1. Na znanje se vzameta dopisa Slovana od 22. II. t. 1. in Jadrana od 17. II. t. 1. štev. 3-32. LNP opozarja klube, ki žele, da se njih občnih zborov udeleži LNP po svojem zastopniku, da to izrecno pismeno sporoče LNP. — Na dopisa St. F. V., Graz, od 8. in 14. n. t. 1. bo LNP pismeno odgovoril, enako na dopis KFV, Celovec, št. 47 od 18. febr. t. 1. — Na dopis SSK Celje v zadevi kooptacije v Mo Celje bo LNP pismeno odgovoril. — Pozivajo se klubi, ki imajo svoja igrišča, da pošljejo LNP preko Mo: 1. skico igrišča, 2. navedbo dimenzij igrišča, 3. kratek opis lege in terena igrašča ter če so goli opremljeni z mrežo, 4. kdaj je bilo igrišče in po kom verificirano, in 5. koliko je na igrišču nekritih, kritih, tri-bunskih in ložnih sedežev ter 6. če je igrišče ograjeno. Proti načinu spremembe sklepov redne gl. skupščine JNS v Beogradu z dne 20. dec. 1931, objavljenih v služb, objavah JNS v »Sportisti« z dne IS. II. t. 1., se vloži priZiv načelnega, značaja. Daje se na znanje klubom odredba JNS, objavljena v služb, objavah JNS v »Spor-tisti« z dne 25. II. t. 1.: 1. Vsi sav. sodniki morajo najvestneje na igrišču postopati po določilih pravil nogin. igre in najenergič-neje preprečevati surovo igro. 2. Vsak sav. sodnik mora v svojem referatu detaljno obrazložiti vsako kršitev pravil nogometne igre in dejanja, ki škodujejo splošnemu ugledu športa. 3. Vsak pods. ali sav. delegat (služb, odbornik) mora v svojem poročilu detaljno opisati vsako kršitev pravil nogom. igre kakor tudi event. izgrede. Mariborski medkiubski odbor LNP (službeno). 6. t. m. bodo naslednje tekme: Na igrišču Rapida ob 9. mednarodna tekma mladin GAK (Gradec) : Rapid, ob 10.30 prijateljska tekma železničar I. : F^apid I.; na igrišču Maribora ob 10. prijateljska tekma Maribor rezerva : Svoboda rezerva; ob 13.15 prijateljska tekma Svoboda mladina : Maribor mladina, ob 14.30 prvenstvena tekma Svoboda (Ljubljana) : Maribor. Službeni odborniki: na igrišču Rapida g. Amon; na igrišču Maribora dopoldne g. Ko-nič, popoldne g. Knez. Tajnik. Odbcr za deligiranje sodnikov pri MOLNP Maribor (službeno). Nedeljske tekme sodijo GAK (Gradec) mlad. : Rapid mlad. g. Vesna ver; železničar I. : Rapid I. g. Bizjak; Maribor rez. : Svoboda rez. g. Mohorko; Maribor mladina : Svoboda mladina gosp. Klippstatter. Sodnika za prvenstveno tekmo Svoboda (Ljubljana) : Maribor določi LNP. Razpored tekem II. razreda mariborskega okrožja. Medkiubski odbor LNP je na seji 29. II. sporazumno z zastopniki vseh prizadetih klubov določil razpored prvenstvenih tekem II. razreda mariborskega okrožja in sicer: 13. III.: železničar rez. : Maribor rez.; 20. IH.: Mura : Svoboda v Murski Soboti; 28. III.: Mura : železničar rez. v Murski Soboti; 3. IV.: Maribor : Mura v Mariboru; 10. IV:. Rapid : železničar rez.; 17. IV.: železničar rez. : Svoboda; 24. IV.: Svoboda : Maribor rez.; 1. V.: Rapid : Mura v Mariboru; 5. V.: Rapid : Svoboda; 22. V.: SK Rapid : I. SSK Maribor. Opozorilo smučarjem izletnikom na Bloke. Smučarja, ki tr.mmeravajo poletite Bloke, naj prijavijo prihod vedno brzojavno, pismeno ali telefon,ično na Milana Modrica, Novia vas pri Rakeku, s točno navedbo št e viila posetn.ikov. Da sc preprečijo v nadalje nesporazum i jem ja pri neprijavljenih gostih, kakor se je dogodilo 28. II., naj se smučarji točno ozirajo na navodila, ki so tedensko označena v bloških vremenskih poročilih. Sani za prevoz na Bloke so brez>pkčno na razpolago samo prnjavljeniim smučarjem preko Rakeka, odkoder je dohod na Bloke lažji ki sigumejši. Hrana in stanovanje se v prvi vrsti pripravi prijavljenim gostom; ako nas pa obiščejo neprijavljeni gostje, se t: naprošajo, da imajo nekoliko potrpljenja, ker bo v teku pol urice tudi njim preskrb- ALI NIČ NE RAZMIŠLJATE, da iščete zastonj od pomoči proti starostnim pojavom (moška slabost, nervozi-teta, stanje oslabelosti, nespečnost) ? NE IZGUBLJAJTE ČASA, temveč zahtevajte takoj naš prospekt! Višek so dosegla moderna raziskavanja z ugotovitvijo, da so ti bolezenski pojavi posledica nezadostnega delovanja žlez. S poživljenjem delovanja žlez učini LI obnovo vsega organizma, daje možu v zrelejši dobi zopet mladostno meč in omogoči visoko starost brez nadlog. Zastopstvo PELITHE družbe, Beograd, Cika Ljubina al. 7. — Proti vposlatvi 5 Din v znamkah dobite našo v razumljivem slogu spisano obširno znanstveno brošuro. 104a Ijena hrana in primerno stanovanje. Štejem si v dolžnost, da se smučarjem z vsem postreže ne samo z vabiin. temveč z vvem dobrim, kolikor morejo Bloke nuditi; tako se lahko pričakuje agitacija za Bloke med smučarji samimi brez vsakih drugih agitacij škili člankov — Na Blokah je zopet nekoliko snežilo. Snega je 45 cm, temneratura —12. smuka izvrstna. Dohod na Bloke: Odhod iz Ljubljane ob 7.35 do Rakeka, naprej z avtobusom do Bloške Police, gostiilna Ludovik Modic: popoldanska zveza: odhod iz Liublijane ob 14.05 do Rakeka, naprej z avtobusom do Grahovega. gostilna M. Kraje. Na pismeno, telefon.ičmo ali brzojavno naročilo so vsak čas brezplačno sani na Bloška Polici ali Grahovem na razpolago. Smučarji se ponovno naprošajo, da se obračajo zaradi informacij prehrane, stanovanj in vremenskih poročil pismeno, brzojavno ali te'e-fonično direktno na M:!ana Modnca, Nova vas pri Rakeku. — !z Ljubljane voza na Bloke tudi avtobus izpred Češnovaria na Dolenjski cesti. Odhod ob 15., prihod na Bloke ob pol 18. Smučarske slalom tekme za srednješolski prehodni poka! razmisuje SK Fiirm. Tekme se lahko udeleže le diijaki srednjih šol, najmanj 5 dijakov tvori skupino enega zavoda. Oceni se vsakega tekmovalca, vendar pride za nI a cement skumn v po-štev le sfcunna ocena prvih štirih tekmovalcev vsake skupine. Pokal sRazva!ina življenja.« — 20: Plošče. _ 20.45: Pevski koncert ge. Pavle in gdč. Majde Lovšetove. — 21.45: Poročilo dr. V-»-bra. — 22: Poročila. — 22.15: Salonski kvintet BEOGRAD 12.30: Jugoslovenska glasba. — 16: Narodna glasba — 17.30: Jazz. — 20.30: Opera na ploščah. — 21.30: Poročila. _ 22.45: Ciganska godba. — ZAGREB 11.30: Plošče. — 17: Ples. _ 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22: Lahka glasba. — PRAGA 18: Pesmi in dueti._20.45: Spevoigra. — 22.20: Godba za ples. _ BRNO 18: Koncert solistov. — 20: Ves program iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Orkester. — 20.i5: Koncertni večer. — 22.10: Pe^mi. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 9.45: HaTdnov* maša. — 11: Simfoničen koncert — 12.20: Lahka glasba. 13.55: Zborovsko petje. — 15.30: Orkester. _ 17.35: Klavir. — 19.15: Arije in pesmi. — 20: Veseloigra — 22.15: Plesna glasba. _ BERLIN 20: Operni večer. _ 22.30: Ples. — KONIGSBERG 19.20: Zborovsko petje. — 20.10: Operni orkester. — 22.30: Plesna glasba iz Berlina. — MtfHL-ACKER 16.45: Vojaška godba. — 19.15: Harmonika. — 20: Violina in orgle. — 20.50: Poljuden koncertni večer. — 23.25: Lahka in plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 15.45: Madžarske pesmi. — 19.45: Glasbene parodije. — 21.15: Stara glasba. — 22.15: Ciganska godba. — RIM 17: Lahka glasba. — 20.10: Plošče. _ 20.45: Mešan glasbeni pro gram. Ali ste že naročnik o slovenske ilustrovane tedenske revije „2ivlfenje in svet" ? S. O. Fangor; Protekcija Komaj sva se bila površno seznanila, že mi je začel jadikovati: >Neverjetna dežela, ta sovjetska Rusija. Čisto svojevrstna zemlja. Vsak dan se v njej porajajo novi lsžni bogovi in novi sužnji, če ležeš zvečer v posteljo, nikoli ne veš, ali te morda ne čaka drugo jutro kar na lepem smrt«. ^Kaj pa ste doživeli?« sem ga vprašal. »Kakšna krnica se vam je zgodila?« »No, ni se mi baš zgodila krivica. Toda spravili so me že čisto ob pamet. Vso Evropo sem prepotoval, preden sem položil nogo na ruska t!a. Nikjer nisem naletel na take ovire. Povsod je šlo gladko. Tukaj pa, Eog pomagaj, gre vse narobe«. Primaknil je stol bliže in začel pripovedovati : »Veste, prispel sem v poslovnih zadevah. To je samo po sebi docela normalna stvar. Boli me samo to, da ne moreš doseči ničesar, prav ničesar, brez protekci.ie«. »Nu vidite, takšne izkušnje čakajo vsakogar, kdor pride v Rusijo iz drugih krajev. Brez protekcije tu res ničesar ne dosežeš«. »Da se razumeva: Protekcijo sem iskal in jo tudi našel. Ljudje, ki poznajo deželo, razmere in ljudi, so mi dali priporočilna pisma za hudo vplivno osebo. Odpravil sem se na pot. Bil sem preverjen, da pojde vse kakor po loju. Hm, visoka, odlična osebnost! Dovolj bo, da črhne samo besedico, pa bo vse v redu! Posel bo rešen v štiri in dvajsetih urah! sem si dejal. Pripeljem se torej v Moskvo in obiščem znanca. Vprašam ga: kje stanuje gospod komisar Tainta. Kdai sprejema?« Znanec me debelo pogleda in pravi: »Prišli ste prepozno, dragec. O tem komisarju že zdavnaj ni več duha in sluha«. »S tem hočete reči —« »Da se ne bo nikoli več vrnil na svoje mesto«, je odvrnil znanec. »Upokojili so ga. Sicer mu niso vzeli čina, niti dohodkov, ampak v urad ga ne bo nikoli več. Njegov vpliv je uničen«. Pobesil sem glavo in molčal. Znanec pa je nadaljeval: »Vašega komisarja je zrušila liga brezbožnikov. Predsednik te zveze je sedaj prevzel njegovo oblast«. Zaskrbljen sem začel misliti, kaj bi kazalo ukreniti in sem se naposled do- mislil, da moram dobiti zvezo z vrhovnim poglavarjem brezbožniške organizacije. Imel sem srečo. Izvedel sem za njegov naslov in šel k njemu na stanovanje. Pozvonil sem pri vratih. Odprl mi je — stražnik. Kmalu po mojem prihodu je zapustil voditelja brezbožnikov neki mož, po videzu sodeč, odhčnjak nove družbe, kajti za njim so nssli več kevčekov, pred njim pa je kor-.kal komisar politične komisije. Približal sem se nekomu iz njegovega spremstva in vprašal: »če dovolite vprašanje, kam pa odhajate?« »Na kmete,« mi je zadonelo v odgovor. »Ali še ničesar ne veste, vi tepec?« »Prav ničesar,« sem odvrnil. »V Rusiji sem šele novinec. Saj slišite, kako nerodno se mi spakuje jezik pri govorici, čeprav se učim ruščine že leto dni.« Na koncu je moj informator še za-mrmral: »In vsega je kriv ta prokleti starec!« Dva dneva pozneje sem imel v rokah priporočilo za »prokletega starca.« Prišel sem do njegovih vrat in sem moral dolgo zvoniti, preden sem izvedel, kaj in kako je z njim. Hišnik mi je po dolgem čakanju raz- odel, da se je starec odpeljal. Na moje vprašanje, kako dolgo se ne bo vrnil, je skomignil z rameni, češ: »Dokler ne odsedi kazni.« To me je naravnost presunilo. »Kaj, tudi njega so izgnali?« sem vprašal. »Zakaj neki?« »Neka odlična osebnost mu je izpod-maknila stolček, pa je moral iti,« mi je pojasnjeval hišnik. Ta odlična osebnost je bil prijatelj več ljudskih komisarjev. Posrečilo se mi je dobiti zvezo z enim izmed članov politične policije. Ta mi je obljubil, da mi bo omogočil razgovor z referentom, ki je zelo vpliven človek. Referent mu je res prijazno sprejel. Smatral me je namreč za inozemskega somišljenika. Čim pa sem povedal, po kaj sem prav za prav prišel, se mu je zmračil obraz. Toplo mi je stisnil roko, rekoč: »Na žalost vam ne morem pomagati. Pred dobro uro sva se bila sprla z mojim predstojnikom.« Poslovil sem se tudi od njega. Ljudje so mi povedali, da je referenta izpodnesel neki radikalnejši mož. Zdaj sem se napotil naravnost k niemu. Ta pot je bila nekoliko težka. Moral sem se namreč poprej seznaniti z gospo Kvasinsko, pri kateri so se shajali in-tendanti, dobavitelji, častniki, plesalke, kvartopirci in slični tipi. V ta krožek je stalno zahajal radikalni referent. Izposloval sem si potni list za 300 čer-voncev. Gospa Kvasinska me je sprejela in pri njej sem se sestal z referentom. Povedal sem mu, za kaj gre. Ko je imel jasno sliko, kaj bi rad, me je povabil naslednjega dne ob dveh popoldne v svoje stanovanje. Bil sem točen, toda njega nisem našel doma. Vprašal sem služkinjo, kje je gospod referent. Povedala mi je, da so ga zaprli. »Zakaj?« sem vprašal osupel. »Z intendantom sta sklepala neke umazane kupčije, pa so hlastnili po njem,« je dejala. »In zdaj?« sem vprašal obupanca, »kaj kanite zdaj? Ali je vaših protek-cij konec?« »Ne, nikakor ne!« je ogorčeno zavpiL »Imnm še nekaj pisem na vplivne osebnosti, ampak odkrito povedano, minila me je volja, da bi jih iskal. Saj vem, kako se iztečejo vsa takšna posredovanja. Povedo mi, da je dotičnik. ki gra iščem, zaprt ali pa brez vpliva. Tako je, vidite v Rusiji z vsemi odličniki« Iz življenja in sveta Brezposelni čakajo na podpore Ogromen naval na urad, ki deli podpore berlinskim brezposelnim t NeukSllnn irez smrti nI življenja <*e bi smrt neprestano ne uničevala življenja v naravi in če bi bitja, bodisi človeška, živalska ali rastlinska imela možnost večnega življenja, bi bilo to marsikomu sicer prav prijetna zavest, ki pa ne bi trajala dolgo časa. Večno življenje na zemlji bi se zrušilo že ob prvern banalnem dejstvu, ki bi sledilo iz njega: ob pomanjkanju prostora Bitja bi se med seboj enostavno zmečkala. Ne bi bilo niti potrebno, da bi število ljudi naraslo do katastrofalne višine, še veliko prej bi se zadušili od preobilice malih organizmov, ki se množijo v takšni meri, da si tega niti predstavljati ne moremo. če bi iz vsakega rastlinskih semen vzkll» Erotikon.< Bioskop, ki je predvajal trak, je delal zanj takšno reklamo, da so bile vstopnice za premiero popolnoma razprodane. Med predstavo pa je prišle do strašnih nemirov med občinstvom. Ljudje so začeli razgrajati ln razbijati sedeže ter so zahtevali vstopnino nazaj, češ, da jih je reklama prevarila. ker je film povsem dostojno delo ... NAJVEČJA SRAMOTA ZA ČLOVEŠTVO so in ostanejo poleg čarovniških VAMPIRSKI PROCESI ki jih ne morejo zbrisati vsa bodoča tisočletja. Vera t vampirje spada med najstrahovitejše in najostudnejše izrodke človeške domišljije* KAJ JE VAMPIR? Franeois Pietri je prevzel v Tardieujevem ministrstvu port-felj narodne obrambe Vampir je mrlič, ki ne razpade v grobu, ki nima miru, zapušča zato svoje zadnje bivališče, straši in muči ljudi in živali ter živi od njihove krvi. Vse to morete čitati izpod strokovnjaškega peresa t Hustrovani seriji člankov, ki izhajajo v tedenski reviji ^ŽIVLJENJE IN SVET", ki se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 in stane mesečno Din 8.-> trimesečno Din 20.—, posamezne številke Din 2 po vseh večjih trafikah. Japonsko vojaštvo pred kitajsko trdnjavo japonske Čete v jarku pred Vusungom med dvema napadoma Gersonova dleta Na Dunaju je predaval te dni o svojem načinu zdravljenja jetike znameniti učenjak dr. Max Gerson. vodja oddelka za pobijanje tuberkuloze z dieto pri bolnišnici t Kasshi. Malo osoljena ali sjVoh neosoljena hrana, ki so se je že prej posluževali proti obustnim in srčnim boleznim, je izvajal predavatelj, predstavlja sicer drzno poseganje v človeško delo, a vendar tudi nekaj aktivnega. Z njeno pomočjo se tkivo lažje oprosti vode in ni več tako podvrženo vnetjem. Dr, Gerson jo je preizkusil najprvo na sebi in na tisočih bolnikov in je pri t^m prišel do zanimivih vpogledov v proccse izmenjave snovi. Dočim se izločuje n. pr. tretjina do četrtina apna iz telesa s sečjo, pre po Gensonovi dieti le 1 odst. apna skozi obisti, 99 odst. pa skozi črevesje. Z dieto je dosege? takšne uspehe, da je o. pr. budi naitežje oblike pljučne jetike ustavi! v nekoliko tednih in zmanjšal tudi zelo velike kaverne. V šestih do dvanajstih mesecih postaja večina pacientov zmožna dela. On sam živi s svok> družino že 16 let po svoji dieti m se počuti ob nji si-j-ajno zdravega. Zahteva pa, da zdravnik. ki jo predpisuje, preizkusi to n« *©- bi, kajti neuspehi gr^do na račun napačne izvedbe njegove metode. Najvažnejšo vlogo pri Gersono^i diet! ima opustitev dovajanja soli v telo, kajtii z navadno hrano jo človek dovolj zauživa. Potrebna pa je tudi omejitev zauživan a beljakovin, v čemer pa se ne strinjajo vsi zdravniki z dr. Gensonom. Kaj je prav za prav Gerscrno-v« dieta? Obstoji v tem. da osem dni zabramijo pacientu zauživanjc vsake živalske beljakoTrš-ne in mu dado močna odvajalna sredstva. Potem mu k hrani polagoma doda jo en do osem rumenjakov na dan m ve ko količine jeter, še pozneje mu t vedno večjih množinah dovolijo kislo m drago mleko, predvsem v obliki kefirja in jogurta, ker ms nanju lažje privadi nego na sirovo mleko. Kar se tiče ogljikovih hidratov, predpisuje Gerson najprvo mogo krompirja in ovsene kaše ter zelen iave. Seveda dovoljuje h di neosoljen kruh, slasti otrobni kruh. nv lo. sadni in pes-ni sok. S to dieto je dosegel sijajne uspehe pni tuberkulozi, a nič manjših pri migreni W sokem krvnem tlaku in pr*n: angini. Japonska vojaška sila na kitajskih tleh Kljub temu. da je na šanghajskem boji. ftču nastopilo nekakšno premirje, pošiljajo Japonci še vedno nove čete na Kitajsko. Našo javnost bo gotovo zanimalo, koliko vojakov imajo Japonci na Kitajskem, da lahko tako učinkovito nastopajo proti vojskam 400-milijonskega naroda. Po časopisnih poročilih stoje v Mandžuriji štiri japonske divizije, in sicer L, 2., 8. in 12., ter bataljon železniške straže. Napad na jugoslovensko banko v Parizu Francoska policija je prijela drzne napadalce na banko bratov Banih v Parizu. Izkazalo se je, da so vdrli v banko bivši na-stavljencl. Dva nam kaže ta slika. Zgoraj Kostanjšek, spodaj Kneževič, oba zdaj pod ključem Da-Ii je v Mandžuriji še kal drage p«***^ se ne da ugotoviti. Pri šanghaju pa se Je prva dva tedna borila le 19. divizija, pehotna brigada, pomešana z mornariške? pehoto ter ena brigada mornariške pehot«*, ki so jo izkrcale japonske vojne ladje. Ka* kor je znano, je vlada odločila poslati ge* neralu širokavi še 11. 'n 14, divizijo, ket so dosedanje japonske vojne sile bile Is preneznatne za večje operacije. Po bratv javnih vesteh je 11. divizija že na boJSSe«, 14. pa prispe v kratkem. Takisto vedo povedati najnovejša poročila da je japonškS generalni štab sklenil poslati v šanghaj š« tri divizije, tako da bo na srednjekitajskem obrežju zbrano sedem Japonskih divizij, s štirimi mandžurskimi pa bo rut kitajskih tleh skupno 11 divizij japonsk* vojske. Ako vpoštevamo, da Ima vsa japonste« vojska v mirnem času 17 (po drugih virOi 19) divizij, je na Kitajskem že dobra polovica japonskih čet Iz tega nam tu pa okus posameznega pacienta. Hrana mora biti lahko prebavljiva in ne sme vsebovati dražilnih snovi, v splošnem pa je priporočljivo češče nego normalno zauživanje (štiri- do petkrat na dan), toda v manjših obrokih. Pri nekih srčnih motnjah se mora pacient absolutno varovati vsake kuhinjske soli v hrani. Ta zadobi s tem deloma plehek okus, ki ga je treba izravnati z raznimi začimbami in nadomestnimi snovmi za sol. 70letnica prof. Strzygov-skega Vodja prvega zavoda za umetnostno zgodovino na dunajski univerzi prof. Jos. Strzygovski bo obhajal v ponedeljek 7. marca svoj 70. rojstni dan. Jubilant je prvovrsten strokovnjak in ima tudi za popularizacijo jugoslovenske umetnosti v svetu velike zasluge. Rodom iz Bielic se je šolal pri prof. Brunnu in Thausingu, potem se je habili tiral na Dunaju kot privatni docent. Pozneje je odšel za profesorja na graško univerzo, od koder so ga pozvali na dunajsko vseučilišče. Strzygovski je znamenita osebnost " sodobnem svetu umetnostnih zgodovinarjev in si je pridobil največji sloves z razpravami o staro-slovanski umetnosti, o altajski in iranski umetnosti ter o Aziji. V svojih delih o umetnosti sc Jubilant naslanja vedno na ljudsko umetnost, ki se mu vidi nadvse tehtna. Posebno je prof Strzygovski obravnaval hrvaško umetnost, germansko umetnost na Finskem in Norveškem ter umetnost zapadne Azije in Sibirije. Kot borec za te smeri se je dosledno upiral precenjevanju vpliva grške in rimske umetnosti. Za jugoslovensko umetnost si je stekel največ zaslug z razlaganjem Me-štrovičevega kiparstva, ki ga pojmuje kot organičen izraz jugosiovenske narodne duše. Izpadanje las Izpadanje las ima zelo različne vzroke ln vsa nešteta sredstva, ki jih priporočajo proti temu, imajo v glavnem namen, da utrdijo lase in pospešijo njihovo rast. A nesmiselno bi bilo uporabljati kakršnokoli teh sredstev, če ni znan vzrok bolezni. Cesto je pravočasno zdravljenje nemogoče že zaradi tega, ker postane bolezen vidna prepozno, a tudi pravočasno zdravljenje ne obeta vedno uspeha, če se ne izvede z vso vztrajnostjo in doslednostjo že oboleli ln zrahljam lasje se ne dado več rešiti. Ali je kakšen način zdravljenja pravilen, se v splošnem ne da ugotoviti pred osmim tednom, ker se izpadanje ne ustavi takoj ln se koža na glavi le počasi krepi. Vsekakor Je še potem potrebno nadaljevati z zdravljenjem, ker moramo drugače računati s povratkom bolezni. Cesto Izpadajo lasje po kužnih boleznih (legarju, hripl gkrlatinki, sifilisu). V takšnih primerili Je uporabljanje lokalnih sredstev v sploSnem odveč, ker se lasovje obnovi večinoma samo po sebi, čim so izginili t organizmu škodljivi vplivi bolezni. Pač pa so krepil-na sredstva, n. pr. tudi obsevanje in umivanje s spirituozami, priporočljiva. Najče-šče izpadajo lasje zaradi motenj v delovanju žlez lojnic. Ce žleze premočno delujejo, so lasje mastni, če slabotno delujejo, postanejo presuhi. V prvem primeru upo-rabljamo snovi, ki zadržujejo izločevanje leja, v drugem slučaju dražila, ki istočasno namastijo kožo in lase. V prvem primeru so se izkazali žvepleni. katranovi in sali-cilni preparati. V splošnem pa s temi postopki ne dosežemo mnogo pri izpadanju las, ki imajo konstitucionalen in podedovan izvor. Tu pomagajo bolj fizikalni ukrepi, masaža, obsevanje itd. Za paciente, ki trpijo na malokrvnosti, je priporočati istočasno arzenove in arzenove železne preparate. V primerih, da izvira izpadanje iz nedostatnega delovanja žlez z notranjim izločevanjem, pa so priporočljivi tudi hormonski preparati. Sladkor proti možganski kapi Prof. Kari Westphal lz Hannovera Je v zadnjem času začel uporabljati v primerih možganske kapi z mrtvoudnimi pojavi injekcije raztopine grozdnega sladkorja v določeni koncentraciji. Po teh injekcijah je opazoval nekaj krati znatno izboljšanje mrtvouda. Starejše metode, kakor puščanje krvi itd., pa s tem ne postanejo odveč. Za paciente, ki jim grozi kap, priporoča profesor majhne količine rodana in hrano brez mesa in masti. Po! za šalo, po! zares Električna bolha Mala Metka vidi prvič v življenj« kres* ničico in potegne mater za roko: »Mamica, mamica, poglej električno bot ho!< Moderno slikarstvo »In kdaj bo vaša slika gobova?« »Ce se medtem ne pojavi kakšna neva smer v slikarstvu, upam, da v Štirinajstih dneh« Pogovor o oč^to >MoJ oče je večji od tvojega. Kadar se pelje s cestno železnico, mora sneti klobuk!« »Prava reč! Kadar si moj oče zavezuj« kravato, pa mora stopiti na stoL« Vsak dan ena ik. Galantni zakonski mož m praktični dež- J. O. Corvood 55 Rossland je skomignil z rameni. »Vidite, Hoft, tako je, če se človek zagleda v lep obraz pa pozabi brzdati svoja čustva. Za ta sunek sem dolžnik mladi thlinkitski Indijanki, eni tistih, ki so se vozile v medpalubju. Prijazna stvarca je bila, kaj ne da? Zvabil sem jo v svojo kabino, a na žalost se ni vedla tako. kakor sem bil doslej vajen od indijanskih deklet. Naslednjo noč mi je njen brat ali ljubi ali kdo je že bil, skozi odprto lino zasadil nož v meso. Pa ni bilo nič hudega. Cez teden dni so me že izpustili iz bolnice. A srečo sem imel vendarle, da so me spravili prav v tisto bolnico. Drugače ne bi bil nekega dne videl gospe Grahamove, kako je šla mimo mojega okna. Kakšne malenkosti časih odločajo o naši srsči, kaj? Oe bi ne bilo tiste Indijančice, noža in bolnice, ne bi bil zdaj tu, Grahamovo srce ne bi rukalo kakor divjii jelen — in vam, Holt, se ne bi ponujala največja in najboljša prilika v vašsm življenju.« »Ne razumem vas, prav žal mi je,« je rekel Alan in skril obraz za oblakom dima iz svoje smotke. Govoril je dozdevno povsem ravnodušno, kar je Rosslanda iznova ohrabrilo. »Vaša navzočnost bi bolj kazala, da se mi je srsča izneverila. Kje naj bo moja korist?« Rosslandove oči so se zresnile, njegov glas je postal hladen in trd. »Holt, kot moža, ki se ne plašiva nenavadnih položajev, pač menda lahko rečeva lopati lopata m govoriva brez ovinkov, ali ne?« »Gotovo da,« je reke' Alan. »Ali veste, da je Mary Standisheva v resnici Mary Orahamova, žena Johna Grahama?« »Vem.« »Io »dag najbrže tudi veste, zakaj js skočila r roorte ki zakaj je zbežala od Johna Grahama.« »Tudi to vem.« »To nama prihrani mnogo nepotrebnih besedi. A stvar ima tudi drugo plat, ki je najbrže ne poznate, in jaz sem prišel zato, da vam jo povim. Johnu Grahamu je imetje Standisheve deveta skrb, niti dolarja ne mara. Samo dekle hoče — in hotel jo je že od nekdaj. Videl jo je, kako je odraščala pred njegovimi očmi. Od njenega štirinajstega rojstnega dne je mislil samo na to, da mora biti njegova, in živel samo tej misli. Znano vam je, s čim jo je pripravM do možitve in kaj se je potem zgodilo. A njemu je malo mar, ali ga ljubi ali ga sovraži. Imeti jo hoče. In če on reče, da hoče kaj imeti, tedaj tudi res velja! In tole« — vzmahnil je z rokami, kakor da bi hotel objeti vso okolico — »je na vsem svetu najlepši kraj, kjer bi se mogla vrniti k njemu. Pregledal sem vaše knjige — vse vaše imetje s čredami vred ni vredno niti sto tisoč dolarjev. Prišel sem, da vam ponudim peterno ceno. Z drugimi besedami. Graham je pripravljen, da ne ukrene ničesar proti vam, ki ste po zakonu ugrabilec njegove žene, ampak vam hoče celo plačati pet sto tisoč dolarjev za pravico, da prebije tukaj svoje medene tedne. Izpre-meniti hoče ta kraj v letovišče, kjer bo njegova žena lahko bivala, kadar in kolikor ji drago — seveda s pogojem, da bo sprejemala obiske svojega soproga, kadar bo njemu drago. Še en pogoj je treba omeniti — namreč tega. da bi morali strogo molčati o osebn h podrobnostih dogovora. Razen tega bi morali tudi takoj odpotovati iz tega kraja. Ali sem govoril dovolj razumljivo, ali vam je še kaj nejasnega?« Alan je bil vstal in jel zamišljen hoditi po sobi. Vsaj Rosslandu se je zdelo, da ga }e pripravila ta nepričakovana, bogata ponudba v zamišljenost. Namuznil se je sam pri sebi. Ničesar ni bil pokvaril. Brez malenkostnega pogajanja ie b3 takoj ponodJl veliko vsoto. Vedel je, kaj je pomenilo pol milijona dolarjev človeku, ki se je na robu neomikane, mrzle obmejne pokrajine boril za življenje. Alan je stal s hrbtom proti njemu in gledal skozi okno .Njegov glas je zvenel nekam prisiljeno, ko je odgovoril. A Rosslandu se je zdelo to popolnoma naravno. »Ne vem, ali vas prav razumem,« je dejal. »Menda ste hoteK reči: ako prodam ranč, kakršen je, Grahamu, ga zapustim z vsem, kar imam, in obljubim, da bom molčal o vsej reči — da mi p'ača za to pol milijona dolarjev?« »Da, pol milijona. Razen tega morate vzeti svoje ljudi s seboj, zakaj Graham ima sam svoje.« Alan se je po sili nasmehnil. »Mislim, da mi je zdaj vse jasno. Graham mi teh pet sto tisoč dolarjev ne plača za gospodično Stan" dishevo — za gospo Grahamovo, sem hotel teči. Plača mi jih za to, da jo pustim samo!« »Tako je! Vidite, šele v zadnjem trenutku mu je prišlo na ttm, da bi lahko vso reč mirno uredil. Zasledovali smo njegovo ženo, da bi mu jo spet dobili. A prej nikakor m mislil na tako rešitev z vami, ampak na čisto drugačno. A glavna skrb mu je žena. Čudno, kaki norci postanemo moški, kadar zagledamo lep obraz! Pol milijona dolarjev — pomislite!« »To je kar neverjetno,« je zamišljeno rekefl Alan, obračaje se z obrazom proti oknu. »Zakaj bi neki toliko ponujal?« »Nikar ne pozabite pogoja, da morate molčati, Alan Holt. To je ena izmed glavnih točk dogovora. Ce bi kupil ranč po običajni ceni, ne bi imel nikakega poroštva za to. da boste molčali. Ako pa spravite tako visoko molčarino, vam gotovo ne bo do tega, da bi obešali stvar na veliki zvon. To je menda jasno, ali ne?« Glavna skupščina sokolske župe Kranj se je vršila 23. februarja v Narodnem doma. Starešina br. dr. Šemrov jo je otvo-ril ter v kratkem onsal delovanje v prete- čenem mestu. Spominjal se je umrlega br. Janka Sajovica, bivšega župnega in društvenega starešine, br. dr Pavla Mergen-thalera, sestre Božene Šega, bivše župne podnačelnice, ter v zadnjem času premini-lega staroste saveza Slovanskega Sokol-stva br. dr. Scheiner.ia, kakor tudi vseh ostalih sokolskih pripadnikov, ki so preminuli. Navzoči so počastili njihov spomin s trikratnim klicom »Sava«. Zahvalil se je za sodelovanje vsem članom župne uprave, zlasti pa bivšemu načelniku br. Franu Až-mair.: in Inž- Mirko Šušteršlču. Skupščine sta se udeležila zastopnik Saveza br. Ve-rij Svajgar in kot zastopnik sreskega na-čelstva br. sreski podnačelnik dr. Ivon Zobec. Poslali so se brzojavni pozdravi Sa-vezu ter kraljeviču. Po roči'a tajnika br. Josipa Cvara, načelnika br. Vinko Beznika, načeinice s. Nade Šege. prosvetarja br. Jakob Špicarja ter blagajnika br. Josipa Tajnika so bila natisnjena in razposlana društvom. 0 njih se ie razvila živahna debata, katere se ie udeležbo mnogo društvenih odposlancev. Zupna uprava je imela lani šest sei, izvršilni odbor pet sei, poleg tega sta se vršila tudi dva zbora društvenih odposlancev. Župa je bila razdeljena na dve okrožji. V pretečenem letu se je priredil nara-ščajski dan v Radovljici dne 15. junija in župni zlet v Tržič dne 4. in 5. julija. Oba zieta sta bila združena z tekmami, ter sta dobro uspela. Naraščajskega zleta se je udeležilo 195 moškega in 120 ženskega naraščaja ter 476 moške in 244 ženske dece. Tekmovalo pa je 75 tekmovalcev in tekmovalk. Na župnem zletu je nastopilo 165 članov in 128 članic, skupno število tekmovalcev pa ie znašalo 130. Priredila sta se dva tečaja, in sicer mladinski, katerega ie obiskovalo 7 bratov in 11 sester ter pred-rjački na Bledu z udeležbo 34 članov in članic. Zlasti agilno ie deloval župni smučarski odsek, ki je organiziral skoro v vseh društvih siične odseke. Dne 15. februarja 1931 se je izvedla župna smuška tekma, ki je obsegala patrulni tek za članstvo na 14 kilometrov in tek posameznikov, članic, moškega in ženskega naraščaja na 3 km dolgi progi. Startalo je 33 članskih patrulj, skupaj 99 članov, 14 članic, 59 naraščajnikov in pet naraščajnic. Izvedene so bile tudi tekme v odbojki, ter se je vrsta društva Kranj udeležila savezne tekme dne 13. septembra 1931 v Mariboru. Prosvetni zbor se je sestal dne 14. julija v Radovljici. Društva so na iniciiativo župnega prosvetnega odbora priredila pro-s.avo uedinienja dne 1. decembra in propagandni teden za sokolski tisk. V društvih in četah ie bilo 201 predavanje, nagovorov pred vrsto pa 358. Društvenih in debat-nlh večerov je bilo 265, g'edaliških predstav 122, kino predstav 89. koncertov 13, svečanih proslav 51, akademij 27. izletov 57, raznih zabav 116. Za naraščaj so priredile edinice 66 izletov, 8 akademij in 30 raznih drugh prireditev- V 15 društvih in treh četah so knjižnice, ki imajo skupno 8309 knjig. Župa šteje 27 društev in šest čet, v katerih je včlanjenih 2696 članov, 960 članic, 292 moškega in 194 ženskega naraščaja ter 872 moške in 722 ženske dece. torej skupaj 5736 pripadnikov. V letu 1931 se je pomnožilo število edinic za 7 društev in 3 čete. ter za 1777 pripadnikov. Blagajnik in uprava sta dobila na predlog revizijskega odbora razrešnico. Razpravljalo se je o višini župnega prispevka, ki se je določil z 10 Din za člana. Onim društvom, ki poravnajo svoje zaostanke in tekoče prispevke do 30. junija 1932 se zniža prispevek na 8 dinarjev za člana. Določilo se je, da se vrši župni zlet dne 5. junija 1932 v Stražišču. Dne 19. marca 1932 pa se vrši prosvetni dan v Kranju, združen z zborom prosvetariev in popoldansko glasbeno prireditvijo, za katero je prijavljenih že dosedaj 250 članov in 80 dece. Br. Matija Sušnik ie podal glavne misJi z? prospeh in poglobitev sokolske ideje v 'epem referatu. Pri nato sledečih volitvah ie bila predlagana savezu v potrditev skoro vsa stara nprava z br. dr. Franc Šemrovom na čelu. K slučajnostim se je oglasilo več govornikov, ki so obravnavali razne zadeve, nakar je zaključil starešina glavno skupščino ob 13. uri. Radovljiški Sokol. Za nedeljo 6. marca pripravlja prednjaški zbor Sokola v proslavo 100-letnice rojstva Miroslava Tjrža slavnostno akademijo, pri kateri bodo nastopili vsi oddelki. Teden pozneje (13. marca) pa priredi društveni pevski odsek svoj redni letni koncert. Sokol v Brežicah priredi v nedeljo 6. t. m. ob 11. dopoldne v dvorani Narodnega doma Tyrševo proslavo. Vabljeni! Sokoiska četa pri Mali Nedelji se je ustanovila 14. februarja. Na zboru sta bila tudi brata Lukačie in Lubej iz Ljutomera kot zastopnika mariborske sokolske župe in ljutomerskega Sokola. V odbor so bili izvoljeni: starosta Ivan Čeh, podstarosta Fran Špindler, načelnik Vinko Kapun, pto-svetar Janko Prelog ml., tajnica Nada Jen-cičeva, blagajnik Slavko Senčar, matrika-rica Milica Ko-sijeva, revizorja Janko Prelog st. in Ferdo Lupša. Pristopilo je k četi takoj po občnem zboru 75 članov. Člani in moški naraščaj že pridno telovadijo. — Dramski odsek pripravlja za belo nedeljo igro Manice Komanove »Krst Jugovičev«. Dalje ima na programu za binkoštno nedeljo akademijo, pri kateri bodo sodelovali člani, pevski in dramski odsek, za 4. septembra pa veliko tombolo. — Vsa sosednja bratska društva prosimo, da se pri določevanju svojih prireditev ozirajo na dneve naših prireditev. Sokol v Selnici ob Dravi priredi v nedeljo 6. t. m pri Doplerju akademijo in Ganglovo igro »Dediščina« v proslavo dr. Tyrša, a v nedelio 13. t. m. ob 20. ponovi priljubi j eno Finžgarjevo ljudsko igTO »Divji lovec«. Občni zbor sokolske čete na Črešnjevcn je bil 25. februarja. Zborovanja, ki ga je vodil starosta Strigl, se je udeležilo nad 50 članov. Kot delegati slovenjebistriškega matičnega društva so bili prisotni starosta dr. Pučnik in člani uprave Stopar, Sajko, Mondini in Kristan. Ob tej priliki se je po daljši debati sklenilo združiti sosednji edi-nici v sokolsko četo Črešn.ievec - Vrhloga. Doslej samostojna četa na Vrhlogi je nedavno izgubila svojega marljivega načelnika Horvata in je ostala tako brez pravega tehničnega vodstva. V odbor so bili predlagani starosta Strigl. podstarosta Soršak (Vrhloga), tajnik Žitnik, blagajnik Kapun, pro-svetar Lah, načelnik Detiček, podnačelnik Šetar (Vrhloga), načelnica Cvetkova, revizorja Kodelič in Mlakar (Vrhloga). Lepo nspefi župni teča] v Splitu. V številu 25 članov in 4 članic je bilo na zadnjem župnem tečaju, ki j« trajal do 8. t m. za- Damski KLOBUKI tn SLAMNIKI že od Din 60 naprej v največji izbiri, vedno zadnjih novosti samo v modnem salonu »La femme Chio« Anica Puhek, Selenburgova ul. 6/L vseh vrst z in brez polaganja. — Najsolidnejša izdelava proti jamstvu PO NAJNIŽJIH KONKURENČNIH CENAH PARKETUNION d. d-, ZAGREB, Trg kralja Tomlslava 10 — BEOGRAD, Wilsonov trg I Iz mirenske^a sokolskega okrožja V nedeljo, 28. preteklega meseca se je vršila v Mokronogu v Sokolskem domu prva seja našega okrožja v novem sokolskem letu. Dopoldne so se sestali ob 11. prosve-tarji vseh okrožnih društev, ki so si sestavili podroben program prosvetnega dela v društvih s posebnim ozirom na Tyrševo leto. Uredila so se nekatera važna vprašanja, kot organizacija društvenih knjižnic v enotnem načrtu, nadalje se je posvetilo dosti časa vprašanju sokolskega tiska in dramatiki. Društvo Št- Janž si ustvarja lutkovni oder, ki bo v najkrajšem času pričel z delom in je to drugo gledališče v novomeški župi. V nadaljnjem bratskem razgovoru so se razvijala tudi vprašanja mesečnih izveštajev, statistik in glasbe v Sokolu. Sklep seje je bil, da se sestanejo prosve-tarji čim večkrat istočasno, ko načelniki, ki so se tudi tega okrož. zbora prosvetariev udeležili prav v lepem številu, kar je pravilno pojmovanje, sai šele oba vzgajata članstvo v prave Sokole. Popoldne ob pol 5. so pa zborovali isto-tam načelniki in načeinice okrožnih društev, ki so tudi, kot prosvetarji dopoldan, si sestavili točen načrt skupnega dela v tehničnem oziru. Določili so se sporazumno vsi datumi letnih nastopov vseh društev, kjer se bodo vršile tudi okrožne tekme vseh oddelkov, kot predpriprava za župne tekme. Tudi ta sestanek je bil vseskozi bratski in so tudi tudi bratje in sestre načelniki (ce) iznesli želje o čim večjem skupnem delu in sodelovanju ter sestajanju. Prihodnja seja okrožja se bo vršila sredi aprila v Št Janžu. kjer se bodo predelale tudi vse proste vaje vseh oddelkov na godbo. Tako bo tudi mirensko sokolsko okrožje enotno, ter s skupno pomočjo vseh društev dostojno proslavilo 100-letnico Mir. Tyrša ter se udeležilo v čim lepšem številu zleta v Pragi! stopanih 18 društev, it ga je vodil župni načelnik br. Lhotsky, sodelovati pa so pri tem tudi drugi tehnični in prosvetni delavci župe Split Tako so polagoma pričele vse župe izpopolnjevati leto za letom njihovo veliko in prekoristno nalogo, vršiti tečaje in pomnoževati število prednjakov in pred-njačic brez katerih je vsako sokolsko delo na telesnovzgojnem polju nemogoče. Zadnji Sokolski Glasnik ima lep trvodnfk »Dve nalogi«, nato sledi informativen članek o razvoju bolgarskih Junakov in potem razne vesti o velikih pripravah za vseso-kolski det v Pragi. V rubriki Slovansko Sokolstvo so podatki o delovanju jugoslo-venskih sokolskih društev na Pacificu v Severni Ameriki, razna poročila ii češkega, poljskega in drugega Sokolstva. Vse ostalo pa je posvečeno vestem Iz žup tn društev. Iz življenja na deželi Iz Slovenske Bistrice sb— Vinska razstava hi selem, ki bo ▼ dneh od 19. do 21. t in. ▼ dvorani Okrajne hranilnice, ima namen seznaniti interesente z odlično kvaliteto naših vin. Zato naj se razstave ndeJežijo vsi napredni vinogradniki slovenjebistriškega okraja. Vsak razstavljale« naj javi ndeležbo pri poverjeniku svojega kraja ali pa neposredno pri podružnici Vinarskega društva v Slovenski Bistrici najkasneje do 8. t tn. Od vsake vrste za razstavo namenjenega vina se pošlje do 13. t m. podružnici po troje buteljk z enotnimi etiketami. Buteljke ln etikete so na razpolago pri podružnici Opozarjamo gostilničarje in druge interesente, da razstavo posetijo v svoj prid. Iz Ptuja j— Tyrševo proslavo priredi Sokol drft-ri ob 20. x akademijo v mestnem gledališču. j— Kolo jugosloven&kih sester bo imek> občni zbor v sredo 9. t m. ob 15. v risal-nici meščanske šole v »Mladiki«. Zbora ©e udeleži tudi s. Irma Schefligova, ravnateljica iz Maribora. j— Poročil se je v Veržejn g. Aknjzij Božič, podporočnik tukajšnjega pontonireke-ga bataljona z gdč. Rudolfino Horvatičevo, hčerko trgovca g. Horvatiča v Veržeju. Mlademu paru obile sreče! Iz Ljutomera I j— Sreski odbor JRKD ▼ Ljutomeru vabi na ustanovno skupščino sreske organizacije, ki bo jutri ob 9. v Sokolskem domu v Ljutomeru. Po poročilu pripravljalnega odbora bodo sledila poročila poslanca g. Zemljiča in drugih navzočih poslancev ter delegata bonovinskega odbora. Poziv-Ijejo se vsi odborniki krajevnih organizacij k udeležbi te važne skupščine, vabi pa se tudi občinstvo, da s svojo številno udeležbo pretvori to zborovanje v pravo manifestacijo ljutomerskega sreza. lj— Sokolsko društvo priredi ob 15. v Sokolskem domu veliko svečano akademijo v proslavo 100 letnice rojstva sokolskega ustanovitelja Tyrša. Akademija ima bogat spored in ee pričakuje v prvi vrsti polnoštevilna udeležba novoustanovljenih sokolskih čet lj— Izprememba po«eSti. Hišo kleparja Mulca, ki se je odselil, je kupil delavec MaTtin Strak. Kleparsko delavnico namerava preurediti v stanovanjski prostor. Iz Prekmurja pm— Proslava lOOletnlce rojstva dr. Tyrša bo v Dolnji Lendavi v model jo 6. t m. dopoldne ob 11. v dvorani Krone. Vabljena! pm— Koncert dijaškega pevskega zbor« iz Maribora. V nedeljo 6. t. m. bodo prihiteli dijaki in dijakinje Ferijalnega saveza iz Maribor« v Mursko Soboto pod vodstvom profesorja g. Viktorja Sohweigerja ter priredili ob 15. v Sokolskem domu koncert slovenskih narodnih pesmi. Zbor Šteje okrog 80 pevk in pevcev pm— Ustanovitev krajevne organizacije JRKD v Mačkovcih je bila 28. t m. V krajevni odbor so bili Izvoljeni: predsednik Kocit Ludovik, podpredsednik Ružič Štefan, blagajnik Melin Mihael, tajnik šolski upravitelj H ima Aleksander. Organizacija obsega občine Mačkovce, Otorce, Prosečko vas in Poznanovce. Preselitev trgovine. Iz Gederovcev se je preselil v Mursko Soboto trgovec g, Ernest štivan. pm— *Trije vaški svetniki* »e bodo igrala na dc&njeLerodavsikem sotkolskean admu dnevi ob 20. Vloge so posrečeno rtu-deljaae. Pridite! ST. VID KAD LJUBLJANO. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo 6. t m. ob pol 8. po prvi maši v narodni šoli predavanje g. Franca šušterša-ča, absolventa višje sadjarske in vrtnarske šole, o pripravi sadnega vina ali sadjev«5a. Vstop prost LESCE. Jutrišnjo neddjo ob 15. bo v dvorani osnovne šole Nj. Vis. kraljeviča Andreja v Lescah predstava Gangkrve drame »Sin«. Sodelujeta moški in mešani zbor gledališkega odseka. Občinstvo je k te j prireditvi najvljudneje vabljeno. BLED. Radovljiško učiteljsko drufitvo bo zborovalo v soboto 5. t m. po prihodu dopoldanskih vlakov v osnovni šoli na Jesenicah. Na sporedu bo tudi predavanje o Tyršu. Udeležba je obvezna za vsakega člana. — Proslava stoletnice Tyrševega rojstva bo v nedeljo 6. t m. ob pol 11. v dvorani Sokolskega doma. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Bledu bo letos naročila članom in po možnosti drugim prvovrstna sadna drevesca iz najboljših drevesnic. Naročila sprejemajo do 7. t m.: za Grad Matevž Pintar, za Mlino Matevž Piber, za Zagori ce in želeče Zdrav-ko Rus ln za ribensko okolico šolski upravitelj Milan Urezec. LITIJA. Litijani imamo več prosvetnih društev, ki so vsa v dobrih rokah. V najboljših pa je gotovo pevsko društvo »Lipa«, katero vodi z veliko vnemo in vso ljubeznijo pevovodja učitelj g. Milan Pertot. Res ima vrlo dobre pomočnike v osebi gg. predsednika Jagodica in znanega skladatelja Petra Jexeba poleg ostalega odbora in članstva. Toda. odkar poučuje petje gospod Pertot, se je društvo popolnoma pre-rodilo in po številu močno naras!o. Šestdeset pevk in pevcev je za Litijo vsekakor častno število. Ustanovil je tudi orkester kot odsek pevskega društva in ga je v kratkem času prav dobro izvežbal. Pod njegovim vodstvom je imela »Lipa« že več uspelih orkestralnih kn pevskih nastopov, pri '-ateriih občinstvo ni štedilo s priznanjem. Sedaj nam pripravlja večji koncert za 13. marca ob 15. v Sokolskem doma. Na sporedu je več novejših skladb za mešani zbor s Sipremljevanjem orkestra. Z« koncert vlada v kraju in okolici izj-edno zanimanje, ki kaže. da cd »Sitrurna zarada«. 7112-3 Zaslužite lahko dnevno z nadrobno prodajo lanimivib ig-ač v o-birk: razglednic. laikom. 80 Din. Dobite v«ako množino. Vprašati v vinarni v Vegovi ulici 2. 7.257-1 Prodajalka samostojna, kavcije zmožna. dobi takoj službo v vinotoču in delikatesi. — Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »4000*. 7277-1 Natakar, vajenca sprejme takoj hotel Mefan v Mariboru. 7305-1 Upokojen uradnik dob' lahek zaslužek r. obiskom zdravnikov in odvetnikov. V pel j-a vanje pe-potrehno- zadostuje samo ugoden m miren nastop. Ponudbe na oe;as. oddelek »Jutra« pod šifro »Obisk«. 7243 3 Naročila ia prvov.-stno roč.no iide-iavo perzijskih preprog sprejmem. Naslov ■? oglas, oddelka »Jutra«. 7202-3 Vsaka btsv«Ja 1 Din; sg dajanj* naslova ali za šifro ps 5 Din. (10) Motorno kolo utečeno, znamke FN, 350 cc,m, naprodaj v Rožni dolini, cesta III štev. 11. 6888-10 Korespondent »lov., srbohrvaški, oesn-ški (steu-igraf), francoski in italijanski, z vsestransko pisarniško prakso, br-zi strojepisec, želi stalno službo takoj a-li s 1. aprilom. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra, po-d šifro »Korespondent c. 7202-2 Knjigovodinja nemškega dopisovanja. tJ6» namestitev. — Cenj ponudbe ua oglasn; oddelek ».Jutra« pod šifro »Misa: takoj«. 6905-2 Plačilni natakar vsestransko izvežban. z znanjem slov., srbohrv. in nemščine, zmožen kavcije, išče stalno ali sezonsko službo. C"»nj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošte« in vesten«. 6990-2 Šoler-mehanik trezen in zanesljiv vozač, vež« vseh popravil, želi primerno službo k luksuznemu ali tovornemu avtomobilu. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 7282-2 Trgovski zastopnik selo dobro vpeljan, ki po-toj« 1 lastnim avtomobi-oin rn »kozi 12 let vedno obiskuje vse manjše kraje v dravski banovini — bi irrevzel še kak špecerijski ali galanterijski predmet ;>rc*i rečmi proviziji. — *o-iudbe na e-gias. oddelek »Jutra« ped j315 K«. 7207-3 Og:as! t: g. zaačaia po 1 bes«da; ta da- janj« naslova «ii ta šifro 6 Dim. — Oglasi soc;a!nega taačaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za iifro pa 8 Din. (7) Vsaka beseda 1 Din: m. dajanj* naslona aH šifre t>a 5 Din. (9) Ši •1 * viha se priporoča v itdenavo piašiev tn kostumov do 00 Din in oblek od '50 j)iri daije. Solidna in točna izdelava. Naslov v oglas, odi--'k 1 »Jutra«. 720-1-3 mask | l Dm; ts, o »»ako bti&edo 50 t par; u iifro aii Ui da- i nasiiftva S Dia. (4) CAMERMKOVA šoferska šola S.Jobljana. Dunajska c. 36 2*rva oblastveno fconee^ijo tar&oa. Prospekt 15 zastonj pišite ponj! Učence . \ . ____I. z., cr. Sladkornih vreč k*jpim vsčje štervilo. Ponudbe na naslov: Strum-be':i Martin, Straža. 7'. 5-5-7 Bukovo oglje brez prahu in praške, kn puje stalno večje množine ad 1000 kg naprej Ilirija d. z o. t. v Ljabijam, Dcnaiska c-??ta štev. 45. 6960-7 Radio Jtirieerm1., z zvoč-nikom, kompleten zelo poceni naprodaj na Gruberjevem na brežju 16. 7286-9 Vsaka beiseda 5P (»r, za dajenj« rji?/' »va aH 13 žifro p« 8 Din. (2) Pisarniška moč začetnica absoiventiDja tr-| gorskega tečaja, išče pri-' merno nameščeni«. Vajena je tudi trgovine. Naslov 1 pov« oirlas. oddelek Jutra 7161-2 &p-ej<-n;.i 251 7 9 ' ¥A'I>A 1 't T:- f ... i i o^^da 50 fjaj; j J ta ds>anV oaoicva aH r s» t ifro S Dia. fl) Kot sezij. sobarica službo nemško govoreča gospa, ki je že bila zaposlena v hotelih. Ponudbe na podraž. »Jutra« v Mariboru pod zaač-ko i »Posredovani-e dobro ola-! dam«. 70S6-2 Brivskega pomočnika prvovirstnega delavca iti »ndulvrjs sprejmem takoj ali s 15. aprilom v dobro m stalno službo. Kreutz. Sevcica. 7.107-1 Za izdelavo krem za čevlje aprstur itd. dobro Hurj«-nega delavca-strokovn jaka z večletno prakso, išče za takoj novo podjetje za ii delavo malokemičnih proizvodov. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Praksa«. ' 7108-1 Korespondenta (k o r e spon d e n t i n j o) ».-riinega, vestnega, zanesljivega in odkritosrčnega, popolnoma veščega *rbo hrvaščine, nemščine ta slo-T 1. aprilom večje pod jetje v Kranju Prednost «na;o starejše moji. event. vtHikojenci. Ponudbe pod »Zanesljiv knresi>ondent« sa oglasni oddelek Jutra. 7171-1 Pietiini mojster ^i je vešč popravil strojev. krojenja, kombiniranja barr, k: sam plete io je f-irog nadziratelj osobja. dob takoj službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-.ra« pod šifro :Marljiv in vetč«. -7268-1 OiTias! txg. tnaiaja po j 1 Ko beseda; za <1a janj* ivf.slov« aH ši/r« 3 Dia. — Ogla« št k*.ia: o ^2*3 eTie/aja vaa ka beseda 50 par; ta dajanj« oaokrra aid ta 4ižjio p, 3 Din. (6) Kiubsko garnituro črivo. 4 komade takoj po-c«ni prodam. Naslon p>ove oglasni oddalei ».Tutra«. 7137-6 Diplom, gradbeni tehnik : » oedetno prakso, rti5 | v«eh pisarniških dei, po-| polnoraa samostojen vodja ! zgradb, dober ka.lkula.nt in i verziran v ielezobetomi, [išče stalno nameščen je. j Reference na razpolago. ! Cenj. ponudbe oa oglasni I oddelek »Jutra« pod šifro ! »Tehnik«. 7ii29-2 Trg. podiočf.ica z odiič-nim spričevalom — ! mlada, distinguirana. zelo p.aobr?.žena, iz prav dobre družine, želi mesto prodajalke v večji trgovini rea-nufakturne ali meš. stroke V občevanju s strankami zelo dostojna in diskretna Govori slov., hrvaško in nemško. Dop!«« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vrtnica«. 7204-2 Blagainičarka izn-ČETia trgovska stitrud niea. z odličnim spričevalom. dovršeno meščansko šolo, stara 19 let, iz boljše družine, išče mesto bia-?ajr.ičarke v večji trgovini Dopise na uglasni oddelek »Jutra« pod značko »Temeljita vzgoja«. 7205-2 Dekle z dežele prijetne zunanjo« »i. staro 15 let, JeH službo prt družini z vso oskrbo, kjer bi se lahko š-3 izpopolnila v šivan.iu, gospodinjstvu in drugih hišnih delih. — j Vajraje ?-e k trgovcu, j Naslov v oeiasncsn oddelku »Jutra«. ~ 6fV>8-2 Seno iti otavo prvovrstno [>roda S. Hnt-ter v Ptuj«, I. nadstr. 7111.1-6 Sedlarsko obrt z orodjem oddam. Naslov v ogiis:;eia oddelku Jutra 7225-6 Špecerijske stelaže skoro n">ve, in drug inventar poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jut.ra 7196-6 Salonsko garnituro II. rokoko, sijajno ohranjeno, obsioiočo ii zofe, 2 foteljev, salonske miz«. 3 stenskih mizic z velikimi zrcali, omare sa knjige h) lestenca, pripravno graščino ali reprezentančne prostore, proda P. Luckmann. Ljubljana, Stari trg 21/H. ' " 7115-6 Jaica 75 par ter orehe in jederca najceneje nudi S«vet & Korap., i.jubljana Gospo»vetska cesta štev. 5 7031-6 Med pri«t«i pitanec, ajdov fc cvetlični, večjo 'količino proda Cebeiar, Gline« — cesta VI/A. 7252-6 Inventar za »oboslikarsko ia pleskarsko obrt ter nekaj msterijala proda Joško Videmšc-k, brivnica. Dolenjska cesta 12. 7264-6 Z aH brez naplačila nad 50 praktičnih ;n nepogrešljivih domačih predmetov, vse na obroke. — fCrasno posteljne garniture. rje prost jedilni pribor, garniture iz stekla itd. Sapira, Dunajska ee sta 36. 7301-6 tagar Rice Burroughs- iT r *. A« 148 Nekega dne Je Tarzan spet korakal proti koči. Ko je zagledal pred sabo zaliv, se je ponudil njegovim očem čuden prizor. Na mirni vod; zaliva je plavala velika ladja in ob bregu je bil pravkar pristal majhen čoln. Ljudje, enaki njemu samemu so se dvizali okoli njega! ta lajanj* naslova al: za iifr« p« 5 Dia. f!6) Ako je Vaše posestvo obremenjeno z dolgov; m se ne morete rešiti dolga radi previso kih obresti, pišite na ogl. oddelek »Jutra« pod »ifro »Rešitev«. 6643 16 Vsaka b»vsečeta. V uajkrajŠME 4a.su lahko to losežete po no vem sistemu. — Pišite na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Domačija«. 66-19 20 Tridružinsko hišo novo. pri šoli v Zg. Šiški prodam. Hipoteka se prev zame. Poizve se v gostilni Martin«, Zg. Šiška. 7&43-20 Majhno posestvo cea 4 orale njiv, z lepim sadnim vrtom fhiia in ma-rof rabi popravilo), blizu Žalca prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7245-20 Enonadstropno hišo pripravno za vsako obrt, z majhnim vinogradom, nekaj zemlje in sadnim vrtom, ob glavni cesti v Semiču, event. tudi samo hišo prodim. — Pojasnila daje Sopaher. Coklavica, pošta Se-nrč. 65-90-20 Hišo oddaljeno 20 minut od [•ostaje Grosuplji- prodam po nizki ceni. Pripravna sa obrtnika. upokojenca ali kaj sličnega. Alojzij Drohnič, Sp. Slivnica — pošta Grosuplje. 7157-20 Stavbna parcela 2700 m5 velika, v okolici me^ta ob Tržaški cesti ugodno naprodaj. Poizve se na Glincah. cesta VI/1. 7251-20 Trgovino m->dno in konfekcijsko, zelo dobro vpeljano, 30 let obstoječo, na najlepši točki lepega mesta takoj prodam radi zaposlenja v drugem podjetju. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod »Ugodna prilika 1032«. 71/.C-19 Trgovski loka! svetel, s centralno kurja vo. opremljen s sielažam;. s kletjo, ki služi kot skla d išče. v »zmeri 120 m2 v centru mesta takoj oddam Naslov'v i>giasnea] oddelku »Jutra«. 7032 19 Stanovanje šeatsobno, z 2 predsobama s prostima vhodoma, z vsemi pritiki iami. komfortno, v centru mesta takoj od dam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 7271-21 Vsak* t>«swia 1 Di.n: »a dajanje aaslo-va ali ra iifro pa 5 Din. flž) Irg. oglasi I Din beseda, za dajanj« na ilova a!i 'a *ifro n Dir Ogiasi s^M-ialnega zna (Vaja vviha beseda 50 par; ts dajanje naslova ali za šitro 5 Din. (13) Enosob. stanovanje v visokem pritličju oddam s 1. aprilom v Zadružni ulici 3 (Kodeljevo), 3 minute od tramvaja. 7279-21 Stanovanje «obe in kuhinje oddam na Le p*-dvorski cesti št. 3 _72S7-21 Stanovanje I 2 sob, kuhinje, predsobe j in pritiklin. v kleta o-l-lam s 1. irajem solidni lrižitvi odrasl.h oseb. pa /.merni ceni. Vprašati v Podmiiščakori ulici št. 1 Bežigrad). 6?>47-?l Velik lokal z liložbo, primeren za vsako obrt, v srediai trga oddam takoj v najem. Zraven je tudi stanovanje Naslov v oglasnem oddelku • Jutra«. 7118-17 Črno jedilnico skoraj novo prodam za polovično ceno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7108-12 Jedilnica kompletna, palisander. radi preureditve stanovanja poceni naprodaj v Zarnikovi ulici 11. 7246-12 Sokolski kroj proda Žižek, Šiška. Knezova ulica 37. 71-19-13 Damski plašč in fantovske oblekce vse dobro ohranjeno po nizki cc-ni naprodaj na Rimski ccs-ti 9 11. vri ta 16 7240-12 Vsaka OeSiili 1 (I 7« dajanj* naslova ali ia »ifrr, P« 5 t)ju Hruškovca pristnega, domačega, kupim večjo množino od pro-ducenta. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Domače žganje«. 7109-33 K.aixr nudi fu-ebraiKi plaii i* vsak« besedo 1 Din; kdo: iš-ie prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifro 3 Din. oziroma 5 Dia. £14) Vsaka beseda i Din. ta da vanj« iimiovi «id ftifr* pa 5 Din. f34) Lepoto svojo čuvajte pred vetrom io pomladnim solncem a oeuvali jo ooste s kremo »Zoraida« t izredno finim milom 6" raida Ln s pudrom Zo-raida. Kolonjska voda »Fieurs d: Air.our« w »Opera«, ka kor tudi parfum najboljše kvalitete seda njost: naj Vam bodo pm častilci zlate pomladi — Poiščite jih v parfumeriji Uran. Ljubljana. Mestn' trg 21. " ' 7063-24 Gospodična preoi dobrosrčnega gospoda za 200 Din posojila. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vedno hvaležna«. 7144-24 Gospoda, dijaka ali gospodično spreinum takoj na stanovanje in hrano v Gorupo-vi ulici 3 U, levo. Ti'Jl-23 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo I takoj oddam na Starem I trgu št. 7296-23 Prazno sobo z elektriko. parkettm in posebnim vhodom o d d a mirna stranka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« iiil Prazno sobo veliko, ulično, na Mestnem trgu oddam v pod-najem za pisarno ali sta novanje. Naslov pove og . oddelek »Jutra«. 7293-23 Vsaka beseda 1 D:n. ra dajanj* &asiov» ali z, Sifr« rn fi Din. (?6) Pomladi tečaj v deJkliškem domu DR. FEST, Sankt Peter bei Graz, od 1. aprila do 15. junija. Nemški jezik in literatura, tečaj za gospodinjstvo {kuhanje, šivanje), šport, izleti. Tudi za odpočitek prikladno. — Nizke cene! Prospekt! Dr. Aleksander Fest, Universitatsdocent, Sankt Peter bei Graz, Gsterr. 3407 n|1 —■■■ iMJaa 4 i Aiv Najboljši liker | ! Železo vi ne Prodajam pocem rabljene tračnic«, transmisije, jer-meaice, cevi, stroje itd. vupujera stan ba-Ker in mesing. Miroslav KRAS. Zagreb, Podvožnjak celef. C8-49 (Jugo-furda). VM.Ita tvv-veila 50 pt»r: ta 'ii Janje tvsftlor« »b ta šitro 3 Din. (23) Vsaka bs»e Šifro pa 5 Din. (31) Več abonentov sprejmem na dobro domačo hrano — kosilo 8 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7299-14 Vsa-ka be»enuiibe s cono in plačilnimi pogoji pridejo v po-štev. Spretee nak:?povalce sprejmem. 6831-15 , .a ... .>."-' ; -J-in^iin H/iJI»i Vsaka t»e»wi» i Din; ta dajanj« naaiorra aH ta pa 5 Din. (17) Lokal na najboljši točki Maribora oddam v naj -m, ali snrej-mera družabnika, oziroma špecijalno zalogo. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Prvovrsten« 7302-17 Opremljeno sobico s posebnim vhodom in kuhinjo ali brez oddam eni ali dvesma osebama s 15. marcem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 7230-23 Opremljeno sobo sepa.rr.vio. s solnčno teraso oddam, event. s hrano po imerni ceni. Cesta na Rožnik 47. 7194-23 Lepo sobo oddam : lo. marcem. Naslov tvore ceia^rri odd«ek »Jutra«. 7214-23 Kratek črn klavir dobro ohranjen, prodam za 3000 Din. Na og'ed v soboto med 18. in 20. in nedeljo dopc-ldne med 10. in 12. uro. Fakin. Moste, hiša občinske pisarne. 72-11-26 Klavir na posodo iščem proti 100 Din mesečne odškodnine. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped mačko >Mu-zika«. ?i!6--_ Nov pianino s krasnim glasom, naprodaj pod tovarniško ceno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutr3«. 7 I i7 t« ! iUS> i edini proizvajalec LOVKO SEBENIS Ljubl jana VII. i Telefon 2059 PREMOG suha drva | Pogačnik. Bohoričem štev. 5. Klavirje in pfanine svetovnih znamk kupite ^o giobiko zn i ranih eersab »rt »Murikas, Sv. Petra e. 49, Najceneje izposojaj«, p»-rv-2 'ja in uglašuje. S48-2® Vsaka bsaeda 1 D:n: za dajanj« t-asova al.1 ta iifro pa 5 Din. (37) Solnčno sobo opremljen« ali prašno oddam v bližini glavnega kolodvora — Maistrova nI. št. 14. 7237-23 Najnovejše za datjftie najfinejša s\ila za pranj« erdelki plemenita Bemberg svila, moderna in pripravna, v divnih barvah, nežna, vitka, elegantna, odlična, trajna in poceni z različnimi praktičnimi novostmi. PREPRIČAJTE SE SAMI! Opremljeno sobo e posebnim vhodom, otir. 2 z uporzbo kuhinj« oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 72S4-23 Opremljeno sobico s posebnim vhodom, v sredini mesta oddann gospoda Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7230-23 Mesečno sobo oddam na R;m«ki cesti S t. lil/I. 7191-23 Veliko prazno sobo s seiparatrum vhodom, na Miklož:čevi cesti takoj oddam. Naslov pove oglasni Tiso-« Lovski pes ptičar sire bsr^-e. ki sliši na ime »Cil«, s* je zgubil. Najditelj* prosim, da proti nagradi obvesti na nadev: Leopold Jesih, mesar Medvode. 72. »-28 Volčjaka-čuvaja žejo lepega, toda hudega, čiste pastoe, pK>darn. Naslov p<>ve oglasni oddeiek »Jutra«. 7.163-27 Vsaia btmtnla 1 Din. za lajanj* cas^jva alta iifro ra " D'»i (291 oddelek pove »Jutra«. Sobo lepo ooretnljtoo, v mest« takoj oddam gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7143-23 Opremljeno sobo oddam gospodu ali ges^o-dič.ni na Jernejevi oes-ti 8, pritličje, levo. 0403-23 Sobico oddam gospodu na Riir«ki cesti 3. pritličje. 7359-2;.) i I Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog oziroma oče, gospod itntlref JPerko železničar in posestnik v četrtek, dne 3. marca 1932 nenadoma preminul. Pogreb blagopokojnega se bo vršil dne 5. marca 1932 ob 5. uri popoldne na tukajšnje pokopališče. Rakek, dne 3. marca 1932. Globoko žalujoči ostali: MARIJA, soproga — ANDREJ, sin — MARICA, hčerka 3425 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nam je naša srčno ljubljena hčerka, sestra, gospa Sostanovalca sprejmem v mirno in snažno sobo v sredini mesta, k čez dan od-sotnemu mlajšemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 72otv-23 Lepo prazno sobo v visokem pritličju, z vbodom s stopnjižča, v strogem centru takoj oddam. Pripravno tudi za pisarno. Uporaba telefona. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 7263-23 Sostanovalca sprejmem v lepo in zra/no sobo. — Istotam sprejmem gospodično Vido-vdanska cesta št. 11. 7291-23 Sobo 8 hrano ali bre«. v sredini mesta oddam samo boljši osebi, event. tudi dvema gospodoma ali gospodičnama. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 7270-23 Kroj. šivalni stroj i dobro ohranjen proda Eo- j taz, Trbovlje, Loke 164. 7:97-29 Pisalni stroj defero ohranjen, kupim. — Ponudbe p}d »Dctc.r« ns oglasni oddelek »Jutra«. 7188-29 Krojaški stroj popolnoma nov, Ta vsako ceno naprodaj na iiiklo-šičervi ce-ii 7/IH — vhod poJeg slaščičarne. 7319-29 »saka beseda 1 Din. za dajanj« naslova ali ta šifro pa 3 Di.n. (30) Fotoamaterska dela kakor tudi vsa strokovna dela naredi do sodaj ns. bolje in . najceneje fotograf Joško SMUČ, \Voifova 12 in špecijaina foto-trgovina A. Ssnuc, Marijin trg št. 8 vogal Wo!fov« ul. 1. 151 (WIENER MESSE) IS. do 19. marca 1S32 (v RottnkH d«? 20. marca) POSEBNE PRIREDITVE; Semeni pohištva — Reklamni semenj — PosrHn« ra?s£ava novodobnega plinskega orodja _ »Elektrika v gospodinjstvu« — Salon kožoito-vinaste mode — Dunajska pietilna moda MEDNARODNA RAZSTAVA AVTOMOBILOV EN" MOTOR. KOLES Semenj *a stavbarstvo tn gradbo cest _ Rastoča biša — Razstava hranil in živil — Posebna razstava r Gradiščanskega — Semenj »najditeljev — Semenj knrjenja x oljem. Kmetijska in gozdarska vzorčna razstava Brej viroma! S eejmsko irrkasnico fa potoka listom prost prešteti meje v Avstrijo. — Ogrski prehod™ num se ob predložitvi sejemske It-ka7.-.[i'-e dobi na meji. — Precejšnje voitj* oiajšate na j-ngos!-oldh, »grških in a-rstrij-?kih železnicah, na Dnnavu, na Jadranfik&m morje in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst terr sejemske iskazsice (a 50 Di.n) izdaja \Viener 31esse Akt. Ges., Wien VIL Ur med liriskiic sr^m^daasK-ts s*jTWjm valnica v Leipzigu, Oeetttrr. Meeshaue, in častna 7A