Poštnina platana v gotovini.
St 21.
Izhaja
V Ljubljani,
Vsak teden.	Posamezna številka stane 1 Din.
dne 22. mala 1924.	Leto II.
OQCjAN NARODNE RADIKALNE ETO ANE E.

.,■* vVrj;---.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wolfova u!. 1/1. — Naročnina: celoletno Din 25, poileino Din 12, četrtletno Din 7.
Zalaga
Takoj v začetku zadnje parlamentarne krize smo na tem mestu izjavili, da gre topot za nekaj več kakor pa za navadno vladno krizo. To je jasno izpovedal tudi naš izkušeni državnik Nikola Pašič, ki je izjavil, da gre pri tej krizi v prvi vrsti za naše državno življenje.
Ta prognoza se je izkazala kljub najrazličnejšim dvomom in raznovrstnim poskusom kot točna.
Politični naivneži, ki ne znajo ali pa nočejo pravilno pojmovati našega notranjega problema, so trdovratno trdili do zadnjega, da pride do preokreta v vodstvu naše državne politike. Opozicijonalno časopisje je hote in nehote informiralo svojo publiko napačno, ker je računalo z zmago blokaške politike. V tem oziru je bilo zlasti časopisje SLS naravnost klasičen vzgled popolne neinformiranosti.
Vsak treznomisleč človek, ki le količkaj umeva politične razmere, je moral vedeti, da je nemogoče sestaviti vlado iz heterogenih elementov opozicijonalnega bloka. G. Davido-vič je neprestano izjavljal, da ima glede strank v opozicijonalnem bloku dovolj garancij za vodstvo državne politike, katere smernic iz previdnosti ni hotel nikdar označiti.
O kakih »garancijah« ni moglo biti niti govora. Ne glede na tri ali štiri struje v Da-vidovičevi demokratski skupini je med posameznimi strankami opozicijonalnega bloka toliko načelnih razlik, da vobče ni mogoče govoriti o enotnosti političnega programa opozicije pod vodstvom g. Lj. Davidoviča, kateremu je Stjepan Radič obljubil vso pomoč s strani HRSS. Takozvani opozicijonalni blok tvorijo skupine ljudi brez programa, brez resnega pojmovanja razmer in brez vsakih skupnih programatičnih točk. Ne veže jih nobena pozitivna točka. Skupna jim je samo negativna želja Po spremembi današnjega ustavnega stanja. Zato g. Davidovič tudi ni mogel označit* političnih smernic svoje eventualne vlade * opozicijonalnim blokom.
Vsled napačnega umevanja političnih razmer mnogi tudi niso mogli pravilno tolmačiti ostavke Pašičeve vlade. G. Pašič je podal ostavko, ker so se spremenile razmere v narodni skupščini. Ko so bili radičevci prisiljeni, da zapustijo stare vloge in so prišli v skupščino, se je spremenilo razmerje parlamentarcih moči. Nastali so novi pogledi na situacijo m vsled tega tudi novo gruniranie poslancev
z ozirom na državno življenje. To je popolnoma naravno povzročilo ostavko Pašičeve vlade.
G. Pašič je takoj uvidel, da ni mogoče delati z onimi, ki niso samo proti naši državni ustavi, temveč so celo proti državi sami. Glavni vodja te protidržavne politike jc ponoči tajno pobegnil k svojim dunajskim zaščitnikom. Taki ljudje ne morejo imeti zaupanja pri merodajnih krogih in državotvornih strankah. Isto velja tudi za one, ki sc s takimi ljudmi družijo in na katerih pomoč računajo. Saj so nameravali in še nameravajo izrabiti celo parlament za rušenje države!
Popolnoma jasno je bilo, da bodo heterogene skupine opozicijonalnega bloka doživele zaslužen poraz pred Narodno radikalno stranko, ki ve, kaj hoče, ki je izkušena in se drži dosledno svojih načel, od katerih je v sedanjih razmerah najvažnejše in najodločilnejše: izvedba vidovdanske državne ustave. Zato je moral postati g. Lj. Davidovič najmlajša žrtev nenarodne in nepatriotične politike. Zato je doživela tudi SLS naravnost katastrofalen poraz svoje dvolične oportunistične politike.
Rešitev krize s sestavo nove PašičeVe poslovne vlade — o kateri poročamo na drugem mestu — je v danih razmerah edini izhod iz sedanjega položaja. Kralj je vsestransko podučen, saj se je posvetoval s predstavniki vseh strank in tudi z drugimi osebnostmi političnega značaja. Sicer ni pristal na nove volitve že sedaj, ker misli, da se bo naš državni problem rešil brez takojšnjega apela na narod, vendar pa jc gotovo, da bo v interesu naše državne ureditve in bodočnosti naše države storil to takoj, ko se bo pokazala absolutna potreba, da izrazi narod svojo voljo.
Ko se je zdelo, da bo treba začasno imenovati izvenparlamcntarno t. j. take vano nevtralno vlado, katero je nasvetoval kroni diplomat g. Balugdžič, ki je izjavil, da je potrebna vlada jake roke, so se vse naše parlamentarne stranke izjavile proti taki vladi. V prvi vrsti seveda Narodna radikalna stranka, ki stoji odločno na stališču parlamentarizma. Radikalna* stranka bi v slučaju nevtralne vlade mnogo pridobila in se ojačala, ker bi imela zelo povoljno pozicijo kot zaščitnica narodnih in državljanskih svoboščin. Radikalna stranka bi brez najmanjšega napora izkoristila svoje prejšnje borbe z nevtralnimi vladami v bivši, Irralievini SrhiiL ko Obreno-
viča Milan in Aleksander po avstrijskem vzgledu imenovala nevtralne vlade.
Dejstvo, da so se tudi opozicijonalne stranke izjavile proti poskusu izvenparlamentarne vlade, priča, — »da je nekaj zdravega v državi Danski,« da bi pri nas kljub raznim ža*-lostnim pojavom zmagala v usodepolnem trenutku zdrava pamet našega troimenega naro-da.
Potrebna je bila torej vlada jake roke. Tako vlado pa more tvoriti samo Narodna radikalna stranka na čel«, nadjonalnega bloka.
Ne sme se pozabiti, da je našo sedanjo državo ustvarila politika radikalne stranke, ki je za to žrtvovala vse. Politika naše radikalne stranke je bila uspešna. S krvjo srbskega naroda so namočeni temelji naše države. In sedaj po skoraj šestih letih našega državnega obstoja naj bi zrušili to s krvjo pridobljeno državo oni, ki niso zanjo ničesar storili in ki so ji vedno in povsod nasprotovali? Ne in nikdar ne!
Zato je treba vlade jake roke, ki bo razumela do zadnjih posledic zbrati narodne sile v svrho državne konsolidacije. Tako vlado pa more tvoriti le radikalna strankam ki mora v zavesti svojih dolžnosti braniti našo državo z vsemi sredstvi.
Narodna radikalna stranka edina nudi vsestranske garancije za bodočnost države in našega celokupnega naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev. Dokler bo krmilo naše države v preizkušenih rokah v delu osivelega radikalnega prvaka g. Nikole Pašiča, se ni treba bati državi. To dokazuje zgodovina radikalne snkc
G. Nikola Pašič je 1. 1912 rekel: »Ustavne pridobitve v Srbiii, so pridobitve radikalne stranke! Ona jih je zapečatila s svojo krvjo, s svojini mnogoštevilnim trpljenjem in s svojimi mnogoštevilnimi žrtvami! V Srbiji niso nobenemu tako dragocene te svoboščine, kakor so radikalni stranki. Ona je prva poklicana, da jih brani in njo napadajo vsi, ki so proti tem narodnim svoboščinam. Toda njena vera, da služi interesom naroda, ji je dala hrabrost in vztrajnost, da je mogla prenesti vse ogromne žrtve v krvi in imovini za svobodo, in vse one grde klevete, ki so padale na njeno čast in poštenje!«
In tako je še sedaj!
Narodna radikalna stranka je ustvarik to državo in jo bo tudi ohranila! I. P.
Širite na$
zgodloviRiskih deisfev.
Časopisje hrvatske4opozicije dosledno trdi, da Narodno veće ni bilo predstavnik hr-vatskejca dela naseda naroda, dasiravno so bili današnji aktivni politiki hrvatske opozicije tudi člani Nđrodnega veća.
Kakšna je resnica v tej zadevi, je natančno razvidno iz zgodovinskih dokumentov, zlasti pa iz stenografskega zapisnika 256. seje Hrvatskoga sabora z dne 29. oktobra 1918.
To izredno sejo je sklical predsednik hr,-vatskcga sabora Bogdan Medaković na predlog dvajsetorice narodnih poslancev.
Na dnevnem redu te seje sta bili dve točki: 1. Pr^og Sv, Pribičovića, da se prekinejo vsi državnopravni odnosaji in zveze med kraljevino Hrvatsko, Slavonije in Dalmacije ter kraljevino Ogrsko in carevino Avstrijo; 2. Predlog dr. Ante Paveliča, naj sabor sklene, da smatra deklaracijo Narodnega veča od 19. oktobra 1918 zase kot obvezno ter izjavlja, da priznava Narodnemu veću Slovencev, Hrvatov in Srbov vrhovno oblast.
Ta predlog dr. Ante Paveliča so poleg drugih podpisali tudi sledeči politiki iz sedanje hrvatske opozicije: Ivan Perše. Ivan Lor-kovič, dr. Gjuro Šurmin. Ivan Kovačevič in Ivan Krnic.
Besedilo omenjene deklaracije Narodnega veča od 19. oktobra 1918 se nahaja v Ši-šičcvlh »Dokumentih o postanku kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Narodno veće je v tej svoji deklaraciji v imenu celokupnega naroda postavilo tudi sledečo osnovno zahtevo:
»Zahtevamo ujedinjenje celokupnega natega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem njegovem etnografskem ozemlju brez ozira na kakršnekoli pokrajinske ali državne meje, v katerih danes živijo — in edinstveno popolno suvereno državo na načelih politične in gospodarske demokracije, kar vsebuje odpravo vseh socijalnih In gospodarskih krivic in neenakosti.«
Po prečitanju te deklaracije Narodnega veča v plenumu hrvatskega sabora je bil predlog dr. Ante Paveliča enoglasno sprejet.
Tako stoji zapisano v stenografskem zapisniku te zgodovinske seje. Zanj sta glasovala tudi St.-Radič in Hrvatska stranka pravdi, dočirn so sedanji zajedničarjl ta predlog dir. Paveliča pred tem tudi podpisali. Ob tej priliki je dr. Vladimir Prebeg v svojem nav-
M katerem taboru 1
»Jutro« se je skandaliziralo, češ, da Narodna napredna stranka v svojem proglasu, s katerim poživlja svoje somišljenike na vstop v Radikalno Stranko, zlorablja ime in spomin dra. Ivana Tavčarja, zatrjujoč, da dr. Tavčar ni bil pristaš oživljene NNS, ampak do poslednjega diha član Demokratske stranke, 'lemu nasproti naj ugotavljamo tole suho dejstvo:	Ob občinskih volitvali
ljubljanskih mesecu decembra 1922 je kakor znano nastopila Jugoslovanska zajednica, ki je združevala NNS iu NSS, podpirani od NRS in SKS. Proti lej združitvi jc z vso vehemenco in nasilnostjo nastopala Demokratska stranka. Na predvečer volitev je došlo Jugoslovenski zajednici pismo g. dra. Ivana Tavčarja, ki pravi:
»Predsedstvo nuanifcstacijskega shoda »Ju-Koslovenske zajednico«! Priklenjen na bolniško postelj se današnjega zborovanja Jtlgoslovenske aajcdnice žal ne morem udeležiti osebno. Sem pa v duhu z vami. Sporočite zborovalcem moj prijateljski pozdrav. Popolnoma odobravam Vaš na-Stof* In mu želim popolen uspeh. Z odličnim spoštovanjem dr. Ivan Tavčar.«
To pismo se je prebralo na javnem manifesta-toUtkcui shodu oh viharnem odobravanih tkočev
dušenem govoru za deklaracijo Narodnega veča izjavil sledeče: »Ker je s tem (t. j. s to deklaracijo) program stranke prava izpolnjen v onih točkah, v katerih zahteva odpravo pogodbe in prelom z Ogrsko, bo predlagal salTorski klub stranke prava strankinemu svetu, tla se stranka pravd razide. Nova doba išče novih programov in novih strankarskih tvorb.«
Tudi St. Radič je ravno tako glasoval za predlog dr. Paveliča in je v razlagi svojega predloga o prepovedi izvoza žita iz Hrvatske, imenoval predloge Paveliča in Pribi-čeviča »krvno te zgodovinske seje hrvatske-ga sabora«.
Iz teh dokumentov, je torej jasno razvidno, da so se* vse hrvatske stranke brez razlike izjavile za državno in narodno edinstvo in da so enoglasno prenesle vso oblast na Narodno veće, katerega poznejše delo na ujedinjenju s Srbijo se smatra kot logična posledica njegove deklaracije od 19. okt. 1918.
Glavno vlogo sd igrali tedaj, kakor še danes, isti politiki: St. Radič, Ivan Lorkovič, Vladimir Prebeg itd. In vendar ti politiki za>-nikujejo vrednost vseh aktov, ki so sc izvršili neposrednef pred našim osvobojenjem in državnim edinstvom. Ti politiki se medsebojno obtožujejo za delo Narodnega Veča in si očitajo eden drugemu izdajstvo nad hrvaitskim narodom, čeprav so tedaj drugače mislili in drugače delali v prepričanju, da rešujejo narodu njegove najsvetejše pravice.
Iz teli zgodovinskih dejstev se vidi, na kateri strani sta laž in neiskrenost. Vsa dosedanja Radičeva politika temelji na falsifi-kaciji pravega narodnega mišljenja ter se vodi v direktno škodo njegovih življenjskih interesov. Stjepan Radič je falzifikator, demagog in politični avanturist. Radič v resnici ni predstavnik prevaranega hrvatskega naroda, kateremu manjka zavest o njegovi misiji v naši mladi nacijonalni državi.
Prihod radičevcev v Beograd in vse ono, kar se je pozneje razvilo in sledilo v naši notranji politični situaciji dokazuje opravičenost nezaupanja merodajnih krogov, radikalne stranke in vseh poštenih patriotov. Kajti ljudje, ki danes popolnoma nasprotno delajo onemu, kar so delali in mislili včeraj, ne morejo imeti poštenih ciljev. O tem je prepričan vsak, ki pojmuje poštenost v politiki.
: bi? tlir. Pvan Tavčar.
somišljenikov Jugoslov. zajednice. , »Jutro« pa je imelo potem drznost, da je izreklo svoj dvom glede prisluosti tega pisma. Na to je »Slovenski Narod«, torej za »Jutro« gotovo verodostojen forum. priobčil tole izjavo: »Z ozirom na trditve »Jutra«, da jc pismo našega očeta, pročitana na včerajšnjem manifestacijskcm shodu »Jugoslov. zajednice«, apokrifno, izjavljamo, da jc to nesramna laž. To pismo k naš oče naroči! sestaviti ter ga je, ko ga je .prečita! svojeročno podpisal! On je od vsega početka stal na stlani »Jugoslovanske zajednice«, kar priča tudi njegov podpis na njenem programtiem proglasu. Po srčni surovosti, ki jo je zagrešil dr. Puc na barjanskem shodu ravno glede osebe našega očeta, odrekamo mladinskemu glasilu sploh vsako pravico, govoriti o kršenju pijetete.« Dr. Ivo Tavčar, ing. Fran Tavčar, Ante Tavčar.
Ni torej prav ni^akega dvoma, v katerem taboru je bil dr. Ivan Tavčar. Ako ga je Demokratska stranka vzlie tem njegovim izjavaug s katerimi je dokumentiral pripadnost Narodno na-predni stranki, še imela zapisanega v svojih listali Kot- somišljenika, ie to n iona stvar. (Iz »Narodnega Dnevnika-.)
RadfikaSna strsmfca m wera
Andrej F. Dole n c.
Vera je moč. ki brzda narode!
Narodna radikalna stranka je proti deljenju po svetovnem naziranju, kakor ie med nami, nd klerikalni in liberalni tabor, ona ni se pri nas izraža, tudi ne protiverska ali proti-svobodomiselna stranka v onem smislu, kakor cerkvena, ampak ona želi, da vlada dobro razmerje med cerkvijo in državo, kljub temu, da se ona ne peča s problemi svetovnega na-ziranja. Radikalna stranka vidi pred sabo lakt, da ima Cerkev znatno in moralno moč, ki lahko mnogo pripomore k dobri ureditvi države. Kot najboljši dokaz je, da so vsi v resnici napredni in veliki državniki upoštevali moč vere ter jo skušali koristno uporabiti za državo!
Narodna radikalna stranka tudi noče, da bi postala Cerkev dekla države, ampak ona želi, da bi mogle vse verske organizacije v polni meri izvrševati svojo cerkveno stvar. Vera in Cerkev je znana moralna in kulturna sila, katere ne moremo pustiti neuporabljene!
Narodna radikalna stranka je odločno proti ločitvi 'Cerkve od države. Ločitev Cerkvo od države bi škodovala bolj državi kakor Cerkvi! Ljudstvo, ki je udano Cerkvi, bi pričelo mrziti državo in pričel bi se takozvani »kulturni boj«, ki bi napravil dravi in stranki več škode kot Cerkvi. To je nepobitna resnica, to dokazuje zgodovina!
Narodna radikalna stranka tudi ue more iti s takozvanim »Naprednim blokom«. Kajti beseda »naprednjak« pomeni človeka, ki ni katoliško-cerkvenega mišljenja, ali je indiferenten ali pa brezverec. Tako naziranje in ta-[ bor odločno odklanja Narodna radikalna stranka ter se v tem smislu ne more nikdar družiti z »Naprednim blokom«. Ona se lahko druži s svobomiselnimi in naprednimi strankami le v »Narodni blok«, kjer se rešuje državna ureditev.
Ako prernotrimo političen položaj v Sloveniji, se moramo vprašati, zakaj ima vsikdar Slov. ljudska stranka večino med Slovenci. Odgovor na to je čisto lahek; kajti zraven gospodarskih zadrug, posojilnic itd. ima duhovščina velik vpliv med ljudstvom. Naprednjaki so storili veliko napako, da so politična vprašanja zmešali z verskimi ter se s tem že naprej obsodili, da bodo poraženi. Na tak način za ljudstvo uspehe dosegati in pri volitvah moč pridobivati, je velika neumnost. Zato Narodna radikalna stranka ne more im tej poti hoditi! Ako hočejo naprednjaki svoja nazira-nja zagovarjati, naj to store na znanstvenem in kulturnem polju, ne pa na političnem.
Narodna radikalna stranka tudi ni verska stranka v onem smislu kakor Slov. ljudska stranka ali Muslimanska organizacija. Narodna radikalna stranka prepUšča vsakemu posamezniku njegovo versko in kulturno naziranje ter jSe bavi samo s politiones-državnimi nalogami.
Narodna radikalna stranka hoče. da se boji za svetovna naznanja umaknejo s političnega polja. Dokler bo strašilo svobodomiselstvo. tako dolgo bo stal klerikalizem!
Versko prepričanje je treba spoštovati in za verske potrebe skrbeti!
Našim elanom.
Kdor ima kakšno željo, pritožbo itd. v javnem interesu, naj jo blagovoli sporočiti uredništvu »R a d i k a I s k e g a G 1 a s n i k a«, ; Ljubljana, Wolfova ulica l-i. Uredništvo bo i vse tozadevne dopise, kolikor niso za prioh-! čitev, izročilo na merodajnem mestu v na-Y daljnje poslovanje.
EdUnstvo in moč Narodne radikalne stranke
Odkar obstoja tninislrska kriza, smo sc trudili, da razjasnimo sporna vprašanja in da tako omogočimo tudi najširšim ljudskim slojem in celokupnemu javnemu mnenju pravilno Presojanje razmer in dogodkov. Stojimo na stališču, da je v tako resnih trenutkih glavna stvar točna insormiranost. Pri tem smo se iz-ogilmli razpravljanj o vseh osebnih vprašanjih. Zlasti nismo nikdar dopustili niti poskusa ka-koršncgakoli intrigiraoja in zapeljavanja javnega mnenja.
Nasprotno pa se naši nasprotniki dan za dnevom sistematično poslužujejo tcndenci-joznih in lažnjivih vesti, da bi premotili javno mnenje in tako vplivali na rešitev krize. Nasprotno časopisje neprestano piše o nekaki neslogi v radikalnem klubu, o različnpsti mišljenja in o razlikah pojmovanja posameznih ministrov in članov glavnega odbora. Pri tem si nasprotno časopisje drzno in brezobzirno izmišlja in navaja imena posameznih radikalov, ker hoče na ta način povzročiti verovanje v točnost svojih informacij. Mi smo ponovno ugotovili te mahinacije in razkrinkali laži. Toda nasprotno časopisje servira z naj-večjo naslado svojim bralcem izmišljene vesti. ker se zanaša na lahkovernost svojih bralcem, med katerimi so na žalost tudi radikali. Ob tej priliki — da bi prenehale enkrat za vselej vse govorice o razdvojenosti v radikalnem klubu — želimo ugotoviti, da stoji Narodna radikalna stranka danes kakor vedno v celoti na. svojem programu in oh svojem izkušenem voditelju.
Radikalna stranka je imela resno krizo 1. 1901, ko je v interesu naroda pristala na delno irkinjenje državljanskih in demokratičnih svoboščin v sodelovanju in koaliciji z bivšo naprednjaško stranko. Ta koalicija je imela svoj politični razlog in nepristranski zgodovinarji jo bodo ocenili po njeni pravi vrednosti. Radi tega sodelovanja z naprednjaki se je odcepilo gotovo število mlajših radikalov v stranko samostojnih radikalov pod vodstvom Ljube Živkoviča. Poleg poštenih radikalov se je pridružilo tej skupini tudi mnogo elementov iz liberalne stranke in drugih ter je zato sam ustanovitelj samostojnih radikalov Ljuba Živkovič zapustil to skupino. Ta razcep
ni oviral radikalne stranke pri njenih nadalj-nih uspehih na vseh poljih njene aktivnosti. Radikalna stranka je doživela redko zadoščenje, da vidi svoje bivše tovariše združene z • liberalci in naprednjaki v eni stranki. Vsi boljši elementi med »samostojnimi« čutijo, da ta družba ni za prave radikalne politike. Po vsem se zdi. da bodo liberalci in naprednjaki z nekaterimi samostalci ostali v demokratski stranki, dokler ne bodo oni, ki so prožeti resničnega demokratizma, ali prešli k g.' Pri-bičeviču. ali pa se bodo vrnili v radikalno stranko. Radikalna stranka je imela v emigraciji secesijo, toda vsi člani te skupine, razven pok. Koste Stojanoviča in Draže Pavloviča. !*> hitro uvideli, da so zašli na napačno pot ter so se vrnili v svojo stranko. Med temi je bil tudi g. Nastas Petrovič.
Za čas ustavne borbe sc je oddvojil od radikalne stranke Stojan Protič radi svojega posebnega mišljenja o ureditvi naše države, toda — dasiravno je bil prvi radikalni prvak poleg Nikole Pašiča — ostal je osamljen ter ni uspel pri volitvah. Radikalna stranka je močnejša od vseli poedincev, zato ji tudi ne more pretiti nobena nevarnost od osebnih zablod posameznikov. Radikalna stranka tvori kompaktno celoto in njeno edinstvo je naj-I večja garancija za uspešno vodstvo radikalne politike. Radikalna stranka more iti tudi v opozicijo, ako jo v to primorajo razmere, toda> to ne zmanjšuje vrednosti njene politike in njenega vpliva v narodu. Kdorkoli zapusti stranko in skuša delati proti njej, ta jc ne glede na moralno kvalifikacijo politično onemogočen.
Za bodočnost našega naroda je velika sreča, da obstojajo velike stranke s preciznim državnim programom, ki jc nad verskimi, plemenskimi, zgodovinskimi in drugimi zablodami. Ljudje v stranki umirajo, toda stranka živi in ostane. V petdesetih letili svojega političnega delovanja je radikalna stranka tako-rekoč zrastla z narodom in v tem vidimo najboljše jamstvo, da bo ona tudi v bodoče vršila svojo zgodovinsko misijo brez ozira na intrige nasprotnega časopisja.
(»Samouprava«.)
Mtrasmie
• Politična situacija. S posebnim zanimanjem j v vseli političnih krogih se je pričakoval v petek 16. t. m. konec ministrske krize s sestavo vlade, ki bi delala s sedanjim parlamentom y manj važnih političnili vprašanjih. Kljub temu pa je vladalo mnenje,' da bi bila vsaka taka vlada le kratkotrajna. Sedanja koalicija je pokazala možnost sestave koncentracijske vlade z opozicijonalnimi skupinami v parlamentu, ki bi se odrekle anacijonal-nim in suverzivnim elementom, na katere se sedaj naslanjajo. Toda v tem ni bilo uspeha. Zato se je prešlo k vstvarjanju vlade, ki bi jo formirali predstavniki' opozicijonainega bloka, ki v sedanjem trenutku nimajo večine v narodni skupščini. V petek dopoldne je sprejel kralj v av-dijcnci Ljubo Davidoviča, ki ie razložil kralju stališče opozicijonainega bloka in izhod iz situacije. Kralj je sprejel v avdijenci tudi našega poslanika v Berlinu g. Ž. Balugdžiča in zunanjega ministra dr. M. Ninčiča, ki jc referira! kralju o zunanji politiki. Popoldne je kralj poveril Lj. Davi-dovičti mandat za sestavo koncentracijske vlade.
T soboto dopoldne sc ie pričel Davidovič posve-‘°vati s predstavniki parlamentarnih skupin in jih btosil, nuj mu pomagajo pri sestavi koncenlracij-ske vlade. Razgoyarjal.se je tudi z Ljubo Jovanovičem in Pašičem. Radikali in samostojni demokrati ne morejo v družbi ljudj z osnovnimi na-celnimi razlikami skupno delati. Zato se je morala Bavidovieeva akcija naravno ponesrečiti. Lj. Da-vidovič je v nedeljo 18. t. m. vrnil kralju mandat *a sestavo koncentracijske vlade. Po končani nvdijenci se je v političnih krogih zvedelo, da Kri,b odklanja vlado, kakršno je nameraval se-5ta,iti Davidovič. Krona se je odločila, da poskusi e * zadnjo kombinaciio, da se sestavi nevtralna I
vlada, ftajti kralj nikakor ni mogel pristati na vlado brez najmočnejše in največje stranke, brez radikalov, kakor je •predlaga] Davidovič. Kombinacijo z nevtralno vlado so odklonile vse parlamentarne stranke. Proti je v prvi vrsti Narodna radikana stranka, ker .smatra popolnoma pravilno, da nevtralna vlada ne odgovarja ustavi. Radikali vztrajajo pri svojem stališču, da je v teli razmerah absolutno potreben apel na narod, ker gre za odločitev v važnih notranjepolitičnih vprašanjih. Radikali so uverienij da bo krona končno poverila mandat g. Pašiču. — V pfmdeljek 19. t. m. je kralj po vsestranskem posvetovanju poveril g. Pašiču mandat za sestavo poslovne vlade. Gosp. Fašlč je mandat sprejel. V kratkem se skliče narodna skupščina, ki bo po kratkem delovnem programu s kraljevim ukazom odgođena do 20. oktobra. nakar se ima pričeti zopet novo zasedanje. Jako jc končana vladna kriza, ki je trajala 38 dni.
Zemljoradnik! prati Radiču. V izpopolnilo naše vesti, da so odklonili zemljoradniki vsako zvezo z radičevsko stranko, navajamo iz govora Voje Laziča na seji izvrševalnega odbora SKS v Ljubljani sledeče besede: »Naš kmetski program in Radičev sta popolnoma enaka, zato smo mislili, da bomo z Radičem skupno nastopili. Mi smo zato vodili pregovore z Radičevo stranko in s tem dokazali, da hočemo popolen sporazum. Radičevi poslanci kmetje so bili popolnoma z nami, a vodstvo stranke je začelo gledati po strani naše sestanke in je prepovedalo vsake pregovore. V tem smo videli da je nam Radič isti sovražnik, kot vse druge stranke.« Iz te izjave jc torej razvidno, da ^ bil Radič prvi, ki ni hotel sporazuma / za>' ' r .ilulki!
: Seja radikalnega kluba. V četrtek 15. t. m. dopoldne sc je vršila na zahtevo g. predsednika! Pašiča seja radikalnega poslanskega kluba, na kateri je hotel g. predsednik razložiti politično, situacijo in informirati poslance o stanju krize. V začetku seje je z odobravanjem kluba zahteval g. Milutin Dragovič. da sc odstrani g. Nastas! Petrovič, ker je s svojim zadržanjem izstopil i«! stranke ter prešel k nasprotnikom radikalov. G. Petrovič se ni hote! odstraniti iu jc zali te val besedo, da sc brani, česar pa mu klub ni dovolil. Nato je predsednik kluba izjavil, da je na dnevnem redu poročilo o krizi ter je dal besedo g. Pašiču, ki je rekel, da je kraljeva želja, da se ne gre na volitve, temveč da se, ako ni drugega izhoda, sestavi vlada, ki bi bila nevtralna in ki ne bi vršila političnih poslov. ,
Najmlajša žrtev zgodovine. Beograjsko »Vreme« piše pod tem naslovom v uvodniku: Gosp. Davidovič je hotel preskočiti dogodke in zgodovino. Radič se noče žrtvovati, ker noče živeti kot vodja male skupine, ki želi sporazum, temveč hoče živeti kot nekronan suveren vseh Hrvatov. Zato ni mogel sprejeti drhteče Davldoviče ve roke. Gosp. Davidovič je najmlajša žrtev zgodovine, ki ruši pred seboj vse one. ki zapustijo njena pota. On ie klasičen vzgled poMtika, ki je strmoglavil v globoko brezdno samo zato, ker je: v nepravem času stopil na pozornico z željami, ki so prezrele za okolico, v kateri so se pojavile. Pred polomljeno figuro g. Davidoviča se nam kaže slika razvoja odtrošajev s Hrvati tako, kakor smo jo videli - že'pred cnnn letom. Zgodovinska dolžnost zahteva, da se proti ustvarjeni hrvatski in slovenski fronti popolnoma izoblikuje tudi srbska fronta. Šele pytem, ko si bodo stale nasproti te organizirane in jasno izražene sile, bo prišlo do Sporazumevanja in se bo razvila ideja o potrebi zajednice ali o razcepu. Drugega izhoda ni in ga ne more biti. Poizkusi socijalnega, gospodarskega in duhovnega diferenciranja so otem-neli pred bujnostjo nacijonalnega in verskega momenta, ki ga srbski narod ni iskal, ki pa so ga mu vrinili Hrvati. Slovenci in bosanski muslimani. In ako je že moral srbski narod zapustiti svojo misijo kmetske demokracije ter se vrniti na steze nacijonalističnih idealov, sc mora na borbeni poziv dosledno in premišljeno organizirati za bodočnost in vlogn, ki si jo je do sedaj ievo-jeval s svojim genijem in s svojim požrtvovanjem. — Tako so začeli srbski listi ponovno pisati kot odgovor na separatistične tendence Hrvatov in Slovencev, ki izjavljajo v najkritičnejših časih, da nočejo nič skupnega s svojimi srbskimi brati!
: Neumestne grožnje g. Davidoviča. »Samouprava« se bavi na uvodnem mestu o napadih g. Davidoviča na min predsednika g. Pašiča in zaključuje svoja izvajanja tako-lc:	Kar se tiče
groženj gosp. Davidoviča. so one ix>polnoma neumestne. Radikalna stranka, prepričana o svoji moči in o razpoloženju naroda, sc jc v svoji borbi posluževala samo legalnih sredstev. Oni, ki hočejo kri, so na-drugi strani Ako je g. Davidovič mislili n.i te ko jih je imenoval svoje prijatelje, mu ml; samo česlitamo na taki družbi. Naše nepremagljivo stališče glede čuvanja državnega in narodnega i edinstva s tem ne bo omajalo. Nasprotno. Mi borne še bolj odporni, ako pridejo nasprotniki z odkritimi kartami. Pred klevetami in demincija-ciiamf sc ne plašita ne g. I-’ašić in ne radikalna stranka niti danes, kakor se nista niti v prošlosti.
: Srbska fronta. »Vreme« piše: Bilo bi treba, da smo gluhi in slepi, ako ne vidimo, da ni mogoče skleniti sporazuma na podlagi uljudnosti in da jc za sklep sporazuma potrebna tudi volja druge strani. Druga stran pa je baš s svojim preračunanim, iz' zivalnim zadržanjem onemogočila delo bloka zato. ker ni želela, da bi bil blok delaven in trajen, temveč je hotela njegovo trenutnost in popolno neobveznost za svojo po .tičrro orijentacijo v znaku federacije. Kot opazovalci, ki gledamo dan na dan stanje in razpoloženje na drugi strani, imamo razloge, da mislimo samo nase, ha okrepitev svoje srbske fronte, katere kompaktnost mora lepega dne naučiti Zagreb in Ljubljano, da nimata ničesar pričakovati od našega razdora in od naših medsebojnih zadev. Globoko smo prepričani, da bo ta srbska fronta pooblaščena predstavnica celega srbskega naroda, imela mnogo več važnosti v( svoiib sklepih, s katerimi bo vplivala tudi na drugo stran.
Dr. Joža Ravnik,
odvetnik v Beogradu,
je preselil svojo pisarno v Kosovsko ulico 22.
Iz vsega sveta.
Češkoslovaško-italijanska pogodba.
Češkoslovaški zunanji minister je mož neumorne delavnosti. Obisk sledi obisku, potovanje potovanju. Kakor znano je sklenil s Francijo zvezno pogodbo, katere namen je ohranitev in obramba stanja, ustvarjenega po verzajski mirovni pogodbi. Da se ozira češkoslovaško - francoska zveza bolj na verzajsko mirovno pogodbo, je povsem razumljivo in naravno, ako pomislimo, da imata obe državi v Nemčiji skupnega in obenem nevarnega soseda. Toda tudi na' stanje v srednji Evropi je Češkoslovaška republika v marsičem navezana. Sedanje srednjeevropsko stanje pa so ustvarile senžermenska, trianonska in ncuill-ska pogodba. V obrambo tega stanja je bila ustvarjena Mala antanta. Manjkal pa je še velik neznan faktor, ki se je vedno bolj trudil, da zadobi vpliv na razvoj srednje Evrope. Ta faktor je Italija, ki smo jo čutili spočetka za hrbtom Bolgarov in tudi Madžarov. Odločni nastop Male antante v raznih slučajih pa je pokazal Italiji, da ne hodi pravega pota, ako misli doseči svoj prestiž. Mussolini je torej spremenil prejšnjo taktiko in si je predvsem mnogo prizadeval, da se reši jadranski problem, da bi se mogla Italija s tem večjo svobodo posvetiti sredozemskemu vprašanju, ki je zanjo mnogo večje važnosti. Sklenjen je i bil torej rimski sporazum med našo državo in Italijo.
Nič ni bolj naravno, kot da je sledila našemu vzgledu tudi bratska država Češkoslovaška. Dr. Beneš je odpotoval v Rim, kakor smo imeli že priliko poročati. Takoj prvi dan njegovih razgovorov z Mussolinijem je dovedel |do sporazumne sestave besedila »pakta prisrčnega sodelovanja«, kakor naziva pogodbo uradno poročilo. Pogodba' bo podpisana v najkrajšem času. Besedilo je zaenkrat še tajno. V glavnem pa gre za vzdrževanje miru, za pospeševanje gospodarskega napredka v srednji Evropi in za obrambo sedanjega stanja, ustvarjenega po gori omenjenih pogod-'bah. V bistvu je pogodba slična sporazumu med našo kraljevino in Italijo; razlike se lahko razlagajo iz različnega geografskega položaja. Mi imamo z Italijo skupno državno jmejo; razumljivo je torej, da so bila potrebna spccijelna določila, ki pri tej pogodbi odpa-;dejo. Tudi je brezdvomno gotovo, da predvideva pogodba za slučaj mednarodnih komplikacij, ki bi se tikale skupnih interesov obeh ;držav, sporazumne ukrepe. V slučaju pa, da 'bi bila ena od obeh držav napadena po kaki [tretji sili, bi morala ostati druga sopogodbeni-jca nevtralna.
Poleg tega sta se oba ministra sporaiz-lumcla, da se vrši Masarykov uradni obisk v (Rimu meseca oktobra. Na dnevnem rodu je bilo nadalje vprašanje jadranskih tarifov. Oba ministra sta tudi določila, da se v kratkem ‘sestanejo izvedenci, da določijo neposredne tarife na železnicah, ne oziraje se na jadranske tarife. Končno sta sc obe državi zavezali, Ida čimprej izvršita dogovore, sklenjene dne 6. aprila 1922 glede upravnih in finančnih vprašanj zavarovalnih zavodov.
Po razgovorih je sprejel dr. Beneš rimske novinarje, katerim je na kratko razložil namen svojega potovanja. Osobito pažnjo zaslužijo njegova izvajanja glede političnih Vprašanj. Ta bi se dala osredotočiti v štirih točkah: 1. vzdrževanje miru v zmislu mirovnih pogodb; 2. vzdrževanje reda v srednji Evropi, h čemur hoče Češkoslovaška pripomoči e zboljšanjem odnošajev z vsemi svojimi sosedi; 3. v slučaju, da bi se pojavili neredi in težkoče, bosta obe državi po svojih močeh pripomogli do normalnega teka; 4. Češkoslovaška želi biti na eni strani zvezana z Jugo-
slavijo, na drugi pa hoče utrditi prijateljske vezi z Italijo.
Ker bodo v kratkem rešena tudi vsa sporna vprašanja med Italijo in Romunsko, bo lahko mislila tudi ta država Male antante na pristop k sedanjima dvema pogodbama. Morda bodo vsi trije zunanji ministri razpravljali o tem že na prihodnjem sestanku Male antante, ki sc vrši začetkom poletja v Pragi, vrši začetkom poletja v Pragi.
Rusko-nemški oduošaji.
Znano je, da je bila Nemčija prva država. ki je sklenila po ponesrečeni genovski konferenci z Rusijo rapallsko pogodbo. Znašli sta sc tedaj dve sili, ki sta bili prezirani od ostalega sveta. Nemcem je pogodba z Rusijo zelo konvenirala, ker so Nemci pač domnevali, da prisilijo zaveznike k popustljivosti s tem, da vzbude pri njih bojazen pred rdečo nevarnostjo. No časi so sc spremenili in Rusija stopa vedno bolj v koncern evropskih držav. Z njeno naraščajočo auktoriteto pa se je ohlajala ljubezen do Nemčije. Znatno Pa so se ohladili rusko-nemški odnošaji po poslednjih nemških državnozborskih volitvah. Dozdeva se, da je dal nemško - ruski diplomatski spor samo povod za izraz ruskega nezadovoljstva z nemškim narodom, ki se vedno bolj vrača v svoj narodni tabor. Tako si lahko razlagamo velikanske demonstracije, ki so se vršile te dni v nekaterih mestih Rusije proti postopanju berlinske policije. Teh demonstracij se je udeležilo več stotisoč oseb. Udeležil se jih je tudi sam Trockij, ki se je vrnil s Kavkaza in postaja v zadnjem času zopet markantna osebnost sovjetske republike.
Angleži in mali narodi.
Nedavno je imel angleški ministrski predsednik Macdonald v Alberthallu važen političen govor. V svojem govoru je rekel med drugim, da želi angleška delavska vlada stopiti v prijateljske odnošaje z vsemi narodi. Obnovitvena politika sc ne more ozirati samo na velike narode in posamezne države. K obnovitvenemu delu morajo pripomoči tudi male države. Bilo bi nenaravno, ko bi hoteli doseči, da bi zbrisali vsi narodi plemenske, zgodovinske, verske razlike, ki jih ločijo. V tem oziru je politika delavske vlade nacionalistična. Radi tega se Velika Britanija ne ozira samo na velike narode, marveč tudi na manjše države, kakor so Jugoslavija, Češkoslovaška, Danska, Belgija i. dr. Slabejši narodi lahko vedno postanejo plen velikih; zunanja politika se ne sme torej pik d ar nasloniti na silo, ker je to klofuta v obraz vsaki pravici.
Generalna stavka nemškega industrijskega delavstva.
Ob Renu in v Poruhrju je središče nemške industrije. Ta del nemške države, ki ga namakajo bregovi Rena je gosto posejan s tvornicami in iz zemlje kopljejo zaklade rude. To ozemlje so pred poldrugim letom zasedli Francozi in Belgijci, da prisilijo Nemce k izpolnjevanju obveznosti. Znano je, da so napovedali tedaj Nemci pasivni odpor, ki je stal nemško državo ogromno denarja, s katerim so Nemci plačevali stavkajoče rudarje in pokrivali primanjkauje blagajn veleindu-strijccv. No, bilo je vse brezuspešno in Francozi so izvojevali svojo gospodarsko zmago. Odbor šestorice veleindustrijcev je sklenil tedaj z medzavezniško komisijo Micum (Mis-sion interallie de controle des usines et des miners) dogovor, s katerim so sc vcleindu-strijci obvezali dobavljati 1.800.000 ton premoga in plačati za vsako izvoženo tono gotovo davščino. Tedaj so se delavci vrnili na delo in življenje je postajalo živahnejše. Toda delavci so izgubili svoj privilegij, ki so ga
\
dosegli po svetovni vojni. Veleidustrijci so zahtevali 10 urno delo na površju in 8 urno v rovih. Tako je bilo do srede aprila, ko bi morale izgubiti svojo veljavo Micum pogodbe, ki pa so bile podaljšane. Delavstvu sc je dozdevalo, da je prišel ugodni trenutek za uveljavljanje svojih pravic. Stavili so svoje zahteve po znižanem delovniku in za zvišanje plač. Ker pa jim niso hoteli veleindustrijci ugoditi, so delavci proglasili 7. maja generalno stavko. Zasedbene oblasti smatrajo to za interno zadevo industrijcev in se radi tega ne vmešavajo v ta spor. Njihova naloga obstoja v glavnem v tem, da pazijo na vzdrževanje reda in mira. Splošno se domneva, da vodi stavko komunistična stranka in da imajo vslod tega stavkajoči delavci zadostne zaloge živeža in denarja.
Bolgarska.
Iz "Sofije poročajo, da namerava vlada proti 'zcmljoradniški zvezi nastopiti z zakonom o zaščiti države, ker so zemljoradnik! pri zadnjih volitvah sodelovali s komunisti. Oblasti so tudi ugotovile, da prestopajo komunisti v zeniljoradniške zvezo, kjer imajo kot organizatorji glavno besedo^ Vlada je odredila, naj vrhovno kasacijsko sodišče ugotovi, ako spada zcmljoradniška zveza vslcd tega pod zakon o zaščiti države. — V parlamentu se bo razpravljalo o zakonu glede obsojenih ministrov. Glasovalo se bo tudi o amnestiji liberalnih ministrov, ki bi jih vlada rada osvobodila.
Socijalni vestnik.
s Delavsko zavarovanje. Uprava osrednjega urada za zavarovanje delavcev je na svoji zadnji ravnateljski seji g'ede razdelbe teritorija okrožnih uradov sklenila, da se ustanovi nov okrožni urad v Skoplju. Delitev beograjskega okrožnega urada je predvsem zato potrebna, ker urad vslcd svojega velikega teritorija (Srbija, Macedonija rn -Črna gora) ne more obvladat: dela. Pri beograjskem okrožnem uradu je bilo dosedaj včlanjenih 51.693 članov. Iz prometnih razlogov je bilo nadalje sklenjeno, da se novopazarski okraj priključi okrož-.neinu uradu v Sarajevu. Člani iz Črne gore so priključijo okrožnemu uradu v Dubrovniku. Področje okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se razdeli na dva okrožna urada in sicer s sedežem v Ljubljani in s sedežem v Mariboru ali Celju. Ljubljanski okrožni urad je imel julija 1923 70.072 zavarovancev.
— Izseljevanje iz Jugoslavije v mesecu marcu. Izseljeniški komlsarijat v Zagrebu javlja: Meseca marca se je izselilo iz naše kraljevine vsega skupaj 1700 oseb, in sicer 1167 moških in 533 žensk. Izselilo se je: iz Vojvodine 979 oseb (529 moških, 450 žensk); iz Hrvatske in Slavonije 345 (300, 45); iz Dalmacije 264 (145, 19); iz Srbije 102 (101, 1); iz Slovenije 79 (67, 12); iz Črne gore 18 (12, 6) in iz Bosne in Hercegovine 13 (13) oseb. Po poklicu je bilo kvalificiranih delavcev 50, nekvalificiranih 85. poljedelcev 1115, prostega poklica 30, dcce in starčkov 420. Izselilo se je: v Brazilijo 711, v Argentinijo 431, v Kanado 352, v Zedinjene države 246, v Ciiile 10, v ostale dele Amerike 27, v Avstralijo 20 in v Novo Zelandijo 3 osebe. — Poleg tega je odpotovalo iz naše kraljevine v prekomorske kraje meseca marca 93 tujih državljanov, od teli 73 Amerikan-cev (Zed. države), 4 Kanadčani, 4 Argentinci, 5 Madžarov, 4 Čehoslovaki in 3 Rusi.
s Izseljenci v Kanado. Razni agenti so začeli nabirati ljudi za Kanado. Kakor znano, je ameriška vlada zelo skrčila jugoslovansko Izseljeniško kvoto. Ti agenti se poslužujejo trika, češ, da gredo potniki le začasno v Kanado in bodo izkrcani na meji Združenih držav. O i tam je lahko priti preko meje v Ameriko, kjer nihče več ne vpraša, odkod si in kaj si. Svarimo vsakogar, ki bi hotel v Kanado iz tega namena, da odtam prekorači amer^-kansko mejo, kajti ameriški izseljeniški zakon je V tem oziru neizprosen in o prekoračenju meje niti govora ne more biti.
Javno mnenje ustvarja časopisje. Množice verujejo to, kar jim sugerira časopisje. Zato podpirajmo in razširjajmo le lastno čisopisje, da bo naše prepričanie tudi oreoričanie javnosti.
Pokret MRS.
— Sestanek NRS za trnovski okra]. V petek zvečer 17. t. m. se je vršil napovedani sestanek'članov NRS in bivše NNS za trnov-sko-krakovski volilni okraj. Sestanek sc je vršil »pri Mraku« ter je bil dobro obiskan: Po otvoritvi sestanka so pristaši obeh strank z velikim zanimanjem sledili stvarnim izvajanjem dr. Vlad. Ravniharja, tajnika Lj. D. Jurkoviča in Škulja ter so z odobravanjem vzeli na znanje združitev obeh strank. — Razpravljalo se je tudi o izboljšanju razmer v ljubljanski bolnici, o čemur je tajništvo NRS podvzelo na pristojnem mestu korake še pred časopisno kampanjo.
— Mestni odbor NRS v Ljubljani in načelstvo bivše NNS sklicujeta zaupni sestanek svojih pristašev za kolizejski okraj v gostilni pri »Novem svetu« (Gosposvetska cesta) v četrtek 22. t. m. ob 8. uri zvečer. Ker je na dnevnem redu združitev obeh odborov, oziroma izvolitev novega odbora, je dolžnost vsakega zavednega pristaša, da se sestanka udeleži.
— Mestni odbor NRS v Ljubljani in načelstvo bivše NNS sklicujeta zaupni sestanek svojih pristašev za kolodvorski okraj v hotelu »Južni kolodvor« (Kolodvorska ulica »Miklič«) v petek 23. t. m. ob 8. uri zvečer. Ker je na dnevnem redu združitev obeh odborov, oziroipa izvolitev novega odbora, je dolžnost vsakega zavednega pristaša, da se sestanka udeleži.
Iz naiesa lasopisša.
Potreba skupnega dela.
»Odjek« (Zagreb):	Rešitev v tej državi
more bili samo v tesnem sodelovanju vseh treh plemen. Zato stranke, ki nimajo programa, katerega morejo sprejeti vsa tri plemena, nimajo živ-Ijenske sposobnosti in niso sodobne. Nazori po-edincev kot strankarskih članov ne smejo in ne morejo za nas biti merodajni, temveč ideja, ki jo vsebuje program. Radikalna stranka priznava vsa tri imena in priznava vsakemu delu našega naroda popolno življensko pravico. V njej se more razgovarjati o vsem, samo ne o dinastiji, ker je naša, ljudska in narodna, ter o državnem in narodnem edinstvu. ker je to interes vseh nas in ideja naših največjih mož in patrijotov. V radikalni stranki je prostora za vsakega Srba, Hrvata in Slovenca.
Mi in naši Nemci.	,
»Zastava« (Novi Sad): Minuli so časi, ko so mogli Germani silili na vzhod preko Srbov in srbske dece. Minuli so časi, ko so mogli Germani Evropi diktirati mir. In nedavno so minuli časi, ko jc peščica zaostalih Nemcev pri nas podcenjevala Beograd. Prišel je čas, da se da manjšinam ono, kar jim kot manjšinam pripada. Ne yeč in ne manj. Nemce boli, ker je njihov Kul-turbund razpuščen. Naj ne obžalujejo, saj so potom njega dospeli v družbo radičevcev, ki jim bodo vrnili izgubljeno pamet.	!
Ljudstvo in Radič.
»V i r o v r t i č a n i n« (Virovitica):	Radič si
je pridobil lahkoverne in neprosvetljene mase s pomočjo takozvanih zagrebških politikov. Toda ljudstvo le pričelo spregledovati. Ljudstvo vidi, da je Radič upornik, ki dela proti našemu državnemu sistemu in proti našemu narodnemu kralju, ki je v vojni za osvobojenje vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev riskiral svoje življenje in ki je poleg svojega očeta kralja Petra osvobodil naš narod izpod nvstrijsko-madžarskega jarma. Naše ljudstvo vidi, da vodi Radičevo delo k prevratu, katerega Hrvati nočejo. Ljudstvo vidi, da Radič ni bil pregnan, ampak, da je pobegnil iz svoje domovine, ker sc jc zbal odgovornosti za svoje zločine.
Vsak naš somišljenik naj sena roči na „Radikalski Glasnik“.
Opozorita.
Vljudno opozarjamo vse one naše somišljenike in naročnike »Radikalskega Glasnika«, ki še niso izpolnili svoje strankarske dolžnosti napram strankinemu glasilu, da to štorijo čimpreje, ako želijo prejemati list v redu.
Kdor pomotoma ni dobil položnice, naj jo zahteva pri upravi lista.
Dolžnost vsakega narodnega radikala je, da je naročen na svoje strankino glasilo, ki je v Sloveniji samo »Radikalski Glasnik«.
Uprava »Radikalskega Glasnika«.
Zapiski.
»Vclesrbi«.
Na neprestano klevetanje »Slovenca« odgovarja »Samouprava«: V slovenskem katoliškem časopisju operirajo sedaj z novo psovko proti svojim političnim nasprotnikom. Ta psovka, ki se v »Slovencu« neprestano ponavlja, ie »velesrb«, kar znači približno isto, kar je za časa Avstrije značilo srbofil. Velesrb je vsak Slovenec, ki ne zmerja Srbov, ki hoče, da se država pametno uredi, ki hoče živeti v miru s Srbi. Ako se kdo v slovenskih vaseh priznava za monarhista, ako izreče kakšno nepovoljno besedo o bivši Avstriji, ako ne misli dobro o boljšcviklh itd., tedaj ga proglasijo za velesrba, za izdajico svojega naroda in vere te je njegovo življenje otežkočeno med dobrim, poštenim, toda politično zelo naivnim ljudstvom. Korošec je v tem prekosil danes celo frankovce.
»Slovenec« in cirilica.
»Samouprava« piše z ozirom na »Slovenčevo« borbo proti cirilici: Mi to razumemo, ker on sovraži vse, kar nas ujedinjuje in želi vse, kar nas razdvaja. Njegovo hujskanje proti cirilici je ostalo dolgo brez uspeha, ker ljudstvo vidi, da je cirilica koristna in potrebna Slovencem v najraz-ličnejšilt prilikah ter sc ie prostovoljno in zelo rado uči. Toda počasi kaže tudi to hujskanje uspehe in tako je mogel te dni »Slovenec« zmagoslavno poročati, da jc občina (?) Kostanjevica pod vplivom svojega župnika sprejela resolucijo, da mora cirilica takoj izginiti iz vseh slovenskih šol. Naj se »Slovenec« jezi. kolikor hoče, cirilica bo ostala v kostanjeviški šoli sigurno dalj časa nego ta gospod župnik. Ako se otroci učijo cirilice, piše »Slovenec« ogorčeno, je to preganjanje slovenskega jezika s strani Velesrbov, kakor da bi bila latinica slovenski jezik!
Dopisi.
d Celje in okolica. V 19. štev. »Radikalskega Glasnika« jc bilo pomotoma navedeno, da so se 12. maja pričeli nabori. Nabori se bodo vršili pozneje. — Škrlatica je zelo razširjena po celem našem okraju. Mnogo otrok umrje. — Volilno gibanje za občinske volitve za okolico se je pričelo. Kandidatne liste so že sestavljene. — Kmetje, delavci, obrtniki, vsi pristopite v radikalno stranko, naročite naš list in širite ga! Živijo celjski radikali!
Armada tlačenih ljudi se zbira pod zastavo, naš brat je vsakdo, kdor trpi, pod jarmom nosi glavo!
Dolinski.
d Iz Cerknice nam pišejo: Imeli smo hudo zimo in doslej hladno in po večini deževno vreme. Ob oratvi pa ie bilo še precej ugodno vreme, vsaj dež nam ni kaj posebno nagajal. Torej prvo poljsko delo smo srečno dovršili in danes raste žito, da je veselje pogledati. Tudi trava po senožetih in pašnikih obeta obili užitek. Ker ni bilo slane, je prčakovati vsekako dobro sadno letino. — Imamo imeniten vodovod ki je naš ponos. Dograjen je bil par let pred svetovno vojno. Kakšna škoda, da se ni pozneje zgradila ob našem potoku hidrocentrala. Potok je skoro celo leto enako močan in iz hidrocentrale bi imel ves naš trg moderno razsvetljavo, tako pa si razsvetljujemo temo z brlečimi leščerbami, svečami in smrdljivim petroleje-vimi svetiljkami. Dandanes so take gospodarske naprave silno drage in zato jc vprašanje hidrocentrale skoraj zaspalo. Tudi za to nam ie žal, da nismo pred leti pogozdili del Slivnice in skoraj brezplodnega sveta med Cerknico in Rakekom. Danes jc les drag, kakršno bogastvo bi danes imeli v d-inašniih goličavah!
Tedenska vesti.
— Francosko odlikovanje pesnika Otona Žtt*' pančiča. Francoska vlada je odlikovala pesnika in1 predsednika »Francoskega instituta« v Ljubljani,' g. Otona Župančiča z redom viteza častne legije. Iskreno čestitamo.
— Kraljev tajnik umrl. V Gružu je umrl kraljev tajnik Vlado Petrovič-Njegoš, sorodnik črno-j gorskega kralja Nikole. Pokojnik je bil zelo po-| puiarna osebnost. Kralja Aleksandra je spremljal na vseh njegovih potovanjih.	;
— Odbor za Malgajev spomenik v Guštanj* nam piše, da se vrši dne 29. maja t. 1. v Guštanjn! velika narodna nadstrankarska manifestacija vseh! jugoslovanskih kulturnih društev s sledečim spo-! redom: L Sprejem gostov pri vlakih. 2. Ob 10. uit slavnostna sv. maša na trgu, katero služi rnsgr^ dr. Anton Medved z nagovorom. 3. Po sv. maši povorka z vojaško godbo k spomeniku. 4. Pozdravi predsednika, nato odkritje spomenika s petjem. 5. Slavnostni govor g. generala Maistra. — P» slavnostnem govoru petje in drugi govori. (Govorniki, kj želijo nastopiti, naj se z navedbo snovi priglasijo odboru do najkasneje 24. t. in. da se more določiti vrstni red; običajni kratki pozdravni nagovori so dopustni tudi brez poprejšnje prijave.) 6. Povratek v Guštanj h kosilu. 7. Ob 3. popoldne velika ljudska veselica na prostem s petjem, godbo, govori, kjer bo prilika w nastope pevski li zborov in godb. Za vsakovrstn* okrepčila je zadostno poskrbljeno. — Polovična vožnja na vseli železnicah je že dovoljena; toza<-devne izkaznice se bodo na zahtevo poslale« Posebni vlaki bodo vozili Maribor—Guštanj, Colje—Guštanj in Celje—Maribor, ki vozijo zveče« zopet nazaj. Vozni red se še objavi v časopisih. — Dosegle so se torej vse ugodnosti za posetnike, Slovanska javnost pa mora z obilno udeležbo pokazati našim notranjim in zunanjim sovražnikom, da smo in bodemo složni brez razlike strank, kadar bo ogrožena svoboda naše lepe skupne domovine.
— Malgajevi soborci naj javijo svoje naslova odboru za Malgajev spomenik v Guštanju, da jim isti lahko pošlje legitimacije za polovično vožnjo v Guštanj k slavnosti odkritja Malgajevega spomenika, kj se vrši dne 29. maja 1924.
— Občinske volitve na Jesenicah razveljavljene. Vlada je razveljavila zadnje občinske volitve in razpisala nove.
— Popravek. V članku »Ali morejo biti Slovenci narodni radikali?« (v zadnji številki »Radikalskega Glasnika«) se je vrinilo več tiskovnih napak, ki kvarijo smisel izvajanj. Tako se mora v drugem odstavku vrsta četrta pravilno glasiti] umevajo in ne imajo. Nadalje sc mora v odstavku, ki se pričenja z besedami »Po osvobo-jenju« pravilno glasiti: po svoji ideji in ne zvezi.
— Predavanje dr. N. Županiea. V soboto 24, t. m. bo predaval v društvu »Soča« v Ljubljani v salonu pri »Levu« dr. Niko Županič »o novi srbski epopeji«.
— Kongres vojnih invalidov v Ljubljani sc
vrši 15. junija t. 1. Na kongres pridejo delegati vseh invalidskih udruženj.
— Izpremembe v civilnem pravdnem postopanju. Naredba ministra pravde, ki je te dni izšla v »Službenih Novinah« na temelju čl. 87 finančnega zakona za 1. 1924-1925, izmenjuje in povišuje z veljavo od 1. junija t. 1. denarne postavke, po katerili se ravna stvarna podsodnost sodišč v civilnih pravdah. Najvažnejše določbe so: l.pred okrajna sodišča spadajo pravde o denarju ali denarni vrednosti do vštetili 6250 Din L= 25.000 K», 2. pri okrožnih sodiščih in pri deželnem sodišč« v Ljubljani sodi v pravdah iste vrste do vštetih 125.000 Din (= 500.000 K) sodnik poedinec, 3. v opominjevalnem postopanju se smejo izdajati plačilna povelja do vštetih 6250 Din, 4. stari propisi o podsodnosti veljajo samo za pravde, v katerih se je do konca maja po prvem naroku že pričela ustna sporna razprava. S 1. junijem t. 1. bodo torej okrožna sodišča in ljubljansko deželno sodišče oddala vse pri njih že vložene tožbe do vrednosti 25.000 K. o katerih do konca maja niso sporno razpravljala v stvari, pristojnim okrajnim sediščem.
— Razvrstitev učiteljstva po novem zakonu. Ako misli kak učitelj, da mu jc bila pogrešno odmerjena osnovna ali položajna plača ali nepravilno všteta službena doba, se lahko pritoži, po čl. 228 zak. o civilnih uradnikih v roku 30 dni PO vročitvi rtšcnja naravnost na državni svet. Pritožbo naj pošlje v dveh izvodih nekolkovano in priporočeno. Priloži naj za utemeljitev pritožbe potrebne listine (v enem izvodu, prepisi listin morajo biti overovljeni po šolski oblasti z žigom in podpisom).
— Sprejem v podoficirsko šolo vojne mornarice. Po naredbi ministrstva vojske in mornarice se soreime meseca oktobra t. 1. v brodarsko pod-
f
joficlrsko šolo vojne mornarice v Šibeniku 120 ko-Ijencev. Pogoji za sprejem so: 1. naše državlian-jstvo (domovnica); 2. starost 16—18 let (rojstni Uist); 3. najmanj štiri razrede osnovne šole (šol-}sko spričevalo); 4. neomadeževano vedenje ^nravstveno spričevalo); 5. krepko zdravje (spri-(čevalo vojaškega zdravnika). Lastnoročno pisane jprošnje je treba vposlati najkasneje do 30. julija it. 1. komandantu v Šibeniku. Prošnja in priloge ■morajo biti po predpisih kolkovane.
'	— Zopet velike poplave. Zadnji dni v minu-
lem tednu je Drava pri Osijeku tako narasla, da Iso vsa polja in vrtovi ob njenih bregovih pod vodo. Prebivalci Podravja so morali zapustiti svoja bivališča. V Baranji je biio prve dni nad 300 km ozemlja pod vodo. Od Osijeka do Almaša je poplavljenih nad 400 katastra!ni): jutrov. Donava je ponekod podrla obrambne nasipe in se razlila po obširnih poljili. Škoda jc ogromna.
— Zakup lova. Okrajno glavarstvo v Kranju jbo na svojem uradnem- dnevu v Škofji Loki dne i26. junija ob pol 10. uri oddalo v zakup lov krajevne občine Škofja Loka na javni dražbi za dobo Od 1. avg. 1924 do 31. maja 1929. Zakupni in dražbeni pogoji se lahko upogiedajo pri okr. gla-:varstvu v Kranju.
— Velika železniška nesreča. V noči od 16. ma. 17. t. m. jc pripeljal orijent-ekspresni vlak, ki vozi iz Carigrada preko Beograda in Ljubljane v Pariz, na postajo Prestranek (med Postojno in Št. Petrom) z brzino 30 km na uro ter zavozil na tir, kjer je stal tovorni vlak, namenjen v Trst. iTovornl vlak jc imel spredaj in zadaj lokomotivo. Strojevodja ekspresnega vlaka le opazil pre-Hcčo nevarnost, toda bilo je že prepozno. Lks-Iprcsni vlak z dvema lokomotivama je z vso silo
zadel v zadnjo lokomotivo tovornega vlaka. Obe | lokomotivi ekspresnega vlaka sta skočili pri za- | detju iz tira. Zdrobljeni so bili trije vagoni tovor- ! nega in oba poštna vagona 'ekspresnega vlaka, j Nesreča je zahtevala več človeških žrtev, in si- I cer dva mrliča karabinjerja Zagamija in francoskega spremljevalca Lamanta. Ranjeni so bili sledeči: najtežje vlakovodja Tomasso, nadalje karabinjer Rocca in strojevodja Vivo. Lahko ranjen jc bjl brigadir italijanske finančne straže Giordani. Nesrečo je zakrivil železniški uradnik Pruden-ziati, ki je dal v zadnjem trenutku navodilo kret-niku Vodopivcu, naj obrhe kretnico na tir, kjer jc stal tovorni vlak. Uradnik jc namreč mislil, da prihaja le lokomotiva iz Postojne. Ko je uradnik opazil nesrečo, st je ustrelil z revolverjem na-ravuos v srce. Kvetnika Vodopivca so karabinjerji tako'; aretirali in prepeljali v Postojno. Na kraj nesreče se je pripeljal iz Trsta posebni vlak z zdravniki in rešilnim vozom. Poleg človeških žrtev je povzročila nesreča tudi nad enmilijon-sko škodo.
— Aretacija na ljubljanskem magistratu. Na
poziv državne oblasti so aretirali magistralnega uradnika Sedeja, ki jc na nekem shodu v libov-ijah zagrešil zločin proti državi.
Smrtna nesreča. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru se je v pondcljek 19. t. m. smrtno ponesrečil petdesetletni delavec Ai. Arzenšek. Pri razkladanju težkih hlodov, z vagona na voz ga jc pedi! zadnji hlod iu mu zdrobil prsni koš. Nesrečni delavec, je bil takoj mrtev.
— Restavracija »Slovenec« v Zagrebu, Fran-kopanska ulica 7, priporoča p. n. občinstvu svojo izvrstno domačo kuhinjo in dobro domače vino. Sprejemajo se tudi abonenti.
Gospodarstvo.
Pašno gospodarstvo.
Važna panoga našega gospodarstva je iživinoreja. Za njeno povzdigo je neobltodno j potreb n o	stopnjevanje pridelka živinske
(brane.
Veliko vlogo igrajo tupašniki. Pašno gospodarstvo sc jc izkazalo kot neobbodno pogrebno za napredek živinoreje. Ni še dolgo Sega, kar jc veljalo pašno gospodarstvo za iekstenzivno gospodarstvo. Danes pa jc obrat-jiio pašno gospodarstvo znak intenzivne živi-jnoreje. Povzdiga živinoreje pa je nemogoča (brez zvišanja pridelka živalske krme. torej posvečanje ploskve* za živinsko krmo v množin-jski in kakovostni smeri. Zato tudi skušajo vse jitlržavc, ki se pečajo z živinoreja, čim bolj (Udomačiti in izpopolniti umestno obdelovanje ipašnikov.
Za povečanje donosa pašnikov je mnogo preizkušenih sredstev. Glavno važnost je po-flagati na gojitev pašnikov s čiščenjem in gnojenjem. Vse to teži za izpremernbo vz ras lih rastlin; toda ta je največkrat enostranska in obstoja v glavnem v pospeševanju nekaterih Vrst dobrih pašnih rastlin. Boljši rezultat se Moseže z vsejanjem prikladne semenske me-jšanice. Toda to se sme zgoditi šele poleti, pto jc paša že končana. Najboljši in najpopol-pejši rezultat pa je mogoče doseči edinole na jta način, da sc napravi nov. umetni pašnik.
Nov, umetni pašnik napravimo na sledeči (način: Za pašnik določeno zemljišče jeseni jprekopljeno in odstranimo vse rastlinske korenine. Potem pognojimo, najbolje s Tomaževo žlindro in kalijevo soljo. Na vsakih 100 kvadratnih metrov se vzame 6 do 8 kg Tomaževe žlindre in 3 do 4 kg kalijeve soli. Spomladi je treba zemljo še enkrat preko-flpati in izbrati še ostale korenine. V času od isrede maja do srede junija se potem poseje jS semensko mešanico, ki bo dala vremenskim razmeram najprimernejši pašnik.
Koristnost pašnikov obstoja v glavnem v prihranku človeških delovnih sil in v zdravi naravni vzreji mlade živine. Danes je pravzaprav nemogoča racijonelna vzgoja mlade (živine brez paše, kajti edino le s pašo se okrepi zdravje živali in prihranijo stroški, da se P reja živine res izplača. Kajti vse drugačen )<	' ni teleta, ki en vzrejamo na paši.
kakor pa onega, ki živi samo v hlevu.
Krma telet mora biti v prvih šestili mesecih kolikor mogoče in dopustno obilna, da teleta hitro rastejo in da dobe dobre oblike, ne da bi tvorilo pri tem preveč masti. Možnost, da žival zrase, je tem večja, čim mlajša je žival. Enomesečno tele se more zrediti z dobro krmo za 1 in pol odstotka svoje teže, enoletno tele le še pol odstotka in dveletno samo približno eno četrtino odstotka. Kolikor bolj se jača z dobrini krmljenjem v prvem letu energija rasti v mladosti, toliko dalj časa" učinkuje ta tudi pozneje, ko pridejo take živali na pašo. Teleta je treba že zgodaj privaditi na suho krmljenje, ker povzroča to dobro preosnovo prebavljalnega aparata in ker dobijo mlade živali na ta način vitko, valjkasto telesno obliko, dočim povzroča krmljenje s tekočo brano razširjen in viseč trebuh, udrt hrbet, ovira razvoj prsnega koša itd. Takim živalim pozneje tudi paša nq koristi. Seveda bi pa bilo tudi nepravilno, če bi bila hrana mladih živali tako močna, da bi prišla potem teleta z močno plastjo tolšče na pašo, kajti tako stainje omehkuži živalf in nepotrebna tolščoba bi se na paši vendar zopet izgubila Cim mlajša so teleta, ko se nauče pasti, tem bolje uspevajo kasneje. Najracijonelnejša priprava za pašo telet je poseben, dobro za-rašen ograjen prostor, kamor se puščajo še ne šest mesecev stara teleta, da se jim more dajati še potrebno močno brano, kakor ovseni ali ječmenov zdrob.
Skrivnost cenene vzreje mlade živine leži v tem: mršavo živinče na pašo. debelo s paše. Dobro je, napraviti poskus glede prireje na paši. Najbolje nas pouči o prireji tale način: Zapomnimo si težo živinčeta. ko jc staro šest mesecev, nato prirejo po prvi pašni perijodi, prirejo v sledeči zimi in prirejo v drugi pašni perijodi. Skupna prireja v vseh štirih perijodah nam pokaže korist, ki smo jo dosegli s pašo.	K—1.
g Za zaščito industrije v Sloveniji. Zveza slovenskih industrijcev v Ljubljani je predložila ministru trgovine in industrije obširno spomenico o zaščiti industrije v Sloveniji.
g Carinjenje poštnih paketov iz Avstrije. Po naredbi generalne direkcije carin v Beogradu se poštne pošiljke, na katerih spremnicah je nalepljen listič »Sendung mit Begleitschein« carinijo po minimalni tarifi, ako se iz priloženih poštnih deklaracij ugotovi, da je blago iz dežele, s katero ic sklenjen tozadevni dogovor.
K Kolonizacija južne Srbije jc začasno ustavljena. Dan ponovne delitve zemlje med koloniste se pravočasno javi.
g Tečaj za vinogradnike. Ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu (Novomesto) priredi v dneh 10. in 11. junija t. 1. tečaj za zeleno cepljenje Irt in za poletno zatiranje trtnih škodljivcev; Tečaj se prične na binkoštni torek 10. junija ob S. ur\ in se konča v sredo 11. junija ob 17. uri. Udeleženci stanujejo lahko na Grmu, revnejši dobijo po možnosti tudi prispevek v hrani. Kdor se želj tečaja udeležiti, naj se zglasi najpozneje do 5. junija po dopisnici pri ravnateljstvu šole In naj pride na dan pouka v zavod.
g Razstavo goveje živine plncgavske pasme priredi ormoški okrajni zastop dne 31. t. m. na mestnem sejmišču v Ormožu. Namen razstave je, da se na eni strani zainteresirajo domači živinorejci. da se še z večjo vnemo oklenejo te panoge domačega gospodarstva, na drugi strani pa, da se pokaže javnosti in merodajnim činiteljem stanje naše živinoreje in uspeti povojnega dela.
g Gospodarski propad Reke. Te dni so dospeli v Milan zastopniki reškili trgovcev, namenjeni v Rim. da potožijo vladi o gospodarskih težkočah, ki vladajo v mestu in v pristanišču tudi po aneksiji k Italiji. Reški trgovci so izjavili pri sprejemu v milanski trgovinski zbornici, da je boj za italijan-stvo uničil Reko. Tudi valutni problem sc rešuje tako, da od vlade določeni izmenjevali kurz pomeni min za reško trgovstvo.
ICoroike pravili«®.
Sv- ^isarj©-
Bilo jc v začetku štirinajstega stoletja. Na razsežni planini južno od Žabnic v Kanalski dolini na Koroškem so pastirji pasli ovce. Lepega dne je neki pastir pogrešal več ovac in i jih je šel iskat. Dolgo jih jc iskal, slednjič jih i je najsel vrhu gore. Vse ovce so bile zbrane okrog brinovega, (na Koroškem v Rožu pravijo »Smolejevega«, v Podjuni pa »brančurjeve-ga«) grma in so klečale na prednjih nogah. V grmu jc zagledal pastir iz lesa izrezljano Marijino podobo, pokleknil jc in molil. Nato je vzel podobo, jo nesel v dolino in io oddal župniku. Začuden je zapazil da so šle ovce za njim. Vaški župnik je postavil čudežno podobo v omaro. Ko je drugi d^n pastir gnal na pašo, so ovce silile neprestano proti vrhu in sc se zopet zbrale okoli grma, v katerem jc pastir zopet našel Marijino podobo, kakor prejšnji dan. To sb je ponovilo trikrat. Teda; so postavili vaščani s papeževim privoljenjem kakor pravi legenda, na onem mestu kapelo in ko je prihajalo vedno več romarjev, so ondi kjer j£ nekoč stal brinov grm, pozidali cerkev. Če so skušali črez zimo shraniti Marijino podobo spodaj v vasi, je vedno zginila in sc vrnila na goro. Okrog cerkve so sčasoma pozidali več poslopij, v katerih je bilo prostora za tritisoč ljudi. Cerkev in hiše so bile med vojno pokončane.
Eo¥ci-
Južno od Sv. Višarij se vleče raztrgan gorski greben s človeški obliki sličnimi pečinami. Prodno so pozidali na Višarjiijf cerkev, so so tod pasle črede divjih koz. ki so jih lovci pridno zalezovali. Ko pa so začeli prihajati romarji na Sv. Višarje, so pripodili koze na veliko jezo lovcev. Nekoč sto šli trije lovci na goro na lov, a ne ene divje koze niso zapazili. Razdraženi so začeli streljati na nasproti ležečo cerkev, a v hipu jih je zadela kazen in so vsi trije oknmeneli. In ondi stojijo še do današnjega dne.
Lastnik:'Konzorcij »Rad. Glasnika«.
Urednik: Ivan Podržaj.
Odg. urednik:	Ivo Kisovec.
Tiska »Zvezna tiskarna«.
Vsak član Narodne radikalne stranke čita in naroči vRadikalski Glasnik!
C. M. l^iimann — Raonl lii«ot:
Skrivnostna snov.
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
Ujetnica.
Ko je Uermaine Lauriere prišla k sebi, je čutila, da je tesno zavita v temno blago, tako da se ni mogla gibati. Njej nasproti je sedel popolnoma korekten možak, ki je bil evropsko oblečen, a s turbanom pokrit.
— Gospodična, ji je dejal s prijaznim, zelo milim glasom, pri najmanjšem vzkliku bi bil na svojo veliko žalost prisiljen vam zamašiti usta s tem robcem. Prosim, ne prisilite me, da pride stvar tako daleč.
— Kaj hočete od mene?
— To boste pozneje izvedeli, ura Še ni prišla, da se vam to pove. V rokah mogočnega gospoda ste, on bo odločil.
Od tega trenutka naprej je mož molčal; na nobeno vprašanje, na nobeno besedo dekleta ni odgovoril.
Limuzina je naglo vozila v temno noč in Germaine ni mogla doznati smeri, v katero se vozi.
Ko se je začel delati dan, je možak potegnil iz žepa steklenico iz cizeliranoga zlata, katero je odmašil in je pomolil dekletu pod nosnice. Ta je takoj zaspala.
Njena ljubka glavica se je nagnila na njegovo ramo, vzdihnila je in bila v tem trenutku stvar brez življenja.
Možak je spustil zastore in voz je nadaljeval svoj divji tek Po zeleni pokrajini, v kateri je vas sledila vasi.
Ob osmih zjutraj pa jo naenkrat zavila po skrbno negovani stranski cesti in prišla d<> težkih vrat, ki so se odprla pred njim, tu se je ustavil pred pročeljem starega gradu, ki je bil prenovljen.
Grad jc stal na robu skal, ki so Se dvigale nad morskim obrežjem.
Potegnili so dekle iz voza in indijski služabniki so jo nesli v veliki salon, kjer so jo odvili iz zavoja.
Tedaj pa jc začel mož, ki jo je spremljal v vozu. s široko pahljačo dovajati zrak njenemu obličju in polagoma se je dekle predramilo.
Brezizrazno je glediala okoli sebe, toda kmalu se je zavedla in vprašala moža, ki jo je hladno gledal:
— Kaj hočete od mene?
— Vaši prijatelji in vi ste iskali moža, ki ga mi skrivamo in ki ga poznate. V svoji modrosti je liotei Mojster iz vas napraviti talca proti vašim prijateljem. Vaše življenje zavisi od njih poskusov, spet najti tega možaka in vas. Danes zvečer boste našli ,lacquesa Lamberta. Mojster bo prišel sem v nekaj dneh in 1h> nato odločil.
Možak je zaploskal, dva druga Indijca sta se prikazala. Prijela sta Germaino za roke, jo prisilila, da se je dvignila, in vlekla sta jo v sobo, katere vrata sta skrbno zaklenila.
Germaitio, kateri se je vrnila vsa njena duševna moč in hladnokrvnost, je preiskala sobo in se prepričala, da je ujetnica:
Kdino okno, ki je razsvetljevalo to sobo, jc bilo zamreženo in izza vrat je čula tihe korake stražnika.
Dekle si je z vodo osvežilo obraz, uredilo svoje lase in obleke 'm začelo čisto mirno premišljati. V negotovosti, v kateri je nahajala, jo ie ena stvar pomirjevala: Escander bo storil vse, da jo zopet najde, kajti s čudovitim občutkom, ki ga imajo žen-
ske, je spoznala iz njegove vljudnosti in njegovih besed globoko ljubezen, ki jo je gojil do nje.
Proti večeru so popraskali na njenih vratih in odprla so se. Prikazal se je možak in za njim oba Indijca, ki ju je dobro poznala.
Možak je vstopil, vrata so se za njim zaprla.
— Jacaues Lambert! je vzkliknila Germaine.
— Da, je odvrnil možak, Jacuues Lambert.
— Kaj delate tu? Zakaj sem jaz tu?
— Vse po volji Mojstra. Id vse premore.
.lacoues Lambert je bil takšen, ka-koršnega je bila spoznala: nekoliko beliti šopov je bilo raztresenih po njegovih laseh. Njegov sumljiv in boječ pogled je bil še vedno živahen. Pri prvih besedah je Ger-rnainc spoznala v njem moža, ki je bil zaljubljen v samega sebe, napihnjen od ponosa in napol blazen kot nekdaj.
Sedel je in polagoma je začel govoriti zaupno. Vodila ga je Stroška želja, da bi ga to dekle občudovalo, ker se je čutil zelo vzvišenega nad njo.
Z rastočim navdušenjem ji je pripovedoval o svojem skrivnostnem delu, ne da bi seveda razkril znanstvene potankosti svoje izredne iznajdbe.
Potem je pa priznal, da je to imenitno Iznajdbo prodal Tocri in da je celo v gradu, v katerem bivata obadva, ustanovil tovarno za iznajdeho snov. V tem gradu se pa tudi gradijo nove vrste zrakoplovi, helikopteri, ki daleko nadkriljujejo vse dosedanje, kar se tiče hitrosti in stabilnosti. In Iznašel sem tudi način, ki napravlja te avijone nevidne. »Ko si boste ogledovali moje delo, me boste občudovali!«
— In za kaj služijo vse te iznajdbe? je hladno vprašalo dekle.
— Tega pa ne vem ... Napravil sem z mojstrom pogodbo, ki poteče prihodnje leto: in takrat dobim šest milijonov, me razumete? Šest milijonov! Res je, da do onega dne ne smem oditi iz tega gradu, moje življenje poteka v podzemskih laboratorijih in tovarnah, toda pozneje ...
Dekle se je dvignilo.
—i Ali hočete vedeti, Jacaues Lambert, čemu služi vaša izmaijdba?
In tu mu jc z divjim glasom povedala vse grozno garje, ki je zadelo domovino: uničenje celih mest s prebivalci.
Ko je možak poslušal dekle se je njegovo zanimanje naenkrat spremenilo v strah, očitki so mu začeli vstajati v duši. Videl je naenkrat, kaj strašnega je učinil, stresel se je od groze, hotel je govoriti —• toda vrata šo se odprla.
Osebni ajnik radže. imenovan Ravana, oni, ki je bil privedel Germaine na grad Hoc, je vstopil hladno in mrzlo in'pustil vrata odprta, za katerima sta stala dva druga Indijca, do zob oborožena.
Obrnil sc jc do Germaine in deiai:
• Gospodična, vi izgubljate svoi čas. če mislite, da boste spreobrnili tega bandita; po našem mnenju zasledujemo mi sveto in lepo delo in nič vas ne bo zadržalo pri tem.
Nato je dčjal Lambertu:
— Prepovedano vam ie bilo govoriti;
hotel sem iskušati iskrenost prisege, ki stel jo položili: sedaj vas bomo kaznovali.
Lambert se je začel tresti in postal Mod kot zid.
Ravana je pomignil, oba Indijca sta zat* grabila kemičarja in ga odvedla. Ravana M je obrnil prbti dekletu.
— Dolgo ne boste naša ujetnica, toda dokler ste tu. nikar ne pozabite, da vaše življenje ni dosti vredno in da je v naših rokah!.
Odšel je, vrata so se zaprla, Germaine je ostala sama.
Skrivnostni grad.
Vsak dan je Escander dobival eno ali dve poročili od policijskih agentov, ki jih jc luf razposlal, toda nobeno ni bilo zadovoljivo.
Verdeau se jc vrnil, sledil je bil Tocri kot senca, videl je, kako se je jahta odpeljala; Germaine ni bilo na njej.
Slednjič je javilo poročilo iz Bayeuxa, da prihaja vsak teden dvakrat na trg velik avtq in v njem so trije Kitajci.
»Ker ljudje pravijo, da so to Kitajci. &a nisem zanimal zanje: pričakujem vaših po* veli.«
Tako se ie končalo kratko, a jasno poi ročilo.
— Osel, je vskliknil Escander, idijotl
To je bilo vse; Escander ni nikoli iz guli Ijal svojega časa. Stopil je takoj k Le Sautcr-ju. se razgovarja! z njim pol ure in odšel prav! dobre volje.
Dragi moj, je dejal Verdeau j if, odpotovala bova.
— Kam pa? jc vprašal Verdeau, Id Ji( čečkal note.
— Hočem vam pokazati katedralo v Ral* yeuxu. To je res krasna stavba.
Verdeau, ki se ni ničemur več čudil. jQ vzdihnil, spravil svoje note in dejal:	»Potj*
dimo!«
— Vzemite popotno obleko, dajte poriM v kovčeg, vzemite revolver in dve žepni svetiljki. Jaz storim isto in čez pol ute od!« potujeva.
Verdeau je odhitel in čez pol ure sta so*, dela oba v mogočni limuzini, s katero sta ptrlKj spela v Bayeux naslednje jutro, ko je bil ravno semenj. Lahko sta našla avto, ki j© prihajal nakupovat in takoj sta spoznata, d® to niso bili Kitajci, ampak Indijci, ki so bili oblečeni kot bi bili iz dobre hiše in so nosilS čepice.
—• Zvedeti morava, odkod prihajata tat' dva možaka, je dejal Escander.
— Če so nortnandske branjevke take kot pariške, bomo to zvedeli v petih minutah.
Gledala sta od daleč in ko ie veliki Indij« jec končal svoj nakup pri neki prodajalki, soj ji je Verdeau približal. Cez trenotek sc je vrv nil k Escandru:
— To so Kitajci, ki stanujejo v neketo gradu ob morju, v oni smeri... To je vs<%' kar mi je mogla ženica povedati.
— Si bomo že pomagali, je dejal Esoamv der. Edino ena dobra cesta vodi v Port-en* Bressin; ravnokar sem si ogledal karto. Naprej! Pa hitro! Ce človek koga zasleduje, jef najbolje, da ga prehiti.
Escander je prav uganil. Nista se še vo* žila dobro uro počasi po cesti, ki ie bila pok polnoma ravna, ko je Verdeau, ki se je veo-. krat obračal, vzkliknil:
— So že za Hami!
Escander je začel voziti naglo, tako da si® bili daleč pred drugim avtom do Pon t-en-Bea-sina. Tu se je ustavil pred trafiko, kup*, škatlo smodk in pustil skrivnostni avto mimo., Ko je bil že precej naprej, sta ga začela za;4 sledova ti. Tako so vozili skoizi Saint - Lay*J rent in Vierville - sur - Mer in indijski avto^ kateremu sta sledila časnikarja, je nadalj©*' I val svojo pot proti Grandcampu. Kmalu
tem, ko so se vodili skozi Englesgueville, jo je avto, ki sta ga vodila Azijata, zavil na
desno.
— Uf! Sedaj jili pa imava! je vzkliknil Escander.
Vendar je pa vozil z nespremenjeno hitrostjo po glavni cesti naprej in se ustavil na malem kolodvoru Saint Ktienne - du -Mont.
Tu sta izpraševala uradnika lokalne železnice, od katerega sta zvedela sledeče:
Že pred dobrim letom je silno bogat tujec kupil starodavni grad Hoc, ki stoji na koncu strmega brega ob morju, na zapadu od Orandcampa. Ta možak menda proučuje jmorje. Velik učenjak je s precejšnjim števi-‘tym služabnikov, ki jih pa nihče še ni videl.
Escander si je zadovoljno mel roke, ko sta se vračala v vas. Dejal je Verdeauju:
— Danes napraviva nočen pohod!
— Jaz se prav rad sprehajam ponoči, jnu je odvrnil Verdeau.
Ustavila sta se s svojo limuzino v hotelu In najela sobo. Javila sta se kot fotografa, ki imata nalog, posneti najlepše točke pokraji-!ne. Ta bajka jim je omogočila možnost zelo ((svobodnega, kretanja.
Najedla sta se dobro, ker sta vedela, da liosta imela mnogo težav premagati in mirno ,«ta dejala posestniku hotela, da bosta šla v Fort - en - Bressin fotografirat in se peljala z ribiškim čolnom na izprehod po morju, da "pa obdržita svojo sobo.
Nato sta točno proučila zemljepisno karto in napisala dolgo pismo Le Sauterju. Potem sta se pa napravila v bližino grada Ho-ca. Da odvrneta vsako sumnjo, sta sklenila približati se gradu z morske strani. Lazila sta preko visoke skale in čeri skalnatega obrežja mimo velikih temnih jam. Slednjič sta zapazila deset metrov od morja nad peščeno obalo v skalo vsekano stopnjišče, ki je vodilo navzgor. Da je človek prišel do prvih stop-njic, se je moral držati za vrv, ki je bila napeljana navzgor in utikati noge v luknje, ki so jih menda napravili ribiči.
Ko sta prišla do vrhat, je stal grad kakih petdeset metrov od njih, bil je velika masa iz rezanega kamna, stal je na visoki skali in za njim so se dvigali hlevi in gospodarska poslopja in menda bivališča za služinčad.
— Čudno, je dejal Verdeau, da terasa nima nobene ograje, izgleda kot pristajališče za zrakoplove.
Escander ga je zelo začudeno pogledal.
Oba moža sta šla do zida in Escander’ je s pomočjo svojega tovariša za trenutek pogledal preko njega, bal se je namreč, da bi ga zapazili.
— Vse to, je dejal Verdeauju, izgleda zelo čudno, kar je ostalo od starega gradu, je občudovanja vredno, kar so pa dozidali, je zgrajeno na nerazumljiv način za čisto gotove svrhe. Čudno, res čudno .., Vrnila se bova danes ponoči...
Pogledal je svojega tovariša, kateremu se jc odločnost bliskala iz oči. Ta mu je dejal:
— Upam, da bova mogla jutri povabiti gospodično Lauriere na izborno kosilo.
— Če bi se le to uresničilo! mu je odvrnil Escander in ga potipaj po rami.
(Dalje prihodnjič.)
REHBNGTON
FRDNGBOR, SiTna
CANKARJEVO NABREŽJE 5. TEL. 407
Bogata zaloga vseh v to stroko spadajočih potrebščin.
SPLOSNA KNJIŽNICA
St. 1. 1. Albreht: Kanjena gruda, izvirna povest, 104 str .
„ 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. . . s 3. I. Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej.. 105 str.
„ 4. Cvetko Golar. Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str.
„ 5. Fran Milčinski: Gospod Fridolin Žolna In njegova
družina, veselomodre črtice 1., 72 str........
„ 6. L. Novtik: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 45 str. .	..................
. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str...................... . ..........
. 8. E. Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslov. E. V., 536 str.
. 9. Dr. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije, 347 str. .10. I. Albreht: Andrej Ternouc, relijefna karikatura, 55 str. .11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična
Croš.	Vez.
Din 12'— Din 17-
£
13.
:
I :
*7
I
i
j
:
!
* s ?
•
I
i
l i
I
I
X
I
X
f
i
|
:
I
x
?
prevel
7ran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v
4 dejanjih, 91 str.................................
V M Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str ............................
, 14. Dr Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str.......................
,15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str. .	...... ............
. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str....
.17. Prosper Mčrimče: Verne duše v vicah, povest,
Mirko Pretnar, 80 str............ ......
. 18. Jarosl. Vrhlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr Bradač, 47 str.
. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajk.
v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str.....
.20. Jul Zeyer: Gompači in Komurasakl, japonski roman,
iz češčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str. .	......
. 21. Frid. Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73str. „ 22. L. N. Tolstoj: Kreutzcrjeva sonata, roman, poslovenil
Fr. Pogačnik .................. ...................
, 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, posl. C. Golar, 60 str. .24. E. L. Bullver: Poslednji dnevi Pompejev, I. del
(v tisku) ............................ ...
„25. E. L. Bullver: Poslednji dnevi Pompejev, II del (v tisku) . . . ■	....
„26 L Andrejev: Črne maske, drama, poslov. Jos. Vidmar, 82 str broš............................................
Znanstvena zbirka (veliki 8° format):
Št. 1. Dr. L. Čermelj: Baškovičev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str.
16-—
12-—
20-—
8 —
6 —
12 — 22 — 24 — 6 —
12 —
12 —
10 —
26'-
15-15 —
9 —
6 —
14 — 8‘—
14 — 9 —
12 —
16 —
22 — 17 — 26 —
13 —
11 —
17 — 28 — BO-ll —
17 —
17—
15—
32—
21— 20 —
• 14—
11 —
22—
20—
13—
20—
14—
17—
23—
Za vsak zvezek je računati po Din —'80 poštnine in odpravnine
Mila sprejema: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8.
♦. >-> * • ? •• • m • mn
Najcenejše nove in rabljene
pisalne sl;?nya
v špedialnl mehanični de avnlci za popravo pisalnih računskih, razmnoževalnih In kopirnih strojev.
Ludvik Baraga, Ljubljana,
Šelenhurgova ulica 6.1!.
Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi.
(ccecočcsct^testctteeMttMčMMcčc

Brzo-brzo
no vlak v Celje v veletrgovino fi. Stermeckl, kjer kupite letos
sukno
za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manulakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča. da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini
R. STERMECKI, CELJE.
Trsovcl engros-cene.
tmmuoaumcituumimtcva
Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj.
Stoewer Record
Vrhunec finomehanike. Zastopstvo: Lud. Baraga Ljubljana,
Šelenburgova ulica štev. 6/1.