PRIMORSKI dnevnik
le začel izhajati v Trstu .maia 1945. njegov predhodniK PARTIZANSKI EVNIK pa 26. novem-bra 1943 v vasi Zakriž nM Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je ti-s al v tiskarni «Doberdob» v.Govcu pn Gorenji Trebu-'' od 18. septembra ' 944 do 1. maj£i 1945 v •skarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. Hiaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini nskani partizanski DNEV-
NIK
v zasužnjeni Evropi.
•	"■ CiEl
pnmorski
____ ~V-
Poštnina plaCana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 83 (12.115)
Trst, nedelja, 21. aprila 198
-j
O'
Slovenci in volitve
BOGO SAMSA
Skoraj 900 udeležencev včeraj na 13. DOSP v * i sui
Tržaški občinski svet je z glasovi neofašistov in. melonarjev odobril skrajno negativno resolucijo proti globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, z glasovi melonarjev, de-niokristjanov, socialdemokratov, libe-ralcpv in republikancev pa le malo boljšo resolucijo, ki prav tako zahte-Va preštevanje, zaščito pa samo na osnovi že obstoječih norm.
To je zadnji vidni rezultat skrajno desničarskih in nacionalističnih sil, ^branili okrog odbora za obrambo ita-bjanstva Trsta, ki je prav tako ži-vahen in — na žalost — učinkovit v Soriški pokrajini. Na videz gre za ^are, malo pomembne ljudi, osam-ijepe in zelo redkoštevilne, ki se skri-Vaio za papirnatim seznamom skoro r‘Oofcstoječih združenj s »patriotičnim« penečim naslovom. Dejansko pa p-dražajo popuščanje sredinskih strank, k* bi morale braniti osnovna načela demokracije in sožitja.
. Taka združenja in organizacije so ^ zlasti aktivna v videmski pokraji-ni. kjer vneto razširjajo absurdno te-z°, da slovenske manjšine sploh ni, da so morda sami neki čudni prebival-c* sumljivega izvora, ki govore svoje-t'esten dialekt in goje svoje tradicije.
V takem ozračju se pričenja za Slo-vence v Italiji tokratna volilna kampanja, ki bo zajela skoro vse manjše slovenske občine, občine, v katerih smo imeli večino, oziroma smo krepko zasidrani. Rezultati so zato še posebej zanimivi in važni.
Še zlasti je seveda zanimiv položaj v videmski pokrajini, kjer je imela Krščanska demokracija tradicionalni oionopol, pogosto izvolila v občinah * večinskim sistemom svetovalce ve-cme in še opozicije povrh. Monopol s® je zrušil pod pritiskom naprednih sd, še zlr/iti zaradi zavzetega napora domačegi. slovenskega prebivalstva, Predstavnikov naprednih strank in krajevnih predstavnikov, ki odražajo resnične zahteve in potrebe ljudi. V Pretekli poslovni dobi je šest beneških “bčin upravljala koalicija krajevnih 'st, tokrat se bo bitka razvnela po-VsOd. To bo trda bitka, od katere je Marsikaj odvisno.
V goriški pokrajini so slovenske ko-ancije upravljale tri občine: Števe-rian, Sovodnje in Doberdob, in obstala gotovost, da se bodo uprave obno-vde. To je razumljivo, saj so bili do-sedanji upravni rezultati spodbudni, nprave so bile povsem slovenske. Še Posebej pa obstaja zanimanje za izid plitev v goriški občinski svet, v kakega so bili v pretekli dobi izvoljeni štirje slovenski svetovalci. Slovenski kandidati so na treh kandidatnih listah: KPI, PSI in SSk in je zelo važ-n°> da bodo izvoljeni, za kar pa so ponovno posebnega pomena pravilno oddani preferenčni glasovi za izvolitev. , Na Tržaškem v občinski in pokra-linski svet volitev ne bo, bodo pa v yseh okoliških občinah in že se čuje-1° napadi in poskusi razbitja, »rdeče-|a obroča« okrog Trsta. Za Dolino, Zgonik in Repentabor najbrž ne bo
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Tržačani končni zmagovalci - Velik doprinos domačih organizatorjev
TRST — »čudovito lepo je bilo«. Ta kratek stavek, ki ga je' med zaključno slovesnostjo izrekel Jožko Kovačič, profesor glasbene vzgoje na slovenski gimnaziji v Celovcu, na najlepši in najbolj preprost način ponazarja včerajšnje 13. dijaško obmejno srečanje Primorske v Trstu.
V našem mestu se je včeraj za en dan zbralo skoraj 900 dijakov in njihovih spremljevalcev: prišli so iz krajev slovenske Primorske od Pira-, na do Tolmina, iz zamejstva v Italiji in prvič tudi iz koroškega Celovca. Skupno so tekmovali v športu in na natečajih s kulturnega področja; še najbolj pomembno pa je, da so se srečali in se spoznali med seboj, tako da se je srečanje že po prvih tekmovalnih bojih spremenilo v velik praznik mladine, ki je dosegel svoj višek z zaključno slovesnostjo in nagrajevanjem v »balonu« Bora.
Vsak od udeležencev je z nastopanjem, tekmovanjem, navijanjem pripomogel, da je dobilo srečanje prazničen obraz. Pri tem pa ne moremo mimo velikega, odločilnega doprinosa mladih domačih organizatorjev in profesorjev - mentorjev.'Ob koncu je bilo njihovo zadoščenje za o-pravljeno delo gotovo veliko. Prav tolikšno je bilo tudi naše občudovanje: sebi in nam so pripravili res čudovit praznik.
Volilna kampanja v živahnih tonih
RIM — Medtem ko je na notranjem ministrstvu vse pripravljeno za reden potek upravnih volitev, ko b,o 12. maja skoraj 45 milijonov upravičencev obnovilo 15 deželnih, 86 pokrajinskih in 6.553 občinskih svetov, je včerajšnji intervju predsednika vlade Craxija po zasebni TV postaji še razgibal itak živčno volilno kampanjo, ki je v polnem teku. Najpomembnejša je Craxijeva trditev, da bi neuspeh petstrankarske koalicije najbrž povzročil padec vlade.
Njegovi oceni so pritrdili tajnik KD De Mita, voditelji PSDI Longo in posredno celo tajnik KPI Natta, medtem ko tajnik Zanone, predsednik PRI Viscmtini in drugi voditelji vladnega zavezništva zatrjujejo, da gre 12. maja zgolj za upravne volitve, ki ne smejo vplivati na vsedržavna politična ravnotežja. Bo pa najbrž veljalo prevladujoče mnenje političnih opazovalcev, da bi napredovanje KPI ob nazadovanju KD in ostalih strank petstrankarske koalicije pod absolutno večino glasov nujno sprožilo reakcije v političnem ravnotežju, ki b'
lahko povzročile vladno krizo.
Tajnik KPI Natta je včeraj v Anconi na primer zatrdil, da niti njegova stranka niti KD ne bosta prejeli absolutne večine in da je »naravno«, da bo imel PSI v takih rannerali pomembno vlogo. Prav zato pa je pozval socialiste, naj na osnovi dosedanjih izkušenj odločijo o programih, ki jih hočejo uresničevati, in na tej osnovi šele o zavezništvih, saj »ni dovolj biti jeziček na tehtnici«.
De Mitta pa je v Ferrari ponovno naglasil nevarnost, da KPI spet prehiti KD, kar »bi ne bilo politično nepomembno« tudi za usodo vlade, po drugi strani pa je ponovil zahtevo, da se formula vladnega zavezništva prenese tudi na deželne in krajevne uprave. Obema je nekako posredno odgovoril v Bariju namestnik tajnika PSI Martelli, ki je sicer poudaril nujnost utrditve petstrankarskega zavezništva, a je v isti sapi nedvoumno zavrnil zahtevo KD po avtomatskem prenosu vladne formule tudi v deželne, pokrajinske in občinske odbore, hkrati pa zavrnil tudi ponudbe KPI.
Ciril Zlobec novi predsednik društva pisateljev Jugoslavije
NOVI SAD — Z izvolitvijo slovenskega pesnika Cirila Zlobca za novega predsednika v prihodnji mandatni dobi se je včeraj popoldne v Novem Sadu končal deveti kongres pisateljev Jugoslavije. Udeležilo se ga je 106 delegatov in 136 gostov, v bistvu so bili zastopani vsi narodi in narodnosti Jugoslavije. V tridnevni razpravi je nastopilo 80 govornikov, ki so iz različnih in celo nasprotnih stališč spregovorili o široki paleti vprašanj, ki so poleg stanovskih zaobjela tudi splošno . družbena vprašanja, vključno s po-litiČTiiini •
Kljub nekaterim polemičnim posegom pa je v svobodni in demokratični razpravi prevladala trezna presoja, jugoslovanski pisatelji so potrdili svojo zavzetost in voljo po napredku. Razlike in razhajanja so navsezadnje po-vsem razumljive, saj kot je poudaril Ciril Zlobec, nacioruilna zavest je pri posameznih narodih drugačna, jo drugače čutimo. Tudi emocije so torej drugačne, vsekakor pa je treba strogo ločiti nacionalno zavzetost od nacionalizma.
Sinoči v ženski odbojkarski B ligi slovo Mebla s porazom proti Nervesi
Jadran na nevarnem gostovanju pri solidni peterki San Donaja
NA 10. STRANI
POMEMBNOST BLIŽNJIH VOLITEV ZA SLOVENCE V VIDEMSKI POKRAJINI
Prijateljski pomen današnjega
- Nova Gorica
pohoda Gorica
MARKO WALTRITSCH
GORICA — Marsikomu se bo najbrž zdelo, da prerodi uporabljamo izraz, da je naša meja »najbolj odprta meja v Evropi«, ko vendarle ^ahko na marsikateri drugi meji gremo iz ene države v drugo ne da bi sploh službujočim po-“tistom pokazali osebne izkaznice ali potne liste. Prejšnji in tolikokrat uporabljen izraz pa te resničen in tudi aktualen, če pomislimo na nazaj, ko ni bilo tako lahko iti iz Italije v Jugoslavijo ali v obratno smer, ko si moral konzularne oblasti vprašati za vstopni vizum, ko odnosi na meji niso bili najbolj prijateljski. Danes so vse te stvari za nami, mlade generacije o vsem tem ne vedo ničesar več. Ne vedo, da so bili odnosi med Italijo in Jugoslavijo tearsikdaj zaostreni zaradi določanja mej. Naj-°rž mladi vedo le toliko, da so sporazumi podpisani pred desetimi leti v Osimu, le medna-
rodno pravno potrdili že ustaljeno mejno črto od Lazareta do Kanalske doline.
Prijateljski odnosi med Gorico in Novo Gorico so se ustvarili že veliko let pred podpisom osimskih sporazumov, ki so le potrdili dejansko stanje na goriškem območju. Skupno urejevanje odprtih upravnih ter tehničnih vprašanj med Gorico in Novo Gorico je bilo nekaj vsakdanjega in normalnega. Prav tako je bilo nekaj normalnega sodelovanje med kulturnimi in športnimi društvi. Slovenci smo seveda odpirali pot tudi takemu sodelovanju. Za nami so prišli someščani italijanske narodnosti in njihova društva.
Zaradi tega je bilo čisto nekaj normalnega, da se je uresničila tudi zamisel o pohodu po ulicah Gorice in Nove Gorice. Takrat, pred desetimi leti, so na Goriškem, v Furlaniji in v Venetu prišli v modo množični nedeljski pohodi.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
JOLE NAMOR
ČEDAD — Skorajšnje administrativne volitve, na katere vse stranke v državnem merilu gledajo s precejšnjim zanimanjem, so prav gotovo izrednega pomena tudi za Beneško Slovenijo in za vse občine videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci. Tu kljub temu, čeprav z zamudo, sledimo vsedržavnim trendom, ima pa vendar krščanska demokracija še vedno odločno večino. Njena premoč pa je začela vsaj na občinski ravni pešati, ko so se začele pred desetimi leti pojavljati napredne občinske liste, ki slonijo na koaliciji levičarskih strank in neodvisnih kandidatov. Napredne Uste 80 .taL° v prejšnji mandatni dobi upravljale občine Grmek, spe-ter, Tipana in Rezija. Deta 1983 sta se jim pridružili še občim Dreka in Tavoriana. Le za nekaj glasov pa je pred petimi leti KD
ohranila svojo oblast v drugih občinah, kot so recimo Bardo in Sv. Lenart.
Tako politično izbiro so stranke potrdile tudi ob teh volitvah, ko sta se skoraj povsod predstavili le dve listi, kar glede na to, da v teh občinah imajo večinski volilni sistem in da je tudi en sam glas lahko odločilnega pomena, predstavlja edino šanso zmage nad krščansko demokracijo.
Dolga in včasih nelahka pogajanja med strankami, ki so privedla do takih koalicij, pa niso obrodila zaželenih sadov v Reziji in Sv. Lenartu, kjer so predstavili tri liste, kar nedvomno krepi večinsko stranko. V Reziji poleg krščanske demokracije, ki ima na svoji listi 8 neodvisnih kandidatov, kandidirajo še Rezijanska demokratična zveza, ki je doslej upravljala občino in tretja lista, kjer kandidirajo komunisti, neodvisni kandidati in nekateri socialisti, ki so tako prisot-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
• Pomembnost
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ni v slednjih dveh listah. Do treh list je prišlo kot rečeno tudi v Sv. Lenartu. Poleg krščanske demokracije, ki je le v zadnjem trenutku strnila svoje vrste in rešila globoke notranje razprtije s tem, da ni več kandidirala bivšega predsednika Gorske skupnosti Makoriča, medtem ko se je sedanji predsednik GS Ciuch, tik preden je potekel rok predstavil v Ger-meku kot nosilec skupne liste krščanske demokracije in socialdemokratov, je prisotna tudi občinska lista. Pod dvojnim simbolom furlanskega gibanja ljudskih demokratov Kostanja se predstavlja še tretja lista s štirimi kandidati, njen nosilec pa je Riccardo Rutar. Naj dodamo še, da je poleg v Germeku krščanska demokracija napela vse svoje moči tudi v Podbonescu, kjer je nosilec liste deželni svetovalec Špekonja in tudi v Špetru. Da bi spet pridobila občino v svoje roke je namreč med drugim kandidirala bivšega pokrajinskega svetovalca Chiabudinija, bivšega župana Korediča in bivšega predsednika gorske skupnosti Salvanija. Prvi pozitiven element, ki ga gre zabeležiti je dejstvo, da je vsekakor šel po vodi načrt najbolj zaprtega in konservativnega krila krščanske demokracije, ki je pred volitvami pozvala socialdemokrate, republikance in liberalce k skupni koaliciji proti »levičarskim skrajnežem« in skušala u-stvariti skupno šovinistično in protislovensko fronto.
Kakšen bo izid volitev je težko predvidevati. Vsekakor imajo pomembno vlogo programi in kandidati, predstavljeni na občinskih listah in seveda izkušnje in obračun upravljanja v Germeku in Špetru, ki sta nesporno, večkrat tudi v oceni političnih nasprotnikov, vzgled za vse Nadiške doline.
Drugi pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati in ki predstavlja novost teh volitev je koalicija krščam ske demokracije in socialdemokratov v nekaterih občinah, kar, če v neki meri omejuje možnosti zmage list, kaže tudi na določeno šibkost krščanske demokracije. Socialdemokrati in krščanski demokrati se tokrat skupaj predstavljajo v Tipani, Fojdi, Grmeku in Sovodnjah.
Precejšnje zanimanje za te volitve pa vlada tudi zaradi tega, ker lahko pride do odločilne spremembe v okviru Gorske skupnosti, ki združuje deset občin. V dveh, kjer sta prevzeli vodstvo napredne liste ne bodo namreč glasovali, že na zadnjih upravnih volitvah pa je bilo razmerje sil 6 (občin v rokah KD) proti 4.
JOLE NAMOR
Q PEKING — Dvaindvajset mrtvih in več kot 300 ranjenih je obračun potresa, ki je v četrtek prizadel območje ob mestu Kunming v pokrajini Yunnan nedaleč od vietnamske meje. Potres je dosegel 6,3-stopnje po Richterjevi jakostni lestvici. Najbolj sta prizadeta kraja Luquan in Xunqian severno od Kunminga, kjer je potres rušil stanovanjske hiše, šole in druge objekte. Oblasti so na prizadeto območje poslale tudi vojsko.
Medtem ko je SZ ponovno napadla oboroževalno politiko ZDA
V Zahodni Evropi polemike glede pristopa k SDI Kitajska naznanja delno konvencionalno razorožitev
MOSKVA, BONN, PEKING — Vprašanja jedrske in drugačne razorožitve, obrambe pred jedrskim napadom itd. so na dnevnem redu malodane v vseh pomembnejših političnih centrih sveta, vesti o tej problematiki pa se tako kopičijo, da jih je težko podrobneje zabeležiti.
Najprej naj omenimo, da je včeraj SZ napadla ameriško vlado, češ da ne kaže prave politične volje do razorožitve oziroma nadzora nad oboroževanjem. Tako agencija Tass kot razni sovjetski listi z moskovsko Pravdo na čelu so se posebej obregnih ob izjave ravnatelja ameriške agencije za nadzor nad orožjem Kenneta Adelma-na, po katerem naj bi sovjetska enostranska zamrznitev nameščanja srednjedometnih jedrskih raket bila zgolj propagandna poteza, za katero se skriva namera SZ, da bi ohranila vojaško premoč na svetu. Sovjetski tisk v odgovor pripominja, da trenutno vlada med obema blokoma bistveno ravnotežje v oborožitvi, zaradi česar so Adelmanove izjave v resnici izraz nevolje do resnih razorožitvenih pogajanj.
Prav tako je včeraj ves sovjetski tisk s poudarkom poročal o sklepu norveške vlade, da ne
bo sodelovala pri ameriški »Iniciativi strateške obrambe« (SDI), se pravi pri raziskavah za izdelavo »vesoljskega ščita«. Sovjetski časopisi se o sklepu pohvalno izražajo in poudarjajo, da je podoben sklep že sprejela Danska in da je sploh glavnina zahodnoevropskega javnega mnenja proti militarizaciji vesolja.
Medtem je belgijski prvi minister Wilfred Mar-ttns demantiral vest, ki jo je priobčil flamski dnevnik »De Morgen«, češ da je belgijska vlada zagotovila sodelovanje pri SDI, pač pa je potrdil, da bo Belgija sodelovala pri francoskem načrtu »Eureka«. Iz Bruslja prihaja tudi vest, da so flamski mirovniki organizacije »Vaka« zatožili na bruseljskem sodišču belgijsko vlado zaradi nameščanja evrorakat v bazi pri Florennesu.
V ZR Nemčiji se je v zadnjih tednih vnela polemika glede pristopa k ameriškim raziskavam o protijedrskem obrambnem sistemu. V glavnem so do tega zavzeli negativno stališče zeleni in socialdemokrati, včeraj pa so nastopili številni predstavniki krščanskih strank CDU in CSU, ki so večidel nasprotnega mnenja. Tako je minister
za kmetijstvo Ignaz Kiehe izjavil, da je ameriški načrt obrambnega značaja in zatorej v interesu miru ter da je SZ na tem področju daleč pred ZDA. Isto misel je izrazil glasnik parlamentarne skupine CDU-CSU Jiirgen Todenhofer, ki ocenjuje, da je SZ glede strateškega obrambnega orožja 15-krat pred ZDA. Kancler Helmut Kohl je bolj previden, izrazil pa je predvsem zaskrbljenost, da ne bi zahodna Evropa zaradi nesodelovanja pri SDI tehnološko še bolj zaostala za ZDA in Japonsko.
Sredi vseh teh in podobnih besednih vojn Pa se nekako postavlja po konkretnosti za vzgled Kitajska. Včeraj je generalni sekretar KP Kitaj; ske Hu Yaobang med obiskom v Novi Zelandiji izjavil, da bo število kitajskih vojakov do konca prihodnjega leta za milijon manjše, da je Kitajska pripravljena zmanjšati svoj skromni jedrski arzenal, če bodo ZDA in SZ začele isto de; lati, in da je Kitajska pripravljena sodelovati na mednarodni konferenci, na kateri bi se vse jedrske države domenile za konkretne korake jedrskega razoroževanja in za popolno prepoved jedrskega orožja.
Sklenjen kongres o dvojezičnosti v zgodnji mlati osti
Poudarek tudi na avtonomiji slovenskega šolstva v Italiji
LEEWARDEN — V četrtek, 18. t.m., se je v Leewardenu na Nizozemskem zaključil odlično organizirani večdnevni mednarodni kongres o dvojezični vzgoji v zgodnji mladosti, o katerem je naš dnevnik poročal že pred nekaj dnevi.
Posvet je bil na visoki strokovni ravni, saj so se ga udeležili predvsem načrtovalci, izvajalci in raziskovalci s področja predšolske vzgoje. Izhodišče za razpravo in za zaključke so dala štiri poglobljena poročila manjšinskih strokovnjakov z irskih, angleških, nemških in francoskih univerz.
Glavna značilnost kongresa je bila zelo živahna, a tiuli raznolika razprava o vidikih predšolske vzgoje manjšin. V posegih več desetin razpravljavcev je prihajala na dan strokovna analiza posameznih izkustev, a tudi širša družbena uokviritev razmer in perspektiv, v katerih se odvijajo. Organizatorji posveta so skrbno beležili splošne nasvete in pripombe, ki bodo vključene v poročilo
Večkrat je bil govor tudi o slovenski šoli v Italiji, o naših zahtevah po večji avtonomiji, in popolnejši šolski strukturi v okviru globalne zakonske zaščite in tudi o potrebi, da šola na manjšinskih območjih prispeva k od-
pravi predsodkov in torej k sožitju različnih kultur.
Ob koncu kongresa so udeleženci izglasovali izjavo, s katero zahtevajo predšolsko uporabo manj razširjenih evropskih jezikov, uresničitev načel, ki jih vsebuje deklaracija bivšega evropskega poslanca Arfeja, da se nadaljuje z raziskovalnim delom in končno, da države članice Evrop-
ske skupnosti začnejo eksperimentalno izvajanje konkretnih šolskih pobud.
Udeleženci iz vrst manjšinskih skupnosti na italijanskem ozemlju so naslovili na ministrstvo za javno vzgojo dodatno izjavo, s katero še posebej poudarjajo nujnost eksperimentalnih dvojezičnih pobud na manjšinskih območjih, ki to potrebujejo in zahtevajo.
PAVEL ŠTRANJ
Atentat na organ NATO v Belgiji
BRUSELJ — Včeraj ob šestih zjutraj je peklenski stroj znatno poškodoval hišo na središčnem bruseljskem trgu Place du Petit Šablon, v kateri je sedež sekretariata Severnoatlantske skupščine. Mrtvih ali ranjenih ni bilo. Odgovornost za atentat je dve uri pozneje s telefonskim sporočilom državni radiotelevizijski ustanovi prevzela dotlej neznana »revolucionarna fronta proletarske akcije«. Prejšnje bombne napade na objekte NATO v Belgiji so izvedle tako imenovane »boreče se komunistične celice«.
Severnoatlantska skupščina je posvetovalni organ Atlantske zveze, ki se dvakrat letno sestane na plenarnem zasedanju in ki ga sestavljajo poslanci vseh šestnajstih držav članic Atlantskega pakta. V atentatu, ki je povzročil popokanje okenskih šip okoliških poslopij, sta bila poškodovana tudi stanovanje in avto i-talijanskega diplomata.
Med člani omenjenega sekretariata in policijo je brž izbruhnila polemika okrog problema varnosti. Osebje NA TO (kakih 30 oseb), je po vrsti podobnih dejanj zahtevalo primemo policijsko varstvo, vendar, kot kaže, .zaman. Značilno je, da je glasnik NATO takoj po atentatu izjavil tisku, da sta »Atlantska zveza in Severnoatlantska skupščina čisto ločena organizma«.
Ob desetletnici izbruha državljanske vojne
LIBANON SE UTAPLJA V NASILJU
BEJRUT — Medtem ko Libanon stopa že v deseto leto svoje bratomorne vojne, so izgledi za mirno rešitev libanonskega vozla do skrajnosti pičli, saj država cedrov ni več le bojišče za razne versko in ideloško obarvane klane temveč prizorišče spopadov tujih interesov. Premier Karame se je včeraj sestal s sunitskimi veljaki in verskimi poglavarji, potem ko je po pogovorih s sirskim predsednikom Asadom v Damasku začasno preklical svoj odstop.
V teh desetih letih je bil za zahodni, muslimanski Bejrut edini sovražnik krščanska desničarska falanga in v manjši meri tudi maronitska verska skupnost. Nedvomno pa je sedaj toliko bolj boleče spoznanje, da je do obračunavanja prišlo med muslimani, in kar je za sunite najhujše, svojo oblast so z orožjem vsilili ljudje z drugih območij Libanona: šiiti in druzi. Karame bo baje že v prihodnjih dneh ponovno odpotoval v Damask, saj so tako šiiti kot druzi le dolga roka Sirije. Tu bi se moral sestati z Berijem in Džum-blatom, v bistvu s svojima ministroma, ki sta mu zapletla položaj v Bejrutu.
• Prijateljski pomen pohoda Gorica-Nova Gorica
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Bili so posledica bencinske krize nekaj let prej, bili pa so tudi sad novih ekoloških stremljenj ljudi. Tisoče ljudi so prireditelji privabljali tudi s tem, da so povprečno desetkilometrsko pot speljali po lepih krajih, vrednih občudovanja, pa tudi s tem, da je vsak udeleženec dobil, potem ko je plačal vpisnino in dospel do cilja, lepo izdelano spominsko kolajno. Nekateri so se oprijeli novega konjička, zbiranja kolajn.
Organizacija mladih italijanskih katoličanov. Turismo giovanile e sociale, je tako dala pobudo za tak pohod po ulicah Gorice in Nove Gorice, že prvi pohod, pred desetimi leti, je uspel. Nekaj tisoč mladih iz raznih italijanskih dežel in iz Slovenije je šlo po ulicah sosednih mest, prešlo državno mejo, ne da bi pokazalo osebne izkaznice. Led je bil za marsikoga prebit.
Potem so si pohodi sledili vsako leto. K organizaciji so pristopile tudi telesnokultume organizacije Nove Gorice in marsikdaj tudi slovenske organizacije v zamejstvu. Sčasoma smo prišli do tri tisoč udeležencev. Vsakdo med njimi je dobil dvojezično spominsko kolajno in jo danes skrbno hrani v svoji zbirki.
V kasnejših letih je prišlo do še nekaterih drugih po-
dobnih pobud. Do tiste kolesarsko - izletniške po krajih sosednih. občin. Do pohoda med Števerjanom in Gonjačami v Brdih. Do drugih občasnih pohodov ob meji in čez njo. Do drugih občasnih kolesarskih prireditev. Ne bi nam uspelo našteti vseh izvedenih na goriškem območju.
Prijateljstvo je na Goriškem doma. Morda tudi zaradi tega ker si nasproti stojita dve majhni mesti. Gorica s štirideset tisoči, Nova Gorica z dvajset tisoč prebivalci. Ni kontrasta med velikim mestom in mestecem ali vasjo.
Danes bo že deseti pohod. Pravijo, da bo ta mno-žičnejši od vseh dosedanjih in da bo na njem sodelovalo pet tisoč mladih iz sosednih držav. Dvojezični lepaki z italijansko in jugoslovansko zastavo ter goriškim gradom v ozadju so razobešeni povsod in ponazarjajo prijateljsko vzdušje, kot tudi dvojezični transparenti na ulicah sosednih mest. Goriški in novogoriški župan bosta danes s tisoči mladih šla peš po ulicah dveh mest.
»Najbolj odprta meja v Evropi«. Prav ta goriški spomladanski pohod, ki so ga priredili tudi pred dvema letoma, ko je bil prehod meje otežen zaradi uvedbe že pozabljenega depozita, je bil takrat dokaz, da na naši meji lahko ustvarjamo prijateljstvo in sožitje. Tudi s pomočjo in aktivno prisotnostjo slovenske narodnostne skupnosti.	MARKO WALTRITSCH
ČISTILNICA TATIANA
Ulica Melara 15/b Tel. 912-741 — TRST
SPECIALIZIRANA V ČIŠČENJU KRZEN IN BARVANJU USNJA V LASTNEM LABORATORIJU.
Čistimo: vsa oblačila in vse tkanine za opremo stanovanja.
©
S.A.C.A.T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
fiat — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
• Slovenci in volitve
NADALJEVANJE S 1. STRANI
resnejših problemov, saj se je napredna' in slovenska uprava v teh občinah utrdila. V Miljah bo ostra bitka med tradicionalno listo Frausin, s katero učinkovito sodelujejo Slovenci miljske občine in na kateri so vidni slovenski neodvisni kandidati. Proti tej listi bodo nastopile vse ostale stranke in ji skušale iztrgati upravo iz rok. Interes slovenske narodnostne skupnosti je na dlani in zato tudi nujna odločna podpora listi Frausin.
Zapleten je položaj v devinsko - na-brežinski občini, ki je bila dolga leta pod raznarodovalnim udarom. V tej občini je učinkovita uprava, ki jo
sestavljajo svetovalci KPI, PSI in SSk, ki upravičeno pričakujejo in zasluži tudi na teh volitvah vso našo podporo.
Volilna kampanja se je pričela in interes celotne slovenske narodnostne skupnosti je, da pravilno ovrednotimo obsežno delo, ki so ga opravili slovenski upravitelji, izvoljeni na kandidatnih listah, ki so upravljale, ali na onih, kjer so morali voditi trdo in pogosto zapleteno vlogo opozicije. Vsem tem ljudem, ki so naredili veliko delo, pogosto premalo upoštevano in prepogosto tudi v naši javnosti ue dovolj cenjeno in spodbujano, moramo izreči iskreno priznanje.
BOGO SAMSA
LA MAGLA
TRŽIČ — Ul. Roma 58 Telefon 0481/73174
1. PERTOT	
pomladne novosti	3?
□ METRSKO BLAGO □ PLETENINE □ ZAVESE	V
	
□ PODLOGE □ GALANTERIJA	
TRST — UL. GINNASTICA 22 — TEL. 795-998	
Občni zbor delničarjev naše osrednje banke
Sadovi lanskega dela namenjeni utrditvi IKB
Z včerajšnjega občnega zbora delničarjev Tržaške kreditne banke
Obilna milijarda lir čistega presežka v poslovanju, v celoti uresni-cen povišek družbene glavnice, na-Qaljnja posodobitev poslovanja in zaposlitev novih strokovnih moči ter fazširitev pristojnosti na vso deželo '‘arianij° - Julijsko krajino in na so-sednji Veneto so bistveni pokazate-■P uspešnosti lanske jubilejne, 25. Poslovne dobe Tržaške kreditne ban-ae. Njeni delničarji in upravitelji so se včeraj dopoldne v Gregorčičevi dvorani zbrali na rednem letnem ob-ouem zboru in soglasno odobrili bi-lanco za leto 1984, spremni poročili Upravnega sveta in nadzornega odbora ter predlog o prenosu dobička v redni rezervni sklad banke.
Poročilo upravnega sveta k bilan-c' lanske poslovne dobe je kot po-navadi razčlenilo gospodarska giba-nJa v svetovnem in ožjem krajev-born okviru, kjer še vedno ni bilo ^znavnih znakov izhoda iz hude kri-26 javnega gospodarskega sektorja ^ Tržaškem in Goriškem. Pač pa •le v poročilu poudarjen ugoden raz-vbj gospodarskih dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti, v katere Je uspešno vključena tudi Tržaška kreditna banka. Kakovostna preobrata našega gospodarstva pa pred slovenske bančne zavode postavlja Zahteve po novih, sodobnih bančnih storitvah, ki se jim TKB prizadeva Primerno prilagoditi. Kljub neugod-gospodarskim gibanjem v tržaški in goriški pokrajini je zavod na t način uspešno zaključil lansko poslovno dobo in napravil korak naprej v krepitvi svoje vloge in nav-z°čnosti v deželnem in obmejnem gospodarskem prostoru. Poročilo uprav-nega- sveta je zaključil predlog, da
bi čisti dobiček, od katerega je treba odbiti statutarne obveznosti, namenili povečanju rednega rezervnega sklada. Predlog, ki je bil soglasno sprejet, je v svojem poročilu ponovil tudi nadzorni odbor zavoda, Iti je hkrati potrdil pravilnost in smotrnost njegovega upravljanja in poslovanja v lanskem letu.
Veliko spodbudnih in pohvalnih besed ob rezultatih lanskega poslovanja TKB je bilo slišati v razpravi, v kateri so delničarji in gostje izrazili tudi dejavne predloge za nadaljnje delo banke. Posebno skrb so namenili razvoju novih, sodobnih oblik poslovanja in čim večji prožnosti pri delu s porabniki bančnih storitev, ki jih narekujejo ostra konkurenca in objektivne težave, v katere uklepa majhne in srednje zavode italijanski bančni sistem. Posodabljanje storitev pa po drugi strani zahteva večjo strokovnost in specializacijo zaposlenih, če-
mur namerava TKB tudi naprej, posvečati veliko pozornost. Razpravljalni so pozdravili tudi spodbudno organizirano sodelovanje slovenskih denarnih zavodov v okviru konec lanskega leta ustanovljene bančne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in pozdravili tudi siceršnjo vse višjo stopnjo sodelovanja posameznih zavodov, kot na primer na področju strokovnega izobraževanja zaposlenih, pri depozitih in skupnih skladih za pomoč našim gospodarskim organizacijam ter pri izdaji številnih publikacij in reklamnih pobud.
Ob čestitkah in zahvali, ki so jo za uspešno delo prejeli upravitelji in ves delovni kolektiv TKB, so delničarji k letnemu obračunu prispevali vrsto spodbud za še bolj razvejano in porabnikom prilagojeno delo osrednjega kreditnega zavoda Slovencev v Italiji.
Štafeta bratstva in enotnosti se bliža našim krajem
Mladinska štafeta »Bratstva in enotnosti« se naglo bliža našim krajem, v sredo bo namreč dospela v Nabrežino ter v naslednjih dneh nadalje-'■'sla pot mimo spomenikov padlim in spominskih obeležij iz NOB v naši po-knajini. Kot smo že omenili, je letošnji obisk štafete tesno povezan s praznovanji 40-letnice zmage nad nacifašizmom, zato sta tudi njen pomen ter ysebina drugačni kot v prejšnjih letih.
Omeniti velja, da je v pripravljalni odbor, ki koordinira razne pobude prihodu mladinske štafete, doslej pristopilo osemnajst organizacij s Tržaškega. V glavnem so to mladinske kulturno - pohtične organizacije, poleg ;ega pa vrsta športnih društev s Krasa. Nekaj organizacij je dvojezičnih oz. ■akih, ki združujejo mlade slovenske in italijanske sovrstnike; razveseljiv Pa je podatek, da se je Pripravljalni odbor štafete »Bratstva in enotnosti« !etos nekoliko ojačil, saj so vanj pristopile nekatere nove organizacije.
Vsedržavni tajnik ZKMI v Nabrežini in v Boljuncu
.. V gledališču »France Prešeren« v Boljuncu se bo danes zvečer zaklju-C|1 štiridnevni praznik mladih, ki ga skupno prirejata ZKMI in dolinska sekcija KPI. Danes ob 18.30 bo gost praznika vsedržavni tajnik ZKMI Pietro °lena, Id bo ob 11.30 govoril v Nabrežini. Zvečer bo ples z ansamblom p'mvlad.
Sinoči je bila v okviru praznika na sporedu okrogla miza o angažiranosti mladih in tudi naših krajevnih uprav pri varstvu in zaščiti okolja. *ed diskutanti so bili dolinski župan Edvin Švab ter odbornika za zaščito Pkolja pri dolinski in pri devinsko-nabrežinski občinski upravi Stojan Sancin 'n Marino Vocci.
Veleposlanik SFRJ zaključil obisk na Tržaškem
Jugoslovanski veleposlanik v Italiji, Ante Skataretiko, je včeraj zaključil uradni obisk v naši deželi in se na povratku ustavil v Križu, kjer je Položil venec k spomeniku padlim v NOB. V spremstvu generalnega konzula jhrošiča so ga v tej slovenski vasi sprejeli pokrajinski tajnik VŽPI - ANPI ušan Košuta, predsednik kriške sekcije tega združenja Viktor Bogateč in pl Dorniki, s katerimi se je zadržal v prisrčnem pogovoru. Sicer pa je Ska-aretiko že prvi dan svojega obiska v Trstu sprejel tudi delegacijo deželne Zveze VZPI - ANPI, ki jo je vodil predsednik Calabria.
Čukov recital »Minuta tišine« drevi v
Križu
j. V Domu Alberta Sirka v Križu bo drevi ob 20.30 KD Valentin Vodnik iz , pline uprizorilo recital »Minuta tišine za vse, kar se tako tragično prepleta«, 1 90 je napisal Marij Čuk, za oder pa priredil Sergij Verč. Delo je pt>-Večeno 40-letnici osvoboditve in je na nedavnem krstnem nastopu v Bolyun-Cu doživelo zelo topel sprejem občinstva.
trije roparji napadli pesca
IN MU ODNESLI 80 TISOČ LIR
j Y noči od petka na soboto je 40-letni j;UlKi Piculin iz Drevoreda Campi E-j?1 3 doživel zelo neprijetno dogodiv-i To. Ko se je okrog 3. ure vračal iz ‘f1:ra Sandro v Ul. Dandolo proti domu, je nedaleč od doma napadla sku-na treh mladeničev. Zlikovci so Pi-'a ina surovo pretepli in obdelali s :. stmi, nato pa so mu vzeli iz denar-'ce 80 tisoč lir. Po napadu so se ro-st i : ki so po Piculinovem mnenju Mni obiskovalci omenjenega bara, /Tnljali s fiatom 500, ki so ga V Ulici inerti ukradli Diani Pinto por. Sain. °Znja sicer ni trajala dolgo: že po tridesetih metrih so bili ob kolo, ta-° da so avto pustih kar sredi ceste, oami Pa vzeli pot pod noge.
s. Tovorna ladja »Palizzi« neapelj-t a družbe Lauro Lines, ki je v pe-k zvečer med odhodom iz Starega •stanišča trčila ob pomol Pomorce postaje, se bo jutri usidrala ob Pomolu za natovarjanje in razklada-
nje lesa. Tam jo bodo tehniki luške kapetanije, ki vodijo preiskavo o incidentu, pregledali in odredili potrebna popravila za varno plovbo. Čeprav ni uradnih potrdil kaže, da je nesreča nastala zaradi okvare na motorjih. Škoda znaša več desetim milijonov lir, saj je poleg vdrtine v bpku ladje treba popraviti tudi pomol ob Pomorski postaji.
Z vespo v ritmo
Včeraj zjutraj so sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnišnice 18-letno Ornello Divo iz Drevoreda XX. septembra 77. Dekle si je verjetno zlomilo koleno, ko je z vespo vozilo po Ul. Battisti proti Ul. Carducci, a se pred rdečim semaforjem na križišču z Ul. Palestrino, ni ustavilo in je trčilo v ritmo 39-letnega Franca Fifa-ca. V bolnišnico so Divovo sprejeli s prognozo okrevanja v 40 dneh.
Pozitivni odmevi na novico iz Rima
Tržaški gospodarski, pohtični in sindikalni krogi so z zadovoljstvom sprejeli vest, da je vlada končno odobrila predlog zakona o spodbudah za gospodarsko oživitev tržaške in goriške pokrajine. V uradnih stališčih, ki smo jih doslej prejeli, pa je vendarle zaznati določene odtenke prvih, v splošnem sicer pozitivnih ocen tega kar tri leta zavlače-vanega koraka rimske vlade.
Pokrajinska federacija CGIL - CI SL - UIL si ob prvi ugodni, pridržuje pravico podrobnejše in bolj razčlenjene ocene, kateri bo morala slediti prilagoditev besedila vladnega zakonskega predloga. Sindikate namreč v prvi vrsti skrbi premalo izdelana namembnost občutnih finančnih sredstev, spričo katere bi utegnilo priti do razpršitve njihovih u-činkov ah celo do njihove zgolj asistenciahstične uporabe. Podobno previdnost je v svoji izjavi izrazil tajnik tržaške federacije KPI Poh, kj ob splošni pozitivni oceni svari pred enostavnim mehaničnim prenosom finančnih sredstev ria krajevne gospodarske ustanove ah pred pojavi trdovratnega klientelizma pri njihovem razdeljevanju.
Izredno ugodno sta se o sprejetju zakonskega predloga izrazila tržaški župan Richetti in deželni tajnik KD Longo, ki se oba zahvaljujeta vladi za njen posluh in domačim parlamentarcem za posredovanje. V vseh odmevih na ugodno vest iz Rima pa je dosledno podčrtana nujnost px> čimprejšnji odobritvi besedila zakona v obeh vejah parlamenta, kjer ga bo moč tudi natančno analizirati in uskladiti z dejanskimi zahtevami in potrebami Juhjske krajine.
• V kongresnem centru Pomorske postaje bo jutri ob 18.30 na pobudo '"ržaške hranilnice srečanje o gradbenem dopustu.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Bruna Meneghettija
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spiomin.
Posebna zahvala zdravnikom' im pomožnemu osebju kirurgične klinike katinarske bolnice.
SVOJCI
Boljunec, Trst, 21. aprila 1985
T	Nepričakovano nas je za-
I pustil
Dušan Gregori
Pogreb bo v torek, 23. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bazovici.
Žalostno vest sporočajo žena Emma, sin Duško z ženo Milvio, vnukinja Anna ter drugo sorodstvo
Trst, Portorož, 21. aprila 1985
(Občinsko pogrebno podjetje)
Žalovanju se pridružujejo Federa, Paolo Petronio in svakinja Nada.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Franca Rupla
se najtopleje zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam priskočih na pomoč in nam stali ob strani, g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem in nosilcem cvetja ter vsem, ki so se udeležih pogreba.
Sin Darjo z družino
Prosek, 21. aprila 1985
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovah ob izgubi dragega očeta
Ludvika Starca
Družina
Prosek, 21. aprila 1985
vd. Levak
ZAHVALA
Ob izgubi
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in tete
Elene Ferfolja vd. Škerlavaj
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoh način sočustvovah z nami.
Svojci
Opčine, 21. aprila 1985
ZAHVALA
Ganjena ob sočustvovanju, človeški toplini in opori, ki sem jih bila deležna ob nenadomestljivi izgubi svoje ljubijene mame
Pavle Čehovin
se iz srca zahvaljujem vsem, ki so jo imeli radi, jo cenih in kakorkoli počastili njen spomin.
Posebej se zahvaljujem č. gospodu Milanu Nemacu za občutene besede med pogrebno sveto mašo, cerkvenim pevcem, č. sestri Darini ter gospema Rezi Mljač in Mirandi Bajc za nesebično pomoč.
Žalujoča hčerka Ksenija z možem
Trst, 21. aprila 1985
Vittoria Kanteja
se žena Pina in sorodniki zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoh način sočustvovah z njimi.
Trst, 21. aprila 1985 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Ob izgubi
Emilie Cossich vd. Ribarich
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovah.
SVOJCI
Trst, 21. aprila 1985 (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta)
.	Dne 20. aprila nas je zapu-
stila naša draga nama, se-* stra, nona in pranona
Celestina Kante vd. Auber
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 23. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice tižiške bolnišnice v samatorsko cer-Lev.
Žalostno vest sporočajo hčere Albica, Mara, Slava, Marta, sinova Janko in Božič z družinami, sestra Dani-ra in bratje Stanko, Janko in Milan z družinami ter drugo sorodstvo
Trnovca, 21. aprila 1985
Mnogo prezgodaj je zapustila svoje drage naša nepozabna
Karla Štok roj. Kapun
Od nje se bomo poslovih v torek, 23. aprila, ob 15.30, na pokopališču v Kamnici pri Mariboru.
Zahvaljujemo se vsem tistim', ki so nam ob teh težkih dneh stah ob strani.
Za njo žalujejo; mož Franc, sin Drago in hčerka Lidija z družinama, sestri Lidija in Nada in drugo sorodstvo ■
Maribor, Prosek, Opčine, 21. 4. 1985
T	Dne 19. aprila nas je zapu-
stil naš dragi
Peter Gregorič
Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 22. t.m., ob 12. uri iz barkovljanske kapelice v cerkev in na domače pokopališče.
Žalostno vest sporočajo žena Ida, sin Mario z ženo Barbaro, vnuka Andrej in Jan, nečaki, svaki in svakinje ter drugo sorodstvo.
Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene.
Barkovlje, Movraž, Dekani, Cleveland, 21. aprila 1985
Žalovanju se pridružujeta družini Kralj in Kalc.
Kmečka zveza izreka iskreno sožalje svojemu sodelavcu dr. Mariju Gregoriču ob prerani izgubi dragega očeta Petra.
Sožalju se občuteno pridružujejo tudi uslužbenci zveze.
SKD Barkovlje izreka globoko sožalje družini Gregorič ob izgubi dragega moža, očeta in dedka Petra.
Ob izgubi dragega očeta Pierota izrekamo Marjo! u Gregoriču iskreno sožalje
Rudi, Neva, Zorko, Laura, Sergio, Alda, Primož, Aleksija, Dušan, Učka, Igor in Ondina.
Družine Pertot, Poljšak in Schil-lani izrekajo iskreno sožalje Idi, Ma-rjotu in družini ob izgubi dragega moža, očeta in dedka Petra.
Ob težki izgubi očeta, moža in deda Petra izreka občuteno sožalje predsedniku nadzornega odbora Ma-rju Gregoriču in družim
TPK Sirena
Ob bridki izgubi Pierota Gregoriča izrekata iskreno sožalje prizadeti družini
Sonja in Vanja Lokar
Upravni in nadzorni odbor ter kolegi pokrajinskega združenja rejcev izrekajo iskreno sožalje svojemu direktorju Mariu Gregoriču in svojcem ob težki izgubi očeta Petra.
Ob izgubi dragega očeta Petra izrekata iskreno sožalje svojemu sodelavcu Mariu Gregoriču in svojcem u-pravni in nadzorni odbor zadružne Kraške mlekarne.
Člani zadruge Dolga krona izrekajo globoko sožalje dr. Mariu Gregoriču ob smrti očeta.
Sožalju ob hudi izgubi Petra Gregoriča se pridružujejo Anamarija in Dušan ter Barbara in Martin.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - TRST
vabi na
JUBILEJNI KONCERT
UPZS »E. Adamič«
šolnike in ljubitelje lepe pesmi danes, 21. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu
gledališča
SSG - TRST
SSG v Trstu gostuje z Linhartovo veseloigro »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« jutri, 22., in v torek, 23. t. m., ob 19.30 v Mestnem gledališču v Ljubljani ter v sredo, 24. t. m., ob 11. uri in 19.30 v Kočevju.
VERDI
Danes, 21. t. m., ob 16. uri (red C/E) deveta predstava Verdijeve opere »Macbeth«. Dirigent Pinchas Steinberg. Režiser Carlo Maestrini.
Nastopajo Ghena Dimitrova, Piero Cappucilii, Juan Pons in Mara Zam-pieri.
Jutri, 22. t. m., ob 18.30 bo predstavil opero »Jenufa« L. Janačka v krožku za kulturo in umetnost kritik Luigi
V	torek,’ 23. t. m., ob 20. uri (reda A in H) bo premiera opere »Jenufa« Leo-sa Janačka.
ROSSETTI
Danes, 21. t. m., ob 16.00, red L nedelja, bo skupina Cooperativa Teatro Mobile, ki jo vodi G. Bosetti, predstavila delo T. S. Eliota »Assassinio nella cattedrale«. Režiser: G. Patroni Griffi. V abonmaju odrezek 9. Jutri počitek.
V	torek, 23. t. m., ponovitev ob 20.30.
Teatro CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes, 21. aprila, ob 16.30 je na sporedu »I due sergenti - Serata d’onore all'antica italiana«.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 21. aprila, ob 19. uri: »Dvojnik in paradiž«, gostuje Serapions Thea-ter, Dunaj.
Mala dvorana
Jutri, 22. aprila, ob 16. uri in 22. uri: Izbor iz filmov XII. mednarodnega festivala amaterskih filmov.
Srednja dvorana
Jutri, 22. aprila, ob 19.30: Ladislav Fialka - Praga, večer pantomime.
V	torek, 23. aprila, ob 19.30: John Cage, ZDA - Avtorski večer.
Okrogla dvorana
Od jutri, 22., do četrtka, 25. aprila:	Kulturni teden ljubljanskih sred-
nješolcev.
kino
Ariston 16.30 — 22.00 »II quarto uomo«.
Eden 15.30 — 22.10 »Dolci piccole labbra perverse«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.00 »Urla del silenzio«.
Excelsior 17.00 — 22.00 »Innamorarsi«. M. Streep, R. De Niro.
Nazionale Dvorana št. 1 15.40, 18.30 in 21.30 »Amadeus«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »II mistero del cadavere scomparso«. Za vsakogar.
Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Domina-tor«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 15.30 — 22.00 »La bella addormentata nel bosco«. Risanka.
Grattacielo 16.30 — 22.00 »2010 l’anno del contatto«.
Aurora 16.30 — 22.00 »Ghostbusters«.
Capitol 16.30 — 22.00 »Terminator«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 15.00 — 22.00 — »Dune«. Za vsakogar.
Lumiere 16.00 — 22.00 »La scelta di Sophie«.
Alcione 16.00 — 22.00 »I misteri del giardino di Compton House«.
Radio 15.30 — 21.30 »Godimenti lunghi e duri«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
JT	----------
ŠD Sokol in Združena ekipa Mebla iskreno čestitata Ivanu Peterlinu ob rojstvu malega AMBROŽA
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20
V torek, 23. aprila ob 20.30
SLOVENSKA MEDICINA V BOJU PROTI RAKASTIM OBOLENJEM
O uspehih in načinih zdravljenja bolezni našega časa bo predaval onkolog dr. JOŽE BITENC, strokovnjak za radioterapijo pri Onkološkem inštitutu v Ljubljani, ki bo rad odgovarjal na vaša vprašanja.
VABLJENI !
razna obvestila
Kriška sekcija VZPI-ANPI prireja v sodelovanju z vaškimi organizacijami v četrtek, 25. t. m., ob 11. uri v Domu A. Sirka v Križu množični sestanek vaščanov. Pogovorili se bomo o programu 40-letnice osvoboditve.
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bodo vaje jutri, 22. t. m. ob 2(130 in v torek, 23. t. m., ob isti uri skupno s TPPZ v BazovsKem domu.
SKGZ - odbor za doraščajočo mladino prireja letovanje v ŠKOFJI LOKI od 25. junija do 10. julija za otroke oz. mladostnike od 6. do 16. leta in letovanje v PUNTIŽELI pri PULJU od 26. junija do 7. julija za otroke od 8. do 14. leta. Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežu SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, III. nad., tel. 744-249) in na sedežu SKGZ v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 84644) vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12. ure.
šolske vesti
Srednja šola I. Gruden priredi v sredo, 24. t. m., ob 11.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini proslavo ob 40-letnici osvoboditve in 40-letnici obnovitve slovenskih šol v Italiji. Gosta na proslavi bosta: Anastazija Gruden in Albin Škrk. Vabljeni starši!
čestitke
Jutri bo na Opčinah slavil okroglo obletnico rojstva PETER ŠKABAR. Sreče, zdravja in še mnogo zadovoljnih let mu želi mešani pevski zbor sv. Jernej.
Včeraj sta praznovala rojstna dneva KRISTINA BUZIN iz Rupe in EMILIJO VIĐALI iz Trsta. Še na mnoga leta jima kličejo družine Peric, Purič, Fer-luga, Vidali in šuc.
Na Proseku je danes striček EDI uspešno ulovil 50. rojstni dan. Da bi bil njegov lov še mnogo let uspešen mu z nežnim glaskom kliče nečakec Blaž.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Odbor za vrnitev in ponovno uporabo Narodnega doma, SKD špamperle in SKD Union vabita jutri, 22. t. m., nq srečanje kjer se bomo pogovorili o organizaciji proslave 40-ktnice osvoboditve, ki bo v nedeljo, 28. t. m., v jutranjih urah.
Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi danes, 21. t. m., ob 17. uri v cerkvi v Ricmanjih zborovsko revijo s progra-_ mom cerkvenih pesmi. Na sporedu so" cerkvene priložnostne pesmi.
KD I. Grbec - Skedenj priredi ob praznovanju 40-letnice osvoboditve v petek, 26. t. m., ob 20.30 okroglo mizo na temo: Sožitje med Slovenci in Italijani v naših krajih in naši rajonski skupnosti. Sodelujejo: Giorgio De Pangher, Pavel Fonda, Ruggero Pagi, Jože Pirjevec in Steho Spadaro.
SKD Tabor ' - Openski glasbeni večeri v petek, 26. t. m., ob 20.30 »Koncert za violončelo in klavir«. Nastopata Tomaž Sever in Hinko Haas. Na sporedu: Beethoven, Brahms in Šostakovič.
Ob 40-lctnici osvoboditve v Ljudskem domu v Trebčah: danes, 21. aprila, ob 19. uri začetek proslav s polaganjem venca na spomenik, koncert godbe V. Parma (vodi Rado Škabar). V torek, 30. t. m., ob 20.30 predvečer 1. maja: kres, sprejem štafete prijateljstva, družabnost z godbo. V četrtek,. 9. maja, ob 20.30 otvoritev razstave fotografij Maria Magajne Osvoboditev Trsta in okohce, sodeluje mešani zbor Primorec - Tabor (vodi Vilma Padovan). V soboto, 11. maja, ob 9. uri pohod po partizanskih stezah; sodelujejo: učenci osnovnih šol P. Tomažič, Kajuh, P. Trubar. V četrtek, 16. majà, ob 20.30 otvoritev fotografske razstave o taboriščih s predvajanjem filma, sodeluje godba V. Parma.
Slovenska zamejska skavtska organizacija, Trst vabi člane, starše in prijatelje na JURJEVANJE, ki bo danes, 21. a-prila, v Mačkoljah na dveh ločenih prostorih: volčiči in veverice na travniku ob župnijskem domu, vsi ostah pa na travniku 2 km iz vasi proti žavljam. Vodstvo.
KD Vesna prireja danes, 21. aprila, ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu gostovanje KD V. Vodnik iz Doline, ki bo uprizorilo delo Marija čuka »Minuta tišine za vse, kar se tako tragično prepleta«. Režija Sergij Verč.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Danes, 21. aprila, ob 18. uri »Domači zbori na Primorski poje«. Sodelujejo: mešani zbor Sv. Jernej, 'mešani mladinski zbor Primorec - Tabor, moški in ženski zbor Tabor.
Zadruga Kulturni dom Prosek - Kon-tovel sklicuje redni občni zbor, ki bo jutri, 22. aprila, ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku.
BERITE
»Novi Matajur«
* Ob visokem jubileju, ki ga je		/T	•
te dni praznovala PAVLA KOLARIČ		Majenca
se je s hvaležnostjo spominjajo in ji kličejo še na mnoga leta SKD S. Škamperle, SKD Union		DOLINA
in Odbor za vrnitev in ponovno uporabo Narodnega doma pri		4. - 5. - 6. - 7. MAJA 1985
Sv. Ivanu.		
včeraj - danes
IVAN
GUBEC
ŠHEDENJ
PRIREDI
OB PRAZNOVANJU 40-LETNICE OSVOBODITVE V NEDELJO, 28. APRILA
SPOMINSKO MANIFESTACIJO V RIŽARNI
Sprevod bo krenil izpred društvenih prosotorov (Ul. Servola 124) ob 11. uri.
Vabimo k masovni udeležbi!
mali oglasi
PRODAM motor 125 honda pariš - dakar, letnik '84 (junij), 5.000 km. Tel. na št. 422-777.
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko ter računalništvo (basic, pascal) za vse srednje šole. Tel. 003866/73740 dopoldne ali 75287.
PRODAM rulotko znamke wilk. Tel. na št. 040/228-118.
PRODAM zazidljivo parcelo 4.000 kv. m, 15 lun od Gorice. Kličite po 20. uri . na tel. 003861/454-926.
OSMICO je odprl Frandoli, Slivno. Toči belo in črno vino.
IŠČEMO sposobno osebo za opremo in prodajo pohištva. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Sposoben«.
OSMICO je odprl Just Škerlj, Salež 44.
Toči belo in črno vino.
V OKOLICI svetilnika na Furlanski cesti se je izgubila psička, pasme nemški ovčar. Nagrada za najditelja. Tel. št. 040/414-188.
KREMA SALINA iz morske soli in zeliščnih izvlečkov ti pomaga, da boš v kopalkah brez celulitisa in maščobnih blazinic. Parfumerija - Kozmetika 90, Opčine.
ZLATO, zlate, kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna ul. 44 - Oočine Trst
ODDAM V NAJEM v Križu čistilnico sprejemnico oz. likalnico, resno namenjeni osebi po zelo ugodni ceni. Iz-vežbanje ni nujno. Tel. 040/912-741 in 200-617.
MATI, delavka išče družino z otroki za varstvo svojega sina, plača po dogovoru. Tel. 040/727-654 od 13. do 15. ure. OSMICO je odprl v Zagradcu št. 1 Zvonko Ostrouška. Toči belo in črno vino. OSMICO ima Alojz Milič - Repen 49. PRODAM dva položna in nezazidljiva terena različnih velikosti. Tel. na št. 040/824-294 v večernih urah.
MARKET PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Narodna 28, pri tramvajski postaji, nadaljuje prodajo z ugodnimi cenami. PRODAM motorni kolesi peugeot 103 in tomos avtomatik. Tel. 040/226-113. PRODAM mizno železno trifazno žago za drva. Tel. 226-113.
DEKLE išče zaposlitev kot strojepiska ali varuška. Tel. 412-543.
KUPIM klavir. Tel. 228-551 v večernih urah.
PRODAM dnevno sobo: 2 omari, miza,
6 stolic. Tel. 741-670.
DUŠAN RADOVIČ vabi v Nabrežino na prigrizek in domačo kapljico.
PRODAM nezazidljiv teren. Tel. na št. 040/228-390.
INSTRUKCIJE iz matematike nudi izkušen inštruktor. Informacije po tel. 003865/21972.
TECNOFOTO
Ul. Conti 12 Tel. 772-298 Trg sv. Jakoba 14 Tel. 741-485
BARVNE FOTOGRAFIJE SE ISTI DAN
00 VEDNO ZASTOPNIK »FUJICR0ME«
DIAPOZITIVI V 2 URAH
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
^ optika
ifiki
foto-kino
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA Deželno ravnateljstvo za trgovino in turizem
Glede na deželni zakon št. 90 z dne 24. decembra 1982, čl. 5, XI.-odst. in nadaljnje spremembe. »Disciplina potovalnih in turističnih agencij«, ki je bil spremenjen in dopolnjen z zakonom št. 16 z dne 3. 4. 1985 bo pri Deželnem ravnateljstvu za trgovino in turizem ustanovljen poklicen seznam tehničnih direktorjev Furlanije - Julijske krajine.
Prošnje za vpis v seznam lahko predložijo tisti, ki imajo vse ustrezne poklicne pogoje glede na zakon št. 90, čl. 5, II. odstavek in nadaljnje spremembe do 3. junija 1985 in bodo morale biti naslovljene na Ravnateljstva sledečih pokrajinskih uradov za turizem:
v Gorici — Ul. Mazzini 90 — tel. 0481/83127 v Pordenonu — Ul. Beato Odorico 7 — tel. 0434/27977 v Trstu — Ul. sv. Frančiška 37 — tel. 040/7705335-6 v Vidmu — Ul. dei Rizzani 10 — tel. 0432/204205 - 2307
pri katerih bodo interesenti dobili »fac simile« prošenj ali eventualne informacije.
Danes, NEDELJA, 21. aprila
SIMEON
Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 19.59 — Dolžina dneva 13.50 — Luna vzide ob 6.43 in zatone ob 21.25.
Jutri, PONEDELJEK, 22. aprila LEONIDA
Vreme včeraj: temperatura zraka 15,5 stopinje, zračni tlak 1014,7 mb pada, veter severovzhodnik 7 km na uro, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODU J SO SE: Mario Olivo, Matteo Tugliach, Davide Genchi, Giuliano Vi-sintin.
UMRLI SO: 63-letna Liliana Cacich, 75-letni Dušan Gregori, 73-letna Maria Saletnik por. Potresti, 78-letna Maria Musizza, 85-letni Giovanni Benedetti, 74-letna Anna Coretti, 94-letni Domenico Ruzzier, 78-letni Pietro Gregori, 28-letna Anna Maria Tellisotti, 75-letna Solidea Gnesda vd. Folin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1, Nabrežina,
Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ulica sv. Frančiška) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ulica sv. Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
,Ot0 kino T. °Ptik3
5/
TRST Ul Mamm
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	46	54	35	50	25
CAGLIARI	3	20	15	7	8
FIRENCE	7	87	84	81	38
GENOVA	43	20	12	29	89
MILAN	66	54	55	28	33
NEAPELJ	15	36	59	47	12
PALERMO	47	59	6	36	56
RIM	89	3	90	76	80
Turin	4	19	40	6	25
BENETKE	86	73	82	45	71
ENALOTTO
XII X 2 1 X 2 1 2X1 KVOTE
12 — 24.130.000 lir 11 —	662.000	lir
10 —	69.000	lir
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
RAZPISUJE
usposobljenostih izpit —• v smislu člena 5 kolektivne delovne pogodbe — za sprejem v službo dveh uradnikov 1. kategorije in uradnika 3. kategorije.
Pogoji za pripustitev k natečaju:
1.	Diploma višje srednje šole za uradnike/ce 1. kategorije oz. diploma nižje srednje šole za uradnike/ce 3. kategorije
2.	Opravljena vojaška služba (za moške)
3.	Popolno obvladanje slovenskega in itabjanskega jezika
Za pripustitev k pismenemu izpitu bodo morah kandidati uspešno prestati strokovni razgovor.
Pri sprejemu'v službo bodo imeli prednost civilni invalidi.
Rok za predložitev prošenj zapade 3. maja 1985.
Strokovni razgovor bo v petek, 10. maja 1985, ob 18. uri na sedežu Hranilnice, pismena naloga v slovenščini pa v soboto, 11. maja, ob 17. uri.
Za vsa nadaljnja pojasnila naj se interesenti javijo v tajništvu Hranilnice.
UPRAVNI ODBOR
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv
Nedelja, 21. aprila
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
U.OO Cera una volta... lo spazio -„ 2. epizoda •00 Maša
1.55 Tednik o verskih aktualnostih 2.15 Linea verde 00 Dnevnik - Ob 13. uri «.30 Dnevnik 1 - Vesti jLOO Domenica in...
J5-0O Športne vesti 15.40 Discoring 84-85 10.25 športne vesti 18.20 90. minuta
l°-50 Italijansko nogometno prvenstvo Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20-	30 Io e il Duce - 2. del filma
21-	45 športna nedelja
23.00	Sulle strade della California •-TV film
«m.55 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Veliki izvajalci
10.45 Tednik o zdravju in estetiki 11.15 Nedeljska matineja: Suez - film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2
13.30	Piccoli fans
14.30	Dnevnik 2 - Neposredni športni prenosi
Faenza: Motociklizem 1°-15 Estoril: Avtomobilizem: VN Portugalske
17.20	Končni rezultati in lestvice
17.50	Italijansko nogometno prvenstvo
18.20	Mixermusica
18.40	Dnevnik 2 - Kratke športne vesti
18.50	Mixerstar
Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.50	Dnevnik 2 - Poročila
20.00	Dnevnik 2 - Domenica sprint
20.30	Shaker - 4. nadaljevanje
21.50	Saranno famosi - TV film
22.40	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.50	Dnevnik 2 - Trentatrè, tednik o medicini
23.25	Šola in vzgoja: Jame 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.50	Speciale Orecchiocchio - Glasbena oddaja
12.25	Tenco 84: avtorjeva pesem na sanremskem festivalu
13.20	II giardino delle streghe - film
14.30	Dnevnik 3 - Neposredni športni prenosi
17.15	Un americano alla corte di re Artù - film
19.00	Dnevnik 3
19.20	Deželni šport
19.40	Rockline
20.30	Domenica gol
21.30	Roma chiama - 4. oddaja 22.05 Dnevnik 3
22.30	Nogometno prvenstvo A-lige
23.15	Dancemania
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8-15 in 14.40 Teletekst RTV Ljub-Ijana
8-30 Poročila
8-	35 živžav
9.30 Grizzli Adams - nanizanka
9-	55 Jesenovac: Ljudsko zborovanje
ob obletnici osvoboditve J 1.20 Vangelis: Srečanje, balet J'-35 625, oddaja za stik z gledalci
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Življenje in dogodivščine Nicho-lasa Nickiebyja - 3. del
13.55	Poročila
14.55	Mostovi
15.25	Kože - 4. del nadaljevanke
16.45	Poročila
16.50 Visok pritisk - zabavno - glasbena oddaja
17.45	Lev je na cestah - film 19.10 Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
30.00	Ljubezenske zgodbe : Marija kje si? - nanizanka
20.55	De Profundis - Ob delih Marija Preglja
31-25 Kajak - kanu na divjih vodah za pokal Rašice 85 31-40 športni pregled
32.30	Poročila
Zagreb
8.20 Poročila-8.30 Otroška matineja 9.55 Jasenovac: Ljudsko zborovanje ob obletnici osvoboditve
11.20	Glasbena oddaja
12.00	Kmetijska oddaja 13.00' Izobraževalna oddaja
13.30	Govorimo o zdravju
14.15	Mali koncert
14.30	Proti vetru - 9. del
15.20	Nedeljsko popoldne
17.15	Poslednji Mohikanec film
18.55	Smrkci - risanke
19.30	Dnevnik
20.00	Narasla reka - TV drama
20.55	Dnevi zmage - dok. serija
21.40	Športni pregled
22.25	Dnevnik
Koper
12.30	»Primo mercato« - Tržnica predstavitev in prodaja
14 15 Videomix
16.20	Reka sv. Lovrenca - dok. oddaja
16.50	Italija: srce in spomin
17.50	Kralja griča - TV film
19.00	Dokumentarna oddaja 19.35 Anno Domini 1573 - nadalj.
20.25	Operni večer: Giacomo Puccini: Turandot
22.40	Dokumentarna oddaja
23.10 Check-Up - medicinska oddaja
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
3-30 Quella casa nella prateria -n TV film
9.30	Phyllis - TV film J0.00 Napoved programov
10.30	Tednik o modi
11.30	Superclassifica Show
12.20 Punto 7 - informacijski tednik
13.30	Buona domenica - vodi Mauri-. zio Costanzo
14-30 Orazio - TV film 14.50 Buona domenica 17-15 Buona domenica - vodi Corrado 19.00 Signore e signori buonasera -TV film
19-30 Buona domenica - vodì Corrado
20.30	Novecento - film
Igrata: Robert De Niro in Ge-r_ rard Depardieu
- TV film
^••w Punto 7 60.30 Chicago Story
- film film
TV film TV film
RETEQUATTRO
8.30 Violenza familiare .llO II grande gaucho -
12.00	Vegas - TV film
13.00	The Muppet Show
13.30	Last of thè wilde 4-15 Amici per la pelle
15.00	La squadriglia delle pecore ne-re - TV film
0O La furia dei Kyber - film 7.50 Lo strangolatore della notte -1 film
9.15 Napoved programov '9.30 Bravo Dick - TV film ■ ■00 Con affetto tuo Sidney - TV film
20.30	Una canzone per Nashville -
22.40	Vegas - TV film
3.40	I guerriglieri delle Filippine -film
ITALIA 1
8.30 Hello Špank - risanke lA Lo specchio magico - risanke j*15 Bill, il selvaggio - film .,,15 Bit, kompjuterske zgodbe 5-00 Športna nedelja
16.00	Deejay Television
19.00	Hazzard - TV film
20.00	Mister T. - risanke
20.30	Drive In - zabavnoglasbena oddaja
22.20	I racconti del brivido - TV film
23.20	Premiere - tednik o kinu
23.40	Una scarpa = assasinio - film Igrata: Robert Mitchum in An-gie Dickinson
1.30	Mod Squad, i ragazzi di Greer -TV film
TELEPADOVA
15.00	Luisana mia - TV film
15.30	Lacrime di gioia - TV film
16.00	Rubrika
16.30	Risanke
18.00	Dve leti počitnic - film
19.30	Adolescenza inquieta - film
20.00	Marcia nuziale - TV film
20.30	Cleopatra - film
22.30	Diego al 100% - TV film
23.15	Fuorigioco
00.15 La vendetta è un piatto che si serve freddo - film
TRIVENETA
9.30	Microsuperman - risanke
10.00	Q.P. Coupon
12.35 Divja narava - dokumentarec 12.55' Horoskop
13.00	Razstava starih izdelkov in dragocenosti
16.30	Razstava preprog
20.30	Le spie - TV film
21.30	Squadra speciale anticrimine -TV film
22.00	Razstava preprog
TELEFRIULI
10.40	Dober dan
10.45 Tednik o poljedelstvu
11.15	Da ali ne - telefonski sejem
13.40	Goal
14.55 Turnir v briškoli
17.00	Fogolar 3 - variete
19.30	Športna oddaja
20.30	Da qui all’eternità - TV roman
21.40	Notte di morte - film
23.15	Bamaby Jones - TV film
Ponedeljek, 22. aprila
RADIO
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella?
13.30	Dnevnik 1
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute o...
14.05	Pronto... Raffaella?
14.15 Vojna in povojna doba:
L’infanzia di Ivan - film 15.45 Šola in vzgoja
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Pomeridiana 18.10 Osmi dan
18.50	Večerna Italija - Dogodki in o-sebnosti
vodita P. Badaloni in E. Bonac-corti
19.35	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Io e il duce - TV priredba
22.35	Srečanje s kinematografijo 22.40 Trapper - TV film
23.30	Dnevnik 1 - Zadnje vesti.
Drugi kanal
10.00	Televideo - poskusni program
11.55	Che fai, mangi? - oddaja o pre hrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Volilna tribuna - Štiri vprašanja KD, štiri vprašanja KPI
13.50	Capito! - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke -vesti 14 35 Tandem
16.25	šola in vzgoja - Tečaj angleščine 16.55 Nadaljevanka dneva
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Vediamoci sul due
18.30	športne vesti
18.40	Cuore e batticuore - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti 20:20 Športne vesti
20.30	Iz našega žepa
21.25	Colombo - TV film
22.35	Dnevnik 2 - Nocoj
23.10	Šola in vzgoja
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.50	Videm: sabljanje - italijansko prvenstvo
Tretji kanal
14.30	Cagliari: Jahanje
15.10	San Benedetto del Tronto: košarka — Italija - Grčija
15.50	Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige
18.15 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3
19.30	Deželne športne vesti
20.25	Šola in vzgoja
20.30	Discoinvemo 85 - glasbena cdd.
21.30	Dnevnik 3
21.40	šola in vzgoja 22.15'Ponedeljkov proces 23.20 Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.45 in 10.35 TV v šoli
12.30	Poročila
17.30	Poročila
17.35 Pogled - poučnozabavna nanizanka
18.05	Pomlad v dolini ribnikov
18.25	Podravski obzornik
18.45	Rock oko - oddaja za mlade 19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik I
20.00	Pogrešam ga - TV nadaljevanka
21.05	Aktualno
21.45	Glasbeni večer
22.40	Dnevnik II
Zagreb
16.30	TV v šoli
17.30	Poročila 17.35 TV koledar
17.45	Srečanje s pisatelji - otroška oddaja
18.00	Vstop v Arkadijo - otroška serija
18.15	Muzeji na prostem
18.45	Rock oko - oddaja za mlade
19.30	Dnevnik
20.00	Let v prostoru - TV drama
21.40	Meridiani - zunanjepolitična oddaja
22.10 Izbrani trenutek
22.15	Dnevnik
Koper
14.20 Za uho in oko - glasbena oddaja
15.00	Posvečeno nakemu otroku 16.45 Zdravnik in otrok
18.00	Kanu in kajak - mednarodni meeting v Rašici
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Občinski svet o zaščitnem zakonu slovenske manjšine TRST — Koncert ob 75-letnici Glasbene matice
BOLJUNEC — Praznik mladih komunistov
BAZOVICA — 13. DOSP TRST — Občni zbor Tržaške kreditne banke
GORICA — Pohod prijateljstva GORICA — Nastop pevskega zbora Emil Adamič
ŠPORT
NABREŽINA — Odbojka: MEBLO -NERVESA
TRST — Košarka: BOR - RADENSKA BAZOVICA — Nogomet: ZARJA -VESNA
SOVODNJE — Ženska odbojka
20.25 Športni pregled
21.00 Umreti ob ljubezni - film
23.45 Pionirji neba - TV film
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria
9.30	Da quando te ne andasti - film
11.30	Tuttinfamiglia
12.10	Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito
13.25	Sentieri - TV nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV aadalj.
15.25	Una vita da vivere - TV nadalj.
16.30	Divji svet živali dokumentarec
17.00	Due onesti fuorilegge TV film
18.00	II mio amico Arnold - TV film
18.30	Help -,glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.30	Novecento - 2. del filma
22.30	Johna1an - dimensione avventura — vodi Ambrogio Fogar
23.30	šport
00.30 Chicago - story - TV film
RETEQUATTRO
8.30 Vicini troppo vicini - TV film 8.50 Brinante - novela •9.40 All’ombra del grande cedro
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e pailettes - novela
12.00	Febbre d’amore - TV nadalj.
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tylar Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - novela
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.00	All’ombra del grande Cedro
18.00	Febbre d’amore
18.50	Piume e pailettes - novela
19.25	M’ama non m’ama
20.30	La ciociara - film
22.30	Italia parla - srečanje s političnimi strankami
22.30	Quincy - TV film
00.30 Passi furtivi in una notte buia -film
ITALIA 1
8.30	L’uomo da sei milioni di dollari
9.30	Abisso, storia di una madre e di una figlia - film
11.30	Sanford and San - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film .
POSTAJE
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja
18.00	L’uomo da sei milioni di dollari
19.00	Charlie’s Angels - TV film
20.30	Zodiaco - zabavnoglasbena odd.
22.30	College - TV film
23.00	Bit 9 vse o kompjuferjih
23.30	Ossessione di donna - film 1.25 Mod Squad i ragazzi di Greer
TELEPADOVA
12.00	Operazione ladro - TV film
14.00	Marcia nuziale - novela
14.30	Adolescenza inquieta - novela
15.00	Volilna tribuna
15.15	Luisana mia - novela 15.45 Lacrime di gioia - novela
19.30	Adolescenza inquieta - nove la
20.00	Marcia nuziale - novela
20.30	Cleopatra -.film
22.30	Diego al cento per cento - TV film
23.15	Volilna tribuna
23.30	Šport: nogometno srečanje Padova - Campobasso
TRIVENETA
13.30	Brothers and sisters - TV film
14.00	Squadra speciale anticrimine
14.30	II conquistatore d’Oriente - film
17.00	Le pazze storie di Dick Van Dyke - TV film
17.30	I pericoli del settimo continente
18.00	Brothers and sisters - TV film
18.30	Garrison's commando - TV film
19.30	Šport
20.30	Le spie - TV film
21.30	Squadra speciale anticrimine
TELEFRIULI
13.00	Nogometno srečanje Triestina -Cesena
14.30	Andrea Celeste - novela
16.30	Šolske vesti
19.30	Andrea Celeste - novela
20.30	Nogometno srečanje Udinese -
Roma	*,
23.35 Persiane chiuse - film
Nedelja, 21. aprila
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Glasbene podobe; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Nedeljska matineja; Glasbeni potpuri; 10.00. »Od miljskih hribov do Kanalske doline«; 11.00 Poslušali boste; 11.30 Glasbeni potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 16.00 Šport; 18.15 Neposreden prenos košarkarske tekme: S. Dona - Jadran
RADIO KOPER
(Slovenski program)
8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; Radijski koledar; 7.30 Za zdravje; Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek iz Primorske; 14.00 II. Prispevek iz zamejstva; 14.15 IH. prispevek iz zamejstva; 14.30 Glasba po željah;
16.00	Naših 40 let; 16.15 Marika in Pepa; 16.30 Primorski dnevnik; 18.00 Športna nedelja.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček;
7.00	Dober dan; 8.45 Siamo tutti nel
pallone; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Blitz; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka; 11.40 Sedem + sedem; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored -glasbena oddaja:	Popevka tedna;
Kaj je novega?; 15.00 Open; 15.30 Športna oddaja; 18.00 Lestvica LP; 18.45 Time music; Športna nedelja.
RADIO 1
8.00, 10.00, 13.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.00 Jutranji spored; 8.30 Mir-ror; 8.40 Vest na prvi strani; 8.50 Naša zemlja; 9.10 Katoliški svet; 9.25 Speciale Vivicittà; 9.30 Maša; 10.16 Glasbeni odmor; 10.30 Speciale Vivi-città; 11.00 Nedeljski varietejski spored; 12.00 Vam ugaja radio?; 13.20 Out; 13.35 La pulce nello stivale; 13.56 Turistične informacije; 14.00 Glasba in kino; 14.30 in 17.33 Carta bianca stereo; 16.22 Vse o nogometu;
18.30	Večerna^glasba; 19.20 Vse o košarki; 19.50 Verska rubrika; 19.55 Glasbeni trenutek; 20.00 Stičišče;
20.30	La Sonnambula - opera.
Ponedeljek, 22. aprila RADIO TRST A
. 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Nediški zvon; 9.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Smer: slovenske gore. Vodi nas Igor Škamperle; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Deželni zbori ha letošnji reviji »Primorska poje«; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Ciciban, na dan, na plan!«. Piše Maja Lapornik; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Iz šolskega sveta; 15.30 Glasbeni listi; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 Zadnji sklop: Mi in glasba: flavtistka Erika Slama in klavi-čembalistka Rosanna Posarelli izvajata skladbe Johanna Sebastiana Bacha; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo: 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbene šole; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.35 Primorska poje ’85. Revija v Knežaku.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12 30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 10.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Zdravi otroci; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah. Popoldanski spored: Popevka tedna; 15.00 Zdravo o-troci; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz...; 18.00 Women in rock; 18.32 Simfonična glasba; 20.00 Zaključek.
Napovedujejo 5.000 mladih
Danes že deseti pohod po ulicah sosednih mest
4
GOSUZIA - NOVA GOBICA
21 SSI 1985
Zbirališče za današnji pohod prijateljstva po ulicah Gorice in Nove Gorice bo od devete ure dalje na Travniku. Odhod s Travnika bo ob 10. uri. Udeleženci pohoda bodo šli s Travnika po naslednjih ulicah: Oberdan, Korzo Verdi, Korzo Italia, 9. avgusta, Leopardi, Brass, Seminario, Carducci, Koren, Pellico, Trg Medaglie d’oro, škabrijelova, čez mejni prehod na Erjavčevo cesto, Kosovelova, Prešernova, Delpinova, Trubarjeva, Grčna, Pod Grčna, 15. septembra, Gregorčičeva, Tolminskih puntarjev, Kidričeva, Leninova, Prvo-
majska, M. Štrukelj, L. Slokarja, IX. korpusa, čez mejni prehod Solkan nazaj v Italijo, Svetogorska, Mighetti, Orzoni, Don Bosco. Cilj bo v zavodu San Luigi. Tam se bodo udeleženci pohoda okrepčali in dobili tudi spominske kolajne, skupine pa posebne nagrade in priznanja.
Udeleženci naj gredo na pohod, ki n| tekmovalnega značaja, peš. Kar tri ure časa imajo da prehodijo približno dvajset kilometrov dolgo pot. Seveda se bodo nekateri kar zapodili po trasi, da bodo lahko prišli na cilj čimprej. Pohod ni tekmovalnega značaja.
Pravijo, da pride na letošnji pohod, kj je že deseti po vrsti, veliko1 več udeležencev kot v prejšnjih letih, ko smo jih beležili tri do štiri tisoč. V goriških trgovinah so v teh dneh razobešali plakati kakršnega vidimo v našem listu. Slikar Renzo Moreu je naslikal goriški grad, pod njim pa skupno italijansko in jugoslovansko zastavo.
Da bi dali pravo težo današnjemu, desetemu pohodu, bosta tudi župana Scarano in Bašin šla na pohod skupno z drugimi zastopniki občin ter u-stanov in organizacij na obeh straneh meje. Nekateri napovedujejo celo, da prideta na pohod tudi predsednik deželne vlade Biasutti in predsednik slovenske vlade Šinigoj.
Sodelovali bodo tudi nekatere kulturne skupine Na italijanski strani sbandieratori, na jugoslovanski strani pa godba in folklorna skupina. Te skupine in še druge bodo nastopiie ob zaključku v zavodu San Luigi.
Ugodne ocene ob sprejemu osnutka »paketa Altissimo«
Predstavniki političnih strank in tudi strokovnih organizacij na Goriškem na splošno zelo ugodno ocenjujejo dejstvo, da je vlada vendar izdelala osnutek zakona v korist gospodarskega razvoja ob meji, zlasti v tržaški in goriški pokrajini. Na podlagi teh ukrepov, znanih kot »paket Altissimo«, bo v obdobju 1985 - 87 na razpolago 220 milijard lir. Znaten priliv denarnih sredstev torej, ki bo, kolikor bo denar hitro in gospodarno uporabljen, prav gotovo zelo ugodno vplival na razvoj industrije in drugih dejavnosti v naših krajih.
Posebno zadovoljstvo so včeraj, na srečanju z novinarji, izrazili tudi haj-višji predstavniki Krščanske demokracije, poslanec Luciano Rebulla ter deželni tajnik stranke Bruno Longo, skupaj s pokrajinskim tajnikom Cri-scijem. Priprava zakonskega osnutka vlade pomeni prvi konkreten korak na poti uresničevanja različnih pobud, o katerih je govor sicer že vrsto let.
Osnutek vlade mora zdaj odobriti še parlament.
ZVEZA
SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi na odprtje razstave
PANJSKIH KONČNIC
jutri, 22. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu.
Sledil bo ob 20.30 večer na katerem bo umetnostni kritik prof. Milko Rener prikazal
RAZSTAVO O FUTURIZMU
ki je odprta v palači Attems. Ogled (z vodstvom) omenjene razstave bo v torek, 23. t.m., ob 17. uri
70 LET FRANCA MIKLUSA
Lep družinski praznik bo danes pri Mužinovih v Ščed-nem, v števerjan-ski občini, kjer bodo proslavili življenjski jubilej gospodarja Franca Miklusa. 70 let je dopolnil v torek, 16. t.m. Že takrat slo obletnico primier-no obeležili, pravi praznik pa bo seveda danes, ko se bo ob slavljencu zbrala vsa zares številna družina.
Franc se je rodil v Ščednem, v kolonski družini. Tako je bilo pač gospodarsko stanje v tistih časih, ko so bili samostojni kmeti, zlasti v Brdih, bolj redki. Z vztrajnim delom, pridnostjo in podjetnostjo se je sčasoma osamosvojil in tudi povečal posestvo, ki ga uspešno vodi sin Milan.
Dolga in zanimiva je slavljenčeva življenjska pot, posebno med drugo svetovno vojno. Kot bersaljer je bil z italijansko vojsko v Afriki. Bil je nato v angleškem ujetništvu, zatem
pa je vstopil v vrste NOVJ in dodeljen letalstvu. Konec vojne je dokončal v Zemunu pri Beogradu. Z ženo Jušto, ki bo tudi letos slavila okroglo življenjsko obletnico, sta vzgojila štiri otroke — Milana, Ivana, Bojana in Edo, ki se bodo ob jutrišnjem prazniku seveda spet zbrali doma. Čestitkam svojcev in prijateljev, članov društva Briški grič, se pridružuje tudi naš dnevnik.
Davčni obrazci
Od jutri dalje bodo v davčnem uradu na županstvu na razpolago obrazci 740 za letno prijavo dohodkov. Tako sporoča goriško županstvo.
razna obvestila
Sovodenjska občinska uprava obvešča, da bodo komemoracije s polaganjem vencev ob, državnem prazniku v četrtek ob 10. uri na Vrhu, ob 10.30 na Peči ter ob 11. uri v Sovodnjah. V Gabrjah bo slovesnost v sredo zvečer.
PRIZNANO MEDNARODNO ;	S HfliTA
AVTOPREVOZNIŠKO	Us^*™^**
La Goriziana
_____________________________________________ S. R. L.
GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
V mestu in na našem podeželju
Slovesno bomo Slovenci počastili 40-letnico osvoboditve izpod fašizma
Smo tik pred 40-letnico osvoboditve, to je pred dnevom ko so slovenski partizani vkorakali v Gorico in jo osvobodili skupno z drugimi slovenskimi kraji. Gorico so partizani osvobodili 1. maja 1945. Dan kasneje so tako v naše mesto kot v Tržič in v Trst prišle tudi novozelandske čete. Na proslavljanje tega praznika, ki nekako sovpada tudi s praznikom vstaje v Severni Italiji, zaradi češer je 25. april v Italiji tudi državni praznik, se pripravljajo kot vsako leto tudi slovenske organizacije.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza in v njej včlanjene organizacije pripravljajo, tudi v sodelovanju z Vsedržavnim združenjem partizanov Italije, vrsto proslav. V Kulturnem domu v Gorici bo v soboto, 27. aprila, na pobudo Mladinskega odbora SKGZ okrogla miza na temo: »Sožitje, porok kulturnega in gospodarskega napredka ob meji.« Okrogla miza bo ob 17.30. Sodelovali bodo zastopniki mladinskih gibanj raznih naprednih strank. Prav tako v soboto, 27. aprila (ne smemo pozabiti, da je ta dan praznik ustanovitve Osvobodilne fronte) bodo ob 20. uri predvajali dokumentarni film o manifestaciji na Travniku lani 20. maja. Na sporedu bodo slavnostni govori. Predstavljena bo tudi brošura, ki jo je ob 40-letnici izdala SKGZ. Zatem bo kulturni spored. Na odru
bomo lahko videli recital - lepljenko »Minuta tišine za vse, kar sé tako tragično prepleta«, v izvedbi članov ■ društva Valentin Vodnik iz Doline.
Vseljudska manifestacija bo 1. maja popoldne v Števerjanu. Pred spomenikom padlim na Trgu svobode bosta ob 16. uri govorila Mirko Primožič in Silvino Poletto, peli bodo združeni pevski zbori Goriške in iz Brd. Sicer pa bo ob prvomajskih praznikih v Števerjanu na sporedu cela vrsta običajnih prireditev.
Ob 25. aprilu pa bodo običajne prireditve oziroma polaganja vencev pred spomeniki padlim. Večja komemoracija bo v sredo, 24. aprila, ob 21. uri v Gabrjah pred tamkajšnjim spomenikom. Nastopijo zbori Skala, Sovodenjski nonet, Slovenec iz Boršta, Oton Župančič iz štandreža, na
SMReKK
vabi na
PLES MLADIH
ki bo v sredo, 24. aprila, v diskoteki Tiffany’s v Pierisu s pričetkom ob 20.30.
Za ples bo igral ansambel TAIMS.
Otroška prireditev v Sovodnjah
V Kulturnem domu v Sovodnjah je bila včeraj dopoldne prijetna slovesnost, ki so jo pripravili otroci in učitelji treh osnovnih šol iz sovodenjske občine. S pesmijo in recitacijami so skušali primemo proslaviti letošnje nadvse pomembni jubilej, 40-letnico obnovitve slovenskih šol v teh krajih. Istočasno pa je bila včerajšnja slovesnost tudi najbolj primerna priložnost za podelitev bralnih značk učencem. Letos so jih podelih že petič. Otroci, ki obiskujejo šole v Sovodnjah, Rupi in na Vrhu, so uvodoma in potem še ob zaključku prireditve skupaj zapeli venček pesmi, vmes pa so prebrali nekaj misli, ki so jih ob jubileju slovenske šole v zamejstvu napisali nekateri sodobni mladinski pesniki in pisatelji.
Naj povemo še, da je o pomenu jubileja na včerajšnji prireditvi spregovorila didaktična ravnateljica dr. Mirka Braini Saksida, pozdrav sovodenjske občine pa. je prinesel Vlado Klemše. Otroci in njihovi starši pa so zatem lahko prisluhnih besedam predsednika odbora bralnih značk Zu-
pana, pozdravu goriške pesnice Ljubke šorlijeve ter sprva nekoliko zadržano, potem pa kar sproščeno pokramljali z mladinsko pisateljico Branko Jurco. Na včerajšnji cn.tditvi so podelili tudi 85 bralnih značk.
Delavci Inteca protestirali
Delavci podjetja Inteco (proizvodnja v tej tovarni je ustavljena že poldrugo leto) so včeraj priredili protestno manifestacijo v Gorici. Delegacijo delavcev in sindikalistov je sprejel tudi goriški prefekt.
čestitke
Franc Miklus iz Števerjana je 16. aprila praznoval 70 let. Zdravja mu želijo in kličejo še na mnoga leta žena, otroci z družinami in še posebno vnučki.
včeraj - danes
Iz gorlškega matičnega urada
V tednu med 14. in 20. aprilom so v goriški občini zabeležili naslednje gibanje prebivalstva.
ROJSTVA: Gabriele Scolaro, Mattia Populin, Raffaele Putignano, Ges-sica Matroianni, Marco Bracco, Aris Klede, Natalina Di Meo.
SMRTI : 86-letna gospodinja Tom-masina Revelli vd. Squadroni, 75-letni upokojenec Isidoro Blason, 81-letna trgovka Maria Nanut por. Fross, 54-letna gospodinja Giuseppina Suppani, 62-letni upokojenec Roberto Tofful, 59-letna kmetica Anna Baldini por. Spessot, 75-letna gospodinja Elena Botto.
OKLICI: zdravnik Albino Visintin in učiteljica Angela Sorghe, trgovec Roberto Manservisi in uradnica Rossana Simone, bančni uradnik Alessandro Puhali in študentka Rita Da-giat, orožnik Francesco Belgiovine in vajenka Olimpia Sansone, kmet Luciano Vadi in gospodinja Laura Fra-viani.
POROKE: sodnik Matteo Trotta in
zapisnikarka Magda Kogoj, tehnik Mauro Marini in uradnica Bianca Rossi.
Ta teden ne velja zapora trgovin
Ob upoštevanju, da je v četrtek državni praznik in da bodo v nedeljo v Gorici nekatere pomembne prireditve, je goriško županstvo odredilo, da ta teden ne velja obvezna tedenska zapora trgovin. Prav tako ne velja obvezna tedenska zapora za teden od 29. aprila do 4. maja.
pogrebno podjetje
GORIAN
GORICA - Ul. m. Armata 3
Telefon: 9481/30202
nudi kompletne usluge
KMEČKO - DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH
vabi na
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ki bo danes ob 10.45 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Dnevni red:
1) pozdrav predsednika upravnega odbora; 2) izvolitev zapisnikarja in dveh skrutinatorjev; 3) poročilo upravnega odbora z obrazložitvijo bilance za leto 1984 ; 4) poročilo nadzorstva; 5) odobritev bilance za leto 1984 in porazdehtev čistega dobička; 6) določitev pristopne vloge za nove člane; 7) določitev najvišjega možnega posojila za posameznika; 8) izvolitev dveh odbornikov; 9) nagrada nadzornikom; 10) razno.
sporedu bodoi recitacije in govor. Naslednjega dne, 25. aprila, bodo zastopniki občine in organizacij položili vence pred spomenike v Sovodnjah, na Peči in na Vrhu. Podobne manifestacije bodo tudi v doberdob-ski občini ter v števerjanski. Isto bo pred spomeniki v goriški občini, na pokopališču, v Štandrežu, v Podgori (tu bo proslava ob 10.30, pel bo zbor Andrej Paglavec), v Pevmi.
Pesem pomladi v Kulturnem domu
Na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev bo v nedeljo, 28. t. m., ob 17.30 v goriškem Kulturnem domu 3. revija otroških pevskih zborov Pesem pomladi. S to prireditvijo, ki postaja iz leta v leto vedno bolj zanimiva in kakovostna, bo ZSKD zaključila letošnjo sezono v mestu, ki je bila nadvse uspešna.
Naslednjo nedeljo se bodo na odru Kulturnega doma predstavili otroci mestnega zbora, pevci iz Štandreža, Števerjana, Gabrij, Doberdoba, Gorice (Kekec), Šempetra in Nabrežine. Za zaključek pa bodo nastopili goriški in štandreški zbori ob spremstvu mladinskega ansambla Glasbene šole.
prireditve
Na sedežu goriškega gobarskega društva (prostori Pro loco na gradu) bo jutri ob 20.30 predaval priznani gobarski strokovnjak inž. G. Seljak.
PROSLAVA 20-LETNICE ŽUPNIJSKEGA DOMA A. GREGORČIČ V ŠTANDREŽU
Danes ob 18. uri.
Sodelujejo: štandreški mladinski zbor, domača skavtska družina, gojenci glasbene šole, moški zbor Mirko Filej, ritmične telovadbe, dekliški zbor iz Števerjana, mešani zbor štandrež.
ŠD DOM GORICA pod pokroviteljstvom Kmečke banke
vabi v torek, 23. t.m., ob 20. uri v telovadnico Kulturnega doma na
NAMIZNOTENIŠKI
VEČER
Srečah se bosta ekipi Krasa (državne prvakinje) in Vrtojbe. Pred tekmo bo srečanje med ženskima postavama Doma in goriške Azzurre
kino
Gorica
VERDI 15.00—22.00 »Urla del silenzio«. Poseben popust za člane kino-ateljeja.
VITTORIA 16.00—22.00 »Historie D’0«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 15.30—22.00 »Innamorarsi«.
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22.00 »Lui è peggio di me«.
COMUNALE 16.00—22.00 »II mistero del cadavere scomparso«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 10.00 »Poredni Moritz«. 16.00, 18.00, 20.00 »Smoki razbojnik«.
SVOBODA 16.00 »Poredni Moritz«. 18.00—20.00 »Lov na zeleni diamant«.
DESKLE 17.00 »Učna leta izumitelja Polža«. 19.30 »Prvaki postelje«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 84879
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolò, Ul. Primo maggio 94, tel. 73328.
POGREBI
Jutri v Gorici ob 11. uri Maria Venuti vd. Fomasari iz splošne bolnišnice v stolno cerkev in na glavno pokopališče, ob 12.30 Silvia Concil Pa-lubmo iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopahšče.
prispevki
Namesto cvetja na grob Dominika Gorkiča daruje Radica Gergolet 20.000 Ur za ŽZ Mladost.
ris in
Dva zanimiva obširnejša spisa krajevnih avtorjev
Sgorlon o kozaški zasedbi Karnije med vojno
MARKO WALTRITSCH
. V naših krajih med zadnjo vojno niso div-•We samo nacistične in fašistične edinice, mar-Vec vse polno je bilo tudi domobrancev, plavo-Sardistov, četnikov, kozakov, Mongolcev ter vseh drugih, ki so prišli iz raznih krajev Evro-P® in se vdinjali nemškemu okupatorju. Še zla-sti v Gorici in na Goriškem je bilo moč videti najrazličnejše okupatorske uniforme. Te si lah-opazil zvečer, ko so po glavnih mestnih uli-cah hodile, udarjajoč po cestnem tlaku z okova-niIni škornji oziroma gojzericami, močne pasulje, v katerih je bilo zbranega vse, kar je Premogla okupatorska oblast. Te raznolike pa-fbrlje so bile tako sestavljene zaradi tega, da “j bili njihovi člani zmožni zaslišati vsakogar, bi ga zalotili na cesti, neglede na jezik, ^ bi ga nesrečnež govoril.
. Poleg vseh drugih smo takrat na Goriškem Yjdeli tudi ubežnike iz sovjetske rdeče armade. Poleg tako imenovanih Mongolcev, ki so bili oblečeni v uniforme Wermachta (sicer niso to bi-1 samo pripadniki narodov, ki žive v Sovjetski 2.vezi onkraj Urala, marveč tudi Rusi, Ukra-1'nci, Belorusi in drugi. Po zajetju so bili mobilizirani v nemško vojsko. Veliko med njimi pa Se je hitro znašlo in ko so prišli v dotik s slovenskimi partizani, so zbežal; na pravo stran.
Primorskem je bil znan ruski udarni bataljon, sestavljen iz teh vojakov, ki se je junaško boril na strani partizanov), smo na Goriškem lahko videli tudi kozake v njihovih sliko-v!«h oblačilih. V spommu podpisanega je ostal slarejši ataman, ki se je v spremstvu konje-mkov, vozil skoro vsak dan poleg domače hiše v Gorici, na nizki odprti kočiji. Kozaki so seseda vzbujali zanimanje, ker so bili oblečeni orugače od drugih, v črnih uniformah, z rde-c*nii ali belimi našivi, in tudi zato, ker so vsi, “rez izjeme, imeli dolge sablje. Bili so po-dobni tistim na fotografijah in slikah v raznih Povestih ter tudi tistim, ki so tik pred vojno
nastopili na prireditvi v Gorici na nogometnem stadionu.
Kozaki pa se niso borili na strani Nemcev samo na Goriškem. Gabrci blizu Sovodenj se jih prav dobro spominjajo. Največ pa jih je bilo poslanih v Karnijo. Nacisti so hoteli iz Karnije napraviti deželo kozakov. Kozaken-land. Obljubili so jim to deželo na robu avstrijskega ozemlja, torej ozemlja Velikega Reicha, kj je že bila vključena v njihovo Jadransko primorje in kjer je bil zelo živ odpor prebivalstva proti nacistom in fašistom. Tu je bila od vsega začetka furlanska partizanska republika s svojim upravno - političnim in vojaškim ustrojem. Nacisti so najprej Karnijo pustili pri miru. Utrdili so le železniško zvezo med Vidmom in Beljakom ter cestne povezave tudi skozi Karnijo do prelazov s Koroško. Ohraniti so seveda hoteli dobre prometne zveze med četami v Italiji in nemškim zaledjem.
Kasneje, sredi zasedbe, pa so Nemci Karnijo obljubili kozakom in drugim narodnostnim skupinam iz Rusije, ki so se jim v prvih letin vojne pridružili, nekateri hote, drugi nehote, boreč se proti lastni državi. V Karnijo jc tako prišlo okrog 40.000 kozakov. Niso bili to samo vojaki. Bile so to cele družine. Selil se je na zahod ves narod. Kozaki so praktično zasedli Karnijo, gorato deželo, ki je bila tako različna od prostranih nižin velike Rusije.
Obnašali so se seveda tako kot se obnaša vsak okupator. Zasedb so javne stavbe in tudi zasebne hiše. Njihove žene so porivale vstran domače žene, vajene trdega dela. Še tisto malo, s čimer so razpolagali Karnijci, so kozaki pobrab. Nič čudnega, saj se je moralo 40.000 ljudi hraniti s tistim, s čimer se je prej hranilo še manj domačinov. Seveda so kozaki šli tudi v vojaške akcije proti karnijskim partizanom, ki so se bili umaknil; v gore in gozdove. Zvesto so služili svojim gospodarjem, nacistom, do zadnjega trenutka. Oboroženih spopadov je bilo veliko. V vsaki karnijski vasi imamo spominsko obeležje žrtvam tega kozaškega divjanja. Karnija je v vsej Furlaniji prav zaradi tega dala največ žrtev na oltar borbe za svo-
bodo. Veliko ljudi so kozaki in Nemci dah odpeljati v nacistična taborišča.
Ob teh kozakih v Kamiji je bilo napisanih več razprav v italijanskih knjigah, ki preučujejo zgodovino odporniškega gibanja. S tem so se ukvarjali tako zastopniki furlanskega inštituta za zgodovino odporništva, kot drugi zgodovinarji. Vsi so resnično prikazali divjanje kozakov in škodo, ki so jo ti prizadeb domačinom. Ni slo namreč za navadno okupacijo, ki ji je lahko bilo videti skorajšnjega konca. Slo je za, tako so vsaj kozaki nameravali, dokončno zasedbo dežele, kjer naj bi se novi priseljenci dokončno utaborib.
V	zvezi s tem pa so prišle na dan tudi zanimive zgodbe. Furijnska časnikarka Bruna Sibille Sizia je že sredi petdesetih let v tržaškem dnevniku »II Corriere di Trieste« objavila nekaj člankov o domnevi, da je nekje v Karniji zakopan dragocen meč kozaškega ata-mana Pjotra Krasnowa in da ga iščejo tako nekateri kozaki kot nekateri Nemci. Krasnovv je bil belogardistični ruski general, k; se je boril proti Sovjetom med državljansko vojno, po njej pa živel kot begunec v Parizu in se med drugo vojno dal na razpolago Hitlerju, ter stopb na čelo protistalinske kozaške vojske. Krasnowu so pomagali številni drugi kozaški poveljniki. Med temi je bil najbolj znan Andrej Wlasov, general rdeče armade, ki se je odlikoval v obrambnih borbah proti nacistom pred Moskvo, potem pa, ko so ga Nemci ujeli, prešel na njihovo stran in vodil njim podrejeno armado ruskih vojakov. Te vojake so naši partizani imenovali kar »wlasovce«.
V	Karniji sta to kozaško vojsko vodila Kra-snow in Wlasov. O dragocenem meču Krasnowa so v kasnejših letih pisali številni italijanski pisatelji ter novinarji in zgodovinarji. Stvar je ostala odeta v senco, kajti nekateri so trdili, da je Wlasov umrl tik pred umikom iz Karnije na Koroško, drugi pa, izhajajoč tudi iz uradnih sovjetskih virov, da so Krasnowa po vojni, kot vojnega zločinca obesili v Sovjetski zvezi. Kozaki so se namreč v zadnjih dneh nemške oblasti masovno umaknili čez prelaz
Passo Monte Croce Gamico na Koroško. Tam so jih Angleži razorožili in kmalu izročili sovjetskim oblastem. Bili so pač sodelavci okupatorja.
Pred kratkim se je okrog tega atamanskega meča razpisal tržaški esejist Claudio Magris. Povzel je že napisane članke, sam raziskal nekaj v zvezi s tem v Kamiji. Lani je daljšo povest objavil v odlomkih v dnevnem časopisju. Potem pa je pri založbi Laterza izšla knjiga z naslovom »Illazioni su una sciabola« z ilustracijami Gabriela Mucchija. Knjiga je že doživela drugo izdajo v začetku tega leta.
Zanimanje za kozake v Karniji pa je prevzelo tudi znanega itabjanskega pisatelja, Furlana Carla Sgorlona. Ta je napisal zajeten ro-mn z naslovom »L’armata dei fiumi perduti«. V njem na mojstrski način opisuje dogodivščine kozaške skupine, ki se utabori v karnijski vasi, v stavbi neke osamele domačinke^ ki je povrh vsega slovenskega izvora, doma iz Benečije. Sgorlon seveda piše na privlačen način o ljubezenski zgodbi med kozaškim oficirjem in domačinko.
Roman se pričenja s prihodom kozakov v Karnijo, zaključi pa z njihovim odhodom preko Alp na Koroško in s tem v zvezi tudi z grozotami, ki so se na tem pohodu dogajale. Kar pa nam ni všeč je ton, ki ga daje avtor dogajanju. Kozake prikazuje kot žrtve dogodkov, ki da so bih večji od njih, kot begunce, ki so iskab novo domovino, in, v času ko so bib v službi kot okupatorji, kot zelo mirne ljudi. Na karnijske partizane pa zvrača krivdo za spopade. Morala Sgorlonovega pripovedovanja je: »Bolje bi bilo, ko bi partizani kozake pustili pri miru.«
Seveda se s tem ne strinjamo. Vendar pa moramo ugotoviti nekaj. Sgorlon je znano in privlačno ime v sodobni itabjanski literaturi. Tudi ta njegov roman, za katerim stoji močha založba Mondadori, bo imel uspeh, najbrž veliko večjega od prej omenjene Magrisove povesti, in seveda precej večjega od objektivno pisanih zgodovinskih razprav, ki pa ostajajo žal le domena ozkega števila ljubiteljev zgodovine.
Futuristični trenutek
primorskih umetnikov
MILKO RENER
Gfa razstavi o futurizmu na Pri-71Uirskem, ki je že dva meseca od-ffm v Attemsovi palači v Gorici, morda kazalo še enkrat poudariti yen pomen in si jo pozorneje ogledi, saj je iz raznih razlogov za J1*3« najpomembnejša ne samo v ož-*em okviru, pač pa sploh kot dra-Q°cen prispevek k poznavanju naših letnikov in njihovega doprinosa k Sro.divu slovenske ustvarjalnosti v ^pretekli dobi.
Od vseh obsežnejših razstav, ki so Sl doslej sledile v Attemsovi palači v priredbi goričke pokrajinske in “očinske uprave, je segla v naš prostor ie Tominčeva iz leta 1968. Napredoval se je pred nekaj leti tudi PfenQs Kavčičeve iz Ljubljane v Go-lCo, toda žal, se ni uresničil. Ko bi Se pjl, bi se v dobršni meri sklenilo Pfiško poglavje v zgodovini slovenje likovne ustvarjalnosti.
Ob tej razstavi pa je vredno pod-nati tudi dejstvo, da je nastala ob letovanju italijanskih in jugoslo-anskih strokovnjaJcov na umetnosten področju, kar pomeni vsekakor °v odnos goričkega muzeja do na-e stvarnosti.
^vstavitev razstave in prostorska umerjenost za eksponate naših u-Pjarjalcev sta že sami po sebi znak ■rpne raziskave s strani organiza-ejev, da bi se leta futurizma čim otančmje preverila in čim temeljite-5 označila. Z jugoslovanske strani l.bili za sodelovanje zadolženi Gori-. Wuzej iz Kromberka, Muzej v Tlji, Arhitekturni muzej v Ljublja-1 in celo Narodni muzej v Beogra-u: Na videz bi to izgledalo le obi alno »posojanje« gradiva, dejansko a se je ob tem sestavila ekipa P^nstvenih sodelavcev, ki je raz-izoblikovala in gradivo premia v širšem kontekstu srednje-,roPskega dogajanja.
Predstavitev nove Pesniške zbirke Aleksija Pregarca
Jutri bodo v Ljubljani predsta-v Cankarjevem domu novo Knjigo pesmi Aleksija Pregarca * naslovom »Temelji mojega vr-a®- Knjigo je izdala Državna Naložba Slovenije. Opremil jo je Demetrij Cej.
Že iz besedila, ki ga je ob uvodu napisala ravnateljica muzeja Maria Masau je razvidno ne samo, kakšna je bila »zgodba« o pripravi razstave, pač pa tudi njena utemeljitev. Med najpomembnejša poglavja sodita predvsem literarno in likovno. Prvo je obdelal Umberto Carpi, profesor italijanske literature na univerzi v Pizi, sem so seveda le obrobno vključeni naši ustvarjalci. Druga pa je napisal Bruno Passamani, ravnatelj muzejev v Brescii. Gre za obširno in poglobljeno študijo, ki bi jo bilo vredno prevesti tudi v slovenščino. Avtor se je okoristil z vso našo literaturo (le Pilonove knjige Na robu nisem zasledil v opombah), izrecno Krečičevo monografijo o Černigoju, kjer avtor podrobneje razčlenjuje pojav konstruktivizma.
Passamani je pravilno utemeljil pojav futurizma v naših krajih kot vstop tega gibanja v splet različnih srednjeevropskih likovnih pretokov. Ne gre torej za Marinettijev »evangelij«, pač pa za spodbuden proglas, ki je razburil tudi naše mlajše u-stvarjalce, kateri so se razgledovali po raznih evropskih kulturnih prestolnicah. Če beremo torej prispevke naših umetnikov v tem sklopu, dejansko že na prvi pogled spoznamo, da »kult hitrosti«, prerokovanje »zagnane bodočnosti« ipd., Icakršen izhaja iz italijanskih proglasov in del, tu ni opazen, pač pa se tu prepletajo razne smeri tedanje srednjeevropske likovne avantgarde. Najbolj izstopa Černigojev konstruktivizem. Pilon se v futuristični druščini nekam težko znajde ih brž krene na svojo pot. Bambič je v teh letih še nekoliko neodločen, vendar bliže konstruktivizmu. Špacapan je tudi videti ne ravno prepričan futurist, in se je kasneje usmeril čisto drugam. Najbolj naraven v futuristično smer je pravzaprav Čergo, kar je tudi razumljivo, saj se je pobliže zgledoval s tem pojavom za časa svojega bivanja v Rimu.
Futurizem se je kot gibanje v svojem bistvu kaj kmalu izčrpal: bil je pač eruptivni moment odpora proti zaležanemu akademizmu in meščanski dogmi. Žal, pa ga je v Italiji (in še bolj v naših krajih) vzel v naročje fašizem in ga proglasil za edino veljavno režimsko umetnost. Takrat so se naši umetniki znašli v tukajšnji futuristični skupini osamljeni in prevergni ter so se razšli.
Med prispevki v katalogu ne gre prezreti tekstov Petra Krečiča o jugoslovanski avantgardi in Irine Subotič o zenitizmu, ki stvarno dopolnjujeta raziskavo o širjenju futurističnega in drugih avantgardnih pojavov v Jugoslaviji.
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. p. A.
Bilanca 26. poslovne dobe
31. decembra 1984
AKTIVA		PASIVA	
Blagajna 			.	1.347.583.432	Glavnica		.	2.400.000.000
Depoziti in tekoči računi bank .	. 153.824.521.101	Redni rezervni sklad .....	.	2.806.595.213
Finansiranja kreditnim ustanovam	.	3.177.365.202	Posebni rezervni sklad ....	10.000.000
Lastne vrednotnice		.	23.061.194.757	Sklad za tečajne razlike .	.	.	34.027.518
Udeležbe		153.956.250	Sklad za odpravnine		691.068.907
Eskomptni portfelj		.	1.798.873.364	Sklad za amortizacijo opreme	
Tekoči računi klientov ....	.	29.755.941.471	in nepremičnin .	.	.	.	.	850.099.222
Hipotekarna posojila .	.	.	4.569.159.454	Sklad terjatvenih rizikov	734.254.584
Osebna posojila		526.855.652	D.P.R. 597/73 		
Terjatev napram davčni upravi .	977.850.000	Revalutacijski sklad		.	1.259.698.685
Menice in dokumenti na inkaso .	6.358.727.118	Depoziti in tekoči računi bank .	. 127.456.483.077
Razni dolžniki		5.849.419.897	Finansiranja kreditnih ustanov .	.	1.483.907.500
Oprema in stroji		1.490.849.648	Hranilne vloge		. 35.072.755.551
Nepremičnine		.	2.028.475.539	Tekoči računi klientov ....	. 53.947.852.942
Prehodna aktiva		.	1.502.743.215	Cedenti menic in dokumentov	
Reeskont pasive		16.324.010	na inkaso	 Razni upniki	 Prehodna pasiva	 Reeskont aktive	 Dobiček poslovne dobe . . .	.	5.337.752.809 .	2.845.266.375 276.321.504 149.742.023 .	1.138.014.200 236.493.840.110
Računi obveznosti in rizikov . .	236.493.840.110		
	. 38.984.078.385	Računi obveznosti in rizikov . .	. 38.984.078.385
Razvidnostni računi		. 122.622.906.725 398.100.825.220	Razvidnostni računi		. 122.622.906.725 398.100.825.220
DOHODKI Obresti klientov	6.272.109.515	IZDATKI Obresti klientom . . .	8.759.848.737
Obresti bank . . .	8.105.128.788	Obresti bankam ....	5.821.083.707
Obresti poštnega T/r, poštnih vlog in državne zakladnice . . . .	46.577.975	Stroški za osebje	 Davki in takse		2.352.394.574 876.552.242
Obresti na donosne bone in vložne listine		32.184.430	Komisije, provizije in drugi izdatki . Razni izdatki		50.186.891 925.797.198
Obresti, premije, dividende in drugi dohodki		3.764.884.398	Odpis visečih terjatev	 Minusvalence premičnin		120.903.050 3.603.456
Dobiček pri vnovčenju vrednotnic .	241.236.764	Amortizacije		300.042.41?
Dobiček pri vnovčenju valute . .	162.499.301	Akantonacije		314.012.422
Komisije, provizije in drugi dohodki.	1.801.543.151	Nepredvideni razhodki		17.805.805
Razni dohodki	 Izkoriščene akontacije		3.960.350 190.127.800	SKUPNI IZDATKI	19.542.230.494
Nepredvideni dohodki		59.992.222	DOBIČEK POSLOVNE DOBE	1.138.014.200
SKUPNI DOHODKI	20.680.244.694	SKUPNO	20.680.244.694
		k	
dHisd tržaška kreditna banka
DVJIVD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
TRST — Ul. Filzi 10
Tel. centrala (040) 61446 — Devizno tržišče 68727 Telex 460264 BANKRD — Devizno tržišče 460116 BCT EX
Košarka: jugoslovanski play-off
Odločitev šele v torek
V zadnji tekmi zenske odbojkarske B lige
Meblo klonil šele po petih setih
Crvena zvezda — Gibona 92:89 (52:44)
CRVENA ZVEZDA: Nikolič 15, Jankovič 6, Karadžič 15, Gogosavljev 20, Radovič 2, Petrovič 9, Miličevič 8, Avdija 17.
GIBONA: M. Nakič 14, A. Petrovič 10, čutura 8, D. Petrovič 42, Knego 8, Vukičevič 2, Ušič 5.
BEOGRAD — O letošnjem jugoslovanskem košarkarskem prvaku bo o-dločala tretja tekma med Crveno zvezdo in Cibono. Sinoči so namreč Beograjčani tesno zmagali in izsilili dodatno srečanje, ki bo v torek.
Sinočnja tekma je bila vseskozi izenačena, pri Giboni pa se že začenja poznati utrujenost, čeprav je težko pričakovati, da bi se v torek pustila znova presenetiti. Srečanje se je o-dločilo prav v zadnjih sekundah. Še 1’17” pred krajem so vodili gostje z 89:88.
V	prvi tekmi polfinala »play-off«
Zmaga Simaca doma
Simac — Berloni 97:91 (48:52)
SIMAC: Boselli 11, D'Antoni 6, Premier 27, Meneghin 17, Gallinari, Schoe-ne 13, Carrol 23, Bariviera, Pettorossi, De Piccoli.
BERLONI: Caglieris 1, Mandelli 2, Della Valle 22, Vecchiato 13, May 33, Morandotti 12, Gibson 8, Hottejan, Carraria, Pessina.
V	prvi tekmi prvega polfinala italijanskega »play-offa« za naslov državnega košarkarskega prvaka so domačini milanskega Simaca po ostri borbi premagali turinsko moštvo Berloni.
Danes pa se bodo v prvi tekmi’ drugega polfinala v Caserti pomerili e-kipi domačega Indesita in Scavolini ja iz Pesara. Favorita v tej tekmi ni.
Meblo — Nervesa	2:3
(15:10, 13:15, 9:15, 15:1, 7:15)
MEBLO: L. in V. Legiša, Kralj, Maver, M. in N. Grgič, Cergol, Klemše, Gadžo.
POTEK TEKME: 1. set: 0:3, 4:3, 5:5, 7:6, 12:6, 14:7, 14:10, 15:10; 2. set: 0:5, 3:5, 6:6, 10:6, 11:13, 13:14, 13:15; 3, set: 3:2, 4:9, 5:10, 7:12, 9:12, 9:15; 4. set: 0:1, 15:1; 5. set: 1:2, 3:2, 4:10, 6:12, 7:15. TRAJANJE SETOV: 18, 23, 21, 18 in 24 minut. GLEDALCEV: 250.
Čeprav se je naša združena «(kipa poslovila od svojih navijačev s porazom, pa v svoji zadnji letošnji prvenstveni tekmi ni razočarala, saj ■* smo lahko sinoči v nabrežinski telovadnici videli zanimivo odbojkarsko predstavo. Tako gostujoča Nervesa, kot Meblo sta stopili na igrišče sproščeno, saj sta bila tretje oziroma četrto mesto na končni lestvici za obe
šesterki že dokončni, ne glede na i-zid tega medsebojnega srečanja. Zato smo lahko gledali na trenutke res privlačno in kvalitetno igro, v kateri bi zmaga lahko pripadla tako e-ni kot drugi ekipi. Na koncu je po dveh urah igre vendarle slavila objektivno močnejša Nervesa, predvsem zaradi boljše individualne tuhnike njenih igralk (v obrambi so odločno boljše od naših odbojkaric) pa tudi večja raznolikost pri napadalnih akcijah je pogosto spravila v težave i-gralke Mebla.
Kljub temu so naše sinoči v skupnem seštevku zbrale več točk od nasprotnic, kar le potrjuje dejstvo, da bi bil končni izid lahko tudi drugačen. Odločilen je bil najbrž že drugi set, ki ga je Meblo po visokem vodstvu zaradi nezbrane igre v polju in slabega sprejema servisa dobesedno poklonil gostjam. Po izenačenju na 1:1 je prišlo v vrstah naše ekipe do manj-
še krize, ko ni uspela več prebiti nasprotne obrambe in je tudi zaradi nenatančnega sprejema napadala v glavnem s plasiranimi žogami, Id s° bile lahek plen Nervesinih igralk. V četrtem setu je bila na igrišču ena sama šesterba, to je Meblova in to dejstva je obetalo (ob dobrem bloku in nevarnih servisih), da bo tudi v petem setu podobno. Kot že nekajkrat letos pa naše v končnici tekme niso i-mele dovolj moči, da bi se enakovredno borile in so tako omogočile Nervosi zmago brez večjega naprezanja.
(I. Može)
OSTALA IZIDA: Pordenone - Tor-refranea Trento 0:3; Tregarofani -Patinati 3:0.
KONČNA LESTVICA: Torrefranca Trento 18, Pordenone 16, Nervesa 12, Meblo 8, Tregarofani 6, Patinati 0.
V skupini za obstanek je OMA Linea Vogue premagala AUSA Pav s 3:0.
Na današnji VN Portugalske
Senna in Prost v prvi vrsti
Po zmagi nad neposrednim tekmecem Canonom
Sovodnje Centralsped v 021$
V košarkarski C-l ligi
Jadran v gosteh v San Dona ju
Jadran bo danes popoldne gostoval v San Donaju. Domača peterka nima tri kola pred koncem prav nobenih težav in skrbi, saj je na povsem varnem 7. mestu lestvice. Ne glede na to pa domačine ne gre podcenjevati, saj tokrat nimajo kaj izgubiti, poleg tega pa so še posebno nevarni na domačem terenu.
NEKAJ SINOČNJIH IZIDOV 28. KOLA: Italmonfalcone - Fulgor Forlì 92:79, Stefanel Treviso - Basket Ravenna 93:85, Castelfranco Veneto -Americanino Vicenza 91:80, Ceam Bologna - Fulgor Fidenza 70:71, Caveja Forlì - Basket Oderzo 86:91.
Lopesu maratonski
tek v Rotterdamu
ROTTERDAM — Na včerajšnjem maratonskem teku v Rotterdamu je zmagal Portugalec Carlos Lopes, ki je s časom 2.07’H” tudi popravil najboljšo znamko na razdalji 42,195 km, ki je pripadala Škotu Jonesu (2.08’ 05”). Na drugo mesto se je uvrstil Graham (VB) 2.09’58”, tretji pa je bil Lambregts (Niz.) 2.11’02”.
Libertas — Bor Radenska 77:74 (42:36)
BOR: Sosič. 23 (4:6), Corbatti 4, Yolk 7 (1:2), Salvi, Pregare 12 (0:1), Čok, Kneipp 10 (0:2), Piscianz 6 (0:1), Peretti 10, Canciani 2 (0:2).
PON: Pregare (37), Kneipp (38), Piscianz (39); 3 TOČKE: Sosič 1.
Borovi člani so v svoji zadnji prvenstveni tekmi igrali dosti pod svojimi sposobnostmi in tako povsem zasluženo izgubili proti mladim košarkarjem Libertasa, ki so od samega začetka srečanja pokazali več volje do zmage. Glavni razlog za zadnji letošnji Borov poraz je bilo popolno pomanjkanje skoka za odbitimi žogami, saj so jim domačini polovili večino odbitih žog v obrambi in v napadu, in to v obeh polčasih.
V Borovih vrstah so tokrat igrali vsi pod svojimi sposobnostmi, z izjemo kapetana Sosiča, ki je bil pri metu praktično nezgrešljiv. Glede ostalega lahko rečemo, da je za naše košarkarje škoda, ker so si s tem nepotrebnem porazom zapravili tretje
Z željo, da bi na poseben način zabeležili letošnje proslavljanje obletnice osvoboditve, sta se TO ZSŠDI in Mladinski odbor SKGZ za Goriško domenila, da priredita na predvečer 1. maja srečanje mladine. Na terasi telovadnice Kulturnega doma bo v noči med 30. aprilom in 1. majem družabno srečanje odprto vsem, ki bodo-želeli pokramljati, si ogledati filmski zapis o lanski manifestaciji na Travniku, si bodo želeli neko zbirno točko po postavljanju mlajev v vaseh in v predmestju, želijo gledati in poslušati videokasete avtomobilske ocenjevalne vožnje, glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev.
Srečanje se bo pričelo torej 30. aprila ob 20. uri z nagrajevanjem s pokali najboljših posadk avtomobilske
ESTORIL (Portugalska) — Lotus brazilskega pilota Ayrtona Senne in melaren Alaina Prosta bosta danes startala v prvi vrsti za veliko nagrado Portugalske v formuli ena. Senna, ki je dosegel najboljši čas že v prvem dnevu poskusnih voženj, je včeraj to prvo mesto potrdil ter dosegel še boljši čas kot dan poprej.
De Angelis je včeraj zdrknil v drugo vrsto, saj je dosegel le četrti najboljši čas, Rosberg pa, ki je bil v petek zadnji, je včeraj dosegel tretji najboljši čas
VRSTNI RED NA STARTU: prva vrsta - Senna (lotus) r21”007; Prost (melaren) 1’21”420; druga vrsta -Rosberg (williams) r21”904; De Angelis (lotus) 1’22”159; tretja vrsta -Alboreto (ferrari) 1’22”577; Warwick (renault) 1’23”084; četrta vrsta - Lauda (melaren) 1’23”288; De Cesaris (li-gier) 1’23”302; peta vrsta - Mansell (williams) 1’23”594; Piquet (bra-bham) 1’23”618; šesta vrsta - Johans-son (ferrari) 1’23”652; Tambay (renault) 1’24”111 itd.
mesto na lestvici. Omenimo še, da je v tej tekmi opravil svoj krstni nastop Igor Corbatti, ki se je na igrišče vrnil po dolgi odsotnosti zaradi hujše poškodbe. (Cancia)
Epifani ubranil naslov
PORTICI (Neapelj) — Z zmago po točkah proti Danieleju Zappaterri je Eupremio Epifani ubranil itabjanski naslov v velter kategoriji.
obvestila
ŠD MLADINA
vabi vse odbornike na redno sejo v torek, 23. t. m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu.
ŠD DOM
pod pokroviteljstvom Kmečke banke, vabi v torek, 23. t. m., ob 20. uri v telovadnico goriškega Kulturnega doma na NAMIZNOTENIŠKI VEČER. Ob tej priložnosti se bosta srečali ekipi zgoni-škega Krasa in Vrtojbe. Pred to tekmo bo srečanje med žensko postavo Doma in goriško Azzurro.
ocenjevalne vožnje, ki se bo vršila 25. aprila zjutraj z zbirabščem pri spomeniku v Jamljah ob 9. uri; vsi u-deleženci bodo prejeli, ne glede na uspeh, spominske kolajne. Nagrajevanju bo sledilo dviganje mlaja, ki ga bodo mladinci baje prvič postavili v mestu; prav gotovo pa je, da ni bil postavljen že nekaj desetletij. Obveza vseh ostalih krajev in skupin, ki že vrsto let postavljajo mlaje je, da se tega dogodka udeležijo s številno delegacijo.
Te delegacije bodo tudi dvignile tiskane napise za svoje mlaje, ki so letos lično izdelani in enotni. Pozivamo odgovorne iz Doberdoba, Dola, Pevme, števerjana, Sovodenj, štan-dreža in iz drugih krajev, kjer po-
V 1. JUGOSLOVANSKI ZNL
Derbi kola v Sarajevu
Danes bodo odigrali 26. kolo prve jugoslovanske zvezne nogometne lige. Osrednji dogodek bo v Sarajevu, kjer bo gostovala Crvena zvezda pri Željezničarju, medtem ko bo vodilni Sarajeva igral v Titogradu proti Budućnosti. Splitski Hajduk bo doma i-gral z Iskro iz Bugojna
V drugi ligi bo ljubljanska Olimpija gostovala v Šibeniku, ki tremut-no zaseda drugo mesto na lestvici, Maribor pa bo doma igral proti Jedinstvu iz Bihača. Ljubljančani računajo na točko, Mariborčani pa na obe.
DANAŠNJI SPORED 1. ZNL: Vojvodina - Osijek; Priština - Radnički; Budućnost - Sarajevo; Partizan - Ve-lež; Hajduk - Iskra; Dinamo (Z) -Vardar; Željezničar - Crvena zvezda; Sloboda - Sutjeska; Dinamo (V) -Rijeka.
V	TEKMI 3. AMATERSKE LIGE
Sovodnjam le remi
Visco —Sovodnje 1:1 (0:0)
STRELEC za Sovodnje: v 81. min. Fait.
SOVODNJE: Rajko Petejan, Damjan Visintin, Košič (Černič), Tomažič, Egon Petejan, Livio Visintin, Grilj, Florenin, Gomišček, čaudek, Fait.
V	predzadnjem kolu nogometnega prvenstva 3. amaterske lige so Sovodnje na gostovanju v Viscu remizirale proti zadnjeuvrščeni na lestvici. Glavna značilnost včerajšnjega srečanja je bila brez dvoma toplota, ki je odrezala noge igralcem, tako da smo prisostvovali slabši nogometni predstavi. Od igre pa so gostje imeli več in bi si tudi zaslužili končno zmago.
V	prvem polčasu so Marsonovi varovanci zapravili nekai lepih priložnosti, med katerimi dve izredni z Griljem, ki je v teh trenutkih pokazal določeno neizkušenost.
V	drugem polčasu pa so domačini nekoliko pritisnili, kljub temu nevarnih akcij za Petejana ni bilo. Visco pa je nenadoma v 73. min. prešel v vodstvo po prostem strelu. Od tega trenutka dalje smo videli najboljše stvari pri Sovodenjcih.
stavljate mlaje, da prilagodite urnike sekanja, prevozov in postavljanja zgornjemu načrtu. Pozivamo jih tudi, da se po postavljanju vrnejo v Gorico na teraso, kjer bo deloval bife pod šotorom.
Prvega maja zjutraj bo s terase odhod Planinsko - orientacijskega pohoda po pravilniku, ki je bil že objavljen. Pohod, ki je res že tradicionalen, saj je bil na programu prvomajskih števerjanskih praznikov že več kot petnajstkrat, je odprt vsem; poudaril bi le, da je možna kombinacija z avtomobilsko ocenjevalno vožnjo. Na koncu bo pohodnike kot običajno čakala topla malica. Za vse morebitne dvome telefonirajte na sedež ZSŠDI v Gorico — tel. 33029.
ŽENSKA D LIGA Sovodnje Centralsped — Canon Tržič 3:0 (15:4, 15:10, 15:5)
SOVODNJE CENTRALSPED: Gian, Cotič, M. in N. Černič, A. in D. Petejan, Počkar, Luvisutti, Giuliana in Gabriella Copresti, M. in L. Vižintin TRAJANJE SETOV: 21, 17, 15 minut.
Z gladko zmago proti neposrednemu tekmecu za napredovanje, je ekipa iz Sovodenj dosegla toliko zaželeni cilj: uvrstitev v C-2 ligo. Sovodenj-ke so bile boljše od igralk Canona iz Ti žica v vseh elementih igre ter na koncu zasluženo slavile. Le drugi set je bil nekoliko bolj izenačen od ostalih. Na koncu je bilo veselje v taboru Sovodenjk nepopisno, saj se je ta sezona zanj zaključila res odlično (Miro Kuzmin)
Bor — CUS Trst	3:1
(5:15, 15:13, 15:9, 15:8)
TRAJANJE SETOV: 20, 23, 23 in 28 min.
BOR: Vodopivec, Montanari, Bandi, čač, Favaretto, Jazbec, Centaz-zo, Godina, Tomšič.
Borovke so pospravile tretji par točk. Igra ni bila sicer borbena in pešali so servisi. Vendar so bile »plave« vseeno močnejše od nasprotnic. Po prvem zmedenem setu so »plave« organizirale igro, učinkovito napadale in dobro igrale vse tri ostale sete.	(S.M.)
Sloga — Blitz Vivai Busa 3:1 (15:11, 9:15, 15:8, 19:17) TRAJANJE SETOV: 20, 18, 18, 33 minut.
SLOGA: Drnovšček, Guštin, Filipovič, Križmančič, Lupine, Mijot, Milkovič, Sosič, Susič in Viđali.
Slogašice nadaljujejo svojo zmagovito pot in so si z novima dvema točkama tudi zagotovile končno prvo mesto v skupini, ki se bori za obstanek v D ligi. Tudi tokrat so pokazale do volj dinamično odbojko, čeprav so si v setih prerade privoščile velike pavze. Kljub temu jim tudi ta nasprotnik ni bil dorasel in so se mu tako maščevale za edini poraz, ki so ga utrpele v drugem delu prvenstva. (Inka) ŽENSKA C-1 LIGA Breg — Sloga	3:1
(15:6, 14:16, 15:4, 15:9)
BREG: Stepančič, D., K. in V. Kocjančič, Rauber, Furiarne, Slavec, Debrnjak, Kus.
SLOGA: M. in T. Križmančič, A-dam, Malalan, Milič, Sosič, S. in V. Vidali.
TRAJANJE SETOV: 15, 23, 13 in 13 minut.
Z zadnjim letošnjim derbijem so se brežanke in slogašice poslovile od svojih navijačev. Nedvomno so lahko bolj zadovoljni Dolinčani, saj so Brežanke brez težav ostale v ligi, slogašice pa bodo naslednje leto igrale v C-2 ligi.
Domačinke so bile v sinočnji tekmi boljše in so po pričakovanju brez večjih težav slavile.
MOŠKA C 2 LIGA CUS Trst — Olympia Terpin 3:1 (15:9, 15:13, 4:15, 15:13)
Tokrat je goriška Olympia bila na pragu zaslužene zmage, vendar je zelo pristranski sodnik omogočil, da so Tržačani slavili z rezultatom, ki si ga absolutno niso zaslužili.
CUS je sicer dobro začel v prvem setu. nato p& so plavi imeli več od igre in so se razigrali zlasti v napadu. Sodnik je delal napake za napako v korist Tržačanov, tako da so popustili tudi živci in na koncu je sodnik imel pogum, da je tudi izključil enega slovenskega igralca,
(Špacapan)
Bor JIK banka — Friuli Rovo-letto 3:1 (7:15, 15:8, 15:7, 15:12)
TRAJANJE SETOV: 18, 20, 26 in 24 minut.
Borovci so premagali tudi drugouvrščeno ekipo Friuli. Igra je bila dopadljiva, čeprav je bilo na trenutke preveč napak. V prvem setu so borovci igrali pod svojimi sposobnostmi. V drugem in tretjem setu pa so se razigrali in že z odličnimi servisi spravili v težave goste.
(Sergij)
Val — ASFJR Čedad 1:3 (15:12, 8:15, 3:15, 8:15)
TRAJANJE SETOV: 20, 20, 16 in 14 minut.
VAL: Plesničar, Černič, Faganel, Juren, Lavrenčič, Mucci, Petejan in Zavadlal.
Val je po svoji stari navadi popustil takoj, ko je nasprotnik pokazal zobe. Upati je le, da bomo kdaj v prihodnosti le videli zagrizenost od začetka do konca tekme in skozi vse prvenstvo.
ŽENSKA C-2 LIGA Ceramiche d'Arte - Friulexport 2:3 (2:15, 9:15, 15:11, 15:10, 9:15)
TRAJANJE SETOV: 13, 12, 25, 17 in 18 minut.
FRIULEXPORT: Pertot, Foraus, Stoper, Umek, Ukmar, Žerjal, Venier, Garbini, D’Ambrogio.
Pravilo petih setov je za Friul-export spet obveljalo, točki pa menda že omogočata osvojitev končnega tretjega mesta, kar je za novinca v ligi nedvomno velik uspeh. Po prvih dveh setih bi si nihče ne pričakoval, da bodo naše igralke, večina katerih je zjutraj na DOSP odigrala skupno sedem setov, prisiljene na nov maraton.
Kontovel Electronic shop—Assicurazioni Fontanafredda 3:0 (15:13, 15:12, 15:13)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Černjava, Prašelj, Maver, Mervič, Gruden, Purič, Legiša, Conestabo.
Kdor je videl sinočnjo tekmo Kon-tovelk, se je gotovo spraševal, kako je negoče, da se borijo za obstanek in gladko izgubljajo proti ekipam, kot je Valresia. Fontanafredda je na domačem igrišču nedvomno boljša, vendar so jih Kontovelke v povratni tekmi nadigrale v vseh elementih i-gre, predvsem pa v bloku. Borile so se za vsako žogo,
MOŠKA D LIGA Jamlje SOBEMA — Gretta 3:2 (15:11, 11:15, 15:11, 10:15, 15:7)
JAMLJE SOBEMA: Cotič, V. in R. Antonič, Bagon, Devetak, Černič, Fer-folja.
Tekma je bila na skromni tehnični ravni, igralci iz Jamelj pa so v glavnem podcenjevali nasprotnike. V petem setu, ko je šlo za odločitev, praktično ni bilo igre, saj so bili naši znatno boljši in pustih nasprotnika na sedem točk. (Gabrijel Ferfolja) Naš prapor — Inter 1904	0:3
(8:15, 8:15, 10:15)
TRAJANJE SETOV: 23, 22, 20 minut.
NAŠ PRAPOR : Černič, F. Sošol, Legiša, Bavčar, Komel, M. Sošol, Mi-kluž, Grinovero, Klanjšček.
V predzadnjem kolu moške D lige je Naš prapor gladko izgubil proti prvouvrščenemu Interju 19(M. Tekma je bila na povprečni ravni in gostje so zasluženo zmagah, saj so se izkazali kot homogena in kvahtetna ekipa. Brici pa bi si vsekakor zaslužih osvojitev vsaj enega seta. (I. Komel.)
Košarka: promocijsko prvenstvo
Slovo borovcev s porazom
Na Goriškem v organizaciji TO ZSŠDI in MO SKGZ
SREČANJE NA PREDVEČER 1. MAJA
				
13.D0SP)	1 3* DO	►SP v Trstu	(lyosp)
VELIK PRAZNIK MLADINE Največ pokalov «alalo v Trsio
. Veliko srečanje naše mladine — to Je bilo včerajšnje 13. dijaško obmej-n° srečanje Primorske, s katerim so tlaše šole na najlepši način začele s Proslavljanjem 40. obletnice obnovile slovenskih šol v Italiji.
. V Trstu se je včeraj zbralo 511 dijakov - tekmovalcev iz Ajdovščine, Lelovca, Čedada, Gorice, Idrije, Ko-Pra, Nove Gorice, Pirana, Postojne, oežane, Tolmina, Vipave, italijanske Srednje šole iz Kopra in iz Trsta, ki ?° se pomerili v 12 športnih panogah 'n na 10 kulturnih tekmovanjih. Opremljalo jih je 63 ravnateljev in Profesorjev, med aktivne akterje srednja pa gre gotovo prišteti še 250 domačih organizatorjev.
Udeleženci so se zjutraj zbrali na
bazoviški gmajni pred spomenikom Bazoviškim junakom, kjer jih je pred polaganjem skupnega venca pozdravila dijakinja Maja Ukmar.
»Dospovci« so se nato razkropili na štiri vetrove: udeleženci pohoda so odpešačili proti dolini Glinščice in Borštu. Deskarje je že čakala ugodna sapica v zalivu pred sedežem TPK Sirena. Atleti so se pomerili na Gre-zarju, računalnikarji na zavodu Stefan, šahisti na liceju Prešeren, kjer je potekal tudi preostali »kulturni« program.
Večina tekmovanj je bila v Borovem športnem centru, kjer je bilo tudi organizacijsko središče srečanja. Tekmovanja so se odvijala res kot na tekočem traku, tako da je bilo še številni 40 članski ekipi Radia Opčine težko slediti vsemu dogajanju.
Po kosilu so se udeleženci razvedrili ob glasbenem kvizu, nato pa so se še skupno srečali na zaključni slovesnosti in nagrajevanju. Slovesnost je odprla folklorna skupina učiteljišča Slomšek, za plesalkami pa je mlado občinstvo (med katerimi so bili tudi številni predstavniki šolskih oblasti s 1 ostran in onstran meje) razvnel pevski zbor slovenske gimnazije iz Celovca, nakar je sledilo nagrajevanje.
Na končni lestvici so osvojili prvo mesto domačini pred Postojno in Gorico. Bolj kot končna zmaga pa predstavlja za Tržačane pravi uspeh dejstvo, da so z velikim trudom, ki so ga vložili v pripravo srečanja, nudili gostom in tudi sebi res prvovrstno doživetje, ki ga bo težko pozabiti.
Domačini so osvojili prvo mesto na skupni lestvici: največ pokalov je tako
ostalo doma
Končna skupna lestvica
točke
1.	TRST	232
2.	POSTOJNA	152
3.	GORICA	123
4.	KOPER S.	120
5.	NOVA GORICA	90
6.	PIRAN	85
7.	AJDOVŠČINA	68
KOPER I.	68
9. SEŽANA	63
10. IDRIJA	55
H. TOLMIN	53
12.	CELOVEC	41
13.	ČEDAD	—
14.	VIPAVA	—
V'
Živahna okrogla miza o vprašanjih Lestvica
*	! . i	posameznin
Id so v središču zanimanja dijakov zmagovalcev
Na včerajšnjem DOSP je bila tudi okrogla miza o šolski in drugi problematiki. Okrogla miza je bila zanimiva in živahna, ker so jo vodili dijaki sami, ker debata ni obtičala v zadregi ali celo molku, ker so se izluščile določene specijike prostorov in razmer', v katerih dijaki živijo.
V prvem delu okrogle mize so posamezni dijaki postonjske šole, ita-
Lep uspeh glasbenega kviza
91	Wf I*# I vim^sr
*3
lijanske šole v Kopru, srednje verske šole v Vipavi, slovenske gimnazije v Celovcu in pa naših višjih srednjih šol podali osnovne značilnosti posameznih ustanov.
Drugi del je bil namenjen debati in je bil seveda najbolj živahen in zanimiv, čisto v začetku so pritegnili največjo pozornost trije dijaki srednje verske šole v Vipavi. Zakaj so se odločili za tako šolo? Kaj pomeni izbira, ki naj vodi v duhovniški poklic? Ni morda šola, ki je hkrati celodnevna in zavod oaza, iz katere ne vidiš in občutiš vsakodnevnega sveta? Dijake vprašanja niso presenetila. Povedali so, da temelji šola na humanističnih vedah, da je najboljša priprava za teološko jakulteto, da je odvisno od človeka, kako se zna vključiti v areno življenja. Prav iz posebnih odnosov med profesorji in dijaki te šole se je potem razvila splošnejša debata o odnosu med dijaki in profesorji.
Dijakinja iz Celovca je tu povedala, da vsekakor mora biti pred dijaki in profesorji določena distanca. Z različnimi pristopi, odtenki in mnenji so v bistvu tudi ostali dijaki nekje pristali pri tej distanci.
ki pa mora pomeniti in vsebovati medsebojno spoštovanje. Precej je bilo govora o nacionalnem vprašanju. Dijakinja iz Celovca je večino svojega izvajanja navezovala na narodnostno vprašanje. Dijakinji iz italijanske srednje šole v Kopru sta spregovorili o dvojezični šoli, kjer se tudi na slovenskih šolah učijo italijanščine. Kljub vsemu pa je dejala, da ko v izvenšolskem okolju govoriš italijansko trčiš tudi na določene psihološke težave; nisi pač vedno »sprejet«. Dijaki slovenskih šol v Italiji so se najbolj ogrevali za debato o življenju v šoli. Pri pogovoru so sodelovali tudi profesorji, predvsem takrat, ko je šlo za problem odnosa med njimi in dijaki.
Težko. je po nekem vrstnem redu opredeliti okroglo mizo, kar pa ne pomeni, da se je razpršila. V bistvu so zastavljeni problemi pokazali, kaj dijake najbolj »žuli«. Ob vsakem vprašanju bi se dalo narediti še eno okroglo mizo. Poslušalec je vsekakor lahko razumel, določene stvarnosti; v pozitivnem . in negativnem. Dejstvo pa je, da bi vsi dijaki potrebovali več takšnih okroglih miz in to čimbolj sproščenih, kjer bi se naučili težke veščine javnega pogovarjanja...
Košarka
TRST
Pohod
TRST
Odbojka moški GORICA
Odbojka ženske TRST
Namizni tenis moški KOPER (I)
Namizni tenis ženske TRST
Šah
NOVA GORICA Atletika moški POSTOJNA
Atletika ženske POSTOJNA
Jadranje moški PIRAN
Jadranje ženske TRST
Ritmika
TRST
Slavje deklet na kulturnih natečajih
Glasbeni kviz je bil res lepo presenečenje, ki so ga organizatorji Udjučili med letošnja tekmovanja ob mednarodnem letu glasbe. Na scendo dobro zasnovanem prizorišču so se pomerile ekipe iz Nove Gorice, gorice, Postojne, Ajdovščine, italijanske srednje šole iz Kopra in iz Trsta. Ogovarjali so na vprašanja, ki jim jih je zastavljala simpatična napovedoval-Anamarija, kviz pa so z glasbo in plesom popestrili domači dijaki in glasbeniki. Tudi na glasbenem področju ni prišel domačinom nihče do živega: ob bučnem navijanju so zmagali Tržačani s 45 točkami; drugi so bili Goričam ^8), tretji Postojnčani (33), sledili pa so še Koper (It.), Nova Gorica in 'jdovščina. Zamisel je vsekakor dobro uspela.
Na liceju Prešeren so dopoldne razglasili zmagovalce literarnega in likovnega natečaja. V pritličju šole so odprli razstavo najboljših likovnih izdelkov. Skupno se je tega natečaja udeležilo kar 60 dijakov iz devetih šol. Levji delež prvih mest so osvojili domačini, saj so zmagali v grafiki (Nada Carli), v tehnični risbi (Le-giša - Trobec), v plastiki (Sara Umari), in v fotografiji (Andrej Furlan), medtem ko je prvo mesto y slikanju šlo dijakinji italijanske srednje šole iz Pirana Aleksandri Kump.
Nadvse prisrčna je bila razglasitev literarnega nate-
čaja. Tega natečaja se je udeležilo 43 dijakov, njihovi prispevki pa so bili tematsko tako razčlenjeni, da bi bilo mogoče v prihodnje tudi literarni natečaj razvrstiti po posameznih zvrsteh. Najboljše prispevke sd dijaki na razglasitvi tudi prebrali.
Prvo mesto je šlo dijakinji italijanske srednje šole iz Kopra Marizi Maier z razmišljanjem o Kosovelovem verzu »Razbijam beli Kras. . .« Drugo nagrado je osvojila Tamara Donev (Postojna), tretjo pa Andrej čimpič iz Ajdovščine. Dekleta so s-uvila na tem natečaju popoln uspeh, saj so osvojila kar devet od prvih desetih mest.
FRAN MILČINSKI
Butalci
9.
Pridigar zija v svetega Antona in pogleda mež-^arja. Pa se je mežnar za hip spozabil, namuznil se je- Tedaj je bila pridigarju reč jasna. Zgrabila ga je Sveta jeza, za greh mora biti pokora in je dvignil roko, jla mežnarju pri tej priči priloži zasluženo pokoro. Toda se je mežnar pokori ročno izognil in je klofuta 7-adela nedolžnega svetega Antona. Ta pa je bil star ib črviv — razsul se je v prah.
Sedaj sta se prestrašila oba, pridigar in mežnar, jutri bo praznik in obljubljeni so romarji iz daljne ugrske dežele! Pa je bila pozabljena smetana, pozabljen je bil prepir — složno sta stokala in ugibala, kaj storiti.
Pa se je mežnar spomnil čevljarja Gašperja, ta je tolikšen kakor nesrečni svetnik in enako poraščen po °brazu. Tega čevljarja sta naprosila in se z njim zmedla, da bo jutri mesto svetnika stal v oltarju.
Napočil je praznik. Prišli so ogrski romarji, že je stal čevljar Gašper na določenem mestu, kapuco je hhel preko kosmate glave, rjava halja mu je odevala Vs0 telo, gole noge pa so mu tičale v sandalah. Stal
je nepremično in se bal samo tega, da bi moral kihniti. Ogrski romarji so se mu klanjali in kakršna je tam navada, ob nogah so mu postavljali svečke in jih prižigali.
Na prižnici je stal pridigar in ropotal v ogrske romarje. Zmerjal jih je, da je svet dandanes preveč sebičen, vsak da bi rad le jemal; toda kdor nič ne da, nič ne bo dobil. »Od sv. Antona,« je dejal, »vsi bi radi vse, zdravje, bogato letino, ženine in debele pujske, dež in dobljene pravde. Ne slišim pa kar nič, da bi tolarji rožljali v puščico. Resnično vam povem, preljubi ogrski romarji, takih romarjev sem sit! Če se ne boste poboljšali in boste ostali tako nemarno skopi, se vas bo naveličal še sveti Anton in se lahko zgodi, da vam uide iz cerkve.«
Čevljarja Gašperja so pripekale goreče sveče pri golih nogah in čim več je bilo sveč, bolj so ga žgale. Pa so mu pridigarjeve besede prišle kakor nalašč in se jih je poslužiL skočil je z oltarja in jo ucvrl iz cerkve.
Ogrski romarji so zabučali: »Čudež, čudež!« in so jo ubrali za njim. Čevljar Gašper se je obrnil, da se jim postavi v bran: snel je sandalo z desne noge in jo zalučal vanje, za desno sandalo še levo.
Ogrski romarji so se za sandale tepli, tačas je smuknil čevljar Gašper od vzad v svojo kočo, se preoblekel in urno sedel k delu.
Butalci so pričeli premišljevati: »Ta vera ni prava, ko svetniki beže iz cerkve.« In ker so si tudi Tepanj čani vero zopet prebrali in so naprosili starega
župnika, da se jim vrne, so dejali Butalci: »Mi tudi! Kar imajo v Tepanjcah, si lahko privoščimo tudi v Butalah!« in je bila v Butalah vera zopet stara in Butalci stari.
O TEPANJSKIH MRLIČIH
Butalci se nič kaj prijazno ne gledajo s svojimi sosedi Tepanjčani.
Pa ne vem, kaj je zaneslo nekega dne Butalca v Tepanjce, pa si je v Tepanjcah ogledal cerkev in potem še britof. Dejal je: »Naj bo, in bom izmolil tri oče-naše in tri zdrave Marije za tepanjske te falote, ki so tukaj pokopani — vem, da so potrebni.«
Mislil je, da ga nikdo ne čuje razen ljubega boga. Toda ga je čul tepanjski mežnar in mu je izza zida kamen pomeril v pleče.
Butalec se prestraši, ozre se — nikogar ne vidi. Pa se prekriža in jo ucvre od tod proti Butalam. Ko je bil dosti daleč, se je ozrl nazaj proti britofu in dejal: »Falotje so bili živi, pa so tudi mrtvi ostali falotje. Kamenje lučajo za človekom.«
O BUTALCU V SMREKI IN O MAČKI,
KI NI MARALA PIPCA
Če tujec prideš v Butale in stopiš v krčmo, previden bodi, nikar pipca ne . jemlji iz žepa, nikar ga očitno ne polagaj poleg sebe na mizo!
In nikar, da bi naročil za groš kruha, zraven pa objestno kazal pipec, češ, klobaso že imaš.
Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta
KD in sredinske sile odprle pot nacionalistom
Dr. Roberto Senes, voditelj nacionalističnega odbora proti Slovencem, je po petkovi seji tržaškega občinskega sveta lahko zelo zadovoljen. Po uspehu novinarske kampanje na stolpcih tukajšnjega italijanskega dnevnika, mu je sedaj uspelo še zbrati o-krog sebe vse desničarje, ki sedijo v občinskem svetu in ki so z veliko vnemo podprli melonarsko resolucijo, ki je dejansko spomenica odbora za o-brambo italijanslva. Slovenci smo najbo'j zaščitena manjšina v Evropi, imamo na voljo že več kot sto odlokov in ukrepov, šesti člen ustave ne predvideva globalne zaščite za jezikovne skupnosti in imamo torej že vse, pravi resolucija. Kvečjemu imamo lahko pravico le do neke vrste posebnega odloka, ki pa ne sme privilegirati manjšine, katero je treba ob vsakem primeru predhodno prešteti. Te blodnje sta Lista in MSI v petek vsilili občinskemu svetu. Do tega pa je lahko prišlo le ob odločilnem in politično nesprejemljivem vždržanju demokristjanov in njihovih konservativnih zaveznikov (PSDI, PRI in PLI), ki so v imenu nekih (ne) moralnih dolžnosti med koalicijskimi partnerji, kot je v veliki zadregi podčrtal načelnik skupine KD Tomizza, pustili prosto pot melonarjem in fašistom. To zelo jasno in še enkrat nazorno potrjuje, da je bil »železni sporazum« med nji-
mi in LpT sklenjen izključno na naši koži in v našo veliko škodo!
Tudi levičarske sile si niso bile e-notne v odgovoru na to nacionalistično potezo. Proti stališčem odbora za italijanstvo so enotno glasovali komunisti in Tržaško gibanje, katerim se je pridružil tudi Lokar (SSk), ki se je na petkovi seji kar trikrat politično distanciral od svojih zaveznikov v koaliciji, kot je že sicer napovedal takoj po odobritvi proračuna. Drugačno stališče pa so med oceno vseh štirih resolucij o Slovencih zavzeli so-
cialisti. Kot sta pojasnila načelnik skupine D’Amore in tajnik Seghene, se PSI ni udeležila glasovanja iz protesta proti odvečnim in napihnjenim polemikam, ki imajo za cilj skvariti sožitje med Italijani in Slovenci. »Pri vsem tem igrajo vlogo samo konkretna dejanja,« je podčrtal Seghene, »stališča PSI do Slovencev pa so jasno iznešena v našem predlogu za globalno zaščito, od katerega tržaška PSI ne odstopa.« Kljub temu pa je tudi med levico prišlo do polemik. Spetič (KPI) je rekel, da se je PSI rav-
nala kot Poncij Pilat, medtem ko jih je Parovel obtožil hinavskega obnašanja.
Kakorkoli že, je petkova seja dokazala, da melonarji v ključnih trenutkih politično razpolagajo s koalicijo in da je med sredinskimi in konservativnimi strankami v teku neusmiljen boj za njihove glasove. V prvi vrsti je za to zainteresirana KD, ki je v petek »za višje cilje« postavila ob stran svoje svetovne nazore in tudi svojo katoliško usmeritev.
SANDOR TENCE
KD Grbec iz Skednja že začelo s proslavami ob 40-letnici osvoboditve
KD Ivan Grbec iz Skednja se b°: kot mnoga naša društva, s svojinu prireditvami pridružilo številnim pro; slavam 40. obletnice osvoboditve, ki bodo v teh dneh tudi na našem področju.
Prvo prireditev, ki spada k tem proslavam, je imelo društvo na svojem sedežu že sinoči, ko je imelo v gosteh mešani zbor italijanske narodnostne skupnosti iz Pirana, ki se je predstavil s celovečernim koncertom.
V	petek, 26. t.m., bo društvo pripravilo okroglo mizo na temo »Sožitje med Slovenci in Italijani v naših krajih, predvsem v našem okraju«. K sodelovanju na tej okrogli mizi je društvo povabilo Giorgia Depangher-ja, Pavla Fondo, Ruggera Paghija, Jožeta Pirjevca in Stellia Spadaro. Začetek okrogle mize bo ob 20.30, prav tako v društvenih prostorih.
V	nedeljo, 28. t.m., pa bo društvo imelo spominsko svečanost v tržaški Rižarni. Svečanost bo ob 11. uri, začela pa se bo še pyrej s sprevodom, ki bo šel od društvenega sedeža do tega taborišča smrti. Pri spx>minski svečanosti bodo sodelovali mešani zbor italijanske narodnostne skupnosti iz Pirana, otroci domače osnovne šole, ženski pevski zbor KD Ivan Grbec, dopolnile pia jo bodo recitacije in govori.
KAKO SO POTEKALA GLASOVANJA O RESOLUCIJAH
Tržaški občinski svet je na petko • .m zasedanju glasoval in proučil štiri resolucije o Slovencih. Eno so predložili fašisti, drugo listarji, tretjo načelniki koalicijskih strank (z izjemo SSk) in četrto KPI (prvi podpisnik Spetič). Od štirih je občinski svet sprejel dve, tisto od koalicije in od LpT, komunistično in misovsko pa zavrnil.
Resolucija večinskih strank LpT, KD, PSDI, PRI in PLI govori o zaščiti Slovencev in deloma tudi o potrebi po sožitju. Da bo volk sit in koza cela pa govori tudi o možnostih preštevanja manjšine in, kar je najhujše, stremi po tako imenovanem posebnem odloku, ki bi vseboval to, kar Slovenci že danes uživamo in nič več. V podporo tej resoluciji so glasovali njeni podpisniki, proti pa so se izrekli Tržaško gibanje, KPI in Lokar (SSk), medtem ko so se fašisti vzdržali.
Draga resolucija, ki jo je svet odobril, pa odraža bistvena stališča protislovenskega odbora za italijanstvo in jo je predložila LpT. Podprli sta jo MSI in seveda LpT, proti pa so glasovali Parovel, KPI in SSk. Odločilna je bila zato bela glasovnica sredinskih sil KD, PRI, PLI in PSDI.
Svet je nato zavrnil resolucijo KPI, ki se je zavzemala za pravično globalno zaščito brez negativnih pogojevanj in pritiskov. Dokument so podprli komunisti. Tržaško gibanje in SSk, vsi ostali so bili proti.
ISTa koncu pa je svet z veliko večino glasov zavrnil še stališče MSI, ki so ga podprli le melonarji. Ob splošnem presenečenju sta se pri glasovanju vzdržala demokristjana (nacionalista) Penis in Calandruccio, kar je sprožilo glasne proteste med samimi svetovalci KD. (st)
V petek tudi shod nabrežinske PSI
Zgoniška napredna lista predstavila svoj program
pismo uredništvu
V mali dvorani športno - kulturnega doma v Zgoniku je bila v petek zvečer predstavitev kandidatov in programa napredne liste, ki se po desetletnem skupnem upravljanju občine ponovno predstavlja na občinskih volitvah kot izraz koalicije med komunisti in socialisti. Uvodno poročilo je imel nosilec liste Miloš Budin, katerega sta nato dopolnila še Boris štre-kel in Jože Guštin.
Osrednji cilj liste je stremljenje po naravnem in uravnovešenem razvoju občine na vseh njenih družbenih področjih. Izrecno je bilo poudarjeno, da je program realistično zasnovan, odraža dejanske potrebe in razmere celotne občinske stvarnosti, tako da vsebinsko predstavlja idejno nadaljevanje dosedanjega dela uprave. Novi regulacijski načrt je dober urbanistični inštrument, ki ščiti domače gospodarstvo, predvsem kmetijstvo, in skuša zadostiti stanovanjskim potrebam krajevnega prebivalstva. Dokončane bodo strukture po vaseh za družbeno dejavnost, ki so že finansirane, kot knjižnica v Saležu, stavbi v Repniču in v Gabrovcu. Vse podpore bo še
Godalni kvartet GM za openske šolarje
Pred dnevi je v Prosvetnem domu na Opčinah nastopil za učence tretjih, četrtih in petih razredov osnovnih šol didaktičnega ravnateljstva na Opčinah godalni kvartet Glasbene matice v sestavi: Žarko Hrvatič — violina, Aleksandra Pertot — violina, Pavel Ota — violina in Peter Filipčič — čelo. Na sporedu so bile skladbe Dvor-žakd in Mozarta. Prijetnemu programu v odlični izvedbi je približno 190 učencev sledilo z velikim zanimanjem. Pred koncertom so glasbeniki mladim poslušalcem predstavili glasbila in avtorjeve skladbe, ob koncu pa so o-troci izvajalcem postavljali vprašanja v zvezi s programom, glasbili in učenjem glasbe. Ta direktni stik z glasbeniki je bila najboljša ura glasbene vzgoje. Ob letošnjem mednarodnem letu glasbe je uspešen koncert godalnega kvarteta pripomogel k širjenju kulturnega obzorja naših otrok.
dalje deležna gradnja stavbe - spomenika pri Briščikih in bo treba uresničiti družbeno poslopje v Samatorci.
V	nabrežinski občinski knjižnici pa je bila v petek zvečer tudi prva manifestacija socialistov devinsko - na-brežinske občine, ki sta se je udeležila tudi pokrajinski tajnik Seghene in tržaški deželni svetovalec Carbone. Na srečanju, na katerem sta posegla tudi kandidata Caldi in Tuta, so v glavnem izrekli pozitivno mnenje o petletnem delu občinskega odbora, ki je kljub nekaterim težavam skoraj v celoti uspel uresničiti zastavljeni program. PSI izraža pozitivno mnenje zlasti kar zadeva ljudske gradnje ter javna dela in športne objekte. Socialisti ugotavljajo, da dela za posodobitev javne razsvetljave dobro napredujejo in se bo odločno zavzela, da bj v prihodnji mandatni dobi izvedli načrt za občinsko kanalizacijo.
V	sklopu volilne kampanje prireja PSI v petek, 26.4. ob 18. uri v gostilni Gruden v Šempolaju srečanje s slovenskimi volilci. Govor bo o važnih vprašanjih, ki zanimajo celotno devinsko - nabrežinsko skupnost.
V četrtek je bil v Ljudskem domu redni občni zbor KD Primorec iz Trebč. Neštevilnim prisotnim članom so dosedanji odborniki podali dveletni obračun delovanja društva, ki je bilo vsekakor pozitivno kot je to jasno izhajalo iz tajniškega poročila Milene Padovan in blagajniškega poročila Renata Carli ja. Ker je predsednik društva odstopil pred letom dni, naj bi imel glavni poseg podpredsednik, vendar zaradi delovnih obveznosti ga ni bilo na občnem zboru.
Četudi okrnjen s poročili, je bil občni zbor zelo zanimiv in živahen,
Pripombe k proslavi 40-letnice obnovitve slovenske šole
V teku so priprave za slovesno proslavo 40-letnice obnovitve slovenske šolo. Ali poteka res letos 40 let »obnovitve« slovenske šole? Oglejmo si nekaj zgodovinskih datumov.
Slovensko šolo smo začeli obnavljati med zadnjo vojno, thkoj po kapitulaciji Italije, to je v jeseni leta 1943.
Prvo poročilo o odprtju slovenske šole je prišlo iz Baškega okrožja, še živeči, poklicni učitelj Viktor Jereb, domačin iz Cerkna je že v oktobru sklical konferenco, na katero je prišlo 5 poklicnih učiteljev, dve vrtnarici in sedem dijakov. Pogovorili so se o organizaciji pouka, si razdelili delo in začeli s poukom v 15 vaseh.
Dne 22. oktobra 1943 je Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo izdal prvo okrožnico, podpisano od pisatelja Franca Bevka, s katero je pozival Narodnoosvobodilne odbore po okrožjih, naj začno odpira ti slovenske šole.
Dne 31. oktobra 1943 je pokrajinski Narodnoosvobodilni odbor izdal odločbo, da se povsod, kjer so odprte šole, postavijo roditeljski sveti z nalogo sklicevati sestanke staršev in se z
saj je bilo iz posegov posameznih članov razvidno, da jim je delovanje domačega društva pri srcu in njihova kritičnost je bila predvsem namenjena nadaljnjemu izboljšanju sodelovanja med posameznimi vaškimi komponentami, ki so sicer zelo aktivne.
Vendar glavna misel vseh prisotnih je bila, kako pritegniti v večji meri vaščane Trebč na pobude in večere, ki jih prireja KD Primorec. Pri tem vprašanju bi rad dodal, da s podobnimi problemi se srečujejo tudi ostala društva na Tržaškem, to ni problem samo Trebč. Potreben je
njimi posvetovati glede pouka, skrbeti za reden šolski obisk, poskrbeti za vse potrebno, da se pouk lahko nemoteno vrši.
Učiteljstvo je prirejalo redne konference, vodil jih je poklicni učitelj, ki je dajal vse organizacijske in didaktične napotke pomožnemu učiteljstvu. Za boljšo pripravo pomožnega učiteljstva so bili uvedeni še tedenski krožki, kjer so pripravljali podroben program za ves teden. Tudi te krožke je vodil poklicni učitelj. Poleg tega so se vršili po okrožjih še posebni krajši ali daljši tečaji, kjer so predavali učno snov razni priznani strokovnjaki.
Šole so se odpirale tudi tam, kjer je bila okupatorjeva postojanka. Tu ;e potekal pouk tajno po privatnih stanovanjih. Take krožke smo imeli tudi v Trstu. Tovarišica Breda Prein-falk, ki je delovala v Trstu nekaj časa kot okrožna šolska nadzornica, je v svoješn poročilu z dne 15. avgusta 1944 napisala: »Do sedaj imamo v mestu 29 tečajev, ki se vršijo dvakrat ali trikrat tedensko. Število teh tečajev vedno narašča. Ne prijavlja se samo mladina, ampak tudi žene. Tečajniki redno posečajo pouk in pridno študirajo. Nekatere smo že lahko u-porabili po kratkem času za poučevanje v novih tečajih.«
večji čut odgovornosti vaščanov samih. Vsaka tudi najmanjša pobuda društva bi morala biti praznik za celotno vaško skupnost. Televizijski e-kran odtujuje ljudi, če ne znamo pravilno vrednotiti programov. Za o-troka postaja prostor pred ekranom »parkirišče« in televizija »policaj« v službi staršev, namesto da bi jih ie-ti usmerjali do bolj družabnih načinov ustvarjanja, kot so otroški pevski zbor, gledališka skupina in podobno.
Zabeležiti velja tudi napore društva Primorec za tesnejše sodelovanje z ostalimi društvi vzhodnokra-škega področja, kar je že dalo nekaj konkretnih rezultatov. Izvirna lanskoletna skupna Prešernova proslava, nastanek skupnega otroškega pevskega zbora, ki je sicer po letu dni prenehal z vajami, a za katerega se morajo vsa zainteresirana društva in starši odločno zavzeti. Posebno razveseljivo poglavje pa je združitev mešanega pevskega zbora Primorec in mladinskega zbora Tabor iz Opčin.
Pozdrave so prinesli predstavniki sekcije KPI Z. Kralj, ZSKD, KD Tabor, KD Slovan, ŠD Primorec, godbe na pihala V. Parma, župnijske skupnosti, VZPI - ANPI in upravičenci jusarskih zemljišč. Bruno Kralj je v imenu nadzornega odbora predlagal razrešnico dosedanjemu odboru, ki so jo člani sprejeli. Sledile so volitve novega odbora,	„ v
Z vso resnostjo so potekale priprave za prevzem oblasti ob svobodi in za začetek rednega šolskega pouka. Že V septembru 1944. leta je prosvetni narodnoosvobodilni odb.or OF razposlal vsem okrožnim odborom okrožnico z naslovom: »Organizacija dela v prvih dneh osvoboditve«. Ta okrožnica je vsebovala podroben seznam vseh šol po okrožjih, tudi za mesto Trst in Gorico z navedbo potrebnega števila u-čiteljev, ki bi moralo takoj prevzeti šole. Okrožnica je vsebovala tudi razmestitev okrožnih šolskih nadzorni-kov, ki bi morali takoj zasesti svoja mesta in pričeti z delom.
Torej že osem mesecev pred osvoboditvijo so bila pri Narodnoosvobodilnem svetu v teku načrtovanja za prevzem šol takoj ob koncu vojne.
Dne 8. januarja 1945 je izšla še posebna okrožnica, ki je do podrobnosti pojasnjevala urejanje šolstva ob končnem porazu Nemčije.
Lahko bi tu našteli vse šole, ki so delovale v tržaški pokrajini že med borbo in bile pod nadzorstvom in u-pravo Narodnoosvobodilnih odborov.
Med samo borbo za Trst, prve dni maja, oziroma zadnje dni aprila, so morale zaradi bojev trenutno prenehati. Toda že v prvi polovici maja so začele reden pouk in zaključile šolsko leto 1944/45, po nalogu Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora, 15. junija 1945.
Kako je bilo s šolo ob nastopu »za veznikov«? Žal so se ti takoj spremenili v naše hude nasprotnike.
V	zapisniku učiteljske konference, ki je b.ila v Gorici dne 10.9.1945 in kateri so prisostvovali predstavniki zavezniške šolske oblasti: častnik g. Simoni, suparintendant Devetta, prof. dr. Baraga, inšpektor Kacin ter uči-.teljstvo in dva duhovnika, je bilo rečeno:
»V slovenskih šolah se bo poučevala tudi italijanščina, zgodovina bo italijanska, ker je ta cona pravno vključena v italijanski teritorij. V italijanskih in slovenskih šolah bodo v veljavi zakoni izpred 8. septembra 1943, (Torej Gentilejeva reforma, ki je uničila slovensko šolo; opomba pisca) Mladina od 6. do 14. leta bo obvezana obiskovati šolo, sicer bodo starši kaznovani z zaporom. In če kljub vsemu ne bo mogoče odpreti šol, imamo dovolj vojaštva. V tej pokrajini je 26.000 mož za vzdrževanje reda, če bo potrebno.«
Na vprašanje udeleženca: »Zakaj ne smemo imeti v slovenski šoli slovenske zgodovine, saj vendar mora vsak narod poznati svojo«, je g. Simoni odgovoril, da je ta zemlja pod Italijo in da se zaradi tega »mora v šoli učiti italijanska zgodovina.«
V	pismu poslanem leta- 1952 iz u-rada vojaškega guvernerja anglo-ameriško cone STO in podpisanem od polkovnika Millerja piše: »General Winterton želi, da poudarim, da je bila zavezniška vojaška uprava tista, ki je obnovila slovensko šolstvo zatrto pod fašističnim režimom.«
»Korenine naše šole segajo v narodnoosvobodilno borbo in jih je posvetila kri mladih žrtev« je pravilno zapisal pisec članka v Primorskem dnevniku: »Korenine naše šole segajo dlje.«
Le zakàj potvarjati resnična dejstva?
P. M.
RMV pripravlja taborjenje v Mariboru
Taborniki Rodu Modrega vala so se začeli pripravljati na letno taborjenje, ki bo letos v Mariboru od 29. junija do 15. julija. Z razliko od lanskega leta bo taborjenje skupno za mlajše in starejše tabornike. Razlog za to odločitev je tudi dejstvo, da bodo taboreči preživeli prvih devet dni skupno z udeleženci osmega zleta Zveze tabornikov Slovenije. Na zletu se bodo spet po štirih letih zbrali taborniki iz vseh odredov Slovenije, sodelovale bodo tudi delegacije iz ostalih republik, vabljeni pa so tudi predstavniki sorodnih organizacij iz tujine in zamejstva.
Zleti so že običajna taborniška aktivnost, ki še vrši vsake štiri ali pet let. Zleti so lahko na republiški ravni, lahko pa Zveza tabornikov Jugoslavije zbere na zveznem zletu člane iz vseh jugoslovanskih republik. Zadnji zvez-
ni zlet je bil na Sutjeski leta 1983, na katerem se je zbralo teč tisoč tabornikov. Slovenski taborniki pa so se zadnjič srečali v Ilirski Bistrici pred štirimi leti v rekordnem številu (skoraj 3000 udeležencev).
RMV se je udeležil vseh dosedanjih zveznih in republiških Zletov tako simbolično z delegacijo kot s celim taborom. Večkrat je RMV povezal bivanje na zletnem prostoru, ki je vsakokrat drugje širom po Jugoslaviji, tudi z ekskurzijo 'oziroma potovanjem po Jugoslaviji.
Zanimivost in privlačnost letošnjega taborjenja je torej vsekakor bivanje na zletnem prostoru in sodelovanje pri zletnih aktivnostih (mnogoboji, kultura in zabavna srečanja ipd.), saj je doživetje takega velikega platnenega »naselja« z več tisoč udeleženci enkratno doživetje za tabornike vseh starosti. (V+M).
Z občnega zbora KD Primorec iz Trebč
Uspeh delovanja nekega društva odvisen tudi od odgovornega pristopa vaščanov
Na 11. rednem občnem zboru Smučarskega kluba Devin
Potrjena razvejanost in kakovost delovanja
Tud; na 11. rednem občnem zboru .V- ^evin, ki je bil v petek v prosto-i"1, Ki) Igo Gruden v Nabrežini, so k .^° izraza težave, s katerimi se ubadajo naša društva: pomanjkanje 'bančnih sredstev in primernih pro-torov, obenem pa tudi razveseljiva gotovitev, da s požrtvovalnostjo in delavnostjo premagujejo vse ovire, Pri čemer tudi rezultati, zlasti na ^biovalnem področju, ne izostajajo.
ro je izšlo tako iz predsedniškega Poročila Bruna Škerka kot tudi iz taj-bjakega in blagajniškega poročila Lu-ipjana Sosiča. Bruno škerk je uvodo-bia naglasil rast tega sicer še mlade-§a društva, saj je bilo ustanovljeno še-f Pred enajstimi leti, vendar je že danes predvsem po zaslugi tekmo-valcev, rolkarjev, smučarjev in pla-
nincev, znano tako v Italiji kot v matični domovini. Zatem je Škerk omenil prijateljske vezi s številnimi društvi in klubi iz matične domovine, nakar je prešel na analizo komaj zaključene sezone in nanizal uspehe na rolkarskem področju, kjer so z Andrejem Antoničem osvojili državni naslov. Zaustavil se je pri smučarskem odseku, ki je tudi žel lepe uspehe, pri telovadbi za odrasle, ki se prav tako ponaša s številno udeležbo, pri delovanju planinskega odseka. Posebno pozornost je namenil težavam zaradi pomanjkanja denarja (letos so imeli še smolo z društvenim praznikom, ki ga je oviralo slabo vreme) in klubskimi prostori, ki so še vedno v zasebni . stavbi in pri tem znova povabil občinsko upravo, naj se zavzema za čim-
Posnetek s petkovega občnega zbora SK Devin v Nabrežini
prejšnjo rešitev tega perečega problema.
Na vprašanje novih primernih klubskih prostorov se je navezal v svojem tajniškem poročilu tudi Lucijan Sosič, ki je zatem izredno podrobno in izčrpno orisal vse nastope in uspehe rolkarjev in alpskih smučarjev v pretekli sezoni ter omenil sodelovanje s Slogo na planinskem področju in porast udeležencev telovadbe za odrasle (sedaj jih je 21). Iz blagajniškega poročila pa je jasno prišlo do izraza, kakšen napor so morali vložiti, da so vse pobude in načrte izpeljali, saj se je v blagajno steklo manj denarja kot so načrtovali, a so kljub temu sezono le izpeljali.
Sledili so pozdravi številnih gostov, med katerimi so bili Marinka Terčon za devinsko' - nabrežinsko občinsko u-pravo, Antek Terčon in Savo Ušaj za Sokol in I. Gruden, Pino Rudež, Ugo Margon, Pavel Fachin in Ervin Gombač za SPDT, Enio Bogateč in Rado Šuber za Mladino, Renato Grgič in Pino Hrovatin za Slogo, Lado Čeligoj, Emica Seglar in Darko Rozman za SK Snežnik iz Ilirske Bistrice, medtem ko je predsednik ZSŠDI Odo Kalan pismeno zaželel društvu čim več uspehov. Med svojim pozdravom se je predstavnica devinsko - na-brežinske občine Marinka Terčon navezala na zgoraj omenjene težave, s katerimi se ubada društvo (zlasti s klubskimi prostori) in dejala, da se bo dalo v kratkem morda tudi to vprašanje rešiti. V ta namen bi lahko prišli v poštev prostori v vratarjevi hiši v Devinu. Stavbo sicer poprav-
Ijajo (dela so se zavlekla), vendar je izrazila upanje, da bodo v kratkem končana in da bo Devin dobil vsaj eno sobo.
Sledila je razprava, v kateri so o-menili tudi vprašanje združene zamejske smučarske ekipe (o njej so spregovorili tudi nekateri gostje), probleme z društvenim prevoznim sredstvom (je pač eno in mora zadovoljiti potrebe vseh) ter tudi nekoliko po-iemično (kar pa je le nov dokaz zainteresiranosti odbornikov za društveno delovanje) o vprašanju skirolkar-skega in nordijskega odseka. Po raz-rešnici staremu odboru so sledile volitve novega, imena pa objavljamo posebej.
Ob koncu bi še omenili, da bodo društveno smučarsko prvenstvo, ki je odpadlo zaradi slabega vremena, izpeljali danes, in sicer na Sviščakih, kjer bo istočasno tudi meddruštvena tekma s SK Snežnikom.
NOVI ODBOR
Mario Kralj, Anton Jori, Edi Bernhardt, Lucijan Sosič, Bruno Metlikovec, Lojze Semolič, Mirko Škabar, Bruno Škerk, Vlado Kukanja.
POMOŽNI ODBORNIKI: Rafko Dolhar, Jordan Purič, Dorina Terčon.
NADZORNI ODBOR: Marinka Terčon, Katja Škerk, Sergij Paulina.
domači šport
Danes
Nedelja, 21. aprila 1985
KOŠARKA
MOŠKA C-l LIGA
18.15 v San Donaju, Ul. Unità d’Italia: San Donà - Jadran
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00 v Pierisu: POB - Dom; 9.00 v Trstu, Al Risparmio - Bor B; 10.00 v tržaški športni palači: Baloncesto - Konto vel Electronic Shop B; 12.00 v tržaški športni palači: Edilgest - Breg 1. ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	na Opčinah: Polet - Ente Porto
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.30 v Bazovici: Zarja - Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Marianu: Mariano - Juventi-na; 15.30 v Doberdobu: Mladost - Bar-barians; 15.30 na Proseku: Primorje -Fogliano; 15.30 v Repnu: Kras - Fos-salon; 15.30 v Dolini: Breg - Olimpia; 15.30 na Padričah: Gaja - Rabuiese
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Dolini: Breg - Olimpia; 10.30 v Bazovici: Zarja - CGS; 11.45 v Žav-Ijah: Zaule - Vesna
NAJMLAJŠI
9.00	v Dolini: Breg - Chiarbola; 12.00 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Kras
ZAČETNIKI
12.45 v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana - Breg
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
11.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Sokol
UNDER 15 MOŠKI
11.00	v Tržiču: Fincantieri - Jamlje
UNDER 15 ŽENSKE
9.30	pri Banih: Sloga B - Sokol; 9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: OMA Linea Vo-gue - Bor.
Veliko zanimanje za »povratek« Buffoni ja
Danes na Grezarju Triestina - Cesena
, Trener Giacomini za današnje sre-canje Triestine s Cesene nima težav s Postavo. V moštvo se je namreč 2nova vrnil De Falco, glede Ostalih Pa ni nobenih problemov. Nekaj dvo-•hov je edinole okrog Bagnata, mor-c'a pa bo' tudi on danes na razpola-So. Pogoji za uspeh so torej vsi, ven-aar je to odvisno tudi od. . . Cesene.
Cesena sicer ne bi smela biti ne-j'Jmagljiva, vsaj glede na njen po-°^aj na lestvici. Morda pa bi prav ,aradi tega znala biti nevarna, saj ji6 še vedno med ekipami, ki si še Jso zagotovile obstanka. Njena nežnost pa je verjetno nekje drugje.
°či jo namreč bivši trener Tržaša-ri,°v Buffoni, ki je še lani vodil Tre-stino in jo torej pozna bolje od ko-?arkoli drugega, tako da bi znal tr-jjškim navijačem pripraviti tudi ka-K° neprijetno presenečenje. Po- nje-®°rih zadnjih izjavah pa bi se da-0 sklepati, da bi se zadovoljil tudi točko, saj je v zadnjih treh tek-
mah imel kar osem izključenih igralcev, tako da se mora iz nedelje v nedeljo mučiti s spremembami v postavi.
DANAŠNJI SPORED Bari - Taranto, Bologna - Catania, Empoli - Parma, Genoa - Lecce, Monza - Cagliari, Padova - Campobasso, Perugia - Sambenedettese, Pescara - Arezzo, Pisa - Varese, Triestina - Cesena.
ITALIJANSKA A LIGA
Tokrat v ospredju Milan - Verona
V današnjem 11. povratnem kolu 1. italijanske nogometne lige največje zanimanje vlada za srečanje med Mi lanom in Verono. Po zadnjem spodrsljaju Verone proti Torinu, se je namreč znova odprlo vprašanje kon-
čnega zmagovalca; Verona ima sicer 4 točke prednosti pred svojimi neposrednimi zasledovalci, kar ni malo, a tudi ne dosti, če bi danes doživela nov poraz, saj do kraja manjka še pet tekem. Zato je vsaj točka proti Milanu obvezna, kar p« ne bo lahko.
Pričakovati je velik obisk tudi na tekmi deželnega prvoligaša Udinese-ja, pri katerem bo gostovala Roma. Skorai gotovo je namreč, da bo Zi-co danes odigral svoje zadnje srečanje pred domačimi navijači. Žico bo namreč 5 maja odpotoval v Brazilijo, v naslednjih dveh srečanjih pa bo Udinese moral v goste, in sicer v A-scoli in Firenze. Žico je zadnje dni obljubljal, da se hoče posloviti z zmago, ki bi njegovi ekipi predčasno zagotovila obstanek med najboljšimi.
DANAŠNJI SPORED
Atalanta - Como, Ascoli - Juventus, Fiorentina - Cremonese, Lazio - Samp-doria, Milan - Verona, Napoli - Inter, Torino - Avellino, Udinese - Roma.
z imeni slovenskih športnikov
Drošura 0 pretekli atletski sezoni
Pred kratkim je italijanska atlet-jJa federacija izdala vsakoletno bro-,Urp o mimili atletski sezoni, v ka-er' najdemo tudi nekaj rezultatov Prvih dvajset, ki pa jih bo federa-Jla naknadno izdala z državnimi le-jicami, ki vsebujejo razvrstitve a-od prvega do stotega mesta v
J' med temi dvajsetimi najdemo „'Tj imen slovenskih atletov. V ka-°?nji mladink je zasedla borovka Ti-'ana Naturai v sedmeroboju 18. me-ft° s 4.195 točkami. Druga atletinja °ja Tanja Kalc pa je v kategoriji zasedla res odlično 3. mena 80 metrov ovire, s časom
kadetinj sto r
^..24 (elektronskim). V isti katego-, F na sedmem mestu vendar v meri kopja, pa najdemo adrievko San-ri0 Sumberaz, na 18. mestu pa bo-°vko Martino Gherlani. (L.G.)
Danes v Trstu spet »Vivicitta
Danes se bo v 30 italijanskih mestih istočasno odvijala druga izvedba trofeje .»Ellesse«, in sicer teka v malem maratonu (21,097 m), imenovanem »Vivacdtta«. Tekmovanje, ki ga drugo leto zaporedoma organizira vsedržavna športna organizacija Ul SP, je že lani žela velik uspeh, saj je v 20 italijanskih mestih nastopilo 30 tisoč tekmovalcev, med katerimi je bila vsa državna elita ter veliko zvenečih imen iz raznih evropskih držav. Ekskluzivnost tega tekmovanja je v tem, da se odvija v 30 mestih istočasno (10 več kot dani) z eno samo skupno končno lestvico, ki jo sestavijo s pomočjo elektronskih računalnikov takoj po končanem tekmovanju. Na lanski izvedbi so glavno besedo imeli sovjetski predstavniki z zmagami tako med moškimi kot med ženskami.
V naši deželi je tekmovanje bilo v Trstu v organizaciji krajevnega odbora ARCI - UISP, v katerem deluje tudi vrsta slovenskih športnih
društev z lonjersko Adrio na čelu. Praktično isti odbor je tudi letos sprejel organizacijo izvedbe, ki bo kot lani imela svoj start in cilj na Trgu Unità, od koder bodo ob 9.30 tekmovalci pritekli preko Sv. Andreja do Ul. S. Marco ter mimo cerkve sv. Jakoba po Istrski ulici, Ul. Capitolina do gradu, od koder se bo pot spustila po Ul. S. Michele do Cavane, Ul. Teatro Romano, Korza Italija, Trga Goldoni, Trga Stare Mitnice ter po Ul. Carducci do železniške postaje, Korza Cavour do Ul. Rossini, cerkve sv. .Antona, UL Bellini ter po Ul. Cassa di Risparmio in Borznega trga spet na Trg Unità. Progo, ki meri 10.548 m bodo morali udeleženci netekmovalnega pohoda preteči enkrat, medtem ko bo za agoniste obvezna dvakrat. (R.F.)


3«
M
1

v**
V- ■/.;
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ZAMEJSKI ŠPORTNO!
ZA SEZONO 1984/85
trofeja d L GIARDINO*
ŠPORTNA SOBOTA
RADIO OPČINE (frekvence 98.800 MHZ - 99,100 MHZ 90,600 MHZ)
primorski dnevnik
i. _________________
8. _________________________
3. ________________	■ -
habitat
vestecasasas
Drevored Verdi 40-42 TRŽIČ — Tel.: 0481/40148

ZAVESE — PREPROGE — BLAGO ZA OPREMO STANOVANJA — SENČNE ZAVESE — 2ALUZIJE — ZIMNICE — BLAZINE — KARNISE ZA ZAVESE — ODEJE IN PREGRINJALA
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st , viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul Montecchi 6 tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah-SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L J ZTT	fejvjjJ Član (talijaruk»
in tiska	Trst	]r||J|l zveze llasopisni1'
I	'	zalolnitov FIEG
21. aprila 1985
Musumeti in Bclmonte osumljena sodelovanja v bolonjskem pokolu
BOLOGNA — Jutri se bo na bolonjskem sodišču pričel proces proti bivšima častnikoma italijanskih tajnih služb Pietru Musumeciju in Giuseppu Beimontu ter proti njunemu sodelavcu Francescu Pazienzi, ki so obtoženi obrekovanja v obtežilnih okoliščinah, sicer pa osumljeni, da so bili na kak način vpleteni pri pokolu na bolonjski postaji 2. avgusta 1980. Včeraj pa se je razširila vest, da sta Musumeci in Belmonte dobila sodni poziv zaradi »sodelovanja pri pokolu«. Sodniki so več časa sumili, da je med krivci okrutnega zločina tudi skrajni desničar Renato Ciolini, izkazalo pa se je, da gre za napačno sled, na katero so preiskovalci zašli na osnovi lažnih informacij tajnih služb. Za celotno zadevo se menda skriva tajna framasonska loža P2, zato bodo verjetno na procesu v Bologni poklicali na odgovor tudi Licia Gellija in nekatere njegove pajdaše.
Obramba obtoženih je že napovedala, da bo zahtevala prenos procesa v Rim. Ko bi do tega res prišlo, bi na celotno zadevo legla še ena temna senca, saj imajo po razširjenem prepričanju bolonjski sodniki zdaj nekai konkretnejših elementov, ki bi lahko privedli do odkritja zločinov.
V središču italijanske javne pozornosti je bil v teh dneh tudi zaključek enega izmed procesov v zvezi s pokolom v Brescii 28. maja 1978. Tudi v tem primeru bo treba še čakati na razkritje krivcev.
Skandinavija ima največ protiatomskih zaklonišč
STOCKHOLM — č.e izvzamemo Švede, Švicarje, Norvežane in Fince, ki so se znali dobro zavarovati pred morebitno atomsko vojno, bi 325 milijonov Evropejcev v primeru svetovnega jedrskega spopada ostalo docela nezaščitenih. V SZ je mogoče 500 kilometrov podzemeljskih železnic naglo spremeniti v protiatomska zave iišča, pod Mcskvo in drugimi 23 mesti so velikanska skladišča živeža, a 60 od sto strateških industrijskih obratov je bilo preseljenih v neobljudena območja; vse skupaj pa mričo groznih posledic takšne vojne1 ne zadostuje. V ZRN lahko v zaklonišča spravijo le 3,5 milijona oseb, prebivalcev pa je 61,5 milijona. Nizozemska je slabo zavarovana, Italija in Belgija sploh nista, v Franciji, ki je atomska sila; pa šele dograjujejo prvo protiatomsko zavetišče.
Nasprotno lahko Švedska v samih 48 urah spravi na varno skoraj vse prebivalce, švicarsko podzemlje je dobesedno preluknjano in jamči varnost vsem 6,4 milijona državljanom (1200 metrov dolgi predor Sonnen-berg je sam po sebi največje zaklonišče na svetu — 20.000 ljudi), Norveška lahko spravi vse občane pod velikanski športni center blizu Osla, a Finska ima zavetišča za polovico prebivalcev (vseh je 4,8 milijona). Upati je, da vse to ostane gola statistika.
Zimske težave v oskrbi pospešile širši premislek
SZ pred novo energetsko politiko
MOSKVA — V zadnjem četrtstole-tju je Sovjetska zveza kar za trikrat povečala svojo proizvodnjo energetskih surovin. Precej jih tudi izvaža, letos pa se je po vsem tem času prvič zgodilo, da ni pravočasno izročila dogovorjenih količin. Tako sedaj prihaja dnevno v zahodno Evropo 108, nafnesto 116 kubičnih metrov sovjet skega plina. Kaj je temu vzrok?
Iz razlag, kd jih nudijo pristojna sovjetska ministrstva tujim kupcem izhaja, da je glavni, če že ne edini
krivec po dolžini- in ostrini rekordna zima. Začela se je v prvih novembrskih dneh, ko so zabeležili nenavadno nizke temperature. Odtlej so živosrebrni stolpci do nedavnega samo še padali, medtem ko so bile snežne padavine nenavadno obilne. To velja ne samo za tiste predele Sovjetske zveze, kjer je ostra zima tako rekoč doma, ampait tudi za njene južnejše republike.
V subtropskih deželah Gruzije in celo na sami morski obali je pred
M. Muster:	v
CIKAGO
NA LAKOTNIKOV SIGNAL ...LAOOA RA OE ODPLULA. DE HDŽTVO POSKAKALO	NAPRED...
ČEZ PALUBO...
tedni poledica pretrgala električne in telefonske vode, pokvarila radijske in televizijske oddajnike in povzročila veliko težav v železniškem prometu. Nenavaden mraz je pritisnil tudi v krajin tako imenovane večne zime: v Sibiriji so zabeležili rekordno nizke temperature od 55 do- 60 stopinj pod ničlo.
Posledica vsega tega je bilo približno 20uodstotno povečanje domače potrošnje naravnega plina in električne energije. Ob tem se proizvodnja plina ni zmanjšala, a tudi ne povečala. Drugače pa je s proizvodnjo petroleja, ki je nekoliko nazadovala, ker je zima povečala nekatere težave, ki so se začele pojavljati pred njo. Že lani se je prvič po dolgem času zgodilo, da so nekatere rafinerije v Gruziji čistile libijski petrolej.
Problemi, ki so se letos pojavili v Sovjetski zvezi na energetskem področju, pa so dali povod za širši premislek o bodočem razvoju tega sektorja. Sovjetka zveza sedaj proizvaja povprečno več kot 2 milijardi ton raznih goriv na leto, od katerih je namenjenih izvozu le 130 milijonov ton petroleja in 15 milijard kubičnih metrov plina. Po mnenju izvedencev bi se izvoz ob sedanji proizvodnji lahko povečal za 10 do 50 milijonov ton petroleja letno. -V ta namen pa bi bilo treba znatno zmanjšati notranjo porabo. Tako se v zadnjih časih vse pogosteje pojavljajo pozivi na varčevanje, vendar si od tega ni mogoče veliko pričakovati. Med ljudmi je namreč še vedno močno zakoreninjen občutek, da Sovjetska zveza razpolaga s tako rekoč neizčrpnim naravnim e-nergetskim bogastvom. Za dejansko omejitev notranje porabe je torej potrebna prava tehnološka revolucija.
' Strategi sovjetskega gospodarstva nameravajo zmanjšati predvsem potrošnjo petroleja. Njegova proizvodnja postaja namreč vse težja in dražja, saj se še neizkoriščena ležišča nahajajo v vse težje dostopnih krajih. Zato sedaj delajo na tem, da bi preusmerib potrošnjo petroleja na plin povsod tam, kjer je to mogoče.
K uresničevanju vseh teh ciljev so poklicani proizvajalci letal, tovornjakov, avtomobilov pa tudi gospodinjskih strojev, katerih energetska poraba je na splošno nad zahodnimi standardi. K preokretu bd morala svoje prispevati tudi politika cen. Računajo, da potrata električne energije v neproduktivnih dejavnostih znaša letno preko 100 milijard kilovatnih ur. Zato so že napovedali poviške električne e -nergije za domačo uporabo.
Zdravilo za AIDS?
ATLANTA — Ameriški raziskovalci so menda odkrili način, kako uničiti virus HTLV-3, ki povzroča strahotno bolezen AIDS, Gre za kemijsko sestavino nonoksinol, ki jo vsebujejo nekatere vrste spermicidov v redni prodaji. Strokovnjaki pravijo, da je nonoksinol uspešen tudi proti sifilisu, gonoreji in herpesu 1 ter 2. Vsekakor je zadevo treba temeljiteje preveriti, da ne bi nesrečnim vlivali nepotrebnega upanja, kot zatrjuje specialist Neil Schram.
::: PREPROGE ZA KOPALNICE PREPROGE ZA KOPALNICE s
■§	VELIKA PRODAJA	|
I KOPALNIH FR0TIRSKIH HALJ g
i=i	ZA BAZEN : SAVNO - ŠPORT - DOM	*
S	HALJE ZA VSAKOGAR	^
^	IN ZA VSE PRILOŽNOSTI
cS	o*
CQ	ITALPLAST - Trg Ospedale 7 - TRST - Tel.: 795919	pl
::: PREPROGE ZA KOPALNICE ::: PREPROGE ZA KOPALNICE *
ZLATARNA PORCELAN - KRISTAL
Sossi Viviana
Narodna ulica 44 — OPČINE (Trst)
DARILA — POROČNI SEZNAMI —
BONBONIERE (poroke, krsti, obhajila, birme in druge priložnosti)
Vse novosti artiklov za reklamo, nalepke, napisi, štampiljke, kemična in nalivna peresa, elektronski predmeti, ure, koledarji, pisarniške potrebščine.
Razst. in prodaja: TRST - Ul. S. Lazzaro 13 (II. nadstr.)	60682
Sedež in laboratorij: Ul. Carletti 10	827064
»Pa bom znal uporabljati
osebni računalnik IBM«
Poskusi!
Pooblaščeni predstavnik za I == =¥i osebne računalnike
DITTA MLIRRI
Ul. A. Diaz 24/a ■ TRST - Tel. (040) 733253 - 734383 Ul Roma 48 - R0NKE - Tel. (0481) 776055
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
VABILO
Spoštovani člani!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju
DANES, 21. APRILA 1985
ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, z naslednjim
DNEVNIM REDOM
1.	poročilo upravnega sveta in nadzornega odbora;
2.	razprava o poslovnem obračunu 1984 in o poročilih, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička;
3.	določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo;
4.	določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim prosilcem;
5.	razširitev ozemeljske pristojnosti;
6.	določitev sejnin za upravitelje in nadzornike;
7.	volitve štirih upraviteljev in nadomestnega člana nadzornega odbora;
8.	slučajnosti.
UPRAVNI ODBOR