Poštnina plačana T zo*ovini. Leto IX štev. 199. u Ljubljani, v soboto 3. septembra 19Z7. Cena Din f SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, irvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravni&vo: Knailova ulica št 5. pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knailova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Zunanji minister v L ubliani Na velikem županstvu je sprejel danes novinarje in jim dal celo serijo zanimivih in važnih izjav. — Razne alarmantne vesti zadnjih dni so po zatrdilu g. ministra deloma izmišljene, deloma pretirane. Minister zunanjih del dr. Voja Ma-rinković, ki je že sinoči prispel v Ljubljano in se nastanil v hotelu «Slon», je dopoldne po kratkem sprehodu po mestu odšel na veliko županstvo, od koder se je dal telefonično zvezati z Beogradom, da se informira o najnovejših političnih dogodkih. Nato je sprejel zunanji minister skupino ljubljanskih in beograjskih novinarjev, ki jim je takoj ugodil z največjo ljubeznivostjo ter jim pred svojim odhodom v Ženevo podal zanimive izjave o skoro vseh aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Uvodoma so novinarji opozorili zunanjega ministra na mnenje bolgarskega tiska o potrebi ustanovitve nekakega balkanskega imperija, ki naj bi se ustanovil v obliki konfederacije Bolgarije, Makedonije, Srbije, Hrvatske, Slovenije in ostalih pokrajin naše države, kar bi bilo v direktnem nasprot. ju z dosedanjo politiko naše države in našega naroda. Zunanji minister je odgovoril, da mu o tem predlogu ni ničesar znanega in se ne spominja, ali je bil kak tak predlog v resnici stavljen od bolgarskega tiska Pred očmi pa je treba imeti, da vodijo zunanjo politiko ministri zunanjih del, ki so zanjo odgovorni, dočim lahko časopisje razpravlja o najrazličnejših idejah, za katere pa dotične vlade seveda niso odgovorne. V razmerju z Bolgarijo ni nobenih posebnih momentov, odtnošaji so normalni, trudimo pa se, da postanejo še boljši in še bolj prijateljski, kakor so že. Novinarji so sprožili tudi vprašanje demokratskega bloka, ki je postalo v zadnjem času predmet živahne diskusije. Minister se je izognil direktnemu odgovoru, češ da se je treba vsekakor najprej sporazumeti o idejah in programu, nakar šele lahko sledi podrobno dogovarjanje glede skupnega sodelovanja. O kakih konkretnih korakih v obeh ozirih pa mu do danes še ni ničesar znanega. Glede reciprocitetnih pogodb soci-jalnega značaja v zvezi s položajem našega rudarstva v Nemčiji je dr. Ma, UubUana, 2. septembra. rinkovič izjaviJ, da se bo to vprašanje rešilo s posebno konvencijo, ker ni spadalo v okvir trgovinskih pogajanj, ki se vrše in sklepajo po principu največje ugodnosti, ki pa na pr. za vprašanje rudarskih rentnin ni prikladen. Na vprašanje, kaj pravi o Radičevi trditvi, da vsebuje blejski sporazum tudi vprašanje konkordata, ki naj bi se rešilo na škodo naše države, je dr. Marinkovič izjavil, da mu o tem ni ničesar znanega. Vprašanje konkordata je važno in ga bo pričel čim prej reševati, Če bo ostal na svojem dosedanjem mestu. Opozorjen na izjavo g. Davidoviča, da bo demokratska stranka vložila proti g. Velji Vukičeviču obtožbo radi terorja, je g. Marinkovič odvrnil, da mu o tem načrtu ni prav ničesar znanega. Enako je tudi zanikal vesti, da vsebuje dr. Spahov proglas na muslimane strahovite obtožbe proti terorju. Novinarji sigurno niso poročil o tem proglasu prejeli direktno od d'r. Spahe. Rothermerejeva akcija s stališča diplomacije ni resna. Nevarne so samo iluzije, ki jih ta akcija ustvarja, ker take iluzije lahko motijo razvoj mirnih odnošajev med narodi Srednje Evrope. Trgovinska pogodba z Nemčijo, ki je bila sklenjena v Berlinu, ki pa še nima definitivnega pristanka naše vlade, ne obravnava vprašanj sekvestrov, ker je to naša interna zadeva. Vprašan ie tranzita madžarskega blaga na Reko bo treba rešiti, ko bo to vprašanje postavljeno na dnevni red. Pogajanja z Madžarsko o vsen tekočih in nerešenih vprašanjih prično dne 20. septembra. V to svrho bomo imeli regularno konferenco, za katero bo, kakor za vsa važna vprašanja, imenovana posebna delegacija. Pri poslovitvi so novinarji zunanjemu ministru, ki je bil izredno dobre volje, želeli srečen pot v Ženevo in veliko uspehov zlasti v pogajanjih z Bolgarsko in Grčijo. Zunanji minister odpotuje danes zvečer z našo delegacijo direktno v Ženevo. Vedno ostrejšo poslćevsko ofenzivo Volilna borba se bliža višku. — Gg. Davidović in Trifković stopnjujeta napade na g. Vukičevića. — Danes bo izšel radikalni volilni proglas. — Volilci ne verujejo Vukičevičevim volilnim obljubam o znižanju davkov. — Beograd, 2. septembra. Volilna borba postaja zadnje dni vedno ostrejša. Zlasti se opaža, da postajajo i davidovićevci i paši-ćevci vedno odločnejši v borbi proti vladi. Ljuba Davidović je na svojem včerajšnjem shodu v Radovištu zopet izredno ostro napadel g. Vukičevića, mu očital nasilje in označil radikalno stranko za gnezdo korupcije v državi. Napovedal je, da bo Demokratska zajednica takoj po sestanku Narodne skupščine pokrenila akcijo, da pridejo pred sodišče vsi korupcijonistj in nasilneži. Veliko senzacijo je vzbudil tudi proglas ministra za trgovino dr. Spahe Crnogorcem in muslimanom, v katerem jih poziva, naj se priključijo borbi Demokratske zajednice proti sedanjemu nasilnemu režimu, ki je uvedel v državo nezakonitost in brezpravnost. Vodja pašićevcev Marko Trifković je imel včeraj več shodov v banialuškem okrožju, kjer se mudi tudi ministrski predsednik Vukičević. Marko Trifković je v svojih govorih ostro napadal vlado in g. Vukičevića, ki da je škodljivec države in radikalne stranke. Poudarjal je, da je g. Vukičević kriv, da je prišlo v stranki do razcepa in da s svojim delovanjem le krepi demokratsko stranko, ki bo iztrgala radikalom iz rok vodstvo državne politike in jih porinila v brezpomembno opozicijo, če se ne bodo združili radikalni volilci in onemogočili nadaljno delovanje g. Vukičevića s tem, da mu ne zaupajo nobenega glasa. Marko Trifković se je danes vrnil v Beograd, kjer se ie dopoldne ponovno sestal glavn? odbor radikalne stranke, da definitivno odobri volilni proglas NRS. Proglas je sinoči prinesel glavni tajnik dr. Iv-ković iz Vrnjačke Banje, redigiran in podpisan od Ace Stanojeviča. Zatrjuje se, da je Aca Stanojevič odobril proti vladi fna^ perjen proglas in izvedel le male korektu-. re, da bi bil proglas tem boli učinkovit. Proglas bo po vsej verjetnosti objavljen že danes popoldne. Ministrski predsednik Vukičević se mudi na agi taci jskj turneji v banjaluSkem okrožju. Včeraj je imel shod v Bosanski Gradiški, kjer je obširno razipravljal o programu vlade in napovedal znižanje davkov in celo odpis nekaterih davščin, ki da so krivične. Med njegovim govorom so padali ostri medklici na račun sedanje vlade in radikalne stranke, ki to obljubljata že ves čas, ki pa doslej v tem pravcu nista ničesar storili. Danes bo g. Vukičević nadaljeval svojo turnejo po Bosni in se vrne v Beograd še le v soboto ali nedeljo. V Beogradu samem vlada popolno politično mrtvilo. Tekom današnjega dopoldne ni bilo nikakin dogodkov. Vsa pozornost je posvečena volilni agitaciji. Za nedeljo je napovedana cela vrsta shodov in pričakuje se, da bo volilna borba v nedeljo dosegla svoj vrhunec. Strahote gališke poplave Uničena mesta v vzhodnem in srednjem delu Galicije. — Tudi Lvov in Przemysl pod vodo. — Ogromna škoda in številne človeške žrtve. — Reševanje Krakova. — Varšava, 2. septembra. Vsled neprestanih nalivov zavzema poplava v Vzhodni Galiciji vedno večje dimenzije. Mesta Stryj, Stanislav, Borvslav, Turka, Nadvor-na, Bohatv in Komarno so popolnoma pod vodo. V Stanislavu je zahtevala katastrofa doslej 200 človeških žrtev. Mesto je popolnoma uničeno. V Borvslavu je katastrofa popolna. V vsem mestu ni skoraj nobene nepoškodovane htše. Voda je napolnila že kleti najvišje ležečega dela mesta, spodnji del mesta pa je popolnoma izginil pod deročimi valovi, ki rušijo vse, kar se jim stavi v bran. Petrolejski vrelci so popolnoma zasuti, rafinerije uničene in 10.000 ljudi je brez strehe in zaslužka. Lvov, 2. septembra. Mesto je popolnoma odrezano od ostalega sveta. Ves železniški promet je ustavljen. Radi novega naliva, ki je trajal včeraj skoraj vso noč, je voda še bolj narasla in poplavila tudi vse mestne ulice. Trgovine so zaprte, ker je voda vdrla v lokale in uničila mnogo blaga. Gasilci in vojaštvo so neprestano zaposleni pri reševanju ogroženih hiš in prebivalcev. Przemysl, 2. septembra. San in VVisnia neprestano naraščata. Vsa pokrajina je pod vodo. Tudi Przemvslu samemu preti katastrofa. Voda je nocoj vdrla v mestno bolnico in mestno elektrarno. Vsi spodnji prostori so zaliti. Bolnike so morali prepeljati v privatne, doslej Še neogrožene hiše. Mestna elektrarna je morala ustaviti obratovanje, tako da je mesto brez luči. Tudi vodovod je odpovedaJ, ker je voda vdrla v rezervoarje in uničila strojni oddelek. San je tako narasel, da znaša vodostaj 4 metre nad normalo. V provinci je uničena vsa žetev. Mnogo vasi je voda dobesedno odnesla, število človeških žrtev še ni mogoče ugotoviti. Poginilo je tudi mnogo živine. —Krakov, 2. septembra. Visla je tekom zadnjih treh dni narasla za pet metrov in poplavila vse nižje ležeče pokrajine. Tudi v Krakovu samem postaja nevarnost poplave vedno večja. Oblasti so odredile obsežne varnostne mere. Pred mestom gradi vojaštvo močne nasipe, da obvaruje Krakov vsaj pred najhujšo katastrofo. Premožnejši sloj} zapuščajo mesto in beže v gorske pokrajine. Tudi vsi pritoki Visle so narasli in povzročili katastrofalne poplave. ★ Poplava tudi v Podkarpatski Rusiji. — Užgorod, 2. septembra. Vzhodno Pod-karpatsko Rusijo je zadela v torek nova elementarna katastrofa. Popoldne je nastala strahovita nevihta, med katero se je utrgal oblak. Voda je kmalu preplavila vse ozemlje med Jasinom, Bogdanom in Ra-chovim. Narasli hudourniki so izpodfedli železniško progo med Kvaso in Jasino ta« ko, da je promet ustavljen. Voda je razdejala tudi državno cesto med omenjenima krajema in odnesla vse mostove. Iz nekega gozda je odplavila 25.000 kubičnih metrov lesa. Poplava je zahtevala tudi eno človeško žrtev. Utonil je neki petletni deček, če-gar truplo so odnesli valovi daleč na polje. NCCAVICE SE -KLJUČ nafaope.rtajtrpažneise, zalo rtajctjn^jšfe Radićev nagrobni govor politiki gg. Vukičevića in Korošca Ostri napadi na režim blejskega pakta in njegova predstavnika gg. Korošca in Vukičevića. — Po volitvah prevzame državno krmilo Demokratska zajednica. — Razbit radićevski shod v Beogradu. — Beogpad, 2, septembra. Včeraj je dospel semkaj na radićevski shod Stepan itadic, ki je popoldne povabil k sebi novi* narje in jim dal daljšo izjavo o položaju in o volilnih prognozah. Uvodoma je go* voril o volilnem proglasu, ki so ga izdali radićevci za Beogiad posebej in v katerem naglašajo, da je radićevska lista v Beogra* du edina res jugoslovenska lista, ker so na njej Srbi, Hrvati in Slovenci. Obširno je g. Radić nato govoril o vo* lilnem terorju vladnih radikalov in nagla« sil, da kljub temu ne bodo dobili zaželje* nega števila mandatov. Če gg. Vukičević in Korošec računata s tem, da bosta tudi še po 11. septembru ostala na vladi, se zelo motita. Blejski sporazum teh dveh gospo« dov je prava diktatura. To ni nič drugega kakor zveza klerikalcev s pohcaji. Oba go* spoda imata, če tudi predstavljata neznat* no manjšino, diktatorske skomine, ki pa jima bodo po 11. septembru že prešle. HSS bo dobila okrog 100 mandatov, a prilično toliko dobi Demokratska zajednica. Gosp. Vukičević mora biti zadovoljen, če mu ostane kakih 20 mandatov, ker bodo veči* no radikalskih mandatov pobrali pašicevci. Kakor sem točno informiran, demo* kratje po volitvah za nobeno ceno ne bodo več šli z Vulricevićem. Bodočo vlado bo tvorila Demokratska zajednica z radićevci. Če pa hoče g. Vukičević igrati Mussolm* čiča, bo s frčal skozi okno. Gg. Korošec in Vukičević seveda kljub temu zatrjujeta, da bosta ostala po 11. septembru še na vladi. Ta dva gospoda bi hotela kratkomalo kon* fiscirati vse pravice parlamenta. Kdo neki jima bo dal vlado? S svojim bahanjem po* segata tudi v pravice krone in to je nedo* pustno. Povem vam: Korošec ne bo nikdar v vladi, ker tudi Vukičevića ne bo. S Ko* rošcem pa noče nobena druga stranka imeti nikakega opravka. O blejskem paktu je g. Radić med dni* gim še naglasil, da je g. Vukičević s tem paktom pristal na zahtevo Vatikana glede sklenitve konkordata, ki bo zasigural pape* žu posest vsega cerkvenega premoženja. Velika škofovska posestva bodo zato izlo* čena iz agrarne reforme na škodo malega človeka. To so zahtevali klerikalci že ved« no, toda Radić jim je vselej prekrižal ra* čune. In tudi sedaj ne hodo mogli sklepati konkordata brez nas. Nas je 3 milijone, Slovencev pa samo 1 milijon. Gg. Korošec in Jeglič hočeta imeti nekak poseben polo* žaj rimske cerkve v tej državi. Mi teg-a ce* lo tisočletja nismo dovolili, pa ne Komo niti sedaj. — Beograd, 2. septembra. Verajšnji shod radidevcev v Beogradu je danes predmet ži- vahnih komentarjev. Beogradčani se smejejo na račun Stepana Radiča, radićevci pa ?o radi razbitja shoda, s katerim so hoteli prvič javno nastopiti v prestolici, silno ogorčeni. Sinoči so se po shodu sestali v radieevskem klubu k daljšemu posvetovanju. Stepan Radič je bil zelo razjarjen in je ošteval svoje beograjske zaupnike, da shoda nieo dovolj pripravili. Iz radičevskih vrst se širijo vesti, da je napad na radičevce pripravila vlada. Kot dokaz navajajo zlasti dejstvo, da jih policija ni zaščitila, marveč je pustila razbijačem, da so opravili svoje delo in shod i to razpustila, mesto da bi odstranila razgrajače in omogočila mirno zborovanje. Stepan Radič je v razgovoru z novinarji izjavil, •! bo radi tega vložil v Narodni skupščini ob tožbo proti g. VukiČeviču kot notr. ministru. Ponesrečeni prekooceanski poleti — Pariz, 2. septembra. Danes zjutraj ob 6.25 sta startala na letališču Le Bour-get francoska letalca Givon m Corbu k prekooceanskem poletu. Njuno letalo «Mo-dra ptica* je opremljeno z dvema motorjema po 500 konjskih sil. Letalca sta vzela seboj živila za štiri dni in potrebne količino pitne vode. Ob 5.25 sta letalca zadnjič natančno pregledala motor, nato pa sta po poslovitvu od svojih sorodnikov, orajateldev in novinarjev gladko startala. Na letališču se je zbrala kljub zgodnji uri velika množina ljudi, k: so prirejali letalcema viharne ovacije. Letalo je kmalu iz^niio v daljavi. — Pariz, 2. septembra Letalca Givon in Corbu sta se ob &20 vrnila na letališče. Nad morjem sta prišla v tak vihar, da je bilo nadaljevanje poleta nemogoče. Ce se bodo vremenske prilike izboljšale, nameravata znova startati še tekom današnjega dne, kar pa je malo verjetno, ker prihajajo tudi iz ameriške strani neugodna vremenska poročila. — London, 2. septembra. Letalo «Saitit RaphaeN. s katerim ie odletela preko Oceana tudi princesa L6wenstein4 je od včeraj popoldne brez sledu izginilo. Vsa po_ izvedovartiia so ostala doslej brezuspešna. Letalo ie bilo do včeraj opoldne v stalni brezžični zvezi z vsemi večjimi radio-po-stajami. od včeraj popoldne pa manjka za njim vsaka sled. Domneva se. da je letalo padlo v rr>orje. Z ameriške in angleške strani ie bilo odDoslamh več ladij, da poizvedujejo za usodo obeh Ieta4cev in i njima potujoče princese. — Newyork. 2. septembra. Letaka Schiller in VVood, ki sta nameravala s svojim letalom «Royl VVindsor* poleteti preko oceana v VVindsor. sta imela že pri startu smolo. Ko sta se dvignila, je letalo vsled nekega malega defekta znova udarilo ob tla in se močno poškodovalo. Zato sta morala start odgoditi. Letalca sta vso noč popravljala pokvarjene dele in bosta če bodo dopuščale vremenske prilike, startala znova danes popoldne. Vedno nove afere v zagrebškem poslovnem svetu — Zagreb, 2. septembra. K zadnjim po-neverjenjem. ki so vzbudila v zagrebških gospodarskih krogih mnogo razburjenja, kakor n. pr. zadeva trgovca Scholler, čegar dolg je pokrila njegova družina, in trgovca E. R., kj je poneveril okoli milijon dinarjev, se je pridružila nova afera trgovca R. V. na Iiici, ki je pobegnil s svojo ljubimko na Dunaj, kjer je nameraval izvršiti samomor, kakor poroča dunajska »N. Pr. Presse«, da znaša primanjkljaj v blaga:ni več stotisoč dinarjev. Iz pestre ljubljanske kronike Nesreča na Tržaški cesti. — Tatovi koles na delu. — Od doma pobegnila. V sredo se je na Tržaški cesti pri Gltn-cah dogodila precej težka nesreča, čije žrtev je postal 5Ietni deček Anton Mavser, sin delavca Mavserju. Ko je deček v spremstvu svojega lOletnega brata prekoračil cesto, je nenadoma privozil po desni strani kolesar Ivan Merslavič in se z vso silo zaletel v otroka. Otrok je padel na tla. kolesar pa čez niega. Mali deček, ki je pri karambolu očividno priletel na glavo, je obležal nezavesten. Merslavič ga je pobral in prenesel na bližnjo policijsko stražnico, kjer so dečku nudili prvo pomoč, a obenem pozvali njegovo mater. Mati ie otroka, ki se še vedno ni zavedel, a je pričel bruhati, nesla k zdravniku dr. Kancu, na čigar odredbo je bil kasneje deček prepeljan v bolnico. Otrok je precej poškodovan in toži, da ima bolečine v glavi. Ni izključeno, da si je pretresel možgane. Nesreče je baje kriv kolesar, ki je vozil po desni Stranj in tudi ni dajal nobenega ONH ka z zvoncem. Kakor smo že poročali, posluje v Ljubljani dobro organizirana tolpa kolesarskih tatov. Včeraj popoldne je bilo z dvorišča Akademskega doma na Miklošičevi cesti odpeljano kolo delavca Andreja Skcrlja. Kolo je znamke »Durrkop« in vredno okoli 700 dinarjev. Včeraj je pobegnila od doma Matko Ge-orgina, ki je imela radi tajne prostitucije in vlačugarstva že opetovano opravka s policijo. Georgina se najbrž klati in skriva po Ljubljani ter nadleguje moške. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize (v oklepajih zaključki): Berlin 13.5125 — 13.5425 (13.5275), Curih 10.94 — 1097 (10.955), Dunaj 7.99 — 8.02 (8.005). London 275.85 — 276.65 (276.25), Newyork 56.72 d, Praga 168.07 — 168.87 (168.47), Milan 307.5 — 309.5 (308.5). Efekti: Celjska posojilnica 107.199. Ljubljanska Kreditna 140 d, Merkantilna 60 bi., Praštediona 850 d. Kreditni zavod 160 d, Vevče 135 d. Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska družba 345 d. Stavbna 56 d, Šešir 104 d. Lesni trg: Tendenca neizpremenjena. Zaključeno 5 vagonov in sicer 1 vagon desk, smreka, jelka, 38 mm, od 16 — 40 cm, parjenih, očeljenih, II, III, fco. vagon nakl. postaja a 400; 1 vagon bukovih plohov neobrobljenih, od 2 m naprej, 70, 90, 100 mm, fco. vagon meja a 530; 2 vagona brzojavnih drogov, smreka, jelka, bor, od 8 — 12 m. fco. vagon meja a 290, 1 vagon smrekovih desk, ostrorobih, monte, od W — 24 mm, medija 23 in 24 cm, fco. vagon nakl. post. a 475. Deželni pridelki: Tendenca neizpremenjena. Zaključkov ni bilo. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 275.85—276.85, Pa_ riz 321.6*2—223.62, Miian 307.72—309.75 Curih 1094—1097. Berlin 1351.5—1354.5, Dunaj 799—802, Praga 168.025—168.825. Efekti: 7% invest. posojilo 1921 86.75 —87. 2xkV% drž. rente za ratnu štetu 358 —360. Hrv. eskomotna banka 91—92. Hipotekama banka 56. Ljubljanska kreditna 140, Praštediona 850—855 Trboveljska 465—470. Drava 575—570. INOZEMSKE BORZE. Čarih: Beograd 9.135, London 25.21875, Milan 28.14, Pariz 20.336, Praga 15.306, Berlin 123.40, Kewyork 518.70. Stran. 2 •SLOVENSKI NAROD« dne 3. septembra 1927. Dr. Božič in Rebek postavila „Slovenca" na laž Klerikalna laž o razkolu in razkrajanju SDS razkrinkana in ubita. V strahu pred ljudsko sodbo 11. sep* tcmbra, ki bo za stranko črnogorskih prinčev katastrofalna, «Slovenec» iz ob* upa samo laže, laže in laže. Tisti blago* slovljeni gospod, ki piše v «Slovcnca» Himalajo laii, daruje vsako jutro sv. mašo Jezusu, in to po smrtnem grehu in pred novim smrtnim grehom brez strahu za božjo kazen, za večno po» gubljenje in pekel. Ves teden že kle* veta ta vzorni duhovnik SDS in si zlasti izmišljuje razkol in trdovratno laže o razpadu SDS. Danes je bil «SIo* venec» in ž njim božji namestnik od dr. Božiča in Rebeka iz Celja postav* ljen na sramotni oder ordinarne laži in klevete. V sramoto svojo in vesolj* ne SLS je lažnjivi volilni manever SLS razkrinkan, njena laž o razkolu v SDS za vsakega pametnega in poštenega človeka ubita. Popravek, ki ga je pri* občil današnji «Slovenec», se glasi ta* kole: Z ozirom na naš članek v številki 195 od srede, dne 31. VIII. 1927 pod gornjim naslovom, smo prejeli sledeči popravek: Ni res, da stranko SDS v Celju zapuščajo najodličnejši pristaši, kakor dr. Božič in znani vodja obrtni* kov Rebek. Ni res, da sva midva odlo* žila mandate v občinskem svetu z mo* tivacijo, da se ne strinjava več s polu tiko SDS. Nasprotno je res, da sva midva odložila le svoje občinske man* date iz povsem zasebnih in osebnih razlogov v polnem sporazumu z orga* nizacijo SDS in njenim pristankom ter da se s politiko SDS slej ko prej strinjava v vsakem oziru. Ravnotako je nasprotno res, da sva oba ostala člana SDS ter sva obdržala vse svoje funkcl* je v SDS in v drugih korporacijah, kjer imava odborniška mesta kot člana SDS ter sva ostala oba tudi člana odbora SDS, in jaz Ivan Rebek, celo podpred* sednik organizacije SDS v Celju, jaz, dr. Božič, pa predsednik njenega go» spodarskega odseka. Celje, dne 31. avgusta 1927. Ivan Rebek. Dr. Božič. K temu popravku dr. Božiča in Iva* na Rebeka je treba dodati samo še to, da je «Slovenec» ta popravek skušal skriti na ta način, da je takoj za njim isto kleveto o razpadanju SDS v drugi obliki in z drugimi besedami ponovil. Za popolno amoralo in pokvarjenost politikujoče duhovščine je to pač naj* dragocenejši dokaz. Stranka črnogor* skih prinčev bo pač poginila v gnoju lastne izprijenosti. Prevarano zaupanje v «slovenske rojake» na vladi. — «To pot smo bili grdo prevarani in hudo razočarani». — Uničujoča sodba uradniškega glasila. Zadnja številka «Našega glasa*, službenega glasila strokovnih organizacij državnih nameščencev v Sloveniji, prinaša v svoji zadnji številki hudo obtožbo proti slovenskim klerikalcem in njihovemu udejstvovanju na vladi. Članek priporočamo v razmišljanje vsem javnim nameščencem, ki se morajo sedaj ob volitvah odloČiti, komu hočejo poveriti svoje glasove. Članek se glasi: «Tudi ne smemo pozabiti, kdo je letos zakrivil novi nekulturni udarec z budžetnim ukazom, da se imajo od 1. aprila t. 1. nastavljati v državno službo le dnevničarji in služitelji in da naj se izmed teh vržejo nazaj med dnev-ničarje vsi, ki nimajo še treh let državne službe. Slovenski državni nameščenci, posebno nižji uslužbenci, smo bili vselej veseli in prešinjeni najboljših nad, kadar so prišli naši poslanci na vlado. Takole se je navadno govorilo med nami o njih: Zdaj imamo tudi Slovenci svoje ministre. Ti pozna, jo naše težnje in potrebe, so nakloni e-ml našemu stanu, nas bodo gotovo dobrohotno podpirali v vladi in nam tam izposlovali marsikaj dobrega in pravičnega ... Take nade in mnenje smo imeli tudi ob vstopu naših poslancev v bivšo vlado. Toda to pot smo bili grdo prevarani in hudo razočarani, ko smo z žalostjo in ogorčenjem zaznali, da so ravno naši slovenski rojaki s svojimi glasovi pripomogli do tega, da se je tako grdo in nekulturno zopet popačila naša službena pragmatika, ki bi morala biti sveta in nedotakl 5va vsaki vladi. Pragmatika bi se morala v primernem času le v celoti predelati in popraviti in le na boljše ter z odobrenjem parlamentarne skupščine! Ta neumestna najnovejša pretvorba službene pragmatike je jako krivična in nekulturna ter škodljiva državni upravi. Najbrž ji ni primere v drugih državah in zato naj bi se odpravila z razveljavi jen jem dotične naredbene točke vsaj v prihodnem finančnem zakonu. Sedaj so začeli prevajati v dnev-ničarje tudi najmlajše in ti si iščejo druge službe. Že v svojem zadnjem Članku sem omenil, kakšne slabe po_ sledice bi to utegnilo imeti. Naš opomin je seveda naletel na gluha ušesa, toda pride morda še Čas, ko ga bo le treba upoštevati.* Komentar je pač nepotreben. Ali se bodo res našli še javni nameščenci, ki bodo še vedno nasedali klerikalnim vabam in se jim zopet dali speljati na led? Državni uradnik, zvaničniik ali služitelj, ki spusti svojo kroglico 11. septembra v klerikalno skrinjico, bo s tem pljunil v lastno skledo. Zanimivosti iz naših kraiev Širokopotezna stanovanjska akcija v Zagrebu. — Tat draguljev prijet. — Trgovec okraden za 23.000 dinarjev. Izmed vseh jugoslovenskih mest se je menda v Zagrebu po vojni največ zidalo. Nastala so cela nova predmestja, s Čemur je stanovanjska beda znatno omiljena, kljub temu pa še primanjkuje cenenih stanovanj za delavske in uradniške sloje, ki ne zmorejo visokih najemnin v novih hišah. Ker je verjetno, da bo s 1. novembrom sedanja stanovanjska zaščita popolnoma ukinjena, je nastalo vprašanje, kam z neštetimi delavskimi družinami, ki bodo izgubile svoja dosedianja stanovanja. Zagrebška mestna občina je že v pretekli dobi zgradila celo delavsko kolonijo in je tudi v letošnjem letu postavila 20 stanovanjskih hišic za svoje nižje uslužbence, vendar pa vse to še ne zadostuje. Zato se je občina obrnila na mini- stra za socijalno politiko s prošnjo, da ji dovoli iz fonda za zgradbo stanovanj, primerno posojilo. Ministrstvo je tej prošnji res ugodilo in te dni je dobila zagrebška občina izplačanih 5 milijonov dinarjev za zgradbo delavskih stanovanj. Tozadevni dogovor med občino in ministrstvom določa, da se morajo iz tega denarja graditi izključno le cene_ na stanovanja. Da se to omogoči, ministrstvo ne bo zahtevalo povračilo tega posojila, marveč se bo dCez dan je bilo dobro, toda noč je bila grozna. Podnevi je 31o vse, kakor se je le moglo želeti. Imela sva dober veter, kakor bi rekli mornarji. Letela sva po 200 km na uro. Vse je izgledalo tako lepo, da sva se enostavno čudila. Ko pa je nastala noč, sva imela priliko ponovnega iznenađenja, toda to pot zelo ne-prijetneoa. Računala sva, da ova do Londona dospela do zore, zgodilo pa se je drugače. Čim je nastala noč, se je tudi pričela najina stiska. Zlasti druga polovica noči je bila strahovita. Nisva potovala lahko oblečena, toda tudi najdebelejse suknje niso pomagale. Dočim je metal veter najino letalo semter-tja, naju je stresal naravnost neznosen mraz. Računala sva, da si bova pogrela želodec s kavo in čajem, ki sva ju imela seboj v termo-steklenican. Kakšno pa je bilo najino razočaranje, ko sva mesto toplega čaja in kave našla v njih samo črn in rmen led, si lahko predstavljate. V resnici sva mnogo pretrpela. Zadremati sploh nisva mogla. Nad oceanom sva letala včasih v višini 3000 m, včasih 300 m, kakor so se menjavali pasovi mraza, skozi katere sva letela. Zato pa sva bila ves čas dnevnega poleta v višini 2000 do 8000 m, tako da nas nobena ladja ni mogla opaziti. Približujoč se Irski, katere obale nisva mogla zagledati, sva se spustila na 200 m, potem pa na 100 m, da bi se mogla orijentirati. Sele v Plvmouthu 6va mogla točno dognati kraj, nad katerim sva se nahajala, za kar se imava zahvaliti dejstvu, da je soln-ce prodrlo za par minut oblake. Drugače 1 bržkone zašla naravnost proti Franciji.c O letalu, s katerim letita znana amerižk letalca Schlee in Brock okoli sveta, je Schlee izjavil: Najino letalo nosi poleg velikega našlo* — Kaj pravi Schlee o letalu, s Brock okrog sveta* v a cPonos Detrodta* se manjšega na kljunu in sicer napravila preizkušnjo za po* let okoli sveta. Nameravala sva najprej leteti prek«. Rusije, vendar pa nisva mogla urediti red* nega prejemanja bencina. Zato sva izbrala to pot preko Balkana in Male Azije. N i najinem letalu so dvojne naprave za vod* stvo in kontrolo, sediva pa drug poleg drugega ter morave izmenema pilotirati oba G. Brock je star pilot, ki je služil že 17 loi pri zračni pošti. Jaz sem mehanik in sem pilotiral prvič v življenju, ko sva odleteU iz Newyorka ter od Monakovega do sem. V zadnjem delu najinega poleta ie Brock pilotiral samo eno uro, ko sva odletela iz Monakovega, in pol ure, predno sva pri* spela v Beograd. To pa zaradi tega, ker sem popolnoma nov pilot. Po načrtu znaša pot obeh ameriških letalcev okoli sveta 35.553 km, ki jih je treba preleteti v 240 urah s srednjo brzino 148 km na uro, pri čemer so vštete tudi postaje in zakašnjenja. Dos'.ei sta Brock in Schlee preletela 7970 km, od tega 3800 km r&d oceanom. V Tokiju nameravata izme* njati motor letala, da bosta popolnoma si* gurna svojega poleta preko Tihega ocena ra Honolulu in v San Francisco ter nazaj preko Zedinjenih držav do Newyorka. Sport Plavalne tekme v Bologni. Včeraj so se pričele v Evropi plavalne tekme za evropsko prvenstvo. Waterpolo tekme so končale tako-le Avstrija-Holan 1-ska 5:3 (3::1), Švedska-Nemčija 7:4 (4:1), Mdažarska - Anglija 7:2 (2:1), Češkoslovaška - Italija 3 1 ;1:1), Francija - Španija 5:0 (2:0), Belgija - Jugoslavija 6:1 (3:1) Danes igrajo sledeči nasprotniki: Avstrija - Francija, Češkoslovaška - švedska in Belgija-Maržaraka. Rezultati plavalnih tekmovanj pa sc> bili nastopni: 1500 m, predtekmovanja I. 1. Arne Bcrg švedska), 22:23.6, 2. Bacipalupo Španija. — Predtekmo vanje II. 1. Parentin (Italija) 22:5. 2. Halassv (Madžarska), 3. Rademacher (Nemčija), 4. Antoš (Češkoslovaška). Pred-tekmovanje III.: 1. Peter (Anglija) 22:41.6. 2. Parys (Belgija) Naš Senjanovič ni startni, očividno ga je oviral tur pod roko. — Službeno iz INP. Prošnja TKD Ate* ne za preložitev prvenstva se ne more vpo* števati, ker mora biti prvenstvo glasom sklepa JHS končano do 2. oktobra. — Ve* rificirata se po tekmi I. SSK Maribor — SK Mura 10 : 7 (4 : 15 in SK Ilirija — ASK Primorje 6 : 0 par forfait. — Radi neizpoL* njevanja rediteljske službe dne 28. avgusta se kaznuje SK Mura z globo Din 100. Opo* zarja se SK Mura, da se bo njeno igrišče diskvalificiralo, ako se bodo izgredi pono* vili. — Vzame se na znanje protest SK Mure. — Verificira se prvenstvena tekma Mura — Atena dne 28. maja 38 : 1 (15 : 1). — Proglaša se glasom poročila izpitne ko* misije saveznim sodnikom g. Keresturv (Murska Sobota). — Prijava prijateljske tekme Ilirija — Elan dne 4. t. m. v Novem mestu se odstopi savezu. — Vzame se na znanje odjava igralk TKD Atene: Šifrer Duša, Šifrer Tatjana, Doberlet Miroslava, Doberlet Ksenija, Doberlet Smiljanka, Godler Kristina, Godler Klara in Godler Albina. — Tajnik. — Postava Ljubljane proti Beogradu. V nedeljo se vrši v Beogradu medmestna tekma Ljubljana — Beograd za pokal J. N. S. Ljubljana postavi sledeč tim: Erman (Pr.) — Siamič (Pr.), Pleš (I.) — Zupančič Lado, Dekleva. Zupančič G. (vsi II.) — Doberlet (L), Uršič, Cebohin, Erman IT. (Pr.), Šiška (l.). Tim torej tvori šest Iliri* jonov in pet Primorjašev. — Koturaški Savez Kralje\'inc S H S. Se* mifinale za državno prvenstvo razpisujeta oba Ljubljanska pododbora za nedeljo dne 4. septembra t. 1. Proga Ljubljana * Celje* Ljubljana km 150. Start ob 11. uri dopoldne na križišču Blei\veisove in Rimske ceste, cilj pri km 1200 na Dunajski cesti (pred gostilno Kačič) približno ob 4. uri popol* dne. Zajedno je razpisano na isti progi in istočasno ^Prvenstvo Slovenije^. Dalje se vozi ta dan semifinale za juniorje, kateri tekmujejo za državno prvenstvo, proga Ljubljana*Krašnia*Ljubljana km 50. — Isto* časno je razpisano «Prvenstvo Slovenije za juniorje« na isti progi in ob istem času. Start za skupine juniorjev ob 2. uri popol* dne na Dunajski cesti pred gostilno Kačič. Prijave sprejemata oba pododbora. Zaklju* ček prijav v petek dne 2. t. m. ob 7. uri zvečer. Dirkači za semifinale so prosti pri* javnine, za prvenstvo Slovenije prijavnina za obe skupini Din 10. Na prijave brez pri* javnine se ne bo oziralo. Po dirki sportska zabava in razglasitev rezultatov ter razde* litev nagrad na vrtu gostilne Kačič. šBetežnica KOLEDAR. Danes; Petek, 2. septembra 1927; kato_ ličani: Jenon; pravoslavni: 20. avgusta, Samuel. Jutri: Sobota, 3. septembra 1927; kato_ ličani: Mansvet; pravoslavni: 21. avgusta, Tadej. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: «Če bi možje vedeli.» DEŽURNE LEKARNE. Da/iea; Ramor. Miklošičeva c; Trn_ koczy, Mestni trg. Jutri; Bohinc. Rimska c- Levstek, Res- ljeva c. ljubezni, kajti v tem pogledu imam bogate izkušnje. Izmed vseh žensk, ki sem jih kdaj poznal in ki so mi slajšale življenje, se spominjam zadnje, najlepše, najslajše, pa tudi najgrenkejše. Ta me je znala zazibati v sen, v katerem se mi je zdela mnogo lepša kot je bila v resnici. V snu sem jo videl okrašeno z vsemi dragulji, kar jih je mogla obesiti moja bujna fantazija na njeno divno telo. Ljubezen žene človeka v obup, ona rodi prikazen z ostrimi kremplji« ki nam razpraska vso dušo... Preveč zgovoren sem, je-li? No, pa me opozorite, kadar se vam bo zdelo preveč. — Veste, seznanil sem se v nekem italijanskem mestecu, kamor sem se šel lečrt od nedavne zaljubljenosti, čudovito bitje, ki me je takoj očaralo. Bila je prava Bizantinka. Za svojo zunanjost je skrbela kakor kaka umetnica, zatikala si je v lase rdeče rože, ki jih je skrbno gojila na vrtu za hišo. Največ bizantinskega je bilo na njenih svežih, nedolžnih ustnicah, ki so se tako čarobno smehljale, da sem mislil, da vidim serafina. Niso mi zbujale skomin po poljubu, ne, moj pogled je obtičal na njih samo v nadi, da se zasmeje in pokaže svoje drobne bele zobe. Toda črne oči so govorile povsem drugače kakor detska usta in angelska zunanjost njenega vitkega telesa. Te oči so se svetile kakor pred napadom, ranile so neusmiljeno in tajile v sebi odpor ali zasmehovanje. Ta ženska me je spravila iz ravnotežja. Dolge mesece sem zahajal k nji. Sprejela me je vedno s sladkimi besedami. Dala mi je poljubiti drobno ročico, govorila je tako, da se mi je kar v glavi vrtelo in od njenih bujnih kodrov se je širil opojni vonj. Včasih mi je nevede krepko stisnila roko. In ob takih prilikah se je navdušeno zasmejala. Videl sem vso nedolžnost njene postave, kajti v takih trenutkih je navadno zatisnila oči kakor da objema vse njeno bitje najslajši sen. Ko sem odhajal, mi je vest vedno očitala, da nisem poljubil njenih čudovito svežih ustnic, da ji z vročim poljubom nisem pregnal iz oči vsega srditega izraza. Po tem sem vso noč v blaznem hrepenenju po nji vzdihoval. Drugi dan sem bil pa zopet pri nji. Našel sem jo na divanu v pozi bizantinske cesarice, v črni svileni obleki, z golim vratom I in dekoltiranimi nedriji. Malomarno mi je podala roko. ki sem o strastno po- . Ijubljal. 1 Ti prizori so se često ponavljali in kaj čuda, da so mi šli vedno bolj na živce. Včasih je izgovarjala z zamolklim glasom tudi sladke besede in mi še bolj razvnemala kri. Cim je pa opazila, da se že komaj premagujem, da lahko vsak čas podležem besu razvnete strasti, je zatisnila oči in se sladko nasmehnila. V strahu pred samim seboj in pred njo sem v naslednjem hi&a pobegnil od nje. Kako je to mogoče? Tako nedolžno bitje in vendar me požene v beg. Nekega dne sem moral odpotovati. Ostati bi moral v nekem kraju več mesecev. Prišel sem se poslovit in plakal sem kakor dete, ko sem ji povedal, da jo moram zapustiti. Pripovedoval sem ji o svojem trpljenju, o divnih sanjah in neizpolnjenih vročih željah. Solznih oči sem ji prvič odkrito povedal, kako neizmerno ljubim njeno vitko telo, njeno izmučeno, a vendar čudovito milo dušo. Prosil sem jo na kolenih, naj me ne pusti od sebe brez nade. naj mi vsaj z besedico obljubi, da bo moja, skratka naj mi vsaj z besedico namigne o ljubezni. In res je odgovorila. Izgovorila je iskrenim sočutjem samo en stavek: — Nu, a zakaj niste prinesli seboj fo nografa? Stev. igg •SCOVENSKI NAROD, dne 3. septembra 1927. StraD Dnevne vesti. Vi LJubljani, dne 2. septembra 1927. Naša skrinjica v zunaj Ljubljane — Zadušnica za ni m unskim kraljem Ferdinandom. Včeraj dopoldne se je vršila na Bledu zadušnica za pokojnim rumuuskim kraljem Ferdinandom. Parastosu sta prisostvovala kralj in kraljica, knez Pavle in kneginja Olga, dvorni minister Jankovlč, češkoslovaški poslanik šeba, rumunski poslanik Ernandi ter nemški poslanik Olshau-sen. Po svečanosti sta se kralj in knez Pavle odpeljala z avtomobilom proti Kranju ter sta se ob 1. popoldne vrnila v gradič Suvobor. — Masarvkova čestitka Juraju Bianki-niju. Prezident Masarvk je poslal donu Biankiniju povodom njegove 801etnicc sledečo brzojavko: »Kolega Biankini, želim Vam še mnogo let zdravja v Vašem plodo-nosnem delu za narod. Srčne pozdrave! T. G. Masarvk. — Naši tehniki v Plzni. Prihodnji teden pcseti Plzen skupina slušateljev elektrotehničnega instituta pri ljubljanski univerzi. Izletniki si ogledajo plzenske elektrotehnične tovarne. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan zasebni zdravnik dr. Janko Pihlar v Velo-vlaku, srez Ptuj. — Iz državne službe. Upokojen je računski svetnik pri računovodstvu ministrstva financ v Ljubljani Dragotin Lunder. — Osebne vesti s pošte. Premeščeni(e) so: pb. ur. II-:4 Slava Rodič iz Celja v Maribor na glavno pošto, Marija Kralj iz Celja v Rogaško Slatino, Karla Videmšek z Ljubljane 2 v Toplice pri Novem mestu, Elizabeta Hrovat iz Toplic pri Novem mestu na ljubljansko kolodv. pošto, Marija Ažman iz Kranja v Železnike; pb. ur. II-5 Marica Kališnik z Maribora 1 v Rogaško Slatino; telef. III-3 Milena Perše iz Kamnika v Gornjo Radgono; prip. III-4 A. Ljubic iz Ptuja v Hrastnik in Kristina Mirtič iz Metlike na Vinico pri Črnomlju; zvan. 3. skup. F. Rudolf iz Celja na Ljubljano 1 in J. Ažbe z ravnateljstva v Brežici; sluz. 1. skup. J. Berložnik od ter. t. t. teh. sekcije (ljubljanske) v Kranj. Postavijeni(e) so: za poštnega upravnika v Rogaški Slatini 11:3 Ignac Pečar, za pogodb, poštarja ozir. po-štarico sta imenovana Kalist Kosmač v StražiŠču, Francka Šumej pa v Slivnici pri Celju. — Pb. ur. II-5 St. Pristovšek na ravnateljstvu se je poročil s Slavko Sax. — Umrl je zvan. 1. skup. Valentin Turin v Trbovljah. — Tujski promet v Splitu. Kljub italijanski propagandi proti našim morskim letoviščem tujski promet po vsej Dalmaciji stalno narašča. Meseca avgusta je posetilo samo Split 3692 tujcev, od tega 2356 Jugo-slovenov. Najštevilnejše so zastopani med inozemcj Avstrijci in Nemci ter Čehoslo-vaki. — Razpisane pogodbene pošte. V področju ljubljanske poštne direkcije so razpisane sledeče pogodbene pošte: Sv. Barbara pri Mariboru, Teharje in Zdole. Prošnje je vložiti pri direkciji v Ljubljani najkasneje do 15. septembra. — Oddaja lovov v zakup. Lovi občin Boračevc, Brastja-Miste, Kapele, Murskega vrha-Zasadov. Očeslavcev, Radincev, Rih-tarovcev in Šratovcev se bodo oddajali v zakup 13. t. m. v občinski pisarni v Kapeli. Lovi občin Bučečovcev, Godemercev, Ilja-Ševcev, Male Nedelje, Moravcev, Radi-slavcev, Stare ceste. Stare nove vasi in Vučje vasi pa 17. t. m. pri srezkem poglavarju v Ljutomeru. — Nov gerent okrajnega zastopa ma-renberškega. Dosedanji gerent okrajnega zastopa marenberškega v Vuhredu ing. Fr. Pahernik je na lastno prošnjo razrešen ge-renrskih dolžnosti. Za novega gerenta, ki mu je dodeljen tudi nov gerentski sosvet, je imenovan posestnik in župan v Janžev-skem vrhu Luka Držečnik. — Nalezljive in živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. Od 8. do 14. avgusta je bilo v mariborski oblasti 51 slučajev ti-fuznih bolezni, 73 škrlatinke, 6 davice, 1 ošpic, 7 dušljivega kašlja, 3 šena, 3 krčevite odrevenelosti in 3 vraničnega prisada; 29. avgusta je bilo 58 slučajev svinjske kuge, 3 svinjske rdečice. 3 šuštavca, 1 mehurča-stega izpuščaja konj. 3 mehurčastega izpuščaja goved, 3 stekline, 6 čebelne gnilobe in 1 perutninarske kolere. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Celju proglaša za mrtvega Franca Pušnika iz Brezovice pri Črešnjicah, ki je odšel začetkom svetovne vojne k vojakom, pa se ni vrnil. — Revija slovenskih narodnih noš se vrši dne 18. septembra na velesejmu pri.i-kom Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni«. Udeležba bo zelo velika, zastopane bodo vse slovenske narodne noše. Vsa pripravljalna dela so v polnem teku pod vodstvom pokroviteljice, častne dvorne dame gospe Pranje Tavčarjeve. Prireditev zani- ma seveda slovensko občinstvo, pa tudi iz južnih krajev naše države se že javljajo posetnlki. Z legitimacijami Pokrajinske razstave je dovoljena polovična voznina na vseh osebnih in brzovlakih. — Poljedelce opozarjamo na veliko razstavo kmetijskih strojev, ki se vrši ▼ okvirju Kmetijske lazstave od 17. do 26. septembra t. I. v Ljubljani. Razstavljeni oodo vsakovrstni stroji In orodje za kmetijstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, čebelarstvo, kletarstvo mlekarstvo in sirarstvo. Razstavljenih bo na stotine strojev v velikem paviljonu ki meri 600 kv. m prostora. Bo to največja, do sedaj prirejena razstava kmetijskih strojev. Poleg tega se vrši v okviru kmetijske razstave še sadjarska In zelenjadna razstava, mlekarska, sirarska, čebelarska in vinska razstava. Dne 25. septembra to ie v nedeljo pa se poleg vsega tega vrši še velika razstava plemenskih konj, zvezana z dirko. Legitimacija stane 30 Din in dovoljuje polovično vožnjo na vseh osebnih in brzovlakih. Legitimacije se lahko naroče pri velesejmskem uradu v LJubljani, prodajajo jih pa tudi kmetijske organizacije in denarni zavodi. — Razstava plemenskih konj se vrši dne 25. septembra t. 1. v Ljubljani na Kmetijski razstavi na velesejmu. Razstavljeni konji se bodo delili v sledeče skupine: 1. Štiri- in petletne toplokrvne kobile, 2. tri-In štiriletne mrzlokrvne kobile, 3. žrebetne kobile, 4. eno- in dveletne žrebice, 5. žreb-čki 6. žrebci, 7. gospodarski konji. Prijave sprejema upraviteljstvo drž. žrebčarne na Selu in velesejmski urad. Za odlikovane konje se dobe denarne nagrade, zlate, srebrne in bronaste kolajne ter diplome. — Državna Trgovska akademija v Mariboru. Šolsko leto 1927 — 1928. Po-navijalni izpiti se prično v sredo dne 7. septembra t. I. točno ob 8. uri. Zadnje vpisovanje v I. in II. razred se vrši še končno dne 8. septembra od 10. do 12. ure v prostorih drž. trgov, akademije na Zrinj-skega trgu št. 1, I. nad. Sprejemni izpiti se prično 9. septembra ob 8. uri. Natančne podatke o taksah za sprejemni izpit zvedo prizadeti pri ravnateljstvu. Končen sprejem dijakov in dijakinj v I. razred bo objavljen dne 11. septembra na oglasnj deski ravnateljstva. Pričetek pouka dne 12. septembra točno ob 8. uri. Vse podrobnosti — Slikar Ferdo Kovačevič umrl. Včeraj je umrl v Zagrebu eden največjih hrvatskih pokrajinskih slikarjev Ferdo Kovačevič, čegar mnoge slike se nahajajo tudi v Strossmaverjevi galeriji slik. Rojen je bil 8. aprila 1. 1870. Svoje početne študije je pričel na zagrebški šoli, potem pa je ab-solviral umetno-obrtno šolo na Dunaju. Ko se je vrnil v Zagreb, je vztrajno delal na izpopolnitvi slikarske šole v Zagrebu v družbi z umetnikoma čikošem, Valdecem in drugimi, ki so osnovali visoko šolo za umetnost in umetni obrt. Pozneje se je ta šola preosnovala v umetniško akademijo. — Avijatika Petrovič in Pajovič bosta prepeljana v Zagreb. Zrakoplovno poveli-ništvo v Novem Sadu je poslalo v Inomost posebnega delegata, ki ima ukreniti vse potrebno, da se ponesrečena avijatika Petrovič in Pajevič prepeljeta v domovino. Pričakujejo, da bodo truplo podpolkovnika Petroviča in ranjenega poročnika Pajeviča pripeljali v pondeljek ali v torek v Zagreb. — Za žensko volilno pravico. Orsaui-zaci.ia »Ženski pokret« v Sarajevu sklicuje za 9. oktober pred sestankom Narodne skupščine veliko zborovanje za žensko volilno pravico. Prijavljenih je tudi večje število moških govornikov, kj simpatizirajo z ženskim pokretom. — Zmanjšanje dohodkov tobačnih trafikantov. »Politika« poroča: Uprava državnih monojanlov je te dni sklenila, da se tobačnim trafikantom, ki so večinoma invalidi, zniža prodajalni odstotek od 6 na 4 odstotke. Tako se je torej, tudi uprava monopolov, katere dohodki so od Ista do leta večji, odločila za štedenje. Štedenje je seveda pričela izvajati od spodaj pri bednih invalidih, ker bržkone gospoda v upravi monopolov noče sebi znižati mastnih nagrad, ki jih dobiva kot honorar za svoje »naporno« delo. — Radiotelefonski promet. Minister za pošto in brzojav je podpisal pogodbo o mednarodnem radiotelefonskem prometu med Madžarsko, Češkoslovaško, Rumunijo in našo državo. — Telefonski promet z Bolgarsko. Med našo državo in Bolgarsko so se pnče-a pogajanja za vzpostavitev normalnega telefonskega prometa med Sofijo in Beogradom. Čim bo vzpostavljena prva direktna telefonska proga, se bo uvedel tudi telefonski promet z notranjostjo Bolgarske. — Kontrola izdelovanja vžigalic. Finančni minister je podpisal pravilnik o kontroli izdelovanja vžigalic v privatnih tovarnah. Po tem pravilniku bodo to kontrolo vršili organi uprave državnih monopolov. — Obdavčenje uslužbencev Zavoda za zavarovanje delavcev. Generalna direkcija davkov je izdala naredbo, po kateri se imajo uslužbencem zavoda za zavarovanje delavcev in delavskih zbornic prcdp'so-vati davki na isti način kakor uslužbencem, ki so zaposleni pri samoupravnih ustanovah. — Deset let ječe zaradi uboja tašče. V Osjeku Je bil v sredo obsojen na deset let ječe seljak Stjepan Biro iz Stare Gradiške, ker je v prepiru zaradi zem'je ubil svojo taščo. Darmte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju! Iz Ljubljane Naša skrinjica v Ljubljani —lj Rojstni dan Ni. Visočanstva prestolonaslednika Petra dne 6. septembra t.l. se proslavi v vsej državi na svečan način. V ta namen se vrši tega dne ob 10. v tuk. stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikalna maša, po kateri se bodo opravile svečane molitve za Nj. Vel. kralja, Ni. Vel. kraljico, Nj. Vis. prestolonaslednika in ves kraljevski dom. V tukajšnji pravoslavni kapeli je isti dan slovesno blagodarenje ob 9. uri. Ker se vrše v evangeljski cerkvi večja popravila in radi odsotnosti g. župnika v tej cerkvi ne bo cerkvene slovesnosti. —ij Kopalna sezona. Včeraj, na dan 1. septembra je vladalo izredno toplo vreme. Termometer je kazal opoldne 28 st. C in zato je razumljivo, da se je pojavilo v kopališču na Ljubljanici nad 200 kopalcev. Voda je imela 19 stopinj, ni bila baš gorka, toda prijetno osvežujoča. Na solncu pa je bilo zelo prijetno in je žgalo kakor v juliju ali začetkom avgusta. Če bo vreme še lepo, potem bo tudi kopalna sezona kljub poznemu času še vedno živahna. —Ij Po volitvah . . • Kakor smo že poročali, se je nrudil minule dni v Ljubljani tudi poštni minister g. Kočič. Ogledal si je poslovanje po raznih oddelkih tukajšnje poštne direkcije. To priliko je porabil predsednik organizacije poštnih uslužbencev in prosil g. ministra za podporo pri upravičenih zahtevah uslužbencev, zlasti pa glede boljšega napredovana. G. minister je bil na vso moč ljubezniv in je obljubil, da bo storil vse, kar se da, da ustrež željam nameščencev — po volitvah! Bomo videli. — Poštar. —I j Pozor na strupene gobe! V izložbi Inseratnega oddelka »Jutra« (Prešernova ulica) je razstavljena najhujša strupenjača med gobami: strupeni kukma k (šampijon) ali krompir j evka. ki je te dni povzročila dvojno smrt v Rožni dolini. — Zraven te gobe sta sliki užitnih kukrnakov, ki jih je nesrečna rodbina zamenjala. Zamenjava je skoraj nemogoča. —Ij Sokol I. vabi svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži javnega nastopa bratskega društva Sokol II. v nedeljo dne 4. t, m. na Prulah. Vabimo tudi vse brate, ki imajo kroj, da se udeleže nastopa in povorke v kroju. Zbirališče za povorko je na dvorišču realke, odkoder je odhod ob 15. uri z našo godbo na čelu. Bratje, sestre, pridite, da povečamo z obilno udeležbo slovesnost bratskega društva, ki je enako nam potrebno vsestranske moralne in gmotne pomoči! Zdravo! Odbor! —Ij V nedeljo 4. septembra vsi na javno telovadbo Sokola II na Prule. Zbirališče ob 15. na realki. Po telovadbi zabava s plesom. 656-n —lj Ljubljanski Sokol opozarja svoje članstvo na javno telovadbo bratskega Sokola II., ki se vrši v nedeljo 4. t. m. Zbirališče članstva v kroju ob 15. uri na dvorišču realke. Zdravo! Odbor. 659-n —lj Oblastno priznana pevska šola prof. dr. Pavel Kozina. Začetek pouka v solopetju 1. septemb. Novi učenci se sprejemajo vsak dan od 1. do 3. popoldne v Beethovnovi ulici 9, I. n. Preizkušnja glasu in ukovina po dogovoru. —lj Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 22. do 31. avgusta beleži to-Ie statistiko: umrlo je 17 oseb, 10 moških in 7 žensk. Smrtni vzroki > jetika na sopilih 2, rak 2, bolezen na srcu 2, starost 1, smrt vsled nezgode 2, druge bolezni 8. Med tem časom se je rodilo 48 otrok, 25 dečkov in 23 deklic (mrtvorojena l). Naznanjene na-ezljive bolezni: griža 2, škrlatinka 1 in da-vica 1 slučaj. —lj Strokovna zveza dentistov za Slovenijo. Na podlagi od velikega župana odobrenih pravil se je vršil v sredo dne 31. pr. m. ustanovni občni zbor »Strokovne zveze dentistov za Slovenijo«. Po volitvi odbora se je sklepalo o važnih stanovskih vprašanjih. —Ij Merkurjev izlet na Grosuplje z ogledom podzemske jame je v nedeljo dne 4. septembra. Odhod ob 6.25 zjutraj z glavnega kolodvora. Prijave društveni pisarni Gradišče 17, I. n. (telefon 3652). 658-n —lj Občni zbor Pomočniškega zbora Gremija trgovcev v Ljubljani je danes, dne 2. septembra ob pol 8. uri zvečer v mali dvoran? Trgovske zbornice. 657-n —lj Kopališče Tabor odprto za javnost vsako sredo in soboto od S. do 19. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure. Vhod nasproti vojašnice. 99-L —lj Pevovodje in predsedniki oziroma zastopniki v Ljubljanski 2upj Jugoslov. Pevske Zveze včlanjenih pevskih zborov imajo v nedeljo dne 4. septembra t. 1. ob desetih zjutraj v pevski dvorani Glasbene Matice v Ljubljani sestanek, katerega naj se zanesljivo udeleže vsa društva. Ravno tam se vrši ob devetih zjutraj istega dne seja župnesa arfištlčnegajodseka. Odbor. —lj Junak. Krojaški "pomočnik Josip L., stanujoč na Grajski planoti, je med prepirom tako močno udaril delavčevo ženo Ur- I Avtomobilska nesreča pri Krškem Pri Krškem se je pripetila dne 29. avgusta težka avtomobilska nesreča« — Kaj pripoveduje težko ranjeni zagrebški odvetnik dr. Stožir. Zadnje dni so bile razširjene vesti, da^ se je pri Krškem na Dolenjskem težko ponesrečil zagrebški odvetnik dr. Ivo Stožir. Težko ranjeni odvetnik je opisal nesrečo sotrudniku »Novosti«, ki ga je obiskal v sanatoriju. V pondeljek 29. avg. se je odvetnik odpeljal z avtomobilom iz Zagreba v Rimske Toplice. Z njim sta se peljali tudi dve dami iz Rimskih Toplic. V avtomobilu je dr. Stožir sedel desno od šoferja, obe dami pa zadaj. Predno so odpotovali, je odvetnik ukazal šoferju, da ne sme voziti z večjo brzino kakor 40 — 50 km na uro. S to brzino so se tudi odpeljali. Med vožnjo n nihče opazil, s kakšno brzino šofer vozi. Ko so privozili do 3. km od Krškega proti Brežicam, so naleteli na velik ovinek, kjer je cesta na obeh straneh zaraščena z grmovjem tako, da niso mogli videti, kakšno pot imajo pred seboj. Šofer tudi ni poznal poti. Avto se je za ovinkom zaletel v kopico kamenja. Čeprav je šofer zmanjšal brzino, se je av_ to trikrat zavrtel okoli prednjih koles s tako silo. da je na enem kolesu počila pnevmatika. Avto se je končno še prevrnil na desno stran in vrgel vse potnike daleč v stran. Vsi, razen šoferja, kateremu se ni nič zgodilo, so bHi tako poškodovani, da so obležali ob cesti. Odvetnik se ni mogel niti ganiti, a zavesti vendar ni izgubil. Slučajno je privozil mimo potniški avto iz Rimskih Toplic v Krško, Potniki so v Kršktem obvestili zdravnika o nesreči. Na kraj nesreče je res v kratkem dospel zdravnik iz Krškega. Ko je videl, da je dr. Stožir težko poškodovan, mu je svetoval, naj se čim preje odpelje v Zagreb na operacijo. Obe dami sta dobili samo zunanje poškodbe. Odpeljali sta se z drugim avtom v Rimske Toplice in sta ostali v domači oskrbi. Odvetnika so prenesli na nosilnici na kolodvor v Krškem. Od. tod so obvestili o nesreči zagrebškega zdravnikta. dr. Gottlieba. ki je prispel z rešilnim avtom po odvetnika v Krško in ga prepeljal v neki zagrebški sanatorij. Pri padcu si je dr. Stožir poškodoval celo desno stran in si zlomil desno roko. Kost zlomljene desne roke mu je še predrla trebuh in mu razparala mehur. Dr. Ivo Stožir je operacijo srečno prestal in bo v nekaj mesecih zdrav. Šofer se je z avtom, kateri se je le malo poškodoval, vrnil še istega dne v Zagreb. Čeprav je odvetnik izjavil, da nesreče ni nihče zakrivil in se je slučajno dogodila, so šoferja aretirali hi se bo moral zagovarjati pred sodiščem. šo Humar, da se je zgrudila na tla. Kasneje je junak pred njim bežečo žensko še preganjal in Jo skušal pretepsti. L. bo za svoje junaštvo nagrajen na policiji. Izpred sodišča Iz Maribora —m Klerikalni klevetnik! zopet obse jeni. Božji mlini melje jo počasi . . . pravi star pregovor. Nedavno je bil pri okraj lem sodišču v Sv. Lenartu obsojen poslanec 2c-bot na teden dni zapora, včeraj pa se je moral zagovarjati pred mariborskim sodiščem radi obrekovanja poslanec Pušenjak Oba sta se skušala skriti za poslansko imuniteto, kar pa je sodišče zavrnilo. Tudi Pušenjak je bil radi obrekovanja posestnika A. Koprive v Arji vasi pri Celju obso jen na 14 dni zapora, 2000 Din globe in 2000 Din odškodnine oklevetanemu, v slučaju neiztirljivosti na nadaljnih 20 dni zapora. Razen tega pa mora sodbo objaviti »Slovenski Gospodar« na prvi strani. —m Kolo jahačev v Mariboru. V sredo zvečer se je vršil ob lepi udeležbi ustanovni občni zbor Kola jahačev v Mariboru. Zborovanja se je udeležilo zlasti mnogo oficirjev, pa tudi zastopnikov vseh dru-jnh stanov. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. polkovnik Lukovič, v odboru pa so reprezentanti mariborske družbe. Kolo otvori 1. novembra jahalno šolo in poziva vse prijatelje viteškega sporta, da se pravočasno prijavijo. Letna članarina znaša 60 Din, za leto 1927 pa 20 Din. Jahalni sport postaja tudi pri nas popularen in ni dvoma, da bo Kolo jahačev tudi v Mariboru lepo napredovalo. —m Trgovine s šolskimi potrebščinami bodo v nedeljo odprte. Trgovski gremij v Mariboru objavlja, da bodo trgovine s šolskimi potrebščinami glede na velik :;aval ob pričetku šolskega leta prihodnjo nedeljo dopoldne odprte. —m Tako pa n| prav! Podjeten Bosanec je pripeljal te dni na mariborski irz 7C0 kg dobrih bosanskih sliv in jih prodaja] po izredno nizki ceni 3 Din kg. To pa domačim prodajalkam, branjevkam na trgu ni bilo po godu, ker je bila konkurenca pre-občutna. Ne vemo, po kaki poti so doseg c, da so Bosancu prepovedali prodajo na drobno. Nato je Bosanec prodajal svoje ola-go na veliko, a pokupile so ga večinoan branjevke, ki bodo sedaj te slive prodajah seveda mnogo dražje. —m Odbor voinih oškodovancev v Mariboru vabi vse vojne oškodovance (prečane) na sestanek, ki se vrši dne 7. septembra 1927 ob 8. uri zvečer v Narodnem domu v Mariboru. Dnevni red: 1. Od-borovo poročilo dosedanjega dela, 2. volitev odbornikov in 3. slučajnosti. Iz Celja —c Mesečni živinski sejem se vrši v Celju v pondeljek dne 5. septembra. —c S pričerkom šolskega leta je oživelo življenje tudi v našem mestu. Prišlo je v mesto zopet dijaštvo, okrepčano In sveže za nadaljnje bistrenje uma. Tudi ljudske in meščanske šole so se zopet napolnile šolske mladine. Prve šolske dni so se vršila vpisovanja in izpiti ter šolske maše, v pondeljek pa se bo povsod pričel reden pouk. —c Preselitev obrti. Narodni obrtnik kleparski mojster g. Franjo Dolžan je svojo kleparsko obrt preselil s Kralja Petra ceste Za kresijo v lastno hišo, kjer je bila prej zaloga pivovarne G6tz. —c Veselica Olepševalnega društva, ki se vrši v nedeljo 4. t. m. v mestnem vrtu, obeta biti zelo prijetna. Vrše se obširne priprave. Zabave bo dovolj. —c Osrednje društvo nižjih poštnih in brzoj, uslužbencev, krajevna skupina Celje, priredi dne 4. septembra t. I. ob 3. uri popoldne na Dečkovem trgu pred Narodnim domom veliko javnon tombolo z mnogo-brojnimi krasnimi dobitki, kateri so že v izložbi trgovine Josek. Glavni trg. Tom-bolske karte po 3 Din se dobijo pri vseh pismonoših in v raznih trafikah. 647-n —c Volllnf shod. Združena slovenska gospodarska lista ima v torek 6. t. m. zvečer v mali dvorani Celjskega doma volilni shod. V POSTELJI JE PREKORAČIL POSTAVO. Uradnik Miha je poštenjak od pete do glave. Niti sanjalo se mu nikoli ni, da bo imel opraviti še s postavo. Zadnjič, julija meseca, je imel Miha poseben praznik, bil jo namreč na neki ženitbi, kjer so pili in peli pozno v noč. Ko se je proti jutru vrnil domov, si je prižgal svalčico in zadovoljno legel v posteljo. Miha je zasanjal: Bil je na čudni sva* tovsčini, vsi svatje so kadili dišeče smotke, a tudi družice, nevesta sama je pa držala v roki šopek iz samih kadečih se viržink, katerih dim je Miho kar dušil, saj je baš njemu pod nos silila šopek in ga prosila, naj ga poduha. — Vrag naj te vzame s tem tvojim šop* kom, je kriknil Miha in skočil preplašen k\išku. Predramil se je in preplašen videl, da gori slamnica in se vnema odeja. — Zato sem pa sanjal tako neumno, je zavpil Miha in jel gasiti ter klicati na pomoč. Prihiteli so sosedje, ki so alarmirali po* /urno brambo in sami pogasili ogenj. Ko je pribrenčal gasilski avtomobil, je bilo že pogašeno, samo ubogi Miha je bil brez po* stelje. Zgorela je rjuha, žimnica in odeja. Prižgal si je svalčico in jo mahnil v tivolski gozd, kjer se je počasi umiril. — Ali ste zakrivili nesrečo, ga je vpra* šal sodnik. — Priznal bi bil. če bi vedel, a ne vem, najbrž je res cigareta kriva, prižgal sem jo in zaspal. Zlomek je moral pasti na slam« nico in jo upepeliti, je dejal Miha. — Kaznovati vas moram, je pripomnil sodnik. — To je pa vrag. Se nikoli nisem bil kaznovan in vedno živim kakor treba, zdaj pa ta smola. Človek res ne ve, da se še v postelji lahko pregreši in prestopi paragraf, pred njim res ni nikjer varen.» — 100 Din glohe boste plačali, da boste drugič opustili slabo navado in se odpove* dali v postelji sladki travici! SMREKE JE SEKAL. Za šmarno goro domuje kmet, ki sina kaj trdo drži. Oče Miklavž vedno pravi: «Staremu luč, mlademu ključ.» A ker mladi Cene ve, da korenina Miklavž še ne bo zle* pa prijel za luč, si sam pomaga kakor more in zna. Letos spomladi je poklical soseda po» sestnika Slaka in ga prosil, naj mu pomaga sekati smreke in hoje v očetovi hosti. Slak ni vedel, da fantu oče ni dovolil sekati lesa, in mu je res pomagal. Pa je prišel baš tedaj v hosto oče Mi* klavž in zaorali so kar med drevjem. Starec je bil zelo hud, sina je oštel, da joj, a so* sedu je zažugal, naj se le pripravi. Pa je Miklavž soseda naznanil, češ, da je njego* vemu sinu pomagal, da so bile tri smreke in hoje vredne 460 Din in da je moral sosed vedeti, da jih sin namerava očetu ukrasti. Scsed Slak je priromal preplašen pred sod' nika. — Zakaj ste pomagali mlademu grešni* ku? — Nisem vedel, da les ni njegov, sam mi je dejal, da mu je oče zadnjič, ko je bil dobro volje, dovolil posekati nekaj drevja, da ga proda in si nabavi obleko in čevlje. — Ali je res tako, Cene? — Seveda je. Sosed je nedolžen, meni ie pa oče odpustil, je dejal mladi Miklav* že v. In tako je odšel Slak oproščen domov. DOBRODUŠNA BINCA. Binca je preveč usmiljena, v svojo ha j* tico na kraju mesta sprejema rada mlade deklice, ki nimajo službe, a z deklicami tu* di njih fante, češ, naj se imajo radi, da ne bo prehitro sveta konec! Policija je pa spet drugega mnenja, saj pozna paragraf, ki je velik sovražnik zvod* ništva. Ker Binca nič ne dela. a ima ponoči vedno obiske zaljubljenih parov, je postala policija pozorna, zlasti še ker so hodi J i fantje vedno ponoči na okence trkat in kli* cat Binco, da jim je odprla in sprejela pod streho zaljubljeni parček. Binea ima tudi malega, ljubkega otročička, ki ga pa menda nima preveč rada, saj slabo pazi nanj; ne* kega dne ga je namreč našla soseda pokn* tega z blazino, orroče je bilo že skoro za* dušeno in je le nočasi spet jelo dihati. Za te grehe bo sedele Binca tri tedne v raporti. Da pa ne bo Binci predolgočasno, j« je sodnik preskrbcl družbo. Njena tova* rišica in sostanovalka Minca se je pred me* sečem na cesti pred hišo prav nedostojno vedla in govorila tako kosmate, da so se delavci, ki so Šli mimo, zgražali. Minco so seveda poslušali otroci in se ji smejali. — Zdai bo pa tudi Minca teden dni jedla rioet iSCOVENSKI NAR OD» dne 3. septembra 1927. Stev. 19Q Mito Meni na Hm K$e je general Zagorski? — Kje so njegovi spomini? — Senzacionalna izjava plsadelja Nowaczynskega. Poljski poiitični in narodni krogi so zadnje čase skrajno razburjeni in ogorčeni. Gre za zagonetno afero generala Zagorskega, političnega nasprotnika vsemogočnega maršala Pilsudskega, proti kateremu je vodil Zagorski lani v maju vojaške oddelke in je bil zato po prevratu zaprt v Vilni. General Zagorski je začetkom avgusta v Varšavi nenadoma izginil in se danes nihče točno ne ve. kaj se je z njim zgodilo. Prvotno so mislili, da je pobegnil iz strahu pred Pilsudskim, ki ga je hotel osebno zasli-sati, pozneje so se pa širile vesti, da so generala šiloma nekam odpeljali. Policija in vlada sta obvestili javnost o tej aferi šele šest dni pozneje. Zagorski je hotel objaviti svoje spomine iz svetovne vojne in to je dalo baje nekim tajnim silam povod, da so ga odstranile. Kakor smo že poročali, jo bil general Zagorski med vojno član avstroogrske vohunske centrale in ima baje mnogo kompromitujočih dokumentov iz tistih časov. Ti dokumenti predstavljajo težko obtožbo nekaterih poljskih magnatov in bi zelo omajali stališče maršala Pilsudskega. Zato je bilo treba Zagorskega z njegovimi dokumenti vred odstraniti. V teh mejah javnega mnenja je obtičala zdaj afera generala Zagorskega. Poleg tega krožijo v javnosti vesti, da je dala vlada Zagorskega internirati v varšavski trdnjavi »Fort legij«, ki tvori del utrjenega varšavskega predmestja. V ospredju stoji zdaj vprašanje dokumentov in generalovih spominov. O tej kočljivi zadevi poročajo poljski opozici-jonalni listi nastopno: Ko so generala Zagorskega odpeljali z avtomobilom skrivaj iz Vilne, je vzel seboj tudi kovčeg z rokopisi svojih spominov, ki jih je pisal v ječi. Na varšavskem kolodvoru so generalu kovčeg odvzeli in ga pustili na kolodvoru. Drugi dan je prišel po kovčeg neki neznanec, ki je po tem brez sledu izginil. Tudi tu je imela baje vlada svoje prste vmes. Poljska javnost je s tem trdno prepričana, kajti vlada in policija sta nastopali pri iskanju generala Zagorskega tako sumljivo, da je dobila javnost vtis, da igrata komedijo. Da bo nervoznost gotovih krogov glede kompromitujočih dokumentov bolj razumljiva, moramo omeniti, da je bil med svetovno vojno poveljnik poljskih legij sedanji maršal Pilsudski. Na to dobo se pa nanašajo spomini generala Zagorskega, ki je imel v rokah vse niti takratnih tajnih dogodkov. Njegovi spomini bi baje povzročili na Poljskem in v inozemstvu velik političen škandal, kajti mnogi politiki in državniki nasledstvenih držav, zlasti Poljske, bi bili kompromitirani, ker so igrali med vojno zelo Čudno vlogo. Del kompromitujočih spominov je bil že leta 1918 na višji ukaz uničen v Varšavi. To so bili baje avstro-ogrski dokumenti. Dokumente, tičoče se Nemčije, je pa odnesel nemški vojaški pooblaščenec grof Lerchenfeld v Berlin, kjer so zdaj dobro spravljeni. Zelo važen del tega tajnega arhiva je pa bil v rokah generala Zagorskega. To je dejstvo, o katerem poljska javnost niti najmanj ne dvomi. Afera generala Zagorskega je stopila te dni v kritično fazo. Poljska vlada je bila namreč prepričana, da je z odstranitvijo Zagorskega in njegovih dokumentov škandal »Spominov« definitivno pokopan. Naenkrat je pa nastopjl poljski pisatelj Adolf N6waczynski z odprtim pismom, v katerem obvešča javnost, da so spomini generala Zagorskega v prepisu na varnem, najbrž nekje v inozemstvu, in da je obenem z njimi spravljen tudi znaten del kompromitujočih dokumentov. Nowaczynski trdi, da bodo »Spornim« v kratkem objavljeni in takoj prevedeni na vse svetovne jezike. Ta vest je vzbudila v poljski javnosti veliko senzacijo, v vladnih krogih pa konsterniranost. Obeta se torej velik političen škandal, ki bo dvignil tudi v inozemstvu mnogo prahu in kompromitiral marsikaterega mogotca. SSfe Zvestoba do smrti O ginljivem primeru zvestega službovanja do smrti poročajo angleški listi. V mali železniški čuvajnici v Zapadni Angliji je bil uslužben čuvaj John Bla-ke. Mož je bil že precej prileten, toda redno in vestno je opravljal svoj posel. Te dni pa je vse vlake, vozeče na progah mimo čuvajnice ustavil signal na »nevarnost«. Istočasno, v različnih smereh vozeči vlaki so se ustavili, ko pa so železniški uslužbenci odhiteli k čuvajnici, da ugotove vzrok signala, so našli Blaka mrtvega. Čuvaja je zadela kap, imel pa je še toliko moči, da je potegnil za signal in tako preprečil težko železniško nesrečo. Odmevi dunajskega puča Epilog krvavega in ponesrečenega komunističnega puča na Dunaju se bo odigral te dni pred sodiščem, kjer se bo zagovarjalo več sumljivih clemen* tov. ki so nahujskali delavstvo, da je prišlo do izgredov. V dunajski javno« sti vlada za ta proces veliko zanima* nje. Glede obtoženih hujskačev in krivde na izgredih se je razvila ostra polemika. Dočim socijalistični tisk po* vdarja, da je bilo toliko krvoprelitja pri količkaj obzirnejšem postopanju policije nepotrebno, naglasa policijska direkcija, da je bilo mogoče upor udu* siti samo z energičnim nastopom poli* c:je. Sprva bo sodišče obravnavalo le lažje slučaje, težji delikti pa so prihra* njeni za konec septembra in za okto* ber. Med prvimi, ki sc radi nasilja in izgredov zagovarjajo, je 15 letni po* možni delavec Moses Morsel. Obtož* niča ga dolži, da je 15. julija popoldne, t. j. na dan krvavih dogodkov na Rin* gu v družbi razgrajačev ustavil avto* mobil. v katerem se je vozil odvetnik dr. Siegfried Knapitsch in zakričal r.anj: «Takoj izstopi, voz jc zaplenjen. Dr. Knapitschu ni preostajalo drugega kot slediti ukazu. Morsel je komodno Bedel v avtomobil, drugi demonstranti pa so stopili ali sedli na stopnice. Med* tem se je približal avtomobil s polici* jo, nakar so se demonstranti razpršili, Morsela pa je odvetnik prijel in izročil policiji. Obtoženec se zagovarja, da ni* kakor ni grozil dr. Knapitschu in da je zgolj slučajno zašel med demonstran* te. Odvetnik pa ga nasprotno slika kot enega glavnih puntarjev. Morselu gro* zi večletna ječa. Drugi obtoženec je 601etni izdelo* valeč balončkov Georg Knoll. Ta je med demonstracijami hujskal množico, dvigal pesti in se neprestano drl: «Ba* rabe, tatovi, apaši, Šobrovi kozaki, mo* rilci delavcev, jutri boste vsi viseli na kandelabrih!» Kazal je na drog in kri* čal: «Tu bi morali viseti vsi, vsem vam bi morali porezati glave.» Nato si je odpel srajco, nastavil prsa in kričal: »Streljajte piilcherji!» S temi kriki je Knoll tako vzrojil publiko, da je nava* lila na stražo in jo obmetavala s ka* menjem. Dva stražnika sta hujskača spoznala in tako je moral Knoll pred sodišče. Mož sicer svečano zatrjuje, da ni bil med puntarji in da je samo hotel prekoračiti policijski kordon. Ker kor* dona ni smel pasirati, je šel po naj* krajši poti domov. — Pomagal mu nje* gov zagovor seveda ne bo, ker je pre* več točno označen kot eden glavnih hujskačev. Tretji je 26letni slaščičarski pomoč* nik Wiljem Brixel. Ta je posloval ka» kor kar sovjetski komisar. Ustavljal je na ulici avtomobile ter z grožnjami prisilil goste, da so izstopili. Zagovar* jati se bo moral radi javnega nasilstva. Obtožence zagovarjajo dr. Rosenfeld, dr. Schonhoff in dr. Schlesinger. Levinova smola Le vinova soproga je posetila fran* coskega letalca Drouhina in mu iz j a* vila, da obžaluje nepremišljeno dej a* nje svojega moža. Na njeno p r igo var* janje je Drouhin rekel, da je pripravljen odstopiti od tožbe, ako dobi 100.000 frankov odškodnine, kakor je bilo do* ločeno v pogodbi. Levinova soproga je na to pristala in izplačala Drouhinu 80.000 frankov. 20.000 frankov je dobil že poprej. S tem je Levinova afera po* tlačena. Iz Londona poročajo, da je angle* ško ministrstvo vojne avijatike zaple* nilo Levimi letalo «Columbija» takoj, ko se je spustil na letališče Crovdon. Ministrstvo motivira zaplemba s tem, da je Levin priletel v London brez le* talskega dovoljenja. Levin pa trdi, da je Drouhin sicer izboren letalec, da pa ne zna angleščine. Pomislite — je iz* javil v ministrstvu, — kaj bi bilo, da sva poletela čez ocean in da je naju doletela nad morjem nesreča. Saj bi se ne mogla sporazumeti. Lajala bi drug na drugega kakor psa. Levin je našel za polet v Ameriko drugega le* talca in sicer kapitana Hinchliffa. Iz letalskega sveta «S/. Rafaeh na poti v Kanado. — Pre* kinjen polet letalcev okoli sveta. — «Bremen» zopet pripravljena za start. — Los Angeles poškodovana. Letalski svet ima vsak dan svoje senzacije. Trenutno pa vzbujata naj* večje zanimanje dva poleta: preko* oceanski polet angleškega letalca pol* kovnika Minchina v spremstvu kapita* na Hamiltona in princese Lowenstein* VVertheim na letalu «St. Rafaela in po* let obeh Američanov okoli sveta. Polkovnik Minchin je startal včeraj zjutraj v Upavonu v Angliji in poleti preko oceana v Kanado. Po dosedanjih vesteh je letalo precejšen del proge že srečno preletelo, a od včeraj dalje o angleških letalcih zopet ni nikakih po* ročil. Kanadsko ministrstvo za zračno plovbo je obvestilo vse radio*postaje ob atlantski obali, da naj poizvedujejo za angleškimi letalci. Na letališču v Ottavi v Kanadi so priredili vse po* trebno za dostojen in svečan sprejem avijatikov. Na aerodroirTu so postav* ljeni ogromni žarometi, ki ponoči daleč na okoli razsvetljujejo okolico. Raču* na se namreč, da bodo letalci ponoči pristali na letališču in zato bodo poleg številnih žarometov razsvetljevale ob* zor je od časa do časa svetlobne rake* te, ki naj letalcem nudijo možnost ori* j en taci je. Medtem prihajajo zopet neugodna poročila, da se je vreme nad oceanom poslabšalo in da mestoma divjajo vi* harji. Z rtiča Race javljajo, da leži nad delom oceana gosta, nepredirna megla. Letalca se morata baje boriti s hudim vetrom. Goriva vozita s seboj za 43 ur, vendar računata, da bosta progo Če bi možje vedeli...? Premijera danes ob 4., pol 8. in 9. uri Mladini prepovedano. ELITNI KINO Telefon 2124 obvladala v 32 do 36 urah. V Angliji so zelo v skrbeh za usodo smelih le* talcev, čijih podvig naj dokaže, da so angleški piloti enakovredni svojim ameriškim tovarišem. Ameriška letalca Brock in Schlee, ki sta v sredo odletela iz Beograda proti Carigradu, sta do Carigrada radi hudega protivetra rabila šest ur. V Ca* rigradu sta morala prenočiti ter urediti nekatere formalnosti in sta radi tega izgubila en dan. Prihodnja točka pole* ta je Bagdad. Nemško letak) «Bremen», ki se je pri zadnjem poletu nekoliko poškodo* valo, je zopet pripravljeno za start preko oceana. Po vesteh iz Dessau*a bi moralo letalo startati že včeraj, radi neugodnega vetra nad oceanom pa j£ bil start preložen. Letala ne bo vodil Edzard, marveč pilot Schnabele. Po* sadko pa bodo tvorili letalci Loose, Kohl in baron Hunefeld. Start letala na upr. «Slov. Naroda*. Snežne čevlje sprejema v popravilo vsled bližajoče se sezone že sedaj tvrdka M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra 6 in Prešernova 30. 97/L Urojajo: Josip Zupančič. „ Za .Narodno tiskarno*; Fran Jezeršek. — Za opravo ta mseratnl del lista: Oton Christof. Vsi v Ljubljani.