Izhaja:
10. in 25. vsakega mesca.
Dopisi naj se frankujejo. Eokopisi se ne vračajo.
Velja:
za celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr..
Denar naj se pošilja pod; napisom: Izdajatelju „Mir a“.
Leto li.	V Cel ovci 2f
Reg. Nr. 229.	Prot. Z. 5597.
Urtliell.
Im Namen Seiner MajestSt des Kaisers.
Der k. k. Schwurgerichtshof Klagenfurt hat liber die Anklageschrift de praes. 21. Juni 1883, Z. 5480, gegen Philipp Haderlapp -vvegen Ver-gehens gegen Sicherheit der Ehre nach den §§ 5, 7, 488 und 491 St. G. erhobenen Anklàge in der am 7. und 8. Juni vorgenommenen Hauptverhand-lung zu Recht erkannt:
Philipp Haderlapp, 34 Jahre alt, aus Eisen-kappel geblirtig. katholisch. verehelicht, Herausgeber und Redacteur der Zeitschrift „Mir“ in Klagenfurt, wegen Pressvergehen bereits bestraft —
sei schuldig, dadurch, dass er als verantwort-licher Redacteur der in Klagenfurt erscheinenden Zeitschrift „Mir“ die in Nr. 6 des II. Jahrganges derselbon voin 25. Marž 1882 enthaltene Corre-spondenz „Iz Grebinske okolice (zaničevalcem duhovščine , — Kmet je siromak") (Aus der Um-gebung Griffen (den Verachtern der Geistlichkeit, — der Bauer ist ein Hilfsbediirftiger) in dieses Blatt aufgenommen und zum Drucke beforderte, und zwar insbesondere durch jenen Theil dieses Artikels , ivelcher mit den Worten: „Saj posvetni gospodje z nami dosti grdo delajo!" (Handeln doch die weltlichen Herren mit uns abscheulich genug) heginnt und mit den Worten: „Saj mi kmetje nemarno nikogar, da bi nas branil" (dénn wir Bauern haben Niemanden, der uns schutzen wiirde) endigt und in seinem Zusammenhange lautet: „Saj posvetni gospodje z nami dosti grdo delajo ! Y našem kraji je kmet revež. Nema svoje stelje , ne drv. Vse to mora od grofa kupiti, pa tako drago ! Po 75 kr. meter plačamo jih še žive, vi v Celovcu jih dobite pa nasekane in suhe za 90 kr. meter. Mi dobro vemo, da spoštovana grofinja Egger nič ne vejo od tega, kako grajščinski pisači, ali kar so, nas kmete derejo.
Prejšnji gospod borštnar je bil dober , ker-ščansk in pravičen človek, žalibog da je umeri ! Sedajni borštar pa sovraži duhovnike in kmete, vse hoče v svoj meh spraviti in se usti po oštarijah, kakor kak krivi prerok. Kaj mu moremo? Saj mi kmeti nemarno nikogar, da bi nas branil ! — den Privatanklager Anton Allitsch, Rentmeister und Porster zuEhrnegg, durch auf ihnpassende Kenn-zeichen in einer Druckschrift durch Mittheilung von entstellten Thatsachen fàlschlich einer be-stimmten unehrenhaften oder solchen unsittlichen Handlung, welche ihn in der offentlichen Meinung
decembra 1883.	»Št. 24.
verachtlich zu machen oder herabzusetzen geéignet ist, beschuldiget und ohne Anflihrung bestimmter Thatsachen veràchtlicher Eigenschaften oder Ge-sinnungen geziehen zu haben, — und werde mit Riicksicht auf den nach dem Wahrspruche der Ge-schwornen nicht erbrachten Wahrheitsbeweis wegen des hiedurch begriindeten Vergehens gegen die Sicherheit der Ehre nach den §§ 5, 7, 488 und 491 St. G. gernass § 493 St. G. unter Anwendung der §§ 260 lit. b und 266 St. G. zur Strafe des Arrestes in der Dauer von vi er (4) Mona te n, vercharft durch einen Fasttag in jeder Woche, so-wie gernass § 389 St. P. 0. zum Ersatze der Kosten des Strafverfahrens verurtheilt.
Zugleich wird gernass § 35 P. G. der Verfall der eventuellen Caution im Betrage pr. 20011. zu Gunsten des Armenfondes der Stadt Klagenfurt und gernass § 39 P. G. die Veroffentlichung des erflossenen Strafurtheiles auf Kosten des Verur-theilten in dem nach Reehtskmfh ’ uMrtheiles c--scheinenden ersten Blatte „Mir“ und in der „Kla-genfurter Zeitung" ausgesprochen.
G r u n d e :
Nachdem die Geschwornen die I. und III. Prage (Hauptfrage), welche sammtliche Merk-male des Thatbestandes des Vergehens gegen die Sicherheit der Ehre nach den §§ 5, 7, 488 und 491 St. G. enthalten, bejaht, — hingegen aber die II. und IV. Prage (Zusatzfragen) verneint und somit festgestellt haben, dass Angeklagter den im Sinne der §§ 490 und 491, Abs. II. St. G., zur Straf-losigkeit nothwendigen Wahrheitsbeweis nicht er-bracht hat, — so musste der Angeklagte des oben bezeichneten Vergehens auch schuldig erkannt werden.
Die Strafe ist nach § 493 St. G. mit Arrest von 6 Monaten bis zu 1 Jahre auszumessen.
Als erschwerend wurde nichts angenommen, als mildernd hingegen das unbeanstandete Vorleben des Angeklagten, insoferne als er wegen eines durch das Strafgesetz verponten Delictes noch nicht bestraft ist und weiters der Umstand, dass Angeklagter bestrebt war, den Schaden gut zu machen, indem er gleich einen Widerruf veroffentlichte und auch spater wiederholt Vergleichsantriige stellte.
Mit Riicksicht auf diese mildernden Umstande, denen ein Erschwerungsumstand nicht gegenùber-steht, hat der Gerichtshof von dem ausserordent-lichen Milderungsrechte Gebrauch gemacht, zugleich aber auch dem Umstande, dass Angeklagter fùr seme Frau zu sorgen hat, Rechnung getragen und hat daher unter Anwendung der §§ 266 und 260 lit. b St. G. auf eine viermonatliche Arrest-
strale, verscharft mit einem Fasttage in jeder Woche, als dem Verschulden des Angeklagten an-gemessen erkanut.
Der Ausspruch uber den Kostenersatz ist im § 389 St. P. 0. und jener iiber den Yerfall der eventuellen Caution und mit Bezug auf den diesbeziiglichen Antrag des Privatanklagers auch der Veroffentlicbung des eriiossenen Straferkennt-nisses in den §§ 35 und 39 P. G. begriindet.
Klagenfurt, am 8. Juni 1883.
Krištof m. p.	Mylius m. p.
Fiir die richtige ^Absclirift :
S a r e m b a.
Slovenci!
Na prvem mestu najdete danes nemški pisano razsodbo. Kdor razume nemško besedo, zvedel bo, kolika nesreča in škoda da je zadela odgovornega vrednika in vlastnika časnika „Mir-a“; spoznal bo pa tudi, zakaj da jes spet sam sprejemem odgovorno vredovanje imenovanega časnika. Trdne in resne volje sem . vredovati ga tako , da ne bom žalil ne visoke vlade, pa tudi ne koga druzega.
j,Mir“ bo budil mili slovenski narod, ga bo podučeval v vseli za časno in večno srečo potrebnih in koristnih rečeh, branil njegove svetinje in pravice, odkrival njegove pritožbe in težave, odvračal in spodbijal vse krivice in napade, naj pridejo od koder in od kogar koli, — vse to pa bo delal v mirnej in lehko razumljivej , prav domačej pa resnej besedi, in vse po državnih in cerkvenih postavah.
( Zatorej. čč. gg. rodoljube lepo prosim : Podpirajte moje" oslabele in ostarele moči z dopisi, pa pomagajte mi tudi, da zamorem ubogim Slovencem na Koroškem „Mir“ dajati brezplačno in ložej plačati po zgubljenej pravdi naloženo kazen.
Slovenci!
Vsem Vam iz celega srca želim prav postare] slovenskej navadi veselo in srečno novo leto, da bi dolgo živeli in v milosti božjej !
Andrej Einspieler.
Kaj nam poročajo prijatelji naši?
Iz Celovca. (Odlikovanje.) Naš premilost. knezoškof gospod dr. Petrus F und er so od presvitlega cesarja dobili visoki red železne krone druge vrste , ker tako goreče in izvrstno dolžnosti svojega poklica izvršujejo. —- To odlikovanje je vzbudilo po celoj škofiji veliko veselje. Od vseh krajev in iz vseh stanov se premilostl. knezoškofu čestita za to cesarsko odlikovanje. Kar se menda dozdaj še nikoli ni godilo, napravil je deželni odbor prekrasno, od deželnih poslancev podpisano pismo, v kterem deželni zbor g. knezoškofu čestita in srečo vošči. Kavno tako tudi mestni odbor v Celovci.
Iz Celovca. (Veseli večeri.) Vsi narodi pri-poznavajo, da petje, ako je pošteno in umetno, srce požlahnuje in povzdiguje duh k višini namenom. Znano pa. je tudi, da je Slovenec pohlevnega duha, rad poje in se veseli, kedar se mu ponudi priložnost. Celovška čitalnica je sklenila „vesele večere“ napravljati, kjer se bo narodno petje gojilo. Pele se bodo nove slovenske pesmi, pa tudi stare priljub-
Ijenke slovenskega naroda. Da pa je mogoče unaj-nim udom se teh veselih večerov udeleževati, se je priredilo , da bode prva veselica na sv. Štefana dan, zvečer o 7 uri v čitalnični sobani na trgu sv. Duha pri „Jelenu“ v prvem nadstropji. Meseca januarja pa se bodo drugo in četrto sredo po novem letu, meseca februarja pa prvo in tretjo sredo po Svečenci veseli večeri vršili. Ne samo unajni udje čitalnice , tudi vsak drug domoljub se bo z veseljem sprejel, če pride čitalnico obiskat. Upamo, da bojo „veseli večeri1"' v resnici veseli.
Iz Brda na Žili. (Cerkveno petje.) Pesmarica : „Cecilija“, ktero je na svitlo dala družba sv. Mohora, je res prav dobro došla in je bila živo potrebna, kajti gotovo je, da se po več cerkvah prehitro poje, kar se za božjo službo ne spodobi. Pri nas, kjer sin cerkovnika Grafenauerja prav lepo orgia, smo tudi s petjem precej zadovoljni. Le včasi pride na pevališče nekdo drug in se vsede k orgijam. Pa njegove pred-, med- in poigre ušesa pobožnih večjidel le ranijo , tako tudi samospevi njegovega očeta ali brata srca cerkvenih obiskovalcev javeljne k Bogu povzdigniti zamorejo.
Iz Spodnje Žile. (Nova šolska postava.) Slišati je iz Goriške občine, da se nekteri odborniki in drugi možje pogovarjajo zavoljo slovenskih šol, nekteri so tudi volje, narediti na vis. c. k. deželni šolski sovet, naj bi se otroci učili najprej slovensko, in potem tudi nemško-', in morebiti, da bi pri nas tudi en slovensk učitelj zadostoval ; manjši otroci naj bi hodili po polden, in veči predpoldnem v šolo. Temu pa nasprotujejo tisti odborniki, ki g. nadučitelja poslušajo, ki je tudi občinski pisač in tudi odbornik. Pa jih nagovarja le k nemškemu šul-ferajnu. Na tega so letos tudi prošnjo naredili, da naj jim pošlje nemške šolske knjige. Tudi sprejeli so jih. in pri seji 18. novembra za prejete knjige zahvalili. Ali je lepo po svetu beračiti? Ali bi ne bilo modrejši za slovenske učitelje, da bi odbornike nagovarjali, da naj naredijo prošnjo za slovenske šole, ne pa na nemški šulferajn? Kaj bojo slovenski otroci počeli z nemškimi bukvami? Slovenci ne poslušajte takih odpadnikov, saj tudi še vsaka tiča ljubi svoje gnezdo ! Mi Zilani hočemo iz naših otrok napraviti dobre katoličane in zveste Avstri-jance, česar se pa iz bukev „nemškega šulferajna11 ne bojo javeljne učili.
Iz Borovelj. (Preklic; — zadruge ali cehe.) „Očitna povračba časti!11 tako smo brali v 22. št. „Mira.“ Tri sto medvedov! to je lepa slovenščina v celem preklicu, tako da vse škriplje med zobmi in vse mrgoli debelih kozlov. Tako slovenščino naj črni muri odnese v deveto deželo! Večkrat smo ta preklic brali in se smijali na vse grlo. pa ne samo zavoljo lepe preklemane slovenščine, ampak tudi zavoljo tega, kar v preklici stoji. Kar je gosp. Miha Sablačan pisal o Medborovniškem občinskem odboru v „Miru“, to vse in še veliko oj-strejši smo že poprej in večkrat brali v Ljubljanskem časniku ,.Narodni list11. Občinski odbor je vse to vteknil v mavho , molčal ko miš in ni napel nobene pravde zoper Ljubljanski časnik. „Mir11 v Celovci pa je tožil zavoljo dveh dopisov v enej številki! Kako to? Ali se je mar zbal Ljubljanskih porotnikov ? To pa vendar ne bode, da bi se bali Slovencev v Ljubljani?! — Danes le toliko o tej očitnej povračbi časti11 ; imam o njej več povedati,
pa prihodnjič. — Zadruge ali cehe (Genossen-schaften) se snujejo velike ; meni se dopadajo manjše, kakor so bila nekdaj. Videli smo jih v Celovci pri procesijah ; peki, mesarji, krojači, čevljarji itd. vsi so nosili svoje posebno bandero, imeli svoje premoženje in svojo denarnico. Vsako veče rokodelstvo je bila za se posebna zadruga. Kakor velike občine, tako tudi velike zadruge niso dobro in priporočanja vredne. Veliko bo med njimi nemira, tožeb in pravd, potem pa bojo liberalci, kterim je nova postava trn v peti, vpili : Glejte, to ne gre, bojo razsajali zoper sedanjo vlado in konservativno večino, da vse razpade in spet oni dobijo državne vajeti v roke. Veliko posestvo napravlja veliko dela in skrbi, ravno tako velike občine in velike zadruge. —
Izpod Obirja. (Nekaj o šoli v Krej ančah.) Tara Galicija blizo Grabštanja ima svojo šolo v Krejančah. Ti vrli Slovenci se že več let pravdajo zavoljo šole. Že je leto minulo, kar je krajni šolski sovet prošnjo vložil na vis. c. k. deželni sovet, naj je prva štiri leta podučili jezik v šoli jslovenski. Slišal sem praviti, da je ravno kar prišel odgovor na to prošnjo. In kako? Vis. c. k. deželni sovet pravi, da ni treba pri šoli v Krejančah kaj pre-narediti, ker je po dosedanjih šolskih uravnavah tako že prva štiri leta in, če je potreba, še več let podučni jezik v tamošnji šoli slovenski, da so bukve slovensko-nemške in da se nemščina le v viših razredih uči kot učni predmet.
Kaj je zdaj storiti? Ako bi jes imel pri šoli kaj ukazovati, vzel bi ta odlok deželn. šolsk. soveta, stopil ž njim pred gosp. učenika in rekel : „Gospod glejte ! Prva leta naj se naši otroci učijo slovenski, tako zaukazuje o. k. dež. šol. sovet; tako šolo tudi mi hočemo, storite tako, ako ne, bomo pa spet tožili. Mi smo Slovenci in hočemo, naj se naši otroci učijo, kakor so deželni predsednik rekli v deželnem zboru, slovensko moliti, brati in pisati ; potem pa, ko so dozoreli na letih in pameti, tudi nemško/1
Kar jes vem o šoli v Krejančah, ni taka, kakor o njej misli vis, c. k. dež. šolski sovet. Prej ko ne je nekdo njemu narobe poročal. Kesnica pa mora na dan! —
Iz Grabštanja. (Vesele novice.) Premilost-Ijivi gospod knezoškof dr. P e t r u s F u n d e r so našega gosp. župnika potrdili za dekana Tinjske dekanije. Gospod Andrej Wieser so dozdaj bili upravitelj ali administrator te dekanije; postali so pa zdaj pravi dekan. To nas tarmane vse veseli iz celega srca. Le mala peščica jih je med nami tako imenovanih nemškoliberalnih Slovencev, tem seveda ni prav ljubo, da so premil, gosp, knezoškof našega še mladega gosp. župnika počastili in povišali za dekana in konzistorijalnega svetovalca. To naj bode gosp. dekanu v čest, veselje in tolažbo in naj jim povrne vse, kar so v nemškoliberalnih časnikih po nedolžnem trpeli zmirjanja in razžaljenja. Mi farmani, ki še držimo na sv. vero in cerkev, se premistlj. gosp. knezoškofu prav srčno zahvaljujemo za čast in veselje , ki so ga nam napravili s povišanjem našega gosp. župnika. Veliko let naj gosp. dekan še ostanejo pri nas! — Naznanjam še par veselih novic. Slišali smo že par-krat v cerkvi cecilijansko petje. S komur sem govoril , vsak je bil tega petja vesel in ga pohvalil. Cest in hvala gosp. organistu in vsem pevcem in pevkinjam, ki so jeli tako lepo peti Bogu v čast,
nam pa k povzdigi in veselju. Posebna čest in hvala pa naj doni gospodični novej učiteljici, ki se je tako prijateljsko pridružila pevkinjam in tako izdatno pomagala! Kaj pa le kaj porečejo gospodje učeniki, kterih ali nikoli ali le malokdaj vidimo v cerkvi? —
Iz Podjunske doline. (Slava! Varujte se sleparjev.) Na meji proti jutru so nasprotniki naši zasejali „uemške šulverajne“ ; skorej vsako mestice, vsak trg, da ! vsaka veča ves ga ima ; Bog jim ga požegnaj ! Slovenci smemo jim zato menda hvaležni biti. Krivica, da se tuji Nemci in naši nemškutarji mešajo v naše šolske zadeve in hočejo z nami komandirati, ravno ta krivica je Slovence zdramila in spravila na noge. Več občin in far je sklenilo in menda že odposlalo na više šolske oblastnije prošnjo, da se jim dovolijo v njih šolah slovenski jezik in postavne olajšave zastran šolskega obiskovanja. Slava; tako je prav, Slovenci le prosite in trkajte, vse pa mirno in postavno ! — Slepar A. Božič , ki sedi pri deželni sodniji v Celovci , je hodil tudi po Štajerskem in jih menda tudi veliko ociganil. Dobro bi bilo, da bi se tisti gospodje, ki so ž njim kaj opraviti imeli, oglasili pri društvu „La Koyal Belge11 na Dunaji, da zvedo, pri čem da so. Varujte se! —
Iz Rude. (Pravde žalosten konec.) Iz Celovca zvemo, da je gosp. vrednik „Mira“ nastopil svojo kazen ; brali smo tudi v „Celovčanki“, kako ojstra kazen ga je zadela. Vsi omiljujemo gospoda vrednika in smo prepričani, da nesrečnega dopisa ni ponatisnil iz hude volje, ampak da je hotel, nam kmetom na pomoč priti. Da je pa zraven žalil gospoda Aliča, to je nesreča. Pripoveduje se tukaj pa tudi to, da g. Aliču ni toliko na tem ležeče, da je g. vrednik zapadel tako ojstrej kazni, temveč to je bila poglavitna reč, da se zve, da ni resnica, kar je pisal „Mir“ in da se razžaljenemu povrne žaljena čast. To se je zgodilo pri obravnavi, pri kterej je bil vrednik obsojen. Dalje slišal sem praviti, daje brat gospoda Aliča, ki je duhovnik v Trstu in skoraj vsako leto k svojemu bratu pride v naše kraje, njemu menda pisal, naj se gosp. vrednika usmili in pomaga, da se vredniku napovedana kazen olajša in zniža. Ako torej gosp. vrednik ob svojem času presvitlega cesarja prosi za pomiloščenje, prosimo, da naj tudi gospod Alič to prošnjo podpiše. Upamo vsi, da bode gosp. Alič to tudi storil temveč, ker re je med nami raznesel glas, da je gosp. Alič že s tem zadovoljen, da mu je žaljena čast povrnjena. Ako se to zgodi, bode vesela cela naša okolica.
Iz Diekš. (K a j je stanovitenSlovenec?) Ni lahka reč, s tujim narodom občevati, pa vendar svojemu zvest ostati. Ljubezen do svoje krvi in trdna volja pa premaga vse. Sosedu pomagam, kedar sam nemam doma nič posebnega opravila ; da bi pa svojo kmetijo zanemaril in k sosedu na tlako hodil, to bi bilo vendar neumno. In tako delajo nemškutarji, ki jim je Nemec bolj pri srcu, ko Slovenec. Saj še nektere živali grejo v sili druga drugi na pomoč; nemškutar pa svojim slovenskim domačinom ne pride na pomoč. Saj Nemcem nič slabega ne želimo, tudi hočemo ž njimi v miru živeti, pa najprej moramo skrbeti sami za sebe. Mi smo več pomoči potrebni ; glejmo tedaj, da najprej sami sebi pomagamo, potem bomo še le videli, če nam je mogoče tudi nemški voz nekoliko
naprej poriniti. Zdaj so pa še zmirom Nemci bolj na konji, ko mi in naše pomoči niso potrebni. Zapišite si to za uho vi nemškutarji, ki zbirate krajcarje za nemški „šulverein“. Kaj bo revni slovenski kmet dal ? To se pravi, da lačna vrana sito vrano pita !
Iz spodnjih Trušenj pri Velikovcu. (Novi zvonovi. Pogreb. Sreujské reči. Železnica. Želja „Mirovih“ naročnikov.) Prvo adventno nedeljo so sevsosednej fari pri sv. Urhu blagoslovili trije novi zvonovi in potegnili v novo popravljeni turn. Največi tehta 14 centov. V tej majhni gorskej fari je samo 22 posestnikov, toliko lepši za nje, da so toliko zložili za cerkev in pokazali, da jim je mar za lepoto hiše Božje. — Pri sv. Štefanu smo imeli nedavno slovesen pogreb, da ni bilo še kmalo tacega. Pokopali smo Kolmana Encija p. d. Štruca, poštenjaka vseskozi. Bil je več let cerkveni ključar. Bil je ud pogrebnega društva, zato ga je spremljalo več ko šestdeset bratov in mnogo druzega ljudstva. Gospod fajmošter govorili so lepe besede nad njegovim grobom. — Tudi v nemškutarskej Vovberškej občini gre slovenščina na dan. Okoli dveh mescev bo, kar sem šel po opravkih mimo občinske pisarne , kar zagledam na svoje veselje cesarsko pismo v slovenskem jeziku na prvem mestu tam viseti. Tako je prav. — Vojska zavolj ločenja Hudokrajčanov od Vovberške občine je končana. Zmagali so poljanci s pomočjo Vovberških odbornikov. Hudokrajčani obžalujejo svojo nepremišljeno naglost zavoljo stroškov ; pa po toči zvoniti je prepozno. — Slišati je , da mislijo železnico zidati od Mostiča na Trušnje mimo Velikovca čez Dravo v Sinčoves. Gotovo še ni, pa kar se dolgo prerokuje , se rado zgodi. — Mnogi naročniki „Mira“ želijo, naj bi on prinašal prostovoljne in posilne dražbe kmetij. To je za mnoge koristno zvedeti.
Iz Kotmarevesi. (Za črne bukve!) Kar Kotmaraves stoji, gotovo se še ni godilo kaj tacega. V Gorjah blizo Humbrškega grada je bila bogata, 3000 gld. težka nevesta. Po starodavni navadi so fantje tej nevesti „zapenjali“, to se pravi, cesto so jej zaprli. Navada je, da se tu nekaj zapoje, neke uganke ali receljni napovejo, da se rešijo, poštene šale uganjajo in slednjič se nevesta mora odkupiti in rešitnino plačati. Pa kaj se zgodi ! ? Fantje na cesti zapojo nevesti, pa kako se petje povrača ? Dva svata voščita fantom tri osramotivne sreče in začnejo razsajati. Fantje pa le ne odpró ceste, ako ravno je nevesta že dvakrat skočila z voza. Morebiti bi zapenjavci, nevesta in svatje še danes stali na cesti, ako bi gospa Kutnica ne bila dala lepe rešitnine. Tudi na ženitnini ni šlo vse lepo po redu ; prej so sosede vabili naj pridejo, potlej pa je pela druga tiča, ker niso imeli hoscetnega oblačila. Gosp. gostilničar v Kotmarivesi je sam rekel, da kaj tacega še ni doživel. Srečen kdor je bogat, naj za to hvali Boga, pa prevzeten ne sme biti. V soseski mora prijaznost biti, bogataš tudi ne ve, ali ne bo kedaj potreboval reveža , saj je še miš rešila leva iz mreže ; zato ni prav, če se kdo previsoko nosi. Oe se takemu primeri kaka nesreča, smejijo se mu, namesto da bi mu pomagali.
Iz Kanalske doline. (Naše ovce. — Bolezen.) Naši kmetje se prav čudijo, da je slavna kmetijska družba v Celovcu ustavila premiranje
ovnov v naši dolini: Naše ovce so daleč okoli znane in čislane, torej ne razumemo, kaj da tako ravna naša kmetijska družba, da jih je ona zanemarjati začela.. Kmetijska družba Kranjska že dolgo let pri nas kupuje ovne, da zboljša plemena na Kranjskem. Tudi za Hrvaško so jih nedavno kupili, letos pa pridejo menda po nje Tržačani, da zboljšajo pleme v Tržaški okolici. Jezerske ovce (Seelander Schafe) so res veče, zastran volne in lahkega krmenja pa se z našimi ne morejo meriti, kajti naše so zadovoljne s pičlo pašo in tudi pri slabi krmi ne zgubijo mleka. — Ce se je pa premiranje zato ustanovilo, ker je bila slaba udeležba, potem je odgovor pa tak: Premiranje se mora prestaviti iz Žabnic v U k v e, kajti Ukve, ne pa Žabnice , so središče za našo ovčjerejo. — V Ukvah imajo osepnice (Masern). Vsako leto pride v naš kraj kaka bolezen, jaz mislim, da zavolj slabe vode. Po leti je mlačna po zimi ledena, in celo nečista. Skrbeti bo treba za studenčnico !
Od sv. Martina pri Vurmbergu na Štajerskem. (Šolske olajšave.) Kakor mi tako tudi gotovo vi, slovenski bratje na Koroškem, prosite za šolske olajšave. Zatorej Vam naznanjam, kako se nam je godilo. V našej fari so v treh srenjah župani in odborniki v slovenskem jeziku pri slavnem okrajnem šolskem sovetu vložili prošnjo : naj bi se šolarji v 13. in 14. letu od šole oprostili v smislu postave. Tudi v 4. srenji sv. Martinski jih večina želi ono polajšavo šolskega obiskovanja. Vendar, ker v tem srenj skem zastopu en mož svetovalec ni hotel podpisati , tudi drugi si niso upali prošnje podpisati, čeravno je bila prošnja tudi slovensko pisana. Izgovor je bil: „Ce si on ne upa, ki je vendar bolj pameten , kakor mi, kako bi pa mi podpisali ? !“' To so modrijani ; pa spustimo to, saj takih menda tudi drugod ne manjka. Bolj imeniten in podučljiv je tudi za Vas Korošce odgovor, ki smo ga na tri vloge dobili. Ta se glasi tako-le : „Št. 577. Gospodu županu v ... z opominom, da se ima ta prošnja krajnemu šolskemu sovetu predložiti, ker ne prosijo vse k sv. Martinu pri Vurmbergu všolane občine za šolske olajšave. Okrajni šolski sovet v Mariboru, dne 7. novembra 1883. Predsednik: Hein mp.“ Koga ne bi veselilo, ako vidi in bere, da c. k. gosposka (vlada) na slovensko prošnjo tako lep slovenski odgovor pošlje? Ne vem, kako je kaj pri Vas na Koroškem. Dalje pa tudi zdaj veste, da se morajo na prošnjah za šolske olajšave podpisati župani in odborniki vseh všoljanih občin.
Kaj dela politika.
4. decembra so se zbrali državni poslanci v novej palači. Ta nova hiša je neizrečeno lepa, pa je tudi stala menda 10 miljonov. V tej palači se obravnujejo jako imenitne reči za celo državo, za preslavno cesarsko rodovino, pa tudi za več kot 20 milijonov ljudi. Zatorej bi nam katoličanom bilo dobro djalo , ako bi se bila blagoslovila in se odprla s kako cerkveno slovesnostjo: „Ako Gospod Oče nebeški hiše ne zida , delajo zidarji zastonj." — Bile so samo 4 seje in razim proračuna za leto 1884 ni bilo kaj tako imenitnega. Gospod finančni minister dr. Dunajevski je koj v prvej seji predložil in razjasnoval ta proračun. Za 1. 1884 potrebuje

Cislajtanija 510 miljonov, dobivlja denarjev le 472 miljonov, primanjkuje torej 38 miljonov gld. Od teh 38 miljonov pa se bode 32 milj. porabilo za železnice , za vodne in gorne stavbe na Tirolskem in Koroškem itd., tako da prav za prav le menjka 5 milj. ; tako malo že dolgo ni menjkalo. Kaže se, da sedanja vlada modro gospodari. — 13. decembra je bila poslednja seja pred božičnimi prazniki; pri tej seji se je dovolilo, da se bojo navadni davki pobirali za prve 3 mesce 1. 1884. Proti koncu meseca januarja se seje spet prično. — Na Ogrskem so hotli vpeljati postavo, da smejo kristjani injudje niožiti in ženiti. Pa gosposka zbornica, v kterej sedijo škofje in visoka gospoda , je postavo zavrgla. Joj in krik po judovsko liberalnih časnikih. — Novi ban za Hrvaško grof K h u e n - Hadervari je že nastopil svoje mesto in 17. dec. se je spet začel deželni zbor v Zagrebu. Pri tem so prvokrat tudi poslanci nekdanje vojaške meje. Bomo videli, kaj neki bode. Novega bana ljudje niso prav veseli. —
Na Nemškem se kaže, kakor da bi prusov-ska vlada volje bila, s katoliško cerkvijo napraviti mh-. Limburški škof gosp. dr. Bin m se je vrnil t svojo škofijo. Tudi pruski cesarovič, ki se mudi na potu iz Madrida v Kirnu, obišče sv. Očeta Leona; dobro znamenje !
Na Francoskem preganjajo cerkev in delajo dolgove, da je groza. 'V Afriki in Aziji imajo Francozi veliko opraviti in ne gre jim nič srečno izpod rok. —
Angleži se s katoljškimi Irci ne morejo pomiriti; tu in tam se stori kako hudodelstvo.
Na Srbskem je spet pokoj in red, pa nesreča in žalost je velika; 18 jih je bilo k smrti obsojenih. —
Kuska menda dobi neko ustavo ali konstitucijo ; tako se je poročalo ; pa menda ne bo kruha iz te moke. —
V Afriki dela krivi prerok Mahdi velik strah, ai požiga in pobija daleč okoli.
Gospodarske stvari.
Kako ravnati, da krompir v kleti ne gnjije.
Teden poprej , ko se krompir v klet nanosi, treba je vso klet (kelder) osnažiti in 'odpreti vsa °kna in vrata, da se mokrota po stenah posuši.
Dan poprej, ko misliš krompir v klet znositi, zapreš okna in duri, potrosiš tlak z navadnim pepelom in potem zažgeš v kleti nekoliko žvepla, ka-koršen se rabi za vinske polovnjake. Vso klet mora žvepleni dim napolniti. Nekoliko ur potem odpreš zopet okna in duri, da se izkadi žvepleni dim. Zdaj nanosiš krompirja lahko na debelo v klet. Kakih 14 dni pozneje se morajo spet enkrat pri lepem Vremenu okna odpreti in celih osem dni odprta Pustiti. Potem se zopet zaprejo, klet se vnovič malo z žveplom pokadi in krompir se s pepelom Potrosi.
Od zdaj zanaprej ostanejo okna lahko celo zimo zaprta, le vsak mesec enkrat se malo z žveplom pokadi.
Kdor tako ravna, njemu krompir nikoli ne &ujije , pa tudi cim ne poganja. Krompir ostane zdrav in čvrst, pa tudi dober za seme. „S1. Gosp.“
Za poduk in kratek čas.
Popis slovenske Koroške.
(5. Celovška dekanija.
Dekanija Celovec se razprostira po celovški ravnini, pa le bolj na zapadni in severni strani, ker izhodno stran te planjave zavzema dekanija Tinjska. Celovška dekanija je večinoma slovenska, le na severu je nekaj nemških in na pol ponemčenih far. Spadajo pa k tej dekaniji tri fare v Celovcu (stolna, mestna in ona v Velikovškem predmestji), nadalje Št. Rupert pod Celovcem, Št. Martin, Goričica (Maria Foretto) , Vetrinj in Z a k a m e n (Viktring und Stein). Hodiše (Keutschach), Otok (Maria VVorth), Škofiče (Schiefling), D h o 1 i e a (Techelsberg), P o r a č © (Portschach). Breza (Pirk), Blatograd (Moos-burg), Mali Št. Vid (nemšk), Tigerče (Tigring, nemške), Št. Martin v D o 1 u (Ponnfeld, nemšk), O an j č e (Tultschnig), Karnburg (Krnski grad, nemšk), Šmihel (nemšk), Go s p a Sveta (Maria Saal) in Š t. J u r (St. Georgen am Sandhof).
V V e t r i n j i je bil nekdaj samostan , ustanovljen že 1. 1142, zdaj je v njem Morova tovarna za sukno. — V Blat ogradil se je rodil nemški cesar Arnulf. — Na Otoku in v Po racah pri Vrbskem jezeru se mudi po leti mnogo tujcev. —• — V Krnskem Gradu je stal nekdaj grad koroških vojvodov, zdaj pa ni več sledu za njim, najbrž je bil porušen in razdjan. Tam je bil tudi tisti vojvodski stol iz kamna, kjer je moral vsaki koroški vojvoda priseči. prej ko je nastopil vlado. Na ta stol se je najprej vsedel svoboden kmet in držal v roči na jermenu pisanega bika in pisano kobilo. Potem se je stolu približal novi vojvoda v obleki iz domačega sukna, obdan od svojih vitezov. Ko je vojvoda s palico v roki blizo prišel, prašal je kmet v slovenskem jeziku: „Kdo je ta, ki tu sem gre ?“ Okoli stoječi mu odgovorijo : „To je deželni knez.“ Kmet na to praša : „Ali je pravičen sodnik? Ali je rojen iz svobodnih staršev? Ali ima pravo vero ?“ Okoli stoječi so mu odgovorili : „0n je pravičen sodnik, svoboden in ima pravo vero.“ Na to je kmet še rekel: „S kakošno pravico zamore mene od tega sedeža pregnati ?“ Rečejo mu : „Dobil boš GO vinarjev, pisanega bika, in pisano kobilo in tisto obleko, ki jo zdaj knez nosi ; tvojo hišo bo oprostil vseh davkov.“ Na to je kmet vojvodo lahno vdaril po licu in ga opomnil, naj bo pravičen sodnik, ter prepustil sedež vojvodi. Ta je stopil na kamen, zavihtil svoj meč na vse štiri strani in glasno obljubil, da hoče biti pravičen sodnik. Tako so se postavljali koroški vojvodi od prve dobe do 15. stoletja. Vse te stare šege so bile zadnjič še v veljavi 1. 1414 dne 18. marca, ko je postal vojvoda Ernst Železni. Ta zgodovinski kamniti stol so zdaj prenesli v Celovec. Kedar so bili pa vojvodi postavljeni, podali so se na Gosposvetsko polje, kjer je bil še drugi vojvodski stol, ki je do danes še dobro ohranjen. Na tem stolu so potem pravico sodili, in delili med viteze grajščine in deželne pravice (Lehen). Ta stol je sostavljen iz več kamnov in ima dva sedeža. Na kamnu se še zdaj bere slovenski napis MA SVETI VERI
s tem se ali vpraša ali pa odgovarja, da „(knez ali vojvoda) ima sveto vero“, da je kristjan. Kajti slovenski kmetje so se prej spreobrnili h krščanski veri, ko njih knezi in boljarji, zato potem niso hoteli nikogar pripoznati za vojvoda, če ni bi! krščen. Nemški učenjaki so ta napis na vse strani obračali, da bi ga mogli kako drugače tolmačiti in ne po slovensko. Zato smo že brali, da so ti kamni ostanki rimskega spomenika, ki je bil najbrž postavljen v čast kakega vojskovodja z imenom „Ma-suetus Yerus.“ To se pravi, po sili razkladati in besedam silo delati. Vojvodski stol je bil v veliki časti, in še leta 1564 se je nadvojvoda Karol na njega vsedel, da so mu tam zvestobo prisegli deželni stanovi ; in ravno tako njegov sin Ferdinand 1. 1597. Pozneje, ko so bili koroški vojvodi ob enem tudi cesarji, opustila se je ta stara navada.
V G os pi Sveti je stara, lepa romarska cerkev. Že leta 754 pod slovenskim vojvodom Hoteni ar o m prišel je v Gosposveto sv. M o de st s štirimi duhovniki, poslan od Solnograškega nadškofa. Širil je katoljško vero po deželi in bil nje prvi škof s stolico v Gospi Sveti. L. 1669 je cerkev pogorela, pa so jo na novo spet lepo sezidali.
Smešničar,
Stotnik: „Ti, Podlipnik, že spet si vse narobe naredil ! Ti se ne boš nikoli nič naučil. Povej mi vendar, kaj hočem s teboj storiti ?“
Novinec Podlipnik: „Gospod stotnik, zapodite me domu !“
Kaj je novega križem sveta?
Na Koroškem: Minuli pondeljek smo dobili sneg; zemlja je precej zmrznila in saninec bode lep. — Iz Celovca do jezera pri Goričici mislijo narediti trambaj ali železnico s konji. Mestni odbor bi rad imel, da bi tujci po letu stanovali v Celovci in se po trambaji zjutraj vozili k jezeru, zvečer pa spet v mesto nazaj. Železnica bi stala 70.000 gld. in mestni odbor bo dober stal za 5 procentov, — Kožna dolina nima vsakdanje pošte in nima potrebnih zdravnikov. Gg. župani podpisusejo prošnjo za oboje; dobro! — Podgorjanski krajni šolski sovet je vložil slovensko prošnjo za šolske olajšave. Slava! — V Žabnico dobijo namesto trdega Nemca slovensko učenico ; to dobroto so storili deželni predsednik gosp. bar. Schmid sami ; hvala ! — Gosp. Taupe-ju v Kajneci pri št. Janži na Mostecu je skedenj pogorel in vsa krma. — V Dobrlivesi se je nek deček s kropom tako oparil, da je umrl. — V št. Kocijanski fari je nek priden delavec prenaglo meso jedel in se zadavil. —
Na K r a n j s k e m : „Slovenec“ je bil zavoljo dopisa. „izpod Dobrača na Koroškem" zagrabljen; pisal. je menda zavoljo ljudskih šol. — V B e-gunjah na Gorenjskem so preč. gosp. dekan, Silvester Keše, roj. 1.1815 v št. Petru pri Novem mestu v mašnika posvečeni 1. 1841, umrli. Pogreb je bil v saboto 15. t. m. V. n. p.! — Iz Ljubljane se „Slovencu" piše : Glasovi po časnikih niso vselej glas vpijočega v puščavi. O tem smo se prepričali vsaj toliko, kolikor se to tiče našega sedanjega
mestnega magistrata, kteremu na čelu je naš gosp. župan. Nedavno je bila v našem listu priobčena pritožba zavoljo neke žganjarije „na Bregu" in ne zastonj ! Zdaj je že vse drugače, tiste mlake pred njo so zginile, tudi grdi curki, ki se po zimi pred takimi prostori zjutraj in po dnevi vidijo , in še celo „koncerti“ so prenehali. To je lepo, da se našemu sedanjemu mestnemu magistratu javne ne-dostojnosti ne tožijo zastonj „na uho", marveč da jih tudi posluša in po moči odpravlja , česar prej ni bilo. Veseli nas , da sl. magistrat s tem pri-pozna, da imamo pri grajanji takih reči le dobro, ne pa slabe volje. — V Celovci nismo tako srečni, da bi nas tako hitro zaslišali. — V sredo 12. t. m. po polnoči vnelo se je v Mokricah grajščinsko kmetijsko poslopje , ki je bilo ravno letos vse prenovljeno., in res izgledno po notranji opravi. Kazširni govejski hlevi z družinskimi stanovanji bili so v trenutku rop grozovitega požara. Žalibog, da pri gašenji ni bilo brez nesreče; najhuje je zadelo posestnika Gustava Melherja iz velike Doline, ker zrušilo se je na njega razpadajoče postrešje , ter zdrobilo mu obe nogi. — Na Kranjskem ima nemški ,,Schulverein“ smolo, kakor pravi Nemec. Čujte: Ód vis. ministerstva je dobil pred nekaj časom ukaz, da mora vselej dobiti dovoljenje od okr. šolskega sveta, preden hoče kako knjigo podpiranim šolam podariti. Toliko povzamemo iz nekega ljubljanskega dopisa v .,Edinosti". Nek prijatelj je „Slovencu“ pa le kratke vrstice poročal, in med drugim sledeče piše : Na Mavrle ste že gotovo pozabili; pa nikar —, se še zmirom čudne reči pri-godijo. Za šeststoletno slovesnost je dobrotljivi (!) Schulverein poslal nekaj knjig „Weichelt’s Illu-strirtes Weihnatsbuch". Ali knjiga je tako puhla, pohujšljiva, da bila je tudi učitelju samemu preveč. Zato je najhujše izrezal in jo tako med otroke razdelil. Po sreči ali nesreči izve o tem črnomeljski okrajni šolski sovet, pošlje knjigo v Ljubljano in deželna vlada jo pošlje v Beč naučnemu ministru. Kaj se je potem zgodilo , ne vem. — Kaj se je zgodilo, smo zgoraj povedali. Naj pa reče kdo, da to ni smola ! Slavnemu ministerstvu zakličemo prav hvaležno „Pravo“. Ta kranjski ukaz, štajerski Rothschildi, celjske sodnijske preiskave, je že nekaj. Le tako naprej; bo še marsikaj na dan prišlo „o dobrotljivosti in nedolžnosti" nemškega „Schulvereina“, ker se prej ni hotlo verjeti. — Banka „S la vij a" sklenila jo v tretjem letošnjem četrtletji t. j. od 1. julija do 30. septembra 21994 novih zavarovanj za kapital 23,328.884, gld. 62 kr., za kar se jej je plačalo zavarovalnine in pristojbin 482.193 gl. 26 kr. Za škode se je izplačalo v tem časi 267.799 gld. 30 kr. in od bankinih kapitalij bilo je vloženih 259.525 gld. 41 kr. v česko-moravskih založnicah in 637.355 gold. 34 kr. izposojenih na hipoteke. Promet osrednje blagajnice znašal je v tem časi 2,073.503 gld 24 kr. Gasilne brizgalnice oddala je banka 8 občinam. Samoupravna društva za zavarovanje užitkov in pokojnin postajajo čez dalje bolj priljubljena. Pristopilo jim je namreč do konca septembra 1.1.717 členov, ki so zavarovali užitkov in pokojnin 135.804 gld. 12 kr. in upis ali ulog 544.516 gld. 54 kr. Zastopniška pokojninska zaloga imela je do konca septembra 1.1. 4483, deležnikov, a njeno premoženje narastlo je na 36.668 gl. 22 kr.
Na Štajerskem. Gospod profesor Karol
Gla s er rojen Slovenec je postal doktor filozofije. Predmet, ki ga je razpravljal, je bil kaj znamenit o sanskritu. Slava ! — Iz Radoslavec pri Malej Nedelji je občinski odbor Radoslavski v svojej seji dne 9- decembra t. 1. mej drugim tudi jednoglasno sklenil in vsprejel kot častna uda gospoda Ivana Kukovca, načelnika okrajnega odbora v Ljutomeru in deželnega poslanca, potem starosto in prvobo-ritelja štajerskih Slovencev, gospoda Božidara Raiča, župnika pri sv. Barbari v Halozah. Živela ! — Pred porotno sodnijo v Celji je bila 19. t. m. obravnava proti 53 kmetskim osobam zaradi znane trtoušne rabuke v Okljukovi Gori pri Brežicah. — Y Celji je kat. podporno društvo obhajalo v nedeljo 23. decembra božično veselico otrokom v veselje in podporo. Več prihodnjič. — Umrl je preč. gosp. Matija Eric, dekan pri Velikej nedelji 64 let star. — Propal je v Sicah sv. Leuartskega okraja nemškutar Efferl in njegovi pomagači. V srenjski zastop so izvoljeni sami narodnjaki: Prane Belec, predstojnik, Simon Lorber, Gašpar Lorenčič, svetovalca. Slava! — Žalostnim srcem naznanjamo, da je 15. t. m. g, Mihael Herman c. kr. deželne sodnije svetnik, državni in deželni poslanec, po daljšej bolezni v 62. letu svoje starosti v Gradci umrl. Bil je izmed naših najbolj ognjevitih, doslednjih in neumornih prvoboriteljev, bil je uzoren zastopnik našega naroda, dasiravnc je bil rojen Nemec. Blagi mu spomin !
Na Goriškem. Umeri je čast. gosg. Pirc Matija, stolni vikar, obče spoštovan duhovnik, iskren narodnjak in vnet poverjenik družbe sv. Mohora. — Prečast g. dr. Jožef Gabrijelčič, vodja centralnega seminišča v Gorici, postal je tajni kamornik papežev in dobil naslov „mousignor“.—-Njih Veličanstvo presvitli cesar so odredili, da se zabilježi za majorsko lokalno službo c. kr. stotnik prvega reda, g. Andrej Ko melj, pl. Sočebran, ki je rodom Slovenec. Slava! —
Iz Trsta: Milostljivi knez in škof tržaški, dr. Ivan Glavina, so blagovolili pristopiti med ustanov-nike „Matice Slovenske1'. Slava blagodušnemu podporniku slovenske književnosti!
Na Primorskem. Po šolah okoli Trsta mo-mjo učeniki učiti tudi kmetijstva. To bi bilo tudi Po drugih krajeh potrebno, veliko bolj potrebno, ko tisto nemčurenje. — Na Goriškem imajo Slo-venci svoj „Gospodarski list", imeli smo ga tudi lia Koroškem, pa nemčurska burja nam ga je odnesla. —
V Dalmaciji in Bosni je bil potres, pa veudar ni naredil posebne škode. Sploh se je v ^adnjih 14. dneh v teh krajih večkrat zemlja tresla. B°g varuj večje nesreče ! — V goratih delih Her-Cegovine je toliki sneg, da so vsa pota zaprta.
Na Hrvaškem: Precej močen potres je bil 12. t. m. ob 3. uri 14 minut v Zagrebu. Mér mu ■le bila od zapada proti vzhodu. Mej potresom čulo Se je podzemeljsko bobnenje. —
Na Avstrijskem. Z Dunaja se „Slov. Nabodu" poroča: Vsak omikan narod ima v literaturi 'noža, kterega posebno časti, hvali in ljubi, s ka-lerim se posebno pred svetom ponaša. Tak mož je Slovencem pesnik Preširen. Tega zavedala se je jedno slovenska mladež, slovenski visokošolci. Na Lunaji bivajoči Slovenci, njim na čelu slovenski visokošolci. obhajajo vsako leto po moči rojstni dan
prvaka slovenskih poetov. Letos vršila se je slavnost nekoliko pozneje, obhajal se je vendar 12. t. m. Preširnov rojstni dan tako lepo, tako dostojno, da se je čulo le jednoglasno mnenje: tako lepega večera se še ne spominjamo v ^Sloveniji". — Blizo Dunaja v Florisdorfu so delavci napravili 15. t. m. zborovanje, kterega je policijski komisar razpustil. Ko je dvorano zapustil, ga je neznan delavec vstrelil.
Na Ogerskem: se je ■ presv. cesarju pri-godilo to-le : Bili so cesar v Pesti na lovu. Psi so bili na sledu divjačine v divjem diru in tik za njimi pa cesar skokoma na čilem konji. Kar mu zastavi vojak z nasajenim bodalom pot rekoč : „Nazaj, tukaj ne sme nihče jezditi!" Ko ga cesar vprašajo zakaj da ne , vojak kratko odgovori : Ker se tukaj strelja in gospod stotnik je tako zapovedal!" Mene boš pa le dalje pustil, moj sinko?" „Ne, in če bi tudi sam cesar bili!" odreže se pogumno prostak. Cesarju ni druzega kazalo, kakor konja obrniti, ter po ovinkih za divjačino hiteti. Nek lovec se je podal potem k vojaku ter ga vprašal, zakaj ni skazal cesarju predpisane časti. Hrabri vojak prebledi in meni storjeno zamudo s tem popraviti, da se proti strani obrne , kamor je cesar odjahal, se postavi in — prezentira. Cesar so se prav srčno smejali. —
Na Moravskem. Iz Brna se poroča : Kakor znano, slavili bomo čez dve leti, t. j. 1. 1885 tisuč-letnico smrti slovanskega aposteljna sv. Metoda. Da se apomin tega blagovestnika dostojno oslavi, zbralo se je 2. novembra v Brnu pod predsedništvom on-dotnega škofa mnogo mož svetnega in duhovskega stanu, dasi so že postavili program. V Brnu ima se ustanoviti vrhovni slavnostni odbor, drugod pa izvršujoči odbori. V pravem času povabili se bodo slovanski škofje, da se vdeleže slavnosti. Odbor mora določiti čas, kdaj se prične slavnost, skrbeti, da se cerkev Velehradska , kjer počiva sv. Metod, dostojno pripravi za imenitni dan, gostom naj poskrbi za stanovanje in med ljudstvo naj pošlje spise, v kterih se slavita slovanska blagovestnika itd. Odborov predsednik je grof Belcredi.
Na Srbskem so vsega skupaj 18 osob zaradi vdeležitve pri poslednjem uporu postrelili in to : 4 pravoslavne pope , 4 trgovce, 1 učitelja in 9 kmetov, ktere so z orožjem v roči zasačili.
Na Ruskem: V Moskvi ima slovansko podporno društvo letos premoženja: temeljne glavnice 56.400 rubeljev, v zalogi 87.300 rubeljev, za posebne stroške pa 70.800 rubeljev. Vsega skupaj 223.600 rubeljev. Podpiralo bode letos tri srbske, dva češka, enega bolgarskega in dva črnogorska dijaka , ki bodo v Rusiji študirali.
Na Francoskem: V Parizu so preiskovali 1518 vin. in našli so jih pitnih in zdravju nenevarnih samo 65; no, kaj pa je početi z druzimi?
Iz Rima. Več Poljakov je 12. t. m. iz Kra-kovega odrinilo v Rim. da se sv. Očetu poklonijo. Slavni slikar Matejko, Oešovski, grofa Potočki in Tarnovski in dva kmeta bojo sv. Očetu Matejkovo podobo „Sobieski pred Dunajem" izročili. — Nemški carjevič je nazaj potovaje iz Spanjskega od očeta nalogo dobil papeža Leona XIII. v Rimu obiskati.
Poslano.
Gospod urednik ! Iz srca ste mi govorili zadnjikrat , ko ste priporočali v Celovci izhajajoči leposlovni in znanstveni list „Kres“ slovenskemu razumništvu. Dovolite, da izpregovorim še nekaj besedi o njem in razkrijem misli o nekterih spisih, ki smo je brali v „Kresu“. Omenjeni časopis dokončal je sedaj svoj tretji letnik , torej sodba ni več prenagljena. V prvo mora se priznati, da je „Kres“ edini slovenski list, ki zastopa odločno znanstveni razvoj in jes bi ne nasprotoval čisto nič, ko bi se iz „Kresa“ izcimil polagoma strogo znanstveni list. Spisi, ktere nam je podajal „Kresu v teku treh let, bili so mnogovrstni, večinoma jezikoslovni, zgodovinski in slovstveni. Naj omenim posebej Krekove razprave o celovškem rokopisu, o Polyfemu, njegove razne malenkosti. Iz Krekovih spivov učiš se, da ne oziram se na vsebino , kako moramo pisati znanstveno, a vendar lahko razumljivo slovenščino. Trstenjakovi doneski o nekdanjej provinciji slovenje-graškej, neveščakom manje zanimivi , ustregli so tem bolje zgodovinarjem strokovnjakom. Pohvalno morajo se omeniti tudi razprave o Ljud. Gaji, o St. Vrazu , Jarniku , i. dr., ktere razjasnujejo nam mnogo do zdaj še temnih razmer našega slovstva. Prav izvrstno pa izvršuje „Kres“ svojo ulogo kot kritičen organ. Stvarna, mirna, dostojna je njegova kritika in ne vem se spomniti, da bi bil bral bolje ugledne kritike, ka-koršna je Krekova Matičnih knjig. Tudi leposlovnega polja ni zanemarjal „Kres“, kar nam pričajo Pomladanski vetrovi1', „Luteranci“, „Pesni dekličje ljubezni,“ jako zanimive „bosenske zanovetke", mnogo novel in pesnij. Koroškim Slovencem pa se je prikupil „Kres“ še posebno in to v dvojnem oziru. Stojanova novela „Milko Vogrin" zbudila je, da poročam, kar sem sam čul in čutil, pravo sen-sacijo po Gorotanu ; to je novela sedanjim časom razmeram prikladna, polna zdrave, krepke narodne tendence; Dr. Stojan ustvaril je z ovo novelo v Slovencih to, čemur pravijo Nemci „Tendenz-Koman" ; mi samo želimo, da bi nam podal Stojan kmalu zopet kaj sličnega iz svojega spretnega peresa. Isto tako odobrava se, da objavlja „Kres“ narodno blago s posebnim ozirom na Koroško, kajti nikjer ne pogublja se tako naglo narodna last, kakor pri nas ; razven manjših stvarij odlikuje se obširni .,obraz rožanskega razrečja na Koroškem" kteri si je pridobil, kakor smo zvedeli iz prav bistrega vira, jako laskavo pohvalo našega Miklošiča ; mislim, da spis ne potrebuje boljše priporočbe. Marljivemu in vsestransko taktnemu g. uredniku „Kresa“ pa kličemo, naj se ne da oplašiti, čeravno lete pušice in natolcevanja preko — Karavank. Žalostno je za koroške Slovence, da se morajo braniti celo svojih prijateljev in to baš sedaj, ko se je jelo ravnokar počasno gibati v prostem narodu.
Iz junske doline 1883.
Nepristransk čitatelj „Kresa.“
Loterija za „Narodni dom.“
Upravni odbor društva „N a rodni dom" je sklenil v svojej seji dne 26. novembra t. 1. da se
žrebanje efektne loterije na korist „N a-rodnemu domu", določeno na dan 31. decembra 1883, vsled dovoljenja visokega c. k. finančnega ministerstva, preloži za jedno leto, torej na dan 31. decembra 1884.
Da se bode loterija obnesla ter obrodila pričakovani uspeh, treba je, da serazprodà polno število izdanih sreček , česar se nadejamo v tem podaljšanem obroku ter prosim slavno občinstvo slovansko , da marljivo kupuje v tem časi srečke ter omogoči sijajno izvršitev našega rodoljubnega podjetja.
V Ljubljani, v dan 3. decembra 1883.
Dri Alf. Moschè,	Ivan Hribar,
prvosednik.	tajnik,
Duhovniške spremembe v Krški škofiji.
Za provizorja gresta čč. gg. Care Jožef v Canjče in Šket Jožef v Blače na Žili.
Knaetija.
z dobrim pohištvom in lepim poljem za 30 birnov posetve v lepem, ravnem kraji, v prijazni vasi na Koroškem se prostovoljno proda. Več se izve pri vredništvu „Mira“.
Loterijske srečke
Gradec	42	66	83	87	85
Trst	90	85	28	81	29
Tržna cena
po Vj hektolitrih.
Ime.
gl.-kr.|gl.:tr.|gI. kr.|gl.|ir.tel-|kr.[gl.;kr.|a1. iir.|gl. kr.
Pšenica. Rž . . Ječmen . Ajda . . Oves. . Proso . Kaša Turšiča. Grah. . Leča. . Bob . . Fižol bel
rudeč
Ob novem letu potrebujejo gospodarji polno mošnjo , zatorej se pripelje veliko blaga ha trg in cena mantle pada. Najboljši kup je turšica in se plačuje biren po 3 gold., oves po 2 gold. 50 kr., najdrajša je slama cent po 1 gld. 20 kr. Drva so malo poskočila.
Izdatelj in urednik Andrej Einšpieler. Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovci.