81 1-2008 naša smer Grape v matkovi kopi O nekaj prvenstvenih smereh izpod peresa njihovega avtorja  in  Tone Golnar Ko se zapeljemo v Matkov kot, zagledamo na desni mogočno stožčasto goro. Matkova kopa se opira na dva grebena, na severu proti Matkovemu Grintovcu, na jugu pa preko Kr- ničkega sedla na Krničko in Mrzlo goro. Na zahod pada s strmo steno proti Belski Kočni, na vzhodni strani proti Matkovem kotu pa je prepredena s strmimi grapami, ki se pod vrhom končujejo s strmim pečevjem. Gora je z vseh strani dokaj nedostopna in na njen vrh ne pelje nobena pot. Edini prehod na vrh vodi od Krnice, ki leži pod Krničko goro. Tukaj najdemo ostanke pastirskega stana. Do Krnice vodijo iz Matkovega kota pastirske steze, od tam pa proti jugu obkroži pobočje pod vrhom Matkove kope lovska steza, ki se nadaljuje proti Matkovemu sedlu. Če se hočemo povzpeti na vrh, moramo z lovske steze zaviti navzgor po Jugozahodni grapi. Prvi obiskovalci Matkove kope so bili gotovo pastirji in lovci, po večini domačini, ki so dobro poznali pobočja nad Matkovim kotom. Med planinci ni bilo nikoli prevelike- ga zanimanja za vzpone na to goro. Najbrž so vzroki za to velika odmaknjenost območja, dolgi dostopi, brezpoten svet in dejstvo, da je v okolici kar nekaj gora, ki so lažje dostopne in višje. Prvi zimski vzpon po Centralni smeri Daljnega leta 1980, ko sem služil vojaščino v Črni gori, sem si krajšal dneve z načrtovanjem novih zimskih smeri v Kamniško-Savinjskih Alpah. Pomagal sem si z razglednicami, na katerih so bili panoramski posnetki gora nad Logarsko dolino in Matkovim kotom. Takoj mi je pozornost pritegnila slika, na kateri je izsto- pala mogočna Matkova kopa. V slike sem zarisal nekaj linij, dve med njimi v Matkovi kopi. Obe smeri smo potem preplezali pozimi 1982. Prvi vzpon je potekal brez kakih poseb- nosti, napetost je povzročalo le dejstvo, da nismo vedeli, kakšni prehodi nas čakajo pod vrhom. Bilo je mrzlo zimsko jutro in razmere za hojo in plezanje so bile odlične. Po slabi uri hoje smo bili pod vstopno grapo. Bolj ali manj smo spodnji del po strmi grapi prehodi- Grapa pod vršnim delom 1-2008 82 li, potem pa smo prišli do slapu, ki na srečo ni bil pretežek. Nad slapom se je teren postavil bolj pokonci, prava strmina pa nas je čakala v izstopnem žlebu, kjer so bile snežne razmere odlične. Na vrh smo prišli malo čez poldne. Čeprav vrh ne spada med višje v Kamniško- Savinjskih Alpah, pa je doživetje, ko preplezaš novo smer na težko dostopno goro, zelo prije- tno. Čakal nas je še sestop po neznanem svetu. Največ možnosti je ponujal žleb na vzhodni strani, ki pa se je končal v votlini, pod katero nas je presenetil tridesetmetrski skalni skok. Ko smo ugotovili, da ne bo šlo drugače, smo se spustili po vrvi. Sledilo je prečenje strmega snežnega pobočja, nato pa spust v grapo. Po njej smo z manjšimi »obvozi« še pred temo prišli v dolino. Drugi zimski vzpon Ker sem steno Matkove kope že poznal, sem se odločil, da poiščem še kako drugo možnost vzpona. S prijatelji smo se marca leta 1985 v oblačnem zimskem jutru spet podali v Matkov kot. Sneg je bil bolj južen in je omogočal lahko in hitro hojo. Odpravili smo se v grapo, ki pote- ka južneje od prvih dveh smeri. Plezali smo po ožjih grapicah, ki so nas vodile vse višje. Sle- dil je prehod preko grebena in na drugi stra- ni svet, ki ga nismo poznali. Tukaj smo morali prečiti lovsko stezo, ki obkroži vrh v zgornji tre- tjini stene. Za stezo takrat nismo vede- li, pa tudi videli je nismo na zasneže- nem pobočju. Z grebena smo prišli v široko grapo, ki se je nadaljevala v obe smeri, gor in dol, zato smo se odloči- li, da bomo kasneje po njej tudi sestopi- li. Kmalu smo v laž- jem vzponu dose- gli vrh, s katerega pa zaradi oblačno- sti ni bilo nobene- ga razgleda. Ker se je vreme slabšalo, smo se hitro spusti- li. Najprej je narahlo snežilo, potem pa je zače- lo deževati. Grapa, ki smo jo izbrali za sestop, je v nadaljevanju imela nekaj skokov, ki smo jih brez težav preplezali, a preden smo prišli v do- lino, se je spremenila v ledni slap (kasneje so ga preplezali in poimenovali Fakin). Umaknili smo se v strma snežna pobočja jugovzhodno od nje in kmalu smo bili v dolini. Zaradi hoje po dežju, ki je padal vedno bolj, smo prišli do avta pošteno premočeni. Ta dan smo prepleza- li dve novi grapi, Jugovzhodno in Levo. Prva ponovitev v znamenju nevarnosti Prvo ponovitev Centralne smeri smo opravili šele marca leta 1991. Najbolj se mi je vtisnilo v spomin to, da smo bili ves čas izpostavljeni ne- varnostim in da smo imeli veliko srečo. Dan je bil sončen in topel, mi pa smo malo prepozno vsto- pili v grapo. Tik nad njenim najbolj ozkim delom sredi stene nas je presenetil plaz sprijetega snega v obliki velikih težkih kep, ki so zgrmele mimo nas po žlebu. Če bi se sprožil malo prej, bi nas kepe najverjetneje zbile kot keglje. Drugo ne- prijetno presenečenje nas je čakalo pri sestopu v votlini, kjer smo se morali prvič spustiti po vrvi. Ko sem hotel vrv vpeti v klin, mi je ta ostal v roki. Moral sem ga nadomestiti z novejšim, ki se je bolje zaril v razpoko. Nevarnosti pa še ni bilo konec, saj nas je čakalo še prečenje prostra- ne strme grape v obliki lijaka, kjer smo gazili do Risala: Barbara Žižič 83 1-2008 pasu. Še danes mi ni jasno, zakaj se tam ni utrgal plaz. Kot že dvakrat ta dan, smo se tudi tokrat lahko zahvalili srečnemu naključju. Sestop v dolino je potem bil le še sprehod. Presenečenje ob zadnji ponovitvi Kasneje, pozimi 2006, sem Centralno smer s sestopom po Sestopni grapi preplezal še enkrat. Pestra druščina šestih alpinistov nas je naskočila goro v ne preveč dobrih razmerah. Zgoraj nas je najprej čakalo gaženje do pasu po pršiču, najbolj strm žleb pa nam je postregel s skalami in travo. Za čuda smo na vrhu zagle- dali človeške stopinje in takrat me je prešini- lo, da so morda pred našima prvenstvenima smerema iz leta 1982, pozimi že plezali tukaj. Podatkov o tem ni, ni pa izključeno, da se kdo od domačinov ni že pred nami pozimi povzpel na goro. Manjkajo nam tudi podatki o morebi- tnih vzponih s še bolj nedostopnih pobočij z avstrijske strani. Ne glede na to, da točnih podatkov o prvo- pristopnikih in prvih zimskih vzponih najbrž ne bomo nikoli dobili, pa je plezanje grap v Matkovi kopi zelo privlačno, čeprav tisti, ki iščejo zelo zahtevne zimske smeri, tukaj ne bodo našli zadoščenja. Na sicer resni alpinistič- ni turi nas čaka veliko hoje po strmih grapah, ne preveč težko plezanje, iskanje pravih pre- hodov, čudovit razgled z vrha in, če se na goro podamo nepremišljeno, v neprimernih razme- rah, še kopica nevarnosti, ki se jim najpogoste- je ne moremo izogniti, tako kot smo se jim z veliko sreče mi. Kdor pa bi vseeno želel v Kopi opraviti zah- tevnejšo turo, lahko združi slap Fakin z Jugo- vzhodno grapo. Poleg tega je v mogočni gori še veliko prostora za kako bolj drzno smer. Dostop: Z glavne ceste v Logarsko dolino se najprej odcepimo desno proti Pavličeve- mu sedlu in po slabih dveh kilometrih zavije- mo levo v Matkov kot. Nadaljujemo po cesti, ki je pozimi vedno splužena, še okoli 4 km do odcepa markirane poti proti Matkovemu škafu. Do sem se lahko pripeljemo z avtomobi- lom, ki ga pustimo ob cesti. Dalje po markirani poti skozi Matkov kot proti Matkovemu škafu oziroma Mrzli gori do lovske koče. Tam desno in po plazovitem pobočju levo navzgor do grape. Od ceste 45 minut. Smeri v Matkovi kopi: 1 Jugovzhodna grapa, 2 Leva grapa, 3 Centralna grapa, 4 Sestopna grapa, 5 Varianta sestopne grape 1-2008 84 novice iz vertikale 8c Jure Bobnar je 8. novembra opra- vil vrhunski vzpon v Mišji peči. Preplezal je že svojo tretjo smer z oceno 8c. Na vrsto je prišla smer Corrida, ki sodi med najveliča- stnejše v steni. Je v osrednjem delu in vodi prav do roba stene, torej premore približno 40 dol- žinskih metrov. Praskanje po snegu Nekaj vesti o zimski alpinistiki se je dalo zaslediti že pred za- četkom prave zime. Razmere v gorah so ta čas praviloma slabe. Pravilo je sicer potrdila Severna grapa v Vevnici, ki je v odličnih razmerah spustila čezse lepo šte- vilo navez in tako poskrbela za prijeten uvod v zimsko sezono. Radovljičani Borut, Jurček in Ga- šper so plezali po Severnem razu Mojstrovke (IV/III, 350 m). Dejali so, da je bilo v smeri precej snega in zato niso videli kaj dosti sve- drovcev. Ker ni bilo hudega mra- za, so se imeli prav fino. Janko Smolnikar in Andrej Se- ljak (oba AO Idrija) sta presodila, da morajo biti glede na novice iz Vevnice v redu tudi razmere v Tu- movi v severni steni Jerebice. Na kraju samem ni bilo ravno tako in morala sta se dovolj potruditi, da se je pivo v dolini zelo prileglo. Poletna ocena (V–/III–IV, 450 m) je ob dobrem poprhu zahtevala prave ,,vragolije”, med drugim tudi nekaj metrov obvoza. Nekaj globokega gaženja v srednjem delu je končno pripeljalo do škri- panja v zadnjem raztežaju. Janko in Andrej sta za smer potrebova- la pet ur, sestopila pa sta v Možni- co. Društvena kolega oče in sin Andrej in Nejc Lužnik pa sta za Severno grapo v Vevnici potre- bovala dve uri in pol. Dejala sta, da vodi čeznjo pravo stopnišče, po katerem sta tudi sestopila. o bletnica v Jerebici 29. novembra je minila častitlji- va osemindvajseta obletnica pr- vega vzpona v Sivem idealu (VI, 450 m), smeri, ki je močno prera- sla lokalne okvire in s svojo ide- alno linijo buri domišljijo vsake- ga slovenskega alpinista. Peter Podgornik je 4. novembra z Zlat- kom Korenom še v trdi temi ril po globokem jesenskem listju in iskal stezo. Po njej sta hitro pri- šla pod grapo, ki vodi naravnost pod veliko zajedo Sivega ideala. Koprenasto nebo je spustilo do njiju nekaj sončnih žarkov šele dva raztežaja pod vrhom. Pleza- nje je potekalo kot v starih ča- sih, ob lepih pogledih na jesen- ske barve v dolini in v prijetnem plezalnem ozračju. To je bila že šes ta Petrova ponovitev omenje- ne smeri. Novice je pripravil Tomaž Jakofčič Opis Centralne grape: Po grapi navzgor do prvega skoka. Čez skok (v ugodnih razme- rah je pod snegom) in levo po grapi navzgor do ledenega žlebiča. Čezenj, nato desno in levo čez greben v strm žleb. Po njem navzgor in desno čez skalnat prehod (v ugodnih raz- merah je zasut s snegom) nazaj v grapo. Kadar je skok kopen, lahko plezamo tudi desno čez slapič in dalje po grapi, ki nas pripelje levo v glavno grapo. Dalje po njej in desno ali levo ob grebenčku. Navzgor proti rumenemu odlomu. Pod njim levo po žlebu navzgor na raz. Dalje po razu ali levo ob njem in desno v vršni žleb. Po njem čez dva strma odstavka (III, če ni snega) na desni (severni) vrh. Na glavni južni vrh se brez težav povzpnemo po vršnem grebenu. Sestop: Po Sestopni grapi. Z rame pod severnim vrhom se spustimo po grapi proti severu približno 100 m do votline. Na eni od sten votline poiščemo klin in se spustimo 30 m po vrvi na rob široke lijakaste grape. Spust je mogoče opraviti tudi z enega od dreves na pobočjih ob votlini. Sledi daljše, plazovom iz- postavljeno prečenje široke grape. Ko doseže- mo greben na drugi strani, se grapa pod nami odpre. Po njej nadaljujemo navzdol približno 200 m, dokler ne pridemo v strugo potoka. Dalje po strugi navzdol, mestoma čez strmejše skoke. Skoku pred koncem se ognemo v gozd na desno stran. Sledi sestop po gozdu, dokler ne dosežemo kolovoza z markacijami v dolini. Do sem 2 do 3 ure, do ceste še 30 minut. Obe smeri prvi plezali Tone Golnar, Ljubo Hansel in Dušan Savič 16. 1. 1982. Ocena: III, 70°/35–50°, 700 m, 3 h. Viri in dodatna literatura: Silvo Babič in Tone Golnar. Plezalni vodnik Logarska dolina – zahodni del. PZS, Ljubljana, 1999. Zemljevid: Kamniške in Savinjske Alpe. Pla- ninska založba PZS, Ljubljana, 1996. Planinski vodnik Kamniško-Savinjske Alpe. PZS, Ljubljana, 2004. Planinski vestnik 10/1994. m